243. Številka. Ljubljana, v soboto 22. oktobra 1898. XXXI. leto.l ■ ■ha]* vsak dan iveler, irimfii nedelje in prp-nike, ter velja po pofcti ] r<-.n r» isn ra a v 11 ro-og ers k e dežele ta vse -eto 15 gld., za pol leta H gld , za četrt leta 4 gld., z* i Men BNtjO 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vm leto 13 gld., za Četrt leta .'i gld. 30 kr., za jeden rat-bec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se po 1 J.kr, Da mesec, po 80 kr. ca Četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor postoma zna&a. — Na narobe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila pladnje se od Itiristopne pe;it vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat titka, po 5 kr. ce se dvakrat, m DO 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ze n%o\k (rankovati. — Pokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo ;e na Koutri-esneui trgu st. 12. Upravnifctvu naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon 6t. 3-i. P. n. volilcem mestne skupine Kranj-Škofjaloka. V sredo, dne 26. oktobra t. 1 , Vas za dene častna naloga, da bodite volili za mesti Kranj in Škofjaloka deželnega poslanca. Kakor vselej, je tudi pri tej volitvi na rodni stranki do tega, da pride v deželni zbor mož, ki ima voljo in sposobnost, udele zevati se uspešno posvetovanj v korist nan da slovenskega, njegovega napredka in dežele sploh, Bvojim volilcem pa posebej, in Vam zategadelj priporoča v izvolitev gospoda Ivana Šubica, c. kr. ravnatelja obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. Narodna stranka Vam v soglasju z vo lilci priporoča moža, ki je takorekoč škofjeloški rojak in ki je z vsem svojim dosedanjim delovanjem dokazal svoje čisto in napredno narodno mišljenje in svojo značajnost ter pozi/a temeljito vse gospodarske putrtbe meščanstva obeh mest in zlasti potrebe obrtnikov. Gospodje volilci! Oddajte na dan volitve dne 26. oktobra svoje glasove narodnemu kan didatu, gospodu ravnatelju Ivanu Šubicu, in prepričani bodite, da z njegovo izvolitvijo po -stavite pravega moža na pravo mesto. V Ljubljani, 22. oktobra 1898. Za izvrŠevalni odbor narodne stranke: Dr. Karol vilez Bleivveis-Trsteniški. Slovenci in vlada. Ra*,*nerje mej »Slovansko krščansko narodno »vezo" in mej vlado Se ni definitivno pojasnjeno. Pogajanja, ki se vlečejo kakor morska kača, pa so naposled prišla do tja, da so slovenski in hrvatski poslanci v položaju, se odločiti glede nadalnjega svojega postopanja, in po došlih poročilih se to menda že danes ali vsaj tekom prihodnjih dnij zgodi. Priznavamo, da je položaj slovenskih in hr- vatskih poslancev silno težaven, in da se jim bo težko odločiti, kajti vse kaže, da vlada ali neče ali pa ne more izpolniti vseh njihovih zahtev, vseh tistih pogojev, pod katerimi so izjavili, da so pripravljeni vlado podpirati. Ako bi bil splošni položaj drugačen, ako bi bile parlamentarne razmere take, da bi sedanji vladi morala brezpogojno slediti desničarska vlada, potem bi ne pomišljali donti, ampak bi brezpogojno zahtevali, naj slovenski in hrvatski poslanci izvajajo vse k o n -sekvence, m naj nastopijo pot opozicije ter naj ministerstvo strmoglavijo. V sedanjih razmerah pa se za to ne moremo izreči, tudi ako vlada od -kloni izpolnitev vseh zahtev, katere bo oglasili slovenski in hrvatski poslanci. Splošni položaj je namreč tak, da pridejo na krmilo nam najeovražnejši elementi, ako bi si -venski in hrvatski poslanci zapustili desnico in opo zicijo proti vladi pomeni zajedno izstop iz delnice. .Slovanska krščansko-narodna zveza* zamore sicer vlado strmoglaviti, ne more pa zabraniti, da ne pride na krmilo nam nasprotna vlada, in da se ne ustvari parlamentarna večina brez slovenskih in hrvatskih poslancev. Največja napaka, katero morejo storiti slovenski in hrvatski poslanci, je ta, da bi se ločili od jedinih zaveznikov, katere imamo v državnem zboru, od tistih strank, ki imajo dobro voljo nas podpirati, in da bi pripomogli do veljavo našim najhujšim nasprotnikom. In to bi se zgodilo, ako bi slovenski in hrvatski poslanci izvajali vse posledce iz stališča, katero je vlada zavzela napram njihovim zahtevam. Nismo avtorizirani povedati, katere naše zahteve vlada neče ali ne more izpolniti in katerim je pripravljena ugoditi, lahko pa rečemo v obče, d a ima vlada, in da imata zlasti mini-sterski predsednik grof Thun in finančni minister dr. K a i z I najboljše namene, da sta v marsikaterem oziru pripravljena ugoditi našim zahtevam, in da se smemo — ako ostanejo naši poslanci v desnici in bodo vlado podpirali — zanašati, da se vsaj proti nam ne bo vladalo. V mketn slovenskem listu se je reklo, da nam hoče vlada dati nekaj dr ob t in Drobtiae— to je jako relativen pojem. Poljaki se od nekdaj hranijo z drobtinami in godi se jim prav dobro. S takim označevanjem vladnih namenov se javno mnenje samo bega in bi bilo bolje, kratko in jasno pove-dasi, kaj hoče vlada dati. Sicer pa se slovenski in hrvatski poslanci pri sklepanja o nadaljnem postopanju napram vladi ne bodo smeli oz rati samo na to, v koliko je vlada pripravljena takoj ugoditi njihovim zahtevam, ampak uvaževati bodo morali tudi stališče n v o j i h zaveznikov, v koliko so namreč ti pripravljeni, jih podpirati. Po naš h informacijah so Čebi in Poljaki akceptirali zahteve slovenskih in hrvatskih poslancev in ne hočejo z vs^m svojim uplivom zavzeti za njih realiziranje. Te zahteve ho s tem postale zahteve vseh v desnici združenih strank in je cela desnica vezana, zanje glasovati, čim pridejo na razpravo ter se zanje zavzeti even« tuvalno tudi proti volji vlade. S tako pomočjo se da, kadar zavladajo v parlamenta zopet redne razmere n. pr. pri proračunski razpravi, marsikaj do seči, česar nam vlada Bed ij neče ah ne more kon-ced.rati. Z ozirom na splošni p o 1 o ž a j, z ozirom na pretežavno stališče vlade, kateri so v marsikaterem oziru vezane roke tako, da kraj najboljše volje ne mjre vsega tega storiti, kar bi sicer rada storila, in končno z ozirom na naše zavez-nike o katerih zvestobi in zanesljivosti nimamo vzroka dvomiti, z ozirom na vse to se nam zdi, da store naši poslanci najbolje, ako navzlic začasni odklonitvi nekaterih najvažnejših slovenskih zahtev, ne izstopijo i z d e s n i c e, ampak podpirajo vlado še nadalje. Parlamentovo zborovanje se bliža očitno svojemu koncu. Nemška obstrukcija poskuša preprečiti parlamentarno rešitev ni godbenih predlog in brez-dvoma nastane v kratkem doba vladanja brez parlamenta, doba absolutizma, v kateri bo gotovo bolje, ako bomo dobivali drobtine, namesto kamnov, katere dobivajo v opoziciji stoječe stranke Sicer pa ne smemo pozabiti, da se tako velika evolucija, LISTEK.. Slovensko gledališče. (»Fedora". Drama v štirih dejanjih. Spisal Victorien Sar-don. — Gostovanje gospe Zofije Borltn ikove iz Zagreba.) Victorien Sardou je spisal „Fedoro", da ima igralka, ki prevzame naslovno ulogo, priliko, pokazati svoje zmožnosti. In res! Zdaj trepetajoča v straha pred moževo smrtjo, zdaj v globoki žalosti obupajoča ob smrti sopro govi ; tu hrepeneča po osveti nad morilcem svojega moža, tam razpla-menjena v novi ljubezni do grofa Ipanova; potem zopet vsa plašna in brezupna sama nad seboj, kisi zada končno v strahu pred jezo Lorisovo sama smrt. Odlična igralka ima torej dokaj prilike, da pokaže gledalcem, kako visoko je razvita njena umetnost, kako ume dajati vidni izraz svoji nemirni duši, nje boli in sreči, srdu in ljubezni, nadeji in brezupu. »Fedora" zahteva mnogo resnega učenja, velikih umetniških zmožnosti, globokega razumevanja in dokaj fizičnega napora, da more rešiti igralka dostojno in zadovoljivo svojo nalogo. — „Fedoraa zahteva, da rečemo kratko, pravo umetnico. In videli smo jo! Pozdravili smo z odkritim Veseljem sinoči na slovenskem odru ljubega gosta, gospo Z. Borštnikovo. Precej v prvem nastopu je pozdravilo občinstvo odlično to umetnico z dolgo trajnim, glasnim ploskanjem, dame ljubljanske pa bo ji poklonile velik šopek s trakovi. Že za svojega bivanja v Ljubljani je bila gospa Borštnikova izborna igralka, in trdno naše prepričanje, da si bo hipoma osvojila simpatije hrvatskega občinstva, jo je spremljalo v kraljevi Zagreb, ko je vzela slovo od slovenskega odra. In n ismo se varali! Danes je gospa Borštnikova velika umetnica in mej naj-odličnejšimi igralkami zagrebškega gledališča. Sinoči je igrala „Fedoro" z veh ko dovršenostjo, s čustvom in z ognjem. Vseskozi nam je segala nje dostojna, mirna, premišljena igra do srca, a višek umetniške popolnosti, ki nas je objemala s čudno, pretresljivo silo, je dosegla ob nesrečni smrti moŽe\i koncem prvega dejanja ter koncem zadnjega akta, ko seje sama borila 8 težko smrtjo. Občinstvo je umelo gospo Borštnikovo, saj je udarilo koncem vsakega dejanja v glasen, o dnševljen plosk, s katerim je odlikovalo prekrasno njeno igro. In to občinstvo — o tem smo prepričani — iskreno želi, da bi mu gof-pa Borštnikova še večkrat dala priliko, diviti se nje umetniški, realistiški igri, da bi se več krat spomnila svojih rojakov, katerim je igrala včeraj v lepi slovenski besedi ter se ljubeznivo iu presrčno od njih poslovila. Ta želja bodi gospe Borštnikovi znak in zagotovilo simpatij slovenskega občinstva! Gospa Borštnikova je imela krasne toalete, ki 80 za Sardoujeve igre tudi prav *elik pogoj zunanjfga uspeha. Polog Fedore ima Sardonjeva drama samo še jedno večjo ulogo, ulogo grof* Lorisa Ipanova. Tudi tu se nudi igralcu prelepa prilika, da pokaže, koliko zna. Gosp. Inemann, ki je moral naštudi-rati dolgo ulogo v kratkem času, je igral Ipanova dostojanstveno, — dejali bi —trezno in premišljeno ter so je popel do popolnega uspeha v prelepih prizorih s Fedoro, ob tragiški vesti o nagli, žalostni smrti bratovi in materini ter koncem igre, ko ran je umirala v naročju draga ljubica. Iael je lepo masko — sploh je bil eleganten Ipanov. Tu in tam mu je delal sicer jezik težkooe, časar mu pa vzpričo premnogega posla ne zamerimo. Sploh je „Fedora" strogo salonska igra, katero manjde uloge morajo biti tudi v rokah kvežb.inili igralcev in igralk, sicer ne pride drama do veljave ter bi bilo drugo dejanje, deioraa tretjo — pre-dolgočasno. No, reči moramo z mirno vestjo, da so bile včeraj tudi ostale uloge v spretnih in veščih kf-kor se je začela v nafti državi, ne da umetno pospeševati, najmanj z nekim radikalizmom, na katerem spredaj in zadaj nič ni, in da spada potr* pežljivost in previdnost zlasti v kritičnih ranih mej prve kreposti vsacega p >litika. To naj bi upoštevali zlasti poslanci katoličko-narodne stranke, o katerih se čuje, da namera-vajo eventuvalno izstopiti iz .Slov, kršč-n ar od u e zveze". Mi bi to resnično obžalovali, ker bi se s tem poz;ciia slovenske in hrvatske delegacije v desnici in napram vladi s Ino oškodovala. Prej ali slej bi se poslanci katoliško narodne stranke tega gotovo kesali, a tedaj bi bilo že — prepozno in škoda bi ae ne dala več popraviti, škoda, bat- ro bi v prvi vrsti občutili izven-kranjski Slovenci. V IJ11 Iti I af li. 22 oktobra. Novo vrsto obstrukcije s I začeli delati nmški opozicijonalci. V nagoJben^m odseku in v drž. 2boru g on meni res radi .slabega, zdravja* odložiti ministersko predsedstvo ter umakniti se svojemu tovarišu, Bjurgeoisu, ki je itak že spočetka svojega ministarstva špekuliral na predsedniški stolec Brision je poštenjak, od kritosrčen republikanec, toda manjka mu energije, ki je voditelju politike Francije neobhodno potrebna, zlasti pa v sedanjih dneh, ko se gre republiki za biti ali ne biti. Brisson je sprevidel, da so njegove moči preslabe, zato odstopi radovoljno. Listi pa Že danes dvomijo, da bi se posrečilo Bourg^oisu zbrati vsu resnične prijatelje republike okoli sebe ter rešiti Dopisi. tudi svojo obstrukcjjo in BtCflE radi takozvan h in demnitetnih predlogo?. Tudi Ogerski obatrukcijoniati \ republiko iz sedanjih zmešnjav govoranči;o brez konca in kra;a, a vendarle z vso resnobo trd'jo, da ne delajo obstrukcije. Vse pa ka.;«* — iu mladi Kossuth je to naravnost Izrekel, da hočejo vreči barona Ban rfvja, ki jim je že dolgo premalo radika:en in neizprosen napram Avstriji. Vladni list „Nerazet" pa se norčuje iz obstrukci-joniitt v, češ koncu pa Leč«-jo ti kričači imponirati, in koma bečejd vsiliti bvojo voljo? Nandu, večini, vladi ali celo kroni ? A'i hočejo gOHpodje, da po revidira — t. j. spremeni in poostri! — hišni red aH da se razpišejo nove volitve? Oboi« morejo do- la Kranja, 21. oktobra 1808. V zadnjem dopisu pribili smo na steno, na kako nesramen način je očital neki dopisnik v „Slov. Listu" v imenu tukajšnje obrtne strančice občinskemu za-stopu kranjskemu nelojalnost Ne glede na to, da je dihurjevo poročilo peifilno zavito in naravnost sls ga DO, bi raznn „S'ov. Liata" pač noben slovenski čHsop'H r.e ponatisnil takega dopisa — če bi bil tudi resničen — gotovi prijatelji preže od vseh strani na priliko da bi mogli demuncirati navzgor, biti, a nečesa ne dote nikdar: glave ministerHtva. i češ, Slovenci so nelojalni. Obžalujemo pa, da smo Niti liberalna stranka, n ti krona, niti narod m ne uk'oni volji d\e'i treh ducatov kričačev! — Baron Banffv ima torej Še n,nog~» poguma in zaupanja v svojo večno. „Agrara. Tagblatt" meni, da je Hrvatom že vse jedno, . li ledi na miciater-kern stola Bai.ffy ah KossuHi, kajti pravična ne bo Hrvatom nobena ogerska vlada. rokih, ter da je aPedora" — če izvzamemo prvo d-jan;e, ki ga niso igrali prav hvalevredno, menda spričo nerodnosti in ntokretnrsti diletantskih začetnikov — učakaki dostojno uprizoritev in fino igranje. v prvem delu svojega dopisa prijeli nasprotno stranko na tako rahel način. Ne z rokovicami, temuč s palico je treba pntipati ljudi, ki namenoma s peifidao lažjo kradejo svojemu bližnjemu poštenost. Ce si paglavca le malo zublja), to ne hasni mnego. Komi j je toli daleč, da ga več no dosežeš, že zopet kriči, zmerja in meče v te kamenje. Ker na naš dopis niso mogli stvarno odgovoriti, nagrmadili so zopet nekaj laži v „Dihurju" in izlivajo ves svoj žolč na dopisnika, kakor oni premalo tepeni paglavce. Gabi se nam prav za prav pričkati se po listih s kliko, katerej načeluje oni famozni „poglavar", puliti se z obrtno stranko, katerej zapo ; vedme — kapitalist in veliki industrijaleo! Kdo je (Ker snio rtvno pri zfičetnikih, znu/evajmo is ma en , , « r» u 1.1 i i ul i jl i , , , i { ta poglavar? Bivši klerikalec, liberalec, radikalec kost. da si naj v bodoče — če bo komu II a tira ti j itd. dasiravno — zastavimo glavo — še danes on v salonu — vsaj blato podrgne s Črevljev ) Posebno nam je ugajal sinoči g. Danilo, ki je igral ulogo de Seriexa elegantno in mirno. Dokazal je zopet, včeraj, da je — če se dohro nauči — prav dober igralec, ki se lepo poda v fraku in salonu. Izborna in elegantna je bila tudi gospa Danilova, ki se nam zdi vedno prav marljiva, odlična in razumna igralka. Gospoda R. Deyl in Vi. II o u s a bta imela aicer le kratki ulogi, pa sta pokazala v njih lepo igralsko sposobnost ; bili smo z njiju igro prav zadovoljni. Ostale neznatne uloge so igrali gospodje Verovšek, Lovšin in Fed ic z k o\v sk i in go« spice Vračko, Slavec in Ogrinec, ki so bili vsak na svojem mestu, da zaslužijo priznanje in pohvalo. Gledališče je bilo zopet jedenkrat razprodano; v parterju so bili celo p cstavljcni stoli. Naj bi priredila naša iutendanca še več" gostovanj, ki vzbude nedvomno večje zanmanje za našo dram&tsko umetnost! _a_ ne ve, kaj heče ta sli ona stranka, temveč on nravna svoje pf.lt .-'ko prepričanje vedno po oni stranki, v katerej se najlažje znosi nad svojim — rsohnra sovražnikom. Prišle si občmske vo iit.ve. Iz malenkostnega uzroka pristopil je k nobrt-ii---i/iu gibanji"*, on, industrijalec. Obrtna stranka oklenila so ga je kar z obema roknma, misleč, da ji bo mož v veliko podporo, da ga bodo izkoriščali v Bvoje namene. Zgodilo se je pa ravno narobe. Radi priznamo, da je bil pred njegovim vstopom bo dostojen, a odslej tirala se je na njegovo povelje le osobna politika. Postavljal in od-Htavljal je kandidate, diktiral jim pogoje, in obrtniki so morali plesati, kakor je piskal kapitalist. Komur je bil gorak, proč ž njim. Najhujši trn v peti mu je bil pokojni Globočnik in sicer, kakor proklamira sedaj v svojem glasilu, „ker je bil ravno on (Globočnik) tisti, kateri je zanesel med nas strankaistvo", a mi pa pravimo zato, ker je Glo bočnik povedal vsakemu v brk resnico, ker se ni hal kranjskih mogočnežev, ker jim je očital, da so gimnazijski stavbeni prostori nesramno dragi, ker je preprečil, da bi ee bil nek prostor prodal pod roko za nizk » ceno, ker je ustanovil mestno lira nilnico ki je še danes izvest mm krogom strašno na poti, ker je nastopal s vso eneriijo naprsni takim pogubnost ni m elementom a la .general" z dsviao; ,dou s tlačanetvop, doliis.Moa^jenun gospodstvom*, ker .si je štel v dolžnost kakega diktatorja, kateri moli predaleč svoje slamnata rožičke, okrcati po prstih" in ker je slednjič s pomočjo svojih prijateljev stri v občinskem zastopa ono kliko, ki je skozi leta in leta zavirala vsak napredekl Is osobne mržnje se je od strani poglavarjeve začela ona divja gonja proti blagemu pokojnika in njegovim somišljenikom. To je neovrgljivi in sramotni faktum, to je madež, katerega ne boste nkdar oprali. Dobro vemo, tndi obrtnikom se je gabilo tako početje, a boječ se, da ne bi izgubili sobojevnika „h podedovanim uplivom", so se ndali. General izrabljal je obrtnike, da bi vpeljal v občinskem odboru zopet ono diktatorstvo, katero se je pri nas toliko časa šopirilo in oni zgodovinsko politični uvod v „Slov. Listu", ki diši tako po kaki profesorski domači nalogi, prebirajo naj le večkrat tisti razbiti aristokrati, tisti ošabni patriciji, ki so raz'ez«li svoje egoistične sesalke" in katere smo srečno vrgli mej staro šaro Nam se ni treba skrivati za pokojnega Globočnika. Prav radi priznamo, da smo njegovi učenci, da nam bo on vedno v izgled, da bomo v njegovem smislu delovali naprej in da ne bomo nikdar poslušali tistih, ki je goje osobno sovraštvo, kaj pozitivnega pa se niso vstvariti nikdar. Ne zvijajte se! Res je, da se je nastopalo proti pokojnemu Globočnika, ko se je on boril s smrtjo. Na volilnem shodu smo že slišali nekaj čednih opazk, pozneje se je trdilo, da „vse notarjeve zaslugo lahko „en pes pokleplje !* Bali so se ga ravno tisti „ošabni patriciji" in mislili so, da z njegovo smrtjo razpade naša stranka, a mi smo se od njega tudi nekaj naučili, tako da se ne bo nikdar izpolnilo surovo prerokovanje: ,Ćaki, hudič, glava je že pod zemljo, drugi pa tako nič niso! „Sramujejo se sedaj in se izgovarjajo. Skrajno naivna je tedaj trditev teh poštenjakov, da so lojalno cdstopili od svojih mandatov v drugem razredu, ko so izvedeli, da je Globočnik opasno bolan — dasiravno jim je bila neki večina zagotovljena — in da se je to vedenje v tem tr-nutku priznalo splošno kot, taktno 1 O lisice, kako kolo je bilo to grozdje! V drugem razredn je bilo vsega skupaj 35 volillcev. O petih volile h smo vedeli, da se, bodisi radi bolezni, bodisi radi druzih vzrokov, na noben način ne bodo udeležili volitve in osemnajst volilcev je glasovalo za nase kandidate. Svinčnik v roke in računajte, g. geueral ! Poraz v tretjem razreda Vam je zmedel glavo, Vsm vzel vso korajžo. Čudom se pa čudimo, da se še po volitvah obrtniki niso iznehil te aristokratske komande. Saj je vendar nekaj mož mej njimi, ki morda trezno mislijo in ki vendar morajo vedeti, da se s tako osebno politiko ničesar ne ustvarja, temveč le razdira Gmeral še vedno gode, in nekateri obrtniki Še vedno ple'ejo. Kot poglavar stranke preskrbel si je seveda svoj „lajbžurnal $3 ni preteklo leto, odkar je predlagal pri občnen zboru tnkajSijega narodnega društva, da naj se Slov. List" izbacne. Pripomnil je pač, d;t tega asnika nikdar ne čita (zanj bere in misli njegova boljša polovica). Ko je pa začel nekoč prebirati to slavno revijo, postalo mu je tesno pri srci, milo se mu je storilo, zdelo se mu je, da hladi pomladanski cetir njegovo znojno čelo, donašajoč mu v pogla-varnki nos znan prijeten vonj, ki ga je živo spominjal na srečna mladeniška leta, ko in še prenašal di.^čo tvarino na rodno zemtjo . . . „Ga že imamo" je vzkliknil in izdal je parolo: „to je naše Rlasilo" — postal je Čez noč krščanski socijalist! Na njegovo komando si ubogljivi sluge morajo naročati ta list in na njegovo povelje obetajo „scribae doeti"* svojo revščino po predalih famoznoga glasila. V zadnjem časa tem domišljavim učenjakom ne da miru slovenska univerza. Hudobni mestni očetje o tej zadevi še niso sklenili nikake resolucije. Toda kruta osoda! Predlog je bil že prijavljen me-atca aprila, a se je zopet odstavil z dnevnega reda, ker je tako svetovala uplivna oseba, ki ima veliko besedo ravno pri — ,Slov. listni" Pa to nič ne de, sprejme se kaj tacega vse eno! Da se natančneje karaktrizuje postopanje nasprotne nam stranke, hočemo navesti še nekaj markantnih slučajev. Občioski zastop se trudi in deluje, da bi prej ko mogoče napravil za Kranj toli potrebni vodovod. Načrta sta dva. Jed neg'i je dal napraviti poglavar. Sestavila ga je površno neka dunajska tvrdka, ki je že zdavnaj v likvidaciji in ki se sedaj neki bavi le de 8 prodajo bicikljev. Prot. Hraskv, drugi inženorji in veščaki so kar a limine zavrgli ta projekt, za kar občinski odbor go tovo nič ne more. Drugi, prof. Hraskega — načrt je od strokovnjakov pripoznano krasno delo, ki ima pred vsem to prednost, da jeza več kakor polovico ceneje, vrhu tega bi pa potem projektu dobivalo vodo še dvanajst vasi izvan Kranja. To bi bilo podjetje velikanke narodnogospodarske važnosti. A tega projekta ni poskrbel general — proč ž njimi Nastala je zoper nameravani vodovod divja agitacija. Za itak neza Dalje v prilogi. Na rip. portalis cepljene trie vr»t:l. rizling, beli in crni burgundec, rulandec, zeleni silranec, tnouhtvina, bela in rvdeča ranfolina, rumeni in damane. mu-ikatelec, beli, rudeii fn nerezljani ipanjol, kraljevina, plaveč, liela rožica, kartfina, črna lipov.šina, Iraminec, slankamenka sto />o 1-4 f/ttl. rip. portalis ~ bilje (1574_5) dobi se pri At*t**ntt 0(/ore/cnt naduti te/j u pri &i* Hn vini r i »' I In h, zn h na Spijdnjem Štajerskem. Niklasa Rudholzerja naesleclnik: " urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. Niklaste cilii derremontoir ure od . 4 gld. — kr. naprej. Srebrne cilinderremontoir ure od . H — „ „ Srebrne damske rilind>-r-rein milo zm ii4-r.li«. oir-t.i j<. dolio (25 kr.): irlitjolovo milo proti rudečici obraza; miIIo m in-tt- v obrazu jako učinkujoče; uukihkI.o milo za potne noye in proti izpadanju las; nohuo milo. najboljše sredstvo za čiščenje zob Glede vseh drugih K«*rK<*rj**i lli mil se najde vse potrebno 1 navodila o uporabi. Zahtevajte vedno llerjjt-rievfi uiilH, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (406 — 1F») Prodaja ue v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mavr, h. Pieeoli, .). Svohnla m [I. |'l TrakĆdJ-ja, dalje s.Koro v vseh lekarnah uu Krunjskem. Modna trgovina Karol Reckoaoe! Eiipčojfj P I A^^ V" 'VAASSIC! ittS^ PREISE CtlAK D (1619 — 3) Mestni trg št. 24- DO l OOOOOOOOOOOOOO Alojzij Korsika premovana umetna in trgovska vrtnarija, trgovina s cvetlicami in semeni tt Lajubljani priporoča čaulitemu p. n. občinstva xa lillžiejoeo ncioiio nvoJo IiokmIo vhIok« «vven* ev/%' isrtki' v«*Ill4««il In kn- lilMONl i. Naročbe na sveže vence s trakovi ali brez njih, nagrobne dekoracije in drugo olepšavo 8» vedno hvaležno prejemajo in točno izvrAe 1445—42) OOOOOOOOOOOOOO •J«. (1428-18) domača krojaška tvrdka M. KUNC v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7 priporoča uljudno svojo veliko salogo modnega domačega in angleškega blaga ▼ Izdelovanj* vsakovrstnih oblek po jako reelnih cenah. Cel« obleke in vrhno suknjo izdeljujejo se po meri to od 20 gld. naproj. Isboren kroj se garantnje. Jesenski havalokl lastnega izdelka so v zalogi po 19—14 gld. Pozor! Stavbinska stroka, pozor! SBG hm JcklriH'itil Uril. preloŽliiv, 60 cm Air k tir, WO Jfk Iciilli rt'lNOV* possmn h, 5 — 12/.// teže za meter, •aftO korilMNlili preobračalinlli voz Vi«*' drieoih za 60cm širok tir. 17."» xa|iorillll VOi 1*A in 2m* drle£ih za "Grm širok tir, » lokoniolh 30-oO HP za 76 cm iirok tir, 1 loUoinol Ivh 100 HP za 90cm k ur, 3 loti«IHOtive za normalni tir. 90 |» k'ni In i«' in 91 vrlilnlll iiIonc za 60 rm girok tir vse v dobrem w.i% olirilt pripravnem stanju se takoj firOila ah pa |M»MO(Ii. (1613—V) Orenstein in Kopely Dunaj L, Annengasse 3. s patentom proti zmrzlini priporoča tvrdka R. A. Smekal katere izključno sama izde-Ijuie, Te brlBsraluloe u l>Hteuioiu prull auirm-liul v UMjkujal «,! m i ne pr«-mraufjo. Dalje priporoča revi, piuior, čelade, kuielljMke i*sro|e itd. itd (208 2») Podružnica i R. A. Smekal v Zagrebu. g Slamorezni stroji -si itn zelo trpežni in lahko za goniti dobivajo se v veliki izberi in najceneje pri (1516-4) prvi in najstarejši tvrdki kmetijskih in šivalnih str« j o v na Kranjskem Franjo Detter Ljubljana, Stari trg št. 1. (nasproti železnemu mostu) Tukaj ee tudi dobivajo k lin j G za slamorcznice iz finega angleškega jek'a. Ceniki in pojasnila zastonj in poštnino prosto. kr-jeva luč poslana se cenejša, ako ne le vporabi preiskuscu: al l i! z varnostno zaklopnico. -IS j S»r<»z kouktiretice! i Le jedenkratna nabava! jjj Nikakeršni loipregBiranJ zamiki! | Vel kanska prihranitev na zamikih in na plinu! (i4*y-9j J Mnogo tis-tčev v vporabi! i Številna s tro kovu jaška priznanja! fjj Samoprodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski- > za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Ounaji, I., Kohlmessergasse 8. Zavoio vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku 10 VO gld. proti povzetja ali dunajskim referenoam. (1401—18) Za. izdelavo nagrobnih vencev dalje šopkov in dekoracij se priporočil ^1633—I) Jz\ koto Glinene umetni in trgovski vrtnar Gradišče štexr. is. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (si) parobrodno društvo v Reki. o«) Preko Reke 1 j X Redne >■ X vožnje: paniki) uajkrajSa in najvarnejša, mej otoki se vijoća vozna Crta (elegantni, z največjim >^ korafortom oprem- y< VS v noCi od sobote .... S Jbkw S na nedeljo hitri Iji-ni, elektn.no >^ parnik v Zader Spljet razsvetljeni v^Tj^- O ruča, Oravosa (Ragn- e^e* sa -Castelnuovo-Kotor. V . Vnoči od nedelje na ponedeljek -^L ^ postni parniki v Zadar-Spljet- ^ ' Metković. V torek ob 10. uri 80 m. dopoladne hitri parniki v Zader, Spljet Oravi-sa (Ragusa) in Kotor. V sredo )b pol 10 uri zvečer postni parni k v Zader, š. benik, Trnu, Spljet, na otoke Brač, Lešina. Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. nri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gra^ osa (Rajg&ta . V Četrtek ob l. uri Popoludue poštni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zad.r, Sehenik. Trau, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. nri 30. nt. dopolnilne hitri paruiki v Zader, S djet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. nri /.jutraj iz et Reka-Opiitijti-Losinj In nazaj. — Natančni vozni red je v otir j-!ni knjigi BDer (Jouducteur št. ">9.'i--o08. Vožnje karte in tovorni listi v Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Amverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Konoesljonovana od vls. o. kr. avstrljake vlade. Pojasciila daje rado voljno (812 - 18) koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo). Patentirano ž.čno steklo najboljši materijal za gornje svitlobo, tla, tovarniška okna, razne dsoslosti, pl sre do 1*75 l ) metrov. Posebno prednosti: Največja varnoat proti sdrobljenju, proti prodrunju in prebitju, nadležne žične mreže so nepotrebne, varnoat proti ognju Je Jako velika, tudi če no zlomi, ostane srosto, ker lična vložua drži skupaj steklo, lu6 prodira Jako lahko, žo doslej nepoznan lučnl učinek. Uporabljalo se |e z najboljšim uspehom pri mnogih državnih in zasebnih zgradbah Mnogobrojna spi Ido vala, prospekti in vzorol so na razpolago. Vlite steklene plošče za hodilua tla pri gornjih svltlobah Za razs* etljonje prtVOSOV, pod/.ei.iskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih mas.ili, i^liulko ali z rsSnoVrstnO isdelanl povrSnami belo, na pol belo (okolo 80*/« ceneje MgO navadno sum« o lito steklo) in v barvah z žično vložko ali brvi nje. Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki v najrailtSttejI li oblikah in velikostih. Aktien-Gesellschaft filr Glasindustrie vonn Frld. Slemena, (in 12 — 1) Nausattl bel Elbo^en (Bdbmtn . Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst, steklenica! zainaški, steklo v ploščah, In ske in nemške vrste, v ito in pri Sano steklo, patenttovaot črke iz pri lattSgt stekla. Allianz Oddelek za UTirOTUJfl naroda l>iinii| i. Hoher Markt 9. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Gradec Ball2ia.ia.sgra.sse 1L. Po poročilu c. kr. .,Wiener Zeitung' ud dne 12. jumja 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo ce^ar plastično-graficni objekt ogledal in o posebnem uspehu „Allianze" v zadevi zavarovanja nanula kakor o rapiilnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. dec. 1897 kron. L. 1897 ae Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378 90 kron. Od 1. 1890 1897 ae Je izplačalo 1 654.378 18 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. eizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljen; i r ♦* me m 111 v ji premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. Stroške ca zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plaća družba. V Slučajih Smrti »a zavarovana svota takoj in polno izplača, če je Sest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Ce je zavarovani v svojem ali izven svojeg«* delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to Hamo na sebi vzrok, da bi savod ne plačal zavarovane svote. Će je zavarovanje trajalo oela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Ce tri leta minejo, mogeče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti. Po treh letih dol e se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij, Če je polica r.-di nep'ačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoĆM je, da se zopet v teku jedmga leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. Zavarovanja «lo itooo kron s trdeusltlinl doplačili od lO vinarjev vise po l Mri lili. o. ^ " l*rtntjt+ktr in titrifr »ža no z'daiajo na delielo: .Avgust Auer, Aiiti»n Knaper, in Vaso Pelrieir Generalno lastopltvei A. .M«.tseli & Go,, Huuiij L. timceek s e !i hočete premeriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline? Zahtevajte po dopisniei l»rcx|»ltičiftej navodilo za to in frtkiiklrniio do|>ONllJatev naših gno-jevih vzoreev. (42—94) Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrlkulturno-kemlćnega oddelka. Pisarna za prodajo fosfatnih mol: čeških Tomasovih fužin -^7"a,clSLTrsIci trgr št. 55 01 Prilog« „Sloveaskena Narodi" Bt 243, dne 22. oktobra 1898. logostranska poraba. Gotovo ni domaČega sdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko sranja ia mil", ki je takisto bolesti ateaujoče, ako se namaže z njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mifiico in živce krepilno in ju zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica iK) kr. Po postnem Covsetji pošilja to sdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je isrecno MOLL-uv oreparat, zaznamovan ■ varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici ae direktno ne pošiljati, ti (a—J 4) 100.O0O kron, 25.000 kron in 10.000 kron so glavni dobitki velikega jubilejnega razstavnega sreč-kanja. Opozarjamo častite bralce na to, da se te dobitke izplačuje tudi T gotovini z 20u/0 odbitka. Žrebanje bo dne 22. oktobra Iz nra« rje s pritiklino, cenjeno .'i1 55 gld., due 25. oktobra v Velikih LaSčah. Nepremičnina vlož. sle v. f',7, kat. obč. UČanovce, oenjena U8ti gld. 50 kr.; nepremičnina vlož. štev, 33 kat. obč liojance, cenjena 212 gld. in nepremičnina vlož. it-v 52H kat. obč. Dobliče, cenjena 230 gld., vse tri 26. oktobra V Črnomlju. Posestvo štev. 11 v Podlikovca, cenjeno 3133 gld. 39 kr. in 290 gld. 5 kr, dne 26. oktobra v Ljubljani. Josipa 11 r o v at a zemljišče v Žužemberku, cenjeno 4713 gld. HO kr. in 5 gld dne M. oktobra v Žužemberku. Umrli so v EJul>ljanl: Dne 19. oktobra: Julijana Urh, kurilčeva hči, 8 mes, Vodmat It. 103, črevesni katar. Dne 20. oktobra: Neža Zabukovcc, delavčeva bči, 9 mes. Dolenjska cesta It. 13, vnetje možganske mrene-V deželni bolnici: Dne Iti. oktobra: Anton Verhovc, itvo&ček, fO let, pretres možgan. — Marija Verhovec, duinarica, 59 let, pljučnica. — Ivan Forlan, delavec, titi let, sulica uožgan Dne 17. oktobra: Matija Hostija, prejemnikova hči, 2 leti pljučnica. Dne 18. oktobra: France Miklič, delavec, 24 let, krvavenje pljuč. — Ivan Zaviiftek, pekovski vajenec, 18 let, legar. — Matevž Prelovlek, mizarski vajenec, 19 let, vnetje trebulne mrene. Suv. h. Oižilne glsdalitti ? Ljubljani. ME* Zadetek ob 7. url. "*e*aaj Dr. pr.876. v" nedeljo, 28. oktobra 1HOH. Nora izvirna Oporo. Tretjikrat: Dramatična romanca v jednem dejanju in treh podobah. Spisal Guido Menasci, poslovenil Ivan Cankar. Vglashil Viktor Parma. Vprizoril režiser g. Josip Nolli. Kapelnik g. Hilarij Bemtek. Prsd tem: Opera v jednem dejanjn. Spisala Vglasbil V. Parma. Kapelnik g. H. Benilek. Režiser g. J. Nolli. Blagajnica se odpre ob tf9l, uri. Začetek ob 7. uri. Konec ob 9. nri. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pefipolka It. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, 27. oktobra: „Marta*. IV. Izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos gl. 1211 18 Gosp. Štefan Podpac iz Jesenic za prodane Stritarjev« pesmi...................„ 13 — dr. Juro Hralovec, odvetnik v Olji nabrano svoto „ 1590 dr. Jurej Ulančnik, odvetnik v Mariboru ..... ,, 10 — M. Zamida, deželni svetnik v Ljubljani poslal. . „ 33*50 katere so darovali: M. Zamida 5 gld., A. Klinar 3 gld., Pavel Drenik 50 kr, Fran Pečnik 1 gld., J. Pichler 1 gld. H. Pfeifer '1 gld., F Drlič 3 gld , Josip Pfeifer 1 gld., F. Lok ar 1 gld., Miroslav Cerne 50 kr, J. Sbrisaj 1 gld., J. Mikuž 1 gld, Kozjek 1 gld., J. Kralj 50 kr., Ant. Preleanik 2 gld.. V. Vizjak 50 kr., H. Lindtner 1 gld., Ivan Frelih 1 gld., Ivan Pogačnik 1 gld., K. Schweiger i gld.t dr. Fran Zbalnik 5 gld., J. Zupane 50 kr., Ferdo Omeic 1 gld. dr. J. Scbegula, odv. v Nove-n mestu poslal katere „ 66-70 so darovali: dr. K. Slano 20 gld., dr. J. Schegula 10 gld., J. Gerdelič 5 gld., dr. VI. Žitek 5 gld , dr. Defranceschi 5 gld., K. Rozman 2 gld, O. Skale 2 gld., J. Loger 2 gld., dr. Grossmann 1 gld. 1. pl. Hladovi« 1 gld., dr. Rozina 1 gld, I. Medved 1 gld., M. Mobar 1 gld., Marija Igodic 1 gld., Mirni Seidl 1 gld., Kussel & Končan I gld, Pav ser sen. 1 gld, Pauser jun. 1 gld., Đ. Dolin- lek 1 gld., J. P.eifer 1 gld., J. Krajec 1 gld., Te kavčič tO kr., I. Klemenčič 50 kr, Kessler 50 kr., Sesek 50 kr., A. Ob'ak 50 kr., dr. Volčič 20 kr. Slovensko bralno društvo v Tržiču........., 20 — dr. Andrej Lisjak zdravnik v Gorici.......„ 10 — Al. Pogačnik v Cirknici................. 50-90 katere, ko darovali: Al. Pogačnik, župan 10 gld., Fran Serko, trgovec 10 glcl., Leop. Vehovar, c. kr. notar 5 gld., Josip Milsvc, trgovec 5 gld., Persche, c. kr. vodja sodišča 5 gld., Ant. do Schiava, trgovec 3 gld., Josip Verli 3 gld., Fran Zagorjan, posestnik 2 gld., Jos. Strgn ec 1 gld., Ant. Lavrenčič 1 gld., Edvard Cerjak 1 gld., Fran J rsla 1 gld , Edvard Leeb 1 gld, Makso Domicelj 1 gld., Ku-dolf Pil 50 kr., Ferdo Juvanec 50 kr., Fran Zurc 50 kr., Kranja 20 kr., Neimenovana 20 kr. Fran Eller, šolski vodja na Zilji poslal......„ 14 50 hatere so darovali : Ramovš Peter v Beljaku 1 gld., Schlegel Fran v Beljaku 1 gld., Vidic Gustav v Beljaku 1 gld., Strojnik Josip na Zilji 1 gld., omizje pri Branarju v Beljaku 5 gld., Knatlič Jakob v Ločah 2 gld., Janez Černat v Blučab 5o kr., Josip Arnajc v Lutemci 50 kr., Ana Gajlar v Ločah 50 kr., Pavi Mortl v Bruci 50 kr., Fran Bergman v Št. Lenartu 1 gld, J. Bergman v St. Lenartu 50 k r. Lovro Serajnik, prolt v Tinjah ............ 50 — Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. j Oktober Čas opazovanja Stanje barometra v mm. IJ 21. 9. zvečer 736 4 93 22 7. zjutraj 738 1 79 ■ 2. popol. 7.V.* :i 15 0 Vetrovi IJ a g Nebo I B S R tU > si. szah del. jasno 1*8 Srednja včerajšnja temperatura 110, «a 1*5* nad normalom. IDiJLra rv^slra, borza dne 22. oktobra 1896. Skupni državni dolg v notah..... I1/" gld. Skupni državni dolg v srebru .... 100 a ivstrijska zlata renta....... 119 , avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ Merska zlata renta 44/,....... 119 , Ogerska kronska renta 4°/...... 97 , \vstro-ogerske bančne delnice .... >14 ( Ireditne delnice......... 351 , Oondon vista......... . 120 „ Sto j i ki drž. bankovci za 100 mark ... 58 , JO mark............ 11 m JO frankov........... 9 , Italijanski bankovci.....i . . 43 . C. kr. cekini........... 6 t Dne* 21. oktobra 18^8 !•/© drlavue srečke iz I. 1854 po 250 gld. 165 gld. »ržavne srečke iz 1. 18B4 po 100 gld. . 195 , Dum v a reg. srečke 6*7, po 100 gld. . . 131 B 5emlj. obč. svstr. 4'/,°f, zloti rast. listi 98 „ ikcije atJi-lo-avsT banke po 200 gld. . . 154 , tijubljanske srečke......... 22 „ Budolfove srečke po 10 gld...... 25 f Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , rramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 522 , Papirnati rnbelj.......... 1 , 90 kr. 70 . 95 , » . 70 , 00 p 50 * 40 , 87'/, , 77 , 53«' 75 . 67 . — kr. KO , 20 * 50 . 50 . Ferdinand Slmonettl naznanja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov globoko potrt tužao vest, da je Bog vsemogočni njegovega iskreno ljubljen*-;/ i brata oziroma svaka in strica, gospoda lzidor-ja Simonelti včeraj zvečer ob 11. uri nenadoma v 44. letu njegove dobe poklical k sebi na boljši svet. Zemski ostanki predrugega pokojnika se bodo v nedeljo, dne 23. oktobra ob polu 5. uri popo-ludne v hisi žalosti, Mestni trg št., ti., slovesno blagoslovili in potem prepeljali na pokopalifiče k sv. Krištofu ter tam položili v lastno rakev k poslednjemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Drugi ranjci se priporoča v blag spomin in molitev. (1056) V Ljubljani, dne 22. oktobra 1893. lil 'i M 'S. ~ b E _S 2 ■ "iS S: £ Hi .Si-8 Težko prebavljenje kattr v želodci, dvspepslja, pomanjkanje slast do j edij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hrlpavost so one bolezni, v (III.) kojih se (1 — 6) po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih Ipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Strugarska dela (1445—6, Ima zstlogrl Josip Oblak, Trubarjeve ulice št. '1. Sv. Petra cesta št. 16 ee dobijo vsako soboto in nedeljo jetrne, krvave in sveže mesene klobase, vse domačega Izdelka. Ravno tako se d >bijo draga dobra jedila tuli v abonementa in pristna vinska kaplja. Isto dobi ae tudi v €>Sraillacu pri C'ciiltftrju Z vele8podtovanjem se pripore č >ta Skupaj . . . gl. 1490 68 Pr. Josip Stare, blagajnik. (1657) Fran in Ivana Slatnar. Ces. kr. avstrijske ^4 državne železnice Izvod iz voznega reda velj&von od dne 1. oktobra 1898. leta. Odhod la LJnblJaue jnž. kol. Proga ces Trbll Ob 12. nri 5 m. po noči osobn; vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čes Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solncgrad; čez Amstett«r na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludce osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, Lend - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz; Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine v»re, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. - Proga v Nor** mnit« l«s v Ko* rtevje. Metani vla>i: Ob 6. uri lr> m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob ti. uri 30 rc. zvečer — Hrlhio«! v L|ul>IJavno j. k. Prova Is Trblfta. Ob 5. url 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovib varov, Karkvih varov, Heba, Marijinih varov. PIzDja, Budejevic, Solno^rada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna,Celovca, Behaka, Frantensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Beba. Marijinih vat Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyra, Pariza, Geneve Cnriba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljulma, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla — Proaa '* Movega tu«Hla Iu b«*v»-r|i4 Me&anivlaki: Ob 8.uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod ls l-)nb. IJane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri b m. popoludne, ob 6. uri 5U m in ob IU. uri 20 min. zvečer, zaduji samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob ti. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m, dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 mm. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044) ^s* Uradno dovoljen« -*#> (lti.r>4) L najstarejša posredovalnica stanovanj in i\M Gr. Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni 1M»- nujno: ko4'lj»ZH zu gra&čino na Štajerskem, 20 gld. plače in popolna hrana (je tudi lahko oženjen); koeljaza iu oh jednem |ecdn<'l'n derka za tukaj. Iti - 1^ gld plaće ; kofijiksn za Gorico; koeljata za grofovsko hi J. : ku-Iihn«io za Bruck na Muri, 25 gld in kuh. deklet tu-lmrlee za Ljubljano, Opatijo, Beko, TrBt, Pulj, Gorico, Celje; olvoruloo k neki grutinji v Pulj; IsImt spretnih prodajalk r.n niun u fakturo, brhkih naiakarlr (podualakarle za Ljubljano in drugod, eventuvalno s kavcijo), kakor tudi delavnih, murnih deklet sa vsakvvrslja dela s spričevali; eetlna hlAlna, ki zna dobro perilo popravl;ati, šivati in likati. c. in kr. dvorna tovarna tehtnic I Miiiztj. 11, Franz Josefs-Quai 3. Preprodajalcem velik popust. JKatalttffi hrez-plavno in ftaitnine jr»/<»jf«». Kupim 10 lepih krav s teleti. (16..5—1) Iv. Liiningep. Karol Recknagel Mestni trg st. 2*4 preskrbi (1G20—3) po j^ajr^Ižjil^ cenali sraj ce^jopiceJhlače, [nogovice za dame, [nogovicej za [gospode in otroke^UsnJene, suknjene in j triko-rokayi ce. mm m priporočena po zdravniških avtoritetah. Najboljša otroška redilna moka. Najboljša primes k mleku. (424—15) Najboljše dijetetlćno sredstvo za na želodčnem črevesu bolne otroke. gC I»oblv» s9 v/ lekarnah In drogerljah v ekatl|ah po 45 kr. In 1 »Id. Bergedorf- Fa^ik »j**- wien Hamburg. R. Kllteke Vl.^tumperglllG. Zaloga za Ljubljano: Lekarna u. Piccoll. EX4 52 Podpisano npravireljstvo pose«d»a Hvnrintjpvo in Pfttkov. < Hft xn ?,;iil»ljmn» In okolico brina61 n ga (1609 - 3) zastopnika za prodajo BVOJfl doma Iga O 8 SliTro^rlt©. UpraviteljsUo posestva Hvacintjevo in Pretkovec. na drobno razsekana, v poljubnih množinah na željo na dom postavljena ođđija žagarski zavod G-Tonnies. Sode ima na prodaj raznovrstne, velike in malo stare iti rove (r>7H— 3) J. Buggcnig, sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (drž. kolodvor). Prodajalnica 1014-8) ■m. v ho tijii-a?» na glavnem trga v NoMsanjI se da. v najem ali cela hiša proda. Već rh po v« r\\ vprašanja, katera naj s* pošljejo pod ,st. 16' poste restante Šoštanj. Jos. Eojina Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27 priporoča slavnemu občinstvu svo'o dob o urejeno zalogo z modnim in dobrim hlapom v izdelovanje iuoeiilM«'lM'K*iM<*«> 1*i»«Ii»j»*'»1. 13lf>—ti) \ III. Znamka ^ zvezda. i PretT© rnaalco i . 5-«^---- - l 1 (vrhne čevlje iz gume) 1 p znani nacjTooljšl lzdelelc ■ ■ iz tovarne (1533—7) " I „Provodnik-Riga" | J priporeča f>o 11*1 j utajili conah tvrdka { j Ant. Krisper, Ljubljana, j Nagrobni venci trakovi v največji in najlepši H izberi po priporoča (1618-3) Karol Recknagel Mestni trg 24. (kuhinja in soba) »e oriilit n 1. novembrom v hiši št. 2 na Kuhnovi cesti. (1642—1) proda se blizu Ljubljane s zemljiščem 400 □ '. Cena l.r»00 g d. Naslov pove npravni&tvo „Slov. Naroda". (1631—2) Skladišče (magacin) se odda v Vodmatu h. št. 28 nasproti bivše Andrettovo tovarne za salame. (1663—1) MCJnarOdna profesor ko!eos;ranje, i nlMfl&lnt nAltell. in i plesalnl učitelj. V IV Gospodske ulice št. 3, I. nadstr. Zadetek tečajev za otroke In odrasla (začet- uike) obojega spola od 3. novembra. |^ Posebni tcćajl za dijake. Vadbeni tedajl za to izurjen«. Pouk vsak dan do 9. nre zvečer v posebnih oddelkih. Vpisovanja vsak dan od 10.—1. nre opoladne v mojem stanovanji: Gospodske ulice it. 8, II. nadstr., desno. (Tečaji za zaključene družbe.) ===== Zasobnl ponk. SJMES (1616-2) Posestvo na prodaj v Foženkn pri Cerkljah. Prostovoljno se prodajo lepi travniki, okolo 8 oralov površja, ki se vedno lahko namakajo z vodo. Trava se dobro proda takoj s travnika v bližnji okolici. Poleg travnika je mlin s 5 kamni, žaga, hlia in gospodarsko poslopja- Okoli mlina je arondira-m-gi sveta okoli 12 oralov. Či^ti dohodki vsega posestva znašajo 700 gld. Vcdna sila bi se dala porabiti se v večje podjetje, osobito ker pride s hribov obilo lesa. Več se izve iz prijaznosti pri upravnistvu „Slovenskoga Naroda". (1651—1) *)•••• si 8 I (106) Ljudevit Borovnik J j puikar v Borovljah (Ferlach) na Koroikam ae priporoča v izdelovanje venkovmialta pasek • za lovce in strelce po najnovejlih sistemih pod popol- • nim jamstvom. Tudi predelaj« stara samokresnice, f vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno is sj dobro izvršuje. Vse pufike so na c. kr. presknievalnioi • in od mene preskusene. — Iluitrovanl otnikl ssstonj. ■ •81 K sezoni priporočam avojo bogato zalogo pufik najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd, vseh pripadajočih rekvizitov in municijo, posebno pa opozarjam na p^r trocevne katere izdelujem samo jnz in katere se radi svoje lahkote in prirodnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jf dini pnfikar, ki se pera samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. obcimtvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče uaročlic in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespostovanjem (1166—'3 Fran Scvćik piiMlšTfLr V I ^jtil>lj jini. v ZidovHkih uli<**ili. |SbF~ Unstrovan esnlk ss posije na islje zastonj. fJko Lepo stanovanje in prodajalnica se odda za november v hiši štev. 8 na Kongresnem trgu Več se izve v komlltorlJI Klrhlscli. 1(1554—6) 1 I Ernost Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vscJi kategorij po n»Jiil>JUi cenah. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespofitovanjem Eznest Spoli. (311—3r) rriluga ^lovenskemp Bjgrttgg St 243, im€ 22. oktobru Ittgg. npni kmet se h ujaka zoper vodovod, oatvezajejo se do gorostasne laži, da bo planeva! toliko in toliko odstotkov, da se mu bodo vsled tega prodala zem IjjAča, da je premalo vode, da so preozke cevi itd. Ali ni to početje skrajno perfidno? Obrtniki, kje ate? Ali se Vam Se niso odprle oči ? Ali ne vidite, da se pliuje v Vašo lastno skledo, da se namenom ovira delo, ki bi b>lo neprecenljive vred n< sti za nas vse, in da so nam s tem zabranjuje, resno baviti se z elektrarno? In ti budje se hudujejo, ako postanemo osobni. Za Bogat Kdo je pa začel tirati osobno politiko? Odkar Vam načeluje sedanji general, odločujejo vsled njegovega upliva pri Vas le osobni oziri. Če na sprotmk se tako dela, češe fie tako (rudi, Če pride s projektom se tako dobrim, za nič je, ker dotičnik ne najde milosti pred obličjem poglavarjevim! Zakaj Daj bi potem prizanašali Vašemu generalu? On tira osobno politiko, on Vam načeluje, on se podaja v javnost, kdor se pa podaja v javnost, prenesti mora tudi javno kritiko, da je le resnična in dostojna. Včeraj imeli smo volilni shod, o katerem spo* ročite na drugem mestu. Nasprotna stranka se ga ni udeležila, obrtniki niso prišli poslušat ravnatelja strokovne obrtne dole! To se je pač tudi zgodilo na povelje poglavarjevo! V tem slučaju je imel mož iz svojega stališča popolnem prav. Če bi bili v prglavarjev rog trobeči obrtniki pri shodu navzoči, ostal bi bil on „general" brez vojske, kajti besede, katere je govoril gos p. ravnatelj Š u b i c , izvirale so iz srca, ki gorko bije za ubogega obrtnika. Go vonl je mož, ki vzgaja nas obrtniški naraščaj in Sicer je govoril tako, da j»- mor*] navdušiti in pre pričati vsakega obrtnika, ki nima v glavi slame Škoda, da niste bili navzoči. Prepričali bi se bi'i I,.liko, kdo je Vaš mož Ali oni, ki se Vas poslu žuie le v to, da udriha po svojem osobnem nasprot. mku, oni, katerega le radi tega ni bilo na shod, ker se je predstavljal kandidat, katerega je [tosta vila naša stranka, morda oni. ki se Vam usiljuje za kandidata po zaupnih pismih, ali oni, ki z od k r i t o s r č n o besedo razkrije rane obrtne ga stanu in zastavi svojo moško besedo, da bo deloval po svoji h močeh z vso silo na to, da se beda mej obrtništvom kolikor mogoče zlajša. A dasiravno Vas ni bilo, dasiravno obrtniki bržkone ne boste volili obrtnika-veščaka, poslali bomo vendar v deželni zbor moža, ki bo ravno — V a A najboljši prijatelj! Iz ii4*lt«>l|Nklli krogov na fiorUlem, 21. oktobra. Vsled postave z dne 19. septembra 1898. 1. so se dohodki učiteljstva na dižavnih šo lah legul rali tako le: Prva stalna plhča cU f. uči telja srtdnje šole (gimnazije, realko) znaša 1400gl na leto Vsakemu stalnpmu učitelju se vsakih net let ti dohodki povišajo in to do končanega 25let-nega službovanja. Povišajo se ti dohodki pri prvi in drngi petletnini za 200 gld. in po preteku naslednjih In petletmn za .'500 na leto — Ravnatelj ima poleg plače Se 500 gld. opravilne doklade. Ravnatelji so v Vil. Činovnem razredu, a lahko dospejo tudi v VI. razred : a to se lahko zgodi šele po peti petletnini. Def. učitelji so v IX razredu in dospejo vsltd vspešnega delovanja v Vili. in celo Vil. razred. — V VIN. razred pridejo po podelje-nju druge in v VII razred po podeljenju četrte petletnine. V posebtih slučajih, na pr vsled izvrst nega in jako pohvalnega delovanja, pride lahko uči-tel) ali ravnatelj še prej v označeni razred. Pravi sli definitivni učitelji imajo naslov „profesor". K*v-Datelji imam pravico do prostega stanovanja ali pa do odškodnine. Proviz« rični učitelji imajo 1200 gld. letne plače in stoje v IX. plač. razredu. Za supli-ranje izpis nih in nenamešemh služb se podelju jejo r numeracije, in za jezikoslovni predmet G0 gld , za druge predmete 50 gld., za risanje in telovadbo 40 gld . ako imajo dotični veposobnost za te pred mete; ako pa tega nimajo, dobivajo 48, 40 m .'32 gld. za vsako tedensko učno uro na leto Naučno mi nist» rstvo podeluje učitelistvu. ki se odlikuje na znanstvenem iu pedagog čno didaktičnem polju, podpore v znesku 500 gld. Vsled te šolske postave dobivajo tudi glavni učitelji na državnih učiteljiščih 1400 gld. letne plače. Vsak glavni učitelj ima pra vico do petletnine in to do končnega 25letnega službovanja. Po preteku prvih let dobi prvo pet-letnino v znesku 200 gld. baš tako mu pritiče zopet 200 gld. za drugo petletnino in potem dobi še tri petletnine po 300 gld na leto. Ravnatelj učiteljišča ima poleg tega pravico do prostega stanovanja ali 500 gld. stanarine. Provizorični glavni učitelji imajo 1200 gl. letne plače in stoje tudi v IX. čin. razr. Ravnatelji učitelišč so v VII. plač. r., a lahko dospejo v VI. razred, a to po peti petletnini. Glavni učitelji so v IX razredu; po drugi petletnini pridejo v VIII. in po četrti petletnini v VII. razred. V po sobnih slučajih, kakor je bilo že prej omenjeno, dospejo v te razrede še prej Plača vadniškega učitelja je 1100 gld., in ta dobi da pet petletoin in sicer prve dve po 100 gld. in zadnje tri po 150 gld. Plača vadniškega podučitelja je 700 gld. — Vadniški učitelji so v X in poduč»tel)i v XI. razredu Provizorični vadniški učitelji dobivajo 1000 gld. in prav podučitelji — kakor definitivni — 700 gld. jetne plače in so tudi v X. oziroma XI. razredu. To je kratko jedro nove šolske postave, tičoCe ae srednješolskoga in vadniškega učiteljeva. S- d* j pa naj se pogleda plače našega liudskošolskega uči« teljstva, in n*j se jih primerja vsaj z onimi vad-n škega učiteljstva, to je z onim, ki ima baš t*ke sposobnosti in take študije, kakor lju Iskošolski uči telji in gotovo m ra vsakega pravicoljuba obdati — zona — 400 500, 600 gld. letne plače imamo '; in petletnine po 10" u Podučitelj na vadnici, ima joč 700 gld. letne plače, ki je še mlad in kom ij j izšolan kandidat, ima že več kakor nadučitelj ali učitelj I. plačilne vrste, ki je v svoji službi že osi ; vel. Kes krasna slika našega ljudsko šolskega uči- j teljstva! Žito pač ni čudno, ako je naše učiteljstvo do kraja obupano in životari v okrajni nezadovolj- J nosti. Kako naj živi stanu primerno s takimi dohodki? Kako naj redi družno? Marsikdo poreče, j naj se ne poroči. Da, vse prav. Ali pa poznajo taki 1 ljudje, ki tako govorijo, učiteljevo življenje — na ' vasi ? Gotovo ne Naj bi taki m jednaki poskusili le jeden mesec hraniti se v priprosti kmetski krčmi na vasi in poU m bodo drugače govorili Potem bodo znali pisati lamentaci|e o pokvarjenem želodcu. 0 obleki, perilu, obuvalu govoriti je vsaka beseda zaman. Nekoji misi jo, da se takn potrebščine v 1 vasi dobijo ceneje, kakor v mestu, a taki se često ! motijo. Vse je drago na vasi in večkrat še dražje, nego v mestu Pa čemu nadaljne jeremijadH? Po glejmo še to. Oo 20letnem službovanju morda dospe učitelj do 700 gld. letne plače; a za te dohodke mora prosti, kar uradniku ni treba, Z t vsako pet. letnino mora pro»it>, ako je ugodno kvalifikovan, se mu dovoli petletnma, ki znaša 40, 50 ah G0 gld , torej par forintov na mesec več dobi in sedaj naj čaka zopet pet let, da bode dobil na leto zopet par forintov na mesec priklade. Ker so že plačo tako majhne, naj bi bile vsaj petletnine po 100 gld 1 Saj no pri drž-«vnib učiteljih celo po 150 g'd. in še več. Sploh nnj bi bile plače vsaj tako odmerjene, kakor ho na Kranjskem, kjer >ma učitelj II. vrste 700 in I. vrste 800 gld. h-tne plače, tako se uči telj že ložje prikoplje do boljših dohodkov. Naj tedaj merodajni faktorji resuo mislijo in delujem na povišanje očiteliskih plač Mnogo je takih gospodov, koterim so sedaj povišali plače, ker so uradniki, profesorji itd., in sede p-i „ zel«-ni mizi" ter so za dovoljni tega veselega čina naše vlade. Naj se tedaj potrudijo in n*»j povsod, kjer je možno, ttptivajo za zboljšanju naših dVhodkov. Naj porabijo v to namero — pero in naj obveščajo o našem slabem slabem stanju \ išje kroge, ki se maste pri polnih skledah in loncih; naj jim povejo, da )<* mnogo učiteljskih drož-n, ki so lačne — kruha in polenre. Kako naj pa pošiljajo svoje otroke v mes'o v šolo, da se nadalje izšolajo ? Tako popisovanje bode obrisalo mnogokomu — solze in mnogo učiteljskih družin se bode spomnilo takega dobrotnika 0 tem bi se dalo mnogo pisAti, pa naj zadostuje to. Apelujemo na naše poslance, na naše šolske oblastnije, da glede tega kaj ukrenejo, kajti ne samo. kar veleva n*u stan, ampHk kar more, je mož storiti dolžan — Končno nasvetujem svojim ko legam, naj bi ukrenili čim preje, da pojde deputa cija učiteljev k Njegovemu Veličanstvu na Dunaj ter položi v podobi spomenice naše težnje pred njegov prastol. T»»ko je nasvetoval jed«n kolega v članku „Naše učitelstvo na Goriškem" v 77. štev. „Soče" z dne 27. septembra t. 1 — To bi bilo umestno; tedaj naprej! Bog iu sreča junaška! Dnevne vesti. V Ljubljani. 22 oktobra — (Važne osebne premembe) Praška „Poli t i k" poroča, da je štajerski namestnik marki Bacquehem na lastno željo odstopil in da je že petfektno imenovanje njegovega naslednika, v kar je določen naš dež. predsednik baron Hein. Kot j kand datje za mesto dež. predsednika na Kranjskem j se imenujejo: podpredsednik najvišjega računskega dvora grof Pace, dvorni svetnik pri upravnem so diščn pl. Truxa, podpredsednik dalmatinskega na-mestništva pl. Pa vid in svetnik pri tržaškem na mestništvu baron Con rad. — (Koliko je .sprava" vredna') Kakor znano, se je v zadnjem zasedanja deželnega zbora sklenila sprava mej katoliško-narodno in napredno narodno stranko. Nekateri so to spravo v nebo ko vali, češ, nedaj bodo ponehali prepiri, ponehala bodo konsumna društva; drugi zopet niso bili taki opti misti, ter so prorokovali, da bodo klerikalci spravo izkoriščali v svoje namene, ter i njo za se vse vzeli, da pa od svoje strani ne bodo dali ničesar. In tako se je tudi zgodilo: konsumna društva se množe kakor glive po dežju, in tudi posredovanja pri milem knezoškofu nito ničesar pomagala. Sedaj ■ je razpisana deielnozborska volitev v Kranju in Škcfjiloki. Ta akoraj spada v posest napredno i narodne Htranke, tako da katoliško-narodna stranka niti kandidata postaviti ne sme, če se namreč drži spravnih dogovorov. Očitno ga prej kot ne tudi postavila ne bode, za hrbtom pa ga je že postavila. Naš kandidat, ki je menil, da se v dobi sprave spodobi, da se predstavi tudi duhovniški oblasti, predstavil se je gospodu dekanu v Kraoji. Ta ga je jako ljubeznivo sprejel ter mu povedal, da si je klerikalna "'ranka svojim kandidatom izbrala — Kob la rja! In res leta tudi loški kapelan od hiš« do hišo ter agituje za Koblarj.i. Na* to pač mali vznemirja, ali za našo „spravo" je to značilno Okraja ne bodorao zgubili, menili pa smo, da bodemo imeli vsaj v tem slučaju mirno volitev. No pa sprava se ni obnesla; duhovniki v Kranji in S k o f j i 1 o k i nočejo ničesar slišati o spravi, in da se s te suhoreberne sprave še bolj ponor-čujejo, hočejo si izbrati Koblarja deželnim poslanem. Koblar, ta apostelj sprave, nastopi prvi proti spravi! Zgodilo se je vse tako, k .kor smo pričakovali; od svojih volilcev pa pričakujmo, da bodo Kob'arju pošteno proti domu posvetih, kakor so mu posvetili pri državnoz orski vohtvi! — — Občinski svet) ima v torek, 25 oktobra, ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Daevni red: I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zaduje seje. III. Mestnega ma gi-trata poročilo: 1. o duločilu pristojbin za sprejem v občinsko IVOM) in za podelite/ meščanstva (§ 3. obč. reda); 2. o »-rošnjah za sprejem v obč. zvezo in za podelitev meščanstva. IV. Pravnega in perso nalnega odseka poročilo o vlogi C. VVauenfuhrerja za novo kolavdacijo vodnjaka pri mestni elektrarni. V. Stavbnega odseka poročilo o prizivu hišne po-Sestaice Josi pi ne Selanove proti magistratoemu od-loktl v zadevi zgradbe nove gnojue jame in odpadnega kanala v njeni hiši na Starem trgu št. 28. VI. Šolskega odseka: 1. o neka'erih izprememhah pr grama za jubilejako slavnost mestnih ljudskih šol; 2 o naprošent m zvišanji dotacije za ženska ročna dela na mestni ljudski šoli na Barji , 3. o zgradbi poslopja za mestno dekliško oaemrazrednico pn Sv. Jakobu; 4. o izdelavi načrtov za mestno dekliško osemrurednico pri S/. Jakobu; 5. o nekaterih izprememhah določil za podelitev cesarice Elizabete podpor za višjo žensko izobrazbo v ročnih del h. Vil Šolskega in finančnega odseka poročilo o zgradbi poslopja za tretjo mestno deško ljudsko šolo na Poljanah. VIII. Pravnega in personalnega odseka poročilo o novi pogodbi mej plinarno in mestno občino. — (Repertoir slovenskega gledališča > Jutri, v nedeljo, se bodeta peli zopet velepri-ljubljeni Parmovi operi „Ksenija" m „Stara pesem". Začetek predstavi bo že ob 7. zvečer, i ker se vrši po predstavi v „Narodnom domu" — v čitalnični dvorani — častni Parmov sup t'. Naj bi se ga vdeležili čestitci dičnega skladatelja V. Parme v Čira največjem številu! Dostop ima vsakdo. — V torek ne bo predstave, ker se bo vršila generalna ekušnja za r M . r t o •, ki se bo pela prvič v letošnji sezoni dne 27. t. m. — (Parmov čaatni supe ) Na razna vprašanja glede tega supeja smo prošeni sporočiti vnovič, da ae je moglo radi pičlega časa potom okrožnice vabiti ]•• majhno število narodnih druž n. in d.t naj se blagovoli zategadelj udeležiti vsakdo, komur le m- ž no. Vabila se sploh niso razpošiljala nikaka, ker ima — kar je umevno samo ob sebi — vsakdo pr stop. — Zlat* poroka) Jutri, dne 23. t. m. obhaja v ožjem družbioskem krogu v Ljubljani dobro znana in obče spoštovana dvojica, posestnik in meščan gosp. Valentin Sadnikar, bivši pas.irski mojster, in njegova soproga, gospa Ivana, rojena Woblmuth, redko rodbinsko slavnost zlate poroke. Pol veka je minulo, odkar sta si slavljenca prvič podala roke v večno zvezo. Dasi je bila v teh dolgih letih njihova pot morda včasih bolj trnjeva nego r< znata, je vendar Bog njima naklonil tudi dragocen sad njihovega truda, kajti dal jima je petorico vzornih otrok: jedno hčerko, sedaj že omožano gospo Hočevar, in štiri vrle slovenske sinove, ki vsi delajo, ko zavzemajo že vsak svoja mesto s trdno gmotno podlago, kot odločni, zavedni in požrtvovalni rodoljubi vso čast odličnim svojim stanšem. Mi čestitamo odlični dvojici iz vsega srca k lepemu trenotku življenja z željo, naj bi ju nova obljnba družila še dolgo vrsto srečnih let. Naj jima bode jutrišnja slavnost znamenje zmage v trdem boju življenja, naj se pomladi sedaj že osiveli par in naj se spomni v družbi in krogu svojih otrok in vnukov na svojo lastno mlajšo dobo! Najlepša cvetka za ta dan in vodilna Inč za prihodnost pa n ij jima bo zavest, da je nju seme vzklilo v bogato klasje v nju otrocih. Slavljencema in celi rodbini kličemo iz celega srca: Živeli I Na mnog*ja ljeta I — (Efektna loterija mesta ljubljanskega.) Glavni dobitek efektne loterije me.ita ljubljanskega dubil je gostlničar Gjuro Mi bel v Petrinju na Hrvatskem, katerem a se bode torej po od bitko 20% pristojbine v zlatu izplačalo 50 000 kron. Mibel pro zentoval je dotično srečko pri hrvatski eskomptni banki v Zagrebu — Občni abor društva .Gospodinjska šola) vršil se je 20. t. m. po naznanjenem dnev nem reda. Pri dopolnilnih volitvah v odbor bili so izvoljeni pn. gg. Černe Elizabeta, Grošelj Marija, Jerina Marija, Premk Jalija ter Kane Matija. Letošnji ravizorji rHČnnov gg. Gangl Engelbert, Starm Josip in reviz. nam. žnpnik Vrhovnik Ivan bili so vnovič voljeni. — (Odstranjenje barak) Z začetkom novembra t. I. izginiti imajo z javnih prostorov vse ostale barake. Z ozirom na olepšavo mesta je zato seveda — tudi že skrajni Čas Ostali del „Zvezde" se bode prihodnjo pomlad tudi še olepšal. Da čaka tudi „godbeni pavilon" ondu temeljitega prenovljenja, ni treba še posebej povdarjati Olepšava hiš je letos precej napredovala — Nove stavbe) Na Tržaški cesti "so letos zgradili si nove hifte: M. Jevnikar, L. Vojević in F. Šelko, g A. Žabkar pa namerava v obliž,i tovorne ceste zgraditi prihodnje leto tovarniško poslopje. — Ljubljanica.) ki je od nedelje do četrtka narasla za poldrugi meter, in kaže še danes izvanredno visočino, upadla je od včeraj stoprav za 24 ena. — (Za jecljavce ) Zdravilni tečaj, kateri priredi Neumannuv zavod v Ljubljani in za kateri se je oglasilo že več udeležmkov, se začne te dni. Is ritzuih nam predloženih spisov posnemamo, da so najmerodajnejši strokovnjaki pripoznali Ncumannov način zdravljenja jecljanja jako racijonatnim in ga proglasili kot velik napredek na polju terapije jecljanja kar je potrdil slavni zdravnik profesor pl Levden v mlinu, nekdanji zdravnik ruskega carja. Nova oglasila se sprejemajo v nedeljo 23. in v ponedeljek 24 t. m. _ — (Premembe v učiteljstvu ) Gospod Jos. Levičnik v Železnikih je imenovan nadačiteljem istotam, g. Mihael Poklukar v Višnji gori uči teljem voditeljem v Hotičn, gdč. Tereza Fridrich v Kočevju za stalno učiteljico v Domžalah, g. Jos. Kostanjevec v Premu za nadučitelja v Litiji in učit. kand. g Vincencij Berce učiteljem voditeljem v Prežganjah. Naduoitelj g Ivan Zupane v Sta rem trgu je premeščen v Faro pri Kostelu, naiučitelj g. Matija Hiti iz Dobrniče in g. Auton Smrdel j iz Planine pri Vipavi v Orehek. — (Trbovljski občinski odbor) je svoji seji dne 13 t. m. sklenil uposlati prošnji za ustanovitev vseučilišča in nadsodnije v Ljubljani. Dotični prošnji odposlali sta se danes državnemu poslancu B e r k s u. — (Vodovod v Škofji Loki) V Škofji Loki nameravajo napraviti vodovod. Načrte je izdelal nadinžener gosp Žužek. — (Iz Tržišča) se nam piše: Letina se je še precej dobro obnesla. Slavni gorici „Malkovec" in „Bo nik* sta nam letos precej več obrodili, ko lansko leto. Kar se tiče, dobrote, dobi se marsikje • kaplja, jednaka *>5letniku. Gospndje trgovci, komnr je kaj za pristnega „dolenjca", le v naše gorice naj pride, žal mu ne bode! — (Iz Št. Vida na Dolenjskem) nam piše več davkoplačevalcev: Znano vam je morda, da 8^ sme naša vas nekoliko ponašati, kajti prištevali jo smemo mej večje. Imamo tukaj štiri duhovne pospode, več trgovin dosti dobrih gostilnic in 4razredno ljudsko šolo, katera je pa brez nadučitelja že od 18 aprila lb97. I., toraj že celih 18 mesecev in nekaj dnij. Zelo radi bi izvedeli vzrok, zakaj da se ravno z nami tako ravna? Kdo je temu kriv? Dvomimo, da bi nas bila ces. kr. dež. šolaka oblast tako pozabila, saj nas tudi slavna c. kr. davkarija nikdar ne pozabi, kadar ima od nas davkoplačevalcev kaj dobiti. Davke, prav visoke, in vse naklade brez uuovora redno plačujemo, zahtevamo radi tega tudi mi, da se nam naša šola uredi in da se nam nastavi na naši šoli zopet nadnčiteij. Gotovo bi tudi naši učitelji, kolikor je nam znano, radi imeli že šolo jedenkrat v redu. Ako bi se služba razp sala, gotovo bi bilo labko izbirati mej prosilci, kajti za službo v tako prijaznem kraja kakor je naša vas, jih 8'gurno ne bode manjkalo. Zakaj se torej to ne stori? Prosimo, da se nam stvar prej ko mogoče pojasni, zakaj in komu da se slnzba odprta brani. Za danes naj bode dovolj. Ako ostane ta glas vpijočega v puščavi, obrnili se bodemo na drngo pot, katera nas bode gotovo pripeljala da cilja. — (Žalostne razmere) vladajo v St Jerneju v Radvanju. Po letošnjem šolskem katalogu je bilo 60 otrok za š' lo najavljenih, izmej teh 46 Sloven cev in 14 Nemcev. Obiskovalo je pa šolo v zadnjem tečaju bolj redno samo 14 Slovencev in 2 Nemca, 32 Slovencev in 2 Nemca pa niti niso prihajali ali so vsaj prihajali tako neredno da se niso mogli klasificirati. Mnogi Slovenci rajši pošiljajo svoje otroke v sosedne, če tudi silno oddaljene šole n. pr. v Pernice, da se tam vsaj brati in pisati naučijo. Dne 16. avgusta 1898 je krajni šolski svet v Šsnt Jerneja zopet vložil prošnjo do okrajnega šolska g« sveta, da bi as slovenski otroci poučevali v slovenskem jeziku. A okrajni eolski svet v Marnbergu, kateremu predseduje gospod Zoff, je odgovoril, da slovenska šola v St. Jerneja ni potrebna. Prebivalstvo v St Jerneju živo čuti potrebo po slovenski ioli, a okrajni šolski svet v Marnbergu pravi, da ni potrebna . . . Ker že ŠentjernejakJ šolski svet več kot leto dni brenspešno rekurira na deželni eolski svet proti jednakim odlokom okrajnega eolskega sveta, je s»daj cslo zadevo poveril državnemu poslanca J Žičksrju. — (Učiteljske plače na Štajerskem) utegne deželni zbor — kakor nemški listi poročajo — v bodočem zasedanja agodno urediti, in sicer po osebnem razrednem načina, t. j. po starosti in službe nib Istih učiteljev Imeli bi učitelji po 700, 800 in 900 gld. plače, starostne doklads po 100 gld., opra viloe doklade po števila šolskih razredov in dra-ginske doklade v večjih in zdravilstveoih krajih. Naslov „podačtelj" se misli odpraviti in služili bi učite'ji le 35 let. Učiteljice bi dobivale le 80% plače moških učnih moči. — Štajerskih šol je bilo I. 1897. skupno 828; 235 z jednim, 227 z dvema, 157 s tremi, 105 s štirimi, 102 s pet in 2 s šestimi razredi. Celodnevni poduk je bil na 85% šol, poludnevni poduk le na 120 šolah. Z i šilo sposobnih otrok je bilo 191 088, obiskujočih 183.606, torej je le 7482 otrok ostalo brez šole. Učnih moči je bilo 2322. V Gradca pride na jedno moč 46 otrok, v Maribora samo 42, kar je najugodnejše. V šmarskem okraja pa pride celo 125 otrok na jednega učitelja, kar je najneugodnejše ]v celi deželi. — (Rimski tempelj) so našli v Spodnji Hajdini pri Ptuju. Iz raznih napisov se je dognalo, da je bil tempelj sezidan okoli leta 150 ali 160 p. Kr. in posvečen perzijskema boga Mitra. Na spomlad bodo s kopaniem nadaljevali, ker je upati, da se razkrijejo še marsikake znamenite starine. — (Nemška blaznost.) V „Reit*cnalgasse" v Gradca razložena je v prodajalnici za umetne slike podoba predočujoča Božjo Mater s spečim Sinom v naročji, ki drži v roki — modriš. Pač skrajna reklama za nemški plevel! Sploh st menda večje predrznosti pa tudi — bndalosti ni misliti. — (Razpisane službe) Mesto okr. sodnika v VIII. plač. razreda v K i a d ber ga, oziroma kje drogej. Prošnje do 3 0. oktobra 1 89 8. pri okr. sod. predsedstvu v Ljubau. — Pri drž. stavb, urada na Primorskem mesto inženerja z zi-stemiziranimi dohodki VIII. plač. razreda. Prosilci naj pošljejo prošnje z dokazi svoje prakse v stroj-nostavbeni stroki c kr. namestništva v Trst do 15. novembra. — K an ce i ij ske ga ofici jala mesto v I. razredu je razpisano v Črno melju. Plača IX. razr. Prosilci za to ali za mesto kancel. cficijala II. razr. morajo dokazati znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 9. novembra pri okr sod. predsedstva v Novem mesta. * (Zapuščina cesarice) Glavna dedičinja za pokojno cesarico Elizabeto je princesi o j a Gizela Bavarska. Dvor cesarice je že razpu ščen. Vsi slažnikt dobe razen svojih dednih deležev pokojnino do smrti. * (Trikrat oženjen.) Hišni upravitelj Josip Pirmer na Dunaju se je oženil trikrat, dasi je njegova prva žena, katero je zapustil, Še živela Druga žena mu je umrla, ne da bi bila ved*la, da ima njen soprog že soprogo. Tretja žena pa je to slučajno zvedela. Pirmer je bil na sodišču obsojen na šestmesečno ječo * (Od mrtvih ostal) Na otoka Mykonos v egejskem morju je zbolel neki mož ter nakrat navidezno umrl. Ko je stala rakev pred pokopom sredi cerkve in se je začela maša, je .mrtvec" na krat ostal ter se ves prestrašen oziral po jokajočih sorodnikih. Ljudje pa so drli iz cerkve kričeč: „Ve-domec! Vedomec!" No, mrtvec je zlezel iz rakve ter tekel domov. Sele čez dolgo časa so se upali sorodniki blizu. * (Drag zakon.) Hovard Gould, sin pokojnega miljonarja, se je oženil te dni z igralko mis Clemens. Ker so bili vsi ostali Gouldi proti taki zvezi in je oporoka očeta določala, da izgubi vsak člen družine, ki se oženi ali omoži proti volji drugih. 1 a svoje dedščine, je izgubil Hovvard Gould radi svoje poroke z igralko 5 milijonov dolarjev. Hovvard Gould pa tega prav nič ne obžaljuje, češ da ne pusti svoje žene niti za 10 milijonov dolarjev. Praktični amerikanski milijonarji znajo biti torej tudi idejalisti! Da vilm i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Zdravko Šmitek v Radečah pri Zidanem mostu 8 kron, nabrane po zvrŠenem občnem zbora bralnega društva — na prosti zabavi kot kazen slabih „ strel ia-čev", naloženo jim od gosp Kiissel na kot „generala Lavdona". Največ daroval je pa velikodušni in za to družbo vedno darežljivi aLavdon" sam. Bog in narod! — G. Grabrijan v Vipavi 6 kron, nabrala vesela družba v Vipavi v Grabrijanovom hramu pri odhodnici gdčne. Ljudmile. — G. Anton Pauser v Dolenji vas 2 kroni, ker se ni mogel udeležiti slavnosti povodom blagoslovljenja novega Šolskega poslopja v Dolenji vasi. — Skupaj 16 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalks in njih nasledniki I Za Prešernov spomenik v Igubjani: Gosp. Andrej Kmet v Cerkl|-»b 2 kroni 8 vin. na mesta v blagajno na g. Hribarjevem kegljišči. Živiol Knjitavnost. — .Učiteljski Tovariš" ima v št. 30 na-sledno vsebino: Dix<: Istrskemu učiteljstvo. — Občni zbor .Vdovskega učiteljskega društva". — Fr. Po-tokar: Spisje v ljudski šoli. — Vsstnik. — Uradni raspisi učiteljskih Hlužeb. — „Slovenieohe DichterV Že v prvi svoji številki so začele prinašati .Stimmen aus Bosnien" znamenito študijo Fr. Selaka o slovenskih pesnkili. V 11. številki čitamo jako elegantno pisan feljton o A. Aškerc n. Tudi več na nemški jezik prevedenih Aškerčevih pesmij je uvrščenih. — Bela Ljubljana. Valček po slovanskih napevih za glasovir zložil Viktor Parma. Založil L. Schvventner v Ljubljani. Plodni in neusahljivi naš skladatelj, nad katerega deli se ravnokar naslaja slovensko in sploh vie, glasbeno umetnost ljubeče ljubljansko gledališko občinstvo je zopet poklonil prijateljem domače, slovanske glasbe lepo kompozicijo, kateri je naš podjetni in vse podpore vredni zalagtttelj omislil tudi krasno vnanjo obliko. V labko izvršljivem okviru valčeka js skladatelj zvezal lep niz slovanskih napevov, iz katerih omenjamo posebno: „O mraku" (poleg motivov iz „Ksenije* io „Če b' sodov ne b'lo") v introdukciji, ,, Slovenec sem" in „Ce b' sodov ne b'lo" (valček); „Hej Slovani", (valček 2); „Pustna nedelja" in .0 mraku1' (valček 3); ,.Oj banovci" (valček 4) itd. Ugovarjati bi se dalo morda, da nekatere teh pesmi niso prav prikladne za valčkov tempo, a da Parma piše prikupljivo in tako. d« se njegove skladbe tudi labko igrajo, ker ne išče nepotrebnih, ab stružnih težav, je znano. Ne dvomimo torej, da se bode tudi ta njegova najnovejša skladba isto tako omilila po slovenskih glasbenih salonih, kakor poprejšnja njegova dela. Cena 11 strani j obsezajoči skladbi v vel. 4 obliki, katero diči prav krasna, umetniško v barvah izvedena čelna sli*a (personificirana „Ljubljana'1 in del ljubljanskega mesta z gradom) js 1 gld. 20 kr. Pri tej priliki opozarjamo glasbo ljubeče občinstvo na nekatere lepe starejše skladbe istega skladatelja, in pi na seznamek v Schvreotnerjevi založbi izišlih raznih muzikalij. Naj bi podjetni založnik našel prav obile podpore, da nas kmalu zopet razveseli s kakim novim izdelkom domače glasbe! Telefonična in brzojavna poročna Dunaj 22. oktobra. Danes opoludne so šli dva slovenska, dva hrvatska in dva malo-ruska poslanca „Slovenske krščansko narodne zveze" k minsterskemu predsedniku grofu Thunu, da se ž njim končno dogovore o oglašenih po-stulatih svojega kluba. Dan*) 22. oktobra. Nemški listi poročajo, da je grof Thun izjavil, d i ne misli zaključiti zased«nja drž. zbora in uveljaviti nagodbo s § 14. Dunaj 22 oktobra. Ztradi zadnjih iz grtdov, ki so se primerili v Trstu, hoče vlada ondotno policijsko moštvo pomnožiti in ustanoviti tudi nekaj novih uradniških mest, nirj njimi mesto drugega dvornega svetnika. Dunaj 22. oktobra. Upravno sodišče bo dne 14. novembra razpravljalo o pritožbi dr. Laginje in tovarišev radi občiusk h volitev v Pnlju. Dunaj 22. oktobra. Ruski minister zunanjih del se je danes dopoldne dlje časa posvetoval z grofom Goluchowskim, popoldne ob 2. uri pa ga je cesar sprejel v posebni avdijenci. Dunaj 22. oktobra. Dopoldne se je v parlamentu raznesla govorica, da sta zopet dve osebi oboleli za kugo. Po uradnih obvestilih je ta govorica popolnoma neosnovana. Tudi izmej včeraj obolelih dveh oseb ni še nobena umrla. Občna bolnica se je do 30. t. m. deloma zaprla, istotako Nothnaglova klinika. Merodajni krogi u p* j o, da se kuga ne razširi. Pariz 22. oktobra. Socijalni demokrat je so včeraj priredili meeting, pri katerem so se primerili veliki izgredi. Policija je socijaliste morala z orožjem razgnati. Več oseb je bilo ranjenih, mnogo aretoranih Narodno-gospodarske stvari. — (Dobavni razpis) Državno vojno mini-nisterstvo namerava si potom splošne konkurence zagotoviti volnenih odej za leto 1899. Io sicer potrebuje 13.000 zimskih odej, 16 600 letnih odej za konje po vzorcih iz leta 1889. Ponudbe se imajo doposlati najdalje do 17. novembra 1898 do 10-ure dopludne. Natančnejši podatki, tako razglas in ponudbene formularjs ns lahko vpogledajo v pisarni trgovinske iu obrtniške zbornice v Ljubljani. DOBRA OSPBŠMA KUCMHŽ ■■»♦cn'-J"** Juhu« snl»el» j« jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vnaka slab* mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V iavirnih steklenicah od f>0 vin. naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. Iidrur Mt«*kl*»nIčlce ae m Magicl-je«° «»»»«*lo m»J. ure popoludne v hotelu „Pri Mallču ' (Stadt Wien). (16»9) C. Kr konc. Neumann-av govorilni zdravilni zavod iz Gradca. (kjJF Zavod mej drugimi priporočajo: trgovinski minister baron Dl-Pauli. č. 6. dtthovscina, pp profesorji vladni svitiuk dr. Ad. Se h a u en st ei n , dr. Franc Miiller v (Iradcu, tajni svetnik prof. Fr. pl. Le y d en v llerolinu. v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 /; se usoja najbolje priporočati te (12«8—10) II lovsko sezono« Zunanja naročila se točno izvršujejo 6t. 88J066, f i » _ _ -j _ (1691—8) 2T mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1899. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sjađooi ! 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni IH74»., 1S77. in 1H7**. leti«. N morajo zglaeiti pri tem uradu v zapinanje tekom meseca, novembra t. 1« 2. Mladeniči, ki nimajo v Ljubljani domoviustva, naj s s-bc>j prineso dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne a'i pa bulue mladeniče smejo zglasit' Btarisi, varuhi ali pooblaščenci. 4 Oni, ki si mislijo izprositi kako v §fi 3 1, 32, 33 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnost.ij, imajo ah v mesec ii iaaau % /ir,l. IVbrii* vurfi I T * (»a podpisanemu uradu, ali pa m* j p>©i ne m- im «Fasi p. i as m **g ■* nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje, 5. Oni, ki žele, da s* jim dovtli stava zunaj domačega stavnega okraia. morajo ob priliki zglasitve izročiti opremljene pr<»«i«je. V takem slučaji je moči tudi istočasno zgladiti iu dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjenih ugodnost.ij. G. Zgladiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivaiočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojna mornar ce) in so še stavodolžni. 7. Ii<3or raiteiiinrl clolžiio«! t g' i k'i w * in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati h tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona. StavljeneO, kat-ri opusti predpisano zglasitev, Ce mu ni branila kuka nepremagljiva ovira, zakrivi so prestopka in zapade Loh7XO 7<:ot izdelek v ovratnikih, se dobiva v najbolj renomi- ^.v. moškim modnim manšetah in srajcah ranili prodajalnicah in trgovinah z iu platnenim blagom tu- ln I Na drobno l se ne prodaja Inozemstva. Na drobno f se ne prodaja i (495—8) Regisfrovana % M. JOSS & L0WENSTEIN9 O kr dvorna založnika PRAGA, VIL GI a s o v i r i i IKratki klavirHin PDm° HjV najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti (16115— V2) tvrdke Bratje Stingl na limiti j i In v Itnclf fii|iešti. in elegantni opravi iz orrenjene prve ln najvodjo klavirske tovarne a parnim Izdelovanjem po solidnih cenah in % desetletnim Jamstvom. Stari klavirji se jemljo v zameno. TTbiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Prnlah št. 27, poleg kopališča. d' biva se po najnižji ceni pri (8W^85) Andreju IVI a u er-ju v Zagorji ob Savi itajte podgane in miši z le gotovoSSSTtnO u'inkujofim h (1188*7) Om, neškodljivim za ljudi in domače živali. V skatljicah po 90, 60 iti 30 kr. proiUja trgovina K ii mmo I »V Iv " im'ii u v N«>veni ■n«**-.tii. \oIini« MrrdNlvo /oper Khnc1| Kaiser-jevili prsnili tataoi ^y*3CSf*\ notarsko poverjenih spričeval doka o,e OOw Xo(ov u p*peli pri ksutlln, hrip»*o* Mil, kHtaru, sMNllst>u)u. (1650—1) Cena zavojčku 10 kr. in 20 kr. sa V I.i u 1.11 mil se dobivajo v lekarni ,.|»rl sluteni orlu** pn železnem mostu in pri C. pl. Trul40« trgovina papirja in knjigoveznica v Ljubljani. (16.J4 — .'{) Proda se hiša v k-deri ae nahaja prodajalnica, gostija in prodaju tobaka, po ugodni ceni. Pogoje naznani posestnik J. C lSemsur v ftelesnlllili. (1609-3) Telefon št. 90. Telefon št 90. Slavnemu obćinatvu uljudno naznanjam, da s-ia dobil generalno zastopstvo iifcfntiovlfciie I. za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, Lovrano itd. ter da bodo točili ! originalno nlznsko pivo! caMBsssssB^OsTTTTOt^aa^nsssl bVbMBBbbVHBHI ■ S*S2£M±&*« iz te pivovarne, ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto, naslednji gospodje: Bilina <£ Kasch, -Pri roži", I*. Fantini, Gradišče, G. Frohlicli, .Pri slonu', Karol Koissor, - Pri Maliču", Ivan IYIay „Narodni domu; BssF^ TT stelslera.ica.il. ga bodo prodajali gg.: "•N IVI. Avanio, Wolfove ulice, Ivan Buzzolini- Špitalske ulice, IVI. Umbergar, Židovske ulice, Fr. Krapeš, „Narodna kavarna". Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih vzprejomam v av<>ji pisarni 5g v Šcienburgovih ulicah št. I. yfi Z velospoStovanjem (1610—2) l generalni zastopnik meščanske pivovarne v Piznu V ustanovljene 1. 1842 j%j ssV Naročila z dežele izvršujem točno, ""^ssi (v ki A ►58 A ►a< A A A ►X< ►a< ►X< A M SH M ►X< A ►a< A A }% M m A M I i M m Danes zvečer ob 8. uri žrebanje! (15*2- |8) 1 glavni dobitek 100.000 g C 2. glavni dobitek 25.000 | 3. glavni dobitek 10.000 1 X gotovini 20 »il'lolkov «»«lhllkH Dunajske srečke 150 n.j-Assr asojafa si uljudno naznaniti, da so došle tlOOOsti jesensko in zimsko sezono o oelihi izberi. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke, vrknih suhenj, zimskih s aken j s nepremočnih havelokov, sploh oseh narejenih oblačilnih predmetoo. 0iajoečja izbera pravih pariških i/i berolinskih damskih modelov: jopic, plaščkoo in plasten, jopic in plašeča za dekleta o poljubni velikosti in najmodernejših barvah. —Jlustrovani cenil^ zastonj in franko. (1599—s; Izdajatelj in odijovorui urednik: Josip Nolli. Laatuina iu tisk -Narodne Tiskarne".