119
NEUTRUDNE POPOTNICE  
IN DRAGOCENE SOPOTNICE
Anja Štefan: Lisička sestrička. 
Ilustracije Zvonko Čoh. 
Spremna beseda: Mladen Dolar. 
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2024 
(Zbirka Zlata ptica)
Zajetna knjiga, ko jo odpremo in po 
njej malo polistamo, brunda, cvili, renči, 
tuli, kikirikika, žužnja in nasploh vrvi od 
živalskih glasov in podob. Kako ne bi, 
ko pa so v njej zbrane živalske pravljice 
od tu in tam, z vseh koncev sveta, nekaj 
kajpada tudi iz naših krajev. Toda najprej 
nas prestrežejo verzi Anje Štefan, ki je 
pravljice izbrala, prevedla in priredila, 
skratka, opravila ogromno delo. Večina je 
bila v zadnjega četrt stoletja že objavljena 
v revijah Ciciban in Cicido, nekaj pa se 
jih v tej izdaji domačemu bralcu ponuja 
prvič. Omenjeni verzi nas povabijo v svet 
pravljic in nam mimogrede še nakažejo 
njihovo naravo. Takole beremo: „Nekoč 
nekje, ne ve se, kje, / so pravljice nastale, 
/ da bi veselju našle pot / in kaj modrosti 
dale.“ Seveda, pravljice so nam v užitek in 
nam namešajo, kot pravi pesnica, vsak-
danjost in čudesa, a hkrati so nam lahko 
tudi v razmislek, v poduk ali za zgled. 
V njih bomo našli živali vseh vrst z 
najrazličnejšimi značajskimi potezami, 
kot jih najdemo pri ljudeh, živali, ki se 
znajdejo v nevarnosti, živali, ki se pe-
hajo za določenim ciljem, takšne, ki go-
ljufajo, one, ki so pametne, pogumne in 
bojazljive, daljnovidne in lahkomiselne 
... Marsikatera pravljica je bolj neizpro-
sna, kot bi si upalo biti kakšno sodobno 
besedilo (živali denimo jedo ena drugo 
ipd.), pri čemer je Anja Štefan najbolj 
grobe iz svojega izbora izpustila. Za-
nimivo je na primer opazovati, koliko 
različnih vlog ima – zelo priljubljen – lik 
lisice: enkrat je premetena, tako se de-
nimo v hrvaški pravljici Ne smrdi in ne 
diši, v kateri se na levovo vprašanje, ali 
v njegovi luknji smrdi, elegantno izma-
že z izgovorom, da ima zamašen nos in 
nič ne voha, saj ve, da pravega odgovora 
ni; medveda, zajca in volka, ki so vsak 
po svoje odgovorili, je namreč doletela 
žalostna usoda. Kdaj drugič je goljufi-
va, tretjič kdo prelisiči njo, četrtič celo 
komu priskoči na pomoč … Prav tako je 
zanimivo opazovati tudi to, kako se po-
navljajo določeni pravljični tipi oziroma 
koliko različic poznajo in koliko življenj 
imajo; gotovo vsi poznamo pravljico o 
treh prašičkih, malokdo pa je verjetno 
slišal za pravljico Volk in tri goskice iz 
San Marina ali za pravljico Trije zajčki 
iz Turčije, kjer namesto volka zajčkom 
preti lisica. Enako zanimivo je opazovati, 
na kakšne načine določene pravljice raz-
lagajo določene lastnosti, navade ipd.; v 
slovenski pravljici Kraljiček, kralj vseh 
OCENE
120
  OTROK IN KNJIGA 121,  2024 |  OCENE 
ptic izvemo, zakaj se kraljiček raje skri-
va in poje tako, da ga le malokdo sliši, 
pravljica Leopard in njegov boben nam 
pojasni, kako je želva dobila oklep, švi-
carska pravljica Kočija iz orehovih lupin 
pa nam denimo pove, zakaj petelinčki in 
kokoške spijo le še v kurnikih in nič več 
v gostilnah. V pravljicah bomo naleteli 
tudi na različne znane postopke upove-
dovanja, recimo na veriženje (na primer 
v francoski pravljici Repek, kjer dejstvo, 
da oven noče v hlev, za seboj potegne 
niz ukazov … ali v švicarski pravljici O 
miški, ki se je preveč smejala, kjer mora, 
če želi priti do niti, s katero bi si zašila 
kožušček, tekati od „postaje do postaje“ 
oziroma opraviti to in ono) ali kopičenje 
(v italijanski pravljici O petelinčku, ki je 
hotel postati papež, se petelinčku na poti 
pridruži kopica živali, ki na koncu kon-
čajo bolje kot petelinček, saj ta, namesto 
da bi postal papež, postane – pečenka; v 
ruski pravljici Gradič pa se v vrč naselju-
je vedno več živali, od muhe do volka, 
dokler ne pride medved in se na vrč 
usede …). 
V mnogih besedilih nam je torej 
kaj znanega, pa naj si gre za motive, 
postopke, značajske tipe, sporočila ali 
kaj drugega, a vendar je hkrati v njih 
vedno znova tudi kaj svežega in prese-
netljivega in prav v tem tiči čar pravljic. 
V kubanski pravljici Kako je mama miš 
pregnala mačko nas recimo do (znane-
ga) sporočila, da včasih lahko pomaga, 
če govoriš kakšen tuj jezik, pripelje raz-
meroma nepričakovan obrat. Včasih 
da določeni pravljici svežino kakšna 
drobna bizarnost, tako denimo v nem-
ški pravljici Majhna klobasa klobasica 
in majhna miš slednjo zanima, kako 
da je juha, ki jo kuha klobasica, vedno 
tako dobra, na kar ji klobasica odgo-
varja: „Zato ker vedno, ko jo kuham, 
tečem čeznjo.“ Ko to poskusi miš, se 
revica utopi. Včasih se živalskim ju-
nakom pridruži tudi kdo drug – lahko 
so to človeški liki, lahko predmeti (za 
malo miško skupaj z živalmi žaluje tudi 
ograja; miški, ki se je preveč smejala, 
pa dela družbo ogeljček), lahko so to 
čarovnice; včasih živali živijo zelo na-
ravno življenje, kdaj drugič pa si volk, 
recimo, omisli motor. Vse to so majhne 
začimbe, ki  napravijo pravljice prese-
netljive in še bolj privlačne. Takšne dela 
tudi njihova besedilna podoba, ki jo je 
v svoje roke skrbno vzela Anja Štefan in 
mestoma še posebej zazveni, na primer 
v že omenjeni pravljici O miški, ki se je 
preveč smejala, kjer na koncu prebere-
mo: „Koliko dela! Ampak zdaj je naša 
miška zopet cela!“ ali pa v pravljici O 
kozi v lisičji luknji: „Koza je skočila, 
stekla, čisto je zbezljala, Ritorogec pa za 
njo. Še danes se podita in bezljata kar se 
da – kdo ve, do kam sta že prišla.“, kdaj 
drugič pa pusti drugačen tok, denimo 
v pravljici Volk in lisica na motorju, kjer 
beremo takole: „Našel jo je v trnju, vso 
prestrašeno, in v bližnji vodici jo je sprav-
ljal k sebi, ubogo lisico, je bila vsa krva-
va.“ V nekaterih pravljicah je prisoten 
tudi glas pripovedovalca, na primer v 
palestinskih Treh kozličkih: „Najraje 
imam pravljico o treh kozličkih. Takole 
gre, takole sem jo slišal /.../“, v drugih 
ne; različne so si torej, in v tej obsežni 
izdaji, ki nosi naslov po ukrajinski prav- 
ljici, jih je res za celo bogastvo. 
Ilustracije Zvonka Čoha nas ponese-
jo tako v evropske gozdove kot v džun-
glo, v sušno poletje in ledeno zimo, na 
kmetije, v rove, na drevesa, v zemljan-
ke, na morje … in so polne gibanja in 
čustev, umetnik pa jih še popestri tako, 
da živali nemalokrat obleče in obuje 
v prav posrečene oprave. Tudi ko se 
pravljično razkošje v besedi in podobi 
konča, pa knjige še zdaleč ni konec. 
Mladen Dolar v svoji spremni besedi 
razmišlja o pravljicah kot umišljenem 
modelu konfliktnega sveta, ki nam 
„/.../ skozi razrešitev, četudi fantastično, 
121
OCENE  |  OTROK IN KNJIGA 121,  2024   
VEČPLASTNI MOZAIKI ŽIVLJENJA 
Špela Frlic: Dekle, obljubljeno soncu. 
Ilustrirala Ana Zavadlav. 
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2024
»Ljudskim pripovedovalkam, katerih 
imen si nismo zapomnili, a so s svo-
jimi zgodbami pomagale zgraditi naš 
domišljijski svet,« je zapisano v uvodu 
svojstvene zbirke ljudskih pravljic, ki 
jih je zbrala ter izvirno priredila zbi-
ralka in raziskovalka ljudskega slovstva 
Špela Frlic. Gre za pravljice z bosanske, 
hrvaške, makedonske, slovenske in srb-
ske regije. Že abecedno zaporedje pod 
naslovom naštetih nacionalnih okolij 
nam da vedeti, da avtorice ni zanimala 
logika točno določenega, ožjega naci-
onalnega in kulturnega okolja, pač pa 
je uspešno prestopila ozke meje in vse 
skupaj povezala v logično, trdno celoto 
raznolikih balkanskih ženskih glasov. 
Ob uspešnem avtorskem glasu Špele 
Frlic je potrebno že uvodoma opozoriti še 
na izjemen glas ilustratorke Ane Zavadlav, 
katere ilustracije v knjigi delujejo mistič-
no, večplastno, mestoma celo groteskno, a 
nikoli pretenciozno v eno ali drugo smer; 
nasprotno: vsega je ravno prav – iz glo-
bine podob tako prihajajo odlično ujete 
nežnost, liričnost in pravljičnost, četudi 
je na površini zaznati surov in krvolo-
čen svet. Likovna podoba tako učinkuje 
večpomensko, predvsem pa zelo odprto 
za mnoge možne interpretacije.
ponujajo upanje in zaupanje, da je z 
realnimi konflikti mogoče priti na kraj 
in da se bodo na koncu dobro iztekli.“ 
Zaključi z ugotovitvijo, da „/.../ nazad-
nje ni dveh svetov, ampak le en sam, 
v katerem moramo uveljavljati našo 
skupno človečnost, o kateri pričajo in 
ki nam jo nalagajo pravljice.“ Dolarje-
vemu sklepnemu pozivu k človečnosti, 
pravičnosti in solidarnosti sledi Knjigi 
na pot Anje Štefan (in temu navedba 
virov), ki je izjemno dragocen in (za 
odrasle bralce knjige) gotovo vsaj tako 
zanimiv, kot so pravljice same. V njem 
izvemo, kakšni so bili kriteriji izbora in 
zakaj se ji nekatere pravljice niso zdele 
primerne in sprejemljive, kar podloži s 
konkretnimi primeri, podučimo se, od 
kod vse je zajemala gradivo in se se- 
znanimo s postopki dela z besedili, ki 
ga dojema „kot ohranjanje in ustvarjal-
no svobodo hkrati“. Pokaže se, za laika 
morda celo nekoliko presenetljivo, da 
je preoblikovanje včasih kar obsežno, 
a Anja Štefan zelo dobro pojasni, zakaj 
se ji zdi to smiselno in potrebno: „Če 
je iskanje stika z občinstvom ena od 
temeljnih značilnosti folklornega pri-
povedovanja in če je pripovedovalčeva 
ubesedovalna svoboda eden od vrojenih 
vzvodov obstajanja pripovednega izroči-
la – zakaj bi se temu v današnjem času 
odpovedovali?“ 
Ena od misli Anje Štefan je, da živi-
mo v času, ko nam je „/.../ čvrsta moč, 
ki preseva iz starih zgodb (seveda prese-
janih), potrebna. Potrebno nam je pre- 
vpraševanje in utrjevanje naših temelj-
nih usmeritev, vrednot, lastnosti, našega 
odnosa do bližnjega in do skupnosti.“ 
Zato jim, ko bodo pravljice, te večne, 
neutrudne popotnice od daleč in od 
blizu potrkale pri nas, le na široko 
odprimo vrata, da nas razveselijo in 
morda tudi razsvetlijo ter postanejo 
naše ljube sopotnice.
 G A J A  K O S