61. številka.
p!—* 3	~
Izdanje za nedeljo 23. maja 1897
(T Trstu, t soboto zvečer dne 22. maja 1897.)
Tečaj XXIL
„EDINOST" likaj* po trikrat na teden t testih tadanjih ob torkih, ćotrtklh ln aobotah. Zjatranje izdanje izhaja ob 6. nri rjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane ; » Jedsnanaaec . f. 1.—, izvan Avitrlja t. 1.80 ■k trt BUM . . a 3.— • s • pot leta , . . 6.— . ■ » ■a th lato . . . 12,— • ■ . 18.— NiraiilM le plačevati uprt] u iirtih fcnz priložene nnroftnlne it aprava a* azira.
Jo»biU'.6: e številka se dobivajo v pio-ajalnioah tobnfcj v lrfifu po SI nvt. ixvto Trst« po 41 nvč.
EDINOST
Oglasi se rajone po tarifa v petitu: ie naslovi) a dobelinsi črkam) to plafaje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zabv-tle, domači oglasi itd. se računajo po pog> dbl
▼si dopUl naj se poftiljaio uredništvu aliea Caserma it. 13. Vsako pumo mora biti frankovano. ker nefrankovana se n*
sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo
Naročnino, reklamacije in ojjlpi* spre jeme upr avniitvo ulica lftolino pit-eolo hftt, II. nadat. Naročnino in oglase jo plačevati loco Trst. Odprte reklama oife so proste poAtn»no,
Glft
,r ««Nno*H J* MWI">
Razmere na Primorskem.
(<?ovor nosi. dr. Žitnika v seji zbornice poslancev dne 13. maja 1897).
Visoka zbornica! Izprosil sem si besede, da v prvi vrsti izrazim solidarnost Jugoslovanov v tej nujni in za nas Jugoslovane važni stvari;
V	drugi vrsti pa, da spregovorim besedo za naše aorojake v Trstu in v okolici tržaški, ki, žalibog, nimajo več v tej visoki zbornici mnogoletnega zastopnika svojega.
Toda govoriti hočem jake na kratko, [prvič is tega razloga, da se morda ne izpostavim očitanju, da sem se udeleževal ali morda sodeloval na zapravljanju časa v očigled obupanemu polo ienju nadih volilcev, sosebno delavskega stann, kajti vsakemu zastopniku naroda, brez razlike narodnosti, mora biti na srcu zboljšanje materijalnoga stanja volilcev. Na kratko hočem govoriti pa tudi iz tega razloga, da, ako le možno, pridejo do besede vsi govorniki za in proti.
Oba goapoda zastopnika in tovariša iz Go-rice in Istre, sta načrtala in naslikala v svojih govorih sliko žalostnih in nevzdržljivih odnošajev
V	Primorski, katera slika, gospoda moja, še vedno ne odgovarja dejstvom, kajti ni mogoče, da bi v besede povili to, kar morajo tam trpeti in prenašati ■ks desetletju uaSi sorojaki, Jugoslovani. (Prav dobro 1)
Oporekati bi se mi utegnilo morda, da sem predrzen v svojih trditvah, toda jaz govorim naravnost : Nad Adrijo se že bliska, a to bliskanje pomenja, da se bližata grom in težka nevihta, ki bi se utegnila usuti na avstrijske planjave, ako bi še nadalje puščali svobodno pot stvarem, kakoršne so, kakor so se razvile in kakor so se poostrile. Hi smo, visoka zbornica, izročeni na milost in nemilost — blago bodi povedano, da ne rabim druge besede — stranki, ki se ne straši ničesar, ki smatra dobrim in dovoljenim vsako sredstvo, da si ohrani in utrdi za nadalje nenaravno gospodstvo svoje na račun državne misli avstrijske in na račun slovanskega prebivalstva, trdno in lojalno navezanega na Avstrijo. (Pohvala na desni.)
Tu so se danes gospodje, o katerih nisem mislil govoriti, ker mi ni bila čast, da bi jih
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rjsler starši.
108
BOMAN.
— Francoski spisal Alphoaaa Daudet, preložil Al. B. —
Velikega Delobellea ni bilo nikdar doma, kajti njegovo življenje kakor glsmač brez opravka je ostalo isto, dasiravno je vedel, da mu hči leži na smrtni postelji — to mu je povedal zdravnik — in dasiravno ga je to hudo pretreslo, kajti svojega otroka je vendar le srčno ljubil. A v tem čudnem človeku so dobivala prava, odkrita Čutstva tujo, nenaravno podobo, kakor sploh nobena stvar, ki se nahaja na poševni ravni, ne more vzbujati misli, da stoji ravno.
Delobelle je skrbel pred vsem za to, da je Bvojo bolest kazal ter jo nosil okolu; nesrečnega očeta je predstavljal od jednega konca boulevarda do drugega. Z očmi, od joka rudečimi, iu bledim obrazom ga je bilo videti pred gledališči, v kavarnah, kjer so se shajali igralci, in dobro mu je dćlo, ako ga je kdo vprašal: ,Nu, dragi, kako je k^j pri tebi doma?" Potem je nervoznim ukietom stresel glavo; z obraza se mu je čitalo, da požira
poznal, ponudili za sodnike o naši nravnosti, ki so si sami pritisnili na glavo frigiško čepico. (Taka čepica je bila znakom svobode za dobe francozke revolucije. Op. uredn.) in ki tekmujejo, dirkajo z desperadi in eksaltadi za ceno irredente. (Klici: Mi ne pojdemo v Moskvo 1) Mi tudi ne; kajti vi hočete pokazati in dokazati svojim bratom onostran Adrije, du že gre bujno ▼ klasje seme, ki ste je sejali tam doli že desetletja, in katero seme so čuvali in tako rekoč povspeševali vladni organi se svojo pasivnostjo, in da to seme veselo cvete in nspeva ter že donaša sadu tam doli na plodnih tleh avstrijskih. (Odobravanje na desni — Klici; Ali niso to insinuacije ?)
Gospoda moja I Le nekoliko bi hotel omeniti, takorekoč reasnmirati k sliki, ki jo je razvil moj spoštovani tovariš iz Istre o žalostnih odnošajih v pašaliku istrskem, in pred katero sliko mora vstrepetati in se zgroziti sleherni avstrijski patrijot in državnik.
Pravijo nam : „Da, vi prihajate z malenkostmi in lapalijami, ta so kepe snega, ki se raztapljajo v roki pod prsti". Toda, ,est modu* in rebus, sunt certi d< nique fines". To so male ženrske sličice, iz katerih je možno sestaviti ukupno sliko, situvacij-sko sliko odnošajev v Primorski.
Le minio^redć hočem omeniti, da se tam doli
—	jaz poznam odnošaje prav dobro, ker sem bil ved let urednik, iz slovanskih in italijanskih časopisov — vsaka volitev v državni in deželni zbor vrši po madjarskeai nzoru in receptu.
Slovenski iu hrvatski deželni poslanci v Poreču mnogokrat niso varni svojega življenja in so neprebtauo izpostavljeni bombardovanju gnjilimi jajci in kamenjem. To je tam doli postala navada, skoro zistem, načelo.
Davkarije — za to imamo dokazov in dejstev, s katerimi nočem utrujati visoke zbornice — izt rjujejo davke brezobzirno ravno od slovanskih davkoplačevalcev, da bi jih uklonili na ta način in kaznovali za to, ker so se potegnili za svoje pravo in si izvolili mož, do katerih goje zaupanje.
Ako n. pr. c. kr. davčni uradnik pozno v noč
—	tu imam tri slučaje iz minulega leta in bi lahko poslužil z imeni, toda res est sub judice — moti
solze, duši proklinjanje, in srdite, presunljive poglede je obračal proti nebu, kakor je dela!, kadar je nastopil v „otroškem zdravniku". Poleg vsega tega pa je bil prijazen in pazljiv nasproti svoji hčeri.
Odkar je bila bolna, se je navadil donašati jej cvetic s svojih izprehodov po Parizu; a ni se zadovoljeval z navadnimi cveticami, s skromnimi vijolicami, kakoršne cveto po cestnih og.ih za denarnice majhne vsebine. O teh poznih, mračnih jesenskih dnevih je hotel imel vrtnic, klinčkov, posebno pa španjskega bezga, tistega bezga iz rastlinjaka, kojega cvetje, perje in stebelca so vsa jednako zelenkaste barve, kakor bi se bila priroda v naglici zadovoljevala z jedno samo barvo.
.0, to je preveč... preveč... morala te bodem pokregati!" je dejala mala bolnica, kadar je vesel ustopil s šopkom v roki; a njegov .Pusti... pusti to" je zvenel tako dostojno in on je bil zraven videti tako velik, da se tega oi upala več spomniti.
In vendar je bil to znaten izdatek, in materi je bilo težko skrbeti za potrebno hrano za vse. A niti na misel jej ni prišlo, da bi se pritožila zaradi tega; postopanje njenega velikega moža zdelo se jej je cel6 prav lepo.
nočni mir in ga je stražar prijavil dotični oblasti, polaga se prijava jednostavno ad acta. (Pri de še.)
Nemčija, Italija, pa avstrijski Slovani.
(Zvršetek)
Po zmagi Prusov leta 1870. se je utrdila ta ideja še bolj med državniki Avstrije, Italije in Prusije. To pa po trozvezi, kateri je bil namen, ohraniti in vzdržati mir na podlagi nemške in italijanske narodne ideje/
Vsi ostali avstrijski narodi so postali vsled tega, ker se vnemajo za svojo narodnost: pansla-visti, rusofili — pravi puntarji. Sleherni značajni narodnjak je prišel tako pod nekako policijsko nadzorstvo.
To je naravni nasledek jednega jednostran-skega principa. Ako velja namreč, da so le Nemec, Madjar in Italijan stebri države, potem je seveda nemirnež sleherni Slovan, ako se noče prelevili v Nemca, Italijana ali Madjara.
Sedaj pa nam prihaja vprašanje, kako nlogo igrajo Italijani v srednjeevropski narodni politiki ?
Nemčija je pripomogla do zjedinjenja Italije. Izvzetih je le nekaj deželic. Ali Nemčija zahteva od Italije primernega plačila>za storjene usluge. Nacijonalna Italija je namreč obvezana, podpirati Nemčijo v njenih težnjah, sosebno nemškonacijo-nalnih.
Med tema dvema narodoma stoji pa od pam-tiveka Slovan, ki se še vedno noče utopiti v Nemca, še manje pa v Italijana. To slovansko zapreko bi hoteli odpraviti. Ker pa tega ne more doseči nemški upliv sam po sebi, ker ne sega direktno v dežele ob Adriji, pa mu mora pomagati Italijan. O Italijanih v Tirolu ne treba govoriti, k<sr tam se je že izvršil ta zgodovinski proces. Ta ! proces pa se razvija še vedno ob obalih Adrije. J Tu je še močan slovanski upliv. Tu mora pomagati italijanski upliv. Tako se je razvilo nasprot-stvo med Italijani in Slovani.
Tega nasprotstva ni bilo nekdaj; isto se je razvilo polagoma in po načrtu. Značilno na tem je to, da Italijani ne nastopajo po lastni inicija-
Čudila se je zaničevanju denarja, ponosni brezskrbnosti njegovi; nikdar poprej ni tako verovala v nadarjenost, v umetniško bodočnost svojega soproga.
Tudi on si je ohranil nepremično zaupanje sredi vseh teh dogodkov. Vendar je malone prišlo do tega, da so se mu slednjič oči odprle resnici; do tega, da je mala, žareča roka, položivša se na to ponosno, zaslepljeno glavo, uničila domišljije, katere so jo mamile toliko časa. To se je zgodilo tako-le: Neko noč se je vzbudila Dć3irće v čudnem stanu. Prejšnji večer se je zdravnik začudil, da jo je našel dosti krepkejšo, mirnejšo in brez mrzlice. Ne da bi si mogel razložiti povod tema nepričakovanemu poboljšanju, je odšel ter dejal tolaže: „Upajmo, da je to dobro znamenje". Zanašal se je na odpornost mladine, na moč življenja, ki večkrat premaga vsa znamenja smrti. — A da se je ozrl pod Desirejino blazino, kjer je letalo pismo s poštnim pečatom Kairo, bi bil lahko nganil tajnost te hitre, srečne izpremembe: Štiri strani s podpisom aFran", na katerih je vse izpovedal in razložil ljubi, mali svoji Zizi.
(Pride še.)
tiri, ampak delajo, kar 8e jim nareknje. Poglejmo I le časnikarje italijanskih stranki Vsi so jednaki v I sovr&žtvu do Slovanov in rabijo tuđi jednake pri« I pomočke. Poslužujejo se istih izrazov in idej, ka-koršnih slišimo od strani birokracije. Vsa antipatija proti slovanski pisavi, pesmi in godbi, proti .slovanski propagandi*, se je gojila že davno poprej med birokrati. Tudi antipatija proti slovanskim napisom na ulicah ni izvirna misel Italijanov. Napadi na Slovane ao le posledica poprej dobro premišljenega namena. Sosebno imajo Italijani ostra peresa tedaj, kadar »erodavni činitelji hote kaj ukreniti Slovanom na škodo, ali uuičiti kako neljubo jim osebo. Ako je izvršiti ukrep, na katerem so interesovani Italijani, tedaj se vrši vse silno naglico. Merodavni činitelji gledajo neprestano na to, da dobro izhajajo z Italijani, in še posebno s prenapeteži. Ko pa bi trebalo storiti kaj v korist Slovanov, tedaj delajo kisle obraze.
Cern veći upliv imajo nerodavni krogi, tem hujše se pojavlja sovražt vo Italijanov zoper Slovane.
Značilno je tudi to, da je na hrvatskih tleh Italijanom zoperna le hrvaščina, na slovenskih pa slovenščina.
Ako vrhu vsega tega še pomislimo na namere sedanjih vlad v Italiji, kakor se kažejo proti beneškim Slovencem, ako pomislimo na govor, ki ga je bil izu.«til minister Blanca pred dvema letoma, potem moramo priti do zaključka, da so avstrijski Italijani le dobro premišljeni pomočeh v zatiranju južnih Slovanov. S tega stališča je tudi možno razumeti, zakaj se tako dobi o počuti najnemirnejša stranka italijanska na Primorskem.
Kakor pa je tudi v Italiji činiteljev, ki bi v Avstriji želeli spravljive politike za različne narode, tako jih je tudi med avstrijskimi Italijani, ki ne odobrnjejo takeea sovražtva. Vprašanje je le, da-li med Italijani nasploh pride do spoznanja, da se oni le zlorabljajo kakor pomočeh za nepoštene namene.
Da so avstrijski Italijani le neve d n o orodje zapadne politike, to so pokaza'i ob abesinskem vprašanju. Takrat so se vedli kakor da so italijanski podložniki. Mislili in vedeli so le toliko, kolikor je želela Crispijeva vlada, da svet misli in ve. Tudi letošnje volitve v državni zbor s>o do- j kazale, da so odlofiilni krogi postopali sporazumno z italijanskimi prenapetneži. Vse, kar je zavisnega, ' je agitovalo na korist italijanskim kandidatom. Oni ! savisni, ki so mislili drugače, niso smeli niti ziniti! '
Iz teh misli, ki jih je razvijal člankar v „Slov. ! svetu4, je posneti, da bi imeli avstrijski Italijani j povoda dovolj, resno razmišljati o ulog i, | kijo igrajo.
FoUtiftke vesti.
V TRSTU, dne 22. maja lbfc7.
K položaju se je oglasila sinoči tudi naša .Triesterica". I ona pritrjuje, da smo stopili v v e-leresno dobo politiškega razvoja naše dono-vine ter da — glasom došlih jej poročil z Dunaja — občutijo parlamentarni krogi, da se neznosna eituvacija mora okreniti na jeduo ali drugo stran. To pa da je jasno, da se vlada ne more umakniti pred obstrukcijo, in sicer ne ta, iu nobena vlada, v kolikor predstavlja ista načelo in institucijo. To je povsem jasno povedal tudi grof Badeni v adresni razpravi v gosposki zbornici. In da je notranje- politiški razvoj res za-dobil veleresno obliko, je že razvidno iz tega, da so tudi širši krogi prebivalstva že je-li povpraševati, da-li naj bi se ohrauil konstitucijoualizem ali ne. Tega skrajnega se sicer ni bati —- tako pristavlja naš nemški oficijozm list — ker kulturna država ne meče tako hitro od sebe, le radi hipnih zadreg, že ukoreninjene ustavne oblike. Vendar že dejstvo samo, da so navstala taka razmišljanja, priča, da sedanji odnošaji se ne dado vzdržati. Glavni pogoj pa, da se pride v okom tem odnošajem, bil bi ta, da se jezikovno vprašan je rešislednjič potom posebnega zakona. Po meuenju nemškega lista bi imel ta zakon to prednost pred uaredbani, da bi bil odobren od parlamenta in potrjen od cesarja — imel bi torej večo avtoriteto.
Z načelnega stališča jo to seveda vse prav, kar pripoveduje nemški list: zakoni imajo vsikdar večo veljavo in — kai je glavno — večo stalnost, nego pa vladne naredbe, ki se spreminjajo kakor prihajajo iu odhajajo vlade. Ali ta misel ni tako
jednostavna, ako jo motrimo se stališča praktičnega vršenja obstoječih zakonov v Avstriji in se stališča možnosti ustvarjenja takega zakona.
Odgovorimo najprej na poslednje vprašanje. »Triester Zeitung" pravi sama, da takov zakon bi se moral skleniti pa prešedšem soglasju narodnosti, ker bi bilo nezmiselno, ako bi se sklenil le od večine. Ali pa je misliti, da bi prišli do takega zakona v sedanjem parlamentu ? 1 Ne! Nemci pose-zajo že po skrajnih sredstvih, ako so dobili Slovani le mrvico, ki značile minimum zahtev, le neznatno odplačilo.
Po takem ni misliti, da bi sedanji zastopniki Nemcev privolili v takov zakon, ki bi poplnoma zadovuljil tudi Slovane. Od zbornce v sedanji sestavi ni pričakovati takega zakona. Priti b\ morala torej zbornica z drugačno sestavo. Plemeniti bi se moral volilni red v pravičnem in zares liberalnem z m i s 1 u! A tu imamo zopet tisti usodni: kako ? ? Kajti zopet moramo reči, da od zbornice v nje sedanji sestavi ni pri-pričakovati take sprenembe volilnega reda. Torej kako ? I Mi se ue bojimo izreči usodne besede: jedina pot do volilnega reda, ki bi nam donesel res ljudski parlament, bil bi o k t r o a, diktat. Zbornica, izvoljeua po takem diktiranem volilnem redu, naj bi pozneje odobrila ta volilni red. To sicer ne bi bila konstitucijonelna pot, ali mi je res ne vidimo druge.
In sedaj še par besed o drugem vprašanja: ali bi z jezikovnim zakonom r^s zadobili garancijo, da prenehajo jezikovni boji, oziroma: ali je res absolutno potreben tak zakon. Ali nimamo že žalosten izgled, kako tudi zakoni ne koriitijo, ako ni dobre volje? Ali nimamo v §. 19 državnih te^ meljnih zakonov jasen in lapidaren jazikovni za« kou? Imamo ga že 30 let in vendar je jezikovna ravnopravnost še daries le pobožna želja negospo-dovalnim narodom. Tako bi tudi poseben jezikovni zakon ue dosegel svojega namena, ako — bi se ne izvrieval in ako bi ostal le na papirju, kakor je še danes tisti glasovati §. 191.1!
Žalostna resnica je to, ali da je tako, to občutijo ravno sedaj vsi trezni ljudje in je tudi občatek splošen, da treba radikaluih prcmernb ter da po dosedanji poti ue pridemo do miru v Avstriji.
Med temi se je vlada zopet nekoliko približala strankam na desni. Glasom poročil ugajajo popolnoma desnici izvajanja grofa Badenija v adresni razpravi gosposke zbornice, in vlada je izdala nove instrukcije pravosodnim oblastim na Moravskemin Češkem, kako jim je izvajati jezikovne naredbe. Te instrukcije da so povsem zadovoljive za Čehe 1 Vprašanje je le, kako dolgo bode trajalo to pametuo spoznanje iu da-li ne dobimo danes ali jutri zopet novih instrukcij v pomnjenje razjarjenih Nemcev ? 1
Parlamentarne »tvari. Adresni odsek je zaključil generalno razpravo o adresi. Odklonila sta se načrta nemških naprednjakov in uatavover-uega veleposestva, in se je vsprejel načrt večine 25 proti 13 glasom za podlago specijalni debati.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. V včerajšnji seji kvotne deputacije avstrijske se je kon-statovalo, da so se razbila pogajanja glede kvote. Ministerska predsednika Bauffy in Badeni ae nista mogla sporazumeti. — Njegovo Veličanstvo je vsprejelo včeraj najprej grofa Badenija in potem oba ministerska predsednika ukupno. Splošno me* nenje je, da se določi jeduo- ali dvoletni provizorij, da dobiti vladi časa za nadaljnja pogajanja.
Volitve na Hrvatskem. Eppiir si muove! Volja naroda prodira. Združena opozicija je tudi predvčerajšnjem dosegla većih uspehov, nego seje nadejala. Poleg že navedenih Smičiklasa, Modrušana in Rancingerja so bili izvoljeni v četrtek iu petek od združene opozicije : V Selcih dr. Mažurani č, v Delnicah David Starčevi (S, v Koprivnici dr. R u ž i č, v Dugomselu Z o r i <5, v Krapini dr. Ž e r j a v i d, v Zlataru baron Rukovina, v Stubici Bedekovid, v Novemgradu dr. Fran V r b a n i <5, v Brodu dr. B r 1 i i, v Djakovem dr. M. D e r e n č i n, v Cerni Kutuzovič, v Bakru dr. Fr. P o t o č n j a k. V Runi je pal proti vladnemu kandidatu Srb Krasojevič. Znamenite je tudi dejstvo, da so podlegli nekateri ma-tadorji vladne stranke. .Agramer Tagblatt" pravi, da je to začetek likvidacije vladnega zistema.
Različne ve«ti.
Čudno postopanje. Is Rojaoa nam pišejo: Tam pred velikonočnimi prazniki seje predstavila prevzvišenemu škofu tržaškemu deputacija rojan-skih župljanov s prošnjo, da bi se storilo kraj ho-matijam v Rojanu. Prevzvišeni je obljubil, da dA preiskati vso stvar. Res je prišla včeraj komisija, poslana od visokočastitega ordinarijata. Ali tn moramo konstatovati čudno postopanje. Od onih, ki
(se pritožujejo, ni znal nikdo, da je došla komisija, pač pa je bil obveščen o tem že popred gospod župnik, ki je preskrbel seveda, da so bili izpraševanj sami pristaši njegovi. Pridržujemo si, da pozneje prijavimo dotična imena. Le to moramo konstatovati že danes, da je bil med zaslišanimi tudi jeden, ki niti ni nage katoliške vere. Po takem si že moramo misliti, da so bile izjave take, kakoršnik si je želel gospod Župnik Jurca. Take preiskave so pač čudne in pomenjajo britko ironijo. Toliko so vredne, kakor bi jih ne bilo. Dalje bodemo govorili o tem prihodnjič jedenkrat. Vi-sokoflastitim gospodom na ordinarijatu pa kličAio še danes : Cavaent consules!
Bolezen knezonadikofa goriškega. V sredo je g. dr. B1 e i w e i s iz Ljubljane v drngič obiskal prevzvišenega knezonadškofa goriškega. O tem obisku se javlja oficijelno, da je dr. Blenvais kon-statoval lahko melanholijo, vendar je opaziti, da se bolezen polagoma obrača na bolje visokemu cerkvenemu dostojanstveniku. ,81ov. Narod" opaža, da ni osnovana vest, ki jo je prinesla „Ediuost" o demisiji knezonadškofa. K temu nam je le pripomniti, da nam je dotična vest prišla iz vira, o katerem smo morali misliti, da je dobro obveščen«
Soproga gosp Gabrščeka je obolela precej hudo. Izrazom sočutja spajamo željo, da bi so kmalu obrnilo na bolje.
Ka) pravijo ?1 V rimski cerkvi ,Pantheontt, kjer počiva raujki laški kralj „Vittorio Eaanuele, II. padre della Patria", je bilo videti te dni na prvem mestu velik lovorov venec z napisom ,Trieste et lstria* 1 aPrim. list* vsklika: Kaj pravijo k temu tržaški in istrski poslanci ? ! Čudni so gospodje pri „Prim. listu". Nič ne pravijo 1 Javno hvaliti in proslavljati bi vendar ne kazalo, dokler smo v Avstriji; tega pa tudi ne smemo zahtevati, da bi grajali, kar jih — veseli. Iu tako molče in se — vesei« !
Občni zbor možke podružnice družbe sv, Cirila in Metoda na Greti se bode vršil jutri ob 11. uri pred pol u d ne v prostorih otroškega vrta v j Rojanu z običajnim dnevnim redo^. Spoštovani j Členi se poživljajo Se enkrat, naj se v velikem številu udeleže tega zbora. Nočemo nositi vode V morje s povdarjanjem važnosti poštene vzgojo otrok i u po takem koristnosti naše družbe. Kdor je narodnjak, se mora zavedati vzvišenosti naloge, ki jo vrši naša šolska družba. In ako se zaveda, mora tudi prihajati na' razprave in vzbujati tako zanimanje tudi med drugimi, manj zavednimi.
BPiccolo* je premestil svoje prostore na lesni trg. Toliko na znanji onim gospodom v Rojanu, ki najraje zahajajo v „Piccolovo" uredništvo po — tržaško morilo. — Goriškim prijateljem iu zaveznikom teh gospodov posveča bivše glasilo sedanjega prev/.višenega škofa Mshniča, „Prinorski list", nastopne besede: ,No, hvala Bogu! Zdaj nam vsaj odgovatjajo; ko s»o pa še pod uredništvom ra*gr. Mahnifia v par člankih ojstro obsojali osobito nokatoliško-cerkveno politiko „Ecove" gospode, je Uta slavno molčala. Ali je morda slutila, da bi msgr. MaliniČ utegnil istotako obsojati njeno politiko, kakor mi PI Iu, sli morda meni sedaj, da bi šm utegnili strahovati mladi gospodje ?1 Ne boš 1 Gospo la: Še trdimo in pri tem ostauemo, dokler nas ne prepričate o nasprotnem, da vaša politika, dokler sloni iu temelji nauačelu: *Die Slovenen Uaben in Gorz genug, ubergenug" 1 je krivična, nekrščanska, protikatoliška. Dhrimus" 1 To izjavo strogo konservativnega lista naj vzame na znanje tudi oni gospod, ki nam je pisal te dni anonimno pismo, da napadamo duhoVa ščino in cerkev, ko v resnici le kritikujemo po zaslugi gospoda — Jurco, ki je tudi jeden tistih „mladih gospodov".
izlet „Slov. čitalnico" v Sežano se je moral zopet odložiti, ker je vreme tako nestanovitno. , Občni zbor pevskega druitva „Velesila" v Škednju bode v nedelje dnć 30. mainika t. 1. ob
3Vt ori popol. v društveni sobani, v prostorih g. Dragotinke udove Sancin, s sledečim dnevnim redom: 1. gotor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. razni predlogi in želje in 5. volitev novega odbora. Po dovrienem zborovanju bode pevska zabava v prostorih že omenjene.
Pevsko društvo .Adrlja" v Barkovljah imelo bode svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4. uri pop. v gostilni pri ,Cjaku* s sledečim dnevnim redom : Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, posamezni predlogi, volitev novega odbora. Za tem bode pevska zabava. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice"
(registrovane zadruge z omejenim poroštvom) se je vršil v nedeljo dr<e 9. maja 1897. Občnemu zboru je predsedoval g. Ivan Abram, trgovec in ravnatelj tega zavoda. Udeležba je bila jako pičla. Po izvršenih formalitetah in po nagovoru predsednika, ki je v kratkih potezah narisal delovanje zavoda, prešlo se je na dnevni red.
Ko je tajnik prečita! „Letno poročilo in račune', oglasil se je g. Candolini za besedo, ter je prosil pojasnila glede tiskovne pomete, ki se je vrinila v račuu zgube in dobička ; mesto 28 46 mora se glasiti 23 46 (kar se je omenilo že o čitanju dotičnega računa). Na to je predlagal gosp. Goljevščelr, da se d& absolntorij, kar «e je odobrilo soglasno. Inženir g. Živic je zahvalil na to v imenu sborovalcev načelništvo in nadzorstvo, ki je požrtvovalno delovalo na to, da se je dosegel tako lep vspeh. On je bil sicer menenja, da bi se bil mogel doseči še večji vspeh, toda boriti se je bilo 8 težavami.
Ko je prišla na vrsto druga točka dnevnega reda, vnela se je živahna razprava. G. Goljevšček je predlagal, da naj se razdeli h% čistega dobička med zadružnike, ostalo pa naj se, po odbitku nagrade načelništvu, dene v rezervni zaklad.
Opomnil je, da je načelništvo sklenilo podariti svojo nagrado družbi sv. Cirila in Metoda v toliko, da popolni svoto gl. 100, da bo hranilnica pokroviteljica, ostanek preko 100 gld. pa kmetijski družbi za Trst in okolico.
Go.ip. Živic se je oglasil za besedo in predlagkl, naj bi se razdelil čisti dobiček tako, da se dene polovica v rez. zaklad, polovica pa naj se razdeli ined zadružnike. S tem, tako je utemeljeval svoj predlog, bi se pridobilo novih zadružnikov, ker bi na tak način plodonosno nalagali svoj denar. Jako dobro mu je odgovoril gosp. Š t e k e r. Rekel je, aa je ua vsaki način treu« gieuoti \ pivi vrsti na to, da se ojači rez. zaklad, da se napravi močna zaslomba; to je pravo vabilo za di-družnike, ne pa velike dividende. Če bi imeli že kacih 50.000 gi. rezerve, no, potem bi lahko dajali večjo dividendo, sedaj pa je že dovolj 5%, kar je ua vse zadnje lep odstotek.
Gosp. Živic je omenjal v odgovoru predgo-vorniku, da bi bilo tudi veče zanimanje za občui zbor, če bi se delila večja dividenda, na to pa mu je odgovoril dr. R y b a f, da je to ravno nasprotno. Kjer se ljud,e ne shajajo v velikem številu na občnih zborih, je to znamenje, da imajo zaupanje; kjer pa ai zaupanja, tam prihajajo polnoštevilno in se prirejajo burne razprave. Nadalje, pravi govornik, če že hočejo zadružniki imeti večo dividendo — zakaj pa ne prihajajo na občni zbor? Saj se na občnem zboru sklepa o tem — saj zadružniki sami sklepajo, kakošuo dividendo imajo dobivati.
Za tem ja govoril še g. dr. G r e g o r i n ter povdarjfll absolutno potrebo, da se rez. zaklad veča iu množi, na kar mora gledati viaki previden zavod. Z rez. zakladom rase zaupanje in z zaupanjem tudi veče zanimanje za stvar.
Zanimiva za razvoj tega prekoristnega društva je bila točka : poročilo o gospodarstvu z rez. zakladom. Rezervni zaklad rase jako fcpo in se množi od leta do leta: prvo leto je znašal gld. 144, drugo 374-52, tretje 875 98, četrto 1862*89, peto pa je že narasel na gold. 3650'35, a k tej zadnji svoti je še pridejati vstopnino in razne dohodke minolega leta in pa prebitek čistega dobička, tako, da ima zavod sedaj gld. 5883*41 rez. zaklada, ki je naložen kakor hranilna vloga na štev. 142.
Pri točki .razni predlogi* so se oglasili nekateri gg. za nekatere premembe glede uradnih
stroškov, kar se je potem izročilo v proučitev odseku. Izrazili so se tudi tetfe, da bi posojilnica dobila veče prostore, ker ti ne zadoščajo več.
Slednjič je prišla volitev nadzornikov, in so bili izvoljeni za ddbo enega leta: gg. dr. Abram Jos., Gorup Kornelij, Muiič Andrej, Stepančič Gra-cijan in Vnčkovid Gjuro.
Po izvršeni volitvi je predsednik zaključil zborovanje.
Slovenka II. štav. je izšla danes. Vsebina jej je nastopna : Pomladni klic, Anton Medved; I-dejal, žensko pismo, ruski spis. Luhmanova, prevel Paher.; Eva, Kazimir pl. Radić ; Pedagogiške črtice, Danica ; Venecija, Zamejski; Zaročenca, B. M. L. F.; Očesi tvoji, Kristina; Česa potrebujemo Slovenci, Danica; Pesmi, Vida; Materina dolžnost, Korošec ; Sanje, Mirka ; Književno»t; Razne ve«ti; Doma.
Pevsko društvo „Slava* pri Sv. M. Magdaleni spodnji imelo je minolo nedeljo do6 16. maja svoj 5. redni obrni zbor.
V	minolem letu je sodelovalo v društvu 42 pevcev, * sedaj sta izstopila dva nezadovoljnega, tako, cla društvo danes šteje 40 prav dobrih pevcev, ki zahajajo prav redno k pevskim vajam. Da je to istina, je razvidno i/, tega, da se je odbil predlog, da bi društvo imelo vsako leto pa 2 meseca odmora v poletnem Času.
V	novi odbor so bili izvoljeni: Anton Mi-klavec predsednikom, Anton Nardin podpredsed-nihom, Miloš Pahor tajnikom, Dragutin Vekjet blagajnikom. Odborniki: Franjo Sugan, Jožff Pregarc, Jožef Kobec, J.>£ef Bjeker, in Peter Sturman; namestniki: Jožef Kočiančič in J. Marija Pregarc.
Po dvršenera občnem zboru se je vršila na dvorišču krčme g. Miklavca pevska zabava. Na tej zabavi je vladalo splošno veselje, toliko med pevci, kolikor med ostalim občinstvom. Le naprej, vrli magdaleučani!
Igralcem na loterijo v Rimu je vilo dobro došla katastrofa v Parizu. Vsi bo stavili po štiri številke, nanašajoča se na to katastrofo in glej o sreče : vse štiri številke so bile izžrebane. Državna blagajna je morala izplačati velikih svot. Naval loterijašev na loterije je bil tobk, da so morali posredovati stražarji in vojaki, da se ni oviral promet in kršil mir.
Tragičen slučaj. Včeraj se je dogodil v kraljevi palači v Budi tragičen slučaj. Njegovo Vel. je vsprejetnalo deputacije. Med istimi je bila tudi deputacija mesta Nevtra. Med tem, ko je ta deputacija čakala v dvorani, zarrudil se je voditelj iste, župau Hustyal. Zadela ga je kap. Ta dogodek ja provzročil seveda konsternacijo med navzo« čim i.
Sličico Iz Italija. Senat sodišča v Bolonji je sklenil obtožiti bivšega ministra Crispija, radi goljufij, ki jih je počenjal kakor miuisteiski predsednik. Ali v Italiji so take razmere in je tako gnjila vsa uprava, da tam tatovi in sleparji lahko žugajo in pretč sodiščem in da niso redki slučaji, ko se sodišča tudi vstrašijo. Tako je tudi Crispi zagrozil sodišču, da lazkrije senzacijonalnih goljufij, storjenih po raznih državnikih in druzih odličnih osebah ako bi hoteli njega preganjati sodno. In sto bi hoteli staviti proti jeduemu, da Crispi ne pojde v zapor. — Lepa slika je tudi nastopua. Vas Artena, kjer se je rodil oni Acciarito, ki je nedavno napade! kralja Umberta, je domovina skoro samih tatov in roparjev. Neki učenjak je dokazal, da je v Arteni 5-krat več tatov, G-krat več piatepačev, 7-krat več morilcev in 39-krat več roparjev, nego drugod po Italiji. V Arteni je družin od katerih so „sedel1* radi ropa ali umora oče, mati in vsi otroci. Ali so tudi taki slučaji sestavni del one kulture, v katere imenu naj bi se tlačil pobožni, dobri in nravstveni narod slovenski ?
Prijateljem dobrega vina.
Pišejo uain: Večkrat se ustavljam v gostilni g. Jurija Martelanca pok. Andreja (po domače „Dete") na stari cesti iz Barkovelj ua Prosek in vsikdar sem dobil tam dohre, domače, pristne kapljice. Kdor hoče torej piti dobrega vina, naj se le ustavi v tej gostilni.
Meščan, ki rad zahaja v okolico.
Gosp. Henrik Bremitz, kojega korenina je v Podnielcu pri Tolminu, ustanovitelj glas o virov v Trstu in posestnik c. kr. priv. tvornice za gla-sovirje v Trstu, imenovan je bil te dni c. kr. dvornim dobaviteljem (liferamtom).
Najnovejše ve*tl. Aten 81. Legija , garibaldinc<»v je ostavila včeraj Arto, potem, ko so se poravnale nekatere težkoče z vlado
Carigrad 22. Poslaniki so se bavili včeraj s turškimi zahtevami. Njih menenje je, da bilo pri« voliti v stiategiško spremembo meje, vojno odškodnino v principu in v pogodbo za izročanj« zločincev. Odprava kapitulacij s« je odklonila. Poslaniki pričakujejo instrnkcij svojih vlad.
Lamija 21. Ob vrstah obeh vojsk se vijejo bele zastave. Prestolonaslednik Kostautin je izdal povelj«, v katfiem naznanja vojakom, da se je sklenilo premirje. Vendar trde, da so se Turki na desnem krilu pomaknili naprej za 200 metrov. Komisija, sestavljena od viših oficirjev, določi jutri nevtralen pa«.
Trgovinsko brsojavhe lsm v isti.
Ballmpeita. Pšenic* /.ajeion 7.27 7 28 Pšenica i» maj-juni H07 7 62 do 7.63 Ovei ?.n jesen 5.25-5.27. — K* na spomlad —. — .—. Knr.i/a za, maj-juni 1897. 3.52'3.54 Pronica nova od 78 kil. f. 8.10—8.15 od 71) k.lo. 8 15 8 20 o I 80 kil f. 8.25—8-30., od 81. '■•?!. !' 830 8 36 , M "»1:i kit. fo*-. ——. Ufim^n 6* — 8-— urimo 5-75- -6 20
Pšenica: srednjo ponudbo, mlini rezervirani, mirueje. Prodalo se je 15CC0 met, Bt., cena 10 nč. ceneje, Vreme: lepo
I>res,. Kuti». Qir\ni slidUor far 11.62 doNovi po f. 11.67.
Pr,tt(n. Ovntritu^d: uori, pouavlj»e * Trut s i-aritii) tn-! o tfmMljatflT ju-.,noj f, 81*56 32 25 Conca««
34"--34^0 Oet»«-H ?4'—• 34 25 V glnvasodih 86-50 Jako
stalna robe primanjkuje.
ilavro. Kava Hanton good average vr. maj 47.— za september 48.— mirno.
Hamburg. hi*.>»ioa jj^-i-i	maj 38*—. m septem-
ber 39.—, za decomlier 39 75 za marc 40.25. mirno. Ot&jnb^J-aI*tek txx.itsr-.sgk 21. maja P »iM7,
danes včeraj
Državni floljr t papirju . . , 101.95 101.95
„ v »robro ....	102 —	101.95
Avstrijska rmtn j rl^-j .	123.—	12 t.05
„' u s !ii-uii*h . . .	i 00.85	100.90
Kreditne ak<-;>..............862.80	362.—
London 10 Imf. .......	119.55	119.55
Napolooui.........9.52	9.52'/,
20 mark .......11.72	11.72
?00 tfnlv .	45.45	45.40
n
Osmica"!
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem odprl danes „osmico", da potoeim svoj izvrstni domači pridelek, Črno in belo vino.
Iva" Marija Bole,
posestnik,
v Rojanu it. 242.
fi

V narodnem domu v Celju
je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prddajal-niče ložo zelo ugodno, ker so nasproti c. ■M kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in kor sta v „Narodnem Domu1 dva denarna zavoda, namreč „Posojilnica" in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je t kaj vedno velik promet, posebno ker stoji „Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D " je tudi gostilna, čitalnica in zbirališče celjskih narodnih društev
Pogoji so izvejo pri „Celjski posojilnloi", kamor naj se blagovolo pošiljati tudi ponudbe.
umor^j
Agentje,
ki obiskujejo zasebnike, iščejo so proti visoki proviziji za rnzpro-da.o l.krat promiranih novorrstnib lesenih zastiral (ltnuloaux) in zatvornic (JaluuHie*), Ponudbe h spričevali C. Ktement-u, tovarna zalouzij, Braunau ua Bavarskem. (Ustanovljflno leta 1878 Najvočo tovarno to vrste.
G. Tonnies
Ljnbljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta:
žage In stroji za obdelovanje lesa.
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v Neudorf-u pri Karlovih varih
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 3 naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfrled Hochvvald
TRST — Via Giotto - TRST.
*
Kolesa
nadkrilnjejo tudi letos vse druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten: vsled tega zelo trpežen. Precizno delo, dosedaj Se ne prekoseno, zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst in okolico:
Josip Egger
TRST
Piazza della Caserma 3
Zdravljenje krvi
. Caj „T I s o če r n | cvet" (Mllleflorl).
Usti kri ter jo izvrstno sredstvo proti unim slučajem, če peče v želodcu, kr.kor proti slabemu ( probavljanju in hemoroidam. Jedoii omot za oz-■ dravljanje, Btoji 80 nč, ter se dobiva v odlikovani •	lekarni
i PiiAXMARER „fti riue Mori" Trst, veliki trg. 3!Zj	---
'»M	jTjr
Pozor na brate Ribarić!
Podpisani je odprl v svoji hiši kremo, ul. Portu, 1, uli od ul. Conti, za Holtom. Toči pristna črna in bela vina istrska in dalmatinska X. vrste. Drži pivo Dreherjevo v sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba jo t o č n a. Strankam dadć se kosila in večerje. Oddaje se vino tudi na dom v sod-čekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejaje se mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srčno njim udani
Mihovil Ribarić.
jlite 8i JEadnift
J Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro £
Priporoča so si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-biva sc povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Botnbažine bele in rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih štof črnili barvanili in belili. Udobivajo se razni uerkali in satetii v najlepših novih in gotovih barvali. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic. rokovie, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šivilje in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Noguvice za koledarje. Stof 140 cm. širok od 05 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev inožkih oblek po najnovejšem Parižkem in Dunajskem kroju.
Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni širokosti in najboljše blago za narodne zastave.
Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V lnnogobrojen obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč so narodnega gesla: Svojim k svojim udani AJte & Zadnik. Trst.
Kdo pti®
ffiSeSh2-
threin??
--rr^T/ca^
;ladr10 Vsak
Gj
kdor ljubi oltuano kavo. lioJSe zdrav ostati in si kaj priliraniti.
Nora gostilna
v prijaznem bližjem Rojanu
z vrtom in igrami za kroglje.
Podpisani uljudno javi, da je odprl v Rojanu št. 6, na levi strani cerkve
8C" novo gostilno
v kateri toči izvrstno okoli^ansko h«ln in črno istrsko in dalmatinsko vino kakor tudi izvozno pivo prve vrste. Postreže dobro in toćno sleherni tre-notek z gorki mi in mrzlimi ji dih Za obilne obiske priporoča se glav. občinstvu uuauo podpisani	IVAN TREVEN,
vodja in lastnik.
Njegova Svetost
jPapež .Leon XIII.
sporočil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-ju lekarnarju PlCCOLI-ju v Ljubljani
najsifn jšo zalivalo za Njngovi Svetosti vpotlano
tinkturo za želodec
Omenjeni zdravnik, kakor voliko drugih odličnih profesorjev modicine so
Piccoli-jevo tinkturo za želodec II
preskusili, tor jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, po-innnžtije tek ter povspešuje prebnvanje in čiščenje.
Cena: 1 steklenica 10 nvČ. 12 steklenic z zavitjem 1 gld. 36 nrč., poštna pošiijatev 70 steklenic G gld. 50 nvč.
Najvišje priznanje
lokarju PICCOLI-ju v Ljnbljani kot pnrejevuleu
kapljic za zobe, katero je z zadovoljnim vspehom Nj. i. in k. Vi«, piejasna gospa prestolonasfednica-udova nadvoj-
vodinja ŠTEFANIJA izvolila opetovano u-
porabiti.
Cena steklenici 20 nvč. 10 stekl. 1 gld. 50 ni. Naročbe odpošiljajo so točnu proti poštnem povzetju
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 san dr o Levi Min z i Trst, Via Riborgo, 21 In Piazza Vecchia it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vsoh slogov, lastnega is-delka. Bogato skladi&če ogledal in vaakovrstuih Blik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago Btavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Dobro poznane in pripravne
škropilnice
inženirja Živica
dobivajo so vedno po navadnih nizkih cenah v skladišča tvrdko
Živio in druž.
(Schivltz & Comp.)
ulica Zonta Štev. 5 TRST.
Na zahtevanje po&llja se oonlk.
Gasilno orodje
tajalnice vseli strok
brizgalnice na par
sesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d.
pri
Fr. Kernrentcr,
DUNAJ
Hernals — Haupstrasse 105.
Prevdarki in eoniki na vso kraje brezplačno.
Liniment. Capsici comp.
• aldrom
iz Richterjevo lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
ter naj se previdnostno vsprejmejo le tako steklenice kot pristne, ki imajo Kuano varstveno 7. KTuko „K^ru",
liiclitei-jeva lekarna
rPH zlatem levu" v Pm^i
moderoe
za gospe, deklic, prodaja se p > nv. 5(» do gld. 4m Velika z uloga j.J vsakovrstnega blaga za žensko obleke v svetlih in temnih barvah, od nv. 30—150, imamo veliki izbor perkalov, saten, zagrinjal in p ogrinjala posteljne in miziK svilnato blago vsake vrste od 80 nv. naprej, nakiti in Čipke, vsake vrste trakov širokih in ozkih po prav nizki coni; velika zaloga rokovie iz svile, iz konca, iz kože ter krink. Ovratnike in' zvratnike, dežnike, nogovicc raznih vrst. Blago za moško obleko na veliki izbor
ZA KOLESARJE
srajce (maje) trikot od 1-30 450 j^ko primerne in nogovice.
JAKOB KLEMENC
trgovec z manifakturo.
Trst, ulica av Anton at. 1.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(rogistrovaca zadruga z omejenim poroštvom) v TU8 T U, Via Molin piccolo M. 1, J. nadstrope.
(.blize novtga poštnega poslopju)
Dajo posojila na vknjižbe po B'/iVm menjice po ®70, zastave po S'///,,. Sprejema hranilno vloge inje obrestuje po 4°/0. — Uradne ure ho : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—19 dop, Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. (Davni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži ».« lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.

&&&&&&&&&&&& ■■■C ""-s 53 > P
■ J 'TT"-' t( J H	. Qjr
-M cu fe) — '3 a C
®	a - d
-
„ž j? s^a
9 © oŠ	-e § /viK)*?
.2 -S .2 3<g>S » t -
> - - s ® ®
M M ^
© £3 M « ®
a g »t®
3 i


Lastnik keasorcij lwta sEdinoBt~. Izdavatelj in odgovorni urednik :t Frcn Goduik. — Tiskarna Dol-tuc v Trstr.