41. številka.
Ljubljana, sređo 19. februarja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeniSi ponedeljke iu dnove po praznikih, ter velja po posti pnjeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol teti 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake voljA znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od četiri-atopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Čo se dvakrat in 4 kr. čo le tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača Itempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — U r ed n i š t v o jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Načrt volilne reforme.
Po silnih mukah se jo izvalilo jajce volilne reforme in novo ustavaško piŠče je palo na mizo državnega zbora na Dunaji. Poglejmo novorojenca v zgrbančeno kožo — g. državni pravdnik (lepo prosimo) nam tega izraza ne bode za zlo jemal; kajti da je volilna reforma za nas mirne državljane, kateri ne občujemo z ministri tete a tete, novorojenec , bode tudi on pripozual. Da pa vsi novorojenci kažejo prav grda, zgrban5ena, objokana lica, to g. državnemu pravdniku leliko pove vsaka „poskušena" babica. V treh dnevih pa se gube navadno poravnajo in lice se zjasni.
Tri dni smo gledali tudi mi v svoji radovednosti volilni reformi v obraz, na vse strani jo obračali, pa iz vseh gub nam dru-zega nij nasproti zevalo, nego po njej storjeno poskušanje, naravno veČino narodov v državnem zastopu podvreči manjšini. Bog, ki srca in obisti preti pije, in vidi našo dobro voljo, nam bo greh odpustil, čo smo se motili !   Pa se nijsmo.
Novi državni zbor bode imel 351 poslancev, izmed katerih voli veliko posestvo 85, mesta, trgi in trgovinske zbornice 136, kmetske občine 130. Tedaj kmetske občine v državi, katere podloga je kmetsku ljudstvo in gospodarstvo, ne pa obrtništvo ali trgovina, de toliko poslancev ne dobodo, kakor mesta. Je mar to pravično ? prosimo, g. državni pravdnik.
Poglejmo sedaj na volilne okraje po slovenskih deželah.
H run JMko dobi 10 poslancev. Ve-
liko posestvo, representirano po samo 118 do 120 možiceljuih, voli dva poslanca! Mesta in trgi volijo tri poslance, in sicer: 1. Ljubljansko mesto in trgovinska zbornica — skupaj enega; 2. Postojna, Idrija, Vrhnika , Lož , Radoljica , Tržič , Kamnik, Kranj, Loka — skupaj enega'; in 3. No-vomesto, ViŠnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica — tudi enega. Edina hvalo vredna sprememba novega volilnega reda bi še bila, to se ve, ko bi drugo dobro bilo, ta, da se volitev v vsakem mestu in trgu doma vrši in da volilcem nij treba po več dni zamuditi, idočim v daljna volilna mesta, kakor dosedaj.
Kako krivična pa je razdelitev na skupine. Da se od 10 poslancev daje velikemu posestvu, katero je po večjem obubožano, brez vsake veljave v deželi, pravica, (Ivifc poslanca voliti, v tem , ko vse kranjske kmetske občine volijo samo pet, to je nezaslišano prikrajšanje enega stanu proti drugemu. Ako je kmetski stan dober, da plača davke in daje vojake, zakaj bi tamo no bil dober, kjer gre za volilno pravico in razmetni zastop v zboru?
Za   *l€»V4'lt*l44»   £U&lj«>l'«l44» SO
volilni okraji: 1. Mesta in trgi Maribor, Ptuj, Ormuž, Slovenji Gradec, Mita, Maren-berg, Vuzcuica, Sloveuska Bistrica, sv. Le-nard, Središče, Ljutomer in 2. Celje, Brežice, Žavec, Vitanje (!), Vojnik, Šmarje, Laško, Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Vransko, Konjice (!!), Sevnica, Kozje, Rogatec, Šoštanj. Vsaka teh skupin voli enega poslanca. Ta predlog so od prvega, ki ga je menda cesarski namestnik v CJradci  bil izdelal, raz-
ločuje v tem, da voli konjiški trg s celjsko skupino, — in ne z m a r i b o r s k o in da je tudi trg Vitanje vzet v mestno skupino ter celjski pridan. Gotovo je ustavoverce strah obšel, da po prvi sestavi bi v celjski mestni skupini zmagali Slovenci.
Kmetske občine volijo tri poslance: 1. Maribor, Slovenska Bistrica z volilnim mestom Maribor; Konjice z volilnim mestom Konjice; Slov. Gradec, Mareuberg z volilnim mestom Slovenji Gradec. Ako je konjiški okraj vzet k mariborski kmetski skupini, zakaj še tudi ne trg? In zakaj seje sv. Lenart, kateri voli v dež. zbor v Mariboru, za državni zbor odtrgal od te skupine, ter pridružil ptujski? — 2. skupina je: Ptuj, Ormuž, sv. Lenart z volilnim mestom Ptuj; Rogatec , Šmarje z volilnim mestom Rogatec; (kako to, da dosti večji šmarski okraj mora iti v Rogatec volit? Je mar Šmarjo preveč na glasu, kot naroden trg, Rogatec pa kot nemškutarsk?); Ljutomer, Zgornja Radgona z volilnim mestom Ljutomer. 3. skupina obsega okraje Geljo, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj z volilnim mestom Celje; (zakaj bi Gornjigrad in Šoštanj ne volila v Mozirji? kako pride Šoštanj v to skupino, na mesto s Slov. Gradcem v Mariborsko? So se mar bali narodnih šoštanjskih volilcev v mariborski skupini, v celjski pa nemškutarjem že tako nij upati zmage?) Brežice, Kozje, Sevnica z volilnim mestom Brežice.
Iz tega umetnega razdeljenja volilnih okrajev je očividno, da se ustavovercem dovolj zdj^ ako jo 400.000 slovenskih prebivalcev na Štajerskem zastopanih po dveh poslancih.' Več ko štiri poslance pa nikoli ne bodo imeli,
Listek. Ivan Erazem Tatenbab.
Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine.
(22. nadaljevanje.)
„Gospod Ribelj!" začuden gleda Jakob Koder od mize vstavši. Nabere debelo lice, čelo v tako gube, da se je poznalo, ka si z nepričakovanim obiskovalcem nijsta posebno v dobrem prijateljstvu. „Kaj hočete od mene?"
„Imam važno stvar z vami govoriti" pravi Ribelj in so nepovabljen vsede na stol. Koder se odmakne, videz Ribljev mu nij bil po godu, niti njegov srpi pogled. Ali hlapec je bil v kotu v sobi; nij se bilo torej ničesa bati.
„No, storite brž," pravi Koder „nofi je, k pokoju treba iti."
„Vi ste prijatelj deželnega profosa Franca Vilskega?" vpraša Ribelj.
„Prijatelj? No, kdo se more prijatelj imenovati tacih visokih gospodov," odgovori plaho Koder.
,,A znani ste z njim. Rabclj je on, in vi
tudi v tem delate. Ali hočete, da vam izročim plemenito glavo pod meč, da so vam bodo vašo duše smijalc od veselja?"
Rekši se Ribelj zagrohoČc. Koder se Še nekoliko dalje od njega odmakne.
„Vidim, da se me celo bojite," roga se Ribelj. „Neumen ste, hvaležni mi bodite, da vam tako postrežem. Poglejte ! (iz žepa vzame listino in razvije pismo.) Poznate to podpise in imena?"
Jakob Koder pogleda v veliko pismo, katero mu Ribelj nasproti moli, ter bere :
„Tateubah,... Zrinjski,... Frankopan..."
Ribelj mu pismo odtegne in pravi:
„Veste, da so to izdajalci cesarja in njegove države?"
Jakob Koder nij mogel od kraja besedice ziniti, usta je odpiral in kakor nehote roko stegoval po pismu.
„Ne tako brž. Povedite mi kaj boste s pismom storili, ako ga vam dam? Ali tuj obljubite, da ga pošljete brez zamude deželnemu profosu Juriju Fiancu Vilskemu? Ali obljubite, da boste vse storili, da grofa Ta-
teubaba upropastite s temi dokazi njegovega izdaljastva, katere vam jaz izročim ?"
„Obljubim, dajte sem", pravi Koder.
„Tatenbaha v prvi vrsti. Tega hočem poteptati kakor črva v prah , tako , še bolj kakor jo on mene in mojo srečo. Maščevanje me je k vara prignalo, iz mene izdajalca naredilo."
„In kaj je v tem pisanji ?" vpraša Jakob Koder.
„To je original „lige" ali pogodbe, katero je Tatenbab naredil s hrvatskimi zarot-uiki na Lokatclijevein gradu v Lepšini, v kateri jim je obljubil vso svojo pomoč pri uporni vojni proti cesarju. Pogodbo sem pisal jaz. Tatenbab misli, da ima original v rokah, a original je tu, on ima samo moj prepis pisma in po mojem peresu ponarejene podpise. Ta dokument sem spravil, da mi M-ečo prinese, da ob svojem času denarja dobim zauj. Zdaj mi sreče nij več treba, mrtva je za-me; zato naj prinaša maščevanje iu smrt.   Tu imate! Pošljite takoj, sicer bi
tedaj na 100.000 do 200.000 ljudi eden po slanec. In to se zove volilna reforma! Reformirati pomeni popravljati v dobrem smislu. Namerava se pa popravljcnje za nas Slovence v najslabšem smislu; za tako se dostojno z ah valj nje in o !
GiOri&kO dobi štiri poslance, od ka terih bode pa samo eden Slovenec izvoljen od kmetskih okrajev: Gorica, Kanal, Ajdov ŠČina, z volilnim mestom Gorica; Tomin. Bovec, Cerkno i volilnim mestom Tomiu. Dva slovenska okraja Sežana in Komen l volilnim mestom Sežana volita z laškimi okraji druzegu kmetskega poslanca. Veliko posestvo voli enega, mesta, trgi in trgovinska zbornica tudi enega poslanca.
V iMtrl so enake razmere, kakor na Goriškem, terje tamošnjim Slovanom k večjemu mogoče, enega poslanca spraviti v državni zbor.
Naj bolj čudni volilni okraji so pa na liorONkfiil. Kmetske občine imajo sicer 4 poslance voliti; pa slovenski okraji so tako umetno pridjani nemškim, da bode koroškim Slovencem res težko, katerega svojih ljudi spraviti v državni zbor. Skupine pa so: 1. Celovec, Trg z volilnim mestom Celovec; Velikovec, Kaplja, Plibcrg, Dobcrla vas z volilnim mestom Velikovec; (v tej skupini bi morebiti Slovenci zmagali). 2. sv. Vid, Breze, Krško, Svinec, Stari dvor z volilnim mestom sv. Vid; Wolfsberg, sv. Lenart, sv. Pavel z volilnim mestom Wolfsberg; S, Belak, Rožek, Patcrnion, Podkloster, Trebiž z volilnim mostom Belak; Borovlje z volilnim mestom Borovlje; 4. Spit al, Sovodnje, Mill-stadt, Greifenburg, Gornje Belani, Vogljičc z volilnim mestom Spital; sv. Mohor, KoČani z volilnim mostom sv. Mohor.
Dvomljivo je tedaj, ali bode 120.000 koroških Slovencev samo po enem poslancu zastopanih v državnem zboru.
Trttt K oltoliro ima voliti 4 poslance ; enega izmed teh voli 4. volilni razred tržaškega mesta z okolico skupaj. Koliko volilcev šteje 4. razred, nam dozdaj še nij znano, a gotovo bode težko za okoličane, pri volitvi zmagati. Kamor tedaj pogledamo, povsod smo Slovenci prikrajšani in nehote se
moramo vprašati, s Čem smo si to zaslu žili mi vedno najzvestejši Slovenci? —
bilo prepozno. Že so njih priprave skoro gotove. Uničen mora biti!"
Ko je Ribelj Jakoba Kodra , kateri je zdaj velevažno dokazilo v rokah imel, zapuščal in bil baš vrata za soboj zaprl, tresle so se mestnemu pisarju roke od vzburjenosti in veselja, da mu je nenadoma dana prilika prikupiti se najvišjim gospodom.
A Ribelj se je sam obtožil, da je on pisal to veleizdajno pogodbo. Bil je sokrivec. Mogel se je prej svoje izdaje pokesati, nogo je to pismo v prave roko prišlo.
To je Jakobu Kodru kot blisk naglo v glavo prišlo, in ker hvaležnosti nij nikdar poznal, ker je po svoji naturi vse ljudi sovražil, katere je ovaditi in izdati mogel, pokliče brž sluga in mu pravi:
„Teci, sklici stražo, pa tiho, pa veliko plačilo od mene dobite, če mi dobite in za prete tega gospoda, ki je od mene sel."
Sluga odhaja   da bi povelje izpolnil; mestni pisar pak se uglobi v branje drago cenega dokumenta, in kakor da ne bi verjel, dali ga ima za istino v rokah ali se mu samo sanja, bere zopet in zopet od početka
(Dalje prih.)
Prošnja do cesarja.
— Iz \ov<^u HM'Mtn 17. febr.: Kako misli naše mesto o nameravani volilni reformi, naj Vam spričuje 109 podpisov tu-kajšnih meščanov na peticijo do cesarja. (Slava! Podpise prejeli. Ur.)
— Iz II rftfttnlkfl pri Dolu 17. febr.: Ves občinski odbor v Dolu, kakor vsi tukajšni zavedni Slovenci so z navdušenostjo podpisali prošnjo do cesarja. Živeli rodoljubi v Dolu.   (Podpise prejeli. Ur.)
— Iz Jt rti«' n<»«l4'lj«k pri Ljutomeru 16. febr.: Tukaj Vam pošljemo podpise za peticijo do cesarja, katero je tukaj črez 150 gospodarjev z veseljem in navdušenjem podpisalo. Srečen uspeh ! Živela slovenska vzajemnost ! (Podpise prejeli. Ur.)
— Od hv. Allloiiil na Pohorji 16. febr. : Tudi naša občina pristopa k peticiji do cesarja, kar potrjujejo lastnoročni podpisi našega občinskega zastopa. (Prejeli. Ur.)
— Dalje smo prejeli 146 podpisov posestnikov na Viznirtrjili in iz Nimirtiirt pod Šmarno goro.
Politični razgled.
Motranje <l «*.
M^otjaoi bodo tedaj, kakor se kaže, odločno postopali proti volilni reformi. Kakor se nam je včeraj telegrafično iz Dunaja poročalo, je ustavni odbor, kateremu se je bil pri poslednji seji državnega zbora načrt volilne reforme izročil, v pondeljek imel prvo sejo. V tem odboru sede trije poljski poslanci. V imenu teh je izrekel Groliolski, da je volilna reforma prelom ljenje ustave in da se je torej Poljaki ne bodo udeležili. Pa Groholski nij samo ostal pri besedi. On in njegova tovariša so zapustili odborovo sejo ter s tem izstopom storili dejansk korak, katerega nasledek mora biti izstop cele poljske delegacije iz državnega zbora, kadar bode prišla volilna reforma na dnevni red.
V ngerskom državnem zboru je bila ostra debata o povekšanji civil-liste za kralja, kateremu se je skrajna levica strastno ustavljala. Poslanec Tisza pravi, da je povišanje civil-liste velik pogrešek sedaj, ko ima dežela ogromen deficit. „Sto agitatorjev na čelu mo-narliičncga vladanja toliko ne škodujejo, kolikor sam ta vladni predlog. In zato moram nehote vprašati: Kako, je-li ogerski kralj obdan od resnih državnikov ali uklanjajočih se dvornikov? Dvornik mora vladarju povedati, kar je prijetno, državnik pa, kar je resnično, če prav nij prijetni*, Končno se je predlog z 229 proti 44 glasovom sprejel.
V itn I nunij i vsi narodni krogi in to jo vseh 400.000 Slovanov pričakujejo od svojih državnih poslancev, da se ne bodo dali za par železniških in administrativnih koncesij zapeljati v ustavoverni tabor. Namestnik baron RodiS je poklican na Dunaj, da menda, kakor Goluhovski s poljsko, tako on z dalmatinsko delegacijo posreduje. Ali se mu bode to posrečilo, neverno; to pa je gotovo, da bi gg. Danilo, Vojnovič, Ljubiša, Aiitonicti in Fontana zaupanje svojih volilcev in vse dežele izgubili, ko bi se izneverili federalistični opoziciji.
Viias iijo ti ržrt
Sp€**j*ha republika dozdaj od strani Avstriji' iu Nemčije še nij priznana: vendar mislimo, da so temu krive samo kake diplo-tnatičnc formalne ovire. V tem pa se republika priznava po vseh večjih mestih Španj-skega in tudi armada se jej ne protivi. Kraljeva garda je po ministerskem dekretu odpravljena.   Proti upornikom v Hiskaji in Na-
vari se je vojska razposlala, pa zarad visokega snega ne more operirati. Ministerski dekret ustanavlja četo „prostovoljcev svobode". Finančni minister izreka v narodni skupščini, da bode vlada dolžnosti proti državnim upnikom izpolnjevala. Republiki je na tem ležeče, da državni kredit ohrani. Spoštovanje prava je geslo republike. Ho-landija je priznala španjsko republiko, takisto j*e sliši od Francoske, Angleške, Belgije in Svajcc.
V prttski zbornici je bilo posvetovanje o kraljevem poslanstvu do zbornice in La8kcrjevem predlogu. Laskcr želi poroštvo, da se bodo navedene napake natanjko pre-iskavale. Ministerski predsednik pravi, da vsak ud komisije jo popolnem neodvisen ter ima pravico sam priče izjiraševati. Potem sklene zbornica dva poslanca v preiskovalno komisijo v smislu kraljevega poslanstva voliti.
Na Tttr&kešn je zopet enkrat mini-sterska kriza. Veliki vezir Mchemed Rimdi paša je odstavljen, vojni minister Essad paša za velikega vezirja in m urinski minister llus-scin Avni paša za vojnega ministra imenovan. Za koliko mesecev ali dnij, odločujejo haremske intrige?
Na •Vf.»A«,#t* so se volitve za zbornico mirno vršile inje zmagala ministerska stranka, kar se je dalo misliti po velikem pritiskanji vlade na volilce.
Iz M*erw v Ameriki se poroča, da se je tam vršil velik prevrat. Uporniki so pod vladnim poslopjem smodnik zažgali, da je v zrak zletelo in bil je umorjen predsednik Prado. Južno-araerikanskc republike ne morejo priti do mirnega razvitka.
Dopisi.
Iz ToillillMltOffrt 14. febr. [Izvir. dop.| Tudi pri nas — čujte! imamo — Fla-dunga in SchOnwetra. To se razume, da je zopet le c. k. uradnik. Zove se c. k. namestn. svetovalec Andrej %liiililtki', tominski okr. glavar, poslanecslovenskeganaroda v goriškem zboru, toliko hvaljeni „patrijot", prijatelj pr o ti - „soČanov" na Goriškem itd. Ta paša pisal je te dnij županom tom. okr. neko skrivno instrukcijo, s katero župane naše svari pred podpisi slovenske peticijo na cesarja zoper direktne volitve, in jim med drugim piše — da podpisi ne bodo nič (?) koristili — veliko pa škodovali (!) — kajti ministerstvo bi zastran podpisov ne dovolilo — predilske železnice — in 8000 gld. za tomin8ke cestne potrebe. Izvirni ta dopis c. k. tominskega paša psev-do-Slovenea Vam prinesem v kratkem. — Podpisuje se peticija vendar le pridno. — Bog daj, da bi pomagalo. Ne udajmose!!
Iz €rOi*l<*<» IG. febr. flzv. dop.j (Naša kmetijska Sol a; — ali dobimo pred i 1 k ko železnico? — p r odpustno ž i ve nje.) — Naša kmetijska šola še vedno nij dogotovljena, manjka ji posebne kmetije, katero kupuje deželni odbor po zborovem naročilu uže više dve leti. Sveta je res veliko okolo Gorice, a šoli primerno kmetijo najti vendar nij prav lehko, in zato ne moremo deželnemu odboru zelo zameriti, ako se nekoliko mudi iu zbira, da bo le na vse zadnje sebi na čast, šoli v povzdigo in mladeži, katera se hoče v kmetijstvu izobraziti, na korist, tako posestvo izbral in kupil, ka-koršno more služiti za praktične vaje in skušnje v raznovrstnih kmetijskih strokah. Pretekli petek se je zarad tega dež. odbor zopet posvetoval z vodjema obeh oddelkov kmetijske šole in sestavil je izmed mnogih posestev, ki se mu na prodaj ponujajo, za kmetijsko šolo tri kombinacije,  katere hoče
kot terno predlagati vsem deželnim poslancem, ki se bodo v ta namen nalašč k posebni konferenci sklicali. Vse tri kombinacije obsegajo zemljišča (vinograde, njive, travnike) v goriški okolici ležeča; — tedaj jo odbor popolnem prezrl namere onih ital. poslancev, kateri bi našo šolo kaj radi v kor-minski okraj ali kam drugam v goriško Fur-lanijo premestili. To je prav, kajti Gorica in njena okolica je edini primerni kraj na Goriškem za kmetijsko šolo, ker je v središči dežele, ker ima najrazličniša zemljišča in ker je mesto za učitelje in za dijake najbolje preskrbljeno glede učnih pripomočkov, stanovanj primernega društva in menda v vsakem drugem oziru. — Nadejati se je, da bo skupščina dež. poslancev, ki naj bi se zdaj vendar kmalu sklicala, eno izmed nasvetovanih kombinacij odobrila, da se bo potem izbrano posestvo nemudoma kupilo in šoli pridružilo. Gotovo bodo potem naši posestniki veliko rajše pošiljali svoje sinove v kmetijsko šolo, kakor sedaj, ko jo še primerno prav malo Slovencev obiskuje. Naši posestniki netnajo velicega zaupanja v sedajno skoro samo teoretično podučevanje v kmetijstvu; oni hočejo, da se fantje praktično izurijo in zatorej nij dvomiti, da se bo število slovenskih dijakov jako pomnožilo, kadar bo naša kmetijska Šola na zanesljivo praktični podlagi preustrojena. —
Vprašanje, ali dobimo predilsko železnico, ali ne, se še vedno kaj živahno razpravlja v vseh naših krogih, llabje klepe-tauje g. ministerskega predsednika zarad te železnice in dosledne ho matije v poslanskih in vladnih krogih, so nas nedavno nekoliko osupnile. A ko nam jo siuoči telegram do-šel iz Dunaja, da je tamošnja trgovska zbornica (gotovo merodajen faktor!) po dolgi in jako živahni razpravi svoj ugodni votum oddala za predilsko črto, se je povsod po Goriškem in posebno v mestu in v soški dolini nada veselo oživela, dajo vendar utegnemo dobiti. Ne zamerite kranjski bratje, da se goriški Slovenci o tej zadevi ne strinjamo z Vami, kar nij mogoče, vsaj so si materijalne koristi in politično - narodne težnje pogostoma na-vskriž! — (Kon. prih.)
Iz NKolj«' Loke 17. febr. [Izv. dop.J „Slov. Narod" jo žc poročal, da je bila pri nas 14. t. m. volitev župana in štirih svetovalcev, ter da je voljen za župana g. Mohar. Naj še jaz nekoliko k temu poročilu dostavim. Že 30. in 81. pretečenega meseca bi bil lehko povedal, katerega bomo za župana dobili. Tretj i red namreč, ki 6e jo volitve tako obilno udeležil, da se je čudil sam c. kr. glavar Dcrbič, ki je volitve voditi imel, volil je samo narodne može. Tudi drugi tako. V prvem pa so voljeni dopisnik „Tagblattov" Trillcr, sodnikLevičnik in dva mlada posestnika, za blagor mesta gotovo vneta gg. Krcner in Deisinger. Gospoda Levičuika je bil njegov prijatelj Triller v „Tagblattu" lepo opilil in ogladil, da je za blagor mesta vnet, in — res se je tako pokazalo; kajti kar je mogel Levičnik najboljšega za blagor mesta storiti, to je storil, namreč o dsto pil je. Na njegovo mesto stopi g. Guzćlj, mož popolnem naroden in napreden. Imamo torej popolnem naroden mestni odbor. Upamo, da bode novi odbor v lepi slogi, v duhu naše slovanske narodnosti, a tudi napredka in svobode šel na svoje delo. Dela ima dosti, ker dozdaj se je še malo zgodilo za naše mesto.
Iz lartisijtk 10. febr. [Izvir, dopis.] nSero venientibus ossa." Prepozno je znano postalo našemu gosp. Dcrbiču, da se tudi v Kranji podpisuje prošnja do cesarja proti direktnim volitvam. Zatorej tudi uspeh njegovega policajskega protidelovanja ne bode drugi, nego zapuščina golih zapisnikov, koje sedaj z onim, ki so prošnjo podpisali, izdeluje, in pa spomin na one dneve, v katerih so naši mestjani brez njegove vednosti pristopili k adresi do cesarja.
Akoravno so naši podpisi davno že v pravih rokah, vendar se hoče naš Dcrbič maščevati nad onimi, ki so k podpisom pripomogli iu to na uek čudeu način.
Včeraj in denes hodijo in gonijo na Der-bičevo povelje gospode, gospe in še celo g o s p o d i č i n c (!) v njegovo pisarnico, menda za to, da bi se očistili smrtnega greha, ki so ga storili s podpisom prošnje do cesarja. Dragi narodnjaki! tu imamo zopet lep izgled, kako ravuajo naši protivniki /.nami; glejte! tolovaj, na viselce obsojen ima pravico milosti od presvitlega cesarja prositi — mi Slovenci pa se še pred veličanski prestol za naše svete pravice približali ne bodemo smeli. O sveta pravica!! — Povem vam g. Dcrbič, da ta vaš vihar nas kar nič ne ustraši, kajti v naših srcih cveti jako milo materno domoljubje in izgledi stare dobe nas naganjajo, da bodemo vsi po svoji moči skrbeli za napredek Slovenije, katero nam Bog ohrani!
Iz Itna Goriškem 15. febr. [Izv. dopj. Prošnjo do cesarja so tudi tukaj in na Gradišči vsi pisanja zmožni, župan in odborniki, 0. t. m. podpisali, razen dveh velikih posestnikov, tukajšnega grofa Strassol-da in A. Mazotiča, katera sledita muenje našega centralista dež. glavarja Corouina. (Naznanilo se nam je, da naj le pisanja zmožni podpisujejo, da bi se onim, ki pisati ne znajo, ne moglo reči, da ne vedo, kaj so podkrižali. Pa tudi vsi pisanja nezmožni so našega mnenja in odločno proti direktnim volitvam). Podpisovanje se je javno naznanilo, se pred, ko je prišla prepoved našega okrajnega paše. V nekaterih občinah se pa manj omikani bojč prošnjo podpisovati, ker se jim prigovarja, da jo to nevarno in pred vladnimi očmi zamerljivo. Ce-a bi se imel pravi rodoljub bati?
Iz UVlKI'ilflrt, 13. febr. [Izv. dop.J V tukajŠui srbski kazini se že več časa drže javna predavanja o raznih predmetih, katerim je cilj napredek srbskega naroda ; a zdaj so se začela držati tudi v „oitalištu", najstarijem narodnem društvu v Uelgradu. Povod je dala denarna kriza, katera so je začela lansko jesen. Nekoliko trgovcev je bilo žrtva te krize, iu ako bi ue bila vlada našima bankama „prvi srbski banki" in „kreditnomu zavodu1' z nekoliko tisoč cekinov v pomoč pritekla, še veliko več trgovcev bi bilo baukroti-ralo. Se zdaj se čutijo nasledki te krize; pred-pustje, ali veselic je vrlo malo. Najbolje se t<> vidi po javnih lokalih. Gnstiluice, katere so bile prej zvečer polne, so zdaj prilično prazne, pa i samo narodno gledališče nije tako obiskano, kakor je bilo pretočeno leto, in vlada bode morala za to leto subvencijo povikšati, da bo gledališče moglo obstati.
Ker je o gledališči govor, naj vam povem, da je naše belg.adsko srbsko gledališče izvrstno; poslopje je elegantno zidano, na ta način kakor bečko karlovo gledališče; a kar se igralcev tiče, so v obšte dobri, iu po-
jedini med njimi v pravem smislu umetnici. Jedva je 10 let, ko je eno skromno društvo diletantov počelo davati predstavo v eni mali dvorani. Zdaj se more naše gledališče vzravnati z najbolji mi avstrijskimi nemškimi teatri v provincijali. Ko bi tisti možicelj, (naj mi ne zameri, da si njegovo slavno nemškutar-sko ime nijsem zapomnil (Kromer. Ur.) ki je v seji vašega kranjskega deželnega zbora rekel, da so udje dramatičnega društva trotje (slovenska daiela ima istina mnogo trotov, ali v nemškutarskih krogih) videl našo srbsko gledališče, njega bi od jeze in švabske zavisti mrtud zadel. Tukaj se vrlo radujemo, ko vidimo da tudi vašo dramatično društvo lepo napreduje, probudila seje slovanska zavest, in mi čutimo, daje vaš napredek tudi naš napredek. Kadar pogledamo na pretc-Čenib 10 let in vidimo, kako lepo je napredovala jugoslovanska književnost in umetnost, in da so za ta čas postala četiri gledališča med južnimi Slovani: v I! e I gradu, Novem Sadu, Zagrebu in v L j u b 1 j a ni,
— moremo z radostnim srcern i z velikim ponosom in upanjem v bodočnost reči našim protivnikom : glejte, vse to je stvorila naša slovanska zavest, naša slovanska duševna moč, ko se je komaj probudila, napenjajte in protivite se, kolikor vam jo volja, nas čaka in naša bode lepša bodočnost!
Pri nas imamo že deset dni precej jak in mrzel veter. Sneg je za ta čas trikrat po malo padal, ali komaj so je zemlje dotaknil, je žc skopncl. Tudi denes po noči je padel in pobelil zemljo, ali zdaj po peludne, ko to pišem, je žc skoraj ves skopnel.
__D.
Domače svfarf.
— (C. k r. ž a n d a r m i kot izvrševalci tiskovno postave.) Z Gorenjskega se nam od več krajev (iz Kamne gorice, ltadoljice itd.) poroča, da so ccs. kr. žandarmerijske postaje menda od deželnega predsednika Auersperga telegrame zadnji petek dobile , naj vse pošte pred ekspedicijo listov in časnikov preiščejo in če dobodo „Vaterlaud* od zadnjega petka, naj ga precej konfi-cirajo. Žaudarmi so res poštne vreče s pismi in časopisi dali si odpirati in so iskali konfiscirani „Vaterland", pa ga menda nikjer ne našli. Lepa ilustracija naših „liberalnih" iu „svobodnih" razmer. nIIodio mihi, eras tihi" naj bi si vendar nemški liberalci pri takem počenjanji mislili in svoj glas povzdignili!
— (Slovensko gledališče.) Prvikrat v poudeljek dana igra „Doktor in frizer" naj bode tudi zadnjikrat dana, ker ne velja nič iu je brez vsega zdravega zrna, ali kakor so drugi robatejše rekli, neumna. Igralci so sicer dobro igrali iu storili, kar se je dalo. Samo g. Kocelj u, kateremu sicer prav dober igralski talent nihče ne odreka, bi rekli, da svojo role nij prav raz-uincl, zato je bila njegova permanentna srditost včasi neprijetna. Kavno tako naj bi regisčrstvo pazilo pri poskušujah na malosti, da bi se sceno, kakor včcrajŠni frizer med pištolami i u puškami men j neprijetno igrale.
— Druga igra, opereta „Dokler nij pravega" je jako dopala. Igralci, gospodična Hosova, gospoda Meden iu Noli in gospodična Pod-krajškova so izvrstno peli in dobro igrali. — Gledališče nij bilo sicer tako polno, kakor zadnjekratij vendar prilično dobro obiskano.
— (t Edvard Pfeifer,) doktorand medicine, iskren narodnjak, v katerem bi bila slov. domovina imela znaČajnega delavca, je 15. febr. po daljši bolezni, pri svojem bratu g. Vilhelm Pf-iferju v Krškem umrl. Bodi mu blag spomin !
— (Dragi raki). Piše se nam iz Primorja: Ob času zadnje mini ste rake krize onostran Litavc, predno je kdo mislil, da bo reški gouverner Zychy minister, pošlje ta Andrassy-ju pletenico morskih rakov. Da oni nemudoma dojdejo državnemu ministru, spremljal jih je neki sluga gouvernerjev v Beč ter so peljal v drugem razredu po železnici in jih njemu osobno izročil. Nekaj dni poznej bil je Zyehy minister. Izgled kako se minister postane!
Razne vesti.
* (Lavantinska škofija) ima po novem imeniku 179 fara, 41 lokalij, 199 ka-planij (22 med njimi praznih), G beneficij, katerih so 4 prazni; vseh delavnih duhovnih pastirjev 402, v druzih službah 25 svetnih in 30 redovnih duhovnov, 59 v pokoju in onemoglosti; vseh skupaj 510, in 634 cerkev in kapel; pa 443.842 prebivalcev. Umrlo je preteklo leto 21 duhovnov.
* (Svetovna razstava) „Tagesbothe aus Mabrcn" piše: Neverjetne zapreke dela vprašanje, v kakošnih omarah naj bi se za razstavo namenjeno reči razstavljale. — Glavno vodstvo svetovne razstave namreč tega ne pripušča posameznim razstavljalccm na prosto voljo, ampak zahteva, da se razstavljenjc tudi po zunanji obliki izvrši primerno in okusno. Načrt za razstavo večjih reči mora biti tedaj potrjen od glavnega vodstva. Bazstavljalci manjših reči ene in iste vrste pa morajo razstavljati svoje reči lo združeni v eni ali več omarah, in le po firmi naj bi se ločili. Deželna komisija na Diinaji torej dela na to, da bodo reči ene in iste vrste razstavljene v večjih omarah, kjer bo imel vsak razstav-ljalec svojo posebno predalo. Tudi obrtniki za volnato blago v Bernu so se zedinili, da bodo svoje blago razstavili v 13 omarah, katere jim bode napravila I. tvornica za vrata, okna in tla na Dunaji po 51 gld. Želeti je, da bi ta izgled posnemali tudi naši obrtniki. Razpisala se bode v kratkem naprava tacih omar.
* (Jožefa Kacman,) katera je bila lani blizu Konjic svojega moža s sekiro ubila, od celjske c. k. deželne sodnije pa za ne-krivo spoznana, je na priziv državnega pravdnika od c. k. višjo deželne sodnije v Gradci bila kot umorivka svojega moža na smrt obsojena. Najvišji sodnijski dvor na Dunaji, kamor je rekuriral njeni zagovornik, pa jo je krivo spoznal samo zarad ubijstva, ter jo obsodil na pet let težko ječo.
*(Minister Castclar konfisciran.) Dunajski Časnik „Freics Volksblatt" je ponatisnil znani sloveči govor Castclarjev, ki ga je bil 1. 1869 v španjski zbornici govoril „o monarhiji in republiki." Ta govor se dobi pri vseh knjigotržcih j dunajski državni pravdnik pa je konfisciral „Fr. V." zarad ponatisa toga govora. Sedanji španjski minister vnanjili zadev, Castelar, si bode pač mislil, da so pri nas tiskovne razmere, kakor nekdaj na Spanjskem. „Nur langsam voran, da-rait der deutschliberalc absolutismus uachzap-peln kann."
* (Društvo tatov.) Zakaj bi se v dobi splošno asocijacijo tudi tatovi ne združevali V Na Dunaji stopilo je 70 hišnih hlapcev v zvezo ter so ustanovili popolnem organizirano tatovsko društvo. Krali so svojim gospodarjem blago in ga pa nizki ceni prodajali, denar pa med soboj delili. Končno jih je vendar policija zasačila.
* (Neusmiljena m a t i.) Iz Pančeve se poroča, da je'tamošnjemu grobokopu ne davno neki mož piine-el otiočjc truplo v trugi. Ker pa nij imel mrtvaškega lista, je grobo-kop tiugo odprl, in glej, mlado sedem do osem mesecev staro dete se mu prijazno nasproti smehlja. Mož je pravil, da je dete mu dala neka neznana žena, in to je še, ko je zaprt bil, trdil. O nenafurui materi pa se še dosedaj nij nič izvedelo.
* (Pečen človek.) Na čudeu načinje pred nekimi dnevi v B«rolinu dozdaj še neznan človek umreti moral. Ko so delavci neko tamošnje apnanje v jutro peč zažigali, za slutili so čez nekaj časa čuden, zasraojen duh, ne da bi vedeli od kod pride. Ko so ogenj, tla, in peč večkrat pregledali in preiskali, šel je en delavec na galerijo pogledat in našel tukaj ves osupnen mrtvega moža, ki je bil v pravem pomenu ves pečen iu popolnem z rujavo skorjo obdan, katera se je, ako so se je dotaknili, odi uševala. Kako je mož tje zašel, nij znano; pred ko ne je večer hotel tam na to| lem prenočiti, se pa drugo jutro nij o pravem času zbudil in potem se zadušil.
Narodno - gospodarske stvari.
— Iz Št. Petra na Notranjskem se nam piše: Južna železuica je s cirkularoin od 5. febr. 1873 naznanila, da za naprej nc bo več teža dolgega lesa z 42 respeetive 62 funt. kubični Čevelj računena, ampak da bo moral biti faktično pretehtan, in da bo od resnične teže voznina pobirana. Uzroki nove vpeljave so, da vozovi nc bodo preobloženi, in da ne odide železnici znameniti del voz-ninc. Med poprejšnjo težo dolzega lesa in njegovim faktičnim tehtanjem nahajali so se razločki do 45°/0- Kupci z lesom morali bodo suhi les po železnici prepeljavati, ako ne hote veliko voznino platiti.
— Istrijske železnice. Trgovinski minister bode baje zraven načrta galiških železnic tudi načrt postave istrijskih železnic državnemu zboru predložil. Kakor znano, je minister že lani v pismu do istrskega deželnega glavarja obljubil, da bode vse storil za izpeljavo projekta, po katerem bi so imele zidati železnice Trst-Pulj in 'Rovigno-Giunino.
MAatniva u»<ti>iixtvtt. Potrdimo (izjemoma) na željo g. Drobnica, da od njega niismo nobenega dopisa prejeli. — G. dop.: Mi rokopise precej po stavljenji redno p oži gamo ;sicer pa strogo tajnosti varujemo proti vsem in vsacemu, torej se Vam nij treba ničesa bati. G. J. B. v S. Vaš poslan člauek jo izvrsten, jako nam dopadc, ali v deuašnjih ljubljanskil tiskovnih razmerah bi diž. pravdnik vse iz tise „S1. Nar." brez naročnine kupil, ko bi ga tiskali.
I mrli v Ijnliljiiiii
od 15. do IG. februarja 1873.
Ant. Mlakar, sodarskega pom. soproga, G3 1., na vodenici. — Rudolf Navenšek, kovaški sin, 2 I., na goltali. — Martin Znoj. prebivalec, 60 1., mucrjoč v bolnišnico prinesen,
Očitna zahvala.
(Iz Pisec pri Brežicah.) Zahvalju jem se slavnemu deželnemu odboru kranjskemu za enoletno vzdrževanje na šneperski gozdarski šoli. — Veseli me slišati, da od nekaj časa sem se na tamošnji gozdarski šoli nekoliko bolje podučuje, žalibog pa, da vse le v n C lil »tke lil jeziku — dasiravno je slovenski kot učni jezik predpisan.
Frmtcc C*iros, gozdar.
Dunajska borsa 18. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   70 gld. —
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73 „ GO
18GO drž. posojilo.....105 „ 75
London.........109 „ 35
Kreditne akcije...... 338 „ —
Akcije narodne banko   .   .     909 „ —
Napol..........8 „ 70
C. k. cekini.......— „ —
Srebro........ 108 „ 25
kr.
Za svetovno razpostavo
na Dunaj!
se kupujejo lepi, dolgi ženaltl I a* j«';
rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje so takoj pošlje. (33—16)
Wilhelm Stutz,
v „Zvezdi" (Slcmallee), hiš. štev. 30 v Ljubljani.
Turnske ure (46_3)
najbolje konstruirane in jako dober kup, s .'Hotno garancijo in plačili v obrokih se vedno dobivajo pri izdelovalcu
Jane/. M. Pogatschnigg
Podu ur t-K rop a nu Gorenjskem.
brez zdravila
Na prsih in plučah
bolunt ae po naravnem poln tudi v obupnih in od /.driiviiikov za neozdravljivo razglaicnih sltiC-nJln radikalno n/ilmvljiiju
brez zdravila.
Po natančnem popisu bolezni pove plameno več
Dir. J. ii. Fickert, Berlin.
Wall-Stras8e No. 23.
Honorar 5gld. a. v., ki se naj pismu prlloll.
(162—45)   brez zdravila
N
1
Plućna sušica je ozdravljiva!
dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej užo niiiog-otlsoc llOVO»I»OIIllll«t življenju zahvaljuje. Način lečenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. A u c r b a c h - a. ZtlrtivljeilJe je prosto, *tro*l4l muli. |»ov-mmL rti 1» I JI to, v* peli radi-kttleil. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev 2 gl. _ frank. 40 Cts. od (247—21)
J. V. Albert-u
Miinchen, Maxiiiiiliunsstr. Nr. 37.
:
Tujci.
18. febr.
Pri i ltluiitii: Projša iz Šiško. — Petrovič
z Dolenjskega. — Barani
iz Dunaja — Weis<d iz Dunaja. — Stein z gospo. — Emilija Kopač s hčerjo iz Celja. — Heri iz Stutgarra. — Zicgler iz Stulgarta. — Dra«an iz Bole piči Hočevar u Krškega. — pl. Kapus iz Kamne gorice. — Grof Licbtenbtirff. UfOnoa Dogenleld — Scliaumburir. 6
Dcgenfold — scnaumourg Pri Malleu :   Herman iz Dunaja,
Golob iz Vrhnike. — Podcarski
i/. Dunaja.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik   za   božjast   »r. O. l4illi*rli. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—17) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Lastnina m U&k ,,Marodue tiskarne-