PoStntaa plačana t goluvhil Leto XKm št. 80 Ljubljana, sreda 6. aprila 19)8 Cena 2 Din UpravniMvo Ljubljana. Knafljeva S — telefon »t 8122. 3123, 8124, 8120 3128. Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen» burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje K oc enova ulica 2. — Telefon St 190. Računi Dri poSL ček zavodih: LJut^ IJana St 11 842, Praga «alo 78 180. Wien St. 105 24L Volitve v Egiptu V hudih krizah se vije Evropa. Ni čuda, da v takih pogojih nima časa, da bi posvečala pozornost tudi dogodkom, ki so sicer važni, ki pa vendar ne zadevajo neposrednih aktualnih vprašanj zapletene sedanjosti Med take dogodke spadajo tudi volitve v Egiptu. Gotovo bi jim bila Evropa posvetila prav veliko pažnjo, da bi bila malo manj okupirana z dragimi napetostmi. Saj se je z volitvami v Egiptu izvršila sprememba, ki uvršča nove sile v politično areno države na znotraj in na zunaj. V prvih dneh februarja je bil razpu-Sčen egiptovski parlament in razpisane so bile nove volitve. Volilna kampanja je bila izredno srdita in tudi ob volitvah samih je prišlo do prav hudih konfliktov in celo do krvavih spopadov s smrtnimi žrtvami. Volitve so se vršile v dveh datumih. V zgornjem Egiptu so se izvedle na dan 31. marca, v spodnjem Egiptu pa dva dni kasneje, dne 2 aprila. Delitev volilnega akta na dva dneva je izvala v Egiptu hudo polemiko. Brez dvoma je, da je vlada to odredila po tehtnem preudarku. Predvsem je potrebovala dva dneva zato, da more svoj aparat uporabiti najprej v zgornjem, potem pa še v spodnjem Egiptu. Drugič je potrebovala rezultate v zgornjem Egiptu, da z njimi vpliva na volilni izid v spodnjem delu dežele Zakaj vafdovci, ki se je zoper nje koncentrirala vsa vladna borba, so v spodnjem d^lu dežele precej močnejši nego v zgornjem. S poročili o zmagi v zgornji deželi naj bi se zastrašili vafdovci v spodnjem delu, da bi mogli še o pravem, to je za vlado koristnem času realizirati praktično pravilo, da je Bog na strani močnejših bataljonov. Ta zamisel se je jako dobro obnesla. Po njeni zaslugi in s pomočjo drugih preizkušenih volilnih metod so volitve ree prinesle ogromno zmago vladni stranki, tako da so vafdovci ne le premagani marveč naravnost zdecimirani. Poročila iz zadnjih časov so računala z možnostjo, da bo vafdovska stranka podlegla, toda da bo poraz tako katastrofalen, tega ni nihče napovedal, pa ne-nara tudi ne pričakoval. Zunanji svet se vprašuje, kako je bilo to mogoče, kako je mogla tako hitro kloniti stranka, ki je še nedavno veljala za nepremagljivo in ki je izšla iz svojih dolgotrajnih borb z Anglijo in prejšnjimi egiptovskimi vladami vedno znova zmagovito Res je to presenetljivo. toda vendarle ne povsem nepričakovano Pred vsem stranka ni šla v volilno borbo strnjeno in enotno kakor doslej. Ko je prišlo do konflikta med mladim kraljem Fatnkom in vlado Nahas pašo. je en del strankinih poslancev nastopil zoper Nahasa ter krenil na svoja pota. To disidentsko krilo je šio pod imenom saadovcev samostojna v volitve in je nedvomno krepko izr >Hkopavalo ugled dotedanjega strankinega voditelja z njim vr?d pa tudi ugled stranke same. Volilni rezultati kaže;o. da so saadovci povsod dosegli več glasov in mandatov nego nahasovci. Seveda jih je vlada ne le pustila pri miru. temveč jih ce"o podpirala. Daleč r.aivečji del mandatov pa so seveda pobrali vladni kandidati, ki bodo tvorili v parlamentu več ko absolutno večino. Ze pred razpustom parlamenta in razpisom volitev so nasprotniki s pridom pobijali Nahasovo politiko. Izrabljali so pri tem na primer njegov sporazum z Veliko Britanijo, ki da je Egiptu prinesel premalo uspeha Nahas paša je ve .ial vedno za radikalnega borca za egiptovsko samostojnost. Ko pa so nastale napetosti okrog Abesinije, je smatral Nahas. da je čas ne za radikalno politiko, marveč za kompromise v interesu dežele. Celo v lastni stranki si je napravil nasprotnikov, češ da je av-tokrat, ki sam odloča o vsem Nasprotniki pa so očitali stranki, da si je zagotovila vsa mesta v upravi dežele in da drugih sploh ne pušča blizu. Ali najhujše učinke je imel njegov konflikt z mladim kraljem Farukom, ki je v Egiptu izredno priljubljen. Ta konflikt. ki je nastaJ Ì2 parlamentarnopo-litičnih vzrokov, so nasprotniki spretno izrabljali osebno zoper Nahasa. češ da je namerno hotel izrabiti mladost vladarjevo in jo porabiti za razširjenje svoiega osebnega vpliva. Nedvomno je da so vsi ti vzroki mnogo pripomogli k porazu Nahasa paše. Toda še druge stvari imajo tu svoje učinke. Tako se je v Egiptu pojavilo močno gibanje, ki hoče tudi v deželi ob Nilu uvesti avtoritarne uredbe in državo preosnovati po vzoru totalitarnih evropskih držav. To gibanje je zavzelo pred vsem mladi intelektualni svet, ki je stopil v nasprotje do Nahasa Nadalje se je močno ojačil nacionalizem. ki se je prav tako razširil zlasti med mladino. Tudi ta se je naperil zoper Nahas pašo, očitajoč mu popustljivost napram Veliki Britaniji Uhaja tb&Ji dan razen ponedeljka» Naročnina cnaéa mesečno Din 25.—v Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 8122. 8123 3124 3125 3126 Maribor, Grajakl trg St 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65 Rokopisi m ne vračajo USODNE URE BLUMOVE VLADE Danes se bo odločilo, ali se bo Blumova vlada ljudske fronte še vzdržala na krmilu ali ne Pariz, 5. aprila, br. Ob napeti pozornosti viseh političnih krogov se jc dan.es dopoldne pričela v poslanski zbornici razprava o finančnih pooblastilih B! urno vi vladi S no Zi so imele vse parlamentarne frakcije svoja ločena posvetovanja. Desničarske skupine so brez izjeme sklenile, da bodo glasovale protti Blumovim predlogom in skušale na tem vprašanju izzvati padec vlade ljudske fronte Socialistična stranka je po poročilu, ki ga je podal Leon Blum kot predsednik stranke, soglasno odobrila stališče vlade. Enako so tudi komunisti sklenili, da bodo glasovali za Blumove predloge. Napeta je bila debata v radikalnem klubu, kjer se je razvila zelo obširna debata. Pri končnem glasovanju je bil predlog, naj radikalna stranka podpira Blumove predloge v p len umu zbornice, sprejet s pičlo večino 25 proti 22 glasovom, dočim se je večina poslancev glasovanja vzdržala. Spričo tega je predsedstvo stranke dalo poslancem svobodne roke, da se opredelijo pri glaso- vanju v poslanski zbornici po svojem preudarku. Marmova republikanska unija je Blumove prediloge soglasno odkloniila in sklenila, da bo tudi v zbornici zavzela odklonilno stal išče. Spričo tega še mi jasno, ali bo Blum v poslanski zbornici uspel. V najboljšem primeru računajo, da bo vladni predlog prodni z neznatno večino, bolj verjetno pa je, da bo poslanska zbornica prepustila odločitev senatu, kjer je opozicija močnejša. V tem primeru bo poslanska zbornica sprejela zakon s par glasovi večine m dala s tem pobudo senatu, da zahteva odnosno sklene primerne spremembe. Vsekakor je notranjepolitični položaj zelo napet iin presenečenja niso izključena. Viharna seja zbornice Današnji seji so prisostvovali vsi poslanci, kar je zelo redek primer. Tudi novinarske lože in galerije za publiko so Eza Japonska trenta v šantiuigu ogrožena Japoncem povzročajo kitajske neregularne čete v zaledju fronte vedno večje skrbi London, 5 aprila g. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Honkonga da je v borbah za mesto Tajerčuang padlo 16.1(00 Japoncev in 9000 Kitajcev Borbe v Santun-gu so tako velikega pomena, da so poslali Japonci na to fronto velikanska ojačenja. kitajski četniki pa na vseh cestab preže na japonske transporte in jih napadajo, tako da Japonci doslej niso mogli spraviti na fronto niti enega vojaka Če jim ne bo uspelo spraviti ojačenj na fronto, bodo prisiljena umakniti se iz Šantunga kar bi po menilo zanje velik poraz Z japonske stra ni poročajo da se p m jr p< 12 dneh silno krvavih borb naposled posrečilo zopet osvojiti Tajerčuang. Važna vojaška posvetovanja v Tokiju Tokio, 5. aprila. A A V vojnem ministrstvu se je danes začela konferenca vseh divizijskih generalov japonske vojske. Ta konferenca bo trajala 4 dni. Pred začetkom je japonski cesar priredil svečan in velik spreiem Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo mobilizacije in vojnega proračuna Politični krogi pričakujejo, da bo konferenca prinesla tudi važne sklepe glede vojaških operacij na severnem in srednjem Kitajskem. Naloga teh vojašKih operacij bo, da se zavarujejo zavzete pokrajine. Politični krogi smatrajo, da bodo na konferenci razpravljali tudi o vprašanjih, ki se tičejo enotnega načrta vojaških operacij in onih gospodar skih ukrepov, ki so zvezi z vojnim gospodarstvom. in to ne samo japonskim, pač pa tudi mandžurskim in sevemokita jskim Eksploatacija bogastva srednje Kitajske Tokio. 5. aprila. AA Končana so vsa dela za ustanovitev nove japonske družbe za eksplaatacijo rudnega bogastva v srednji Ki- tajski. Polea tega ho ustanovljeno posohno podjetje za kemijsko industrijo, ki bo zaceio z delom konec aprila. Konojeva vlada uživa zaupanfe naroda Tokio, 5. aprila. AA. Z ozirom na verzije o ostavki japonske vlade, pišejo tukajšnji listi, da je vojska sklenila podpirati vlado kneza Konoja da bo mogla rešiti svojo veliko nailogo. V merodajnih krogih prevladuje prepričanje, da vlada kneza Konoja uživa popolno zaupanje ljudstva ter da je knez Konoje z novimi zakoni prevzel odgovornost za brcambno mobilizacijo ljudstva. Zaradi tega bo moral obnoviti državno upravo, spremeniti uradniški in volilni zakon, reformirati parlament, in nazadnje pripraviti vse potrebno za ustanovitev gospodarskega bloka, ki bi obsegali Ja ponsiko in Mandžukuo. Politični krogi še pripominjajo, da japonski vojaški dostojanstveniki smatrajo vprašanje reformiranja japonskih strank za manj važno stvar, kajti to je mogoče doseči siamo s temeljno obnovo, ne pa z poživitvijo zastarelega strankarskega sistema. Jat?onci protestirajo proti vmešavanju Rusije Moskva, 5. aprila. A A. Tukajšnji japonski veleposlanik Sigemicu je opozoril ko misaria za zunanje zadeve Litvinova na vmešavanje Rusije v spor na Daljnem vzhodu v korist Kitajske terr je izjavil da smatra japonska vlada to za neprijateljsko postopanje napram Japonski Sovjetsko uradno poročilo pravi, da Lit-vtnov sicer nii zanikal navzočnosti rusikih letali na Kitajskem, pač pa )e zanika) sodelovanje letalcev in letalskih strokovnjakov s Kitajci. Madžarska vlada pripravlja protižidovske Budimpešta, 5. aprila, d. Madžarski pravosodni minister Mikecz je na javnem shodu poudarjal neobhodno potrebo takojšnje rešitve židovskega vprašanja Sedanji položaj, ki je nastal zaradi popolnega po židovljenja posameznih poklicnih panog in pridobitnih možnosti, je v ostrem nasprot stvu z interesi madžarskega naroda ter je nujno potrebno, da se finančni kapital, ki je plod dela naroda postavi v službo narodne skupnosti ter mu onemogoči, da bogati samega sebe s spekulativnimi posli. Drža va potrebuje popolno jamstvo, da se sago tove nacionalne produkcijske možnosti Finančna in kreditna sredstva naj bi služila samo povzdigi naroda Zaito se mora rešitev židovskega vprašanja izvesti po zakonitem potu čim bolj se bo to zavlačevalo, tem manjše bo jamstvo za pravilno izvedbo. Pravosodni minister je tudi napovedal, da bo v kratkem izvedena nova ureditev tiskovnega udejstvovanja. ker so sedanji tiskovni zakoni že zastareli Obstoja cela vrsta listov ki skušajo ustvarjati atmosfe ro vznemirjenja, da bi motili mirno delo madžarskega naroda Ti listi ne služijo javnim interesom, temveč si skušajo ustvariti Vlada je seveda spretno izrabila vsa ta in druga nasprotstva do vafdovskega vodje ter na ta način ujela veter mlade nacionalistične generacije v svoja jadra. Ni izključeno, da bi mogel izid volitev vplivati tudi na bodoče razmerje Egipta v zunanjepolitičnem pogledu Vendar o tem razpravljati je danes še prezgodaj. samo gmotne dobrine. Vsako zlorabljanje tiskovne svobode se mora preprečiti Z reformo tiska bo osnovana tiskovna zbornica ki naj b' služila interesom madžarske ga tiska Vlada bo že v najkrajšem času predložila poslanski zbornici tozadevne predloge. Notranji položaj Madžarske Budimpešta, 5. aprila. Na koncu skupščinske razprave o načrtu volilnega zakona je madžarski notranji minister Szell govoril tudi o dogodkih zadnjih dni, ki so spravili v nevarnost notranji red in mir. Poudaril je, da je treba za vsako ceno poskrbeti za to, da bo Madžarska mirna. Madžarska javnost je lahko prepričana, da so organi javne varnosti v vsakem slučaju zmožni, da vzdrže ustavni red. Madžarski do zdaj še ne preti nikaka nevarnost. Notranji minister sam osebno prevzema vso odgovornost za javni red In mir. Nikdar ne bo dopustil, da bi se na Madžarskem ukoreninilo kakšno revolucionarno gibanje Sto smrtnih žrtev železniške nesreče London, 5. aprila, o. V Južni Rodeziji se je pripetila strašna železniška nesreča Nad deželo je divjal silen vihar, v katerem sta trčila potniški in tovorni vlak na odprti progi Tovornemu vlaku so bili priključeni tudi trije vagoni z dinamitom K sreči ni bilo eksplozije, trčenje pa je bilo tako strašno, da je bilo več vaeonov obeh vlakov popolnoma razdejanih Ti'di oba stroja sta močno poškodovana Nesro ča je zahtevala 100 smrtnih žrtev. njimi 20 Evropcev dočim je bilo ranjenih 40 do 50 ljudi Med žrtvami je bilo največ šolskih otrok, ki so bili pod vodstvom učiteljev na izletu. bile nabito polne. Zbornica je nudila danes zopet sliko velikih dni. Po hodnikih in v poslanskih klubih obširno razpravljajo o izgledih vlade. Do glasovanja bo prišlo verjetno šele okrog 3. ure zjutraj. Debato je otvoril poročevalec finančnega odbora, ki je obvestil zbornico, da je finančni odbor delno spremenil prvotno besedilo vladnega predloga, tako, da se morajo vsi ukrepi, ki bi jih izdala vlada na podlagi teh pooblastil, predložiti poslanski zbornici v naknadno odobritev. Prvi govornik v debati je bil neodvisni radikalni socialist Montigny, ki je ospo-raval vladi pravico do takih pooblastil in ji odrekal sposobnost za gospodarsko obnovo države. Po njegovem mnenju more to nalogo izvrešiti vlada nacionalne unije, v kateri morajo biti zastopane vse stranke. Zbornica bi s temi pooblastili dala ministrskemu predsedniku v roke nevarno orožje Govornika so često prekinjali poslanci levice. Nervoznost je vidno nara- ščala Prišlo Je do hudega prerekanja ln ko je grozila nevarnost, da pride med posameznimi skupinami do dejanskih spopadov, je predsednik Herriot sejo prekinil, V nadaljevanju seje Je povzel besedo ministrski predsednik Leon Blum, ki je v daljšem govoru utemeljeval potrebo zahtevanih pooblastil. Skrajna levica mu je ploskala, dočim se je opazilo, da so zlasti radikalni socialisti ostali popolnoma hladni. Diplomatski posveti v Parizu Pariz, 5. aprila, h. Zunanji minister Paul Boncour je sprejel danes francoskega poslanika pri Vatiekanu Charlesa Rou-ta. Kakor se zatrjuje, se je njun razgovor nanašal predvsem na odnošaje med Vatikanom in Nemčijo. Bonccur je nato nadaljeval svoje razgovore z zastopniki Francije v vzhodnoevropskih državah Konferenci v zunanjem ministrstvu so priso-stovali francoski posliniki v Pragi. Bukarešti, Varšavi in Moskvi. K posvetovanjem so pritegnili tudi vodilne uradnike zunanjega ministrstva, med njimi Legerja, Masiglya in Rocharta. Razpravljali so predvsem, o položaju, ki je nastal po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nov sunek opesld proti Chamberlainu Angleški premier odločno zavrnil vse izpade opozicije proti vladni zunanji politiki London, 5. aprila, d Spodnja zbornica je včeraj razpravljala o predlogu opozicije, naj se izreče vladi nezaupnica, češ da njena zunanja politika ne more preprečiti stalnega naraščanja vojne nevarnosti ter je tudi v nasprotju z vladnimi volilnimi obljubami, zaradi česar se morajo v takih okoliščinah razpisati nove volitve. Predlog je utemeljeval poslanec Green-wood, ki je izjavil, da so bili v zadnjem času izvršeni poizkusi, da bi se zbudil vtis, kakor da ni nobene opozicije proti zunanji politiki vlade. S tem so hoteli varati prijateljske demokratske sile v inozemstvu in milijone prebivalstva doma. Kar se tiče Španije, more navesti celo vrsto podrobnosti o novih letalih, ki so b la poslana v Španijo, odkar je odstopil Eden. Vladna politika ne vodi k vojni Min. predsednik Chamberlain, ki ga je večina živahno pozdravila, je v odgovoru predvsem poudaril, da skuša opozicija sedanje težkoče mednarodnega položaja izrabiti za strankarske namene, nakar je nadaljeval: Prepričan sem, da odobrava politiko vlade ne samo vsa javnost v Angliji, temveč tudi ostali svet Nisem mnenja, da bi bil upravičen razpis volitev, ki ga zahteva opozicija. Ce trdi opozicija, da vlada ničesar ne stori za preprečenje vojne nevarnosti, moram izjaviti, da je treba dveh za sklenitev miru, da pa more vsaka vlada prav lahko voditi voino če hoče. V tem smislu je povsem pravilno, da ne more niti sedanja niti kaka druga angleška vlada voditi politike, ki bi mogla preprečiti kakšni drugi vladi, da ne bi vodila vojne, če si je ubila v glavo, da jo hoče pričeti. Moram reči, da splošni vtis. ki ga je izzvala nedavna zunanjepolitična izjava angleške vlade, ne more nikogar dovesti do zaključka, da vodi sedanja vlada položaj k izbruhu vojne. Chamberlain 1e nato navedel celo VTPto izjav češkoslovaškega m'n. predsednika dr Hodže. da so njegove nedavne izjave izredno mnogo pripomogle h konsolidaciji v Evropi. Društvo narodov treba zopet oživeti Glede na očitek, da angleška vlada ni izpolnila svojih volilnih obljub, je izjavil Chamberlain, da je vlada v svojem volilnem proglasu izjavila svoječasno, da bo Društvo narodov, kakor doslej, temeljni kamen angleške zunanje politike. Preprečenje vojne in ohranitev miru na svetu morata biti vedno življenjski interes angleškega naroda. Društvo naroaov pa sredstvo, ki naj daje upanje za dosego tega cilja. To velja slej ko prej in upamo, da bo prišel čas, ko bo Društvo narodov zopet tako ojaČeno in oživljeno, da bo izpolnjevalo to nalogo in postalo učinkovito sredstvo za preprečenje vojne ter ohranitev miru na svetu. Podvzeli bomo vse za povečanje učinkovitosti Društva narodov, dokler ne bo zmožno izpolnjevati nalog, ki jih danes ne more izvrševati. Ce naj bo kolektivna varnost realna in ne samo nekaj, o čemer se neprestano govoriči. potem pomeni to da mora biti vsaka država pripravljena ne samo za vojno, temveč tndi za to, da lahko takoj vojno prične. To je gTozno dejstvo, toda bistven sestavni del kolektivne varnosti. Kar se tiče Društva narodov, svoje politike nismo Izpremenili, ker imamo še vedno namen posluževati se ga v polni meri. v kolikor je mogoče v okviru mej. ki jih mora vsakdo prl7natl. izjavljamo pa. na nI v stanju Izpolnjevati pobojev, kl so živiien«ke«ra pomena /a kolektivno varnost. Kdor bi to tajil, bi namenom? varal. "UsFk* vod? neizogibno v vojno Chamberlain se je nato bavil z manifestom vodstva delavske stranke ter je poudaril, da ni predlog za združitev miro- ljubnih držav, zlasti Anglije, Francije ln Rusije v svrho skupnega nastopa proti napadalni državi ničesar drugega kakor predlog za sklenitev olenzivue m defenzivne ahause med Anglijo, Francijo in Kusijo preti kaki drugi državi ali skupini držav, ki pa ne bi kolektivni varnosti prav gotovo v ničemer korialil. Po svojih poslecucah bi ta predlog pomenil točno to, česar smo se vedno branili, namreč razdelitev Evrope v dva ločena tabora. Ta predlog bi nas ne dovede! do miru, temveč neizogibno v vojno. Trdno sem prepričan, da bodo metode indirektnih razgovorov med posameznimi državami prinesle uspeh. Kar se tiče zahteve po ukinitvi prepovedi izvoza orožja, se čudim naivnosti opozicije, ako si domišlja, da bi ta ukinitev prinesla španski republikanski vladi takoj zmago. Ali morda meni, da bodo orožje pošiljali samo na eno stran? Ce bi preklicali prepoved Izvoza orožja, bi sledila takoj prava poplava orožja, m unici je in vojaštva na obe strani Španije. Ta poplava bi se razširila tudi na morje ter bi izzvala pomorske bitke, s čemer bi se pričela evropska vojna. Odklonitev nezaupnice Po obširni debati je poslanska zbornica po zaključni izjavi ministra za kolonije iVIalcolma Macdonalda odklonila predlagano nezaupnico vladi s 359 glasovi proti 152. Neprijeten incident Med razpravo o Interpelacijah opozicije, ali ni merda angleška vlada priznala Francove vlade v Španiji v polni meri, je nastal včeraj prepir med državnim tajnikom Bowerjem in delavskim poslancem Shinweilom, ki Je trdil, da je vladna Izjava po kateri je stališče angleške vlade napram F ran covi Španiji ostalo neizpreme-njeno, nesmiselna ter hinavščina. Vlada se hoče izmikati. Nato se je dvignil vladna poslanec Bower ki je dva metra visok mož, ter vprašal Shinwella glasno; »Zakaj ' se ne vrnete nazaj na Poljsko« ? Shinwell je v odgovor skočil proti vladnim klopom ter dal Boweru zaušnico, kar je imelo za posledico izbruh hudega prepira med opozicijo in vladnimi pristaši. Dogodek je bil končno poravnan z opravičilom obeh poslancev v spodnji zbornici. Shinwell je izjavil, da je sin angleških staršev ln rojen v Angliji, dočim je Bower ugotovil, da si je Shinwell s svojim nastopom več škodoval kakor pa on sam. Bower je v ostalem zanikal, da bi vrnil zaušnico. Shinwell, ki je vodil pod Macdonaldom ministrstvo za rudnike, je znan ket eden najbolj temperamentnih in radikalnih članov delavske stranke. Ta dogodek v spodnji zbornici je bil morda doslej edini ▼ njeni zgodovini. Chamberlain citira Hodžo London, 5. aprila. V političnih krogih je vzbudijo veliko pozornost dejstvo, da se je Chamberlain v obrambi svoje srednjeevropske politike posiužiil besed, s katerimi je dT. Hodža ocenil mirovno prizadevanje angleške vlade, osobito Chamberlaina Ker v Angliji ni navada, da bi se kak vodilni politik skliceval na priznanje ostalega sveta, poudarjajo londonski politični krogi, da je to dokaz, kako živo se Angleži zanimajo za dogodke v S.ednji Evropi in kako močan dojeni so na britanske politike napravili nedavni Hodževi govori Konferenca zunanjih ministrov nordijskih držav Oslo. 5 aprila AA Danes ob 10 so se začela posvetovanja med zunanjimi ministri Danske. Švedske. Finske in Norveške Glavni predmet razgovorov je proglasite-nordijske nevtralnosti, kakor tudi gospo darsko sodelovanje med nordijskimi p' krajinami za primer vojne. Pričakujej da bodo ti razgovori končani že jutri. sm »JUTRO« it. 80. Brada, C. IV. 1938, Zveza med Barcelono In Valencijo prekinjena Francove čete so 2e prodrle do Sredozemskega morja In Katalonijo popolnoma izolirale Bombardiranje Madrida Sa&nvuica, 5. aprila, br. Glavni stan generala Franca objavlja, da so nacionalistične čet« danes opoldne zasedle obalno trdnjavo Tortoso, ki je oddaljena od obale Sredozemskega morja 5 km. S tem je prekinjena zveza med Valencijo in Barcelono. Edina cesta, ki je doslej služila tej zvezi, je sedaj pod topniškim ognjem nacionalistov tn pod kontrolo nacionalističnega letalstva, ki z nizkim obstreljevanjem lz strojnic in bombardiranjem onemogoča sleherni transport iz Barcelone v Valerne!jo. S tam je glavoj cilj Francove ofenzive dosežen. Madrid in Valencija sta izolirana, prav tako pa tudi Katalonija z Barcelono. V Salamanci računajo, da bo državljanske vojne v par tednih konec, ker se bosta morala sedaj Barcelona tn Madrid v najkrajšem času vdati. Nacionalistične čete prodirajo sedaj v treh močnih kolonah proti morski obali, tako da bodo v najkrajšem času tudi s te strani ordrezale re.publiikance od zunanjega sveta. Prednje straže že prodrle do morj i Saragosa. 5. aprila, o. Prednje straže Francove vojske so se dve uri po zavzetju Tortole pojavile na obali Sredozemskega morja. Vojska generala Arande je včeraj in v pretekli noci z lahkoto stria odpor republikancev v gorah severozapadno od Tortose, preko katerih vodi pot iz Gandese proti ota-li. V pretekli noči ji je uspelo v vsej naglici zavzet: vse važnejše postojanke ob tej cesti. Žrtve obleganja Leride Saragosa, 5. aprila a. Zdaj je objavljena prva lista padlih pri Leridi. Poleg republikanskih miličnikov je padlo tudi več odličnih civilnih osebnosti, med njimi več ravnateljev ieridskih listov, predsednik delavskih sindikatov, več narodnih poslancev katalonske desničarske stranke, in precejšnje število monarhistov. Poleg teh so v bojih pri Leridi zgubili življenje tudi mnogi zdravniki, dva rojaka generala Queipo de Liana, okoli 200 duhovnikov in menihov in precejšnje število žensk. Uspešna republikanska ofenziva pri Madridu Madrid, 5 aprila, o. Republ'kanska ofenziva kljub demorahzirajoč-m vestem z ara-gonske in katalonske fronte uspešno napreduje Ob Guadala jari so republikanci davi zavzeli več važnih nacionalističnih strateških postojank Nacionalisti so bili v tem odseku madridske fronte na vse zgodaj hudo poraženi tn so se pričeli v neredu umikati proti severozapadu Nanje je v jutranjih urah pritisnila še ameriška prostovoljska konjenica, kj je do dobra izrabila uspehe dosežene ob zori Večje število nacionalistov je bilo ujetih Fronta sc je za nekaj kilometrov premaknila proti severu m severozapadu Madrid, 5. aprila. Frankovci so začeli zopet koncentrično napadati na Madrid, že fcri dni zaporedoma je mesto izpostavljeno strahovitemu bombardiranju. Danes je ves dan topništvo obstreljevalo mesto a težkimi granatami. Okrog 1.000 težkih granat je padlo v središče mesta. Tudi predmestja zaradi neprestanega obstreljevanja silno trpe. Očividno nameravajo frankovci z neprestanim bombardiranjem in Cestirai letalskimi napadi streti odipor madridske obrambe. Ruski oficirji obupali nad republikansko Španijo Perpignan, 5. aprila, o. Ruski oficirji, ki so sikupno z ostalimd republikanskimi miličniki pri bežali iz Španije v Francijo, so izrazili željo, da bi jih odposlali ▼ Pariz in postavili na razpolago ruskemu poslaništvu. Izjavili so. da se ne bi radi več vrnili v Španijo, ker smatrajo špansko republikansko stvar za izgubljeno. Njihove zahteve so bile sprejete. Od 50 pokrajin 32 v Franco vi oblasti Rim, 5 aprila. AA. Italijansko časopisje se obširno bavi z zadnjimi dogodki v Španiji. Med drugim poudarja, da je po zavzetju Leride od 50 španskih provinc že 32 v oblasti generala Franca. Negrin prevzel vojno ministrstvo Barcelona, 5. aprila, br. Popoldne Je bila izvršena rekonstrukcija republikanske vlade. Spričo kritičnega položaja na fronti je min. predsednik Negrin osebno prevzel tudi vojno ministrstvo. Dosedanji vojni minister Prieto je ostal v vladi kot minister brez portfelja. V novi vladi sta zastopani tudi obe delavski strokovni organizaciji Vlada je izdala proglas, v katerem poziva ves španski narod, naj kljub trenutni nevarnosti ne klone ln naj še nadalje nudi odpor sovražniku, ker se rešitev že bliža. Enotno poveljstvo v republikanski vojski Barcelona, 5. aprila. V republikanski Španiji je vzpostavljeno enotno poveljstvo. O tem vprašanju so v glavnem razpravljali zadnje štiri dni na konferencah, katerih so se udeležili predstavniki raznih političnih strank in sindikalnih organizacij. Largo Caballero v Parizu Pariz. 5. aprila. AA. Bivši predsednik španske republikanske vlade Largo Caballero je prispel včeraj v Pariz. Evakuacija Angležev London. 5. aprila o. V Barcelono je davi prilul dreadnought »floodnajvečja ladja angleške vojne mornarice. Tukajšnji politični krogi zagotavljajo, da je bil ta ukrep potreben, da bi se pospešila evakuacija an-glešikih državljanov iz Barcelone in ostale Katalonije ki je sedai neposredno ogrožena od Francove vojske. Angleški protest v Salamanci London, 5. aprila, o. Po nalogu anglešlke vlade je angleški generalni agent v Salamanci protestirali pri vladi generala Franca zaradi letalskega bombardiranja pet angleških tovornih parnikov, ki so zasndrani v taragonski luki Protest se sklicuje na brzojavke kapitanov teh ladij, po katerih Francova letala že nekaj dni vedno znova bombardirajo njihove ladje, čeprav ni v bližina nobenega vojaškega objekta. Angleška vlada zahteva naj Francove oblasti takoj odrede vse potrebno, da letalski napadi na angleške ladje prenehajo Rumunski zunanji Moskva, 5. aprila d. Rumunski zunanji minister Potresen Comnen je poslal ljudskemu komisarju za zunanje zadeve Litvi-novu naslednjo brzojavko: V trenutku, ko prevzemam vodstvo ministrstva za zunanje zadeve, si dovoljujem izraziti živahno zadovoljstvo zaradi možnosti, da bom z vami sodeloval za ohranitev miru in utrditev dobrih odnošajev, ki obstojajo tako srečno med našima dvema državama. Z veseljem računam na vašo dragoceno pomoč pri izvrševanju svoje nove naloge. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je odgovoril: Globoko me je ganilo vaše sporočilo. da ste prevzeli vodstvo rumunskega zunanjega ministrstva z željo po sodelo vanju za ohranitev miru. Soglašam z vam' ter vam zagotavljam, da morete pri izvrševanju svoje naloge, katere cilj je utrditev dobrih sosednih odnošajev med našima dvema državama ter varstvo skupnih interesov glede na nedotakljivost miru. računati z odkritosrčno podporo sovjetske vlade. Nova upravno-politična razdelitev Rumunije Bukarešta, 5 aprila p. Vlada intenzivno pripravlja nove upravno-politične reforme v državi. Predvsem namerava državno ozemlje razdeliti na 7 oblasti, ki bi se po svojih mejah povsem skladale z vojaškimi armadnimi področji Na ta način naj bi se polagoma zabrisala stara zgodovinska in onemogočila vsaka regionalistična propaganda. Uprava v novih pokrajinah bo poverjena političnim osebnostim. ki se jim bo priznal položaj ministra ali državnega podtajnika. Veliki francoski manevri Pariz, 5. aprila. A A. Velike vojaške vaje francoske vojske bodo letos v pokrajini Champagni Vrhovni poveljnik bo Šef glavnega francoskega generalštaba general Georges. P« vojaških vajah bo sodelovalo pet divizij. Iz čsL parlamenta Praga, aprila h. V središču zanimanja današnje seje poslanske zbornice je bil skupni predlog češke in nemške socialno-demokratske stranke, ki sta predložili obsežen gospodarski program ki naj bi se takoj pričel izvajati v nemških pokrajinah Za izvedbo tega programa je po predlogu potreben kredit v višini poldruge milijarde Kč Ta znesek naj bi se uporabil izključno za investicije v nemških pokrajinah. da bi se na ta način pospeš;l razmah gospodarstva in omilila brezposelnost Seja je bila v ostalem kakor zadnje čase običajno, zelo viharna in je često prišlo do spopadov med hpn'rinovci in komunisti V kuloarjib poslanske zbornice razpravljajo največ o občinskih volitvah za katere pa termin še ni končno veljavno določen Mnogo se v parlamentarnih ^ro-g'h razpravlia tudi o voraSaniu amnestije, «lede katere oa rvav tako niso znane še nikake podrobnosti. Oborožitveno posojilo na Danskem Kopenhagen, 5 aprila. AA Finančni minister je predložil parlamentu načrt za notranje posojilo v višini 50 milijonov kron Okoli 25 milijonov kron bodo uporabili za najpotrebnejše surovine, ostanek posojila pa za nabavo vojnega materiala in za poakritje stroškov, ki jih zahteva zavarovanje prebivalstva pred zračnimi napadi. Turčija priznala aneksijo Abesinije Ankara, 5. aprila. AA. Turški poslanik v Rimu jp Obvestil italijanskega zunanjega na dvoru krplja Italije in cesarja Abe-stilu svo-je vlade smatra sa akreditirana ga na dvoru kralja talije tn eesarija Abe sini je. Turčija je s tem priznala italijansko cesarstvo, kar bo nedvomno zelo ugodno vplivalo aa italljansko-turške odnoSa-je, ki bodo od zdaj naprej postali še tesnejši. Beležke Banovlnska skupščina JNS v Skoplju V nedeljo bo v Skoplju banovinska konferenca JNS. Priprave vodi bivši narodni poslanec Vasilij Trbič, ki je zadnje tedne obiskal večino sre.zov vardarske banovine in prisostvoval skupščinam sreskih odborov. Za banovinsko skupščino vlada veliko zanimanje ln bodo poročali na njej številni ugledni člani vodstva JNS. JNS v Dalmaciji V prostorih Ju posloveni gk e narodne Stalnice v Splitu so se v torek zvečer sestali zaupniki strankinih organizacij iz mesta in neposredne okolice. Senator dr AndjeHinovič je poročal o političnem položaju. Prihodnjo nedeljo se bodo sestali v Splitu zaupniki stranke iz splitskega sreza. Hkrntu bo tudii seja širšega mestnega oibora JNS. V teku meseca bodo slične konference za vse dalmatinske sreze. Prosvetni minister o narodnem edinstvu V Bački Palanki je bil shod JRZ. Glavni govornik je bil minister prosvete Dimitrije Magaraševič, ki je med drugim dejal, da je »osnovni cilj politike JRZ v vseh njenih delih: ne gl«de na pleme in vero očuvati državo in narodno edinstvo. Ta temeljna misel naše države ni nastala šele 1. 1918, temveč se je izoblikovala v stoletjih. Delo proti narodnemu edinstvu je največji narodni greh. Pred celim svetom bi se osmešili, če bi se hoteli po 500 letih borbe za zedinjenie sedaj razediniti in razdeliti. Temeljna zahteva današnice je, da obstoji enotna in nedeljiva država.« Dr. Novačan odložil poslanski mandat Kakor nam poročajo iz Beograda, je narodni poslanec dr Anton Novačan podal ostavko na svoj poslanski mandat. Delovni odbor združene opozicije Po večmesečnem presledku se je včeraj v Beogradu sestal delovni odbor združene opozicije. Zagrebško opozicijsko krilo sta zastopala dr. Šutej za HSS in Vilder za SDS, srbske stranke pa Milan GtoI za demokrate, dr. Gavriilovič za zemljoradnike in Miša Trifunovič za radikale Seja je bila dopoldne v stanovanju Ljube D avido vi ča, popoldne pa v stanovanju Joče Jovanoviča, ki sta oba tudi sama prisostvovala posvetovanjem. Znaki slovenskih pristašev Jugosl. radikalne zajednice »Domoljub« poroča, da je pričelo vodstvo znane kmečke organizacije JRZ, Kmečke zveze, prodajati posebne znake, ki simbolično predstavljajo geslo: Iz zemlje, vere in ljubezni gre naša rast. Znaki so namenjeni za vse člane, moške in ženske, pa tudi za mladino. Tako bodo nosUi pristaši JRZ v Sloveniji Stiri znake: oflcielnega, ki ga je izdala strankina centrala v Beogradu, in pa posebne slovenske za člane in članice fantovskih odsekov, za člane Kmečke zveze in za slovenske jugorasovce. Svojevrstna politična šola V »Slovenskem jugu«, glasilu mladine JRZ objavlja neki Mirko Sukič mladim prijateljem primer, kako morajo govoriti in tolmačiti narodu razne pereče politične probleme. Politični nasprotniki so na primer »ljudje, ki mislijo samo na svoj trebuh in nič več. Nikdo med njimi še ni nikoli resno mislil na narodne potrebe. Kdo še more trditi za ljudi, ki so se izrekli za revizijo ustave, da so rodoljubi in pravi prijatelji naroda.« Ti ljudje se bore samo za svoje osebne koristi, na ljudstvo sploh ne mislijo.« Pomisleke glede nedostatkov današnje ustave je odstranjevati takole: »Res je, da je Izgledala ustava za časa Jevtičeve vlade čisto drugače kakor danes. To pa zato, ker jo je drugače izvajal, kakor jo izvaja naš voditelj dr. Milan Stojadino-vič. Naša ustava izgleda sedaj, kar jo izvaja dr Stojadinovič, čisto drugače. In zato lahko rečemo, da so danes vsi tisti, ki so bill za časa Jevtičeve vlade proti ustavi povsem drugače razpoloženi Nič več jo ne grajajo, nego že kar hvalijo. Celo sami Hrvati gledajo danes drugače na ustavo, kakor pa so gledali pod Jev-tičem« Gosp Mirko Sukič daje tudi navodila, kako je treba ljudstvu tolmačiti zunanjepolitična vprašan ia »Priključitev Avstrije k Nemčiji naj nas prav nič ne razburja ker ne predstavlja za nas nobene nevarnosti Naš modri in genijalni voditelj je uspel napraviti iz naših največjih sovražnikov v svetovni vojni naše prijatelje. Sicer pa smo dosegli v zunanji politiki s tem. da je sedai naš? «oceda velika in močna Nemčija, samo boljši rang in boljši položaj.« Zborovanja nemških ^fžavliasiov v Jugoslaviji Kakor v drugih državah, kjer žive nemški, odnosno avstrijski državljani v večjem številu, so bila tudi v Jugoslaviji prirejena za nje posebna propagandna zborovanja v zvez,- z nedeljskim ljudskim glasovanjem v Nemčiji. Na zborovanja so imeli dostrip le nemški, odnosno avstrijski državljani ki so se lahko izkazal,- pri vhodu z nemškim ali avstrijskim potnim listom. Taka zborovanja so bila tudj v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Na vseh treh je govcril vodja narodnosocial;st:čne strank^ n; makih državljanov v Jugoslavija .generalni ravnatelj inž. Neuhausen iz Beograda. Ljubljansko zborovanje je bilo v dvorani hotela Miklič v nedeljo zvečer, mariborsko pa v Gambrinovi dvorani v ponedeljek zvečer. Nasprotujoče si vesti Razni listi, ki podpirajo politiko JRZ. objavljajo od časa do časa poročila o prestopih celih organzacij raznih drugih strank v sklop Jugoslovenske radikalne za-jedaice. Tako so med drugim tudi poroča Ii, da je prestopila v Pril«-sju v ludbre-$kem srezu celokupna krajevna organizacija HSS v vrste JRZ Sedaj pa objavlja »H^atski dnevnik« podpisano izjavo od-. bornikov in predsednika te organizacije, • ki odločno zavračajo vesti, da so pristopili Kardinal Innltzer poklican v Vatikan Odprava mejnih formalnosti — Avstrijski plebiscitni govorniki v Nemčiji — Oklic generala Krausa Dunaj, B. aprila. AA. Kardinal Innltzer je na poziv Vatikana odpotoval v Rim. Berlin. 5. aprila. w: Dočim nastopajo vodilni reprezentanti narodnega socializma iz Nemčije kot glavni govorniki v plebiscitni kaimpanji v Avstriji, govore avstrijski voditelji na velikih zborovamjih v Nemčiji. Tako je avstrijski minister za narodno zdravje dr. Jury snoči govoril na velikem shodu v Heidelberg. jutri pa bo predsednik avstrijske pokrajinske vlade dr. Seiss-Inquart govoril na velikem zborovanju v Berlinu. Berlin, 5. aprila, h. Danes je bilo izdano uradno poročilo, da so z današnjim dnem ukinjene vse omejitve v potniškem prometu med Avstrijo in Nemčijo. Avstrija se smatra odslej za nemško pokrajino in zato potmi listi, vizumi itd. niso več potrebni. Dunaj, 5. aprila, h. Listi objavljajo pozfcr, ki ga je izdal na avstrijsko prebtaalstro naftni avstrijski generail Alfred Kraus. V «rojem pozivu pravi med drugim: Nemìki Avstrijci, zahvalite se Bogu in njegovemu odposlancu Adolfu Hitlerju za velike dogodke, ki jih te dni doživljamo! Dunaj, 5 aprila. AA Pokrajinski namestnik je z uredbo omejil delo židovskih advokatov in notarjev. Uredba predvideva iste olajšave za bivše bojevnike - Zide, kakor jih predvideva uredba v nemškem rajhu. Likvidacija poslaništev Berlin, 5. aprila. w. Francoska ln rumun-gka vlada sta uradno obvestili zunanje ministrstvo, da bosta spremenili «voji dosedanji poslaništvi na Dunaju r generalna konzulata. Hitlerjevci in socialisti v Avstriji Po Izvedeni prSključitvi Avstrije ai prizadevajo narodni socialisti pridobiti za sebe tudi bivše socialne demokrate, ki jih je Dollfussov in Schuschnà^gcxv režim vse do zadnjega časa preganja! enako, kakor narodne socialiste. V zadnjem hipu jih je sicer Schuschnigg skušal pridobiti za sebe, toda bilo je že prekasno. Verjetno je. da se bodo množice bivših socialnih demokratov, kolikor jih je še ostalo, polagoma docela pridružile hiitlerizmu. Na Dunaju je cela vrsta velikih občinskih stanovanjskih palač, ki jih je bil pred leti zgradil tak «utrni socialistična režim dunajske občim«. Pri socialističnem uporu ▼ februarju 1934 so se socialisti v teh hišah zabarikadiraili, vlada pa jih je dala obstreljevati z granatami. Na vseh teh hišah so dali hitlerjevci sedaj za volilno propagando postaviti velike bransprote z napisi: »Prej granate, sedaj kruh«. V skladu s to parolo so res že nastavili nazaj več tisoč socialističnih delavcev, ki so bili pred leti odpuščeni. Nedeljski »Neu« Wiener Tagbfatt« pr*- občuje izjavo znanega nekdanjega »oc taoističnega voditelja dr. Karla Reemerja. Dr. Renner opozarja, da je oo ie t avstrijski ustavotvomi skupščina ▼ novembru 1918 predlagal, naj s« A vis tri ja priključi k Nemčiji. Tej misli j« ostal zvest ves čas. Za.0« tudi sedaj pozdravlja njeno oživotvorje nje. Dunaj, 5. aprila, h. Za bivšim socialistih nim voditeljem dr. Renn er jem se je sedaj tudi drugi ugledni soclalno-demokratski voditelj, državni svetnik Anton Weber stavil na razpolago narodno socialističnemu režimu in ponudil svoje sodelovanj« pri plebiscitni propagandi. Poslal Je dunajskemu županu Neubacherju pismo, T katerem pravi med drugim: Popolnoma sem pod vtisom silnih dogodkov in se klanjam pred nezadržno silo narodno socialističnega pokreta. Stavi j am na razpolago vse svoje sile za uresničenje tega velikega programa. Italijanski listi o beograjski razstavi Rim, 4. aprila. AA. Italijanski časopisi obširno pišejo o otvoritvi italijanske razstave v Beogradu. Posebno obširno poročajo o njej listi, ki imajo v Beogradu svoje stalne poročevalce, zlasti »Messagero«, »Giornale d'Italia« rn »Gazetta del Popolo«. Poročila ugotavljajo, da je razstava že takoj prve dni doživela velik uspeh »Messagero« pravi, da je pobudo za to razstavo dal Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Dopisnik podrobno opisuje posamezne razstavljene predmete ter objavlja tudi izjavo italijanskega ministra za narodno kulturo Alfierija. »Giornale d'Italia« je prinesel uvodnik, kd ga je napisali Virginio Gay-da. Članek se bavi s tesnimi kulturnimi siti-ki med jugoslovanskim in itaLijamskim narodom. Dopisnik tega lista je napisal tudi lepo poročilo o prisrčnem sprejemu itali- janskih odličnih osebnosti ▼ Beognuchk »Gazetta del Popolo« j« tudi na uvodnem mestu prinesla posebno poročilo, ki ga j« napisali dopisnik Nordi in v katerem podčrtava živo zanimanje NJ. Vis kneza nar mestnika Pavla za to italijansko razstava. Knez namestnik na razstavi Beograd, 5. aprila. AA. Razstavo italijanskega portreta v zadnjih stoletjih ja danes obiskal Nj. kr. Vis knez namestnik Pavle z Nj. Vis. kneginjo Olgo. Za razstavo narašča zanimanje od «Sna do dne. Rekordno število obiskovalcev j« bilo v nedeljo, ko si je razstavo ogledalo več ko 2000 ljudi. Občinstvo se posebno zanima za Tizianove in Rafaelove umetnin« in za velike kompozicije Bassanina in Tin-toretta. Ministrski predsednik dr. Stojadincvič o sklepih in načrtih vlade za povzdigo Sssue Sarajevo, 5. aprila. AA. Danes opoldne je predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič po sprejemu raznih deputacij in posameznikov sprejel sarajevske novinarje in prebil z njimi skoro celo uro. Naposled jim je dal za liste izjavo, v kateri je med drugim rekel: »Ko sem se vračal z veLčastne svečanosti na Jadranu, nisem maral zamuditi priložnosti, da se ne bi tudi to pot ustavil za nekaj časa v Sarajevu, kjer se zmerom prijetno počutim Izrabil sem nazočnost vojnega ministrae, da sva preučila razna vprašanja, ki se obenem tičejo železniškega prometa in naše vojske. Narodno gospodarstvo in narodna obramba sta bili predmet naših konferenc. Med prometnimi problemi je najvažnejši tisti, ki se tiče gradnje normalnotirne železniške proge iz Kruševca čez Cačak in Valjevo v Tuzlo in Banjaluko. Obenem s tem nastane vprašanje normalne železniške zveze med Srbijo in vsem sistemom našega železniškega omrežja normalnega tira. Vlada je sklenila čimprej zgraditi to našo važno železniško arterijo sredi države z vvhoda na zahod in naposled zvezati Sarajevo s to novo železniško progo. V Sarajevu sem si ogledal tudi Železni-šk odelavnico, ki ima vse pogoje za nadaljnji napredek. To kar danes obstoji, je dovolj dobro, vendar moramo gledat, da bo ta delavnico ustrezala vsem potrebam. Zelo prijetno mi je bilo, ko sem videl v delavnici nove potniške vagone za ozki tir Odkar obratuje ta dobavnica, so t.o prvi vagoni, ki so prišli iz nje. Z velikim zadovoljstvom sem gledal, kako se v Zenici izdelujejo tračnice za naše železnice Izdelovali so ravno tračnice za zameniavo slabših na progi Pari če vo—Vit šac. Vlada ima v načrtu še nadaljni razvoj te industrije in nove naprave se ie pripravljajo, tako da bodo v kratkem začele delovati v JRZ Izjava nato nadaljuje: »Res pa je. da nas je pozval predsednik organ-'zacije JRZ v Ludbregu naj skupaj z drugimi prijatelji podpišemo neko pritožbo proti neki razsodbi. Mi smo to pritožbo podpisali in pozneje zvedeli, da je bila sestavljena kot prijava v članstvo JRZ. Zato smo šli k predsedniku organizacije JRZ Djuru Grlje-nici in zahtevali od njega, da uniči naše podpise. Grljenič je naši zahtevi ugodil in uničil podpise. Mi smo bili in bomo ostal' tudi v bodoče zvest! člani HSS in hrva* skega narodnega pokreta.« Preooveian list Z odlokom notranjega ministrstva je p»e-fvrvedano uvažati v Jugoslavijo in pri nas nazpečavati list »Giustizia e Liberta«. List izdajajo italijanski protifašistični emigrati ti v Parizu. Izrabil sem to priložnost, da si Se enkrat ogledam sarajevski muzej, ki je naš narodni ponos. Na žalost sem opazil, da proračunska sredstva zanj niso zadostna. Poskrbel bom, da se v najkrajšem času ta sredstva povečajo.« Predsednik vlade se Je nato poslovil od novinarjev in šel pred hotel »Srbijo«, kjer so ga čakali ministri in ostalo spremstvo. Tam se je predsednik poslovil od sarajevskih predstavnikov in ministra dr. Spaha. Ob 12.30 se je z ministri Maričem, Stošo-vičem in Novakovičem odpeljal z avtomobilom proti Višegradu. Poset naših konjeniških oficirjev v Romuniji Beograd, 5. aprila, p. Lani je prišla skupina rumunskih oficirjev na obisk k svojim konjeniškim tovarišem v Jugoslavijo. Sedaj jim bodo naš: konjeniški oficirji vrnili poset. Davi se je odpravilo 10 naših oficirjev na konjih v Rumunijo Ob 8 so krenili iz Zemuna na konjih proti Pan-čevu in od tam dalje proti Vršcu pa preko Temešvara. Deve in Sebeša v Sibinj. Po-setili bodo tudi Bukarešto, kjer jih bo sprejel Nj. Vel. kralj Karol v posebni av-dienci. Skupino naših oficirjev vodi podpolkovnik Milan Dešovič. V ekipi Je tudi kapetan I. razreda Vladimir Rogoz. Investicijsko posojilo primorske banovine Split, 5. aprila, o. Banska uprava primorske banovine je najela pri Drž. hipotekami banki posojilo 50 milijonov dinarjev. Posojilo bo banska uprava porabila predvsem za gradnjo šolskih poslopij, popravila v bolnišnicah, osušitev močvirnatih krajev, gradnjo vodovodov in vodnjakov ter gradnjo nekaterih javn'h poslopij. Poraz vafdistov v Egiptu London, 5. aprila. AA. (Havae). »Times« komentira položaj v Egiptu in poudarja da je bila va fd ist i ena stranka pri volitvah popolnoma poražena. Vladna zmaga je iznena-dila vse. List izraža prepričanje, da bo vlada Mahmudapaše znala izkoristiti svojo volilno zmago ter tudi urediti vsa vprašanja, ki jih je sama s svojim programom postavila na dnevni red. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 6. .pril: Po večini jasno vreme. Toplina bo občutno narasla podnevi, noči pa bodo precej hladne Tudi v severnih predelih bo precej hladno. Zagrebška: Pričakovati je Se nadalje ve-irega vremena. Dunajska: Spremenljivo, ponekod zelo oblačno, možnost krajevnih padavin, pretežno pa Se ugodno, a nezanesljivo vrem? X Jamih legali ponoči mr&% gjutraj slan,. aši kraji in ljudje Pni srbski novinar Dimitrije Davidovič je umrl pred sto leti v Smederevu — Med pravoslavnimi prazniki mu bodo odkrili spomenik Ob cerkvi na smederevskam pokopališču počivajo kosti Dimitrija DavidoMča, prveca srbskega novinarja, ki je umrl 7. aprila 1938. Pred niim sta se bavila s ča-sopisj-m že Zaiiarija Stefanovič Orfelin in Steffen Novakovié. a Dimitrije Davidovič je pi-avi ustanov5 tel j srbskega nacionalnega tiska. Zaha.ri^a Stefanovič je tiskal svoj 2-Slover-=ko-serbski magazin« leta 1768. v Benetkah. Svoj list je neikaj časa izdajal tudi Novakovič, a ves ta t'sk ni imel nobenega vpliva na srbski nacionalni in kulturni pokret. Šele Davidovi če ve »Novine serbske« so izšla pod geslom na-nacionainp vzgoje in so temu geslu tudi ves a se le občni zbor nadalje- Tajnik sekcije Tone Gmajner je podrob- no poročal o rs eh akcijah sekcije tn centralne uprave udruženja, blagajnik Drago Potočnik pa o gmotnem položaju sekcij«, delovanje zadruge »Novinarski dom« je orisal njen načelnik Aleksander železnikar, poslovodja Josip Prunk je z bodrilnimi besedami pozval članstvo k složnemu in agil-nemu delu, član uprave centralnega pokojninskega fonda France Seunig pa je razložil, kako se rešuje momentano najvažnejši problem novinarskega poklica — pokojninsko zavarovanje novinarjev. Ko je podal še poročilo socialnega sklada njegov načelnik Potočnik, je v imenu nadzorstva Ante Beg predlagal odboru razrešnicp z zahvalo poslovodji. Po kratkem odmoru so bile volitve, pri katerih je bila soglasno, zopet izvoljena vsa dosedanja uprava. Končno sta bila v načelu sprejeta predloga o uvedbi posmrt-ninskega zavarovanja za žene članov in o prispevkih za dodatno pokojninsko zavarovanje. Odbor je dobil nalogo, da s sodelovanjem strokovnjakov pripravi podrobna pravilnika ter ju še letos predloži izrednemu občnemu zboru v končno sklepanje. Po zborovanju so bili novinarji v kazenski dvorani na kosilu, ki iim ga ie priredila mestna občina. Navzoči so bili tudi predstavniki, ki so bili prej prisostvovali otvoritvenemu delu občre°-a zbora, župan dr. Juvan ie kot domačin v prisrčnem nagovoru pozdrav"'! goste in novenarie. zahvalil t>a se mu i'e v imenu novinariev glav-ni urednik dr. Ivan Ahčin. Ponoldne so si novtnarii ospedali šp mariborsko vinarsko in sadjarsko šolo. ki rrr> io ie v zastopstvu zadrž^ne^a ravnat»'ia Priora razkazal n^o-fesor Šiftar. Z več°rnimi vlaki so sp udeleženci ohčneea zbora zcn^t ndpeiiali OH. Htibil' na so. da ho«*o v <*r>'*bi novinarskih tovarišev iz drugih nok^aiin .Tuf^slai^ip nrišli na večii in^oT-mot^vni iztpt v ^^ari^or ob letošniern MarihorsVpm tednu, ki bo nisvečen 201etnici narodnega osvoboienja Do poslednje bilke... Ljub! iana. 5 aprila Vsako pomlad čitamo v listih poročila o c a-kem vedenju mnog'h nedeljskih izlet-nik >v Zlasti se to opaža v bližini naših mest Tako ie n. pr. ob nedeljah popoldan na §mami gori Ze od daleč se čute oglušujoče vpitje odraslh ^er knk otročadi k: jc preplavila travi;ke. njive m gozdove V«e se podi za cve-iem. ne m;s!eč na pomandrano žito. poteptane travnike rn na obupanega kmeta se nobene kuge ne boji kakor »tujskega prometa® ob "t-deMah Cvetje trgajo že ob začetku ture in ga po kratkem času mečejo ovenelega ptoč. Ker se to med izletom še parkrat ponovi, je kmalu vsa po* 7amet3r,a z odvrženim cvetjem. Moti! b; ce kdor bi misli1, da se zaščitenim na**iinam bolje godi Znano je. da se zakoni o varstvu prirode pri nas nikjer ne spoštujejo in ne izvajajo Tovrstne odločbe ima io tako baš nasproten učinek, kriti čim zve izletnik-laik da je rastlina zaščitena, v njegovih očeh takoj visoko zrase njena vrednost in v svojo dolžnost sa šteje čimveč imenitnega cvetja potrgati. Imamo ce'o specialiste, ki se za navadne rože ne zmenijo, zato pa poznajo vseh 22 ziščitemh rastlinskih vrst ter jih venomer zalezujejo Dvomiti v upravičenost takega početia. zlasti pa v njihovo botanično znanje nimaš tx>voda. ko ti postrežejo s popačenim imenom, ki naj bi bil latinski naziv rastbre Taki »vtrokovnjaški ljubitelji« prirode so njeni prav smotreni uničevalci. Kma'u borno sreča vali trume izletnikov, k' bodo nosili obe zaščiteni vrsti volanov (t>!agodišeči ti Blagaiev volčin) Naravnost porazna bi bila ta slika ako bi mogli spre-govorUi tudi njihovi nahrbtniki. Nato bo pršel na vrsto velecvetni svišč in lepi jeglič. v bližnji bodočnosti bo ista usoda doletela narcise na Golici in lepi čeveljc po raznih p!an:nskih krajih. Nihče ne bo pri tem oviral opus toše val cev ali jim rekel žal besedo nihče jih ne bo kaznoval ... Žalosten botanični koledar nudijo cvet-ličn- trgi v L'ub'iani Marborn. Celju in zlasti oni v Zagrebu. Vse zaščiteno rastje nemoteno prodajajo tn začenši z božjim drevescem pozimi se preko leta zvrstijo ostale zaščitenke. Poglavje zase so dalje nekatere naše cvetličarne, ki nudijo odjemalcem stalne zaloge zaščitenega cvetja Pri tem se nikogar ne ustrašijo, ker imajo vselej pripravljen že popularni zagovor, »da dobijo rastline iz Zagreba« Volčini. svišči, iegliči, očnice in murke... iz — Zagreba? Oj. ti sveta naivnost! če bi v desetih letih pomotoma res prišel nazaj kak šopek — saj je znano, da se v Zagrebu prodaja do 95 odstotkov naše cvetje — ali bi tak izgovor bil umesten? Nikakor! — Cvetlice so pri nas zaščitene, naj bodo od koderkoli in vr- hutega je izrecno prepovedano te cvetlice prodajati. Toda nikar se ne razburja:, prijatelj! Vse bo ostalo pri starem in turobna bo naša vi-gred. ko bo vse tekmovalo v uničevanju najlepšega cvetja Zato bo pravi ljubitelj prirode moral ob nedeljah obiskovati pozabljene vrhunce, da mu nt bo trgalo srca početje naraščajočih množic izletnikov, ki preplavijo najbolj znane ìzletne točke; med tednom pa se bo moral izogniti izložb raznih cvetličarn ter branjevk na cvetličnem trgu. Važna dela ptujskega cestnega odbora Ptuj. 5 aprila Lani in letos so izlivi Pesnice poškodovali nekatere mostove. V 0&luše>veib na cesti Stoinci — Osluševci — Form in sta napol porušena dva mostova in bo?ta zaradi varnosti nova mostova iz železo-betona Stroški bodo znašali 54.000 din in se je delo. katero je prevzel ptujski stavbenik Macun. že pričelo. Temeljito bodo popravili ludi most v Sto-govcih na cesti Majšperk —Naraple — Si-tež. ki je bil od poplav že večkrat poškodovan. Stroški bodo znašali 24.000 din m bo cestni odbor delo izvršil v lastni režiji. Na novo todo zgradili na banovinski eesti Slovenska Bistrica — Sükole — Haidina že-lezo-betonski preipust in je bilo tudi to delo poverieno stavbenika Macunn. Stroški bodo znašali kakih 32000 din. Vsa ta dela cestnega odbora so zelo potrebna in mnogi brezposelni delavci bodo imeli nekaj skromnega zaslužka. Slana je morila... Ljubljana, 6. aprila. Nenaden vremenski preobrat, kl je v nedeljo z vpadom mrzlega zraka posegel daleč na Jug Evrope, je prinesel seboj škodo zelenju tn cvetju. Po mrzli nedelji se je na večer spet zjasnilo nebo in v noči na ponedeljek je legla na zemljo huda slana. Na odprtih legah je bik) davj vse belo po strupeni rosi. V Ljubljani Je živo srebro obtičalo na ledUJču, v Mariboru so imeli —1° C, prav tako v Zagrebu, v Sarajevu —4° C. Mrzel zrak kl Je po toplih dneh, k» smo že odlagati površnike, vdrl tako naglo k nam, prinaša mnogo brige sadjarjem tn vrtnarjem. Nekatero sadno drevje je že v cvetju in če ne bo postalo topleje, bo sadna letina letos dokaj prizadeta. Sadjarji in vrtnarji imajo skrbi, kako bd nežno cvetje ohranili pred strupeno morilko in kdor m utegnil pckriti, kar se le da zavarovati, je dav; žalosten stal pred ove-nelimi cvetnimi čašicaml. Kakor nam poročajo iz Litije, je bila davi vsa narava pokrita s slano. Breskve, marelice, češnje in erzdme borovnice so bile vse v cvetju, kakor že več let ne. Slana je mnogo cvetja uničila. Revno prebi- valstvo, M M Je z nabiranjem borovnic prislužilo marsikak dinar, je zadel hud udarec. Tudi lani Je zgodnja slana uničila borovnice. Kakor pripovedujejo ljudje s svetokrižkih hribov, ki so prišli davi premraženi po opravkih v Litijo, je slana tudi tam uničila cvetoče češnje. Hud udarec bo to za naše hribovce, ki so doslej več let uspešno prodajali svoje priznane češnje po vsej dolini. Josip Bergmann f Novo mesto, 5. aprila V najlepšem letnem času, ko se prebuja vse stvarstvo, se je od nas poslovil mož, ki nam je bi vsem enako drag in ljub, — lcicairnar mr. ph. Josip Bergmann. Rodil se jc pred 45 leta v Novem mesru kot són-ed> nec pred leti umrlega lekarnarja Josipa Bergmanna. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Celju Leta 1912. je moral k vojakom, kjer je prebdi 7 let Od mobi- lizacije avstrijske armade do leta 1915. je bill na ruskem bojišču, nato se je pa do konca svetovne vojne boril na soški fronti. Po vojnd je svoj študij nadaljeval ▼ Gradcu, ga leta 1923. dovršil in stopil v očetovo lekarno. Poročil se je leta 1932. z gospo Hedi iz ugledne rodbine Gunde. V zakonu sta se mu rodili dve hčerki, Hedi in Jožica. Kakor oče. tako je bil tudi sin dobrosrčen, poosebljena dobrota, ki je za siromake žrtvoval več, kakor je skoraj zmogel. Lahko rečemo, da je bil pravi mecen mestnih revežev yn dijakov, bi1 pa je tudi član raznih kulturnih društev. Pri novomeških gasi'!c;h je sodeloval polnih 26 let in zavzemal v društvu vse funkcije Leta 1936 je bil župm starešina Za svoje zasluge v gasils'vu je bil večkrat od,:kovan. Bil je tudi odbornik meste ob:ine Njegova smrt je bolno odjeknila po vsej Dolenjski, zlasti pa v na-em mestu, kjer ga je poznal sleherni otrok. Blagega pokojnika poiože jutri v sredo ob 17. k večnemu počitku na mestnem pokopališču. Plemenitemu mežu blag spomin, ugledni rodbini iskreno sožaije. Sestanek pslitščnih pregasijancev Ljubljana 5. aprila Upravni odbor društva »Narodna svest«, ki je organizacija vseh onih. ki jih je pokojna Avstro-Ogrska mod vojno preganjala zaradi n"ih slovanskega in iugoslc-venskega m si jen ja in delovanja in Jih imela zaprt: po ječah in intemacijskih taboriščih, je poslal začasnemu banovinskemu odboru po:e. ki jih mora izpolniti vsak, ki hoče pristopiti organizaciji Da se izvede kenčna organ'zacija in se raz-dele prijavne pole. skUcujr začasni bano-vinski odbor sestanek političnih prega-njancev danes v sredo o. t. m. ob pol 21. vogalna soba restavracije vZvesda«. Ako bi se zaradi moreb tnih nastalih zaprek ta sestanek ne mogre) vršiti danes, bo to objavljeno v jutrišnji štr\ilki »Slovenskega Naroda«. V tem primeru se bo ta sestanek vršil nepreül'cno na istem kraju ln ob istem čaSu v Sofcoto 9. t m. Najstarejši hercegovski vstaš /e bil Toma Gele, ki je. kakor je »Jutro« že poročalo pred dnevi umri v Nikšiču v Črni gori. Toma je kot bojevnik in trpin dosegel izredno visoko starosl nad 110 let Še pred Petrom Mrkonjičem — blagopo-kojnim kraljem Petrom l. Osvoboditeljem je četoval med bosansko rajo, potem je bil njegov sobojevnik in orožja ni odložil, do- - ^ ---: ; «gi Wer mu starost ni razklenila roke. Zatekel *e je med svoje črnogorske sobojevnike in dolga leta /e živel v Nikšiču. Dobil je mnoga odlikovanja, a nobene podpore. Živel je od darov dobrih ljudi V Nikšiču se je že pred leti zbrala družba dobrih ljudi, ki so zbirali sredstva za preživljanje starega junaka. Starosto hercegovskih vstašev so dali slikati in njegovo sliko so prodajali v korist sklada za skromna življenjska sredstva starcu, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za svobodo. CISTI VSE ^ ... tudi D lonce f-r CT Tn sicèr železne, cSnka« ste ali pa iz medi. Zadostuje malo Vi m a na mokri krpi — le aluminij čistite suho. 1 •••TOl«'"«^! i —.IHIH* I \ Molče bo prehodil 18.000 km Skavt Popovič, ki je te dni prispel v Slovenijo Litija. 5. aprila Litijske skavte, ki so včlanjeni v stegu kralja Matjaža, je obiskal 24-letni Svetislav Popovič. član beograj^ike skaviške organizacije. ki je pred dvema letoma staviJ z inž. Žarkom Jordičem. da bo prehodil pes 18.000 km in na vsej tej dolsri poti ne bo iz.pregovo-ril niti besede Originalni potnik je litijskim skavtom pokazal pismeno pogodbo o svoji ßtavi. na njihova vpraišanja pa je odgovarjal s kretnjami, ali pa je odgovore napisaL Svetislav Popovič je doma iz Užic in pred svo:im potovanjem je tffl zaposlen kot tehnik v Beogradu. Xa potovanju je že 23 mesecev in prehodil ie že 16 860 km. Ko jih bo imel za seboj 18.000. bo dobil od inž Jordiča po pogodbi sLave 30.000 din. Obhodil je že pre- cej evropskih držav in povsod se javlja skavtskim organizacijam. S seboj nosi razne spomine. Na Madžarskem in v Rumuniji so ga skavti odlikovali in tudi ustanovitelj skavtizma sir Powel se zanima za njegov podvig. Originalnega popotnika spremlja na poti trdno zdravje in dosti bo koristil skavteke-mu pokr^tu s tem. kar je videl po svetu in v najrazličnejših skavtskih organizacijah. V Litiji ©e je divi] lepo urejenemu skavtske» mu domu ter se zelo zanimaj za predmete, ki jih zbirajo litijski skavti za razstavo. V spominsko knjigo Htijskih skavtov je zapisal, da se je zaljubil v lično domovanje te organizacije. Ponosno razkazuje tudi izrezke ia časopisov, ki so pipali o njem. Kaj je s poboljševalnico, prisilno delavnico Te dni je v radiu predaval g. Ja-godič o tem vprašanju. Zaradi res pereče zadeve navajamo iz predavanja glavne misli: Ne samo med preprostim ljudstvom, temveč tudi med izobraženci se pogosto zamenjujeta pojma poboijševalnice in prisilne delavnice Ta zmota se opaža celo med poklicnimi vzgojitelji in sodniki. Med ljudstvom sta znam poboljševalnica in prisilna delavnica kot kazenski ustanovi žalostnega slovesa in človek, ki je bil kdaj v njih. je ožigosan kot asocialen Ln zločinski tip. Prva prisilna delavnica se je ustanovila v začetku 18. stoletja in je sprejemala delomržne berače. Celo stoletje je bila usoda obsojencev brez razlike starosti enaka Za nedoletne se je spremenila šele s kazenskim zakonom iz leta 1803., ki je določal, da se morajo oddajati v posebne korekcijske zavode, ki so se po namenu in načinu življenja nekoliko razlikovali od prisilnih delavnic, še bolj se je spremenila z državnim zakonom iz leta 1873., ki je s § 18 določal poboljševalnieo za osebe, ki še niso prekoračile 18. leta starosti, še bolj pa z zakonom iz 1. 1885. o prisilnih delavnicah in popravnicah. ki so morale skrbeti za moralno in pobožno vzgojo in učenje obrti. Na podlagi tega zakona se je ustanovil v bivši ljubljanski prisilni delavnici, ki je bila zgrajena z zapuščino kanonika pl. Schluderbacha leta 1847., posehen oddelek kot »poboljše-valnica za moške korigende« Kakšen je bil ta poseben oddelek prisilne delavnice, je razvidno iz poročila, odnosno predavanja, ki ga je imel Fran Milčinski leta 1907. v Splošnem ženskem društvu, kjer je o njem povedal tole: »Z našim deželnim poboljševalnim oddelkom se res lahko postavimo, približno tako, kakor bi se lahko postavili s špansko inkvizicijo, s sežiganjem čarovnic, z natezalnicami in s ličnimi takimi kulturnimi znamenitostmi, če bi jih še imeli.« Za prvi avstrijski kongres za otroško varstvo na Dunaju L 1907 ga je opisal takole: »Od onih 23 v ljubljanski dežel-nosodni okoliš pristojnih korigendov, kl so se v letih 1898—1902. izpustili iz kranjskega poboljševalnega oddelka, le štirih nisem našel v našem kazenskem registru, da ne bi do L 1905. spet grešili zoper kazenski zakon. Ostalih 19 je pa v teh letih, odkar so bili izpuščeni iz poboijševalnice zagrešilo 18 hudodelstev in 63 prestopkov. Sredi marca L 1906., ko sem obiskal ta poboljševalni oddelek, je tičalo v njem za z železjem zavarovanimi okni in durmi v kupe 35 v žalostno kaz-njensko obleko opravljenih dečkov in mladeničev. Prava pravcata ironija je torej, ako se ta hudodelska akademija Imenuje poboljševalnica...« Na to energično kritiko Je leta 1909. kranjski deželni zbor preuredil oddelek prisilne delavnice za korigende v »posebno vzgojevališče za zanemarjeno mladino«. Po prevratu Je zgradbo prisilne delavnice pokrajinska vlada določila za norišnico in osebje razpustila. V isti stavbi z duševnimi bolniki so ostali gojenci do L 1929., ko je takratna banska uprava v Ljubljani premestila vzgajališča v Ponoviče pri Litiji. Istega leta sta bila podpisana nov kazenski zakon in zakon o . sodnem kazenskem postopku. Po novem I kazenskem zakonu se vsi nepolnoletni razdele na tri skupine, in sicer so »otroci« do 14 leta, »mlajši maloletniki« od 14. do 17. leta in »starejši maloletniki« od 17. do 21. leta. Po odločbah sodnikov se oddajajo otroci in maloletniki po prestopkih in odgovornosti v zavode za vzgajanje in poboljševanje ali otrok ali mlajših maloletnikov. L. 1930. je bila izdana uredba o ustanavljanju in delovanju teh zavodov, ki določa, da je namen državnih zavodov: s poukom, vzgajanjem, strogostjo in redom poboljšati gojence ter jih izobraziti, da postanejo koristni člani človeške družbe. Za zidanje takih zavodov skrbi minister pravde, iz čigar proračuna se v glavnem tudi vzdržujejo. Ker v Sloveniji ni bilo takega zavoda, je izdalo ministrstvo pravde L 1930. od-bra 1930. leta. V smislu omenjene uredbe je povsem jasno, da namestitev zavoda ni spadala v prostore jetnišnice. Gotovo je. da je bila ta rešitev le zasilna, in vsi, ki so kdajkoli imeli opravka z vzgojo otrok in mladine, vedo, da je za tak zavod potrebna povsem samostojna stavba, ki nima stika s kakršnimkoli kazenskim zavodom in ki je urejena v smislu ome-lok, da se vsi mlajši maloletniki, oddani v zavod za poboljševanje od sodišč na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani, morajo pošiljati v poseben oddelek jetnišnice okrožnega sodišča, ki se mora nazivati zavod za vzgajanje in poboljševanje mlajših maloletnikov. Tako je bil ta zavod ustanovljen 15. septem-njenih uredb. Vprašanje je torej, all je tak zavod za Slovenijo potreben ali ne. Na to vprašanje moram odgovoriti z odločnim trikratnim d a. Je potreben in sicer zelo nujno potreben. Sedanji zavod je prenapolnjen. V njem je 55 gojencev, čeprav je prostora komaj za 40. Poleg tega jih čaka pri sodiščih za sprejem okoli 25, in če k tem prištejemo še vse one, ki so bili že po ponovnih prestopkih izpuščeni, ker zanje v zavodih ni bilo prostora, znaša njihovo število prav gotovo čez 150. Starost gojencev, ki so zdaj v zavodu, znaša 12 do 22 let. Zavod je moral začeti sprejemati namreč tudi otroke, ker zanje pač ni bilo drugje prostora Reis je, da so dosedanji rezultati zavoda zelo lepi, celo taki, da jih ne bi nihče verjel, če se ni bi mogli dokazati, toda res je pa tudi, da zahteva vzgajanje ogromnih žrtev, ki jih pravilno pač nihče ne more ceniti, kdor sam ni delal pri stvari Iz podanega je torej razvidno, da po-boljševalnic v zgoraj omenjenem smislu kakor tudi prisilnih delavnic za zanemarjeno in izprijeno mladino ni več Želeti pa bi bilo, da bi tudi mi Slovenci danes, ko se pedagogi in zaščitniki mladine vsega sveta bore za to, da bi se mladina ne vzgajala za jetniškimi zidovi, ko se bore celo zato, aa bi sodna oblastva za mladoletne izgubila značaj sodniške in spremenila v upravno vzgojno institucijo s specializiranim uradništvom, čimprej ln čim pravilneje rešili vprašanje zapuščene in izprijene mladine — slovenskih »ptičkov brez gnezda« — in pozabili žalostno, p re žalostno preteklost po-boljševalnic in prisilnih delavnic. [ v dvojni vlogi in božansko lepa Jetnik na dvorcu Zenda umetnica Madelcine Carroll Predstave ob 16., 19.15 ln 21.15 url Monumentalen film ogromnih KINO stroškov. Ljubezen, intrige, zaplet- UNION -ljaji ln izredno napeta vsebina! tel. 22-21 I »JUTRO« it 80. Sred», 6. TV. 1988. KUPUJTE SREČKE Državne razredne loterije v glavni kolekturi »VRELEC SREČE« AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Tudi oni, ki še niso igrali ▼ razredni loteriji, naj sedaj poskusijo srečo in si nabavijo srečke v moji kolekturi »VRELEC SREČE«, da bodo imeli možnost zadeti člmvečje dobitke. Do 12. t. m. Imate čas — ne zamudite prilike. »VSAK JE SVOJE SREČE KOVAÖ« I te ve ♦ Predai-anje posi. Kovača na Jesenicah. V nedeljo popoldne je v spodnji dvorani Kaóne na Jesenicah predaval narodni poslanec g Ante Kovač iz Zagreba o predmetu »Hrvati in Jugoslavija*. Pozdravil ga je predsednik jeseniške mladinske organizacije JNS inž. Franio Baltič, zbrani poslušalci pa so mu priredili prisrčne ovacije in se mu po predavanju zahvalili z navdušenim aplavzom. • Spomenik četniškemu vojvodi Tankosiéu. Odbor društva starih čet ni kov v Beogradu je naslovil na javnost naslednji apel: Leta 1940. bo minilo Četrt stoletja od junaške smrti četniškega vojvode Vojislava TaiMo-siča. V hudih borbah našega naroda za uedi-njemje in osvobojenje tako dragoceno ^žrtvovanje Tankosičevo ostane za vsa pokole-nia zgled, kako se dela zgodovina. Samo s spoštovanjem takega požrtovanja si pridobi narod pravico do življenja. Cetniški vojvoda od Vardarja. nacioriaini revolucionar, žrtev ki svot>odo domovine še nima spomenika. Narod, ki se je a spomenikom oddolžil vojvodi Vuku. bo v Beogradu do leta 1940. postavil tudi spomenik vojvodi Tankosiču. Vrelci 87° C (ITALIJA) | (Pri Padovi — na železniški progi | Benetke—Bologna) | BLATNE KOPELI — TERMALNE I KOPELI — MASAŽE j 1 V vsakem hotelu zdravljenje v hiši sami | Lit. j 56—44 f Lit. Orologio Prnsioa 4?—58 Trieste & Victori» 36—50 Due Torri 23—32 Menegoüi 20—27 Čas no Nuoto 20—24* Belvedere 18—27 Molino 18—26 Mion. Pezzato 20—2S* Alba 18—24 M ,i saggio 1S—27 Sole 18—21 Tod eschin) Pension Cortesi Meggiorato 28—34* Salus 22—25 Roma 20—26 Aurora 18—27 Formentin 18—23 Piccolo Trieste 18—25 Sorelle Mioni 20—27 Bua Monteortone 18—24 Morosim 16—21 Vena d oro 17—22 ♦ Cene za glavno sezono. | ; Pojasnila daje: ENIT, Petra Kociča 6, § Beograd in zdraviliščna uprava. I Rltll IHMItMtf •lllftlii(l(l*ttliltl>llllf IUIIIIIIl(IMiUllliltlUUlUHIIIIIMItllMIIUilMUItlltllllllllllltllllatijo (taksa za razgovor 3 minut znaša 2.25 zl fr.), dalje telefonski promet med Domžalami in Basoviči (2.25 zl fr.). med Ljubljano in Vicenco (3.60 zi fr.), med Ljubljano in Salermom 3.60 zl. fr., m^d Ljubljano in Rimom (.2.25. zl. fr.), Maribor—Volosra (2.25 zl. fr.), Novi—Trst (3 60 zl. fr.). Rakek—Firenza (3.60 zl. fr), Rateče-San Martino di Castro«! (2.25 zL fr.). Rateče—Reka (2.25 zl. fr.). St. Vid nad L; ubi ja no—Po- to: na (2.25 zl. fr.), Šmartno pri Litiji-San Pietro del Carso (2.25 zl. fr.). Ti razeovori se bodo začeli s 15 t m. * Zieza za tujski promet v Sloveniji prosi vse tuiskoprometne interesente, da pošljejo svoj propagandni material v dovoljmi količini na Wagons - Lits - Cook. Prasa, Pri-kopy 26. ki zelo agilno dela za turizem v Jugoslaviji. Novost pn up^raMjanfis kreme za čevlje * Vala obmejne Ia aamejna Im» prejema vsak meeee s »Zvončkom« iskren pozdrav v mili materini besedi Otroci w> bodočnost naroda. Ce nam je pri srcu njih usoda, podprimo, »Zvončkovo« narodnoobi ambno poslanstvo 1 ♦ Nori grobovi. Dne i. L m. je preminil g. dr. Janko Kae, asmteul otroške klinike j Karlove univerze v Pragi. Uglednega po- ! kojnika, o katerem je daljši članek objavilo že včerajšnje »Jutro«, bodo spremili 7. t m. ob 16. z Janževega vrha 7 na pokopališče v Breznem k večnemu počitku. — V lepi starosti 77 let Je preminil v Mariboru upokojeni višji drž veterinarski inšpektor, vladni svetnik gosp. Blaž Bonča. Pokojnik je bil vse svoje življenje zgleden rodoljub, dobričina in poštenjak. Za posebne zasluge ga je svoj čas izvolila občina Črni vrh nad Idrijo za častnega občana. Zaradi svoje korektnosti in odkritosti je užival vsepovsod zaupanje ter je bil deležen toplih simpatij. Pokopali ga bodo Jutri ob 16. na mestnem pokopališču NE ZAMUDITE EDINSTVENE MATINEJE velikega pevskega Slagerja rose mn Nepreklicno zadnjikrat ob 14.15 uri! — Din 3*50 — 6.50 KINO MATICA ♦ Bedni letni obtoi Oblastnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo dine 8. maja ob 9.30 dopoldne v prostorih Narodne čitalnice v Kamniku po določenem dnevnem redu. , • Dobrotljivo naključje pri lelezmgkl ne- •reči v Bosni ie rešilo življenje nekemu oficirju. Vozil se je v kupe ju II. razreda in ker je hotel malo za/iremati, je malo pred v j__v/vminn Tn 4 ekeemplarji: eden je v Hamburgu, trije pa v Daravaru na posestvu, ki j« bilo nekdaj last stare plemiške rodbine. Zdaj pa so ugotovili, da je tak hrast, torej peti v vsej • Jubilej vukovarskega pevskega droStva »Javor«. Mad najstarejše srbske prosvetne organizacije izven Srbije spada vukovarsko pevsko društvo >Javor<, ki je imelo te dnii svojo 70. redno letno skupščino. Začetki tega društva so iz leta 1866., ko je vodja Srbov pod tujo oblastjo Deepotovič posvetil vso skrb organizaciji mladine. Lata 1869. se »Javor« že pojavil ja kot popo'nouia organizirano pevsko društvo. 2e zgodaj je zavzelo to društvo važno mesto med pevskimi organizacijami. Na pevski tekmi v Beogradu leta 1903. je dobil »Javor« drugo nagrado, na tekmi v Somborn leta 1914. tratjo, pred sedmimi leti pa je to društvo pri veliki glasbeni prireditvi v Somboru zasedlo prvo mesto. Generacije vukovarskih Srbov so delovale v tej odlični prosvetni organizaciji 1. Predlog za velikonočno darilo! Okusna doza za puder, k temu moderna torbica za kozmetični pribor, to bo gotovo razveselilo vsako damo! Izbrano, seveda pri NADA, Frančiškanska ulica. ♦ »Zvonfkova« četrta (velikonočna) šte-vilka je izšla s pestro, zanimivo vsebino in lepimi ilustracijami. Novi naročniki lahko dobe še vse letošnje številke. Starši, vzgojitelji, naročajte »Zvonček« za svoje otroke, rodoljubi, darujte v »Zvončkov« sklad! »Zvonček« se naroča v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22, ali v Učiteljski tiskarni ♦ Objava ljubljanske ekspoziture nem&ke-ga konzulata v Zagrebu r dogovoru ■ ban-sko upravo: K voiitvi upravičena nemški volivci (bivši avstrijski zvezni državljani), ki se izkažejo z veljavnim potnim listom Ln glasovnico, ne potrebujejo za prekoračenje meje o prifliki volitve pri potovanju iz Jugoslavije in pri vrnitvi jugoslovanskega vizuma, če prekoračijo mejo pri odpotovanju 9. t. m. ob 12. uri in pri povratku najkasneje 11. t. m. ob 12. uri na istem obmejnem kraju pri odpotovanju im pri povratku; pri poznejšem povratku pa morajo imeti jugoslovenski vpotovalni vizum. * Graditev velikega m°sta preko Save. Gradbeno ministrstvo je odobrilo licitacijo za graditev velikega železniškega mostu preko Save v Bosanski Gradiški. Most bo stal blizu 25 milijonov. Gradilo ga bo zagrebško podjetje Helfmann, ki je zgra- ( diio tudi most v Sisiku in ki gradi zdaj ! mornarjev, pa Je, kakor znano, odipotova-most preko Save pri Zagrebu. Most bo po- I lo pred tedni s skrivnostnim angleškim stavljen blizu sedanjega pontonskega mo- j parnikom, na katerem so «e bili uprli tosta. Z delom bodo pričeli äe letos. i tajski mornarji. __ KINO SLOGA - TeL 27*50 ......■■«m«........ DANES PREKRASNI FILM V PRIRODNIH BARVAH ALAHOV VRT V glavnih vlogah Marlene Dietrich ln Charles Boyer. — O lepoti tega filma Je dovolj pisalo že naše ln tuje časopisje! Preskrbite si vstopnice že prej! Samo 3 dni l v Pobrežju. — V Škofji Loki je umrla ga. i nesreòo doplačal sprevodniku voznino za Ana Repar. Blago pokojnico bodo spre- : kupe [ razreda. Preselil se je tja in trdno mili danes ob 17 iz hiše žalosti, Mestni trg ' ^pal. Hudo nesrečo te prespal, vagon, t na pokopališče. — Pokojnim blag spomin, J katerem se je prej vozil, pa je bil ves raz- žalujočim naše iskreno sožalje! j bit železniški postaji Jatari pa so se po • Najredkejša vrsta hrasta. Nedavno so pi- | žalostnem dogodku morali smejati nekemu sali listi, da je velika, košata vrsta hrasta, ! ciganu, ki je popolnoma nepoškodovan pn- ki je znana pod imenom jablan-hrast in je j šel iz vagona, kjer je bilo več žrtev nesreoe. v večjem števillu udomačena samo še na j Uradniku na postaji je rekel cigan, da bi Japonakem zastopana v vsaj Evropi samo s rad oddal brzojavko. Uradnik mu je odvrnil. da oddaja železniška postaja samo uradne brzojave. >Saj moj brzojav bo tak«, }e odgo vorii cigan. »Kam pa brzojaviš«? ga je začudeno vprašal uradnik? »Prometnemu mi- Evropi, tudi v parku učiteljišča v JagoJini. • nistretvu«, je bil odgovor. Dali so mu for-Ta park i botaničnim vrtom Je uredil pokoj- j mular in cigan je sestavil takle brzojav: ni zaslužni pedagog ln znanstvenik Sreten • »Kdor je nesreče kriv, nai bo zaprt, memi Acič, ki je dolga 1 ?ta deloval na tem zavo- pa pošljite 500.000 din odškodnine.« »Zakaj pa? _ je vprašal uradnik. >Za strah, ki sem ga prestal«, je samozavestno odvrnil cigan. du. Eksotični jablan hrast ato|i na mustu, kateremu je dal pokojni Acič ime »livada večnosti«. Baš zdtaij je bila uvedena akcija, da se na tej »livadi večnosti« postavi Aoiču sikromen spomenik. • Velik gozdni polar pri Siskn. Ko je v noči od nedelje na ponedeljek beßnel vihar, ki je po Sisku rušid dimnike in razkrival hiše, je ▼ velikem gozdu Sječi blizu vasi Peščenice izbruhnil oganj. V tem gozdu so bili veliki skladi suhega lesa in dračja in tudi kopice zdravilnih gozdnih rastlin, kar ie povzročilo, da je bil v najkrajšem času velik gozdni kompleks v plamenih. Sele p«v ti jutru so ogenj lokalizirali in vsaj na videz zadušili Domnevajo, da so nesrečo povzročili ikaki neprevidni nedeljski izletniki, mogoče je pa tudi, da so suho dračje zanetile iskre iz lokomotive, ker je železniška proga oddaljena komaj 20 m od gozda. Ogenj se je videl daleč naokrog in v Sisku eo mislili, da gori velika vas Peščenioa * »Slepi« potnici, v zadnjem času odkrije pristaniško redanstvo v Splitu skoraj pri vsakem pa miku, ki odhaja v Inozemstvo, po kakega »sleipega« potnika. Na parnilkni »Vis«, ki se je odpravljal v Anglijo, so odkrili kar dva. Eden je brezposelni kurjač, drugi pa brezposelni mornar. Oba sta doma iz Dalmac je. Vsega skupaj sta imela 6 din premoženja in povedala sta, da sta že dolgo časa brez posla in da bi rada prišla v kako inozemsko pristanišče. Sfkrita sta bila pod samim kotlom v strojnem oddelku parn ka ln bi se prav lahko zgodilo, da bi v tem skrivališču med vožnjo izgubila življenje. Največ »slepih« potnikov, samih brezposelnih • Poljaki kupujejo naš tobak. V Split eo prispeli strokovnjaki poljske monopolake uprave zaradi nakupa našega tobaka. Tobak bodo zdaj izbraLi in izvažali ga bodo meseca maja in junija. Monopolsko tobačno skladišče v Splitu je postalo centralno in v njem so velike zaloge vseh vist tobaka. Tako poljskim strokovnjakom ne bo treba obiskavati drugih tobačnih središč, ker todo imeli Vse na razpolago v Splitu. • Tujski promet v Splitu se lepo razvija in je zlasti število nemških turistov močno naraslo. Denarna kvota za april je izčrpana in je turistični odbor v Splitu zaprosil Narodno banko za zvišanje kontingenta. Obisk številnih svojih članov je prijavilo neko usledmo društvo angleških znanstvenikov v Londonu. Angleški izletniki nameravajo obiskati Split, Dubrovnik in Kotor. Angleško društvo se ha vi v prvi vrsti s sociološkimi študijami in je njegov član tudi znani publicist Seaton Watson. B praktičnim odskočnim pokrovom Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem Izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, še dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši (inorabi dobro obnese. t)«l. reg. S br. ti. 485/55 * Zdravilni vrelci t Bosanski Krajini. Poročali smo že. da bo Gornji Seher uvrščen med zdravilišča, ker so se tamošnji lastniki zdraviilinih žveplenih vrelcev zedinili, da bi na mestu dosedanjih primitivnih kopališč zgradili z združenimi močmi moderno, vsem zahtevam ustrezajoče kopališče. V Bosanska Krajini je mnogo zdravilnih žveplenih vrelcev. Nove take vrelce so zdaj odkrili tudi na periferiji Bamjaluke. Večina doslej znanih vrelcev je na zemljiščih revnih posestnikov, ki sami nimajo sredstev za pravilno izkoriščanje zdravilnih vrelcev. Močan vrelec pa so našli zdaj tudi na zemljišču bogatega trgovca posestnika Mustafe Mediča v banjaluŠki okolici. Medič namerava zgraditi večje kopališče. Tudi dva druga posestnika iz banjaluške okolice sta predložila oblasti svoje načrte za zgradbo modernega kopališča. V kratkem bo strokovnjaška komisija na terenu premotrila vse take načrte. • Nevarni plazovi pri Prijepolju. V neposredni bližini Prijepolja so nastale preko noči vskike razpoke na podnožju hriba Gra dine in plazovi so se jeli rušiti proti državni cesti Prijepolje— Plevlje Plaz je zasul nekaj zemljišč ter veliiik sadonoanik, kjer je poflomljeoo vse drevje. Tehnična sekcija iz Prijepolja je mobilizirala delavce, ki skušajo plazovje zajeziti. V veliki nevarnosti je del vasi Dušmanida. * Samomor najspretnejšega vlomilca ▼ Zagrebu. Zagrebèk m vaxncetnim organom Se ni delal nihče toliko preglavic kakor 321etni Stjepan Lacko, ki je izvršil celo vrsto vlomov v blagajne, trgovine in privatna stanovanja. Lacko je bil mojster vlomilske stroke. Kaznovan je bi že 10-krat in je zdaj prišel iz večletne robije naravnost v Zagreb. Na Ilici so prebivalci neke hiše opozorili stražnika, dia se nekdo skriva v kleti Stražnk: se je podal v klet in v neki drvarnici je slišal ropot. Komaj se je stražnik oglasil, je že v drvarnici odjeknil strel. Previdno so drvarnico odprli in našli na tleh mrtvega mladega moža. Bil je vlomilec Lacko. Pre-strelil si je srce. Iz Litiblfane Občni zbor kolizejske JNS v Ljubljani. Redni oboni zbor krajevne organizacije JNS za kolizejski okraj v Ljubljani bo v četrtek 7. t m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda«. — Odbor. u— Izmed slovenskih skladateljev so zastopani na koncertu Ljubljanskega Zvona, ki bo v petek, 8. t m. zvečer: Matija Tome s harmonizacijo dveh lepih narodnih pesmi, Id se obe prvič izvajata za mešan zbor na javnem koncertu. Dalje je zastopam znani zborovski skladatelj Peter Jereb. Ljubljanski Zvon se hoče s tem koncertom oddolžiti tudi slavnemu Antonu Foersterju v spomin na 100-letnico njegovega rojstva ter Emilu Adamiču po prvi obletnici njegove prezgodnje smrti. Dela teh avtorjev obsegajo I del koncerta. V II. delu pridejo najprvo na vrsto Hrvatje: Rudolf Matz. Franjo Lu-čič in Marko Tajčevič. Koncert sklenejo srbski skladatelji in sicer Milenko Zivkovič. dr. Milo;e Milojevič in Stevan Hristič. Pestra družba, zato tudi tembolj slikovit, zanimiv spored. Pevski zbor Luibljanskega Zvona nastopi v petek v veliki filharmoničrai dvoran5. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. ____ Zobozdravnik dr. IVAN VERČON — ne ordinira do 20. aprila. a— Splošno žensko društvo ima »vol občni zbor danes ob pol 17. na Rimski c. 9. Prosimo članice in prijateljska društva, da se zbora udeleže. — Odbor. n— Statistika mater. Mestna občina zbira podatke o materah, ki so imele mnogo otrok, i in vabi vse one matere, ki stanujejo v Ljub-1 Ijani in so imele 10 ali več otrok, da se zgla-se na mestnem socialnem uradu v Mestnem i domu najkasneje do prihodnjega četrtka 14. t. m., kjer bodo zabeležili njih in otrok podatke. u— J. N. A. K. »Edinstvo« sporoča svojim članom, da je bil na izrednem občnem zboru dne 30 marca izvoljen naslednji odbor: preds. Sterk Dušan, stud. mont.; podpreds. Skrl Bojan, cand. iur.; I. tajnik Kaiser Franc, stud. iur.; II. tajnik 2olger Danilo, stud. iur.; blagajnik Auersperg Emil, cand. iur.; knjižničar Vebic Ivan. cand. iur.; odborniki: Ušlakar Bojan. cand. iur.; Božič Stane, stud. iur.; Nagy Viktor, stud. tehn.; Repič Ljubo, stud. mont.; Ve-likonja Radivoj, stud. iur Revizorji: Kosi Vladimir, cand. iur.; Abram Miloš. cand. iur.; Vogrinc Stane, abs. iur. Razsodišče: Uranič Ferdo. abs. iur.; Jež Jenko, cand. iur.; Renčelj Franc, cand. iur. n_ Odsek brezposelnih nčiteljskih abitu-rientov ori sekciji JUU v Ljubljani sporoča svoiim članom, da se simučarsflci tečaj ne bo vrM. SLAVNI KOMIČNI TRIO: BRATJE MARX V ŠLAGEKJU HUMORJA EN DAN SMEHA KINO MATICA — TEL. 21-24 Ob 16., 19.15 in 21.15. url I * Nesrečna avtorska taksa. Na našo notico v številki 29. p. m. nam vodstvo po slovalnice UJMA (Udruženje jugoslovenskih muzičkh avtora) v LJubljani pojasnjuje, da je pritožba gostilničarjev iz Zagorja zaradi naknadnega plačila avtorske nagrade za rad o aparat v gostilni popolnoma neupravičena. Po začasni, od ministrstva presvete odobreni tarili za čas od 27, maja do 31. decembra lani je bil pod točko 6) določen za radijske aparate in gramofone v gostilnah mesečni pavšal 30 dn. Ta tarifa je bila objavljema tudi v »Službenem listu« dravske banovine 23. junija 1937 ter je banska uprava s posebnimi razpisi opozorila po sreskih načcl-stvih uprave občin, da se morajo plačati avtorske nagrade tudi za radijske aparate. Isto so storila tudi pristojna gostil-ničarska združenje., ki pa so zastapaila stališče, da je nagrada 30 din na mesec previsoka, številni gostiln čarji so zaradi tega tudi odstranili iz svojih lokalov radijski aparat, ostali pa se za navedeno tarifo nso ozirali in so lepo Se nadalje razveseljevali svoje goste z radijskimi aparati. Tarifa je bila podaljšana Se za mesec januar 1938, medtem pa je dosegla Zveza združenj gostilnlčarskih obrti v Beogradu pri UJMA od 1. februarja 1933 veljavno znižanje avtorske nagrade za radijske apparate na podeželju na 10 din mesečno, v Ljubljani in Mariboru pa na 20 din. Plačila »e vršijo sedaj v redu to je le naravno, da izterjuje poslovalnica zaostale nagrade, ki bi jh bili lastniki radijskih aparatov v gesti lninah dolžni plačati tudi za čas od 27. maja 1937. do 31. Januarja 1988, ali bi pa morali aparate lz svojih lokalov odstraniti, u— Podružnica Ferialnega »avera na III. državni realni gimnaziji priredi pod pokroviteljstvom češkoslovaškega konzula g. inž. Mihovskesia v soboto 9. t. m. ob 20. v gimnazijskem poslopju češkoslovaško akademijo s pestrim glasbenim in pevskim sporedom. Vstopnice za akademijo se že dobe v Matični knjigarni. n— Sreda za reveže. Ne pozabite, da ie danes sreda, ko zbira mestni socialni urad obleko, obutev in perilo za reveže. Vse to morete oddati pred Vodnikovim spomenikom na trgu. a— Lastnike psov opozarja mestino poglavarstvo, naj prijavijo svoje ose in poravna-ja pasjo takso v uradnih urah od 9. do 12. pri mestnem poglavarstvu. Lingarjeva ulica l/II. v naslednjem vrstnem redu: lastniki z začetnico A do G od 4. do 8. t m., z začetnicami H do L od 9. do 15. L m, z začetnicami M do R od 19. do 25 t. m., od S do W od 26. do 30. t. m. Ln 2. mainilka. z začetnico Z in 2 ter eventualni zamudniki v dneh od 3. do 7. mainika. Podrobna navodila zaradi prijave psov so razvidna iz razglasov na razglasnih deskah. o— Preureditev parka na kralja Petra trgu. V Ljaibijami sredi mesta imamo polog »Zvezde« iiD na Hrvatskem trgu «imo »e obširni pèkì ob Miklošičevi oesti, vsako leto »puiniadi kar najOKusmeje uredi domačinom v razvedrilo tujcem, od kokxivona mono ^redo-čim v sklošino pozornost. V tem pajku èe-stokrat opaziš cele skupine zlasti kmekskih ljudi, ki na klopicah dolgo čakajo v prijetni senci svojce in priče s sodnih razprav. Z bližnje borze dela so pa ua klopeh zedo radi posedali nezaposleni. Zdaj bodo poVečernika< dr. Frac Vatovec o stlkah in preizkušnjah, v katerih je trenutno Evropa in ves svet. S tem predavanjem zaključuje Ljudska univerza v Studencih letošnjo sezono ter bo po predavan :u občni zbor. Pred predavanjem tedenske s':ke. brez vstopc.ine. a— Kuliurri dogodek e bil za Maribor ponedeljkov simfonični koncert tukajšnje Glasbene Matice. Na sporedu Moi~tri pevci< ter A. Foersterjeva balada za zbor >o iste ic orkester Matica ie tako pro 6.av;ia i&omin 100 letnice rojstva naševo-ti v mariborskem gledališču. Frama pr nravlra za Veliko noe premiero • hern'ka«, opera pa Smetanovo opero »Dalibor«. a— Čudna re? Obmejni policijski komisar ~at ma se-i a- precej posla z neko čudno Na kolodvoru so se namreč nolavile tß dni nekatere o*=pbe. ki so se pri kontroli izkazale z avsfr'iskim potnim listom Ob me j na oo' <-;ia je zavrnila ker je spoznala a.i»? držnv';ns° ki so se prej verino posluževal* 'ugoMovenskega potnega lista in ki so -p seda' naenkrat 7.na?li v nocesti tu'ega pofn->ga st-. Pet oseb je policija v zvezi s tem aretirala. h živ!| 2n f a m deželi MALA NEDELJA. Prejšnjo nedeljo. 27. marca, smo imeli pri nas občni zbor občinske organizacije JNS. Prisostvovalo je nad 70 članov med njimi tudi lepo število mladine. Po končanem običajnem dr. vnem redu je na.« domači poslanec g. Avgust Lukačlč spregovoril o najvažnejših političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo vse Zborovale; so ga poslušaj z veliko pozornostjo in se mu zahvalili s prisrčnimi ovac itami. — Naša sokolska četa je lepo proslavila materinski dan. Pr.red.tvi v sokolski dvorani so prisostvovat! številni domačini iz Male "\Te-delje in okoliške vasi. Z?pet se je to pot pokazalo kako globoke korenine je Sokol pognal pri nas Pod vodstvom s. Slavice Senčarieve so Sokoliči in Sokoliedce za-i~rai- pravlično igro »Desetnik in siroti-ca.< želi so vihamo odobravanj- vseh navzočih Njim in našemu Sokolu je treba iskreno čestitati Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. ?reda. 6.: Gosooda Glembaievl. Red A. Četrtek. 7.: Pokojnik Red Četrtek. P?tek. 8. ob 15.: Sneguljčica. Mladinska predstava po najnižjih cenah od 10 din navz1oL Mladinska lgTa »SnegulRIca« z Levarjevo v naslovni vlogi. Po najnižjih cenah bodo Igrali v petek ob 15. staroznano pravljico >Sn?gu!'č;co< v novih stihih Pavla Golie. ki je dosegla letoe v novi priredbi splošen uspeh. Ker so rene od 10 din navzdod. opo-zariamo poletno vodstva okoliških podežel-=k'b šol na obisk te Igre. Priglase v skupinah sorsjema gledališka uprava. OPERA T'Hpfek ob 20. Sreda. 6.'- J nec. Red Sreda. Goatuje Marjan Ruc Četrtek. 7.: Zaprto. . _--- Za red Sreda »e bo pela v »redo v operi Dvofakov8 onera »Jakobinec« v obi&ami zasedbi. Sprememba repertoarja je bila potrebna, ker je gospa Vidalijeva obolela, -- MARIBORSKO GLEDALIŠČI) ' Sreda. 6.: Zaprto. Četrtek, 7. ob 20.: Negali. Hod & Gospodarstvo Kako na] se uredi nase cestno vprašanje Občni zbor Društva za ceste Ljubljana, 5. aprila V prostorih Avtokluba v Kazini jc bil sooči občni zbor Društva za ceste, ki 90 mu ined drugimi prisostvovali tudi načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne, madsvetnik inž. Mačkovšek v imenu mestne občine, predsednik Inžanjerske zbornice inž. Pirkmajer, predsednik Avtokluba ravnatelj Praprotnik. direktor Zveze za tujski promet dr. Žižek, direktor velesejma dr. Dular ki zastopnik tovariškega društva iz Zagreba inž. Mandič. Zborovanje je vodil predseinik dr. Vrhunec, na čigar predlog so tile z živahnim odobravanjem sprejete brzojavke Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu kot pokrovitelju cestnega kongresa ki bo letos v Ljubljani, predsedniku vlade, resornim ministrom in banu, nato pa je podal pregledmo poročilo o sitanju cest v Sloveniji in nalogah društva za bližnjo bodočnost. Podrobno delovno poročilo je podal tajnik inž. Pire, na koncu r»a je bila sprejeta resolucija z naslednjimi zahtevami : 1. Izgraditev sodobnemu prometu odgovarjajočega cestnega omrežja je ena prvih nalog državne gospodarske politike, ker bi se na ta način tako razčlenjeni predeli naše države medsebojno povezali v trdno prometno-gospodarsko celoto. Gospodarski, socialni, kulturni in obrambni interesi zahtevajo, da se v velikopotezni gradbeni in finančni akciji nemudoma pristopi k izvedbi cestogradenj večjega obsega na ocdlagj gradbeno- tehničneea prosrama. določenega za daljše razdobje, oziraje se pri tem predvsem na mednarodne cestne zveze in ceste z razvitim motornim prometom. Pod vidikom potreb sodobnega prometa in njegove preusmeritve na cesto bi bilo potrebno revidirati investicijsko politiko države, ki ie večinoma usmerjena na gradnjo železniških pros tudi tam. kier bi dobra cesta bolj ustrezala prometnem potrebam in zahtevala manjših gradbenih izdatkov. 2. Dosedanji način izvedbe cestn'h del ln njihovega financirania nima zaokroženega. večletnega načria in vodi do pre-kinjenia in z^toja v gradbenih del:h. kar onemogoča domač'm podietjem. da se osposobijo za izvedbo cestogradenj večjega obsega ter povzroča tudi neposredno občutno ?kodo podjetništvu in s tem po-dražuje celoknone stroike Tudi s tega «tališča je določitev večletnega gradbenega programa za ureditev naših cest nurno potrebna da se ne b: ce^+ra d^la določala in-nrovizirano. brez zadostnega oroučevania. medsebome oovezanosti in ood \rd*kom trenutnih interesov Izvedba tega večletnega gradbenega o*-ograma rai bi se pre-nesla na no^ebno d1** a vrt o ustanovo. kafe»"e poc1ovanie b' moralo biti osvoboieno b:ro-kratskih forrp^i-no^*' a pod vodstvom inici-jativnega ef-ok"'—';-ka z neposredno od-crciT-o'-r-'rvc+io kr vladi. 3 Občn: ^bo1- ^a ce«te v L1uh- lian1" nonavlia ?e tolikokrat od vse naše in ^o^tgf^'ranìb ',,"gan'zaci^ Dostavljeno zahtevo, da se radi trajne za go- tov, tva finančnih sredstev Izda zakon o cestnih fondih, ki mora predvidevati pravilno, pravično in v prometnih potrebah utemeljeno razdelitev dohodkov v s mi slu zahtev ankete gospodarskih, prometnih in turističnih organizacij z dne 4 maja 1937. Zaradi tega pričakujemo, da bo kr. vlada nemudoma izrabila pooblastilo fina čnega zakona, da uzakoni uredbo o cestnih fondih, v kateri bodo našim cestam zagotovljena vsaj ona sredstva, ki jih bo plačeval cestni promet v dravski banovini. 4. Pozdravljam onamesi kr. vlade, da se od novega posojila določi cestnim delom znesek pol milijarde dinarjev v trdnem prepričanju, da se bo ta vsota takoj v celoti stavila na razpolago cestnim fondom, kot obratni kapital da bi že ob ustanovitvi mogli razpolagati z zadostnim: finančnimi sredstvi za cestna dela večjega obsega, dokler ne bo napredujoča modernizacija cest v povečaniu nremeta sama prinašala zadostnih dohodkov. 5. Urejene, sodobne ceste so dravski banovini, ležeči med dvema velesilama z najmodernejšim cestnim omrežjem, potreb-nejše kakor katerikoli drugi pokrajini naše države. Načrtna obnova cest mora pričeti iz razlogov mednarodnega prometa od periferije proti sredini, ker je samo na ta način mogoče dovesti mednarodni turistični promet v našo iržavo. zlasti v Slovenijo. Primorje in Bosno Ured'tev cest v dravski b?rov'ni ima zato vsedržavni pomen in tudi izredno brambno važnost. Društvo za ceste v Ljubljani postavlja v najvišjih državnih 'n narilonalnih interesih utemeljeno zahtevo, da se pri določitvi vrstnega reda cestnih del. tako glede modernizacije kakor glede novogradenj, pred vsemi drugimi vpošteva naša banovina. kateri so nujno potrebne: I. Zgraditev ceste Liubliana — Sušak. ki predstavlja zvezo z jadranskim moriem ne samo Slovenije, temveč cele Srednie Ev-rooe ter je kot taka izrednega gospodarskega. turističnega in vojaškega norrena. II Sodobna obnova ceste Maribor — Ljubliana kot najvažnejše dostopne zveze v našo državo bodisi v smeri proti Zagrebu in B°ogradu. bodisi na naše morje. III. Nujna :n po^nešena dovršJtev zapo-če+ih na cesti Ljubljana — Podkoren-sko sedlo. IV. Po^toTj^a modemizacHa ces+e Ljubliana — Zagreb, ki bi vezala drav«ko banovino z o^taümi deli države in ki le istočasno neobhodno potreben spoi nameravane moderne ceste Beograd — Zagreb z ino-zer^tvom. V Sodobna obnova ceste LJubljana — Punirà, da bi «e nr^dnarodni avtot'irzem v Ita1;jo usmeril preko našega ozemlia. 6. Pozdravlismo od^čitev kr banske uprave v Liublrani, da v Interesu pospe-Sévania tujskega p'-ometa modernizira ba-novinsko cesto Brezje — Bled — Boh?n1. katero delo naj se dokonča v čim krajšem času. Nemčija ne bo plačevala visokih obresti za avstrijska zunanja posojila V ponedeljek je imel nemški državni minister za gospodarstvo dr Funk na Dunaju veliko zborovanje za avstrijske gospodarske kroge. V svojem obširnem govoru se je med drugim pečal z valutnim vprašanjem. Dejal je. da je delo podlaga za kritje nemške valute. Vsako marko, ki se izplača. je treba zaslužiti z delom. Tako je izključena inflacija. Na tej podlagi ima Nemčija sigurno valuto. Postala je bogata brez zlata medtem ko so druge države v obilici zlata postale revnejše. Minister se je pečal tudi z vprašanjem avstrijskih zunanjih dolgov in je izrazil mnenje, ds so oderuške obresti za izposojen1 inozemski kap tal povzročile znižanje življenjskega standarda Avstrije. Za mednarodno avstrijsko posojilo znaša obrestna mera T7r. Take obre«ti plačajo samo suženjske države, medtem ko svobodna država talcih obresti ne plača. Za določitev razmerja med marko in šilingom bi bilo merodaino razmerje kupne moči šilinga v Avstriji in kupne moči marke v Nemčiji Zato je bilo treba zvišati vrednost šilinga v razmerju z marko za 33"^-. Devizne meje med Nemčijo ln Avstrijo Se ni mogoče ukiniti zaradi različnosti odnošajev z inozemstvom Načelo nemške izvozne politike je. da Nemčija ne izvaža blaea zaradi izvoza samega temveč da lahko krije svoje uvozne potrebe V zadnjih letih je zuna-nia trgovina Nemčije s sosednimi državami Avstrije zelc razvila. Treba bo skrbeti za to. da ne pride do moteni v pogledu dosedaniega trgovinskega prometa teh držav z Avstrijo. V zvezi s prizadevanjem za splošno znižanje obrestne mere bo izvršena konvprziia vseh v promeru se neha.ja-jočih zastavnih li«tov ;n nblismcli. pri katerih obrestna mera presega 4 !/?%. Naše gospodarstvo v februarju Narodna banka je pravkar izdala običajno mesečno statistično poročilo za mesec februar, iz katerega posnemamo naslednje: Povečanje efektnega prometa na borzah Promet z efekti na juguslover.skih borzah je bil že v januarju nekoliko večji r-e-go v prejšnjem letu in je znašal 24 milijonov din, v februarju pa se je nadalje dvignil na 51 milijonov din nasproti 34 milijonom v lanskem februarju, 18 milijonom v predlanskem februarju in 54 milijonom v februarju 1935 Nasprotno pa je devizni promet nekoliko nazadoval, in sicer od 347 milijonov v januarju na 241 milijonov v februarju (lani 259, predlanskim 219). Gibanje cen Indeks cen v trgovini na debelo, ki se je v januarju povzpel na 80.2, je v februarju zopet popustil na 79.9 točke (1926 enako 100) nasproti 70 9 v lanskem februarju, 70.0 v predlanskem februarju in 63.9 v februarju 1935. V primeri z lanskim februarjem je bil letos v februarju naš Indeks cen v trgovini na debelo za skoro 13°/o višji. Indeks cen v trgovinj na drobno, ki se računa na bazi povprečja iz leta 1930. (enako 100) se je v Beogradu dvignil od januarja do februarja za 0.8 na 91.7 (lani 80.0), v Zagrebu je narasel za 2.1 na 91.0 (lani 82.1), v Ljubljani pa se je dvignil za 0.7 na 87.7 (lani 83.2). Gibanje hranilnih vlog Hranime ViOge pn vsen òanKah in hra-niirucan so od začetka januarja ao začetka iebruaijc uaiasit za Zlb ouiijonov din in so znašale 1. februarja 11.45? milijonov, t j. za 102 miiijcna om več nego v lanskem iebruarju m za 1400 milijonov več nego v precaauskem iebruarju. Pri 20 največjih banKah so hranilne vloge od konca januarja do konca februarja narasle za 18 na 3362 miujonov (lam 3111, predi 3069) Gotovinska sredstva pri teh 20 največjih bankah so prav znatna in so znaiaia ob koncu februarja 382 milijonov nasproti 333, 321 in 253 milijonom ob koncu lebruarja zadnjih treh let. Povečan železniški blagovni promet Blagovni promet na naših železnicah je bil v iebruarju prav živahen. V tem mesecu je bilo natovorjenih 123.000 vagonov nasproti 108.000, 93.000 in 90.000 vagonov v istem mesecu zadnjih treh let V prvih dveh mesecih je bilo natovorjenib vsega 240.000 vagonov, nasprou 215.000, 190.000 in 180.000 vagonov v istem razdobju prejšnjih treh let Rečni promet se je po znatnem zmanjšanju v januarju zopet dvignil in je državna rečna piovba prevozila 39 milijonov tonskih kilometrov nasproti 29 milijonom v lanskem februarju in 18 milijonom v predlanskem februarju. Gospodarske vesti = Dva papirna kartela. Iz Beograda poročajo, da sta se za vpis v kartelni register prijavila dva papirna kartela, in sicer kartel papirnih tvornic in kartel za papirnate proizvode. V prvem kartelu je 5 industrijskih podjetij, in sicer Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode d. d. v Ljubljani. Zagrebška delniška tvornica papirja. Tvornica papirja d d. Cačak - Beograd, Bratje Piatnik, tvornica za dokumentni papir v Radečah pri Zidanem mostu in Industrija papirja in lepenke Sladki vrh - Zagreb. Omenjena podjetja so s kar-telno pogodbo ustanovila prodajni urad »Centropapir«, Zagreb - Ljubljana ki ga zastopa dr. Armin Moskovič iz Zagreba. Tvormce so se obvezale prodajati papir izključno preko kartelnega urada »Centropapir«. Pogodbeno so uvedle kontingenti-ranje proizvodnje, izenačenje cen in prodajnih pogojev itd. — V drugem kartelu za papirne proizvode sodelujejo naslednje tvrdke: »Lipa Mili« d. d. Zagreb, »Kuverta«, družba z o. z. Ljubljana. »Murse Mili«, Osijek. Tvornica papirnatega blaga Ilič in Cuturilo. Beograd in Tvornica kuvert Petroviča v Cupriji Predmet tega drugega kartela so kuverte, papirnate vrečice in škatle Tudi ta podietja «o se zavezala s kartelno Dogodbo d? bodo pTtdalala svo^e proizvode samo prpko kart®lne»a urad? »Centropapir« Pogodbeno 1e dojeno kon-tingentran^e proizvodnle. Izenačenje cen in prodajnih oogo'ev ter posolev za povečanje produkcijskih naprav. Obe kartelni pogodbi sta sklenjeni do leta 1947. ter m podal jteta «vtomatJCno m tmOaiJaJih | pet let, č« pogodbe nobeno podjetje ne odpove. Z vpisom teh dveh novih kartel ov sta prenehala obstojati kartel kuvert in kartel zavojnega papirja. — Nov» električna centrala ▼ Kranju. Ministrstvo za trgovino ln industrijo je odobrilo tvrdki »Jugobruna« v Kranju, da zgradi lastno električno centralo za potrebe tvorničnih obratov. = Velik sniieit angleških driamih financ. Zaključni račun angleških državnih financ za leto 1937/38 izkazuje povečanje državnih dohodkov od 824.7 na 872.5 milijona funtov, medtem ko so izdatki narasli le od 831 na 843.7 milijona funtov. Izdatki eo bili lani za 45*/» večji nego leta 1934/35 in 6 krat veaji nego pred vojno. Finančno leto 1937/38 izkazuje suficit v višini 28.7 milijona funtov (6 in pol milijarde din) medtem ko je bilo prejšnje leto zaključeoo t deficitom 5.6 milijona funtov. = Spremembe pri avstrijskem lelwar skem podjetja Alpine Montan. Nemška družba Vereinigte Stahlwerske ima že vrsto let v svoji posesti 60°/« delnic avstrijskega železarskega podjetja Alpine-Montan. Drug velik paket delnic v višini 30°'» pripada družbi Industriekredit A. G., ki je laßt avstrijske Narodne banke. S prenosom poslov avstrijske Narodne banke na Reichsbanko pride tudi ta paket delnic pod nadzorstvo Reichsbanke, tako da je 90° • delnic t trinih rokah. Kakor smo že poročali, je nameravano, da se vse pod jet :e Alpine-Montan prenese pod okrilje nemškega poi državnega podjetja Reichswerke Herman Görlng. — Nova delniška družba. S sedežem v Beogradu je ustanovljena petrolejska delniška družba »Panonia« z glavnico 6 milijonov din. Namen družbe je, da izvaja pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1920. med ministrstvom za šume in rudnike in Radom Pašičem glede iskoriščanja, eks-ploatacije in predelave mineralnih olj. zemeljskih plinov in drugih bituinoznih rudnein. Ustanovitelji družbe so Rado Pa-šič, industri jec; B. Novakovič. direktor Srbske banke v Splitu; Ilija Panič, inž. Ivo Turina, Jovan Neškovič, Josip Rija-vec, član Narodnega gledališča; dr. P. Jovanovič in M. Obradovič. Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 21. marca zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 5.2 na 17746 milijona din (lani 17S2.1) in zmanjšanje deviz izven podlage za 4.4 na 3S0.6 milijona din (lani 623.2). Menična posojila so v zadnji četrtini marca narasla za 27.9 na 1369.5 mil iona din (lani 14361). lombardna pa so se zman;>ala za 1.7 na 243.5 milijona din (lani 246.6). Obtok bankovcev je zaradi ultima narasel za 207.9 ria 5S645 milijona din (lani 53S1.6). Vzporedno pa so ee obveznosti na pokaz skrčile za 185.1 na 2607 2 milijona din (lani 1979.7); pri tem so najbolj nazadovali žirovni računi, in scer za 111.4 na 1499.0 milijona din (lani 920.8). Vrednost zlatega zaklada skupaj s premijo je znašala 31. marca 2290.0 milijona din. kar predstavi >a nasproti obtoku bankovcev in obveznosti na pokaz kritje v višini 27.03°.o (prejšnji teden 27.02<"o). Borce 5. aprila Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi nebistveno dvignili in so su tr-govaii v privatnem kliringu po 8.67. V zagrebškem privatnem kliringu je bdi promet v avstrijskih šilingih po 8.65 (v Beogradu po 8.60), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28 50. Nemšiki klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.50, v Zagrebu pa 14.4750. oeteosno; za avgust 14.3250. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tend-nca v državnih papirjih tudi da-aes pra/v čvrsta ter ae je Vojna škoda znova dvignila in je bil promet po 485 (v Beogradu po 483 — 484). Nadalje so bili zaključki v 7°/o stabilizacijskem posojilu po 98 50. v 8° o Blaincvem posojilu po 96.50 (v Beogradu po 97) in v delnicah PAB 222.50 (v Beogradu po 224 — 225). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2406.66—2421.25. Berlin 1742 03 — 1755.91, Bruselj 731.70 — 736.76. Curih 996.45 — 1003.52, London 215.35 — 217.40. New Torte 4309.76 — 4346 07, Pariz 135.27 — 136.71, Praga 151.48 — 152.59. Trst 227.80 — 230 88. Curih. Beograd 10. Pariz 13.52. London 21.6350. New York 435.625. Bruselj 73.36, Milan 23.92. Amsterdam 241.35, Berlin 174.95, Dunaj, bankovci 50. Stockholm 111.50^ Oslo 108.7250. Köb-nhavn 96.5750, Praga 15.2050. Varšava 82.20. Budimpešta 86-25, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote-. Vojna ško-da 484 — 485, za april 482 den., 4«/B agrarne 60.50—62.50. 4% severn« agrarne 61 den. 6"t. begluške 93.50 den., 6°'e dalm. agrarne 93 — 94. 7«'B stabTz. 98.50 — 99. 7<7c invest. 99.50 — 100.50, 7«/e Drž. hiD. banka 99 den. 7«/. Blair 91.50 — 92.50. 8®'o Blair 96.25 — 97; delnice: Narodna banka 7250 PAB 222.50 — 225, Trboveljska 190 — 220. Gutman (ex ku-•K>n) 60 den.. šečerar?a Osijek 110 — 135, Dubrovačka 390 — 405. Jadranska 375 — 405. Beograd. Vojna škoda 483 — 483.50 (483 — 484), 4»/0 severne agrarne —(62), 6®/« begluške 94 — 94.25 (94.25), 6% dalm. agrarne 93.25 — 93.50 ( 93.25 — 93.50) 7»/, stabiliz. 99 — 99.50, 7»/. tn-vest. i00.50 — 101 (100.50). 7«/, Drž. hip. banka 100 — 102 (100.50). 7®V Blair 92 — 93 ( 92 ) 8*/« Blair 98.50 bi. (97), PAB 224 den. (224 — 225), Narodna banka 7300 bi. (7270). Blagovna tržišča ŽITO -(-Chicago. 5. aprila. Začetni tečaji: pSeni. ca: za maj 82. za julij 78.875. za sept. 79.025; koruza: za maj 59.50, za julij 60.875. za sept. 61. -f Winnipeg. 5. amila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 119.25. za julij 107.375. za okL 86.50. + Novosadska blagovna borza (5. L m.), lendenca nespremenjena. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 - 179; sremska 175 — 178: nnti.-lrfl 178-1^0 «Isvon^Va 177 — 179 Kornza: baSka 100 - 101. hanateka 97-99 »>*e*: '81 - 1*9 srenuki 132 - 184 -lavoneki 135 - 137 Ječmen: haikl in arem 255 - 265; *fr> 235 — 245 t®> 215 — i 225; «7» 185 — 195; 80 115 — 120. Otrobi: 4 «Kako svetlo bela je tveja jopica, in ... kako dehtiš po svežosti in čistosti..." „Čemu toliko hvale? Moja mamica me je navadila, da perem vse samo s dobrim terpen» tinovtm milom Zlatorog. Čudovito čistilno moč ima in koko izdatno ie! Z njim aprono perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in peduhtevo po gozdnem vzduhu."" TERPENTINOVO MILO (J)^Catcrc% baiSd ta wemski ▼ rreöah 92 — 99. PUoli ba£ki in sremski 187.50 — 192.-V). -f Budimp< šta*iska terminska borr» (6> t. m). Tendenca slaba. Koruza: a. maj 13.10 — 13.12, za julij 13.33 — IS-39. BOMBAI + Liverpool. 4 aprila. Tender** komaj stalna. Zaključni tečaji: aa april 4.70 (prejJ-nji dan 470), ta julij 4.86 (484), za sept 489 (4.90). + Newyark, 4. aprila. Tendenca «talna. Zaključni tečaji: ia aprii 8.53 (6.62), ra julij 8.63 (8.74). ___ Beg mikrobov. r^S te^dJ ^Kmmm^Kt romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi »bacili, bakterije) so pevsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega 10b § Chlorodontom prežene mikrobe iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlcrodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer ! Potem ostanejo zobje zdravi 1 Domači proizvod. Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališče v Trbovljah }• tudi pri vprizoritvi Klabundovega »Kroga a kredo« pokazalo, da ne uživa zastonj slovesa kot eno najboljših podeželskih gledališč. Uprizoritev tega. za diletantske odr« težkega dela je bila zelo častna tako v igralskem, kakor v sccniCnem pogledu. Scenerija, ' ki Jo je izdelal strokovni učitelj br. Lapajne, je bila naravnost umetniško delo in nam je pričarala na oder zagonetno Kitajsko v vsej njeni očarljivosti. Glavna vloge so bile v najboljših rokah. Tako predvsem čang-Haitang, ki jo je poiala nad vse prisrčno sestra Jela Sikoškova, katero smo poznali dosedaj največ kot naivko, ali je v vlogi čang-Haitang pokazala, da se zna istotako vživeti tudi v tragične vloge. Njeno mater Cangovko Je podala s. Jagodičeva s pravo tragiko. V vlogi č&ng Linga, propalega študenta in revolucionarja, je prvič nastopil na našem odru brat Miklič. Pokazal je v tej vlogi, da J« nadarjen igralec ln velika pridobitev za sokolsko gledališče. Zvodnika Ta je podal mojstrsko br. Pahor, Cao, tajnika pri sodišču. je dobro podal mnogo obetajoči brat Jane. Izvrsten v vlogi tn maski je bil br. Rak. kot mandarin Ma, morda najjačja figura v igri. On Je vodil tudi režijo in pri tem pokazal svoje odlične Igralske ln režiserske zmožnosti. Njegovo prvo ženo Yi-Pej je podala sestra Vanelijeva in s« pokazala kot prav dobra začetnica. Br. Pa-ternost je bil odličen kot zaljubljen prino Pao ln pozneje pravični vladar. Prav dobra sta bila v svojih vlogah tudi br. Plavšak kot sodnik Cu-<5u ln a Ramovževa kot babica. — Igra je bila dobro naštudirana. Predstava je bila obakrat slabo obiskana. Občinstvu, ki sicer pridno poseča kinopred-stave, moramo zameriti to malomarnost do gledaliških predstav, kl so baš v Sokol-skem domu vedno na dostojni umetniški višini. Razširjenje obrata Jadranske ladjedelnice Split, 5. aprila, o. V najkrajšem času bodo pričele Jadranske ladjedelnic« graditi več novih ladij za našo vojno mornarico, za upravo finančne kontrole ter dva velika parnika s tonažo po 2.000 ton. Spričo teh naročil se bo število delavstva v ladjedelnicah povečalo za 1.000 ljudi. V primeru potrebe bo podjetje tudi povečalo svoj« ladjedelniške naprav«. Iz Drž. hip. banke Beograd. 5. aprila, p Sef tajništva DHB v Skoplju Stanko Danilovič je bil premeščen k glavni podružnici DIIB v Ljubljani ta àefa hipotekamega oddelka. Nov rumunskl minister Bukarešta, 5. aprila, g. General Marin*-scu je imenovan za ministra za narodno zdravje. Tisoče zahval prejema »MORANA« LXORANÄ" PfDTC UPEXt* luOE PRISTANEJO ttKWZnSfr: JUUrrpCMKOASTEM MESTU [MSrJUrtiPMJ^ib m HRANI Lui* roREWfc. kwìamo t e ■■v/rTA/ sTmjftferöiiß AVOPANA »JUTRO« St 80. Ma, I. ST. XML Lerlda je padla Nesrečna Greta Garbo Polklsf — morilec šest koščkov sladkorja ga je spravilo na zatožno klop Na progi New York—Chicago so uvedli nove aerodinamične motorne vlake tipa Hudson, ki vozijo z brzino nad 120 km na uro. Lokomotive imajo motorje po 4700 k. s. Sedem let žena jahorskega sultana Srečanje sia Rivieri — Palača za 50 milijonov éin Niti sedem let zakonske sreče Pred sedmimi leti se je v neki mcšeji v Londonu izvršila sijajna poroka johorske-ga sultana s plavolaso škotinjo gospo Wil-scnovo, vdovo po nekem zdravniku. Pred poroko v mošeji sta se poročila civilno. Sedaj se je ta romantični zakon med vzhodom in zapadom razdrl. Sultan, ki vlada 7000 štirjaškim miljam na Malajskem polotoku, je tako bogat, da je mogel darovat; pol milijona funtov šterlingov za utrditev Singapura, ki so jo dovršili pred kratkim Ustrelil je več tigrov nego kateri koli drug zemljan, in vsako poletje pride za nekoliko tednov v London. Pri lanski svečanosti kronanja v Londonu sta sultan in njegova žena zbujala pozornost zavoljo svojega pre-bogatega draguljskega okrasa. Ga. Wilsonova je bila obiskala Johore na poročnem potovanju s svojim prvim možem. Njegov oče je bil telesni zdravnik sedanjega sultana. Po smrti svojega moža je odšla Wilsonova na Riviero in tam sta se s sultanom slučajno srečala in sultan ji je ponudil zakon. Ponudbo je podkrepil z dragocenimi darovi. Wilsonova se ni preveč obotavljala in potem je dal sultan v Johoreu zgraditi zanjo palačo, ki ga je stala okrog 30 milijonov dinarjev. Na jo-horskih znamkah se je poleg sultanovega obraza kmalu pojavil obraz Škotinje, ki ji je vse zavidalo srečo. Toda ta sreča ni trajala polnih sed,em let. Pred kratkim je sultan pred svojo ženo štirikrat izrekel besedo »talak«, kar pomeni »pojdi stran«, in tako se je zakon po mohamedanskem običaju ločil. Na Angleškem pa bo bivša ga. Wilsonova po tamkajšnjih paragrafih veljala še vedno za pravp sultanovo ženo, kajti nje zakon z orientalskim mogočnikom se je sklenil po vseh pravilih. Ločitev se je v ostalem izvršila na prijateljski način. Sultan je svojo ženo sam spremljal do ladje, s katero se je odpeljala, in poslovil se je od nje s poljubom. Dal ji je letno penzijo, ki sicer ni prevelika, in celo vrsto draguljev za spomin. Kitajski maršal Cangkaišek Je še bolj utrdil svoj položaj. S posebnimi pooblastili se je dal oklicati za diktatorja Kitajske A N E K D O T A V svojih zadnjih desetletjih je bil nemšM romanopkec Jean Paul zelo priljubljen, ženski svet ga je naravnost o!>oževal, med njegovimi čfiglilkaimi je bila prava moda, da so ga prosile za kakšen koder iz njegovih las. Pisatelj je bil predobrodušen, da bi mogel odbijati takšne prošnje in tako je bilo kar dosti njegovih kodrov v posesti lepih žensk. V neki družini ^o hranili takšen koder in ga imeli visoko v SisKh. Domači sein pa je študiral medicino in tako je raziskoval pod svojim mikroskopom vse mogoče stvari in se je spravil tudi na koder. V svoje začudenje je ugotovil, da gre za navadno — pasjo dlako. Precej ponosno je sporočil svoji družini uspeli svojega raziskovanja, pa je žel samo ogorčenje. Xu. potem je preiskal se nekoliko kodrov Jeana l'aula, ki so jih hranili v drugih družinah im je ugotovil, da gre v vseh primerih za pasjo dlako Razlaga je preprosta: Stari pisatelj je imel le malo Las in če bi hotel ustreči vsem oboževalkam. bi bi:l kmalu popolnoma gol. Tako jim je rajši postregel s kodri svojega belega psička Ponta ... VSAK DAM ENA Ulica v Leridi PozafelJIvel v rimski cerkvi sv» Petra V rimski cerkvi sv. Petra so v zadnjem času našli, kakor poročajo iz Vatikana, naslednje predmete: 7 aktovk, 3 fotoaparate, 8 koles, 2 psa, 2 kopalni obl-eki, nekaj kosov spodnje obleke in 1 samokres. Zaklonišča za K??etaine v primeru vojne Med proračunsko razpravo je v rimskem senatu predlagal senator Occhini zgraditev posebnih kleti v italijanskih mescih. ki naj bi v primeru vojne rabita kot zaklonišče za umetnine iz italijanskih muzejev. Njegov predlog je bil sprejet. Port Bon, Šest koščkov sladkorja je nekega nevv-yorškega policista spravilo na zatožno klop zavoljo umora in spravilo ga bo bržkone tudi na električni stol. Lansko poletje so našli v zamorski četrti New Yorka, Harlemu, ob robu neke samotne ceste mlado dekle ustreljeno. V njeni torbici so našli šest koščkov sladkorja, drugega nič. Povpraševanje med osebami, ki so dekle poznali, je dognalo samo to, da je bila prijateljica nekega gospoda, ki ima baje konja. Sladkor je bil namenjen bržkone temu konju. Policija je posvetila svojo pozornost pred vsem policistom na konjih, kajti v tem delu mesta drugi nimajo konj. Preiskovalci so nadalje vedeli, da se je prijatelj umor-jenke pojavil od časa do časa v zelenem avtomobilu. Izkazalo se je, da ima šest jezdnih policistov v New Yorku zelene avtomobile. Vseh šest voz so natančno preiskali in v enem so našli luknjo zavoljo strela, ki je bila zamašena. Lastnik tega avtomobila je na zadnje priznal, da je dekle ustrelil. Dekle, njegova prijateljica, je zahtevala, naj jo pelje v Kalifornijo. To je moral odkloniti. V prepiru, ki je nastal zavoljo tega, je prijela njegov samokres, strel, ki Jo je ubil, se je sprožil rehote. Preiskovalni sodnik pa ni verjel temu pojasnilu in je dosegel, da je prišel policist sedaj pred sodnike. Dvojni klavir za majhne odre. (»Götz«) Okostnjaki plešejo in pojejo — Filmski posnetki z Rontgen o vinai žarki Med Greto Garbo in družbo Metro - GoML wyn - Mayer j« nastal oster «por. Drufta je evezdd prepovedala poroko % dirigentom Sto-komUm. Božanska Greta, kl je i« pred pehuMw tedni odločno demantirala vsako vest o tvoji bližnji poroki s «larvnim glasbenikom, ja med tem svoje zadržanje spremenila. Ta čas a» mudi, kakor znano, ▼ Italiji in ricer t družbi. svojega zaročenca — Stofccrwakeg*. Prijateljem in novinarjem ▼ sadnjem Sašu nt toč tajila, da bi se ne hotela poroQtt I oftm. Pred nefeoftlko drverl )e hffia k krogov njenih prijateljev veet, da se bo poroka izvršila v najbližjih dneh v Rapallu. Toda družba Metro - Goldwyn - Mayer, pri kateri je Greta angažirana do konca L 1940., js v zadnjem trenutku prekrižala ta načrt StóM-euje so na pogodbo, v kaleri stoji jasno in jedrnato, da se umetnica pred koncem tega roika ne sme poročiti. Družla meni, da bi imela veliko škodo od tega, če bi se zvezda te točke ne držala Bilo je že cel kup brzojavk med Greto in družbo, a družba svojega stališča doslej ni hotela spremeniti. Ostaneta dive možnosti: da se Greta požvižga na pogodbo in plača veliko kazen ter se poroči, ali pa da se vda in poroko preloži. Govore že o tem, da se je odločila za drugo možnost Sn izjavila, da potem svoje pogodibe z družbo ne bo več obnovila. V tem primeru bi jo gledali na platnu samo Še dve letL Ves svet je poeorem na to, kako so bo stvar zaključila. Reklamna poteza s t» poroko je torej uspela v polni meri. Nobelove nagrade za leto 1938 V letošnjem letu bodo iz Nobelove ustanove podelili skupaj 775.388 švedakilh kron, tako da bo odpadlo na vsako izmed petih naigrad po 155.077 kron. Lansko leto ja znašal skupni znesek 792.315 kron. Največja ura na svetu Največjo uro na svetu so postavili na 267 m dolgi peron glavne postaje v Lipskem. Nje kazalnik ima premer 2.70 m. Na tej postaji, ki je največja v Nemčiji, je 200 ur in vse eo priključene na uro, katere tek urejajo vsako jutro po nekem Morseovem znaku iz Berlina. Vseh teh 200 ur poganja elektrika. V Royal Lodgeu, kraljevskem gradu v VVindsorju, kopljejo v parku kopalni bazeo malo princeso prestolonaalednioo Elizabeto in njeno sestro Margareto Božo Kay Francis se bo cmtožila Njen ženin je letalski tehnik baron Bamekow Iz Hollyvooda poročajo, da ss bo naana filmska zvezdnica Kay Franc"'« poročila i letalskim tehnikom, baronom Barnekowom. Cim ee je ta novica razvedela so igra'ko seveda obiskali novinarji im povedala je, da namerava po poroki zapustiti film. Pra-ii, da bi jo fliimanja oviralo v dkupnem življenju z njenim možem. Jeseni poteče njena pogodlba z družbo Warner Brothera, ki ji Nad 120 km na uro I plačuje tedensko po 0200 dolarje*, ta to p» godbe ne bo vjč obnovila Po poroki odide » svojim možem na daijSs potovanje po svetu, pozneje bo živela z njim v Hollywoodu, kjer deluje baron Erich Bar« nekow, ki je po rodu Nemec, kot graditali letak Kay Franciso v« so j« občinstvu priljufcfla 8e v času nemega filma jn je predstavljala v svojih vlogah posebni tip »svetovljansko ženske s srcam«. Bila je junakinja velikih družabnih filmov, v katerih je nastopala ▼ posebno elegantnih toaletah. Ni biLa tip »vampa«, toda moèld so jo v njenih vlogaih obletavali, a na zadnje je svojo srce poklanjala vedno tistemu, na kateraga bd bili najmanj misli H. čangkajšek — diktator Kitajske Nova vlada v Kairu je razpisala in izvedla volitve v parlament. Pri volitvah je zmagal sedanji režim Mohameda Mahiuuda paše, ki je dobU 130 poslancev. Wafdisti so dobili 20 poslancev, njih odpadniki pa 73 sedežev Kitara lz £6 tisoč vžigalic Rajmund Springer iz Memmingena j£ šest mesecev dela! na kitari, katero je sestavil iz 16 tisoč vžigalic! Svoje delo je te dni dovršil ter ga razstavil in žanje splošno občudovanje. pristaniško mesto v republikanski Španiji, o katerem poročajo v zadnjem času skoraj vsak dan, da ga obiskujejo nacionalistična vojna letala Pariz ima novo senzacijo: ljudje nava- 1 ju je j o v kinematografe, da bi gledali okostnjake, ki plešejo in pojejo, živi okostnjaki imajo v tem filmu glavne uloge, okostnjaki kakor ti in jaz. Pred zrcalom vidimo n. pr. lepo, mlado damo. ki si čese lasp in poje. že pričakujemo," da bo vstopil nje ljubimec. Tedaj se platno zatemni, glas poje dalje, pred strahotno bledim ogledalom pa zagledamo okostnjak, ki se čese. Učinek je silovit. Vsa lepota, obleka, oči in ustnice so proč, ostala je le pojoča j smrt«. Ozadje te senzacije je preprosto. Film so posneli z Röntger.ovimi žarki, ki gredo skozi vse mehke dele telesa, oblačila, šminke. Ostanejo le kosti. Pri vsej preprostosti postopka gre vendarle za tehnično čudo. V ozadju filmskega ateljeja stoji pri snemanju prozoren stenski zaslon, ki je na poseben način prepariran in spreminja drugače nevidne Röntgenove žarke v vidno svetlobo. Pred filmskim objektom je rentgenska priprava, ki meče okostno. senčno podobo objekta r.a zaslon To senčno podobo snema filmska kamera. Operaterji morajo zavoljo nevarnih žarkov delati za svinčenim zaslonom. Senzacionalne prizore pojočih in plešočih Mo&amed Mahmud paša je zmagal okostnjakov pa si ne ogledujejo samo navadni radovedneži, temveč tudi znanstveniki. Kakor navadne smrtnike jih prežema prizor moža pri jedi, katerega mrtvaška glava se trudi, da bi pojedla kos mesa. čudno vpliva okostni mož, ki stopa kakor po žebljiii, a ni noben fakir. Na nogah ima pač z žeblji okovane čevlje. . . Drugi okostnjaki pišejo, vezejo, igrajo kitaro. Prvič v zgodovini filma imajo tudi najširše množice možnost gledati pojoč okostnjak, gibanje njegovih čeljusti ter mehanično proceduro pri nastajanju glasovnega čudeža. Danes se vidi to vsakomur samo ob sebi umevno in vendar je moral genialni ustvaritelj röntgenovega filma,, prof. dr. Djan. dolga leta naporno delati, da je dospel do tega rezultata, ki ne koristi samo senzacije žejni množici, temveč odpira tudi znanosti nova pota do skrivnosti v našem življenju in v dogajanju narave. Papanin Ist petrolejke Uspeh Papaninove odprave ni prinesel napredovanja, odlikovanj in nagrad samo četvorici njenih članov, temveč tudi posadkam ladij, ki so Papanina in njegove tovariše rešile. Dobiček so imeli razen tega izdelovalci raznih oblačil, konserv in tehničnih priprav, s katrimi je bila odprava opremljena. Papaninovi možje so bili z vsemi temi stvarmi zadovoljni, pritožujejo se samo nad petrolejkami, ki jim jih je dotavila neka leningrajska tovarna in ki so bile zelo slabe. Ta pritožba je imela za posledico temeljito preiskavo in v bližnijih d,neh se začne v Leningradu sodno postopanje proti dvema bivtšima ravnateljema te tovarne in dvema tehničnima uradnikoma. Obložili so jih nemarnosti pri proizvajanju in izberi blaga oltarni pregled Obisk v Balkanskem instituta V Knez Mlhajlovi ulici nI samo aedež nekaterih največjih beograjskih knjigarn in dobro založenih antikvariatov, tu so tudi malo znani in skoraj skriti prostori nekaterih kulturnih ustanov in društev. Izmed njih bi dal posebno odlično mesto Balkanskemu institutu, presojajoč ga po pomembnosti njegovega programa in resnosti njegovega delovanja. Balkanski institut v Beogradu Je vreden tudi slovenske pozornosti čemu? Takole je: Po neizprosni nujnosti našega zgodovinskega razvoja se nam je balkanstvo kot kulturni pojem in k^t življenjski stil močno približalo in postaja sooblikovalec slovenske narodne asode. Po najnovejših spremembah v c,<«rč)u srednje Evrope je bila slovenska zemlja še tesneje in še bolj usodno vključena v balkanski kompleks in v njegova geopolitična središča. Napak bi bilo, če bi pozabljali na to veüko spremembo našega politično-zeinlje-pi-Miega položaja. Doslej smo bili vajeni gtedati v balkaiLstvu zgolj njegove negativne strani, obravnavati ga kot nedoorano njivo evropske civilizacije, kot svet, ki ga mora njen plug še poglobiti za višjo kulturno setev in žetev. To mnenje je delno točno, vendar močno enostransko. Balkan je t4>rLiče starih kultur, ki so se tu skozi veko ve trle Ln iskale svoj končni sestàv. fiele a sproščenjem narodnih sil, ki jih je dolgo iiščal moralno zastrupljajoči oklep azijskega državnega Imperializma, so te kulture nastopile novo razvojno stopnjo in skušajo preko svojih nacionalnih oblik najti podlago za neko bodočo skupnost, najsi bo le ta še tako široka in polna raznovrstnosti. Toda balkanstvo dandanes že jasno stremi po tem, da postane pozitiven in kolikor mogoče mnogostranski program smotrnega dela. Vzemite r roko na pr. debeli zvezek »Revue internationale des Etudes bal kani- ques«, ki jo izdaja Balkanski institut v Beogradu. Ko sem se oglasil v institutu, 30 pravkar ležale na mizi iztiskane pole šeste knjige. Predvsem opazite, da se je na osišču te revije razvila nova znanstvena smer: balkan elogi ja. Že doslej se je na tem znanstvenem terenu znašlo okrog 400 strokovnih delavcev; med njimi so Američani, Francozi, Angleži, Nemci, Rusi, Cehoslova-M, Bolgari, Grki, Turki, Arnavti itd. Vsi 'ti proučujejo Balkan z zgodovinske, zemljepisne, jezikoslovne, prirodopisne strani in še z mnogih drugih. Tako je Beograd skoraj neopaženo za širšo javnost postal središče novega znanstvenega prizadevanja Ln Balkanski institut postaja simbol novega vrednotenja balkanstva. Kaj čuda :orej, če je neki nemški list dal poročilu o njegovi reviji kričeč naslov, ki pravi, da je konec starega balkanizma. Poraja se novo balkanstvo kot pozitivna kulturotvor-na sila, kot plodovitna zavest ustvarjajoče skupnosti, če pravi Gerhard Gesemann, da ta prizadevanja giblje »velik podtalni kulturni toü«, mu smemo prav tako verjeti, kakor slovečernu poljskemu helenistu Ta-deuszu želimskemu, ki je z lepimi besedami pozdravil pojav balkanologije kot očiten znak notranjega zbliževanja prebujenih bal-kanskin kultur. * Vodja Balkanskega instituta g. Spanače- vič mi je ljubeznivo razložil postanek, pomen in načrte te ustanove. Balkanski institut je nastal 1. 1934. Obstoja torej ne-ceia štiri leta in že je zbral okrog sebe častni štab sodelavcev z vseh strani sveta, predvsem pa iz balkanskih dežel. Delo začenja rušiti predsodke. Znanost združuje z Beogradom Sofijo, Bukarešto, Atene, Carigrad in Tirano, že sestava uredniškega odbora »Revue internationale des Etudes balkaniques« priča o plodnih možnostih sodelovanja na visokem znanstvenem nivoju. V odboru so: predsednik Srbske akademije prof A. Belič, prorektor atenske univerze N. Estarchopoulos, predsednik Bolgarske akademije prof. B. Filov, bivši rumunski ministrski predsednik in znameniti zgodovinar prof. N. Jorga, profesor carigrajske univerze M. I. Köprüliizade in albanski pisatelj L. Skendo iz Tirane. Izvršujoča urednika revije sta prof. P. Skok in M. Budmir. Z izdajanjem mednarodne revije za bal-kanologiio izpolnjuje Balkanski institut samo del svojega programa. Ta revija je za intelektualno elito balkanskih narodov ln za zunanji svet posredovalna, vodnica ln znanstvena utemeljevalka ideje balkanske skupnosti. Okrog sto razprav, ki jih vsebujejo dosedanji zvezki, je izvršilo več kakor samo znanstveno nalogo. Teh sto razprav iz balkanologije je obenem najtehtnejši zagovor kulturnega pomena balkanskega sodelovanja. In iz kulture vodijo zdrava pota tudi v politiko in v narodno gospodarstvo. Balkanski institut pa izdaja še druge publikacije. Tako je v zadnjem času objavil v srbohrvatskem jeziku zbornik razprav »Balkan 1 Balkanci«, ki je posebno priporočljiv ljudem, katerih pojmi o Balkanu diše po zviti in zlobni propagandi resničnih in pripravljajočih se izkoriščevalcev Balkana. Ta knjiga Je razdeljena v dva dela: prvi obravnava balkansko zemljo in njenega človeka, drugi pa razvoj balkanske kulturnosti. Zaključuje jo programat-ski sestavek »Za novi, bolji Balkan«, ki sintetično prikazuje Balkan kot velesilo, naznačuje možnosti zadružnega gospodarstva v njegovih državah in njih gospodarskega sodelovanja ter utemeljuje vero v kulturne možnosti Balkana ob času, ko zapadne kulture razjedajo mučni dvomi in bojazni. Nadaljne zvezke knjižnice »Balkan i Balkanci«, ki jo namerava Balkanski institut še razširiti, tvorita temeljiti razpravi: Vladimir čorovič podaja v knjigi »Borba za nezavisnost Balkana« oris novejše politične zgodovine balkanskih narodov, zlasti njihovih bojev za osvobojenje, Ferdo šišič, pa je v knjigi na 278 straneh prikazal razvoj jugoslovenske misli (»Jugoslo-venska misao«). Kmalu izide nadaljnja knjiga z naslovom »Hrvati i Balkan«. Nje avtor je znani zagrebški lingvist in balka-nolog, univ prof. dr. Petar Skok. Naj izmed ostalih edicij omenim samo še lepo izdano študijo prof. Miodraga Ibrovca »La Poč sie yougoslave eontemporaine«, h kateri se — prav kakor k tej ali oni izmed omenjenih knjig — ob prvi priliki še vrnem. ★ Tako odpira balkanologlja široke teoretične vidike, kaže pa tudi praktična pota in na obeh se jasno riše važnost in pomen jugoslovenskega Beograda kot nastajajočega središča balkanskih skupnostnih teženj. G. Spanačevič mi pripoveduje o delovnih načrtih, ki jih ima pred seboj Balkanski institut. Med drugim nameravajo izdati gospodarsko enciklopedijo Balkana v dveh knjigah, obsežen pregled ln cvetober balkanske poezije v nemškem jeziku, pregled balkanske likovne umetnosti v francoščini, takisto pregled muzike balkanskih narodov. Ti pregledi bodo sestavljeni po enotnem načrtu in z metodo primerjalnih proučevanj medsebojnih vplivov. Dozoritve čaka velikopotezni načrt balkanske enciklopedije v 12 knjigah v francoskem jeziku. S knjižnimi izdajami pa ni izčrpana de-jalnost mladega instituta. Poseben oddelek tvori organizacija znanstvenih študij. V institutu se pripravlja kartoteka z balkansko bibliografijo v vseh balkanskih, slovanskih in svetovnih jezikov, v načrtu so nadalje tečaji balkanskih jezikov in specialni kurzi za celotno balkanologijo. Vsem tem prizadevanjem služi Insti tatova knjižnica, ki šteje že sedaj nad 8000 zvezkov. Institut zamenjuje svoje edicije že z 250 ustanovami in revijami. Ko se bo v Balkanskem institutu razvila največja balkanološka knjižnica na svetu z edinstveno bibliografijo, bo beograjski institut postal pribežališče vseh, ki se bavijo s katerokoli panogo balkanskih študij. Tudi s tem še niso izčrpani načrti sedanjega vodstva instituta, ki bi hotelo organizirati še turistično-propagandni oddelek; le-ta bi skrbel za ekskurzije po balkanskih deželah in si ustanovil svojo fotografsko in mednarodno poročevalsko alužbo. Ko se bo po etapah m samo z resnim načrtnim delom Balkanski institut tako izpopolnil, utegne v njegovem območju nastati še balkanski etnografski muzej. Nič utopičnega ni v teh načrtih. Dani so pogoji za krasen razvoj: tudi tu zmaguje duh nad tvarjo in sedanjost nad preteklostjo. Balkan se z novimi dokazi svoje vrednosti včlenia v Evropo: ne pozabimo tega tudi Slovenci, zakaj v novem razmahu balkanstva »nostra res agitur«! —o. (a MkuAnvAl pottttk ukIiuudo bmAo- £1, Ja dr. Esili librai zanimivo gradivo In e avo jo bromuro prispeval dot donesek k naJi vzajemnostntf mieli. Razprava univ. prof. dr. AleK*andra Bl-Hmoviča. Kot poseben oditi« iz pripravi ja Joče ga se Zbornika znanstvenih razprav pravne fakultete v LJubljani (knjiga 14.) je izšla 34 strani obsegajoča brošura univ. prof. dr. Aleksandra Bilimoviča »Organizacija ekonomskega pouka na visokih šolah glavnih evropskih držav«. Odlični nacionalni ekonomist naše univerze, avtor Uvoda v nacionalno ekonome jo in drugih pomembnih del se tu bavi z izsledki ankete, ki jo je priredila clb priliki svoje 50 letnice »Revue d' économie poiLtique« in ki je bila posebej objavljena v knjigt »L* enseignement économique en France et à 1' étrangJT«. V zaključku svojega temeljitega pregleda piše avtor o pouku ekonomskih ved na visokih šolah Jugoslavije in dajte navodila, kako naj bi se t« študije pri nas reorganizirale. Zavzema se za dosedanjo zvezo s pravnimi študijami in se izreka zoper ustanovitev posebnih oddelkov za ekonomske vede ter predlaga razne druge preosnove, tičoče se zlasti onih, ki M se hoteli specializirati za študij nacionalne ekonomije. Tehtna razprava priznanega strokovnjaka je vredna pozorno- V prostorih Società Triestia Nuoto se Je v nedeljo vršila konferenca predstavnikov udeležencev italijansko - jugoslovenskega turnirja v plavanju, skokih in vvater-polu, ki je lani pri nas doseglo veliko popularnost pod naslovom »tekmovanje za Jadranski pokal«. V navzočnosti vseh vidnejših funkcionarjev ln pod vodstvom predsednika »Triestine« so prisostvovali konferenci še po eden delegat splitskega Jadrana, Fiumane tn Ilirije in pa dva delegata sušaške Vic-torie. V celodnevnem zasedanju je konferenca sestavila pravilnik letošnjega tekmovanja v tem turnirju in določila tudi definitivno termine. Ker je bil pravilnik skoraj v vseh točkah spremenjen ln izpopolnjen, ga v naslednjem objavljamo v kratkem Izvlečku takega, kakršen bo veljal torej za letošnjo sezono. Prvi trije Členi pravilnika obravnavajo organizacijo turnirja. Važne spremembe so tu letos nastale: definitivno Je privzet kot peti udeleženec še reška Fiumana, klub, ki je, zlasti v damskih točkah, močnejši kakor izvrstna Triestina, kl je v lanskem tekmovanju v plavanju bila vsem jugoslovenskim klubom najnevarnejši nasprotnik. Obenem je že v prvem členu obsežena tudi razširitev turnirja na tekmovanje v skokih ln pa njega podaljšanje za eno leto. Seveda je s tem tudi povečano število daril za zmagovalce, ki obsega poslej po eno darilo za plavanje, skoke in water-polo, ki vsakoh^eto preide v trajno last zmagovalca v dotičnl disciplini. Člen četrti obsega važna določila v pogledu pravice nastopanja na tekmovanjih turnirja. Strogo so letos predpisane savez-ne izkaznice za vse nastopajoče tekmovalce, s katerimi mora klub dokazati, da so vsi nastopajoči njegovi verificirani člani. Prepoveduje dalje nastop kaznovanim ali suspendiranim tekmovalcem. Ta člen tudi regulira veliko koncesijo, ki so jo morali jugoslovenski klubi dovoliti obema italijanskima udeležencema, ker je obstojala nevarnost, da brez te koncesije Italijani ne bi od svojega saveza dobili dovoljenja za nastope v inozemstvu, torej v Splitu, Ljubljani in na Sušaku: Triestina in Fiumana smeta v turnirju nastopati s po dvema izposojenima tekmovalcema, ki pa morata biti določena za ves turnir v naprej in njiju imeni javljeni vsem udeležencem turnirja osem dni pred prvo tekmo. Zanju mora italijanski savez izstaviti posebno potrdilo, da njiju gostovanje za Fiumano odn. Triestino vzel na znanje in dovolil. Pripomniti moramo, da so Italijani ponujali enako koncesijo tudi jugoslovenskim klubom, ki pa so jo soglasno odklonili! Važna je tudi nova oblika člena 7, ki za leta 1938-40 določa za vse udeležence obvezen in definitiven sjrored in vrstni red posameznih prog ki se izvede v enodnevni prireditvi bodisi podnevi, bodisi zvečer — kakor to želi prireditelj, in sicer: 1. 400 m prosto gospodje, 2. 100 m hrbtno dame, 3. 200 m prsno gospodje, 4. 100 m prosto dame, 5 100 m prosto gospodje, 6. 100 m prsno dame, 7. 100 m hrbtno gospodje, 8. skoki, 9. štafeta 4 X 30 m prosto dame. 10. štafeta 4 X 200 m prosto gospodje in 11. water-polo. Med poedinimi točkami mora biti po 10 minut odmora, startati pa morata v vsaki disciplini za vsak klub po dva poedinca ali po eno moštvo (štafeta In water-polo). Ta slednja določitev torej onemogoča, da bi prireditev zaradi premajhnega števila tekmovalcev postala nezanimiva. Važne novotarije uvaja v pogledu obleke člen 11 in 12. Tako določa prvi, da domače water-polo moštvo nastopa vedno v rdečih, gostujoče pa v belih kapicah, s čemer Je znatno olajšana orientacija tudi manj uvedene publike in je seveda tudi pomaga-no klubskim gospodarjem, ki bodo zdaj vedeli, kako morajo svoje moštvo opremiti, člen 12 p« obvezno predpisuje za plavače in skakače olimpijski dres t j. triko a hlačkami izpod njega. Ta predpis je bil letos uveden na pobudo savezov, da bodo za evropsko prvenstvo, ki bo v začetku avgusta v Londonu, vsi plavači vajeni tekmovanja v trikoju in ne bodo imeli s tem nikakih neprilik. Glede vprašanja sodnikov, ki ga obravnava člen 13 je bil po dolgotrajnem pregovarjanju dosežen sporazum na ta način, da bo v glavnem ostalo pri starem. Italijanski klubi namreč nikakor niso mogli sprejeti zahteve Jugoslovenov, da se na vsako tekmo povabi nevtralni sodnik, ki naj bi bil vrhovni sodnik za plavanje, sodnik za water-polo ter sodnik za skoke, ker ima v Italiji absoluten monopol za delegiranje sodnikov samo savez, kl je ln hoče ostati v tem pogledu absolutno avtoritativen. V obveznem medsebojnem dogovoru pa so nato Jadran. Victoria ln Ilirija sklenili, da prepotrebne nevtralne sodnike uvedejo vsaj za tisti del tekmovanja, v katerem nastopajo samo jugoslovenski klubi med seboj. Tudi je bilo vnešeno v pravilnik, da ima po en član gostujočega kluba pravico, sodelovati v sodniškem zboru. ■t) Tseh, ki JDi «Mrfroajo Tyiri«Hji neoft- onalno-ekonomskega Študija. I po lit Majkovskl. akademski aUkar ts Sinja, ki j« pred leti razstavljal tudi ▼ LJubljani, je priredil razstavo svojih Jadranskih motivov v Zagrebu, salon Ulrich. Francoski zbornik o T. G. Masaryka Je Izšel v Pragi z naslovom »La pensée de T. G. Masaryk«. Uredil ga je znani ruski filozofski pisec Boris Jakcxvenko. Zbornik bo dobro rabJl vsem, ki jih zanima filozofsko delo velikega slovanskega državnika in misleca in ki jim čfške študije niso dostopne. Jakovenko Je izbral razprave najbolj poklicanih poznavalcev Masaryko-ve filozofije, kakor so J. B. Kozak, J. L. Hromädka. Josef Kral. F. Pel;kàn, J. Tvr-ó$ in dr. Freder Ostina Ogga »Sodobna Anglija«, obsežna študija o vseh problemih britske politike, narodnega življenja in kulture. Je pravkar izšla v Beogradu v prevodu dr. Dr. Ikoniča. Zinka Kunčeva, znana z Itubljarusfldh gostovanj, je tudi za prihodnjo sezono podpisala angažman na njujrcrški Metropolitana^ operi. O Slovenskem slikarja MDd M»lešu Je priobčila nedeljska »Pravda« (Beograd) daljši članek Toneta Potokarja. Naslednji členi pravilnika regulirajo predvsem finančna vprašanja in pa sankcije za slučaj, da kateri izmed klubov na kateremkoli tekmovanju ne bi nastopil, način štetja točk in ugotovitve zmagovalca v poedinih delih turnirja (plavanje, skoki, water-polo), kakor tudi pravna vprašanja za slučaj sporov, nesporazumov itd; v glavnem je tu ostalo vse pri starem. Nov je člen 20, ki vsebuje določila o tekmovanju v skok'h, ki bo letos prvič. Tekmovalo se bo v skokih s trimeterske deske in sicer v dveh predpisanih in dveh poljubnih skokih. Oba predpisana skoka sta prva skoka iz olimpijskega sporeda za L 1940, in sicer leteči salto naprej z zaletom (koef. 1.6) in pa vleknjen salto nazaj (koef. 1.6), poljubna skoka pa morata biti izbrana iz skupin 3, 4 in 5 (Auerbachi, delfini, vijaki). Ker mora vsako leto eden udeležencev priskrbeti darila za zmagovalce, Je bilo določeno kar na prej, kdaj pridejo poedini klubi na vrsto. Tako bo za letošnjo sezono Imela to skrb Triestina, prihodnje leto Je Ilirija na vrsti, nato pa sledita še Fiumana in kot zadnji Jadran. Najhujši kamen spodtlke in najtrša kost za konferenco je pa bila sestava koledarja tekmovanj za letošnjo sezono. Obsežni programi i jugoslovenskega i italijanskega saveza, izpolnjeni s prvenstvenimi tekmovanji, s pripravami za London in s tekmovanjem v Londonu samem in temu sledečim turnejam so zavzeli polovico že tako pičlo odmerjene sezone ln le s težavo je uspelo, spraviti turnir pod streho. Po triurnem razpravljanju so biti končno določeni naslednji termini za sezono 1938: petek, 24. junija Victoria : Triestina na Sušaku, Ilirija: Fiumana v Ljubljani; sreda, 29. junija: Triestina : Ilirija ▼ Trsta, Jadran : Fiumana v Splita. Julij: petek, L Victoria : Ilirija na 8u-«aku, nedelja, S. Fiumana s Triestina na Reki, sreda 6. Triestina t Jadran v Trsta, potek, 8. Ilirija : Jadran v LJubljani, nedelja, 10. Fiumana : Jadran na Reki, sne-da, 13. Victoria : Jadran na SuSaku in Triestina : Fiumana v Trstu, petek 15. Ilirija : Triestina v Ljubljani, sobota, 16. Fiumana : Victoria na Reki, torek, 19. Jadran : Triestina v Splitu, sreda, 20. Vio-toria : Fiumana na Su«aku, sreda 27. Triestina : Victoria v Trsta. Avgust: nedelja, 28. Ilirija t Victoria r Ljubljani, sreda, 31. Jadran : Ilirija v Splitu. September: Robota, 8. Fiumana s Ilirija na Reki, torek, 6. Jadran : Victoria v Splitu. Tako torej »Jadranski pokal« za zeleno mizo. Pičle, tri mesece še, pa bomo vse to začeli v vodi! Prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji Prvak LZSP je postal Rudi Stopar, član SmK Ljubljane Preteklo nedeljo je bilo na Zolaniel nad Tižičem lek m o vanj e za prvenstvo LZSP T smuku in slaiomu. Kljub topli pomladi ie na Zelenici še smuka odlična m bo v takih okol-ščinah mogoča še marsikatera tekma v letošnji sezoni. Organizacija prireditve je bila v rokah SK Tržiča in brezhibna Vetoike aa-sluge ima pri tem zlasti predsednik kluba g. Veibic. ki ie s svojimi eodelaiwcd storili vs?. da je šlo gladko povsod. Dopoldne je bil slalom, ki ga Je postavÜl g Zupan e sodelovanjem odbornikov SK Tr- flfe. Oatomska proga )• kneia »4 mA, višinska razlika pa j« inaSata 140 m. Na startu se je prijavilo 24 tekmovalcev, m «i-eer članov Tržiča, Ljubljana, Ilirije, Reke, Celja, Aska, Skale in Planine. Izven konkurence sta stortala dva juniorja SK Tržiča, od katerih se je zlasti izkazal komaj 15-let-ni Tinček Mulej. ki ni bil starejšim kolegom samo enakovreden, temveč jih je celo prekosil in dosegel najboljši rezultat dneva, škoda, da niso mogli nastopiti še ostali njegovi vrstniki, ker jih je zadržala éoiska proslava. Proga m snrok, ki je Ula dolg« 1500 m ta Je imela višinske razlike 450 m, j« bila vsem tekmovalcem trd oreh, predvsem zaradi močnega viharja in pa neenakega ßnega. Tekmovalci, med katerimi smo opazili skoraj vse tržiSke »kanomec, razen An-keleta in Lukanca, ki sta bila na Kaninu, nadalje Stoparja, H «ri e ta, Thalerja, Schwa-ba, šušteršica in druge, so bili razdeljeni t dve skupini. Onim, ki eo bili t tečaju m Triglavu, se je namreč neverjetno poznala pridobitev na tehniki vožnje ln rutini, mad tem ko vo ostali smučali zelo drzno, toda brez potrebnega tehničnega znanja. Tehnični rezultati «o bi» naslednji: V slalomu ' L Stopar Rudi (SmK LJ Tatjan a) 2:19.5, 2. Thaler Jože (TK Skala) 2:19.8. 3. H er le Franc (Celje) 2:28.5, 4. Su-žtoršič Iv. (Ilirija) 2:28.5, 5. Carmam P. SK Tržič 2.31. Najboljši See dnera ▼ konkurenci je <*>- aeged t drugem teku Thaler «1:08. Izven konkurence je zmagal Mule] Tinček • časom 2:18.5! V «mukat 1. Ca rman Frane 8:21.8, i. Stransky Sil (oba Tržič) 3:27, 8. Stopar Rodi (SmK Ljub liana) 8:28. 4, Svab Jože (Skala) 3:30. 5. Herle Franc (Celje) 3:34, V alp«ki kombinaciji: Prvak v alpski koro-tdnariji je postal Stopar Rudi. član SMK Ljubljane in je prejel pokafl LZSP. Dosegel je 190.56 točk. Drugo mesto s 192.29 točke si |e priboril Carman Franc, član SK Tržiča in prejel v dar plaketo. Tretje mesto je zasedel s 180.02 točke Stransky SiL, član SK Tržiča. Sledijo Herle (SK Celie) ■ 179.39, dalje Thaler (TK Skala) e 175.5S toflke itd. Po končanem tekmovanju »o bili t kavarni pri Lončariu razglašeni rezultati in raa-deljene nagrade. — nastravano sport» k® novosti Sttrt. 18» so izšle, številka je v velikem delu posvečena pretesno dobljeni meddržavni« tekmi s Poljsko, ki »as Je Izločila iz tekem m svetovno prvnstvo 1938. Zanimivo Je dalie čitatl o kolesarjih, ki so se ndtaaj sprti v Zagrebu, dalje o plavačih, ki se priprar» ljajo za sezono, o balkanskih igrah srednješolcev ln še marsikaj drobnega. Poe», mezne SteviBOe so po din 1-— RADIO Breda, 6. aprila Ljubljana 12: Pevski zbor (plo55e). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 18.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: April v naravi (g. Miroslav Zor). — 18.20: Pomladni zvoki (plošče). — 18.40: Dolenjska srednjeveška mesta (g. proL Janko Jarc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos ii opernega gledališča t Ljubljani V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napovedi ln poročila. Četrtek, 7. aprila Ljnbljana 12 : Koncert na wurliSklh orgflah (plošče). — 12.45: Poro&la. — 13: NapovedL 13.20: Slovenska glasba (Radijski orkester). 14: Napovedi — 18: Orkestralni rerprodud» ran koncert — 18.40: Slovenščina za Slove®« oe (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura — 19.50 10 minut zabave. — 20: Večer skladb Viktorja Parme. Sodelujejo: g. Fr. Govekar (predavanje), zbor »Sloge«, gdč. Poldka Zupanova, gg. S. Banovec in Roman Petrovčič ter Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15t Operetna glasba (Radijski orkester). Beograd 17.30: Pesmi, Celo, ploSSe — fOt Narodna glasba. — 20.30: Violinske skladbe. — 22.15: Pie». — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Prenos iz Beograda. 22.20: Godba za ples — Praga 19.15: Orke-eter in solisti — 20.15: Zborovsko petje,— 20.55: Orkester, zbor in skladbe za violo. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Pester güasbeni spored. — Sofija 17.90» Vojaške godbe in narodne pesmi. — 21.401 Lahka in plesna muzika. — Dunaj 10.50« Kmečke godbe. — 12: Lahka godba. — 171 Plošče. — 17.30: Godba na pihala. — 20t Plesni ritem v stoletjih — 21.30: Dunajski simfoniki. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert Berlin 19.10: Koncert operne muzike. — 20: Plesni večer. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. 24: Nočni koncert — .München 19.10: Lahka glasba s plošč. — 22.35: Prenos iz Stuttgarta. — 24: Nočni ko-ncert — Stuttgart 19.10: Operna glasba. — 21: Irski odmevi — 22.15: Plošče. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — 24: Nočni koncert »Zelo hrlpavt sf«, gotpa. AFf gfw m mm prehladili?« »O, rte, samo moj mot Ja priiet moči zelo pozno domov.* Zapiski JUGOSLOVANSKl GLASBENI FESTIVAL V BEOGRADU Kakor smo že zabeležili, pripravljajo v Beogradu glasbeni festival, ki bo obsegal dva velika koncerta. Izbrani program bodo izvajali filharmonični orkestri iz Beograda Zagreba in Ljubljane, ki se zlijqjo v ta namen v veliki orkester z 220 godbeniki. Ta monstre — orkester nastopi dne 10. in 11. aprila v velikem paviljonu beograjskega ve-losejiiìa. V njem je prostora za 5200 sedežev. Kuncerta bodo izmenoma dirigirali Lovro i t m č. K redimir Baranovič in Niflco 5 t r i t o f. Vsak t?h dirigentov pripravlja program s svojim orkestrom, 8. t. m. pa ee zsčno v paviljonu skupne vaje vseh treh filharmoničnih orkestrov. >rvi |.«skus, da se v naži prestolnici v obliki monstre — koncertov prikaže občinstvu višina naše reprodtiktivne in>frumen:a!ne glasbe. Spričo tega, da prispe v Beograd toliko zagrebških in ljubljanska godbenikov, ki ostanejo tu več dni. je prireditev festivala združena z visokimi stro-šk ki bodo v najboljšem primeru samo do n^ke mere kriti z vstopnino. Veseli nas, da se bo tudi ljubljanski filharmoniji, ki se v naših maihnih razmerah trdo bori za obstoj in ki kljub temu Kaž° lepo kvalitetno višino. nudila v tej obl'ki prilika, da tudi v prpsto!n;ri uveljavi svoje zmožnosti. Želeti bi bilo. da bi njen nastop v Beogradu zainteresiral odločilne činitelje za njen razvoj, ki hi ga f ilo treba podpreti ne samo moralno. temveč predvsem materialno. Beograjska »Pravda« prireja anketo : med slovenskimi književnik^ Beograjski dnevnik »Pravda«, ki edini izmed prestol-niškib listov smotrno poroča o kulturnih, zlast, književnih pojavih, je te dni za-ključd svojo anketo med hrvatskimi književniki. Oglasili so se mnogi pisatelji, ki eo povedali marsikaj novega in značilnega o sedanjih književnih in spLcfino kulturnih razmerah na Hrvatskem. V nedeljski številki z dne 3. t. m. je pričel »Prav-din« agilni ljubljanski dopi«jpik g. Milan Rakočevič objavljati svojo »Anketo , medju književni cima sa teritorije Slove-načke«. To anketo začenja interview z urednikom naše kulturne rubrike B. B o r k o m, ki odgovarja med drugim na vprašanja o današnjih književnih razmerah, o krizi sodobne literature, o kritiki in literarnih časopisih, o ds>lu mlade generacije, o založnikih, o literarnih društvi, o bodočnosti naše književnosti, o kmečki literatu^ i. t. d. v nadaljnjih številkah prjdejo na vrsto drugi slovenski pesniki, pisatelji esejisti in kritiki. Vsekako je treba pohvalno zabeležiti iniciativo beograjske »Pravde«, da v tej obliki seznanja svoje čjtatelje z našimi slovstvenimi vprašanj} in vzbuja zanimanje za njih razvoj. Prav tako so vredna vsega priznanja prizadevania g. M. Rakočeviča, da z dobro organizacijo tega kulturnega poročevalstva in s svojim/i vešče spisani-mi prispevki razširja in poglablja kulturne vezj med Ljubljano in Beogradom.1' Hrvatska študija o dr. M*lana Hodži. Znani hrvatski publicist dr. Ivan Esih ki posebno marljivo in smotrno spremlja' ln v zagrebških dnevnikih beleži kulturne pojave v češkoslovaškem svetu, je pravkar izdal v Zagrebu brošuro z naslovom: Dr. Milan Hodža (1878. — 1. veljače — 1938). Život i rad dr. Milana Hodže. Hodža i Hrvati. S predgovorom generaJ-nog konzula češkoslovaške republike u Zstgrebu dr. Františka Resla (8°. 24 str ) Pisec predgovora označuje češkoslovaškega premierja kot »umjetnika živeta« in karakterizira njegove politične nazore in metode. Dr. Esih kratko, vendar pa pregledno in prikupno prikazuje življenjsko pot dr. Hodže, prj čemer samo pogrešamo orisa njegove srednjeevropske koncepcije in ideološkega gledanja na domače in svetovne probleme. Za tako podobo Hodževe osebnost je bil najbrž okvir spisa pretesen. Drugi del z naslovrim »Hodža j Hrvati« je zgrajen ca podatkih, kä so tu prvič zbrani in ki kažejo dr. Hodževe obsežne vezi s slovanskim Jugom — vezi, k.1 so tu obdelane samo za hrvatski del. Za bodočo obsežnejšo študijo o dr. Hodži, ki Jo Ob povratku lz Prage r domovino je po dolgi bolezni nepričakovano umrl naš ljubljeni dr. JANKO KAC asistent otroške klinike Karlove univerze Nepozabnega pokojnika spremimo od doma lz Janževega vrha 7. aprila ob 15. url ter ga položimo k večnemu počitku ob 16. uri v Breznu v rodbinski grob. BREZNO, PRAGA, 5. aprila 1938. JOSIP ln MALČKA, starti; VLADO in BORIS, brata; JELENA MAISLEROVA, zaročenka. Brez posebnega obvestila! P © Jadranski poka!" za zeleno mizo Na nedeljski konferenci v Trstu sa feile urejene vse podrobnosti za letos — Prvi fivot-cj bo 24* junija »JUTRO« St. 80. Sreda, G. IV. IOTS. Jackson Gregory: 62 Juana Castanares Roman Chancy j e oznanil, da se takoj odpravi v Nacio-nal in da rad vzame s seboj vse bolnike in ranjence, ki hočejo zlesti na njegovo cizo. Nadalje je oznanil, da mu dolguje neki Biondino še tisoč šest sto dolarjev za sod najboljšega brandyja in da bi on, Chancy Burns, v tem trenutku zelo potreboval ta denar. Mnogi so se mu smejali in ga pitali z norcem, a Chancy si ni dal zavezati jezika. Nato je pognal. V notranjosti voza sta ležala na odejah dva ranjenca. Eden je imel nevaren strel v kolk, drugi je pa nenehoma preklinjal in zmerjal zaradi svoje zlomljene roke. Del dopoldneva je minil ob tem, da so vneti iskalci zlata pobirali vzorce kamenja, ki jih je bil Dan'1 previdno raztrosil, in si jih korenito ogledovali. Vzkriki so se oglašali, in tovariši so se zgrinjali na kup, da bi videli dragocene primerke in jih potežkali v rokah. Val razburjenja se je vzdignil in spet uplahnil, kajti nekaj se jih je spoznalo na zlato, in ti so kmalu izpregledali, kako je z vzorci. Bili so bogati z zlatom, gotovo da — toda ulomljeni z grebena, ki je bil sam Bog si ga vedi kje, prav gotovo pa ne tukaj! Grušč, s katerim so imeli tod opravka, je zbujal kaj malo zaupanja. »Čudno, da se je Dan'1 tako zlahka potolažil,« se j je oglašalo spet in spet. I Vsi so bili v temi na slepo ogradili ivoje deleže, kar moči blizu kraja, kjer so menili, da se je hotel Dan'1 ustaviti. Zato se je ob zori izkazalo, da utegne biti govora o sto različnih odločilnih točkah, kar je povzročilo nove prepire. A danes niso bile ne besede ne dejanja več tako burna in nepremišljena kakor snoči. Raznesel se je glas, da nekaj ni v redu. V tem kratkem času se jih Je bila večina navadila poslušati Blondina. Razkoračen, z rokami uprtimi v boke, je stal v oblastni drži in z zapovedu-jočimi očmi nedaleč od kraja, kjer je bil prvi naval za nekaj časa odplavil Dan'la in njegove prijatelje v pozabljenje. Čez glave tovarišev mu Je uhajal pogled preko jase na manjši tabor. Razne novice z one strani so mu bile prišle do ušes; videl je bil primerke zlatonosnega kamenja, ki so romali iz rok v roke, in prej kakor vsi drugi zaslutil, da nekaj ni v redu. Že snoči, ko je sredi občega me-teža s samokresom v roki čakal spopada s Haw-kom in se prepričal, da temu kakor tudi četvorici starec poraz očividno ne gre bogvekaj do živega, mu je bilo nekam čudno pri duši. Mahoma se je glasno zasmejal in s tem obrnil oči vseh nase. »Kdo kupi moje pravice?« je zaklical in med režečimi se ustnicami pokazal bele zobe. »Danes sem takšne volje! Po slepi ceni jih dam, recimo, za škatlico cigaret! Kdo hoče biti naslednik Jaka Blondina na tem imenitnem zlatem polju?« Mož, ki si je pravkar zvijal jutrnjo cigareto, je vrgel Blondinu svojo mošnjo s tobakom, ki jo je ta prestregel v dlan. »Veljale J« zaklical, in vri »o ae zavzeli nad njegovo nerazumljivo veselostjo. »Moj zlati rudnik je tvoj, krivonosec!« »Kaj se ti je zmešalo?« so se oglaSali klid z vseh strani. »Ne morem si pomagati, ljudje božji, a zdi se mi, da so nas speljali na led, in še korenito!« Skočil je s skale, na kateri je stal, in odkolovra-til proti dolini. Videli so ga, kako je prekoračil jaso in se vzpel po nasprotnem bregu, ter uganili, kam ga vodi pot. »Veliki meh, ki piha ▼ vsak ogenj, prihaja k nam v vas,« je menil Bud Bell, ko je zagledal Biondina in tiste, ki so se pomikali za njim. »In kako previdno stopa!« Na Blondinovem obrazu ni bilo videti niti sledu slabe volje. »Fante obhaja prepričanje,« Je dejal, »da ste si privoščili z njimi slabo šalo. Kako je ta reč, March?« »Zadàj razumljivo vprašanje, če hočeš dobiti odgovor,« je rekel March. »Ali ne slutiš, kakšno bo?« Je smejé se vprašal Biondino. »Vprašanje je tole: ali niste vi, fantje, zvodili ostalih za nos in jih zapeljali, da so si ogradili deleže na napačnem kraju?« »Ne,« je rekel March, »nikogar nismo zvodili za nos.« Biondino se Je spet zasmejal. Izrazil je bil svoje vprašanje z besedami, o katerih je dobro vedel, da morajo vplivati na njegove spremljevalce. »Recimo torej drugače,« je ustrežljivo nadalje- \ val. »Ali je onkraj grebena, kjer so si fantje ogra d«l, vobče kaj zlata? AU je morebiti rm zlato, ki ste ga odkrili — Dan'lovo zlato — samo tu, kjer ste se tako lepo nastanili?« »Kolikor jaz vem,« je odvrnil March, vesel, da sta vendar že pri stvari, »ni tam, odkoder ste vi in še mnogo drugih norcev pregnali Dan'la in njegove tovariše, vobče nobenega zlata.« ».Norcev* je bogme prava beseda,« mu Je refé se pritrdil Biondino in pokimal. »Fantje niso niti v sanjah pomislili na možnost dvojne igre, in čisto prav imaš, March, ko jih zaradi tega imenuješ norce! Šele zdaj se jim svita, da jih je Dan'1 zvabil na krivo sled in v nečas sprožil signalni strel, potem se je pa s svojimi prijatelji splazil semkaj. Zvito je zasnoval svojo reč, vse kar je res!« »Dan'1 vobče ni sprožil strela,« je mračno rekel March. »Nekdo je lezel za njim in ustrelil, ko je mislil, da je Dan'1 na cilju. Mi tukaj menimo, da je bil tisti, ki je dal znamenje za naskok, tvoj človek — namreč Kid French.« »Oh, beži s temi čenčami, beži,« Ja vzkliknil Biondino, ki se je še vedno delal dobrodušnega. »Stari Dan'1 slovi, da je zvit in prebrisan kakor pravi lisjak. Ne krati mu slave, da je nagodil trumi bistrih dečkov najbolj hudičevo potegavščino, kar sem jih kdaj videl!« Zasukal se je na petah in se obrnil k možem, ki so čemerno in z nagrban-čenimi čeli stali za njim. »Zdaj vidite, prijatelji, kakšna je stvar!« je zaklical z rahlo primesjo posmeha. »Big Moments March, ki nikoli ne zamudi prilike, kadar kje odkrijejo zlato žilo, se je že sporazumel z Dan'lom. Stvar je torej sklenjena; ne ostane nam drugega, kakor da se praznih rok odpravimo domov!« Mali oglasi umi Beseda 1 Ola. davek 3 Din za S liro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši enesek 17 Din Urno strojepisko obenem dobro stenografinjo takoj »prejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na »Jutro« pod »Vestnost«. 7009 1 Ekonom - lovec »amski, priden, trezen, dobi mesto !. maja. t. 1. Bit: mora vešč vseh panog kmeti istva, zlasti sadiarstva, gozdarstva in živinoreje, opravljati mora tudi nekaj hišnih del, prijavljen bo ev. Pok. zavodu, oskrba v hiši. Po nudbe z zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ekonom«. 6986-1 Za vodstvo kartoteke | iščemo vestno in resno pisarniško moč. Ponudbe naj stavijo samo tiste, ki so tak I posel že opravljale in ki popolnoma obvladajo stenografijo in stiojepis na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za- | nesljivost«. 7010-1 I Brivskega pomočnika I dobro moč, »prejmem v | stalno službo. Josip Petrič, Tržič. 7007-1 ! Postrežnico mlado, pridno, dvakrat te- I z vdelano rtimenko. da'/ne* din &-M nima. Vsak Silin za là posnetkov DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH. Službe išče desecia l Din, da v« k ina, oa iitru sui ctajaiije Slugo spreimem v trgovino 2 mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6951-1 A^ilne akviziterje « prakso za požar in akvi-zitrrie za življenie. sprejme v stalno službo najbolje vpeljana domača zavarovalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra eks;stenca«. 6755-1 Krojaškega pomočnika i» veliko delo, sprejme Rešetič, Masarykova 14. 6989-1 Natakarico prikupi j ivo in čedno. — »prejme gostilna na periferni Liubliane Ločenke niso izkliučene. — Ponudbe na oel. odd. Ju..a pod šifro »Nastop«. 6995-1 densko. sprejmem. Naslov aaaiova 5 Dia. Najmanjši v web poslovalnicah Jutra. J Kre»e* 17 Dia. Šofer dolgoletnimi »pričevali. 7012-1 Samostojne kuharice I pridna dekleta, za hišna in kmečka dela, dobe boljše | službe v posredovalnici Wolfova 10. Istotam dobe I Beseda 1 Din davek i Din za šilro ali dajan!< naainva 5 Din Najmanjš znesek 17 Din Javorovih desk tn kubične metre bo pro danih na javni dražbi v ? rD,e,V zmozc1? kavc'le- j Tržiču, » Predilniški ulic. želi službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6973-2 Dekle potuioče žene ceneno pre- I pošteno, pridno, čisto, va-nočišče in se naroča list I jeno vseh hišnih opravil, — »Gospodinjska pomočnica«. I išče zaposlitve k mirni dru-7005-1 I žini ; izven Ljuhl^ne ne. Nastop lahko takoj. Cenj. Brivski pomočnik I ponudbe na ogl. odd. Jutra i ■ ... . , ... , ,.I pod »Kada delam« ali praktikant, mlajši, dobi I r takoi stalno službo. Mai- I storovič Ivan, Lesce pri Bledu 13. 7003-1 I 6991-2 št I 25. aprila ob II ari N» dražbo opozarjamo in teresente. 6333 15 Kontoristinjo Plačilna natakarica mlada, zmožna, perfekt na v nemščini ln češčl nI Išče službo Izven — znanjem nemščine, po- ! Lj;jbl^e' .P?nudü®„ ^ šteno in vestno, tudi za- 9?1- ^ Jutra pod Š1 četniico z dobrim priporo-' fro *Piacl na" 67(3-2 čilom za zaupno mesto — sprejme proti oskrbi in do- Frizerska vajenka bn plači podietie blizu ve|ča fnzjranja. želi službo Ljubljane. — Ponudbe pod Naslov ¥ vseh poslovalni-»Tovarna« na ogl. odd. Ju- cah jutra< tra 7002-1 | 70i6.2 Vsaka beseda 50 par da vek 3 Din «a «trr> al' dajanje naslova d Oln najmanišl anesek 12 Din Tračno žago kupim. Ponuditi pod šifro I »Bandžaga« na ogl. odd. Jutra. 7000-29 Manufakturist dober, mlajša moč, dobi tlužbo v trgovini M. Kramar, Kamnik. 6985-1 Elektrotehnik r absolvirano tehnično srednjo šolo ali mlad inženrer, Geb: takoj nameščenje. Ponudbe ped »49-405« na Pu-blicitas, Zagreb. 6981-1 Postrežnico pošteno, snažna, urno spreimem za gospodinjska dela od pol 7. do 5. Celovška cesta 14. 7019-1 Brivski pomočnik tudi mlajši, dobi stalno službo. Igl Josip, Vrhnika. 7023-1 I Beseda 1 Din davek 3 Din za šilro ali dajanje Bubištucer mlad, ki -ma veselje do damskofrizerske obrti, dobi naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Narodno nošo mesto. Salon Liubica Logar, . , . „ . , , . Aleksandrova c. 16. kompletno, starinske skn- 7022-1 Frizerko sprejme takoj Pepernik, Celje. 7027-1 j Prikrojevalca ki je dober »he^hter« in zavihovalko »umpigarico« spreime takoj za staino A. Černilec, Kranj Stev. 40. 6998-1 Mehaniškega pomočnika mlajfega, za kolesa, sprejmem takoj. M. Nardin, Poljanska c. 31. 7013-1 nje, prodam. Og>ed dopoldne. Frankopanska ulica 9, Ljubljana VII. 6836-6 Razni ostanki iz železninske. stekleninske in porcelanaste zaloge ter sposoben samostojnega vod- I trgovinski in pisarniški in-stva, vešč struienja. auto- I ventar, vse po globoko zni-genskega varenja kakor tudi žanih cenah, se razproda-vseh popravil, dobi mesto I iajo na drobno i po par-takoj. Ponudbe s prepisi I tijah iz konkurzne mase B. spričeval in nav»dbo plače ŽILIC, v Ljubljani, Tyrševa na podružnico Jutra Celje I cesta 11, vhod s Figovče- Avtomehanik Beseda I Din davek Din za iltro ali dajanje aaaiova 5 nit. v^-manjš znesek 17 Din Hranilne knjižice vrednostne papirte, delnic« i% obveznice vnovčujen po najvišji ceni tako) v gotovini. Kupuite srečke Drž. razred ne loterije » mon kolektur> »Vrel« sreče«. AL. HLAN1NSEK Liubljana. beethovnova 14 Ielefon 33-10. Trg. agenrum za oaočne in kreditne posle. 23-lt pod »Avtomehanik«. 7025-1 Šofer dobi mesto za tovorni avto. Ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod značko »Trezen«. 7026-1 Med mestom In deželo oosredoje »J n trov« mali osrlasnik JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF vega dvorišča. 7017-6 Aparat za trajno ondulacijo, dobro ohranjen, prodam. Cena ugodna. Josip Polak, frizer. Rakek. 7015-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Redka prilika! motorno kolo BMW 750 ccm s prikolico, novo prodam. Le resni reflektanti naj se javijo na Tyrševi c. 13 pri Figovcu. 6994-10 i. Ju > f K ! Ola, za SUTro aU dajanje aaslova 5 Dia. Najmanja' znesek 17 Din. Vrtnarstvo z obsežnim vrtom, cvetlič-njaki, stanovanjem in gospodarskim poslopjem, oddam proti dajatvam v naravi v najem. Grad Ravne, p. Guštanj. 6987-17 Trgovino s kolesi in motornimi kolesi oddam v najem z manjšo zalogo. Informacije pri F. Kimeswenger, Kamnik 6983-17 Gostilno ali restavracijo vzamem v najem v mestu ali ns '-''■želi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka 999«. 6943-17 Dva paviljona Vinograd t zidanico in posodo, pro dam v bližini Krškega. Ponudbe na M. Kramar, Kamnik. 6984-20 Vinograd v Pekrah in avtomatično tehtnico do 10 kg, brez uteži, prodam. Nova vas, Prečna 10 pri Mariboru. 7028-20 Malo stanovanje (soba in kuhinja), r vili v centru Ljubljane, suteren, sončno in južno brez vis-a-vis oddam. Vrtnar prednost. Ponudbe pod »1894« na ogi. odd. Jutra. 6740-21 3-sobno stanovanje v centru mesta oddamo. — Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 6948-21 Enosob. stanovanje za dve osebi, oddam za maj. Lepodvorska 3. 6999-21 Enosob. stanovanje pripravno za delavnico, — oddamo. Mihelčič, Borštnikov trg 1. 7024-21 1 Dtn. davek 3 Din z* Mfro %li dalanie naslovi S Din NqimantS' CTPeetr 17 ntn Stanovanje eno ali dvosobno, v mestu, išče za mai dvočlanska družina Pormdbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisti in točna plačnica«. 6988-21 a Stanovanje dvo ali trisobno, po mož nosti v sredini mesta, iščem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6990-2 la Solnčno sobo z električno razsvetljavo, s hrano ali bre? takoj oddam stalni osebi. Simončič. Gosposka ulica 10-1. 7011-23 Dvosob. stanovanje komfortno, v centrumu ali neposredni bližini, iščem 1 maia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1 epo« 7008 21a Manjše stanovanje tudi podstrešno, išče gospa » hčerko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7001-21a 2—3 sobno stanovanje s kopalnico, v I. nadstiopju — moderno, solnčno, po možnosti v vii- L vrtom, išče za 1. maj 3-članska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagreb 30499«. 7021-21a »IV.« Bilo nemogoče Kmalu T točneje sporočim. 6980-24 Emil A. V četrtek pridem, ne »ama. — iščite znak. 7020-24 DELAVEC ZA POPRAVO HARMONIK dobi stalno namešče-nje. — Nastopi lahko takoj. — Pismene ponudbe pod 35953 na Public Ita s d. d., Zagreb, Ilica 9. vas več ne moti, ne po dnevi ne po noči, ako vzaji,et« MIROPLAST. Mehke, plastične kroglica za zapiranje ušes. 6 krat jačjl kot vata. Dobi se v lekarnah. Za vse Izolacije proti vodi, vlagi ln za hitro vezavo cementa Beseda 1 Dm davek Din za šifro all dajanje naslovu ■> Din Naunanjš' znesek 17 Din Pes volčjak se je izgubil v nedeljo. — Oddati ga proti nagradi : Pirnat, Vič. 7004-27 Trajna ondulacija ima tri važne točke. Moderna linija, trdnost frizure in nizka cena. Prepričajte se pri nas Salon Poiane Kopitarjeva ul. 1 Dijakinje posebne cene. Najceneje kupite, moške in damskej blagove, dobre inj lepe vzorce pri| tvrdki JOS. SNOJ TyrSeva 17 (Dunajska) poleg kavarne Evrope Za vlago nepropustni zunanji In notranji omet Izolator B E T O N I T, kem. Izd. Maribor. (Zahtevajte navodila) 'Ä Vajboliši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. snha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet 20-69 PRHLJAJ SRIitCICO izpadanje: LOMLJIV OST las prepreči uspešno BIOLOŠKA KURA znamke Schröder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE! I Barvanje las / Rotiranje las / Moderni rdečkasti refleksi las a pomočjo »Rane«. / Nega ln porast obrvi In trepalnic Parf ln Kozmetika »OMN1A« oddelek 1/9. — Zagreb, Gundullčeva &, visoko pritličje. _ TELEFON 97-67 .................... RAZPIS Mali avto Kadet ali DKW Cabriolet, novejše tipe, kupim. Ponudbe na »Biser«, izdelovalnica gumbov Kamnik. 6982-10 '<3eseda 1 Din davek ; " Oln za Slfro aH dajanjf navslova 5 Din Nalmanlš' Vi D'n VODNA ZADRUGA V DOLNJI LENDAVI razpisuje službo zadružnega tehnika Unionske pivovarne oddamo 3 kvalifikacijo tehnične srednje šole (gradbene ali njej sorodne stroke) po možnosti s prakso. Pogoji in honorar so razvidni iz pravilnika o uslužbencih vodne zadruge (glej Službene novine z dne 20. septembra 1935. br. 218 LIH). Lastnoročno napisane prošnje je vložiti do 1. maja 1938. na naslov Vodne zadruge v Dolnji Lendavi. : p za pomladansk in jesenski velesejera. Informacije v uradu velesejma. 6997-17 Mercedes limuzino, skoro novo voženo 11.000 km prodam ali zamenjam za tovorni avto v tetem stanju Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Merce des 170« 6580 10 49 Ko je bil spet na tlaku, o Lukež» ni oilo več duha ne sluha. Ta je obupan taval po ulicah. »Svoj denar moram dobiti nazaj! Dobiti ga moram!« je po~ navijal sam pri sebi... Odprt avto 7-sedežnt, zelo dobro ohranjen. ugodno prodam. — Sušteršič, Frankopanska 21. 7014-10 Kolesa Dospela je iupet nova po šdjatev vseh vrst koles od Din 550 dalje. Na zalogi imamo tudi otročja dvoko lesa. NOVA TRGOVINA. ly«Seva c. 36 Dunajska c. nasproti Gospodarske zveae. 6506-11 Vodna zadruga v Dolnji Lendavi, dne 4. aprila 1938. >i:i;iiiiiii!iuiiiii!iiiniiiinmKiiii!iijij> Iščem lokal na prometni točki v Celju. Eventuelno preuredim. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Avgust«. 7030-19 Brivsko-frizerski salon v Mariboru, star in dobro vpeljan, naprodaj radi družinskih raz.Tier. Informacije daje iz prijaznosti Novak Fran, Aleksandrova cesta. 7029-19 Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes preminula gospa Stavbene parcele so naprodaj v Celju Vpra Sa se pri Famnger. Glavn-trg Jt. S, Celje. 6424-20 evi ed mestom In deželo oosreduje »Ju trova mali o« vaeti r-^ t* prodaj» ca «taki» ^ «* e*prem;i.ili>«, t» poCjetJa. SapitsU. t*, ttitve la t« vi* &ra£» Oglas! v „Jsitrts" Insafo vedno na)večfi uspeh t do J0% znižane esiseJ Damske pomladne plašče . damske pomladne kostume nudi od din 280.— * od din 250.— naprej F. I. GORIČAR — Ljubljana, Sv. PETRA CESTA 29. Na zalogi tudi velika izbira volnenega blaga ln svile, ter ae izdeluje tudi po naročilu! Izdelava prvovrstna! Cene brezkonkurencei mz Jat, Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni stric in svak, gospod ANA REPAR roj. CETEL soproga viš. žel. rev. v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v sredo ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Mestni trg, na mestno pokopališče v Skofji Loki. Skofja Loka, 5. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI vladni svetnik, državni višji veterinarski inšpektor v pokoju, častni občan občine črni vrh nad Idrijo in hišni posestnik v torek, dne 5. aprila 1938 ob 5. uri zjutraj po dolgi bolezni v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 7. aprila ob 16. uri lz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnlca se bo darovala v petek, dne 8. aprila ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, Dunaj. Gradec in Črni vrh, dne 5. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davon» Ravljen, - teda* a Konzorcij »Jutra, Adoli Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. Kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za vratni del le odeovoren Alois Novak. - Val r Ljubljani