Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 9. marca 1981 - št. 5 - letnik XXXII
Med drugim preberite
•	ŠTIPENDIJE NE DOHITEVAJO CEN, str. 2
•	HITIMO, TODA NE PREPOČASI, str. 2
•	ZAHTEVA PO VIŠJI IZOBRAZBI, str. 3
•	UČILA IN ŠOLSKA OPREMA V PREOBRAZBI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, str. 4
•	SAMOUPRAVNI SPORAZUM, str. 5
•	KOTIZACIJA NI OBLIKA SVOBODNE MENJAVE DELA, str. 10
•	»ZARADI STABILIZACIJE ODPOVEDUJEMO PROSVETNEGA DELAVCA«, str. 12
Ne žensko,
temveč družbeno vprašanje
Približno 130 let je stara ugotovitev klasikov marksizma, da je žensko vprašanje družbeno vprašanje, in da ga lahko dokončno reši samo delavski razred. Mara, Engels in Lenin so postavljali rešitev ženskega vprašanja v socialistično družbo, ki bo šele ustvarila razmere za to, pa ne zaradi žensk, ampak zaradi tega, ker pač ni socializma, ki bi lahko veljal samo za moški del družbe, temveč je njegovo bistvo prav v korenitem ukinjanju izkoriščanja človeka po človeku. S tem je dana možnost za rešitev vseh tistih vprašanj, ki jih je vsaka razredna družba reševala na »plečih« žensk, z njihovo izkoriščenostjo. Rešitev teh vprašanj je nujna sestavina vsake humane socialistične družbe. Socializem pač niso samo. velike in produktivne tovarne, ampak so
to družbeni odnosi, novi medčloveški odnosi.
V drugi polovici dvajsetega stoletja postane problem družbenega položaja žensk v svetovnem merilu sestavni del boja za socializem; ne gre več zgolj za enakopravnost, kakor je bilo videti pred sto leti, ko je žensko vprašanje postalo aktualno družbeno vprašanje. Bitka za enake pravice žensk je dobljena, lahko bi rekli, v svetovnem obsegu. Načela odprave diskriminacije po spolu so zdaj ustavna načela malone vseh držav, ta načela so splošno priznana v takšnih mednarodnih dokumentih, kakor so ustanovna listina združenih narodov, deklaracija o človekovih pravicah in razne med-
narodne konvencije (o enaki plači za enako delo, o zaščiti materinstva, o delovnem času, o prepovedi nočnega dela in podobno).
Ženskam so priznali politične pravice z velikim hrupom, ker je šlo za spremembo načela, za priznanjfe, da ženska lahko odloča tudi o zadevah zunaj svoje »narave« dolžnosti matere in gospodinje. Hkrati so se ženske manj glasno, zato pa tembolj zanesljivo vključevale v industrijo in delo zunaj hiše: potekal je proces ekonomskega osamosvajanja žensk. Samo za vključitev v določene polkvalificirane poklice ter v šole zanje je bilo treba premagati mnogo ovir. Zdaj pa ni več gospodarstva nobene dežele, ki bi si ga lahko mislili brez sodelovanja žensk. Ženske so v vseh razvitih deželah znaten del
delovne sile. Zavzemajo vedno nova delovna mesta, delajo tako rekoč v vseh panogah proizvodnje in družbenih služb. Čim bolj je dežela gospodarsko razvita, čim bolj je razvita terciarna dejavnost — tem bolj in na toliko širšem področju delajo ženske. V skladu s splošnim razvojem šolstva ženske čedalje bolj prehajajo od ročnega dela in dela v industriji v razne administrativne službe in storitvene dejavnosti, zlasti pa jih je čedalje več v prosveti in zdravstvu.
Celoten družbeno-ekonomski razvoj v sodobnem svetu vpliva na to, da same ženske čedalje bolj čutijo svoje delo ne samo kot ekonomsko nujnost, ne samo kot dopolnitev k družinskemu proračunu, marveč kot zanesljiv temelj svojega osebnega in družbenega položaja. Ženske čedalje bolj čutijo osebno nagnjenje k svojemu delu in svoji stroki.
V socialistični graditvi v Jugoslaviji pojmujemo družbo ne le kot družbo za človeka, temveč kot človekovo družbo, družbo obeh spolov. Na tej poti smo tudi že veliko naredili. Na voljo so nam podatki, ki govore, kako izredno hiter razvoj je to, kako zelo se je spreminjal družbeni položaj žensk v socialističnem razvoju Jugoslavije. Načelna stališča, ki smo jih glede tega zapisali v ustavo, v dokumente kongresov in skupščin, dokazujejo, da smo izhajali iz temeljnih marksističnih stališč o ženskem vprašanju. Vendar imamo pred seboj še večji kos poti, predvsem zaradi objektivnih problemov razvoja, zaradi regionalnih, ekonomskih in drugih razlik. V zaostanku smo tako v preseganju delitve dela po spolu, v poklicnem usmerjanju mladine kot v smelejših potezah v razvoju družbenih oblik vzgoje in izobraževanja otrok, družbenih obratov prehrane in drugih uslug, kot tudi v uveljavljanju žensk v organih odločanja, v kadrovski politiki smotrnega vključevanja žensk na vodilne funkcije v gospodarstvu in družbi. V vseh teh zaostankih kaj hitro najdemo njihovo razredno jedro, saj moramo premagovati birokratski odnos do položaja delavcev, obenem pa tudi vpliv buržoaznih prestopkov, ideologij in malomeščanskega zasebništva v pogledih na položaj ženske v družini in družbi.
Govorimo, da se otrok socializira v družini. To je le deloma
res, zdi se mi, da bi se morali danes starši in vsi občani socializirati v družbi prav zaradi otrok in da moramo vzgajati tudi starše, da se aktivirajo v družbi, ne pa da se zapirajo z otroki v družinski egoizem. Potem bi imeli tudi drugačen odnos do celodnevne šole za vse otroke in do vseh otroških ustanov. Še zmerom dopuščamo preveliko socialno razliko med otroki zaradi zapiranja v družino. Ne moremo izenačiti družin, pač pa lahko ustvarimo precej enake možnosti neposredno za otroke, predvsem zunaj družin, ob sodelovanju staršev. Da ne bi rušili načela nagrajevanja po delu, moramo sprejeti načelo neposredne skrbi za otroke. Torej nas v varstvo otrok in v celodnevno šolo ne sili veščina, ampak prihodnost asociacije proizvajalcev, nujnost, da z otroki ravnamo enako.
Otroci, ki so zdaj v predšolski dobi, bodo imeli leta 2000 opravka s tako tehnologijo in s takšnimi zahtevami, ki si jih zdaj težko predstavljamo. Zaradi tega moramo v vsakega otroka vložiti največ, kar naša družba more, zato ne more biti to samo na plečih staršev, posamezne družine — skupno moramo hitreje naprej. Prav bi bilo, da se dogovorimo in vztrajno uresničujemo take oblike otroškega varstva, ki bodo skrbele za vse otroke. Sodim, da delamo veliko škodo mlademu rodu, ker zamujamo. Zahteve po družbenem varstvu in vzgoji otrok moramo postaviti mnogo širše kot samo socialno vprašanje.
Mislim, da se ženske same premalo upiramo tradicionalnim pogledom iz preteklosti, da podlegamo stereotipnim predstavam o vlogah moških in žensk. Dopuščamo širjenje zastarelih pogledov v tisku in drugih informacijskih sredstvih, čeprav sedimo v založniških in drugih svetih tudi ženske. Kanček resnice pa je tudi v misli, ki sem jo slišala med ženskami, da bi bili sestanki, na katerih bi bilo več žensk, ki se zavedajo, da jih doma čakajo odgovornosti do družinskih članov in otrok, krajši, bolj konkretni in bolj realni. Tako pa kot nemočni poslušamo, kako se izgubljajo besede o stvareh, ki smo si jih že desetkrat povedali, pozabimo pa na koncu nekaj konkretnega skleniti in kasneje pregledati, kako smo dogovorjeno opravili. VIDA TOMŠIČ (Izbrani teksti. Novi vidiki. Zavod SRS za šolstvo, 1980)
Vsem našim bralkam in sodelavkam želimo ob 8. marcu vse najlepše! (Foto: Amand Poj «k)
Hitimo, toda ne prepočasi
Zasnovo celodnevne osnovne šole je treba prilagajati krajevnim razmeram
Celodnevna osnovna šola je eno tistih področij vzgojno-izobraže-valnega dela, Id naj bi imelo kljub težavam v gospodarskem razvoju prednost. Zakon o osnovni šoli jo namreč opredeljuje kot temelj za razvoj in podružMjanje osnovne šole, ki mora vse bolj preraščati v družbeno središče svojega okolja. Celodnevna osnovna šola je torej pogoj za razvoj usmerjenega izobraževanja, zato bi morali njen razvoj uvrstiti med priprave na novo, spremenjeno šolo. Tako je v načelu, v praksi pa je očitno, da smo to povezanost premalo poudarjali in ute-meijevali. Nič čndnega torej, če so se ponekod v občinah tako zlahka navdušili za gradnjo novih srednješolskih središč, manj razumevanja pa so pokazali tedaj, ko je bilo treba odšteti denar za ustvarjanje materialnih možnosti za celodnevno šolo. Premalo prizadevne in dejavne so bile družbenopolitične organizacije, pri spreminjanju odnosov med krajevno skupnostjo, organizacijami združenega dela in posameznimi šolami.
K nazomejši predstavi o tem, kakšne težave imajo pri ustvarjanju celodnevne osnovne šole na posameznih območjih, naj bi pripomogli regijski posveti, ki jih je v drugi polovici februarja organiziral po vsej Sloveniji republiški koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole. Na njih so ugotavljali, koliko se zdaj, pa tudi v srednjeročnih načrtih razvoja odstotek osnovnošolcev, ki so že v celodnevni šoli, približuje predvidenemu cilju: letos naj bi imeli v njej 12,3 odstotka otrok, čez pet let pa 17,5.
Namen posvetov je bil ugotoviti, kaj se obeta celodnevni osnovni šoli po srednjeročnih načrtih in se dogovoriti za usklajeno družbeno-politično akcijo zato, da bi celodnevna šola hitreje napredovala tudftam, kjer »tla« še niso povsem pripravljena. Na posvetovanju za celjsko območje so, na primer ugotavljali, da je večina občin upoštevala usmeritve o celodnevni šoli, zapisane v republiških načrtih, večje težave pa bodo v občinah Celje, Laško in Šentjur. Težave imajo pri zagotavljanju prostora, premalo pa je tudi povezanosti med šolo, krajevno skupnostjo, društvi in združenim delom. Ugotavljajo, da je ponekod delo koordinacijskih odborov za uvajanje celodnevne osnovne šole skoraj povsem zamrlo. Prav ti odbori pa bi morali zavzeto delovati v krajevnih skupnostih, pa tudi tam, kjer so šole s podaljšanim bivanjem, bi lahko veliko prispevali k uvajanju prvin celodnevne osnovne šole v delo in življenje teh vzgojno-izobraže-valnih organizacij. Zdaj so na vrsti organizacije SZDL: te naj bi spodbudile izvršne svete občin, da bi dodatno razčlenile razmere in ugotovile, kaj morajo še storiti, da bi vključili v celodnevno osnovno šolo vsaj 20 odstotkov učencev. O tem bodo razpravljale občinske skupščine, posebno zbori združenega dela, ki so tudi politično odgovorni za to, da se razmere izboljšajo.
Naloga vseh v občini
Vse kaže, da večino bremen tudi pri ustanavljanju celodnevne osnovne šole še vedno prevzemajo prosvetni delavci, premalo pa sodelujejo delavci drugih organizacij združenega dela, zlasti s področja gospodarstva, občani, krajani, aktivisti družbeno-političnih organizacij in društev. »Res je, da je pomanjkanje denarja največkrat odločilno za prepočasno uveljavljanje celodnevne osnovne šole, ni pa vedno tako,« je poudaril dr. Emil Rojc na posvetovanju v Celju. Precej šol je že dokazalo, da je mogoče uveljavljati prvine celodnevne šole tudi v tako imenovanih klasičnih šolah in celo v šolah z* dvoizmenskim poukom. Uveljaviti je treba nov način na-
črtovanja življenja in dela šole, pri katerem ne bodo sodelovali — tako kot je bilo v navadi doslej —samo učitelji in učenci, temveč vsi dejavniki iz šolskega okolja. Da se bodo vsi ti v resnici lahko vključevali v delo šole, bo treba uveljavljati tudi nove družbe-no-ekonomske odnose v krajevnih skupnostih in občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. »Poglavitno ni to, da je učenec dlje časa v šoli,« je poudaril dr. Emil Rojc, »temveč ustvarjanje duha celodnevne osnovne šole. Celodnevne osnovne šole pa ne more ustvarjati učitelj sam. Treba ga je razbremeniti in poskrbeti za stalno, dobro organizirano sodelovanje mentorjev. Tudi to je naloga koordinacijskih odborov, pri urejanju problemov, ki nastajajo pri nagrajevanju teh zunanjih sodelavcev, pa bodo morale pomagati sindikalne organizacije.«
Več strokovne pomoči učiteljem
Pogosto je slišati tudi očitke glede same zasnove celodnevne osnovne šole. Videti je, da smo tudi pri tem premalo prožni: zasnovo celodnevne osnovne šole bi morali prilagajati krajevnim razmeram, zato bo prav gotovo drugačna v kmetijskem okolju kot tam, kjer so tovarne ipd. Upoštevati je torej treba možnosti in uvesti celodnevno osnovno šolo čimprej. »Postopnost« naj velja le za zagotavljanje materialnih možnosti, ne pa za uvajanje temeljne vsebine, samoupravnih odnosov v šolo.
Učitelji se strinjajo: celodnevna osnovna šola mora biti čimbolj življenjsko zasnovana, toda pri uresničevanju te zasnove potrebujejo prosvetni delavci strokovno pomoč. Ne samo občasno, na seminarjih, temveč neprekinjeno skrb za poglabljanje strokovnega dela. Izkušnje kažejo, da je najtrši oreh prav poudarjena vzgojna vloga šole, za katero učitelji niso dovolj usposobljeni — niti starejši niti mlajši — tisti, ki šele prihajajo s pedagoških akademij. Marsikaj bo treba še narediti: premalo smo skrbeli za to, da bi bili prosvetni (pa tudi drugi delavci) za celodnevno šolo ustrezno usposobljeni. Razmere morajo začeti spreminjati tudi kadrovske šole, hkrati pa naj bi predvsem strokovne službe bolj pomagale tistim, ki že poučujejo.
Povedali smo že, da se ponekod povsem približujejo načrtovanemu odstotku učencev v celodnevno osnovno šolo, v nekaterih občinah pa bodo predvideni odstotek celo presegli. Tam, kjer bi morali že v srednjeročnih načrtih marsikaj korenito spremeniti v prid, celodnevni šoli, ugotavljajo, da so prišli ti regijski posveti z zamudo, saj so medtem že povsod sprejeli temelje razvojnih načrtov do leta 1985. MARJANA KUNEJ
Štipendije ne dohitevajo cen
2
Kako uresničiti družbeni dogovor o štipendijski politiki
Z novim družbenim dogovorom o štipendijski politiki v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. ILttO) si prizadevamo doseči, da bi vsaka podeljena štipendija temeljila na kadrovskih potrebah in da bi bil pri tem upoštevan tudi socialni vidik; tako naj bi bilo omogočeno šolanje tistim, ki imajo za to nagnjenja in sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati. Kadrovske štipendije naj postanejo temeljna oblika štipendiranja, štipendije iz združenih sredstev pa le prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko tisti, ki vodijo kadrovsko politiko, še ne zagotavljajo toliko kadrovskih štipendij, da bi zadoščalo srednjeročnim in dolgoročnim potrebam po kadrih. Socialno-ekonomski položaj kandidatov za štipendiranje naj se upošteva tako, da lahko ie-ti zaprosijo: za kadrovsko štipendijo, če dohodek na družinskega člana v pro-silčevi družini ne presega 85 % povprečnega neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto; za štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev pa tedaj, če dohodek na družinskega člana v prosilčevi družini ne presega 55 % povprečnega neto OD v SR Sloveniji, uradno ugotovljenega za preteklo leto.
Štipendijska politika je torej tudi socialni korektiv, ki pa še vedno premalo prispeva k sestavi tistih, ki se šolajo. To je še posebno pomembno za manj razvita in obmejna področja v naši republiki. Z uveljavljanjem sistema solidarnostnega prelivanja'sredstev v občinah, kjer jim za pokritje potreb iz zbranih sredstev 0,5 % bruto OD zaposlenih, ne zadoščajo lastna sredstva, bi morali s štipendijsko politiko prispevati, da bi manj potrebnih delavcev odhajalo z manj razvitih območij in obenem zagotavljati enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela, glede na njihove potrebe v skladu z družbenimi razvojnimi načrti.
Posebno pozornost je treba nameniti pripravi na skupen razpis štipendij za šolsko leto 1981—82, v katerem začenjamo postopoma uvajati nove vzgoj-no-izobraževalne programe. Potrebnih bo več štipendij, saj pogodb, ki so jih doslej imeli učenci v gospodarstvu ne bo, in jih bomo morali nadomestiti s kadrovskimi štipendijami; te bo treba podeljevati v skladu z deli in opravili, za katere rabijo kadre (ne pa za VIP). Nesprejemljivo je, da bi kadrovske štipendije podeljevali šele za tretje ali četrto leto šolanja v usmerjenem izobraževanju. Štipendiranje lahko odigra svojo vlogo le tedaj, če je urejeno načrtovanje kadrovskih potreb. Nesprejemljivo je, da še vedno približno 50 odstotkov TOZD nima kadrovskih načrtov (če pa že, je v načrtih izraženih okoli 50 odstotkov za nekvalificirane kadre), prav tako še vedno ni ustreznih srednjeročnih in dolgoročnih načrtov OZD; to vse skupaj onemogoča vodenje kadrovske politike.
dije Titovega sklada, 47 štipendije iz Kraigherjevega sklada, 58 štipendije iz Kidričevega sklada, 245 plačan študijski dopust, 167 štipendije iz mednarodnih obveznosti).
Štipendije prejema 51 odstotkov študentov višjih in visokih šol ter 37 odstotkov učencev srednjih šol. Med podeljenimi štipendijami prevladujejo kadrovske štipendije, saj se delež le-teh giblje okoli 68 odstotkov, torej dobita dve tretjini vseh štipendistov kadrovske štipendije.
Izvajanje štipendijske politike spremlja več slabosti, ki jih je mogoče pripisati nezadostni samoupravni in politični organiziranosti in odgovornosti.
Sklepanje samoupravnih sporazumov o štipendiranju učencev in študentov na podlagi družbenega dogovora, sprejetega 14. 4. 1980, ne poteka zadovoljivo, saj je do konca septembra 1980 podpisalo sporazume le 25 odstotkov podpisnikov. Kljub zadnjemu dogovorjenemu roku za podpis — 31. 12. 1980 — je do zdaj sprejelo samoupravni sporazum le 43 občin (72 odstotkov).
Zato je treba zaostriti odgovornost v vseh tistih družbenopolitičnih skupnostih, ki so ravnale neodgovorno, saj je treba samoupravne sporazume sprejeti takoj in zavezati vse OZD, da svoje obveznosti odgovorno izpolnjujejo.
Življenjska raven študentov se znižuje
Uspehi in pomanjkljivosti
Urejanje štipendiranja na samoupravni podlagi, ki smo ga v SR Sloveniji prvi uvedli, je kljub težavam in slabostim dalo pomembne rezultate. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti namenjajo za štipendiranje v občinah toliko denarja, da z njimi zagotavljamo štipendiranje v takšnem obsegu, kot še nikoli prej.
Po podatkih za 31. 12. 1979 je prejemalo v SR Sloveniji štipendije 48.081 učencev in študentov (27.894 kadrovske štipendije, 14.745 štipendije iz združenih sredstev, 4556 dopolnilne štipendije iz združenih sredstev kadrovskih štipendij, 368 štipen-
9-odstotni padec stvarnih osebnih dohodkov.
Statistično izračunan dvig življenjskih stroškov delno opiše stanje med učenci in študenti, saj so v študentovi in učenčevi »stroškovni košarici« tudi nekatere dobrine, ki jih statistika pri izračunu ne upošteva (strokovna in leposlovna literatura, športno rekreativna dejavnost, obisk kul-turno-umetniških prireditev...). Zmanjševanje realnih osebnih dohodkov ne prizadene vseh delavcev enako, najteže je delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. Pri štipendijah iz združenih sredstev se oba vpliva seštejeta, saj po eni strani lahko s štipendijo manj kupimo (tudi vrednost štipendije je realno manjša), po drugi strani pa tudi starši, ki so za štipendiste drugi vir sredstev, realno lahko manj dajo svojemu otroku.
Slabšanje socialne sestave študentov je povečalo pritisk za bivanje v študentskih domovih, čeprav je prvi rod študentov v vojski, vedno več študentov pa si v mesecih, ko bi morali najbolj študirati, išče dodatne finančne vire za preživljanje (podatki na svetu univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: zaposlovanje študentov pri študentskem servisu je v oktobru 1980, izrazitp študijskem mesecu, ustvarilo sto tisoč dinarjev prometa).
Zaradi hitrega zviševanja življenjskih stroškov se je v letošnjem šolskem letu precej poslabša družbenoekonomski položaj učencev in študentov, še posebej tistih iz družin z najnižjimi dohodki: teh je kar 61 odstotkov. Med kadrovskimi štipendisti v šolskem letu 1979—80 pa je kar 74 odstotkov štipendistov prejemalo štipendije v višini tisoč do dva tisoč dinarjev.
Združeno delo je pogosto neodgovorno
Dosežene visoke stopnje rasti cen so v preteklem letu močno vplivale, na socialno-ekonomski položaj mladih v vzgojno-izo-braževalnem procesu. Gospodarski kazalniki januar-septem-ber 1980 (za Ljubljano) nam povedo, da so septembra 1980 cene v prodaji na drobno presegale povprečne za leto 1979 že 38,3 odstotka, vse podražitve pa so vplivale na indeks cen življenjskih potrebščin tako, da je indeks v primerjavi s povprečjem prvih devetih mesecev 1979 kar 137 (frontne informacije, 13-15, Ljubljana, 17. 11. 1980). Po podatkih republiškega in zveznega zavoda za statistiko beležimo v SR Sloveniji za leto 1980 indeks rasti življenjskih stroškov 129,8, medtem ko je indeks rasti čistega osebnega dohodka 118,4, realni OD pa je 91,2. Rast cen je seveda slabo vplivala na realne osebne dohodke, saj so se nominalni osebni dohodki zaposlenih povečali precej manj kot življenjski stroški. To je povzročilo
Prevladuje ocena, da je na področju kadrovskih štipendij še nekaj nerešenih vprašanj. Razpisi za kadrovske štipendije še zmeraj niso vsepovsod javni. Pogosto OZD že ob razpisu ali celo pred njim vedo, komu bo kadrovska štipendija podeljena. Združeno delo se pogosto obnaša neodgovorno, s tem kadrovske politike ne načrtuje v skladu z družbeno sprejetimi merili. Štipendije vse prevečkrat razpisuje in podeljuje le študentom višjih letnikov, da bi kar se da poceni pridobili kadre želenega profila. To so razlogi, da štipendijska politika na področju kadrovskega štipendiranja ni usklajena, vzrok za to pa je med drugim pomanjkanje odgovornosti pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o izvajanju štipendijske politike.
Posebej je treba poudariti pomanjkljivosti pri samoupravnem družbenem nadzoru nad izbiro kandidatov za kadrovske
Didacta 81
v
*ahi
pni
bra)
štipendije. Izbira kandidatov je prepuščena zgolj organizacijah združenega dela. Posamezne 11$^ VTOZD so popolnoma ločene bra2 od tega, zato nimajo pregleda V£g( nad kadrovskimi štipendisti- kot Prav tako niso v izbiro kandida- ‘ tov za kadrovske štipendije vsepovsod vključene družbenopolitične organizacije.
Dosedanji odnos med štipendistom in štipenditorjem je dostikrat zgolj formalen, zožen na površno spremljanje dela štipendista po dokazilih o učnerrt uspehu in ob preslabo organizirani delovni praksi.
Za boljše razvijanje delovnih odnosov med štipendisti in OZD je nujno takoj ustanoviti aktive štipendistov, njihova dejavnost pa naj se veže na akcijski program OO ZSMS v OZD. htel
liici
tazf
'0v
valn
'hm
»asi
iela
toni
bali.
tlači
ta
Ž
telji
Štor
k
ska
te
To, da se bodo študenti čim- fJici
tiar
tCV;
°trc
'evr
ao-j
?sn<
prej vezali na OZD, pa še ne pomeni, da bodo ti štipendisti imeli zagotovljeno zaposlitev po končanem šolanju. S politično akcijo . organiziranih socialističnih sil je 'te\ treba v planskih dokumentih OZD opredeliti štipendiranje in zagotavljati zaposlitev štipendi- '0 stov, ki se izobražujejo v skladu* potrebami OZD in širše družbene skupnosti.
Uskladitev štipendij z življenjskimi stroški
V skladu z določbami samoupravnega sporazuma so se štipendije iz združenih sredstev valorizirale v septembru 1980, vendar ob nadaljnjem zviševanju cen in življenjskih stroškov višine štipendij ne krijejo resničnih življenjskih stroškov.
Po zadnji valorizaciji je najvišja štipendija iz združenih sredstev za študente brez drugih 1“1
%e
“rg:
svoj
hale
P,
rast
*aci
te
Preč
k
il:
sredstev za preživljanje 4066 din, za učence pa 3655 din. Najnižji osebni dohodek v SR Slo- £ veniji je sedaj 4430 din (prej 3dg( 4066 din).	Se v
Usmeritve za nadaljnje delo )0s) pri zboljšanju stanja na področju jeil) - štipendijske politike je sprejel tudi univerzitetni svet univerze j2 Edvarda Kardelja. ValorizacijaMeli štipendij naj bo v prihodnje si- n r, stemsko povezana z določanjem najnižjega osebnega dohodka- J(J] Tako bomo dosegli, da se bodo ((jr skladno s povečanjem OD pove- lap čale tudi štipendije. Skrbeti mo-|Bo| ramo, da bodo strokovne službe^ omogočile pravočasno izplače- iaij vanje vseh štipendij in za nazaj ^a odobrenih razlik.	lan
Valorizacija štipendij iz zdruTUra Ženih sredstev bi morala biti tuth ioje osnova za valorizacijo kadrov- Van skih štipendij. Glede na to, da jc a aj kar 90 odstotkov učencev, ki bi- Jam vajo v domovih za učence, šti' V pendistov, in da se stroški biva- te nja v domovih povečujejo hitreje te kot štipendije, je treba preveril' jake možnosti za dodatno povečanjih štipendij tudi za te učence. te ZDENKA JOŠT	H
(Iz referata na 3. seji	te
republiške konference ZSMStej
Ni
(J
te Ste
Od 24. do 28. marca bo v Baslu v Švici 18. mednarodna razstavna 1 učil, Didacta 81. Namen prirediteljev je, da bi na tem največjem med'TO narodnem srečanju proizvajalcev in ustvarjalcev učil, učnih pripo' te močkov in šolske opreme ter njihovih uporabnikov prikazali le-tem‘iud možnosti, ki jih daje sodobna izobraževalna tehnologija za hitrejSNi napredek in večjo učinkovitost vzgojno-izobraževalnega dela. te« Doslej je prijavljenih več kot 600 razstavljalcev iz 25 dežel (v seZ'Ni namu je tudi naša Iskra). Razstavni prostor bo obsegal okoli 20.000 tel Jadralnih metrov. V vsebinski krog razstave so vključena vsa p0'r?t dročja vzgoje in izobraževanja — od predšolske vzgoje in osnovnici šole do univerze ter pošolskih oblik izobraževanja in samoizobraže'[ Si vanja odraslih. Sodeč po katalogu bo na razstavi precej novosti, ki jih! °^i proizvajalci letos prvič predstavljajo mednarodni javnosti.	L'-
Kot poudarja v spremni besedi k razstavi predstavnik UNESCO ^ te
te:
. m
h n
te

Fonolaboratorij domače izdelave, ki ima precej uvoženih delov. (Z mednarodne razstave učil in šolske opreme (foto: M. Novšak)
Dienzeide, se Didacta vključuje v prizadevanja te mednarodne org3' nizacije za napredek izobraževanja in vzgoje v svetu. Po približnite izračunih znašajo letni svetovni izdatki za učila in učno opremo okoh H šest milijard dolarjev — vendar pride na enega učenca osnovne šole fla Finskem po 50 dolarjev letno, v Indiji pa komaj dolar. Zato *e UNESCO zavzema za proizvodnjo cenejših a kakovostnih učil, ki h' bila dostopna tudi nerazvitim, obenem pa spodbuja manj razvite de' žele, da razvijajo proizvodnjo svojih učil in šolske opreme.	, i -'1
Didacta 81 naj bi torej ne bila le prikaz dosežkov, temveč tU^P*' spodbuda za hitrejši napredek izobraževalne tehnologije v vsaki deže"Pu
Pest
Potr
te
Zahteva po višji izobrazbi
'kgojno-varstvene organizacije niso zadovoljne s sedanjim izobraževanjem vzgojiteljic in varuhinj
lih Za^njem času se stopnjuje
8» •Va- vzg°jno'varstvenih or-
jj nJ?acij( naj novi vzgojno-izo-raževalni programi pedagoške e k Meritve zagotovijo višjo izo-la Lrazb.eno raven od sedanje tako i |ij>0j'teljicam predšolskih otrok i ra Varuhinjam. O tej zahtevi je J' fPravljal 24. 2. 1981 tudi stro-i- > svet Posebne izobražence skupnosti za pedagoško Meritev, saj je prišlo na njegov 3s!ov nekaj vlog, v katerih so lavci vzgojno-varstvenih or-^cizacij jasno in odločno povede* da se ne strinjajo s sedanjim ,.?einom izobraževanja vzgojite-Jlc> varuhinj.
. i^elja po izobraževanju vzgojile predšolskih otrok na višji I npnji je pri nas živa že nekaj ,,v saj je že petletna vzgojitelj-Lavš0la (tako kot petletno učite-iPsce) napovedovala skorajšnji Pehod k izobraževanju vzgojite-i,c na višji šoli. Za tako rešitev ni [ anjkalo strokovnih utemelji-aV: vzgojno delo s predšolskim . r°kom v letih pospešenega dušnega zorenja ni manj za-; l evno in odgovorno od vzgojil1 °~izobraževalnega dela v in ^snovni šoli, še zlasti ne danes,
< itv sPrejemaj° vzgojno-var-is _vene organizacije kot središča ž' ržanizirane predšolske vzgoje v vnjem okolju nove družbene Noge.
r drugi strani pa pospešena ^si vzgojno-varstvenih organi-jacii. ki še zdaj ne dohiteva ^nizbenih potreb po organizirani TOdšolski vzgoji in varstvu, na-
laga družbi čedalje večje gmotne zahteve, s katerimi se je le-ta sicer sprijaznila, pri tem pa išče možnosti za varčevanje z družbenim denarjem. To, da smo prešli s petletne vzgojiteljske šole na štiriletno in da smo (edini v Jugoslaviji) uvedli v vzgojno-varstvene organizacije varuhinje kot poklic »ozkega profila«, je tudi oblika varčevanja. Ob tem ko mnogi predšolski otroci še čakajo na sprejem v vzgojno-var-stveno organizacijo in ko postaja cena predšolske vzgoje in varstva staršem že težko dostopna, bi se najbrž ne mogli odpovedati takim oblikam varčevanja, pa čeprav vemo, da je z njimi prizadeta strokovna raven vzgojno-izobraževalnega dela.
Ko zdaj ponovno oblikujemo programsko zasnovo za pedagoško usmeritev in določamo način izobraževanja delavcev za različna dela in naloge v vzgojno-varstvenih organizacijah, ne moremo niti mimo strokovnih niti mimo gospodarskih razlogov, ki jim stabilizacija daje posebno težo.
K temu sklepu je vodila tudi večina razprav na seji strokovnega sveta. Kaj je v sedanjih razmerah mogoče storiti, v čem moramo narediti korak naprej, da bi zagotovili naravno rast predšolske vzgoje in zagotovili delavcem v vzgojno-varstvenih organizacijah možnost napredovanja in nadaljnjega izobraževanja v stroki?
Knjižici za poklicno iusmerjanje
*j-|
rei	k° učenci zavzeto iščejo
Ogovore na vprašanje, kam naj
, vpišejo, sta izšli knjižici, ki 4u j°Sta nčencem, učiteljem in star-jel ^ pomagali pri odločanju za
Za k°braževalna skupnost za " ektro stroko Slovenije je izdala * ? recenzirala brošuro KAM? V , ^EKTROTEHNIKO IN RA-
Ho ALNiStvo> Uredil j° je
-nravko Gorjanc, besedilo je Tj ?Pisal Peter Likar, ilustriral . °Zo Kos, fotografiral Marjan ■e- ianerke’ ebbkovno uredil Marini JI Gnamuš in natisnila tiskarna 1 j 'adinske knjige. Za naše dose-.anje izkušnje kar razkošna bro-r ti Lfa je vredna podrobnejše pre-^že zato, ker bo s svojimi reši-> anh hote ali nehote za primer bi' ti^ 'ed drug'm delovnim skupi-
’U - hodnik po usmeritvah elektro ai,.'njte je namenjen učencem, e)(j (.^em in učiteljem. Napisan je r' :	da ne bo v pomoč le osmo-
^ taCeni’ kralce našel že nekaj Nedov prej in obujal spomin ^ni učencem prvih dveh let i«)Snlrierjenega izobraževanja, ka-• ^Je pa bodo zahtevnejši že ter-1 več Ift bolj natanko, j, ^reditev in oprema brošure Lj e na jasno in strokovno pred-
__jo|?V°,.° njeni vlogi v poklicnem
^Veščanju.Tci se kaže že v tem,
| si naročniki niso preprosto ! .K^1' ''No- napišimo nekaj, če že r0,ramo.« Za pomoč so poprosili ^ ti Le •’za katere vedo, da znajo pi-J a 'n risati. Ko so ti rekli svoj _ L f*’ so si potrpežljivo izmenja--1 h 1 gradiva in predstave o pri-.
)0" ^31
0 ^^njem izobraževanju in delu L 'em področju, dokler zadeva n a°zorela za tiskarno.
'I f^l^kovnost pri pripravi spo-J1	'l®^se kaže v nalsednjem:
izobraževa-
ti h^formacije o izobražev;
- dnLln delu v različnih poklicih : prepletajo.
Slikovno gradivo ni bese-j u le v okras, tudi dopolnjuje ga jdii našn sporočila, ki jih bese-^/nžko; poskrbi pa tudi za po-Pot r'kev ‘n knnec nasmeha, tako . -febneg3 osmošolcu, ki ga ^n° resni obrazi prepričujejo, i^ij0 strašno usodna reč je ta s? /a Poklica. Lahko njim, ki so
?e odločili.
Skrajšani programi niso primerni za varuhinje
Če smo delo v vzgojno-varstvenih organizacijah že delili na bolj in manj zahtevno, v njem opredelili delokrog varuhinje in določili pred leti zanje strokovno izobraževanje pod ravnijo srednje šole (vendar smo določili razmeroma zahtevna merila za izbiro: uspešno končano osnovno šolo, zrelost za odgovornost in razvit čut za delo z otroki!), se v prihodnje ne moremo zadovoljiti z izobraževanjem varuhinj v skrajšanih programih srednjega izobraževanja. Z zmanjšanjem osipa v osnovni šoli so vrata v srednje izobraževanje na široko odprta. Kot kažejo izkušnje, se za najnižjo raven strokovnega izobraževanja odločajo večinoma le tisti, ki jim je šlo v osnovni šoli teže, če so jo sploh dokončali. Zadovoljiti se s skrajšanimi programi bi bržkone pomenilo, da prepustimo negativni selekciji prvo besedo pri kadrovanju za poklic varuhinja — z vsemi posledicami, ki jih lahko predvidevamo. Zato se je večina članov strokovnega sveta kljub sedanjim gospodarskim razmeram opredelila za izobraževanje varuhinj v programih srednjega izobraževanja. Ali bo to izobraževanje dve — ali triletno (lahko bi prožno našli tudi srednjo pot), o tem se bo odločalo, ko se bo oblikoval program. Taka odločitev odpira varuhinjam, vsaj boljšim izmed njih, pot k nadalj-
njemu izobraževanju po programu za vzgojiteljice. Skrajšani programi bi jim dali v ta namen pomanjkljivo splošno-izobra-zbeno podlago.
Izobraževanje za vzgojiteljice na srednji in višji ravni
Strokovni svet je podprl predlog po izobraževanju vzgojiteljic za zahtevna in visoko zahtevna dela in naloge v vzgojno-varstvenih organizacijah na ravni štiriletnega srednjega in višjega izobraževanja. Tak predlog so strokovnemu svetu poslale nekatere konference delegacij uporabnikov, sekcija za predšolsko vzgojo pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije in Skupnost vzgojno-varstvenih organizacij SRS, medtem ko nekateri — ne glede na stvarne gospodarske možnosti — zahtevajo za vzgojiteljice izključno izobraževanje na višji ravni.
Izobraževanje vzgojiteljic po štiriletnem programu, ki se sedaj dokončno oblikuje, naj bi odpiralo možnost sposobnejšim in željnim nadaljnjega izobraževanja, da dopolnijo svojo izobrazbo na višji šoli, pa čeprav na začetku samo ob delu ali iz dela. Utemeljena je zahteva po taki možnosti, saj ostajajo sicer zgolj na tem področju zaprta vrata v nadaljnje izobraževanje v stroki in se odpovemo vertikalni prehodnosti, ki jo postavljamo v usmerjenem izobraževanju kot
— Opisi poklicev so kratki, vendar vsebinsko precej bogati. Očitno je prizadevanje, da ne bi neznanega razlagali z nerazumljivim.
— Besedilo se še kar spretno izogiba nevarnim pastem reklame in ne prikriva senčnih plati poklicev, čeprav je splošen vtis še vedno nekoliko idealiziran.
— Besedilo in slika se izogibata pristranosti po spolu, ki je je na tem področju še veliko. Slika je pri tem doslednejša od besedila, saj je v vseh slovanskih jezikih zelo težko prikriti gramatični spol. Tako beremo na 18. strani. »Inženirka ali inženir elektronike sodeluje...« na 26. strani pa le »Inženir telekomunikacij lahko npr. ureja...«
Takšno sporočilo je potrebno tudi za znane in »stare« poklice, nepogrešljivo pa je pri novejših področjih dela in poklicih, ki jih pogosto tudi starši in učitelji slabo poznajo. Sporočila o računalništvu so na enaki ravni kot prejšnja, zaradi novosti in slabšega poznavanja pa bi želel kaj več tudi o posestrimi informatiki (str. 33), da ne bo kot desetnica prosila od ene posebne izobraževalne skupnosti do druge. Boljšim poznavalcem bodo največ povedale zadnje strani s shemo vzgojnoizobraževalnih programov, predvideno mrežo šol in seznamom organizacij združenega dela elektroindustrije Slovenije. Ker takšnih vodnikov ne bomo tiskali vsak mesec, si želim čim manj sprememb, ki bi nastale med tiskom (str. 43) in po njem, pa tudi tiskarskega škrata in njegovih zlobnih sorodnikov. Huda je tista na str. 20: »Človek . ima v svoji glavi spravljenih 1500 dekagramov možganov...« — tu bo gotovo posegla vmes posebna izobraževalna skupnost za zdravstveno varstvo in postavila vse v »prave okvire«. Učencem dotelj priporočam, da se biologijo in merske enote raje učijo iz učbenikov. Tudi »nadaljevalni izpit« na 7. strani utegne razburiti kako birokratsko zavest, ki se uči besednjaka iz Uradnega lista. O oblikovanju brošure bom kot laik tiho, bojim se le, da je naslovnica za občutje
današnjega osmošolca že kar osladna. Sicer pa kaže brošura svojo kakovost tako očitno, da so avtorji nanjo lahko ponosni. Kot elektrikarji vedo, da treskajo strele v visoke vrhove, čisto na varnem pa je le tisto, česar ni. Kako pripraviti naslednjo izdajo, bodo povedali prvi učenci usmerjenega izobraževanja laže in bolje kot doktorji znanosti in zaslužni profesorji.
Drugi knjižica za poklicno usmerjanje ni več prvenec. Drobna zeleno siva knjižica SREDNJEŠOLCEM 1981, ki je starejša sestra »koledarčka poklicnega usmerjanja«, je izšla tokrat že drugič. Izdala jo je Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, tiskal Kočevski tisk, za avtorje pa je v kolofonu zmanjkalo prostora. Namenjena je še »nereformiranim« srednješolcem nekako od drugega do tretjega razreda. Knjižico brati ni kar tako, saj ima dve platnici: na eni (prvi ali drugi?) ima platnico delovne knjižice, na drugi (ali prvi?) pa platnico indeksa predavanj. Kakorkoli jo že odpreš, se ti nenadoma zazdi, da jo bereš z napačnega konca. Tisti del, ki oponaša delovno knjižico, je namenjen premisleku o izkušnjah med delovno prakso. Opis »dijaka M.« ni izmišljen in ga sme prebrati tudi kak bolj ali manj vodstveni delavec, ki lahko kaj prispeva k temu, da bo v naslednjih letih prišel na stalni razpis bolj navdušujoč opis prve delovne prakse. Sledijo podatki o zaposlovanju za poklice s srednjo, z višjo in z visoko izobrazbo: povprečno število prvih zaposlitev za obdobje 1976—1979, število vseh zaposlenih leta 1980 in povprečne letne potrebe za obdobje 1981-—1985 po napovedih delovnih organizacij. Te številke •. dopolnjujejo odlomki iz resolucije o dolgoročnem razvoju SR Slovenije (iz leta 1973, saj novejše nimamo) o predvidenih spremembah strukture’dela in potreb po posameznih poklicih. Opisane so novosti, ki jih v razmerje med »delom« in »izobraževanjem« prinaša Zakon o usmerjenem izobraževanju. Sledijo jim tisti napotki, ki jih potrebuje srednješolec pred prvo zaposlitvijo.
Tisti del, ki oponaša indeks predavanj, najprej na kratko prikaže študijske možnosti na vi-
sokošolskih organizacijah in vojaških akademijah. Če ne bi tega sam doživljal iz leta v leto, ne bi verjel, koliko kandidatov se čisto resno prijavlja za študij biologije na Filozofski fakulteti, geografije na FNT, pravne smeri Višje upravne šole v Mariboru... Nekaj dobrih naukov o vožnji skozi slepe ulice izbire poklica ne bo škodilo, saj dijake opozarjajo na dostopne vire informacij in prilik za presojo svojih zmožnosti in prihodnjega področja dela. Ob pomoči tiskarskega škrata, ki je skril del 17. strani »indeksa«, naletimo na prav neverjetne možnosti srednješolca, da bere, poje, skače, se potaplja ali raziskuje. Ta lena srednješolska svojat pa nič. Od samega učenja jim še za učenje zmanjkuje časa. Ali res? Tudi tu so možnosti za spremembo kakšnega neprijetnega odstotka v poglavju o učinkovitosti študija. Knjižica je drobna, a že za dve poli debelejša od prve izdaje. Kakšna stran za vsako posebno izobraževalno skupnost se bo že še našla, ne da bi se tako odebelila kot najbolj zamaščena delovna knjižica ali indeks še tako stare bajte.
Kakor se človek razveseli prvih lepih pomladanskih dni, pa le ni zdravo pozabiti na deževni april. Zelo pomembno se mi zdi dvoje:
— Kaj se bo pravzaprav zgodilo s temi skladi papirja v teh časih, ko je papir postal »strateška« surovina?
— Kdaj bomo tudi za druga področja dobili ustrezna sporočila, za katera sploh ni nujno, da jih piše prav Likar in tiskajo ravno v barvnem tisku. Res bo oblika nekaj povedala tudi o premožnosti posameznih posebnih izobraževalnih skupnosti, vendar si ne bi smeli privoščiti tako enostransko usmerjevalne kampanje, kot smo si jo ne tako davno za pedagoško področje. Streznimo se, maček pa ostane. Šele na stara leta se naučimo dovolj hitro pozabljati.
Saj razumem: težko je informirati, preden informacija nastane. To vlogo prevzamejo polresnice in pol-laži. Celo na tem področju še ne znamo dosledno uresničiti butalske modrosti »Če ne znam, bom pa druge učil!« Pa je železo vroče in so mojstri že pokazali, kako se stvari streže.
ZDENKO LAPAJNE
splošno načelo. Iz višje šole naj bi bila odprta pot naprej —v študij predšolske pedagogike na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete.
Kaže, da ni hujših ovir za tako rešitev. Delovna skupina obeh pedagoških akademij, ki je bila imenovana že pred leti s to nalogo, naj bi pospešeno pripravila program višjega izobraževanja. Z novo programsko zasnovo, ki jo bo strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev dal v kratkem v javno razpravo, bo treba določiti različna dela in naloge v vzgojno-varstvenih organizacijah. V skladu s pravili bo treba (ne glede na težnje po izobraževanju vseh vzgojiteljic rta višji stopnji) opisati tudi dela in naloge, ki izstopajo po zahtevnosti in potrebujejo višjo stopnjo strokovnosti. To ne bo težko, saj imamo v vsaki vzgojno-varstveni organizaciji precej takih del (pedago-
ško vodenje, mentorstvo, načrtovanje vzgojnega dela, skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev, zahtevnejše svetovalno delo s starši itd.).
Razprava o teh vprašanjih, ki se je nadaljevala na skupščini posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 26. februarja, na dan pa je prišla tudi na seji Sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL 2. marca t.l., s pozivom, da je treba resneje prisluhniti nezadovoljstvu in predlogom delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah, nakazuje nove rešitve. Te so sicer še vedno kompromis med potrebami in gospodarskimi možnostmi, pomenijo pa kljub temu korak naprej pri izobraževanju za delo v vzgojno-varstvenih organizacijah in zagotavljajo njihovim delavcem odprto pot do najvišje izobrazbe v stroki.
J. V.
Na dnevnem redu spet osnovna šola
Strokovni svet o njenem programu življenja in dela
V zadnjem času je bilo usmerjeno izobraževanje povsem v središču družbene pozornosti — tako da so se delavci osnovnih šol že čutili odrinjene na rob družbene skrbi. »Zakaj pišete toliko o usmerjenem izobraževanju, o reformi osnovne šole pa tako malo?«, so tudi nam očitali, saj se je tudi v našem glasilu kazala prevladujoča usmerjenost družbenopolitičnih, samoupravnih in strokovnih organov v republiki k reformi srednjega in celotnega izobraževanja in vzgoje po osnovni šoli.
Vse kaže, da se bo ob sklepu priprav na uvajanje usmerjenega izobraževanja pozornost obrnila spet k osnovni šoli, da bo tudi ta bolj pogosto na dnevnem redu družbeno-političnih in strokovnih sestankov. O reformi osnovne šole, njenih bližnjih in dolgoročnih ciljih je še precej nedorečenega. Vsaj tak vtis je ostal po razpravi, ki jo je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje 4. 3. 1981 namenil smernicam za delo osnovnih šol ter drugim sestavinam programa življenja in dela osnovne šole, na katerem naj bi v prihodnje temeljilo njihovo vzgojno-izobraže-valno delo.
Čeprav je bil večji del prizadevanj Zavoda SRS za šolstvo in širokega kroga njegovih sodelavcev namenjen v tem času strokovnim pripravam na usmerjeno izobraževanje, je zavod nadaljeval s pripravo gradiva in listin, ki naj bi bili temelj nove osnovne šole. Tudi osrednja komisija za preobrazbo osnovne šole je nadaljevala z delom in predložila strokovnemu svetu oceno novega osnutka smernic za delo osnovnih šol. Komisija je pozitivno ocenila novi osnutek in dala precej pobud za njegovo izpopolnitev.
Smernice za delo osnovnih šol podrobneje opredeljujejo načela, oblike in organizacijo dela osnovnih šol — ne z namenom, da bi utesnile njihovo raznoliko dejavnost in ustvarjalno iskanje novih možnosti za vsestransko razvijanje otrokove osebnosti, pač pa da bi jih spodbudile k hitrejšemu napredku, k uveljavljanju vseh prvin vzgoj-no-izobraževalnega dela, dejavne in ustvarjalne vloge učencev, k boljšemu povezovanju učenja in dela, pouka in drugih dejavnosti. Glavna usmeritev je vsekakor preraščanje šole v celodnevno osnovno šolo, uveljavljanje njenih sestavin in dejavnosti v vsaki šoli.
V tej načelni in splošni usmeritvi nadaljnjega razvoja osnovne šole se mnenja ne razhajajo. Vendar so splošna načela premalo, šole potrebujejo tudi konkretno usmeritev, ki jim jo bodo dali šele novi predmetnik in učni načrti, potrebujejo jasna napotila, kako naj se lotijo novih nalog, kako naj razvijajo višje samoupravne odnose, posodabljajo učni proces, uresničijo politehnično zasnovo vzgoje in izobraževanja, se bolje povežejo zoko-Ijem in. združenim delom. Ne bi bilo prav, če bi naglašali samo širše družbene vidike reforme, saj moramo spremeniti tudi vsebino in metode dela osnovne šole. Prav tako pa ne bi bilo dobro, če bi se razprave o reformi omejevale na novi predmetnik in učne načrte in prezrle naloge, ki izjajajo iz podružblja-nja osnovne šole.
Ko bomo v prihodnjih mesecih oblikovali sestavine programa življenja in dela osnovne šole — smernice za delo, predmetnik in učni načrt ter učne načrte za fakultativne predmete, bomo morali upoštevati sedanje gospodarske možnosti, vendar se zaradi njih ne smemo odpovedati dolgoročnim razvojnim ciljem, so poudarili člani sveta. Vzgoja in izobraževanje sta pomembna dejavnika gospodarskega in kulturnega napredka, kateremu se kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ne odpovedujemo. V teh razmerah pa tudi ne smemo dopustiti, da bi učitelju nalagali nove in nove obveznosti, hkrati pa zmanjševali vsoto denarja namenjeno izobraževanju in vzgoji.
Smernice za delo osnovne šole so dozorele za javno razpravo, prav tako tudi novi predmetnik (z izpeljavami za šole na narodnostno mešanih območjih in za dvojezične šole). V kratkem bodo pripravljeni osnutki učnih načrtov obveznih in fakultativnih predmetov, ki bodo šli — po obravnavi v strokovnem svetu — v širšo strokovno razpravo. Šole naj bi dobile vse to gradivo čim-prej, da bi se učitelji vključili v oblikovanje nove vsebinske podobe osnovne šole. Vsako odlašanje pomeni podaljševanje stanja, ko delavci osnovnih šol čakajo na reformne spremembe, ne da bi se sami dejavno pripravljali in usposabljali zanje. To zahtevo je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel tudi kot sklep današnje obravnave.
J. V.
Razstava — prispevek k reformi
Šesto mednarodno razstavo učil in šolske opreme odpiramo v času pospešenih strokovnih priprav na uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja v naši republiki. Med temi ima posebno mesto tudi priprava take izobraževalne tehnologije, ki bo prispevala k uresničevanju vzgoj-no-izobraževalnih smotrov socialistične samoupravne šole in povečala kakovost in učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela.
Geslo razstave UČILA IN ŠOLSKA OPREMA V PREOBRAZBI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA nakazuje smotre invsebino pedagoškega dela razstave. Njen osrednji del je namenjen srednjemu izobraževanju, in sicer opremi funkcionalnih učilnic za naravoslovne predmete (kemijo, fizika in biologijo), opremi delavnice za osnove tehnike in proizvodnje in razmišljanju o ureditvi šolske knjižnice z medioteko, ki bo dobila v usmerjenem izobraževanju pomembno mesto.
Organizirana prizadevanja, da bi tudi v srednjih šolah v SR Sloveniji uvajali specializirane učilnice, so se pričela s sklepom Izobraževalne skupnosti Slovenije v letu 1978, ko se je ta odločila za pripravo načrta za opremljanje funkcionalnih učilnic za naravoslovne predmete, za obrambo in zaščito ter za delavnice za osnove tehnike in proizvodnje. Za obrambo in zaščito so bile priprave opravljene na zvezni ravni, šole pa že opremljajo. Za vse druge učilnice pa so priprave potekale vzporedno z drugimi, zlasti vsebinskimi pripravami na srdnje usmerjeno izobraževanje v SR Sloveniji. Seznam učil in opreme so strokovne komisije lahko pripravile šele potem, ko so bili potrjeni učni načrti. Komisije so pospešeno iskale, pregledovale in preskušale učila, ocenjevale kakovost in značilnosti posameznih učil, predlagale izboljšanje obstoječe pohištvene opreme in uvedbo novih pohištvenih in instalacijskih elementov. Posebno pozornost so namenile varstvu pri uporabi učil, električnih, vodnih in plinskih napeljav. Sodelovale so z ustreznimi inšpekcijskimi službami. Organizirane so bile pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo; v njih so posebno pomembno delo opravili strokovnjaki Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, in sicer VTO fizika, katedre za kemijsko izobraževanje in inštituta za biologijo.
Rezultat dela vseh treh predmetnih komisij ter komisije za pohištveno opremo in instalcije so republiški normativi za šolski prostor, opremo in učila za naravoslovne predmete. Osnutki normativov so bili obravnavani na posvetih z učitelji vseh šol, ki so zajete v program opremljanja naravoslovnih učilnic. Treba je poudariti da so bile komisije ves čas povezane tudi s proizvajalci učil in opreme. Prizadevale so si, da bi za čim več pohištva, opreme', napeljav in tudi učil našli proizvajalci doma, da bi bilo torej treba čim manj uvoziti. Pri teh prizadevanjih sta sodelovala zlasti Slovenijales in Iskra, ki sta uvrstila v svoj proizvodni program nekatere pomembne nove sestavine.
Zaradi sprememb v zasnovi predmetnega področja osnove tehnike in proizvodnje se je spreminjala tudi prvotno zasnovana mreža učnih delavnic ter seznam orodja, strojev in opreme. Na pedagoškem delu razstave je predstavljena delavnica za to predmetno področje, ki jo že uporabljajo in je bila tudi pripravljena v elektrogospodarskem šolskem centru v Novi Gorici. Dopolnjena je z nekaterimi napravami, ki ne bi smele manjkati v delavnicah, za to in tudi za druge usmeritve.
Zelo pomemben del šeste mednarodne razstave učil in šolske opreme so tudi demonstracije učil in strokovni posveti.
Upam, da bo pedagoški del razstave—z vsemi spremljajočimi prireditvami — pomemben prispevek k celotnim družbenim naporom za napredno, socialistično angažirano srednjo šolo, ki bo tudi z novo tehniko in tehnologijo ter z usposobljenimi in. motiviranimi učitelji sposobna izpolniti svoje naloge pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Mag. JANEZ SUŠNIK (iz govora ob odprtju razstave)
Poudarjen pedagoški vidik
Letošnja mednarodna razstava učil in šolske opreme, ki je bila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je končana. Pedagoško-didaktični del je pripravil Zavod SRS za šolstvo, Gospodarsko razstavišče pa je poskrbelo za komercialni del. Razstava je bila namenjena predvsem vzgojno-izobraževalnim organizacijam pa tudi širši javnosti.
Pedagoški delavci so se seznanili z dosežki izobraževalne tehnologije in s sodobno šolsko opremo (razstavljeno na približno 5.000 kvadratnih metrih razstavne površine), prav zdaj, ko, se pospešeno pripravljamo na uvedbo usmerjenega izobraževanja.
Letošnjo mednarodno razstavo učil in šolske opreme je ob navzočnosti vidnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja naše repubhke odprl podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj.
V svojem govoru je med drugim spomnil na vlogo domače, cenejše tehnologije, ki naj bi jo razvijala učiteljeva in učenčeva ustvarjalnost. Eden izmed zglednih tovrstnih prispevkov na razstavi je prav gotovo delo Elektrogospodarskega šolskega centra iz Nove Gorice, ki je pripravil specializirano učilnico za predmet osnovne tehnike in proizvodnje. Na razstavi, ki je vsaki dve leti in je postala že tra-
dicionalna, je letos sodelovalo 60 razstavljavcev: iz Belgije, Bolgarije, Danske, ZDA, Nizozemske in Jugoslavije.
Da je tudi tokrat zbudila veliko zanimanje zgovorno priča podatek, da si je razstavo ogledalo okroglS.OOOobiskovalcev, posvetovanj pa se je udeležilo več kot 3500 pedagoških delavcev.
V štirih dneh, kolikor je trajala razstava, se je zvrstilo kar pet tematskih posvetovanj: Opremljanje funkcionalnih učilnic za pouk naravoslovja v skupni vzgojno-izobraževalni osnovi, Predmet osnove tehnike in proizvodnje, Učbeniki in učila, Medioteka ter Učbeniki in književnost v srednjih šolah. Razstavo so posebno obogatile številne demonstracije in filmi.
Zgledno pripravljena razstava je bila praktičen prikaz učil in šolske opreme in hkrati izraz naših prizadevanj za boljše gospodarjenje. Letošnji razstavni prostor je bil namenjen predvsem predstavitvi učilnic za naravoslovne predmete:	kemijo,
biologijo, fiziko, za predmet osnovne tehnike in proizvodnjo, pa tudi za druga vzgojno-izobra-ževalna področja. Razstava je tudi letos izpolnila pričakovanja: poudarila je pedagoško informativni vidik, ne pa komercialnega.
Učila in šolska oprema v preobrazbi vzgoje in izobraževanja
Šesta mednarodna razstava učil in šolske opreme, ki je bila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču od 23. do^ februarja 1981
Naj povemo še, da so pri tako imenovanem programu usmerjenega izobraževanja sodelovali Izobraževalna skupnost Slovenije, Zavod SRS za šolstvo in Slovenijales — TOZD Inženiring.
Ta program ponuja šolam tako opremljene učilnice in delavnice, da lahko učenci kar najbolje povezujejo teoretični in praktični pouk in se tako usposobijo za prihodnji poklic. Le tako je mogoče uresničevati zahteve usmerjenega izobraževanja, ki v svoj sistem povezuje vzgojo, izobraževanje in združeno delo. Slovenijales — TOZD Inženiring je s svojimi
strokovnjaki prevzel celotno opremljanje šol.
Zvedeli smo, da so Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti v naši republiki zbrale 18 milijard starih dinarjev za opremo učilnic, kar pomeni 70 odstotkov potrebnega denarja, vzgojno-izobraževalne organizacije pa naj bi prispevale 30 odstotkov. 40 odstotkov šol je že začelo preurejati šolske prostore in nabavljati novo opremo. Veliko težje, obširneje in odgovornejše delo pa je potrebno za napeljavo plina, elektrike in vode, saj je večina šolskih stavb starih in neprimernih.
Iskrin mikroračunalnik 1680-10 je primeren tudi za učenje programskega jezika BASIC, ki se v šolah največ uporablja. Ima priključeno tastaturo z zaslonom, tiskalnik in disketno enoto
Delovni pult v učilnici za kemijo
Ojačevalnik s povratno zanko omogoča več poskusov, ki lahko dajo učencu zelo usmerjeno informacijo. Uporaba osciloskopa je nujna (vse fotografije: M. Novčak)
Specializirane učilnice
Vse specializirane učilnice za naravoslovno vzgojno-izobraže-valno področje in za področje tehnike in proizvodnje so nastale na temelju dolgoletnih izkušenj, načrtovali pa so jih strokovnjaki pod vodstvom Zavoda SRS za šolstvo. Vse učilnice bo opremil Slovenijales-Inženiring s svojimi izvajalci. Načrtovalci in izvajalci so strnili svoja prizadevanja in izdelali po normativih enotno ponudbo za vse. šole. Učilnice so v večini predvidene za 16 učencev (5 kv. m na vsakega), stale pa bodo okrog milijon din vsaka.
Osnove tehnike in proizvodnje
Predstavnik Elektrogospodarskega šolskega centra iz Nove Gorice Štefan Breziger nam je povedal, da je učilnica teamsko delo pedagogov centra. Nastala je na temelju dolgoletnih izkušenj in preskusov. Največ težav so imeli zaradi pomanjkanja materiala na tržišču, posebnih strokovnih problemov ni bilo. Tehnično-proizvodno področje so želeli približati učencu, ki se bo začel izobraževati v programih usmerjenega izobraževanja in ga seznaniti s tehniko nasploh, še posebej pri pouku, kjer se bosta teorija in praksa izmenično vrstili v razmerju 50% : 50 %. V učilnici vidimo merilne stroje, stružnico, varilno mesto, vrtalne stroje, »pult« za jedkanje in drugo. Osrednja in najpomembnejša je učenčeva delovna miza, ki so jo dolgo in različno načrtovali, ker mora biti dovolj udobna za učenca in prilagojena njegovemu razvoju tako s strokovnega kot pedagoškega vidika. Šolam, ki nimajo primernih stavb, ali imajo premajhne prostore, pedagog sve-,tuje, da se prilagodijo. Ob tem pa poudarja, da strojev ne oddaljijo preveč, da ne bi učenci izgubljali preveč časa, ko bi se »selih« iz prostora v prostor. Učilnica je nastajala približno štiri mesece, od novembra do februarja.
Računalništvo v osnovah tehnike in proizvodnje
Dr. Ivan Bratko in mag. Vladislav Rajkovič iz Inštituta Jožef Stefan sta nam pokazala praktično uporabo računalnika pri prvi učni uri, ko se otroci seznanijo z njim in se naučijo z njim ravnati. Postopek je zelo preprost in za učence zelo privlačen: računalnik je treba najprej »naučiti« ali bolje, na testaturi natipkati (programirati) besedilo, ki se nato pokaže na zaslonu. Besedilo lahko, če je treba, zbir-šemo in napišemo znova. Za začetek programiramo enostavno igrico, sledijo pa vedno težji programi. Bistvo in pomen računalnika je hitra in natančna informacija; računalništvo pa se čedalje bolj uveljavlja na vseh področjih življenja in dela. Učenci v vseh prvih letnikih se bodo morali seznaniti z računalništvom, ki je zajeto v vsebini predmeta osnove tehnike in proizvodnje, saj so v obsežno poglavje v učbeniku uvrščene tudi osnove informatike in računalništva. V nadaljevanju šolanja polovica učencev ne bo imela več računalništva, druga polovica pa bo imela računalništvo v4. letniku kot predmet. Računalniška usmeritev je predvidena v 2., 3. in 4. letniku. Povejmo še to, da lahko računalništvo uporabimo tudi pri povezavi drugih predmetov s predmetom osnove tehnike in proizvodnje.
Kemija
Pedagoška svetovalka Zavoda SRS za šolstvo Ela Teran nam je predstavila učilnico, ki je problemsko zasnovana: učenec najprej opravi poskus, nato pa preide k teoriji in nasprotno.
Ker je kemija eksperimenti veda, zahteva izpeljavo v pri in prav zato je zelo pome^l^,, ponazoriti težje teoretično $ nje, ki je sicer učencem ne! zumljivo. Učilnica ima 1 »bloka«: učiteljevo laborato sko mizo in mizo za učence,' avdiovizualna sredstva, vet zaprtih in odprtih omaric in p° za kemikalije, digestorij--’ kleno omaro za nevarne poskl (strupeni plini, eksplozije)-peljave plina, elektrike in vo so zavarovane, v učilnici je' tabel. Smoter je v gibljiv() učencev in učitelja. Svetova; nam je pokazala zelo uspe' pouk, kjer izvajanje kombi1 ramo z grafoskopom, deloma folijo, deloma na tablo. Biologija
Pedagoška svetovalka voda SRS za šolstvo Kmecl je poudarila, da je 1 biologiji 40 odstotkov časa menjenega vajam, kjer uče1 opazujejo, kombinirajo in f skujejo. Posebna novost v niči je miza, ki jo je mogoče! lagoditi za delo v dvojicah a1 skupini, praktični pa so tudi' Ijivi in dvižni stoli. V učilnic1 poleg številnih omaric za ke1 kalije še vivarij, akvarij, akva rarij, insektorij in gojišča. It niča je opremljena z vsemi diovizualnimi sredstvi, po učenca pa naj bi imela mi^ skop. Delovni »pult« za uči11 je zelo funkcionalen, prekn1 mora biti z ultrapasom in s1 ramiko. Obvezne so napeifl vode in elektrike, za učitelji" plin.
Medioteka
Poleg knjižnice, raznih avc vizualnih sredstev so v me1-teki še: Super 8 kamera, T^ ternega tipa, gramofon, kasc fon, razne zbirke, folije, kas< filmi itn. Videli smo upob medioteke pri pouku biolog1 na panojih je prikazana sW za eno učnoTtro in uporaba1 dioteke pri individualnem skupinskem delu z uče1 Učenci prejmejo mape z dej1 nimi nalogami. Pripravljeni delovni listki za dve stopnji htevnosti zaradi diferenciacij1 individualizacije pouka, enem listku lahko dela en sai" skupina štirih učencev. Uče1 hkrati z nalogo dobi še razisi valno slikovno gradivo za sa* stojno delo ter seznam liter3 re. Posebnost prilog je v tem, vsebujejo poleg slikovnega I diva še informacijo o sliki, * je naveden učbenik in celo st; Naj povemo, da medio11 lahko koristno uporabimo1 vseh predmetih.
Fizika
Mag. Seta Oblak, pedag0; svetovalka Zavoda SRS za1 stvo, nam je povedala, učilnica namenjena precb* vajam — eksperimentalne delu učencev. Poleg vseh a^1 vizualnih sredstev in obv« napeljave plina, elektrike vode je v učilnici več premij miz za dva učenca in potm oprema za različne vaje n1* cev, med katere spada prat tovo šolski malonapetostni ^ Svetovalka meni, da irnaj0 doslej učitelji veliko tovij1 opreme, veliko pa je vaj, k1 lahko predstavijo, ne da bi tem potrebovali veliko den3' Take vaje so, na pri3’ »dioda«, »spektri svetlob »stoječe valovanje« itn.
Mize v učilnici so zelo f kladne tudi za seminarsko ^ za naloge itn. Učilnica je P3 gojena varnosti učencev in telja preko električne »konj5; ne« plošče. Naj dodamo, m. oprema, predstavljena v uč cah na razstavi, na voljo v' šolam ne glede na to, ali j6 mača ali pa uvožena.
TEA DOMINKO
OSNUTEK
SKUPNA KOMISIJA UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA	februar, 1981
SPORAZUMEVANJA ZA OSNOVNE ŠOLE
samoupravni sporazum
o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah
OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA,
DELAVCEM IN VODSTVOM OSNOVNIH ŠOL
Skupna komisija je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma z vsemi poglavji, od temeljnih do končnih in prehodnih določb, vendar pa objavlja in daje v razpravo le poglavja iz osrednjega, vsebinskega dela sporazuma in specifični del, ki zajema oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke v osnovnih šolah. Za ostali del sporazuma, to je za poglavja in določila o skupnih osnovah in merilih za izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov, za oblikovanje dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe, za povračilo materialnih stroškov in za poglavje o organih udeležencev sporazumevanja ter končne in prehodne določbe, je potreben skupen dogovor o vseh samoupravnih sporazumih dejavnosti v Sloveniji. Tako bo na podlagi sprejetega programa dejavnosti podpisnikov družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo v RS ZSS v I. četrtletju 1981 pripravljen predlog izhodišč za oblikovanje višine izplačil iz sredstev skupne porabe. Namesto sedanje komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov bo začel pri RS ZSS delovati odbor, ki bo usklajeval nastajanje in sprejemanje samoupravnih sporazumov dejavnosti; v tem odboru bo treba skupno opredeliti vprašanja glede udeležencev sporazumevanja in načina njihovega delovanja.
Skupna komisija bo v sodelovanju z republiškim odborom Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti pripravila ta del SS na podlagi skupnih izhodišč takoj, ko bodo le-ta izdelana.
Skupna komisija tudi ugotavlja, da zdaj, ob osnutku, niso potrebne priloge, na katere se sklicujemo v posameznih členih osnutka samoupravnega sporazuma. Priloge bodo dokončno izoblikovane na podlagi »Predloga za oblikovanje skupnih meril vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela in drugega dela v osnovni šoli«, ki ga je pripravil Pedagoški inštitut.
O njem so potekale v Sloveniji organizirane razprave, ustrezne pripombe iz teh razprav pa bodo vključene v priloge SS. Zato prosimo organizatorje razprav o osnutku SS, da si pri vodenju razprav pomagajo s PREDLOGOM, ki so ga vse šole prejele leta 1980. Gradivo za posamezne priloge je v PREDLOGU objavljeno takole:
priloga št. 1 (6. člen osnutka SS): v PREDLOGU na straneh od 5—15; priloga št. 2 (18.	člen	osnutka	SS):	v PREDLOGU na straneh	od	20—25;
priloga št. 3 (39.	člen	osnutka	SS):	v PREDLOGU na straneh	od	2—3;
priloga št. 4 (46.	člen	osnutka	SS):	v PREDLOGU na straneh	od	43—45;
prjloga št. 5 (70.	člen	osnutka	SS):	v PREDLOGU na straneh	od	56—58;
priloga št. 6 (77. člen osnutka SS): v PREDLOGU oba obrazca pred kazalom.
Vodstvom šol, osnovnim organizacijam sindikata in delavcem sporočamo, da bo trajala javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma do 6. aprila. Predlagamo tudi, da pripombe k osnutku SS, ki jih boste imeli delavci šol v posameznih občinah, obravnavate na skupnem sestanku predstavnikov šol iz ene občine, na katerega povabite tudi člana zbora delegatov iz vaše občine. Po taki obravnavi pošljite pripombe na sedež skupne komisije. Skupna komisija bo sprejemala pripombe k osnutku SS do 6. APRILA 1981. Prosimo, da upoštevate rok, zato da bomo lahko okrog 20. aprila 1981 obravavall osnutek SS tudi na zboru delegatov. O tem, kdaj bo sklican zbor delegatov, vas bomo pravočasno obvestili.
SKUPNA KOMISIJA
Na temelju določil zakona o združenem delu in v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sklenemo delavci osnovnih šol
Samoupravni sporazum
O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
V OSNOVNIH ŠOLAH
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci osnovnih šol (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) urejamo s tem samoupravnim sporazumom skupne osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah.
Samoupravni sporazum sklepamo udeleženci zato, da bomo zagotovili usklajeno uporabo določil zakona o združenem delu na področju delitve po delu in rezultatih dela in zavoljo potrebe po. usklajenem oblikovanju elementov cene storitve v svobodni menjavi dela.
2.	člen
Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom spodbujamo dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zavzetost za povečanje kakovosti in storilnosti dela v osnovni šoli. Skupaj z uporabniki enakopravno načrtujemo vzgojno-izobraževalno dejavnost, se sporazumevamo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih in tako uresničujemo enakopraven družbeno-ekonomski položaj.
3.	člen
Temeljno načelo za vrednotenje dela delavcev v osnovni šoli je delitev po delu, zato je delavčev osebni dohodek odvisen od:
—	vrednotenja rezultatov dela v svobodni menjavi dela in od prispevka k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe;
—	samoupravno dogovorjenega povračila za opravljen program vzgojno-izobraževalnih storitev kot cen posamične storitve;
—	njegovega prispevka k delu z živim delom, minulim delom in ustvarjalno dejavnostjo, od delovnega učinka delavcev, s katerimi je združil delo v izobraževalni organizaciji.
Poleg načela delitve po delu upoštevajo udeleženci tudi načela solidarnosti, predvsem pri zadovoljevanju skupnih potreb delavcev in odpravljanju socialnih problemov pri delavcih z nižjimi dohodki na družinskega člana*
4.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo skupne osnove in merila, dogovorjene s tem sporazumom, vključili v svoje samoupravne splošne akte in zagotovili, da bodo le-ti v skladu z določbami tega sporazuma.
II.	PRIDOBIVANJE DOHODKA,
RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
5.	člen
Udeleženci pridobivamo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarimo:
—	s svobodno menjavo dela
—	s soudeležbo staršev in drugih uporabnikov pri posameznih storitvah v skladu z zakonom
—	s prodajo proizvodov in storitev
—	na drugih podlagah, določenih z zakonom.
6.	člen
Letni delovni načrt je podlaga za določanje programov vzgojno-izobraževalnih in drugih storitev, za katere pridobiva osnovna šola celotni prihodek po dogovorjenih merilih in standardih.
Kvantitativni del letnega delovnega načrta in njegovo ovrednotenje se opravi po enotni metodologiji, ki je sestavni del sporazuma (priloga št. 1).
Za vrednotenje letnega delovnega načrta bomo udeleženci upoštevali pri oblikovanju:
1.	sredstev za osebne dohodke:
—	kombinacijo predmetnika in števila oddelkov, ki opredeljujeta količino in vrsto pedagoških ur, ki jih po pedagoško vsebinskih normativih spremenimo v delovne ure. Temu številu delovnih ur prište-
jemo še potrebno število delovnih ur za vodstveno, administrativno in tehnična dela.
Tako opredeljeno skupno število delovnih ur, potrebnih za uresničitev delovnega načrta šole, ovrednotimo po družbeno dogovorjenih merilih in standardih.
2.	sredstev za materialne stroške:
—	različnost razmer, vkaterih delujejo osnovne šole, kot so starost in število zgradb, geografske in meteorološke razmere, razgibanost in velikost šolskega okoliša in podobno;
—	stvarne normative za oblikovanje sredstev, ki so posledica porabe materialov v vzgojno-izobraževalnem procesu in pri spremljajočih dejavnostih.
3.	sredstev za amortizacijo:
—	minimalno amortizacijsko stopnjo za osnovna sredstva in inventar;
—	minimalno amortizacijsko stopnjo za zgradbe, ki se izračunava od vsakokratne letno revalorizirane vrednosti kvadratnega metra šolskega prostora in zagotavlja obnavljanje šolskega prostora.
4.	sredstev za kakovost opravljenega vzgojno-izobraževalnega dela:
—	doseženo stopnjo kakovosti uresničenega letnega delovnega načrta, ki se giblje od 0 do 5 % načrtovanega prihodka;
—	pogoje in razmere, v katerih je bilo opravljeno to delo.
5.	sredstev od izrednih dohodkov:
—	vrednost storitev iz neposredne menjave dela;
—	sredstva za najemnine pri oddajanju šolskih prostorov;
—	obresti.
Tako ovrednoteni letni delovni načrt šole je tudi podlaga za primerjavo cene programov oziroma storitev med osnovnimi šolami v občinski izobraževalni skupnosti.
7.	člen
Udeleženci predložimo občinski izobraževalni skupnosti letni delovni načrt, ovrednoten po merilih iz 6. člena sporazuma. Če v občinski izobraževalni skupnosti ni mogoče zagotoviti sredstev za izvedbo vseh nalog iz letnega delovnega načrta šole, je le-ta dolžna uresničiti tisti del, za katerega Uporabniki v OIS zagotavljajo sredstva.
Udeleženci bomo predložili OIS ovrednoten delovni načrt najkasneje do 30. oktobra.
Finančni načrt bomo izdelali do 15. marca prihodnjega leta in ga predložili svetu šole v sprejem najkasnje do 31. marca.
8.	člen
Udeleženci sporazuma bomo pri oblikovanju letnega načrta upoštevali tele časovne roke:
—	individualna poročila delavcev, ki v šoli opravljajo vzgojno-izobraževalno in drugo pedagoško delo, morajo biti izdelana do 30. junija tekočega šolskega leta;
—	analizo vzgojno-izobraževalnega dela šoleža preteklo šolsko leto poda ravnatelj učiteljskemu zboru do 20. avgusta; v tem roku oblikuje tudi smernice za izdelavo letnega delovnega načrta šole za novo šolsko leto;
—	vsebinski in kvantitativni individualni letni delovni načrti pedagoških delavcev šole, ki temeljijo na delitvi dela v novem šolskem letu, morajo biti izdelani najkasneje do 31. avgusta;
—	predlog letnega delovnega načrta šole izdela vodstvo šole najkasneje do 1,5. septembra, potrjen pa mora biti do 1. oktobra.
Poročilo o vzgojno-izobraževalnem delu za preteklo šolsko leto in letni delovni načrt za novo šolsko leto sprejme svet šole na isti seji.
Roke, določene za oblikovanje in sprejemanje letnega delovnega načrta, morajo spoštovati tudi vsi, ki poleg delavcev šole sodelujejo pri njegovem nastajanju in sprejemanju, to so: starši, društva, DPO, KS, OZD in drugi.
RAZLIČICA: člen se črta.
9.	člen
Udeleženci sporazuma razporejamo svoj dohodek za
—	zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb ter potreb udeležencev
—	čisti dohodek.
10.	člen
Udeleženci v svojem, skupnem in splošnem interesu ugotavljamo rezultate svojega dela in rezultate poslovanja tako, da:
—	primerjamo rezultate, dosežene v tekočem obdobju, z rezultati,, ki smo jih dosegli v ustreznem obdobju prejšnjih let in s cilji in nalogami, določenimi v načrtih;
—	primerjamo dosežene rezultate z dosežki, ki smo jih dosegli v svoji organizaciji, z dosežki organizacij, ki opravljajo enake ali sorodne dejavnosti.
11.	člen
Udeleženci sporazuma izkazujemo dosežke svojega dela in poslovanja po naslednjih kazalnikih:
1.	celotni prihodek;
2.	celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi v odstotkih;
3.	dohodek;
4.	dohodek na delavca;
5.	čisti dohodek;
6.	predlog razporeditve čistega dohodka:
—	del čistega dohodka za skupno porabo
—	del čistega dohodka za OD
—	del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela
—	del čistega dohodka za rezervni sklad;
7.	izgube;
8.	število zaposlenih po urah;
9.	število PND (pogojno nekvalificiranih delavcev);
10.	ustvarjeni dohodek;
11.	delež za akumulacijo v odstotkih;
12.	delež za čiste OD in skupno porabo delavcev v odstotkih;
13.	delež za splošno in skupno porabo in druge namene zunaj OD v odstokih
RAZLIČICA: člen se črta, dokler se ne izdelajo za osnovne šole specifični kazalniki uspešnosti gospodarjenja.
12.	člen
Delitev sredstev čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo podrobneje opredeljujejo pravilniki o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki jih sprejmejo udeleženke tega sporazuma.
HI. SKUPNE OSNOVE IN MERILA
ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
13.	člen
Osnove za oblikovanje skupnih meril sistema delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih' dela so zlasti:
—	načrtovanje dela, pri čemer je letni delovni načrt osnova za razdelitev konkretnih delovnih nalog delavca in skupine delavcev za eno šolsko leto, odvisno od vrste in zahtevnosti nalog. Razporeditev delovnih nalog in sprejetih odgovornosti med delavci temelji na razvidu del in nalog šole, ki pa morajo biti usklajene z letnim delovnim načrtom šole;
—	spremljanje dela, ki zadeva spremljanje in izpolnjevanje delovnih zadolžitev glede na kakovost, količino'in gospodarnost po istih standardih, kot so načrtovani v letnem delovnem načrtu šole;
—	ugotavljanje osebnega prispevka delavca in skupine delavcev k delovnemu rezultatu na podlagi razvida o opravljenem delu.
14.	člen
Osebni dohodek delavcev v osnovni šoli opredeljujejo tile elementi:
—= osnova
—	obseg dela
—	kakovost dela
—	dodatki
—	napredovanje.
Ti elementi osebnega dohodka so povezani v celoto in jih ni mogoče uporabljati posamično ali izločeno.
15.	člen
Delo vsakega delavca je opredeljeno s štirimi bistvenimi značilnostmi, in sicer:
—< z delovnimi nalogami;
—	z načinom, kako se opravljajo te naloge; .
—	z razmerami, v katerih se opravljajo te naloge;
-— z zahtevami, ki jim mora delavec zadostiti, da lahko prevzame to delo.
Te štiri značilnosti so temelj za vrednotenje težavnosti dela in omogočajo oblikovanje osnove delavčevega osebnega dohodka.
1.	RAZVID DEL IN NALOG OSNOVNE ŠOLE
16.	člen
Razvid del in nalog udeleženke je organizacijsko kadrovski akt, ki je lahko samostojen ali zajet v pravilniku o delovnih razmerjih. Omogoča smotrno delitev dela v vzgojno-izobraževalnem procesu in na drugih področjih dela v šoli. Vsebovati mora sistematično urejen popis delovnih nalog na podlagi delitve dela po tem sporazumu, posebnih delovnih razmer, družbenega dogovora o kadrovski politiki in zakonskih določil.
Razvid del in nalog je urejen pregled celotne dejavosti šole oziroma pregled vseh delovnih nalog ne glede na to, kje jih bodo delavci opravljali in kdo jih bo opravljal.
17.	člen '
V skladu z zakonskimi določili in tem sporazumom je razvid del in nalog šole namenjen:
—	načrtovanju in smotrni delitvi dela ter razmejitvi obveznosti, odgovornosti in pravic delavcev
—	vrednotenju zahtevnosti delovnih nalog in ugotavljanju uspešnosti njihovega opravljanja
—	kadrovanju in zaposlovanju delavcev
—	izobraževanju delavcev in
—	varstvu pri delu.
Zahtevnost delovnih nalog se razvrsti po vrednostnih skupinah.
18.	člen
Osnovna šola lahko uresniči letni delovni načrt le tako, da si delavci šole razdelijo delo, ki izhaja iz delovnega načrta. To delo se razporedi v štiri področja del:
—	vodstvena dela
—	pedagoška dela
—	administrativna dela in
—	tehnična dela.
Pri delitvi dela na posamezna področja se ta dela delijo v delovne naloge, ki si jih razdelijo delavci na posameznem področju tako, da ni ostanka (brez dela v podaljšanem delovnem času).
Celoten prikaz delovnih nalog osnovne šole, ki jih je treba opraviti za uresničitev letnega delovnega načrta šole, se imenuje razvid del in nalog in je priloga št. 2 tega sporazuma.
Delavci šole si za vsako šolsko leto posebej v skladu z letnim delovnim načrtom razdelijo delovne naloge.
Delavec je nosilec skupine delovnih nalog le za tekoče šolsko leto in je v tem obdobju tudi odgovoren za njihovo izvedbo.
2.	OSNOVA OSEBNEGA DOHODKA
19.	člen
Osnova osebnega dohodka delavca v osnovni šoli je sestavljena iz:
—	vrednosti izbranih delovnih nalog;
—	vrednosti, ki izvira iz težavnosti načina opravljanja dela;
—	vrednosti, ki izvira iz težavnosti razmer, v katerih dela delavec;
—	vrednosti, ki izvira iz delavčevega znanja, pridobljenega z izo-
brazb0'	20. člen	‘
Vsaka delovna naloga je ovrednotena z določenim številom točk. Vsota točk vseh izbranih delovnih nalog nekega delavca je temelj za opredelitev osnove osebnega dohodka tega delavca. Delavec lahkp izbere več ali manj delovnih nalog, vendar najmanj toliko, da doseže normalen obseg dela.
21.	člen
Posamezne delovne naloge so glede na zahtevnost in kompleksnost opravil ovrednotene s točkami in razvrščene v razrede tako, kot je razvidno iz naslednje razpredelnice:
Zap. št. razr.	Opis zaht. del. nalog	Vrednostni razr.	Razpor. del. nalog po zapor. št.
L	Enostavna dela, sestavljena iz ponavljajočih se fizičnih opravil, ki ne zahtevajo poprejšnje izobrazbe. Opravljajo se po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Delavca usposobimo za* ta dela z uvajanjem v delo	i	171, 172, 175, 176, 177, 178, 179
II.	Manj zahtevna, ponavljajoča se fizična opravila, ki zahtevajo minimalno poklicno usposabljanje poprejšnjo izobrazbo, pridobljeno v tečajih ali večletne delovne izkušnje	2	158, 160, 170, 173, 174
III.	Srednje zahtevne, pretežno fizične delovne naloge, za katere je potrebna poklicna izobrazba in nekaj delovnih izkušenj	3	142, 148, 149, 153, 154, 155, 156, 157, 159, 162, 165, 166, 169
			
IV.	Pretežno intelektualne delovne naloge, sestavljene iz srednje zahtevnih oprhvil, za katere so potrebne poklicna izobrazba in večje delovne izkušnje	4	127, 132, 134, 140, 143, 146, 151, 152, 161, 164, 168
		5	28, 79, 119, 128, 129, 130, 133, 135, 136, 137, 138, 139, 141, 145, 147, 167
v.	Intelektualne delovne naloge, sestavljene iz zahtevnih opravil, ki zahtevajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo in primerne delovne izkušnje	6	16, 29, 60, 76, 77, 91, 106, 123, 131, 144, 164
		7	20, 26, 27, 33, 43, 48, 65, 83, 88, 100, 101, 107, 115, 117, 121, 124, 126, 150
		8 .	19, 22, 30, 78, 82, 84, 85, 98, 102, 105
VI.	Intelektualne delovne naloge, sestavljene iz zelo zahtevnih opravil, ki zahtevajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, načrtovanje ^dela in analizo zakonitosti življenja in dela šole	9	25, 40, 41, 44, 56, 58, 59, 61, 71, 74, 75, 86, 87, 97, 104, 122, 125
		10	13, 21, 37, 45, 46, 47, 62, 63, 64, 72, 80, 81, 90, 103, 118
		11	15, 24,31,32,38,39,57, 73,99, 113, 114, 120
VII.	Intelektualne delovne naloge, sestavljene iz zelo zahtevnih delovnih opravil, ki zahtevajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, sposobnosti za vodenje in načrtovanje dela in velike delovne izkušnje	12	11, 14, 17, 18, 34, 35, 36, 42, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 66, 67, 68, 70, 89, 92, 93, 94, 96, 108, 109, 110, 112
		13	1, 2, 3,4, 5, 6, 7, 8, 9,10, 12,23,54,69,95, 111, 116
22.	člen
Vrednost delovne naloge se lahko pripiše delavcu le enkrat, čeprav jo ta opravlja v različnih delovnih situacijah. Izjemoma se vrednost delovne naloge pripiše dvema izvajalcema, in to takrat, ko med njima ni mogoče razdeliti dela, ki ga vsebuje taka delovna naloga. V tem primeru pripada celotna vrednost delovne naloge obema.
23.	člen
Vrednost osnove je temelj delavčevega osebnega dohodka, zato mora biti razlika v vrednosti med najenostavnejšo in najbolj zahtevno delovno nalogo 1:4. Tak razpon omogoča konstant^, ki znaša 69 točk in se prišteje k vrednosti točk delovnih nalog, ki si jih je izbral posamezni delavec.
24.	člen
Delovne naloge, ki se bodo na novo pojavile nai šolah z veliko učenci, bodo delavci šole ovrednotili v skladu z razredi zahtevnosti razpredelnice 50. člena in jih uvrstili v ustrezen vrednostni razred. Na šolah, kjer je manj učencev, bodo delavci združevali opravila posameznih delovnih nalog, oblikovali nove delovne naloge in jih ovrednotili po enakem postopku.
25.	člen
Osnovo osebnega dohodka delavca šole sestavlja tudi vrednost, ki izvira iz težavnosti načina dela. Težavnost, ki izvira iz načina, to je, kako se opravljajo izbrane delovne naloge, je odvisna od:
—	odgovornosti
—	strukturiranosti dela z učenci in
—	raznolikosti dela.
Vsa tri merila težavnosti, ki izvirajo iz načina dela, se točkujejo po stopnjah dosežene težavnosti, dobljene točke pa se vključijo v osnovo osebnega dohodka delavca.
Vrednotenje težavnosti dela, ki izvira iz načina opravljanja tega dela
26.	člen
I. Vrednotenje odgovornosti
Odgovornost je kot merilo zahtevnosti načina dela postavljena kumulativno. Delavec dobi na podlagi izbora delovnih nalog ustrezno stopnjo odgovornosti in glede na to ustrezno število točk.
Opis stopenj za vrednotenje odgovornosti:
a)	Odgovornost za delovna sredstva:
Delavec je odgovoren le za delovne pripomočke, s katerimi opravlja svoje delo. Slabo opravljanje delovnih nalog vpliva na neurejenost šolskih prostorov, ne vpliva pa na vzgojno-izobraževalno delo šole.
b)	Odgovornost za pravilno opravljeno delo:
Delavec je odgovoren, da v vsakem primeru strokovno in po predpisih pravilno opravi delovne naloge, za katere je zadolžen. Posledice slabo opravljenega dela ogrožajo varnost učencev in delavcev šole ali pa kakorkoli motijo delovni proces.
c)	Odgovornost za organizacijo procesa:
Delavec je odgovoren za organizacijo vzgojno-izobraževalnega ali administrativnega dela. Slabo opravljanje delovnih nalog zmanjšuje vrednost delovnih dosežkov.
č) Odgovornost za posledice dela:
Delavec opravlja take delovne naloge, ki imajo, če so slabo opravljene, izredno negativne posledice v vzgojno-izobraževalni praksi, ki jih kasneje ni mogoče več popraviti ali pa prizadenejo šolo gospodarsko in finančno. Ogrožajo lahko celo socialno ekonomsko varnost za--poslenih.
d)	Odgovornost za organizacijo in vodenje ustanove:
Delavec je odgovoren za organizacijo življenja in dela šole. Slabo opravljanje delovnih nalog zmanjšuje vrednost vzgojno-izobraževal-nih rezultatov, povzroča težave pri organizaciji dela, lahko pa izzove tudi sankcije družbeno pristojnih organov.
Razpredelnica za vrednotenje odgovornosti:
Stopnje	1	2	3	4	5
Točke	4	10	17	25	35
27.	člen
II. Vrednotenje strukturiranosti dela z učenci
Strukturiranost dela z učenci je merilo, ki se nanaša na način dela z učenci. Težavnost izvira iz dela z učenci, ki so na različni razvojni stopnji, deloma iz ustvarjanja temeljev za oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pa tudi iz ustvarjanja hišpega reda in discipline v šolski stavbi in pripadajočih objektih. Delavec dobi na podlagi izbora delovnih nalog ustrezno stopnjo strukturiranosti dela in njej pripadajoče število točk.
Opis stopenj strukturiranosti dela z učenci:
a)	Nestrukturirano delo:
je delo z učenci zunaj organiziranega vzgojno-izobraževalnega procesa (usmerjanje učencev v šolskem poslopju, navajanje na hišni red, privajanje na razne organizacijske in kulturne navade, urejanje administrativnih poslov z učenci in njihovih osebnih zadev).
b)	Manjša stopnja strukturiranosti dela:
izvajanje pouka in drugih vzgojno-izobraževjlnih dejavnosti z učenci od 2. do 4. razreda.
c)	srednja stopnja strukturiranosti dela:
izvajanje pouka in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti -z učenci 5. razreda.
č) Višja stopnja strukturiranosti dela:
izvajanje pouka in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti z učenci od 6. do 8. razreda.
d)	Visoka stopnja strukturiranosti dela:
izvajanje pouka in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti z učenci 1. razreda ali reševanje najbolj zahtevne vzgojno-izobraže-valne problematike učencev na ravni svetovanja ali vodenja šole.
Razpredelnica za vrednotenje strukturiranosti dela z učenci
Stopnje	1	2	3	4	5
Točke	0	5	10	15	20
M. č\en
28. člen
III.	Vrednotenje raznolikosti dela
Raznolikost dela z učenci je merilo, ki se nanaša na način dela v istih ali različnih situacijah; čim večja je raznolikost situacij, v katerih mora delavec delati, tem večja je stopnja težavnosti dela. Delavec dobi na podlagi izbora delovnih nalog ustrezno stopnjo raznolikosti dela in pripadajoče število točk.
Opis stopenj raznolikosti dela:
a)	Delo ni raznoliko.
večina delovnih nalog se opravlja v podobnih delovnih situacijah (priprava in razdeljevanje obrokov prehrane, čiščenje istih prostorov, vzdrževanje stavbe, administrativna opravila).
b)	Manjša stopnja raznolikosti dela:
delo se opravlja v različnih situacijah (šolskosvetovalno delo, poučevanje enega predmeta in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v oddelkih istega razreda).
c)	Srednja stopnja raznolikosti dela:
proučevanje enega učnega predmeta in drugih vzgojno-izobraže-valnih dejavnosti v različnih razredih, najmanj pa v dveh.
č) Višja stopnja raznolikosti dela:
proučevanje vseh učnih predmetov in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v enem razredu.
d)	Visoka stopnja raznolikosti dela:
proučevanje dveh in več učnih predmetov in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v različnih razredih.
Razpredelnica za vrednotenje strukturiranosti dela z učenci
Stopnje	1	2	3	4	5
Točke	0	5	10	15	20
29. člen
Osnovo osebnega dohodka delavca šole sestavlja tudi vrednost, ki izvira iz delovnih razmer. Odvisna je od:
—	napora pri delu z ljudmi
—	fizičnega napora
—	razmere v delovnem okolju.
Vsa tri merila težavnosti, ki izvirajo iz delovnih razmer, se točkujejo po stopnjah dosežene težavnosti izbranih delovnih nalog in se vključujejo v osnovo OD delavca.
Vrednotenje težavnosti dela, ki izvira iz delovnih razmer
I. Napor pri delu z ljudmi ' ° ^len
Napor pri delu z ljudmi je merilo težavnosti, ki izvira iz delovnih razmer. Osnovna šola je v bistvu socialna ustanova, kjer poteka večina dela s komuniciranjem med ljudmi. Pri tem nastajajo večje ali manjše emocionalne ali intelektualne obremenitve. Delavec dobi na podlagi izbora delovnih nalog ustrezno stopnjo napora pri delu z ljudmi in njej pripadajoče točke.
Opis stopenj napora pri delu z ljudmi:
a)	Občasni zahtevni informativni stiki:
občasno komuniciranje med sodelavci zaradi pravilnega opravljanja dela in delitve dela.
b)	Redni informativni stiki z dajanjem navodil:
komuniciranje med delavci različnih področij dela v šoli zaradi dajanja navodil, pojasnil in nasvetov pri opravljanju sprotnega dela.
c)	Stalno srednje zahtevno komuniciranje z ljudmi:
komuniciranje z učenci pri izvajanju motoričnih oblik vzgojno-izo-
braževalnega dela (telesna vzgoja, tehnični pouk) in občasno komuniciranje s starši. Komuniciranje s strankami, učenci, učitelji in starši zaradi informiranja, urejanja administrativnih in osebnih zadev ter raznih potrdil, dokumentov in podobnega.
č) Zahtevni delovni stiki z ljudmi:
stalno komuniciranje z učenci zaradi izvajanja zahtevnih intelektualnih oblik vzgojno-izobraževalnega dela in občasno komuniciranje s starši.
d)	Posebno zahtevni delovni stiki z ljudmi:
komuniciranje z učitelji, učenci, starši in sodelavci zunanjih organizacij zaradi reševanja kompleksnih in pogostokrat zelo občutljivih vzgojno-izobraževalnih problemov, ki povzročajo čustveno in moralno obremenitev.
e)	Zelo zahtevni delovni stiki z ljudmi:
komuniciranje z delavci šole, učenci, s starši in predstavniki oblasti zaradi reševanja najrazličnejših problemov, organizacije življenja in dela šole ter usklajevanja različnih interesov.
Razpredelnica za vrednotenje napora pri delu z ljudmi
Stopnje'	1	2	3	4	5	6
Točke	4	9	14	20	27	35
II. Fizični napor
Fizični napor je merilo težavnosti dela, ki izvira iz delovnih razmer. Čeprav je osnovna šola organizacija, v kateri se večina dela opravlja na intelektualni ravni, se vendar pri mnogih delavcih pojavlja tudi fizični napor. Delavec dobi na podlagi izbora delovnih nalog ustrezno stopnjo fizičnega napora in njej pripadajoče točke.
Opis stopenj za fizični napor:
a)	Fizičnega napora ni:
delavec opravlja večino dela sede, ravna z raznimi pisarniškimi pripomočki, kot sta računski stroj ali pisalni stroj, in s pisarniškimi materiali.
b)	Lažji fizični napor:
delavec opravlja delovne naloge stoje in le deloma sede. Obremenjene so predvsem noge in hrbtenica.
c)	Zmerni fizični napor:
delavec opravlja večino dela stoje; pri tem je obremenjeno ali pa v napetosti vse njegovo telo (telesna vzgoja, dela pri vzdrževanju itd.).
d)	Težji fizični napor:
delavec opravlja ves delovni čas izrazito fizičmj delo.
Delovne naloge opravlja večinoma stoje ali v prisilnem položaju, nenehno hodi.
Razpredelnica za vrednotenje fizičnega napora
Stopnje	1	2	3	4
Točke	0	5	15	20
f
32.	člen
III.	Razmere v delovnem okolju
Tudi razmere v delovnem okolju so merilo, ki izvira iz delovnih razmer. Osnovna šola je organizacija, kjer so delovne razmere sorazmerno ugodne, razen v nekaterih primerih, kjer sta fizična ali pa socialna mikroklima lahko tudi bolj ali manj neugodni. Delavec dobi na podlagi izbora delovnih nalog ustrezno stopnjo ugodnosti ali neugodnosti razmer v delovnem okolju in njej pripadajoče točke.
Opis stopenj za vrednotenje razmer v delovnem okolju:
a)	Delo v mirnih, zaprtih prostorih:
običajni prostori, v katerih poteka pisarniško delo, ki ga deloma motijo le telefon, računski ali pisalni stroj.
b)	Delo v prostorih, kjer je več motečih dejavnikov:
delo v prostorih, kjer potekajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
c)	Delo v prostorih ali zunaj njih, kjer so delavci bolj izpostavljeni nesrečam:
delo v šolskih prostorih, kjer delujejo nevarni stroji, delo v delavnici, popravila delovnih naprav, popravilo napeljav in vzdrževalna dela.
č) Delo v manj ugodnih klimatskih razmerah:
delo pri čiščenju prostorov, pripravi hrane in podobnem. Razpredelnica za vrednotenje razmer v delovnem okolju
Stopnje
2	3	4
Točke	0	5	15	20
33.	člen
Osnovo osebnega dohodka delavca šole sestavlja tudi vrednost, ki izvira iz znanja, pridobljenega z doseženo izobrazbo, ki se točkuje po stopnjah, točke pa se vključijo v osnovo osebnega dohodka delavca šole.
Vrednotenje zahtevnosti dela, ki izvira iz izobrazbe
34.	člen
Rezultati dela so neposredno povezani z znanjem, ki si ga je pridobil delavec. Izobrazba je zato element, ki sestavlja osnovo osebnega dohodka delavca šole. Delavec dobi na podlagi dosežene izobrazbe pripadajoče število točk.
Opis stopenj za vrednotenje izobrazbe:
a)	Nedokončana osnovna šola:
4 do 7 razredov osnovne šole, izjemoma' tudi manj.
b)	Poklicna izobrazba ozkega profila:
izobrazba je pridobljena na enem ali več uspešno končanih tečajev ali v nedokončani poklicni šoli.
c)	Poklicna izobrazba širokega profila:
dokončana poklicna šola ali nedokončana popolna srednja šola.
č) Srednja izobrazba:
dokončana srednja šola ali nedokončana višja šola.
d)	Višja izobrazba:
dokončana višja šola ali nedokončana visoka šola.
e)	Visoka šola:
dokončana visoka šola.
Vrednoti se vsaka dosežena izobrazba ne glede na to, ali je ustrezna ali ne, če si je delavec le pridobil tolikšne delovne izkušnje, da zadovoljivo opravlja svoje delo.
Razpredelnica za vrednotenje izobrazbe
Stopnje	1	2	3	4	5	6
Točke	5	10	17	26	37	50
35.	eten
Osnova osebnega dohodka delavca šole se oblikuje po naslednjem postopku:
—• delavci si razdelijo delovne naloge tako, da ni ostanka;
—	vrednost osnove osebnega dohodka, ki izvira iz delovnih nalog, se izračuna tako, da se seštejejo vse vrednosti izbranih delovnih nalog in se k temu prišteje konstanta 69 točk;
—	na podlagi izbranih delovnih nalog oceni delavec odgovornost, strukturiranost, raznolikost; napor pri delu z ljudmi, fizični napor, razmere v delovnem okolju, izobrazbo;
—	osnovo osebnega dohodka izračuna delavec tako, da sešteje vrednosti točk, dobljene pri posameznih elementih, ki sestavljajo osnovo. To nazorno nakazuje tale razpredelnica:
Vir vrednosti	Elementi osnove osebnega dohodka
i	- '	" '
Vrednost delovnih nalog Konstanta
Vrednost iz načina dela
—	odgovornost
—	strukturiranost
—	raznolikost
Vrednost, ki izvira iz delovnih razmer
—	napor pri delu z ljudmi
—	fizični napor
—	razmere v delovnem okolju
Vrednost izobrazbe
SKUPAJ
36.	člen
Tričlanska komisija pregleda izbora delovnih nalog vsakega delavca šole, preveri, če so vrednosti posameznih elementov osnove pravilno ocenjene, in če niso, jih uskladi.
Njena naloga je tudi, da primerja podobne izbore delovnih nalog različnih delavcev in jih usklajuje po elementih osnove.
3.	OBSEG DELA
37.	člen
Osnovna'enota za vrednotenje vseh vrst dela v osnovni šoli je delovna ura, ki je hkrati tudi osnovna enota za merjenje obsega dela.
Delavci v osnovni šoli opravljajo svoje delo v časovnih enotah, ki niso enake po obsegu in tako tudi ne po vloženem delu. Vrednost vloženega dela v časovni enoti je zato različna. Delovna ura ni časovna enota, temveč enota za količino vloženega dela.
38.	člen
Obseg vodstvenega, administrativnega in tehničnega dela se vrednoti neposredno v delovnih urah, delo pedagoških delavcev pa s pedagoško vsebinskimi normativi spremeni v delovne ure.
39.	člen
Pedagoške ure so po svoji vsebini in stopnji intenzivnosti vloženega dela po obsegu različno velike, zato se spreminjajo v delovne ure z naslednjimi pedagoško vsebinskimi normativi:
1 pedagoška ura (PU) = 2 delovni uri (DU)
1 PU = 1.5 DU 1 PU - 1 DU
Z normativom 2 se vrednotijo tiste pedagoške ure, za katerih uresničitev je potrebna zahtevna priprava. To so pedagoške ure z izrazito vzgojnim učinkom ali s posebnim izobraževalnim učinkom.
Z normativom 1,5 se vrednotijo tiste pedagoške ure, ki zahtevajo normalno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo.
Z normativom 1 se vrednotijo tiste pedagoške ure, ki so namenjene organizacijskemu in drugemu pedagoškemu delu, za katerega ni potrebna poprejšnja priprava, temveč le ustrezna navodila.
Vsebinska razporeditev posameznih vrst pedagoškega dela, ki se vrednoti z različnimi pedagoško vsebinskimi normativi, je prikazana v prilogi št. 3 tega sporazuma.
40.	člen
Pedagoška dela, ki so po svoji sestavi raznolika in jih ni mogoče opredeliti z enim pedagoško vsebinskim normativom, se pri kvantitativnem letnem delovnem načrtu načrtujejo v delovnih urah.
Enako velja tudi za dela, ki se v delovnem dnevu, tednu ali mesecu
pojavljajo večkrat, vendar je količina dela, vloženega vanje, vsakokrat manjša od delovne ure. Ta dela se opredelijo na večje časovne presledke in so izražena v delovnih urah.
41.	člen
Zaradi različnih zvrsti dela, ki ga opravljajo delavci z osnovni šoli, se tudi obseg njihovega dela meri različno. Obseg dela se lahko meri na tri načine, in sicer:
—	s presežkom dela
—	z dodatkom na obseg dela
—	ali kot delo, ki traja dlje kot polni delovni čas (nadurno delo).
42.	člen
Pri razporejanju vzgojno-izobraževalnega dela se pogosto dogaja, da zaradi strokovne usposobljenosti posameznih učiteljev in posebne delitve dela ni mogoče enako obremeniti vseh delavcev. Tako se že v letnem delovnem načrtu šole pojavljajo delavci, ki morajo zato, da uresničijo naloge, prevzeti več dela. To je redno delo, čeprav delavci presegajo z njim normalni obseg.
43.	člen
Pedagoški delavci, ki opravljajo neposredno vzgojno-izobraževalno delo, opredelijo to delo tudi z obsegom v letnem delovnem načrtu. Povečani obseg njihovega dela se meri s količnikom presežka dela in se izračuna po naslednjem obrazcu:
R
K =------
182
K = količnik presežka dela R = število realiziranih delovnih ur 182 DU = normalni obseg dela v enem mesecu Presežek dela povečuje osnovo osebnega dohodka delavca neposredno, zato se tako oblikovana osnova OD imenuje realizirana osnova in se izračuna po obrazcu:
Realizirana osnova OD = osnova OD x K Realizirana osnova je pri posameznem delavcu lahko večja od osnove OD ali manjša. Odvisno je od tega, ali je delavec presegel ali ni dosegel normalnega mesečnega obsega dela.
44.	člen
S povečanjem oddelkov učencev na osnovni šoli se povečuje obseg vodstvenega, svetovalnega in drugega strokovnega, računovodskega in tajniškega dela. Za delavce, ki opravljajo tovrstna dela, se povečuje obseg dela prek normalnega obsega takrat, ko ima šola več kot 16 oddelkov. Ta obseg dela vrednotimo z dodatkom za povečano število oddelkov, ki se preračunava tem delavcem po naslednji razpredelnici:
Število oddelkov	Indeks stimulacije	Število oddelkov	Indeks stimulacije
16	1,000	31	1,092
17	1,008	32	1,096
18	1,016	33	1,099
19	1,023	34	1,103
20	1,031	35	1,106
21	1,038	36	1,108
22	1,044	37	1,111
23	1,051	38	1,113
24	1,057	39	1,115
25	1,063	40	1,116
26	1,068	41	1,117
27	1,074	42	1,118
28	1,079	•	43	1,119
29	1,083	44	1,119
30	1,088	45 in več	1,120 1,120
Pri določanju števila oddelkov se vedno upošteva redne oddelke in oddelke podaljšanega bivanja.
Realizirana osnova se pri posameznem delavcupblikuje tako, da se osnova OD pomnoži z indeksom na obseg dela, ki ustreza številu oddelkov na šoli.	t
Če šola zaradi povečanega števila oddelkov zaposli nove delavce*, pripada dodatek za povečan obseg dela le tistim delavcem, kjer je iz organizacije dela razvidno, da se jim obseg dela ni zmanjšal.
45.	člen
Delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) kot oblika povečanega obsega dela pripada praviloma vsem delavcem osnovne šole za izredno delo, ki ga jim razporedi neposredni vodja dela.
Plačilo za delo prek polnega delovnega časa praviloma ne pripada ravnatelju ter drugim vodilnim in vodstvenim delavcem. Izjemoma se tako delo lahko plača, če sklene tako pristojni samoupravni organ. Za plačilo vsakega takega dela je treba sprejeti poseben sklep.
Ob sprejemanju periodičnih in zaključnega računa obravnava pristojni samoupravni organ razloge za uvedbo dela v podaljšanem de-
lovnem času, obseg opravljenega dela in višino v ta namen izplačanih sredstev.
Za delo, ki traja dlje kot polni delovni čas, pripada delavcu dodatek v višini 50 % mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo za polni delovni čas.
4.	KAKOVOST DELA
46.	člen
Podpisnice sporazuma se obvezujemo, da bomo kakovost dela svojih delavcev ocenjevale po enotnih merilih iz tega sporazuma. Ta merila so navedena v prilogi št. 4 tega sporazuma.
47.	člen
Kakovost dela vsakega delavca se ocenjuje v osnovni šoli po merilih, ki so prilagojeni naravi njegovega dela.
48. člen
Objektivno ocenjevanje kakovosti dela je mogoče doseči z enim ali več viri o kakovosti dela posameznega delavca. To je odvisno od velikosti osnovne šole, organizacije dela in drugih posebnosti. Načeloma lahko osnovne šole izbirajo med naslednjimi viri:
—	kakovost dela si lahko oceni delavec sam;
—	lahko jo oceni njegov neposredni vodja;
—	lahko jo oceni komisija za ocenjevanje kakovosti dela.
49.	člen
Podpisnice sporazuma lahko v svojem samoupravnem aktu podrobneje opredelijo število in vrsto virov, ki bodo dali informacije o kakovosti dela posameznega delavca. Ti viri so lahko:
—	lastna ocena kakovosti dela, ravnateljeva ocena in ocena komisije,
—	lastna ocena in ravnateljeva ocena,
—	ravnateljeva ocena in ocena komisije.
50.	člen
Delavci osnovne šole lahko dosežejo objektivno ugotavljanje kakovosti dela tudi s tem, da uporabljajo pri ocenjevanju dobro pripravljene lestvice za ugotavljanje kakovosti dela in z izborom najbolj ustreznih in časovno smotrnih metod.
51.	člen
Ocene kakovosti dela, ki izvirajo iz ocenjevalnih lestvic, se spreminjajo v odstotke po naslednji razpredelnici:
Stopnja ocene kakovosti dela	% kakovosti
I.	0
II.	2
III.	5
IV.	9
V.	14
VI.	20
Odstotek kakovosti dela se preračuna delavcu na realizirano osnovo
52.	člen
Administrativna dela pri ocenjevanju kakovosti opravi za to delo pooblaščeni delavec, ki ga izvolijo delavci šole ali ga imenuje svet šole. Ta objavi po končanem ocenjevanju na oglasni deski seznam delavcev s pripadajočimi odstotki kakovosti dela, ne glede na število virov ocenjevanja.
53. člen
Kakovost dela se oceni dvakrat na leto, in sicer najkasneje 15 dni pred koncem polletja.
Delavci dobe izplačilo po kakovosti dela v mesecu polletnih počitnic, in sicer v višini 50 % kvote, ki izvira iz kakovosti dela in drugič v mesecu avgustu v enaki višini. Izplačilo kakovosti dela velja za preteklih 6 mesecev.
54.	člen
Delavec se lahko pritoži zoper oceno kakovosti dela svetu šole (notranji člani) tako, da v pritožbi utemelji razloge, s katerimi izpodbija pravilnost dobljene ocene kakovosti dela.
Verodostojnost argumentov preveri komisija za ocenjevanje kakovosti dela (stalna ali začasna), skupaj z ravnateljem, ki na tem temelju pripravi svetu šole predlog za rešitev.
O tem dokončno sklene svet šole.
5.	DODATKI
55.	člen
Da bi nagradili delo zaradi povečanega števila oddelkov in minulo delo ter delo v odročnih krajih in preprečevali fluktuacijo delavcev, udeleženci lahko uvedemo tele dodatke:
—	dodatek za povečano število oddelkov
—	dodatek za minulo delo
—	dodatek za stalnost
—	dodatek za pedagoško delo v odročnih krajih,
—	dodatek za kombinirani pouk.
Dodatek za povečano število oddelkov je prikazan v poglavju o obsegu dela.
56.	člen
Udeležnci soglašamo, da bomo toliko časa, dokler ne bodo izdelana merila za vrednotenje minulega dela, nagrajevali minulo delo z vrednotenjem delovne dobe po naslednji lestvici:
Delovna doba v letih	■% dodatka
0 — 0,5	0
0,5— 1	0,8
1 — 2	1,6
2—3	3,0
3—4	4,4
4—5	5,6
5—6	6,7
6—7	7,7
7—8	8,6
8—9	9,4
9 —10	10,1
10 —11	10,7
11 —12	11,1
12 —13	11,5
13 —14	11,8
14 —15	11,9'
15 —35/40	12,0
Dodatek za minulo delo se preračunava na osnovo OD.	
RAZLIČICA:	
Delovna doba v letih	% dodatka
1— 5	1
5—10	2
10—15	4
15—20	6
20—25	8
25—30	« 10
nad 30	12
57. člen	
Udeleženci tudi soglašamo, da bomo za	preprečevanje fluktuacije
delavcev v osnovni šoli uvedli dodatek za stalnost in ga obračunavali	
po naslednji lestvici:	
Delovni staž na šoli — v letih	% dodatka
0 — 0,5	0
0,5— l	0,9
1 — 2	1,8
2—3	3,2
3—4	4,2
4—5	4,8
5 —35/40	5,0
Dodatek za stalnost se preračunava na osnovo OD. RAZLIČICA:
Delovni staž na šoli — v letih	% dodatka
1—2	1
2—3	2
3—4	
4—5	4
nad 5	5
Dokler ne bodo za nagrajevanje minulega dela izdelana ustrezna merila, vključujemo udeleženci ta del OD med oblike nagrajevanja minulega dela.	n
Dodatek za pedagoško delo v odročnih krajih je namenjen preprečevanju odmiranja samostojnih in podružničnih šol in s tem tudi odmiranja krajev v teh območjih Slovenije.
Dodatek za pedagoško delo v odročnih krajih se preračunava na osnovo OD in zajema od 16 do 65 % osnove osebnega dohodka pedagoškega delavca. Delavec prejema ta dodatek stalno, dokler ne prekine dela v takem kraju.
Dodatek za pedagoško delo v odročnih krajih se uravnava v OIS. Višina dodatka je odvisna od stopnje odročnosti kraja, ki se opredeli v sporazumu z OIS.
59.	člen
Dodatek za kombinirani pouk pripada pedagoškim delavcem, ki poučujejo hkrati dva ali največ štiri razrede v kombinaciji. Ta dodatek, ki se preračunava na osnovo, se izplačuje zaradi povečane težavnosti dela, ki izvira iz zahtevnejše pedagoške in tehnične organizacije dela. Pedagoškim delavcem se izplačuje po naslednji razpredelnici:
Število kombinacij razredov	% na kombiniran pouk
2	12
3/4	15
Dodatek za pedagoško delo v odročnih krajih in dodatek za kombinirani pouk pripadata le učiteljem in se izključujeta.
60.	člen
Posebne dodatke uvedejo tiste osnovne šole, ki izvajajo svoje programe v posebnih razmerah, in sicer:
—	celodnevne osnovne šole;
—	šole z dvojezičnim poukom;
—	šole, ki imajo v svojih oddelkih otroke Romov;
—	šole, ki imajo oddelke za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	eksperimentalne šole.
Dodatki se določijo v skladu z določili SS o temeljih plana občinskih in republiške izobraževalne skupnosti.
IV.	NAPREDOVANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV
61.	člen
Pedagoški delavci šole se razlikujejo po:
—	stopnji usposobljenosti
—	delovni motivaciji
—	storilnosti
— po tem, kako kakovostno opravljajo delovne naloge.
To vpliva na njihove večje ali manjše, predvsem pa bolj ali manj kakovostne delovne dosežke. Ker osnovna šola pedagoškim delavcem ne dopušča vertikalnega napredovanja, je zaradi spodbujanja njihove ustvarjalnosti nujno uvesti horizontalno napredovanje. To se kaže v prevzemu nekaterih novih zahtevnejših delovnih nalog, čeprav pedagoški delavec še naprej opravlja temeljno poklicno delo.
62.	člen
Pri horizontalnem napredovanju opravlja delavec šole svoje delo v istem statusu, prevzajne pa nekaj novih zahtevnejših delovnih nalog; zato se mu spremeni naziv, ki je hkrati tudi družbeno priznanje za njegovo delo.
Horizontalno napredovanje delavca izvira iz kakovosti minulega dela in dosežene kakovosti živega dela.
63.	člen
Pri-horizontalnem napredovanju lahko dosežejo pedagoški delavci šole tele nazive:
—	začetnik	— svetovalec
—	delavec	— zaslužni delavec.
—	mentor
Ti nazivi dobijo pri posameznih zvrsteh pedagoških delavcev pripadajoči naslov, kot npr.: učitelj začetnik, šolski psiholog mentor, knjižničar svetovalec, zaslužni učitelj.
64.	člen
Napredovanje pedagoških delavcev šole izvira iz dela in je pri prvih štirih nazivih vezano na sprejemanje in kakovostno opravljanje novih, zahtevnejših delovnih nalog, torej vključuje razvijanje stroke.
Naziv zaslužni delavec izvira iz dela, vendar je častni naziv in ga lahko doseže le tisti pedagoški delavec, ki je vse svoje življenje posvetil vzgojno-izobraževalnemu delu in bistveno vplival na oblikovanje številnih mladih rodov.
65.	člen
Iz horizontalnega napredovanja pedagoških delavcev sta izključena ravnatelj in pomočnik ravnatelja, dokler opravljata funkcijo vodilnih delavcev.
Nazivi, pridobljeni pred izvolitvijo za vodilne delavce, ostanejo veljavni, potem ko funkcija preneha, pa lahko ti delavci napredujejo pod enakimi pogoji in po enakih merilih kot drugi pedagoški delavci šole.
66.	člen
Pobudo za napredovanje in pridobitev naziva da ravnatelj šole, ko ugotovi, da pedagoški delavec izpolnjuje pogoje za določeno napredovanje.
Poleg ravnatelja sta lahko pobudnika tudi ustrezni strokovni aktiv ali osnovna organizacija sindikata. Pobudnik mora dati v tem primeru ravnatelju šole pisni predlog z utemeljitvijo. Ravnatelj lahko pobudo sprejme ali zavrne, mora pa pri tem podati pisne razloge, zakaj je zavrnil predlog.
Ravnatelj mora pri napredovanju in pridobitvi nazivov posredovati svetu šole za vsakega kandidata pisni predlog z obrazložitvijo.
67.	člen
Svet šole imenuje strokovno komisijo za napredovanje, ki jo sestavljajo:
—	ravnatelj
—	predsednik (vodja) ustreznega strokovnega aktiva
—	svetovalec Zavoda SRS za šolstvo.
Strokovna komisija oblikuje predlog za napredovanje v naziv z datumom veljavnosti in obrazložitvijo v skladu z merili napredovanja.
Strokovna komisija predloži svetu šole predlog o delavčevem napredovanju, ki ga ta v skladu z merili napredovanja potrdi, zavrne ali zahteva od komisije dodatno pisno obrazložitev.
Če je predlog komisije za napredovanje kakega delavca negativen, svet šole ne odloča o predlogu. Isti delavec je lahko ponovno predlagan potem, ko mineta dve leti od datuma poprejšnjega pismenega predloga.	v,
68.	člen
V častni naziv zaslužni delavec napreduje kandidat ob istih pobudnikih kot pri delovnih nazivih, predlog pa pripravi druga komisija, ki jo sestavljajo:
—	član osnovne organizacije sindikata;
—	član občinske konference SZDL, ki ga imenuje svet za vzgojo in izobraževanje;
—	član sveta staršev;
—	član Zavoda SRS za šolstvo;
—	ravnatelj šole.
Na podlagi ravnateljevega pisnega predloga preverita komisija družbeno verodostojnost za imenovanje kandidata v ta naziv, svet šole pa na pisni predlog komisije z obrazložitvijo predlog potrdi ali zavrne.
V naziv zaslužni delavec napreduje kandidat ob večji stalnosti dela v šoli praviloma najprej 5 let pred upokojitvijo (pedagoške delavke) in 8 let (pedagoški delavci).
69.	člen
Pri vsakem predlogu za napredovanje v nazive mora biti dosežena med člani komisije soglasnost, sicer predloga ni mogoče dati v obravnavo svetu šole.	V1
70.	člen
Pridobljenega naziva pedagoškemu delavcu praviloma ni mogoče odvzeti, razen, če ta odkloni opravljanje nalog, ki izvirajo iz naziva.
Postopek za odvzem naziva je enak postopku za pridobitev naziva iz napredovanja.
Napredovanje posameznih vrst pedagoških delavcev podrobneje urejajo merila za napredovanje, ki so priloga št. 5 tega sporazuma.
71.	člen
Prevzemanje delovnih nalog iz naslova napredovanja, ki so funkcionalne narave, vpliva na povečanje osnove OD delavca. Ta se pri napredovanju povečuje za vsoto vrednosti prevzetih delovnih nalog iz napredovanja.
Pri nazivu zaslužni delavec to napredovanje ni vezano na pridobitev novih delovnih nalog, temveč pomeni stalno povečanje osnove za vrednost 65 točk.
72.	člen
Delavčeva pravica do napredovanja v naziv mentor, svetovalec in zaslužni delavec je povezana z določeno stalnostjo zaposlitve na isti šoli. V mentorj a na posamezni šoli lahko napreduje le delavec, ki dela na tej šoli vsaj dve leti, za naziv svetovalca rabi štiri leta in za naziv zaslužni delavec najmanj šest let. Delavec, ki spremeni zaposlitev, ohranja naziv, ki ga je dosegel, ne more pa ob nastopu dela na drugi šoli kandidirati za višji naziv.
73.	člen
Delavcu šole, ki si je pridobil naziv iz naslova napredovanja, izda šola po sklepu sveta šole odločbo.
74.	člen
Horizontalno napredovanje je v osnovni šoli omejeno le na pedagoške delavce, ki so nosilci osnovnega delovnega procesa šole.
V.	RAZVID DELA IN OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA
75.	člen
Razvid dela opravljajo vsi delavci šole. Administrativni in tehnični delavci opravljajo le razvid delovnih ur, pedagoški delavci pa na posebnem evidenčnem listu evidentirajo opravljeno vsebino in obseg dela. Tako je mogoče preverjati načrtovano in opravljeno delo.
76.	člen
Pedagoški delavci vpisujejo iz ustrezne šolske dokumentacije opravljene pedagoške ure v evidenčni list, jih s pedagoško vsebinskimi normativi spreminjajo v delovne ure in tako sami izračunajo velikost doseženega obsega dela.
Vodstvo šole mora vsak mesec redno preverjati opravljanje dela vsakega pedagoškega delavca in primerjati z načrtom. Če se del evidentiranih delovnih ur pri posameznem delavcu ne ujema z opravljenim delom, ima vodstvo pravico, da te delovne ure razveljavi in o tem
obvesti delavca.	v,
77.	člen
Delavcu šole se obračunava osebni dohodek po odločbi, ki vključuje vse stalne elemente njegovega osebnega dohodka, po katerih delavcu pripada OD, nadalje po razvidu opravljenega dela in po dose ženi oceni kakovosti dela.
Evidenčni list o opravljenem delu pedagoškega delavca, odločba o OD in spisek delavcev šole z vpisanimi ocenami kakovosti dela so osnova dokumentacijej o OD delavca šole. Prva dva obrazca sta sestavni del tega sporazuma in sta prikazana v prilogi št. 6.
Starši spet učenci — v šoli za starše
Pogovor s psihologinjo Vido Strletovo
Mame in očetje, učitelji in svetovalni delavci smo se devet zimskih Ponedeljkovih večerov zbirali pri Vidi Strletovi v Svetovalnem centru v
Prijateljsko ozračje, iskreni odnosi, skupna iskanja so na enem izmed ^Stankov spodbudili pogovor o tem, zakaj smo prišli v šolo za starše in “ko nam novo učenje pomaga v vsakdanji praksi.
»Prišla sem, ker se je med Urokoma razvilo ljubosumje,« Pravi Mašina in Martinova ^ama, »pa tudi zaradi konfliktov ^ad menoj in očetom, ki je zelo navezan name, je pa močno avtoritaren.«
Arhitektki Majdi v nedeljo ^ečer popustijo živci zaradi šti-ph otrok. »Upam, da mi bo ta jtola pomagala. Vidim pa, da si bom morala vzeti čas za vajo,« ugotavlja.
Tovariš, ki dela pri telefonu »Klic v sili«, je v tem učenju nobil potrditev za svoje izkušnje, na je vir nesporazumov dostikrat vtom, ker mislimo, da je mogoče Probleme, zaradi katerih nasto-Pajo konflikti, rešiti zunaj nas. V tosnici moramo prisluhniti sebi, to spremeniti, najti rešitve v sebi. Pa ne le ene, veliko jih je. Ker pa |judje vsega tega ne vedo, prihajajo k svetovalcu s konkretnimi tozavami in hočejo konkretne nasvete.
Tudi drugi smo prišli reševat Sem osebne in službene proble-toe. Ker smo ves čas veliko ra-2rnišljali, se pogovarjali, v praksi Preskušali, kar smo se naučili, se nam je odkrivalo, kako po-ntembno je nevmešavanje, poslušanje in reševanje konfliktov na tak način, da ni niti poraženca niti zmagovalca, saj se vedno najde rešitev, ki je sprejemljiva za oba.	J
Ker vidim v šoli za starše po-murnbno dejavnost sodobne Vzgoje, predvsem pa dragoceno Pomoč za vse vzgojitelje, sem ''••prosila prof. Strletovo za nekaj Pojasnil.
Kaj vam je narekovalo, da ste totanovili šolo za starše?
— Pri svojem delu z otroki, ki imajo različne težave, se vsak dan srečujem s starši. Veliko se trudijo, svojim otrokom želijo vse najboljše, uspeh pa ni vedno tak, kot bi si ga želeli. Starševski poklic ni lahek, saj je otrok bolj zapleten mehanizem od najzahtevnejših strojev. In vendar smo starši pri svojem delu največkrat samorastniki. V šoli za starše, ki je začela poganjati v Svetovalnem centru, želimo pomagati staršem, da bodo pri svojem delu uspešnejši.
Kaj je temelj vašega programa?
— Predvsem se učimo nekoliko drugačne komunikacije z otrokom, kot smo je navajeni. Zato moramo na nekatere stare načine obnašanja kar pozabiti in si pridobiti novih. Učimo se poslušati otroka, reševati konflikte konstruktivno, vplivati na otrokovo vedenje, ki je za nas nesprejemljivo. Ob metodah in tehnikah komunikacije, ki jih osvajamo, pa počasi spreminjamo tudi svoje stališče in mišljenje. Otroka začenjamo spoštovati kot enkratno, enakovredno osebnost, ob tem pa tudi sami osebnostno zorimo.
Ali znanje iz tega programa veliko pomaga pri poklicnem delu in v osebnem življenju?
— Vse to znanje, ki si ga pridobimo in sprejmemo za svojega, nam pomaga na vseh področ-
jih, kjer se srečujemo z ljudmi, vsepovsod lahko ustvarjamo uspešnejše in srečnejše odnose.
Se vam zdi, da ljudje, Id se zatekajo k vam po pomoč, sprejemajo vaše nasvete in se ravnajo po njih?
— Predvsem jim poskušam dajati čim manj nasvetov. Ljudje smo taki, da nasvete še kar poslušamo, po njih pa se bolj redko ravnamo. Kljub nasvetom naredimo po svoje. Če pa ljudje v nekem daljšem razdobju sicer s svetovalčevo pomočjo problem sami spoznajo in znajo tudi ustrezno sklepati, če postane to del njih, potem se lahko spremenijo.
Ko smo se sestajali v šoli za starše, smo vedno prihajali z no-
vimi službenimi ali osebnimi problemi, polni dvomov vase. Zdi se mi, da tako malokdaj občutimo res globoko zadovoljstvo ali celo srečo. Se tudi vam zdi tako?
— V šoli za starše začenjamo tudi uvidevati, kako pomembno je, da smo kot starši, pa tudi v poklicu in sploh kot ljudje, pristni in nepotvorjeni, avtentični. Togo sprejemanje vlog nas onesrečuje ali pa nam vsaj ne prinaša sreče. Vedno pričujoča pristnost in iskrenost v medsebojnih odnosih pa je vir zadovoljstva.
Tudi vi ste prepričani, da se mora človek veliko učiti. Potem mnogo več razume in postaja uspešnejši in srečnejši. Marsikdo pa si ne želi sprememb. Je to le-
noba ali pa pritisk časa, Id ubija človeku željo po osebni rasti?
— Vzroki, ki ste jih našteli, gotovo veljajo. Je pa še eden, ki je gotovo najpogostejši. To je strah pred novim in neznanim, pred neotipljivim, nevsakdanjim. Če se hočemo spreminjati in zoreti, moramo spoznavati samega sebe, sprejeti svoja čustva, to pa je nestvaren svet, ki se mu dostikrat raje umaknemo v delo, skrb za materialne dobrine, skratka, v znani zunanji svet.
Tesno ste povezani s šolo. Imate vtis, da je sedanji šolski program ustrezen za otrokov zdrav razvoj?
— Trdno sem prepričana, da je šola na pragu nove dobe. Nova vedenja in hotenja so nekako v
Spet v šolski klopi...
zraku. Pojavljajo se avtorji, ki o tem pišejo, in razni poskusi na različnih koncih sveta. To je šola, kjer bi otroci delali veliko bolj zaradi svoje notranje motivacije, zaradi radovednosti, radoživosti in veselja do spoznanja in ne toliko zaradi kazni in nagrade. Pri svojem delu si nemalokrat mislim, da so otroci izredno vzdržljiva bitja, da brez večje škode prestanejo toliko šolskih let.
Družina je danes v kriznem obdobju. Gotovo pa bo ostala osnovni element zdrave družbe.
— Odgovorim vam lahko predvsem z vidika otrok, s katerimi poklicno največ delam. Bolj kot kruh potrebuje otrok ljubezen, sprejemanje, telesni dotik, ukvarjanje, spoštovanje staršev do njega. Te potrebe najlaže zadovoljuje z družino.
Kakšni pa so vaši nadaljnji načrti?
— S šolo za starše bomo nadaljevali. Vsaka traja približno dva meseca. Srečevali se bomo devetkrat, vsak teden po dve uri. Izkušnje namreč kažejo, da ni dovolj, da nekaj slišimo pri enkratnem predavanju ali preberemo. Če hočemo, da bo neko znanje postalo naša last, morajo zadeve dozoreti v nekem daljšem procesu.
Šola je namenjena staršem, pa tudi učiteljem, psihologom, pedagogom. Naša težnja je, da bi le-ti po svojih šolah ali kjerkoli delajo,-ustanavljali šolo za starše in tako posredovali svoje znanje naprej.
S posebnim programom za učitelje pa bomo začeli jeseni.
In kaj pravijo moji osnovnošolci? Da bi morala biti šola za starše obvezna za vse starše.
DANICA CEDILNIK
Vrnitev
Prenehala je igrati in zaprla Pokrov harmonija. Tedaj je potonilo. Stopila je k vratom in ko . je odprla, je osupnila: »A, ti V!«
»Jaz,« je odvrnil in ji krepko s,isnil roko. Olga se je premagala 'n mirno vprašala:
»Boš sedel?«
»Seveda.«
Razgledoval se je po prijetno '‘P^entljeni sobi, medtem ko je ^8« kuhala kavo.
»Rje pa je Boštjan?« je nenaporna vprašal.
, »Z Nerom se podita nekje po
fasi.«
»Se pravi, da sta ^obdržala Psa?«
»Zakaj pa ne? Premožna res ySva,^ a za psička lahko'skrbiva.
Začetku so se stranke v bloku Pfitoževale, a zdaj se je vse že po-eglo.«
Olga je nalašč govorila o tako l ePomembnih rečeh, ker je sluti-'da bo mož spregovoril o ecem pomembnejšem.
Rit pogovora pa se je odvijala Pko, kot se je začela. »Stanovanje je majhno,« je Pftpomnil.
»Dovolj za naju.«
R° je postavila skodelici na ‘t3’ ji je pogledal v oči. Nato je . Casi> kot bi iskal najprimernejši ,0n’ dejal kratko:
»Olga, vrnita se!«
Ozrla se je nanj. Gledal je
mimo nje, tja v kot, kot bi se ta trenutek tam odločale usodne reči.
Še vedno ni umaknila pogleda. Njeno čelo je bilo malce nagubano, ustnice napol odprte. Tišina, ki se je razpredala po sobi, je postajala čedalje težja.
»Nič ne rečeš?«
»Ne,«
»Dobro. Prišel sem pač, ker me je poslal ravnatelj. Mesto te še čaka. Zdaj so razpisali. Lahko se najde kak glasbenik.«
»Moj nekdanji ravnatelj torej? Ne ti in ne tvoja mati se nista domislila tega. Pa naj se javi, če se kdo hoče.«
»Olga, saj veš, kako si želim, da bi se vrnila. A mislil sem, da bo ravnateljeva beseda več zalegla.«
»Kje neki! Če ni zalegla lani, ko šem odhajala, čemu bi zdaj?«
» Veliko napak sva naredita — oba. Zdaj sva za leto starejša, zrelejša. Končno mora tudi sin imeti očeta. In tu živita v teh tesnih prostorih. Vadiš na razglašenem harmoniju, doma pa sameva klavir. «
» Vse to vem. Vedela sem takrat, ko sem zapuščala hrupno hišo, kjer so od jutra do večera brneli stroji, varilni aparati in se je vsak dan zvrstilo desetine strank. Tu mirno živim.«
» Vem, težko sva shajala. A še vedno trdim, da je bila povod tista nesrečna ,Madame But-
terfly’.«
»Samo povod, ne pa vzrok, ker je bi! ravno moj rojstni dan; trideseti. In še takrat si prišel zopet pijan, se cinično smejal in mi rekel, naj sedim sama na dveh sedežih. Le spomni se. Jaz pa sem težko dobila vstopnici in tako sem te čakala. Vedela sem, da ne opere in ne mene ne moreš razumeti, a nisem verjela, da se niti enkrat ne moreš odreči svoji družbi.«
»Ne rečem, da sem bil dober mož in oče. Toda ti si bila preobčutljiva. Nisi mogla razumeti, da sem v delavnici včasih pošteno robantil in tudi doma nisem mogel iz svoje kože. Zdaj pa hodim v delovodsko šolo. Delavnico bom dal v najem. Morda bom študiral še dalje. Kaj praviš? «
»Nič, dragi moj. Lahko študiraš, kar hočeš. Diploma še ni jamstvo, da boš boljši človek. Gotovo boš pa veliko znal, razširil svoje obzorje in se znal obvladati ali vsaj pretvarjati.«
» Ti torej dvomiš... še vedno ne verjameš, da je zakon tudi v takšni kombinaciji lahko uspešen. «
» To je različno. Odvisno je pač od tega, kaj drugi zakonec želi, če se lahko sprijazni s prazno vsakdanjostjo, ali hoče kaj več od življenja v dvoje. Pa jaz nisem želela več, samo razumevanje. Sam veš.
ko sem se po petih urah pouka in treh konferencah vrnila domov, me je čakala še gora posode in drugo delo. Ti si zvečer odšel, jaz pa sem se skušala še kaj pogovoriti z Boštjanom. Mama je zasedla svoje mesto in vrtela gumbe na televizorju. Če sem hotela kak program zase, recimo, da je bita to opera, je vzkipela, da tega ne bo poslušala. In tiste redke večere, ko si bil ti doma, je bilo prav tako. Veš, da malce razumeš opero, je že potrebna izobrazba, da pa znaš včasih upoštevati tudi drugega človeka, pa potrebuješ samo malo obzirnosti. Nisem te želela izobraževati, kakor tudi ti v meni nisi mogel zbuditi zanimanja za mehaniko, toda hotela sem imeti ob sebi človeka, človeka, ki bi se z mano pogovarjal o vsakdanjih rečeh, o najinem otroku. Tako pa nič. Živela sva v veliki novi in dobro opremljeni hiši, majhno in prazno življenje. Deset let! In tako bi ostalo vse do zdaj... do reči, če ne bi spravila svojih stvari v kovček in šla... z otrokom. To je bilo moje. Nisem se bala vajinih napovedi, kako bova oba shirala ob učiteljski plači.«
»In zdaj? V čem je prednost tvojega ,samskega" stanu?«
»Kadar sem utrujena, počivam. Program izbirava z Boštjanom po najinih željah. Nikoli me ne skrbi, kaj bo doma, če se malo dlje zadržim. Na kakšne večerne
zabave res ne morem iti, pa saj tudi prej nisva hodih. Harmoničen zakon ima gotovo prednosti. Pri nas sem morala vse delo opraviti sama, denar, veliko denarja pa si prinašal ti... in ga tudi odnašal.«
»Olga, zakaj mi nisi tega nikoli prej povedala?«
»Žakaj? Ker nikoli nisi hote! ničesar slišati. Upam, da zdaj veš, da sem hotela spremeniti najin zakon, ga ohraniti.«
»Sami očitki, kot da nisem naredil nikoli nič dobrega. Bi mogla skupaj odpraviti napake?«
» Človek, nekdo ti je moral povedati resnico. Ivan, napako sva naredila, ko sva se poročila. Nisva se dovolj poznala. In potem, namesto da bi iskala skupne rešitve, sva se vedno bolj odtujevala; ti si se zatekal nazaj v svoj svet, jaz sem se zaprla v svojega. «
»Olga, toliko se nisva pogovarjala vsa leta.«
»Pogovarjala? Govorila sem samo jaz. Človek se mora odločiti za svoje življenjsko načelo in se po njem ravnati. Vem pa, da sem tudi jaz premalo naredila, da bi bilo najino življenje lepše!«
»Zdaj sem pripravljen veliko narediti, zato da ne bi živeli v tako razbitem domu. Naveličal sem se družbe, veseljačenja in pitja. Človek pri triintridesetih želi imeti tudi dom in nekoga, ki daje temu
domu dušo. Rad bi, da pretvisliš in se odločiš.«
Nenadoma je vstal. Olga se -zazrla v njegov obraz in priznati je morala, da je nekaj od tistega vznemirljivega le še ostalo. Tod ali je ta »nekaj« dovolj za harnu nično življenje? Drugič bo 'že zapreti kovčke... Zato pojdi, 'o-vek, pojdi že, si je želela.
»Srečno Olga! Pozdravi P št-jana in...«
»In premislila bom. O bij birn ti.«
Odšel je. Slišala je tresk z vrati vžig motorja in, beli m er cede" e izginil.
Tedaj je odprla okno in a-zrlavvas. Vrvežna kmečk'	vo-
riščih. Domovi razmetani > hribih. Sonce je bilo že visok Sveže zorana polja so izdihava oplo-to, veter je šumel v d evesnih krošnjah. In veter je odnesel tudi Ivanove besede in njeno medlo obljubo...
Nenadoma je nekaj zaškreb-Ijalo po vratih. Na pragu je stal Boštjan s psičkom, razgret v lica in široko nasmejan.
»Mami, srečal sem očeta. Peljala sva se z njim. In rekel je, naj se vrneva domov.«
Olga je prebledela in zaprla oči. Potem je rahlo pobožala sina in šepnila:
»Mogoče... da,., mogoče.« KAROLINA KOLMANIČ
Enake dolžnosti, enake pravice...
Šolske počitnice so bile letos nekoliko daljše. Razdeljena so bila spričevala, učitelji, profesorji in vzgojitelji pa so si odpočili od napornega dela. Toda ne vsi.
V Sloveniji imamo dve vrsti dijaških domov. Registrirane in neregistrirane. V prvih prebivajo v glavnem dijaki tehniških srednjih šol, gimnazij in deloma učenci v gospodarstvu, v drugih pa samo učenci v gospodarstvu, ki imajo z delovnimi organizacijami sklenjeno učno razmerje. Delovne organizacije (predvsem v gradbeništvu) so tudi lastnice teh domov. Po organizaciji dela spadajo pedagoški delavci med delavce skupnih služb tehnično osebje pa v Družbeni standard. Oboji, tako dijaki kot učenci v gospodarstvu, se izobražujejo po zakonu o usmerjenem izobraževanju, program dela v vseh domovih je enoten, predpisal ga je Zavod SRS za šolstvo. Razumljivo je, da ga v domovih še obogatijo s posebnimi dodatnimi dejavnostmi. Tudi normativi za učno vzgojno osebje so enotni.
Omenil sem, da so počitnice tudi za vzgojitelje in učitelje, toda ne za vse. V neregistriranih domovih si počitnic ne moremo privoščiti, ker je vedno vsaj polovica učencev v domu; to so tisti, ki obiskujejo praktični pouk v delovni organizaciji. V domovih gradbeništva imamo premalo postelj, da bi lahko v svoje domove namestili vse učence, ki imajo sklenjene učne pogodbe z delovno organizacijo zato jih aameščamo tudi v druge domove. Do zdaj je bilo tako, da so ti domovi ob začetku šolskih počitnic zaprli vrata; naše učence smo morali poslati ali na počitnice ali pa jim najti prostor v našem domu. Ni treba poudarjati, da je
bilo letos nekoliko bolje, ker je Dom srednjih šol na Gerbičevi eno stavbo pustil odprto in so lahko naši učenci ostali tam. Po drugi strani pa so naši kolegi, ki imajo to srečo, da delajo v registriranih domovih, ta čas že uživali zimsko veselje (in še poleti bodo prosti dva meseca). Res je, da imajo nekateri domovi turistično dejavnost in da morajo vzgojitelji dežurati, precej se tudi izobražujejo, toda še vedno jim ostane veliko več prostega časa, kot ga ima vzgojitelj v domu »druge vrste«. Razlika je tudi med večjimi in manjšimi domovi: v večjem domu dežura vzgojitelj eno nedeljo na dva meseca, v manjšem domu pa dve nedelji v enem mesecu. Včasih so bile vse te razlike izravnane z višjimi osebnimi dohodki v neregistriranih domovih, zdaj pa imamo za približno 2000 dinarjev manjše mesečne osebne dohodke kot kolegi v registriranih domovih.
Toda zakon o delovnih razmerjih velja za vse enako. Prav zaradi tega bi morali biti bolj solidarni med seboj. Dom Poklicne gradbene šole, ki so ga ustanovile gradbene delovne organizacije za svoje potrebe, je vse do lanskega leta (za letos nimam podatkov) vsako leto ob koncu pouka zaprl vrata in poslal učence v delovne organizacije. Ali se delavci tega doma ne zavedajo, da so oni zaradi učencev in ne obrnjeno? In takih primerov je še veliko.
Napačno bi bilo, če bi to pisanje razumeli kot zahfevo po pravicah, ki nam ne pripadajo. Želimo pa, da se zadeve uredijo, da bomo imeli vsi enake dolžnosti in enake pravice.
K. M.
Kotizacija ni oblika svobodne menjave dela
h
«r
h
»Kotizacija za seminar znaša 500,00 din. Prijave za seminar skupaj s priloženim potrdilom (ali fotokopijo) o vplačani kotizaciji pošljite na naslov...
Udeležbo priporočamo zlasti vsem ravnateljem, pomočnikom ravnateljev, šolskim pedagogom in drugim pedagoškim delavcem kot pomoč...«
To je vsebina enega od vabil na enodnevni seminar, ki je bilo naslovljeno osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji. Seminar naj bi trajal 6,5 ur z ogledom razstave učil in opreme vred.
Če bi se temu vabilu odzvalo 500 udeležencev — vabljenih je bilo veliko več — bi znašal prispevek 250.000 dinarjv (25 starih milijonov!). Kakšna organizacija seminarja bi morala biti, da bi lahko ta znesek namensko porabili! Pa bodimo povsem skromni: že samo 100 udeležencev bi prispevalo 50.000 dinarjev — samo seminar ne more toliko stati.
Ob prej navedenih dejstvih se nehote postavlja troje vprašanj:
— kakšno je mesto dopolnilnega, funkcionalnega ter druž-beno-političnega izobraževanja;
— kdo naj načrtuje in organizira to izobraževanje in
— kako naj bo to izobraževanje financirano?
1. Na prvo vprašanje je odgovor najbolj prepričljiv. Novosti v učno-vzgojnem procesu ter družbenem razvoju so tolikšne, da moramo jemati strokovno, funkcionalne in- družbeno izobraževanje kot stalno nalogo vseh pedagoških delavcev. Sistem tega izobraževanja bi moral biti tako razvit in izpeljan, da bi ga bili deležni vsi pedagoški, strokovni in vodstveni delavci šole.
Moramo pa priznati, da je tovrstno izobraževanje postalo danes že kar veliko breme šole: potni stroški naraščajo, šola mora sama plačevati nadomeščanje odsotnih učiteljev, ker je večina seminarjev med poukom, v zadnjem času pa so posamezni organizatorji začeli kar tekmovati, kdo bo razpisal višji prispevek.
2.	Seminarje in podobne oblike izobraževanja organizirajo danes Zavod SRS za šolstvo in njegove enote, vzgojno-izo-braževalne organizacije, izobraževalne skupnosti, strokovna društva in celo razni občinski klubi. Večina seminarjev, ki jih zavod ne organizira sam, je sicer organiziranih v soglasju z zavodom, precej organizatorjev pa se pojavlja kar samostojno. Zgodi se celo, da dobi šola v nekaj dneh po dve vabili različnih organizatorjev na seminar iste vsebine.
3.	Posebno vprašanje pri organizaciji seminarjev in drugih oblik usposabljanja ter izobraževanja so v zadnjem času vse pogostejše kotizacije. Res je, da teh še ni povsod^videti pa je, da so že dobile svojo domovinsko pravico. Kotizacije se gibljejo od višine 100,00 dinarjev pa vse do 1.000,00 in še čez. V raznih vabilih ki prihajajo iz drugih republik in vabijo v kraje na jugu Jadrana, so kotizacije še dosti višje. Ob takšnih pretirano visokih prispevkih se človek res ne more znebiti vtisa, da organizatorji seminarjev zasledujejo poleg predstavljenega smotra predvsem dodatni finačni rezultat. Takšen vtis opravičuje to, da so visoki zneski, ki jih s kotizacijami zbero organizatorji, daleč preveliki za samo organizacijo.
Večina seminarjev in drugih oblik izobraževanja bremeni danes šole s treh strani: potni stroški, nadomeščanje odsotnih delavcev in kotizacije. Zato se že
Pet
dogaja, da je za šolo bolj ugodno, če se učitelj uči doma, kot da se udeležuje raznih izobraževalnih oblik. Sole se dobro zavedajo, da to ni izhod, toda sedanje razmere jih silijo v to.
Kakšen sklep bi lahko postavili na podlagi navedenih ugotovitev:
— prvi je gotovo to, da bo strokovno, funkcionalno ter idejnopolitično izobraževanje pedagoških delavcev dobilo še večji pomen, da to postaja sestavina učiteljevega dela in da bo del bremena morala nositi vsaka šola sama;
kot po vsebini pripravljeni pr°! 'J gram, ki naj bo kot katerikol1 ^ drugi program družbeno verifi' a ciran, naj pride v finančni načr1 ene od posebnih izobraževalnih skupnosti (verjetno za pedago; ško usmeritev). Ta skupnost naj bi poverila izvedbo programa ustreznemu izvajalcu, financira pa naj ga na osnovi ustreznih normativov in meril za vredno; , tenje takšnega dela. Ob takšni m organizaciji bi morale šole zagb' " loviti delavcem udeležbo na se-minarjih imele pa bi tudi vso Ja pravico zahtevati od delavcev, " da se izobraževanja udeleže.
Prepričan sem, da bi s po-
'bo
ibei
dobno organizacijo in nakazano £a
Iskra ponuja diaprojektor s kasetofonom. Menjavo diapozitive'| lahko uravnavamo s sinhronizacijskimi impulzi, ki so posneti nal traku ob zvočnem zapisu (Foto: M. Novšak)

— drugo, da bi moral biti nosilec programiranja in organizator takšnega dela v Sloveniji en sam in da je za to najbolj poklican Zavod SRS za šolstvo, ki mora poznati potrebe po tovrstnem izobraževanju tako po obsegu kot po vsebini. Pretežni del takšnega programa opravlja zavod že tudi zdaj. Po obsegu,
obliko financiranja dosegli najboljšo kakovost izobraževanja, da bi naj racionalneje izrabili učiteljev razpoložljivi čas in da bi bila cena izobraževanja najnižja. Taka oblika financiranja bi bila tudi oblika svobodne menjave dela, to pa razne kotizacije gotovo niso.
V. P,
Na večini šol v bežigrajski ob-. . sicer delujejo obrambni . , ož .i, vendar imajo različne narte jela, različne sodelavce, ra-* č- pa so pri svojem delu tudi vv pi tako z družbe nopoli-t en ! i organizacijami v krajevni J i.pe >sti (predvsem z ZB, / <T ,, RK) kot tudi z drugimi . -»a nizati jami in društvi (npr. gt -kim, strelskim, taborniško org:	lacijo, TVD Partizanom
idr.
Ve	'iudi, da prevladujejo na
šolah dvsem tovarišice. Ne-kajkra je že pokazalo, da si marsik.' .2 tovarišica ne upa prevzet . ganizatije in mentorstva obnu, ibnega krožka na šoli, ki naj bi c s.al, po njihovem mnenju, pedi je dela tistih tovarišev, ki s j e odslužili vojaški rok.
Mislim, da izvira tako mnenje predvsem .z prepričanja, naj bi se učenci r< obrambnem krožku seznanili c . vojaškimi veščinami, ki se rai je ženske resda toliko ne spoznamo. Menim, da je tako gledanje na vsebino obrambneg; krožka preozko. Delo obrambnega krožka je lahko zasnovano precej bolj na široko in vehi del te širše snovi smo sposobne razložiti in pred-
staviti učencem tudi ženske. P obrambnem krožku bi morali aktivnim delom spodbuja učence k čim večji iznajdljivos in samostojnosti v najrazličnej ših okoliščinah. Ta spoznanja i tudi nekatere veščine, ki bi ji učenci pridobili, naj bi jim pc magale, da se znajdejo v nepred videnih situacijah, na primer naravi, na izletu, na smučanji pri prometnih nesrečah, pole tega pa naj bi znali samostojno i prisebno ukrepati tudi v izredni okoliščinah, na primer ob narav nih nesrečah ali pa tudi v vojni razmerah.
Vemo, da večino teh sestavin že vključujemo v snov pri rednem pouku, pri različnih predmetih (npr. tehnična in telesna vzgoja, biologija, kemija, zemljepis in drugo). Dobro tudi vemo, da je za poglobljeno znanje pri rednem pouku premalo časa. To lahko trdim za poznavanje zemljepisnih kart, kompasa in za orientacijo na terenu. Vsemu temu sta v treh višjih razredih pri pouku zemljepisa v osnovni šoli namenjeni le dve šolski uri. Pri delu obrambnega krožka pa je mogoče to vrzel zapolniti, predvsem s konkretnim
Krožki — vzgoja k samostojnosti in iznajdljivostf

delom v naravi, na terenu, na izletu. Učence lahko naučimo gibanja v naravi tudi v izrednih razmerah s tehničnimi pripomočki ali brez njih, na primer ponoči, v megli, v nepreglednem gozdu. Ne zgodi se tako redko, da se otroci v naravi izgubijo. (Tako se je zgodilo pred nedavnim malemu smučarju na Pohorju.) Torej ne bo odveč tudi poznavanje osnovne signalizacije s piščalko ali kako drugače, v skrajnem primeru pa tudi osnovno znanje iz taborjenja na prostem.
Naj navedem še en zgled. S prvo pomočjo se po programu seznanijo vsi učenci v sedmem razredu. Vendar je zelo koristno, če se pri obrambnem krožku seznanijo z osnovami prve pomoči že v nižjih razredih, v četrtem ali petem.
Še veliko je možnosti, s katerimi lahko popestrimo delo
obrambnega krožka. Na primer: spoznavanje užitnih in predvsem strupenih rastlin, pa tudi zaščitenih rastlin, spoznavanje vremenskih pojavov in njihovih znanilcev, ravnanje ob naravnih nesrečah (npr. snežni plaz ali bliskanje ob nevihti in podobno) ali pa ob elementarnih nesrečah (ob potresu, požaru, povodnji) in ob sovražnih napadih (npr. ob bombnem napadu).
Vse te dejavnosti in še mnoge druge sicer vključujejo v svoje vzgojne programe specializirane organizacije, npr. taborniška, planinska, telovadna društva in podobne. Iz različnih vzrokov pa veliko otrok ne sodeluje v teh organizacijah. Tudi na šolah so krožki in interesne dejavnosti, ki lahko obravnavajo del navedene tematike, pa se kljub temu delo ne podvaja. Tedaj ko nastajajo vsakoletni načrti dela pionirske
Tudi kabinet za obrambo in zaščito ima veliko učil (Foto: M. Novšak)

vzi gumici vi jv,
mdgoče delo uskladiti in se ce dogovoriti za sodelovanje, vsebinskega vidika bi bilo na boljše teamsko vodenj obrambnega krožka. Mentor bi glavnem le načrtoval, usmerjal i usklajal delo.
Ob uresničevanju drugeg dela načrta obrambnega krožki ki zajema vojaške veščine, za ka tere se učenci, predvsem fantji res zelo zanimajo, pa naj bi tova rišice zaprosile za pomoč in sode lovanje v krožkih rezervne voja ške starešine in borce iz krajevn skupnosti, mladince, člane strel skih, taborniških, gasilskih i podobnih društev. Pomoči nai tudi ne odrečejo vojaki iz voja: niče Ljubo Šercer. Na sestank mentorjev pionirskih in mladir skih organizacij na šolah smo je šeni tudi predlagali, da popre simo za sodelovanje študent oddelka za SLO na FSPN i morda tudi učence vojaške gi mnazije.
V celodnevni osnovni šo France Bevk, kjer delam, potek delo obrambnega krožka v opol danskem času, to je v času intere snih dejavnosti (od 12.45 d< 13.45). V krožku sicer stalno so deluje določeno število učencev nekateri učenci pa prihajajo 1 tedaj, kadar obravnavamo teme ki jih zanimajo (to so predvsen dekleta), sicer pa se udeležujeji drugih dejavnosti, ki potekaji sočasno. Število udeležencev si torej vedno spreminja. Ker na delo v krožku učence predvsen sporošča, je temu prilagojen tud program. Zato so potrebne ne
Kdiere teme, ki ne potrebujejo vedno poprejšnjega znanja in pride v poštev predvsem praktično delo. Zato sistematično preverjanje pridobljenega znanja ni potrebno.
Delo ovira tudi to,da prihajajo učenci h krožku ob različnem času.
Te opoldanske ure tudi nekoliko onemogočajo tesnejše in rednješe sodelovanje z organizacijami iz k krajevne skupnosti, ki bi bilo sicer lahko še veliko boljše. V tem času zelo težko dobimo sodelavce iz vrst ZRVS in druge, ki so takrat še v službi.
Morda prav zato, ker udeležba ni obvezna, učenci raje sodelujejo pri delu obrambnega krož; ka. Zelo prizadevno in zelo radi se tudi lotijo priprav za orientacijski del nalog na šolskem tekmovanju SLO ob obrambnem dnevu. Zaradi vseh posebnosti dela, ki sem jih omenila že prej, pa ne pripravljamo pri obrambnem krožku posebnih ekip za občinsko tekmovanje iz tematike SLO in DS. Izmed naših treh predstavnikov, ki so lani tekmovali v Zlatarju, je bil npr. le eden član obrambnega krožka. Ekipe za tekmovanje določamo navadno glede na uspehe posameznikov na šolskem tekmovanju-Prav zaradi tega nimamo kakšnih posebnih priznanj za stopnje znanja in nimamo učencev razdeljenih na skupine ali posebne formacije. Doseči skušamo predvsem to, da si pridobijo učenci ob praktičnem delu čim več znanja. -JELKA KUNAVER
Nediscipliniran učenec — nebodigatreba
,^21
, agam slovnico, rišem, dojx>vedujem, nekdo za hrbtom pa glasno mijav-Ko se obrnem — vse tiho.
Eket;
Pokažem hrbet in zaslišim
x0'. I'11 tako naprej.
k aJ naj storim? Razred molči, iti' a na zabavo. Dobro vem:
anje, nato riganje, muka-
n izgubiti živcev. Jasno mi
’ a še tako dobri komiki tega etaj
l^ne zmorejo take predstave,
j. uprizori izzvani in raz-,fni. učitelj pred razredom. , a s* ne bom privoščila, si dojenjem, iam storiti!
vendar nekaj
:ez nekaj časa mirno pripo-, ti, da me vse to sicer ne moti, 0 Pa prenašam, da se vse do-
a.ram
za mojim hrbtom. Ne
-..— strahopetcev, ki se oju-> šele tedaj, ko jim pokažeš
Jacuda, glasovi so utihnili. Ob ■Cu ure zaslišim: »Tovarišica, Jenkrat sem zacvilil tudi tedaj, .ste me gledali.« Mali pored-j ^ pac poskusa! spet priclo-, ^dobro ime«. No, je že TOo!
Pnt pridem v razred, tokrat v Rti. Plavooki lepotec iz prve P’ mi gleda v oči, pri tem pa ijjne soseda: »Jani, imaš kak
Jaj bi naštevali! Vsi, ki že več Rodimo v razrede, imamo pač
marsikaj povedati. Ko učitelj nekako preživi take in podobne začetniške težave in kasnejše krize, dvome in pomanjkanje samozavesti, začne z odprtimi očmi spremljati dogajanje okoli sebe. Dobi nekoliko debelejšo kožo, utrdi si živce, se umiri, in pri tem počasi ugotovi, da je mogoče z malo taktike in strategije celo plavati.
Za zasebno uporabo sem si izdelala preglednico, v kateri sem razvrstila nagajivce takole:
—	učenci, ki žele učitelja preskušati;
—	učenci, ki žele učitelju nagajati;
—	učenci, ki se žele uveljaviti v razredu;
—	učenci, ki se hočejo zabavati.
Oglejmo si jih nekoliko natančneje.
V prvo skupino spadajo dokaj sposobni učenci, ki hočejo ob novem učiteljučimprej ugotoviti »koliko je ura«. Preskušajo njegove živce, potrpežljivost, zvedeti hočejo, kje so meje, kaj novi učitelj dovoli in česa ne, kaj je nujno, kaj še dopustno itd. Učitelj, če ni ravno začetnik, se tega testiranja zaveda, ga pričakuje in sprejme. Iz izkušenj ve, da bo s takimi učenci, ko jim bo nekako dopovedal svoja merila, dokaj v redu vozil. Kak krepak, tudi
malce posmehljiv poduk tem bis ■ trim, mnogokrat pa razvajenim prednežem prav nič ne škoduje.
V	drugi skupini najdemo manj sposobne, morda celo nekoliko otročje učence, predvsem pa
take, ki hočejo zbuditi učiteljevo pozornost. Zamislimo se ob njih. Ti potrebujejo več našega razumevanja kot prva skupina. Morda so to otroci, ki jim starši namenjajo premalo pozornosti, zato izsiljujejo pozornost v šoli. Morda so njihovi starši zelo zaposleni. Ti otroci so zadovoljni, le da se ukvarjamo z njimi.
V	tretji skupini so učenci, ki se hočejo uveljaviti pred sošolci. Niso uravnovešeni, zato iščejo potrditev zunaj sebe. Ponavadi so to učenci, ki imajo slabši
radi nagajivosti, temveč preprosto zato, ker se jim je v znanju nabralo toliko vrzeli, da ne morejo več slediti poteku učne ure.
Ne upam si trditi, da je moja preglednica »splošno veljavna«. Sploh ne. Nastala je mimogrede, tedaj, ko »ko bi človek skočil iz kože.«
Naj je že v razredu tako ali drugače: če se še tako jezimo na »nepridiprave«, zmeraj znova ostajamo v svoji koži in zmeraj znova se vračamo v razred, navezani na mladino in mladost, ki je nagajiva, poredna, iznajdljiva, klepetava in jezikava, vendar — nikdar hudobna.
Z odraslimi je teže!
Neizpolnjene želje
DUŠICA KUNAVER
m med seboj
raZnovanje 8. marca. Slove-Kastap otrok je izzvenel. Zbi-f 0 se v zbornici na skromni mtitvi.
esenečenje. Poleg miniatur-, Sendvičev in soka tudi po-l R« miza, polna čestitk. Imena 'Uvertah.
Majda! Si ti tudi prišla?« Zrem se Naša tovarišica, kise Upokojila lani, letos pa hono-n° dela v knjižnici. Pred štirimi dnevi javno pohvaljena ^‘zadevno delo na zboru de-skupnosti.
'"ridi po svoj sendvič!«
ja, počakaj, najprej bom Pkala svojo čestitko.«
Čestitke so lepo razporejene. Poravnane v vzdolžnih in prečnih vrstah. Vabijo.
Majda bere. Išče. Pregleda do konca.
Pa spet od začetka.
Nič.
»Čakaj, ti bom pomagala poiskati to tvojo čestitko,« se oglasi kolegica.
Obe bereta. Iščeta. Pregledata do konca.
Pa spet od začetka.
NIC
Nerodnost? Pozabljivost? Kdo ve?
Zmračilo se je in vas je postala tako tiha, kot da bi izumrla. V daljavi se zasliši pasji lajež-
Sedim pri mizi in popravljam šolske naloge. Otroci pišejo o svojih materah, saj se bliža 8. marec. Veliko lepih misli se spleta v njihovih sestavkih. Vsak hoče povedati, da je njegova mama najboljša in najlepša mama na svetu. In tukaj je Suzanina naloga. Z zanimanjem se lotim branja. Takole piše: »Bili smo srečna družina. Naš dom je bil poln ljubezni in topline. Toda naše srečne dni je kmalu zakril oblak.
Bil je lep pomladni dan. S sestro Tatjano sva se vračali iz vrtca proti domu. Bili sva zelo razigrani. Vedeli sva, da naju doma čaka mama, ki zna tako nežno pobožati in objeti. Oče se gotovo še ni vrnil z dela. Ko sva prišli v hišo, sva zaslišali mamin jok. S čudnimi občutki sva stopili v kuhinjo. Zagledala sem strašen prizor. Mama je potrta sedela za mizo in jokala. Oče je ležal na kavču. Bil je krvav in je zaudarjal po žganju. Stekla sem k njemu toda odrninil me je. Tedaj sva začeli jokati še
midve s sestro. Oče je negotovo vstal in začel groziti mami, da jo bo spet pretepel. Takšni prizori so se potem v naši družini velikokrat ponavljali. Tako nismo mogli več živeti. Nekega dne mi je mama rekla:,Suzana, zdaj si že velika in boš razumela. Takšno življenje, kot ga imamo mi, ne vodi nikamor. Vidve s Tatjano bosta šli k stari mami.’
Čez nekaj dni je prišla stara mama in naju odpeljala v Prekmurje. Radi sva šli z njo. Toda odtlej sem pogrešala mamo, njene nežne besede, in topel objem. Šele takrat sem spoznala, kako rada sem imela mamo in tudi očeta, ki sta se za vedno razšla. Tudi mama je pozabila name in se izgubila v svetu. Kmalu bo 8. marec. Na tisoče lepih želja imam za mamo. Želim si, da bi bila lahko pri njej vsaj ob tem prazniku. Vem, da se to ne bo uresničilo. Zame bodo ostale to le sanje.«
V mislih sem zagledala Suzanin obraz in njene žalostne oči, ki bodo tudi ob 8. marcu zaman iskale materin pogled.
FRIDA JAKŠIČ
LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA
OBVESTILA
Obveščamo vas, da bo razstava »PRENOVA STAREGA MESTNEGA JEDRA ŠKOFJE LOKE«, ki je v galeriji na loškem gradu odprta
vsak dan od 9. do 1.8. ure
Cvetka Dvoršak: Zvončki za mamo, 6. r., Osnovne šole Lesično
Zbirke muzeja pa bodo odprte samo ob sobotah in ne«UM-*h in to od 9. do 12. .ure in od 14. do 17. ure.
GRENKULA
uspeh. Če niso uspešni pri šolskem delu, se morajo pač drugače uveljaviti.
Četrto skupino sestavljajo učenci, ki se želijo pač zabavati. Pouku ne sledijo, pa ne samo za-
■ M*0rgW0WMMMWMtMWMMW0M/r*0g0*MMM*MM000MM0MMM*0M0MMMMMrJSrjrš., S
laš veleslalom
Ha
t
, polletni konferenci je (..a0 predlagal, naj bi se člani f? delov
|jc delovne skupnosti pomerili i sindikalnih smučarskih tek-R v veleslalomu. Predlog je bil :jo [l?131110 sprejet, tj. z molkom, 1 v Inim odkimavanjem, hče spodbujajočimi pogledi,
JJar sprejet. Kraj zagrizenih
naj bi bilo prostrano in sa-Ro Smučišnikovo, datum 30. RRr ob 10. uri. Udeležbo bi l0t°vili tako, da bi isti dan de-Plače.

ca*0j so se oglasile favoriti-’ Ceš da brez strokovnega tre-Ja.ne bo nič. Dobrovoljni po-k' n- R*k je predlagal, naj bi treni-
ta
a-
ž-
di
a-
i-
m
iti fs
s rale so se resne kandidatke, .Radarsko opremile z vsemi isocimi rekviziti v upanju, da . ..^hovi učenci — odlični smu-
W "e bi spoznali. A glej ga, it Ka- kot za stavo so poslušale Raprej, ko so se po polževo n kale v vrsti pred vlečnico:
tovarišica,.
sredo na smučišču pri vleč-
—, zdravo! Skoraj (, Rišem spoznal! Ali vi tudi Rte?« Odgovor je bil nekak e nasmeh in mhm, jaa... - e so kljub splošnemu ob-
r°vanju zagrizeno vadile. O
koli, ki so molče svarili, da se jim je pametno izogniti.
Na startu ni bilo težav. Naj-boljše-so se z navajenimi gibi, v uglajenem športnem slogu spustile po strmi progi. .Sledile so tiste iz druge in pete jakostne skupine. Smučale so previdno, z enim samim namenom, da bi vendarle prišle žive skozi cilj. Bodrila jih je množica navijačev. Ena je takoj odpela smuči in jih dvignila, da bi naredila reklamo za Elanove proizvode. Toda kamere nikjer! Televizija pač vedno kaj zamudi! Organizacija je bila — roko na srce — brezhibna. Brez težav pa vendarle ni šlo. Tekmovalka, ki je zaspala in malce zamudila prvi start, je nekje sredi proge padla. Množica navijačev je onemela, ekipa prve pomoči je začela z očmi iskati grmovje, iz katerega bi bilo po potrebi mogoče narediti zasilna nosila. Tedaj pa se začne iz jame kazati nekaj od strahu in vetrovke zelenega. »Živa je,« se nekomu utrga vzdih olajšanja.
In še ena smola. Eno od tekmovalk je zaradi prevelike hitrosti vrglo v cel sneg. Takoj se je lotila »paketa ukrepov«, da bi se vrnila na progo. Videti je bilo, da
se ji bo to po daljšem času vendarle posrečilo. Tedaj zasliši za seboj vpitje naslednje tekmovalke: »Beži, jaz peljem!« V grozi otrpne, obmiruje, pričakujoč najhujše. A v trenutku ji zasnežene možgane preblisne tolažeča misel, da je po mednarodnih pravilih o tekmovanju nima pravice povoziti, saj je vendar zunaj proge. Tega se je zadnji trenutek zavedla tudi tekmovalka, ki je drvela proti ponesrečenki, zapeljala je natančno proti kolu in tako obema rešila življenje.
Sicer pa nikoli ni tako hudo, da bi ne moglo obenem biti tudi kaj dobrega.
Rezultate so preračunavali in objavili v bližnji hiši, kjer živi naša kolegica Gostoljubnikova. Po napornem tekmovanju smo se oddahnili in se pokrepčali. Mimogrede smo dokazali, da ima še tako skrbno izbrano zemljišče za hišo svoje slabe strani in tudi njihovo ni izjema. Take ujme niso pomnili od zadnje zime, ko smo bili pri njih mi. Menda so tisti večer Gostoljubnikovi razmišljali, kako bi prestavili hišo.
Toda s tem, dragi moji, ne bo nič! Drugo leto se spet dobimo! JERCA
Re dolgo zatem pričale
'v
grbine po progi in še desno in levo od nje v
jj? snegu. iJjskovito se je približeval - 31 dan. Zbor na Smučišni-
C”- dokazal resnost tek-
.Rlk, pa tudi nekaj navijačev ?iq 2bralo. Ko so tekmovalke na Pr'zolašČe, so strokovno e označeno progo, tako kot ivj^dde že neštetokrat na te-ley *1' Ugotovitev: proga je za-tojj’ speljana širokopotezno, L rana kot avtomobilska Označevali so jo močni
Na.
SVET OSNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
razpisuje dela in naloge
—	ravnatelja osnovne šole za 4 leta
Pogoji:
—	Kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena ZZD tudi pogoje in zakona o osnovni šoli.
—	Biti mora moralno-politično neoporečen.
—- Imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraže-valnem delu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na osnovno šolo Fran Kocbek Gornji grad z oznako na ovojnici (za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi razpisa.
O izidu razpisa bodo obveščeni v osmih dneh po opravljeni izbiri.
*
*
*
*
*
S
S
*
»s
S
S
V
*
**
S
*
*
S
*
««
N
S
*
S
**
N
*
*
$
$
S
*
S
»*
*
*
s
*
5
5
S
*
t
t*
S
*
Us
S
*
S
1*
O«
s
$
■»l
Hi
H,
»K
H
Hi
H
H
*»
H
H
Hs
H
j 000 ffm
*
NOVI VIDIKI
aktualna zbirka Zavoda SRS za šolstvo
Priročniki NOVI VIDIKI so zaradi aktualne vsebine in marksistične obravnave naše vzgoje in izobraževanja temeljno gradivo za usposabljanje prosvetnih delavcev, da bodo kar najbolj učinkovito uresničevali marksistično idejnost pouka in druge vzgojno-izobraževalne naloge.
Zbirka je primerna za idejno-politično izobraževanje družbenih delavcev, zlasti članov ZK, pa tudi za razne politične šole, marksistične krožke in druge oblike vzgojnega dela.
Vabimo vas, da se naročite na celotno zbirko NOVI VIDIKI. Tako boste dobivali knjižice sproti, mi pa vam bomo poslali račun za vsako posebej.
Cena posameznih knjižic je različna, odvisna od naklade, prevodov idr.

ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO LJUBLJANA, Poljanska cesta 28
&
*
g
'0
g
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
S
S
0
\
0
0
S
s
0
'0
0
0
0
s
0
0
0
0
0
0
*0
NAROČILNICA
Naročnikov naslov ................................................
Kraj, ulica in poštna številka ...................................
Naročamo celotno zbirko NOVI VIDIKI. Pošljite nam ......... zvezkov
vsake številke, ki izide v zbirki.
DATUM
ŽIG
PC DPIS NAROČNIKA
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
F
0
0
0
0
0
.1
0
0
0

Negotovost »nestalnih« učiteljev
Težave slovenske šole v zamejstvu
Začelo se je leto 1981 in z njim so se spet pojavili stari in nerešeni problemi slovenske šole. Najbolj pereč je problem nestalnega učnega osebja, ki kljub dolgoletnim in neučinkovitim pogajanjem med prosvetnim ministrstvom in Sindikatom slovenske šole še vedno ni rešen. V slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem je vsako šolsko leto več »nestalnih« učiteljev, ki so na novo imenovani vsako leto. V šolskem letu 1979/80 je dobilo taka imenovanja 23 učiteljev, letos pa še sedem, tako da je zdaj 30 »nestalnih« učiteljev. Nekateri od teh so »nestalni« že več let in vsako leto menjavajo šole in učence. To seveda ovira pouk v mnogih razredih. Kdaj bodo ti učitelji postali stalni? Kdaj se bodo lahko mirno posvetili samo enemu razredu in poučevali brez strahu, da bodo v naslednjem šolskem letu ostali brez zaposlitve. Izhod iz zagate je učiteljski natečaj, ki bi ga morali po zakonu objaviti vsaki dve leti, a ga ni bilo že več let. Z natečajem bi dobilo stalno zaposlitev precej novih učiteljev, ki so že več let samo začasni ali letni suplenti. Za tiste učitelje, ki dobivajo iz leta v leto potrjena letna imenovanja, bi bil primeren ustni izpit, da bi bili potrjeni za stalne. Nič bolje ni na srednjih šolah, ker je tudi tam veliko profesorjev nestalnih. Nove habilitacije bi prav gotovo — če že ne bi zadeve rešile — te razmere vsaj ublažile.
Drugi zelo pereč problem na osnovni šoli je pomanjkanje didaktičnih ravnateljev. Na Tržaškem je pet didaktičnih ravnateljstev, samo v dveh sta nameščena ravnatelja, drugod pa so namestniki, ki nimajo dovolj izkušenj, čeprav se zelo potrudijo, da bi to pomanjkljivost premagali. Ob začetku letošnjega šolskega leta je bil objavljen natečaj za štiri didaktične ravnatelje, in sicer za tri na Tržaškem in za enega na Goriškem. Natečaj bo pripomogel, da bodo vsaj nekatera ravnateljska mesta ustrezno zasedena. Če pogledamo slovensko osnovno šolstvo na Tržaškem, ugotovimo, da je stalno zasedenih 148 mest. V osnovnih šolah je 155 razredov. Sedem mest je začasnih, ta pa morajo postati stalna, ker bo le tako
slovensko osnovno šolstvo dobilo potrebno število učiteljev. Na Tržaškem je tudi 20 šol s celodnevnim poukom, in sicer v devinsko-nabrežinski občini in v dolinski občini ter dve v miljski. Od teh 20 celodnevnih šol pa jih je le 11 stalnih, druge pa so začasne in jih lahko ukinejo v prihodnjem šolskem letu. Sindikat slovenske šole si prizadeva, da bi tudi ta za zdaj začasna mesta potrdili in jih spremenili v stalna. Na srednji šoli povzroča veliko težav poučevanje slovenščine, ker morajo zamejski študentje, ki so študirali slavistiko v Ljubljani, dobiti na italijanski univerzi nostrifikacijo, da lahko poučujejo v srednji šoli v Trstu ali Gorici. Zato je nujen sporazum med Italijo in Jugoslavijo, da bodo slovenskim študentom, ki so diplomirali v Ljubljani ali drugod v Sloveniji, priznane jugoslovanske diplome.
Po tem bolj pesimističnem pogledu na slovensko šolo pa ne smemo mimo razveseljivih podatkov: v tem šolskem letu je bila ponovno odprta slovenska osnovna šola v Ronkah na Goriškem, v Trstu so pri tehničnem zavodu »Žiga Zois« odprli oddelek za geometre. S tem je bila izpolnjena zahteva slovenskih šolnikov in Sindikata slovenske šole. Po večletnih neuspešnih poskusih, da bi odprli 4. in 5. razred strokovnega zavoda za obrt in industrijo, tako da bi slovenski dijaki, ki so obiskovali slovenski strokovni zavod, lahko končali šolanje v slovenščini, se je ta želja že v začetku letošnjega šolskega leta uresničila. Nekaj uspehov na šolskem področju je vidnih že v šolskem letu 1980/8 1; z vztrajnostjo in odločnostjo pri upravičenih zahtevah in zavzetim sodelovanjem vseh slovenskih ustanov in političnih sil bodo rešeni tudi drugi problemi slovenske šole v Italiji. Manjšina zahteva samostojen slovenski šolski okraj, ki bi zagotovil slovenski šoli v Italiji popolno samostojnost in pripomogel k boljšemu delovanju šolstva v Furla-niji-Julijski krajini. Vsem je jasno, da je čim boljša šola temelj za razvoj slovenske manjšine v Italiji.
MARKO PAULIN
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI Ljubljana, Stari trg 34
RAZPISUJE
seminar za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe. Seminar bo organiziran v skladu s programom za pridobitev pedagoške in andragoške izobrazbe.
Namenjen je kandidatom, ki so si pridobili višjo strokovno izobrazbo, nimajo pa andragoško-pedagoške izobrazbe, čeprav opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v usmerjenem izobraževanju, v domovih za učence teh šol, v izobraževalnih centrih in delavskih univerzah.
Kandidati bodo v skladu s Pravilnikom o programu pedagoške in andragoške izobrazbe (Ur. list SRS štev.: 12/78) dobili potrdilo o pridobitvi pedagoške in andragoške izobrazbe, ko bodo opravili preskus znanja. Stroški seminarja skupno z izpiti znašajo 4800 din.
1.	Preskus znanja obsega:
—	osnove pedagogike
—	osnove psihologije
—	osnove didaktike
—	osnove andragogike
2.	Kandidati morajo najkasneje do 9. IV. 1981 predložiti na zgornji naslov:
—	Prijavo z osnovnimi podatki, kolkovano s 5 din.
—	Overjeno fotokopijo diplome.
O začetku seminarja bomo prijavljene kandidate pravočasno obvestili.
Svet
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE MALČI BELIČEVE, Ljubljana, Tržaška 79
razpisuje prosta dela in naloge
— pedagoško organizacijskega vodje (reelekcija)
Razpisni pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vzgojitelja, določene z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Imeti morajo tudi opravljen strokovni izpit.
Kandidat mora imeti ustreznedružbeno-moralne lastnosti.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa.
Maketa igrala, ki so ga izdelali v tovarni Elan, bo gotovo navdušila mladino (Z mednarodne razstave učil in šolske opreme, foto: M. Nov-šak)
Razpisi v letu 1981
Po sedanjih predpisih se delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo ali pri njem sodelujejo, sprejemajo na delo na podlagi javnega razpisa. Za nekatere vzgojno-izobraževalne organizacije zakon tudi izrecno poudarja, da morajo vsako leto objaviti razpis prostih ali neustrezno zasedenih del in nalog.
Dosedanja praksa je uveljavila kot najprikladnejši rok za vsakoletne redne razpise drugo polovico aprila, za naknadne razpise pa drugo polovico junija; samo v izjemnih primerih so razpisi tudi med šolskim letom, ji roki so usklajeni z življenjem in delom vzgojno-izo-braževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij ter jim omogočajo, da pričnejo šolsko leto z ustrezno kadrovsko zasedbo.
Na željo vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij, prosvetnih delavcev pa tudi študentov, ki končujejo izobraževanje za pedagoške poklice, bomo zato tudi letos objavili
—	REDNI RAZPIS 20. APRILA
—	NAKNADNI RAZPIS PA V DRUGI POLOVICI JUNUA.
Razpise, ki jih zahtevajo izjemne okoliščine med šolskim letom, objavljamo sproti.
Razpisne komisije, samoupravne organe in vodstva vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij prosimo, da uskladijo svoje delo s temi roki in nam pošljejo REDNE RAZPISE NAJKASNEJE DO 30. MARCA 1981. Razpisno gradivo bomo kot doslej uredili tako, da bodo imeli kandidati pregled nad potrebami in možnostmi.
UREDNIŠTVO
Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc.
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 200 din za posameznike, 350 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 10 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
»Zaradi stabilizacije odpovedujemo ' Prosvetnega delavcaij
Nemara se nam vsem kdaj zgodi, da nas neko sporočilo globoko prizadene, ker nas preseneti z nesmiselnostjo, s katero se ne moremo sprijazniti.
Tako se je zgodilo tudi nam, ko smo pred kratkim dobili sporočilo ravnateljice velike in pomembne vzgojno-izobraževalne organizacije, naj črtamo s seznama naročnikov 75 (petinsedemdeset!) njihovih delavcev — zaradi stabilizacije. Tako je sklenil svet njihovega zavoda. Odslej bodo njihove posamezne enote prejemale po en izvod glasila, osrednja organizacija nekaj več.
Spočetka preprosto nismo mogli razumeti, da je kaj takega sploh mogoče. Pričakovali smo, da je svet zavoda spričo gmotnih težav spodbudil delavce, naj se odslej sami naročijo na svoje glasilo, da bo morda poiskal možnost, da bo vsakemu naročniku prispeval polovico k tistim »ubogim« 200 dinarjem letne naročnine. Vendar smo čakali zaman, posameznih naročil ni bilo.
Razmišljamo, kako naj opravičimo nesmisel takega ukrepa, vendar opravičila ne najdemo. Na vseh družbeno-političnih, samoupravnih in strokovnih ravneh je bilo tolikokrat in tako jasno povedano, da stabilizacijski ukrepi ne smejo prizadeti učiteljevega in vzgojiteljevega strokovnega izpopolnjevanja ter njegove obveščenosti o novostih in dogajanju na področju vzgoje in izobraževanja. Toliko je bilo
poudarjeno, da se vzgoja i"1 braževanje vključujeta v g°s darsko stabilizacijo z višjo k* vostjo in učinkovitostjo — 6° pa vodi le nenehno usposablj11 vsakega prosvetnega del*! Kako lahko samoupravni tako pomembne vzgojno-i*®^ ževalne organizacije prezre)1' načela?
Zadnje čase vztrajno in z*j to, ob pomoči družbeno-p0*' nih in strokovnih dejavi utrjujemo komunikacijske med strokovnimmi, samoul nimi in družbeno-politični!®1 gani v republiki ter prosvet® delavci, med uporabniki in'1 jaki pedagoškega izobraže'* med teoretiki in praktiki. ? bimo za sprotni pretok inf o®1 cij, spodbujamo izmelf mnenj in dejavno s od el o'® vseh prosvetnih delavcev oblikovanju nove podobe v4 in izobraževanja. Kako je m® če, da samoupravni organ 1 velikega zavoda ne vidi poti teh prizadevanj za vsakega nc Ija in vzgojitelja, kako m or e Z potezo’ razvrednotiti ta prir* vanja, Id jih podpirajo vsi ^ beno-politični in strokovni javni ki?
V našem seznamu bomo č' 75 naslovov, 75 kartic z oseb' podatki bomo izločili iz kad ke. Zaradi stabilizacije? Ne, nismo in ne bomo nikoli pre čani!
UREDNIŠTVO
Ustanovljena je sekcij za predšolsko pedagogiko
Delavci na področju predšolske vzgoje smo se že dolgo želeli vključiti v Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije. Da nam je to potrebno, izpričuje nagel razvoj predšolske vzgoje, tako v teoriji kot v praksi.
Za predšolsko vzgojo smo dobili težko pričakovani vzgojni program in metodike za večino vzgojnih področij, obogatili in razširili smo svojo dejavnost. Nenehno se trudimo, da bi bila družbena vzgoja in varstvo dostopna slehernemu otroku tako v mestu kot na podeželju.
Naša dolgoletna želja se je uresničila lanskega aprila, ko so se delegati Skupnosti VVO SRS na svoji skupščini glasovali za ustanovitev sekcije za predšolsko pedagogiko in sprejeli temeljno usmeritev za svoj program ter predlog pravil. Izvolili so izvršni odbor, ki bo skrbel za organizacijo prve skupščine sekcije, ki bo letošnjo pomlad. Prvi sestanek izvršnega odbora je bil lanskega decembra, udeležil se ga je tudi predseunik predsedstva ZDPD Slovenije Tone Dežman. Povedal je, da predsedstvo soglaša z ustanovitvijo sekcije za predšolsko pedagogiko in s pravili, ki urejajo odnose med sekcijo in zvezo. Ena izmed glavnih nalog izvršnega odbora je pridobiti članstvo iz vseh vzgojno-varstvenih organizacij, iz kadrovskih šol in iz drugih ustreznih ustanov. Sprožili smo akcijo, da bi bili v vsaki vzgojno-varstveni organizaciji poverjenik sekcije, ki bi spodbujal še druge delavce iz svojega okolja, naj se včlanijo v sekcijo.
Vse vzgojno-varstvene organizacije, ki se doslej še niso odzvale, vabimo, da to storijo čim-prej! Vodstva so prejela obrazce, kar naj jih izpolnijo in čim-
prej pošljejo na naslov Skuf sti VVO SR Slovenije. Iz'1 odbor bo na te melju prijavi stva izdelal organizacijsko snovo delovanja sekcije i11 vključil v pravila.
Iz pravil, ki jih še dopolj jemo, sprejela jih bo skupŠ® povzemamo bistveno: v te*1 nih določbah je opredi namen sekcije v ZDPD, k1 kaže v nadaljnji demokratih predšolske vzgoje v naši d** Kot pomembnejše dejav*1 sekcije pa so navedene 11 združevanje strokovnih mo*1
reševanju vprašanj predšo1 pedagogike v Sloveniji in sf navanje tega področja v dr® republikah in pokrajinah, iz1 njava izkušenj vzgojne p*3) razvijanje obveščanja o n3* področju in spodbujanje i*( dičnih izdaj, ki jih je bilo d<® premalo, sodelovanje pri *" to vanju in izvajanju progr31 za usposabljanje staršev in V! jiteljev, sodelovanje z raz*1 družbenimi dejavniki pri kovanju celotne politike P® šolske vzgoje ih varstva in d® beno ter strokovno uvelj3'. nje delavcev s področja pred*
ske vzgoje.
Financiranje sekcije je P1* videno predvsem iz vsote, ^ bo zbrala s članarino (60,00 ^ in iz denarja, ki ga bo prisp*' Zveza skupnosti otroškega11 stva.
Prav bi bilo, da bi sekcij® predšolsko pedagogiko ZDPD zaživela, saj bo našcf dročje z boljšo strokovno' lahko še več prispevalo k d® benemu razvoju, k srečni otroštvu naših otrok pa boljšemu družbenemu polo®1 delavcev, v predšolski vzgoj1.
MAJDA VUJOVIČ
V vzgojno-varstvenem zavodu Kranj smo pripravili razstavo
GLASBENI INŠTRUMENTI V PREDŠOLSKIH USTANO^
Razstava bo odprta od 10. 3. 1981 (slovesno odprtje ob 17. nfj| 14. 3. 1981, vsak dan od 9. do 18. ure v vrtcu IBI (ob tovarni 1 Kranj, Jelenčeva 15.
Vah1)1'