Ljubljana, petek 9« Januarja 1931
Cena 2 Din
Lpravništvo L|ubl|ana. Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126 Inseratni oddelek Ljubljana. Šelen-buraova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 4255. Podružnica Ct-lje. Kocenova ulica
<t 2 - Teiefon št 19o. Računi pri pošt ček zavodih: Ljublana št 11.842 Praha čislo 7X1SO Wien it 105.241
Naročnina znaša mesečno 25,— Din. za inozemstvo 40,— Din.
Uredništvo. Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122. 3123 "3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova r^sta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon St '90
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi ».o tarifu
Papeževa enciklika
o zakonu
Po 50 letih prva papeška poslanica o krščanskem zakcmu — Papež obsoja maltuzianizem in razne moderne oblike zakona
Firn, 8. januarja, AA. Včeraj je bila objavljena že dolgo pričakovana enciklika papeža Pija XI. o krščanskem zakonu. Papež se izreka v poslanici odio--no proti ločitvi zakona. Enciklika je toliko bolj važna, ker je o tej zadevi prva po 1. IS&O. ko je papež Leon objavi) znano poslanico o zakonskem živ^enju Lncikiika je zelo obsežna ter šteie 20 : - : vv.hI V /..-clinjene države je pričela prenašati besedilo te poslanice rimska radiopostaja ob 10. zjutraj. Enciklika
razdeljena v tri dele. V njej papež potrjuje cerkveni nauk, da zakon služi za ohranitev in množitev človeštva Zato omto obsoja vse one. ki nočejo imeti otrok iz sebičnosti in poudarja, da je brezpogojna zakonska zvestoba bistvena za izpolnjevanje zakonskih dolžnosti in da vsaka laksnost v tem vprašanju uničuje krščansko enotnost družine.
Pariz, 8. januarja. AA. Havas poroča: V Rimu je bila javljena enciklika »Casti connubi!«, ki razlaga pravi nauk o krščanskem zakonu in biča maltuzianizem in začasni zakon ter se zaključuje /. željo po čim tesnejšem sodelovanju med cerkvijo in državo v obrambo morale.
Vatikansko mesto, 8. jan. s. Danes je büa objavljena ene klika, ki io je napove* cai papež ob priiki novoletnega sprejema
kardinalskega kolegija. Enciklika ima na« slov: »O katoliškem zako-nu z ozirom na sedanje pogoje, potrebe ter nered v rod* bini in družbi«. Papež govori uvodoma o postanku zakona ter njegovem povišanju v zakrament ter naglasa, da je dos to j an* stvo zakona sedaj v popolnem nasprotstvu < človeštvom, ki ga cesto pon žuje zasme» huje in tepta z nogami. To se ne god: sa» mo na gledaliških odrih, na platn h v ki' nematografih. po listih in v romanih tem» več tudi v življenju mnogih ljud ki so vdani grehu in pozabijo zakonske dolžno» sti Ker se vrši taka javna propaganda tu» di med verniki je dv:onil panež svoj glas da bi onomn.il vernike na svetost r-ikona nokaz-il zmote in «rche ter sredstva za obrambo pred ni mi s pomočjo katerih bo mogoče dvionifi zak<-«n zopet na stopnio. ki bo v blagor rodb ne. narodov in celo» kupnega človeštva.
Trije deli. iz katerih je sestavi-ena en-cikliia. obsegajoča nad 20/00 besed, obravnavajo naslednje tri točke:
Prvi del govori o koristi zakona in o namenih, za katere je ustanovljen ter združuje njegovo bistvo v slavnih treh besedah svetega Avguština- Potomstvo, zvestoba zakrament! Drugi del se bavi tudi s temi tre mi faktorji, toda le slede tega. kako treba pobijati zmote in grehe v zakonu. Tre tji del poziva vernike, nai se vrneio k Bo (ju in naglsša posebno, da morajo katoliški zakonci vedeti, kaj uči cerkev o zakonu -n kakšne so dolžnosti, ki izvirajo iz njega.
Resen opomin vojni!: upnikov Nemčiji
(Mmev nemških zahtev po moratoriiu v Franciji in An-fliii, ki ne basta irseli izigravanja Younsrove pogodbe
Pariz. 8 januarja o. Na pariški borzi so se zadm'e dm razširile vesti, da zahteva Nemčija plačilni moratorij. Zarad: teli vesti ie padlo Youiigovo posojilo od 800 na 710. to je več kot z- 10% Padec Vpung.ovejja posojila je v zvez' z nezaupanjem, s kate-r m spremljajo gospodarski krogi politični položaj v Nemčiji do zadnjih držav..ozbor skih volitvah Mnogo ie k temu pripomogla tudi zmaga narodne socijalistične stranke Tako it postalo Youngovo posojilo zelo nestalen faktor na svetovnem denarnem trgu. kar škoduie tudi drug:m nemškim vrednostnim papirjem. Nemški krogi smatrajo da je padec tečaja Youngovega posojila resen opomin Francije Nemčiji. Te dni so
objavile »Times« uvodnik, ki močno podčrtava francosko-angleško finančno soldar-nost »Times« ostro nastopajo proti nemški zahtevi po plačilnem moratoriju ter na-g'-isajo. da so bile dokčbe Yourgovega načrta mišljene le kot izhod v skrajni sili Nemčija bi bila upravčena zahtevati ustavitev plačil le v skrajni gospodarski krizi, ki b; ogražala njeno gospodarsko ravnotežje Nemčija pa ni gospodarsko teko slaba d^ bi bila zahteva po moratoriju upravičena L'St z^k'iucuje z onombo. da bo stališče Nemčije le še boli ojačilo solidarnost upnikov Nemčije. Franc^sko-angleška fnančna pogajanja so to dovolj jasno pokazala.
aSjo zanimanje za evropsko unijo
Izmed 27 držav so odgovorile na poziv tajništva Društva narodov doslej samo tri države o določitvi dnevnega reda evropske konference
Ženeva, S. jan. d. Namestnik glavnega tunika Društva narodov A veno! se ie vče-r. vrnil iz Pariza. Avenol, ki ima na pri-hodiiji evropski konferenci kot zastopnik sira Er.ka Drummonda vršiti dolžnosti tajni ka. je odpotoval v Pariz, da bi se dogovoril s predsednikom konference Briandom o dnevnem redu V splošno presenečenje se doznava, da se Avenol s francoskim zuna-i>: m ministrom spioh ni sestal in da ga ie sore;e! samo šef Briandovega kabineta Leser Fo je zbudilo v Ženevi vtis da kaže Brian d napram prihodnjemu zasedanju evropske konference gotovo pasivnost ki ima morda vzrok v dejstvu da so posamezne vlade napram njegovim načrtom še vedno več ali manj rezervirane. Na poziv glavnega tajnika Društva narodov, ki je bil odposlan pred nekaj meseci 27 vladam, nai predlože pred'oge za delovni program konference. so odgovorile dosiej samo Nemčija. Belgija in Jugoslavija. Sedaj je treba
počakati, kakšne pobude za bodoči dei u Vili program se bodo pojavile iz debat prihodnje evropske konference samih.
Sofija, 8. januarji. AA »Vesnik na \ esn cite« poroča, da bo ministrski svet na ponedeljkovi seji sklepal o sestavi bol» garske delegacije za konferenco ki jo je sklicalo Društvo nar.id o v in n i kateri sc bo razpravljalo o evropski federaciji List dodaje. da bo bržkone v <dil bolgarske de» legate sam m nistrski predsednik Ljapčev. ker želi pp tej prilik1 priti v stik z evrop» skim» državnik', ki se bodo sestali v Že= nevi V delegacji b.o tud- šef bo'garskih demokr tov in bolgarsk' trgovinski minister Mišajkov »Vesnik na Vesnicite« pravi da je glavno vprašan ie. k' zanima Bo'"an-jo g'ede na jun isko zasedqnie sveta Dru-šrva narodov vpr šinic odnaša lev z Grči' jo v zvezi z dogovorom med Kifandansem in iMalinovom o man;š'nah To ie važno zaradi vprašanja nemš'-"h '-p noljskih manj» šin, ki ga je spružih Nemčija
Dvomljiva nemška zunanja politika
Resen nasvet francoskega lista nemškim politikom — Vpliv notranjepo litičnih razmer na nemško zunarjo politiko
Pariz, 8. jan. d V francoskih političnih krogih zasledujejo z napeto pozornostjo spričo bližnjega zasedanja-sveta Društva narodov v Ženevi politične dogodke in razpoloženja v Nemčiji. Poziv nekaterih vodil-n;n nemških državnikov, naj se množica
ne vdaja pretiranim nacijonaiističnim up >m je. b I sprejet na znanje brez posebnega v: sa Nemškemu državnemu kancelariu Brüningu očitajo, da uravnava svojo politiko p'evec po razpoloženju nemških desničarskih strank Zaradi tega se morejo po mnenju »Tempsa« že st irjene pogreške še nadalje poslabšati in nadaljnja razočaranja morejo položai v Nemčiji še boli otežkočiti V.a Ir >amozavestna pričakovanja, ki j'h ie izrazil n°mški zunanj' minister dr Curtius g ede na '.<spehe lemške ielegacije pri prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov se v francoskih političnih krog:h različno tolmačijo » Temps« pa pristavlja zelo ostro, d3 da.ie take skromne 'ziave samo zunanji mmieter k' ie prisi'ien zaradi notranjepolitičnih razmer igrati nevarno igro, ne
da b' ime' dovoli močni kvart v svojih rokah List priporoča Nemcem, da bi bilo zanje bolje, če bi odločno pogledali v obraz političnim realnostim, ki jih nihče ne more spraviti s sveta.
Sovjetska justica
Riga, 8 januarja AA. Po vesteh iz Moskve sta bila tamkaj ustreljena dva duhovnika. ker sta vodila protirevolucijsko propagando. Izredno sodišče je nad obema izreklo smrtno obsodbo po kratkem procesu Eden se je imenoval Sr-hwalbe in je bival v Smolensku, drugemu pa je bilo ime Kaufmann. Deloval je v severnem Kavkazu.
Španske univerze zopet odprte
Pariz. 8 ianuana Listi poročajo iz Mad rida, da so zopet odprte vse španske ani verze, ki so bile zaradi revolucionarnih nemirov dolgo časa zaprte Stavkaio samr še slušatelji juridične fikultete v Madri«!-v znak protesta proti aretaciji nekega soci alističnega profesorja.
NESREČE ITALIJANSKEGA
PREKOOCEANSKEGA
POLETA
Dve letali padli v morje, eno še pogrešajo —Pet letalcev le mrtvih
— Minister Balbo o vzrokih katastrofe
Rio de Janeiro, 8. januarja, r. Šele sedaj se doznavajo podrobnosti o ka as roti dveh italijanskih letal, ki so se pod vodstvom leiaiskega ministra Ba ba udeležila prekooceanskega poleta iz Afrike v Južno Ameriko. Prvotno se je samo poročalo, da je moralo dvoje letal zasilno pristati, da pa se ni nič zgodilo in da je posadka rešena, leta a pa da bodo nadaljevala polet po kratkem popravilu. V Italiji se o nezgodi sploh ni ničesar poročalo, marveč je bila objavljena samo vest. da je polet usuei ter da so letalci srečno prispeli na ameriška tla Očividno niso hoteli motiti navdušenja, ki ga je izzvala vest o uspelem poletu v vseli italijanskih krogih, s poročili o tragični usodi petih udeležencev tega poleta.
Nezgodi obeh zaostalih letal sta namreč prav katastrofalni. Že kmaiu po startu v Atriki se je po!avil v enem letalu, ki ga jje vodil kapetan Recagna, defekt. Letalo se je moralo naglo spustiti na vodo. Pri tem pa je pilot manevriral tako nespretno, da je priletelo letalo po strani >n s sMnim udarcem treščilo v vodo. Letalo se je tako polomilo — odlomih so se krila in višinsko krmilo — da na na^alinji polet seveda ni bilo več misliti. Sunek pri padcu v vodo pa ie biia t-ikn sHen, da je nosad-ko. ki 'e štela «tir! lindi. vr«rlo It legala. Pilot Fois. ki ie b'l o*> krnrUi. je »dar5! z slavo oh žele7tio oTodie. da mu ie počila lobanja in ?e b1! na m^stu mrtev. Ostalo posadko ie rešil v bližini se nahajajoči itab'ianski tornedni ruš5lec. ki je natruliiral na progi, kjer s^ je vršil polet. Os'anke letala so spravili na k~ov.
Še bolj tragična ie bila nesreča drugega letala, ki se je ponesrečilo malo kasneje. To leialo je vodil kapetan Boera. Iz neznanega vzroka, ki ne bo nikoli po"asn]en, ker so vsi štirje možje posadke mrtvi, se je po vil na letalu požar. Bržkone se je vi.el bencinski rezervoar. Letalo je sicer letelo zelo nizko, kakih 50 metrov, vendar pa so ga prej popolnoma objeli plameni, predno je moglo pristati na vodi. Ko so v bližini se nahajajoče ladje prihitele na po-
moč, so našle samo še ostanke ogrodja, dočim je letalo z vso posadko vred zgorelo.
Na italijanske letalce ki so prispeli v Ameriko, je vest o katastrofi vpli vala zelo porazno Minister Balbo je letalce bodril, vendar pa je bilo raz položenje na sprejemnem veèeru. ki je bil prirejen v Port Natalu pm-ej k la vino Prvotno je bilo nameravano, da nadaljujejo italijanski letalci takoj naslednjega dne polet v Rio de Janeiro, zaradi te nesreče pa je bi, polet odgo (len Italijanska vlada se je na m re«* od i oči la. da pošlje na pot dve rezervni letali, da bi mosrla polnoštevilno eska-drila dvanajstih letal pristati v Rio de Janeiro, kjer je bil nameravan posebno slovesen sprejem, na katerega so prišli italijanski kolonisti od blizu in da leč Letali sta sircr krenili na pot. to da doslej v Ameriko nista nrispeli. dasi ie /e danes opoldne mirini èas. ko bi morali pris"eti v Port Natal. Boie se. da se jje pripetila zopet nova nesreča.
Berlin, 8. januarja, d. Tukajšnji listi poročajo, da sta zadeli skupaj v zraku dve letali italijanske eskadrile. ko sta se dvignili za polet preko Oceana v Port Natal Pri tem je eno letalo popolnoma zgorelo, dočim je eden izmed potnikov drugega letala utonil v moriu. Poškodovano 'etaio so privlekli nazaj v Bolamo V ftali.i; je bilo poročilo o nesreči prepovedano, ker se je vlada bala. da bi lahko med poletom povzročila vznemirjenje.
Rim, 8. januarja A A Kralj je čestital brezžično letalskemu ministru Balbu in njegovim tovarišem k srečnemu poletu preko južnega Atlantskega oceana. Mussolinijeva brzojavka Balbu je vojaškega službenega značaja.
Italijanska uradna poročila
Rim, 8 januarja A A Uradno sporočajo, da sta se pripetila pri odletu italijanskih letalcev iz Bolame v Brazilijo dvi težka incidenta Letalo, ki ga je vodil kapetan Recagna, ie moralo v višini 50 m prekiniti polet in pristati. Pri
padcu v vodo ie bilo letalo hudo poškodovano. Motorist Fois ie bil ubit. Kapetan Recapno. poročnik Abbria+a in radiotelegrafisi Mancini so os+al? nepoškodovani. Letalo kaoetana Boera je moralo nr«s*a*i po de«etm«tm*nem poletu. Na letalu ie na«tal delo' po/ar. Ta nesreča ie zahtevala žrtve, k^neta-na Boera, poro^nU-a D-»ni|3 B«rbic;r»*'a, mehan'^a narednika Mensija in rad'o-♦elecrrafista lmbas+ar»a.
Rim, 8 januarja. AA u radno poročajo: Vodno letalo kapetana Recagna, ki se je bilo že dvignilo 50 m visoko, se je moralo na naglo spustiti nazaj na morje. Pri tem je kapetan Recagna dobil nevarne rane. mehanik Fois pa. ki se je mudil v plavajočem delu hidroola-na. ie bi! ubit.
Drugi aparat, na katerem je našel smrt kanetan Boer se je moral spusfiti na morje po komaj 10 minutnem poletu. Aparat se je Dri tem vne' in je vsa posadka zgorela. Letalo samo pa je le deloma poškodovano
Namestu teh dveh le*al so poslali dve rezervni letali čez Atlantik, od katerih na je moralo eno pristati sredi Oceana in ga doslei še n<so našli.
Rim, 8 januarja g. V obširnem poročilu piše zrakoplovni minister Balbo Mussoliniju. da je nesreča letala, ki ga jo vodil stotnik Boer. nastala najbrž zaradi tega. ker je nastal kmalu po startu v Bolami kratek stik v napravah za razsvetljavo ali brezžičnih napravah na zrakoplovu Letalo se ja takoj spustilo na morje vendar pa so ga takoj zajeli plameni ter je izginilo z vso posadko O katastrofi drugega letala meni minister, da je pilot tako nespretno ravnal s krmili, da je izgubil oblast nad strojem in je letalo treščilo v morie Minister Balbo spominja Mussolini ja na svoje izjave pred startom, češ. da je Balbo takrat računal z izgubo na:inan.i treh izmed dvanajstih letal, ki bodo startala Balbo naglasa dalje, da je imela eskadrila po=ebrio zaradi orientacije mnogo več težav kot je pričakoval, vendar pa so uspehi prekosili vse njegove nade.
Prepoved Remarqueovega fi.'ma na Dunaju
Policija je za nocoj prepovedala predstavi Remarqueovega Rima — Notraiji minister pozval dunrj kega župana, naj zaradi javne varnosti
sploh prepove predvajinje filma
Dunaj, 8. januarja, g. Boj za Reinarqueov film traja z nezmanjšano ostrostjo dalje Kakor kažejo vsi znaki, je pričakovati, da bo film jutri končnoveljavno prepovedan Danes je policija zaradi javne varnosti prepovedala obe zadnji predstavi v Švedskem kinematografu. Kljub policijski prepoved se je zbrala pri Sved«kem mo«tu v bližin kavarne 'Schiller« velika množica ljud' med njimi nekaj stotin nacionalistični elementov, ki jo je policija razgnala z yu miievkami
Notranji ministpr Winkler je poslal nižje avstrijskemu deželnemu glavarju in župani Seitzu dopis, v katerem mu sporoča, da po meni iz vzrokov vzdrževanja javnega "ena nadaljnje predstavljanje filma ?Na zaoadu nič novega? težko nevarnost Zaradi pred stav v kinematografu *Ap-dlo« in sedaj v Švedskem kinu so demonstranti tako ?e;r motili javen mir da so bili prizadeti 'nte resi trnovskega sveta Kulturna vrednost filma ni v nobenem razmerju s stroški, ki so jih zahtevali varnostni ukrepi Kljub obširnim varnostnim odredbam policija ni mogla zagotoviti miru in reda. Zato pripo-
Dvorni ples
roča notranji minister županu, naj prepove nadaljnje igranje tega filma.
Policijsko prepoved današnjih predstav so sprejeli na obali zbrani narodni soeija-listi in heimwehr'vci prav zmagoslavni». Zapeli so večkrat p^sern »Deutschland, Deutschland über alles«., vzklikali policiji ter uprizorili velike govore proti Židom. Policijski ravnatelj Bramii je izjavil, da 'e mlicija prepovedala današnje predstave, ker ie zvedela, da so bili ta nocoj pripravljeni posebno burni dosjodki. ker ie bila Irhal iz notranjega mesta pozvana tia se- j -tanek Razen tega je bil napovedan *udi prihod hackenkreuzlerjev in heunwehrov-•ev iz province Ravnatelj Brandl je izjavil. da je prepoved sicer začasna, vendar upa. da bo župan Seitz že iutri prepovedal "im končnoveliavno
Praga. 8 jan. h Kakor poračajo z Du» naja. je pr demonstracijah proti Remar» queovemu filmu napadla množica tudi av« tomob I tamošniega češkoslovaškega po» slanika ter razb la na niem vse šipe. K ' sreči ni bilo v avtomobilu nikogar, razen šoferja, ki ni poškodovan.
Komunistični izgredi pri nacionalističnem
pogrebu
V Berlinu so napadli komunisti udeležence w)greba člana »Reichs-bannerja«, ki so ga na Silvestrovo ubili narodni socialisti
Berlin, 8. januarja, d. Včeraj se je vrši! ob ogromni udeležbi pogreb člana Reichs bannerja Viljema Schneiderja. ki so ga v Silvestrovi noči ubili narodni socialisti. Fri pogrebu je imel spominski govor bivši mi nistrski predsednik Stelling, nakar je kre nil ogromni pogrebni sprevod proti kre matoriju. Policija je izvršila obširne var nostne ukrepe, da bi preprečila izgrede ko munistov. ki so se zbrali na ulicah v sever nem delu Berlina, po katerih je šel sprs vod. Na Danzingerstrasse ie morala polici-
a v stiski streljati v zrak, da bi preplašila 'emonstrante. Ranjencev ni bilo. Posebno opasen pa je bil po'o^aj na Nettelbeck-olatzu. kjer so komunisti naskočili -''lane fReichsbannerjat od katerih so bili štirje -anjeni. dočim je bil eden zaboden t nožem v hrbet. Policija ie z gumijevkami zone! vzpostavila red. V Elbingerstrasse ie iretirala nekega komunista ki je z -»dpr-tim no'em naskočil člane »Reichsbinner|a-r.. Vseh je bilo aretiranih 35 komunističnih izgrednikov.
Afera v romunskem zunanjem ministrstvu
Bukarešta, 8. januarja g Proti šefu oddelka za tajne šifre v zunanjem ministrstvu grofu Lahovariju je bila uvedena di sciplinarna preisKava Grofu Lahovariji očita io, da je da' na razpolago listu »Lup ta« diplomatska poročila k4 bi moral ostati še taira Gre pri tem za oo-očilo ' no^nrih' Poljski za zaključitev pakt? o nenapadanju.
Likvidacij» stavke poštarjev v Franciji
Pariz. 8 januarja Francoski poštni linister je zopet sprejel v službe večino ooštnib uradn:kov in pismonoš. ki so bili neseca maja 1930 in meseca juniia 192P zaradi stavke odpuščeni S tem se ie Stee-Tov kabm^t postavil p» nasprotne stališče oreišniib Tp'^'einev^h kahinptpv i^j so ^'Monili to zahtevo strokovnih organiza ♦ cij.
Beograd, 8. jan. č. Jutri zjutraj se po pravoslavnih božičnih praznikih zopet zbero v Beogradu vsi ministri. Ob pril ki rojstnega dne Nj. Vel kralj ce Marije bo jutri zvečer nrirejen dvorni ples. na kate« rega je povabljenih več sto gostov.
Francoska kolonijalna politika
Pariz, 8. jan. AA. Pomorska kolonijalna liga je pr redila obed, na katerem je mi» n.strski predsednik Steeg navajal lepe uspehe francoske kolonizacijske politike, ki spoštujejo vero in vse pravice posamez» nika in kolektivnosti. Nadalje je Steeg poudarjal, da se je celotna trgovina v ko» lonijah dvignila od 1 1900. do 1929. od 7 milijard frankov na 34 m.lijard m je iz* razil željo, da bi se trgovina med koloni» jami in matico čim bolj razvila za kar je treba gradit ceste in železnice ter pri» stanišča Francija je 1. 1929 kupila v ko« lonijah za 7 milijard blaga izvozila na ga je za 15 milijard. D-o-mala vse francosko blago, ki je namenjeno kolonijam, plove pod francosko zastavo in Franc'ja se rav» na samo po svoiih ideal h in načrt:h. če se trudi za gospodarsko in duševno ob» novo.
Mussolinijev no vole tn» firovor v filmu
Pariz, 8. jan. č Kakor znano, je podjet» je Fox»fi!ina posnelo Mussolinijpvo posla» n:co ob novem letu ameriškemu narodu in je predvajanje tega zvočnega filma se» daj francoska cenzura dovol la. ker je ta Mussolinijev govor res miroljubnega zna® čaja. Družba Fox»filma najavlja. da bo po» i snela za zvočni film tudi važne govore 1 drugih polit čmh osebnosti Ob tej priliki j piše »L' Oevre« da pričakujejo Francoz', j da bodo posneti za zvočni film tudi go» i vori francoskih državnikov, ki bodo od» govorili na MussoJinijevo nosHn co in da bodo te francoske govore don<ist 1? v Ita» 'iji predvajati, čenrav je v Italiii zabranje» no predvajanje Mussolin:jevega govora
Strasbourški škof pozvan na odgovor v Rim
Strasbourg, 8 januari3 d. Katoliški av-toronretični list »Der Elsässer« je baje po trditvi francoskih alzaškib krogov izpo-■'loval, da bo strasbourški škof Rucb "o-Tvan pred papeževo jurisdikcijo v Rim. Gre za razv^ljavljenje strogega ukora, izrečenega omenjenemu listu.
Zemlja se pogreza
Atene. 8. januarja A A. Ker se zakadi nog-ew» remiia. *o v Kbrintskem pielivu prepovedali nočni prehod.
Anglija In Francija
Ljubljana, 8. januarja V Parizu se vrše že delj časa med francosKirn m angleškim finančnim ministrom pogajanja ki niso samo velikega gospodarskega pomena za o-be državi. ampak lahko postanejo tud' daie-kosežnega političnega pomena za vso tivropo Na zunaj gre pri pogajanjih samo za formalnotehmčne pogoje, kako b: se da!o doseči ožje sodelovanje med denarnima trgoma Londona m Pariza. Potreba takega sodelovanja se
kazala zlasti v zadnjem ietu.
ko
e Do-je finančna mo; francoske narodne banke tako narasla, da je Francija oosta'a bankir, od katerega pričakuje pomoč" vsa obubožana Evropa Napoveduje se. da bo spomladi v Londonu važna finančna konferenca na kater' naj bi se Francija in Anglija sporazumeli o^ raz-delitv' zlata in o finančni pomoči za angleško industrijo Tudi o pripravah za to konferenco razpravljajo sedaj v Parizu.
Vse to pa je zunanja vsebina pogajanj med Londonom in Parizom. V resnici gre za mnogo več: ako vsi znak' ne varalo. gre za resen poskus, obnoviti anerleško-francosko politično arranto
Z zmago zavezniškega orožja je bilo vprašame svetovne vojne za Angleže v bistvu likvidirano m Anglija se je zopet vrnila k svoji tradicionalni poii-t;k; ne vmeša vanja v evropske zadev Njene oči so büe o-brniene na morje ;n preko moria Mislila je. da ie zveza z Àmer'ko ed:na nrava osnova men svetovne politike Res bi bil angloameri-šk: blok tako mogočen. da bi lahko do-m:n:ra' vsemu sv°tu.
Angleška prizadevanja pa v Ameriki niso našla nraveea odmeva. Svetovno-pcl'ricna nasprotstva v vprašanjih nadvlade na Tihem Oceanu, svobode morja. razdelitve svetovnih tržišč in kar je so se pokarala za tako ve-Anglija uv:dj'a brezp'odnost svojih nannrov. doseči tesno sodelovanje z Zed'n.ienìmi državami.
Vrniti se je morala zopet k Evropi in usmerit1 svojo politiko na sodelovanje z evropskimi državami. Ako bi ...ie!' že Panevrooo. bi taka preorijentacija angleškim državtrkom pač ne delala n'kakih težkoč. Toda Evropa je žal še vedno ra^cenli^na v teč taborov hudo nasprotnih med seboj, tako hudo. da ceio pric'ovicno spretni angleški diplomaciji ni moeoč^ vzdrževati z vsenr enako tesnih stikov.
Prece j časa ie Izgledalo, da bi hoteli v Londonu postati nekakšen korektiv francoske evronske noWke in marsi-kak evropski državnik je že z veselje n ra 'unal. kako bo s pomočjo Londona
■" da '
lahko samo
pritiskal na Pariz. Spornimamc na Ra inerme rovo akcijo v korist
madžarski tredenti, na angleško podpiranje Nemčije v Ženevi, na vsaj navidezno tesne stike rned Londonom in Ri-nom: sličnih pojavov je bilo še več.
Osnovna misel angleške politi! pa je vendar ostala ves čas ohranitev miru v Evropi in na svetu Vedno bolj pa so spoznavali tudi" na Angleškem, da :e glavni pobornik evropskega miru hran-cija s svojimi zavezniki, in vedno boij u videva tudi angleško javno mnenje da je francoska politika edina pot do ■rajnega miru. dočim ga revizionistična stremljenja vedno znova ogrožajo. In tako se je kar neopaženo začela preori-entirati tudi angleška zunanja politika in se vedno bolj približevati Franciji Nekaj časa že precej hladno razmerje ned Anglijo in Francijo postaja vnovič orisrčno
Tem političnim momentom so se pri-lružili še gospodarski. Anglijo pritiska huda finančna in industrijska kriza. Londonski finančni trg. še nedavno najmogočnejši na svetu, je skoro izkrvavel in ne more več v zadostni meri podpreti mgKške industrije in angleške trgovine. F-anc;;a na ie v zadni'h letih nagr-mrd'la ogromne zaloge zla'a. fako da mašajo danes zlate rezerve v tresonh ■"rancoske Narodne banke celih 53 miliare! frankov. Popolnoma naravno je '.ato. da se je oslabljen' angleški trg ibrnil do svojih boeatih sosedov hi r^/koč dosegel lene uspehe.
Pri današnjih pariških pogajanjih pa ere za finančno ovnodarske aran/'"ane "rajnega in zelo da^kos^žnega pometa. Da taki aratižrnani trso moguč: brez :stočasn° nolitičn^ harmonije, je jasno <ato tudi spremlja vsa evropska javnost s to'iko nozornost.ro razvoj pari-5k;h ooeaiani.
Bistvo političnega problema, ki ga ie *reba rešiti, ie nedavno orisal znani pa-rišk; novinar Kiles Sau°rvvein ki ne ve-'ia brez vzroka za nekakega glasn'ka francoskega zunnniega ministra V »Ma rinu« racava da Francija ne more da -ati posojil državam, ki se udeležuje.» •■eviz'.ion;s+ične kamnanje. ker ta kampanja ogroža miren naoredek Evrope Francija ravne l;n<* svoie mirovne do-'if'ke n» bo zannatila mkdar
Naj je niča* ^nuerwem v sporazumu i Briandom aÜ ne. gotovo je. da bo in •imno ?i"inčno sodelovanje med Lond*: nom in Parizom mogoče le. ako se b' ud: oficijelna mg'e^ka oolitika nedvoumno postavila proti revizijonizmu. k v svoji današnji oblik' ni mčesar dru ?ega kakor prikrita r^vanžna ideja Z.i ?vropsk? nanrpd°k b; b;lo neprecenljive koristi. ako b' se ob« dan?« naiboli volimi kominenfalm držav' snorazumeli k rajnemu in iskrenemu političnemu so-ielovanju.
Macdoaaldove grožnje rudarskb podjetnikom
Vlada vztraja na izvedbi premo^ovn^a zakona in ne bo trpela unor*» Wiiffancev
London, S. januarja, o. V Seahamhar-bcuru pn Durhamu je imel angleški ministrski predsednik Macdonald oster govor proli lastnikom premogovnikov v južnem Walesu. Macdonald je dejal, da je premogovni zakon odobrila zbornica in da ga morajo spoštovati brez izjeme vsi. Najvažtieiši de! načrta za reorganizacijo premogovne industrre ie na-odni ìndustri'cki svet. ki ga pa lastnik} premocrovn?kov ne oriznavaio. S tem so odrekli pokorščino zakonu in dali zelo slab vzgled. Vlada bo proti
temu energično nastopila. Če bodo lastniki premogovnikov v južnem Walesu priznali industrnski svet, bo vsaka nevarnost me7dnih konHiktov odstranjena. ^e pa ne, pa nai sami nosilo posledice.
London, 8. januarja. AA. Kakor poročajo. se bodo oogaianja med rudarji ter lastirki premogovnikov nadaljevala v Cardani imri. Predspdn;k iuznowaie-ške rud"r«ke zvez» P;char/j je i7t-azil uoanie. da bo spor kmalu rešen in da so tiašii osnovo za končni sporazum.
Razmah rudarske stavks v nemški š e/iji
Teror stavkajočih v Peruhrju — V nemški Šleziji se stavka rudarjev vedno bolj širi ter jih stavka že 55 odstotkov
Essen, S januarja d Včeraj m došlo na de o izmed I2b434 samo 459S rudarjev, med Katere pa je vštetih tudi 1353 odpu-ščeirh Število stavkujočih se je zmanjšalo od 7 i >dst dne 5 januarja na 3.64 odst
H nnborij 8. tan d Položaj v premogovnem revirju Duisburg-Hamborn se je znatno zboiišal. čeprav se ie teror stavkujoč h v rudarskin kolonijah povečal Ponek d so označili vtavkujoči trše delavo!jn;b z rdeči-nr k"ž Razen tega ogrožajo delavoline pr: po-.-ritku z dela ter i;li napadajo V nekaterih ulicah >o skušali ponoči radikalni element onemogočit; policiji patroiiranje z
raznimi ovirami Sred' ulic so postavili ve-'ike čebre pomijami dočim -«o drugod o-bmerava!'! policijske oatruiie z hiš s «,te klenicam; in kamenjem zar.^d' česar so b'! Dolici: ti prisiljen' rabit orožje
Vratislava. 8 nn d Dočim ie stavkarsko gibanje v Porurju znatno popustilo se ie močilo razširilo v prem jjovmh re vinih nemške Zgornje S'ez'je Kjer stavka pn
55 odst rudariev Tud- v ir »kem revirju so podietmk' odpovedal' mezdnt tarife fer zahtevajo 'zmanjšanje mezd za 12 odst dočim pristajajo de'avc; samo na zmanjšanje za 7 odst.
Reakcijonami pokret v Turčiji
Reakcionarji so pripravljali splošno revolucijo za prve dni februarja, ko so nameravali pomoriti vse reformatorje in vzpostaviti sultanal
tega pokreta definitivno zaključena doba reakcije in da reformatorno delo vlade v bodeče ne bo nikjer več naletelo na odpor.
Car i g rati, 3 januarja. Preiskovalna komisija v Menemenu je prišla na sled tajni zaroti, ki so ji pripadali večinoma derviši in razni verski fanatiki. Zaroto je vodii šejk carigrajskt mošeje Aš Seraj. ki je bil snoči aretiran Zarotniki so hoteli pomoriti vse novodobne reformatorje in vzpostaviti sultanat. Organizacija je bua zeio razpreden» in se je raztezala na vso Turčijo. Pripravljali no splošno revolucijo. ki bi imela izbruhniti prve dni februarja Zarotniki so razpolagali z velikimi količinami orožja in municije in podoba je. da sc vživali tudi podporo neke tuje države V oficijelnih krogih je zbudilo to odkritje precejšnje vznemirjenje vendar pa izjavljalo v vladnih krogih, da je vsak p;evr?t onemogočen m da večina prebivalstva odločno odklanja reakcijo V vladnih krogih sodijo, da bo z zatretjem
John so nova ne odneha
Varšava. 8. januarja AA Angleška lc» talka Amv Johnson ie opustila načrt da nadaljuje polet v Pekine Letalskim kro= gom sc je vendar nosrečilo prepričati jo d-1 bi bil lolet v Pek r.a gotova smrt Letalki se je menalo da se ie le r veliko muko odnoved^la drznemu noletu Novnariem te iziivl* da se odnelje v Moskvo Z via» k'>m m da b'> tairit^i	• na ug^dneiše
»reme ter dorinlq da b: bila r-^da nrva že» na. ki b^> 'ftel^ nrek" <vib:riie v Pekine ^•'to <se br> inferni r«|a nri i"tj>l«Vib strnj kovnìqtcib v M'-xsWi in --''-.lievala izvedbo poleta ' ventuaino spomladj.
Državni proračun sovjetske Rusije
32 milijard rubijev dohodkov, 30.5 milijarde izdatkov
Moskva S. januarja finančni «comisai Griiiko i? prediožu na zasedanju osrednjega ek ekutivnegd komiteja Sovjetske unije v ^d.ii»rite\ enoten finančni načrt, v Katerem s.t označen doli dki z vsoto 32 milijard rubijev ter >redstva kreditnih zavodov in gospodarskih ustanov V svojem ooroč iu navaja ürinko med drugim:
Pretiod k enotnemu finančnemu načrtu ne predstavlja morda kakšne tehnične izpre-.tiemiie temveč 'e posledica gigantskeca ojačerja in konsolidacije vsega narodnega gospodarstva Fmančn- načrt obsega dve r'iti;n vseh narodnih dohodkov, namreč 32 m.iijard rubijev od celotnih 49 milijard, dočim nai bi ob koncu petletke obsegal samo polovico vseh dohodkov Vsi proračuni so zgrajeni le na notranji akumulaciji :n nieni popolni izrabi Dočim zii^ša v inozemstvu or.sranck narodnih dohodkov v naj-
boljšem primeru
a ii
6 odst.. znaša pri-
raste'- narodnega doli dka Sovjetske unije v zadni.h dveh letih 11 oziroma 20 odst.. za leto '931. oa je proračuna» na 35 odst.
Dolrdke v finančnem načrtu predstavljajo sredstva soaaiiz ranega sektorja narodnega gospodarstva v višini 13.3 milijarde rubijev in sredstva zavarovaln h ter drug h organizacij. Od 11 milijard rubijev davkov
":,,jarde Tako bo 9 desetin vseh izdatkov . 1931 porabljen h za gospodarske in
Jdpaoe inmiarue na prometni davek, k se piačuje & socializiranega sektorja. To dokazuje, da je socialist,čna industrija glavic po i ag? državnih dohodkov
Izdutk so v finančnem načrtu določeni i vsoto mil.jard rabljev Ostanek 1.5 milijarde rubijev tvorijo rezerve Za financiranje narodnega gospodarstva je določenih 21 milijard rubijev. za kmetijstvo pa 1.5
v
kmet-isKe namene Določitev rezerve dokazuje. da pri sestavi proračuna ni treba računat' s kako emisijo n vivili bankovcev Grmko poudarja da v zadnjem četrtletju i 1930 izvedeni nakup ž:ta v višin- 2.5 milijarde rubijev ni potreboval nobene eitiisi-ie.
ülede na težkoče pri izvedbi enotnega
finančnega načrta ie izjavil Grinko, da dokazuje živahna gonja proti Sovjetski uniji kakoi tudi proti n;em finančni pol tiki. da inozemski opazo\aici bistva sovjetskega gospodarstva sploh ne morejo razumeti, da podcenjujejo pomen temeljnega načeia smo-trenosti tegi gospodarstva in da zato ne ttior^io »'ideti. d^ se pojem inflacije za Sovjetsko Rusijo sploh ne more uporabljati.
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Žalna manifestacija za maršalom Joffreom — Novi cest«i odbor in interesi LjiiMjane — Nadomestne volitve v odseke — Predlog za odstranitev glavnih prometnih ovir
Ljubljana S. januaria.
Današnjo redno javno sejo je otvoril župan dr. Puc ob 17. V toplih besedah se je opominjal smrti velikega maršala Jo*frea n sporočil, da je poslal pariškemu županu sožalno brzojavko. Nadalje se je župan apo-minial druge obletnice 6 januarja, odkar ;e Nj Vel. kralj rešil s svojim odločnim ukrepom državo poguba in odprl pot v bolijo bodočnost. Občina Paračin v Srbiji je imenovala eno
vojih ulic za »Ljubljansko ulico« Decembra meseca se je vršiia seja o Ibora Z3 zvezo Slovenije z morjem: delo lejx> naore-dnif
Ljubljana in novi cestni okraj
Zupan je preči tal predstavko, ki je Dita Kjslana banski upravi v zadevi združitve mesta Ljubljane s cestnim okrajem ljubljanske okolice Predstavka naglasa, da pome-i ja ta združitev za ljubljansko prebivalstvo naravnost katastrofalno obremenitev, ker ^o k dosedanjim davkom prišla še nova »krajna doklada v znesku 12 % Glavni del oremen cestnega okraia bo morala nosit! Ljubljana, ki pa bo kìjub temu v cestnem »dboru v velik' manjšini ih torej ne bo mogla primerno braniti svojih interesov Davčna moč Ljubljane pa je že skoio izči-oana Zato predlaga občina v svoji ore-.i-davki na bansko upravo, naj ostane mesto Ljubljana še dalje samostojr-n cestni *»kraj, iko pa bi bilo to .nemoaoče doseči, naj se vsaj ohrani dosedr^ije prispevno razmerje
v rekrutno komisijo Rainer; v bolniško blagajno mestnih uslužbencev čotar, v za= varova'nico mestnih delavcev Martmčič m Kosern v mačistratni gremij inž Beve. pro= fesor Jarc m Ivan Tavčar
Za finančni odsek te predlagal dr Fet» tich. ni j se štev;lo članov skrč« od 12 na 9. da se občinski svetniki razbremene in se oiači cdazmornosf odseka Proti temu i je obč svet Freüh prdeagal. nai se pbdrži scdanic število Pn alasovaniu r>a je ostal v man;šini. nakar ic bil v fin nčni o^sek namesto 4 odpadlih članov izvoljen Rado Hribar
Regulacija mestnih ulic
Župan je nato odka/al pnstojn ma odse--k-nna samostojni predlog obč svet Likos zarja, naj vse nove ulice in hiše čim prej dobe potrebne napise in številke ter sa-, mosto'ni predlog obč svet Vrbinca, naj se gasilnemu društvu na Barju dovo'i pod; pora 40 000 Din za napr 'vo tavne kopel j' s trenn prhami, kar je iz zdravstvenih ozis r(w nujno potrebno
Pristojnemu odseku ie od k a zal župan tus di samostoini predloa cbč svetnikov dr Fetticha in Ivana Tavčarja, naj se odpravi» jo ulične zasate m ožine, ki so ne le ne; varne prometne ovire temveč kvariip tud1 estetsko sliko mesta V7 poštev pr'deio v prvi vrsti Lukmannova hiša v Grad'šču. Mühlc'snova h;ša v Praž^kovi u'ici Zaltov vrt ob G'pdi':šk" utici lelačinova h'ša in Tomšičev svet. ki ovirata podaljšanje
iuje samo ljubljanske davkoplačevalce. Za lrugi primer predlaga predstavka nadalje.
tinska cesta. Stritarjeva ulica — Pred škofijo — Poljanska cesta, Hradeckesra vas, Vilharjeva cesta. Za irradom — Stroliška ulica. Ižanska cesta. Vodnikova cesta. F;r-iavčeva cesta — Cesta na Rožnik in Cesta I veh cesarjev
,	.	..	.	.	v,	I	ti.	noia	ii	i
banovme. ker novn nacin prispevanja os^o- J Aškerčeve ui5ce, o*cl Rozmanove hiše na
Sv Petra cesti 85 D-č"ianov svet nn Zar» nikovi ubri mestn- hiša na o-'1'" Dunaiske
za izs se za»
>2.
S tem ic b:1 rfinašnii dnevni red i?"-'-pan in župan je zakliučd sev> okrog pol 19.
Agrarna kriza v Kanadi
Winnipeg, 8 januarja AA Na kanadskem žitnem trgu ;e zavladala silna kr.za Po konferenci z zastopniki trgovcev žita ter bančnim krogi ie viada sklenila da bo dala poljedelcem podpore v semenu ter krmo za živino Glede prodaje 217 m:li jo» nov bušlov kanadskega žita ni še tuč deli* nitivnega Kakor cenijo bo Kanada proda» . Ia na Kitajsko m v Francijo približno 30 rov in i m l'i°nov bušlov Kriza na kanadskem žit« v niei ncrn 'e to'''ko bujša ker se bo pojavi» lo v dveh mesecih na žitnem trgu argent.n» sko in avstralsko žito.
Zaprisega novih občinskih svetnikov
Župan je dalje spo očil odlok notranieua ministra o spremembi v občinskem svetu, ■»ozdravil nove občinske svetnike, ki so bill na seji vsi prisotni tn jih zaprisegel. V kratkem nagovoru po zaprisegi je izvajal župan Ir Pur med driurm-
Ta dvorana je videla že mnoco sporov nnouo bojev v zadnjem času pa* se v mej rtrav lepo in mnouo dela Vse preveva želja da bi napravili čim več za blagor na-'^ca mesta, naroda ir. države Preoričan ;fim da se bodo Ujrp novi ga občinski vetniki oridružili našemu stremljenju Oo-<podje med nami nai bo <amn »ekmovanre >• poštenem delu Tud' izključene pa na) ^odo iz naših vrst strasti laži in obi-nk^va-aja. Delajmr v tem smislu na bo dobro.
Poročila odsekov
Za finančni od-ek ie poročal niegov načelnik Ivan Tavfar Razne pritožbe proti lavku na nezazidana parrpl»- *e župan v -o-rlasju z občinskim svatom odstavil z dnevnega reda zaradi nekf formalne nogreške. »verna strankama v mestnih hišah se od->išp neizterljiva naiemnina - Od I .Vlu-Irovčiča s« oikupi 7000 m sveta v Ssntpe-erskem r>redmp«ti" 'a regulacijske na-nene
Za sradbeni odsek |e poročal podžupan • are Zazidalni načrt Švabičeve ulice se spremeni v toüko da se dovoli tudi vrtni "istem — ['godi se nekaterim prošnjam za nebistvene spremembe regulacijskega načrta Za ureditev ("'ernetove ulice v šiški so nekateri posestniki odstopili prav izdatne Darcele, le tvrdka Knez zahteva za »otreb ni svet po 1Ö0 Din za m2 zato se uvede razlastitveno postopanje
Na predlos načelnika personalno pravnega odseka dr Bohinjca se je zagotovil spreten» v ljubljansko domovinsko ?vezo ♦rem prosilcem
Izpopolnitev odsekov
Zarad' sprememb v občinskem svetu so bile p.itrebne nadomestne volitve v odse» ke, da pridejo na mesta razrešenih čianov novi Izvoljeni so bili: v persona'noipravs ni odsek inž Beve Fre'ih. dr Modic dok» tor Šubic v tržni odsek obe svet Rainer v gradbeni odsek inž Beve in dr M.odic v obrtno-ind 's^riis^i odsek Martinè'è l Tr bas, Zupančič- v socialnorpo'itidni odse' dr Klinar in Kosem- v poHHiskoszdra stveni odsek čotar n Podb-ršek v odse' 'a »'pravo n-esfn?h hi« obč svet Frelil v upravni oHbor tnes^n"' voren» K«sem it Vfartinčič v upravni odbor mestne klavn' ~e dr Mod'c v upravni odbn* mestne"' oogrebne»«a zavoda fintar n M^rtinčč' Viira^nr»; ženske rea'ne rti«rinaT{!e d<r K' lar. P-riTKiciiT 'r dr	v kr^
"evni ?o'sW ofll»«»' flr K''r>ir kot	i
kot namestnika Kosem in dr. Pipenbacher,
Požigi sladkornih plantaž na Kubi
Havana, S januarja AA. Oblasti so odkrile zaroto, čije namen je bil uničiti vsa kubanska sladkorna trsna polja. Vlad3 je odredila da nasade sladkornega trsa varuje vojaštvo.
Havana. S januarja. AA Kljub strogim ukrepom vlade proti zaroti da bi se za» ž^ala polja s sladkornim trsom na Kubi, je včeraj nrišlo 1 < velikih požarov na plan» tažah D nes so zarotnik' zažgali s'adkorne nasade v Finasu del R'o m pnnekod v oro vinci Matanzas Osjenj je uničil 287 000 arob sladkornega trsa (aroba je 11 in pol kil?
Epidemija hripe na Dunaju
Dunaj, 8 januarja d. Kakor poroča mestni fizikat. je sicer oboleio na hripi mnogo ljudi, vendar pa ni nobenega vzroka za vznemirjenje. V bolnicah je dovolj postelj na razpolago za ljudi, ki bi v resnici oboleli na hripi.
Častni doktorati za denar
Berlin. S. ian. d Sivolasi proiesor bogoslovja na berlinski univerzi, tain' <vet"-'i Reuihold Seeber je objavil v izvestjih zveze nemšk-h visokih šo' članek, ki je zbudi mnogo pozornosti, ker nastopa v njem zelr ostre orot'' d">sedanj: praksi promocij z? častne doktorje Prof Seeber navaja celo vrsto primerov, s katerimi hoče dokazat* da obstoja v javnosti splošni prepričanje, da častit' doktorat ni več odlikovanje, temveč se more doseči s placi'om
Železniška nesreča v Bolgariji
šofija, 8 januarja AA Včerai zjutraj skočil s tira potniški vlak na p~ogi So-a-Varna v bližini Popada Vlak je sko-1 s tira zaradi defekta na tenderju. Vlak mogel voziti dalje po dveurni zamudi ni bilo
Ameriški prekooceanski polet
Jewyork. 8 januarja AA Letalka Bervi ■rt in poročnik Maclaren. ki bosta s tr->vskim mononlanom skušala poleteti iz 'ewyorka v Pariz sta prispel«» na Re--«ude Prihodnja postaja bo na Azorskih otokih.
Teroristična organizacija v Rumuniji
Bukarešta, 8 jan d Pri preiskavah v prostor.h teroristične orgamzac je »Nad» angel Mihael «m »Železne garde« v Mol» daviji in Bukovim so izsledili mnogo orož» ia raznih vrst V Bukarešti so zaplenili pri »Železni gardi« tri strojnice več zabo» :ev s miškami municijo in vojaške zem» Ijevide Tudi v Foscaniju Jassvju Cerno» vicah Sicap, Kimpolungu m drugod so našli večje množine orožja m munie je V zvezi s temi preiskavami so izvršili mno» goštevlne aretacije ter je btl na odredbo notranjega m nistrstva aretiran tudi proti» senvtski vodja Zelen Codreanu. ki te prav» kar hotel odpotovati v Foscani Njegova aretacija je zbudila pri pristaših veliko razburjenje.
Turčiia in Balkan
Angora. " jan M Turški listi se v zad« njem času mnogo bavijo z odnošaji meti Grč:jo Lil Jugoslavijo Oficiozni »Hah mije» t; Milije« p še. da je bil ob'sk lugosloven» skega zunaniega min stra dr Marinkoviča v Atenah gotovo eden najvažnejših do» godkov zadnje dobe na Balkanu Jugoslavi» ja in Cirčija sta izšli iz svetovne vojne ojačeni m sta trdno odločen braniti mirov» ne nogodbe in sedanje tv»«esrno stanje S tem mora računati tudi Turčija in temu primemo uravnati svojo politiko, stremeč pri tem no čimprejšnji vzpostavitvi dohr h hi prijateljskih sosedn:b odno«aiev z obe» ma državama katerima vsekat-or nryda odločilna vloga v sedanji in bodoči balkan» ski pol tiki
Šahovski turnir v Hastingsu
zaključen
Hartings 8 januarja AA. Na mednarodnem šahovskem turnirju si je osvojil prvo mesto in pivo darilo nizozemski mojster Euvve. drugo mesto je pripadlo Ca-pablanci. tretja nagrada je bila prisojena Sultanu Pihanu.
Velik požar v Franciji
Pariz, 8 januarja AA. V Pointapltru ja strahovit požar uničil 50 hiš.
Nova afera oceanskega letalca Le vina
Pariz, S. januarja d »New York Herald« poroča iz Newyorka, da je bilo izdano zaporno povelje proti bivšemu oceanskemu letalcu Levinu, pri katerem so našli izgubljene delnice American Telephone and Telegraph Company. Levine je bil zaradi te zadeve pozvan že pred osmimi dnevi pred preiskovalnega sodnika, vendar pa se ni odzval, češ. da je obolel na očeh.
Posnemanja vreden vzgled
London. 8 januarja A A. Waleški princ je govoril danes na banketu, ki se je vršil v proslavo prodaje milijardnega hranilnega lista. Princ je naglasil. da predstavljajo hranilni listi vrednost 7S6 milijonov funtov Sterling o v in da bi zadostovali za povračilo vseh angleških predvojnih dolgov.
Banditstvo v Chicagu
Newvork, S januarja K 'kor poroèa'o. is za-sidrana tr: milje od floridske obali m zato varna ored oblastmi razkošna vebka ladja, k' je last kralja čikaških zžečs* ev A' Caponeja Tu se sestajajo njegov- nai. daši ter snujejo popolnoma	pred po-
licijo v vai e naklepe Neki fosetnik te ladje je izjavil, da te na nji vse. kar si lahko kdo požel? Na ladji so igralnice in kopa'.niče. ki so s;kio razkošno opremljene tsri tem pa ne manjka strojnih pušk in dragega orožja Ladja «luži A' Canotieia za po prenapornem delu ter se čuti na nji popolnoma varen Posadka ladje obstoja iz lajvesteiših njegovih pajdašev
Zagonetni samomor v Savi pojasnjen
Zagreb, S. januarja, č Pred par dnevi smo javili, da je neka neznana mladenka skočila s savskega mostu v reko ter zg;< ' niia v va ,>v h b e njenega trupla še vedno nlòo n šli, je pri:nv;i danes upokojeni od» inšpektor finančne kontrole Gr.jetovič, da je pred petimi dnevi odšla njegova i9 let» na hčerka Lenka od doma na Maksmirski cesti in se do danes še ni vrnila Oče je sicer čital v n.ovinah dogodek s savskega, mostu, p j. mu še na misel ni prišlo, da je mogia storiti ta korak njegova hčerka Ker i£ pa danes že pet din. odkar ie odsoTna i,d doma, ie oc - vendar dopustil možnost, da b' bila samomorilka niegovi hči.
Poskusen samomor dijaka
Zagreb. 8 januarja č. V samomorilnem namenu se je snoči ustrelil v Tuškancu študent ekonomsko-komercialns visoke šole Mirko Goldstein Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Ko je bil zaslišan, r; hotel povedati razloga za svoje dejanje
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno, hladno, precej stalno vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Burome-terski maksimum, ki je prišel pretekle dni z Atlantskega oceana, ie prekril _ Alpe in iužno Evropo Depresija, ki ie ležala nad centralno Evropo, se je pomaknila oroti vzhodu ter oslabela Minimum je še vedno nad Jadranom in povzroča stalno razburkano morje Tlak je porasel zlasti v severnem Primorju ter zapadni Hrvatski za 0.1 do 1.5 mm. dočim je drugod padel za 0.1 .jo 2. največ v južnem Primorju. Temperature «o vobče. zlasti v Primori» in višjih gorskih krajih padle za l do stopinje, dočim so drugod za ravno toliko porasle Mori,, hiln v a lov: to delom" "Pn"'rnn
Dunajska vremenska napoved za petek: Mirno mrzlo vreme: malo manj oblačno.
Smučarska tekma v Planici
Smuč rski klub Liub'iana razpisu ie za nrihodnio nedelio dne 11 t m v Planici svojo klubsko tekmo, katere se mora io brezpo^jpino udeležiti vsi klubovi tek^o» vaici in s'"cerr na progi 18 km vsi nad 18 'et stari na nrogi 5 km vs» ostali St<»r* n cili pred klnbovo kočo v T'irioriu OH 10. se vrš« žreb«n;e startni'1 številk «p n-s->:s nroge. S^art tekmiv-Vpv točno ob 11 «V>« nnldne Razn'sana tekma sp vrši nei ':iv» "nkar navedenim« no<»oii r>V>v<*-»r>o tud- za "lanst-vo ornuč"-®!'"«» c«Vc'?« S1'	V-»r
sta ob« k1"S- •»^-"žila svoji klubski tekmi v skupno prireditev.
ira ljudje
N|. Vel. kraljica Marija
Odkar jo je poroka dne 8. junija 1822 zvezala za vse življenje z našim vladarjem, je Njeno Veličanstvo kraljica Marija deležna iskrene, tople ljubezni vsega jugoslovenskega naroda. S spoštovanjem zremo v njej zvesto (Lužico jugos!ovensi;ega kralja. ljubečo in skrbno mater IreH kralje vi i-ev, gospo plemenitega srca, vedno sočutno utripajočega za bedne in zapuščene.
V*a sreča kraijiee Marije je v njenem domu, pri vzgoji treh kraijevičev. Njim posveča na številnejše in naj'epse ore svojega žlvJjenfa, a preko njih najde vedno še dovolj časa, da se posveča prosvetnim lit humanim akcijam. Kadar je sa;.*» a s sfVji. mnogo čila. Mederna fite-ratura, slikarstvo, cvetje, starine, umet-
na obrt — vsemu temu je naklonjena umetniška duša kraljice Marije. Šport je njena radost, ki jo razvedruje, a študij ekonomije jo zanima kot prvo in najvišjo gospodinjo v državi,
Redka je taka kraijica — kot soproga, mati in žena. Ljubko vese'ost, življensko radost, ki odseva z lic prestolonaslednika Petra in njegovih d*.eh malih bratcev-kralievičev, ie zna'a pričarati in obsijali samo ona. In ta nežni čar je nos« Sa! tudi v srca vseh državljanov, da jih je osvoji' in z ljubeznijo priklenil h kraljici Mariji.
Zato je vsak ro?stni dan Nj. Ve!, kraljice Marije skoro da intimen, toda sveta! in nresrčen narodni praznik vse Jugoslavije.
Q'^rr.cr?Oi	Üf Pi
'jjÌ <J? W <w w t - i'i u tf i. J «
Ljubljansko trgovstvo je imelo včeraj pomembno proslavo posvetitve novega im-pozantnega Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Slavnoati se je udeležilo veliko število najodličnejših predstavnikov slovenskega gospodarstva kakor tudi obla-stev, v.i-tai■■■in korporacij. Slikovita in prostorna dvorana, ki po svoji višini zavzema vse prvo in drugo nadstropje obsežne pa! »če, je bila že ob 11. uri do zadnjega kotička zasedena. V okviru krasnih barvnih kompozicij, ki krasijo stene in strop in pod utisom mogočnega barvastega, v starinskem slogu slikanega zemljevida Jugoslavije, ki zavzema vso zadnjo steno dvorane in je delo prof. Mirka Šu-bica, se je razvilo prav prisrčno razpoloženje, ki ga je še povečala godba društva J Sloge :.
Med odličnimi gosti so bili med drugimi navzoči ban dr. Marušič, komandant drav-fke divizije general Ilič, knezoškof dr. Rožman, dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva. podban dr. Pirkmajer, ljubljanski župan dr. Puc, bivši minister dr. Krämer, rektor univerze dr. šeiko, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, načel-nik trgovskega oddelka banske uprave dr. Marn, policijski upravnik dr. Güstin, pro-ta Dimitrije Jankovič. železniški poddirek-tor inž. Klod.č; zastopane pa so bile po svojih funkcionarjih tudi vse slovenske gospodarske organizacije in korporacije.
Slavnostno zborovanje je otvoril ustanovitelj in predsednik društva Trgovski dom g. Ivan Jelačin st., ki je pozdravil navzoče goste ter je opisal 25-letno prizadevanje ljubi j a iskega trgovstva, da si postavi svoj dom, ki naj pod svojo streho združi vse trgovske organizacije in še gre-mijalno trgovsko šolo. Izrazil je končno z-.hvalo projektantu stavbe arh. Vlad. šu-bicu. predsedniku Zbornice g. Ivanu Je-lačinu ml., ki je nosil breme zagotovitve denarnih sredstev, kiparju Dolin? rju, slikarju prof. Mirku šubicu in stavbeniku g. Miroslavu Zupanu. Sporočil je tudi, da je

i bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, brzojavni pozdravi pa so bili sporočeni tudi ministrskemu predsedniku gen. živkoviču, trgovinskemu ministru g. Demetroviču, ministru za šume in rudnike inž. Sernecu in ministru g. šveglu.
Po predsednikovem govoru je izvršil blagosiovne obrede knezoškof dr. Kožnan, ki je v kratkem govoru izrazil željo, da bi poklicani božji blagoslov deloval v cilju občega blagostanja naroda, ki je daleč od pretiranega kapitaliz-ra in da bi bil novi trgovski rod. ki se bo vzgajal v teh prostorih, prežet trgovske zavednosti in solidarnosti ter odgovornosti Po škofovem govoru je godba intonirala državno himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoje.
Po izvršeni blagoslovitvi je v imenu Zbornice za TOI sp.egovoril njen predsednik g. Ivan Jelačin ml., ki je izrazil veselje in zadoščenje nad uspešno dograditvijo Trgovskega doma. Ko je pred 25 leti vznikla misel, da si trgovstvo zgradi svoj dom, smo živeli še v malih razmerah in tudi močne organizacije m bilo med nami. Neurejenost povojnega gospodarstva in vladajoče težave so silili našega trgovca, da se je tesneje oprijel svojih stanovskih organizacij in take je v težkih časih ra-stla stanovska zavest in solidarnost. Ko pa so postajale razmere vedno bolj urejene, je nastopil leta 1928. trenutek, ko je bilo treba krepko poseči vsem in uresničiti lepo misel zgradbe Trgovskega doma, ki naj našemu trgovstvu za vso bodočnost nudi središče organizatornega dela in obrambe. Razumevanje, dobra volja in podpora trgovskih krogov je pripomogla, da imamo sedaj svoj dom. ki naj bo tudi naši tigovski mladin, vzgojevahšče Kakor je solidna ta stavba Trgovskega doma. tako naj ostane soliden glas našega trgovca. Naj bo vedno v srcih našega trgovca toliko ljubezni do domovine. kakor je bilo ljubezni v naših srcih, ki smo svojemu stanu zgradili ta dom.
Po lepih besedah predsednika Zbornice
za TOI je izpregovoril ban dr. Marušič, ki je izrekel svoje najiskrenejše čestitke trgovstvu, ki je po 25-letnem težkem delu dobilo svoj dom in svoje zavetišče. Izrazil je željo, da bi bil ta uspeh složnega dela tudi vzpodbuda, da trgovstvo v slogi doseže še večje uspehe v korist svojega stanu, dravske banovine in naše ljubljene Jugoslavije.
Po banovem govoru, ki so ga zborovalci pozdravili z velikim odobravanjem, je v imenu mesta Ljubljane izrazil svoje čestitke župan dr. Dinko Puc, ki je podčrtal dejstvo, da je bila slovenska trgovina tudi v težkih predvojnih časih narodno zavedna ter je uživala ugled in spoštovanje. Po vojni, ko se je očistila temnih elementov, se je kljub izgubi naravnega teritorija dalje razvijala, danes pa ima pred seboj veliko bodočnost. Tudi mestu Ljubljani je trgovstvo bilo vedno ponos in dika.
V	imenu ljubljanskega trgovstva je nato govoril načelnik ljubljanskega gremija trgovcev g. Ivan Gregore, ki je opozoril na dvojni jubilej, ki ga praznuje trgovstvo, to je 25-letnico, odkar se je rodila misel zgraditve lastnega doma in 50-letnica obstoja ljubljanske gremijalne organizacije. Ko se otvarjajo vrata našemu domu, se ljubljansko trgovstvo posebno raduje, saj je kot najmočnejša finančna skupina v veliki meri pripomoglo k uresničenju programa. Ljubljanski gremij je v svoji veliki požrtvovalnosti preskrbel, da v tem domu zagotovi tudi naraščaju lastne prostore.
V	imenu slovenskega trgovskega društva »Merkur«, kjer se je pred 25 leti rodila misel zgraditve Trgovskega doma, je v izbranih besedah spregovoril njega predsednik, generalni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran VVindischer, ki je opozoril, da je bila 1. 1905. v okrilju tega društva po g. Ivanu Jelačinu sprožena srečna misel, da se osnuje in zbira sklad za zgraditev Trgovskega doma v Ljubljani. Pozdravljamo nov dom tem iskreneje, ker stoji danes inicijator tega načrta na čelu družbe trgovskih organizacij, ki so s skupnimi močmi izvedli načrt. Ta dom je mogočna priča složnega dela in solidarnosti in bo tudi v bodoče priča da dober slovenski gospodar v svoji prizadevnosti ne pozablja na občestvo in njegove koristi. Naj izprošen božji blagoslov čuva to središče in žarišče naše trgovine ter mod~o vodi p-ì-mkovanje naših trgovskih vodnikov, tako da bo stvarilno delo našega trgovstva množilo blagostanje našega naroda in krepko pripomoglo zagotoviti mu tiste snovne temelje, ki so r.epogrešen pogoi za dosego velikih narodnih ciljev in za dovršit.ev poslanstva in zvanja, ki je zapisano in dano našemu narodu na trdi poti živega živ-Ijeria.
V	imenu slovenskega trgovstva je nato govoril tudi predsednik Zveze trgovskih gre-
v veseli filmski opereti petja, mladostne ljubezni, smeha in vesele zabave
Ljubim, ljubiš, ljubi...
Krasen dopolnilni spored: 1. Miki miška. 2. Najnovejši zvočni tednik itd.
Predprodaja vstopnic od 11. ure dalie Telefon 2124.
Elitni kino Matica
je poudaril neomajno voljo in vztrajno hotenje požrtvovalnih mož, ki so omogočili, da "je zrastla iz tal mogočna zgradba Bili so, ki so dali iz svojega duha in iz svojega mošnjička. Hvala jim vsem skupaj, ki so bili dobre volje, in so pomagali k uresničenju ideje. V težkih časih, ki jih preživlja naše gospodarstvo sta vera in upanje zgra dila ta dom. To vero in upanje v lepše <\a-se naj imajo tudi vsi oni, ki bodo delali v tem domu. Naj stoji naš trgovski dom tu na zapadni meji kot mogočen branik našega jugoslovenskega narodnega gospodarstva, kot mogočen branik naše narodne jugoslovenske sloge in zavesti. Kako«- smo ponosni in zavedni Jugosloveni, tako smo trgovci prav zaradi naših mednarodnih kupčijskih zvez prvi pozvani, da sodeluje mo pri mednarodnem zbližanju, pa naj bo naš dom tudi vez, ki bo vezala naš narod s svetom.
Končno je še v imenu Zveze obrtnih zadrug izrazil svoie čestitke predsednik g. Josip Rebek, ki je na koncu svojega govo ra izrazil željo, da bi bil »Trgovski dom« tudi obrtnikom za vzgled in da bi tudi zh stanovske potrebe obrtništva čimprej zra-stel veren drug >Obrtni dom« v Ljubljani
Po teh slavnostnih govorih se je zahvalil predsednik ^Trgovskega doma« g. Jelačin gostom za obisk in jih je nato povedel po
vseh prostorih mogočne palače, ki je na-mijev za Slovenijo, g. Josip J. Kavčič, ki i pravila na vse najlepši vtis.
Dem grafikov pod streho
„ranUO®
DDUu--
11 !l i
Hn
Ljubljana, 8. januarja Zaradi mile zime je bila stavbna sezona do zadnjih dni v polnem razmahu. Posrečilo se je spraviti pod streho tudi monu-mentalno palačo Dom grafikov na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste. Včeraj so betonirali ravno strešno ploščo in so s tem dela pri surovi stavbi dokončana, čeprav so se s fundiranjem stavbe gradbena dela zelo zavlekla. Temelj je namreč 6 m globoko pod višino ceste zaradi kurilnice centralne kurjave, ki bo v globoki kleti, že v surovem stanju kaže stavba, kako lep bo dom črne umetnosti, ko bo popolnoma izdelan zunanje in v notranjosti. ž njim bo popolnoma izpolnjena vrzel ob Miklošičevi cesti, ker na nasprotni strani že stoji impozar;tna palača Vzajem-
ne zavarovalnice.
Grafični dom bo mestu res v okras in ponos. V pritličju bo 6 lokalov. Prvotni sklep, da bo v pritličju kavarna in restavracija, je bil pa opuščen. V I. in II. nadstropju bodo pisarniški prostori, ki jih bo Savez oddajal v najem. V III. nadstropju bosta 2 lepi družinski stanovanji in 1 stanovanje za samca V IV. nadstropju bo eno stanovanje, vsi stranski lokali pa so rezervirani za organizacije. V kleti bo stanovanje za hišnika ter velik lokal za prosvetne tečaje grafičnega delavstva, v podstrešju bodo pralnice, sušilnice ter nekaj stanovanj za samce
Z dograditvijo ljubljanskega Grafičnega doma je dograjena že sedma stavba te organizacije v naši državi.
Pogled v dvorano novega Trgovskega doma ob priliki slavnostne posvetitve.
Zadnja čast priljubljenemu biseromašniku
Rimske toplice, 8. januarja.
V	sredo dopoldne ob 10 smo položili blagopokojnega bivšega tukajšnjega župnika in biseromašnika g. Edvarda Janže-ka k večnemu počitku. Ves čas, ko je ležal na mrtvaškem odru, je bil obsut s cvetjem in zelenjem, ki so mu ga prinašali hvaležni farani. Postavili so mu na lastno željo mrtvaški oder v priljubljeni kapelici v njegovi vili. Tudi naša društva so počastila velezaslužnega dušnega pastirja s krasnimi venci. Tik ob njegovi lesni je visel težak venec z napisom: »Zaslužnemu dušnemu pastirju — gasilno Iruštvo Rimske toplice«, takoj ob vstopu / kapelico pa je bil razprostrt prelep ve-lec z napisom na jugoslovenskem traku: Oče. kam gre Tvoja pot? — Sokoli naši eie Ti srečno hod.«
V	krasnem zimskem dopoldnevu so se »ričele zbirati pred hišo žalosti številne možice iz vseh okoliških krajev, šmar-etski pevci so zapeli žalostinko »Vigred«, akar so dvignili krsto in jo prenesli v erkev. Po zadušnih obredih se je poslovil / imenu svoje dekanije laški dekan g. dr. Kruljc, poveličujoč neutrudliivo delo pokojnika za blagor naše doline. Slovesno črno mašo je bral stolni kanonik g. Casi
iz Maribora, ki je vodil tudi vse pogrebne svečanosti. Cerkev je bila za vse daleč pretesna
Ko se je razvil žalni sprevod, so stopali na čelu pogreba zastopniki raznih društev z venci, šmarjetski pevci, številna duhovščina (29 po številu», med njo večina njegovi ožji prijatelji in znanci, ki so se pripeljali z jutranjimi vlaki. Za krsto pa so korakali pokojnikovi daljnji sorodniki in številno občinstvo. Bil je to pogreb, kakršnega šmarjeta še ni videla. Na pokopališču se je množica razlila na vse kraje. da je bilo jx>kopališče do zadnjega kotička polno. Ko so spustili krsto v grob. se je poslovi) od pokojnega stolni kanonik g. časi in se v imenu lavantinske škofije zahvali! za delo in vneto dušno pasti rstvo. ki ga je pokojni vršil 29 let med uami Prve grude so pričele padati na krsto in venci so jo zakrili. Pevsko društvo pa je zapelo ganljivo žalostinko: ;Zbogom Ti prijatelj mili .. .« Ljudstvo se je nato pričelo počasi razhajati. Vs; pogovori so pričali, da bo biseromašnik Edvard Janžek še dolgo, dolgo živel v naših spominih. Za svoj grob pa si je pokojnik, pravi močni koroški značaj že pred leti dal izgotoviti spomenik, ki ga je zvesto čuval v svoii sobi. Na spomeniku je bilo treba izpolniti samo dan smrti in včeraj popoldne so ga že postavili ob svežo gomilo, ki je še vsa posuta z venci in cvetjem.
Dvorni svetnik Martin Bedjanič f
Maribor. 8. januarja.
Včeraj smo že poročali, da je umrl bivši upokojeni profesor, direktor in inšpektor bosansko-hercegovinskih srednjih šol, dvorni svetnik v pokoju g. Martin Bedjanič. Pokojnik je bil rojen v Središču leta 1855. Gimnazijo je absolviral v Mariboru, modroslovno fakulteto pa na graški univerzi. študiral je klasično filologico, prvo službeno mesto mu je bilo leta 1881. na mariborski gimnaziji, odkoder je odšel leto pozneje v Besno, kjer je dobil na novo osnovani državni gimnaziji v Sarajevu profesorsko mesto. Tu je ostal do leta 1893., ko je bil imenovan za ravnatelja gimnazije v Mostarju. V tem prijaznem neretvanskem mestecu je deloval do leta 19C0, ko ga je bivša zemaljska vlada za Bosno in Hercegovino postavila za direktorja velike gimnazije v Sarajevu. Kot naslednik svojega slovenskega rojaka Josipa Nemaniča je deloval na svojem novem mestu prav uspešno 10 let. Leta 1910. je bil imenovan za srednješolskega inšpektorja za vso Bosno in Hercegovino, leta 1913. je pa šel v zasluženi pokoj z visokim odlikovanjem: imenovan je bil za dvornega svetnika.
Za svoje bivališče si je kot upokojenec izbral Maribor, da ie mogel biti bliže svojemu rojstnemu kraju. Za pokojnim žalujejo soproga gospa Elza in trije sinovi: inž. Vratislav, asistent na ljubljanski tehniki, zdravnik dr. Milko in Branko.
Pokojni Bedjanič je bil odličen šolnik kot šef strog in pravičen. Mnogo je storil za povzdigo šolstva v Bosni in Hercegovini. Spisal je tudi več strokovnih del, najzanimivejši pa je gotovo obsežen besednjak Homerovih epov ter temeljita razprava o Horacijevib epistolah. Naj bo pokoiniku blag in hvaležen spomin od njegovih učencev, tovarišev, znancev in prijateljev.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščh za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih +rgo-vinah.
LJUBLJENEC
BOGOV
Renate Moller Olerà čehova Hans Moser
Najnovejši Paramountov zvočni _ tednik!
Zvečer ob 9. uri premiera
Willy Forst
v veseli opereti petja in ljubezni
LJUBIM. LJUBIŠ. LJUBI...
Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA

r*-
r
POD POKROVITELJSTVOM Ni. VEL. KRALJA
17. I. J 981
SLOVANSKI — VEČER

TABOR

VSAK POSNETEK —
DOBRA SLIKA
Zato ne rabite temnice! Plošče tn filme razvije in kopira dovršeno
drogenja KAM'
LJUBLJANA	MARIBOR
Domače vesti
*	Jugoslavijo Je lani posetilo 350.000 turistov. V Jugoslavijo se jc v zadnjem času mnogo storilo za pospeševanje turizma, kar ji»i ostalo brez uspeha. Po statističnih podatkih za ieti 1933. in 1929. sc jc poset tujcev v naši državi giba! tako-le: Leta 192-S. ie prišlo v Jugoslavijo 263.620 tujcev, ki so preživeli v naši državi 2,551.533 dni, leta 5929 ra 3.33.218 tujcev, k"' so se mudil: pri nas 3,318.106 dm. Statistični podatki za leto 1930. še niso zbrani, vendar se sme trditi, da se je število tujcev v Jugoslaviji zvišalo lani za približno 10 odstotkov, kar se pravi. <Ia je lani poset'lo okroglo 350.000 tujcev naše kraje. Največ turistov je prišlo iz Nemčije (približno 4O.000) iz Avstrije (.35.000) ;n iz Češkoslovaške (25.000). V Sloveniji je b;lo po statistiki Zveze za tujski promet: v Ljubliani 44.564 tujcev, r,a Bledu IS.S19, v Rogaški Slatini 7327, v Ce!ju !2.4i*7, v Kočevju 16.082, v Kranjski gori 3316, v Bohinjski Bistrici 1707, v Čatežu 11 IS, na Dovjem-Mojstrani 1074, v Kranju 176-1. v Novem mestu 1947, v Ratečah pa »>78.
*	Biološko-oceanografski institut v Splitu. Kakor smo že poročali, bo v teku januarja v Špiritu o t vor i en biološko-oceanografski institut. Za šefa novega znanstvenega zavoda ie imenovan profesor na univerzi v Osiu na Norveškem dr. Hjalmar Broch, biolog in ribiški strokovnjak svetovnega .siovesa. Pr. Broch se mudi te dni v Zagrebs tn se bo po pravoslavnih božičnih praznikih podal v Beograd, da se kot šef novega zavoda predstavi ministrom, potem pa nastopi svoje novo službeno mesto. Institut Po začasno nastanjen v penzijonu »Split« v teku leta pa se bo na rtu Marjana zgradila monumentalna palača za novi znanstveni zavod.
*	Rojstni dan Nj. Vel. kraljice ni držav* ni praznik. Od kr. banske uprave smo pre* jeli: Po razpisu ministrstva notranje po» sle ck! 31. decembra 1930 se na rojstni dan Nj. Vel. kraljice 9. t. m. v cerkvah in mo» lilnicah ne bo vršila zahvalna služba bpžja, ker sta po zakonu o državn:h praznikih dr» žavna praznika samo dan uedinjenja m rojstni dan Nj. Vel. kralja.
*	Iz uredništva. Iz svojega včerajšnjega članka »Obsodba zelotizma« smo črtali pa-sus o Levstikovi »Pravici kladiva«, in sicer na izrecno željo g. Vladimčrja Levstika, k; nam je izjav?!, da se niti ne smatra za bngiranega po predmetni polemiki, riti ne
v i d'i potrebe, da bi kdorkoli zavračal na- j pade na njegovo delo.	i
*	»Službeni list banske uprave Dravske \ banovine« objavlja v 2. letošnja številki med drugim: zakon o notranji ureditvi, osnovanju ln popravljanju zemljiških knjig, pravilnik zdravstvenega doma v Medvodah, pravilnik o uporab; ljudskega dela za gradnjo in o vzdrževanju nedržavnih cest v območju Dravske banovine, razgias o izpre-nienvbi zdravstvenih občin Krško, Cerklje j ob Krki, St. Janž na Dolenjskem, in Koroška bela ter pojasnilo o največji dovoljeni obremenitvi za motorna vozila.
*	Službo banovinskega cestarja razpisuje bratska uprava v območju okrajnega cestnega odoora v St. Vidu nad Liubijano in sicer: na baiiovinsk: cesti Vič-Polhovgradec, cc^t.io proga od mostu v Kožarjih do meje vrhniškega okraja. Lasturočno pisane iti s kolkom 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravHainrl ln zadostno kolkovanhni ! pnloganii naj se predložijo najkasneje do 3!. t m kr. banski «pravi v Ljubljani.
*	Dobavo nove avtomatične telefonske hišne centrale (na mesto dosedanje poškodovan« sistema Siemens) za medsebojno zvezo mc;.tn"h uradov in zvezo na zunaj za 100 udeležencev ter s priključkom za 8 poštnih linij razpisuje ljubljanska mestna uprava Pogoji se dobe med običajnimi u radumi! tirami proti povračilu pisarniških pristojbin pri mestnem gospodarskem uradu. Pripominjamo, do- ostanejo ostala napeljava :n vodi dosedanji!! in da sc samo telefonska aparatura izmenja. \ sak referent mora izrecno potrditi v ponudbi, da so mu posror razpis-* ?t>-"-
znanje ter mora priložiti svoji ponudbi iz-ved pogojev, ki jih je prejel pri mestnem gospodarskem uradu. Pravilno ko! k o va ne j ponudbe naj se vložijo do 16. t. m. opoldne j Zakasnele ponudbe se ne bodo upoštevale.
* V fond za podporo revnim akademikom Društva jugos!ovcn-sk--h akademikov v Ptuju v prispevali Hranilnica in posojilnica 'Narodni dom) Ptuj 200 Din in Ljubljanska kreditna banka, podružnica Ptuj 50 Din. za kar sc jima nawlsröncjc zahvaljujemo.
*	Novi grobovi. Umrl je 9 letni sinček šolskega upravitelja na Blejski Dobravi g. Iva Lahanjerja Ivo. Ubogega dečka je vzela bolezen v vratu, ki si jo je nakopal s prehlajenjem — V visoki starosti 85 let je umrla ga. Ivana M a h k o t o v a. Pogreb pokoj ni ce bo danes ob 14. iz Irralni-ce tia Vidovdanski cesti. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožaije!
*	Zboljšanje železniškega prometa. Kakor javljajo iz Beograda, je bilo v zadnjem času naročenih v Nemčiji večje število brzo-voznih strojev za ozkotirne železnice, ki >e bodo dobavile že do letošnje pomladi. Naročeni so tudi spalni vagoni za dolge proge, zlasti na progi Beograd-Sarajevo ter Brod-Sarajevo-Dubrovnik. V domačih tovarnah pa se izdelujejo restavracij* ki vagoni. Ki bodo uvedeni na progi Brod-Dubrovnik.
+ Moderna ladjedelnica na Jadranu. Kakor javljajo iz Beograda, se poklicani faktorji intenzivno bavijo z vprašanjem veJUkih modernih ladjedelnic na našem Jadranu. Nekatera velika inozemska podjetja so že vložila ugodne ponudbe, zlasti fnre rz Anglije in Amerike. Ponudbe se sedaj pro-učuieio v pristojnih ministrstvih.
*	Dobrotnica. ki noče biti imenovana, je izročila družbi C. M. 1000 Din. Iskrena hvala.
kmalu našli p ginulega. Tam je ostal, kakor pripoveduje g. Lap, tudi zastopnik strupenih kač. lep gad, ki se je sedaj na zimo za ril nekam skale, kjer spi zimsko spanje.
u— Iz gledališča. Nušičeva komedija »Gospa ministrica se uprizori v ljubljanski drami drevi za red D. V soboto se uprizori Balzacova komed.ja »Mercadet. za red C. Menda še ni biio nobeno mladinsko oder-
Odbot
:a v Ptuju
VrpmAnjjlfn nornrilo
Mefe'»--«>lo4ke?^ yavoifs «■ f 5»«M?a*?l
Številke za označbo kraja pomenijo:
1 čas ooazovanja 2 srame barometra. 3 temperaturo. 4 relativno vlago v %. 5 ^mer rn brzmo vetra, b oMačnost 1—10. 7 vrsta padavin S rvHavine v mm 8. janua-ia. lJublian« 7, 768.7. — L2 75, E 2. 10, —: Maribor 7. 769.2 — 2. °2. mirno. 9, — -—: M ostar* ni depeše- Zatjreb 7. 768 8, —1.
74, i-SE 2. 10.--: Keo«rad 7. 767.4. —1,
93, N\V 2, 10. snet!, 2.0: Sarajevo 7, 766.6.
3 85 mimo. 10 snet?. 3.0- Skonlje 7, 764 4, 2. 94. \V 2. 10. dež. 4.0" Kumh.^r 7, 10, 93. mirno. 10 dež 1 O: Solit 7, 761.3. 4. \'E 12. 10. rie? ()4- Rab 7.
-^.4 1 75. S tj 10.--: Vis 7, 758.1. 2.
93 V 8. 10. dež 0.5.
•Solncc vzh.iia ob 7.37. 7.ahs ta oh 16.36, lur.n vihala ob 22.53. z1 haia ob 10.51.
Naivišja temperatura v Ljubljani 0.2. naintžia -16, v Mariboru —2 Za^robn -2. Beogradu —1. Sarajevu —3, Skoplju 2.
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGEK, Ljubljana, Dvorski trg št. 1,
1548
*	Samomor zaljubljenega šoferja. V Sarajevu je v nekem hotelu izvršil samomor šofer Vojislav Gašic iz Sabca. Našel ga je lastnik hotela ležati nezavestnega na tleli. Šofer si je z britvijo nrerezal žile na levi roki in izpil večjo količino solne kisline. Šofer je kmalu nato. ko so ga prepeljali v bolnico, podlegel poškodbam. Kakor je razvidno iz njegovega pisma, si je konča! življenje zaradi nesrečne ljubezni.
*	C'ganska nadloga. Pišejo nam: V št. Lambertu so imeli celih osem dni v gost il cigane. Županstvo jim je dovolilo 8 dni bivanja v občini, kateri čas so cigani dobro izrabili za izkoriščanje občanov. Kjer so se ustavili, so zahtevali živil in krme, vse seveda proti plačilu. Kmetje, ki so se jih bali, jim niso ničesar zaračunali. Ciganska družba je štela čez 25 glav na 5 vozovih in 11 konj. Cigani so popravljali tudi kotle za žganjekuho. Nekemu kmetu so popravili I tak kotel, da je bil videti kakor nov. Ko pa ga je posestnik natančno ogledal, je videl, da slabše drži vodo kakor prej. V ponedeljek je ciganska družina zopet odšla na veliko veselje občanov. V aržiški občini so se zadrževali samo en dan in so v torek zvečer odrinili proti Trojanam. Ljudje se te nadloge povsod boje. Čudno je pa tudi. da se v današnji dobi še dopušča tako postopaštvo delamržnih ljudi. Naj bi se že enkrat z odločno gesto odpravila ta ciganska predpravica.
*	Obledele obleke barv» v rj»Tl»čnfh barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Lftsblfati®
u— Lep dar tehnični fakulteti. Stolica za ceste in železnice v Ljubljani (prof. inž. Alojz Hrovat) je za novo leto nenadoma. prišla v posest dragocenega novoletnega darila. Poklonjen ji je bil kompleten risalni stroj »Isis«, katerega si zbog nezadostno odmerjenega ji kredita za. na-bavke iz lastnega ni mogla nabaviti kljub vsem velikim koristim, ki jih nudi tehniku ta risalna naprava. Za to darilo se ima stolica zahvaliti požrtvovalnosti nekaterih naših gradbenih tvrdk, ki so velikodušno prispevale za nakup stroja, in sicer so to tvrdke: Inž. Adolf Dukič & drug, Gradbena družba »Obnova« in inž. Josip Dedek, ki so prispevale vsaka po 2620 dinarjev. Ostalo potrebščino so zložili: Stavbno podjetje inž. Fran Tavčar, Stavbna družba, d. d., in Slovenska gradbena družba »Slograd? z zneski po 500 dinarjev in stavbenik Miroslav Zupan s prispevkom 400 dinarjev Veliko zaslugo pa ima pri tem višji računski svetnik g. Drago Lun-der, ki je pridobil, naštete ugledne darovalce za poklonilno nabavko. Imenovani, znan zaslužen sokolski delavec. ki je vso dobo gradbe Sokoiskega doma na Taboru vzdržal na najodgovornejšem položaju, je tudi v tem primeru zopet, pokazal, kako moremo in bi eventualno morali sami podpirati nam vsem skupne narodne in kulturne institucije.
u— Ujeti srnjak in drugo iz bivšega Zoa.
Kakor srno že javili so viel; pod Rožnikom sani pomladi iz Zoa pobeglega srnjaka, ki sta ga prignala lakota in huda zima zopet v b';žino človeških bivor.šč. Srnjak, ki je žive! svoje dni v oskrbi človeka, se je menda spomnil, da .ie biio takrat zanj mnogo boljše. N'a misel nni je prišlo, da je storil ♦akrat veliko neumnost, ko se je v ograjenih prostorih Zoa p'-d Tivoli j e m spri z bratrancem gamzom in se v silni jezi zagnal v ž;čito ograjo, ki jo je predr! in si izposlovaj not v prostost. kam-T mu je tedaj sledila tudi srnica, njegova družica. Ta pa se je dala kmalu zopet ujeti. Z vlovitvi-<o srnjaka na nastaja seveda vprašanje, čigava ie prav za prav sedai žival. Ker društvo Zoo več ne obstaja srnjak menda ne more bit? njegova last. zato bo najbrže pripadal najemniku v črjrar loviš?" je b;la živa! vieta. Ni prostor tim pod TivoÜjem S'"> se živali kar navadile Nekoč je iz ograjenih prostorov pobe<nii-l tudi d:lr.ir in «e vrnil šele. ko je društvo že prenehalo-
sko delo sprejeto s tolikim veseljem in aplavzom kakor najnovejša Golieva vesela pravljica »Princeska in pastirček«. Prva re-priza bo v nedeljo ob 15. — V operi bo drevi Massenetov <-Werther». V soboto se bo pe.a »Moč usode« za red K, v nedeljo zvečer pa opereta *La Mascotte* kot ljudska predstava po znižanih cenah. Nasled-' nja operna novost bo Fratellova »Nina nana punčka moja...« in Šafranek-Kavčev balet »F'guriiio« — Gledališka uprava nrosi abonente. da poravnajo V. obrok toonmaja najkasneje do 14. t. m.
u— Burka »Prostozidarji« na Šentjakob» skem cdru. V soboto 10. in v nedeljo, 11. t. m. se ponovi izvrstna burka v treh de» janjih »Prostozidarji«. K d. >r se hoče dobro zabavati, naj poseti predstavo. Vstopnice v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Lanski promet v Šentjakobski knjižnici. Knjižnica, ki se nahaja na Starem trgu 11, ie izposodila decembra na 394o strank 15.<>13 knjig, celo lansko leto pa na 44.661 strank 16Ó.2J9 knjig. Ta naša največja javna ljudska knjižnica posluje vsak deiavn k od pol 16. do pol 20. in izposoja najlepše slovenske, srbsko-hrvatske. češke, poljske, ruske. nemšKe, francoske, italijanske. angleške in esperantske knjige ter m.rdne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira Na razpolago popolni imeniki knjig. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo. Izposojilni rok po en teden več kakor v Ljubljani.
u— Berlioz: »Faustovo pogublienje«. Ko
je pevski zbor Glasbene Matice prvič izvajal to delo, je ljubljanska kakor zagrebška kritika izrekla splošno priznanje vsem izvajalcem krasnega francoskega dela. Matični zbor in sploh vsi sodelujoči faktorji so v polni meri pokazali, da so pod vodstvom ravnatelja Polica kos tudi največjim nalogam, ki se v koncertnem pogledu stavijo na nje. Celoten tekst dela je izšel v posebni knjižici. Vstopnice in tekst se dobivajo v Matični knjigarni vse dni do sobote večera. V nedeljo dopoldne v veži li-tela Un'Iona od 10.—12. dopoldne in od 14. dalje.
u— Revežev ne zmanjka. Pred vratni! sooijaJno-poIitičnega urada na mesenem magistratu se reveži kar gnetejo. Prosilcev za podpore ne zmanjka in mora pcslovaii ta urad za stranke tudi tedaj, ko po predpisih ne bi bilo treba. Prihajajo lačni in sestra 'a-ni prosit zase in za družine. Ne manjka tudi žensk, ki so v veliki večini družinske matere. Največkrat j,im gre za hrano, pa tudi za podporo v denarju, ki so je uncini res le najpotrebnejši. Mestni socialni urad išče v mestu prostore, ki bi bili primerni za ktth njo, v kateri bi dobivali najpotrebnejši hrano zastonj, drugi pa prav skromen denar.
u— Treznostna akcija v Ljubljani. Profesor Pavlic Lojze iz Celja vabi vse člane Trezne mladine v Ljubljani, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil 10. t. m. ob iO. dopoldne na državnem moškem učiteljišču. Za člane udeležba obvezna.
u— Treznoslno predavanje v nedeljo v Unionu. V nedeljo 11. t. ni. bo imel pror. Pavlic Loize predavanje o treznosti v verandi hotela Uni ona ob 20. Vstopnine ne bo Pridite!
u— O Zagrebškem kvartetu piše »Zagre-ber Morgenblatt«: »Zagrebški kvartet je zaključil svojo izredno bogato sezono z umetniško bilanco, ki dc-Ia vso čast aktivnosti in umetniški amb'ciji štirh umetnikov. Kako globoko se je ukoreninilo zrelo, odlično muziciranje gospodov Miranova, Grafa. Aran.vja in Fabbrija pri naši publiki, je spoznati na stalno naraščajočem zanimanju, ki ga vzbude prireditve kvarteta r le v Zagrebu, temveč tudi no deželi.« — Zagrebški kvartet bo koncertira! v IJubljini v ro-nede'jek 12. t m Vstopnice v Matični knjigami.
u— Tečaj o vrtnarstvu. S prihodnjim ponedeljkom 12. t. m. prične podružnica sadjarskega ln vrtnarskega iruštva 1. Jei tečaja o vrtnarstvu s temle redom* v ponedeljek bo predava! nadzornik v o. z. Štre-kelj o splošni uredb' vrta (z načrti), v torek upravitelj g Lap o zasaditvi vrta, v «red^ upravitelj g. Lap o dre v in grmovin v vrtu, v četrtek višji nadzornik v p. g. liu-mek o vsnenjalkah in v petek nadsvetn-k v p. g Bukovec o čebulnicah in gomoljnicsh Predavanja se b-xlo začenjala vsak dan
ini ii ■ mmmmmmmmmm
Jutri X®. t. m.
MERKURJEV PLES
v vseh prostorih
TRGOVSKEGA DOMA
r ocrocricrcoTOlinfr/. ^.oonwcooo(>^ooo^fxxv^:oG»)r•J
a- l
obstojat'!. Od same žalosti se ie nato na seiii v vrtu mestne vrtnarije, kjer so ga
Sobota
ditte Ift. tamia**» i«1t
TATJANIN VEČEP
v KAZINI
Koncert.	Ples.
Začetek ob pol 21. nri.
točno ob 19. v šentjakobski šoii Večina naših vrtov je prav čudno skupaj znešena in zmašena, ker pač lastn.ki ne vedo, kako jih je treba ured.t;. Podružnica Sadjarskega iu vrtnarskega društva vabi zato vse Ias.iiike vrtov m ljubitelje cvetlic, naj se udeležijo tega poučnega in koristnega tečaja. Predavalnica bo dobro zakurjena, predavatelji so pa sami «troKovnjaki
u— Vprašanje cen kruha. Kakor smo objavili, je odredila banska uprava, da po prireditvi zadevne ankete primerno zniža cene kruhu v Liubijand. Odlok naj bi veljal že od 1. t. m. naprej, kar pa se ni zgod.lo. Ljubljanskim gospodinjam in služkinjam, ki kupujejo kruh po pekarnah, odgovarjajo prodajale; na zadevna vprašanja, da so cene izpremenjene samo v »cajtengah". v pekarnah pa ne. Pa je res čudna ta zadeva. Kakor je znano, so cene kruhu v Zagrebu že davno znižali.
u— Kanalizacija na Blei wo so vi cesti. Kanalizacijska dela na Vrtači in pod Rožnikom so dokončana. Te dni pa so mestni delavci pričeli kanaliziranje Bieiweisove ceste. Ta cesta namreč še ruma kanalizacije od Dunajske ceste do Bonačeve vile. Izkopavat* so pričeli pri imenovani vili in 'Kopljejo proti Uosposvetski cesti. Dela navzlic mrazu hitro napredujejo.
u— Služkinjam! Vodstvo kuharske šole vabi vse gospodinjske pomočnice na sestanke ki se vrše vse nedelje in praznike v Prečni ulici 2. Prostori so odprti od pol 4. do poi 7. zvečer. Vstop prost. Pridite v
obilnem številu!
u— i>\a ptuesrftenca. Na vrtnarskega pomočnika Stanka Pavlina, stanujočega na Vodovodni cesti, se je na Celovški cesti včeraj prevrnil s slamo naložen voz in mu zlomil desno nogo. — V splošno bolnico so včeraj popoldne pripeljali poleg njega tudi 9-letnega posestnikovega sina Franceta Podlipnika iz Hudega Laza pri Selcah, ki si je pri sankanju zlomil levo nogo.
u— Ukradeno kolo. Posestnik in mesar Matija Kutncr, stanujoč na Rudniku, jc pustil svoje kolo znamke »Waffenrad« za hip brez nadzorstva pred neko hišo na Mesar-sk' cea'i. Po priliko je izrabil neznan tat in izg;ni" ? kolesom. Tatu so sicer zasledovali, a ga niso mogli d-.biti.
u— Podoficirski ples 10. t m. na Taboru se bo -dlikoval posebno še s krasno dekoracijo, kakršna je gotovo še mnogim cd lani v sporniru Polnoštevilni obisk ibčin-stva nai nagradi veliki trud podoficirjev. Vsekakor pa bo to prvovrstna družabna prireditev. Večji del plesnega sporeda bodo tvorili valčki. Ples bo vodil iz prijaznosti plesni mojster g. Košček.
u— Daseti Tatianin večer Zveze ruskih akademikov v Ljubljani bo v soboto 10. t. in. oh po! 21. v dvorani Kazine. Pri koncertu balalaike, netie, baletne točke, po koncertu ples. Vab'tro k p.-'noštevilui udeležbi in opozarjamo, da za letošnjo prireditev vabil ne razpošiljamo. Vstopnice se prodajajo v trgovini Maček. Aleksandrova cesta 12. m na dan prireditve od 10. naprej v Kazini. Vstopnina 20 Din, za dijake 10 L>in.
u— Plesne vaie ASK Primorja v nedeljo ob 15.30 v kletni dwrani hotela Miklič. Vhod skozi lvrte!.
u— »Preporodova« redna nlcsna vaja bo v soboto rb k-20. v areni Narodnega doma. ìstotam bo 7. februarja maškarada.
Iz Celja
e— Sokolski društveni prednja ^ki tečal
se je pričel 7. t. m. in bo trajai 14 dni. Zaradi tega se telovadba za te večere uk ne. Nuvi pnglašenci se še sprejemajo dam» v telovadnici v Sokolskem domu v Gafcerju. Tečaj bo danes ob 19.50.
e_ Prijave za odmero dopolnilne takse za novo petletno perijodo se inorai j vloži:' do 15. t. m. po predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi v Celju. Prijave se morajo vlagati osebno. Več je razvidno 'i razglasa na uradni deski celiskeira mestne ea načelstva.
e— Predstojništvo mestne polic'je je prejelo od banske uprave dovolilnico za vrtiljak, marljonetno gledališče in cirkuŠKe jredsta-ve na ime Mihaela Wertheima iz Daru varia m pa dovolilnico za igranie s citra.ni v iavnih to* all« :ia .trt Ane Kolarjeve ;z Ve-.e:ia
e— Celjsko pevsko društvo prične redne vaje drevi. Ker je za prihodnji kancert večje delo na programu, naj se pevci in pr ke točno udeležujejo vaj. Sprejemajo s.^ za resno delo vneti člani.
c___ Nesreča na žagi. Na škofijski žag; v
Gornjem vr?><*"> žaga odrezala 24 letnemu Žagarju Francu Jeršetu štiri r ste na levi roki. Jerše se zdravi v celjski bo!;u ■<■ e— Zadnja sokolska plesna vaja hu v nedeljo 11. t. m. cb 20. Plesni venček to v mi r oto 17. t. m.
e— Mestni kino bo predvajal dre-/; nb 20.30 zvočni film * Pesmi je konec*. V glavnih vlogah nastopajo Celjanom znana Marica Lubeieva, Liane tiaidova in Ernest
Iz Maribora j
a— Službeni obisk bana dr. Marušiča. V soboto bo prišel v Maribor ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič v spremstva podbana g. dr. Pirkmajerja. V nedeljo. dopoldne bo g. ban sprejemal deputa- i cijc, v ponedeljek pa se bo odpeljal v Ptuj. I Kakor slišimo bodo temu prvemu službenemu potovanju g. bana sledila še nadalj-nia v razne predele dravske banovine. j
a— Finančni direktor dr. Povalej v Mariboru. Danes v petek in jutri v soboto se bo mudil v Mariboru finančni direktor dr. Povalej, ki bo v poslopju finančnega inšpektorata sprejemal stranke in sicer oba dneva od 10. do 12.
a— Sokolsko društvo na Pobrežju je melo 6. t. m. svoj prvi dramatski večer. Nadebudni naraščajniki so uprizorili dve veseloigri in sicer r-Kmet in fotograf« in »Kakršen gospod, tak sluga«. Čeprav so igralci večinoma nastopili prvikrat na oderskih deskah, so vendar svoje vloge rešili prav častno in želi priznanje občinstva. Igri je zrežiral brat Maks Lorbek. Društvu čestitamo k lepemu nanredku.
a— Nova erradbena In uporabna dovoljenja so dobili na seii mestneea sveta: Marija Kumše za zgradbo prizidka pri hiši v Stritarjevi ulici 33, Jugoslovenska
MILIJONI
odličnih ljudi kupujejo samo
bonbone, čokolado In kekse znamke Sc&mičt
Nikar vi ne delajte izjeme nego zahtevajte vedno izdelke svetovne tovarne
VIKTOR SCHMIDT & SÖHNE WIEN
udružena banka za preureditev I. nadstropja hiše na Aleksandrovi cesti 46, Zadružna zveza za zgradbo drvarnice pri hiši Miklošičeva 2. uporabna dovoljenja pa Miroslav Ferjančič za pritlično stanovanjsko hišo v dr. Medvedovi ulici 12, Ivan Fraitag za pritlično stanovanjsko hišo v isti ulici 14, Ivan Pregrad za leseni paviljon na Aleksandrovi' 25, Anton Prisiavec za preureditev pritlične hiše na Meljski cesti 18, Fran jo in Marija Žebot za preureditev in nadzidavo niše v Loški 10, štajerska sadjarska zadruga za pritlično skladišče v Miklošičevi 2, Ernst Gert za preureditev uvoza in zg"aabo paviljona, pri hiši Slomškov trg 4, Emerik in Marija Polak za enonadstropno hišo Magdalen-ska 35, Matija Lupša pa za provizorično uporabe skladišča v stanovanjske svihe v Slovenski ulici 36.
a— Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico zboruje v četrtek 15. t. m. ob pol 9 na III. deški osnovni šoii. Na dnevnem redu so poročila, volitve v oosek.e in predajanje tovariša J. Kutina o poslovanju dnevnega zavetišča. — Predsednik.
a— Gibanje nai»-zljivih bolezni. V tednu od 1. do 7. t. m. je bilo mestnemu fizika-tu prijavljenih 5 novih primerov nalezljivih bolezni m sicer 1 davice ter 1 šena.
a— Težka nesreča pri smučanju. 17-Iet-ni gimnazijec Ciril žebot., sin bivšega narodnega poslanca in sedaj podnačelnika sreskega cestnega odbora g. Franca Že-bota, je v sredo popoldne pri smučanju ra Piramidi tako nesrečno padel na kamenite stopnice pod vinogradom, da si je zlomil 4 rebra, počila pa mu je tudi lobanja. r*re-peljali so ga v splošno bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
a— Požar v Brezju. Pri posestniku dernicu v Brezju pri Mariboru je v sredo izbruhnil huo ogenj. Domači in gasilci iz sosednih Dogoš so takoj prihiteli na kraj požara. Z združenimi močmi so ogenj km?lu omejili in rešili stanovanjsko poslopje, dočim je gospodarsko poslopje zgorelo. Vzrok požara so bili premočno zakurjeni kotli povodom fureža. Zato so začela goreti bruna gospodarskega poslopja. Posestnik ni bil zavarovan in ima zaradi tega znatno škodo.
a— Zopet truplo novorojenčka v Dravi. Dne 5. t. m. so kakega pol kilometra pred dupleškim mostom na šentpeterski strani našli v rjav papir zavito truplo novorojenčka ženskega spola, ki je moralo biti v vodi kakih 3 do 5 dni. Po sodbi žensk, ki so si truplo ogledale, je bil plod star kakih 5 do 6 mesecev in s silo odpravljen. Značilno je, da je nekaj dni poprej bilo najdeno v Drevi na enak način in v enak papir zavito truplo novorojenčka in je očividno, da izvirajo te pošiljke novorojenčkov v Dravo od neke osebe, ki se peča z odpravljanjem ploda.
a— Kolo ukradeno ie bilo v sredo zvečer posestnikovemu sinu Štefanu Komanu iz Vukovskega dola iz veže gostilne Vo-grinc na Aleksandrovi cesti. Kolo je bilo vredno kakih 1000 Din.
Iz Kranja
r— Nova sokolska društvena uprava. Na
občnem zboru Sokoiskega društva je bii izvoljen naslednji odbor, ki ho prediagan župa v potrditev: starosta'učitelj Završnik Stanko, podstarosta profesor dr. Dolar Si* mon, načelnik Crillv Hinko, namesto k Zebre Ciril, načclnica Kuš rjeva Nadina, namestnica Brarinova Mi'vana, prosvetar profesor Marčun Alojzij, tajnik Cescnj .!,->« sip: člani uprave so: O! o ar, Ekar. Horvat, profesor Kol '.r, Fcčnikova, Potušek, Rep č. dr. Šemrov, Štempihar in Tajnik; revizorji: Cof, Košnik, Mayr, Sire in Slav&c; častno razsodišče: Gregore, Nečcmer, Rus, dr. Sa-, j c vi c in Tajnk-
r— Občni zbor podružnice Ciril Meto» dove družbe v Kr liju bo 9. t. m. ob 18. v Narodnem domu.
r— Občni zbor Narodne čitalnice bo 20. t. m. ob 20. v kniižmci
r— Lovski ples v Kranju. Gorenjska pc< družnici SLD v Kranju vabi lovce in pri; jatelje lova na svoj lovski ples v sob.oto, 10. t. m. v Narodnem domu v Kranju.
r— G. Metod Maver pričakuje na današnji plesni šoli ob It9. pri »Jelenu« p.olno* številen obisk.
Iz KamrJka
ka— Koželjevega Mihca ni več. V četrtek zjutraj je v ljubljanski bolnici umrl za davieo dveinpolletni snček akademičnega slikarja g. Maksa Koželja V t.orek dopoi* dne so ga s sestrico Marjo v zadnjem hipu odpelj :li v bolnico. Takoj po prihodu so Mihca operirali. Zal je bila vsaka pomoč zaman. D.očiin je Mar j a izven nevarnost", je Mihca zapusti'o mlado življenje. Hudo prizadetima roditeljema naše iskreno so* žaljc!
ka— Desin^ekci ja šole čeprav v šoli po? slednji čas ni bilo n'kak'h obolenj za na* lezliivimi boleznimi, so sklenili clede ni obolenja izven šole, da se vsaj delno raz* kužiio vsi šoV.;i prostori. Z I:zo!om b~do iznrü vse klopi in vrati, tla so pa polili z oljem.
Z Jesenic
s— Življenje in umiranje na Jesenicah.
V preteklem letu je b'lo v jeseniški župni* ji rojenih 147. umrV> pa je 66 oseb, tako da znaša umrljivost približno en odstotek celokupnega jeseniškega prelvvalstva. Po* ročenih pa je bilo v domači fari 34 n rov. to je mno-go manj kak.or ie bt'o okTcanih, ker se mladi pari pojoče večinoma izven Jesenic, predvsem na Breziah. na Bledu ali v Liubliani. Razlika med številom novoro* jenih in umrlimi je zelo veliki in ie, da so Jesenice vkliub orahu in dmiu še vedno V»reol*Y> "drav krai.
s_ Kino Radio bo predva?a! zv.-tčnt B!m
»Tain-ost petih k'jucev« s Carlom -Vd;ni* Predsf!>ve: v petek 9 t m., v s^o'o 10 t. m. ob 20 in v nedeljo 11. t tn. ob 15., 17. in 20.	„ .
Iz Kočevja
kč— Kontrol so^pv, ki ima svoie po* slovne prostore v hiši g. Jožeta Kres-^r.i. bo imela uradne ure za leto 1931 ob na«
so najlažji pot, po katerem pridejo klice bolezni v naše telo Deco, ki pohaja šole. obvarujejo prehlada, nahoda in ir.fluence najzanesljivejše »ANACOT-PASTII>E« «u IVandera. Dobivajo se v vseh lekarnah
Cena malega zavitka »in 8.—. velikega zavitka Din ln.—.
siedniih dnevih: H.. 15 m 16 januarja, 11., 12 in 13 februarja. 1!. 12 in
13 marca 15. 16.. m 17 aprila, 26 27 in 28 .naia 17.. 18 in 19 junija, 15..
16	in 17 julija. 12.. 13 m 14 avgusta. 16..
17	tn 18. seprenibra 14., 15 m 16 oktobra. 11., 12 in 13 novembra ter 16.. 18 in 19 decembra
Vč— Presel'tev lokala. G .T,~ze Mutter je preseli! svoj brivski salon v hišo g Kres» seta, k ier ie dosedai bila trgovina Shiger»
jevih sivain'h strojev
h Hraststika
h— Nesreča P"i delu Pri premogokopu
se ie nev rno poškodoval rudar Potušek S .-ekiro s- je Dresekal nogo v «'ežnju Pri» nesl' so ga v rudniško bolnico kjer mu je nudil nrvo pomoč g dr Arnšck in k;er ga pbdrže Ho okrevanja
h— Kino Narodni dom bo predvajal v soboto n nedelio ve'ef'lm »Ana Kare.iina« V glavn'h vlogah sta Greta Garbova in John Gilbert
Iz Rirasfclfi is
rt— Cbčni zbor nušega Soko'a bo v ne»
dei jo 18 t m o'j 14 na »Stari Pošt «. Va» himo člane, da se gotovo udeleže sestanka
in dovol;n;i upoštevajo točnost!
SSovesai p.vaé&a
sg— Prcmcščenje. Uradnik tukajšnje j davčne uprave g Simonie je premeščen k j davčnemu uradu v Prevalje.
sg— Šahovski turnir med domačim' ša» h'sti in Dijaškim šahovskim klubom iz Maribora se je končal 5:4 v korist Mar bora.
sg— Stresanje prahu iz oken na ulico je iz higijenskih razlogov nedopustno m v mestih prenoveclaro Zat'> bi bio želeti, da vsaj po glavnih ulicah opuste to grd.o na» vado Ker se ubogi p santje že po'eti v zadostn men najemo cestnega nrahu. nai nam ostane vsa i zimski zrak čist
s::— Lovska sreča Gozdar graščinskega oskrbnš'va Misl'nie g 1, ize Jaš je ustre« lil noj črnim vihom na Pohorju krasnega gani za
Is Lfostomera
ii
j— Smrtna kosa. L mrl je g Jožef Vav» pot:č, kmet v Noršnch, ki je že dalj časa ivval v svojem vinogradu, ko jt bil prepustil svoje posestvo svojim otrokom — V torek j L zadel 4 kap tukajšnjega »udarja g Ivana Loparmka Popoldne še je prisostvo» val ob.čajnemu občnemu zboru Obrtn ške zadruge popoldne »e je sprehajal s svojo hčerko ob Globelki Potem ie doma tožil, da ga nekaj tišč- v prsih, in je legel V spanju ga jc z dela kap V zadnjem času je imel velike neprihke zaradi stanovanja in delavnice m se je moral zateči v prazno poslopje b'vše občinske elektrarne, kjer je bival le začasno — V Lukavcih je umrla g Antonja Cimcrmanova, rojena Babvče» va. vdova po nedavno umrlemu g Antonu Cimermanu. p.-srstniku na Starem trgu Z pušča štiri nepreskrbljene otroke. — Po» kojniku blag spomin.'
I;— Povečan/e skladišča. Železniška uprava je uvidela, da je blagovno sk'ad'šče na tukajšnjem kolodvoru premajhno ter gl povečuje zdaj skoro za po'ovico. Temelj b.o zidan, oziroma iz betona. sklad"šče samo pa iz lesa
I j— Podružnica Slovenskega lovskega društva v Ljutomeru bo 'mela svoj občni zbor 17 t m ob 15 v gostilni Strasserja v Ljutomeru Dnevni red je ob"čajen Na zadnü olborovi seji je b;V> sk'enjcno. da na; plačuje vsak tovec č! narino le pri podružirci. ki ho v kratkem rr'posla'a no* ložnice Ko preime čianarno. bo razp.osla» la 'ud' Iptpp izkaznice
Huda nesreča na Ljubljanici
Vevče. 8 januarja Nocoj okoli 17 bi bila narasla Ljublja» niča skoro zahtevala pri nas troje člove» šk h žrtev Tukajšnja papirnica gradi nam» reč žično železnico od tovarne preko Ljub» Ijanice do skladišč Pri tem poslu so bih trije delavci :z pap:rnice v čolnu sredi re» ke ker so hoteli rešiti neko ìekleno vrv ki se je zapletla pod skalo na dnu Ljubljan » ce Pn nag banju delavcev iz čolna se je ta prevrnil ;n so vsi trije uslužbenci tovar» ne padli v naraslo L'ubljan co
Dvema je takoj uspelo da sta se rešila tretji Toni Linko pa se ni mogel upirati valovom n ga je voda odnesla Mož se ie oričel potapljat- in je v poslednjem hipu skočil za njim oblečen pap rnišk-' mojste' Henrik Ocv rk ter ponesrečenca nezavest« nega privlekel na breg Z umeti-m dihe« njem so nrinravilr delavca	k =»b t"
2a z reševalnim avtomob lom ljubljansko boln:co.
Za ^ekfr^kacije ctrb
v kamniška ?>kr?nu
Kamnik. 8 januarja. Svojčas se je na elektrif kaciji v kamni» škem okr..ju že precej delalo Pretežna ve» čina naših vasi je še brez elektrike, kjer pa je, je bolj al. manj nezadostna Tako se je vrš.l v torek </ Komendi v dvorani dru» štvenega dotna sestanek vseh interesentov m reflektantov
Sestanek je sklical sreski načelnik v Kam» mku g vladni svetnik dr Fran Ogr n V uvodnih besedah je kratko pojasnil, za» kaj je sestanek in kakšne koristi bodo ime» b od elektrif kacije vsi sloji
Tok bi oddajala elektrarna drž. rudni» ka v Velenju
Za predsedn ka zborovanja ki se ga je udeležilo 22 občin z nad 400 udeleženci, je bil izvoljen g ^trem Binsko upravo je za» stopal inž Rueh KDE oa inž Miklavc
C Sa -»ospocla sta nodala daljše noročilo ki je šlo precej v detajle, tako glede cene. nroge td.
Teritorij. ki pride v poštev je severo» nadni del kamn škega sreza in bi prišli do nrenotrebnega toka kraj' kot: Podgor» je. Križ Mos*e S'ihadole Mengeš Trzin. Loka nri Mengšu RaS-'ca Vod;ce Kom^n» da Zalog. Nasovče Lahovče Mlaka itd. 1 'črpno je blo noročilo g inž Mklavca. i' katerega je bilo razvidno da bodo zmo» öle inveat;c iske stroške vse občine C"na trt-" bila za porton rio 39 KWno 2 D'in r' irvi KW no • 75 n-n na^ KW ->a 1.40 Din Za razsvetljavo za KW uro 3 25 Da se uc tovi množin" t^ka k" se bo od« vzemala se ie sestavil širš: odbor ki ob» s1 ia no večini iz S"m h žunanov Ti bodo zbrali n-otr^hne "odaflce nakar se ho ves
•	nonovno sestal in i/vo'rl »V-«eVnt'vo
C* slonov k' hod" na^rei vod'li vsp noflo.
Prvof-nr» Cf ì A nirriP^-.n^l povnrl v P)"-^l'ih *7	pc*'ih in t^hs
h razlogov se je na odločilo za Čer»
n"če
Velen jsl-a e1pVtr°m<» ho oddajala samo "-t-ai nad 7000 KW Završnica pa 8000 nv
Z'->or ki je traja) ~> tiri ie bil ob 5 7»j
ki inceri in so se številni ii^^'^'onci ro^Sl' 7 r^vpst-'o rìn ce bo vse. kar hočejo, v krat» kern reak'zira.lo.

fpi


p
n
Zagorje, 8 januarja. Na praznik se je vršil v občinski zboro» valnic dobro uspeli občni zbor obrtnega društva, katerega se je udeležilo okrog 50 članov Občni zbor je otvoril in vodil pred» sednik g Bajcar. ki je še posebej pozdra» vil zastopnika zveze obrtn n društev taj» nika g. Žabkarja jz Celja Na njegov po» ziv so zborovala počastili tud spomin med letom umrlih članov Koprivca in Fajna j
Začetkom poslovnega leta je štelo dru» stvo 83 članov, tekom leta pa jin je II iz» stopilo pristopili pa so štirje Med letom se je vršilo 6 odborov h sej tn š rši član» ski sestanek Z deputacijo se je društvo udeležilo desetletn:ce obrtnega društva na Jesenicah Društveni funkcijonarji so te» kom leta reševali članom razne davčne za» deve, .-šila pa so se tud predavanja o iz» ' obraževanju vajencev, ki se bodo tudi v bodoče nadaljevala
Tajn k Zveze obrtnih zadrug g Žabkar je poročal o sološnem stanju obrm'Stva Poleg obrtnih zadrug je bila potrebna usta» novitev obrtrrb društev Društva so obrt» rištvu potrebna zaradi težkega gospodarskega položaja m na zaradi boliše iz-ohraz» he obrtniškega naraščaja Društva obrtni» kov se prizadevajo ?a zboljšanje obrtnega
šolstva, stroške za obrtno šolstvo pa naj bi krila banska uprava, ker jm občine same ne zmorejo Nadalje s morajo društvu pr.» boriti pravico, da bodo obrtniki sami od» ločaii v raznih obrtnih zadevah V Zvezi obrtnih društev je včlanjenih že 23 dru» štev upati pa jc da se bo' številu včlanje= nih društev dvign lo kmalu na 50
Nato so sled le vohtvt novega odboia in sta bila zvoljena soglasno za predsed» nika g Ivan Bijcar za podpredsednika pa g Albin Grčar Predlagana lista odboru » kov v kateri so zastopane vse obrtne za» d.-uge in vse panoge obrtn.štva. je bila tuli ■oglasno sprejeta Tako je b i sprejet ••udi Dredsedmkov predlog da se društvo včlani pr Zvez' obrtnih zadrug v Ceiju ZSoro» '•alci so sprejeli tudi ra/ne resolucije •* 'H' -čito obrtništva Resolucije je odbor <e ooslal na pristojna mest3 Zaradi sp1 )šne krize ne bo leto- ob čajne ohrtne veseleč nač pa bo na ložefovo slovesno zb rova» aie obrtn kov združeno s primerno zabav >
Vlom v fršo tovarniškega
Je^emre 8 ianuarja
T.ovarn iki delavec Peter K bler si ie lansko leto z vel:k5m trudom zgradil no b:š''o v naselju Pod M^žakljo. Tej de-'avski kolon'ji prav:io tudi Trpmaka ab Žuljeva vas Sir.omašni delavec je delal vs? leto ponoči jn podnevi, da si je zgradil streho nad gl vo :n velike s1»-h- so mu deli-.' dolgovi v katere je zabredel pri tem delu Njegova žena je prodajala mleko po Jesenicah in ok.-hei. da sta si ma'o opomogla
V poned^liek zvečer je bil Peter v to« varni pri delu. žena p' je tudi odš'a od doma po onravkih Ko ni b:'o 4ako n kogar doma. je m^d 17 ;n 18 uv vlomij n^kdo v hišo odori v sobi omaro ter odnesel nekaj obleke ter ves mesečni izkmvček za m'eko. vse .skunai v vrednosti 7309 Dm Denar ie Iv"! pripraviien. da hi ga Kobler ieva od o os" "la svoìemu dobav'teliu za m'ko Oro7p:šfvo ie v'orni I cu že na sledu vid-'i so fa. da si ie 7° n^Vat dn> nopre.i ogledoval h:šo in ie h'l na;hr? +udi v n;ei ter videl, kam spravlja gospodinja denar.
Zagorje, 8. ianuarja
Na praznik so pokopali óletnepa Karolč» ka, s nčka rudarja Golcša iz Lok pri Za» gorju Otrok jc bil pri štedilniku ter no nesreči razlil po sebi lonec kave Bil je precej poparjen in nesreče se je tako pre» olaš 1. da se je skril pod posteljo Kakor pravijo, kava ni bila tako vroča, da bi umrl zaradi opeki n Otroka je od strahu prijela božj.ist n je že ponoči umrl Tra» g:čna otrokova smrt je silno potrla «tar» še in tudi prebivalstvo je globoko ganila
Družina, ki išče očeta
Ljubljana. 8 januarja
Ljubljana postaja veliko mesto V Ljub« I jan stanujejo srečni in nesrečn samci, srečne in nesrečne samite, spodobni in razprti zakonski nari, družine v m ru bož» jem in družine, v katerih so razprtije na dnevnem redu Sploh preb vajo v Ljubljani srečni n nesrečni ljudje. V ljubljanski go» stiln'ci se pojavi par, ki ai gleda v oči tudi kadar šumi okrog razbrzdano življenje, pri» de in posed pa tudi notri par, k se najde 30" šele, kadar je čas razhoda in odhaja spet mrzel drug proti drugemu — tak ka» kršen je prišel. Ne zaupata si več. ker si pa* ne moreta zaupati nvsli, ki jima roje po «lavi Ona je srečna šele kadar je sa» n.a. da ootem lahko neovirano poh t- k drugemu in tud; on je srečen, kadar je sam, da si lahko razkrije dušo pri drugi In	dalje Sploh pn nas ne zaosta»
jp! v ničemer za velemestom, kajti po» vsod živ.mo ljudje drugiče kakor so ži» veli morda še nred vojno, kaj šele pred davnimi let Življenje se nam zd. že itak k -) a si po krivdi nezaupanja drug na« pram drugemu in slednjič po krivdi tisoč vzrokov povzročamo še večje muke k jih hočemo zabr sati z nedovoljen m- už tki rr ' interesov in važnosti rodbine Da tudi. kjer so otroci se včasi ne ustavi mož pri svoji ženi, oče pri otrok h ali narobe
nerP,H L-daj "oyoHIja i žena na moža Zakaj tako? Vprašajte paganske bogove ljubezni .n drugih strasti vprašajte boga m? mona in slednjič — vpraša ite sami sebe
Tudi ona je stopila pred davn mi let pred oltar ž njim k' si ga ie izbrala za življenjskega druga Bila sta imen ten par in mož se je takoj po poroki še intenzivnejše opr ie! ra -meroma dobro idoče trgovinice Trudil se je od zore do mraka in prihajal domov navadne malce utaiien vendar vesel ker ga je čakala ona vedno
Pred pravoslavnim božičem
Beograd. 5 januarja -Danes meni — jutr. teb;I« Mi smo žc pobožičevaii ;n posilvestrova» h pa nam ostajajo samo še jutrišnji Trije kralj da bo konec naših božičnih prazni» ,:ov: danes se pa tudi že začenja pravo» slavno bož čevanje
No. zaceio se je prav za prav že v ne» deljo 'eden z »matern cami«, kater m so včeraj v nedeljo pred Božičem sledili »ečevi«. dočim pa je dar.es »Tuc:n dan« In vse to se šteje že k božičnim praznikom
»Maternic« n »očev« (očevi — očetje) m nimamo, ker smo se v onem. kar je b:st» vo teh dveh dni. prilagod li nemškemu obi» čaju, namreč da obdarujemo deco pod »bo» žičnim dreve-cem«. m je i druge strani tu» d' že precej izginil iz naših nàrodn.h običajev »tepežn dan« ah »tcpežnica« — »pa« i ìet'vac- s svojim »odkupovanjem« Na dan »materne« prihaja cieca -n »veže« matere cmožene ženske ki imaio otroke ter jih ne razveže dokler ne dob' majhnega daru s'ašč-c. orehov jabolk ah tudi po kak di» mir Isto velja potem prihodnjo nedeljo za »očeve« ko se vežejo očetje Otroci sc se« veda tako prebrisani da dan prej n ti z besed co ne omenim kaj ho jutri m naj» večje veseiie je če se jim posreči da »ve» žeio« mater ali očeta še v postelji Zato pripravijo že prejšnji večer konopcc ali trak in zjutraj je treba zgodaj vstati Ko mati al oče še spi se priHaz'jo k postelii pa hitro zanko okol: obeh tiog m potem za posteljo Pa se >e treba odktmtti ne no» maga nič n'ti mi itrdn~:£<i oblinha H i dobe odkupnino pozneje T?dai pa seže mati pod vzc'avje in izvleče darove n'ì^riv'la se ie tudi ona na »rr a tirnice« :n te'Vn bf bilo reč;. komu bi h:lo bolj žal če bi hi]i otroci pozabili »maternic«, ali njim ali ma»
ten n očetu Ko opravijo otroci ta posel do ina gredo k sorodnikom in znancem
Ta ob.čaj se ne opušča nikjer ;n nikoli čeprav se že v marsikateri pravoslavn hiši praznuje Božič tudi že z »božičn m drevescem« »Maternice« in »očevi« ne smejo iz« ostati in za »maternice« veže deca tud' kraljico katera se jim odkup- z lepimi darov Letošnje »maternice« so bi ie v dvoru prav posebno ljubke m so beograjski listi >b j a vili več slik o tem lepem narodnem ob čaju
Ne velja pa ta običaj samo za deco. temveč si lasti pravico »vezivanja« tudi sta» rejša omladina Tako se dogodi n. pr v p » sarni — ker so »maternice« m »očevi« ved» no v nedeljo, se »vezivanje« ant cip ra v soboto — da strogi gospod načelnik urada z narnršenimi obrvmi sedi za p salno mizo m stresa svojo jezo nad debelim aktom oa iznenada švrkne pisan trak okoli njega n je mož privezan za stol Z obeh stran' se mu zasmeieta vesela obraza mladih uradnic ki zahtevata odVunnine Strog go» spod načelnik ne ve. ali nai bi se jezil ali srneial. pa se končno le odkupi, ko je itak i" prej mislil na »očeve« v p:sami in mi» mogrede kup L za vsak slučaj, nekaj za» voičkov čokolade.
Med dobrimi znanci se vrši »vezivanje« celo tudi kar na uiici. posebno če slaščičar» na ni daleč
A danes: danes je »Tucin dan« Bog ne daj da b; udaril danes žensko Celo leto boš noln »čirov« in ravno tam kamor si io udar i!
»Tucin dan« gre že popolnoma k božič» nim dnem Z ženskami že ni več mogoče 'zn-regovorifi pametne besede Vsem i;m "re po devi «samo čiščenie m nr>*pravlia» nie — »trpsppie« — tv> h:ši Najh'die ie če se nmakneš od doma. da še tebe ne Otresejo«. In še tem bolj, ker se pravi
»hrščanin« itak posti za Božič in ne mor» da kakor mi en dàn temveč po več dni ves teden Pa »kolače« ie treba pripraviti domače slaščice ki uh mora biti pu cele koške dovolj za vse domače in za števil« ne prijatelje m znance k; bodo pr hajaii ob nriznikih v posete drugi in tretji dan pra m kov ka jt: prvi dan ne sme. po sta» rem običaju, nihče iz hiše. zvzemši seveda
cerkev in po najnujnejših opravkih
ln da ste videli danes kako je Beograd oblagodarjen s tisto ljubeznivo živalco, ki se je zlasti v vojnem času tako visoko č » siala, da so se ji ljudje odkrivan in jo nazivali z »gospodom« ali »gospo« Na »Tu» ein dan« se kupuje božično »pra^e«, brez katerega b ne bilo Božiča, oziroma b Bo» žič ne bil Božič Pa jih je tudi bilo davi. na tisoče' Voz za vozom m na njih v ne» kakih kurn kih živaica ob živalci bele, čr» ne. rjave m lisaste, takole od 3 do 10 kilo» gramrv 200 dmariev zahteva kmet zanjo. - da jo končno za 150 Ah tak pujsek je žc vel'k. toda pravijo ,da ni tako dober Naiboljši je oni mak, ki se »ves raztopi v ustih, ne da b ga grizel«! Za zadnji nogi ga pograbi in ti ga dvigne prav pred oči. da si ga moreš bolje ogledati Če te bole ušesa od cvilcža n č ne de ln da se bolje nreveriš da ima prase res nekaj v sebi t; porine njegov zadnji nogi v roko da <?a sam potežkaš Potem pa plačaj in nest do» mov Kar ie glavna stvar za praznike, si tako reš:l Treba je le še slame da se po» trosi no h:ši. orehov smokev da se name» čejo med slamo, božični kolač ki ga d'ne« t 'esi gospodinja, al pa jutri fn na »bad« ijak«, naj bi gorel ves jutrišnji »badniš v*er«. ki ga na navadno zameni le maih» p hrastova vej ca r>rP.-*r se v B®ogr«H" ne kuri več na ognjišču, temveč v »špo» retu«.
že na pragu mu privoščila prijazen pogled tn prijetno besedo Pr.hajah so otroci, drug za drugim Kästle so hčerkt tn sinov Ce» to vojno su pretolkli oekatn srečno nakar se jc pričelo staro življenje Res je bilo naenkrat še več skrbi a vse so prebrodi;, nič jih ni vrglo iz ravnotežja Dokler ?
L>okler ni pričel mož prihajat domov Doij pozno na večer in zamišljen Na vpra» šanja žene in že pol doraslih otrok je od» govarjal površno «n videlo se mu je da se mu zde sitna neprietna Postalo je še huj» še Prihaja' je domov vinjen in napo led se je pr petilo večkrat, da ga sploh n bi'o k družini Včasih se ie izgovarjal s trgov» skimi posli, nekoč pa jc nahrulil ženo: Pu» sti me v miru — stara si' Oru je obmolk» nila. trpela nekaj dni. nato pa se ga je lotila kakor je pač vedela n znala čutila ie. da ga s svoj:mi tožbami še boli odb ja zato se ni začudila da ga je kmalu srečala t drugo Z mlajšo o kater je slutila že preje, da je stopila med njo in nlegi Če ie zrastel srd v niei? Naravno se je prvi oglas'1 v pjei razžaljeni ponos žene bunil se ie materinsk čut. in sledni'c jo ie za» skrbHa eksistenca, tako nje same kakor družine Pr čel se je križev not On je tičal nri on' v nekem vinotoču kjer ie zapo«1e» na. žena z drižino na je hod'ia za niim škandali so bT na dnevnem redu Po vseh kotih mesta, kier sta se skr v«]* nobe"li mo? ip njegova lisica je prišlo do s-'los vitih nastopov Ztf1°doval; so se ljudje, stražniki so morali interven rati ko je ho» tela žena iztrg"+i s reni moža da vrne otrokom očeta Pa ie vendar zmagala ona druga ;n ie o«t'ja! on r>ri niei ne meneč « za go'ie ki so ga prè'i'-'-al1 niegovi Trtfovim ie h:rala :n shiral» Družina osta» 'a hre? helija ip ne ve kalco ni i se pre» živi ja 0*ia- venti n maH i<= naposled nani» sala cv«">»r» 51.-1;.»n«Vo 7f»dhn ip io o^t — ^sla na sodišče Pros' in kriči po pomoči A ie n; in io c^nro «otovo ne bo od nikoder
l-oifj	rtre pr»'-o	_ tudi v
«d-ibem /^ivPenie «»»	vrasi k^V-nr niist»
pi for^t- V * mu vp<1«/ì qnot c 1 « -t i npn.'lni^; na sreda in spet: torek, sreda, torek sreda
Primorske novice
Italijanske m za njiim Oiugc u-uvine po-rocajr o čudežni pojavi Kristusovega obraza s trnjevo kr-jno m krvavečega v host.ji ;n monštranci v cerkvi v Kaniausru v Isui pn večernicati 24 decembia I9du priče za to so kurat Jon Zeioo. njegova dva tmn-stranta .n oseb , kj so sta,e blizu oltarja. Te so sam, Italijani. Cerkev ;c e ti\ razsvetljena Na sveti večer je biia pohia vernikov Prikazen je bi.a v,dna baje ce.e četrt ure. Dog.-uek je ^poročen pn.-.t^ina
mesto, katero bo o njem razpravljalo___
Natifanai ie v poreški škofiji, v kaien je i talij animacija cerkve izvedena že skero docela Poreški škof Pederzzo! je pristaš faš.zjra m enako don Zelco (prej Želko;.
Po uradnih podatkih ie bilo v preteklem letu v tržiški 1-u-ki skupnega prorr.eta 4d,oCi4.970 kvmtalov napram o4.2y9.55/ v letu 1^29 Največje skrčenje izkazuje niŠK odhod zgube 25.3 odstotkov sledi niirsk donod z izgubo 2o.4 odstotkov, ii-lczuišk dohod z izgubo i 1.5 m morski od-liou » izgubo 11.1 odstotkov V relaciji z luga iia sever pa II odstotkov napram tozadevnemu gibanju v letu 1929
Na občnem zb ru fašija na Proseku je trdil k rajni fašistična tajnik Cozzolino, da preveva del prebivalstva še vedno napa j in poguboiiosna ideologija. Fa.: stiična bitka na 1roseku je trda m še m končana. Zm ga pa ie gotova, ker razpolaga fašizem s sredstv,. ki b do stria vse hudobne odpore. Prosek bo dobil od režima, kar potrebuje aii pokazati mora. da je tega vreden . S Proseka sta mladeniča Aiozij Spanger m Dragotin Rupel, ki sta bila pred pos -onim tribunalom v Trstu obs iena prvi na 30 in drugi na 15 let težke ječe.
Fišij v Sežani šteje sedaj 122 členov, mladeniški bojevniški fašij 80. v milici j:n je 90 Ženski falldj šteie 40 članic. »Balilov« je 281 »makh Italijank« 253. avangvard:-stov je 41 faš!stičn:h mladenk 15 Občni zbor sežanskega faš'lja se ie vršil v občinskem domu ob "büni ude'e/.bi. Pokrajinski tajnik dr. Perusino je pohvalil Sežano.
Poziv k napovedi za novo netlctsso odmere döcoSßüße prenosne takse
Kakor smo že pred božičnimi prazniki opozorili, se ima letos nanovo odmeriti do polnilna prenosna taksa za petletno razdobje od 1 ianuarja 1931 do Š1 decembra 19J-5 Sedaj ie davčna uprava za mesto Ljubljano objavila naslednji poziv za napoved imovine, zavezane tej taksi
Po predpisih pripombe 12 k tarifni postavki 12 taksnega zakona pričenja s l. januarjem 1931 nova petletna taksna berijo ia za plačevanja dopolnilne prenosne tak se. Napovedi o imovini ki je zarezana do polnilni prenosni taksi se morajo vložiti aajka^nejp do »štetega 15 januarja i031 pri davčni upravi za mestf. Ljubljano, kier «e dobe predpisan' vzorci prijav
Zavezanci, ki so bil: dopolnilne prenosne takse v prejšnji taksni perijodi oproščeni, morajo svojo imovino prav tako prijavili Ier s 25 Din kolkovano prošnjo zaprosili za *opetno onrostitev Kdor v predpisanem ro kn ne vloži napovedi, plača za vso prihod njo taksno perijodo dvakratni znesek dopolnilne prenotile lakse
Ker so posledice opustitve prijave prav občutne, opozarjamo na ta poziv vse delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, zadruge. vsa društva in ostale ustanove, ki imajo med svojo imovino tudi nepremičnine. Prijavni rok poteče že prihodnji četrtek.
= Konferenca o skupnem davku na po--iovni jiromet. Od 2. do 5 t. m. se je vršila v Zagrebu druga konferenca gospodarskih organizacij sied" predlogov za sestavo tarife skupnega da\ka ria poslovni promet. Na tej konferenci «o bilo zastopane uo sjiodarske zbornice iz Beograda. Zagreba, Ljubljane. Osijeka. Novega Sada Sarajeva n Splita, kakor tudi Centrala industrijskih korporaci.1 v Beogradu Zveza industrijcev v Ljubljani in Zv^za lesnih industrijcev m 'rgovcev v Zagrebu Na konferenci «e 50 razpravljalo o tarifi «kupnega davka na ponovni promet za železo, kovine, kovinske zdelke. les. papir in usnje. Dne 10 t. m se bodo predstavniki gospodarskih organi-'aeit ponovno sestali v Beogradu, da den-nilivno redigirajo tekst predloga za vse oredmele z računskim predlogom Ta konferenca bo sestavila tudi spomenico s pre 1-'ogi za izpremernbo gotovih odredb zakona ' skupnem davku na ooslovni promet od 12 juliia 19:30 Vse gradivo bo lo 15 t u., ki je določen kol skrajni rok. izročeno '1-'lančnemu ministrstvu.
= Ogromna finančna tra»s«akcija Ameriški zakladni minister Me'lon je te dni naorosil kongres. da mu odobri emisijo Jržavnih obveznic za 8 milijard dolarjev 4.">2 milijard Din). Ta emi«i'a naj služi za on verzi io ob«loieč'lh 1 ' 4 tr, Z'4% državnih •bve-znir (L'berfv Bonds) v nove obve7iice > nižjo (naibrž	obrest'io mero Nova
'»misija obveznic bo t>rei služila le znižanje obrestne mere državnega dolga. Se danii čas je za to konverzijo nrav ugoden, saj notirajo celo 3'j% ameriške driavne obveznice nad paritelo
= Dobave Direkcüa tltzavnega rudnika Kreka snrojema «io 22 t m ponudbe >jlede dobave 50 111 Ewardovih verig, bodeče žice ;n podkev za konie; do 20 t m oa glede lebave 330) 111 ieHenih vrvi Direkcija dr-žavnega rudnika Kakanj sprejema do 28 t m. pon'idbe glede dobave gumijevih nlošč in bakrenih cevi Direkcüa državnega »udnika Zenica spre'ema do S'l. t. m. 00-nudbe friede dobave kablov za si^nalp tn -azsvefliavo ter glede dobave zakovic in ooi-celapaslib izolatorjev. Vršitp se bodo nas'ednie ofe-ine licilaci-e: 2S. t. m. pri di--ekciji državnih rudarskih podietii v Sar^-;ftVn "lede dobave tračnic in pod'oznili nio«č SO t m. nri direkciji d-ž^vnih železnic v Sar-aievn gle<Je dobave železnega ni.--leriiala fPredmetni oblisi so na vpogled v oisarnf Zbornice za TOI.)
BOStZE
8. iannari«
Na linblianoki bo-zi ie bil danes devizni oromet sred nie velik Ve? noi-ebe ie bilo 'e v devizah Praga in Dunaj. Tečaji deviz mi bili z malimi spremembami isti kakor
Na z grebšk^m ef'-k^nem tr/išču se jc Voina §Vod« dap°s trgovala V za kaso po 424. 8 odsto+nn Bla'rov o «w*oülo ie b'-o prvotno zaključeno po 92.50. pozneje pa
se je nudilo po 91.75. dočim je bilo 7 odst. Blairovo posojilo zaključeno po 79 75. In» vesticijske pollilo je popustilo na S5.75 denar, begluške obveznice pa so imele pro* met po 66.50. Med b učnimi vrednotam je prišlo do zaključkov v Umonbanki po 191, v Jugubanki po 78 v Litro po 135 tn v Zema.jski po 129 med industrij.skimi delni» carni pa je prišlo do prometa v Slaveksu po 50, v Slavoniji po 200 m v Trboveljski po 350.
Dei ize.
Ljubljana. Amsterdam 22.70-", Barlin 13.46. Bruselj 7.8905, Bud mpešta 9.S877, Curih 1094 4—11:97.4 (1C95.9). Dunaj 794.12 i do 797.12 (79562). London 274.55. Newyork 56.345 —55.545 (55.445). Pariz 221.98. Praga 167.22—168.02 (167.62), Trst 295.06—297.06 (295.36).
Zagreb. Amsterdam 22.705. Dunaj 794.12 do 797-12. Berlin 13.445 - 13.475. BruseÜ 780.05. Budimpešta 987.27 - 99127. London 274.15 - 274 95. Milan 294.95—290 95. Newyork -5(1345 - 50,545. Pariz 220.93 do 222.98, P„-aga 187.22 - 188.02. Curih 1094.4 do 1097.4.
Curih. Zagreb 9.127, Pariz 20.255. London 25.04875. Newyork 515.95. Bruselj 72, Milan 27.01. Madrid 54.7-5 Amsterdam 207.7. Berlin 122.8. Dunaj 72.57, Sofija 3.7325, Praga 15.29. Varšava 57.85, Budimpešta 90.225. Bukarešta 3.0625.
Efekti.
Ljubljana. S% Blair 92 bi.. 7Blair 80 b!.. Tobačne srečke iz 1. 1888. 50 bi.. Celjska 160 den.. Ljubljanski! kreditna 125 den., Praštediona 945 den.. Kreditna 170 — 180. Vevče 128 den., Split cement S50 — 400, Ruše 235 — 255.
Zacrel» Državne vrednote- Vojna i!;»».la aranžma 424 — 424 5 kasa 424 — 424.5. za februar 416 - 417.5. za mare 416.5—417.25. investicijsko 85.75 den. agrarne 51.25, 8c,o Blair 91.5 - 91 75. 7% Blair 79 - 79.70. 1% Drž hipotek banka 78.75 _ 8-3. ^ b begluške 88 — 87 bančne vrednote: f'ra-Štediona 955 - 983 Pnion 191 - 193. .Ingo 77.5 - 78.5. Narodna 8150 - 8350 'lituo 130 - 140 Srpska 192 - 195. Zemaliska 128 - 129. Ljublianska kreditna 125 len.; industrijske vrednote- Narodna šumska '25 den.. Našička 9"0 bi.. Gutmann 131 - 132, Slaveks 50 — 51. Slavonija 200 - 201. Drava 235 den.. Šečerana 280 - 285. Brod vagon 90 d<m Vevče 128 den.. Dubi-ovafka SG0 -	Jadranska 346 den. Oceanija
220 _ 240. Trbovlje 347.5 - 352.5.
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska bor/a t m.) Tendenca
za les mlačna Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona rezane mecesnovine in 1 vagon oglja.
ŽITO
4- Ljubljanska borza (S. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vag. koruze Nudi se (fco slov. post., po mlevski voznini. plačljivo v 30 dneh)- pšenica: baška potiska 80 81 ka po 205 - 207.5, srbobranska. 79 SO kg in aorn5ebaška, 79 80 kg po 200—2« 2.5. baranjska. 79 80 kg po 185 — 187.5. baška. okolica Sombor, 79 k«j po 177.5 — 180; ječ-inen: baški. ozi.lini, 65 óti kii po 155 — 157.5 o^s: baranj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5: koruza: baška stara jx> 150 — 152.5. baška, nova. umetno sušena po 1-12.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5. času oriniamo suha. pri navadni vozn;ni po 140 :io 142.5: moka: banaška vOt po 340 — 345
-f- Budiitipešlanska (ermins- ka bor «a '8. t. m.) Tendenca nriinzna. prone} mren. Pšenica: za mare 14.84 — 14S5 (obračunski tečai 14 9*D). za maj 15.21 _ 15 23 C15.20): rž: za ma«-c 10 32 - 1034 M03QÌ-. koruza: za inai 12.62 — 12 6J < 1 ? 'K» tranzitna za maj tO.*?« — 1030 (10 30) ŽIVINA
4- ljubljanske živinske cene Na živinski "e:em, ki se je vršil ? sredo v Ljnb'i.ani, je b;lo prignanih 198 konj. 98 volov. 59 krav, 20 telet in 117 prašičkov za i-em: prodanih pa ie bilo 2.8 konj. 31 volov. 20 krav. 12 te-lei in ?8 nrašičkov Kupčija se ie bolj «ia-bo razviiala. cene pa =0 deloma pon:=tiie za okrog pol Din ori kg. Za kg žive fe^e notirajo: voli L 8.50 Din 'na nrvem -<ecem-berskem sejmo 9 Din). II 8 Din <R ^in), UL 7 Din (7 Din), krave debele 5—6 r»in '450—6.50 Din), krave klobasarice 3—4 Din f3—3.?0 Din). Meta 10—12 Din 'i« do 1*?.50 r*in) Pm^iri 7ft rpi0 «5Q se Hainli po 160—250 Din po komadu (160 do 300 Din).
Iz žil
in »veta
Demonstracije presti Remar^izen na D&ssajsj
Po vzgledu tovarišev v Nemčiji so tudi dunajski narodni socija'isti prir-dili velike demonstracije proti uprizarjanju dela »Na zapadli nič novega«. Slika nam kaže policijsko stražo, ki čuva »Schweden Kino« pred napadi prenapetežev.
Prežalostni obraz
Ugledna bernnsKa modna trgovina je odpustila gospodično, ki je žensium kupcem predvajata nove obleke, üo-spodična se je pritožila obrtni sodniji in tu se je vršila nenavadna obravnava. Lastnik tvrdke je navedel v svojem zagovoru: »Dokler je služila tožiteljica v našem oddeiku za žaine obleke, je bila naša najboljša prodajalka. A ko smo jo po službeni potrebi prestavili v oddelek za večerne in plesne noše — je popolnoma odpovedala Ima vedno tako žalosten obraz, kakor da bi korakala za pogrebom. Vsaka obleka, ki jo ogrne, takoj obledi in izgubi barvo. Naše nakupovalke so se naravnost bale tc prodajalke Ali ie to tvrdki v korist?« — »Kdo pa je tega kriv?« se je razvnela tožiteljica. »Ko sem vstopila v žalni oddelek sem bila prav veselo, smejavo dekle. A predstojniki so mi vedno očitali vsak nasmeh in sleherno bodro besedo. Naposled mi je ravnatelj dejal: »Veste kaj. ni drugega sredstva: pojdite v plesno dvorano in poskusite vso noč plesati, oredno nastopite zjutraj službo. Z utrujenim in bledim obrazom boste boli primerno izgledali.« Upoštevala sem nasvet in pričela plesati. To je res takoj izpremeniio moj obraz in vsi so bili zadovoljni z mojimi uspehi pri prodaji žalnih obUk. Mar sem sama kriva, da so me zdaj prestavili v veseleiši oddelek? Zdaj sem se tako navadila plesati, da res nisem sposobna zgodaj spat. A če pridem po celonočnem plesu šele zjutraj domov, se seveda ne morem smehljati, ker seni utrniena.« Sodnik je razsodil, da mora tvrdka gospodično zope+ snre-jeti v službo in sicor' v žalni oddelek. Tako se je tudi zgodilo.
Liženjerji se bodo umaknili zdravnikom
Izumi bližnje bodočnosti so po mnenju sivolasega izumitelja Edisona pridržani zdravnikom biologom ter kemikom in ne v prvi vrsti tehnikom, kakor doslej O tem niše v znanem ameriškem obzorniku »Review of Reviews« med drugim sledeče: »Na svetu je preveč bolezni. Proti temu se mora nekaj zgodili. Zato so sedaj biologi in kemiki na vrsti, da dokažejo, kaj znajo. — Na vprašanje, ali bi moralo človeštvo manj jesti, kakor se ie omejilo v pitju (vsaj v Ameriki), ie odgovoril Edison: »SO odstotkov predčasnih smrti je povzročenih od nezmernosti v jedi. Po 21. letu človek ne notrebuje prevelikih porcij in tudi ne velikega števila jedi Kdor hoče doseči visoko starost se mora naučiti zmernosti v jedi, čeprav je to marsikomu težko, /e če bi popil vsake dve uri kozarec mleka. b! mu to zadostovalo, da bi obdržal svojo telesno težo in se pri tem dobro počutil.«
Čudna gostilna
Tudi na Madžarskem se opaža znaten preb'tek vinskega pridelka, ki ga vinogradnik' ne morejo spraviti v denar Viničar Kovač v mestecu Eadd pa je iznašel originalen način, kako gre vino vseeno v denar, i o so cene vinu nadle na 12 madžarskih vinariev (Din 1.40) in ga tud; za ta d:inar nihče ni hotel kupi"'. ie Kovač s^del in po dolgem pre-m;šb>vaniu izračunal, da bo reš°n vseh slcb1' al'o mesto denaria jemlje jajca kot- nlač"'lo za nooito v'tio. Ohiavil je teda i sosAdrvm. da tn*; doma "0 v»no po otioT-o ''air>3 i n t-d^i* ninnai iaice.
lahko tol'ko ča«a pije. k^'kor lahko vz-cjr-/-' c°d,:,č nr' m;-'i. n° da b; vsta' izza limfen Ja taka mri^c^ nbA*a-josa	n* os^ln hrA~' iK'nVjj Pp
Pürmo«i'nom Ì7l"i<:+\Hi ip "nvflp diaria'
da n'o-Tnv rnsiin nonn-Uin,»-«^ nrav'-
jpti vaiti ti3vn''ni <;niif>io itiidjp Ip pp pp' n^rn v:<io p;) onom co4»?h oc,o.bì+p yonclro cvpp:i p t-^flo / pfi'm iq'i^PtT) Pf) rio'	. rl/-,V»c. co t-iis-1'	tri y^
Ì7r»"«tV	«-It. rt o?" + l"Arr»
«"? co r&fIV? Vax	V'iMP^PP
vrednost jajca po Din 1.80, rnu plačuje-
jo pivci — o sobi t o ženske — liter po tej ceni mesto po običajni Din 1.40. Tako ^asitizi nioz pri I vina po -tO para. Kar j-e vseAdAOi ooije iic^u oi mu vmu lesalo v kleti. Iztoči ga pa toliko, da ga mora nakupovati pn drugih vinogradnikih. Kovačeva točilnica ima prostora za ob gosaov, cesio a sioji preci nju doiga vrsta žejnih ljudi, ki čakajo, da pridejo na vrsto s svojim jajcem. Mož toči vino, žena pobira jajca, sin pa pazi v gostilni, kdaj se kdo vzdigne izza mize. da takoj posadi na prostor novega gosta.
Sestra angleškega kralja
s » % ^ - f >sf/^ -
princesa Lujiza Viktorija Aleksandra, ki je umrla te dni, stara 64 let.
15	V«VV	• 1 VI
rreitocisce v izložbenem
Pred vojaškim sodiščem
Kar je bil v Angliji s svojim Sher-lokom Holmesom C. Doyle, to je v Ameriki sodobni pisatelj Scott s svojim Avrelom Smitliom To je spreten detektiv, ki z največjo nevarnostjo čisto sam zasleduje po odljudnih farmah Zedinjenih držav in Kanade tatove in bratomorce, zalezuje po mednarodnih progah drzne vloinilre, izvablja mimogrede skrivnosti najvišjim osebam sodobne družbe, največ pa posluje v Xewyorku, kjer ima v oporo premeteno miss Asterie^ evo, zlasti kadar je treba posegati v ženske zadeve Pravkar priobeuje tedenska revija »Življenje in svet«, njegovo zgodbo »Kraljevska beseda« (z risbami N Pirnata), katere vsebina je naslednja: Mlad kanadski častnik je pod hudo obtožbo in mora pred vojaško sodišče Taine in mogočne osebe pa bi ga rade rešile A kdo bi jim mogel služiti bolje za skrivnega poslanca kot Avrei Smith, odlični detektiv, ter poskusiti to nič manj kočljivo ko dvomljivo početje?
Čudna zračna zapreka
Francosko letalo s pošto iz Casa-blanke v Alžirju za Dakar v Senegam-biii je te dni nepričakovano zašlo v gost oblak kobilic. Moralo je pristati, ker se je ustavil propeler. Letalec je več ur mukoma snašil vijak in motor, ki sta bila zabasana z mrčesom in šele potem je lahko nadaljeval pot.
Dojenčka so oropali in umorili
Med božičnimi prazniki se je zgodil v uottscliali.ngsu na iVižjem Avstrijskem strahovit zločin, ki so ga odkrdi šele sedaj V bližnjem gozdu so našli neki drvarji ška.io, v kateri je ležal novorojenček Poleg deteta je bilo pismo z bCO šilingi in nekoliko s strojem natipkanih vrstic. Te vrst ce so pozivale najditelja naj bi prevzel otroka in skrbel zanj. za kar bi dobival vsak mesec večjo vsoto. D varji pa so po kratkem posvetovanju otroka zažgali na grmad1 in si denar razdelili. Sedaj je eden med njimi v pijanosti vso stvar izbl^be+al in policija je zverine v človeški podobi polovila.
Spomin na »Lusitanijo«
Od samotnem nemškem oioku Lan-genessu so našli zaono steklen.co, ki je morala že dolga le.a pluti po morju, po -številnih školjkah in halugali na njej sodeč. V tej steklenici so dobil, listič, popisan z angleškimi besedami, ki so sporočale, da se bo prekomornik »Lu-zuanija« potopil v desetih minu ah. Pod tem sp oročilom so bili podpisi desetih potnikov, ki so se vozili s tem parnikom. Kakor znano, ga je med svetovno voino torpedirala neka nemška podmornica. Vsi znaki kažejo, da gre pn omenjeni pošti v steklenici za avtentično sporočilo in so ga poslali tudi v pregled Cunardovi družbi, ki je bila lastnica »Luzhanije«.
Berlinski stražniki so zagledali te dni ponoči veliko luknjo v izložbi neke zna ne prodajalne pohištva M siili so. da je razbil steklo vlomilec in z električnimi svetilkami, ter revolverji planili v izložbo. A našli so samo oguljenega mladeniča, ki je sladko spal na divalla sredi izložbe. Zbudili so ga in jim je povedal, da je osfal brez posla in ni imel denarja za prenočišče Divan se mu je zdel tako zape'üv da n' mogel premagati skušniave. Ta prennči-ev v i/lnžbi je ljubitelja mehke postelje stala dva meseca zapora za poškodbo tuje lastnine.
Smrt Remarqueovega prevajalca
V Touionu je umrl v starosti 40 let Louis Auget. mož. ki je prevedel v francoščino slovito Remarqueovo knjigo »Na zapadu nič novega« in s tem veliko pripomogel, da so se ublažila Čustva sovraštva, ki jih je gojil še marsikateri Francoz proti Nemcem Vest o megovi smrti je 'eni bolj tragična ker je umrl Auget na posledicah zas ruplje-nja s smrtonosnim plinom in si ie to zastrupitev naprtil v svetovni vojni Vojno je torej poznal in tudi o Nemem, tedanjih sovražnikih svojega naroda, je bi dovolj upravičen imeti svoje mnenje. To mn°ni^ ie dokumen+iral s t°m. da je prevedel knjigo, ki kakor mal' ka-eta druga onka/uie vojno v vsej njeni goli ri in prokletstvo nezmiselnega sovi aštva mej narodi.
Nenavadni vodnik
V Markisettes Museum v Berlinu ie videti oz. bolje slišati že nekaj casa svojevrstno senzacijo. V oddelku za zgodovino berlinske trgovine in še v nekaterih drugih oddelkih so nameščeni gramofoni. Obiskovalec se bo začudeno vprašal, kakšno zvezo ima neki berlinska trgovinska zgodovina s tem instrumentom. Odgovor je preprost, čeprav presenetljiv. Aparat ni namreč nič drugega nego mehaniziran vodnik po muzeju. Seznam razstavljenih predmetov je bil zastarel, nova izdaja bi bila predraga in kc-nčno: koliko ljudi pa si kupi takšno knjigo? In tako si je muzejsko vodstvo izmislilo opis razstavljenih predmetov na gramofonski pio šči. V rednih presledkih se gramofon oglasi in drži kratko predavanje o stvareh. ki jih vidi obiskovalec v muzeju. Pravijo, da število obiskovalcev stalno narašča, odkar so si omislili tako duhovit nadomes-tek za žive in napisane vodnike.
Skok na smučeh 72 m
švicarski smučar Bruno Trojan i, ki je pri mednarodni tekmi v Davosu preskočil daljavo 72 m m postavil pozornosti vreden rekord.
Radio
Izvleček 'n programov
Petek, 9 januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45. Dnevne vesti. - 18: Napoved časa, plošče, borza. — 17 3): Koncert radio - orkestra.
—	18.80: Vremenoslovje — 19. Francoščina. 19.30: uospodinjska ura. _ 20: Prenos ju-^oslovenskega večera iz Beograda. — 22.30: iVapoved časa in po.oJ-ila — Plošče.
Sobota, 10. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — IS: Napoved časa, plošče, borza. — 17 30- Plošče. — 18: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. -19.3U: Angleščina — 20: Filmska kultura.
—	20.30: Mirko Jelačin poje operetne arije in šlagerje s spremljevanjem Haway-jazza.
—	21: Prenos Tatjaninega večera iz Kazine. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOl'KAD 11.25 Plošče. - 12 35: Kon cert rad o - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Fopoldanski koncert — 20: Koncert jugo-slovenskih pesmi. — 20.30: Kabaretni program. - 21.30 Poročila. - ZAGREB 12.35-Plošče. — 17: Koncert radio - orkestra. -20: Prenos iz Beograda - PRAGA 16.30: Jazz-band iz Moravske Ostrave — 19.20 Koncert godbe na pihala. — 2ij.20• ^luho 'gra. — 21 .'^O: Prenos iz B-na. -- 22.25 Kabaretni program - BRNO 16.30. Popol lanski koncert. — 18.20 Klavirski koncert.
—	19 20: Concert tamburaškega zbora. -20.20. Slu'o;gra. - 21.30- Godba ?a plos
—	22.25: Kabaretni program - VARŠAVA 17.45: Mladinski koncert. - 20.30: Koncert lahke glasbe — 22.15: Choninovc skladbe. - 23: Godba za nles. _ DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 1310: PloSče. -17.15 Etuda kot umetnina. - 19 40- Kon '•ert na harfo. — 20- Zabaven program. — Jaz/ - band. - BERLIN 19 Klavirski kon-■•ert. — 20: Zanimive dogodivščine. — 21.10: Kabaretni program — Godba za nies. - KÖNIGSBERG 16 30: Orkestralen Voncert. — 20: Iz nemških spevoiger in operet. — 21.15: Program iz Berlina. — MÜHLACKER 16: Popoldanski koncert. -17.15: Godba 7a p'es — 19 45: Humor na n'o?čah. — 20 30: Zabaven večer — 224>: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15 Koncert kvarteta. — 18.25: Koncert vojaške aodbe. — 20.15: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17: Vok*»'en 'n instrumentalen koncert. — 20.40: Prenos opere.
Prosveta
aÄ»®1 ?
Spomenik palili angleških vojakov v Franciji
V Thiepvain pri Amiensu bodo Angleži postavili spomenik svoiim vojakom, palim v svetovni vojni na francoskih bojiščih. Spomenik bo visok 60 metrov, proračunani stroški pa znašajo okoli 25 milijonov dinarjev.
Repertoarfi
LJl BIJ4NSKA HRAMA
Zac^'^k ob 20
Petek, 9.: Gospa ministrica. D. Sobota. 10.: Mercadet. C. Nedelja, 11. ob 15 Princeska in pastirček. Izven. — Ob 20.: Glavni dobitek. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 12.: Razbojniki. E.
LJI'BI.JAV'SKA OPFRA
Začft^k ob 20.
Petek, 9.: Werther A.
Sobota. 10.: Moč usode. E.
Nedelja, 11.: La Mascotte. Ljudska predsta
va po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 12.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začelek ob 20. Petek, 9.: Zaprto.
Sobota. 10.: Grof Luksemburški. A. Kupon'
ŠENTJAKOBSKI Ul.PPOISKI ODKK Z«^-»♦••!•' n* 20 Pobota, 10.: P-o^tozidarii. Nedelja, 11.: Prostozidarju
Preklici in črni kruh
Moje pojasnilo k Drainčevi zadevi, ki ga ie natisnilo »Jutro« 31. decembra 1930, je povv.roJ;i,o tri odgovore, oziroma izjave: 4. januarja t. 1. s-Slovenčev« čianek »Svobodna nadutost«. 6 januarja proteso;.'a Koblarja članek »O slovenskih kulturnih ,-azmerah in »črnem kruhu:« tei »Izjavo-Pena mladih, ki jo je menda prvi natisnil ^Slovenski Natod« 7 januarja.
Mučne dolžnosti, polemizirati z gosp. Franom Erjavcem mlajšim, ki je navzlic s? »-venčevi« notici od 8 januarja nepodpisan avtor »Svobodne nadutosti« kakor tudi 'Kulturnih delavcev«, me je končno odve-zal profesor Koblar. Opisal je v »Slovencu-samem Erjavčev članek kot tak. da ga j" treba »zavrniti	s stališča stvarnosti,
kulturno-ti in s stališča tona. ki je v njem-in izjavlja, da mu »manjka tudi pronica-nosti do kulturnih problemov in dejstev.*
Tako mi tedaj preostaneta samo še Kob-iarjev članek in izjava mladih. Koblar .-p mladi se strinjajo v ogorčenju nad tem. da sem gosp. Draincu »servirai«, oziroma :-po lajal - svojo sodbo o obeh glavnih tokf-vih v slovenski literaturi, in obsoiajo. o», je do 'ej v i Pravd i c še nisem preklical, oziroma zahtevajo, naj to zaradi svoje smoral-ne odgovornosti- še storim Že v prvem odgovoru v r,Jutruì sem pojasnjeval, da velja v kulturnem svetu naslednji publicistični usus: javen delavec je odgovoren samo /a tiste svoje izjave, ki jih je govoril o lavnih stvareh oficijelno in ki jih je formulirane pred tiskom vidiral. Komur to narav, no pravilo ni razumljivo, nai si ogleda afero. ki jo je pred meseci češki tisk dvignil zoper predsednika Masarvka. Češki državnik je bil, če se dobro spominjam. zara<»< problema nemške manjšine v položaju, ki ie bil mutatis mutandis enak mojemu. Stvar je bila zelo delikatna in nevarna tn vendar ni Masaryk nič prekliceval. marveč ie vse napade kratkomalo zavrnil, da za nevidirane pogovore in izjave ne odgovarja. G. Drainac mi je starejši znanec nego katerikoli izmed članov Pena mladih. Govoril sem z njim. kakor se govori s starim znancem. Popolnoma samo moja stvar e, kaj sem mu privatno govoril. Kaj pa je on kot mojo izjavo brez mojega vizuma iz tega pogovora publiciral, je moralno popolnoma samo njegova stvar in zadeva kvečjemu bodoče najine privatne odnošaje. Če pa me kdo navzlic jasnemu opisu dejanskega stanja še vedno poziva, naj svoje besede prekličem, smatram njegovo zahtevo za iz-taz publicistične in kulturne nevzgojenosti in se ji kajpada ne mislim odzvati in tc tem manj. čim večji bo pritisk.
Druga stvar, zoper katero ugovarjajo kakor »mladic tako tudi profesor Koblar, te moja opredelitev in kratka ocenitev obeh struj naše književnosti Mladini se zdi, da se moja delitev publike v »izbrano mteli-srencos in "široke ljudske mase« krije z iri-hovo: 2>kulturna gospoda in kulture nesposobno ljudstvo:. Toda njihova izraza določno zaudarjata po nekem dnevniško političnem žargonu, ki je meni tuj, ki pa delitvi resnično daie nekak sociialen. oziroma antisozialen privkus. Koiikor pa je mota idco'ogija resnično in nepotvorjeno antiso-riialna, je zato, ker sloni ria poznanju in priznanju usode, ki s suverensko antisoci-jalnostjo ustvarja ljudi občutljivejših in u-neiših ter manj občutljivih narav.
Profesor Koblar vidi v moii delitvi ln ocenitvi krivico, žalitev, kleveto, povod ra razdor itd. Dokazni materijal k tem trdi-.-vam obljublja v debati, ki jo o tem predmetu napoveduje. Po tem naj se ravna tudi moje odgovarjanje.
V Ljubljani, 8. januarja 1931.
Josip Vidmar.
Prvo gostovanje dunajske operete
Boij ali manj vsi razočarani smo včeraj po prvem gostovanju dunajskega operetnega ansambla zapustili gledališče. Videli smo Leharjevo opereto »Zemlja smehljaja;, ki jo je nedavno predvajal Elitni kino Matica v močnem filmu s prvovrstnimi močmi (Tauber) in v razkošni opremi. Gotovo je bil med drugimi tudi to vzrok, da ie včerajšnja predstava v operi mogla le prav medlo zanimati, kajti o kakšni izredni opremi ali o odličnih pevskih močeh, žal, tu mogoče govoriti. Seveda o uspešni konkurenci zvočnega filma, ki ima na razpolago vsa ogromna sredstva in tisočkrat več uiekl-nih možnosti in skromnimi teaterskimi deskami. ne moremo debatirati. Včeraj pa ie tudi vsem postalo jasno in razumljivo, da pomeni zvočni film pogin srednje dobrih ali celo manj vrednih teaterskih predstav.
Opereta ; Zeml ja smehljaja: ie muzikai-no zelo bogata sentimentalno - ganljivih pismi, duetov. plesnih točk. komponist zna pisati bohotno zveneč orkester, ki ponekod sili daleč iz opeietnega okvirja. Zlasti pa zahteva od glavnega junaka (princ Son - Chang) in njegove partnerice (Liza grofica Lichtenfels) velikih pevskih zmožnosti, ^km - Chans mora biti probojen, širokopotezen lirični tenor z dramatsko primesjo, Liza pa mladosten, krepko zaokrožen sopran. Pevsko, z ozirom na omenjene zahteve, oba pevca (Hans Skriwanek — Son - Chang, Liza — Ida Russka) nista prvovrstna, Skriwanek ponekod niti drugovrsten ni. O pevskih zmožnostih Sloll-berga (Gustav pi. Pottenstein) ne mor~jn povedati ničesar, morda je edina Ann;e Frey (Mi) včeraj publiko takoj pridobila nase, dočim je ostala pri ostalih ves prvi akt zelo hladna, se ogrela v drugem, a tretji je pomenil zopet decrescendo. Ploskala Da naša mladina (kdo sicer še ploska pri nas?) ni morda toliko petju, kakor nekaterim posrečenim plesom Mi in Pottenstei-tia. Igra vseh sodelujočih pa je bila nadpovprečna. kdaj pa kdaj ce'o vzorna Lui-dje na odru so bili oblečeni enotno, vele-dostoino, kar naj bi bil tudi vzgled za naše operetne predstave, ki so, mimogrede rečeno, marsikaterikrat boljše, kot pa. ki smo io videli včeraj. Pri predstavi so pomagali tudi nekateri naši v pomožnih ulogah. z našim orkestrom pa mora biti mladi, enei-gični dirigent gosp. L. Philiipp na vsak način zadovoljen.
Gledališče je bilo seveda do zadnieia mesta razprodano. Bila je tu širokosede~a 'ospoda. ki ie pri resnih domačih opernih ali koncertnih prireditvah sicer le redko vidimo. Zdi se pa. da tudi ta gospoda ni bila baš preveč navdušena. In morda je to prav!	—à.
Zanimiv komentar k sedanjim kul'iirno-'iterarnim «porom bo spisal znani publicist ;n skladatelj gosp A. Lajovic za januarsko "tevilko »Nase dobe«. Niegov članek se bo imenoval: »Naziv .kulturni delavec' <"e nn nas skopaj že smešen« (citat iz nekega predmetnega članka).
? JUTRO« §t. 7
Petefr, 9. 1 1931
Zane Grey
Ho zadnjega moža
kumari
»Ho, kakšno ukano pa pripravljate?« je vprašal Blaisdel!.
»Ureavesovo prodajamo vsi poznate?« js nadaljeval blue. »Zato seveda veste, da imajo okna lesene okni ce, tako da luč tlfc prodira navzven? Nu, stavil bi, da bo jela Jonhova totpa kakor hrtro se stemni, slaviti svoje uspehe. Pili bodo, luč bodo imeli in okna bodo zaprta. Za nas se bodo vraga menili. Prodajalna je kakor trdnjava. Zažgan jc ni mogoče. In to, da bi jih utegnili mi naskočiti, jim niti v sanjah ne pride na um. Nu, kakor hitro bo tema, se splazimo ob zemljiščih in pridemo tik nasproti Greavesove prodajalne na cesto. isbela rajši pustimo tam, kjer leži, dokler ne bo boj pri kraju. Morda bomo imeli potem več pogrebov, ne samo njegovega. Splazimo se za grmovjem pred Colsmanovo kmetijo. In tam se pi iene Jeanova vloga. On vzame sekiro in seveda tudi svoje orožje ni se po indijansko splazi na zadnjo stran Greavesove prodajalne ... Jean, to reč je treba napraviti zelo zvito in spretno. Mislim pa, da vam ne bo delala težav. Tam zadaj mora biti tema kakor v rogu za vsakogar, kdor bi pogledal skozi okno. Casa s: lahko vzamete dovoli in se priplazite tik do hiše. Nu, če se ne spominjate, kakšno je òreavesovo dvorišče, vam ga opišem.«:
i5!ne je pokleknil na tla in s prstom narisal načrt Greavesovega skednja, plotu, zadnjih vrat in okna ter posebno opozoril na vrzel v kamenitem temeljnem zidu, ki je vodila v nekakšno klet; tu je H rea ves shranjeval drva in razne druge stvari, ki jih je puščal zunaj hiše.
»Jean, to luknjo vam moram natanko pokazati,« je rekel Blue;
s če planejo dedci venkai, se vanjo lahko potuhnete m skrijete. In če bi stekli na dvorišče — ho, vi bi jim že zagrenili to zabavo . . . Nu, če se splazite tik do Greavesovih zadnjih vrat in toliko počakate, da si do dobra ogledate okolico — tedaj skočite in udarite s sekiro po oknu. Ce hočete, se iahko naglo ozrete v notranjost. To bi utegnilo biti koristno. Nato skok in — tresk! s sekiro po vratih. Stojte pri strani, da vas lopovi ne zadenejo, če bodo streljali. Udrihajte s sekiro, kar vam bodo dale moči... Ho, in tedaj stopim jaz na pozorišče. Jorth in njegovi ljudje bi se utegniti za to ropotanje pri zadnjih vratih nekoliko zanimati. A nato se pokažem pri sprednjih vratih jaz — in dam staremu Jorthu po-kusiti svinca.«
»Hm, ali je to vse?« je vzkliknil BiaisdeM.
»Sodim, vse — po mojem mnenju je to prekleto mnogo,« ie suho odvrnil Blue. »In Jorth se bo popolnoma strinjal z menoj.«
»Kakšna je pri tem naša naloga?«
»Vi — vi mi krijte hrbet,« je negotovo rekel Blue. »Vidite, moj načrt sega samo tako daleč, da ubijem starega Jortha — in morda tudi še njegova dva brata. Nemara lahko tudi Queenu kaj zasolim. A Jortha si hočem zagotoviti. O vsem ostalem bodo odločale okol-nosti. Morda bo zame lahkota, da spet odnesem pete. In potem natresite v prodajalno svinčenk, da jih bo zvrhoma polna.«
»Ho, Blue, vkljttb vsemu spoštovanju do vaše učenosti mi ta načrt ne ugaja,« je dejal Blaisdeil. »Uspeh ie odvisen od samih malenkosti izmed katerih se utegne vsaka posebej ponesrečiti.«
»Streljač pokuša zmerom svoj nagon,« je odvrnil Blue. »Jaz poznam to igro bolje kakor vi. Moja ukana se bo obnesla.«
»Pa recimo, če bi bila sprednja vrata Greavesove prodajalne zapahnjena?« je oporekel Blaisdeil.
»Saj nimajo zapaha.«
»Ali veste to zanesljivo?«
»Da, ne motim se.«
»Vraga, človek! V stTašno nevarnost se odpravljate!«
Biuejev odgovor na to opazko je bil tak pogled, da je Blaisdeila kri udarila v lice. $eie zdaj je rancar popolnoma spozna!, da se mai i streljač m prvikrat v svojem življenju oklepal take obupne šanse in da ni imel nikakega upanja ali prepričanja, da bi se reši! živ, ampak je hotel le poslušati ukaz svojega posebnega zakonika čast':.
»Blaisdeil, ali niste v Texasu nikoii ničesar slišali o meni?« ie suho vpraša!.
»Ho, ne, Blue, na to se ne bi mogel zakleti,« je z opravičujoči m se glasom odvrnil rancar. »In Isbel je bi! zmerom tako skrivnosten zastran svojega znanja z vami.«
»Moje ime ni Blue.«
»O! Kako vam ie potem ime — če sinem vprašat:/«
»King Fisher.«
Stresljaj, ki je izpreletel Blaisdeila, je mera! prešiniti ti~.M ostale. Jean je globoko osupnil in čuvstva, ki so se zganila v njem, so mu bila le deloma jasna, ko je gledal enemu izmed najbolj zloglasnih značajev, kar so jih kdaj poznali v Texasu, iz oči v oči — izobčencu, ki so ga zdavnaj imeli za mrtvega.
»Najbrže bi bil ohranil svojo skrivnost zase, če bi imel dosti upanja, da živ učakam konca te vojne med Isbelovci in Jorthovci,« je rekel Blue. »Isbel je bil moj prijatelj. V Texasu me ie rešil, da me niso lineali. Iii zato je moja dolžnost, da ubijem Jortha. Nu, zelo hvaležen bi vam bil — če kdo izmed vas preživi to istorio — da tisti potlej pove, kdo sem bil in zakaj sem se postavil na I sbelo vo stran. Zakaj to čenčanje zastran ovac in goved — to čenčanje o Jorthu in sekaški tolpi mi že kar preseda. Vem, da tudi na Isbelovi strani ni bilo vse snažno in pošteno. In ne maram, da bi ljudje go-4 vorili o meni, da sem ubil Jortha zato, ker je kra
del goveda.«
Prihodnie zimsko-sportne prireditve
a) SMUSKE PRIREDITVE
11. januarja. Klubski dan, prireditve
raznih klubov za klubska prvenstva. Med-klubsko stafetno tekmovanje na 30 km. — Runoltst, Zagreb.
18. januarja. Vztrajnostim tekma na 30 kilometrov za prvenstvo Dravske banovine ra Pohorju in istočasno *a prvenstvo Mariborskega podsaveza v prireditvi MZSP Maribor. Meriklubsko patruljno tekmovanje v smuku na 10 km: Sljeme, Zagreb.
Medklubska stafetna tekma na 24 km in propagandna skakalna tekma na Jesenicah: SK Bratstvo.
Medklubska tekm". v smuškem teku na 3E km in prvenstvo kluba v Ljubljani ali na Planici: SK Ilirija.
Medklubska tekma v smuških skokih za za prvenstvo Ljubljane v Ljubljani: Smučki klub Ljubljana.
" b) SMUŠKI TEČAJI
V	Kranjski gori v času od 11. do IS t. m. pod vodstvom saveznega nastavnika g. Hìnka Éirclja, ki bi se bil moral vršiti že v času od 6. do 15. t. m., pa, je bil preložen na ta termin radi nepovoljnega vremena. Tečaj je za začetnike in one, ki se žele izpopolniti v terenu.
Pri Sv. Križu nad Jesenicami od 15. do 25. januarja pod vodstvom saveznega nastavnika g. Joža Pogačarja. — Pri ja vnina Di. 100.—, celodnevna oskrba Din 55.—.
V	nedeljo, 4 t. m. radi neugodnega vremena ni bila možna izvedba raznih napovedanih prireditev, tako je n; pr. morala od-pasti skakalna tekma z inozemskimi gosti na Bledu in se je vršila v težavnih snežnih prilikah le mladinska tekma SK Ilirije v Ljubljani. Prav tako je odpadla tudi za 6. januarja napovedana prireditev Smužke-ga kluba Bohinj, vztrajnostna tekma na SO km.
Vremenske prilike so se 6. januarja obrnile in je namesto juga nastopil sever, tako
da je smuka ugodna sedaj večinoma povsod, kjer je le količkaj snega. Ponovnega juga ni pričakovati.	,JZSš.
Dohod na Klopni vrh iz postaje Fala, v Rihrtic. ;z postaje Crezno»R bn ca. Odhod \ takov iz Martora: 5.40, 13.18, 17.00 in 18.40.
Prenočišča na Klopnem vrhu in v Rib» r.ici ter pri Pisniku rezervirana 17. in 18. januarja samo za tekmovalce in funkcijo» na rie.
Garderoba za sen orje: najnujnejšo opre» mo vzamejo tekmovalci na Klopni vrh, od koder se ta prepelje po startu na postajo Fata in povrne imejitelju pri povratku v Maribor. Ostalo opremo oddajo tekmoval» ci v vreči z imenom na postaji Fala funk» cijonarju podsaveza. Ta oprema se izroči na cilju.
Avtobusni prevoz od postaje Brezno« Ribn ca m iz Maribora do Ribnice Prijave na »Spori»Roglič*
Povratek vseh udeležencev iz postaje Brezno»Ribnca s posebnim vlakom ob 17.25. prihod v Maribor ob 18.50. V Mari» boru povorka z godbo do Grajske kleti, kjer je razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Darila: Seniorji: 1 dar lo — srebrni po» kal Dravske banovine. 2. darilo — kolajna MZSP 3. darilo — znak MZSP.
Juniorji: 1. darilo — srebrn; pokal Zve» ze za tujski promet v Mariboru. 2. darlo — kolajna MZSP 3 darilo — znak MZSP. Dame: 1. darilo — zlata lovorjeva vejica Zveze za tujski promet v Mar boru. 2. d3» rilo — kolajna MZSP. 3. darilo — znak MZSP. Prvakom»čIanom MZSP pokloni podsavez še posebno častno darilo.
Maribor, dne 3. januarja 1931. — Prof. J. Š:lc, predsednik tekme V. Go'ubovic, predsednik podsaveza in tehn. vodja tek» me. B. Parma, tajnik podsaveza.
<-:ic
■c.
Smučarsko prvenstvo dravske banovine
Razpis smuške tekme na naljavo za pr» venstvo dravske banovine in »Mariborske» ga zimsko-sportnega podsaveza«, dne 18. januarja 1931 na Pohorju pod pokrov teli» s t vom bana dravske banovine g. dr. Drago . larušiča in častnim odborom, ki ga tvori» jo gg. okrožni inšpektor dr. Fra njo Schau» bach, komandant mesta Maribora brigadni general Dragomir Pavlovič; župan mesta Maribora dr. Alojzij Jyvan: zastopnik tuj» ?ko»orom. zveze, načelnik SPD Mar bor dr. D- Senior in predsednik JZSS dr Ivo Pire. t- odstvo tekme: Predsednik: prof. Joško Tehn vodja: Vjekoslav Golubovic. •starter za seniorje: Ing. Ivo Krivospičenko in Henrik Kodelia. Starter za juniorje: eugen Bergan t: starter za dume: Ivan Kranjc. Časomerilca na startu za seniorje: L V"1	Franjo Majer. Caso»
per ica na st-rtu za iuniorie: Janko De» k leva ;n mž. Ernst Eylert. Casomcr'lca na partii za dame: dr. Hermann Böcher in
jsan f ranko. Časomerilci na cilju: Boži» aar Gajsok. Franc Gnus in Radovan Še» Eec'. -^onvki prog: Bruno Parma, inž. hrvm K'ingaidier, Roman Vales in Tedi V og.ar. ^ »diiika &en orje na startu: Fra» njo \ etrih m Br,ino Parma. Sodnika za «morje na ciju: Rom<.n Vales. Iv. Kranjc. Sodmtc za juniorje: Roman Vales. Sodnik Zd da'ne: Tedl V oglar. Zapisnikarja na startu za senorje: Ivan Soes in Franjo Ve» trih. Zanisnikaria na startu za iUn orje: Ha Pivko in Viktor Pohar. Zapisn:karji v Ribnici: Ljubica Cingerli, Maks Kavier in Josip Lazn čka. Zdravniki: na Klopnem vr» hu — dr. Maks žgur, v koči na Pesku — dr. F. Rudolf, v Ribn:ci — dr. Jože Sektila.
Prece so naslednje: za seniorje: Klopni vrh » Ribn ca — 30 km start ob 8 uri: za juniorje: Pisnšk nad Ribnico » Ribnica, <S km, start ob 9 ur'; za dame: R bnica, start in c:ij — 5 km, start ob 9. uri.
Tekmujejo lahko samo pri .TZS.S verifi» c rini člani z verifikacijsko legitimacijo, ki jib zdaia -odsavez ali savez.
P r'»n ve za tekmo se pošiljajo pismeno s tekmovalno prijavnico in prijavnmo vred preko svojega društva na naslov »Mari» h'«rski zimsko»sportni podsavez*. Maribor, Tnttenbnchova ul. 19»! ,«li pa osebno na r-islov trgovine »Sport»Roglič«. Mar bor, Gn isk; trg.
Prjivnina do vključno 15. Januarja na z^ornj označeni naslov znnsa 10 Din. kas» neiše nrihve proti dvojni prijavnini na mestu starta.
Ferencvaros : Jugoslavija
2:2 (2:0)
Beograd, S. januarja p. Danes popoldne je bud.mpešianski Ferencvaros odigral svojo drugi j tekmo v Beogradu, in siccr z Jugoslavijo. Jugoslavija je nastopila z moš.vom, ki ic bilo večinoma sestavljeno iz rezerve in igr čev naraščaja, vendar pa eo tudi ti mtadi dečki pokazali, da znajo igra» ti dober no;, mot. V prvem polčasu se si» eer niso mogi i znajti pred močnim nasprot» nikom, ki je do odmora nekoliko domini» ra! in je pr%i polčas k.mčal z 2:0 v korist Madžarov.
V drugem polčasu pi so se Beograjčani pr iagodili taktiki Madžarov ter so pred» vedli izredno lepo igro. k: jim je tudi pri» nesla dva gola po Zečeviču in M loševiču I ter s tem časten neodločeni rezultat.	'
Sodil ie dobro g. Jolič. publike okoli 3000.
rega naj sc brezpogojno udeleže: Mikluš, Prešern, Umek. Marinko, Semcc, Danev, K^šenina, Zalokar, Glavič, Kos, Škrajn'T, Svetie I in H. Mokorel. Kariš. Burja, Ob» lak, Sterle, Spat, Simčič I in II, Lorbek, Krpan, Poreber, Močn k, Bore. Bajde, Sa= marin. Novak E. in Krctič Scstar.ck sc vrši pri »Zvezdi«, po sestanku ping=pong tren'ng. Gg. Ple-š J. in Dolin it Drago naj se javita pri g. tajniku v. d. Lukežiču v svrho prejema pismenega obvestla. Pri» lv";dinia seja bo 14. t. m ob 20. pri »Ste» piou«. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, se prosi io vsi gg. odborniki, da se iste zanes'j'ivo udeleže. Gg. referenti naj prosavi io potrebne referate za občni zbor.
ASK Primor'e (nogometna sekc'ja). Da» nes od 19 naprej trening v telo%radnici na učHpliišču CResl'eva cestai.
Table tenis prvenstvo Dravske banovine za leto 1931 si je priboril Janez Nemec (SK Mura) O tem tekmovanju bomo še obširneje poročali.
Tenisssekcija SK Ilirije sklicuje sestanek svojega članstva, ki se vrši v petek dne 9. t. m. ob 18. v damski sobi kavarne Emo» na. Na dnevnem redu je izvo' tev sekcij» skega odbora, sestava letnega proračuna in do'.'citev smcrnic za delo v novi sezoni. Prosi se za polnoštevilno udeležbo.
SK Trbovlje. Redni občni zbor bo v nedeljo 11. t. m. ob 19. v klubovem lokalu (gostilna Borger). Važno, zato polnoštevilno!
Smučarski klub Ljubljana sklicuje za danes 9. t. ro. ob 19. v damsko sobo ka» varne Emona važen sestanek vseh svojih tekmovalcev v zadevi klubske tekme, ki se vrš pr.hodnjo nedeljo.
SK Tržič pr redi v nedeljo 11. t. m. ob 14.30 pri Žitniku v Zgornjem Lomu nad Tržičem vztrajnostno klubsko tekmo na pr.ogi 7 km. člani verificiranih klubov iz» ven konkurence vab'jeni' V slučaju ugod» nejših snežnih razmer pa bo tekma v oko» l:ci Tržiča.
Smuški tečaj v Kranjski gori se bo vršil od 11. do 15 t. m. in sicer za začetnike ter za one smučarje, ki želijo izpopolniti smuško znanje tudi še v terenu. Snežne razmere so v Kranjski gori sedaj zopet idealne. Tečaj vodi savezni smuški učitelj g. šircelj Hinko. Za hrano je poskrbljeno v hoteiu ìSIavec-, kjer stane abonma Din 35.— ali Din 50,— dnevno. Ležišč od 15 do 20 Din v kurjenih sobah je dovolj na razpolago. Prijave sprejema najkasneje do 13. t. m. tvrdka J. Goreč; prijavi se pa tudi lahko v Kranjski gori smuškemu učitelju.
Smučarski klub Ljubljana pozivlje vse tekmovalce, ki nameravajo startati na mednarodni smučarski prireditvi v Bohinju, da javijo do 20. t. m. tehničnemu referentu g. Rovanu naslednje: v kateri disciplini želijo startati (18 km, kombinirano, skoki, 30 km), koliko dni želijo prenočiti v Bohinju. — Ravno tako pozivamo ostalo članstvo in teKmovalce, ki ne star-tajo, pa se želijo prireditve udeležiti, da javijo število prenočnin. Klub bo skušal preskrbeti prenočišča, ki bodo po možnosti skupaj in čim cenejša. Na poznejše prijave se klub ne bo oziral ter bo moral zato poskrbeti vsak sam zase.
2SK Hermes (s'uzbenoì. V smislu sklepa seje u. o. 7. t. m. bo redm občni zbor k hi* ba v nedeljo 25. t. m. ob 8.30 v lovskem sa'.-nu pri »Štepicu«. Pozivajo se člani, da vse s-mostoine predToge pred'ože v smislu pravil ^ 14 tekom 8 dni v roke v. d. ta j» nik a g. Lukežiča, Ljubljana VII'24-T Pro» ??ram občnega zbora bomo jav:l; naknadno. Sestanek vseh interesentov ki se misi' vi udeleževati v ping-pong sekciji, bo v to» rek, 13. t. m. ob 20. v restavraciji »Reinmg» h^us«. ki>r se bo istočasno do'oči' program igran ia. Prvo ;n rezervno moštvo igra v ned"Po priia+e'isko t^Vj^o z Ilirijo. V to svrho se vrši danes ob 20. sestanek, kate*
Sckclsko pismo iz Škofje Loke
Živahno vrvenje v Sokolskem domu z !c» uspeio telovadno akademijo 1. deccirabra ni pojenjalo; nasprotno je v m .Ione vseh društven m odsekih in od borih društvena agilnast oži v. jena in pojačara. Predvsem piedniači tehniški odiln>r, ki stoji pred tež» kim vprašanjem kako pridobiti v/.prič o na» raščanja telov-deč h oddelkov zadostno število vzornih vaditeljev. Število tclpvad» cev se je zv.šalo na 65, kar je gotovo re» kord v postoju društva. Precej obsežna te» lovadnica postaja za t; lik o število kar pre» tesn i. Lepo se razvijajo oddelki dece in na» raščaja, le članice ne morejo v pravi tir. Prav je, da se udeležujejo telovadbe mnogi bratje iz Reteč in drugih oko iških vasi. Razvesel jivo agilr. st je razvil prosvetni od* sek, ki je oskrbel za jesen celo vrsto pdiič» nih pred .vateljev. Članstvu se je predavalo v 14 večerih o Sokolstvu, znanostih in go» spodarskih vprašanjih. Z v?.-> vnemo je k lepemu uspehu pripomogla Zveza ku'.turnih društev. Bratje in seslre so posečali preda» vanja v vo.bče zadovoljivem številu. Dru» štveni zdravnik br. dr. Rant je prei skal te» lovdeče članstvo. Tuberkuloza, ki se je v preteklih letin precej zagozdila, je ra vso srečo mn.ogo popustila Manj zadovoljen je knjižničar br. Horvat. Oko'i 300 knjig ima prenizko število čitateljev in je zan manje za čitanje preveč pojenjalo. Zelo bi bilo prav, d1 tudi dramatični odsek prične z va» jami. Oderski pripomočki in obča tehniška oprema so zahtevali 70.000 D n Ali naj ostane kuliseriia ne'zrab'iena? Sicer se pri» pravi ia Namišljeni bolnik, a dvom'mo, di bi šel res na oder Stalno dirži pevski zbor pod vodstvom br. Adamiča in ie pevcem zasiöuran ob vztrainosti n« Fcpši razmah. Tamburaši in društveni orkester pbsto;e. tod ' se sestajajo le ob notreb; k vaiam. V deccmbru je imel obilo dela veselični o-lsek z br. Žfhrctom na čelu. Prireditve držav» nih praznikov so zahtevale dovoli nredori» prav. Zelo delaven ic smuški odsek, ki si je zasnoval pocl vMstvom br. Dolenca ml. obsežen nroc'ram. Smučarii ,ki i;h je okoli 40. se de'i;o v dve skunini: novince m sta» r^'še smuČT;e. Prve uri br. dr. Prešem in druee br Sicherl. Nar-šč^ju 'e s^uka ob» vf-7n" Vadbene ure so redno "b nedeliah na ok~':š'oh nlan;,Jvah: dru>'a skunina prireja daljše ;"'ete. Z<« teoretično izponolnien^t so sm"ši'cs nredavan'a. Prv'o. o smuški onremi je bi'o n'^v d^bro rb's'kano Br. Si» ;e v noliud^o do*niči besedi obrabo* žil smuč', stremena, izbiro kroia in maž;.
N" v<"'K<T-; je dr,,šfveno članstvo naraslo za .-iVo'i 80 oseb. Iz vrst novo-orst^n-'oee* ga èl-'n^va «e ona?« nej«*volia 7«radi 5«»st« mesečne n^kt«ne d■■<be. Ne o'^de na dru» štvena nraA'i'i bo vs«k*mu la"ku razi'm'ii» vo. d- ie tr^ba zi 'cti.nif^st n';i<"vp t"di de-. jnn;. ki s* v	"o'etn5	lahko do-
vol' osve^rčiio. Nov:h brinov in se«iter dolžnost je, d« 7 pik+ivnim sod-'ovan'^m oosp žeio v <?r,.l o!«t-» vrstp m se br©z ^'evanir OT>rim°'o <4T"š+v°ne	'f. .l"«nn je.
da Tritavi'"nei k'" wna;o Soknl«k' dom. le er t-rot a'i	n"	ne ho-lo
molli b'ti sTvroWi v S^v«. Tako ie naše
mpori« in Tni«5';rPO du dn'sH-fH<>ffl nr1V»->ra tlift; Tonico •nrira'Wm v	5kofje»
'o"Vi S-Vr.1 ivrowie v 1.	2^ Vn'C
iistanm>-;tvp N« "4«n nramovnia bo dri' š^vo rn1^:bo';•=, rf'lffl^nlo ^^♦••''"'O o^rtan'^»" r>/->	l'irnvn	rT" 'e Ir^Ir-'
^oV^i med trdnimi stebri sokolske župe Kranj.
Prednjački tečaj zagorskega Sokola
Na predzadnji dan tečaja je predaval sta» rosta celjske župe br Smrtnik o splošnem Sokolstvu z ozirom na njega politični vpliv. Takoj začetkoma se je spomnil na dob,o pred 33 leti, ko sta z br. dr. Murnikom prihajala v malo zagorsko telovadnico za časi Medveda med peščico zagorskih S;>» kolov. Z veseljem sta sedaj oba pozdravila svoje bivše sobojevnike v novem impo» zantnem domu Trije važni dogodki so vpli» vali na nacionalno zavest narodov Marčna revolucija 1848. 1918 še posebej na Jugoslo» vene in 6. januar za afirmacijo sokplske ideje pri nas. Sokolstvo je naciona'ni po» kret in kot takega ga postavlja vladarjeva volia za buditelja in nositelja narodnih d;>< bnn. Preko ječ, vislic. Suhega bajerja in albanske Golgote smo dobili vstopnico v koncertu naro'krv. A velika doba je našla male ljudi, ki jih je skoro upropastila stran* karska borbi. Rešila je po ožaj vladarjeva modrost. Umirila so se tudi na znotraj že precej strankarska .obračunavanja, v služ» bo prekvašenja nacionalne miselnosti je po» kl cano Sokolstvo. Sij je 1862. Tyrš z istim namenom ustanovil Sokola hoteč svojemu narodu vstajenje po nesrečni Beli gori. Vsak veliki pokret je vzklil iz močnih oseb» nosti, šele potem, k.T si je s svojim delom zaslužil in pr boril obstanek, so ga privzele mase kot svojo dobrino. Sokol je str.ogo demokratičen, tolerira vse verske edinice, ne pozna socialnih, stanovskih in plemen» skih razlik. On jc predvsem jugpslovenski» slovanskisčlovečanski. Osebnost posamezni» ka se izgubi in podredi splošnosti. 2c zu» nanjost obeležuje njegov demokratični duh: enak kroj, v egromni reki rudečih srajc je posameznik zrno, prekvašeno liki dru» g:m, z globokim sokolskim pojmovanjem, ki mora pronicniti v vse plasti nar.oda za blagor boljše bodočnosti nase domm-ine. To je političen vpliv, ki ga je ločiti od stran» karskega, k'" mu ga je d. ba svoječasno ped» tikala. Velika naloga našega Sokolstva je torej prek vasi ti n".rod in ga utrditi v I ju» bežni, da bo znal, če bo treba prinesti ka» kršnekoli žrtve. »Predtijaki«, tako je končal »vi pa pones'te to idey> in jo zasejte med narod, da bo rodila kleno zrno!«
Naslednji dan je Sokol priredil svojemu vodfteliu tečaji br. Burji iz Celja animiran pos'.ovilni večer s plesom, čajanko in go» vor>. Nekaj splošnega o štirinajst dni tra» iaiočem tečaju bomo prinesli prihodnje dni.	-----
Sokolsko društvo Dob ori Domza'ah ho imelo redno glavno skupščino 10. t. m. ob 20. pri br. starosti MsHčiču z obcainim dnevn-im rer'om. L'delezba za vse, tud? za novo prijavljene, obvezna.
Sokol v Semiču sklicuje glavno skupšči» no v nedeljo 11. t. m. ob pol 15. v prosto» rih br. Bukovca, kamor vab; vse članstvo. V primeru premale udeležbe Ko skupščina pol ure kasneje neglede na štev i'o prisotnih.
BLED. Občni zbor Sokolskega društva bo v nedeljo ob 14. v domu. Dnevni red po pravilniku.
Ceneno
KURJE PERJE
za prekupčevalce pri večjem odjemu kg po S Din
VILJEM ABT,
Eksport Maribor
Popošljite svoje vreče, sicer uračunamo S Din. Dostavljamo po povzetju. 1954
L. MIKUŠ
Mest«! f«
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — —
HOLANOSKE
LIKERJE

(U FlttETTE"
s4 laMt-o rsaè «a» prw«ran * poznanimi iK>Lüd?:;:n»; t La Fiütftej ekstrakti -i
torarse Sc^ina-l. Vruoif. rseacefat»ne&. HUvarsua. — jen» »tekle» :cš 7 Difi. E«o»*;v» s* » »3ea ieksrnah ia «iro^ertiab te? boi>š;h ipeCBrijskih trg-orj^s»). *Po peSf» rizpe^Hjam« tccst zs •H Dira Soft;r»M t» »o poStnnoa j»TistjQ fra.-it?
»Fructaia sadni šoki
Zagreb, ««solaa ofiea S2.
Na drobno!
Na debelo !
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sera OTVORILA
mlekarno
v na novo urejenem lokalu, Bohoričeva 18.
V zalogi bom imela vedno sveže mleko, čajno masio, sir, stolčeno in kislo smetano ter vse druge ir.lečre izdelke iz MLEKARSKE ZADRUGE MEDVODE — SVETJE.
1948
JonUe Jožica,
Bohoričeva 13.
H
„REG EN TO I,44
s«
f a XnXr. -Jwtewo^
tyv&Qj /dnATOj
o%. mejvciuAc «r
Pozor, ženini in neveste!
modroce
posteljne mreže. 4e-ezne zložljive postelje. otomane, spalne divani «n fotelje nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnih Mestni trg št. IS. žima. morska trava, ilago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 312
IZVANRETWA PRILIKA!
Železna stu^inslta patent postelja zložljiva, a ta-peciranom madracom, telo praktična za vsako hišo. hotele, nočne službeta potujoče psobe slane tamo Din 390.—, Razpošiljam po poitns* Bom povzclj«.
tako
UGLCQ4 Si.O?E N
s
C
"e
B
fi U
a
a
sO


	M t s f
	?
	
W * M	sr
'Tv	»

»HKUKNTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in sneg io
Trgovci, restavraterji. gospodinje, avto-mo bi I isti očistite svoja stekla (izložbe. Šoferske šipe. oAala itd.) z »REGENTOLOMf. Tudi s» časn najhujšega dežja, sne^, leda tn megle ostane steklo vedno čisto ic pi-ozorno.
1 škatlica »REGENTOL.A« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe.
GASOKSIT« uvozno in izvozno odjvtje.
Beograd, Kralja Milana (6. Tel. SO- 6.
4G0a Zastopnikom-prodaj alcem 30 %.
Lcmm palest potleli».
zlolliiva. * tapeetranim madracom. zelo prak-iična, stane samo O ZM.
Potrta iman reliko |ogo	či»»o foha-
eog peri» kg po D 4S—. druga »rst kg po D J8—, ei.to fcelo gosjo kg po
D 110___ in čisti puh
kg po D 350—. Razpe-Jiliam po poiloc» Povzetju. Modroei ptinjeni t volnom staneju «amo
Dia "50___
L. BROZOVlč. ZAGREB Ilica 82.
Umrl nam je naš ljubljen!, zlati sinko
sMtltec
Pokopljemo ga v petek dne S», t. m. ob 3. pop. izpred pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani. Prosi se tihega soialja.
Kamnik, dne 8. januarja 1930.
Užaloščena rodbina
Koželj.
Brez posebnega obvestila.
1946
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialnt namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na; pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pri-itoibino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
CENE MA UM OGLASOM:
hoče
da m mu pomije po pesti nam tov aR ßaßo drugo informacije tieece mo malih egtamev nap prileii o mnamßah /« /X» • minor no he prejel odgovora / Z^aWW
Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din Naj manjši znesek 10 Din Pristojfrjia za šifro 5 Din Vse pristojbine ie u posla ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št ček. rač. pri Pošt hranilnici v Ljubljani. 11842.
TlaòCevi matih o$CasQV
in druse informacije, tičoce se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
tSrbcvIJah
V hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male o srl ase in inserate naroda ite v naši Dodni?«M.
J
^SSSS^^^SESSh
Prikrojevalca
t* ge.uije -i^itJ 4 e v i J s v »;•; •.:jiu'.-lu. Nar-lov v o-K--5-
a j atra«.
".;*>-1
Vrtnar, pomočnika in vajenca
*;it,-;juv tr^tf.-atio vrtnar-»' ■ -. Sadov i»ove Og'asa: o-i-ii-it-k tJ ura.«.
Korespondeutinio
••tt ; -si i u
, nss- ga jezik» m toro-■ noeuce, slovenske sterrai je tef dc-ueg» ka;; -".fio vi, išče eiiaporüia
ika -i sedežen» s rt m«»:» älvvousjv. lice i t-.ni znanjem ;ii-Ukijuče ie. Nastopi It j ., -. j,., dogovt-ru. Po-;J>». t »-/.oačbo do»eda--iuž.hovanja, prwi'.i->"a-be .u sturo-.'Ji je ca-•v::i :>.) es':i«i sd-k-'.ok atra' pod àBrft »Ekspott-Iviijt.	010-1
Bojuiemo se za zaupanje!
?,mpH-! mi-ramo mi. k or a» brezkonkuren-iui in nu-à'.ir.o agnni. m ter pòUiì-tom sigurno napreidovanje-Stabi'n-o delavnost z naj-jr;,.!ijšiiii tv do ri .-k im za-iuž-k-.ro si» I>:-i. Vsak zače-r -k .'e laha-k — pri nr>s. X.iSj predmeti celo ieto ne
:-i-z:.a:.> mrtve <V7.'j>. Pišite se d-tn-s. jutri je ni -gože že prepoij». AgeaVa-va in komis::a »Omnia«, Miklošičeva C«S» štev. 1-4 736-3
Dober postranski zaslužek
nodi pridnemu «Jtvìit-t«T;u '.jw, Nas'ov v oglasnem oi.k-ifcii »Jnf*n «.
8? 1-3
Prodajalka
pridna in poštena, vsestransko zateslji'va, zmožna kavcije, želi službo & 1. februarjem. Najraje gre ra dežeio. Cenj. dopise na oirias. oddelek »Jutra« pod »•Prva služba».	773-2
Škarje za pločevino
100« mm rezilne dolžine iTafe'scheere) kupi »Kmajl« Ljubljana VII. .jernejeva 8 -- teiefoa 32-52. SM-7
Postrežnico
«i '-'i. »j'Ura j un 4. {>-.--j . int p-.t-rebu.'-.n» m ta-4 j. Naslov v ogla «»oro iclku >J itra«. 760-1
Hotelsko kuharico
jir.-..-uno. starejšo, iščem 73 uil- u j. Ja-i jo na; se :v 4" -.;rtJrn-. Mara po dv-
t --Pi. Ns.-rli/v jfvve
«•, 1- lek - .Iati;:-.. TóS-t
Klavir
1-OTeiji'o pcrtičujem. Grem tuli na dom. — Pismena vprašanja na oglis. o-tide '•.k --Jutra* pud šifro »fiči-teljica«.	658-4
Pekovski pomočnik
.v: M.-';:, d slu?,-h r.li rudi ialik« pristopi i. àruv. l'- ik. 1 -.udbij na
>Meiek -Jutra-»1 ■	< 1 . 7.7-t
Prcdce in kodrales
r • -t--) iy.nrje.ae -i -t-jjiie to-t - ri	v Itjo^rraJn,
- - .-• M. Javiti se j- /■ :'ah:.-vkoin piace.
7-V-l
Natakarico
p.!':•>. z « tet pravico .-• '• -n t.-ii;--i.	:-* :•
v* '	io	rr.; -1-i v: A.
K "ra. Krati j.	"Sl-l
Pek. vaienca
* ■ -t .	:: v
I • ' S-.ri-'-,:- X i.-1'lV puif '•r i-ui oii ' k »Julrat.
Perfektno ki'harico
73 tO—»> ljudi, ki je
'iiiia v i.-.-pbi^ab, >•• •	na i i•>. j'.i-
f:tm ? spriéevaii na na. i	.•}■ ' ;:-T) K. A 1' :'
-- T:.". > T:--k;:.	ST-- -1
-. ; N ■-•• ui ni-.-.rn. Dr^v-aka 1' ;ovi.- i.	70.--1
Postrežnico
»taro ?" 35 let. ^'-reimom
r	'	v
«•-	t--J*;ka = Jutra-
705-1
Čamernikova Šoferska šola
Lju&lirna. Dunajska c. Mi
Jnci A u to) pr»» »bi»« - Pr->»(j«k' Pišit*	»!
Nemško govoriti
so vsakdo hitro nauči po moji metodi. Uspeh zajam-,-i-ri. l "uto-v». Poljanska e. št. 13 lil.	757-4
V 3 mesecih
vsakd» ««sii nemško si: francosko. Skupni in [»> samoti ;• -sk. — Moderna m---'--la. ši-nri tr^ št. 3;11, •lf--s:w>.	>05-4
Knjigovodinja in korespondentinja
zmožna slov., neni^kega, i-a!ijaniskeca in srbohrv. j</ika ter vseh pisarniški!-, del. išče prinmmo službo. P'-'imibe na ogla>. oddelek : J ü tra c |'0d >Zanotžt.a fi'.
545-2
1 Mladenič
ki je dovrši! 1 realke in mora čez nr-kaj nifssecjv k vojakom, išče ka-kršncikcii službo ali zaiKkslenjo, da bi si kaj prislužil. Je sin revnih in poštenih staršev Interesenti naj pišejo na osta«, oddelek »Jutra* pod -Hvaležen za dt-lo in zaslužek*.	789-2
Službo hišnika
ali v svojem pok'ieu išče 1 ž njen rcijar s enim otrokom. Nas;«- pove oglasni oddelek »Jutra«. j3-S-2
' . „ ^
ULi
Trg. pomočnica
7,i""*-n:ea. -<e!-i premuniti mest--» takoj sii pozneje. <-ro t-udi za majhno plačo iTi je pripravljena opravljati tuli fršra dob. Po-nndbe na naslov: KroSelj. Pobrr-žje. Maribor. Tr?s>šfca
1.
Učenko
» i mredf mesarske Iole v '"ji'1 1 V trg -V:. ;o >. '" ■ !'•-- j-lH.' n.-i
i vi k Jutra. P d š i f t -
»rSeok'3«.	812-1
Natakar, vajenca
S' .'» :n !-ikoj.	v
<----i,--:,!-;,. ■••Idelkii »Ju'' :.-
Dekle
T h-v< -H--Š.-.a: -k" kuhe in bi 'p.-av!'alo vsa Iiišr.a <1 --■:-iniom t-.koj za .. - pf -iudbe ra •-. .:«. •»-(.!•'-k >Jatra: >!'i.-št. -.-t, doklc*. Sl-l-l
Provizij, potnika
f1-	-I,-	!X-5i:n /a
P ■-.••»)• jo. 1're-lnost imajo
- v:: r j'--on» -.•M7mu. ki «'•Vknj-io. tu p' manjše kra-j" Cenj. poaio4be na
i r !r<V >jntrar po-l -*fro »Tovarna čepit-t. 723-5
Tkalski mojster
Twob-i vsr-fra dela v škro-b	spulami in tudi v
5>šehormase!;ini*. - podic&j-strem, iščeta službo. CV-.nj. 'onadlie ia osrlas«! cddo. lok -Jutra* v Ljubü.mi {.c-d »Zanesljiv 13«. 715-2
Izučena oletpia
išče s'uži>o. Ponudbe pod »Najra :e v Ljubljani* na c-glasiü oddelek .--Jutra;.
613-2
Inteligenten šofer
prvovrsten re?:» 5. smožen 1 o v e rt š č 1 n e, srbohrvaščine, nemščine Iti tranetšči! e. išče službo k osebnemu avtomobila. Gr»- tudi izven Ut:V\"ir.e.. — Pismene pe-•vWoìek »Jutri« pod »Inteligenc.
.7» 1-2
Gospodična
2 meščansko folo. išč? me »to v pisarni kot z-iči tniea Gre en m <$»«•<■ tudi b-ez plačPO. Pountlbe oa oglas. •>ddo!ek »Jutra« pod Šifro »Uobra račnnarira*. J&5-?
Pošteno deKle
-.-aje-.ci vseli d -!. išče službo. Jafiiana SaraS, Maribor. Poljska aìi-'a »t. '2.
833-2
Postrežnica
poštena, išče r-aoMlen'a v p(-pi/.da*isk:h a.'t i:rs>h. Kas'ov i»ve ogla-ni oddölek »Jutra*. 4S3-2
Mladenič
di prem,miti službo trn:, siuge. Xas'ev v oglasnem oddelka -Jutra*. 74-S-2
Polir
zanesljiv ir, sau:-s'ojen. za visoke, vodne in talne stav be. z večletno prakso. že'i službo za takoj. Por.u Ibe :>:! oglasni odd°Ifek »Jut-a; pod šifro »PoHrs. 751-2
Večletna uradnica
r k snega značaja, vešča v*eh pisarniških poetov in samostojne korespondence v sr;>. li-vatskeiri in nemškem jeziku želi mesto kore*p»n d en tke. tajnice ali slič.uo. v tr-: i-vski alci d rasi pi«ar ni. Bila je več let državna uradnica, in je doslej .-a.'oc^tojno vodila pisarn--; Plani na r. društvo za Ilosnn in Hercegovino. Posebno koristna bi mogla biti tvrdka-m. ki iščejo zve-ze za ofertatne doliave po H,-rr:egovi:ni in Dalmaciji. ker ima v tem po-s 'Imo veliko prakso. On j. ponudbe ped šifro »Večletna uradnica* na ogi. "d-do-lek .--Jutra«.	753-2
Kavarniška
hlasraimčarka
ž-li službo. Gre tudi kot P'->.la "a tka v dr-Iikatesno trgovino. Dopise na oglas, oddelek -Jutra* pod šifro »Vestna in marljiva*.
77S-2
Vodio tehn. pisarne
ki vloži v podjetje 30 do 50. OilO Din, sprejmem. Tn k jjšnje ponudb-1 z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pisarna-.
73S-I0
Novo hišo
s 4 stanovanji, izpod cene prodam samo do 15. jan Potrebno 90.000 Din. -»stalo po dogovoru. — Slokan. K ejeljeM), Slomškova 17.
664-20
Kompleks gozda
več;i, za na.pravo bukovih prasc«- in s posekanim ve-jev'em za napravo oglja. • •Mam no modni ceni po dogovora. Izvoz zelo ugoden. Ponudbe na og'. od-,-.Jutra« pod značl-n »Gozd*.	611-15
Stanovanjska hiša
2 vrtom in 2386 ms njive, kludne za stavbišče. v ižini Drave!j po n'ski ce
"bi i;
ni na proda) Naslov [.»ove oglasni oddelek »Jutra«.
654-20
UJm&ÜMJ*
Stanovanje
2 sob, kuhinje in kopalnice. aii tudi brez iste. v bližini Bežigrada, začetk >m Rožne doline ali v bližini liirske alice iščem s 1. majem. pismene ponudbe na DSla». oddelek »Jutra« pod »Češka družina«. 701-21
Dva štirisobna stanovanja
sredi Ljubljane oddam s 1. f'bniarjem. — Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov v Salondrovi ulici štev 6.
636-21

Razprodajamo i z v r s t o a
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
lì liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, loki"- traja zaloga >Vinca«. v"!etr? ? vinom. Rudnik pri Ljubljani.	6,7-6
Nova vila
stiristanovaujska pri Sv Krištofu naprodaj. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« nod - Lepa vila«.	434-20
Vrednostne papirje
srečke, obligacije, delni ie kupuje upravulštvr »Merkur«. Ljubljana šelenhiireova ulico fi-II tel 30-52.	448-35
Dva lepa poslovna prostora
za trg-ovin-o aii obrt takoj oddam na Tržaški cesti na Glincah. Vprašati pri Dru š t. v u hišnih posestnikov v Salendrovi ulici 6. 687-19
Puhasto perje
-.Hto. Sobano few po 48 '«r. iruga v-sta »o Din 3S k2 {isto (>e!e gosje k s i>o IS« Din :n f!•>•; pub k» os Di-250 Haipošiljam im aoj» nem o">vzetja L. Brozav', /.;,	M'« " c? k»,TI *•
?i=«ilfiips Rprja	?0?
Dira, koleselj, sani
in razna konjska >prema ra prodaj v st.. Vida št 23 nad Ljubljano.	153-6
Mlinarji!
Več radija teil) preseva'i-ev i:i čistil, strojev za zdrob proda Valjčni mlin. Pod-brezje, Goren.js.ko. 737-6
«• Th Kotntan:
Kuhiniska kredenca
miza, stoli, bolo emailira-'iio. ter lestenec naprodaj v nritličju vile Kresutk — Vrtača 12.	S07-0
Osel gospoda Kozamurnika
T*,»i« «sp^h je l>il ravno nasproten temu, kar je go.-pod Kozanuimik nameraval. Na-im du naprej, je osel v svojem smrtnem «*n>hu o«;>lc<t«il nazaj. ijesi>»ta se je morala za to pokorili; pleskar je zletel z obema uo-sania skozi okno, lonec z barvo pa sc je prekucnil «rospodii Kozamnrniku na glavo.
i è Ž ' »t * |H
Tricevni radio
r.a 600 Din naprodaj v buf leta koncem velesejma — Celovška cista.	(Ì26-9
2 pritlična prostora
sredi Ljubljane sd-jam z-\ pisarno, krojaču, šivilji a;i slično. Vprašati pri Drn-štvn hišnih posestnikov v Salendrovi ulici 6. 685-19
Trgovino
?. manufakturo in galante-rijo, v ožjem centru Ljubljane pod ugodnimi pogoji prodani. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300*.	' 520-19
Hotel
z resta vrači io pri kolodvoru, s 34 kompletnimi sobami !n z vsem •nvent.arfem, na zelo prometni točki savske banovine ter jako lepi •yro-itori. len velik vrt z dvema verandama m •-iniiHr,nom z evodbo keelilšče avtoeara-že. ve-iik hlev itd ? vso električno razsvetliavo ln sem priborom ter točilnim dovoUeniem "•e wlo ugodno odda v noiom takol za jako -lizko mesečno na'em-
il*io «smrti orlnotiVA-
nia Po'nsTtlla dajo c.ii. odd » Jutra«. 323-19
Dva lokala
ra p--TM«tni cesti takoj «xldnm. Naslov pove oeias. '-d d eli-k »Jutra*. 735-19
Modno treovino
novourejeno. lopo in moderno. na zelo prometni točki, z inventarjem ir, ta U-go radi bolezni takoj proilam oven t. na obro-ke. Zalaga maibna. raiemn:na nizka. Por.ndbe i navedbo di>brosto:stva na rvglas. »d delek »Jutra« pod značko »Zlata jama«.	600-19
Lokal
v ielenbursrnvi «liei takoj "ddam. P"'.isnila daje 7Jn. tar Fuchs.	793-19
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam. Naslov pove oglas. odd-Iefc ■ Jutra«.	607-21
Opremljeno
stanovanje
1 ali 2 sob. kuhinje ia pri tik lin takoj vidam » t-a jem JSeiim nekaj kavcije Slikan Kudeljevo. SI »m škova 17-	577 3!
Komfort, stanovanje
4 sob. kopalnice, kuhinje in pritiklin oddam takoj. Telefon v hiši. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra« 734-21
Dvo?e stanovanj v Domžalah
poieg postaje, eno s 3 sobami i.n kflhin'o, rlrna-o z 1 sobo in kuhinj--, oddam s !. februa r.i<nn t. 1. po-ninlbe na oyiasni o-ideiok »Jutra; ,pod »-Domžale«.
Parket, in oprem-Heno stanovanie
V I. n.idsir-opja. 2 sob. kuhinje jn drvarnice i»ddam. event. tudi za pi«srno. — Foto D. Ro-všek, Koi^lvor-ska ulica .;5.	23
Kletno stanovanje
se-be. kuhinie in pri'itiin oddam t3v.-..; 3>j f ^ februarjem solidni stranki. Na-sl.->v pove oglasni oddelek »Jutra«.	805-21
«i
Opremljeno sobo
s posebnim vhrdo.m oddam s 15. t. m. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 708-i?3
Sebo s štedilnikom
podstrešno takoj oddam v Cegnarjevi alici štev Od.
691-23
OoremUono sobo
s poseb. vhodom in elek triko takoj oddam v Kam aiški ulici 22.1. 671-23
Sostanovalca
sprejni em N'aslcr v e-glas. ■■»dielku »Jutra«. 620-23
Opremlieno sobo
s poseb vhodrvm in elek
trične razsvetljavo -vidam solidnemu cos podu Pred škofijo 20/111	213-23
Katera nemška rodbina
bi vzela v vso i-sk-!>o 16-letnega fanta z dežele, da bi se priuči! nemščini. — pismene ponudbe z navedbo cone na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Nemščina«.	«53-23
Sobo z 2 posteljama
in prostim v^nvdom oddam v Rožni dvrini, cesta II '7.
S01-23
2 prazni sobi
v I. nadstropji! aH pritličja v centru mesta išče zdravnik. Ponudbe n3 o^Usni oddelek »Jutra« poni Šifro »Ordinacija«.	S03-23
Dve prazni sobi
v I. nadstropju na Mik'o-šičevi cestì odda m. Pripravni za trgovsko pisarno, zobCTdra vnika itd. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 799-23
Sostanovalca
spre im e m v separirano «o-i>o k solidnemu gosnodn. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	798-23
Dve lepi sobi
Tcwoooremìjeni. z električno lučjo in souporabo kn-hi.tije, ona soba z dvema po-sfel 'ama brez posteDni ne. oddam takoi ?.a 3 mesece ali deij »olidnemu zakonskemu paru. Na si .-.-r v oglasnem oddelku »Jutra« 7 SS-23
Prazno soNj
v bližini križevniftke ali sv. Jakoba cerkve išf«-m za febniar. — Ponudbe na o^rias. oddelek »Jutra- ;i-d »Samski«.	808-23
Sobo
s posebi.im vhodom, sredi mosta oddam gospoda. — Istotam oddam tudi sobico
obr tiiiški ma po m oč n.i k orna. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. "	811-23
27, Hod em ostala zvesta au grooa, tiOiljsa moč, Berk l',Xtl, tK-doca sreča 10, Cm iti blond, Crrika - plavuša, Crnoiasec, Duhovita, D. K. 3iJ, Dom, Dober plesalec, Do-bro ohranjena, Dežilii pridelki, 1/obra kuhui.a. Dober zaslužek, Dobro kotilo - sladka večerja, Dr-i-avni usUažbenec, Dobra m'/., Do!>e-r prodajalec, Wektrozasf>pnvk, Evon.uel-no, Ena oseba, Eloktro^od jetje. Energičen i:i vesten, Fiist class, Fotopomočnik. Fortuna. Gospodična. Gentleman, Hiša in vrt. Harmonija 10. Ilirska, Inteligentna. Industrijalec. Intern. špedicija. Jesenska zakonska sreča. Janna r-februar, Kavcija, Knjižnica Kjerkoli. Ljubljanski okraj Ljubljana, Lipo posestvo, Lepa vila. Lepa vesela bodočnost. Lepa hi ša. Lepi s ta s Lot« prilika Mlad uradnik. Manjša m: zarska dela. Moj prijatelj. Moderno 18. M. B. 13. Novo leto 46. Nagla in važna odločitev. Nastopi ta koj 54771. Naprava. Ob jekt. On.ž je. Obvlada cm ščino. Obrt v Ljubpani 50 Osebna pravica 12 154712"',. Poljub -r>. Pridna in varčna. Pedagog. Poštenje 7.3 po-tenie. Promet 1931. Po plinoma <r,mosto.:on. Pre. buVnje 1926. Previdni ost. Pridna kuharica. Prileten dom. Pridna roka 33. Razno. Re^-na mladenka. Re.il-no. Ronata. Samostoina očnica Sporazum Sre žalim. Skupnost. Sr"čn Te išče. Sigurno plačilo Sreča. Solnčno i,ti snažno. Stel.iže. Svobodna 3. Srečno žiivlietrie Solidno pod iefle. Stroga di«kroeiia Pamosto'en TI Tovarištvo Trajen za«lu-?ek. Trst. Ta koi. Tržiča rk a. Ta k o t! en
ras'oT» SS. To^en plnčrffc
Takoosnia služba. Takoj. Sen na*fon. fradnik Ren-
e'ad. Uivo.l/o-enka. Pveder
I'bi bene ibi pa t ri'"a.. Ve s'e.n in točen 1931. Valil nik. Visito? '«1. Zmožna I. Za takoi. Zvestoba za zve-i.-.bo. 24. 554. C,oo. «o 40.000. 5 jezikov 999. 50^

Neimen. o<l 6./I.
Hre.panim po F\-idenju. —
prosim kje in kedaj sosta nek mogoč? Event. pismo pol značko »K. R.t na pjdruinii-o »Ju ra« v Celia 733-24
Pepi
izročite uro v »Se?'« 10. t. m. med 1. i,n 2. uro po j)»line. A.	779-21
Plesni venček — Rakek
Trocevni radio
skoro nov aparat tvrdke t Radicar proda Ivanka .Turca. Vrhnika.	765-9
Prvovrsten zvodnik
anodini aparat. 2-20 volt in akumulator ugodno prodam Naslov v oglasnem oddoIVn ».Jutra«.	740-9
Zaprt avto Essex
ugodno naprodaj Pi*m"ni-na taslov peto 5teblaj kavarna »S!o.n«.	JO
Rabljeno peč
kupi Zalokar, Gosposvetska cesta 8.	810-7

Zago venecijanko
vzamem v najem Cenjene ponudbe na podr. »Jutra« v Celju po J »Venecijanka« 731-17
Gostilno
dohro idočo. na prometnem
kraju vzamem v najemi ali na račun. Dopise na osri. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna 1978*.
774-17
Dijaško stanovanje
iščem v bližini humanistične gimnazije. Dopise po-d »Gimnazijec« na ogi. od d od o k »Jutra«.	764-22
Dijaka
srednješolca, boljše rodbine, sprejme v popolno oskrbu L. M. P.. Dalmatinova ulica 10,'II — desno.
731-22
Opremljeno sobo
lepo. s parketom, elektriko in posebnim vhodom, v centra mesta s 15. januarjem oddam bol igeimi, solidnemu, samskemu g-v=po. du. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 761-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v o<r!as. oddelku »Jutra«. 742-23
Sobo
ì e o o opremljeno, oddam mirnemu gospodu na Mi klošičevi ce«ti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 740-23
Prazno sobo
s parket! in elektriko oddam s 15. ;an. Naslov v oglasnem oddelka ;Ju'ra* 737-23
Visoki
zakaj se niste vrnili? Ja-vite se prosim Vaši znanki pod šifro r Sarajevo«.
772-21
Gospodična
26 let stara, v drž. službi, s 70.000 Din gotovine, želi znanja z drž. uradnik "m. 29-36 let «tarim. Pisma s sliko, katera se vrne na željo, oglasnemu oddelku Jutra« pod značko »B-!e snežinke*.	770-24
Vilko 1
Dvignite pismo v uoravi.
831-24
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
W00 autobasov. Agilen 315 Ad ola-Na da Milica. A nota
Kanarčke
prvovrstne harcarje-vrvivce
ilem-nitrga rodu. prodaja H. Suleč. Dalmatinova ul št. IO'II. desno, po fiO in 200 Dil.	780-27
Prodamo:
akumulatorsko baterijo 65 V., ali posamezne elemente; bencin motor, 8 HP: lokom-obilo Wolf, 15/18 Hi' Diesel-motor. 20 in 30 IIP; elektromotorje, Diuame —
no-ve in rabljene. Vouivvič & Cic., Ljubi kann Vič.	5427tM9

Premog suha drv?
•'»ttačnih Éiodo-ficv» i
Pozor, dame!
Ia v $ e »ndulacije lasna •lela barvanje n m^^ira-ij» s+ pri[eiroča frizer ta lamin gospodr Engelbert Pr.-sn ehet'ti Ljubljana Dunajski ■està 20 - naspr<it,i ka vari,» Evropa	199 3«
Špecialiteta, kakršne še nima nobena mlekarna v Jugoslaviji
SPECIELNO (higiensko,
prednostno) MLEKO
posebno priporočljivo za dojenčke, slabeti! , bolne in vse ostale odrasle, ki žele uživati res čisto, po določilih tozadevnega zakona pridobivano mleko (pod stalno kontrolo diž. Higijenskega zavoda v Ljubljani ter nadzorstvom g. sres. veterinarja) — Mlekarske zadruge Medvode — Svetje. — Naročila sprejema
J(»KE JOŽICA, glavna zaloga, Ljubljana, Bohoričeva 13.	1917
Tehnika v Konštanei (Technikum Konstanz). J.nženjerska šola za stro-jegradbo in elektrotehniko, zgradbo letal in avtomobilov. Prospekti zastonj.	83
Puder-etui
ze'eno-srebrn sem na praz nik popoldne izgubila r,a levem banketu Dunajske ceste proti Posaviu — c-d vojašnice daljč Gospo, ki ga je pobrala prosim, da ga blagovoli oddati v ogi. o"d*dku »Jutra« ali n? po. liciji.	751-28
Aktovka
je bila izgubljena 8. jat. zintraj od vojaškega arze-naia do me«ar!a Zalarja. Pošten najditelj naj jo proti n a ir r a d i odda pri mesarja Mflllerja v Spodnb' Šiški. Janševa 15. 802-2?
Stružnico
ivtomatičnu ta K.jvmt i žele/o proijam Vpraša« « 5i Vidu 23 naa LjuDijan-1S9 29
Pisalni stroj
rabljen, v dobrem stanju prav poceni preda l Pav šek. Liubljana, Gradišč.
št. 11/1.	638-29
Krojači in šivilje!
Ženski in moški šivalni stroj, znane znamke, po zelo ugodni cer.i naj.roda: v Rožni dolini cesta V/13 790-29
Za dečke
so najzanimivejše čtivo potopisne povesti Karla Maya. Pravkar ie izšla povest
OLD SUREHAN
v dveh zvezkih na 620 straneh. Oba zvezka veljata broširana Din 90.—, v platno vezana Din 128.—. Knjigi sta
najzanimivejše darilo
Knjigarna tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3. S5
			
		<- r- r ■ - -'^ .»i ; r^if s-;	• - -v' --Vii..
	.... ..; •> f ' v: '	*''**-s	
t
Naša dobra mamka
Ivana Mahk ©IS
so se včeraj po dolgem trpljenju preselili v večnost, v 85. letu svoje starosti.
Nepozabno pokojnico spremimo k večnemu počitku v petek, dne 9. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiralnice na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. januarja 1931.
Anton in Kare! Mahkota s svojci.
1952
Sostanovalko
z vso oskrbo sprejmem v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra,.
750-23
OnremHeno sobo
solnčno. išče s 15. t. m. Janko Kač, univerza.
732-23
Gospoda
spre-mom na sla ri o va n 'e v svetlo, čisto in suho sobo, s rioseh. vbodom in elektriko. Janševa ulica 12 — za Režisradofli	775-23
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo mizarskih
za palače ob Dunajski cesti in Gajevi ul:ci v Ljubljani.
i\acrh, proračun, splošni in poclrohi i gradbeni poboji se dobij" pri podpisanem uradu od 10. t. m. dalje, med urad-
1721
nimi u ami za Din 5<* —-
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 19 januarja 1931.. do pol 12 ure dopoldne, pri Pokojninskem zavodu. Gledališka ulica 8 v Ljubljani.
(PoQoitttnsßf zavod za nam v sc en ce v HJubliani.
Uremie üavwui Ravlien. Izdaja ia konzorcij »Jutia« Aduli Kitmikai. Narudne üikarou <L <L not askarnarja frant JcacršeK la waerainj d' je odgovoren Aiouuj Novak. Vsa v Uuüi.am.