FoStnbm plačana t gotovini. Leto XI., št. tli Ljubljana, četrtek 18. septembra 1930 Cena 2 Din Lpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« tjana št 11-842; Praha čislo 78 180: W'en št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova nI 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifn. Sline težkoče v Nemčiji Rruning se še ne more odločiti — Socijalni demokrati y težkem položaju — Alarmantne vesti o »diktaturi proti diktatur?" Berlin, 17. septembra, d. Po polslužbenih poročilih Bruningova vlada ne namerava odstopiti, pač pa hoče zahtevati od nove* ga parlamenta, da izvede veliki finančni Teformni program, s čimer hoče pritegniti k pozitivnemu delu vse stranke, ki so zanj. Briining ne namerava za enkrat raz* širiti vladne koalicije in hoče šele pozneje pritegniti vanjo stranke, ki bi mu bile po* trebne za večino. Kakor stoje stvari, je skoraj izključeno, da bi državni kancelar Briining našel pri desničarskih strankah podporo, potrebno za vladno koalicijo, ki bo v novem parlamentu v še večji manj* gini kakor v zadnjem. Svojo finančno re* farmo bo mogel torej samo tedaj izvesti, ako mu bodo priskočili na pomoč socialni demokrati. Državni kancelar Briining se navidezno fcamenoma izogiba osnovanju velike koali* cije s pritegnitvijo socialno demokratske stranke. In čeprav je socialno demokratska stranka spričo desničarske nevarnosti navi* dežno pripravljena podpreti vlado, smatra ooividno za enkrat še primerno, da ne vstopi v nobeno trdno koalicijsko zvezo, ker vsebujejo predlogi finančne reforme zahteve, ki bi jim le zelo težko mogla pri* trditi. Med predlogi za finančno reformo bo vsekakor tudi reforma zavarovanja brezposelnih, znano pa je, da so se social* m demokrati doslej zelo upirali izpremem* bi obstoječih določb tega zavarovanja. Vse* kakor bi bila želja socialnih demokratov, da se uveljavijo taki predlogi brez njiho* vega izrečnega pritrdila, in zato bodo raje do končne rešitve finančne reforme ostali izven vladne koalicije in se omejili na do* brohotno nevtralnost proti vladi. Velika koalicija bi se osnovala torej šele po odo* breni finančni reformi. Državni kancelar Briining pa bo vseka* kar, čeprav bi še ne izvedel sedaj pre* osnove svoje vlade, stopil pred sestankom novega državnega zbora v pogajanja z za* 6topniki posameznih strank, zaradi česar tudi ne bo šel na dopust, na katerega bi jtmel oditi v prihodnjih dneh. Berlin, 17. septembra. Po volitvah nastali položaj je zelo otežkočil zadržanje id*žavnega predsednika Hindenburga, ki je napovedal, da bo odstopil, ako bo parlament zopet odbil njegove odredbe po čl. 48 ustave. Vse to ubija vero v možnost parlamentarnega režima, ki je ne goje niti socialni demokrati več v veliki meri. Prav iz njegovih vrst se je tudi pojavila verzija, ki je zbudila splošno pozornost. Po tej verziji, bi prevzel diktaturo, ako bi parlament ne bil sposoben za delo, predsednik pruske vlade socija-Iist Braun, ki je eden najjačjih osebnosti levice ter uživa veliko politično avtoriteto. Braunova diktatura bi bila naperjena proti pobornikom nacijonalnošovini-stične diktature in bi imela geslo: Rešiti, kar je rešiti mogoče. Pričetek razgovorov s političnimi voditelji Berlin, 17. septembra s. Državni kance-far je danes stopil prvič po volitvah v zvezo z voditelji strank. Imel je razgovor z voditeljem nemške ljudske stranke dr. Scholzem. Nemška državna stranka se je danes dopoldne konstituirala ter izvolila za svojega predsednika dr. Webra. »Achtuhr-Abendb!attDaily Herald« smatra rezultat nemških volitev za izzivanje demokracije in parlamentarizma. Izraža pa upatije, da bo nemška demokracija, ako se zaveda zgodovinskega pomena sedanje dobe, prestala to preizkušnjo. »Daily Telegraph« naglaša, da je Nemčija z uresničenjem Hitlerjevega programa izločena iz skupnosti narodov in odrezana tako od potrebnih sredstev za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Nemške republikanske stranke si morajo biti na jasnem, da je rešitev Nemčije pred hujšim, kar je preživela po vojni, odvisno od hrabrosti, treznosti in sposobnosti republikanskih strank ter njihove prave poti do kompromisov. »Morninepost« piše. da je vzrok uspeha narodnih sociialistov v njihovih vabljivo zakrinkanih obljubah drastične izpremembe k boljšemu, ne pa v njihovem programu, ki ga prav za orav nimajo. Nemška demokracija je na razpotju in bo morala prestati v novem državnem zboru težko preizkušnjo. EVROPSKA RESOLUCIJA DRUŠTVA NARODOV Skupščina DN je zaključila debato o panevropskem vprašanju in sprejela predlog dr. V. Marinkoviča, naj se nadaljuje proučevanje Briandovega načrta v sporazumu z Društvom narodov Ženeva, 17. sept. d. Debata o panevrop* skein vprašanju se je v skupščini Društva narodov nadaljevala snoči do polnoči. Na včerajšnji seji se je izreklo več govornikov za predlog jugoslovenskega zunanjega mini* stra dr. Marinkoviča, naj se izvoli poseben odbor evropskih držav, ki naj prouči pred* log francoskega zunanjega ministra Brianda ter predloži konkretne predloge do prihod« njega zasedanja plenuma DN. Bolgarski zunanji minister Burov se je v svojem govoru bavil predvsem z vpraša* njem narodnih manjšin ter zahteval izjavo Društva, narodov, ali jim hoče nuditi po* trebno zaščito. Naglašal je, da ogroža no« tranji mir Bolgarije predvsem položaj bol* garskih manjšin v inoze .stvu. Z njegovim govorom je bila nočna seja končana in ob* enem tudi debata o poslovanju Društva narodov v preteklem letu. Skupščina Društva narodov je včeraj predloženo resolucijo o načrtu panevropske federacije danes dopoldne z malo redak« cijsko izpremembo soglasno sprejela. Resolucija glede na Briandov načrt o ev« ropski federaciji in ki jo je predlagalo 45 delegacij, se glasi: Skupščina sprejema z iskrenim zado$Ce> njem na znanje sklep evropske konference od 8. septembra ter je z njo vred prepriča* na, da je odločilnega pomena za vzdrževat nje miru tesno sodelovanje evropskih dr* žav na vseh področjih mednarodne delav* nosti. Izraža svoje soglasno mnenje, da se mora to sodelovanje vršiti, bodisi v kakn mikoli obliki, v okviru Društva narodov tn v popolnem soglasju z njim ter v duhu nje> govega pakta. Zato poziva vlade evropskih članic Društva narodov, naj nadaljujejo za* početa proučevanja s sodelovanjem tajnU štva in komisij Društva narodov. Francoska spomenica od 1. maja 1930 in na njo podani odgovori jim dajejo zaželjeno možnost, da izvedejo proučevanja v zveri z neevropski* mi članicami Društva narodov, kakor tudi z evropskimi nečlanicarrš Skupščina želi, da bi se prvi uspehi tega proučevanja čim« prej predložili v obliki konkretnega pred« loga s poročilom, ki naj bi bilo dovolj zgo* daj izdelano, da se predloži že prihodnji skupščini Izpopolnitev sveta DN ženeva, 17. septembra g. Pred volitvijo v svet Društva narodov, ki se je vršila po sprejemu evropske resolucije, se je svet izrekel proti zopetni izvolitvi Kitajske. S tem je postala kandidatura Kitajske brezpomembna. Volitev ni prinesla nobenega presenečenja. Trije kandidati, ki so bili favoriti, namreč Guatemala, Norveška in Irska, so bili zopet izvoljeni. Iz sveta izstopijo Kuba, Finska in Kanada. S tem je padla tudi zelo važna odločitev, da se je mesto Kanade zopet zasedlo z državo angleškega imperija. Novi svet Društva narodov je imel že danes sejo, na kateri se je konstituiral. ženeva, 17. septembra s. Svet Društva narodov je na svoji današnji seji namesto izstopivšega bivšega ameriškega državnega tajnika Hughesa izvolil za sodnika v mednarodnem stalnem razsodišču v Haagu državnega tajnika Kellogga. Francoski tisk o govora dr. Curtiusa Pariz, 17. septembra s. Francosko časopisje je govor nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa na zborovanju Društva narodov sprejelo simpatično. Organ Dala-dierja »Republique« obžaluje, da dr. Cur-tius ni izrazil svojega zadovoljstva nad napredkom, ki je bil dosežen v likvidaciji vojne. Njegov govor pa ima to prednost, da je konkreten, da se ni vdal nacionalnim valovom in da naglaša nadaljevanje Stre-semannove politike v glavnih potezah. »L' Homme Libre« označuje govor kot pomirjajoč. Tudi »Petit Parisien« pogreša diskretno namigavanje na olajšanje, ki ga je prinesel Toungov načrt in omenitev predčasne izpraznitve Porenja, vendar pa naglaša, da je dr. Curtius napovedal kljub volilnim uspehom Hitlerja nadaljevanje dosedanje nemške zunanje politike. »Journal« imenuje govor brezbarven v kolikor se ne bavi z odstranitvijo vojne. Kar se tiče razorožitvenega .vprašanja, bi mogel dr. Curtius le odobriti od Hendersona zastopano in od Scialoje zopet sprejeto tezo. Konferenca zastopnikov Male antante in Poljske Ženeva, 17. septembra g. Zastopniki Male antante in Poljske so se danes popoldne sestali k seji, da razpravljajo o skupnem postopanju v agrarnem vprašanju in v vprašanju manjšin pri posvetovanjih v glavnih odborih Društva narodov. V nasprotju s prvotnim sporočilom na varšavski agrarni konferenci udeležene države niso pristale na to, da bi rumunski trgovinski minister Magdearu nastopil na plenarni seji kot zastopnik varšavskih sklepov, ker se doslej ni posrečilo doseči sporazuma med vsemi agrarnimi državami o skupnem postopanju. Sklenjeno je bilo, da se varšavski sklepi izroče gospodarskemu odboru Društva narodov, kjer se bo v zvezi z ostalimi gospodarskimi problemi raz- pravljalo v polnem obsegu tudi v agrarnem vprašan i u. Nesoglasja v odboru za razorožitev ženeva, 17. septembra AA. Zaradi an-gleško-francoskega spora je razorožitveni odbor skupščine Društva narodov, ki ima revidirati načrt konvencije za finančno pomoč napadeni državi popolnoma ustavil svoja posvetovanja. Francoski zastopnik je nenavadno odločno branil francosko tezo in naglasil, da sta vprašanji varnosti in sankcij tesno zvezani. Angleški delegat je na drugi strani poudarjal, da je predlagana konvencija nezadostna in zahteva, naj se načrt konvencije izpremeni v svečano opozorilo vsem bojevitim narodom. Končno je bila seja odgodena do četrtka, da morejo delegacije redigirati nove predloge. Socialni odbor je pričel razpravljati o varstvu mladine, o borbi proti opiju ia sužnosti otrok in žensk. Svobodno mesto Društva narodov ženeva, 17. septembra d. Med 11. zasedanjem Društva narodov se je v Ženevi zopet pojavila precejšnja propaganda za proglasitev neodvisnega eksteritorijalnega svobodnega mesta Društva narodov po vzgledu »Citta del Vaticano«. Propaganda, ki je v glavnem izšla iz gotovih belgijskih krogov, je zbudila v Švici veliko nezadovoljstvo, ker stremi za tem, da bf se izločil iz državnega ozemlja ženevskega kantona del, na katerem bi se v bližini projektirane palače Društva narodov zgradilo veliko mednarodno me3to z mednarodnim sodiščem, mednarodno reparacij -sko banko in vsemi drugimi poslopji, potrebnimi za mednarodne organizacije. Mussolini pride v ženevo? Senzacionalna vest italijanskih listov o pospešenju pogajanj med Francijo in Italijo Rim, 17. sept M. Nocojšnji listi poroča« jo iz Ženeve, da se v tamošnjih krogih go» vori o skorajšnjem prihodu Mussolinija v Ženevo. Mussolini se bo udeležil več sej Društva narodov, toda njegov prihod je v glavnem v zvezi s pogajanji med Italijo in Francijo glede pomorske razorožitve in ostalih še nerešenih vprašanj, zaradi kate« rih tudi doslej še ni prišlo do sklenitve pri» jateljske pogodbe med obema državama. Nekateri listi dostavljajo temu poročilu, da je Mussolini naklonjen temu potovanju, ker tudi v Rimu sodijo, da bi na ta način prišlo najprej do ureditve številnih še ne* rešenih evropskih vprašanj in da bi to v veliki meri dovecflo do pomirjen ja med nimi evropskimi državami Ženeva, 17. septembra. A A. Zanimanje m francosko-italijanska pogajanja je a prihodom nekaterih italijanskih visokih pomorskih častnikov zelo oživelo. Jutri se vrne italijanski minister Grandi, nakar bodo »topila pogajanja v končno fazo. Rim, 17. septembra, g. Po vesti »Tribune« iz ženeve so firanoosko-italijanaka mornariška pogajanja na zadnjih posvetovanjih zelo napredovala. Francoski strokovnjak je izjavil, da se je med Francijo ta Italijo našla možnost za sporazum v moraariškerr vprašanju. Zlobne izmišljotine o izgredih v Jugoslaviji Iz Budimpešte so poskušali razširiti v svet zlobne laži, da je bil v Ljubljani ubit italijanski konzul, v Beogradu pa italijanski poslanik Beograd, 17. septembra. M. Kakor poročajo z Dunaja, so se tam razširile vesti, ki so vedele povedati, da je bil v Beogradu ubit italijanski poslanik. Pozneje so prispele še vesti, da je umorjen tudi italijanski konzul v Beogradu. »Wiener Tagblattu« je bilo iz Budimpešte javljeno, da je bil izvršen razen tega tudi še atentat na italijanskega konzula v Ljubljani. Krožile so celo vesti, da je Italija zaradi tega že izročila Jugoslaviji ultimat in da je vsak hip pričakovati izbruha vojnih sovražnosti. Večerni »Abend« objavlja te vesti s prispevkom, da se je obrnil na jugosloven-sko in italijansko poslaništvo na Dunaju, kjer so vse te vesti odločno demantirali. »Wiener Tagblatt« se je telefonično informiral v Ljubljani, kjer mu je bilo od- govorjeno, da so vse vesti o atentatu na italijanskega konzula v Ljubljani absolutno izmišljene m da sploh ni bilo nika-kih demonstracij. Vaš dopisnik se je kljub temu, da je jasno, da so vse te vesti brez vsake podlage ter tendenciozno izmišljene in lansirane preko Budimpešte, da bi še bolj poostrile odnošaje med Jugoslavijo in Italijo in razburile jugoslovensko javnost, obrnil na italijanskega poslanika v Beogradu, ali je morda njemu kaj znano o teh vesteh. Italijanski poslanik mu je smeje odvrnil, da se lahko sam prepriča, da je živ in zdrav in da redno vrši svoje posle. O kakih incidentih in napadih v Beogradu ali Ljubljani mu sploh ni ničesar znanega. Potovanje predsednika Masaryka po Slovaškem Predsednik Masaryk je bil na svojem potu povsod slovesno sprejet od slovaškega in tudi madžarskega prebivalstva Praga, 17. septembra. AA. Predsednik Masaryk je bil na svojem potovanju po Slovaški povsod sprejet z velikim navdušenjem. V Zvolenu je sprejel Masaryka škof Blaho, ki je naglasil veliko ljubezen predsednika do Slovaške. Predsednik je to v svojem odgovoru potrdil ter opozarjal na napredek, ki ga je dosegla Slovaška na vseh poljih. V Dobri Vodi ie Masaryk v odgovoru na pozdrav načelnika dejal, da je Češkoslovaška sedaj svobodna, da ji pa ta svoboda prinaša tudi obveznosti. Demokracija pomeni delo, vest in tolerantnost v narodnem, socialnem in verskem življenju. V Modrem Kamnu ie izjavil župnik Horvat v imenu tamošnjega madžarskega ljudstva, da Madžari prav tako spoštujejo republiko kakor Slovaki in da so ji zvesti otroci. Predsednik je izrazil svoje zadovoljstvo, da vse ljudstvo skupno deluje na gospodarskem in kulturnem napredku države. Izjavil ie, da z veseljem sprejema prisego zvestobe madžarskega ljudstva, ter je obljubil, da bo z vsemi silami delal za to, da spravi politično življenje v smer, v kateri bo slonelo državno življenje na enakopravnosti vseh državljanov. Odgovarjajoč predsedniku okraja Lučenec je predsednik Masaryk naglasil, da reoublika in demokracija kot državna oblika jamčita za enakost socialnih pravic naroda. Repu-blFka in demokracija ne smeta ostati samo na papirju, temveč mora vsak državljan delati po ustavnih načelih. Madžarsko ljudstvo je dobrega srca in se je vedno raz-umelo s Slovaki Upa, da bo ostalo tako tudi v bodoče. Šovinizem, ki je vlada! pod starim režimom, ni prihajal od ljudstva. Predsednik je sprejel nato deputacijo znanih osebnosti madžarskega kulturnega življenja ter izjavil, da namerava osnovat! s pomočio fonda, ki mu je bil dan na ra2-polago ob njegovi 80-letnici, madžarsko društvo za znanost literaturo in umetnost Ob tej priliki je Masaryk tudi dejal, da so kmetje in delavci temelj države. Izjave predsednika so sprejeli navzoči s klicem »eljen«. Slovaške manjšine na Madžarskem Praga, 17. septembra g. Vsi slovaški m mnogo čeških poslancev je vložilo danes v poslanski zbornici interpelacijo, v kateri opisujejo brezupni položaj slovaških manjšin na Madžarskem. Na današnji seji poslanske zbornice je bila rešena cela vrsta zakonskih predlogov. Zbornica je bila nato odgodena na torek 23. t m. Pilsudski za volilno svobodo Varšava, 17. septembra. AA. Stranke, ki tvorijo blok za sodelovanje z vlado na Po« meranskem in v Poznanju, so predlagale, naj bi vse poljske stranke nastopile s skup« nimi listami pri volitvah v novi Sejm, ker bi s tem dokazale, da se hočejo vsi Polja« ki upreti nemškim napadom in agresivni akciji nemškega nacijonalizma. Varšava, 17. septembra, s. Predsednik re» publike je podpisal odlok, ki ima moč za« kona ter določa kazni za prestopke proti volilni svobodi in proti volilnim zlorabam. Premestitve generalov Komandant dravske divizije Sava Tripkovlč je imenovan za komandanta vojne akademije, general Živko Stanisavljevič iz Maribora pa za komandanta vardar-ske divizije — V Ljubljano pride generalštabni general Jo van Veselinovič Beograd, 17. septembra, M. Nj. Vel. kralj je podpisal večji ukaz o imenovanjih in postavitvah v vojski. Med drug mi so postavljeni: za komandanta 1. armije armijski gene« ral Miloš Jovanovič, dosedaj komandant V. armije; za vršilca dolžnosti komandan« ta IV. armije divizijski general Ljubomir Marič, dosedaj prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba; za vršilca dolžnosti komandanta V. armije divizijski general Josip Kostič, dosedaj upravnik voj« ne akademije; za upravnika vojne akademije divizijski general Sava Tripkovič, dosedaj koman« dant dravske divizije; za upravnika inten« dantske akademije divizijski general Dra« goljub Jetrovid, dosedaj komandant du« navske divizije; za prvega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba divizijski general Pe« tar Kostič, dosedaj komand. II. konjeniške divizije; za drugega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba divizijsk' ge« neral Dušan Simonovič, dosedaj koman« dant bosanske divizije; za komandanta strokovnih tečajev za oficirje glavnih ro« dov vojske divizijski general Crgur R'stič, dosedaj komandant zetske divizije; za komandanta Boke Kotorskj divizijski general Djordje Lazič, dosedaj na razpolo« žen. i vojnemu ministru; za komandanta savske divizije divizijski general Milan Ječmenič, za vršilca dolžnosti komandan« ta mora- ske divizije divizijski general Ale« ksander Daskalovič, dosedaj vršilec dolž« nosti komandanta savske divizije; za ko« mandanta jadranske divizije divizijski ge« neral Milosav Tomič, dosedaj komandant varuarske divizije; za komandanta zetske divizije divizijski general Bogoljub Ilič, d usedaj komandant I. konjeniške divizije; za vršilca dolžnosti komandanta drav« ske divizije generalštabni brigadni general Jovan Veselinovič, dosedaj vršilec dolžno« sti nače'nika inženjersko«tehnične:?a oddelka vojnega ministrstva; za vršilca dolž« nosti komandanta potijske divizije brigad« ni general Jovan Naumovic (bivši koman« dant celjskega polka in veliki župan v Ssoplju. Op. ur.), dosedaj komandant pe« šadije jadranske divizije; za vršilca dolž= nosti komandanta vardarske divizije gene« ralštab-i brigadni general Živko Stanisav« ljevič, dosedaj komandant pešadije drav« ske divizije; na razpoloženje vojnemu mi« nis+ru so postavljeni: armijski general D ju« ra Dokič, pešadijska brigadna generala Vladimir Milojkovič in Milan Radosavlje« vič ter artiljerijska brigadna generala Pan« telija Djukič in Dragoljub Blagojevič. Črtajte l še nekaj dni in v LJubljani bo spregovoril Harry Lledffce kot k©rvetnf kapitan Velika senzacija v Elitnem kinu Matici! - * J- ' - " - 'Hašfc Seja ministrskega sveta Beograd, 17. septembra, AA. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17.30 do 20. ure. Predsedoval ji je pred« sednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Zivkovič. Na seji so bili vsi gg. ministri razen go« spoda dr. Voje Marinkoviča, ministra za zunanje zadeve, dr. Otona Frangeša, mini« stra brez portfelja, in Nikole Preke, mini« stra za socijalno politiko in narodno zdrav« je, ki so iz Beograda odsotni. Ministrski svet je reševal tekoča vprašanja. Pri tej priliki so bili določeni zastopniki vlade, ki naj prisostvujejo odkritju spomenika bla« gopokojnemu kralju Petru I. v Sisku dne 21. septembra. Vlado bosta zastopala mi« nister pravde dr. Srškič in minister financ dr. Švrljuga Quesnay v Beogradu Beograd, 17. septembra. AA. Generalni ravnatelj banke za mednarodna plačila P. Quesnay je imel včeraj konferenco s pred« sedništvom Narodne banke. Konferenca je trajala od 15. do 19. ure. Na njej so govo« rili o sodelovanju naše emisijske banke z banko za mednarodna plačila, kakor tudi o ostalih vprašanjih, ki so na programu de« la banke in v interesu naše države. Zvečer je bil g. Quesnay gost guvernerja Narodne banke g. Bajlonija. Danes je posetil gospod Quesnay finančnega ministra dr. Švrljugo, ministra dvora Jeftiča in zastopnika mini« stra zunanjih zadev dr. Kumanudija. Otvoritev važne ceste Beograd, 17. septembra. AA. Te dni je bila dograjena cesta Rudo«Plevlje. Cesta je bila že izročena prometu in tvori del velike ceste, ki bo vodila iz Beograda v Dubrov« nik in šla preko šestih naših starih pokra« jin: Srbije, Bosne, Sandžaka, Črne gore, Hercegovine in Dalmacije. Vezala bo mesta Beograd, Valjevo, Užice, Uvac, Plevlje, Ni« kšič in Dubrovnik. Obenem bo ta cesta no« va zveza med Srbijo in Črno goro. Zveza med Plevljem in Savinim Poljem še ni do« grajena. Cesta iz Plevja do železniške postaje Ru« do je dolga 54 km. Dosedanja cesta iz Ru« da v Plevlje je peljala preko Prijepolja in Priboja in je bila dolga 85 km, torej za 30 km daljša. Huda nesreča s pozabljeno bombo Bihač, 17. sept. n. Seliak Božo Krljič iz Srbskega Založa je med svetovno vojno služil kot dobrovoljec v francoski armadi. Za spomin ie prinesel domov malo ročno francosko bombo. Spravil jo .ie na podstrešju in je na njo že docela pozabil. Tudi te dni, ko se ie selil v drugo stanovanje, se ni spomnil na ta vsekakor nevarni spomin. Otroci njegovega brata so našli bombo in se z njo igrali. Večkrat so Jo vzeli s seboj na pašo, vendar pa se iim ni nič pripetilo. Danes dopoldne so jo zopet vzeli seboi, ker se jim je zdela zelo priročna za drobtjenie lešnikov. Nenadoma pa je bomba eksplodirala. 6-letni Spasoje je bil na mestu ubit, njegova dva starejša brata v starosti 8 in 10 let pa sta bila tako nevarno ranjena, da so ju v breznad-nem staniu prepeljali v bolnišnico. Turški politik v Beogradu Beograd, 17. septembra AA. V Beogradu se je ustavil na svojem potu po Evropi turški narodni poslanec in bivši minister Rešit Savfet bej, znani delavec na tuj-sko-prometnem polju in predsednik turškega Touring-kluba. G. Rešit Savfet je v Beogradu gost jugoslovenskega Touring-kluba in društva »Putnik«. Iz Beograda se bo g. Rešit Savfet napotil v Ankaro. Reforma davka na poslovni promet Beograd, 17. septembra. AA. V zvezi s konferenco, ki je bila 12. t. m. v ministrstvu financ o novem skupnem davku na poslovni promet, predlaga centrala industrijskih korporacij zbornicam za trgovino, obrt in industrijo in savezom, ki so včlanjeni v centrali industrijskih korporacij. nastopno organizacijo dela: Pokrajinski člani centrale in zbornice za trgovino, obrt in industrijo naj v medsebojnem sporazumu organizirajo zbiranie podatkov in sestavo predlogov producen-tov in poedinih trgovskih strok s svojega področja. Ko bodo ti podatki in predlogi urejeni in sestavljeni, se skličejo zaključne konference posameznih gospodarskih strok iz vse države; na teh konferencah bodo sestavljeni skupni končni predlogi za posamezne stroke in nato izročeni ministrstvu. Podjetja raznih proizvajalnih strok, ki imajo svoje strokovne zveze, včlanjene v centrali industrijskih korporacij, naj pojasnila, ki jih dajejo zbornicam ali industrijskim regijonalnim zvezam, dostavijo istočasno tudi strokovnim zvezam (udruže-njem), da bodo te mogle pripraviti gradivo za skupne konference vse stroke. Centrala industrijskih korporacij je pripravljena, da po potrebi in na željo posameznih zbornic in podobnih ustanov zaprosi od merodainih oseb v ministrstvu financ ust-mena pojasnila in navodila za delo. Taka pojasnila so lažje dosegljiva, kakor pa na pismene prošnje. Iz državne službe Beograd, 17. septembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za predmetnega učitelja v II/l na dvorazredni trgovski šoli v Požarevcu g. Srečko Jordan, dosedanji predmetni učitelj na trgovski akademiji v Mariboru. Angleški izletniki v Splitu Split, 17. septembra, n. Davi je prispela v Split z luksuznim parnikom »Oxford« skupina 500 angleških izletnikov, ki potuje po Sredozemskem morju. Gostje so si tekom današnjega dne ogledali znamenitosti mesta in okolice. Jutri bodo nadaljevali potovanje vjsdolž naše jadranske obale. Samomor sušaškega bogataša Sušak, 17. sefptembra. n. Davi se je za-struipil v svojem stanovanju znani sušaški bogataš, večkratni milijonar, vinski trgovec Ed-muod Pauk. Razlog samomora nI znan. Zapustil je nad 10 milijonov dinarjev. Zanimiv politični proces na Dunaju Dunaj, 17. septembra s. Pred sodnikom poedincem se je pričel danes zanimiv politični proces, ki ga je graški podžupan dr. Strafella naperil proti socialističnima listoma »Arbeiter-Zeitung« in »Arbeiter-wille«. Vsebina tožbe so ljuti napadi obeh listov proti Strafelli zaradi njegove kandidature za generalnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic. Na poletu v Avstralijo London, 17. septembra AA. Kapitan Matthews, ki je odletel z letališča Croy-don na pot v Avstralijo, je dospel v nepretrganem poletu s 115 milj hitrosti na uro v Beograd ter danes nadaljeval polet v Carigrad in Aleppo. Nesreča italijanskega poslanika v Bolgariji Sofija, 17. septembra p. List »Zora« poroča, da bi bil italijanski poslanik v Sofiji Piacentini včeraj kmalu utonil. Kopal se je pri Varni v morju ter se je začel potapljati. V zadnjem hipu ga je potegnil iz vode neki kopalec. Jugoslovenska koncentracija" »Prager Presse« o akciji za združitev vseh nacijonalnih sil k plodnemu sodelovanju za konsolidacijo in obnovo države Praga, 17. sept. d. Današnja »Prager Preise« objavlja pod naslovom »Jugoslovenska koncentracija« iz Beograda daljše poročilo o političnem položaju v Jugoslaviji po 6. septembru, ko so bile izročene jugoslovenski vojski nove zastave in ko Jc ministrski predsednik general Živkovič sprejel banske svetnike iz vse države. List poudarja, da so bile med banskimi svetniki mnoge odlične osebnosti iz naroda, ki so igrale v prejšnjem političnem življenju Jugoslavije važno vlogo in pripadale raznim političnim strankam, ki pa so se sedaj ne samo formalno, temveč tudi resnično odrekle svojemu staremu obeležju. Nadalie piše list: »Vsi ti ljudje iz naroda so se mogli informirati v neposrednih stikih z odličnimi činitelji in iz govora ministrskega predsednika o novi akciji vlade, ki ima namen zbrati vse jugoslovenske elemente k plodnemu sodelovanju. Njihova prisotnost v Beogradu je zopet nudila vsem priliko za jasno sliko o razpoloženju naroda. Kakor se zatrjuje, so vse te informacije ugodno izpadle za akcijo vlade, še več, dokazale so, da je v sedanjem trenutku psihološko najugodnejši čas za tako akcija V tem oziru je razpoloženje v vseh pokrajinah enako in sicer pri vseh prebivalcih ne glede na njihovo versko ali plemensko pripadnost ali na njihovo prejšnjo politično orijentacijo. Po informacijah iz zanesljivih virov so vse domneve in kombinacije o izpremembi sistema uprave netočne. Nasprotno pomeni napovedana akcija vlade za zbiranje jugo-slovenskih pozitivnih sil k enotnemu sodelovanju le novo etapo v uresničenju vladnega načrta ter ne predstavlja nobenega prekinjenja v kontinuiteti njene delavnosti. Vlada nadaljuje s polno energijo svojo politiko in dela na popolno uresničenje postavljene naloge. Že samo dejstvo, da stopa vlada s poudarkom svoje homogenosti k akciji za združitev nacionalnih sil za svoj program, daje najboljše spričevalo o konsolidaciji tn normalizaciji razmer. Že doslej je vlada prejela za svojo delavnost čestitke od vseli strani. Ti pristanki bodo zavzeli konkretne oblike na ta način, da se angažirajo vs* pozitivne nacionalne sile za ojačenje jugoslovenske ideje. Akcija za organizacijo nacionalnih sil v svrho skupnega sodelovanja bazira na programu, katerega glavna točka je jugo-slovenstvo. Splošno prepričanje je, da more to geslo ogreti in objeti vse nacionalne sloje ne glede na vero, plemensko pripadnost in stanovske razlike. Ta formula zadovoljuje vse in rešuje problem, ki je bil polnih 10 let kamen spodtike vsem vladam. In prav to je tudi eden glavnih namenov manifesta kralja Aleksandra.« Nadaljnji odmevi Bazovice švicarsko svarilo fašistom — Nove izjave solidarnosti in sočutja iz češkoslovaške Dunaj, 17. septembra, d. »Neue Freie Prsse« poroča iz Prage: Češkoslovaški vojni minister dr. Viskovsky je imel v Vlašinu na proslavi kmetske konjiče (»Selške jizde«) govor, v katerem se je dotaknil tržaške sodbe in pri tem z poudarkom podčrtal zavezniško zvestobo Češkoslovaške do Jugoslavije. »V našem interesu in v interesu svojih zavezniških narodov moramo biti dovolj močni«, je dejal, »za slučaj, če bi potrebovali podporo zaveznikov ali pa oni našo. Posebno v teh dneh sočustvuje ves naš narod z jugoslovenskim bratskim narodom v njegovih težkih skrbeh. Jugosloveni se morejo vedno zanesti na nas In računati s tem, da bo češkoslovaški narod stal na njihovi strani in da ne gojimo samo zunanjih simpatij do njih, čeprav smo danes enako trezno in dostojno mirni kakor jugoslovenski narod.« Solidarnost čsl. Sokolstva Praga 17. septembra, g. Nocojšnji listi poročajo, da je češkoslovaška Obce Sokolska poslala Sokolu kraljevine Jugoslavije pismo, ki veli med drugim: »žalostna poročila o trpljenju slovenskih pod italijanskim gospodarstvom živečih bratov, je globoko dirnila češkoslovaško sokolstvo. Z vedno večjim ogorčenjem zasledujemo zapiranje in mučeniško smrt onih mož, ki za sebe ne zahtevajo ničesar drugega, nego to, kar so bili ideali zadnje svetovne vojne, to je svobodno nacijonaino življenje. Jugoslovenski in češkoslovaški narod, ki imata svojo državno suverenost, ne ovirata nobene manjšine, da bi se svobodno razvijala v svoji nacijonalni bitnosti. Velika trpljenja jugoslovenskega naroda so samo nova močna vez nazrušljivega bratstva. Mi stojimo z jugoslovenskim narodom v dobrih in slabih časih.« Shod JČL v Plznu Praga, 17. septembra. »Narodni Listy« poročajo iz Plzna: V ponedeljek zvečer se je vršil v veliki dvorani Meščanske bese« de javen shod, katerega je sklicala Češko« slovaška«jugoslovenska liga v Plznu. Na shodu se je manifestiralo za zaščito svo« bode in za pravice narodnih manjšin v Italiji. Udeležba je bila ogTomna. V imenu socijalno«demokratske stranke je govoril posl. Pik, v imenu narodno socijalistične stranke posl. Fiala, v imenu narodno de« mokratske stranke županov namestnik dr. Mandl, v imenu obrtne stranke posl. Pe« chman, v imenu republikanske stranke tajnik Honzik, v imenu ljudske stranke prof. Limpouch, v imenu jugoslovenske kolonije pa ing. Semis. Po govorih je bila sprejeta primerna resolucija in poslani br« zojavki Jugoslovensko češkoslovaški ligi v Ljubljani in Mariboru. Brzojavka se glasi: »Združeno meščanstvo na javnem pro« testnem shodu čsl. jugosl. Lige v Plznu, Vam izraža iskrene simpatije in globoko sožalje nad usmrtitvijo štirih nesrečnih si« nov nam dragega naroda jugoslovenskega. L. Pik, mestni župan, predsednik Lige, Joško Burda, tajnik.« Podobne izjave sožalja so bile odposlane tudi iz drugih krajev" Čsl. republike. Zahvala ljubljanske JČL češkoslovaški javnosti Ljubljana, 18. septembra. Noooj se je vršila seja Jugosl. čsl. lige v Ljubljani. Pred razpravo o tekočih poslih je Liga so« glasno sklenila poslati preko Centrale čs'. jugosl. Lig v Pragi vsej češkoslovaški jav« nosti najiskrenejšo zahvalo za bratsko lju« bežen, ki jo je čsl. narod v toliki meri Iz« kazal jugoslovenskemu narodu povodom žalostnih dogodkov v Trstu in v Bazovici. Prekrasne manifestacije sočustvovanja in sožalovanja v vsej češkoslovaški republiki so dokaz, kako globoka je zavest neraz« družine skupnosti v veselju in žalosti, ki veže slovanski sever in jug. Jugoslovenski narod ne bo nikdar pozabil plemenite so. Udarnosti, ki mu jo ves čsl. narod izk«, zuje. Posameznim krajevnim Ligam, ki so po« slale ljubljanski Ligi izraze simpatij, je bila še posebej izrečena iskrena zahvala, Bojkotna akcija v ČSR Dunaj, 17. sept d. »Neues Wiener Tag-blatt« poroča iz Prage: »Ceske Slovo«, glavno glasilo čsl. narodnosocialistične stranke, kateri pripada tudi zunanji minister dr. Beneš, je včeraj objavilo vest o osnovanju posebnega odbora z nalogo, da organizira kot odgovor na tržaške justifikacije bojkot proti Italiji. Vršili so se že mnogi razgovori političnih in narodno gospodarskih činiteljev, v katerih je bilo sklenjeno organizirati bojkot italijanskega blaga na čisto nepolitični podlagi. Prebivalstvo bo tudi pozvano, naj opusti potovanja v Italijo ter se vzdrži nakupa italijanskega južnega sadja in industrijskih proizvodov. Trst, 17. septembra, n. Današnji »Piccolo« z velikim vznemirjenjem komentira vesti iz češkoslovaške o pripravah za proglasitev bojkota nad italijanskim blagom. »Piccolo« pravi, da se čehoslavaki motijo, če mislijo, da bodo na ta način koristili 6lovansk.i stvari. Priporoča jim zmernost z dostavkom, naj nikar ne pozabijo, da tudi Italija uvaža mnogo blaga iz češkoslova-šk« »Stenice se lahko zatro, narodi nikdar!" Veliki dnevnik »National Zeitung«, ki Izhaja v Baslu v Švici, objavlja pod naslovom »Tržaški proces« uvodni članek, v katerem zlasti podčrtava, da je bila smrtna razsodba izvršena že pet ur oo razglasitvi. Nato pravi list: »Ta sodba ni bila namenjena samo kot kazen za »zločince«, marveč bi morala služiti v glavnem za strah Juzoslovenom. Iz vsega so napravili izrazito političen proces, čegar važnost se je najbolje videla iz pisave italijanskega tiska. Italijanski listi so se požurili, da bi prehiteli elasove inozemskega tiska, in so pisali, da Italiia prav nič ne potrebuje nasvetov iz inozemstva. Za Italijo, ki »nikdar ne jrreši in ki ima vselej prav«, niso bili pravi krivci kaznjenci, marveč ona sila, ki se skriva za njimi m ki ogroža Italijo« List navaja nadalje pisanje »Popola d'ltalia« o Slovencih, ki jih psuje z barbari in stenicami ter pravi, da je ta ton oficijelnega fašističnega glasila skrajno značilen in da je to docela nov jezik, ki meče zelo čudno luč na razmere v Italiji. »Iz vsega pa se vidi,« pravi »Nationa! Zei-tung«, »da v službeni Italiji še vedno velja ono staro načelo iredentizma* da je vsak krai, v katerem se govori italijanski, italijanska zemlja, ki mora slej ali prej pripasti Italiji in da Italija še danes misli, da je bila svetovna vojna samo zaradi tega, da si ona prisvoji tuje ozemlje. Svetovna vojna se je vodila za ideal svobode narodov in za narodno samostojnost, torej tudi za svobodo Jugoslovenov. Stenice sa lahko zatro, nikdar pa ne narodi in njihova svoboda. To bi mogla Italija že dobro vedeti.« Priznanje revolucionarnih vlad v Južni Ameriki London, 17. septembra. AA. V kratkem bo vlada izdala uradno poročilu, ki bo ugo» tovilo, da ostanejo diplomatski odnošaji Britanije napram Argentini in Peruju ne« izpremenjeni, ker so dogodki, ki sc v obeh državah odstranili dosedanji vladi in uved« li nova režima, notranja zadeva dotič-iih držav. Pariz, 17. septembra. AA. Havas poroča iz Buenos Airesa, da so sedanjo začasno vlado v Argentini priznale naslednje drža« ve: Vatikan, Italija, Nemčija, Zedinjene dr» žave Severne Amerike in Paraguay. Pariz, 17. septembra. AA. Francija je pri» znala novi vladi v Argentini in Peruju. Washington, 17. septembra. AA. Državni podtajnik Stimson je naročil diplomatskim predstavnikom Zedinjenih držav v republi« kah Peru, Boliviji in Argentini, da vzposta» vijo z omenjenimi državami normalne di« plomatične odnošaje. Viljemov duh razkrinkan br Praga, 16. septembra. Izid volitev na Nemškem je vznemiril vso miroljubno Evropo. Politiki, ki so od nekdaj smatrali popustljivost Francije napram Nemčiji za pogreško, vidijo v nemškem vo-livnem rezultatu potrditev svoje teze. Njihova sodba je zelo ostra in pesimistična ter se da zgrniti v naslednja izvajanja: Na Nemškem so zmagali narodni socijalisti. V svojem programu, ki so ga razvijali v volilni agitaciji, so pogodili tajne želje velikega dela nemškega naroda. Njihov program je izraz čustva nemškega meščaastva, industrijalcev in posebno aristokracije. Saj šteje ta stranka med svoje člane tudi tri prince rodbine Hohenzollern »Nack (tako ime so dobili narodni socijalisti) so v volilni dobi govorili, da se ne zadovoljijo i revizijo mirovne pogodbe, ampak da zanje mirovna pogodba sploh ne obstoja, da mora Nemčija dobiti stare meje na vzhodu kakor tudi Alzacijo - Loreno; reklamirajo dalje zase vse nekdanje nemške kolonije ter izjavljajo, da ne bodo plačali niti pare več za vojno odškodnino. V dosego tega cilja ]e seveda potrebna nova vojna, ki bi bila po njih mnenju za Nemčijo vsekakor zmagovita in ki bi uresničila fantastične ideje bivšega cesarja Viljema. Kar se je Viljema tako žalostno izjalovilo, to hoče sedaj Hitler doseči. Z žalostjo se mora konstatirati, da to ni samo Hitlerjeva osamljena ideja, ampak da se z njo resne bavi pretežen del nemške inteligence, ki je vojna katastrofa ni streznila. Še vedno je prežeta z mislijo, da so Nemci edini narod na svetu, ki je zmožen viš4e kulture, takozvane nemške kulture, in da ne bo svet srečen, dokler ne bo nemška kultura povsod zavladala. Prepričani so, da obstoja njihova božja misija v tem, da zasuž-nijo ves svet Tako je mislil Viljem in da tako misli danes Hitler in ž njim milijoni... Kaj bi se bilo zgodilo, ako bi Nemci zmagali in bi oni diktirali mirovno pogodbo v Versaillesu? Kako bi izgledal rezultat tega miru? Nemci bi bili zahtevali del Francije, velik del angleških in francoskih kolonij, ako ne vse, in k temu še ogromno vojno odškodnino. Glavna njih zahteva pa bi bila ta, da bi jim morala vsa zapadna Evropa dovoliti politično kontrolo tudi nad ostalim ozemljem, ki ga ne bi mogli zasesti. Duh Viljema je bil duh osvajanja in jsasuinjeva-nja. Ta duh žalibog še danes ni ozdravljen. Nasproti temu duhu osvajanja in zasužnje-vanja sta francoski in angleški narod pri mirovni pogodbi v Versaillesu spregovorila mogočno besedo človekoljubja in pravičnosti. Nista zahtevala nemškega ozemlja in skromna je bila odškodnina v primeri z ogromnimi škodami, ki jih je prizadejala nemška armada tekom svetovne vojne. Mora se reči, da je bil v Versaillesu ustvarjen nov svetovni nazor. Do tedaj je veljala pri vseh mirovnih pogodbah kruta sila »Va« vietise, v Versaillesu pa sta se francoski ln angleški narod odrekla tej tradicijonalni pravici sile in sta pokazala človeštvu novo pot v občevanju med narodi. Ta pot je pot pravičnosti. Na žalost se nemški narod kljub bridkim izkušnjam iz svetovne vojne še ni energično odločil za to pot. Stari Viljemov duh še vedno prevladuje. Po izidu zadnjih volitev sodeč, je sicer takozvani mali človek prežet z duhom mednarodne pravičnosti, a »višji stanovi« so ostali pri starih tradicijah. Od svetovne vojne do danes je komaj dobro desetletje in to razdobje je gotovo premajhno za prerojenje celega naroda. Določbe ver-saillske pogodbe so bile v stanu osvoboditi nemški narod iz starih duhovnih spon ter ga privesti do novega svetovnega nazora, to je do nazora mednarodne pravičnosti, ako bi Francozi in Angleži vztrajno zahtevali izvršitev teh določb. Angleži, posebno pa Francozi so pa tekom tega desetletja več ali manj demontirali baš one določbe mirovno pogodbe, ki so dajale garancijo, da se stara imperijalistična Nemčija več ne povrne. Predčasno so Francozi opustili kontrolo nad nemškim oboroževanjem in predčasno so se umaknili z mostišča onstran Rena. Ako bi imeli eno in drugo še danes trdno v rokah, se ne bi nemški imperijalisti zatekali v svojem duhu k orožju kot zadnjem argumentu mednarodnega življenja. Ako bi Angleži in Francozi z uspešno kontrolo zabranili Nemcem tajno oboroževanje in podržavali vojaško okupacijo na desnem bregu Rena, bi bil danes Hitler nemogoč. Sedaj se na Francoskem in ▼ Angliji sprašujejo, ali je bilo pametno in koristno poskušati z dobro besedo, kar se da doseči le z realno silo. Najbrž je to vzrok, da so se nemške stranke na videz iztreznile in da vse po vrsti odrekajo hitlerjevcem enako kakor komunistom, zmožnost in pravico odločilno vplivati na nemško politiko. Hitlerjeva zmaga je prišla za nemške lajne načrte prezgodaj... Povratek bivšega kralja Ferdinanda na Bolgarsko Budimpešta, 17. septembra, s. »Az Ujsag« objavlja vest, ki je prispela iz Rumunije, da se je bivši bolgarski krati Ferdinand včeraj vrnil v Bolgarijo in da je prekoračil mejo pri Giurgiu. Bukarešta, 17. septembra, s. Snoči so bile tukaj razširjene govorice, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand v strogem inkognitu dospel v Bukarešto. Kralj se je takoj po svojem prihodu odpeljal v Giurgiu in od tam na Bolgarsko. Govori se tudi, da je bolgarska vlada dovolila povratek bivšega kralja pod pogojem, da napram bolgarski državi ne bo postavil nobenih zahtev in da se ne bo vmešaval v politiko države. Volilni izgredi tudi v Iraku London, 17. septembra d. Pri volilnih !»• gredih v Sulejmaniji je bilo 19 oseb ubitih. Angleški uradniki so morali iskati zaščito v vojaških taooriščih. Hmelj Žalec, 17. septembra. Povpraševanje traja dalje. Nakupi pa so bolj redki, ker lastniki blago zadržujejo. Cene se gibljejo okrog 8 Din. Žatec, 17. septembra, h. Na deželi se nadaljuje nakupovanje. Cene so od 350 do 550 Kč. Za prvovrstni hmelj plačujejo 600 čeških kron. Pri nakupovanju sta udeleženi Nemčija in Švica, Cene najboljših kvalitet «o čvrste, dočim so cene srednjih kvalitet »aradi močnejše ponudbe nekoliko poj)u- stila VREMENSKE NAPOVEDI Dunajska vremenska napoved za četr* tek. Nestalno vreme, ponovno poslabšanje nekoliko topleje. »JUTRO« St 216 CeCrtef, 18. K. 193C i krap In ljudje / kp Prenapolnjene šole Ljubljana, 17. septembra Naval na vse ljubljanske šole je letos ta» ko zelo velik, kakor ga ne pomnijo že vsa leta od vojne sem. Naval je skoro enak na osnovne, meščanske kakor tudi na srednje šole in celo na razne enoletne tečaje. Pri sprejemnih izpitih so se profesorji trudili, da izberejo res samo pridne in talentirane ter za nadaljni študij zmožne dijake in di« jakinje. Navzlic temu pa je prišlo v me« ščanske šole prav gotovo preveč novega štu« dirajočega materijala. Na osnovnih šolah je število učencev in nčenk letos izredno porastlo. Lani so imele vse mestne deške in dekliške šole 3729 učen« cev in učenk, letos pa jih je 4037. Enak naval je bil tudi na mestne meščan* ske šole, kamor je bilo sprejetih nad 1000 učencev in učenk. Na prvi državni gimnaziji v Tomanovi ulici je bilo sprejetih letos v prvi razred 159 dijakov in 38 dijakinj. Gimnazija je renapolnjena, manjka prostora in zlasti „lopi, za katere prosijo na šoli že 5 let, a si jih ne morejo nabaviti zaradi pomanjka« nja kredita. Na drugi državni gimnazij? v Strossma« yerjevi ulici je sprejetih v prvi razred 195 iačenk, dočim moških dijakov sploh niso sprejemali in so jih napotili v druge zavo« de. Skupno je študiralo lani na tem zavo» du 812 dijakov in dijakinj. Ker so zase« deni tudi letos vsi prostori in jih celo pri« manjkuje, bo pouk deljen na dopoldne in popoldne. Na tretjo državno gimnazijo v Bethovno* ▼i ulici je bilo sprejetih letos v štiri oddel« ke prvega razreda 296 dijakov, skupno jih študira na tem zavodu 625 dijakov, to je 136 več kakor lani. Na državno realko v Vegovi ulici je bilo sprejetih v prvi razred 228 dijakov, dočim jih skupno študira na imenovanem zavodu 880 dijakov, za 40 več kakor lani. Največji naval je letos doživela zopet šenska realna gimnazija. Za prvi razred ie bilo priglašenih 198 dijakinj, sprejetih pa jih je bilo le 98. Lani je posečalo vse razre« de skupno 660 dijakinj, letos pa jih šteiejo 664. V enoletni trgovski tečaj na tej gin>« naziji je bilo priglašenih 115 učenk, spre je« tih pa je bilo le 44. V gospodinjsko šolo Istotam se bo vršilo vpisovanje koncem sep« tembra in je pričakovati zelo velikega na« Na državno moško učiteljišče je bilo »prejetih v prvi letnik 40 dijakov. Letos po« seča učiteljišče skupno 208 dijakov, dočim jih je bilo lani 272. Na državnem ženskem učiteljišču je bilo vpisanih 83 začetnic, spre« jetih pa je bilo le 40. Za letos uvedeni peti letnik je dospel včeraj učni red iz Beogra« da in se bo pouk lahko začel. Enako bo pouk tudi v petem letniku moškega učite ljišča. Na državno trgovsko akademijo je bilo vpisanih v prvi letnik 15 učencev in 27 učenk. Skupno poseča zavod 139 učencev m učenk. Na državni dvorazredai 'rgovski šoli na Kongresnem trgu se je vpisalo v pr« vi letnik 203 učenk, sprejetih pa je bilo le 89 deklic in 42 dečkov. Na tehnični srednji šoli v Ljubljani je bilo sprejetih letos dijakov in dijakinj: v arhitektonsko=gradbeni odsesc v prvi letnik 40, dočim imajo vsi štirje letniki skupno 100 učencev. V strojni odsek v prvi letnik 39, v vseh štirih letnikih pa je skupaj 120 učencev. V elektrotehnični v prvi l;tnik 27, v vseh letnikih pa je skupaj 91 učencev. V geometerski odsek: v prvi lctn'k 38 učen« cev. Skupno je na srednji tehniiai šoli 390 dijakov in dijakinj. So pa tu še delovodska šola, gradbeno delovodska šola, strojno delovolika šola. elektrotehnična delovodska šola. mizarska in strugarska delovodska šola, kiparska in rezbarska šola, keramična šola. graverska in zlatarska šola in kletarska šola, v katere )e bilo sprejetih leto« tudi prav lepo Število novih učencev. Prav tako je bilo sprejetih tudi lepo število učenk na žensso obrtno šolo in sicer na oddelke za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje. Skupno število vseh vpisanih učenk znaša 6&5. Zadnja pot ponesrečenih devojk Litija, 17. septembra. Včeraj se Je zbrala ob 13. pred Krža-novo hišo v Gradcu pri Litiji velika množica ljudi, da spremi obe mladi žrtvi nedeljske nesreče: Elo Kržanovo in Faniko žnidarjevo na njih s&dnji poti. Razen Liti-janov in znancev iz vse okolice ter celo iz Ljubljane se je udeležila pogreba vsa litijska šolska mladina in učitelistvo. Ganljiv je bil pogled na dolgo vrsto mladih prijateljev in prijateljic pokojne Ele in Fanike; prav vsak ji je prinesel kito cvetja, da ji ga izroči v poalednje slovo ... šesti razred, katerega je Ela nazadnje obiskovala, ji je spletel sam več vencev, najlepši je bil oni iz belega cvetja, sredi katerega so bile velike, krvavordeče cvetke zvite v številko 6. Prav lepa je bila tudi blazinica iz svežega cvetja z vpletenimi črkami »Eli«. Poslednji darovi sošolki Eli so naibolj zgovorna priča iskrenih vezi med učenci na našem zavodu. Po obrednih molitvah, ki jih je izvršil katehet g. Lovšip, je spregovoril poslednjo popotnico šolski upravitelj g. Drago Rostohar, šolski pevski zbor pa je zapel »Vigred se povrne...« Nato se je razvil proti Vačam dolg sprevod pogrebcev, vso pot pa so žalostno od-jekali mrtvaški zvonovi v Utijski cerkvici pri Sv. Juriju in na Vačah. Ko je srečal sprevod poltretji vlak, tisti, na katerem sta se peljali obe mladenki v prezgodnjo smrt, je strojeva piščal turobno kriknila v zadnji pozdrav. Po dveurni poti so pričakali sprevod pred vhodom v trg Vače mnogi Vačani, ter vsa vaška osnovna šola pod vodstvom šolskega upravitelja g. Stegovca in ostalega učiteljstva. Vsi so se podali nato na pokopališče, kjer je bilo ob obupujočem plaku položenih dvoie belih krst v svežo prst. Učenka 6. r. Karla Škufca 1e spregovorila v imenu litijske šolske mladine ob odprtem grobu žalni govor, ki je ganil prav vse do solz, tudi Karla sama se je dušila v solzah ... Ko je cvetna odeja iz številnih šopkov pokrila skupni grob, se pokopališče še dolgo ni spraznilo ... Kržanovim in Žnidarjevim naše iskreno sožalie. —— Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Jeseniški vodovod in plazovje Jesenice, 17. septembra. Na zadnji seji mestnega zastopa je bila posebno važna razprava glede gradbe vodovoda. Načelnik odseka za napravo vodovoda g. Josip Božič je poročal o delu in težavah, ki so nastale pri gradbi zaradi plazovja, ki je napravilo veliko škodo občini in nekaterim posestnikom ter onemogočilo nadaljevanje vodovodnih del na tem eksponiranem mestu. Dela so se morala prenesti za nekaj metrov dalje in šele tam se je nadaljevalo delo zajemanja studencev za vodovod. Delo sicer napreduje, potrebno pa je. da pregleda teren geolog univerzitetni profesor g. dr. Hinterlechner. Poročevalec je predlagal, naj se spopolni odsek z novimi močmi, ker dosedanji odsek ne more sam voditi gradbenih del in prevzeti za vse odgovornost. Njegovemu predlogu se je ugodilo ter so bili izvoljeni v vodovodni odsek še gg. duhovni svetnik župnik Kastelic, dr. Kogoj, Peter Arneš in Valentin Markeš. Občinska odbornika gg. Vovk in Novak sta ocenila škodo, ki jo je povzročilo plazovje. Po tej ocenitvi je oškodovan posestnik g. Alojz Novak za 90.000, g. Peter Klemene za 70.000 in g. Valentin Hrovat za 38.000 Din. Oškodovanci zahtevajo, da jim občina, ki gradi vodovod, škodo povrne. Po daljši debati se je sklenilo, da se tej zahtevi ne ugodi, ker ne leži krivda katastrofe na občini Občina je spolnila vse predpise pri gradbi vodovoda ter se sklicuje tudi na komisijo banske uprave, ki je Potrpežljiv svetovni potnik 8kt>ro dnevne srečujemo po našin mestih, le redkokdaj tudi na deželi sverovne popo« tr.valce ■vseh mogočih narodnosd in p-kii« ca" ki nam ponujajo za spomin in mal ae« nar svoje slike, na katerih je narisana in popisana pot ki jo že imajo pod nogami ginalnim vozilom povsod vzbujal pozor« nost posebno v velikih mestih med mladi« no, ki je občudovala kozla z velikimi sve« drastimi rogovi. Ker kozla nista bila vajena tako dolge in trde poti, jima je Zeljko napravil usnje« «H pa še čaka njihovih podolat Seveda ni vse zlato, kar nam pripovedujejo ti ljudje, gotovo gre njihova pot malokdaj okoli sve« ta. Svetovno popotovanje ni preveč težak posel in ta ali oni si je na račun občin tn naivnih ljudi tudi že privoščil tako »rajžo«. Zares svojevrsten popotnik je pa Petar Zeljko iz Sinja v Dalmaciji. Začetkom leta 1929. je krenil od doma z malim kolesjem, ki ga vozita dva močna kozla. V poldrugem letu je s svojima živinčetoma prepotoval Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo, Češkoslo« vaško. Poljsko. Nemčijo, Belgijo, Holand« sko, Francijo in prispel preko Alzacije, Nemčije in Avstrije zopet v domovino. Po« vsod je hodil Zeljko opravljen v slikovito dalmatinsko narodno nošo in žnjo in on« ne čevlje, ki sta jih nosila od časa do časa, da si nista nog preveč utrudila in poško« dovala. Resničnost prehojene poti pa Dalmatinec spričuje z debelo knjigo, polno podpisov in pečatov občin, skozi katere je potoval. Ne manjkajo niti oni iz Berlina, Pariza, Stras« bourga itd. Te dni se je vračal Zeljko s svojo vpre» go skozi naše kraje proti domu. Dva dni je bil tudi v Ljubljani, potem pa je ubral pot po Dolenjski cesti. Počasi, po tri kilome« tre na uro. Če bo hodil brez nezgod, bo v par tednih doma. Videl je veliko sveta, spo« znal ljudi raznih narodnosti tako, da bo svojim rojakom lahko povedal, da »živi se 1 povsod, doma pa najbolje!« pregledala ves teren. Se predno so se oddala in začela gradbena dela. Pred razpravo o odškodninskih zahtevah naj bi posebna komisija ugotovila krivdo nesreče, kar pa ne bo lahko, ker je po izjavah strokovnjaka krivo nesreče deževje in številni pozneje izbruhli izvirki. G. župan je zagotovil, da bo občina tudi brez vsake obveznosti po možnosti pomagala oškodovancem. Nadalje je predlagal, naj se po plazu zasuta pot popravi, da bo zopet za promet. To naj bi se izvršilo na ta način, da bi bila pot od Puca do Klinarja v ravni črti. Na dnevnem redu je bilo še nekaj točk, ki pa so se odložile za prihodnjo sejo. Žalosten pogreb na Sv. Gori Sv. Gora, 17. septembra Včeraj so pokopali mladega Avgusta Voz-lja iz Zlokarjev, ki ie umrl zaradi poškodb v fantovskem pretepu. Imel je prebito čre-pinio in kakor je ugotovila preiskava, je prišel popolnoma nedolžen v pretepaški metel Razdivjani fantje so brez vsakega povoda navalili nanj ter mu prizadeli smrtne rane s kolom. Najprej so napadli njegovega brata Albina. Gustej je tekel svojemu bratu na pomoč. Divjaki so takoi pustili svojo prvo žrtev in navalili nanj. Ko je ležal že na tleh, so še udrihali s kolci po njem. Tragična smrt priljubljenega mladeniča je vzbudila med prebivalstvom globoko sočutje. V ponedeljek se je pri nas odkar pomnijo ljudj zglasila drugič sodna komisija. Obducirala ie truplo nesrečnega mladeniča. Kakor tokrat, tako je bil tudi poprej nekda! povod obiska sodne komisije zločin, ki se Je dogodil izven našega kraja. Oba mrliča sta bila le prenesena v našo mrtvašnico. Sveto-gorska okolica je precej naseljena in se zbt-rajo vsako nedelio pri linbki planinski cerkvici številni izletniki, domači in tuji. Žalosten dogodek, ki se ie sedai pri nas zaključil. nikakor ne more kvariti dobrega imena Sv. Gore. Polji Vo^i* clijašc^v pa progi jčai^-Marifeor Poljčane, 17. septembra. Iz krajev ležečih ob progi Poljčane-Ma-ribor se rekrutira vsako leto precejšnje število dijaštva, ki se vozi v šolo z vlakom, bodisi v meščansko šolo v Slov. Bistrico, bodisi v srednje šole v Maribor. Za vse te dijake je bil pred uvedbo majskega voznega reda sestavljen v Poljčanah poseben — tako zvani šolski vlak, katerega so se v obilni meri posluževali tudi delavci, zaposleni v krajih ob navedeni progi na železnici in drugod. Vsak, ki se je vozil kdaj s tem vlakom, se je na lastne oči prepričal, kako potreben je bil ta vlak, ko je videl ogromno število mladine, ki se je liki čebele vsul a iz vozov. Zato so bili vsi ti nemalo presenečeni, ko jim je novi vozni red to ugodnost črtal. Res je, da je bil namesto ukinjenega šolskega vlaka uveden zato drugi ljubljanski vlak in bi bilo vse v redu. samo prezgodaj odhaja iz Poljčan (eno uro prej kot prejšnji) in to ob 5.30 kar je za doraščajočo mladino gotovo prerario. Vstajati mora ia-ko dnevno že ob 4. in ona iz Konjic celo ob 3., ker odhaja konjiški vlak. ki ima z ljubljanskim zvezo, že ob 4.28. S tem pa so neposredno prizadeti tudi starši. In ne samo, da je to vsakodnevno vstajanje utrudljivo za oboje, ampak tudi prezgoden prihod v mesto ne rodi dobrih posledic. Mladina, ki v zgodnjih jutranjih urah (pozimi še v gosti temi) ne ve kaj početi, se potika po cestah, kar slabo vpliva na njeno vzgojo. Zato je naša prošnja zdaj ob pri-četku šolskega leta. ko pošiljamo naš najdražji zaklad v šole, naj bi se ta nedosta-tek uredil. Morebiti bi se dalo zdaj *>ri uvedbi oktoberskega voznega reda urediti tako, da bi se nastavil odhod ljubljanskega vlaka za 1 uro pozneje. S tem bi bilo vsem prizadetim brezprimerno ustreženo. V ilustracijo vsega tega naj navedemo, da di samo Poljčane letno 50 dijakov, kaj na še iz ostale Dravinjske doline in drugih krajev do Maribora. — Prizadeti starši. Občni zbor Glasbenega društva Zagorje Zagorje, 17. septembra. V torek se j© vršil v glasbeni sobi Sokol* skega doma redni občni zbor Glasbenega društva Zagorja, ki je pokazal plodovito de* lo preteklega leta, z obilno udeležbo pa sve* dočil, da se okolu matičnega društva doli* ne zbira novo članstvo, da je začela pihljati prijaznejša sapica, ki bo omogočila, da se bo društvo v bodočem letu moglo spu* stiti na široko morje, kar mu je bilo do* slej zaradi neugodnih koncepcij nemogoče. V svojem otvoritvenem govoru je predsed* nik, učitelj g. Kopriva ugotovil lepo udelež* bo z željo, da bi se v bodoče vse hibe, ki se bodo gotovo pojavile tu in tam, v tej ali oni obliki, skupno in z dobro voljo od* stranile. Tajnikovo poročilo (učitelj gospod K!un), je vsebovalo dokaz, da je odbor storil svojo dolžnost v polni meri. Temu priča ustanovitev in delovanje mladinskega zbora, otvoritev glasbene šole, kjer so se poučevali številni gojenci in gojenke kla* vir in gosli. Da ni moški zbor mogel dose* či zaželjenih uspehov, so krive socialne raz* mere ter pomanjkanje naraščaja, posebno v tenorjih. Organizacija proslave 20 letnice Glasbenega društva je bila brezhibna, pro* slave so se udeležili dolinski pevski zbori: Loški glas, Kotredež in dekliški zbor, iz Hrastnika pa je prihitelo polnoštevilno član« stvo pevskega zbora m orkestra tamošnje« ga Glasbenega društva. 17. IIL t. 1. je pod okriljem Glasbenega društva gostoval ob veliki udeležbi občinstva komorni trio iz Ljubljane. Sodeloval je zbor pri raznih pro« slavah in prilikah, mladinski zbor je pa na* pravil več propagandnih izletov tako v St. Jurij pod Kumom. Čemšenik in na Loke. Sklepalo se je o tem. da se društvo včlani v Hubadovo žuno. Zaželjena fuzija dolin* skih pevskih edinic se zaradi nerazumeva* rja m drugih zadržkov ni mogla izvesti. — Blagajnik g. Stenišnik je ugotovil precejšen prebitek, potožil pa, da se nekateri člani glede plačevanja ne zavedajo svojih aolž« nosti. Preffledovalca računov sta predlagala absolutorij, ki je bil soglasno priznan. — Gospodar je povedal, da razpolaga društvo s kompletnimi instrumenti za salonski or* kester, ki ga je lahko ojačiti z razpoložlji* vimi godali v veliki orkester; na razpolago DANES PREMIJEKA OB i, IN »K i večer: Vesela komedija zabave tn smeha Ura slabosti (DVOJNA POROKA) V glavnih vlogah govore in po jo Lo-cie Englisch, Huszar Puffy ter Paul Morgan in Szoke Szakaly, znana iz nepozabnega filma »Dvoje src v % taktu«. — Godba: Hans May. Poleg tega: N. Kuznecova ln N. NV-kolin pojeta popularno rusko balado »črne oči«. Predprodaja vstopnic od 11. do ped 1. ure. »ELITNI KINO MATICA« Telefon 2124 •v, -Hv Z'* 'ž i* je tamburaški zbor in ogromen notni arhiv. Društvo ima svoj klavir in ostali potrebni inventar v svoji sobi. Pevovodja učitelj g. Adamič je pokazal na vzroke, ki ovirajo procvit zbora, ki je sicer duša društva in izrazil upanje, da se bo z mešanim zborom — opozarjamo nanj, prvi sestanek do koncem meseca — dalo doseči večje uspehe. Pritegnilo se bo tudi telovadce Sokola. Pevovodja mladinskega zbora g. Kopriva je z veseljem poročal o lepem napredku ži« vahnega zbora, ki je tudi že javnosti poka« zal kaj premore. Izraža trdno prepričanje, ua se tu ustvarja kader bodočih pevcev in pevk, ki bodo dvignili zbor na v;šino kakr« šno je zavzemal nekdaj. — Kapelnik orke« stra učitelj g. Kulot je omea'l odelovanje orkestra pri raznih prilikah ter sporočil, da ie obstoj ogrožen, ker je odšel iz Kraja pr« vi violinist, skušalo se bo najti nadomestilo. Učitelj g. Pergar je kot vodia tambjrsške« ga odseka na Lokah omenil, da Dogrešajo primernega lokala za vaje ter razne nedo« statke kakor zaposlenost sodelujočih, kar ovira plodovito delo. — Glasbena šola, kjer se je poučevalo 25 gojencev klavir in go« sli je, čeprav delujoča samo pol leta, poka« zala lepe uspehe. Ker ima velik pomen za glasbeni naraščaj in ker se je pokazalo, da vlada veliko zanimanje zanjo, bo otvorjen tudi v tekočem letu prvi letnik za nove go« jence, v drugi letnik se bo sprejelo pa vse one, ki so završili z uspehom prvo leto. Starši naj priglasijo svoje otroke pri vodji te šole g. Kulotu do konca meseca. Podrobnejša pojasnila pri vpisovanju. V odbor je bil z vzklikom izvoljen prej« šnji predsednik g. Kopriva, podpredsednik pa g. Mrnuh. Istotako se je soglasno izvolil odbor: gg. Stepišnik, Klun, Entor, Drnov« šek, Mecilovšek. Kolenc in Krenčič ter gdč. Pavletič in Berger. Vodje posameznih od« sekov gg. Adamič — mešani zbor, Mecilov« šek moški zbor. Kopriva mladinski zbor, Kulot orkester, Perger tamburaški odsek na Ix>kah, Hočevar tam. odsek v Zagorju, Ku« lot glasbena šola. Pri slučajnostih je novi predsednik podal razna pojasnila o pristopu v Hubadovo žu« po ter prispevkih za isto, ki pa precej otež« koča jo financielno stran tega pokreta. Čla« narina se bo s tem zvišala na dvojno višino kar ne bo v prid razmahu, ker je bilo zado« sti težkoč z dosedanjo nizko članarino. O tem bo podrobneje razpravljal odbor. S po* zivom na požrtvovalno sodelovanje ter za* hvalo za lepo udeležbo je zaključil predsed* nik lepo uspeli, dve uri trajajoči občni zboT. Težka nesreča mlade kolesarke Novo mesto, 17. septembra. Mlada 151etna dijakinja Franika Agnitsch se je peljala ob 19. od doma s kolesom pro* ti tovarni Josipa Pouha nasproti mestne hi* še, pa jo je kolo v hitrem diru zaneslo v kup obcestnega gramoza s tako silo, da je odletela s kolesa in se težko poškodovala na glavi in po telesu. Nezavestno so pre* peljali Franiko k zdravniku dr. Polenšku, ki ji je nudil prvo pomoč, nato pa so jo prenesli domov. Požar v Marija Gradcu pri Laškem Laško, 17. septembm. Ko je v torek pred 3. uro zjutraj Pačni* kov avto pripeljal mimo domačije g. Ivana Pasta, je šofer opazil, da se dvigajo plamen! iz Pustove žage in da se je istočasno po* javil ogenj tudi v nasprotni strani žage sto* ječi hiši poleg mlina. Z a\tfomobilsko hupo je sklical domačine, ki so s strahom opazili, kako se širi ogenj po njihovi žagi. Ni po* teklo pol ure, so bili na mestu že gasilci ;z Laškega s svojo motorno brizgalno, ki je začela bruhati močne vodene curke v žare* če objekte. Pridnosti gasilcev in drugega ob* činstva se je posrečilo ogenj omejiti in lo* kalizirati na žago in staro hišo ter obvaro* vati pred ognjem vsa sosednja poslopja: Po* Odlična dama uporablja najpopolnejša sredstva moderne kozmetike Leciderma-preparate M se Izdelujejo pod nadzorstvom zdravnikov in kemikov. — Ti preparati imajo v sebi »lecitln« glavne prvine kožnega tkiva, živčevja ln krvnib žil Obnavljajo kožo, nadalje odpravljajo mozole, solnčne ln jetrne pege ter ostale madeže kože. LECIDEFMA-KREMA LECIDERMA - MILO LECIDERMA PUDER LECIDERMA-KREMA sa prsa eo zdravniško kozmetično na znanstveno podlago oprta sredstva za negovanje obraza ln prs. 283 Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah stovo gostilno, hleve, mlin, Osolinovo trgo* vino in graščino g. dr. Jakobija. Sreča je bila, da je pričel dež in da so bile strehe mokre. Ogenj je bil očividno podtaknjen in se širijo razne govorice. Preiskava bo že spra* vila resnico na dan. Škoda je z zavaroval* nino le deloma krita, ker je zgorelo poseb* no še mnogo na in ob žagi ležečega lesa, tako da znaša škoda najmanj 150.000 E>in. Nesreča je še hujša, ker je g. Pust odsoten po poslih v Dalmaciji že ves teden in nima nobenega obvestila o požaru. Koroške novice Program za plebiscitno proslavo v Ce* lovcu obsega: zvečer 9. oktobra bodo gore* li okoli mesta kresovi, ki jih pripravi Hei* matbund. Dne 10. oktobra bo slavnost na pokopališču, seja deželnega zbora, veselica šolskih otrok, izleti v glasovalno ozemlje. Dne 11. oktobra se odkrije spominska plo* šča na hiši deželnega orožniškega povelj« stva, otvori se koroška razstava, zvečer obhod po mestu z vojaško godbo, ob 7. zbirališče na Novem trgu, kjer se še en« krat razglasi izid glasovanja. Govori dr. Steinacher. Po bakljadi slavnostna pred* stava v gledališču. Dne 12. oktobra bud* niča vojaške godbe, maša na Starem trgu, odkritje spominske plošče na dvorišču deželne hiše, obhod po mestu, povorka na* rodnih noš in godbe na štirih mestnih tr» gih, zvečer plesne prireditve. Sveče so narodno ogrožen kraj. Tam bo 21. t. m. velika nemška pevska slavnost h kateri hočejo prireditelji spraviti mno« žice ljudstva od blizu in daleč. Prireditev podpira deželna vlada in je tudi vožnja tja in nazaj znatno znižana. Ko je poročal boroveljski župan Ebner v občinski seji o odloku celovškega okraj* nega glavarstva, da se povzdigne trg Bo* rovlje povodom plebiscitne desetletnice v mesto, ni bilo za to nikakega navdušenja. Zadeva se je razpravljala povsem hladno in ko je bilo jasno, da niso s povzdigom v mesto združene za Borovlje nikake ko* risti, je vzkliknil Vsenemec Stockl: Ako nam vlada ne more dati za desetletnico kaj drugega, potem tudi tega ne rabimo! Sodnijski okraj Dobrlavas ni zadovoljen z razdelitvijo daru zveze 3 milijonov S. Sodnijski okraj Dobrlavas ima okrog 10 tisoč prebivalcev in bi moralo odpasti nanj najmanj 400.000 & Sploh pa okraji Dobrlavas, Železna Kapla in Pliberk niso zastopani v gospodarskem odboru. Dobiti ima žganjarja v Sinčivasi 100.000 S brez« obrestnega posojila in za šolo v Kazalah se nakaže še nedoločena vsota Župani in odborniki šestih občin so sestavili seznam potrebnih poprav cest in občinskih potov ter ureditve hudournikov, kar ne bi prekoračilo vsote 400.000 a in ga poslali na kompetentno mesto. Primorske novice Idrijski dekan msgr. Mihael Arko Je Imenovan ob priliki svoje zlate maše za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja. Celokupni goriški kapitelj mu je te dni izročil dekret z mitro. Člani »terezijamskega kapitlja prvostolne cerkve v Gorici« so pravi kanoniki in apostolski protonotarjl j>supranumerarii« in kot taki papeževi hišni prelati s pravico mitre. Dekan Arko deluje v Idriji že 33 let in je pri prebivalstvu splošno priljubljen. Rudniška sirena v Idriji ne tali več, ker jo je ravnateljstvo odpravilo. Dne 1. maja t. L je dal znamenje s sireno po pomoti dvakrat rudar Repulus iz stare idrijske rodbine. Prijeli so ga in poslali na Liparskl otok, kjer se počuti zelo slabo, ker je jetl-čen. V Senožečah jn letovalo mesec drd 160 tržaških otrok. Poslala jih je tja fašistična organizacija. Ko so se otroci vrnili se njihovi starši niso mogli načuditi, kako zdravo barvo imajo in kako so se zredili Ko so jih tehtali so ugotavljali po vrsti da so se otroci odebelili za tri in celo za štiri kile. Tako dobro se jim je godilo med slovenskimi kmeti Najbolj je skrbel za tržaške otroke senožeški župan Medeni. Ilirska Bistrica je že star kraj. Bliža trga so odkrili grobišče iz predzgodovinskr dobe. Bistrica se je razvila ob vsnožju starega gradu okoli leta 1200, predvsem zaradi ogromnih gozdov. Tekom časa je nastala v Bistrici obsežna lesna industrija, čitalnica je bila ustanovljena leta 1866. V trgu je sedaj več uradov, orožniki in velike vojašnice. Bistrica šteje prebivalstva 1400. Turistov in letoviščarjev je v poletnem času vedno več. V Bistrici je znana tovarna »Pekatete«. Iz Argentine poročajo izseljenci: V kraju Sarandi delajo naši ljudje največ na cestah in pri gradnji poslopij po mestih. Preteklo zimo je bilo preveč dežja, zato ni bilo zadosti zaslužka Kdor ima delo, se ga mora trdno in vestno držati, kajti na tisoče ljudi je brez posla. Mnogo je tudi naših, ki iščejo dela že tri mesece, pa ga ne morejo dobiti. Kdor dobi iz Argentine denar, naj ga dobro porabi v svesti, da je zelo težko zaslužen. Naj nikar ne prihajajo v Argentino gospodarji v nadi, da bodo tam mnogo prislužili in poplačali dolgove v domovini. Veliko je število naših, ki si z dolgotrajnim delom priborijo komaj malo vsakdanjega kruha. Domače Testi * Dr. Pitamic odpotoval v Ameriko. Včeraj je preko Pariza odpotoval v Cherbourg naš poslanik v VVashingtonu dr. Leonid Pitamic. Minister dr. Pitamic se 20. t m. vkrca na parobrod »Scythia« družbe Gu-nard Line za New York. * Napredovanje v državni službL šef odseka v ministrstvu prometa dr. Ivan Kavčič je pomaknjen v 4a skupino I. kategorije. * Na mejo v Gor. Cmurek! Krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku priredi v nedeljo 21. t m. v gradu Gor. Cmurek L obmejni narodni tabor, ki bo manifestacija obmejnega ljudstva za jugoslo-vem>ko idejo. Prosimo narodna društva in posameznike, da z mnogoštevilno udeležbo pomagajo utrjevati narodno zavest ob meji. Pričetek tabora bo ob 15. Po taboru bo v vseh prostorih grada narodna veselica. I. narodni obmejni tabor bo ena največjin prireditev ob naši severni meji. Zbrali se bodo naši obmejni kmetje z župani na Čelu, da manifestirajo za našo domovino. Tabora se bo udeležila tudi naša manjšina. Prihitite od vseh krajev' * Sela upravnega odbora Udruženja sodnikov. Upravni odbor Udruženja sodnikov kraljevine Jugoslavije se je te dni sestal na sejo, na kateri so se poleg drugega obravnavala vsa ona vprašanja, ki so v tesni zvezi z organizacijo udruženja, edinega za vso državo, napram prej obstoječim pokrajinskim udruženjem. Pri tej priliki je upravni odbor sklenil, da se članom priporoča formiranje sekcij na sedežih ape-lacijskih sodišč, oziroma da obstoječe organizacije svoja pravila prilagodijo pravilom Udruženja sodnikov kraljevine Jugoslavije. Člani se vabijo, da čim prej obvestijo upravo o svojih zaključkih. * Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Ciri« la in Metoda v Ljubljani se ob priliki za« vršitve nadvse pričakovanje lepo uspele 41. velike skupščine v Ribnici kar najis« kreneje zahvaljuje ondotnima C. M po« družnicama za ves trud m brezprimemo požrtvovalnost, ki sta jo izkazali za to slavje. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. strokovnemu učitelju Janku Troštu, ki je bil duša vsej prireditvi. Prisrčno se za« hvaljujemo za lepe sprejemne govore g. Josipu Ančiku, Branki Peterlinovi in Božo Erjavcu, dalje g. Ivanu Novaku, gospe M. Klunovi, g. Jurjevčiču, g. Lesarju, ribniš« kemu Sokolu in gasilskemu društvu. Is« krena zahvala vsem, ki so na ta ali oni na« čin pripomogli, da se je 41 velika skup« ščina tako veličastno izvršila. Iskrena hva« la zavednemu prebivalstvu trga Ribnica za nepričakovano pozornost. * Rezultat natečaja za idejne skice pala« It Poštne hranilnice in glavne pošte v Beo= gradu. Ministrstvo za gradbe je razpisa« lo ob koncu maja letos natečaj za idejne skice palače Poštne hranilnice m glavne pošte v Beogradu z rokom do 1. t. m. Pri« spelo je 15 del. Razsodišče je podelilo prvo nagrado delu z geslom »R1V«, drugo na« grado delu z geslom »103«, tretjo z geslom »Morze« (v cirilici), a odkupilo bo dela z gesli »oro« (pisano in slikano), »P. Š. P. T.«, »11« in 2 debeli črni paralelni horicon« talni črti. Izplačilo nagrad in odkup bo iz« vršila Poštna hranilnica v Beogradu. Dela so razstavljena v novi poštni palači na beo* grajski železniški postaji (II. nadstropje, desno); razstava bo trajala od 17. do vštetega 23. t. m. od 9. do 13. ure. Nena« grajena m neodkupljena dela se lahko ob povračilu reverza v roku 30 dni po za« ključku razstave vzamejo iz ministrstva za gradbe (Delvgradska ulica 44). * Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrl v 45. letu starosti splošno znani in priljubljeni lastnik tvornice paramentov. zastav in cerkvenega pribora g. Jaroslav N e š k u d 1 a. Pokojnik je bil po rodu Ceh, ki se je kot slovanski brat kmalu vživel v naše razmere. Njegovo podjetje je znano kct zelo solidno in je pokojnik svoje izdelke dobavljal tudi dvoru. Za pokojnikom žalujeta soproga Bela rojena Tratnikova. in sin Joško. Pogreb bo v petek ob 15. uri iz hiše žalosti na Sv. Petra cesti 25. — V 69. letu starosti je preminila v ljubljanski bolnici zasebnica ga Marija Sever-jeva. Pogreb pokojnice bo danes ob 15. iz bolnice. — Na svojem planinskem posestvu v Skomarjah pri Vitanju je v starosti 60 let umrl veleposestnik g. Janez Iršič, ki je znaten del svojega premoženja zapustil v dobrodelne namene in vitanjski žup-nj cerkvi. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Honorarni profesor kemije za vojno akademijo. Vojna akademija v Beogradu sprejme honorarnega profesorja za kemijo. Prijave se sprejemajo do 25. t. m. Letni honorar znaša 7800 dinarjev. Šolsko leto se prične 1. oktobra. * Asfaltiranje ceste Beograd—Subotlca., Po vesteh iz Beograda se prihodnji mesec prične asfaltiranje ceste Beograd—Suboti-ca. Delo bo končano do prihodnje pomladi. Asfaltiranje so prevzeli privatni podjetniki. * Nov prekooceanski parobrod za našo trgovinsko mornarico. Dubrovačka plovid-ba je te dni v Anplijj kupila prekooceanski parobrod »Dug«, ki je bil leta 1910. zgrajen v Sutherlandu. Nosilnost ladje je 7200 ton. Dubrovačka plovidba bo ladjo danes prevzela. Parobrod odpluje te dni v Ameriko, po povratku pa bo svečano prekrščen * Nevihta in požar. V torek ponoči ia nad okolico Koprivnice divial vihar in kmalu se je vlila silna ploha. V Peterancu ie strela udarila v hišo vdove Dore Dvorske. S slamo krita hiša je bila mahoma v plamenu ter je pogorela do tal. Vdova, ki je skušala rešiti neke predmete iz goreče hiše. je dobila hude opekline. * Zagoneten samomor Poljaka. Kakor poročajo iz Karlovca. je v tamkajšnji okolici neki moški skočil iz drvečega vlaka. Pri padcu je dobil precej hude poškodbe na glavi, zaradi česar je bil prepelian v mestno bolnico. Ugotovljeno je, da je oo-škodovanec Lazonowski, po rodu iz Var- šave. V bolnici se mu Je nudila zdravniška pomoč, a mož se ni mogel umiriti. Tožil je nad svojo usodo in prosil, naj ga ne odpravijo v Zagreb. Prosil je tudi za duhovnika, s katerim bi se rad na samem raz-govarjal. Ko mu je zdravnik povil glavo, je mož vzel ključ od stranišča. Ker se dolgo ni vrnil, so ga šli iskat. Našli so ga obešenega in že mrtvega. Vzrok samomora ni znan. * Ogenj na Vačah. Predvčerajšnjim so se vnele v šf»li na Vačah saje. Iskre so planile iz dimnika in jih je veter zanesei proti sosednim hišam. Prav lahko bi ta mala nezgoda povzročila večjo nesrečo, a so k sreči ogenj opazili ljudje, ki so preprečili nadaljno nevarnost. Pričelo je med tem tudi deževati in je dež pogasi! ogenj. * Nesrečni padec z voza. Pišejo nam: V ponedeljek popoldne je nalagal 27«letni po« sestnikov sin Avgust Povše iz Orle vasi na polju pri St. Rupertu svežo travo. Stopil je na voz, da razgrne kup, ko je iz neznane« ga vzroka nenadoma poskočil konj. Povše je omahnil vznak z voza konju pod zadnje noge. Konja je udarec še bolj splašil in je pričel dirjati. Sprednja nizka podvoz je zgrabila nesrečnika in ga je konj vlekel ne« kaj metrov s seboj, da je oralo njegovo te« 10 g'oboko brazdo v njivo. Na sosednji nji« vi pri delu se nahajajoči Vasletovi iz Grob« Ija so rešili nezavestnega fanta izpod vo« za, ga naložili na voz ter ga odpeljali na njegov dom Poklicani zdravnik dr Červin« ka je odredil prevoz v celjsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil Povše pri padcu hrbtenico med plečami. Nesrečnika je hudih boleč;n kmalu rešila smrt, kar je »Jutro« že kratko poročalo. * Umor pri podoknlci. V okolici hrvatskih Križevcev so trije vaški fantje, Fran Posavec. L.iudevit Cesarec in Josip Mesar, priredili podoknico Mesarjevi izvoljenki Ko so peli. ie počil strel in krogla je Mesarja zadela v sence ter mu ranila možgane. Mesar se je onesvestil ter je kmalu nato na mestu izdihnil. Delovan ie ARTIN-dražej je istovetno z normalnim izpraznenjem. Dobivajo se vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. 290/7 * Roparski napad v Kostel-Bregu. Pred nekaj dnevi sta nepoznana roparja napadla s sejma se vračajočega kmeta Antona Lovrenčiča iz Kostel-Brega ter mu odvzela 8400 dinarjev gotovine. Izmed razbojnikov je bil eden star okrog 35 let in precej visoke postave, črnikastega obraza, oblečen v ponošeno obleko, drugi pa je bil star okrog 28 let, okroglega obraza, oblečen v ponošetio modro obleko. Lovrenčič je javil napad orožništvu v Krapini, ki je takoj začelo zasledovati oba lopova, a jih doslei še ni moglo izslediti. * Zasledovan ropar. Dne 9. t. m. Je na potu v bližini Radne skočil iz gozda proti posestniku Matevžu Pečarju iz Dolenje vasi neznan moški ter ga podrl po tleh. Neznanec mu je odvzel večjo vsoto denarja, nakar je zopet pobegnil. Kakor so dognali pozneje orožniki, je bil napadalec 19-letni bivši pekovski pomočnik Ivan Brauner, doma iz Šentjakobskega dola v mariborskem srezu. Imenovani je srednje šibke postave, svetlih nazaj česanih las in oblečen v sivo-zelenk<>sto obleko. * Zagoneten strel Iz puške. Na pristavi Nestorja Baniča v okolici Novega Sada je bil v nedeljo izvršen zločin, ki je zahteval človeško žrtev. Stari Nestor in njegov sin Pavle sta ob devetih zvečer šla spat Sluga Božidar se je ob tem času poslovil in šel k počitku v svojo sobo. Nenadoma pa se je zaslišalo močno lajanje psa. Stari Nestor je šel pogledat na dvorišče in je našel tam slugo v mlaki krvi, ustreljenega v glavo. Storilcu še niso prišli na sled. ITO — zobna pasta najboljša ! * Okrasimo svoja stanovanja. Vsak človek. ki ima zmisel za vse, kar je lepo, zna ceniti udobno, lepo stanovanje. Zato je vse hvale vredno, da prinaša ilustrirani mesečnik »Žena in dom« toliko slik In člankov o slovenski stanovanjski kulturi. Tudi deveta številka, ki je izšla 15. t m., ima praktične članke, kako se iz starega pohištva napravijo nove oblike, kako si lahko vsaka gospodinja napravi špansko steno Iz treh različnih delov z umetniško izdelanimi aplikacijami v dveh barvah v črni svrll in pa ceneno špansko steno, ki ima štiri enake dele iz pisanega kretona, kako lahko pridna hčerka napravi elegantne m moderne blazine in drugo. Pri slikah je nazorno opisan in naslikan način raznega vezenja. Priloga za ročna dela ima lepe vzorce. Poleg vsega tega so še članki o težavi dekliške vzgoje, o zdravju v zakonskem stanu, o servisu za čaj, modni pele-mele, o šivanju, daljši članki o kuhinji z jedilnim listom, o zelenjadnem vrtu, o vrtičku med okni, o ženskem pokretu, o naši deci, o le-potičju in drugo. List je poln nazornih slik kako si lahko male gospodične napravijo lepo torbico m lep pas, kako si preprosta žena in elegantna dama napravi moderno ali preprosto obleko in perilo, pri čemei ji je veliko v pomoč krojna pola. »Zena tn dom« pa ima tudi izbrano literarno vsebino, tako povest M. bar. Ebner-Eschenba-chove »Muro«, potem Johna Galsworthya »Poslednji ples«, kjer so opisani poslednji trenutki svetovnoznane plesalke Mati-Ha-rijeve, ki je bila 15. oktobra 1917 kot nemška vohunka v Parizu ustreljena. V devet! številki je opisana gospa Franja Peruzzi-jeva z Barja. Lojze Zupane je posvetil pokojni Vladki Batagelijevi pesem »Polnočno slutnjo«. Mara Apih-Pečarjeva pa piše o »Ženi v hipih samote!« Naročnice pa bodo pogrešale nadaljevanje »Potočnikove Tni-de«, ki je, kakor smo se informirali, iz tehničnih razlogov izostalo. Omenimo naj Se, da so v tej številki razpisane razne nagrade. Naročnina je navzlic bogati opremi s prilogo za ročna dela in kroje za vse leto samo 68 Din. Nove naročnice dobe, dokler traja zaloga. Se vse jrreJSnJe Stevlfke. Naroča se pri opravi, Ljubljana, Prule št 11. * Danes Je Izšla nova Številka »'Romana«. V trafikah po 2 Din. Četrtletna naročnina 20 Dm. * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrobljeuo perilo v "~''epšo Izvršitev. Iz Ljubljane n— Prvi koncert letošnje sezone bo violinski koncert, katerega priredi 3. oktobra violinski virtuoz naš rojak g. Karel Rupel, ki se je pred letošnjimi počitnicami povrnil s svojega študija iz Pariza in se hoče sedaj posvetiti izključno koncertnemu udejstvovanju. Koncert bo v dvorani Unio-na. u— Častni večer zvestega člana slovenske opere g. Frana Rusa bo v soboto 20. t m. Ob tej priliki se bo pela Foeršterjeva opera »Gorenjski slavček«. V slovenski operi deluje slavijenec že nad 25 let Od njenega početka v prostorih stare ljubljanske čitalnice in pozneje ob preselitvi v bivše deželno, sedanje operno gledališče, je bil močan steber zbora, s pridom pa se je uveljavil tudi kot solist manjših, pa tudi večjih tenorskih partij. Danes najstarejši član zbora je vzor vestnega in požrtvovalnega člana, prav tako pa je vdan tudi slovenski pesmi, ki jo prepeva že 40 let Zato je prav, ako občinstvo v soboto napolni operno gledišče. Predprodaia vstopnic bo od danes dalje pri dnevni blagajni v operi. u— Zveza rezervnih oficirjev v LJubljani obvešča člane, da so članske legitimacije izgotovljene. Preden pa jih prične Zveza razpošiljati, prosi člane, naj pošlje vsak po možnosti dve fotografiji (eno za legitimacijo, drugo pa za društveni album). Istočasno prosi Zveza člane, naj nakažejo Zvezi zapadlo članarino. u— Ruski tečaji. Prejeli smo: Ni dežele na svetu, kjer bi se danes ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, posebno pa še po svetovni vojni se je zanimanje za vse, kar ie ruskega, še bolj okrepilo. Najmočnejše se je izrazilo to za. nimanie v umetnosti in književnosti. Ruske pisatelje so začeli prevajati in jih prevajajo na vse Jezike. Ruskega jezika samega se ne uče samo Ijubitelii. temveč ga tudi uvaiajo v srednje šole. Posamezne države. ne samo slovanske, temveč tudi Francija, Nemčiia in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popolnoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorijalnc eno šestino sveta, je seveda prav tako va. žen faktor v gospodarskem kakor v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja ruskega Jezika in ga zato namerava uvesti v svole šole. Glede na vse to otvarja Ruska Matica tudi letos kakor v prejšnjih letih tečaje ruskega jezika. Tečaji se delijo v tri oddelke: prvi oddelek je določen za začetnike, drugi za naorednejše in tretji za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša 20 Din. Podrobnejša pojasnila m vpisovanje vsak torek in četrtek od 7. do pol 8. zvečer v knjižnici Ruske Matice, Jurčičev trg 3-K (pri čevljarskem mostu). u— Pouk živih Jezikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine, italiianščine, srbohrvaščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijave od po 7. do poi 8. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. Prof. Sid. J. Jeras. u— Oblastvena strelska družina ▼ Ljubljani si šteje v prijetno dolžnost izreči vsem darovalcem krasnih daril za oblastno strelsko tekmo 14. t m., banu g. Dušanu Sernecu, divizij, generalu g. Savi Tripko-viču, ban. svetniku g. Franju Orehku. dalje tvrdkam: Anton Krišper, F. M. Schmitt, Vaso Petričič nasl. Samec in Franc Kotlinami, kakor tudi vsem članom strelcem, veleindustrijcema g. Franju in Hinku Hein-riharju. gg. Milanu Sterlekarju, Matku Je-vaku, Dušanu Gorazdu in Ervinu Valentiču svojo najiskrenejšo zahvalo. u— Ponesrečen dijak. Včeraj pred 12. se Je pripetila v risalnici v realki hujša nesreča, katere žrtev je postal dijak 5. razreda Pavel Barata, sin polirja, stanuioč pri Sv. Križu 28. Imenovani je med pavzo stopil na risalno mizo, s katere je hotel odskočiti, a je padefl tako nerodno med Vitek stas povzdigniti in obdržati na kateremkoli me*tu tnleaa brea diete, bret zdravil, kopeli in dolgočasnih zdravilnih načinov morete g francoskim izdelkom Popolnoma zunanja poraba. Krepi kožo, zapušča gob. ie iestega dne viden u e p e h. Lekarna pri ,Sv. Trojstvo' ZAGREB, FLICA 43, kjer lahko dobite pojasnilo o tem nspeinem »red- otvu, — Na tisoč« primarne. 21«'l8 13079 otroški zdravnik dr. Dragaš do 21. t. m. ne ordinira PLANINA PRI RAKEKU OKROŽNI ZDRAVNIK Br. Stanko Perpar 13087 zopet redno ordinira OBOBOBOBOBOBOBOBOBC Kupujte samo PENKALA RATERIJE ker por« nalrtalle! *Of CDBOBOBOBOBOBOBOBOBC klopi, da si Je tabli več sob; obenem mu je zaradi padca udarila kri iz nosu, ust in ušes. te realke so takoj telefonirali po reševalni avto, ki je hudo poškodovanega dijaka prepeljal v bolnico. u— Najdeno kolo. V torek popoldne se Je zglasil na stražnici 3 posestnik Jakob Obreza iz Praperč ter oddal tam staro temnozeleno pleskano kolo, o katerem je izpovedal, da ga je našel dopoldne v koruzi ob Hrovatovi cesti. Na stražnici so pozneje ugotovili, da gre za kolo, last kle-parsikega pomočnika Josipa Hiršmana, kateremu ga je odpeljal tat v nedeljo iz Ba-herjeve gostilne v Spodnji Šiški. Kakor kaže, tat z ukradenim kolesom ni bil zadovoljen; poleg tega pa se je ustrašit bržkone tudi zasledovanja, zaradi česar ga Je zapeljal v koruzo. Koto) je bilo pozneie izročeno lastniku. u— Okraden hlapec. Hlapec Alojzij Gor-še, stanujoč sedaj v Močnikovi ulici 15, je te dni še služil pri mesarju Javorniku na Domobranski cesti. Tam pa ga je v noči na ponedeljek obiskal nepošten dolgoprst-nik. ki si je izbral za plen Goršetov suknjič in mu vzel po vrhu še par skoro novih čevljev. V ukradenem suknjiču je ime! Gorše tudi razne dokumente, med drugim! vojaško izpravo. u— Vlom v Seunlgovo usnjarno. V torek v opoldanskih urah je vdrl neznan storilec v staroznano Seunigovo usnjarno na Starem trgu 7. Tat je privzdignil z rolojem zavarovana vrata, ki vodijo v lokal iz veže, in nato skušal v trgovini vlomiti še v blagajno sistema \Verthefrn. Hotel jo je odpreti s pomočjo dleta, kar pa mu ni uspelo. Zaradi tega se je naposled odločil za drugo blago. S police je potegnil dve črno. dve sivo in dve rjavo barvani koži, ki jih je nato zavil v haljo prodajalca in izginil. Seunigovi so opazili vlom takoj pri vstopu v trgovino in ga prijavili policili. u— V Ljubljano pripeljani pustolovčkl. Pred kakimi 14 dnevi so pobegnili iz LJubljane trije vajenčki, in sicer Stanko S., Viljem C in Stanko P., stari približno po 16 let Imenovani so se naveličali svojih mojstrov in pa seveda tudi dela ter sklenili, da prepotujejo vso državo in se ustavijo tam. kjer se Jim bo nudila sreča. Mahnili so jo na Dolenjsko in prešli na Hrvatsko, nato pa se odločili, da morajo do morja. Prispeli so naposled po 14-dnevnem potovanju v Split kjer pa so kmalu postali pozorni na nje policijski agenti. Fante so povabili na tamkajšnjo policijo, kjer so pn-stolovčki povedali po pravici, da so iz Ljubljane in da so od doma pobegnili. Vse tri mlade pustolovce je privedel včeraj v Ljubljano policijski agent ki jih je oddal na policijski direkciji, od tam pa so jih vrnili njihovim staršem. u— Zopet vlom v poštni nabiralnik. V Mostah se je pojavil neznan tat pisem, ki pa jib pobira kar iz poštnih nabiralnikov. Poštni služitelj Ivan Prestopnik je pred dnevi zjutraj opazil, da je bil izvj. šen v rabiralnik, ki je pritrjen na hiši št 3 na Zaloški cesti v Mostah, vlom. Storilec je privzdignil s pomočjo klešč pokrov in pobral rz nabiralnika vsa pisma. Ker je to v zadnjem času že tretji vlom v poštne nr.oiralnike v Mostah, se zdi, da je to dela neznanca, ki skuša dobiti v roke pisma gotove osebe, na katere korespondenci ima velik interes. Poštna uprava ter policija sta uvedli strogo preiskavo. u— Med spanjem okraden. Tatovi si dovoljujejo včasih šale m uživajo posebno, če morejo koga prav pošteno potegniti in ga spraviti v zadrego. Profesor dr. Gregor 2., stanujoč na Vodnikom trgu št 4, se je dne 15 t m. vlegel po kosilu k počitku, ne da bi zaklenil vrata spalnice. Ko se je prebudil in hotel obleči hlače, pa je razočaran ugotovili, da jih ni. Pretaknil je vso sobo, vendar hlač ni našel, nakar šele se je zavedel, da so iste postale plen neznanega tatu. Ukradene hlače so črne barve, iz kamgarna, vredne 300 Din. u— Suknjič in denar mu Je odnesel. Delavec, 57-letni Janez Klanšek, prenočuje z dovoljenjem gospodarja že dalje časa v šu-pi posestnika Lovšeta na Tržaški cesti. K imenovanemu posestniku je prišel pred-snočnjem mlad neznanec, ki je prosil prenočišča, nakar mu je gospodar dovolil, da sme tudi on prenočiti v šupi. Neznanca pa je spet vzela noč, ž njim vred pa je izginil tudi Klanškov suknjič, v katerem je ime! Janez tudi okrog 50 Din gotovine, tako da je skupno oškodovan za 260 Din vrednosti. u— Izgubila se ie slika Matere božje brez okvira na poti od Vrhnike do Verda. Najditelj naj jo odda pri Ivanu Cepanu, mizarju na Verdu. Iz Celja e— Zanimive številke s celjske gimnazije. Letos se je vpisalo na ccljsko reaino gimnazijo 548 učencev in učenk, m sicer: v I. a razred 50 deklic, v I. b, c in č razred po 46 dečkov, v n. a razred 40 deklic, v HI. b 47 in v H. c 49 dečkov, v HII. a in b razred 97 dijakov in dijakinj, v IV. a in b razred 76, v V. a in b razred 52, v VI. a in b razred 65, v VTI. a in b razred 43 in v Vlili, razred 27 dijakov in dijakinj. Zanimive so tudi številke doseženih uspehov v lanskem šolskem letu, ki so se mogle ugotoviti šele sedaj po končanih dopolnilnih in ponavljalnih izpitih. Lani Je bilo na gimnaziji 427 dijakov in 115 diiakini. Z odličnim uspehom je končalo svoi razred 31 dijakov in 19 dijakinj (9.2%), s prav dobrim uspehom 103 dijaki in 41 dijakinj (26.6%). z dobrim uspehom 222 dijakov in 43 dijakinj (46.9%). Izdelalo je razred torej skupno 306 dijakov in 103 dijakinje ali v odstotkih 84.7%. Padlo je 71 diiakov in 12 dijakinj (15.3%). e— Posnemanja vreden dar. Odboru za postavitev nagrobnega sp imenika Srečki. Puncerju, ki je dal svoje mlado livlienje za Korotan, je poslala mariborska mestna občina 1000 Din, za kar se ji odbor v imenu prijateljev in soborcev poojnejM .- reč-ka najiskreneje zahvaljuje. Ljubljanska in celjska mestna občina doslej sicer nista še ničesar prispevali, vendar odbor prčakutr. da tudi ne bosta zaostali za mariborsko posestrimo. miDC£&tw caEGomcr 130*3 e— Seja pripravljalnega odbora za plebiscitno žalno nianiie.stacijo v Ojlju bo drevi ob 20. v mali dvorani Nandiriga doma. e— Razširjenje omrežja mestne elektrarne. Mestna elektrarna je zaprosila pri sreskem načelstvu za obrtno-oblastvetio odobrenje za postavitev nove transformatorske postaje na Ostrožnem pri Celju. Načrt je bil napravljen v sporazumu z okoliško občino s prizadetimi lastniki zemljišč. Kornisijonehu ogled na licu mesta bo v sredo 24. t m. s sestankom pred celjsko javno bolnico ob 16.30. Končno bodo okoliški kraji v neposredni bližini Celja, kakor je bilo že lana sklenjeno v občinski seji, vendarle prišli že pred zimo do pre-potrebnega električnega toka. e— Avtobus Celje—Logarska dolina bo gled na pozno sezono vozil skozi v Logar« sko dolino do Piskernika le ob sobotah zvečer, ob nedeljah zjutraj in zvečer ter ob ponedeljkih zjutraj, sicer pa bo vozil od ponedeljka 22. t. m. naprej le do Sol« čave z neizpremenjenim voznim redom. e— Smrtna kosa. V celjski javni bohiid sta umrla 47-!etna cestarjeva žena Marija Ričkova iz Debra pri Laškem, za logarjem znani simpatični trgovski zastopnik cvrdke Oswatitsch v Cleju, 27-letni Franc Leb;č z Brega pri Celju. e— Srečke IV. razreda so že prispele. Vsi, ki igrajo v državni razredni loteriji in si nabavljajo srečke v celjski podružnici »Jutra«, se opozarjajo, da so srečke IV. razreia že prispele in naj jih lastniki č m prej obnovijo. Rok za osnovo srečk traja do 1. oktobra, žrebanje pa bo 6. oktobra. e— Tragične posledice neprevidnega ravnanja z orožjem. Letos 28. februarja zvečer je komaj 18-!etni posestnikov sin Leopold Lesjak od Sv. Magdalene v šmar-skem okraju v temi pred domačo hišo v šali klical na kora.ižo. Na njegovo »auf-biksanje« sta se mu odzvala in približala dva moška, ki jih Lesiak zaradi popolne teme ni mogel spoznati. Lesjak je držal v rokah veliko dvocevno pištolo, ki si jo jo napravil sam. Nabita je bila s smodnikom in s šibrami, ki jih je Lesjak istotako sam vlil. Neznanca sta ga napadla in je prejel Lesjak več občutnih udarcev s palico, nakar je sprožil nizko merjen strel in zadel enega izmed obeh neznancev v koleno desne noge. Pozneje je Lesjak ugotovil, da je zadel svojega dobrega prijatelja Janeza Cuješa. Cuješa so prepeljali v celjsko boinico, kjer so mu zdravniki odstranili iz noge 3 debele šibre. Več svinčenih šiber pa je ostalo še v kolenskem sklepu. Cuieš še vedno leži in bo ostal tmjno nesposoben za vsako delo. Najbrž mu bodo morali zdravniki amputirati nogo. Predvčerajšnjim se je proti Lesjaku vršila na celiskem okrožnem sodišču razprava pred malim senatom, ki so ga tvorili pred»ed-nik sodnik apel. sod. Levičnik, votanta o. s. dr. Bavdek in dr. Dolničar, dočim je državno tožilstvo zastopal dr. Rus, obtoženca pa je zagovarjal dr. Sbrizaj. Državni tožilec je obtožil Lesjaka naklepne huda poškodbe, vendar .ie senat upošteval zagovor in vse okolnosti ter ie obsodil Lepaka glede na priznanje, kesanje in njegovo mladost le zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem na 4 mesece zapora. e— Kdor zna, pa zna. Policija je aretirala 28-letnega brezposelnega ključavničarja Rajmunda H., pristojnega v Novo Cerkev pri Celiu, ker si je pred kratkim časom nabavil pri ljubljanski tvrdki »Centri« novo moško koto. vredno 2400 Din, in tudi ▼ redu plačal prvi obrok, nato pa se je s kolesom pripeljal v Celje, kjer ga je s pomočjo nekega Josipa F. prodal slaščičarskemu pomočniku Štefanu Jeklu za 1150 Din. Izročen je bil sodišču. e— Nočno Junaštvo. Trgovcu z manufak-turo na Kralja Petra cesti Ivina Ma-tnaku je nekdo v noči od torka na sredo udaril s tako močjo po jeklenem valjčnem zasloni, da se je razbila tudi izložbena šipa. Iz Maribora a— Dvojni jubilej mariborskega obrtnika. Danes 18. t m. praznuje brivski mojster Fran Novak svojo srebrno poroko m obenem 25-letnico samostojne obrti. Jubilant je v mariborskih narodnih in zlasti obrtniških krogih znan javni delavec. Ustanovil je svo.iečasno Slovensko obrtno društvo, ki mu je bil dolga leta predsednik r ki je imelo pod njegovim predsedstvom tri lepo uspele obrtne razstave v Mariboru. Tudi sicer ima Novak za razvoj in napredek slovenskega obrtništva v Mariboru velike zasluge. Bil je nekaj časa tudi član občinskega sveta, v katerem se ie nesebično zavzemal za interese obrtništva. Na vseh obrtniških sestankih je nastopal r obrambo obrtniških interesov. Danes dela z vnemo za končno rešitev vprašanja vojne odškodnine svojim primorskim roja- VTUTRO« SE. 216 5 CeM^E, 18. IX. 1930 kom. Z nešteto dragimi prflatefli ta Cestfld mn kličemo tudi mi: Se na mnogo zdrava ta srečna leta! a— Obmejni promet na severu Jugoslavije ▼ L 1930. V mesecu avgustu t L je odpotovalo preko Maribora 3281 Jugoslo-venov, 4572 Avstrijcev, 3510 Čehoslova-kov, 632 Nemcev, 555 podan,kov tujih držav. skupaj 12.550 oseb. preko St IUa preko Cmureka 110. preko Dravograda 160. preko Prevalj 1061, preko Radgone: 213 in preko Hodoša 41, skupaj Io.9/l os«. Dopotovalo ie v istem časuf preko Maribora 10.067 oseb, preko St Iha 1292, preko Cmureka 165, preko Dravograda 691 preko Prevalj 1197, preko Hodoša 42. vseh skupaj 13.454 oseb. Od 1. januarja do kon ca avgusta je došio in odšlo na nas, severni meji 75.430 Jugoslovenov, 38.9/2 Avstrijcev, 32.561 Cehoslovakov, 10.132 Nem cev in 40.024 drugih državljanov, skupaj 19I±19Eno£na nižja gozdarska šola v Ma, riboru. Bar.ska uprava v Ljubljani je raz-glasila, da se dne 3. novembra letos otvo. ri v Mariboru enoletna nižja gozdarska so-, la, v katero bo sprejetih do 20 gojencev V prvi vrsti se bodo sprejemali v ta učni zavod sinovi malih in srednjih gozdarskih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posetvu kot bodoči gospodari,. Ustanovi, iev gozdarske šole v Mariboru je važna pridobitev za mesto Maribor, še bolj pa za naše gozdarske posestnike na deželi in je z njo zlasti uresničena dolgoletna zelja naših pohorskih kmetov. Zavod bo vzgajal strokovno izobražen naraščaj za nase gozdarske kmete in se bo v njem poučevalo razen gozdarstva tudi travništvo,_ sadjarstvo itd. Zavod bo nastanjen začasno v bivšem oblastnem dvorcu v Mariboru, k, ga bodo po možnosti temu primerno uredili Za ravnatelja je imenovan mz. Zmago Ziernfeld iz Ljubljane. Potreben kredit sta oskrbela ministrstvo in banska uprava v Ljubljani. Prosilci morajo bit- telesno in duševno zdravi, stan 16 do 24 let ter bodo vsi stanovali in se prehranjevali v internatu. Svojeročno pisane prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, je treba vložiti do 15. oktobra, naslovljene na fcumarski oddelek banske uprave v Ljubljana (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole). Priložiti je krstni list do« movnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo ter obvezo starsev, da bodo krili stroške v internatu. a— Sokol II. v Pobrežju bo imel v nedeljo 21. t m. svoj prvi nastop. Oba mariborska društva Sokol Matica m bokol 1. se pripravljata, da v čim večjem Številu posetita najnovejše sokolsko društvo. 1 ud: sokolska društva iz drugih bližnjih in daljni ih krajev bodo usmerila svoj polet k novemu gnezdu a— Za naš Jadran! V nedeljo 21. t m. priredi krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru »Jadranski dan«. Zbiranje prispevkov po 1 dinar so prevzeli naši vrli skavti. Naj ne bo narodnjaka, ki bi zavrnil njihovo prošnjo. a— Mariborski invalidi in prof, Stroh-schnefder. Udruženje vojnih invalidov — podružnica Maribor javlja, da od prot. Strohschneiderja ni prejelo nikakega prispevka, čeprav je bilo na letakih razglašeno, da je del čistega dobička namenjen voinim invalidom. a— S skednja pade! 5 m globoko. V Selnici ob Dravi je prenočil v torek zvečer 30-letni splavar Ivan Mravljak iz Vuzenicc. Ko se je zjutraj prebudil, je v dremavici stopil v temi v odprtino za spravljanje sena in padel kakih 5 m globoko. Dobil je poleg notranjih tudi poškodbe na giavi. Z rešilnim avtem so gfi prepeljali v bolnico. a— Ceneno meso. Davi od 8. naprej se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 178 kg govejega mesa po 8 Din za 1 kg in sicer na odjemalce nai-več po 2 kg. a— Prvi kostanli ln orehi so se pojavili včeraj na mariborskem trgu, ki je sploli bii bogato založen. Vse to blago, ki je bilo od Slov. Bistrice in iz Slov. goric, so gospodinje naglo pokupile. a— Usodna streha holeta »Graf«. Pri popravljanju strehe policijskih zaporov zaposleni 70-Ietni krovec Anton Lešnik je v torek padel po stopnicah v prvo nadstropje tako nesrečno, da si ie izvil desno no-jro v členku nad stopalom. Razen tega ie dobil tudi notranje poškodbe. Z reševalnim avtom so ga odpremili v bolnico. a— Zopet tatvine koles. V torek Je ne-znani l-opov izmaknil kolo mehaniku Ivanu Herku iz Linhartove ulice, ko ga je za n;r> postavil pred trgovino Amon na Glavnem trgu; drug neznanec pa si je izposodil koto zidarja Fr. Muršeca iz Zg. Dupleka. ki Ka je imel na dvorišču hiše v Slovenski ulici 4. kjer je bil zaposlen a— Na sumljivem koi&su je včeraj dopoldne zapazil na Glavnem trgu stražnik hlapca Ivana Čančala in ga aretira! Čančala je pri zaslišanju iziavil, da je kolo pred dnevi kupil za 400 Din na Ruški cesti od neznanca, ki mu je pokazal listek da je kolo kupljeno pri Negerju. Policija nadaljuje poizvedbe. a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredti opoldne in zvečer 8.30 Din. v B-razredu 12.30 Din. v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se! Iz Š&oSfe Loke šl— Gradbena dela za novo osnovno in meščansko šolo prav lepo napredujejo kljub nagajivemu vremenu. Drevje so že posekali, izkopani so temelji in se že do-važa gradbeni materijal, predvsem opeka. Upati je, da bo poslopje v sirovem stanju že do letošnje zime nod streho. Zacn rat so oddana težaška, zidarska, tesarska in krovska dela; prav pa bi bilo, da se razpišejo tudi druga dela. Bilo bi to v dobro šoli in obrtnikom, ki bi dobavo lahko izdelali v zimskem času jako solidno. S? SCaiOTs*ii«a ka— Koroški večer. Kakor doznavamo, do priredil tukajšnji Sokol v proslavo 10= letnice koroškega plebiscita koroški večer z nagovorom, deklamacijami itd. Dan še ni določen. ka— Plng«pong. Vse one, ki b! tenefi v©« selje do igre ping-pong, prosimo, da se prijavijo na naslov R. Kos, Kamnik. Iz Kranja r_ V kavarni Narodni dom bo igrala vsak večer ciganska godba. Cone navadne. Z mbo!a v Kranja 21. SEPTEMBRA OB S. URI I. dobitek: nov BMW auto (Din 35.500). H. dobitek: ves les za stanovanjsko hišo (Din 17.200). Spalnica, kolesa itd. TABLICA 4 DIN. 13082 Iz Novega mesta n— Rekordno število vpisov je dosegla gimnazija v letošnjem šolskem letu. Vpisalo se je 320 dijakov in 130 dijakinj. Največ vpisanih dijakinj je v nižjih 4 razredih (91); v višjih jih je 39. Na zavodu so se ustanovile paralelke za I-, II., IV. m V. razred. n— Slovo je vzel od našega mesta višji veterinar g. Alojzij Štupar ki je prestav. Ijen k banski upravi v Sarajevo Bil je v tukajšnjih krogih splošno priljubljen in vnet društveni delavec. Želimo mu na novem mestu vso srečo! n— Himen. Poročil se je v nedeljo v Ljubljani zdravnik g. dr Milan Ropaš z gdč. Valči Barboričevo, hčerko ugledne trgovske rodbine. Novoporočenccma obilo sreče! n— Za honorarnega učitelja telovadbe na kmetijski šoli da Grmu ie postavljen g. Danilo Fop, profesor telovadbe na tuk. gimnaziji. n— Največja parna žaga v Dravski ba* novini ustavila svoje obratovanje. Parna žaga v Rogu pri Crmošnjicah, last kneza Auersperga, ki jo ima sedaj v zakupu zagrebški veleindustrijec g Šutej, je ustavila obrat. Zaradi tega je prišlo ob delo in zaslužek 250 delavcev tega podjetja. Tudi ostale žage in sorodna podjetja v našem srezu morajo zaradi velike krize v lesni industriji omejevati svoje obrate. n— Druga žitev ljubavne tragedije v gostilni pri Žeblarju, ki se je odigrala 12 tm. je postala mlada simpatična 17-letna Mi« mica Nadu, ki je zaradi poškodb, povzročenih po strelu v trebuh, včeraj ob pol 1. ponoči preminula v žensk; bolnici. Iz Lltife i— Dvojna smrt v družini gospoda Go« renjca. V družino našega odličnega trža-na g Andreja Gorenjca, čevljarskega mojstra, posestnika in gostilničarja na Grbinu, je posegla včeraj kruta smrt že drugič v zadnjem času. Umrla mu je 6-mesečna hčerka Cirila. Pred nedavnim pa je umri gospodu Gorenjcu tudi 9-letni sin Ladi, učenec tretjega razreda tukajšnje osnovne šole. Fant je obolel za vnetjem slepiča, prepeljali so ga v Ljubljano, pa je bilo žal že prepozno. Dvakrat tako težko pri« zadeti družini naše sožalje! Iz Trbovelj t— Originalen svetovni potnik. V Trbovlje se je pripeljal v liliputansko vpre» go. v kateri sta bila vprežena J\a kozla, neki Dalmatinec. S to vprego namerava prepotovati ves svet. Po Trbovljah je vz« bujal s svojo orig'»ialno vprego mnogo po« zornost. Posebno veselje so imeli z njim otroci. t— Nesreče. Delavcu na separaciji, Fran« cu Rženu je padla pri delu tračnica na desno nogo in ga precej poškodovala. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnico. Jožefu Skrjancu, delavcu pri podjetju inž. Dukič je padel na hrbet kakih 100 kg te« žak kamen in ga vrgel na 3 m nižje leže« čo etažo, kjer je priletel z glavo na že« lezniški prag in se težko poškodoval. Nezavestnega so pripeljali z rešilnim avtom v bolnico. Iz Hrastnika h— Mesto venca na grob svojemu po* kojnernu članu g. Šporinu od Sv. Katarine jc podarila gostilniška zadruga 100 Din ob« činskim reževem. Hvala! Iz Brasicvtč br— Streljanje na dobitke. Lovci in prijatelji lovskega športa so se zbrali v gostilni Pavlmc in streljali v tarčo za prašiča. Med nepris:ljeno zabavo, med pripovedovanjem lovskih dogodivščin je kaj hi« tro minil čas. Najbolj pa je bil vesel oni gospod, ki je zadel kar zaporedoma vse strele v center in odnesel mastno pečenko. br— Prostor za tombolo »Gasilnega dru« št\a« je dal iz prijaznosti na razpolago g. Vrankovič v Rakovljah. Najlepša hvala! Iz S!oveni^radca sg— Za plebiscitno manifestacijo, dne 12. oktobra je določen naslednji spored: Ob 9 slovesna sv maša za padle koroške borce. Po maši pred cerkvijo nagovori za« stopnikov Sokola (primarij dr. V. Železni« kar), mestne občine (župan dr. A. Bratko-vič) in Korošcev (koroški rojak Simon Do-bernik). Po nagovorih povorka na mestno pokopališče na grobove padlih kor. juna« kov, kjer govori v imenu koroških borcev Ivo Kvac in pevski zbor zapoje dve žalo« stinki. večer v dvorani Sokolskega doma koroški večer z igro »Naša kri« in s sodelovanjem pevskega zbora in orkestra. sg— Osebna vest Daljši bolezenski do« pust je nastop1' starešina tukajšnjega so« dišča g. Ivan Romold. Želimo mu skorajš« nje okrevanje. Iz S!ov. Sistrsee sb— Strela je udarila 13. r. n,. z ju'raj v cerkev na Prihovi Farani ^o hili pravkar pri jutranji maši, ko je treščilo v p okvar« jeni strelovod, odkoder ie st-ešinila -ko« zi stolp v cerkev, docela razdejala orgle, nekoliko poškodovala zidov ie. neki; ljudi omanrla. a malega ministranta je vrglo ct« lo na oltar. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 18. septembra. LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov. plošče. — 13; Napoved časa, borza, plošče. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Nervoznost otroka. — 19.30: Ob 4001etnici Kochanowskega. — 20: Recitiranje posmi Ko-chanowskega. poljska glasba. — 20.30: Cerkveni koncert »Ljubljane«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Večer duetov. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. 17.30: Plošče. — 18: Gosp. Rus poje slovenske narodne pesmi. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 17: Koncert vojaške godbe. — 19.35: Prenos iz Brna. — 20.15: Komorna glasba iz Moravske Ostrave. — 22.15: Koncert na orgle. _ BRNO 17: Koncert iz Pra ge. — 19.05: Glasba za mladino. — 21.15: Komorna glasba iz Moravske Ostrave. — 22.15: Koncert iz Prage. - VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.30: Koncert iz Poznanja. —21.35: Lahka glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski kon cert. — 15.20: Koncert orkestra. — 20.05 Pevski večer. — 21.40: Lahka godba orkestra — BERLIN 19.10: Komorna glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — Godba za nles — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.80: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Bachova glasba. — Godba za ples. — STUTTGART 18.30: Filharmonični orkester. — 22: Klavirski koncert. — BUDIMPEŠTA 17.45: Koncert orkestra. -19.50: Ciganska godba. — 20.50: Mešan program. _ Lahka glasba. — RIM 17.30- Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.C5: Operetni večer. Petek. 19. septembra. LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov, plošče. — 13: Napoved časa. borza, plošče. — 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Francoščina. — 20: G. Loške igra na c;tre. — 21: Operetna glasba (radio - orkester). — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17 30: Jazz - band. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Narodne pesmi s kitaro. — 21: Koncert radio - kvarteta — 22: Poročila. — 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Zabaven večer. — 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 17: Koncert iz Brna. — 20: Koncert Češke filharmonije. _ 22.15: Godba za ples. — BRNO 17; Koncert komorne glasbe. — 20- Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 20.15: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Donoldanski koncert. — 15.20: Plošče. — 16.30: Glasbena akademija. — 20.30; Smetanova opera »Da-Iibor«. — BERLIN 19.:J0: Orkestralen kon- t. — 21.05: Sluhoigra. — Zabaven program. — FRANKFURT 19.30; Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Koncert. — 20: Lahka godba orkestra. — 21: Sluhoigra. _ Godba za ples. — STUTTGART 19.30: Mešan program. — 20.45: Goethejeva lirika. ŠPORT Športni drobiž V soboto in nedeljo se vršijo v Zagrebu lahkoatletska tekmovanja za državna prven« stva poedincev. Od naših klubov sodeluie« jo Ilirija, Primorje in mariborski Železni« čar. Vsega skupaj je prijavljenih 143 atle« tov. Od naših atletov bodo startali naslednji: 100 m: Skok Boris (Primorje), 200 m: Skok. Perovič (Primorje), 800 m: Žorga (Primor« je), 1500 m: Žorga (Primorje), 5000 m: Šporn (Ilirija), Podpečan (Železničar). Krevs (Primorje), 10.000 m: Šporn (Ilirija), Pod* pečan (Železničar), štafeta 4 X 100 m: Pri« morje (Skok, Perovič I in IL Kovačič), skok v daljavo: Korče, Rcich (Primorje). troskok: Korče, Medica (Primorje). Poleg naših klubov startajo še Hašk, Concordia, Marathon in ZASK iz Zagreba, Pančevački SK in Beograjski SK. Prošlo nedeljo se je vršila v Beogradu glavna skupščina Zbora nogometnih sodni« kov, kateri je v imenu ljubljanske sekcije prisostvoval g. Betetto. Skupščina je potek« la mirno. Dosedanjemu odboru je bil lzgla« sovan absolutorij. Novoizvoljeni glavni od« bor je naslednji: Predsednik inž. Veljkovič, podpredsednik odvetnik Milojkovič, I. tai« nik St. Joksimovič, II. tajnik dr. Popovid, odborniki: Teofanovič, Ružič, Pivarski, Ko» larič, Goranič, Kostič (vsi Beograd), Som« jaš (Zagreb), Kap (Sarajevo), Betetto (Ljub« ljana), Knifer (Osijek), Horvatski (Subo« tica), Sitič (Split). G. Betetto je določen za delegata na pri« hodnji državno«prvenstveni tekmi, ki se vrši v Splitu. Šport v Prekmiir|u Ko je naše barve na ženski olimpijadl v Pragi zastopala Marica Cimpermanova, ta izvrstna vratarica, o kateri pišejo češki listi navdušene ocene, tudi oni, ki so ostali do« ma, niso počivali. Najmlajša sekcija našega športnega klu» ba je teniška, toda v svoji aktivnosti ne za« ostaja niti za tukajšnjo hazeno in tablete« nisom. Komaj drugo leto imamo tu teniško igrišče, vsi igrači so bili še lani začetniki, in vendar se jim ie v dveh dneh posrečilo poraziti v prijateljski tekmi dve renomlra* ni moštvi: Slovenski tenis klub iz Ptuja in Tcnnis Club Radkersburg (Avstrija). V pr« vi tekmi, ki so jo naši igrali s Ptujem so podlegli z rezultatom 4 : 2. V revanžni tek« mi pa so že zmagali s 5 : II Močnim Av« strijcem io naši ob prvem srečanju podlegli s 6 : 2. Pa so se sijajno revanžirali. Dobili so z rezultatom 5 : 2. Zasluga mladostnega elr.na naših igračev. istočasno se Je vršila tudi propagandna kolesarska tekma na progi Murska Sobota« Gederovci-Murska Sobota (18 km). Ogrom« no zanimanje prebivalstva, ki je stalo sko« ro v strnjenih vrstah na vsej progi, dokazu« je potrebo, da se ustanovi tu čimprej kole« sarski klub. Najboljši čas (35 min. 48 sek) je dosegel g. Makovec Kari, ki si je kot prvak pridobil srebrni pokal »Mure«. Dru« gi jc bil le štiri sekunde za njim g. Belec Josip in si je zaslužil kot darilo lepo srebrno uro. Tretji je bil g. Jug France, agilni član našega Sokola SK Ilirija, Ljubljana. Razpisano plaval« no tekmo za neverificirane plavačice in plavače priredi Uprava kopališča SK Iliri« ja in ne SK Ilirija. Lepotica se je odložila, lepa Janla se je omoilla • • Po poroki reče lepa Janja: »Kar zdaj tebi, Janče dragi, pravim, rada vedno vsakomur iz]avira: Brez Albusa ni, dragec, pranja!« Tudi mladim parom zadaje veliko skrb pranje novega perila in posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki ne škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že desetletja najboljše sredstvo ALBUS-T Službene objave LNP Pravilnik za poškodbeni fond LNP 1. Vsi igralci nogometaši, ki so verifici« rani pri LNP in igrajo za klube LNP, so prvenstveno zavarovani za slučaj smrti in invalidnosti pri zavarovalnici Vardar. 2. Premijo za zavarovanje igralcev v smislu tč. 1 tega pravilnika plačuje LNP iz dohodkov, ki so določeni za to svrho po sklepih glavnih skupščin LNP ali po skie« pih upravnega odbora LNP. 3. V kolikor presegajo sredstva poškod« benega fonda LNP dvakratni znesek premije, se sinejo uporabljati za kritje bolni« ških stroškov v tekmah poškodovanim igralcem s tem, da upravni odbor odobri podpore. 4. Prošnje za podpore mora klub poslati LNP v teku 49 ur po odigrani tekmi, v kateri je zadobil igralec, za katerega se prosi podpore, poškodbo. V prošnji je navesti ime in priimek, poklic, predvidno trajanje nezmožnosti igralca, kakor tudi, če je igra« lec kje drugje zavarovan (boln. blagajna in slično), obseg poškodbe ter je prošnji pred« ložiti zdravniško spričevalo, za katerega nosi stroške klub sam. 5. Prošenj, ki ne bodo vsebovale vseh podatkov po tč. 4 in katerim ne bodo prilo« žena zdravniška spričevala, ne bo reševal LNP. 6. Podpore se bodo podeljevale le igral« cem, ki bodo poškodovani v predhodno LNP j avl j enih in od tega odobrenih tekmah v smislu pravil in pravilnikov JNS; za po« škodbe, ki bi jih igralci v tekmah s nesavez« nimi klubi ali v tekmah med nesaveznimi klubi (kjer bi event verificirani igralci go« stovali) LNP ne bo podeljeval podpor. 7. Višina podpor se bo določila in pod« pore izplačale šele ob vsakokratnem za« ključku prvenstvene sezone. a V smislu tega pravilnika bo LNP re» Seval vse doslej še nerešene vloge (prošnje) klubov, ki so jih klubi poslali LNP«u. 9. Pravica tolmačenja tega pravilnika, »popolnitev ali ukinitve pravilnika pristoja uo LNP. , . 10. Ta pravilnik Je bil spreiet na redni seji uo LNP dne 10. septembra 1930 v LjubljanL S. K. Ilirija (lahkoatleti). Danes, v četrtek ob 20. obvezen sestanek načelstva lah-koatletske sekcije v kavarni Evropa. SK Svoboda. Danes v četrtek od 17. dalje obvezen trening. Po treningu kratek sestanek. V primeru dežja trening odpade, sestanek pa se vrši ob 20. v Delavski zbornici. Vsi in točno! SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes od 17. dalje trening za skupino I. Obenem se« stanek I. moštva in rezerve ob 18.30 na igrašču. V nedeljo se igra za savezni po« kal z brodsko Marsonijo. Jutri trening za skupino II. — Seja sekcijskega načelstva bo jutri, v petek ob 20. v kavami »Evro« pa«. S. K. Korotan. Danes ob 17. strogo obvezen trening za prvo in rezervno moštvo. V soboto ob pol 18. redna odborovn seja. V nedeljo ob pol 10. izredni občni zbor. Udeležba obveTna. Koturaški savez kralievlne Jugoslavije. Triglavski pododbor v Ljubljani, razpisuje za nedeljo 21. t. m. prvenstveno kolesarsko dirko za leto 1930 na krožni progi Grosuplje—Krka—Stična—Višnia gora — GTosupHe. za prvorazredne 200 km. za iu« niorie 80 km. Doslei so se prijavili znani favoriti šolar, Deneš. Valant. v iun:orski skupini državni prvak iz leta 19'9 Ob'->h. Redenšek, Gregorič. Poličar in dru*,.. mu prisostvovati ob prihodu popoldanskega vlaka v Grosuplje. Iz uradnih in dragih slttShsnih ©i?iav Dražba nepremičnin. Dne 36. t m. ob 9. pri okrajnem sodišču v Šoštanju: zemlj. knj. - Družmirje viož. št. 56; cenilna vrednost 78.802.50 Din. Najmanjši ponudek 61.275 Din. Vpisi v zadružni register. Pri »Herman Goli naši., lesna trgovina« je imetnik odšle; Herman Goli, posestnik in lesni trgovec < Velenju. Izbrisana je dosedanja imetuica Zofija Goli. — Pri tvrdki Dragutiu Hribar I. kranjska mehanična avtomatična t>ornt-ca pletenin in tkanin i Ljubljani je vpisana prokuristinja Evsenija Hribar. — P."i Prometni banki d. d. v Ljubljani je občni zbor delničarjev sklenil znižati delniško glavnico, ki je znašala sedaj 5 milijonov Din. na 50.000 Din z založitvijo 50.000 delnic na 500 delnic po 100 Din. g'^3ečih se na imetnika. — Pri tvrdki F. 1'ungartnik t Lukovici je obratni predmet odslej trgovina z mešanim blagom, alkoholnimi pijačami in sadnimi soki na debelo in drobno. Bivališče imetnika je odslej Lukovica 11. — Pri Strojnem ključavničarskem podjetju d. z o. z. v Kranju v likvidaciji je spremenjena družabna pogodba v točkah 9. in 10. Izbrisan je likvidator Majnik Ignac.. Poravnalni oklic. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini dolžnika Kollenza, trgovca s steklenino v Ptuju Poravnalni sodnik dr. Poznič v Ptuju, poravnalni upravnik dr. Horvat Anton, odvetnik v Ptuju. Narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Ptuju dne 25. oktobra ob 9. Rok za oglasite v do 20. oktobra pri okr. sodišču v Ptuju. Razpis. Direkcija državnega rud lika Velenje razpisuje na dan 22. t. m. nabavo V?) kub. m gramoza. Izredni občni zbor tvrdke Črni Kaolin d. d. bo dne 8. oktobra ob 10. Wo"ova unča S. Posefanje krčem je prepovedano s pra-vomočno sodbo okrožnega souišča v Novem mestu za dobo enega leta Martinu Kresetu, pristojnemu v Toplice, delavcu sedaj v Mi-klarjih in pa Francetu Šenica, pristojnemu v Toplice, delavcu v Miklarjih. Mesto banovinškega cestarja je ponovno razpisano za območje okrajnega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah, in siccr na cestni progi Sv. Jurij - Sv. Urban - Kozje. Dražbe nepremičnin. Dne 18. oktobra ob 10.15 pri okrajnem sodišču v Ribnici, zemlj. knj. Velike poljane vi. št. 212; ce« nilna vrednost 15.000 Din, najmanjši po« nudek 10.000 Din. — Pri okrajnem sodi« šču v Ptuju dne 21. oktobra ob 9., zemlj. knj. d. o. Pohorje vi. štev. 18; cenilna vrednost 89.340 Din, najmanjši ponudek 62.496. — Pri okrajnem sodišču v Ptuju dne 25. oktobra ob 10., zemlj. knj. d. o. Stoperce, vi. štev. 229; cenilna vrednost 37.1302.60 Din: najmanjši ponudek 24.S75 dinarjev. — Pri okrajnem sodišču v Ro« gatcu dne 3. novembra ob 10.. zemlj. knj. Kočice, vi. št. 35; cenilna vrednost 20 tisoč 135.35 Din; najmanjši ponudek 17.744 dinarjev. Vpisi v zadružni register. Agrarna za« jednica v Sv. Marjeti v Dravskem Polju r. z. z n. z. se je razdružila in prešia v likvidacijo. — Pri Hranilnici in posojilni« ci na Krki r. z. z n. z. so izbrisani člani načelstva Ivan Raztresen Lojze Koželj m Josip Zaje, na novo pa vpisani Lojze In« tihar, Lojze Jaklič in Ciril Zaje. — Pri Delavski založbi r z. z o. z. v Ljubljani so izbrisani člani nače^tva Slavko Kranjc, Jo« že Languš. Miro Jerčič in Jože Rutar. Vpisana pa sta nova člana Tone Krošelj in Vilko čeč. 51. redni občni zbor rudatskib družbe« nikov rudnika in železarne v Štorah se bo vršil dne 15. oktobra ob 11. v tovarniških prostorih v Štorah. Likvidacijo je sklenala Ljudska knjižnica v Št. Vid« nad Ljubljano na občnem zbo« ru dne 22. maja. TS, ia. 1999 OBSODBA VLOMILSKE DRUŽBE Razprava j« trajala sinoči do 21« — Veliko zanimanje za plaidoyer in sodbo — Obsojeni so bili vsi obtoženci — Zrnec je zadovoljen s 14 leti težke ječe Ljubljana, 17. septembra. Za današnje nadaljevanje in zaključek razprave je vladalo med občinstvom znatno večje zanimanje kakor včeraj. Avditorij se je posebno popoldne in v prvih večernih urah, ko se je že bližal čas sodbe, napolnil do kraja in je bistro oko med pestro rano« žico lahko opazilo tudi posamezne znance iz nekdanjih porotnih razprav ... Obtoženci so se nekam udomačili, posebno Zrnec je stresel par objestnih. Dopoldansko zasliše« vanje je potekalo enako temeljito, vendar pa živahnejše kakor včeraj. A ko je napo* s!ed popoldne prišel čas zaključkov govo* rov, so se vsi obtoženci brez izjeme močno zresnili. Z vso pozornostjo so sledili izva« janjem državnega tožilca, ob govorih bra» niteljev pa so se temu ali onemu nekoliko ovlažile oči. " ^ ^ * ->».. — ■ i ~ ~ i Predsednik vss. Mladič Senat je bil neizpremenjen: predsednik g. Mladič, votanti pa gg. Kralj, Avsec, dr. Strasser in dr. Svet. Pričetek je bil točno ob pol 9. Tudi kolesa ... Današnje obravnavanje nadaljnjih zloči« nov je pokazalo, kako so se posamezni čla» ni družbe bolj in bolj razvijali v profesio« nalne tatove in vlomilce, pred katerimi niso bila nobena vrata dovolj trdno zapahnjena in nobeno okno dovolj čvrsto zamreženo. Skratka, glavni obtoženci niso opustili no« bene prilike in kradli so dobesedno vse, kar jim ie prišlo pod roko. Ostali so, kakor je posebno pokazal dogodek v Radozolu pri Hočah, že skrajno opasni človeškim življe« njem. Ivan Bahčič je lani 13. oktobra ▼ Hrastju kar mimogrede ukradel Vinku Cerarju mo* ško kolo, vredno 500 Din in že nekaj dni nato Karlu Petaču v Goričanah nekoliko boljše kolo, vredno 1800 Din. — Ali priznate? — Priznam. — In vi, šušteršič? Tudi vam očita ob* tožnica, da ste 17. oktobra ▼ Ljubljani ukradli Juliju Zupanu kolo firme »Start«, vredno 800 Din. — Ne, gospod predsednik! — s« tudi pri razpravi trdovratno zagovarja France Su« šteršič. — Kolo sem kupil od nekega ne* znanca v gostilni pri Perlesu in sem ga na« to shranil pri Brajerju, kjer mi ga je ne* kdo ukradel. — To pa ne bo res. Priča Alojzij Brajer je navedel, da ste kolo pri njem res shra* nili, a ga niste več prišli iskat in mu tudi niste rekli, da je kolo kdo ukradel. Ker vas ni bilo nazaj, je Alojz Brajer kolo izročil v shrambo Ivanu Luznerju. Torej bo že res, da ste si to kolo vi prilastili... Oplenjena trafika v Celfu V noči od 23. na 24. oktobra sta Zrnec in Bahčič vlomila v trafiko Mihaela Pika. Raz* kopala sta zid, se splazila v trafiko in odne* sla ogromno količino tobačnih izdelkov in vrednostnic, v skupni vrednosti 14.803 Din. Tako sta pobrala 500 cigaret »Vardar«, 300 cigaret »Drina«, po več sto komadov še fi« nejših cigaret, 4000 »Zeta«, 100 cigar, nekaj g?lanterijskega blaga, za 4SOO Din poštnih znamk in za 1750 Din kolkov. Obtoženca sicer to veliko tatvino priznavata, a pravita, da sta ukradla ie cigrete in nekaj drobiža, zanikata pa, da bi bila vzela tudi kolke in znamke. Dognano pa je, da sta obdolžen* ca vedno razpolagala tudi z veliko množino vrednostnic in je Bahčič pri trgovcu Lindiču naročil za 500 Din blaga s prošnjo, Ja bi vrednost plačal s kolki, ki jih poseduje in jih drugače ne more spraviti v promet. Trafikant Pik je dobil le nekaj nad 9000 Din zavarovalnine. Nedognan vfom na Viču Glede velike vlomne tatvine, izvršene v noči od 30. na 31. oktobra v prostorih Ljud« ska posojilnice in hranilnice na Viču, pre« iskava ni prinesla popolne razjasnitve, ven« dar pa je nujno utemeljen sum, da sta bila glavna akterja šušteršič Franc in Hlefcš Al* bin. Obdolženci Šušteršič, Zrnec, Bahčič in Je« riha priznavajo, da so nekaj dni pred tem vlomom ogledovali »krajevne razmere«. S<*» stali so se v bližini viškega župnišča in na« posled tudi skozi okno ogledovali železno blagajno. Omenjeno noč je nato izgin;.!o de« narja in vrednot za 11.459 Din. H'ebš, ki preje ni imel denarja, je po vlomu takoj premogel okrog 4000 Din, ki jih je ime' skri« te na podstrešju. Takisto šušteršič pred *em vlomom ni imel denarja razen nekaj kova« čev, takoj drugi dan po tatvini pa je Jeriha srečal šušteršiča in opazil pri njem denar V neki gostilni na Starem trgu je šušteršič pokazal Jerihi »Slovenski Narod«, ki je po« ročal o tej tatvini. Ko mu je Jerjha pripom« nil: »To si pa ti napravil« — 'je šušteršič močno zardel, ni pa črhnil besede. Takoj nato sta šla v neko trgovino Pod Trančo, kjer je Šušteršič nakupil za nad 300 Din perila, ostal pa mu je v denarnici tisočak in več stotakov. Pri zaslišanju šušteršič seveda zopet tr* dovratno taji, Hlebš pa se zagovarja, da je imel pod streho skritih le 2000 Din zasluž* ka. Vlom v Goričanah In zopet pride na vrsto dvojica Zrnec* Bahčič. Po kratkem zadrževanju v Maribo« ru sta se vrnila proti Medvodam in v noči na Vse svete izvršila v Goričanah vlom pri trgovki Ani Mrakovi. Pobrala sta 30 raz« ličnih jopic, vrednih 3000 Din. 14 moških srajc, žensko obleko, rjuhe, dežnike, različ* no blago, vse skupaj vredno 14.849 Din. Blago sta natrpala v ukradene nahrbtnike in se z jutranjim vlakom odpeljala zopet v Maribor, kjer sta nahrbtnike pustila v lco» lodvorski garderobi. — Zrnec, ali je bilo tako? — Ne, gospod predsednik. Jaz sem na Vse svete že dopoldne plačal svoji gospodi« nji Julijani Karnerjevi stanarino za sebe in Bahčiča v znesku 400 Din. — Kaj pa vi pravite, Bahčič? — Res je, da sva prišla v Maribor šefe proti poldnevu. Ta dan nisva imela denar« ja. Kvartir sva Karnerjevi plačala vsak po« lovico šele čez par dni, ko sva nekaj stva« ri razpečala. — Pa saj že tisto ni mogoče, da bi bila vse blago pa še štiri dežnike vlekla v treh nahrbtnikih, — meni Zrnec. — Kako da ne! — prizna Bahčič. — Tako je treba lagati, da se dopade! — se drzno obregne Zrnec. Okradena gospa Mrakova je potrta. Re» va ni bila zavarovana. Vnovič ▼ Celju V noči od 17. na 18. novembra sta Bah« čič in Zrnec vlomila v vrtnarsko uto Ivana Gradišarja ▼ Celju, kjer sta ukradla dia« mant za rezanje stekla, dve volneni odeji, staro žensko obleko, sekiro in »colštab«. — Zrnec, saj tudi tn niste bili poleg? — Seveda ne. Bahčič pa priznava te pove, da je Zrnec skoro vse pometal proč, ker se m izpla* čalo nositi... Na Bregu pri Ptnjn sta se Bahčič te Z*. nec znašla v noči od 23. do 24. novembra in pobrala kolarjn Martinu Brusu za 725 dinarjev kolarskega orodja in nekaj oble« ke. Bahčič prizna, Zrnec pa taji, dasi so pri njem našli nekaj orodja, ki ga je moj« ster Brus spoznal za svoje. Bahčič in nepoznani »Joško« Po teh tatvinah sta se Zrnec te Bahčič v Ptuju sporekla in se za nekaj časa ločila. Svojega tatinskega udejstvovanja pa Bah« čič ni prekinil, temveč se je seznanil z nekim »Joškom«, ki ga sodišče doslej Se ni imelo časti spoznati. Z njim je skušal vlomiti dne 26. novembra v Pogačnikovo trgovino na Bregu pri Ptuju. Bila sta prek p od ena. Česa vsega se je že odslej loteval Bahčič, dokazuje naslednji dogodek: Dne 28. novembra sta se Bahčič in ne. znani Joško dogovorila, da bosta neki dami iztrgala ročno torbico. Joško je dal Bah« čiču, ki je bil skrit, znamenje z žepno sve« tiljko, nakar je Bahčič stopil k ženski — bila je gospa Matilda Zajčeva — te ji hotel iztrgati torbico, a ona je začela vpiti te je Bahčič brez plena zbežal po cesti. Nadalje sta Bahčič in Joško v noči od 26. na 27. novembra vlomila pri gostilni« čarki Ani Pfeiferjevi na Bregu pri Ptuju in odnesla za 435 Din jestvin in pijače. Se večji plen sta imela v noči na 1. de« cembra v Celju, kjer sta iz trgovine Pavle Pirnatove pobrala za 6.223 Din raznovrst« nega blaga. Bahčič vse te tatvine prizna, Joška pa ne izda. Ponovno svidenje in najdrznejše zločinstvo OkoH 10. decembra sta se Zrnec te Bah« čič zopet sestala in prav hitro skovala na« črt za najdrznejše zločinstvo, ki sta ga nato izvršila v noči od 18. na 19. decem« bra. v Radozolu pri Hočah. Udrla sta v hišo posestnika Mihaela Gorenjaka ter maskiTana naperila proti njemu, ležečemu na postelji, vsak svoj samokres. Grozila sta mu, da bosta sjega, krave te svinje postrelila, hišo pa zažgala, če jima ne iz« roči denarja. Po tej grožnji jima je uspelo, da sta pobrala obleke, klobase, mast, raz« lične drobnarije, pa tudi dvocevno puško, ! vse skupaj vredno 4348 Din. — Bahčič, povejte kako je bilo! — Tako, kakor je zapisano. Zrnec pa taji in se izmotava * noro skomponiranim alibijem. Pokličejo glavno pričo Miho Gorenjaka, ki je pri 70. letih še čvrst mož. — Povejte, če me poznate! m UpfsuJe Zrnec. — Oh kaj, saj mi je žal, da vas moram res poznati! — se jedrnato odreže Miha Gorenjak na splošno zadovoljstvo publike in sodnega dvora. Nato Gorenjak potrjuje opts ▼ obtožni« d in pripominja, da Zrnec pri ropu ni go» varil slovenski, temveč nekakšno hrvašči« no in da je silil vam j: »Daj novac! — Dru« ga priča, Jožefa Šternova, stara ženica je še zdaj vsa preplašena po tem doživljaju. V štarejskem dijalektu na dolgo in široko opisuje in ponavlja, kako sta »raubaria« iskala denar. Zadnji dve tatvini sta Zmec in Bahčič izvršila na škodo go* stilničarja Franca Nateka na Bregu pri Celju in pa v občinskem uradu o Zg. Polj* skavi. Pri Nateku sta vlomila v noči od 19. na 20. decembra, pobrala pTecej pija* če in oškodovala tudi nekatere druge sta« novalce hiše (posebno natakarico), ki sta jim ukradla različne predmete. Vse sku* paj je vredno 1.400 Din. Občinski urad v Zg. Poljskavi sta obiskala takoj naslednjo noč ter sta našla 2000 Din gotovine te sta vzela še nekaj predmetov, tako celo nepo* pisane poselske knjižice. Z ukradenim bla« gom sta se odpeljala zopet proti Ptuju, kjer pa ju je dosegla roka pravice. Bila sta aretirana dne 22. decembra v nekem hotelu. Seveda pa aretacija ni minila brez Zrnčeve komedije. Z roko je sunil v prsi višjega stražnika Antona Štruclja, da se je opotekel, nakar je aretirani bliskovito od« pri vrata policijske sobe, kjer ga je Štru« celj zasliševal. Štrucelj je sicer skušal beg preprečiti, prišel pa je z levo roko med vrata, ki jih je Zrnec zaloputnil za 6efcoj. Nato j« Zrnec pobegnil na prosto, vendar pa je takoj hitel za njim stražnik Josip Kovačec te ga vnovič aretiral. Kako spretno se je znal Zrnec zavarovati pred eventualnimi presenečenji od strani varnostnih organov, kaže tudi dejstvo, da je ponaredil dva domovinska lista, jih opremil z natančnimi štampilikami ir> f briciral še druge listine, na katerih si je pridel napačno ime: Anton Makovec. Šušteršiča še dolže, da je sunil tri na* daljnja kolesa neznanim lastnikom in tu« di Bahčič navaja, da mu ie Šušteršič sam pripovedoval, da je ukradel nekaj koles. Šušteršič pa pravi, da je v Lasanovi gostil* ni samo sodeloval pri kupčiji. O poštenosti izvora vseh treh koles je pa neznanemu prodajalcu iz same vljudnosti res napravil potrdilo. Tudi Jerihi je šušteršič pravil, da je za prodajanje samo najel neznanca, ki mu je pošteno izročil ves skupljeni denar. A Bahčič se spominja, da se je šušteršič na enem teh koles celo pripeljal v Kožar« je k velikemu vlomu pri Dolgem mostu. Zaradi tiste zadeve ob aretaciji s straž« nikom v Ptuju je prefriganega Zrneca na« mah zapustil spomin. V preiskavi je vse priznal, danes pa pravi, da ga stražnik v hotelu sploh ni aretiral temveč samo ne« kaj i spraševal, potem pa je Zrnec oblekel suknjo in šel, kakor se spodobi. Čemu naj bi tudi bežal, če pa sploh ni bil aretiran! Celotno udejstvovanje glavnih obdolžen« cev Zrn ca, Bahčiča te šušteršiča kaže, da so se pečali izključno z izvrševanjem kaz« nivih dejanj in preživljali s plenom, ki so ga dobili pri svojih številnih žrtvah. Zato je pri vseh podan tudi čin prestopka zo« per javni red in mir te jih državni tožilec stavi ja tudi pod § 158 k. z. Ostalim obtožencem očita obtožnica podpiranje in zavezništvo, nekaterim iz« med njih, da so vedoma kupovali in razpe« čavali ukradeno blago, ga deloma tudi po« magali použivati in sploh bili v takih zve« zah z glavnimi obtoženci, da jih je lahko prijel neizprosni paragraf in jih takisto pri« tiral na obtožno klop. Eden izmed njih na« vaja, da je celo bil najet od nekega ljub* ljanskega detektiva, da bi se vrinil v Su* šteršičevo družbo m jo pomagal razkrin« kati. Pa fant je šel menda malo predaleč in jih je sam povedel k tatvini ter jim zdaj dela druščino na obtožni klopi Izgovarja se sicer, da ga iz maščevanja nalašč ti« šče notri, toda videti je, da mu tudi sam gospod predsednik preveč ne verjame. Plaidoyer Po dveurnem premoru se Je rarprava ob 15. nadaljevala Obravnavala se je še za« deva najmlajšega obtoženca, ki je z nekim svojim tovarišem izmamil od Jakoba Hlebša 2000 Din, ter zadeva Šušteršičevega bratran« ca, ki je letos v aprilu skrival in teden dni hranil iz zaporov pobeglega kaznjenca Vin« ka Roša. Glede Anžiča je senat po posvetu odklonil predlog zagovornika, da bi se za« slišali policijski organi, ki da so postavili Anžiča za svojega zaupnika itri. tožilec dr. Fellacher Po kratkem resumeju g. predsednika Mla« diča je povzel besedo državni tožilec. Imel je v tej razpravi razmeroma lahko stališče. Dejanja so tu, obtoženci so deloma tajili, deloma v polni meri priznavali in razkri« vali drug drugega kakor že v preiskavi. Mnogo težja pa je zatorej bila naloga vse^ zagovornikov, da ublažijo močne argumen« te državnega tožilca in najdejo način in motive, da kolikor toliko omilijo krivdo po« sameznih obtožencev. G. javni tožilec je osobito ostro karakte« riziral glavna obtoženca Zrneca in Šuster« šiča. Označil je prvega kot ciničnega in pre« drznega zločinca, a še bolj nevaren je po njegovem mnenju zakrknjeni šušteršič, ki se zna na zunaj tako obnašati, kakor da je prvič in slučajno zašel na slabo pot, v res« niči pa je tisti, ki se nikakor ni opral suma, da je izvršil znan, doslej pa še ne docela razkriti umor v Mostah, šušteršič je zapra« vil vso dediščino po očetu, se vozil z avto« mobili in oprezoval, kje bi se dalo kaj »na« rediti«. Zanikal pa je celo one zločine, kjer ie bil sam pokretnik. Ob zaključku svojih dolgih in izčrpnih izvajanj, v katerih ie pre« rešetal krivdo vseh deseterih obtožencev, je g. državni tožilec dr. Fellacher predlagal sodbo po starem kaz. zakonu, ki ie sicer milejši, vendar pa naj bi se kazniva deja« nja kvalificirala po §§ 194 in 195. ki nudita skrajno možnost, da se glavni obtoženci ob« sodijo na 20 let ječe. Za velikopotezne, pre« drzne in škandalozne čine je po njegovi sodbi še ta najvišja kazen premila, psihič* no pa bo močno uplivala na ostale obto« žence in še na mnoge druge, ki imajo slabo vest... Zagovorniki Z«nosno hi prepričevalno se je prvi za« govornik g. dr. Adlešič zavzel za vso druž« bo obtožencev in posebej še za svojega kli« jenta Antona Zrneca. Izvajal je v glavnih potezah: »Državni tožilec je skušal obto« žence naslikati kot izjemno tolpo, s katero je treba brezobzirno obračunati. Toda — • —< zagovarjal sem pred M enako družbo mladih ljudi in dokazal po« rotnikom posledico kvarnega predmestnega okolja, bede in pomanjkljive vzgoje — in obtoženci so bili oproščeni. To je nanje vplivalo blagodejno in danes se vsi pošte« no preživljajo kot pomočniki v raznih obr« tih. — Odkod pojav, da imajo sodišča vsa zadnja leta toliko opravka s tatvinami in tatinskimi družbami? Vsaka doba se pred sodiščem odraža po svoje. Živimo v času hudih socialnih težav. Kdor ni imel dobre vzgoje doma in v človeški družbi, propade v težkem boju za obstanek m zaide na po* ta k prisvajanju tuje lastnine. Po vojni zrahljani moralni pojmi, brezposelnost, po« manjkanje zaslužka tudi za tiste, ki bi srč« no radi imeli, materijalno in moralno po« manjkanje ustvarja tatove in tudi roparje. A najsi so očitki proti današnjim glavnim obtožencem še tako veliki, je vendar v nji« hovih početnih dejanjih videti nekaj naivne mladostne romantike: grožnja z leseno pi« štolo in zajčji pobeg na prvi moški glas — to ne kvalificira pravega roparja. Zato ni na mestu preostra kazen, temveč je treba tudi nekaj sočutja in pomilovanja. Zrnec bi bil rad delal, pa nikjer ni našel nič traj« nega, in tudi v Francijo ni mogel. Kar je sam priznal, je priznal odkritosrčno, prizna« njem ostalih obtožencev pa ni vedno pri« pisovati polne vere, ker pač nekateri raje več priznajo in izpovejo na škodo drugih, le da bi se sami oprali v očeh sodnikov. — Tudi ta proces je podal sliko socijalne be« de. Mila kazen bo te moralno šibke fante lahko še spravila na boljšo pot.« G. dr. Ahačič je poudaril popolno odkri« tosrčnost drugega obtoženca Bahčiča in opravičeval Hlebša. G. dr. Švigelj se je v polni meri pridružil izvajanjem prvega za« govornika in označil proces kot sad sodob« nih razmer. Če je v Evropi država, ki pro« glaša za svoje osnovno načelo, da privatne lastnine ni, ni čudno, če se zmešajo poimi mladih, poleg tega brezposelnih ljudi. Nje« gov klijent Šušteršič je nekaj sam priznal, ostalega ne, a iz samih izpovedi soobtožen« cev ni mogoče konstatirati dokazov o kriv« di tretjega. In dubio pro reo! šušteršič je imel zanemarjeno vzgojo, res je zapravil de« diščino po očetu. Škodo po očitanih delik« tih, nanašajočih se samo na šušteršiča, ozna« čuje obtožnica v višini 83.000 Din. Odštevši pretirane navedbe prič pa se da znižati aa acfctj nad 30.000 Dim. Ma) bo merno, to se pravi tako, da ma bo eno* gočen povratek v pošteno življenje. G. dr. Lokar je zagovarjal Jeriho, poada* jajoč, da je bil udeležen samo pri dveh manjših deliktih, g. dr. Lenarčič je opiso» val vlogo Anžiča, ki da je ravnal po naro« čilu in ni imel zlih namenov, soobtožend pa ga bremenijo samo iz maščevanja. G. dr. Stare je naposled izvajal, da Zrnčevega brata ne zadeva nikaka sokrivda, ker je po« magal v popolnem nepoznavanju dejanske« ga stanja. Za ostale tri obtožence sta izpre« govorila še dr. Lenarčič in dr. Švigelj in prosila za oprostitev ali vsaj pogojno ob« sodbo. Sodba Ob po! 20. se je senat umaknil k posvetovanju, odkoder se je šele čez poldrugo uro vrnfl m je g. predsednik Mladič ob splošni pozornosti prečital obsežno sodbo, po kateri so obsojeni: Anton Zrnec na 14 tet težke leč«, Ivan Bahčič na 10 let težke leče, Franc Šušteršič na 7 let težke Ječe ta Viktor Jeriha na ( mesecev težke Ječe, ostali obtoženci pa: Maks AnIVt na M dni strogega zapora, Albin Hlebš na 42 dni strogega zapora in 300 Din globe, Zmčev brat na 300 Din globe aH 6 dni zapora. Emil Bizjak na 20 dni zapora in 60 Din globe, Anton Gostinčar na 3 mesece strogega zapora m 600 Din globe in eno leto izgube častnih pravic, Jernej Šušteršič pa na 10 dni strogega zapora. Vsem se všteje preiskovalni zapor in sta Hiebš in Zrnčev brat kazen s tem že prestala. Nekaznovan torej izmed vseh desetih obtožencev ni osta! nihče. Zrnec ie veselo smeje te vidno zadovoljen sprejel sodbo, Bahčič pa se očividno ni nadejal tako visoke kazni in se bo pri-tožil, dočim se je Šušteršič mirno vdal ▼ usodo. Ob splošnem komentiranju sodbe te zadržanja se je občinstvo razšlo. Proces, ki je bil danes zaključen, ie nedvomno največji, kar jih je in jih še bo letos obravnaval ljubljanski veliki senat. SOKOL Prednjaški tečaj Ljubljanske sokolske župe V ponedeljek se je pričel v prostorih Ljubljanskega Sokola prednjaški tečaj ljubljanske sokolske župe, ki se bo vršil 14 dni. Ob 9. dopoldne je bila oficijelna otvoritev, katere so se udeležili kot zastopniki župne uprave starosta br. dr. Josip Pippenbacher, načelnik br. Lojze Vrhovec in br. Verij Švajgar. Tečaj je otvoril vodja br. Vrhovec, nato pa je v lepih besedah očrtal pomen in potrebo prednjaškega tečaja. Po njegovem govoru so tečajniki sprejeli potrebna navodila. popoldne pa so se pričela redna predavanja, ki se vrše dnevno od 8. do 12. in od 14. do 19. Tečaja se je udeležilo 62 slušateljev, od tega 23 sester. Iz Slovenije so zastopana društva: Ljubljanski Sokol, Ljubljana I-, Ljubljana II., Ljubljana III., Ljubljana IV_, Stopanja vas, Grosuplje, Kočevje, Litija, Polje, Ribnica, Mengeš, Ježica, Šiška, Moste, Medvode, Vič, Si Vid nad Ljubljano, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Višnja gora, Kamnik, Unec - Rakek, Moravče, Domžale ter iz Srbije Požarevac. Predavajo znani sokolski delavci, in sicer: sokolsko idejo in ritmično telovadbo br. dr. Viktor Murnik, prosvetno sokolsko delo br. inž. Ladislav Bevc, organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije br. dr. Fran Kandare, telovadni sestav teoretično in praktično br. Lojze Vrhovec in br. Vladimir šuklje, metodiko telovadbe br. Stane Terček, zgodovino telovadbe in zgodovino Sokolstva br. Vladimir šuklje, lahko atletiko br. Lojze Vrhovec, anatomijo, fiziologijo in higijeno pa zdravniki br. dr. Fran-ta Mis, br. dr. Seliškar in drugi. Ustanovni občni zbor Sokola v Retečah Reteče, 15. septembra. V nedeljo so imeli Retečani svoj prvi sokolski dan. Ni zato čuda, da je vladalo za ta izredni dogodek med vaščani zanimanje, ki ga najbolj potrjuje dejstvo, da je bila šolska soba nabito polna navdušenih bratov in sester. V sokolski družnosti bo se priključili domačinom škofjeločani, ki so s članstvom in naraščajem prihiteli z dvema avtobusoma na ustanovni občni zbor bratskega soseda. Imenom pripravljalnega odbora Je izrekel uvodoma toplo dobrodošlico šolski upravitelj v Retečah br. Edvard Vidic, želeč naj bi ista navdušenost, veselje in zanimanje vladale vsakokrat prav kakor današnji dan. Toplo je pozdravil zbrano sokolstvo, ki ga je bilo okoli 90, imenom škofljeloškega Sokola namestnik staroste br. Vinko Zahrast-nik, poudarjajoč, da je Sokolu poverjena nad vse važna naloga za delo med narodom in v državi. Načelnik loškega društva br. HorVat Rudolf je imel nato krajše, poljudno predavanje »O sokolstvu«. Novim bratom in sestram so bile razjasnjeni cilji, zahteve in dolžnosti pravega Sokola. Prav posebej je bilo obrazloženo razmerje med državo in sokolsko organizacijo. Volitve, M 80 se izvedle brez zaprek ze imele tale rezultat: starosta, Šolski upravitelj br. Edvard Vidic; namestnik staroste posestnik br. Luskovec Urban; načelnik Rant Fran; tajnica učiteljica a Ditrich Marija; blagajnik br. Lukančič Franc; revizorja L Babnik Janko, n. Habjan Janko. Po volitvah je članstvo v prijetnem pogovoru o sokolskih zadevah posedelo za kratek čas pri Tilhu; več navzočih pa sa je odpeljalo na sokolski nastop v Naklo, ki je bil sijajno obiskan. Mlademu reteškemu Sokola mnogo napredka in razvoja za procvit organizacija in nienih načeL Sokolsko drnštvo Ljubljana UL se na^ iskreneje zahvaljuje vsem posestnikom ne« deljske prireditve. Naše slavje so počasti« U zastopnik mestne občine brat Lik oz ar z go. soprogo, brat Lojze Vrhovec, načel« nik ljubljanske sokolske žape, starosta So« kola I. brat inž. Bevc, starosta Sokola IL brat dr. Subic z več člani, starosta in pod« starosta novoustanovljenega Sokolskega društva Ljubljana IV., brata Zehal in In« dof z lepim številom članov v slavnostnem kroju, istotako starosta Sokolskega društva Moste brat Palčič kakor tudi za Ježioo ne« umorni sivi Sokol brat Grmek. Iskreno so zahvaljujemo vsem bratskim društvom te prijateljem, ki so v tako polnem številu po« setili našo prvo javno prireditev, ki jo uspela v popolno zadoščenje njih te dru« štva samega Bratska zahvala naši deci, na» raščaju, članstvu in odboru, kakor tudi upravi 16. art puka, ki je tako velikoduS« no podkrepila našo akcijo. Posebna hvala našim ljubljanskim slavčkom pevskega kvarteta Glasbene Matice, bratom Skalar« ju, Pelanu, Završanu st. te mL, ki so s svojim petjem osvojili na mah srca Beži« grajčanov. Škoda, da so nam prezgodaj vo« ščili »Lahko noč«. Hvala tudi pevskem« društvu Bežigrad, ki nas je presenetilo s svojim lepim petjem. Hvala g. Kačiču, ro« stavraterju in vsem, ki so pripomogli do tako odličnega uspeha Starši! UčiteljU ČRNIVČEVI v za osnovne šole I. In n. del izideta v novi Izdaji prve dni oktobra ti. Knjigi sta neutrpen pripomoček otrokom pri učenju doma. Naročite takoj! 12975 Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljuhlani Naša nepozabna mati in stara mati, gospa Marija Sever zasebnica je 16. septembra 1930 ob 19. uri, previdena a svetimi zakramenti, v 69. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo danes v četrtek 18. septembra ob 15. uri iz splošne bolnice v Ljubljani. Ljubljana — Zagreb — Cleveland, 17. septembra 1930. MAKSO, EDI, RUDI, JOSIP, IVO, sinovL — ANICA por. RAJIC, ANGELA por. KOS, hčerki, in ostali sorodniki. 13088 GOSPODARSTVO K posetn generalnega ravnatelja Barc&e za mednarod-na plačila V zveri 8 posetom generalnega ravnatelja Banke za mednarodna plačila v Baslu g. Pie'Ta Quesnaya v Beogradu, je stopilo, v ospredje med drugim vprašanje naseud-ležbe pri banki za mednarodna plačila. Ob tS* ki emisije delnic "te mednarodne repa-raci'&ke banke je bila naša Narodna banka pozvana, da lahko vpiše 4000 delnic, k! ostanejo rezervirane, ker se ji zaenkrat ta paket delnic ne more dodeliti Naša Narodna banka bo namreč pravice do vpisa delnic na podlagi haaške konvencije lahko izvajala šele ko se izvrši zakonska stabilizacija dinarja. Seveda pri tem nismo me izgub' , ker se poslovanje med Banko za mednarodna plačila in našo državo ter Narodno banko vrši v enakem obsegu in po enakih po-soiih kakor če bi bila Narodna banka ze orava delničarka. Vesti, da bi bila ta banka volS nam prožiti kredit za stabilizacijo dinarja, so netočne. To je že po us roju Banke za mednarodna plačila .zkljuceno, ker more ta banka denarna sredstva plasirati le kratkoročno. V tem pogledu ima stroge predpise glede dajanja kredita po katerih ne izvršuje emisij dolgoročnih emisij, saj nima za to tudi potrebnega aparata. Edina uloga, ki jo more vršiti Banka za mednarodna plačila v zvezi z najetjem dolgoročnih državnih posojil, je ta, da prevzame posle poverjenika za ta posojila, zlasti v poeledu anuitetske službe, kakor je to ze storila pri zadnjem avstrijskem posojilu. Pierre Ouesnav ie takoj predvčerajšnjim, ko je prispel v Beograd, posetil guvernerja Narodne banke gosp. Ignjata Bajlonija. Ostal bo v Beogradu več dni in bo imel vec konferenc z guvernerjem Bajloni jem m ravnateljstvom Narodne banke zaradi rešitve vprašanj, ki so v zvezi z ureditvijo poslovanja med našo novčanično banko m Banko za mednarodna plačila. Verjetno je tudi da se bo Quesnay ob tej priliki informiral o stanju priprav za stabilizacijo dinarja. ©rgaaslzaeiia izvoza pšenice in vina Glavni upravni odbor Privilegirane izvozne družbe je imel te dni sejo, ki jo je vodil predsednik gosp. Vojin Gjuricic. Na tej seji je ravnatelj' gosp. MIL Kostic podal daljše poročilo o dosedanjem družbenem delovanju. Družba je stopila v neposredno zvezo že z vsemi evropskimi konsummmi trzisci, kjer ima dobre zastopnike (komisijonarje), ki pošiljajo družbi dnevno telefonicno ali brzojavno cene in tržna poročila. Ker so v početku interesenti dvomili o letošnji kakovosti naše pšenice, je družba poslala na vsa tržišča vzorce iz štirih tipičnih produkcijskih okolišev. Zlasti so nizozemska mlinska podjetja dvomila glede kakovosti nase pšenice in so zahtevala švicarsko potrdilo glede garantiranja teže in kakovosti blaga. Naša pšenica je letos po kakovosti boljša od južnoameriške, navzlic temu pa je liver-poolska borza odklonila predlog za kotiranje naše pšenice, češ, da je tamosnji mlini ne poznajo in da ni vedno enake kakovosti. Družba je medtem prodala več partij v Anglijo in zahtevala od kupcev potrdila 0 kakovosti, ki naj bi služila kot podlaga za uvedbo kotiranja na borzi v Liverpoolu. Kes je sicer, da tipiziranja naše pšenice ni mogoče izvesti brez silosov, vendar si je družba pomagala na ta način, da je našo pšenico po najvažnejših produkcijskih področjih razdelila v štiri tipe. Naše cene se v zadnjem času gibljejo precej nad pariteto, tako da jt. postal izvoz povsem nemogoč. Lani je bila 15. avgusta naša pšenica za 13 Din cenejša nego madžarska in za 42 Din ceneiša nego je notirala severo-ameriška pšenica harfvvinter 2. Letos pa je bila naša pšenica 15. avgusta v ceni za 4.50 Din višja r.eso madžarska in le za 7 Din cenejša nego hartvvinter 2. — Po iznešenem referatu ravnatelja Kostiča je odbor sklenil, da se izvrši druga emisija družbenih delnic v vrednosti 15 milijonov Din in da se osnujeta ekspozituri v Zagrebu in Skoplju. Odbor je končno razpravljal o smernicah za delovanje nedavno ustanovljenega vinskega oddelka. ki bo skrbel za plasiranje naših vin v inozemstvu, za šefa vinskega oddelka je bil postavljen gosp. Nikola Petrič, ki je že odpotoval v Avstrijo in Češkoslovaško zaraai organizacije prodaje našega vina. Poleg Avstrije in Češkoslovaške prihajajo za naš izvoz v poštev letos še Švica, Francija, Belgija, Nizozemska in Poljska. Posebno pozornost je posvetiti izvozu v Švico, ki je lani uvozila 1,200.000 hektolitrov vina, od tega pa le 1200 hI ali 0.1% iz Jugoslavije. = Ruski izvoz lesa. 2e nekaj let opažamo stalno naraščanje izvoza lesa iz Rusije, ki v znatni meri povzroča pritisk na cene v Evropi. V kakšnem obsegu se dviga :zvoz lesa iz Rusije nam kaže naslednja statistika. Leta 1926. je Rusija izvozila 3,157.000 m3 lesa, naslednje leto 4,207.000, predlanskem 5,486.000, lani pa 7,890.000 m3. V štirih letih se je torej ruski izvoz lesa povečal za 150 fo. Te ogromne količine lesa, ki prihajajo v zadnjih letih na evropski trg, povzročajo vedno težjo depresijo v evropskem lesnem gospodarstvu. Severne evropske izvozne države so morale 'etos pod pritiskom velikih ruskih pošiljk znatno skrčiti svoj izvoz. Cene pa so navzlic temu v zadnjih maseoih nadalje padle. Statistika nemškega državnega statističnega urada je v tem pogledu zelo značilna. Indeks cen za gradbeni les je v Nemčiji padel od 163 v 1. 1928. odn. 155 v 1. 1929. na 150 v aprilu, 147 v maju, 143 v juniju n 135 v juliju tek. leta. Ruski izvoz gradbenega lesa v Nemčijo je lani dosegel ?e 415.000 ton nasproti 266.000, 198.000 in 95.000 v zadnjih 3 letih, izvoz celuloznega lesa pa 577.000 ton nasproti 137.000 in' 89.000 toni pojav, kakor se to pogosto tolmači, nasprotno je računati, da se bo še dvigni:, ker še vedno zaostaja za predvojnim izvozom. Na naša glavna izvozna tržišča ruski les zaenkrat še ne prihaja v pomembnejših količinah, vendar se pritisk ru;Kega izvoza v zvezi s svetovno gospodarsko depresijo posredno zrcali tudi na našem trgu v obliki zastoja kupčij in nizkih con. = Načrt novega trgovinskega zakona. Predvčerajšnjim se je v ministrstvu za pravosodje sestala komisija, ki ima nalogo, da izdela načrt enotnega trgovinskega zakona, ki naj omogoči izenačenja zakonskih predpisov v vsej državi. V komisiji so naslednji gg.: dr. Skerlj, profesor ljubljanske univerze- dr. Čeda Markovič, profesor pravne fakultete v Subotici in dr. Stefanovič, odvetnik v Zagrebu. = Razvoj Cinkarne d. d. v Celju. Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju se zadnja leta pri naraščajoči produkciji prav lepo razvija. Dočim se je njena predvojna produkcija v najboljših letih gibala na višini 40.000 sto-tov cinka in 3500 stotov cinkovega praha, je lani znašala njena produkcija 54.130 stotov sirovega cinka (leta 1928. 43.220 stotov), 10.662 stotov rafiniranega cinka (8240), 9915 stotov cinkove pločevine, 8777 stotov cinkovega praha (5610) in 43.567 stotov žveplene kisline (40.880). Letos je podjetje uredilo še produkcijo cinkovega belila z letno kapaciteto 1500 ton. Povprečno zaposluje sedaj okrog 500 delavcev in je lani za delavske mezde izdala 7.5 milijona Din. Cinkovo rudo dobiva podjetje večinoma iz Italije (iz Rablja), in sicer'80 %, nekaj pa tudi iz Bolgarije in Avstrije. = Lep uspeh naše domače industrije palic. Med panogami naše les predelujoče industrije kaže v zadnjem času naša industrija palic prav lep razvoj. S prvovrstnimi izdelki in okusno izdelavo si je ta industrija pridobila tudi že velike inozemske trge, dočim je z domačega trga izrinila inozemsko konkurenco. Tako je med drugim Prvi hrvatski tvornici štapova d. d. v Samoboru na Hrvatskem, ki je imela svoje izdelke razstavljene na pravkar zaključenem ljubljanskem velesejinu. uspelo pridobiti si s solidnostjo svojih proizvodov velike odjemalce v inozemstvu in danes to podjetje izvaža palice že v Zedinjene države, v Anglijo, Nemčijo, Švico, Grčijo, Bolgarijo itd. Podjetje se vedno bolj razvija in širi ter je lahko tudi drugim industrijam za vzgled in v dokaz, da je pri prvovrstni in okusni izdelavi lahko prodreti tudi na svetovni trg. = Spremembe pri Kmetijski družbi. Glavni odbor Kmetijske družbe je na svoji zadnji seji vzel na znanje odpoved kmetijskega svetnika gosp. Rohrmana, ki je zaradi visoke starosti in rahlega zdravja odložil tudi uredništvo »Kmetovalca«. Glavni odbor je na tej seji izrazil obžalovanje, da ne more ta naš najplodovitejši pisatelj še nadalje sodelovati pri družbi. Za njegov dosedanji trud in delovanje mu je odbor izrekel najlepšo zahvalo. Glavni odbor je nato poveril uredniške posle >Kmetovalca« družbenemu ravnatelju inž. Lahu, ki mu bo kot so-urednik stal na strani strokovni tajnik gosp. Kafol. = Ponovno znižanje eene za baker. Po daljšem nazadovanju se je cena bakru precej ustalila. Kupčija se je mirno razvijala brez večjih fluktacij. V zadnjem času pa so se na svetovnih tržiščih pojavile zopet velike ponudbe pri slabem povpraševanju in je bil predvčerajšnjim mednarodni kartel za baker primoran ponovno znižati cene od 11.30 na 11.05 dolarskih centov za funt cif evropska luka. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1920 kg slame in 4870 kg slamnatih vrvi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina. 30.000 kg portlandskega cementa, 1000 kg vulkan - olja, 300 kub. m jamskega lesa, 10.000 komadov krajnikov in 258 m jeklene žične vrvi. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 30. t. m. se bo vršila pri tehničnem oddelku sreskega načelstva na Sušaku licitacija Posetnifci jesenske razstave v Ljubljani, ki si nameravate nabaviti naj se obrnejo na naše zastopstvo v Ljubljani: TRGOVSKA IN GOSPODARSKA DRUŽBA, LJUBLJANA. Cigaletova 1. — Telefon 3362. TA VAS BO KULANTNO POSTREGLA. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: American HEATING, Zagreb, Marovska 15 «5 o o co glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji in načrti pa pri istem oddelku.) = Oddaja zakupa restavracije na postaji Karlovac se bo vršila potom ofertalne licitacije 27. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) BORZE 17. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje velik; največ potrebe je bilo v devizah Praga, Berlin in Dunaj, ki jih Je dala Narodna "banka. V ostalih devizah je manjšo potrebo krila privatna ponudba. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali prilično stabilni. Za aranžma se je Vojna škoda danes trgovala po 440 — 441.5 in za december po 441. V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa, edino begluške obveznice so bile zaključene po 76. Med bančnimi papirji je prišlo do večjega prometa v Praštedioni po nespremenjenih tečajih, in sicer 925 — 927. Zaključki so bili še v Jugobanki po 77.5 do 78, v Unionbanki po 191 in v Poljodelskt po 56. Med industrijskimi papirji pa je prišlo do prometa edino v Isisu po 40 in v Trboveljski, ki je popustila na 303. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.75. Berlin 13.445 _ 13.475 (13.46). — Bruselj 7.8796. — Budimpešta 987.55 — 990.55 (989.05). — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunai 796.32 — 799.32 (797.82). — London 274.20 275 (274.60). — Newyork 56.375. — Pariz 221.87. — Praga 167.28 — 167.08 (167.68). — Trst 294.70 — 296.70 (295.70). Zagreb. Amsterdam 22.75, Dunaj 796.32 do 799.32, Berlin 13.445 — 13.475, Bruselj 787.96, Budimpešta 987.55 — 990.55, Milan 294.783 _ 296.783, London 274.2 — 275, Newyork ček 56.275 — 56.475, Pariz 220.87 do 222.87, Praga 167.28 — 168.08, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.25, London 25.05375, Newyork 515.455, Bruselj 71.875. Milan 26.955, Madrid 55.25, Amsterdam 207.6, Berlin 122.8050, Dunaj 72.775, Sofija 3.7325, Praga 15.295, Varšava 57.775, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.0725. Efekti. Ljubljana. 8 % Blair 97.75 bl„ 7 % Blair 87.5 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna družba 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 441 — 441.5, kasa 440.5 — 442, za december 441 — 441.5, za februar (eks) 432 do 434.5, investicijsko 88.5 bi., agrarne 55.5 bl„ 8% Blair 97.25 — 97.75, 7% Blair 86 do 86.75, 6% begluške 75.5 — 57.5; bančne vrednote: Praštediona 926 — 927, Jugo 77.5 do 78.25, Union — 192, Narodna 8100 do 8300, Srpska 188 den., Zemaljska 131.25 do 134, Ljubljanska kreditna 122 den.;^ industrijske vrednote: Narodna šumska 25 do 30, Našička 1150 — 1300, Gutmann 157.5 do 160. Slavonija 200 den.. Drava 215 — 235. Šečerana 311 — 314, Brod vagon 85 — 94, Vevče 124 den., Isis 40 — 50. Dubrovačka 390 — 400, Trbovlje 392 — 396. Beograd. Vojna škoda 453.5 — 455, za december 463 zaklj., investicijsko 90 zaklj., agrarne 55.5 — 56.5, 7% Blair 89.25—89.75, 8% Blair 100 zaklj., 7% Drž. hipot. banka 89.25 zaklj. Blagovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): pšenico: baško, mlevska tarifa. 80/81 kg po 227.5 — 230. 79/80 kg po 217.50—220, 78/79 kg po 212.05—215; ko ruzo: baško. rešet., za promptno dobavo po 177.5—80: ječmen: baški. ozimni 66/67 kg do 175—177.5; oves: baranjski po 202.50 do '205, rž: baška. 72 kg po 167.5—170; moka: baška »0< po 380—385. H- Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 2 vagona moke in 6 vagonov otrobov Pšenica: baška, 79/80 kg težka 152.5 — 157.0; gorujebaška in baška potiska, /9/80 kg 165 — 167.5; gornjebanaška, 79/80 kg do 160; sremska in slavonska 142.5 do 147.5. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kilogramov težki 105 — 110. Koruza: baška in sremska 100—105, ladja Dunav 102.5—105 banaška 102.5 — 105. Moka: baška >0g« in »Ogg« 280 do 290; »2« 250—260; >5« 220—230; »6« 172.50—182.50; »7«115 do 120; »8« 90—95. Otrobi: baški. sremski in banaški 72.50 do 75. Fižol: baški. beli 350 do 370. + Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.) Tendenca prijaznejša, promet živahen. Pšenica: za oktober 15.51 — 15.52, za marc 16.94 — 16.95, za maj 17.31 — 17.32; ri: za oktober 9.13 — 9.15, za marc 10.30 do 10.32; koruza: za september 13.88—13.90, za maj 13.46 — 13.47, tranzitna za maj 12.10 do 12.20. ŽIVINA + Živinski sejem v Ljubljani (17- t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 120 konj, 18 žrebet, 53 volov, 45 krav, 17 telet in 159 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 30 konj, 35 volov, 27 krav, 9 telet in 26 prašičkov. Kupčija ni bila posebno živahna in tudi dogon je bil zaradi lepega vremena, ki je zadržal kmete pri poljskih delih, manjši nego zadnjič. Cene so ostale nespremenjene in notirajo za kg žive teže: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din, krave klobasarice 4—5 Din, teleta 14—15 Din. + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem, ki se je vršil v ponedeljek, je bilo prignanih 2562 komadov, od tega 151 iz Jugo- slavije, 888 ta Rnmnrf!« in «85 ta Madžarske. Pri mirnem prometu se je prvovrstna živina deloma podražila za 5 grošev pri kg. slabše kakovosti pa so popustile za 5 grošev. Za kg žive teže so notirali: voli izjemno 2 - 2.10, I. 1.70 - 1.95. 11*1.40 - 1.60, III. 1.20 — 1.35, krave 1.05 — 1.45, slaba živina 0.80 — 1 šiling. — Na svinjski^ sejem v torek pa je bilo pripeljanih 13.3S5 komadov, od tega 3161 iz Jugoslavije, 604J iz Poljske in 2324 iz Madžarske. Pri večjem povpraševanju so se mesni prašiči podražili za 5—10 grošev, pitane svinje pa so se deloma pocenile za 2—5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 1.62 — 1.65, angleške križane 1.75 — 1.95, mesne 1.60 do 2.35. Konkurs. Komandi Vazduhoptovstva Vojske za Ode-Ijenje za Civilno Vazduhoplovstvo u No-vom Sadu, potreban je jedan kontraktualan činovnik sa fakultetskom spremom, za po-slove trgovačkog vazduhoplovstva. OPŠTI UŠLO VI: 1. Da je podanik kraljevine Jugoslavije, 2. Da je regulisao vojnu obavezu. 3. Da je duševno i telesno zdrav; što če dokazati sa lekarskim uverenjem. 4. Da je dobrog vladanja, da nije sudjen niti osudjivan, što če dokazati sa opštin-skim uverenjem potvrdjenim policijskom vlašču, ili uverenje od državne ili samoupravne vlasti od koje dolazi. 5. Da nije stariji od 35 godina. POSEBNI USLOVI: Kandidat treba da je diplomirao na kojoj Visokoj školi za trgovino i promet u zemlji ili na strani. Prvenstvu imajo oni, koji vladaju fran-cuskim jezikom i koji su bili na praksi u kojom saobračajnom ili industrijskom preduzeču i u njima rukovodili poslovima po komercijalnoj grani, što če u svojim prijavama izčrpno naznačiti i podneti dokumente. Postavljenje kandidata uslediče po odredbama Uredbe o kontraktualnim činov-nicima i dnevničarima. Nagrada če se kre-tati prema spremi kandidata od 2.500 do 3.500 Dinara. Molbe sa svima dokumentima koje pred-vidja čl. 12 Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda dostaviti Komandi Vazduhoplovstva Vojske do 15. novembra 1930. g. Iz kancelarije Odeljenja za Civilno Vazduhoplovstvo Komande Vazduhoplovstva Vojske V. C. Br. 1566, od 10. septembra 1930. 1S089 motel iaAe/i/ Brezbarven obraz tudi pri smejanju učinkuje hladno. Osvežite si zato Vaše obličje s >Khasana Superb«. »Khasana Superb krema« smotreno nanešena da tisti mah Vašemu obličju rožnato barvo, ki se Vaši pojavi najboljše prilagodi in privlačnost Vašega smehljaja izredno poveča. Kakor »Khasana Superb krema« Vaše lice pomladi ,Khasana Superb rdečilo« ^Vaše ustne. Dostojno jih povdari in jim da svežost in mladost. »Khasana Superb krema«, kakor tudi to rdečilo je odporno napram vremenu, vlagi in — poljubom. Samo z milom se da odstraniti barvilo. »Khasana Superb rdečilo« v zlati puščici Din —.— V eleg. mehanični puščici s pritrjenim po-klopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek v ovoju iz želaline Din —.—. Khasana Superb rdečilo za ustne, lonček Din —;— DOBI SE POVSOD! Dr. M. Albersheim, Frankhirt a. M. - London Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike. ■■II H H" In | I—lil B POSETITE EM1111101 v NOVEMSADU od 27. septembra do 6. oktobra 1930. 50% popust v vožnji. Minimalne takse za vizume. SPECIJELNE RAZSTAVE. ATRAKCIJSKI PARK. Legitimacije in pojasnila daje SAJAMSKI URED NOVI-SAD ali častna zastopstva in potniški biroji v državi in inozemstvu. 12922 Za jesensko sa nudimo drevesa za okras in drevorede, okrasno grmovje, igh-často drevje, grmovje za žive meje, plezalke, vrtnice v najlepših vrstah, mlade conifere, sadno drevje m drugo. — Cemkyia zahtevo zastonj. Uprava veleposestva Tišina, p. Bankovci (Prekmurje). Prevozni tricikiii se izdelujejo po naročilu, za trgovce, 'peke in mesarje, v različnih modelih. CENIKI FRANKO! Tovarna Pelikan, Ljubljana VII. 13090 MALI PEUG poltovorni, in Ansaldo-Limusina, kakor tudi: 1 Anel 500 cm3, z električno razsvetljavo ter prikolico, 1 A. J. S. motor, S. V. in 2 posamezni prikolici ter 1 6 cyhnderski automotor Steyr, v popolnem stanju, ugodno naprodaj. Poizve se v garaži Iv. Kopač, Ljubljana, Bleivreisova cesta 52. 13064 Trajno kritje strehe brez uporabe katrana, * * . » n rTf^ dvojno impregnirana lo fe: usnjata lepenka. LEPENKA ZA IZOLACIJO posuta s plutovino ali z milovko (Talkum) 1ZOLAČNE PLOŠČE BITUMENGZNA strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMEN A. BSTUMEN v originalnih sodih LESNI CEMENT 289 Dobavlja v vsaki množini JOS. R. PUH, LJUBLJANA iRADASKA ULICA 22. TELEFON 2513 Zahvala. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob naši bridki uri stali na strani in nas tolažili, posebno g. kaplanu iz Šmartnega, g. šolskemu voditelju za ganljivi govor, vsemu učiteljstvu in ostalemu občinstvu, ki je naši ljubljenki spremilo na njiju zadnji poti. 13091 Družini Keržan in Žnidar, Litija Iz življenja in sveta Zaklad, dvignjen z dna morja potapljačem se Je posrečilo dvigniti iz ladje »Egypt« prvi kovčeg z denarjem. Kakor smo že poročali, se je »Egypt« potopil 1. 1922. ob bretonski obali. Na krovu je imel mnogo srebrnega in zlatega denarja. Načrt za namakanje Sahare Prebivalstvo zemlje se množi in na svetu postaja vse tesneje in tesneje. Zato so ljudje že cesto pomišljali, kako bi se dale naseliti razne ogromne puščave po Aziji in Afriki. V prvi vrsti je predmet sličnih načrtov puščava Sahara, za katero se zanimajo francoski raziskovalci. Vlada je letos poslala v to peščeno morje posebno odpravo, ki naj preišče in ugotovi možnosti namakanja. Že zemljepisci so dokazali, da je Sahara na gosto preprežena z vsah-nelimi strugami rek. ki tečejo dandanes globoko pod peskom in ki bi jih bilo morda mogoče izkoristiti. Odprava mora poiskati vse skrite izvirke, jezera in ponikalnice, nakar se bo vlada lotila sistematično velikega kulturnega dela. Francoski inženjerji imajo v tem pogledu že veliko izkustva, ker so ob robu puščave osvojili že znatna prostranstva za poljedelstvo. Ako bi se dale izkoristiti vse dognane podzemske vode v Sahari, bi svetovno poljedelstvo pridobilo poltretji milijon šti-rijaških milj. Pobudo za to delo so Franciji dali lepi uspehi v Mezopotamiji, kjer so v Obleke za dijake in površnike za jesen najceneje pri tvrdki 169 Drago Schwab, Ljubljana kratkih dveh desetletjih zrastla v prejšnji puščavi obširna polja, ki dajejo letno po dve bogati žetvi pšenice. Arzenik v bonbonih V londonskem predmestju Stoke-on-Trent je prošli teder obolelo nenavadno mnogo otrok na zastrupljenju z arze-nikom. Število obolele dece je zrastlo že blizu sto, ko se je posrečilo dognati, da so zastrupljenju vzrok bonboni, ki jih je izdelovala tovarna slaščic v Tun-stallu. Policija je v tovarni našla velik zaboj arzenika, ki bi zadostoval, da se usmrti par stotisoč ljudi. Ni še ugotovljeno, dali gre za pomoto ali nameravano zastrupljenje Oblast je zaplenila vse bonbone, javnost pa opozorila na nevarnost. Madžari skrbe za podmladek Madžari so imeli pred vojno zelo ko-moden način, da so zviševali število svojega naroda. Raznarodovali so prirastek Slovakov, Sibov, Slovencev, Nemcev in Rumunov, medtem ko madžarsko pleme samo iz lastnih sil ni moglo dati nikakega prirastka. Po voj-nj se je stvar zanje precej spremenila. Ni več brezpravnih tujerodnih mas, ki bi skrbele za podmladek izrojenega madžarstva. Sicer so jim na milost in nemilost izročeni stotisoči Nemcev, ki tudi prej niso kazali nikake odpornosti ter okoli četrt milijona Slovakov, naseljenih v notranjosti Madžarske, ali to ne more ustaviti prirodnega poteka. Zato so začeli skrbeti za lasten naraščaj ter so razpisali nagrade za naj- bolj plodovite matere. Letos so izročili denarne nagrade trem materam, ki imajo po 14 in celo 25 otrok. Prvo in drugo nagrado sta dobili dve materi, ki imata obe po 14 otrok, ker sta iz krajev, v katerih je splošno razširjen sistem samo enega otroka. Tretje darilo pa je prejela mati s 25 otroki, ker v njenem kraju brezdetstvo še ni splošen pojav. Zanimivo je, da imata prvi dve materi slovaški imeni, tretja pa se piše Weber. Kakor je videti, se Madžari pomlajajo še vedno s tujo krvjo. Za Rjepinovo dedščino V zvezi z vestmi o hudi bolezni znamenitega ruskega slikarja Ilje Rjepina je v sovjetskih umetniških krogih opaziti vznemirjenje in bojazen, da bi dragocena umetniška ostalina Rjepinova prišla v tuje roke. Udruženje sovjetskih slikarjev je začetkom tega meseca obravnavalo to zadevo ter sklenilo nakupiti Rjepinove umotvore za sovjetske umetniške galerije. Komisarijat za narodno prosveto je poslal svojega pooblaščenca k sorodnikom slavnega slikarja, da se pogodi ž njimi za nakup zadnjih mojstrovih slik, ki so doslej še v Rjepinovi vili v Kuokalli na Finskem. Od najznamenitejših slik slavnega mojstra omenimo dve, ki sta znani po vsem svetu. Prva je slika carja-ubijalca Ivana Groznega, ko drži v naročju umirajočega sina Alekseja 3n blazno poljublja rano, ki mu jo je zadal s svojo grozno železno palico; druga pa predstavlja prešerne zaporoške Kozake, ki med razbrzdanim krohotom pišejo pismo sultanu v Carigrad. Obe sliki sta prvovrstni umetnini svetovnega slovesa in sta sedaj v narodni galeriji v Leningradu. Ironija usode Peggy Disncan plava čez Kanal Drzno plavačlco spremlja motorni čoln. Duncanova je opremljena z masko, ki naj jj čuva obraz pred učinki morske soli. Hrabra Peggy je kot 17. preplavala Rokavski preliv. V angleškem mestu Nottinghamu je zaslišal mestni pekovski mojster med nočnim delom sumljiv šum in par prestrašenih klicev. Tekel je na cesto in komaj je prišel preko praga, je zadel ob truplo mladega moža, ki je vse polomljeno ležalo na pločniku. Pozval je policijo in ta je dognala, da gre za znanega vlomilca, ki se je ponesrečil pri svojem nočnem poslu, plezajoč po žlebu iz stanovanja neke bogate stare gospe. V žepih nesrečnika so našli ukradeni denar in nakit. Razen dragocenosti pa je vlomilec imel v žepu razglednico, ki mu jo je poslala njegova ljubica. Razglednica je predstavljala okno neke trgovine z rakvami, na oknu pa je bilo napisano: >Zaradi opustitve trgovine se oddajajo rakve po polovični ceni.« Pod oknom stoji neki Škot, ki pri čita-nju oglasa vzdihuje: »Škoda, da človek ne umrje o pravem času. Kako poceni bi prišel do lepe rakve.« Slika podaja enega izmed premnogih dovtipov na Škote, ki si jih Angleži privoščijo zavoljo njihove priznane skoposti. Na to razglednico je dekle napisalo: »Dragi John, ne umri še tako kmalu, ker te nisem še zavarovala. Sploh glej, da umrješ o pravem času. Koristi takega postopka lahko posnameš s slike.« Kljub temu pa mož ni umrl o pravem času in se šale njegove ljubice nad mrtvim truplom ne čitajo baš veselo. Strogi policijski komisar V nekem večjem francoskem mestu so vprizariali opero domačega nadebudnega skladatelja. Delo pa ni bilo všeč znatnemu delu posetnikov in ti so krepko sikali in žvižgali. Navzoči policijski komisar je občinstvo pozval k redu, nakar mu je nekdo dejal: »Žvižganje je pravica, ki si jo kupimo obenem z vstopnico.« »Kdo pravi to?« je vprašal komisar. »Nikolaj Boileau,« se je oglasil odgovor. »Dobro, dobro, tega gospoda st bomo ogledali na stražnici in ga poučili, da je v zmoti,« je zadovoljen pristavil komisar ter si zabeležil ime. Kako je strogi komisar dobil predse slavnega pesnika in kritika Boileauja, ni znano, kaiti kritika krije črna zemlja že od 1. 1711. Neprijeten položaj Ravnatelj Trgovske banke v New-Jerseyu se je prošlo sredo silno začudil, ko je prišel ob 10- uri dopoldne v bančne prostore ter našel polno nervoznih strank, uradnika pa nikjer nobenega. Ko pa je na svoji pisalni mizi zagledal listek, kjer mu neznani vlomilci javljajo, da so ga pri posetu olajšali za lepo vsotico, je planil po konci in kmalu dobil dokaze o neljubih po-setnikih. Poročilo je nadalje javljalo, da bodo podjetni možakarji kmalu spet prišli in da bodo odnesli več. Na svoje veliko zadovoljstvo je ravnatelj opazil, da so vlomilci v naglici prezrli velik paket bankovcev v vrednosti enega milijona dolarjev. Ko pa je odprl jekleno kabino, je našel v njej zaklenjene tri svoje uradnike in dve drugi osebi, ki sta se mudili v banki ob času napada po poslih. Osvobojeni iz jeklene kletke, so pripovedovali, da so takoj ob 8. uri zjutraj planili v bančne prostore trije zakrinkani razbojniki ter z naperjenimi revolverji ustrahovali uradnike. Pobrali so 25.000 dolarjev in izginili na ameriški način v elegantnem avtomobilu. Lov na orhideje Londonski bogataš John Bellamv, znan kot ljubitelj cvetic, je plačal nedavno za neko, doslej neznano orhidejo lepo ceno kake 3 milijone dinarjev. Ker se orhideje tako dobro plačujejo, blodi po afriških pragozdovih množica lovcev, ki iščejo novih cvetic te vrste. Orhidejo »šabraljo«, ki jo smatrajo za najkrasnejšo zastopnico te vrste je v Dahomeji našel neki lovec, ki pa ga je kmalu nato vpičila strupena kača in so našli prelepo cvetko v njegovi krčevito stisnjeni mrtvi roki. Redko najdbo je plačal z življenjem. Francoskemu botaniku Mamelinu, ki je po prašumah Madagaskarja nabiral orhideje, se je primerila sicer manj nevarna, ali vendar dovolj sitna dogodivščina. V gozdu mu je nenadoma Umrl zamorec, ki ga je spremljal in vodil, črnci so obdolžili učenjaka, da je ubil svojega služabnika ter so mu stavili ponudbo, da se takoj oženi z vdovo umorjenca, ali pa ga bodo ubili. Mamelin jim je zatrjeval, da je že oženjen, pa ni obveljalo, ker so zamorci imeli vsi po par žen. Končno so mu dovolili 24 ur odloga za premislek in v tem času ga je rešila četa francoskih vojakov, ki so ga šli iskat. Zadnja želja obešenjakova V Kovnu so nedavno vjeli in obsodili na smrt dolgo iskanega morilca Kaltina. Obsodba je bila potrjena in bi imelo biti usmrčenje izvršeno 1. septembra. Po običaju so vprašali obsojenca, ali ima kako željo. Kaltin si je zaželel skledo jagod. Ves nesrečen se je opravičeval načelnik jetnišnice razbojniku, češ da ne more ustreči prošnji, ker bodo jagode zopet šele prihodnje leto. »Nič ne de,« je dejal razbojnik, »prav rad počakam do prihodnjega leta.« Pomagalo mu kajpak ni in moral je na vešala. Previden si in se boš pri slabem vremenu in dežju primerno oblekeL Kaj pa, če kljub temu prideš s mokrimi nogami drhtajoč domov? Bodi potem tudi modro-previden in vzemi takoj 1—2 ASPIRIN-tableti, da se tako izogneš nevarnosti, ki preti Tvojemu zdravju. Ne čakaj, temveč pravočasno Aspirin« tablete vzeti! Pazi pa na io: vsak i&vof ta (BAYER) vsaka tableta nosi Bayer-)ev križ. Z motornim kolesom na streho Kronika avtomobilskih nesreč beleži veliko število takih, ko se izletnik neupravičeno polasti voza za veselo vožnjo. Enako usodno se je končal izlet dunajskega šoferja Walika, ki si je na skrivaj iz garaže izposodil motorno kolo ter povabil na izlet svojega prijatelja. Vozila sta se po mestu do mrak* in šele zvečer sta opazila, da luč ne deluje. Imela sta samo žepno svetilko, s katero je svetil šoferjev tovariš. Pri slabi razsvetljavi sta z brzino 90 km hotela prevoziti nevaren ovinek, ali motor je v velikem loku zdrčal preko nasipa ter padel na streho kmečke hiše. Stanovalci so se prestrašili, menea, da je potres in pohiteli na prosto. Pri velikanskem skoku je bil šofer na mestu ubit, prijatelja pa so s hudimi^ poškodbami nezavestnega prepeljali v bolnico. Izposojeni motor je kajpa popolnoma pokvarjen TONE POLJŠAK Ljubljana, Aleksandr. e. 5« Projektiranje ta Izvršitev električnih naprav ta instalacij. Popravila električnih strojev ta aparatov. 134 I-VV, /-vx-| Požar na tajinstveni ladji NemSka ladja »ZShringen«, ki so jo krmarili brezžično s kopnega ln ki je toOa brez posadke, je postala žrtev ognja. Slika nam kaže ladjo med požarom in med gasilnimi deli. Ognja ni bilo mogoče ukrotiti, dokler niso ladjo potegnili v plitvejše morje in jo potopili. Lojze Zupane: > Zupan Nedelja je. Ljudje so se razlili iz župne cerkve. Malo je mož — v Ameriki so. Ženske in otroci so za hip postali, da so zableščale njih bele obleke, nato so se v gručah razšli v oddaljene vasi. Možje so po stari navadi ostali, da pomodrujejo o važnih dogodkih minulega tedna. Čudna vzgibanost je bila v gneči. Dolgo so stali in gledali drug drugega, stiskaje slinaste vivčke med usti. Videti je bilo, kako nejevoljno so dvignili klobuke, ko je kaplan Krofta leno pristopical mimo njih. »Kaj pa ta spet vpreza?« je siknil trgovec Judnič in vrgel ogorek za njim. »E, kaj bi tisto. Rajši naj nam Su-hadolnik pove, kako bo z volitvami!« je zamomljal Ramovš in lokavo pogledal občinskega pisarja. »Ti pa kar molči, prisevek; če te jezik srbi, si ga za drugo nedeljo z bri-njevcem namazi!« je bruhnil tajnik. Ramovš se je trpko namrdnil. Vsi so se mu zasmejali, le Sajevec je važno dejal: . . , »Ker je že o volitvah govora, izka-žite se v nedeljo, da vzamemo valpe-tom vajeti iz rok. Saj vidite, kako gospodarijo z našimi žulji!« Se par besed o živini, o vinu m razšli so se možje... * Bilo Je hrupa in stiskanja glav prihodnjo nedeljo, ko je tajnik Suhadolnik razbobnal pred občinsko hišo, da je za novega župana izvoljen kmet Mohor Hrk iz Kosovca. »Amerikanec!« je završalo med poslušalci. »Kdor zna, pa zna; in Hrk ima dosti olja; e, napasel se ga je v Ameriki!« je šepnil Ramovš sosedu. »(Nič kaj prida ne bo iz Hrka; preveč bahav je!« Medtem pa je novoizvoljeni župan v občinski hiši govoril odbornikom, zahvaljujoč se jim za izredno čast in zaupanje. Sam sebi se je bil že dovolj načudil in zdaj je grmel s svojim basom ter motovilil z dolgimi rokami pod strop. Možje so kimali z odprtimi usti. Nazadnje so se zedinili, da ostane v bodoče isti tajnik kakor doslej. Ko se je župan primerno poslovil in krenil z ženo domov v uro oddaljeni Kosovec, so ju srečavale babnice in se mrgodile: »Glej jo Hrkotko, kako se postavlja z Amerikancem!« Tajnik je žvižgaje premeril trg pred farno cerkvijo in veselo odskakljal k »Tičku«, kjer se je na vse veselje — opil... Vas Kosovec je raztresena na prisojni rebri. Raztepene, nizke hišice se be-lotijo izza vrtovja. Nizke so hiše, s slamo pokrite. Le tu pa tam katera zardi do temena, kakor da se sramuje dolarjev, ki jih je gospodar prižuljil v vlažnih ameriških rudnikih in poslal ženi: za krov. Toda niso samo domovja razbrcana. Tudi gospodarska poslopja so nametana vse na okoli. Le vinogradi na rebri so opasali vso to vas, kakor da se zavedajo svoje oboževane sile. Rosno jutro je dahnilo v vas. Sadovnjaki zelene s svojimi tisočerimi biseri mlademu solncu v pozdrav. Oživeli so ptičji zbori; frfotaje prepevajo slavo Vsemogočnemu. Le vas še krmežljavi. Pač, tamle zeha hlapec. Brcnil je prazen koš izpod voza, pljunil preko rame, zaklel v prazni koš in si ga zehaje oprtil. Dekla, ki se vrača od molže, se zaspano ziblje v hišo in potresa polne boke ... Polagoma je oživelo v bajtah in krog njih. Tenki svedri modrikastega dima so se kolobarili navpik; gospodinje so drezale z burkljami v peč. Stari Hrk se je pripognil čez prag na dvor. Ko je z očmi pregladil vso žitje na dvoru in rast za njim, se je napol okrenil v vežo in po kratkem molku revsknil v zajtrkujoče: »V trt je gremo!« Spogledali so se družina, čes: »Kaj neki je danes očetu?« Gospodinji je ušel vzdih, da se Je boječe presedla na škripajoči klopi. »Prekleto, ali jih je ritnilo županstvo!« je zabrundal hlapec Zane v deklo in trdo odložil žlico na mentrgo, da se je Polona ustrašila preglasnih besed in pričela zavijati oči. # Mrzlično so vstali in izginili za podom. Za hip so blisnile njih postave v rebri. . _ _ , Porezali so že pred Pustom. Pet ro-ženkrancev je zmolila Polona, ko je pobirala rezi. O solzila se je trta kmalu za tem in pričela divje poganjati svoje mladje. Sibje se je rumenilo pod braj-do, tesno v butare zbito, vse doslej. »Danes te zvijemo!« je z mehkejšim glasom pretrgal tišino Hrk, trgaje poveže, da se je šibje razsulo po grivi. Hiteli so, privezovali mladike ob kolje, da jim je znoj lepil hodne srajce ob hrbtišča. S hrvaške strani se je vetrje prihuljeno lovilo preko brda. Presledkoma je pošepetavalo Hrku na uho, igraje se s srebrnim mahovjem nad njim. Stari Hrk je ipostal. Neka čudna omlez-« nost mu je zlezla v nabrekle žile, daž so roke same omahnile. Zazrl se je vf dolino. »Oj, malo se moram podpreti!« poltiho šepnil sam sebi, ko je lomasti! preko raztresenega šibja na obronek* Segel je pod skalo, nastavil in pil ne-nehoma v dolgih požirkih, da je vzplju-sknilo v barilcu, ko ga je odložil. Sedel je na butaro. Trudno si je podprl komolce ob kolena, spustil sivo glavo med široke dlani in božal z očmi domačijo. Zupan Hrk je mislil težke misli. Ves gizdav, kakršen Je bil stari Mohor, se je zguzil v teh mislih, da je bil podoben krtini sredi grive. Ko se je ogledal naokoli, je videl, da so njegovi že odšli. Sosed Plimak Je odzvonil zdravoma* rijo, ko je odkorakal proti domačiji. • i Trideset pomladi je že pregladilo' trtje, odkar je Mohor pripeljal mlado ženo na Hrkovino. Lep dan je bil, ko Je prijokala, držeč se njegovega komolca, v vegasto bajto. Skoro otrok je bila še takrat Nežika, a lepa ko solnce; obsijala Je vso zakajeno hišo na Hrkovini, da se je kar preveč lepote nabralo med ozkimi stenami in planilo skozi vs« W. Mastennauo ? Kdo jo je umoril? Romaa Živahni razgovor po dvorani je prenehal tisti mah, ko je vstopil sodnik in se trikrat obredno priklonil, najprej odvetnikom, nato porotnikom in nazadnje občinstvu. Vsi prisotni so bili vstali, ko je stopil sodnik v dvorano. Po običajnih formalnostih sta dva velikanska redarja pripeljala obtoženca. Bil je bled kakor smrt in na oko strašno postaran. Težki, duševni pritisk zadnjih tednov je bil stri občutljivo igralčevo nrav. Ko je stopil v dvorano, se mu je zazdelo, da strmi vanj na milijone krvoločnih, režečih se obrazov. Bilo mu je pri duši, kakor kakemu rimskemu gladiatorju, ko je odlični svet z občutkom prijetnega ščegetanja živcev čakal pogleda na njegove razmesarjene ude in raztreseno, kadeče se drobovje. Obenem pa mu je prišel ponos na no-moč; vse svoje moči je zbral, da bi se pripravil na muko, ki ga je čakala. Slišal je, kako so brali obtožnico, ki ga je dolžila navadnega umora. Na vprašanje, ali se prizna krivega, je odgovoril: »(Nisem kriv!« in to, kakor so ugotavljala poročila v časopisih, »s trdnim glasom,« čeprav sam ni slišal zvoka svojega glasu. Državni pravdnik, ki je zastopal obtožbo proti njemu, je bil odurno, pritlikavo bitje z naočniki na nosu, Kapsley Smidt po imenu. Vstal je, se ozrl na vse strani, kakor bi prosil za pohvalo, in si popravil naočnike. »Gospod sodnik, gospoda porotniki!« (Anthony je Boga zahvalil, da ni sedela na porotniški klopi nobena ženska.) »Nikoli v vsej svoji mnogoletni delavnosti še nisem imel bolj žalostnega slučaja, nego je današnji. Umorjeno dekle je bilo mlado in lepo in ie stalo na pragu velike odrske karijere. Bodočnost se je svetla in jasna razprostirala pred njo. Tudi obtoženec, ki ga vidite tu pred seboj, je velenadarjen mož, poklican, da bi dosegel najvišje cilje. Mimo tega je to mož, ki je imel neomadeže-van sloves; to je treba tem bolj poudariti, ker je življenje zastopnikov njego- vega poklica zmerom izpostavljeno re-flektorski luči javnega zanimanja.« Vsak je čutil, da je bil začetek govora državnega pravdnika zelo dojemljiv. »Mnogi meni'0, da je indicijski dokaz za kak zločin zmerom nevarna stvar, a vendar je posredni dokazni postopek, ako v njem ni vrzeli, bolj zanesljiv od neposrednega. V našem primeru upam, da bom prepričal gospode porotnike o tem, da verige dokazov, ki se ovija okoli obtoženca, ni moči raztrgati in da je kljub svojemu videzu in slovesu zakrivil zločin, da si ostudnejšega niti najbolj divja domišljija ne more naslikati. Obramba ne more navesti niti olajševalnih okolnosti, zakaj če je verjeti dokazom, ki pričajo o njegovi krivdi, tedaj je pripravil ves svoj peklenski zločin z največjo zavratnostjo in hladnokrvnostjo. Katera nesporna dejstva so nam doslej znana v tem slučaju? Dne 10. junija tega leta je bival gospod Kenyon, znani pisatelj dram, s svojo soprogo in svojim tajnikom v svoji hišici na kmetih, nedaleč od Littlewortha. Gospodična Kitty Lakeova je bila prišla za nekaj dni na obisk. Da se izrazim natančneje: ob nastopu tragičnega dogodka je bila že sedem dni pri njih. Izvolite si skrbno zapomniti to podrobnost. Tisto po- poldne se je Iz lastnega nagiba umaknila v knjižnico in zaklenila vrata, okna pa je pustila odprta; Soba ima steklena vrata, ki vodijo naravnost na vrt. Prosim, gospoda porotniki, oglejte si ta načrt.« Porotniki so si drug za drugim ogledovali načrt Kenyonove hiše. »Gospod Kenyon in stotnik Farras sta se pravkar razgovarjala o novi drami, ko sta začula v sosednji sobi govorjenje. En glas je bil moški, drugi pa gospodične Lakeove, ki je bila očividno zelo razburjena. Rabila je besede: ,Idi-te, nič dobrega ne more biti iz tega.' Stotnik Farrar je tekel okoli hiše k izhodu na vrt, da bi videl, kdo bi utegnil biti ta človek. Gospod Kenyon je skušal vlomiti vrata. Ko sta stopila v sobo, je bil morilec že odšel in dekle je ležalo s prerezanim grlom na tleh. Smrt je morala biti trenutna. Zdravniški izvid vam bo pokazal, da je bila gospodična Lakeova v blagoslovljenem stanju; po tem dejstvu lahko z veliko verjetnostjo sklepamo o storilčevem nagibu. Dokazal bom tudi, da obtoženec ni samo obenem z gospodično Lakeovo igral glavne vloge v dramah gospoda Kenyona, ampak da je z njo tudi osebno mnogo občeval. Po teh okolnostih bi bilo tedaj popolnoma umevno, če bi se bila v Anthonyju vnela strast do dra-žestne mlade koleginje. Zdaj je treba, da natanko zasledujemo vse obtoženčeve korake. Tri dni pred zločinom je prišel v Littleworth, ne da bi bil gospodu ali gospe Kenyo-novi o tem kaj povedal. V prvi preiskavi je navedel na to razlog, da se je hotel ogniti dojma, kakor da se vsiljivo poteza za glavno vlogo v novi drami gospoda Kenyona. Ce pomislite, da je v zadnjih treh dramah tega pisatelja že itak igral glavno vlogo, vam bo jasno, koliko pomena je prisojati tej izpovedbi. Tisto usodno popoldne se odpravi na izprehod in čas njegove odsotnosti se natanko ujema s časom, ki bi bil potreben, da bi prišel do hiše umora in nazaj. 0 tem, kam je šel. ne more dati nikakega pojasnila. In prav tako tudi ni srečal nikogar, ki bi mogel potrditi njegovo navedbo. Dokazal bom, da so v gozdu, v neposredni bližini Kenyonovega vrta našli rokavico, ki je obtoženčeva last. Drugo rokavico je pustil v gostilni pri »Bršljanu«. Izdelovalec rokavic je potrdil, da sta. obe rokavici nedvomno par. Kunnftp knitee v Tiskovni zadrugi! J)ija(bom oG $ačet(bu šoC&Hega Četa v vednost! (Dsaie difafe, iei fcupi v Cim večji je kupni znesek večja je izbira« j knj igarni Tiskovn e zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 vsat xa ICC*— si lah/eo izbere lepo leposlovno (cn}i£om Jvrabhe to pviliGo in ieupite šolsiee fen}ige v zgoraj imenovani Gnfigarni! U. št. 514/1 — 1930. 13081 Razglas. Mestno avtobusno podjetje v Ptuju razpisuje mesto šoferja, ki mora biti obenem izučen mehanik. Prednost imajo šoferji, ki so bili že zaposleni v avtobusni službi. Tozadevne prošnje z dokazi usposobljenosti in spričevali glede dosedanje zaposlenosti je z navedbo plačilnih zahtevkov vložiti pri mestni upravi najkasneje do 20. t. m. Mestna uprava v Ptuju Ptuj, dne 13. septembra 1930. POTNIKI železničarji in dijaki so t aktovkami, kov-čegi in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri A. PREKUH, LJUBLJANA, STARI TRG, ki izdelujej vse to čisto po poljubnih željah ter prevzezma popravila. 312 špranje lesene bajte v topli dan. Ni se ustrašila revščine, ki se je držala mladega Hrka; vsa srenja je otrpnila, ko so ju vrgli z leče ... Kako bi inače? Sam je bim mladi Mohor s staro teto in materjo, vso sivo in velo. Oh, oča! — Dvanajst let mu je bilo, ko ga je prekrižal in izdihnil. — Trebalo je močnih rok, da so podprle staro bajto; in Nežika jo je podprla s šestimi rokami. Počakal je mladi Mohor, da jezave-kalo v sajasti hiši, potem ga je noč odnesla v Ameriko. Prideš in greš. Košček življenja se ti pokaže v vsej nagoti in bolesti. Prišel je in šel. Trikrat je prišel domov in zopet odšel. Trikrat je bolest tipala s svojimi nabrušenimi kremplji po njegovem srcu. Ko se ga je v tretje nažrla ameriška zemlja, si je spet zaželel domov. Prepozno. Izbruhnila je vojna, zaprli so mu pot. Doma se ie ubijala žena s sedmimi otroki, a tu so padale njegove srage v nenasitno črno žrelo. Ko se je vrnil, so ga, moža izkušenega, izvolili za župana. * Dve leti jim je županil, ko se je razneslo nekega dne, da je pisar poneveril blagajno in odšel neznano kam. ^ »Preveč mu je zaupal!« so šušljali pred cerkvijo. »Zdaj bo plačal, saj ima s čim — Amerikanec!« so bevskali zavidneži. In stari Hrk je plačal. Trideset let gorja v tujini je odtehtalo dveletno, prezaupljivo županstvo. Trideset let tujine za dveletno čast župana. Preselitveno naznanilo! Tvrdka I. Goreč nasl. družba z o. z. cenjenemu občinstvu vljudno sporoča, da se je PRESELILA iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti na Miklošičevo cesto št. 30« vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ulice kjer bo pod tvrdko J. Goreč nasl. Auerhammer - Ogrin družba, z o. z. svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do sedaj. Vsled znižanja režijskih stroškov bomo zamogli naše cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu ter se za nadalj- nji poset v novih prostorih priporoča J. GOREČ nasl. AUERIIAMMER - OGRIN, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30. 13040 Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh! za gospode od . . . Din 240'" — 790"* za dečke 11—16 let od Din 200'- —420'-za otroke 3—10 let od Din 110'-— 160"-zimske suknje od . . Din 300*" — 750"" hlače po . . . . .Din 89"--150"" Ogledate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnica r Ljubljani: 294 IVAN KOS Sv. Petra c. 23, Celovška c. 63 tarantlraiia konstrukcija! Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip 29. Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd. 12890 RajnndtnieJSa obilica I Prostor n posteljnino. Poslano. Ze nekaj časa sem vodi izvestno časopisje kampanjo proti »SAVI«, obče zavarovalni d. d. v Zagrebu, s tem, da prinaša in razširja neresnične vesti, ki bi mogle škodovati dobremu imenu in ugledu kakor tudi gospodarskemu kreditu družbe. Tako je to časopisje neresnično poročalo in razširjalo vesti, da so nekateri jugoslovenski denarni zavodi sklenili umakniti svojo udeležbo pri družbi ter da so zagrebške banke kot posestnice akcijskih paketov izstopile. Da ne bodo nepoučeni ali slabo informirani še nadalje s takimi in sličnimi po časopisju ali na drug način priobčenimi ali razširjenimi vestmi spravljeni v zmoto, me je »SAVA«, obče zavarovalna d. d. v Zagrebu, kot svojega pravnega konzulenta pooblastila k izjavi, da so vse te vesti popolnoma neutemeljene, in me je dalje pooblastila, da na podlagi kazenskega zakonika takoj vsakogar, bodisi privatno osebo, bodisi družbo ali časopis, ki bi take ali slične vesti prinašal ali razširjal, kličem na odgovornost. Zagreb, dne 13. septembra 1930. 13092 Advokat dr. Hugo Merk. Dvokolesa, motorji, šivalni stroji. otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Brei posebnega obvestila Obgina Ljubljana Mestni pogrebni laTOd Potrti od neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri soprog, ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod lastnik tvornice paramentov, zastav in cerkvenega pribora danes ob 1. uri zjutraj, po dolgi, mukepolni bolezni boguvdan in previden s svetotajstvi, v 45. letu starosti, za večno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 19. septembra ob 15. uri iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta štev. 25, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, Jablone nad Orlici — C. S. B., dne 17. septembra 1930. 13078 Žalujoča soproga Bela in sinček Joško ter ostali sorodniki. CENE MALIM OGLASOMt Za oglase, ki slažijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din, Če pa je oglas priobčen pod šifro je- plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče da m mu posije po posti naslov aR GaGo druge informacijo ticoco so maKh oglasov naj priloii v snamGah a . sicer no ho prejet odgovora t « CENE MAUM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din, Najmanjši znesek tO Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Vla&tovi matih o$ta&ov In druge Informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ Vrbovljah ▼ hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte ▼ naši podružnici. Kuharico b dolgoletnimi spričevali, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, sprejmem v večjo trgovsko hišo na de-ieli za samostojno vodstvo gospodinjstva. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Marljiva in poltena«. 39214-1 Pek. vajenca ■ vso oskrbo v hiši sprejme tnkoj Filip Ambrožič, Bled L 30220-1 2 čevljar, pomočnika in vajenca ■prejme takoj Ivan Brodnik, Videm 43, pošta Do-fcrepolje. 39209-1 Inteligentna gospa ki vodi sedaj pension na Bledu, išče primerno mesto. Gre pa tudi kot opora gospodinji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razumna«. 39208-1 Učenca k boljše hiše sprejmem v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Ponu I be na tvrdko Josip Skerl, Sevnica ob Savi. 39146-1 Učenec ■drav ln močan, s primerno iolako izobrazbo dobi takoj mesto v trgovini mešanega blaga Josip Zidanšek — Spodnja Hudinja, Celje. 39140-1 Učenko Kčem za solidno damsko tamburaško kapelo z do-bri..n sopran glasom. Ponudbe po možnosti s sliko tia Josip Poslek, llnčki i7. Zagreb. 37004-1 Dobre kuharico ki boče opravljati tudi domaČa dela, sprejmem v gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39130-1 Učenko sa trgovino mešanega blaga sprejmem takoj na dežel: blizu Celja — z vso os-.rho v hiši. Ponudbe na poiružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Pridna in poštena«. 30133-1 Služkinjo veščo kuhe sprejmem takoj t kantino. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Značajna«. 39112-1 Iščem šivilje k večletno prakso, za dam gke obleke. Služba stalna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39039-1 Vezilja (štikarica) dobro izurjena dobi stalno mesto. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39038-1 Trg. vajenca dobrih in poštenih staršev ter dobrega računarja sprej me takoj v trgovino meša nega blaga Franc Mastnak. trgovec v 5t. Jurju ob jui. ieleznici. 39003 1 Gospodinjo boljšo osebo, uporabno za •vsa hišna dela, išče odličnejši samec — državni upokojenec s hišo v južnem Primorju. Prednost ima poštena in resna Slovenka z dežele, vdova, stara 30—35 let. skromna, zdrava, ne-omadeževane preteklosti in prijetne zunanjosti. — Po irudbe s fotografijo na naslov: S. Djuraskovič. vila Eeiter. Dobrna. 370S1-1 Vajenca krepkega sprejme Josip Stirn, ključavničar v Kra- Klobučarskega pomočnP i za Izdelavo copat sprejme takoj Franc Jurčec, klobučar, Krško. 39143-1 Dekle zdravo, pridno in pošten-o, ne nad 35 let staro, lične zunanjosti, ki je skrajno snažna, zna priprosto kuhati, prati, likati, šivati in je sploh veTzirana v vseh domačih delih, išče starejši vdovec brez otrok — za gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 39231-1 Dekle za hišna dela, na deželo sprejme rodbina z dvema malima otrokoma. Pismene ponudbe na naslov: Zert Marcel, Sevnica ob Savi. 39142-1 2 čevljarska pomočnika za mešana dela, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Fr. Pibernik, čevljar v Metliki. 39272-1 Učenko za perilo sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39333-1 Dobrega brivskega pomočnika ki zna tudi o n d u li r a t i sprejme takoj Dragan Lisac v Hrastniku. 39329-1 Šivilj, vajenko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39317-1 Klepar, vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme takoj K. Bocak, Tržič. 39277-1 Šivilja dežnikov dobi delo na dom. Dežni-karna v Subičevi ulici 3. 39291-1 Brivskega vajenca (ali vajenko) pridnega ln poštenega Ljubljančana takoj sprejme Ivan Dorčec, Dalmatinova ulica št. 13. SS292-1 Kroj. pomočnika za damske obleke sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39306-1 Modistinjo in učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 39295-1 Šivilj, učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 39298-1 Trgovski pomočnik verziran železninar, spreten prodajalec in izložbeni aran-žer, dobi vodilno mesto. — Ponudbe z zahtevo plače in la referenc pod »Stalno mesto v Ljubljanic na oglasni oddelek »Jutra«. 39303-1 Pridno dekle kot pomožno moč sobarici sprejme hotel štrukelj. 39312-1 Hotelsko sobarico veščo nemščine ter zmožno kavcije sprejme hotel Štrukelj. 39313-1 Mizar, pomočnika sprejme mizarstvo Sava v Kolodvorski ulici štev. 18. 39310-1 Natakarico s 4000 Dim kavcije sprejmem. Naslov pove oglasni cju. 36939 1 oddelek »Jutra«. 39314-1 G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. Manufakturist vesten prodajalec dobi takoj službo. Ponudbe z navedbo dobrih referenc je poslati na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vesten«. S9447-1 Mesto kurjača ali oskrbnika Iščem v kakem zavodu ali graščini. Sem srednje starosti. Nastop 1. oktobra. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39448-1 Kmečko dekle pošteno, k mali katol. rodbini, ki razume vsa hišna opravila, sprejmem s 1. oktobrom. Pisati na naslov: Zora Petraič, Ruma - Srem, Aleksandrova 128. 39338-1 Potnika papirne stroke, pri trgovcih v Sloveniji dobro uvedenega sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Broj 16«. 30246-5 Potnik za mannfakturo, avtovoza!; po možnosti vpeljan, proti fiksni plači ali proviziji, po dosovoru. Frane Cro-bath, Kranj. 39020-5 Sopotnika v avto sprejmem za potovanje po Sloveniji z malo kolekcijo. Ponudbe na poštni predal 58 — Celje. 36836—5 Potnika manufakturne stroke spre) memo za obisk privatnih strank v Maribora. Ponnd be na podr. »Jutra« »Ma ribor« pod »Sposobna moč« 36804—5 Potnika mamufaJkturne stroke — za obisk privat. strank iščemo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilnost«. 39324-5 n1 4 n t iT - Iščem zastopstvo kake večje tvornice za Hr vatsko Primorje in Dalma cijo. V poštev pridejo lekarne, trgovine z železni no. špecerijske ln trgovine z vinom, pri katerih sem dobro vpeljan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »H. J. C.« 39010-3 Šivilja za obleke, gre šivat na dotm Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39381-3 Umri ali nabiraj! Kaj se mora storiti, ako se nima nikakega denarja v žepu? Kdor zna govoriti in teči, dobi naše zastopstvo za prodajo češko-nemških predmetov. Vsi prebivalci dežele so kupci. — Zagrabite in ne izpustite. Pri nas je celo leto visoka sezija. 100.000 ljudi to lahko potrdi. Hitro delo, uren zaslužek. Naši predmeti ne poznajo pomanjkanja. Šifra »Kupi me, ali te pa po-jemc. 39300-3 Pletiljam na žakard in stroje št. 10 daje delo na dom tvrdka »Ika« v Kranju. Reflektan-tinje naj se osebno javijo. 39274-3 Angleško, francosko italijansko in nemško poučuje dipl. švicarka Pavla Kovač, Frančiškanska ulica št. 10-HI. 39233-4 Nemščino konverzacijo in pouk nudim po nizki ceni. Vpraša se od 9. do 1. ure pri Kr-žišniku, realka. 39307-4 Dobra inštruktorica z znanjem slovenščine in nemščine, gre poučevat na dom ljudskošolske učence. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Inštruktorica 22«. 39304-4 Nemško govoriti se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Ljutova, Poljanska 13-HI. 39308-4 Nemške konverza-cijske ure daje gospa H. B., Rimska cesta 7-U, levo. 39254-3 Nemščino pravilno, upoštevajoč trg. korespondenco, poučuje nemška učiteljica. Konver-zacija. Dopise pod značko »Nemščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 39293-4 Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, angleščine. Akademsko izobraženi predavatelji. Specialni pouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe (v majhnih skupinah). Knafljeva 4, pritličje. Vpisovanje od 10.—12.; od 18. do 20. 311—4 Francoščino in tndi druge predmete ta vse razrede srednjih šol podučuje gospodična, ki je absolvirala srednjo šolo — po nizki ceni. Pismene po nudbe na oglasni oddelet »Jutra« pod »Poduč.ujem«. 36090—4 Pouk živih jezikov nemščine, francoščine, srbo hrvaščine, angleščine, špan ščine, italijanščine, v sku pinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi najboljše, kvalificira ne moči. Prijave od M. 7. do % 8. zvečer v Beethov novi "ulici 7. pritličje levo. — Prof. Sid. J. Jeras. 36976-4 Gosli ooučuje bivši učitelj konservatort-ja, Btudentovska al. 9/1. 35243 Klavir in nemščino po najboljši metodi tn zmerni ceni. Karlovska cesta 18-H. 36956-4 Strojna vezilja išče delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39234-2 Kontoristinja lic. trg. šole prosi name-ščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prva službac. 39199-2 Pletilni mojster za nogavice, išče zaposlenja Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Mojster«. 39137-2 Med tem beži Sambo dalje. Ko je aapore-Aoma preskočil več streh, se mu mahoma cazdi, da vidi v daljavi nekaj črnega... Ta reč se giblje, glej, tam na dimniku sedi! Takoj se zažene tja in — o, radost! — tisti mah vidi, da ima opico pred seboj! »2i-*io!« zarjove, »ti si pa rojak iz Afrike!t Potnik v bivši mariborski oblasti dobro vpeljan, ki potuje z avtom in skozi vse leto redno obiskuje vse kraje, išče zastopstvo za fine in narodne pletenine, za prihodnjo sezijo. — Dosedanji njegov promet preko milijon Din. V poštev pridejo samo zmožne trrdke. Dopise pod »B. 316c na oglasni oddelek »Jutra«. 30319-3 Mlajše šivilje iz okrajev Ptuj, Ormož, Ljutomer. Radenci, Radgona, Sevnica, Videm - Krško in Brežic, dobijo delo v hišo kot zastopstvo — Ponudbe z oznako premoženjskega stanja poslati pod šifro »Velik zaslužek« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 394,52-j 2 t oblast*, koncesllonlrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Duoaiska cesta Itev. 30 (Jueoavto) telefon 2236 Pouk In oraktičoe »ožnle 81 Oblastveno koncesijonlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 Teorija, vožnje. 39249-4 Violino poučujem začetnike In one, ki te Igrajo v nižji stopnji. Zlasti poučujem pravilne tehniko, da bodo msii temelj do višjih »ij Uiiskih Študij. Dvakrat te-dnnsko po 45 minut Din 80— mesočno 85635 Trajno pisarniško službo iščem. Imam daljšo prakso. Osebi, ki mi preskrbi isto, dam 600 Din. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Takoj 1906«. 39032-2 Trgovski pomočnik dobro izvežban v manufak-turi, galanteriji, špeceriji in drugih predmetih, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva trgovska moč«. 39149-2 Šofer vojaščine prost, trezen, popolnoma izučem mehanik, išče v Ljubljani mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo vesten«. 39318-2 Gospodična vestna ln točna, želi na mestitve kot pisarniška moč. Cenj. tvrdke naj pošljejo naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna računarica«. 35875 Blagajničarka teli mesto v trgovini aH kot pisarniška moč. Po nudbe -e prosijo na oglas, ou ielt k »Jutra« pod »Toč Prodam knjigo Pravilniki tn navodila za izvrševanje poštne službe«. Naslov: J. Papotnik, Sv. Lovrenc na Pohorju. 39225-8 »1» Briljanten prstan lep ugodno naprodaj na Poljanski cesti 13-H, levo. 39182-6 Dalmatinsko vino belo in rudeče po Din 4.— (za mesto s trošarino po Din 7.50) naprodaj v Jav nih. skladiščih, dokler za loga traja. 39120-6 Daljnogled *-eiss« šestkratna Dovečava. ugod-no naDrodal. Naslov v ogl oddelku »Jutrac. 36033-6 Puhasto perje ki oo 38 Din razoošlltair oo oovzetlo. nalmanl 5 ku ootem Slsto belo zosle ks oo 130 Din lo čisti ooh k« oo 250 Din. L. Brozovlfi Zagreb (lica 82. kemična Slctllnlcs oerla 262 Novozidano hišo davka prosto, z obsežnim vrtom po nizki ceni proda Kmetič Mihael, Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta 175 39453-20 Radi bolezni prodam restavracijo »Ruska Lirac v Beogradu, Dvorska ulica 11. Zelo dobro uveden promet, ima 5 restavracijskih sob, najlepši vrt, dvorane za svečanosti in sepa-re, kakor tudi 6 sob veliko stanovanje za služinčad, 2 kleti in pralnico. Pojasnila daje lastnik Marko I. Ga-rapič. 39221-20 Novozidano vilo z malim posestvom pri Rogaški Slatini prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39002-20 Hiša v Rog. Slatini 6 sob, pritikline, 3600 m' velik cvetlični vrt in sadovnjak naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 37090-20 Smrekovih kolobarjev vsako količino nudimo za takojšnjo dobavo. Vprašanja nasloviti na podružnico .»Jutra« v Celju pod šifro Žaga«. 39444-15 Lep premog trboveljski, ter drva, dostavlja na dom najceneje ter tudi na obroke Franc Slovša, Kolezijska 20. 204—6 Črno moško obleko novo in staro vijolino prodam. Križevniška ulica 9, pritličje. 30287-6 Otroško posteljico poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39198-6 Hiša enonadstropna — v najbolj prometnem kraju, delana za trgovino in pekarijo, z veliko sobo za stanovanje, tik ceste in železnice na progi Ljubljana—Kranj naprodaj po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39252-20 Lovsko puško dvocevko, kal. 16, petelin-ko ali brezpetelinko, dobro ohranjeno kupim. Ponudbo z navedbo cene in kraja ogleda na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Puška«. 39450-6 Razglas Posestvo v prav lopi legi, pol ure od farne cerkve, kjeT se lahko redi 4 glave živine, arondirano, z vinogradi, kjer se pridela 40 hI vina, 3 sadnimi vrtovi in premičninami prodam za 95.000 Din. Pojasnila daje gospod Novšak, gostilna v Škocjanu pri Mokronogu. 39311-20 Motorno kolo »Indian-Scout« s prikolieo, moderno urejen, v prvorazrednem stanju takoj ali pozneje proda Drobnič Gottfried, tovarna lesnih izdelkov, Jurklošter — via Laško, žel. postaja Rimske Toplice. 39145-10 Ford Tudor limuzina, nove tipe, v telo dobrem stanju, ugodno proda K. Camernik, Ljub Ijana, Dunajska cesta. 34253 Motorno kolo s prikolico, znamke »Ne-ckarsulm«, Ul HP, 500 cem zelo dobro ohranjeno poceni naprodaj. Jos. Rudman, trgovina, Krška vas — Brežice. 39267-10 Izletniško gostilno dobičkanosno, v romantični okolici Maribora prodam radi slabega zdravja s posestvom 2 oralov in hišo. — Potreben kapital 200.000 Din, ostanek lahko ostane vknjižen. Ponudbe na podružnico »Jutrac v Mariboru pod »Dobičkanosna gostilna«. V poštev prihajajo samo resni ponudniki. Cena po dogovoru z lastnikom. 39345-20 Motorno kolo D. K. W., 6 k. s., malo voženo, poceni proda Šebe-nik, Ljubljana, Sp. Šiška, Knezova ulica 28. 89301-10 Močno moško kolo poceni proda Florjančič, Nunska ulica 3. 39306-11 Poljskih tračnic rabljenih, cirka 500 tekočih metrov kupi Josip Koščak, Krka pri Stični. 39007-7 nI računi«. 86474 a Brivski pomočnik mlad, vešč v moškem poslu in dober bubi-štucer, išče stalno mesto. Naslov: Slavko Žerjav, Gaberje št. 183, Celie. 39451-2 Mlad trg. pomočnik Išče službo v manufakturni ali mešani trgovini. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec«. 39339-2 Šoferja najraje oženjenega, ki bi bil tudi kot kompanjon in ki bi event. pozneje sam prevzel, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »šofer kompanjon«. 39085-16 Gospod z gotovino 20—30.000 Din dobi takoj 6lužbo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soudeležnik«. 39297-16 Družabnika (co) s kapitalom do 100.000 Din sprejme trgovsko industrijsko podjetje. Dopise pod »Siguren dobiček« na ogl. oddelek »Jutra«. 99315-16 Samostojen lesni trgovec veSIS strokovnega ln pisarniškega dela, slov., nemške in italijanske korespondence, z znanjem italijanske klljentele, želi vstopiti s kapitalom do 400.000 Din v službo ali družbo solidnega podjetja. Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celju pod »primorece. 39443-16 Mlin naprodaj v najbolj prometnem kraju pri železniški postaji v mestu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36845—20 Načrte in proračune za tzradbe Izvršnle tehnični biro »Tehna«. LJubljana. Mestni trg St. 25-1. 159 Vilo na Bledu 12 opremljenih sob, 2 kuhinji itd., okrog 2000 m' vrta (park) krasna in mirna lega, vpeljan penzion, zamenjam za hišo v Ljubljani ali prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39309-20 Vsakovrstno zlato lmo.,1. oo oalvlšllb eenah Cerne — Juvellr Ltatilljna. WoHovt «1 J. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani ▼ novi palači Vzajemne zavarovalnice. 306/12 Spalnico iz trdega lesa, malo rabljeno, prodam. Ižanska cesta 15. 86682—12 Pisalno mizo dobro ohranjeno kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39294-12 Pohištvo pleskane spalnice po 2900, posamezne kose in kuhinjske oprave izvršuje najceneje mizaretvo Saiva v Kolodvorski ulici 18. 37005-12 Restavracijo dobro idočo v Ljubljani, ali izven išče gospodična i osebno pravico v najem, ali na račun. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Restavracija«. 39337-17 Otroka sprejmem ▼ dobro oskrbo za 300 Din mesečno. Pole Jožefa, Trbovlje I — Loke št. 172. 89328-14 Sobo za 2 osebi lepo opremljeno takoj odda Maver, Jegličeva št. 5. 39163-23 Čedno sobo oddam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 30121-23 2 prazni sobi (brez kuhinje) veliki, par-ketirani, z električno razsvetljavo m balkonom takoj oddam 1 ali 2 osebama — najraje zakonskemu paru brez otrok. — ..aslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30177-23 Sobo oddana boljšemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39280-23 Stanovanje 2 sobno, • pritiklinami, suho, čisto ln zračno, samo v mestu, išče 8 članska mirna družina ta novem ber ali takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga«. 86729—21 Stanovanje 2 sob in pritiklin takoj oddam na Jeiici 85. Vprašati zvečer od % 7. ure dalje. 39331-21 Stanovanje podstrešne »obe ln kuhinje z elektriko oddam takoj za 250 Din stranki brez otrok na Vodovodni cesti št. 28. 39283-23 Stanovanje eobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30288-21 Stanovanje 2 sob, jedilnice in kuhinje, blizu opere oddam s 1. oktobrom stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30290-21 Stanovanje 2 »ob, kopalnice, kloseta, predsobe in pritiklin, brez kuhinje, a plinom, elektriko in parketi, v centru mesta oddam. — Ogledati dnevno med % 8. in % 9. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30361-21 Stanovanje sobe in kuhinje tikoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39356-21 Vrtno stanovanje z 3 sobami tn kuhinjo oddam s 1. oktobrom v škrab-čevi utiol ». 39340-21 2 dijaka aH dijakinji sredi meeta sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39237-22 Sostanovalca ali dijaka na stanovanje hi hrano sprejme Fani PiSot, Stari trg 1-nL 89019-23 Dijaka sprejmem sredi meota na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39282-22 Dijaška stanovanja preskrbujem. Poljanska cesta lo, H. stopnjišče, II. nadstropje, vrata 9. 39341-23 Pozor, kolarfl! Oddam delavnico za kolar-sko obrt, na prometnem križišču glavnih cest v Grosupljem. Matevž Stefan-č.ič 47. 30257-19 Ljudska kuhinja (restavracija) z mnogimi odjemalca, na glavnem trgu radi rodbinskih razmer naprodaj. Ponudbe: Poste re-stante, Karlovec, broj 1917 30279-19 Staro trgovino mešanega blaga, na najpro-metnejši točki, z daljšo najemno pogodbo, z lepim stanovanjem, radi bolezni takoj prodam v večjem kraju Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo ugodno«. 39332-19 Dijakinjo nižje šole sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39458-22 Gospodu oddam opremljeno sobo v mirnem in lepem delu Ljubljane. Najraje stalno biva-jočemu v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39241-23 Opremljeno sobo t posebnim vhodom, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 39236-23 Separirano sobo želi gospodična v bližini hotela Union eventuelno z vso oskrbo pri boljSi družini brez otrok .Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. oktober«. 39195-33 Sobico čisto in zračno, na Mirju ali v Rožni dolini išče za takoj mirna gospodična. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zračno št. 10«. 39258-23 Sobo v visokem pritličja ■ posebnim vbodom in elektriko, v centralni legi, z zelo dobro oskrbo ali brez oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 89386-33 Sobo z elektriko, poleg nniverte oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39284-33 Sobo s posebnim vhodom in domačo hrano oddam S gospodoma s 1. oktobrom v Grablovičevi ulici št. 12 — za Zmajevo tovarno. Dva gospoda iščeta prazno ali opremljeno sobo v centru mesta, z vhodom iz stopnjic. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center«. 89290-23 Sobico oddam takoj solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39253-23 Majhno sobo lerpo opremljeno (kanape), solnčno, nedaleč od glavnega kolodvora iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fini uradnik« 30302-23 Opremljeno sobo event. tudi s brano oddam s 1. oktobrom 2 gospodama v Ilirski ulici 10-1, desno. 89333-23 2 gdč. ali gospoda vzamem poceni na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39321-23 Sobo prijamo in snažno oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 89320-23 Sobo lepo opremljeno, v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 39327-23 Sobo s predsobo in balkonom — udobao opremljeno oddam strogo solidnemu gospodu za 600 Din na Bleiweisovi cesti 9-IL 39336 23 Lepo zračno sobo na željo z vso oskrbo oddam gospodični v Gubčevi ul. št. 11 — Ljubljana VII. 30459-33 Katera boljša gospodična, stara IS do 20 let, bi učila 201et-nega inteligentnega gospoda plesati. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nikdar pozabljena«. 39035-34 Lenčka Sem t istem kakor Ti — ne sumniči, preveč boli. Bil zadovoljen. Hvala! Poljube — Tvoj. 39278-24 Klavirji Velika rzbira klavirlev. — Strokovnlaško popravilo in čisto uglašenie. Nizke cene tudi na obroke. Solidna postrežba. — Tovarna klavirjev VVarbinek, Gregorčičeva 5. Rimska c. 2. 37013-26 Kratek klavir črn, eleganten, prodam za 7500 Din. Dobreuz, Maribor, Frančiškanska 21. 39456-26 Veverlco-samca vdomačeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 39197-27 Lovci, pozor! Radi opustitve lova prodam 3 leta starega istri-janskega, dobro učenega braka, bodisi za srne^ zajca, lisice, neutrudljiv in ubogljiv. Anton Križnar, Stražišče. 37007-27 Lovski pes rumene barve, z belimi tacami ter brez repa, se je na velesejmu dne 15. septembra pridružil meni, in ga nisem mogel odgnati. — Lastn& ga dobi pri meoi. Josip Benčič, Masarykova cesta, Ljubljana, ruske barake. 39296-27 100 Din nagrade! V Kropi se je izgubil mlad rujav daksel. Kdor bi vedel kje se nahaja pes, naj blagovoli naiznaniti Lovtu Kokalju, usnjarju — po domače »Ledrarjevim« v Kropi. 39326-38 Stružnico z vodilnim vretenom, pre-cizijsko, moderno konstruirano, še ne rabljeno, z vsem zraven spadajočim orodjem, pripravno za rezanje zobnih koles, prodam. STstem Wolf Jahn-Spitzenhohe 100 mm, Spin-delbohrung 20 mtn, Wan-genlanzs 1000 mm. Pred-Iežie za elektr. pogon. — Krasen izdelek. Zahtevaite nadaljnle podatke pod »Stružnica« pri oglasnem oddelku »Jutra«. 36963-29 Tri vitlje nosilnosti 10 ton (Sfidbabn-werk), prodam. Fran Kristan, mei.anična delavnica. Dunajska cesta. 26935-29 Pletilni stroj St. 10, okrogel, naprodaj. Moste pri Ljubljani — ob železnici št. 1. 30350-29 Skobelni stroj zs obdelavo palic za sir-kove metle kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39273-29 Dynamo stroj enosmerni tok, malo _ rabljen, v dobrem stanju, 5 do 8 Ks., 115 volt, rabim. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »HP 5—8«. 30266-29 Pletilni stroj 8/80 (m, nekaj navadne in cefir volne, svile in spred njih delov prodam za polovično ceno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39442 29 Avtogume, zračnice itd. vsake velikosti popravlja solidno in poceni specijalna delavnica vulka-niziranja Dolenc, Maribor, Aleksandrova cesta št. 35. 39106-30 Pokrajinske razglednice po VaS «Uki ali negativu, v pristn: fotografiji ugotovi do 20000 uaevno tvornica kart Lojze Smuč, Ljubljana VU. Aleševčeva št. 26 Zahtevajte ponudbe Is eeoikl 242 Perilo! Izdelovalnica, pralnica, B. kalnica in reparatara perila G. Vojska nasl. S. Hafner, Wolfova nlica 12, dvorišče se priporoča eemj. občinstvu v natančno izvršitev vsakovrstnega perila. Cene konkurenčne. 39034-30 Čemu so moj? oglasi Da jih čitat« in kadite — naprej? Pustite kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju. Nikoprost stane franko 76 Din. Ragiošilja Lindič, Ljubijana, Komen-skega 36. 86195-3* zx dLnnrcu hffO^Ovi t j** 231 HVANREBNA TO&OAI 2elezna »lufinska patent postelja zložljiva, a ta' f>ecira£om madracom. zc* o praktična za vsako hiJo, hotele, nočne službe in potujuče " oiob« stane samo Di« 390.—• Razpošiljam po poiiv ooni povzetju. OTVOBEN Lesena patent poste!?«« zložljiva. • tapecirani« madracom. zelo praktična. stane urno D 280. Ležalka M sna£an[« •« (Liegestuhl) oajnovije vrl »ti, staoe samo Din 1S0« Msd.aci pnnleni c vol« nom stanejo samo D 756. U BROZOVIC, ZAGREB IUCA 82. 262 Antiseptično preparirana Ali »OLLA« je mnogo boljša. Dokazano najbolj »Golobček« Čakala'sem Te v Kranju v kavarni »Narodni dom« do treh zjutraj. — Ciganska godba, ki jo imaš Ti tako rad, je igrala prekrasno — jaz pa sem bila brez Tebe. Pridi v soboto, cigani ostanejo še ves mesec. Golobica 39316-24 Zakaj bi šel Tvoj up po vodi? 39535 24 Vrhniški kapelnik se vsem svojim prijateljicam iskreno zahvaljuje in jim za cvetočo pomlad mladosti priporoča »kremo in parfum Opera«, ki ustvarja slovenske lepotice. 30457-24 Drž. uradnik II/2 35 let star samec, poroči takoj premožno mladenko ali vdovo. Popolna tajnost najstrožje in častno zajamčena; vsaka zloraba izključena. Cenjene dopise pod »Zaupanje 35« na oglasni oddelek »Jutra«. 39275-25 Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi. Izvršujemo sami tudi OBLOGO sten s ploščicami. Zahtevajte ponudbe! MATERIAL d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material 157-IV PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Feln, Zagreb, Zrinjski trg 15. 302 Urejuje Davorin Ravljeo. izdaja za konzorcij «Jutra« AdoJi Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskamarja Franc Jezeršek, Za inseratni de je odgovoren A%>izjj Novak. Vsi v LjubManL