Poštnina plačana v ejof^-fttL
Leto XIV«, štev. 55
Ljubljana, nedelja 5. marca 1933
Cena Dis? !/
L pr<» voištvu: Ljuoijana K-n^tijcvu unča t> - leietan št. 3i22, 3123, 3124 3125 3126. Inseratn- oddelek.: Ljubljana Selm-burguva ui. 3. - TeL 3492. 2491 Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11. - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon ŠL 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. VVier. if 105 ?41
Naročnini) zo<tia ojoccuu L)'L 2O — Za inozem«rv<. D>n H) —
Uredništvo: Ljubljana Knatljeva ulica 5 Tele foo št 3122. 3123 3124. 3125 312^ Maribor. Gosposka ul'ca 11. Telefon št 2440
Celje. Strossmaverjeva ul. 1 Tel. 65
Rokopis: se ne »racajo.
po tar*tu
— Ogiaa;
Dan velike odločitve
Današnji dan je velik za Nemčijo in za vso Evropo: dan odločitve in usode. Nemara so bile kocke že vržene in PvU-bikon prekoračen prve dni preteklega tedna, ko je kancelar Hitler z železno pestjo ukinil demokratične svoboščine in izvršil udar. V tem primeru bodo današnje volitve nekako glasovanje o tem, ali ljudstvo prizna izvršeno dejstvo ali ne. Nemški volilec bo stopal na volišče z zavestjo, da sodeluje pri zgodovinski odločitvi narodove usode. Vse dosedanje, ne baš redke volitve v Nemčiji so tile samo priprava, sarr.o tipanje in iskanje. Zavesa med starim in novim svetom se bo pretrgala sedaj: to je smisel današnjih volitev. Ne gre več za ptranke. za voditelje in za programe, ki .se spreminjajo z glasovanji: gre za svetovnonazorsko odločitev o tem, kaj je Nemčija in kdo je nemški narod. Gre za to, ali je fikcija Hitlerjev ideal tre-t 'ega carstva, ali ra je fikcija \veimar-ska demokratična republika.
Hitlerjevski režim je že ponovno, tudi po svojih ministrih, proglasil, da se : e bo umaknil niti pred morebitno volilno večino nasprotnikov. Morda je ta grožnja samo sredstvo za ustrahovanje volilnih množic, lahko pa je tudi resno mišljena. Ako je tako, potem seveda današnji dan m več tako važen. Potem so današnje volitve samo nekak formalni zaključek sta:ega političnega sveta, prav za prav nekaka nedoslednost in začetna slabost diktatorskega režima. V tem pri-meru je vprašanje samo to, ali bo sedanja vlada nadaljevala svoj najnovejši program in ali res ne bo poznala, kakor zatrjujejo njena glasila, srednje linijeJn .-odličnih kompromisov. Drugo vprašanje je, kaj bodo po današnjih volitvah storili njeni nasprotniki,
Položaj nas spominja prvih mesecev po zmagi italijanskega fašizma in nekoliko tudi razmer v Rusiji po oktobrski revoluciji. Ali — ali, to bo zdaj vprašanje! Nič več: koliko glasov je dobila ta ali ona lista vmes med hitler-jevsko desnico in komunistično levico. — Ali bo Hitler nadaljeval politiko železne roke in zdrobil vse nasprotnike, kakor sta jih fašizem v Italiji in boljševizem v Rusiji, ali pa mu to ne bo uspelo in bo s svojim neuspehom odprl nedogledne možnosti?! Hitlerjevi nasprotniki so tako izčrpali svoja sredstva in argumente, da jim ostaja samo še eno orožje: državljanska vojna, kakor tire ostaja" Hitlerju samo še ena politična s umetnost«: nadaljevanje nasilja.
Ali torej pomenijo današnje volitve uvod v državljansko vojno z njenimi ne-doglednimi posledicami? Ali pa pomeni o, da se bo ves nemški narod, četudi s protestom in ponekod s krvavim odporom uklonil volji hitlerjevsiva in z njim zvezanega zagonetnega Herrenklu-
ta °
Nemški narod ima v svoji nedavni zgodovini nekoliko podoben primer: Bismarck. Koliko odpora je bilo treba premagati, da je »železni kancelar« iz nem-ških držav in državic z njihovimi regionalnimi dinastijami in partikularistič-nimi interesi ustvaril opevani »deutsches Reich pod prusko komando! Bismarck je dovršil svoje vprav gigantsko delo r.ekako v treh letih in to edinstve je držalo tako dobro, da mu niti najnevarnejši časi po svetovni vojni, ko so se r.artikularističnim interesom odpirali krasni vidiki, niso mogli do živega. Danes so nasprotja druga in drugačna: zdaj ne gre samo za narodna m državna vprašanja, marveč gre v veliki meri tudi za to, kakšna bo Nemčija v 20. stol ef ju in morda še dalje. Gre za seku-larna vprašanja. — Ali bo nacionalni socializem tako zgnetel vsa današnja nasprotja v prusko disciplinirano celoto kakor ie Bismarck zgnetel tedanja nasprotja? Ali je Adolf Hitler drugi Bismarck, ali pa je le neki bolesten prehoden pojav na telesu nemškega naro-da?!
Tar.: to je sedaj vprašanje, vendar se r.e b. odločilo danes. Tu velja pravilo:
čaka in opazuj!
Verjetno je, da se Nemčiji m z njo estalemu svetu ne obeta me dobrega. Hitlerjevski fašizem bo napolnd evropsko ozračje z novimi napetostmi in ne-dogledno zapletel že sedaj dovolj zamotani položaj. Sen o mirni, urejeni, demokratični novi Evropi, kakor so ga razvijali pred vojno in po vojni veliki ideologi demokracije, se kruto trga in skozi njegovo meglo se kažejo obrisi propadanja Evrope v znaku sovraštva
in nasilstva.	. , , . , ,. „
Nismo tako sentimentalni, da bi be strinjali s krikom, ki ga delajo po svetu komunisti, ker so v Nemčiji ukirnh demokratične svoboščine. Hitier m Thal-mann si nimata ničesar očitata: samo to da drugi ni tam. kjer je Drvi Komunistična Nemčija bi prav tako kakor fašistična likvidirala vse demokratične naprave in svoboščine ter sevala svoje nasprotnike s terorjem ki ga se-dai v narejenem ogorčeni u očita Hitlerjevi vladi. Nedvomno pa je. da niti Hitlerjevi morebitni uspehi v borbi proti komunizmu ne bi prinesli današnjemu
Volitve v Nemčiji
Volilnih upravičencev je 46 milijonov, kandidatnih list pa 8 — Volilno bitko feijejo v glavnem tri Sronte: hitlerjevci, marksisti in centrum
Berlin, 4. marca (1. Jutri se bodo vršite v Nemčiji v teku enega leta šestič splošne državne volitve. Volilnih upravičencev je skoro 45 milijonov, približno pol milijona več kakor pri zadnjih državno-zborskili volitvah. Pri volitvah prihajajo v poštev samo tri velike fronte: desnica, sredina in levica. Desničarski blok obsega vladne stranke Hitlerjeve in Hugenbergove skupine, v katerih so hitlerjevci, nemški naeionalci, j, S tali I hel m <-< in nekatere manjše desničarske spupine. številčno najslabejša je sredina, ki jo predstavljata centrum in bavarska ljudska stranka Skrajno levo krilo meščanske sredine zaključuje nemška državna stranka, ki je vezala svoje liste s socialnimi demokrati. Fronto levice tvorijo socialni demokrati in komunisti, ki so jih zadnji dogodki znatno zbližali, a vodijo volilno borbo ločeno.
Skupno je bilo vloženih osem državnih kandidatnih list, dočim jih je bilo pri volitvah 6. novembra postavljenih 18. To je posledica izpremebme volilnega zakona, izvršene s predsedniško zasilno uredbo. Po tej izpremembi je potrebnih za predložitev kandidatnih list, ki niso imele nobenega zastopnika v prejšnjem državnem zboru 60 tisoč podpisov, dočim jih je bilo treba po prejšnjih zakonskih določilih samo 500. S to uredbo je bila onemogočena kandidatura malih strančic, ki so samo cepile gla.&ove. Volilna borba je danes dosegla svoj višek. Pristaši obeh vladnih strank so izobesili zastave po vsem Berlinu razen v popolnoma delavskih delih. Marksistične rdeče in republikanske čmo-rdeče-zlate zastave se soloh ne smejo razobešati in jih policija takoj odstrani, če se kje pojavijo, čeprav je slednja zastava službena državna in ob enem vsenemška nacionalna zastava.
Vladne stranke so danes afiširale svoje zadnje volilne plakate. Trgovskih puakatov sploh ni več videti. Volitve bo jutri zopet trajale do 18. tako da bodo prvi delni rezultati znani okoli 20. ure. Volitve se vršijo obenem v državni in pruski deželni zbor
Aretacija komunističnega voditelja
Berlin, 4. marca č. O aretaciji komunističnega voditelja Thaknanna poroča »Vol. kiseher Beobachter«, da ThaLnaann ni zbežal iz Berlina, marveč da se je skrival v Chariottenbiirgn v stanovanju kovinarske-ga delavca Glozinskega, kjer ga je oddelek policije tudi našel. Na policiji je Thataiann izjavil, da obstoja atentat na zgradbo parlamenta. »Volikischer Beobachter« nadalje poroča, da je našla policija pri njem važne podatke, na podlagi katerih bo krenila preiskava v novo sener. Aretirali so tudi Tlialmarmovega tajnika Birkenhauserja, ki je baš prispel iz Essena ter prinesel s se-
boj važne podatke. Skoro ob istem času so aretirali tudi komunističnega novinarja Hirt-scha.
Vsa policija mobilizirana
Za javni red in mir je bilo preskrbljeno vse potrebno. Vsa policija je že od požari v državnem zboru v pripravljenosti. Nocoj je bila odrejena tako imenovana stroga 'pripravljenost in marajo biti vsi policijski od-d.Mki vsak trenutek pripravljeni za nastop Popoldne se je pojavilo mnoso policijskih straž na konjih, na motorjih in na avtomobilih. Posebno pozornost povsvečajo onemu de.lu mesta, kjer so vladne palače. Vse te ulice so popolnoma zaprte tudi za nocojšnji pohod narodno socialističnih or-garnizacij. Pomožne policije je bilo dosedaj le malo videti v Berlinu, jutri pa bodo v službi večji oddelki narodno socialističnih formacij in Stahlhelmovov.
Pritisk na inozemske novinarje
Berlin, 4. marca, g K izgonu poročevalca »Petit Parisiena« Camila Loutra se dozna-va v krogih inozemskh poročevalcev, da se tudi drugim inozemskim dopisnikom delajo težkoče in da so mnogi že dobili ukore, ker poročajo neugodno za sedanji režim. Inozemski dopisniki stojijo na stališču, da morajo izpolniti svojo dolžnost in da morajo poročali tudi o razširjenih govoricah, ker so ravno te govorice značilne za razploženje v Nemčiji. Izgon Loutra velja za dva meseca. Poiicija jc zagrozila z izgonom tudi znanemu francoskemu novinarju Sauerweinu.
Vsak dan novi poboji
Berlin, 4. marca r. Narodni socialisti razvijajo čimdalje večji teror. Odkar so policija prideljend hii.tle rje veki napadalni od. delki, so poboji na dnevnem rediu. V Diis-seldorfu je prišlo do krvavega s,popada s komunisti. Neki civilist je bil uibit. več ljudi pa ranjenih. Policija je aretirala 70 ljudi. Do sličndh dogodkov je prišlo tudi v Fotou, Essenu in drugih deilavstoh centrih.
Incident v poljskem konzalatu
Berlin, 4. marca, č V poljski generalni konzulat v Berlinu je udri oddelek uniformiranih narodnih soc.alistov, ki so z izredno drznostjo zahtevali cd konzularnega uradnika, pojasnila glede državljanstva neke gospe Zaradi načina, kako so nastopili in pa zaradi tega, kor so bile že iz-da.ie tozadevne informacije, jih je uradnik zavrnil. Poljsko poslaništvo je vložilo pri pristojnih oblasteh protest m zahtevalo garancije, da se slični dogodki več ne po-nove.
Prezident Roosevelt prevzel oblast
Svečano vstoličenje novega državnega glavarja v Beli hiši - Ogromna množica ljudi
VVashington, 4. marca. č. Kljub veliki finančni krizi, ki je v zadnjih dneh dosegla v Ameriki svoj vrhunec, je vladalo v vsej javnosti prav izredno zanimanje za nastop novega predsednika Franklina Roosevelta. V \Vasliingtonu se je zbralo okrog 200.000 ljudi iz vseh delov države. Že snoči ie prispelo v VVashington 32 amerišikih guvernerjev, večja skupina filmskih zvezd iz Hooli\vooda ter množica drugih uglednih Američanov. Sam Roosevelt je prispel s svojo rodbino iz New Yorka snoci okrog 19. Mesto je bilo zvečer siavnostno razsvetljeno in po ulicah so se valile silne množice ljudstva. Roosevelt je ime! še snoči konferenco z vvashingtonskimi bankirji zaradi fanatične situacije in kakor vse kaže, bo še pred 10. marcem sklican kongres na izredno zasedanje, da reši pereče vprašanje.
Davi oikrog 9. se je zbralo pred Belo hišo na stotisoče ljudi. Pred predsednikovo palačo je prispel tudi ogromen sprevod, v katerem je bilo okrog 100 godb. zastopstva vseh vojnih edini c, nacionalnih organizacij, zastopniki posameznih ameriških držav, oddelki nacionalne garde, vsi wa-
svetu olajšanja. Napak bi bilo, če bi se iz miselne lenobe tolažili s kratko pav-7.0, ki bo Nemčiji potrebna, da uredi svoje notranje zadeve. Naj bo pavza kratka ali dolga, treba je že sedaj računati s tako agresivnostjo pangermanske Nemčije, kakršna ni bila niti v predvojni dobi. Zaman so bile vse izkušnje in vsi porazi: kolo se začenja iznova!
Bodoči »parlament« se bo sestal v garnizijski cerkvi v Potsdamu, nad sarkofagom Friderika Velikega. Temu se pravi simbol in v tem simbolu je skrivnost »tretjega cesarstva« pod pruskim kopitom. Friderik Veliki je bil utemeljitelj pruske državne sile in od njega poteka tolikanj citirana politična »modrost«, da je ljubi Bog vedno na strani močnih bataljonov. Ti močni bataljoni se bodo v pruski garnizijski cerkvi, najbrž ob odsotnosti opozicije, zbrali k pogrebu ne samo weimarskega parlamentarizma, marveč morda nemškega parlamentarizma sploh. V znamenju tega simbola bo Nemčija v prihodnjih dneh zajadrala v temno, negotovo bodočnost!
shingtonski gasilci ,ceii bataljoni skavtov, okrašeni vozovi, skupine slonov in celo levi in tigri v kletkah.
Ob 10- dopoldne se je predsednik Roosevelt podal pred stopnišče Bele hiše, kjer ga je pričakoval Hoover in mu svečano izročil predsedniško :un'kcijo. Roosevelt je nato prisegel na ustavo pred vrhovnim sodnikom Zedinjenih držav Charlesom Hughsom. Po starem običaju je položil desnico na sveto pismo, k: ga je držal pred njim kancelar vrhovnega sodišča. Knjiga je bila 1. 1640 tiskana na Nizozemskem in jo že od tedaj hrani Rooseveltova rodbina. Po prisegi ie odšel Roosevelt v Belo hišo, kjer je sprejel najvišje ameriške uradnike in jih zaprisegel.
V mestu so praznovali Rooseveltov nastop s celo vrsto siavnosti. Popoldne so priredili veliko pirotehnično zabavo, zvečer pa so organizirali plesne zabave po vseh wash ing tonski h lokalih. Roosevelt sam je> imel zvečer programatičen govor, ki so ga prenašale vse ameriške radijske oo-staje.
Berlin, 4. marca. AA. Dosedanji ameriški poslan k v Berlinu Edge bo s prevzemom predsedniške oblasti po Rooseveltu zapusti! svoie poslanišiko mesto v Berlinu. Poslanik Ed^e je izjavil, da oddide pred po-vratkom v Zediinjene države severne Amerike na po-Idrug»mesečno potovanje po srednji Evropi in na Balkan.
Druga skupina bolgarskih emigrantov
Beograd, 4. maici. Nocoj odpotujejo v domovino ostali bolgarski emigranti z bivšima ministroma Todorovom in Obovom na čelu. Njihovi beograjski prijatelji so jim priredili nocoj v hotelu »Deograd« poslovilni banket Kosta Tod- rov je prejel zadnje dni iz Bolgari'e več grozilnih pisem, naj se ne vrne v Bolgarijo, ker bo takoj po prestopu meie umorjen K n k nr zni-no je bolgarska makedonska organizaciji svoječasno obsodila Todorova na smrt. Kosta Todorov je izjavil novinarjem, da ga te grožnje nifi naimanje ne plašijo in da bo kljub temu odpotoval nocoj v domovino, ker ga je amnesiiiral bolgarski narod.
IS
Sklicanje obeh zborni« Narodnega predstavništva
Narodna skupščina se sestane v torek, senat pa v sredo - Pričetek proračunske razprave — Predložitev petih novih konvencij
Beograd. 4. msrca. p. Prihodnja seja Narodne skupščine bo v torek 7. t. m. Na dnevnem redu bo določitev dnevnega reda. Verjetiio je, da bo dotlej finančni odbor že dovršil svoje delo ter predlož'1 svoje pomočilo plenumu, tako da bo razprava o uržavnem preračunu prišla že na dnevni red prihodnje seje Ker je le malo časa za proračunsko razpravo v skupščini in senatu, sc bo ddo pospešilo in bo Narodna skupščina zasedala vsak dan, tudi v praznikih, dopoldne, popoldne in zvečer. Ce kljub temu morda ne bo dovolj časa. da bi dokonča! senat proračunsko razpravo pred koncem marca, bo nastopil primer, kakor je predviden v ustavi, da se namreč z ukazom uvePavi ena proračunska dvanajstina v sorazmernem cbsegu proračuna, ki Ga bo sprejela Narodna skupščina Nocoj je bila seja ministrskega sveta, ki je razpravljal o delu v Narodni skupščini.
Zunanji minister dr Jevtič je predloži! danes Narodni skupščini pet zakonskih načrtov za ratifikacijo raznih mednarodnih konvencij Prva konvencita se tiče posebnih naprav v Železnih vratih in je bila sklenjena na Scmmerincu lani 2S junija Druga konvencija se tiče dogovora med nami in Rumunijo o plovbi v Železnih vratih in Slapovu ter jo je že odobrila med-
narodna podunavska komisija. Zanjo zahteva zunanji minister priznanje nui osti. Tretja konvecija se tiče prevoza blaga p«> železnicah in je bila sklenjena v Bernu 21. oktobri 1<1"'4. r»rdpisana na je bila 22 sent leta 1932. Nadalje je bil predlo/en zakonski predlog o ratifikaciji dogovora med našo državo in Francijo o reciprociteti socialnega zavarovanja, ki jc bil sklenjen v Parizu 29. julija lansko leto. ter predlo? zakona o ratifikaciji konvencije med nami in Francijo ki se tiče stažistov in ki je bila sklenjeni istega dne v Parzu Končno je bil predložen predlo« zakona za rat:f^-kacijo mednarodne konvencije o tovori'h progah, .sklenjene v Londonu 5 julija 1930
Šefa se^atorskep kluba
Beograd. 4 marca Sei? kluoa senator lev se bo vršila 7 marca ob 10. dopoldne P tem-le dnevnim redom-
1.	Debata o poročilu odbora 73 proučevanje zakonskega predloa.i o občinah.
2.	Zakonski predlo? Senatorja Hribarja o nemožnosti tožb m dolgove na iztočenih alkoholnih pijačah in
3.	zakonski predlog senatorja Hribarja za ozdravljenje ali vsaj olajšanje sedanje krize nezaupanja in krize kredita.
Kitajci zapuščajo dleholsko pokrajino
Japonci so zasedli glavno mesto in prodrli že do zgodovinskega kitakkega zidu
Pek i iig, 4. marca. AA. Ob 12.40 je izšlo uradno poroč lo o padcu Džehola. glavnega mesta dželiolske pokrajine.
Tokio. 4. marca. AA Japonske čete so prišle do Lingvana. v bližini kitajskega zidu. kjer so se za sedaj ustavile. Kitajske čete se umikajo na vsej fronti. Kakor se doznava, pripravljajo onstran kitajskega zidu protinapad. Prehod kitajskih čet h Džehola v severno Kitajsko na raznih krajih kitajskega zidu, ie v polnem razmahu Japonci se pripravljajo, da zasedejo te prehode in prepreč jo povratek kitajskih čet. ne da bi zasledovali Kitajce preko zida.
London. 4. marca. AA. Ta teden s-e je kitajski odpravnik poslov že tretiič zglasil v britanskem zunanjem ministrstva zaetran prepovedi izvoza orožja in zastran razmeri.i med Kitajsko in Veliko Britanijo. Iz Tokija ooročajo. da odpotuje kitajski poslanik v Tokiju danes v Nankma. Uradno se izjavljajo. da to ne pomeni prekmitve diplomatskih odnošaiev med Kitajsko in Japonsko, ker je v Tokiju ostal kitniski odpravnik poslov Kitajski poslanik hoče samo podrobno obvestili nank;nško vlado o japonskem mišljenju glede sedanje faze spora.
Vzajemna pomoč med
Ruski predlog kot osnova ženevskih pogajanj - Skupna resolucija malih evropskih držav
Ženeva. 3. marca. AA. Dopoldne se je sestal politični odbor razorožitvene konference pod predsedstvom Hendersona. Razpravljal je o načrtu za vzajemno pomoč med kontinentalnimi državami.
Francoski delegat Paul Boneour je izjavil, da je ta zadeva ena bistvenih točk francoskega razorožitvenega načrta. Misel o vzajemni pomoči vsebuje že pakt DN, ?amo da ni tako izrazito izdelana. Ta vzajemna pomoč naj bi bila izpopolnilo prepovedi služevanja sile. ki jo je razorožitvena konferenca sprejela soglasno. Treba pa je stvar še izpopolniti z definicijo napadalca, za kar predlaga Boncour kot tenKli razprave sovjetske predloge. V zvezi s tem naj bi se proučil tudi belgijski predlog. Svoj govor je Boncour zaključil s prošnjo, naj bi se politični odbo? izrekel v načelu za vzajemno
pomoč.	.
Španski delegat Madariasa se je izrekel za splošno razorožitev na kopnem, v zraku in na morju ter se pridražil francoskemu predlogu, naj bi se razprava r definiciji napadalca vršila na temelju sovjetskega predloca.
Sovjetski delegat Dovgalevski se je zahvalil Boncour ju in Madariagi, da sta se priključila sovjetskemu predlogu o definiciji napadalca, nato pa je izjavil, da bi po mnenju sovjetske delegacije morala ta definicija veljati za vse primere.
Stališče Male antante
V imenu Male antante je izjavil delegat Konstantin Fotič, da ie mišljenje jugo-slovenske delegacije popolnoma enako mišljenju Češkoslovaške in Rutmiuije, ter je poudarjal, d. ie misel o vzajemni pomoči temeljili kamen vsega sistema varnosti in organizacije miru. zaradi česar je ta misel najvažnejša v vsem francoskem načrtu-Fotič je mnenja, da se samo z regionalnimi pakti in vzajemno pomočjo da priti do univerzalne rešitve, v kateri vidimo vsi poslednji cilj. Če nai se sedanja narodna van.ost nadomesti z mednarodno varnostjo je treba, da se sistem vzajemne pomoč, uresniči.
Nato ie jiu gos! o venski delegat naglasil. da prihaja občutek negotovosti v posameznih državah od oboroženih sosedov in od drug;h elementov in da se ta občutek opredeljuje tudi z drugimi dosti mičnej.švnr či-nitelji, ki co povzročili sedanje stanje oborožitve. Z p-tran:'Z;rarVem vzajemne pomoči. je dejal Fo44č. bomo ockslran-Hi te č:n;-telie in ustvarili sVidme pravne pogoje za razorožtev.
Opozarjajoč na to. di Tu^o^sviia ne za-st-Mia te te?e še'e dane*, 'e	omeni!
n ob n d o Jugcs'av:;e ra ce1<m: skupščini Društva ri rodov l.	za sklenitev re-
gionalnih paktov in naglasi!, da je bila Ju-
goslavija prva odločena iti po tej peti, toda na žalost se ideja, izražena v takratni resoluciji, ni uresničila. Tudi danes mudijo delegacije Male antante svoje neomejeno sodelovanje v tej smeri.
Po govoru češkoslovaškega delegata i?i perzijskega zastopnika je nemški delegat Nadolnv navedel nekatere pridržke gledv izvedbe evropskega načria o vzajemni pomoči. zlasti glede nekaterih zvez med posameznimi deželami, v katerih vidi povratek k predvojnim aliansam.
Na konca s*:le so grški, jugoslovenski, ru-munski. češkoslovaški in finski delegat predložili naslednjo resolucijo:
Politični odbor naj sklene, da že sedaj pristane na načelo pakta o vzajemni poino->či. in uaj ini&uuie ožji odbor, ki »-''} fini prej izdela besedilo pakta, da se predloži v razpravo odboru.
Nato je bila seja odgodena do prihodnjega torka.
Predlog za konferenco treh demokratičnih velesil
Pariz. 4. marca. AA. Spričo položaja razorožitvene konference, na kateri Italija m Nemčija preprečujeta vsako pozitivno deij, vprašuje današnji 1'etit Parisien*. ali 'oi ne kazalo, da se sestanejo zastopniki Francije, Anglije in Zedinienih držav ter prouče vsa zadevna vprašanja t razorožit vene konference in tudi splošnega mednarodnega položaja. List opozarja pri tem na stanje na Daljnem vzliodu in na položaj v Evropt, zlasti v Nemčiji, zaradi česar bi bilo sedaj več ko umestno sodelovanje treh velik h demokracij, da s tem omeje nevarnosti za svetovni mir na najmanjšo mero, ktr so ne-varno?ti danes mnego večje, kakor so bile kdajkoli v zadnjih desetih letih.
Politični poboji v Gradcu
Gradec. 4 mara. č. V pretekli noči je prišlo tu do kr\avega spopada med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. So-cialno-demokratske omladince. ki so delili po cestah letake, so napadli narodni socialisti Prišlo je do streljanja Eden izmed napadalcev je bil ubit. dva druga lfžje ranjena. Policija je aretirala več ljudi.
Francosko konsolidaciisko posojilo
Pariz, 4. marca. č. Finančni krogi pričakujejo, da bo prihodnji teden emitirano veliko konsoPdacijsko posodilo za zavarovanje finančnega položaja- Za sedaj še n* znano, kolikšno bo to posojilo, izdano pa ho v obligacijah z amortizacijskim rok tr 15 do 20 let in bržkone po 4 do 4.5 odstotkov obresti.
Lepa manifestacija
narodne solidarnosti
Lepi in pomembni govori na skupni večerji, ki so jo članom adresne deputacife priredili beograjski
Slovenci
Beograd, 4. marca v. Beograjski Slovenci so priredili v počastitev svojih rojakov, ki
so prišli z a d resno deputacijo v Beograd, snoči v veliki dvorani Oficirskega doma skupno večerjo, na katero so povabili tudi naj odličnejše predstavnike našega političnega in Kulturnega življenja. Večerje sta s.- udeležila tudi oba slovenska ministra gg. dr. K r a m e r in Ivan P u o e I j, zadržanega predsednika vlade pa je zastopal minister g. dr. K o j i č. Oboleli predsednik Narodne skupščine g. dr. Kosta Kumanudi se jr pismeno opravičil in posla! kot svojega zastopnika skupščinskega tajni k a narodnega poslanca Gavra M i 1 o š e v i č a. Večer-. ■ SO se udeležili poleg vseh poslancev dravske banovine tudi skoro številni člani, poslanskega kluba JRKD, večje deputacije pa .<-■0 poslali tudi Jugosljvenski Narodni klub, nadalje udruženje rezervnih oficirjev, udru-ženj" dobrovoljcev, Narodna Odbrana iu beograjska sokolska društva, dočim sta Sa-vez SKJ zastopala tajnik g. Brozovič in direktor Živančevič.
Slovenske rojake in ostale goste je pozdravil predsednik sprejemnega odbora direktor dr. Mirko G o r i š e k. Poudarjal je, da so beograjski Slovenci že ponovno sprejemali svoje rojake v Beogradu, vendar pa š-- nikdar ni bil sprejem tako iskren in prisrčen, kakor tokrat. Saj so bili v Beogradu živeči Slovenci zaradi zadnjih dogodkov v domovini zelo v skrbeh, ker je baš njim, ki stalno živ«; v Beogradu, najbolj znano, s koliko enakopravnostjo in s koliko ljubeznijo gledajo Srbi na svoje brate Slovence in Hrvate. Slovenci se v Beogradu počutijo kakor domači med domačimi in- se nadejajo, da bodo enak vtis odnesli tudi vsi rojaki.
Burno pozdravljen je nato povzel besedo p.v isediiik adresnega Narodnega odbora senator g. dr. Gustav Gre gor in, ki je naj prvo izrazil zahvalo beograjskim rojakom za prisrčen sprejem ter nato pozval zbrane, da se v tem svečanem trenutiu spomnijo svojega vladarja ter mu pošljejo iskrene pozdrave. Njegove besede so izzvale orkan navdušenja, godba je zaigrala državno hi m no. Nato je zapel vokalni kvintet Ljubljana, ki je s svojim nastopom domini-ra.; ves večer in osvojil srca ne samo vseh slovenskih rojakov, temveč tudi vseh osta-liii gostov, zlasti Beograjčanov.
Nagovor ministra dr. Kojiča
Zbrane goste je nato pozdravil v imenu ministrskega predsednika minister dr. Dra-gutin Kojič ter v temperamentnem govoru, ki je bil ponovno prekinjen z mogočnim aplavzom in pritrjevanjem, pozdravil slovenske brate. Izrazil je svoje veselje, da more pozdraviti Slovence posebej še Kot zastopnik bratske šumadije, ki so jo že od nekdaj prevevala bratska čuvstva do Slovencev. Neprijatelji našega celokupnega naroda, često trdijo, da so šumadinci pri-siaši nekake hegemonije ter da streme za tem, da bi to hegemonijo izvajali tudi nad Slovenci in Hrvati. Smatram za svojo dolžnost, da vas, kot rojen Šumadinee zagotovim, da nihče v šumadiji niti ne misli na kaj takega. (Viharno odobravanje). Šuma-d in.-c- je bil po vojnem čustvovanju vedno egalitarec in je gojil samo eno željo, da bi imeii vsi enake pravice iu enake dolžnosti, tako Srbi, Hrvati in venci. šumadinski narod je vedno le želel samo to, da bi bili po pravici, dolžnosti in ljubezni do te zemlje, do naše državne zajednice vsi eno. Šu-uiadija čuti enako, kasor Slovenija in nima prav nikake pretenzije na kako prvenstvo, ni nikdar stremela za hegemonijo in ni nikdar zahtevala kakega posebnega priznanja za to, kar je storila za naš skupni dom.
G. minister je nadaljeval: ;-Kot Šumadinee, ki govori pred vami Slovenci, bi rad še posebej naglasil, da Šumadinci niso brezverci; hudo greše vsi oni. ki nam to očitajo. Res pa je, da je baš Šumadinee v teku ■časa ustvaril ono narodno filozofija, ki s;.-izraža v izreku: >Brat je mio, Koje vere bio... (Dolgotrajno in viharno pritrjevanje). Šumadija že po svoji tradiciji in čustvovanju veruje v Boga in želi, da bi imeli to ve.ro tudi vsi os t a.! i bratje. Pri šumadincih ni niti sence kakršnekoli animoznosti proti katerikoli veri. šumadinee pripada svoji cerkvi, je pa prepričan, da so tudi vse druge cerkve samo sestre njegove. Po čustvovanju našega naroda smo vsi sinovi enega Boga.
Naš mali človek in seljak v šumadiji je tako sličen vam, bratje Slovenci, kakor je siična ena veja drugi na istem skupnem nacionalnem drevesu. Zato čuti enako, kakor čutite vi. Kaiior je vaša posebna vrlina red in delo, tako tudi naš človek v šumadiji želi, da uredimo našo skupno domovino tako, da bomo mogli vr njej vsi mirno vršiti svoje poslej.
Svoj govor je minister dr. Kojič končal s pozivom, naj bodo Slovenci tudi v bodoče budni čuvarji naših severnih meja in naj se ne dajo zapeljati na stranpota, ki bi mogla kakorkoli ogražati naše narodno in državno edinstvo. ;;.Ko odhajate domov, bodite prepričani in povejte to tudi vsem Slo-v. nccm, da stoji za varni tudi vsa šumadija Povejte, da čutimo mi vsi enako kakor vi Slovenci, da smo vsi v eni fronti v borb' '/h očuvanje narodnega in državnega edin-stva in da v tej borbi ne poznamo nobenega kompromisa.-;
Pozdrav predsednika dr. Kumanudija
Besede ministra dr Kojiča so izzvale vihar navdušenja in dolgotrajne ovacije kralju, Jugoslaviji in narodnemu edinstvu. Nato je pozdravil vse navzoče v imenu predsednika Narodne skupščine sKupščinski poslanec g. Gavro Miloševič, ki je prečita! pismo dr Kumanudija, v katerem izraža svoje veselje nad prihodom Slovencev in svojo solidarnost z delom vseh onih, katerih predstavniki so prišli v Beograd, da se poklonijo svojemu vladarju. Pismo končuje s pozivom, naj nacionalni Slovenci nadaljujejo svoje delo za kralja in domovino, kakor dosedaj Nato je narodni poslanec g. Miloševič kot Črnogorec sporočil pozdrave svoje ožje domovine in tudi s svoje strani naglasil. da naj spremlja Slovence zavest, da je z njimi vsa država, zlasti pa tudi Črna gora, ki je sama dala toliko žrtev za naše skupno vsvobojenje.
Nato je spregovoril predsednik županske zveze g. Valentin Babnik, k! se je za-
hvalil pTed vsem beograjskim Slovencem za res bratski sprejem, obenem pa izrekel zahvalo tudi gg ministrom in narodnim poslancem, da so v tolikem številu počastili slovensko deputacijo.
V imenu Jugoslovenskega narodnega kluba je izrazil simpatije in solidarnost z nacionalnimi Slovenci narodni poslanec g. Ni-kola Kešeljevič izražajoč obenem priznanje vsem naprednim in nacionalnim Slovencem, da so v trenutku, ko so se 14 let po osvobojenju pojavili med njimi nekateTi s svojimi punktacijami, z moško besedo in odločno gesto zavrnili to najhujše obsodbe vredno aitcijo. Vi ste s svojim prihodom v Beograd in s svojim odgovorom v dravski banovini dokazali, da je tudi na naši severni meji državna zavest že tako razvita, da se bo opekel vsakdo, kdor bo le poskušal dirati v jugoslovensko narodno in državno edinstvo. Pokazali ste s tem obenem, da je večina naroda v dravski banovini pravilno poučena in da se dobro zveda, kaj bi nastalo, če bi se izpolnile želje punkta-šev. Vi ste s tem ponovno dokazali, da nas ne more ničesar več ločiti. Bodite prepričani, da vas bomo v tej akciji vedno podpirali in da lahko v vsakem pogledu računate na nas.
Dr. Andrej Kuhar
Sploaio pozornost je vzbudil nastop predsednika Notarske zbornice v Ljubljani g. dr. Andreja Kuharja, lci je preudarno podčrtal pomen narodnega osvobojenja rn orisal težke čase, ki smo jih morali prenašati v letih suženjstva. Opozarjal je zlasti mladino na one čase, ko je bilo edino mesto slovenstke besede samo v cerkvi, ko je b lo prepovedano citati srbske ali hrvatske knjige iu ko sta bili celo na slovenskih gimnazijah določeni za slovenski učni jezik samo d-ve uri. S povzdignjenim glasom je opozarjal mladino na veličino daru, ki nam ga je naklonila usoda z osvobojen jem izpod tujega jarma ter kot nekako svojo nacionalno oporoko naroč'l mladini, naj to svobodo, o kateri so sanjali naši najboljši dolga stoletja, čuva za vsako ceno in je re cU "iztrgati od nikogar. Govor dr. Kuharja so ves čas prekinjale v.iharne ovacije in ko je zaključil svoje tehtne besede, je zadone-lo po dvorani kakor spontana prisega: Čuvali jo bomo do zadnje kaplje krvi! Kot član Narodnega odbora za adreso se je dr. Kuhar nato zahvalil vsem delegatom in vsem osta'im, ki so pripomogla, da ie ta akcija tako krasno uspela.
Veliko pozornost je vzbudil tudi govor narodnega poslanca dr. Branka Avramovi-ča, ki je po poklicu pravoslavni svečenik. V svojem temperamentnem govoru, ki ga je prekinjalo pogosto navdušeno pritrjevanje, je izrazil svoje veselje, da so Slovenci s svojo adreso spontano dokazali, da so zaman vsi naklepi onih. ki hočejo znova potegniti meje med nami To je dokaz, da Slovenci nočejo nikdar več nazaj v suženjstvo iin da so pripravljena z vsemi sredstvi braniti svojo nacionalno svobodo. Kakor pa so se nekoč upirale oči proti Dunaju, kjer so kraljevali tujci, tako je danes tem bolj naš« nacionalna dolžnost, da upremo svoje oči na belo Dedinje, kjer živi naš modri m viteški vladar, kojega delo je posvečeno samo eni misli, koristi naroda in države.
Kot pravoslavni svečenik se je govornik dotaknil tudi verskega problema, naglasil načelo verske strpnosti in s povzdignjenim glasom poudaril, da je v naši držaivi, ki je od vseh stram ogrožena po_ tolikih ne-prijateljih, prva nacionalna dolžnost vsakega nacionalnega človeka, biti najprej Jugo-sloven, nato pa šele pripadnik 6voje cerkve. Njegove besede so sprejeli vsi navzoči z navdušenim pritrjevanjem in odobravanjem.
Župnik Barle
F ren etičen aplavz je na stal v dvorani, ko se je dvignil bivši narodni poslanec župnik g. Janko Barle. Zlasti srbski in hrvatski poslanci so naravnost demonstrativno pozdravljali svojega nedavnega tovariša Ko je po večminutnih viharmh ovacijah žutpnik Barle naposled prišel do besede, je spregovoril jasno in razločno in vsak stavek je vžigal nove salve aplavza in ovaciij. »Nepopisno svečan se mi zda ta trenutek, je dejal, ko smo zbrani v bratski slogi predstavniki Slovencev, Hrvatov m Srbov v našem Beogradu. Prišli smo v Beograd, v srce naše Jugoslavije, da se poklonimo svojemu narodnemu vladarju. Videli smo ga. kako je poslušal naše besede in kako je govoril z nami kot kri naše krvi. Videli smo, kako je prežet ljubezni do nas vseh, do naše rodne zemlje, do naših vasi in do tuših revnih koč Ko sem ga tako gledal, je vstala kakor že tolikokrat poprej, v meni ponovno misel: Hvala bogu. da imamo kralja in takega kralja! (Viharne ovacije kralju). Kralj je matioa naše dr/ave. Ako bi izgubili kralja, bi se raztepli ra vse strani in ne ostalo bti za nam.i nič drugega, nego žalosten spomin, da smo bili narod, ki ni bil vreden svoje svobode, ki ni znal ceniti veličine žrtev, darovanih za nase osvobojen je.«
»Mi Srbi, Hrvati in Slovenci spadamo skupaj. Narava sama nas je povezala v eno. En sam pogled po naši domovini nam to dokazuje. Kam teko naše reke, ki se zlivajo v en mogočen tok? Naša Sava, Drava in Mura ne tečejo proti Rimu. niti ne proti Dunaju, marveč proti Beogradu (Viharno pritrjevanje). Naše gore, naše doline, niso obrnjene proti tujim prestolnicam, nego proti Beogradu, proti jugu. kjer je na?a bodočnost, kjer je naš center, kjer so naš; bratje Ni pa nas povezala samo narava, marveč' nas je združila tudi božja previdnost po stoletnem suženjstvu. Bil bi greh ne samo zoper naravo, marveč tudi zoper boga, kdor bi skušal deliti to, kar je zedi-nila na tura in kar naim je določila božja previdnost po stoletnih pre<hkušnjah pod tujim jarmom.«
Za župorkem Badetom. čigar besede so izzvale vihar navdušenja je spregovoril v imenu Narodnega kluba narodni poslanec g. Lukič, ki je zlasti naglasil potrebo složne agitacije za jugoslovensko misel, nato pa v imenu Narodne odbrane g. dr. Djuro-vič.
Veliko navdušenje je izaval tudi govor narodnega poslanca g. Rasta Pu&toslemgka,
Vam je potrebno
spomladansko zdravljenje
s PLANINKA čajem Bahovec, ker
čisti kri, jo osvežuje in razred-čuje. PLANINKA čaj izloča iz telesa vse tuje materije in škodljive strupe in tako obnavlja ves organizem. Začnite tudi vi z 6—12-tedenskim spomladanskim zdravljenjem. — Zavoj PLANINKA
čaja 20.— Din. V lekarnah.	2926
ki jo predvsem vzbujal reminiscence na leto 1903, ko so pred 30 leti prve prišli v Beograd Slovenci, da se poklonijo pokojnemu kralju Petu Osvoboditelju ob priliki njegovega kronanja. Takrat je v saborni cerkvi po večdnevnem deževju prvič zasijalo solne e in posvetilo na kraljevsko krono. V tistem kipu je zadonel po cerkvi glas: »Zirvel jugoslovenski kralj!« Slovcnci, ki so bili takrat navzoči, si niso upali niti sanjati, da bodo že v tako kratki dobi osvobojeni pod dinastijo Karadjordjevi-cev.
V lepih besedah je govornik poveličeval junaštvo in veliko delo naše vojske ter se spomnil tudi vseh padlih borcev in konča! svaj govor s pozivom vsem delegatom, da kot en mož prisežejo, da se ne bodo nikdar izneverili borbi za svobodo, ki je b i a iz-vojevana po tolikih žrtvah in po tolikem naporu in ki jo moramo čuvat budno in vztrajno, da jo la.hko neokrnjeno izročimo zanamcem.
Vrsto govorov je zaključil zastopnik narodnega delavstva g. Rudolf Ju\"&n, ki je v lepem nagovoru izrazil solidarnost delavstva v boju za narodno hi državno edinstvo in ob enem poudaril nujno potrebo sodelovanja vseh produktivnih, zlasti delovnih slojev na bazi gospodarske in socialne solidarnosti. Le s skupnimi napori bomo srečno prebrodili današnje težke čase ter dočakali lepše in boljše. Tudi govor g. Juvana j« bil sprejet z navdušenim odobravanjem.
Povratek deputacife
Člani poklonitvene deputacije so »i danes ogledali Beograd in njegove znamenitosti. Posebno odposlanstvo z ljubljanskim županom dr Pucem in starosto Jugoslovanske gasilke zveze Josipom Turkom na čelu je odšlo na grob Neznanega junaka na A val i m položilo tam venec. Drugo odposlanstvo s senatorjem dr. Gregorinom na čelu, se je odpeljalo v Topolo, kjer se je na Oplencu poklonilo na grobu pokoj-neoa kralja Petra Velikega in položilo nanj venec. Diihovniki, ki jih je bilo v poklo-nitveni deputaciji nad deset, so zaraid jutrišnje nedelje po večini že davi odpotovali domov. Ostali delegati so odpotovali zvečer s posebnim brzovlakom. Vsi člani poklonitvene delegacije izražajo svoje iskreno zadovoljstvo nad prelepim sprejemom v Beogradu, iz katerega odnašajo najlepše spomine. Posebno priznanje izrekajo izredno dobri organizaciji sprejema, ki jo je izvedel pripravljalni odbor beograjskih Slovencev z direktorjem dr. Goriškom na čelu. Iskreno pa so navdušeni slovenski delegati nad sprejemom v dvoru in nad vtisi, ki jih je nanje napravil naš narodni vladar.
Posl. dr. Vošnjak o svojem govoru
Prejeli smo:
»Izvolite prinesti naslednji popravek glede vašega poročila o skupščinski seji dne 23. februarja, ki se nahaja v 47. številki »Jutra«:
1.	Nisem imel nobenega govora o Črnogorcih, nego odgovoril sem 23. febrjarja poslancu Milanu Radovicu, ki je trdil, da sem žalil Črnogorce.
2.	Predložil sem občinsko volilno pravico za ženske, ki so dovršile srednjo ali tej slično šolo, in pa za cme, ki imajo samostojen poklic.
3.	Nisem govoril samo o konfesSonalizmu, nego o zlorabah konfesionalizma.
Sprejmite mojo posebno zahvalo. Vaš Bogumil Vošnjak.
Brezpogodbeno trgovinsko razmerje z Nemčijo
Beograd, 4. marca p. »Politika« je objavila vest iz Berlina, da so bila prekinjena pogajanja o novi trgovinski pogodbi, ki so se pričela poslednje dni med jugoslovensko delegacijo ter zastopniki nemške vlade. Z jutrišnjim dnem poteče sedanja jugosloven-sko-nemška trgovinska pogodba Do prekinitve pogajanj je prišlo, ke.r je nemška delegacija izjavila, da Nemčrja ne more prevzeti nikakih obveznosti, ker še ni znano, kakšna bo nemška zunanja politika po jutrišnjih volitvah. Po tej izjavi so zastopniki naše delegacije predlagali, naj se sklene ali začasna pogodba ali pa naj se pristane na nepogodbeno stanje v trgovinskih odno-šajih med obema državama. Nemci so se izjavili za drugo rešitev, tako da od jutri dalje ne bo nobena mednarodnopravna klavzula regulirala trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo jn Nemčijo.
Iz vojaške službe
Beograd, 4. marca p. Današnji »Vojni liste objavlja večje število ukazov o napredovanju in premeščeniju v vojašiki stroki. Med druigimi je imenovan v mariborski garndzijski upravi za taženjerskega kapelama L M. Stojan Urlepič.
Obup ruskega emigranta
Beograd. 4. mai<oa p V Nišu je izvršni samomor ruski begunec Niikola Pleščec. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, naj se preostali njegov denar nakaže njegovi rodbini. Kot vzrok samomora navaja, da ga je potrla usoda njegove ruske domovine.
Beneš o tajnih pogodbah
Mali antanti ni treba ničesar prikrivati — Tenden-ciozne izmišljotine — Kaj Je s paktom med Nemčijo,
Italijo in Madžarsko
Praga, 4. marca. V run a nje-poli tičnem odboru poslanske zbornice je zunanji minister dr. Beneš reagiral na vprašanja, ki so jih posamezni poslane sprožili v teku razprave. Poudarjal je, da so govorice o kakršnikoli novi vojaški pogodbi tzmišlje-ne v propagandne namene. Najbolj nesmiselne so pripovedke, da obstoja kakršnakoli obveznost, po kateri bi v primeru vojne med Rumunijo in Rusijo takoj zasedli nevtralno Madžarsko in si čno. Takšne brezsmiselne politike pri nas ne vodimo. Prav tako ne more biti govora o tem. da bi zapustili Društvo narodov ali opu6t li locarnsko politiko. Prav ničesar ne bomo opustili, kaT smo doslej branili. Današnie stanje je enostavna trenutna pos'ed:ca prejšnjega razvoja. Dejstvo je, da se ie mednarodni položaj poslabšal brez n3Še krivde.
V debati je prišlo na dan tudi vprašanje, aH obstoja tajna pogodba med Nemčijo. Italijo in Madžarsko Osebno gledam, je izjavil dr. Beneš, na tako zvane taine pogodbe takole:
Tudi o naši tajni pogodbi se je že 7elo mnogo govorilo in vendar je n;m?mo. Zato sem rajši previden in ne ver jn m eni govoricam drugih o tajnih pogodbah To seveda ne more biti a priori vzrok, da te tajne pogodbe ne bi mogle obstojati Toda kdor gleda razumno, v tem nrimeru ne bo našel pravega vzroka, da bi se sklepale takšne tajne pogodbe, ker se bodo države, ki imajo skupne interese, našle tudi brez
njih, če bi res prišlo do spora. V zunanjepolitičnih ozirih je treba računati z vsemi možnostmi, zaradi če»ar me zelo malo zanima, ali imajo te države tajne pogodbe ali ne.
Zanimiva francoska sodba o Mali antanti
Pariz, 4. marca. AA. »Le Miroir du Monde« piše o paktu Male antante med dru-gim:
X vsakem drugem času bi se o tem paktu psale cele strani, danes pa se mu posveča kemaj nekaj stolpcev In vendar, katero dosedanje politično dejanje bi fe moglo primerjati z novim paktom, ki so ga izdelali ugledni zunanji ministri Češkoslovaške. Rumunvie in Jugoslavije, gg. Beneš, Titulescu in Tevtic? Ta pakt spaia ne samo nerazdružljivo. nego tud za n.eome e-no dobo v enoten blok tri države ki predstavljajo 47 milijonov prebiva'cev Ta nnkt izrecno določa, da se nobena pogodba np more skleniti, če vse tri dr/ave soglasno nanjo ne pristanejo. več' Pakt celo določa zastopništvo skurn:b interesov teb treh držav s tem. da ^n -om član laliko ra-etopa vse tri države Kako silna manifestnem medseboinega zaupania ie to! Če bi kdo napadel c^mo eno izmed teb treh držav. bi napadel vso tri Kol;ksno jamstvo za m.ir in varnost predstavlja to v sred'ii" in b a'krnski Evropi! In kolikšen z"ied solidarnosti =r> dali s tem najmlajš1 člani evropske rodbine velesilam'
Demokratska era v Ameriki
V politiki Zedinjenih držav nastopi vsaka štiri ali vsaj vsakih osem let mrtva doba, ki jo obeležuje izprememba osebe na stolcu vrhovnega predstavitelja državne zveze. To pot je nastopivše medvladje, trajajoče od izvolitve predsednika Roose-velta pa do njegovega včerajšnjega svečanega vstoličenja, padlo v sredo dogodkov kojih rešitev se je ob vakand prave oblasti morala odložiti na kamejši čas. Razorožitev, medzaverniški dolgovi in preteči mednarodni spopad na Daljnem vzhodu so trije zunanje politični problemi, ki bodo izpolnjevali prve čase funkcijske dobe novega predsednika. Vse štiri mesece med-vladja je bil položaj obeh predsednikov silno delikaten. Hoover, ki mu je dotekajoča funkcijska doba jemala vsako moralno legitimacijo za kako dalekosežnejšo odločitev, zaradi tega ni veljal kot polno vreden predsednik, njegov naslednik pa zopet ni imel pravnega temelja, da bi kakorkoli posegal v dogodke, dokler ne udari začetna ura njegove funkcije.
Oba sta se ta čas zavila v neprodiren molk in najvažnejše zadeve so morale čakati, da mine po ameriški ustavi določena karenčna doba. Tudi kongres, ki zaseda v teh štirih mesecih, je samo senca svoje prave veljave in grobi ljudski dovtip imenuje početje narodnega predstavništva »lameduek session«, t. j. zasedanje hromih rac S tem narod točno označuje pomen zasedanja, ki sicer stane državno blagajno dnevno 5000 dolarjev, zato pa »hrome race« brez poglavarja ob krmilu ne premaknejo državne ladje niti za ped z mesta.
Nastop demokratskega predsednika je v Ameriki tako redek, da pomeni novo dobo in važne odločitve v vsem političnem in gospodarskem življenju USA. Republikanska stranka je po nekaki stari tradiciji določena, da vodi državno gospodarstvo hi njena oblast se prekine samo tedaj, kadar se republikanstvo tako silno iztrosi in postara v svojem konservativizmu, da je treba mladih in naprednih moči, ki naj ohromelemu organizmu vbrizgnejo osvežujočo idejno injekcijo. To zgodovinsko nalogo je demokratska stranka prevzela in izvršila pod Clevelandom in Wilsonom ter je tudi pod Rooseveltom poklicana, da potegne državni voz iz močvirja in ruševin Hooverjeve čudne prosperitete.
Bleščeči pridevek Hooverjev — predsednik blagostanja — ima ob njegovem odhodu grenak m ironičen priokus, dasi je še pred štirimi leti napovedoval vsem Američanom nastop dobe nepretrganega blagostanja Gospodarski teoretik in praktik Hoover je pri svojem delovanju popolnoma spregledal dejstvo, da je takoj po vojni nas topi vša lakota po blagu rsake vrste ponehala in da je gospodarstvo sveta stopilo v znamenje obilice. V tej zablodi je Hoover pokušal napraviti Ameriko za pro-ducenta vsega sveta, prezrl pa Je, da ostali svet ni pripravljen postati samo odjemalec ameriške velikopotezne podjetnosti Svetovno gospodarstvo je doživelo paradoks, da je po širni zeanlji ob prekipevajoči preobilici vseh materialnih dobrin za-kraljevala beda kakršne svet še ni pomnil.
Roosevelt in njegova stranka sta se učila na temeljnih napakah republikancev. Pokazala sta daieko več razumevanja za potrebe naš* dobe in zlasti za nerazruštij-vo enotnost sodobnega gospodarskega sistema, v katerem so vsi deli sveta tako močno povezani med seboj, da samovoljna izolacija tako ogromnega činitelja, kakor je Amerika, mora povzročiti tak potres. da ga v veliki meri občuti tadi oni, ki se je iz povsem sebičnih razlogov zaprl pred ostalim svetom. Zato je volilni program demokratov naglašal potrebo prilagoditve ameriškega gospodarstva prilikam svetovnega trga. Obljubil je pred vsem znižanje carinskih pregrad in prikrojitev domače kmetijske produkcije položaju kmetijstva ostalega sveta. O Roosevelto-veai uspehu »o prem ran j ene vsake napovedi, »j so ljudje podali zek> skeptični .lapram obljubam, odkar so se Hooverjeve napovedi izprevrgle v kričeče nasprotje. Njegova dediščina tudi ni tako sijajna, da bi opravičevala kake pretirane nade
Fondi »Finance Reconstruccion Corporation,« iz katerih sta industrija iki trgov na dobivali bogate podpore, so se posušili do dna. Več ko 5000 bank je črpalo oživljajoč h moči iz tega vira. mnogo pa jih je, ki jih niti to ni moglo obvarovati poloma in ravno zadnje čase zopet prihajajo vesti o novih bančnih polomih. Ta velekap tali-stičua institucija jim danes ne more nudit: več nikakršnih podpor, saj n:ma niti do-' volj sredstev, da bi učinkovito podprla že-
leznice, ki so zašle v i matično zagato. Kmetijstvo Amerike je prezadolženo in na pomoč ne more računati, ker znašajo njegovi dolgovi po približni cenitvi več ko tisoč milijard naših dinarjev. Agrarna podporna zadruga sicer še daje manjše predujme in posojila farmarjem, da jih reši najhujšega. Toda kaki naj bodo izgledi zboljšanje. ako cbicaška žitna borza ne pomni tako nizkih žitnih cen in ako mednarodni urad za kmetijstvo v Rimu ugotavlja, da zadostujejo dosedanje žitne zaloge za potrebe vsega sveta polni dve leti. ako bi v tem času nikjer ne bilo nikake žetve. Velika težava so seveda tudi brezposelni, ki jih uradna statistika navaja 14 mil'j ono v in od katerih je 5 milijonov doslovno obsojeno na beračenje. Ta ogr.rana vojska ljudi brez posla in zaslužka tvori z družinskimi člani skoro četrtino ameriškega prebivalstva.
Razen teh in drugih gospodarskih zadev se bo moral novi predsednik lotiti tudi zu-nanje-političnih problemov, ki smo jih omenili že uvodoma. Pri vseh teh zadevah bo koncem koncev odločal predsednik, ki mu ameriška ustava daje obsežno možnost udejstvovanja skoro brez oz^ra ne parlamentarno večino. S Hoover j >-'m se poslavlja iz javnosti tudi lepo število senatorjev, med katerimi je pri nas najbolj znan Bo-rah tz države Idaho in ki je s svojo kr čs-vo germanofiisko politiko povzročil v Evropi že marsikako nevšečnost. Slabo mform -ran in površen poznavalec naših pri!;k se je postavil v službo nemške revizion stične politike in Nemčija izguba v njem kncegi zagovornika svojih pretiranih teženj.
Z Rooseveltom prihaja tudi cela n jva vlada, sestavljena iz zaupnikov novega preži den ta in edino rcjomu odgovorna. Pj ameriški tradiciji bodo v teku prihodnjih tednov izmenjani rudi vsi važnejši uradniki :n drugi javni funkcionarji, ki so odvisni od Wash5ngtona, tako da bo vsa ameriška državna uprava prešla v roke novih mož. Psihološko bo to na razočarane ameriške množice brez dvoma ugodno vplivalo. Tudi ostali svet z Evropo na čelu gieda zaradi te radikalne osebne spremembe • « USA z novimi pričakovan,ji. Kljub vsemu temu pa od novega ameriškega režima ne smemo pričakovati čudežev, saj je g avn znak vse ameriške politike, iiaj bo republikanska ali demokratska, bojazen nred eksperimenti m krčevito vztrajanje ra tr«d:-cionalnih prarcih.
Dar narodne Ljubljane
Dosedanji potek velike knjižne akcije izkazuje vedno večji uspeh. Njemu primerno se tudi stopnjuje od dne do dne navdušenje sodelujoče akademske in srednješolske mladine, ker uvideva. da je njen idealizem praktično utemeljen. Skupni rezultat treh nabiralnih dni je presegel število 5200 knjig.
Program je spričo potreb po naši knjigi zelo širok, vendar mladina upa, da ga bo mogla po dosedanjem razpoloženju naše uvidevne javnosti tudi realizirati. Oni mestni okraji, ki pridejo naslednje dni na vrsto, naj sleck; vzgledu dosedanjih, z za vestjo, da bodo podprli prepotrebno delo. katero smo doslej zanemarjali. Zgodovina nas je že dovolj poučila, zato ne želimo, da bi bili še kdaj v bodoče neprijetno pre senečeni. Temu namenu služi delo noše mladine in vaše darilo.
Danes dopoldne Re bodo zglasili pobirate; knjig v naslednjih ulicah: Ambrožev trg, Bavarska ulica, Cankarjevo nabrežje. Cin'-Metodova, Fkirijanska, Grudnovo nabrežje, Gallusovo nabrežje. Hrenova ulica. Kilepar;#ca steza. Krcvaska ulica. Koma -novska. Ključavničarska, Kopitarjeva. Krekov trg, Kapiteljska, Merosodna, Mastni trg, Mišičeva, Nabrežje Ž), septembra. Ozka, Pred Škofijo. Poljanska do Domobranske. Rožna, Reber, Ribja. Stare pravde, Streliška. Štularjeva. Strossmajerjeva, Stiska, Suknarska, Stari trg, Trubarjeva, Ve-zarski pot, Zrinskega. Zarnikova. ZvezdaT-ska, Zabjek.
Vrementka na«>ove«J
Zagrebška vremenska napoved za danes: Ker se severozapadna depresija vedno bolj siri proti vzhodu in jugu, je pričakovati, da se bo vreme znatno poslabšalo. _ Situacija včerajšnjega dne: V naši državi je pritsk v splošnem znatno pedeL, in sicer za 4 do 6 mm, le na skrajnem jugu je narasel za 2 mm. Temperature so narasle po vsej državi. V Primorju so bile med 8 io 12, v zaledja pa mfd 0 in 9 stopinj C
Ihinajska vremenska napoved za nedeljo: V Južnih Alpah motnost padavin, južni ve-
Eltiii kino Matica
Telefon 2124.
i- mm <A> S., 5., »48. In >410. ari
premiera gtofoako pretresljive drame
&eopoid
Vzvišena himna očetovske ljubezni FIlm, ki bo slehernega ganil do solz
Gustav Frohlich
MAKS ADALBERT — LUCIE ENGLISCH - HARAJLD PAUL-SEN — HERMANN THIMIG
Kot dopolnilo najnovejši »FOX« zvočni tednik najnovejših svetovnih dogodkov.
Predprodaja vstopnic od 21. %13. ure.
de
Tiarišeim in seveda tudi proti novemu šof skerrra nadzorniku. Neki učitelj, ki je prej službo val .skupno z Mik>vanovičem v Kiee-vu. je v teh pismih spoznal že prej nekdaj uveljavljeno intrigantsko metodo Mi-lovanoviča ter je vse, kar je vedel in slutil, razodel sreskennu načelniku. Ta je uvedel preiskavo, ki je ugotovila nešteto zlorab bivšega šolskega nadzornika, da se je naposled le znašel v že davno za siv."en eni aaporu.
9 Grenčica Runvadi Janos je najzanesljivejše m najidealnejše odvajalno sredstvo.
Tragedija obupanega delavca
P tu i. 4. marca.
Oblak Janez, ključavničar z Brega pri Ptuju, je biva! več Kt v Franciji. Lani p.i so je vrnil v domovino, misleč, da mu nudila toliko zaslužka, da bo Lahko vsaj še svoje zadnje dni v miru preživel. M;"! je povsod dela. k: ga je tudi dobil pri nekem tukajšnjem ključavničarskem mojstru, vendar je zaradi pomanjkanja dela k<mee februarja bil zopet odpuščen. Oblak je b i od tega časa potrt, tembolj, ker m« je umrla lani tudi žena za jetiko, sam | a je bil odvisen od tujih ljudi.
Pretekli četrtek zvečer okoli 20. urj jo prišel v neko gostilno v mestu, kjer -si je naročil en četrt litra vina in guljaž. Komaj pa je malo zavžil vina. že se je ses< del in obležal nezavesten. Ostali gostje so mu priskočili na pomoč in misleč, da g: je zadela kap, |5oklictrli reševalni avfco. Med tem časom pa sta prišla tudi poklicana zdravnika gg. dr. Vrečko in dr. Blan-ke, ki sta ugotovila smrt za rad: zastrupijo-nja. Pri pokojnem, ki je star 56 let. s(, našli delavsko knjižico, potni list iz Francije, gotovine nekaj nad 300 Din in pi-mo na orožniško postajo, v katerem je izlil ves svoj obup in povedal, da je vedno pošteno delal, da ga je brezposelne,~st pahnila v obup, ker prositi ni vajen, krasti da pa tudi ne .sme m da se rajši loči od sveta. V pismu je še prosil, naj ga pokopljejo na Hajaini poleg njegove žene. kjer ima /e grob plačan. Res žalostna usod-a ubogega delavca, ki je v pozno starost z veseljem delal za košček kruha, ki pa mu ga je sedaj kriza odjedla in ga vrgla v obup. Oblak je cčividno strup užil malo prt . preden je prišel v gostilno, ker niso po!c;_ njega našli ničesar sumljivega, pač pa im stanovanju bakre*,o kislino.
Žrtev podivjanosti
Ptuj, 3. m;wca.
Ni se še poleglo razburjenje pri Sv. .Marku. kjer je bil popo-immra po nedolžnem iismrčen komaj 321etni mladenič Mcznarič 1 rane, že je razburil prebivalstvo še ža-lostnejši dogodek, ki se je odigral na pustni torek zvečer v vasi Sela pri Ptuju. Tu se je slavil pust, kakor povsod drugod po gostilnah, kjer se zbero različni ljudje, mnogi med njimi pa »o seveda željni krvi. Kakor pripovedujejo ljudje, je biia v Sven-škovi gostilni zbrana večja družba, ki se je veselo zabavala. Med njimi pa je bil tudi kmetaki fant Franc Intihar iz Apač. V go* stilno je zvečer prijel še bivši rudar Mihael Krajine, ki >e zadnjš čas stanovi! r Sekh.
Prišedši na prag gostilne se je K pa' ic srečal z Intihar jeni m ta-koj je med n^na nastal prepir. Že je potegnil Krajne nož in zamahnil proti intihar ju ter ga je v levo dlan in v levo .stran prsi. Takoj mi: • je Intihar izvil Kra incu nož iz rok in ; a-mahnil tako silovito, cift se je Krajne tak' zgrudil pred gostilno na ti-a m obležal le-giben. Kmalu nato .ve tudi izdihnil
Intihar se je naslednji dan napotil v b >'-nico, videti pa mu je bik?, da je užil pre ij alkohola. Vendar trdi, da je btf od na : * den od Krajnca, ko ve je b&š že nam .'ni L domov. Krajnčevo trupio so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Vidu, kamor se je podala sodna komisija in dognala, da je Krajne dobil sunek z nožem v bližino leve ključnice, kjer je prerezana žila odvodnica. Smrt je nastopila kmalu po poškodbi in hi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Nadaljnje poizvedbe se še vrš'jo po orožnikih. Obenem tudi še lovijo povzročite-[je žalostnega dogodka pri Sv. Marku, ki so se poskrili. Vsekakor zaahjžijo vsi naj« strožjo kazen. Ljudstvo ie nad to podivjanostjo močno ogorčeno.
INFLUEMCI (HSIPI)
najlažje izbegnefce, aito se ognete obolenju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenie dobrega.
razpoloženja in delovne moči. Kdor ima stalno doma steklenico pravega
Diam
cveta
se bo prepričal, da je to izboroo osvežujoče in okrepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mi-Stfeevja, pomirjen,e živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti.	2707
Za masažo „DXANA«
Izročitev slovenske adrese Nj. Vel® kralju
"Poročali smo včeraj obfiroo, da > v petek prispela v Beograd depetaetja 880 predstavnikov vseh krajev Slovenije in raro^a Nj. Vel. kralja adreso neomajne in kreBpogojae vdanosti Sloveacev Jngw»lavt£ In narod—m« krni j«. Adreso je podpisalo nad 4700 občin m nepolitičnih droi&ev. Danes objavljamo tri slike, posnete
ob prihoda slovenske depntaclje ▼ dršavno prestotadeo, in sliko o odhodu iz Ljubljane.
V imenu sprejemnega odbora, ki so ga sorta*« beograjski Stev*»oi, pocdmvija na beograjskem kolodvora člane depotacije inšpektor Agrarne
banke M »oš Btibter.
Ljubi jaiMiki župan dr. IMnko Pnc se zahvaljuje za sprejem in pozdrav.
Člani deputaeije, ki je ponesla Nj. Vel. kralju adreso, zbrani v četrtek »večer na IjuMjanskem kolodvora tik pred odhodom v prestolnico. Desno: Skupina članov deputicije pred kraljevim dvoran.
zdrav še 6edaj v svoji visoki staroeti. Lani je bil, kakor se rad pohvali, trikrat na Mrzlici in upa, da bo še mnogokrat <>d šestero otrok mu žive še trije sinovi. Za 6'21etno delo uživa naslednjo pokojivno: 1. 19?fi. priznana pokojnina za polno službeno dobo znaša sedaj 25 Din, doklade Pokojninskega zavoda znašajo 150 Din, Ti'D pa mu je kot bivšemu pazniku priznala prispevek 300 Din, skupaj torej 475 D n na mesec za dva-inšestdesetiebno delo.
Jubilant živi na pobočju o;etrškega hriba pri svojem sinu Francu, prid*, pa še večkvat na teden v vas v hrastniško dolino in se prav rad razgovarja o starih časih, ki .-o bili boljši od sedanjih- Želimo, da b: zdrav in čil ostal do skrajaih maj človeškega življenja.
Za 80. rojstni dan se mu je rodila hčerka
Litija, 4. marca.
Te dni je praznoval na Vačah g. Janko Haš, upokojeni poštar, svoj SO. rojstni dan in ga je Fortuna obdarila ob tej priliki z lepim, živim darilom... Štorklja se je zgla-»i!a v hiši in mu prinesla krepko dekletce, težfco 4 in pol kilograma. Pa so potem praznovali pri Haševih kar dva rojstna dneva. Naš častiti jubilant in vrli očka je po rodu Dolenjec z Bučke. V poštno službo je »topil na Savi pri Litiji. Ko je velik požar uničil leta 1933. starodavni trg Vače, so poslali gori Ilaša. Tam se je tudi poročil 9 sestro popularnega svojega prednika, b!a-oopokojnega Kolbeta, vulgo »Postfrancelj-na«. S prvo ženo je imel Daš 9 otrok, pred desetimi leti pa se je poročil kot sedemdesetletnik s sedan;o ženo, ki je štela ta-krait 30 pomladi Ta ga je obdarila v teku desetletja s šestim« otroki.
Hašu živi vsega skupaj 16 otrok, ki imajo pa že tudi dobršen ducat otrok, Jankovih viredcov G. Janko se je udejs,-voval tudi v javnem življenju. Je kromonit narodnjak in ©den glavnih stebrov naprednih Vač. Bil je mod ustanovitelji va&ega Sc&da in je v« čas — tudi še oones — njegov blagajnik.
Deoa iz prvega zakona je že vsa v službah. Njegov srn g. Hinko je upravnik po-
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežne.iši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih
i šte Ljubljana IV.. g Vilko je narednik -vodnik v Podgorici itd. Pobarali smo juhi-lanta zaradi slike, pa je dejal v svoji znani skromnosti: »jo imam, pa bi ne držala več... zadnjič sem se namreč slikal v fantovskih letih in potem nič več!« Vendar je g. Janko še koren jaški ks-kor dren. Ob zadnjem snegu se je med vaško mladežjo sankala tudi ena njegovih hčerk. Pa si je pri sankanju zlomila nogo. Stari korenjak jo je naložil na voz, popeljal v Litijo in jo sam ponesel v vagon in potem z vlakom v ljubljansko bolnico. Simpatičnemu in popular-nerrm očku že^mo, da ostane tak, kakor je, še dolgo vrsto let. Zdravo!
Grde zlorabe šolskega nadzornika
SkopiJe, 2. marca.
Sodišče v Strumici je odredilo preiskovalni zapor za Dragoljuba Milovanoviča, šolskega nadzornika za strumiški srez, ki je obtožen raznovrstnih zlorab m goljufij. Milovant/ ič je prišel pred tremi leti v Strumico za nadzornika, prej pa je bil učitelj v Kičevu. V Strumici si je takoj pri-» dobil vplivne zveze, ki jih je začel izkoriščati pri raznih svojih sleparijah, večinoma na škodo učiteljev. Poleg tega pa se je tudi, kjer je le mogel, zadolžil in ni svojih dolgov nikdar vračaL Izposojeval si je denar tudi od učiteljev, učiteljskih upnikov, ki so postali nestrpni, pa se je rešil na ta način, da je predlagal in tudi v več primerih izposloval njibove premestitve, češ. da ni-s>o dovolj sposobni rn za« nesljivi.
Največje Jorabe pa je zagrešil kot revizor učiteljskii: prejemkov. Po novem uradniškem zakonu gre prva plača v pokojninski fond, Milovanovič pa take plače name* sto, da bi posk-1 v Hipoteka-mo banko, jih je pridržal za sebe Nekaterim učiteljem začetnikom je tako pridržal več plač, če pa »-> prosili za pojavilo, .»kaj še niso dobili plač. jim je govoril o raznih težavah pri računovodstvu ter jih potolažil za pozneje. Učitelji so mu večjeli po več meee-cer t»r čakali na svoje p4ače. Skrbel pa je seveda za to, da so v-si prLSi pravočasno r plačilno listo, plače pa je dvigal sam z izgovorom, da jih bo izročil ob priliki svo> jih inšpekcij. Take in podobne sleparije so trajale do nedavna, ko je bil preaneičen. Njegov naslednik Duša Radovanovic, ki je siišal rame pritožbe, si je takoj mfcsHl, da gre za s4eparije, odlašal pa je s prijavo. ker ni imel pravih dokazov. Takoj, ko je bil Miiovanovič premeščen, so začeli prejemati poasnveeni učitelja anonimna pisma, ki so bfla naperjena proti rasnim to-
Najboljši zgodovinar hrastniskega rudnika
a Alojzij Mastaa& )e dehif y radnffru 62 let ki ima v spominu ves razvoj rudniškega podjetja
Hrastnik, 4. marca, TSfensj je praznoval upokojeni rudniški pazsik g. Alojzij Mastna k svojo 861e4n.-
00.	Jubilant je nejboljši kronist življenja okrog hrastniskega rudn&a. Hoj en je bil, IcaJkor pravi, tam na »turški meji«, in sricer v Maiem Trebim na nekdanji bosanski meji. kamor je pri bežal njegov oče k Kov® r*>rkh»*» pred biriči, ki so ga hoteli vtakniti v vojaško suknjo. I* domovine je za njtm pri bežala tjdi njfeova zaročenka in v Treb-^em sta se poročila. Mastnakov oče se Jb
1.	1860^ ko ni bil več v nevarnosti pred bi-rMri. podal r Hrastnik in nastopil dek) koi rudar. Njegoš sin. današnji jubilant, m So <tobfo spominja, kako je bilo pred trHtetrt •stoletja v >Zavodt»n*>Kein gTabc«i<, današnji b rastniSki dolini. Steklarne in kemične tovarne se ni bik>. obratorval pa je nKhf:k, ki pa je ustanovil	pi. Bruck in se
jo iitfenovai >oesamki rudofli«. Rudarji so bil oskrbovani po vojažko, iz Gradca ao dob vali komis in tudi tobak 90 >fasali«, kakor vojaki Delo je bilo zelo nevarno in težko, zaslužilo pa se je dovolj za življenje. L 1857, je bilo v »cesarskem rudnii™« 170
rudarjev, ki so i »kopali 385.000 starih stolov premoga. Leto pozneje je bilo zaposlenih že 400 radarjev, ki so producirali letno nad pol milijona frtotov premoga. Produkcija je rasla od leta do teta in na strani m se razširjali po vi.
Okrog L 1800. pa se je v rudniku, ki yo bil last Tržaške rudniške delniške družbe, pojavila feriza. Rudarji so prvič praznovali, našli pa so delo pri kopanju temeljev za zgradbo današnje kemične tovarne. Alojzij Mastnak je poete! ie s 14. letom rodar. Začel je delati v hrastnifikem rovu kakor njegov oče, pome je pa je delaj 11 let todi 1 raznih štajerskih .ydnikih. V rudniku na Ojstrem, ki je 1»1 last dunajskega podjetnika Sarga, poenej?taga iectelovste^ja znane zobne kreme Sajig-Kalodont, je delal 54 tet Pri TPD pe je bil ushrisbe« od njene ssta-novitve L 1874. Tekom dolgih tet se je u dejstvo v al v vseh panogah rudarskega (Wa in je naposled postal tudi radniSki paznik. Kot tak je bil upokojen L 1906. s ta takratne razmere lepo pokojnino 100 kron. Pokol pa mu ni prijal in se je prijavil apel na delo kot dnevničar. Umakniti se je moral 1. 1006., ko » nastopile prve redukcije. Vseea skupaj je tako »knapovak polnih iS2 tet. 60 tet j» bil tudi San rndniSte godbo v Hrastnika fa Tffcovtjah, pri kateri je začel sodelovati ie * 12L teti. Pri taftem dela ^ M vete sdnr Jr m&m*fm M J» M te
Znamenit jubilej slovenskih pevcev
Tridesetletnica postanka skupne pevske organizacije — Prihodnjo nedeljo nastopi v Ljubljani 15 zborov z nad 600 pevci
Ljubljana. 4. marca.
19. julija 1003. i* b la v Ljubljani v se-danje Hjbadovi revski dvorani po6lopja Glasbene Matice ustanovljena bivša Zveza slovenskih pevskih zborov, katere naslednica ie bila od leta 1924. Ljubljanska župa ,1PS ter od 25. maia 1930. dalje sedanja Hu-bailova župa Južnoslovenske-ga pevskega sa-vpza za ljubljansko območje. Letos tedaj mine 30 iet. odkar imajo naši pevci svojčf zvezo, zato bo zanimalo zlasti današnji pev-t-kiski rod. kako je ta zveza nastala in kdo so bili njeni ustanovitelji.
Potreba zdnižiti slovenska pevska društva v skupni organizaciji v vzajemno, narodnostno in kulturno sodelovanje je rodila misel, da riaj se ustanovi za Slovence neka centrala pevskega društvenega delovanja. Pri-latelii napredka slovenskega petja so sprožili to misel. Ko se je v Glasbeni Matici 1. 1891. pojavil mojster Matej Hubad, se je ?. njim porodila tudi misel skupne pevske organizacije. Na odborovib sejah Glasbene Matice se ie v letih 1893. do 1895. razpravljalo, da bi morala Glasbena Matica kot iz-dajateljica in založnik slovenskih skladb biti v bolj tesni zvezi t raznimi pevskimi društvi, da bi po tej zvezi bolje spoznavala potrebe in želje slovenskih pevskih dru-Stev, na katere bi se pri izdaji novih d. 1 posebno ozirala. V odboru GM sta prof. Štri-tof in Hubad sestavila tudi že obris pravil za tako zvezo (1894).
V javnosti pa se je sprožila misel ti a ustanov tev »Zveze« po odboru pevskega društva »Slavec«. Odbor »Slavca« je postavil ustanovitev »Zveze slovenskih pevskih zborov« na dnevni red slavnostnega zborovanja 7. julija 1894., ko je društvo praz.no-valo svojo 10-letnico (v stari redutni dvorani). Na tem zborovanju so govorili za ustanovitev »Zveze« takratni predsednik »Slavca*, še živeči g. Ivan Dražil, nadalje predsednik moškega zbora Glasbene Matice dr. Iludnik. prof. Štritof, Terstenjak in drugi. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor 5 članov, ki naj sestavi pravila Zveze. Izvoljeni so bili: dr. Hudnik kot predsednik, odborniki prof. Štritof, Ivan Dražil, Fran Gutnik in Matej Hubad.
Ta odbor je sestavil pravila, ki so bila z odlokom deželne vlade št. 1240 dne 17. marca 1898. tudi potrjena. Pripravljalni odbor jf> nalo sklical 19. julija ustanovni občni zbor. Ker se vabila posameznim pevskim društvom niso posebej razposlala in ker morda čas za to zvezo še ni ugoden, so prišla na zborovanje le 3 drjštva (Glasbena Matica, Slavec in Ljubljana). Upoštevati je tudi treba, da je društveno delovanje v Ljubljani v potresnem letu in nekaj let po potresu nekoliko trpelo, občinstvo je imelo dosti skrbi z zidanjem in popravljanjem briš ter odpravo potresnih škod, zato čas za ustanavljanje novi društev nikakor ni bil 11 goden. Tudi člani pripravljalnega odbora niso mogli nasvet i ti ustanovitvi tolike pozornosti. ker so bili zaposleni vsak s svojim delom, dr. Hudnik v svoji odvetniški pisarni, prof. Štritof je bil prestavljen iz Ljubljane za profesorja v Kranj. Habad^ pa je imel polno nosla s koncertnim in šolskim delom, posebno pa v odboru Glasbene Matice, v večnih skrbeh, kako se bo obdržalo na površju to prepotrebno kulturno društva. Potres ie namreč oškodoval Glasbeno Matico z.a več ko 60.000 kron in šele leta 1903. se ji je posrečilo zboljšati svoje stanja. Tudi novine so obsojale nedelovanje pripravljalnega odbora. Predsednik dr. Hudnik se je zaradi prezaposlenosti odpovedal svojemu mestu, ostali odbor pa se je sešel na sejo dne 3. novembra 1902. ter sklenil storiti potrebne korake, da se ustanovitev izvrši. Preskrbeli so si imenik pevskih društev na bivšem Kranjskem. Štajerskem, Primorskem, Koroškem in drugod, sestavili so okrožnico ter jo razposlali vsem 146 pevskim zborom s pozivom k pristopu.
Ustanovni občni zbor je bil sklican na dan 19. jjliia 1903. Otvoril ga je Matej Hubad in prečital društva, ki so se do tega dne priglasila in na svojih občnih zborih sklenila, da pristopijo k skupni pevski organizaciji. Naj jih navedemo po vrstnem redu. kakor so se prijavila: Pev&ko in glasbeno društvo v Gorici, »Slaveče v Ljubljani.
»Kolo? v Trstu, Bralno in pevsko društvo v Mariboru. Narodna čitalnica v Gorici, »Lira« v Kamniku, »Ljubljana«, »Zvon« Šmartno pri Litiji. Narodna čitalnica v Kranju, Slovansko pevsko društvo v Trstu, Glasbena Matica v Ljubljani, Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu. Bralno društvo na Bledu, »Edinost« v Žalcu pri Celju. Narodna čitalnica v Spodnji šiški in Celjsko pevsko društvo. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsedn;k prof. štritof, podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar, blagajnik Ivan Dražil, namestnik Ivan Gotthard, tajnik Ivan Koc-niur, namestnik Lavoslav Verzak, pevovodja Matej Hubad. namestnik Gorjup, odbornika dr. Karba ter prof. Dekleva, preglednika računov Konrad Rozman ter Ivan Završan.
Te spomine objavljamo o'o 30-letnici, ki io bodo proslavili naši pevci prihodnjo nedeljo 12. t. m. z velikim koncertom ob 15. v unionski dvorani, kjer nastopi 15 zborov z nad 600 pevci.
Požig v pustni noči
Škocijan, 3. marca.
Predpust je potekel v znamenju mirnih svatb in hvalabogu brez običajnih fantovskih pretepov. V Škocijanu pa je že od najstarejših časov neizogibna tradicija, da vesel jači jo na pustni torek po vasi maškare. Vsako leto je na sporedu nov program. Vedno kaj novega. Tudi leto9 so vaščani čakali, da se prikažejo našemljenci v naj* pestrejših oblekah. Okrog poldneva je pri-jahala v galopu v vas truma maskiranih komedijantov. Ne vemo, ali so maškare hotele vprizoriti dirko donskih kozakov ali pa preseljevanje madžarskih ciganov. Kakorkoli, vsa maškarada je bila zanimiva. Škocijanu je po dolgem času tihega spanja spremenil s%oje običajno lice in dobil vi» dez prometne dolge ulice, po kateri se je gnetlo staro in mlado. Zvečer pa je bilo veselo po gostilnah, ki so jih obiskovale številne maškare. Ob zvokih harmonike se jc sila vneto plesalo. Ko je vrvenje doseg-
Dogodki za mejo
Konec italijanske kmetijske družbe v Gorici
Italijanska kmetijska družba v Gorici, ki je obstojala 168 let. je prenehala delovati. Fašistične oblasti so si na vso moč prizadevale, da bi se ukinila ta družba, ki je v zadnjih letih le malo delovala, a je razpolagala z večjim kapitalom. Pod vodstvom predsednika Petra Pinausija se je vršil pretekli torek občni zbor družbe, ki pa se ga je udeležilo le malo članov. Na občnem zboru so sklenili likvidirati svoje premoženje, ki znaša nekaj nad pol milijona lir v nepremičninah in vojni odškodnini. Za likvidatorja sta bila imenovana predsednik Pinausi in dr. Di Blas.
Kmetijska družba je bila ustanovljena v času Marije Terezi;e. ko se je pričelo pospeševati kmetijstvo. Takrat so ustanovili
JMkiJk^^iMA
B v^^a^UJt1 HJJP
terpentinovo milo
je odličen domač izdelek
Trst in Benetke
Pomorski promet v Trstu vsako leto bolj nazaduje, tako da ga celo že režimski listi ne morejo več niti prikrivati nit opravičevati s kakršnimikoli frazami o svetovni gospodarski krizi. Te dni so bili objavljeni zanimivi podatki, v katerih sc primerja razvoj prometa v Trstu in Benetkah od 1913 1 dalje. Trst je imel 1. 1913. 1,135.711 ton tovornega prometa v pristaniščih. 1931. L 600.929 ton, 1932. 1 325.388 ton. V Benetkah je znašal promet 1913. 1. 3/5.060 ton blaga, v 1931 I. 473204 tone, 1932. 1. 457.482 ton blaga. Tudi potniški promet je v Trstu prav tako silno nazadoval, medtem ko je v Benetkah poraste!. L lu32. se je v Trstu vkrcalo na ladje v celoti 2o75 oseb, v Benetkah pa 14.950 Režim je v vseh zadnjih letih silno podpiral beneški promet. Fna izmed odredb, ki je najhuje prizadela Trst, je bila ta. da se morajo vse ladje, ki vozijo po zgornjem Jadranu ob pr hedu in odhodu ustaviti v Benetkah.
Listi so pričeli sedaj kar naravnost ugotavljati, da je Trst vse premnogo žrtvoval
lo točno okrog polnoči višek, je kakor strela z jasnega odjeknil alarm: »Gori!«
Razpoloženje je bilo seveda na mah uničeno. Vsak je hitel na cesto, da se pre» priča, če morda ne gori njegov dom. Severovzhodna stran Škocijana je bila močno ožarjena Gasilci so z zgledno naglico privlekli iz gasilnega doma brizgalno in hiteli k požaru. Gorel je hram posestnika Alojza Sčinkovca v Zloganj.ski gori pri Škocija« nu. Z brizgalno se ni dalo priti v znatno vi-sok hrib in tudi ne bi imelo smisla, ker tam blizu sploh ni vode za gašenje. Razen tega ni bilo nikake nevarnosti za druga poslopja, ker je hram s senikom stal na samoti. Nekaj težkih voz sena in slame je dajalo ognjenemu elementu gorivo, da je v nekaj trenutkih objel precej veliko poslopje. Rešiti se ni dalo ničesar. Posestnik je znatno oškodovan; bil je zavarovan, vendar pa ni plačal zadnjih obrokov. Ogenj ja podtaknila zlobna roka. Orožniki so uvedli obširno preiskavo.
Kmetijski vestnik
Nekaj o umetnih gnojilih
Gotovo je hudo v današnjih časih za denar, ali kljub temu ne smemo obupavati in omogoče omejevati tudi pridelke. Malodus-nost in omejitev pridelovanja bi tahko postali za marsikatero gospodarstvo usodepol-ni. Poprijeti se moramo vseh sredstev m pripomočkov, ki so potrebni za napredek Gospodarstva. Sredstva, ki naj pripomorejo k izboljšanju razmer, so predvsem umetna gnojila.	_
Kot najvažnejša umetna gnojila, ki jih ze dolgo let uporabljamo pri nas z najboljšim uspehom, so: od dušičnatih apneni dušik m čilski soliter. od fosfornih superfosfat in Thomasova žlindra, od kalijevih 40odst©tiia kalijeva sol, v zadnjem času pa tudi mešano gnojilo nitrofosfat (Ruše), ki vsebuje v gotovem razmerju vse potrebne hranilne snovi.
Med dušičnatimi gnojili je gotovo apneni dušik, ki vsebuje 16 do 18 •/• čistega dušika in 50 do 60*/» apna, za naše razmere najprimernejši, ker ga izdelujemo v naši državi in ga ni treba uvažati. Za naše zemlje, katerim primanjkuje Udi apna, je apneni dušik gotovo najumestnejši, posebno ako ga pravilno in pravočasno uporabljamo. Posebno prija okopavinam (pes', krompirju, koruzi, korenstvu)„ ako ga trosimo vsaj zgodaj pomladi in ga dobro zmešamo z zemljo. Sicer imamo dve vrsti dušika, to je oljnatega ki neoljnatega. Prvega uporabljamo za gnojenje na njivah in travnikih, pomešanega s kalijevo soljo in Thomasoro žlindro. Neoljnati se pa uporablja največ pri zatiranju plevela po travnikih in njivah in za naglavno gnojenje. Poizkusi so pokazali, da so pridelki posebno na naših lažjih zemljah izredno uspeli, če se je apneni dušik uporabljal pri gnozenju in izpopolnitvi do-
mačega gnoja. Nasprotno se pa ne obnese na travnikih in pašnikih, če so mokri in zapuščeni.
V naprednih deželah gnojijo okopavinam z apnenim dušikom tudi pred setvijo. Odmerjeno množino gnojila razdelijo na dva dela: prvega potrosijo pred setvijo, ositali del pa nekaj tednov po vrhu. Na en oral računajo 150 kg apnenega dušika (ali na en hektar 280 do 300 kg). Nikdar pa ne smemo uporabljati samega, ampak vedno v obliki polnega gnojenja, to je s 150 do 170 kg 40*/* kalijeve soli in z 200 do 250 kg Thomasove žlindre tudi na oral vzeto. Pri krompirju se obnese posebno superfosfat in 40'/» kalijeva sol, ki j\i trosimo vsaj 14 dni pred saditvijo (še bolje 5 do 8 tednov prej; po možnosti pa že v jeseni) in tik pred saditvijo nekaj dni poprej posebej pa apneni dušik.
Večkrat smo £e opozarjali kmetovalce na ugoden učinek neoljnatega apnenega dušika pri zatiranja nadležnega plevela na njivah. Ako pravočasno uporabljamo neoljnati apneni dušik, zatremo s tem tudi 90 %> raznega plevela. V krajih, kjer je bolj raven svet, uporabljajo apneni dušik tudi že v jeseni, posebno za gnojenje travnikov na težkih zemljah. V strmih legah pa gotovo ni to na mestu, ker ga odneso nalivi in sneg. Tudi pri oziminah, zlasti pri pšenici, ki je slabo prezimila, je apneni dušik zelo na mestu, posebno ako ni bila pregosto seia-na. Z velikim uspehom se trosi apneni dušik v takem primeru sedaj meseca marca, čim skopni sneg, in sicer je vzeti približno 100 kg apnenega dušika na en oral. Vse kulturne rastline razen detelj in stročnic so za apneni dušik hvaležne, ako ca pravočasno uporabljamo in v zadostni množini, kakor ie povedano, v obliki polnega gnojenja, to je v zvezi s guperiosfatom in 40od9totno kalijevo soljo.	Fr. K.
za vso Goriško le eno kmetijsko družbo, ki je delovala na ta način, da je oskrbovala preko občin in okrajev kmečko prebivalstvo na Goriškem z vladno podporo in sploh pospeševala kmetijstvo. Vse do tedaj, ko je bil predsednik kmetijske družbe še grof Coronini, je vršila svojo nalogo povsem nepristransko in je v enaki meri skrbela tako za Slovence kakor za I-urlane. Izdajala je tudi dva lista »Atfi e memorie« ter slovenski »Gospodarski list«. Do smrti grofa Coroninija so njeni člani prejemali list brezplačno. Izhajal je dvakrat na mesec in je bil za tedanje razmere dobro urejevan. Po smrti grofa Coroninija pa je postal predsednik družbe znani Ita-lijanaš glavar Pajer Razmere v družbi so so se zelo spremenile Slovenski člani so bili vedno bolj zapostavljeni in tako je leta 1906 prišlo do razkola. Goriški Slovenci so si tedaj ustanovili lastno kmetijsko družbo in zahtevali od vlade, naj izdaja podpore za slovenske kmete le preko nje. Do najnovejšega časa je izdajala slovenska kmetijska družba tudi svoj list. Kakor znano jo je fašistični režim pred leti ukinil. Njeni usodi je sedaj sledila še italijanska družba, pa čeprav so se v njei zbirali nekdanji italijanski iredentisti. Premoženje italijanske kmetijske družbe je prešlo pod upravo goriške pokrajine. Na občnem zboru so našli za ukinitev družbe lep izgovor, češ da je vse delovanje družbe zaobseženo v delokrogu obstoječih fašističnih institucij in da se z njenim delovanjem le cepijo sile.
Tržaške nadaljevalne šole ogrožene
Pred kratkim je objavil rimski vladni list dekret, po katerem preidejo vse strokovne nadaljevalne šole, ki so sedaj odvisne od avtonomnih občin pod upravo države. Prebivalstvo v marsikateri občini bo s tem deloma razbremenjeno, pa tudi v znatni meri kulturno oškodovano Poleg drugih bo izgubila nekaj nadaljevalnih tečajev tudi tržaška občina. Tržaški listi so sicer zaradi tega protestirali, toda kakor vse kaže, bodo ostali vsi protesti brez slehernega uspeha. V Trstu bodo ukinili strokovne nadaljevalne tečaje v Rojanu, pri Sv. Ivanu in v Skednju. Odslej bodo obstojale na ozemlju tržaške občine dve trgovski. dve industrijski nadaljevalni šoli, v katerih bo trajal pouk po tri leta, dve kmetijski nadaljevalni šoli in pet drugih tečajev. Listi se zavzemajo zlasti za šole v Rojanu, pri Sv Ivanu in Skednju, češ da bi vršile tam ne le prosvetne, marveč predvsem politično nalogo med tamkajšnjimi tujerodci. Z zadoščenjem ugotavljajo, da določa dekret ustanovitev nadaljevalnih tečajev pri Sv. Križu, na Proscku, Opčinah in na Katinari. kjer je prav tako še mnogo slovenskega prebivalstva, med katerim bo nadaljevalna šola nedvomno mnogo doprinesla za razširjenje italijanstva.
Naše ženstvo kupuj samo
domače milo! Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga... za svojega moža,,. za svojo družino ... Čisto naše — zares domače!
interesom »domovine«, da je šla italijanska politika izenačenja interesov in »blagostanja« tako daleč, da je Tret oropala vsega njegovega tovornega in osebnega prometa ter mu od%*zela sleherno možnost za njegov nadaljnji obstoj in razvoj.
Cesta Trst-Reka
Že pred dvemi leti so se pričela cestna dela na državni cesti Trst-Reka, ki je, ka-kor znano, izredno velikega vojaškega pomena. Cesta bo v kratkem popolnoma prenovljena, regulirana in tlakovana. Cesta, vodi iz Trsta preko Bazovice, Herpcli, Materije, Podgrada, Pasjaka. Sapjan, Jurda-nov in Matulj na Reko ter meri v dolžini 78 km. Vsa križišča ccste z železniško progo, ki jih je šest. so premostili, križišča v Kozini, Sapjanah, Permanih, Velikih La-zah, Jušičih in Matuljah. V odseku Rupa-Permani so zgradili velik viadukt Cesta je speljana tako, da se stekajo vanjo veCje pokrajinske ceste, kakor ona iz Buzeta, Obrovega. iz Bistrice pri Podgradu. istrska cesta iz Velikih Mun pri Staradu. druga bistriška cesta pri Rupi, dalje ceste pr Klani, Permanih, cesta vzdolž jugoslovanske meje, snežniška cesta pri Matuljah in tri ceste iz Liburnije. Za regulacijo ceste so izdali nad 18 milijonov lir.
Tržaška „Dante Aligftieri" in njene nove naloge
Družba »Dante Alighieri« ima v Trs-tu že od konca svetovne vojne dalje svoj krajevni odbor. Vse do lani je ta odbor zelo malo deloval, v zadnjem času pa, ko je pričel dr. Nodale organizirati dijake, se jc število njegovega članstva potrojilo. V nedeljo je imel svoj občni zbor. Predsednik Mujatti je v svojem govoru poudaril, da se naloge družbe ne smejo omejiti le na razširjanje italijanske kulture v inozemstvu, marveč, da je treba posvetiti mnogo pažnje tudi obmejnim pokrajinam. Posebno v Julijski Krajini, je naglasil, se je treba boriti proti tujerodnemu nasprotn ku in njegovi »balkanski duševnosti«. Na Krasu in zlasti v krajih, kjer vlada popolno siromaštvo. bo treba pričeti s knjižno akcijo ter razdeliti med ljudstvo čim več knjig, posebno takih, ki se nanašajo ua najnovejšo italijansko zgodovino. Predsednik je poročal, da se je v ta namen že sestal s pristojnimi faktorji in tudi s prefektom Tie-n-gom, da bi jih pridobil za načrte, ki j'h namerava družba izvesti po naši deželi.
Janko Kač:
GRUNT
»Le j
ga! Po smehu sem te spoznal. Pozdravljen Tonče!« je prožil gospodar roko svojemu bivšemu šolarju. »Vsi smo pričakovali, kdaj prideš, ko je osirotel Kolenčev grunt. Še zjutraj sva govorila z Nežiko, ko je šla obiskat svojega bivšega hlapca Terentija, ki je pokopal šimna in gospodarja ter se gnal za tujo zemljo, dokler ga ni izpila. To bo vesela uboga Nežika, ko te bo spet imela!«
»Zase ohranite tolažbo, gospod!« je skoraj osorno zamahnil Tonče. »Kar je, je! Ne bom je jemal, nesramnice, zavoljo grunta!«
»Nesramnice?« se jc začudil gospodar. »Kaj se ti blede? Njo, ki si ji ti edina vez, ki jo še drži nad brezdnom obupa, boš zavrgel?«
»Meni je prisegla zvestobo, a je vzela brata«, se je razvnemal Tonče. »Grunta se je polaknila, ko je vendar vedela, da sem še živ.«
Vse do mraka mu je pripovedoval gospodar, kako se je pletla ta strašna leta useda src. zemlje in življenja na Kolenčevini. Kakor marčni sneg pod krepkimi sunki gorkega juga je kopnela žalost v Ton cevem srcu. Že se je razvezal njegov zagoreli obraz v prijazen nasmešek, ko mu je pravil besednik o zdr>"ju ljudi in živine ter ugibal, kdaj bo počilo.
»Pri vas v Rusiji je že izpregovorla pamet. Tudi pri nas se že kaieio znaki razpada. Saj ni hiše v dolini brez mrliča ali vsaj pohabljenca. Tudi meni so ubili Milčka, tvojega vrstnika.«
Zamišljeno sta zrla predse soseda, kakor da molita očenaš Z3 pokoj vseh nepreštetih milijonov.
»Kar čez noč se bodo obrnile armade, spoznavše, da je za njimi ▼ naslanjačih hujši sovražnik kakor pred njimi v jarkih. Vsaj v Rusiji je bilo tako. Zvečer so še molili vojaki: ,Bože hrani naševo carja Nikolaja Aleksandroviča, božija pomazanika..drugo jutro » « nosili rdeča bandera in vzklikali: ,Čto nam car? Poma-aanik boži? Čort jevo pomazal!' Pride, pride drugi čas, kakor se mora 4« tako huda zima umakniti zelenemu Juriju...« Bolj zase ko *a gospodarja je govoril Tonče kakor v sanjah in mu je oblivala obraz krm v a zarja pravkar zašlega sonca...
»Toore! Poglej, poglej, kdo prihaja od cesarske ute sem!« je ''zkijkail gospodar in si popravil zlati nanosnik. Brž je pogledal Tanre ter videl, da prihaja s trudnimi stopinjami črno oblečena imele*. Bolj iz slutnje kakor iz spoznanja je nedoločno dahnil: »Ifažikm?«
>t kako pa, seveda je!« je potrdil njegovo slutnjo gospodar. £t je hotel Tonče brž nasproti svoji hudo preizkušeni nevesti, kar jfn je potisnil gospodar za mizo in mu nasvetoval: »Tukaj počakaj! ?w»enetiva jo!« In že je bil z mladeniško čilim korakom na cesti Mj-.ib sedmim križem.
»Bog daj, Nežika!« je pozdravil Zadnikov gospod mlado vdovo. »Kako je s Terentijem?« Ovlažile so se Nežikine mehke oči, ko je vzdihnila: »Že drugi dan je v zemlji.«
»Ovbe, ovbe, česa ne poveš!« je sočustvoval gospodar z nesrečno ujetnikovo usodo. »Kakšen delavec je bil!«
Že je hotela Nežika naprej, kar jo je prijel gospodar za rokav: »Revica uboga, vse gre čez tebe. Jaz imam pa zate tolažbo za vse žalostne dni zadnjih let.«
»Kaj imate? Kaj veste?« ga je prijela Nežika burno za roko.
»Z menoj pojdi!« se je namuznil gospodar in jo potegnil za seboj.
Mrak je že silil iz kotov gostilniške sobe, ko sta vstopila. Temna postava se je naglo dvignila izza mize — tedajci pa je obrnil Zadnikov gospod stikalo pri vratih. Slepeča svetloba je napolnila sobo, da se oči kar niso mogle znajti in so tudi noge za hip zastale. Nato pa sta kriknila oba hkratu: »Tonče — Nežika!« ter se objela.
»Moj ljubi Tonče, ti ne veš, kaj vse me je doletelo.«
»Vse vem, moja uboga Nežika«, jo je božal po mokrih licih Tonče. Na ves svet sta pozabila in nista niti opazila, da se je umaknil gospod, ko je prižgal luč. Tiho je zaprl vrata za seboj in stal dolgo, dolgo na straži, da ju kdo ne zmoti pri prvem snidenju, ter mislil na svojo mladost...
Kakor ogenj je šla novica o Tončevi vrnitvi po vsej vasi. Vseh oči in misli so bile uprte v svetlo luč, ki je gorela vso noč daleč vidna v Napoleonovi hiši tja do belega dne. Mnogo jc biio treba povedati, noči pa so o kresu tako kratke...
Ni bilo treba v tistih strahotnih letih, ko je imela smrt tako hudo tekmo z življenjem, treh oklicev. En sam je zadostoval, pa še tistega se je držala poroka kakor mrliča jama. Saj še ženinu ni bilo treba pred oltar, in je obljubljal zvestobo le njegov zastopnik, ženin pa je ležal tisto uro kdo ve kje sredi bojnega plesa in klel ves svet. Tako so tudi pri Kolencu kar v treh dneh opravili vse od oklica do poroke. Prav je bilo tako zaradi jezikov in zaradi grunta, ki je že težko čakal novega gospodarja.
Dvoje kočij je drdralo zgodaj zjutraj proti Petrovčam. Vse brige in težave sta pozabila zaročenca, ko sta željno vlekla vase opojni duh sena, ki se je sušilo v kopicah po travnikih, in se pomenkovala ter si snovala bodočnost. Po poroki so malo založili, doma so opravili poročno kosilo, popoldne pa je že pripeljal mladi gospodar obilen parizar sena z Grajskih travnikov. Takšen je bil pač čas, da je zahteval le žrtve...
Naglo sta minila v najhujšem delu dva meseca. Mnogo besed in nad o miru sta prinesla. Toda ostalo je le pri nadah, miru pa ni hotelo biti. S Hrvatskega se je čulo, da uhajajo vojaki v trumah
od polkov. Kdor je prišel na dopust s fronte, se ni več vračal nazaj. Gozdovi so dajali ubežnikom zavetje, kmetje pa živež. Udrli so sedaj tu sedaj tam v skladišča orožja in jih oplenili. Tudi naši gozdovi so tisto jesen oživeli, ko so dobile v svoj zeleni kader vsak dan novih prirastnikov. Orožniki se niso upali v hosto, pač pa so preganjali in oprezali okoli domov obveznikov, ki jim je bil že potekel dopust. Tudi Dolenčev Anza se je prikrival doma. Nenadno pa je stal v hiši neko jutro orožnik. Komaj toliko je utegnil Anza, da je skočil skozi odprto okno in izginil v bližnji koruzi. Orožnik je sicer streljal za njim, zadel ga pa ni. Samo oplašil ga je, da se je vrnil na fronto, kjer je padel v zadnjih bojih ob Piavi.
Vse to je šlo po glavi Nežiki, ko se je poslavljal gospodar Tonče. da odide b kadru. Mož jo je tolažil, da ne puste ujetnikov kmalu na fronto. In res je dočakal Tonče v Petrovčah izpolnila svojega preroštva: Kar čez noč je bilo konec grozne morije in so odpadli tisočletni okovi. Mir — Jugoslavija, ti dve besedi sta vriskali kar sami v tistih poznoolctobrskih dneh. Vojaki so se vrnili in spet pričeli tam, kjer so nehali 1914. leta. Štiri leta brezplodnega življenja sto milijonov zdravih ljudi, dvajset milijonov mrtvih ln gore dolgov, ki jih bodo plačevali še nerojeni rodovi. Propad gospodarstev, propad družbe: To je bila vojna!
Komaj so utihnili topovi, že se je oglasila neke nedelje gosposka ženska pri Kolencu ter vprašala, ali je Tonče Kozinc še živ.
»Jaz sem tisti!« je odgovoril ogovorjenec, motreč lepo tujo gospo.
»Moj ljubi sinko!« mu je padla v naročje.
»Mati!« je vzkliknil sin in privil prvič po tolikih letih svojo mater na prsi...
»Ni prišla prazna!« so vedele povedati vaške rekoamice. In res je prinesla lepo vsoto egiptovskih funtov, ki si jih je prislužila s pridnim delom v dvajsetih letih.
»Za taščo me sprejmita z mojo doto, ljuba otroka«, se je šalila. »Če mi ni bilo usojeno gospodinjiti kot ženi na Kolenčevini, naj
vama gospodinjim kot mati!«
» • *
Pomlad 1932. Mirno sopejo razorane njive ob Savinji in si odpevajo zlate vuge po gmajnah. Zagorele roke oratarjev vižajo v dolgi zimi zastale konje« z ukazujočo besedo: »T-i-i-i — bista...« Troje otrok se podi okrog novega čebelnjaka pod cvetočo črnico v Kolenčevem vrtu. Nov rod rase, da bo ob času zamenjal očete na večni straži grunta.
Vse se je uneslo in umirilo. Propadlo je le ime rodu, ponos grunta skozi šest stoletij. Grunt pa je ostal, ker je zemlja več kakor ljudje, postave in bogovi.
K
O
N
E
Okrog Kurena In Zaplane
Mali vrhniški vlak sopiha, dirja in ropo-če skozi gosto jutranjo meglo, ki leži nad Mahom.*) Iz mlečno bele gmote pribeži drevo in utone v njej; v rednih presledkih sekajo dolge črne črte — barjanski jarki — enolično belino širne odeje, ki leži nad počivajočo zemljo.
Na Vrhniki nam puhne v obraz sveži hlad zimskega jutra. Cel roj smučarjev in smučark izstopi iz vlaka. Jedek mraz grize v ušesa in prste. Z mrzlično naglico natikamo smuči in natezamo stremena. S krepkim zagonom odrinemo na pot. Na desni pogleduje Frtica iz megle; sonce, motna, okrogla ploskev brez sijaja in toplote, se nejasno riše v višavah. Srebrni kristali ivja vise z dreves, ki so vsa črudo-
drgne, lika; imena preču t ih maž frče po zraku: Bradley, Sohm, lento, Klister... Primitivni drsači režejo sveče in jih z vročim likalnikom vžigajo v plohe. Okrog cerkvenega zidu posedajo na stoleh in klopeh »oboževalci sonca« in skušajo na brzo roko pridobiti ona zagorela lica, ki so veselje in ponos smučarske cehe.
V kratkem smo izpraznili kašče in izčrpali zaloge pijač, ki jih je premogla za-planska gostilna. Odrinemo dalje. Na obronku gozda drsimo po zmehčani smučini proti kapeli na vrhu Rupc, kjer se cesta prevali na logaško stran.
Pogled nazaj proti Zaplani se izplača. Griček se vrsti poleg grička, sama razkošna smučišča, v kotu pod gozdom se sveti va-
Pogled z vrha Rupe proti Strmci
■vita in pravljična v svojem razkošnem oblačilu.
Pot se vije med poljem. Na Stari Vrhniki zakrmimo mimo cerkve, smuknemo po klancu navzdol in snamemo smuči. Zavijemo po gozdni poti navzgor proti Kurenu. Sonce j med tem popilo megle in z modrega neba toplo greje v pleča. Kolovoz je j-trm. Ob visokih smrekah, ki nosijo težka be4a bremena, teptamo navzgor. Kadar stopamo pod drevjem, zahrešči pod nogami zmrzli sneg, ki ga je prejšnji dan otajala sončna toplota. Srečujemo domačine, same plečate in visoke postave, ki hite na Vrhniko k maši. Pol ure se takole znojimo navkreber. Naenkrat pa stopimo iz gozda, krenemo mimo Slabetove kmetije, kjer se pravi po domače pri Figarju. in hitimo čez raehko obokani hrib k cerkvi sv. Miklavža vrh Kurena, ki s svojim kmetsko renesančnim stolpom in zanimivimi stropnimi slikami v notranjosti zasluži pozornost obiskovalcev.
Za cerkvijo se svet povzpne v majhen !;»iček, kjer je ravno dovolj prostora za leseno mizo in dve klopi, ugodno pokojišče Ka popotnika, ki si hoče odtod ogledati
okolico.
Mala hiša pod hribom nosi v velikih črkah Cankarjev silni slavospev: »Vrhnika, prečudni kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te ;ie videl z bdečimi očmi, kdo te je spoznal?
sica, bela, nova šola pod vasjo je ponos in dika Zaplancev.
Na nasprotni strani se vije vglobini pod nami stara Idrijska cesta proti Vrhniki. Onstran ceste široka, gola kopa Strmce, ki spušča položne grebene in pobočja proti dolini. Tu na teh poljih se navriska in na-joče smučarsko srce.
črne pike brzijo po strmini navzdol in grebejo dolge črte v deviško belino snega, ki se srebrno blesti v sončnem svitu. Veter jim odnaša pršič izpod nog, beli oblaki se dvigajo za njimi in se izgubljajo v modrini neba nad Strmco.
Zaženemo se po cesti navzdol; smuči ro-počejo po zmrzlem kolovozu. Niže doli pa zapustimo pot in se zadrsamo v naglem smuku kar vprek čez pobočje. Veter žvižga okrog ušes, hiše in drevesa nam drve nasproti.
Prekratka je bila opojna slast naglice! Po gladkih smučinah drsimo na stari Idrijski cesti navzdol. Desno in levo žive meje, onkraj njih kraške doline in vrtače, ki nosijo na dnu redke lože in skromne njivice. Zgoraj na desni nas v širokih viju-gah spremljajo Logaške ride.
Pozni popoldan leži nad spečo pokrajino. Kapelo na vrhu Rupc še ožarja zahajajoče sonce, nas pa so že zajele večerne sence.
živa meja z mladega smrečja nam ljubosumno skriva dolino. Naenkrat pa se na široko razgrne pred nami »Vrhnika, pre-
Zaptana
šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v cbraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi!«
Kje je. bela golobica? Megle so jo prekrile, vsa je utonila v njih vlažnem objemu. Tudi sv. Trojica se je pogreznila v belo morje, le sv. Pavla zvon vabi zamolklo iz nižave.
Podlipska cesta in dolina nista vidni. Onstran globeli leži v tihem zalivu velika bela kmetija: domačija Aleša iz Razora. V višavah nad Horjulom sedi cerkev na Korenu in poleg nje jasno vidna lipa; od tam proti zapadu valuje svet preko mirnih hol-raov do Samatorce in vitkega stožca Kož-leka, ki se je najvišje dvignil v tej skupini. Dalje na levi kipi Vrh pri Sv. Treh Kraljih v modro nebo. širna smuška polja blešče pod njim. Daleč v ozadju stojita beli postavi Kočne in Grintovca. Desno ni Treh Kraljev vabita Gradišče in obširni Goli vrh, ki spušča položne grebene tja do Gorenje vasi v Poljanski dolini, nad katero se je v beli kučmi široko razkoračil ple-čati Blegaš.
Pa kaj bi le gledal! Golorok prekoračim kolovoz in zdrsim v gladkem smuku po hribu navzdol. Kmalu nato pa prečkamo senčna pobočja, kjer se v tankih iglicah in Zopet zakrmimo v gozd. Smreke mečejo l lestečih luskinah sveti mehki, sipki pršič. dolge sence čez osojne jase. V ložah na desni, globoko pod snegom, nastavlja igal-ka svoje popke, ki bodo čez par tednov bo-1 "»tno azcveteni, polnili ozračje s svojim
gin; vonjem. Samotno znamenje stoji oh potu, revno in nebogljeno; vlaga in mraz sta mu razjedla streho nad razpelom; na njenem mestu je zgradil sneg, usmiljeni p rhitekt, bel obok. ki spušča tanke ledene sveče navzdol proti nizkemu smrečju.
Zopet teptamo strmo v breg; unuči polzijo nazaj, z vso silo se upiramo ob palice in široko razkoračeni zmagujemo klanec. Kmalu smo na planem. Na prostranem travniku stoji gruča smučariev in maže v potu obraza smuči. Malo dalje je kmetija in par kozolcev — Jamnik.
Vedno višje spemo med smrekami, ki nosijo težke snežne in ledne plašče. Gori ra planjavi je kolovoz zoran. Pokrajina spominja na pohorsko Rogljo ali Planinko: malone ravna planina, redko posejane smreke, daljni pogledi. Sonce greje, pripeka. Pot se nagne, na ovinku drsimo proti žični ograji, ki omejuje pot. Naglo prestopamo v loku, da se ne zaprašimo v nevarno mejo. In že se beli cerkev na griču in poleg nje par lepih hiš: Zaplana.
V gostilni šumi in vrvi smučarski direndaj. Iz majhne krčme je nastal naenkrat ve'eobrat. Zunaj pred krčmo v snegu cel j?ozd smuči in palic. Vse praska, maže.
*) Vrhničani imenujejo zapadni del Barja — Mah.
čudni kraj«. Sv. Trojica pozdravlja na griču, v njenem vznožju se vrstijo bele hiše proti hribu, kjer kipi v višave resni dom Sv. Pavla. Tam zadaj, onstran mlade Ljubljanice pa stoji Raskovec, ves zamišljen v svoje stoletne gozdove.	Dr. A. B.
Tobačni pridelek Južne Srbije
Po odkupu lanskega piidelka, ki je tvoril 45 odstotkov vseh tobačnih pridelkov v državi.
Skopi je. 1. marca.
Te dni je končalo delo 18 komisij za odkup lanskega tobačnega pridelka, ki so in= tenzivno delale v posameznih središčih tobačnih nasadov ter so tobačne pridelke že naložile v skladiščih. Producenti tobaka so že izplačani in so jim izplačila dobro do-šla za nabavo sred,Lev v drugih panogah gospodarstva. Letošnje vnovčevanje tobaka je bilo živahnejše kakor prejšnja leta. nastali so tudi mnogi spori in so bile potrebne razne inter-enci ;e in preiskave, kaj* ti monopolska uprava je cene znižala zaradi slabše kvalitete Zaradi vremenskih težav se po mneniu strokovnjakov sadeži v nekaterih legah niso mogli dovolj razviti. Producenti tobaka pa so zatrjevali, da so nasadi, ki so bili pod vplivom slabih vremenskih razmer, itak propadli, dočim je vse. kar je ostalo, po kvaliteti na isti stopnji, kakor prejšnja leta.
V 16 južnosrbskih tobačnih rajonih je bilo odkupljeno vsega skupaj 9,629.699 kg tobaka Prej šnje leto je znašal odkup nad 11 200.000 kg. Največ tobaka je dal skop* ski okraj in sicer 2,855.626 kg. Za ves tobak v 16 rajonih je izplačala monopolska uprava blizu 100 milijonov dinarjev.
Še bolj kakor pri prejšnjih, se je pri letošnjem odkupu tobaka posvečala velika pozornost kakovosti pridelka in so se pazljivo primerjale in beležile vremenske in druge okoliščine, v katerih je bil tobak pri* delan v posameznih krajih. Strokovnjaki hočejo iz vsake letine dobiti smernice glede prihodnje tobačne produkcije, pri kateri je veliko večje važnosti kakovost kakor pa količina Sadiki tobaka v Južn.i S-= biji pa so se doslej trudili, da bi dosegli čim večjo množino in to prizadevanje je škodovalo na eni strani kakovosti tobačnega pridelka, na drugi strani im v še večji rneri pa seveda drugim gospodarskim panogam. Po najnovejši objavi upnave državnih monopolov v Južni Srbiji, odnosno v vardarski banovini, je odobreno, da se lah« ko letos nasadi 592.452.000 tobačnih sadežev Lani jih je bilo preko ene milijarde. Ce ostane pri sedanji odredbi, bo znašala tobana letina samo polovico zadnje in bi se tako v vseh tobačnih rajonih pokupilo samo okrog 5 in rvol milijona kg.
Omejitve sajenja so odrejene tudi za
SARGOV
druge pokrajine iz raznih vzrokov. Monopolska uprava ima v zalogah precejšnje ostanke prejšnjih tobačnih letin, ki jih je treba, da ne bi bilo velike škode, čimprej predelati in vnovčiti. Nadalje je treba računati s stalnim zmanjševanjem tobačne« ga izvoza, tako zlasti v Ceškcv-lovaško, Poljsko in Italijo. Zaradi zmanjšanega izvoza so tudi druge države omejile svojo tobačno produkcijo in moramo temu pri-
meru slediti — hočeš nočeš — tudi mi. Kakor že rečeno, pa je omejevanje produkcije potrebno zaradi kakovosti in zara* di uvedbe boljšega sis:ema pri gojenju fi-nej"-.ih tobačnih vrst. Vpisovanje produ-ccntov tobaka pa je živahnejše od prejšnjih let in se jih je v samem skopskem okraju prijavilo toliko, da je odobrena ko« 1 i čin a sadežev prekoračena za kakih 25 odstotkov.
Propast največjega lesnega podjetja
Gospodarstvo Frica Regenstreiia in Riharda Ortlieba, ki sta obtožena malverzacij za preko 100 milijonov
čil pri novem podjetju »Krivaii«.
Državnemu tož:teijstvu v Sarajevu so sedaj predloženi dokazi, da je Regenstreif kot merodani vodja novega velikega podjetja »Krivaje« skrbel v glavnem za to, da debi predstavništvo pre;šnje družbe čim-prej izplačanih teh 90 milijonov To se mu je tudi posrečilo in proti vsem sklepom delničarjev je vodil podjetje samo v korist predstavnikov prejšnje podjetniške družbe. Ko ie bilo za novo podjetje najeto v-eliko posojilo iz Anglije .je on večino tega po-oj'la spravil v roke svojega tihega sotrudnika R harda Ortlieba in kakor se navaja, se je posluževal pri tem raznovrst-
Sarajevo, 3. marca.
Polom akcijskega društva »Krivaje«, lesne industrije v Zavidovičih, je že več let oredmet splošne pozornosti, zlasti še. ker ie propast te največje lesne industrije ne samo pri nas, temveč tudi v precejšnjem delu Evrope, prava uganka in pa_adoks Polom, ki je vrgel na cesto množice delavcev in ugonobil tudi precejšnje število gozdnih posestnikov in prekupčevalcev, ie nastal kar čez noč še pred začetkom velike gospodarske depresije. V sarajevskem dnevn ku »Jugoslovenska Pošta« je pravkar izšel preko 2 strani dolg članek pod našlo« vorn »Stomilijonska afera Frica Regen-
Tako vreme / škoduje Vaši kozi!
Vendai se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo' Nadr£mte si temeljilo vsak večei pa tudi podnevu. preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea*kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino in svežost. ki jo vsi tako ljubimo pri mladini.
Sami dobro veste: nobene druge kreme ni. ki bi vsebovala eucerit in zato se Nivea-krema ne da nadomestili.
N IVE A-KREM: V dozah od Din. 6.—, 12.-. 25,-V tubah od Din. 12. - in Din. 17.-
streifa«, ki razlaga zanimive podrobnosti poslovanja velikega podjetja in njegovo propasti.
Podjetje je bilo prej last delničarjev Ei&ler in Ortlicb, kot naslednica te družbe pa je nastopila delniška družba »Kriva-ja«, ki je kar naenkrat ustavila svoje ogromne žage, takoj potem pa prenehala tudi z delom po gozdovih, dasi tedaj še ni bilo govora o krizi in so bili vsi prepričani o najboljšem napredku velikanskega podjetja.
Podjetniška družba Eisier in Ortlieb je bila nacionalizirana, ljudje iz te skupine pa so ostali merodajni v »Krivaji«. Njuna predstavnika sta bila Eritz Regenstreif in Rihard von Ortlieb. Leta 1925 je bila sk!e» njena pogodba, ki naj bi razčistila odnošaje med prejšnjimi lastniki in novim podjetjem, ki se je obvezalo, da bo iz svojih zaslužkov izplačalo .skupini Eisler-Orrlieb za prevzeti material 90 milijonov dinarjev. Rok; tega izplačila niso bili določeni pogodba pa je bila stilizirana tako da se bo dolg skupini Eisler*Ortlieb začel izplačevati šele tedaj, ko bo »Krivaja« razpolagala z večjimi vsotami čistega dobička Po svoj* stvarni likvidaciji je podietje Eisler-Ortlieb še obstojalo in je njegove interese zastopal Regenstreif, ki je vedcil in obla-
nih nedopuščenih malverzacij. Tako na primer je prejšnja lastnica podjetja vodila v svojih knjigah nekega dubioznega dolžnika za 360.000 Din. Regenstreif pa je to dubioz-no terjatev enostavno prenesel na »Kriva* jo« na ta način, da jo je za 360.(100 Din zadolžil prejšnji podjetniški družbi. Ta dolg jc tudi izplačal takoj, ko je prispelo angleško posojilo. Denar, ki je bil namenjen obratovanju novo podjetniške družbe pa je vporabil za izplačilo dolga prejšnjim podjetnikom. Da bi zbral še večje denarne vsote, je prodajal les pod vsako ceno, skrbel pa je pri tem tudi za sebe in se tako na primer navaja, da si je od konca leta 19.50. do 30. junija 1931. dal izplačati pod imenom potnih stroškov in raznih osebnih izdatkov okrog 3.700.000 Din. Njegov kompanjon pa je v tem času pod istim imenom dobil okrog dva in pol milijona dinarjev
Ko je prišlo do poloma, sta se Regen» streif in Ortlieb s težkimi milijoni umaknila na Dunaj, sto in sto revnih delavcev pa še danes zaman čaka na izplačilo svojih bednih mezd. ki znašajo preko poldrugega milijona Ostale so seveda na dolgu tudi vse social. dajatve od strani podjetja. Ravnateljstvo podjetja »šipad«. ki je prevzelo »Krivajo«. zahteva, naj se proti Regen-streifu in Ortliebu razpiše tiralica.
Zanimivosti iz prekmurske kronike
Murska Sobota, 4. marca.
Pust 6e je letos v miru poslovil. Prireditev je bilo prav malo. Se neizogibne ma-škare, ki jih je bilo vsako leto polno na soboških cestah, so na pustni torek manjkale, tudi številne ciganske godbe, ki so še vsako leto hodile od hiše do hiše in si prislužile nekaj dinarjev, so izostale. Le Sokol je ime) še dokaj srečno roko s svojo zadnjo prireditvijo. Dvorana, ki jc bila izredno okusno okrašena, je bila polna publike. ki ie pozno v noč vztrajala ob neumornem igranju priljubljenega jazza
Bolj redke so bile letos tudi vrste vozov z nevestami in družicami v kričeče zelenin ali rožastih oblekah. Trepetajoče od mraza in le napol ogrnjene sedijo zasinelib lic ob samozavestnih ženinih in pričah z belimi kravatami, ki so si pred mestom prižgali cigare zaradi zvedave množice, ki jo je vedno dosti na cesti... Le eden »pozav-čin«. okrašen od pete do glave z pisanimi trakovi, je razganjal z leseno sekiro, z je-žovo kožo in zvoncem soboško otročad, ko je hodil vabit sorodnike in znance na »go-stiivanje«. Mogoče je bilo v okoliških vaseh kaj boljše. Sobota sama je imela malo ženitovanj.
Občni zbor krajevne organizacije JRKD za Mursko Soboto se je vršil v dvorani stare kavarne >Krona< in ljudstvo jo je zgodaj napolnilo do zadnjega kotička. Zbor je vodil predsednik g. Ceh, udeJežil se ga je tudi g. notar Koder, ki je podal nad vse zanimivo poročilo o zasedanju banovinske-ga sveta. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da šteje organizacija okrog 500 članov ter stalno narašča. Ponovno je bil izvoljen stari odbor z majhnimi izpremem-bami. Ves zbor je najlepše uspel in razveseljivo je dejstvo, da vse bolj pristopajo v organizacijo oni, ki so do sedaj s*ali ob strani in z nekakim nezaupanjem motrili ves pokret. In že v tem je delovanje odbora in organizacije v preteklem letu visoko aktivno.
že od nekdaj smo pogrešali prireditev za mladino. Ves ta nedostatek je delno že od-
pravil tukajšnji Sokol, ki je ob velikih žrtvah osnoval svoje lutkovno gledališče. Kako je bila ta mis^l posrečena, pričajo predstave, ki so vedno dobro obiskane. Zato je umljivo zanimanje ljudstva za veliko šolsko akademijo pomladkarjev Rdečega križa, kjer bo na sporedu tudi spevoigra »Sirota Jerica«. Predstava se bo vršila v soboto 11. in v nedeljo 12. t. m. Čisti dobiček bo namenjen za šolsko kuhinjo.
V četrtek je odpotovala delegacija iz našega sreza. da izroči adreso Nj. Vel. kralju. Prekmurje se je vedno izkazalo, če je bilo treba stopiti na branik narodnega edin-stva. Z adreso si je postavilo že drugi mejnik, prvega si je zgradilo pri za 'njih volitvah s svojo veliko volilno udeležbo. Skoraj vse občine, korporaeije in društva so podpisale adreso! Seveda je bilo tudi nekaj takih, ki so se dali vplivati od različnih hujskačev, ki jih nikjer ne manjka, toda te bi lahko naštel na roki. A še tem je danes žal. Tako je že pred dnevi prispela v Soboto deputacija neke zelo oddaljene občine, da bi smela podpisati adreso Toda bilo je že prepozno. Vrniti so se morali domov in prav gotovo bodo obračunali z onimi, ki so jih prej zadrževali.
Pred meseci je padla odrešilna beseda v javnost, da se bo zidala v Murski Soboti nova modema šola. Vsi so se oddahnili, posebno starši, ki morajo pošiljati svojo deco v skrajno nezdrave in nehigienične prostore v sedanjem poslopju. Občinski
Tempo časa zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici »TRIGLAV"
odbor in krajevni šolski odbor sta šla mrzlično na d>do, pripravljena tudi na največje žrtve, samo da se slednjič odpravi ed«m najbolj perečih nedostatkov v našvin mp-stu. A že v svojem prvem vzgonu je vsa akcija zaostala in ne more z mrtve točke. Prosilo se je, da bi država odstopila lastninsko pravico prejšnjega vrtca in ši le ter bi se s prodajo posebno zadnje parcele mnogo pripomoglo do realizacije načrte". Toda zaman — prošnja je bila odbita in danes smo zopet pri starem. Ali bo pri te-m ostalo? Merodajni faktorji naj že slednjič uvidijo, da je tako šola atentat r naše najmlajše, na njihovo zdravje in priho 1-njost. a udarec tudi za starše, katerim nairtena podesetorjona skrb za zdravje njihovih ot.rok Mosroee bi se pa dalo načrt uresničiti na drugačen način? Prizadevanje ne sme zastati in naj se ob dvanajsti uri ne odlaša s tem. kar bi se bilo moralo že pred leti storiti!
Še besedo o prekmurski žurnalistiki. Menda se razmerno ne more kmalu kakšna pokrajina ponašati s tako velikim številom rednih publikacij kakor baš Pre<muv je Do nedavnega so izhajali v P-ekmurju kar trije tedniki. Najmlajši jp bil »Novi časr. Kmalu pa se je začela osrorčena borba med s'edn.jim in Kleklovimi >Novina-mi«, dokler ni »Novi čass podlegel in prenehal izhajati Zanimivo jp. da so bili okros; »Novega časa* zbrani skoro vsi nekdanji Kleklovi sodelavci, ki se pa pozneje niso več strinjali z niegov0 smerjo. Toraj veje istega stebla... Pa je izšel neki član<k v »Novem času;; o preganjanju mehiških kristjanov, ki ga je bil napisal Ix)iiis Adamič, naš ameriški pisatelj. Orožje jc padlo »Novinarn^ v roke in strup in žveplo sta deževala na nove »brezverce. Udarec zadel v živo in tako imamo sedaj le dva. tednika, ki pa drug o drugem molčita.
Mira Debeliakova
V" torek zvečer bo v Delavski zbornici predavala pod okriljem Slovenskega planinskega društva znamenita slovenska al-pinistka gospa Mira Debeliakova »O plezalni tehniki. Odlična planinska plezalka se že nekaj let krepko uveljavlja v prvenstvenih turah in je zmagala v Julijski Alpah in Dolomitih nekai najtežjih sten. Pravo senzacijo je vzbudila s svojim fenomt-nalnim uspehom v severni steni Špika, ki je do takrat splošno veljala za nezmaglji-vo. Sledile so: severa stena Kanjavca, za-padna stena Špika, severna stena Mojstrovke, pa vrhovi v zapadnih Julijskih Alpah. Zadnje čase se je jela uspešno udejstvovati tudi v Dolomitih, kjer je izvršila več prvenstvenih tur.
Kot pisateljica stoji Mira Debeljakcva na enem prvih mest med sedanjimi sotrud-niki »Planinskega Vestnika«. V lepem sl<;-gu zanimivo in vedno kratkoeasno prij>o-veduje o svojih težkih alpinskih podjetjih. Spisi kakor »Komna«, »Carnia*. — da navedem samo njena zadnja dela — so slas-t-no čtivo ne le za alpinista-plezaloa, temveč sploh za vse prijatelje prirode. ki ljubijo divjo lepoto in samoto gorskih vrhov.
Lani je gospa Debeljakova na povabilo avstrijskega Alpenkluba. ki je poleg angleškega »Alpine Cluba« ena najbolj eksklu-zivnih alpinskih organizacij v Evropi, predavala na Dunaju o svojih prvenstvenih *u-rah v Julijskih Alpah. Kot edina Jugoslo-venka je članica tega kluba, ki jc z odobravanjem sprejel njeno lansko predavanje ter ji letos s ponovnim pozivom izkazal priznanje. Nadaljna turneja jo je vodila v Gradec in Sulnograd, kjer je časopisje izredno simpatično ocenilo njene nastorz. Kritika hvali njeno odločnost in nezlomljivo voljo, podčrtava pa tudi lahno hunioT-nost in plastičnost njenega govora. k,i povzroča, da poslušalec z užitkom sodoživlj-a njene smele veleture.
Za predavanje v Ljubljani si je Mira Debel akova izbrala stroko\no temo »O plezalni tehniki« ;njeno predavanje bodo ilustrirale fotografije in rshe. Prepričani smo. da bo znala naša odlična alpinistka svoja _ izvajanja zaščiniti s humorjem in duhovitostjo ter nam pokazati tehniko varovanja na vrvi. ki bo tvorla glavni predmet njenega govora, v onem lahnem in prijetnem tonu, a hkrati z onim znanj-em 51 ono temeljitostjo, ki jo cčitujejo njeni sPis'-	Dr. A. B.
Prvi češki govoreči film v Ljubljani
Film iz študentovskega življenja! Umetnina, ki nam živo slika življenje in dušo naše mladine.
PRED MATURO
Pride! Premiera bo v »ELITNEM KEVU MATICI«
lomače vesti
♦ Češki izletniški vlak v Jugoslavijo. ČJ liga v Brnu je sporočila mariborski JC ligi,
da pripravlja skupno z ravnatelstvom čsi. državnih železnic v začetku julija poseben izletniški vlak v Jugoslavijo, ki bi vzel okrog 300 izletniKov ter bi se mudil več dni •pri nas Vlak bi prispel preko Jesenic in bi si izletniki ogledali Bled, Ljubljano, nato šli na morje ter se vrnili preko Maribora kjer bodo ostali tudi en dan, po program« od 5. do 6 julija. Vsak izletnik bo plačal ves izdatek že pri blagajni državnih železnic.
* Za veliko potovanje po Jadranskem in
Sredozemskem morju, ki sra prir?di v času od lo. jun ja rlo 4. julija Jadranska straža z našim največjim in nnjudobnejšim parni-koni Kraljica Marija«, se je treba prijaviti do r>. t. m. pri JS v Ljubljani (Beethovnova. h■ i pa pri posameznih krajevnih odborih in poverjenikih, kakor smo jih navedli v opisu izleta x>r- teklo sredo. Izletniki bodo viden Split. Dubrovn k, Krf (Vido), Ajaccio, Monte Ca rlo. Ton Ion. Marseille, Barcelono, Alžir, Tunis in Malto, na povratkj pa poselijo ?e Boko Kotorsko in Dubrovnik. Razhod bo v Splitu. Cfne za vožnjo in vso oskrbo so od 3800 Din navzgor. Vse podrobne informacije daje Jadranska straža. Za to izredno lepo in p stro potovanje se je prijavno tudi le[K> število Čehov in Poljakov, a tudi v Sloveniji se množijo prijave, saj je prilika za takšno potovanje na krasnem parn ku zares zelo ugodna.
+ Pomorska razstava na Sušaku. Izvršilni oibrir Jadranske straže je odobril, da oblastni odbor na Sušaku priredi veliko pomorsko razstavo. Izvršilni odbor je tudi o iobril obliko in dimenzije zastave Jadranske straže, ki bo enaka za vse- odbore. Na predlog oblastnega odbora v Ljubljani je bil od-obren tudi načrt pravil mornarske a kcije Jadranske straže, ki skuša zbrati okoli .Jadranske straže v posebne sekcije odsiužene, oziroma rezervne oficirje naša v )jae in trgovske mornarice. Na svojem doni n v Splitu bo izvršilni odbor zgradil še eno nadstropje, v katerem bo nameščen pomorski muzej.
Ka!o! Halo! Dame: „U. F." Samo za dame bo „U. F."
Premislite dobro in zapomnite si, drage
dame: U. F.«
»U. F.«
»U. F.«
+ starešinsko društvo bivših članov Ju-coMoven-kesja akademskega društva Tri-jjara v .Mariboru iuia v nedeljo 12. t. m. ob
pol 10. dopoldne v hotelu On 1 v Mariboru i reiini občni zbor z dnevnim redom: Razprava in sklepanje o event. razpustu Juso-piovensketia akademskega društva Triglav \ Ljubljani.
*	Nova inženjeria. Minister za gradbe je odobri! inženjerju Lbaldu Nasimbeniju n/ Maribora ter inženjerju Živku Šumerju i/ Ljubljane, da smeta vršiti javno prakso ru ozemlju kraljevine Jugoslavije speci jal-no iz gradbene stroke.
*	Nov zdravnik. Dr. Božidar Lavrič, šef lornrgienega oddelka splošne bolnice v Ma-i ibo.ru je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice
s Siužbeni list dravske banovine objav-v 18. letošnji številki: Uredbo o nalogah in osnavlnuju okrožnih odborov obrtnikih združb; uredbo o vzdrževanju prometno važnejših cest v območju dravske bmovine ter objave banske uprave o po-Jrr.inju občinskih trošarin v letu 1933.
*	Vinski sejem v Ljutomeru se bo vršil v dvorani gostilne Pu-snik in ne Strasser, kakor smo prvotno javili. Pač pa ostane •datum (7. in S. t. m.) neizpremenjen. Tudi 5V''o\-ična vožnja je vsem udeležencem po •običajnem postopku zagotovljena.
*	Himen. V Polju sta se poročila g. Vinko Orožnik, mesar in načelnik petrovškega •Sokola in gdč. Anica Reiteričeva, trgovska sotrudnica in članica Sokola na Polzeli. Vrlemu sokolskemu paru iskrene čestitke!
*	Nenavaden samomor je bil izvršen v Novih Poljanah pri Bjelovaru Premožni THisestnik Ni ko! a Selak je vzel doma sekiro ter se podal na bližnji ribnik, kjer je raz-sekal tod. se slekel do golega ter skozi odprtino skočil v ribnik, kjer so ga naslednji dan našli mrtvega. Vzrok samomora ni znan.
*	Borba seljaka z volkovi. Kakor poročajo iz Brčka. se je seljak Niko Bunič preteklo sredo podal na pot v Gornjo Skako-vo. da bi svojo sestro povabil na bratov pogreb. Na potu pa sta ga napadla dva lač-iia volka Hotel se jima je izogniti, a eden volkov se jc zaletel na Nika, ki pa se je branil z gorjačo, katero je besnemu volku porinil v žrelo. Po hudi borbi se je volk končno zrušil, diugi pa je pobegnil. Niko Bunič pa se je od truda in strahu onesvestil Poginulega volka so prepeljali v Brčko. Tehtal je je 78 kg. .
*	Nalezljive bolezni. Na področju dravske banovine je v dobi od 15. do 21 februarja obolelo 27f> oseb na nalezljivih boleznih in sicer: na davici 116, na hripi 62 (v

S anatorium Emona
'j Ljubljana Komenskega ul.
Oskrbnina: 1. razr. ICO Din, II. razr. 80 Din.
Zdravnik: DR. FR. DE KG AN C šef-primarij v p.
Kaj ohranimo, ako uživamo redno
Jaiia pomaranče?
Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730
Tim Mc Coy
v senzacijonalni, velenapeti pustolovščini
1
BELI SOVRAGI
Danes ob 3-, «/2o., 6., i/28. in 9. Najnižje cene: Din 2.-, 4.-, in 6.-!
ljubljanski okolici 25, v Ljubljani mestu 7) v krškem okraju 24, v Murski Soboti 3, v kočevskem okraju 2, v logaškem okraju pa 1 oseba), na škrlatinki 43, na tifuznih boleznih 19, na šenu 18, na otročniški vročici 6, na ošpicah 5 na otrpnenju tilnika, o, na griži in na nalezljivem vnetju možganov pa po 1 oseba.
♦	Danes je izšel konec Kačevega »Grunta«; zato opozarjamo vse čitatelje, ki nameravajo kupiti ta naš domači in izredno napeti roman v knjigi, da pohite z naročbo. Založba ima v zalogi le še 200 izvodov, ni pa še gotovo če izide drugi natis. >Grunt< stane naročen naravnost pri založbi s-Zem-lja« Ljubljana, Gajeva 9-1 v celo platno vezan 50, lepo kartoniran pa 40 Din s poštnino vred. Plača se lahko tudi v dveh obrokih. Ne zamudite nakupa te lepe knjige!
*	Fokostop — gasilni aparat. Nedavno ie prišel tudi pri nas v rabo izredno praktičen in pripraven, zraven pa absolutno siguren gasilni aparat jFokostop«, ki je češkoslovaški patent. Prednost aparata se izraža tudi v tem, da nima kompliciranih mehanizmov. Pabrona je polnjena s posebno kemično vsebino v obliki prahu, ki deluje res uničujoče na vsak ogenj. Pogasi v trenutku goreči bencin, olje, špirit, kaj-bid, zraven pa deluja aparat tako, da kemična vsebina ne učinkuje razjedajoče na predmete, ki jih ogenj še ni zajel, marveč jih popolnoma ohranja. Fokostop-aparst je uporaben povsod, za vsak poiožaj in vsako snwr gašenja, učinkuje pa sigurno, ker ni občutljiv proti mrazu, vlagi ali razpadanju. V Češkoslovaški imaj_, take aparate povsod v tovarnah, garažah, ž njimi so opremljeni gasilci, imajo jih v vojašnicah in uradih. Zanimanje za ta novi aparat je veliko tudi pri nas, kajti vsi dosedanji poskusi so se obnesli naravnost presenetljivo sigurno.
*	V gledališčih in pri koncertih vas obvarujejo hrrpe okusne Auacot pa-sti le dr. Wandera, ki so dobe v lekarnah za 8 Din.
*	f'aJu primerno. Znradi pomanjkanja gotovine s»e je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas!
♦	Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec trgovina usnja. Ljubljana. Stari trg IS.
+ Opozarjamo na današnji oglas >Praški veleaejem.«
» Darujte podpornemu društvu sleoih. Ljubljana. Pod Trančo 2-1 H.
♦	Tovarna J os. Reich sprejema mehko in škrooljeno peri to v najlepšo izdelavo
Iz LfiiMjane
u— Spored današnjega koncerta mladinskega zbora Trboveljskih slavčkov, ki bo ob 11. uri dopoldne veliki dvorani hotela Union. I. del: Grgoševič: Koleda, Tajčevič: Pjesme dodolstke, Adamič: Uspavanka, s sopran solo, Kogoj: Zvončki, Bravničar: Polžek čarodejec in Dva polža. V II. delu se zapojo najprvo 4 Dječje popijevke iz Istre od Ivana Matečiča, dalje Dva plesa iz Medjimurja od Pozajiča, Mirkov Medvedov ples in Mokranjčeve: Bolno čedo na ranilu in Pazar živine. V III. delu je najprvo žgančeva: Ni mi volja na svetu več živeti. Nato Emila Adamiča: Stoji mi polje, Da b' biva Ijepa ura, Drežnica. Zbadljivka in Vandrovec je privandrov. Opozarjamo, da se dobi v predprodaji tiskano besedilo vseh. petih zboren'. Vstopnice bodo danes od 10. ure dalje na razpolago v veži pred Unionsko koncertno dvora, no. Občinstvo najvljudneje opozarjamo na koncert in vabimo, da se ga udeleži v največjem številu.
u— Mladina, ki »e želi udeležiti koncerta trboveljskih slavčkov, a ni več dobila vstopnic v predprodaji, naj pride danes pol ure pred pričetkom koncerta k dnevni blagajni v hotelu »Union«.
u— Osmo poljudnoznanstveno predavanje Prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva se bo vršilo v četrtek 9. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. univ. doc. dT. A. Košir. »Proučevanje raka na živalih« 6e glasi naslov njegovega nad vse zanimivega predavanja. Že desetletja se trudijo najslavnejši znanstveniki, da bi odkrili sredstvo zoper strašno bolezen. Različna so pota proučavanja ena najvažnejših pa je poskus na živalih Tudi žival, da celo rastlina, more dobiti rakaste tvorce. G. predavatelj nam bo pokaizal in raztolmačil. kako moremo povzročiti raka na živalih. Predavatelj bo kazal rakaste tvorbe tudi na belih miškah, razen tega pa bo predavanje spremljalo mnogo skioptčnih slik. Kdor ve, da je danes rak ena najstrašnejših bolezni, ki je v mnogih državah po številu primerov že prekosila celo tuberkulozo, ta gotovo ne bo zamudni predavanja g docenta Koširja ki nam bo v poljudnih besedah tolmači težave proučavanja te strašne bolezni. Vstopnina običajna
u— Zimski večer, zabavno - r»ropagandna prireditev krajevnega odbora Rdečega križa ljubljanskega v ponedeljek 6. t. m. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Miklošičeva cesta, poda ta-le spored: 1. Nagovor. Izpregovori g. dr. Fettich Oton, predsednik tega odbora. 2. Cvetka čudovita. Mladinski przor z godbo. Napisala Kokalj - Žpliezno-va Marijana, profesorica, režira Erbežnik Jožica, vadniška učiteljica. Izvajajo članice Podmladka Rdečega križa prvega razreda
V V, razredu
25. kola
so dobile sledeče srečke premijo:
1,000.000 Din srečka št. 10.196 500.000	„ 84.118
400.000 „	60.518
in je bilo tudi veliko število ostalih dobitkov izplačanih igralcem.
Vsakdo je svoje sreče kovač!
žrebanje I. razreda bo od 11. do 12. aprila 1933.
Že danes kupite—naročite srečke za novo kolo samo po srečnem glavnem pooblaščencu prodajalcev srečk državne razredne loterije:
„BRISTflL"
NOVI SAD, željeznička ulica 27
5689
I
Če Vas BOLI GLAVA ali ZOBJE, če Imate MIGRENO ali NEUR ALGI JO
ublažuje bolečine
S):WandefcL
Ori£. fijola z 20 tabl. Din 20 — 1 tableta Din 150 Dobiva se v vseh lekarnaL
Odobreno oo Min. toc. politike is carodnega zdravja S. Br. 17.429 od 3. oktobra 1932
drž. vadnice. 3. Ciciban - Cicifuj! Zložil Paveie J. Poje gdč. Iglič Jelka, gojenka učiteljske šole. Pri klavirju g. Mihelčič Slavka. 4. Arioso in arija Len>kega iz Cajkovske-sra opere >Jevgenij Oajfigin*. Poje g. Drmo-ta Anton, član nar. opernega gledališča. Pri klavirju g. Vodušek Valens. 5. a) Jezdec. Zložil Adamič E. - Pavčič J. — b) Dobra žena. Zložil Vodopivec V. — c) Kolo. Zlo-ž'l Ocvirk I. — č) Mirjano. Zložil Mokraniae St Poje dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole, vodi g. Repovš Ivan, profesor. 6. Alegorija. Živa slika ob godbi. Iz čamaritank in samaritanov Rdečega križa ljubljanskega se-etavil g. Kanis, režiser Šentjakobskega odra. Začet k ob 20. Vstop brezplačen. K udeležbi vabimo vse prijatelje te eminent-no humanitarne organizacije. Ker slove prireditve ljubljanskega Rdfčega križa za privlačne, se je nadejati obilnega poseta.
u— Predavanja v kemičnem seminarju. Docent amsterdamske univerze dr. I. R. Katz bo predaval jutri, v sredo in v petek o naslednjih predmetih: 1. rontgeno^pektro-grafija celuloze; 2. težnost kavčuka in 3. razpovrstitev tvarin v monomolekularne plasti. Predavanja se bodo vršila med 18. in 19. uro v kemijski predavalnici realne gimnazije, Vegova ulica 4, in so dostopne vsakomur.
BARVE, LAKE, FIRNEŽ
m os"ale [>!etkarrte in iJikarc-kf pstreteči-ne — ako lx>ČPt« biti res rad-ov o^jh-o postreženi — kupite le t trgovini
H
LUSTRA" - V. LAZNIK
Ljubljana, Gosposvetska 8 (poteg Sianiiča). Tel. 275^
Pri večjem odjemu inaten popust.	88
u— Ponovno opozarjamo na predavanje o Holandski, katerega bo imel v sredo 8. t. m. ob pol 20. v dvorani Delavske zbornice g. dr. Vladimir Paviakovič, ki bo predaval o kulturnih in gospodarskih razmerah na. Holandskem in o naši tamošnji izseljenski koloniji. Gospodarski krogi in vsi ki se zanimajo za življenje naših izseljencev, naj se tega zanimivega predavanja sigurno udeleže. Predavanje bo brezj vsake vstopnine.
u— Portretna fotografija je glavni tema skioptičnega predavanja, ki ga bosta imela L Pengar in K. Kocjančič v ponedeljek 6. t m. v lokalu Fotokluba Ljubljana (za »Mladiko«.) Vstop prost tudi nečlanom.
u— Mojstrski izpit iz kosmetike je napravila v petek pri Zbornici za. TOT v Ljubljani gdč. Slava Gril, ki jc prva s tem izpitom v naši banovini.
u— Občni zbor šentjakobskega pevskega društva se bo vršil 11. t. m. ob 20. v salonu gostilne Marenče na Dolenjski cesti.
u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški ima svoj redni letni občni zbor dne ID. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem Jomu u— Darovi. Namesto cvetja na krsto bla-gopokojnega g. Matije Briškega v Ljubljani je darovala za slepe 200 Din. rodbina A. A. Legatova. _ Namesto venca na grob blagopokojnega g. Gregorja v^aha v Ložu je darovala za Dečji dom kraljice Marije v Ljubljani ga. Mimi Regvartova iz Zagreba 200 Din. Srčna hvala!
Krasna izbira damskih pla&čev, športni jopiči, trenchcoati, hubertusi najceneje pri
K. Pučnik
Šelenburgova ulica štev. 1 nasproti kavarne Zvezda.
Za gospode vsa oblačila po meri
106
Pri odebelelosti, težkočah dihanja, pro-tinu, revmatizmu in boleznih krvnih posod je Saxlehnerjeva naravna grenčica »HUNYADI JANOS« najidoalnejše sredstvo za pospešenje presnove, obtoka krvi in črevesnih funkcij. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!
27* marca
XVI. DRAŽBA KOŽ
livfadi na velesejmu
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, »Divja koža«, Velesejem. 5678
3656
RAZGLAS.
Ker je letos sv. Gregor v nedeljo, dne 12. t. m., se bo vršil sejem na Veseli Gori pri St. Rupertu naslednji dan, to je v ponedeljek, dne 13. marca 1933.
Županstvo občine Št. Rnpert pri Mokronogu
Sreskim načelstvom in občinam
pasivnih krajev priporočam ugoden
NAKUP SENA
na odprt račun.	612
A. LAKNER, Planina pri Rakeku.
Slamič zna! — O j, Se bi bilo še drugod povsod tako, pa se ne bi več tožilo da na svetu je hudo!
u_ Spored koncerta operne in koncertne pevke ge. Pavle Lovšetove. »I. švedski skladatelji: Emil Sjogren »Zaplaval v daljo«, Wilh. Stenhamar »Balada«, W. Peterson-Berger »Arija Vainode iz muzikalne dame »Arnljot«, Jos. Jonsson: »Pod bezsonu. II. Herbert Svetel: »Ne veš...« »V nočeh«, in >Postludium«, III. Sergej Tanjev: Notturno E. W. Korngold: »Ljubavno pisemce«. E. Paladilhe: Arija iz opere »Suzana^ IV. Jakov Gotovac: »Kroz varoš« (Iz »Nove Mu-zike«) Anton Dobronič: štiri narodne iz zbirke »Jugoslovanske pučke popijevke za solo in klavir«. Koncert bo v ponedeljk, 13. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Danes ob 15. uri uprizori v dvorani Delavske zbornice otroški oder ^Svobode« Oton Zupančičevega »Cicibp.ia«. Vstopnice po 8, 6 in 4 Din, stojišča i Din. Ne zamudite!
u_ Materinski večer Zavoda za zaščito dece in dečjega doma kraljice Marije se bo vršil dne S. marca cb 8. zvečer v dvorani okrožnega urada, Miklošičeva cesta. Vstop prost. Govori dr. Debcvcc France o temi: »Kako se jetika začenja.«
u_ češki najboljši komik Vlasta Bu-rian nastopi danes ob 11. dopoldne v Eiit-nem kinu Matici v groteskni komediji »Revizor Hnselhuhn«. Pri tem filmu pride humor slovitega komika do polne veljave, tako da se bodo gledalci tega sporeda nasmejali od vsega srca. Film, ki nudi mnogo užitka in vesele zabave, vsakomur najtop-leje priporočamo.
u— Trije poškodovanci. Rudarju Ivanu Feferl u iz Kočevja je padla na levo nogo velika skala premoga in mu jo zlomila.. 68 letn a užitkarica Katarina Cvarova iz Hrastnika je včeraj dopoldne doma padla in si zlomila desno nogo. V žapužah pri Št. Vidu pa je padel s peči 4 letni Ivan Vodnik in si pri padcu zlomil levo nogo. Vse tri so prepeljali v ljubljansko bolnico.
u_ Razne dražbe. Za prihodnje dni je najavljenih 88 dražb zaradi neplačanih davčnih zaostankov. Na dražbo pridejo naj različnejši predmeti, večinoma pisalni stroji, a tudi avtomobili. Zaradi neplačanih občinskih davščin je objavljenih 7 dražb najrazličnejših predmetov. Izvršilni oddelek mestnega magistrata ima zadnja leta izredno mnogo posla in je bilo lani zabeleženih nad 2000 političnih izvršb, ki se nanašajc zlasti na bolniške preskrbe, delavsko zavarovanje in razne globe.
n— Razveljavljena sodba. Prejeli smo: ^Slovenec« je 1. decembra lani priobčil o g. Nikolaju Einspilerju, šolskem upravitelju v Dobu pri Ljubljani, da je bil od deželnega sodišča v Ljubljani obsojen na 8 dni za pora pogojno za eno leto zaradi težke telesne poškodbe iz malomarnosti, odnosno zaradi prekoračenega eilobrana, ker je 11. julija lani ponoči streljal na znanega vlomilca Klemena. »Slovenčevo« poročilo smatra g. Einspiler za tendenciozno, kajti notica v »Slovencu- spravlja Einspilerjevo de/anje prozorno v zvezo z atentatom, ki sta ga gla som obtožnica napravila na Einspilerjevo stanovanje 2 kmetska fanta, ki sta bila pred ljubljanskim kazenskim senatom oproščena. Posebno tudi je s Slovencev« poročevalec zamolčal omembo, da je branilec g. Einspiler-ja prijavil priziiv. Višje deželno sodišče v Ljubljani kot apelacijsko sodišče pa je na pritožbo g. Einspilerja sodbo razveljavilo kot neustrezno zakonu, nakar je bil g. Ein spiler na razpravi 1. t. m. oproščen krivde in kazni. G. Einspiler pričakuje, da bo »Slo-venčev« poročevalec napravil svojo dolžnost in enako hitro poročal zopet po resnici, ampak nezakrito in popolno.
u— Trije Kampljji predani sodišču. Poročali smo že o drznih vlomih, ki so bili izvršeni zlasti v dnevih predpusta, a tudi pozneje v Vodmatj, Mostah in tam okoli Pri vlomu v stanovanje pleskarskega pomočnika Zupančiča je opazila neka dama okrog 1. ponoči pred Zupančičevo hišo dva brata Kamplja iz Novih Jarš, ki sta bila naslednje jutro aretirana. Včeraj so zaradi raznih grehov in soudeležbe pri teh vlomih aretirali še tretjega brata, nakar so vse tri Kamplje izročili sodišču.
u— Svedrovci mirujejo. OdkaT so kriminalni organi spravili za zapahe obe podjetni vlomilski tolpi, Pračka in tovariše pa Bišofa in pajdaše, vlada v Ljubljani v vlomilskem svetu dokajšen mir Praček in njegovi so vlamljali v blagajne, ki so jih na-vrtali po vzoru svojih tržaških učiteljev, Bišof in njegovi pa so skakali po podstrešjih ljubljanskih hiš in kradli vse, kar jim je prišlo v roke. Obe družbi sedita zdaj v zaporu že več tednov in bosta kmalu sojeni.
u_ Opozarjamo na današnji oglas: Prodaja manufakture pri tvrdki Mara Ramovš zaradi preselitve.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
FOTO-AUTOMAT
v čakalnici »Kino Ideal«. — 6 različnih slik za 15.— Din.	2902
RIBJE OLJE
norveško, vedno sveže in najcenejše, v dro-geriji KANC, Tyrševa (nebotičnik) in židovska ulica 1.	5671
lil!
«>

^OlSKiDOli
Tel. 33-87. Danes ob 15.>/2, 18. in 20. >4»
jutri ob 20. uri film neustrašen osti in junaštva
Emden
Strah Indijskega oceana V glavnih vlogah: LOUIS RALPH, WERNER EUET-TERER. — Pride: Johann Strauss v pesmi in ljubezni.
CCJM&!
[baverJ
Baverjev križ jamči zn pristnost in dober uspeh
PYRAMiDOX-tablet
pri glavobolu in migreni
TABLETE
V. z.: ..JUGEFA" k. d., iagreb, Gaieva 32. Cjlas je registr. pod S. br. 1031 od 18. I. 1933.
u— Preproge so zastavljali. Po deželi kakor tudi po mestu so pohajali zlasti v zimskih mesecih številni prodajalci »dragocenih« preprog, o katerih so sami govorili, da izvirajo iz Perzije, iz Orijenta Prodaja-ci so našli obilico lahkomiselnih kupcev in jih prepričali, da gre za prav dragoceno in redko blago V raznih primerih pa so prodajalci vjeli kupce tudi na drug način, zlasti, če ti niso razpolagali z zadostnim denarjem ali so vsaj mislili, da ne razpolagajo Tedaj so jim kupci zastavili preproge za manjše vsote in niso prišli več na izpregled. Pozneje so kupci ugotovili, da imajo manjvredno blago, ki seveda ni predstavljalo ni ti zdaleka cene zastavniDe. V Ljubljani je nasedlo takim prodajalcem več zasebnikov in celo trgovcev. Uvedena jc preiskava.
SEDAJ NOGAVICE!
Moške
par
Damske
par
Din 3*-
4.—, 5.—, 6.—, 9.—, 14,—
Din 3'-
6.50, 7.50, 9.—, 13.—, 16.—
Trgovska hiša An t. Krisper
Mestni trg 26 Stritarjeva 1—3 _LJUBLJANA
u_ Razprodaja konfekcijskega in modnega blaga P. Magdič Frančiškanska ulica 10. samo kratek čas.
Iz Celja
e— Konferenca JRKD v Vojniku Danes
ob 14. se bo pričela v gornjih prostorih gostilne g. Vrečarja v Vojniku konferenca zaupnikov JRKD iz Vojnika, škofje vasi, Višnje vasi. Nove cerkve, z Dobrne in s Fran-kolovega Poročal bo narodni poslanec g. •Ivan Prekoršek. Vsi župniki pridite točno!
e_ Mestni svet bo imel redno sejo v petek ob 18. Na dnevnem redu jc vprašanje Mestnega kina in ev. poročilo odsekov. V začetku seje bo župan zaprisegel pet novih odbornikov.
e_ Celjski narodni javnosti! Kakor Ljubljani, se bo v dneh 6., 7. in 8. marca vršila v Celju velika knjižna nabiralna akcija za brate v tujini. Nabiralci bodo hodili v gori nevedenih dneh od hiše do hiši-in pobiraJi knjige. Pripravite svoje darove! Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil prošnjo naših bratov, ki trpijo v tujini! _ Akademska podružnica CMD na Aleksandrovi univerzi. Obe podružnici CMD v Celju Mladinska seKcija -Sočer. Dijaška in starešinska organizacija - Sloga«.
Enostanovanfsko hiše
v CELJU, z vrtom vzamem za daljšo dobo v najem, eventuelno jo pozneje kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Trgovec«.	3644
e— številne žrtve nesreč. Na Polzeli se 6 letna Marija Čedetova polila z vrelo juho in se hudo opekla po bradi in prsih. Dveletna Marija Tram.škova od Sv. Florijana pri Rogatcu si je pri padcu zlomila desno roko. v Škofji vasi se je vreza! 18 letni delavec Vinko Sentočnik pri delu na neki pločevini in si poškodoval levico. Na Sladui gori je padel 16 letni posestnikov sin Fran Bač pri smučanju in si zlomil desno nogo pod kolenom. 10 letna Matilda Goleževa z Jožefovega hriba si je pri padcu v šoli zlomila levo podlehtnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
e— Usoden strel s puške in fantovski pretep. V četrtek zjutraj je neki posestni k v Nezbišah pri Šmarju obstrelil 30 letne za posestnikovega sina Leopolda Kamenška nn razdaljo 60 korakov z lovsko puško in ga težko ranil. Mnogo šiber, ki so se zarile Kamenšku v telo. so pozneje v celjski bolnici odstranili. V Stranicah pri Konjicah pa je bil 23 letni brezposelni tesar Leopo'd Fijavž 2- L. m. zjutraj v nekem fantovsKem pretepu napaden in je dobil občutne poškodbe po vsem telesu. Tudi Fijavž se zdravi v bolnici.
poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Števil se za označbo Sra>» pomenfto: Čas opazovanja, 2 »tanje barometra, temperatura, 4. relaU/na vlaga v %, smer iffl brzina vetra, 6 oblačnost 1_16, vrsta padavtB 8 padavine » mm Temperatura: prve Številke pomenijo najvišk>. Iruge najnižjo tempe-aturo 4. marca
Ljubljana 7. 760.6. 4.6, 97, NE1. 10, 5.6, dež Ljubljana 13, 759.4. 8.6, 88, NE1, 10, Maribor 7, 757.5, 3, 80, SW6, 1, _, _: Zagreb 7, 759.9, 7, 80, SW1, 9,	_:
Beograd 7, 761.6, 9.0, 60, SE2, 9, 0.2 dež: Sarajevo 7, 763.6, 5, 70, mirno, 8, S kaplje 7, 76<8.4, 1, 90, mirno, 9, —, Split 7, 764.7, 11, 90, ESE8, 10, 1.0, dež; Kumbor 7. 764.6, 10, 90, El, 10, 18.0, dež; Rab 7, 762.2, 8, 90, SSE14, 10, 5.0, dež; Vi« 7, 762.3, 11, 90, SE14, 10, _,
Temperatura: Ljubljana 8, 4.3; Maribor 11, 3; Zagreb 9, 5; Beograd 14, Sarajevo 9, 4; Skoplje 10, 5; Split 10, 7; Vis 6.
Sonce vzhaja ob 6.35, zahaja ob 17.51. Lana vzhaja o* 9.32, zahaja ob 1.59.
/
e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo jutri ob 20. predaval univ. prol. dr. Ludvik Bobm iz Ljubljane o gospodarski krizi pri nas in drugod. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
e— Elitni kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 pustolovski zvočni film >Bu£falo Bilk in tri avoč.ne predigre.
Iz Maribora
a— Kraljeva zahvala Združenju sadnih eksporterjev. Združenje sadnih eksporter-jev v Mariboru je prejelo preKo predstojni-atva mestne policije na vdanostno brzojavko, poslano z rednega občnega zbora Nj. Vel. kralju, zahvalo za izraze vdanosti in zvestobe. Združenju so se zahvalili za pozdravne brzojavke tudi minister g. dr. Kra-aner, minister na razpoloženju g. Mohorič in ban g. dr. Marušič.
Dr. VARL VALENTIN
specialist za pljučne bolezni se je preseia
iz Aleksandrove 6 v Gregorčičevo ul. 6.
Oidinira od 11. do 12.30 in od 4. do 5.
Rontgen.	5691
a_ Masarykova proslava. Mariborska
JČ liga bo priredita proslavo Masarykovega rojstnega dne v nedeljo dne 12. t. m. ob pol 11. v dvorani kina ^ITnion«. K tej proslavi ho prispel iz Beograda kulturni ataše češkoslovaškega poslaništva g. Ctibor Melč, ki bo imel predavanje: ČešKOS-lovaška zgodovina v slikah. Predavanje bo spremljalo TO krasnih slik iz češke zgodovine, kar bo 7.a Maribor povsem novo. Predavanju bosta še sledila dva kratka češka filma. Proslava je namenjena predvsem dijaštvu, zastopnikom oblasti ter članom JČ lige.
a_ Iz Ljudske univerze. V torek 7. t. m.
bo koncertiral ljubljanski godalni kvartet. V petek pa bo predaval v-senčiliški profesor dir. Gavazzi iz Zagreba o temi >Tz življenja in kulture polarnih narodov*-. Predavanje bodo sprem ljale skioptične sli se.
a_ Občni zbor organizacije jugosloven-skih dobrovoijcev bo danes dopoldne ob 9. r restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
a_ Občni zbor Glasbenega društva poštnih in telegrafskih uslužbencev bo 11. t. m. ob 19. v Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev.
a— Društvo »šola in dom« je bilo v petek zvečer ustanovljeno tudi v Mariboru. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, govorili je primarij dr. Drnovšek. Razvila se je obširna debata Mesečna članarina je določena na 1 Din. Po občnem zboru je sJe-dila prva seja novega odbora, na kateri je bil razen predsednika lekarnarja Minariča izvoljen za podpredsednika dr. Poljanec, za tajnika Franc? žebot, za blagajnika Štefanija Plantanova. za predsednika nadzornega odbora na France Rozman. Pra_ vilnik bosta izdelala dr. Poljanec in prof. Šilih. Odbor se bo sestal vsak petek.
a— »Pedagoška centrala« v Mariboru bo r torek, dne 7. t. m. ob 18. svečano otvorila svojo novo urejeno čitalnico in knjižnico v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole (II. nadstropje). Hkrati proslavi tudi Ma-f arvkov rojstni dan s predavaniem g. ravn. Fr. Kadunca: Masarvk-državnik. filozof in pedagog. — Vabijo se vsi. ki se zanimajo za vzgojna vprašanja, zlasti starši in šolniki!
Od doma sta pobegnila. V petek po-ix>ldne jie pobegnil od doma 131etni sin trgovca Maksa Polouca. stanujočega v Ko-rc"evi ulici. Ker je deček pri odhodu rekel materi, da bo šel v smrt. sta roditelja v strahu. da si ni kai hudega storil. Istega dne je pobegnila od svojega moža tudi 24-letna Ivanka M., stanujoča v Vrtni 'ulici. Pred pobegom je prodala več kosov pohištva in se s popoldanskim vlakom odpeljala proti Zagrebu.
a— Obsojen požigalec. Pred malim se-ratom se je včeraj zagovarjal 36Jetni hla_ p&c France Novak iz K ustanov ca v Prek-mnirju. Obtožnica mu očita, da je iz zlobe šti riicra t za žgal, in sicer kopico slame na dvorišču posestnika Ivana Horvata, gospoda rsk poslopje Josipa Horvata, kopico slame posestnika Josipa Gombija v Nem-čovcih in kopico slame na dvorišču gostilničarja Štefana Dervariča v Markišovcih. Pri razpravi je priznal samo en požig. Po kratkem posvetovanju je bil obsojen na 8 let težke ječe.
a— Pretep. Na p.istni torek zvečer so se v Gorici pri Račah st.?p1i fantje. V tepežu jo je najbolj skupil lOletn? posestnikov sin Štefan Zumer, ki sa je niegov tovariš dvakrat zabodel z nožem v desno roko. Zumer se zdravi v mariborski bolnišnici.
Iz Škofje Loke
šl— Zadnja pot Sokolice Anice. Kakor bi se tudi nebo razžulostilo nad prerano izgubo te plemenite duše. je rosilo v zi-nv-bieo popoldne, ko smo polagali k večnemu počitku našo sokolsko sestro Anico An-keletovo. BH je pogreb, kakršnega Skofja Lok a že dolgo ni videla Vse je jokalo. Pred hišo žalosti na Mesenem trgu se je zbrala menda prav vsa Škofja Loka Čim je opravila duhovščina molitve in so se razlili preko trga akordi turobne Pavčičeve narodne nagrobnice. ki jo je odpel pevski zbor Sokolov, se je razvil po ulicah dolg žalni sprevod. Za križem in številnimi nosilci vencev in šopkov so se razvrstili Sokoli v kroju in civilu s pevci. Sledila sta ženska deca in naraščaj iz Škofje Loke m Gorenje vasi. ki sta še posebej _ poklonila krasen venec. Duhovščini in krsti, ki so jo
nosili Sokoli, so sled'li globoko potrti svojci, nato pa dolga vrsta prijateljev in znancev od vsepovsod. Pri odprtem grobu je izpregovoril podstarosta društva br. Horvat, ki je želel naši »meglici-krasotici« sladak počitek in oddih, za njim pa sa je v vznesenih besedah poslavljal v imenu vseh mladeniče v stud. rer. com. g. Stanislav Rapotec, ki je poklonil v zadnji pozdrav ogromen šopek rdečih nageljev, ovitih v flor in državno trobojnico. Še so doneli preko zimske poljane zvoki večno lepe »Vir gredi«. še so se je sklanjal nad svežim gTo-bom sckolski prapor in že je sprejela žemljica v varstvo našo zlato, nepozabno So-kolico s. Anico.
Iz Tržiča
5— Konec dolge pravde. Preteklo soboto se je izvršila med podružnico SPD in veleposestnikom g. F. bar. Bomom pri Sv. Ani poravnava za pot od Jurjeve.ga Jaka na Veliki vrh v tem smislu, da mora veleposestnik na lastne stroške spraviti planinsko pot r prvotno stanje, in sicer pod tehničnim vodstvom gg. Knafeloa Alojzija aH Badjure Rudolfa in da plača toženec pravdne stroške. Pot mora biti gotova do 15. julija. Tako se je končala pravda, ki se je vlekla od julija 1930. Podružnica SPD je bila zaradi te pravde v svojem delu precej ovirana in upamo, da bo sedaj svoje delovanje zopet poživila. Posebno opozarjamo njen markacijski odsek na obledele markacije na Brezje, Kofce in Kokovnico, obnoviti bo treba pa tudi one na Storžič in Javornik. Občni zbor bo konec marca.
Iz Kamnika
ka— Strelska družina. Da se zadovolji splošni želji, bo dne 8. t. m. ob 20. v re-restavracijskih prostorih Čitalnice (Pri Koželju) ustanovni občni zbor nove strelske družine, na katerem se bo določila tudi članarina in program dela za bodoče leto. Vabimo vse, ki imajo veselje do tega viteškega športa, da se občnega zbora udeležijo in pristopijo kot člani v novoustanovljeno strelsko družino.
ka— O zelenjadarstvu bo prirediia predavanje v torek ob 19. v kinodvorani Sadjarska in vrtnarska podružnica. Predavanje, ki je vstopnine prosto, bo dobrodošlo vsem, ki hočejo doseči na svojih vrtovih najboljši pridelek.
Iz Litije
i— Trite občni zbori v enem večeru. Društveno življenje je v našem kraju nad vse živahno. Kraj je sicer majhen, ima pa domala podružnice vseh naših večjih organizacij, zato pa pridejo uprave raznih društev cesto v zadrego pri določevanju občnih zborov. Te dni so se predsedstva CMD Rdečega križa in Jugoslovenske Matice domenila za skupne občne zbore, ki so ^ vršili pri Mešku. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Podružnica JM je določila za književno akcijo mladim zamejnim rojakim, prvenstveno litijskim izseljencem 500 Din, za katere nam je izročila Mladinska Mat;ca iz Ljubljane 9to knjig. Rekordni večer občnih zborov je bil zaključen z družabnim sestankom, ki ga je vodil znani narodni delavec g. dr. Premru.
i— V spokornem času. Predpust suno pognali prav pogumno. Sokolski mladi 9vet je priredil okusno čajanko, sokolska maškara-da pa je prinesla večer prijetne zabive. Za izbor najlepših mask so se vršile volitve s kroglicami. »Kugleraši« so si izbrali balerino gdč. Stocklingerjevo, skupino godbe-nic z Marsa in pikovo damo gdč. Reb*.evo Ženico iz Litije. Vse so bile nagrajene s kitami nageljnov. Pustni torek, pa je zbral v Litiji 2000 gledalcev, ki so sledili spopadu Japoncev in Kitajcev ter društvu narodov. Streljalo se je kakor na sodni dan. v akcijo pa so stopili pešci, artiljerija. konjenica, tren, »gulažkanoni«, saniteta in celo opazovalni baloni. Duhovita prireditev, ki je trajala več ur med litijskim kolodvorom in sosednjim Šmartnom, je žela splošno pohvalo. Zanimive momente so ves čas snemali naši fotoamaterji.
Iz Trbovelj
t— Osnutek občinskega proračuna je bil
razstavljen vsem občanom na vpogled, da izrečejo svoje pomisleke in želje. Takih želj in pritožb županstvo do sedaj ni prejelo, zato pa se tembolj kritizira na raznih ožjih sestankih, po gostilnah in drugod. Pri nas je ta lepa navada zahrbtnega zabavljanja^ žal. močno ukoreninjena. Eden dela to iz užaljenega samoljubja, drugi zaradi neutešnih ambicij, niti eden pa se ne upa odkrito povedati, kaj hoče. S podzemno »politiko« 9e ruje proti sedanjem občinskem odboru, ki do danes ni imel prilike pokazati svojega dela, ker ee sedanji odborniki zavedajo, da so v občinskem odboru za to, da se udeležujejo debat, da ee mora o vsaki zadevi temeljito razpravljati, ker bi v nasprotnem primeru ne bilo treba odbora in bi zadostoval kar komisar. Nekateri ljudje imajo navado. da mislijo o 6ebi, da so edino njihovi nazori pravi in ne trpe nobenega ugovora. Takim ljudem sedanji občinski odbor gotovo ne ugaja, ni pa še to noben utemeljen razlog za zahrbtno rovarjenje proti njemu. Sedanji občinski odbor je sestavljen po stanovih ne glede na prešnjo politično pripadnost, in ker 9edaj ni čas za politične in razredne boje niti v državni še manj pa v občinski politiki, se v občinskem odboru ,prav lahko združijo vsi dobri elementi, ki so jim mar gospodarske kakor^ socialne koristi vsega prebivalstva. Vsedržavna JRKD združuje v sebi v«e sloje prebivalstva kot enakopravne člane skupne sajedmee ln že sam program izključuje vsako podrejenost enega stanu drugemu. Le na tej osnovnici je
mogoče združiti vse stanove v skupni strankarski organizaciji. Zahrbtno rovarjenje lastnih pristašev proti stranki in njenim funkcionarjem pa ni možato in le močno ovira razvoj stranke. Članstvo je imelo na prosto voljo, da si izbere funkcionarje po lastni volji. Pot v stranko je odprta vsakomur, ki mu je pri srcu konsolidacija razmer v državi. Za uspešno delo pa sta absolutno potrebna disciplina in odkritosrčno sodelovanje.
Iz Hrastnika
h—Krajevne protituberkulozne lige občni zbor se bo vršil v nedeljo l2. t. m. ob 17. v Narodnem domu. Pridite vsi, ki se zanimate za delovanje lige.
h— Pri r-jdniku se je po štiridnevnem presledku začelo spet obratovati 1. t. m.in bo baje tekom tega meseca 15 šihtov.
h— Umrl je 70-ietni delavec kemične tovarne g. Jože Knaus. V petek so ga pokopali na dokskem pokopališču.
Iz Ptuja
j— Pogreb žrt\'e funtov-s^e podivjanosti. V četrtek se je vršil pogreb Franca Mez-nariča, ki je 27. p m. tako žalostno primi-nil. Pogreba so se udeležili skoraj vsi fara-ni iz Nove vasi in Sv. Marka. Pokojni je bil pokopan na mestnem pokopališču. Včeraj se je tudi javil na orožniški postaji Miha Pešec iz Stojncev, ki je bil udeležen pri uboju. Sam ima neke poškodbe na glavi, ki jih je izkup'1 pri pretepu. Kos Viktor in Hameršak Štefan se pa še vedno skrivata pred orožniki.
Mobrtno od Ministrstvo jocilalne politike in narodims id.uvOd S. šle* 5M od 14 It 1922.
j— Hude poškodbe. V neki gostilni v Dornavi so vinjeni fantje navalili na brezposelnega krojaškega pomočnika Janeza Poliča ter ga začeli obdelovati z latami in nožem. Dobil je poškodbe po vsem telesu in na glavi. Poleg tega so mu zlomili levi-oo.
j— Plaz }o je zasut. Občina Podlož je dobila nalog, da zasuje neko staro pot v Doklecih. Pri teh delih je bila zaposlena tudi Roza Žunkovičeva. viničarka iz Pod-bil hrib že precej izpodkopan, se je naenkrat odtrgal plaz, ki je revo popolnoma zasul, da so se ji videle samo noge. Ko so jo odkopali. so opazili, da ima zlomljeno hrbtenico. Odpeljali so jo takoj v ptujske bolnico, ni pa dosti upanja, da ostane pri življenju
j— Kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. velefilm »Kraljica sužnjev«. Sedaj se vrše predstave samo ob sredah, sobotah in nedeljah.
Iz življenja na dežel!
ČRNOMELJ. Dne 20. t. m. priredi kr. banska uprava tr mesečna gospodinjsk- tečaj v Črnomlju. Sodeč po dosedanjem živahnem vpisovanju žal tudi tokrat ne bodo mogla biti sprejeta vsa dekleta, ker je število omejeno. Je to v nekecn pogledu veselo znamenje časa, ker je gospodinjska šola danes bolj, nego kdaj prej, potrebna in umestna. Ko je še vsega bilo obilo, je bilo pač lahko kuhati in gospodinjiti, dočim je v sedanjih časih že umetnost, iz preprostih in skromnih stvari pripraviti okusen obed. Se težje pa je res dobro in varčno gospodinjiti. Vsega tega pa se bodo zlahka naučila črnomeljska in okoliška dekleta v gospodinjskem tečaju. Ljudstvo je prirediteljem res hvaležno, ker je včas-i moralo pošiljati svoja dekleta v Ljubljano ali pa še kam dalje v tujino, da bi se priučila vzornega gospodinjstva. dočim je sedaj zaradi velike uvidevnosti banske uprave ta vzgoja v samem r.ašem domačem kraju omogočena.
GROSUPLJE. V nedeljo 26. februarja je priredilo naše Sokolsko društvo veseloigro »Dve nevesti«, ki je vsestransko prav dobro uspela. Med odmori in po igri je svirala godba na pihala iz št. Jurja. Sokolom igralcem in drugim, ki so pripomogli do tako lepega večera, hvala in priznanje. — Snuje se Strelska družina in bo v kratkem njen ustanovni občni zbor.
KOTLJE. Šesttedenski zimski kmetijski tečaj, ki ga je priredila kr. banska uprava sporazumno s sreskim načel.vtvom na Pre-valjah, je bil 19. februarja primerno zaključen Vodja tečaja je bil sreski kmetijski referent Zdolšek Alfonz, predavatelji« so bili sreski kmetijski referent, prosvetni referent g. Peter Močnik in g. Zorko Kotnik. šolski upraviteli Povprečna udeležba je znašala dnevno 23 obiskovalcev. Tečaj so obiskovali možje, fantje, manjkalo pa tudi ni žen in deklet. Da je bil tečaj tako dobro obiskan, gre v prvi vrsti zahvala g. župniku Serajniku, nadalje g. šolskemu upravitelju Kotniku in g. županu Petriču, ki so veliko pripomogli k uspehu.
SV. DUH NA STARI GORI. Preteklo nedeljo se je vršila pri Mali Nedelji v So-kolskem domu prva letna skupščina krajevne organizacije JRKD. Predsednik gosp. špindler in šolski upravitelj g. Ivan Čeh sta podala stvarno poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu, kar je članstvo z zadovoljstvom vzelo na znanje. G. poslanec Jakob Zemljič je v objektivnih besedah podal izčrpno poročilo o delu v narodni skupščini. Banski svetnik g. Skuhala pa je obširno poročal o banovinskem zasedanju, nakar so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika in podpredsednika sta bila ponovno soglasno izvoljena gg. Fran špindler in upravitelj Čeh. Po občnem zboru se je razpravljalo o vseh aktualnih državnih problemih in o lokalnih potrebah. Istega dne popoldne se je vršil javen shod pri Sv. Duhu na Stari gori, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan.
VIŠNJA GORA. Zadnja nedelja v februarju se je prav odlikovala z mnogoštevilnim obiskom smučarjev. Planota pri Sv. Duhu kakor tudi smuški tereni Kuclja in Gradišča 60 bili polni življenja in šegave razposajenosti. Ker so prihajali še celo popoldne na naša smučišča navd.išfni skijaša. lahko trdimo, da je na pustno nedeljo obiskalo naše kraje nad 200 prijateljev belega športa. Tem se je pridružilo še 30 domačih Dopoldne in poznejše popoldanske ure so bile za smuko prav ugodne, opoldne je pa postal sneg južen. Kljub temu pa. da se že čuti v ozračju bližanje pomladi, čuva kriška planota še vedno dovolj močno snežno odejo. — Davi ca se je zopet pojavila. V ponedeljek je umrla lOletna učenka Galičeva iz Pristave. Da se bolezen ne razširi. 6e ie predlog banovinskega zdravnika g. dr. Gre-
* _ in ob«aX
Z* ne*U\o P1**
Vlogo m
n V London« Odi*"?" pariZu
gorja Fedrana ukinil pouk za 8 dni. Ker so pa do danes ni pojavil nikjer v obližju m-kak nov primer bolezni, sodimo, da je opas-nost novih obolenj zopet odstranjena. — V četrtek se je vršila v občinski pisarni javna dražba dobave gramoza na državno cesto. Dražbe se je udeležilo dokajšnje število interesentov. Oddajala se je proga od va6i Blato pri Grosupljem pa do Vel. Gab;a. Izklicna cena je bila 60 Din za en kubični meter, medtem ko je bila lani 75 Din. Dobava je bila od petih lieitantov prevzeta do 59 Din.
VRHNIKA. Šahovski klub jMočilnike si je za leto 1933 izvolil naslednjo upravo: predsednik g. Tone Hojan z Vrhnike, podpredsednik g. Kari Gradišnik iz Bistre, tajnik g. Nace Furlan z Verda, blagajnik g. Jože Kavčič, gospodar g. Lojze Petavs, odborniki g. Serše Kari, g. Anton Mattias in g. Peter Reven, vsi z Vrhnike, V nedeljo 5. t. m. priredi klub simultanko, ki jo odigra z vrhniškimi šahisti g. Longer, prvak širšega turnirja Ljubljanskega šahovskega kluba. Simultanka bo v spodnjih prostorih Rokodelskega doma ob 14. Nečlani, ki žele sodelovati, naj se prijavijo pred pričetkom v Rokodelskem domu s prijavnino 5 Din. >Močilnik« ima zdaj svoje prostore v Rokodelskem domu.
Ž TRI. Kakor navadno vsako leto. tako je žirovski Sokol tadi letos na pustno nedeljo priredil siecr skromno, krizi primerno, toda prijetno zabavo. Sokolski dramatskj odsek je nastopil z enodejanko — veseloigro »Ljubosumje«, ki h dosegla velik uspeh.
Sokol
30 letnica Sokola v Ljutomeru
Eno najstarejših društev mariborske so-kolske župe je ljutomersko, saj Je bro ustanovljeno v dobi težkih bo;»7 slovenstva za obstanek leta 1903., kot »Murski Sokol« ter je bilo več let ed'rto društvo svoje vrste v vsej panonske Slivm ji. Njegove ustanovitev je vzbudila veh ko pozornost in jezo v vrstah našli narodnih nasprotnikov, o čemer so pričali be«=ni napadi na mlado narodno OTgan:7s. s jo ki io ',e vodi. ustanovitelj, Čeh dr. Ka-ol Chloupek. m/p.nik pa ji je bil najprej hr. Anton Mleja, potem br. Franc Stajnko in br. Joža Velrar. V »Murskem Sok >''i-' so narodnjaki iz T. lutomera io okolic* našli skupno ognjišče domovinske ljubezni in narodnega dea Posebno značilno e biio za društvo, da se je sokolska misel globoko ukoreninila v kmetski duš; ter dala pravilnega izraza r^enim čustvom Po srn-t: dr Chloupka leta 1913. ki je društv-> re?k-: zadela mu je s*8i osicval več let p-eo nr^vrata nepozabni br. Joško Rajh. k; je dal tud* pobudo ta zgradbe SokoUksga doma. še med zgradbo ga je smrt iztrgala iz sokolskih vns- n„egova mise, pa ;e postala meso leta 1926. ko je društvo otvc.r lo svoj lastir dom. k- je danes sieJiš'i> kulturuega in na-rodresa dela v Liatom-iru.
V zadnjih let:h je društvo Tazvilo pod starosto dr. Markom Stari kom živahno dejavnost na vseh poljih sokolskega udejstvo-vanja tako glede telovadbe kakor tudi glede narodne prosvete. Seme. zasejano pred 30 leti, je zrastlo v mogočno drevo, ki je pognalo svoje korenine globcfco v domačo zemljo, o čemer pričajo številna rn^da drevesa okoli njega: vsa sokolska društva ;n čete ljutomerskega sreza — in ki kljubuje vsem viharjem. V najlepšem razvoju in cvetu svojih sil bo Sokol v Ljutomeru pro-slavlja! svojo 301etnico dne 11. junija z veliko slavnostjo, na katero opozarja že sedaj vsa sosedna narodna in kulturna društva in že tudi prisrčno vabi. Zdravo!
Sokol v Mostah je v petek zjvečer povabil predsednika Koroškega kluiba, državnega tožilca dr. Fellacherja, da je predaval o naši lepi Koroški. Navadno so pre. davanja v Ljubljani prav slabo obiskana, v Mostah pa je bila velika dvorana, kjer se predvajajo tudi filmske predstave, do zadnjega kotička natrpana in so pri prosti ljudje z največjo pazljivostjo sledili lepim izvajanjem, ki jih je spremljalo nad 60 slik. Bilo je mnogo toplega odobravanja.
Smučarske tekme zagorskega Sokola. V nedeljo, 26. februarja so bile društvene tekme za deco in naraščaj. Pri moški deci je tekmovalo 10 tekmovalcev na ravni in položni progi približno pol kilomptra. Prvi ie bil Mihelčič, drugi Kerin, tretji pa Križaj. To tekmo najmlajših je spremljala vsa zagorska mladina z velikim veseljem in upati je. da bodo to enkrat dobri smučarji. — Pri naraščajski tekmi ie nastopilo 14 mladih src, ki so v dobrem času prevozili okoli 4 km dolso progo. Med temi so bili najboljši: 1. Pungartnik Rado 18.10. 2. Juvan Vito 20.40. 3. Pole Jože 22.20. Nekaj jih je tekmovalo tudi izven konkurence in sicer 1. Vipotnik Ivan. 2. Hauptman Jože. V torek 28. februarja so pa bile članske tekme na daljavo približno 10 km. Prvi del proge je bil nekoliko težji, a vsekakor je bila proga zelo lepa pri ugodnih snežnih razmerah. Od 13 tekmovalcev je prišlo na cilj samo 9. Prvi od članov je bil br. Srai France 1:10.20 drugi br. Flisek Slavko 1:11.36. tretji pa br. Kušar Matko 1:28.30. Nekaj jih je tekmovalo tudi izven konkurence, med katerimi je bil prvi Podjed Vinko 0:56.40.
(Spor t
Tekme na Bledu in v Celju odpovedane
Ljubljana, 4. marca. Zaradi južnega vre. mena so bile mednarodne skakalne tekme na Bledu, pri katerih bi moral starta ti tudi Svetovni prvak Sigmund Uuud, odpove, dane. Avstrijci, ki so prispeli včeraj, so se že vrnili. Prav tako so zaradi neugodnega vremena odpovedane tudi skakalne tekme v Celju.
Češkoslovaško smučarsko prvenstvo
Te dni se vršijo v Harahovu v Krkcno-ših smučarska tekmovanja za prvenstvo Češkoslovaške, katerega s. ,iolc^ domačin. >v, Čehov in članov HD\V, udeležujejo P >-Ijaki, Bolgari, Jugosloveni in Nemci. Našo ekipo tvorijo pod vodstvom dr. Stane Kmeta Jakopič, Smolej in Šramel. Joško Janša je moral zaradi bolezni ostati doma.
Za tek na 50 km se je javilo lepo število 91 tekmovalcev. Favoriti >o bili seveda domačini predvsem Čehi, ki so tudi odnesli prva mesta. Proga je bila precej težka in se je od starta 800 m vzpenjala do višine 1300 m.
Zmagal je favorit inž. Novak v času 3:33.05 Njemu so .sledili še trije Čehi Steh-lik. Musil in Vrana. Smolej je zasedel častno 13. mesto.
Včeraj se je vršil tek na 18 km.
/1SK Primorle (nogometna sekcija). Ker je igrišče v zelo slabem stanju, odpade današnja trening tekmi s SK Grafiko. Isrediv občni zbor nogometne sekcije bo v poni-deljek ob 20. \ gostilni Činkole.
SK Grafika. Zaradi razmočenega igrišča današnja tekma z ASK Frimorjem odpade.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Obvezen sestanek vseh nogometašev prve m druge skupine v ponedeljek ob 19. v klubski sobi v kavarni Evropa. Dnevni red sestanka: dogovor zaradi treningov, o p hodnji sez»ni in prireditvah. Važno za v~e aktivne igralce. — (Lahkoatletska StkeL ja.) Danes dopoldne ob 10.30 obvezen cross-country trening iz garderobe na drsališču. V ponedeljek ob 19. seja načelstva.
SK Ilirija (sabljaška sekcija), člane nadaljevalnega tečaja opozarjam, da se visi juitri v ponedeljek redni trening. Po treningu je seja odbora. Tajnik.
SK Tržič si dovoljuje k članku od 3. t., m. »Zeleniške tekme« pojasniti, da je d.%-rovala Zeleniški pekal za tradicionelne tekme v smuku tvrdka Ed. Glanzmaim & And. Gassner. Tržič, ne pa g. dr. Guckler. Prvič se je tekmovalo za ta po-kal leta 1931; zmagovalec je bi! Sm. klub Ljubija_ na. Lani si ga je priboril TK Skala, Jesenice. Dr. Gucklerjev pokal pa je nova zadeva. Pokal je namenjen za slalom tekmo na Zelenici na velikonočrri ponedeljek. Ha--pis in podrobnosti slede, ko dobi SK T-.V 't od saveza potrjena pravila nazaj. Pogcji za to tekmovanje so zelo strogi, tako 'a. bo omogočeno tekmovanje samo naj4 j-šina, tehnično izurjenim smučarjem za pr_ dobitev poka'a, ki predstavlja res krasne* športno lavoriko.
Novi grobovi
V ljubljanski bolnici je umrla gospa Zofija Petre ti če v a in jo bodo dane- cb» 14. spremili k večnemu počitku pri Sv„ Križu. Bila je vzor zveste in dobre gospodinje. — Na Brezovici je umrla gospa Muri ja Petričeva. Truplo bodo jutri popeljali v Ljubljano in se bo pogreb - l ob pol 15. iz kapelice pri Sv. Križu. — V celjski bolnici je umrla včeraj v starjsrž-36 let ga. Mara Kuharje v a, soprog« knjigovodje iz Njivic pri Radečah. — Nit Bizeljskem so pokopali uglednega veleposestnika in vinogradnika Antona Škofa, ki se je šele 53 let star preseiil » večno? r. Pogreb je pokazal njegovo veliko priljubljenost. Bil je na glasu vzornega gospoda -ja. svojim sedmim otrokom pa je bil sicer strog, a dober oče. Marljivo se je uie;-•Jtvoval v društvih, pri občini. V.lstvu in na drugih popriščih javnega življenja. Koe t>apreden kmetovalec je z velikim zanimanjem sledil zlasti gospodarskim poročilom v listih. Iz svetovne vojne se je srečno vrnil in vsem svojim omogočil dobro pot v življenje. — V petek so pokopali v Štan,-gi pri Litiji gostilničarja Gregorja Ma^dl-a. Bil je star komaj 32 let in zapušča ' dovo =1 * otroki. Podlegel ie slepiču. Bil j?- zlasti vnet delavec v gasilskih vrstah in načelnik svojemu društvu. u(.greba ^o se zato udeležile domala vse edinice gasilske ž-ipe. r.b grobu se je poslovil sivolasi župni načelnik g. Iajovic. Po lepih Desedah domačna župnika so zapeli še štangarski pevci, predsednik litijske gostilničarske zadruge gosp_ Vojko Šribar pa je položil krasen v.nt:c-— V Podmilju pri Polšniku je umrla v častitljivih letih Petričeva mama. Bita je dobra žena. ki je vso svojo družino nrav-lepo vzgojila. Preprosta hribovska druž:na Žontova. kakor ji pravijo po domače, iinaj v svojem sorodstvu 9 učiteljev, en sin paj je kaplan. Žontova hiša je ena najb >j| trdnih kmetij na poti s Polšnika v Litije^ ki jo zlasti čislajo tudi izletniki in smu^ carji. Po stari slovenski navadi pri Žon-i tovih vsakogar lepo pogoste, če se ogla« pri h;št. (Pokojnim blag spomin, žalujočiusi naše iskreno sožalje!
Gospodarstvo
Potreba vinskih sejmov
Denarna »tiska sili vinogradnika k čimprejšnjemu vnovčenju pridelka. Zato potuje sam okrog v negotovost m ponuja svoje blago, kjer se mu le nudi prilika, da ga <,dda Obrača se s prošnjami na prijatelje in znance za pomoč m posredovanje, da vsaj nekaj proda, čeprav pod produkcijskimi stroški, da skupi za najpotrebnejše, \ prvi vr^ti za davke, ter da si izprazni nekaj posode za neobhodni pretok preostalega vina.
Posledica takega vsiljevanja je seveda padanje cen, kajti marsikateri vinski *r-govee vzame blago boli iz usmiljenja kakor iz potrebe, da le reši dotičnika iz zagate Zato -so pa postala vina v Sloveniji v zadnjih dveh letih cenejša od drugih, na primer od dalmatinskih vin.
Skupna prodaja po vinarskih zadrugah tudi ni bogve kako plodovita. ker pač primanjkuje zadrugam potrebnega mobilnega denarja Preostane torej šo edini pripomoček kupci jskega razvoja po vinskih sejmih. ker nudijo ti še najenostavnejši in najcenejši način sestanka več producentov y. raznimi kupci na enem mestu.
Zato so tudi letos posamezni okraji že pričeli s prirejanjem pomladnih vinskih sjjmov. na katerih je dana ugodna prilika vsakemu interesentu, da pokuša vina raz-r h vrst in letnikov iz posameznih vinskih goric.
Prihodnji vinski sejem bo 7. in S. t. m. v Ljutomeru, torej v centrumu najmočnejših .štajerskih vin. Pravilno je. da se vrši ta sejem šele v tem ča>iu, ko so vina že dokaj pokipela ter se po večini tudi učistila, tako da je dana možnost pravilne presoje m!ad'h vin glede na njihovo kvaliteto in na njihovo stanovitnost.
Zaradi pozne lansko jesenske trgatve in zurad' nizke kietne temperature za časa javnega kipenja so mnogi prav sladki mo-.šti nezadostno pokipeli in zato so še mesece naprej počasi kipeli in se zaradi tega niso mogli zadostno očistiti. S prvim pretokom ise bo pa to moglo doseči in se bodo potem tudi taka vina popolnoma ustalila.
Ker bo na tem sejmu prav velika izbira in bodo cene sedanjim razmeram prilagojene. ie pričakovati dobre udeležbe, osobi-t > ie. ker je /e zagotovljena po!o\-ična rož-n i a na vse h vlakih.	Fran Gomb^č.
Narodna banka v lanskem letu .
Za današnji občni zbor delničarjev je izdihi Narodna banka obširno letno poročilo, i/ katprfga povzemamo med drugim, da je 7avod letos praznoval svoio oOktnico. Usta-rovljena je bila Narodna banka 6. januarja Zaradi hude gospodarske stiske zavod ivj hn posobfj proslavil jubileja.
Bančno poslovanje je preteklo Mo mnogo trpelo zaradi akutne bančne krize in ne-i"rodne plačilne bilance, ki jp povzročila velike devizne težave.
Skupna zlata podlaza in podlaga v devizah in tujih valutah je znašala v začetki 1 ta (v.«e naskdnje številke v milijonih Din) 2097.69. ob koncu leta pa 1968.13. Sa-7nn zlata pofllaga pa se ie v istem času povečala o,l 1758.43 na 1760.&3. Podlaga v de-
zah in tujih valutah sama je padla od T.39.26 na 207.31.
Devize, ki se ne štejeio t podlago. so nazadovale od 87.95 na 1.99.
Kovanrga denarja ie iinela Narodna ban-J- i v januarju 38.6. ob koncu lpta pa 199.9.
Posnjjla na menice so ?p zaradi gospodarje stiske dvignila od 1957.48 v januarju na '.'•'05.57 dnp 22. oktobra. Nato so valovala 1 ■ i začela p=r>pt padati. Ob koncu leta so zna-šnla 2111.97.
Lonihard ip znašal v začetku leta 285.59 i-i ;p med valovanjem narasel na 344.86 ob l oncu leta.
stari prrdtrnii državi =o narasli od 1799 32 ra 1S08.62. a /afasnj predujmi glavni dr-? Miii blacrajni so poskočili v istem času od 35') na fiOO.
Reservni sklad jp nazadoval od 82.S1 na 73.81.
OMok novfanic jp nazadoval od 5206.27 na 4772.72. a obveznosti na pokazanie eo se
dvicnilp v preteklem letj od 436.42 na 697.86
Obveznosti i rokom po se dvigale vse !"!o in narasle od 764.85 na 1459.43.
Kritje v zlatu, devizah in tujih valutah ip v teku lpta v odstotnem razmerju oslabelo od 37.17 na 35.97"/«. j-lato kritie samo j>a se dvignilo od 31.16 na 32.18°V
Kosmati dohodek vseh poslov banke je 7'iašal 132.3. čisti dobiček pa 23.9. Od tega • Inbe 5vn rezervni eklad (1.2) in delničarji 8.0 ( 300 Din od delnice); državni delež 7'in^a 4.1. fond za donolnitev d:vidende dobi 0.4, fond kralia Aleksandra za podpira-i ;p kmetijstva pa 0.19 Ves denarni promet Narodne banke je znašal nad 63 milijonov Din.
Ob koncu leta je bilo na 42.496 menic izdanih posojil za 2111.97; od te vsote so do-b'li m p d drugim Beograd 784.27. Zagreb 576.82. Ljubljana 140.53 in Maribor 43.69.
Zaradi mplačania jp bilo protestiranih 1867 menic v znesku 53.10. Skupno je bilo odpisano na koncu leta dtibioznih terjatev za 50.S1 milijona Dn.
= Panika na bombažnih borzah. Iz Londona poročajo: Kapital, ki beži iz Zedinje-dih držav zaradi tamošnjih bančnih polomov, je poplavil Anglijo, kjer se pojavljajo znaki panike kakor v 1. 1931., toda v obratnem smislu. Od 24. januarja letos se je povečala zlata reserva Angleške banke za 32.8 milijona funtov in je samo še za 5 milijonov fantov manjša od zadnjega najvišjega stanja. Terminski tečaj za dolar stalno nazaduje. Zaprtje bombažne borze v Newv Orl?-ansu je razburilo ameriško in evropsko bombažno tržišče. Bombažni borzi v Liwer-poolu in Manchestru sta preplavljeni s ponudbami.
= Odpravljen je konkuri o Veroonu Viktorju. mizarju v Solčavi, ker je bila vsa masa razdeljena.
= Odreditev posebnega ngotovitvenega naroka. Za preizkušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še ne prijavljenih terjatev nasproti Izvozni zadrugi jugoslo-venskih vin. r. z. z o. z. v likvidaciji jp odrejen narok na 23. t. m. ob 10. pri okrožnem sodišču v Mariboru soba 84.
— Dobava. Dne 28. t. m. bo ofertna licitacija pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 300.000 kg amonijevega eolitra in 30.000 kg jutaste preje. Natančnejši podatki so v Zborn ci za TOI v Ljubljani na vpogled.
Gospodarske vesti
= Bankovci po 50 dinarjev. Kakor je pisano v letnem poročilu upravnega odbora Narodne banke, ki se bo predložilo zboru delničarjev danes 5 t. m., so bili izdelani v bankine^. zavodu za tiskanje bankovcev tudi 50-dinarski bankovci Ti bankovca pa se zaenkrat še ne bodo dali v promet ker sedaj puščajo v promet srebrniki po 50 Din
—	Kriza bank in obtok bankovcev ▼ Ze-dinfenih državah še ne kaže popuščanja. Prompt bank jp omejen v petih državah. Naval vlagateljev nostonno narašča tudi že na velike ne\vvorške banke, ki store vse. da iit=trp7aio vlagateljem, pri čemer trpp večje i7.gubp. Tpdpnski izkaz Federativnega re-pprvnpga sveta z dnp 1 t. m. izkazuje izguba zlata v zneslo 116 miPjonov dolarjev in povečanje obtoka bankovcev za 732 milijonov dolarjev Od marca preteklega leta se jp povečal obtok za 1137 milijonov in dosegel s tem rekordno stanje vs^h časov 6720 milijonov dolarjev.
—	Povišanie d>'-konta v Zedinjenih dr. ravah Iz NVashingtonn poročajo, da so Federativne reservne banke povišale di-skontno obrestno mero od 2.5 na 3.5 od-K.itka in s;cer. kakor se zatrjuje, zaradi tega. da >e prepreči močan odtok zlata Zedinjenih držav in beg kapitala.
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 4. marca.
Ttazen neizpremenjeneea Curiha in mednarodno čvrstejšega Londona so na naših borzah popustili v tem tednu tečaji vseh deviz, zlasti Nevvvorka. ki pa ie sicer tudi mednarodno slabši. Dinar je bil torej ta tedem čvrst. Na ljubljanski borzi je dosegel v tem tednu devizni promet 2.52 milijona Din nasproti 2.34. 2.40. 2.11 in 1.89 milijona Din v predhodnih štirih tednih. — Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu zaključeval v ponedeljek po 9.25, včeraj pa po 9.15 do 9.275 Din.
Na efektnem tržišču ljubljanske borze je bila ves teden slaba tendenca brfz zaključkov. Izpremembe so imeli tečaji vseh vrednot raz^n Trbovelj, ki «o ves teden notirale 145 — 150. Predvsem je oslabela Vojna škoda. ki je nazadovala od 200 — 205 v ponedeljek na 191 _ 193 včeraj.
Tendenca na lesnem tržišču je pr^ej ko slej mlačna. Konjunktura v lesnem izvozu se ni tako izboljšala, kakor se je pričakovalo. Dejstvo, da so se povpraševanja pomnožila in da ie izvoz malo večji, je pripisati okolnosti. k^r se je pričakovalo zvišanje uvoiznih carin na les v iHliji, ki je naša glavna tesna odjemalka. Tren.itno kaže, da tega povišanja ne bo. Zato «? je tudi zanimanje italijanskih kupcev ohladilo. Največ se išoe in kupuje parjena in osušena sirova bukovina. V zadnjem času se je položaj za og-lie izboljšal.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil ta teden neznaten promet. Vojna škoda se je trgovala 7.a kaso v torek po 196 in 198. včeraj pa po 193. 196 in 197. Od drucrih vrednot so imeli zaključke: v torek 8"/« Blair po 40 in 6®/» beglučke po 31.50 in v sredo Privilegirana agrarna po 228.
Deriie.
Curih. Pariz 20.19, London 17.56. Newvork 509, Bruselj 71.90. Milan 26.10, Madrid 42.75. Amsterdam 206.70, Beriin 121, Dunaj 71.94 (58.40), Sofija 3.70, Praga 15.175, Varšava 57.30, Atene 2.92. Bukarešta 3.08.
Efekti
Dunaj. Staatseisenbahnges. 1355, Trboveljska 16.55, Alpine-Montan. 1180.
Blagovna tržišča
ZIT0
+ Chicago (4. t m.) Borza zaprta zaradi bančne krize.
+ Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca neizprenienjena. Promet 28 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor m okolica Novi Sad, gornjebaška. srednjeba. ška. baška potiska in sremska 222.50 — 225: gornjebanatska 222 — 224. Turšfica: baška in sremska garantirana 64 _ 65; za marc, april, maj 68—70; banatska garantirana 63—64. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg. 110—115: pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Ove»: baSki tn sremsiki 98—102. Moka; baška in banatska, 2>0g« in »Ogg« 355—370; »2« 335—350: »5« 315—330; >6« 290—300; >7« 195—205; »8« 80—82.50. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vre-čah 65—67.50; banatski, v jutastih vrečah 62.50—67. Fižol: baški ki sremska beli 117.50—120.
ŽIVINA.
4- Mariborski svinjski sejem (3. t. m.)
Pri voz 119 rilcev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 76 rilcev. Cene: praeci 5 do 9 tednov stari 120 — 150, 3 do 10 mesecev stari 250 — 570. leto stari 800 do 1000 Din; kilogram žive teže 7.50 do 8, mrtve teže pa 10.50 do 11.50 Din.
HMELJ
+ Žalec (4 t. m.) Položaj na vseh hmelj-skih tržiščih ie ostal neizprenienjeno miren. Zanimanja in povpraševanja ter prometa je prav malo. Zaključna tendenca je zelo mirna. Cene pa se še precej držijo in notirajo v glavnem skoro neizpremenjeno. četudi po večini le bolj nominalno. Pri nas je zanj-manie le za predprodajo letnika 1933. Na Češkoslovaškem je bilo prodano nekaj letnika 1931. po 7—10 Din in letnika 1932, srednje dobro žateško blago, po 31—41 Din za kg. V Nemčiji se je prodalo nekaj _manj-ših partij ballertauskega hmelja po 55—67 Din. najboljšega gorskega (Hersbruck) po 55 Din in tettnaškega po 73 Din za kg. V Franciji ni skoro prav nič prometa, vpndar so cene ostale neizpremenjene. V Angliji ie kupč'ja prav mirna ter izkazuje le malo prometa letnika 1932. po 20—3o Din za kg, medtem ko cene starejšim letnikom notirajo le minimalno. V Ameriki je na vseh tržiščih skoro popolno mrtvilo in not;rajo cene le nominalno, vendar neizpremenjeno-Hmeljarji se pripravljajo, da v tekočem letu nasade znatno povečajo. — Vse ceine na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curibu.
VINO
+ Vinsko tržišče (4. t. m.). V drav«ki banovini je vinska kupčija še vedno precej klaverna. Prodajajo 9e po večini bolj majhne partije cenenih vin. Sklenile so se sicer tudi nekatere večje kupčije s producenti po cenah 2. 2.50 in 3 Din. toda s sukcesivnim prevzemom šele od maja - junija naprej, ker so trgovci precej založeni z že jeseni nakupljfcmm vinom. Za sortirana vina boljše in močnejše kvalitete se zahteva 3.J50 do 4.50 Din, a je malo povpraševanje po teh, zlasti ako še niso popolnoma po vrela. Mor-
da se situacija glede prodaje in glede cen izboljša po dovršenem splošnem pomladnem pretoku, ko se tudi slajša vina ustalijo in ko se vinski trgovci nekoliko znebijo sedanjih zalog.
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20. Nedelja, 5. ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Izven. Znižane cene. — t>H 20.: Goepa ministrica. Izven. Znižana eene.
Ponedeljek. 6.: Dopust na Francoskem. A.
Torek, 7.: Zaprto.
Sreda, 8.: Gospa ministrica. C.
OPERA Začetek ob 20 Nedelja. 5. ob 15.: Baletni večer Pia in Pino Mlakar. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Znižan* cene
Ponedeljek. 6.: Zaprto. Torek. 7.: Koštana. B.
Sreda, 8.: Baletni večer Pia in Pino Mlakar. Sreda.
CpraTa Narodnega gledališča prosi svoje p. n. abonente. da vplačajo marcev obrok
abonniana do 14. t. m.
*
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Nedelja. 5.: Nedolžni lahkoživec.
MARIBORSKO O LED A LISCE
Nedelja. 5. ob 15.: Švejk — drugi del. Znižane cene. — Ob 20.: Faust. Ponedeljek. 6.: Katarina — trmoglavka. Gostovanje ge. Hansi Nieee in njenega ansambla.
Torek, 7.: Roc maščevanja. C.
PrTa operna predstava letošnje se«ije bo
drevi ob 20. krasna Gounodova opera >Faust«. Rež ra in dirigira kapelnik Hei-zoe, sodelujejo kot gostje gg. Herzogova. Zamejič - Kovičeva. Neralič, Barbio?va, San-cin, Kovic in Gorinšek.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
z velikim portalom na najprometnejši točki, večjega mesta v Sloveniji se odda v najem z ali brez zaloge. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra pod do-goj: »Prevzem inventarja«. 2787
CELJSKO GLEDALIŠČE. Torek, 14.: Grofica Marica. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora.
Eifftov stolp brez tujskega prometa
Pariški mestni svet, ki upravlja Eifflov stolp, je v velikih skrbeh zaradi občutnega nazadovanja pose Milko v te znamenite naprave. Medtem, ko so našteli L 1930 nekaj nad pol rreiijona obiskovalcev, 1. 1931 pa 830.000 posetnikov, se je lani dvignilo na Eifflov stolp samo 339.000 ljudi. Urad za tujskoprometno propagando hoče zategadelj razpisati tekmo z<a atrakcije na stolpu, ki naj bi obisk naprave zopet poživele.
Kurje perje
nečohano, 5 Din za kg, toda samo pri odjemu najmanj 15 kg, pošilja po povzetju
VILJEM ABT, EKSPORT Maribor
2245
ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO
ako staro prinesete v našo sprejemališče, za barvanje ali snaženje, to je Vošnjakova ulica 4 (prejšnja Cesta na Gorenjski kolodvor)
v krojačnici PREZELJ
kjer se prevzema za tovarno Wagner v Radovljici. Vsa oblačila se na željo popravijo.	2853
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
IMAM
za prenesti cca 2000 kubičnih metrov
BUKOVIH DRV
po ravnini na daljavo 1 do 1 in pol km.
Interesenti naj se javijo na naslov: Mi-kianžina, Braslovče, Savinjska, dolina.
UMETNE OČI
izdelujemo točno po naravi za svoje paciente.
F. AD. MCLLER SoHNE, \Vieshaden, in Ljubljana
Splošna bolnica, očesni oddelek, 3631	od 11. do 14. marca 1933.
Bralni krožek
„Kolektor"
(Pogačnik AJbin)
v Stražišču pri Kranju
izposoja tu- in inozemske ilustr. časopise povsod po nizkih cenah!
Zahtevajte prospekt!
269
PRIVATNI URADNIK
absolvent dvorazredne trg. šole, prost vojaščine, z večletno prakso v pisarniških poslih
Kavcije zmožen, plača po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek s Jutra-* pod »Vesten in zanesljiv-z.	5680
Brazilski
v MATE-ČAJ
kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod!
5682
263 Vsake vrste
ZLATO in SREDRO
F. Čuden, Prešernova ul. 1.
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec -v> v KO SEBENIK Ljubljana *
Brifete se sami?
Potem naročite za rni-Ijenje (žajfanje) edini in izborni higienski prašek
ki je tudi za čiščenjo zob in um ha nje slavo
Cena dozi Din 10.—.
Naroča se:
»D O K O D O X T«
LJUBLJANA poštni predaj št. 370. 5«So
Avgust černe
mizarstvo za notranje opreme.
Zg. Šiška, Vodnikova
štev. 122.
3660
Albert černe
mizarstvo
Zg. šiška 209
poleg remize
3660
Ljudska samopomoč v Mariboru
mi je izplačala po smrti mojega moža g. Antona Pavka pripadajočo mi podporo, za kar se ji iskreno zahvaljujem in jo vsakomur iskreno priporočam.
Ptuj, dne 14. februarja 1S33.
Marija Pavko.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in ob nenadni smrti našega predragega pokojnika, gospoda
MATIJE VONDRAŠKA
davčnega upravitelja v pokoju
stali tolažilno ob strani in nam lajšali našo težko bol, izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se za vse izraze iskrenega sočutja in za spremstvo našega pokojnika k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dalžni čast. g. Lukmanu in primariju dr. Raišpu za njun trud in vsem darovalcem vencev in šopkov. V Celju, dne 5. marca 1933.
5693	Žalujoči ostali.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je naš dobri, dragi soprog in papa
• v •
fifzefif«*
v
ifarosCav Sotota
rudniški ravnatelj v pokoju dne 27. februarja 1933 za vedno zapustil. Celje—Gorica—Vel. Kikinda.
Rodbine:
ŠOTOLA, INŽ. THALER, INŽ. SAPUNZATHI.
5694
MSERIRAJTE V »JUTRU"
iDMUl IESEIE1 ? P
19.—26. marca 1933
SVETOVNIVELESEJEH
na katerem so zastopani
narodi in države	Znižana vožnja
za brze in navadne vlake
Jugoslavija 25 %, Češkoslovaška 33 %, Avstrija 25 %, Madžarska 25 %.
Pojasnila in legitimacije daje :
ALOMA COMPANY,	PUTNIK,
Ljubljana Aleksandrova c. 2 Gajeva ul., za nebotičnikom
CEHOSLOV. KONZULAT	5674
Ce hočete biti zadovoljni s svežim prima volovskim. telečjim, svinjskim mesom in prekajenim, kakor tudi z vso delikateso, ne pozabite na mesarijo
RUDOLF OCVIRK
v Kolodvorski ulici 35 in podružnico v Medvedovi ulici 22 v Šiški, kjer boste vedno dobro postrežem po najnižjih cenah.
3659
Jugoslovenska kemična industrija
namerava izvesti reorganizacijo tuzemske razprodaje za svoje raznovrstne predmete. V to svrho išče prodajnega šefa:
A)	POGOJI:
1. jugoslovensko državljanstvo, 2. popolno znanje srbohrvaškega in nemškega jezika, 3. dolgoletne izkušnje kot prodajalec, z natančnim poznanjem domačih razmer in toč- I nim poznanstvom jugoslovenskih tržišč. 4. organizacijski ,alent in iniciativnost ter odločnost v trgovanju, z reklamnimi in propagandnimi idejami.
B)	i.^DIMO :
1. minimalni dohodek in delež na provizijah, 2. strokov-njaške nasvete po akademsko izobraženih strokovnjakih, ki imajo nalog podpirati ristvarjajočo se prodajno organizacijo.
C)	PISMENE PONUDBE v srbohrvaškem in nemškem jeziku z navedbo personalij in natančnega opisa dosedanjega delovanja je nasloviti pod »Verkaufsehef 4065« na Jugoniosse. Zagreb, Jelačičev trg 5.	365S
Kraljestvo mode
Pomlad se bliža
Svetla garnitura na temni obleki je po» glavje, ki se mora obravnavati povsem individualno. kajti nikjer se osebnost žene tolikanj ne izraža, kakor baš v tej malenkosti. Ni čuda torej, da se je ravno v tem pogledu moda posebno potrudila in nam prinaša še neviduno apartne učinke. V teh neznatnih komadih sc namreč pokaže resnično znanje in nadarjenost vsakega modnega »umetnika«.
Pogosto si znajo tudi dame same zami* sli ti in uresničiti originalne ideje v tej smeri, kajti vsaka izmed njih prav dobro ve, da sc s takšno skromno svetlo garnituro osveži lanska obleka, ki se zdi naenkrat, kakor nova.
Evo nekaj skic, ki nam pomorejo, da si učinkovito prenovimo stare obleke:
Mala modna senzacija so novi »nunski« ovratniki, sestoječi iz trojnega kepa ter ozke, v sredi zapete proge. Manšeta ima obliko trikratnega keliha na ozki progi ter na ta način soglaša z ovratnikom. Garnituro izdelamo iz finega platna (linona). Naša prva skica kaže to zanimivo novost.
Mnoge dame pa odklanjajo take stroga oMike. Tem bodo všeč razni »šalni« ovratniki, ki jih pritrdimo spredaj z malim
Halo! Halo! Dame: „U. F."
Samo za dame bo F."
Premislite dobro in zapomnite si, drage dame: »U. F.« — »U. F.« — *U. F.«
šopkom, krajca pa padata v obliki fichu* ja. Ta ovratnik si je moda izposodila iz bidermajerske dobe in mora biti seveda iz finega, rrrozornega tvoriva (druga s<i-
ca).
Pikč in platno nam nudita mnogo aparl-nih učinkov; zlasti novi plastroni so izredno originalni. Zapnemo jih postrani z en m samim velikim gumbom (tretja skica sgu» raj).
Mnoge garniture so izredno fantastične, nikdar pa ne smejo osladno učinkovati. Svilen plastren, obkrožen z rožami iz istega tvoriva, je nenavaden in pristoja samo >»nenavadn:m« ženam. Če ga izvedemo v pastelnih barvah, smemo računati na ne— prekosljiv učinek (prva skica v drugi vr» sti).
Naslednja garnitura ima obliko enostavnega moškega ovratnika ter se končuje v stvarno, elegantno pentljo.
Sledeča skica predstavlja šalni ovratnik z dvojno vrsto volančkov, ki učinkujejo izredno mladostno.
Nova vrsta fichu-ovratn:ka je ozek šal, ki ga spredaj zavozljamo in prekrižamo, na hrbtu zavežemo v pentljo, vozel pa okrasimo z rožo iste barve, kakršen je ovratnik (zadnja skica).
Sploh so šalni ovratniki jako priljubljeni, ker imajo letos posebno originalno obli« ko. Nad omenjenim Lchu ovratnikom vidimo skico, ki predstavlja tak ovratnik, ki je enostransko podaljšan ter sestoji iz dveh gladkih, zvončastih volanov. Prav ta k "ne so man še te.
Dame, ki rade delajo ažur, si bodo omislile ovratnik z ažur jem, ki ga obroblja ozek volanček (1. skica spodaj).
»Meanderski« ovratnik iz grobega platna se lepo prileže k športnim in šlrapac» nim oblekam.
Če si dobro ogledamo vse te skice, bomo prav lahko razumele, zakaj je parola letošnje »pomladne mode: »svetla garnitura na temni obleki«. Takšna garnitura namreč učinkuje izredno mladostno, naravnost spomladansko, prenovi vsako s*a» ro obleko in je jako — poceni. Torej kakor nalašč za čase krize!
Gospodinjski predpasniki
Vsako leto sprejmejo gospodinje spomlad kar se da slavnostno, s tem da očedijo stanovanje od tal do stropa. Seveda je za takšno delo treba dobrega predpasnika, kajti sama obleka bi se preveč uničila in
škoda bi jo bilo, četudi je morda že stara in obnošena.
Nekaj praktičnih in lepih modelov no= vih predpasnikov skuša pokazati nasa ski-
ca. Jako lep je n pr. predpasnik, ki ga s predprsnikom pritrdimo na mali kep iz enakega tvoriva. Uporabni so tudi živo-barvni platneni predpasniki v oranžni ali rumeni barvi. Obrobimo jih s platnom kontrastne barve. Seveda morajo biti barve pristne, da pri pranju ne oblede.
Kovinasti pasovi
so jako priljubljeni v spomladni modi ter jih ne bomo videli samo na oblekah, tem* več tudi na kapriciožniih spomiadnih kostumih. Na naši rkici vidimo nekaj izredno zanimivih kosov, ki dostojno predstav-
ljajo to novo »kovinasto« modo. Na pr« vem mestu je pas, ki zaradi svojih štiri-oglatih obročev sJiči starim suženjskim verigam. Prav tako učinkovit je komad iz zaporednih kovinastih ploščic, ki jih veže tanka kovinasta žica. Kovinaste krogljice, zvezane s prst debelo jekleno vrvico so menda še najbolj originalen komad te zbirke.
INGJiNflUEN
OftUJ-SOtfUNU
mmm
LJUILJRNA
Levstikova ulica na Vrtači _L£_
Zdravniška posvetovalnica
Ev. P. Pri težkem dihanju in stalnem nahodu so bolezenske spremembe v nosu prav verjetne. Najbolje je, če obiščete strokovnjaka za nosne bolezni ali pa ambulanto v bolnici oziroma kliniko v Zagirebu, kjer Vam na podlagi preiskave lahko svetujejo način zdravljenja Operacija ni nevarna. _ A. L. Nerednosti pri mesečnem perilu nastopijo v Vaši starosti pri vsaki ženi, torej so normalen pojav, šumenje v ušesih in s"ab sluh je bolezen, ki dosedaj še ni dovolj pojasnjena. KeT pa trpite tudi na rev-matizmu, ni izključeno, da je to vzrok. Skrbite torej predvsem za to, da ozdravite revmatizem, najbolje v kakem kopališču Redno prebavo si ureditev predvsem s primerno dieto, ki naj bo pretežno rastlinska. — M K. Ker iz opisa ni razvidno, na kateri kožni bolezni bolujete, Vam svetujemo. da obiščete ambulatorij za kožne bolezni splošne bolnice v Ljubljani, če pa ne utegnete, poskusite z 'Ilon mazilom Zaradi ishijasa poskusite doma z vročimi kopeij-mi, poleti t>a poidije v kakšno termalno kopališče. — Miriam. Ker se — kar je naj-pametneje — nahajate v zdravniški negi, Vam bo zdravnik, ki Vas je preiska!, dal najboljše nasvete in odgovore na Vaša vprašanja Vino ne more koristiti v nobenem primeru, če Vam bo škodilo, pa zavisi popolnoma od stadija Vaše bolezni. _ A. čr. Dvomimo, da bi bil madež na nogi v zvezi s prebolelo škrlatinko. Umivajte ga z vodikovim superoksidom. — Pri srčni napaki se morate ogibati vseh večjih telesnih naporov, vročine in dražečih pijač. — L. G. v C. Oblika skvarjenega ulilja se da operativnim potom popraviti Peljite siDa na ortopedski oddelek splošne bolnice v Ljubljani _ M. A. Hripa lahko nastopi v različnih oblikah. Letošnja je bolj lahke narave in traja običajno 2—3 dni. Aspirin je staro in priznano sredstvo, za desinfek-
gospodje!!
Zahtevajte v brivnicah miljenje samo z higijen.
praškom. 3643
„Boro9ont"
cijo ust so se dobro obnesle Panflavin pa-stile. — Če se je angleška bolezen pri otroku začela takoj zdraviti, ni verjetno, da bi zapustila kakšne posledice. — J. F. Mozolji so bolezen maščobnili žlez. Vzroki so splošni in krajevni. K prvim spada bledica, škrofuloza, bolezni prebavil itd. Od krajev-, nih je glavni vzrok zamašitev ustja ma-ščobnih žlez. Zdravljenje obstoji v odstranitvi splošnih bolezni, lokalno pa v temeljitem čiščenju in v odstranitvi maščobe. Priporočamo Vam vroče kopelji in umivanje z žvoplenimi mili. Po kope ji je treba kožo krepko otreti in masirati. _ K. če Vam je mogoče, peljite sinčka zopet na kliniko za kožne bolezni.
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Spielmann je srečno zgubil dvoboj proti švedskemu mojstru Stalbergu, ki ima naslov švedskega prvaka, čeprav je znani nojster Stoltz baje močnejši. Spielmanna je pa porazil tudi Lundin, in sicer tudi v dvoboju.
Res je, da je avstrijski velemojster zelo odvisen od dispozicije, če je uobro razpoložen, igra kakor vrag, potrt pa je brez moči. Res pa je tudi, da se splošni šahovski nivo energično dviga in da so manj znani mojstri teoretično izredno oboroženi in podkovani.
Flohr na pr. se je v Švici, kjer namerava ostati dalj časa, spustil v dvoboj z malo zinanim mojstrom Grobom in — zgu_ bil prvo partijo. To so čudne reči. Tehnika postaja v šahu vse važnejša in važnejša in odriva domisleke in iznajdljivost.
šahovsko življenje je dokaj mrtvo. To je dokončno uvidel tudi dr. Aljehin. pa je vendarle krenil na pot preko Tihega Oceana. V daljnih krajih upa najti ono, česar stari svet nima več. Ogledal si bo vsai ves svet.
★
Med češkimi komponisti, ki uživajo v šahovskem svetu velik ugled, stoji pater T r a x 1 e r na odličnem mestu. Njegovi problemi so gloooki in čudovito precizno sestavljeni. V dunajskem dnevniku »Ar-beiterzeitung« je te dni zagledal dan naslednji Traxlerjev problem, ki bo našim šahistom gotovo prinesel obilo užitka
a b c d e f g h
8 7 6 5 4 3 2 1
§§tli w tis iift &
i Sili
m ~ m
i m m\
, M . mm mm,
fj i (3 i £3 M
I * w mm
i m m
um iP IPt
i/4
\kM ts§ m m
i sii m
Beli: Ka4, Ta7, Tc8, La6, Lb8, Sg2, Sg3 (7 figur).
črni: Kd4, Tg5, Tg7, Lb2, Lh7, Sg8, a2, a3, b3, d3 d5, f7 (12 figur).
Mat v 4 potezah.
če se poglobite v zanimivo pozicijo, boste prav kmalu dognali, da so sredstva v belem taboru dokaj pičla Oba bela skakača sta privezana na svoji mesti, ker morata omejevati črnega kralja. Bog varuj, da bi ušel preko e3 ali e4! črna armada bi ta_ koj postala premočna in zmagala bi. Na al bo vendar črni, čim pride do duška, dobil damo.
Tudi lovec na b8 mora paziti na črnega kralja, da ne uide preko e5. Trdnjava na cS straži linijo c. Prav za prav je samo trdnjava na a7 prosta. Samo ona more voditi napad, črni kralj pa ji ni pri roki. Problem je očividno zelo težak.
Kmalu boste Dnšli do ideje: 1. Ta7—d 7 ?	---
Trdnjava veže kmeta na do in omegoča grožnjo: Tc8—c4 mat.
Te na videz silne grožnje se pa črni kaj lahko ubrani. Skakača na g3 sicer ne more pobrati ker bi mu trdnjava na c4 vendarle dala mac. igra pa lahko:
1.------d 3—d2!
Očividno bi sedaj 2. Tc8—c4 + . Kd4—d3 ustvarilo pozicijo, ki ne zadostuje. Obeh
Ost:
Špec
Že dolgo nisem slišal te besede. Zadnjič pa, ob času, ko zapuščajo nadobudni abecedarji in enkratenarji svoje razrede, sem jo slišal spet. Trije frkovci stoje na oglu ... Eden teče pred njimi.. ti trije na oglu pa kriče na vse grlo: »Špec! špec! špec! Le čakaj, jutri! Nabili te bomo, špec!«
Samo to se je zgodilo ... Nič več ...! In vendar je ta beseda pognala spomin tja nazaj v leta šolska, v realko, in odprla spet pajčevine, ki so zrasle nad liki že pozabljenimi, nad liki, ki so bili Speci. —
Špeca je srečal vsakdo. V vseh letnikih, v vseh poklicih, pri vseh narodih jih najdeš. Potem te spremljajo skozi življenje ... Z leti raste njihova sposobnost, rafinirani postanejo in opravljajo svoj posel z nečuveno spretnostjo.
Kaj je Špec? Špec je imenovan v šolskih klopeh oni ali ona, (da, Špeci nosijo tudi kikle), ki dviga prste in toži: ta in ta je naredil to in to. Toži, čeprav ni nobene potrebe in ne trpi nihče škode, špec zatoži učitelju, ravnatelju, šolskemu slugi... zatoži, da se je Ivan zunaj
po hodniku drsal, in da je Minka rekla Štefki, da je koza ... Da je polil Mirko tinto, zatoži, da je proizvajal Bruno plin, in da se je Lojze tepel ... Vse to toži špet — on kaže oblast in ima vedno na jeziku: čakaj, zatožen! Sošolci ga krste za Špeca in jasno je, da ne uživa ugleda, jasno je, da je pogostokrat nabunkan ... Vse to pa podžiga njegovo strast, da tožari navzkriž in si pogosto celo izmišljuje reči, ki jih zagovarja z vso vehemenco ... Tak »šolski Špec — Specus scolaris« se razvija pogosto, še preden stopi v šolo, že doma tožari brate in sestre in one, ki deli z njimi igro ... Običajno tožari z jokom, v očeh težke solze. .. Tudi med temi najmlajšimi ni priljubljen — oogosto ga izobči taka majhna bratovščina iz svoje srede, nakar Špec gladko špeca: »Igrati se ne marajo z menoj.«
To bi bila nekako prva sorta, ki spada v veliko skupino »Špecov«, katere srečavamo kasneje v teku let... Druga je: »navadni Špec — Specus vulgaris« — zelo razširjena skupina, ki jo najdete povsod, ki tudi uspeva povsod. Recimo: pisarniški špec »Specus cancela-ris«. Ta je prvi v uradu in pogleda vselej na uro, ko cepajo kolegi v biro. Vsa-
ka zamuda se mu zapiči v glavo, za vsako žemljo ve, ki je bila snedena med uradnimi urami, in tudi ključ, ki vodi v separirane prostore, je stalno pod njegovimi bistrimi in čuječimi očmi. Časih se pojavi trenutek, ko pride Špec do predstojnika, do šefa... To je zanj slast vseh slasti... Tako po ovinkih prične: »Veste, saj ne maram ničesar reči, ampak Strnen, ta le malo pretirava z zamujanjem, in potem Koleša — vsak dan prebere »Jutro« med uradnimi urami. Seveda. Čermelj pravi, da ima bolno ženo, pa to ni res, včeraj sem jih videl oba skupaj na Pesavju pri »Ruskem carju«___ Jaz nič ne rečem ...
ampak ...« Tako gredo špecovske lita-nije ... Ako je šef podvržen — potem je nerodno, — ako ni — se podaja v nevarnost — kajti Špec je pismen — utegne pisati pisma — višii instanci — seveda brez podpisa. Tak je: »Specus can-celaris.«
Kot prav nosehna pasma s nnpebno moralo živi tako zvani Gledališki Špec — »Specus teatralis«. Niesrova domovina ie. kakor že beseda ?7daia. gledališče. Tam usr>eva zelo leno in nieo-n-" no-ie. čim izda^neiA kvariH nenAh ali r>a čim boli poglobiti in n<-wečati nf>usr»eb. pa naj bo to že komada, igralca, reži-
serja ali pa teatra sploh ... Priljubljena metoda je, recimo, da sede Špec po predstavi h kritiku v kavarni ali pa k takemu, ki je pozvan, da piše o teatru ... Če že ne k njemu, pa vsaj v bližino njegove mize... Pa reče tako mimogrede: »No. tudi to smo prestali«... ali: »Škoda, za toliko truda je uspeh le premajhen« ... ali kaj podobnega. Tudi sicer se teaterski Špec lahko bogato in 7. uspehom udeistvuie in ima ta sorta Špecov brez dvoma še'veliko bodočnost
in je zelo priljubljena ...
•
Potem eksistira še oficijelna forma Špecov... Ta je oživela, recimo, takoj v začetku voine v Avstriji in se je imenovala »špicel« ali tudi »konfident«. Razlikovala se ie samo v toliko od »Specus vul^arisa«, da je bila za svoie posle po ^asluei honorirana... So ljudje, ti seveda ne hodiio v poštev. samo važni se de-laio. namreč liudie. ki trde. da je špec
isto kakor denunciiant___ Ti ne razu-
meio. da je ta v^cp^a žaljiva — in, za-v»oea. zak^-i Šaliti člnvpkq. ki je samo finop'... Pusti bratec Hudi v mini: ta i^a šah dmei V me+iiHar. tretii filatelist — t« »mi^fl oni drča — ralrm' bi T1<s mrvcrol 'Sr.po v rvi,Vn ,'n cf^t,,,
vrSiH cvr>if«*q fnnrto in va<riM->qfi SVOlih
sposobnosti v dobrobit človeštva?
polj d4 in c2 trdnjava ne more kontrolirati, razen če ostane na c4. če pa beli kralj poskuša pomagati: 3. Ka4Xb3 naredi črni na al skakača s šahom in odbije napad.
Poskus:
2. La6—e2 (fl)	---
nima moči. črni odgovori:
2.------Lh7—d3!
m. prepreči s tem Tc8—c4 mat. Napad je s tem odbit.
Mogoče boste prišli na idejo, s trdnjavama zasesti liniji c in e ter z lovcem na a7 pokončati črnesra kralja. Poskusite, ne bo se vam posrečilo, črni skakač straži polje e7.
Kaj pa:
1. Ta7—b7 ?	---
Trdnjava grozi na b4 mat. Toda črni ima izdatno obrambe:
1.------Lb2—c
in odbije napad takoj.
Trdnjava na a7. ki očividno mora napadati. na d7 in b7 ni opravila ničesar. Na e7 itak ne sme. Na aS bi bila mrtva. Kaj sledi iz tega. Da mora stopiti na zadnje polje, ki ji je še na razpolago:
1. Ta7—c71	---
Kakšen smisel ima ta poteza? Velik! Beli grozi mat v treb potezah: 2. Tc7— c4+. d5Xc4 3. Tc8Xc4-f. Kd4—d5 4. Sg2 —f4 mat.
Tega krasnega mata se črni ne more ubraniti s tem, da vzame skakača na g3. Saj je ta skakač zanj nepotreben. Pač pa lahko zastraži polje f4. kjer naj beli ska_ kač da mat. Tri obramDe imajo to idejo: T g o—g4. Tg5 —f 5 in Lb2—cl. Poskusip— vse tri:
1	.------Tg5—g4
2.	Tc8—e8	---
Grozi mat z LbS—a7-K
2	.------Sg8—e7
3.	Te8xe7	Tg7 (g4)— g6
črni hoče trdnjavo vreči na bt> med lovca in svojega kralja in podaljšati igro. S tem pa zapre lastnemu lovcu na h7 diagonalo.
4.	Sg3—f5 ma"
ali
1.	Ta7—c7	Tg5—f5
Tu zapira trdnjava zopet lovcu na h7 diagonalo. Zato je sedaj mogoč napad. smo ga poskusili ko* prvega:
2.	Tc7—d7!	---*
Grozi Tc8—c4 mat.
2	.______d4—d3
3.	La6—e2	poljubno
4.	Tc8—c4 mat
ali
1.	Ta7—c7	Lb2—cl
Sedaj je mogoč napad, ki smo ga študirali kot drugega:
2.	Tc7—b7!	-----
Grozi Tb7—b4 mat.
2	.______Lcl—d2
Na d2 zapira lovec kmetu d3 pet. Zato prodre sedaj prvi napad:
3.	Tb7—d7.'!	poljubno
4.	Tc8—c4 mat.
Črnemu kralju beg ne pomaga v prvi potezi:
1.	Ta7—c7	Kd4—e5
2.	Tc7—b7 +!!	---
Če sg kralj povrne na d4, mu trdnjava da na b4 mat.
2.---
3. TcS—c6 mat. Zadnja varianta:
1.	Ta7—c7
2.	Tc8—e8
3.	Te8Xe?
4.	Sg3—e2 mat je lahka.
Krasen problem!
Ke5—e6(f6)
d3-d2 Sg8—e7 Tg'7—g6
Radiu
Nedelja. 5. marca LJUBLJANA 7.30: Travništvo. — S: Nasveti za kmeta. — 8.15: Gimnastika. — S.45: Poročila. — 9: Reklamne pancge._ — 9 30- Plošče — 10: O elektriki (Dr. Vidmar) _ 10.30: Prenos konccrtn uniatske-ga cerkvenega zbora. — 12: Čas. poroeda, plošče — 15: Splošno gospodarstvo. — 15.30: Koncert pevskega in tamburaškega odseka obrtnih vajencev in vajenk. — lb.3> Gogoljev »Revizor«. — 20: Vicl:nski_ koncert ge. Fanike Brandlove. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Č3S. poročila, plošče.
Ponedeljek, 6. marca LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Operna ura salonskega kvinteta. — 18.30: Esperanto. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Usmerjenost naše inteligenčne mladine po vojni. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22 30: Napoved časa in poročila. H BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19.40: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Lahka glasba. — PRAGA 19.40: Prenos iz Brna. — 20.45: Predavanje o Masarvku. — 21.: Prenos iz Brn^i. BRNO 19.25: koncert na flavto. — 19.40: Pevska prireditev. — 20.45: Prenos iz Prage. — 21: »Resnica zmaga« — 22.15: Ma-sarvk kot filozof. — VARŠAVA 17: Koncert komorne glasbe. — 18.25: Lahka godba. — 2015: Verdijeva opera »A:da« na ploščah. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17.05 Lahka godba orkestra. — 19.25: Prenos Rossdnijeve opere »Angelina« iz gledališča. — 22.10: Plesna glasba. — BERLIN 20.05: Schumannovo »Hrepenenje« za zbor in orkester — 20.25: Lahka glasba — 21.30: Jochumov oratorij »Sodni dan« — 24: »Šlagerji«. — KOENIGSBERG 20 15: Koncert komorne glasbe — "21 15: Literaren program. — 21 40: Koncert moškeaa pevskega zbora — MUELACKER 20.10: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.45: Nočni koncert iz Kolna. —
Iz življenja in sveta
Živali, človekove pomočnice
Kače čuvajo zaklade, opice nabirajo oranie, psi tihotapijo blago čez mejo
Bodoči izumi
Določanje spola novorojencev ln fotografiranje
Znanost, ki nam je podarila na osnovi vsakovrstnih valov in žarkov neštete pridobitve modernega časa, Se ni stara sedemdeset let in lahko si mislimo, da bodo njene pridobitve v sedemdesetih letih, ki nas ločijo do konca tega stoletja, najmanj dvakrat Številnejše in dvakrat bodj fantastične. Vseh možnih valovanj in žarkov Se davno nismo odkrili in tako si lahko mirno predstavljamo nekatere, ki jih bo znanost spoznala in dala v rabo do konca tega stoletja.
Tu bi bili n. pr. žarki, ki bi dajali možnost vplivati na spol novega zemljana že v materinem telesa, %i spet drugi žarki, ki bi ga obenem napravili imunega za vse življenje in za vse nalezljive bolezni tega sveta. Bodoči človečki rod bo od vsega početka neprimerno bolj zdrav, odporen in vesel nego je današnji. Kakor mu je zna. nost z mikrofonom in lečami potencirala na tisočkratne in milijonske iznose sluh ln vid, tako mu bo v doglednem času izbi-strila tudi druge čute. ki smo jih do danes zanemarjali. Zakaj bi n. pr. ne mogli pomnožiti zmogljivosti našega tipa, okusa in vonja? Kakor imamo danes valove, ki nam omcgočajo gledati in poslušati preko oceanov, tako morajo biti valovi, ki lahko prenašajo tudi okus in vonj brezžično v poljubne daljave in ju tisočkratno ojača_ jo.
Nekega dne bodo tomiH pravo, ki bo beležila ki fotografirala as-posredno človečke misli. 2e pred leti ja> znanost ugotovila, da izzove vsaka £towe_ ška misel edetabromagnetske tresljaje ▼ možganih. Napravila je tudi že prve poskuse, da bi te tresljaje lovila na dafjavo hi jih prenadala v druge možgane. 11 poskusi so imeli, kakor smo nedatvno poro. čali, baje zadovoljiv uspeh. Tako smemo pričakovati, da bodoči mislec hi pesnik ne bosta več potrebovala peresa in papirja, da bi izrazila svoje misli. Te se bodo • pomočjo preprostih aparatur neposredno spreminjale v pismo, knjigo, fifan ki se bodo v tej Obliki breežičco prenaMe tudi na določene kraje ki ljudi. Dosedanja t»-lepatija je navadno otroško igračkanje • tem, kar se nam obeta v tem področju.
Ali so te napovedi preveč fantastične m brez vsake stvarne podlage ? Pomisliti moramo, kaj bi dejal kakšen sodobnik Napoleona ali še poznejših časov, če M mu kdo tedaj -ekeL. da bo človeštvo nekoč gojilo povzročitelje najstrašnejših boleaii v steklenicah in jih gledalo pod povečal -nim steklom; da se bo človek pogovarjal s človekom onkraj Oceana in da bo beseda z nezaslišano brzino tekla ob žici, ki bo ležala na dnu Oceana; in da bo človek končno lahko govoril s človekom in ga videl preko Oceana brez pomoči vsakršne žice.
Poroka in smrt v Indiji
Nenavadni običaji v tej de2eli
Na otoku Cejlonu je neverjetno dosti podgan. Primerki, ki merijo 30 cm in več v dolžino, so tam nekaj običajnega in lahko si predstavljamo ogromno škodo, ki jo delajo požrešni glodavci človeku. Vse so že poskusih proti tej nadlogi — naj-rafiniranejše pasti in najboljše mačje pasme, a uspeh je bil neznaten. Pastem so se naučile podgane izogibati, mačke so se od obilnega m lahkega lova kmalu pole. nile. Nekega dne pa je začel nekdo uporabljati kače, in sicer neko vrsto nestrupenih naočark, ki so strašno požrešne na podgane. Odtlej se je kača v vlogi mačke na Cejlonu udomačila in jo drže v vsaki hiši. števi'0 podgan pa je začelo obenem padati.
Kače, in sicer strupeniqe. uporabljajo v Indiji v ostalem tudi v vlogi psov čuvajev — in sicer z mnogo večjim uspehom. Mnogi indski knezi jih imajo v svojih zakladnicah in nihče se ne bo drznil približati se mamljivim dragocenostim razen čuvajev, ki uživajo knezovo zaupanje in kn vedo nevarne živali s svojimi čudnimi na-
pevi uspavati za kratek čas.
*
Najlažje se dado opice zdresirati v človekove pomočnice. V južni Afriki živi lastnik neke sadne plantaže, ki mu jabolka in oranže nabira trop zdresiranih pavianov in jih tud: prenaša v košarah v skladišča. Vsaka žival zaleže za tri ljudi in stane samo to. kar velja njena prehrana. Ameriški raziskovalec dr Roy Carpenter je imel na svojem zadnjem potovanju skozi panam. ske pragozde tueat izšolanih opic, ki so mu prinašale cvetlice in druge botanične dragocenosti z dreve-s velikanov. V Siamu imajo banke in menjalnice opice za čuden posel. V deželi kroži mnogo ponarejenega
Akutno obliko katarja v srednjem ušesu opažamo pogostoma v otroških letih in v zvezi z nabodom al; marsikaterimi infek_ cijskmr boleznimi, ošpicami, škrlatinko, davico. hripo. Znaki te bolezni so mrzlica in močne bolečine v ušesu, često pa tudd v g-iavi sploh Vroči obkladki na uho, ter-mofor. vkapljanje toplega, 5 do 20odstotne. ga karbolnega glicerina v uho lajšajo bole čine. Skoraj trenutno pa se nehajo te bolečine po malenkostni zdravniški operaciji .ki očisti srednjo ušesno votlino gnilo, be. Bolezen potem običajno kmalu mine. če
Sredi decembra preteklega leta so se izvršile v Arkt di. na Holaadskem in na An_ gieškem poskusne ekspedicdje, ki naj bi pojasnile še neke temne točke o razširjanju zvočnih valov m c lastnostih visokega ozračja.
že pri gradnji Gotthardskega predora so ugotovili, da se zvočni valovi v večji razdalji često dob^o slišijo, v bližnji pa ne. To je dovedlo do sistemat čnih opazovanj, ki jib je vodil zlasti v vojnem času kot vodja nemške vojne vremenoslovne službe prof Hergesell. sedanji predsednik Mednarodne komisije za raziskovanje ozračja. Vojaške vremenoslovne Staniče in druge č nitelje jt organizira! za poslušanje topovskih strelov in eksplozij v bližini in da_ i.iavi. po '-oini pa je izvršil doslej okrog 500 poskusov pri ka+er h je uporabljal velike mase municijskega materiala. Eksplo-z'ie tega materiala je poslušalo in beležilo preko 500 poslušalcev in 150 postaj.
Uspehe te s: a opazovalnega dela kažejo sledeči podatki: Na mestu eksplozije nastane obel zvočni val, ki mu pa veter kmalu spremeni obliko. Zvok se na razdalje stotin km razširja z brzino 331 m na sekundo in sicer pri zračnem tlaku 760 mm in temperaturi 0 stopinj Celzija Samo v
Utrinki iz Montaignea
O knjigah.
V knjigah ne iščem ničesar nego to, kar me veseli, in to. s čemer lahko pametno prebijem svoi čas. če hočem študirati, ne iščem v njih nobene diruge znanosti nego to ki obravnava samosipoznanje in ki me uči umetnosti pravega življenja in smrti.
Stranke.
Ce sem se odločil za vstop v kakšno stranko, se ji nikoli ne vdam tako strastno, da bi mi lahko okužila razsodnost. Pri sedanjih zmešnjavah v naš' državi mi ni strankarska korist nikoli dala prevzeti hvale vredne lastnosti naših nasprotnikov in graje vredne lastnosti lastnih prista. šev ... Lepo delo pred mano ne izgubi svojih p-ednosti, če vodi stvar mojega nasprotnika.
Pogum.
Stvari same na sebi niso niti težke niti bolestne. Naša šibkost in mebkužnost jih napravita težke in bolestne... če gre komu dolgo časa hudo. je tega sam kriv. Kdor mma poguma, da bi zdržal življenje ali smri. kdoT se ne more upirati ali uiti. temu seveda ni pomoči.
življenjska umetnost.
Moja sodba je. da je smrt pač konec življenja, a nikakor ne njegov smoter, ž vljenje nima smotra v čem Irugem. življenje je smoter samemu sebi. Prava umetnost ž;vl jenja 1e v tem. da si daš zadržale smer !n vztrajnost Med premnogimi členi ki jih vsebuje veliko poglavje živ. lienjske modrosti, je modrost o smrti sa-
denarja. Opica pobira kovance iz vreč ter ugotavlja z rahlim ugrizom, da-li so pristni ali ponarejeni in jih sortira!
•
Na meji med Mehiko in Zedinjenimi državami imajo tihotapci baje okrog 2000 psov, ki so zdresirani za prenašanje tihotapskega blaga čez mejo. Tihotapsko ži_ val je težko opaziti in še težje ujeti, zato ni čudno, da so v določenem pasu ob meji brez posebnega dovoljenja prepovedani celo psi čuvaji — kar pa ne zaleže mnogo. Tudi ob drugih mejah so psi že davno v
rabi kot pomočniki tihotapskih tolp. •
Na Kitajskem in Japonskem uporabljajo dresirane kormorane za ribji lov. in sicer pred vsem za dražje vrste rib. Kormorane, ki jim za vsak primer okoli vratu dado še ozek obroč, da ne morejo ujete ribe požreti, prepeljejo s čolni do znanih lovišč in jih nato spustijo v vodo. V do. brih dneh prinese ptica 30 do 40 velikih rib v čoln.
*
Med najuspešnejše pobijalce malarije v tropskih in subtropskih ozemljih spada majhna severnoameriška riba, gambusia holibroki, ki strahovito gospodari med ličinkami nevarnega komarja malarije. V mnogih deželah, kjer so zaredili to ribo in kjer je bilo prej do 40 odst. ljudi mala-ričnih, so bolni komaj še 3 odst., umrljivost za malarijo pa je padla na desetino. *
V širnih argentinskih stepah uporabljajo živinorejci dresirane kondorje, da kaže. jo pastirjem kraj, kamor se je izgubila kakšna čreda. Kondorji se dvignejo tako visoko v zrak. da z lahkoto izsledijo izgub-Heno čredo, in se nato s/pustijo tako nizko nad njo, da jih pastirji lahko obdržijo v očeh in pridejo do črede.
se ta operacija ne izvrši pravočasno, predre gnoj lahko samo uho. vendar se lahko zgodi, da se izb je na znotraj in povzroči vnetje možganske mrene.
Neredko pride akutna ušesni katar v kronično obliko, pri kateri se mesece in leta izločuje zaudarjajoča tekočina iz ušesa. Sluh postaja čedalje slabši. Kronična obli. ka zahteva pogostoma dolgoletno zdravniško nego in tudi težje operativne postopke. Zato velja pri vsakem obolenju sluhov. nega organa pozvati čim prej zdravnika.
najbližnjem okolišu detonacije znaša zvočna brzina do 900 m na sekundo. Slišnost zvočnih valov na daljavo polagoma pojema. Potem pride pas, ko se sploh nič ne ne sliši, a končno spet pas, v katerem je spet si šati razpok.
Pri neki eksploziji 1000 kg municije se je prvi pas (zaradi vetra) proti zapadu raztezal na daljavo 20 km, proti jugovzhodu na 120 km, sledil je 40 do 50 km š rok pas molka in potem spet pas slišnosti s širino 160 do 200 km. Valovi, ka jih je slišati v zunanjem pasu, ne prihajajo direktno od mesta razpoka, temveč kot od-b ti valovi poševno iz zračne plasti, ki leži po novih angleških opazovanjih do 50 km visoko. Ta odbojna plast 1e podobna hea-visideski plasti, ki odbija brezžične kratke valove. Odboj se zgodi zaradi spremembe v zračni sestavi (n. pr. zaradi prevladovanja vodika v višji plasti), zaradi močne spremembe vetrovne brzine ali pa zaradi zračne toplote. Angleška opazovanja potrjujejo zadnjo domnevo, in sicer vlada v njih v navedeni višin' temperatura kakšnih 50 stopini nad n'člo! Uspehi ruskih poskusov na Novi zemlji in holandskih poskusov na vojaškem vežbališču Oldebrocku še niso znani Bržkone pa bodo potrdili angleške rezultate.
mo en člen in ta ne bi toliko tehtal, če bi mu naš strah ne dajal teže.
Strasti.
Prav tako lahko je izogniti se strastem, kakor je težko jih krotiti. V prvih počet-kih so vse stvari nežne in šibke. A vendar moramo z ostrim očesom paziti baš na za-čethe. Kajti kakor ne moremo na stvari, ki je še majhna, odkriti nevarnosti, tako nam je pozneje ko se je razrasla težko odkriti pripomoček zoper njo.
Neumnosti.
Vsakemu se primeri, da izreče neumnost. Hudo je le tedaj, če jo spravi na dan z veliko silo Pri meni ni tako. Moje ne. umnosti mi uhajajo kakor lahka roba, kar so v resnici. Ce bi me kaj stale, bi jih takoj opustil Kuou^em in prodajam jih povsem po vrednosti njihove teže.
Najdaljša francoska beseda
še pred nedavnim so menili, da je »anticonstitutionellement« najdaljša francoska beseda. To pa ni res, kalti kemiki so potem dokazali da se ta beseda lahko skrije pred njihovo krasno skovanko »diethylsulfonethymathryhr6tane«. To ne zveni slabo. Vendar pa niti ta beseda ne vzdrži primere pred besedo »monohydro-doacenibrite«. ki so jo odkrili v nekem strokovnem slovarju. Kdo je že neki izgovor« to btfedo* Kemtki gotovo ne. kajti ti so bili dovoJj zviti in so zanjo našli okrajšan sir.onim, ki ga ni težko izgovo-rti: >arthrycine«.
Tega mnogi ne vedo
Starorimske postave so dovoljevale ločitev zakona. Ločenci so bili med drugimi:
Ciceron, Pompej Ln Cezar.
*
Komarjeva samica lahko leže jajca šele
tedaj, če se napije človeške krvi *
Aleksander E>umas je napisal 1200 knjig. *
Medvedje so edini sesalci brez slepiča. ★
Rokavski preliv so preleteli 1. 1785. prvič z balonom
*
Na Norveškem kaznujejo slabo in nečit* ljivo napisane recepte z ječo do 3 mesecev
*
Rekord v potapljanju ima neki Francoz, k,i je brez pripomočkov ostal 6 minut in
29 štiri petinke sekunde pod vodo *
Norvežan Ernest Nensen je pretekel progo Pariz-Moskva v dveh tednih, vsak dan 2U0 km.
*
Ciganski primas Racz Pali ima 48 sinov,
ki so postali vsi izvrstni goslači.
*
Najkrajša rodoinska imena so na Francoskem. V pariškem adresarju dobimo n. pr. 7 družin z eno samo črko v priimku. Znan vinski trgovec se imenuje O, člani
stare plemenitaške družine so »markiji U«. +
V Braunauu ob Inu so postavili sporne« nik možu z najdaljšo brado. To je bil mestni glavar Hans Steininger z 2.07 m dcl-go brado.
★
Kneževina Lichtenstein obsega 159 kv. km, a v deželici živi .300 milijonarjev! Kaj
takšnega ni nikjer več na svetu.
*
Svabski »učitelj« Jakob Haeberle je sestavil sledečo statistiko svojega 50letnega plodonosnega vzgojnega delovanja v »starih, dobrih časih«. V teh 50 letih je svojim učencem naklonil 911.527 udarcev s pa* lico, 124010 udarcev s šibo, 20.909 udarcev na konce prstov, 136.715 udarcev za ušesa, 10.230 udarcev po licu, 1,158.800 udarcev po glavi in več nego 800.01)0 drugih občutnih kazni...
Gospodje
izbirajo površnike in trenchcoate v raznih modernih barvah v največji in najcenejši zalogi pri
Drago Schtvab, Ljubljana
Zlati vek avtrxnatov o i n aš čas navzlic nešteviln:m izumom v tem področju, temveč je bil in minil ob koncu 18. m v začetku 19. stoletja. Takrat je živel znameniti francoska mehanik Jacques Vaucanson, ki je izdeloval vse mogoče umetni je, izvršujoče avtomatične živeli in ljud, Dmiajmn von Kempelen pa se je proslavil z avtomatičnim »Turkom«, ki je igral šah, in 6i-cer tako izborno, da je potolkel v tej igri baje celo velikega Napoleona.
Eden najgenialnejših izdelovalcev avtomatov tistih dni in vseh časov je bil švicarski urar Perre Jacques Droz, pravi izumitelj svirajočih ur. Njegove ure so igra-le na zvonce in na pišoaH ter ©o bile še pred pol stoletja velika moda. Izdelal je tudi č'oveku podoben avtomat, ki je lahko gbal desno roko in prste in pisal preproste stavke. Skušal je rešita tudi pradav-
Neki evropski potovalec, ki se je mudil pred kratkim v Indiji, pripoveduje:
Kot gost mandotskega naboba v njegovi laburski rezidenci sem prejel tiskano povabilo na poročno veselico ob priliki poroke neke odlične »beguna« (gospe). Vabilo mi je poslala zaročenka, ki si po indski šegi nadene naslov »gospa« že pred poroko, dočim si možje pritaknejo naslov ssahib« (gospod) ie tedaj, če imajo kakšne druge odlične naslove.
Ta privilegij žeosk, ki izvira še iz stare dobe moslimskega sijaja v Indiji, je zadružen s tam, da živi ženska zase zaprta in zastrta, kar pa tukaj smatrajo za prednost in ne za brezpravnost Pri poroki so navzoči samo najbližji sorodniki in prijatelji. Na poročni dan se vrši v nevestinem domu ločen obed za moške in ženske. Ne. število ceremonij spremlja vsako dejanje obeda. V bogatejših in intelektualnejših krogih se ceremonije, ki naj prinašajo srečo, pobijajo kot praznoverje. Pn poroki sami zastopata nevesto dva krvna sorodnika. Po molitvi, ki se vrši spet ločeno za moške in ženske, odidejo ženin in prijatelji domov ln šele zvečer pripeljejo nevesto, ki je ženin še ni videl, na ženinov dom.
Naslednji dan se je vršila poročna ve-
ni problem večno obratujočega stroja, ra sicer v podobi ur, ki so res tekle leta in leta, ne da bi jih biio treba navijati. Dro-1 zove ure te vnete so imele kolesa iz različno raztezajočih se kovin m so jih gnale tem-' pera turne razJike — 6eveda ne večno, j Njegov talent je podedoval njegov sin Henri Droz, ki se je na pariški svetovni razstavi proslavil z avtomatom v podobi lepega dekleta, ki je igrala (sicer eno samo skladbo) na klsviT in sledilo z očmi svoji igri. Njegov učenec in rojak Maiillar-det je zgradil oelo avtomatično k'.avixi«t-ko, ki je igrala celih 18 kupletov na klavir in so 9e ji »prs« dvigale m nižale, kakor da diha. Droz mlajši je sestavil nadalje avtomat, ki ni samo pisal, temveč tudi risal. V ostalem je bil tudi izumitelj umet-reih udov in si je e tem pridobil nevenlji-ve zasluge v ortopedski stroki.
selica. pri kateri so se gortili moški in ženske spet v ločenih prostorih. Moški eo vneto, a zadržano debatirali e vsakovrst. nih verskih, umetnostnih in znanstvenih vprašanjih (pogovor o politiki in gospodarstvu, kakor bi bii običajen pri nas, bi smatrali naravnost za žalitev ali vsaj za nekulturnost). Najbolj čudno je vplivalo name kot tujca to, da ves čas nisem videl gostiteljice in glavne osebe. Mudila se je tisti čas z ženskimi gosti v svojih raz-kodno v orientalskem slogu opremljenih stanovanjskih prostorih. V Indiji se konča sploh vsaka čajanka, vsak luneb in diner. ne da bi prišle gostiteljica na spregled.
Oelo ko ji pokopljejo očeta ali moža, ni ženska navzoča. To bi bila zanjo seveda tudi zelo težka naloga, kajti muslimansko pokopališče je v Lahuru n- pr. dve uri daleč od mesta in vso to pot morajo pogreb-ci. visoki ali nizki, opraviti v najhujši vro. čini in prahu peš Prisostvoval sem tak. šnamu pogrebu in 2ž>rati sem moral veliko potrpežljivosti za to, kajti vsak hip se je bilo treba na prometni cesti izogibati avtom, vozovom, svetim kravam, karavanam in vsemu živ-žavu. Pri tem so moslimski pogreibci zakriti v debela volnena oblačila in znoj jim lije z obrazov (nameeiu solz. ki so tai zatoranjene).
Bolezen in zdravje
Bolniška strežnica bi motala takoj izpolniti veako bolnikovo željo, kajti pome je toliko cenjo pozabi.
★
V telou akrlatinke nastopajoče vnetje ob-i-sti ©e javlja najrajši v tretjem tednu bolezni.
★
Prt zastrupljanjih t arzenom vztraja arz«n
najsigurneje in naj dal je v laseh.
★
Proti o>bčutku mrzlih nog se khlco borimo preprosto s tenkim, mehkim svikmim papirjem, ki si ga ovijemo nekoliko krati okoli prvtov n« nogi in upogoemo nato čez vse prste. V čevelj damo tudi pfcutoTiinast vložek m nekoliko plasti svilenega papirja. Za silo nam rabe časopisni papir kakor rvilenL
★
Po norv«ejsih poskusih se da nosečaot dokazati že v zafetnem stadiju, in sioer z reakcijo, ki je podobna reakcijam za tuberkulozo, davico in škria-tmko. Pri nosečnosti ostane reakcija negativna, če pa ženska ni noseča, se po 24 urah pojavi okoli mes^a
vcepitve rdeč krožek.
★
Rumenjak je neprimerno redihiejši n^go beJjak; rumenjak daje 59 kaiorij. beljak pa !e 17.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam m napadih kapi zasigurava »Frani Josefova« gren-čica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ANEKDOTA
»Moja žena je otsaflbo cetimerna. Po cele dneve preseeK pred zrcalom in občuduje svojo lepoto.«
»Nečimemost kna—ješ to? To je te prej domišljija!«
Vsak dan ena
»Kaj uma mačka mi pr«& po«? To Jr slabo znamenje, gotovo pride za njo nesreča.«
Samotam polarnega sveta
Dežela, kjer ne poznajo nahoda in hrlpe
Med najbolj zapuščene predstraže človeške civilizacije spadajo nedvomno postaje Jukonske brzojavne družbe v Severni Ka. nadi, ki se razprostirajo preko 3000 km širokega ozemlja. Brzojavne drogove predstavljajo tu visoka drevesa, a poleg ogromnih, do 10 m vsokih snežnih zame. tov in drugih nevarnosti se morajo ura<L miki paziti še pred sivimi medvedi (grizl:-ji). Med inšpekcijskimi obhodi vzdolž brzojavne proge se često primeri, da se človek sreča s to zverino, ki sicer le redko preide v napad. Tako se je neki uradnik srečal že s stotinami grizlijev, ne da bi ga bili napadli, nekoč pa se je eden le grozeče usmeril proti njemu Mož ni imel puške pri sebi. a je v sili zažgaJ časopis, ki ga je imel pri sebi in ga je medvedu zagnal v odprto žrelo. Zver je presenečeno obstala,
nato pa jo j* popthaia, kar so jo nesla stopala.
Telegrafist neke druge samotne stanice Je naletel na medveda v njeni neposredni bližini. Sprožil je vanj več strelov, potem zagnal puško vanj in pobegnil v stanico. Njegov tovariš je našel potem medveda mrtvega nad puško.
Razen takšnih dogodkov tn poslušanja radija ali kvartanfa pa je le malo doga. janja v teh ozemljih polarnih pušč. življenje je enolično in samotno, marsikdo zapa. de polarni psihozi in izvrši samomor. Drugače pa je dežela, menda zaradi svojega ostrega in suhega mraza, zelo zdrava.. Infekcij tam ne poenajo, nahodov in influ. ence tudi ne. Pred kratkim je umri v Van-couvru neki brzojavni uradnik, ki je prebil v vednem zdravju 30 let v tej samoti.
Katar v srednjem ušesu
Bolezen, ki zahteva vedno zdravnika
Kako se razširjajo zračni
valovi
Poskusno streljanje na Holandskem in v Angliji
Iz pustnega sprevoda v Kelmorajnn
ženin in nevesta v predpustu 1933.
Zlati vek avtomatov
Turek, perpetuum mobile in klaviristka
je ocep
ariza

Moko, pšenico in koruzo
vagonsko blago dobite od prve roke po borzni dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov A. Vesel, Hotel Miklič, Ljubljana, 96
Kako izgledata
dve glavi
p-cd uporabo prefiari-ta
za ob'ik oranje oblier »RECTODOR«.
I*-ta 5!.i-ri
5 MINUT POZNEJE
f>o n^fm-jmi j*Tii in vendar povedni pnostavmi uporabi RECTODORA.
Uepeh in neakodljavoet
Mjjmčmi«! Cfcfla garnituri 90 Dai. OriemaJ. propar3te SCIiRODER-boHENKE rar/fioAi-lja proti pJačilu t naprej (poštnina 6 Din) ali proti por-iet^u frK^Mii-ua IS Din) .OMNI A« oddeiok Vi, Zagreb, Dra.skovr.čeva 11! ioa 27. Zahtevajte brezplačno llustrovan cenik!
Štajerske moSančke
stalno dobite po najnižji ceni pri
GOSPODARSKI ZVEZI
Alojz Grebene
nakup in prodaja vreč, Ljubljana, Dunajska c. 36.
60-Ji
Na pokopališču pri Sv. Krištofu se bo del pokopališča odstopil mestnem načelstvu v cestne namene. Lastnike, oziroma najemnike gTobišč, ki leže na onem delu pokopališkega sveta, ki pride za regulacijo v poštev, pozivamo, da do 1. :uaja 1933 odstranijo spomenike. Ako sami tega ne bodo storili, se. bo delo izvršilo na njihov račun. Spomeniki brez lastnika zapadejo v korist pokopališkega sklada. Natančnejša pojasnila daje oskrbnik pokopališča pri Sv. Krištofu.
Pokopališki sklad v Ljubljani,
dne 3. marca 1933.	3648

Zahvala
Za številne izraze prisrčnega sočustvovanja ob izgubi našega dragega
CIRILA PRIMOŽIČA
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Pred vsem se zahvaljujemo Sokolstvu za vso pomoč in olajšavo njegovega položaja, ravnateljstvu Mestnega pogrebnega zavoda, Pevskemu društvu za Kra-kovo in 'Jrnovo, Zavetišče sv. Jožefa in prečastiti duhovščini.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti Sokolu II., ki so pokojnega v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Iskrena hvala vsem!
Ljubljana, dne 4. marca 1933.
Globoko žalujoči ostali.
56S1
Preskrbite se pravočasno in varno! Zavarujte sebe in domače pri
KAMTAS
Sprejemamo samo zdrave osebe. Zahtevajte prospekte! »Ka-ritas«, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. 3635
E 1097/32-9
3657
t
Ob6io» Ljubljana Mestni pogreftm zavod
NaSa vzorna gospodinja, gospa
Zofija Petretc
nam je danes ob 15. uri preminila, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca 1933, ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Neumorni, zvesti in požrtvovalni gospodinji ohranimo trajen spomin.
V Ljubljani, dne 3. marca 1933.
Rodbini: Jelenič, Cimerman.
Dne 21. aprila 1933 ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šalek vi. št. 38 in 35, zemlijška knjiga Velenje vi. št. 228. Cenilna vrednost: 1,243.823 Din. Vrednost pritikline: 41.86-3 Din. Najmanjši ponudek: 829.215.40 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj,
dne 27. februarja 1933.
t
OMina Ljtrtrtjana Meatci pogrebni uvod
Umrla je naža ljubljena mama, dobra stara mama in tašča, gospa
ariia Petrič
Truplo blagopokojne se bo blagoslovilo v ponedeljek, dne 6. marca 1933, ob V21. uri popoldne na Brezovici št. 88, nakar se bo prepeljalo v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob V2S. uri popoldne iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče istotam
Brezovica—Ljubljana, dne 4. marca 1933.
Petrič Rudoilf, sin; Petrič Ivana roj. Laich, sinaha Emest, Lidija. Metka, Alfred, Vanda, Angela, Tea vnuka in vnukinje, In oatalo sorodstvo.
5688
TAKO
boste tudi Vi veseli, ako si bodete naročili sukno za obleke v
Trgovskem domu
S

TsvAHiA-pf^A-in-osia: CELJE štev. 20
Dobro sukno....... . Din 29.—
trpežen ševjot........Din 40.—
modni kamgarn.......Din 81.—
Velika izbira češkega in angleškega blaga.
Vzorci in cenik zastonj. Obleke po meri se hitro in poceni izdelajo v lastni tovarni.
Najvljudneje naznanjam, da sem svojo
trgovino s čevlji v Ljubljani iz Kopitarjeve ul. preselil
v Tavčarjevo ulico štev. 4.
(Vodnikova hiša)
Priporočam se vsem dosedanjim in novim cenjenim odjemalcem ter naznanjam, da
bom v novem lokalu izvrševal vsa popravila obutve po najnižjih cenah. Prodam večjo množino dobrih vsakovrstnih domačih, trpežnih kakor tudi kombiniranih ženskih čevljev po lastni ceni. Večjo množino čevljev domač ega izdelka prodam tudi na Jesenicah, v podružnici, v Tancarjevi hiši, do 15. marca. 5670
ANTON MOHORIČ, Ljubno.
POZOR!
POZOR!
ZARADI PRESELITVE
se prične v ponedeljek, dne 6. marca
PRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA
V TAVČARJEVI UL. 21. pri tvrdki MARA RAMOVŠ, prej Commeree d. d.
po naslednjih cenah :
Sifon, 80 cm . « ^ .	po	Din 5.—	Čisto volneni poplin 100		
šifon, 80 cm ....	))	8,—	cm.......po	Din	26.—•
Najfinejši šifon, 80 cm	li	„ 11,—	Volneni crepi za damske		
Platno za rjuhe, 150 cm	19	„ 19.—	obleke, 100 cm . . . „	»»	40.—
Najfinejše domače plat-			Najmodernejša damska		
no, 150 cm ....	H	„ 21—	volnina za obleke, pla-		
Platno za brisače . .	99	„ s—	šče in kostume, 140 cm		
Tenis flanela ....	99	5.50	že od Din 40 naprej		
Oksford, 80 cm . . .	99	6.50	Prima blago za damske		
Frotirke, komad . . .	ti	8.75	in moške trenehkot od Din	70	naprej
Poplin za damsko perilo	M	„ 13.50	Enobarvni baržuni,		
Poplin za damsko perilo			znamke Lindener, m . po	Din	45.—
najfinejši svileni . .	99	„ 17.50	Ia angleški kamgarn od Din	150	naprej
Ostanki angleških kamgarnov od 2.70 do 2.80 m, ves ostanek Din 380.—.
Pri nakupu nad 500 Din poseben popust."
Prepričajte se brezobvezno o kvaliteti blaga.
Manufakturna trgovina MAHA RAMOVŠ
Ljubljana.	r,es*
ZAHVALA
Vam vsem, ki ste zlato srce mojega nepozabnega moža
JANEZA RIGLARJA
obsuli s cvetjem, mu zapeli v zadnje slovo v Semiču kakor v Ljubljani in ga spremili na njegovi zadnji poti — moja prisrčna zahvala.
Počivaj v miru blaga duša.
Semič—Ljubljana, dne 4. marca 1933.
5686
Pavla Riglarjeva.
Vrednote
K a r>tj«*l« | D.o. i* '»kuj« naslova aH ia l!fro r* 5 Din. C36v
Srebrne krone staro zlato ia srebro
k n p ■ J e rafiaerij« dragih kovia. Ljubljana. Ilirska al. šu 36 - vb (Ki vi Vijov da.D*ke eest«. pri gostilni Horioa.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po rajviSjih cenah
ČERNE — iuvelir
Ljubljana, Wol!»va ulica 3
Stainpilje
Sitar 4 Svetek. I/ublja-na, šv. TfUa cesta štov. 18.
:>40 00
Modni atelje B. Pavločič
t* je preselil na Cankarjevo nabrežje 23. 0015-30
Čevljar, delavnico
kompletno, prodam n« prometni t.iSka t Ljubljano. Ponudbe na oglasni ■odde't-k »Jutra« pod šifro »Usodnost«.	6368-30
Trajno ondulira
ta 80 Din wtiwj H e I i k.
S41. &*ka. Medvedova 38. G»UwM> tudi oto nfMiah.
V10630
V tak« beseda 1 Din: t. 'V*nje oaelora al"
'.» Sitno pa S Din
Posteljne mreže
deluje in popravlja oaj-ceneje Alojsrj Andtorie. Knnoenekega »HM št. 94.
80!0-30
Emajliranje
dvokoles
v ogiru lakiranje 'spe-ffranjf v«sk<rvrMnih vo zil. etrokornjaJko deli,, «n!Mnl> črne K-fnj postrežba pr: trrd4;: A. M«l-gaj. OiovJka cei-t3
Ljubljana.	C016 30
beseda I Dw. aa dajanje nulorc tV, u iifro i» * D>n f?9N
Stroj za navijanje osnove
(KoniMkettcnschiraiaschine) šfre®e 1T00 mm. rabljem a.i dobp. hranjen, kupim Ponudbe n« »Po&'a.n*ki fah 1« Lesk-jvec ,'Vardai*ka banovina).	6687 28
2 čevljarska stroja
nora, levoročrta. znamke
»i11«i,'« »i oiii>iH«erC4/	In-
ke	r dobrem stanjn
Jfl«p. Ro-žnn d-oima, cesta IV/30. Vt.
esns--;«
Javna dražba
h r»r*Minnetov se ži r torek dne 7. ma>r< a v f»»;'aji Ljubljana, glavui koivdvor.
Pletilni stroj
1» ugodni fti pro<ia Je loviek. Mettni trg št. l/I.
7'fli-rs
Centrifuga
za ročni pogon, notranji del iz bakra, v najboljšem stanju, pripravna za sufenje perila in slično se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	7066-29
Dražbe
»»»*<. t*«««!* 1 Uin. M lajanje nabora ali aa *ifty> na 5 Din f32>
Šivalni stroj Pfaff
9110 D:n naprodaj v Sf).
S ški. 7,c!emikarjcv« št. 6 (pri šoli).	TCH4-2«
Na javni dražbi
ugodno napnod«j 6. ms«"'* ob 10. uri v Moiricah št. 1
pri Br<ri^ah i luksuzna vota. kofija. r ni na peresa. ? kobMi, 100 orac več svinj, pra-šifer m perut.rvne; C mere.a oh 15. v Ljubija-»i Metelkova nlica 13 2 pisalna »troja pi*a!ne mite. omare rs kartoteko G. mare* ob 16. v Ljubki« ni. Prn f S — pJ«a!ni stroj, piealne mi.t. v«, lo-ri. smrekovi trami.
W 32
Pozor, lovci!
Dnit ;<i. marca t. 1. ob 10. d-jip. se b" vr«ia dražba
lova obč. Vodice ua oris.
načelstvu v Kamniku, sol a »t. 4. TjOv obs-fsra 27:X* h:i, leži »vh a-rtel»!«ti; pre^i Ljubljana. - Vod:<-e Ccrklj»-Kranj, ter je f-den najlepših n.t Oo-fij-k-m. lnti--re»»l-ii »>	vab'. ;<>!ii
6
Vsaka brwwia l Din aa <Wj»a)e DMlora al'
ia Jifro pa 5 Kjl (37
Stare kovine in odpadke
tiakor: nikel. aipaka, kompozicije, kositer, bele kovine, aluminij, cink, baker, med in
drugo kupuje proti gotovini
-"»meotin Schreiber podjetje za izkorišča-: nje kovin, ZAGREB.
I Viaška ul. telefon i 65—60.	2655
Cene malim oglasom
Zenttve im rfopteov«/* Mt« »md« Uu i— tar mnkrmtne pet-
mt/bine ta Utm eli 0 dajanja naslova Ow 4.—v Oglasi trgovskega M reklamnega enačaja. vsaka beseda Dm I.—k Po Din J.— U besedo ta taračunajo nadalje vm oglati, ki tpadafo pod rubrike »Kam pm kam*, mAuto-moto*. »Kapital*, »F najem*. »Posest* »Lrtkali*, *Stanovanja odda*. »Stroji* »V rinete* »Informacijo*. mŽtvalt*, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovaki potniki* m »Zatlo-tek*, če »e t oglasom nudi tasluiek. oziroma, če se tiče potnika Kdnr ti pa pod tema rubrikama (Ue tasluiks a/t ti 111 h*, plača ta

ttako beauiio K pm Pri vse* oglasih, ki se taračunafo po Dtm Lita besedo, ta taračuna enkratna pristojbin* Dtn i— ta tttro aH ta dajanje naslov. Val ostati oglati soda/nega rmmčafa sa računa/o po SO pm ta vsako beseda Enkratna prtstopbma ta tttro aH ta da fanfa naslova pn oglasih, tt se taračuna jo po SO pm to vsako
besedo, tnaia Out l— NafmanfH enesek pn oglatih po SO om ta besedo, h &*» JO^-v
«n oglasih po I Dta ta besedo pa Dtn 15.—. F ta pristujbtne sa ataie oglase fe plačah prt pred a P naročita. a» roma hh Is vpnalatl r mamo ahaneen t naročilom.
VI ZAMORETE DOMA
ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na
Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizn,
ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaKi oseD- možnost. brez ozira na starost, poklic, predhodno stopajo izobrazbe, materijelno stanje, da aobi potrebno znanje v elek-tro-strojni m arhitektonsko-stavbem stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inž**ijerja bi Inžem jerjn. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno, ča vsa p< na pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno. ^e obrnite na Institut Polytechnique, Pariš XVI,
66. Bd. Kxelman«.	94
šiviljsko učenko
ščera. Prednost :ma tista katere atarši bi posodil par »»očakov proti 'Jo brini >bros!:m ia dovrši '<eT bile Ponudbe na po IružDico »Jutra« v Mari-boru pod Jifr« »5'vilja«.
6867-44
Trg. vajenca
« potrebno šolsko izobraz-bo. zdravega ia poštene ga sprej-une takoj firma j K ušla«, Kranj.
6787-44
Šivilja
išče službo v Celju. Ore tudi šivat na dom. Na slov pove područ. »Jutra« v Celju.	0775 2
Služkinja
vačeoa nekolik« kuhe in šivanja, pridne ter čedna išče sl-užbo s 16. marcem. V. 0 o-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	05<52-2

Vsaka l*w<t» 5*1 v* r,
ia d*tan'e na»lov» aH
%* «fp« t* 9 Din m
Šofer
• kavcijo.	nsmpjfp
»je. Event. prodam dvt-o « koncesijo i'i pa dam v najem. P srnine ponudbe na oi'a-ii! .oldelek Jutra [►"d ifro »-J.«	6707 1
Brivski pomočnik
m a d. dobor ielav-c m perfekten b n t) i žtucer, d ob: «o to imrtem stilno mor^to s *-.anovanie-m. hrv no. p-anjem perila in plačo po dogovoru. Ponudbe 8 s! ko na naslov: .Josip Kir&lv. frizer	1ime in
gospode. Murska Sobota.
6791-3
Samostoj. kuharico
«-«4n.'>- iuirorM. tjo^en« tn mirijlvo. ki je tod- dobra g..sf>odinja sprejme tak"J v »ram-o vužbo boijša
v b;ižšnr i£agre bi Lf orvovrstne *tle aaj l. - V — 'ft.ŠTri*- ponodbe t
nn-r-v-n fi:«fp ia o<r at>*K «! 1- »k »J itra« (y>d Stfro »Livca«	82721
Dekle -a
otroško sobo
h ■> 1 i 5 e	nt-mš^Kne.
ftiro-im« rodb-na k ivema f»T--»koma Sie'<rv: 7.nr» Ki-ab>-ata Zfmoin. K«-«
matik itiiAa 17. 6508 1
Frizerko
d' Vo. t>;>-"imi'ffi s 1. apri-'•■••n v «>ta'n» službo ali
- T 'i 'Ai if^zo-no. [VrTni fl
r.» naslovt Dras^o licriiard. frizer. LeJlc-o
(iosp^>d;nfo
/a h'-ie in d-ujre po-s-V, s.fiio od 3<>—Jo !et, i><"-Pin.. Pnr-a pn dogovoru fCrizAm-^-Utiser. Ropate«.	0S09-1
2 elektromonter?a
samiOftto-j.rG. n>aj>a. i.šrfm
7 a

na
v^MlrJ
' h
?T;ivb:ih Pismene po-nudbe na Mirko Bre,zkiščak Ropat««.	6CHi-l
Prodajalka
spooerijsie sitoke t let-rj>: ir.č r^p:ič>-vaii. wni«>7t«'> sioven^krsa in nemškfga jezika oprejimi-m. Df«t>:»e pod »Offert«« na fx.d-ui. »Jtit-ra« Maribor. 60:?3-l
Hlapca
ki jo vajr-n m-eaar-ij« na dfžeii. ^prpj,m-f*m. Pismene ponudbe iia	odde-
k-k »Ju-tra« p<>-i »Hlapec«.
6&.9-1
Natakarico
samesit-ejno, d-»bro i*r»J. bano, pršknpl'jiv-6 zimanjo-s tii, e,;.rc.Jli--ni v manjšo poet.:!.;!« n-a G^o-r etvsJum. Starost 23—34 k t. Ponudba pod šifro »Gorenjsko aae« na oplasni odde-iok -Jutra«.	€»12-4
Trgov, oc-tnocnioo
st«'eSo, iščem kot vodi-tcijiro podrainiic-o na deželi. Reflektira se farno na prvovrstno starejšo moč. zmožno položiti kaven^. Jfaslor v oplacne-m odnlelkii ».Tiit-ra«. 60:35-1
Dekle
miado, pošteno i.n mar! j i-vo, katero opravlja tudi i vri, išč -m. Pt-nudbe pod i »Mala dmžtVra« rta op.a^. oddeieJc »Jtutra«. 6>b04-l
Odčno ali gospo
v starosti 20—30 let, «im-ptttične in prikiupijive zu-nain/jio?-6i, epos-obno vod-Ha «3mio«tojtH> g'>f-podJ.ajit.vo ler vzgajati dva maia lajfUta., z snar^jem tu.iiih j«!;ikov, g-prejime mlad ve-Ieiposesinnik. Ponudbe « siiiko ia življenjepisom na oplas-ni oddiiek »Ju;ra« pod »Harmonija«.. 6892-1
Šoforia-mehanika
^prfjune takoj Prešern v Kran,:iu. Predstaviti ge je o«et»TM).	67S9-1
Trg. pomočnico
ki bi pamio-stojtio vodii/a majhno podružnico na deželi, sprejmem s 15. marcem. Predipogoj je 5000 do 7000 l>ln kavcije. Ponudbe s sliko na na-lo-v, ki ga pove ogle^ai oddelek »Jutra«.
Strojevodje in prve pomočnike
t>rt papi-rnčh st-n>jih proti dobremu .po^toipiku im do-b"-i piaoi f takojšnjim na-?,prevrnem o. V šter pridejo s«Trvo naši državljan*:. Ponudbe na Za srebaSkn Oioničk u tv«-ni-cti pa.pira Zagreb 2. pošt. pret.	€8f-D-l
Trg. učenca
• primerno šo-lsko izobrai bo, s hra.tw> i-n stan-ova-j nirm i- hiši sprejanem. — ; l>a^ttw>roč.no r>isane po-nud b« je f>o«iati n« naslov: Josip Plave. špecerijska trgovina. Celje.
Deček
14 otar. z dobrimi spri-Sevali. želi meeio kot vajenec v kakšni trgovini — i če mogoče s h-ano in eta • tvovan 'rai v hiši. Cenjene ponudbe na og'*iis. od>delek »Jut. a« po-d »Prid ne-'«.
$š>:o 4-«
Mladenka
vešča. šiv«,nja i-n vsakega de-la. išče mesto sobarice ali karkoli. — Dopise na n-asl-ov: Da-nica Tri jt. Katpia. pošta Sv. Jurij ob Ta.boru. Savia fka doMna.
6.»j-2
■ in. il 1 m ni i ■ Vmk*	ari p»r.
ta 4*j«frt» »»»lov« «1i
t »	g fVra. ^
Oskrbnika
poltenega in delav.nepa. 7. 3 ali 4 odraslimi č'sni rl-it-rnne, rabim io otrdelo^ *an:e večjega pos«*'.ra. Prednost ima tisti, kateri je že e-l-ožbo^a« r.vi ve{-j m jk««ii. Oi^irne:ša po-:-afni-'a p;xnotto. P. Pa-n:<ui. Hrastovi««. fi8W-l
Dve gospodični
prtwia:«,-ko 'n blaga iničar ko.	mVkarstva te
delikatese. iščem proti 300 Diin mesečme plače, gtano vati.iiu. hr« Tij m pranru pe-"•iia Jam^t.va v gotovi-n! tK«.robno SOOO Di^i t-^k-oi. — Iranka Roeanac Zapreb. Tkalčiževa n'.
6796 1
Fotoponiočnika ali amatei-ja
takoj sprejmem za ame-rlkansko brzosllkanje po promenadah in pro-metnejšlh ulicah. Pojasnila: FraivHška Roch, Sodarska steza 2. Liub-U&na.	7009-1
Pover?en;ke
pr«H lepemu bono.rar'11 ■»t>re;Tnom v veeh večjih krajih dravske banovine. — IVvnmdihe rta	-i'
»Jutra« pod »PctMeir-"-'«.
7.120-1
Trgov, vajenca
polenih sta-šev. k-i ima veselje do trgovine in pr: mer.no šo-'f=ko fe-brazbo. Sffi.Te:mo I'van Via-ovišok. 7.a!ec.	6937-44
Pekov, vajenca
močnega te zdravega, sprej-nvm takoj. Pogodba po dogovoru. S'anič. pe karna. Črnomelj. 6800 44
r.iisai Kice Biirroughn!
Tarzan, kralf džungle
DRUGI DEL
223
Ko so se izkrcali, so našli ponesrečence z ladje lorda Tenning-tona. Pod njegovim razumnim vodstvom je živela osemnajsto r i ca dokaj varno in udobno življenje. Nikoli niso bili izgubili upanja, da je tudi četrti rešilni čoln srečno dosegel kopnino. Ali nekega jutra se je pokazala iz džungle na jugu tabora čudna postava.
Gospodična
e sedt-m-e-tno prakso v vodstvu veleprodaje toba ka in z večjo kavcijo, želi s 1. aprilom kjerkoli t v Jugoslaviji na.meščenie Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [Kvd šifro »Vestna in marljiva«.
6039-2
Plačilna natakarica
srednjih let. sel« simpatii da. zmožna kavesije želi prememu s.užbo. Zmožna te prevzeti tudi večje pod jetje. Ponudbe na -jglasm "vini elek »Jutra« pod šifro »PiačaJna«.	6622-2
Vrtnar
«knšem .0 samostojen. : večlrtni.ma Afiričevali. *am-*k». išče stalno siužbo 7 graščini, tova-rm. vili »li kaj »:ič>oega. Ponudbe na našlov: Rud« Voka!. Kar-ovac, Rijeoka ce«ta 41.
6580-2
Hotelska kuharica
t večletno prakso in let ntmi spričevali, želi nameščen je s 15. marcem. Cenjene drupi^e na podružnico »Jtf«ra« v Mariboru tw>d Miačikio »Zanesljiva«.
6780-2
Vrtnar
iknSe« r vteh panogah -.e otroke t » e 6 i e t n o prakso :o »pffevali. v» jen samostojnega vodistva ščt> sta.no vit tačas-n«; iluibo. Prevzame ya '.ud. man:ša vrtna'ska iea. — »o-v^n 4lov«n*ko *rbohrv n nemško. Po-nmlb. :>oc *ifro »Samistojen vrtnar« ■v« »{tasni oddelek Jutra 6756-S
Strojnik
kijtičavTOČar. strupar in el»-ktrlkar. išče službo. — Ponudbe m oglas. odd-Vk »Jutra-« pod »Mojste-«.
6741 2
V pisarni
sli ?klai;«ču
evemt. tudi kot ptznik ali vratar išč-m s'užl>o. V-šč s - m - ■ boh v n Vi ti e. « npl *■ šč.ine in d—loma n.rnšč1".. Po.nttd'bc na poštni p-e«lar Zagreb.	67^ \-C
Francoski pouk
00 temeljiti metodi drje ( ika<iem:k ro-m«ni« pr^ti honorarju l>trn 15.— na uro. Cenj. [»onuibt po<i »Xa.pri-d-ek« Tva oddelek »Jutra«. 60t>5-4
Neinško konverza-cijo in pouk
rwid- izr^i-ažena go*r>a pc-10 Din za uro. Pol oiiiia centa štev. 13/11. levo.
6614-4
Instrukciie
iz f'an«i)*oln«. nemščine in atinšč.ine ter kavirski p>-uk daje irvežbana moč. Kaslov v oglasnem k-u »Jutra«.	6S28-4
Strokovnjak
v karfonaži! i
vojaščine pro=t. vesten 'n pošten delava«, z več,!':no , praks-o, želi siluž/Ko v tej sc-oiki. Po n u-dibe prosi na Og'as. odd-lek »Jutra« pod značko »Tudi lahko do o vodja«.	GtX>2 2
§ofer-mehan;k
z lastno garažo in o-od:em za vsa popravila, išče služ- ' bo k o?ttR'-nTii a'i tovorne-rmi avtomobilu. Pontid-be na oglu*. ^dde'el; »Jutta« pr d »Prosto garažo«. 6!>.?8-2
Ekonom
šolsko izobražo-T, tzve^ban
v ve»'h kmetijskih panogah ieli službo. — Ponudbe na n<r'ač. oddelek »Jutra' t>od »Ekonom«.	(»94 i
Nemško-rusko
k-onverzacijo in teorijo €'■ nauče v s i hitro pn moji na :t«ovejši metodi. I!«f»eh /<i;amčen. — K. Lju-ovc. Sa'end-ova »Itca 4-'II b iz-j IvriževoiSke cerkva »1
Nemščino in
francoščine1'
pn ho tri metodi poif"u;eir S Din za uro. Ponudbe na ogas. odd«'ok »Jutra« f»od Šifro »Hitro«.	7040-4
Reven akademik
r u>rK-h'om poučuje mate ma*iko in fiziki«. — Po-n-u-iibe na oglaeni oddelek • Juitra« ped »Matematik«.
7067 4
Modistlnje, pozor!
Redka prilika 1 — VaJed proselitve ugodno prodam najboi; vpeljano modtirte njo s ptedtvskanjo v Prti-j«. P-»j»snvU daj« St*fi Krainer. Pmij. K.r«k«v« t.
67Ž0-«
Smrekove sadike
petletne vzpo,'«n« im pco s>tem » X'>zd«. a-trjene »eJo	'asu.
lUjft	po 70 Dtk.
d^iei traja »alopa '»rt^a ia Uprava nosovv« L^-na dob »oš ta Krm»»i (>v len*ko.	»581 6
| Foto-atelje
[ kamera (Heriaugo) 18 krat 24. skoraj nerabljena z objektivom Vogt-lander Trlpleanastlg-mat 42 cm. >e proda po zelo ugodili ceni. Kune Stane. Tržaška c. 42. Ljubljano.	7115-6
Kupim
•Mistoforec bi
inštruiral
p-1-io-Vi-lca za st.ano.van;«. — N't.--'-o-v v og'asn»-m oddelku »Jutra«.	70J7-*
Natakarica
ki goivori nemško, išče Vtljšo sužbo. ponudbe na oglas, »ddelek »Jutra« pod iifro »Kavcija«. 7016-ž
Prekajevalec
»tarejši, želi m^to. — Ponudbe na og asn.1 odd« lek »Jutra« pod »Sam-o-^'.o:na iri-tič.«.	7020-ž
Mesto oskrbnika ali hišnika
išče zakcusi.i par brez otrok vešč dveh obrti. Poizve se v ogl. oddelku »Jutra«.	7013-2
Kd*>r t I fc e usluika, plača ia vsako besndo 150 par: t* nasltrv ali iifro 3 Din. — Kdor a n d i taslužnk. pa M »sako brsedrt 1 Din, ta iaianje naslov« ali ta Hfro na 5 Din. (S)
Šivilja
izarjena perila im oblek. I kak'»r tudi fantko-m. gre j za 20 Din šivat na do-m 1'o-nudbe pod šifro »Izu-r-jena« na ogiasai oddelek »Jutra«.	60433
Inteligentna gdč.
že4i meeto k otrokom — proti n>zk. plači. Ponudb« na opastii oddelek Jutra f»>d mačko- »Vzorna«
6648-2
Knjigovodstveni veščak
ivaja te reo-ganrra knjl-govol-i;vr> na -azne oaioe po Jahten. IzvJnje r>. vizij«- n sestav j« btlanee. Ponudbe 0» >p is. >dd»lek »Jutra« DO() »R-vitij««
6128-2
Prodajalka
Mučena v mešan: trgovini, zmo-žna nekoliko nemškega jezika, išče siužbe. Pomagala bi tudi v kuhinji. Ponudbe na oglasni odiiielek »Jutra« pod »Poštena 2-2«.	6002-2
Gospodična
pridna, poštena, simpatična. želi mest« natakarice v boljši gostilni za takoj Ponudbe na: Pepca St.ru-pek, Mokronog. 6900-2
Šiviljska pomočnica
vajena vseh de!, išče nve-■'ta najrajši na Gorenjskem ali kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Ju fcra«.	6909-2
Coprnc*. kr Kx.
228
Ka jr lord Tennington segel po samokres, je polnago, umazano bitje AttkHo.ilo njegovo ime in steklo proti njemu. Sele zdaj je BfMMtiiiiJ »mojisieurja Thurana«, nekdaj tako brezhibnega gosta na »ljutv AHH«. Ko so jeli izpraševati »Thurana« o ostalih dveh potnikih j»»T*<*Aanega čolna, je rekel: »Mon Dieu, saj je kar prestrašno _^	W se rešil, sem jaz.«
Kolcrski pomočnik
zan«l'j« v. sam-skd. vojaščine prost. Seli stalne namestitve. — Zmožen je s^tortnih dei. Naslon v oglasnem oddeJku »Jutra« 6018-2
Prodajalka
zanesI-JSva. verzirana mešan« »troke. želi službo. Doipisi na podr. »Jutra« Maribor po«i št. »1270«.
6501-2
Prodajalka
mešane stroke z veSIetiK-prakso, unožna slovenske ga in nemškega .jezik r išče službo s 1. april oni v mestu «!; na deželi. — JJasiov v ogabnem rdde!-ku »Jutra«.	6932-i'
Vdova
vajena trgovine in go«tjJ-ne. gTe za mate plačo t boljšo hišo. Ponud.be n« upravo »Jutra« Maribor po-d »Skromna«. tf*4V2
T rgov. pomočnik
dob-o vemiran t mešani stroki ter zmožen vsake stroke zase. na deželi, z naijboijSimi referencami, želi premeni ti službo. — na oglasni oddelek »Jutra« pod »Treov aki«.	6889-2
Službo viničarja ali kletarja
iščem. Sem vojaščine pnpelnoma pr.->«t. s(.mo-stojen, več 1nt trgovsko Izobražen in arem tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Abstinent«.	7022-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, priden pošten verziran mešane stroke, išče name-ščenje kjerkoli. Ponudb" pod šifro: »Ga-anclin 10 000 Din« na ogl. odd »Jutra«.	701S-2
Natakarica
lepe zunanjosti, govori več Jezikov (poloftl knv-eilol išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju+ra« pod »Sposobna, poštena«.
7050-2
Mlada gospodična
gre k samostojnemu gospodu. drž. uradniku, za gospodinjo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »DoDra gospodinla« 703*3-2
Vaše pohištvo
j :-n klavir bo izgledalo popolnoma novo — za mal di-nar ga Vam pridem pre-politira na dom Pišite na og'as. odd-'lek »Jutra« pod »Strokovnjak 222«. 7000-S
Moratorije
po novem posredovalnem postopku, sodne ln tihe poravnave, kon-kurze. bilance, organizacijo knjigovodstva, sestavo proženj ter vse trgovske m obrtne zadeve vam uredimo vestne in diskretno p->ttm najboljših strokovnjakov. Komercialna pisarna. Floriianska ulica 10'I. Ljubljana.	7030-3
liiV« išfte mnatn i»wt iiika plaia ta tmk«
b>«edo 50 («tr: m .i» . ;«uj« naslov* i iifm a Dm.
j »iirnjpnu. imoiio.	.
^a b*-sedio p« 1 Din;	(
j 1» ia.-anj« naslov« ali	1
1 »a šifro m 5 Din. (5)	j
Inteligentna gdč.
s popolnim znanjem srbohrvaščine in deloma nemščine gre k 1 ali 2 otrokoma. Cenjene ponudbe pod »Inteligentna« na ogl. odd. »Jutra«.	'126-2
Mesto točilca
lžčem. Sem kavcije zmožen. voiašMr.e prost, samostojen. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »€««.	7113-2
8000 Din kavcije
dam. ako dobim službo na takarice. Dopise na naslov Drofenik. Sto-re pri fv':u.
7.1.04-3
Služkinja
zmožna vseh hišn.'h del in tudi knhe želi za po si en je v Celte Gre tudi za [X> strežnico Ponudbe na j»o-družnico »Jutta« v Celju pod značko »Poštena«
7133-2
Stekla-
po«*tm:k obrti, želi službo ori več, em podjetju. Odda tud« obrt. — Pismene |*> nud.be na podružnic« Jutra r Cel« »d »Steklar«.
7iai 2
• ali za I
— Kitor | trike, pia- [
Provlzijske potnike
•» . »nega ta S-bij« Hrvatsko. Da macij« io Slovenijo sprejmi-ns takoj. Prednost majo mu. ti potujejo t as t m.m avtom Ce le mogoče se osebno preds'avtt:. Prefero. tovarna čevljev. Kranj.
6738-5
Spretnega
zastopnika
za Maribor in Celje iSče tvornica pletenin. — Po nudbe na ogasni oddelek »J i»tra« pod »Jamstvo zr, kolekcije«.	68:2-0
Trgovski zastopnik
ki že ob:s.kuje ljubi \inske trg-rvce. bi ptovzel še eno za.sto[«stvo. Ponudbe pod značko »l! poljan« n« ogl. oddelek »Jutra«. 6744-5
Pritlično sadno
drevje
zajamčen« pr»tno. «po tiin-o g-movi* n nizke vrtnice v 40 vrstah ntidt drevesnica Omersa. Kranj. Zahtevajte sen:ke.
56556
Radi opustitve
gostilne
prodam razni mventar. belin krogle ;td Kupci naj se javi;o pi>d 8'fro »Inventar 1933« na oplas-ni oddelek »Jntr3«. 694<i 6
Voziček za dvojčke
prav poceni p-odam. Po-rave se v oglasnem odde'. »Jutra«.	6079-6
Otroški vo?ičk«
najnovejši, po zel« nizkih cenah. Trgovina M. Tom šič. Sv. Petra c. 52.
6078-6
Pisalni stroi
pisalno mizo s predalčki, gos H. 107 let stare, man doili.no, «!ektričmi motor, v<-'.iko opl-f-dalo in rac-ne d -ligo premete v dobrem stan.jiu prodam. Ponudbe na op!<iem oddelek »Jutra« (»od šifro »Pisalni stroj«.	6010-6
'JgmM irg. umi** ou 1 Dia beseda, u ia janj« BaaJova ali u Si-fro 6 Dia — Optasi w-i«!r>»-e4 enačaja »«a ka be»e<ia 50 t*r; ia i»j*-D> imuUov* ali /a li^ro p» s Dia. (/)
2000—3000 renskih vinskih steklenic
zelente aH rjavih po 0.70 I potrebuj* ha noviinsi a k m e -tis-ka šo!a n3 Gnou pri Ko v om mestu Ponudbe je poslati na ravnateljstvo banovinske kmetijt-ke šo-le na Grmu pri Kovom mestu.	6885-
Weck ali Rex
kozarce
z apa"atom ali brez kuipim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »\Veck« 6731-7
Vi roko oma ro
in so-bn« kredeneo prodam po nizki ceni. Gregorčičeva 1Ck'I. 6924-6
Prikolico
skoraj nov«, prodam. Naslov pove oglasiti« oddelek »Jutra«.	6898 6
Otročki voziček
Ion. globok, naprodaj. — Kaslov v oplas-nem oddelku »Jutra«.	6327 6
Otomane
v veliki razprodaji pri Delničarju v §t Vidu. na=t>ro ti cerkve.	6970-6
Železen štedilnik
(Tisebherd') prodam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 60716
Otroški voziček
globok, močan, ze!« dobro o-hran;en. naprodaj v Ple teršnikovi ul. 19. pritličje.
6084-«
Otroško gafbico
dobro ohranjeno, poceni proda Peršl. Čopova ce»ta »t. 31/11.	7(61-6
Stelaže
te pisalno mit« poceni proda Pobešika. Cau-k ar jeva nabrežj« št. hI.
703C6
Kredenco
oljnato sliko. 3 postelje (Feldbetten) prodam. — Nasliv v c-da. »-'u-trt«	70C4-6
Višinsko solnce
original »Hanan«. 150 voltov, malo rabljen, poceni prodam. Naslov v oel. odd. »Jutrp*.
7006-6
Otroški voziček
poniklan. dobro ohra-nien. poceni prodam. — Poizve se Društvena ul. 24. Moste.	7024-6
Mlad pek. pon.očnik
išče alnžbo. Ponudbe n« 'otrlas- oddelek »Jutra« pe«l mačku »Kjerkoli«.
71.-.7-S
Pouk
Dekle
S*e fint^o za vsa h:Sna dela. Ponudit« na oglasni . oddelek »Jutra« pod šifr« >P.-Mna 19S«.	605»-? I
tle»wl» I Din. ta 4a ;anj« oaalova ali Ca
šifr® 6 Din Dijaki, ki :š6ej* uistrokoije pl«
%ajo vsako besedo 50
parj aa iifro ali t* dajanj« naslKtra S Din (4)
Šofer, šola E. Ceh
Tyrševa (Dunajska) cesta 36. Zahtcvafte prospekt
Pot k sreči
in denarju!
nekaj bajno solidnih množinskih predmetov zadnjih let. Velikanska prodaja brez konkurence. Agentom 30 odst. provizije, dijete. »Plco«, Dunajska c. 36.
710C-5
1 j* r#
D8M&M trg. lum&aja po j 1 Dia beseda: ta d> j janje naslova ali aa šifr« S Dia. — Oglasi •oc.ialnee* enačaja v«a ' ka boseda SO par; aa 1 lajanj« oaslora ali aa p« 3 Din (t)
Premog in drva
prodaja Jeterše4. V od mat 200
Trgovina
z vrečami
stara in dobro vpeljana, t polnem obrat«, naprodaj. Ponudbe na ogla«. odde'ei »Jutra« pod »Sigurna eksistenca — majhen kapital« 6860-6
Kurjih očes ?e konec
če uporabljate »Kavus«. Stopite poni v lekarno ali drogerijo.	114-6
Puhasto tvrie
12 Din. č-ibnnn 3n r>te. puh 120 l>'n kg. ter
volno in žimo
za madrace. izredno peče ni prodaja Sogn. Wo'for3 »Ho* štev. 12 ("dvorišče).
U:i-6
Otročki voziček
t.roko'ešč'-k te košara po ceni nan-odai na Do'on:«ki «eeti	70S3«
Povečevalni aparat
n<»v, Luminaks. xa pol o vično ceno na proda' — Kodeije^o 13.	7077«
900 kg premoga
dobrega kamtteta, dajem za 300 Din. Obračati se pod šifro v Premog« na ogl. odd. »Jutra«.
7070-6
Velika prodaja
pa las'«-" na k mm' ©eoi-Alpaeea 'ikentt ««ttM 40 TVu »la^korn« iore 40 Dte »»enak« are 60 Din damasin' mwtm nr»> 40 D"n. ?»rnrtnr» 100 irW 4 D:n. mnlerne UTratjts r« iS Din. »Omm*««. Dana M a eaata Štev 96.
67*1 •
Premog, drva, koks
prodaja Vink« Podobnik. Tržaška et»u 16. t«. 33 16
Otroški voziček
CKorbwa.gen) telo dobro ohranjen, prodam Ka«ov v »<flao.ne.Ui oUdbllu Jutra 6723-6
Prvovrstno mleko
"snkemu dostavimo na. dom, 1. 2 Din. Bukova drva m 85 Din. Naslov« pielati ogl. odd. »Jutra« pod »Na dom«.
7160-6
Preorosto pohištvo
miza. postella. p^lha IM ugodno naprodaj v G«.-Jevi ulici, palač« P Z.. ni. levo stopniAče — U. S.	TI 61 4
Revolver-stružnica
(Revo) verdreh bank). Za izradu malenih. fazoni-ranih komadiča i ventila. sa prolazom za materij al od 20 do 50 mm se kupt. Ponude po mu-gučnosti sa fotografi lom i cjenom na ogl. oddelek »Jutra« pod iRe-vol ver«.	7028-7
Berkel tehtnico
kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Pla*liivo takoj«.	7042-7
Zobozdravnici stol
na električen pogon, rabljen. iobro ohranjen, kupim. N-asl-ov v oplasnem oddeli-u »Jutra«. 7159-7

Oglas vg. značaja po 1 Din beseda: 1« da nje naslova »!i ca Šifro 5 Din. — Oplasi •onainega »načaja pa vsaka beseda 50 par: t* dajanj« naslova al-' ta šifro na 3 Dte. rg\
Kupim:
L. Feuerbaoh: Wesen der Rel-^gion; L. Feuerbac.h: Ursiprurip des Christentume Ponudbe z navedb« cene na oglasni oddelek Jutra pod značto »Ctiino«.
G83S-8
Knjige
trdo vezane. Ilustriran! Slovenec, leta 1925. 26 in 27. — Interessantes Blatt leta 1928 prodam. Podjunska ulica 23 1., Ljubljana VII. pri So-kolskem domu.
7033-8
Oblačila
Irg. oglasi po 1 Din beseda: ia dajanj« na alova aii ta šifr« 5 Dii Oplaii socialnega toa ftaja Trnka beseda 90 par; Ia dajanje naslova ali ia šifro 5 Din. (18)
Lepo nov kostim
črn plašč, par oblek u mlade dame pro«3am. — Gregorčičeva 1-5/1. 6923-13
Prehrana
K.4ot a a 4 I prefcraiMi plača <a vsak« bea«do 1 Dia: kdor «č* pre bran« na aa beaedo 50 par: t* dajanj« oa «l/r»» tU Mfre t Dia. hv.<di 5 Din. (14) rrcnvaki »rlaal 1 Dta
Gospod aii
gospodična
saten si ieii res počen! prvovrstno domače hrano tet zračno ln tiste opremljeno sobico, naj vpraša za oaslov v ogl oddelku »Jutra«
5M?-14
Dosmrtno oskrbo
(po-polno) nudi uradniSVa rodbina brez otrok ženski, ki !.ma nekoliko denar ia ali brani!no knjižico. Ponudbe na oglasni uddeiei »Jutra« pod »Drugi dem«.
6090-14
Vsaka beseda 1 Dki: «a tajaaje naslova aM
<a lUrs pa .1 Dte. (IS)
Odpadke od žage
dokler traja aaiog« v »68 ki množi, m prodaja Ivan Šiška. Metelkova aii ca 4.
6745-15
5JJ2H	
V aaka beM ta aa Hb* pa	» Ma. (10) J
Fiat IV2 tonski in Saurer 4 tonski
proda ia k nji tiče L.rod-
ske [»osojiJiKce opekarn« Mengeš.	6837-10
MaH tovorni avto
nosiinost d« 500 kg. v zel« dobrem stanju, posebno prioraven za trgovca ali mesarja. ugodno prodam — Ponudbe pod značko »Mali tovorni« na c^j.oenc oddeleSi »Jutra«.
ftjfC-10
Fiat 503
5 sedežen, v prav dobrem spanju. od$.rt. i dvoimo prevmatiiko in vsem ostalim priborom. pr-oda za 7500 D»n Jemej Kor.ar. U rogača pri R:bn.i«i. Dol.
6027-10
Motorno kolo
Wa-r,derer. 4 Ke 3 prestave in prosti tek. poceni naprodaj na Glincab — Tržaška cesta št. 45.
6797-10
Osebni avto
»Chrvstor-
iiamizina. 5 sedežev (ev. 6). 1 vrata, v prav dobrem i< Miija. ki s« ne temi m brez varjenja (bruch & schwei«tfrei). nap-odaj. — Sprejme »e deloma tudi vlažne knjižice braailni«» (ne zadruge). Vprašani na poštni predal 2i9 Ljut» Ijana. eve-nt. Beethovno^-a 14. mo7.7 levo jp:sartia). a!i Tri-timf-Aut«. Celovška cesta 3S.	652S 10
Austro-Fiat
tovcHmi, 2 in pol tonski, najnovejši model, skoraj nov. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Austro-Fiat«.	7151-10
iidiffriM
u beeedo. Oglasi ao-čaja po beseda. Ze f*
50
eijalnega »načaja
janj« naslova aii <ia šifro 3 Din. oziroma 5 Dte.	Ul)
Moško kolo
skoraj novo poceni ptuia Benulič. FLol-odvorska ulica št. 31.	?124-l-i
Pohištvo
Vsaka beseda i Dte: ta dajanj« naaiora al)
aa Šifro pa 5 Dte (121
Najugodnejši nakup pohištva!
Plestane »paltMee 2000 D«i pleskane omare . 400 „ plehka o e poatelj« HtU _ kompletne kubirij«- 9.V) ., imam rsl-tko ibiro vsak« vrstnega modernega pohištva ot. Mjniijih »«>ab. Aodlovie. stroj, aiiarstra, Komenskega ali«. H 54 K23-12
Pohištvo
s« dobi na obroke šn na hranita« knjižice pri mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. MikiošičeT« d
Te-lefoa 2T7-30. Spalnice	1800.—
omare	400.—
posteij«	2&Y—
kuh. opra-re	8j0.—
knh. kredence	450.—
6950 .11
Motor B. S. A.
900 on' (obergeateneri) t»-lo ugodno naprodaj. Na-sl<w pove »gl»»<>i od dei «1; i »Jutra«.	6814-i0
Spalnioe
p!e«4ttu>it .....SOOO Dia
piefttane ItnM-nč« 850 „ kmhinj. kredence 470 „ fct>erane s?>aliticr- . 4500 ., naprej iti dmgo vsako-rr»ftw> pohiwvo p<> tvaj-nažjii e»:«ii n it.fe' Gvflpodar-6ika zadruga tre^ar. rroj-rtror v iijttbljeiM. Vegova w!a«a 6-	68Ši-12
Knjižice Gradske štedione
f pro	za plači.!« atM&c-
n-ga blaga. Prodajam: i«-dšjiK«a. gosposke sobe in salonsjke garniture, razoe lepe omare, kemode, js* krmarje. rv*w;«e sr^ae, lest w»e. mize. fotelje-. le. 2 tabemakla. i vitwte 3 kredoti'-«. 4 viseče sveta k e. več slik. c V-virj .-n-. ur, ša^. raznega |>wofls-na in »i>:rko orožja. Cene znižan« 4.T'« zaradi zmanjšanja skladišča. Žuge«, Z.agrrf), Ratilčeva IS.
Krasno jedilnico
ra vsk« ceno prodam. — Ga,jeva dlV.	6SW-liž
Kapital
Kretfitorji Zadružne gospodarske banke
se iščejo t tri -aeli n-tores. svojo t«rj»^«v m-menja&i u pr ma Ia<*uswt-jaino hif»»tekaTO"i v rokih odplači jiv« oaiožbo. Vprašanja aa Aaoma Oocn.«ajiy t a. r.. Ljetnjana
96-36-1«
Trgov, pomočnika
trv.nnfakt.orae in konfejte. stroke, agihiega prodajalca. Siprejme radi bo ezn4 upeljana trgovk«« v Ljubljani ko* d-užabnika. Potrebna gotov4«a na-m aaj 50.000 Din. Poood-t.c na og'aan-1 r^dd^l^k »Ju-tra« pod »Cimprejšen nasVrp 50«.	6P16 16
Za viožno knjižico
meato« hran-ilniee ▼ Lj-ub-Ijani prodam vpe!ia.t»-. trgovin« v L'iib;j3ni. Po-nsidbe oa oglasni es3'll*fek »Jmtra«	»Sigitref- k.i-
pital	«i>-S>-l>|
Družabnika
z večjo \soto de"-»rja s«-o ime sta t o -enomirano nidjeije pletilno in teks-ti-lne strele. P->niidbe pod »t.g-jrnost zajamčena« na ori^ei; cddelek ».T.rra«.
6» »-15
Vfagatelj Mestne hranilnice
v Maribor-J	v p-.
bo prevzetja na I. tL^.-vfonjižene btT'otoi»> 1%,'n !20.0fWl. Ponudbe na or s. oddelek »Jtrtr«« p« d »Sigurnost«.	t^fc-16
V dosmrtno oskrba
MV-ejme pcseSt)D4«n - vd- vfc žrtiiiko s kapita'-cm )yi-jastiila dajo Marija R-Jane. Celje, A^vtčeta ►!. št. 7.	0774 '6
Hranilne knfižice
od 5000—<!<u.flft Dit. Ijttb-tjaraski* h-an:lr.ic. ku-pini. Kaeiov pore o-Ta.-ti delei; ».T-nfa«. 6902- «
Tihega družabnik*
tii finančnika « kapit«; •>« iščem za povečanje moj« dobro tdoče trjuivine — to kar ne vslelnjejo " Jngos-lav^^š. D spr^o p- I značSiO	d"i.žab-Tii' «
na oglasu?	Jn'»a
6600-1«
Hranilne knilžice
Jng»>~!aven«!ke bst^ko kf-pim. Pornid-!*? oa oglasu" odd«! "-k »J-etra« po^l si It« »30.000«.	6137-16
Hranilno knkšico
Kmečke posojilni'— v Ijani. t viogo 14-Ort) D prodam. Ponudbe a a ruti. odd»iek -Jetra« pod i fro »Goto-vitia r.«. 6910
150.000 Din posojHa
iščem na nedngrajene stavbo blizu g avnega kolodvora. Po dogovoru trisobno sitanovanje za obre«t.i.
55>a na prvo m^sto. P'«mdbe rt« ogla*, oddel-jt »Jutra« pod »Va-r&o !t*"5«.
HranRne knjižice
JujToslavse^k« hant« kopiti. Powdb« rva * ~ asra >ideJfal- »J-jtra« p"*i »ifrw
»jijiVto«
1000 Din posojila
l&če obrtnioa za trgovsko obrt od dobrosrčnega gospoda- — Ponudb« prani na og!. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena vrnitev«.	7064-M
80.000 Din posojila
Iščem nakup hiše r Ljubljani. Pioti vfcrijli-bl, event. dam dosmrtni stanovanje. Dopise na ogl. odd. iJutrat pc4 značko: »Kita t ujut-Uar.i«.	7100-1«
▼aaka —— » m—, ta lajanja naslova ali •a llfra m » W
Za vloge in kn)tSfce
denarnih earodor predam kraan* stavbne parcele pri koiodieoro De v. Ilarije t Po^ju. Pojasnila 4aje Jote
Sem«, Tržič. Miteaa 1.
xrm-n
Drviabn&a
opekarne
m nHidAm »pčjtt sare-4il «pr«jm«B. EV«edlbe na igias .jddeiek «Jvtra« 9*4 »fro >400 Mite«. 6653-»
Posojtta podeljuje
*Cadrn"»«. VjoMjaaa. ni pTeiial 907. Sprejne po-
enrk«.
Nadomestne dele
za avtomobile no<fc najre-neje Brama Amerik as Iv port. Ljubljana. Draajska eeata X	74-10
Motorno kolo
950 ocm. dobro abrcajeaa, prodam- — IV&audfc« sa uprav« vfatra« Marioor
ped »Sm Da«. 6D96-M
Vara
preskrbhn
na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljanske kreditne banke ln Pra&te-dlone — hitro, vestno in točno. Zato ne prodajajte knjižic, preden se ne oglasite pri meni. — Zore. LJubljana. Gledalska uilea 12.
T»rr-w
10—15.000 Din
posojfta
nujno potrebujem. — Odplatu sa kamoto-.n
mogu davail a aevno do 1000 Din rresečr.o. Ponudbe poci šifro »Garantirano« na ogl. oddeiet* »Jutra«.	7072-1*
100 % obresti
nudim, kdor mi finančno pomaga pri laurau svetovnega pomena. Ponudbe prosim na 03I. odd. »Jutaa« pod »SOSe 7068-TO
Zagotovite si
taatno domačijo ha bfMkrbao bo Sočnost. Bre«c6restno poeojilo sa zlaavo lastnega doma, odyia£Uo ot*xstaih d«J-gov. Izplačilo dedftčis« in dat« dosežeta k a« fin zadruge Moj Dom. Ljubljana, Tj-rSera cesta II/L	305-M
Vs«k
tmS brez trgorstafa snanja lahko fatopl aa tihega kompan)octa s 30.000 Din, katere upravlja sam a 300 odst. dobička letno. Ponudbe na ogl. odd. sJntra« pod »K« zamudi prilike«.
TO8-M
Privatniki, rentirf!
M bodejo svoj kapital (tudi hranilne knJiSice) ko« posojilo na prvo w>-ato vknjltoe veetretoe nednoM proti dobrim obresttm sigurno aakv «tl. naj se obrnejo na-upoo na Zore. Ljubljana. atedalUka 11.
7VK-1«
500.000 Dir posom«
»čem na vknjižbo ma prvo mesto oa posestvo te r*mlti«e v Ljubljani. Obresti po S odet., ca d<*» e let. Ponudbe a» ogr odd. »jutriM pod >909.000 Dtn«.
Hranilno knjižico
Mostne ali Kme-ts-ke. pro-o-tia. Ponudbe Da oglasni e Idelek »Jutra« p*>d šifro »70 in SO«	7112-16
Hranilno knjižico
Hrj-ni!rtiče drav;ke banovine, kupim. — Naioiij« ponudbe pod šifro »Takoj t gotovini« na oglasni »d de-le-k »Jutra«.	70-11-18
Kdor posodi
30.000 V n zanesljivemu gospodu. dobi v enem ietu t njen:h .35.000 Dla. Dojk na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sigarno«.
7138-16
50.000 Din posojila
ia posestvo proti prvo-raestni vknjižbi iščem. Posestvo vredno 120.000 Din. Ponudbe na podr. »Jutrc«, Celje pod šifro: i-Posestvo 120.000«.
7132-16
j Večje pisarniške pi ostort
3 »obe in predsobo takoj odd<un vis-a-vis pošte. — Naslov pove u-giasni oddelek »Jutra«. 6815-19
Trgovski lokal
ev«-nt. celo hišo v Kam niku oddam s 1. majem v najem Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 6^734-19
Lep lokal
s stranskimi prostori — event. » telefonom oddam ca Miklošičevi eeeffl 1.3.
6507-19
VmKo beseda l Din. » dajanj* naslova ali la Šifro pa 5 Din. (17)
Trgovino
i mešanim Vagom, g stanova njem. ca Jesenicah oddam e> 1. aprilom v na-j m. Pojasnila dlje Jože £iblatn-ik. Jesenice-Fužine, Cankarjeva cesta štev. 9.
6790-17
Trgovci pozor!
V=le-d odhoda oddam t nJijem trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Zaloga se prevzame poljubno. Ponudbe n« ogl. oddelek ».Jutra« pod »7.lata jama«.	60S1-17
Lep rgovski lokal
s postranskimi prostori oddam v srtdiai mesta i 1. aprilom t. 1. Vprašati v pi-^rni dr. Lnkmana, Gradišče 4.	66«
Mesnica
stara, dobro vpeljana. v strogem wnt.ru Zagreba naprodaj iz ibiteljskih razlogov. Ponudbe na Ptibli-ciras. Zagreb Lic« 9 — pod br. 3S259. 65S2-19
Prostorno skladišče
z ugodnim dovozom, v neposredni bližini ko'odvora takoj oddamo. Naslov po ve ocr'aam oddelek »Jutra« 6686-10
Gostilno v najem
oddam v letovišča rskem kraju blizu kolodvora na Gorenjskem. — X a slov t oglasnem oddelku »Jutra« 6SH6-17
Lovišče
t»'-'zn mesta odetim ali eprejrocm udeleži,:ke. Po-n- Ibe na oglasni oddelek pod »Lovišče«.
0888-17
IjOv občine Peče
srez Kam' !S09 ha. s<
:. v umen bo oddal v
tr.)k
no za dobo 5 let
3. aprili lf'.J3 do 1. aprila "OO^ na j:)vni dražbi v sredo dne 15. iiharca 1083 fb 10. uri n« srečkam na-<■ -Is^v-ii v Kamniku, v uradni sobi št. 4. Izklicni cer.a 300. Din. Lovišče ' K are o ! avtobusne i»:stM>e Moravče v pod-•	t-.h:: c Lt-mhareke
ime.	6732-17
Pek arijo
č-*bro v-pe. j a no, v Cerkljah pri K ran i u oddam takoj v i a j< m. ["ojssnla daje i,n-;>ajne. istotum. ■ 6882-17
Pekarno
»a promi'tn'>m kraju od dam v najem. Naslov pri
pr iruž.Tic: »Jutra« v Celju -
Gostilno
dobro tdočo, na prometni
točki v industrijskem kraju oddam ugodno na račun mladima in podjetnima z« koncema. Potrebno 10."00 Din. Ponudbe na lastnika Alojz Vasle, gostilničar, Zabukovca pri Žalen.
tr*>18-19
Pisarniški prostori
'epi. sončni, sestoječi iz 5 sob. v okolici banske jialače. so oddajo v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6956419
Vinotoč
dobro vpeljan, v centru mesta, takoj oddani.. Naslov v oglasnem odde'kti »Jutra«.	6976^19
Lokal
r stroge™ centru, obsegajoč 2 veliilvi sol«, pripraven za vsako obrt ali pi-sarno, oddam v najem po nerodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 69i«."-<;fl
V Mariboru
prometna ulica, tri skupaj se držeča hiiše, s trgovskim lokalosi, letni donos 103.701) 'Lir., prodam !ia podlagi čistega obrestovati''.! 12*-'n. Ponudbe pod »Ku-randiisc na u,i>rc,vo »Jutra« Maribor. 6834-19
Pisarniško prostor©
Štiri pritlične poslovne prostore z razgledom na ulico sredi Ljubijane oddam s 1. majem. Naslov v oglas, oddelku ».Jutra«.
4&;7-19
1 rgovino
2 mešanim blagom na deželi dam v najem -prethi od 40 do 50 let tarl trgovki po dogo-cru. Ponudbe poslati - a ogl. odd. Jutra« jsod Trgovina 183«.
7010-17
V najem oddani:
£ sulii veliki skladišči, pr pravni posebno za lk?.Ko domačo industrijo, 1 kozolec (dvojnik) 10 okni. 1 velik suh podstrešni lokal, opremite a z močnimi remami, p-: praven za sušenje kož ali sličnih surovin. Za majev termin se od-c.a veliko hladno obokano sk'adlšoe, pripravno 7a vinskega trgovca ali mesarja. Istotam se proda več dobro ohranjenega pohištva, ena mostna tehtnica fVieh\vage) nosilna moč 1000 kg ln večje število bukovih soč'ov' po približno 200 kilogramov. Pojasnila daje pisarna Evald Po-povič. Ljubljana Mesarska cesta (klavnica).
6602-17
Gostilno
oddam v najem ali na račun na prometni točiti v sredini mesta Ljubljane. Potrebni kapital 20.000 Din. Naslov v cgl. odd. »Jutra«.
7081-17
Gostilno
r '»rvm vrtom, na promet-
tv cesti v Ljinbljani oddam takoj v najem. Nas1^ pove oglasu*« oddeiei -.Tntm« 7137-17
» \sika beseda 1 Din j 'j za daja-nje naslora ali | m Šifro 5 Din. (ig)
Kam joj!
•S ia b: edel, da bi zna!, kara b: danes se podal v Slikico pod smrečico 1- Amerikanki na zajčjo 3>ečenkičo.	7107-18
Danes pa vsi
v re-M vraečjo »Gorenjski kolodvor«. Vcbita Maric« in Rezka.	71K-1S
Pisarniške prostore
'3'! s h i " pritlične poslovne pros5nre "z TaV.g^eijom " rt a uM'-o. sredi Ljubi'An« oddam s 1. majeiui. Nasiov v ocas. oddelku »Jutoa«.
4t>l7il9
Gostilno tn k>kal za mesarijo
center Gorenjske, oddam v najem. Potrebne nekaj gotovine. Naslov v ogi. odd. ž Jutra«.
7003-19
Lokal
pripraven za pisar uo, takoj oddam na Aleksandrovi c. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
7027-19
Kletne prostore
svetle, suhe. električna razsvetljava. za vsako uporabo. oddam blizu trga v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
7026-19
Dvoriščni lokal
za pisarno ali skladifče oddam takoj v centru mesta. Poizve se v trgovini »Mela«. damski oddelek vis-a-vls Evrope.	7084-19
Mlekarno
na prometni to^ki v Ljubljani oddam. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Prometna«.	71Č2-19
Mlekarno
vpe-ljano takoj ugodno pro-d,-im. Vprašati v Sp. S:ški, Jernojeva 53.	7156-19
Trgovino
dobro vpeljano, koloni-jalno in specerijsko, v centru mesta ugodno oddam zaradi družinskih razmer. Potreben kapital približno 250.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani.
7137-19
'm
jokali
Vsaka • Oes^la i Din. ! ia daj»njo naslova ali ia šifro Pa 5 Din. (19!
Bufet in traiiko
» najstrožjem centru Zagreba.' ki izvrstno o-bratu je. od-t&o-"'m onemu, kt kap inventar jd blago, t-Opuščam »brat iz zdrav s t, veni h razlogov Ponudbe in vprašanja na Int-er reklam d. d., Zagre-b — Masarvkova 28. pod broj K -'2130.	6334-19
Kavarno
dobro vpeJjauo t vsem inventarjem e-vent. tudi koncesijo. zolo ugodno oddam v Ljubljani. Po r idFje fiod »Kavarna 1083« na oglajui oiJdcieik, »Jutra«. '	600649
| Vsaka beseda 1 Din. 1« dajanj« Daatova ali
u šitro pa 5 Din. (30)
Fnonadstropna hiša
lepa, n-rra. s trg. lokali, na prometni cesti pri-pra.vn« za sroetilno. trgo viaio m mesarijo, z vodovod om Hn elektriko, pro dam. — Potreben kapita) okoii SOO.OfiO Dšn. drugo bipotoka Posredovalci !t klj««'-em. Na si'o v v oglas, oddelku »Jutra«. 6858-20
Stavbne parcela
v najetem centru v Mo stah. kjer j« že vodovod.
elektrika in plin. prodam. Redka prilika! Ponudbe na oglas-rai oddelek »Jutra« pod »Stavbne parcel««.
6023-20
Prodam vilo
v centru meeta ta knjižice Mestne hranilnico ljubijan ske. Informacije daje Teh-oiiinl biro. Gradišče IS.
6696-20
Stavbno parcelo
kra»no 1099 m', pri šišen ski cerkvi prodam najbolj šemu ponudniku. Naslov v oglasnem (xld-e-t-k u »Jutra« 5969-30
Hiša s trg. lokalom
ia gostilniiarsko koncesijo,
ob prometna cesti na Bledu naprodaj 8 trg. taJogo vred za cca. 95.000 Did. Ponudbe na oglas, oddelek »Jiitra« pod »Planiuka«.
6721^0
Hišo v Ljubljani
aLi neposredni bližini ku pim. Prevzameim tudi hipoteko Me»tne hranilnice, ostalo plačam nekaj v gotovini, nekaj pa s knjižico Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Ster. 105«.
<5583-20
Radi preselitve
prodam ali oddam v na jem svojo hičo s 1. aprilom. Ln-ž. A. St.ebi, Rož-na dolina, eesta X štev. 6. Na ogled vsak dan med 14. in 15., razen nedelje.
5483-20
Vilo ali hišo
d/vo aii trista no-varn jsk o kupim. Ponudbo z opisom in plačii.li>;iTi na-č/nom na osrlas. oidolek »Jutra« pod »&>iid.no«.	6681-20
Crikvenica
Penzion-vilo »Vesna«, blizu postajo Pii.rnika dam v najorn aili prodam. Informacije daje Ivan Car. pe-tog CrikveiMcn. 6678-20
Hišo
tudi na dežHi. kupim ali vzaimc-m v najem. Natančne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »30—100«.	6629-20
Parcelo
od Ljubljane do Št. V'da kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Cenejša parcela«. 6902-20
Manjše posefrfvo
s biso, blizu žeb-zn^e ali prometne ceste kupim za 35—10.000 Diu. Porra-d.be na Offlastvi oddelek »Jutra« nod št. »80JS44«.
65»4-20
H*šo
eiy> aM dvonadstropno, r. u vozrvm na malo dvorišče cli vrt na prometnem kraju ki:T>'m proti gofovi-n-;. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uvoz«.	6916-20
Novo hišo
pri ti ično, tristo n.ov a n jiskio. moderno izdelano. pod mes-to spadajoč o. z vrtom prodam a i zameni jam za manjšo. Potrebno 50.000 Din rrot.ovine; prevrem hipoteke, ost-alo na hranilne
knn/.ve. od"ie?ku
Na=lov »Jutra«

Hišo - vilo
ikutpčm t	do 340.000
Did: P^ttsumih hipoteko
mastne hranilnice: os:«i-nck v gotovini. Naslov v otriasneui odd<-!ku »Jutra« 6869 20
Vema hiša
stajnovanjska in trgovska na zelo prometni" cesti zaradi .boifrzni naprodaj. — Letni donos 86.000 Diu. Oema 400.000^ Din, polovica t .gotovini potrrbna. o«>ta,oek se lahko prevzame. Ce»j. ponudbe pod »Isredna pritiika« na po-d-ružmico »Jutra« Moribor.
6M06-20
Manjšo posest
kiKprm. PredTios.t gorski kraj; do 250.000 v gotovi,™. CM^ime ponudbe na: Zobec. Gunduličeva ul. 41 Zatrreb.	6808-20
Vrtnarji
'V mestu oddam lep ;o!n-čeu vrt z rastlinjakom in tOjV.o gredo, pod ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6765-SO
Trgovsko hišo
v industrijskem maTibor-skem okraj.ii, z velikim vrtom prodam a'S oddani v najem. Ponudbe na po-dnimico »Jutra« v .Mariboru pod »Brez konkurence«.	6778-20
Krasno vik)
v Ljubljani prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra c pod »Lj. 600.000« 6783-30
Stavbno parcelo
krasno, 10:10 m! veliko, pri šišenski cerkvi prodam najboljšemu ponud-
niku. Naslov
og o^nem
oddelku »Jutra«. 50'->9-20
Stavbno parcelo
P r or'J a m v predmestju Kranja. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 6501-20
Majhno posestvo
kupim ali vzamem v najem rin Dolenjskem ali štajerskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6870-20
Prodam hišo
dvostanovan.jisko, z vodo. vodom, elektriko, kletjo irn vrtiojn. — Maribor-Tezno, Turčičeva 4.	68C5-20
Enodružinska hiša
naprodaj. — Poizve se: »»rimskovo 123 pri Kranju 6847-20
Veliko trg. hišo
z rrtom iu njivo, v Središču ob Dravi, v Ptuju pa velik mlin s stanovanjskim iu gospodo rek im poslopjem proda ali odda v najetn Mestna hranilnica v Mariboru, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
<■736-20
Stavbna parcela
(travnik) bT-zu Galjevlce poceni naprodaj. Poizve v tropini Plamkaf na Dri-le^jUd cesti. 6073/«-12
Kupim hlev
masivno zidan, suh, za skladišče, med Ljiubl.iano in St. Vidom ali Cenrečami. Tudi staro kmečko hišo. Ponudbe na oglas- oddelek »Jutro 1 pod Šifro »Hlev«.
6747-20
Krasna vila
5 stanovanjska, trgovski lokal, v Zg. SlSki. tramvajska zveza, j ako ugodno naprodaj. Vprašat! Zore, Ljubljana. Gledališka 12. 7093-20
Hišo v Ljubljani
prodam proti gotovini Din 103.000 in prevzemu hipoteke. Naslov pove eg!os.ni oddelek »Jutra«. 7u25-30
Solnčno stanovanje
2 sob in pritlklln, parket, plin, elektrika, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	7031-21
Hišo
z dobro idočo trgovino z inventarjem, z gospodarskim poslopjem in vrtom, primerno tudi za kako drugo obrt oddam v najem. Pojasnila daje Josip Jančlgaj, Moravče pri Domžalah.
7076-20
Hišo
z malim vrtom v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem kupim za ceno od 50 do 60.000 Din. Plačam nekaj v gotovini, ostalo z hranilno knjižico. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Jesenice pod »Hiša«.
7053-20
Hiša
dvostanovanjska. v Sp. Šiški, se zamen ia za hišo z vrtom v Ljubi lani ali okolici. Ev. razlika sv doplača. Roalltetna pisarna Grašek Jože. Liubliana, Ma-sn "-vkova cesta 12.	7047-20
Posest
v ljubljanski okolici (mala graščina) lepo arondirana. na lepi Bolnčnl legi. zelo primerna za letovišče, na-prodal pod ueodniml pogoji. Eealitetna pisarna Grašek Jože. Ljubljana. Masarj-kova c. 12.
7048-20
Hiše, posestva in parcele
v veliki izbiri, kupite naiugodneie poto-i re-altt.etne pisarne Grašek Ljubliana. JTa.ca-rvk-v-a c. 12. 7049-20
Lene parcele in štiristanovanj. hi«a
v Ljubljani se t-a.Poi p-oda tudi za hranilne Vniižice. Na-slov v ogl. odd. »Jutra«. 7058-20
TristarMvani. M=o
twvo. enonadstr.. v Kožni dolini pridom, ponudbe na o?'a«, oddelek »Jutra« r>od »Knjižica mestne hranilnice--.	7038-20
Vilo ali parcelo
ne daleč od centra kupim. Ponudbe na ocrlns. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačljivo Mestna hranilnica«. 70612-20
3 stavbne parcele
v vrsti že obstoječih vil v Zgornji šiški ugodno naprodaj. Vprašati Zore. Ljubljana, Gledališka 12.	7094-20
Stavbno parcelo
krasno, pri Sivkois-kem domu v iiiška takoj proda Franc Šu&ter, gostilna Jadran, Ceruetiova ulica SI.
7082-20
Hišo v Sp. Šiški
podfiridteno, z «4«4ctrib», 'vodovodom iu vrtom prodam — Dermoiova 28. 7lft3-20
Parcele
v lepi legi bližine tramvaja po 400 m- a 45 Din. Plačljivo tudi proti odplačevanju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 144«.	7110-20
Industrij, podjetje
živilske stroke, v lepem mestu, garantirano dobičkonosno, prodam za ugodno ce'no 500.000 Din z hišami ln vsem 'inventarjem, aH vzamem družabnika s 300.000 Din ali posojilo iOO.OOO Din. Dopisi pod »Dobro podjetje« na ogl. odd. -:Ju('a-<, Maribor.
7141-20
Fnostanovanj. hišo
v Celju ali neposredni bližini z vrtom vzamem za daljšo dobo v najem, event. jo pozneje kupim. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Trgovec«.
7135-20
Vogalno hiš-
enonadstropno, z vrtom elektriko. vodovodom, plinom, 5 sob. 2 kabineta in pritikline, prodam event. proti vložnl knjižici. — Ljubljana, Moste. Ciglarjeva ul. 15.
-7147 20
tanovanje
Vsaka beseda 1 Dta: [ : m dajanje nastoor« ah | aa Šifro pa 6 Din. (32) J
Komfortno
stanovanje
s 4 sobami in vrtom, na severnem delu oddam s 1. majem. Naslov v oel-as. oddelku »Jutra«. 6823-31
Trisob. stanovanje
s kopalnico oddam s 1. majem v Kamniku. Na slov pove aglasni oddelek »Jutra«.	6735-21
Solnčno stanovanje
dvo- in trisobno, s kabinetom. kopalnico im p'iuom oddam takoj im s 1. majem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5080-2.1
Lepo stanovanje
veliko sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam takoj v najem. Savlje 50.
7014-21
Stanovanje
2 velikih in 1 manjše sobe z vsem komfor-tom oddam na Vrtači št. 4.	7008-21
Stanovanje
2 ln 3 sobno, solijčno. s kabinetom. kopalnico, plinom oddam za maj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	7005-2
Trisob. stanovanje
z balkonom m uporabo vrta, v I nadstropju oddam. Ponudbe na og.'as. odoelek »Jutra« pod »Centralne lege«-.	7060 21

Stanovanja
t-, štiri- -in trisobno ta-:oj oddam na Kralja Petra trgu 8 — Miklošičeva cesta 14.	7073-21
Dvosob. stanovanje
s 1. aprilom oddam v Skrabčevi ulici štev. 91
7092-31
Dvosob. stanovanje
lepo, visokopritlično. oddam. Pomidbe na oglafni oddelek »Jutra« [»od š:f-o »Dvosobno«.	7087-iH
Stanovanje
z 2 sobami in kuhinjo, a': pa kuhinjo iu sobo s pritiklinami takoj oddam v Zg. Šiški — Kosov-'« polje št. 193.	7105-21
Dvosob. stanovanie
oddam v Zg. 5'šiki. Vodnikova česna 215 (poleg šole) TI 04-21
Stanovanje
še«t_ in p^tsohmo. 7, na -vrv-jiim k em-fortom oddam s 1. avgustom. Ponudl>e na oelas. oddelek »Jutra« ped
šifro »C-entrum«.
7088-31
Stanovanje
parketiran« =ol>e, kubi-nje ln pritik,;n. v I. nads-tropju oddom uradniku v Rožni dolini, cesta Y,'33.
7118-31
Komfortno
stanovanje
3 sobe, kopalnico, oddam 1. maja. Fuegnerie-va (škofja) 12. 7128-21
Dvosob. stanovanie
solm^.uo, s parketom. eT»k triko iu plinom, v pod
pritličju nove vile na Vrtači oddam s 1. majem. Naslov t oglasnem oddelku Jutra«.	&817-21
Stanovanje v Celju
četrt ure odd«Ijeireo od me a:a. z eno sobo, kuhinjo in v-rto-m oddam s 15. decem-bro-m. N.as'ov pove rv)drui-aioa »Jutra« v Olju.
Dvof/Vb. stanovanje
« pri:-"5c!jnami oddam « 1. aprilom v Sp. šišk.i. Pod-milščakova ulica št«v. 43 7165-21
Dvosob. stanovanie
s ka1»i'Oetom in vsemi pri tiklinami c<idam s 1. aprilom v novi h;5i na Glitveah cesta VI št. 4 — blizu pc stajaiišča c-cstne železnice 7i14S-21
Pristopajte
k Društvu stanovanj, najemnikov, Vegova ulica 8.
373-21
Solnčno stanovanie
dvo i« trisobno, a kab' neto m kopalnico in plinom oddam takoj in s 1. majem Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«.	6601-31
Dvosob. stanovanie
prenovljeno, zračno, sončno, suho. prit«k: ime. oddam za takoj ali april. — Pretnar, Tržaška cesta 24.
604(7-3!
Stanovanje
vis.oV opri tlfčuo, dvosobm o, kuhinj«, parket, elektrika vodovod iu ko6 vrta oddam za april. Gliuce, c.
i št. 0.	eeco-91
Stanovanie
podstrešno, soba. kuhinja,
pritikline. oddam s 1. majem v Sp. Šiški, IToti-mirova ul. 1-2. 6091-21
Sobo in kuhinjo
v bližini ščo družina, obstoječa iz petih družinskih članov. Ponudbe pod »Pošten plačnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 6080-31
Stanovanje
nova hiša. I. nadstropje, soba. kabinet (pa rket), kiuhiova i<n ostale pritikl; ne oddam za takoj. Vodovodna 4-8.	6977-31
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje s pritiklinami oddam s 1. aprilom. Ogledati je od 13.—14. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	60(51-31
Dvosob. stanovanje
v .Ja vornik-ovi ui. št. 11 blizu Stadiona oddam.
6017-2!
Sobo s kuhmjo
;n elektriko oddam v Rožni dolini c. VI. 36.
6019-2!
Stanovanie
sobe in kuhinje oddam za 1. april in -obico za samca takoj. Za'oška r. 10. naproti remtize. 69(35-31
Enosob. stanovanie
oddam * 1. «.prSwn. Moste, Zn-eaua u-lica 33.
6028-2!
Dvosob. stanovanje
s kuhi-nlo oddam. Zelena jama, Prešernova 28.
6026-31
Dvosob. stanovanie
parko-tirano, s pritiklinami in vrtom oddam r 1. apri-'"m na Kodeljevom — n!ic« štev. 17. Poizve se t C-egnarjevi tri. št.. 8.	8813-31
Enosob. stanovanie
s kahlnotom. v pri tli?, in, z aprilcm cdd«m v Sp. SiSki. .Janševa nJica 14. OeVisti mod 4. io 7. ,w» 0816-31
Maja oddam
za 360 Din dvosobno »ta-novauie pri ZaioMri eeoti — Predovireva »tev. 11/1 deftno.	6729-31
Mirni stranki
oddam e 1. majem dro-
a'i trisobno k-omfortmo sta-novniD-je « korolnico. ocd najn-god-n-ejftumii pogoji. Na-s'ov jiove og'isni o«1de!ek »Jutra«.	70S4-31
Enosob. stanovanje
oddam takoj. — fetotam oddam e 1. ma.jeoi tudi moderno
dvosob. stanovanje
Ižanrica co^ta Mer. 150.
6733-31
Dvosob. stanovanje
oddam dvem« ali trem odraslim osebam g 1. majem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6746-21
Lepo stanovanie
*ob» iu k.-ihimjf. «!i c«!» I. nadstropje oddam v Oigiorjevi aiioi štev. 17.
0067-21
Stanovanje
oddam takoj aH pozne i* t okolici Stad-'ona. Naslov v ogasneun oddelku »Jut-a« C9S5-3!
Stanovanje
sohe, k-uhfl-nje in vs-eh pritlklln takoj oddam. Naslov pove o^lasnd o«1de':ek »Jutro«.	6B93-31
Trisob. stanovanie
takoj xfs z majem odda Tri buč. G-ikico, Tržaška 6, telefon 2605.	6087-31
Stanovanje
sobe, kuhinje, pri-tlkliu 'o ba'kona, v I. nads^tn-pju oddam s 2. aprilom. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«	6068-31
dvosob. stanovanie
komfortno, s 1. majem oddam v no;em. Na^iov pove oglasni oddelek »Ju-tra«
6903 31
Sobo
r	knhiujio in priti-
klinami oddam z a pr 1 r.m. Naslov v oirlasnem odde;ku »Jwtra«.	6962-21
Kuhinjo
z 1 ali 2 sobam« oddam Stan in 4>m — Rožna do-iitia, ceeta VI/40.
6068-31
Dvosob. stanovanie
takoj oddam samo ptranki odraslih oseb v RobNovi 2R za 400 Din.	7002-31
Trisob. stanovanje
e kabinetom, v sredini mesta oddam s L majem. — Naslov 1 »ov t1 oglasni oddelek »Jutra«. ' 6996-21
Stirisob. stanovanje
komfortno in zračtw> — tor
sve ti e
pisarniške prostore
odda zavarovalnica »Du-nsv« v so-oji palači na Aleksandrovi cesti. Infor-mocije se dobijo istotam v družbe<T>! pisarni. 6037-31
Komfortno
stanovanje
s S sobami in kabinetom, v visok ("m pritličju vile na Mir ju oddam za maj ali junij. Nas!ov pove oirl.asni oddelek »Jutra«. 6005-31
Dvosob. stanovanje
♦ pri ti klimami, elektriko in vodovodom oddam v Rožni dolini, cc-sta IX štev. 18. e 1. aprilom.	7046-21
Stanovanje
sobe., kuhinje in pritiklin oddam ' 1. majem. Naslov v oglatffleon oddelku Jutra 7092-31
Stanovanja
Vsaka beseda 90 par: m dajanj« auitm aM
u fc.fr« 8 Din. (21-a)
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin, eubo. Išče mirna strank« samo odraslih oseb za april ali maj, v mertu. Dopise n« oglas, oddelek »Jutra« pod «na6ko »Točen plačnik«.
6S62-21/a
Enosob. stanovanje
iščem z aprilom. Ponudbe oa oglasni oddelek Jutra po »Točen plačnik 1033«.
6730-31/a
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in kopalnico išče zakonski par brez otrok. Ponudbe s navedbo cene do 10. t. m. pod »Nujno do 10. t. m.« n« oglasna oddelek »Jutra«.
®ea-eia
Stanovanje
ene večje sobe ev. s kabinetom ali dveh eob išče boljša rodbina. Ponudbe [►od »Mala« na ogasni oddelek »Jutra«. 6054-31a
Enosob. stanovanje
prostorno, z vsemi pritiklinami, iščem z majem. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«.	6053- ?la
Stanovanje
2 do 3 sob. okoliš M i rja. cesta v Rožno dolino i<u n« Rožnik, iščem takoj. Pooudbe n« og abni oddelek »Jutra« pod »3 odrasli«.	6092-31a
Enosob. stanovanje
z vrtom iščem v Ljubljani za takoj. Ponudibe piod šifro »Točen plačnik« na oglasni oddelek »Ju'ra«.
6012-3! a
Katera stranka
M p!ača'a do srnrtii lepo, dvosobno stanovanje v Novem mestu? Prednost imajo vpo4toje«i«i. Sprejmejo se tudi viožne knjižice novomeške aii Ijub-1 jam* e M es-too hranilnice. Po«m>dbe na podrmžsriee »Jutra« ▼ Novem me«t.u pod »KnjiHStra«. «W8-31a
Stranka 4 odraslih
os«*, i^fe dvosobno par-kefcir«uo stanovanje M takoj aii z aprilom. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sentpoterfki okraj«.	5775-31/a
Trisob. stanovanie
*o!ftSoo i« frimtio, ▼ okolici baaskf uprave, išče solidna družina za maj aH junij. Po«i»ibe z na vedV ce<!ve im oglasni 'd-da'ek »Jutra« pod značko »Mi.-na stranka 35«.
6873-91/*
Stanovanje
2—S sob m pritškiic. iičem i 1. majem. Ponudbe na ogi**. oddeiei. »Jutra« pod »ifro »Primemca najemnina« 60^6-31/a
Državni uradnik
Sče za tričlansko drniii«« e»swboo »tanova^vje za ma. Podpritličje w*ljuč«no. Po oudbe z navedbo cene iwi »glas. oddelek »JutT3« pod »PrijajooT.	6080-3!/«
Dvosob. stanovanje
s koipaVieco, ;ščeoi t majem Ponudbe s ceao na offias. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dvojica«.	7lM5-31/a
Kateri
dobro sftuirani, b^jfi
bi hotel z avgustom vzeti s samostojno damo skupno d^-osobr«o komfortno stanovanje v centru. Evemt. z vso oskrbo. Ponudbe na oeias. o<i.ie-lek »Jutra« pod »Cbojeetranska noodvis-nost« 7036-21/«
Stanovanje
2—Sfcohno, s pri,tik linami, išče nvinvi stranka. Ponudbe na ogiasud oddeiek »Jutra« pod šifro »April«.
7000-31/e
Enosob. stanovanje
iščem za opri! ali maj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trič'anska«.
<1.21-31/3
Sobo odda
i Vsaka beeoda 50 p«r.
ta (lajanj« oas!ov» »11 j ta »ifro 3 Din. (23)
Dve lepi sobi
vezam, r l nadstr.. • sopari r« ni m vbodom odda drosrerija »Hermes« Miklo šičeva cesta 30. 6677-23
4 pisarniške sobe
v pritličju 'akoj oddam » najem Pojasnila laje Ro jina. Ljubljana. Kolodvor ska alic« 8.	5406-23
Lepo solnčno sobo
» separatnim vbodom «
stopnjic. » eno ali dvema posteljama bitzo opere >ddam • 1. marcem —
Ogledati v Knafljevi a lici št 13/11.	5055 23
Sobo
prijazno opremljeno, e po setraim vhodom io Mektrt ko. telo tračno !o (isto. • hrano. o«tir. tfo oskrbo nud.m g'j«podični aH g» spodu telo p>oe?>iI Naslov t -»glasnem oddelku Jutra 916333
Opremljeno sobo
lepo, > balkonom, elektriko tn soitporabo kopalnice takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski eeet,i 13/J1 — levo.	6616-23
Sobo
čisto in zračno, s poeeb nim vhodom, parketom in elektriko, v sredini mesta ugodao oddam. — Istotam sprejmem tudi
sostanovalko
Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	6703-23
Sobo
opremljeno ali prazno, s hrano ali brez poceni oddam gospodični v Rožni dolini c. IV št. 23, pritličje, takoj ali pozneje.
6015-23
Opremljeno sobo
z elektriko in souporabo kopalnice oddam. Rešljiva 13/1, levo. Ogledati med 9. in 12. uro. 6&1K-23
Gospo ali gdčno
kot sostanovalko sprejmem n« Mano vanjo in hrano. Naslov pod »Takoj 1933« na ogiasnj oddelek »Jutra«. 6911-33
Gospoda ali gdčno
sprejmem v lepo sončno sobo s posebnim vhodom pod zelo ngoduimi pogoji. Miklošičeva c. 15/1V. desno.	6014-23
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom oddam. Stožice 54. 6020-23
Sobo
v Tavčarjevi olie! oddam 2 gospodoma. Kasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 6021-33
Penzlon Schauta v Nebotičniku, Ljubljana, V. nadstropje
Shajališče odličnih inozemskih postov. Sobe f kop«-TOcamii. apartememti s kopeijo, lift. — Odličaja kuhinja. Jedila veak čas, na željo tudi dietičua hrana. "	6866-23
Gospodično
vzamem po nizki ceni na izvrstno domačo hrano — event. tudi kot sostanovalko. — Naslov: Ivank« I g 1 i č. Poljanska e^sta 15-VII'0.	6906-28
Dve sobici
s posebnim vbodom iu parketom, po«w»e*no — oddam v bližini kolodvora in Tabora — Friškovec 4.
6804-33
Lepa zračno sobo
s posebnim vbodom, z ali brez hrame, v sredini mest« poce»*i odd* Rav. mba-r. Gregorčičeva 5/1. dvorišče.	6338-23
Prazno sobo
s pr>»ebiwm vbodom, v ITT. nadMropjm oddam v Tavoor/evii ulici. Na.vov r ogl	odd e!k » »-Tutra «
6754-38
Lepo, sobtčfio sobo
na mirnem kraja oddam stalnemu go^>od u. — Gru-berievo nabrežje Stev. 16 6«?!-23
■ i
Dve gospodični
sprejmem na stanovanje v I<jpo. toplo in soinioo »o-h» na Bregu štev. 16/11.
0806-33
Sobo
lopo opremijeno. • po«eb inn viK-dom takoj oddsm v Florij« rasti	12/! —
levo.	««WV38
GospotSčno
na •tanovanje, eveoL * braao tprsjme Lrbeu, Gre-eortičev* 17.	6096-31
Sobo
•Tftat. s hrtao odda« 1 »U 2 o»eb»roa. Koeiov ▼ ociasoesn oddelku »Jutra«-7030-3»
čisto sobo
« posebnim vbodom oddam, Istotam pa tudi sprejmem
sostanovalko
Buri trf Ker. 19.1.
7(KM»
Opremljeno sobo
lepo. » posebnim vhodom iu elOktriono razs-veljavo odd«m takoj ali s 15. marcem na Tabora štev. 6.
7012-23
Opremljeno sobo
z balkonom in posebnim
vhodom, l«po in sol-nčao, oddam v vili pri Tvvoli — Skrabčeva ulica &t*v. 6'T.
7095-23
2 opremljeni sobi
elektrika, parketl, takoj oddam sv. Petra cesta 49, levo.	7061-23
Lepo sobo v vHi
ob Tobačni tovarni oddam enemu ali dvema gospodoma (gospodičnama) na željo hrana, po zmerni cent. Fran J a Buh. Tobačna ulica 14.
7059-23
Prazno sobo
v katero f« lahko postavi
štedilnik, ivldam z aprilom v Suvoboraki ulici št. IG — Bežigrad.	7013-33
Sobo
s hrano in vso oskrbo oddam n« Sv. Jakoba trgu U 5.	70S&-23
Sobo
prazno aii opremijeno oddam gospodični v bližini pošto. Na »lov pove o^fla sni oddelek »Jutra«. 7052-28
Lepo in mirno sobo
t opremo, nasproti Figov« oddam solidni stranki. — Dalmatinova ulica št. 1/III 7075-33
Dve manjši sobi
takoj oddam za pisarno ali podobno. Kra!ja Petra trg »t. 8 — Miklošičeva e. 14.
7074-23
2 mesečni sobi
majhno, opremljeno in veliko prazno, e prostim vbodom takoj oddam na Mestnem trgu št. 13/2. 7065-23
Sobo
lepo in veliko, oddam. — Naslov pove ogl. odde'ek »Jutra«.	7080-2S
Sobo
strogo separirano, e kopalnico in kioeetom, vse pod enim ključem, v novi hiši, eolnčna lega, oddam mirni osebi takoj. — Vprašati v Dvorakovi ulici ši. Ig -pritličje, desno. 7100-2
Sobo e 2 posteljama
oddam tako' CVlux>Ui ceeti 4i.	7153 33
Sobe išče
Opremljeno sobo
soinčmo, išče stare'-! z-spod. Ponudbe na oddelek »Jutra« p 1 - 'ro »London«.	63&J-i:'.i
Sobo
s popoJnosn« pose*.'i"m vhodom iščem. Ponua-oe z navedbo ms na c-gla-oddeiek »Jutr«« pod »8» parirana«.	6808-23a
Višji drž. uradnik
išče solnčno sobo v T. nadstropju, no daleč od centra. Ponudbe na oglar, oddeiek »Jutra« pod šifro »Piača do 400 Din«.
676433/a
Prazno sobo
z vhodom s sfopn.jic sit dvorišča, išče višji železniški uradnik. Ponudbe z navedbo cone na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Prazna soba«. 0771-23.a
Separirano sobo
Išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliden 85«. 7010-23.'*
Sobo
do 150 Din za takoj Iščem aH za sostanovalko, najraje Dunajska c. do Sv. Krištofa. Vpraša se Dunajska c. 35 en Toennies.	7158-23a
Prazno sol
iščem za takoj. Celovška eesta 41.	7154-d3/a
r tj l
Vaška beseda S Din. aa dajanje naslova s«
Kfrs pa S Dia. (24)
Frotzlerei!
Ker to trdiš boli. — Neutolažljivo.	6^J6-24
Lojzka Kr.
Ne bi mogel na drugi slov pitati? Miško
6t<X>-S4
,Tiho pričakovanje
Naj dvigne pismo. 6904-24 —
Vse ▼ red-u. Pol.iub.
6007-24
Veliko sobo
na Mestnem trgu 9/1., lepo opremljeno, deljeno v dva prostora, oddam za 400 Din eni ali dvema solidnima snažnima gospodičnama.
7060-23
Dve prazni sobi
za pisarno oddam takoj ▼ centru mesta. Poizve se v trgovini »Mela«. damski oddelek vls-a-vls Evropa.	7085-23
Sobo
s posebnim vhodom oddam in sprejmem
sostanovalko
as Ce!ow*ki cesti št. AR.
7(102-23
Lepo sobo
ojr-eroJjetio — s posebnem vhodom in elektriko oddam v Š»&ri, Cer«vetarva ulic* 3.
7io:-«3
Gospodični
oddam opremljeno sobo « posebnim vhodom, elektriko in parketom na Kar-loviSci eeeti 20 — d««M>.
7UM6-23
Vefiko prazno sobo
oddam s 1. apriiom v AJe-ierrčavi nliri 1«. 71"17-23
Dve sobi
veiik« in matoddam po zmerni ceni. — Cesta v mestni log 11. 711
Blizu ticeja
Hvrejm«n marvjSo dijakinjo k hoesfci drugošolti — Od-ličnjakin-ji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 711933
Lepo sobo
s posebnim vhodom, z »Ji hroz hrane oddam le mirnemu ki so'idnemu gospodu aH gospodični, proti zmeraj najenjai-oi. Tržaška eesta 4$ — pritliuj«. 7114-23
Na stanovanje
sprejmem preprosto gospodično. event. tudi s hrano na Poljanski cesti 31 — podetr. 7125-23
Opremljeno sobo
zračno ln čiste), s posebnim vhodom, elektriko. takoj oddam solidnemu gospodu. Krojaška ulica l/m.. Mestni tre 20.	7111-23
Sobico s kabinetom
za piaarnloo s posebnim vhodom, v centru ali pri kolodvoru Išče trgovski zastopoik. Ponudbe s ceno na n' odd. »Jutr*« pod »Ločon vhod«. 7143-39
Sobo
prazno ln apwert)e«o. telefon, kopalnim, tudi ta piraroo. Krojaška ul. s.r.	TUMS
Sobo
r sredin« atesta oddan prnprosteaM (Mspsdu. *s-*>*<r pove ogiMoi oddrfek »JMra«.	Tim-BS
Natakarja
v flf^asnVn
Boljši gospod
v najie[«i moški dobi, simpatičen, želi prijateljstva z gospodično v s vrbo razvedrila io skunpih iEiotov. Pozn«jš* e-luiba ni iizključeiia. Ponudbe na podruZnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Konto-ristinja«.	0855-24
Gdč. hišna posest.
želi poznanstvo z boljšim starejsim samoetojnim go-epo-dom. Resne pouudbe na oglasni oddelek »Jutra« [>od šifro »Osamljena plemenita duša«. 6S&5-24
Mlada uradnica
resn«, želi vsled pomanjkanja primernega pozna n-stva dopisovati z zuačaj-nim imteKgentom. Ce-uj. dopise j»od »Mladost« na oglasni oddelek »Jirtra«.
6903-24
Dopisovati želim
z resno in simpatično mladenko. Dopise s sliko na oelasni oddelek »Jutra« pod »403!«.	676B-24
Zdravnika
po možnoet; iiasta ujene-go na deželi, želim spoznati. Cnrvj. dofree na oglasni oddelek »Jusr«« pod šifro > Veiepo«t-st.vo«. 6798-31
Žettitve
Vsaka beseda t Dva: ia dajanj« aaal«va ali litre pa S Dta (K)
Dekle
92 let. ■ 30.000 Drn pre-moienja, poroči državnega uAiužD^ni^a «<*! nika. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra« pod šifro > Boljša«.	' 600!-25
Trgovec
g-isbilničaT ia večji pofreat-nifc, želi tem potom f»o-inamstvo s pridno in premožno, trg. naobrateoo gospod ično, staro 24—30 let. Čiste preteklosti, v »vrbo ženitve. Dopise e sliko n« oglasni oddelek »Jutr«« pod značko »Mlad vdovec«. Tajnost zajamčena.	6770-25
Starejši uradnik
v pokoju, oedue zuoanjo-»w. ieii prijaiteijstv« ali skupnega gospodinjstva t boljfco, »načajno in lepo damo, ki im« nekaj dohodkov. — Obo jes t raoek o gmottn> izkoriščanje iz-Wsjnč«K). Ceiijone dop;se n« ogias. oddeiejc »Jutra« pod nuok« »Lep stae«.
6734-25
Glasbila
Vsaka >wifc 1 Dta: sa dajanj« »iili > a■
ta Kfr* pa 9 Dta. (M)
9 tamburic
Mn shranjene. p» i«m •godni eeoi naprodaj. —
IVmu«<e n« o^es. oddeJek yJmtr%< pod »^tev. MW>c. ___36
Klavirji
piaoM Kopnite na obroke od Dfal 400.—
prva MtMfM Ukrikate BO-Steiovsj. Far K«r. Pstref. HOloi. Sfcagi »rif., U »e neaporaa asj boljši J - Lahka prestani ashiaiks. Prodaja jih is kljaiao t« todoi isvedee« ta Mrfl a«te)j CH Kader
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal BetHi«»soT« affee).
Kratek klavir
nov, nioderu, poceni pro da Dobrajc, Maribor. Ta: te:»bachova 2!. 6776-20
3 nove pianine
prodamo pod tovarniško ceno. Kje pove Dežela, poštni predal Ljubljana 101.	7017-26
Klavir na posodo
j-.ro;! ti: ►#<«'•:,' odškoduui llčca. 1'oiiuJbe eg asm ■d Je', k »Jatrs« tx d ši'"-»Klavir«.	707! -26
Kratek klavir
dobro ohranjen ugodno prodam tudi na knjižne vloge. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 7090-26
Kratek klavir
zelo dobro ohranjen, ceno prodam. Sprejmem tudi vložno knjižico. — Naslov v oc*l. oddelku -> Jutra«.	7091-25
Koncertne citre
dobro ohr? njene prodam
eventualno zamenjam / amerlkanskimi. isto do-iiro ohranjene. Poizve se pri Jugorad . or. Ko-lodvotska 18. 7093-26
Novo harmoniko
trlt >nsko znamke Ku-cle: predam po nizki cen!. Bežigrad Lavriče-va 15. G Zitko.
7143-2«
Kratek klavir
črn. pancer	«'-r..
vj	: :i j mv. o-- d - m
Dopise ••» p«.'—.". ••»•■ v * .r-" -i !• d .Pain-rr-nl-o^C-v.	7: ."t 2«
Veača	i D
M dajsrnV oasJov« «1:
ta šiio» t» 5 Dtn. f?"
Mladega volčjaka
po močno • Iste int-eligoTvf-" • žlva;, A.r>'-t-. Ponudb- i t.; ■ • -Ibo i-< n.? pod »4.7?i«	'■-' 1 oo-
delek »Jutr-t«.	6013 -7
Belgijsk ii zajcev
par miad-ih in n.-knj k • 'k. naprodaj v Zg. > : ;7.
JT
Srnce
2 samo« in 2	pro-
dam. Naslov pove oglasni oddeiok »Jutra«. 6H20;T7
Pes ovčjak
t verigo, ka elišs na wr>-
»Lord«, je aiel. Ako ga kdo oi>azi, »e vljiudno i>ro-ei, da proti nagradi sporoči gostiini Piaokar Dolenjski ce^i. 6075-27
2 mlada psička
volčjo pasme, 3 mesece stare pn>d8m. — Ga.jevir« Št. 182.	6060-27
Kanarčke
ilahtne vrvivce (Harzer Edelroller"), fine pevoe. samice od 85 Din do 180 Din rsjcpošilja po povzetju in jamči, rta pridejo ptice žive. — Franc Smld. Dobrava— Vlntgar, Goranj«ko. ______7064-27
Dva psa čuvaja
pogrešam. Eden volčje pasme. siv z rjavimi progami, drugi ovčar sive barve. Poživljam do-tičnega. ki ima morda psa zaprta., da Jih lapu-sti, da se moreta vrniti domov. V nasprotnem slučaju bosn sodnijsko postopal. Bergtruta Josip. Ljubljana. Poljanska cesta 85. 7106-27
Lep lovski pes
star !4 »eeecev — pum*
ne.ini>&^ re»ove«. no^nidej v Bi«rir*oi pri Riiafl «>tav. 14.
Informaiifc
Gospica Dady Kal-ler v Zagrebu
je dne 17. februarja 1933 pot 0*11* I. Mal storski lepit u ovetar-skoj strukl, aa proisva-dača vtjenoa 1 anuat-mana.	7051 -31
Članovi
Vzajemne pomoči«
Kdor »Hi Ba^sijajo »vs-rOB-aiije ta Dosmrtaioo m doto. naj se Ofiui t ps-
lieo. aii ie ina pi«ea<w pr-isco>^ytvo. Dam m br««. pačoo nsev«. Prt pustnih vprašinjilj priloSKe znamko mi odf^ovar. Avg. 5koi. giavti« vas!<opnak ta dravsk« booovino. Ljubljen«, Boi^tnifcov trg 8/1.
71« a:
Prosian pr;'e pre^iir«. ki sr j« vršii med nek!« d »tu« gosrx«k>«i 10. januarja m Massrvkov; centi, ds wt orlartijo v	pi*«--
i*i dr. Afl«-n* Kaodareta t Dalni»uoovi aCM	tO
Vdt^i
Pridi liti
>a Biro pa 1
1 Dv
f«.
Sladkega sena
ta o t s v t	t»«i u
pooda Seneg«č«irk, A*er-oeva siie« — baraka 1.
Seno
fr«MM i« aepr«M*Ht. jir-wi»ii kakonoeti doatu. e*gs prideika p» zet« tth ceuak ka« n* prodaj apr« vtuCSnM grada »P*-i -grad«, pošu Vraasfc«. ifi. post. Sv.	v S«».
Ammi.	«*m t«
Fini konjak 37 %
(zajamčeno čistt vteskl Brandy) prodam v posojenih sodih po 14 Din liter. Ponudbe aa ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Brsndr«.	7065-33
Prvovrstno vino
prodam. fVuKjdfce m OAdeiek »Jittca«	Sif«
»sno..	7'2S-;i
W. MECKAUER:
Hana išče poti
Roman.
»Na žalost ti ne morem reči o dr. Schroterju ničesar zanesljivega.« je dejala, ko je bila slišala vso zgodbo. »Rada sem ga imela zmerom, a osebno sva govorila le kdaj pa kdaj, kadar sva se po naključju srečala. Saj veš, Wolfgang ga ne mara, ne vem, zakaj ne. Predstavil mi ga je pa sam na nekem sprejemnem večeru. Wolfgang je pravni zastopnik tovarne, za katero dela tudi dr. Schroter kot inženier. Zelo zmožen je vsekako, ker načeluje patentnemu oddelku tega velikanskega podjetja.«
»Zakaj ne bi mogel Wolfgang sam kaj storiti zame? Če dela za isto tovarno, ima gotovo tudi iste zveze.«
»Saj veš, \Volfgang je malce čuden. Ako naj od koga kai zahteva. ga takoj mirne vsa samozavest. Razen tega pa ne dela neposredno v tova.rni in se ne shaja vsak dan z vodilnimi osebnostmi.«
»Kakšen je prav za prav tvoj vtis o dr. Schroterju?« je vprašala liana, ki bi bia rada uredila svoje misli o njem.
»Prav rada ga imam, a vobče ni zelo priljubljen. Natjbrže zato ne, ker je tako zaprt. Toliko zahteva od drugih! Sicer pa tudi samemu sebi ne prizanaša.«
Hana s temi podatki ni bila Bog si ga vedi kako zadovoljna. Še vedno je bilo nekaj, česar si ni mogla razložiti. A zakaj je bila potem fako pomirjena, kadar je bil dr. Schroter pri njej? In z dru^e strani, zakaj je misel na tega moža vselej tako razburilo njeno bitje, ki je bilo drugače tako hladno in ravnodušno? v« to ji niikako nii šlo v glavo.
Takoj po kosilu so poklicali Hano na telefon. Oglasil se je dr. Schroter, ki jo je ves v skrbeh vprašal, kako se počuti, proseč jo, naij bi prebila dre višnja večer spet v njegovi družbi.
»Ce vam je prav. vas bom čakal o poiii osmih pri ITllbriehu na Kurfurstendammu,« je rekel, in Hana mu je obljubila, da pride.
Liza je med telefonskim razgovorom odprla vrala, ko je pa slišala, da Hana govori, jih je spet tiho zaprla.
Ham .ie bilo zaradi tega nekoliko tesno. Sicer ni vedela, kakšno je Lizino razmerje do dr. Schroteria, a vendar je čutila, da se sestra na tihem mnogo ukvarja z njim. Zato ji je bila misel, da naj bi se z Lizo o tem odkrito pomenila, skoraj mučna.
Zvečer, ko je prišla k Hillbrichu, ga je takoj zagledala za eno izmed okroglih miz. V kozarcu pred njim je tičal šopek vijolic, in dr. Schroter je napeto gledal proti vratom, da je ne bi zgrešil. Ko jo je zagledal, je takog vstal m ji stopil naproti. Zelo postaven je bil videti nocoj. Visoko, razumno čelo in jasne, sive oči so dajale njegovemu močnemu, krepko začrtanemu obMčju še bolj oduhovljen izraz. Temnoplavi, na sencih rahlo osiveli lasje so mu gladko ležali po glavi. Ko ga je zagledala, je spet začutila čarno moč, ki je izhajala iz njega. Srce ji je vztrepetalo, kakor da bi bila še majhno dekletce, ki prvikrat gleda oboževanemu možu, idealu svojih sanj, iz oči v oči. Malo je manjkalo, da ni izgubila oblasti nad seboj, in kar začudila se je. da jo je svidenje z njim tako pretreslo. Opazil je njeno negotovost in ji rakušal s prisrčnim pozdravom in veselimi besedami vrniti ravnotežje. Njegove ozke ustnice so se razklenile v dobrohotnem smehljaju, in Hana je videla njegove bele. močne zobe pod ostrim, drzno oblikovanim nosom.
Vrnila sta se k mizi in sedla, a razpoloženje je bilo nocoj drugačno kakor snoči. Po veliki dvorani slaščičarne so vršali glasovi ljudi, ki so sedeli za mizami, strežaji so begali sem in tja. vsak trenutek so se odprla vrata, in novi gostje so stopali v dvorano. Živa svetloba, hrup in napeti obrazi so jima branili, da nista mogla biti tako zaupljiva drug proti drugemu kakor snoči v tistih srečnih, prekratkih trenutkih.
Hana ga je kritično ogledovala, in mdsM, ki so jo obhajale ponoči in ves današnji dan, so nehote prežale v njej in izpodrivale nedolžnost, s katero ga je bila naijprej pogledala.
Natakar ji je prinesel kavo, in Hana je vzdignila skodelico k ustom. Opazila je, da jo je tudi doktor zvedavo gledal, in dasi je
trajalo vse to samo drobec minute in je ostalo nekje v podzavesti, sta vendar čutila, kako se dviga med njima neprestopcia srena, ki jima brani, da ne vidita drug drugemu do dna.
Da bi spravil razgovor preko mrtve točke, ji ie povedal nekaij zabavnih zgodbic iz svoje inženjerske prakse; res se mu je posrečilo. da je obnovil dobro voljo. Da, kar deško prešeren je postal in ji pokazal nekaj veselih fotografij, napravljenih na parniku, ko se je nedavno tega vračal iz Newyorka. Rada bi ga bila prosila za katero izmed njih, pa se je bala. da si ne bi napak razlagal. Ko mu :e baš hotela vrniti slike, ji je obvisel pogled na fotografiji, ki je predstavljala tenišče na parniku. Nekaj ljudi v belem dresu, z raketami pod pazduhami, se je bilo ustopilo v veselo skupino. Bila so dekleta in mladi moški, in med njimi tudi dr. Schroter. Izza njega je gledal obraz, ki se ji je zdel čudno znan. In zdajci jo je izpreletel nenaden strah. ALi ni bil to njen snočnji divji plesalec, ki jo ie spravil v tak strašen položaj in je bil nato brez sledu izginil?
»Kdo je to?« je vprašala Hana in s prstom pokazala na smejcči se obraz.
»Ne vem. Gotovo kateri izmed mladih fantov, ki so bili na ladji. Cela čreda jih je bila.«
Hitro je vzel sliko in jo spravil. Zakaj je tako strogo sod:l o veselih mladih ljudeh? Hana se je spomnila Lizinih besed o niem. Morda so se mu zdeli preveč brezpomembni?
»Na ladji obdaja človeka toliko ljudi, ki mu ni nič do njih.« je rekel nato kakor slučajno, a po njegovem glasu je vendar uganila, da se je dotaknil nečesa, kar mu ni bilo prijetno.
Poklical je natakarja, da bi plačal.
»Če vam je prav. poidiva kam drugam. Nedaleč odtod poznam maihno vinarno. kjer lahko mirno kramljava.«
Seveda ji je bilo prav. Pomagal ji je obleči plašč; šopek vijolic je tičal še vedno v kozarcu.
Opazil ga je. ga vzel in ji ga prinesel.
»Ali cvetlic ne vzamete s seboj?« je rekel z ljubeznivim nasmeškom. »Ali moram res tako razločno govoriti?«
m iefiita
mašita
$%en(kita
® 9
mm
latjiea eo
Sadvtia Hcwtia
Naročite tudi Vi pravočasno
o
P
Mehanična tovarna opank in obutve
PETAR M. DUMITROV,
Pančevo.
N K E
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko.
PERJE
kg Din 7.—, 10.—, sivo čohano Din 16.—, 24.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje spuhom kg Din 64.—, 84.—.
Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, 40X50 Din m'.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernica polnjena 120X180 Din 90.—, 135.—, z ružičastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350.— pošljemo franko. Odeje, polnjene z vato ali puhom. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo
denar.
„Poste!jina" H. Weiss, Zagreb, Ilica 76-e
Tovarna POHIŠTVA
1. I. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
LEPO OPRSJE	-
dj^ežKe s preparatom »JOL1FEMME« prof. dr. me>d. B;era. Preparat je oaraven, t mna.cilm uporabljanjem.
PRI NERAZVITIH OPRSJIH
t. J. v razTo;u taoetolih in upadlih prsih, povzročenih po oelabtjpnja vsied tprteeoi aH dojenja, iosežete 7 4—6 tednih nji.h popolno <n oormalno obliko. Aa pri tem ojačite telo w bok«. U&peb se pota št ž« po prvi uporabi. — Garnitura stane 1&3 D'n.
PK1 UPADLEM, MEHKEM OPRSJU
••lučežete s preparatom »J U N 0« že ▼ nekaj tedirh prvotoo »lastačnoet j-rrstofo. Preparat sta priaroUuo ocenila to priporočala dr. mod F u o k e re dr. m«d.
_______, , . H. Maje r. Dr. med. Fu-ake piše: »Vaš »JUNO« je
bre®r.r!memo sredstvo j, jačanje žeasfcib prs.< _ Garnitura stano 70 Din.
}■:< ;«ra te SCfffiODER SCFIENK.E razpošilja prott p i a 6 M n t naprej (TWMta:.na & I);r'> »» P* povzetja (poštama 13 Di-n) »0MNIA« odd. 13, Zasfreb, Draškovičeva 27. Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik.
1988
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Posojilnice za Sodražico in okolico
r. z. z n. z.
ki se bo vršil na dan sv. Jožefa, t. j. 19. marca 1933, ob 3. uri popoldne v dvorani Posojilničnega doma.
DNEVNI RED :
1.	čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	čitanje revizijskega poročila.
4.	Potrditev letnega računa za leto 1932.
5.	Volitev nadzorstva
6.	Slučajnosti.	3632
NAČELSTVO.
jPOMBA : Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor v istih prostorih, z istim dnevnim redom ki bo sklepal brez ozira na število zastopanih glasov
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeli
1. avgusta oddamc
stanovanje
z vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro «Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 2933
DOBER ZASLUŽEK
prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanesljivi in agilni poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici	64
HERCEG-BOSNA
LJUBLJANA, šelenburgova 7, I. nadstr.

■"•• .I///-.U/././u/,'/,/!!'-'/
KAPITAL PRAV NALOŽITI - UMETNOST*
Stalna vodna sila na pravi točki je varen, rentabilen predmet naložbe. Lična vnanjost slehernega mlinčka opominja na posebni pomen tajinstvenega odmeva vodnega padca: sgroš—groš«. In če pa brenči poleg še žaga in razposajeno vrišči krožna in vrtinči celo turbina, vse to sredi velikega sela Slovenije tik kolodvora v bližini velike industrije z več poslopij uporabnih za vsako!jubo industrijo če že nočeš mlina in žage, potem se Ti nudi naravnost ideal. Zanimaj se, vprašaj, oglej si, ko vidiš ne izpustiš več tega, ker je cena vsled krizne sile smešno nizka. Le resni reflektanti z natančnim naslovom naj pišejo na podružnico »Jutra« v Celju pod: j>Preudarnost 30«.	3620
Vo&alna hiša v Orazn
trinadstropna, z 18 stanovanji in enim poslovnim lokalom, na PRODAJ pod zelo ugodnimi pogoji.
Kupnino je plačati v gotovini v dinarjih v Jugoslaviji V svrho bližnjih informacij naj izvolijo reflektanti javiti svoj naslov pod številko »38« v oglasnem oddelku »Jutra«.	2908
VAŽNO!
VAŽNO!
ČASU PRIMERNO!
Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Mestni trg 10.	5679
LIPSSU POMLADANSKI VELESEJEM 1933
začetek dne 5. marca aa	w
vse informacije
A J E LIPSKI S E J M S K I URAD
A
aH častni MStopaik
ING. G. TONNIES. Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 2762
KOKOŠJE, PURJE N .---
GOSJE in RAČJE • ^
NAVADNO, S ITlMff^.C"-STROJEM ČIŠČE-NO in ČOHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
£. tyajdaf atiovee
Telefon 59, 6O, J, 4.
Kdor hoče kupiti pristno češko perjt in puh najbolj poceni, naj piše
tt. ŽIGA FEIN, Zaereb
Zrinjevae 17. Tel. G0 73
ki S3
ta Icji.
ima ?cdno v 7 Z

PRIČAKOVANJA
'bodo nadkri!jila izvrstno
gloLt&bila
vjjvečje i" f
F>
največje domače odpremne ( tvrdke
KKAVIEVSKI DVOJIC DOBAVrTStJ
CHNEIDE&
PROIZVOD CIASBII. I« PRIBORA
ZA&heb ,
Nikoličeva -ul.l3/c Vidine... .od Din 71 - dalje
Critape-158.- -
Mandoline ~-IO8.- » Harmonike •« 75. - • Havajske gfare, kromciične harmonike, trube, saksofoni Lid. po najnižjih cenah. .
ZAHTEVAJTE
bnesplačni poučni
CErvstt:
Za preobleko zoS
foteljev itd. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri
R. SEVER
Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje, puh.
PERJE
puhasto kg 32.— Did Delo 45.—, puh 140.— azpošilia po povi-etiii Lepo volno in žime najceneje prodaja
SEVER
Marijin trg štev. 2
Delo
dobi daaea t tet te£kšb tasib š» n«jiaij« vnaik. 4« si doma opremi d-oma&o pleitilmoo Damo leioče ve« komur d<Mo s t«n. is m a odkupujemo imMan« pl^ temin«, dobavlja no prejo in ispla mmtdo ta pl etenj«. lca.r d« kaiuj? m.nogo ta-hvalmih pieem 0» bote*« Aela-tj la tasluliti. obrnite iaip"»o » (Tr* tisprospeit* na liWd1to: Domaia piortarska industri-« Josip Kaiiiž Maribor. Trubar jevm S odd. 8.
975
Osiginalsta francoska
Eclair »VERM0REL«
s ■
H
je najboljša PKŠIL^^ICA na svetu. Deli pršilnice po najugodnejših cenah.
Glavno zastopstvo.
BARZE2L A, d., Ssabotica
Zahtevajte cenik! Dobi se povsod.
DLAČICE IZGINEJO
takoj in brez duha z uporabo
,EoH4 ploščic
za odstranjevanje dlačic. Dobivajo se povs-od. — ED^ros: »COSMOCHEMIA« Zagreb. Smičiklasova al. 23
2OTA
pozor:
pozof
Prodam lepo
p o s e s t v
na najlepšem kraju z gostilno in kavarno v Ljubljani. Pripravno tudi za privatnika. Istotam tudi naprodaj dve lepi parceli. Po-izve se Strma pot 8.	3604
v obmejnem mestu na zelo prometnem prostoru se takoj z inventarjem vred odda v najem. Lokal je urejen za trgovino na drobno in na debelo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	3615
I i Bi poA
Vaši zobje so lahko bili dolgo let rumeni in počrneli, pa jim bo dala KOI.VNOS zopet njihovo prirodno barvo in njihov prirodni blesk. Zadostuje, da uporabite en centimeter na suhi ščetki dvakrat na dan. V treh dneh izginejo zoprni madeži, usta il so ozdravljena, dlesni so oja~ čene, dih zopet diši. j^g
KOLVNOS
antiseptično sredstvo najizdatnejše sredstvo za negovanje
h
zob. — En centimeter zadostuje.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaKiarja Franc Jezeršek. Za inseratm dei je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.