195. številka. Trst, v ponedeljek 27. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost Iihaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ 6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-jočbe brez priložene naročnine ae uprava oe ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne Številke po H stotink (3 nvč.); izven Trsta j>a po 8 stotink <4 nvč.) Telefon štv. 870. Glasilo političnega društva ??Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za ve č-kratno naročilo s primernim popuaiim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale domaći ogiasi itd. se računajo po pogobo Vsi douiai naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spie-jema upravniŠtro. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trat. llrednlfitvo in tiskarna unliajai« v ulici Carintia 5tv. 12. Upravništvo. in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nmlstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „EJinost*1 v Trstu Aktuvalna vprašanja.*) Čitatelj lahko ugane, o čem hočemo govoriti. O jezikovnem v p rasa n j u pišejo zadnja leta novine, se posvetujejo zastopniki naroda, razpravljajo ministri. Ni čudo, saj se to vprašanje mora rešiti, a od načina, kako se reši, l)o zavisna bodočnost monarhije. Naj veča nesreča Avstrije so bili do sedaj in so še sedaj njeni ministri in njeni namestniki v pojedinih pokrajinah. Ali so to ljudje, ki imajo nekoliko dobre volje, a brez sposobnosti, ali pa nimajo ni dobre volje, ni sposobnosti — visoki gospodje, ki znajo od vsa-eega nekaj, a od vsega ničesar . , . Ali pa so krajinah pa, v katerih se govori po več jezikov, naj se proglasi jednakopravnost za d v a jezika. Nekoliko izgledov: v Solnograški in v Tirolu nemški jezik, v Trentinu italijanski, v Dalmaciji hrvatski, v Kranjski slovenski jezik, v Češki Češki in nemški, v Galiciji poljski in maloruski, v Primurju italijanski in slovanski (slovensko-hrvatski jezik). Morda bi bilo težko prodreti v vsem in vsakem, ako se ohrani obstoječa razdelitev v kraljevine, nadvojvodine itd. Zato bi even-tuvalno vendar bila boljša ona druga razdelitev v nove departements. Nikakor ne. Vendar priznavam, da bi ta poslednja razdelitev v nekaterih krajih mogla biti oni prvi v pomoč Prusijo. Zato naj bi bil novi zakon, kolikor le mogoče, pravičen. S pravičnim jezikovnim zakonom se reši Avstrija iz velike nevarnosti ter uniči sanje Schonererjeve. S pravičnim zakonom bodo zadovoljni vsi Slovani in vsi ostali pošteni podaniki, ki so željni miru, dela in blagostanja. S pravičnim zakonom si more Avstrija pripraviti teren na Balkanu. Ali more vlada izdati zakon o jezikih brez parlamenta, na temelju obstoječih temeljnih državnih zakonov od leta 1807. ? Mone — in tudi brez njih, ako je pogodila svojo sveto nalogo in ako ima eneržije, kakor i ima vojakov. J. nemški uradniki, ki znajo tisoč odvisnih ma- j — da bi se druga razdelitev deloma mogla lenkosti iz svoje stroke, dočim o velikih na- j (ali morala) izvesti poleg prve. Ali, kam ho-rodnostnih vprašanjih nimajo ni pojma . . . ! čete n. pr. vreči nemško kolonijo v Kočevju, Taki ljudje niso vredni, niti da bi bili iz- j ako ste nemški jezik izključili iz Kranjske?! voljeni za pisarje onega odbora, ki bi imel Kaj bi storili jadni Slovenci v Koroški, ako izdelati nov zakon o jezikih. ; bi se v tej pokrajini nemški jezik proglasil Glavno vprašanje je: ima - li Avstrija jedinim ? Meni se namreč zdi, da bi bilo ne-ostati razdeljena (kakor sedaj) v kraljevine, umno in bedasto, fko bi vsi kranjski urad-nadvojvodine, vojvodine itd., ali pa se ima niki radi kolonije Kočevje morali znati nemški, razdeliti po narodih (narodnostih, plemenih) ali vsi koroški uradniki radi relativno ma-v nove dele (okraje, pokrajine, departements) ? lega števila Slovencev slovenski. Slovenski Ako pogledamo knjigo h "storije, da raz- del Štajerske in Koroške naj pripade k Lju-vidirno, kako je Avstrija nastala; ako uva- bljani, Kočevci pa naj pošiljajo svojega po-žimo, kaj pojedine pokrajine o sebi mislijo, slanca, kamor jim drago . . . kako individualno čutijo in koliko drže do Kakov ima biti zakon, o katerem govo- s v oje ga značaja, imena itd.: ako jemljemo v rimo. Na to vprašanje smo odgovorili že po-obzir češko državno pravo na severu ter prej : jeden državni zakon za vse dežele, in hrvatsko-slovensko državno pravo na jugu: ne toliko deželnih zakonov, kolikor je dežel, moramo se izreči — ne menč se >:a druge Ako bi se jezikovno vprašanje imelo rešiti z razloge — proti novemu razdeljenju. deželnimi zakoni, potem gorjč Nemcem Gre torej za to, da se izda uov zakon o v Češki in Cehom drugje ! Gorjč Slovencem na jezikih za državo, kakor je razdeljena sedaj. Stajarskem in Koroškem in Slovencem inHr-Zakon za državo — zakon, ki ima z istim vatom v Primorju! Ako bi se pa Avstrija dnem stopiti v krepost v vseh pokrajinah, razdelila v nove departements, tedaj bi bilo podeljuje vsem podanikom ista prava in na- popolnoma opravičeno in pravično, da bi zbori lagaje vsem podanikom iste dolžnosti. pojedinih departements odločevali v jezikov- Kakov naj bo ta zakon ? Na katerem ni h vprašanjih v notranjem mej svojega okrožja, načelu naj bo zasnovan ? Jaz sem to načelo | Državni jezikovni zakon (na podlagi ob-že obrazložil v cenjeni »Edinosti« in v nekem stoječe razdelitve) bi moral izdati parlament drugem listu. Evo ga: v onih pokrajinah, v na Dunaju. Parlament na Dunaju pa bržkone katerih se govori le po jeden jezik, je zadostno, ne stori tega... Zato bo odgovornost vlade da se to v zakonu pripoznava; v onih po- tem veča, ako izda zakon proti interesom pojedinih narodov in proti interesem mo- *) Ta razmotrivanja spoštovanega trospoda av- * .. „ .v . . . , , . . . i- .j • narluie. S pravičnostjo se imponira ljudem m ktorja priobcujemo, ne bi se v vsem identificirali ji -j r Uredništvo. ' svetil — tudi onim Nemcem, ki ne delajo za V Trstu, 27. avgusta 1900. Strossmayerjev jubilej. Osrednji odbor za proslavo Strossmaverjevega jubileja je izdal proglas, s katerim pozivlje prebivalstvo v Djakovu, da na predvečer odiči svoje hiše s hrvatskimi zastavami in da s svečami in lampijoni razsvetli okna za časa serenade in bakljade. Na dan slavja pa naj odiči hiše z zelenjem in cvetjem. Svojo deco, vzlasti žensko, naj obleče v belo obleko, da bo proslavljenemu biskupu kitila pot iz dvora do cerkve. Proglas zaključuje: Nas Djakovčane je proslavljeni jubilar zadolžil za večne čase, kajti tu je povzdignil svojo veličastno cerkev in zbral v istej toliko sadu svojega svetlega uma in rodoljubnega čutstvovanja, da nam je za vse čase, dokler bo sveta in vekov, zagotovil časten spomin v razvitju tudi hrvatske in posvetne umetnosti. znjinu. PODLISTEK. Natakar, eno pivo! Spisal Guv de Maupassant. — Prevel Rojanskv. Pogledal sem mu v obraz. Nabrana koža na čelu ter velike gube so pričale o njegovem življenju. Imel je velike obrvi, gosto brado ter dolge brke, ki so mu silile v usta. Res! Izgledaš mnogo starejši nego si! Gotovo te tlači kaka skrivnost!* Odvrnil je: «Zagotovljam ti, ne ! Staršem, ker ne zahajam nikoli na zrak.'Nič ne uničuje človeka bolj, nego tako življenje, kakor je moje*. Nisem mu mogel verjeti: :>Morda si preveč ponočeval ?» Zmajal je z gla vo ter odvrnil: «Ne, bil sem vedno pameten.» Pogledal je v pliuovo luč ter menil: »Ako sem plešast,je tega kriv plin. Plin je najhujši sovražnik lasij — natakar, eno pivo! — Nisi žejen?* i 1 tudi lačen. Danilo se je. Nisem se upal ne vstati, ne hoditi, ne vrniti se domov; pobegniti nisem mogel, ker sem se bal, da srečam očeta, katerega nisem maral več videti. Morda bi na vznožju hriba umrl od po- ne bo nikdar več. Na podlagi te premise prihajajo seveda kaj lahko do zaključka, da bi bilo nezmiselno, ako bi gospod Korber še jemal v svoje račune možnost, da se prejšnja veČina, sestavljena iz desničarskih skupin, zopet vzpostavi. Ce torej prejšnja večina ni mogoča, mora vlada — v tej smčri se giblje argumentiranje nemških listov — misliti na drugo večino. Sosebno se trudi s takimi »dokazi« glavno glasilo borzijancev in nemške plutokracije, -»Neue Freie Presse«. O štajerskih nemških listih niti ne govorimo ; ti pišejo, kakor vsikdar, ker drugače ne morejo: bornirano, neslano. Preti vsemi se odlikuje »Grazer Tagespost« svojimi šalami in dov-i tipi. Se pač vidi, da gg. uredniki dobro poznajo fenomenalno — najivnost svojih ljubih štajerskih nemških čitatateljev. Kakor rečeno, »Neue Freie Presse« se trudi na uvodnem mestu, v političnem pregledu, entrefiletih, da bi dokazala gospodu Korberju, kako treba misliti na novo večino s povsem drugačno sestavo, nego je bila ona prejšnje. Razlika bi morala seveda sestati v tem, da se iz prihodnje večine'zključijo Cehi. S 1 Čehi bi seveda odpadli tudi Jugoslovani. Na njih mesto bi stopili prijatelji »Neue Freie Presse« in bi igrali v njej prvo vijolino. Drugo bi prišlo samo po sebi- Taka večina z nemško-liberalno prvo vijolino pa ne znači še zaključne točke v željah te gospode. Kdor bi kaj tacega mislil, ta jih ne pozna. Nova večina, kakor si jo za sedaj žele nemški liberalci, naj bi bila le hrbet, po katerem naj bi — s pomočjo mogočnih zvez, ki jih imajo v birokraciji, med visokimi vojaškimi dostojanstveniki in tudi v dvornih krogih — prišli do pravega, čistega | nemško-liberalnega režima, kakoršnjega smo imeli — z malimi presledki — od leta 1867 pa do 1870, v dobi, ko so se nemški liberalci gnetli okolo polnih loncev in so smatrali državo za svojo domeno. »Neue Freie Presse« je v prvi vrsti do tega, da Šusteršičevim izvajanjam podaja več veljave, nego je v resnici imajo. V ta namen piše tako, da vzbuja domnevanje, kakor da je dr. Susteršie še člen zbornice poslancev, torej ud prejšnje večine. Po takem bi bila njegova izvajanja odpoved na adreso Cehov, torej znak razsula prejšnjih desničarskih skupin. To zvijačo zavrača »Politik« od minole manjkanja in lakote, da me ni našel gozdni euvai ter me s silo tiral domov. Moji stariši so bili takšni, kakor po navadi ; ni se poznalo, da je prišlo med njima do konflikta. Le moja mati me je karala : i «Kak strah si mi napravil, ti malopridnež, vso noč nisem spala radi tebe.» Odgovoril jej 1 nisem, marveč sem začel jokati. Papa ni govoril z menoj ničesar. Osem dnij potem dogodku sem se povrnil na gimnazij. Tedaj, moj prijatelj, je ! bilo z menoj pri kraju. Videl sem slabejšo stran življenja, boljša ! mi ni bila znana. Kaj se je zgodilo v moji j duši? Kaka ideja je preobrnila moj značaj? ! Ne vem. A sedaj nimam več Čutstev, nimam več nobenega veselja, ne ljubezni, ne želj, nisem lakomen ter ne upam v ničesar več. Vedno vidim svojo mater ležati na tleh v drevoredu, ko jo bije moj oče v obraz z pestjo. Moj oče živi še. — Natakar, eno pivo!* Prinesli so mu pivo, katero je izpil v enem požirku. Ko je pa segel po svoji pipi, se je tako tresel, tla jo je razbil. Kakor v ob u panj u je rekel: «Glej, to j*1 prava nadloga; prej nego obrabim zopet novo pipo, preteče mesec dnij S Zalučal jo je po sobani, ki je bila sedaj polna tobačnega dima in smrdečega zraka ter zaklical v hipu: Natakar, eno pivo — ter novo pipo! (Zvršetek.) sobote na uvodnem mest«. Rečeni list pov-darja, da je že to nesmiselno, ako se v polemiki med dvema politikoma vidi še razsulo Tržaške vesti- Imenovanje. Finančni minister je imenoval davčna nadzornika Valentina Mar u- strank. Ali se nemški politiki ne dajejo med, . . . , r ,r ... ■*=;„„ , . 7 .1 i • ! s 1 6 a m dr. Ivana Morosinija višjima sebo ? Baš med njimi ie toliko menen , kolikor i . w . . u c J i J J _ .. : davčnima nadzornikoma za območje finančnega j ravnateljstva tržaškega. glav. Ako *e je Susteršič — pravi »Politik- nadalje - izrekel proti deželni avtonomiji, s, Narodne razglednice. PiSejo nam : Zad- tem še ni ničesar dokazano proti prešnj, ve-j nj. ^ je gl]..ati tQ in tam oporekanja proti čini. Saj t» je že davno notoriška stvar znana | i)rodajanju narodni!, razglednic na ve3elicah. vsemu svetu, da Slovenci niso prijatelji de- ,. „ , , , ' \ »Ldinosti« sem ze parkrat cital pikrih želne avtonomije. Vzroki temu so tudi znani. I , , , . ,, _ opazk na naslov razprodajalk, oziroma pro- Vendar so Slovenci ostali zvesti členi prejšnje i j . , ^ , „ . . , , v . A . 1 ; dajalcev ! Pripetilo se je celo slučajev, da je večine, dobro vedč, da si sami ne morejo iz- j . .. . „ ' * J J »inteligentna« gospoda osebno zalila gospice, voievati zaželjene narodne avtonomije. Boj , .... . . . , J J J J ki žrtvujejo v gori omenjeno svrho. za narodno jed n a k o p r a v n o s t je ona t\i • • i • . - , T , . J 1 ^ _ Moje mnenje je, tla moramo biti hvaležni vez, ki jih je spajala z desnico. Sploh pa je • „„„ _ • , • • , ,, ' 1 .j vsem onim, ki rinejo narodno blago naprej, ves razgovor o bodoči večini le akademičnega , , , . . , • i • i "a posebno hvaležni moramo biti onim, ki od čistega dobička odtrgujejo svoto za prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda! Graje je vredno le usiljevanje, kar pa se dogaja le redkokedaj. Oni, ki hoče kupiti, naj kupi. Ako pa noče, naj reče jednostavno: ne kupim — pa značaja: šc le potem, ko se parlament pokaže sposobnega za delo, postane vprašanje večine aktuvelno. Tudi v svojih opazkah o vesti, da bo slovenski niži. gimnazij razširjen v viši gimnazij, se povrača praški list k drn. Susteršiču. Na prigovarjanje nemških listov, da Slovenci besedi j nimam« niti knjig za srednje šole, daje «Po- * Va , i j • . J r, . samo narodne razglednice naj se pro- litik* nastopni izborni odgovor: «To je ne- A . . . .... , 1 ** ■ (lajajo, ampak uvedli naj bi, ako le mogoče, kako tako, kakor da bi komu, ki se hoče .t. . . . , ,- . . ., . . . . . tudi prodajo narodnih uzigalic, katerih l>i se učiti plavati, rekli, da ne sme v vodo po- „ . A , ... ., ... rp , 1 ' ' „ 1 gotovo prodalna stotine skatijic. lak.» se raz- pred. nego bo znal plavati. Kdo naj piše i n ... , , f .. 1 „ J 1 sirja narodno blago proti tujemu in bt ostalo knjige, ki so v šoli nerabne? Najprej odte- \ • — . j . , m .J 6 Ji J nekaj novcieev tudi za narodne sole. To je zajo Slovencem pravo do učnih zavodov, za- „ ^ _ - - J . .. ' ' moje skromno menenje o teni — vprasa- gotovljeno jim po državnih temeljnjih zakonih, -(l o , na katerih zavodih bi, brez siljenja učenja škedenjske jeremljade - »Modus druzega deželnega jezika, dobili sredstva za Mbendi^ Gospod urepnik ! Jaz bi Vam več- lzobraženje v svojem jeziku; usiljujejo jim krat feaj pM Q ^ škedenjskih ^zmevah, nemški učni jezik: a če se vsled tega ne iz- „i- » - i - • i i • .. a, , . . J .. 6 ali čemu naj bi pisal, ko si nasi fekedenjci dajajo šolske knjige za neobstoječi slo-: i -• - i- i J •J& okvjcv,. ne razijjjaj0 preveč radi glave s čitanjem li- venski pouk, pa se to navaja kakor dokaz r>'y i - v, . ,r i • . 11 J stov. rac — »riccola« ze citajo. V sako jutro ^ , . fxfx.x r , J J ; sta vredni 2o.0()U frankov vidim zavoj »Piocolov«, ki prihajajo v našo vas. Malo je Skedenjcev — tudi na rod nj a-i steršiča : *To je prava centralistiška logika. u: „„ u: i i- i •■ i i /,v [ & kov — ki ne bi natanicuo vedeli, kaj ie bilo , ., T . o . . o, A - Gospodu Susteršieu bi svetovali, naj razmišlja , • ... . .. neg« mehanika Josipa Sancina iz Skednja st. 1 „ » j j v »Ficcolu« zapisano. Večina njih je tudi ,, , , - , i o tem. Potem sprevidi morda, da so centra- i -v - . - i--/- i102*' ker Je nekega sprehajalca udaril s pa- t ' prepričana, da citaio same lazi, ali citajo ven- i ■ i- • - - i listiški eksperimenti, kakor jih ravno slo ven- , r • , i . , ' . ,J. . : lieo po glavi. \ ulici 1 igor seje poka- 1 ' J dar in so radovedni ze dan poprej, kaj pri- »j ii - d i i-« r 1 1 J/ J 1 zalo, da se mlademu mozu mesa. roklieali so nese »Piccolo« naslednjega dne. Kaj hočete, , -i i • - i i - i- ' ° J M zdravnika, ki je dal nesrečneža prepeljati v tako je in tako ostane menda tudi še precej i , . , . . , .. . J . i j opazovalnico tuk. bolnišnice, časa. Slovani smo pač čudni ljudje. Te dni ,-r , . , , 1 J J Samomor. V soboto popoln d ne so nash mi je pravil prijatelj, da v slovanskem Ze- , , .. ^ .. . , J 1 . 1 J J v bosketu Marijo Centis iz ulice I lccolomini munu ni mogel dobiti ni enega hrvatskega I „ i i i s ■ • t -i • ^ J5 & st. 6. nevarno obolelo. Nesrecnica je bila iz- casopisa, pač pa vse polno nemških. Pristavil . ..„. ~ .. . . „ , , 1,1 1 pila količino fenilne kisline, rokhcali so zdrav- Zdravo, gospod urednik! Prihodnjič pozdravim morda zopet našega velečastitega župnika ! Jeremija. V spomin ! Pišejo nam : Zopet moramo javljati o britkih z g u b a h ki nam jih prizadevlje neizprosna smrt. Tako nam je sedaj preminula vrla 19-letna narodna mladenka Terezija O s a n a. Pokojnica je bila vzgojena na strogo narodni podlagi (kar Je pisec teh vrstic povdarjal že pred pa»" leti, ko je napisal »spomin« po pokojnemjej očetu Blažu). Bila je pevka »Slovankega pevskega društva« in udinja »Delalskega podpornega ! društva«. Ko je pisec teh vrstic svoj čas tožil, da skoraj vsa dekleta najrajše govore laški, takoj se je pok. Rezika oglasila za t rje, da ona ne govori nikdar laški, ako občuje z Slovenci ! Taki stariši, taki otroci ! Pogreb blage pokojnice se je vršlil včeraj ob 15. uri popoludae in je bil uprav veličasten. »Slovansko pevsko društvo« je pelo žalostinke. To društvo je tudi položilo venec na krsto. Venec je bil z belimi trakovi in napisom: »Slovansko pevsko društvo svoji pev kinji«. Lloydov parni k »Semiramts« je prispel prošlo nedeljo s 56 potniki na krovu iz Alesandrije v našo luko ter se je podal v lazaret pri sv. Jerneju, da prestane karanteno. Med potniki sta dva Sudanca, ki sta spremila dve cebri, poslani v Evropo. O zdravniškem pregledu v soboto se je pokazalo, da ima eden teh Sudancev mrzlico, in sicer 38.6° C vročine. Zato so spravili Sudanca v bolnišnico v lazaretu, parniku pa so prepovedali izkrcanje. Bolnik se sicer počuti dobro. Cebri za potrebo nasilnega nemškega pouka!® Potem se »Politik« obrača do dra. Su Aretiranje umobolnes:a. V soboto zvečer so na borznem trgu aretirali 23-fet- sko ljudstvo občuti na živem životu, vendar še hujši, nego avtonomistiški eksperimenti, katerih ni in pred katerimi se le dela tako kakor bi se jih bali. Mi si ne moremo predstavljati, da bi bila to nesreča za slovenski narod, ako bi po 0" rodnjaki. ..... , „ . T statirati le se smrt nesrecnice. Ista je zapu-j udi pri nas smo praznovali predvečer . . Tr , 1 . ,1 r . stila štiri otroke. Vzrok samomoru so prepiri v družini. 1 ruplo je zavod Zimolo prepeljal uštvom iz več razlogov ni bilo mogoče ude . . . T ° ® |v mrtvašnico pri sv. Justn. Čležiti se slavnoste in korakati za godbo, na-j « i ^ \ oV«i i-n Triodo I- | > i i , , - n POSkUSCH samomor. V soboto popo- elii 111 Vlada. Kakšen duh se pola- jeto od c. kr. poštarja. Čitalnica in »Gospo- , , . , i ji .. i n* . r ludne se ie v bosketu skusala neka neznana stuje mas češkega naroda, dokazujejo dogodki darsko društvo« tudi nista mogla razsvetliti in , . . .. , . r no uAoroJSn;^ t^i ^ .. • • o i 40-letna ženska usmrtiti .s temino kislino, na včerajšnjem taboru na gori Rip pri Roud- razobesiti zastav, ker so njiju prostori na jako ! „ ... - i i tilrt-l, T« ^ „ulloi„__s.^., , J i O pravem času ;e se prispel zdravnik z re- nicah. I u se je zbralo nešteto češkega na- neugodni poziciji. Ta pozicija je sicer na glav- j ... 1 - , - - . - - , r, roda iz vseh slojev, in češki poslanci, med nenf uhod!i v vas, prav blizu znane Beni-^ ptV° l>°" njimi dr. Gregr, so imeli navdušene govore cheve ,lokamle«. Ali to je baš zajec v grmu. i:moC ^ " „ proti vladi; posebno ostro so napadali isto V tisti _____^ -J«. S! Drazbe premičnin. \ torek, dne (Naše stališče nasproti deželni avtonomiji • • i .. t - _ r J cesarjevega rojstnega dne. rsasim narodnim je znano, zato menimo, da ne treba, da bi je j - J u rus danes zopet povdarjali. LTred, «Edin.».) » « j t naii »lokandi« je namreč taborišče Banel- , * j i i ti i j „„„„i: ,-u i 11 - i avffusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled zaradi jezikovnih predlog in nameravane de- ljjeVcev. To je bil menda vzrok, da nam je ^ ,, . , , - , litve češke dežele \ ■ i- •• i • • i i - - naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodisca za ci- " c ucacic. i nas novi policijski nadzornik takoj o svojem , , . , - i> + i , , . i j vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: taboru seje večina udeležencev po- prihodu v vas prepovedal razobešati troboj- .. e . , . 0 i- --t? i • t>-i -ii j r 1 J i ulica Stazione 1 in rJarriera vecchia ion- v Ro»dmce. Bil je nepregleden sprevod. nice^ Kako vendar naše slavne oblasti skrbe <41, krave :n prešiči; ulia Giulia o«i, britve m škarje; ulica Poste 8, pohištvo; ulica iNuova 14 in Rossetti 15, gumnate stvari in oprema v zalogi ; v ulici Rossetti 'J, pohištvo. Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer it -___t- ... i l i i cena posoda, papir in pohištvo ; na \ rdeli V sredini istega so nosili veliko crno zastavo 7a razdražljive živce Banellijev, Spadonijev „ t" 1 * 1 F 1 z rudečim kelihom na sredi (tako je namreč e tutti lo- ;.' znamenje Husitov). Naenkrat je pridrdral do ! karnli« hladit svojo vročo italijansko kri. zastave voz z okrajnim glavarjem in nekim Drugi vzrok, da niso društva nastopila, drugim političnim uradnikom. Poslednji je ve- je ^il ta, ker so se bali, da bi manifestacija lel zastavonoši, da mu izroči prapor. Ko \}l\a preveč burna in bi s tem našim ljubim zastavonoša ni hotel ubogati, je uradnik sko- j sodeželanom odpirali še zelo svežo »narodno! , „ . . _ . _ n . 0 ; , , *. i , . i t-i ob 7 uri ziutrai oi» J. uri popoluane cil z voza, mu strgal zastavo iz rok, zlomil ; railo«. Naše ljudstvo se o takih prilikah rado * , , - ... _ j i , . t . J 1 ! 28 0 C°.— Tlakomer ob i. uri zjutraj ibu.< drog, a zastavo je vzel seboj; potem je voz preveč razgreje in zabrede v sitnosti, kakor " u in i- i • i o on i i- i - -t 1 — Danes plima ob 10*lo predp. in ob P.JO blI8k lzgln,I- nas uči najnovejša zgodovina. Vsi ti razlogi , , .» , , , - , , 0( * r v i-ii.i jjo & dod. : oseka ob 4.o predpoludne m oh 4.J4 \ ogorčenem narodu je vsletl tega do- so odločili za abstinenco. 11 godka začelo seveda nevarno vreti. Ko so j Naše ljudstvo pa je vendar storilo svojo P°l>° tU ^ _ udeleženci tabora prispeli v mesto, seje v hipu dolžnost. zbrala velikanska množica demonstrantov pred j Znano je, daje o zadnjih volitvah ita-poslopjem okrajnega glavarstva ter vsklikala Hj:mska stranka sklenila s škedenjskimi ci-besede, ki niso mogle biti baš prijetne *a- ko rij asi nekak »modus bibendi«. Takrat sel X I^Dekaui nam pišejo: Kakor stopniku c. kr. vlade. Okrajni glavar je po- Je ta moaus bibendi izborno obnesel,sedaj pa j lansko leto je tudi letos naše konsumno dru-klical močen oddelek orožnikov ter Ž njimi j ne gre nekaj prav ,ukup«. Pred volitvami j štvo, kateremu seje pridružilo tudi pevsko- se je pilo prav pošteno. Po izvojevani zmagi | bralno društvo, na lep način proslavilo rojstni pa je prišel befehl na vse krčmarje. naj de- dan cesarjev. Ob 1>. uri zjutraj sti se društvi lijo vino gratis i u franko vsem žejnim grlom in gostilničarji so bili tako velikodušni, da so Vesti iz ostale Primorske. razgnal demonstrante. Husov duh še ni izu mrl v češkem narodu : s tem naj bi računali izvestni krosri. Hrvatska in razstava v Parizu. Na pariški svetovni razstavi je bil te dni odlikovan znani hrvatski slikar-umetnik, g. Vlaho Bukovac. No, Madjari so stvar uredili tako, da na pariški razstavi Hrvatska udeležili sv. maše in sti kaj lepo odičili društvene prostore z narod, in ees. zastavami. Na delili prijateljem in sovražnikom. Mnenje je j večer pa so se sredi vasi na trgu prižigali bilo splošno, da vse škedenjske vodnjake in vodovode napolnijo s pristnim italijanskim vi- bengalični ognji in godba je svirala. In pov-dariti moramo: da brezplačno. Po tej lepi nora. Več pa naši škedenjski cikorijaši tudi j manifestaciji na trgu smo šli v društvene nikakor ni bila zastopana kakor avtonomna, j n;so zahtevali. prostore, kjer se je vršila pozno v noč lepa marveč kakor madjarska dežela inje tako! Sedaj pa bi jim bil šel »up po vodi«, i zabava. Godba je svirala le narodne skladbe. tudi ime navedenega umetnika mej madjar-skimi umetniki. V tem vidimo, kolika krivica se je zgodila Hrvatski, ker ni sama priredila in uredila svojega lastnega oddelka na pariški razstavi, kar bi narodu, kakor je ako bi je bilo sploh še kaj v naših vodnjakih. Ali žal: sedaj nimamo ni vode, ni — vina ! Naši krčma rji imajo sedaj — vraga v Škatlji : nikdo noče plačati onega vina in nikdo noče nič vedeti, kdo daje izdal oni »befehl«. hrvatski, pač bilo mogoče ter se tudi tu niso Nekateri njih že pridno tožijo, drugi pa po- otresli madjaronskega jarobstva. goltnejo stvar — če tudi težko — da svojim prijateljem ne napravijo sramote. Razčli smo se z živo željo, da bi nam Bog ohranil cesarja in mu dal, da doživi oni srečni dan, ki prinese v Avstrijo — mir med naredi!! X P o v ž e v a pošta! Pišejo nam : Naš trgovec, gosp. V., je odposlal dne 25. junija nujno trgovsko pismo v Meli nje v Dalmacijo. Iz Kotora je bilo pismo poslano v — Piran (!), od Pirana v takozvani »Porto Rose« in od tam je po 41 <1 n e h, srečno priromalo zopet v roke odpošiljalca!! Naši «Povžit bi je bili v tem času oddali ne samo v Dalmacijo, ampak tudi na — Kitajsko ! Sedaj vprašamo: kedo je kriv na tej, za trgovca škodljivi nerednosti? Drugi trgovec go*p. L. se toži, da je poslal svoto denarja na pošto — ker je pa bil na nemško-laški tiskovini, slovenski nnd-pis — so mu vrnili vse skupaj z opazko, tla se na sprejme ! DotiČnik je šel potem sam v drugi poštni urad — in glejte: tn so sprejeli! Gosp. ravnatelja prosimo, naj sedaj ko se je povrnil z dopusta, ukrene potrebno, da bi imela vsaka tobakarna vsaj nekoliko slovensko-nemških poštnih tiskovin. Ako pa gospod poštni ravnatelj želi, da odpadejo vse pritožbe v tem zmislu, naj preskrbi trojezične tiskovine za vse kraje z mešanim prebivalstvom ! 0 včerajšnji slav nosti v Sežani pri-jiesemo jutri nekoliko poročila. Za danes p »-dajemo tu le besedilo *udano-tne adre-e. ki so jo podpisali županje sežanskega okraja ter jo izročili gosp. okrajnemu glavarju sežanskemu s prošnjo, da jo primernim potom odpošlje na Najviše mesto. Adresa ima na čelu letnici 1500.—11 »1)0. in se glasi : »Presvetli cesar Fran .Josip I.! Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo ! Premilostni naš gospod ! aprila 1.1. je bil za nas k pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski spadajoče prebivalce Sežanskega političnega okraja preime-niten dan. Istega dne je namreč prešlo 40l> let, odkar Goriško-Gradiščanska uživa srečo Habsburškega modrega vladanja. V napovedani dobi napredoval je jako veliko naš politični okraj v gmotnem in duševnem oziru in to v največji meri vzlasti za preslavnega vladanja Vašega Veličanstva. Polni hvaležnosti in neopisnim veseljem spominjamo se povodom današnjega slovesnega proslavljanja gori omenjene 400 letnice in 70-letnega rojstnega dneva Vašega Veličanstva v Sežani zbrani občinski zastopniki, da bivamo pod mogočnimi peruti avstrijskega orla z izrazom lojalnega čustva uda-nosti in neomahljive zvestobe Vašemu \ eli-čanstvu in Vaši preslavni dinastiji ter prosimo Vašo Cesar ost, naj sprejme našo zahvalo za neizmerne milosti in blagonaklo-njenosti, s kojimi Ste v teku Svojega slavnega vladanja obsipavali naš sivi Kras. Iz dna svojih zvestih src vsklikamo : Vsemogoči Bog podaljšaj dragocene dneve Vašega Veličanstva do najskrajnejše meje človeškega življenja v srečo in blagor tako nam, kakor celokupni državi! Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja A v s t r i j o! V Sežani, dne 2*>. avgusta li»0U. Vse občine Sežanskega po!, okraja. X Roparji? Iz Marezig nam pišejo dne t. m.: Marezige in bližnje vasice s<» nocoj v velikem strahu. Spi malokedo. To pišem 10 minut pred polu nočjo. Minoli teden je bil ukraden v Borštu (občina .Marezige) prešič iz hleva. Sum je letel na tri ljudi, katere so videli ljudje prejšnji dan v bližini vasi. Izgledali so baje kakor cigani. Naslednje večere je bila postavljena straža, a poskusili so vendar na ti veh krajih ukrasti prašiče. V noči oil do l\~>. pa jih je bilo že več, kakor se govori 30—">u! Seveda je bila takoj alarmirana vsa vas. Lovili so roparje, a ti so se jim stavili nasproti z noži in revolverji. Gotovega še nise.n poizvedel, a govori se, da je bil pravi pravcati boj, mej roparji in domačini, kateri je trajal do štirih {jutro. Nocoj o mraku pa se je Čulo streljat" okoli Babičev in Roj cev, ti veh vasi, oddaljenih pol ure od Murezig. Seveda seje nam takoj dozdevalo, da utegnejo biti znanci i/. Boršta, kateri so obiskali tudi Rojce in Ba-; biče. Da bi poizvedel i, kaj je, šel sem še z ! jednim možakom do Babičev, od kjer sem i se ravnokar povrnil. Tam je vsa vas p<»-I konci in oboroženo je vse z vilami in pu-j škami. Prišli so oni iz Boršta res najprvo k Rojcem in potem k Babičem in poskusili na j več krajih ukrasti prašiče. Bili so menda i samo trije, oblečeni v bele, široke hlače in s coklami na nognh. Bili so jako predrzni. Mej tem, ko sta hodila dva najednem koncu vasi, poskusil je tretji na drugem koncu odpeljati prešiča iz hleva ! Pri tem pa ga je zasačil občinski redar in ker je skočil on: proti redarju, je ta ustrelil in ga baje tu li ranil, a oni jo je kljubu temu popihal. \/. vsega kar so dozdaj storili, jo razvidno, da to to jako predrzni ljudje, ne kakor navadni tatovi, ampak pravi roparji. Zdi se pa ol> enem, da jih žene k tem činom — lakota. Čujem, da so oni ljudje baje bili pri istrski železnici, pa bodisi, da jih tam niso hoteli, ali da se jim ni ljub'lo delati, in prišli so v našo občino ter pripravili ljudstvu velik strah. Ko doznam kaj natančnejega, vam sporočim. Vesti iz Kranjske- ♦Mlada turistka. Minoli torek 21. t. m. zjutraj je bilo IG turistov na Triglavu, mej njimi tudi osemletna hčerka ravnatelja g. G. Pirca, gos p i ca Stana, ki je pač najmlajša izmed turistov, ki so dosedaj po-setili triglavega orjaka. * Vojaške vaje v ljubljanski okolici. Minolo soboto so v ljubljanski okolici pričele vaje domobranske divizije tretjega kora, katerih se udeležujejo 3., 4. in o. domobranski polk, jeden topničarski polk, dva eskadrona husarjev in oddelek domobranskih ulancev. Ta divizija šteje 2 generala, 360 častnikov, nad 6000 mož in 580 konj. Vojaki so nastanjeni po šolah, vojašnicah in v bivši cukrarni; častniki po gostilnah in privatnih hišah, konji pa po raznih hlevih v mestu. Dne 29. avgusta odide divizija h kor-nim manevrom na Notranjskem in bo za pre-peljavo prtljage potrebovala 60 dvoupiežnih vozov in za priprego topničarjem dvanajst parov konj. Štajerske vesti. — Slavnostno o d k r i tj e spominske plošče dr. K r a n j c u, pravniku, pisatelju in vseučiliškemu profesorju v Skalah pri Velenju bo dne 2. septembra. Slavnostni govor bo imel dr. I. Karlovšek iz Celja. — N e m č u r j i na delu. Za dan 8. septembra je v Ljutomeru napovedana velika Slomšekova slavnost. Ljutomer je po ogromni večini slovenski, a okolica je popolnoma slovenska. Vendar je onih par nera-čurjev, ki stanujejo v Ljutomeru, zagnalo strašen vik in krik v časopisju, češ: Ljutomer je nemško mesto in gorje, ako bi njega značaj hoteli onečastiti s slovensko slavnostjo. Revežem je menda prepoved sokolske slav-nosti v Celju napravila sline. A te sline bodo morali repenčneži že pogoltniti, čeprav jim bo morda to napravljalo še težave v njih nem-čurskih želodcih, ki ne morejo prebavljati ničesar, kar ne diši po nemškem nadvladju in terorizmu. Slavnost se bo vršila v krasnem logu pod veličastnimi hrasti, ki so dne 29. avgusta 18G9. 1. gledali prvi slovenski tabor. — Z a s r a m o v a n j e slovenske n a-rod nosti v celjskem nemčurskem novinstvu presega res že vse meje. Posebno čudno luč, ali bolje: senco meče na avstrijsko vlado zasmehovanje Slovencev v nekem celjskem nemčurskem listu, ki porogljivo našteva ne-vspehe štajerskih Slovencev v zadnjem času, kakor: »Potrjenje Stigerja celjskim županom, omejitev dimnikarskih delokrogov, imenovanje Nemca graškim višjim državnim pravdnikom, prepoved sokolske desetletnice, zadnja imenovanja, na tamkajšnem okrožnem sodišču«. »Domovi na c pravi, da celjski list vse to preinleva s strastnim zadovoljstvom. A mi vprašamo, kaj znači to zasmehovanje? Ni-li to jasen dokaz, da so vsi našteti nevspehi štajerskih Slovencev tako gorostasna, vnebovpijoča krivica, tako pekoča zaušnica, da to občuti celO nasilno, objestno nemčurstvo, katero v svoji nadutosti in krutosti izključno sebe smatra faktorjem, kateremu edinemu gredo vsa prava in vse gospodstvo v državi. In ni-li ta dokaz najkrutejša in najsramotnejsa zaušnica onim, ki so poklicani v to, da vrše pravico, najčistejšo pravico vsikdar in povsod, ki stoje vrsoko nad narodi ter so izpostavljeni očem ljudstva ?... Kako naj si to ljudstvo tolmači tako postopanje teh krogov, ki nasprotuje naj-primitivnejšemu čutstvu prava ? Kaj pomenja to druzega nego najsilnejšo demoralizacijo ljudstva, pred katero se kakor sneg pred solncem umikajo in izginjajo zaupanje, udanost in vera tlo avtoritete, ki je prvi pogoj naravnim in blagonosniin razmeram v vsaki državi. Naj bi ti visoki faktorji vendar že enkrat jeli spoznavati, kam je že dovelo in kam bi znalo še dovesti avstrijsko državo dosedanje postopanje njihovo. Sicer se nad njimi docela uresniči pregovor: Kogar bogovi sovražijo, njega udarijo š slepoto. Razne vesti. Novi tajni svetniki. Ministri baron Ca 11, baron G i o v a n e 1 i in dr. P i e t a k so dobili naslovT in značaj tajnih svetnikov. Loterija in smrt kralja Humberta. Kralj je bil dober človek. Zato so se mnogi nadejali, da se jim tudi po smrti ne izneveri, kakor se jima nista kralj-poštenjak in Garibaldi. Po smrti so stavili ljudje v loterijo številke iz njiju življenja in srečni igralci so imeli ; 4250-kratni dobiček. Zato sti tudi sedaj, po-{ vodom smrti kralja Humberta, dve tretjini 1 odraslega prebivalstva Italije napeto pričakovali vzdignjeaja številk na loteriji. Trajanje življenja kraljevega je zloženo od številk 56, 10, 46 in 73. Te številke so obetale 60.000 ! kratni dobiček. Stavljeno je bilo na loterijo ; na milijone, ki so — izgubljeni; Nesreča je I hotela, da so razun 10 bile vzdignjene šte-i vilke za eno više ali niže : 55, 57. 72. Posebna slučajnost je tudi ta, da so bile številke dvignjene v Milanu, v Čegar podrečje spada tudi Monza. Loterijske Številke, izžrebane dne 25. t. m. : Trst • 57 6 71 58 24 Line 9 17 11 40 25 (jrlllhost. Neka bogata gospa, ki je ozdra-! vila od giuhosti in šumenja v* ušesih s pomočjo ušesnega bobnila dr. N i c h o I s o n a, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld. z 1 namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo-; bijo brezplačno taka bobnila. Pisma naj se ! naslovljajo : S t. 4660, zavod N i c h e 1-s o n »L o n g c o t te, G u n n e r s b u r g, L o n d on. W. Brzojavna poročila. Ustaja na Kitajskem^. DUNAJ 25. (K. B.) Ces. ladija -Marija Terezija« javlja o bolnikih, ki so bili ranjeni za časa obkoljenja v Pekingu: Kadet Bovneburg je dobil metek v čelo ter so ga morali operirati. Mornar Triscoli je izgubil vsled strela desno oko, mornarju Bačicu je del granate ranil levo ramo; za poslednje imenovanega ni več nobene nevarnosti. O poslaništvih v Pekingu nimamo nobenih na-daljnih vesti. Kabel Taku-Rhede-Oifu je od 21. t. m. izročen prometu. PETROGRAD 25. {K. B.) »Ruski Invalid« javlja, da je poveljnik 14. konjeniške divizije, general-lieutenant V u lj a rj l a rs k i imenovan poveljnikom 2. voja in poveljnik 12. divizije pešcev, general-lieutenant K a-r a s, poveljnikom 7. voja. LONDON 25. (K. B.) Reuter javlja iz Pekinga dne 14. t. m. : Rešilna kolona je prispela o pravem času; bili smo skoro docela upehani. Predprošlo noč smo imeli hud boj s puškami, najhujši v vsej dobi obleganja : potem nas je Tsung-li-vamen, kakor že prej enkrat, skušal goljufati in uspavati našo pazljivost, češ, da je naročil kitajskim četam, naj ustavijo streljanje. I "kljub temu so Kitajci lokavo napali obenem angležko, francosko, amerikansko in rusko poslaništvo. Strašni hrup in ropot je trajal vso noč. Proti jutru smo začuli pokanje topov iz daljave; to nas je zopet osokolilo k nadaljnemu odporu. Kitajci so streljali na nas, dokler niso evropske čete stopile v mesto. Kitajci priznavajo, da so za časa obleganja zgubili 3000 mož. Dva meseca smo držali poslaništva v neprestanem ognju. Ves čas smo živeli le od riža in konjskeg mesa. Ko so se približale zvezne čete, so Amerikanci napadli neka mestna vrata ter zvabili vse kitajske čete tjekaj; vsled tega so Angleži lahko udrli skozi vrata Sako, katerih ni nihče branil, ne da bi izgubili niti enega moža. BEROLIN 25. (K. B.) Wolff javlja: Drugi admiral križarskega brodovja javlja dne 21. t. m. iz Takua: Kapitan Pohl se glasom zasebnih vesti nahaja že nekoliko dni v Pekingu. Dovažanje živil po reki Peiho je urejeno. Kapitan Ilert je 20. t. m. zjutraj prispel v Tungušou ter je po kratkem odmoru odkorakal v Peking. Prvi pomorski bataljon je dne 21. t. m. prispel v Maton. Pripravljanje prevozil se je v ladijšču zaka-onilo vsled slabega vremena. Tudi vozne živine je primanjkovalo. LONDON 27. (K. B.) Reuter javlja iz Pekinga dne 19. t. m.: Danes so zvezne čete rekognoscirale. Poročajo, da oboroženi Kitajci ropajo na jugu in zapadu. Bengalski suličarji-konjeniki so našli v Huisi-u na jugozapadu dobro utrjeno četo, o kateri mislijo, da ji zapovedujejo najboljši kitajski poveljniki. DUNAJ 26. (K. B.) Glasom brzojavne vesti sta cesarski ladiji «Cesarica Elizabeta* in «Aspern» prispeli v Hongkong. kjer ostaneta tri dni : potem odplujeta v Shanghai. BEROLIN 26. (K. B.) «\Volff» javlja dne 23. t. m. iz Tientsina : Japonske čete so zasedle nasip okoli notranjega dela prepovedanega mesta v Pekingu; palače se še niso polastile, nego čakajo naredeb iz Tokia. Princa Ching in Vangvenskao sta b aje skrita v Pekingu. LONDON 27. (K. B.) »Reuter« javlja: General Danvart brzojavlja dne 23. t. m. iz Tientsina : Dne 19. t. m. sem osem milj od Tientsina proti jugozapadu napadel s 1000 možnu amerikanskih, japonskih, avstro-oger-skili in angleških oddelkov kitajsko četo. Po boju, ki je trajal dve uri, so se Kitajci spustili v beg. 300 Kitajcev je padlo, 60 smo jih ujeli. Kakih 800 Kitajcev se je podalo proti jugu, močnejša glavna četa pa proti zapadli. Na naši strani je bilo 11 mož ranjenih. Zveze z okolico Tientsinsko so sedaj zavarovane. Kitajci počenjajo |>o vaseh grozo-vitosti. Našli smo več trupel z odrezanimi glavami. Iz bližnjih vasi prihaja dan za dnevom kakih 1000 ljudi v Tientsin. Tukaj imamo živil le še za mesec dni ter nastane v kratkem pomanjkanje živil. PETROGRAD 36. (K. B.) Nasproti poročilom inozemskih listov iz Petrograda, da misli ruska vlada prepovedati izvoz sena, slame in rži, omenja ruska brzojavna agentura, da ne ve ničesar o taki prepovedi. Z ozirom na dogodke v vzhodni Aziji in izredne izdatke, ki so z istimi v zvezi, zviša ruska vlada potrošnino za žganje in špirit na 11 kopejk za stopinjo ali 10 rubljev za vedro čistega špirita, potrošnino za duhanske izdelke pa na 4 rublje od puda ali 10 kopejk od funta. To zvišanje je le začasno ter stopi dne 29. avg. v veljavo. Avdijence pri carju. PETROGRAD 26. (K. B.) Car Nikolaj je včeraj v Peterhofu sprejel poslanika južnoafriške republike dr. Levdsa, potem izrednega poslanika srbskega, generala Miškoviča, in upravitelja srbskega poslaništva, polkovnika Kristića. Vojna v južni Afriki. DUNAJ 27. (K. B.) Včeraj je došlo semkaj 56 avstrijskih podanikov, ki so bili izgnani iz Johannesburga. ločbe o teži in jedru novčne ali kovne jed-note. V promet ne sme priti novec (kovani denar), ki bi ne odgovarjal docela vsem zahtevam zakona glede teže in jedra. Ker je popolna natančnost v tem oziru pri posameznih komadih nemogoča, dovolili so nekako pomotno mejo (remedij, toleranco) t. j. razliko od 1 do 2 pro mille (od tisoč): to je torej meja dopustnih pogreškov. Imenska (nominalna) ali zunanja vrednost novca je vrednost, za katero se novec v deželi izdaje sprejema in daja. »Dvajset-kronski komad« ali »petak« (petača) po-! menja torej šte\ ilno vrednost dotičnega novca. Pravo vrednost, to je po teži določeno vsebino žlahtne kovine, imenujemo kovinsko ! ali stvarno vrednost denarja. N. pr. 1 Tj = 7.3224 g zlata. Na stvarni (kovinski) vrednosti temelji kovni »pari«, t. j. zaznamovanje, koliko novcev ene vrste obsega isto toli ko kovine, kakor določeno število kovanega denarja druge vrste. N. pr. 100 frankov je glede kovinske vrednosti enako 81 markam : kajti 1000 g zlata kujejo 3444®/., frankov ali pa 27'.M) mark, kar odgovarja raznit-rju 100:81. (Pride še.) Zabavni vlaki južne železnice. Od 6. maj a, do 14. oktobra tega leta bod~ ob ugodnem vremenu vsako nedeljo in praznik vozili zabavni vla'ci z vozovi L, II. in III. razreda iz Trsta v Divačo in nazaj. Vlak bode odhajal iz Trsta ob 3.40 pop. v Nabrežino pride ob 4.16, na Prosek ob 4..'»5, na Opčine ob 4.44, v Sežano ob 4 56 in v j Divačo ob 5.15. Vračal se bode iz Divače ob '9.10 zvečer, iz Sežane 9.23, z Opčin ob 9.34. | Prošeka ob 9.41, in Nabrežine ob 9.57, iz j Grinja na ob 10.15, iz Miramara ob 10.21 ter pride v Trst ob 10.37. Cene za tje iu nazaj o naslednje : Trst-Nabrežina : I. razr. 2.32 K. II. 1.10 K. III. 0.80 K. Trst-P rose k : I. razr. 2.90 K. II. 1.50 K. III. 1.— K. Trst-Opčine : I. razr. 3.44 K. II. 2.— K. III. 1.40 K. Trst-Sežana: I. razr. 4.60 K. II. 2.— K. III. 1.40 K. Trst-1 »ivača : I. razr. 5.72 K. II. 3.20 K. III. 2.20 K. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Tretji o d d e l e k. Ulogra denarja t trgovini z blagom. Kovani in papirnati denar. (Dalje.) Zlato in srebro brez primesi imenujemo čisto, s primesjo nečisto (neizdelano). Pravo težo kovanega denarja imenujemo brutto-težo; teža čiste kovine, ki se nahaja v kovanem denarju, pa je njegovo jedro (čista teža). Razmerje med jedrom in brutto-težo je čista vrednost. Isto izražamo navadno v ti-sočinkah n. pr. y°°/iooo> ako je v 1000 delih zlata 900 delov čistega zlata, a 100 delov primesi. Vrednota (valuta ital. = vrednost; standard, angl. = zastava, vzorec, novčno merilo) pomenja ali kovino (n. pr. zlato), katero sprejemajo kovnice, da iz njega kujejo denar, ali pa tudi ves kovani denar in denarne listke, ki so v dotični deželi v navadi kakor sredstva plačevanja. O dvojni vrednoti govorimo, ako je istodobno v veljavi zlati in srebrni denar. Pravi dvojni vrednoti je pogoj, da je država potom zakonov določila razmerje med vrednostjo zlata in srebra ter naložila kovnicam in državnim blagajnicam, da preskrbijo komurkoli kovanje denarja iz obeh kovin, oziroma tla mu zamenjajo zlati denar za srebrnega in narobe. Pokazalo se je pa, da se dvojna vrednota ne more vzdržati. Kovnice naprednih držav sprejemajo torej le zlato v kovanje denarja, da-si nekatere države (n. pr. Francija) niso še odpravile vseh zakonov, ki temeljijo na dvojni vrednoti. Kovani denar, ki nam služi kakor računska enota, je kovna enota, u. pr. krona, marka 'td. Večji komadi so množine iste, manjši pa pododdelki. Časih je taka enota ob enem tudi glavni komad kovanega denarja n. pr. funt sterling. Novčno merilo določajo zakonske do- alkalifina kislina Velika zaloga solidnega plištva in tanecarii OOOOOOO Od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Griovanni list. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo. W pohištva vsake vrste Alessanđro Levi Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko posJopje). Bogat Izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod »II železnico brez da bi le za to kaj zarataaao. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcvi S?. Petra (Piazza Rosario pod ljuds&o solo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzrina vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster Mala oznanila. 1'od to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. ParllOIIP IO I/A h u,ica Acquedotto 8 roi lldUU JrtKUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Dnfnnni!/ F 1*011 ima gostilno vulicilreueo rUlUblllK ridll št. 2.,toči istrsko, dal-matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki Čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. PpUnH Dpfnp ulica Riborgo Št. 25.Velika ■ ■UHCII ■ vJlU! zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarnc. IHiilllllPI — H. Stibie! Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčie v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. |q|/ Ppf-flClISP Ulica Stadion št. 20, pe-JdH. rUMiaiiO karna iu sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. Mil B^M^MMMM—M—MPi^M rjja Kavarne. An+nn ^nrli prip°r°ča kavarni. n,,lU11 11 »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slo%*encev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zalitevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Oglje i n drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim! Muha Josip Pohištvo. Prva slovenska izdelovalnica in za- . loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po | načrtu. Delo Tino in trpežno, cene brez konkurence ' Za mnoiobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tia deželi a- smislu gesla ~svoji . k svojim.u ADdrcj Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 ! (zadej c- kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico | in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljen je istega po cenah ki zadovolje : gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Slovenec V Gorici. Civilni in vojaški krojač. C. rr. Dri« troji jfe mlm r™iivi krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n. ima izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskili in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. J. Voščene svede. K nnDP svečar v Gorici ulica Sv. Antona r št. 7 izdeluje sveče iz pristnega Čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbuištvom ter slavnemu občinstvu. Novoporočenci pozor! Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev, I. nadst. Sprejema na domu vsaki dan od S do 8s/4 i zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eveutuelno i od 4—5 popoludne. Priporoča se pridnega sina iz poštene kmetske hiše, ki je dovršil 4. razred v Starem Trgu pri Ložu in v Ljubljani o. razred, v trgovino v Trstu. Več se lahko poizve pri njegovem očetu Ivanu Krajcu posestniku, trgovcu in krčmarju ali pa pri učitelju Jakobu Žebrc v Starem Trgu pri Rakeku. •\m Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. |varilo! Ysi deli embalaže nosijo a ven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S var, zr;i m loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Marna B. Fraper-ja c. in kr. đvorneja zalaptelja „pri črnem orlir Praga, IVIalastrs.n. ogel Spornerjeve miee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. _ Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lucia n i, K. Leiteuburgr. P. Preiidini, S. Serrarallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Prasmarer. j Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, raebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje -vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del-Anton Breščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. i Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. jLjakaJ so Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in ■drava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne ved6, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave. Kes je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobova kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavliiva- kridelujoča in krep-čujoča pijača pripor^e-'-" Po zdravniških ic?ekih naj se rastujoBi mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnidcrsic in Valcnčič v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. Pozor priče! Ferite perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd. UVIA" Fran \Vilhelmov ■ ■ y • V ' ]pi saj od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija". Se dobiva v vneli lekarnah v zavitku po 1 gl I j; Spedicijska poslovnica Gašpar Hvalic v Gorici v ulici Morclli *t. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. >ov zaprt voz za prevažavje. Dosta vi jenje nepoškodovanega blaga -e zagotavlja FI LIJ ALKA BANKE UNION V TUSTU posli, e peca z vsemi oancninn i ti menjalnimi kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: po -2%°0 proti "> dnevni odpovedi po 2 •>i 1-J 4 mesečni ■S 1 letni Napoleone : proti 20 dnevni odpovedi n 40 „ 3 mesečni (milasta razkužljiva soda) Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma ± avgusta naprej. b) Za giro-conto daje -n4°0 do vsakega zneska; izplačuje se do lf0.(K M > gld. a eheque; za veče zneske treba avizo preil opoltlansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni nložni knjižici. / c> Zaračuna se za vsako uplat ilo obresti od dne uplačila iu naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trsi. Dunaj, Budimpe&to iu v drugih glavnih mestih : jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d i Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e> Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, inenjice in kupone proti primerni proviziji. ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu. Rabi se jo povsod namesto sode in mila. Rabi j iva tudi z morsko vodo. Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na debelo se nabuja v ulici S. Cateri.ua štv. 5. Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin.