Utrinki \z blinje in daljnje pretekiosti (8)
Szogeny in Cekinov grad
Poslopje dananje bolnice Dr. Petra Dr-aja ob Vcdnikovi cesti v iki je nastalo s prezidavo oziroma dozidavo poslopja nskda-njega Lukinanovega gradu, ki je bil na tem mestu. Omenjeni grad je v 17. stoletju po-sedcvala plemika druina. Apfeltrern. V no-veji dobi pa ga je imela rodbina Luckmann, ki je po prvi svetovni vojni grad prodala nunam-urulinkam; od njih so ga kupile ma-riborske olske sestre. Gradu j_e bilo dozida-no e eno poslopje in v njem je dobila pro-stor dr. Krekova gospodinjska ola, katere naziv je bil od Ieta 1935 Vija gospodinjska ola dr. Kreka, s pravico javnosti.
ola je imela poleg poslopja tudi obseen zelenjavni in cvetlini vrt, ki je segal vse do Celovke ceste; na mestu nekdanjega vrta se danes nahajajo poslopja obinske skup-ine, zdravstvenega doma, del poslopja kino ika in druge stavbe. Po osvoboditvi je bilo nekdanje grajsko poslopje dano v namene zdravstvene slube. Generalni gradbeni po-seg, ki je popolnoma prekril staro poslopje, se je zael leta 1965, ko je z dozidavo novih objektov dobilo poslopje dananji obseg in je tu nastala bolnica Dr. Petra Draja.
8. julija 1968 je bil v avli novozgrajene bolnice odkrit doprsni kip padlega partizan-skega zdravnika dr. Petra Draja, po kate-rem se je bolnica tedaj poimenovala; kip je delo akademskega kiparja Antona Sigulina. Ma nekdanjo gospodinjsko olo nas spominja ulica na tem kraju ike, ki se imenuje Go-spodinjska ulica.
V neposredni bliini prej omenjenega Luk-manovega gradu je bil neko tudi grad Jama, v katerem so v 17. stoletju imeli svoj samo-stan bosonogi avgutinci. Ker so eleli biti blije mesta, so se leta 1657 preselili v Ljub-Jajno na Ajdovino. Grad je nato preel v posest rodbine Benalia in bil tudi temeljito obnovljen. Leta 1895 je dobila grad v lastni-tvo rodbina Galle. Po drugi svetovni vojni je postal dravna last in 'bil dan v uporabo notranji upravi. Za poslopje pa se je do da-nes ohranilo med domaini ime Galetov grad.
Ob ienskem hribu je postavljen tudi Cekinov grad. To graino je okrog leta 1720
postavil grof Lamberg za svojega sina Leo-polda; zato se je graina najprej imenovala Leopoldsruhe. Po smrti Leopolda se je nje-gova ena pcmovno poroila in sicer z Lovrom Szogenyjem in je na njega prepisala graino. Ker so Ljubljanani ime Szogeny teko iz-govarjali, so ga podomaili in zaeli govoriti o Cekinovem gradu, kar je ostalo e do da-nes.
Leta 1809 je graino kupil iga pl. Pa-gliaruzzi, ki je bil velik prista Francozov. V asu francoske oblasti v naih krajih so bile v Cekinovem gradu razne slovesnosti in leta 1813 je v omenjenem gradu nekaj asa stanoval Napoleonov pastorek, italijanski podkralj Eugen Beauharnais. Kot domai u-itelj Pagliaruzzijevih otrok je v gradu sta-noval v ol. letu 1818/19 estoolec France Preeren.
Leta 1865 je od Pagliaruzzija kupil grai-no in posest Peter Kozler skupaj z brati in sestro. Peter Kozler je zlasti znan kot avtor Zemljevida slovenskih deel in pokrajin, ki pa ga je tedanja Bachova vlada zaplenila in je lahko priel v javnost ele leta 1864.
Obseen vrt pred Cekinovim gradom s koatimi kostanji je bil v 19. stoletju pro-stor tevilnih ljudskih veselic in drugih pri-reditev. Na drugi strani dananje Celovke ceste so Kozlerjevi zgradili pivovarno, kjer stoji e danes vendar mono razirjena. Naj-prej se je imenovala Pivovarna bratov Kosler.
Leta 1909 se je pivovarna spremenila v del-niko podjetje z imenom pivovama Union. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije je bilo podjetje nacionalizirano in je velik del akcij-skega kapitala preel v domae roke. Leta 1920 je obni zbor pivovarne sklenil tovarno poveati in preurediti ter ustanoviti poleg drugega tudi tovarno za pirit in kvas.
Po osvoboditvi je postala pivovarna drav-na last, z uvedbo samoupravljanja pa last de-lavcev, ki uveljavljajo v njej socialistine sa-moupravne delovne odnose. Po os-voboditvi je bil Cekinov grad kot dravna lastnina teme-ljito obnovljen in leta 1955 je bil v njem od-prt Muzej narodne osvoboditve, ki se danes imenuje Muzej ljudske revolucije. Ves pro-stor pred Cekinovim gradom nekdanji Kozlerjev vrt pa je danes namenjen port-nemu parku in je dobil ime po organizatorju slovenskega porta in. Stanku Bloudku Bloudkov portni park.
Viri in literatura:
Spominski zbornik Slovenije
Casopis Slovenec
Prispevki k zgodovini kmetijskega olstva na
Slovenskem
Anka Benedeti
TABORNIKI OB 40-LETNICI PRIHODA PREDSEDNIKA TITA NA ELO PARTIJE
Delegati ienskih tabornikih odredov so na obinski konferenci tabornikov sklenili posvetiti posebno pozornost proslavitvi 40. obletnice prihoda tovaria Tita na elo par-tije. Ob koncu leta bodo organizirali poseben preskus znanja o poznavanju ivljenjske poti predsednika Tita. Taborniki bodo posamezne delovne dobe tovaria Tita prouevali po vodih; na izbirnih tekmovanjih po odredih pa bodo najbolji tekmovali v finalnem tekmo-vanju za obinske prvake.
Na omenjeni konferenci so taborniki po-trdili korekture v pravilih obinske organi-zacije, potrdili so izvreno delo in se dogo-vorili za zanimive akcije v letu 1977, za ka-tere so tudi izdelali finanni nart.
Posebno pozornost bodo posvetili ureditvi tabornih prostorov ob raorju, v Ribnem in Bohinju, kjer imajo ienski taborniki stalne taborne centre. Ti niso najbolje tehnino opremljeni, zato bodo poskuali najti sred-stva za najnujnejo opremo za zdravo letova-nje ienskih otrok in mladine.
V letu 1977 bo tudi ZLET SLOVENSKIH TABORNIKOV, ki se ga bodo polnotevilno udeleili predstavniki nae obine.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si