«DELO. IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI S.KE PRAVICE.. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA*. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Predsednik republike ob Dnevu vstaje v Srbiji Beograd, 6. julija (Tanjug Predsednik republike Josip Broz-Ti to je poslal za Dan /staje v Srbiji predsedniku Ljudske skupščine LR Srbije Jovanu Veselinovu narieci-njo brzojavko: Tovariš predsednik! Vam in vsemu ljudstvu Srbije pošiljam ob 7. juliju. Dnevu vstaje, tople pozdrave in prisrčne čestitke z željo po vsestranskem napredku vaše ljudske republike. Čestitka Mihe Marinka za Dan vstaje LR Srbije Ljubljana, 6. jul. Za Dan vstaje Ljudske republike Srbije je predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko poslal predsedniku Ljudske skupščine Srbije tovarišu Jovanu Veselinovu naslednjo čestitko: Ob obletnici Dneva vsta-j je sprejmite. tovariš pred-i serJnik. v imenu sloven-I skeea ljudstva, njegovega ! predstavništva in mojem | imenu iskrene čestitke in ’ na.ilepšo želje za nadaljnji ! ’ sestranskl napredek Ljud-rprti»b]ik4> Srbi j''- PODELITEV NAGRAD OB DNEVU VSTAJE SRBSKEGA LJUDSTVA Priznanje skupnosti znanstvenim in kulturnim delavcem ter kulturnim ustanovam za njihov prispevek pri razvoju znanosti in kulture nasploh Beograd, 6. jul. (Tanjug). Ob 7. juliju, Dnevu vstaje ljudstva Srbije, so v prostorih Izvršnega sveta Srbije svečano izročili nagrade, ki sta jib posebni komisiji Sveta za kulturo in Sveta za znanost Srbije podelili skupini umetnikov in znanstvenikov ter kulturnih in prosvetnih ustanov. Ko je podpredsednik Izvršnega sveta LR Srbije Slobodan Penezlč v imenu Izvršnega sveta izročal nagrade in čestital nagrajencem, je rekel, da so te že tradicionalne nagrade, ki jih ^actele ob Dnevu vstaje ljudstva Srbije dolžno priznanje naše -kupnosti nanstvenim in kulturnim delavcem kakor tudi Indonezijski veleposlanik na obisku v Sloveniji Ljubljana. 6. julija. Indonezijski veleposlanik v Jugoslaviji g. dr. R. A. Asmaoen je bit danes med bivanjem v LR Sloveniji na vljudnostnem obisku pri podpredsedniku Ljudske skupščine LR Slovenije dr, Heliju Modicu, predsedniku Izvršnega sveta Borisu Kraigherju in pri predsedniku Mostnega sveta Ljubljane Marjanu Jenku. Veleposlanik bo potoval v nekatere industrijske centre v Sloveniji. Boris Kraigher o stikih z rojaki v Južni Ameriki Ljubljana, 6. jul. Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije tovariš Boris Kraigher je danes govoril predstavnikom Slovenske izseljenske matice in nekaterim članom predsedstva glavnega odbora SZDL Slovenije o svojih srečanjih z izseljenci v Južni Ameriki. Tovariš Kraigher jih je seznanil z željami, posebno naših izseljencev Argentini, da čimbolj spoznajo življenje v domovini in da v ta namen vzpostavijo čimboljše stike s sindikalnimi, kulturnimi, mladinskimi in drugimi organizacijami pri nas. Včeraj zvečer pa je predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher v Klubu novinarjev govoril o obisku v Argentini in Venezueli. kulturnim ustanovam za njihov prispevek k razvoju znanosti in kulture nasploh. Te nagrade so hkrati vspodbuda vsem našim znanstvenim in kulturnim delavcem za nove in nadaljnje dosežke na torišču znanosti in kulture. Slobodan Penezič je potem poudaril, da se z nagradami posebno poudarja osebni prispevek nagrajenih posameznikov in ustanov k splošnim dosežkom naše dežele, in rekel: »Razvo-i naše dežele in graditev socialističnih odnosov in družbenega sistema terjata od nas še nadalje veliko vnemo in posebne dosežke na področju znanosti ih kulture. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je od leta do leta večje število mladih kadrov. Id so se iz šolah in usposobili. spremenljivo oblačno vreme, predvsem v severni Sloveniji, vmes nekaj padavin, deloma kot v Primorju deloma sončno. Tem» perature ponoči med 8 in U, T Primorju 17, čez dan do S afcv pra i tce m dolžnosti Pravica delavca, ki je poklican na odsluženje’ kadrovskega roka, do rednega letnega dopusta V zvezi s pozivom de-podjetje ne moglo takemu lavca na odsluženje redne ga kadrovskega roka so pogosta vprašanja, ali pripada delavcu pravica, da izkoristi redni letni dopust pred odhodom v kader, oziroma ali mu mora podjetje omogočiti, da še pred vstopom v kader izkoristi dopust za tisto leto? Če delavec odide k vojakom. da odsluži vojaški rok, delovno razmerje preneha brez odpovedi, ali kakor pravimo, po samem zakonu. Zakon o delovnih razmerjih govori o pravici do dopusta samo za primer odpovedi. Ne obravnava pa pravice do dopusta za primer, ko gre delavec k vojakom. Iz tega sledi, da delavec po zakonu nima pravice do dopusta. To pa ne pomeni, da bi delavcu dovoliti oziroma priznati, da pred odhodom k vojakom izrabi dopust. O tem, ali podjetje takemu delavcu prizna dopust in koliko znaša ta dopust, odloča delavski svet podjetja. Najbolj običajni so primeri, da se delavcu v takem 'primeru prizna toliko dni dopusta, kolikor mesecev je v tistem letu delal. Pravilno bi bilo, da bi delavski svet to svojo pravico izvajal tako, da bi dvigal delovno disciplino. To se pravi, da bi nediscipliniranemu delavcu (zlasti takemu, ki neopravičeno izostaja z dela) lahko docela odrekel dopust, najboljšemu in najbolj discipliniranemu delavcu pa lahko prizna toliko dopusta, kolikor mu gre po delovni dobi lu za 27 % oziroma 30 % več kreditov za obratna sredstva kakor pred enim letom. Zaradi nizke akumulativnosti sama še ne more ustvarjati lastnih sredstev niti za investicije, ki so zaradi rastočega prometa nujno potrebne. Dokler bo obstajala sedanja nizka akumula-tivnost, bo trgovina za svoj nadaljnji razvoj navezana v veliki meri na družbena sredstva. Izvajanje novih načel kreditiranja je tudi za trgovino, enako kakor za vse nase gospodarstvo, tesno povezano z bodočimi spremembami na področju delitve dohodka. Za trgovino pa bo treba že za obračun dohodka, doseženega leta 1960, spremeniti instrumente delitve, da bo imela že prihodnje leto na razpolago več sredstev za svoje sklade, ki jih bo lahko trošila po odobritvi zaključnih računov. Za to spremembo je več predlogov. Predlog republiške zbornice gre za tem, da bi federacija od obračunanega prispevka iz dohodka veletrgovine z industrijskim blagom prepustila 50 % kre-'ditnim skladom' za investicije v trgovini, oziroma ves obračunani prispevek ostale trgovine na debelo in trgovine na drobno. Na seji upravnega odbora so razpravljali tudi o predlogih za bodoči sistem delitve dohodka, ki naj bi veljal od prihodnjega leta naprej. Po« sedanjem sistemu so rentabilne jša podjetja sorazmerno bolj obremenjena z družbenimi obveznostmi kakor manj rentabilna. Sedanji sistem tudi ne upošteva uporabljenih družbenih sredstev oziroma družbene rentabilnosti vloženih sredstev, ker je osnovno merilo za obdavčevanje le minimalni osebni dohodek v razmerju z dohodkom podjetja. Za bodočo ureditev je več variant, po katerih naj bi se družbene obveznosti določile na podlagi razmerja med dohodkom podjetja na eni strani ter vrednostjo vloženih sredstev in vloženega dela na drugi strani, kar naj bi se določilo na podlagi povprečnih družbenih obveznosti za posamezne dejavnosti, panoge, stroke ali skupine enakih podjetij. Tako določena stopnja bi veljala za vso panogo ali stroko in bi bila proporcionalna. Za trgovino prihaja v poštev le varianta, ki upošteva vsa vložena sredstva, ne samo osnovna sredstva, ki so ponekod minimalna. Republiška zbornica pa ob tej priložnosti obnavlja svoj stari predlog, po katerem naj bi prvo obdavčenje po primerni vnaprej določeni povprečni stopnji za stroko oziroma skupino podjetij krilo potrebe proračuna in družbenih skladov. Drugo obdavčenje pa naj bi bilo odvisno od tega, kako podjetje po prosti odločitvi kolektiva deli ostanek na sklade in osebne hodke. Pri tem naj bi ostal neobdavčen tisti del, ki ga kolektiv daje za obratna sredstva; po nizki stopnji naj bi se obdavčil tisti del, ki ga kolektiv nameni za osnovna sredstva oziroma za sklad skupne porabe, močneje pa naj bi bil obdavčen tisti del, ki ga kolektiv določi za osebne dohodke nad določeno višino. To drugo obdavčenje pa naj bi šlo v korist lokalnih proračunov in skladov. Tak način delitve bi trgovino stimuliral za vlaganje v obratna in osnovna sredstva in za širjenje trgovske mreže, hkrati pa bi omogočal dosledno nagrajevanje po učinku. fs tudf h o d op ustu ‘ jutieuiiih ZUNANJA POLITIKA OB ROBU DOGODKOV Prekinitev dvogovora PREB OBISKOM PREDSEDNIKA flBUDfl 1 Hiter napredek Neuspeh pripravljalnih alžirsko- fra n cos kih razgovorov v Melemi je nekoliko presenetil svet. Le dan pred tem so francoski uradni krogi še govorili o zmernem optimizmu, opazovalci pa so — žal brez objektivne podlage — že sestavljali seznam uradnih delegacij obeh strani, ki naj bi bili pooblaščeni, da vodita resnična pogajanja. To so bili — kot danes vidimo — računi brez krčmaria. Skrajna tajnost. ki je ovijala razgovore v Melemi, je bila vzrok, da javnost ni mogla dobiti jasne predstave o dogajanju in zatr> tudi ni vplivala na usmeritev ki bi bolj ustrezala željam precejšnje večine. Toda upoštevajmo prepričane ene in druge strani, da so razgovori samo prekinjeni, da ni bilo storjeno nič dokončnega. kar bi onemogočilo, da bi prej ali slej le moral priti dan. ko se bodo nadaljevali. Mar niso le dan v rej}, prihodom Bumendiela n Pariz štirje predsedniki čla.nie franco-nko-airiške skupnosti zahtevali (in ne zaprosili) od de Ganila, da pospeši prenos oblasti od. francoskih na d.om.a-če orgc.no. hkrati pa sn določili tudi datum, do kdaj nai bo končan ta postopek. In nji-hova. zahteva je naletelo na ra zn m evanj e. Mar nista prav na dan prekinitve neuspešnih melenskih razgovorov vladi Belgije in Konga sklenili sporazuma o-medsobnjnem prijateljstvu in sodelovanju, ki bo odstranil morebitne večje prihodnje konflikte med. dovčerajšnjo m.etropolo in kolonijo? Podobnih dogodkov je bilo prav te dni v Afriki dovoli. Vendar pa njihov nauk za nekatere francoske kroge očitno ni dovolj poučen in jim ne zadostuje, da bi se rešili iz močvirja brisane preteklosti. Očitno je torej, da bo svet moral še vedno za zdaj računati s časom kot činiteljem splošnega razvoja. Medtem bodo seveda delovali tudi drugi — aktivnejši — činitelji, med. katerimi ne bo dodeljeno zadnje mesto notranjemu in zunanjemu pritisku. Francoske sindikalne centrale izjavljajo, da bodo izkoristile prav vsa sredstva, vključno generalno stavko, da bi izsilile usmeritev k iskrenim pogajanjem- Arabski svet je pozdravil sklep začasne alžirske vlade, da privoli v uvodne tehnične razgovore s Francijo. Sedaj ne bo moral razmišljati, komu naj pripiše odgovornost, da ta privolitev ni rodila pozitivnih sadov. Francoski zavezniki ne bodo vedno zapostavljali svojih interesov v prid francoskih Bliža se namreč zasedavie Generalne .skupščine OZN Zasedanje afriških držav v Adis Abebi zaradi takratnih, razmeroma optimističnih iz-gledov. ni dalo toliko poudarka. alžirskemu vprašanju. Da-ries se Arabska ligo že pove-zuie z organi azijsko-afriške solidarnosti in sklepa o svojih prihodnjih ukrepih. V takem položaju ne preostane nič drugega, kakor z vso odločnostjo zlomiti odpor reakcionarnih notranjih francoskih sil in čimbolj skrajšat> interval med prekinitvijo in nadel7eranjem pogajanj, pogajanj, ki bi jih nc.posled morala navdihovati ne le enostranska, marveč obojestranska dobra volja in iskrenost, ki bi v takih pogojih zagotovila konstruktivne rezultate. Vida Hreščak Kitajski odgovor Moskvi na obvestilo o prekinitvi roborožitvenih pogajanj Moskva, 6. jul. (TASS) Kitajska vlada je odgovorila na zadnja sovjetska obvestila o prekinitvi pogajanj o razorožitvi 27. junija in poudarila popo'no podporo stališču sovjetske vlade. Nota pravi, da je razorožitev skupna želja vseh narodov sveta, in zaključuje v obširnem opisu stališča zahodnih držav, da zahodne sile ne žele razorožitve. Kitajska vlada meni. da je neprestana krepitev sil socialističnega tabora in združevanje miroljubnih narodov m dežel na svetu v odločni borbi proti pripravam vojne edino mogoča pot. da se Zahod prisili k iskrenim pogajanjem o razorožitvi -Kitajska vlada odobrava pripravljenost Sovjetske zveze, da nadaljuje pogajanja o razorožitvi. in bo nadaljevala borbo prot,; politiki agresije in vojni imperialistov z ZDA na čelu«, je rečeno v odgovoru kitajske vlade. Sudan ima velike možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj — Trgovinska izmenjava med Sudanom in Jugoslavijo se je v zadnjih letih šestkrat povečala BEOGRAD, 6. jul. (Tanjug). Odkar je v Kartumu leta 1956 zaplapolala zastava nove republike, so dosegli v tej afriški deželi velik napredek. Nekdaj je bila to dežela nepreglednih planjav peska in bombažnega polja. Res so bili dani pogoji za industrijski razvoj in gojitev raznih kultur, toda kolcnialne sile, ki so se zanimale samo za bombaž. niso posvečale nobene pozornosti drugim bogastvom dežele. Bilo ie sicer nekaj poizkusov. da bi izkoriščali rudna in mineralna bogastva, ki so znatna, toda to so naglo opustili, ker jih kolonialisti niso mogli izkoriščati tako, kakor so želeli. Zaradi slabih komunikacij je bil namreč jug dežele x gospodarsko ločen od severa. k čemer je tudi kolonialna uprava stremela. Nasprotja med jugom in se-/erom so še sedaj na gospodarskem področju najvažnejše vprašanje Sudana. Njihovo odstranjevanje bi omogočilo hitrejši gospodarski razvoj de- Seja francoske vlade Pariz, 6. jul. (AFP) Danes • bila seja francoskega ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Debre poročal o pogajanjih francoske vlade z deželami sveta ntante in bivše Ekvatorialne Afrike. Obe skupini dežel, članic francosko-afriške skupno->i. sta zahtevali neodvisnost. Na tej seji, ki ji je pred-edoval predsednik de Gaulle. o govorili tudi o francosko-ilžirskih preliminarnih razgovorih v Melunu. Po izjavi ministra za informacije se ni pojavil noben nov element po tej izmenjavi naziranj o alžirskem problemu. žele kot celote, ker bi lahko na ta način izkoriščali ogromne gospodarske možnosti juga z znatno manjšimi investicijami in v krajšem času kakor bogastva severa. To bi prav tako vplivalo tudi na hitrejšo okrepitev zaupanja med Arabci na severu in Afričani na jugu. Sudan je kmetijska dežela z velikimi možnostmi za obdelovanje raznih kultur in izkoriščanje neraziskanih rudnih bogastev. Pogoje za industrijski razvoj in napredek posameznih gospodarskih panog, kakršne so industrija tekstila, lesa. usnja, sladkorja, cementa. mesa. bombažnega olja, je izkoristila nova sudanska vlada v naj več jem možnem obsegu. Pri tem je bila omogočena zasebna iniciativa, tujo pomoč pa so sprejemali, kadar so jo dajali brez političnih in drugih popuščanj ter pogojev. Na teh načelih temelji tudi gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Sudana. Ekonomski odnosi med obema deželama so postavljeni na zelo široko podlago in kažejo stalen napredek. V zadnjih treh letih se je izmenjava Povečala za šestkrat. Blagovna izmenjava. znanstveno-tehnično sodelovanje in investicijska dela so glavna področja, na ka- terih se razvija to sodelovanje. Jugoslavija izvaža v Sudan tekstil, kovinske izdelke, steklo, lesne izdelke itd., uvaža pa bombaž, gunrarabikum. sezam in drugo. Zaradi prizadevanj nove vlade in njene politike se je gospodarski položaj Sudana v zadnjih letih znatno zboljšal Vlada ministrskega predsed-n:ka Abuda je poleg drugega stimulirala na gospodarskem področju gojitev raznih drugih kultur, kar se je poleg bombaža pokazalo kot zelo koristno za gospodarski naipredek Sudana. V rudniku -Six Bells« v južnem Wallesu so pred nekaj dnevi rešili iz jame še zadnja trupla ponesrečenih 45 rudarjev. To je bila ena najhujših rudarskih nesreč v Wallesu. Na diki: Svoje! ponesrečencev čakajo pred vhodom v jamo. Petletni načrt za razvoj Indije Predlog za tretji petletni plan določa skupne investicije v znesku 100 milijard, 200 milijonov rupij — Pričakujejo, da bo načrt v dokončni obliki sprejet v začetku prihodnjega leta Objavljen je bil in izročen v javno razpravo predlog tretjega, petletnega plana gospodarskega razvoja Indije za dobo od leta 1961 do 1965, ki določa skupne investicije v zneski '00 milijard 200 milijonov rupij. O tem predlogu bodo razpravljali v vseindijskem parlamentu, kakor tudi v skupščinah indijskih držav. Pričakujejo, da bo končno besedilo tretjega petletnega plana Indije odobreno v prvi polovici prihodnjega leta. Investicije bodo po tretjem petletnem planu nekoliko večje, kakor so bile skupne investicije po prvem in drugem petletnem planu in naj omogočijo vsakoletno povečanje narodnega dohodka za 5 %. Glavna prednost se v predlogu plana priznava kmetijstvu in jeklarski industriji. Kmetijska proizvodnja naj bi se povečala za približno 30 °/o in dosegla Odmev dogodkov v Genovi OD NAŠEGA STALNEG A DOPISNIKA TRST, 6. jul. (Po telefonu) Kljub nastopajoči vročini in počitniškemu razpoloženju tukajšnje politično življenje še ni zamrlo. Zaprla so se sicer vrata občinskega sveta, ki je bil posebno v zadnjem času občutljiv barometer tržaških političnih razmer, toda politična dejavnost v mestu še vedno ni popustila. Te dni so imela tukaj svoj enotnost tržaških protifašistič-odmev predvsem dogodki v J nih sil. Genovi. Tržaške partizanske i ob koncu dela mestnega obor ganizacije so po zmagi v Ge- j činskega sveta _ se ^ novi sle na d&o za prepoved ^ jeseni _ deiajc te neofašistične stranke MSI. ! dnl tuikajšnje poritične stran- Včeraj bi moralo biti s tem ; v zvezi v središču mesta ve- I liko protifašistično zborova- j nje, ki pa so ga oblasti prepo- i vedale. Proti prepovedi so se i z več strani dvignili ostri pro- \ testi in jo označili kot poskus zaviranja ljudskega zagona i proti ostankom fašizma. Zbo- j rovanje pa so organizatorji j orel ožili na petek in ga pre- ! mestili v nekdanjo tržaško i rrotifašistično trdnjavo Šentjakob. Pobudi so se takoj pridružile levičarske stranke, vse partizanske in protifašistične organizacjie ter več uglednih antifašistov. Kaže, da je prepoved včerajšnjega zborovanja rodila obratni učinek in da je vzpodbudila združevanje in ke tudi obračun svoje aktivnosti v tem glavnem mestnem predstavniškem organu. Iz različnih ocen je razvidno, da je občinski svet naredil končno korak dalje, ko je k upravljanju mestnih ustanov pritegnil leve opozicijske stranke in Slovence. Tako -odprtje na levo«, kot ga označuje desnica, je delno izoliralo desničarske sile, predvsem pa onemogočile njihove napore, da bi premaknile politično težišče v desno. Svojo vlogo pa bo skoraj ver-i jetno imelo tudi v pripravah Ina jesenske upravne volitve. Tržaška politična kronika je zabeležila danes najnovejši odlok vladnega generalnega ko- i misarja, s katerim je podaljšana komisarska uprava v kmečka bolniški blagajni na Tržaškem za nadaljnjih dvanajst mesecev. Po tem izrednem komisarskem odlotku člani bolniške blagajne ne bodo mogla prevzeta v svoje roke upravo nad svojo ustanovo še eno leto potem, ko je bila po razširitvi zakona o zavarovanju kmetov tudi na tržaško ozemlje komisarska uprava že itak podaljšana izven zakonskih okvirov do danes. Glavni kmečki organizaciji, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov — le-ti* združujejo večino tukajšnjih kmetov, predvsem pa predstavljata slovensko kmečko prebivalstvo — obsojata ta ukrep kot nedemokratično in nezakonito oviranje pravic kmečkega prebivalstva in kot pristranski ukrep proti njegovim organizacijam, ki bi verjetno zmagale na volitvah v organe kmečke blagajne. Današnji -Primorski dnevnik« pa piše, da nadaljnje podaljšanje komisarske uprave kmečke bolniške blagajne ne prispeva k izvajanju duha in črke posebnega statuta. Dušan Fortič 100 do 105 milijonov ton žita, medtem ko pridelajo sedaj približno 70 milijonov ton na leto. Zmogljivosti jeklarske industrije naj bi se po predlogu več kot podvojile in na ta način dosegle proizvodnjo približno 10 milijonov ton jekla na leto. To velja tudi za proizvodnjo električne energije, ki daje sedaj nekoliko manj kakor 6 milijonov kilovatnih ur na leto. Razpored investicij v javnem in privatnem sektorju gospodarstva predvideva nadaljnjo okrepitev javnega sektorja, ki bo prejel od skupnih investicij 60 milijard in 22 milijonov rupij, medtem ko bo privatni sektor prejel 40 milijard. Predlog plana poudarja, da bo zagotovitev teh sredstev pomenila veliko finančno breme za deželo. Iz dopolnilnega obdavčenja, javnih posojil in hranilnih nad 30 milijard rupij za kritje investicij v javnem sektorju. 22 milijard rupij bodo dobili iz pomoči inozemstva, nekoliko izpod 10 milijard pa od rednih davkov na dohodke železnice, državnih podjetij in drugih javnih služb- Razen tega bodo znašale skupne potrebe po tuji valuti, ako se upoštevajo odplačila prejšnjih posojil in nabav ter uvoz žita, bo potrebno 32 milijard rupij ali nekaj nad 50% vseh investicij v javnem sektorju tretjega petletnega plana. Privatni sektor bo kril svoje investicije povečini iz lastnih dohodkov, v manjšem delu pa iz pomoči inozemstva in posojil indijske vlade. A\iorji plana predvidevajo, da bo privatni sektor lahko investiral 40 milijard rupij, ker so bile med prvim in drugim petletnim planom investicije v tem sektorju presežene za 7 milijard rupij. Ko presoja rezultate prvega in drugega petletnega plana, navaja planska komisija Indije, da se je narodni dohodek v prvih petih letih povečal za 18%. v drugih petih letih pa približno za 20*%. Cilji drugega petletnega plana, ki se se- vlog naj bi porabili znesek * daj končuje, bodo v glavnem doseženi. V nekaterih važnejših sektorjih, kakor je na-primer povečanje kmetijske proizvodnje, jekla in energije, naloge ne bodo v celoti izpolnjene. zato so pa nekatere duge panoge že presegle naloge, ki jih je določal plan. Ob koncu tretjega petletnega plana bo imela Indija po sedanjih cenitvah približno 480 milijonov prebivalcev*, medtem ko jih je sedaj 434 milijonov. To znatno povečanje prebivalstva narekuje deželi tudi postopno povečevanje akumulacije, ki je sedaj znašala 8 %, medtem ko se mora do konca tretjega petletnega plana povečati za 11%. Pri tem bo imelo veliko vlogo obratovanje večjega števila industrijskih podjetij, ki jih sedaj grade. Alžirska vlada poslala besedilo sporočila Arabski ligi Kairo. 6. jul. (Tanjug) Stalni alžirski zastopnik v Arabski ligi. Ahmed Tefik el Medani, je izročil sekretariatu lige besedilo komunikeja začasne alžirske vlade o preliminarnih razgovorih s Francijo. Sekretariat je dostavil komunike vsem deželam-članicam. Vojaški izgredi v Kongu Izgredi so bili manjšega obsega — Premier Lumumba je izjavil, do so bili povzročitelji evropski oficirji in podoficirji LEOPOLDVILLE, 6. jul. (AFP). V nekem vojaškem taborišču v bližini Leop°ldvilla so danes nastali izgredi zaradi nezadovoljstva več deset pripadnikov vojaških sil Konga proti vladi. Demonstranti so zahtevali vojaško kadrovsko reorganizacijo. Ob tej priložnosti je predsednik vlade Patrice Lumumba danes izjavil, da so bili povzročitelji neredov evropski oficirji in podoficirji. Dejal je, da bo vlada takoj ukrenila potrebno za morebitno onemogočenje razširjenja neredov in da bodo ti ukrepi predvsem uporabljeni proti evropskim oficirjem. Nezadovoljni vojaki in oficirji so zapustili taborišče in v skupinah odšli proti Leopold-villu- Kakor pravi uradno vladno sporočilo, je samo MBQNEZDA ZAHTEVA PO NACIONALIZACIJI PETROLEJSKE INDUSTRIJE Džakarta, 6. jul. (Reuter) Indonezijski sindikat petrolejske industrije je. zahteval od predsednika Sukarna, naj vlada prevzame vse tuje petrolejske firme na Sumatri. Glavne tuje firme na otoku sta ameriški družbi -Caltex« in -Standard Vacuum«. V svojem pismu Sukam u sindikat pravi, da so delavci pripravljeni nositi vse posledice nacionalizacije. CIPER MAKARIOS O TUJI POMOČI Nikozija. 6. julija (AFP) — Nadškof Makarios je izrazil pripravljenost nove republike sprejemati finančno pomoč od tujine, ne glede na to, iz katere države bi prišla, če bi bila . brez pogojev. Nadškof Maka-rios je to izjavil na tiskovni konferenci v odgovoru na vprašanje ali bo nova republika sprejela pomoč zahodnih in vzhodnih držav. PRIPOROČILO ZA SPREJEM SOMALIJE New York, 6. juliio (Reuter) Varnostni svet OZN se je včeraj sestal, da bi proučil zahtevo nove neodvisne afriške dr- žave, republike Somalije, za sprejem v svetovno organiza-cijo.Resolucija. ki je priporočala sprejem Somalije v OZN, je bila sprejeta soglasno. Resolucijo so predlagale Italija, Velika Britanija in Tunizija. V zadnjih sedmih dneh se je Varnostni svet trikrat sestal, da bi proučil prošnje za sprejem novih afriških držav v OZN. Na prvih dveh sestankih je soglasno priporoči! sprejem federacije Mali in Madagaskarja. ZB1 BILANCA 4. JULIJA New York, 6. julij (Tanjug) Na trodnevnem nedeljskem počitku za 4. julij, Dan ameriške neodvisnosti, je v ZDA izgubilo življenje 650 ljudi. Samo v avtomobilskih nesrečah so bile ubite 403 osebe, kar je največje število smrtnih nesreč za nedeljske praznike v zadnjih petih letih. Sto osem ljudi je utonilo, 34 oseb se je smrtno ponesrečilo pri vožnji s čolni. 105 oseb pa je izgubilo življenje v raznih drugih nesrečah. V New Yorku je bilo razmeroma mimo. Zabeležili so le štiri smrtne primere v pro-metnib nesrečah, ziato pa je bilo 600 ljudi ranjenih v 900 prometnih nesrečah. Newyor- __ _________________ t_____ ška policija je izrekla 4500 kaz- I irskega lista -Roze al Jusef«, ni za prometne prekrške. da so nekatera ameriška letala KUBA KONGRES MLADINE Havana, 6. julija (Prensa Latina) — V Havani se bo 26. julija začel prvi kongres mladine Latinske Amerike. Mednarodni odbor za pripravo kongresa se sestane v Havani 10. julija. V odboru so zastopniki čilske Centralne delavske organizacije, argentinske študentske federacije, Socialistične mladine Čila, mladine Venezuelske partije Action demokrati ca in mladine revolucionarnega gibanja na Kubi. SOVJETSKI TANKER V HAVANI Havana, 6. julija (Prensa Latina) — V havansko pristanišče je priplul sovjetski tanker -Cenovci« s 7300 tonami nafte iz Sovjetske zveze. Nafto bodo predelali v rafineriji -Shell«, ki je pod nadzorstvom kubanskega Inštituta za petrolej. ESSR SVARILO ARABSKIM DRŽAVAM London, 6. julija (Reuter) — Moskovski radio je včeraj objavil komentar, ki ocenjuje ameriške baze v nekaterih arabskih državah kot -resno posredno nevarnost« za varnost teh držav. Moskovski radio je komentiral poročilo ka- ma ja opravljala redne obve-I ščevalne polete nad Severno Afriko. Moskovski radio je ponovi! sovjetsko izjavo, da bodo uničene baze, s katerih bi letala prišla na sovjetsko ozemlje ter hkrati poudaril, da takšen ukrep ne bi samo uničil letal, ampak resno prizadel tudi države, kjer so oporišča. JAP0KSKA KANDIDAT ZA NOVEGA PREMIERA Tokio, 6. julija (AFP) — Japonski trgovinski minister Hajato Ikeda je sporočil, da bo kandidiral na položaj predsednika japonske vlade in šefa liberalno - demokratske stranke. Položaja bosta ostala prazna, ko bo premier Kiši odstopi!. Volitve za položaj predsednika liberalno demokratske stranke bodo 30. julija na vsedržavni skupščini stranke v Tokiu. DISCIPLINSKI UKREPI PROTI POŠTARJEM Tokio, 6. julija (AFP) — Japonska vlada je napravila ukrepe proti 12.400 poštnim uslužbencem, ki so stavkali proti ratifikaciji japonsko-ameriškega sporazuma. Poštarji so bili največ kaznovani z ukori, 186 poštarjev pa je bilo suspendiranih. - Po sporočilu vlade so bile kazni blage zato, ker je bila stavka kratka in ni v večji meri ovirala nemotenega delovanja pošte. manjši del te enote sodeloval tudi pri demonstracijah. Vzpodbujeno z nastopom nezadovoljnežev se je v drugem vojaškem taborišču v bližini Leopoldvilla prav tako izločilo določeno število pripadnikov vojaških sil. ki so se pridružili demonstracijam proti vladi. Objavili so, da ni bilo spopadov in da so se demonstranti kmalu razšli ter vrnili v svoje vojašnice. Aretirali so več oficirjev, o katerih pravijo. da so vzpodbujali izgrede. Ministrski predsednik Patrice Lumumba je davi sporočil vojakom, da bo vlada takoj povišala za eno stopnjo vse Kongožane, izvedla pa ustrezne ukrepe proti Evropejcem, ki so povzročili izgrede. O tem je bil danes obveščen tudi belgijski veleposlanik v Kongu. Lumumba je izjavil, da je namen njegove vlade imenovati na poveljniška mesta v upravi, policiji in vojski Kongožane. Le na ta način, je dejal. bomo pokazali, da je Kongo res neodvisna dežela. Demonstracije v Licati Licata (Sicilija), 6. jul. (Reuter). V mestu Licati v južni Siciliji so nastali v pretekli noči spopadi med policijo in približno 20.000 demonstranti, ki so protestirali zaradi sklepa urada za elektrifikacijo Sicilije, da ne bodo gradili elektrarne. ki bi jo morali zgraditi na tem področju. Demonstrant] so popoldne obkolili mesto in preprečevali odhod vlakov ter onemogočili cestni promet. Da bi razgnala demonstrante. je policija streljala v zrak. nakar je nastal spopad. Ob tej priliki sta bila dva človeka ubita, pet pa je bilo huje ranjenih. medtem ko je bilo ranjenih 19 policistom KONFERENCA 0 PREKINITVI JEDRSKIH POSKUSOV Še en korak naprej Sovjetski delegat je sprejel briianski kompromisni predlog za izvolitev funkcionarjev ŽENEVA, 6. jul. (AP). Vodja sovjetske delegacije na tripartitni konferenci za ustavitev nuklearnih poizkusov v Ženevi Semjon Carapkin, je sprejel n? včerajšnji plenarni seji kompron isni predlog britanskega zastopnika Michaela Wrighi-č za izvolitev šestih višjih funkcionarjev v organizacijo za nadzorstvo nad prepovedjo nuklearnih poskusov. \ Poudaril je. da se je ZSSR vedno izjavljala za kompromise in da je Wrightov predlog **v skladu z načeli paritete med obema strankama«, za kar se je Sovjetska zveza vedno zavzemala. Po predlogu britanske delegacije. ki ga je pretekli teden podal Michael 'Wright, naj bi bil na čelu kontrolne organizacije administrator, ki bi bil. kakor tudi njegov Drvi pomočnik. državljan nevtralne dežele. Med štirimi pomečni- ki bi bila dva iz vzhodnih, dva pa iz zahodnih dežeL Po seji je imel sovjetski delegat Carapkin tiskovno konferenco. na kateri je izjavil, da bo Sovjetska zveza, ako bodo ZDA nadaljevale nuklearne poizkuse brez soglasja drugih zastopnikov na pogajanjih v Ženevi, ocenila take poizkuse kot dejanja vojaškega značaja. V tem primeru bo ZSSR smatrala. da ima tudi sama pravico začeti poizkuse. Madžarska: Eichmannovi sledovš BUDIMPEŠTA, julija. Ko se bo čez nekaj mesecev začela pred izraelskim sodiščem razprava proti Adolfu Eich-mannu, bo v obsežnem seznamu zločinov tega nacista eno izmed najpomembnejših poglavij njegova delavnost v Madžarski. Samo v nekaj mesecih, od aprila do novembra 1944, je Eichmann s skupino svojih sodelavcev in ob vsestranski podpori madžarskih fašistov preselil približno pol milijona Zidov, ki so kasneje umrli v plinskih celicah Auschwitza in drugih nacističnih taborišč, Na Eichmannovem dolgem in s krvjo zaznamovanem potovanju po Evropi je bila Budimpešta zadnja relejna postaja, toda zato menda tudi najbolj strašna po obsegu zločinov, perfidnosti metod in vztrajnosti pri izvajanju zamišljenih akcij. Mnogoštevilni so dokumen-in pričevanja, ki še danes >vore, s kakšno pedantnost-> in lokavostjo je Adolf Ejch-ann začel uresničevati načrt i uničenje madžarskih Židov, so do spomladi leta 1944 veli relativno mirno in v pri-ritem upanju, da bodo doča-:ili konec vojne brez večjih 'tev. Eichmannov prihod v uclimpešto meseca marca je ončal vse te utvare. Začel je povsem lepo in hče izmed funkcionarjev židovske verske skupnosti, s ka-■ nmi je Eichmann konferi-r il drugega dne po svojem prihodu v Budimpešto, ni mo-; -I slutiti, da bi bil človek, ki =e zanima za njihove zadeve in način življenja, ki govori s poznavanjem židovskega vprašanja in ki obljublja, da bo celo obiskal židovski muzej v Pešti, ako mu bo dopustilo delo, njihov rabelj. Eichmann : namreč takrat govoril ljubeznivo. tako da je s svojim nastopom pridobil celo mnoge udi in zato tudi ni bilo čud-ako so nekateri izmed funkcionarjev židovskega sve-. prihajali k njemu in se pričevali zaradi postopka mađarskih fašistov. —. Jaz tega nisem kriv, niti m kakorkoli vmešan! Imam - mo tri sto svojih ljudi turi: in lahko samo njim pove-; ujem. To. o čemer govorite, so dejanja madžarskih oblasti, — je govoril Eichmann. Tj nesrečni ljudje niso ve-ciek, da je Eichmann že izdela' nepoln načrt o izgonu Židov in da so bile odredbe, po katerih sta delala zloglasna funkcionarja tedanjega madžarskega ministrstva za norenje zadeve Endre Laszlo in h a k: Laszlo, odredbe Adolfa Eichmanna. Prvo potovanje po Madžar-:i skupaj z Baki jem in En-*ejem. Laszlom je prineslo udi -prva --taborišča.. V opekamo v mestu Kaszi so zaprli 15.000 ljudi, v Szatoraljaujhe-Iju pa 13.000. Eichmann je govoril funkcionarjem židovskega sveta: -Deportacij ne bo!«, v roki pa je imel odredbo, po kateri bi moral doba\iti že v Drvih 'ednih približno 50.000 Židov za razna prisilna dela. Do konca maja so v taborišča smrti odposlali 94.000 -jadi. do srede junija pa se c to število povečalo skoro ”-a 400.000. Železniški vlaki so odhajali drug za drugim iz Budimpešte proti Auschwitzu. Bivanje Adolfa Eichmanna in. njegovih pomagačev, oficirjev SS Hermanna Krumeja n D:etra Wislizenyja.- v Madžarski bo os‘a’0 zaznamova-cb ne sama po številu odposlanih na morišča, temveč tudi Po nezaslišanem in čudovitem načrtu trgovine z ljudmi. Kakor dokazuje Eichmanno-va izpoved, je prejel direktno od Himmlerja pooblastilo, da začno v času. ko se je vojna sreča obrnila v škodo tretjega rajha. trgovino, ki bi prinesla Nemčiji kamione v zamenjavo za darovana židovska življenja. Eichmann jo budimoeštan-skemu židovskega svetu ponudil naslednje: Za vsak ka-m;on. ki ga nam izročite, bomo oprostili sto Židov! Židovski funkcionarji naj s posredovanjem židovskih dobrodelnih organizacij v Švici in Turčiji nakupijo kamione. Eichmann je govoril: «-Pripravljen sem. prodati vam milijon ljudi. Seveda, vseh Židov vam ne morem predati. Toliko denarja in blaga bi niti mi ne mogli zbrati. Toda milijon — toliko lahko. Dobavil vam jih bom od tam, kjer kh bom našel: iz Madžarske. Poljske, Terezina, iz Au-schivitza. Vi mi samo povejte, kaj vas najbolj zanima: ali moški ali noseče žene ali morda otroci?« Ta kupčija ni uspela, čeprav je Eichmann poslal posebno svoje zastopnike v Turčijo in Švico, da bi »pospešili zadevo«. Pred koncem vojne ti .dve deželi nista bili več pripravljeni odobravati dobave vojnega materiala Nemčiji. Eichmannovi pomočniki so tedaj začeli drugače: Ako se ne morejo dobiti kamioni, bomo trgovali za denar! Cena: en človek za dva -tisoč dolarjev. i Prvi vlak tistih, ki so se od-I kupili za to ceno, so poslali namesto v Švico v Bergen-Belzen, eno izmed najstrašnejših taborišč. Bili so tudi takšni, ki so imeli srečo. Horthy se je osebno zavzel za znane industrijce Korina, Vida. lastnika csepel-skih tovarn, barona Weissa in Venezuela: druge, ki so jih z letali prepeljali z Dunaja v Zürich. Le majhno je bilo število takih, ki so kakor baron Weiss in drugi morali odstopiti nacistom za 25 let v izkoriščanje svoje tovarne. Koliko so Eichmann in njegovi sodelavci osebno pri tem izkupili, ni znano. Znano je samo to, da je pri takšnih trgovskih transakcijah in izsiljevanjih pobral levji delež in da je v začetku decembra, ko so sovjetske čete prodrle pred Budimpešto, pobegnil na Dunaj z mnogimi milijoni v žepu in s skupno 6 milijoni človeških življenj na svoji vesti, zaradi katerih se bo moral kmalu zagovarjati pred sodiščem v Izraelu. Miloš Horo vic AKTUALNI PORTRET HAJATO IKEDA japonski trgovinski minister, ki je izjavil, da bo kandidiral za položaj predsednika liberalnodemokratske stranke namesto Nabosnka Kišija Po atentatu v Karakasu RIO DE JANEIRO, 6. julija. (Poseben dopis Tanjuga). Po nedavnem atentatu na predsednika Venezuele Romula Betan-courta so uvedli odločno preiskavo, ki je kmalu dala prve otipljive rezultate. Že tri dni po eksploziji v Karakasu, ki je k sreči povzročila predsedniku Betancourtu samo lažje poškodbe, so aretirali sedem ljudi, zapletenih v ta politični zločin, ki bi skoro pognal Venezuelo v zmedo, z velikimi nevarnostmi za njen še mladi ustavni demokratični red. Kakor pri prejšnjih poizkusih prevrata in odstavitve vlade, vodijo tudi sedaj sledovi preiskave v dve smeri. Vsi dokazi govore, da je bil atentat dejanje Trujillove diktature v sosedni Dominikanski republiki in pristašev odstavljenega venezuelskega predsednika Pereza Jimeneza, ki uživa azil v ZDA. Neposredno po atentatu je vlada domači letalski družbi »Ransa« razveljavila dovoljenje za obratovanje, ker kažejo znaki, da so njena letala prepeljala iz Dominikanske republike na o-samljena manjša letališča v Venezueli atentatorje in razstrelivo. Policija je aretirala direktorja podjetja kapitana Carlosa Chavesa, odstavila direktorja civilnega letalstva majorja Orasi j a Condea in poverila nadzorstvo nad poleti, za-. upljivi' osebi. Kar se t-iče oseb, ki so neposredno zapletene v atentat, čeprav jih je že sedem v rokah policije, nadaljujejo oblasti zasledovanja, da bi prijele nekega radiotelegrafista Luisa Sinfontesa, o katerem menijo, da je z radijskimi valovi povzročil eksplozijo dinamita. Podrobnosti, kako« je bil izvršen atentat na predsednika Betancourta, so sedaj popolnoma znane. Okoli 9. ure dopoldne se je 24. junija Betan-court v spremstvu ministra za obrambo in njegove soproge, šefa vojaškega doma in svojega osebnega zdravnika odpeljal z avtomobilom v univerzitetno mesto, kjer naj bi prisostvoval proslavi dneva vojske. Prav na kraju, kjer je edina ulica, ki vodi v univerzitetno mesto, najožja. je poleg pločnika stal avtomobil znamke »oldsmobil«, model leta 1952. V vozilu ni bilo nikogar. Predsednikov šofer je zavrl vožnjo, ker je bila ulica ozka, in ko se je avtomobil s predsednikom polagoma samo na meter razdalje pomikal mimo »oldsmobila«, se je zaslišala eksplozija. »Oldsmobil« se je razletel. Kosi kovin in stekla so se razleteli na vse strani, medtem ko je gost oblak dima zavil vse v temo. Eden izmed policistov, ki je bil takoj za predsednikovim avtomobilom, je bil na mestu ubit, polkovnik Perez in šofer predsednikovega avtomobila sta prav tako izdihnila, prerešetana s koščki železa in stekla. Med zmedo, ki je nastala, so policisti — motociklisti opazili predsednika Betancourta, kako se skuša sam in okrvavljen izvleči iz svojega uničenega avtomobila. Prenesli so ga takoj v univerzitetno kliniko, kjer je že nekaj minut po atentatu prejel zdravniško pomoč. Hudo ranjeni minister za obrambo general Enriques in njegova soproga, ki sta spremljala predsednika v avtomobilu, sta bila takoj operirana. Že prvi znaki so kazali, da je eksplozijo povzročila velika količina razstreliva, ki so ga namestili v osamljenem »oldsbjdbilu« in “sprožili"z -radijskimi ’ valovi. Razen' radio-operaterja Sinfontesa išče po- Indonezija: licija sedaj tudi nekega Jane-sa B us taman ta, o katerem menijo, da je pripeljal »oldsmobil« na kraj atentata. Dopisnik brazilskega lista »Estado« je sporočil iz Kara-kasa, da so v venezuelski prestolnici mnenja, da bi moral biti atentat na Betancourta prvo dejanje novega poizkusa desničarske vstaje, za katero so posebno zainteresirani tisti vojaški poveljniki, ki so uživali posebne privilegije v času Jimenezove diktature. Dopisnik pravi, da so doslej reševali problem mnogih izmed teh nezadovoljnežev na enostaven, toda neučinkovit in nedosleden način —■ pošiljali so jih v inozemstvo kot ved j e diplomatskih misij, toda v inozemstvu so nadalje delali načrte za nasilno izmenjavo režima. Tokrat je uporniški načrt določal kot prvi korak odstranitev predsednika Betancourta, ker so pričakovali, da bi njegov odhod iz političnega življenja povzročil zmedo glede na nasprobstva, ki so nastala med tremi vladnimi koalicijskimi strankami in levo opozocijo, v ■ kateri so disidenti iz Betancourtove. »demokratične akcije« in. komunistične partije Venezuele. V nasprotju s pričakovanji zarotnikov pa se je demokratična enotnost takoj po atentatu na Betancourta vsaj začasno obnovila. Prvi politični prvak, ki je po atentatu pozval prebivalstvo, je bil vodja levega krila »demokratične akcije« Domingo Alberto Ran-chel, ki je dejal: »Ogorčen sem nad podlostjo povzročiteljev atentata. S svojimi tovariši sem pripravljen braniti sedanji ustavni red.« V istem smislu so se obrnili na prebivalstvo prvaki ostalih strank ter zastopniki sindikatov in študentskih organizacij, medtem ko so vojaški poveljniki izrazili lojalnost vladi. Kakor že tolikokrat v zadnjih dveh letih je demokratični razvoj v Venezueli, čeprav je poln notranjih protislovij, pokazal, da razpolaga z velikimi rezervami moči. Zato so se tudi lahko ministri in voditelji strank sestali samo dve uri po atentatu v predsedniški palači ob odsotnosti ranjenega Betancourta, toda ob manifestacijah ljudstva, pripravljenega za boj, in so lahko odredili odločne ukrepe za ohranitev notranje varnosti in za izsleditev zarotnikov. Jaša Almuli Boj proti praznoverju DŽAKARTA, 6. jul. V uradu vrhovnega javnega tožilca Indonezije so ustanovili pred nekaj dnevi nov oddelek, svet za nadzorstvo nad razvojem družbe. Naloga tega oddelka je boi proti raznim fanatičnim verskim sektam in mističnim društvom, ki so se v zadnjih letih začela pojavljati v velikem številu predvsem na otoku Java. Ustanovitev tega urada je eden izmed ukrepov, ki so nameravani za širjenje presvete med množicami, zlasti proti zaostalosti in praznoverju. H aročajte i letoviški naslov Branilec dr. Servatius Iz Bonna poročajo, da bo obrambo vojnega zločinca Adolfa Eichmanna prevzel kölnski advokat dr. Robert Servatius, ki bo vodil celo skupino advokatov. Obrambo je prevzel, poročajo, na prošnjo Eichman-novih sorodnikov. Dr. Servatius pri tem poslu ni novinec. Na nürn-berškem procesu je branil političnega voditelja in generalnega opolnomočenca Hitlerjeve »delovne službe« Sauckela, na procesu proti zdravnikom, ki so v koncentracijskih taboriščih izvajali pcekuse na zapornikih, pa je branil glavnega obtoženca dr. Brandta. Nekaj kasneje je bil glavni branilec tudi v procesu proti Göringovemu koncernu. Dr. Servatius je že stopil v stike s preiskovalnimi organi v Tel Avivu ter jih je seznami s svojimi pooblastili. Ko so odvetnika vprašali, zakaj je sprejel Eichman-novo obrgmbo, je izjavil, da zato, ker »zelo dobro pazna gradivo«. Neposreden vzrok za to akcijo vrhovnega javnega tožilca je več tragičnih dogodkov, ki so se pripetili v zadnjem času v raznih krajih Jave. Posebno velik odmev je imel dogodek, ki se je pripetil v začetku januarja v Citaringu-lu, majhni gorski vasi v okrožju Sukabumi na zahodni Javi. Citaringul je kup majhnih hišic, ki tesno obdajajo vaško džamijo. Vas na neki planoti obdajajo debla kokosovih orehov in polja riža. Ves ta gorski kraj je znan po dobrem zraku in trdijo, da je to siromašno področje najbolj zdravo v vsej Indoneziji. V Citaringul je nedavno prišel nov »mesija«, človek tridesetih let z imenopi Navavi. Ta je prinesel v vas sekto ki je bila pred nekaj leti ustanovljena v okolici Tasikmala-je, nekem drugem gorskem okrožju Zahodne Jave, kjer prav tako prizadevanja vlade za prosveto ljudstva še niso mogla zajeti vsega prebivalstva. Že dolgo so oblasti prejemale poročila, da se dogajajo v vaški džamiji v Citaringul u nekakšne čudne in nenavadne ceremonije. Vojaške oblasti so poslale v vas dva pripadnika enot vaške straže. Ne da bi se upala stopiti v džamijo, sta tli dva opazovala dogodke skozi okno. Pri ceremoniji je sodelovalo sto moških in ženskih pristašev Na-vavija povsem golih. »Prerok« je ob tej priliki objavil sveto sporočilo. »Vsemogočni« je sporočil: Navavi se mora oženiti s tremi nedolžnimi deklicami, drugi pa se morajo ločiti od svojih žen. ako se ne bodo ponovno poročili po posebnem obredu sekte. Tedaj pa je nenadoma nastal nered. Nekdo v džamiji je med .ceremonijo skupnega plesa opazil presenečena obraza obeh »nevernikov«. Z noži in zaostrenimi bambusovimi palicami so »verniki« prihiteli iz džamije, da bi kaznovali »nevernike«. Enemu stražniku se je posrečilo pobegniti, drugi pa je plačal z življenjem svojo počasnost. Naslednjega dne je prispela v vas preiskovalna komisija v spremstvu manjše vojaške encite. Zastopnike oblasti je sprejelo sredi vasi 80 pripadnikov »absolutne resnice« s »prerokom« Navavijem na čelu, oboroženih z noži. bambusovimi palicami in kamenjem, ter brez mnogo premišljanja napadlo »nevernike«. Vojaško spremstvo, ki je čakalo pred vasjo, je prepozno prihitelo na pomoč. Vojaki so pozivali fanatike, naj se pomirijo, zatem pa so parkrat ustrelili v zrak, kar pa ni pomagalo. Sporočilo »vsemogočnega«, ki ga je objavil Navavi, je trdi- lo. da so »verni« neranljivi in da jim tudi meči ne morejo prizadeti nič hudega. Ko so se znašli v brezupnem položaju, so vojaki začeli streljati v množico. Skupen rezultat dogodka je bil: 22 ubitih in 15 ranjenih pristašev »absolutne resnice« skupaj s »prerokom« Navavijem ter pet mrtvih in eden hudo ranjeni zastopnik organa oblasti. Obstoje tudi sekte,- ki se bavijo s preganjanjem »zlih duhov« iz bolnega človeka. Da bi izgnali, »hudiča«, odpro bolniku' želodec in če nato kljub temu ne zapusti bolnika, umre slednji v navečjih mukah. Po izjavah vrhovnega javnega tožilca Gunavana je približno 200 raznih sekt in mističnih društev, ki opravljajo najbolj neverjetne obrede, cd najbolj nedolžnih do najbolj nemoralnih in najbolj nečloveških. Mnoge izmed njih 1 imajo po izjavi javnega tožilca novinarjem znake, ki bi lahko dovedli do rušenja javnega reda in varnosti. Zato so oblasti sklenile začeti odloč- | nejše akcije to preprečiti, da bi posamezniki ne izkoriščali prebivalstva, naklonjenega praznoverju. V novem oddelku javnega tožilstva, v svetu za nadzorstvo nad razvojem družbe, so izbrane osebnosti iz raznih vladnih uradov. Z zbiranjem gradiva, podatkov in s preiskavami bo oddelek skušal, kakor je poudaril javni tožilec, onemogočiti neljube pojave fanatičnih sekt in društev. To bo začetek boja, ki bo zahteval velike napore in sredstva in ki bo bržkone trajal dolgo, ker ne bodo potrebni samo ukrepi proti takim pojavom,"temveč mnogo širši ukrepi za prosvetni napredek prebivalstva. Davor Holjevič ZUJI DOGI Milil Doms IR PO SUBTIf - i , ^ . . .... ' ‘ Aneurin Bevan umrl London, 6. jul. (AP) Zastopnik britanske Laburistične stranke je objavil, da je danes popoldne umri namestnik predsednika laburistične stranke Aneurin Bevan. Lani decembra je bil Bevan operiran na želodcu. Čeprav niso nikdar objavili značaja bolezni, so domnevali, da gre za bolezen raka. V zgodnji mladosti je bil Bevan rudar v premogovnikih. V De Goulle o Alžiriji Cherbourg, 6. jul. (AFP) — Francoska predsednik de Gaul-le je izjavil danes v Cherbour-gu, da se stvari razvijajo »korak za korakom na poti k ustvaritvi takšne Alžirije, ki bo po prirodi stvari povezana 3 Francijo«. Dodal je, da bodo o prihodnosti Alžirije odločali Alžirci sami, da pa »vsi tisti, ki ovirajo takšno odločitev, ne delajo v korist alžirskega naroda in miru«. Po besedah predsednika de Ganila uživa Francija danes večji ugled kakor v katerikoli dobi prej. 18. letu starosti je postal sindikalni funkcionar, leto dni kasneje pa je bil izvoljen za predsednika rudarske organizacije v svojem rojstnem kraju. V 31. letu starosti je postal poslanec svojega kraja. V izvršni odbor laburistične stranke, v kateri je užival velike simpatije kot talentiran govornik, je bil Bevan izvoljen leta 1944, po zmagi laburistov pri volitvah je neposredno po vojni postal minister za zdravstvo v vladi ministrskega predsednika Attleeja. V laburistični vladi je bil minister za delo. Neposredno po vojni se je odlikoval kot pobudnik socialnih reform in njene usmerjenosti v laburistični stranki. Bevan je umrl v 62. letu starosti v svojem domu, nedaleč od Londona. Ameriška razstava v Moskvi Moskva, 6. juil. (TASS) V Moskvi so danes odprlii razstavo sodobnih ameriških umetnikov. 25 umetnikov iz ZDA je razstavilo 56 del. Elsenhower ni pesimist Ameriški predsednik o perspektivah za mir WASHINGTON, 6. jul. (AFP-Reute). Na svoji redni tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower izjavil danes, da ni pesimist glede perspektiv za mir, in dejal, da bo novemu predsedniku ZDA priporoči? prizadevanja v tej smeri, podobna tistim, ki se jih je sam posluževal. Glede prepovedi nuklearnih poizkusov je izrazil upanje, da bo mogoče doseči sporazum. Predsednik Eisenhower je v I poskusov ker zaslužijo ta po-odgovoru na vprašanje o od- | gajanja po njegovih besedah nosih med Vzhodom in Zaho- , napore. Dejal je. da v stali-dom obdolžil ministrskega • ščih ZDA ni nobenih spre-predsednika Hruščeva zaradi ; memb glede moratorija za po-»vmešavanja v notranje zade- j izkuse. da pa si je pridržal ve ZDA pred predsedniškimi pravico ZDA izvršiti podze- volitvami«, vendar pa se je zavzel za nadaljevanje pogajanj o ustavitvi nuklearnih Nehru o obisku v Ladaku New Delhi, 6. jul. (IIS) Indijski ministrski predsednik Nehru se je vrnil v šrinager v Kašmiru z obiska jv pokrajinah ob indijsko-kitajski meji. Izjavil je, da bo ukrenil potrebne korake za zaščito indijskih mej. »Res je,-« je dejal Nehru, »da so nekateri deli ozemlja Ladaika pod okupacijo tujih čet«. Predsednik indijske vlade je nato omenil razvoj Kašmira. Po njegovih besedah je z okrepitvijo vaških občan — panča-jatov in kooperativ edinole meljske nuklearne poskuse, ako ne bi dosegli s Sovjetsko zvezo sporazuma o splošni prepovedi. Eisenhower je omenil tudi, odnose ZDA s Kubo. Izjavil je samo toliko, da bo glede uvoza kubanskega sladkorja v ZDA danes ali jutri objavljeno posebno sporočilo. Malaja prepovedala uvoz iz Južnoafriške unije Kuala Lumpur, 6. jul. (AP) Malaja je prepovedala od 1. avgusta dalje uvoz vseh vrst blaga iz Južnoafriške unije. To je danes sporočil malajski ministrski predsednik Abdul mogoče ustvariti trajno podla- j Tunku Rahman na tiskovni go za napredek dežele. : konferenci, Podpora Izraelu Spomenica Svetovnega židovskega kongresa v zvezi z Eichmannom — Navajanje primera Andrije Artukovića' NEW YORK, 6. jul. (Tanjug), komisija za mednarodne zadeve židovskega kongresa je objavila spomenico, v kateri podpira, ob sklicevanju na primere iz mednarodne pravne prakse, namen izraelske vlade, da sodi vojnemu zločincu Eichmannu v Izraelu. Ta spomenica spominja, da priznava mednarodno javno pravo v načelu univerzalnost liiuijauceni v ivuuaai je bila usoda dosti urnejša kol Indijancem v ZDA. Predvsem je bila Kanada preslabo obljudena, in to je še danes, da bi prihajalo do spopadov, včasih do iztrebitve, kakor so bili pogosti na ozemljih, ki so danes del ZDA. Kanadski Indijanci so bili celo dostikrat zavezniki-belcev in so se ohranili v precej večjem številu kot njihovi manj srečni rojaki, večinoma nižinski Indijanci, na jugu. Saj se je tudi pogostokrat dogajalo, da so Indijanci iz ZDA po hudih spopadih uhajali čez kanadsko mejo, da bi se rešili zasledovalcev in uničenja. Tako je danes Kanada pravzaprav ostala »klasična« indijanska dežela, kjer indijanska plemena, ki ob praznikih nosijo bujne perjanice, živijo v miru. Tudi politiki se radi oglašajo pri njih, saj utegnejo takšni obiski prinašati tudi določene politične koristi. — Na sliki vidimo kanadskega ministrskega predsednika Johna Diefenbakerja med slovesnostjo, ko so mu podelili naslov častnega poglavarja indijanskega plemena, Blood. Vrač plemena Jack Low Horn, »Nizki rog«, mu posaja na glavo perjanico. zločinov proti človeštvu, in pra-vi, da se lahko zločincem, ki so zakrivili takšne zločine, sodil v vsaki deželi. Ko z obžalovanjem ugotavlja, da se mnoge dežele zatekajo k raznim izgovorom, da bi se izognile izročitvi ali sojenju vojnih zločincev, navala spomenica primer ustaškega zločinca Andrije Artukovića. ki ga ameriško sodišče ni izročilo jugoslovanskim oblastem kljub neizpodbitnim dokazom, ker ima baje »Artukovič razloge, da se boji političnih preganjanj v Jugoslaviji:« Sojenje Eichmannu v Tel Avivu bo pomenilo moralno preizkušanje civiliziranega sveta, zaključuje komisija v spomenici. Določitev Rieie med Kitajsko in Burmo Rangun, 6. jul. (Tanjug) — Kitajsko - burmanski obmejni odbor je končal svoje zasedanje v Rangunu. Kakor poroča »Hainhua« je bil ta odbor ustanovljen v skladu s sporazumom med vladama obeh dežel o obmejnih zadevah. Kakor poudarja objavljeno sporočilo, so se sporazumeli o delovnem postopku skupnega odbora in njegovih posebnih nologah v skladu s sporazumom, kakor tudi o organiziranju in delu skupnih komisij, ki naj bi danes začele delati na terenu. Skupni odbor je sklenil, da bo imel svoje prihodnje zasedanje ob koncu meseca. -j KULTURA IN PROSVETA Jr!. ..SVOBODA PLESNE fistiiai SPONTANOSTI PO GOSTOVANJU SARAJEVSKEGA BALETA Križanke so še vedno zaprte, toda baletni festival se odvija. Srečanja se vrstijo in nosijo s seboj specifične plesne načine in svojska plesna gledanja, odkrivajo različna iskanja in hotenja. Baletna revija postaja od nastopa do nastopa pestrejša in bogatejša. Sarajevski balet, ki je gostoval v ponedeljek zvečer v naši Operi, v Ljubljani ni novinec. Že pred leti jo je obiskal in s plesom oznanil, da živi in ustvarja in išče, intenzivno išče svojo posebno umetniško pot. Zaradi te posebne umetniške poti, ki smo jo takrat zaslutili, smo ga tudi to pot zelo pazljivo sprejeli. Nismo bili razočarani. Srečanje s sarajevskim baletom je prineslo v baletno dogajanje nekaj novega in nepričakovanega; daleč od oficialnih razmišljanj o preoblikovanju naše plesne folklore v neposredni element baletne tehnike zaradi ustvarjanja jugoslovanskega nacionalnega baletnega stila. Mimo in preko lastne šibkejše in manj precizne in zavestne baletne tehnike je namreč sarajevska baletna družina našla pot v svet elementarne plesne spontanosti in se ji je predala. Predala s takim zanosom in s tako pristnostjo, da si je izsilila v njenem območju plesno čistost in bogastvo novih ple-snotehničnih sredstev in izrazil, ki jih ni v stilnem baletnem besednjaku, ampak jim botruje plesni prainstinkt in vsa folklorna tradicija bogate bosanske zemlje. S tem ne mislim na stilizirane folklorne korake niti na folklorne plesne vložke, ki jih Sarajevski gostje plešejo z neverjetno zavestno suverenostjo, ampak na gibanje, ki se pretaka kot pravi ljudski ples skozi razigrane plesne instrumente in oblikuje nov plesni način. Verjamem, da je to ena od poti, celo pomembnih poti v iskanju našega plesnega načina. Razvijanje sproščenega elementarnega plesnega izraza in njegovo preoblikovanje v plesno izrazilo vzporedno (ne zaporedno) ob usvajanju in poglabljanju osnovne plesne tehnike. Nastop, ki ga je sarajevski balet pripravil, je sestavljen iz treh različnih baletnih del in vsekako predolg za en sam večer. Človeku se zdi, kot bi sarajevska baletna družina skušala z enim večerom nadomestiti vsa dolga leta šibkega umetniškega kontakta: kot bi hotela z mlado zanesenostjo in zaupljivostjo razkriti prav vse, kar -ji leži na duši; kot bi sploh ne zaupala ponovnim srečanjem in prihodnjim festivalom. No, večer je vseeno predolg za intenzivno spremljanje in sprejemanje plesnih vrednot s strani gledalcev, če na izvajalce niti ne pomislimo. Tri različna baletna dela, tri različne plesne vrednosti. Lirska plesno muzikalna kompozicija korer/jrafske sekvence; pripovedno pantomimski balet Sanje na ulici in ljudska plesna zgodba Leetovo srce. Vsa tri baletna dela so stvaritve sarajevskega koreografa Franja Horvata, ustvarjalca izredne muzikalnosti in globokega vizualnega' in prostorskega čuta. Njegovo plesno komponiranje je svobodno in plesno inventivno. Njegov odnos do prostora se poslužuje kompleksnih učinkov barve, linije in oblike zaradi razdelitve in oblikovanja. Njegov odnos do glasbene dinamike je neposreden; dinamično izrazno sredstvo mu je prvenstveno variiranje plesnih skupin in hitrost in po-udarjenost njihovega gibanja; manj notranja čistost in dinamična vrednost baletnih izrazil, ki jih sarajevski baletni ansambel še premalo obvladuje in z njimi v premajhni meri razpolaga. Koreografske sekvence (glasba Eduard Grieg, koreografija Franjo Horvat) so lirski balet, katerega vsebina je boj med svetlobo in senco, med lepoto in zlobo, med življenjem in smrtjo. Toda Griegov ftncert je za mladi sarajev-jki balet še trd oreh in mu ST enakovrednost plesa ob sili glasbene kompozicije primanjkuje plesnih sredstev. To je tem bolj občutno, ker je osrednji plesni lik kompozicije, fant, ki bi moral biti gonilna sila baleta, statično postavljen in markirano plesan. In vendar so nam prav Koreografske sekvence prinesle najlepši plesni duet, kar smo jih doslej srečali na festivalski reviji, namreč duet fanta z mrtvo deklico. Sanje na ulici (glasba Rossini - Respighl, libreto in koreografija Franjo Horvat) so nova varianta Fantastične prodajalne, sodobno zasnovana in obogatena s sodobno socialno noto. Bogatega kupca in nočni karneval v trgovini igrač nadomesti opeharjeni čistilec čevljev in žalostna prodajalka cvetja, ki ju njune tihe želje popeljejo v zasanjani svet otroških punčk in pajacov; za kratek čas sanjarjenja. Scensko svež In sodobnemu okusu bližnji, plesno čisti prostor spremlja plesno in glasbeno usklajeno ter prostorsko lepo oblikovano koreografijo, ki je majhen biserček naše koreografske ustvarjalnosti. Slabijo jo nekatera plesna in plesno dinamična ponavljanja v srednjem delu (sanje), ki so vzrok plesno dinamični stagnaciji. Izvedba plesov je polna iznajdljivosti in pristno doživljena. Posebej je v tem baletu treba omeniti čistilca čevljev (Medo Imanić) in prodajalko cvetja — lutko v sanjah (Greta Gademajer), ki sta nosila glavno težo baleta. Leetovo srce (glasba Krešimir Baranovič, koreografija Franjo Horvat) je srečna kombinacija čudovito izvajanih folklornih plesov in razigrane karakterne plesne pantomime, ki se vanjo vpleta nekoliko šibkeje zasnovana ljubezenska idila. Po vsebini je to ljudska zgodba, Id se godi na sejmskem prostoru s stojnicami; fant pokloni svojemu dekletu leetovo srce; rahel zaplet s prihodom ciganke se srečno konča; ljudstvo prenočuje na planem in dekle sanja v objemu fanta plesne sanje (s čemer se vsebinska kompozicija približuje Sanjam na ulici); zanimivo je sejemsko jutro; vse se konča s srečnim plesnim rajanjem. V baletu Leetovo srce je ljudski plesni izraz tako živ, da naravnost trepeta nad plesnimi koraki izvajalcev in se objestno smeje iz posameznih kretenj in iz skupinskih kombinacij. Naj omenim še to, da v Lectovem srcu poleg plesalcev nastopajo tudi likovno v smislu naivnih kmečkih slikarjev zasnovane podobe živali (goske, krava), ki se v plesnem ritmu prepeljujejo preko odra in se zlivajo s humorjem plesa na trgu v estetsko celoto, ks človek nikoli ne bi verjel vanjo, če je ne bi doživel. Sarajevski balet je mlad in danes na razvojni stopinji, Id ji je bližja plesna pripoved-,nost kot plesna lirika. Čaka ga vsekakor še pot In borba, da tudi to osvoji. Vendar je njegov prispevek k naši baletni in plesni umetnosti že danes pomemben in je njegova plesna vloga spajanja baleta s prvinsko nacionalno plesno zapuščino velika in vredno izpolnjena. Marija Vogelnikova r * v Z jugoslovanskega knjižnega trga V izdajanju zbranih del Miroslava Krleže, ki izhajajo pri zagrebški »Zori«, je po 14-15. zvezku nastala občutna vrzel dveh let. Pred dnevi je izšel 16. zvezek, ki prinaša Krleže-vo mladostno pesniško delo pod naslovom »Simfonije«. V tem zvezku je natisnjenih na blizu dve sto straneh šest poem, izmed katerih so bile štiri prvič tiskane predzadnje leto prve svetovne vojne, se pravi 1817. leta, dve pa poldrugo desetletje kasneje, 1933. leta. V tej izdaji so sedaj poeme prvič združene v harmonično celoto. Gre za poeme »Pan«, »Opoldanska simfonija«, »Somrak«, »Nokturno«, »Sodomske bakanalije« in »Ulica v jesenskem jutru«. V glavnem spadajo v Krležev mladostni opus, med dela, ki so pri priči zbudila pozornost posebej zaradi izrazitega, nenavadnega lirizma. V zbirki »Romansirane biografije znamenitih mož« je beograjska založba »Rad« izdala pod naslovom »Na Orlovem kršu« življenjsko in pesniško podobo Petra Petroviča Njegoša, avtorja »Gorskega venca«, kot jo je zapisal pe- snikov rojak Trifun Djukič. Na več kot dve sto straneh je prikazano življenje in delo tega izjemnega in tragičnega človeka črne gore. vladarja in pesnika ene največjih pesnitev, kar jih premorejo naše književnosti. Djukič je bil res poklican, da nam opiše tega človeka. Kot je pred nekaj leti v podobnem delu izvrstno prikazal znanega vojvodo in pisatelja Marka Miljanova, tako se mu je tudi sedaj posrečilo napisati več kot zanimivo knjigo. Avtor Se je sicer naslonil na znane najvažnejše vire, zlasti na Ljubomira Ne-nadoviča, Vuka Vrčeviča, Pavla Popoviča, Milorada Meda-koviča. Lazarja Tomanoviča in še nekatere, vendar je v delo vpletel nekaj manj znanih nadrobnosti in dogodkov, ki so v zvezi z Njegošem. Zlasti gre za nekatere čisto človeške trenutke. Precej gradiva so mu nudila tudi Njegoševa pisma, ki so pred leti izšla v celotni izdaji. Knjiga je natisnjena v zelo okusni opremi in v latinici. Ko sem že pri biografskih delih o naših znamenitih možeh, moram omeniti, da ie tu- u nam kažejo BENNY GOODMAN Hollywoodskim scenaristom • je zmanjkalo klasičnih juna-kov za biografske filme. Pa [ so od pevcev in slikarjev po-segli med imena modernega ! glasbenega sveta, ki se lepo i ujemajo z osnovnmi pravilom ateljejskih biografij, s popularnostjo. In tako se je na filmski trak zapisala tudi biografska zgodba enega izmed najvidnejših predstavnikov sodobnega jazza. Bennyja Goodmana, ki jo te dni gledamo na naših platnih. Ni potrebno ponavljati vseh ugotovitev, pred katere nas vselej znova postavlja kvalitativna presoja ameriških filmskih biografij. Vsak gledalec že ve, da v takih proizvodih ne sme iskati resničnega izpovednega hotenja neke osebne ustvarjalne resnice, temveč le \ bolj ali manj srečno prilagojeno in osladkano štorijo, ki vodi iz revne m.ladosti v slavo in čast zrelih let. Zato zapišimo le bežno ugotovitev, da je v posredovanju in dramatizaciji biografskih elementov ta film mogoče še bolj malomaren, površen in nepopoln, pa tudi slabše odigran, kot zahteva že tako precej nizko povprečje. Privlačnosti tega filma moramo torej iskati drugod, na področju, ki bi moralo biti v kov za biografske filme• Pa spremljevalni faktor, pa je v veliki večini primerov prerasel v osnovni namen, kateremu filmski avtorji posvečajo več pozornosti kakor zgodbi sami; v posredovanju stvaritev izbrane osebnosti. Film »Ben-ny Goodman« je v tem pogle- Risbe s predstave sarajevskega baleta je prispeval Uroš Vaga ja du prava panorama razvoja jazzovske glasbe od dvajsetih let do časa pred začetkom druge svetovne vojne, ko je ta glasbena smer dosegla s koncertom Bennyja Goodmana v Camegie Hallu prvo veliko umetniško priznanje. Sodelovanje najbolj priznanih orkestrov in solistov je dalo filmu odlično glasbeno spremljavo, ki navdušuje slehernega poznavalca in ljubitelja jazza. Zato bi lahko rekli, da film »Benny Goodman« bolj poslušamo kakor gledamo. In zares bo poslušalcu ugajal bolj kakor gledalcu, saj bo spregledal njegove vsebinske povprečnosti in spodrsljaje. Spomenica zagrebške likovne Akademije Ob petdesetletnici obstoja Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu je izšla posebna spomenica, ki prikazuje razvoj tega pomembnega zavoda od začetkov do danes. Ta zgodovinski pregled sta napisala Ljubo Babič in Matko Peič. Posamezne stroke so posebej obdelali Babič trisanje in slikarstvo), Marijan Detoni (o današnjem odseku grafike), Ivan Režek (o planerskem slikarstvu), kipar Radauš (kiparstvo). A. V. Mihičič (o odlivanju brona in mavca) in A. Mutnjakovič (o arhitektonskem odseku). Razen tega obsega spomenica še študije in članke o predavanju likovne zgodovine (Babič), o estetski vzgoji (Z. Pregrad), o perspektivi in deskriptivi (I. Geršič) in Radaušev članek o Akademiji v narodnoosvobodilnem boju. Na koncu knjige je dodatek z reprodukcijami. di beograjski »Nolit« v podobni zbirki zadnje čase izdal dvoje pomembnih del. Znani strokovnjak za reformacijsko književnost dr. Mirko Rupel je napisal biografsko študijo o začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju, hrvatski zgodovinar Josip Horvat pa je obdelal Ljudevita Gaja. Obe deli sta vredni vse pozornosti. Slovence bo Ruplova študija še posebej zanimala, ker tako na široko doslej še nihče ni prikazal Trubarjevega življenja in dela. Omeniti moram tudi. da Ruplovo delo v slovenščini še ni tiskano. Zagrebška založba »Lykos« se je odločila za izdajo treh izborov hrvatsktga pesništva. Prva knjiga bo zaobsegla največje časovno obdobje od prvih začetkov pa skoraj do konca 19. stoletja. Izšla je prav te dni in je pesmi zanjo izbral Ivan Slamnig. Drugi zvezek, ki začenja s pesnikom Kranjčevičem in sega do druge svetovne vojne, izide prihodnje leto in bo pesmi zanj izbral Dragutin Tađijanović. Tretji zvezek, ki bo pomeni) prerez hrvatske lirike, kot se je razvila zadnjih petnajst let, bo uredil pesnik Slavko Mihalič. O izboru prvega zvezka lahko zapišem, da je Slamnig imel v glavnem srečno roko. Uvrstil je vanj ljudske pesmi, umetniške pesmi neznanih avtorjev, bogato je upošteval dalmatinske pesnike 15.. 16. in 17. stoletja in ilirce, močno je poudaril po zadnji vojni tako rekoč pozabljenega Augusta Harambašića, medtem ko je čisto preskočil didaktičnega Matijo Teljkoviča .Matica hrvatska je izdala med svojimi rednimi knjigami roman srbskega pripovednika Mileta Vuksanoviča »Ra-djanje rodjenih«. Gre za prvo pripovedno delo nekdanjega mizarskega pomočnika iz Bla-ca v Srbiji, kjer se je pisatelj rodil in s sedemnajstimi leti odšel v partizane. Danes je letalski poročnik. Piše o ljudeh, ki so rojeni med revolucijo, se pravi o mladih ljudeh, o novi naši generaciji v prvih letih po vojni v malem srbskem mestecu v konfliktu z zadnjim predvojnim rodom Značilno je. da je prvo delo novega srbskega pripovednika izšlo v Zagrebu v ekavščini Omenjam, da gre za prvi del tetralogije, katere drugi del pod naslovom »Mrlje« (Madeži! bo še letos izšel prav tako v Zagrebu, pri založbi »Zora«. Avtor je napisal tudi ž« tretji del pod naslovom »Tima i drugi«, četrti del je Pa že blizu konca. Prvi del ima čez 400 strani in je naletel na sorazmerno dober sprejem pri kritiki. T. P. RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA RAZPISUJE NATEČAJ v počastitev 20. obletnice vstaje Jugoslovanskih narodov za izvirne radijske igre, izvirne mladinske radijske igre, reportaže: »O delavskem upravljanju«. »Organizirajmo si življenje v komuni«, za oddajo »Naši dosežki po revoluciji«, izvirne TV igre in TV adaptacije (dramatizacije), izvirne mladinske TV igre in mladinske TV adaptacije (dramatizacije) ter sinopsise in scenarije kratkih TV reportažnih filmov. POGOJI RADIJSKEGA NATEČAJA: 1. Izvirna radijska igra: Teksti naj zajemajo snov I2 naše revolucionarne preteklosti, iz narodnoosvobodilnega boja ali iz našega povojnega življenja Priredbe že objavljenih proznih ali dramskim del so izključene iz natečaja. Teksti naj obsegajo največ do 40 str* .i po 30 vrst 2. Izvirna mladinska radijska igra: Teksti naj zajemajo snov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja ali pa iz današnjega življenja. Obravnavajo naj - problematiko, ki je predmet zanimanja otrok v sedanjem času. Vsebina mora biti primerna otrokom do 15. leta. Teksti naj obsegajo 20 do 25 normalno tipkanih 9trani. 3. Reportaža o delavskem r pravi jan ju: Reportaža naj prikaže delavsko upravljanje kot osnovo našega gospodarskega in družbenega sistema ter konkretne rezultate v proizvodnji in preobrazbi proizvajalcev — upravljalcev s-amih. 4. Reportaža »Organizirajmo si življenje v komuni«: Za osnovo reportaže naj služi komunalna samouprava, ki se lahko kaže tudi v eni njenih številnih oblik, n. pr.: v stanovanjskih skupnostih, hišnih svetih, krajevnih odborih. šolskih odborih, svetih, v odnosu komuna — podjetje itd. 5. Oddaja: »Naši dosežki po revoluciji«: Oddaja naj pokaže revolucionarno-družbeno preobrazbo po vojni na kateremkoli območju našega življenja. Reportaže naj obsegajo največ 10 normalno tipkanih strani ali 30 minut in naj se po oblik *vni plati kar najbolj prilagodijo radijski obliki. RTV Ljubljana je pripravljena dati za prinovo razpisnih del na razpolago tudi tehnična sredstva. • ' i-dar le na podlagi predloženega širšega koncepta. RTV Ljubljana lahko dela, ki so prispela na natečaj, uvrsti v program še pred iztekom predpisanega roka Nagrade: 1. Izvirna radijska Igra: I. nagrada 200.000 din II. nagrada 150.000 din HI. nagrada 100.000 din 2. Izvirna mladinska radijska igra: I. nagrada 200.000 din II. nagrada 150.000 din Ul. nagrada 100.000 din 3. Reportaža: »O delavskem upravljanju«: I. nagrada 60.000 din II. nagrada 45.000 din III. nagrada 30.000 din 4. Reportaža »Organizirajmo si življenje v komuni«: I. nagrada 60.000 din n. nagrada 45.000 din III. nagrada 30.000 din 5. Oddaja: »Naši dosežki po revoluciji«: I. nagrada 60.000 din II. nagrada 45.000 din III. nagrada 30.000 din POGOJI TELEVIZIJSKEGA NATEČAJA: 1. Izvirne TV igre in TV\ adaptacije (dramatizacije); Teksti naj obravnavajo tematiko iz naše revolucionarne preteklosti, iz NOB in ilegale, ali pa iz našega povojnega življenja. Zaželena so tudi dela vedre vsebine (komedije satire) iz sodobnega življenja. Trajanje izvedbe naj bo približno 60 minut. Pri dramatizacijah literarnih del pridejo v pošte\ tudi besedila, ki bi jih bilo mogoče izvajati v nadaljevanjih. Televizijski scenariji so lahko pisani v obliki dram skih tekstov. Razpisnik prosi avtorje, ki se bodo udeležili natečaja da po možnosti omejijo število nastopajočih in število prizorišč. 2. Izvirna TV mladinska igra in TV mladinska adaptacija (dramatizacija): Teksti naj obravnavajo snov iz NOB ali našega sodobnega življenja. Prednost imajo vedro pisane zgodbe. Vsebina mora upoštevati starostno dobe do 15. leta. Teksti so lahko pisani v obliki dramskih besedil in naj obsegajo največ 40 strani po 30 vrstic — trajanje 60 minut. Tudi tu prosimo avtorje, naj po možnosti omejijo število nastopajočih in število prizorišč. 3. Sinopsisi in scenariji kratkih televizijskih reportažnih filmov: Tema sinopsisov in scenarijev je svobodna Dolžna filmov naj bo približno 20 minut. Sinopsisi in scenariji so lahko zasnovani na osnovi dokumentarnega ir reportažnega gradiva, po možnosti pa naj izključuje; • igrane prizore. Nagrade: Izvirna TV igra: I. nagrada 250.000 din H. nagrada 200.000 din III. nagrada 150.000 din Adaptacije (dramatizacije) TV igre: I. nagrada 150.000 din II. nagrada 100.000 din III. nagrada 60.000 din Izvirna mladinska TV igra: I. nagrada 250.000 din II. nagrada 200.000 din III. nagrada 150.000 din Adaptacije (dramatizacije) TV mladinske igre: I. nagrada 150.000 din n. nagrada 100.000 din III. nagrada 60.000 din Sinopsisi kratkih TV reportažnih filmov: I. nagrada 25.000 din II. nagrada 20.000 din III. nagrada 15.000 din Scenariji kratkih TV reportažnih filmov: I. nagrada 100 000 din II. nagrada 75.000 din III. nagrada 50.000 din Vse tekste radijskega in televizijskega natečaja je treba predložiti v treh tipkanih izvodih do 1. februarja 1961. leta. Opremljeni naj bodo s šifro, v zaprti kuverti pa je treba priložiti ime in naslov avtorja. RTV Ljubljana si pridržuje pravico odkupa nenagrajenih del, poslanih na natečaj. Dela za natečaj naj avtorji pošljejo v predpisanem roku na naslov: RTV Ljubljana »Natečaj ob 20. obletnici vstaje«, Ljubljana, Tavčarjeva 17 Izid natečaja bo objavljen 3. julija 1961. Četrti zvezek enciklopedije Jugoslavije Pravkar je izšel četrti zvezek »Enciklopedije Jugoslavi-vije-, ki pomeni najhitrejši prispevek med vsemi izdajami zagrebškega Leksikografskega j zavoda. Knjiga ima 651 strani ; pa gin i ranega teksta, pet ceio-! stranskih barvnih reprodukcij. : med njimi dve slovenski (Jama, Jakopič), 13 zemljevidov, izmed katerih je posebe; zani-1 miv tisti, ki prikazuje celot-I no vzhodno obalo Jadrana od Trsta do albanske meje in je širok poldrugi meter ter posebej priložen tej knjigi, razen tega pa še 60 nepaginiranih strani ilustracij in reprodukcij v bakrotisku Izmed gesel. k.i so obdelana v te; knjigi, sta najobsežnejši -Hrvati- oziroma »Hrvatska- (str. 37—278) ,in pa prvi del »Jugoslavije-j (str. 557—651). Razen tega so ! še obširneje obdelana gesla f I historijograffja (5-20), huraa- 1 nizen pri Južnih Sle ((287—303), Iliri, Ilirske vince in Ilirsko gibanje ( 344), ilum nirani rokopis do 357), impresionizem (5 361). inkunabule (362 vzhodno vprašanje (378 Istra (385—399). volivni s (409—420). Jadransko (426—443) in poglavje c kih: makedonski (492- slovenski (495—500) in sa hrvatski (500—528). Majhno, a sodobno vCeää.t Đ 'A »r E š J U XK I Dnevna soba stanovanja, ki je na ogled v ulici XIV. divizije. (Foto: Škofič). Na Pobrežk: ploščadi gradi Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Mariboru kot posredni investitor tako imenovane konkurenčne bloke s stanovanji, ki predstavljajo minimum sodobnega s tan ova n j ske ga p rosto ra in bi glede na nizke gradbene stroške prišli v poštev za naj-h: trej še omiljenije stanovanjske stiske- Da bi prikazal uporabnost teh majhnih, sodobnih stanovanj, je Zavod iizgotovil in opremil eno dvosobno in enosobno stanovanje za ogled. Enosobn-o stanovanje ima 24.69 kvadrat, metrov netto stanovanjske površine, dvosobno sta- novanje pa 42.46 kvadrat, metrov. gradbeni stroški pa so predvideni na okoli 1,150.000 dinarjev za enosobno in okoli 1,997.000 dinarjev za dvosobno stanovanje, brev. ureditve okolja. Projektant je ing. arch-Rudolf Zupan, Komuna-projekt Maribor- Več sto Mariborčanov, kj si je ogledalo stanovanja, je mnenja. da so povsem primerna za manjše družine in si Lahko samo želimo da bi jih čimveč zgradili v Mariboru. Smotrno prilagojeno sodobno pohištvo prispeva. da prostori ne učinkujejo tesno. Izdelalo ga ie Po namisli projektanta Obrtno mizar- I stvo v Smetanovi ulici. Celotno pohištvo za enosobno stanovanje (jedilni kot in dnevna soba-spalnica) velja le 132.000 dan. Če bi bilo dovolj povpraševanja, b! s serijsko proizvodnjo lahko znižali ceno pohištvu tudi do 20 odstotkov. Prav bi balo, da bi investitorji oddajali stanovanja interesentom pod pogojem, da si ga le-ti obvezno opremijo z ustreznim pohištvom- Za nove družine, ki še nimajo pohištva, je to najboljša rešitev, saj ga bodo lahko nabavili tudi na kred-it. Staro masivno pohištvo bi v teh prostorih nedvomno porazno učinkovalo. Op) jiiota intctvin Brigada mladih zadružnikov Na avtomobilski cesti je bila iz Pomurja tudi posebna mladinska brigada, sestavi: ena skoraj iz samih mladih zadružnikov. Mimo uspešno opravljenih tečajev se je odlikovala pri delu, saj je bila šestkrat udarna, trikrat posebno pohvaljena in enkrat pohvaljena. Po povratku je njen komandant, upravnik kmetjske zadruge Veržej Vlado Ferenc povedal med drugim: ietos nad 19 milijonov steklenic slatine Letni proizvodni plan zdravilišča Slatina Radenci znaša IS milijonov steklenic. Do konca junija pa so napolnili 12 milijonov steklenic, s čimer s<> presegli polletni plan za 13 odstotkov. To so v kolektivu dosegli tako. da so delavci zaradi velikih potreb na trgu delali tudi ob nedeljah in praznikih. Z rekonstrukcijo obrata v Roračevi se bo proizvodnja povečala za devet milijonov steklenic letno- Gradbena dela novega obrata v B orače vi so v glavnem že končana. Zdaj napeljujejo vodovod, avgusta pa bodo začeli montirati domačo in uvoženo strojno opremo. Predvidevajo, da bodo novi obrat odprli na praznik republike 29. novembra. Do takrat b0 dobavil ena in montirana tudi vsa .Tine Rožanc' v Beljaku oprema za polnjenje plina ogljikovega dvokdsia v jeklenke, po katerih je v naši živilski in kemični industriji precejšnje povpraševanje. ika Rojstva V torek se je v obe;h ljubljanskih porodnišnicah rodilo osem deklic in deset dečkov. (I. L.) Trg dobro založen Včeraj je bil osrednji živilski trg 'lobro založen. Prodajali so raznovrstno solato po 40—46 din, krom-oir 52 do 74 din, papriko 210 do 230 din, paradižnik 140 do 160 din, kumare 120 din, rdečo peso po 70 do 76 din za kilogram. V večjih količinah je bilo na trgu tudi sadja. Breskve so prodajali po 130 do 160 din. marelice po 190 din, hruške po 110 din, v man jših količinah so prodajali tudi smokve (po 130 din), ki so jih dobili iz Dalmacije. Jabolk včeraj ni bilo, pričakujejo pa jih v najkrajšem času. (I. L.) V nedeljo na Ljubljanico Jadralni klub Zvezda bo v nedeljo priredil v sodelovanju z ljubljanskim turističnim društvom na Ljubljanici tekmovanje modelov jadrnic in motornih čolnov. Prireditev se bo začela ob 11. uri pri Prulskem mostu, tekmovalna proga pa bo verjetno do izliva Gra-daščice v Ljubljanico. Nastopili bodo tekmovalci Zvezde in Ljubljanskega brodarskega društva. Prireditelji so povabili tudi modelarje iz Litije in Slovenskega Primorja, vendar o njihovi udeležbi še ne moremo z gotovostjo poročati. Tekmovanje plavajočih modelov bo še posebno zanimivo, ker bo prvič na takem kraju, da si ga bo lahko ogledalo veliko število Ljubljančanov. Ce bo na startu veliko modelov, jih bodo prireditelji razporedili v tri skupine. V prvi bodo nastopili modeli s krmilnimi elektromotorčki. v drugi z vgrajenimi in v tretji z eksplozivnimi/ motorji z do 2.5 kubičnimi centimetri. Tekmovanje ne bo le turistična zanimivost, temveč je obenem tudi izbirni nastop pred državnim prvenstvom modelov jadrnic in motornih čolnov, ki bo prihodnji mesec v Trogiru. (I.T.) Nevsakdanji turist Avtomobili in motorji so kar obstali pred nevsakdanjo konkurenco. Osliček (niti turistično breme niti ljubljanski promet ga nista spravila iz ravnotežja) in njegov gospodar sta naredila že dolgo pot od Velebita in prek Reke v Ljubljano. Oddahnila si bosta šele v Mariboru. (Foto: S. Jerala). I Na pova-bilo i ] zničarsike godbe I ~V brigad: nas je bilo 130. Namen brigade, kj so nam ga določila zadružna vodstva, je bil, da bi se brigadirji mimo uspešnega dela pri gradnji ceste usposobili tudi za traktoriste ali kakšno drugo tehnično dejavnost.-« Kako ste opravili svoje naloge? »•Da smo nalogo uspešno opravili, potrjujejo priznanja brigadi, o katerih ste že slišali. Tudi na tečajih, kar je bila želja vseh brigadirjev, nismo razočarali zadružnih vodstev. Od 116 fantov — v brigadi je bilo 14 deklet — je naredilo začetni traktorski izpit 97. 30 se jih je usposobilo za širšo dejavnost v mehanizaciji kmetijstva — naredili so izpit za aktiviste Ljudske tehnike. 7 jo naredilo fotoamaterski izpit in 40 za vožnjo z mopedom. Tu so zajeta tudi dekleta in nekateri so naredili po dva izpita.« In po povratku? »Večino brigad irjev so že zaposlile kmetijske zadruge kot traktoriste. Okrajna zadružna zveza v Murski Soboti bo poskrbela v prihodnjih mesecih za nadaljnjo usposabljanje teh mladih traktoristov z nadaljevalnim tečajem. Tako bo imelo od dela na avtomobilski cesti veliko korist tudj naše zadružništvo, fci hitro povečuje svojo mehanizacijo. S predavanji, ki jih je imel v brigadi podpredsednik Okrajne zadružne zveze Morska Sobota Alojz Benko, a» «e brigadirji usposobili tudi a sodelovanje pri upravljanju sirijske žeLe-v Beljaku se •e železničarska gobo a »Tine Rožanc« iz Ljubljane udeležila proslave 50-letnice obstoja železničarske godbe v Beljaku. Popoldne je bil sprejem pri županu tega mesta, nato pa kratek promenadni koncert pred županstvom- Godba je igrala same partizanske pesmi in vsako skladbo so poslušalci viharno pozdravili. Naslednji dan je bil slavnostni sprevod, kri se ga je udeležilo 49 pihalnih godb iz raznih krajev Avstrije, prišle pa so tudi iz Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Popoldne je bila razdelitev spominskih zastavic, godba.. »Tine Rožanc« pa je dobita plaketo v spomin na proslavo 50-letnice obstoja železničarske godbe v Beljaku. M. P. © KRIŽEVCI V Križevcih pri Ljutomeru bodo 8. septembra priredili občinsko živinorejsko razstavo. Kmetijska zadruga se na to že pripravlja, saj bodo razstavili najlepšo živino iz občine. Od 15. julija dalje se bo cena mleka v mariborskih mlekarnah dvignila na 46 din za liter — to je bil sklep na seji Sveta za blagovni promet OLO Maribor glede na to, da so mariborske mestne občine izjavile, da ne bodo dajale mariborski mlekarni več dosedanjega regresa. Letno je namreč mariborska mlekarna prejemala okoli 75 milijonov din regresa, s katerim je krila razliko med nabavno in prodajno ceno mleka. Na praznik borca je v mariborskih gostiščih zmanjkalo žemljic in kruha, kar je vzbudilo upravičeno negodovanje gostov in je posebej vredno obsodbe, ker je bilo ta dan v našem mestu večje število tujcev, ki so lahko dobili dokaj čuden vtis o urejenosti preskrbe pri nas. Glede na ta dogodek je tudi svet za blagovni promet OLO protestiral pri okrajni obrtni zbornici in predlagal, da uvedejo v bodoče dežurno pekarno tudi ob nedeljah in praznikih. Brodarsko društvo »Drava« je v nedeljo odprlo na Mariborskem jezeru svojo novo čolnarno, Turistična sezona je v polnem razmahu — to je videti na vsakem koraku. Mariborski hoteli so postali spet mnogo premajhni, da bi sprejeli vse tujce, ki potujejo skozi mesto. Tudi Pohorska vzpenjača je imela v nedeljo lepo število potnikov - 3611, v ponedeljek pa 2270. Med obiskovalci Pohorja so bile skupine iz sosednjih republik in tudi iz zamejstva. Na zadnji seji OLO Maribor sta oba zbora predlagala vsem gospodarskim organizacijam, ki še nimajo lastne pooblaščene službe za kratkoročne dajatve in imajo vsaj 200 zaposlenih, da čimprej prevzamejo to službo in tako službo socialnega zavarovanja približajo zavarovancem. Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje pa sta priporočila, da podpre pobudo gospodarskih organizacij pri ustanavljanju novih obratnih ambulant, ker se je zdravstvena oskrba delavcev znatno zboljšala povsod, kjer že imajo dobro urejene obratne ambulante. (jp) je 60 ležišč po sobah in 30 ležišč v skupnem prostoru. Novi objekt gostinstva je moderno urejen, saj ima vsaka soba lastno kopalnico ali pa vsaj tuš. V pritličju je zajtrkovalnica, ki bo podnevi urejena kot dnevni prostor z barom. — V hotelu »Zlatorog« so uredili novo kuhinjo, v hotelske prostore pa so montirali centralno kurjavo in deloma tudi novo pohištvo. Stroški znašajo 72 milijonov dinarjev. Občutno pomanjkanje prenočišč v tem vedno bolj obiskanem turističnem kraju je s tem v veliki meri rešeno. (Foto: Vlast ja). Medobčinsko sindikalno športno tekmovanje Občinski sindikalni svet v Šentvidu je razpisal sindikalno športno tekmovanje med občinami Medvode, Vič, Šiška, Bežigrad in Šentvid. To tekmovanje bo vsako leto v počastitev dneva vstaje in šentviškega občinskega praznika. Tekmovali bodo za prehodni pokal, ki ga bo predsednik občine dal zmagovalni skupini po slavnostni občinski seji ob prazniku. Za tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, šahu in nekaterih drugih športnih disciplinah je med člani sindikatov veliko zanimanje. (V. K.) Za čistočo mesta gre Pri izpiranju in čiščenju ljubljanskih ulic ima podjetje »-Snaga« precej težav. Praktično ima za območje vsega mesta le en avtomobil — brizgalno ter pet ročnih cevi. Ce bi hoteli zadostiti potrebam, bi morali nabaviti še vsaj tri avtomobilske brizgalne. Ker do letos niso imeli na razpolago deviz z?. nabavo vozil, so ostali pri starem voznem parku. Drugo leto pa bodo nabavili štiri avtomobile ,za smeti, stroj za izpiranje smetnjakov, tri sedemtonske šasije (dve za izpiranje ulic in eno za izpiranje z lužino), greznični avto in dva prekucnika. Vsi meščani pa bi lahko v mnogočem olajšali delo podjetju. Tako na primer iz lokalov često pometajo smeti kar na cesto, pri spravljanju kurjave ne očistijo dovolj pločnikov in ostanek se raznaša po cesti. Trolejbus-ne karte, predvsem pa zavojčke -Lučk« in drug odpadni papir mečejo na tla namesto v košarice, ki so nameščene v ta namen po vsem mestu. Z malo pazljivosti bi olajšali podjetju »Snaga« delo ter sami pripomogli k lepši podobi mesta. (V. S.) Gradnje v Vižmarski Bombažni tkalnici Bombažna tkalnica v Vižmarjih je imela zelo slabe upravne prostore, primanjkovalo pa je tudi skladišč in drugih prostorov. Delavski svet se je zato odločil za gradnjo novega upravnega poslopja, vratarnice in sodobnega obrata družbene prehrane, sedanje uprav-tkalnica za »Telekomunikacijami« ne prostore pa bodo uredili za druge namene. Tako bo bombažna drugo podjetje v občini, ki bo imelo sodobne prostore za družbeno prehrano. (V. K.) Preureditev prostorov šentviške občine ObLO Ljubljana — Šentvid je imel zelo slabe in tesne prostore, razen tega pa so bili nekateri oddelki v drugem poslopju. Problem so rešili tako, da so izselili stranke iz prvega nadstropja občinske stavbe in jih preuredili, tako da bodo te dni že vseljivi. Vzporedno s tem rešujejo tudi problem prostorov političnih in množičnih organizacij. (V. K-) MLADI K0SIBKABJ1 BEOGRADA IN LJUBLJANE MED SEBOJ Po ena zmaga za vsake Ljubljana, 6. julija. Sinoči smo bili na košarkarskem stadionu 01ympije pod muzejem NOB priče res lepe in zanimive prireditve pod koši. Odigrali ao dve tekmi najboljši mladinci in mladinke Ljubljane in Beograda. Ljubljanske košarkarje so v teh dvobojih zastopali člani 01ympije, ki so pred kratkim premočno osvojili naslove najboljših v naši republika, beograjski ekipi pa sta bali reprezentančni. Na igrišču smo videli nekatere igralce, pa tudi igralke, kaiterih prikazana igra je bila izvrstna, 'posamezniki pa obvladane vse košarkarske prvine. OLympiji manjkajo v vrsti samo še visoki srednji napadalci, pa bi se lahlko pomerila tudi z mnogo stare j Šimi članskima vrstami. prav gotovo pa bi tudi z velikim uspehom gostoval a v slovenski ligi. Beograd : LJublitma 56:35 (34:14) Beograjčanke so že v uvodnem delu Dokazale, da so mnogo boljše. Prekašale so domačinke v tehniki in fizični moči. Njihova igra je bila zrela, aikcije izpelja- ne natančno. Enako dovršeni so . bili tudi zaključni streli. Mia- ( dinke Beograda so že do odmora nabrale toliko točk. kolikor jih je Ljubljana v tekmi do konca. Beograd: D^urić 18, Mil or ado v ić 5, Urdović 6, Jovičič 4, Petkovič lö. Krstovič 8: Ljubljana; Libelič 7, Hace 2 Vipotnik 6. Benko 4, Pavčič 1. Perovšek 10 in Nastran 5. Ljubljana : Beograd 96:52 (39:25) »Sto. sto,c . . . tako se je začelo. To je bil klic okrog 500 gledalcev, ki so nestrpno pričakovali nastop mladincev, o katerih so poznaval« dobro vedeli, da lahko res pokažejo košarko za pašo. Ljubljana: Sok 12. Bassin 25. Vavpetič 7. Samaluk ll. Weibel 8. Oblak 16. Tomori 8. Lavren-čak 9: Beograd; Gajin 21, Gavanski 8. Janjič 8 in 2utič 15. V začetku sta obe vrsti Z3čeli dokaj vznemirjeni, kar je spričo prvega pomembnejšega nastopa za obedve povsem razumljivo. Po nekaj minutah začetne mrzlice se je začela- lepa igra. Čeprav je izid neugoden za goste, so se le pokazali v dobri luči. Premišljene akcije, borba za žogo pod koši. streli od daleč, vse ie bilo kakor na ligaški tekmi Izredno pa je uspeval nasprotni napad Ljubljančanov. Dve ali tri podaje, strel s poL razdalje ali prodor in številka na semafonu je lezla navzgor. Tako je teklo vse do zadnjih minut, ko je že kazalo da bo res sto. . Bila je lepa tekma. Skoda, da že letos ni mladfinskega prven- stva Jugoslavije, saj bi tako tekmovanje zamašilo vrzel brez prireditev med olimpijskim premirjem. USPEŠNA TURNEJA KRANJSKIH PLAVALCEV Dva nova rekorda Kocmur 57,2 (prosto) in T. Brinovec 1:08,3 (metuljček) Kranj. 6. julija. — Za uvod v letošnjo plavalno sezono so plavalci in ^vaterpolisti kranjskega Triglava v minulih dneh gostovali v Zahodni Nemčiji, da so vrnili obisk Neptunu iz Osnabriicka. V šestih dneh turneje so nastopili kar petkrat. Odlični izidi, ki so jih dosegli, so še toliko pomembnejši, ker so bile vremenske razmere na vseh tekmah prav slabe in voda mrzla. Izmed rezultatov zaslužita največjo pozornost nova slovenska članska rekorda Kocmurja na 100 m prosto s časom 57,2 in Brinovca na 100 m metuljček s časom 1:08,3. ki sta ju postavila na velikem mednarodnem mitingu v Os-nabriicku. Kranjčani so s 185 točkami zasedli prvo mesto tudi v ekipni konkurenci in pustili za seboj vseh ostalih osem tekmujočih moštev. Košnikova je preplavala 100 metrov prosto v 1:02,0 (v Lii-becku), Brandner je na istem tekmovanju preplaval 100 m prsno v 1:22.3. po več ko enoletnem odmoru pa je nastopila tudi Barbka Koncilja-Boš-kovičeva. ki je na 50 m metuljček postavila zelo dober čas 38,5. Waterpolisti so v treh tekmah v Zahodni Nemčiji zabeležili dve zmagi in samo en poraz. J-k ZAČETEK STRELSKEGA PRVENSTVA LRS ŠTIRI DNI BOJEV MED IZBRANIMI Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani bo danes ob 14. uri začetek letošnjega republiškega prvenstva v streljanju, ki bo zaključeno v nedeljo, 10. t. m. ob 17. uri s slavnostno podelitvijo pokalov, diplom in nagrad ter značk »mojstra strelca«. Posebnost letošnjega slovenskega- strelskega prvenstva je, da se bodo v Ljubljani zbrali zares najboljši domači tekmovalci in tekmovalke. Strelska zveza Slovenije je namreč za okrajna prvenstva razpisala posebne kvalifikacijske norme: samo strelci, ki so jih dosegli, bodo smeli tekmovati še za to konkurenco. Ž drugimi besedami: v zaključnem delu letošnjega prvenstva ne bo poudarje- BADMINTON Turnir v Tevčah V okviru prireditev ob občinskem prazniku je bil v Vevčah badmintonski turnir. Nastopile so tri eki.pe Paipimičarja in ekipa 01ympije. Zmagala je 01ympija (Drinovec O.. Drinovec J., Milavec F.. Pavlič J. in Pavlič M.), drugo mesto pa je zasedla ekipa Papimičarja I. Zlasti razveseljivo je, da vzgajajo v Vevčah VTSto mladih igralcev, ki kaže: o mnogo spretnosti in veselja za ta šport. R. P. Izola : Tomos 5:0 (1:0) Tekma za jugoslovanski pokal med Tomosom in Izolo se je končala z zasluženo zmago gostov. V prvem polčasu so se Koprčani še nekako uipirali in so gostje dosegli le en gol. Po odmoru pa so imeli Izolčani glavno besedo na igrišču. Gole so dosegli Ko-stič 3 ter Jerkovič in Tomaš. L. O. na množičnost, marveč predvsem kvaliteta. Za častne lovorike in zmage se bodo torej potegovali res najboljši domači tekmovalci in tekmovalke iz znanih strelskih središč, medtem ko bodo ostali kraji poslali v boj samo izbrane - najboljše - zastopnike. Sredi tega kvalitetnega tekmovanja bo kajpak v ospredju ekipna konkurenca za lep prehodni pokal predsednika Ljudske skupščine LRS tovariša Mihe Marinka, ki ga je doslej vsakokrat (trikrat) osvojila ljubljanska reprezentanca. V tej posebni konkurenci na republiškem šampionatu streljaj** kandidati z vojaško puško. BSpored uvodnega dne je tak ob 14. uri: kvalifikacije z malokalibrsko puško »Crvena zastava« za tekmovalce iz ljubljanskega okraja in pa kvalifikacije z vojaško pištolo: ob 15. uri: kvalifikacije z vojaško pištolo; ob 16. uri kvalifikacije z vojaško pištolo (zaključene) ter nadalnje kvalifikacije z malokalibrsko puško »Crvena zastava« za tekmovalce iz ljubljanskega okraja. Za tekmovalce z malokalibrsko puško bo na izbiro po 15 strelskih mest, za kandidate z vojaško pištolo pa 10 strelskih položajev. Prizor s tekme mladih košarkaric Beograda in Ljubljane SAH V BUENOS AIRESU Kaj je z Gligorićem? Buenos Aires, 6. julija. — V 10 kolu mednarodnega šahovskega turnirja je jugoslovanski velemojster Gligoric doživel nov poraz. Tokrat ga je kot beli premagal Argentinec Guimard. — Ostali izidi: Päehman—Wex-ler 1 : 0, Wade—Korčnoj 1 : 0 (ruski velemojster ie v dobljenem položaju spregleda.] enostavno nasprotnikovo kombinacijo). Szabo—Unzioksr remi, Fischer—Reshewsky remi. Benko—Evans remi. Tajmanov—Iv-kov remi. Uhlmann—Elšska.zes remi. Vogelmann—Olafsson odi.. Rosetto—Bazan ccT- — Vrstni red: Reshewsky 7. Unzicker in Olafsson 6 (iz 9 parili). Evans, Szabo, Koren o j in Uhlmann 6. Pachmann 5.5, Ivkov in Benko 5 Rosetto. Wexlcr, Guiir.ard in Tajmanov 4.5, Gligorič In Eli-skazes 4, Fischer 3,5, Vogel-mann 3, Bazan 2.5 In Wade 1-5 točke. Ristič — prvak Koroške DRAVOGRAD. 6. jul. — Šahovsko tekmovanje za prvenstvo Koroške se je končalo z velikim presenečenjem, saj je prvo mesto osvojil Ristič, s katerim domala ni nihče računal. Prvoplasirani je dosegel boljši rezultat proti zmagovalcem in se uvrstil na naj. boljše mesto pred Poberžnikom, ki deli z njim obe mesti na vrhu. V ostalem pa je to prvenstvo poživilo šahovko življenje v koroškem kotu. Organizacija v režiji domačega železničarskega kluba je bila dobra. Končni vrstni red: l—2. Ristič (Prevalje) in Poberžnik (Dravograd) po 8 točk, 3.—1. Cegovnik in Smon (oba Slovenj Gradec) 7-5, 5. 2upančič (Ravne) 7, 6. Kav. čič (Ravne) k,5, 7. Grobelnik (Dravograd) 6 točk itd. PRED TENISKIM PRVENSTVOM SLOVENIJE SAMI NOVI PRVAKI? Igrišče mariborskega Branika v Ljudskem vrtu bodo od danes pa vse do nedelje prizorišče letošnjega teniškega prvenstva Slovenije za člane in članice. Računajo z udeležbo kakih 80 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 slovenskih klubov. Največ tekmovalcev bo seveda poslal domači Branik. Zelo močno zastopstvo je prijavila REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JADRANJU NA JADRNICAH SNIPE — MAJERIČ Od sobote'do ponedeljka je bilo v Izoli republiško prvenstvo v jadranju na vodi za jadrnice klase Snipe. Nastopilo je 11 jadrnic iz Kopra, Izole. Pirana in Ljubljane, pozneje so dve jadrnici diskvalificirali zaradu neurejenih listin o verifikaciji tekmovalcev. V pivi regati ;e zmagal Cok (Koper) pred Venturinijem (Koper) in Majeričem (Izola). V drugi regati je bil najuspešnejši Cerkvenik (Koper) pred Venturinijem in Čokom. V tretji regati je zmagal Cerkvenik pred Majeričem in Venturinijem. Isti tekmovalec je zmagal tudi v četrti regati pred Majeričem in Korošcem (Koper), V peti regati pa je bil pivi Majerič pred Cerkvenikom in Venturini: em. V skupni uvrstitvi je zasedel prvo mesto Majerič (Burja, Izola) na jadrnici Mojca. Drugi je bil Venturini (Jadro Koper) na jadrnici Galeb, tretji pa Cerkvenik (jadro Koper). Koprčani so osvojili še naslednja tri mesta. Majeričeva zmaga je povsem zaslužena. saj je v vseh petih regatah vozil na&solidmeje. Njegov glavni nasprotnik Cerkvenik je bil že v' prvi regati diskvalificiran. Skopje — Na tradicionalni kolesarski dirki po Makedoniji v čast Dneva borcev je zmagal Sabovič iz Skopja. POPRAVEK V ponedeljski številki se nam je v odbojkarskem komentarju vrinila napaka. Prvi odstavek se nanaša' na tekmo Jesenice — Kamnik. Tekma Kanal : Krapa se je končala 3:2, Jeseničani pa so v sadnji tekmi odpravili Žirovnik» 3.-0. Majerič, Venturini in Cerkvenik bodo zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu jadrnic Star. ki bo v Kopru od 25. t. m. do l. avgusta. L. O. ZAOSTALA ODBOJKARSKA TEKMA ZVEZNE LIGE 20K Ljubljana : Sorabor 3:1 V zaostali tekmi spomladanskega dela tekmovanja v zvezni moški odbojkarski ligi je 20K Lcubijana premagal vrsto Sombora 3:1 (15:3, 8:15, 16:14. 10:2). Prva — Jedinstvo in Ctvena zvezda Pretekle dni je bilo v Brčkem odboj kairsko prvenstvo Jugoslavije za mladince in mladinke. Nastopali so pivaki _ Srbije, Hrvatske, BiH in Slovenije. Našo republiko sta zastopala TVD Partizan iiz Kanala m Jeseničanke. Največ uspeha med mladinci so poželi domačini. Z zmagami nad zagrebško Mladostjo (3:2) ter beograjskim in kanalskim Partizanom (3tl) so odbojkarji brskega Jedinstva že petič zapored osvojili naslov najboljših med mladincu. Zaradi boljše razlike v nizih je bila druga Mladost z dvema točkama. Z enakim številom točk pa si oba Partizana delita tretje oziroma četrto mesto. V konkurenci mladink so bile odbojkarice beograjske Crvene zvezde brez tekmeca, saj so gladko zlmagale v vseh srečanjih in zasluženo prejele naslov prvaka. Igralke Jesenic delijo drugo in tretje mesto z zagrebško Mladostjo s po eno zmago, na kraju pa so domačinke brez točk. tudi ljubljanska Olympia, z upi za najvišji plasma — zlasti pri ženskah — pa bo posegel v boj še kranjski Triglav. Zanimivo je, da utegnejo vse štiri naslove osvojiti novi igralci. Ker lanskega prvaka Skuija ne bo na startu, bo po šestih letih slovenski prvak spet nekdo drug. Škulj seveda ne bo branil niti naslova v parih (s Čebularjem); ker pa Olympia ni prijavila igralke Jermanove, bo tudi pri mešanih parih (lani Čebular-Jermanova) zmagata nova sestava. In Srvenstvo med ženskami? Ker tu. i v tej konkurenci nastop lanske prvakinje H. Lovrečeve ni zanesljiv, je torej zares možna popolna zamenjava imen. Pri moških sta največja favorita za prvo mesto Ljubljančan Pucihar in Mariborčan Lovrec, pri članicah pa pripisujejo največ možnosti Mariborčankam Lo-vrečevj, Kačičnikovi in Kranjčanki Znidarjevi. Za uvod v prvenstvo pa bo v Mariboru že danes odločilni dvo. boj v republiški teniški ligi med ekipama Branika in Olympije. Jagčev pokal - Prpsečkemu V Zagrebu so zaključili tradicionalni teniški turnir mladincev do 21. leta v spomin na tragično preminulega jugoslovanskega reprezentanta Ladislava Jagca. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Presečki (Jugom.), ki je v finalu premagal Nadali ja (ZTK) 6:3, 6:2. 6:1. Turnirja sta se udeležila tudi Mariborčana Doleček in Ferenčak. Med posamezniki sta se oba uvrstila v četrtfinale (Doleček je premagal Novosadčana Baloga), v parih pa sta med najboljšo četvorico. Izidi — posamezniki: četrtfinale: Nadali (ZTK) • Doleček 6:2, 6:0, Dabič (ZTK) : Urh (Samoto) 5:7. 6:4. 6:2, Habenšus (Voj) : Ferenčak 6;0, 6:4. Presečki • Ster-Jev (Skop;e) 6:2. 8:6. polfinale — Nadali : Dabič 7:5, 6:4. 6:3, Presečki . Habenšus 6:4, 6:4, 6:2, finale — Presečki : Nadali 6:3* 6:2. 6;l. dvojice — polfinale; Presežki-Nadali : Doleček-Ferenčak 6:4, 6:1, Habenšus-MEšič • Djutelć-Baijt 6:3, 5:7, 6:4. finale — Presečki-Nadah :-------" w. o. OGLASI OGLASI FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. najrajši iz Bežigrada. Salon »Majda«. Titova 92. SPREJMEMO takoj več kleparskih in vodovodno instalacijskih vajencev. Naslov: Kleparsko in vodovodno instalacijsko podjetje, Ljubljana, Knezova 28. 14796-3 NUJNO iščem prazno sobo za dve leti, plačam po dogovoru. Ponudbe pošljite pod »Mirna» v ogl. Odd. 14599-9 SPREJMEMO vajence za kleparsko in vodovodno instalacijsko stroko. Kleparsko Inštalaterska delavnica, Ljubljana, Titova 65. 15146-3 GRAND HOTEL UNION sprejme: dve mlajši perici. Z ležišči podjetje ne razpolaga. 15138-1 PLESKARSKEGA, soboslikarskega pomočnika sprejme: Janežič Andrej, Ljubljana, Vodovodna 76. SPREJMEMO takoj demperista in buldožerista. Glede nastopa službe se zglasite na upravi podjetja »C em en tar-, Ljubljana, Vodovodna 3 a. 15051-1 SOBICO oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Sobica» v ogl. odd. 15040-9 ZAMENJAM komfortno trosobno stanovanje v centru Maribora za manjše komfortno v centru Ljubljane takoj. Naslov v ogl. odd. 15148-9 ŠIVILJI iščeta sobo, skupno ali posamezno. Naslov pri vratarju podjetja »Obrtnik». 15157-9 ZLATO za zobe prodam. - Sikeb, Lavričeva 3, Bežigrad. 15158-4 GOSPODINJSKO pomočnico k tričlanski družini sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Enoleten otrok». 15159-1 STANOVANJSKA SKUPNOST Boris Kidrič, Ljubljana, Linhartova 4, razpisuje: l. mesto poslovodje Obrata družbene prehrane, 2. mesto finančnega knjigovod-je(-kinje), 3. mesto perice za mehanično pralnico, 4. mesto skladiščnika, o. dve mesti gospodinjskih pomočnic. Pogoji: pod 1. gostinski delavec z večletno prakso v gostinstvu, nastop službe 1. XIL 1S60, ozir. po dogovoru; pod 2. srednja strokovna izobrazba z 2-3-letno prakso v knjigovodstvu, nastop službe takoj ali po dogovoru; pod 3. nekvalificirana delavka, zdrava, z veseljem do dela v pralnici, nastop službe takoj ali po dogovoru; pod 4. sposobnost za vodenje manjšega skladišča; pod 5. nekvalificirani delavki, zdravi, veselje do dela v gospodinjstvu. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. -Stanovanja niso na razpolago. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. - Pismene in ustne prošnje sprejema tajništvo vsak dan do vključno 30. julija 1960. ROLLER - GOGGO, 200 ccm, la, ohranjen, prodam. — Skabeme, Mestni trg 10-IL 15084-m POROČILO PROTI P E RONOSPORNE SLUŽBE za dne 6. julija 1960 Dne 5. julija 1S60 je padlo nekaj neznatnin padavin — do 1 mm — v nek.a ter.h vinorodnih okoliših Slovenije. Srednje dnevne temperature so ee gibale med 14 in 20 stopinj C. Naj nižje dnevne temperature so i bele med 5 in 12 stopinj C, na j Primorskem med 10 in 17 stopinj C. • Napoved; Se danes imajo čas, končajo TRETJE škropljenje j iiske trte proti peronospori vi- ] ^gradniki okolice Kopra, Anka- J rana, Debelega rtiča, Črnega kala, Izole, Skodjana, Portoroža, J Sečovlja, Briča, Šmarja in Raven , nad Koprom ter Koštabone. Do 10. julija naj končajo TRETJE škropljenje vinogradniki j okolice; Dolnje Lendave. Gornje j Radgone, Kapele, Podgrad j a pn i Ljutomeru, Jeruzalema, 2eljezr i n-'h dveri, Ormoža, Maribora, , Pekr, Rošpoha, Svečine. Jareni-ae, Mestnega vrha pri Ptuju, I juršincev, Slovenskih Konjic, Kovače vasi, Bizeljskega, Novega mesta, Trške gore, Straže pri No-vem mestu» Kostanjevice. Sremiča pri Krškem ter vinogradniki celotne Bele Krajine. Vinogradniki, izkoristite vsako priložnost in temeljito poškropite vinsko trto proti peronospori, kajti tretje škropljenje je izredno važno za zavarovanje pridelka. POROČILO PROTIFITOFTORNE SLU2BE Krompirjeva plesen se je pojavila na področju občine Dolnja Lendava in sicer na področju kmetijskih zadrug: Gomilica, Turnišče in Kobilje. Prav tako se je pojavila krompirjeva plesen v območju kmetijske zadruge Spodnja Polskava in Slovenska Bistrica ter na Ptujskem polju in v Slovenskih Goricah, in na Gorenjskem v območju kmetijskih zadrug Kranj. Mavčiče, babnica in Pesnica. Drugi pojav krompirjeve plesni so opazili na zgodnjih krompir- ^Lh sortah na področju občine tan; in prvi pojav na poznih krompirjevih sortah. Krompirjeva plesen se je tudi pojavila na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju. Kmetijske zadruge omenjenih področij na; takoj poškropijo vsa krompirišča proti krompirjevi plesni. Drugo kritično vremensko obdobje za pojav krompirjeve plesni je nastopilo na Cerkniškem polju in v okolici Slovenj Gradca. Tretje kritično vremensko obdobje za pojav krompirjeve plesni je v Tržiški občini in v Sma-r-;u pri Ljubljani Proti krompirjevi plesni škropite z 1,5’/» bakrenim apnom ali feo/o Dithanom ali Lirotanom a3i 0,5 % superkuppiprenoscom. Pripravljenemu škropivu primešajte vedno še kemična sredstva proti koloradskemu hrešču. Kmetijski inštitut Slovenije in Hidrometeorološki zavod LRS MAI AVTO, nov, 1200 še neregistriran, zlato olivne barve, bela streha, nujno prodam. Ponudbe s ceno v ogl. oddelek pod »Interesent». 15115-m PRODAM HIŠO, takoj, vseljivo in 18 arov zemlje, večinoma sadovnjak, v bližini Bleda. Janez Hribar, Spodnje Gorje 144, pošta Zgornje Gorje. K 6206-7 COLLOSAL hitro in uspešno odstranjuje kurja očesa in debelo kožo. »NA-MA» — Ljubljana. K 5661-11 VELEBLAGOVNICA »MAGAZZINI FELICE», Trst — nasproti pokrite tržnice - razpolaga z veliko izbiro dežnih nylon plaščev in amerikanskih hlač za moške ženske in otroke. Razen tega nudi srajce, jopiče in nešteto drugih artiklov po najugodnejših tržaških cenah. Ne pozabite in obiščite veleblagovnico MAGAZZINI FELICE, Trst. K 6910-4 KOMPLETNI STROJ za izdelavo sladoleda na električni pogon — (lahko tudi ročni) - s pripadajočo posodo in orodjem, prodamo. Za vse informacije, ceno in ostale pogoje se lahko obrnete ustno ali pismeno na upravo podjetia Pekama - Izola. K 6020-4 TOVARNA MESNIH IZDELKOV Ljubljana, Mesarska 1 sprejme več kvalificiranih zidarjev, kurjača z ročnim kurjenjem ter več delavcev. Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi podjetja. Plača po dogovoru. 15220-1 SPREJMEMO v službo: ključavničarje, električarja, ljurjača parnega kotla, pleskarja, zidarja in šoferja C kategorije. - Teol -Oljarna, Ljubljana, Zaloška 54. K 6093-1 SPREJMEMO v službo: kemoteh-nika, varnostnega tehnika in normirca ter uslužbenko za tehnično administracijo. Možnost takojšnjega nastopa službe. Teol-Oljama, Ljubljana, Zaloška 54. K 6073-1 ŽELEZOSTRUG ar ja sprejme podjetje »Sumi», Ljubljana, Gradišče 9. 15204-1 PRODAMO močno poškodovani o-sebni avto Fiat 1400. Interesenti za nakup naj se . zglasijo v Papirnici Količevo do 9. julija. 15203-m TESANE TRAME, dva kubika, dolžina 7 do 4 metre, prodam po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. ______ 15176-4 DVODELNE OMARE, orehovo ple-skane, nove, prodam. Trata 8 — Ljubljana. 15160-4 IZGUBILA sem uro 5. VII. okrog 20. ure na Titovi cesti od Triglavske do bencinske črpalke. -Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi v ogl. odd. pod »Drag spomin» ali v Herbersteinovo 8. 15171-10 SLOVENSKA FILHARMONIJA išče za svoje instrumentaliste tri opremljene sobe s l. 9. i960. Ponudbe pošljite na upravo Slov. filharmonije. 15172-1 NUJNO KUPIM avto Karavan ali Fiat Familiare od 1. 1957 dalje. Ponudbe pod »Gotovina» v ogl. 15173-m TROSOBNO komfortno stanovanje in dvosobno stanovanje zamenjamo za dvoinpolsobno komfortno in posebno sobo. Ponudbe pod »Priložnost» v ogl. odd. 15174-9 KUPEVi odlično ohranjen »Fiat 1100». Ponudbe pod »Fiat 1100» v ogl. odd. 15182-m VSELJIVO enodružinsko vilo ali hišo v Ljubljani ali v bližini -kupim. Ponudbe pod »Takoj» v ogl. odd. 15185-7 PRODAM DKW avto v voznem stanju. Zoran, Vodnikova 28. 15190-4 KURIRJA sprejmemo s 1. avgustom 1960 ali po dogovoru. Plača se določi po uredbi o plačah pomožnih uslužbencev, s stanovanjem ne razpolagamo. Pismene ponudbe z življenjepisom, kol-kovane s 50 din, pošljite do 22. t. m. na Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana. Gradišče 2-m. 15192-1 RESNI KOLEGICI ždita sobo pri dobrih ljudeh. - Ponudbe pod »Tudi uslužni» v ogL odd. 15194-9 PRODAM dobro ohranjeno Lam-bretto 150 LD 56. Pri Sap Jože -Črnuče. 15195-m MATERIALNEGA knjigovodjo — honorarnega, vestnega in natančnega, s primemo prakso, sprejmemo na Inštitutu za metalne konstrukcije, Ljubljana, Mencingerjeva uiica 7. 15152-1 POCENI PRODAM dobro ohranjen, kombiniran otroški voziček. Kidričeva 10, hišnik. 15163-4 PRODAM tapeciran, lep, bel otroški voziček. Štrukelj, Ig 34. ___ 15196-4 SOBO dam za pomoč v izmeničnem delovnem času, ostalo dogovor. Naslov v ogl. odd. 15167-9 PRODAM Ford Eifel, zelo dobre ohranjen, z vsemi rezervnimi deli. Ogled od 17. do 18. ure v šlajmarjsvi 1, Ljubljana. 151S9-m ZENSKO narodno nošo, kompletno in »marelo», prodam. Bohinjec, Lepodvorska 23. 15170-4 KUHINJSKO opremo prodamo. — Naslov v cgl. odd. 15175-4 IGUBIL SEM ORODJE ZA MOPED od Izlak do Zagorja, do Laškega pa del izpušne cevi. Pošten najditelj naj proti nagradi vrne. Zagorje ob Savi, Karl Rogan. p 2220-10 ŠTEDILNIK, zidan, desni, starinsko pisalno mizo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 15218-4 PEKOVSKI MEŠALNI STROJ V odličnem stanju, nove tipe, z enim kotlom za 200 kg, s priklopljenim motorjem prodamo. Pravtako prodamo hrastov suh les, ca. 7 kubičnih metrov v vseh dimenzijah. Naslov: Ivan Šilih, Slovenj Gradec. K 6214-4 SKLADIŠČNIKA za skladišče v Polju pri Ljubljani sprejmemo takoj ali pozneje. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Trgovina«. K 6216-1 ŠOFERJA za Tam 4500 in za TTni-mog s prikolico za razvoz blaga po Ljubljani sprejme takoj ali pozneje Trgovsko podjetje »Kurivo*. Ljubljana. Masarykova i 15,IH. K 6217-1 Dotrpela je naša draga mama, stara mama, sestra, tašča in teta FRANČIŠKA B0RŠTNAR Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 8. julija 1960. ob 17.30 izpred Jakobove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sinova Štefan in Ivan z družinama, sestra Katarina in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Beočin, dne 6. julija 1960. i- JULIJA 1950 izgubljeno žepno uro — Rožna dolina po Žitnikov! in Idrijski — vrnite prosim proti nagradi na naslov v ogl. oddelku. 15222-10 UOSKO KOLO, dobro ohranjeno, poceni proda Miloš Sere, Ježica št. 113. 15215-4 TELEFONISTA, strokovno usposobljenega, vestnega, z dobro prakso, sprejme takoj Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana, Mencingerjeva ulica 7. -Prejemki po pravilniku. 15209-1 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Wildman Franc, Ljubljana, Trg francoske revolucije 5. 15217-3 GOSTILNIŠKE VRTNE MIZE in stole ugodno proda Gostilna Bežigrajski hram, Ljubljana. 15181-4 KVALIFICIRANEGA ključavničarja in vajenca sprejme takoj ključavničarstvo Kosmač, Jeranova št. 5. 15219-1 KUPIM ALI O D KUPEVI prazno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj». 15213-9 SPREJMEM VAJENCA za vodovodno inštalacijo. Cokert Avgust, Rimska cesta št. 11. 15211-3 UGODNO PRODAM FIAT 1100-55. Ogled danes, - soboto popoldne pred poljansko gimnazijo. 15210m ZAMENJAM enosobno stanovanje v Mostah za enosobno s kabinetom v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 15200-9 KOMPLETNI INVENTAR mesnice ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15191-4 Komisija za namestitve in odpovedi delovnega razmerja pri TRGOVSKEM PODJETJU »USNJE« - LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠTEVILKA 10, RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: POSLOVODJE zc poslovalnico s plastičnimi masami. PRODAJALKE za poslovalnico s plastičnimi masami. Nastop službe takoj. — Plača po učinku. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. 6212-zn Komisija za delovna razmerja GOZDARSKE POSLOVNE ZVEZE CELJE RAZPISUJE 10 štipendij za enoletno delavsko logarsko šolo v Postojni Pogoji: predpraksa v gozdarstvu, končana osemletka. Prednost imajo prosilci s področja GLPZ Celje. Prošnjo s kratkim življenjepisom vložite na naslov: GLPZ Celje, Cankarjeva 1-1 do 20. julija 1960. 6199 RAZPISNA KOMISIJA SEKRETARIATA IZVRŠNEGA SVETA ZA OBČO UPRAVO Ljubljana — Zupančičeva 3 rarpisuje VEČ DELOVNIH MEST ZA SLUŽBO ZA ORGANIZACIJO IN NAPREDEK POSLOVANJA Pogoji: srednja, višja ali visoka izobrazba, veselje do organizacijskega ter analitičnega dela in primerna praksa. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih FLRJ. Prijave vložite v Sekretariatu za občo upravo do 1. septembra 1960. 6196 IŠČEMO interesente zn nakup stanovanj Na razpolago je osem stanovanj. - Lokacija LJUBLJANA, Linhartova ulica, vseljivo v začetku prihodnjega leta. Stanovanja sc modema in ekonomična. — Cena cca 3 milijone dinarjev. V POŠTEV PRIDEJO PODJETJA IN USTANOVE, KI IMAJO CELOTNA LASTNA SREDSTVA. PONUDBE POD i »SODOBNA GRADNJA« V OGLASNI ODDELEK »DELA«. 6205 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBRTNEGA PODJETJA V KAMNIKU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: FINANČNEGA KNJIGOVODJE MEZDNEGA KNJIGOVODJE MATERIALNEGA KNJIGOVODJE VODJE NABAVE IN PRODAJE STROJNEGA TEHNIKA - KONSTRUKTORJA STROJNEGA TEHNIKA - TEHNOLOGA - KAL- KULANTA VEČJE ŠTEVILO KLJUČAVNIČARJEV VEČJE ŠTEVILO MIZARSKIH POMOČNIKOV za prinfiitev v Izdelovanj» kovinske opreme. Za vsa delovna mesta do točke V. je obvezna ustrezna izobrazba, za samostojno opravljanje. Plača se regulira s tarifnim pravilnikom. Podjetje za sedaj še ne razpolaga s stanovanji. Prijave z obširnim pojasnilom o strokovni izobrazbi Id praksi ter prejšnji zaposlitvi pošljite na naslov: »ALPREM« kovinsko montažne podjetje KAMNIK 6067 »ANGORA« tovarna pletenin LJUBLJANA proda OSEBNI AVTOMOBIL znamke Mercedes Bena 170. — Informacije dobite na Upravi podjetja — Ljubljana, Emonska c. 2. V poštev pride samo državni sektor. 6213 Ob izgubi naše preljube mamice CENKE VOLK se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pokojnici izkazali poslednjo čast s poklonjenim cvetjem in spremstvom na njeni poslednji poti. Posebna zahvala zdravnikom in bolniškim sestram interne klinike za skrb in nego v njeni dolgoletni bolezni. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in tolažilne besede. Žalujoči otroci. Ljubljana, 2. julija 1960. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili mojega ljubega moža, našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica In svaka JOŽETA AHLINA na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem cvetja. Ljubljana, dne 5. Julija 1960. Družina Ahlinov» ln Lampičeva LOKAL v centru Ljubljane Iščemo Ponudbe 2 opisom in ceno pod »LOKAL« v ogl. odd. »Dela«. 6087 Upravni odbor Bolnišnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem» razpisuje mesto ZDRAVNIKA psihiatra-specialista ali zdravnika splošne prakse — specializanta Plača, položajna plača in posebni dodatek po ZJU in Pravilniku o plačah osebja bolnišnice. — Družinsko stanovanje priskrbljeno. Pismene prošnje sprejema Upravni odbor bolnišnice. — Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. — Upravni odbor. 6208 ZA STANOVANJE, sa notranje zidove, razstavne prostore, gledališke kulise, lesonit, papir uporabljajte sodobne barve j u B0 F L o R Prednosti: uporabljajo se brez vseh dodatkov, razen vode. Zaradi enostavne priprave prihranite 30 odstotkov časa. Proizvajamo jih v 37 modemih niansah. »j u B« tovarna barv DOL PRI LJUBLJANI 6198 AVTOBUSNA PODJETJA: TRANSTURIST — Škofja Loka LJUBLJANA TRANSPORT — Ljnbljana AVTOPROMET KRANJ — Kranj AVTOPROMET GORICA — Nova Gorica IZVRŠUJEJO VSE VRSTE AVTOBUSNIH PREVOZOV ZA KOLEKTIVE Ce želite naročiti avtobuse za: Izlet, potovanje, ekskurzijo DOMA IH 1 INOZEMSTVO PREVOZ DO POČITNIŠKEGA DOMA pokličite številko 20-735 interno 291, kjer vam bodo posredovali: hiter, cenen in udoben prevoz, aranžmane v hotelih in vse ostale informacije. 6159 ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta in brata ALOJZIJA POTOČNIKA izrekli pismeno ali ustno svoje sožalje ter sočustvovali z nami v teh težkih dneh, ga spremili v tako velikem številu do njegovega preranega groba in zasuli njegov grob 2 obilo venci in cvetjem. Se posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB, ZV7I. gasilcem, pevcem za gard ji ve žalostinke, govorniku za poslovilne besede ter duhovščini! Se enkrat vsem naj-isfcrenejša zahvala. Žalujoči Potočnikovi ZAHVALA Ob smrti najine matere, stare matere, sestre in tete URŠULE GABROVŠEK smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ne moremo zahvaliti drugače kakor na tem mestu. Prav posebno zahvalo smo dolžni zdravniku doktorju Debevcu za njegov požrtvovalni trud in dolgoletno lajšanje trpljenja pokojnici. Hkrati se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so ji kakorkoli pomagali med njeno boleznijo, zlasti še stanovalcem Rimske 25, ji poklonili cvetje na njen grob in jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, 5. julija 1960. Sinova Stanko in Emil ter ostalo sorodstvo. V 89. letu starosti je prenehalo biti srce naše ljube mame, tete, stare mame, babice in prababice IVANE ŽA6AR rojene SUŠNIK Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 7. julija ob 15.30 izpred hiše žalosti Srednje Gameljne št. 18, na farno pokopališče Šmartno pod Šmarno goro. Žalujoči: sinova Ladi, Anton, hčere Ančka, Ivanka. Fani z družinami in ostalo sorodstvo. Gameljne, Črnuče, Kamnik, Kiimayrs, 5. julija 1960. Sporočamo žalostno vest, da je preminil IVAN KOCUVAN direktor Celjske mestne hranilnice v pokoju Od pokojnika se bomo poslovili v četrtek, dne 7. julija ob 16.30 na mestnem pokopališču v Celju. Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu KOLEKTIV CELJSKE MESTNE HRANILNICE Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dolgoletni sodelavec FRANC PAHOR pekovski pomočnik, borec NOB, član ZB ter ostalih množičnih organizacij Pogreb bo dne 7. julija, ob 17.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. — Sotovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Združene pekarne Moste — Sindikalna podružnica pekov — Terenrka organizacija ZB in ostale množične organizacije terena Jarše Ljubljana, dne 6. julija 1960. Sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po dolgi in mučni bolezni preminil mož, oče, stari oče brat in tast FRANC ZAVAŠNIK sodnik okrožnega sodišča v pokoju Dragega pokojnika bomo pospremili na zadnjo pot v petek, dne 8. julija 1960, ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: žena Fanči, sinova Bojan in Dušan, snaha Majda, vnukinja Bojka, brata Andrej in Jože z družinami, sestri Ivanka in Marica z družinami in ostalo sorodstvo. Maribor, Ljubljana. Kairo, dne 6. julija 1960. SPOROČAMO 2ALOSTNO VEST, DA JE DNE 4. JULIJA 1960 UMRL NAS DOLGOLETNI STALNI HONORARNI USLUŽBENEC Janez Slapničar VESTNEGA, P02RTVOVALNEGA SODELAVCA IN VZORNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. ZAVOD LR SLOVENIJE ZA STATISTIKO OBVESTILA FRANCETU HUMARJU iskreno čestitajo ob promociji na Medicinski fakulteti, oddelku za stomatologijo vsi domači, kolektiv zobne ambulante Sevnica in prijatelj Peter. DR. FRANCETU VREVCU in DR. TOMAŽU DARIANU čestitamo za promocijo! Prijatelji. Dr. FRANCETU BERNIKU čestitajo ob doktoratu znanosti - domači. Dr. STANI AMBROŽIČ za dokončani Studij na medicinski fakulteti — stomatološki oddelek — iskreno čestitamo Selanovi in Kolarjevi. Dr. STANI AMBROŽIČ iz Kranja iskreno čestitamo ob končanem študiju na stomatološki fakulteti. Na pravni fakulteti je diplomiral TODOROVIČ BOŠKO. Čestitata Janez in Božo. ZDRflliniŠHflOeŽURfl» NOČNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20-7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom Center: Dr. Zalta Maks, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Pajtnar Marjan, tel. 31-286. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom Šiška: Dr. Jezeršek Pavle. Knezova 11, tel. 21-744. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-800. Zdravstveni dom Vič: Dr. Zavrnik Gorazd, tel. 20-438 ali LM 20-700. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Miran Mal, Wolfova 5-1, tel. St. 22-684. v odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-500. Zdravstveni dom Moste: Dr. Kikelj Nada; Koblarjema 17. tel. 32-449. V odsotnosti zdravnika kličite LM 30-300. VIII. LJUBLJANSKI FESTIVAL oz. I. NAGRADNO TEKMOVANJE JUGOSLOVANSKEGA OPERNEGA baleta od 30. Junija do 10. julija 1960 Sklepna predstavra. petek, 8. julija ob 20.30: P. I. Čajkovski; Človek in usoda; A. Ponchielli: Baletne impresije; A. Borodin: Polovski plesi. Tekmovalni nastop opernega baleta Skopje. Vstopnice: po 300, 200, 120 in 60 dinarjev za jutrišnjo predstavo danes od 10.—13. in jutri od 10.—13. in od 18 do 20.30 pri festivalni blagajni v Križankah. Nedelja, 10. julija ob 11. url: Slovesna razglasitev rezultatov tekmovanja opernih baletov glavnih mest v Viteški dvorani v Križankah. Vstop prost. Razstava jugoslovanskega baleta v spodnjih prostorih Moderne galerije odprta dnevno od 10. do 18. Razstava v Mestnem muzeju ^Podoba skozi stoletja«. Odprta dnevno od 9. do 12. ure. ^r9 òolpt^fnft vneyu nog Uporabljaj soL p e o i s A L Lekarne -parfumerije PBeDflUflmn Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v nedeljo, 10. julija izlet pod vodstvom dr. Šumija Naceta na Limbarsko goro, Groblje, Cerklje, Velesovo. Prijave pri tajniku v Narodni galeriji. P „KOM PAS- IZLET V LOGARSKO DOLINO V nedeljo. 10. julija, z odhodom iz Ljubljane ob 7. uri izpred poslovalnice KOMPASA. Titova c. 12 in s povratkom iz Logarske doline ob 18. uri. Prostih je še nekaj sedežev, zato pohitite s prijavami. Prijave sprejema samo poslovalnica v Ljubljani. USLUŽBENCA za delo v komerciali In pravni službi ter POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA — orodjarja avtomatične stroke — sprejmemo. Zglasite se osebno ali pismeno v Tajništvu podjetja »AVTOFROMET« — Ljubljana, Savski cesta 2. 6102 H I 0 0 SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION amer. barv. film BENNY GOODMAN. Režija De-vies. Igrajo Steve Allen, Donna Reed. Tednik FN 27. Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. KINO KOMUNA: domači cinemascope film OSMA VRATA. Režija Nikola Tanhofer. Igrajo Milivoje Zivanovič, Nada Škrinjar, Neva Ročič. Tednik FN 27. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Danes zadnjikrat! KINO VIC: prem. amer. barv. cinemascope filma PREPOVEDANI PLANET. Režija Fred McLeod Wicox. Igrajo Walter Pidgeon, Anne Francis. Tednik FN 27. -Predstave ob 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA: francoski film MATGRET NASTAVLJA ZANKO. Režija Jean Delanney. Igrajo Jean Gabin, Annie Girardot. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane za din 20,—. Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. KINO SOCA: amer. barv. cinem. film CAJNICA. Režija Daniel Mann. Igrajo Marlon Brando. Glen Ford, Machiko Kyo. Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane za din 10.—. KINO SISKA: ital. barv. film SKANDAL NA PLAŽI. Režija Mario Camerini. Igrajo Vittorio de Sica. Nadia Gray. Tednik FN 26. Predstave ob 17.. 19. in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.-11. ure in od 15. ure dalje. V kinu Soči samo od 15. ure dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: ob 20.30 amer. barv. glasbeni film BENNY GOODMAN. Tednik FN 27. Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo. LETNI KINO DOM JLA: ameriški barv. CS film PRINC IGRALCEV, ob 20.30. TRIGLAV: franc. barv. film MOJ STRIC, tednik, ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. dalje. LITOSTROJ: amer. barv. W film KOVINSKA ZVEZDA, Ob 20. Uri. Zadnjič. ŠENTVID, SVOBODA: češki barvni film NOCOJ NASTOPIMO, ob 18. in 20. uri. VEVČE: amer. barv. VV film -NISMO VSI ANGELI, predstava ob 20. uri. ČRNUČE: nemški film LISI, ob 20. DOMŽALE: poljski film KARIERA NIKA. ob 18. in 20. uri. DUPLICA: barvni film DOGODEK V MONTE CARLU, ob 20. uri. KAMNIK DOM: angleški film VELIKO PRIČAKOVANJE, ob 17.15. VRHNIKA, CANKARJEV DOM: italijanski film NEZVESTE, ob 17. uri. jAmer. barv. film VISOKI JEZDEC, ob 20.15. KRANJ - STORŽIČ: amer. barvni V V film HOLLYWOOD ALI PROPAD. ob 16, 18 in 20. Matineja Istega filma ob 10. uri. LETNI KINO PARTIZAN: nemški film TRIJE IZ VARIETEJA, ob 20.30. BLED: francoski film drama ZDRAHAR (Pot Bouille), ob 18. in 20.30. JESENICE - RADIO: jugosl. film OBRAT B, ob 18 in 20. uri. PLAVŽ: romunski film OREL 101, ob 18 in 20. DOVJE: ital.-franc. barv. CS film ' BEATRICE-OENCT.-'--- RADOVLJICA: franc. zabavni barvni dialiscope film ZENA IN NJENA IGRAČKA, ob 20. uri. HRASTNIK SVOBODA II: angleški film OLIVER TWIST, ob 19. ZAGORJE TRIGLAV: ltalj. film KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV, ob 18. in. 20. uri. SVOBODA TRBOVLJE n: nemški film TI SI MOJA PESEM, ob 18 in 20. TRBOVLJE -DELAVSKI DOM«! češki film NEVARNA IZNAJDBA. VIDEM KRŠKO SVOBODA: amer. barvni CS film RISARKA MODELOV. ŠEMPETER v Sav. dol. Svoboda: domači CS film 4 KM NA URO, ob 20. uri. ŽALEC: itali j. film POČITEK IN LJUBEZEN, ob 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: amer. VV barv. film OBRAČUN pri O. K. KORALU. MESTNI KINO PTUJ: domači film RAFAL V NEBO, ob 18. in 20. GORNJA RADGONA: amer. barv. VV film ARTISTI IN MODELI. MURSKA SOBOTA PARK: angleški CS film INTERPOL. Ob 17.30 in 20. uri. NOVO MESTO KRKA: romunski film OPROSTITE, NAPAČNA ZVEZA. KOPER, LETNI KINO: amer. barv. CS film EL MAGNIFICO, ob 20.30. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 9. julija, ob 20. uri: Sma-reglia: ISTRSKA SVATBA. Gostovanje v Kopru. Nedelja, 10. julija, ob 20. uri: Sma-reglia: ISTRSKA SVATBA. Gostovanje v Piranu. RADIO 9.00— 9.05 Domače vesti; 9.05—10.00 Nekaj domačih napevov; 14.35 do 15.00 2elell ste - poslušajte! 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30-17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Slovenske narodne poje Planinski oktet. RTV Ljubljana Dnevni spored za četrtek, dne 7. julija I960. 5.00— 8.00 Dobro jutro I (pisan glasbeni spored) — vmes ob MO—5.30 Nekaj domačtih. 6.30— 6.40 Reklame. ,8.05 Villm Markovič: Rapsodij a v A-duru (Orkester Zagrebške filharmonije dirigira Silvije Bombardelli). 8.25 Naši uspehi v preteklem šolskem letu — Izvajajo mladi pevci in gojenci glasbenih šol. 8.55 Vrtiljak plesnih ritmov — Ansambel Jerry Jerome. 9.15 Europa express. 9.40 Zbori in priredbe Zorka Prelpvca (O, da je roža moje srce — Sel bom tovarša iskat — Tako mi je, dragi — Šuštar nočem biti — Sedem si rož — Ptički po zraku letajo). 10.10 Melodije se vrstijo. 10.30 Oddaja za cicibane — a) Burger: Dve zgodbici — b) Kako petelinček poje — spored otroških pesmi C.rila Preglja. 12.00 Z Beneškimi fanti v kraje pot Matajurjem. 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Skušek; Zdravstvena zaščita govedi na paši. 12.25 Zabavni opoldanski spored. 13.15 Ob- I vestUa in zabavna glasba. 13.30 I Poljudne skladbe igra Mariborski j Instrumentalni ansambel p. v. j Vlada Goloba. 13.50 Vedri zvoki. 14.30 Prireditve dneva. 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdrav. J Ijajo. 15.16 Reklame in zabavna j glasba 15.40 Tri poloneze Fr. ! Chopina. 16.00 Iz svetovne knji-j ževnosti — Jiri Marek; Drobne I drame. 16.20 Parada plošč. 17.10 Turistična oddaja. lS.ob iz starih oper — C. Monteverdi: Arija iz opere Kronanje Fopeje (Marjana Rsdev) — H. Purcell: Prizor in dvospev Belinde in Didona' iz 1. I dej. opere Dido im Enej (Elisa-; beth Schwarzkopf, Kirsten Flag-i stad) — j. Ph. Rameau; Arija iz : opere Castor In Pollutx (Gerard Souzay) — G. F. Haendel: Arija j Kleopatre iz opere Julij Cezar (Lisa della Casa1). 18.30 Sport in športniki. 19.00 Obvestila, rekla-i me in zabavna glasba. 19.30 Ra-i dijski dnevnik. 20.00 Četrtkov ve-| čer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Vokalni kvintet i N'lko Štritof — Veseli vandrovč- ki — Kvintet Borisa Kovačiča' s pevci Jelko Cvetežar, Danilom Čadežem. Lili Sil; an in Francijem Zupančičem. 20.45 A. Dvorak; Slovanski ples št. 3 v As-c3u.ru. 20.50 Literarni večer — Pavel Golia; Vitez neznane garde (ponovitev). 21.30 iz Schubertove skicirke — m. oddaja. 22.15 'Koktajl za zabavo. 22.40 Moderna plesna glasba. 23.10 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije p. v. Sama Hubada, solist ! MJiha Gunzek — Primož Ra-j movš; Simrfonletta — Ivo Petrič: Koncert za klarinet in- orkester — Slavko- Osterc: Trije plesi, j 24.00 Zadnja poročila- in zaključek oddaje. TELEVIZIJA Beograd 20.00 TV Dnevnik. 20.20 »Novi izvori Jekla« — dokumentarni film. 20.40 »Slab denar« — celovečerni jugoslovanski film. ŠOLSTVO YI5JA TEHNIŠKA SOLA Y MARIBORU Na podlagi 10. alinee 13. člena Zakona o Višji tehniški šoli v Maribora objavljamo RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST za naslednje predmete: I. V oddelku za strojništvo: 1. Mehanika 2. Mehanska tehnologija 3. Batni stroji 4. Turbo stroji 5. Tehnične meritve 6. Livarska tehnika Mmolb Dežurna »ekarna: Četrtek, 7. julija 1960: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO: UNION: amer. barv. vlstav film: »OBRAČUN PRI O. K. KOR- rAlu* PARTIZAN: sovj. barv. film DEKLE BREZ NASLOVA. UDARNIK: argentinski film ALI TI SMEM RECI MATI. K0TEKS - Ljubljana proda TOVORNI AVTO znamke Mercedes - Benz, tipa LA 3500, TOVORNI AVTO znamke Csepel, tipa D-352 — oba v dobrem stanju. — Vse informacije glede prodaje in ogleda vozov dobite v AVTOPARKU PODJETJA Ljubljana, Poljanska 71. 6148 7. Obdelovalni stroji 8. Varilna tehnika 9. Transportno naprave 10. Industrijska energetika 11. Organizacija dela 12. Tehnična kontrola 13. Priprava dela 14. Vzdrževanje strojnih naprav 15 Parni kotli 16. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje 17. Parni stroji 18. Regulacija strojev 19. Hidravlični stroji in naprave 20. Motorji z notranjim izgorevanjem 21. Elektrotehnika V oddelkn za elektrotehniko: 1. Enciklopedija šibkega toka (za jaki tok) 2. Fina mehanika 3. Elektrotehnologija 4. Elektriški stroji I, II 5. Usmerniki I 6. Pogon6ki stroji s hidro- in termodinamiko I. II \ 7. Elektroenergetske naprave I, II 8. Elektriški vodi (razsvetljava) 9 * Elektriško gospodarstvo I 10. Elektromotorski pogoni I, II 11. Pregled regulacijske tehnike in avtomatike 12. Zaščitna tehnika 13. Elektrotermija I 14. Organizacija in ekonomika proizvoda je 15. Produkcijska tehnika 16. Elektronke in polprevodniki 17. Elektronika 18. Meritve v telekomunikacijah 19. Telegrafske naprave 20. Telefonske naiprave 21. Gradnja telekomunikacijskih vodov in naprav 22. Osnove prenosa na telekomunikacijskih vodih 23. Elektroakustika I 24. Sprejemne in ojačavalne naprave 25. Antene I. 26 Oddajne naprave 27. Ojačavalne in napajalne naiprave 28. Mikrovalovne naprave I 29. Osnove impulzne tehnike 30. Osnove televizijske _ tehnike 31. Avtomatska regulacija T 32. Osnove elektronskih relejev 33. Gradnja elektronskih aparatur 34. Elektromedicinske naprave I 35. Visokofrekvenčne segrevalne naprave V tekstilnem ođdelkn: 1. Tehnologija predenja 2. Tehnologija tkanja 3. Tehnologija pletenja 4. Tehnologija plemenitenja tekstilij 5. Tekstilne surovine 8. Tekstilne preiskave I 7. Organizacija in poslovanje v tekstilnih podjetjih I 8. Obratoslovje I V gradbeno-koraunalnem odseku (I. letnik) 1. Statika 2. Inženirska geologija s pefcrogra-fijo 3. Opisna geometrija 4. Geodezi ja 5. Hidravlika 6. Gradivo V kemijskem oddelkn: 1. Anorganska kemija 2. A nor g* uska tehnologija 3. Analitska kemija 4. Organska kemija 5. Termodinamika 6. Kemijsko tehnološko računanje 7. Operacije v kemijski tehniki 8. Merjenje in regulacija 9. Organska tehnologija 10. Fizikalna kemija 11. Elektronika in meritve 12. Tehnološke analize Nadalje razpisujemo še naslednja prosta učna mesta ža predmete: 1. Matematika I, n 2. Higiensko-tebnična zaščita 3. Strojni elementi. Za predmete, ki so navedem v oddelku za strojništvo pod številkami: 1, 6, 8, 10. 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20. 21; v oddelku za elektrotehniko pod številkami: 1, 2, 3, 6, 14, 13, 30. 31, 32, 33, 34 35; v tekstilnem oddelkn pod številkami: 2, 3, 7, 8; v gradben o-komunalnem oddelku pod številkami: 2, 3 in v kemijskem oddelku pod številkami: 2, 6, 9, 11 in 12, se razpisujejo HONORARNA profesorska ali »redavateljska mesta. Za vse ostale predmete, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, pa se razpisujejo STALNA ali HONORARNA profesorska ali predavateljska mesta. n. Nadalje razpisujemo naslednja prosta mesta STROKOVNIH SODELAVCEV (asistentov) za naslednje predmete*. 1. Laboratorijska praksa V oddelku za elektrotehniko: V tekstilnem oddelkn: 1. Tehnologija predenja (vaje) 2. Tehnologija tkanja (vaje) 3. Tehnologija plemenitenja (vaje) 4. Tekstilne preiskave (vaj«) V kemijskem oddelkn: 1. Analitska in anorganska kemija (vaje) Za vse predmete, navedene v n. poglavju razpisa, so prav tako razpisana mesta STALNIH ALI HONORARNIH strokovnih sodelavcev (asistentov) m. 1. Za predavatelja j« lahko Izvoljen kandidat, ki ima ustrezno fakultetno izobrazbo, najmanj 5 let uspešnega dela ▼ stroki s fakultetno izobrazbo in sposobnost za učiteljsko delo 2. Za profesorja je lahko izvoljen kandidat, ki ima ustrezno fakultetno izobrazbo, najmanj 10 let uspešnega dela v stroki s fakultetno izobrazbo, samostojna strokovna dela In sposobnost za učiteljsko delo. 3. -Na prosto mesto strokovnega sodelavca (asistenta) je lahko sprejet kandidat, ki ima ustrezno fakultetno izobrazbo in ustrezno strokovno prakso na področju predmeta. za katerega kandidira. 4. Kandidati za predavateljska in profesorska prosta učna mesta, navedena pod I tega razpisa, lahko kandidirajo v okviru oddelkov istočasno za več predmetov. Zlasti je to priporočljivo za tiste kandidate, ki nameravajo kandidirati kot stalni predavatelji ali profesorji. (Število ur predavanj in vaj iz posameznih predmetov je razvidno iz učnege načrta, ki je na razpolago kandidatom na šoli). IV. K prošnji, kolkovani z 250.— din državne takse, priložite življenjepis, diplomo o končani fakulteti in potrdilo, iz katerega je razvidna dosedanja zaposlitev, to je na kakšnih delovnih mestih in z opisom dosedanjega strokovnega udejstvovanja. Iz potrdila mora biti tudi jasno razvidna dosedanja časovna doba zaposlitve. Prošnje z zahtevanimi listinami vložite po pošti na naslov: Višja tehniška šola v Mariboru, p. p. 148 ali v sekretariatu šole na Gosposvetski cesti 9-II. Ta razpis se zaključi 30. dan po objavi. VIŠJA TEHNT5KA SOLA MARIBOR S Na podlagi 61. 7. zakona o Štipendijah (Ur. 1. FLRJ St. 32'65) razpisujemo za šolsko leto 1960 61 naslednje Štipendije: Ginekoioško-porodniška klinika: 2 medicinska laboranta. 2 otroški negovalki, 3 babice. Ftiziološka klinika: medicinsko sestro. Interna klinika: 2 medicinski sestri. Očesna klinika: medicinsko sestro. Otorinolaringološka klinika; 6 medicinskih sester, 1 medicinski laborant. 3 otroške negovalke. 1 fizioterapevt, 1 učiteljica1 za otroški oddelek. Pediatrični klinika; učiteljica na Višri gospod, šoli v Grobljah, fizioterapevtko, medicinsko sestro, medicinski laborant, kemijski tehniik (učenec srednje tehn. šole). Onkološki institut: 2 medicinski sestri. 3 medicinske laborante, 2 rentgenska tehnika, 1 fiz «terapevt. 1 učenec enoletne administrativne šole. Infekcijska klinika: 20 otroških negovalk. 10 bolničarjev. Prošnje vložite pri Ravnateljstvu kliničnih bolnišnic, Ljubljana, Zaloška cesta 2. RAZPIS ŠTIPENDIJ za šolsko leto 1960 61 Komisija za štipendije pri Občinskem Ljudskem odboru v Kranju razpisuje še naslednje štipendije; 2 štipendiji za študiij na Filozofski fakulteti, oddelku za sociologijo. Prednost pri rstepdsu imajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter oni prosilci, ki stanujejo v območju občine Kranj. Štipendiji se bosta delili za čas, ki je po predpisih določen za dokončanje študija. Prosilci morajo vložiti prošnje pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju in jih kolkovati z 250 dlim državne takse. Prošnjam je treba priložiti: • 1. podroben življenjepis, 2. zadnje šolsko spričevalo aOl potrdilo o končanih semestrih. 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in staršev. 4. potrdilo delodajalca, pri katerem sta zaposlena starša prosilca glede višine plače in otroškega dodatka. Priloge k prošnji je treba kolkovati s 30 din državne takse. Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na; priložijo prošnji še potrdilo Zveze borcev. Rok za vlaganje prošenj je 13. julij 1S60. ‘ e • Komisija za štipendije Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje L * podlagi 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 3255) mesta za POGODBENE STIPENDIJE za naslednje šole; Ekonomska fakulteta .... 5 Ekonomska srednja šola — posebni oddelek za javno finančno službo..............2 Ekonomska srednja šola . . . 1 Medicinska fakulteta — zobozdravstvo ....................10 Vaš. šola za medicinske sestre 10 Sola za otroške negovalke . . 12 Babiška šola..................11 Sola za sanitarne tehnike . . 2 Srednja šola za medicinske sestre Celje ali Maribor ... 5 Sola za medicinske laborante . 1 pravna fakulteta...............5 Filozofska fakulteta — slavistika, germanistika .... 2 Gradbena fakulteta.............4 Fakulteta za elektrostrojništvo — strojni oddelek............2 Fakulteta za elektrostrojništvo — elektro oddelek ..... 2 '.Naravoslovna fakulteta — matematika, fizika, kemija . 6 Gradbena srednja šola ... 2 Višja pedagoška šola — logopedija ........................2 Višja pedagoška šola Reka — -strojni oddelek ...... l Višja šola za socialne delavce 2 Srednja vzgojiteljska šola . . 2 Učiteljišče . . . .'............2 Administrativna šola .... 4 Prošnja priložite življenjepis in opis premoženjskega stanja družine, zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih in jo pošljite do 1. avgusta 1960 Komisiji za štipendije OLO Ljubija, na. Prošnjo kolku j te z 250 din državne takse, priloge pa s 30 din. BIMIPOSO Komunalna banka Ljubljana, podružnica 600-702, Šmartinska c. 22 razpisuje natečaj za mesto referenta — blagajnika Pogoj: popolna srednja šola. Prejemki po zakonu o javnih uslužbencih. Interesenti naj vlože prošnje pri Komunalni banki 600-702 — Ljubljana. R •Komisja za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmeri; pri HOTELU »TURIST« - Ljubljana razpisuje naslednja delovna mesta: 1. šefa recepcije 2. ekonoma 3. inventarista 4. portirja 5. nekvalificirane delavke Pogoji: pod l. KV portir ali SSI z znanjem tujih jezikov; pod 2. SSI in večletna praksa; pod 3. popolna srednja šola in potrebna praksa: pod 4. PKV portir; pod 5. nekvalificirane delavke za pralnico, likalnico in kuhinso. R Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani razpisuje delovni mesti: 1. računovodje — srednja strokovna izobrazba; 2. obratovno materialnega knjigovodje - pogoj: srednja strokovna izobrazba; 3. saldokontista - pogoj: srednja strokovna izobrazba, prednost imajo kandidati s prakso. Ponudbe sprejema Uprava Zavoda za šolski in poučni film, Ljubljana, Groši jeva 4, do 15. VII. 1960. R sko stanov, in samsko stan. kurir«, ob avtobusnih progah. 6. Osnovna šola Metlika. 2 učitelja, tajnik (ca) šole, učit. diploma ESS ali učiteljišče — đod. za t. m. 1.000.— brezplačno družinsko ia samsko stanovanje, ugodne prometne zveze. Prošnje, opremljene na podlagi pravilnika o razpisih prostih službenih mest za učno in vzgojno osebje, je treba poslati čimprej šolskemu odboru ali neposredno Občinskemu ljudskemu odboru Metlika. R Inštitut Letalske zveze Slovenije »Branko Ivanuš« — Ljubljana — Celovška c. 258, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 6 kvalificiranih ključarjev, oz. polkvalificiranih, 2. 3 kvalificiranih kleparjev, oz. polkvalificiranih, 3. visokokvaiific. strugarja, 4. 7 vajencev kovinske stroke, in sicer za varilce, ključavničarje in strugarja. Namesto vajencev sprejmemo tudi nekvalificirane delavce, 5. pomočnika šefa komerciale; 6. šoferja C ali D kategorije. Nastop je mogoč takoj, plača po dogovoru. Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru v Metliki objavlja naslednji naknadni RAZPIS prostih uslužbenskih mest na šolah občine Metlika. 1. Osnovna šola Gradac, učitelj upravitelj diploma — dod. za t. m. 2.000. — kurivo, «tanovanje. promet, zveze. 2. Osnovna lola Podzemelj, učitelj uč. diploma — dod. za t. m. 3.000. — kurivo, stanovanje promet. zveze’ 3. Osnovna šola Radoviča, nčitelj-npravitelj, učitelj, uč. diploma dod. zi t. m. 4.000.— kurivo, stanovanje, 6 km. od vlaka in avtobusa. 4. Osnovna šola Sela. učitelj-upro-vitelj. učitelj, uč. diploma — dod. za t. m. 3.000.— kurivo, stanovanje ob avtobus, progah. 5. Osnovna šola. Suhor, tičite!f ali pr. učitelj-uprav. 2 učitelja, diploma VPS ali učitelj, diploma — dod. za t. m. 3.000.— brezplačno družin- »IVILINOSTROJ«, tovarna mlinskih in pekarskih strojev, Domžale, razpisuje natečaj za sprejem delovne sile, in sicer: 1. večje število strojnih ključavničarjev, 2. večje število vajencev za strojne ključavničarje, 3. 3 nekvalificirane delavce, 4. tehničnega risarja za strojništvo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. R Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje razpisuje naslednja delovna mesta: 2 uslužbenca III. vrste in 2 uslužbenca rv. vrste za podružnico Piran; 2 uslužbenca III. vrste za podružnico Postojna; 2 uslužbenca III. vrste za podružnico Sežana ter 5 uslužbencev III. vrste za Okrajni zavod v Kopru. Kolkovane prošnje je treba vložiti na upravo zavoda v Kopru v 15 dneh po razpisu. R RAZPIS Komisja za razpis mest direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center razpisuje mesto direktorja tovarne volnenih In bombažnih Izdelkov »VOLNENKA«, Ljubljana, Poljanski uasip 40. Pogoji: 1. tekstilni tehnik z vodstveno prakso; 2. srednja ekonomska ali njej enaka šola in praksa na vodilnem mestu v podjetju iste stroke. Kolkovne prošnje z življenjepisom, dokazilom o strokovni izobrazbi. opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanju pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Center, Kresija, soba št. 231, najkasneje do 20. julija 1960. R JAVNA SKLADIŠČA - LJUBLJANA, šmartinska resta številka 152-a SPREJMEMO VEČ SKLADIŠČNIH DELAVCEV POGOJI: Z UREJENO VOJAŠČINO IN Z ZA2ELENO PRAKSO. OSEBNE IN PISMENE PONUDBE SPREJEMA TAJNIŠTVO PODJETJA. 6211 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Poslovni zvezi za gozdno in lesno gospodarstvo Kranj, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L terenskega gozdarja 2. 3 logarjev 3. geometra POGOJI: za delovno mesto pod 1. končana srednja gozdarska šola, po možnosti z opravljenim strokovnim izpitom, Za delovna mesta pod 2. končana srednja gozdarska šola ali nižaj goždarsko šola. Za delovno mesto pod 3. končana STS — geodetski oddelek. Plača po tarifnem pravilniku. Ostali pogoji po dogovoru. Prošnje vložite do 31. julija na komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri PZGLG Kranj. Vodovodna 4. p. p. 105. 6201 Izdaja (n tiska Časopisno podjetje DELO. Ljubljana. Tomšičeva 1—3. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva 3, telefoni: 23-522 do 23-526. — Oglas n. oddelek: Ljubljana. Titova c. 7, telefon: 21-8Wi. — Naročninski oddelek: Ljubljana, Titova 5, telefon: 20-463 - Poštni predal 29 - Brzojavni naslov: DELO Ljubljana. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704/1-367 — Mesečna naročnina 300 dinarjev - Rokopisov e vračamo ()5 i Tuđi v oddeik» Piri-reisa je bilo zelo živahno, ker se je mornarica pripravljala na vojno. Stražariti bi morala vzdolž obale Črnega in Egejskega morja in nekaj ladij je prejelo ukaz, naj zaplovejo po Donavi navzgor, da bi pedprie napredujočo vojsko. V tem času so me dostikrat pošiljali po opravkih v arzenal in v preddverje s raja. Nekega izredno lepega in sončnega dne po dolgem deževju sem sedel in čakal na Dvorišču miru, zakaj moja glavna dolžnost kurirja je bila čakati. Zdaj sem že poznal različne obleke, k; so jih nosili služabniki v seraju — njihovo blago, barvo, trakove in pokrivala — la nisem več zijal okrog sebe kot tujec. Nenadoma sem CBdledal evnuha, ki se je opotekal proti meni. Debeli Obraa je bil ves zab iiel od joka in mož si je vil roke ♦ obupu, ko me je vprašal: »V Alahovem imenu, ali nisi ■ tfetl Hajredinov suženj, ki je prinesel opico? Lahko jB>e Se rešiš zanke in mrtvaške jame. Pojdi brž z menoj B prosil bom Kislar-ago, naj te spusti na Dvorišče blatnosti, da bi izvabil opico z drevesa, kjer je presedela vso noč. Mlad evnuh si je že zlomil nogo, ko je skušal priti do nje.« »Ne morem pustiti svojega važnega opravila, da bd se igral z opicami,« sem mu dejal. »Ali si ponorel? Nič ni važnejšega bd tega, zakaj mali princ Džehangir se joče in vsi bomo ob glavo, če ne bo nehal.« "Morda se me oo opica Koko spomnila,« sem si mislil, "ker sem ji stregel, ko je imela morsko bolezen na dolgi poti iz Alžirije. Gotovo se bo spomnila mojega psa.« Rael je ležal polet mene zvit v klobčič in se grel na toplem soncu. Ko je slišal Kokovo ime, je postrigel z dlakastimi ušesi. Odhitela sva z evnuhom skozi drugo in tretje dvorišče, kjer nas je obdalo več evnuhov. Ti so tolkli na majhne bobne, da bi se ženske lahko poskrile. Prišli smo do bleščečih bakrenih vrat pred vrtovi, kjer nas je čakal Kislar-aga — najvišji uradnik v haremu in poveljnik belih ev uhov. Zaman je skušal prikriti syoj strah za dostojanstvenim vedenjem. Vrgel sem se predenj na zemljo in ukazal je. naj me nemudoma spustijo v hrremske vrtove. Vstopiti brez dovoljenja v te vrtove, je pomenilo smrt ; s vsakogar, razen za evnuhe. Samo v njihovem spremstvu in na sultanovo povelje so lahko prihajali trgovci razkazovat svoje blago. Niti zdravnik ni motel poklicno obiskat; teh vrtov brez sultanovega dovoljenja. Toda zdaj so me s takšno neznansko naglico peljali v najbolj strogo varovane vrtove na svetu, da me evnuhi niso utegnili okopati ali mi dati snažna oblačila, kakor je bila navada. i.n na svojo nejevoljo sem se moral pojaviti takšen, kakršen sem MI. Tekli smo po vijugastih poteh, posutih z drobnim peskom, medtem pa .o moji spremljevalci nenehno tolkli po bobenčkih in m; govorili, naj se ne oziram. Naposled eno pcttll do velike platane, po katni je plesalo ne- kaj evnuhov s pogumom, ki ga je rodil obup, da bi ujeli opico. Opica se je držala z rekami, nogami in repom najvišje veje. Z vzklikanjem, tarnanjem in prijaznimi besedami so jo evnuhi skušali zvabiti k sebi in vrešče pozivah drug drugega, naj je ne izpusti, da ne bi padla in se poškodovala. Prav takrat, ko sem prišel bliže, je enemu izmed teh nerodnežev spodrsnilo, da je s krikom strmoglavil s precejšnje višine. Vrh drevesa se je zamajal, ko je z glavo naprej treščil na tla in obležkl ne-' zavesten na tleh med pomladnim cvetjem. Ta dogodek je bil sicer žalosten, ni pa bil brez smešne plati in trije lepo iblečenl dečki, izmed katerih je bil najstarejši morda «-najst let star, so se ob tem prizoru na vso moč zakrohotali. Toda četrti je tiho jokal. Bil je komaj pet let star. Sedel je v naročju moža v svilenem kaftanu, poslikanem s cvetlicami, v katerem sem na svoje presenečenje prepoznal samega sultana Sulejmana, čeprav je bil v navadni obleki in z nizkim turbanom r.a glavi videti nenavt.dno nizke postave. Takoj sem se N!kakor se nise.n mogel zmotiti, ker je imel sajasto polt, vrgel na tla in poljubil zemljo pred njim In njegovimi sinovi. Okrog drevesa je vladala pravcata zmeda. Vrvi so ležale naokrog, lestve so bile naslonjene na steblo in očitno je bilo. da so skušr z brizganjem vode spraviti opico z drevesa. Celo na tako daljavo sem lahko videl, da je bolna Stokala le, ko se je brez moči opriiemala veje. Kisiar-aga se je globoko nrikionil pred sultanom in i: predlagal, nat bi me poslali gor na drevo, ker -znam opico in sem pravzaprav orinesel to uročeno žival v seraj. Ce ne uspem, me bo dal obglaviti, in tako ne bo nič hudega, če me je spustil v prepovedane vrtove. Njegove grobe besede so me tako užalile, da sem takoj vstal in dejal: »Nič nisem silil sem. S solzami in prošnjami so m« pripravili do tega, da bi pomagal. Po- kliči dol te cepce. Samo strašijo ubogo žival. In nehajte bobnati. Potem mi dajte kak sadež in skušal jo bom zvabiti dol.« Kislar-aga je dejal: »Ali tako govoriš z menoj, bedni suženj? Vedi, da jo že vse jutro skušamo zvabiti dol s sadjem.« Toda sultar Sulejman je na kratko dejal: »Pokliči jih z drevesa in pošlji vse stran. Tudi tebi dovolim oditi.« Ko so klepetavi evnuhi izginili s svojimi vrvmi, lestvami in brizgalkami, je zavladala popolna tišina. Mali deček v sultanovem naročji, je nehal ihteti in slišati je bilo samo stokanje opice. Ker si nisem upal nagovoriti su'ćara, sem se obrnil k njegovemu najstarejšemu sinu in rekel: "Plemeniti princ Mustafa, opica je bolna. Zato je zbežala na drevo. Skušal jo bom zvabiti dol.« Temnolasi, lepi deček je oholo pokimal. Sedel sem na tla z Raelom v n grof ju in jel mehko in vabeče klicati: "Koko! Koko!« Opica je nezaupljivo pokukala skozi vejevje in nekajkrat slabotno zavpila, a se ni hotela ganiti. Potem s»m dejal Raelu v upanju, da me bo sultan slišal: »Dragi, zvesti pes! .oko me ne pozna v novi obleki in misli, da sem eden izmed evnuhov. Ti jo pokliči. Morda se bo spomnila, da se je igrala s teboj na ladji. Skuša* j( poklicati z drevesa« Rael je pogledal navzgor na vrh drevesa, postrigel z ušesi, mehko zacvilil in potem dvakrat zalajal. Opica je splezala nekoliko bolj dol. da bi bolie videla, in princ Džehangir, ki je še Zmerom sedel v očetovem naročju, je dvignil ročice in poklical: »Koko! Koko!« Opica se je obotavljala, toda ko je Rael še naprej cvilil, se je odločila in ,-e naglo spustila z drevesa. Stekla je k meni, nad skočila v naročje, me objela in stisnila svoje belodla-kasto lice k mojemu. Celo mršavo telesce je tresla i lic*. Irske stave Irci zelo radi stavijo. Nedavno so v Belfastu odprli stavo, pri kateri lahko vsakdo, kdor plača funt, pove narodnost treh ljudi, ki ' bodo prvi pristali na Mesecu. Za zdaj se je večina udeležencev stave izrekla za Sovjetsko zvezo, na drugem mestu so ZDA, na tretjem pa Francija. Irci ne- marajo Angležev. To se je pokazalo tudi prj tej stavi. Angleški kandidati za polet na Mesec so po številu glasov na zadnjem mestu. Naser in Nehru iz Deboja Zakonca Zehra in Saban Kapič iz okolice Doboja sta dobila sina, ki sta mu dala ime Naser po egiptovskem predsedniku. Pred nekaj meseci pa je dal neki kmet iz maglajske občine svojemu sinku ime Nehru po predsedniku indijske vlade. Mesto in celina v vasi Vojka pri Stari Pazovi je ena največjih sremskih vasi. Posebnost: del vasi se imenuje »Novi Sad«, na drugem koncu pa je »Amerika«. Ti imeni sta se tako udomačili, da so ljudje malone že pozabili na imena ulic. 166. Lučka je z neverjetno spretnostjo vodila balon med krošnjami stoletnih dreves, mimo razbohotenih vej z nenavadno velikimi listi in kaj kmalu našla v visoki travi prostorček za pristanek. Pozdravljena Afrika. Preden je Janko splezal iz gondole, si je zataknil za pas tomahavk in stisnil perjanico pod pazduho, kot da mu bosta v pomoč. liiišl 167. Ko je balon izginil in ko sta regratovo stebelce in Lučka tičala v žepu, se je Janko že drugič na tem potovanju zavedel svoje majhnosti, neznatnosti sredi tujega sveta. PogI.*d mu je plašno begal po okolici, v njegovem strahu se je vsaka nizka, skrivenčena veja spremeni a <7 kačo, vsak zgib trave ali grmičevja mu je razkrival senco neznane živali. 168. S tipajočimi koraki je Janko zmedeno izbiral smer, v satero naj krene. Poskušal se je spomniti, kje neki mu je Lučka pokazala balonček. Kajti kjer je tak balonček, so tud? ljudje v bližini. Pravzaprav otroci. Ta misel mu je dajala pogum. Res se ne bi rad srečal z odraslim neznancem. Z otroki pa se je še povsod lepo In dobro sprorazumel. in dojenček OPIČJI MLADIČ JE ISKAL ZAVETJE PRI »MEHKI MAMICI« Njdejo se ljudje, ki si drznejo tnfiti, da hrana iz materinih prsi zaobsega prav vse kar označujemo kot odnos med materjo in naraščajem. To trditev je ovrgel na vsej črti psiholog Harlow, ki je na univerzi v Wisconsinu delal poskuse z mladiči opičje vrste »rhesus«. Kakor je znano, potrebujejo te indijske opice laboratoriji za pridobivanje cepiva proti otroški ohromelosti. Harlow šn njegovi sodelavci I so pripravili drobnim opicam dve 'krušni mamici«, katerih ■ tudi človeški dojenček potreben materinske’ ljubezni kot na primer opičji mladič. V uvodni dudka in steklenica 2 ustrezno množino dobrega mleka- »Katero mamico imaš rajši?« Tako nekako bi v človeški govorici označili namen poskusov z malo opico. Dva valja iz žič-nate mreže sta predstavljala vsak svojo »■nadomestno mamico«, katero «no so prevlekli z bombažno frotirko, medtem ko je imela druga, torej «doječa mamica«, namesto tega steklenico z mlekom. Mala opica je kaj brž ugotovila, čemu tista steklenica. Ce bi mlečna steklenica zagotovila opici vse tisto, kar nam ! ptove beseda mati, bi mladač I prav gotovo prebil večino časa ' pri njej. Poskusi z več mladiči j te opičje vrste Da so pokazali, ; da so lezle opice k doječi mamici le takrat, kadar so bile ' lačne, večino časa pa so se i zadrževale Pri oni drugi »mami-I ci«. po čemer sodi dr. Harlow, ! da se mladič zateka v materino j naročje, ker se tam počuti pov-: 5*7711 varnega. Prva naprava je . torej pomenila nebogljenčkom vir hrane, druga pa varno zavetje. To domnevo potrjuje še drug po-skus, pri katerem so obe »mamici« opremili z mlečno ?tefclenioo. Male opice se potem skorai da niso več zmenile za prvo napravo, čeprav je Lilo mleko v steklenici n,a njej prav tako dobro. Za pcskutšnjo so obema »mamicama« zamenjavali glavo, pa to ni vplivalo na male opice. N© po glavi, temveč po mehki frotirni tkanini so mladiči čutili »pravo mlamo«-Njera mehkost je verjetno delovala nanje podobno kot bližina naravne matere. Potem so prinesli v laboratorij še »gračo-medvedfca. ki ga navi ješ. Da tolče po bobnu. Brž ko ga je mlada opica zagledala, se je zatekla v zavetje s frotirno tkanino prevlečene »mamice«. Tisoč dni v nezavesti Tisoč dni je ležal mlad danski kmet Christensen nezavesten v bolnišnici na Jutlandu. Nedavno je prvič dal znamenje, da sliši in zaznava okolico. Septembra 1957 je Christensen padel s kupa sena na betonsko ploščo. Potolkel Se je po glavi.-odtlej je ves čas ležal nepremično in z odprtimi očmi. Šele ko ga je mama prosila, naj zapre oči ali spregovori vsaj besedo, ji je začel naštevati imena sorodnikov, ki So ga obiskali,- Zdravniki pa še vedno niso prepričani, da s, bo Christensen povsem opomogel. URTU Pri »doječi« mamici se je mala opica oglasila le po potrebi, kadar je bila lačna, sicer pa se je ves čas smukala okoli naprave prevlečene z mehko tkanino Pna jim jo dajala Le hrano druga pa samo »materinsko bližino«. Mlade opice so pokazale, da jim je materina ljubezen prav tako potrebna kot materino mleko. Razumljivo je, da podatkov, ki so tih zbrali pri poskusih z opicami, ni mogoče kar tako prenesti tudi na ljudi, vendar znanstveniki pojmujejo ugotovitve kot dokaz, da je Kočijaž: 80.000 potnikov Dvainosemdesetletni Spiro Kitanov je najstarejši kočijaž v Skopju. Poklic opravlja že od leta 1912, torej še od časov, ko sta bila pred njegovo kočijo vprežena dva para volov. Pripoveduje, da je peljal med prvo svetovno vojno skupino francoskih novinarjev na solunsko fronto. Izračunal je, da je prevozil doslej kakih 300 tisoč kilometrov in približno 80.000 potnikov, torej toliko . ljudi, kot jih šteje na primerJ Bitola. Velik teliček Sanentalka na kmetijskem posestvu »Vršački ritovi« v Vrše« je skotila telička, ki je . 74 kg, kar je po mnenju skoraj dvojna besedi k opisu svojih poskusov je dejal dr. Harlow, da mnogi psihiatri iz prakse vedo. koliko težav v kasnejšem življenju je posledica .ravnanja staršev, k’ so menili, da za razvoj njihovega naraščaja povsem zadoščata 12: Vendar se tudi Gwaldam vašo sol in ne bom vas zapu- razvija. »Pred leti sem bil tu,« stil, dokler ne bo vse v redu mi pripoveduje Venođ. »Pa je opravljeno.« — »Pa ga zadrži- vse to, kar vidiš danes, čisto mo še za kak dan,« odloči novo. Cesta, ki so jo zgradili Stane in Perumal- začne, brž pred štirimi leti, je naredila ko začuti trdna tla pod noga- svoje. Pričakujejo, da bo po- mi, zabavljati: »Še nikoli ni- ~~~ stal Gwaldam nekoč novi Ra- sem živel v družbi toliko sa- krnmmv^m .. . , .. , . . rrikhet« Bolniki prihajajo po hibov in vendar sem še ved- HS, mJ^oslavlje ki si malem ves dan. Zvinjene no- no ves strgan!« Prekanjenec c • ° ^ -- - - - - e potijo. Sedi s prekrižanimi no- m se ponosno ogledujejo. Še »Veseli me, da sva se srečala. Leighton od Scotland Yarda. Sem gor sva prišla, da bi si nekaj ogledala, vendar se ne dajta motiti.« Jim Harbume je vedel, da je Randolph Beckford tisti, ki naj bi se za Darrelom pridružil Tatleyevemu koncernu. Z zanimanjem si ga je ogledal, vmes pa je ugibal, o čem neki sta se pravkar pogovarjala. »Sva že opravila,« je rekel Beckford odsekano kot p prej. »T-ojdiva, Elsworth!« Stopila sta v vežo. »Trenutek,« se je oglasil Leighton, »samo nekaj besed, prosim! Ali boste spodaj, ko bova midva tu opravila?« »Počakal var. bom.« »Čudno,« je zamrmral detektiv, ko sta odšla. »Le zakaj sta šla sem gor in zaprla vrata za seboj?« Jim Harbume ni vedel odgovora. Potem sta šla do zadnje sobe. ki je bila točno nad prizoriščem Tatleveve smrti. Leighton je odprl okno, oba sta se nagnila nad polico. Bilo je dobrih dvajset metrov nad tlemi, kakor je bil že poprej rekel Leighton. Od zunaj ni bilo mogoče priti v stanovanje. »Ali vidite te praske na okviru?« je Leighton vprašal Jima. »Kaj menite, ali so stare ali sveže?« Nekaj prask je bilo očitno novih. Oljnata barva je manjkala. Jim je otipal spodnjo stran okvira, potem pa si je prižgal žveplenko, da bi še bolje videl. »Zdi se, da je bil tu zabit kavelj,« je rekel. »Tudi jaz mislim tako. Čistilci' oken uporabljajo naprave, katerih sledovi bi lahko bili prav taki. Šipe so čistili pred tremi tedni.« »Neka\ me zanima. Kako bi tisti, ki je lezel tu dol, prinesel v stanovanje vrv in jo spet odnesel?« »Sem bi jo lahko prinesel, saj je imel dovolj časa. Navsezadnje bi si jo lahko ovil okoli života, odnesel bi jo prav tako ali pa v torbi.« »To bi torej lahko storil. Potreboval bi tri ali štiri metre dolgo vrv z jeklenim kavljem. Morda je imel še daljšo vrv. Če ni bil telovadec, je imel precej težav. Kaj pa, če vrvi ni odnesel?« »T0 je le malo verjetno« je rekel Leighton. »Vse smo preiskali. Sicer pa lahko še enkrat pogledava.« Jim jo je našel v kopalnici. Zlezel je na Bila je zvita in s kavljem pritrjena na mrežo. Razvila sta jo: neke vrste viseča lestev s prečkami, dolga kakih pet metrov. Leighton jo je vzel v roke in jo nesel v tisto sobo. »Mislim, da je 'bilo tako,« je rekel, potem ko. je z očmi premeril razdaljo med obema oknoma in jo primerjal z dolžino lestve. »Tudi jaz,« je veselo pritrdil Jim in nadaljeval: »Torej Eunice Tatley le ni kriva!« »Saj nisem rekel, da je! Kako bova ugotovila, kdo je to storil? Kaj menite, ali se bo vrnil?« »Ali mislite, da bi lahko prišel po lestev in bi ga zalotili pri tem?« »Da. Sicer pa se lahko zgodi, da ga ne bo ponjo.« »Po. moje ga ne bo,« je pritrdil Jim. »Tako bi lestev visela tam več let, dokler se ne bi pokvarila prezračevalna naprava v kopalnici. Takrat bi jo morda našli, ali pa tudi ne« »Ali pa,« je zamrmral Leighton, »ali pa je — ali »ta že prišla ponjo?« Jim ga je pazljivo pogledal. »Ali sumite tajnika Elswortha ali Beckforda?« . »Elsworth mi je bil že dolgo sumljiv,« je rekel Leighton. »Najbolje bo, če greva zdaj dol.« »Kaj pa tole?« je Jim dvignil pleteno lestev. »Spravila jo bova tja, kjer ste jo našli, stanovanje _ a skrbno zaprla. Jutri bom pripeljal šefa, da jo bo videl. Tačas pa, prosim, molčite o tem. Ta reč je zelo važna, naši strokovnjaki bodo povedali, od kod je lestev.« 23. POGLAVJE Frank Elsworth ni bil srečen, to je bilo opaziti 1 ? prvi pogled. Topo je strmel predse, sicer lepi obraz je kazil nemiren pogled. Morda ni iobro spal, mogoče je pil več, kot je lahko prenesel. Jim in Leighton sta ga našla v sobi, kjer se je bil Jim Harbume prejšnji dan sestal z Be^ynimi prijatelji. »Alj j® Beckford odšel?« ga je vprašal detektiv. »Da,« je mrko odgovoril tajnik Elsworth. »Zakaj pa je prišel?« »Poslovna zadeva.« »To sem si tud' mislil,« je zategnil detektiv Leighton. »Kaj je bilo?« »Ne vem, ali vam smem povedati. Ni v zve- kopalno kad in si ogledoval zamreženo pre- zi s tistim, kar iščete.« Elsvvorth se je očitno zracevalno okence. Ničesar posebnega ni videl, odločil za kar se da kratke odgovore, potem pa je iztegnil roko in tipal po polici. »Sam bom morda bolje presodil o tem. Za-»Hej, kaj pa je to?« kaj ste ga peljali v tisto stanovanje?« Andr+e].seea J f ^ .df21 Pregovora, aa gami ^ zaboj v dveh ploće_ torbo. Popo dne le treba seči be*rfa ni konj vibastih škatlah ob sebf ima * drug° ™ . Po večeru obisk pri poštar- znamke in razne obra2ce. Po_ Dotuce, ki jih zdaj ne potre- :u. Zaman čakamo odgovora štar je ve]ika osebnost _ ta_ bujerno vec. KataSmghu dam na nas brzojav v Bombaj, ki koj 4 gozdarjem. Menda v srajco ta jo brz obleče, m na, bi nam povedal o odhodu trgovini čaka pol vasi na vetu* drug, dajo svoje. Peru- ladje. Poštar uraduje kar v 4emo p^. Sedemo tudi mi mal je ganljiv: -Jedel sem vaški trgovini med blagom, in se skušamo vživeti v mn0_ žice muh, ki se nemoteno sprehajajo Po obrazih. -Namaste!«. pozdrav s sklenjenimi konicami prstov, in že odhajajo iz našega življenja. Naša prijetna družbica se polagoma krči. Včeraj je odšel Agrawal, v kratkem tudi Ang Nima in Lakpa. Iz reke Pindari nam prinesejo v mre--j-ju žo nal°vljenih velikih rib — Ko smo spet pred bungalo- naaa Prehrana se spremi-wom se zravna na zabojih ”-,a’ Pomacini trdijo, da je temna postava. Perumal spi tlWal.darn trenutno najprijet-na njih — za vsak primer. Že- nels:1. ^ral v Indiji. Tempera-ja nas požene v kuhinjo, pa ,a 1,65 zel° zmerna in si odkrijemo, da spi Ang Nima a ne moremo predstavljati, pred vrati na tleh. Vrata pa f4?as, Z-e V- ne!ca^ dneh čaka so zaklenjena. »Sam0 čez mo- relhI’. ie — kot beremo v časopisih in slišimo po radiu — 44 v senci. »Samo čez moje truplo!«. Naše stvari so torej dobro zavarovane. Mimo lahko zaspimo. IZ ALBUMA HIMALAJSKE ODPRAVE: Počitek na po« (Foto: Z. Jerin) Zvečer gremo s Cicem in kapetanom na pošto. Čuden je Givaldam zvečer. Spominja me na mesteca iz kavbojk. Brzojavke pa ni in ni. Pri poštarju v trgovini nam postrežejo za pokušnjo s hrano ubogih: praženo žitno zrnje z zamaški neprečiščenega sladim je nevarna - v i^ja. Kadar potujejo" dolge blaten, s hudourniki presekan. _ane R? poteh, kjer se trak skozi pragozd. Pa nič ne ,. ° -10 P°J.lubno ustavljati, pomaga. Caklati moramo na • . §°.nlcl v ustih zrnje brzojav iz Bombaja. Sredi do- Prignzujejo zraven sladkor, poldneva nam šofer avtobusa Vesel sem, ko sem spet na iz Garurja res prinese brzo- večernem zraku in ostanejo iav, pa se izkaže, da so v vse muhe v trgovini. Aleš je njem le' čestitke za vzpon na tako zaspan, da se noče niti Trisul 2 in 3. Tako poteka dan zmeniti za velikega ulovljene-V pripravljanju prtljage in ča- ga hrošča, ki smo ga ujeli do-kanju na nov telegram. Dotii- mov grede in je naš rogač Ci PO obedu odhajajo in Stane pravcati smrkavec proti nie^ jim da znake Planinske zveze mu. • 15. junija - Gvvaldam Jutranji naliv nas spet spomni, da utegnemo biti v Gwaldamu kmalu odrezani od ostalega sveta zaradi bližajočega se monsuna, ki bQ spremenil edino cesto — celo v su-_ hem vremenu je nevarna — v 1 2 5 5 5 7 8 9 X 10 11 12 R ft 15 X 16 17 18 f) 20 21 VODORAVNO: 1. jurist, 8. poU-tična delavka v zaledju med NOB, 9. poziv, klir, 10. grška črka, 11. mesto v južni Franciji, 13. kraj pri Tuzli z rudnikom soli in rjavega premoga, 15. tuj dvoglasnik, 16. industrijsko mesto ob reki Ural v Sovjetski zvezi, 19. barvar, 21. določati težo predmeta. NAVPIČNO: 1. stvarnik sveta po veri starih Egipčanov, 2. del telesa nekaterih živali, 3. borilnice, prizorišča, 4. ena izmed rezsežnosti, 5. oznaka za neznanca, 6. ribja jajčeca, 7. popolna zmeda, 12. nemška denarna enota, 13. krščanski potomec starih Egipčanov, 14. električni posrednik, 17. voščena tvorba v čebelnjaku, 18. življenjska tekočina, 20. medmet. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. alpaka, 7. ____ tin, 8. B(rigitte B(ardot), 9. eta, 3 Arosa, 12. Antje, 14. ide, IS. st^ 3 logika, 18. Arakan. Madžarska: Eichmannovi sledovi BUDIMPEŠTA, julija. Ko se bo čez nekaj mesecev začela pred izraelskim sodiščem razprava proti Adolfu Eich-mannu, bo v obsežnem seznamu zločinov tega nacista eno izmed najpomembnejših poglavij njegova delavnost v Madžarski. Samo v nekaj mesecih, od aprila do novembra 1944, je Eichmann s skupino svojih sodelavcev in ob vsestranski podpori madžarskih fašistov preselil približno pol milijona Židov, ki so kasneje umrli v plinskih celicah Auschwitza in drugih nacističnih taborišč. Na Eichmannovem dolgem in s krvjo zaznamovanem potovanju po Evropi je bila Budimpešta zadnja relejna postaja, toda zato menda tudi najbolj strašna po obsegu zločinov, perfidnosti metod in vztrajnosti pri izvajanju zamišljenih akcij. Mnogoštevilni so dokumen- i Prvi vlak tistih, ki so se od-:n pričevanja, ki še danes | kupili za to ceno, so poslali lovore, s kakšno pedantnost-- :n lokavostjo je Adolf Eich-,mn začel uresničevati načrt uničenje madžarskih Zidov, so do spomladi leta 1944 veli relativno mirno in v pribitem upanju, da bodo doča-i konec vojne brez večjih -ev. Eichmannov prihod v udimpešto meseca marca je -nčal vse te utvare. Začel je povsem lepo m hče izmed funkcionarjev žilo vsike verske skupnosti, s kari mi je Eichmann konferi-1 drugega dne po svojem vhodu v Budimpešto, ni mo-i slutiti, da bi bil človek, ki zanima za njihove zadeve n način življenja, ki govori s znavanjem židovskega vprašaja in ki obljublja, da bo • lo obiskal židovski muzej v šti, ako mu bo dopustilo lo, njihov rabelj. Eichmann namreč takrat govoril lju-eznivo. tako da je. s svojim • ’»stopom pridobil celo mnoge udi in zato tudi ni bilo čudake so nekateri izmed •ikcicnarjev židovskega sve-. prihajali k njemu in se pri-evali zaradi postopka ma- • arskih fašistov. — Jaz tega nisem kriv, niti m kakorkoli vmešan! Imam mo tri sto svojih ljudi tu-!j in lahko samo njim poveli jem. To, o čemer govorite, • dejanja madžarskih oblasti. Tj nesrečni ljudje niso ve- li. da je Eichmann že izdela! popoln načrt o izgonu Židov in da so bile odredbe, po katerih sta delala zloglasna funkcionarja tedanjega madžarskega ministrstva za notranje zadeve Endre Laszlo in Baki Laszlo. odredbe * Adolfa Eichmanna. Prvo potovanje po Madžar-ki skupaj z Bakijem in En-vrejem Laszlom je prineslo 'udi prva ‘taborišča. V ope-amo v mestu Kaszi so zaprli 15.000 ljudi, v Szatoraljaujhe-lju pa 13.000. Eichmann je govoril funkcionarjem židovskega sveta: »Deportacij ne bo!-«, v roki pa je imel odredbo, po kateri bi moral dobam ti že v orvih tednih približno 50.000 Z:dov za razna prisilna dela. Do konca maja so v taborišča smrti odposlali 94.000 ljudi, do srede junija pa se je to število povečalo skoro na 400.000. Železniški vlaki so odhajali drug za drugim iz Budimpešte proti Auschwitzu. Bivanje Adolfa Eichmanna in njegovih pomagačev, oficirjev SS Hermanna Krumeja in D:etra Wislizenyja. v Madžarski bo ostalo zaznamovano-ne samo po številu odposlanih na morišča, temveč tudi po nezaslišanem in čudovitem načrtu trgovine z ljudmi. Kakor, dokazuje Eichrranno-va izpoved, je prejel direktno od Himmlerja pooblastilo, da začn2 v času. ko se j s vojna sreča obrnila v škodo tretjega rajha, trgovino, ki bi prinesla Nemčiji kamione v zamenjavo za darovana židovska življenja. Eichmann je budimceštan-skemu židovskega svetu ponudil naslednje: Za vsak kamion. ki ga nam izročite, bomo oprostili sto Židov! Židovski funkcionarji naj s posredovanjem židovskih dobrodelnih organizacij v Švici in Turčiji nakupijo kamione. Eichmann je govoril: »Pripravljen sem. prodati vam milijon ljudi. Seveda, vseh Židov vam ne morem prodati. Toliko denarja in blaga bi niti mi ne mogli zbrati. Toda milijon — toliko lahko. Dobavil vam jih bom cd tam, kjer jih bom našel: iz Madžarske. Poljske, Terezina, iz Au-sch\vitza. Vi mi samo povejte, kaj vas najbolj zanima: ali moški ali noseče žene ali morda otroci ?« Ta kupčija ni uspela, čeprav je Eichmann poslal posebno svoje zastopnike v Turčijo in Švico, da bi »pospešili zadevo«. Pred koncem vojne ti dve deželi nista bili več pripravljeni odobravati dobave vojnega materiala Nemčiji. Eichmannovi pomočniki so tedaj začeli drugače: Ako se ne morejo dobiti kamioni, bomo trgovali za denar! Cena: en človek za dva tisoč dolarjev. Podpis sporazuma o Cipru Nikozija, 6. jul. (Reuter). — Britanski in ciprski predstavniki so danes podpisali spora-ki odpravlja ovire za Cipra in razglasi-; republike. namesto v Švico v Bergen-Belzen, eno izmed najstrašnejših taborišč. Bili so tudi takšni, ki so imeli srečo. Horthy se je osebno zavzel za znane industrijce Korina, Vida. lastnika csepel-skih tovarn, barona Weissa in Venezuela: druge, ki so jih z letali prepeljali z Dunaja v Zürich. Le majhno je bilo število takih, ki so kakor baron Weiss in drugi, morali odstopiti nacistom za 25 let v izkoriščanje svoje tovarne. Koliko so Eichmann in njegovi sodelavci osebno pri tem izkupili, ni znano. Znano je samo to. da je pri takšnih trgovskih transakcijah in izsiljevanjih pobral levji delež in da je v začetku decembra, ko so sovjetske čete prodrle pred Budimpešto, pobegnil na_ Dunaj z mnogimi milijoni v žepu in s skupno 6 milijoni človeških življenj na svoji vesti, zaradi katerih se bo moral__kmalu zagovarjati pred sediščem v Izraelu. Miloš Horovic AKTUALNI PORTRET HAJATO IKEDA japonski trgovinski minister, ki je izjavil, da bo kandidiral za položaj predsednika liberalnodemokratske stranke namesto Nabosnka Kiši ja Po alenlalu vKarakasu RIO DE JANEIRO, 6. julija. (Poseben dopis Tanjuga). Po nedavnem atentatu na predsednika Venezuele Romula Betan-courta so uvedli odločno preiskavo, ki je kmalu dala prve otipljive rezultate. Že tri dni po eksploziji v Karakasu, ki je k sreči povzročila predsedniku Betancourtu samo lažje poškodbe, so aretirali sedem ljudi, zapletenih v ta politični zločin, ki bi skoro pognal Venezuelo v zmedo, z velikimi nevarnostmi za njen še mladi ustavni demokratični red. Kakor pri prejšnjih poizkusih prevrata in odstavitve vlade, vodijo tudi sedaj sledovi preiskave v dve smeri. Vsi dokazi govore, da je bil atentat dejanje Trujillove diktature v sosedni Dominikanski republiki in pristašev odstavljenega venezuelskega predsednika Pereza Jimeneza, ki uživa azil v ZDA. Neposredno po atentatu je vlada domači letalski družbi »Ransa« razveljavila dovoljenje za obratovanje, ker kažejo znaki, da so njena letala prepeljala iz Dominikanske republike na o-samljena manjša letališča v Venezueli atentatorje in razstrelivo. Policija je aretirala direktorja podjetja kapitana Carlosa Chavesa, odstavila direktorja civilnega letalstva majorja Or asi j a Condea in poverila nadzorstvo-nad poleti zar, upljrvi osebi. Kair se tiče oseb, ki so neposredno zapletene v atentat, čeprav jih je že sedem v rokah policije, nadaljujejo oblasti zasledovanja, da bi prijele nekega radiotelegrafista Luisa Sinfontesa. o katerem menijo, da je z radijskimi valovi povzročil eksplozijo dinamita. Podrobnosti, kako- je bil izvršen atentat na predsednika Betancourta, so sedaj popolnoma znane. Okoli 9. ure dopoldne se je 24. junija Betan-court v spremstvu ministra za obrambo in njegove soproge, šefa vojaškega doma in svojega osebnega zdravnika odpeljal z avtomobilom v uni- j verzitetno mesto, kjer naj bi prisostvoval proslavi dneva vojske. Prav na kraju, kjer je edina ulica, ki vodi v univerzitetno mesto, najožja, je poleg pločnika stal avtomobil znamke »oldsmobil«, model leta 1952. V vozilu ni bilo nikogar. Predsednikov šofer je zavrl vožnjo, ker je bila ulica ozka, in ko se je avtomobil s predsednikom polagoma samo na meter razdalje pomikal mimo »oldsmobila«, se je zaslišala eksplozija. »Oldsmobil« se je razletel. Kosi kovin in stekla so se razleteli na vse strani, medtem ko je gost oblak dima zavil vse v temo. Eden izmed policistov, ki je bil takoj za predsednikovim avtomobilom, je bil na mestu ubit, polkovnik Perez in šofer predsednikovega avtomobila sta prav tako izdihnila, prerešetana s koščki železa in stekla. Med zmedo, ki je nastala, so policisti — motociklisti opazili predsednika^ Betancourta, kako se skuša sam in okrvavljen izvleči iz svojega uničenega avtomobila. Prenesli so ga takoj v univerzitetno kliniko, kjer je že nekaj minut po atentatu prejel zdravniško pomoč. Hudo ranjeni minister za obrambo general Enriques in njegova soproga, ki sta spremljala predsednika v avtomobilu, sta bila takoj operirana. Že prvi znaki so kazali, da je eksplozijo povzročila velika količina razstreliva, ki so ga namestili v osamljenem »61dštrtb!bilu« in' sprožili' z radijskimi valovi."'Razen radio-operaterja Sinfontesa išče po- Indonezija: * v V nasprotju s pričakovanji zarotnikov pa se je demokratična enotnost takoj po atentatu na Betancourta vsaj začasno obnovila. Prvi politični prvak, ki je po atentatu pozval prebivalstvo, je bil vodja levega krila »demokratične akcije« Domingo Alberto Ran-chel, ki je dejal: »Ogorčen sem nad podlostjo povzročite- ov, ______________ ____, ljev atentata. S svojimi tova- vojaški Boveljniki,'ki so uži- ] riši sem pripravljen hraniti licija sedaj tudi nekega Jane-sa B us taman ta, o katerem menijo, da je pripeljal »oldsmobil« na kraj atentata. Dopisnik brazilskega lista »Estado« je sporočil iz Kara-kasa, da so v venezuelski prestolnici mnenja, da bi moral biti atentat na Betancourta prvo dejanje novega poizkusa desničarske vstaje, za katero so posebno zainteresirani tisti vali posebne privilegije v času Jimenezove diktature. Dopisnik pravi, da so doslej reševali problem mnogih izmed teh nezadovoljnežev na enostaven, toda neučinkovit in nedosleden način — pošiljali so jih v inozemstvo kot ved j e diplomatskih misij, toda v inozemstvu so nadalje delali načrte za nasilno izmenjavo režima. Tokrat je uporniški načrt določal kot prvi korak odstranitev predsednika Betancourta, ker so pričakovali, da bi njegov odhod iz političnega življenja povzročil zmedo glede na nasprotstva, ki so nastala med tremi vladnimi koalicijskimi strankami in levo opozocijo, v kateri so disiden--ti iz Betancourtove »demokratične akcije« in komunistične partije Venezuele. sedanji ustavni red.« V istem smislu so se obrnili na prebivalstvo prvaki ostalih strank ter zastopniki sindikatov in študentskih organizacij, medtem ko so vojaški poveljniki izrazili lojalnost vladi. Kakor že tolikokrat v zadnjih dveh letih je demokratični razvoj v Venezueli, čeprav je poln notranjih protislovij, pokazal, da razpolaga z velikimi rezervami moči. Zato so se tudi lahko ministri in voditelji strank sestali samo dve uri po atentatu v predsedniški palači ob odsotnosti ranjenega Betancourta, toda ob manifestacijah ljudstva, pripravljenega za boj, in so lahko odredili odločne ukrepe za ohranitev notranje varnosti in za izsleditev zarotnikov. -Taša Almuli Boi proti praznoverju DŽAKARTA, 6. jul. V ur aflu vrhovnega javnega tožilca bi posamezniki ne izkorišča-J_Mc-4nnnvri1: rvrnrl nptai lltIPVt TIDV oddlflek. li prebivalstva, naklonjenega Indonezije so ustanovili pred nekaj dnevi nov oddieiek, svet za nadzorstvo nad razvojem družbe. Naloga tega oddelka je boi proti raznim fanatičnim verskim sektam in mističnim društvom, ki so se v zadnjih letih začela pojavljati v v“likem številu predvsem na otoku Java. Ustanovitev tega urada je eden izmed ukrepov, ki so nameravani za širjenje prosvete med množicami, zlasti proti zaostalosti in praznoverju. Branilec dr. Servaüus Iz Bonna poročajo, da bo obrambo vojnega zločinca Adolfa Eichmanna prevzel kölnski advokat dr. Robert Servatius, ki bo vodil celo skupino advokatov. Obrambo je prevzel, poročajo, na prošnjo Eichman-novih sorodnikov. Dr. Servatius pri tem poslu ni novinec. Na nürn-berškem procesu je branil političnega voditelja in generalnega opolnomočenca Hitlerjeve »delovne službe« Sauckela. na procesu proti zdravnikom, ki so v koncentracijskih taboriščih izvajali poskuse na zapornikih, pa je branil glavnega obtoženca dr. Brandta. Nekaj kasneje je bil glavni branilec tudi v procesu proti Göringovemu koncernu. Dr. Servatius je že stopil v stike s preiskovalnimi organi v Tel Avivu ter jih je seznanil s svojimi pooblastili. Ko so odvetnika vprašali, zakaj je sprejel Eichman-novo obrambo, je izjavil, da zato, ker »zelo dobro pozna gradivo«. Neposreden vzrok za to akcijo vrhovnega javnega tožilca je več tragičnih dogodkov, ki so se pripetili v zadnjem času v raznih krajih Jave. Posebno velik odmev je imel dogodek, ki se je pripetil v začetku januarja v Citaringu-lu. majhni gorski vasi v okrožju Sukabumi na zahodni Javi. Citaringul je kup majhnih hišic, ki tesno obdajajo vaško džamijo. Vas na neki planoti obdajajo debla kokosovih orehov in polja riža. Ves ta gorski kraj je znan po dobrem zraku in trdijo, da je to siromašno področje najbolj zdravo v' vsej Indoneziji. V Citaringul je nedavno prišel nov »mesija«, človek tridesetih let z imenom Navavi-Ta je prinesel v vas sekto, ki je bila pred nekaj leti ustanovljena v okolici Tasikmala-je, nekem drugem gorskem okrožju Zahodne' Jave, kjer prav tako prizadevanja vlade za prosveto ljudstva še niso mogla zajeti vsega prebivalstva. 2e dolgo so oblasti prejemale poročila, da se dogajajo v vaški džamiji v Citaringulu palicami so »verniki« prihiteli iz džamije, da bi kaznovali »nevernike«. Enemu stražniku se je posrečilo pobegniti, drugi pa je plačal z življenjem svojo počasnost. Naslednjega dne je prispela v vas preiskovalna komisija v spremstvu manjše vojaške enote. Zastopnike oblasti je sprejelo sredi vasi 80 pripadnikov »absolutne resnice« s »prerokom« Navavijem na čelu, oboroženih z noži. bambusovimi palicami in kamenjem, ter brez mnogo premišljanja napadlo »nevernike«. Vojaško spremstvo, ki je čakalo pred vasjo, je prepozno prihitelo na pomoč. Vojaki so pozivali fanatike, naj se pomirijo, zatem pa so parkrat ustrelili v zrak, kar pa ni pomagalo. Sporočilo »vsemogočnega«, ki ga je objavil Navavi, je trdi- lo. da so »verni« neranljivi in da jim tudi meči ne morejo prizadeti nič hudega. Ko so se znašli v brezupnem položaju, so vojaki začeli streljati v množico. Skupen rezultat dogodka je bil: 22 ubitih in 15 ranjenih pristašev »absolutne resnice« skupaj s »prerokom« Navavi- praznoverju. V novem oddelku javnega tožilstva, v svetu za nadzorstvo nad razvojem družbe, so izbrane osebnosti iz raznih vladnih uradov. Z zbiranjem gradiva, podatkov in s preiskavami bo oddelek skušal, kakor je poudaril javni tožilec, onemogočiti neljube pojave fanatičnih sekt in društev. To bo začetek boja, ki bo zahteval velike napore in sredstva in ki bo bržkone trajal dcigo, ker ne bodo potrebni samo ukrepi proti takim pojavom, temveč mnogo širši ukrepi za prosvetni napredek prebivalstva Davor Hoijevič i pomil IB PO SlISTIf Aneurin Bevan umri London, 6. jul. (AP) Zastopnik britanske Laburistične stranke je objavil, da je danes popoldne umrl namestnik predsednika laburistične stranke Aneurin Bevan. Lani decembra je bil Bevan operiran na želodcu. Čeprav niso nikdar objavili značaja bolezni, so domnevali, da gre za bolezen raka. V zgodnji mladosti je bil Bevan rudar v premogovnikih. V De Gaulle o Alžiriji St. Lo, 6. jul. (Reuter). Francoski predsednik de Gaulle je nocoj na mitingu izjavil, da je Francija na poti rešitve alžirskega vprašanja in vzpostavitve miru. Pripomnil je, da so ovire in težave, ki pa jih bodo obvladali. Po njegovem mnenju bo v bodoče postavljena tesna enotnost med Francijo in Alžirijo. Francoski predsednik sodi. da je zdaj samo od začasne alžirske vlade odvisno, ali bo storila potrebne korake za prenehanje bojev v Alžiriji. Pred tem je de Gaulle govoril v Cherbourgu. 18. letu starosti je postal sindikalni funkcionar, leto dni kasneje pa je bil izvoljen za predsednika rudarske organizacije v svojem rojstnem kralju. V 31. letu starosti je postal poslanec svojega kraja. V izvršni odbor laburistične stranke, v kateri je užival velike simpatije kot# talentiran govornik, je bil Bevan izvoljen leta 1944, po zmagi laburistov pri volitvah je neposredno po vojni postal minister za zdravstvo v vladi ministrskega predsednika Attleeja. V laburistični vladi je bil minister za delo. Neposredno po vojni se je odlikoval kot pobudnik socialnih reform in njene usmerjenosti v laburistični stranki. Bevan je umrl v 62. letu starosti v svojem domu, nedaleč od Londona. Ameriška razstava v Moskvi Moskva, 6. jul. (TASS) V Moskvi so danes odprla razstavo sodobnih ameriških umetnikov. 25 umetnikov iz ZDA je razstavilo 56 del. Podpora Izraelu Spomenica Svetovnega židovskega kongresa v zvezi z Eichmannom — Navajanje primera Andrije Artukovića NEW YORK, 6. jul. (Tanjug), komisija za mednarodne zadeve židovskega kongresa je objavila spomenico, v kateri podpira, ob sklicevanju na primere iz mednarodne pravne prakse, namen izraelske vlade, da sodi vojnemu zločincu Eichmannu v Izraelu. Ta 'spomenica spominja, da | jugoslovanskim oblastem kljub priznava mednarodno javno pravo v načelu univerzalnost zločinov proti človeštvu, in pravi, da se lahko zločincem, ki so zakrivili takšne zločine, sodi v vsaki deželi. Ko z obžalovanjem ugotavlja, da se mnoge dežele zatekajo k raznim izgovorom, da bi se izognile izročitvi ali sojenju vojnih zločincev, navaja spomenica primer ustaškega zločinca Andrije Artukovića, ki •?a ameriško sodišče ni izročilo Nehru o obisku v Ladaku New Delhi, 6. jul. (IIS) In-dijski ministrski predsednik Nehru se je vrnil v Šrinager v Kašmiru z obiska v pokrajinah ob indijsko-kitajski meji. Izjavil je, da bo ukrenil potrebne korake za zaščito indijskih mej. »Res je,« je dejal Nehru, »da so nekateri deli ozemlja Ladaka pod okupacijo tujih čet«. neizpodbitnim dokazom, ke,r ima baje »Artukovič razloge, da se boji političnih preganjanj v Jugoslaviji.« Sojenje Eichmannu v Tel Avivu bo pomenilo moralno preizkušanje civiliziranega sveta, zaključuje komisija v spomenici. Proslava ob desetletnici sporazuma o poljsko-nemški meji »Magdeburg^ .6, jul. (Tanjug). ^ Na mitingu v Magdeburgu ob desetletnici podpisa sporazuma o poljsko-nemški meji na Odri in Nisi sta govorila predsednik poljske vlade Cyran-kiewicz in predsednik vlade DDR Grotewohl. Zavzela sta se za skle.ntev mirovne pogodbe z občna Nemčijama in rešitev berlinskega vprašanja, kar bi po njunih besedah prispevalo k zboljšanju mednarodnega položaja. Incident v italijanski skupščini Rim, 6. jul. (Tanjug) V italijanski skupščini je prišlo nocoj do resnih incidentov in fizičnega obračunavanja med komunističnimi in socialističnimi poslanci ter krščansko-demokratskimi poslanci na drugi strani. Do incidenta je prišlo med razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva, kp se je skupina komunističnih in socialističnih poslancev vrnila z nekega zborovanja v predmestju Rima, ki ga je policija prepovedala in udeležence razgnala s pendreki in nekakšne čudne in nenavad- i jem ter pet mrtvih in eden ne ceremonije. Vojaške oblasti so poslale v vas dva pripadnika enot vaške straže. Ne da bi se upala stopiti v džamijo, sta ta dva opazovala dogodke skozi okno. Pri ceremoniji je sodelovalo sto moških in ženskih pristašev Na-vavija povsem golih. »Prerok« je ob tej priliki objavil sveto sporočilo. »Vsemogočni« Je sporočil: Navavi se mora oženiti s tremi nedolžnimi deklicami. drugi pa se morajo ločiti od svojih žen, ako se ne bodo ponovno poročili po posebnem obredu sekte. Tedaj pa je nenadoma nastal nered. Nekdo v džamiji je med ceremonijo skupnega plesa opazil presenečena obraza obeh »nevernikov«. Z noži in zaostrenimi bambusovimi hudo ranjeni zastopnik organa oblasti. Obstoje tudi sekte, ki se bavijo s preganjanjem »zlih duhov« iz bolnega človeka. Da bi izgnali »hudiča«, odpro bolniku želodec in če nato kljub temu ne zapusti bolnika, umre slednji v navečjih mukah. Po izjavah vrhovnega javnega tožilca Gunavama je približno 200 raznih sekt in mističnih društev, ki opravljajo najbolj neverjetne obrede, cd najbolj nedolžnih do najbolj nemoralnih in najbolj nečloveških. Mnoge izmed njih imajo po izjavi javnega tožilca novinarjem znake, ki bi lahko dovedli do rušenja javnega reda in varnosti. Zato so oblasti sklenile začeti odločnejše akcije in preprečita, da Indijancem v Kanadi je bila usoda dosti milejša kot Indijancem v ZDA. Predvsem je bila Kanada preslabo obljudena, in to je še danes, da bi prihajalo do spopadov, včasih do iztrebitve, kakor so bili pogosti na ozemljih, ki so danes del ZDA. Kanadski Indijanci so bili celo dostikrat zavezniki belcev in so se ohranili v precej večjem številu kot njihovi manj srečni rojaki, večinoma nižinski Indijanci, na jugu. Saj se je tudi pogostokrat dogajalo, da so Indijanci iz ZDA po hodih spopadih uhajali čez kanadsko mejo, da bi se rešili zasledovalcev in uničenja. Tako je danes Kanada pravzaprav ostala »klasična« indijanska dežela, kjer indijanska plemena, ki ob praznikih nosijo bujne perjanice, živijo v mirn. Tudi politiki se radi oglašajo pri njih, saj utegnejo takšni obiski prinašati tudi določene politične koristi. — Na sliki vidimo kanadskega ministrskega predsednika Johna Diefenbakerja med slovesnostjo, ko so mu podelili naslov častnega poglavarja indijanskega plemena Blood. Vrač plemena Jack Low Horn, »Nizki rog«, mu posaja na glavo perjanico. vodnimi curki. Ob tej priložnosti so bili poškodovani štirje socialistični in en komunistični poslanec. Aretirali so več ljudi in kakor je v skupščini izjavil član sekretariata KP Italije Pajeta, je med njimi tudi pet pet poslancev. Zborovanje sta organizirala komunistična in socialistična stranka zaradi genovskih dogodkov in neofašističnih izpadov. Do spopada v skupščini je prišlo, ko so komunistični in socialistični poslanci po prekinitvi debate o proračunu zapustili svoja mesta in krenili proti krščanskodemokratskim klopem. Prišlo je do fizičnega obračunavanja z aktovkami in fascikli. Posredovali so skupščinski reditelji, ki so ločili poslance, predsedujoči pa je ukazal izprazniti tribune za občinstvo in nato odložil skupščinsko sejo. Iz tega razloga je bila odložena tudi seja senata. V NEKAJ VRSTAH ZDA OMEJILE UVOZ KUBANSKEGA SLADKORJA Washington, 6. jul. (AFP). Predsednik ZDA je izdal odlok, da se uvozna kvota kubanskega sladkorja v letu 1960 zmanjša za 700.000 ton. KONGRES NEMŠKE DESNIČARSKE STRANKU PREPOVEDAN Hildesheim, 6. jul. (Reuter). Mestna občina v Hildesheimu je prepovedala kongres desničarske nemške stranke, ki naj bi bil konec tega tedna. AMERIŠKI MORNARJI V SZ Odesa, 6. jul. Kakor poroča TASS, se mudi v Sovjetski zvezi sindikalna delegacija ameriških mornarjev, ki jo vodi predsednik tega sindikata Joseph Karen. GENERAL JANSENS ODSTOPIL Leopoldville, 6. jul. (AFP). Poveljnik vojaških sil v Kongu general Emil Jansens je danes odstopil. Njegov odstop spravljajo v zvezo z vojaškimi neredi.