St. 295
Trstg r petak 24. oktobra 1913.1
Tečaj XXXVI
i*
IZHAJA VSAK DAN
tedt ob nedeljah fn praznikih oh 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj.
Posamične Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mnogih Sobakarn&h v Trsta in okolici, Gorici, Kranj u, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-Ifiini, Dornberga itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 .t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZijivo v Trstu.
mm
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je močlm
NAROČNINA ZNAŠA
K. celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava n. ozira.
Viniaia* mm n«MJak» UImJ« „EDISOSTI" ttaa« i M Ut« Kron WO, sa p«l l*u Krom HO.
Vsi dopisi naj ee pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rskoplsl •• se vrafiaja.
Naročnino, oglas« in reklamacgeje pošiljati na upravo lista*
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Naredal dea). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODILA. Lasteih konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ali ca
Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranllnltnl ra?un Štev, 841-652. TELEFON SI tl-57.
Poslanska zbornica.
Rusinska obstrukcija se nadaljuje. — Sturgkh ali parlanent? — Izseljeniški Skandali v proračunskem pododseku.
DUNAJ 23. (Izv.) Začetkom današnje seje poslanske zbornice se je vršilo glasovanje o predlogu za davek na avtomobile. Predloga Je bita sprejeta v smislu odseko-vega sklepa. Nato se |e pričelo drugo čitanje o predlogi glede totallzatorskega davka. Govorniki so govorili jsko kratko, a zbornica se je |ako varala, ako je mislila, da se ji posreči končati debato še tekom današnjega dne. Vsted malomarnosti t. zv. delovnih strank je bil namreč lzvol|en za glavnega govornika rusinski poslanec S i n g a i e v i č, ki je porabil to priliko za dolgotrajni ob-strukcijskl govor. Tako se Je vršila tudi današnja seja zopet v znamenju rusinske obstrukcije in v parlamentu bi blio zelo dolgočasno, da niso prihajala iz proračunskega pododseka, kjer se nadaljuje razprava o izseljeniških Škandalih v Avstriji, vedno nova senzačna razkritja, ki so vzbujala veliko pc zornost.
Koncem današnje seje se je razpravljala jako interesantna afera iz naših slovenskih pokrajin. Kakor znano, Je bil I. 1911 ob priliki državnozborskih volitev izvoljen v ptujsko-lipniškem okraju v ožji volltvi poslanec M a 11 k. Mallk je že tako| po skli canju poslanske zbornice vložil nujni predlog, v katerem se Je obširno pečal z razmerami v tem okraju, kjer so stale za časa volitev v službi „Nationalverbanda" ne samo avtonomne oblasti, temveč tudi vlada in uradi, ki so podpirali kandidaturo nemškega nacijonaica Rauterja proti Maliku, Ta nu|ni predlog pa Je prišel šele danes na vrsto in poslanec Malik ga je obširno utemeljeval. Tekom svojega govora je vehementno napadal ptujskega župana Ornfga, Justičnega ministra dr. Hochenburgerja in pa korupt-nost „ National verbanda*. Malikov govor Je vzbudil na nemških klopeh tako nervoznost, da so Nemci kar drug za drugim zapuščali dvorano. Seveda pa Je Imel Malik zato v Slovanih zelo hvaležne poslušalce.
Vest o nameravani demisiji Stiirgkhovega kabineta, o kateri smo poročali že včeraj, se Je pojavljala tudi dines po zbornici, pridružila se |i je sedaj še vest o eventualni odgoditvi ali celo razpustitvi poslanske zbornice. Splošno se poudarja, da do ene od teh eventualnosti mora priti, če Rusini ne ustavijo svo|e obstrucije proti finančnim predlogam. V<ada je danes nadaljevala svoja pogajanja z Rusini in |lm obljubila, <la jim predloži že tekom prihcdnjega tedna svoj načrt glede volilne reforme za gallški deželni zbor. Od te predloge bo odvisno, ali bodo Rusini nadaljevali v parlamentu z ob-strukcijo ali ne. Če bi vs traja'i pri svoji taktiki, hoče|o poslanci najprej poskusiti z akcijo, ki naj bi stremela za tem, da se stre ruslnsko obstrukcijo šiloma. Med posameznimi strankami se že vrše tozadevna pogajanja, ker Je faktično za poslance skrajno težavno in nerodno, da je usoda druge poslanske zbornice prepuščena mali parlamentarni skupini, ki danes situaci|o skoro popolnoma obvladuje. Udušen|e rusinske ob-strukcije |e tem nujnejše, ker bi se vlada tako rada odkrižala parlamenta in sicer s tem, da ga odgodi ali pa tudi razpusti. Nekatere stranke so faktično predvsem za izvedbo tega načrta, a na drugi strani se de-
ln|e na padec S.iirkhovega kabineta in vstajenje novega Bienerthovega kabineta.
V naslednjem podajamo sejno poročilo:
Na mesto poslat:ca Concija je bil izvoljen za predsednika zbornice poslanec M a 1 f a 11 i.
Po sklepnem govoru posl. T o n e I -I i J a se je pričelo glasovanje o davku na avtomobile, nakar se je pričelo drugo čitanje predloge o davku na tota!izater|e.
K predlogi o davku na totalizaterje Je govorilo več govornikov, nakar je bila debata zaključena in izvoljen za generalnega contra-govornika rusinski poslanec Schillng-SingalevlČ, ki |e govoril 37s ure in končal svoj govor šele ob 5 popoldne. Ko se je še poslanec K o I e Š a oglasil k stvarnim popravkom, je bila razprava prekinjena. Glasovanje o davku na totalizatere se vrši jutri, nakar pride na vrsto razprava o davku na šampanjec.
Koncem seje Je utemeljeval poslanec Malik svoj nujni predlog glede volilne zlorabe v Ptuju.
Prihodnja se|a Jutri.
IzseljeniSki Skandali v proračunskem poodseku.
DUNAJ 23. (Izv.) Proračunski pod odsek (e danes nadaljeval razpravo o iz seljenilklh škandalih v Avstriji. Danes sta bila navzoča v podseku tudi deželnobrambni minister G e o r g i in general C z a p p iz vo|nega ministrstva. Glavni predmet današnje razprave Je tvorilo vprašanje, če Je širši Javnosti neznani Giunhut našel pri oblastih, katerim Je že pred par meseci predložil svoja razkritja o „Canadian Pacific", dovol| upoštevanja ali ne in pa vprašanje, ali so vesti, da se |e Giiinhuta celo odvračalo, resnične ali ne.
Ministri so komaj odgovarjali na razna |im stavljena vpraianja, a poslanci tudi danes niso bili z odgovori zadovoljni, ker so se ministri izogibali baš na|kočl|ive|-ših vprašanj, n. pr.: ali ima|o ministri na razpolago točno ovadbo, ki obtožuje nekega visokega funkcionarja v trgovinskem ministrstvu in ali so državne oblasti res omalovaževale Grunhutovo ovadbo I Zelo značilen (e bil odgovor trgovinskega ministra dr. Schusterja, ki Je izjavil, da se Gruahut trgovinskemu ministrstvu ni zdel kompe-tenten, da bi bil upravičen, vtikati se v to afero.
Obširno se |e tudi razpravljalo v ulogi ki Jo Je Igral bivši dvor. svet. v trgovin skem ministrstvu, baron We(chs-GIop, varovanec krščanskih socljalcev, o katerem Je sedaj dognano, da |e bil kot vodja pomorskega oddelka podkupljen od Austro-Ame-rlcaue. Razprave se danes še niso končale In se nadaljujejo v torek.
V nasledn|em podajamo poročilo o poteku današnje se|e v proračunskem pododseku:
Navzoči so ministri H e i n o l d, S c h u-ster, Georgiln zastopnik vojnega mi nistrstva general Czapp.
Posl. Friedmann Je stavil trg ministru celo vrsto vprašan) o zadevi stikov Austro-Amerlcane z baronom Wetchs-Glonom in o aferi Giuihut.
Sekcijski šef Riedl |e Izjavil, da hoče Austro-Amerfcano tako) obvestiti o zahtevi odseka, da na| se predloži Weichs- Glonovo pismo na Austro-Amerlcano.
PODLISTEK,
Norec vojvodinje,
Florentfnska novela Erneta FEemina.
„Madonna Clarissa," je vprašal nekega dne Alessandro zasmehovaje, „veste- 11, kateremu zlobnemu slikarju Je padlo moje obličje kakor žrtev?"
Nikdo se ni upal govoriti pred Clarisso o tej sliki.
„Nu, v palači Peruzzi, živi nekdo, če-gar čopič mi ni dobrohoten. Z rogastim nosom, z zelenimi očmi zmaja, s peroti netopirja in zlatimi luskinami po telesu me Je predstavil."
Clarissa se je prestrašila.
.Vas," je nadaljeval Alessandro prežeč, „je naslikal dražestoo. Ne grbančite čela proti meni, vi ponosna. Ali šepetajo si po mestu, da vas je naslikal, kakor da mu vaša lepota ni nikaka tajna. Ne hudujte se preveč na reveža: bol ljubezni mu je ugasnila luč v glavi — tako govore — In od onega jutra, ko to ga videli v stolni cerkvi klečečega pred vami, mu ni glava več v redu. Da me prav razumete! Ne da bi nsu ne privoščali več te glave, ali za čelom isui
stoji slab svetovalec. Na|pre| Je razžalil mene s teir, da vam |e priznal svo|o ljubezen; potem |e bil on povodom, da se raznašajo po mestu nasveti za upor — kajti slika n|e gova predstavila v vaši podovi Florenco, k da Je — govore — padla v mo|e roke, v roke tirana 1 In tretjič, kako bi mogel Jaz dopuščati, da podobo vo|vodinJe izroča zijalom ? I
Ako bi bil Jaz tiran, bi zadoščalo, da mu dam puščati kri na vratu, in ozdravljen bi bil od njegove nespametnosti. Tako pa vzbuja le sum v meni, da si je tu zopet zarota nadela varujočo obleko blaznosti, kakor Je 2e mnogokrat storila, od Bruta starejega, ko Je zamišljal Tsr k vincem prokletstvo 1 Hotel bi, da dečko dozna za to moje mnenje in da bi me ne silil k porabi sile."
„Če se dečka bojite, potem izženlte ga 1" |e odvrnila Clarissa. ,Da Je mene razfaiil, naj vas ne briga — Jaz si fe sama preskrbim svojo pravico.*
Zdela se je mirna, ali obraz je| |e gorel.
Brambni minister Georgi je odgovoril, da |e vojno ministrstvo Giiiahutovo ovadbo tako| izročilo konmpetentnim oblastim s prošnjo, naj uvedejo preiskavo in sporoče rezultat vojnemu ministrstvu. Sicer stoji vojna uprava na stališču, da se akti principijelno ne predlagajo, vendar pa je pripravljeno k ustmenim podatkom. Vojni minister sam ni G iiuhuta nikdar spre|el, brambno mlnistrvo pa je prejelo samo prepis ovadbe.
General G z a p p je izjavil, da je vojno ministrstvo začetkom meseca maja dobilo celo vrsto Gruahutovih ovadb o protizakonitem postopanju Izseljeniških agentov, ki škodu|e armadi. Vojno ministrtvo le izročilo ovadbo kompetentnim oblastim. G iiohutove ovadbe so se vedno nadaljevale. Ko |e izšel dne 7. oktobra v „Neue Zeitung" članek „Kralja Balllna agenti", v katerem se Je govorilo o Griuhutu kot zaupniku vojnega ministrstva, je vojno ministrstvo zahtevalo, na) se Oruahuta o tem policijsko zasliši. Vojno ministrstvo mora odločno protestirati proti temu, da bi bil Gruahut njegov zaupnik.
Na neko Frledmannovo vprašanje je frg. minister Schuster odgovoril, da so poročila o koncesijski podelitvi družbi „Cana-dian Pac'fic" samo ostra kritika cele akcije In sfc?r kritika moža, ki nikakor ni zato kompetenten in zato njegove ovadbe tudi niso mogle biti povod za uradno preiskavo.
Notranji minister Je izjavil ca neko vprašanje, da se zasledu|e sedaj tudi delovanje agencij drugih družb. Neka{ plsaren je že zaprtih, pisma zaplenjena in izročena deloma sodišču. Seveda ne gre tu za kako enostransko postopanje proti „Canadlan Pacific", ampak proti odpravi zlorab pri vseh parobrodnlh podjetjih.
Trgovinski minister dr. Schuster Je Izjavil, da subjektivna nazlranja Grunhuta nikakor niso primerna zato, da bi kompromitirala funkcionarje, kakcr sta sekcijski šef Rledi in minlsterijalni svetnik dr. Kavtsky
Na vprašan|e posi. Ellenbogna je odgovoril minister Georgi, da večina vojaških obvezancev man|ka Iz Dalmacije, ki pa se navadno vrnejo, kakor hitro kaj zaslužijo. Za Dalmacijo pride Gal!d|a, potem Bukovina, Koroško, Kranjsko, Štajersko, Primorje in Moravsko. Prihodn|a seja se vrli 28. t. m. Ogrska reprezentantska zbornica. Opozicija pride zopet polnoštevilno v zbornico.
BUDIMPEŠTA 23. (Izv) V ogrskih parlamentarnih opozici|ona!nih krogih se vnovič lansira vest, da se dunajski dvorni krogi pripravljeni Žrtvovati grofa Tiszo, kakor hitro bodo brambne reforme pod streho.
Danes popoldne se je vršila konferenca predsednikov opozidjonalnih strank, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da opozlci|a opusti svojo dosedanjo pasivno taktiko in se udeleži prihodnje zbornične se|e, ki se bo vršila v soboto, polnoštevilno. Opozicija se Je odločila zopet za na|energlčne|šl bol proti sedanji vladi in namerava že v soboto razkriti v parlamentu vse dosedaj še neznane koruptne sfere nekaterih članov vlade, predvsem afere grofa Tisze. Opozicijonalne stranke se trudl|o, da dobe tudi socijaliste za svoj načrt, da naj se priredi v soboto veliki demonstracijski obhod po mestu prot' grofu Tiszl.
Dvoboj radi afere „Canadlan Pacific".
DUNAJ 23. (Kor.) Poljski poslanec vitez Teimayer je pozval izdajatelja vsepclj-skega lista „Slovo Polskie", Vasiljevskega, ki mu je očital, da je kompromitiran vtftri „Canadlan Pacific0, na dvoboj.
Cesar Viljem v Konopištu.
DUNAJ 23. (Kor.) Cesar Viljem je prispel danes ob 8 45 dopoldne v lovski grad KonopiŠte in ostane gost prestolonaslednika Frana Ferdinanda.
Angleško-ameriška rivaliteta radi Mehike.
BERLIN 23. (Izv.) Vsled dogodkov v Mehiki je prišlo med ameriškimi Združenimi državami in Anglijo do velikega nespcra-zuml|en|a. Ameriške politične kroge |e zlasti neprijetno dimilo dejstvo, da je novoimenovani angleški poslanik v Mehiki, sir Carden, izročil svoje pooblastilno pismo predsedniku Huertf, ki se je dan poprej celo proklatniral za diktatorja. AngleSkemu poslaniku tudi zamerjsjo, ker |e v nekem inteiwlewd Izjavil, da politika Unije napram Mehiki ni pravilna, ker temelji na napačnih premhah. Amerikanci nasprotno očit?jo Angležem, da ne poznajo razmer v Mehiki. Uoi|a je z ozirom na angleško postopanje v mehikan-skih dogodkih, obvestita sedaj londonsko vlado, da hoče postopati proti Mehiki popolnoma samostojno.
V berlinskih dlplomatičnlh krogih se zatrjuje, da je Iskati vzroka nesporazumljenju med Anglijo in Unijo zgolj v trgovski rivaliteti obeh držav. Angleški in ameriški kapitalisti so v veliki meri Interesitani za izkoriščanje velikanskih rudnikov in bogatih mehikansklh zalog olja.
Spopad med Srbi In Bolgari. BELGRAD 23. (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Glasom uradnih poročil so se morali Bolgari, ki so včeraj nenadoma napadli srbsko utrdbo Božidarico in jo zasedli, zopet umakn ti. Srbi niso imeli nobene Izgube.
Rusija in Turčija.
CARIGRAD 23. (Kor.) Iz dobro Informiranih turških krogov se poroča, da so se pogajanja, ki so se vršila med Džavld pašo in ruskim poslanikom Oierscm o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki Interesiralo obe državi, končala s popolnim uspehom. Pogodba bo podpisana že v par dneh. Katastrofa v premogokopu pri
Dawsonu. DAWSON 23. (Kor.) Wolffov urad poroča, da |e v premogokopu pri Dawsonu v Novi Mehiki nastala eksplozija, ki je zasula okoli 200 delavcev.
DAWSON 23. (Kor.) Vsled eksplozije v tukajšnjem premogokopu |e zasutih 130 do 150 delavcev. Dosedaj so lih rešili Šele 5. Rešilno moštvo skuša prodreti v rove in upa, da reši vse delavce, ker |e v rovih dovol| zraka. _
Zopet - berehtolijada I
Kadar hočejo Tržačani govoriti o kom, ki jih je že nakurll vseh vrst — pametnih, označajo ga za „Bertolda". Nakurll jih [e že toliko, kakor Benoldo — tako se glasi tržaški rek. Daleč proč cd nas pa je misel, da bi Tržačani mislili pri tem na avstrijskega — Berchtoida, našega predi vnega ministra za vnanje stvari .. Saj so Tržačani govorili o Bertoldu že popred, nego
„Clarissa I" se |e vzradostii Raffaeilo popoldne istega dne in skočil pokonci, še predno je vstopila. „Blagoslovljen tvoj prihod, izpoenai sem te po ponosnem iumenju tvoja kril Glej, vedel sem, da prideš. Jaz
sem te privabil semkaj s sito svoje Želje, In seda| si tu in pozdravljam te s solzam' veselja ia
Stopila |e na prag, ni se tore| motil. Toda n|e oko je obviselo na sliki, ki jo |e zadela v globino notran|osti. Nje čelo |e gorelo v plamtečem ozlovo!jen|u in nema solza se |e pojavila v n|e očesu.
„Kako si mogel to hoteti ?" (e zaklicala, tresoča se.
„Ne huduj sel" Je prosil. .Zgodilo se Je v spoštovanju in po sili. Nikdar ga nisem videl, ali vedel sem. Ni razloga za Jezo, ako le spoznaval v tem silo moje ljubezni; kako bi mogla le dal|e tajiti, da si bila meni usojena, ko sem si te tako popolnoma prisvolil ?"
„Raffaeilo — Is tebe govori blaznost In blaznost je vodila tvoj čopiči" Stala Je tu kakor omaml|ena.
»Gotovo, norec sem. Ti pravil to I-|e odgovoril mirno, .in vendar Je slika vele-pomenljiva. Nlkdo Je ni videl razun mene, tebe in starca. Temu pomen|a Florenco, ki Je postala plenom Alessandra; tebi sem |o naslikal, da vidiš, kako se kaznuje Izdajstvo, ki si Je zagrešila na najini IJubezn^Jn zame ia zate ima le tretji smisel — spoznal naj to mo|o veliko ljubezen! Razkroja naj ti srce, ta slika — ali ne dela tega ? Blaznost,
menil ti, le bila, da sem zrl s notranjim očesom, kar je bilo zakrito vnaojemu — razlagaj si to, kakor moreš. Reci, da sem slikar, ki pogaja iz potez obličja fn iz gub oblačila. Gotovo: ako ne bi bil slikar, kako naj bi bil našel formo in barvo? Alt, kako čudovita in nevacljlva mora biti moč, s katero sem prodrl v tvojega bltstva bitstve-nostl Kako popolnoma te moram zajemati in umevati 1 In take ljubezni ne more občutiti in ti nuditi noben smrtnik — razun mene, Raffaella 1"
Govoril Je hlastno, udano, s sklonjenim obrazom, ki ga |e ožarjal neki blag si(aj; vendar Je prihajala iz velik h črnih oči, s katerimi Jo je gledal, neka posebna moč, ki je Clarisso kakor prikovala na prag. Nerazrožljlvo globoko, sanjavo-nežno nagne-nje je govorilo Clarisii iz njih, kakor da jo hoče preplaviti s tem pogledom, polnim mistične, podjarmi jajc če sile. Ta sila |e zavzela vso dušo tega moža, ugasnila luč njegove zemske pameti la je vzdrarnila za to čudotvorno, nadčutstveno izprevidnost In zmožnost. Ona, le ona, ga je napolnjevala. Ostali svet je zatonil poleg nje, kakcr v senco, v tenčice nerazumevanja, brezvredno — v noč. Ona ediifa mu Je svetila v te| noči razuma, kakor svetlobna pojava ob-JasnJenega telesa....	(Dalje.)
^udU li.
.EDINOST" št. 295.
V Trstu, dne 24. oktobra 1913.
t
Je bil Berchtold m alster. Ni fo-e! nlfcikč kcicdtece med tržalkfm malopridnežem BertoidJin in dunajskim Berchtoldom.
Ali naša avstrijska diplomacija Je pa le BertJldo, ki jih |e nakuril že vseh vrst. Toliko ia takih, da smo bili v trdni veri, da nas ne more več presenetiti z ničemer. Kriva !e bila ta naia vera. Presenetila nas |e vest, da so na Dunaju vznemirjeni In da groze s komplikacijami vsied vesti, da Je srbski general Božanović izjavil, da ne bo možno, da bi srbske čete že v 8 dneh zapustile albanski teritorej, da bo marveč umikanje trajalo vsaj 14 dnijj In to svojo izjavo da je srbski general podkrepil, sklicevsje se na slabo vreme in vsied tega tudi slabe poti.
Kdor je kedaj videl Albanijo, kjer nedostaje vsacih občil in zvez. in tiste teritorijalne težave, ki onemogočuje vsako hitro obveičaafe po par dni v gorovju oddaljenih čet, bo priznaval rad, da iz|avi Boza no vida ni odrekati stvarnega opravi-čenja.
Pa tudi da ne bi bilo temu tako, bi morali vpraSati: kolika razlika je za avstrijske interese, ki Jih naši Berchtoldi v Albaniji — ne varujejo, v tem, da Srbi ne zapuste albanskega teritorija že v 8 dneh, ampak iele par dni pozneje ?! Zato naj bi prišlo do novih komplikacij, do novega vznemirjenja, — to naj bi bil casus belli ? 1
Najenostavnejša človeška pamet pereče, da glavno je to, da Srbi zapuste albanski teritorij in da Je vprašanje drugega reda, aH se to zgodi par dai poprej, ali pozneje. Drugače gospodje na dunajskem Ballplatzu. Ti s d nestrpni, ne morejo čakati In vstra-jajo pri svojem 8dnevnem roku tako neizprosno kakor Sekspirov Sejlck v .Beneškem trgovcu" pri svoji zahtevi po fantu mesa!
Kakor da se ima ravno v teh osmih dni določiti usode bodoče Albanije: ureditev nje uprave, ki danes niti še v povojih ni, gradnja cest in šol, izvolitev novega vladarja I O bože moj, koliko vode poteče še po avstrijskih rekah, koliko diplomatskih not bodo Še pisali Berchtoldi in njihovi nasledniki, predno zadobi bodoča Albanija le naj primiti vneje pogoje za redno državno življenje 1
Nal Berchtcld pa se kapriclra ravno ca rok 8 dni, pa če bi morali radi te kaprice srbski generali, delati — čudeže 1 Da vsakdo poreče, da je to kaprica — in zelo srborlta in nevarna kaprica —, ali pa, poseže po drugI alternativi: da je tu namen, ki nas mora vnovič kompromitirati pred Evropo kakor eJement vznemirjanja — kakor element, ki noče, da bi prišla balkanska kriza do pomirjanja.
Mari res tako preobilujemo na simpatijah pri drag h narodih in državah, p o-sebno pa tudi na zaupanju v naše poštene namene, da bi si mogli bre?. Škodi In brez potrebe prlvoščati take — berehtolijade?!
Menimo, da ne in da bi morali marveč biii skrajno previdni, da ne bomo z neprestanim rožljanjem s sabljo in groženjem s komplikacijami radi malenkosti, k! so res brez pomena za končno ureditev balkanskega vprašanja — vzbujali v svetu domneve, da nas ne vodi toliko skrb za lastne interese, kolikor tisto naše tradici-| o n a 1 n o nepovoljno razpoloženje proti balkanskim narodom, a posebno še proti Srbiji!
Meni;! bi mi, da bi bilo že dovol| z be. chtolijadami ca Balkanu in da |ih veliki interesi avstrijskega prebivalstva ne bodo megli več mnogo prenašati I
Državni proračun.
i.
Po vseh onih nesrečnih dogodkih, ki so splavili avstrijsko narodno gospodarstvo nara snost na rob pogube, Je bilo za avstrijsko vlado pač res nekoliko kočjivo, da bi bila stopiia pred državni zbor s proračunom, ki ns{ bi bli pikrii vse one velikanske svote, ki jih Je btlo treba za takozvano „vojno pripravljenost", a poleg tega ie vse one zahteve, n katerimi prihaja vojaška uprava in ki so baje potrebne za to, da se obrambna sila države dvigne na ono višino, ki Jo zahtevajo razmere in tok Časa. Davkoplačevalec je Izmozgan do skrajnosti, trgovina in! ročilo, ia da bi bili vladi prav tako ljubi industrija izkazujete tak primankljaj, da ga! oni proračunski provizoriji ali celo § 14., ne bo mogoče popolnoma pokriti še dolga kakor so |ej biii doslej, ko bi ne bila prav leta; a vlada naj bi prihajala z novimi, naravnost nezmagljiviral zahtevami, ko nima si*) za najpotrebnejše dovoljnih sredstev, fcafcor n. pr. za zboljšanje gmotnega polo-
žujd uižavnega uradnišUa in uslužbenstva. Zato je bilo treba najti nekak izhod iz te zagate, in vlada ga je našla in ga Je Imenovala — „kalenderreform".
DosedaJ se je namreč pričenjalo državno upravno leto 1. Januarja vsakega leta, kar je pač popolnoma umljivo, saj je to začetek solnčnega leta In sploh di ž pijanskega leta. To leto velja vsem |avnim uradom, a prav tako tudi vsem zasebnim institucijam in posameznikom, in bilo Je doslej tudi prav dobro za državno upravo, dokler Je bilo državno gospodarstvo vsaj kolikor toliko še v redu. Izprememba, reforma „koledarja" Je nastala tako nujno potrebni Šele sedaj, ko Je voz državnega gospodarstva obtičal tako globoko v blatu, da ne more nikamor več naprej in |e treba počakati, da se blato osuši okrog njega in razpade v prah; potem se bo morda voz le dal premekoJti. V Šestih mesecih morda blagodejno solnce pozabljivosti le osuši pot, in potem se bo dalo naložiti zopet novih bremen.
Avstrijska In ogrska ter skupna vlada so se domenile, da odmaknejo začetek novega upravnega leta za pol leta, tako da se prične namesto dne 1. januarja, iele 1. |u-llja 1914. leta in bo trajalo potem do 30. junija I. 1915. Pravega vzroka, ki smo ga navedli ml zgoraj, seveda vlada ni povedala, temveč utemeljuje svoj ukrep z najrazno-vrstnejšimi razlogi
Tako pravi, da imajo tudi druge države uvedeno državno upravno leto, ki se ne sklada s splošnim državljanskim letom. V Angliji se začenja državno pravno leto 1. aprila in to že od I. 1885. sem, v Nemčiji pa od I. 1877. Ravno tako državuo upravno leto Je uvedeno„tudi v večini nemških držav, na Danskem, S?edskem, Norveškem, Romunskem In Japonskem. Dne 1. Julija se pričenja upravno leto v Italiji od I. 1884, na Španskem, Portugalskem, Združenih se-veroamerlšklh državah od I. 1884. Do I. 1863. je bilo v Avstrijo upravno leto staro, dne 1. novembra začenjajoče vojaško leto. Vzrok tej razlisi med državnim upravnim In splešaim državljanskim letom pa da je potreba, da se sklada državno upravno leto s j parlamentaraim zasedanjem.
Tozadevno vladno poročilo poudarja I prav posebe|, da je ta izprememba tem po-j trebnejša, ker Je proračunavanje državnih izdatkov in prejemkov tem nezanesljivejše, čim daljša Je ona doba, ki leži med preračunavanjem in novo upravno dobo. Pripravljalna dela zahtevajo veliko časa in je bilo treba pri nas za to najmanj pet mesecev, od anrlia do septembra. Ker ima parlament meseci julija in avgusta počitnice, je.mogoče predložiti proračun parlamentu šele v jesenskem zasedanju, a parlament Ima potem do 1. Januarja premalo časa, da bi rešil proračun, zlasti zaradi božičnih počitnic In pa tudi zato, ker morajo v tem času zborovati tudi deželni zbori in delegacije. Z ozirom na vse to Je tudi avstrijski državni zbor od leta 1865. dalje samo štirikrat pravočasno rešil državni proračun, vsa druga leta pa si Je državna uprava morala pomagati z začasnimi proračuni. Na Ogrskem je bil v tem času državni proračun rešen pra-9o5a?no samo devetkrat.
V avstrijskem državnem zboru se je že leta 1879. in potem 1884. sprožila misel, da bi se pričelo upravno k to ob drugem času, a stvar se ni dala preurediti, ker se |e protivila ogrska vlada, prav tako pa tudi skupna vlada. Leta 1910. je državni zbor prtom resolucije iznova pozval vlado, da naj določi začetek upravnega leta na dan l.apria ali 1. Julija. Vlada se je na podlagi te resolucije začela ponovno pogajati z ogrsko In skupno vlado, in ta pogajanja so imela ugoden uspeh. Vse tri vlade so se odločile za 1. dan Julija, to pa zato, ker finančno ministrstvo do 1. |anuar]a lahko izgotovi proračun in ga potem meseca januarja ali začetkom februarja predloži državnemu zboru, ki Ima do prvega Julija 4 do 5 mesecev časa da ga reši.
Z ozirom na to izpremembo je sedaj vlada predložila državnemu zboru le polleten proračun, za čas od 1. januarja do 30. Junija 1914. I.
Priznavamo, da Je stvar, ki Jo Je ukrenila vlada v zadevi preuredbe državnega upravnege leta, sama na sebi prav dobra in da Je bila tudi v resrfci nujno potrebna ; toda prav tako smo pa tudi prepričani, da za to preuredio ni bila prav nič merodajna ta mejna potreba, ki jo poudarja vladno po-
seda) tako nujno potrebovala tega tako kratkega, a vendar vsaj šestmesečnega odloga, da se izvleče iz Škripcev, v katere jo je spravila brezglava državna vnanja poli-
tika. To je bil edini povod tej izpremembi, ine pa potreba, da bi drža7ni proračun reševal pravočasno, ali pa celo, da bi se lz-i polnila tozadevna želja parlamenta.
Vlada je v svrho te premembe torej 'predložila državnemu zboru polleten proračun, od 1. Januarja do 30. Junija I. 1914., o katerem izpregovorimo obširneje. Ni pa povedala vlada, kako misli za prihodnje novo upravno leto. Pa menda vendar ni dobil birokratski šlmelj naenkrat toliko do sedaj še neopažene živahnosti, da bi pripeljal po novem letu na parlamentarni trg že kar popoln proračun za leto 1914.-15. To bi bilo nekaj nezaslišanega, ko so vendar dosedaj koma) in komal skovali polletni proračunček do 30. junija. Če se pa v resnici zgodi to, no, potem pa res verjamemo, da doba čudežev še nI minila 1
Nekoliko statistike.
n.
Renflkoli v posameznih poklicih.
Včeraj smo navedli splošne Številke o naselitvi renjikolov v Avstriji s posebnim ozirom na naše Primorje. Danes pa naj podamo podrobne številke o renjikolih v posameznih poklicih, ki |ih razdeljuje uradna statistika v štiri velike skupine, kakor je bilo razvidno tudi že iz včerajšnjega našega sestavka. Uradna statistika razlisuje osebe, ki so zaposlene v poklicu, In one, ki niso zaposljene (rodbinske člane itd.) in tako se skuono število renjikolov 79 062 deli v 42.422 (29791 moških in 12631 ženskih) zaposijenih, 36.640 (12.130 moških in 24.510 ženskih) pa nezaposljenlh.
Po posameznih poklicih pa se dele takole:
A Poljedelstvo, gozdarstvo ia ž njima zvezani opravki.
I.	Poljedelstvo, žlvinore|a in vrtnarstvo: 7557 (4301 zap., 3256 nezap.).
2 Gozdarstvo, ž n!im zvezani opravki, lov: 1022 (456 zap., 566 nezap.).
3.	Ribištvo: 428 (153 zap., 275 nezap.). Hišno služabništvo: 187(185 zaa, 2 nezap ).
Skupaj v tej kategoriji !>OOT (4910 zap., 4097 nezap.).
B. Industrija in obrt.
4.	Rudarstvo, plavži: 578 (265 zap., 313 nezao.).
5.	Kamen in prst: 4487 (2223 zap., 2264 nezap.).
6.	O 3 čelo vanje kovia: 2624 (1286 zap., 1338 nezap.).
7.	Izdelovanje strojev, parnih kotlov, orodja ia fnsirumentov: 1817 (813 zap., 1005 nezap.).
8.	fcmičoa industrija : 943 (410 zap., 533 nezap).
9.	Stavbna obrt: 10 7S7 (.»-i iO zap., 5347 sezap.).
Na Du3aJ jih odpada 522 (296 zap., 226 nezap.), na obmejni p«s, torej G:ri5ko in Južno Tirolsko, 1544 (666 zap., 878 nezap*), Da ostale pokrajine, med njimi Trst. ki o3Č preživl|a največji del, pa 8721 (447S zap., 4243 nezap.).
10.	Osrednje naprave za razsvetljavo, dobavo in prenos sile, vodovodne naprave: 637 (234 zap., 403 nezap ).
II.	PoligrafIčna obrt: 677 (351 zap., 326 nezap.).
12.	Tekstilna industrija: 2414 (1544 zap., 870 nezap.)
13.	Papir in usnje: 906 (467 zap., 439 nezap ).
14.	Lesna Industrija, obdelovanje kavčuka: 4451 (1931 zap., 2520 nezap.).
15.	Žf?il3, pijače, nasladila : 2464 (1301 zap., 1163 nezap.).
16.	Oblačilna in čistilna obrt: 5688 (3383 zap., 2305 nezap ).
17.	Osebe brez natančneje ozaačbe oo-klica: 256 (146 zap., 110 nez^p.).
Hišno služabništvo: 421 (420 zap., 1 neiap.).
Skupaj v tej kategoriji 38.729 (19.794 zap., 18 935 nezap.)
C. Trgovina, promet, gostilničarstvo.
18.	Blagovna trgovina: 8612 (4032 Z3p., 4580 nezap.).
19 Denarni, kreditni in zavarovalni posli: 712 (310 zap., 402 nezap.).
20.	Železnice: 410 (164 zap., 236 nez).
21.	Ostali promet na suhem in na vodi: 3115 (1288 zap., 1827 nezap.).
22 Ostale trgovinske in prometne obrti: 1210 (561 zap., 649 aezap).
23.	Gostilničarstvo: 3303 (1728 zap., 1575 nezap.).
24.	Samostojno izvrševano domače delo In mezdno delo menjajoče se vrste: 3216 (1885 zap., 1331 nezap ).
Hišno služabniško: 841 (837 zap., 4 nezap )•
Stupaj v tej kategoriji iO 57* (996S zap., 10.610 nezap.).
D. Javna in vojaška sl.žba, prosti poklici, brez poklica.
25. Aktivno vojaštvo: 2 (nezap.).
26 Dvorne, državne in druge favne službe ter sorodni poklici: 1<»1*> (1031 zao., 611 nezap.). Na Dunaj jih odpade 46 (23 zap, 23 nezap.), na obrat j li pas 376 (257 zap., 119 nezap), ostale pokra|ine, med njimi seveda z ogromno večino Trst, 1220 (751 zap., 469 nezap.).
27. Pouk in izobrazba: 491 (347 zap., 144 nezap.).
28 Ostali prosti poklici i 852 (450 zap., 402 nezao).
29.	Od rent in podpor živeči: 1227 (686 zap., 541 nezap.).
30.	V zavodih (kollkcr niso prišteti kakemu poklicu) In v pripravi za poklic : 1152.
31.	Osebe brez označbe poklica, brez poklica: 3099 (1812 zap., 1287 nezap)
Hišno služabništvo: 834 (830 zap., 4 nezap.)
Skupa| v tej kategoriji tcre| 8 4<w (5478 zap., 2987 ntzap).
* * *
Kakor je torej razvidno Iz teh Številk, je nalveč renjikolov pri nas redila industrija in obrt in to 8S729 od katerih jih Je izvrievalo poklic 19 794, 18.935 pa ne. Najslšje število pa so dosegli tu v stavbni obrti, kjer jih je bilo IO 7H7P od katerih jih je izvrševalo poklic 5440, 5347 pa ne. Nato sledi blagovna trgovina z 8612, od katerih jih je izvrševalo poklic 4032, 4580 pa ne, potem pa oblačilna, lesna in kamenarska obrt. Zi Industrijo In obrtjo sledi trgovina, promet in gostilničarstvo z 20 .»7 s, od katerih jih je izvrševalo poklic 9968, 10 610 pa ne, potem poljedelstvo in gozdarstvo z 1MM>7, med n|fmi 4910, ki so Izvrševali poklic, in 4097, ki ga niso izvrševali; konečno pa prosti poklici z 8465 osebami, med njimi 5478, ki so izvrševali poklic, in 2987, ki ga niso.
Od vseh 79.062 renjikolov je iivrŠevalo poklic 42 422 oseb, ni ga pa izvrševalo 36 640. To pomenja, da je 5782 renjikolov, ki so izvrševali v Avstriji svoj poklic, vzdrževalo edlco le sebe, ostalih 36 640 oseb pa le po eno osebo poleg sebe. To je tudi popolnoma umljivo po drugih statističnih podatkih, M izkazujejo 48 216 renjikolov samskih — 26.527 moških in 21.689 ženskih — in le 26.890 omoženih oziroma oženjenlh in sicer 14,052 mošMh in 12 838 ženskih, poleg tega pa 3956 vdovcev in vdov. V gospodarskem pogledu pomenji to dejstvo velik priman j Kija j, kajti razmerje bi bilo popolnoma drugo, da je na mestu teh 42 422 renjikolov toliko domačinov, ki izvršujejo poklic, ker so pri njih rodbinske razmere popolnoma drugačne in število tl-st h. ki jih vzdižujejo z izvrševanjem svojega pokiica, znatno viftje. Večinoma nestalni re-njikolo ne porablja velikega dela svojega zaslužka pri nas, temveč ga pošilja v talino, in to pomenja za nas Izgubo.
Izmed vseh 79 062 renjikolov jih je le 871 zemljiščnih alt hišnih posestnikov v v Avstriji.
S tem zaključujemo statistične podatke o renjikolih v Avstriji in prepušča no izvajanje praktičnih zaključkov iz teh podatkov v to poklicanim činiteljem.
Domače vesti.
Govori se, da je pri državnem redarstvu v Trstu neki revir, nadzornik, ki prepoveduje podrejencem govoriti slovenski. Z ozirom na zadiji notici, objavljeni minule dni, je ta „govori se" — lahko resničen! Prosimo one, ki vedo kaj konkretnega o tem in o sličnih slučajih, da nas obvestijo. Ako je to res, treba ubrati drugačne strune proti takim lmportiranim Nemce tu.
Vo2nja zastonj I Prejeli smo: Kdor se želi voziti zastonj, naj gre v Orljan. Ko ga bodo nadlegovali, na| vstopi na parnik Mtramar, naj izjavi, da je že plačal voznino za slovenski Darnik.
Gospice G. so se peljale v Orljan pla-čavši vožnjo tja in nazaj. Na pomolu pa so jih nadlegovali Lahi, naj se vrnejo z njih parnikem. Rekli so: Za meščane je ta parnik, oni drugi je samo za Slovence! Gospice so izjavile, da imajo že plačano vožnjo do Trsta s slovenskim pamikom, da so tudi one meščanke In Slovecke. No fi gaeote (nič ne de), so jim rekli in gospice so vstopile na laški parnik. Tako delajo Lihi samo zato, da Luajo obilo ljudi na parnikul Sledi podpis.
Iz kraljestva 2000-letne kulture. Prijatelj našega lista nam pise : D n?s mi je
ZAKAJ NAJ SE RABI SAMO
H
OSRAM" žično žarnico?
1.	„OSRAM" žične žarnice imajo nerazbitno žico.
2.	„OSRAM" žične žarnice prihranijo 700/<> na toku.
3.	„OSRAM" žične žarnice dajo briljantno čisto belo luč.
Vsaka „OSRAM" žičaa Žarnica mora noalti na steklenem balona njedkan napis „OSRAJtt". Kdor pazi na to, se s tem obvaruje izdelkov, ki nimajo
opravka z „OSSAX"-om.
Dobiva se v Trstu pri tvrd ki R. DITMAR, Gebruder Brunner d. d. Trst, Piazza Ponterosso št. 1.
V Trstu, dne 24. oktobra 1913.
„EDINOST" št. 295.
Stran III.
pokazal neki znanec it ltali|e poiivnico za volitve, ki se beda tam vrille v nedeljo. Pozivnica (pri nas legitimacija) sama na sebi ni nič novega ; pač pa je na pozivnici ob vrnežju tiskana opazka, da oboroženi vclilci ne smejo v volilni lokal, in potem še enkrat, da z orežjem ne sme nobeden volilec vstopiti v volilni lokal.
Za nas „barbarske" Slovence bi bil odveč vsak komentar.
Za Ciril Metodov ples 1914 sklicujem sestanek vse slovanske tržaške mladine za danes, 24. t. m. ob 9 zvečer v zgornje prostore restavracije ,Balkan".
Dr. C o k.
Koncert Jaroslava Koclana v Trstu
Javili smo že, da priredi veliki češki vijolinskl virtuoz Jaroslav Kocian koncert v našem Narodnem domu s sodelovanjem klavirskega virtuoza M. Eisnerja. Koncert se bo vršil v soboto, dne 25. oktobra t. I., ob 8 30 zvečer.
Natančneje I spregovoriti o velikem umetniku nam danes ne dopušča prostor, izpre-govorimo pa v prihodnih dneb. Za danes na{ priobčimo le spored:
1.)	A. Dvorak, Koncert a-moli, op. 53 — Allegro mal non troppo — Adagio — AUegro giocoso ; alt Johannes B r a h m s, Koncert D-dur. Allegro - Adagio - Allegro vlvace ; ali d' A m b r o s i o: Koncert h-moll. Maestoso - Lagro - Allegro con moto; aH P. J. Čajkovskij: Koncert D dur op. 35. AHegro moderato. Canzonetta (Aadante). Finale (Vivaclssimo).
2.)	F. M e n d e I s s o h n : Introdukcija in fuga s koralom E moli.
3.)	J S. Bach (1685—1750): Sonata III. A moli. Grave. - Fuga. - Andacte. - Allegro.
4.)	a) A n t. Dvorak: Slovanski ples št. 7; b) Jar. Kocian: Lullaby. (Uspavanka) ; — c)Smetana-Ondriček: „Skočna" iz opere „Prodana nevesta"'
5.)	a) V i t e z s i a v Novak: Sere-nada. b) J o s e f Suk: V hrepenenju, c) Smetana: Polica Fts dur,
6.)	Paganini: Ples čarovnic.
Točko 1., 3 , 5. in 6. izvaja g. Kocian,
točko 2. in 5. M. Eisner.
* * *
Cene k Kocianovemu koncertu: Lože po K 20—. »Sedeži (z vstopnino vred) v pritličfu: od I.—V. vrste po K 3—, od VI.- XV. vrste po K 2 — Sedeži na galeriji K 2-50. Stojišče v pritličju po K 1 —, na galeriji po K —'60.
Predprcdaja vstopnic pri vratarici »Nar. doma" od danes naprej.
Nemška križarka „Goeben", ki (e
za-idrana pred tržaškim pristaniščem, spada med najmodernejše nemške vojne ladje. Dolga je 186 metrov, široka pa 29 in ]e na njej 1080 oseb moštva. Vozi s hitrostjo 29 milj na uro ta Ima na krovu 34 topov, med njimi 10 največjega kalibra. Danes si more občinstvo ogledati ladjo in sicer do 5 popoldne. Ob 6 odplove ladja Izpred Trsta.
Vinogradnike opozarjamo na razpis natečaja d j bave vina za primorske jetnll-nlce v uradnem .Osservatore" štev. 243
in 244.	_
Tržaška mala kronika.
Trst, 23. oktobra.
V zadoščenje. V Izdanju od 5. septembra smo priobčili pod naslovom .Velika tatvina na pošti", da se je v ssladišču telefonskih predmetov zgodila velika tatvina, in da je bil — kakor osumljen — aretiran skladiščnik Ivan Siccora. Danes pa nam je ta gospod predložil obvestilo državnega pravdništva dto 22. oktobra 1913 št. Vr. X«II 1523/13, da je odstopilo od vsacega nadaljnega postopanja, ker je preiskava ugo-tovite, da nI nobenega vzroka.
Toliko v zadoščenje.
Porod zatajila. Danes ponoči nekako ob 2 30 je 23letna dek*a v hotelu Exce!sior, Jo?ipina Pančar, rodom iz Ljubljane, porodi i na stranišču dečka, in s?cer mrtvega, kakor zatrjuje ona. Truplece je zavila v cunje In je skrila v nekem zaboju med oma-zanim perilom. Nekdo pa je moral opaziti vso stvar in je ovadil Panč-irjevo policiji, ki je nemudDma uvedla preiskavo in zaslišalo Pančurjevo. Ta je iz početka tajila, potem pa priznala, da je porodila mrtvega otroka in ga skrila, ker se je sramovala ljudi. Mrtvo truplece so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu, Pančurjevo pa so odpeljali kot aretiranko v porodnišnico.
Sod vina ukradel. Primarij dr. Maszo-
pust ie naroči!, naj mu pripelje sluga M'z-zanove lekarne sodček novega vina na njegov dom v ui. Ugo Foscolo št. 2. Sluga Je naloži! sodček na voz ia odšel ž rjfm. Ko Je prišel pred omenjeno hišo, je pustii vo-zlč z vinom pred vrati in šel vprašat v hišo, v katerem nadstropju stanuje dr. Mas-zopust. Ko pa Je prišel zopet na ulico, ni bilo ne voziča ne sodčke. Naznanil je takoj
stvar pollcl|i, ki Je zajela tatu, ko |e popolnoma hladnokrvno peljal vozič s sodčkom po ul. Tesa. Seveda so prebrisanega tička, ki bi si bil na tako poceni način rad privoščil novine, vteknili v luknjo. Bil pa je to 48!etni krošnjar Karel Bessek, stanujoč v ul. Riborgo št. 35.
Ponesrečeni vlom. Danes ponoči Je stražnik, ki |e ratruljiral po ul. Chiozza za-čul v tamošnji trafiki ium, ki se mu Je zdel zelo sumljiv. Obvestil |e hitro verdelski ko-misarijat, nakar Je policija zastražlla vse obližje. Vlomilci so opazili, da ne morejo skozi vrata na ulico In so pobegnili. Policija pa |e tudi našla drugo pot, namreč skozi sosednjo hišo v ul. Oelsi, odkoder so tudi tatovi vdrli v hišo v ul. Chiozia. Ta tovi so bili zajeti od vseh strani in so zlezli preko zida na dvorišče in od tam pa na streho hiše it. 15 v ul. Chiozza, kjer so mislili, da se bodo mogli skriti v podstrešju. Toda tudi tu jim ni bila sreča mila, kajti namesto v podstrešje, so vdrli v stanovanje nekega strojnika Karla Jeriča, kjer Jih Je koLčno zajela policija. Bili so trije. Policijski nadoficijal Gulin, Id fe vodil zasledovale, Je dal odvesti vse tri in tudi Jeriča na komisarijat. Tam se |e izkazalo, da so oni vsi trije Cuchiatti Gllio, Ciascutti Um-berto in Delfabro Rolando, znani zlikovci, ki so bili že vsi obsojeni radi tatvine. Seveda so bili vsi »nedolžni* ia niso imeli niti najmanjšega namena, da bi bili kaj ukradli. V resnici nedolžen pa |e Jerič, ki ga Je polict|a tudi takoj izpustila, dočim pa Je one tri tičke obdržala v varni kletki.
Tatvine. Aretiran Je bil 34ietai Henrik Pipan, iz Komna, stanujoč pri Sv. M. Magd. Zg. št. 336, češ da Je ukradel na obrežju Grumuia tri svežnje praznih vreč, vredne 75 K.
— Marijan Ratfaele, star 30 let, Iz Barija, stanujoč v ul. Majolica Št. 5, Je bil aretiran, ker |e ukradel na Ltoydovem par-niku „Afrlca" zaboJČek Čaja.
Aretiran Je bil na brzojavno zahtevo okrajnega sodišča v Kanalu trgovski potnik Glno Likar. Kaj je dalo povod aretaciji, ni znano.
Utonil Je. Na parniku „Nimrod" Je bil uslužben 19letni Angel Zennaro iz Chioggie. Predsinočnjim se ga Je mladenič nekoliko preveč napil in |e padel z ladje v. morje ter utonil. Trupla še niso našli.
Slovensko gledališča
v Trstu. „LOGARJEVA KRISTA".
Opereta v treh dejanjih* Spisal B. Buchbin-der. Uglasbil J. Jamo.
Nekaj mehkega, prisrčnega, milega |e ta »Logarjeva Krista" napram onemu blesku, hrupu in razposajenemu vrisku, ki smo ga navajeni v Leharjevih operetah, in nekaj tako domačega, toplega napram najnemo-gočnejšim snovem, ki so iih obdelavali starejši operetni skladatelji. Glasba lahna, kakor |e lahna sapica, ki veje v večernem mraku preko gozdnih vrhov tam, kjer daleč od vellkomestnega hrupa vzcveteva prva ljubav logarjeve Kriste, a od tam preko meje prihafa veseli spev njenega ljubimca, žarkega Fč'dessyja, in po tožnomili pogorski narodni pesmi posneta glasba prehaja v ognjeviti ogrski čardaš. Drugje pa, na cesarskem Dunaju, domovini Lannerjevih in Straussovih valčkov, tam pa zavalo vi v zl-bajočem se trlčetftmskem taktu, dokler končno ne zmaga ljubezen in žajo ogrskega ljubimca čardaš Resnica Je, da glasbene vrednosti kot take opereta nima bog zna kake, toda prijetna, ljubezniva je ti glasba, in uspth Jej (e pri občinstvu zagotovljen ob količkaj dobri izvedbi.
S snočnjo uprizoritvijo »Logarjeve Kriste* smemo biti v splošnem prav zadovoljni. Čutila te je tupatam kaka negetovost, začetni moški zbor se je čul zelo slabo in tudi mešani zbor ni prišel prav do veljave ; in nekako mi t vilo te je kazalo skoraj skozi celo prvo dejanje, pri čemur pa prav posebej izvzemamo izborno uspeli prizor kon-tesa Joslpina—Fo!desfy. Pravo razpoloženje je zavladalo šele proti koncu prvega dejanja fn potem tudi potrajalo do konca.
Gospića Plitzevase Je v subretil ulogi Kriste uvedla prav dobro na našem odru. Motilo jo je sicer nekoliko nedovoljno poznavanje našega jezika, toda premago-
Kakor spremenjen se počuti vsakdo, ki je trpel na zapeki, in je vsied uporab-bljanja Saxlechnerjeve kisle vode HUNYADI JANOS uravnal prebavljanje. Z novim stanjem života, gre potem duševna čilost in gibčnost roko v roki. Glavobol, slabo razpoloženje, izbruhi jeze, ki so povzročili toliko zla, so za vedno odstranjeni in i/ognjeni. Zapeko treba raditega vedno zdraviti. V lastnem interesu naj vsakdo, ki je nagnjen k zapeki — in v našem stoletju kdo ne trpi vsied vednega sedenja na tej bolezni — rabi kislo vodo HUNVADI JANOS.
V
SOUDNO: ia : ELEGANTNO
Mpr »o ZMMNtM CINAM
RAFAELE ITAUA
TMT . VIA MALCANTON -
Mnenje gosp. dra. S. Weiss-a,
ravnatelja nlžjeavstrijske deželne norišnice v Klosterneuburgu. _
Cosp. J. SERRAVALLO
Že dolgo časa rabim Vaše ŽELEZNA!O KINA-VINO SERRA-VALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) bodi za bolnike ali pa privatno in na podlagi Izkušenj lahko potrdim, da se je Izpolnilo vse, kar sem pričakoval od tega vina.
Železnato Kina-Vino Serravallo je Izvrstno krepilo v slačaju malokrvnosti onemoglosti, slabega prebavljanja In slabega teka. Uporabljal ga bom zatorej v takih slučajih In priporočal.
KLOSTERNEUBURG, 21. maja 1907.	Dr. S. WEISS.
Cii-pielt
»osi vsakdo, ki di na eleganco in prijetno hojo.
Berson-Oerke
1 VI.
nosi vsakdo, ki da na eleganco in prijetno hojo.
Berson-(0e?ke
Dunaj VI.
//.V.'.'.'.V.V.V.'r'

IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5.
—	------ (naslednik M. SALARIN1) =====
Alfa vitih di Londra"
Velika zaloga izgotovljenih oblek
navad«© iri najfinejše, za go3pode in dečke. Zimske obleke, površniki fn suknje. Mo erna avtorizovana lastna kroiačnica Izvršuje eleganten In mo-
eteren kroj po nizkih cenah.
99

.V.V^.'.V/.VA'
Pekarna m slaščičarna
Onorato Eurlani
Trst, ulica deiia Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza deila
Caserma) 4 Kruh večkrat n* dan svež, raslič^e moke, vrne vrati biakotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v itekiasioak.
e
se
Gostilna N. D. O.
na vogala al. Carradori-Ghega
j** pod norim vodstvom g. JOSIPA ŽIGOSA po« poinotna preurejena in preskrbljena b pijačo najrazličnejših vrst ter s Izborno kuhinjo za tople In mrzle jedi. Sprejema abocemeot na hrano in preskrbuje prenočišča. — Tuzemskl In Inozemski Časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se najtopieje priporoma
JOs.ll* ŽIGOV poslovodja.
---------
Napredek vede!
NajenergiČnejSe in gotovo m zdravi sifilis • svetovnim sredstvo«

Stotine zdravniških potrdil potrji^e, da se uretralna zo£eqjft, proetatitia, ure triu« in meh, katarji korenito ozdravijo ■
konfeti Gasile
N. Casite.
M Tat, m c as:
x»
Sonfeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Kiiinge), popolnoma odpravljajo tn ublažuje] o pečenj"« in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna toženja (profita ti tit. uretritis, astitib, mehurae katarje, kamen, nesposobnost sa zadržavanje ari na, ilozaate tokove itd — Skatija konfetijev Caaile K 4'—.
lombin Gasile, najboljfie protitifiiiti&10 ki poživljajoče kričstilno sredstvo, ki se nporab!ja z uspehom proti sifilidi, cnesc^i, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju iia% poltnim madežem, izgubi semena, pol ud jam, speresatoroi, »te rili mi. neurasteniji, nrgiCM razkrojev*I*-" urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3*SO.
Vbrit&mnec Gasile zdravi beli tok, akutos fn kroniine katarje, vsgiaitis, ar»-tietist erdometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgauca Csaile K 3'SO.
Kdor Zeli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarne Lloyc2 ^1 g. gj^j Trat, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj im x vso rezervo. Priznam mpdi<nnalni tsOelB GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — blaga T Tnn i Lekarna LlOR Oroiogio l

%sm: gospodinjam
toplo priporočamo
rrrnar "n
edino pristni, po kakoTsatt	slovenski te^etek^
v korist družbi sv. Ortta ia metoda I
Str u i V.
JEDINOST4' št. 295.
V Trstu, dne 24. oktobra 1913
vala je ta nedostatek ie doiti lahko In upamo, da ga v kratkem premaga popolnoma. Njen glai je dobro izobličen srednji sopran, dosti proZen in pevka zna primerno razpolagati 2n|lm. Ni ravao močan, a ta ni oder zadovoljiv. Ulogo Kriste Je pela s polnim umevaalein, prav dobro, in Če omenjamo posamezne Kočke, gre prva hvala oni proinjl na cesarja: „Mo| cesar, moj cesar," Id |o Je podala res izrazito in z občutkom. Gospića Piltzeva Je dobra igralka in dobra plesalka. Občinstvo Jo je sprejelo simpatično in ob koncu drugega dejanja jej je bil izročeH lep iopek cvetja.
Ulogo Fdldessvja Je g. Dura pel in {gra! prav dobro. Omenili smo že Izborno uspeli nastop s konteso Josipino (g.ca Le-puieva), a tudi sicer prav radi priznamo, da nam je ugajal vseskozi. F8ldessyjeva partl-a se dr2l prece| v srednji legi, In tu razpolaga g. Dura s prav čednim glasovnim materijalom s precej baritonsko barvo, ia zato mu |e uloga uspela prav dobro. Vsekakor pa Je tudi višino zmagoval z lahkot >. Maska je bila izborna. V splošnem torej res hvalevredno Izvedena uloga.
Q.ca Fritzova Je bila prav ljubka cl-g&mka Mlaka. Njena nastopna pesem z zborom je bila prav lepa in nastop v drugem dejanju prav tako.
Pri g.ci Lepuševi moramo zabeležiti zopet znaten napredek i v petju I v igri, na katerem jej smemo le čestitati. Glas se jej Je ustalil in dobiva poseben kovinski zvenk, a v igri se kaže samozavest rutini-rane igralke. Omenimo na| tu še posebej duet z Mfnko v drugem dejanju, ki mu gre vse priznanje.
Krojača Walperla Je podal g. Dragutinovi s prav primerno komiko. Prizor s Kristo v drugem dejanju se je prav posebno posrečil In vzbujal mnogo smeha. Pl. Leo-ben g. Daneša je bil v ostalem prav dober, le petja Je bilo slišati zelo malo. Izboren cesar Jožef je bil g. Toplak In znaka i v Igri i maski g.a Dragutinoćeva v ulogo dvorne dame baronese Othengrassen. Dobro Je zadel logarja Langeja g. Boleslavski. Manjše uloge grefa Sternfelda (g. Kovačič), grof Kolonitzky (g. Golob), pl. Reutern (g. Bratuš) so bile izvedene primerno.
Ženski zbor Je bil zlasti v drugem dejanju prav dober, moškemu pa |e očivldno manjkalo moči; skupni zbori finali, so bili dobri.
Orkester naj bi bil prece| diskret-neJŠl.
Inscenacija |e bila prav čedna, kostimi res lepi. Pripomnimo naj le, da h rokoko ne gredo rdeče ali črne nogavice. Prav tako }e tudi treba pri ciganskih kostimih ena-komernosti. Ansamblskt nastopi so bili aranžirani skrbno. — Odstop dvornih dam v drugem dejanju bi želeli nekoliko lahnejši.
Kakor smo že rekli, smemo biti s prvo letošnjo operetno predstavo prav zadovoljni in smo prepričani, da nam poda ponovitev .Logarjeva Krista", ko se ogladijo malenkostni nedostatki premijere, ves oni užitek, ki ga more podati dobro uprizorjena ta ljubka opereta.
* »* * •
V nedeljo zvečer točno ob 8 se prvič ponovi krasna Jamova opereta
„LOGARJEVA KRISTA", ki (e snoči ob ob svoji primljerl Imela lepi moralni uspeh.
Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v »Narodnem domu" (glavni vhod).
Društvene vesti.
Novo društvo. Namestništvo Je vzelo naznanje pravila novega društva „Podružnica Narodne Delavtke Organizacije" s sedežem v Gabrovici na Krasu.
Hrvatsko društvo „Strossmayer" u Trstu, pozivl|e gg. članove i prijatelje našeg društva na iz vas redno važan sastanak, koji će se obdržavati 25. o. m|. (subota) u 9 sati na večer, ulica Lavotoio br. 1, I. kat. (ra hotelom „Europa"). Molim gg. članove, da se svi ovome pozivu bezuvjetno odazovu.
Odbor.
Akad. društvo „Slovenija na Dunaju
|avl|a, da se predavan|e g. dr. Iv. Prijatelja: „Osemdeseta leta v slovenski kulturni zgodovini" nadaljuje v soboto, 25. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih VIII. Lange-gasse 50/1.
Kolesarska dirka za „lil. Jugoslovansko prvenstvo 1913", Id |o priredi tržaško kol. društvo „Balkan" prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. na progi Prosek—Tržič—Krmln—
Medeja-Zagrad—Tržič—Prosek km 100 Veliko zanimanje Je za to dirko, ker so se vpisali vsi najboljši slovanski kolesarji Iz Zagreba, Splita, Gorice, LJubi|ane in Trste. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu In sicer bo odhod ob 10.30 dop. s Prošeka, kjer Jih pozdravi proseška godba. Ob I 30 se bo pričakovalo zmagovalca na dl[u z godbo. Maksimalni čas se zakljuli 1 uro za zmagovalčevim prihodom. Po končani dirki so bo vršila razdelitev nagrad In kon
cert, za tem prosta zabava in ples v prostorih g. Starca na Prošeku.
Nar. delavska organizacija
Zidarska skupina NDO sklicuje za danes ob 5*30 popoldne društveni shod v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška štev. 2.
Podružnica NDO v Škednju. V soboto ob 7 zvečer shod v „Gosp. društvu" v Škednju.
Slovensko delavstvo v Trstu I Za
nedeljo, 26. oktobra, ob 10 dopoldne sklicuje deželni izvrševala! odbor NDO Javen s h o d v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. — Shod Je velike važnosti, ker se bo na njem govorilo o brezposelnosti slovenskega delavstva v Trstu in o drugih važnih zadevah. Potrebno je zato, da se ga udeleži slovensko delsvstvo v ogromnem Številu. Najti moramo fzhod iz teh obupnih in nevzdržljivih razmer. Tovariši 1 Agitirajte za mnogobrojno udeležbo 1
V nedeljo priredi NDO 1. damski plesni venček v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Začetek ob 4 popoldne.
Vesti iz Goriške.
Predavanja s skioptičnimi slikami o VI. slovenskem zletu v Prag'. Prvo predavanje Je bilo v torek. Obiskano je bilo slabo. Drugo predavanje se je vršilo sinoči. Predaval je dr. Drago MaruŠič.
Na ce>ti je umrl v Gorici nadspre-vodnlk Južne železnice Avgust Perat. Mož je bil Jetičen. Udrla se mu je kri Iz uit, padel Je in kmalu umri. Vsaka pomoč Je bila zaman. Njegova žena Je tudi umrla za Jetiko.
Podporni zalog Simon Gregorčič za uboge učence slovenske državne gimnazije v Gorici. Tako se imenuje novo društvo, ki bo imelo svoj ustanovni občni zbor dne 26. t. m. „pri Jelenu".
O zgodovinskem pomenu balkanskih vojen bo predaval v soboto v Gorici dr. Fran Ilešič. Zanimanje za to predavanje je Jako veliko. Zato Je pričakovati najobilaejše udeležbe.
Druge slovenske dežele.
„Gledali$ko društvo" na Jesenicah
uprizori v nedeljo, dne 26. t m., ob l/tS zvečer v dvorani pri „Jelenu" na Savi veiiko detektivsko burko „Olimpijske igre". Kdor se hoče od srca nasmejati, ta na| ne zamudi te velike burke, ki se |e igrala Že na vseh večjih odrih z velikim uspehom.
DAROVI.
—	Za Ciril-Metodovo podružnico pri Sv. M. M. spodnji |e bilo dvignleno iz na-blralnlkov: gostilna Čač K 5'14, gostilna Nar. doma K 3, Gospodarsko društvo na na Kolonkovcu K 18 92 Skupno K 27 06.
—	V počaščenje spomina blagopokoj-nega g. dvornega svetnika M. A. Ternovca je poslal g. Karel Šiško viČ za podružnico CMD v Dekanih K 5 —. Denar hrani uprava. G. Viljem Maroll daruje v fsti namen CMD K 5*—. Denar |e naložen v T. O. Z.
—	V počeščenje spomina prijatelja g. dvornega svetnika Matevža Ternovca, daruje g. prof. Tlnče Pregelj, pri Sv. Ludli ob Soči, „Družbi sv. Cirila in Metoda" K 50 —. Denar hrani uprava.
—	O Za CM podružnico v Bazovici so darovali o priliki razdrnžen|a zadri ge opravičenih posestnikov v Padričah nabrali Pa-dričarji K 412. — Ker Je ga. Gorklčeva spisala vlogo Andr. Preselnu, daroval isti K 2 —. Ant. Giglč iz Padrič št. 55 za neko uslugo K 1*—.
©
S
©
S
es ©
a
©
k
I
r>
Ln
TOVARNIŠKA ZALOGA
osokourstne moderne umeri
3
.j kunske pisarniške oprave. _
Moderne pisarniške potrebščine. — PEČATI. NAPISI. — Blagajne Tarne proti vlomu in požaru (Wiese - Dunaj). Blektrlfine varno ■ ta« rodne telesne blagajne ,Vlper< popolna varnost proti tatvini Itd. Itd. Ceniki In troškovni proraeual franko In brezplačno
F. J. JERŠE, TRST
Razstava In pisarna VIA NU0VA it. 15
■eznnin ! Internrb. telefon 23-77. Mezanin !
Skladišče : Via Gioachino Rosslnl it. 30.
Priporoča sc slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia Štev. 29. Postrežba točna in solidna.
b«M4(L Mutf« tiskaMilil takrat
vf-njmmtfm ----- ~
Kaia m taki) k
Vnorlolin priredi NDO PRVI DAMSKI IIC U U IJU PLESNI VENČEK t drnSIveni dvorani, nllca Sv. Frančiška štv. 2. — Začetek ob 4. ari popoldne.	2456
:: MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK TRST
TELEFON fitv. 16-08	■
trg: 8v. Ivana štv. 6. - Prodaja meno ia lastne klavnice na debelo in drobno.
Na drobno goveje: sprednji deli po K 1'44 in 1 60. Zadnji deli po K 176 in 1*92. Na debelo po dogovoru. =• Mesnica je vedno dobro preskrbljena s teletino prve vrste, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
Tomaž Zadnik.
Izgubila se je psica. L1
tržaSki oko-se Je včeraj
zgubila lovpka psica ~s kratko dlako, rnjave barve, z belo liso na prsih. Okrog vrata Je nosila ovratnico i imenom lastnika. Kdor Jo pripelje v Hotel Luxa na Prošeka, ali v Trst t ulico S. Caterina 3, dobi lepo nagrado._2455
Germek Gabrijel
ulica Belvedere štev. 22, priporoča slavnemu občinstva svojo čevljarnico. IzvrSuje tudi vsakovrstna dela.	2454
Odda
aa takoj Btanovanje (?oba in kuhinja) OO za 13 K. 8ct»la Santa 345. (2442
se
NOVI : MODERNI
SnLON-CINE
&f|7f||* I Dne 25. oktobra se odpre t Bojanu » 1UfcUr ■ pri cerkvi, Piazza Tra Ri\i štev. 1 osmica vipavskega belega najb. ljSega vina. Cena na drobno 80 vin., za družine 72 vin., na d-.belo po 56 vin., nadalje po dogovoru. Za cbilno udeltžbo se priporočam vsem meščanom, Kante J o s e f. (2449 - ■ - ■ - i išče takoj gospa, katera ponuja i d. bro garancijo. Prijazne ponudbe ! pod „A. K. štev. 24;,»' na Inseratni oddelek Eli- > »■■o^ti.	2450
Večjo množino dati Mlekarna Kadohova j
vas. Dolenjsko._246:4 ;
500 kron
Orkestron
F. mace štv. 2, Trst
za pleBne komade se proda za K 250. Bedka prilika. — Ulica
2307
Ljudska kuhinja Vsak dan juha, ribe,
prešiČje mero, klobase, teftenine, fižol, ječmen, koruza, riž, kakor tudi polenta z izb rno omako. Točna postrežba. Odprto ob nedeljah in praznikih ves dan.
2438
Meblirana soba
merciale 9, pritličje, vrata 32
s hrano ali brez iBte se odda takoj. Via Gom-2171
Kupujem
cunje in kcati. Trst, Via dell'Olmo štv. 4	2218
Rudarje
ifiče radnik Divači.
-,Adrija"
v Britofu pri
2426
ITrk-fnni*ofo Antona Jerkiča naslov: Trst, uL ruiuyrctld delle Poste 10; Gorica, Gosposka
ulica 7.
4444
Meblirana soba e ukoi T u,ici
nadstr., desno.
Oommerciale Štv. 9, II.
2517
Dioalni e+»nii novega ostema, novi, bo pro-r I3allll SITU JI dajo po K 150—350 valed likvidacije. — Rossi, ulica Ponte della Fabbra 2, X. desno.	2272
|n ma vnnot slovenska Žganjarna in zaloga III 4D £U|IOl vsakovrstnih likerjev v Trsta, Campo S. Giacomo Štev. 17. BazpoSilja likerje od 5 litrov naprej poltniae prosto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstva se toplo priporočata, kakor tudi priporočata svojo trgovino jestvin na Opčinah. Brata SOSIC.	2355
v Rojann
Danes
Veleinteresanten program.
Jeno, Krompir, jabolka, Eurlansha uina
In droge poljske pridelke na debelo dobavlja turdka
J. Kovačič & Co.
St- Peter na Krasu.
Trst -- kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnlk „Volosca"
(za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla
ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Se
ob 9.15 predp., 2.30 in 4*15 popol. CENE :
Vožnja tja in nazaj.....K 1'—•
m „ »s kopeljo vred „ 1*30. » » » „za otroke „ 1'— Samo ena vožnja	—
9 „ „ za otroke • . . „ —'30, Za abonente znižane cene.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Tratixv ulica Campo San Oia-oomo it, 18, (na vogalu ulice del Pozzo)
Podružnico trgovine jestvin
i»
in kolonijalnoga blaga.
Priporočam se za obilen obisk in beležim z velespoštovanjem Vekoslav Stepančlč.
Brivec In frizer za dame
And. Rojic, Trst
Via Acquedctt« 20. Priporoča Be grspodom za dobro in higijeniČno postrežbo. Damam se priporoča za moderno friziranje, glat o-
pranje, barvanje i. t. d. Vsakovrstna lasna dela se izvršujejo dobro in točno.
::AUo Cittfl di Solingen
Vittorio e Erminio Zandegiacomo
Trst nI. Ponterosso 4 (hiša liordd).
Velika izbera nožičev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lase, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d.
Lastna delavnica brusača CORSO št. 3.
Lovre Ktilie
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
(„Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vla deli' Istria S t 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
ovo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mrliče* na vse kraje
Zastopstvo « prodajo pogrebnih predmetov r J. MRZEK, v Nabretlni na trgu pri cerkvi; A. JAMblvK, prl Or« v ftkednju.
Opdlne »t. 170 1 T. VITEZ ^^ Orehu (Noghere); F. BRNETlO Zaloga pristnih voSčenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z naj no vej §o opravo. Vozovi za veličastne sprevode zoogato opremo in Si najenostavnejših do najbolj lnksn^oznih. Krasna izbira veacev iz umetnega, cveti a, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolan obleke SbSSo itd. - Za poro čenče, birmanee in drnge svečanosti bogata izbtra raznovrstni, vencev in cvetlic vSčenih in barvanih. - Vsi predmeti so stalno na razpolago. .Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejema,o v lastnih prost^rvb zaloge podjetja uL, Te« St. 3L telefon 1402.	Družabnik in npravitelj H. d T I B I L J
-^i-i a nro2e (kvos) iz odllKovone slovenske tovone drot so dosesie dosemu vsepoosod naJDoUH sloues. narodnjoliu UflOUCIf PCBI! wmrn Rl tfomaa M, H vam postreže po Utamm CEDfli- J. J. 5BBflH, Tr& 1"