Poitnlna plačana ▼ £o*ovlnL Leto IX iteo. Z90. V Uubllonl, t petek Z3. decembru 19ZJ. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzem3i nedelje in praznike. — Inserati do >Slovenski Narod« Upravništvo: Knafflova allca Št 8, pritličje. — Telefon 2304. 80 petit a 2_ Din, do 100 vrat 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, sa Inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova nlica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Uveljavljenje novega davčnega zakona s 1. aprilom 1928? Davčni odbor je danes zaključil razpravo o novem davčnem za* konu — Nerešeni so še rezervirani členi — Zastopnik vlade za uveljavljenje novega zakona s 1. aprilom 1928 — Beograd, 22. decembra. Davčni odbor je imel danes zadnjo sejo pred katoliškimi božičnim prazniki. Razun rezerviranih členov, ki pridejo v razpravo na prihodnji seji dne 30. t. m., so bili vsi še preostali členi zakona o neposrednih davkih sprejeti. Po določbah člena 148. zastarajo davki v petih letih. Pri zaključnih členih 149. in 153. je bila na zahtevo posl. Demetrovića sprejeta določba, da mora vlada naikasneie do 1. januarja 1929., ko stopi zakon v veliavo, izdelati vse pravilnike in uredbe, ki se nanašajo na izvajanje tega zakona. S posebno uredbo se mora določiti tudi postopanje pri krčitvah zakona, nadalje glede odpisa davkov vsled elementarnih nezgod. Obširna debata se je razvila pri čl. 157., Id določa, da mora finančni mmister odobriti vse samoupravne doklade. Opozicija je zahtevala, da se s tem zakonom točno določijo samoupravne dajatve. Direktor neposrednih davkov g. Letica je pri tem predlagal, nai se odstotna mera samoupravnih doklad zniža od 100 na 50%, češ da bo donos davkov vsled povišanja davčne osnove mnogo večji kot ie bil doslej. Člen 158., ki govori o uveljavljenju te- ga zakona, je bil rezerviran, ker se je sprožila misel, da naj bi se zakon uveljavil obenem z novim proračunom, t. j. 1. aprila 1928. Direktor g. Letica je ta svoj predlog utemeljeval s tem. da bi v tem slučaju ne bilo treba še posebej v finančnem zakonu odrejati novih davkov na plače državnih in privatnih nameščencev, marveč bi se to vprašanje reguliralo že z davčnim zakonom. Končno ie odbor sprejel nozive za po-edine oblike davkov, na kar je bila seja zaključena. Dohodnina se lahko ukine 1 aprila — Beograd, 22. decembra. Listi objavljalo zanimivo izjavo poslanca dr. SeČerova glede ukinienja dohodnine. Dr Sečerov je mnenja, da se stcer s 1. januarjem še ne more ukiniti dohodnina, da pa bi se v finančnem odboru lahko in bi se moralo razpravljati o tem, da se dohdnina ukine že pred sprejetjem davčnega zakona povodom uveljavljenja novega proračuna, torej s 1. aprilom 1928. Obeta se toplejše vreme Povsod v Evropi je včeraj mraz ponehal, snoči je pa zopet pritisnil. — Vsled dežja in tajanja snega je nastala ponoči po mestih ledena skorja, ki je povzročila zastoj v prometu in mnogo nezgod. — Obeta se toplejše vreme. — LJubljana, 22. decembra. Mraz, ki je včeraj čez dan znatno popustil, je snoči in danes »jutraj znova pritisnil, vendar pa ne tako hudo, kakor včeraj, zlasti pa predvčerajšnjim. Snoči ob 20. je kazal toplomer 14 stopinj pod ničlo, danes zjutraj pa 16. 2e dopoldne se je nebo pooblačilo in mraz Je znova ponehal. Opoldne je kazal toplomer 11 in pol stopinj pod ničlo. Za Ljubljano je to še vedno občuten mraz, vendar se pa že vidi pri ljudeh, ki so začeli hoditi počasi, dočim so predvčerajšnjim kar tekali po mestu ,da zima ni več tako ostra. Sodeč po stanju barometra lahko pričakujemo, da bo mraz popolnoma prenehal. Danes zjutraj je kazal barometer še 768, dopoldne je pa začel padati in opoldne je kazal že 743. Najbrž bo sledilo valu ostre zime toplejše, a morda celo južno vreme. — Praga, 22. decembra. Mraz m snežni zameti so tudi na Češkoslovaškem povzročili velike prometne ovire. Vsi vlaki imajo večurne zamude, vendar pa promet doslej na železnicah ni ustavljen. Pač pa je telefonski in brzojavni promet zelo otežkočen, ker so pretrgane številne zveze in primanjkuje strokovnega osobja za takojšnje popravilo pokvarjenih prog. — Berlin, 22. decembra. Ker je Rena tudi v svojem spodnjem toku popolnoma zamrznila, je bil včeraj popoldne ustavljen ves rečni paroplovni promet. Temperatura je znašala danes zjutraj 12° pod ničlo. Včeraj zvečer je v vsei Severni Nemčiji začelo deževati, ponoči pa je znova pritisni! mraz tako. da je vse oledenelo. Na berlinskih ulicah je bi vsled tega danes zjutraj promet zelo otežkočen in so morali vse ulice posuti s peskom, ker bi bil sicer ne le ogrožen promet cestne železnice, marveč tudi promet z avtomobili in vozovi. — Berlin, 22. decembra. Po strahovitem mrazu, ki ie bil nekaj ur celo hu.iši kot v Moskvi, se je ponoči nenadoma dvignil toplomer na 5° pod ničlo. Ker je led onemogočil železniški promet, so se ljudje v veliki meri posluževali podzemskih železnic ki so imele vsled mraza velike zamude. — Bukarešta. 22. decembra. Včeraj je mraz nekoliko popustil tako. da se ie začel sneg in led tajati, ponoči pa je znova temperatura padla Radi oledenelosti proge se je zgodila danes zjutraj v Kološu železniška nesreča, pri kateri }e bilo 13 oseb težko ranjenih. Kretnice so bile tako zatrpane z ledom, da se niso dale premakniti, vsled česar se Je zaletel osebni vlak v tovorni in je ostal na postali — Pariz, 22 decembra. V vsej Pranaii je mraz včeraj naglo popustil, popoldne pa je začelo deževati. Ker pa je ponoči zopet pritisnil mraz, je bil danes promet tako v mestu kakor na deželi zelo oviran. Podzemska železnica je morala obratovanje deloma ustaviti, tramvaiski promet pa je zaradi oledenelosti proge popolnoma ukinjen. Popoldne ni bilo na ulic! nobenega avtomobila. Zlasti občutno je pomanjkanje mleka in drugih živil, Id se dnevno dovažajo iz okolice v mesto. — London, 22. decembra. V vsej Angliji le prišlo včeraj do nenadne vremenske Izpremem-be. Ves dan je padal dež, ponoči pa Je znova pritisnil hud mraz. Vse mesto Je bilo zato zjutraj pokrito z ledeno skorjo Ulice so nudile popolnoma spremenjeno lice. Radi gladkega ledu Je bil skoraj vsak promet nemogoč. Uradniki so z drsalkami na nogah hiteli v urade. Tramvajski promet le bil ustavljen, a tudi avtomobilski promet Je bil popolnoma nemogoč. V bolnico so pripeljali do 10. dopoldne 1300 oseb. k! so si pri padcu zlomile roke ali noge Telefonski promet je v raznih delih mesta popolnoma ustavljen. Temperatura je začela danes znova padati. Kazenske vpekojitve v notranjem ministrstvu — Beograd, 22 decembra. Veliko senzacijo je vzbudila danes vest, da bodo vpokojeni vsi višji uradniki notranjega ministrstva, ki so zakrivili obupno stanje v Južni Srbiji. Na podlagi poročila, ki ga je poslal skopljanski metropolit, je namreč ugotovljeno, da odgovorni uradniki niso gledali na interese naroda in države, marveč ščitili zgolj interese radikalne stranke, kar je dovedlo do obupnih upravnih in varnostnih razmer. Med drugimi, ki bodo morali zapustiti svoje mesto, se imenujeta tudi šef javne varnosti g. Žika Lazič in poveljnik žendarmerije general Tomič. Kritje proračunskega deficita Beograd, 22. decembra. Danes dopoldne se je vršila v ministrskem predsedstvu konferenca članov vladne večine finančnega odbora z ministrskim predsednikom. G. Vukičević je zahteval, naj se razprava o proračunu v finančnem odboru pospeši tako, da bo zaključena najkasneje do 20. januarja, na kar bo proračun takoj predložen Narodni skupščini. Obširna debata se je vršila o tem, kako naj se krije deficit, ki ga izkazuje proračun. Govorilo se je o tem, naj bi se za kritie deficita najelo inozemsko posojilo. Ce pa bi to ne bilo mogoče, naj se ali povišajo dohodki tako, da bo deficit krit, ali pa se naj za primeren zne«sek znižajo izdatki poedinih ministrstev. Odločitev o tem še ni pa niso postali državni. Zato je oblastna skupščina, ki je sedaj zopet prevzela posle bivšega deželnega zbora, upravičena spreminjati vse prejšnje deželne zakone. (Dr. Puc: Praksa bo pokazala.) Pri glasovanju je bila predložena uredba soglasno sprejeta. SAMOUPRAVNO GLASILU. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se oblastni odbor pooblašča za izdajanje samoupravnega glasila, ki naj bi bilo obenem glasilo ljubljanske in mariborske oblasti. Oblastni odbor naj stopi o tej zadevi v stik z mariborskim oblastnim odborom. NOVA OBČINA DOBREPOLJE. Dr. Česnik je poročal o predlogu, naj se na podlagi § 2. občinskega reda za bivšo Kranjsko »družijo s pravno veljavnostjo od 1. januarja 1927 občine Kompolje. Podgora in Videni v sresu Kočevje ter ▼ davčnem in sodnem okraiu Velike Lašče v eno krajevno občino >Dohrpolje<. Dr. Pne je ob tej priliki ponovno podčrtal svoj pravni pomislek, da tudi v tem pogledu oblastna skupščina ni kompetentna, ker je tudi občinski red za Kranjsko postal po prevratu drž. zakon. Vrhu tega ne drže izvajanja predsednika, da je oblastna skupščina naslednica bivšega deželnega zbora. Oblastna skupščina je prevzela samo v toliko posle bivšega deželnega zbora, v kolikor to določa zakon o oblastnih samoupravah. Pravico za izvrševanje vseh poslov bivšega deželnega odbora si je treba pridobiti šele s posebnim zakonom ali vsaj s pooblastilom finančnega zakona. Tudi je veČina prebivalstva omenjenih občin proti združitvi in se vrhu tega v Narodni skupščini pripravlja nov občinski zakon« ki bo gotovo prinesel velike spremembe tudi glede občinskih mej. Zato bo glasoval proti predlogu. Posl. Bukovec (SKS) je konstatiral, da je dobil iz vseh treh občin, ki se imajo združiti, obvestila in podpise, iz katerih izhaja, da je 90 odstotkov občinarjev proti združitvi in bo zato glasoval proti. Posl. Alozij Pe-terlin je pojasnjeval lokalne razmere omenjenih občin, na kar je večina sprejela predlog za združitev vseh treh občin v občino >Dobrepolje< prod 8 glatovoi* PROMET Z NEPREMIČNINAMI NA MEJI. Skupščina je nato prešla na predlog glede ukinitve Člena 69. v finančnem zakonu, ki se nanaša na promet z nepremičninami na ozemlju v razdalji 50 km od državne m^-je. Predlog ugotavlja, da bodo radi te omejitve obmejna zemljišča silno izgubila na vrednosti in da bo tudi kredit zelo omajan. Zato naj se ta ta člen ukine. Posl. dr. Puc konstatira,, da bi ta člen povzročil veliko razvrednotenje vseh posestev Slovenije in zakrivil milijonske izgube. Zato je nujno potrebno, da se čl. 69. financ, zakona ukine in njegov klub bo glasoval za predlog. Posl. ing. Zupančič se je ravnotako izjavil za ukinitev, nakar je posl. Avsenek priporočal k predlogu dodatek, naj se člen 69. sicer ukine glede naših državljanov, omogočena pa naj ostane kontrola nad inozemskimi kupci in zakupniki. Predlog je bil s tem dodatkom soglasno sprejet. ZAŠČITA NAŠIH IZSELJENCEV. Oblastna skupščina je soglasno in brez debate sprejela predlog o zaščiti naših izseljencev. Ustanovi se skupen izseljeniški urad za ljubljansko in mariborsko oblast s sedežem v Ljubljani. Urad bo dajal pojasnila osebam, ki se nameravajo preseliti v inozemstvo, vodil natančen seznam in statistiko izseljencev iz Slovenije ter poskušal ustanoviti izseljeniški dom v Ljubljani. ZVEZA OBLASTI Skupščina je dalje tudi soglasno in brez debate sprejela predlog glede pristopa ljubljanske oblasti k Zvezi vseh oblasti na podlagi statuta, ki je bil doposlan od Podunav- skega oblastnega odbora. Cilj zvezi je, da vse oblasti enotno rešujejo svoje gospodarske in kulturne probleme in branijo svoje finance. Zveza naj bi bila nekak generalni zastopnik vseh oblasti v Beogradu pri cen* tralni vladi. SPREMEMBA SLU2ĐENB ZRAGMATIKR. Oblastna skupščina je nato sprejela ne katere manjše spremembe službene prag matike za nastavljence ljubljanske oblasti. DEBATA O MESTNI KLAVNICI. Poročevalec finančnega odseka posl. L e b I tx g e r je poročal o predlogu, da se dovoli ljubljanski mestni občini najeti naknadno posojilo v znesku 6 mitijonov Din za preureditev mestne klavnice Referent Je kratko pojasnjeval, kako je prišlo do prekoračenja proračuna, ki Je priporočal sprejem predloga. Posl Ev gen J ar c, ki te je v splošno začudenje oglasil kot protigovornik (proti predloga lastne stranke!) je podal kratek historijat razširjenja mestne klavnice in nato utemeljeval, zakaj je proti odobritvi posojila. Baje ni nikjer nlka-kega sejnega zapisnika bivšega gerentskega sveta glede prekoračenja kreditov ca klavnico. Prof. Jarc ie končno predlagal .naj pred odobritvijo posojila oblastni odbor po izvedencih ugotovi vzroke prekoračenja proračuna pri razširjenju klavnice. Posl. dr P u c le a Številkami zavračal očitke prof Jarca in dokazal, da se Je proračun ljubljanske klavnice prekoračil samo zaradi tega. ker so se naknadno izvršila dela, ki v prvotnem načrtu niso bila določena. LJubljana Je lahko ponosna na novo klavnico, ker tako moderno urejene ni v celi Jugoslaviji in niti v Avstriji. Prof. Jarc je iiato priznal, da ni nobenega dvoma, da je klavnica lepo delo in v korist LJubljani, kar pa da Je zasluga nekdanje »Zveze delovnega ljudstva«. Končno je bil odsekov predlog za odobritev posojila sprejet z dodatnim predlogom prof. Jarca, naj oblastni odbor po izvedencih ugotovi vzroke prekoračenja proračuna. Nato se je pričela razprava o prošnji ljubljanske mestne občine, naj se ji dovoli najeti naknadno posojilo 3 milijonov Din za zgradbo stanovanjske hiše na Ahacljevi cest L Raxprava o tem predlogu se ob 2. še nadaljuje. Smernice naše prosvetne politike . — Beograd, 22 decembra. Kakor smo že poročali, je komisija za sestavo smernic enotnega programa za vse Šole v Jugoslaviji, dovršila svoje delo, ki ga bodo sedaj nadaljevale razne podkomisije za posamezne panoge naših Šol. Za srednje šole je bilo sprejeto temeljno načelo, da morajo srednješolski zavodi poleg priprave za univerzitetni Študij dati mladini tudi dobro splošno državljansko vzgojo v duhu narodnega in državnega edi-nstva; vzgoja naj se čim bolj naslanja na vzgojo pri ostalih slovanskih narodih Pospešujeta naj se učenje drugih slovanskih jezikov in spoznavanje slovanske književnosti in literature Poleg skupine nacionalnih predmetov, ki bodo tvorili jedro srednješolskega pouka, in poleg obligatnega pouka enega slovanskega jezika, v prvi vrsti ruskega, ki se bo poučeval v višjih razredih srednjih Šol, morajo srednje Šole poklanjati pažnjo tudi temeljnemu pouku neslovanskih jezikov. Francoski jezik naj se poučuje od 1. razreda dalje, nemški ali italijanski pa od 3. razreda dalje. Zaključni izpiti na koncu šolskega leta bodo odpravljeni. Glede tkzv. male mature odločitev še ni padla, ker vladajo tozadevno različna mnenja. Vsekakor pa se mora v tem in v vsakem drugem oziru postopati po vsej državi enakomerno Glede pouka srbohrvaščine je bila s strani slovenskih zastopnikov izražena želja, naj bi se ta pouk ne forsiral na Škodo pouka v slovenščini. Srbohrvaščina naj bi se poučevala še le v višjih razredih osnovnih šol m nai bi se omejevala na jezikovne razlike in pouk cirilice Ob enem pa nai bi se v enaki meri poučevala slovenščina na osnovnih šolah s srbohrvatskim učnim jezikom. Pri razpravi o splošnem položaja šolstva v državi je komisija ugotovila, da ie materijalna stran šol tako slaba, da ne morejo vršiti niti svojih najprimitivnejših nalog. Komisija se je izrekla za najetje večjega investicijskega posojila, ki bi se naj porrbilo izključno za zgradbo šolskih poslopij in za izpopohritev učnih zibirk. Amortizacija posojila bi bila tem lažje mogoča, ker plačujejo sedaj država m deloma tudi občine visoke najemnine za Šolska poslopja. Glede šolske administracije se ie komisija izjavila za popolno depolitizacijo šolstva m izrekla proti neprestanemu premeščanju učnega osobla pri spremembah vlade. Administrativne oblastne prosvetne jedinice naj se združijo v večje celote, določi naj se jim primerna avtonomija In jih odtegne direktnemu vplivu velikih županov s tem, da se podrede direktno ministrstvu prosvete. Ustanove naj se prosvetni Inspektorati, kojih odnošaji napram samoupravnim oblastem naj se urede zakonitim potom. Prosvetni zakon pa naj poleg tega vsebuje določbo, da ga ni mogoče spreminjati s fmančntm zakonom. V zvezi s tem na] se členi 42. 43 in 44 finančne«« zakona za leto 1928 29 umaknejo. Sporazum med radikali in muslimani se že krha — Beograd, 22 decembra. Sporazum, ki ga le sklenil minister Andrić z dr. Španom glede sodelovanja med radikali in muslimani v Bosni in Hercegovini, Je vzbudil v krogih bosanskih radikalov veliko nezadovoljstvo. Danes se vrši v Sarajevu konferenca radikalskih prvakov iz Bosne pod predsedstvom dr. Srskiča. Zatrjuje se, da bodo bosanski radikali na tej konferenci zhate-vali razveljavljenje tega sporazuma, ker ni v interesu radikalne stranke. Radikali namreč trde, da vodi dr. Spalio dvojno politiko. V Beogradu snuje sporazum, v Bosni in Hercegovini pa preganja pristaše radikalne stranke. Ker pa je gosp. Vuktčeviču podpora muslimanov v vladi nujno potrebna, se v radikalnih krogih ne izključuje možnost razcepa med bosanskimi radikali. PRESENETLJIV LETALSKI USPEH — Buenos Alres, 22. decembra. Francoska letalca Costes in Le Brix sta dosegla enega najbolj težavnih in slavnih rekordov v letalstvu. Preletela sta nevarne in skoraj 7000 metrov visoke Andre in dospela po 12M ur trajajočem poletu iz Santiaga v Cile v La Pas v Bolivijo. Letalca sta preletela v tem času 12.000 mili. Pred kratkim sta preletela južni Atlantski ocean in posetila Slavna Južnoameriška mesta. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.545 — 13.575 (13.56% Budimpešta 9.975 — 10.005 (9.99), Curlh 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.993 — 8.023 (8.008), London 276.9 blago, Newyork 5638 — 56.78 (56.68), Pariz 223 denar. Praga 167.95 — 168.75 (168.35), Milan 297 — 299.5 (298.5). Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna 134, Kreditni zavod 160, Vevče 135. Stavbna 56* Kr. ind. dr. 350. Ruse 265 — 280. Selir 125. Lesni trg: Tendenca mirna. Zaklučeno t vagone desk, smreka, jelka, 20 mm, 4 m, pera-relnih. očeljenih, fr. vag. meja po 540. Povpraševanje Je za smrekove hlode, nudijo te pa suha bukova drva. Eksekutivn! nakup: 600 komadov hrastovih, brzojavnih drogov, zdravih, obeljenih, gladko izdelanih, ravnih (s toleranco 5 cm enostranske krivine, ki računa od srednjega vrha do 5. dela dolžine droga) in sicer 80 komadov 9 m dolžine (premr 12.5 na vrhu ki 30 cm v prstni'višini) po 115; 40 komadov 9.5 m dolžine po 120; ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 276.48—277.28, New-york 56.526—56.736, Pariz 222.7—224.7, Milan 298.34—300.34. Curih 1004—10Q7. Amsterdam 22.95—23.01. Berlin 1354.25— 1357.25, Dunaj 798.58—80158, Prara 167.945 — 168.745. INOZEMSKE BORZE. Curin: London 25.25. Newyork 517, Parte 20.36, Milan 2725, Berlin 123.606, Beograd 9.U, Praja Požar v skladišču Gospodarske zveze Danes zjutraj je ogenj uničil podstrešje in streho skladišča« — Težavno gašenje radi mraza. — Z muko obvarovano stanovanjsko poslopje. — Vzrok požara ni znan. V ledeni zimski noči sta danes zjutraj okrog 3. ure alarmirala ljubljanske gasilce dva strela v Gradu, ki sta javljala, da gori v mestu samem. Strela sta opozorila tudi ljudi, ki so bili v nočnih službah, in redke pasante na ulicah. Predno so mogli izvedeti, kje gori, jim je pokazal veličasten odsev v okolici glavnega kolodvora smer požara. Odsev je bil tako velik, da se je moral videti po vsem Ljubljanskem polju. Gorelo je skladišče Gospodarske zveze na dvorišču za Zvezino hišo na Dunajski cesti. Ogenj je nastal že okrog pol 3. Mlad podporočnik, ki je šel takrat slučajno po Dunajski c, ie opazil, da se vali iz strehe skladišča gost dim. med katerega so se mešali že tudi prvi ognjeni zublji. V naglici je alarmiral stranke v hiši in nato pohitel na policijsko stražnico ob železniškem prelazu na Dunajski cesti. Telefon na stražnici je bil radi mraza pokvarjen, ravno tako tudi telefoni v poslopju Gospodarsko zveze. Radi tega se je žal zakasnilo obveščenje gasilske postaje. Ogenj se je lahko razširil in je kmalu zajel vse podstrešje prvega skladišča. Ko je ob 3. prispel prvi oddelek gasilcev z motorno brizgalno, je bila v plamenih že vsa streha« Ogenj je ogrožal že tudi dvoriščni trakt stanovanjskega poslopja. Iz najboljšega sna vzbujeni prebivalci so komaj za silo oblečeni tekali po hodnikih in dvorišču in v naglici izpraznili najbolj ogrožena stanovanja. V škafih in drugih posodah so nosili vodo, da so branili prestop ognja s skladišča na stanovanjsko poslopje. Posrečilo se jim je res zadržati nevarnost tako dolgo, da je stopila v funkcijo motorna brizgama. Ker je bilo vse zmrzlo, gasilci dolgo niso megli otvoriti l idrantov in priti do vode, tako da se je gašenje še bolj zavleklo. Sekunde in minute so potekale zelo počasi in ljudje so bili v vedno večjem strahu. Naposled se je požrtvovalnemu delu gasilcev posrečilo odstraniti ledene ovire in brizgal-na je začela po dveh ceveh bruhati cele mase vode v ogenj. Učinek je bil takojšen; briz-galna je delovala brezhibno in kmalu so začeli plameni upadati, nebo se zopet temniti. Glavno poslopje je bilo rešeno iz nevarnosti, okrog 4 pa je bil pogašen tudi ogenj v skladišču. Pogorelo je celo podstrešje s streho vred. Spodnji prostori skladišča so bili ločeni od podstrešja z močnimi, masivnimi oboki, kar je obvarovalo Gospodarska zvezo ogromne škode, ker je bilo skladišče napolnjeno z raznim blagom, živili in stroji, dočim je bilo v podstrešju blaga manj. temveč večinoma zaboji, žaklji in drugo. Škoda je seveda kljub temu zelo velika, vendar pa je večinoma krita z zavarovalnino. Nedogledna pa bi bila katastrofa in nevarnost za vso okolico, ako M se ogenj razširil tudi na zadnja skladišča, kjer so tudi zaloge olja, petroleja in bencina K sreči je uspelo požar poprej zadušiti. Kako je ogenj nastal, ni mogoče ugotoviti. Sumijo, da ga je zanetil odpadek cigarete ali pa kratek sti kpri električni napeMavi. Gasilci so ostali na pogorišču do pol 7. zjutraj, dokler ni bila odstranjena prav vsaka nevarnost. Danes dopoldne se seveda zbirajo v okolici vedno nove množice radovednežev. Tragedije življenja in ljubezni Zagoneten roparski umor. — Strašna osveta nezakonskega sina. — Tragična smrt dveh Slovenk v Zagrebu. V noči od petka na soboto je bil v Bečkereku umorjen 66 letni posestnik Ivan Takač. 60 letna vdova umorjenega je slišala opolnoči sumljiv šum na dvorišču Odšla je iz hiše in šest neznanih moških jo je obkolilo in ji za-pretilo. naj molči. Dva sta starko na dvorišču pretepala, ostali so pa napadli starca Takača in zahtevali cd njega ves denar. Starec je povedal, da ima denar v hlevu. Tam so razbojniki res našli zakopanih 5000 Din. Starca so potem zopet vlekli v sobo, kjer so ga zadavili. Ženi so položili več blazin čez glavo in ji zapovedali molčati do iutra. Preiskali so še hišo in hoteli odnesti suho meso in klobase. Tedaj jih je šum preplašil in so zbežali. Ko se je zdani-lor je starka zlezla iz postelje in povedala sosedom, kaj se je ponoči zgodilo. Starka ni mogla roparjev popisati. Dejala je, da bi jih morda spoznala po glasu Zanimivo je, da pes čuvaj ni lajal na dvorišču, ko so neznanci dušili starca. Zato domnevajo, da so bili domači, katerih je bil pes že vajen. Žena je izpovedala protislovno in se ne ve, aH se ji je zmešalo od strahu ali je pa v zvezi z morilci. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo. ★ V selu KlokoČevci je prišlo te dni do nen^vaHne osvete. Andrija Šarče-vič. 18 letni mladenič, je zahode! z vojaškim bajonetom nekoliko starejšega Jožefa Blažepovića. Andrija je nezakonski sin in ie bil zelo slabo vzgojen. V vasi so ga vsi sovražili zato ker ie bil nezakonski. Psovali so ga s pankr-tom in niso mu dali miru. Med zlobneži, ki so mu nagaiali, se je posebno odlikoval Blaženovič. Pred dnevi so se fantte vračali iz delavnice. Bilo ie v soboto in prejeli so tedenski zaslužek. Med delavci je bil tudi ŠarČevič in Blaženovič. Blaženovič se je zopet obregnil ob Šarčeviča Očital mu je, da je nezakonski in grdo ie opsoval tudi njegovo mater. Medtem so prišli do vaške gostilne, krenili so vanjo in začeli popivati Šarčevič je nenadoma izginil, a se ie kmalu vrnil z bajonetom v roki. Napadel je Blazenovića in mu zadal smrtni udarec z nožem. Pred sodiščem so priče n s ved Je toliko olajševalnih okornosti, da je bil nezakonski maščevalec obsoien samo na 2 letno ječo. Včerai zjutraj ie obvestil inženjer Gorjan zagrebško redarstvo, da je našel v sobi za efoSIrinfe svoji dve cluž-kimt mrtvi Poklicali so *odno-nolicij-sko VomMfo. ki je v sobi res naš*]a eno služk;n?o samo v spalni *raH. druco pa ob'ečono. a brez 5*vfjev. KoMriia ie tli t "ps'a (Y*r>rto n'in^Vn cev, ki vodi v nli^^U-t peč. Opotnrv*! *e ie i"fenjer vrnil domov in našel obe služkinji v sobi. Praprotnikova je p!«a?a picmo. Klementova je pa trla orehe. Vprašal ju je. zakaj ne mresta ,Snegulčica in škratje^. Gostovanje v sokolskem domu na Viču. Začetek ob pol 5- uri popoldne. Umesten predlog (Glas iz občinstva). Dolgo je bila opereta v ljubljanskem gledališču po krivici zanemarjana, dasi se je publika takoj za njo ogrela Sele lansko leto so se razmere nekoliko izpremenile in opereti se je jela posvečati večja pozornost. Pa kljub temu je opereta še vedno prava pastorka na našem odru. Vodstvo se dosedaj ni mnogo brigalo za operetno zasedbo, ansambl so seslavili kar iz članov drame tako, da je v celotnem ansamblu pravzaprav edi no primadona ga. PoliČeva, ki zadovoljuje v vsakem pogledu- Imel sem priliko parkrat videti operetne predstave v Mariboru ter moram priznati, da visoko nadkriljujejo ljubljanske operetne prireditve. -Mariborsko opereto odlikuje odlična, moderna in okusna režija, dalje izvrstno v igran ansambl, v katerem je res vsak na svojem mestu Gdč. Udovičeva je sicer še začetnica, njen pevski materijal pa prvovrsten. Tenor g. BratuŽ je glasovno in igralsko odličen. V HarastoviČu ima mariborsko gledališče komika in plesalca, kot ga je treba iskati ie na velikih operetnih odrih. Nujboljša pa je nedvomno gdč. Lu-bejeva. Take subrete, kot je ona. ne najdemo Često niti na prvih operetnih odrih in ne vem, če se v Mariboru zavedajo, kako odlično silo imajo v njej. Nastopa z zelo velikim uspehom tudi v glavnih vlogah. Tudi ostali člani mariborskega operetnega ansambla zadovoljujejo in pravtako tudi zbor. V naši operi vidimo često goste, publika pa bi si želela včasi tudi v opereti malo iz-premembe. Ne vem, zakaj ne pozove naša uprava večkrat nekaj člnnov mariborske operete ni poštovanje Mislim, da bi to ne bilo združeno s tako velikimi finančnimi žrtvami Za prihodnjo sezono pa naj naša uprava pogleda malo v Maribor ter naj si za6igura par dobrih moči že sedaj, da nas ne prehiti Zagreb, ki se baje zanima za Maribor. Naša opereta rabi zlasti tenorja, subreto in komika. Prepričan sem. da dobimo te sile v Mariboru. —b. ★ V petek, dne 23. t. m. bo ▼ Narodnem gledališču prva vprizoritev Calderonove igre >Sodnik Zalamejski:. Dejanje se godi na španskem za vlade kralja Filipa II. in obrav nava vprašanje osebne Časti in pravice kmečkega stanu preti plemiškemu in vojaS kemu. Delo je po svoji vsebini povsem sodobnega značaja in vživa na svetovnih odrih po vsej pravici sloves prave ljudske igre Pravkar je tudi na repertoarju dunajskega Burgtheatra Za slovensko gledališče prevel tn priredil je to dramo g. Oton Župančič Pri uprizoritvi sodelujejo gdč. Mira Danilo va, ga Polonca Juvnnova. gdč Debelakova in gg Cesar. Skrbinšek, Gregorin, Peček Povhe. Lipah, Danilo, Jerman in drugi Režijo ima g. Ciril Debevec. Glasbene točke je zložil g. A Balatka Predstava je za premi erski abonment. Opozarjamo na nocojšnjo premijero Mozartove opere ^Čarobna piščalc. ki se vrši v režiji in pod taktirko opernega ravnatelja Mirka Poliča v ljubljanski operi ob pol 20 V tem delu nastopi skoraj ves naš operni ansambel Premijera se vrši za premijerski abonma. Premijera Calderono>ega »Sodnika Za-Umejskegac se vrši danes v petek, dno 22. L m. ob osmih zvečer. To delo je napisal najboljši španski dramatik in je stalno na repertoarju vseh večjih gledalile. Režija je v rokah g. Cirila Debevca. Nastopijo sledeči člani drame: Gospa Juvanova, Mira Danilova, Debeljakova ter gg. Danilo, Skrbinlek, Gregorin, Jerman, Povhe, Cesar, Jan, Peček, Lipah, Plut, Bojan, KosiČ in Sancin. Božični repertoar ljubljanskega Narodnega gledališča bo obaecal štiri dramske predstave med temi dve mladinski in pa tri operne. V pondeljek zvečer se vprizori opereta Orlov z Trbuhovicem kot gostom. Gospod TrbuhoviČ je sedaj Član beograjske operete, ljubljanskemu občinstvu pa je znan še izza svojega delovanja na naiem gledališču. Natančnejši repertoar objavimo v sobotni številki. Na Viru v «okoI«kem doma gostnje na prainik £v. Štefana 26. decembra ob pol 5 uri popoldne šentjakobski gledališki od«r iz Ljubljane z ljubko mladinsko igro »Snegu Ijčica in škratje«. Igra je dosegla pri malih posetnikih, ki so popolnoma napolnili dvorano Šentjakobskega odra velik uspeh. Nastopi škrata Peskovca, zlobne kraljice, dalje sneguljčice in škratov tvorijo središče zanimanja starih in mladih posetnikov. Pri predstavi sodeluje tudi orkester Šentjakobskega gledališkega odra. Stariše opozarjamo na to lepo, poučno zabavno Igrico, in jih vabimo, da posetijo s svojo deco predstavo Vstopnice so po običajnih cenah v predpro-daji v trgovini gosp Jelofnika. železnica KOLEDAR. Danes: Četrtek. 22. decembra 1927; katoličani: Ženo; pravoslavni: 9. decembTa, Zacece Ro-fforodice Jutri: Petek. 23. decembra 1027; katoličani: Viktorija; pravoslavni: 10. decembra. Menas. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: »Čarobna piščal«. Kino Matica: »Pat in Patachon v Pratruc. Kino Dvor: »Crna duša«. Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva c; Trnkocav. Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska c.; Levstek, Resljev4 cesta. Gospodarstvo —z Plenarna seja zagrebške Zbornic«! TOI. V ponedeljek se je vršila plenarna seja zagrebške Zbornice TOI. na kateri le imel predsednik g. Arko daljši govrr. v katerem je naglasa! najprej pomen prijateljske pogodbe s Francijo, nato se je pa obširno bavil z davčno reformo in vprašanjem ukinitve nekaterih fakultet zagrebške univerze. Nato je bil načelno sprejet proračun za leto 1928. ki znaša 3.495 491 izdatkov in 3.497600 Din dohodkov Generalni tajnik dr. Čuval je poročal o reformi konzularne službe. Zelo podrobno se je Zbornica pečala z davčnim problemom in ie sklenila nastopiti sporazumno z druzimi rbornicami in gospodarskimi organizacijami za odpravo davka na poslovni promet Nato je prišlo na vrsto vprašanje nižanja In izenačenja neposredn'h davkov Vsi zbornični člani so ožigosali početje vlade, ki to važno vprašanje zavlačuje odnosno hoče sploh preprečiti izenačenje davkov. Nekateri govorniki so tudi zahtevali, naj se dohodarina ukine ?e s L januarjem 19>S. —g Naša trgovina z Madžarsko. Naš izvoz na Madžarsko je znašal leta 1920 28.282.023 Din, leta 1921 29 889 001. leta 1922. 193.253.964. leta 1923 386,020 204. leta 1924 756.133.382. leta 1925 458,213 921 in leta 1927 370 392.000 Din Uvoz iz Madžarske je znašal L 1920 13990678 Din. leta 1921 40.957.014. 1. 1922 169.253 498. 1. 1923 140.650.889, 1 1924 238.254 275 1 1925 440,393.164 in lani 354.554.000 Din. —z Proiiuredbl o go podarckem ve u. Beograjske gospodarske zbom'ce *o proučile uredbo o gospodarskem svetu ki jo je predložil trgovinski minister finančnemu odboru Narodne skupščine Gospodarske zbornice so izraz:le svoje nezadovoljstvo s tem osnutkom in željo, da bi ea finančni odbor iznooo'rrl. —? Svobodna cona na Sušaku. Glacom oklepa plemrne seje zagrebške trgnvsVn-obrtniške zbornice je Doslal Predsednik brzojavke trgovinskemu, zunnnlemu finančnemu in prometnemu ministrstvu s prošnjo, nai bi se čm pre«i uredilo vpr.ti -nje svobrclne carinske cone na ^u5''ku. ker je to velikega nnrodn«n-crs"wxtarcketza pomena zlasti za ^everoznpadne krale naše rJ»r? »ve —Z tUn\ trg. Po poročilu novosadske blagovne bor2e se le položaj na domačih žitnih trgih nekoliko poslabšal. Cene so ostale večinoma neizpremenjene Promet le znašal pretekli teden 235 vazonov Pšenice le-hilo prodane 70. koruze 98. moke 26. otrobov 29. ovsa 1 vagon Jean de \a H vre. Častnik ie odgovoril: — Kelios Maščevalec prosi ministrski svet sprejeti ?a. Na ministre so učinkovale te besede ko strela iz jasnega. Vsi so planili pokonci — Kelios Maščevalec! — je zamr-mral general Glottin — Kakšna predrznost! — je zaše-peta! niegov sosed. — Končno je vendar v naših rokah! — ie pripomnil tretji. — Bomo vsaj videli, kakšen je ta človek? — se ie osrlasil četrti. — Tiho. gospoda! — je zagodrnial predsednik. * Ministri in delegati so zavzeli svoja mesta. Predsednik ie počakal, da se je razburjen ie poleglo in vprašal: — Kaj mislite. eocpoda? — Nai ga privedo! — Da daf Nni ga privedo! — so se oglasi rnnogi ministri. — Predsednik se ie obrnil k služ-buiočemn častniku in zapovedal: — Privedlte Keliosa Maščevalca! Vrata so se odprla in častnik je odšel. Vrata so ostala odprta. Oči vseh so se obrnile na prag, čez katerega je stopila «živa tajna». Stopil je v dvorano in vrata so se zaprla za njim. V letalski obleki brez plašča in z masko na obrazu ie Kelios mirno sto pil k mizi Crne oči so 'se iskrile skozi luknjice v maski Vsa njegova postava je pričala o samozavesti, sili *n čudoviti energiji. Ministri in delegati so se v naslonjačih nekoliko odmaknili in gledali zagonetnega gosta Nestrpno so pričakovali, da spregovori. Predsednik je samozavestno in za-niČljivo premeril sovražnika, rekoč: — Gospod z možem, ki nam noče pokazati svoipga obraza, nimamo o čem govoriti Če ie ta mož res Kelios Maščevalec kalcor sam trdi. zapove-mo aretirati ga in usmrtiti. Eno minuto imate časa. da *e odločite. Tzpod ma*ke se je začul zaničljiv smeh Osoren Keliosov glas je odgo voril: Ne smete pozaMti. da cpadam med ticte Mudi. kl se osvetilo po smrti. Sicer pa nimam ramena skrivati pred vami cvo'eca ^ra^s AM hočete vedeti, kdo le Kelios Mečevalec? Hočete vedeti kakšno je Kellosovo pravo ime? Evo vam! Kelios je naglo snel masko in jo vrgel na tla. — Martial, moj sin! — je vzkliknil general G'ottin ves iz sebe. Vsi ministri so bili do skrajnosti presenečeni in razburjeni. V dvorani je nastala splošna zmešnjava. Kelios je pa mirno stal in se smehljal. VIII. Faul ton ova osve*a. Faulton je odšel iz vladnega dvorca naravnost na teraso, kjer ie sedel v aerop'an in poletel v grad Mon-Gou-chet. Tam sta bila zaprta d'Albaniac in Leticija. Položaj je bil zda? jasen. Po sklepu vojnega sveta je bil Faulton na konju. D*ATbaniac in Leticija sta bi'a v njegovih rokah. Lahko je počel z njima vse kar je hotel. Njegovo veselje je bila tako veliko, da se je vso pot smejal in si nervozno mel roke. Spustil se je na grajsko teraso in poklical poveljnika policijske straže. — Kako se godi jetnikoma? — Vse je v redu. — te odgovoril poveljnik. — Pustite mi dva naimočneiša redarja. Dniflri se 'ahko vrnek) v Pariz Naročite pri trgovski družbi lakaje in kuharje za grad. Plačo dobe za en me- sec vnaprej. Vi ostanete tu kot moj upravitelj. Vam in služinčadi bo na razpolago levi del gradu. Ste razumeli? — Da Oprostite kaj pa z zajtrkom, obedom in večerjo? — Zajtrk naj bo ob osmih zjutraj, obed opoldne, večerja pa ob osmih zvečer. — To je vse? — Da. Preden pa odidete, privedite jetnika. Cez pet minut sta stopila v kabinet d'Albaniac in Leticija v spremstvu dveh redarjev. — Lahko gresta! — je dejal Faulton redarjema. Redarja sta odš^a. Faulton je zaklenil za njima vrata in stopil k jetnikoma. Prekrižal ie roke na nrsih in ju smeje nremeri1 od nog do g!ave. Bleda strašno izmučena jetnika sta težko prenes]a Faultonov zmagoslavni pogled. Zvezana sta bila za roke in ista veriga je oklepala tudi njune noge. S to težko verigo na sebi sta komaj premikala noge. Faulton ie nekai časa molče ogledoval jetnika, potem ie pa sne! s stene bič. Zamahni1 je z njim po zraku rekoč: — D'Albarrac in Le+?ci'a odslei sta moja last Ta grad s parkom vred je moj. Tudi vajini stražarji se morajo po- koriti meni in v gradu je samo moja služinčad. V gradu sem torej absoluten gospodar in nobena živa duša ne more ovirati moje volje. Sta razumela, kai to pomeni? Jetnika sta se molče spog'eda'a. Obrnila sta se k Faultonu in skomgniln z rameni. Faultona je obšla divta jeza. Oči so se mu zaiskrile. bič ^e zažvižgal po zraku in pade' na divan. — Sme.ieta se mi? 2e prav! Ti d'Albaniac. boš prikovan k steni, pri kateri stojiš. Trikrat na dan te bodo odvezali in kakor psa te bodo vodili v park na iz-prehod za četrt ure. Si razumel? Bil ie tako besen da so mu s'ine zaprle sano. — Ti boš torej priklenjen. Let:c: a bo oa r»ro ti Tor'a nonrei ii vuriTnn*o pod kožo nekai kan'ijc tekočine ki ;mn to dobro 'astnost. da se mi tvoia izvo-ljenka nc bo mogla več upirati Razumeš d* Alhan'ac? Ona ne bo n;;ana pa tudi onesveščena ne. Samo volie in fizične moči ne bo imela. Si razume'. d'Albaniac? No če pa nisi raz'ime1 don kmalu razumel ker boš na lastne oči v7nmela? Divje te je zakrohotal in počil z bičem. Mev 90 •SLOVENSKI NAR OD. dne 23. decembra 1927. Srr»n 1 Inserate za božično številko «Slovenskega Naroda», katera izide v večji in pomnoženi nakladi, sprejema upravništvo nepreklicno do petka 6. ure zvečer, nujne oglase do sobote 9. ure dopoldne. Onevne vesti. V Ljubljani, dne 22. decembra 1927. — Udruženje univerzitetnih nastavnikov v LJubljani. Udruženje univerzitetnih nastavnikov v Ljubljani hvaležno ugotavlja, da je javnost z ogorčenjem sprejela vest o nevarnosti okrnitve univerze v Ljubljani in to izrazila v vznesenih besedah na šte-vihiih protestnih shodih in v številnih protestnih izjavah. Udruženje ve, da je hotenje Slovencev po obstoju celokupne univerze neomajno, ker temelječe na dejanski potrebi, izvira iz želje, ki živi v narodu od 18. stoletja in je bila večkrat vresničena in večkrat zopet razočarana po sovražnih elementih v tuji nam državi. Udruženje roti in prosi javnost, da ga sedaj v narodni državi podpira še naprej v boju za univerzo v Ljubljani. Za vedno naj prenehajo trzavice. Id motijo smotreno delo na univerzi. — Iz prosvetne službe. V višjo skupino so pomaknjeni: profesor državne gimnazije v Mariboru dr. Adoli Pečovnik. profesor II. državne gimnazije v Ljubljani dr. Milan Šerko, profesor I. državne gimnazije v Ljubljani Rudolf Južnič, profesor realke v Ljubljani Tomaž Jost, učiteljica zabavišča ženskega učitelj, v Ljubljani Slavica Ven-cajz, učitelj na IV. moški osnovni šoli v Mariboru Ivan Jordan, učiteljica v Žižkih Vladislava Pavel, učiteljica v Spod. Sv. Kungoti Eliza Fron, učiteljica pri Veliki Nedelji Slavka Belšek, učiteljica v Studencih Adela AH - Schmidt. učiteljica v Semiču Ana Erzin, učiteljica v Mengšu Gizela Ušeničnik, učiteljica v Izlakah Severa Tancig, učitelj v Guštanju Ivan Gaberšček, učiteljica v Lajštenberg - Krčevini Olga Ra-kuž, šolski upravitelj na Bizeliskem Gustav Pečnik, strokovna učiteljica II. deške meščanske šole v Ljubljani Marta Cretnik, učiteljica v Trebnjem Ana Kosec, učiteljica v Kamniku Cecilija Štele, učiteljica v So-strem Hermina Steine in učiteljica v Toplicah Pri Zagorju Julija Prestor; premeščena sta učiteljica v Ormožu Ida Rajšp na osnovno šolo Lajšterberg - Krčevino in začasni šolski upravitelj v Vučji vasi Zdravko Kovač na deško osnovno okoliško šolo v Celin. — Iz državne službe. Uradniška odpravnika Dominik Šmid pri okrajnem davčnem oblastvu v Slovenigradcu itn Leon 2nider pri davčnem uradu v Laškem, sta imenovana za stalna uradnika. —V naše državljanstvo je sprejet ruski emigrant Viktor Kelj, dnevničar finančne kontrole v Kranjski gori. _ Kinematografi se zapro s 1. februarjem? Včeraj se je pričela v Zagrebu konferenca lastnikov kinematografov v svrho znižanja davkov In raznih davčnih bremen. Kakor znano, vodijo lastniki kinematografov že dalj časa borbo s finančnim ministrstvom v svrho znižanja raznih davščin. Nedavna enodnevna stavka kinematografov v vsej državi je bila znak protesta proti ne-zrosnim davkom, obenem pa so lastniki kinematografov poslali finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da se vpo-števa težak položaj in da se ugodi njihovim upravičenim zahtevam. Na včerajšnji predkonferenci v Zagrebu ie bilo sklenjeno, da se rok v svrho eventualnih nadalinih pcgajanj s finančnim ministrom podaljša za mesec dni, če bi pa pogajanja ne dosegla zaželjenega uspeha, se kinematografi v vsej državi s L februarjem zapro. — Iz sodne službe. Pravosodno ministrstvo ]e imenovaio Mihaela Beliana za pravnega praktikanta v območja viš. deželnega sod;šča v Ljubljani _ Nalezlfve bolezni v mariborski oblasti. Od 22. do 30. novembra je bilo v mariborski oblasti 16 slučajev tifuznih bolesni, 13 davice, 63 škrlatinke, 16 ošpic, 7 šena. 2 krčevite odrevenelosti Ln 2 griže. — Razpust društva. ^Orlovski od ek» v Semiču je razpuščen, ker že več let ne deluje in ker nima pogojev za pravni obstoj _ Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti Od 5 do 11. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 25 slučajev svinjske kuge, 5 svinjske rdečice in 1 vraničnega pripada _ R->zp:sana sli'žr-a. Ljubi ian ki ob- lastnf odbor raspisuje za zdravilišče na Golniku mesno elektromehanika, ki naj bo obenem izprašan :n zanesljiv šofer. — Razpisana sodna služba. Okrožno sodišče v Novem mestu razpisuje mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. Prošnle ie treba vložiti najkasneje do 25. januarja — Iz »Uradnega lista*. »Uradni list» št. 127. z dne 22. t. m. objavlja uredbo o organizacij5 posredovanja dela ter dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in cenenih Dosoiil za zidanje delavskih ^ranovanj — Beograjski »Balkan«- prenehal izhajati. Znani beograiski »Balkan«, ki se je odlikoval po svojih velesrbskih tendencah, je znova zašel v težkoče ln prenehal izhajati Pravi pa. da je ustavitev le začasna in da bo po novem letu, ko bo lastništvo odredilo nove smernice lista, začel znova izhajati kot neodvisno glasilo (Sedaj je bil menda odv:sen od kakega med tem že izčrpanega d spozicrskega fonda!) — Peči na uTcI. Letošnja izredno ostra zima ie pokazala, da bodo morale zlasti mastne občine mistiti na to. da ustanove rrimerna zavetišča za brezposelne in siro-m**ne sln'e. kl se n'rrafo kam zateči pred hudo zrmo Zagrebški obč'nski svet «e včeraj z ozirom na žalostne slučaje, da so ljudje zmrznili na ulici, sklepal o tem vprašanju. Dokler ne najde primernih prostorov, kjer bi nudil številnim brezposelnim zavetje, bodo postavljene na važni krajih mesta koksove peči. da se bodo ljudje vsaj mimogrede za silo ogreli. Vsekakor posnemanja vreden zgled. — Premestitev železniške direkcije iz Subotice v Novi Sad. V torek K prispel v NoVi Sad direktor subotiške železniške direkcije dr. J. Borko, da si ogleda poslopje, v katerem bi bila nastanjena direkcija iz Subotice. Ogledal si je več poslopij, toda nobeno se mu ni zdeio prikladno. Zato bo predlagal prometnemu ministru, cia se ogradi v Novem Sadu novo poslopje. Koncem decembra se bo vršila v Beogradu konferenca, na kateri se bo definitivno sklepaio o premestitvi subotiške direkaje. — Senzacljonalen proces v Sarajevu. Pred sarajevskim sodiščem se vrši že več dni senzacijonalen proces na podlagi rožbe državnega pravdništva proti »Sarajevski Večerni Pošti« radi poročila o aretacijah nedolžnih muslimanskih žen in dev.ijk. Ozadje procesa tvori afera sarajevske policije, ki je brez razloga aretirala 13 musli-mank in jih obsodila radi tajne prostitucije. Poznejša preiskava je ugotovila, da so.vse aretirane še device in da za nastop policije sploh ni bilo nikakega povoda. Med razpravo so prišle na dan škandalozne razmere, ki vladajo po policiji, kjer ni nobene evidence in kjer igra tudi strankarska pripadnost veliko vlogo. Razsodba bo razg.a-šena danes. — Dogodki iz I. 1914 pred sodiščem. Pred sarajevskim okrožnim sodiščem ie pričela včeraj razprava proti dvema selja-koma, ki sta obtožena, da sta leta 1914 iz maščevanja ubila rri svoje sosede Oba sta se iavila prostovoljno v zloglasni avstrijski »Schutzkor« ter vohunila za sosedi, ki niso bili avstriUkanti. — Konferenca turistovskib organizacij. Te dni se bo vršila v Pragi konferenca de legatov Češkoslovaške. Avstrije, Madžarske in Jugoslavije, na kateri bo določeno, po katerih krajih naj bi potovali imerišlV turisti, ki vsako leto v večjem številu po« sečajo Evropo Našo državo bo zastopa na tej konferenci šef odseka za tujski promet v trgovinskem ministrstvu dr Čiri- Žižek — Direktni vozovi za Inozemstvo. 11 januarja se bo vršila v Sras^u konferenca glede direktnih vagonov, ki d, vozili iz Belgije. Nemčije in Češkoslovaške do Beograda. Carigrada in Aten Na to konferenco je povabliena tudi naša država. — Plemenitim srcem k!;čemo zadnje dni pred božičem: olaišajte našo bedo in spomnite se nas najbednejših slepih s kakršnimkoli darom, za kar vam bomo iz dna srca hvaležni. — Milodare (v blagu ali denarju) sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana. \Volfova 12. — Vojni tovariši! Naš ljubljeni član dr. Tone Jamar (poznan posebno bivšim od 17. p p) je resno obolel in se nahaja na očesni kliniki v Zagrebu Naj ve g doktor, ki je toliko dobrega storil našim v Juden-burgu, da mu tisoč src utriplie v hvaležnosti in udanosti in želi skorajšne ozdravitve. Na našem sestanku dne 4 decembra smo sklenili izdati spominski almanah povodom desetletnice miru in osvoboienia V to svrho prosimo tovariše, naj zbirajo in nam pošljejo slike bojnih polian. uietništva itd., ter istotako markantne doživljaje ii voine. Velespošt. župane, zlasti pa bivše voiake naprošamo, naj že sedai za ta almanah vo-tirajo pri proračunskih sejah nekai prispevkov Glavni odbor Z S V v Liublianl — Mirkove »Povesti za našo klavirsko mladino so naprodaj kot božično darilo v petek in soboto pred prazniki v vseh knjigarnah, po pošti se lahko naročajo na naslov založnika, pevskega društva Ljubljanski Zvon v Liubliani. Cena izdaji »e 20 Din, poštnina posebej. Globcko znižane cene! Damske plašče najmodernejše s kož^hrnrno od D'n JOO — d^lje, kakcT rudi dekliške plašfike (od dveh let naprej) — nudi* F. in I. Grričar, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! \i Ljubljane —lj Prijava psov. Glasom razglasa mestnega magistrata, ki ie nabit po mestu, mo-ra-o lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse - čuvaje ter mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne iz-vzemši pse na Barju in v Spodnji Šiški, in sicer v naslednjem vrstnem redu po začetnicah svojih rodbinskih imen: A, B, C, C, D. E, F in G dne 2., 3., 4., 5. in 7. januarja: H, I, J, K. in L dne 9., 10.. 11„ 12. in 13 januarja: M. Nt O, P in R dne I4„ 16„ 17„ 18. in 19. januarja 1928: S, Š, T. U In V dne 20.. 21., 23. in 24. januarja: Z in t dne 25., 26., 27.. 28.. 30 in 31. januarja 1928. — Priiave psov ie izvršiti v zgoraj navedenih dreh ustno in sicer od S. do 12 ure dopoldne, pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 41). kier je plačati tudi pasio takso za leto 1928 v znesku Din 100 za vsakega psa. — Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričenši s 1. februarjem 1928 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi - čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan t zaporom do 2 mesecev, oziroma z globo do 3000 Din. —lj Popis živine, perutnine in čebelnlh panjev. V času od 2. do 15. januarja se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebemih panjev po magistralnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili v statistične svrhe ter se jih v kak drug namen ne bo vporabljalo. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se moralo sice proti vsem prestopkom v zmislu ob-str b predpisov kazensko postopati. .j Policijska ura dne 24. in 31. U m. Veliki župan ljubljanske oblasti je z razpišem z dne 16. t- m. U. br. 14431 dovolil, da smejo biti v ljubljanskem policijskem okolišu na božični večer gostilne do 1. ure in na Silvestrov večer gostilne in kavarne do 3. ure odprte —lj Božični spored ZKD. Za božične praznike dne 25 in 26. t. m. prinaša ZKD v k;nu Matica zopet nov prvič v Liubliani predvaja film ^rjorido«, delo znane berlinske rvrdke Ufa ki nam v lepih naravnih slikah predočuje krasote gozdnega življenja in njenih prebivalcev. V njem ?e podano življenje gozdnih živali s tako resničnostjo, da se bo film vsakemu brez izjeme priljubil; izredno zanimanje pa bo vzbudil v krogih naših lovcev in ljubiteljev narave. Posnet ie na enem največjih lovišč Nemci ie s tako zanimivo vsebino, da bo osta! vsakomur v spominu Predvaja se v nedeljo in v pon-deliek dne 25. in 26 t. m. obakrat ob 11. Ogieite si prelepe razstavljene fotose pri kavarni Zvezda v izložbenem oknu. * trjavčeva koča na Vršiču bo v času od 22 decembra do 6 lanuaria stalno oskrbovana Koča ie z jedili in pijačo popolnoma ireskrbljena Ker ie pot na Vršič izgažena. □riha;a v poštev tudi za turiste, ki niso ■smučarji. Kdor hoče praznovati božične Draznike v gorski samoti in veselem krogu planincev nai se potrudi na Vršič m ne bo mu žal* —lj Ples v narodnih nošah, ki je našel lansko leto toliko odziva in priznanja, se vrši tudi letosvrši ter ostane tradicijonalna prireditev Jadranesk Straže. Poleg narodne pesmi je narodna noša najbolj iskren in priprost izraz narodove duše. Stoletja zgodovinskega razvoja so to nošo preoblikovala, vsaka pokraiina ji je dala svojo obliko. Narodna noša predstavlja narodovo preteklost in naša skrb naj bo, buditi ljubezen do nje in smisel zanjo, da jo rešimo pozab-Ijenja in da jo počastimo, kakor ji gre kot rarodni svetinji 28 ianuarja 1928. bo imela narodna noša svoje slavje! —lj Redna plesna vala Družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ se vrši v petek dne 23. tm. v hoteln »Union« ob 8 uri zvečer. 994-n —lj Silvestrov večer pevskega društva LjnbPanski Zvon ▼ zgornjih prostorih Narodnega doma. —lj Trgovke! Od soprogov zahtevajte za novoletno darilo, da vas zavarujem pri Trgovskem dobrodelnem drjštvu »Fomo&t v Ljubliani. Beethovnova 10. —lj Sokol I. je moral prevzeti glasom sklepa Saveza nad 4000 saveznih razg:ed-nic, da jih razpeča med svoiim članstvom. Bratje! Sestre! Ko boste za božič in novo leto — pa tudi kasneje — poŠt1!ji svorm priiateliem in zakoncem razna voščila, se-zite po teh razglednicah, ki so tz> i»pe Z niih nakupom pa tudi pomagata drnšivu, da pride čim prej do skupička. katerega mora oddati Savezu Razglednice so Din 1 in se dobe v društveni pisarni *nevno od 16.—19 Zdravo! Odbor! W-n —M Največja »rbiro BI UZ, otrošk'h OBI EKC 1n PLASĆKOV nudi ceno KRIŠTOFI Č - BUČ4R 119-L —I j Moderno oblečena dama nosi k najnovejši večerni toaleti samo gravirano, široko zlato zapestnico. Glej Izložbe F. Cu-*en. Prešernova 1. 136-L i? Celja —c Pomanjkanje vode. Te drii je iz mestnega vodovoda nastalo zopet občutno pomanjkanje vode Mestni magistrat je izdal tozadeven razglas, v katerem priporoča čim več»o štednjo z vodo iz vodovoda. —c Mladinska božićnica se bo vršila v petek 23. tm. ob 4 uri popoldne v telovadnici mestne osnovne šole. Spored je zelo raznovrsten in so prHatelji mladine k bo-žičnici najvljudneje vabljeni. —c Mestno gledališče. Na Štefanovo popoldne ob 16 uri se vprizori mladinska fgra »Petrčkove pos*edn»e san»e<. Oprema igre bo povsem originalna Sodeloval bo mladinski pevski zbor in orkester. b ^•»»•ibjjra IIIUI —m Proračun mariborske oblastne skupščine. Včeraj ie pričela mariborska oblastna skupščina razpravljati o proračunu za prihodnie leto. Včeraj le bila zaključena generalna debata in je klerikalna večina proračun nespremenjen sprejela. Opozicija, ki je nastopala složno, ie iznesla razne predloge, ki pa so naleteli pri klerikalcih na eluha ušesa. Poslanec g. Petovar (SDS) je zlasti kritiziral dejstvo, da hočejo klerikalci obdavčiti električni tok, mesto da bi pospeševali elektrifikacijo dežele in s tem dvignili gospodarski razvoj. Električni tok je že sedaj dovolj drag, novi davek, ki znaša nad 3 milijone, pa bi elektrifikacijo, ki je zlasti v zadnjem letu že celo napredovala, popolnoma ustavil. Opozarjal pa ie tudi na nevarnost carinske vojne med poedinimi oblastmi. Lahko se zgodi, da bodo druge oblasti v odgovor na obdačenie vina obdačile uvoz našega lesa. s čemur bi bil zadan naši lesni industriji najhujši udarec. Na popoldanski seji ie pričela specijalna debata, ki se nadaljuje. — m Dvoma mera Iz gospodarskih krogov nam pišeio- Klerikalna večina ie sklenila visoke oblastne davščine na moto.-na vozila. Pri tem so prizadeti tudi avtobusi. s katerimi so razni podjetniki uvedli avtomobilski promet na progah, ki so bile doslej brez vsake ugodne zveze z važnimi gospodarskimi centri, zlasti pa z Mariborom Dejstvo, da so od obdačenja izvzeti te mestni avtobusi, pomeni konec avtobusnega prometa izven mestnega področja, ker I je s terr ubita vsaka tniciiativnost in so i privatna podjetja izpostavljena konkurenci mestnega podjetja. Največjo škodo pa bo povzročilo obdavčenje tujskemu prometu, ki bi ga morala oblastna skupščina z vsemi j sredstvi podpirati. —m Nov odvetnik v Mariboru. V Ma- | riboru otvori novo odvetniško pisarno g. dr. Slavko Barle, bivši vicekonzul v Diis-seldorfu ki se je nedavno vrnil v domovino in položil odvetniški izpit. -o najboljše, najtrajnejse in zato najjeenejfa SIlQi3ElE]EEEEMEEI03H Dr. Henrik Steska. čian upravnega sodišča Nekaj pri o kandidatnih listah občinskih volitvah Upravno sodišče za Slovenijo je že večkrat imelo priliko se baviti z občinskimi volitvami Glede kandidatnih list ie bilo treba rešiti zlasti vprašanje razveljavitve kandidatne liste zbog potvorjenega podpisa na njej in vprašanje dopustnosti pritožbe na velikega župana zoper postopanje sre-skega poglavarja pri pregledovanju potrditvi in zavrnitvi kandidatnih list. Zakon o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji obseza v oddelku, nanašaj-očem se na priprave za volitve v občinski odbor, predpise o kandidatnih listah 2e § 11 predpiše za razglas o volitvi, da ie vanj sprejeti tudi objava o načinu in roku za prijavo in vezanje kand'datnih list V glavnem pa se nanašajo na kandidatne liste §§ 12. do 22. in imajo tudi skupen nadpis »Kandidatne liste* Deliti smemo te predpise na tri dele. Prvi del (§§ 12—15) predpiše, kdaj, v kolikih izvodih in na kakšnih ebraze h se morajo predložiti kandidatne liste, koliko imen morajo obsezati. na kakšen način morajo biti sestavljene »n podpisane in kako se veže dvoje ali več kandidatnih list. Drugi del (§§ 16—21) ureja postopanje s kandidatnimi listami in sicer se bavita §§ 16 in 17 z formalno stranjo kandidatnih list. §§ 18 19 in 20 z vsebinsko stranjo in § 21 s potrditvijo in obiavo kandidatnih list, § 16 odreja uradni preg'ed. ali zadoščajo kandidatne liste formalnem predpisom o njih ter se mora zastopnik te liste pozvati na popravo, a po brezuspešnem preteku roka za popravo ozir za primer potvorjenega podpisa tudi brez poprejšnjega poziva na popravo se mora lista razveljaviti. Po § 17 se morajo enake ali podobne ozmačbe kand'datnih list odstraniti oziroma liste brez označbe primerno označiti, a kadar ie dotični poziv ostal brezuspešen, se liste uradno označijo po zastopniku (prvem podpisancu) V nasprotju s tema §-oma pa odreja § 18 uradni pregled vsebine kandidatnih Ust t j. ali smejo vsi kandidati biti izvoljeni in ni li kak kandidat na raznih kandidatnih listah ter se morajo dotični kandidati uradno črtati, vendar oa se po § 19 zastopniki list ob enem pozovejo, da tekom predpisanega roka nadomeste z drugimi kandidat5 kandidate, črtane po § 18. in kandidate odpadle vsled smrti ali odpovedi. Kadar bi se ne ustreglo poz'vu po § 19 ali kadar bi bile liste že potrjene ali objavljene, odpade po § 20 nadalnja dopolnitev liste ne da bi se le-ta razveljavila. Tretji del (§ 22) obsega izjemne in končne odredbe glede kandidatnih list, namreč a) da s©loh ni treba voliti, kadar ie bila ena sama veljavna kandidama tista vložena in da se brez volitve proglašajo kandidati te edine liste za izvoljene in b) da je glede ugovorov zoper postopanje uporabljati določbe § 42 o ugovorih zoper postopanje v volitvah Po tem § se sme zoper izid volitve pritožiti vsakdo, ki je vpisan v volilnem imeniku in sicer zaradi nezadostnega postopanja pri volitvi, vendar ugovori, ki se tičejo postopanja pri pr.pravah za volitev (reklamacijsko postopanje) tu niso več dopusmi Ta predpis v § 42 je iz dveh razlogov nejasen postal Z uvedbo stalnih volilnih imenikov veljajo za reklamacijsko postopanje posebni predpisi zakona o voiiln.h imenikih Vrhu tega se je svojeČasno pri prvotni sestavi uredbe o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji hotelo izključiti ugovore zoper reklamacijsko postopanje in zoper postopanje o kan-didatn.h listah, vendar se je pozneje pri končni redakcij; ta misel opustila in priznala potreba dooustnosti ugovorov tudi zoper postopanje nadzornega političnega ob4astva I stopnie v stvareh, tičočih se kandidatnih list Da ne bi b:lo treba dvojnega postopka, se ie z določbami § 22 postopek o ugovorih glede kandidatnih list združil s postopkom o ugovorih zoper nezakonitosti pri volitvi sami po § 42. Po pomoti se pri tej priliki v § 42 pri prvotni joločbi o nedopustnosti ugovorov, ki se tičejo po^topania «pri pripravah za volitev (reklamacijsko9 postopanje in postopanje glede kandidatnih Ust)» niso črtale tudi besede «pri pripravah za volitev* in ni le ostalo pri besedah «ipri reklamacljskem po- topanju*. marveč črtale so se le prvotne besede «postopanje glede kandidatnih list*. Razlikovati moramo v smislu izvajanj v prejšnjem članku dvoje glavnih vrst ugovorov zoper volitve, one. ki se tičejo postopanja pri volitvi sami v ožjem pomenu, in one. ki jih ima v mislih § 22 Na postopanje pri volitvi se nanašajo, deloma avtoritativni akti volilnih oblastev. zlasti volilnega odbora in poed nih voliknib odbornikov deloma omejitve volilne svobode ob glasovanju in drugi delikti ob priliki glasovanja K prvim hi smeli šteti n. pr. nepravilno določitev volišč nepravilno sestavo volilnih odborov. nevpoštevanje predpisane dobe za glasovanje, nepravilno opremo, pritrjevanje in zavarovanje volilnih skrinjic kandidatnih list in kroglic, nepravilno ali opuščeno sklepanje volilnega odbora o upravičenih pomislekih in dvomih Rlede istovetnosti volilca in glede nastopa izključevalnih razlogov po pravnomočnosti voHnega imenika, nedostajanie potrebnega števila članov volikiecra odbora pri volilnem ooraAiilu. nepravilna ses-tava zapisnika in drugih volilnih sp?sov. naroačno štetje glasov, naoaena ugotovitev izida volitve. Drugi skupini bi pa pripadalo ti. pr. vplivanje članov volilnega odbora na glasovanje, dogodki, ki so časovno in krajevno zvezani z volilnim opravilom na volišču, a ki bi utegnili omejiti volilno svobodo ob glasovanju potem pa tudi drugačno, a s sodno odločbo pravnomočno ugotovljeno utesnjevanje volilne svobode. Vsi ti nedo-statkj bj seveda morali biti bistveni t. j. taki. ki bi utegnili vplivati na izid volitve oziroma taki. ki kršijo take prinudljive zakonite predpise, da je nevpoštevanje zagroženo z ničnostjo upravnega akta. Druga glavna vrsta ugovorov zoper volitev pa so ugovori po 8 22. Ti ugovori se tičejo nepravilnosti, ki bi jih zagrešilo nadzorno politično oblastvo povodom pregleda, zavrnitve ali potrditve kandidatnih list. Posebncst teh ugovorov je. da so dopustni še le po razglasitvi izida volitve t. j. istočasno z ugovori proti postopanju pri volitvi. Zakonodajalec ie s tem pač hotel preprečiti dvoje postopanj pred velikim županom in pospešiti vso volitev Treba pa je še preiskati, ah' ie smatrati postopek nadzornega političnega oblastva rudi potem za nepravilnega, 1.) ako je to oblastvo moglo zaznati za kak bistven nedostatek Šele po izvršeni volitvi ali sploh tako pozno, da se ni več moglo nani ozirati, dalje 2.) kadar kljub utemeljeni pritožbi (prijavi o nered-nosti glede kandidatih list) s strani volilnih upravičencev ni postopalo v stvareh, ki iz volilnih spisov samih (kandidatnih list. volilnih imenikov itd) niso razvidne. Taki nedosfatki. ki iz pripravljalnih spisov niso razvidni, so zlasti potvorjenl podpisi. Ločiti je med tema tu navedenima primeroma. Ako je kak volilni upravičenec i ponudbo dokazov nadzornemu političnemu oblastvu prijavil potvorbo podpisa na kandidatni listi, potem je ob analogni uporabi na volitveno nadzorovalno oblastvo se nanašajoč^ določb § 43 za presojanje kandidatnih list pristojno politično oblastvo bilo pač dolžno, da se prepriča o utemeljenosti prijavljenega pomisleka in da nato primerno ukrene (razveljavitev kandidatne liste ozToma zavrnitev dotične prijave). Seveda je pogoi takemu pos-tooaniu. da Je prijava pravočasno pred volftvijo došla. Če bi nadzorno rblastvo ničesar ne ukrenilo, bi bilo postopanje gotovo nedostatno. Povsem drugačen pa je pravni položaj, kadar se po tvorba ni mogla dognati Se pred volitvijo. V tem primeru postopanje »političnega oblastva ni moglo biti nedostatno iz razloga, ker ni liste razveljavilo, in torej pritožba (ugovor) vložena po čl. 22 v zvezi s čl. 42 zoper tako postopanje političnega oblastva ne bi bilo osnovano. Naknadna razveljavitev kandidatne liste bi v takem primeru ne bila več dopustna, dasi bo morda treba dotičnega kandidata črtati iz Hst*.\ Drugačno tolmačenje obč n-skega volilnega zakona bi imelo nedogled-ne posledice, kajti tudi volilni upravičenec, ki sam pravočasno zve za potvorbo. bi po svoji vo'ji ali pravočasno pred volitvijo ali prepozno (n. pr. po razglastvi izida volitve le zavoljo tega. ker mu izid ni všeč in le upal na drug izid) mogel prijaviti potvorbo in v drugem slučaju izsiliti novo vol:tev. Tega pa zakon gotovo ni nameraval. To naziranje si je tudi upravno sodišči usvojilo. Ifaihol š PAT d P T*CH0N ftlss Dane ob: 4, pol 6. pol 8. in b PAT Hi FAaACSv EL Tif* MIHO MATiCA Mraz vedno bolj pritiska Mraz zahteva vedno nove žrtve. — Na Črnem morju divja vihar. Mraz v Evropi je od dne do dne hujši. I>oČim je pri nas za spoznanje pojenjal, javljajo iz vseh krajev Evrope, da je pritisnil najhujši mraz še le včeraj. Tatoo so imeli na Dunaju 21 stopinj pod ničlo — mraz, kakršnega na Dunaju že 34 let niso zabeležili. Radi mraza in snežnih žametov je nastal včeraj v vsem železniškem prometu velik zastoj. Današnji dunajski brzo-vlak je prispel z dveurno (124 minut) zamudo v Ljubljano. Zamudo so imeli tudi vsi ostali vlaki na avstrijskih železnicah. Sneg je zapadel mestoma 1 do 2 metra visoko. Tudi tramvajski promet je bil deloma ustavljen. V X. okraju so našli včeraj napol zmrznjenega nekega moškega. V mestu je nastalo tudi več požarov. Praški listi poročajo, da je Praga od leta 1902 dalje včeraj zabeležila najhujši mraz, ki je znašal 18 stopinj pod ničlo. V Parizu je nastala včeraj depresija. Zapihal je jug in ponoči je prfčelo deževati. Zjutraj so bile vse ceste pokrite z ledom, trpel je ves promet in pripetilo se je več težkih nesreč. V Rimu je včeraj znova močno snežilo. Na Petrovem trgu je nastala ledena skorja in mladina, ki ledu sploh ne pozna, je ves dan rajala na prostem. — V Genovi je včeraj ves dan snežilo. V Trstu je bilo 10, v Gorici 11 stopinj mraza. Nekega moškega so našli v Trstu zmrznjenega na ulici. V Berlinu je bilo včeraj 14, v predmestjih celo 24 stopinj mraza. Mozela in Rena sta popolnoma zamrznili. Ves rečni promet je ustavljen. Mraz je zahteval pet človeških žrtev na Tirolskem, v Linzu je zmrznil neki čevljar, dve osebi sta zmrznili v Genovi, a pri Rimu je zmrznil neki miličnik, ki se je udeležil rešilne ekspedicije, katera je odšla na pomoč nekemu pogrešanemu smučarju O snežnih zametih in mrazu javljajo tudi iz Madžarske, Rumunije, Bolgarske itd. V Varni je na cesti zmrznilo neko dekletce. Elektrarna radi mraza ni mogla obratovati, listi niso izšli Na Cmem morju divjajo silni viharji, ki onemogočajo vsak promet. Več parnikov je bilo ogroženih, usoda ruskega pa mika «Elektra» je povsem neznana. Angleški p-arnik «Delta» se je s težavo rešil. Madžarska policija preganja spiritiste Kakor v drugih večjih mestih, ta ko so začeli tudi v Budimpešti zadnje čase zelo agitirati za spiritistične in hipnoti-zerske krožke, ki so organizirani po cerkvenem načinu. V modi j_- zlasti klicanje duhov. Policija je dobila informacija, da gre za dobro organizirano družbo sleparjev, ki služijo težko tisočake v obliki visokih članskih prispevkov, katere morajo plačevati člani spiritističnih krožkov. Tajna policija je poslala svoje agea-te v razne klube, med katerimi so najbolj znani »Astralni krožek«, »Siriac in »Udruženje zlate zvezde«. Nedavno je policija nepričakovano preiskala stanovanje nekega višjega poštnega uradnika. V krasno opremljenem salonu je se- I delo 20 gospodov in dam iz višjih kro- | gov. Uradnikova soproga je igrala vlo- go medija. Gostje so kupovali drage brošure o zaklinjanju duhov, medium je pa dajal tudi intimne nasvete damam, od katerih je dobival visoko nagrado. Poleg tega je imela uradnikova žena razne električne aparate, ki so ji pomagali varati naivne goste. Po pravniškem in zdravniškem posvetovanju pri policijskem ravnatelju je bilo sklenjeno prirediti racijo na spiritistične in hipnotizerske krožke. Policija namerava nastopiti tudi proti 12 damam, o katerih govori vsa Budimpešta, da imajo Rontgenove oci. Epilog krvave tragedije Pred meseci smo poročali o krvavi tragediji, ki se je odigrala v mestu Alx> na Švedskem. Letos v januarju so našli v nekem parku v Abo umorjenega trgovca Englloma. Bil je ustreljen in sprva je prevladovalo mnenje, da je posta! žrtev roparskega napada. Ker pa je biu« njegova listnica nedotaknjena in je imel v žepu telovnika zlato uro. a na prstih svoje briljante, je policija lakoj uvidela, da gre za Čin osvete in je tudi vodila preiskavo v tej smeri. Policija je kot krivca izsledila lepo študentko Margito Ntirninen, umora pa je bil soobtožen tudi njen zaročenec magister Allan Tčrnudd. Aretacija mladenke in mladega magistra je vzbudila i v Abo splošno senzacijo in to tem bolj, j ker sta bila oba pridna in solidna. Zlasti ! pa so Tornuddu, ki je bil strokovno 1 zelo naobražen, prerokovali sijajno bodočnost. Oba sta popolnoma priznala svoje dejanje. Margit Niininen je bi1 a zaposlena kot tajnica pri trgovcu Mngl-lomu. Ta je bil znan kot skrajno razuzdan pohotnež, pred katerim ni bila varna nobena ženska. Tudi lepa Margit je postala žrtev njegove pohotnosti. Toda staremu grešniku to ni bilo dovo.j. Razkričal je dekleta kot vlačugo. io blatil v javnosti, poniževal in smešil. Nesrečna mladenka je trpela 7«"ozne duševne muke, ko pa je uvidela, da jo skuša Engllom javno osramotiti, je zasnovala krvavo osveto. O tem je obvestila tudi svojega zaročenca, ki ;i :e dal na razpolago samokres. Murgita je nato zvabila trgovca v park in g^ ustrelila. Epilog te tragedije se je odigrat te dni pred sodiščem v Stockholmu. Mar-gita in Allan Tornudd sta bila obsojena radi umora in nagovarjanja k umoru na dosmrtno ječo. Stroga kazen ie vzbudila po vsej Švedski silno ogorčenje, vendar je javnost uverjena, da bo vrhovno sodišče kazen razveljavilo in oba obtožena pomilostilo. Sličice iz delovanja Društva narodov Predsedstvo zadnjega zasedanja sveta Društva narodov je padlo po abecednem redu na Kitajca, poslanika v Parizu Ceng Loha. Najraje bi ne bil sprejel te časti, kajti bil je prvič v Ženevi in zato mu razmere v Društvu narodov še niso bile znane. Toda imel je dobro voljo in skušal se je hitro orijentirati. In res mu je šlo še dokaj gladko od rok. Mož je zelo suh. vrat ima kakor tenka cev in sploh je podoben ptici, ki ujame s svojim srepim pogledom vse, j kar se godi okrog nje. Druga zanimiva osebnost na zasedanju je bil Chamber- ; lain, ki bi bil v svojem dostojanstvu i najraje rekel: »Tako pa že ne gre! Mi velikaši imamo dovolj važnejših poslov. Uredite hitro svoje spore in prihajajte sem redkeje.« Chamberlainu nasproti je sedel Briand, poosebljena dobrota, ki se pa zna razsrditi. Popoldne je rad zadremal, zlasti če se je seja pričela takoj po obedu. Tudi drugim diplomatom je delala zaspanost hude preglavice. Nekega dne so štirje diplomati dremali za mizo in ko je bila seja končana, niso imeli pojma, o čem se je razpravljalo. Tudi novinarji so često dremali, zlasti ob vročih poletnih popoldnevih. Edina izjema je Stresemann, ki se rad smeje in drži tudi med sejo v ustih dolgo cigaro. Kdor ne pozna razmer v Društvu narodov, smatra navadno zastopnike malih držav za navadne statiste. Toda tudi med njimi se najdejo odlični diplomati. Tako je Urrutia član kontrolne komisije, kubanski zastopnik Bethancourt igra odlično vlogo v svetu Društva narodov in tudi zastopniki drugih malih držav se v delovanju Društva narodov uspešno udejstvujejo. Cesto pa pride na sejah do komičnih nesporazumov. Tako je začetkom zadnjega zasedanja^ ko ni šlo še za važne probleme. Chamberlain prečital napačni referat in ko se mu je zastopnik Kanade Dandurant, ki bi moral predložiti dotični referat, zahvalil, je nastal v dvorani splošen smeh. Veliko pozornost sfa vzbudila ona diktatorja iz vzhodne Evrope Pilsudskv in VVoldemaras. VVoldemaras izgleda na prvi pogled kot kak vaški župan. Pcisfi s svojo soprogo v II. razredu, dcužine nima. kakor drugi diplomati, marveč samo pomočnika Brandankasa. \Yolde-maras, bivši profesor, je zelo naobražen. Govori gladko francosko, nemško in italijansko. Toda argumentacije in pravne utemeljitve mu delajo hude preglavice. Pravi sedež mednarodnega miru je hote! »Bavaria«, kjer se zbirajo d plo-mati in novinarji po vsaki seii ,n M V pri kartah in dobri kapi ici često do ranega jutra. Tu se poravna več sporov, kakor na sejah. LISEJE vseh vrst. Črtne in avto- tip1je, izdeluje po predloženih risbah, perop1sih in slikah za navaden tisk ali za f1nejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času po nizkih cenah JUGOGR AFIK A, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z o. Z. SV. PfcTRA NAS. 21 Ouido Remi: Exceisior Vedno višje in višje! To naj bo svet tam doli? To da je svet, zemlja, vse naše življenje, sreča in nesreča? Peščica ljudi, ki še vedno mahajo z robci in nekaj kriče, vse tako majhno, vedno manjše in manjše ... Sreča ... Ne, nič več. Ni več zemlje. Samo velika, sivkasta obla tam doli v neskončni praznini, samo dobro pritrjeni aparati, posoda s kisikom za dihanje, vreče peska — in Človek. Mož. Tišina, neizmerrra. neskončna tišina. Pitagorjeva harmonija sfer, če hočete. Tako blizu nebes in vendar se človek nikoli ne čuti tako zelo človeka. Niti re-kordman ne sanja o nadčloveštvu. svet se mu ne zdi malenkosten, neznaten, marveč nasprotno, pozabi, da je malenkosten. Ne zaveda se da je njegova mala, oboževana Rita koncem koncev histerično, razvajeno in kapricijozno dekletce, prava milijonarjeva hči. Sicer pa to ni važno, stari gospod je krasen človek. Bogme, to ni kar si bodi. Razpisati sto tisoč dolarjev nagrade za dosego višine 15.000 metrov in reči ljub- čku svoje hčerke: — Poizkusite svojo i srečo. Vem. da se odločite ket ste mož j od pete do glave. Ce dosežete višino 15 tisoč metrov, se lahko poročite z mojo hčerko. Moj zet mora biti fant od fare. Kako lahki pogoji za tako veliko srečo! Balon zasluži ponosno ime »Excel-sior*, a nekaj ur s kisikovim aparatom — to ie vendar prava igrača! — Kako je že dejala Rita. ko sva se ločila? »Ko boš visoko, tako visoko kakor ni bil doslej še nihče pošlji mi od tam poljubček.< — Eh, ta ma'a Rita s svojimi velikimi očmi in rdečimi ustnami, ki se kar same ponujajo v poljub! Še svot živ dan ni bila na nobenem hribu in če gleda iz petega nadstropja na ulico, se ji vrti v glavi. In vendar se mi zdi, kakor da leti z menoj. Kako visoko ie neki nebo? Pustim tam sliko svojega mucka. Ne ne, čemu raje vzamem to nebo s seboj doli na zemljo in ga prinesem Riti. Oho. Še ne. zdaj še ne smem misliti na njo. Šele ko bom visoko tam. kjer še nihče ni bil, bom lahko... Balon se dviga vedno više. — Excel-sior... Letake vrže iz balona vrečo peska in pogleda na višinomer Končno si natakne masko in vrže iz balona drugo, tretjo vrečo peska. Minute hrte, ure padajo v večnost... Mir. niti veter ne piha, praznina, človek sam s svojo nado sredi zračne pustinje. Dvanajst tisoč, trinajst tisoč, štirinajst___ Zdaj, zdaj bo na cilju! Kolika radost, kolik triumf! Ne. Prej bolest strah, groza. V balonu ni več vreč, ki bi jih mogel metati tja doli v praznino. Ostal mu je še pleten stol. Saj lahko sedi na košu. Toda to je malo, zelo malo, samo nekaj metrov. Košarica z jestvinami, v kateri sta samo dve konzervi in nekaj prepe-čencev, ni vredna, da bi jo vrgel iz balona. S tem si ne more nič pomagati. A dvigniti se je treba cilj še ni dosežen in Rita čaka tam doli nekje na zemlji, da ji pošlje poljubček. 100.000 dolarjev in Rito dobi za nagrado. Toda treba je doseči cilj. premagati mora še zadnje ovire, pognati balon tja gori, kjer ni bil še nihče. Pogum torej, naprej! Kaj bi še vrgel iz balona, da bi se zmanjšala teža? Rita to sladko, ljubo dekletce je tako blizu in vendar tako nedosegljivo! Vidiš, tako trdno si verovala v moj uspeh, a zdaj. tik pred ciljem... Saj ni mogoče, to se ne sme zgoditi! Izgubiti nado in pogum — saj sem ji vendar obljubil in njenemu očetu tudi... Saj bi se mi ves svet smejal. In kaj bi pomenilo to za mojo častihlepnost. za moj ponos! , Njen oče bi bil zmožen pokazati mi vrata in dati hčerko drugemu. O, saj ga poznam, starega lisjaka! In ona, njena samozavest, njeno brezmejno zaupanje v moj pogum? Kako navdušeno je pozdravila očetov predlog, da se mora bodoči zet proslaviti! Da bi Rita vedela za nastavljeno mi past ali da bi ji bil zopern, da bi se samo igrala z menoj kot se igrajo milijo-narjeve hčerke s siromašnimi kavalir-ji... Ne. to je nezmisel! O Riti je greh misliti kaj takega. In sploh, kakšna past, kje. v čem? Ali ima sploh kak pomen takole brbljanje? Višinomer kaže nekaj nad 14.900. Za boga. kaj res že padam? Naglo se je treba odločiti, toda za kaj? Kaj naj počnem ... Ce se spustim, se mi bodo smejali češ. še sto metrov mu je manjkalo do cilja, pa se je zbal. A kaj bo z menoj, z Rito. Ponoviti poizkusa ne bo mogoče kdo drugi me prehiti. In ta sramota, blamaža! Saj niti balon ni moj. Ne, naprej moram za vsako ceno! Iz ba'ona je pade! kožuh, letalec je pripravljen zmrzniti. Vse zaman, samo še štirideset metrov je do cilja, a v balonu je ostal samo obupani, zapuščeni človek... In vendar je še nekaj, kar bi lahko vrgel iz balona. Posoda s kisikom ... Toda to bi pomenilo neizogibno smrt... Mož sem. Balon se je naglo dvignil. Kos železa je treščil na tla in se zaril globoko v zemljo. Zadnji pozdrav. Excelsior! ★ Pri vasici Z. blizu morske obale so našli vaški ribiči ogromen ba'on, v njem pa truplo 25—301etnega moža, ki je že gnilo. Poklicana komisija je ugotovila, da gre za Arne Bewada. ki je skušal pred tednom dni z balonom »ExceIsior doseči višinski rekord 15.000 metrov in da ga je res dosegel, kar je razvidno iz dveh ohranjenih višinomerov. Oba viši-nomera sta zaznamovala višino 15236 metrov. Ostane pa nepojasnjeno, kam je izginila posoda s kisikom, kajti Bewad se je očividno v zraku zadušil, ker ni imel kisika. Rekord koncem koncev ni bP priznan. Zato se je Rita zadovoljila s cirkuškim akrobatom, umetn.kom na visokem drogu. Trajno in koristno cteršto za Božič n Novo teto e sevalni stroj omu GR'TZNER n Adler v raznih opremah — Do Božiča znatno znižane cene Dobite le pri JOSlP PETELINCU Tudi na obroke LJUBLJANA blizu Prešernovega spornem a ob voai OgieS'e si razstavo brez obveznost do nakupa Zahvala. Ob priliki prerane smrti našega nadvse dobrega in liuf^ljtne a soproga, presKibne.a očeta, bata, zeta strica in vaka. gospoda Ivana Mikuža ravnatelja Hipotekarne banke jugoslov. hranilnic Izrekam v imenu vsega sorodstva srčno zahvalo vsem onim, ki so sočustvovali z nami v urah največje tuge. Zahvaliujem se pr« d vsem za prekrasne vence in šopke, 7a mnogoštevilno -premstvo na niegovi zadmi poti k počitku po truda polnem dtlu ter pevcem Glasbene Matice za v sice segajoče pesm; žalostinke. Marta Mikuž s hčerko Anico. Trboveljski oreinog, suha drva — POGAČNIK, Bohoričeva ulica 5. — Telefon št 2059. 3181 Športne sanke prav ličn« in trpežne, dobite najceneje pri Faifar*Kolar. Tr* novska ulica 25. k 3226 Prodajalka za trgovino mešanega blaga, zmožna slovenskega in nemške* ga jezika — išče službo; gre tudi za blagajničarko. — Ponudbe pod cProdajaIka.3227* na upravo «SIov Naroda*. Gostilno dobro idooo, na prometnem kraju na deželi — iSčem v na* jem, event. tudi kupim. — Po* nudbe pod »Gostiln a/3224» na upravo «Siov. Naroda*. Začetnica zmožna stenografije in stroje* pisja — išče službo v pisarni — Dopisi pod «Začetnica/3223» na upravo «Slov Naroda«. GON tek proti kapavici (tr* perju, gnojenju) rer ca. stare lem kroničnem gnu» jenjo triperja in vnetja sečnega mehurja Za po polno ozdravljenje je treba 6 lončkov Cena t navodilom za lonček ib dinarjev. — Protzvaj« n razpošilja po posti lekarna PEN1C. Zaprešić. Natakarica s kavcijo in dobrimi spričevali se išče za prometno gostilno poleg Ljubljane. Zaslužek do* ber. — Ponudbe na Zadrugo gostilničarjev Ljubljana okoli* ca. 3255 Prazno sobo v sredini mesta išče vdova, ki je ves dan odsotna. — Ponud* be pod «Mir/3248» na upravo «Slov. Naroda*. Stanovanje dveh sob m kuhinje išče za« konski par Vselitev 1. marca 1928. — Ponudbe pod «Marc | 3250» na upravo «Slov. Nar.». t Butare in kolobarje popolnoma >uhe — izredno po» j ceni. — CEBIN Ljuhliana i VVoIfova ulica 1/2 2807 i Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Selenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko pro 1ajo "TV if\TK n nmrnni nn nro ir ni imr Umrl je danes gospod n DRUŽBA .ILIRIJA* Premog, drva, koks oglje. — Dunajska ceata 46, poleg Iv Zakotnika — Tele* I fon 2820. 106/L | Trgovski pomočnik izučen v mešani trgovini, 2 večletno prakso — išče službo v Ljubljani, event gre tudi na deželo v večjo trgovino. — Po* nudbe pod *Siguren/31K6» na upravo «Slov Naroda* Najstarejša slovenska pleskar* ska in Hčarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sDosvetska cesta 2 (dvorišče kavarne ■ Evropa*) Se priporoča — Izvršite* toč« na, cene zmerne. 72 L ki je bil pred 39-rmi leti soustanovitelj našega društva, njegov odbornik trideset let ir iskren pospeš?vatelj vseh njegovih namenov prav do zadnitga S svo/o IX) društvu 1. 1894 izdanu »Nemško-sio-verisko pravno terminologijo« ,t po'oži ce:nelj enotnemu slovenskem«! urado-van;u. Bil je po svojem zn-inja. s.užbo-^ar.jU in značaju dika slovenskih p«av-rikev. Zato društvo Pravnik globoko žalu-e ob njegovi smrti. Ohranimo ga v kastnem in hvaležnem spominu! V L j u b 1 j a n i, 21. decembra 1°27. Odbor društva Pravnika. Urejuje; Josip Zupančič. — Za cNarudoo tiskamo*: Fran Jeseriek - Za opravo ie toserttni del ibta: Otoc Chribtol - Vsi t Ljubljani 6