PETROL, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA. IZDAJA TRGOVSKO PODJETJE PETROL. IZHAJA MESEČNO. UREDNIŠKI ODBOR: EGON SERBELA, STANE MATJAZlC, MILAN GERNEDEL, AVGUST KRI Z AN, STANE LENARČIČ. ODGOVORNI UREDNIK: STANE LENARČIČ. TISKA TISKARNA TONE TOMSlC V LJUBLJANI glasilo delovnega KOLEKTIVA PETROL PETROL Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin v SR Sloveniji Ingrad, ki so jo ponesli naprej do naslednje predaje. Mladinci naše poslovne enote so bili potem zelo ponosni, saj so prvič aktivno sodelovali v tako veliki mladinski akciji. Sklenili so, da bodo v bodoče v takšnih in podobnih akcijah še sodelovali. Prav sedaj pa pripravljajo obširen program za prihodnje obdobje. Stane Užmah Celjani nosilci zvezne štafete mladosti V soboto, 5. 4. 1975 ob 9. uri je prispela v Celje Zvezna Titova štafeta. Povorko s pozdravi za tovariša Tita je ob njeni poti po ulicah Celja pozdravljalo zelo veliko število ljudi Tu so bili delavci iz neposredne proizvodnje, gospodinje, mladinci, pionirji, do naših najmlajših cicibanov in nenazadnje tudi petrolovci iz PE Celje smo se pridružili tej pisani druščini, ki je želela s prisotnostjo poslati preko štafetne palice pozdrave tovarišu Titu za njegov 83. rojstni dan. Naši mladinci so se celo aktivno vključili v povorko, saj so ponesli štafetno palico delček njene dolge vsakoletne poti po celi Jugoslaviji. Štafetno palico je ob predaji na Ljubljanski cesti, pri obeh naših servisih, od mladincev Osnovne šole Slavko Šlander sprejela naša mladinka Resman Marta v spremstvu Ivana Strnada in Franca Kračuna, ki sta ponesla velika šopka nageljčkov za našega predsednika Tita. Za njimi so bili v spremstvu pripadniki JLA s transparentom, nosilci zastav in taborniki. Po približno 200 metrih poti so predali naši trije mladinci palico in šopka tovarišem iz GP Iniciativni odbor za izvedbo organizacijskih in operativnih nalog pri ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji, je na svoji seji 5. maja 1975 podrobno opredelil roke za potek vseh potrebnih akcij, tako da bi se skupščina nove interesne skupnosti prvič sešla 11. julija letos. Zaradi ne preveč bogatih zalog premoga in urana in že dokaj izkoriščene vodne energije postajata nafta in plin čedalje pomembnejši postavki v slovenski energ.etski bilanci. Z njima pokrivamo zdaj okrog 48 odstotkov energetskih potreb, v letu 1980 jih bomo že okrog 52 odstotkov, v letu 1985 pa preko 60 odstotkov. Po oceni iniciativnega odbora bo moč ob politični podpori SZDL in sindikatov v organizacijah združenega dela v go- spodarstvu, v družbenih dejavnostih in krajevnih skupnostih sprejeti samoupravni sporazum v mesecu dni, torej do 10. junija letos. Od 16. do 26. junija bi se zvrstile konference izvoljenih delegatov na ravni občin, na katerih bodo izbrali delegate za skupščino interesne skupnosti, ki naj bi se prvič sešle 11. julija. Prav te dni bodo v predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji, ki je bil izdelan na podlagi pripomb in predlogov iz javne razprave o osnutku tega samoupravnega sporazuma in je bil objavljen 20. avgusta 1974 v izredni številki Vestnika Gospodarske zbornice, razpravljali delegati delavskih svetov TOZD in podjetja ter sprejeli ustrezne sklepe. Ugoden prostor za počitek je prav toliko pomemben kot dobra cesta Cclni pogled na obrat motela (na drugi strani ceste je enak objekt) med gradnjo Močan razvoj gospodarstva na vseh kontinentih je povzročil na eni strani povečano produktivnost in s tem po drugi strani ustvaril pogoje za dvig življenjskega standarda ljudi. To pa pomeni, da je prostega časa za nabiranje novih delovnih moči, zlasti v zadnjih desetletjih, vedno več in da ga delovni človek skuša rekreativno izrabiti. Eden izmed sodobnih načinov je tudi množično potovanje z avtomobili, čeprav to ni končni smoter. Potujoči človek, ki potuje iz tega ali onega vzroka, pa potrebuje dobre ceste in možnost počitka med vožnjo. Ugoden prostor za počitek je ravno toliko pomemben kot (nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje s 1. strani) dobra cesta! To dejstvo je privedlo graditelje cest do tega, da so sodobne ceste, ki se v večini izogibajo naseljenih krajev, pričeli opremljati poleg bencinskih in mehaničnih servisov, tudi z gostinskimi lokali. Razvoj teh lokalov je bil dokaj hiter. Pred dobrim desetletjem so se pojavili prvi enostavni moteli, ki so nudili potnikom zgolj prenočišča in prostor za avtomobile. Danes pa se gradijo moderni gostinski obrati s sodobno opremo sob, kvalitetnimi restavracijami in velikimi parkirnimi prostori, ki so namenjeni predvsem enkratnim gostom, ki ne koristijo uslug prenočevanja. Gostinstvo je prisluhnilo potrebam gostov! Jugoslavija, zlasti pa Slovenija, je važno mednarodno cestno križišče, ki pa je trenutno slabo opremljeno z gostinskimi obrati oziroma moteli. Zaradi kombinacije nudenja uslug prodaje naftnih derivatov in go- stinskih storitev se je v cestno gostinsko omrežje vključil tudi »Petrol«. Gostinsko dejavnost vodi novo ustanovljena TOZD Motel Čatež, ki se ravnokar pripravlja na otvoritev nove poslovne enote Motel Lom pri Logatcu na avto cesti Vrhnika —Postojna. Motel Lom obsega dva modema obrata, na vsaki strani ceste po enega, poleg teh pa bosta na obeh straneh istočasno zgrajena bencinska servisa. Po realnih predvidevanjih bodo motel in bencinska servisa pričeli z obratovanjem 1. 7. 1975. Po sklepu DS bo motel Lom uvrščen v »B« kategorijo, v katerem bo zaposlenih ca. 55 do 60 sodelavcev. Motel ima v obeh obratih naslednje zmogljivosti : 160 pokritih sedežev 120 sedežev na terasi 36 postelj (12 sob a 2 + 1) Parkirni prostori so prilagojeni srednje velikim obcestnim gostinskim lokalom ter dosegajo skupno 100 parkirišč za osebna vozila in 40 za tovornjake oziroma avtobuse. Pri dokončani organizaciji dela se je nekoliko zataknilo pri kadrih. Motel je namreč oddaljen od Logatca 4 km. V Logat- cu in okolici ni dovolj ustreznega kadra, zato bo potrebno kader pridobiti iz oddaljenih krajev. To pa pomeni, vsaj začasno, da je potrebno tem sodelavcem oskrbeti primerna bivališča. Pretežni del organizacije dela opravljajo sodelavci TOZD Motel Čatež. Kljub trenutnim težavam upamo, da bodo na podlagi strokovnega znanja in lastnih izkušenj naloge pravočasno in kvalitetno opravili. Gradnja motela Lom in bencinskega servisa na desni strani avto ceste Vrhnika—Postojna v zaključnih fazah Del parkirnih prostorov med restavracijo in bencinskim servisom na avtocesti Aix—Lyon (Francija) TOZD rafinerija mineralnih olj Maribor Ustanovitev mladinske organizacije Nadaljne izpopolnitve Februarja smo na pobudo aktiva ZK naše temeljne organizacije sklicali ustanovni sestanek mladinske organizacije. Izvolili smo predsednika mladinske organizacije TOZD Rafinerija in sicer Standeker Franca ter tajnico Ireno Vinko. V našo organizacijo se je vključilo dvanajst mladincev. Namen ustanovitve je bil, da bi skupno reševali probleme mladih na delovnem mestu, svoje osebne probleme in pomagali reševati pereča vprašanja mladine. Naša mladinska organizacija tesno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v naši temeljni organizaciji in to z aktivom ZK ter osnovno organizacijo sindikata. Ker menimo, da mora mladinska organizacija skrbeti za to, da so tudi mladi zastopani v samoupravnih organih, za razširitev članstva mladinske organizacije, za vključevanje mladincev v zvezo komunistov, za vzgojo in izobraževanje ter kulturno udejstvovanje, smo v ta namen formirali naslednje komisije: komisijo za izobraževanje, komisijo za organiziranje in razvoj, komisijo za kadrovska vprašanja in komisijo za idejnopolitično izobraževanje oziroma delo. Na naših sestankih smo si zadali vrsto nalog, ki smo jih tudi že px'ecej uresničili. Pripravili smo tarče za strelsko sekcijo in se vključili v strelsko družino, ki deluje v okviru sindikata, uredili smo zelenice v podjetju, počistili dvorišče rafinerije, pripravili staro železo za odvoz na Odpad in planiran imamo piknik, kjer se bomo skupno razvedrili. Odkar smo se organizirali in vključili v mladinsko organizacijo, smo med seboj bolj povezani, bolj tovariški, na delovnem mestu pa bolj samozavestni. Štanaeker Franc Vsekakor bi bilo preveč, če bi zahtevali, da bi bili tako procesi reorganizacije podjetja in tudi delegatsko delovanje v letu dni tako izpopolnjeni, da ne bi potrebovali nadaljnjih izpopolnitev. Prav gotovo pa je, da so bili v letu 1974 postavljeni temelji, na katerih lahko izgrajujemo poslovanje, samoupravljanje in seveda tudi obveščanje vseh članov delovne skupnosti. Čeprav se delegatski sistem v naši delovni organizaciji vse bolj uveljavlja, se še vedno srečujemo z nekaterimi pomanjkljivostmi. Ena izmed pomanjkljivosti je ta, da še vedno iščemo praktične rešitve za nekatere probleme, druga pa je vsekakor nezadostno in nepravočasno obveščanje delegatov. O pripravi gradiva za seje samoupravnih organov in pravočasni dostavi delegatom, je bilo v naši delovni skupnosti izgovorjenih že precej besed. Še vedno pa se dogaja, da prejmejo delegati potrebno gradivo le kakšen dan prej ali celo na seji. To bomo morali čim-prej opraviti, kajti na tak način je delavcem onemogočeno vsakršno sodelovanje pri oblikovanju odločitev samoupravnih organov. V takih primerih se prav lahko zgodi, da delegati izglasujejo sklep, ki je morda v nasprotju z mnenjem in željami večine. Večjo skrb bomo morali posvetiti tudi nenehnemu pojasnjevanju vsebine delegatskih odločitev, kajti predpogoj uspehov na tem področju je, da se delegati samoupravnih organov zavedajo svojih obveznosti do tistih, ki so jim zaupali to funkcijo. Torej, ne da se le posvetujejo pred sejo, temveč da se tudi aktivno vključijo pri pojasnjevanju gradiva oziroma predlogov o katerih bo razpravljal samoupravni organ in na osnovi vsestranske pretehta-nosti sprejel odločitev, ki bo v naj večji meri sprejemljiva za vse. Premajhne zmogljivosti w ■ | IVI ■ I počitniških domov O počitniških domovih se ponavadi obširneje porazgovori-mo tik pred sezono, ko že prihajajo prošnje naših delavcev predvsem za letovanje v Crik-venici. Kot nam je znano, pa je zmogljivost počitniškega doma v Crikvenici vsekakor premajhna za tako številni kolektiv, kot je naš. Ze več let vlagamo v ta namen bore malo sredstev, ali bolje rečeno, za povečanje zmogljivosti počitniških domov nismo naredili ničesar. Z neprestanim večanjem števila zaposlenih, pa je tudi število zavrnjenih prošenj vedno večje. Lani so nekatere poslovne enote same našle izhod v sili in nakupile iz svojih sredstev avtomobilske prikolice. Mnenja o tem se precej razlikujejo. Medtem ko se nekateri zelo navdušujejo nad to obliko letovanja, pa drugi to kritizirajo, češ, da se ne izplača. Vsekakor pa bo potrebno pripraviti nek program, skratka, to vprašanje bomo morali začeti reševati bolj smotrno in načrtno. O tem so spregovorili tudi delegati delavskega sveta podjetja in zadolžili odbor za počitniške domove, da to vprašanje enkrat reši in predloži program povečanja zmogljivosti počitniških domov. IZ PE CELJE Sprejem novih članov V osnovni organizaciji ZK PE Celje, je bil tik pred prvomajskimi prazniki svečan sprejem novih članov. Na svečanosti, na kateri je bil prisoten tudi organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Celje, je bilo sprejetih v organizacijo šest kandidatov. Število članov osnovne organizacije se je tako povečalo od osem na petnajst. Osnovna naloga aktiva, pritegniti v organizacijo čim več novih članov, predvsem mladih, se tako uspešno izpolnjuje. Dejavnost izvršnega odbora sindikata Dejavnost Izvršnega odbora sindikalne organizacije je bila v zadnjem času usmerjena predvsem v dve smeri, in sicer: sodelovanje pri razdelitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in ureditev počitniških kapacitet v Poreču. Medtem ko je prva naloga uspešno končana, saj so sredstva že razdeljena, je z nabavo in nadomestitvijo kamp prikolic več problemov. Med ostalim je ugotovljeno, da bodo stroški namestitve, oziroma nabave prikolic precej višji od programiranih, saj je prispevek za kampiranje prikolic v Poreču precejšen. Ne glede na to pa je soglasno ugotovljeno, da se bo morala ta problematika v bodoče urejevati enotno za celo delovno organizacijo, kar bo občutno ceneje, kriteriji za koriščenje teh kapacitet pa bolj enotni. Karl Privšek >• Tokrat sem obiskala bencinski servis v Zireh. Takoj na začetku moram priznati, da tako lepo urejenega bencinskega servisa že dolgo nisem videla, čeprav je to eden naših manjših servisov, ob ne preveč prometni cesti. Čimprej konferenca sindikata Izvršni odbor sindikata PE Komerciala in DSSS se je na svoji seji 22. aprila 1975 zavzel za ustanovitev konference sindikata Petrola. Potrebno bo sprejeti poslovnik o delu konference, da bo delo potekalo po določilih statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji. Tudi ob praznovanju 30-let-nice osvoboditve, izvršni odbor sindikata PE Komerciala in DSSS, ni stal ob strani. Predvsem si je prizadeval, da bi se osrednje proslave, ki je bila 10. maja v Ljubljani, udeležilo čimvečje število naših delavcev. Uspelo jim je tudi sestaviti ekipo, ki se je udeležila ma-nifestativnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Ekipa je štela petnajst članov in sicer so bili to naši športniki — vrvaši in kegljači ter nekaj članov mladinskega aktiva. Poleg tega so povabili še vse ostale člane kolektiva, ki so se pohoda v precejšnjem številu udeležili. S sodelovanjem Prešernovega gledališča v Kranju so organizirali ogled gledališke uprizoritve Svetinove Ukane. Ker je bila predstava v Kranju, so organizirali prevoz z avtobusom. Vstopnice so bile dobesedno razgrabljene, kar dokazuje, da je med našimi delavci precejšnje zanimanje za kulturne prireditve. Da je vse tako lepo urejeno in zloženo, pa seveda ob vsakem času vsega dovolj, skrbijo poleg poslovodje, tovariša Jožeta Kavčiča, še prodajalca Ikič Mehmed in Kristan Franc. Tistega dne dopoldne, je bil na servisu le tovariš Ikič Mehmed, kajti prodajalec Kristan Franc je bil ravno na dopustu, poslovodja pa je delal popoldne. Tovariš Ikič Mehmed prihaja iz Bosne in Hercegovine. Po vojni se je leta 1947 zaposlil v železarni na Jesenicah, nato je bil nekaj let v Sisku, prav tako v železarni, in ker je njegova žena Slovenka, doma iz 2i-rov, se je odločil, da se za stalno preseli v ta kraj. Leta 1963 se je zaposlil na bencinski črpalki, ki je bila tedaj last drugega trgovskega podjetja; Peti ol je namreč ta bencinski servis prevzel šele leta 1970. — Kako ste sprejeli novega gospodarja? »Vsekakor je to prineslo mnogo izboljšav. Skratka, ni primerjave med sedanjim servisom in tisto pravcato uto, v kateri smo prodajali gorivo in nekaj maziv. Sedaj imamo odlične delovne pogoje — izvzem-ši pozimi, ko smo zaradi precejšnjih temparaturnih razlik v kiosku in zunaj, po malem vsi prehlajeni. Je pač tako delo, tu ni pomoči. Še posebno pa mi je všeč to, da posveča Petrol tolikšno pozornost urejanju okolice bencinskih servisov — ze- Naše obveščanje bo bolj celovito in učinkovito, čim boljše bomo sodelovali. Zato vas vnovič prosimo, sodelujte z nami, pišite nam o delu in življenju vaše TOZD oziroma poslovne enote, skratka kjerkoli delate; predlagajte nam kako naj delamo še bolje! Uredništvo lenic. Verjemite mi, da je v lepem in seveda tudi urejenem delovnem okolju vsako delo še lepše.« — Kaj pa medsebojni odnosi? Ti najbrž tudi v precejšnji meri vplivajo na počutje na delovnem mestu. »Na to še pomislil nisem, ker se pri nas, res da smo samo trije, zelo dobro razumemo med seboj in si sploh ne predstavljam, kako bi bilo v nasprotnem primeru.« — In kako vam to uspe? »Hm, kaj pa vem. Vsi delamo kolikor moremo. Trudimo se, Tečaj je bil za naše delavce zelo ugoden in tudi organizacija sama je bila odlična. Ob izdatni pomoči sindikata, je naš delavec plačal za tečaj le 290 dinarjev. V tej ceni je bilo zajeto: polni penzion v hotelu Kanin s pokritim bazenom, uporaba vseh žičnic ter smučarski učitelj. Za začetnike smo si sposodili tudi 100-metrsko vlečnico. Tečaj je vodil prizadevni smučarski učitelj Anton Medved iz Livka, sicer pa naš prodajalec na bencinskem servisu Kobarid I. Kljub skrbnim pripravam in odlični organizaciji nam je tečaj nekoliko pokvarila letošnja zima, ki je ravno v tem času poskrbela za malo preveč snega, tako da so naši vrli tečajniki morali ostati pod streho sicer prijetnega hotela. Da nam ni bilo dolgčas sta poskrbela prodajalca iz Bovca in Kobarida, Franc in Drago. Za kopanje v zimskem bazenu sta si namreč omislila »zimske« kopalne obleke izpred petdesetih let. Med drugim sta nas obiskala tudi dva pristna Škota v njihovi značilni noši — s »kiltom«. Imela sta uradnega tolmača in tako sta lahko izmenjala izkušnje z našimi tečajniki, kajti zaposlena sta pri sorodni firmi na Škotskem. To sta seveda bila zopet Franc in Drago. Zadnji večer našega bivanja v hotelu sta se ponovno izkazala. Prinesla sta cel pršut, ki sta ga dobila kot nagrado za najboljšo masko na letošnjem pustovanju v istem hotelu. Pršut je bil sicer dober, vendar nekoliko pretrd, da smo se pošteno namučili preden smo ga pospravili. No, če pustimo šalo ob strani, so tečajniki zelo ugodno ocenili tečaj ter izrazili željo, da bi tovrstno rekreacijo pri Petrolu v bodoče še bolj razvijali. Na Kobariškem imamo namreč nekaj dobrih smučarjev, ki bi se zelo radi udeležili raznih tekmovanj v okviru Petrola. Kasneje pa bi morda kazalo udeležiti se raznih sindikalnih iger, ki so skoraj vsako leto organizirane na Kobariškem. V. Makorič PETROL Do kdaj še petrolej ? M. D. J. Moody, bivši predsednik ameriške petrolejske družbe Mobil Oil Corporation, je na svetovni konferenci o energiji v Tokiju trdil, dr strokovnjaki ugotovili, da bodo svetovne rezerve nafte popolnoma izčrpane v 77 letih. Tedaj ne bo več v osrčju Zemlje (leta 2025) niti kapljice »črnega zlata«. Zmenek za pomenek V lepem in urejenem okolju je vsako delo lepše da je vse kolikor toliko urejeno. Najbrž pa ima precej zaslug za to naš poslovodja, ki se do nas ne vede strogo »šefovsko«, skratka tu, na našem servisu, res ne gledamo na to, kdo bo vzel metlo v roke!« — Kaj pa menite o ocenjevanju bencinskih servisov? Se kdaj jezite na ocenjevalce? »Ah, kje pa! Zakaj bi se jezili? Saj ne delamo zaradi njih. Trudimo se za naše kupce, da bi bili z nami čimbolj zadovoljni in zaradi nas samih, ki tu delamo in živimo. O ocenjevanju pa menim takole: vojak nima nikoli tako očiščene puške, da ga komandant ne bi mogel kaznovati — tako je tudi pri nas. Sicer pa tudi ocenjevalci in kontrolorji morajo biti Rentabilni’, zato morajo vzeti kakšno točko. Mar ni tako?« Nasmejala sem se tej njegovi posrečeni primerjavi in res, nisem si mogla kaj, da mu ne b-pritrdila. — Je po vašem mnenju ocenjevanje potrebno. »Vsekakor. Nek red pri hiši mora biti, če ne, kam pa pridemo!« — Bliža se čas dopusta. Ste se že odločili, kje boste letovali? »Zelo rad potujem in se bom najbrž tudi letos, kot že nekaj let zaporedoma, odpravil po Jugoslaviji. Včasih me prav preseneča kako si naši ljudje želijo potovanj v tujino, pa še svoje domovine ne poznajo dovolj. Tega preprosto ne morem razumeti in vztrajno potujem po naši prelepi domovini in, ko jo bom dodobra spoznal, bom šel tudi čez mejo; zakaj pa ne?« Zaželela sem mu prijetno potovanje in se mu zahvalila za prisrčno kramljanje, tov. Ikič pa je še dodal: «Če|z kakšen mesec bi morali priti, ko bodo cvetele vrtnice. Te dajo našemu servisu še poseben čar«. PETROL IZ PE AJDOVŠČINA Smučarski tečaj V skladu s sprejetim programom je odbor osnovne organizacije sindikata v naši poslovni enoti organizirali šest-dnevni smučarski tečaj na Kaninu. Tečaja, ki je bil v mesecu marcu, se je udeležilo trinajst naših delavcev. ... trudimo se za naše stranke ... ing. Bojan Lorger Poraba zemeljskega plina Potrošniki Industrijski potrošniki zemeljskega plina in plinarne vzdolž visokotlačnih plinovodov bodo oskrbovani s plinom iz le-teh, tako da bodo plin prejeli na ograji podjetja, oziroma na kraju, ki ga bosta sporazumno odredila potrošnik in Petrol. Na tem kraju bo postavljena merilno-regulacijska postaja kot sestavni del visokotlačnega plinovodnega sistema. V postaji bo tlak plina reduciran od visokega tlaka v plinovodu do tlaka, ki bo potreben vsakemu porabniku. Ta tlak je odvisen od tehnologije uporabe plina pri potrošniku oziroma vgrajene opreme in naprav. Navadno je potreben pri porabnikih tlak med 500 mm Vodnega stolpca (VS) in 1 atmosfero, odvisno od dolžine razvod-nih plinovodov do potrošnih mest. V vsaki merilno-regula-cijski postaji sta vgrajena filter za plin pri vstopu v postajo in dvostopenjska regulacija tlaka plina ter instrument za merjenje porabljenih količin plina. Pri večjih potrošnikih so potrebni instrumenti na diferen-čni tlak in zaslonko, z registracijo količine tlaka in temperature po času ter s prenosom izmerjenih podatkov v centralni dispečerski center. Te postaje bodo tudi opremljene s stalno telefonsko zvezo z dispečerskim centrom, od koder bodo po potrebi dana navodila za eventualno omejevanje porabe in vse potrebno. Pri manjših potrošnikih bodo uporabljeni turbinski ali vo-lumetrični števci z registracijo po času, iz katerih bo možno razbirati količino porabljenega plina na uro in odrejati konice odjema. Te postaje ne bodo opremljene s prenosom podatkov v dispečerski center in telefonom. Centralno upravljanje iz dispe-čerskega centra Upravljanje z visokotlačnim plinskim omrežjem bo centralno iz dispečerskega centra, v katerega se bodo prenašali vsi pomembni podatki iz glavne vhodne postaje pri Šentilju, glavne merilne postaje pri predaji plina za Hrvatsko v Rogatcu in z merilno-regulacijskih postaj velikih potrošnikov. Industrijski potrošniki v mestih Ljubljana, Celje in Maribor ali pa v bližini le-teh bodo dobivali zemeljski plin iz sred-njetlačnih plinovodov, s katerimi bodo predvidoma upravljale posamezne plinarne. Način preskrbe bo enak kot pri visokotlačnih plinovodih z razliko, da bo v merilno-regulacij-ski postaji potrebna samo enostopenjska regulacija tlaka, ki pri vstopu iz srednjetlačnega plinovoda popolnoma zadostuje. Transport zemeljskega plina po plinovodih lahko primerja- mo s transportom električne energije. Visokotlačne plinovode lahko primerjamo z visokonapetostnimi daljnovodi, me-rilno-regulatorske postaje pa s transformatorskimi postajami. Prav tako kot pri preskrbo-vanju z električno energijo je tudi pri preskrbovanju z zemeljskim plinom odločujoča enakomernost obremenitve oziroma potrošnje. Pri električni energiji povzroči konica obremenitve prekomeren padec napetosti, pri zemeljskem plinu pa povzroči prevelik odjem padec tlaka v cevovodu, s posledicami, da primanjkuje plina pri potrošnikih na koncu mreže, ne glede na slabo izkoriščenost celotnega plinskega omrežja. Z neenakomerno porabo ne moremo izkoristiti pogodbo določenega plina V pogodbi o dobavah zemeljskega plina s Sovjetsko zvezo je predvideno, da bo odvzem plina vse leto enakomeren. Maksimalna količina plina na uro je izračunana tako, da je letna količina plina deljena s številom ur v letu (8760). Več plina na uro ne moremo prevzemati in je s tem tudi navzgor omejena letna količina plina. Enakomernost dobav plina pa ni omejena samo navzgor, temveč tudi navzdol. Ce se odvzem plina zmanjša za 5 °/o, se tako zmanjšanje še tolerira, v primeru pa, da je zmanjšanje odvze- ma večje od 5 % od pogodbene količine, pa bomo morali za vse neprevzete količine plačati pe-nale v višini 5 °/o vrednosti plina. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da se v posameznih obdobjih neprevzete količine plina ne morejo nadoknaditi, to je prenesti v drugo obdobje, se pravi, da se poleti neprevzete količine ne morejo nadoknaditi z večjim odvzemom plina pozimi. Iz tega izhaja, da se z enakomerno porabo plina na uro lahko približamo letni količini zemeljskega plina določeni s kupoprodajno pogodbo, oziroma obratno, da z neenakomerno porabo ne moremo izkoristiti s pogodbo določenega plina in da moramo za neprevzete količine dodatno plačati še penale. Tu si lahko ogledamo diagrama dinamike porabe plina po mesecih v letu 1980 in po dnevih oziroma po delovnih izmenah v enem tednu. Ta dinamika porabe je izračunana iz anketnih listov, ki so jih izpolnili potrošniki zemeljskega plina spomladi leta 1974. Predvsem je značilna manjša poraba plina v letnih mesecih, nadalje zelo majhna poraba plina ob sobotah in posebno še ob nedeljah. Seveda bo taka dinamika porabe zmanjšala realne količine dobavljenega plina, kar bo pri enakih obratovalnih letnih stroških plinovodnega omrežja imelo za posledico višjo ceno plina pri potrošnikih. Ta se bo še povečala kolikor več bo treba plačati penala od neprevzetih količin. Podobne Za izravnavanje neenakomernosti pri porabi zemeljskega plina obstaja več načinov, ki vsi povzročajo dodatne stroške ter s tem zvišujejo ceno zemeljskemu plinu. Na izbiro načina za izravnavanje neenakomernosti odločilno vpliva velikost amplitude neenakomernosti in seveda tudi količina plina, ki ga je treba shranjevati odnosno dodajati v plinsko omrežje. Cpetrol Glede na trajanje razlikujemo v glavnem dva načina neenakomernosti: 1. sezonske neenakomernosti, ki so predvsem razlike v količini porabljenega plina pozimi in poleti. Le-te industrijski po- zahteve za dinamiko odvzema plina postavljajo tudi podjetja, ki nam bodo transportirala plin skozi Češkoslovaško in Avstrijo. Po mednarodnih pravilih moramo s pogodbo določiti največji pretok zemeljskega plina na uro in na tej osnovi plačevati transport plina. Odstopanja navzgor so nemogoča, odstopanja navzdol brez obveznosti za plačanje penala pa navadno 5 %>, izjemoma do 10 °/#• Iz tega je razvidno, kako pomembna je potrošnja zemeljskega plina tako urejena, da je čimbolj enakomerna. Razumljivo pa je, da je popolno enakomernost porabe vendar nemogoče doseči niti v podjetjih, npr. v železarnah, kjer poteka delovni proces nepretrgano. rabi plina niso zelo izrazite, sicer pa trajajo dolgo časa (nekaj mesecev) in povzročajo zato največ preglavic; 2. kratkotrajne neenakomernosti potrošnje so sestavljene iz dnevnih konic, ki trajajo eno do dve uri. Tudi te so lahko precej občutne, vendar se deloma izravnavajo že s številom potrošnikov, ker se konice ne ponavljajo pri vseh potrošnikih hkrati. Prihodnjič: Izravnavanje sezonskih neenakomernosti pri porabi plina DINAMIKA POTROŠNJE ZEMELJSKEGA PLINA PO DNEVIH IN DELOVNIH IZMENAH ZA KARAKTERISTIČEN ZIMSKI TEDEN LETA 1980 S o S ooo A/m^f izmeno od dobavitelja dobavljena količina plina Dnevi in izmene v tednu Manjkajoče količine plina Neprevzete količine plina MAGISTRALNI PLINOVODI SLOVENIJE ''i Pogodbena količina plina za leto 1980 Izkoriščena količina plina Neizkoriščena količina plina v letnih mesecih Primanjkljaj v zimskih mesecih So 994 x 10 Nm3 954 X 106 Nm3 40 X 10 Nm3 40 x 106 Nm3 c8' 62. 650 4 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 1Z MESEC! v t^ru1980 Neenakomernost porabe Mesečna dinamika potrošnje plina za magistralni plinovod Avstrija - Hrvatska Libeliče - Rogatec Potrebne količine plina, ki jih rabimo, ne moremo jih pa dobiti od dobavitelja, ker presegajo pogodbene količine Količine plina, ki jih ne moremo prevzeti In ostanejo neizkoriščene S seje izdajateljskega sveta Izdajateljski svet glasila Petrol, se je 21. maja sestal na svoji drugi seji, na kateri je obravnaval osnutek pravilnika o obveščanju in poslovni tajnosti, sprejel predlagano temat-sko-obLikovno ureditev glasila ter cenik objavljenih prispevkov. Najprej so proučili sedanje stanje in spoznali, da še zdaleč ni zadovoljivo. Ker pa je obveščenost nujen pogoj samoupravljanja, so člani izdajateljskega sveta menili, da se bomo morali bolj zavzeti za to, kako organizirati in uresničevati informiranje, da bi člani kolektiva več vedeli o vsem, kar se v kolektivu pomembnega dogaja in da bi na ta način bolje sodelovali pri poslovanju podjetja in urejanju notranjih odnosov. Naše glasilo je še vedno nezanimivo, bralca ne pritegne tako kot bi ga maralo. Pomanjkljivost, ki jo bomo morali čimprej odpraviti je ta, da prinaša glasilo še vedno premalo vesti iz TOZD oziroma poslovnih enot. Tu se bodo morali .še posebno potruditi člani izdajateljskega sveta in seveda uredniškega odbora, da bi nekako pripravili naše delavce k bolj zavzetemu sodelovanju pri razvijanju informacijskih vezi in pri posredovanju aktualnih in objektivnih informacij. V dokaj obširni razpravi, kako popestriti naše glasilo, se je nato izoblikoval predlog, da bi morda za začetek v glasilu CENIK prispevkov, objavljenih v glasilu Petrol, ki ga je sprejel izdajateljski svet 21. maja 1975 Pravico do avtorskega honorarja za pripravljeni in objavljeni prispevek imajo vsi člani delovne skupnosti Petrol. Višina avtorskih honorarjev določa uredniški odbor in sicer po kvaliteti informacij, načinu podajanja, avtorjevi osebni zavzetosti in gradnji, obračunava pa se v okviru določenih razponov: za prispevek dinarjev — samostojni uvodniki, komentarji in kritike 300 do 500 dinarjev — samostojni članki, reportaže, humoristični sestavki 150 do 400 dinarjev — kratke informacije vesti 30 do 150 dinarjev — predelana poročila in materiali . . 50 do 150 dinarjev — foto-vesti, fotografije 40 do 100 dinarjev — karikatura 100 do 200 dinarjev — humor — šale 20 do 50 dinarjev Naftni poldnevnik objavili vprašalnik, o čem pisati, skratka kaj vse bi morali delavci vedeti. Naloga nas vseh pa je, da ta vprašalnik izpolnimo in ga čimprej pošljemo uredništvu, ki bo predloge pri na-daljnem delu upoštevalo. Dopisujte v svoje glasilo PETROL V rubriki, ki jo uvajamo, vas želimo seznaniti s pomembnejšimi dogodki in podatki,, ki so v zvezi z nafto in plinom v svetovnem in domačem merilu. Za uvod smo vam pripravili nekaj podatkov o nafti v svetu v letu 1974. Ocenjevane rezerve nafte Člani izdajateljskega sveta ŠILAR JANEZ — PE Ljubljana, predsednik, člani pa so KARIČ EGON —TOZD Avto-park-delavnica, MIKLOŠIČ FRANC — TOZD Rafinerija mineralnih' olj, Maribor, PRIV-ŠEK KAREL — TOZD Blagovni promet, DORNIK STANE — Skupne službe, MATJAZlČ STANE — predstavnik ZK, OGRINC JANEZ — predstavnik sindikata, JAGER MILOŠ — predstavnik mladine Področje Milijon ton % Zahodna Evropa 3.476 3,6 Afrika 9.120 9,4 Bližnji vzhod 55.014 56,6 Severna Amerika 6.025 6,2 Sr. in Južna Amerika 5.692 5,8 Srednji in daljni Vzhod, Avstralija 2.838 2,9 Vzhodna Evropa ZSSR, LR Kitajska 15.171 15,6 SKUPAJ: 97.336 100,0 Države, ki imajo največje naftne rezerve, so po ocenah v letu 1974 naslednje: Saudska Arabija (22,4 milijard ton), ZSSR (11,3 milijard ton), Kuvait (10,0), Iran (8,9), ZDA (4,8), Irak (4,7), Abu Dabi (3,9), Libija (3,5) LR Kitajska (3,4) in Nigerija (2,8 milijard ton). Načrpana nafta Področje Milijon ton % Zahodna Evropa 15,9 0,6 Afrika 276,3 9,6 Bližnji Vzhod 1.081,4 37,7 Severna Amerika 591,9 20,6 Srednja in Južna Amerika 247,3 8,6 Srednji in Daljni Vzhod, Avstralija 112,3 Vzhodna Evropa, ZSSR, LR Kitajska 545,1 3,9 19,0 SKUPAJ: 2.870,2 100,0 Področje Milijon ton % Zahodna Evropa 928,3 27,0 Afrika 62,3 1,8 Bližnji Vzhod 163,6 4,7 Severna Amerika 835,9 24,3 Srednja in Južna Amerika 383,1 11,1 Srednji in Daljni Vzhod, Avstralija 469,9 13,6 Vzhodna Evropa, ZSSR, LR Kitajska 601,1 17,5 SKUPAJ: 3.444,2 100,0 Poraba naftnih derivatov Zahodna Evropa 661,6 24,8 Afrika 50,0 1,9 Bližnji Vzhod 71,1 2,7 Severna Amerika 869,1 32,6 Srednja in Južna Amerika 153,4 5,8 Srednji in Daljni Vzhod, Avstralija 382,4 14,4 Vzhodna Evropa, ZSSR, LR Kitajska 475,6 17,8 SKUPAJ: 2.663,2 100,0 Poraba naftnih derivatov v svetu je v letu Rafinerijske zmogljivosti (Podatki so za instaliranje zmogljivosti, dejanska izkoriščenost je približno 85 %) v 1974 za 89 milijonov ton manjša od lanskoletne. Vzrok je poznana energetska kriza. Največje zmanjšanje so zabeležili v Zahodni Evropi, to je za 9 %, v Severni Ameriki za skoraj 3 °/o in v državah Daljnega Vzhoda in Avstralije za 2 %>. Poraba je porasla le v socialističnih državah ter v LR Kitajski in to skupaj za 6,5 %. Države z največjo porabo naftnih derivatov v letu 1974 so: ZDA (784 milijonov ton), ZSSR (350), Japonska (258), Zvezna republika Nemčija (134), Francija (119), Anglija (102), Italija (99), Kanada (85), LR Kitajska (45), Španija (40 milijonov ton). Po dosedanjih ocenah smo v Jugoslaviji porabili približno 10 milijonov ton naftnih derivatov, od tega v Sloveniji okoli 1.600.000 ton. VPRAŠALNIK Ime in priimek .................................... Delam v TOZD (PE, bencinski servis) ............... V glasilu me premalo obveščate o .................. Zato predlagam, da v naslednji številki objavite .. Pripravljen sem sodelovati s poročanjem o ......... Nisem pripravljen sodelovati, ker ................. Petrolova smučarija ffcOMET/V/ V prejšnji številki sem pisal o našem smučarskem izletu pa se moram bralcem Petrola najprej opravičiti za neljubo napako, ki je nastala zaradi mojega slabega poznavanja Avstrije. Takoj po izidu našega glasila me je na zagovor poklical profesor Struna, ki je poleg tega, da je strokovnjak na področju strojništva, tudi dober poznavalec zgodovine in zemljepisa. Prav pošteno me je okaral, da tisti južni Tirolci o katerih sem pisal, sploh niso južni, temveč vzhodni, kajti St. Jakob leži na vzhodni Tirolski (ost Tirol) in ne na južni Tirolski. Vse kaže, do so letos v zemeljski nadvladi zmešali koledar in so nam tisti sneg, ki bi ga morali poslati na zemljo decembra, natrosili šele na pomlad. Naša smučarska sekcija je stvar hitro zagrabila in ena, dva, že sta bila organizirana smučarska tečaja in sicer na Krvavcu. Začetniki, ki jih je bilo tokrat osem, so se pod mojim vodstvom dobesedno spoprijeti s snežno odejo. Začetni koraki so tudi pri smučanju težavni in negotovi, toda z dobro voljo in vztrajnostjo smo premagali začetne težave in bili že drugi dan na žičnici. Vreme nam nikakor ni bilo naklonjeno, vsaj začetnikom ne, saj je cel teden več ali manj snežilo. Tudi to ni posebno oviralo moje skupine, ki je vsak dan bolj zagrizeno prestopala, »štanfala«, plužila in zavijala po snegu. Neverjetno s kakšnim veseljem so se vsi po vrsti spuščali po smučini in si želeli naučiti se čimveč. Nafta je človeku nevarna Vsako uro, noč in dan, zlijejo v morje 900 tisoč litrov nafte— nekaj po nesreči, nekaj namerno. V primerjavi z vodno količino oceanov je ta količina neznatna, toda učinek utegne biti uničujoč. Strokovnjaki trde, da tretjina nafte izhlapi ali se razprši, iz ostale pa se tvorijo kepe katrana, ki krožijo po oceanskih tokovih in končajo dostikrat, kot nekakšna gumijasta masa na obalah. Ker so odkrili v nafti sledove karcinogenov, to je tvarin, ki utegnejo povzročiti raka, se je pojavilo vznemerljivo mnenje, češ, da je razlita nafta človeku nevarna. Dr. Hunt z oceanografskega inštituta v Massa-chussettsu pravi, da je učinek karcinogenov v ribji hrani nekako isti, kot v solatah, gobah, krompirju in prekajenem mesu, ki vsebujejo razmeroma isto količino karcinogenov. S seboj smo imeli tudi nekaj zdravil v literskih steklenicah, tako da smo si pred kosilom in po večerji malo poživili krvni obtok. Tudi hrana v brunarici, kjer smo prebivali, ni bila slaba in teden je kar prehitro minil. Druge skupine sicer nisem vodil jaz, pa sem kljub temu slišal, da so se prav dobro odrezali. Ti so bili namreč v nadaljevalnem tečaju. Smučarski učitelj kar ni mogel mimo tega, da ne bi omenil in hkrati pohvalil upravnika poslovne enote Postojna, tovariša Jerneja Srebotnjaka. Poleg tega, da je že pravi mojster na smučeh, je tudi izvrsten humorist in tako je tudi ta skupina preživela prav prijeten teden na snegu. Upajmo, da bo prihodnja zima bolj radodarna, da se bo v tečaje prijavilo več naših ljudi in tako spoznali užitke in tegobe, ki jih prinaša smučanje. Poleg tega, če verjamete ali ne, je to gibanje na svežem zraku prečudovita rekreacija, ki je vsakemu delavcu zelo potrebna. Zato si ob koncu le zaželi- Junija začetek gradnje plino- vodov Novi Sad (Tanjung) — V prvih dneh junija bodo začeli z gradnjo magistralnih plinovodov, ki bodo s plinom oskrbovali industrijska in druga potrošniška središča v vzhodnem delu Jugoslavije. V prvi etapi naj bi zgradili plinovode od najbogatejših nahajališč v Mokrinu preko Sente in Beograda do Paračina ter iz Sente do jugoslovansko-madžarske meje za transport plina iz uvoza. Celotna dolžina teh plinovodov bo okoli 400 kilometrov. PETROL Tuja posojila za uvoz opreme brez pologa Zvezni Izvršni svet je sprejel sklep, da za tuje kredite niso potrebni pologi, če ta posojila veljajo za uvoz opreme, ki je namenjena prioritetnim naložbam in gospodarskim dejavnostim. Med prioritetne naložbe sodijo tako rudarska in geološka raziskovanja, kot proizvodnja nafte in plina, kakor tudi gradnja naftovoda in plinovoda in še nekatere druge dejavnosti. mo, da bi naša smučarska sekcija tudi prihodnje leto organi-ziirala še več tečajev in da bi se jih udeležilo čim več članov našega kolektiva. Rozman Hitrejše reševanje vprašanja energetike V splošni oceni možnosti družbenoekonomskega razvoja za prihodnjih pet let, je med drugim zapisano, da se bo proizvodnja nafte povečala s pogojem seveda, da se bo v tem obdobju potrošnja naftnih derivatov racionalneje usmerjala, medtem ko bi uvoz nafte zmanjšali za najnujnejše potrebe. Hkrati ocenjujejo, do bo potrošnja plina rasla hitreje kot doslej. Tako predvidevajo, da bi se proizvodnja nafte povečala po povprečni letni stopnji 5 odstotkov, proizvodnja domačega zemeljskega plina pa po stopnji 13,4 odstotka. S tem, da do sedaj odkrite rezerve nafte in plina zagotavljajo povečanje proizvodnje nafte za okrog 4,6 milijona ton in zemeljskega plina za okrog 3 milijarde Nm3, dopisujte v svoje glasilo PETROL bi se lahko pospešilo tudi raziskovanje novih ležišč nafte. Po oceni, da bo potrošnja nafte 1800. leta dosegla okrog 16,5 milijona ton in potrošnja plina okrog 16 milijard Nm:l, bo potrebno istega leta uvoziti okrog 12 milijonov ton nafte in 3 milijarde Nm3 plina. Dosedanje zmogljivosti za predelavo nafte znašajo približno 13,3 milijone ton letno, kar pa bi bilo treba do leta 1980 povečati na okrog 20 milijonov ton. Pogovori o plinu in nafti z Italijo Predsednik Izvršnega sveta sabora SR Hrvatske, dr. Jakov Sirotkovič, glavni direktor IN A Naftaplina ing. Stjepan Zinič in generalni direktor Petrola Jože Rožman, so pred nedavnim obiskali Nacionalno tvrdko ENI. V Milanu so se s predsednikom tvrdke Girottijem in njegovimi sodelavci pogovarjali o gazifi-kaciji in razvoju naftnega gospodarstva, ki zanimata obe državi. Pogovori so potekali v razpoloženju obojestranskega poslovnega razumevanja in se sklenili v prid nadaljnjemu še bolj poglobljenemu sodelovanju na teh področjih. BREZ BESED L od: € Moj mož Je res praktičen: podnevi imamo avto, zvečer pa ga razdre in opremi tole sobo, v kateri sprejemamo goste avto. II. kolo naše kegljaške lige Ajdovci že zmagovalci? Kegljišče KK Saturnus v Ljubljani je bilo 26. in 27. aprila prizorišče II. kola Petrolove kegljaške lige. Začudo ni to kolo dalo nobenih premikov pri vrstnem redu ekip, moštva so se zvrstila v enakem vrstnem redu kot v prvem kolu pred mesecem dni v Novem mestu, zanimivo je le to, da so vsi novinci popravili svoje moštvene rezultate, kar priča, da so od prejšnjega kola sem marljivo trenirali, pa tudi prva tekmovalna trema je že minila. In vendar do presenečenja ni dosti manjkalo. Ekipa PE Brežice je za vsega 3 keglje(!!!) zaostala za Koprčani, razburljiv Pa je bil tudi boj za prvo mesto, PE Ajdovščina in DS SS — PE Komerciala sta kegljali namreč istočasno. Ajdovci so spet slavili, tokrat s še tesnejšo razliko v podrtih kegljih kot v Novem mestu. REZULTATI II. KOLA Sobota 26. aprila . PE Ajdovščina 4.838 podrtih kegljev (Čotar 764, Batagelj 807, Rudež 805, Grmek 824, Petrič 853, Polenčič 785) DS SS — PE Komerciala 4.834 podrtih kegljev (Pelikan 797, Kos 829, Peterka 845, Šimenc 813, Gregorin 729, Gerne-del 821) TOZD Avtopark-delavnica 4.560 podrtih kegljev (Peklaj 757, Kovič 695, Klemenčič 722, Gale 741, Bakovnik 887, Bolta 758) . PE Celje 4.421 podrtih kegljev (Jelenko 707, Koražija 791, Cvetič 692, Repnik 809, Prte-njak 710, Močnik 712) Nedelja 27. aprila PE Ljubljana 4.755 podrtih kegljev (Sajovic 783, Dravinec 838, Giacomeli 750, Krč 790, 2i-vulovič 780, Curk 814) PE Koper — Srmin 4.705 podrtih kegljev (Peric 723, Hrnič 761, Avramovič 822, Petrič 777, Šterpin J. 781, Šterpin M. 841) PE Brežice 4.702 podrta keglja (Nose 817, Tkalec 769, Turk 774, Novak 772, Vučajnik 826, Berus 744). PE Zalog 4.338 podrtih kegljev (Kovačič 762, Svetin 687, Pelikan 703, Ham 716, Rogelj 769, Petje 701) Moštvena lestvica po II. kolu 1. PE Ajdovščina, 14 točk, 9.702 podrta keglja 2. DS SS — PE Komerciala, 12 točk 9.692 podrtih kegljev 3. PE Ljubljana, 10 točk, 9.541 podrtih kegljev 4. PE Koper — Srmin, 8 točk, 9.50 podrtih kegljev 5. PE Brežice, 6 točk, 9.146 podrtih kegljev 6. TOZD Avtopark-Delavnica, 4 točke, 8.988 podrtih kegljev 7. PE Celje, 2 točki, 8.653 podrtih kegljev 8. PE Zalog, 0 točk, 8.518 podrtih kegljev Železniško transportno podjetje Nova Gorica je v počastitev dneva železničarjev organiziralo 6. aprila v Novi Gorici tekmovanje kegljaških ekip. Poleg njihovih treh ekip so se tega tekmovanja udeležile ekipe iz delovnih organizacij Salonit Anhovo, Vozila Gorica, Meblo, Invalid Nova Gorica ter ekipa naše poslovne enote.. Po pozdravnem govoru je kapetan naše ekipe izročil organizatorju ličen šopek rož, značke Petrola ter se zahvalil za povabilo na to tekmovanje in jim čestital v njihovemu prazniku. Ekipe so se pomerile v borbenih igrah. Na našo ekipo ni Vsekakor bo zanimiv boj tudi med posamezniki. Predvideno je, da si bo najboljših 12 igralcev po treh kolih pridobilo pravico sodelovati na kvalifikacijskih tekmah za sestavo 8-članske ekipe za nastop na letošnji Naftiadi v Skopju v začetku septembra. Kvalifikacije bodo verjetno obsegale 4 nastope na povsem nevtralnih kegljiščih. Lestvica najboljših 15 posameznikov po II. kolu: 1. Petrič, PE Ajdovščina, 1.711 podrtih kegljev 2. Kos, DS SS — PE Komerciala, 1.695 podrtih kegljev 3. Bakovnik, TOZD Avtopark-Del., 1.681 podrtih kegljev 4. Gernedel, DS SS — PE Komerciala, 1.674 podrtih kegljev 5. Dravinec, PE Ljubljana, 1.672 podrtih kegljev 6. Šterpin M., PE Koper— Srmin, 1.671 podrtih kegljev nihče kdo ve kaj računal, kajti med favoriti sta bila Železničar I in ekipa Meblo. Naši kegljači so se športno borili, kar je pokazal tudi rezultat, saj so podrli 1066 kegljev in tako premagali celo ekipo Železničarja I, ki je podrla le 1004 keglje. S tem rezultatom je naša ekipa na splošno presenečenje zasedla prvo mesto na tem tekmovanju in si priborila pokal. Mislim, da ob tej priložnosti lahko v imenu celega kolektiva naše poslovne enote čestitam naši mladi ekipi kegljačev ter jim želim še obilo športne sreče in uspeha predvsem na Petrolovem prvenstvu. Makorič 7. Peterka, DS SS — PE Komerciala, 1.668 podrtih kegljev 8. Curk, PE Ljubljana, 1.654 podrtih kegljev 9. Avramovič, PE Koper — Srmin, 1.621 podrtih kegljev 10. Polenčič, PE Ajdovščina, 1.618 podrtih kegljev 11. Grmek, PE Ajdovščina, 1.609 podrtih kegljev 12. Zivulovič, PE Ljubljana, 1.596 podrtih kegljev 13. Batagelj, PE Ajdovščina, 1.585 podrtih kegljev 14. Vučajnik, PE Brežice, 1.585 podrtih kegljev 15. Hrnič, PE Koper — Srmin, 1.581 podrtih kegljev MIG VI. športne igre delavcev naftne stroke Jugoslavije bodo 5. in 6. septembra v Skopju V petek, 11. aprila 1975 je Komisija za odmor in rekreacijo »Gradskog odbora sindikata naftne privrede i petroke-mijske industrije Jugoslavije« dokončno potrdila kandidaturo »OHISA« Skopje, da prevzame organizacijo VI. športnih iger delavcev naftne stroke Jugoslavije. Na tem sestanku je bil sprejet tudi dokončen sklep, da bodo VI. športne igre delavcdv naftne stroke Jugoslavije 5. in 6. septembra 1975 v Skopju. Drugi o nas Storimo čim več za kulturo našega okolja V Zboru občanov — glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad smo zasledili članek ing. Mihe Ogorevca, v katerem poziva delovne organizacije in vse občane, naj sodelujejo pri urejanju svojega bivalnega in delovnega okolja, da bi najbolj dostojno in slovesno proslavili 30-letni-co osvoboditve našega mesta. Ker v svojem sestavku omenja tudi dve naši bencinski črpalki, objavljamo odlomek. — Kako malenkosten strošek je to in kako velik učinek lahko izzove! Lepotna pridobitev za Titovo cesto sta dve novi »PETROLOVI« črpalki. »PETROLA« ni potrebno prepričevati, to podjetje se samo zaveda odgovornosti do kulture okolja, čeprav bi gorivo lahko proda- Na podlagi prijav bo predvidoma sodelovalo na .Naftiadi« 1800 športnikov. Sodelovala bodo vsa podjetja naftne stroke razen Istra-Benza iz Kopra. Športniki iz »Petrola« bomo letos sodelovali na športnih igrah v desetih disciplinah z 80 tekmovalci. Tekmovali bomo v naslednjih disciplinah: v namiznem tenisu, košarki, kegljanju moška in ženska ekipa, pikadu za ženske, malem nogometu, v streljanju, vleki vrvi, šahu in atletiki. K. PETROL O pripravah na letošnjo Naf-tiado so spregovorili tudi na sestanku IO sindikata PE Komerciala in Delovne skupnosti skupnih služb. Ugotovili so, da potekajo priprave mnogo bolje kot prejšnja leta, saj se naši tekmovalci, v času intenzivnih priprav na Naftiado, udeležujejo najrazličnejših TRIM tekmovanj. Le predstavnice pikada bodo pričele s pripravami dva meseca pred Naftiado. Opozorili so tudi na vprašanje dopusta udeležencev Naf-tiade, kajti po naših samoupravnih aktih tekmovalci ne morejo koristiti izrednega dopusta, pač pa svoj redna. dopust. Pozvali so strokovne službe, da o tem razmislijo in če je mogoče, ustrezno prilagodijo tudi sporazum, ki ureja izredni dopust, da bi bil omogočen našim tekmovalcem v času športnih iger. Da bodo vsi delavci obveščeni o delu posameznih športnih sekcij, bomo rezultate vseh večjih tekmovanj objavljali v Obvestilih. jalo v umazanih postajah kakor npr. kje v Trstu. Tako bi želeli, da bi svoje okolje urejali vsi, ki ob Titovi cesti živimo. Še posebej opravičeno to pričakujemo letos, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve. Uredimo vse, kar sodi k našemu okolju, zlasti pa neposredne obcestne situacije — zelenice in vrtove. Obsujmo naša okna s cvetjem in zelenjem in ne dopuščajmo, da hi z odmetavanjem vsega, kar nam je odveč, našo pomembno mestno vpadnico spremenili v smetišče. Vsaka celica v sklopu širšega okolja je pomembna, kajti le če bodo urejene vse te navidezno majhne celice (zelenice, vrtovi, okna, balkoni), bo slika Titove ceste lepa in zaokrožena, skratka — takšna kakršno si želimo. Kegljaška ekipa PE Ajdovščina s pokalom, osvojenim ob dnevu železničarjev AJDOVŠČINA Uspeh naših kegljačev Kakšna naj bo letos Titova cesta Stran __________ PETROL_________________LJUBLJANA, junija 1975 Nagradna križanka GLASB. OZNAKA ZA HITRO IGRANJE ZDRUŽE- VANJE ZEMLJIŠČ JAVNO RAZSTAVLJEN KIP SEVERNO- ATLANTSKI PAKT PLANINA SZ OD ZAGORJA FINSKO JEZERO (ENARE) VPREŽNA ŽIVAL HERCE- GOVEC DEL STOPALA SIBIRSKI VELETOK LIŠPANJE SPODNJI TELICA AVI ON ORANJE PREBIVALEC SPLITA BOLNIK PO OPERACIJI PESEM HVALNICA NAELEKTR DELEC ERVINA STELCL REKA IZ PLITVIČKIH JEZER VOZNIK LETALA UVODNO GESLO DEL OBRAZA ERBIJ MESTO NA MORAVSKEM V CSSR 5ahov. ZMAGA LASTNIK RESTA- VRACIJE KITAJSKA RELIGIJA (OSN.-.TAO) Šolska ocena VODJA UGANDE(IDI) ANGL. PESNIK (THOMAS) OTOK MED MOLATOM IN ŠKARDO RDECl KRIŽ STENSKA NALEPNICA OTOK V • M.BELTU ENAKA VOKALA PEVEC COLE OGLAS PREDLOG GOVORNIK 15. DAN RIM. KOLEDARJA ALARMNA NAPRAVA PRISTAŠ JAKOBINCEV PEVKA LUKIČ BREZ- ZVOCJE PRIMORSKE TOVORNE ŽIVALI STAVČNO LOČILO IGRALKA MIRANDA SLIKAR ŠUBIC GL.MESTO SAUDOVE ARABIJE MOŠTVO HRVAŠKI HEROJ BADEL LUKA V BOKI KOTORSKI RŽENO ŽGANJE ZVEZA TABORNIKOV POŽELENJč MRŽNJA RADON NEMŠKA REKA SLOV. PESNIK (STANKO) ZAČETEK TEKME JAVNA PRIREDITEV ODMEV OREGON ROBERT FISCHER ZNIŽANA NOTA D LUKA V BEOCIJI (ODHOD PROTI TROJI) ETIOPSKA NAGOVOR. BESEDA GOLMAN VELEŽA MARIČ SIMON GREGORČIČ ZAPREKA PELIN- KOVEC Športni KLUB IZ MADRIDA SLIKAR. BARVA ZNAČAJ ZAUPANJE OBER DIVJA MAČKA OSEBNI ZAIMEK PIKANTNA SOLATA PIVSKI VZKLIK ANGL. PIVO ARNOLD TOVORNIK KRAJ NAD VIPAVSKO DOLINO MESTO OB ŽENEVSKEM JEZERU LETNI POSEK GOZDA ENAKI ČRKI HČERIN MOŽ SOL KLOROVE KISLINE ODRGNINE VELIKO SREČE PRI ŽREBANJU! SLOV. KARTOGRAF (IVAN) TONY CURTIS NAPLAČILO DVOJICA Za smeh in razvedrilo OBRAZLOŽITEV Zanima me, čemu vabite na vse seje Franceta, ko pa je znano, da ni delegat? Vabimo ga zato, ker je iz kmečkega področja! In! Vedno nas pravočasno opozori, ko začnemo mlatiti prazno slamo! OČITEK Zakaj mi poslovodja očita, da sem nereden? Ko pa stalno zamujaš na delo! 2e, vendar delam to redno! POZABIL JE Na delnem zboru samoupravne skupnosti, je Jože kar naprej dvigoval roko in hotel nekaj povedati. Ko je bila končno na vrsti diskusija in je dobil besedo, pa ni vedel povedati ničesar! V zadregi je pojasnil: Tako dolgo sem čakal na besedo, da sem sedaj pozabil, kaj sem mislil vprašati! PPREVENTIVA Kaj je zate preventiva? To, da je med obojestranskima servisoma na cesti neprekinjena črta! Zakaj pa? Da ne prihajajo stranke iz nasprotnega servisa kontrolirat pritisk v zračnicah, kadar je tam aparat pokvarjen! TOČNA UGOTOVITEV Po čem sodiš, da bo današnja seja delavskega sveta krajša od prejšnjih? Gradivo sem stehtal! PRVI AKTIVIST Janez je aktivist v pravem pomenu besede. Aktiven je v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah in za nameček še v krajevni skupnosti. Le kje nisi aktiven, zanima sodelavca Toneta! Tam, kjer bi moral najbolj biti! To je? Doma! VEDNO JE PRIPRAVLJEN Ugotovitev, da morajo biti sestanki dobro pripravljeni in predvsem kratki, se mi zdi zelo umestna! Meni tudi, vendar sem jaz vedno pripravljen tudi na najhujše! To je? Izredne dolžine sestankov! I ft Oprostite, nisem ga videl! NAGRADE Tokrat smo prejeli le 21 rešitev nagradne križanke, objavljene v prejšnji številki. Komisija je izžrebala tri pravilne rešitve, nagrade pa prejmejo: 1. nagrada — 100 din: Polh Jože, Slovenska Bistrica, 2. nagrado — 50 din: Milena Gedrih, Ljubljana, Celovška 163/1, 3. nagrado — 50 din: Kopač Bruno, Godovič. Nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: (izpolnjevanje) obrazcev, avto, provinca, klop, Ta, dl, iz, Toni, izpolnjevanje, Emil, očak, Kir, eta, oktober; KE, Pirot, Lear, alt, del, rak, TT, Kolima, prevod, Nemo, lan, Majer, Radovan, Gabon, član, acetat, kromatika, nemoč, zgodba, Tin, Dor, ica, taksa, VR, kal Jane, naftiada v Poreču, ČD, kreator, RAI, Ervin, tri. nit, slast, oni, Aar, ime, tetra, lak.