'■*aja vsak Oan ieojor, lzimai nedelje in praanika, ter velja po pottl prejeman aa aiSllSJ efjiafcs detel« aa vse leto 25 K, a* pol leta i3 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 ti. zi Mabllano s poimanjem na dom za vse leta 14 X, za poi leta 12 K, za četrt teta 6 K, aa en aaeacc 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h/za en mesec 1 K 90 h. — Za tule ieiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe k rez istodobne vpošiljatve naročnine segne oainu - Za oznanila se plačuje od peteroatopne perJt-vrate po 12 h, če se oananila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf • - Rokopisi se ne vračajo. — Bradniatva lat mprsvadttvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer nredniitvo v Mnadatr., ■pravniitvo pa v'prttličju. — Upravntttvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari*
$ rejništva ieleloa it M.
itoeUkt peM.1.
flpravnifttva telefon It 85.
*B1
Tirolski časi se bližalo.
Dokazana stvar je, da je šolstvo v tistih deželah na najslabših nogah, kjer .je imajo klerikalni demagogi v rokah. Drastično žalosten izgled nam je v tem oziru Tirolska dežela, kjer je mežnarska služba skoro istovetna z učiteljsko. Ne le, da je tam šolstvo grozno zaostalo, tudi učiteljstvo je tam tako plačano, da je zares sramotno za XX. vek. Učitelj je tam popolnoma brezpravna para, ki ima vse polno gospodarjev in tlačiteljev, a zaščitnikov nikjer. V Sterzingu so nedavno zborovali učitelji (600 po številu) in tam je neki klerikalni učitelj poročal, da mora 18 odstotkov tirolskih učiteljev opravljati delo grobarja. 9 odstotkov jih mora vs»a -ko jutro po m e s t i cesto od župnišča docerkve, 13 odstotkov jih zanemarja šolske službe zaradi cerkvenih opravkov. Skoraj v s i učitelji na Tirolskem so obenem mežnarji in dobe zato 180 K na leto. Klerikalni učitelj je dejal: Učitelj-mežnar ni le župnikov in kaplanov hlapec, ampak vsak kmet, vsaka terci j alka si lasti pravico, da sme učitelja nadzirati in grajati. Lepa je ta slika tužnega položaja tirolskih učiteljev! O naših učiteljskih razmerah na Kranjskem d o s e d a j ne moremo reči, da bi se ravno tako godilo. Je sicer res, da so kranjski učitelji sramotno nizko plačani, vendar se jim dosedaj ni godilo poleg slabe materialne strani, tudi drugače tako slabo in sramotno. A kar ni, se lahko zgodi. Tudi pri nas so zavladale v zadnjem času take razmere, ki nas resno opozarjajo, da pride v našo deželo tirolska učiteljska doba. Gotovim ljudem, blagoslovljenim in ne-blagoslovljenim je začel rasti greben in dober tek imajo, da bi zavladali nad našim šolstvom. Razume se, da je tem ljudem samo do tega, da ustavijo oziroma zadrže vse izobraževalno in prosvetno delo. Ti ljudje, ki jim pravimo po domače klerikalci, so s pomočjo vlade prišli do te veljave in moči. Že več znakov smo zapazili, da kranjsko šolstvo za vajeti drži ljubljanski škof in njegova fanatična duhovščina. Sedaj bode le treba pocukati in voziček našega šolstva bode zapeljan v jarke klerikalnega dema-goštva. Ne pretiravamo prav nič, če rečemo, da j e po nekaterih krajih začetek že storjen. Posebno v ljubljanski okolici je več mest, kjer postopajo z učitelji tako, kakor hi bil že Bonaventnra šef deželnega šolskega sveta in razni Šli-barji. Brajci in Zabreti šolski poročevalci. Kakšen položaj nastane za učiteljstvo pod takimi razmerami, si
lahko misli vsak. Že tako tare učiteljstvo moreča gmotna skrb, sedaj bodo pa začeli blagoslovljeni gospodje po vrha tega še vihteti bič nad bednim pijonirjem ljudske prosvete. Nam in vsakemu izobražencu gotovo ni vseeno, ali pade naše šolstvo na tirolski nivo, čudno pa se nam zdi, da nekateri gospodje, ki hočejo veljati za po-speševatelje narodove izobrazbe, drže svojo roko v pomoč tej demagogiji. Ali moremo pričakovati, da bodo učitelji delali z veseljem in uspehom v šoli in izven šole, če bodo izročeni preganjanju in osveti največjih šolskih in učiteljskih sovražnikov? Kakšna bode šolska mladina, ko bode videla, da so njeni vzgoje-valci sužnji tistih ljudi, ki uživajo splošno zaničevanje. Kako bodo mogli učitelji izvrševati vzvišeni svoj poklic, ako bodo vse njihovo delo zavirali taki ljudje, ki hočejo šolo izrabiti v umazane strankarske namene. Naj nihče ne očita, da gledamo prečrno! Dogodki zadnjih časov so jasna priča, da morda Bodimo še premilo. Na primer če si npa nastopiti kaplan Zabret v Št. Vidu proti temu, ker poučuje in izobražuje nadučitelj Žirovnik izven šolskega časa. To je višek demagoštva! Ako ne bodo od poklicanih šolskih oblasti takim ljudem temeljito pristrižene perutnice, potem bodo tudi naši kranjski učitelji imeli povod tožiti: Fčitelj ni le župnikov in kaplanov hlapec, ampak vsak kmet (a la Smove iz Medvod), vsaka tercijalka si lasti pravico, da sme učitelja nadzirati in grajati.
Učiteljski prijatelj.
Poslansko zbornica.
Na Dunaju, 11. dec.
Začetkom današnje seje je domobranski minister odgovarjal na različne interpelacije in je pri ti priliki povedal, da je vojna uprava izdala nove odredbe zoper trpinčenje vojakov. Minister je prepričan, da bodo te odredile pomagale, ves drugi svet pa je prepričan, da te odredbe ne bodo P r a v n i č pomagale. Zoper trpinčenje je le ena pomoč, da se neusmiljeno uniči eksistenca vsakemu oficirju, f.tU i trpinči vojake.
Vi\ o'eritor.« • razoravo o nngoi-oi se s< veda ne m -ni mit v. I'\sn .;»• prišlo do besede 11 govornikov med njimi neslani kočevski zastopnik knez A u e r s p e r g , ki je ravno tako neveden kakor domišljav in bivši železniški minister Wi t t e k.
Med govorom dr. B e n k o v i č a se je zgodil škandal. Benkovič je pojasnil  početje nemških uradnikov na
Spodnjem Štajerskem in dejal da se je celo visok funkcijonar čudil, kako da Slovenci kaj takega trpe. Dva nemška kričača Malik in Stransky, sta začela kričati in zahtevati, naj pove Benkovič, kdo da je ta funkcijonar. In Benkovič je takoj odgovoril, da je ta visoki funkeijonar — cesar-ski namestnik na Štajerskem grof Clary.
* * *
Proračunski odsek je sklenil, znižati davek na sladkor za 8 K. Ker je bil finančni minister Korytowski napovedal za ta slučaj svoj  odstop, je
podal demisijo. Cesar je ni sprejel.
* *
Razprava o nagodbi bo končana v ponedeljek ali v torek. Potem pride takoj na vrsto belokranjska-dalma-tinska železnica. Tekom prihodnjega tedna bo rešen tudi budgetni provizorij, na kar bo zbornica vzela v pretres samo še načrt o sladkornem davku in pojde, čim izvoli delegacijo, na božične počitnice.
Finančni minister pri cesarju.
Dunaj, 11. decembra. Minister vitez Kory tovski je poročal v današnji avdijenei cesarju o raznih aktualnih stvareh, ki spadajo v njegovo stroko, med temi tudi o znižanju sladkornega davka. Cesar je med av-dijenco opetovano izražal svoje veselje in zadovoljstvo nad tem, da je pretežna večina poslanske zbornice glasovala za razpravljanje o nagodbi.
Jezikovno vprašanje na Češkem.
Praga, 11. decembra. V novem češkem klubu vlada velika nezadovoljnost zaradi stališča, ki ga misli zavzeti justična uprava glede jezikovnega razmerja pri okrožnem sodišču v Mostu in Hebu. Staročeški poslanec dr. Srb namerava zaradi tega izstopiti iz kluba. Ako ne dobe Cehi pred glasovanjem o nagodbi od vlade zagotovilo glede znanih narodnih zahtev, spravijo lahko vlado v neprijetno zadrego. Nemški poslanci iz Češke in Moravske pritiskajo na ministrskega predsednika in justičnega ministra, naj podata obvezno izjavo, da eeščina nima pravice pri sodiščih v nemškem delu Češke. Justična oprava je baje na strani Nemcev, toda z izjavo odlaša, dokler se ne spravi nagodba pod streho. —
Dunaj, 11. decembra. Danes je bila deputacija češkega kluba pri ministrskem predsednika in pri ju-stičnem ministru ter izjavila z vso odločnostjo, da mora ohraniti češčinn
postavilo ji zajamčene pravice v celi kraljevini Češki; od tega načela ne more noben češki poslanec niti trohice popustiti. Deputacija je zahtevala, naj vlada na tozadevno interpelaei.jo odgovori še pred Božičem.
Za ameriške izseljence.
Dunaj , 11. decembra. Trgovinsko ministrstvo se bavi z vprašanjem, kaj je ukreniti za avstrijske in ogrske delavce, ki se trumoma vračajo iz Amerike. Posebno išče ministrstvo sredstva in pota, da priskrbi delo avstrijskim delavcem. Ministrstvo namerava iz Amerike vračajoče se delavce s pomočjo delavskih posredovalnic, kakršne imajo skoraj že vse dežele, napotiti tja, kjer primanjkuje delavcev. Trgovinsko ministrstvo namerava obenem ustanoviti državno delavsko posredovalni-c o , kateri se podredijo že obstoječe deželne delavske zavarovalnice in tiste, ki se šele ustanove. Včeraj je odpotoval odposlanec trgovinskega ministrstva v Prago, da se posvetuje v tej stvari z deželnim odborom. Tudi se skliče v tej zadevi posebna enketa poslancev v trgovinsko ministrstvo. Enketa bo zborovala par dni.
Ogrsko-hrvaški drž. zbor.
Budimpešta, 11. decembra. Avtonomni ogrski carinski tarif je bil pri poimenskem glasovanju sprejet z veliko večino. Istotako se je oklenil s 149 glasovi proti 37 glasom prehod v podrobno razpravo o pooblastil-nem zakonu. Ko se je pričela podrobna razprava, je prevzel predsedstvo J u s t h. K naslovu je govorilo deset hrvaških poslancev, toda govorili so nalašč prav kratko, da na ta način demonstrirajo proti podpredsednikoma. — Predsednik je predlagal prihodnjo sejo za jutri. Posl. dr. L u k i n i č pa je predlagal, naj se z ozirom na jutri otvorjeni hrvaški sabor zasedanje državnega zbora odgodi, da bodo mogli hrvaški poslanci odpotovati domov. Ta zahteva je utemeljena v ogrsko-hrvaški nagodbi. — Ministrski predsednik dr. \Yekerle je izjavil, da zakon le določa, da se mora zasedanje državnega zbora urediti tako, da preostanejo Hrvatom trije meseci v letu za ureditev njihovih avtonomnih stvari. Ako pa hrvaški poslanci mesece in mesece zabranjujejo rešitev skupnih zadev, se tudi na nje ne more ozirati. Nato je bil Lukiničev predlog1 odklonjen.
Danes zvečer se odpeljejo hrvaški poslanci v Zagreb k zasedanju sabora. V Budnpešti ostane le sedem poslancev, ki bodo nadaljevali parlamentarni boj.
Zopet predsedniška kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 11. decembra. Danes je bila nepričakovana konferenca med desidenti in predsednikom Justhom. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava J ust h v najkrajšem času d e m i s i o n i r a t i ter se pridružiti desidentom. Justh je izjavil tudi napram dr. \Vekerleju, in Kossuthu, da se ne more pridružiti postopanju obeh podpredsed., ki jima prihodnje dni pri specijalni razpravi sploh ne pripusti predsedovati. Nadalje je izjavil Justh: »Moj prednik je padel, ker je kršil svetišče poslovnika; jaz bom padel ker branim nedotakljivost poslovnika.«
Iz srbske skupščine.
B e 1 g r a d , 11. decembra. Skupščina še vedno razpravlja o umoru bratov Novakovičev. Mladoradikalni poslanec I 1 j i d j a n o v i č je povedal, da je takratni policijski prefekt izpovedal, da je umor obeh Novakovičev odredil minister notranjih del. Posl. R a d o j k o v i č je zaklical ministru notranjih del: »Morilec, ki sedi na ministrskem stolu, a bi moral sedeti v ječi!« Posl. Ilijanovič je izjavil, da je ta madež mogoče oprati le s tem, da se krvava vlada obsodi.
Boji v Macedoniji.
S o f i j a , 11. decembra. Znanega bolgarskega načelnika vstašev vojvoda Dimova so v macedonski vasi Cernigi kmetje ubili.
Carigrad, 11. decembra. V skopeljskem vilajetu ob črnogorski meji med Derano in Plavo so boji z vstaši že celi teden.   Na zahtevanje
ondotnega divizijskega generala je prišlo iz Mitrovice in Peča 300 novih vojakov.
Zborovanje interesentov tujskega prometa na Bledu.
(Konec.)
Tajnik deželne zveze dr. Marn je razložil zborovalcem delovanje zveze v zadnji dobi. Naznanil je uspeh potovanja angleških gostov, ki so deželni zvezi poslali celo vrsto najrazličnejših angleških časnikov, v katerih je bilo posebno njih bivanje na Ki •anjskem temeljito in simpatično popisano, kar hodt.', če tudi ne takoj, vendarle v dolgem času privabilo tako zaželjene Angl eže tudi v naš«1, se-daj jim še nepoznane kraje. Govornik je omenil udeležbo na mednarodni športni razstavi v Berolinu, na kateri je bila deželna zveza častno odlikova-
LISTEK.
Prepir zaradi lepote.
Ni dolgo tega, kar sem nekje povodom tržaške umetniške razstave čital, da more slikarja ometi in ga sme soditi samo kdor je sam slikar.
To je bilo pač zadnje sredstvo, s katerim so prizadeti hoteli zamašiti usta nekaterim ljudem, ki so omeli svoje, slikarjem ne prav prijetne nazore o razstavljenih umotvorih. No, da ta argument ne velja, leži pač na dlani. Človek se lahko razume na umetnost, kakor kaka cela akademija, ne da bi bil sam slikar. Herman Grimiu in Rikard Muther sta naravnost epohalnega pomena za razvoj umetnosti, a nista znala slikati. Tudi v drugih strokah umetnosti ni drugače. Koliko je pisateljev, ki bi bili na odm najsmešnejše karikature, pa so vendar kompetentni in odločilni sodniki v gledaliških stvareh. Kolike je kritikov, ki niso nikdar zagrešili nobenega verza, pa so boljši poznavalci in sodniki v pesniških stvareh, kakor na tucate poetov.
■ V ostalem pa se v zgoraj omenjeni epizodici s slovenskimi slikarji
zrcali samo to, kar je danes na dnevnem redu pri vseh narodih. Med občinstvom in med umetniki je nastal prepad, občinstvo in umetniki se več ne razumejo glede tega. kaj je lepo in kaj ni lepo.
Dandanašnje Življenje je tako, da ljudje ne utegnejo zanimati se za Lepoto in estetiko. Samo lleda Gabler je umrla, ko ni mogla več živeti v lepoti, vse drugo človeštvo pa izhaja tudi brez lepote prav dobro.
Zgodilo se je nekoč, da sta se se-šla dva moža, ki sta nekoč bila obenem koneipista pri istem uradu. Kden teh mož je bil postal profesor prava, drugi gledališki ravnatelj.
»Res, škoda«, je menil profesor, »da si se izneveril pravoznanstvu. Ba-vil si se z največjimi pravnimi problemi . . .«
»In zdaj se pa bavim z največjimi umetniškimi problemi, s Shake-spearejem itd. in to tudi ni od muh*, je ugovarjal gledališki ravnatelj.
»Pa šele po sedmi uri zvečer«, je na to rekel profesor prava.
To je dovtip in ni dovtip, kajti v teh besedah je izraženo naziranje sedanje generacije. Lahko bi bil ta učenjak tudi rekel: Prva je kupčija, potem pride zabava. To je namreč znamenje našegn časa.
Minuli so dnevi, pni časi brez železnic in telegrafov, ko so ljudje utegnili se baviti z lepimi stvarmi. Finetnost ni danes več to, kar je še bila pred 70. ali 80. leti ali še prej. To je posledica grandijoznega tehniškega napredka, ki je revolueijoniral ves svet in »vse na glavo postavil«, bi lahko rekli naši dedje, če bi vstali iz grobov.
Tendenca vsega človeškega razvoja je materijelno-praktičua in ek-saktno-znanst vena. Tojespoznnnje in po tem se ravnajo tudi ljudje, ki s to tendenco nikakor ne simpatizira jo. Vzemimo n. pr. katoliško duhovščino. Ali se še kdo izmed duhovščine briga
za transcendentalne iu metafizične stvari ali za moralne poj me 1 Kaj še! Naša duhovščina se briga za volitve, za posojilnice, ža mlekarne in zavarovalnico, uvidevajoč, da le službujoč praktični m* potrebam ohrani ljudstvo v svoji oblasti. In idealisti po poklicu so zapustili puščave spekulativne filozofije in livade filozofskega esteti-ziranjn in se bavijo s socijalniini reformami ter študirajo statističke tabele.
Ta razvoj je vzrok, da se mora umetnost povsod umikati, kakor hitro to zahtevajo praktični oziri. Recimo, da je zaradi lagljega prometa potreb-
no razširjenje kake ulice in pasti morajo hiše, pa naj so še tolike umetniške vrednosti. V Švici so vrhovi, na katerih so časih pesniki sanjarili in kamor je romalo toliko in toliko ljudi, da se navžijejo naravnih krasot. Tudi pri nas so še deviški, v Švici pa so izpeljane na te vrbove žične železnice in so narejene obširne restavracije, kar je naravno lepoto dotičnih vrhov popolnoma skazilo. A kaj za to. ko pa daje to sto in sto ljudem kruha in zabave« Ju tako je v vsem. Saj je gotovo bolj poetično, voziti se s poŠto, kakor pa z železnico, a vendar kaj takega nikomur na misel ne pride in če bi se kdo s pošto peljal na Dunaj, bi ljudje rekli, da je zblaznel.
Sinovi taoega časa imajo seveda le še malo zinisla za umetnost in še manj časa za umetniške probleme iu v tem tiči vzrok prepadu, ki obstoji med občinstvom in med umetniki.
V zadnjih tridesetih letih je vsa umetnost dobila popolnoma nov značaj. Vsled tega značaja se jo navadno imenuje moderno umetnost, kajti zasnovana je na popolnoma novi podlagi.
Med tistimi, ki se resno bavijo z umetnostjo, traja prepir zaradi te moderne umetnosti že trideset let. Eni jo obsojajo, drugi jo povišujejo v
nebo. Ta prepir se je naposled koncentriral na vprašanje: kaj je lepo.
Tudi občinstvo je razdeljeno na dva tabora, in ker je slovensko občinstvo le prav malo resničnih umotvorov videlo i r t je v umetniških stvareh na jako primitivnem stališču, sicer pa stoji popolnoma pod vplivom sodobnega razvoja, se pač ni čuditi, da novodobne umetnosti ne pojmi in da mu ni simpatična.
Vsa moderna umetnost — glasb;., slikarstvo, kiparstvo, arhitektura — stoji danes pod vplivom impresijoniz-ma in to odtujuje umetnost še bolj občinstvu. Duhovit kritik je o impresi-jonizmu oziroma o moderni umetno^ i rekel: \Yir haben z\var eine moderne Knnst, mir ist das, was daran Kunst ist, nicht modem, und das, was daran modem ist, nicht Kunst. Der Impre-ssionisnms der der Kunst den Oba-racter des Modernen gegeben, bat seinein Wesen nach mit der Kunst gar niehts zu schaffen, er ist i ni Grunde ein kunstfeindliches Element.«
Krivda, da se občinstvo in umetniki ne morejo porazuineti, leži torej na obeh straneh, a pravzaprav ni nihče kriv eni drugi so samo otroci svojega časa, ki so se razšli. Kdo ve, če se še kdaj najdejo. V. Z.
na. Zlasti so napravile na tej razstavi   veliko  reklamo skioptične slike najlepših kranjskih krajev, s katerimi so se   predavanja demonstrirala obiskovalcem.  S temi slikami je potem tudi deželna zveza   na Dunaju priredila v različnih dunajskih turi-stovskih društvih predavanja   in se bodo te stvari porabile v podobne namene zlasti izven   Kranjske.   Ko je bival   ministrski   predsednik baron Beck letos na letovišču v Bohinju, mu je deželna zveza   po zastopnikih tamošnjega društva župniku Pibru in nadučitelju Humeku poklonila krasen album nalašč v ta namen napravljenih    fotografij    kranjske dežele. Ministrski predsednik se je o Gorenjski jako laskavo izrazil  ter obljubil tujskemu prometu od strani države moralične in gmotne podpore. Pri tej priliki je obiskal    tudi    hotel »Triglav«, ki mu je vsled svoje lične ured-he jako ugajal ter ga je imenoval naravnost vzornim. Govornik je nagla-šal kot najvažnejši uspeh ustanovitev cele vrste mladih prometnih društev na Gorenjskem ter izrekel upanje, da se bode v prihodnjem letu to število še izdatno pomnožilo.   Zvezni tajnik je obžaloval, da je ravno leto 1907. glede podpor bilo deželni  zvezi jako neugodno in da vsled tega ni moglo potem dajati društvom subvencij. Da temu nedostatku nekoliko odpomore, je   izdala   deželna    zveza tableau Kranjske, ki kaže v krasni izvršbi 13 kranjskih slik in kateri se bode prodajal iztis po 1 K v korist bohinjskemu prometnemu društvu. Želeti bi bilo, da vsi prijatelji domovine segajo po tej sliki, ki naj bi je ne manjkalo v nobeni hiši, v nobeni gostilni, v nobeni šoli.
Ta slika, ki se je predložila zbo-rovalcem, je vzbudila občno priznanje. Poizvedeli smo, da se bo ta slika v več tisočih iztisih v kratkem razposlala po celem Kranjskem.
Predsednik prometnega društva v Bohinju nadučitelj Humek je z veseljem pozdravil to akcijo deželne zveze v prid Bohinju in priporočal zborovalcem, naj se vsi zanimajo za razpečavanje te slike.
Potem se je pričel razgovor o izdajanju skupnega letoviškega lista za celo Gorenjsko. Tajnik deželne zveze dr. Mara je priporočal, da se vsi gorenjski letoviški kraji zedinijo v enem listu, ki bi vsak teden priobče-val imena vseh letoviščarjev.
Zupan blejski, nadučitelj Rus je priporočal, da naj letoviški list na Bledu ostane tak, kakršen je sedaj i u da naj drugi letoviški kraji dodajo temu listu v prilogi izkaz tujcev.
Končno se je sklenilo, da stopi deželna zveza v dotiko z vsemi interesenti, zlasti z zdraviliško komisijo na Bledu in ured} definitivno to zadevo.
Tajnik deželne zveze dr. Marn je opozarjal, da je zadnji čas, da prometno društvo na Bledu izda za Bled iluštrovan prospekt, kakor je to že storilo marljivo bohinjsko prometno društvo. Izrazil je tudi željo, da drugi letoviški kraji izdajo prospekte v enaki obliki, ker se po njih mnogo povprašuje in je velik nedostatek, da jih ni.
Tajnik blejskega društva Repe je obljubil, da se ta prospekt gotovo v kratkem izda.
Pri razgovoru o subvencijah je izrekel dr. Krisper upanje, da se jih dobi, ker je pri ljubljanskem mestu izdatna subvencija že zagotovljena in ker uživa deželna zveza naklonjenost vseh političnih strank na Kranjskem, je tudi upati, da bo deželni zbor dovolil v prihodnjem zasedanju enako subvencijo, kakor leta 1900.
Trgovec Josip Rus je opomnil, da zasluži deželna zveza vsestransko .podporo, in je izrazil željo, da jo ljubljanska občina podpira, ker imajo ravno ljubljanski trgovci pri tem največ dobička, kajti čim več je prometa na Gorenjskem, temveč se naroča potrebščin v Ljubljani, tako da se lahko reče, da pravzaprav roma glavni del dobička v stolno mesto ljubljansko.
Predsednik letoviškega društva v Kranjski gori dr. Tičar želi, naj bi deželna zveza izdatno podpirala skrajni del Gorenjske, ki ima po izreku mnogih tujcev neprimerne krasote.
Predsednik prometnega društva Dovje-Mojstrana nadučitelj Jeglič se pritožuje, da namerava vodstvo državnih železnic dva ponočna vlaka na progi Jesenice-Trbiž opustiti, ker sta baje premalo frekventirana. Ker se občina opira tej opustitvi, je naprosila državne poslance za posredovanje in prosi tudi deželno zvezo za intervencijo. Opustitev teh vlakov bi bila velika škoda za ta del Gorenjske. To je govornik obširno in prepričevalno utemeljeval.
Vsled tega so zborovalci sklenili, naj deželna zveza vloži odločen protest v imenu vseh Gorenjcev proti takemu oškodovanju proge Jesenice-Trbiž, tembolj ker so ti kraji vsled nove bohinjske železnice za prvo itak mnogo trpeli. Naprosi naj se tudi občinski svet ljubljanski, naj se temu protestu pridruži.
Važen je bil razgovor o zadnji točki zborovanja, namreč o poučnem potovanju gostilničarjev v Švico, za katero se je oglasilo že 26 gostilničarjev, kateri žele, da se to potovanje še letos izvrši. Ker je deželna zveza nasvetovala, naj se morebiti za letos to poučno potovanje raztegne samo na Dunaj, Semmering in okolico, poudarjal je trgovec Josip Rus, da se njemu zdi potovanje v Švico bolj umestno, ker žele ravno gostilničarji, videti sploh v inozemstvu razvoj internacionalnega tujskega prometa, hotele, gostilne, nasade in druge priprave, kar bo Gorenjcu bolje •»lučilo, nego potovanje na Dunaj. Sklenilo se je, da se poizve želje posameznih oglašencev-gostilničarjev, naj se odločijo ali za potovanje v Švico ali za potovanje na Dunaj.
Ker se je volitev odbora za blejsko prometno društvo morala odložiti, zaključil je predsednik Peternel zborovanje, ki je trajalo polne tri ure.
Stvarne in zanimive razprave tega shoda, velika udeležba iz vseh krajev in Živahne debate morajo prepričati vsakega, da sta se razvoj tujskega prometa in njega organizacija na Gorenjskem vrastla v srce ljudstva, kar je za probujenost in narodnogospodarski razum Gorenjcev hvalevreden pojav, ki bode vzpodbujal vsa udeležena društva v skupno in složno delovanje.
Želeti bi bilo, da bi se tudi v drugih krajih po Gorenjskem priredili enaki shodi.
Dnevne vesti
V Ljubljani 12 decembra.
— Poslanec Ivan Hribar je dobil s Poljskega še to-le zahvalo z ozirom na svoj govor v parlamentu v prilog zatiranim poznanjskim Poljakom: R z e s z d w , 9. decembra. Jasni, ve-lemožni gospod! Shod v Rzeszo\vu dne 8. t. m., ki so se ga udeležili vsi narodni sloji brez razlike strank in mišljenja, se je soglasno pridružil protestu, izrečenem v avstrijskem državnem zboru proti nečuvenomu nasil-stvu pruske vlade na pravicah poljskega naroda ter sklenil izraziti gorečo zahvalo vsem onim strankam, ki so v imenu človekoljubnosti in pravičnosti, v imenu temeljnih ljudskih pravic in civilizacije obsodili barbarsko dejanje na narodu, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za civilizacijo. V imenu tega shoda usojanio si o tem sklepu obvestiti Vaše blagorodje z urlano prošnjo, da bi blagovolili našo zahvalo sporočiti vsem tistim, v katerih imenu ste izvolili na tako sijajen način manifestirati svoje sočutje z zatiranimi poznanjskimi Poljaki. — Dr. J a b 1 o 11 s k i , dr. W a r u n -s k i.
— Državna obrtna šola in klerikalci. Ze včeraj smo osvetlili klerikalni manever, s katerim skuša »Slovenec« zasluge za ustanovitev državne obrtne šole v Ljubljani spraviti v malho za klerikalne poslance. V isti zadevi se nam z druge strani piše: »Slovenec« pripoveduje, da je klerikalna stranka imela ustanovitev državne obrtne šole v Ljubljani v o v i -d e n c i ,   kar   bi   naj za lahkoverne
Slovenčeve« bralce pomenilo toliko, kakor da gredo klerikalcem vse zasluge, če se ustanovi ta obrtna šola. Kdor se količkaj zanima za naše javne zadeve,* bo dobro vedel, da se občinski svet ljubljanski z županom na čelu že leta in leta poteza za ustanovitev slovenske državne obrtne šole v Ljubljani, in da je sad teh naporov bila svoječasna izjava ministra Hart-la v državnem zboru, da je med državnimi obrtnimi šolami, ki se imajo še ustanoviti, sedaj prva ona v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski te zadeve ni nikdar pustil iz vida, dasi so po odstopu ministra Hartla postale neugodnejše razmere, ter je tudi po želji naučnoga ministrstva dal z velikimi stroški izgotoviti splošne načrte za stavbo šolskega poslopja. Ti načrti so potem bili podlaga za vsa daljna pogajanja v naučnem in finančnem ministrstvu. Ko je stvar brez krivde kranjskih klerikalcev tako daleč dospela in ko je ministrski predsednik poslancu Hribarju izjavil, da bo sedaj ugodno rešena, ute-k 11 i 1 i so menda naenkrat — vsaj tako bi se dalo soditi in »Slovenčevega« ]»oročila — kranjski klerikalci svoje prste vmes in bi si hoteli pripisovati vse zasluge. Toliko v pojasnilo.
Torej vendar! Kar se je domnevalo, se je zgodilo. C. kr. poljedelsko ministrstvo je imenovalo učiteljico na nemški šoli v Goričauah, A vrel i jo Schittnig, za provizorično učiteljico na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji. To je tako nezaslišano postopanje c. kr. vlade', da mora vse idrijsko prebivalstvo proti temu najodločneje protestirati, zlasti še če se upošteva, da se mesto niti razpisalo ni, ampak kar pod roko i u na skrivnem oddalo. Mislimo, da za c. kr. rudniško ljudsko šolo veljajo prav isti zakoni, kot za vsako
drugo javno ljudsko šolo. Pri tem imenovanju pa je zanimivo to, da se je zgodilo, kakor čujemo, na priporočilo slovenskega klerikalnega poslanca Povšeta in grofice A u e r -s p e r g. Torej s pomočjo slovenskega klerikalnega poslanca se tepe Slovence s takimi imenovanji. Nov dokaz, da klerikalec ne pozna narodnosti. Ali naj ravno Idrija doprinaša žrtve za klerikalno nemško zvezo na Kranjskem. Učiteljici Schittnig prav vljudno svetujemo, naj ne hodi v Idrijo in si napravija nepotrebnih potnih stroškov, ker bomo storili vse, da se to protizakonito in nam Slovencem skrajno krivično imenovanje razveljavi. Pod takimi razmerami pa treba tudi resno premišljati, ali bi ne bilo bolje, da pride rudniška ljudska šola v Idriji v deželno upravo.
— Zagovor dr. Pilsboferja. Okr. komisar dr. Pilshofer nam je poslal tale popravek: »Čestito uredništvo! Sklicuje se na pravico §-a 19. tiskovnega zakona prosim, da se z ozirom na vposlano pod naslovom »Zagovor dr. Pilshoferja« v štev. 282. z dne 5. decembra 1907, cenjenega lista sprejme popolnoma po predpisu omenjenega paragrafa dobesedno sledeči popravek: Ni res, da sem se moral zaradi neljubega konflikta povodom nekega pogreba pri g. županu novomeškem opravičiti. Res je pač, da sem nekako pred enim letom pri-šedši v kavarno tam navzočemu g. županu glede gotovega pripetljcja nekaj pojasnil, kar se je zgodilo v popolni obojestrani prijaznosti. To sem storil kot poštenjak napram poštenjaku, a o j) r a v i č i t i se n i k d a r nise.m moral. — S spoštovanjem dr, Anton Pilshofer, c. kr. okr. komisar.« — Priobčili smo ta popravek, dasi bi ne bili k temu primorani, ker ne odgovarja zakonitim predpisom. To bo vedel menda tudi dr. Pilshofer, saj je študiral jus. In zakaj smo ga potem priobčili? Da pokažemo, kako se naši nemški birokratje love za biljke, kadarkoli se jim upravičeno očita kaka pregreha, ki jo nc morejo opravičiti. Zakaj pa nam gospod dr. Pilshofer ni poslal popravka takrat, ko smo mu očitali, da je brez vednosti 16 občin novomeškega okraja naložil denar, ki je razpoložljivi last edino teh občin, n a 1 o -ž i 1 v »K r a n j s k i hranilnici« in ga dal celo v i n k u 1 i r a i i. Dr. Pilshofer je pravnik in politični uradnik in kot tak bi moral vedeti, da je njegovo gori navedeno dejanje protizakonito. S tem, da je vložil denar brez vednosti in dovoljenja občin v »Kranjsko hranilnico« in ga dal vinkulirati, ni samo kršil avtonomije dotičnih občin, marveč je celo samolastno posegel v kompetenco deželnega odbora, ki ima edini pravico vinkulirati občinske hranilne vloge. Na očitanje protizakonitega postopanja torej g. dr.Pilshofer ni reagiral, pač pa na malenkost, ki se tiče zgolj njegove osebne reputacije! To je vsekakor zelo značilno in kaže g. komisarja v prav čudni luči!
— Občinske volitve v Trbovljah. 10. t. m. so se vršile volitve za občino Trbovlje. Izvoljeni so bili kandidati kompromisne liste. Končni rezultat je: 9—10 Nemcev in nemčurjev, nekaj narodnjakov, nekaj klerikalcev in 1 socialni demokrat. Prav nam je, da je voljen ta zadnji, a pravično ni, da se ni dalo zastopnika tudi n a r o d-ii e ni u delavstvu. Izgovor, da ni med tem inteligentnih mož, je ničev; naštejemo vam jih celo vrsto. Tudi kmetom se je dalo premalo zastopnikov. Splošno lahko rečemo, da lepo število narodnjakov (in med temi so vsi Hrastuičani, Prapročani, Čečani in St 11 d enčn n i), s kompromisom ni zadovoljno. A kar je, to je, disciplina se ni kršila. Prelomili so pa kompromis hrastniški neinčurji z ravnateljem Leillerjeni na čelu. Predzadnji dan so vzdignili silno agitacijo, terorizirali podložile in izsiljevali pooblastila, da bi izrinili — Roša in vrinili mesto njega nemčnrja Petra Riickla in to, ker je kakor nam je povedal eden izmed Nemcev — Roš najhujši sovražnik nemške šole v Hrastniku in bi brez njega občina le sprejela šolo v svojo uprava Taka so tista osebna nasprotstva, g. dopisnik »Domovine«! Poslali so tudi v Trbovlje, da bi pridobili tamošnje Nemce, a naklep se je ponesrečil ob značaju ravnatelja Tenscherta. Hrastniški renegati so se blamirali nesmrtno, njih kandidat je dobil 41 glasov, Roš 210. Še se jim bodo praznili žepi za prepo-trebno šolo. Povedati moramo še, da bi Slovenci potisnili iz odbora lahko vse Nemce. Tret.fi in drugi razred jim je zagotovljen in v prvem imajo Slovenci 14 in Nemci 10 glasov. A kom-promisarji niso imeli pred sabo volilnega imenika, ozirati se pa niso hoteli na zahteve Hrastničanov, da se pomečejo iz odbora vsi h r a s t n i -šk i zagrizenci. Reklo in pisalo se je takrat »razmer ne poznate«. Kdo jih bolje pozna, al Končno še naše zahteve za sedaj na novi občinski odbor: upeljati se mora samosloven-s k o uradovanje (dosedaj večinoma
nemško), krajni šolski svet mora ostati v slovenskih rokah!
— Četrti  letnik mariborskega učiteljišča zopet odprt in zopet zaprt.
Četrti letnik mariborskega učiteljišča, ki je bil v ponedeljek teden zaprt, je odposlal brzojavke na naučno ministrstvo, namestništvo in deželnega šolskega nadzornika in prosil, naj se napravi red. To brzojavko so gospodje tolmačili tako, kakor bi se učiteljski kandidatje hoteli podvreči Majcnu. Na črni tabli v veži učiteljišča se je učitelj iščnikoin naznanilo, da se četrti letnik zopet otvori. Dijaki so prišli v šolo v ponedeljek zjutraj. Deželni šolski nadzornik Končnik je pridigoval kandidatom iu jih opominjal k pokorščini nap: im Maj cenu. ITčitel jiščniki so izjavili, da se ne morejo udeležiti Majcenove-ga »pouka«, nakar je Končnik naznanil, da se četrti letnik zopet zapre.
— Nemško šolo v Velenju na Štajerskem otvorijo prihodnjo nedeljo. Slavnostni govor bo imel urednik celjske »Deutsche Wacht«, W a 1 t e r. Zopet nova nemška trdnjava v popolnoma slovenskem kraju! Sploh se v zadnjem času množe nemške šole po slovenskem Štajerskem kakor gobe po dežju. To je memento za vse rodoljubne Slovence, naj z vso vnemo delujejo za našo šolsko družbo.
— Bojkot v Pulju in njega posledice. Stara stvar je, da so bili od nekdaj v Pulju najtesnejši zavezniki kamore tamošnji trgovci, gostilničarji in italijanski c. kr. uradniki. — Za časa zloglasnih in škandaloznih mestnih volitev meseca junija t. 1. -<> pa ti elementi kar očitno in izzivalno ne le za kamoro volili, temveč tudi aa njo agitirali. Vnndalične demonstracije koje so bile tedaj na dnevnem redu, niso bile naperjene le proti Hrvatom, temveč tudi proti vojaštvu, posebno še proti vojni mornarici. Ka-moristični listi so dan na dan pisali uprav sramotilne članke proti Slovanom in vojni mornarico, kar so demonstrante še v žaljivejšem stilu ob vsaki priliki ponavljali. Pristojna vojaška oblast se je vsled teh žaljenj čutila upravičenim, napovedati tem strupenim neprijateljem bojkot. Bojkotirati se je pričelo vse restavrat^r-je in trgovce, katerih gospodarji so volili kamoriste in za nje agitirali. Poljska garnizija šteje z vojno mornarico vred preko 12.000 vojaštva *in ne da se tajiti, da je vir zaslužka ]oljskega mesta v vojni mornarici. I' 'sledice bojkota so se kmalu pokaza te. Restavraterji in gostilničarji se težno ozirajo po svojih praznih lokalih, a trgovci-kamoristi raznih strok zdehajo dolgega časa po svojih prej živahnih, a sedaj mrtvili trgovinah in prodajalnah. In danes, po petih mesecih, je že veliko njih kraj propada, pred vratini konkurza. Seveda, danes marsikateri teh nesrečnikov proklinja kamoro, koji se ima za svojo propast zahvaliti, ali po toči z\ o-niti je prepozno, pravi pregovor. Ta bojkot je za iz vestne vročekrvneže v Pulju prava lekcija. Menda jim bodo za vselej minulo veselje, žaliti in demonstrirati proti onim, od kojih žive.
— Duhovnik za razporoko. »Slovenski Narod« je povedal v soboto, da se je general kranjskih zaslepljen-eev, dr. Krek, zavzemal v državnem zboru za ločitev cerkve od države. Na Štajerskem pa imamo župnika, ki sliši na ime V u r k e 1 c in je za razporoko. Prišel je k njemu mlad oženje-nec in se mu potožil, da nevestin oče neče dati obljubljene dote. Župnik pa mu reče: »Pa jo pusti in idi na Nemško; denar, ki ga boš zaslužil, pa pošiljaj svoji materi.« S prižnice pa je ta župnik vpil in jokal ter rotil ženske, naj ne pustijo možem voliti takih kandidatov za državni zbor, ki bi znali biti za razporoko. Pa sram ga vseeno ni nič.
— Narodni doni v Pulju in njega pomen. Iz Pulja se nam piše: Na slovanskem Jugu ima pač redko kateri »Narodni dom« za narodno stvar tolikega pomena, kot »Narodni dom« v Pulju. V Pulju ni le mnogo Hrvatov, temveč tudi drugih Slovanov, posebno Slovencev in Čehov. Dokler ni bilo »Narodnega doma«, se nismo med seboj niti poznali. Vse * je bilo raztreseno in bila je vsa ta naša masa nekako brezpomembna. Odkar imamo svoj dom, je to drugače. Medsebojna ljubav zbira pod tem krovom vse, koji z nami čutijo in se z nami borijo. Ob zadnjih državnozborskih volitvah so Slovani v Pulju dosegli takih vspehov, da se je čudil slovanski in drugi svet. Ali tega hi ne bili nikdar dosegli, da niso imeli svoje palače, »Narodnega doma«, kjer so imeli svoje shode, sestanke in zabave, kjer so se bodrili in navduševali. Ka-aioristi so opazili takoj po otvoritvi, da jim iz te palače preti konec njihovega gospodstva. Zato se njih glasila strupeno zaganjajo v »časa croata« »Lingendom« (tako namreč oni imenujejo »Narodni dom«) ter svarijo in zaklinjajo vse, kar le čuti italijansko, da ne sme prestopiti praga te hiše. »Narodni dom« s tem, da se ga Italijani ogibljejo kot »hudič križa« seveda nič ne trpi, kajti Slovanov v
Pulju je toliko, da je ta palača za njih same veliko premajhna. Med tem, ko po drugih restavracijah vsled bojkota vlada tišina in pustoba, je v »Narodnem domu« vedno živahno in veselo. Vršijo se razne zabave, sestanki, javni shodi, svira vojaška godba, tamburaši itd. Sploh je to najlepši in naj-živahnejši lokal v Pulju. »Sokol« in Čitalnica se vsak v svojih krasnih prostorih kaj lepo razvijati. Družabno življenje je tako lepo razvito, kot najbrže malo kje. Puljski Slovani ne poznajo medsebojnega starankarstva, zato so pa njih zabave in sestanki tudi tako prisrčni in neprisiljeni. Na-sprotniki-kamoristi združeni s socialisti priredijo nam sicer vsak toliko časa zabavo s tem, da pridejo pred »Narodni dom« žvižgat. No, Slovani se jim za ta njih »šport« smejejo in jih primerno pomilujejo. Da, da, preljubi »zavezniki«, iz »Narodnega doma« se vam je naznanilo, da smo tu, in sicer v velikem številu, in od tod vam bode prej ali slej poslan »dekret«, da ste odpuščeni kot vladarji poljskega mesta. Časi se spreminjajo!!
— Imenovanje. Za namestnika naučne uprave v šolskem odseku obrtne nadaljevalne šole v Postojni je imenovan deželnoviadni koncipist g. dr. Rudolf Andrejka pl. Livno-graški do konca leta 1908., ker je okrajni komisar g. Leon G r a s e 1 1 i dodeljen k okrajnemu   glavarstvu v
Kočevje.
— Iz politične službe. Deželnoviadni konceptni praktikant Ludovik Š i m e k je premeščen od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani.
— Iz rudarske službe. Rudarski komisar Karel J u z 1 in kancelist Robert S c h 1 o i f pri revirskeni rudarskem uradu v Ljubljani sta premeščena k rcvirskeinu rudarskemu uradu v Prago, oziroma k okrajnemu glavarstvu v Celovec.
— Iz politične službe. Okrajni komisar Viljem Tre o v Tolminu je premeščen v Trst, okrajni komism dr. Josip M o s e t t i g pa iz Trsta v Tol min.
Manifestacijski shod podružnice Ljubljana I. avstrijskega društva državnih slug je bil 8. t. m. v gostilniških prostorih hotela Grajzer. Navzočih je bilo čez 100 članov. Za predsednika shoda je bil izvoljen tovariš Hubschcr, ki je razložil pomen shoda kot demonstracijo vseh državnih slug proti obstrnkcijskemu nastopanju državnega zbora, vsled česar trpe koristi stanu, ter slikal brez apno stanje in bedo državnih slug vobče in razmotrival nujnost njih zahtev. Zatem je tov. M a r i n k o govoril o rečeh, ki jih vsebuje sledeča i solucija, ki je bila soglasno sprejeta: Danes, dne 8. decembra 11)07 v Ljubljani zborujoči od državnih slug vsakega sloja posečeni občni shod državnih slug se z izjavami vlade, katere so se povodom avdijenc od razni b gospodov ministrov vodstvu našega društva izrazile, ne more zadovoljiti in zahteva jasnih določil. Shod izrazi, da vzdržuje v vseh točkah na sklepih poslaniškega dneva državnih slug ilne 14. in 15. septembra t. 1. tudi za-naprej brezpogojno in pričakuje od vlade zanesljivo, da stavi po natančnem razmotri vanju predloženih predlogov od I. avstrijskega društva državnih slug visoki poslanski zbornici tozadevne ugodne predloge. Ravno tako pričakuje shod od gg. poslancev, da se bodo z vsemi razpolaga j o-čimi sredstvi za to zavzeli, da si' vladni predlogi glede državnih slng čim-preje vlože in nemudoma sadobe veljavo zakona, ravno tako, da bodo ti vladni predlogi popolnoma slični sklepom zadnjega odposlaniškega dneva državnih slug. ker le na tej podlagi izdelani predlogi zamorejo doseči izboljšanje neznosnih službenih razmer in obupnega gmotnega stanja državnih slug. Končno prote-stuje shod proti neopravičenemu na-petju cen vseh živil, potrebščin ter stanarin in pričakuje od vlade in državnega zbora, da naredi vendar enkrat konec tem kričečim razmeram. Obenem pa uvidi današnji shod, tla je edino sredstvo, da se tem nujnim zahtevam pridobi uveljava, le v tem, da se držimo krepko naše organizacije v I. avstrijskem društvu državnih slug in da je dolžnost vsakega drž. sluge, da se te združitve zvesto drži in jo po vsej moči razširja. Nato je bil po poudarjanju bednega položaja cestarjev shod Končan.
Kaj zanima naše gorenjske kmete? Piše se nam: Včeraj dopoldne pride neki kmetic v Ljubljano in noseč precej napolnjeno vrečo na rami se postavi pred glavna vrata hotela »Union«, pa gleda in gleda skozi vrata na dvorišče. Ko pride neki gospod proti njemu pa se naš Gorenjec ohrabri ter ga vpraša: »Slišite, vi gospod, ali je tukajle v tej hiši tista velika dvorana, kjer je bil n a š s h o d.« — Vprašani meščan mu je nato pokazal, kam da mora iti, da bode vi-
(Dal je v prilogi.)
Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 288., dne 12. decembra 1907.
del zaželjeuo svetište! Gotovo je bil to* tudi eden izmed volilcev Cočovega Franceta! Pa ne, da bi na vse zadnje »Union« postal klerikalna »Mekka« naših gorenjskih kmetov!!
Teorija in praksa. Jako lepo in koristno je, da se po predavanjih razpravlja in poučuje, kako nevarna in nalezljiva je tuberkulozna bolezen; ali kaj pomaga ves nauk, ako se v praktičnem vsakdanjem življenju in obratu vse drugače ravna, kakor bi se moralo, da se prepreči okuženje! Vsak gost naj v kavarnah in po gostilnah pogleda čaše, v kojih se mu podaja sveža in brez ugovora izborna pitna voda, pa se bode prepričal lahko, da te posode niso vselej dobro umite in očiščene! Večkrat se vidijo na njih odtisi p r -s t o v poprejšnjega gosta, včasih tudi še — horribile dietu! — čeloma-lenki ostanki cigaretnega duhana! Ako hoče občinstvo resnično sodelovati po nasvetih, danih od prezaslužnega dr. Bleivveisa-Trsteni-škega, potem mora ono zahtevati od naše policije, naj ta strogo zaukaže vsem lastnikom gostilen, hotelov in kavaren, da so oni primorani v vodo, v koji se čistijo steklenice, čaše in druge za goste določene posode, pri-mešavati desinfikujočo tvari n o!
Borštnikov jubilej. V torek je slavil v Zagrebu naš rojak g. Ignacij Borštnik 251etnico svojega umetniškega delovanja. Za častni svoj večer si je izbral Sehouherrjevo dramo »Zemlja«. Gledališče je bilo natlačeno polno. Pred prvim dejanjem se je dvignil zastor, a na odru so stali zbrani vsi umetniki in umetnice ter člani gledališča. Ko je jubilar stopil na oder, ga je občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom. V imenu gledališke uprave mu je izročil režiser A n -ton svež lovor j ev venec. Tajnik »Društva hrvatskih književnikov« Mihovil N i k o 1 i č je pozdravil jubilarja v imenu hrvaških pisateljev ter mu izročil srebrn lovorjev venec kot darilo »Društva hrvatski h književnikov«. V imenu tovarišev in tovarišic je čestitala Borštniku ga. S t r o z z i. Vence in darove so mu izročili še bivši intendant dr. Stjepan pl. M i 1 e t i č , ge. Š r a m , Dimi-t r i j e v i č itd. Ga. P o 1 a k o v a je izročila umetniku poslani dar iz njegove ožje slovenske domovine ter ga pozdravila v milem domačem slovenskem jeziku, kar je jubilarja ganilo do solz. Vsi hrvaški listi pišejo z največjim priznanjem o umetniškem delovanju Borštnikovem ter naglašajo njegove zasluge, ki si jih pridobil za razvoj hrvaške dramske umetnosti. Deželna vlada je podarila jubilar j u ves čisti donesek predstave v znesku 926 kron 16 vinarjev.
»Svobodne Misli« zadnja številka je bila zaplenjena radi članka »Sv. Duh in zgodovina«. Izšla je v novi izdaji, ki se je pravkar dostavila naročnikom. S to številko je »Svobodna Misel« zaključila prvi letnik. Priporočamo vsem svobodomiselnim Slovencem, naj se naročajo na ta vele-zanimivi list, ki se z najostrejšim orožjem bori proti nazadnjaštvu za svobodomiselna načela. »Svobodna Misel stane vse leto samo 2 kroni, v zaprtem kuvertu pošiljana pa 4 K. Naročnina se naj pošilja na naslov: »S v o b o d n a Mise 1«, Praga-Vinogradi.
V lastno skledo pljuje celjski črevljar Korošec, sin slovenskega hlapca in siromašne perice. Ko je izvedel, da hodi njegov vajenec v sokolsko telovadnico, ga je oklofutal in govoril o slovenskih hlapcih, slovenskih »eotlih«, »bagaži«, kar je veljalo celjskim sokolom. Seveda so Korošcu všeč slovenski denarei slovenskih odjemalcev. Takrat zna lepo slovenski, drugače je pa »stranundeutseh« in ošaben »gemeiderat«, Njegov nastop proti vajencu kaže, da ga ni bogve-kako oblizala nemška kultura.
Nesrečna rodbina. V Kalobju na Štajerskem je pri podiranju dreves padla bukev tako nesrečno na Franca Koprivo, da je kmalu nato umrl. Tudi njegov oče je umrl tako tragične smrti. Padel je namreč pri pokrivanju raz kozolca in bil pri priči mrtev. Tudi njegova mati je padla s peči in se ubila.
Otroka je umorila. 211etna dekla Marija J e z a je v Ptujski gori porodila 17. oktobra otroka, kateremu je zamašila usta in nos, da se je zadušil. Dva dni je imela otročje truplo v svoji postelji, dva dni pod streho, potem ga je pa vrgla v zaboj in tega v greznico. 6. novembra so našli truplo. Pred mariborskimi porotniki je bila Jeza obsojena na 3 leta težke ječe.
141etni sin ubil svojega očeta. Posestnik Mihael K r a n j c v Malem Okiču na Štajerskem blizu hrvaške meje je bil pijanec, ki je ženo in otroke pogosto pretepal in mučil. 6. oktobra je bil Kranjc z ženo in hčerjo pri maši, potem se je pa napil, da je na poti padel v potok in da se je ves moker privlekel s težavo domov. Ko so ga tu preoblekli, je skočil pokonci, udaril ženo par krat čez glavo, potem jo pa vrajel na tla in jo začel daviti.
141etnemu sinu Ivanu je vsled tega zavrela kri, skočil je v vežo po sekiro in z ostrino dvakrat udaril očeta po glavi in hrbtu, da se je krvav zgrudil na tla. Udaril ga je potem še enkrat s sekirinim ušesom po glavi. Mihael Kranjc je kmalu izdihnil, morilec je pa pravil sprva okrog, da so na očeta padle tri sekire in ga ubile.. Pozneje je priznal zločin. Pred mariborskimi porotnim sodiščem je bil obsojen na .'5 leta težke ječe.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu je imelo v šolskem letu 1906./7. dohodkov 7698 K 74 vin., stroškov pa 7298 K 64 vin. Prebitek torej znaša 400 K 10 vin. Osnovna glavnica znaša 3436 K. Društvo je razdelilo 7115 K 88 vin. med 76 dijakov v 532 slučajih. Te podpore so bile deloma v gotovini, deloma pa v obednicah. Med podpi-ranci je bilo 44 pravnikov, 24 ruodro-slovcev, 3 medicinci in 5 tehnikov. Izmed teh jih je bilo 9 Kranjcev, 59 Štajercev in 8 Primorcev. Društvo je imelo svoje imetje naloženo v posojilnicah v Celju in v Ptuju, v poštni hranilnici in v štajerski eskomptni banki. V prvih desetih letih svojega obstanka je izdalo društvo za podpore 54.053 K 44 vin. Društveni blagajnik je dr. Benjamin I p a v i c , vpokojeni primari j v Gradcu, Kari Ludsvig-Ring 4., na čigar naslov se naj pošiljajo vsi prispevki. Priporočamo slovenskemu občinstvu, naj se često spominja s prispevki tega prepotrebnega društva. Zlasti oni rodoljubi, ki so študirali v Gradcu, naj ne pozabijo nanje.
Poskušena tatvina. 7. septembra je 251etni mehanik Marcel M i c h e -1 u z z i vlomil v stanovanje Cesareja v Trstu in odprl s silo železno blagajno, v kateri je bilo 3170 K na hranil-ničnih knjižicah in dragulj v vrednosti 13000 K. Tatvina se pa ni posrečila, ker so tatu zasačili in prijeli. Mi-cheluzzi je bil včeraj pred tržaškimi porotniki obsojen na 4 leta težke ječe.
Žrtev duhovske politične gonje.
V Višku v Furlaniji so bile pretekli teden občinske volitve. Politična oblast je odredila, da do 10. dopoldne volijo volilei III. razreda, potem pa II. in I. 701etni župan S a r t o r i se je držal predpisa in ob 10. zaključil volitev III. razreda. Tu pa je stopil dekan Justolin, začel kričati nad županom, da zlorablja svojo oblast, imenoval nekega člana komisije, ki mu je kazal dekret glavarstva, zver ter začel hujskati nekaj svojih pristašev, naj silijo na volišče. Ker so ti hoteli udreti v dvorano in vpiti nad županom, uvidel je ta, da se lahko zgode kaka nasilstva. Ves razburjen je poklical orožnike na pomoč, nato se pa vsedel in se zgrudil mrtev na tla. Vsi so mu priskočili na pomoč, Justolin je pa kričal: Ni mrtev ne! Duhovščina se je pri zvonenju za umrlim in pogrebu njegovem kujala. Zato so ga pokopali duhovniki iz Italije pod vodstvom nekega goriškega duhovnika. Sartori je bil 30 let župan, jako dober in miroljuben ter mehek mož in je umrl kot žrtev duhovske politične gonje.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v petek (par) se uprizori prvič v Ljubljani nRoza Bernd". igrokaz v petih dejanjih, spisal Gerhart Haupt-mann, poslovenil Josip Wester. Naslovno vlogo igra gospa Danilova, v vlogi Flamma gostuje gosp. Borštnik iz Zagreba. Gospo Flam-movko igra gospa Borštnikova, Streckmanna gosp Dragu ti novic, Keila g. Nučič, Martioo ga Krei-s o v a, starega Beru da g. Danilo. — Operno osebje pripravlja dve eno« dejanjski operi slovanskega izvora, namreč „Jelko" modernega ruskega skladatelja VladimirjaRebikova, ki je dosegla na vseh večjih ruskih odrih ter v Pragi in Brnu zelo lep uspeb, in ^Poslednjo stražo" skladatelja Rista Savina, ki seje že z uspehom pela v Zagrebu. — Dramsko osobje pa pripravlja Cankarjevo najnovejše delo: „Pohuj-šanje v dolini šentflorjan-skitt.
I skupna sbuseja vseh ljubljanskih v „Zvezi" stojećih pevskih društev je v petek, 13 t. m. ob   pol 9. zvečer  v nG asb. Matici".
Umttao obrtna strokovna soia
V LJubljani Naučno ministrstvo je pooblastilo ravnate jatvo umetno-obrtne strokovoe So e v Ljubljani, da uvrsti nemščino kot drugi deželni jezik med obligatne predmete na novo ustanovljenem oddelku za šoloobvezne dečke na stavbinski in umetnoobrtniški šoli.
Predavanje in razstava slik.
V soboto, dne 14 t. m. bo, kakor že omenjeno, poučno zabavni večer nSiovenskega planinskega društva", na katerem bo predaval član gospod dr. Anton Švigelj Ta večer bo tudi raestava slik društvenih ama ter-fotografjv Tekmovalci so pos ali obilo krasnih slik v to razstavo. — Začetek ob 8 zvečer v restavraciji -Nar. doma".
Badi stavke špediter snih delavcev V TrstO s« sme vsled nako-pičenja blaga v skladiščih sprejemati
blago aa Trst jušno železnico in Trst prosto luko železniško skladišče le v smislu § 55 obratnega pravilnika. Sprejeto blago pa se ne smo odpošiljati. Izvzeto je le: brsovozno blago, pivo, lahko pokvarjajoče se blago, živali, in tako blago, katero ima železnica nakladati na odprte vozove. Blago za Trat prosto luko južne, in Trst prosto luko o kr. državne železnice se sprejema kakor doslej.
Kranjsko zdravniško društvo je pričelo akcijo, ki ima namen združiti vse s'o venske zdravnike v eno organizacijo, ki bi potem pristopila splošni avstrijski.
Saoćnja vlaska pokušala v deželni vinski kleti pod kavarno „E 7-ropo" je bila izvrstno obiskana. Prišli so na njo tudi gostilničarji z Gorenjskega ter sklenili več lepih kupčij. Letošnje vino kranjske dežele je v resnici izborno, o Čemer smo se prepričali snoČi.
Trgovci, ki nameravajo ali že imajo v Solunu trgovske zveze, dobe v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice važno naznanilo o razmerah ondotnega trga.
Umrl je v L t'j i gosp. Anton R e o h e r, star 70 let.   N. v m p!
Petrolej se podrail za 50 vin.
pri metrskem stotu.
Za praznike se Je pre skrbel
neki   uzuuvifl,   ki  je   gospej Ale-ksandrini    Poklukar na Dobrovi ukradel 8 velikih  kokoši in jih na mestu zaklal.  Zaprli so zidar skega pomočnika Antona Bab n i k a.
Z nožem je sunil v Soteski 17-letni zidar Ivan Pengal gostilničarja Z a j c a in ga težko poškodoval nad očesom in na nosu Preje je v Zajce vi gostilni psoval tri lovce in jih potem pri vozu hotel napasti, kjer je stal Za C, a je tega ranil. Iz ročili so ga sod Šču.
Državna subvencija. Hlekerska
zadrug* na Kruni pri Kannifcu je dobila za ustanovitvene stroške 800 K državne podprre.
Javno ljudsko knjižnico so ustanovili v Škofji vasi pri Celju.
Državna subvencija. Za vodovod v občini Čcije pri Postojni je dovoljene državne podpore 1240 K.
Zblaznel Je pri Novi cerkvi pri Celju Čevljar Topovšek, odpeljali so ga v opazovalnico v Gradec.
Izpred mariborskega porotnega SOdi&Ča. 20Ietni vi» lčarski sin Janez Katan je v Črešnjeveih na cesti ležečega popolnoma pijanega viničarja Petra M a r u š k o tepel s planko po glavi ter mu razbil Čre-pinjo.   Obsojen je bil v lietno ječo.
— 301etni viniČar Al S t e r g a r iz Mestnega vrha pri Ptuju je grozil svoji ženi z ubojem. Nadalje je za-žgal v Janževem vrbu viničarijo posestniku F r. V r a b 1 u. Obsojen je bil v 5letno ječo.
Strop 80 jO Udri v vojašuioi v Slo enski Bistrici in sicer v sobi, kjer je moštvo. K sreči ni bilo nikogar notri. Strop se je udri, ker je bilo podstrešje preveč obloženo.
Umrl Jo na Bizeljskem 98letni sodar Gašper Pinterič, ki je svojo obrt izvrševal skoraj do smrt;.
— Pri Sv. Antonu na Pehorju je umrl veleposestnik g Kristjan Kovač, izobražen občan in vrl narodnjak.
Italijanska konzularna agentura v Beljaku se je opustila, ker je dosedanji konzularni agent Scarpa odložil to d ost o anstvo.
Obsojena Južna železnica. Pri
znani nesreči v Porečah ob Vrbskem jezeru je bil hudo ranjen potnik Fr. L o m b e r g e r, ki se še danes zdravi v toplioah. Celovško deželno sodišče je obsodilo Južno železnico, da mora plačati Lombergerju za bolečine 40 000 kron, za zdravljenje pa 4900 kron.
Goljufija. Pred tržaškimi porotniki je bta a včeraj 55'etna kmetica Marija Zenic iz Zgmika, ker je našla 1000 K vredno * brožo in jo potem hotela prodati zlatarju za 200 kron B Ja je popolnoma oproščena, ker so porotniki bili mneuja, da ni imela namen goljufati.
Zagonetno hudodelstvo v Pulju« Nrdavno smo poročali, da je bilo iz SRladšča vinotržoa Traufića ukradenih 6000 K. razuu tega pa izpuščeno vina 680 hI. Sedaj sodišče za-pr o Traufića, ki je na sumu, da je zločin sam izvršil, ker je bil zavarovan pr< t« vlomu na 50 000 kron.
XXXVIII državna loterija. 19
decembra 1907 bo žrebanje o kr. državne loterije za eivdne dobrodelne namene, katere ugodne dobitne nade (18389 denarnih dobitkov v skupnem znesku 5 2980 K) smo poudarjali *e v neki drugi številki našega lista. Srečke po 4 K se d bivajo po loterijah, trafikah, menjalnicah, pri poŠtah, davčnih uradih itd
Tke American Bioscop na oglu Sv. Tmtrm In Bealieve cesto
ima od včeraj do vštetega petka sledeči spored: Giifa Z-ppelina zadnji kretalni zrakoplov (najnovejši posnetek) zdrob'jivo blago (komično), boj za življenje (drama), deset žensk za enega moža (komično).
Einematcgra! Edison na Dunajski oestl   nasproti kavarni
„Evropa" ima od včeraj 4o vštetega
petka sledeči spored: Mistificirani mirodilničar (komično), katastrofa v švicarskih planinah, razne igre z nogami (telovadba), Noetova ladja (krasna dolga projekcija), insolvetna stranka (komično).
Na tedenski sejem dne 11. t. m. je bilo prignanih 63 volov, 117 krav in telet, skupaj 180 glav. Kupčija je bila prav dobra, ker so prišli na trg Moravci. — Cene goveji živini so bile 56 vin. do 64 vin. kg živa vaga.
Popravek. V snočni gledališki kritiki je n* roden tiskarski pogrešek. Dotični stavek naj se Čita: divje-strastno plesana tarantela — ne pisana.
Koncert na citre bo jutri v petek v hotelu „Lloyd*. Začetek ob 8. zvečer. Vstop j& prost.
Slovenci v Ameriki. — V rudniku je ubilo v Maruši, lil. J a koba Roj ca, doma iz Cerknega na Goriškem. — Pred izseljevanjem v San Franoisko svare on-dotni rojaki, ker ni dobiti dela.
Pristna ljubljanska srajca je 22-letni premogarski hlapec Fran Vidmar. Fant je sicer vedno vesel, »bri-hten« in ponosen kot pravi Ljubljančan, in celo kadar pride v konflikt s kakim stražnikom, kaže svoj ljubljanski ponos, ki ga pa običajno tudi ne reši špehovke. Ko je predvčerajšnjim prodal za 10 K premoga, je konje dejal v hlev, sam si je pa šel za skupiček v gostilno krepčat utrujene ude svojega telesa. Ko mu je potem prišel gospodar voščit dober tek in bil še celo tako predrzen, da si je upal zahtevati svoj denar, je Vidmarju zavrela kri in začel je tako razbijati po mizi in se tolči na svoje krepke j>rsi, da so morali poklicati na pomoč stražnika. A tudi ta je zadel na slabo, kajti ljuti fant ga je začel oštevati, slednjič pa se je vrgel na tla. Vse mu pa ni ničesar pomagalo. Ker ni hotel iti sam, so prišli z zelenim vozom ter ž njim odpeljali ponosnega premogarja v hišo miru.
Nadebuden vajenec. Predvčerajšnjim je neki 151etni svečarski vaje-nee prinesel v neko svečari j o prodajat vosek. Ko je pozneje prišel po denar, ga je obveščeni stražnik odvedel na osrednjo stražnico, kjer so dognali, da je fant vosek ukradel svojemu mojstru. Tudi pri osebni preiskavi so našli pri njem kos ukradenega voska, katerega je istotako hotel spečati v denar. V njegovi spalnici so našli škatuljo slaščic, katere je tudi pokradel svojemu gospodarju. Nadalje se je dognalo, da je nepridiprav tudi služkinji svojega prejšnjega mojstra ukradel 24 K denarja, v neki trgovini pa je izvabil na račun salezijan-skega zavoda dvoje moških hlač in 5 m sukna ter vse skupaj zastavil. Mladega navihanca so oddali e. kr. deželnemu sodišču.
Izsledila se je slaboumna, obče-nevarna Marija Stienejeva iz Kočevja, o kateri smo pred kratkim poročali, da je pobegnila izpod nadzorstva iz svoje domovne občine.
Pobegnila sta od dela na južni železnici prisiljenca Fran Tomšič, rojen leta 1882. v Šmartnem pri Litiji iu Alojzij Vončina, rojen leta 1858. v Idriji. Oba sta po poklicu dninarja, govorita slovensko in sta jo popihala v zimski prisiljeniški obleki.
Tatvine. Dne 9. t. m. je bila na-takarskemu vajencu Hugonu Kozle v-čarju na gledališki galeriji ukradena črna zimska suknja, vredna 8 K. Stiku j o je pri nekem starinar j u prodal neki prostak c. in kr. 27. pešpolka za 3 K. — Mesarskemu pomočniku Francetu Zajcu je danes zjutraj neki uzmovič ukradel s stojnice v Šolskem drevoredu 8 K vreden črn suknjič.
Napadla sta v nedeljo ponoči na Mesarski cesti dva domobranska vojaka mesarskega pomočnika Jakoba Vertiča, ga pretepla ter mu naposled vzela še 12 K vreden klobuk iu zbežala. Ta napad pa zaradi vzetega klobuka ni vzeti za mogoče kak roparski napad, ampak za navaden pretep.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Prusije pripeljalo 60 Hrvatov, iz hrvaških šum pa se je povrnilo 25 Slovencev.
Izgubila je posestnica Marija Kenkova črno denarnico, v kateri je imela 10 K denarja.
* Drobno novice. Veronauk se odpravi iz italijanskih ljudskih šol. Naučni minister Rava predloži državnemu svetu zakonski načrt, naj se veronauk odpravi iz vseh ljudskih šol ter se omeji le na oeikev.
— Zopet potres v Kalab-riji. Dne 10. t. m. ob 2. uri popol dne so imeli v Branoaleonu, Brnzzanu in Feruzzanu prav močan potresni sunek.
— Brzovlak i e zdrknil s tira pri postni M al a na Drogi Pos-nanj-Kr*uz Ranjenih je 15 os- b.
— častniške kavcij e. V naj krajšt-m  času izide novi predpis o kavcij*h za ženitev Častnikov. Polkovniki in podpolkovn ki se oproste
kavoije. Za častnike v 11. činovnem razredu se zahteva 60 000 K kavoije, za 10. razred 50000, za 9 razred 40 000, za 8. razred pa 30 000. Kadar avanzira častnik v 7. činovni razred, je kavcija prosta, ni pa prosta po smrti žene, ako je zapušila mladoletne otroke. Za računske častnike je kavoija manjša, in sicer za poročnike 30000 K, za nadporočnike 25.000 K, za stotnike pa 20 000 K. Intendant mora imeti 15 000 K, podintendant pa 20 000 K.
— Nova zgradba se je zrušila v Lansannu. Ubitih je 7 italijanskih delavoev.
— Pasivno resistenco so pričeli na Nižjeavstrijskem poštni onoijanti, onoijantinje, poštarji na de-želi in poštni sluge, skupno 33 000 oseb.
— Roparski umor na beraču V Kraljevem Gradou sta krojač Brdioka in njegova žena umorila pri njima sbanujočega berača Praha-tioa ter ga oropala prihranjenih par sto tako v.
— Grozovit vihar ie opu-stošil Bismarckove otoke Samo na otoku Tha je bilo ubitih 170 oseb. Nastala je strašna lakota.
— Sloveči francoski pesnik Franoois Coppee je smrtno bolan za rakom na jeziku.
— Nenavaden slepar. V Monakovem se vrši te dni obravnava proti 35 etnemu slikarskemu pomoč niku "VVillu, ki se je izdajal za avstrijskega prestolonaslednika ter izvabil lahkovernim več tisočakov. Tudi pri obravnavi vztraja pri svoii trditvi, da je prestolonaslednik. Nadalje je priznal, da se je izdajal tudi za duhovna, čital na raznih krajih maše, spovedoval itd.
* Različne postave. V Arkansasu je postava, ki prepoveduje prodajalcem tobaka prodajati smodke in cigarete osebam izpod 16 let, kdor se pregreši proti tej postavi, se kaznuje z globo od 500 do 1500 dolarjev, enako se kaznujejo tisti, ki mladoletnemu podari cigareto. Tudi v nekaterih krajih Norveške obstoje enake postave in tujec, ki podari kakemu dečku tobak, se mora zagovarjati, kakor tudi ona oseba, ki je tobak vzela. V Hel-golandu ne sme noben deček pod 16. letom stopiti v gostilno, naj si bode iz kateregakoli vzroka. V mestu Roa-noke, Va., se kaznuje vsakega dečka in deklico, ki jih dobe poleti čez deveto in pozimi čez osmo uro na ulici; ako nimajo pismenega dovoljenja svojih staršev, ali če ne gredo morda iskat zdravnika, jih zapro in njih starši morajo plačati občutno kazen. Pred kratkim je neka ameriška država izdala zakon, po katerem mora vsaka ženska, ki se želi možiti, preje spričati, da zna dobro kuhati, plesti, šivati itd. Dokler tega ne izpolni, ne dobi dovoljenja za možitev. Ista država prepoveduje obenem nošnjo klobukov, ki merijo več, nego 18 palcev v premeru. V Belgiji dobi mož šele tedaj popolno volilno pravico, ko se oženi; dokler je samec, so njegove politične pravice omejene; takoj pa, ko stopi s svojo izvoljenko k oltarju, se podvoji njegova politična vrednost.
* Visoka starost. V Ložnici blizu Šibeniške Rogoznice je umrla vdova Beza Ereegovič-Gak stara 102 leti in 7 mesecev. Do zadnjega časa je bila vedno zdrava in vesela, cele dneve je šivala ali kaj drugega delala, sama je napeljala nit v najdrobnejšo šivanko. Osem dni pred smrtjo je prosila svojo vnukinjo, naj jo obleče v nevestino obleko, ki jo je hranila za smrt nad 80 let, češ, da bo v osmih dneh umrla. Naslednjih sedem dni ni hotela skoraj ničesar jesti, a osmi dan je zahtevala pravcato gostijo ter jedla in pila. Ta dan je tudi umrla, kakor si je prorokovala.
* Kako so nastale kinematografske slike? Dandanes pozna pri nas že skoraj vsak otrok kinematografske slike, saj imamo samo v Ljubljani tri take zavode. Princip kinematografa temelji na hitrem menjavanju slik. V osemdesetih letih je sestavil Edison na tem principu prvi kinematografski aparat, ki je sestal iz razsvetljenega bobna, v katerega se je gledalo skozi špranjice. V bobnu so se slike naglo premikale, tako da se je gledalcu zdelo, da konj skače, ptica leti, človek hodi itd. Leta 1877. se je posrečilo nekemu Amerikancu, da je ujel s fotografskim aparatom gibanje konja. Prve kinematografske aparate je spravila v promet pariška tvrdka Lumiere. Za predstavi j en je človeške hoje je treba 10, za pasje skakanje 16, za ptičje letanje 8 mo-mentnih slik. Slike se vrste v eni šestnajstinki ure. Slike so na trakovih, ki se naglo odvijajo, in sicer pride na meter traku pri aparatih, ki «e dandanes navadno rabijo, 55 slik, ki se reproducirajo v 31/2 sekundi. V vsaki minuti se napravi 900 slik. Za prizor, ki traja šest minut, je treba 80 do 100 m traku.
* Novi predpisi za orožje v Bosni in Hercegovini. Za Bosno in Hercegovino je izšla nedavno nova odredba, da prestopke zaradi nedovoljene posesti ali zlorabe orožja ne bodo kazno va-
le politične oblasti, temuč dobe tozadevno kompetentna vojaška sodišča, ki bodo kaznovala take prestopke i strogo ječo. Odredba je baje posledi ea najnovejšega tajnega gibanja med srbskim prebivalstvom.
* Seksualna zločinstva v Rimu. Za Berolinom pride sedaj na vrsto Rim. Te dni se vrši pred kazenskim sodiščem v Rimu obravnava proti mnogim članom prve rimske aristokracije, ki so vsi obtoženi seksualnih zločinov, ki so jih doprinašali v ou dotnem »zavodu za umetnost«. Za priče je poklicanih nad 100 dečkov 16 do 18 let starih.
Književnost.
Vodnik po parlamentu bi se lahko imenovala karta, ki je izšla v založbi G. F r e v t a g & B e r n d t na Dunaju (VII./, Sehottenfeldgasse 62) in kaže, kako so člani poslanske z b o r n i c e v sesiji 1907, ruz\ i-ščeni po sedežih. Ob roki te karte, izvedene prav lično v barvah, se spozna moč posamnih strank, se vidi, kako so stranke razvrščene v zbornici in kje ima vsak posamični poslanec svoj sedež. Na drugi strani so navedeni člani nagodbenega, proračunskega, železniškega, obrtnega, kmetijskega, narodno-gospodarskega in brambnega odseka. Cena 50 vin., s pošto 55 vin.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Poboj. Alojzij Kosmač in Cedilnik sta obdolžena, da sta Janeza Studena, Valentina Kralja in F r. Š vaj g ar j a telesno poškodovala. Al. Kosmač je s steklenico udaril Švajgarja po glavi tako, da se je ta onesvestil, med tem ko je Cedilnik noperiralu kar z gnojnimi vilami in s temi Studena, V. Kralja in Fr. Švajgarja težko telesno poškodoval. Sodišče ju je po zaslišanju raznih prič spoznalo krivina in obso dilo Cedilnika, ki je že predkaznovan, na 3 mesece zapora, Al. Kosmača pa na 48 ur, vrhutega morata Švajgarju plačati 50 kron za bolečine, 25 kron za zamudo dela in vse stroške zdravljenja.
Napačno ime je povedal 19-
letni tovarniški delavec Fr. Mlakar iz Š ške, ko se je s kolesom vozil po mestnem trotoarju in ga je vsled tega ustavil mestni policijski straž* nik. Zaradi tega se je moral zagovarjati pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 24 ur zapora.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Nevaren gost. Dne 15. septembra t. 1. zvečer je v Valentinčičevi gostilni v Cepnem razgrajal in goste nadlegoval Jožef Obreza, železniški delavec iz Košane. Gostilničar Andrej Valentinčič ga je stavil na odgovor, ker je dva vrčka v steno vrgel. To je bilo osumljencu preveč. Naskočil ga je z dolgim nožem in ga vihtel nad glavo, med tem ko ga je z drugo roko za prsi držal rekoč: »sakramenska duša, še danes boš mrtev«. Valentinčič se je te grožnje tako prestrašil, da se je na vsem životu tresel in da še sedaj ne more svojih del opravljati. Obtoženec se zagovarja, da je bil pijan. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Med ženski prepir se je vtikal. France Dolničar, kovaški pomočnik v Zalogu, je 9. oktobra t. 1. zvečer zavrnil nekaj pijanega Franceta B u-carja, ker se je ta vmešaval v neki prepir med Antonijo in Ivano Mejač ter Frančiško Vrhovnik zaradi ene srajce. Pridušaje mu je ta odvrnil: »Ce ne boš tiho, bom pa še tebe«, v tem ga je pa že Dolničar z bukovo mejo tako oplazil po glavi, da se je takoj zgrudil. Dolničar je bil obsojen na 3 mesece težke ječe.
Pri procesiji se ni maral odkriti. Pri velikonočni procesiji pri Devud Mariji v Pulju je stal Janez Tomšič, strojar iz Loga, pred cerkvijo pokrit s cigareto v ustih, med tem ko so drugi verniki klečali. Na cerkovnikov opomin, naj se odkrije, je odgovoril: »Se nikoli se nisem in se tudi ne bom.« Na to mu je ta klobuk z glave zbil. Obdolženec je skočil v njega in ga zgrabil. Tomšič je tudi v gostilni pri »Jami« v Zgor. Kašlju Francetu Žabjeku vzel 4 K vreden dežnik in ga prodal. Obsojen je bil na 1 mesec ostrega zapora.
Gospodarju je denar zapravil. Pri Alojziju Burgerju v Postojni je služil za hlapca Anton Lesko-v e c. Pooblaščen je bil od gospodarja, da sme sprejemati od strank denar za prodano sodavico in oglikovo kislino. To zaupanje je kršil Leskovec s tem, da si je 123 K prilastil in kakor sam priznava, zapil. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Tatvina. 2e opetovano zaradi tatvine kaznovani Viktor Judež, delavec na Viču, je vlomil na Količe-vem v Kreutzbergerjev in v Jegličev mlin, ki že nekaj časa ne mcljeta. Kreutzbergerju je vzel tri jermena in nekaj orodja, med tem dva železna
droga, iz Jegličevega mlina pa transmisijski jermen, vreden 20 K. Obdolženec dejanje taji, a je bil vseeno obsojen na 8 mesecev težke ječe.
Tepež. Na povratku iz Šmartna proti Vratom dne 12. oktobra 1907. zvečer so se fantje med sabo sprli in stepi i. Pri tem je Franc Prelogar, delavec v Vratih, Martina Sirka s kolom udaril po levi temnici in ga težko poškodoval na levi goleni. To, kakor tudi da je udaril Antona Mrzel j a s kolom pod noge, je Prelogar sam priznal. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Ponesrečilo se mu je. Že večkrat zaradi tatvine predkaznovani delavec France Fajdiga iz Pod jelš, sedaj brez stalnega bivališča, se je vtipotapil v Stedrijev hlev v Nunskih ulicah, vzel iz hlačnega žepa spečega Lovrenca Prekleta ključ od kovčega, ter mu izmaknil obleke v vrednosti 27 K. Francetu Kramarju pa čevlje in hlače. Ravno je hotel odnesti pete, ko se je zbudil Preklet ter mu odvzel ukradene reči in ga naklestil še z vilami. Obdolženec, ki je vse priznal, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe.
Zaradi nenravnosti imel se je zagovarjati že zaradi enakega hudodelstva kaznovani 311etni Jakob Turšič, dninar v Pokojišču. Oskrunil je neko 5 let staro deklico, pri tem bil pa od njene matere zasačen. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe.
Otrok v apnenici utonil. Marija Štrukelj, delavčeva žena v Zapužah, je imela dva otročiča na reji in sicer enoletno Pijo in dveletno Pavlo Toni. Dne 5. oktobra je obdolženka kuhala kosilo. Med tem je Pavlica skakala pred hišo. Ko jo je šla h kosilu klicat, je ni našla. Kasneje so jo našli v nepokriti apnenski jami pri hiši bajtarja Franceta Zalaznika utopljeno. Marija Štrukelj in France Zalaznik sta bila radi malomarnosti obsojena vsak na 3 dni strogega zapora.
Tatvina. Ivan Zaje, delavec v Gunclah, je bil že 7krat zaradi tatvine kaznovan. V Dravi j ah je bilo letos meseca septembra in oktobra izvršenih več tatvin, ne da bi se bilo tatu zasledilo. Šele oktobra meseca se je izvedlo, da je Zaje izmaknil Janezu Kogovšku obleko, vredno 12 K, Janezu Škandru pa ob času, ko je tain delal nekaj cigaret in dve steklenici piva, ki jih je skril v hlevu. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Telefonska in trzolovne Aorofllk
Dunaj 12. deoembra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o nagodbi. Prvi je govoril nemški agrare c Luksch, ki je vehementno napadal soc. demokrate. Vsled tega je prišlo do ostre kontroverze med njim in socialisti. Za njim je govoril Poljak baron Bata-glia nato pa Wolf. Ob treh je jel govoriti ministrski predsednik baron Beok.
Dunaj, 12. deoembra. Naučno ministrstvo je dovolilo vsled posredovanja poslancev Hribarja in dr. Ry bara za stroške, ki so bili zvezani s priredbo slovenske umetniške razstave v Trstu,državni prispevek 500 K.
Dunaj! 12. deoembra. Poslanec Hribar je posredoval pri ministrskem predsedniku, da bi se narodnogospodarska akoija za Primorsko raz tegnila tudi na postojnsko okrajno glavarstvo, kjer vladajo večinoma enake razmere kakor na primorskem Krasu. — Gospod ministrski predsednik je sioer pripomnil, da se ta akcija z ono za Primorsko ne da združiti ; pač pa je obljubil, da se bo vlada ozirala tudi na to izraženo mu željo.
Zagreb, 12. decembra. Hrvaški sabor je bil danes ob 11. dopoldne med kolosalnim viharjem v zbornici razpuščen. Delavstvo je za danes proglasilo generalno stavko. Delavci so ustavili v vseh tvornicah delo. Vse prodajalne, gostilne in kavarne so bile zaprte. Cestna železnica je ustavila promet, iz-voščki so se pridružili stavkujočemu delavstvu. V vsem mestu ni bilo mogoče dobiti voza. Markov trg je straži la močna četa redarjev in več stot-nij vojaštva. Takisto je bil od vojaštva zastražen kolodvor ogrske državne železnice. Vojaštvo je bilo kon-signirano. Po mestu so jezdili ulanei in dragonci. Poveljstvo vojaške posadke, ki je bila odločena za vzdrževanje miru in reda, je bilo v rokah generalmajorja D a n k 1 a. Ob 8. zjutraj so se jele polniti ulice. Neštete množice ljudstva so vrele z vseh strani. Socialni demokrati in naprednjaki so se zbirali v Ilicl, krščanski s o e i a 1c i in Starčevićamci na Sejmišču, akademiki pa pred vseučiliščem. Nato so se formirali sprevodi, ki so bili tako urejeni, da se niso nikjer križali. Demonstracijskih sprevodov se je udeležila nepregledna množica ljudi iz vseh slojev. Demonstracija se je završila docela
irno in dostojno. Le semtertja so se slišali viharni klici: »Živela splošna volilna pravica! Živela Hrvatska! Doli z madžarskim komisarjem Rakodezav jem!«
Zagreb, 12. decembra. V saboru na Markovem trgu je že ob 9. dopoldne vladalo najživahnejše vrvenje. Vse kuloar j i so bili polni. Sprevod krščanskih socialcev je prišel prvi na Markov trg. Ob četrt na 11. se je v saboru zglasila deputacija krščansko-socialnega delavstva pod vodstvom poslanca Z a 11 u k e ter izročila sa-borskemu predsedniku dr. M e d a -k o v i č u spomenico glede splošne in enake volilne pravice. Ob tričetrt na 11. je prispel pred sabor sprevod socialnih demokratov in naprednjakov. Tega sprevoda se je udeležilo nad 1 0. 0 0 0 ljudi. Deputacija je izročila pod vodstvom poslanca dr. L o r -kovica predsedniku dr. M e d a k o-v i 6 u spomenico, v kateri se zahteva uvedba splošne in enake volilne pravice. Ta memorandum so podpisali poleg drugih tudi poslanci dr. L o r -kovic, dr. V i n k o v i č in dr. Vladimir Frank.
Zagreb, 12. decembra. Predsednik dr. Bogdan M e d a k o v i ć je otvoril sejo ob tričetrt na 11. Ban dr. R akodezav je prišel v sabor sam in ne, kakor je običajno, da gre po bana posebna deputacija poslancev in ga spremi v sabor. Ko je ban vstopil v sejno dvorano, je nastal nepopisen hrup in vihar. Poslanci so kar vprek kričali: »Proč z madžarskim hlapcem Rakodeza vem! Abzug Fuček! Madžarske kreature ne trpimo na banskom stolu.« Rakodezav je bled kakor smrt sedel na svojem fotelju in topo zrl na demonstrirajoče poslance. Ko se je vihar nekoliko polegel, je predsednik dr. M e d a k o v i č otvoril sejo in naznanil, da je zbornici predlo ženi h 10 predlogov, med katerimi je tudi vladna predloga o indemniteti. Med predlogi je tudi nujni predlog Starčevičaneev, čigar vsebine pa ni bilo mogoče slišati, ker je znova nastal nepopisen vihar v zbornici. Poslanci so obkolili bana in ga obsipali z izbranimi ljubeznivostmi. Nato se je oglasil za besedo poslanec dr.M a -ž u r a n i ć ter predlagal, naj izreče zbornica banu Rakodezav ju svoje nezaupanje. Viharni dobro-klici so zadoneli po dvorani, poslanci so jeli ploskati in klicati: »Abzug Fuček! džarskim komisarjem!« je nekaj časa nemo zrl te to pa je segel v žep in izročil predsedniku dr .Medakoviču kraljevi re skript, s katerim se sabor razpušča.
Zagreb, 12. decembra. Ko je dr. M e d a k o v i e danes otvoril sabor, je prečital reskript, da je bil imenovan za bana Rakodezav ter pripomnil, da ta reskript ni naslovljen na sabor, kakor bi moral biti, marveč osebno na Rakodczavja. Ta enuncijacija je povzročila silen vihar v zbornici. Poslanci koalicije so skočili pokonci, dvigali pesti in klicali proti Rakodezav ju: »Ven z madžarskim podkupljencem, abzug Fuček, vrzimo ga ven!« Med vlogami se nahaja tudi predlog, naj se obtoži bivšega bana grofa Pejače-v i ć a. Ko je zapisnikar to naznanil zbornici, je nemir v zbornici dosegel vrhunec. Hrup je bil tak, da ni bilo mogoče razumeti niti besedice. Iz šundra in ropota se je semtertja slišala beseda »Abzug Fuček!« Bled kakor stena je izročil Rakodezav predsedniku kraljevi reskript, da se sabor razpušča.
Sofija, 12. decembra. Danes ponoči sta bila znana vodja macedon-skega gibanja Boris Sarafov in Oar-vanov z revolverjem ustreljena. Boris Sarafov je na svojem stanovanju spremljal Garvanova, kije odhajal do vrat. V tem hipu je počil strel, kmalu na to drugi in Sarafov in Gar-vanov sta smrtno ranjena padla na tla.
Sofija 12. decembra. Morileo Borisa Sarafova in Garvanova je mi-oedonski četo vodja P a n i o a, ki pa je ušel. Dosedaj se še ne ve, ali je mmor izvršil iz političnih nagibov ali z osebnih motivov.
Stariepreseneti
ponavadi, če dajo prvikrat na angleški bolezni obolelim otrokom Scottove emulzije. Seottova emulzija čudovito hitro ozdravi in jih dela močne
Proč z ma-Rakodczav prizore, na-
in pospešuje ves njih raz-vitek Tako izboren uspeh ae pa da doseči samo z resnično izvrstnim sredstvom. . S c o 11" obsega izključ-ljivo samo sestavine izborne kakovosti in posebni način pripravljanja omogočuje, da je Scott lahko prebaven mla-dežu in starosti da, celo otrokom, nad katerih obstankom smo dvomili
Izvirna steklenica
Se dobi povsod T
neobhodno potrebu zobna Cremfi
vzdržuj« zobe oisi«, bel« in zdrave.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje asJbeUae prlcnan«
Tanno-cnioin tinta
katera okropč*le laaiaoa, odatran|nJa
talko la propreftmle izpadanja laz. I •tebleniea ■ navodom f brona.
Baipoiuja m s obratno poŠto ne manj kot dve ■teklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo. mM, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglšklh obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d.
Dež. lekarna Milana Lensteka i LJubljani, R.tl)ra cesta it. I
polog oovasgtaloaflga Fran Joiefovega
JmbiL BMti 10 50
Umrli so v Ljubljani.
Dne 6. grudna: Terezija Zavrl, gostija. 84 let Poljanska cesta 20 Ost zrelost. — Fran grof Lichtenberg, zobotehnik. 25 let. Ulica na Grad 15 Jetika.
Dne 7. grudna: Marija Lampe, gostija.
88 let. Radeckega cesta 11 Ostarelost — Manja Leben, p os tre šč k a žena. 47 let. Eli-zabetna cesta 8 Srčna hiba. — Josip Kožuh, bivši strojnik. 77 let Vožarski pot 3. Ostarelost Marija Berce, usmiljenka. «6 let. Radeckega cesta 11. Tabes.
Dne 8. grudna: Pavel Ravnikar, urad. sluge sin. 5 mes Cesarja Jožefa trg 1. Ca-tarrhus intestin — Jožefa Klander, gostija. 79 let Radeckega cesta 11. Ostarelost. — Anton Erjavc, kajžarjev sin. 23 let Radeckega cesta 11. Dementia senilis.
Dne 9. grudna: Marija Krese, kuharica. 65 let. Stari trg 2. Fljučnica.
Dne 10. grudna:  Fran Kdnig, krojač.
89 let Radeckega cesta 11. Ostarelost — Marija Večerin, nadstražnikova soproga. 28 let. Marije Terezije cesta 10.
~ n /o
4o
4°/c
4'V
Borzna porodila.
Ljubljanska „Kreditna banu* v Ljubljani1
Uradni kurai dan borao lt. decembra ltf07
naiozoem papirji.
42'o majska renta. . . . 4*2 /0 srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . . 4% „ zlata „ . • 4% ogrska kronska renta . 470     n     zlata „ .
4°/0 posojilo dež. Kranjske 41 ,°'c posojilo mesta Spljet 4V/0 n h Zada; bos.-herc. železniško posojilo 1S02 . . . češka dež. banka k. o. „ „ „ ž. o. 4l ^°/0 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4 ,° 0 pešt. kom.  k. o. z
10- pr......
zast. pisma Inncisi.
hranilnice.....
41'.°,0 zast. pisma ogr. ceiitr. dež. hranilnice .   . .
*7t°/o z- P,s- °Sr- hip. ban.
4 L*j% obl. ogr. lojcalnih železnic d. dr. ...
4V,°/0 obl. češke ind. banke
4°/u prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4°^ prior, dolenjskih žel. .
3°<0 prior. juž. žel. kup. '/;
4V;°'0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
SreCke od 1. 1860«;, .  . . „    od 1. 1864 ....
m tizske......
„    zem. kred. I. emisije
"    ogrske "hip. banke .
n    srbske a frs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke . . . Kreditne „ ...
Inomoške „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. ,
Rudolfove m ...
Salcburške „ ... Dunajske kom.   „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke    . .
Žgrške     m «        • •
ivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške Žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji
Dolarji 1
Žitno cene v Budimpešti.
Dat 12 deoembra 1907. Termin
j Onti	1 BI»io
j   86 SO :G'0	
! *8-35	[ 98-56
96*ft	f   96 86
11430	114 10
	i   *8 16
J1085	11106
1 97-7i	89 7 6
10 40	110 6
&U-90	1 0*86
98 60	£9.e0
16 -	16 7f>
<6 10	:6-8U
99*-i	99 80
1 101*65	U 2 66
VJ	98 -
97 —	98 -
88-25	99 26
98 50	99*50
99 50	100 —
98-76	
	19 76
294 -	198 -
98 75	t. 9*76
147 fO	161 50
26* *6	*5b*60
J4**?6	14 75
*72 —	278- -
274 5 1	28 '60
247 6^	2^3*60
10« 75	A18 75
KO 90	181 ;>.
2j	22*60
448 -	468*-
91 —	96 —
96 -	102* —
eseo	69 51
48* 76	60 76
16' 6	28 26
66-	70 -
86*-	89 -
180 93	181 SO
160-50	161 50
668 60	669 60
1-,7j--	780 —
I81-7N	632 76
750*25	761 26
»89 —1	30 6j
780—1	1X6
688 V 5	584 2c
t U$3 —	b78 -
5 5 -	618*-
x46- -	246 —
4.^0-	454. -
U7 —	14*-
11*96	11*41
19*18	19 21
28*61	28 f 8
24*10	24 16
117-76	17 96
96-	96 20
t	2 **8
1 484	6
Pionlon trn april . Plenic« n oktober Rl      na april . Komna na maj 1908 O ven    na april .
EfVauiv.
b Tin. Titjo.
no f0 kg K 13-?6
na 50 kg K ms
nn 60 kg K 12*44
nn 60 kg K 7*61
nn 50 kg K 8*62
neieoroiosicno poročno.
tUk Tte-o
11
12. t
Ono ▼nnjn
Stanja barometra o
it
T. nj. ». aop
785 3
786 2 763 4
▼otrovi
Noto
4*6 breivetrno oblačno
1*7 sL b vzhod mogla
7*0 'si. s vzhod oblačno I I Srednja včerajšnja temperatura:   4 6 nor-*eal     11— Pad m »in m * ««00
10 kup L — Kje, pove npravaiitvo n81o?. Naroda4*. 4183—1
Tako] ipre|mem enega ali dva
in plačam delo po dogovora. Jakob Valaot, kljnčaln'Carski mojster Na Prulah st. 6, LJubljana. 4138-1
Učenec
se sprejme takoj v večjo detajlno trgovino s specerij. blagom v Ljubljani.
Kje, pove npravništvo „Slovenskega Naioda«. 4(81-3
Trgovina
Že več let obstoječa trgovina % mešanim blagom 4038-6
se da v najem.
Kje, pove uprav. »Slov Naroda".
Slama in seno
v balah =====
je ceno naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev 10.     4076- 3
Poslano.
P. n.
«
Ker mojemu sina Adolfa Wa-g e n p t e i 1 u pred 2 leti ni bilo mogoče pustiti trg.vine, ker za ostanek blaga ni dobil kapca, pa vendar boče zapustiti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in likvidiram trgovino popoluoma
Da bom kolikor moči najmanj blaga primoran prevzeti v svojo celovlko trgovino, prodajam od danes do 2 februarja vse blago daleč pod kupno ceno in prosim p. n. občinstvo, da se prepr ča o nizkih cenah.
Tudi vse, za predstoječo boiično sezijo pri ra^liCLih tvorničariih naročene novosti se takisto prodalo izredao ceno, na kar se usojam posebno opozarjati.
Vsakomnr je s tem dana prilika, da za majhen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita ali pa si nanavi ftlic, Jedilnega orodja in vseh le mogočih uporabilo h pred* metov iz pravega srebra ali kina-srebra.
Froda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnico vred.
Vabim p. n. občinstvo vljudno, naj ae prav izdatno ponluzuje te redke prilike, in znamenjam
z velespoŠtovanjein
Juri VVagenpfeil
dragotinar
Celovec, Krumerjeve ulice štev. U.
Poslano.
P. n.
Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Jnrja \V a g en p f ei 1 a, se usojam, Vas le enkrat opozarjati na v gorajft-njem pismu obsežene koristi, ki si jih lahko naklonite ob tej priliki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cenah.
Samo resnično dobro in solidno blago morete kupiti izredno ugodno.
Pripominjam, d. do L lehroarfa 1908 prevzemljem vsa nova dela la pa vsa popravila in graviranja« in znamenjam pričakujoč Vaših cenjenih naročil 8967—8 z velespoitovanjem
Adolf VVagenpfeil
dragotinar
LJubllana, Čevljarske ulice ittv. 1»
■
Učenca
% boljšo Šolsko izobrazbo sprejme takoj
Franc Božiček
trgovina z mešanim blagom ¥ Spodnji Idriji      4093 s
gostilna
▼ LJubljani ne išče v najem event. na  račun.   V najem ne vzame tudi
gostilniška koncesija.
Poi-udoe pod „Gostilna" na uprav-
4C61 4
ništvo „Slov. Naroda".
Blagajničarka
(starejša gospodična)
za vodstvo f i lij alke se sprejme takoj. 4i95
Kje, pove upra* ništio „ Slovenskega Naroda u.
Priporočam se v službo kot voditelj aH pleglednik pri podjetjih ali odkupnih društvih enega ali več okrajev užitninskega davka v onih podjetjih sem posebno zmožen v vsakem
oziru natančno poslovati. Ponudbe naj se blagovoljno pošiljajo na tipravništvo »Slovenskega Naroda" v Ljubljani pod šifro „66",     4008—6
Ixpr asi* n og
kurjača
sprejme parna žaga in lesna strugama Jos. Oberstar v Sodražici.
Prednost imaj j iznčeni kovači ali ključavničarji. Nastop službe 1. Januarja 1908. 4)34 1
Ura z verižico
za samo K 2-—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpoSilfa Sle-o tiska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko nro ankerico z lepo verižico za samo 14. 9*— kakor tudi 31 etno garancijo. — Po povzetja razpošilja
Pmako-šlezijska razposilievalnica
F WTSBl CH v KrakoTn TJ/38
NB. Za neagajajoče denar nazaj. 4136
T stavbno pisarno se išče za knflgo-- vodstvo
Katera mora biti zmožna tudi nekoliko korespondence v slovenščini in nem-
-ščiiii.-
Ponudbe naj Be pošljejo pod Mza-nesljiva" na uprav „81. Nar.-  4 10— t
Čudno!!
lepe, znamenite, pitane in tolste
4f84-3 ter
nežne, tolste
1
D
razpošilja za prihajajoče praznike m za celo sezono po nizkih cenab
Tepanje, p. Konjice,
Štajersko.
Bosumlr Hude
Tfffii niti
popolnoma izurjen modne, manufakturne ter stroke s platnom in ■drobnim blagom, spreten prodaj al ec,
dobi trajno službo.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, z navedbo zahtevane plače ?n s fotografijo,   naj   ae naslavljajo na
firmo Fran Bendeković v Karlovcu na Hrvaškem, 4112—2
Gostilna
pri ,3(rajncu'
nasproti kolodvora v S t. Petru na Krasu a 7 sobami za prenočevanje tnJOOV, a letu]m prometom 40.000 K, ae zaradi družinskih razmer pod zelo u god ni ni pogoji iz proste roke
— takoj proda. —
Pojasnila v Št. Petra na Krasa,
„Krajne
4123- 2
Podružnico o SpUeiu 99 UubUansko kreditnu banko o LjubUnnl"  Podružnico o Celovcu.
1
»!• fs/lam
Promese na kreditno srečke a srečke regulacije Donavo k kreditne srečke a
11 11
1
12- 143
Strltmvjovm ulloe *t. a.
IS'— ±re"ba,noe* 2. Jazveiavrja,,
»•0 T. Vse tri promese skupsj ea/mo 32 kron.
ioo.<i»oa.
99
99
»9
Triodo
vse in prsMBmsjs« awup«i Bamo Kron. Obrestuje vloge na kujižioe in oa tekoči raČU od dne vloge do dne vzdiga po d1|a°|o9
tele        ra.cru.xi proti trldasotdLnenI odLpogodi v *°|o
HCBI VlBnU Petroleja doje neki prašak.
o
000
Cena 30 vinarjev
*sa Ž0 litrov petroleja
o
o   o o
Dobiva se samo pri kemiku Mr. Ph. Mardetsch agerju
Orlova lekarna i
o   o   v Izubijani na Kranjskem. Jurčičov trg.   o 1>
Božična priložnostna
prodaja! IV Silno znižane cene! ~M
Čez 1000 nanovo dospelih plašekov za dame, gospode deklice in dečke cd gld. 3*— naprej. Bogata zaloga najfinejših damskih paletotov. zimskih raglanov, jopic iz gladkega in stisnjenega pliša in kožuho-vinastih koljejev. Največja izbira najfinejših moških oblek, zimskih sukenj, douhle-paletotov, kožah, sako od gld. 10"— .-.naprej, lzprehodni in popotni kožuhi..-.
Primerna božična darila!
JGLEŠKO SKLADIŠČE OBLEK"
O BERNATOVIČ   4n 3
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
p*.
Nenavadna prilika!
Za božični nakup
posebno znižane cene!
Vse vrste perila za dame in gospođe, posteljne in namizne oprave, vse izdelano v - lastni šivalnici. -
Sifon, platno, vezenje, nogavice, kravate in mnogo drugih predmetov.
Sv. Petra cesta štev. 8.
Zastonj
se vsako leto milijoni razmečejo za zdravljenja, pri čemer gotovo nobeno prerazlicnih zdravilnih načinov kakor kopeli, masaža, mazanje ni ostalo nepoizkušeno, samo oni zdravilni način, s katerim so zlasti poslednja leta dosegli precej velikih uspehov, namreč »električno zdravljenje« v največ slučajih v veliko škodo bolnikov opuščajo in sicer zato, ker največ trpečih ničesar ne ve, da obstoja tako pripravno in učinkujoče domače zdravljenje.
Da bi srečonosni zdravilni ki jih muči nertoznost, ne vri In v Urlžu, želodčne In
meloMl Itd* In sploh slabosti vsake vrste napravili znano in pristopno, razpošiljamo na željo in proti vpošiljatvi zdolajšnjega kupona zastonj la fioitnine
prosto svojo 64 strani obsegajočo s premnogimi slikami in koristni nasveti opremljeno
dravilni način med bolniki in trpečimi zlasti med takimi, tevraeteotja, revmnilzem, bolečine v plavi In erevesne bolesti, si vene slabost, ohro-
brezplačno knjigo
satem-amsslfl.
4137
ElektroterapevtlSka ordinacija
mm Dunaja, I., Mener Marki 14, L nadstr.
Kupon za brezplačno knjigo.
8./xn. 07.
No
»Jj aa tarnal«, Mornar Markt 14, L
I Prosim, polljite mi knjigo .Kine Abhsndlnnf ttbor motorno
N E lok tro -Theraphie" gratis in franko pod nnprto koverto.
Ime:.......................................................—......Naslov:................................................
Oee. kr. avstrijsko državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne l. Is Llskllsms faz, isLi
r-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. ieU Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
»07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
**oa predpoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
1- 40 predpoldne.  Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
-06 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
t.4* popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
"IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r 86 zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
o-40 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž žel., Trat dri. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Mnbllans ari. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- 00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik r-io zveoer. Osebni vlak v Kamnik
o so ponodi. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta
Dohod v Lfnbllano inž. ftsLi
e-88 zjutraj. Osebni vlak iz  Beljaka jui.
ŽeL, Trbiža, Jesenic, G< rice, Trsta. 8 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rbdolfovega, Grosuplja. 11-18 predpoldne.   Osebni vlak   iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-38  popoldne. Osebni  vlak iz Beljaka
P' iž. žel.. Trbiža   Celovca, Beljaka (čez Odrožčico) G >rice drž. žel., Trsti drž. žel Jesenic. 8-80 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 xve6er. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic Rudolfovega, Grosuplja.
8- 48 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Trsta drž, žel. Gorice drž. žeL, Jesenic.
u do po nooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Lloblfaco ari. kolodvori
a 46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika.
tOSO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika *' O ive&er. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 50 ponodi. Osebni vlak iz Kamnika. (Sama ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjo-evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Književna novost:
A. Aškerc: Jadranski biseri.
:: Balade in romance sloveDsk h morskih ribičev. :: ::
Aškerc je splettl iz snovi, ki jih je nabral med slovenskimi morskimi ribiči v Barkovljah, v Konto vel ju, potem pri Sv. Križu, na Brezini, na Prošeku, v Devinu in drugod v tržaSii okolici poetičen venec, obsegajoč 53 izvirnih balad in romanc, ki mora i o zanimati vsakega ::   ::   ::   ::     ljubitelja slovenske moderne poezije. :: ::
Cena: Bnš. K 3 —, po pcSti K 3 10, eleg v platno vezano K 4 50, po posti K 4 70.     :: ::
Založništvo L. SCHVVENTNER
68-76 0 £jnbija»l, Prešernova ulica Ste«. 3.
Razglas.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodiSČa v Lmbljani z dne 5. decembra 1907 cpr. štev. A I. 820/6/118 se bo na prošnjo ml. Frančiške in Ivane Orešek is Ljubljane vršila v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani,
Sodnliske ulice itev. 9,
dne 18. t. m. ob 9. ari dopoldne
prostovoljna javna dražba
njihovega posestva pod hiš. št. 44 ob 8Vi Petra cesti vloi. štev. 120 kat. obč. Petersko predmestje I. del. Vzklicoa cena znaša 16 000 kroo, drai^eai pogoji leie v navedeni notarski pisarni med navadnimi uradnimi urami na vpogled; le način plačevanja najvišjega ponudka se bo določil sporazumno s kapo/a1 c dele na dan dražbe. Kot varščino mora vsak b u po valeč založiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja znesek 1600 kron vtu<emski gotovini, pnpilarno varnih vrednostnih papirjih, katerih vrednost se izračuna po dnoajskem borznem knrzu predidočega dne ali v hranilnih knjižicah kake hranilnice, pri kateri se lahko nalagajo denarji nedoletnikov. 4ios — z
Dr. 3[arel Schmidinger
c. kr. notar kot sodni komisar.
POKORNEGA
PELIHKOvEC
Hojboljil želodčni liker sveto.
Od    zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč
M Mlini destnoL
Eksponira se na vse kraja sveta.
OdUkarmn m M ilattel,
Dobiva se povsod.
Zastopnik aa Kranjsko:
FRAN REMIC, Ljublj&na.
!! Opomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira „ Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali BliČnim *menom slahše — Često zdravja škodljive — pijače.   Radi lega pazite na
našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte
izrecno .- t>i9—2t>
Pelinkovac Pokorny.
Vse ostalo naj se kot ponaredka savno.
Edini proizvajalec:
Kra|j.povl.dion.tvornica likera
preje FRANJO POKORNT,
Ustanovljeno 1862.
M*
ESSMER1** 6aj
najboliša pijača za zajtrk, nsprefcosaa po Jebrett hi zavitki po 100 / l K do 2 K pri J. BmiclUriiu bi A. Stasala v UmbftJaaL
Cene brez konkurence!
Gene brez konkurence!
Ljubljana
Mestni trs ft U
priporoča največjo zalogo
in
8468- 14 ■ ■
Zunanja naročila! so izvršujejo hitro in točno.
Na najvišji ukaz Njegovega<fe c. kr. apost. Veličanstva
XXXVIII. c. hr. državna loterijo
za doline dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija,
18.389 dobitkov v totovlnl v skupnem znesku 512.980 K.
edina v Avstriji aak. dovoljena, obsega
Glavni dobitek znoia
200.000 bron
v sotoolnl.
Srečkanje bo nepreklicno 19. decembra 1907.
Ena srečka stane * krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku z« državno loterije ns Dunaju m, Vordere Zollamtstrssse 7, v loterijah, tralikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnioah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečko so dostavljajo poštnine prosto. 87ji-9
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
Oddelek za driavne loterija.
Razne prevode
iz nemščine v slovenščino
cirkolarjev, pisem  in dragih tiskovin
oskrbi ceno v tej 'troti izvežban uradnik.
Naslov v nora v .Slov. Naroda11.
Mlad
trs. pomočnik
špecerijske in ieleininske stroke Želi
svojo službo tekem • tednov pre-menlti. 4ii6—2
Kje, pove npra*. „Slov. Naroda".
varne
Blagajne,
proti pošarn ia vlomu, BFox" pisalni stroji, ameriško pohištvo ia pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište
blafajna, delničarsko društvo, Zagreb, Hica 22. 3424—29
kosounl premos srednokosni premos orehovni premog jrulfol premos
po najnižjih cenah, na cele vagone po premogokupnih   cenah,  priporoča lastnik premogovnikov 4 7t>— 5
JDfllllffl  9lm* salona premoga v • rOlIlin, Ljubljani, Nova allca st. 3.
Podpisani se usojam javiti velecenjenema obcmsUu v Ljubljani in na deželi, da sem si nabavil
nov voz za prevažanje pohištva.
ter se priporočam za selitve ter vse drage vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
premoga drva.
•Z ▼elespoStovaajem
JVfartin tamperl
Ljubljena, Kolodvorske ulice št 31.
2460—21
Najboljša
Naznanilo.
Glede na trg »vgkosodoi vpiR v registra za posamezne firme, se je izvršil m aklepr m e. kr. deželnega sodiAca * L obijani od dne 4. novemembra 1907, firm. 926/I2nal II. 220/12, si usojam naznanjati   da bova firmo
Josip Lehner
tesarski rr^ojster
v £jubljani, na Dunajski cesti
za zapuščino vodila naprej jaz in pa p stavljeni Boskrbnik.
Zahvaljujem se vsem cenjenim naročnikom za pokojnemu mojemu soproga i/kazotano veliko zaupanje in zagotavljam, da bom s strrkowuo izobraženim, že dalj časa v obrt. sodelujočim poslovodjem in z dosedanjimi preddeiavci mogla docela opravičiti zaupanje, ki bi se mi izkazalo s kakršnim koli novim naročilom.
V Ljubljani, dne 22 novembra 1907.
Magdalena Lehner.
>6—3
CN
prilika
.'. za božični nakup po globoko znižonin cenah
je v
konfekcijski trgovini n dame, - gospode, dečke in deki ce
A. LUKIČ
^prcdžkof jo št 19.
SUKNA
46
Tvornlike*eene.
In modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v JCumpolcu
na Češkem. Vzorci Iranko.
Dražbeni oklic.
Na prostovoljni dražbi, dovoljeni vgled pr< Seje trnovske farne cerkve ¥ LJubljani, M>t dedinje samrie Marije Hopae v LJubljani« Cerkvene ulice St. 9, <*e buata prodali
dne 17. decembra 1907 ob 9. ari dopoldne
v pisarni Aleksandra Hudoverntka, c. kr. notarja v Ljubljani kot sodnega komisarja v zapuščino Marije Kopač
spadajoči posestvi:
1. pod vi. Št. 11 k. o. Trnovsko predmestje, obstoječi iz parcele št. 39>
— hiša št- 9 v Cerkvenih ulicah s hlevom in drvarnico — ter iz parcele št. 12 vrt. Izklicna cena 4345 K
2. Pod vlož. Št. 758 iste k. o., obstoječe iz njive pac štev. 1080 95; izklicna cena 500 K
Ponudniki so vezani s ponudbo takoj, prodajalka pa šele po odobrenju upraviteljeva cerkvenega premoženja, odnosno nadzorstvene oblasti.
Vsak po: u cinik ima položiti v roke sodnega komisarja kot varščino pred začetkom dražbe glede prvega posestva znesek 435 K — glede drugega posest-, a znesek 50 K.
Knjižnim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno neprikrajŠane.
Natančnejši dražheni pogoji in druga pojasnila se poizvedo v pisarn Aleksandra Hudovernika, c. kr. notarja v LJubljani 4132-1
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek I. dne 11. decembra 1907.
K*«»»*j»ar 2 4091 3 M*Z Najlepše in najcenejše vizitke, voščila, vabila za veselice in druge merkantilne
tiskovine
::  ::  ::  ::    dalje najlepše        ::  :: "
božične in novoletne
razglednice
od 2 kr. naprej L. PEVALEKU
LJafellana, Zidovih« >Hm it 4.
:: HeHutn MM h trn*« « »•»■*■• -
O O.
o
o >
o
O)
■to >
"S5
a O
■
Ustanovljeno 1870. Izdelovanje perila. Ustanovljeno 1870
Najpraktičnejše
41 i J 1
božično darilo
za gospode, dume in otroke je
PERILO
iz specijalne trgovine
C. J. HAMANN V UUBUANI.
Dobavitelj perila oeaar. in kral . Visokostim, različnim  častniškim uniformlraklm zalogam,
zavodom itd. Itd.
Najbolj solidno domače delo.
Najboljše blago    Največja Ubira.    Zmerne cene.
c
■
3
3
O
o
M
CD
< O
O
■o o
mam v
o"
Itiajatelj ia oiguverni tra Uuk   Rasto P astoslemiek.
Lastnin* in tiik .Narodne tiskarne".
■
UK
LM
16
91