«SL Simpozij ob 2.5-fetnid OF (2. stran' vidno vlada" 2DÄ ? (4. stran} — Program RTV PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! D LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK,.29, APRILA 196« * LETO VIL,.ŠT, 116 • CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV) sDELOc IZHAJA OD l.MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, П JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNIBTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA. JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Prva izaaja Čestitka predsednika Tita BEOGRAD, 28. apr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal japonskemu cesarju Hirohitu tole brzojavko: »Ob rojstnem dnevu vašega cesarskega veličanstva vam z velikim zadovoljstvom prisrčno čestitam in vam želim najbolje za vašo osebno srečo in za napredek japonskega ljudstva.« Vitorović pri Bumedienu AL2IR, 28. apr. (Tanjug) — Predsednik revolucionarnega sveta in vlade Alžirije Hu-ari Bumedien je sprejel jugoslovanskega veleposlanika Miroslava Vitoroviča. Ta mu je izročil poslanico predsednika Tita. Predsednik Bumedien se je z jugoslovanskim veleposlanikom dlje prisrčno pogovarjal. Pavlič v Luksemburgu LUKSEMBURG, 28. apr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Belgiji Stane Pavlič, ki je hkrati tudi diplomatski zastopnik naše države v Luksemburgu, je v zadnjih dveh dneh obiskal predsednika vlade velikega vojvodstva Pierra Wemerja, podpredsednika vlade Henryja Cravata in predsednika parlamenta Victorja Botsona. Vsi njihovi pogovori so bili posvečeni možnostim za izboljšanje dvostranskega sodelovanja. obravnavali pa so tudi druga vprašanja, ki zanimajo Luksemburg in Jugoslavijo. »Die Welt« zavrača Gromi-kr»v° oreriHoge BONN, 28. aprila (Tanjug). Današnji »Die Welt« komentira prediog sovjetskega zunanjega ministra Gromika — predlog je Gromiko podal v Rimu — o sklicanju evropske konference. na katerj naj bi obravnavali varnost evropskih držav. List svetuje zahodnonemški vladi, naj se »ne zaplete v takšno igro«. Zahodnonemška vlada, trdi časopis, ne bo sprejela nobenega sistema evropske varnosti, ki ne bo pripomogel k nemški enotnosti. časopis piše, da pripravlja kancler Erhard nove pobude glede nemške enotnosti. Za to pa mu je potrebno sodelovanje s francoskim predsednikom de Gaullom. Prav zategadelj je predsednik de Gaulle, ki so ga v ZR Nemčiji ostro kritizirali, češ da se zbližuje z Vzhodom, in ga obtoževali, da razbija atlantski pakt in da ni naklonjen ZDA, naenkrat, kot trdi »Die Welt«, postal nadvse potreben Bonnu. De Gaulle bo čez dva meseca odpotoval v Moskvo, in čim bolj se približuje ta dan. tem bolj so vznemirjeni zahodnonemški politiki. Roščin zavrnil ameriški predlog ŽENEVA, 28. aprila (Reuter). Na današnji seji konference OZN za razorožitev je šef sovjetske delegacije Aleksej Roščin zavrnil ameriški predlog sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja. Poudaril je, da bi ta sporazum omogoči! ZDA. da bi lahko dale atomsko orož je celo Južnoafriški repu bliki. Tiskovna konferenca v DSZZ Pogovori-redna praksa Dušan Blagojevič o bližnjem sestanku Tito — Naser BEOGRAD, 28. aprila (Tanjug). — Zaprošen, da pove nekaj o naravi obiska predsednika Tita v ZAR — med obiskom bosta predsednik Tito in Naser, kot se pričakuje, izmenjala mnenja o najpomembnejših mednarodnih problemih — je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Dušan Blagojevič na današnji redni tiskovni konferenci dejal: I »Znano. je, da sta za odnose med SFRJ in ZAR ter predsednikoma že dolgo značilna tesno sodelovanje in medsebojno razumevanje in da so pogovori med predsednikoma postali redna praksa v zunanjepolitični aktivnosti naših držav. Znano je tudi, da sta predsednika redno poudarjala koristnost takšnih srečanj, ker so ta srečanja zmeraj omogočala preučiti tako razvoj v mednarodnih odnosih kot tudi stike med državama. Tudi to pot gre za takšen sestanek. Državnika se bosta pogovorila o perečih mednarodnih problemih in o tem, kakšne so možnosti, da se premagajo sedanje težave v razvoju mednarodnih odnosov. Mislim, da bosta v tem kontekstu posvetila posebno pozornost politiki nevezanja.« Agencija Tanjug in dopisnika radia DR Nemčije v Beogradu so zastavili nasled- Komentarji Nov korak, ki bo okrepil vlogo politike nevezanja »Al Musavar« o bližnjem srečanju Tito - Naser KAIRO, 28. aprila (Tanjug). — Tednik »Al Musavar« je priobčil obsežno analizo o problemih, o katerih bosta v začetku prihodnjeega meseca govorila v Aleksandriji predsednika Tito in Naser, časopis piše, da je vsako srečanje med predsednikom Titom in Naserjem pomenilo nov korak v razvijanju politike nevezanja in potrdilo, da je ta politika najboljša mogoča izbira za narode sedanjega sveta. treba v celoti pregledati sedanji svetovni položaj in načine, kako ga trajno izboljšati »Al Musavar« piše, da so trije momenti poleg drugih preprečevali popoln razmah politike nevezanja. Predvsem gre za novo agresivno politiko imperializma v obliki vojaških intervencij, zarot, udarov, ekonomskih pritiskov. Drugič so bili ovira 'zapleteni notranji problemi nevezanih držav. Zaradi teh problemov se je zmanjšala mednarodna aktivnost omenjenih držav. Poleg tega, piše tednik, pa vpliva na takšen položaj tudi sovjetsko-kitajskj spor, in poudarja, da je »ek-stemizem nekaterih pravzaprav v podporo imperialistični politiki in da torej ta ekstremizem slabi antiimperia-listično fronto«. List meni, da nedavni dogodki po svetu, zlasti v Aziji in Afriki, oppzaxjajo, kako neogibna je politika ? nevezanja in kako potrebno je prilagoditi njene metode sedanjemu položaju, da bi bila ta politika čimbolj učinkovita. časopis poudarja, da je Danes v „Delu" 2. stran Brnik investira na Krvavcu 3 stran Ne postavljajrr stolov na mize« # 4. stran Zemeljski plin osvaja Evropo # 5 stran Denar za srednje šole Dve uri od Kopra do meje 7. stran & Pogovor z bralci 9. stran Turistične informacije Spodbuda ustaškim zločincem Pismo Zveze združenj borcev NOV ob obsodbi Karduma BEOGRAD, 28. apr. (Tanjug). Generalni sekretar zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije Ivan Božičevič je poslal vsem združenjem nekdanjih borcev in udeležencem odporniških gibanj po svetu tole pismo: »Dragi tovariši in prijatelji, obračam se na vas spričo razsodbe, ki jo je 23. aprila letos izreklo zahodnonemško porotno sodišče v Konstanzu ustaškemu zločincu Stanku Kardumu. atentatorju na jugoslovanskega konzula Andrijo Klariča. Razsodba je povzročila revplt jugoslovanske javnosti, zlasti pa vseh borcev. 8. junija lani, ko se je jugoslovanski konzul Klarič uradno mudil v Merseburgu. je zločinec Kardum na ukaz ustaške organizacije (teroristična organizacija jugoslovanskih kvislingov na ozemlju ZR Nemčije) hladnokrvno šestkrat streljal na konzula Klariča, ki jev bil v svojem avtomobilu, in ga nevarno ranit Nekaj dni po atentatu ie konzul Klarič nihal med življenjem in- smrtjo. živ je ostal samo zaradi hitre in učinkovite pomoči zdravnikov. Namesto da bi bilo porotno sodišče v Konstanzu zločincu Kardumu in organizatorjem atentata izreklo zaslužene kazni in tako zaustavilo vrsto terorističnih dejanj oroti jugoslovanskim uradnim zastopnikom in jugoslovanskim drža-Iianom na ozem-'iu ZR Nemčije, je kaznovalo le izvršitelja tega atentata Karduma, in to z dvema letoma in devetimi meseci običajnega zapora. V prizadevanju, da bi bilo oorotno sodišče privatno uskladilo svojo razsodbo z zahodnonemško zakonodajo je merseburški zločin označilo kot »telesno poškodbo zaradi malomarnosti«. Glede organizatorjev zločina je v obrazložitvi razsodbe — ta obrazložitev ni brez cinizma — navedeno, dž so »indicije« o tem, da je bil atentat or- ••• Nadaljevanje na zadnji strani Zaradi takšnega položaja, beremo v časopisu, je treba vnovič spodbuditi politiko nevezanja, da bo postala učinkovitejša. Pri tem je treba izhajati iz sprememb, ki so v zadnjem času nastale v svetovnih odnosih. Med pomembnimi dogodki našteva tednik: spora med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko ter med ZDA in Francijo, zbliževanje • • Nadaljevanje na zadnji strani nje vprašanje: »Kako ocenjujete razsodbo sodišča iz Konstanza nad Stankom Kar-dumom — atentatorjem na jugoslovanskega konzula Klariča?« Dušan Blagojevič je v odgovoru izjavfl.: »Iz vseh poročil -o procesu in iz razsodbe je jasno razvidno. da tako preiskovalne oblasti -kot sodišče Zvezne republike niso hoteli raziskati ozadja tega primera- S tem so še enkrat omogočili organizatorjem zločina, da neovirano ljujejo svojo dejavnost. čeprav so bila dejstva in ozadje atentata na konzula Klariča znana ne le preiskovalnim in sodnim organom, temveč tudi širši javnosti, jih vendarle niso upoštevali. Tako so poskus uboja na tem procesu prekvalificirali v poškodbo »zaradi malomarnosti«. To in pa očitno mila razsodba ter strpno in naklonjeno stališče nemških oblasti do takšnih primerov, utegnejo samo spodbuditi teroristično aktivnost proti naši državi in njenim državljanom.« časnikarji so se nato zanimali za verodostojnost novic o tem, da bi predsednik republike Josip Broz Tito utegnil letos obiskati Japonsko. »Predsednik japonske vlade E- Sato,« je izjavil Dušan Blagojevič, »je poslal okto-. bra leta 1965 .predsedniku Titu povabilo, naj obišče Japonsko- Povabilo je bilo v načelu sprejeto, datum obiska pa bo določen pozneje. Obisk predsednika Tita na Japonskem bo omogoči* ner posrednejšo izmenjavo ihrienj med tWStfcac0*iB~6ljeh‘di£av glede vrste vprašanj, M se tičejo izboljšanja mednarodne- • Nadaljevanje na zadnji strani Srečanje ob Nilu TUDI KATOLIČANI — V Saigonu je malo takšnih, ki bi bili hvaležni za ameriško vojaško pomoč, ki je deželo potegnila v brezizgledno vojno. Katoličani pa se, kot kaže, čutijo ogrožene ob povečani politični teži budističnega sloja prebivalstva. Da bi izrazili svojo politično vo ljo, so minulo nedeljo organizirali demonstracije; eden od napisov, ki so jih nosili, je očitno izražal njihove mešane občutke: »Hvaležni smo Američanom — toda izženite Lodgeja!«.' Lodge je, kot je znano, ameriški veleposlanik v Saigonu. Foto: AP Vietnam Kennedy: razširitev vojne ne moire prinesti zmage Na južnovietnamskih bojiščih začasno zatišje WASHINGTON, 28. aprila (Tanjug). — Senator Robert Kennedy je v nekem govoru v senatu, v katerem je ostro napadel stališče vlade, izjavil tole: »Iluzorno je pričakovati uspeh v vojni z razširitvijo konfliktnega področja, ker niti stopnjevanje vojne na severu niti razširitev vojne na LR Kitajsko ne bo prinesla uspeha v Južnem Vietnamu.« V izjavi po nedavni letalski ,bitki-međ ameriški-^v&fei-bötoni^in letali Si®' iiad Severnim Vietnamom je predstavnik State Departments pustil- odprto možnost za akcije ameriških letal nad LR Kitajsko in za bombardira Osnutek plana do 1970 v juliju pred skupščino ZIS obravnaval med drugim tudi obvestilo o tem, kako izvajajo zakon o organizaciji železnic BEOGRAD, 28. aprila (Tanjug). — Na seji zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom Petra Stamboliča so včeraj obravnavali osnutek srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije do leta 1970. ZIS je že prej razpravljal o nekaterih vprašanjih razvoja do leta 1970 in je na seji 28. februarja, kakor je bilo že objavljeno, v načelu sprejel prvi osnutek plana. Glede na to, da so zdaj v skupščinski komisiji za srednjeročni plan formulirali besedilo osnutka plana in ga predložili v javno razpravo, so se postavili na stališče, da zvezni izvršni svet sprejme osnutek plana o javni razpravi. Na včerajšnji seji so člani sveta izrazili nekatera mnenja, pripombe in predloge za zboljšanje besedila predlaga, nega načrta. Posebej so po- udarili, da je treba njem pripravljanju ' nadalj-osnutka * Nadaljevanje na zadnji strani nje kitajskih letališč. Senator Kennedy je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi tega uradnega stališča in poudaril, da bi bilo v tem primeru pričakovati kitajski odgovor, bodisi z napadom na ameriška o-porišča v Vietnamu ali Tajski, bodisi na ameriške letalonosilke. Nadaljnje širjenje spopada bi utegnilo privesti tako daleč, da bi kitajske vojaške enote neposredno posegle v vietnamsko vojno. Kennedy je označil za zelo nevarno mnenje trditve »ameriških vojaških planerjev«, da so ZDA vojaško nadmoćne in da lahko odgovorijo na vse kitajske akcije. Senator je podčrtal, da so se ameriške uradne cenitve o »Vietkongu iii o DR Vietnamu« tako poprej kot zdaj izkazale za napačne. Zatišje prevladuje na vseh bojiščih v Južnem Vietnamu. Kot je sporočila APP, je več bataljonov ameriške mornariške pehote začelo operacijo nekaj kilometrov severno od Saigona. V teh dneh te operacije so ubili osem gverilcev. Na področju Tai Minha, približno 100 km sevemo- • ••• Nadaljevanje na zadnji strani Rodezija Pogajanja-neuradno S Smithom naj bi našli »formulo«, ki bi Rodezijo na miren način »pripeljala nazaj v ustavnost« OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA LONDON, 28. aprila (po telexu). — Premier Harold Wilson je včeraj pred navdušenimi poslanci spodnjega doma parlamenta povedal, da se bodo začeli neuradni razgovori med Londonom in Rodezijo »brez kakršnekoli obveznosti z obeh strani«. Wilson je poudaril, da razgovori ne bodo še pogajanja. V teh razgovorih naj bi izoblikovali »formulo«, ki bi »pripeljala Rodezijo nazaj v ustavnost«. Toda veselje poslancev ni bilo ne popolno ne neskaljeno... Sinoči so laburistični poslanci izrazili zaskrbljenost zaradi napovedanih razgovorov. Podpisali so peticijo, v kateri zahtevajo, da se mora vlada razgovarjati s Smithom na temelju petih načel, preden hi priznala Rodeziji neodvisnost. (Britanska vlada je postavila pet načel, ki jih je Smith lani zavrnil. Po prvem načelu mora hiti zajamčen neoviran razvoj do večinske vlade v RodezijL Drugo načelo govori o jamstvih proti naknadnim spremembam ustave. Tretje načelo zahteva takojšnje izbolj- London v stikih s Salisburyjem SALISBURY, 28. apr. (AP). Velika Britanija in Rodezija sta sklenili začasno obnoviti normalne diplomatske odnose. Agencija Reuter je spo-ročil%, da gre za »začasno razveljavitev sklepa o umiku njunih misij« iz Londona oziroma Salisburyja. Zastopnik zunanjega ministrstva v Salisburyju je izjavil, da so se za ta ukrep odločili zaradi sedanjih neuradnih pogovorov med predstavniki Londona in Salisburyja. Nujne so prilagoditve v sistemu bančnega mehanizma Na sinočnji TV oddaji »Aktualni pogovori« je Boris Kraigher odgovarjal na vprašanja o izvajanju reforme BEOGRAD, 28. aprila. — V sinočnji redni televizijski oddaji »Aktualni pogovori« je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher odgovarjal, kakor že prejšnji četrtek, na vprašanja komentatorja Jovana ščekiča o izvajanju gospodarske reforme. Na prvo vprašanje, kaj je treba napraviti, da bi uspešno nadaljevali proces stabilizacije, je tovariš Kraigher odgovoril, da je treba predvsem dosledno izvajati sprejete ukrepe in sklepe, spreje mati pa tudi nove ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na tekoča gospodarska giba nja, kakor tudi ukrepe srednjeročnega značaja. Posebnega pomena v okviru teh ukrepov je ureditev tržišča in pa to, da se osvobodi različnih utesnitev. Mnoge neugodne tendence v gospodarskih gibanjih so v precejšnji meri posledica zaprtosti našega notranjega tržišča- Za stabilizacijo naših gospodarskih gi banj je važen pogoj, določiti elemente bolj liberalnega deviznega režima. Čeprav izražajo nekateri precejšnje dvome, ali je to mogoče že ‘letos ali prihodnje leto, meni tov. Kraigher, da brez določene liberalizacije deviznega in zunanjetrgovinskega režima ni mogoče pričakovati ekonomske razrešitve temeljnih problemov: to so intenzi fikacija gospodarjenja, zače tek procesa odtalitve cen, od- ločnejša usmeritev v modernizacijo in drugo. Nedvomno je dal režim povezovanja na zunanjetrgovinskem torišču pomembne rezultate, čeprav so bili v zadnjem času spre jeti ukrepi za zboljšanje tega režima, bi njegovo nadaljnje zadrževanje predvsem motilo organiziranost notra njega tržišča in spodkopavalo njegovo enotnost in mož nost, da se hitreje odpira navzven. Vsekakor bi zavrlo gibanje k trdnejšemu dinarju in njegovi konvertibilnosti. Zato je treba devizni režim v celoti prilagoditi namenom reforme in osvobo-, diti devizno poslovanje vrste administrativnih utesnitev, ki omejujejo razmah poslovnosti, širjenje proizvod no-poslovnega sodelovanja — tako doma kakor tudi s tujino. Devizni režim je pederi izmed najbolj oÖ^utQiylh 'pogojev gospodarjenja.' Z 'delitvijo deviz ‘se v resnici- določa dohodek g^i^darškjh' organizacij in -p^F^^ijVeifta-bilna aili nerentabilna^ proizvodnja, boljše ali/ slabše vključevanje v odnose, ki so bili.-ustvarjeni. z reformo. Prehod na svoboden režim mora biti resda postopen, a dovolj pogumen, da bi vpliv inozemske produktivnosti in bolj racionalne proizvodnje prišel do izraza v našem gospodarjenju. Lotiti, se mora mo najprej liberalizacije re žima uvoza blaga za široko potrošnjo in znatnega dela reprodukcijskega materiala, medtem kovbo nekoliko počasneje potekala, liberalizacija uvoza opreme. .Dosedanje ukrepe za zagotovitev plačilne bilahce ,z delitvijo deviz moramo zamenjati z ukrepi na področju kreditne politike, z intervencijami carinske politike in predpisi o ureditvi režima uvoza. S tem bi odpravili* sedanji monopol specializiranih bank in vključili več bank v zunanjetrgovinsko poslovanje. Ko je odgovarjal na številna vprašanja o trgovini, je Boris Kraigher poudaril, da mesto in položaj trgovine v procesu reprodukcije še nista rešena. Zdi se, da še vedno po malem živi pojmova nje, da je trgovina špekula- j cija, da se tu ne ustvarja dohodek, da je to približno dejavnost manjšega pomena Trgovina pa ima velikansk° vlogo pri hitrejšem obrača n ju kapitala in aktiviranju notranjih rezerv. Njena vic ga je posebnega pomena za j hitrejši proizvodni ciklus za strukturo proizvodnje, obseg povpraševanja, skrčenje zalog — vse to pa vpliva na bolj intenzivno gospodarjenje in zmanjšanje stroškov celotnega gospodarstva. Sedanji položaj v trgovini je dokaj neugoden. To strukturi obratnih sredstev trgovine odpade 97 odstotkov na kratkoročne in druge kredite za obratna sredstva, le 3 odstotki pa so njena lastna sredstva. Nizke in zamrznjene marže silijo trgovino, da se v glavnem usmerja v konjunkturno blago kakor tudi tisto blago, pri katerem več zasluži. Zato postaja izbira osiromašena, na trgu pa primanjkuje posameznih vrst blaga. Da bi uredili ta vprašanja, je ZIS že sprejel osnutek sprememb y zunanjetrgovinskem zakonu. Hkrati je že v pripravi zakon o blagovnem prometu in režimu bla- ga, ker je to zelo bistvena stvar za razvijanje našega gospodarskega sistema, celo bolj bistvena od tistih ukrepov, ki smo jih storili za ureditev deviznega in zunanjetrgovinskega režima. V novih razmerah je treba nujno doseči ustrezne prilagoditve v sistemu kratkoročnega kreditiranja in bančnega mehanizma. Ta vprašanja se rešujejo v dveh smereh: prvič, zagotoviti doslednejšo politiko, da bodo vlaganja v trajna obratna sredstva financirana iz akumulacije, i. j. iz investicijskih virov, in drugič, zmanjšati področje predpisanih in določenih namenov kratkoročnih kreditov, pri čemer bi pustili poslovnim bankam več prostora za svobodno uporabo bančnih načel. sanje političnega položaja Afričanov. Četrto načelo-, začetek odpravljanja rasne di-skriipinacije. Peto načelo: britanska vlada mora biti prepričana, da je sleherna □ Nadaljevanje na zadnji strani fr* Nadaljevanje na zadnji strani De Murville prispel v Bolgarijo Pred odhodom iz Romunije je francoskega ministra sprejel Ceausescu BUKAREŠTA, 28. apr. (Ta. njug.) — Generalni sekretar centralnega komiteja romunske KF Nicolae Ceausescu je sprejel davi francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla in se z njim prijateljsko pogovarjal. Po tridnevnem uradnem obisku v SR Romuniji je zunanji minister Couve de Murrille davi odpotoval s posebnim letalom na uradni obisk v LR Bolgarijo. Tako se je končal prvi povojni obisk francoskega zunanjega ministra v Romuniji. Obisk ocenjujejo tukaj kot zelo uspešen in ploden za razvoj dvostranskih odnosov-Minister Couve de Murville je izjavil, da »sodi ta obisk v okvir zunanje politike francoske vlade, ki je prežeta z idejo o popuščanju napetosti med vsemi državami, zlasti pa med državami zahodne in vzhodne Evrope«. Francoski zunanji minister Couve de Murville je prispel danes na tridnevni uradni obisk v Bolgarijo. Njegov obisk ocenjujejo v Sofiji kot znamenje uspešnega razvoja bolgarsko - francoskih odnosov. Jutri se bo de Murville v Sofiji pogovarjal o bolgarsko-franoaskih stikih in o mednarodnih problemih. DppoL dne se bo pogovarjal z Ivanom Baševom, popoldne pa ga bo sprejel predsednik pre-zidija narodnega sobranja Georgij Trajkov, nato pa še predsednik ministrskega sveta "Podor Živkov. Couve de Murville je prvi francoski zunanji minister, ki je po letu 1914 obiskal Bolgarijo, in prvi visoki francoski funkcionar, ki je pr:spel na obisk v to državo po drugi svetovni vojni. Dan po prvem maju si bosta v Aleksandriji znova segla v roke predsednika Naser in Tito. Njuno prijateljsko srečanje bo tako kot vsako doslej posvečeno analizi mednarodnega položaja in še posebej presoji tistega dogajanja, ki trenutno najbolj ogroža mir in ovira nemoten in svoboden razvoj narodov. V ta okvir pa bo nujno sodila tudi preučitev dejavnosti nevezanih držav. V zdajšnjem mednarodnem položaju, ki ga na mnogih področjih karakterizira okrepljena ofenzivnost neoko-lonialističnih sil proti mladim neodvisnim državam, bi bila poživitev dejavnosti nevezanih še zlasti dobrodošla, saj so prav nevezane države znale v minulosti pogosto pozitivno vplivati na urejanje težavnih mednarodnih problemov. Ideji in politiki nevezanosti pa se hkrati odpirajo tudi nova obzorja, ki negirajo stališča tistih, ki so v minulosti hoteli to politiko zemljepisno omejiti na Azijo, Afriko in kvečjemu še na Latinsko Ameriko. Na evropskem kontinentu se je začela polagoma rahljati blokovska povezanost, hkrati pa si je na obeh straneh pridobila domovinsko pravico politika aktivne miroljubne koeksistence. Procesi, ki smo jim prav sedaj priča, dokazujejo utemeljenost načel, ki so jih o politiki koeksistence na svojih konferencah sprejele nevezane države, zakaj relativno zatišje v Evropi je sad uveljavljanja te politike. Res je, da smo šele na začetku procesa, ki lahko pripelje do razpadanja blokov, in da je od tod do polnega enakopravnega sodelovanja med državami —: kar je bistvena vsebina politike nevezanosti — še daleč. Toda proces se je začel. Prav zaradi pestrosti mednarodnega dogajanja, ki se kaže na eni strani v ofenzivi neokolonializma, na drugi pa v odstopanju od blokovskih koncepcij, vlada tudi v mednarodnih krogih veliko zanimanje za pogovore med predsednikoma Titom in Naserjem. To zanimanje pa je morda ponekod celo pretirano —v bržkone ne brez skritih namenov, zlasti tam, kjer poskušajo temu sestanku že vnaprej napovedati nekatere konkretne sklepe, da bi lahko potem, če teh sklepov ne bi bilo, pogovore razglasili za neuspele. Pri tem seveda pozabljajo, da koristnost takih srečanj in pogovorov ni v spektakularnih sklepih, temveč v izmenjavi mnenj, analizi položaja in koordiniranju dejavnosti. Poglavitna naloga nevezanih držav je zdaj, da zaustavijo prodor neokolonializma in da s svojo nenehno prisotnostjo in kontinuiranim razvijanjem aktivne miroljubne koeksistence o-svobodijo svet strahu pred vojno. In temu cilju bo posvečeno tudi Titovo srečanje z Na-ser jem. A. STANOVNIK OF je bila zgodovinsko ustvarjalna Uvodna beseda Josipa Vidmarja na simpoziju o Osvobodilni fronti LJUBLJANA, 28. aprila. — »Prvotne naloge OF so izpolnjene, toda njena naloga m .končana, ker se ne more končati nikoli, še se borimo za svojo svobodo, saj se skupaj z vsemi narodi Jugoslavije borimo za socializem in za višje življenje v njem. Ali je mogoče danes OF nepotrebna? Ali je mogoče, da bi bil nepotreben in nevažen ogromni moralni kapital, ki ga predstavlja ta organizacija?« je v uvodni besedi na znanstvenem posvetovanju o Osvobodilni fronti dejal Josip Vidmar, ki je vodil tudi pripravljalni odbor za ta simpozij. Znanstveno posvetovanje o vlogi in pomenu OF, ki se je začelo danes dopoldne, so na pobudo izvršnega odbora GO SZDL Slovenije in predsedstva ZZB NOV Slovenije priredili SAZU, Zgodovinsko društvo za Slovenijo in Inštitut za zgodovino delavskega, gibanja v Ljubljani. Posvetovanje je posvečeno 25-letmci OF. Razen slovenskih znanstvenikov in uglednih političnih delavcev, udeležencev ustanovnega sestanka OF, članov njenega vrhovnega plenuma, se ga udeležujejo tudi predstavniki znanstvenih inštitucij iz drugih republik ter drugi gosti. Referati, koreferati in razprava so posvečeni nastajanju enotnosti demokratičnih sil slovenskega naroda, vlogi in pomenu OF, njenim temeljnim točkam, Osvobodilni fronti kot »državi v državi« ter virom za zgodovino OF. Gradivo bodo pozneje objavili. Predvidevajo, da bo simpozij trajal tri dni. Izredno pozornost vseh navzočih je pritegnila uvodna beseda Josipa Vidmarja. OF je v našem življenju še vedno živa in prisotna, je med drugim dejal, dasi s svojimi junaškimi stvaritvami, zaradi katerih je nastala, že prehaja v zgodovino, in to v zgodovino, ki je in bo ostala ponos slovenskega naroda. Iz vsakega zornega kota nam odkrije vso svojo enkratno veličino, svojo preprosto, a vendarle presenetljivo smotrnost. O tem govori že najpreprostejši vidik: čas njene ustanovitve. Konec aprila 1941 se demoralizacija našega naroda še ni utegnila razviti do obupa brezbrižnosti in že je bila vržena med nas luč osvestitve o smrtni nevarnosti za Slovence kot celoto pa tudi že volja o strnitvi vseh naših moči z odločno mislijo na odpor z orožjem v roki. Bil je morda skrajni trenutek, toda bil je pravi trenutek, ki določno go- vori o smotrnosti ustanovne misli Poglejmo a skopi m velikopotezni program OF, je dejal Josip Vidmar: predvsem svoboda ali vrnitev izgubljene svobode. Nepriznavanje razkosanja Jugoslavije, zlasti pa razkosanja Slovenije. Dalje* boj za socialno svobodo, za demokracijo, za narodno svobodo hkrati s socialno revolucijo. »Poglejmo si demokratični instinkt, ki je položil temelje tej vsenarodni resnično demokratični organizaciji, v kateri je vse slonelo na sporazumnosti, na prepričevanju in priznavanju ter upoštevanju posebnosti vsake skupine in vsakega posameznika in pravice slehernega človeka do soodločanja v vseh stvareh tega širokega gibanja. In poglejmo si najžlahtnejši politični instinkt, ki je snoval med гвигга' in ki je тпаЗ našo takratno sedanjost tako prepričevalno in naravno povezati z našo kulturno preteklostjo , zlasti z literaturo, s sanjami in oporokami naših velikih mož od Prešerna do Zupančiča in Cankarja. Ali je spričo tega čudno, da se je ta zveza navidez tako raznovrstnih skupin pod vplivom teh združujočih zamisli in teženj ter našega težkega položaja začela stapljati ter da se je naposled strnila v enoto, kakršna je bila mišljena s prvo zahtevo programa OF, da se vsi pošteni in patriotični Slovenci združijo v enotno fronto za obrambo naših življenjskih in narodnih interesov?« je dejal Josip Vidmar. OF je bila zgodovinsko ustvarjalna, saj je z razumnim, pravičnim in človeškim programom dosegla v svojih pripadnikih pripravljenost na vse, tudi na najusodnejše posledice. Bila pa je tudi enkratna manifestacija moralne moči in veličine našega naroda, eno samo veliko politično, moralno in tudi kulturno dejanje. »Čigava je ta moralna in politična veličina?« je dejal Josip Vidmar. »Kdo jo je izvršil in uresničil? Nobenega dvoma ne more biti, da pripada velika zasluga zanjo KP, ki je OF zasnovala, jo kasneje razvila in jb vodila do zmagovitega konca vojnih naporov. Vsa njena politična zrelost in jasnovidnost se je prelila v fronto, z njima pa tudi njena moralna moč, ki se ni nikoli pomišljala pred nobenega dvoma ne more biti, da ne bi bila partija živa in mogočna pobuda za našo osvestitev in odločitev v usodnem zgodovinskem trenutku. Toda nobeno še tako prosvetljeno in mogočno pohodništvo ne more do kraja razložiti tega, kar se je zgodilo med Slovenci v tistih burnih časih. Ne, tukaj gre za oba soigralca, za partijo in za slovenski narod. Viharna naglica, s katero se je zarotndštvo OF širilo po Sloveniji, s katero je prodalo do zadnjih zakotij nam govori o tem, da je v tem narodu morala obstajati velika pripravljenost na pretresljive dogodke in odloči-tve. Pripravljenost in zrelost, bi sta kakor vnetljiv smodnik čakali na iskro, in ta je padla v naše življenje in zažgala ] žar. Čigava je tedaj veličina OF? Naša, vseh nas Slovencev, ki se bomo zmeraj hvaležno zavedali znamenite vloge, ki jo je v tem burnem junaškem razdobju naše zgodovine odigrala partija.« Konkretni vojni cilji OF so odpadli. »Toda treba je njene neizčrpne moči porabiti za najvažnejše naloge naše sedanje resničnosti,« je nato dejal Josip Vidmar. »Toda res za najvažnejše, ne za kakršnekoli. In katere so, ki se jim je vredno posvetiti in ki se jim je posvetiti treba? Imenoval bom eno samo in to je skrb za človeka v globljem smislu te besede. Ta skrb pa je identična s skrbjo za pravo demokracijo, ki je jamstvo za človekovo osebno dostojanstvo, in s skrbjo za njegovo kulturnost, ki -more in mora dati žlahtnejšo vsebino vsakemu oeebnemu življenju in hkrati življenju naroda, kateremu je namenjeno. Prepričan sem, da je v OF dovolj moralnih moči za dosego tega, kar sem pravkar nakazal. Izkoristimo jih za smotre, ki so vredni Neskladnosti v izkoriščanju elektrike Posvetovanje zastopnikov distribucijskih podjetij Jugoslavije VIDEM OB ŠČAVNICI, 28. aprila. — Tu se je začelo danes dvodnevno posvetovanje zastopnikov distribucijskih podjetij iz vse države, na katerem obravnavajo med drugim tehnične in ekonomske probleme obstoječega vaškega omrežja ter neelektrificiranih območij. Na posvetovanju sodeluje blizu 120 udeležencev. Pri obravnavanju odprtih vprašanj o uporabnosti in izkoriščanju električne industrije ha podeželju in posebej v gospodinjstvih, so na posvetovanju izhajali iz nalog, ki jih nalagajo distributerjem novi gospodarski pogoji. Dokaj dinamični diagrami obremenitve distributivnega omrežja namreč kažejo, da so razdelilni objekti zlasti na podeželskih območjih minimalno izkoriščeni, ponekod vsega 20 odstotkov. Ker na boljše izkoriščanje teh velikih notranjih rezerv distribucija ne more vplivati Brnik investira na Krvavcu Letališko podjetje Ljubljana o svojih načrtih BRNIK, 28. aprila. — Ljubljansko letališko podjetje bo letos investiralo 300 milijonov starih dinarjev lastnih sredstev, od česar bo porabilo približno polovico za izboljšanje nekaterih služb na letališču samem, polovico pa za ureditev zimsko športnega središča na Krvavcu. Predstavniki letališča na Brniku so danes povedali novinarjem, da nameravajo letos zgraditi del vozne steze za dovoz letal s pristajalne steze na ploščad pred letališko.zgradbo, povečati ih dokončno urediti parkirni prostor za avtomobile, razširiti in opremiti s svetilkami cesto za dovoz na letališče, urediti razsvetljavo na letališki Gospodarsko sodelovanje z Iranom BEOGRAD, 28. apr. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se je pod vodstvom pomočnika zveznega sekretarja za zunanjo trgovino inž. Slavka Bauma mudila v Iranu, se je vrnila v Beograd. C.ani delegacije so se v Taberanu pogovarjali o izboljšanju trgovinskih in gospodarskih odnosov med državama. Ob tej priložnosti so podpisali jugoslo-vr nsko-iranski sporazum o g podarskem in tehnič-:. . sodelovanju. Spora- 7 • predvideva veliko več- j- tenjavo blaga kot do s. ter sodelovanje jugo s' , . anskih gospodarskih p ljeti j pri izdelavi Projektov v okviru planskega razvoja iranskega gospodarstva in investicijske g ' '.ve. Delegaciji sta se s " ' zumeli o tem,, da bo-r tali Iranu kredit in t- r čno pomoč pri gra-d vi posameznih objektov. Foleg tega sta gospodarski delegaciji Jugoslavije in Irana dosegli sporazum o ur anovitvi medvladne ko-rr sije, ki naj bi skrbela za izvajanje doseženih spo-mmov in Z3 nadaljnji razvoi gospodarskih stikov in s-delovanja med državama. ploščadi in izboljšati nekatere - restavracijske prostore. Zlasti je zanimiva udeležba letališča pri investicijah na Krvavcu. Tam bodo zgradili veliko smučarsko vlečnico iz Tihe doline na vrh Njivic z zmogljivostjo tisoč oseb na uro. Razen tega bodo zgradili v Tihi dolini brunarico, ki bo imela 70 sedežev v restavraciji, 30 sedežev v snack, baru in 30 postelj za goste. Razen tega bo ljubljansko podjetje SAP zgradilo na Krvavcu sedežnico od zgornje postaje žičnice do doma, kranjska občina pa bo modernizirala del ceste med Cerkljami in spodnjo postajo žičnice. Vse skupaj naj bi bilo zgrajeno do 15. decembra letos. Letališče se je lotilo investicij na Krvavcu predvsem zato, ker meni, da mu lahko razvoj zimskega turizma precej koristi. Razen tega pa bo lahko pozimi zaposlilo na Krvavcu tiste ljudi; ki zaradi majhnega prometa v tem času na letališču nimajo dovolj dela. Za letošnjo sezono pričakujejo na Brniku znatno povečanje letalskega pro-. meta. Zdaj imajo najavlje- i nih 996 čarterskih poletov iz Jugoslavije in devetih evropskih držav: Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Norveške, Nemčije in Skandinavije. Domači prevoznik JAT bo letos vključil Ljubljano v tri redne mednarodne linije: Du- brovnik— Ljubljana— London, Beograd—Ljubljana-Frankfurt in Beograd— Ljubljana—Praga. Največje povečanje števila potnikov pričakujejo iz Velike Britanije, Skandinaviji in ZR Nemčije. N. I. neposredno, bi bila za kritje nerentabilnega podeželskega omrežja najbolj enostavna podražitev cene električne energije, kar pa so udeleženci posvetovanja v osnovi zavrnili Po oceni distributerjev bi podražitev toka še zmanjšala porabo električne energije, kar bi nedvomno še bolj usodno vplivalo na ekonomično izkoriščanje obstoječih objektov. V referatu o tehničnih in ekonomskih pogojih elektrifikacije na podeželju se je inž. Janez Novak iz poslovnega združenja energetike SRS zanimal za potrebo po večji porabi električne energije, ker je to edini izhod, da bodo razdelilna podjetja lahko na podeželju krila velike stroške vzdrževanja svojih objektov in omrežij. Da bi to dosegli, bo treba na stežaj odpreti vrata elektrifikaciji zasebnega kmetijstva in gospodinjstev, kjer doslej delno tudi zaradi objektivnih razlogov niso uspeli v zadostni meri razširiti kmetijskih in gospodinjskih aparatov, ki jih že v dokaj velikem izboru nudi potrošnikom naša industrija. Inž. Janez Novak iz poslovnega združenja energetike SRS je posebej obravnava! vprašanje nabave kmetijskih električnih aparatov na zasebnih kmetijah, ker bi morali omogočiti kmetovalcem nakup teh strojev na kredit. To bi po njegovem mnenju najlaže dosegli z ustanavljanjem kmečkih hranilnic, da bi s hranilnima vlogami kmetov in obrtnikov lahko postopoma zagotovili tem ljudem kredite za nabavo električnih aparatov in strojev. Tovariš Stane Iršič iz podjetja Elektro Maribor je v svojem referatu poudaril, da distributerji električne energije lahko najbolj učinkovito vplivajo na bolj ekonomično porabo m širšo uporabnost toka s tesnejšimi stiki s potrošniki. Uvedba službe potrošnikov elektrike je pokazala, da so z raznimi oblikami organizirane (pomoči, s prirejanjem tečajev in demonstracij uspeli na območ ju mariborskega distributerskega podjetja zainteresirati za nakup raznih električnih aparatov številne prebivalce podeželja, kar jim je omogočilo, da so poleg obojestranske koristi odločilno vplivali tudi na bolj ekonomično porabo električnega toka,, kar velja predvsem za takoime-novane konice v sušnih obdobjih. Udeleženci posvetovanja pa so ostro grajali trgovsko mrežo, ki nima sposobnih kadrov, da bi pri nakupu gopodinjskih in kmetijskih električnih naprav lahko nastopali kot svetovalci. B. BOROVIC njene velike zgodovine. OF je stvaritev majhnega naroda in ne more imeti, vsaj ne kmalu, širšega vpliva v svetu in med drugimi narodi, ki so skoraj vsi "večji od Slovencev. Toda njena zasnova je tako nedvomno razumna in njena notranja in zunanja zmaga tako velika, da jo je vredno proučevati. Njena moralna moč je za nas dragocenost najvišje vrste in njen primer lahko koristen tudi drugim, kakor je bil koristen organizaciji odporništva v celi Jugoslaviji.« B. KOVAČ Delegacija lige za mir v Moskvi MOSKVA, 28. aprila (Tanjug). — Predsednik sovjeta zveze vrhovnega sovjeta ZSSR Ivan Spiridonov je danes v Kremlju sprejel delegacijo jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in' enakopravnost narodov pod vodstvom predsednika lige Nikole Vujanoviča. Nikola Vujanovič je izrazil Spiridonovu sožalje ob potresu v Taškentu. Delegacija jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je na večdnevnem obisku v Sovjetski zveri -kot gost sovjetskega komiteja za varstvo miru. V Moskvi bo prisostvovala prvomajskim slovesnostim. Za prvomajske praznike v Dalmaciji SPLIT, 28. aprila (Tanjug). — Za prvomajske praznike bodo v Dalmaciji odprli vse sezonske gostinske objekte. Pričakujejo, da se bo med prazniki mudilo na Jadranu veliko turistov, pa tudi mnoge delovne in dnižbene organizacije so napovedale kolektiven prihod svojih članov. Največ obiskov pričakujejo v dubrovniškem, makarskem in zadarskem turističnem območju. Za to priložnost so se gostinske organizacije dobro pripravile, nekatere pa so sprejele tudi sklep o prvomajskem znižanju cen. Konzularna konvencija z LR Mongolijo ULAN BATOR, 28. aprila (Tanjug). Tu so podpisali konzularno konvencijo med SFR Jugoslavijo in ljudsko republiko Mongolijo. V imenu vlade SFRJ je konvencijo podpisal odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Mongoliji Stane Kolman, v imenu vlade MLR pa D. Cimidorž, pomočnik zunanjega ministra. Podpis te konvencije bo še pripomogel k izboljšanju jugoslovansko - mongolskih odnosov, ki se v zadnjih letih uspešno razvijajo v ozračju prijateljstva in razumevanja. Pričakovati je, da bi utegnili krfialu podpisati sporazum o odpravi vizumov med državama. GO RK Slovenije o zdravstveni vzgoji Razpravljal je tudi o dejavnosti v letošnjem tednu Rdečega križa LJUBLJANA, 28. aprila. — Na današnji, se ji GO RK Slovenije so razpravljali o zdravstveno vzgojni dejavnosti v organizacijah Rdečega križa, o zaključnem poročilu štaba za pomoč krajem, ki so bili v letu 1965 prizadeti ob elementarnih nesrečah, ter o dejavnosti v tednu Rdečega križa. V razpravi o prvi točki dnevnega reda so poudarili .velik pomen zdravstvene vzgoje kot preventivne zdravstvene dejavnosti. Menili pa so, da si je treba v bodoče prizadevati, da bodo za zdravstveno preventivo in torej tudi za zdravstveno vzgojo bolj kot doslej skrbele strokovne službe, to je zavod, oziroma centri za zdravstveno varstvo. Organizacije Rdečega križa naj bi imele na tem področju predvsem mobiliza. tocske naloge. V razpravi je prišla močno do izraza tudi potreba po bolj sistematični zdravstveni vzgoji mladine v šolah- Iz poročila štaba za pomoč krajem, ki so bili v letu 1965 prizadeti ob elementarnih nesrečah, je bilo razvidno, da je akcija za zbiranje pomoči potekala presenetljivo ugodno in dala izredno lepe rezultate. Podano je bilo izčrpno poročilo o zbranih sredstvih ter o njihovi razdelitvi. Glavni odbor je sklenil preko RTV in tiska izreči javno zahvalo vsem, ki so sodelovali v tej akciji solidarnosti. V letošnjem tednu Rdečega križa namerava Glavni odbor predvsem organizacijsko in kadrovsko utrditi svoje organizacije ter posvetiti posebno pozornost vprašanjem higiene. MS Namenska uporaba sklada LJUBLJANA nosti soci: nes obra' ki se odvaj, izplačanih i. aprila. — Skupščina republiške skup-zavarovanja delavcev Slovenije je da- ;a in sprejela stališča o uporabi sredstev, za stanovanjsko graditev v višini 4 % od . ,_______....rojpinskih in invalidskih prejemkov. Ta sredstva bodo letos prvič začeli namensko uporabljati, ter je skupščina polnp odgovorna za uporabo sklada. Med sprejetimi stališči je najpomembnejše, da naj bi imeli predndst upokojenci-borci, da bodo sredstva na razpolago kot krediti tako za domove upokojencev kot za stanovanja ter adaptacije, pri izvajanju stanovanjske politike pa: bi se oprli na potrebe po občinskih območjih. Pisma bralcev m'A Na današnjem zasedanju skupščine so se dogovorili le za načelna izhodišča, medtem' ko so zadolžili izvršilni odbor in službo socialnega zavarovanja, da za eno prihodnjih zasedanj skupščine pripravijo podrobne analize in predloge o izvajanju teh stališč, merilih za uporabo teh sredstev na območju ob&i in pogojih za kreditiranje' stanovanjske graditve za\ upokojence, tako da bi bili -ti .pogoji omiljeni in krediti dostopni upokojencem. Pri izpolnjevanju, te važne naloge, Bah'iaaj zagotovi možnost, da bi tudi upokojenci, predvsem upokojenci - borci prišli do boljših/ustreznejših stanovanj, se je skupščina socialnega zavarovanja oprla na priporočila socialno-zdravstve-nega' zboija republiške skupščine, tesno pa sodeluje tudi z društvi upokojencev in organizacijami ZB. Danes so sklepali tudi o uporabi sredstev, ki so namenjena za rekreacijo upokojencev v letošnjem letu, pri čemer so določili, da se osebnim upokojencem, invalidskim in družinskim upokojencem izplača za rekreacijo 76 novih dinarjev ali 7600 starih dinarjev, in to hkrati s pokojnino, za mesec september. Skupščina je sprejela tudi več splošnih aktov, potrebnih i za izvajanje temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in z upoštevanjem nedavnih sprememb tega zakona. Določeni enotni količniki za valorizacija, osebnih dohodkov po -1961. letu pridejo v poštev predvsem za določanje pokojnin tistim zavarovancem, ki gredo letos v pokoj. Prav tako zanje velja, da je za letos na j nižje določena po-' kojnina v znesku 34.550 starih din, z novim količnikom pa se bodo po službeni dolžnosti valorizirale tudi pokojnine, uveljavljene po 1. avgustu lanskega leta. MARIJA N AMORS Pogovori o trgovinskem sporazumu s Poljsko BEOGRAD, 28. apr. (Tanjug). — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Džuverovič se je danes pogovarjal s poljskim ministrom za zunanjo trgovino Witoldom Tromp-czynskim o jugoslovansko-poljskih gospodar, odnosih in nedavno parafiranem dolgoročnem trgovinskem sporazumu. Pričakujejo, da bosta ministra jutri v Beogradu podpisala ta sporazum, po katerem bo znašala vrednost menjave osnovnega blaga v prihodnjih petih letih nad 800 milijonov dolarjev v obeh smereh. Sprejemi in obiski BEOGRAD — Sovjetska zdravstvena delegacija, ki se je z ministrom za zdravstvo SZ Borisom V. Petrovskim mudila štirinajst dni v Jugoslaviji koi gost zveznega sekretariata za zdravstvo in socialno politiko, je odpotovala a Beograda v Moskvo. - Po desetdnevnem bivanju v Jugoslaviji je odpotovala iz Beograda delegacija kongresa sindikata Irske (ICTU). Delegacijo je vodil predsednik ICTU Pintom Kennedy. Prvi zbor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana Banka imaza 24 milijard starih din hranilnih vlog LJUBLJANA, 28. aprila. — Ob veliki udeležbi ustanoviteljev je bil danes prvi redni zbor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Udeležilo se ga je 237 ustanoviteljev ali 69 %, vodil pa ga je predsednik začasnega izvršilnega odbora banke inž. Miloš Vehovar. Zahtevki za določitev nove pokojnine Po - objavljenih, člankih o nekaterih spremembah po-kojnmskega zakona prejema naše uredništvo od upokojencev pisma, v katerih sprašujejo, če imajo pravico vložiti zahtevek za novo določitev pokojnine, hkrati pa ponovno opozarjajo na znatne razlike pokojnin med starimi in sedanjimi upokojenci. Pisma o teh problemih so med drugim poslali Božo Popovič, Bled. Eva Kužnik, Ljubljana, Dominik Bric, Ljubljana, Tomaž Kolar, Zagrad 2. Pojasnilo uredništva že v več člankih smo pojasnjevali, da so s sedanjimi spremembami pokojninskega zakona zajete predvsem kategorije upokojencev. ki so bili upokojeni po 1958. letu, nekatere kategorije pred tem letom in spremembe pri valorizaciji tistih upokojencev, fci so bili upokojeni v drugi polovici 1965. leta. Medtem ko smo v naših prispevkih le v širokih črtah pojasnili te spremembe, smo opozorili, da bo podrobnejša havodi-la in pojasnila objavil »Upo-koienec« v članku dr. Mihe Butine. Ponovno svetujemo upokojencem, ki želijo dobiti podrobna pojasnila za svoj konkreten primer oziroma ne vedo ali so upravičeni do ponovne spremembe pokojnine na osnovi popravljenega zakona, naj se obrnejo na društva upokojencev ali direktno na svoje komunalne zavode za socialno zavarovanje. Tu bodo dobili potrebna pojasnila in informacije, kako naj vložijo svoj zahtevek za prevedbo pokojnine. Uredništvu ni mogoče, da bi dajalo individualne pravne nasvete, ker ni za to niti poklicano niti nima ‘ ustreznih pravnih strokovnjakov. Nadalje opozarjamo, da je rok za vložitev zahtevkov 30. junij in da bodo do tega roka vloženi zahtevki dali upokojencem pravico, da dobijo povečano pokojnino, če jim to dopušča zakon, od 1. januarja letos dalje-Zahtevki, vloženi po tem roku, pa ne bodo veljali za nazaj, temveč šele od na- slednjega meseca po vloženem zahtevku. Hkrati pojasnjujemo vsem, ki kritizirajo velike razlike med starimi in sedanjimi pokojninami ter neustrezno izvedeno revalorizacijo pokojnin, da bodo kakor smo objavili, v zvezni skupščini ponovno obravnavali določila o prevedbah in valorizaciji letos junija- Strinjamo se, da obstajajo krivične razlike, naši zvezni poslanci so s tem problemom dobro seznanjeni, vendar lahko prinese glede tega spremembo le nova dopolnitev pokojninskega zakona. Zaposlitev upokojencev Zelo hvaležni bi vam bili, če bi še enkrat točno objavili, kateri upokojenci (delovni in \ invalidski upokojenci) so lahko zaposleni in koliko časa. Nadalje, kako se obračunava socialno zavarovanje oziroma dajatve za zaposlene upokojence in delovne invalidske upokojence. Uradni list sicer prinaša zakone in popravke, vendar si z njimi težko pomagamo- če pa se obrnemo po informacije na socialni zavarovalni zavod, je spet težko; so tako obremenjeni s tekočim delom, da se le težko ukvarjajo še z nami. Ivan Kovač, Felicijan Jakob, Pegan Karel, Brezovar Metod, vsi iz Ljubljane. Pismo o zaposlitvi upokojencev, ki so bili upokojeni s 35 oziroma 30 leti, je poslal tudi Ivan Jugovič iz Postojne. Tržaška 20- Pojasnilo uredništva Zakon je spremenjen tako, da se lahko upokojenci, ki nimajo 40 let delovne dobe, družinski upokojenci, invalidski upokojenci in delovni invalidi prve kategorije invalidnosti ponovno zaposlijo z manj kot polovičnim delovnim časom ter pri tem obdržijo pravico do prejemanja pokojnine. Izplačevanje pokojnine se ustavi le, če bi se ti upokojenci zaposlili s polovičnim ali daljšim delovnim časom. Zaposlitev z manj kot polovičnim delovnim pa se ne šteje za delovno razmerje, ki bi vplivala na ponovne terjatve iz delovnega razmerja, in torej taka zaposlitev ni osnova za kasnejši zahtevek po novi določitvi pokojnine. »Človek človeku« 5,6. ,7. aprila t.l. sta občinski odbor Rdečega križa Vrhnika in republiški zavod za transfuzijo krvi na Vrhniki organizirala odvzem krvi pod geslom »človek človeku«. Odziv je bil zadovoljiv, zlasti pri delovnih kolektivih, predvsem pri delavcih, to gotovo zasluži javno priznanje in pohvalo. Vse priznanje pa velja tudi Članom ekipe za odvzem krvi, saj morajo biti precej potrpežljivi, glede na težave, s katerimi se srečujejo na terenu. Vendar je pa nekaj, kar naju je motilo — naziva »gospod« je bil deležen vsak krvodajalec. Razumljivo je, da je pri nas ta naziv precej pogosten, celo po nekaterih uradih v poslovnem stiku — a zakaj naj bi ga uporabljali tudi pri tej humani akciji? Ali ne zveni to precej nelogično? „Pisma bralcev" so vaša tribuna SODELUJTE Mnenja sva, da vsak krvodajalec daruje kri z zavestjo, da bo leta pomagala ali celo rešila življenje neznanemu bolniku. Ali ni to iskreno tovarištvo? Prepričana sva, da se marsikateri bolnik, ki si je rešil življenje s transfuzijo krvi, potem ko ozdravi, tudi sam pridruži številnim krvodajalcem. Mnenja sva torej, da beseda »gospod« za Ter- j vodajalca ni primerna — ; imenujmo ga s toplim nazivom »tovariš«, saj to za- ! služi. LUDVIK ROM m ANTON RUS Vrhnika, Cankarjev trg 4 DELU Iz obsežnih poročil o poslovanju banke je razvidno, da se je od ustanovnega zbora v začetku lanskega decembra število gospodarskih organizacij ustanoviteljev banke povečalo za 13 na 326. Razen tega je med ustanovitelji še 18 občinskih skupščin. Kreditni''sklad banke se je med tem povečal iz delitve prejšnje komunalne banke za 3,3 milijarde starih din, z vplačili ustanoviteljev pa za 2,6 milijarde, tako da znaša zdaj 11,8 milijarde starih din. Vsega pa se-je 326 gospodarskih organizacij ustanoviteljev zavezalo plačati blizu 3,5 milijarde starih din. Kreditni sklad iz sredstev odpravljenih družbenih investicijskih skladov znaša zdaj 67 milijard starih din. Ob koncu februarja je imela banka 24,4'milijarde 'starih din hranilnih vlog, med njimi za 5,9 milijarde vezanih vlog, nadalje nad 90 milijard drugih depozitov na vpogled in nad 19 milijard vezanih depozitov. Zbor je soglasno odobril poročila, sprejel dokončni statut banke in podrobno izdelan sklep o poslovni in kreditni politiki, po katerem se bo banka ravnala v letošnjem letu. Zbor je sprejel še sklep o obrestnih merah in o tarifah bančnih provizij ter začasni predračun dohodkov in izdatkov za letošnje leto. Soglasno je izvolil 17 članov izvršilnega odbora, ki ima po dokončno sprejetem statutu skupaj z generalnim direktorjem in predstavnikom delovne skupnosti 19 članov. Prav tako je izvolil 11 članov kreditnega odbora banke. Na predlog komisije za razpis mesta generalnega direktorja je zbor imenoval za generalnega direktorja dosedanjega začasnega generalnega direktorja Andreja Perka. F. S. TEKSTILINDUS KRANJ vam nudi kot modno novost 66, svetlo in temno barvane ter tiskane picqueje. izdeluje diesel motorje z neposrednim vbrizgavanjem za: - avtomobilske industrije - kmetijstvo - gradbeništvo in - ladjedelništvo FAMOS svoje izdelke razstavlja na mednarodnem sejmu motorjev in motornih vozil v Beogradu od 30. aprila do 8, maja 1966. PETER MOZOLEC BUDNICA Rite MARJAN BREGAR Na finančno spolzkem terenu Iz težav si trboveljski rudarji sami nesentimentalno odpirajo pota Gospodarjenje trboveljskih rudarjev je bilo že pred reformo na robu rentabilnosti. Tako je tudi ostalo. Če bi bila produktivnost na zaposlenega dvakrat večja kot je, potem bi bilo drugače, tako pa postajajo z rastjo osebnih dohodkov možnosti za nujno potrebno modernizacijo in mehanizacijo čedalje manjše. Edinole sodobna mehanizacija pa bi lahko tako izrazito povečala rudniške učinke in s tem tudi bistveno spremenila sedanjo finančno sliko. V olajšanje le to: prodaja premoga jih ne skrbi, nasprotno — po njihovem postaja čedalje bolj realno vprašanje, kje v naslednjih letih vzeti dovolj premoga za potrebe naše republike. Investicijskega programa, s katerim bi povečali proizvodnjo premoga namreč, kot vse kaže, v rudniku ne bodo s tem, da bi iz lastnih sred- mogli uresničiti. Po reformi so se na radnik zgrnila nova dodatna finančna bremena, so pripovedoval: predstavniki rudniške uprave in organov samoupravljanja. Lanska finančna realizacija je znašala okroglo 9 milijard starih dinarjev, nakopali pa so 1,202 000 ton premoga. V letošnjem proizvodnem planu prav tako računajo z 1.200.000 tonami, realizacija pa naj bi se povečala za 511 milijonov starih dinarjev. Toda kaj. ko bodo v primerjavi z lanskim letom letos proizvodni stroški večji kar za okoli 500 milijonov. Kolikor bo večja realizacija, bodo potemtakem večji tudi proizvodni stroški! Preostanek čistega dohodka za sklade pa je seveda čisto drugo vprašanje- Ze v minulem letu pri-služeni skladi so bili komaj omembe vredni- Znašali so le 148 milijonov dinarjev. Za 3700-članski delovni kolektiv je to komaj malo več kot nič- Na vsakega zaposlenega je torej v vsem letu prišlo le Ena osnovnih pripomb, ki so jo izrazili člani sveta k srednjeročnemu programu razvoja komunalnega gospodarstva. je bila v tem, da je program preveč širokopotezen in. premalo stvaren, zlasti, glede sredstev, ki naj bi jih do leta 1970 vložili v komunalno gospodarstvo. Po programu je predvideno, da bi do konca leta 1970 vložili v merilu federacije v komunalno gospodarstvo 875 milijard starih dinarjev, pri čemer računa program z 209 milijardami bančnih kreditov. Svetna je bil mnenja, da mora biti program bolj stvaren, treznejši. Doslej je komunalno gospodarstvo dobilo iz bančnih virov praktično neznatne kredite, zato je težko verjeti Z začetkom proizvodnje na zalogo je pravzaprav šele prišla do polnega izraza vloga njihovega inštituta. Dokler je potekala proizvodnja po naročilih, le ta ni mogel biti drugega kot pasivni realizator zamisli drugih. Zdaj pa je postal aktivni soustvarjalec proizvodne politike podjetja. Prevzema določene naloge v zvezi z dolgoročnejšim planiranjem in konkretne obveznosti pri pripravljanju tekoče proizvodnje. V sodelovanju s tehničnim in komercialnim kadrom podjetja njegovi sodelavci snujejo nove modele, proučujejo interese kupcev ter usmerjenost drugih proizvajalcev. Iz vrste j podatkov nastajajo zamisli, na podlagi katerih izdelajo določeno število primerkov pohištva, ki jih potem razpošiljajo trgovskim hišam, ki so na komercialno najbolj občutljivih območjih. Sele ko vidijo, na kakšen odziv naletijo z njimi, se odločijo za serijsko proizvodnjo. Tak postopek daje jamstvo za komercialni uspeh. V tovarni »Meblo« prav zdaj urejajo posebno miniaturno tovarno, v kateri bo institut razpolagal z vsem kar potrebuje za realizacijo predlogov in zamisli. S proizvodnjo na zalogo nastajajo možnosti tudi za doslednejšo izpeljavo delitve dela. Tovarna namreč vključuje tudi nekatere manjše obrate pohištvene industrije zunaj Nove Gorice. Braniški I obrat na primer usmerja se- I daj v prod2Tvodnjo dnevnih i sob, trnovskega v žzdelova nje nekaterih drugih'elementov, medtem ko novogoriške- 40-000 dinarjev za sklade. Z drugimi besedami, če bi bili mesečni osebni dohodki povprečno le za dobrih 3000 dinarjev večji kot so bili, bi tudi za sklade ne ostal niti en sam dinar. Rešitev s finančno spolzkega terena so videli v rudniku v uresničevanju rudniškega investicijskega programa. Po njem bi se proizvodnja v rudniku povečala na nekaj več kot 1.700.000 ton. In kar je najvažnejše, zaradi povečane produktivnosti bi se občutno povečal čisti dohodek. Banka vam je vendar odobrila investicijski program, sem spraševal naprej. Da. samo da bi z investicijskimi deli lahko začeli šele 1968. leta. Dotlej pa bi morali, kot smo trdno prepričani, v finančni bitki že izbojevati zmago, saj sicer lahko bitko zgubimo! Nekako tak je bil odgovor ob pojasnilu, da so že pred letom računali v tako velika bančna posojila v obdobju 1966 — 1970. Vrh tega ne kaže prezreti, da smo v obdobju zadnjih petih let tod 1960 do 1965) investirali v področje komunale okrog. 500 milijard starih dinarjev, zato je tolikšen skok (na 875 milijard) malo prepričljiv. Člani sveta so poudarili, da je program razvoja komunalnega gospodarstva oprt na razvoj stanovanjske izgradnje do leta 1970. Vendar pa vemo, da so številke in napovedi o 800.000 stanovanjih, ki naj bi jih zgradili do leta 1070. bile večkrat predmet razprav in je veliko vprašanje, če lahko to impozantno številko tudi uresničimo. Ob kritičnih pripombah glede realnosti programa raz- mu matičnemu obratu ostajajo spalnice in omare. S tako delitvijo dela si ustvarjajo tudi možnosti za nadaljnjo rast produktivnosti- Uvodoma smo omenili kot enega pomembnih razlogov za preusmeritev proizvodnje na zalogo tudi ekonomski interes podjetja. Dokler je proizvajalo po naročilih, so hile pobude vedno v rokah kupcev, ki so največkrat določali tudi cene. Ko so predstavniki podjetja preučevali usodo prodanega pohištva na tujem trgu. so ugotovili, da se je njegova cena na poti do uporabftika celo trikratno povečala- Na račun proizvajalca so si torej trgovci ustvarjali velike dobičke. Deloma v sodelovanju s strokovnjaki mednarodne tehnične pomoči so v tovarni začeli sistematično proučevati zapadno evropski trg, na katerega usmerjajo pretežni del svojega izvoza. Pötem pa so j začeli organizirati lastna i predstavništva, prek katerih ! prihajajo njihovi izdelki tudi k manjšim trgovcem. V Franciji, kjer imajo skupaj s Slo-venija-lesom že precejšnje izkušnje, se je tako predstavništvo pokazalo za zelo uspešno Tudi v Zahodni Nemčiji in Avstriji ubirata predstavništvi prve dobre korake. Pri takem načinu prodaje je finančni rezultat podjetja veliko ugodnejši. Sedaj si odpira podjetje nove poslovne zveze še v Holandiji in Italiji. In vendar je kljub vsem prizadevanjem in rezultatom, »Meblo« v gospodarsko nezavidljivem položaju. Stagnacija v kupni moči domačih po- štev zmogli okoli 15 odstotkov izdatkov za uresničevanje investicijskega programa. Zdaj je ta možnost že manjša, v naslednjih letih pa bo še manjša. Sicer pa v rudniku ne vidijo možnosti, da bi njihovo podjetje in * Splošna gospodarska banka SRS lahko zbrala osemdeset odstotkov za investicijo potrebnih sredstev. Jugoslovanska investicijska banka se je namreč zavezala prispevati le 20 odstotkov finančnih sredstev. Očitno je torej, pravijo v rudniku, da se rekonstrukcije niti lotili ne bomo- Razmere bodo torej, kot kaže, zrušile tudi tiste osnove, na katerih je bila zasnovana gradnja nove trboveljske termo-elektrame- Njen program je temeljil na povečanju proizvodnje premoga v rudniku.' Če torej rudnik Trbovlje — Hrastnik ne bo povečeval proizvodnje, potem bodo dobršen del vsega nakopanega premoga pokurili v obeh termoelektrarnah- Njuna letna potrošnja bo namreč 800.000 do 900.000 ton. Kaj pa bo z drugimi odjemalci premoga? čeprav je treba računati na zelo ugodne perspektive nafte in mazuta, bo gotovo prišlo do pomanjkanja premoga v zahodnem delu države. Edina možnost: dragi prevoza premoga iz bosanskega premogovnega bazena! Prizadete bodo torej splošne družbene in še posebej splošne gospodarske koristi. voja komunalnega gospodarstva pa so dali člani sveta tudi vrsto konstruktivnih predlogov. Zlasti so poudarili, da moramo v prihodnjem obdobju komunalno gospodarstvo mnogo bolj povezati z urbanizmom. To pomeni, da morajo komunalne organizacije sodelovati že pri urbanističnem programiranju, ne p«, da je komunalno gospodarstvo — kar je bila doslej pogosta praksa — postavljeno z urbanističnimi načrti pred izvršeno dejstvo. Poudarili so, da je treba v programu. dati ustrezno mesto ekonomskim kriterijem in ekonomičnim rešitvam. To pa bo seveda terjalo koncentrirano, ne pa razdrobljeno gradnjo stanovanjskih sosesk in drugih naselij. Svet je bil tudi soglasen v tem, da stroški za komunalno urejanje zemljišč nikakor ne smejo zviševati cene stanovanj oziroma stanarin. Komunalno gospodarstvo mora najti -v prihodnosti takšne rešitve, da bo lahko samo skrbelo za enostavno in tudi razširjeno reprodukcijo- IGOR PREŠERN trošnikov se kaže v manjšem povpraševanju po pohištvu. Tudi na tujem trgu je čutiti značilno sezonsko omejitev prodaje. V podjetju pa opozarjajo na širši kompleks problematike pohištvene industrije. Po reformi so se surovine podražile za dobro četrtino, medtem ko so ceno izdelkom smeli povečati le za okoli 5 odstotkov. To je močno vplivalo na akumulativnost ter konkurenčnost pohištvene industrije na zunanjem trgu, kjer je že pred reformo bila pahnjena v težak konkurenčni boj. Carine na uvoženo pohištvo se skupaj z davki gibljejo v zahodno evropskih državah med 21 in 50 odstotki njegove vrednosti. Spričo tega morajo biti izdelki naših proizvajalcev za 40 do *70 odstotkov cenejši od tamkajšnjih izdelkov, če hočejo najti pot do kupcev. Težave pri prodaji spodbujajo podjetje k ukrepom, s katerimi naj bi čim bolj zadovoljili kupce. Tako začenjajo upostavljati servise za pohištvo, prek katerih bodo nudili kupcem pomoč pri nameščanju pohištva ter odpravljali morebitne napake, že letos pa bodo pripravili načrte tudi za gradnjo velike prodajne hiše s pohištvom v Novi Gorici. Proizvodne zmogljivosti novogoriške tovarne pohištva so za sedanje tržne pogoje prej morda nekoliko predimenzionirane kakor pa premajhne. S temeljitimi posegi so jih uspeli optimalno izkoristiti. V organizaciji dela so že dosegli evropsko raven. Sedaj razmišljajo o kooperantskih odnosih z obrtnimi organizacijami in celo zasebniki, prek katerih si bodo zagotavljali nekatere elemente, ki se jih ne splača ali pa jih ne morejo sami proizvajati. Preko trdnih pogodb o sodelovanju si nameravajo zagotoviti tudi potrebno kovinsko okovje, s katerim imajo že vsa povojna leta velike probleme. L. KANTE Na to pripombo so predstavniki rudnika odgovorili takole: »Prepuščeni smo samemu sebi in zato moramo tudi sami iskati rešitve, ki so za nas najbolj koristne in najbolj sprejemljive. Usmeriti se bomo morali ne glede na republiške in zvezne plane, če pa bo to vplivalo na slabo preskrbo s premogom, menda zato ne bomo odgovorni edinole mi, kot smo zdaj odgovorni za svoje lastne razmere in perspektivo. In kakšna je ta' perspektiva? V rudniku pravijo, da ni. kakor ni rožnata. Z nekaterimi finančnimi ukrepi, ki so jih bili prisiljeni storiti, si namreč tako rekoč sami sebi kopljejo jamo. čeprav se zavedajo, da to nikakor ni pametno, so morali, recimo, zmanjšati prispevek za kadre in prav tako zmanjšati obseg raziskovalnih del, kar se jim bo gotovo jutri maščevalo. Da pa v rudniku sploh še lahko računajo na perspektivo. se odločno lotevajo nekaterih pomembnih ukrepov v okviru akcijskega programa, ki so ga sprejeli samoupravni organi. Res je, da bi se, če bi imeli denar in bi si lahko omislili jamsko mehanizacijo, ukrepi, ki jih izvajajo, niti ne nakazovali kot tolikšna življenjska nujnost. Tako pa je centralizacija nekaterih služb v rudniku nujna. Življenjsko pomembna so tudi prizadevanja za kar največjo koncentracijo proizvodnje. Medtem ko so imeli poprej v vsakem obratu novo računsko pisarno, imajo, kot rezultat akcijskega programa, zdaj eno samo: ustanovili so tudi poseben nodsek, ki se ukvarja s problematiko osebnih dohodkov- Jasno je, da *bo bolj koncentrirana proizvodnja omogočila zmanjšanje režijskih stroškov. Nove pocenitve pričakujejo tudi od tega, da bodo v komunikacijskih rovih še več lesa nadomestili z jeklenim podporjem, čeprav so rezultati pri tem ugodni, vendarle še niso zadovoljni- Od nekdanjih petdeset kubičnih metrov porabe jamskega lesa na tisoč ton premoga, so predlanskim zmanjšali porabo lesa že na 26 kubičnih metrov. Lani je znašala še nekaj več kot 20 kubičnih metrov. Letos pa morajo porabo lesa zmanjšati že za nadaljnje tri, štiri kubične metre. Ne preostal» torej drugega, kot iskati rešitve, ki so za njih same najbolj koristne in najbolj sprejemljive. F- JERAS \ Prvo letalo na splitskem letališču že letos Do začetka letošnje turistične sezone naj bi zgradili prvo etapo letališča v Splitu. S tem bodo omogočili pristajanje in vzletanje manjšim letalom. Takoj ko bo končana prva etapa, bodo začeli podaljševati pristajalno stezo na 2800 metrov in izpopolnjevati druge letališke naprave. Prihodnje., leto pa bodo, kakor predvidevajo, dela končana in tako se bodo lahko posluževala splitskega letališča tudi večja letala. Splitsko letališče bo po vsej verjetnosti veliko prispevalo k okrepitvi turističnega prometa v srednji Dalmaciji. —i Nafta tudi v Bački V desetih letih, odkar so v Vojvodini prvič odkrili nafto pri Jermenovcih v Banatu, se je vojvodinska proizvodnja nafte povzpela že na 550.000 ton. Vsa ta proizvodnja odpade na naftna polja v Banatu. Zdaj se nam obeta, da bo tudi Bačka prispevala k povečanju domače proizvodnje nafte- Pretekli teden so uspešno navrtali naftnonosno vrtino v bližini Sente, ki daje zelo iskan lažji tip nafte-že prej pa so odkrili nahajališče nafte tudi pri Srbobranu. Kaže, da se znano naftnonosno območje vzhodno od Tise (Kikinda, Mokrinj, Elemir, Melenci, Kuman) razteza tudi na območje zahodno od Tise- —S Gradnja rafinerije v Pančevu se bo nadaljevala Po desetmesečnem zastoju, ko sp proučevali program gradnje rafinerije nafte v Pančevu, je izvršilni odbor Gospodarske banke Srbije sklenil, da bo nadalje financiral gradnjo te rafinerije. Razen investicijskega kredita za uvoz opreme se bodo financiranja udeležila poleg Gospodarske banke tudi zainteresirana podjetja, bodoči odjemalci proizvodov rafinerije. Zmogljivost letne predelave bo znašala 1,3, milijona ton. Računajo, da se bo rafinerija, ko bo v prvih mesecih leta 1958 začela obratovati, oskrbovala, s 70 odst. z nafto iz Vojvodine. Doslej so za pripravo zemljišča, za gradnjo industrijske proge, za komunalne naprave in za temelje rezervoarjev porabili 5,5 milijarde starih din. Letos bodo vložili nadaljnjih 20 milijard din, celotni objekt pa bo stal okrog 52 milijard starih din. —S Je 875 milijard — nerealno? Svet za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo zvezne zbornice o srednjeročnem programu razvoja komunalnega gospodarstva Te dni na raznih nivojih razpravljajo o programu srednjeročnega razvoja posameznih republik ali federacije. Pred kratkim je o razvoju našega komunalnega gospodarstva v sklopu programa srednjeročnega gospodarskega razvoja Jugoslavije razpravljal tudi svet za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pri zvezni gospodarski zbornici, ki je bil na novo ustanovljen zaradi sprememb, ki jih je vnesla stanovanjska reforma v področje stanovanjskega gospodarstva. Večja vloga raziskovalnega dela Inštitut tovarne pohištva »Meblo« v Novi Gorici dobiva svojo polno vlogo V novogoriški tovarni »Meblo« so pred leti veliko proizvajali po naročilih. Potem so se odločili za preusmeritev k proizvodnji na zalogo. To je bilo drzno in odgovorno, kajti proizvodnja pohištva je močno razvita in trg občutljiv.. Nekaj napačnih korakov v predvidevanjih in že lahko nastanejo nepopravljive gospodarske posledice. Vendar so se morali preusmeriti. V razvoju so namreč dosegli že tako stopnjo, da ne trpi več motenj, ki so nujno nastajale s prejšnjim sistemom proizvodnje. hkrati pa so jih k preusmeritvi silili tudi čisto gospodarski računi. Cena prašičev bo še nihala V kmetijski zadrugi Hajdina ne gledajo naprej Kmetijska zadruga Hajdina pri Ptuju je letos podvojila pitanje prašičev v kooperaciji s kmeti. Pitane prašiče potrebujemo, saj je v naših mesnicah težko dobiti dobro svinjsko meso. Toda ali to ni premotilo organizatorjev pitanja prašičev v sodelovanju s kmeti, da niso upoštevali vsega, kar se lahko zgodi do takrat, ko bodo spitani prašiči, za katere zdaj sklepajo pogodbe. ZASEBNO GOSTIŠČE — Novogoriška občina je omogočila Ivu Šterku, da si je uredil v Ajševici pri Novi Gorici zasebno gostišče. Gostišče je urejeno v prijetnem domačem slogu. V treh mesecih je imel Šterk 140 tisoč Ndinarjev prometa. Foto: ISAJEVIC Naš namen ni, da bi kmetijske zadruge in kmete odvračali od pitanja prašičev. Opozoriti pa jih je treba na nekatere stvari, ki so jih v kmetijski zadrugi Hajdina in verjetno še kje spregledali. Sedanja odkupna cena prašičev je precej visoka. Mnogi kmetje na območju kmetijske zadruge Hajdina, pa tudi drugod, so se že pozimi odločili, da bodo pitali več prašičev kot lani in manj goved. Vso zimo so težko prodali pitana goveda nekoliko slabše kakovosti in cena je bila nizka. Tudi pomlad še ni prinesla večje^ povpraševanja po pitanih govedih. Cena pitanih prašičev pa je dosegla ceno pitanih goved ali pa jo ponekod celo presegla. Zgodilo se je, kar so kmetje lani želeli in predlagali- Pa so mnogi rekli: »Zakaj torej ne bi pitali več prašičev in manj goved?!« Takšna odločitev bi gotovo precej koristila, če bi pitane prašiče lahko prodali že čez nekaj tednov. Niso pa pomislili, kakšna bo odkupna cena prašičev ob koncu ieta-Ali bo še vedno tako visoka, kot je zdaj, ali se bo spremenila, spet znižala? Nihče — niti v kmetijski zadrugi — se ni poglobil v proučevanje svetovnega trga, ki vpliva na cene prašičev pri nas. Tudi vprašal ni nikjer, kaj lahko prinesejo prihodnji meseci. Vsi računajo le s trenutnimi, sedanjimi cenami. Naša družba ni zvišala zajamčene cene za pitane mesne prašiče niti premije. Tudi dovoljena prodajna cena svežega svinjskega mesa je ostala nespremenjena. Ko bo ,Ne postavljamo stolov na mize' Z obiska pri zasebnih gostilničarjih v Novi Gorici in okolici Ivo šterk je odprl pred štirimi meseci v Ajševici pri Novi Gorici zasebno gostišče. »To je naša skupna akcija,« pravijo na občini v Novi Gorici, »šterku smo sami omogočili, da je dobil 80 tisoč novih dinarjev kredita in preuredil staro hišo v gostišče.« Res je, da 80 tfšoč novih dinarjev ni majhna vsota. »In vendar smo jih tvegali; spustili smo se v akcijo, ker smo bili prepričani, da bomo uspeli,« pravijo na občini. Tudi šterk je bil prepričan v to in zato ni pomišljal vložiti v gostišče 30.000 novih dinarjev lastnih, sredstev. Slišal sem pohvalne besede o šterkovi gostilni še v Novi Gorici, ko pa sem prišel tja, sem se prepričal, da je vse, kar so mi pripovedovali res. Vsa oprema je stilizirana, tako da ustvarja prijetno domače vzdušje značilnega k raškega gostišča. »Načrte sem v glavnem napravil sam,« pripoveduje Šterk, »in moram reči, da so delali obrtniki natančno po mojih navodilih.« »Na občini imamo skupino urbanistov, ki pregledajo sleherni načrt, predno ga odobrimo,« so pojasnili tovariši iz oddelka za gospodarstvo. »S tem si prizadevamo dati novim gostiščem v komuni izgled, ki ustreza naši pokrajini.« Investicija v gostišče, kakršno je uredil Šterk za 110 tisoč novih dinarjev, bi veljala družbeni sektor najmanj 400 tisoč novih dinarjev, šterk pa je delal sam in' temeljito premislil, komu je zaupal to ali ono delo. In promet, ki ga je imel doslej? »V treh mesecih sem imel 140 tisoč novih dinarjev prometa.« In to kljub temu, da nima več kot pet zaposlenih. »Za primerjavo naj povemo samo to,« so dejali na občini, »da je imel šterk med novoletnimi prazniki, se pravi prve dni, ko je odprl gostišče, 35 tisoč novih dinarjev prometa. V istem času je imel hotel Park v Novi Gorici, ki ima nad 60 zaposlenih, 70 tisoč novih dinarjev prometa « Zdaj se ustavi pred šterkovo gostilno najmanj sto avtomobilov na dan. Podobno kot je pri šterku je tudi na Kekcu, znani postojanki, ki je še pred nedavnim komaj životarila. Kasneje so jo dali v zakup zasebniku. To je nekdanji natakar Lojze Sorta iz goriškega Park hotela. Gostišče je zaživelo in kljub razmeroma visokim obveznostim ima Sorta večji dohodek, kot ga je imelo gostišče prej, ko je bilo v njem zaposlenih 16 ljudi; zdaj jih je samo pet. »Kakšen pa je vaš delovni čas?« sem povprašal v obeh gostiščih. »Praktično neomejen. Dokler imamo goste, ne postavljamo stolov na mize. pa čeprav bi- • morali deiati vse-noč« Na Gorškem imajo 70 zasebnih gostišč, v katerih je skupaj 3342 sedežev. Ta gostišča igrajo čedalje bolj pomembno vlogo zlasti sedaj, ko se je močno povečal maloobmejni promet. Družbeni sektor ne more biti kos vsem zahtevam gostov, ki prihajajo zlasti iz Italije. V restavracijah družbenega sektorja je premalo prostora, novih objektov pa ne morejo graditi, ker nimajo denarja. Zato so se odločili podpreti tudi zasebno pobudo, čeprav' seveda družbenega sektorja niso črtali iz programa turističnega razvoja. Ta program predvideva v posameznih središčih po enega ali dva velika gostinska objekta družbenega sektorja, te pa bi dopolnili z množico manjših zasebnih gostišč in zasebnih turističnih sob- Omenjeni program so začeli že uresničevati zlasti na Lokvah, kjer so pozimi lepa smučišča, poleti pa nudijo košata drevesa Trnovskega gozda prijetno senco vsem ti-stim“'izletnikom, ki bežijo iz razgrete doline v hladnejši gorski svet- Razen tega lahko s pomoč- ,Iskra' na poti notranje sanacije Poslovanje podjetja bo bolj elastično in tudi mnogo cenejše Vzlic velikim težavam, ki tarejo združeno »Iskro«, poteka notranja gospodarska sanacija podjetja po začrtani poti. Po skoraj dveletnem obdobju neprekinjeno blokiranega žiro računa predvidevajo finančni strokovnjaki podjetja, da bo imela »Iskra« najkasneje v treh mesecih zopet deblokiran osrednji bančni žiro račun. Finančni položaj podjetja se je pričel popravljati približno lani junija, ko so se organi podjetja lotili drastičnih ukrepov in izdelali splošni sanacijski program z nižjimi bodočimi stroški poslovanja ter vnaprej odrejeni limiti zalog reprodukcijskega materiala, polizdelkov in finalnih izdelkov. Po sanacijskem programu, ki je bil obvezen za vse poslovne enote podjetja, so le-te postopno prodale vse odvišne zaloge in tako sprostile znaten delež obratnih sredstev, prav tako pa so mižale tudi število administrativnih delovnih mest zlasti v osrednji upravi podjetja in prodajno-servisni organizaciji. Od tedaj je bil blokirani znesek na enotnem žiro računu vedno manjši ter je danes že za 83 odst. nižji v primerjavi z najvišje doseženo vrednostjo v lanskem poletju. Nemajhen delež pri realizaciji sanacijskega programa je imela izterjevalna služba podjetja. 2e v času po uveljavitvi gospodarske reforme se je intenzivno oprijela dela in vložila za zaostala plačila kupcev lani kar 2.174 mandatnih tožb v skupni vrednosti 3.608 milijonov starih dinarjev. Po stanju v začetku tega meseča je od tega meska neplačanih računov le še približno za 150 milijonov starih dinarjev. Tudi. letos je omenjena izterjevalna služba nadaljevala svoje delo in vložila tožbe proti vsem dolžnikom, ki niso poravnali obveznosti po računih izstavljenih do konca lanskega leta. Število teh tožb je prav tako presenetljivo veliko: 664 v skupni vrednosti 4,319.870 dinarjev. Letos posluje »Iskra« v spremenjenem organizacijskem sestavu kot združeno podjetje. Vsaka tovarna oziroma enota posluje samo- stojno s posebnim žiro računom, ki seveda ni blokiran-Obveznosti se nanašajo samo na preteklo obdobje prejšnjega enotnega podjetja in so zbrane v starem osrednjem žiro raunu. Le-tega bo podjetje po deblokaciji tudi likvidiralo, saj bo popolnoma odveč spričo spremenjenega samostojnega finančnega poslovanja posameznih tovarn in skupnih služb-Sorazmerno dolgo obdobje blokiranega žiro računa je povzročilo podjetju »Iskra« precejšnjo škodo z večjimi stroški pri nabavi potrebnega reprodukcijskega materiali in surovin ter zaradi znatnih zamudnih obresti in stroškov sodnih postopkov. Vseh teh v kratkem ne bo več, zato bo poslovanje podjetja lahko bolj elastično in seveda tudi mnogo cenejše. MARJAN KRALJ jo zasebnikom zelo hitro in razmeroma poceni povečajo gostinski prostor. Lani so na primer omogočili zasebnikom, da so dobili 30 milijonov starih dinarjev kreditov. S tem so pridobili v gostiščih 500 novih sedežev- če * bi želeli1 takšen potencial dobiti v družbenem sektorju, bi morali investirati najmanj 400 milijonov starih dinarjev. Seveda ne smemo pozabiti, da investirajo. zasebniki tudi lastna sredstva. S takšno politiko bo občinska skupščina v Ngvi Gorici po vsej verjetnosti uspela precej povečati turistični promet. »Imamo veliko naravnih pogojev za razvoj turizma,« pravijo na občini, »in ena naših najbolj realnih perspektiv je v razmahu tako imenovanih terciarnih dejavnosti« NIKO E5AJEVTČ sedanje veliko povpraševanje po svinjskem mesu na svetovnem’trgu popustilo, se bo torej morala znižati tudi odkupna cena pitanih prašičev pri nas- Cena svinjskega'mesa na svetovnem trgu pa se lahko zniža kaj kmalu, saj v drugih državh lani niso tako močno zmanjšali pitanja prašičev kot pri nas. Ponudba prašičev in svinjskega mesa se bo verjetno močno povečala na svetovnem trgu že takrat, ko bodo v Holandiji zatrli kužne bolezni in bodo spet lahko izvažali sveže svinjsko meso. To pa bo zrušilo pričakovanja tistih naših rejcev prašičev, k» menijo. da bo sedanja visoka odkupna cena prašičev trajna. Z o-pisovanjem teh stvari ne maramo odvračati naših rejcev prašičev od pitanja. Pri svojih računih naj bodo le previdni, da pozneje ne bodo razočarani- Tudi pri spremenjenih, nekoliko znižanih cenah se bo verjetno še splačalo pitati prašiče z lastno krmo. Kdor pa želi pitati prašiče v glavnem s kupljenimi krmili, bo pri njih morda imel izgubo, kot se je že zgodilo v nekaterih krajih v Sloveniji lani in predlanskim. To pa ne bi koristilo načrtnemu razvoju prašičereje. Specializacija v kmetijstvu je dobra stvar. Upoštevati pa je treba okoliščine, v katerih jo uvajajo. V enem letu spitati 100 ali 200 prašičev, kot so sklenili nekateri kmetje na območju KZ Hajdina, je tvegano početje, če nimajo dovolj lastne krme. Sproščeni trg prinaša včasih koristi kmetijcem, včasih -pa tudi večje tveganje, kot šo ga vajeni iz dobe administrativnega določanja cen- Cene se hitreje menjajo kot takrat, ko jih je določala družba. Zato morajo kmetijci spremljati gibanje cen na svetovnem trgu in napovedi strokovnjakov za prihodnje mesece. če se bodo ravnali le po trenutnih tržnih cenah, bodo zamudili obrniti se po »vetru« in se bodo obračali šele za njim- Razočaranja se bodo vrstila za razočaranji. Blago bodo imeli naprodaj takrat, ko bo cena nizka. • - ,; v : . f- -fJ. PESEK Most pri Šibeniku do 27. julija? Kakor predvidevajo, bo veliki betonski most čez ustje Krke pri Šibeniku zgrajen do 27. julija, dneva vstaje hrvat-skega ljudstva. Lani so zgradili že oba odseka jadranske magistrale do same obale, nedogra jeni šibeniški most pa je zdaj še edina ovira na tej cesti. Kakor je znano, prevažajo zdaj avtomobile in potnike čez ustje Krke s trajekti. šibeniški most bo največji objekt na jadranski magistrali. —i PERILO, OBLEKE IN POSTELJNINA V VELIKI IZBIRI Veleblagovnica in tovarna perila VILHELM KROTTMAYER Graz, Lendplatz 32-33 Novost na tržišču! Itibföl Vam zagotavlja idealno avtomatsko in superavtomatsko strojno pranje. Svet zavoda Mladinsko naravno zdravilišče RKS Debeli rtič pri Kopru razpisuje prosto delovno mesto ZDRAVNIKA PEDIATRA Trenutno je zagotovljena garsonjera v Kopru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 4313 Komisija za razpis prostih delovnih mest razpisuj e mesti mojstra ključavničarstva K ključavničarja Nastop dela po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava KOMUNALNO GOSP. MENGEŠ 4323 A ARNDT: VSENEMSKA POMLAD Kenija: krepitev opozicije Spor, ki je razcepil kenijske politične prvake na dva tabora, prihaja te dni v novo obdobje: v prihodnjih dneh ali morda tednih se bo odločilo, ali bo Kenija postala država z večstrankarskim sistemom. Do nastanka enopartijskega sistema je prišlo via facti, ko so se Kenijski afriški nacionalni uniji fKANU) nasprotujoče stranke leta 1963 "razšle, njihovi voditelji pa vstopili v KANU. Povedano drugače ni v Keniji ne ustavnih ne zakonskih predpisov, ki bi prepovedovali nastajanje in delovanje novih strank. Prav zato pa se vlada in KANU te dni na vse krip-Ije s političnimi sredstvi borita, da bi Ogingi Odingi in njegovim sodelavcem zaprli pot v klopi opozicije. Ta spopad odkriva številne vpoglede v idejno ozadje spora, osvetljuje odnose med kenijskimi političnimi prvaki in pojasnjuje razpoloženje na terenu. Predvsem se je izkazalo, da je spor v kar največji men pogojen z globokim idejnim prepadom, ki loči poglede obeh taborov na nadaljnji razvoj kenijske družbe. Medtem ko vodja desnega krila v KANU in minister TOM Mboya zagovarjata načela svobodne iniciative v gospodarstvu, pri čemer naj bi državni aparat deloval samo tako, da bi ustvarjal kar najbolj ugodne pogoje za razvoj takšne iniciative, se skupina, ki jo vodi Oginga Odinga, zavzema za centralizirano plansko gospodarstvo s sredstvi v družbeni ali točneje, v državni lastnini. Oba koncepta si kajpada globoko nasprotujeta in na njih rastejo obtožbe y ki jih obe stranki v sporu intenzivne pošiljata v javnost. Medtem ko Odinga očita Mboyi, da ustvarja pogoje za družbo, v kateri bodo »črni in rjavi kapitalisti zamenjali bele«, se Mboya brani z argumentom, da so Odinga in njegovi podlegli tujim ideologijam (t. j. komunizmu), ki so docela neprikladne za kenijske razmere. Kar zadeva politične voditelje, se je te dni izkazalo, da ima Odinga mnogo večjo podporo, kot so mu jo* bili pripisovali. Odingi se ni priključila samo skupina nekdanjih najvidnejših sodelavcev predsednika Kenyatte (ta se je zadnje dni, potem ko je precej dolgo molčal, postavil na stran Mboye), marveč tudi 26 od 170 poslancev kenijskega parlamenta; značilen za razpoloženje na terenu pa je izstop 13 sindikalnih funkcionarjev iz KANU, med katerimi je tudi pomočnik generalnega sekretarja kenijskih sindikatov COTU Akuma. Ko se je nepričakovano znašla pred tako močno opozicijo, je vlada posegla po taktiki zavlačevanja: nove Odingine stranke KPU (Kenijska ljudska zveza) doslej še ni registrirala, od vseh poslancev, ki so zapustili KANU, pa je zahtevala, da vrnejo poslanske mandate in se znova pojavijo pred volivci. Odinga je to zamisel brž sprejel in zahteval, da se kar najhitreje razpišejo volitve. Toda to ni bilo tisto, kar si je želela vlada: opozicija naj bi se pojavila na volitvah šele v rednem roku leta 1968, do takrat pa bi lahko vlada z absolutno večino v parlamentu ukrenila marsikaj, da bi se stabilizirala. Videti je, da bo to taktiko uporabila kar takoj — Kenyatta je že napovedal ustavne spremembe, s katerimi naj bi »izdajalcem stranke« (KANU) odvzeli mandate. To bo v parlamentu bržkone lahko doseči: ne ve pa se še, kakšne pretrese lahko glede na temperament kenijskega ljudstva povzroči na terenu. M. SEDMAK \ v Indonezijski vtisi „Pak Harto, vsi smo s teboj” Gibanja na svetovnem trgu Zemeljski plin osvaja Evropo Nizozemska bo oskrbovala tudi Zahodno Nemčijo, Belgijo in Francijo Ko so pred dobrimi štirimi leti odkrili na Nizozemskem pri Groningenu velikanske rezerve zemeljskega plina, ki zadoščajo za preskrbo velikega dela Zahodne Evrope, se je razvila srdita tekma, kdo bo razpolagal s tem cenenim virom energije in kdo bo pri tem pobral smetano. Hkrati je nastala mrzlična tekma med ameriškimi in evropskimi petrolejskimi koncerni za' odkrivanje nadaljnjih nahajališč plina z vrtanji ob obali Severnega morja in na priobalnem morju. V industriji Zahodne Evrope pa je zavladala razumljiva vznemirjenost in bojazen zaradi prednosti, ki jih bodo ob nizkih cenah plina uživala podjetja v bližini osnovne mreže plinovodov, ki jo zdaj grade v Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji. Opažati je tudi selitev industrije, zlasti kemične, v to območje. Boj za razpolaganje s tem plinom, ki jeNzdaj v glavnem končan, je potekal za zaprtimi vrati brez večjega hrupa, razen v Zahodni Nemčiji, kjer se močno križajo interesi industrije z interesi porur-skih premogovnikov, ki oskrbujejo zdaj potrošnike s precej dražjim plinom iz premoga. Zelo skope so tudi informacije o rezultatih poskusnih vrtanj nemških petrolejskih družb ob Severnem morju in na samem morju Pred kratkim so objavili uradne cenitve o nizozemskih rezervah, ki potrjujejo prvotne zasebne cenitve. Po stanju konec lanskega leta cenijo ugotovljene nizozemske rezerve na 1.200 milijard kubičnih metrov, nadaljnje možne rezerve pa na okrog 500 milijard. Strokovnjaki pa predvidevajo, da bodo odkrili še nadaljnja podobna nahajališča plina na območju Severnega morja in cenijo te perspektivne rezerve na okrog 4000 milijard kubikov. Nahajališč s tolikšnimi rezervami doslej še niso odkrili drugje po svetu. Z nahajališčem pri Groningenu na Nizozemskem razpolaga nizozemska družba NAM, ki pa je v celotj v rokah ameriške družbe Standard Oil iz New Jerseya in skupine Shell, vsaka s polovico udeležbe. Družba NAM ima tudi monopol za izvoz tega plina. Na Nizozemskem je preskrba potrošnikov z zemeljskim plinom že zelo napredovala. Lani se je oddaja plina potrošnikom podvojila in je dosegla 1,6 milijarde kubikov. Celotno omrežje plinovodov pa bo zgrajeno do leta 1968, ko bo skoraj vsako gospodinjstvo preskrbljeno s plinom in bo plin na voljo tudi vsej industriji. V Zahodni Nemčiji so po dolgotrajnih bojih med interesenti naposled sklenili z nizozemsko družbo NAM pogodbe za letno dobavo 12 milijard kubikov, kar bo doseženo leta 1975. Prve dobave pa so predvidene že letos jeseni po plinovodu, ki ga grade ob Renu. V te skupne dobave je s 3 milijardami kubikov vključena družba Ruhrgas,' pri katerj so udeleženi lastniki porurskih premogovnikov in ki bo skušala obvarovati porurski plin iz premoga pred konkurenco zemeljskega plina v kompromisu z drugimi zahod-nonemškimi interesenti pod okriljem družbe This-sengas, ki si je zagotovila letno 4 milijarde kubikov. Z južnonemškimi interesenti, predstavljenimi z dvema družbama v Frankfurtu in Stuttgartu, pa je načelno sklenjena dobava okrog 5 milijard kubikov, ki jo bodo dosegli postopno do leta 1975. Na to juž-nonemško omrežje bi se priključil tudi zahodni del Avstrije (Vorarlberg). Dobave Belgiji se bodo začele leta 1967, celotno belgijsko omrežje plinovodov pa bo zgrajeno do leta 1970. Pri belgijski družbi, ki je sklenila dolgoročno pogodbo z družbo NAM za letno dobavo 5 milijard kubikov, sta odločilno udeležena koncema Shell in ESSO. 2e prihodnje leto bo začel nizozemski plin pritekati tudi v Francijo, ki bo od leta 1975 naprej dobivala na leto 5 milijard kubikov. Po pogodbi, ki jo je sklenila francoska družba Gaz de France za dobo 20 let, bodo zgradili glavni plinovod skozi Belgijo in dalje do Pariza z odcepi do industrijskih območij v severni Franciji. Sklenitev te pogodbe je vzbudila veliko pozornost in presenečenje v francoskih premogovnikih. Južni del Francije se že zdaj oskrbuje s 5 milijardami kubikov plina iz južnofranco-skega nahajališča Lacq, blizu 0,5 milijarde kubikov pa dobiva južna Francija iz Alžira v obliki utekočinjenega plina. Zdaj pa bo še v severnem delu Francije plin iz Nizozemske spodrival premog. Po podatkih družbe Gaz de France bodo 1. 1970 zadnje mestne plinarne prenehale pridobivati plin iz premoga. Zelo skope so informacije o uspehih, ki jih je dosegla Velika Britanija pri vrtanju za odkrivanje nahajališč plina na območju Severnega morja. Petrolejska družba BP (British Petroleum) je že lani v britanskem delu severnega morja po uspešnem vrtanju odkrila znatno nahajališče zemeljskega plina, kmalu za tem pa je odkrila podobno nahajališče tudi ameriška petrolejska družba Continental. Vsa znamenja kažejo, da so odkrite rezerve precejšnje. Družba BP, ki je doslej za raziskovalna in vrtalna dela žrtvovala 7 milijonov funtov, bo letos v ta namen investirala kar 15 milijonov funtov, od tega 5 milijonov za gradnjo podmorskega plinovoda, ki so ga že začeli graditi do lani odkritega nahajališča plina. Računajo, da bo samo to nahajališče dalo na leto 1 milijardo kubikov plina. Britanski svet za plin je tudi že sklenil dogovor z BP glede cene za ta plin. V Veliki Britaniji napovedujejo, da bo pohod zemeljskega plina povzročil revolucionarne spremembe v britanski preskrbi z energijo. FRANCE SEUNIG Kaj pravzaprav pomeni to geslo, zapisano na obelisku sredi Džakarte? OD NA SE GA POROČEVALCA DŽAKARTA, "aprila. — Zidovi indonezijskega glavnega mesta so podobni oglasnim deskam. Z velikimi, včasih ravnimi, včasih krivimi, v hlastni naglici zapisanimi črkami od tod molče vpijejo gesla: GANTUNG BAN-DRIO (Na vešala, Subandrio!). Ali z zlobo: SU BAND-LIO — parafraza, ki namiguje na banditizem in na tri-zložna kitajska imena. Tako na gosto so ta gesla raztresena po Džakarti, da včasih ugibaš, koliko delovnih ur je vloženo vanje. Najpogosteje opaziš besede GANTUNG (obesiti), GA-NJANG (zdrobiti — iz gesla »Zdrobiti Malezijo«) in seveda HIDUP (naj živi). V treh tednik je vaš dopisnik prevozil Džakarto po dolgem in počez. V zvezi z besedo HIDUP se je najpogosteje pojavljalo ime SUHARTO. Na enem kraju sem videl velik, lepo popisan platnen transparent HIDUP BUNG KARNO (naj živi brat Kamo) — ljudsko ime za Sukama. Na velikem trgu Merdeka, kjer stoji tla sredi šestdeset metrov visok obelisk s kamnito plamenico na vrhu — kamniti plamen je pozlačen, baje s 34 kilogrami čistega zlata — jena zelo vidnem mestu zapisano: Pak Harto (oče Suharto), vsi smo s teboj — zdaj, jutri in zmerom. Ta pričevanja, zapisana z ognjem političnega žara, molče. Pod arkadami na pročelju velikega poslopja, kjer je sedež KAPPI (Akcijske fronte indonezijskih dijakov in mladine), sedi kuštrav mladenič v kavbojkah, brenka po kitari in brunda lepo zvenečo pesem Timora. Mesec dni prej je tod vrelo kot v čebelnjaku. Člani KAPPI so se tukaj zbirali, nato pa odhajali demonstrirat po Džakarti. Za poslopjem je bilo prav blizu nastanjenih nekaj enot divizije Silivangi. Okrog mladeniča, ki dežura pred sedežem KAPPI, se le kdaj pa kdaj zbere nekaj prijateljev. Sedijo, se pogovarjajo, zehajo. Demonstracij je konec. Toda general Abdul Haria Nasution, namestnik vrhovnega poveljnika komande za boj proti Maleziji (vrhovni poveljnik je predsednik Sukamo), je oni dan pozval mladino, naj se bojuje dalje, ker je zahtevam ljudstva zadoščeno le formalno. »Pak Harto, vsi smo s teboj — danes- jutri in zme-* > O* rom.« Geslo je bržkone zapisala roka nekega študenta. Toda kaj to geslo zares pomeni? Kdo je s Suhartom? »Danes, jutri in zmerom« — je to le ponavljanje vročih obljub, ki jih je to mesto slišalo nič koliko, ali pa je to izraz novega odnosa, drugačne zavesti, premišljenega in odločnega stališča, kakršnih pozna. zgodovina zadnjih let v tej deželi prej malo kot veliko? Se je v šestih burnih mesecih zares rodilo nekaj novega? Za kakšne cilje ta mladina obljublja Suhartu — ali pač tistemu, kar Suharto v njenih očeh pooseblja — tako vdano podporo? Kakšna je podoba političnih sil, ki so delovale za kulisami šestmesečne drame? Za kakršnokoli razčlenjevanje tega, katere osebnosti in skupine so v določenih trenutkih delovale tako in ne drugače, in tega, zakaj so delovale tako in ne drugače, je še daleč prezgodaj. Vsi procesi- še teko; nič ni pomirjenega; predvsem pa film dogodkov z jasnimi, nedvoumnimi posnetki sploh še ne obstaja. A tudi ko bo film sestavljen, bo v njem verjetno ostalo nekaj temeljnih značilnosti, katerih obrise je z večjo ali manjšo gotovostjo-mogoče zaznati že danes. Prva teh značilnosti je nemara to, da se vsi na videz morda nepovezani dogodki zlivajo v en sam osrednji tok: ta tok je boj za oblast. Druga značilnost: v tem boju je bila zajeta po večini le Džakarta in v njej razmeroma ozka plast politično osveščenih ljudi, med njimi študentov, dijakov in druge mladine. Ta krajevni okvir je prebijala le armada, ki je nastopala in še nastopa kot enoten blok, zbran okrog generalov Suharta in Nasutio-na. Tretja značilnost: osnovni razredni interesi, za katerih obrambo in uveljavljanje je šlo, so v bistvu interesi mlajšega dela nacionalne buržoazije, zlasti študentov, mlajše inteligence in sedanje podjetniške posestniške plasti, ki si žele krepke, moderne zunanjepolitično neodvisne in na lastnih interesih sloneče države z naglim in stabilnim gospodarskim razvojem. Hkrati pa je treba takoj pripomniti, da je to hudo shematizirana predstava, ki jo utegnejo celovitejše analize v marsičem korigirati, saj se lahko interesi tega razvoja v mnogočem ujemajo z interesi ostalih. Ta hip se zdi, da je Ameriško posojilo Kongu ZDA so odobrile Kongu (Leopoldville) posojilo 560 milijonov kongoških frankov (okrog 3,92 milijona dolarjev), ki jih bodo porabili za zgraditev 12 raznih objektov. Rok vračila je 40 let, obresti pa znašajo 0,75 odstotka na leto. To posojilo pomeni prvi del ameriškega programa pomoči leopoldvillski vladi v skupnem znesku 1153 milijonov frankov (7,686.000 dolarjev). To vsoto bodo realizirali s sredstvi ki jih bodo dobili od prodaje ameriških živil v Kongu. S posojilom bodo financirali vzdrževanje in gradnjo cest in mostov, razširitev letališča v Stanleyvillu in zgraditev študentskega doma v Lecpoldvillu. Neuspela stavka delhijskih trgovcev Protestna stavka v New Delhiju zaradi povečanih davkov na promet je potekala v znamenju demonstrativnega nezadovoljstva trgovcev. Čeprav so stavko podprle tudi vse politične stranke, je v glavnem ostala omejena na privatno trgovino, medtem ko so transport, zadružne trgovine, državne ustanove, šole in gledališča delali normalno. Neuspeh stavke imajo za poraz desnih strank, ki so eksponenti veletrgovskih interesov, in tistega dela kongresne organizacije v Delhiju, ki je brez pridržkov podprl stavko. tako, zlasti zato, ker je ta sloj v povezavi z armado odigral eno glavnih vlog. Vse naštete značilnosti in mnogo njihovih primesi, zlasti tistih, ki so povezane z »interesi vsega ljudstva«, odsevajo v politični formuli, ki jo te dni v Džakarti sliši najbolj pogosto. Imenujejo jo »Trojna zahteva ljudstva«. Trojna zahteva vsebuje naslednje: • prvič, prepoved PKI; • drugič, osebna in strukturna reorganizacija vlade; O tretjič, izboljšanje ekonomskega položaja v državi. Komunistično partijo je general Suharto v Sukamovem imenu prepovedal, potem ko so jo že dolgo prej razbili in prepovedali vojaški poveljniki in politična ter gospodarska desnica. Vlada je bila zožena s 108 na 24 ministrov. Kar zadeva osebne spremembe, je general Nasution študentom izjavil, da je bilo zadoščeno le desetim do dvajsetim odstotkom zahtev, ki jih je postavljalo ljudstvo. V kategorijo preostalih osemdesetih odstotkov sodi tudi izboljšanje gospodarskega položaja. Desnica, ki je združena v mnogih organizacijah, zlasti v močni stranki Nahdatul Ulema, večine svojih namenov ni dosegla. Generalni predsednik te stranke dr. Idnam Chalid je med namestniki premiera, a ima razmeroma nepomembne resore. V programih vlade, zlasti v ekonomskih, je sicer omenjena podpora in spodbuda srednjemu podjetništvu, a to se bolj vključuje v mobilizacijo vseh razpoložljivih gospodarskih zmogljivosti, kar je objektivno nujno, kakor pa v kaj drugega. Ce današnja vlada sploh že lahko prejme kako oznako in če oznake te vrste v Indoneziji sploh kaj pomenijo, potem bi morda lahko dejali, da je to vlada predvsem tistih sil, ki v Indoneziji tvorijo politični »center«. Toda tega ni mogoče pojmovati togo in ne meriti z evropskimi, zlasti ne z zahodnoevropskimi merili. Kajti smer, ki jo izpričujejo njeni prvi ukrepi, bi v zahodni Evropi najbrž imenovali »zmerno levičarstvo«. DUŠAN DOLINAR ZAČETEK SUHARTOVEGA OBDOBJA — Elitne enote indonezijske armade na čelu z divizijo Silivangi so 11. marca z demonstrativno parado po glavnih ulicah Džakarte posredno podprle zahtevo, naj predsednik Sukamo da vsa pooblastila generalu Suhartu. Foto: Antara — No, vidiš nič ne vidiš! »Neues Deutschland«, Berlin 'WWfc I Praznovanje 1. maja na Koroškem V Celovcu bodo hkrati slavili mestni praznik in praznik dela CELOVEC, 2&. apr. —Glavno mesto Koroške bo letos prvič slavilo 1. maj ne samo kot praznik dela, ampak tudi kot mestni praznik, zato bodo praznovanja še posebno slovesna. Svečanosti se bodo začele že v soboto zvečer s povorko, v kateri bodo prepeljali velik mlaj od botaničnega vrta do Novega trga. Nato bo na Novem trgu koncert vojaške godbe in zborovanje socialistične stranke. Sobotne slovesnosti pa se bodo končale z velikim ognjemetom. Prvega maja bodo celovča-ne prebudile'* budnice, ki jih bodo že zgodaj zjutraj začele igrati godbe po vsem mestu. Ob pol enajstih se bo začel na Novem trgu koncert narodnih pesmi madrigalnega zbora in najboljših šolskih skupin, dopolnjevale pa ga bodo recitacije in narodni plesi. Višek bodo dosegle dopoldanske slovesnosti s slovesno predajo mlaja celovškemu županu Franzu Ausser-winklerju in z njegovim govorom. Zvečer bo na Novem trgu prvomajski koncert, podobni koncerti pa bodo nato vsako soboto v maju. V okvir prvomajskih praznovanj v Celovcu sodi tudi slovesna splavitev dveh novih motornih ladij na Vrbskem jezeru, ki bo v soboto popoldne. Ladji bosta lahko vzeli na krov 180 potnikov, njena največja hitrost pa bo 20 km na uro. O pripravah na praznovanje 1. maja pa poročajo tudi iz drugih krajev Avstrije, predvsem z Dunaja, kjer bo velika prvomajska parada in druge slovesnosti. Z. Poljska: investirati smotrno Na plenarnem zasedanju CK poljske združene delavske partije so sporočili, da bo v petletnem planu od leta 1966 do leta 1970 znašala vrednost kapitalnih investicij v Poljski približno 840 milijard zlotov. .Na plenarnem zasedanju so večidel govorili o nadaljnjem izboljšanju investicijske poli-tike. član političnega biroja CK poljske združene delavske partije Eugeniusz Szyr je v referatu poudaril, da je treba investirati čimbolj racionalno, kajti čimvečji ekonomski uči-nek investicij je eden izmed temeljnih pogojev za nadaljnji razvoj. Poudarili so tudi, da bodo v prihodnje kot enega temeljnih meril pri investiranju upoštevali ceno predvidenih objektov in pa ekonomski učinek, ki ga je od teh objektov mogoče pričakovati. Poleg tega bo v naslednjih letih, kot so povedali na plenumu, ena bistvenih značilnosti investicijske politike ta, da bodo osredotočili sredstva za objekte, ki jih že gradijo, tako da bi čimprej začeli obratovati. RESTAVRACIJA »NA GRIČU« (ob avto cesti) Čatež pri Brežicah zaposli takoj KUHARICO Pogoji: kvalificirana kuharica, vešča kuhe in vodenja. 4308 Ali je CIA „nevidna vlada”? »New York Times« se je lotil obsežne raziskave o obveščevalni službi POSEBEN DOPIS ZA »DELO« NEW YORK, 28. aprila. — Kadar kak velik (in najuglednejši) nacionalni list prevzame nalogo, da razišče »primer« nacionalne obveščevalne službe, da dožene njene skrivne akcije v tujini in doma, in ko začne ugotavljati, v kolikšni meri je strah pred temi akcijami upravičen in da bolj škoduje kakor pa koristi ameriškim nacionalnim interesom — potem je to vsaj zelo nenavaden podvig. Prav te naloge se je zdaj lotil newyorški »Times«; za to je zaposlil veliko ekipo svojih reporterjev in urednikov, ki so do nedavnega služili v 35 tujih državah. Raziskovanje je trajalo nekaj mesecev. »New York Times« sodi, da v veliki seriji, ki jo je začel objavljati, prinaša ameriški javnosti avtoritativen dokument o vsem tem. če že niso mogli preveriti resničnosti vsake trditve ali govorice v zvezi s podtalnim delom CIA, pa so pri »Timesu« vendarle prepričani, da so dognali take stvari, ki bodo pomagale javnosti in politikom končno postaviti vso zadevščino s CTa na svoje mesto. Najnovejši preplah zastran -•delovanja agencije je spodbu dilo odkritje, da je bilo .michigansko državno vseučilišče zastor za dejavnost CIA v Saigonu in da je na enem izmed najbolj znanih vseuči-liških institucij Amerike, bostonskem »МП«, center za mednarodne študije financirala CIA. Nedavno je minister Rusk govoril na televiziji, prizadevajoč si umiriti ta preplah. Dejal je, da trditve o CIA kot »nevidni vladi« niso resnične. Poudaril je, da sta agencija in njeno delo pod strogim nadzorstvom vlade. Ni pa se spustil v drugo in bolj bistveno vprašanje: ali in koliko so resnične trditve o dejavnostih te agencije? K ugotovitvi, da CIA vendarle ni »nevidna vlada«, se nagibajo tudi raziskovalci. »New York Timesa«. Toda zanje je dosti važnejše, »ali ni učinkovita CIA vzrok, da se ameriška vlada preveč naslanja na tajno in ilegalno aktivnost, na podtalno takti- ko, na subverzijo in na tisto, kar je v uradnem žargonu znano kot »umazano spletkarjenje?« CIA je na svetu in pri mnogih ljudeh doma prišla na tako slab glas, da je »New York Times« mnenja, da je spričo sumničenj in strahu, ki ga je povzročila, postala prava »Ahilova peta« ameriške zunanje politike. Brez pretiravanja tako piše »Times« — so tudi »najbolj nore zgodbe« včasih resnične, kajti CIA je »pogosto zapletena vanje, očitno prevečkrat«. že v prvih nadaljevanjih te serije navaja list, da so Sukamo, Sihanuk, Kenyatta, Nkrumah in mnogi drugi voditelji vztrajno poudarjali, da tiči za regularno ameriško vlado »nevidna vlada«, CIA, ki jim je »grozila z infiltracijo, subverzijo, celo z vojno«. Znana invazija v Prašičjem zalivu, nadalje nedavno razkriti singapurski incident, strmoglavljenje Arbenza v Gvatemali, Mosadika v Iranu, gvatemalska intervencija in celotna kongoška operacija »od trenutka, ko je Kongo postal neodvisen leta 1960«, pa vse do stanleyvilskega padalskega desanta — to so bile najznamenitejše akcije, ki so jih zasnovali in izpeljali pod vodstvom CIA. »New York Times« navaja, da se je CIA posrečilo vtihotapiti v Naserjev ožji kabinet svojega agenta; organizirala je tajne radijske postaje, ki so pozivale Egipčane, naj se upro in ubijejo svojega predsednika. V Južnem Vietnamu je pripeljala na oblast Diema. v Laosu je igrala hazardni poker z generalom Fumijem Nosava-nom. Proti Sukamu je nahujskala in je preskrbela uporne oficirje na Javi in Sumatri z orožjem. V severozahodnem delu burmanskih džungel je zbirala razbite čangkajškove vojake, jih oskrbovala z orožjem in zlatom in jih spet pošiljala na Kitajsko. Namen te operacije je bil, »izzvati Kitajce k maščevalni akciji proti Burmi, kar bi potem prisililo Burmo, da zaprosi za zaščito Ameriko«. Toda ta na$rt se ni posrečil, piše list. V Kongu so, kakor ugotavlja list, od začetka bojevali veliko bitko proti nevarnosti, da bi dežela pod Lumumbo-vim vodstvom zabredla v leve in »prokomunistične« vode. CIA je dobila od vlade nalogo, da organizira bitko in da jo bije z vsemi razpoložljivimi sodstvi. Pomagala si je z denarjem, izsiljevanjem, avtomobili, podkupovanjem, zbiranjem belih plačancev in kubanskih beguncev, ustanavljanjem letalskih borbenih enot in likvidiranjem upornikov in slehernega odpora. Od vsega začetka je CIA podpirala Adulo, sprejela Combeja in naposled potisnila na vrh Mobutuja skupaj z ministroma Nendakom in Ndelejem. Prolog tega sklepnega dejanja je bila stanleyvilska padalska operacija. V 19 letih delovanja CIA so nekako javno dezavuirali dva predsednika, Harryja Trumana kot njenega ustanovitelja in Johna Kennedyja, ki mu je podtaknila invazijo na Kubo. Kongresu je bilo doslej predloženih 150 raznih resolucij, ki so terjale, da je treba proti CIA uvesti strogo nadzorstvo vrhovne politične in zakonodajne 'oblasti, vendar so vse te resolucije prej ali slej umaknili. »Vladne agencije, ameriški listi, poslovni, koncerni, prostovoljne fondacije, raziskovalni inštituti in vseučilišča so si morali v nekaterih primerih prav toliko kakor sovjetski agentje prizadevati, da se zaščitijo pred vtihotaplja-njem CIA. Pri tem pa niso imeli vselej toliko uspeha,« navajajo časnikarji — raziskovalci »New York Timesa«. Minister Rusk je javno izjavil, da CIA »ne opravlja akcij, ki bi bile neznane vi- sokim političnim voditeljem vlade«. Minister je govoril o obveščevalni dejavnosti kot bridkem dejstvu »realnega .'življenja«. »Surova bitka se bije po mračnih poteh tega sveta.« Ta bitka je neprijetna, nikomur ni pri srcu, ven: dar to ni področje, ki bi ga lahko popolnoma prepustili »drugi strani«. To je »vojna brez konca, v kateri ni zaklonišča in tudi ne dajejo zaklonišča drugemu«. To je, kakor pravi minister Rusk, »del bitke za svobodo«. Toda »New York Times« ugotavlja, da je vendarle umestno vprašanje: kako daleč naj gredo politični voditelji ZDA pri odobravanju tajnih kršitev pogodb in meja, financiranja udarov, vplivanja na stranke in vlade, ne da bi omadeževale in okrnile tiste ideje o svobodi in samoupravi, ki jih same razglašajo svetu? Žal ni lahkih in zanesljivih odgovorov na to, ugotavlja list. Pomembno pa je že to, da se zastavi vprašanje samo. v vsakem primerni je to grandiozno časnikarsko raziskovalno delo, ki je pro-niknilo v najbolj skrivnostne in najobčutljivejše krvotoke ameriškega državnega organizma, po svoji naravi takšno, da v tem trenutku, ko se serija še vedno tiska, ni mogoče napovedati posledic, ki jih bo povzročilo na domačem političnem prizorišču, in odmevov, ki jih je mogoče pričakovati na svetu. JOSIP VRHOVEC RADIO I. C.A.R. - TRST G. TAURIANI & P. CRBINI Via Rossetti 6, telefon 95-309 Via Giotto 8 Stalna razstava SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI IN HLADILNIKI * SIEMENS - INDESIT - HOOVER -CANDY - ZOPPAS - REX - CASTOR AUTORADIO - AUTOVOX PEČI NA PLIN IN NAFTO SERVIS - TEHNIČNA POMOČ CENE IZREDNO UGODNE! RENAULT o Glavni servis in oprema Glavno skladišče nadomestnih delov in pribora Trgovina s plašči Puchovi mopedi in deli za motorna kolesa MOTOR - MAYERHOFER, BELJAK «Gerbergasse 12-25 tel. 48 67 CZERNOWSKY CELOVEC pri glavni pošti Velika izbira gramofonskih plošč In električnih potrebščin vseh vrst ŠIVALNI STROJI rabljem in novi. Rezervni deli in pribor za vse znamke šivalnih strojev. HOLD OHG Storchgasse 7 Brückenkopfgasse 4 GRAZ Novice LJUBLJANA: slovenika v grški literarni reviji — V trimesečnem leposlovnem in umetniškem časopisu Diagönios (Diagonala;, ki izhaja v Solunu in ga urejuje mlajši pesnik in pisatelj D. Hristianöpulos, sta bili objavljeni dve pesmi slovenske pesnice Maričke Žnidaršič. Pesmi sta objavljeni v novogrškem prevodu Marijana Tavčarja v šesti letošnji številki (april — junij). Jelenski večer in Meditacije ob bolniški postelji I. sta iz pesniške zbirke Nalomljena veja (CZ 1957), ki jo je Marijan Tavčar v celoti prevedel v grščino (33 pesmi s kratkim predgovorom o slovenski poeziji in pesnici Žnidaršičeve posebej) in je zdaj v Atenah v pripravi za tisk v knjižni izdaji. Pred objavljenima pesmima je v reviji kratka pripomba uredništva o.pesnici: Marička Žnidaršič je sodobna slovenska pesnica, ki živi v Ljubljani. Objavljamo dve njeni pesmi v prevodu njenega rojaka — neohelenista Marijana Tavčarja; pesnica je z objavljenima pesmima v grščini prvič predstavljena. LJUBLJANA: koncert moškega zbora Grafika — V sredo je imel moški pevski zbor Grafika iz Ljubljane v dvorani komunalnega zavoda za socialno zavarovanje svoj redni koncert. Pod vodstvom zborovodje prof. Franceta Mileka je zbor zapel 16 narodnih in umetnih pesmi. Na sliki — zbor pred nastopom. TRŽIČ: poskusni kulturno-estetski center — Zveza delavskih univerz Slovenije in tržiška delavska univerza sta sklenili, da bo tržiška občina poskusni center na področju kultumo-estetskega izobraževanja. Za Tržič se je zveza odločila zato, ker je tržiška delavska univerza imela doslej že mnogo uspehov — kljub precejšnjim težavam — pri najrazličnejših oblikah izobraževanja. Poleg tega pa je Tržič primeren še zato, ker je izrazito industrijski kraj in ker je občina že doslej pokazala precej razumevanja za izobraževanje odraslih. Program bodo načrtno izvajali v družbenih centrih. AJDOVŠČINA: gostovanje Goriškega gledališča — Občinski odbor kulturno prosvetnih organizacij bo sklenil z Goriškim gledališčem pogodbo za osem gostovanj v letošnji sezoni. Hkrati je sklenil, naj bi bile štiri predstave v Ajdovščini, po dve pa v Dobrovljah in v Vipavi. Goričani so v Dobrovljah že imeli eno predstavo. Ta odločitev bo gotovo razveselila mnoge ljubitelje dramske umetnosti, ki že več let niso imeli priložnosti v domačem kraju gledati dramskih predstav. GORNJA RADGONA: radijsko snemanje — Mladinski pevski zbor radenske osnovne šole, ki ga vodi Manko Golar, je bil te dni prijetno presenečen, ko ga je obiskala snemalna ekipa RTV Ljubljana. Posnela je osem pesmi tega zbora za radijsko oddajo. Znani pevski strokovnjak Janez Kuhar je ob tej priložnosti pohvalil marljivost in kvaliteto zbora. CELJE: spominska razstava — Celjski muzej revolucije je v okviru proslav v počastitev 25. obletnice ustanovitve OF pripravil spominsko razstavo o narodnem heroju Slavku Šlandru, članu CK KPS in organizatorju odpora proti okupatorju na bivšem Spodnjem štajerskem. Razstava je v prostorih za občasne razstave v celjskem muzeju revolucije. Odprta bo do konca prvomajskih praznikov, nakar jo bodo preselili v Prebold. ZAGREB: prvomajske nagrade študentom — Rektor zagrebške univerze inž. Slavko Macarol je včeraj izročil študentom prvomajske nagrade. Nagrajenih je bilo 26 študentov zagrebških in reške fakultete. NOVI SAD: žirija XI. Sterijinega pozorja — Ocenjevalno komisijo na letošnjih jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu sestavljajo: predsednik Velibor Glo-gorič, književnik, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda ter člani: Boško Petrovič, književnik iz Novega Sada, Vasja Predan, književnik iz Ljubljane, Slobodan Selenič, docent Akademije za gledališče, film, radio in televizijo iz Beograda, Petar Selem, kritik iz Zagreba, Meso Selimovič, književnik iz Sarajeva, Dimi-tar Solev, književnik iz Skopja, Vladimir Stamenkovič, kritik iz Beograda, Augustin Stipčevič, književnik iz Zagrebe, pesdik Tone Pavček iz Ljubljane kot zastopnik Zveze književnikov Jugoslavije in režiser Tomislav Tanhofer iz Splita kot zastopnik Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije. — Izbor predstav za XI. jugoslovanske gledališke igre je opravil gledališki kritik, docent AGFRT v Beogradu, Slobodan Selenič. BEOGRAD: slovesnost v Srbski akademiji znanosti in umetnosti — Včeraj je bilo na sedežu Srbske akademije znanosti in umetnosti slovesno zborovanje na čast novim akademikom in dopisnim članom, ki so bili izvoljeni na izredni skupščini ustanove decembra lani. Zdaj ima akademija 69 rednih in 96 dopisnih članov. ZRENJANIN: razstava iz Celja — V mali galeriji Umetniške kolonije Ečka v Zrenjaninu je v navzočnosti številnega občinstva odprl japonski veleposlanik iz Beograda razstavo barvnih lesorezov japonskega umetnika Utagawe Ichiryusaia Hiroshigeja »Triinpetdeset poštnih postaj na cesti Tokaido«. Vsi grafični listi so last celjskega muzeja in je tako ta razstava že drugi primer sodelovanja med obema kulturnima ustanovama. Lani so namreč prav tam pripravili razstavo grafik starih mojstrov iz celjske zbirke, ki je zbudila med občinstvom izredno zanimanje. MOSTAR: posvetovanje »Kultura in turizem« — Pred dnevi se je končalo v Mostarju posvetovanje z naslovom »Kultura in turizem«. Organizirali so ga na pobudo kulturno prosvetnega sveta Jugoslavije, Turistične zveze Jugoslavije in Stalne konference mest. Udeleženci so se lotili dela s temeljno ugotovitvijo, da se v Jugoslaviji pri razvoju turizma premalo upošteva kultura kot eden izmed bistvenih elementov turizma. Med mnogimi prispevki in predlogi je na posvetovanju zbudil veliko zanimanje načrt ljubljanske turistične magistrale, ki ga je pripravil Zavod za ureditev stare Ljubljane. Namen tega načrta je zadržati turista na zanj urejeni peš poti iz modernega mestnega središča skozi staro Ljubljano do njene osrednje točke — Ljubljanskega gradu. Zanimanje turistov naj bi pritegnili zgodovinski primerki bogate stavbne kulture mesta, pa preurejeni trgovinski lokali, gostinski lokali, umetniška galerija, prodajalne spominkov ipd., na katere bi bil naletel ob tej poti. Zgodovinski ambient starega mesta naj bi poživljale zanimive prireditve, ki so že bile (prikaz tradicij plovbe in ribištva na Ljubljanici, Ljubljanski festival) in ki jih še pripravlja ljubljansko turistično društvo. BUDIMPEŠTA: posvetovanje filmskih zgodovinarjev — Tu se je začelo prvo posvetovanje filmskih zgodovinarjev, ki se ga udeležujejo zastopniki iz Sovjetske zveze, CSSR, Romunije. Poljske, Bolgarije, Jugoslavije in Madžarske. Filmski zgodovinarji iz sedmih držav bodo razpravljali med drugim tudi o vplivu povojnih družbenih in političnih sprememb na film, o povojni filmski umetnosti, o predvojni filmski tradiciji, o vplivu zahodne filmske proizvodnje na filmsko umetnost v socialističnih državah itd. PARIZ: mednarodna kiparska razstava v Rodmovam muzeju — V Rodinovem muzeju v Parizu bo od 15. junija do 15. oktobra v prostorih in v parku III. mednarodna kiparska razstava (prva je bila leta 1956, druga pa 1961). Jugoslovansko sodobno kiparstvo bodo na tej veliki likovni manifestaciji zastopali Olga Jančič, Oto Logo, Branko Ružič in Šime Vulas, vsak z dvema plastikama. Komisar razstave pa je umetnostni zgodovinar Ciril Velepič, kustos Modeme galerije v Ljubljani. Jugoslovanski del razstave je podprla zvezna komisija za kulturne stike s tujino. DUNAJ: slovesna premiera znanega ameriškega filma — Prihodnji teden bo na Dunaju slovesna svetovna premiera ameriškega igranega filma »Tudi mak je cvet«, ki ga je za OZN posnel znani režiser Terence Young. Ta akcijski film je posvečen boju proti tihotapcem z mamili. Zgodba se dogaja v Iranu, Italiji in Franciji. V filmu je igralo več znanih in uglednih igralcev, ki so dobili za svoje delo simbolično plačo — po en dolar. Pričakujejo, da bodo prišli na Dunaj vsi igralci. Denar za srednje šole Začasno urejen dotok v ljubljanski medobčinski šolski sklad Pred nekaj dnevi smo pisali, da je vprašanje, ali bo ljubljanski medobčinski šolski sklad lahko šolam in dijaškim domovom izplačal tekoči mesečni obrok še pred prvomajskimi počitnicami. Včeraj pa nam je tajnik sklada Janez Lužnik povedal, da je stvar za ta mesec urejena in da je sklad šolam in domovom že nakazal denar. Problem — nestalen dotok denarja v sklad — se je uredil s prizadevanjem izvršnega sveta ter republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Občine so kljub finančnim težavam na njuno pobudo v roku nakazale denar medobčinskemu šolskemu skladu, katerega ustanoviteljice so. Soustanoviteljice ljubljanskega medobčinskega sklada so vse občinske skupščine na področju bivšega ljubljanskega okraja. Sklad sklepa z njimi pogodbe o sofinanciranju; te pa na svojem območju zbirajo ta denar večinoma od gospodarskih organizacij, Po priporočilu republiške skupščine naj bi namreč gospodarske organizacije le:/s dajale vsaj en odstotek svojih bruto osebnih dohodkov za strokovno izobraževanje. Težava je v tem, da občine večinoma še niso uredile pogodbenih dogovorov z gospodarskimi organizacijami in da zaradi različne tehnike izplačevanja doteka denar iz podjetij v sklad z enomesečno zamudo. Problemi nastajajo tudi pri<*podjetjih, ki imajo svoje podružnice oziroma obrate v več občinah; v teh primerih ponekod ni razjasnjeno, ali naj se nakazuje denar iz sedeža podjetja ali iz podružnic. Sklop neurejenih stvari je povzročil, da sklad z veliko večino občin — soustanoviteljic za to leto še nima sklenjenih pogodb. Vendar pa je kljub težavam, v katerih so tako občine kot tudi gospodarske organizacije, le treba povedati, da so precejšnje razlike med občinami glede odnosa do svojega medobčinskega šolskega sklada. Občini Radovljica in Ljubljana-šiška sta doslej vse mesece v redu nakazovali skladu svoj tekoči mesečni obrok, mnoge druge občine pa ne. če bi vse občinske skupščine uredile svoje pogodbene odnose s skladom — kakršni koli bi ti pogodbeni dogovori že pač bili — bi sklad vedel, s koliko denarja razpolaga v določenem mesecu; potem ne bi prihajalo do neprijetnosti, ki so vsem neljube. J. SVETINA Med revijami Socijalizam 3 V tretji številki »Socijalizma« piše Nikola Sekulič o doslednosti komunistov, Risto Dhmov — Dimfie Najdevski obravnavata zdravstveno varstvo in dohodek zavarovanca, Prvo-slav Ralič razglablja o kritiki kot teoriji in kritiki kot praksi, Mirko Perovič obravnava vprašanje upravnih funkcij in upravnih služb, Stojan Bjelalac pa je napisal prispevek o birokratskih odporih socialistični preobrazbi vasi. O spremembah v socialni strukturi jugoslovanske družbe so objavljeni odlomki iz naslednjih prispevkov na splitskem sestanku jugoslovanskega združenja za sociologijo: Ante Flamengo — Samoupravljanje in prevladovanje razredne strukture, Zoran Vidakovič — Delitev dela in ostanki razredne sestave, Mihajlo V. Popovič — Značaj razdelitve moči za analizo družbene stratifikacije, Radomir D. Lukič — Izkoriščanje kot element družbenega razreda, Ivan Perič — Struktura, položaj in vloga delavskega razreda in Janez Jerovšefc — Socialna diferenciacija in sestava moči. Bogdan Vidakovič piše o proizvodnem sodelovanju v kmetijstvu, Codomir Cvetkovič o novi platformi finskih komunistov in Boško Eremija o ZDA in vojni v Vietnamu. Revija objavlja še esej Mihedla Blečiča Revščina in luksuz in tri knjižne prikaze. Prvosiav RaMč meni, da je vprašanje, ali je kritika teoretično ali praktično dejanje, neutemeljeno. Bistvo kritike je dano v resničnih družbenih odnosih. Pojava kritike ni mogoče zamenjati z njegovim pojmom, kakor da s pojmom ustvarjamo pojav sam. Kritika je zavestno gibanje za razvoj samoupravnih od. nosov, je resničen teoretično-praktLčen boj, je revolucija. Pravica do kritike ni kaka posebna pravica, ker je sestavni del samoupravnega odnosa. Kritika je prizadevanje delovnih ljudi, da uresničujejo svoj zgodovinski interes v V razpravi Mirka Peroviča o upravnih funkcijah in upravnih službah je zanimiva misel o tem, da je družbeno samoupravljanje pri nas zelo zapletlo problem zakonitosti. Ne gre le za vprašanje, kaj in kako je treba normirati, temveč tudi, kdo naj normira. Pri nas poteka proces nastajanja raznih samoupravnih mehanizmov, ki imajo poleg drugega tudi svojo avtonomno, normativno in zakonodajno funkcijo. To pomeni, da je pri nas ne le mnogo zakonov, temveč tudi mnogo zakonodajalcev. 2£to za zakonitost ne morejo skrbeti le nekateri, za to posebej določeni organi. Ko govori Stojan Bjelajac o birokratskih odporih proti socialistični preobrazbi vasi, omenja med drugim tudi težnjo, da bi bolj in bolj omejevali udeležbo neposrednih proizvajalcev — kooperantov v zadružni samoupravi. Odtujevanje zadružne samouprave od kmetov lahko privede do tega, da se bodo kmetje oddaljevali od zadrug in njihovih problemov, zadruge pa od dejanske problematike kmetijske proizvod-nje. Revija nadalje objavlja odlomke iz nekaterih teoretičnih prispevkov o spremembah v socialni strukturi jugoslovanske družbe. Ta tema je bila predmet razprave na splitskem strokovnem sestan- ku jugoslovanskega združe-nja za sociologijo. Tam so med drugim ugotovili, da so se dosedanje raziskave naše družbene strukture preveč omejevale le ne razpravljanje o teoretično-metodoioškem pristopu. Raziskave, kolikor jih je, so delne, najčešće opravljene z metodo inter, vjuja, to je z zbiranjem subjektivnih stališč. Prav tako sd ni mogoče ustvarjati teo-retdčne podobe družbene strukture Jugoslavije, če zanjo nimamo empirične potrditve. V članku ZDA in vojna v Vietnamu, ki ga je prispeval Boško Eremija, so tudi tile zanimivi podatki: konec marca letos je skupno število ameriških, sajgonskih, južno, korejskih, avstralskih in novozelandskih vojakov, angažiranih v vietnamski vojni, znašalo 992.350. Leta 1965 so opravili nad Vietnamom 108 tisoč bojnih poletov in vrgli približno 250 tšsoč ton bomb. Stroški vietnamske vojne so lani znašali 16,5 milijona do-larjev na dan. F. ŠETINC Pika na jeziku Kakšen začetek Ce se stavek začenja z besedama »Dva dejanja . -kakor se začenja neki stavek v tednika Mladina, ste lahko pripravljeni na najhujie. In res, stavek se glasi takole: »Dva dejanja sproščenega smeha, uživanja na domislicah. in prijetnem norčevanju ... (le kako je mogoče uživati na domislicah m norčevanju?) ... iz tega absurdnega sveta in njegovih absurdnih za vsako ceno umetnikov življenja.« Tako piSejo zares »absurdni za vsako cenen pačitelji slovenščine. Za vlak novih knjig Nasmejani in zadovoljni so predstavniki založbe Mladinska knjiga sporočili na tiskovni konferenci: »Pripravili smo za cel vlak novih mladinskih knjig! Izdali smo 48 del obsegajočo novo knjižno zbirko v skupno 662.000 izvodih. Preračunajte — vse knjige so težke 150 ton in bilo bi jih zares za cel vlak...« Igrive primerjave v številkah se ponujajo kar same od sebe, saj vse doslej zgodovina slovenskega založništva ni poznala tako širokega podviga, kot je izid zbirke »Moja knjižnica«. Vendar pa so številke, četudi še tako visoke, ob tem knjižnem dogodku nebistvene. Veliko pomembnejša sta vsebina in namen nove knjižne zbirke, v kateri lahko vidimo doslej najbolj smotrn in organizacijsko skrbno pripravljen poskus popularizacije dobre mladinske literature, ki se zoper literarno plažo (čedalje več je vidimo žal na našem knjižnem trgu) ne bo borila le s kvaliteto, temveč tudi z izredno nizko ceno. Pobudo za oblikovanje nove knjižne zbirke je dala pravzaprav mladina sama, saj neprestano povprašuje po knjigah, ki jih potrebuje za obvezno šolsko čtivo. Nič manj ni na potrebo, da so na knjižnem trgu vedno dosegljive in po ceni dostopne izbrane knjige, opozarjala vedno širša in živahnejša akcija mladinskih bralnih značk, ki na iznajdljiv način navaja mlade ljudi k branju in presojanju. Enotna knjižna oprema vse zbirke in njena vsebinska prilagojenost raznim starostnim stopnjam pa sta obenem tudi najboljša posredna pobuda za oblikovanje lastne domače knjižnice. Kajti izid »Moje knjižnice« ni enkratna založniška akcija. Založba jo ho nadaljevala, v nekoliko manjšem obsegu seveda, tudi v prihodnjih letih in’stalno ponatiskovala knjige, ki bodo razprodane. Prva zbirka »Moje knjižnice« je razdeljena na šest skupin za starostno stopnjo od 3. do 8. razreda osnovne šole. Vsebinski izbor so oblikovali poleg urednikov Mladinske knjige pedagoški strokovnjaki in je tako zares prilagojen dejanskim potrebam šolskega branja. V vsaki skupini je izšlo osem knjig. Celotna kolek- cija stane 17.200 dinarjev, posamezne skupine pa 2600 oziroma 3400 dinarjev. Povprečna cena knjige v kartonira-nem, s štiribarvno ilustracijo opremljenem ovitku, je torej komaj 359 starih dinarjev. Tako popularno ceno je omogočila podpora republiškega sklada za založništvo. »Mojo knjižnico« bomo še posebej predstavili bralcem s posameznimi naslovi v naši rubriki Nove knjige. Vsaka knjiga ima mlademu bralcu prilagojeno spremno besedo o avtorju z oznako njegovega dela in s slovarčkom manj znanih izrazov. V »Moji knjižnici« je izšlo 32 del iz slovenske književnosti, 6 prevodov iz jugoslovanskih literatur in 10 prevodov iz svetovne književnosti, med katerimi tudi posebne skrajšane priredbe za mladino (npr. Cervantesov Don Kihot v šalijevem prevodu in priredbi). Na vsebinsko usmeritev izbora je vplivalo tudi jubilejno leto in so zato močneje zastopana dela s tematiko revolucije in osvobodilnega boja. Za prihodnje leto je založba pripravila okvirni program štiriindvajsetih del STANKA GODNIČ Težave manj razvite skupnosti Materialni in drugi problemi šol ■" na Tolminskem Podatki, ki smo jih zbrali v uradnih dokumentih, kažejo, da je šolstvo na Tolminskem zadnje obdobje soudeleženo v celotni strukturi proračunskih sredstev občine vsako leto z večjim odstotkom. V njegov sklad se zliva že skoraj polovica celotnega proračuna. Kljub temu pa se materialni problemi šolstva vse bolj zaostrujejo. Narodni dohodek v občini razmeroma počasi narašča. To pa ima svoj odraz tudi na proračunske dohodke. Rezultat vsega je, da Tolminci ne morejo skoraj ničesar vlagati v obnovo in zidavo šol in niti ne dohitevati z osebnimi dohodki prosvetnih delavcev delavce v drugih občinah. Za tekoče proračunsko leto so prosvetni delavci pričakovali za osnovno dejavnost šol 461 milijonov starih dinarjev. Na svetu za šolstvo so ob upoštevanju težav z zbiranjem proračunskih sredstev skrčili njihove finančne programe na 428 milijonov starih dinarjev, kar naj M komaj zadoščalo za kritje naj-nujneših potreb. Nazadnje pa so jim pri sprejemanju proračuna odobrili še za 20 milijonov manj sredstev. Pravijo, da bo tisto, kar so jim odobrili, komaj zadoščalo za izplačevanje osebnih dohodkov v lanskoletni višini. Letos odpade na učenca v občini od 125.000 do 130.000 starih dinarjev. To je za slabo tretjino manj kakor v sosedni novogoriški občini ter navidez niti na tako malo. Upoštevati pa je treba, da je geografska razčlenjenost občine izredno neugodna. Vrsta naselij ima ravno toliko otrok, da morajo v njih po zakonu še vzdrževati šolo. Seveda je na takih šolah, ki pogostokrat nimajo več kakor 20 učencev, šolanje zelo drago. Včasih se dogaja tudi to, da eno leto določeno šolo zapro, a jo morajo naslednje leto, ko dorastejo novi otroci, spet odpreti. Letos bodo predvidoma zaprli tri šole, in sicer v Logjeh, na Bu-kovskem vrhu ter v Stopni-ku. Otroke preusmerjajo v takih primerih v dijaške domove ali pa jim zagotavljajo prevoze v polno razvite osnovne šole. Ilustrativen za razumevanje težav je 'podatek/ da obiskuje skoraj tretjina šoloobveznih otrok v občini podružnične šole. Na Tolminskem imajo pet popolnih osnovnih šol. Nekatere od njih so v izredno slabem stanju, druge pa so premajhne. Kritično je zlasti v Tolminu, v Mostu na Soči ter v Kobaridu. Kobariško šolo so morali zaradi dotrajanosti celo zapreti ter preseliti otroke v stare prostore tovarne igel in drugam. Odveč je poudarjati, da je okoli 500 otrok iz Kobarida in bližnje okolice prizadetih, ker je nemogoče v nefunkcionalnih in za čisto druge dejavnosti zgrajenih .stavbah organizirati pouk na ravni, ki jo predpostavlja šolska reforma, že je kazalo, da bodo prizadevanja skupščine pri zbiranju sredstev za soudeležbo pri gradnji novega objekta rodila uspeh, ko so nepričakovano zrastle nove ovire. In tako je zidava nove šole v Kobaridu še vedno negotova. Ker imajo lastno učiteljišče, so si Tolminci vzgojili dovolj osnovnega kadra. Hujše težave pa imajo s predmetnimi učitelji in profesorji. V Tolminu pričakujejo, da bo novi zakon o financiranju šolstva rešil nekatere izredno pereče probleme na tem področju. Posredno pa bo s tem vplival tudi na reševanje pedagoških, kadrovskih in drugih zadev, pri katerih prav spričo materialnih težav kljub vsemu razumevanju skupščine ne morejo iz začaranega kroga. L. KANTE Na relaciji Koroska-Slovenija Prireditve na obeh straneh meja OD NAŠEGA CELOVŠKEGA DOPISNIKA Odkar so bili med Koroško in Slovenijo navezani prijateljska stiki, je na meji meet sosednima deželama posebno živahno kulturno sodelovanje, ki se odraža v najrazličnejših oblikah izmenjave. Po uveljavljenju sporazuma o maloobmejnem prometu so odnosi postali še tesnejši in intimnejši, meja je prenehala biti pregrada, postala je most, ki povezuje narod z narodom, človeška s človekom. Tako je tudi kulturna izmenjava, ki je prej potekala bolj ali manj le po uradnih kanalih, prerasla v splošno in široko sodelovanje in medsebojno izpopolnjevanje. Navezani so bili stiki od občine do občine in od društva do društva in skoraj ne mine tedna, da ne bi prišlo do novega prijateljskega srečanja. Tudi v zadnjih dneh je prišlo do cele vrste takih srečanj. V soboto in nedeljo je na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostovala na Koroškem 70-čdanska igralska skupina Prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice na Krki, ki je v novem občinskem Kulturnem domu v Ločah ob Baškem jezeru uprizorila • Žižkovo »Miklovo Zalo«. Pri obeh predstavah je bila dvorana mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse gledalce, ki so prišli od blizu in tudi .iz oddaljenejših krajev; v ožji domovini Miklove Zale je ta igra pač posebno priljubljena, zato je tudi prisrčni sprejem, ki so ga bili deležni gostje iz Kostanjevice, presegel meje običajnega gostoljubja. Mnogi med tokratnimi gledalci so svoječasno tudi sami igrali različne vloge v »Miklovi Zali« in so torej zelo kritično sledili dogajanju na odru, vendar jih je povsem navdušil izredno kvalitetni _ -nastop kostanje viške skupine. Lepo uspele prireditve v Ločah so se udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul Franc Pirkovič s soprogo in ostalimi člani konzulata ter predstavniki slovenskih organizacij, medtem ko sta s kostanjeviškimi igralci prišla tudi predsednik občinske skupščine Pran Dragan in predsednik občinskega odbora SZDL Peter Markovič. O pomenu tega obiska je spregovoril predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter, ki je poudaril, da pomeni Mildova Zala koroškim Slovencem simbol zve-stobe rodu in domu. To zvestobo koroških Slovencev Mi-Movi Zali so gostje iz Kostanjevice doživeli med navdušenim občinstvom v Ločah, doživeli so jo med svojim kratkim izletom po Koroškem, predvsem pa so jo doživeli ob svojem obisku v Svatnah, v rojstni vasici Miklove Zale, kjer so jih pozdravili potomci legendarnih Miklov in Serajnikov. Važen dogodek v kulturni izmenjavi so minulo nedeljo zabeležili tudi v železni Kapli: namreč petletnico prijateljskega sodelovanja slovenskih prosvetnih društev »Zarja« iz železne Kaple in »Danica« iz št. Vida v Podjuni s prosvetnim društvom na Jezerskem, hkrati pa prvo obletnico navezave neposrednih stikov med občinama Železna Kapla-Beda in Kranj-Že teden prej je prosvetno društvo z Jezerskega obiskalo Lepeno in št. Primož, kjer je uprizorilo igro »Ploha«„ minulo nedeljo pa je združe-' Ш pevski zbor »France Pa-sterk-Lenart« iz Železne Kaple in Št. Vida po koncertu v Kapli gostoval še na Jezerskem. Ker je bilo to gostovanje v okviru uradnega medobčinskega sodelovanja, je slovenski pevski zbor spremljala tudi veččlanska delegacija kapelske občine. Podobno kot Železna Kapla razvija dobre sosedske odnose s kraji onkraj meje tudi občina Borovlje. Zadnjo nedeljo je imel boroveljski pevski zbor »StahUdang« v gosteh 50-članski pevski zbor in študentski instrumentalni sekstet prosvetnega društva »Lojze Kokol« iz Rač pri Mariboru. Na prireditvi sta predsednika obeh društev izrazila zadovoljstvo ob uspešnem sodelovanju med občinami in društvi na obeh straneh meje. Po prireditvi se je razvila prisrčna družabnost, pri kateri različna jezika nista delala težav, kajti v pesmi so nemški in slovenski pevci našli skujmo govorico-Vzpostavljeno prijateljstvo bo doživelo nadaljnjo utrditev letos jeseni, ko bo boroveljska pevski zbor »Stahlklang« obiskal Rače. Končno je treba v to kroniko zapisati še v nedeljo zaključeno razstavo mladega slikarja Franca Boštjana z Raven, ki je v okviru kulturne izmenjave, ki jo že več Ш gojita slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku in kulturno prosvetno društvo »Prežihov Voranc« na Ravnah, minuli teden razstavljal v Pliberku. Čeprav je bila to za Pliberk sploh prva razstava likovne umetnosti, je doživela izredno lep uspeh, saj so bile slike in risbe, s katerimi je ravenski umetnik približal pliberškemu prebivalstvu ožjo domovino Prežihovega Voranca, ves teden To zanimanje je prišlo do izraza v pohvalnih izjavah številna obiskovalcev razstave, prav tako pa tudi v dejstvu, da so bile mnoge slike odkupljene; med drugimi je tudi pliberška občina kupila dve risbi. JANKO KOROŠEC OBJAVA V zvezi s praznovanjem praznika dela — 1. maj objavljamo naslednji OBRATOVALNI ČAS TRGOVSKIH IN OBRTNIH OBRATOV V LJUBLJANI SOBOTA 30. APRIL: vse trgovske prodajalne bodo poslovale neprekinjeno: trgovine z industrijskim blagom do 18. ure, trgovine z živili, sadjem, kruhom, mlekom in mesom do 19. ure Ljubljanske mlekarne boda dostavile mleko za prihodnji dan v popoldanskih urah. NEDELJA 1. MAJ: trgovske prodajalne ne bodo poslovale. Slaščičarne »Konditor« na trgu OF 14, Miklošičeva 22 in Celovška 102 bodo odprte od 6. do 20. ure. Cvetličarna »Orhideja« v pasaži nebotičnika od 8. do 12. ure, Kiosk za prodajo sadja pred bolnico od 8. do 16. ure. Avtoservis SAP na Šmartinski od 8. do 15. ure. PONEDELJEK 2. MAJ: odprte bodo: prodajalne Ljubljanskih mlekarn z običajno nedeljsko službo, trgovine z živili »Prehrana«, Titova 25, »Mercator«, Tržaška in Tugomer jeva, prodajalne mesa AE Gosposvetska 6, Arkade in TMI Wolfova, vse od 7. do 11. ure. Cvetličarna »Orhideja« v pasaži nebotičnika od 8. do 12. ure. Trafiki na Titovi v hotelu Slon in palači Narodne banke od 7. do 12. ure, brivnice in česalni-ce na glavni železniški postaji za moške od 6. do 12. ure in v hotelu Lev za moške in ženske od 7. do 12. ure. Avto-servis Slovenija avto Tržaška od 6. do 20. ure. TOREK 3. MAJ: odprte bodo od 7. do 11. ure: prodajalne »Mercator« Rožna dolina, Gerbičeva, Dravlje, Proletarska, Tu-gomerjeva, Poljanska 15, Celovška 99, Savsko naselje, Celovška 144, Černetova 23. »PREHRANA« Šentvid, Cigaletova, Hubadova-Brinje, Savsko naselje in,. Frule. »Delikatesa« Titova 28, Celovška 72. Ljubljanske mlekarne bodo imele običajno nedeljsko dežurno službo. Prodajalne mesa Gosposvetska, Arkade, Tržaška 22, Tržnica šiška, Jana-Husa, TMI Čopova; prodajalne kruha »Pekama Center«, Kotnikova 4, Titova 22, Tržaška 20, Breg 6, Eiprova 17 in Poljanska 19, vse prodajalne živilskega kombinata »Žito«, prodajalne sadja in zelenjave Arkade, Titova 20 in Miklošičeva, vse bodo odprte od 7. do 11. ure, podjetja Konditor Trg OF 14, Miklošičeva 22, Celovška 102, Moša Pija-de 41 bodo odprte od 7. do 20. ure. Cvetličarna »Orhideja« v pasaži nebotičnika-od 8. do 12. ure, Brivnice in česalnice za moške na glavni železniški postaji od 6. do 12. ure in v hotelu Lev za ženske in moške od 8. do 12. ure. Avto-servis Slovenija avto Samova od 6. do 20. ure. MESTNI SVET LJUBLJANA 4309 Komisija za sprejem in odpust Elektro strojnega podjetja »TIKI« LJUBLJANA, Aleševčeva 52 razpisuje prosta delovna mesta za: 1. KV ključavničarja z nekajletno prakso 2. finančno moč z nekajletno prakso na finančnih in knjigovod-s kih delih 3. NK delavca za priučdtev ključavničarske in elektro stroke. Razpisana delovna mesta so za drugi obrat podjetja v Podutiški 45. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v splošni sektor podjetja najkasneje do 5. maja. Stanovanja niso zagotovljena. BOOTH TARKINGTON ALICE ADAMS IIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIHIIII 68. nadaljevanje »Samo premislite, kako se mučimo s tole vročo juho v takem soparnem večeru!« je vzklikmla Alice in se zasmejala. »Le kaj je hodilo kuharici po glavi, da nam ni rajši pripravila kaj ledenega in kakšen žele? Seveda, to je zato, ker je sama po rodu z ekvatorja in se počuti kvečjemu kot doma, ko ga vrag premika proti severu.« Ozrla se je na Gertrude, ki je stala za njo. »Odnesite no to strašno juho proč!« Gertrude, tako naravnost ogovorjena, se je naposled milostno zmenila, čeprav nerada, kakor da je prav malo manjkalo, pa bi se bila odločila, da se bo uprla. Vendar se je slednjič začela zložno obirati okrog mize; toda pri tem je prezrla dozdevni čelni del omizja, kakor da ne vidi majhnega moža, ki je sedel tam in se dušil od vročine. Ko se je izgubila proti kuhinji zgolj s tremi krožniki na pladnju, se je zasukal in se obupano oziral za njo. Tvegal je poskus, da jo prikliče nazaj. »Hej!« je poklical s pridušenim glasom. »Hej, vi!« »Kaj pa je, Virgil?« ga je vprašala žena. »Kako ji je ime?« Gospa Adams ga je ošinila s pogledom nenadne zgroženosti m ko se je prepričala, da gost večera ne zre vanjo, ampak v beli prt pred seboj, se je namrščila in odkimala možu. •Na nesrečo Alice ni gledala matere in je nedolžno vprašala: »Kako je ime komu, očka?« »Oh, tej mladi črnki,« je pojasnil. »Mojega krožnika ni odnesla.« »Nič ne de,« je rekla in se zasmejala, »še imaš upanje, očka. Saj ni odšla za zmeraj!« »Ne vem, če ne,« je odvrnil, ne da bi ga pomirila ta spodbudna zagotovitev. »Videti je bilo, kakor da je!« In ta pripomba, mišljena kot napoved, se je zdela kar upravičena, toliko časa je trajalo, preden se je Gertrude vrnila s porcelanasto poeodo, čemur je imela slediti naslednja etapa slovesne večerje. Alice je pokazala, da je kos dolgemu premoru, in je čenčala ves čas z domiselnostjo, ki je več ko zadostno potrjevala materino hvalo o njej, da je »zmeraj pripravljena opravičiti stvar«; zakaj tu je bilo treba opravičiti še kaj več kakor dolg zastoj. Opravičevala je očeta in mater v Russellovih očeh in opravičevala je Russella v njunih očeh, čeprav tega ni vedela in se slej ko prej ni zavedala, kaj ji dolguje. Pri vsem tem je ves čas, ko je goetobesedila, njen pogled iskal njegovega s koprnečo vnemo, ki je le malo prikrivala vprašanje in prošnjo hkrati, kakor da bi ga rotila: »Ali je to preveč za vas? Kaj ne morete prenašati tega? AH ne bi hoteH, prosim, prenašati tega? Jaz bi to prenašala za vas. Ali mi ne bi hoteH dati znamenje, da je vse v redu?« On pa jo je pogledoval samo bežno in zdelo se je, da ga daje vročina, kljub vsemu možatemu prizadevanju, da si ne bi prevečkrat otiral čela. Barva, ki mu je bila pordečila lica, ko se je pozdravil s Alice in njenim očetom, je izginila in spet mu je prekrila obraz zastrta bledica; ta pobledelost je nedvomno izvirala iz njegovega nelagodnega počutja, toda kot mikavnost se mu je skoraj pesniško podala. Nič manj ^se mu ni podal šibek, prijazen smehljaj, ki je razodeval njegovo željo, da hi pokazal zadovoljstvo in odobravanje^ a vendar je bil ta smehljaj bolj živčen in turoben, kakor da bi tudi on, tako kot Adams, samo skušal storiti, kar more. Adamsu je ugajal. Zdel se mu je prijeten mladenič in nedvomno najbolj zadržan od vseh, kar jih je AHce kdaj predstavila družini. Po njegovem mnenju to ni bila majhna vrlina. Russellu je štel v dobro tudi to, da je pokazal zadrego spričo te prve intimne seznanitve. V njem je videl snubca, ki je bil hkrati dostojanstven in skromen. »Kakor se mi vidi, je odH-čen — neznansko prijeten mladenič,« je misHl Adams, in ker temu vsekakor ni želel pripisovati drugačnega pomena kakor AHce, pač pa se je spomnil dozdevnih kandidatov, ki so mu biH manj všečni, je dodal; »Končno!« AHcina živahnost ni popustila niti za hip. Opravičevanje stvari je bilo skoraj nepretrgana njena točka in je tudi moralo biti. Vendar si je, vtem ko je žlobudrala in se je omizje potilo nad vročimi in netečnimi jedmi, zadajala vprašanja, ki so bila tako nepretrgana kakor njena točka in tako roteča kakor vprašujoči pogledi, s katerimi se je obračala k Russellu. Zakaj ni uveljavila svoje volje zoper materino bojazen, da ne bi biH videti »skopo-riti«? AH je res »zasanjana«, kakor ji je bila rekla mati? Predvsem pa: Kaj je narobe z njim? Kaj se je zgodilo? Zakaj rekla si je z jedkim humorjem, da mora biti »narobe z njim« nekaj, kar je še hujše kakor ф večerja. Majhna obednica, ki jo je napolnjeval zagaten vonj kuhanega ohrovta, je postajala tem bolj in bolj zadušljivo vroča, čim več in več je prihajalo na mizo jedi, ki jih je v dolgih presledkih ubijajočega čakanja prinašala kljubovalna, težko dihajoča Gertrude. In medtem ko je AHce še vedno iskala RusseUov pogled in je brala izraz na njegovem obrazu na dvajset različnih načinov, pri vsakem pa jo je pre-šinjal strah, in medtem ko so razpostavljene rože ginile na popackanem prtu, je čutila, kako ji postaj^, srce prav tako svinčeno težko kakor brana in se je čudila, da ji ne zamre, kakor so umrle rože. Ko je prišla na mizo kava, se je gostitelj zganil in gostoljubno irazil obžalovanje. »Presneto!« je rekel. »Hotel sem kupiti nekaj cigar.« To je rekel samemu sebi, opravičujoče nasproti gostu. »Ne vem, kaj sem mislil, da sem jih pozabil prinesti nekaj s sabo domov. Sam jih ne kadim — razen če mi jih kdo ponudi, to pač. Zmeraj sem čisto preprosto kadil pipo, ampak lahko bi se bil domislil cigar za tako priliko.« »Nič zato,« je menil RusseU. »Jaz že nekaj časa sploh ne kadim; kadar pa kadim, potem mi je ljubša pipa, kakor vam.« AHce se je zdrznila ob spominu na to, kaj mu je bila povedala takrat, ko jo je srečal na poti iz trafike; aU hip pozneje, ko se je ozrla vanj, je presodila, da je gotovo že pozabil na to. Ce bi se bil spomnil, si je mislila, si ne bi mogel kaj, da je ne bi ošinil s pogledom. Nasprotno, ta hip se je zdel bolj sproščaj kot prej ves čas, odkar so sedli za mizo; zakaj naklonil je njenemu očetu obzirno pozornost, ko se je Adams razživel ob uvodu v moški pogovor, ki je končno prišel na vrsto. U NASTH KOMUN Fctozapisek c se Pomladni topli dnevi so še posebej vplivali na povečarge števila italijanskih gostov v Istri in Sloveniji in tudi v drugih delih naše države. To velja zlasti za praznična dni V soboto in nedelo je bilo vnovič rekordno število obiskovalcev iz Italije, ker je bil v ponedeljek ^ Italiji državni praznik in zato dela prost dan- Ce že ob normalnih razmerah postajajo obmejni prehodi ozka grla spričo vse več potnikov, pa se ob izrednih priložnosti1! kot so praznični dnevi ta ozka grla skoraj povsem zamaše. To se je pripetilo tud: tokrat v večernih urah, ko so se kolone avtomobilov zlivale proti meji. Na obmejnem prehodu pri Škofijah je število potnikov, ki so se vračah iz Jugoslavije, preseglo 130 000 in je segala vrsta avtomobilov skoraj do samega Kopra. Potrebno je bilo polni dve uri časa, da je potnik prišel čez mejo-Podobno je biio tudi na obmejnem prehodu pri Fernetičih, kjer se je kolona avtomobilov raztegnila do zadnjih hiš v Sežani. Zastoj na obmejnih prehodih je občutnejši tudi zaradi tega, ker itai'janski cariniki od 1. aprila dalje kontrolirajo količine bencina, ki ga italijanski državljani s Tržaškega, ki potujejo s potnimi listi, pripeljejo s sebo, iz Jugoslavije. Za presežke bencina, ki so ga nabavili v Jugoslaviji, morajo plačati precej občutno carino. Od teh ukrepov so izvzeti uporabniki obmejnih prepustnic, ker jim videmski sporazum dovoljuje vstop čez mejo s polnim rezervoarjem bencina. D. K. Podelitev odlikovanj MARIBOR, 28. aprila. — Popoldne je bila v tovarni »Teksta« proslava 1. maja. Ob tej priložnosti je podpredsednica skupščine Maribor - Tezno Marija Medvedova izročila Elizabeti Mavrič, Edvardu Jelenu in Franju Grilu odlikovanja, s ka--terimi jih bo ob 20-letnici osvoboditve odlikoval predsednik republike. M- K. Včeraj-danes-jutri v Mariboru TABORNIKI^ — V sredo zvečer, 27. aprila, sta botra Martina Golija In Ivan Gorjup razvila prapor taborniške čete »Samorastniki«, ki dela v okviru mladinskega kluba na terenu »Prežihov Voranc«. Načelnik taborniške čete Peter Menhart je spregovoril o razvoju čete in o nalogah tabornikov v letošnjem letu. Častnim članom Kristin: šprogarjevi, Milodarju Vilarju in Jožetu Glavniku so izročili častne značke. TESTI — V sredo, 27. aprila zvečer so testirali okrog 30 udeležencev, ki so tri tedne obiskovali seminar o varnosti pri delu. Tokrat je bil seminar namenjen vodilnim uslužbencem. CENEJŠA SOLATA — Na mariborski tržnici so se v večjem številu pojavili prodajalci glavnate solate iz Srbije. Doslej so prodajali le glavnato solato iz Dalmacije, ki je stala od 500 do 600 din za kg. Cena srbske solate je od 200 do 300 din za kilogram. DELEGATI — Na občinski konferenci SZDL Maribor-Center so izvolili za delegate na VI. zveznem kongresu SZDL v Beogradu dr. Vaneka Šiftarja, prof. Milana že-varta in Darinko Ceko. MEDNARODNA PROGA — Od 1. maja dalje bo vozil vsak dan skozi Maribor in Mursko Soboto avtobus podjetja Ljubljana-transport na mednarodni progi Ljubljana — Redics na Madžarskem. Po otvoritvi mejnega prehoda v Dolgi vasi pri Lendavi bodo to progo podaljšali do Blatnega jezera. RAZPIS — Komunalni sklad Maribora je razpisal 13. javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Natečaj velja za zemljišča ob Prazni in Grčarjevi ulici v Brezju pri Mariboru in za zemljišče ob Mejni in Geršakovi ulici na Pobrežju. Ob teh ulicah bi lahko postavili 25 individualnih stanovanjskih hiš. MARIBORČANI IMAJO RADI BUREK — Na Glavnem trgu v Mariboru prodajajo burek, ki ima vedno dovolj odjemalcev. Foto: M. KOS Dve uri od Kopra do meje Na obmejnih prehodih prava gneča avtomobilov Vse kaže, da je odprava vizumov za potovanje iz Italije v Jugoslavijo in narobe občutno vplivala zlasti na priliv nedeljskih turistov v obmejne kraje Jugoslavije. Turisti prihajajo v velikem številu tudi iz mest in krajev, ki so globlje v notranjosti Italije, iz Milana, Verone, Genove, Firenc in od drugod. V nekaj vrstah GOJENCI GLASBENE ŠOLE BODO NASTOPILI V RIADKERSBURGU — MURSKA SOBOTA — Že več let traja sodelovanje med glasbenima šolama Iz M. Sobote in Radkersburga iz sosednje Avstrije. Nekajkrat so že imeli skupne orkestralne vaje, ker se pripravljajo za skupen nastop, ki bo 5. maja v Rad-kersburgu- Glasbena šola iz Radkersburga pa bo obisk vr. nila z nastopom v M. Soooti T- C. ZDRAVSTVENO POSTAJO BODO GRADILI — RATKOV-CI — Vaščani pomurskih vasic Ratkovec. Kančevec, Lon. čarovec in Ivanovec so se odločili, da bodo s krajevnim samoprispevkom zgradili zdravstveno ambulanto. Razen s prispevki bodo pomagali pri gradnji tudi s prosto-voljnii.i delom. —ček IZŠLA JE 66. ŠTEVILKA »RADENSKEGA VESTNIKA« — RADENCI — Delovni kolektiv zdravilišča Radenska Slatina je sprejel novo števil, ko svojega glasila, ki obsega 35 strani prispevkov, med katerimi so zanimiva razpravljanja Boga Verdeva o razvoju in modernizaciji pridobivanja slatine: Franc šapač seznanja bralce z značilnost-»mi letošnjega proizvodnega načrta, aktualni so tudi prispevki, ki govore o nagrajevanju zaposlenih in odnosih v kolektivu. Tka TEČAJI PRVE POMOČI — LENART — v Zgornji Ščavnici so nedavno končali tečaj prve pomoči, ki je trajal 80 ur. Podoben tečaj poteka zdaj v Jurovskem dolu. Organiziral ju je občinski odbor RK Lenart, ki si prizadeva, da bi usposobil čimveč prostovoljnih bolničarjev. I. P. Po poteh Kurirčkove pošte Na progi TV je včeraj ob 9. v Vrano-vičdh občina Črnomelj izročila Kurirčkovo torbo občini Kočevje. Na progi Š je včeraj ob 10. občina Slovenj Gradec pri Doliču izročila Kurirčkovo torbo občini Velenje. Posvetovanje elektrotehniških strokovnjakov MARIBOR, 28. apr. — Sinoči je bilo tukaj posvetovanje elektrotehniških in gradbenih strokovnjakov. Razpravljali so o položaju instalacijskih podjetij, ki so se zaradi pomanjkanja inštalacijskih bakrenih vodnikov znašla v težavah; aluminijasti instalacijski vodniki namreč ne ustrezajo. Zanje tudi še ni JUS predpisov. Razen tega pa primanjkuje tudi vezzni material za aluminijaste vodnike. Poudarili so, da bi morali ta vsejugoslovanski problem rešiti čimprej, ker bo v nasprotnem primeru povzročil zastoj v stanovanjski izgradnji. Republiškega poslanca Janka Markiča so prosili, da s to problematiko seznani republiške organe. M. K. Degustacija mlečnih izdelkov MARIBOR. 28. aprila- — V restavraciji »Soča« je bila danes degustacija mlečnih izdelkov, sladoleda, palačink in brezalkoholnih pijač, ki jo je pripravila Mariborska mlekarna v sodelovanju z drugimi slovenskimi mlekarnami ter s podjetji »Koloniale«, »Tališ«, »Vinag«, »Petovia« in ■»Sad-sok« iz Kostrivnice. Udeleženci so si ogledali tudi specialna tovorna avtomobila za prevoz brezalkoholnih pijač, ki so ju izdelali v Maribora. M. K- Nova točilnica MARIBOR, 28. aprila. Vinogradniško posestvo Kapela pri Radencih je dopoldne v Medvedovi ulici št. 38 v Mariboru odprlo točilnico. V j njej bodo prodajali svoja kvalitetna vina traminec, kapelski biser, renski in laški rizling, šipon in nekatera druga vina. M. K. Odborniki obsojajo postopek Občinska skupščina Škofja Loka o rušenju črne gradnje ŠKOFJA LOKA, 28. aprila. — Po odgovorih na vprašanja, ki so jih bili postavili odborniki na prejšnji seji, je nameraval predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar preiti na dnevni red seje. Tedaj se je oglasil eden izmed odbornikov z zahtevo po izčrpnem poročilu o zadevi v Godešiču. Predsednik je dejal, da bodo odborniki dobili ta odgovor na prihodnji seji. ^Odbornik pa je pribil: »Smatram, da bi bila dolžnost predsednika, da bi to zadevo že sam dal na današnjo sejo. Zakaj bi moral čakati do prihodnje seje, ko pa tisoči naših občanov čakajo, kaj bo skupščina rekla in ukrenila. Na novinarski konferenci je predsednik skupščine izrekel tudi nezaupnico nam odbornikom s tem, ko je dejal, da smo odborniki enkrat takega, drugič pa drugačnega mnenja-« Spričo te zahteve odbornika, ki ga je s ploskanjem podprla sejna dvorana, je predsednik Milan Osovnikar nato podrobneje opisal, kdaj je Oman vlagal prošnje, kakšne odgovore je dobival in kako so tekle pritožbe vse do odločitve občinskih upravnih organov, da se črna gradnja poruši. V široki razpravi, ki se je vnela potem, so se odborniki zavzemali za zakonitost, poudarjali pa, da veljajo predpisi za vse enako ter zahtevali, naj občinski organi podrobno pregledajo vse črne gradnje v občini ter poročajo o tem skupščini. Nekaj odbornikov je nastopilo proti takemu postopanju v Godešiču in poudarilo, da bi vendarle morali prej poiskati še druga pota, da bi spor drugače rešili, čeprav je očitno, da sta k temu prispevala tudi prizadeta graditelja s svojo trmo. Smatrali so, da je predsednik občinske skupščine v tem primeru presegel svoja pooblastila. žalostno je, so dejali, da se je škofjeloška občina proslavila s takim dogodkom in zdaj ljudje s prstom kažejo nanje. Politični sekretar občinskega komiteja Leopold Kejžar pa je izjavil, da bo priporočil komiteju, naj ustanovi komisijo, ki naj pregleda vsa dogajanja v Godešiču in za kakšna stališča so se posamezni komunisti zavzemali ob njih- Predsednik skupščine je pojasnil, da so legalizirah tri črne gradnje, ki so bile začete še pred lanskim razpisom, ko je bilo treba vse črne gradnje prijaviti. Odborniki so po dokaj živčni in dve uri trajajoči razpravi predlagali, naj bi ustanovili komisijo iz odbornikov, ki naj bi pregledala, kako je s črnimi gradnjami v občini sploh. Za ta predlog pa 3ta v takem ozračju glasovala le dva odbornika, še med sejo pa je eden izmed odbornikov odšel s seje, rekoč, da ne bo odbornik toliko časa, dokler bo taka uprava in ta predsednik. Potlej so prešli na prvo točko dnevnega reda seje. Pa samo prešli, ker je bilo ozračje tako, da niso predsedniku niti sledeh in je leta po nekaj stavkih sejo zaključil. V. JARC Ob rušenju črnih gradenj v Godešiču Pojasnilo uprave za notranje zadeve Kranj Zaradi razširjanja raznih izmišljenih vesti in govoric ter pretiravanj v zvezi z udeležbo miličnikov pri zavarovanju izvršitve odločbe SO Škofja Loka dne 25 4-1966 ob rušenju črnih gradenj v Godešiču smatramo za potrebno obvestiti javnost o naslednjem: Po določbah 99. člena temeljnega zakona o službi notranjih zadev morajo organi za notranje zadeve pomagati drugim državnim organom, da se zavaruje izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če državni organi pri opravljanju takih nalog naletijo na fizično upiranje ali če se tako upiranje utemeljeno pričakuje. Iz te zakonske določbe izhaja, da upravni organi, sodišča in drugi državni organi sami izvršujejo svoje izvršljive odločbe in tudi sami opravljajo posamezna izvršilna dejanja in je pomoč organov za notranje zadeve — asistenca omejena izključno na samo zavarovanje nemotene izvršitve zadeve iz pristojnosti dru- Delavci organov za notranje zadeve so pri nudenju pomoči pri prisilnih izvršitvah sodnih ali upravnih od- ORMOŽ ATC potrebujejo že v letih 1961—1965 so na občinski skupščini v Ormožu predvidevali ureditev avtomatske telefonske centrale. Za to zamisel so se zavzemali na občini in v Podjetju za PTT promet v Mariboru. Ker je bilo premalo denarja te naloge še doslej niso mogli uresničiti. Tudi letos ni nobenih možnosti za zagotovitev finančnih sredstev za avtomatsko telefonsko centralo. Vsekakor je jasno, da bi bila avtomatska telefonska centrala v Ormožu nujno potrebna za odpravo nekaterih pomanjkljivosti v telefonskem prometu in za boljšo povezavo Ormoža z Mariborom in ostalimi kraji. Letos računajo, da se bo povečalo število telefonskih naročnikov za 3,8 odstotkov. M. K. Nova šola v Središču ob Dravi S prizadevanjem občinskih činiteljev in z dodatnimi proračunskimi sredstvi bodo letos dogradili novo osnovno šolo v Središču ob Dravi. Z njo bodo pridobili devet novih učilnic. Tako bodo ustvarili tudi pogoje za normalno delo učiteljev in učencev. M. K. ločb zlasti dolžni skrbeti, da se izvršba opravi brez motenj, da upostavijo javni red in mir, če je bil pri izvršbi ogrožen, da fizično zavarujejo delavce, ki opravljajo izvršilna opravila, in da ukrepajo proti storilcem kaznivih dejanj in prekrškov, katerih namen je preprečiti uradno dejanje. Organi za notranje zadeve ne' morejo ocenjevati zakonitosti ah smotrnosti sodne ali upravne odločbe, ker jim taka pravica z zakonom ni dana. TI organi imajo pravico ocenjevati, ali je zavarovanje izvršitve takih odločb glede na dejanski ali pričakovani odpor potrebno aline. V primeru črnih gradenj v Godešiču je SO Škofja Loka zaprosila z dopisom št. 351-324/1966 postajo milice Škofja Loka za asistenco oziroma zavarovanje pri izvršitvi odločbe tega upravnega organa ob nameravani porušitvi začetih gradenj stanovanjskih hiš Porente Pavla in Omana Jožeta. Na podlagi tega zaprosila je postaja milice Škofja Loka .nudila asistenco prvič dne 31. 1. 1966, ko naj bi gradbeno podjetje Tehnik opravilo ‘ rušenje- Upravni organ pa je tedaj od izvršbe svoje odločbe odstopil zaradi groženj lastnikov nedograjenih hiš- Iz teh razlogov ob tej priliki asistenca in s tem povezano ukrepanje milice ni bilo potrebno. Zahteva po asistenci je bila ponovljena 17/1 s tem, da ta uprava zagotovi za 25- 4. 1966 prisotnost potrebnega števila miličnikov, ki naj bi preprečili pričakovani odpor. Ob ponovnem poizkusu izvršitve odločbe o rušenju spornih zgradb je uprava za notranje zadeve Kranj določila za asistenco 20 miličnikov, ki so ob približno 6.30 prišli na kraj, kjer naj bi se opravilo rušenje- V neposredni bližini začetih gradenj se je zbrala večja skupina ljudi z raznim orodjem, sekirami, težkimi kladivi, z železnimi palicami in opeko, ki je hotela preprečiti dostop minerjev do objektov, ki naj bi se porušili. Miličniki- ж, takoj opozarjali zbrane ljudi' da naj se mimo razidejo in naj ne ovirajo izvršbe, ker bodo sicer primorani uporabiti prisilna sredstva. Zbrani ljudje teh opozoril niso upoštevali, temveč so napadli miličnike z grobimi psovkami, začeli vanje metati opeko ter jim groziti z orodjem. Ob tej priliki so miličniki, da bi obvladali odpor' uporabili fizično silo in odstranili dva najhujša kršitelja, medtem ko je manjša skupine, upoštevaje opozorila, zapustila prostor in odšla proti' vasi Godešič. Večina iz te grupe pa se je umaknila v na pol dograjeno hišo Porente Pavla in tam še nadalje nudila odpor. Miličnikom je uspelo, da so nekaterim odvzeli orodje, nekaj pa se jih je umaknilo na zgornjo ploščo zgradbe, od koder so še naprej z opeko obmetavali miličnike. Med miličniki, ki so intervenirali, se je eden hotel povzpeti na ploščad prvega nadstropja. — Porenta Ivanka, žena lastnika začete gradnje, je vanj vrgla dvojni votlak in ga zadela v glavo, pri čemer je miličnik omahnil, padel približno 3 m globoko in se težko poškodoval, tako da leži v bolnišnici. Kljub takemu ravnanju so prisotni miličniki ponovno prigovarjali zbranim ljudem na zgornji plošči, naj se razidejo, saj so vendar poškodovali miličnika. Zbrani pa so odgovorili s še hujšim obmetavanjem miličnikov z opeko in mahanjem z orodjem. Miličniki so so nato povzpeli na zgornjo ploščad in zbranim odvzeli orodje ter jih odstranili s stavbe. Med osebami, ki so bile na zgornji ploščadi, je bila tudi nosečnica, proti kateri m bila .uporabljena sila in je ostala na ploščadi vse dotlej, dokler ni prišel po njo njen mož. Po okolnostih, ki so bile do sedaj ugotovljene, bi se miličniki lahko izognili delnemu oviranju novinarja TT pri opravljanju njegove dolžnosti v ten primeru. Pri celotnem zavarovanju izvršbe in premagovanju odpora je bila uporabljena gumijevka v dveh primerih, in to proti dvema moškima. Med obvladovanjem odpora je bilo deset ljudi, od tega sedem moških in tri ženske (Porentova skupaj s svojim otrokom, od katerega se ni hotela ločiti), odvedenih na postajo milice Škofja Loka. Vzeti so jun bili osebni podatki zaradi uvedbe kazenskega postopka oziroma prijave sodniku za prekrške glede na napade na službujočega organa in na grobost pri upiranju. Do približno 10.30 ure so bili vsi izpuščeni in so odšli domov. Milica si prizadeva, da pride čim manj do takih in sličnih konfliktnih situacij. To pa seveda ne za visi samo od nje. Tudi v tem slučaju so bile okolnosti take, da smatramo, da je bila asistenca in ukrepanje opravljeno v mejah njenih zakonitih dolžnosti in tudi pooblastil ter da je bila sila uporabljena v skrajni nuji in le zoper tiste, ki kljub večkratnim opozorilom niso prenehali z odporom ter grobo napadali in žalili miličnike. IZ PISARNE UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ Vprašanja in odgovori Izplačevanje pokojnine, če upokojenec spremeni stalno prebivališče G. T- — Ste upokojenec in se boste za stalno preselili iz M. v L. Ali morate spremembo stalnega prebivališča sporočiti komunalnemu zavodu za soc- zavarovanje, ki vam je priznal in ki vam izplačuje pokojnino in ali vam bo ta zavod še naprej izplačeval pokojnino oziroma ali vam bo izplačeval pokojnino za vod, na katerega območje se boste preselili. Odgovor: Upokojenec je dolžan sporočiti zavodu za so. cialno zavarovanje, pri Katerem je uveljavil pokojnino (matični zavod), spremembo svojega stalnega prebivališča in svoj novi naslov. Maličili zavod bo po prejemu leg?* sporočila poslal vaš pokojninski spis zavodu, pristojnemu za vaše novo prebivališče, ki vam bo nato izplačeval pokojnino. Carinska oprostitev invalidov B. S. R. — Do kakšnih ca-rinskih oprostitev so upravičeni invalidi? Odgovor: Invalidi so po 15 točki 18. člena zakona o carinski tarifi oproščeni Tlači la carine le za ortopedske in druge pripomočke, ki jih za osebno rabo prinesejo ali do bijo iz tujine. Do drugih ca rinskih oprostitev pr: uvozu predmetov iz tujine niso upravičeni. Nujni delež H-K. — Z oporoko nameravate zapustiti vse svoje nepremično premoženje ženi. Kako bi izključili, da bi otroci kot nujni deđiči dedovali del vaše zapuščine v naravi? Odgovor: Bo 32. čl- zakona o dedovanju gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Vendar lahko opo ročitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež le v denarju. Povečanje pokojnine borcu NOV P. V-Z- — Ste upokojenec z 142 leti pokojninske dobe. Ali vam gre glede na to, da ste bili od leta 1944 dalje v partizanih, kako povečanje pokojnine? Odgovor: Po 73. Členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se borcem NOV, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj 9 9. 1943 ali pozneje, pokojnina, odmerjena po pokojninski dobi, poveča, in sicer borcem NOV od leta 1944 za 30 odst., vendar pa ta povečana pokojnina ne sme presegati 85 odst. pokojninske osnove Ker vam je glede na to, Сг imate 42 let pokojninske dobe, pokojnina že odmerjena v 85 odst. pokojninske osnove, pri vas povečanje pokojnine ne pride v poštev. Napotilo za začasno zaposlitev v tujini M. C- — Ali ue občinski zavod za zaposlovanje postopa1 pravilno, -co vam je odrekel izdajo napotila za odhod v ZR Nemčijo zaradi začasne zaposlitve, ker ni^te predlož: li soglasja deiovne organ za cije, pri kateri ste zaposleni, da prekinete z nio delovno razmerje. Odgovor: Občinski zavod za zaposlovanje je postopal pravilno in v skladu z navo dilom o postopku pri zaposlovanju v tujini (Ur- 1. SFRJ št. 42/63 in 7/65). Pp izrečni določbi 4- točke navedenega navodila sme namreč občinski zavod za zaposlovanje vzeti prošnjo delavca za napotilo za odhod v tujino zaradi začasne zaposlitve, če je delavec v delovnem razmerju, v postopek samo, če delavec prošnji priloži tudi potrdilo, da se njegova delovna organizacija strinja s tem, da delavec prekine delovno razmerje z njo zaradi zaposlitve v tujini. Poleg tega pa sme občinski zavod dati kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem napotilo le izjemoma, in sicer s poprejšnjim soglasjem republiškega zavoda za zaposlovanje- Popravek pokojnin M. R. M. — Kot osebnemu upokojencu vam je bila pokojnina glede na I. kategorijo delovnega mesta odmerjena po III. zavarovalnem razredu. Osefbna pokojnina vam je bila po temeljnem zakonu o pok. zavarovanju uradno prevedena s popravkom zavarovalnega razreda po 1. odst. 224. Čl- navedenega zakona s predhodno uvrstitvijo v II. zavarovalni- razred in določena po novi pokoj-' ninski osnovi tega zavarovalnega razreda iz 216. člena zakona. Ali se vam bo po •spremenjenem 2. odst- 224. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ponovno prevedla starostna pokojnina z uvrstitvijo v prvi zavarovalni razred po uradni dolžnosti, ali morate to zahtevati? Odgovor: Medtem, ko so se po prvotni določbi 1- odstavka 224. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ose' ii upokojenci s primano pokojninsko dobo najmanj 25 let, ki so bili uvrščeni v zavarovalne razrede po I. kategoriji delovnega mesta, pri 'uradni prevedbi osebne pokojnine v starostno pokojnino predhodno uvrstili v prvi višji zavarovalni razred, v katerega so bili uvrščeni po zakonu o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957, se ti upokojenci po spremenjenem 2. odst. 224. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanje n- vrstijo v drugi po vrsti višji zavarovalni razred. Zato gre tudi vam po navedenem spremenjenem zakonitem določilu prevedena pokojnina po I. zavarovalnem razredu- Vendar se ta ponovna prevedba ne bo opravila uradoma. Po izrečni določbi 40. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se namreč ta popravek opravi le na zahtevo upokojenca, in vam bo šla na novo prevedena starostna pokojnina od 1. I. 1966 dalje, če boste zahtevo vložili do 30. VI. 1966. <5e pa bi to zahtevo vložili po navedenem dnevu, vam bi šla starostna pokojnina, odmerjena od nove pokojninske osnove I. zavarovalnega razreda iz 216. čl- tem- zakona o pokojninskem zavarovanju šele od prvega dneva naslednjega me seča po ' ' Kupon za pravno posvetovalnico »DELA« S helikopterji od aerodroma „Kennedy” v New Yorku do Manhatana! Po prihodu v New York in doletu na aerodrom, boste lahko v nekaj minutah poleteli s helikopterji od pristanišča Pan American na vrh Pan Am poslopja v središču Manhatana. S poletom prek vseh avtomobilskih cest si boste prihranili 45 minut časa, med letom pa boste uživali nad lepoto mesta. Cena za potovanje v eno smer znaša S 8, če boste vzeli vozovnico za krožno potovanje (tja in nazaj) pa znaša samo S 10 tudi, če potujete s helikopterji proti Manhatanu in nazaj na aerodrom v razdobju 6 ali več dni. Potujte s helikopterji (po številu jih je 18), ki letijo od aerodroma na vrh Pan Am poslopja vsak dan od 8,45 do 22. ure. Posebni poleti s helikopterji na vašo željo. Ko boste rezervirali vozovnice za potovanje z našimi reaktivnimi letali, rezervirajte tudi vozovnice za helikopter. Vsa ostala pojasnila dobite pri našem generalnem zastopniku za Jugoslavijo JAT, Beograd, Maršala Tita 18, tel. 20-949, pri poslovalnicah JAT, potniških poslovalnicah in v predstavništvu PAN AMERICAN, Beograd, Hotel Slavija, tel. 48-487. AÄCE RLCA.1V letalska služba s številnimi izkušnjami PRVI NA ATLANTIKU PRVI V JUŽNI AMERIKI PRVI NA PACIFIKU PRVI »OKROG SVETA« « Pogovor z bralci Zakaj trikrat višja cena? Povrnimo se k naši anketi. Zadnjič smo vam posredovali podatke o tem, kako s° bralci zadovoljni, ali jih naš časnik uspe obveščati o najnovejših in najpomembnejših dogodkih. Tokrat bomo posredovali odgovor na naslednje vprašanje: »Polovica naročnikov ne dobi nedeljskega »Delan, ker so pošte ob nedeljah zaprte. Kaj bi bilo po vašem bolje: da izhaja »Delo« še naprej tudi ob nedeljah; da ne izhaja ob nedeljah, temveč šestkrat na teden v povečanem obsegu.« Da naj »Delo« izhaja tudi še naprej ob nedeljah, je odgovorilo SO odstotkov anketirancev. Ena desetina anketirancev je za to, da »Delo« ne bi izhajalo ob nedeljah, temveč šestkrat na teden v povečanem obsegu. Deset odstotkov anketirancev se ni opredelilo. Večina naročnikov »Dela« je potemtakem za to, naj »Delo« izhaja še naprej tudi ob nedeljah. Med njimi so mnogi bralci, ki gredo ob nedeljah iskat časnik na pošto. 0,201 § plus ... starih dinarjev 684 Aleks Krušič iz Celja nas je 17. marca t. 1. opozoril na uvožen čistilni prašek »ATA«, ki ga v Zvezni republiki Nemčiji prodajajo po 60 pfenigov, v celjski trgovini »Center« pa po 684 starih din. Prepis pisma smo poslali celjski trgovini s prošnjo, da nam pošlje čimprej pojasnilo. Ni bilo treba dolgo čakati. Trgovina je odgovorila, da je zavoljo popestritve izbire blaga kupila prašek pri ljubljanski »Drogeriji« po 438 starih din. K fakturni ceni je prištela še odvisne stroške, 28,37«/,, marže, 20% prometnega davka — torej vse v redu. S pojasnilom smo seznanili tudi Aleksa Kruši-ča, ki se je z odgovorom menda zadovoljil. Ali pa tudi ne. Ker je dolžnost naše rubrike, da preverjamo, kaj je v »Pismih bralcev« ostalo brez odgovora oziroma pojasnila, smo tudi v tem primeru dolžni povedati, da Aleks Krušič ni dobil zadovoljivega odgovora. Da bi to popravili, bomo »spremljali« čistilni prašek na poti od proizvajalca v Za hodni Nemčiji do potrošnika v Celju ali kjerkoli v Sloveniji. Izvozno-uvozno podjetje »Kemija-Im peks« v Ljubljani je plačalo čistilni prašek »ATA« po 0,201 $. se pravi po 251 dinarjev. K tej ceni je prištelo: 12 din prevoznih stroškov, 29 din carine, 33 din drugih stroškov ter 30 din marže m uvozne provizije. Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Drogerija« je kupila čistilni prašek »ATA« po 365 starih din in ga prodalo naprej trgovini na drobno po 438 din. Kaj se skriva v razliki 73 din, niso hoteli povedati. Ce na kratko povzamemo kalkulacije vseh treh trgovcev, potem se je cena »oplojevala« takole: pri uvozniku za 114 dint pri grosistu za 73 din in v trgovini na drobno za 246 din. Od proizvajalca v Zahodni Nemčiji do potrošnika v Celju se je cena prašku povečala za 433 starih din ali 272%. Zdaj je odgovor Aleksu Krušiču popoln. In komentar? Očitno je, da tako »oplajanje« s stališča potrošnika ni razumljivo, še manj upravičeno. Ali je uvoz zaradi intervencije ali popestritve izbire čistilnih praškov, ali je predvsem priložnost za »popestritev« dohodka trgovine? Še enkrat: anonimnost Bogomil Bitežnik iz Kopra soglaša s Stankom Batičem (Delo 15. aprila) glede anonimnosti, le da dodaja k njegovim mislim še tole: marsikdo bi se oglasil v razpravi na sestanku, če bi lahko ostal nezapažen. Pri tem ne gre za zahrbtnost: mnogo je ljudi, ki se nočejo javno kazati. Mnogi so, ki bi radi sodelovali pri razčiščevanju raznih stališč in s tem posredno pomagali povečevati vrednost in ugled svojega naroda, pri tem pa želijo ostati anonimni. Tudi sam bi večkrat posegel v javne razprave na raznih sestankih, če mi ne bi bilo treba vstati in če se ne bi takoj obrnile v govornika vse oči v dvorani. Imenujte to skromnost, strah ali lagodnost — jaz nimam teh lastnosti za negativne. Poleg tega mnogi niso govorniki ali imajo tremo. Po drugi strani pa je na javnih sestankih mnogo »poklicnih« razpravljavcev, ki gredo ljudem na živce. Tovariš Bitežnik, povsem soglašam z vami. Ko sem govoril o anonimnosti kot negativnem pojavu f sem pri tem mislil tiste, ki se z anonimnostjo izogibajo odgovornosti. Anonimni pisec, denimo, očmi človeka, govori o njem nepreverjene stvari ali si jih celo izmišljuje, da bi se mu maščeval. Take grdobije celo stopnjuje, ker ve, da zanje ne odgovarja in da je skrit v temo anonimnosti. Inteligenten človek takega pisma ne bo vzel zares, ampak vsi ljudje niso inteligentni in humani, ta ko da celo zaradi anonimnega pisma z iz mišljeno vsebino lahko pade senca na povsem nedolžnega človeka. Potem je anonimnost zaradi skromno sti. Poznamo tudi anonimnost zavoljo slabih izkušenj, ko je, denimo, človek odkrito govoril o napakah in doživel zato neljube posledice. V takem ozračju si pogosto pomagajo z anonimnimi pismi. Vaša misel o razpravah na sestankih me je spodbudila k razmišljanju o tem, da bi kazalo uvesti še možnost pismenih nrispevkov. Ce kdo ne želi vstati^ da bi govoril, naj napiše svoje pripombe, kritiko •ali predlog na list papirja in ga pošlje delovnemu predsedstvu. Le-to bi moralo z vsebino seznaniti udeležence zbora; pismeni prispevek bi moralo obravnavati enako kot ustno razpravo. Pip*:^s»c5*a :r> *.«>'-поЦгзсНа Prof. inž- Josip Boncelj iz Zagreba nam ie poslal pismo, v katerem predlaga naslednje: »Iz raznih vprašanj vidim, da 99% ljudi ne ve. kaj je »etatizacija« in kaj »tehnokracija«. Kot vaš naročnik si dovoljujem predlagati. da objavite informativen članek. ki bo najprej pojasnil pojem, nato pa ob konkretnih primerih pokazal, kako take težnje zavirajo gospodarsko reformo. O tem je govor skoro v vseh objavljenih re feratih. Marsikateri bralec, posebno na de želi, vam bo hvaležen za pojasnilo.« Tovariš Boncelj, hvala za predlog. Najbrž je res da pojme, ki se pogosto* pojavljajo v našem časniku, le redko pojasnimo, tako da ljudje marsičesa v našem pisanju sploh ne razumejo. Naj poskusim na kratko pojasniti oba pojma — etatiza-cijo in tehnokracijo. Pojem etatizacija pomeni večanje udeležbe države pri razpolaganju s premoženjem, v ekonomskih odnosih, v upravljanju gospodarstva in na vseh drugih področjih družbenega življenja. Etatistične težnje so, denimo, v zahtevi, da bi država s predpisi urejala razširjeno reprodukcijo, namesto da o tem odločajo kolektivi sami. Etatistične težnje so, na primer, v zahtevi po krepitvi administrativnega urejanja cen, namesto da bi družbeno nadzorstvo cen temeljilo na ekonomskih analizah in merilih. In tako dalje. Tehnokracija je bila prvotno oznaka za ameriške utopistične ideje, ki so smatrale, da bi plansko tehnično’ upravljanje in oblast tehnikov nad sredstvi za proizvodnjo pomagalo iz krize in omogočilo ekonomsko blagostanje za vse. Tehnokrati-zem v širšem pomenu besede pomeni, da je s tehničnimi sredstvi mogoče rešiti vsa družbena vprašanja, skratka, da tehnika rešuje vse. Stane Kranjc je v reviji Teorija in praksa št 5/64 zapisal, da je tehnokracija deformiran in nenormalen način urejanja družbenih vprašanj, nevaren za demokratičen razvoj, ker spodbuja kult tehnologije in omalovažuje samoupravljanje delovnih ljudi. Dogaja se, da skupina ljudi v kakem podjetju (ali ustanovi) dejansko odloča o vsem; pri tem je samoupravljanje kulisa, za katero ^skriva svoje nedemokratične postopke. Tehnokratske so tudi ideje o tem, češ da je samoupravljanje vir vseh težav in da bi s »trdo roko« uspešneje upravljali gospodarstvo. Zakaj molčimo? Anton Kežman. upokojeni železničar iz Dobove je poslal daljše pismo, ki ga žal ne moremo v celoti objaviti. Ne morda zato, ker je kritično, ampak predvsem zato, ker nam skopo odmerjen prostor v tej rubriki tega ne dopušča. Anton Kežman -i pravi, da ga je k pisanju spodbudil praznik železničarjev in nedavna burna polemika o železničarskih tegobah. V pismu govori o tem, kako so včasih delali na železnici ljudje, ki so imeli bogato tehnično znanje. Po vojni so zaposlovali na železnici tudi ljudi, ki so pričeli uveljavljati svojo veljavo ne po strokovnosti, temveč po svojih osebnih občutkih. Leta 1949 je napisal daljše pismo o personalni politiki na železnici. Namesto, da bi prišli raziskovat obtožbe, so ga zaradi lažne obtožbe zaprli. Kasneje so ga izpustili in upokojili z začetniško plačo uslužbenca brez šolske izobrazbe. V pismu je tudi naslednje vprašanje; »Zdaj pa vas, tovariš urednik, vprašam, kako je mogoče, da se kljub 20-letnemu demokratičnemu razvoju nekatere anomalije ne smejo niti omenjati, kaj šele grajati. Koga se bojimo? Cel svet nas upravičeno smatra za herojsko ljudstvo, a bojimo se ali servilno molčimo, pa niti ne vemo pred kom ...« A. Kežman nato govori o svoji preteklosti, ko je že v dijaških letih preučeval marksizem, pa ni nikjer našel opomina: molčite, potuhnite se!, temveč zgolj: govorite, delajte, vzgajajte! Tovariš Kežman! Ce ste bili po nedolžnem obsojeni, imate še zmeraj možnost, da zahtevate obnovo postopka. Sicer pa lahko odgovorim na vaše pismo le z mislijo, da ni razloga za to, da bi človek molčal ali se pottfhnil. Morda so res v kakem podjetju ali kraju razmere, ki dopuščajo samovoljo posameznikov, vendar to ne sme vzeti človeku vere in volje do sodelovanja pri graditvi nove, boljše družbe. Narobe: to ga mora spodbujati k dejavnosti, k še večjim naporom za napredek. To se morda sliši kot fraza, ampak z zaostalostjo in napakami se res ni mogoče spoprijemati drugače kakor odkrito, pogumno in z vedrim pogledom v prihodnost. V razmerah samoupravljanja že nastaja sproščeno ozračje; čedalje manj je ljudi, ki klečeplazijo in ki ne povedo odkrito vsega, kar mislijo. Toda tudi taki so še. Oblikovanje lika človeka - samouprav-javca je namreč proces, ki ne more biti končan čez noč in ki ne poteka gladko — brez ovir. Odmevi na naše pogovore Naša sramota. Z. H. piše, da se ob sojenju predsedniku zeniške občinske skupščine Amautoviču čudi, kako more človek na takem položaju poneveriti kar 21 milijonov starih dinarjev. T0 je sramota. Takih je več, samo odkrijejo jih ne. Morda tudi take stvari pripomorejo, da naše gospodarstvo tako šepa. Zato moramo take stvari čim hitreje odkriti in najstrože kaznovati. Posebno take, ki so na odgovornih položajih in ki zlorabljajo zaupanje ljudstva. Zgražam se, ko pomislim, kako trdo moram garati za pošteno prislužen denar, ki mi je potreben za vsakdanje življenje. Tovariš Z. H., da, to je sramota. Čeprav je, kot pravi statistika, gospodarskega kriminala iz leta v leto manj, nas vsak tak primer vznejevolji. Najbolj nas jezi, kadar to počenjajo ljudje, ki so na odgovornih položajih in ki s tem, kot pravite, zlorabijo zaupanje ljudstva. Taki primeri seveda ne morejo pogubno vplivati na naše gospodarstvo, so pa vseeno hudo škodljivi, ker povzročajo, kot pravimo, politične probleme. Včasih nas moralna škoda lahko bolj ovira kot materialna. Hvala vam za pismo, drugič se pa kar podpišite s celim imenom. FRANC ŠETINC PRED POHODOM »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Desetič po lovoriko... ŽAK Ljubljana osvojila 9 prvih, 3druga, eno tretje in 2 šesti mesti NAJMLAJŠI na pohodu NOGOMET Olimpija : Dinamo 5:3 LJUBLJANA, 28. apr. Na Slovanovem stadionu je bila nogometna tekma (liga mladih), v kateri je Olimpija premagala zagrebški Dinamo 5:3 (3:2). Strelci: Oblak 2 ter Šubic, Čeh in Nikolič za Olimpijo, za goste pa so bili uspešni Gucmirtl 2 in Lamza. Pred nekaj sto gledalci je sodil More iz Ljubljane. Olimpija: Zupančič, Škufca, Jo-vičević, Jalševec, Bjedov, Čeh, Grbavac, Nikolič, Šubic, Goleč, Oblak. Dinamo: Mrganj, Klun, Fuček, Raguš, Blaškovid, Vrhovec, Lipo-šinovič, Lamza, Cvitkovič, Gucmirtl, Kobeščak. Zmaga Olimpije je bolj an manj presenetljiva, saj je Dinamo nastopil v napadalni vrsti skoraj z vsemi prvoligaši. Mlado moštvo Olimpije je zaigralo dobro slasti po odmoru. Ugajali so predvsem mladi napadalci Goleč, Šubic in Oblak. Dinamo je kljub porazu prikazal solidno igro, hud poraz pa gre pripisati zlasti slabim tre nutkom ožje obrambe. Moštvi za tekmi z Anglijo in Madžarsko BEOGRAD. 28. apr. Selektorji NZJ Miljamč, Gegič in Timanič so določili 16 kandidatov za pot v London, kjer se bo 4. maja reprezentanca Jugoslavije sestala z nogometaši Anglije. V ponedeljek bodo odpotovali v London: šošldč, Cuzzi, Vujovič, Bečejac. Vasović, Samardžiđ, S. Mo; Skoblar, Melič. Djajič, F Ramljak, Gugleta, Mušovič in Bajič. Tudi za tekmo z Madžarsko, ki bo S. maja v Zagrebu, pridejo v poštev isti igralci, vendar brez igralcev Partizana, ki bodo 11. maja igrali v finalu pokala evropskih prvakov. Selektorji so določili tudi mlado reprezentanco, ki bo 7. maja igrala v Pečuju z. ustrezajočo reprezentanco Madžar-, ske. V tej ekipi bodo: Knežević, Fazlagič, Sekereš, Brzic, Sliško-vič, Vuko.ie, Jantoliak, Milevoj, Dakič/ Wacha. Andjelković, Benco, Zagorc, Trivič, Dojčinovski, šestič. Novo na tujem BREGENZ — Nogometna reprezentanca Sovjetske zveze je premagala Schwarz-Weiss Bregenz 2:1 (1:1). VALENCIA — Nogometna reprezentanca Španije je v okviru nri-prav za nastop na svetovnem prvenstvu premagala francoskega ligaša Bordeaux 6:0 (2:0). BARCELONA — V prvi polfinalni tekmi za pokal sejemskih mest je Barcelona premagala ' " ekipo Chelsea 2:0 (1:0Д videlo 50 tisoč gledalcev. MALAGA — španska amaterska nogometna reprezentanca je premagala ustrezno moštvo Italije 2:0 (2:0). NEW YORK — Naslov svetovne-ga boksarskega prvaka v srednji kategoriji je osvojil Griffith, ki je premagal Nigerijca Tigerja v 15. rundi po točkah. Jugoslavija: ZDA 69:59 Nihče nepremagan na izrednem SP v košarki SANTIAGO, 28. aprila. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je premagala na izrednem svetovnem prvenstvu ekipo ZDA 69 : 59 (34:28). JUGOSLAVIJA: Ražnjatovič 18, Korač 13, Cvetkovič 11, Rajkovič 10, Daneu 6, Kovačič 5, čermak 4, Bassin 2. ZDA: Rhein 12, Ro sca 10, Clark 9, itd. . Igra je bila izaredno ostra in hitra- Kapetan reprezentance in prav gotovo eden najboljših igralcev ha turnirju v Čilu Ivo Daneu je tokrat napravil že na začetku srečanja 4 osebne napake in tako ni mogel več dosti prispevati k temu velikemu uspehu naše izbrane vrste. Američani so v prvem delu igre zelo netočno streljali na jugoslovanski koš, pa tudi njihovi streli s - kazenske točke so bili nezanesljivi (od 12 metov so realizirali samo 4)- Na tekmi je bilo izključeno zaradi petih osebnih napak na vsaki strani skoraj po pol moštva, kar priča o ostri igri obeh nasprotnikov. Drugi polčas je potekel v premoči jugoslovanske reprezentance, saj so zmagovalci prikazali igro najvišjega razreda. še posebej' so še odlikovali Bassin (le-tä je navdušil gledalce s svojimi 'vragolijami), Ražnjatovič in ob koncu tudi izredni Horac, ki- so ga vse do zadnjäi'^etih minut Američani dokaj dobro čuvali. ' V drugi finalni tekmi je Bolgarija premagala Španijo 75:72 ( 41:29), v tolažilni skupini pa sta bila dosežena taka izida: Panama—Mehika 75:67 ( 32:31) in Paragvaj—Argentina 69:65 (31:29). sz ZDA Jugoslavija Bolgarija Brazilija Španija Čile 4 31 267:210 4 3 1 301:257 4 3, 1 282:254 5 3' 2 379:393 4 22 282:287 5 1 4 348:389 4 0 4 254:313 Maribor : Jesenice 57:64 (27:23) MARIBOR, 28. apr. — Na stadionu v Ljudskem jjptu v Mariboru je v sredo zvečer domača ekipa v tekmi republiške košarkarske lige precej nepričakovano podlegla moštvu Jesenic. Sodila sta Pur (Žalec) in Zule (Domžale) zelo dobro. — Mariborčani so zaigrali sprva zelo dobro in celo povedli s 7:0, ko pa je moral zaradi poškodbe iz igre njihov najboljši igralec Kralj, jim ni Šlo več, kljub temu pa so obdržali ob polčasu še vodstvo. Moštvu se je poznala odsotnost propeta, ki ima suspenz, tako da posebno v tinišu niso imeli dovolj moči, da bi se uprli razpoloženim Jeseničanom. Pri domačem moštvu sta najbolj ugajala Benet in Požar, pri gostih pa sta bila odlična Senčar in Jeraj in sta s svojo igro pravzaprav odločila srečanje v korist Jesenic. Z. V. Slovan : Gorizziana 71:65 (30:35) GORICA, 28. apr. V prijateljski košarkarski tekmi je ljubljanski Slovan premagal vodeče moštvo П. italijanske lige Gorizziano 71:65 (30:35). To j bila prva zmaga Slovana v srečanjih z goriški-mi košarkarji. V prvem delu igre gostje zaradi izredno trdih plošč niso zadevali tako kot doma, v drugem polčasu pa so zaigrali prav dohro in v finišu premagali domačine. JESENICE, 28. apr. — Košarkarice Jesenic so odigrale sinoči prijateljsko tekmo za trening in premagale gostje iz Ljubljane s 44:31 (20:10). P. K. ROKOMET Branik : GSV 21:18 (10:10) MARIBOR, 28. apr. — Na ma-lem stadionu v Ljudskem vrtu je bila tekma avstrijsko-Jugoslovan ske lige, v kateri so- igralci Bra nika le s skrajnimi napori zmagali nad Gradčani. Pred 600 gledalci je sodil Žižek iz Maribora Gostje so po nekaj minutah že vodili v 5:1, kar gre na račun tokrat precej slabega domačega vratarja Krambergerja. Odločilno je bilo stanje pri 14:14, ko so nato Mariborčani v petih minutah dosegli kar štiri gole, kar jim je prineslo tudi zmago. Najuspešnej ša ori Braniku sta bila Kukovec in Geržina s po 5 goli, pri gostih pa je bil najboljši Waltz s 7 goli, nato pa Domenig in Rednisch s po 3 goli. Z. V. TENIS Danes začetek Španija : Jugoslavija BARCELONA, 28. apr. V Bar-cel oni so danes izžrebali pare za dvoboj I. kola Davisovega pokala med Jugoslavijo in Španijo. 29. aprila bosta igrala Pilić in Gisbert ter Jovanovič in Santana, 30 aprila bosta igrala para in 1. maja Jovanovič in Gisbert ter Pilić in Santana. Lep uspeh Košute TRST, 28. apr. — Clan slovenskega športnega društva v Trstu Boris Košuta je dosegel zelo pomemben uspeh na tekmovanju za državno prvenstvo Italije v namiznem tenisu v mestu Varese. — V drugi skupini je zavzel prvo mesto in s tem osvojil naslov državnega prvaka v tej kategoriji. Vlak za Dortmund na slepem tiru M. Kersnič o mednarodnem telovadnem turnirju v Varšavi V okviru priprav za svetovno prvenstvo v Dortmundu je poljska telovadna zveza organizirala mednarodni telovadni turnir z dokaj pisano udeležbo. Na turnir so bili povabljeni tudi telovadci iz SZ, vendar se ga iz neznanih vzrokov niso udeležili. Prav tako ni znano zakaj Gimnastična zveza Jugoslavije ni poslala na turnir nobene telovadke — kljub povabilu. Udeležba na tako kvalitetnem turnirju bi bila nedvomno koristna. tekmova-sta bili Poglavitni značilnosti n ja v moški konkurenci i izredna pripravljenost v o in tudi poljubnih vajah in kvalitetna raven, ki jo je že do segla dobra tretjina tekmovalcev Od lani je pri večini op precejšen vzpon navzgor. Ves turnirja je bilo čutiti, da je svetovno prvenstvo pred durmi in lahko rečem, da večini ni potreb-le obdr- žati že doseženo stopnjo. To pa nas ponovno opozarja, da se drugod po svetu za tovrstna tekmo vanja »malce« drugače pripravljajo kakor pri nas, k6‘ so priprave večidel stihijske in skušamo rešiti gugajočo se barko v zadnjih mese cih in tednih. V zvezi s tem bi omenil, kako je s pripravami na ce. Po načrtih Gimnastične Jugoslavije naj bi I I I I I I I I L AVTOMOBILSKE Velika izbira svetovnih znamk. Sodoben servis. Brezplačna montaža. Naši strokovnjaki govore slovensko! Zaloga vseh vrst klinastih jermenov CARL ZAUNSCHIRM GRAZ, Grieskai 16 sredi mesta ob Muri I I I I - J trikrat po dvanajst (12) dni pred svetovnim prvenstvom in dve mednarodni tekmovanji. Mar je to dovolj? Vse kaže, da je — saj GZJ ni storila ničesar, da bi program priprav razširila, marveč ji je še ta odveč. Za priprave telovadne reprezentance bi bila potrebna minimalna sredstva, vendar jih ni mogoče dobiti. Elementov najtežje skupine je bilo videti na pretek, tako na primer so skoki s krogov vsebovali ali dvojni salto ali pa salto z dvojnim obratom. Odskoki z droga niso bili tako pestri kakor težki, saj je večina tekmovalcev končala vajo s Ältom z dvojnim obra tom. Viden napredek sem opazil na konju z ročaji, ki je bil vedno Ahilova peta takih tekmovanj. — Tekmovalci so se že približali najtežjim prvinam, nekateri pa celo že načeli zakladnico najtežjih možnih kombinacij. O svoji uvrstitvi na 15. mesto lahko povem le to, da tudi brez nekaterih spodrsljajev ne bi bil bistveno izboljšal plasmaja. Zajec tiči torej v drugem grmu! Potrebno je posvečati več pozornosti izvedbi elementov, drži nog, težini elementov itd. Povrh tega sem tak plasma lahko pričakoval, saj sem od osrednje zveze šele en teden prej izvedel, da je to tekmovanje v celotnem dvanajsteroboju, sam pa sem se pripravljal le za poljuben program. Kaj hočemo — Beograd je tako zelo daleč od Ljubljane. O tekmovanju v ženski konkur renči lahko rečem samo to, da napreduje ta zvrst telovadbe mnogo hitreje kakor moška. Zlasti bradlja, gred in parter so se raz-, vili do zavidljivih višin. Videti je bilo elemente, ob katerih se lahko samo vprašamo, kje so meje te športne panoge in ali je to sploh še šport in ne že prava akrobacija .. . Zmagala je Jana Kubicko-va (CSSR) 75?40 pred Malgarsato Wilezek (Poljska) 74,50 in Elke Meissner (NDR) 74,15. Kaj pa naša reprezentanca? Do svetovnega prvenstva v Dortmundu nas ločijo samo še dobri štirje meseci. Takoj je treba pričeti z intenzivnimi pripravami, kajti le tako bomo lahko dostojno zastopali našo državo. Sama dobra volja ne more delati čudežev. Zato naj odgovorni forumi čimprej preskrbe sredstva, da bd se lahko takoj začeli pripravljati. Vlaka zp Dortmund še nismo zamudili; če se bomo zavzeli vsi, se lahko s slepega tira še zapeljemo Dosežki atletov 2AK Ljubljane v devetih pohodih »Po poteh partizanske Ljubljane« so izredni. Člani marljivega šišenskega atletskega kolektiva so nastopili z velikim uspehom v vseh najpomembnejših tekmovalnih disciplinah te največje slovenske in tudi jugoslovanske, in enkrat celo mednarodne športno-politične manifestacije in osvojili 9 prvih, 3 druga, eno tretje in 2 šesti mesti. Zavidanja vreden uspeh, ki ga še dolgo ne bo dosegel nihče! » Tudi za deseti jubilejni pohod se Siškarji marljivo pripravljajo. Nastopili bodo v treh disciplinah, in sicer v tekmovalnem pohodu za člane na 25 km, teku posameznikov na 15 km in štafetnem teku mladincev (5x1000m). V sredo popoldne je bila na stadionu Ljubljane v Šiški nogometna tekma amaterskih reprezentanc Slovenije in BiH. Le malokdo od ljubiteljev nogometa pa je opazil prizadevnega trenerja Ljubljane Gabrška, ki je dajal zadnje nasvete šesterici svojih varovancev (Hafner, Koman, Potočnik, Klemenčič, . Slabanja in Zahov od Olimpaja-Svobode), ki so se odpravljali na izbirno tekmo, kajti v ekipi, ki bo šla ob žici je prostora samo za peterico. — Čeprav je naša vrsta letos močno okrnjena, saj so ta čas Span, Verdnik in Najstič pri vojakih, je pripovedoval trener Ga- IVER DNEVA Naposled sodelovanje Pred dnevi so sedli za eno mizo zastopniki atletskih kolektivov Ljubljane in Olimpije-Svobode ter se pogovorili o sodelovanju obeh ljubljanskih atletskih klubov v tej sezoni, čeprav je tako sodelovanje lahko samo koristno, pa je tudi res, da doslej ni bilo kaj prida skupnega dela. Atletski delavci teh dveh klubov so se za zdaj domenili za nastope na skupnih prireditvah v prihodnjih mesecih, trenerja 2AK Ljubljane Gabrška pa so pooblastili, da izdela predlog za skupno delo do konca sezone. Tako sodelovanje bo nedvomno samo prispevalo k ponovnemu razcvetu ljubljanske atletike, ki je ta čas v zastoju. M. D. bršek, pri tem pa je nenehno gledal proti mestu na stadionu, kjer so se zbirali njegovi najmlajši varovanci za tek na 1000 m, smo se potrudili z vsemi močmi, da bi tudi letos dosegli kar najboljšo uvrstitev. Fantje so začeli s pripravami že meseca novembra in njihovi treningi so bili prilagojeni štirim tekom: krosu, ljubljanskemu pohodu, teku osvoboditve po zagrebških »lirah in kumrov škemu maratonu. Zaradi teh tekov so morali atleti vaditi povsem drugače, kot če bi se normalno pripravljali za at- letsko sezono na stezah. Toda volja za uspehom na pohodu je bila močnejša od morebitnih njihovih želja za dobrimi uvrstitvami na stadionih že v prvih spomladanskih mesecih. — Letos bomo težko ponovili uspehe zadnjih let, kajti Celjani obljubljajo, da bodo letos prvič poslali na pohod svoje najmočnejše fante. Ce bi bil Span doma, bi tudi mi določili Štrosa v ekipo in vse do prihoda na cilj ne bi nihče vedel kdo bo zmagal. Tako pa so Celjani največji favoriti. Toda presenečenja niso nikoli izključena, kajti to je ekipno tekmovanje in vsi se morajo ravnati do naišibkeišem. kar na lahko zmeša račune še takim favoritom, je bila sodba trenerja Ljubljane. Ob desetem jubilejnem nastopu ŽAK Ljubljane na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« bodo slavili tudi štirje atleti tega kolektiva. Homan ni nastopil samo leta 1957, Štros in Span sta šla na progo po sedemkrat, še aktivni veteran slovenskih tekačev na dol-proge Lisizza pa je nastopil M. DERMASTIA Počitnice za velemojstra V 8. partiji spet remi - Voda na Petrosjanov mlin Vlečnica na Vršiču JESENICE, 28. apr. — Podjetje »Ljubljana-transport« — poslovna enota Jesenice, je na plazu pod Mojstrovko postavilo smučarsko vlečnico tipa »Stemag«. Vlečnica je dolga 220 m in pelje naenkrat po plazu dva smučarja. Obratovala bo vsak dan, dokler bo na Vršiču sneg. Celjski šport Zuntar — 8:14.2 na 3000 m. — Na atletskem mitingu Kladivarja, ki so ga priredili za šolsko mladino Celja, je nastopilo malo tekmovalcev. Najkvalitetnejši rezultat je dosegel 2untar v teku na 3090 m z 8:14,2 pred Kovačem 8:22,4. Ostali rezultati: člani — disk: Kolnik 42.52, Leskovšek 42.09, članice — disk: Kastelic 38.65, mladinke — 80 m: Kelc 8.5, višina: Kelc -150, mladinci — 400дт Brečko 56.2, višina: Babović 165. pionirke — 60 m: Marolt 8,5, daljina: Marolt 4.26. Prvomajski veleslalom na Okrešlju. — V čudoviti krnici naših Alp nad Logarsko dolino — na Okrešlju — bo tudi letos 1. maja mednarodni veleslalom. Snežne razmere so ugodne. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki je v okviru praznovanja praznika dela, je prevzel občinski sindikalni svet Celje. Start bo ob 10. uri. K. JUG Brez Škarij Razumevanje pa tako! Namiznoteniški odbor za Ljubljano izvaja te dni prek namiznoteniških krožkov po šolah in klubih šolska prvenstva. Pred dnevi sta büi taki tekmovanji v občinah Center in Vič-Rudnik; za obe prireditvi je bilo veliko zanimanja med mladino. Zlasti številna je bila udeležba v občini Vič-Rudnik, kjer se je zbralo toliko mladih igralcev in igralk, da niso računali z njimi niti navečji optimisti. Prišli so iz vseh krajev prostrane občine od Trnovega do Velikih Lašč in napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Zaradi tolikšnega obiska so prireditelji teh prvenstev hoteli pripraviti mladim udeležencem še posebno veselje m jih razveseliti — vsaj najboljše med njimi — z nagradami, pokali in praktičnimi darili v obliki rekvizitov za namizni tenis in drugam-Razposlali so razpise vsem občinskim zvezam s prošnjami za skromno pomoč pri nakupu takih daril- Skoraj od vseh so prejeli pritrdilne odgovore in skoraj vsaka občinska zveza je odrinila nekaj tisočakov, samo na Viču niso zmogli poslati prirediteljem niti še tako kratkega odgovora. Tam torej, kjer je zanimanje največje, je razumevanje najmanjše. Prav zato se ni treba več čuditi, čeprav v občinski zvezi Vič-Rudnik ni včlanjena niti ena osnovna namiznoteniška organizacija! D. NOVAK MOSKVA, 27. aprila. — Tekmeca za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta danes hitro končala še zadnjo partijo v prvi tretjini svoje maratonske dirke na Olimp. Samo 23 potez sta potegnila, nobena strani ni bila bojevito razpolo-nem čiščenju sklenila, naj orožje žena, pa sta igralca po vsesploš-utihne. Navsezadnje je to tudi logično: včerajšnji poraženec se je držal starega (Vidmarjevega) pravila, da je po izgubi potrebno — zaradi obnovitve psihičnega ravnotežja — naslednjo partijo remizirati, Petrosjanu pa tak potek tudi ustreza, zlasti še zdaj, ko ima točko naskoka. O današnji igri skoraj ni vredno izgubljati besed: za spremembo, zaradi otapanja nasprotnikovega utripa, se je branilec našlova odločil za angleško otvoritev. Sledilo je taktično premeščanje figur, potem pa se je pozicija odprla in igralca sta odstranila z deske kompleta© topniško garnituro (obe trdnjavi in še damo). V popolnoma izenačeni poziciji potem zares ni bilo druge poti kot prijateljski stisk roke. Rezultat je zdaj 4,5:3,5 za Petrosjana. še današnja partija! PETROSJAN : SPASKI (8. partija) Angleška otvoritev 1. c4, c5, 2. Sf3, Sc6, 3. Sc3, Sf6, 4. d4, cd, 5. S: d4, e6, 6. e3, Le7, 7. Le2, 0-0, 8. 0—0, d6, 9. b3, a6, 10. Lb2, Ld7, 11. Dd2, Dc7, 12. Taci, Tac8, 13. Tfdl, Db8, 14. Sf3, Tfd8, 15. Ld3, Le8, 16. De2, d5, 17. cd, S:d5, 18. S:d5, T:d5, 19. a3, Tcd8, 20. Le4. T:dl + , 21. T:dl, T:dl. 22. D:dl, Dd8, 23. D:d8, L:d8 remi. Utrinki ZLATE URE PARTIZANOVIM NOGOMETAŠEM — Pred začetkom finalne tekme za evropski pokal med Realom in Partizanom v Bruslju bo Realovo vodstvo darovalo beograjskim igralcem zlate zapestne ure, ki bodo imele vgraviran znak madridskega kluba. CENA RASTE — Finalist za evropski pokal Partizan je dobil te dni iz tujine mamljivi ponudbi: za dve tekmi, ki naj bi jih odigral Partizan v Hannovru in Berlinu, ponujajo Nemci po 8000 dolarjev. Vsekakor so se čmo-beli nogometaši po tekmi v Manchestru zelo podražili na svetovnem tržišču. MILIJONSKE IZGUBE — Zaradi snega so morali preložiti že dve koli v nadaljevanju nogometnega ligaškega tekmovanja na Danskem. Ker je bilo treba zategadelj razveljaviti tudi dve koli danske športne napovedi, je šport te dežeie, ki je sicer povsem na amaterski osnovi, ob milijonske vsote. ZA VEDNO SE JE POSLOVILA OD NAS NASA JOŽA BERCIERI POSLEDNJIČ SE BOMO POSLOVILI OD NJE V SOBOTO, 30. APRILA 1966, OB 17.45 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH NJENI: ETA, RELA Z VILIJEM, MIŠA S SERGIOM IN MONIKO TER DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, CLEVELAND, CELJE, 28. APRILA 1966 Za vedno smo izgubili našo dobro sestro, svakinjo, teto in 40 let zvesto gospodinjo Jožefo Hari upokojenko Pogreb drage pokojnice bo 30. aprila 1966, ob 14.45 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah Žalujoči: družine Hari, Vogrinčič, Pirkmajer, Kregar Ljubljana, Cankova, žepovci, Maribor, 28. aprila 1966 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgotrajni, težki bolezni dotrpel v 68. letu starosti moj dragi očim Rudolf Moćnik železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 30. aprila 1966, ob 14.15 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah Žalujoča pohčerjenka Marica z družino in sorodniki sestre Marija, Fanči z družino, Angela, družina Peternel, Pirkovič in Lovšin, Marica in Pepca Močnik in drugo njegovo sorodstvo Ljubljana, Idrija, Vel. Lašče, Portorož, 28. aprila 1966 Po težki, dolgi in mučni bolezni je dotrpela naša najdražja skrbna mamica, stara mamica, sestra in svakinja FRANJA MEKINEC upokojenka V njen poslednji dom jo spremimo v petek, 29. aprila 1966, ob 18. uri iz Frančiškove mrliške vežice na žalab Žalujoči: sin Božo z družino, brat Viktor, sestri Zinka, Pavlic^ in drago sorodstvo . Koper, Ljubljana, Zagreb, Brežice, 28. aprila 1966 s UDELEŽENKE SEMINARJA RK — Zadnji dan seminarja, ki ga je organiziral občinski odbor RK Moste-Polje, je bil polnoštevilno obiskan. Udeleženke so dobile še zadnje napotke za svoje bodoče prostovoljno delo — po- Foto: E. ŠELHAUS moč starim ljudem na domoyih. Dejavnost RK Pomoč starim ljudem Kadar govorimo o družini, mislimo navadno na tisto najznačilnejšo in najpopolnejšo družino, to je na mlada zakonca in njune doraščajoče otroke. Takšno družino imamo navadno pred očmi, kadar odbiramo sestavke za družinsko stran in zato običajno pišemo le o problemih in težavah takšnih družin, to je o opremi stanovanj, o vzgoji otrok, o njihovi prehrani, o težavah pri učenju itd. Pri tem pa vsi vemo, da nimamo samo takšnih najči-stejših oblik družin in da na mnoge družinske probleme, ki so v življenju zelo pogosti, popolnoma pozabljamo. Tako skoraj nikoli ne spregovorimo o problemih starejših in starih zakoncev ali pa 0 težavah ostarele, osamljene matere ali očeta. In vendar je takšnih ostarelih, osamljenih mater in očetov kar precej. Pred leti so stali sredi življenja, vzredili in vzgojili so svoje otroke, ki so si že ustvarili lastne družine, sedaj pa so ostali sami. Otroci jih sicer obiskujejo, morda -celo zelo pogosto, pri vsem tem pa navadno kaj malo vedo za njihove želje in potrebe. To je deloma posledica tega, da so preobloženi z lastnimi skrbmi in problemi, deloma pa tudi posledica dejstva, da o življenju starejših ljudi zelo malo govorimo in da o njem zelo malo vemo. To dejstvo je imel pred očmi tudi Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, ki je začel v treh slovenskih občinah — Ljubljana Moste-Polje, Ptuj in Jesenice — s posebno de- javnostjo, katere namen je pomagati starejšim ljudem na domovih. Tako je občinski odbor Rdečega križa Moste-Polje organiziral prejšnji teden na pobudo Glavnega odbora za svoje aktivistke poseben seminar, na katerem so udeleženke dobile osnovno znanje za svoje aktivistično, prostovoljno delo — pomoč starim v svojem okolišu. Seminar je trajal skupno devet ur in v tem času so bila na dnevnem redu predavanja o pomenu socialnega dela v RK, o biološkem procesu staranja in starostnih spremembah, o higieni, splošnih zdravstvenih problemih in specifičnih obolenjih starih ljudi, o preprečevanju nesreč, o ustrezni prehrani in podobnem. Zadnji dan seminarja so dobile udeleženke še konkretne napotke za svoje delo, s katerim bodo začele kar takoj. 2e iz naštetih naslovov predavanj lahko vidimo, da je življenje starih ljudi polno najrazličnejših problemov, ki jih večinoma niti ne poznamo, kaj šele, da bi razmišljali o njih in jih poskušali reševati. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je s pomočjo starim ljudem začel — kot rečeno — zaenkrat v treh slovenskih občinah. Namerava pa to dejavnost razširiti na vse občine in jo sproti, hkrati s konkretnim delom, vse bolj izpopolnjevati. In v čem je vrednost in pomen začete dejavnosti? Prvič ta dejavnost omogoča ljudem, ki čutijo nagnjenje za takšno socialno delo, da to svoje nagnjenje tudi uresničijo s konkretnim delom, drugič pa bodo ostareli ljudje, ki morda po ves dan ali večino dneva preživijo doma sami s svojimi nadlogami in težavami, dobili varuhe, ki bodo vsak trenutek pripravljeni nuditi jim svojo pomoč. In to bo brezplačna, prostovoljna in nevsiljiva pomoč. V nekem primeru se bo morda potrebno spoprijeti s precejšnjimi problemi in organizirati učinko- vito pomoč, v drugem primeru pa bo morda potrebno le posedeti pri starem človeku in ga pazljivo poslušati, ga morda pospremiti v bližnji park ali namesto njega napisati pismo njegovim sorodnikom. Naj bo že pomoč velika ali majhna — za marsikoga bo veliko pomenilo že samo dejstvo, da nekdo misli nanj in da mu je pripravljen nesebično pomagati, če bo treba. ms Daša piše in riše Moda Hitreje, kot smo pričakovali, so začeli , iz naših izložb migotati op-art vzorci. Na ulicah srečujemo več kratkih kril, kot pa so jih vredne naše noge in pravimo, da so mlade deklice prav imenitne v ploskih, vrečastih oblekah, razdeljenih na barvna polja. Ženske noge se ne lovijo več na tankih petah ošiljenih čevljev. Končno, ni potrebno Iti v Trst po modne čevlje, kajti ujeli smo korak z modo. Mladina lahko teče vštric z njo, če smo srednjih let, si jo privoščimo le v obliki rutice v op-art vzorcu, starejše žene pa si utrujene noge obujejo v modne čevlje, ker so udobnejši- Kdo je poskrbel, da smo z modo tako na tekočem?, Op-art vzorce smo najprej videli na pleteninah Almire. Saša Zrimc, modna kreatorka Almire, je pogumno in z; veliko mero okusa odmerila spomladanski kolekciji polno prgišče mode. Na januarskem sejmu je op-art vzorce pokazala tudi tovarna Indu-plati, ki vedno ugane, s čim koketira moda. Sedaj pa lahko kupimo op:art vzorce tudi na pleteninah Angore, na nekaterih vrstah blaga Tek-stilindusa, dva op-art vzorca sta prišla na blago MTT, ekskluzivne modele »op« in »pop« oblek ter dve vrsti HDPHA- HIŠA- »op« rutic lahko Modni hiši. Mlada Nada Vidmar v Toku še ljubosumno čuva najnovejše model torbic in kovčka v črnobelih kombinacijah. Jana-" štajer prodaja pri »Borcu« modne in presenetljivo lahke plastič; ne uhane. »Pop« moda, ki je učinkovita, vendar nekoliko manj opazna, se je pojavila na konfekcijskih modelih MTT. Modeli konfekcije MTT, ki jih doslej še nismo poznali, nastajajo na osnovi zelo skrbno risanih krojev in domiselnih izvedb Marjete Rojko in njenih sodelavcev. Razen spomladanskih oblek, pa lahko kupimo tudi že nove in čisto modne kopalne obleke. V tovarni Pletenina jih riše Alenka Gričar, seveda pa jih najdemo že tudi v trgovinah- Tovarna Peko nam je dala lepe, modne čevlje. Seveda jih imata tudi Lilet in Planika, vendar njihove modele bolje poznajo na inozemskem kot na domačem tržišču. Modo smo torej ujeli- V izložbenih oknih naših trgovin jo je najbrž še več, kot pa smo lahko opazili na kratkem sprehodu po mestu. Vsi tisti, ki jo ustvarjajo, pa jih nismo omenili, so seveda tudi prispevali svoj delež k temu, da smo ujeli korak z modo. Prvomajskim izletnikom Stara navada je, da gredo delovni ljudje za prvi maj v naravo ter s pesmijo in dobrim razpoloženjem praznujejo svoj dan — praznik dela. Prepričani smo, da boste za dobro voljo in razpoloženje znali najbolje poskrbeti sami. Dali bi vam le nekaj nasvetov za izbiro živil, ki jih prvomajski izletniki lahko .vzamejo s seboj. Tisti, ki bodo šli peš, si bodo na sončni jasi — upajmo, da bo lepo vreme — privošči. Ц skromen piknik. Najpreprosteje bo, če si bodo že doma pripravili kruhke s surovim maslom, šunko 'in sirom. S seboj bodo vzeli še nekaj trdo kuhanih jajc, sve-že sadje in sadni kolač, ki ga bodo kupili že pripravljenega v trgovini. Priporočamo, da se ne obložite s hrano tako zelo, da bi imeli s prenosom prevelike težave. Tisti, ki nameravajo pogumno taboriti ob morju. morajo vzeti s seboj že maj-hno priročno shrambo. V njej mora biti nekaj konzer- Potrošniški informativni center Razstava „Hitro pripravljene jedi“ Industrijsko predelana živila imajo v prehrani sodobnega človeka vedno večji pomen. Takšna živila so nam vedno na voljo. V letnem času, ko ni presnega sadja in zelenjave, dopolnjujejo sodobno pripravljene konserve kalorične, rudninske in vitaminske primanjkljaje v dnevni prehrani. Poleg tega ima industrijska predelava živil tudi gospodarski pomen, ker se s tem zmanjšujejo izgube kmetijskih pridelkov in doseže prožnejše pre-skroovanje potrošnikov. Preteklo soboto so v Potrošniškem informativnem centru odprli razstavo »Hitro pripravljene jedi«, to je raz-stavo industrijsko predelanih živil, ki jih imamo že kar precej. Razstava bo odprta od 23. aprila do 26. maja. Njen namen ni samo prikazati bogatega asortimenta so. delujočih proizvajalcev, ampak tudi seznaniti potrošnike z nekaterimi novimi izdelki. Poudarek bo torej na posku-šnji industrijsko pripravljenih jedi. Potrošniki bodo lahko v času razstave poskušali jedi Kolinske tovarne hranil iz Ljubljane, in sicer »EVO expres« srbski pasulj, džuveč in lečo. Dalje bodo kot specialitete pripravljene nekatere najboljše mesne konzerve Agrokombinata »Emona«. Na voljo bodo tudi preizkušeni recepti. Potrošniki bodo lahko ocenili kvaliteto testenin »Pekatete« podjetja »žito«. Predelovalna industrija PODRAVKA sodeluje, razen z desetimi že znanimi juhami, tudi s petimi novimi omakami (mesna, lovska, curry, kopar in ideal omaka). Ljubljanske mlekarne so dale na poskušnjo razne vrste sirov in sladolednih tort, »Prehra- na« pa iz Sovjetske zveze uvožene ribje konzerve. Na razstavi je prikazana tudi šolska malica, ki jo skupno pripravljata podjetji Ljubljanske mlekarne in pekama »Žito«. Takšno malico — 2 del pasteriziranega mleka ali jogurta in 8 dkg raz nih vrst peciva — že prejemajo učenci šol občine Ljubljana-Center. Malica 'krije štirinajst odstotkov dnevnih potreb za šolarja. Solar /potrebuje dnevno 2600 kalorij, omenjena malica pa jih vsebuje 364 (10 g beljakovin, 168 mg kalcija in 583 le A vitamina.) Ljubljanske mlekarne razstavljajo poleg raznih vrst sirov, mleka in jogurta, še smetano ter sadne sokove v tetra-pak embalaži. Razen te. ga dajejo v posikušnjo še sladoledne torte, ki jih izdelu jejo Zagrebške mlekarne. No-vost je tudi pakirana skuta (sirček). Kisla smetana iz pasteriziranega mleka sicer ni novost, vendar opozarjamo potrošnike, da je za 80 Sdin cenejša kot sladka sme. tana in izredno kvalitetna Vse naštete izdelke lahko kupite v poslovalnicah »Prehrane« in v poslovalnicah Ljubljanskih mlekarn. GOOD AUTO UNION • DKW DKW WALLNER GRAZ že več ko 30 let! Popravila - Service -Največja zaloga nadomestnih delov - Zame-1 njava izrabljenih delov GRAZ - Kernstockgasse 20-24 шшишма Potrošniki bodo na razstavi »Hitro pripravljene jedi« v naslednjem tednu lahko po-skušali: v sredo, 4. maja od 17. do 19. ure testenine »Pekatete«, v četrtek, 5. maja od 9. do 12. ure juhe, omake in druge izdelke PODRAVKA, od 17. do 19. ure pa srbski pasulj Kolinske tovarne hranil. MARUŠA LAP viranih, to je pripravljenih jedi. Predlagamo antipasto Bohinj ali Planica, sardine v olju, jetrno in gobovo pašte-to ter mesne južine. Dalje priporočamo nakup dehidriranih' juh/ zelenjavnih kon. zerv in nadevano papriko ter sarmo v konzervi. Za posladek vzemite s seboj manne-lado in sadne kompote. Prav bodo prišli tudi naslednji izdelki: mleko v prahu ali eva-porirano mleko, ekstrakt ka vnega nadomestka in ekstrakt prave kave, steklenička oranžnega sirupa, ALBERT keksi ter napolitanke. Tisti, ki se bodo napotili v gore, verjetno ne bodo nosili s seboj polnega nahrbtnika hrane. Glavne dnevne obroke bodo dobili v planinski postojanki. Vendar pa vseeno lahko denejo v nahrbtnik tudi kaj za pod zob, predvsem lahko prebavljiva in visoko kalorična jedila: nekaj kock sladkorja, grozdni sladkor ali čokolado, limone in jabolka. nekaj prepečenca in nekaj mesnih konzerv, tistih pač, ki so jim najbolj všeč. Tistim, ki bodo ostali doma, pa želimo, da bi jim bili jedilniki za ta teden všeč. Poleg tega pa si bodo morda privoščili še kakšno izbrano jed, ki bo pričarala prav posebno praznično razpoloženje. M. ZA TA TEDEN smo sestavili jedilnike tako, da skoraj za vsak obrok lahko uporabite industrijsko predelana živila. Seveda pa jih lahko pripravite tudi sami. Nikakor ne pričakujemo, da boste vse obroke pripravili iz konserv. To bi tudi ne bilo prav. Dobesedno* torej našega jedilnika ne smete vzeti. Uporabite konserve takrat, kadar ste v zadregi s časom, in tiste, ki vam prijajo. Petek kosilo: fižolova enolončnica, solata, skutina krema (srbski pasulj EVO ekspres) večerja: testenine z govejim golažem, solata (testenine »Pekatete« in goveji golaž »Emona«) Sobota kosilo: špinačna juha, kislo zelje s klobaso, krompir v kosih (namesto špinačne juhe lahko uporabite zelenjavno juho ARGO, poslužite pa se lahko tudi pripravljene glavne jedi Agrokombinata »Emona«) večerja: džuveč, solata, mleko (za pripravo džuveča lahko uporabite zelenjavno začimbo EVO za džuveč) Nedelja kosilo: srce v omaki, krompirjev pire, mešana solata, češpljev zavitek iz krhkega testa (namesto sveže pripravljenega srca lahko uporabite gotovo jed Agrokombinata »Emona«. Za zavitek pa se lahko poslužite pripravljenega testa, ki ga prodajajo v »Prehrani« ter češpljevega kompota) večerja: mesna solata, kruh, sadni sok (solato lahko pripravite iz konserve »Mesna južina«) Ponedeljek kosilo: ragu juha, nadevana telečja prsa, rizi-bizi, solata, sadna pena večerja: narezek, kruh To rek kosilo: sendviči s sirovim namazom, mešani golaž, »Metka kolač« (za mešani golaž lahko uporabite golaž konservo in konserviran stročji fižol) večerja: »Curry« omaka, trdo kuhana jajca in kuma-rična solata (omako lahko pripravite iz Podravka »Curry« omake) Sreda kosilo: јцћа, panirane hrenovke z omako, kompot (za juho lahko vzamemo jušni koncentrat, pray tako pa se lahko poslužimo tudi hrenovk iz pločevinke ter EVO gobove omake) večerja: ovseni kosmiči, kompot Četrtek kosilo: jogurt, testenine z omako, sezonska solata (za omako k testeninam lahko uporabimo EVO preliv) večerja: sir, rdeča redkev, kruh, mleko Skutina krema: 25 dkg skute, sladkor v prahu po okusu, rumenjak, žlica sladke smetane, dve žlici ruma,, sneg iz beljaka, malo vanilijevega sladkorja. Skuto pretlačimo, ji dodamo vse primesi, razen snega, m vse skupaj penasto vmešamo. Nato rahlo primešamo še trd sneg iz beljaka, v katerega smo vtepli tudi vanilij sladkor. Kremo serviramo v steklenih skodelicah, okrašeno s kandiranim sadjem. Nadevane telečje prsi: 1 kg teletine, 5 dkg maščobe, sol, 2 dkg surovega masla. Nadev: 4 dkg maščobe, dve žemlji, jajce, zelen peteršilj, sol, poper, drobtinice, malo mleka. Telečja prsa operemo, odstranimo kosti in napravimo »vrečko«, v katero denemo nadev, zašijemo in potem osoljeno spečemo. Med pečenjem polivamo s sokom. Preden je pečenka pečena, jo namažemo s surovim maslom. Za nadev mešamo maščobo, dodamo jajce in sesekljan peteršilj, na kocke zrezano žemljo, sol, poper, drobtinice in malo mleka. Jabolčna pena: dva beljaka, 14 dkg sladkorja, tri jabolka,' 15 dkg marelične marmelade, žlico ruma. V trd sneg počasi vtepemo sladkor, pečena in pretlačena jabolka ter marmelado. Vse skupaj mešamo tako dolgo, da se zgosti. Panirane hrenovke: Dve hrenovki, 5 dkg moke, jajce, mast za cvrenje. Hrenovke prerežemo podolgem, jih povaljamo v moki, nato pa še v stepenem jajcu. Potem jih ocvremo na vroči maščobi. Superavtomatični pralni stroji po izredno nizkih cenah ZOPPAS - CASTOR - REX - CANDY HOOVER - IGNIS - FIDES RADIO TREVISAN — TRST Via S. NiColb 21, telefon 24018 I I I I I I J Kupi dobro — kupi kakovost pri I ModenMUller i GRAZ, MURGASSE 5 VELETRGOVINA VIDUSSI TKANINE VSEH VRST - KONFEKCIJA TER VSE KAR POTREBUJETE ZA OPREMO LEPEGA STANOVANJA. Lep prihranek boste Imeli, če nas obiščete! Zaloga je velika in izbira popolna! ČEDAD - C I V I D A L E -Trg Adelaide Ristori 1 SPREJEMAMO PONUDBE ZA HLODE OREHOVEGA LESA ZA 10 AVTO VLAKOV ZA PROTIVREDNOST VSEH NAŠIH IZDELKOV AURORA G. NICOLI - TRST, VIA GALATTI 8 Največja specializirana trgovina USNJENI IZDELKI IN IGRAČE kovčki aktovke ženske torbice denarnice večerne torbice rokavice dežniki elek. železnice mehanične igrače kolesa in tricikli avtomobili lutke žoge igrače vseh vrst elegantno opremljeni otroški vozički GRAZ, Am Eisernen Tor 3 Vsak voziček - model Oprema za dojenčke in otroška moda Če predložite oglas - popust FELICE - TRST CAKDUCa <1 prodaja srajce, nogavi-deloma obletce, cowbojte — originalne RIFLE, node in nylon plašče po NEDRČKE STEZNIKE »NOVALBA« TRSI, Via Dante 2. S tem odrezkom 5-odstotnl popust KRopfits(H TRGOVINA VOZIL P. KROPFITSCH FIAT, PUCH, BMW, KTM, VESPA nadomestni deli, avto pribor, elektrooprema za vse avtomobile CELOVEC Stauderhaus RAZNAŠALKO za Streliško. Strossma-verjevo ulico in okolico sprejmemo takoj — za stalno. Zglasite se v prodajnem oddelku »DELA« na Titovi cesti 1 (Konzorcij). PRI TVRDKI KERŽE TRST PIAZZA SAN GIOVANNI I MILANO nudi revizionirane in kolavdi-rane stiskalnice za vbrizgavanje plastičnih mas. Za vsa pojasnila pišite našemu zastopniku za Jugoslavijo, kjer si boste lahko ogledali razne tipe naših strojev. Omer Sefić, TRST, Via Giulia 5, telefon 41275 zastopnik za Jugoslavijo. STROJI: PASSAP — pletilni' za domače potrebe ELNA — superavtomatični šivalni Uporaba enostavna. Vsaka demonstracija brezplačna. V izbiri tudi že rabljeni stroji. GIULIO RIZZATT! edini zastopnik TRST, Via Pascoli 29/B — telefon 724 389. ZAVESE POHIŠTVENO BLAGO PREPROGE ODEJE POSTELJNINA VEITI Posebna trgovina za notranjo opren GRAZ Joanneumring 20 VREME Dolenjskem TABORSKO JAMO pri GROSUPLJEM Oglejte si podzemeljski biser Dolenjske. Jama je električno razsvetljena in poti zavarovane. Ogled jame je mogoč vsak dan^ ob nedeljah in praznikih redno odprta. Pri jami je sodobna restavracija, ki vam postrežejo s toplimi in mrzlimi jedili, izbira vsakovrstnih pijač. Prihod k jami prek Grosuplja 6 km, ali Turjaka 7 km. Parkirni prostor. Obi-' Sščite nas in ne boste razočarani. »ŠPORTHOTEL« Pokljuka na Gorenjskem, telefon 77493 Bled Prvovrstni hotel, domača in mednarodna jedila, pristna vina, moderno opremljene sobe, centralna Precej sončno, popoldne krajevne plohe. Obiščite znani hotel »KRIM« na Bledu! Internacionalna restavracija, moderno opremljene sobe, prvovrstna domača in mednarodna jedila ter odlična vina. Tudi v bifeju na Blejskem gradu boste lepo in poceni postreženi z raznimi mrzlimi in toplimi okusnimi jedili. V Ljubljani Obiščite hotel SLON Ljubljana, ( Titova 10 t-J Obiščite Soško dolino in si oglejte TURISTIČNO POSTOJANKO LIVEK pri Kobaridu! Nadmorska višina 700 m. Smučišča in lovišča. V bližini Matajur in Kuk. V Livku boste v zasebnih gostiščih pri »Matajurju« in pri »Hrastu« odlično postreženi z okusnimi jedili in izbranimi vini. Udobna prenočišča in balinišče. — Cene nizke. gostinsko podjetje NOVO GORICO HOTEL POLDANOVEC Lokve, tel. Čepovan 3, p. Trnovo pri Gorici Odlična hrana — divjačina, pristna primorska vina, sodobno opremljene sobe, zmerne cene, izven sezone znaten popust. Spomladi, poleti in jeseni: nepozabni izleti v naravo, 11 piknik prostorov po Trnovskem gozdu. Izposojevalnica kotalk in rekvizitov za vse letne športe. Najavljenim skupinam dajano popust. — Se priporočamo! V Lendavi Gostinsko podjetje »PARK« nmm- GOSTILNO POGORELČNIK Postregli vas bodo hitro in solidno. Ob vsakem času topla ih mrzla jedila, domače salame in meso iz tunke, izbrana štajerska vina. — Prostorna dvorana na novo ureje Na Vranskem HOTEL »SLOVAN« na križišču Ptujske in Tržaške ceste v Mariboru ter naše obrate: Kmečki dvor. Dobrava. Ob potoku Hoče, Na polju Starše, Vinotok Fram, Pri Dravi Duplek, Pri lipi Miklavž, Pri kolodvoru Rače,; Pekrski grozd Pekre, Veseli kmet Poljčane, Dobravci, Mariborski dvor, Zeleni vrt Dvorjane in Pri lovcu Tezno Maribor. V naših obratih boste ob vsakem času postreženi s toplimi in hladnimi jedili po naročilu — štajerska vina imamo vedno v zalogi. IZLETNIŠKI DOM v Ribnem DOM NA POLŽEVEM je oddaljen od avtomobilske ceste 6 km. Dostop je mogoč z avtomobilom z Grosupljega, Višnje gore in Ivančne gorice. Dom ima 56 ležišč s centralno kurjavo. Gostom nudi dobro hrano in vino. Senčnat vrt. Prostor za parkiranje. Dnevni penzion 20 Ndin, večje skupine imajo popust, po naročilu gosta domače specialitete, našim gostom Dudimo pristna lendavska vina — prenočišča zagotovljena Vabimo vas. Ko potujete iz Ljubljane proti Celju ali obratno, obiščite gostišče hotel »Slovan« na Vranskem. Cenjenim gostom nudimo ugodno bivanje, domača jedila in prvovrstna domača vina. — Lepo urejene tujske sobe z mrzlo in toplo vodo, centralna kurjava. Sprejemamo skupinska naročila za prehrano in prenočišča. Priporočamo se za obisk — sporočite po telefonu št. 17. Zasebno gostilno »POD GRADOM« Majda Dugar -Kanal ob Soči kjer vam bodo pripravili okusna jedila. Gostom postrežejo z domačo salamo, pršutom in izbranimi vini. Solidna postrežba in po konkurenčni ceni. Obiščite zasebno gostilno in prepričali se boste o zadovoljivih cenah! — poljski plesni par DUO JENO — bolgarski iluzionist »ORFI« — nemška ekvilibrista »DUO MORLE« — plesalka stripfisa integral LIDIJA — mekszkanska plesna in pevska točka MARGA LERGO V narodni restavraciji se boste prijetno počutili ob narodni glasbi kvarteta BARANJA, v kavami pa ob zvokih kvinteta I. ILJASA. VSAK TOREK ob 17. uri MODNA REVIJA pod vodstvom modne kreator ke Eve PAULIN. HOTEL »SLAVIJA« Maribor, tel. 21-197, telex 033-41 na, primerna za večje skupine. Cene konkurenčne! priljubljeno izletniško .očko v naj lepšem predelu ob Savi. Gosti šče je oddaljeno 3 km od Bleda, s katerim ga povezuje lepa asfaltirana cesta. Postreženi boste z izbranimi jedili in - pijačami po zmernih cenah. — Gostom je na voljo 25 ležišč s popolno oskrbo. Cena prenočišča je 800 Sđm, za polni penzion pa 2600 Sdin. — Sprejemamo naročila za družinske in ostale slavnosti. najlepši hotel, 144 sob, 3 apartmaji, centralna kurjava, pokrita restavracijska terasa, klub, kavarna. poleti dancing, menjalnica za tujo valuto, predaja spominkov, taksi služba, parkirni prostor, prositor za tenis, košarko itd. 700 metrov od hotela, olimpijsk-' cu zen na MARIBORSKEM OTOKU oddaljeno 4 km. lepa okolica. Do Slatine Radenci 50 km, do Rogaške Slatine 46 km po asfaltirani cesti. Ko potujete skozi Ptuj, Varaždin, Zagreb — obiščite- letovišče GRAD BORL V Krškem Znano turistično postojanko KEKEC« v Novi Gorici V Goriških Brdih Trebnje na Dolenjskem GOSTIŠČE »GRMADA* vedno boste lepo postreženi z odlično pripravljenimi jedili in razno, vrstnimi vini. Se priporočamo. privatno gostilno Ažman Slavko »PRI SLOSARJU SPREJEMAMO aranžmaje po naročilu. Skupinam nudimo popust. Obiščite nas, če potujete skozi Celje. Ce ste na službenem potovanju, če ste na dopustu. Goriška Brda so znana po skrbno obdelanih vinogradih in raznovrstnem sadju. Obiščite ta znameniti kraj in se ustavite v zasebnem gostišču Gostinsko podjetje »25. MAJ« Dobrovo v Goriških Brdih Na Pohorju POŠTARSKI DOM Prijetno in poceni boste svoje proste dneve preživeli v Krškem. V HOTELU »SREMIČ« ki ima komfortne sobe in njegovih gostiščih lahko dobite pristna vina in razne specialitete. Cviček vam ozdravi prebavo! Bazen že odprt! Vabimo vas na pohorske specialitete, postregli vam bomo s pristno štajersko kapljico, vsako soboto plesna glasba, v hiši menjalnica denarja. Na Poštarskem domu s prekrasno okolico se boste prijetno počutili Pridite! Obiščite obrate gost. podjetja hotela »TRIGLAV« nudi raznovrstna domača jedila, morske ribe in druge specialitete. Dnevno ples, v nočnih urah bar z izbranim programom. Priporočamo se za obisk! Hotel »2USTERNA« od 15. aprila dalje posluje z vsemi objekti. Obiščite snack bar. Postreženi boste s primorskimi specialitetami in dobro kapljico. »LJUDSKI PARK« v Rižani zapo-čiTek in ogied parka. V MOTELU boste postreženi s svežimi postrvmi in ostalimi jedili. Vabljeni! Gostlno »STADION« nudi vam ceneno domačo hrano in raznovrstne pijače. Za obisk se priporočamo. odkoder je lep razgled na Novo in Staro Gorico in Furlanijo. V zasebnem gostišču vas bo Lojze Sorta postregel z okusnimi jedili in pristnimi vini. Za goste prenočišča. Vsako soboto glasba. Prepričajte se o solidni postrežbi in zmernih cenah. Vedno okusna topla jedila ш razne domače specialitete ter izbrana naravna vina. Za sindikate in skupine izletnikov pripravijo v gostišču kompletna kosila (od 9 do 10 Ndin). Udobna prenočišča in velik parkirni prostor. Sporočite na naslov: Gostišče pri »šlosarju« Bled. ki je ob glavni cesti med Ptujem in Varaždinom. Hitr^, in solidna postrežba, konkurenčne cene, zagotovljena prenočišča. Lep razgled. GOSTILNO »OPARA« ki vas postreže z okusno pripravljenimi jedili in s pristnimi vini. — Vsako nedeljo ples Avto taksi. V Zbiljah V Apa čah gostilno KOVAČIČ VILI“- Zasebno gostilno »PRI VALENTINU« Franc Šuligoj, Čepovan Gostom postrežejo z raznimi jedili, odlično salamo, kraškim pršutom in najboljšimi vini. Turisti! V tej gostilni dobite tudi vsa pojasnila o razglednih piknik prostorih med gozdovi. Izletniki — ko pridete v čepovan, obiščite to ugledno gostišče! kjei se oosie .ahko okrepčali г okusnimi jedil: in pristno briško rebulo. Prenočišča so zagotovljena. Avtobusna zveza! ZBILJSKO JEZERO Zasebno gostišče Stanka Matjaca pri »PRISTNEM BRICU« v Kojskem Za goste imajo ob vsakem času razna sveža jedila in pristna vina. Prenočišča., so zagotovljena. Balinišče. V transverzali — Ljubljana — Kranj, Škofja Loka — Kamnik, Tujske sobe, dobra postrežba v Turističnem domu, bogat ribolov, čolnarjenje, kopanje in priložnost za taborjenje. V Ilirski Bistrici HOTEL »BELLEVUE« Mariborsko Pohorje (1050 m), tel. 31-805 Postregli vas bedo vljudno in v vaše zadovoljstvo. Primorska in Goriška: V Piranu, Portorožu in Kopru je dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnih sobah. V Postojni je v hotelu Kras 108 prostih postelj, v hotelu Javornik 55, v motelu 46 in v prenočišču Tiha dolina 18. Camping pri Pivki jami je zaprt. V Novi Gorici je za prvomajske praznike v hotelu Park vse zasedeno. V Bovcu je v Alp hotelu 50 prostih postelj, medtem ko so drugi hoteli za prvomajske praz- Kamniku :n Domžalah. V Trbovljah je v gostišču Rudar 8 prostih postelj, v zadružnem domu Klek pa 4. V Planinskem domu na Mrzlici je 40 prostih postelj, na Kumu 10, na Vrheh 4 in na Partizanskem vrhu 20. V Zagorju je v hotelu Kum 8 prostih postelj, v Medijskih toplicah 15, v koči na Čemšeniški planini 5, v Koči na HOTEL EVROPA Celje - Titov trg 4 tel. 20-18, 20-19 - Telegr. Evropa-hotel Celje OGLEJTE SI JUNAŠKO IN LEPO VAS BRANIK. Lepa panorama z zgodovinskim gradom. V Braniku vam bodo postregli z okusnimi jedili in vini v gostilni HRABROSLAV LIČEN Gostinsko podjetje »SOČA« z obrati: hotel »ZMAGA«, restavracija-ka-vama »SOČA«, kavama »TURIST«, gostilna »TRIGLAV« in gostilna »KOLODVOR« vam postreže z okusnim: mednarodnimi jedili, vseh vrst klasičnimi jedili in spe- V Kamniku Stari grad »PLANINSKI DOM« zasebno gostilno KMFTIČ ANTON 3a vam nudi vedno topla in sveža jedlkr, razne specialitete po naročilu gosta, т^бо iz tunke, domače klobase. Vabimo vas na ribe, večje skupine imajo 10 °o popusta --ob sobotah in nedeljah plesna glasba, postregli vas bomo 7 r mačimi ljutomerskimi vini. Obiščite nas! »NA LEPEM RAZGLEDU Cerovo na čemšeniku 20. Prostor je tudi pri zasebnikih v Vačah in Litiji. Na Vrhniki je prostor pri zasebnikih. V Logatcu je v hotelu Krpan 30 prostih postelj in prav toliko tudi pri zasebnikih. V Rovtah je v gostišču Pri Rezki 12 prostih postelj. V Domu na Goropekah pri žireh je v sobah in na skupnih ležiščih prostora za 42 oseh; pri zasebnikih je 14 prostih postelj. V Cerknici je v restavraciji Jezero 6'prostih postelj, pri zasebnikih pa 4. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj. V Rakovem Škocjanu je v gostišču 14 prostih postelj, v letoviškem naselju pa 6. Pri zasebnikih na Rakeku je 13 prostih postelj, v Ivan jem selu pa 12. Zasebniki in zasebna gostišča imajo na Uncu 4 proste postelje, v Begunjah 4, Žilcah 6, na Velikih Blokah 17, v Nori vasi 4 in v Loški dolini 10. Dovolj prostora je v turističnih domovih na Ku-reščku. Polževem in Travni gori-V Kočevju je v hotelu Pugled 12 prostih postelj, v Domu Dušana Remiha pa 6. V Osilnici so v gostišču Kovač 4 proste postelje, v gostišču Kvartenik pa 2. V Koči na Kostelu pri Kostelu ob Kolpi je 6 prostih postelj. Motel Medno pri Ljubljani ima 70 prostih postelj. PRIREDITVE: V Ljubljani bodo 3. maja ob 16. uri na stadionu v šiški dirke v speedway-u. V Mestni galeriji je odprta razstava slovenskih umetnikov. restavracija, kavama, bar. bife. 51 komfortnih sob, 108 ležišč, centralna kurjava. Vzpenjača, redna avtobusna zveza iz Maribora do spodnje postaje pohorske vzpenjače. Spomladi, poleti in Jesen: na bližnje pohorske postojanke in v okolico Maribora Parkirni prostor za avtobuse in osebne avtomobila V Radencih ZDRAVILIŠČE RADENSKO SLATINO in gostinske obrate restavracijo PARK IN POŠTA odprta od 1. maja dalje. Istega dne bodo odprli tudi gostišče Pod Skalco v Vipavi. Na črnem vrhu nad Idrijo je Pri Pagonu 8 prostih postelj. Pri Metki 15 in v zasebnih sobah 56. V planinskem domu na Javorniku je 10 prostih postelj. Dom na Javorniku bo odprt od 1. maja dalje. PRIREDITVE: V Portorožu bo 1. maja mednarodno tekmovanje v podvodnem ribolovu. V Piranu in Portorožu bo na predvečer 1. maja promenadni koncert. V vseh hotelih bodo imeli plesne prireditve. V Srednjem nad Kanalom v Soški dolini bo 1. maja dopoldne partizansko srečanje ob 23. obletnici pohoda Gregorčičeve brigade v Beneško Slovenijo. Gorenjska: V Bohinju je v hotelu Zlatorog 10 prostih postelj, v hotelu Pod Voglom 20, v hotelu Jezero 30, v Mladinskem domu 10, v restavraciji Triglav 25, v domu Stane 2a-'gar 50, v hotelu Črna prst 50 in pri zasebnikih 150. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Ratečah je v počitniškem domu Ljubljana-Center 22 prostih postelj, vendar priporočajo rezervacijo. Rezervacije sprejemajo tudi za planinsko kočo Tamar. V gostišču Mojmir je 10 prostih postelj, pri zasebnikih pa 180. Dom v Planici ima 60 prostih postelj. V Kranjski gori je v hotelu Prisank 30 prostih poteši j, hotel Razor pa je za prvomajske praznike zaseden. V nedeljo 1. maja bo saseden tudi Motel. Hotel Erika pa bodo za prvomajske praznike odprli; v njem je še dovolj prostora. V hotelu Vitranc v Podkorenu je 32 prostih postelj, v Godz-Martuljku pa je v hotelu špik 8 prostih postelj in prav toliko tudi v gostilni Pri Jožici. V Kranjski gori in v Gozd-Martuljku je dovolj prostora pri zasebnikih. Na Vršiču bo za prvomajske praznike zasedena Erjavčeva koča. Nekaj prostora je v Tičarjevem domu, Koči na Gozdu in Mihovem domu. Cesta čez Vršič bo za prvomajske praznike prevozna. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 8 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 54. V Domu pod Golico je 34 prostih postelj, v Smučarskem domu na Črnem vrhu pa 20.. Dovolj prostora je tudi v turističnih objektih ob žičnici in pri zasebnikih na Potokih, v Hrušici, Planini žn Žirovnici. Dovolj prostora je v Traču in Podljubelju. Zasedena sta domova na Kofcah in na Zelenici. V Kranju je v hotelu Evropa 40 prostih postelj, v hotelu Jelen 15 m pri zasebnikih 40. V hotelu na šmarjetni gori je 30 prostih postelj, v hotelu na Brniku H in v Domu na Krvavcu 40. V Preddvoru je v Gradu Hrib 30 prostih postelj, pri zasebnikih pa v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. — Sodobno opremljene sobe — izvrstna kuhi nja domačih in tujih specialitet. Izbrane pijače. Moderno urejen »Espresso«. Možnosti raznih aranžmajev. Za skupine, vodje skupin in šoferje poseben popust. Zmerne cene. Prepričajte se in zadovoljni boste. Gostilničar JOŽEF PRINČIČ vas bo ob vsakem času postregel z okusnimi jedili in vini. Gostišče ima udobna prenočišča, baHrBšče ter parkirni prostor. Postrežba solidna in po zmerni ceni. Vabljeni! Gostom postrežejo s toplimi :n mrzlimi jedili, domačo salamo, in domačimi vini. Za goste prenočišča. Parkirni prostor poleg doma* Priporočamo se za obisk. Kapaciteta 200 sedežev — sporočite po tel. 83-346. V Lovrencu na Pohorju Slovenc:. Tržačani, Primorci pridite! Obiščite Branik v Vipav ski dolini! V Žalcu V Preddvoru v hotelu »GRAD HRIB« v Preddvoru je odprt nočni lokal — bar, ki posluje dnevno od 21. do 3. ure zjutraj. V našem baru se boste prijetno zabavali. Pričakujemo vas! V Crikvenici Turist service »JADRAN« - Crikvenica Zasebno gostišče Albin Zimic pri »GROZDU« v Ročinju nad Kanalom ob Soči Gostinsko podjetje »HMELJAR« - Žalec s svojimi obrati: Gostilna »Hmeljar«, 2alec Gostilna »Pri kolodvoru«, 2alec Gostilna »Rudar«. Griže Gostilna »Ferwega«, Vel. Pirešica Buffet »Hmeljar«, Šempeter, in Gostilna »Pri bazenu z weeken-dom« v Preboldu. 287 m nm., v Savinjski dolini, 16 km od Celja, odcep od glavne ceste Ljubljana — Celje nad Šempetrom. Gozdna okolica, kopalni bazen, lepi izleti. Weekend naselje, Camping, dobra in cenena hrana. V predsezoni od 1. V. do 30. VI. popust. cialitetami: piščanci, «raški pršut, čevapčiči, razne vrste mesa na žaru. postrvi in raki ter vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Letni vrtovi, parkirni prostori in hitra postrežba zagotovljeni. Pri poročamo se za obisk. V neposredni bližini zdravilišča gostišče JEŽ! V Gornji Radgoni obiščite hotel Grozd. Postrežba solidna. Vabljeni! sprejema rezervacije za bivanje v zasebnih sobah prve in druge kategorije. cena od 1200 do 1400 din za osebo (dnevno). Sprejemamo skupinske prijave. Rezervacije telegrafsko, telefonično ali pismeno. Telefon Crikvenica 83-133. V Prevaljah na Koroškem V Gorici PARK HOTEL GORICA Nova Gorica tiča sporoča, da bodo za prvomajske praznike oskrbovane naslednje planinske postojanke: Dom' v Kamniški Bistrici, Koča pri Savici in Dom na Komni. Vendar pa je Dom na Komni od 30. aprila do 3. maja že zaseden. če bo lepo vreme bo od 1. do 3. maja zasilno oskrbovana tudi Koča pri Triglavskih jezerih. Za informacije glede koče pri Triglavskih jezerih naj se planinci obračajo neposredno na Planinsko društvo Ljubljana-matica ali pa na telefon 312-645. Tovorna žičnica na Komno bo od 28. aprila dalje redno obratovala. Pot na Komno je prehodna. Dolenjska: V Novem mestu sta zasedena hotela Metropol in Kandija. Dovolj prostora pa je v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah, na Otočcu in v planinskih postojankah na Mirni gori, Frati in lisci. Na Gorjancih bodo 30. aprila spet odprli dom Vinka Paderšiča. Istega dne bodo v Krškem odprli športni bazen. V šmarjeških toplicah bodo 1. maja odprli nrinigolf. Štajerska: Za prvomajske praznike priporočajo rezervacijo hotela Paka v Velenju, Celjska koča in vsi turistični objekti v Logarski dolini. V Mariboru je še nekaj prostora v vseh hotelih. Na Mariborskem Pohorju bodo med prazniki zasedeni Poštarski dom, Pajkov dom. Ruška koča, Kagarjev dom, Jelka hi Planinka. V drugih domovih je Se nekaj prostora. Prostor je tudi v Lenartu v Slovenskih Goricah, Slovenski Bistrici, Lovrencu na Pohorju in v gradu Štatenberg. PRIREDITVE: Na Dobrovljah bo 1. maja ob 10 uri veliko partizansko slavje Pomurje: V Murski Soboti je v hotelu Zvezda 18 prostih postelj, v hotelu Central pa 10. V Radencih je v zdravilišču 26 prostih postelj, v letoviškem naselju 15 in pri zasebnikih 90. V Ljutomeru je v gostišču Jeruzalem 14 prostih postelj, v gostišču Pri Prleku pa 10. V Moravcih je v letoviškem naselju 15 prostih postelj, pri zasebnikih pa 80. V Gornji Radgoni je v hotelu Grozd 25 prostih postelj, v Beltincih v gostišču Zvezda 12, v Lendavi v hotelu Park 10 in v Gornjih Petrovcih v Domu na Goričkem 6. Temperatura vode v Moravskih Toplicah je 42 stopinj C. V Gorenji vasi zasebno gostišče »TABOR« (Rezka Prevodnik) v Gorenji vasi v Poljanski dolini, kjer boste lepo postreženi ob vsakem času z okusnimi jedili in pristnimi vini. Udobna prenočišča, kopališče, ribolov, lovišča itd. Postrežba solidna in poceni. Pridite in prepričajte se! gostilno penzion »JELEN« Lovrenc na Pohorju ki je vedno oskrbovana s toplimi in mrzlimi jedili, ražnjiči, čevapčiči ob vsakem času, pristna vina vedno v zalogi. Ob sobotah plesna glasba. Lovrenc na Pohorju vas vabi. Prenočišča zagotovljena. na novo odprto »GOSTIŠČE POLJANA«, Albin Krajnc pošta Prevalje na Koroškem. Gostišče je lepo in. sodobno urejeno pri križišču ceste Poljana— Holmec. Postregli vas bomo hitro in solidno ter po želji gosta. Dobra vina imamo vedno v zalogi. Gostišče so obnovili, prostori so opremljeni povsem moderno, postrežba lepa. Okusna jedila, izvrstna vina, prenočišča, balinišče. Poceni in solidna postrežba. Gostišče je ob glavni cesti! Vabljeni! V Mariboru KAVARNO »ASTORIJO« Vsak dan glasba in ples od 20. do 4. ure zjutraj. Zasebno gostilno pri »OVČARJU« Justina Rijavec Trnovo pri Gorici kjer vam bodo pripravil: okusna jedila in postregli s pristnimi vini Pridite — obiščite gostilno pri »Ovčarju«, kjer so ugodne cene. V Radljah ob Dravi PENZION »POHORJE« in depandanso v Lovrencu na Pohorju z letnim vrtom, poznano restavracijo. Vsak večer v kavami ples. razen ponedeljka. Obrati: gostilna »Pri hrastu« z letnim vrtom in konkurenčnimi cenami. Gostilna »Zvezda« in Bife na avtobusni postaji. V glavni sezoni glasba s plesom. Domače specialitete ter jedila na žaru. Obiščite nas, prišli boste zanesljivo še drugič! Gorenjskem KARAVANING PRI MUTI v prijetnem gozdičku ob glavni cesti Vuzenica-Dravograd . Vikend naselje na novo grajeno — 26 postelj s toplo in mrzlo tekočo vodo. Vsaka hišica ima dve po--stelji, tuš in sanitarije — dnevni penzion od 25 Ndin do 37,50 Ndin. Obiščite Karavaning v Gortinskem gozdu pri Muti. Znano gostišče »POSAVC« na Posavcu ki je ob glavni cesti med Kra-.njem in Radovljico, vam postreže ob vsakem času s toplimi in hladnimi jedili ter vini. Priskrbljena so udobna prenočišča. Od Posavca prijetni sprehodi na vse strani. Postrežba lepa. Cene konkurenčne. Parkirni prostor. HOTEL TURIST V Trbovljah Na Goriškem v neposredni bližini železniške po-staje. Ležišča, restavracija, parkirni prostor. Obiščite njegove obrate: Veliko kavarno. Bife Okrepčeval nico. Bife D% matinee. Bife Pri pošti. Bife Grad. gostilno Turist, gostilno Prlek. Bife Melje, Bife Greenwich in kiosk na Pobrežju Ko pridete v Trbovlje, obiščite gostišča gostinskega podjetja »RUDAR« Trbovlje Restavracija. 4 sobe. 10 ležišč, tekoča hladna in topla voda. Neposredna avtobusna zveza vsak dan 4-krat. — Odhod iz Maribora (Glavni trg). Tudi železniške zveze so ugodne. »ODDIHU« Vilko Gravnar, Solkan. Skalniška 10 V Slovenskih goricah gostišče »ČRNI LES« V Kranju Hotel »JELEN« priznana domača in mednarodna jedila, izbrana vina ter udobna prenočišča. Tudi v gostišču »Stari Mayr« v Kranju boste solidno postreženi. V obeh lokalih prostori za zaključne družbe. Ko pridete v Kranj_ obiščite hotel »Jelen« in staro ' prenovljeno gostilno »Stari Mayr«! Cene dostopne! Zasebno gostilno pri »GOZDARJU« Jožef Košuta Trnovo pri Gorici kjer vam bodo postregli z okusnimi jedili, vinom — naravnim teranom. Udobna prenočišča, postrežba solidna in po konkurenčni ceni. Ustavite se v tem priznanem gostišču in prepričali se boste! Odlična jedila, izbrana vina. udobna prenočišča in parkirni prostor Znatno nižje cene. prostih postelj. Od 1. do 3. maja bo odprta tudi češka koča. V Škofji Loki je v gostišču Krona še nekaj prostih postelj, dovolj prostora pa je pri zasebnikih. Planinski dom na Lubniku je za 1. maj zaseden. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 40 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji 24. Nekaj prostora ima tudi hotel Dom pod Planino v Trebiji. Koča na Starem vrhu je zasedena. V Selški dolini je pri zasebnikih v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih in Češnjici pa 30. Na Soriški planini je pri zasebnikih v Sorici 30 prostih postelj, nekaj prostora pa je tudi v počitniškem domu Litostroj. PRIREDITVE: Na Bledu bo 1. maja ob 9. uri prvomajska regata. Ljubljana z okolico: V Ljubljani je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi pri zasebnikih v / Beltincih Gostinsko podjetje »ZVEZDA« RESTAVRACIJO LJUDSKI VRT PRI BRANIKU Priporočajo vam restavracijo »Turist«, Trg revolucije št. 26, tel. št. 80-073, gostilno »Stadion«, Rudarska cesta št. 6. tel. št. 80-340, gostišče »Klek« nad Trbovljami, telefon štev. 80-389. V restavraciji »Turist« in gostišču na Kleku imajo prenočišča. Gostišče »Klek« leži nad Trbovljami, nadmorska višina 512 m, 2 km od središča mesta, dostop z avtomobili. (V vseh naših gostiščih boste solidno postrežem. ob severni magistrali pred Lenartom v Slovenskih goricah. Za okrepčilo priskrbljeno. Od 15. aprila dalje vsako soboto in nedeljo plesna glasba. Ob sobotah je gostišče »ČRNI LES« odprto vso noč. Vabljeni! v zalogi imamo domače meso »bi-merli«, rame domače klobase, če-vapčiče in ražnjiče po naročilu gosta — sortna vina, cene konkurenčne — večje skupine imajo popust. Postrežba hitra. Vabljeni! ostregli vas bomo z domačimi •pecialitetami Kuhinja odlična in po naročilu, izbrana vina vedno v zalogi. Vljudno vabljeni! PETEK OBIŠČITE SOBOTA NEDELJA HOTEL CELEIA CILJE-JUCOSL AVI J A Nedolžni ljudje v nečistem poslu Arnautovićeva krivda postaja z vsakim dnem bolj jasna SARAJEVO, 28. aprila. — Na procesu proti bivšemu predsedniku zeniške občine Ezheru Amautoviču, obtoženemu, da si je prilastil 21 in pol milijona dinarjev, postaja z vsakim dnem bolj jasna njegova prava vloga. Amautovič, ki se je hotel čimbolj osebno okoristiti, je bil glavni organizator vseh transakcij. K svojemu nečednemu poslu je pritegoval nedolžne ljudi, pri čemer je izrabljal svoj ugled in zaupanje, ki ga je užival kot predsednik občine in zvezni poslanec. Jugoslovanska loterija POROČILO o žrebanju 17. kola srečk dne 28. . IV. 1966 Srečke s so zadele končnicami dobitek Ndin 80 20 90 6 04520 600 24250 600 1 4 79041 4G4 86411 1.004 89761 604 231271 10.004 02 8 52 10 27452 610 59332 600 75172 400 53 6 23953 2.006 33153 406 34683 400 42323 400 73813 1.000 703073 10.000 24 3 704 40 48304 1.000 25 8 35 10 55 6 25865 400 6П65 600 95295 600 397335 50.010 875215 30.000 26 6 56 5 286 290 99206 1.000 7 4 74457 604 74627 604 840097 100.004 08 8 55168 400 58028 4C0 83888 400 334968 8.000 890888 8.000 89 6 399 100 719 80 21649 690 92149 400 Nekaj večjih dobitkov v Sloveni::: 8.000 Ndin v Mariboru (na nek: pošti ptt Maribor) na št. 334963. 2.000 Ndin v Ljubljani na štev. 123953, po 1.000 Ndin v Ljubljani na št. 299206, v Domžalah na št. 686411 in v Celju na št. 673813. Obtoženi Sulejman Muiaiic, ki je bil v zeniski občini referent za socialno skrbstvo, je najbolje osvetlil lik svojega bivšega predsednika. Rekel je, da mu je zelo hudo, ker so ga po krivici posadili na zatožno klop, toda tega je kriv Amautovič. Med drugim je povedal, kako je bilo z maslom ki so ga našli v Ar-nautovičevi garaži. Amautovič je zahteval od njega maslo za potrebe mladinskega doma na VJasicu. Muladič je odšel v skladišče in izročil Amautovičevemu šoferju zahtevano maslo (756 kg)- So- loto L Končno poročilo za 16. kolo Žrebanje je bilo 19. IV. 1966 4 + 1 9.920-.25 Ndin Četverke 195,47 Ndin Trojke 9,37 Ndin 2. Začasno poročilo za 17. kolo Žrebanje je bilo 26. IV. 1966 Izžrebane številke: 4, 18, 19, 20, 23 in dodatna 34 Vrednost dobitkov po začasnem poročilu: 4 + 1 3.774,70 Ndin četverke 271,56 Ndin Trojke 9,40 Ndin Dobitki v Sloveniji: Četverka + 1 Brežice (1) 21-E-310387/4 Četverke: Ljubljana (1) 14-E-303695/4 Celje (1) 23-E-291972/4 Hrastnik (1) 33—103311/4 fer je nekaj masla spravil v Amautovičevo garažo. Na vprašanje sodnika Dju-roviča, ali so maslo poslali domu na Vlasicu, je Mulalič odgovorih »Ne vem. čudno se mi zdi, zakaj sem obdolžen, da sem pomagal Amautoviču pri njegovem osebnem okoriščanju. Jaz sem samo kot navaden uslužbenec izpolnjeval ukaze nadrejenega- Takrat sem bil prepričan, da bo šlo maslo tja, kamor je bilo rečeno « Tudi uslužbenec občine v Zenici inž. Ferid Bajrakta-revič je podobno označil svojega bivšega predsednika. Tudi on je izpolnjeval ukaze in je, kakor pravi, v dobri veri podpisal fakturo za žico v vrednosti 3,6 milijona dinarjev. Amautovič mu je dejal, da lahko kot nadzorni organ občinske skupščine overi to fakturo, ker je žica prispela za potrebe počitniškega doma v Omišu, in naj nikar nič ne skrbi, ker je vse v redu. »Verjel sem mu, posebno še, ker sem vedel, da je žica potrebna za vodovod počitniškega doma v Omišu.« Ko ga je sodnik spomnil na to, da je podpisal tudi račun za deske, je rekel: »To je bil prepis računa. Mislil sem, da je moja overitev računa potrebna za interne namene v občini-« S posebnim zanimanjem so pričakovali zaslišanje Miloša Skoriča, bivšega upravnika počitniškega doma v Omišu, ki je dozdevno pomagal Ar-nautoviču pojasniti, od kod ima tistih 5 milijonov dinarjev, ki jih je poslal Sabliču v Sinj, da bi lahko ta nakazal denar podjetju »Petar Mecaca« in bi bile s tem prikrite Amautovič eve mahinacije- »Res je, podpisal sem potrdilo za 5 milijonov dinarjev, ki sem jih prejel od Ar-nautoviča. To pa sem storil na njegovo prošnjo, ker je pravil, da je ta denar dvignil za potrebe nogometnega kluba »Čelik« v Zenici, da je pravkar kontrola črnih skladov in da mu je kot predsedniku nerodno, da se omenja njegovo ime. Storil sem, kar mi je rekel, ker sem mislil, da govori resnico. Tedaj mi ni prišlo niti na misel, da si je prej z raznimi mahinacijami prilastil ta denar. Amautoviču sem popol-i noma zaupal.« je povedal Miloš Skorič. Danes so zaslišali tudi bivšega komercialnega direktorja podjetja »Konkurent« v Sinju Uga Dalbela- Ta je povedal, da je v svojem podjetju delal vse v dogovoru z direktorjem Sabličem. O tuji valuti, ki so jo našli v njegovem stanovanju, je dejal, da jo je nekaj kupil od naših delavcev, ki se vračajo iz tujine, nekaj pa da je podedoval po svoji materi. Pri soočenju je Amautovič izjavil, da je škorič po njegovi krivdi, kot njegova žrtey zapleten v ta posel in da mu je tega žal. To je bilo prvikrat v minulih devetih dneh obravnave v Sarajevu, da se je Amautovič česa kesal. A. FAZLIĆ Zaletel se je v drog V Dragomlju avtomobil zaneslo s ceste V sredo je bilo na cestah v naši republiki 25 prometnih nesreč. O hudi nesreči, ki je zahtevala življenje 20-let-nega Mirka Žitnika iz Crne vasi, smo poročali. Pri drugih nesrečah so bili hudo ranjeni 4 ljudje, 7 pa je bilo laže poškodovanih. Gmotno škodo so ocenili na približno 65 tisoč 500 Ndinarjev. / Mopedist trčil v avtomobil MARIBOR — V naselju Zgornji Duplek je v sredo ob 20.45 mopedist Viljem Cerjak podrl pešca Janeza Kumra. Pešec je šel po cesti III. reda v Spodnji Duplek. Pri hiši št. 8 ga je dohitel mopedist in ga hotel prehiteti- Tedaj je Kumra zaneslo na levo in je padel na moped- Cerjak je v tistem trenutku ustavil, vendar pa je Kumer padel in obležal. Ponesrečenca so hudo poškodovanega odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu vzeli tudi kri za preiskavo. NOVA GORICA — Na avtobusni postaji v Rožni dolini se je v sredo ob 14.40 ustavil avtobus. Za njim je peljal s terenskim vozilom Stanko Vodopivec. Tudi ta je za avtobusom ustavil- Tik za Vodopivcem je vozi! mopedist Vladimir Lemut, sttr 22 let-Zaradi prekratke razdalje se je mopedist zaletel v terensko vozilo in padel. Mopedist {je hudo ranjen in ima pretres možganov; odpeljali so ga v šempetrsko bolnišnico. Zgorel je v hiši POLJČANE, 28. aprila — V stanovanjski hiši Neže Polanec v Hošnivd pri Poljčanah je izbruhnil požar. V' hiši je zgorel 77-letni Martin Robar. Komisija UNZ Maribor raziskuje vzrok požara. M. Še o nesreči v Seničici LJUBLJANA, 28. aprila — Danes smo izvedeli točne podatke o prometni nesreči, ki se je pripetila 26- aprila v naselju Seničica pri Medvo dah. Se Nik rat so pregledali vozili in ugotovili, da kolesar 16-letni Rudolf Setnikar, ki je pri nesreči izgubil življenje, ni peljal v isto smer kot mopedist Janez Bergant, temveč je privozil mopedistu nasproti. LJUBLJANA, 28- aprila — Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj ob -16.30 na cesti TV. reda v naselju Dragomelj vozniku osebnega avtomobila »zastava 750« 56- Tovorni avtomobil ga je stisnil HAJDINA PRI PTUJU, dne 28- aprila. — Popoldne se je pripetila v Hajdini pri Ptuju pred poslovalnico trgovskega podjetja »Izbira« huda nesreča, ki je terjala življenje 13-letnega Jožeta Galuna, učenca 7. razreda osnove šole v Hajdini- Avtoprevoznik Ludvik Podbreznik iz Ptuja je pripeljal blago za trgovino in pustil tovorni avtomobil pred poslovalnico na rahli vzpetini. S tovornjaka so razkladal: blago. Poslovodja trgovine Slavko Leben in avtoprevoznik sta stala pred trgovino. Nenadoma je začel avtomobil drseti nazaj in je pritisnil ob zid trgovine 13-let-nega fanta na kolesu. Poslovodja pravi, da nihče ni opazil fanta, dokler niso zaslišali stokanja. Šofer ga je takoj odpeljal v bolnišnico, vendar je zaradi hudih poškodb med prevozom umrl-Na kraj nesreče sta prišla tudi okrožni javni tožilec iz Maribora Viktor Lešnjak in preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Otmar Cvirn. V teku je preiskava. M. K. letnemu Antonu Kralju. Avtomobilist je dokaj naglo peljal iz Pšate v Dragomelj. V omenjenem naselju pri hiši št- 15 ga je' zaneslo s ceste in se je zaletel v električni -drog. Pri trčenju sta bila voznik in 10-letni sin Zvonko močno ranjena po glavi in so ju' odpeljali na polikliniko-Komisija je gmotno škodo na »zastavi 750« ocenila na približno 3 tisoč N dinarjev. Šoferju so vzeli kri za preiskavo. LJUBLJANA, 28. aprila — Na križišču škrabčeve in Levčeve ulice v Ljubljani sta včeraj ob i 14.25 trčila osebni avtomobil »fiat 1300« in osebni avtomobil »zastava 750«-Stane Virtič, star 34 let, se je pripeljal z »zastavo 750« po neprednostni Levčevi cesti in v križišču izsiljeval prednost 27-letnemu Andreju Rozmanu, ki je pripeljal po škrabčevi ulici. Trčenje je bilo neogibno. Na srečo šoferja nista bila ranjena, Utopljenko so identificirali BORL, 28. apr. — Včeraj smo poročali o najdbi neznane utopljenke pri Borlu. Komisija UNZ Maribor je ugotovila, da gre za 21-letno Vido Plohl iz Prisojne ulice številka 25. Pogrešali so jo od 30. decembra, ko je ponoči z dvomesečnim otrokom odšla od doma. Otroka je Drava naplavila že 12. marca pri Lovrenčanu na Hrvatskem. Agencija v Trstu DINO PROSDOCIMO TRST. Via F. SEVERO 29 tel. 37011 GORILNIKI Kapacitete od 0.600 do 600 kg/b Najbolj izpopolnjeni gorilniki na visokotlačno meha nično razpršitev vsakovrst nega kurilnega olja z jam stvom za popolnoma avto matično polnitev, vžiga in regulacijo pogona. Zagotavljamo maksimal no varnost, tiho delovanje in ekonomičnost Stroški montaže m vzdrževanja so minimalni. Nudimo vso potrebno tehnično pomoč Obrnite se na LADO BERLIC. Ljubljana. Vodnikova 308, tel. 51714 AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE AURORA TRST, VIA GALATT1 8 < blizu železniške postaje) NAJUGODNEJŠE CENE V TRSTU PREPROGE - PREVLEKE - AVTOMOBILSKE GUME in vse kar potrebujete za vaš avtomobil POPUSTI IN DARILA ZA JUGOSLOVANSKE TURISTE. Tehnična pomoč in garancijski servis - Zupan Janko - Kranj, Župančičeva 39 IZDAJA IN IISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO; LJUBLJANA rOMSICEVA 1 TELEFON 1 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBI JAN A TITOVA 1, TELEFON 21396 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE TELEFON 20^63 POŠTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV. DELO LJUBIJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV П40П STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika: 20 646 LJUBITELJI AVTO-MOTO ŠPORTA, POZOR ! OTVORITEV MEDNARODNE SPEED WAY-SKE SEZONE NA DIRKALIŠČU V ZG. ŠIŠKI V LJUBLJANI BO V TOREK, 3. MAJA, OB 16. URI. RAZEN JUGOSLOVANSKE ELITE BODO NASTOPILI SLOVITI ASI IZ SOVJETSKE ZVEZE, ČEŠKOSLOVAŠKE IN BOLGARIJE. OSREDNJA ATRAKCIJA DNEVA BO BORBA MED NAJBOLJŠIM CEHOSLOVAKOM KAS-PERJEM, BOLGARSKIM MOJSTROM SPEEDWAY ŠPORTA MILKOM PEIKOVOM, MARIBORČANOM PERKOM IN BABIČEM IZ KRŠKEGA TER DRZNIM MOJSTROM RUSOM GEN ADIJEM KURILENKOM. NE ZAMUDITE ENKRATNEGA DOGODKA VRHUNSKEGA MOTO ŠPORTA V SPEED-WAYU. TOREJ V TOREK, 3. MAJA POPOLDNE VSI NA DIRKALIŠČE V ZG. ŠIŠKO V LJUBLJANI! BETONSKO ŽELEZO POCINKANA PLOČEVINA Dostava na dom. DOMENICO KOZUUC TRST, Via Machiavelli 12 .Л telefon 33702 Gledališče DRAMA Petek, 29. aprila, ob 19.30: Ш-hart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI (komedija). Abonma P in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 4 maja. ob 19.30: Shakespeare: KRALJ LEAR. Abonma Dijaški 9 večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Abonentom reda S in dragim obiskovalcem se opravičujemo, ker smo zaradi nenadne bolezni v ansambla utegnili njihovo predvčerajšnjo predstavo »MATIČKA« o(i novedati le v radi jekih obvestilih. Odpadlo predstavo bomo nadomestili v petek, 6.' maja ob 18.30, za katero veljajo vstopnice od 27. aprila. OPERA Petek. 29. aprila, ob 19.30: Švara: NINA. Celovečerni balet. Izven abonmaja, znižane cene. Vstopnice so še v prodaji. Edina predstava domačna celovečernega baleta »NINA« v tej sezon: pred Ijubljansi-’m občin- j stvom bo đrrvf oh 19.30. Z osve- ' ženo uprizoritvijo, kakršna bo ; drevi predstavljena, fco gostovala j naša Opera 7. maja v Celovcu, j Naslovno vlogo pleše T. Remškar jeva, v glavnih vlogah nastopijo: Vida Volpijeva. Mojmir Lasan, ' Stane Polik. Franci Ambrožič, Stefan Furiian in Rado Krulano-vfč. Dirigira avtor Danilo Švara, koreograf je Metod Jeras, scena M»-.ian Plihe-šek Vstopnice po xnr7»":b cenah so še v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Petek, 29. aprila, ob 19.30: B. Trekman: NIČESAR NE OBŽALUJEM. (Večer Edith Piaf) — Premiera. Abonma Premierski in izven. (Vstopnice tudi v prodaji.) Oh 20. uri: Kipphardt: V ZA-D TVT ROBERTA OPPENHEIMERJA. Gostovanje v Kamniku. ' Francka, sinova Milan in Stojan z družinama in drugo sorodstvo .ska Loka, Ljubljana, Maribor, Ig, Celje, Notranje gorice. . л4г' ' : ' - v , 28. aprila 1966 Tržič, Križe, Ljubljana, 28. aprila 1966 DEV OD 1. MAJA 1966. LETA DALJE PRODAJAMO OPEČNE IN KAMENE IZDELKE ODLIČNE KAKOVOSTI ZA TUJO VALUTO, S POPUSTOM 10 ODSTOTKOV. PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI IN SOLIDNI DOBAVI. Industrija gradjevnog materiala LEPOGLAVA ZNANSTVENO POSVETOVANJE O OF — V ljubljanski.Kažmi se je včeraj začelo tridnevno posvetovanje o OF. Na pobudo izvršnega odbora GO SZDL Slovenije in predsedstva Zveze združenj' borcev NOV Slovenije prirejajo to posvetovanje SAZU, zgodovinsko društvo za Slovenijo in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Foto: E. ŠELHAUS GNeCA V KRESIJI — V zadnja: dneh je i c_jC:.:u za ,;ije zadeve, iti izda.,a dcvcijenja za potovanje v tujino, velika gneča. Dnevno se pred okenci zvrsti kar 10Ü0 Ljubljančanov, približno trikrat več kot so pričakovali. Koliko se je povečalo število potnikov v tujino, pove tudi podatek, da je uprava za notranje zadeve v letošnjih štirih mesecih izdala kar 36.000 potnih listov in viz, toliko kolikor so jih 1964. leta izdali vse leto. Največ Ljubljančanov potuje za 1. maj v Italijo in Avstrijo. Foto: KASF NASMEH PRED TEKMO ... Damir Triaja, član šibeniške Krke, je že nekaj let naš najboljši skilist. Na lanskem evropskem prvenstvu je bil šesti. Na blejski prvomajski regati se bo moral zagrizeno boriti za vstop v reprezentanco. Proti sebi bo imel 15 nasprotnikov, med njimi kar 5 iz Slovenije. Foto: E. SELHAUS Nadaljevanje s prve strani Pogovori -redna praksa ga sodelovanja in mednarodnih odnosov, za kar imata Jugoslavija in Japonska skupne interese.« Pred časom je bil med Jugoslavijo in Iranom podpisan gospodarski sporazum. Časnikarji so zaprosili predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve, naj pove mnenje o pomenu tega sporazuma. »Namesto trgovinskega sporazuma,« je dejal Dušan Blago jevič, »smo se odločili za' širši sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju, ker smo hoteli zaobseči vse ekonomske odnese. Pomen .tega sporazuma je v tem, ker bomo še zmeraj vztrajali pri svobodnih plačilih, zavzemali pa se bomo za uravnoteženo blagovno menjavo v veliko večjem obsegu. To je mogoče zaradi komplementarnosti jugoslovanskega in iranskega gospodarstva- Sporazum predvideva tudi udeležbo jugoslovanskega gospodarstva pri projektih za razvoj in investicijsko graditev Irana. V nadaljevanju današnje tiskovne konference je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve obvestil časnikarje, da bosta Jugoslavija in Avstralija povišali svoji diplomatski misiji na raven veleposlaništev. Na koncu današnje tiskovne konference je Dušan Bla-gojevič odgovoril na vprašanje glede denuklerizacije Latinske Amerike. »Jugoslavija je večkrat,« je dejal, »v celoti podprla idejo o ustanovitvi brezatomske cone v Latinski Ameriki kot tudi v drugih delih sveta. Pozdravljamo sedanja prizadevanja Latinske Amerike, ker smo prepričani, da bi bil uspeh konference pomemben prispevek k reševanju raz-crožitvenih problemov, se pravi, k utrditvi miru in varnosti na svetu.« •• Nov korak, ki bo okrepil vlogo politike nevezanja med Pakistanom in LR Kitajsko in med ZDA ter Indijo. Med nalogami, ki jih imajo nevezane države, pa našteva tednik, da se morajo države zavarovati pred najrazličnejšimi zarotami, vmešavanji in pritiski, da morajo zastopati revolucionamejšo politiko na notranjem področju in čimbolj pospeševati medsebojno sodelovanje, da bi tako lahko razrešile svoje notranje probleme. Tednik je končal svojo analizo z ugotovitvijo, da narodi nevezanega sveta upirajo svoje poglede na Aleksandrijo in upajo, da bo novo srečanje med predsednikom Naserjem in Titom tudi nov korak k formulaciji stališč, ki bodo okrepila politiko nevezanja. ••• Snodbuda ustaškim zločincem ganiziran in da je zločinec Kardum prišel v Merseburg z namenom, da bi bil ubil Klariča, vendar pa sodišče za to »nima dokazov«. Tako zahodnonemško pravosodje, namesto da bi pomagalo premagati mračno preteklost, ki sta jo nemškemu narodu pustila kot dediščino nacizem in Hifler, s svojimi razsodbami, ki so v nasprotju z vsako pravico, človeško moralo in mednarodnimi pravnimi obveznostmi ZR Nemčije, in z nenavadno milimi kaznimi objektivno spodbuja .ustaške zločince k nadaljnjim atenta tom in protijugoslovanskim izzivanjem. Tudi ta primer nedvoumno priča o tem. da v ZR Nemčiji obstajajo in neovirano delujejo vplivne sile neonacizma in revanšizma, katerih aktivnost je naperjena zoper mir in varnost evropskih narodov, s tem pa tudi zoper mir in varnost na svetu. Zato bodo člani naše zveze kot tudi celotna jugoslovanska javnost resno zaskrbljeni spričo razvoja razmer v ZR Nemčiji vse dotlej, dokler bo v Zvezni republiki Nemčiji obstajalo ugodno ozračje za delovanje teh sil, za izvrševanje atentatov in zločinov, in dokler bodo vplivni zahod-nonemški krogi trpeli in podpirali teroristične organizacije jugoslovanskih kvislin-gov. katerih aktivnost je naperjena zoper suverenost SFR Jugoslavije in varnost njenih državljanov. Imeli smo, dragi tovariši in prijatelji, za potrebno, da vas seznanimo s stališčem naše zveze do omenjene razsodbe porotnega sodišča iz Konstanza.« фффф Kennedy: razširitev vojne ne more prinesti zmage zahodno od Saigona, nada. ljujejo enote 25. ameriške pehotne divizije operacijo »Birmingham«. Trdijo, da so odkrili osem taborišč osvobodilnih sil m našli v njih veliko hrane in oblek. V enem izmed taborišč so bili šolski prostori z veliko obednico. Osvobodilne enote še naprej napadajo izpostavljene položaje saigonske vlade v raznih krajih države. □ Pogajanja - neuradno osnova za neodvisnost sprejemljiva za rodezijsko ljudstvo kot celoto). Do dramatične napovedi o začetku razgovorov je prišlo po obisku Wilsonovega tajnika Oliverja Wrighta v Južni Afriki in Rodeziji in po napovedih, da je britanska blokada tankerjev pokazala lanu Smithu, da 3ritanija misli resno. V vladnih krogih v Londonu posebno poudarjajo, • da so sankcije začele grizti Rodezijo, ne omenjajo pa, da ima tudi Britanija precejšnjo gospodarsko škodo zaradi sedanjega položaja okrog Rodezije. Najboljši dokaz je visoka podražitev zambijskega in čilskega bakra na londonski borzi za kovine. Zdaj napeto pričakujejo, kaj bo rekel lan Smith, ki zadnjih štiriindvajset ur obljublja »pomembno izjavo«. Včeraj v rodezijskem parlamentu sploh ni omenil misije Wilsonovega tajnika. Toda ni težko misliti, kako bo lan Smith predstavi! javnosti vso zadevo. Utegne trditi, da je Britanija zdaj de facto priznala njegovo vlado, ker je začela z njo razgovore. Lahko bo trdil, da ni on sprožil pobude za razgovore, ampak da je samo ostal zvest svoji obljubi, da se je voljan sestati z vsemi, ki se želijo »pogovarjati«. Rodezijska fronta bo verjetno prišla na dan s trditvijo, da je Wilson uvidel svojo napako in da zdaj išče izhod iz zagate. Rodezijska fronta mu je »velikodušno« pripravljena pomagati, če prekliče sankcije lan Smith nima kaj izgubiti in se ne bo zameril nikomur v stranki, če se spusti v napovedane razgovore. Tudi konservativna opozicija v britanskem parlamen tu trdi, da je vlada spremenila svojo politiko in sprejela njen predvolilni nasvet, nai začne neuradne razgovore s Smithom »brez predhodnih obveznosti«. Vlada seveda to zanika. Najbolj zanimivo vprašanje je.* zakaj se je Wilson odločil za ta korak, ki ga je predstavnik afriške rodezijske stranke Zimbabve označi! kot »izdajstvo afriškega ljudstva«. Izmed vseh današnjih ko- mentarjev najbolje odgovarja na to vprašanje komentar »Financial Timesa«, ki med drugim pravi: »Wilson se gotovo zaveda, da v sedanjem položaju ne more stati na'mestu. Ker ne sme priznati poraza in - je potreben čas, da bi sankcije učinkovale, bi se znašel pod čedalje hujšim pritiskom, da naredi nadaljnje korake. Tako se razgovori z Južno Afriko nadaljujejo. Prav kmalu bi od Wilsona dosti odločneje zahtevali, naj uporabi silo ali razširi sankcije. Toda politične nevarnosti in gospodarska cena, če bi se razširilo območje spopada na Južno Afriko, so tolikšne, da je moral odločno poskusiti in začeti razgovore.« Sedanja odločitev britanske vlade ni v skladu s prejšnjimi Wilsonovimi izjavami, da se nima kaj pogajati z lanom Smithom, dokler ta vztraja pri nezakoniti neodvisnosti. Pričakovati je, da bo ta njegova poteza zelo vznemirila Afričane in okrepila njihovo bojazen, da je pripravljen vsaj deloma popustiti rodezijskim rasistom. BOŽIDAR PAHOR & Osnutek plana do 1970 v juliju pred skupščino proučiti osnovne proporce razvoja in delitve narodnega dohodka, kar je eno bistvenih vprašanj v zvezd s planom. Računajo, da bodo maja v zveznem izvršnem svetu in v zveznih organih proučili in formulirali vse pripombe in predloge, upoštevajoč tudi mnenja, ki bodo izrečena v javni razpravi. Potem ko bi osnutek srednjeročnega plana dokončno sprejeli, bi ga v začetku junija kot predlog zveznega iz-vršnega sveta poslali zvezni skupščini. Na včerajšnji seji so pri tem, ko so obravnavali osnutek srednjeročnega načrta, razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s sestavo zakonskega osnutka o stalnih sredstvih sklada federacije za kreditiranje gospodarskega razvoja premalo razvitih republik in krajev. Sprejeli so tudi osnutek zakona o zagotovitvi dodatnih sredstev za financiranje gradnje elektroenergetskih objektov od 1966 do 1970. leta. Po tem zakonskem osnutku bi se dodatna sredstva stekala iz sredstev uporabnikov družbenih sredstev, namenjenih za investicije, tako da ta dodatna sredstva rie bi mogla presegati 2 odstotka od zneska izplačil za investicijska vlaganja na ozemlju posamezne republike. Izločena dva odstotka določi vsaka republika najprej za financiranje gradnje objektov, predvidenih v zakonu o-gradnji in financiranju gradnje elektroenergetskih objektov od 1966. do 1970. leta, potem pa, kolikor preostane prostih sredstev, tudi za to, da krije- prekoračenja pri elektroenergetskih objektih v gradnji. Zvezni izvršni svet je obravnaval obvestilo o tem, kako izvajajo zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, s posebnim ozirom na tarifno politiko. Ugotovili so, da so se z uveljavljenjem zakona začeli pozitivni procesi postopne racionalizacije, modernizacije in zboljšanja železniškega prometa s širšim angažiranjem samoupravnih organov na železnicah kakor tudi republiških, skupščinskih in drugih ustreznih organov. Toda zaradi neadekvatnega izvajanja zakona so se pokazali tudi nekateri problemi pri oblikovanju konkretnih prevoznih cen za posamezne vrste blaga, z zvišanjem cen na dolgih relacijah, s sprejetim načinom zapletenega obračunavanja za skupne prevoze in z raztičmmi stališči glede tega, kakšen nivo cen se določi za prevoz v mednarodnem tranzitnem prometu. Ker problemi, na katere so opozorili, širše vplivajo na splošna gospodarska gibanja kakor tudi na gibanje tržnih cen, se zdi neizogibno, da jih železniško-transportna podjet- ja nujno rešijo z določenimi ukrepi v skladu z doslednim izvajanjem zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic. V tem smislu je posebno važno, da hitreje urejajo odnose med železniškimi transportnimi podjetji kakor tudi notranje odnose v podjetjih, usmerjene v boljšo organizacijo dela, sistem delitve dohodka in drugo. Opozarjajo tudi na potrebo, da skupnost jugoslovanskih železnic v sodelovanju z železniškimi transportnimi podjetji prouči enoten sistem de-gresije prevoznih cen na dolgih relacijah in da na podlagi tega sistema sestavijo tarife za prevoz blaga, s katerimi bodo cer» ostale na nivoju, določenem z reformo. V skladu z zakonom o organizaciji jugoslovanskih železnic je prav tako_potrebno, da železniška transportna podjetja in skupnost jugoslovanskih železnic sprejmejo sklep o enotni tehniki obračunavanja prevoznih cen, ki bo olajšala uporabo tarif in omogočila, da se cene prevoza na jugoslovanski železnici enot-neje vključijo v mednarodne tarife pri izvozu in uvozu ☆☆ Nujne so prilagoditve v sistemu bančnega mehanizma Med poslovnimi bankami in Narodno banko je treba vzpostaviti natančnejši mehanizem kreditnih odnosov. Pri tem pa je treba uspešneje urediti celotni kreditni volumen in omogočiti selektivnost kreditne politike. Temeljni instrument Narodne banke pri kreditnem reguliranju naj bo eskontiranje menic in drugih vrednostnih papirjev. Sistem kontrole nad izvajanje#1 kreditne politike bi se spremenil tako, da bi se zmanjšala potreba kontrolirati plasma sredstev poslovnih bank, okrepila pa bi se kontrola nad strukturo plasmaja teh sredstev. Na pripombe, da živimo na račun prihodnosti in da vsi žive, nihče pa ne propade, je Boris Kraigher menil ,\da nekateri že propadajo. V okviru proučevanja je najbolj aktualno vprašanje amortizacije, revalorizacije osnovnih sredstev, funkcije obresti na poslovna sredstva itd. Danes ni dileme, ali je treba po administrativni poti omejevati osebne dohodke — vsi vemo. da to ni mogoče. Toda s spremembami v cenah brez revalorizacije osnovnih sredstev smo ustvarili pogoje za fiktivno rentabilnost. Kriteriji delitve niso objektivni, ker so osnovna sredstva prenizko ovrednotena, gospodarstvo pa ni usmerjeno v pospešeno amortizacijo. Iz prejšnjih ocen po zaključnih računih razpolaga gospodarstvo s pomembnimi sredstvi, kar omogoča odločnejšo usmeritev v modernizacijo. To pa je treba podpreti tudi s predpisom o sprostitvi zgornje-’" meje amortizacije. Večja amortizacija ne more in ne sme biti noben razlog za zvišanje cen. To samo pomeni, da bodo gospodarske organizacije izvajale drugačno notranjo delitev v prid amortizaciji, da bi se gospodarstvo hitreje moderniziralo, akumulacija pa da bo namenjena za investicije v obratna sredstva, kar vse pomeni, da gospodarske-organizacije ne morejo pojesti svojih lastnih sredstev. To pa bo pripeljalo do tega, da ne bodo mogli vsi živeti, ne' da bi kdo propade!. Tisti, ki bo slabo proizvaja! in slabo razpolagal z osnovnimi sredstvi, bi moral nositi tudi posledice. Ko je Boris Kraigher odgovarjal na vprašanje o statusu družbenega kapitala, je opozoril na to, da je vprašanje družbenega kapitala novo vprašanje za naše i gospodarstvo. To je zelo pomembno sistemsko vprašanje, ki se ga še nismo lotili in ga je resno zastavila šele reforma. Mnogi si precej obetajo od ure- ditve 'možnosti za uvoz tujega kapitala. Glede tega imamo pozitivno politično stališče. To ni- nič specifičnega za nas. Tudi druge socialistične države že ubirajo to smer. Se vedno nimamo pravno urejenih' nekaterih vprašanj v zvezi s statusom družbenega kapitala. Tudi v naši mentaliteti" nekatere stvari še niso razjasnjene: dubrovniški hoteli na primer zahtevajo, da jim delovne organizacije odstopijo počitniške domove z brezplačnim prenosom osnovnih .sredstev ali kot dolgoročni kredit po knjižni vrednosti. To pa bi bilo razlaščanje. Drugi problem s tem v zvezi je jamstvo za prioriteto terjatev v likvidacijskem postopku. Terjatve kreditorjev je treba v prioritetnem seznamu postaviti na prvo mesto. V tem bi šele lahko bilo jamstvo, da bo kreditor dobil anuitete .in da bo te anuitete plačal tisti kolektiv, ki jemlje kredit, ne pa kdo drug, na primer skupnost. Potem bo tudi odnos do uvoza do tujega kapitala drugačen. Tudi na tem področju bolj intentivno pripravljamo predpise. V odgovoru na vprašanje, kako preprečiti izdajanje denarja iz emisije in inflacijo, je Boris Kraigher poudaril, da je brez dvoma osrednji problem nadalje skrbeti za to, da spravimo potrošnjo v meje realnih možnosti. Brez tega ni stabilizacije in ne bomo prišli do konvertibilnosti. To je zdaj eno najvažnejših vprašani reforme. Žarišča nestabilnosti se še vedno pojavljajo tako na področju investicij kakor sploh v potrošnji. Fronta investicijske potrošnje se ni dovolj zožila, čeprav so bila že prej sprejeta stališča glede tega, je zelo določno stališče tretjega plenuma. Tu ne bi citiral besed tovariša Tita. še vedno pa praksa počasi reagira na ta stališča. Investitorji in banke počasi sprejemajo bolj radikalne ukrepe, še naprej gradijo večino objektov, čeprav počasneje; redko se dogaja, da odlože ali ustavijo gradnjo, če v tem pogledu ne predvidimo novih restriktivnih ukrepov, to ne pomeni, da inšpekcijski organi ne bodo uspešneje vplivali na utrjevanje in izvajanje discipline v skladu z že sprejetimi ukrepi in predpisi. V tem smislu je služba družbenega knjigovodstva dobila navodila, da onemogoči nadaljnjo gradnjo objektov, če niso izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Boris Kraigher je še opozoril na to, da so pripravljene pogoc&e, ki jih bo federacija sklenila z bankami zaradi ureditve dosedanjih obveznosti federacije. S temi pogodbami bodo določena sredstva, v okviru katerih lahko banke nadalje omogočajo financiranje določenih investicij. Nekatere investicije bodo po sklenitvi teh pogodb verjetno postale nerealne. S krfijflitno politiko pa bomo zagotovili, da bo šel pomembnejši del akumulacije v obratna sredstva. V tem smislu bodo odtegnjeni krediti tistim uporabnikom, ki imajo neporavnane terjatve, kreditirajo pa investitorje, in tistim organizacijam, ki v pogodbenih . rokih ne izpolnjujejo svojih obveznosti do dobavitelje^, ker svoja sredstva nesorazmerno vlagajo v osnovna sredstva, obratna sredstva pa krijejo s krediti iz emisije. Sedanji nivo kreditnega 'potenciala poslovnih bank. se do nadaljnjega ne bo povečal z novo emisijo Narodne banke, kar naj se pokaže v nadaljnji zaostritvi pogojev za kreditiranje zalog, zlasti- izrednih. Prepričani smo, da bodo vsi ti ukrepi poleg delovanja službe družbenega knjigovodstva pripeljali do določene umiritve na investicijski fronti. O kreditiranju negospodarstva pa je Boris Kraigher menil, da je proračunska potrošnja z reformo zožena. vendar nekateri dosedanji ukrepi z odobravanjem kreditov iz emisije omogočajo anticipirano potrošnjo vsem družbenopolitičnim skupnostim, družbenim skladom, ustanovam kakor tudi socialnemu zavarovanju, da vnaprej porabljajo denar, ki ga bodo šele realizirali. Nerealno bi bilo takoj opustiti to prakso, vendar pa je treba že letos precej zaostriti pogoje za kreditiranje neenakomernega dotekanja dohodkov (roki bodo skrajšani za dva meseca), konec tega leta pa bodo sploh ukinjeni krediti iz emisije za splošno potrošnjo. Ob ugotovitvi, da deficit socialnega zavarovanja dnevno narašča za 300 milijonov starih dinarjev, je sledilo vprašanje, kaj storiti, da tega deficita v prihodnje ne bomo krili s povečevanjem prispevkov iz gospodarstva ali z emitiranjem denarja brez kritja. Boris Kraigher je dejal, da bodo ukrepi na tem področju terjali velika prizadevanja celotne skupnosti. Zavodi za socialno zavarovanje in za zdravstveno službo se bodo morali bolj angažirati za Izvajanje sedanjih predpisov in uresničevanje. bolj umirjene potrošnje na' torišču zdravstvenega zavarovanja. Ko je govoril o osebni potrošnji, je Boris Kraigher dejal, da bodo odstranjene nekatere ovire, tako da se bo lahko proizvodnja za notranje tržišče kontinuirano razvijala. Takšne motnje se zdaj pojavljajo v preskrbova-nju surovin, na področju cen, marž, davkov na promet, deviznega režima in dr. Da bi zagotovili kontinuirano prihajanje blaga iz uvoza, bo režim uvoza blaga za široko potrošnjo prilagojen novim razmeram. Tu je še problem kupne moči in potrošnje vasi. vprašanja povečane te kupne moči se bomo lotili s hitrejšim reagiranjem proizvodnje in trgovine, večjo kupno mgč vasi pa bomo krili z boljšo preskrbljenostjo z investicijskim materialom in drugim blagom. Pripravljamo ukrepe, ki bodo ustvarili ugodnejše pogoje za uvoz drobne mehanizacije za kmetijstvo. Podpreti je treba tudi prizadevanje individualnih proizvajalcev, da vlagajo svoja razpoložljiva sredstva v sredstva za proizvodnjo,- vštevši tudi nakup traktorjev. Ob koncu pogovora je Boris Kraigher še opozoril na to, da je plan razvoja Jugoslavije do leta 1970 v resnici plan izvajanja gospodarske reforme. Z ukrepi za uresničevanje naše nove ekonomske politike in s srednjeročnim planom bomo odpravili dosedanjo negotovost glede pogojev gospodarjenja na daljni rok in zagotovili, da se bodo proizvajalci in družbene sile bolj posvetili problemom proizvodnje, povečanju proizvodnosti dela in bolj intenzivnemu gospodarjenju, to je temeljnim vprašanjem gospodarske reforme. iz UL izdaje Couve de Murville o politiki Francije BUKAREŠTA, 27, apr. (Tan-jug). — Francoski zunanji minister Couve de Murville je izjavil nocoj na tiskovni konferenci v Bukarešti, da je možno reševati nemško vprašanje v okvirih splošnega položaja v Evropi in ne kot poseben problem. V odgovorih na vprašanja novinarjev je Couve de Murvine izrazil v precejšnji meri zadovoljstvo s sedanjim položajem v Evropi, kjer ne »obstaja noben problem, ki bi povzročal krizo«. Hkrati je dejal, da je v Evropi določeno ravnotežje, ki sloni na atomskem orožju. Izrazil je upanje, da bo »prihodnje ravnotežje v Evropi slonelo na normalnih odnosih med narodi«. Couve de Murville je dejal, da so francoski odnosi z vsemi socialističnimi državami zelo dobri in še posebno s Sovjetsko zvezo, ker je to »v skladu z osnovnimi načeli francoske zunanje politike in njenimi težnjami, da razvije miroljubne odnose z vsemi državami v Evropi«. Trampczynski v Beogradu BEOGRAD, 27. aprila (Tanjug). — Poljski minister za zunanjo trgovino Trampczynski Witold je dopotoval nocoj v Beograd, kjer bo v petek podpisal jugoslovansko-poljski sporazum o blagovni izmenjavi za obdobje 1966 do 1970. leta. Ob prihodu v Be-grad je poljski minister izrazil zadovoljstvo s sporazumom in dodal, da se ne predvideva samo pomembno povečanje blagovne izmenjave med obema prijateljskima državama, temveč tudi njene strukture, še posebno' je poudaril pomen povečanja izmenjave strojev in posebnih sporazumov o industrijski kooperaciji motorne industrije in v proizvodnji glinice. Gromiko se je vrnil v Moskvo MOSKVA, 27. apr. (TASS). — Sovjetski zunanji minister Gromiko je po vrnitvi iz Rima v Moskvo izjavil, da so možnosti za utrditev sovjet-sko-italijanskega sodelovanja. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so se v zadnjih letih okrepili sovjetsko-italijanski gospodarski in trgovinski odnosi- Po besedah Gromika so tudi v mednarodnih odnosih področja, na katerih lahko sodelujeta obe državi. Sudanski zunanji minister odstopil KARTUM, 27. apr. (TASS). 7— Vrhovni svet republike Sudana je sprejel odstop zunanjega ministra Muhameda Ibrahima HaMla. Dolžnost zunanjega ministra bo začasno opravljal sudanski premier Ahmed Mahdžub- DELO za L maj Jutri izide praznična izdaja »Dela«: mimo običajnih strani in rubrik še lepa bera zanimivega branja. Prvomajski popis dobrega in slabega — pomenek z Mitjo Ribičičem o našem prazniku; Kako je z investicijami? Odgovarja Dragi Sta-menkovič; Boj za reformo v proizvodnji — pogovor'za okroglo mizo z zastopniki mariborske industrije; Tudi Afrika ima svojo zgodovino; S poti po Jugoslaviji: Od Peščare do Palica. Nagradna križanka: prva nagrada 100.000 starih dinarjev! Jutri prvomajsko Delo — cena nespremenjena: 50 starih dinarjev. Telegrami ZAHTEVA — NEW YORK. Skupina 36 afriških držav je na zaprtem sestanku sklenila, da bo zahtevala sestanek varnostnega sveta. Na njem naj bi razpravljali o Južni Rodeziji, sklicali pa naj bi ga še pred 10. majem. DELOVNA SKUPINA NATO — LONDON. Začelo se je dvodnevno zasedanje delovne skupine NATO, ki bo obravnavala jedrsko planiranje. Kaže. da bodo obrambni ministri držav udeleženk razpravljali tudi o francoskem sklepu o umiku iz NATO. HAEKKERUP V VELIKI BRITANIJI — LONDON. Danski zunanji minister Haekkerup je prispel v London, kjer bo med tridnevnim obiskom z britanskimi predstavniki razpravljal o povečanju trgovine med državama. PROTEST — VARŠAVA. Poljsko zunanje ministrstvo je protestiralo pri veleposlaništvu ZDA v Varšavi zaradi poškodbe neke poljske ladje, ki je v sevemovietnamskem pristanišču Haiphong vkrcavala gorivo. JAVORŠKI — ATENE. Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Javorški je obiskal grškega ministra za delo Bakaćela in se z njim pogovarjal o sodelovanju Grčije in Jugoslavije na področju delovnih odnosov. ŠVEDSKO-MAD2ARSKA TRGOVINA — BUDIMPEŠTA. V madžarsko glavno mesto se je vrnil minister za zunanjo trgovino Biro, ki se je v Stockholmu pogovarjal o madžar-sko-švedski trgovini ter podpisal petletno trgovinsko pogodbo. SPORAZUM — TUNIS. Poljska in Tunizija sta podpisali petletni sporazum o sodelovanju na področju prosvete, znanosti, kulture, umetnosti in športa. POSVETOVANJE — LONDON. V britanskem zunanjem ministrstvu se je začelo posvetovanje britanskih veleposlanikov v vzhodnoevropskih državah. ODSTOP — MEXICO CITY. Dekani osmih fakultet univerze v glavnem mestu Mehike so odstopili, da bi tako protestirali zoper študentovske stavke, nerede na univerzi in nasilne ukrepe zoper rektorja te univerze, ki so ga študentje pred dvema dnevoma prisilili k odstopu. DEMONSTRACIJE — BARCELONA. Okoli 300 študentov je demonstriralo po ulicah Barcelone, študentje so zahtevali ustanovitev svobodnih sindikatov in odstop rektorja barcelonske univerze. DEMANTI — ATENE. Uradno so sporočili, da Grčija nima namena, da bi na silo priključila Ciper Grčiji. Izjavo so objavili potem, ko je turški tisk pisal o takšnih namenih grške vlade. PRIMANJKLJAJ — DUNAJ. Avstrijska zunanja trgovina ima tudi letos velik primanjkljaj, ker stalno povečevanje uvoza ne spremlja ustrezno povečanje izvoza. Razlika med obema znaša v prvih treh mesecih letos okoli 4,5 milijona šilingov. LETALSKA NESREČA — LIMA. Po poročilih iz Peruja je v Andih strmoglavilo letalo perujske letalske družbe. Na njem je potovalo 43 potnikov in 6 članov posadke. Sodijo, da nesreče nihče ni preživel. Pa še to: V ARIH JE VEČ? — V sestavku »Kmetijstvo v Bolgariji«, ki je bil objavljen v »Delu«, med drugim piše: »Samo lani so z letali »obdelali« več kot 110 milijonov arov zemlje... s kompleksno mehanizacijo so obdelali več kot 10 milijonov arov... namakajo več kot 25 milijonov arov zemlje ...« Ali mar številke v hektarih ne bi bile dovolj lepe? Vreme 28. APRILA 1966 ob 13. uri Temperature Prognoza Ob 07 13 VREMENSKA SLIKA: Ljubljana 9 24 Planica 8 15 Nad zahodno in srednjo Ev- Brnik 9 23 ropo se krepi področje viso- Maribor 14 22 kega zračnega pritiska, ki us- Celje 9 22 . merja atlantske frontalne mot- Slov. Gradec 10 21 nje proti severovzhodu, tako Novo mesto .iO 21 da v naslednjih dneh ne bodo Koper 19 23 vplivale na vreme pri nas. Kredarica 0 2 Reka 17 24 NAPOVED ZA PETEK: Pulj 17 21 Split 15 20 SLOVENIJA Dubrovnik 15' 15 Zagreb 14 18 Precej sončno bo, popoldne Beograd 15 22 krajevne plohe. Nočne tem- Sarajevo 12 16 perature bodo od 7 do 10, v Titograd 16 19 Primorju 15, na j višje dnevne Skopje 13 20 od 20 do 25 stopinj C. Celovec 10 22 Gradec _ 23 JUGOSLAVIJA Dunaj 13 _ Milano 11 _ Deloma sončno- s spremen- Genova 13 ljivo oblačnostjo, predvsem München 12 15 popoldne krajevne plohe. Zürich 8 15 Se toplo. ; Benetke - 24 / TZ NAŠIH KOMUN Umrl je naš stari dobri tovariš Jože Bon. Odšel je nenadoma, kakor se je vselej nenadoma pojavil v naši ča sopisni hiši, kamor ga je velikokrat prignalo srce, da je spet občutil malce uredniškega vzdušja m duha po tiskarskem črnilu. To je zadržal v sebi za vedno, vse od tistih dni, ko je med nami dolga leta sam ustvarjal. Zadnja leta, odkar je bil upokojen, ga je vse pogosteje gnalo srce med nas, njegove stare novinarske tovariše, s katerimi je začel orati ledino našega novega novinarstva med narodnoosvobodilnim bojem. Od tistih dni je ostal Bonov Jože pojem partizanskega reporterja, ki se ga bomo vedno spominjali, vedno nam bodo ostale v spominu njegove iskrive, živahne in pristne domače besede, tolikanj bogate, doživete reportaže o upornih dneh, o bojih in žrtvovanjih, s katerimi je ulival poguma in bodril na straneh medvojnega Slovenskega poročevalca. ki mu je ostal vdan in zvest tudi dolga leta po vojni, še posebno takrat, ko je bilo treba pero zasukati na nov način ter bodriti in spodbujati za nove naloge, ,za spopad z ruševinami in povojnim pomanjkanjem. Da, Bonov Jože je bil takrat pojem novinarja novega kova in reporterja, katerega vsaka beseda je dihala ljubezen do ljudi in prepričanje v njihovo moč in ustvarjalno silo. Ko je odšel iz naših novinarskih vrst, je ostala za njim vrzel. In kakršen koli je že bil, včasih vihravi in včasih otožni Dolenjec, ki ni nikoli znal paziti na svoje zdravje, bil nam je vedno dober in iskren tovariš, ostal nam je zvest in novinarstvu neskončno vdan do svojega zadnjega dne. Za Banovim Jožetom, našim dobrim tovarišem, iskreno žalujemo, če kdo, potem smo mi. njegovi stari stanovski tovariši. poznali njegovo resnično ceno in njegovo vrednost. Predvsem pa vrednost in moč njegove vselej prepričane in prepričljive novinarske besede. Dve uri od Kopra do meje Na obmejnih prehodih prava gneča avtomobilov Vse kaže, da je odprava viaenfcov za potovanje iz Italije v Jugoslavijo in narobe ebčutno vplivala zlasti na priliv nedeljskih turistov v olMnejne kraje Jugoslavije. Turisti prihajajo v velikem številu tudi iz mest in krajev, ki so globlje v notranjosti Italije, iz Milana, Verone, Genove, Firenc in od drugod. Pomladni topli dnevi so še posebej vplivali na povečanje števila italijanskih gostov v Istri in Sloveniji m tudi- v drugih delih naše države. To velja zlasti za praznične dni V soboto in nedelo je bilo vnovič rekordno število obiskovalcev iz Italije, ker je bil v ponedeljek ** Italiji državni praznik in zato dela prost dan- Ce že ob normalnih razmerah postajajo obmejni prehodi ozka grla spričo vse več potnikov, pa se ob izred nih priložnostih kot so praznični dnevi ta ozka grla skoraj povsem zamaše. To se je Po poteh Kurirčkove pošte Na progi TV je včeraj ob 9. v Vrano-vičdh občina čmomelj izročila Kurirčkovo torbo občini Kočevje. Na progi S je včeraj ob 10. občina Slovenj Gradec pri Doliču izročila Kurirčkovo torbo občani Velenje. pripetilo tuoi tokrat v večernih urah, ko so se kolone avtomobilov zlivale proti meji. Na obmejnem prehodu pri Škofijah je število potnikov, ki so se vračali iz Jugoslavije, preseglo 130 000 in je segala vrsta avtomobilov skoraj do samega Kopra. Potrebno je bilo po'ni dva uri časa, da je potnik prišel čez mejo- Podobno je biio tudi na ob. mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer se je kolona avtomobilov raztegnila do zadnjih hiš v Sežani. Zastoj na obmejnih prehodih je občutne j ši tudi zaradi tega, ker ital* jenski cariniki od 1. aprila dalje kontrolirajo količine bencina, ja ga italijanski državljani s Tržaškega, ki potujejo s potnimi listi, pripeljejo s sebo, iz Jugoslavije. Za presežke bencina, ki so ga nabamli v Jugoslaviji, morajo plačati precej občutno carino. Od teh ukrepov so izvzeti uporabniki obmejnih prepustnic, ker jim videmski sporazum dovoljuje vstop čez mejo s polnim rezervoarjem bencina. D. K. Ob rušenju črnih gradenj v Godešiču Pojasnilo uprave za notranje zadeve Kranj i razširiania raznih ali uoravne odločbe- ker iim nmf.i riverha n Na Smuku grade kočo Nad semiškimi vinogradi bo peljala dovozna pot Krajevna skupnost, turistično društvo in sindikalne podružnice so se skupno zavzeli za gradnjo turistične postojanke na Smuku nad Semičem. To je lepa izletniška točka v bližini razvalin starega gradu in dobro ohranjene cerkvice. Ta kraj je шn tudi iz časov NOB. Na Smuku se je formirala prva belokranjska partizanska četa neposredno pred odhodom na oboroženo akcijo proti Bučki, kamor pa četa zaradi nepredvidenih ovir — onemogočenega prehoda čez Krko — ni prispela, na povratku proti Beli krajini pa je v neenaki borbi na Gornjih Lazah večina borcev te čete padla- v noči od 1. november 1941. Na Smuku bodo najprej zgradili primemo stavbo, v kateri bo nekaj ležišč in gostinski obrat. Pozneje je v načrtu še dovozna pot od Gaberja po pobočju hriba nad semiškimi vinogradi. Sedanja pot, ki so jo letos usposobili in po njej že peljejo tudi osebni avtomobili, je v slabem vremenu neprimerna za motoma vozila. Kočo na Smuku grade predvsem s prostovoljnim delom, pri katerem se vrste delovni kolektivi iz Semiča. Nekaj de-nar j a bo dala krajevna skupnost, nekaj bodo skušali dobiti tudi od podjetij. V Semiču je sedaj zaposlenih že več kot 600 ljudi. Ti čedalje bolj čutijo potrebo po rekreaciji, v naravi, prav tako tudi ostali delovni ljudje. Razen tega bodo na Smuk, od koder je lep razgled na vso Belo krajino, radi prišli tudi gostje od drugod. (t) Za zmanjšanje nesreč v »Primorju« SGP »Primorje« v Ajdovščini se vsa leta ukvarja s problemom, kako odpraviti oziromo zmanjšati število nesreč ali bolezni, ki so zdaj v podjetju dokaj visoke. Tako je podjetje lani utrpelo 123 nezgod; zaradi tega so izgubili kar 1423 delovnih dni, zaradi bolezni pa je SGP »Primorje« utrpelo 115 milijonov škode. D. V. Z gozdovi naj gospodari eden V Grosupljem zoper razdelitev gozdov med tri gozdna gospodarstva GROSUPLJE, 28. aprila. — S hitro potrditvijo ugotovitev komisije, ki je pregledala statute delovnih organizacij v občini, se je včeraj popoldne začela seja občinske skupščine Grosuplje. Razprava pa se je vnela predvsem okoli oddaje gozdov gozdnim gospodarstvom. Pe predlogu izvršnega sveta Slovenije naj bi si občinske gozdove razdelila gozna gospodarstva Ljubljana, Kočevje in Novo mesto. Odborniki pa so soglasno in odločno zahtevali enega samega gospodarja — Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Komisija za statute je predvsem ugotovila, da so mnogi statuti dokaj zapostavljali tako skrb za pravočasno sklicevanje sej samoupravnih organov kot za pravočasno dostavo ustreznega gradiva članom delavskih svetov, za vodenje zapisnikov ipd. Predlagala je, da podjetja ta vprašanja urede s posebnimi pravilniki. Odborniki so poročilo komisije in njenih podkomisij potrdili. Potrdili so tudi realizacijo dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za letošnje prvo četrtletje. Letos je dokaj ugodnejša od lanske, čeprav je proračun sam pičlejši od lanskega. Medtem ko so lani v tem času glede na celoletni plan dohodke dosegli z 18,1 odstotka, so jih letos z 22,4 odstotka; dinamika izdatkov pa je v zaostanku le za 15 dni, medtem ko je bila lani ob letu za 23 dni. Grosupeljska občina je tudi med prvimi, ki je redno nakazala svoj delež v medobčinski sklad za strokovne šole. Odborniki so sprejeli tudi dva delna zazidalna načrta Grosupljega. Prvi za območje pod zdravstvenim domom predvideva 40 parcel za individualno gradnjo. Drugi, za gradbeni okoliš pod Crkvenim hribom, pa predvideva razen nekaj stanovanjskih dvojčkov tudi individualno gradnjo na parcelah s povprečno po 400 kvadratnimi metri in pa nekaj lokacij za obrtnike ob cesti III. reda. Pri tem so odborniki predvsem poudarili, da je nujno treba nove zazidalne okoliše komunalno urediti. Spričo nizkega komunalnega prispevka — 1500 dinarjev na kvadratni meter — pa naj bi graditelji hišic sodelovali s komunalnim skladom oziroma izvajalci komunalnih del tudi z lastnim delom pri izkopih, zasipih ipd. Kot en mož pa so odborniki ostro zahtevali odložitev oddaje gozdov gozdnim gospodarstvom, dokler se o tem vprašanju ne pogovore z izvršnim svetom Slovenije. »Ne nameravamo mešetariti s samoupravnostjo občine. Nismo tudi zagovorniki ozkih lokalnih koristi. Pač pa smo trdno prepričani, da vsi gospodarski razlogi govore v prid enotnega gospodarjenja z gozdovi v občini« — je ob glasnem pritrjevanju poudaril predsednik občinske skupščine Ivan Ahlin. Za svoje zastopnike v pogovorih glede oddaje gozdov so odborniki razen predsednika občine izvolili še republiškega poslanca Janeza Japlja in pa predsednika občinskega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Jožeta Javornika. B. F. Zaradi razširjanja raznih izmišljenih vesti in govoric ter pretiravanj v zvezi z udeležbo miličnikov pri zavarovanju izvršitve odločbe SO Škofja Loka dne 25/4-1966 ob rušenju črnih gradenj v Godešiču smatramo za potreb no obvestiti javnost o naslednjem: Po določbah 99. člena te; meljnega zakona o službi notranjih zadev morajo organi za notranje zadeve pomagati drugim državnim organom, da se zavaruje izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če državni organi pri opravljanju takih nalog naletijo na fizično upiranje ali če se tako upiranje utemeljeno pričakuje. Iz te zakonske določbe izhaja, da upravni organi, sodišča in drugi državni organi sami izvršujejo svoje izvršljive odločbe in tudi sami opravljajo posamezna izvršilna dejanja in je pomoč organov za notranje zadeve — asistenca omejena izključno na samo zavarovanje nemotene izvršitve zadeve iz pristojnosti drugega državnega organa. Delavci organov za notranje zadeve so pri nudenju pomoči pri prisilnih izvršitvah sodnih ali upravnih odločb zlasti dolžni skrbeti, da se izvršba opravi brez motenj, da upostavijo javni red in mir, če je bil pri izvršbi ogrožen, da fizično zavarujejo delavce, ki opravljajo izvršilna opravila, in da ukrepajo proti storilcem kaznivih dejanj in prekrškov, katerih namen je preprečiti uradno dejanje. Organi za notranje zadeve ne morejo ocenjevati zakonitosti ali smotrnosti sodne Praznovanje na severnem Primorskem Na Srednjem bo veliko partizansko srečanje AJDOVŠČINA, 38. aprila. — Te dni je bilo na Goriškem in Vipavskem več slovesnosti v počastitev 25. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega praznika dela. Po šolah in drugih družbenih ustanovah so prirejali te dni interne proslave, na katerih so govorili o zgodovinskem in narodnem pomenu obeh Največje slovesnosti so bile v sredo v Vipavi, kjer so krajevne organizacije priredile slovesno proslavo s pestrim kulturno - prosvetnim programom, medtem ko je mestni odbor SZDL v Ajdovščini priredil v dvorani prve slovenske vlade veliko slavje v počastitev jubilejne obletnice ustanovitve OF. Med drugim so sodelovali tudi člani moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel« pod vodstvom Klavdija Koloini skupno z mladinskim pevskim zborom osemletke iz Dobravelj. Večje slovesnosti so bile še v Dobravljah, Dornberku, Šempasu in v Šempetru, medtem ko je bil v Novi Gorici v prostorih kina »Soče« partizanski miting, ki sta ga priredila goriško gledališče in zveza kulturno prosvetnih organizacij. Odred tabornikov »Soški me jaši« je poskrbel za taborni ogenj. Novo Gorico so za praznovanje 27. aprila in 1- maja zelo lepo uredili. P0 mestnih ulicah že nekaj dni plapolajo številne zastave. Na praznik dela bo krajevno združenje borcev Kanal— Kambreško priredilo na Srednjem veliko partizansko srečanje, kjer bodo sodelovali člani goriškega gledališča in učiteljiščniki iz Tolmina. Ob koncu bo taborni ogenj odreda »Bistra Soča« iz Kanala. Ob tej priložnosti bodo člani krajevne organizacije Združenja borcev polagali vence in cvetje na spomenike padlih v Rodežu, Srednjem, Volčah in v Kanalu. D. V. ali upravne odločbe; ker jim taka pravica z zakonom ni dana. Ti organi imajo pravico ocenjevati, ali je zavarovanje izvršitve takih odločb glede na dejanski ali pričakovani odpor potrebno aline V primeru črnih gradenj v Godešiču je SO Škofja Loka zaprosila z dopisom št- 351 324/1966 postajo milice Škofja Loka za asistenco oziroma zavarovanje pri izvršitvi odločbe tega upravnega organa ob nameravani porušitvi začetih gradenj stanovanjskih hiš Porente Pavla in Omana Jožeta. Na podlagi tega zaprosila je postaja milice Škofja Loka nudila asistenco brvič dne 31. 1. 1966, ko naj bi gradbeno podjetje Tehnik opravilo rušenje- Upravni organ pa je tedaj od izvršbe svoje odločbe odstopil zaradi groženj lastnikov nedograjenih hiš- Iz teh razlogov ob tej priliki asistenca in s tem povezano ukrepanje milice ni bilo potrebno. Zahteva po asistenci je bila ponovljena 17/1 s tem, da ta uprava zagotovi za . 25- 4. 1966 prisotnost potrebnega števila pti* ličnikov, ki naj bi preprečili pričakovani odpor. Ob ponov. nem poizkusu izvršitve odločbe o rušenju spornih zgradb je uprava za notranje zadeve Kranj določila za asistenco 20 miličnikov, ki so ob približno 6.30 prišli na kraj, kjer naj bi se opravilo rušenje- V neposredni bližini začetih gradenj se je zbrala večja skupina ljudi z raznim orodjem, sekirami, težkimi kladivi, z železnimi palicami in opeko, ki je hotela preprečiti dostop minerjev do objektov, ki naj bi se porušili. Miličniki so takoj opozarjali zbrane ljudi, da naj se mimo razidejo in naj ne ovirajo izvršbe, ker bodo sicer primorani uporabiti prisilna sredstva. Zbrani ljudje teh opozoril niso upoštevali, temveč so napadli miličnike z grobimi psovkami, začeli vanje metati- opeko ter jim groziti z orodjem. Ob tej priliki so miličniki, da bi obvladali odpor, uporabili fizično silo in odstranili dva najhujša kršitelja, medtem ko je manjša skupina, upoštevaje opozorila, zapustila prostor in odšla proti vasi Godešič. Večina iz te grupe pa se je umaknila v na pol dograjeno hišo Porente Pavla in tam še nadalje nudila odpor. Miličnikom je uspelo, da so nekaterim odvzeli orodje, nekaj pa se jih je umaknilo na zgornjo ploščo zgradbe, od koder so še naprej z opeko obmetavali miličnike. Med miličniki, ki so intervenirali, se je eden hotel povzpeti na ploščad prvega nadstropja. — Porenta Ivanka, žena lastnika začete gradnje, je vanj vrgla dvojni votlak in ga zadela v glavo, pri čemer je miličnik omahnil, padel približno 3 m globoko in se težko poškodoval, tako da leži v bolnišnici. Kljub takemu ravnanju so prisotni miličniki ponovno prigovarjali zbranim ljudem na zgornji plošči, naj se razidejo, saj so vendar poškodovali miličnika. Zbrani pa so odgovorili s še hujšim obmetavanjem miličnikov z opeko in mahanjem z orodjem- Miličniki so so nato povzpeli na zgornjo ploščad in zbranim odvzeli orodje ter jih 'odstranili s stavbe. Med osebami, ki so bile na zgornji ploščadi, je bila tudi nosečnica, proti kateri m bila uporabljena sila in je ostala na ploščadi vse dotlej, dokler ni prišel' po njo njen mož. Po okolnostih, ki so bile do sedaj ugotovljene, bi se miličniki lahko izognili delnemu oviranju novinarja TT pri opravljanju njegove dolžnosti v tem primeru. Pri celotnem zavarovanju izvršbe in premagovanju odpora je bila uporabljena gumijevka v dveh primerih, in NAJUSPEŠNEJŠI OGLAS v dnevniku iDELDl to proti dveriia moškima. Med obvladovanjem odpora je bilo deset ljudi, od tega sedem moških in tri ženske (Porentova skupaj s svojim otrokom, od katerega se ni hotela ločiti), odvedenih na postajo milice Škofja Loka. Vzeti so jim bili osebni podatki zaradi uvedbe kazenskega postopka oziroma prijave sodniku za prekrške glede na napade na službujočega organa in na grobost pri upiranju. Do približno 10.30 ure so bili vsi izpuščeni in so odšli domov. Milica si prizadeva, da pride čim manj do takih in sličnih konfliktnih situacij. To pa seveda ne zavisi samo od nje. Tudi v tem slučaju so bile okolnosti take, da smatramo, da je bila asistenca in ukrepanje opravljeno v mejah njenih zakonitih dolžnosti in tudi pooblastil ter da je bila sila uporabljena v skrajni nuji in le zoper tiste, ki kljub večkratnim opozorilom niso prenehali z odporom ter grobo napadali in žalili miličnike. IZ PISARNE UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ Občinski odbor SZDL o Godešiču S predkongresne konferenca SZDL v Škofji Loki ŠKOFJA LOKA. 28. aprila. — Na današnji izredni občinski konferenci SZDL v Škofji Loki, ki so jo bili sklicali pred VI. kongresom SZDL Jugoslavije, so po razpravi zlasti o nekaterih gospodarskih problemih in o šolstvu v občini, izvolili za delegata podpredsednika občinskega odbora SZDL Janeza Mraka. V točki »razno« pa so razpravljali o godešiški zadevi. Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar je znova obširno razložil, kaj vse so prej storili, da bi črno gradnjo v Godešiču prepreči- li,. kolikokrat so Omana in Porento opozarjali, ustavljali gradnjo, dokler niso izdali naloga za rušenje. Zdaj je položaj tak, da bo morala občinska skupščina zahtevati, naj višji organi imenujejo komisijo, ki bi vse skupaj raziskala, hkrati pa tudi ocenila pisanje tiska in oddaje RTV, je dejal- Po njegovem mnenju je namreč to pisanje vzrok za nastali položaj, kajti če tisk ne bi pisal o dogodkih, v Škofji Loki ne bi bilo takega političnega vzdušja. Poudaril je tudi, da sta dve struji in da ena izmed njiju grozi odbornikom in tistim, ki se zavzemajo za zakonitost. V razpravi je večina disku-tantov podprla predsednika skupščine, politični sekretar občinskega komiteja Leopold Kejžar pa se ni strinjal s tem, da »nam jo je tisk zagodel«. »Vprašanje je, ali je naš aktiv tako močan in organiziranost takšna, da do vsega tega ne bi prišlo.« Glede včerajšnje seje občinske skupščine pa je dejal, da se bodo morali odborniki navaditi na to, da bodo tudi polemizirali s tistimi, s katerimi se ne strinjajo. Tako pa je bilo slišati le glas nekaterih. Diskutanti so se strinjali s tem, da je treba napraviti red pri gradnjah. Ob tem se je sprožila razprava o urbanizmu sploh in so poudarjali, da je prosilcev za lokacije dosti več kot lokacij in da bi bilo treba to sprostiti. Ob koncu so sklenili, da bodo skušah občane podrobno seznaniti s tem, kako je bilo z godešiško zadevo, občinski skupščini, komiteju in -sindikalnemu svetu pa so priporočili. naj protestirajo pri uredništvih časopisov zaradi dezinfoirni^anja javnosti in zahtevajo, da le-to napako popravijo- To naj stori tudi občinski odbor SZDL. V. JARC Vprašanja in odgovori Izplačevanje pokojnine, če upokojenec spremeni stalno prebivališče G. T- — Ste upokojenec in se boste za stalno preselili iz M. v L. Ali morate spremembo stalnega prebivališča sporočiti komunalnemu zavodu za soc- zavarovanje, ki vam je priznal in ki vam izplačuje pokojnino in ali vam bo ta zavod še naprej izplačeval pokojnino oziroma ali vam bo izplačeval pokojnino za vod, na katerega območje se boste preselili- Odgovor: Upokojenec je dolžan sporočiti zavodu za so. eialno zavarovanje, pri rcate rem je uveljavil pokojnino (matični zavod), spremembo svojega stalnega prebivališča in svoj novi naslov. Matičih zavod bo po prejemu lega sporočila poslal vaš pok jmr. ski spis zavodu, pristojnemu za vaše novo prebivališče, ki vam bo nato izplačevat pc kojnino. Carinska oprostitev invalidov B. S. R. — Do kakšnih carinskih oprostitev so upravičeni invalidi? Odgovor: Invalidi so po 15 točki 18. člena zakona o carinski tarifi oproščeni 'l&č1 la carine le za ortopedske in druge pripomočke, ki jih za osebno rabo prinesejo ?li do bi jo iz tujine. Do drugih ca rinskih oprostite; pr: u vozi i predmetov iz tujine niso upravičeni. Nujni delež H- K. — Z oporoko nameravate zapustiti vse svoje nepremično premoženje ženi. Kako bi izključili, da bi otroci kot nujni dediči dedovali del vaše zapuščine v naravi’ Odgovor: Po 32. čl- zakona o dedovanju gre nujnemu de diču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Vendar lahko opo ročitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež le v denarju. Povečanje pokojnine borcu NOV P. V- Z- — Ste upokojenec z 42 leti pokojninske dobe. Ali vam gre glede na to, da ste bili od leta 1944 dalje v partizanih, kako povečanje pokojnine? Odgovor: Po 73. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavar j van ju "se borcem NOV, ki so stopili v narod noesvobodilni boj 9 9. 1943 ali pozneje, pokojnina, odmerjena po pokojninski dobi, poveča, in sicer borcem NOV od leta 1944 za 30 odst., ven dar pa ta povečana poko mina ne sme presegati 85 odst. po kojninske osno-e Ker vam je glede na to, Сг imate 42 let pokojninske dobe, pokojnina že odmerjena v 85 odst. pokojninske osnove, pri vas povečanje pokojnine ne pride v poštev. Napotilo za začasno zaposlitev v tujini M. C- — Ali je občinski zavod za zaposlovanje postopa’ pravilno, <0 vam je odrekel izdajo napotila za odhod v ZR Nemčijo zaradi začasne zaposlitve, ker ni«?te predlož li soglasja delovne organ za cije, pri kateri ste zaposleni, da prekinete z nio delovno razmerje. Odgovor: Občinski zavod za zaposlovanje je postopal pravilno in v skladu z navo dilom o postopku pri zaposlovanju v tujini (Ur- 1. SPRI št. 42/63 in 7/65). Po izrečni določbi 4. točke navedenega navodila sme namreč občinski zavod za zaposlovanje vzeti prošnjo delavca za napotilo za odhod v tujino zaradi začasne zaposlitve, če je delavec v delovnem razmerju, v postopek samo, <$e delavec prošnji priloži tudi potrdilo, da se njegova delovna organizacija strinja s tem, da delavec prekine delovno razmerje z njo zaradi zaposlitve v tujini. Poleg tega pa sme občinski zavod dati kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem napotilo le izjemoma, in sicer s poprejšnjim soglasjem republiškega zavoda za zaposlovanje. Popravek pokojnin M. R. M. — Kot-osebnemu upokojencu vam je bila pokojnina glede na I. kategorijo delovnega mesta odmerje-na po III. zavarovalnem razredu. Osebna pokojnina vam je bila po temeljnem zakonu o pok. zavarovanju uradno prevedena s popravkom zavarovalnega razreda po 1. odst. 224. čl- navedenega zakona s predhodno uvrstitvijo v II. zavarovalni razred in določena po novi pokojninski ^osnovi tega zavarovalnega i razreda iz 216. člena zakona. Ali se vam bo po spremenjenem 2. odst- 224. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ponovno prevedla starostna pokojnina z uvrstitvijo v prvi zavarovalni razred po uradni dolžnosti, ali morate to zahtevati? Odgovor: Medtem, ko so se po prvotni določbi 1- odstavka 224. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ose i upokojenci s priznano pokojninsko dobo najmanj 25 let, ki so bili uvrščeni v zavarovalne razrede po I. kategoriji delovnega mesta, pri uradni prevedbi osebne pokojnine v starostno pokojnino predhodno uvrstili v prvi višji zavarovalni razred, v katerega so bili uvrščeni po zaikonu o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957, se ti upokojenci po spremenjenem 2. odst. 224. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju u- 1 vrstijo v drugi po vrsti višji zavarovalni razred. Zato gre tudi vam po navedenem spremenjenem zakonitem določilu prevedena pokojnina po I. zavarovalnem razredu- Vendar se ta ponovna prevedba ne bo opravila uradoma. Po izrečni določbi 40. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se namreč ta popravek opravi le na zahtevo upokojenca, in vam bo šla na novo prevedena starostna pokojnina od 1. I. 1966 dalje, če boste zahtevo vložili do 30. VI. 1966- Ce pa bi to zahtevo vložili po navedenem dnevu, vam bi šla starostna pokojnina, odmerjena od nove pokojninske osnove I. zavarovalnega razreda iz 216. čl- tem- zakona o pokojninskem zavarovanju šele qd prvega dneva naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Kupon za pravno posvetovalnico »DELA« .99 S helikopterji od aerodroma „Kennedy v New Yorku do Manhatana! Po prihodu v New York in doletu na aerodrom, boste lahko v nekaj minutah poleteli s helikopterji od pristanišča Pan American na vrh Pan Am poslopja v središču Manhatana. S poletom prek vseh avtomobilskih cest si boste prihranili 45 minut časa, med letom pa boste uživali nad lepoto mesta. Cena za potovanje v eno smer znaša S 8, če boste vzeli vozovnico za krožno potovanje (tja in nazaj) pa znaša samo S 10 tudi, če potujete s helikopterji proti Manhatanu in nazaj na aerodrom v razdobju 6 ali več dni. Potujte s helikopterji (po številu jih je 18), ki letijo od aerodroma na vrh Pan Am poslopja vsak dan od 8,45 do 22. ure. Posebni poleti s helikopterji na vašo željo. Ko boste rezervirali vozovnice za potovanje z našimi reaktivnimi letali, rezervirajte tudi vozovnice za helikopter. Vsa ostala pojasnila dobite pri našem generalnem zastopniku za Jugoslavijo JAT, Beograd, Maršala Tita 18, tel. 20-949, pri poslovalnicah JAT, potniških poslovalnicah in v predstavništvu PAN AMERICAN, Beograd, Hotel Slavij a, tel. 48487. AIME RXGÄAT letalska služba s številnimi izkušnjami PRVI NA ATLANTIKU PRVI V JU2NI AMERIKI PRVI NA PACIFIKU PRVI »OKROG SVETA« Izredna priložnost - ugoden nakup od četrtka, 28. t. m. dalje prodajamo za prvomajske praznike konserve »DELAMARIS« PO TOVARNIŠKIH CENAH tunina z zelenjavo — Ndin 1,50 piknik — Ndin 1,40 papeline v olju — Ndin 1,55 P-SUPERMARKETU in vseh P-MARKETIH v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije VSE NAŠE TRGOVINE SO BOGATO ZALOŽENE Z ŽIVILI, DELIKATESAMI, SPECIALITETAMI, PIJAČAMI VSEH VRST IN OSTALIM BLAGOM REHRAISIA export-import Ljubljana 4290 i i Umrl je naš stari dobri tovariš Jože Bon. Odšel je nenadoma, kakor se je vselej nenadoma pojavil v naši časopisni hiši, kamor ga je velikokrat prignalo srce, da je svet občutil malce uredniškega vzdušja in duha po tiskarskem črnilu. To je zadržal v sebi za vedno, vse od tistih dni, ko je med nami dolga leta sam ustvarjal. Zadnja leta> odkar je bil upokojen, ga je vse pogosteje gnalo srce med nas, njegove stare novinarske tovariše, s katerimi je začel orati' ledina našega novega novinarstva med narodnoosvobodilnim bojem. Od tistih dni je ostal Bonov Jože pojem partizanskega reporterja, ki se ga bomo vedno spominjali, vedno nam bodo ostale v spominu njegove iskrive, živahne in pristne domače besede, tolikanj bogate, doživete reportaže o upornih dneh, o bojih in žrtvovanjih, s katerimi je ulival poguma in bodril na straneh medvojnega Slovenskega poročevalca, ki mu je ostal vdan in zvest tudi dolga leta po vojni, še Dve uri od Kopra do meje Na obmejnih prehodih prava gneča avtomobilov Vse kaže, da je odprava vizumov za potovanje iz Italije v Jugoslavijo in narobe občutno vplivala zlasti na priliv nedeljskih turistov v obmejne kraje Jugoslavije. Turisti prihajajo v velikem številu tudi iz mest in krajev, ki so globlje v notranjosti Italije, iz Milana, Verone, Genove, Firenc in od drugod. Pomladni topli dnevi so še posebej vplivali na povečanje števila italijanskih gostov v Istri in Sloveniji in tudi v drugih delih naše države. To velja zlasti za praznične dni V soboto in nedelo je bilo vnovič rekordno število obiskovalcev iz- Italije, ker je Dil v ponedeljek -r Italiji državni praznik in zato dela prost dan- če ze ob normalnih razmerah postajajo obmejni prehodi ozka grla spričo vse več potnikov, pa se ob -izred nih priložnostih kot so praznični dnevi ta ozka grla skoraj povsem zamaše. To se je posebno takrat, ko je bilo treba pero zasukati na nov način ter bodriti in spodbujati za nove naloge, za spopad z ruševinami in povojnim pomanjkanjem. Da, Bonov Jože je bil takrat pojem novinarja novega kova in reporterja. katerega vsaka beseda je dihala ljubezen do ljudi in prepričanje v njihovo moč in ustvarjalno silo. Ko je odšel iz naših novinarskih vrst, je ostala za njim vrzel. In kakršen koli je že bil, včasih vihravi in včasih otožni Dolenjec, ki ni nikoli znal paziti na svoje zdravje, bil nam je vedno dober in iskren tovariš, ostal nam je zvest in novinarstvu neskončno vdan do svojega zadnjega dne. Za Bonovim Jožetom, našim dobrim tovarišem, iskreno žalujemo, če kdo. potem smo mi. njegovi stari stanovski tovariši. poznali njegovo resnično' ceno in njegovo vrednost. Predvsem pa vrednost in moč njegove vselej prepričane in prepričljive novinarske besede. Nova trgovina v Medvodah MEDVODE, 28. aprila. — Dcooldne je veletrgovina »Loka« iz škofje Loke odnr-la v Medvodah novo trgovino za prodajo blaga, pletenin, perila in galanterije. Trgovina je dobro založena tudi s konfekcijo. Je med pošto in kinom »Svoboda« ter ima 310 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin. Za Medvode pomeni dvojno pridobitev: dosedanja trgo- vina z blagom zaradi pretesnega lokala ni bila več kos naraščajočemu prometu, zato pa bo veletrgovina Loka ta lokal preuredila v trgovino z obutvijo po katero so morali Medvodčani doslej v Kranj ali Ljubljano- A. K. Po poteh Kurirčkove pošte Na progi TV je včeraj ob 9. v Vrano-vičih občina Črnomelj izročila Kurirčkovo torbo občini Kočevje. Na progi Š je včeraj ob 10. občina Slovenj Gradec pri Doliču izročila Kurirčkovo torbo občini Velenje. pripetilo tudi tokrat v večernih urah. ko so se kolone avtomobilov znvale proti.meji. Na obmejnem prehodu pri škofijah je število potnikov, ki so se vračali iz Jugoslavije, preseglo 130 000 in je segala vrsta avtomobilov skoraj do samega Kopra. Potrebno je bilo po'ni dve uri časa. da je potnik prišel čez mejo- Podobno je biio tudi na ob. 'mejnem prehodu pri Fernetičih, kjer se je kolona avtomobilov raztegnila do zadnjih hiš v Sežani. Zastoj na obmejnih prehodih je občutnej.ši tudi zaradi tega, ker itai 'janski cariniki od 1. aprila dalje kontrolirajo količine bencina, ki ga italijanski državljani s Tržaškega, ki potujejo s potnimi listi, pripeljejo s seboj iz Jugoslavije. Za presežke bencina, ki so ga nabavili v Jugoslaviji, morajo plačati precej občutno carino. Od teh ukrepov so izvzeti uporabniki obmejnih prepustnic, ker jim videmski sporazum dovoljuje vstop čez mejo s polnim rezervoarjem bencina. D. K. Ob rušenju črnih gradenj v Godešiču Pojasnilo uprave za n otranje zadeve Kranj Zaradi razširjanja raznih izmišljenih vesti in govoric ter pretiravanj v zvezi z udeležbo miličnikov pri zavarovanju izviršitve odločbe SO Škofja Loka dne 25/4-1966 ob rušenju črnih gradenj v Godešiču smatramo za potrebno obvestiti javnost o naslednjem: Po določbah 99. člena temeljnega zakona o službi notranjih zadev morajo organi za notranje zadeve pomagati drugim državnim organom, da se zavaruje izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če državni organi pri opravljanju takih nalog naletijo na fizično upiranje ali če se tako upiranje utemeljeno pričakuje. Iz te zakonske določbe izhaja, da upravni organi, sodišča in drugi državni organi sami izvršujejo svoje izvršljive odločbe in tudi sami opravljajo posamezna izvršilna dejanja in je pomoč organov za notranje zadeve — asistenca omejena izključno na samo zavarovanje nemotene izvršitve zadeve iz pristojnosti drugega državnega organa. Delavci organov za notranje zadeve so pri nudenju pomoči pri prisilnih izvršitvah sodnih ali upravnih odločb zlasti dolžni skrbeti, da se izvršba opravi brez motenj, da upostavijo Borci se ne morejo sporazumeti Sporne lokacije ob ulici Pohorskega bataljona v Ljubljani Pred nekaj dnevi je osem članov ZZB NOV, ki so dobili od bežigrajske občinske skupščine lokacijo za graditev štirih dvojčkov, na svoje parcele ob ulici Pohorskega bataljona poklicalo geometre, nekateri pa so tudi že pripeljali gradbene pripomočke. -Prav v tem času so tudi delavci mestne plinarne na rob ceste prestavili plinovod, ki je doslej šel čez omenjene parcele. To pa je bil znak za obče negodovanje dosedanjih naseljencev, še posebej tistih, ki neposredno mejijo na sporne parcele. »Stari« naseljenci — tudi člani ZZB, ki so pred leti dobili lokacijo — so zbrali nekaj več kot 50 podpisov in zahtevajo sklicanje zbora volivcev. Da bi pomiril duhove in omogočil lastnikom ‘ parcel' kar najhitrejši pričetek gradnje, je svet KS Posavje na svojo sejo poklical tudi obe prizadeti stranki. Razpravljali so debelo uro, skupnega jezika pa niso našli. Dosedanji naseljenci so pa tudi že sprožili upravni spor, tako-da svetu krajevne skupnosti n» preostalo drugega, kot izglasovati priporočilo, naj to-žitelji tožbo čimprej umaknejo. Pa tudi sicer se na sestanku niso mogli sporazumeti. Sedanji naseljenci so dokazovali, da na omenjenih parcelah (med njihovimi zgradbami in ulico Pohorskega bataljona) ni dovolj prostora, še zlasti ne za gradnjo dvojčkov. Deloma imajo seveda prav, saj bi v enem primeru bilo med dosedanjo hišo in novogradnjo komaj pet metrov prostora. Hkrati pa so tudi opozarjali na morebitno razširitev ulice Pohorskega bataljona, in na urbanistično ureditev soseske, češ da bi nove gradnje na tem mestu povsem skazile videz. Nasprotnikov tudi ni bilo moči prepričati, da je ulica Pohorskega bataljona povsem stanovanjska cesta in da bo tudi v prihodnje imela isti namen. Ulica pa je že od prej urbanistično napačno speljana-Sicer pa so se nasprotniki novogradenj zavzemali, da bi borci dobili lokacije, toda občina naj jim odkaže druge parcele. Imetniki lokacij pa so nasprotno kar zadovoljni s se- Včeraj-danes'jutri v Ljubljani ROJSTVA — Včeraj se je v obeh ljubljanskih bolnišnicah rodilo 13 deklic in 12 dečkov. PRVI GRAH — Včeraj sc^ na glavnem živilskem trgu začeli prodajati prvi grah iz Dalhiacije. Za zdaj je še precej drag — prodajali so ga po 630 dinarjev -kilogram. ZASEDEN EDINO BELLEVUE — Pred prazniki — kot običajno — število hotelskih gostov upade. Tako je biio tudi minulo noč v Ljubljani, ko so bili hoteli zasedeni največ do dveh tretjin. Edina izjema je bil hotel Bellevue, ki .je bil povsem zaseden. REŠEVALCI — Včeraj so opravili 167 prevozov, vmes so 8-krat prepeljali tudi poškodovance. danjimi parcelami. Naposled so le dobili prostor za gradnjo. naj je še tako majhen in vrinjen. Zanje je edinole važno, da čimprej začno zidati ... — Z vsakim dnem izgubljamo — so dejali. Ni jih težko razumeti. Ta del bežigrajske občine je komunalno dobro urejen, nekateri med njimi pa so za to gradnjo porabili tudi že po 600 tisočakov. Najbolj pa so zaradi spora zaskrbljeni tisti, ki jim bo v nekaj tednih zapadel kredit-Potem bodo sicer imeli lokacijo, denarja pa ne. — Prosim vas, ne mečite nam, polen pod noge — je dejal eden izmed njih — denar nam propada. Toda »stari« naseljenci so ostali trdi. Pač, zahtevali so, naj se razišče, kdo je kriv za urbanistične »luknje« in kdo je sploh odobril lokacijo na tem mestu, člani krajevne skupnosti so sicer opozorili na zazidalni načrt iz leta 1964 in pripomnili, da so na "prejšnjem zboru volivcev sklenili, da na teh parcelah lahko gradijo člani ZZB: — Tudi vi ste dvignili roke! — Tokrat so nas ogoljufali-Sploh pa menimo, da nekdo (!) načrfno neti razdor med borci. Urbanistični greh ulice Pohorskega bataljona spet in spet vznika. Gradnja brez zazidalnega načrta, samovolja nekaterih posameznikov in površnost so predvideno ravno ulico zvijugali. tako da sedaj na njenih robovih cvetita nesloga in prepir. Kakorkoli bodo primer štirih dvojčkov rešili, ne bo dobro. Če gradnje ne bodo dovolili, so trije milijoni, kolikor je občina morala plačati za prestavitev plinovoda, vrženi skozi okno, razen tega pa gre v tem primeru zguba graditeljev v stotisoče- če pa bodo gradnjo dopustil,^ bodo iz nekdanjih borcev tovarišev (dva, ki si zdaj stojita nasproti, sta bila celo v isti partizanski enoti) naredili doživljen j ske nasprotnike. B. SAJOVIC Učinkoviti občani - učinkovita SZDL LJUBLJANA, 28- aprila. — Na včerajšnji konferenci občinskega odbora SZDL za Bežigradom so delegati razpravljali predvsem o / delu Socialistične zveze- Učinkovitost te organizacije po mnenju konference temelji ma učinkovitosti vseh IjudU — občanov, fei soodločajo v skupščinah, upravnih odborih, delavskih svetih in drugih oblikah samoupravljanja ter neposredne demokracije. Delegati so se zavzeli za odpravo forumskih določitev, k čemur je že usmerjena občinska organizacija SZDL. Ni pa še pravih metod dela, ki bi pritegnile k pripravi odločitev in političnemu dogovarjanju čimširši krog ljudi. Izoblikovali so precej predlogov, ki jih bo odbor obdelal pri organizaciji druž-beno-političnega življenja. Občinska konferenca je tudi menila, da bi moral novi statut SZDU uzakoniti takšno organizacijo v Socialistični zvezi, da bi se čimbolj uveljavljala neposredna socialistična demokracija. Ko so razpravljali o uspehu javnih tribun, so dejali, da bodo javne tribune dobro obiskane, razprava na njih pa vsestranska šele takrat, ko bodo občani imeli občutek, da soodločajo o pomembnih družbenih zadevah. To pa ne velja le za javne tribune, am-4 pak za vse oblike dela Socialistične zveze, tudi za zbo-. re volivcev, ki jih sicer ne gre mešati z javnimi tribunami. Precej so govorili tudi o mladini. Gre za način, kako bi SZDL krepkeje povezala vse. ki imajo na skrbi mladino (starše, šole, družbeno-po-litične organizacije). Sicer pa bo občinski odbor o tem priredil javno tribuno. Govorili so tudi o vlogi. in nalogah zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. V prihpdnje bodo morali odborniki tega zbora poskrbeti za tesnejše povezovanje delovnih kolektivov v vsah skupnih zadevah. Ti odboiniki pa bodo morali biti tudi bolj pozorni do vseh zadev, ki se nanašajo na občana kot potrošnika in stanovalca in ne le proizvajalca. Ob koncu so izvolili tudi dva delegata za VI. kongres SZDL Jugoslavije. To sta sodnik Franc Artnak in novinar Marjan Javornik. B- SAJOVIC javni red in mir, če je bil pri izvršbi ogrožen, da fizično zavarujejo delavce, ki opravljajo izvršilna opravila, in da ukrepajo proti storilcem kaznivih dejanj in prekrškov, katerih namen je preprečiti uradno dejanje. Organi za nofranje zadeve ne morejo ocenjevati zakonitosti ali smotrnosti sodne ali upravne odločbe, ker jim taka pravica z zakonom ni dana. Ti organi imajo pravico ocenjevati, ali je zavarovanje izvršitve takih odločb glede na dejanski ali pričakovani odpor potrebno aline. V primeru črnih gradenj v Godešiču je SO Škofja Loka zaprosila z dopisom št- 351-324/1966 postajo milice Škofja Loka za asistenco oziroma zavarovanje pri izvršitvi odločbe tega upravnega organa ob nameravani porušitvi -začetih ' gradenj stanovanjskih hiš Porente Pavla in Omana Jožeta. Na podlagi tega zaprosila je postaja milice Škofja Loka nudila asistenco prvič dne 31. 1. 1966, ko naj bi gradbeno podjetje Tehnik opravilo rušenje- Upravni organ pa je tedaj od izvršbe svoje odločbe odstopil zaradi groženj lastnikov - nedograjenih hiš- Iz teh razlogov oh tej priliki asistenca in s tem povezano ukrepanje milice ni bilo potrebno. Zahteva po asistenci je bila ponovljena 17/1 s tem, da ta uprava zagotovi za 25- 4. 1966 prisotnost potrebnega števila miličnikov, ki naj bi preprečili pričakovani odpor. Ob ponovnem poizkusu izvršitve odločbe o rušenju spornih zgradb je uprava za notranje zadeve Kranj določila za asistenco 20 miličnikov, ki so ob približno 6.30 prišli na kraj, kjer naj bi se opravilo rušenje- V neposredni bližini začetih gradenj se je zbrala večja skupina ljudi z raznim orodjem, sekirami, težkimi kladivi, z železnimi palicami in opeko, ki je hotela preprečiti dostop minerjev do objektov, ki naj bi se porušili. Miličniki so takoj opozarjali zbrane ljudi, da naj se mimo razidejo in naj ne ovirajo izvršbe, ker bodo sicer primorani uporabiti prisilna sredstva. Zbrani ljudje teh opozoril niso upoštevali, temveč so napadli miličnike z grobimi psovkami, začeli vanje metati opeko ter jim groziti z orodjem. Ob tej priliki so miličniki, da bi obvladali odpor, uporabili fizično silo in odstranili dva najhujša kršitelja, medtem ko je manjša skupina, upoštevaje opozorila, zapustila prostor in odšla proti vasi Godešič. Večina iz te grupe pa se je umaknila v na pol dograjeno hišo Porente Pavla in tam še nadalje nudila odpor. Miličnikom je uspelo, da so nekaterim odvzeli orodje, nekaj pa se jih je umaknilo na zgornjo ploščo zgradbe, od koder so še naprej z opeko obmetavali miličnike- Med miličniki, ki so intervenirali, se je eden hotel povzpeti na ploščad prvega nadstropja. — Porenta Ivanka, žena lastnika začete grafcnje, je vanj vrgla dvojni votlak in ga zadela v glavo, pri čemer je miličnik omahnil, padel približno 3 m globoko^ in se težko poškodoval, tako da leži v bolnišnici. Kljub takemu ravnanju so prisotni miličniki ponovno prigovarjali zbranim ljudem na zgornji plošči, naj se razidejo, saj so vendar poškodovali miličnika. Zbrani pa so odgovorili' s še hujšim obmetavanjem miličnikov z opeko in mahanjem z orodjem- Miličniki so so nato povzpeli na zgornjo ploščad in zbranim odvzeli orodje ter jih odstranili s stavbe. Med osebami, ki so bile na zgornji ploščadi, je bila tudi nosečnica, proti kateri nd bila uporabljena sila in je ostala na ploščadi vse dotlej, dokler ni prišel po, njo njen mož. Po okolnostih, ki so bile_ do sedaj ugotovljene, bi se miličniki lahko izognili delnemu oviranju novinarja TT pri opravljanju njegove dolžnosti v tem primeru. Pri celotnem zavarovanju izvršbe in premagovanju odpora je bila uporabljena gumijevka v dveh primerih, in to proti dvema moškima. Med obvladovanjem odpora je bilo deset ljudi, od tega sedem moških in tri ženske (Porentova skupaj s svojim otrokom, od katerega se ni hotela ločiti), odvedenih na postajo milice Škofja Loka. Vzeti so jim bili osebni podatki zaradi uvedbe kazenskega postopka oziroma prijave sodniku za prekrške glede na napade na službujočega organa in na grobost pri upiranju. Do približno 10.30 ure so bili vsi izpuščeni in so odšli domov. Milica si prizadeva, da pride čim manj do taikih in sličnih konfliktnih situacij. To pa seveda ne zavisi samo od nje. Tudi v tem slučaju so bile okolnosti take, da smatramo, da je bila asistenca in ukrepanje opravljeno v mejah njenih zakonitih dolžnosti in tudi pooblastil ter da je bila sila uporabljena v skrajni nuji in le zoper tiste, bi kljub večkratnim opozorilom niso prenehali z odporom ter grobo napadali in žalili miličnike. IZ PISARNE UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ Občinski odbor SZDL o Godešiču S predkongresne konferenca SZDL v Škofji Loki ŠKOFJA LOKA, 28- aprila. — Na današnji izredni občinski konferenci SZDL v Škofji Loki, ki so jo bili sklicali pred VI. kongresom SZDL Jugoslavije, so po razpravi zlasti o nekaterih gospodarskih problemih in o šolstvu v občini, izvolili za delegata podpredsednika občinskega odbora SZDL Janeza Mraka. V točki »razno« pa so razpravljali o godešiški zadevi. Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar je znova obširno razložil, kaj vse so prej storili, da bi črno gradnjo v Godešiču preprečili kolikokrat so Omana in Porento opozarjali, ustavljali gradnjo, dokler niso izdali naloga za rušenje. Zdaj je položaj tak, da bo morala občinska skupščina zahtevati, naj višji organi imenujejo komisijo, ki bi vse skupaj raziskala, hkrati pa tudi ocenila pisanje tiska in oddaje RTV. je dejal- Po njegovem mnenju je namreč to pisanje vzrok za nastali položaj, kajti če tisk ne bi pisal o dogodkih, v Škofji Loki ne bi bilo takega političnega vzdušja. Poudaril je tudi, da sta dve struji in da ena izmed njiju grozi odbornikom in tistim, ki se zavzemajo za zakonitost. V razpravi je večina disku-tantov podprla predsednika skupščine, politični sekretar občinskega komiteja Leopold Kejžar pa se ni strinjal s tem, da »nam jo je tisk zagodel«. »Vprašanje je, ali je naš aktiv tako močan in organiziranost takšna, da do vsega tega ne bi prišlo.« Glede včerajšnje seje občinske skupščine pa je dejal, da se 4bodo morali odborniki navaditi nđ to, da bodo tudi polemizirali s tistimi, s katerimi se ne strinjajo. Tako pa je bilo slišati le glas nekaterih. Diskutanti so se strinjali s tem, da je treba napraviti red pri gradnjah- Ob tem se je sprožila razprava o. urbanizmu sploh in so poudarjali, da je prosilcev za lokacije dosti več kot lokacij in da bi bilo treba to sprostiti. Ob koncu so sklenili, da bodo skušali občane podrobno seznaniti š tem, kako je bilo z godešiško zadevo, občinski skupščini, komiteju in sindikalnemu svetu pa so priporočili, naj protestirajo pri uredništvih časopisov zaradi dezinformiranja javnosti in zahtevajo, da le-to napako popravijo- To naj stori tudi občinski odbor SZDL- V. JARC Vprašanja in odgovori Izplačevanje pokojnine, če upokojenec spremeni stalno prebivališče G. T- — Ste upokojenec in se boste za stalno preselili iz M. v L. Ali morate spremembo stalnega prebivališča spo ročiti komunalnemu zavodu za soc zavarovanje, ki vam je priznal in ki vam izplačuje pokojnino in ali vam bo ta zavod še naprej izplačeval pokojnino oziroma ali vam bo izplačeval pokojnino za vod, na katerega območje se boste preselili- Odgovor: Upokojenec je dolžan sporočiti zavodu za so. cialno zavarovanje, pri icate rem je uveljavil pokojnino (matični zavod), spremembo svojega stalnega prebival*=ča in svoj novi naslov. Matični zavod bo po prejemu tega sporočila poslal vaš pok jnin. ski spis zavodu, pristojnemu za vaše novo prebivališče, 'ti vam bo nato izplačeva, pc kojnino. Carinska oprostitev invalidov B. S. R. — Do kakšnih ca-rinskih oprostitev so upravičeni invalidi? Odgovor: Invalidi so do 15 točki 18. člena zakona o carinski tarifi oproščeni lač' la carine le za ortope de in druge pripomočke, ki lih za osebno rabo prinesejo ?li do bijo iz tujine Do'druirib ca rinskih oprostite« pr o vozi. predmetov iz tujine niso upravičeni. Nujni delež H- K. — Z oporoko nameravate zapustiti vse šVoje nepremično premoženje ženi. Kako bi izključili, da bi otroci kot nujni dediči dedovali del vaše zapuščine v naravi? Odgovor: Po 32. čl- zakona o dedovanju gre nujnemu de diču določen del vsake stvar in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Vendar lahso opo ročitelj določi, da dobi nujru dedič svoj delež le v denarju. Povečanje pokojnine borcu NOV P. V-Z- — Ste upokojenec z 42 leti pokojninske dobe. Ali vam gre glede na to, da ste bili od leta 1944 dalje v partizanih, kako povečanje pokojnine? Odgovor: Po 73. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavar /vanju se borcem NOV, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj 9 9. 1943 ah pozneje, pokojnina, od merjena po pokojninski dobi, poveča, in sicer borcem NOV od leta 1944 za 30 odst., ven dar pa ta povečana poko mina ne sme presegati 85 odst. pokojninske osnove Ker vam je glede na to, d«? imate 42 let pokojninske dobe, pokojnina že odmerjena v 85 odst. pokojninske osnove, pri vas povečanje pokojnine ne pride v poštev. , Napotilo za začasno zaposlitev v tujini M. C- — Ali je občinski zavod za zaposlovanje postopa1 pravilno, ni razumljivo, še manj upravičeno. Ai: ’ uvoz zaradi intervencije ali popestritve izbire čistilnih praškov, ali je predvsem priložnost. za »popestritev« dohodka trgovme? Še enkrat: anonimnost Bogomil Bitežnik iz Kopra soglaša s Stankom Batičem (Delo 15. aprila) glede anonimnosti, ie da dodaja k njegovim mislim še tole: marsikdo bi se oglasil v razpravi na sestanku, če bi lahko ostal nezapažen. Pri tem ne gre za zahrbtnost: mnogo je ljudi, ki se nočejo javno kazati. Mnogi so, ki. bi radi sodelovali pri razčiščevanju raznih stališč in s tem posredno pomagali povečevati vrednost in ugled svojega naroda, pri tem pa želijo ostati anonimni. Tudi sam bi večkrat posegel v javne razprave na raznih sestankih, če mi ne bi bilo treba vstati m če se ne bi takoj obrnile v govornika vse oči v dvorani. Imenujte to skromnost, strah ali lagodnost — jaz nimam teh lastnosti za negativne. Poleg tega mnogi niso govorniki ali imajo tremo. Po drugi strani pa je na javnih sestankih mnogo »poklicnih« razpravljavcev, ki gredo ljudem na živce. Tovariš Bitežnik, povsem soglašam z vami. Ko sem govoril o anonimnosti kot negativnem pojavu, sem pri tem mislil tiste, ki se z anonimnostjo izogibajo odgovornosti. Anonimni pisec, denimo, očmi človeka, govori o njem nepreverjene stvari ali si jih celo izmišljuje, da bi se mu maščeval. Take . grdobije celo stopnjuje, ker ve, da zanje ne odgovarja in da je skrit v temo anonimnosti. Inteligenten človek takega pisma ne bo vzel zares, ampak vsi ljudje niso inteligentni in humani, tako da celo zaradi anonimnega pisma z izmišljeno vsebino lahko pade senca na povsem nedolžnega človeka. Potem je anonimnost zaradi skromnosti. Poznamo ^иф anonimnost zavoljo sla-'bih izkušenj, ko je; denimo, človek odkrito govoril o napakah in doživel zato neljube posledice. V takem ozračju si pogosto pomagajo z anonimnimi pismi. Vaša misel o razpravah na sestankih me je spodbudila k razmišljanju o tem, da bi kazalo uvesti še možnost pismenih prispevkov. Ce kdo ne želi vstati, da bi -govoril, naj napiše svoje pripombe, kritiko ali predlog na list papirja in ga pošlje de-. lovnemu predsedstvu. Le-to bi moralo z : vsebino seznaniti udeležence zbora: pismeni prispevek bi moralo obravnavati enako kot ustno razpravo. Pts.tizacšja tehnokracija Prof. inž- Josip Boncelj iz Zagreba nam je poslal pismo, v katerem predlaga naslednje: »Iz raznih vprašanj vidim, da 99% ljudi ne ve, kaj je »etatizacija« in kaj »tehnokracija«. Kot vaš naročnik si dovoljujem predlagati, da objavite * informativen članek, ki bo najprej pojasnil pojem, nato pa ob konkretnih primerih pokazal, kako take težnje zavirajo gospodarsko reformo. O rem je govor skoro v vseh objavljenih referatih. Marsikateri bralec, posebno na de želi, vam bo hvaležen za pojasnilo.« Tovariš Boncelj, hvala za predlog. Naj brž je res, da pojme, ki se pogosto pojavljajo v našem časniku, le redko pojasnimo, tako da ljudje marsičesa v našem pisanju sploh ne razumejo. Naj poskusim na kratko pojasniti oba pojma — etatiza-cijo in tehnokracijo. Pojem etatizacija pomeni večanje udeležbe države pri razpolaganju s premoženjem, v ekonomskih odnosih, v upravljanju gospodarstva in na vseh drugih področjih družbenega življenja. Etatistične težnje so,.denimo, v zahtevi, da bi država s predpisi urejala razširjeno reprodukcijo, namesto da o tem odločajo kolektivi sami. Etatistične težnje so, na primer, v zahtevi po krepitvi administrativnega urejanja cen, namesto da bi družbeno nadzorstvo cen temeljilo na ekonomskih analizah in merilih. In tako dalje. Tehnokracija je bila prvotno oznaka za ameriške utopistične ideje, ki so smatrale, da bi plansko tehnično upravljanje in oblast tehnikov nad sredstvi za proizvodnjo pomagalo iz krize in omogočilo ekonomsko blagostanje za vse. Tehnokrati-zem v širšem pomenu besede pomeni, da je s tehničnimi sredstvi mogoče rešiti vsa družbena vprašanja, skratka, da tehnika rešuje vse. Stane Kranjc je v reviji Teorija in praksa št 5/64 zapisal, da je tehnokracija deformiran in nenormalen način urejanja družbenih vprašanj, nevaren za demokratičen razvoj, ker spodbuja kult tehnologije in omalovažuje samoupravljanje delovnih ljudi. Dogaja se, da skupina ljudi v kakem podjetju (ali ustanovi) dejansko odloča o vsem; pri tem je samb-upravljanje kulisa, za katero skriva svoje nedemokratične postopke. Tehnokratske so tudi ideje o tem, češ da je samoupravljanje vir vseh težav in da bi s »trdo roko« uspešneje upravljali gospodarstvo. Zakaj molčimo? Anton Kežman, upokojeni železničar iz j Dobove -«je poslal daljše pismo, ki ga žal j ne moremo v celoti objaviti. Ne morda I zato. ker je kritično, ampak predvsem zato, ker nam skopo odmerjen prostor v tej rubriki tega ne dopušča. Anton Kežman pravi, da ga je k pisanju spodbudil praznik železničarjev in nedavna burna polemika o železničarskih tegobah. V pismu govori o tem, kako so včasih delali na železnici ljudje, ki so imeli bogato tehnično znanje. Po vojni so zaposlovali na železnici tudi ljudi, ki so pričeli uveljavljati svojo veljavo ne po strokovnosti, temveč po svojih osebnih občutkih. Leta 1949 je napisal daljše pismo o personalni politiki na železnici. Namesto, da bi prišli raziskovat obtožbe^ so ga zaradi lažne obtožbe zaprli. Kasneje so ga izpustili in upokojili z začetniško plačo uslužbenca brez šolske izobrazbe. V pismu je tudi naslednje vprašanje: »Zdaj pa vas, tovariš urednik, vprašam, kako je mogoče, da se kljub 20-letnemu demokratičnemu razvoju nekatere anomalije ne smejo niti omenjati, kaj šele grajati. Koga se bojimo? Cel svet nas upravičeno smatra za herojsko ljudstvo, a bojimo se ali servilno molčimo, pa niti ne vemo pred kom ...« A. Kežman nato govori 0 sVoji preteklosti, ko je že v dijaških letih preučeval marksizem, pa ni nikjer našel opomina: molčite, potuhnite se!, temveč zgolj: govorite, delajte, vzgajajte! Tovariš Kežman! če ste bili po nedolžnem obsojeni, imate še zmeraj možnost, da zahtevate obnovo postopka. Sicer pa lahko odgovorim na vaše pismo le z mislijo, da ni razloga za to, da bi človek molčal ali se potuhnil. Morda so res v kakem podjetju ali kraju razmere, ki dopuščajo samovoljo posameznikov, vendar to ne sme vzeti človeku vere in volje do sodelovanja pri graditvi nove, boljše družbe. Narobe: to ga mora spodbujati k dejavnosti, k še večjim naporom za napredek. To se morda sliši kot fraza, ampak z zaostalostjo in napakami se res ni mogoče spoprijemati drugače kakor odkrito, pogumno in z vedrim pogledom v prihodnost. V razmerah samoupravljanja že nastaja sproščeno ozračje; čedalje manj je ljudi, ki klečeplazijo in ki ne povedo od* krito vsega, kar mislijo. Toda tudi taki so r;e. Oblikovanje lika človeka - samoupravljavca je namreč proces, ki ne more biti končan čez noč in ki ne poteka gladko — brez ovir. Odmevi na naše pogovore • Naša sramota. Z. H. piše, da se ob sojenju predsedniku zeniške občinske skupščine Amautoviču čudi, kako more človek na takem položaju poneveriti kar 21 milijonov starih dinarjev. To je sramota. Takih je več, samo odkrijejo jih ne. Morda tudi take stvari pripomorejo, da naše gospodarstvo tako šepa. Zato moramo take stvari čim hitreje odkriti in najstrože kaznovati. Posebno take, ki so na odgovornih položajih in ki zlorabljajo zaupanje ljudstva. Zgražam se, ko pomislim, kako trdo moram garati za pošteno prislužen denar, ki mi je potreben za vsakdanje življenje. Tovariš Z. H., da, to je sramota, čeprav je, kot pravi statistika, gospodarskega kriminala iz leta v leto manj, nas vsak tak primer vznejevolji. Najbolj nas jezi, kadar tx> počenjajo ljudje, ki so na odgovornih položajih in ki s tem, kot pravite, zlorabijo zaupanje ljudstva. Taki primeri seveda ne morejo pogubno vplivati na naše gospodarstvo, so pa vseeno hudo škodljivi. ker povzročajo, kot pravimo, politične probleme. Včasih nas moralna škoda lahko bolj ovira kot materialna. Hvala vam za pismo, drugič se pa kar podpišite s celim imenom. FRANC ŠETINC PRED POHODOM »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Desetič po lovoriko... ŽAK Ljubljana osvojila 9 prvih, 3druga, eno tretje in 2 šesti mesti NAJMLAJŠI na pohodu Dosežki atletov ŽAK Ljubljane v devetih pohodih »Po poteh partizanske Ljubljane« so izredni, dani marljivega šišenskega atletskega kolektiva so nastopili z velikim uspehom v vseh najpomembnejših tekmovalnih disciplinah te največje slovenske in tudi jugoslovanske, in enkrat celo mednarodne športno-politične manifestacije in osvojili 9 prvih, 3 druga, eno tretje in 2 šesti mesti. Zavidanja vreden uspeh, ki ga še dolgo ne bo dosegel nihče! Tudi za deseti jubilejni pohod se Siškarji marljivo pripravljajo. Nastopili bodo v treh disciplinah, in sicer v tekmovalnem pohodu za člane na 25 km, teku posameznikov na _ 15 km in štafetnem teku mladincev (5xl000m). V sredo popoldne je bila na stadionu Ljubljane v šiški nogometna tekma amaterskih reprezentanc Slovenije in BiH. Le malokdo od ljubiteljev nogometa pa je opazil prizadevnega trenerja Ljubljane Gabrška, ki je dajal zadnje nasvete šesterici svojih varovancev (Hafner, Koman, Potočnik, Kle- NOGOMET Olimpija : Dinamo 5:3 LJUBLJANA, 28. apr. Na Slovanovem stadionu je bila nogometna tekma (liga mladih), v kateri je Olimpija premagala zagrebški Dinamo 5:3 (3:2). Strelci: Oblak 2 ter Šubic, Ceh in Nikolič za Olimpijo, za goste pa so bili uspešni Gucmirtl 2 in Lamza. Pred nekaj sto gledalci je sodil More iz Ljubljane. Olimpija: Zupančič, Škufca, Jo-vičevič, Jalševec, Bjedov, Ceh, Grbavac, Nikolič, Šubic, Goleč, Oblak. Dinamo: Mrganj, Klun. Fuček, Raguš, Blaškovič, Vrhovec, Lipo-šinovič. Lamza, Cvitkovič, Gucmirtl, Kobeščak. Moštvi za tekmi z Anglijo in Madžarsko BEOGRAD, 28. apr. Selektorji NZJ Miljandč, Gegič in Tiraanič so določili 16 kandidatov za pot v London, kjer se bo 4. maja reprezentanca Jugoslavije sestala z nogometaši Anglije. V ponedeljek bodo odpotovali v Ix>ndon: šoškič, Cuzzi, Vujovič, Bečejac, Rašovič, Vasovič, Samardžič, S. Mcjsov, Skoblar, Mehe. Djajič. PanteliČ, Ramljak. Gugleta, Mušovič in Bajič. Tudi za tekmo z Madžarsko, ki bo 8. maja v Zagrebu, pridejo v poštev isti igralci, vendar brez igralcev Partizana, ki bodo 11. maja igrali v finalu pokala evropskih prvakov. Selektorji so določili tudi mlado reprezentanco, ki bo 7. maja igrala v Pečuju z ustrezajočo reprezentanco Madžarske. V tej ekipi bodo: Knežević, Fazlagič, Sekereš. Brzič, Sliško-vič, Vukoje, Jantoljak, Milevoj, Dakič, Wacha. Andjelkovič, Benco; Zagorc, Trivič, Dojčinovski, šestič. Sarajevo v Ljubljani V soboto, 30. t. m., bo na centralnem stadionu v Ljubljani prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med Olimpijo in Sarajevom. Začetek ob 16.15. Prodaja vstopnic je pri Kompasu in SAP- 1 Ljubljanska podzveza Trinajsto kolo ljubljanske nogometne podzveze je minilo brez presenečenj. Rezultati: Dob : Zagorje 2:6, Sava Domžale 3:4, Rakek : Litija 0:1, Induplati : Rudar B 1:3 (izven konkurence). V vodstvu so Zagorje z 22 točkami Dred Litijo 20, Domžalami 19 točk itd. Podzvezna mladinska liga: Sava : Domžale 1:1, Dob : Zagorje 0:9, Rakek : Litija 1:5. Vodijo z 20 točkami. .inska mladinska liga: Slovan Hrastnik 5:0, Sloboda : Ljubljana 1:3, Kamnik : Usnjar 1:0, Olimpija B : Ilirija 1:4. Vodi Ljubljana z 22 točkami pred Slovanom 18 točk itd. Prvi razred VII. kolo: Komet : Medvede 2:1, Motvoz : Elan 2:10, Enotnost : Krajina 2:1. V vodstvu je Bela krajina pred Elanom, oba 11 točk. Pionirji: Slavija : Olimpija B 0:0, Slovan A : Olimpija B 0:1, Ljubljana : Slovan B 4:1, Ilirija : Svoboda 6:1. Vodi Olimpija A z 19 točkami. SPETIČ Jugoslavija: ZDA 69:59 Nihče nepremagan na izrednem SP v košarki SANTIAGO, 28. aprila. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je premagala na izrednem svetovnem prvenstvu ekipo ZDA 69 : 59 (34:28). JUGOSLAVIJA: Ražnjatovič 18, Korač 13, Cvetkovič 11, Rajkovič 10, Daneu 6, Kovačič 5, čermak 4, Bassin 2. ZDA: Rhein 12, Ro§co 10, Clark 9, itd. Igra je bila izredno ostra in hitra- Kapetan reprezentance in prav gotovo eden najboljših igralcev na turnirju v Čilu Ivo Daneu je tokrat napravil že na začetku srečanja 4 osebne napake in tako ni mogel več dosti prispevati k temu velikemu uspehu naše izbrane vrste. Američani so v prvem delu igre zelo netočno streljali na jugoslovanski koš, pa tudi njihovi streli s kazenske točke so bili nezanesljivi (od 12 metov so realizirali samo 4)- Na tekmi je bilo izključeno zaradi petih osebnih napak na vsaki strani skoraj po pol moštva, kar priča o ostri igri obeh nasprotnikov. Drugi polčas je potekel v premoči jugoslovanske reprezentance, saj so zmagovalci prikazali igro najvišjega razreda. še posebej so se odlikovali Bassin (le-ta je navdušil gledalce s svojimi vragolijami), Ražnjatovič in ob koncu tudi izredni Korač, ki so ga vse do zadnjih petih minut Američani dokaj dobro čuvali. V drugi finalni tekmi ’ je Bolgarija premagala Španijo 75:72 (41:29), v tolažilni skupini pa sta bila dosežena taka izida: Panama—Mehika 75:67 ( 32:31) in Paragvaj—Argentina 69:65 (31:29). SZ ZDA Jugoslavija Bolgarija. Brazilija Španija Čile SKL — MOŠKI Rudar : Ljubljana 66:58 (30:24) TRBOVLJE. 28. apr. Pred 300 gledalci • je Rudar premagal Ljubljano 66:58 (30:24). Tekmo sta dobro sodila Hojs in Obersnel (Lj). RUDAR: Otopal 14, Virt 4, De- 4 3 1 267:210 6 4 3 1 301:257 6 4 3 1 282:254 6 5 3 2 379:393 6 4 2 2 282:287 4 5 1 4 348:389 2 4 0 4 254:313 0 želak 24, Sušnik 7, Lovrič 2, Perpar 12. LJUBLJANA: Kapelj 19, Miloševič 2, Jelačin 9, Peršin 17, Lajovic 11. V začetku so bili domači v premoči. Ko je Rudar vodil s 13 koši razlike, je bila tekma zaradi naliva prekinjena. Nato so se gostje znašli na mokrem igrišču in so zmanjšali razliko. J. SAVŠEK Maribor : Jesenice 57:64 (27:23) MARIBOR, 28. apr. — Na stadionu v Ljudskem vrtu v Mariboru je v sredo zvečer domača ekipa v tekmi republiške košarkarske lige precej nepričakovano podlegla moštvu Jesenic. Sodila sta Pur (Žalec) in Zule (Domžale) zelo dobro. — Mariborčani so zaigrali sprva zelo dobro in celo povedli s 7:0, ko pa je moral zaradi poškodbe iz igre njihov najboljši igralec Kralj, jim ni šlo več, kljub temu pa so obdržali ob polčasu še Drevi: Radnički -Olimpija V drugem kolu : še ni košar kar- ob 19. uri v dvorani v Topniški ulici pomerili dvanajsterici državnega prvaka Radničkega iz Beograda in domače Olimpije, v predtekmi pa bodo Igrali košarkarji Olimjfije in Ilirije (ob 17.30). Srečanja med Radničkim in Olimpijo so bila vedno razburljiva, saj državnim prvakinjam tudi takrat, ko so bile v najboljši formi nikoli m uspelo premagati Olimpije tudi doma za več ko pet ali šest točk. Zmage, ki jih je Radnički pospravil v Ljubljani, so bile sad samo večje izkuš Beograjčank. Letos Radnički igral za točke, ker je bila prva tekma s Splitom zaradi nedogra-jenosti splitskega igrišča preložena za pozneje, Ljubljančanke pa so izgubile tekmo s Crveno zvezdo na Kalemegdanu za pičlih 5 košev, kar priča, da so igralke Olimpije dobro pripravljene. Glede na tak razpored moči pri obeh ekipah je pričakovati veliko borbo. kajti ne glede na končno uvrstitev Olimpije sö morebitne osvojene točke v Topniški ulici za vse neposredne tekmece za prvo mesto v državi najdragocenejše. Slovan : Gorizziana 71:65 (30:35) GORICA, 28. apr. V prijateljski košarkarski tekmi je ljubljanski Slovan premagal vodeče moštvo П. italijanske lige Gorizziano 71:65 ( 30:35). To j bila prva zmaga Slovana v srečanjih z goriški-mi košarkarji. V prvem delu igre gostje zaradi izredno trdih plošč, niso zadevali tako kot doma, v drugem 'polčasu pa so zaigrali prav. dobro in v finišu premagali JESENICE, 28. apr. — Košarkarice Jesenic so odigrale sinoči prijateljsko tekmo za trening in premagale gostje iz Ljubljane s 44:31 (20:10). P. K. Vlak za Dortmund na slepem tiru M. Kersnič o mednarodnem telovadnem turnirju v Varšavi V okviru priprav za svetovno prvenstvo v Dortmundu je poljska telovadna zveza organizirala mednarodni telovadni turnir z dokaj pisano udeležbo. Na turnir so bili povabljeni tudi telovadci iz SZ, vendar se ga iz neznanih vzrokov niso udeležili. Prav tako ni znano zakaj Gimnastična zveza Jugoslavije ni poslala na turnir nobene telovadke — kljub povabilu. Udeležba na tako kvalitetnem turnirju bi bila nedvomno koristna. Poglavitni značilnosti tekmovanja v moški konkurenci sta bili izredna pripravljenost v obveznih in tudi poljubnih vajah in visoka kvalitetna raven, ki jo je že dosegla dobra tretjina tekmovalcev. Od lani je pri večini opazen precejšen vzpon navzgor. Ves čas turnirja je bilo čutiti, da je svetovno prvenstvo pred durmi in lahko rečem, da večini ni potrebno ničesar drugega kakor le obdr- žati že doseženo stopnjo. To pa nas ponovno opozarja, da se drugod po svetu za tovrstna tekmovanja »malce« drugače pripravljajo kakor pri nas, ko so priprave večidel stihijske in skušamo rešiti gugajočo se barko v zadnjih mesecih in tednih. bi omenil, kako je s pripravami naše reprezentan ce. Po 'načrtih Gimnastične zveze Jugoslavije naj bi bile priprave I I I I B I I I I I I I I I L AVTOMOBILSKE Velika izbira svetovnih znamk. Sodoben servis. Brezplačna montaža. Naši strokovnjaki govore slovensko! Zaloga vseh vrst klinastih jermenov. CARL ZAUNSCHIRM GRAZ, Grieskai 16 sredi mesta ob Muri I I I I I I I I I I I I I J trikrat po dvanajst (12) dni pred svetovnim prvenstvom in dve mednarodni tekmovanji. Mar je to dovolj? Vse kaže, da je — saj GZJ ni storila ničesar, da bi program priprav razširila, marveč ji je še ta odveč. Za priprave telovadne reprezentance hi bila potrebna minimalna sredstva, vendar jih ni mogoče dobit^. Elementov najtežje skupine je bilo videti na pretek, tako na primer so skoki s krogov vsebovali ali dvojni salto ali pa salto z dvojnim obratom. Odskoki z droga niso bili tako pestri kakor težki, saj je večina tekmovalcev končala vajo s saltom z dvojnim obratom. Viden napredek sem opazil na konju z ročaji, ki je bil vedno Ahilova peta takih tekmovanj. — Tekmovalci so se že približali najtežjim prvinam. nekateri pa celo že načeli zakladnico najtežjih možnih kombinacij. O svoji uvrstitvi na 15. mesto lahko povem le to, da tudi brez nekaterih spodrsljajev ne bi bil bistveno izboljšal plasmaja. Zajec tiči torej v drugem grmu! Potrebno je posvečati več pozornosti izvedbi elementov, drži nog, težini elementov itd. Povrh tega sem tak plasma lahko pričakoval, saj sem od osrednje zveze šele en teden prej izvedel, da je to tekmovanje v celotnem dvanajsteroboju, sam pa sem se pripravljal le za poljuben program. Kaj hočemo — Beograd je tako zelo daleč od .Ljubljane. O tekmovanju v ženski konkurenci lahko rečem samo to, da napreduje ta zvrst telovadbe mnogo hitreje kakor moška. Zlasti bradlja, gred in parter so se razvili do zavidljivih višin. Videti je bilo elemente, ob katerih se lahko samo vprašamo, kje so meje te športne panoge in ali je to sploh še šport in ne že prava akrobacija .. . Zmagala je Jana Kubicko-va (CSSR) 75.40 pred Malgarsato Wilezek (Poljska) 74,50 in Elke Meissner (NDR) 74,15. Kaj pa naša reprezentanca? Do svetovnega prvenstva v Dortmundu nas ločijo samo še dobri štirje meseci. Takoj je treba pričeti z intenzivnimi pripravami, kajti le tako bomo lahko dostojno zastopali našo državo. Sama dobra volja ne more delati čudežev. Zato naj odgovorni forumi čimprej preskrbe sredstva, da bi se lahko takoj začeli pripravljati. Vlaka za Dortmund še nismo zamudili; če se bomo zavzeli vsi, se lahko s slepega tira še zapeljemo na glavnega. M11 .ki\K.Q KERSMIC IVER DNEVA Naposled sodelovanje Pred dnevi so mizo zastopniki lektivov Ljubljane in Olimpije-Svobode ter se pogovorili o sodelovanju obeh ljubljanskih atletskih klubov v tej sezoni, čeprav je tako sodelovanje lahko samo koristno, pa je tudi res, da doslej ni bilo kaj prida skupnega dela. Atletski delavci teh dveh klubov so se za zdaj domenili za nastope na skupnih prireditvah v prihod------------------ŽAK Ljubljane Gabrška pa so pooblastili, da izdela predlog za skutino delo do konca sezone. Tako sodelovanje bo nedvomno samo prispevalo k ponovnemu razcvetu ljubljanske, atletike, ki je ta čas v zastoju. M. D. TENIS Danes začetek Španija : Jugoslavija BARCELONA, 28. ' apr. V Bar-celoni so danes izžrebali pare za dvoboj I. kola Davisovega pokala med Jugoslavijo in Španijo. 29. aprila bosta igrala Pilić in Gisbert ter Jovanovič in Santana, 30. aprila bosta igrala para in 1. maja Jovanovič in Gisbert ter Pilić in Santana. BOLOGNA — Po prvem dnevu tekmovanja za Davisov pokal vodi Italija proti Sovjetski zvezi 2:0. LONDON —v. Igralci Anglije vodijo po prvem dnevu proti Novi Zelandiji v Davisovem pokalu 2:0. Novo na tujem BREGENZ — Nogometna reprezentanca So\)jetske zveze je premagala Schwarz-Weiss Bregenz 2:1 (1:1). VALENCIA — Nogometna reprezentanca Španije je v okviru priprav za nastop na' svetovnem prvenstvu premagala francoskega ligaša Bordeaux 6:0 (2:0). BARCELONA — V prvi polfinalni tekmi za pokal sejemskih mest je Barcelona premagala angleško ekipo Chelsea 2:0 (1:0). Tekmo je videlo 50 tisoč gledalcev. >ka je pre-moštvo 'Italije 2:0 (2:0). NEW YORK — Naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji je osvojil Griffith, ki je premagal Nigerijca Tigerja v 15. rundi po točkah. Brez Škarij menčdč, Slabanja in Zahov od Olimpaja-Svobode), ki so se odpravljali na izbirno tekmo, kajti v ekipi, ki bo šla ob žici je prostora samo za peterico. — čeprav je naša vrsta letos močno okrnjena, saj so ta čas Span, Verdnik in Najstič pri vojakih, je pripovedoval trener Gabršek, pri temj>a je nenehno gle- so se zbirali njegovi najmlajši varovanci za tek na 1000 m, smo se potrudili z vsemi močmi, da bi tudi letos dosegU kar najboljšo uvrstitev. Fantje so začeli s pripravami že meseca novembra in njihovi treningi so biU prilagojeni štirim tekom: krosu, ljubljanskemu pohodu, teku osvoboditve po zagrebških ulicah in kumrov škemu maratonu. Zaradi teh tekov so morali atleti vaditi povsem drugače, kot če bi se normalno pripravljali za atletsko sezono na stezah. Toda volja za uspehom na pohodu je bila močnejša od morebitnih njihovih želja za dobrimi uvrstitvami na stadionih že v prvih spomladanskih mesecih. Utrinki ZLATE URE PARTIZANOVIM NOGOMETAŠEM — Pred Bruslju bo Realovo vodstvo darovalo beograjskim igralcem zlate zapestne ure, ki bodo imele vgraviran 7nak madridskega kluba. CENA RASTE — Finalist za ev-san je dobil te iz tujine .mamljivi ponudbi: za ki naj bi jih odigral v Hannovru in Berlinu, ponujajo Nemci po 8000 dolarjev. Vsekakor so se čmo-beli nogometaši po tekmi v Manchestru zelo podražili na svetovnem tržišču. MILIJONSKE IZGUBE — Zaradi snega so morah preložiti že dve koli v nadaljevanju nogomet-tekmovanja na je bilo treba zategadelj razveljaviti tudi dve koli danske športne napovedi, je šport te dežele, ki je sicer povsem na amaterski osnovi, ob mihjonske — Letos bomo težko ponovili uspehe zadnjih let, kajti Celjani obljubljajo, da bodo letos prvič poslali na pohod svoje najmočnejše fante. Če bi bil Span doma, bi tudi mi določili Štrosa v ekipo in vse do prihoda na cilj ne bi nfhfo vedel kdo bo wnagal. Tako pa so Celjani največji favoriti. Toda presenečenja niso nikoU izključena, kajti to je ekipno tekmovanje in vsi se morajo ravnati po najšibkejšem, kar pa lahko zmeša račune še takim favoritom, je bila sodba trenerja Ljubljane. Ob desetem jubilejnem nastopu ŽAK Ljubljane na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« bodo slaviU tudi štirje atleti tega kolektiva. Homan ni nastopil samo leta 1957, Štros in Špan sta šla na progo po sedemkrat, še aktivni veteran slovenskih tekačev na dolge proge IJsizza pa je nastopil šestkrat. M. DERMASTIA Vlečnica na Vršiču JESENICE, 28. apr. — Podjetje »Ljubljana-transport« — poslovna enota Jesenice, je na plazu pod Mojstrovko postavilo smučarsko vlečnico tipa »Stemag«. Vlečnica je dolga 220 m in pelje naenkrat po plazu dva smučarja. Obratovala bo vsak dan, dokler bo na Vršiču sneg. Mednarodni turnir v Ljubljani Prvomajski mednarodni turnir v badmintonu je postal že tradicionalen in vlada zanj med tujimi igralci vsako leto večje zanimanje. Tako bomo letos lahko prvič videli odlične Zahodne Nemce, ki sodijo v sam-vrh evropskega badmintona. Med njimi bo tudi lanski državni prvak Beinvogl, ki je seveda najresnejši kandidat za prvo mesto tudi v Ljubljani. Avstrijo bodo zastopali odlični igralci, ki so na ljubljanskem turnirju že redni gostje, prvič pa bo nastopil tudi večkratni prvak Pum, ki doma že nekaj let nima prave konkurence, čehoslovafci bodo prišli nokniikn oslabljeni, zato ne bodo mogli poseči v boj za najvišja mesta. Igrali bodo seveda tudi vsi najboljši slovenski igralci, ki se bodo lahko enakovredno pomerili z Avstrijci, proti Nemcem pa nimajo mnogo upanja. Pri dekletih je tuje zastopstvo nekoliko šibkejše, zato imajo naše igralke precej možnosti, da zasedejo najvišja mesta. Vsekakor pa je velik favorit bivša avstrijska prvakinja Kreuhtscheva, ki doslej pri nas še ni bila poražena. Turnir bo v telovadnici Tehniške srednje šole na Aškerčevi c. (vhod čez dvorišče). Tekmovali bodo v soboto ves dan in v nedeljo dopoldne, finalne tekme pa bodo na sporedu v nedeljo od 13. ure dalje. I. POHAR Razumevanje pa tako! Namiznoteniški odbor za Ljubljano izvaja te dni prek namiznoteniških krožkov po šolah in klubih šolska prvenstva. Pred dnevi sta bili taki tekmovanji v občinah Center in Vič-Rudnik; za obe prireditvi je bilo veliko zanimanja med mladino. Zlasti številna je bila udeležba v občini Vič-Rudnik, kjer se je zbralo toliko mladih igralcev in igralk, da niso računali z njimi niti navečji optimisti. Prišli so te vseh krajev prostrane emčine od Trnovega do Velikih lAšč in napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Zaradi tolikšnega obiska so prireditelji teh prvenstev hoteli pripraviti mladim udeležencem še posebno veselje m jih razveseliti — vsaj najboljše med njimi — z nagradami, pokali in praktičnimi darili v obliki rekvizitov za namizni tenis in drugim-Razposlali so razpise vsem občinskim zvezam s prošnjami za skromno pomoč pri nakupu takih daril■ Skoraj od vseh so prejeli pritrdilne odgovore in skoraj vsaka občinska zveza je odrinila nekaj tisočakov, samo na Viču niso zmogli poslati 'prirediteljem niti še tako kratkega odgovora. Tam torej, kjer je zanimanje največje, je razumevanje najmanjše. Prav zato se ni treba več čuditi, čeprav v občinski zvezi Vič-Rudnik ni včlanjena niti ena osnovna namiznoteniška organizacija! D. NOVAK ZA VEDNO SE JE POSLOVILA OD NAS NAŠA JOŽA BERCIERI POSLEDNJIČ SE BOMO POSLOVILI OD NJE V SOBOTO, 30. APRILA 1966, OB 17.45 IZ 'ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH NJENI: ETA, RELA Z VILIJEM, MIŠA S SERGIOM IN MONIKO TER DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, CLEVELAND, CELJE, 28. APRILA 1966 Za vedno smo izgubili našo dobro sestro, svakinjo, teto in 40 let zvesto gospodinjo Jožefo Hari upokojenko Pogreb drage pokojnice bo 30. aprila 1966, ob 14.45 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah Žalujoči: družine Hari, Vogrinčič, Pirkmajer, Kregar Ljubljana, Cankova, žepovci, Maribor, 28. aprila 1966 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po dolgotrajni, težki bolezni dotrpel v 68. letu starosti moj dragi očim Rudolf Moćnik železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 30. aprila 1966, ob 14.15 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah žalujoča pohčerjenka Marica z družino in sorodniki sestre Marija, Fanči z družino, Angela, družina Peternel, Pirkovič in Lovšin, Marica in Pepca Močnik in drugo njegovo sorodstvo Ljubljana, Idrija, Vel. Lašče, Portorož, 28. aprila 1966 Po težki, dolgi in mučni bolezni je dotrpela naša naj dražja skrbna mamica, stara mamica, sestra in svakinja FRANJA MEKINEC upokojenka V^ЈЗјеп poslednji dom jo spremimo v petek, 29. aprila 1966, ob 18. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah. Žaluj oči: sin Božo z družino, brat Viktor, sestri Zinka, Pavlica in drugo sorodstvo Koper, Ljubljana, Zagreb, Brežice, 28. aprila 1966 ZNANSTVENO POSVETOVANJE O OF — V ljubljanski Kazini se je včeraj začelo tridnevno posvetovanje o OF. Na pobudo izvršnega odbora GO SZDL Slovenije in predsedstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije prirejajo to posvetovanje SAZU, zgodovinsko’ društvo za Slovenijo in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Foto: E. ŠELHAUS GNEČA V KRESIJI — V zadnjih dneh je v odi.eiiiu za noirr.nje zadeve, ki izdaja dovoljenja za potovanje v tujino, velika gneča. Dnevno se pred okenci zvrsti kar 1000 Ljubljančanov, približno trikrat več kot so pričakovali. Koliko se je povečalo število potnikov v tujino, pove tudi podatek, da je uprava za notranje zadeve v letošnjih štirih mesecih izdala kar 36.000 potnih listov in viz, toliko kolikor so jih 1964. leta izdali vse leto. Največ Ljubljančanov potuje za 1. maj v Italijo in Avstrijo. - Foto: KAŠF NASMEH PRED TEKMO... Damir Trlaja, čiah šibeniške Krke, je že nekaj let naš najboljši skilist. Na lanskem evropskem prvenstvu je bil šesti. Na blejski prvomajski regati se bo moral zagrizeno boriti za vstop v reprezentanco. Proti sebi bo imel 15 nasprotnikov, med njimi kar 5 iz Slovenije. Foto: E. SELHAUS Nadaljevanje s prve strani • Pogovori -redna praksa ga sodelovanja in mednarodnih odnosov, za kar imata Jugoslavija in Japonska skupne interese.« Pred časom je bil med Jugoslavijo in Iranom podpisan gospodarski sporazum. Časnikarji so zaprosili predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve, naj pove mnenje o pomenu tega sporazuma. »Namesto trgovinskega sporazuma,« je dejal Dušan Bla-gojevič, »smo se odločili za širši sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju, ker smo hoteli zaobseči vse ekonomske odnose. Pomen -tega sporazuma ‘je v tem, ker bomo še zmeraj vztrajali pri svobodnih plačilih, zavzemali pa se bomo za uravnoteženo blagovno menjavo v veliko večjem obsegu. To je mogoče zaradi komplementarnosti jugoslovanskega in iranskega gospodarstva- Sporazum predvideva tudi udeležbo jugoslovanskega gospodarstva pri projektih za razvoj in investicijsko graditev Irana. V nadaljevanju današnje tiskovne konference je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve obvestil časnikarje, da bosta Jugoslavija in Avstralija povišali svoji diplomatski misiji na raven veleposlaništev. Na koncu današnje tiskovne konference je Dušan Bla-gojevič odgovoril na vprašanje glede denuklerizacije Latinske Amerike. »Jugoslavija je večkrat,« je dejal, »v celoti podprla idejo o ustanovityi brezatomske cone v Latinski Ameriki kot tudi v drugih delih sveta. Pozdravljamo sedanja prizadevanja Latinske Amerike, ker smo prepričani, da hi bil uspeh konference pomemben prispevek k reševanju raz-orožitvenih problemov, se pravi, k utrditvi miru in varnosti na svetu.« • • Nov korak, ki bo okrepil vlogo politike nevezanja med Pakistanom in LR Kitaj sko in med ZDA ter Indijo. Med nalogami, ki jih imajo nevezane države, pa našteva tednik, da se morajo države zavarovati pred najrazličnejšimi zarotami, vmešavanji in pritiski, da morajo zastopati revolucionamejšo politiko na notranjem področju in čimbolj pospeševati medsebojno sodelovanje, da bi tako lahko razrešile svoje notranje probleme. Tednik Je končal svojo analizo z ugotovitvijo, da narodi nevezanega sveta upirajo svoje poglede na Aleksandrijo in upajo, da bo novo srečanje med predsednikom Naserjem in Titom tudi nov korak k formulaciji stališč, ki bodo okrepila politiko nevezanja. рпо-чШчЈа ustaškim zločincem ganiziran in da je zločinec Kardum prišel v Merseburg, z namenom, da bi bil ubil Klariča, vendar , pa sodišče za to »nima dokazov«. Tako zahodnonemško pravosodje, namesto da bi pomagalo premagati mračno preteklost, ki sta jo nemškemu rarodu pustila kot dediščino nacizem in Hitler,’ š svojimi razsodbami, ki so. v nasprotju z vsako pravico, č’oveško moralo in medna rodnimi nravnimi obveznost-rrfi ZR Nemčije, in z nenavadno milimi kaznimi objektivno spodbuja ustaške zločince k nadaljnjim atentatom in ’ proti jugoslovanskim izzivanjem'. џ Tudi ta primer nedvoumno priča o tem. da v ZR Nemoči ji obstajajo in neovirano delujejo vplivne sile neonacizma in revanšizma, katerih aktivnost je naperjena zoper mir in varnost evropskih narodov, s tem pa tudi zoper mir in varnost, na svetu. Zato bodo člani naše zveze kot tudi celotna jugoslovanska javnost resno zaskrbljeni spričo razvoja razmer v ZR Nemčiji vse dotlej, dokler ho v Zvezni republiki Nemčiji obstajalo ugodno ozračje za delovanje teh sil, za izvrševanje atentatov in zločinov, in dokler bodo vplivni zahod-nonemški krogi trpeli in podpirali teroristične organizacije jugoslovanskih kvislin-gov, katerih aktivnost je naperjena zoper suverenost SFR Jugoslavije in varnost njenih državljanov. Imeli smo, dragi tovariši in prijatelji, za potrebno, da vas seznanimo s stališčem naše zveze do omenjene razsodbe porotnega sodišča iz Konstanza.« Kennedy: razširitev vojne ne more prinesti zmage zahodno od Saigona, nadaljujejo enote 25. ameriške pehotne divizije operacijo »Birmingham«. Trdijo, da so odkrili osem taborišč osvobodilnih sil in našli v njih veliko hrane in oblek. V enem izmed taborišč so bili šolski prostori z veliko obednico. Osvobodilne enote še naprej " napadajo izpostavljene položaje saigonske vlade v raznih krajih države. □ Pogajanja - neuradno osnova za neodvisnost sprejemljiva za rodezijsko ljudstvo kot celoto). Do dramatične napovedi o začetku razgovorov je prišlo po obisku Wilsonovega tajnika Oliverja Wrighta v Južni Afriki in Rodeziji in po napovedih, da je britanska blokada tankerjev pokazala lanu Smithu, da Britanija misli resno. V vladnih krogih v Londonu posebno poudarjajo, da so sankcije začele grizti Rodezijo, ne omenjajo pa, da ima tudi Britanija precejšnjo gospodarsko škodo zaradi sedanjega položaja okrog Rodezije. Najboljši dokaz je visoka podražitev zambijskega in čilskega bakra na londonski borzi za kovine. Zdaj napeto pričakujejo, kaj bo rekel lan Smith, ki zadnjih štiriindvajset ur obljublja »pomembno izjavo«. Včeraj v rodezijskem parlamentu sploh ni omenil misije Wilsonovega tajnika. Toda ni težko misliti, kako bo lan Smith predstavil javnosti vso zadevo. Utegne trditi, da je Britanija zdaj de facto priznala njegovo vlado, ker je začela z njo razgovore. Lahko bo trdil, da ni on sprožil pobude za razgovore, ampak da je samo ostal zvest svoji obljubi, da se je voljah sestati z vsemi, ki se želijo »pogovarjati«. Rodezijska fronta bo verjetno prišla na dan s trditvijo, da je Wilson uvidel svojo napako in da zdaj išče izhod iz zagati. Rodezijska fronta mu je »velikodušno« pripravljena pomagati, če prekliče sankcije, lan Smith nima kaj izgubiti in se. ne bo zameril nikomur v stranki, če se spusti v napovedane razgovore. Tudi konservativna opozicija v britanskem parlamen tu trdi, da je vlada spremenila svojo politiko in sprejela njen predvolilni nasvet, naj - začne neuradne razgovore s Smithom »brez predhodnih obveznosti«. Vlada seveda to zanika. Najbolj zanimivo vprašanje je. zakaj se je Wilson odločil za ta korak, ki ga je predstavnik afriške rodezijskfe stranke Zimbabve označil kot »izdajstvo afriškega ljudstva«. mentarjev najbolje odgovarja na to vprašanje komentar »Financial Timesa«, ki med drugim pravi: »Wilson se gotovo zaveda, da v sedanjem položaju ne more stati na mestu. Ker ne sme priznati poraza in je potreben čas, da bi sankcije učinkovale, bi se znašel pod čedalje hujšim pritiskom, da naredi nadaljnje korake. Tako se razgovori z Južno Afriko nadaljujejo. Prav kmalu bi od Wilsona dosti odločneje zahtevali, naj uporabi silo ali razširi sankcije. Toda politične nevarnosti in gospodarska cena, če bi se razširilo območje spopada na Južno Afriko, so tolikšne, da je moral odločno poskusiti in začeti razgovore.« Sedanja odločitev britanske vlade ni v skladu s prejšnjimi Wilsonovimi izjavami, da se nima kaj pogajati z lanom Smithom, dokler ta vztraja pri nezakoniti neodvisnosti. Pričakovati je, da bo ta njegova poteza zelo vznemirila Afričane in okrepila njihovo bojazen, da je pripravljen vsaj deloma popustiti rodezijskim rasistom. BOŽIDAR PAHOR ☆ Osnutek plana do 1970 v juliju pred skupščino proučiti osnovne proporce razvoja in delitve narodnega dohodka, kar je eno bistvenih vprašanj v zvezi s planom. Računajo, da bodo maja v zveznem izvršnem svetu in v zveznih organih proučili in formulirali vse pripombe in predloge, upoštevajoč tudi mnenja, ki bodo izrečena v javni razpravi. Potem ko bi osnutek srednjeročnega plana dokončno sprejeli, bi ga v začetku junija kot predlog zveznega izvršnega sveta poslali zvezni skupščini. Na včerajšnji seji so pri tem, ko so obravnavali osnutek srednjeročnega načrta, razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih v zvezi s sestavo zakonskega osnutka o stalnih sredstvih sklada federacije za kreditiranje gospodarskega razvoja premalo razvitih republik in krajev. Sprejeli* so tudi osnutek zakona o zagotovitvi dodatnih sredstev za financiranje gradnje elektroenergetskih objektov od 1966 do 1970. leta. Po tem zakonskem osnutku bi se dodatna sredstva stekala iz sredstev uporabnikov družbenih sredstev, namenjenih za investicije, tako da ta dodatna sredstva ne bi mogla presegati 2 odstotka od zneska izplačil za investicijska vlaganja na ozemlju -posamezne republike. Izločena dva odstotka dolbči vsaka republika najprej za financiranje gradnje objektov, predvidenih v zakonu o gradnji in financiranju gradnje elektroenergetskih objektov od 1966. do 1970. leta, potem pa, kolikor preostane prostih sredstev, tudi za to, da ..krije prekoračenja pri elektroenergetskih objektih v gradnji. Zvezni izvršni svet je obravnaval obvestilo o tem, kako izvajajo zakon o organiza^ ciji jugoslovanskih železnic, s posebnim ozirom na tarifno politiko. Ugotovili so, da so se z uveljavljenjem zakona začeli pozitivni procesi postopne racionalizacije, modernizacije in zboljšanja železniškega prometa s širšim angažiranjem samoupravnih organov na železnicah kakor tudi republiških, skupščinskih in drugih ustreznih organov. Toda zaradi neadekvatnega izvajanja zakona so se pokazali tudi nekateri problemi pri oblikovanju konkretnih prevoznih cen za posamezne vrste-blaga, z zvišanjem cen na dolgih relacijah, s sprejetim načinom zapletenega obračunavanja za skupne prevoze in z razilčnimi stališči glede tega, kakšen nivo cen se določi za prevoz v mednarodnem tranzitnem prometu. Ker problemi, na katere so opozorili, širše vplivajo na splošna gospodarska gibanja kakor tudi na gibanje tržnih ja nujno rešijo z določenimi ukrepi v skladu z doslednim izvajanjem zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic. V tem smislu je posebno važno, da hitreje urejajo odnose med železniškimi transportnimi podjetji kakor tudi notranje odnose v podjetjih, usmerjene v boljšo organizacijo dela, sistem delitve dohodka in drugo. Opozarjajo tudi na potrebo, da skupnost jugoslovanskih železnic v sodelovanju z železniškimi transportnimi podjetji prouči enoten sistem de-gresije prevoznih cen na dolgih relacijah in da na podlagi tega sistema sestavijo tarife za prevoz blaga, s katerimi bodo cene ostale na nivoju, določenem z reformo. V skladu z zakonom o organizaciji jugoslovanskih železnic je prav tako potrebno, da železniška transportna podjetja in skupnost jugoslovanskih železnic sprejmejo sklep o enotni tehniki obračunavanja prevoznih cen, ki bo olajšala uporabo tarif in omogočila, da se cene prevoza na jugoslovanski železnici enot-neje vključijo v mednarodne tarife pri izvozu in uvozu blaga. ☆☆ Nujne so prilagoditve v sistemu bančnega mehanizma Med poslovnimi bankami in Narodno banko je- treba vzpostaviti natančnejši mehanizem kreditnih odnosov. Pri tem pa je tfeba uspešneje urediti celotni kreditni volumen in omogočiti selektivnost kreditne politike. Temeljni instrument Narodne banke pri kreditnem reguliranju naj bo eskontiranje menic in drugih vrednostnih papirjev. Sistem kontrole nad izvajanje j kreditne politike bi se spremenil tako, da bi se zmanjšala potreba kontrolirati plasma sredstev poslovnih bank. okrepila pa bi se kontrola nad strukturo plasmaja