Fattnina plaf&na t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis asat trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XH. Telefon &t. 2552. Ljubljana, v četrtek, dne 19. decembra 1929. Telefon št 2552. ŠTEV. 148. Plenarna seja Zbornice za TOI. Rnodušnost v zahtevi po skupnih zbornicah. — Soglasno sprejet proračun. — Znižanje zbornične doklade od 25% na 13%. V sredo, dne 18. t. m. popoldne se je vršila javna plenarna seja naše Zbornice za TOI. Ob polnošteviinosti zborničnih članov je otvoril sejo zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. Pozdravil je uvodoma vladnega komisarja banskega svetnika g, dr. F. Rateja in vse člane. Po otvoritvenih formalnostih imenuje predsednik za overovatelja zapisnika gg. Jerneja Ložarja im Stanka Florjančiča ter poda nato izčrpno poročilo o delovanju zbornice v zadnjih devetih mesecih. V informacijo naših interesentov bodemo to poročilo, ki nam daje vsaj pri-lično sliko o intenzivnem stremljenju naše zbornice za gospodarski napredek Dravske banovine, priobčili dobesedno. Poročilo predsednika je vzela zbornica z odobravanjem na znanje. Sodelovanje zbornic. Po poročilu g. predsednika se je oglasil k besedi zbornični član g. Krejči in poročal o skupnem delovanju zbornic v važnih gospodarskih vprašanjih. Izredne važnosti je, da se v vprašanjih, ki globoko segajo v gospodarstvo, enotno nastopa ne le v formalnem, nego tudi v meritornem oziru. Pri številu zbornic ni izključeno, da gre vsaka svojo pot. Naša zbornica je uvidela potrebo skupnega sodelovanja in je povabila vse zbornice na konferenco, ki se je pred kratkim vršila v Beogradu. Na tej konferenci je ljubljansko zbornico zastopal govornik. Konferenca je sestavila za sodelovanje zbornic poseben pravilnik, katerega predlaga plenumu s prošnjo, da ga odobri. Plenum je pravilnik ob splošnem pritrjevanju soglasno odobril. Za močno skupno zbornico. Po poročilu g. Krejčija se je oglasil k besedi podpredsednik g. Ivan Ogrin, ki je v izbranih besedah po-vdarjal eminentno važnost skupne in močne zbornice za prospeh in procvit gospodarstva v naši banovini. Mi moramo s ponosom priznati, je dejal g. Ogrin, da imamo svojo stanovsko »bomico. Naša zbornica najintenziv-nejše dela za naše lastne interese in je velike važnosti zlasti danes, ko se še gradi in zbira materijal za ustvarjanje gospodarske politike v državi. Zato se z žalostjo opaža, da se proti tej zbornici, na katero naj bi se zaupno obračali člani v slučaju potrebe, z nekimi preračunjenimd namerami ruje. Praksa, ne le pri nas, ampak tudi v inozemstvu kaže, da imajo skupne zbornice veliko prednost pred ločenimi. Zato je čudno, da se dobijo pri nas ljudje, ki hočejo to skupno močno ustanovo deliti. Dravska banovina predstavlja zaokroženo gospodarsko enoto, pa je zato naravno in potrebno, da imamo tudi eno samo skupno zbornico. V svojem nadaljnem govoru kritizira podpredsednik postopanje onih, ki so neutemeljeno vodili agitacijo proti zbornici radi zborničnih prispevkov in to na podlagi netočnih informacij. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom: >Naj živi lin se razvija enotna gospodarska naša institucija Zbornica za TOI«! Govoru g. podpredsednika so glasno pritrjevali vsi člani. Zbornični član gosp. Josip Rebek je nato z ozirom na že ponovno-krat omenjene pritožbe proti zbornični dokladi izjavil, da je on sam pred letom v zbornici govoril proti proračunu. Z njim so glasovali proti proračunu tudi tovariši njegove skupine. Ostal je temu dosleden, vendar se je pri izvajanju konsekvenc držal mej, ki mu jih narekuje čut lojalnosti in je v svojem postopanju vedno čuval avtoriteto korporacije, katere je on sam član. Zbornica dela, uradništvo je odlično in vedno na svojem mestu v obrambi gospodarskih interesov, zato je neumestna taka gonja, ki utegne škodovati avtoriteti naše korporacije. Zbornični član g. Stermecki upravičuje pritožbe proti zbornični dokladi, češ, da so bili inicijatorji uver-jeni, da veljajo za samoupravne doklade določeni predpisi tudi za zbornične^ doklade. Ce temu ni tako, bodo pritožbe pač zavrnjene. Sicer je pa mnenja, da ni umestno interesentom kratiti pravice pritožbe. Zbornični predsednik g. Jelačin je odgovarjal g. Stermecki ju in naglasa I, da postopek članov, ki so glasovali za proračun, za hrbtom zbornice pa vlagajo pritožbe, ki vrhu tega še utemeljene niso, nikakor ni opravičljiv. Sicer se je v navajanju vsote, katero bo dobila zbornica, odločno pretiravalo in dejstva kažejo, da ni vse tako, kakor se je govorilo, kajti zbornica še danes ni prejela na dokladi niti vsote, katero je proračunila za leto 1929, dasi imamo le še par dni do konca leta. Proračun zbornice. V nadaljnih izvajanjih poroča g. predsednik, da se je o osnutku proračuna, ki ga imajo zbornični člani v rokah, obširno razpravljalo v odsekih, ki so proračun brez ugovora odobrili. Proračun izkazuje skupne potrebščine Din 4,951.992—, ki se pokrije deloma z lastnimi dohodki zbornice Din 140.515-—, deloma z donosom doklade za leto 1929, ki bo dotekla še le v letu 1930 v približnem znesku 2 milijona dinarjev. Ostali primanjkljaj se pokrije s 13% zbornično doklado na pridcbnino in družbeni davek. Po poročilu g. predsednika je zbornica na to proračun, o 'katerem so odseki predhodno izčrpno razpravljali, brez debate soglasno sprejela. Po odbritvi proračuna Iso sjledila poročila. Poročilo o predlogih za revizijo zakona o taksah in o predlogih za ureditev samoupravnih financ je podal zbornični konzulemt g. F. Žagar. Poročilo, kateremu je zbornica z zanimanjem sledila, priobčimo v prihodnji številki našega lista. V debati o poročilu se je oglasil k besedi zbornični član g. Lipej, ki je opozarjal zbornico na občutnost bivših oblastnih taks za tovorne avtomobile. Taksa je tem ©bčutnejša, ker se zahtevajo od lastnikov tovornih avtomobi- lov tudi še izredni prispevki za posebno porabo cest. Jako zanimivo in napeto poročilo o pripravah revizije carinske tarife je podal zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, ki je na koncu svojih izvajanj opozarjal na povišanje posiovnine za namene državnega kmetijskega sklada. Tudi to poročilo priobčimo v eni prihodnjih številk. 0 reviziji socialnopolitičnih zakonov je poročal zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin. V svojih izvajanjih je govoril o pripravah in delu za revizijo socialne zakonodaje. Njegovo zanimivo poročilo priobčimo prihodnjič. Končno je poročal o načrtih zakona o grad hali, o elektrifikaciji in razlastitvi nepremičnin zbornični tajnik g. dr. Pretnar. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z zanimanjem in so vse predloge soglasno odobrili. Sledili so nato Samostojni predlogi zborničnih članov. Zbornični član gosp. Josip Lenarčič je predlagal, da se intervenira pri kompetetnih ministrstvih, da se ozira na tež-koče, s katerimi se mora boriti naš izvoz industrijskih izdelkov in gleda na to, da se z izvajanjem določb čl. 44 zakona o pospeševanju poljedelstva ne obremeni industrijskih izdelkov v taki meri, ki bi ogrožala našo konkurenčnost na svetovnem tržišču. Generalni direktor g. Anton Krejči iz Ruš je v utemeljenem predlogu prosil zbornico, da se zavzame za to, da se osnuje v Mariboru finančni inšpektorat. Njegov predlog je bil sprejet soglasno. — J. Rebek govori o decentralizaciji državne uprave in o širokem delokrogu, ki ga imamo prav v trgovsko-obrtnih in industrijskih zadevah bani. Priporoča, da se zbornica zavzame za to, da pridejo v banske svete tudi zastopniki gospodarstva. — 0 inozemskih potnikih je govoril g. Anton Stergar, pa se je na njegov predlog sklenilo, prositi g. bana, naj bi naročil podrejenim obrtnim oblastvom in varnostnim organom, da inozemske potnike strogo nadzirajo in vsako kršitev najstrožje kaznujejo. — Zbornični član g. Lenarčič je govoril o slabem stanju naših cest in se je njegov predlog glede načina po-pravljanja cest soglasno sprejel. Zbornični predsednik g. Ivan Jela-^ln je nato zaključil javno sejo. Sledila je še tajna seja zbornice. TOVARNA MESNINE V ZAPREšICIH. Ta iovarna je prodana sedaj velki dresdenski tovarni Hausmann, koje lastnik se je pred kratkim mudil v Jugoslaviji. Nameravano je razširjenje obrata in bodo gojili zlasti izvoz v Anglijo. Računijo z izvozom, ki naj narasle polagoma na 10.000 prašičev na teden, posebno za preskrbo angleške tvrdke Baker, ki izdeluje znano vrsto šunke. Z« Agrario«, ki je »Trgovski list« o nji že poročal, se je sklenil dogovor o uvozu 5000 prašičev yorkshirske pasme v svr-ho poplenienitve prašičereje. * * * Predsedstveno poročilo Zbornice za TOI. (Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina ml. v plenarni seji dne 18. decembra 1929.) Zgodovinsko leto velikega preokre-ta v našem javnem življenju, ki je pričelo z odločnim aktom Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z dne 6. januarja, se bliža polagoma koncu. Izvedena je dalekosežna in integralna reforma cele naše javne uprave in izvršeno veliko delo na iz-jednačenju naše zakonodaje. Delo na izjednačcnju gospodarske zakonodaje se posebno v zadnjih mesecih močno stopnjuje in zaposluje intenzivno našo zbornico. V dobi od oktoberske plenarne seje so bile v tem oziru stavljene na nas velike in težke zahteve. V okviru današnjega dnevnega reda Vam bo podano kratko poročilo o najvažnejših zakonih, ki ležijo pred nami in o katerih je podala zbornica svoje mišljenje. Posegajo globoko v gospodarsko delo pojedinca, pa tudi v razvoju naše celokupnosti postanejo lahko usodepolni mejniki razvoja. Pri izdelavi nekaterih načrtov zbornica ni imela prilike sodelovati in uveljavljati svoje zahteve. Radi tega mnogi izmed njih po svoji obliki in vsebini ne ustrezajo našim specijalnim prilikam in potrebam. Zbornica je kot interesno zastopstvo storila vse, da se ti osnutki pred uzakonjenjem prilagodijo potrebam našega bodočega gospodarskega razvoja in upamo, da bodo naša prizadevanja tudi uspešna. Poleg problema izjednačenja gospodarske zakonodaje zaposluje zbornico v zadnjem času vprašanje revizije mnogih že veljavnih zakonov, med njimi posebno zakona o splošni carinski tarifi, vseh socialno-političnih zakonov in zakonov o indirektnih davščinah. V tretji vrsti posveča zbornica polno pažnjo izvedbi aankcijoniranih zakonov, ki tangirajo naše gospodarske interese. Med te spada predvsem zakon o pospeševanju poljedelstva, katerega izvedba je v tesni zvezi s problemom naše izvozne trgovine, nadalje zakon o ustanovitvi in organizaciji zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ter zakona o kontroli izvoza poljskih pridelkov. Že ob priliki letošnje konference zbornic v Novem Sadu, posebno pa pri iz vozniškem kongresu v Beogradu, se je občutila potreba, da jugoslovanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo v vprašanjih gospodarske zakonodaje skupno nastopajo in sporazumno sestavljajo svoje predloge in zahteve, ki bi jih v takem primeru lahko tudi z večjim povdarkom zastopale in uveljavljale. Baš naša zbornica je najjačje občutila to potrebo in je zato tudi dala inicijativo, da se ustvari tesnejši stik in omogoči enotnejše nastopanje zbornic v cilju zaščite in zastopanja gospodarskih želj in interesov pri izjednačenju in reviziji zakonodaje. Naša prizadevanja niso ostala brez uspeha, pa se je pretekli teden vršila v Beogradu konferenca vseh zbornic za TOI, ki jo lahko označimo kot pričetek nove ere v skupnem konstruktivnem delu zbornic za povzdigo gospodarskega napredka naše države. Na tej konferenci je bil izdelan osnutek pravil za sodelovanje zbornic in prve preizkušnje, ki smo jih dosedaj y tem oziru napravili, kažejo najboljše uspehe. Zbornice so se z malimi izjemami sporazumele v dveh najtežr jih gospodarskih problemih, in sicer v načelnih vprašanjih glede revizije socialne zakonodaje in glede smernic naše carinske politike, kar je za pričetek brez dvoma zelo zadovoljivo in nam vzbuja lahko najboljše nade. Žal, da smo bili bas v dobi naj-intenzivnejšega zborničnega dela ovirani in moteni od nekih nepotrebnih pojavov na enem delu zborničnega področja. Na podlagi netočnih informacij se je bila namreč razvila v par krajih agitacija radi odmere zbornične doklade, s katero se je po nepotrebnem razburjalo interesente in oteževalo zbornici stališče. Med tem so uradne ugotovitve pokazale, da so bile te domneve neumestne, neutemeljene in kvarne, ker so nastopile baš v času, ko je bilo treba osredotočiti vse siile v prid koristi našega gospodarstva. Na zadnji plenarni seji dne 15. oktobra sem obljubil, da bom podal na današnji seji podrobno poročilo o zborničnem poslovanju v teku zadnjih devetih mesecev. Izpolnjujoč to svojo obljubo mi je čast podati slavni zbornici v naslednjem sumaren pregled zborničnih akcij in važnih gospodarsko - političnih dogodkov v tej dobi: I. Trgovinska politika. t Sandor Aleksander V kratkem razdobju je izgubilo gospodarstvo savske banovine že tretjega odličnika iz prve vrste pobornikov za dobrobit gospodarstva. Iz Zagreba nam dohaja vest, da je nenadoma preminul dosmrtni častni predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Šandor Alexander. V vrsti markantnih gospodarskih delavcev je blagopokojnik zavzemal odlično mesto. Njegovo delovanje na gospodarskem polju je bilo jako plodovito. Kot človekoljub pa ise je veliko udejstvoval tudi na karitativno-humanističnem polju. Sodeloval je v važnih funkcijah v mnogobrojnih podjetjih in humanitarnih društvih. Pokojnik se je rodil v letu 1866 v Zagrebu, kjer se je šolal in po končanem šolanju sodeloval v žitni veletrgovini svojega očeta, katero je po njegovi smrti tudi prevzel in jo do smrti uspešno vodil. Za svoje velike zasluge na gospodarskem polju je bil leta 1923 izvoljen za zborničnega častnega predsednika. V zbornici je deloval od leta 1912 do leta 1923 kot podpredsednik trgovskega odseka in je po resignaciji zborničnega predsednika Heinzla zbornico daljšo dobo tudi vodil. Njegova briga za zborni- V naši zunanjetrgovinski politiki registriramo v razdobju poročila vrsto ^ ^ } . bn ]ik- bška za nase gospodarske prilike vaznih J... .. dogodkov. Največjo pažnjo zasluži de Jo ekonomske sekcije Društva narodov za stabilizacijo gospodarskih prilik v svetu. V zmislu priporočil svetovne konference, ki se je vršila meseca maja 1927 v Ženevi, je izdelalo Društvo narodov več načrtov mednarodnih konvencij, s katerimi skuša praktično uveljaviti stremljenje mednarodnega ekonomskega zbliža-nja evropskih držav. Nekatere teh konvencij so bile sedaj tudi za ozemlje naše države uveljavljene in ratificirane. Med njimi je predvsem ome- zbornica mu ohrani trajno najboljši spomin. Blagopokojnik je poleg tega bil celo generacijo duša trgovskega društva »Merkur« in se je posebno prizadeval za povzdigo Merkurjevih trgovskih šol in izobrazbo trgovskega naraščaja. Vrhu tega je živo sodeloval v Zvezi trgovcev v Hrvatski in Slavoniji ter v Društvu za tujski promet. Blago srce ga je navzlic velikim brigam za gospodarske organizacije vendar sililo, da je jako intenzivno sodeloval tudi v karitativnih društvih in da je tudi sam žrtvoval ogromne vsote za dobrodelne namene. Njegovo karitativno in gospodarsko udejstvovanje je našlo tudi upoštevanje zaslug na Najvišjem mestu. Nj. Vel. kralj ga je odlikoval z redom sv. Save I. razreda z lento, z redom sv. Save III. razreda in redom Belega orla V. razreda. Blagopokojnik je bil z našimi gospodarskimi organizacijami v stalnem stiku in ni bilo, lahko rečemo, večje gospodarske prireditve ali manifestacije v Sloveniji, da bi se je ne udeležil. Zato bomo pokojnika vsi prav težko pogrešali. Slovenci imamo izven naših meja malo takih prijate-teljev kakor nam je bil pokojni g. Šandor Alexander. Zato mu ohranimo večen in časten spomin! rt\ r '*ac.'-v jroc Za osnovanja finančnega inšpektorata v Mariboru. Na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 18. decembra 1929 je stavil zbornični član g. Anton Krejči nastopni predlog: Po § 10 zakona o organizaciji finančne uprave sme ministrstvo financ osnovati za področje več davčnih mtm ajiim je preuvsei.i orne- ■ y fiaangne inšpektorate, če to za-n/ti mednarodno konvencijo o počno- Sevalo službeni oziri. Finančni in-stavljenju carinskih formalnosti, ki je stopila dne 21. maja v veljavo. Po določbah le-te smo se poprej že ravnali pri sklepanju trgovinskih pogodb z inozemstvom v toku zadnjih treh let. Nadalje mednarodni sporazum o izvozu kosti in mednarodni sporazum o izvozu kož z dne 11. julija 1928, ki sta stopila dne 1. oktobra v veljavo in ki zadevata interese naše razvite usnjarske in kemične industrije v znatni meri. Kot tretjo pa moram omeniti važno mednarodno konvencijo o ukinjen ju uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev, katero je naša država podpisala brez rezerv že meseca januarja tekočega leta. Objavljena je bila tudi ratifikacija sporazuma glede depojev pri poštni hranilnici na Dunaju, ki je bil sklenjen na konferenci nasledstvenih držav v R:mu dne 6. aprila 1922. Med nadalj-ne važne konvencije spada uveljavljenje zakona o mednarodnem avtomobilskem prometu in konvencije o mednarodnem cestnem prometu, ki jih ho treba na našem cestnem omrežju v bodočem letu v celoti izvesti. (Nadaljevanje prihodnjič.) a« htevajo službeni oziri. Finančni inšpektorati opravljajo posle, katere jim odkaže ministrstvo za finance, v istem obsegu kakor finančne direkcije. Gospodarski krogi iz mariborskega okrožja žele, da se v zmislu tega pooblastila ustanovi za področje okrožnega inšpektorata v Mariboru tudi poseben finančni inšpektorat s sedežem v Mariboru s čim širšim delokrogom. V utemeljitev tega predloga navajam, da so posli finančne uprave notorično take nravi, da le prepogosto zahtevajo osebni stik prebivalstva s finančnim oblaistvom, tako v interesu prebivalstva, kakor v interesu finančne uprave same. Mariborsko okrožje je iz vidika finančne uprave velike važnosti. V njem je razvita trgovina, obrt in industrija, posebno pa kmetijstvo z vinogradništvom. Glede neposrednih davkov je okrožje toliko važno, da se je zanj določil poseben reklamacijski odbor s sedežem v Mariboru, glede posrednih davkov pa je do nedavnega poslovalo posebno finančno okrajno ravnateljstvo, ki je bilo v pogledu trošarin, taks itd. podrejeno neposredno ministrstvu financ. Oseben stik prebivalstva s finančno upravo je potom finančne direkcije v Ljubljani radi oddaljenosti prometnih razmer kolikor toliko težaven. Da se olajša ta stik in obenem olajša in poenostavi tudi poslovanje, predlagam: Visoka zbornica izvoli naprositi finannčo direkcijo, naj posreduje pri g. ministru za finance, da na podlagi § 10 zakona o organizaciji finančne uprave osnuje v Mariboru za mariborsko okrožje poseben finančni inšpektorat. Zbornica je ta predlog soglasno odobrila. orcuniucii Nakupna, prodajna in izvozna zadruga v Mestinju r. z. z o. z. v likvidaciji j ima svoj izredni občni zbor j v torek, dne 31. decembra 1929 ob 9. uri v prostorih Ivana Cverlin v Grlčah s sledečim dnevnim redom: 1. Poroči- ’ lo o končani likvidaciji. 2. Potrditev likvidacijskega računa. 3. Sklepanje o uporabi event. ostalega imetja. 4. Sklepanje o izbrisu zadruge iz zadružnega registra. 5. Določitev osebe, ki hrani poslovne knjige. 6. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzoč h ali zastopanih zadružnikov. — Likvidator. SLAB PRIDELEK TOBAKA V MAKEDONIJI IN TRAKIJI. Letošnji tobačni pridelek v Grški Makedoniji in Zahodni Trakiji je izpadel nezadovolj vo in so cene za grški tobak nerazmerno padle. Zato bodo osnovali grški pridelovalci tobaka centralni urad, ki bo z izločenjem preku-povalne trgovine cene enotno uredil. V tem centralnem uradu bodo poleg grških bank in tobačnih eksporterjev zastopani tudi inozemski interesenti, zlasti velenakupovalci nemških n angleških cigaretnih tovarn. Tudi v Makedoniji je letošnji tobačni pridelek glede kvalitete nezadovoljiv in bo nesel skupaj okoli 80 milijonov dinarjev proti 200 do 250 milijonom D n v drugih letih. * * * MESEČNA STATISTIKA AVSTRIJSKE ZUNANJE TRGOVINE. Avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in promet bo leta 1930 izpolnilo dolgoletno željo gospoda rsk h krogov in ne bo začasnih trgovskopolitičnih zaključkov zunanje trgovine priobčalo več četrtletno kot doslej, temveč v mesečno izhajajočih publikacijah. Ti me-j sečni zvezki bodo izhajali približno pet ! tednov po preteku dot enega meseca in bodo ravno tako opremljeni kot dosedanje publikacije. AAAAAAAA a. AA AAAAAAA a a ■■ < < i. < i i < V < • ji’’ ! c ■ 4?' odmo prav/ib zanerijivi / i > * > > * > > Položaj industrije v Avstriji. Prodaja premoga se je zopet poživila, zlasti v premogu za domačo kurjavo. Avstrijsko premogarstvo zaznamuje doslej rtapram lanskemu letu za 250.000 ton večjo produkcijo. Nabava premoga od strani zveznih železnic, ki je znašala letos ca. 320.000 ton, je za bodoče leto pomnožena za 15 odstotkov. — V železu se bo poznal vpliv sklepov, ki jih je napravila Mednarodna zveza jekla v Liiitichu im po katerih je decemberska produkcija omejena za ca. 12 odstotkov; ponudbe bodo manjše in se bodo zato eksportne cene na Sveiovnem trgu gotovo dvignile. V avstrijski industriji kvalitetnega jekla so vpeljali medtem v posameznih oddelkih skrajšano delo. V industriji, ki železo predeluje, zaznamuje maloželezna industrija v splošnem padanje naročil. — Tovarne emajla imajo izdatna eksport-na naročila, ob slabih cenah. Strojni industriji manjka v številnih skupinah naročil; domača prodaja strojev je v primeri s skupno prodajo majhna, eks-port se mora pa boriti z veliko konkurenco. Nekatere strojne tovarne so morale zato obrat že omejiti. — V elektrotehniški industriji so se izgledi vsled sklenjene izgradbe im razširitve hitro-elektrarn zboljšali. — V kovinski industriji je pri posameznih velepodjetjih prodaja polfabrikatov kvantitativno še zadovoljiva, cene pa nikakor ne ugajajo. — V lesu je povpraševanje slabo in je moralo mnogo žag vsled množečih se zalog obratovanje skrčiti. Računijo, da bodo morali v najbližjem času nekatere obrate celo zapreti. — V tekstilni industriji se je javilo pri bombaževih tovarnah doslej samo majhno sezijsko kupčijsko poživljenje. Izvoz preje v Nemčijo je močno konkurenciran; v Nemčiji nastopajo sedaj kot konkuren-tinje tudi angleške tvrdke v okrajih, ki prej angleške preje niso kupovali. Tudi pri barvalnicah je zaposlenost nekoliko ponehala. — V usnju so zaloge tovarn majhne, tudi trgovina razpolaga z relativno majhnimi zalogami. Medtem se je pojavilo pri tovarnah zopet močnejše povpraševanje. Pač pa bo industrija usnjenega blaga, ki je svoja božična naročila po večini že izvedla, imela v bližnji bodočnosti manj naročil. — V čevljarski industriji je zaposlenost boljša; gre za naknadna naročila v zimskem blagu, pomladna naročila so se javila doslej le redko. — Industrija kemikalij zaznamuje v prodaji drugim in-sirijam padanje. Prodaja bencina je zo-j pet močneje konkurencirana, zlasti še, j ker je zopet omogočen dovoz po Dornavi. Kupčija s petrolejem je zadovo- i ljiva. — V kavčukovi veleindustriji je i zaposlenost zadostna. Tovarne uttra-marina so si mogle deloma priboriti j novih prekomorskih trgov. — Povedali i smo že, da se pogajata avstrijska n- I dustrija in avstrijsko poljedelstvo glede j n >vih carinskih zahtev od strani polje-j delstva. Industrija ima pač druge inte- i rese in druge skrbi kot poljedelstvo. Jugoslovanski gospodarski krogi sledijo tem pogajanjem z največjo pozornostjo, ki je prav umljiva. BATA V NEMČIJI. Bata je podal državni zvezi nemške čevljarske industrije izjavo, da je načelno pripravljen pogajati se o kontin-geniaciji izvoza v Nemčijo, pod pogojem, da ostane zaščitna carina nespremenjena. Čevljarska državna zveza se pa z Balo noče pogajati in pravi, da je stvar vlade, da odloča o kontingen-taciji češkoslovaškega uvoza čevljev. Novo zašč tnocarinsko novelo je državni svet že sprejel in bo prišla v teh dneh pred parlament. Kotiček za knjige. »Der moderne Schaufenster-Dekora-leur« von P. Becker, Chefdekorateur, Hanseatische Verlagsansialt, Hamburg. — Izložba je oko trgovine! Uvažujte to in stremite za tem, da ne bo izložba slična kramarski stojnici, kjer najdete vse, samo tega ne, kar bi mimoidoči želeli videti. Upoštevajte krog mimoidočih in vaših odjemalcev pri opremljanju izložbe in to pri različnih vrstah blaga, v sestavi in soglasju barv in pri razsvetljavi izložbe, skratka: opremljanje izložb je umetnost. Treba je znanja, s pripomočki, ki služijo za dekoracijo, pravilno ravnati in postopati ter jih umestno nameščati v izložbi. Pisec-sitrokovnjak v tem poslu vas seznani z mnogimi novostmi v dekorativnem oziru. Knjiga je opremljena tudi z neštetimi slikami in osnutki (približno 300). če želite, da se ljudje ne bodo posmehovali in rogali vaši neokusni izložbi ter da bodo res z zanimanjem občudovali vašo izložbo in dobili željo po kupu razstavljenih predmetov, tedaj si nabavite j to knjigo; cena ji je 115 Din in jo ima v j zalogi knjigama Bamberg & Klein-* mayer v Ljubljani. Načrt za nadaijno elektrifikacijo mariborske okolice ‘je izdelan in bodo izvedli dela v teku bodočega leta. Zakonski načrt za likvidacijo velepo-sestnega vprašanja v zvezi z agrarno reformo je izgotovljen in predložen ministrskemu predsedstvu. Bankovce po 10 pengo z emisijskim datumom 1. marca 1926 bo vzela Ogrska Narodna banka do 30. junija 1930 iz prometa, a jih bo zamenjavala še do 30. junija 1933. češkoslovaški kartel parketov je bil ustanovljen pretekli teden v Bratislavi, l.e par podjetij je, ki niso pristopila. Nova Turška Narodna banka bo pol-državno podjetje v obliki delniške družbe. Nekaj nad polovico glavnice bo vplačala turška vlada, ostanek pa zasebniki, tudi inozemski. Torej so opustili namen, da ne pripustijo nobenega inozemca. Angleška banka je obrestno mero zopet znižala in sicer od 5 'A na 5%. Vacuum Oil bo izvedla tehniško re-konštrukcijo svojih evropskih rafinerij, in bo produkcijska kontinuiteta stalna. Ylate zaloge Nemške banke so znašale po zadnjem izkazu 2244-6 milijona mark; kritje v zlatu je znašalo 48% obtoka bankovcev, kritje v devizah nad 8%, skupaj nad 56%. Prevzem tobaka se je pričel v Mostam; povprečna cena je 24 Din za 1 kg. Nekateri kmetje so dobili po 10.000 Din, neki kmet celo 70.000. Načrt izseljeniškega zakona proučuje konferenca pri socijalnem ministrstvu. Načrt temelji na načelih, ki jih je sprejela mednarodna konferenca za izseljevanje in za zaščito delavcev. Jugoslovansko Blairovo posojilo bo od 1. januarja 1930 dalje kotiralo na efektnih borzah v Beogradu in Zagrebu. Varšavska Trgovska banka bo zvišala delniško glavnico od 20 na 40 milijonov zlatov. Delnice bodo prevzeli zlasti sladkorni industrijci. Skupno posvetovanje avstrijskih in-dusirijcev in poljedelcev se bo vršilo v prihodnjih dneh. Na programu bodo vprašanja zvišanja agrarnih in industrijskih carin. »Montana« se imenuje nova delniška družba v Zagrebu, ustanovljena z glavnico 1 milj. Din (1000 delnic po 1000 Din). Namen ji je izkoriščanje premogovnikov in prodaja premoga, koksa in drv. Bosanska električna d. d. v jajcu je pri glavnici v znesku 13-5 milijona dinarjev imela 2,622.681 Din čistega dobička. Švedska državna banka je znižala obrestno mero od 5'A na 5%. Poljska sladkorna industrija bo dobila od skupine angleških bank nadaljni kredit v znesku 1,200.000 funtov, od skupine francoskih bank pa kredit 50 milijonov frankov. Obe transakciji bosta služili financiranju tekoče sladkorne kampanje. Cilenška solitrova industrija bo ustavila nerentabilna podjetja, vsled česar bo prišlo ca. 600.000 ton manj solitra na trg. Londonska Orienl Sleam Navigation Co izplačuje na navadne delnice 12-5-odsloino dividendo. Novčne banke Danske, švedske in Norveške se pogajajo v Goeteborgu o sodelovanju v obrestnem vprašanju in o zopetni vzpostavi skand navske novčane zveze iz leta 1905. Kriza v belgijski in holandski de-manlni industriji se poostruje od ledna do tedna. V Belgiji je sedaj že nad 30.000 delavcev brez dela. Luksemburška, dežela s ca 2600 km*, si hoče ustvarili lastno denarno vrednoto, luksemburški frank. češkoslovaški papirni kartel so podaljšali do konca leta 1935. O podaljšanju cementnega kartela se vršijo še pogajanja. Čisti dobiček angleške gramofonske družbe His Masters Voice znaša 1.150.000 funtov in bo razdelila družba 60-odstptro div dendo. Družba je sedaj nHvmeo podvojila in bo delala skupaj z Marconi Co. Devizno tržišče. Vsled splošne slabe kupčijske konjunkture je tudi devizni promet na Ljubljanski borzi močno nazadoval in je v minolem iednu dosegel komaj 16-716 milijona dinarjev napram 23344 milijona dinarjev predzadnjega tedna. Višina na poedinih borznih sestankih doseženega deviznega prometa se je v prošlem tednu močno izpreminjala, kar je v ostalem razvidno iz naslednjih številk: Dne 9. decembra Din 5,528.993-35 Praga —Curih; dne 10. decembra Din 4,128.711-34 London —Italija; dne 11. decembra Din 1,240.534-23 Curih-Italija; dne 12. decembra Din 3,425.158-85 London —Berlin; dne 13. decembra Din 2,392.998-29 Italija-Curih. Kot zgoraj navedeno izkazuje pon-deljkov borzni seslanek s 5-529 milijona dinarjev največji, sredin s komaj 1-241 milijona Din pa najmanjši dnevni promet, deloma radi močnih kurznih oscilacij, predvsem pa vsled nesigurne lendence tečajev važnejših deviz. Sorazmerno nazadovanju deviznega prometa je v pretečenem tednu bila v omejenejšem obsegu potrebna intervencija Narodne banke, ki je tokrat dala približno za 4-83 milijona dinarjev deviz na razpolago, medlem največ Prage (1-897) in Berlina (149) ter nekaj manjših zaključkov v ostalih devizah izvzemši lista in Amsterdama, ki sta bila zaključena v izključno v privatnem blagu. Privatna ponudba je omogočila perfekiuiranje zlasti večjih zaključkov v Londonu (3778), Curihu (2-329), deloma tudi v Newyorku (1 ■ 1 /0) in Dunaju (1-036), tako da je privatna ponudba dala v celem 11-884 milijona dinarjev deviznega blaga, med drugim tudi par zaključkov Varšave. V primeri s prometnimi številkami predzadnjega tedna je opaziti posebno občutno nazadovanje v zaključkih Londona, Curiha in deloma Newyorka. Razlika je sledeča (vse v milijonih dinarjev; številke v oklepajih označujejo promet v predzadnjem tednu): London 3 916 (6 535), Curih 3 107 (6-343), Trst 2 494 (1 920), Praga 1-897 (2-932), Beri n 1-542 (1*171), Dunaj 1-849 (1 119), Newyork 1-328 (2-973), Budimpešta 0-649 (0-205), Varšava 0-145 ler po nekaj zaključkov Amsterdama in Pariza. Značilno sliko nudi tečajnica za mi-noli teden, ker sta Curih in Newyork beležila dosledno neizpremenjeno, prvi na bazi konstantno 1095-90, drugi pa na bazi 56-27, dočim je notirala Praga razen čelrtka dosledno na bazi 167 29 in pravtako Budimpešta po tečaju 9-8822 izvzemši pondeljka (9. L m.), ko je zabeležena najnižja točka (9-88). lečaj Londona je začrtal očitnejšo krivuljo, ker je 11. t. m. notiral 275-37, tedaj najvišje in bil proti koncu tedna v stalnem opadanju nalik Amsterdamu, deloma Bruslju in Berlinu, kateri je od srede (11 t. m. najvišj tečaj 13-5075), na petek (13. t. m. najnižji kurz 13-5025) utrpel nad 5-poenski padec. S stalno padajočo tendenco je obeležena notica devize Dunaj — pač v diametralnem nasprotju s tečajem Pariza, ki je skozi celi pretekli teden kazal dvigajočo tendenco in je na zadnjem borznem se-s'anku notiral najvišje, L j. 222-08. Značilna je notica Trst od četrtka, ko izkazuje najvišje doseženi tečaj 295-18 napram najnižjem tečaju 29505 od petka s približno 15-poensko kurzno diferenco. Varšava je 11. t. m. beležila 6-29, naslednjega dne pa 63288, torej na intervencijski 'bazi. Ostale devize niso bile notirane. Efektno tržišče. Efektna tečajnica ne oč tuje nika-kih bistvenih sprememb. Vojna škoda je bila nudena za promplno dobavo 10. t- m. po 434 Din, 11 t. m. promptno blago po 436 in za ullimo december po 438, doč>m je notirala Kranjska industrijska družba dne 13. t. m. 308 Din za denar. Edini nominelni zaključek prejšnjega tedna je izkazan dne 11. t. m. v delnicah Kranjske industrijske družbe po lečaju 304 Din. Sicer so ostali tečaji v drugih papirjih neizpremenjeni. Tendenca skrajno mlačna in tržišče v splošnem brez vsakega zanimanja. Lesno tržišče. V pretečenem Iednu zamoremo le konstatirati, da se položaj na lesnem tržišču ni nič spremenil. Kakor na drugih tržiščih, tako je tudi pri nas tendenca v lesu povsem mlačna. Kakor doslej se je tudi v pretečenem Iednu trgovalo v lesu za kurjavo. Zaključilo se je 4 vagone suhih bukovih drv z 10% okroglic, 2 vagona krajnikov napol suhih (bukovih in hrastovih), 1 vagon klad in 2 vagona oglja. Nadaljnji zaključki v lesu so bili 1 vagon brzojavnih drogov po običajnih dimenzijah, 1 vagon letev, 2 vagona hrastovih podnic 43 in 53 mm, 1 vagon testo-nov ter 3 vagone neobrobljenih bukovih plohov. Povprašuje se pa po sledečem blagu: Hrastove frize 27 mm, la, z ca. 20% Ila, dolžine: 30, 35, 40, 45, 50, 55 in 60 cm, širine: 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm. — Za vso gornjo hrastovino je treba navesti ceno franco vagon meja via Jesenice. Mesečno 250 m* kratic, po možnosti samo 10 do 11 mm, sicer pa tudi 12—13 cin debele, od 1 do 3-50 m dolge. Fob Sušak. 25.000 komadov hrastovih pragov: 1-80 X 18 X 12 za grške železnice. Cena cif Volo. Vsako množino kostanjevega taninskega losa, obeljenega ali neobeljenega, Cena vagon nakladalna postaja. Hrastovi »parizerji«, samo kratko robo (cour?ons), od 1 do 190 m, v debelinah 27, 33 in 40 mm, 50% I. in 50% II. Cena tranco f vagon prihod Sušak pristanišče. Za izvoz prosto (uverenje) in sicer: 16—17 m3 27 inin, 2—3 in” 33 mm, S ma 40 mm. Bukovi, naravni, neohrohljeni plohi, od 2 m dolžine naprej, monte I., II., III., suhi in sicer: 27 mm ca. 1 m3, 38 mm ca. 150 m3, 50 mm ca. 7 m3, 60 mm ca. 4 m3, 70 mm ca. 2-50 m3, 80- mm ca. 9 m3. — Cena franco vagon "Sušak pristanišče z uverenjem vred. Bukove subijc, event. samo II. in največ (i 4,4" in 3/3". — Cena tranco vagon prihod Sušak pristanišče. Vsako množino hlodov — smreka, jelka, bor, od 25 cm premera naprej, 4 in 5 m. Cena franco vagon nakladalna 'postaja. 3 vagone bukovega, suhega, vilanega oglja, fco vagon meja via Postojna. Hrastove podnice in sicer: 2 vagona (ž 15 ( ton) 53 mm, 285 m, od 19 do 25 cm; 1 vagon (15 ton) 53 mm, 2 85 m, od 16 do 28 cm; 1 vagon (15 Ion) 53 mm, 2 85 m, od 18 do 28 cm; fco vagon meja Postojna. Hlode («mrel It., III., 4 m dolžine. 8 vagonov jelovih desk 18 in 24 mm, lepa L, II., III., 4 m dolžine. 4 vagone remeljuov 78/78, 4 m dolžine. 2 vagona remeljnov 38/78, 4 m dolžine. 20 vagonov tesanih tramov 5 *in 7 m dolžine. v dimenzijah: 11/13, 12/14. 13/16, 16/18, 16/21 cm. 100 000 komadov hrastovih pragov 1-80 X 12 X 18. Cena za komad fco meja grško-jugoslovanska, oziroma cif grška luka. Več vagonov bukovih metlišč 27 X 27 mm, in 110 m. Fco meja Postojna. 150 komadov bukovih remeljnov 80/80 mm 3 m dolžine. 100 komadov bukovih desk 50 nun debeline, 27 cm širine, 4 m dolžine. 50 komadov bukovih desk 80 mm debeline, 27 cm širine, 4 m dolžine. m komadov hrastovih dog 9 cjn debeline, U do 18 cm širine in 2 m dolžine. Dobava do koncem meseca decembra 1929, Fco vagon nakladalna postaja. 6000 komadov bukovih drogov, obeljenih, ravnih, gladkih, 2 m dolgih, od 6 do 8 cm premera. Cena za komad fco jugoslovansko-luili.ianska meja. Testoni čisti (■= nelti), 2 25 m, od 18 oziroma od 20 r širine naprej. Cena fco meja via Postojna tranzit. Božična drevesca od 1—4, oziroma 5 m dolžine. Cena fco vagon nakladalna postaja. l' f'0 komadov hrastovih pragov, 230 m 20 X 13 cm, fco vagon Postojna tranzit, ocarinjeno, prevzem in plačilo tu. Hrastovi hlohi 80 mm debeli, dolžina od 5 m naprej, la bodisi hrvatski ali slovenski hrast. Cena fco meja via Postojna. Trami merkantilni od 7/9, 8/9, 8/10, 9/10, 9/11 col, od 4 m naprej. Cena fco nakladalna postaja za blago letošnje produkcije s težo m3 do 550 kg. Hrastovino, merkantilno, ostrorobo, paralelno, očeljeno, I., 1I„ III., od 27, 33, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 111111 debeline, od 13 cm širine naprej, od 2 111 (stopnjevaje od 10 do 10 cm) naprej, s 15% kratke robe (cour^ons) 1 do 190 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče. Lipovi hlodi ali plohi s čim večjim premerom, ozir. debelinami, lepa roba. Cena fco vagon meja via Postojna. 2 vagona bukovega oglja (kosovsko in ca-nello), suhega, vilanega. Cena fco meja Postojna. 3 vagone bukovih neobrobljenih plohov, 27 mm, monte, suhih. Cena fco vagon via Postojna. 1 vagon bukovega oglja, samo »cunello«, suho. Cena fco meja via Postojna. žitni trg. Situacija na žitnih tržiščih je zelo nejasna. — Rezerviranost konzuma pri nakupovanju pšenice povzroča vsakodnevno variranje cen. — Nestalnost cen vpliva zelo na razvoj žitne trgovine in onemogoča živahno kupčevanje, ker se v splošnem kupuje le najbolj potrebne količine blaga. — V kratkih intervalih je pšenica v Chicagu notirala za december: 130%, 125, 122%, 118 in zopet pri čvrsti tendenci dne 16. t. m. 122Ml. Enako so se menjale cene tudi na ostalih borzah. — Pri nas ni bilo bistvenih sprememb v cenah pšenice, ker je cena še vedno izpod svetovne paritete in je tudi producent pri oddaji blaga rezerviran, kar povzroča slab dovoz pšenice. — Kupčije so za pšenico trenotno posebno v Sloveniji prav slabe. — Temnejše pšenične moke še vedno ni mogoče oddati in je radi tega veliko mlinov prisiljenih, da kupujejo bačko nularico in na ta način zadoste povpraševanju po pšenični mokT nula-rici. — S pšenico so večinoma vsi mlini dovolj preskrbljeni in se s pšenico tudi za kratek termin noče nihče zalagati. Cena koruze je v poslednjem času tudi popustila. — Izvoz koruze se sicer počasi razvija, vendarle v zvezi s prav velikimi težkočami. — Vsaka koruza ne prenese sedaj še transporta in prihaja ravno radi tega prav veliko pokvarjene koruze iz italijanske meje nazaj. — Zaloge koruze so prav bogate in ni iz-gleda, da bi mogla koruza pri neizpremenjeni inozemski situaciji na ceni pridobili. Interes za ječmen, oves in rž je neizpremenjeno slab. Pšenična moka nularica se nadalje prav živahno trguje, temnejše pšenične moke pa še vedno zaostajajo. Cene na Ljubljanski borzi so bile sledeče: Bačka pšenica nova: 79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-lia, plačilo v 30 dneh, Din 245—247 50. Bačka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 24250—245. Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237 50—240 —. Sremska pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 242 50—245. Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 235—23750. Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 227-50—230. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. poslaja, dobava promptna. plačilo v 30 dneh, Din 205. Pšenična moka O/G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 370—375. Koruza bačka: stara, zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh, Din 202 50—205-50. Koruza bačka: stara, zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh, iDn 207 50—210 —. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 192-50—195 —. Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna,- plačilo v 30 dneh. Din 187-50—192-______ Činkvantin, umetno sušeni: slov. postaja, mlevska voznina, plačljivo v 30 dneh, 242-50 do 245 Din. ("'asu primerno snha nova koruza s kvalitetno garancijo do namembne post., promptna dobava, Din 168-50—170—. Ječmen bački osimni: 66/67 kg- 20250 do 205 l)in. Ječmen bački ozimni: 63/64 kg, 187 50 do 190 Din. Oves bački novi: 63/64 kg. Din 192 50 do Din 195 -. J VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UUBLIANA ZALOGA ivele pražene kave, mletih diSav ir rudninske vode. ToCna la aolldna pomtrmlb«! Zahtevajte cenik I PRIVREDN1 ALMANAH JUGOSLA-VENSKOG LLOVDA. Stanje naše industrije. Tudi v evropskem gospodarskem svetu dobroznoni gospodarski žurna-list in statistik Joso Lakatoš priobčuje v svojem ravnokar izišlem »Privrednern Almanahu Jugoslavenskoga Lloyda« ze- lo izčrpne in stvarne podatke o stanju in prosperiteti našega gospodarstva. »Jugoslavija je dežela industrijskih možnosti«, pravi Lakatoš in potrjuje te svoje uvodne besede v tem ed nstve-nem, lahko rečemo monumentalnem delu našega narodnega gospodarstva. Delo samo je razdeljeno po posameznih granah in se v zaokrožuje v popolno celoto. Stvarni pregled dovoljuje vsa kritična razmotrivanja in analitična raziskovanja konstatacij in prognoze vsega našega narodnega gospodarstva. Produkcijski indeks našega rudništva kaže v tretjem četrtletju 1920 dvig za :S4-4 točk, napram drugemu četrtletju 1929 in dvig za 35 4 točk napram tretjemu četrletju v letu 1928. V glavnem gre ta dvig na račun premogovnikov, medtem ko kovinske rude ne kažejo posebnih sprememb. Sumarska industrija ne kaže sicer posebne delavnosti v tuzemstvu, vendar izvoz stalno narašča. Izvoz bukovega lesa se znatno bori z rumunsko, češkoslovaško in avstrijsko^ konkurenco. Hrast in jesen vzdržujeta zelo dobre cene, medtem ko se hrastovi in jeseni pragovi občutno borijo z rusko konkurenco. Veliko je povpraševanje po lesnem kurivu. Lesne destilacije so polno zaposlene, isto tudi tovarne celuloze; ti izdelki zaznamujejo znaten porast cen. Zelo neugodno je gospodarsko stanje mlevske industrije, kot posledica letošnje bogate žetve; ta industrija je obratovala v glavnem za lastna skladišča in je radi medsebojne ostre konkurence doživela mnogo zgube. Mesna industrija zaznamuje šibko delavnost in se bori s poljsko in madžarsko konkurenco. Cementna industrija, ki je ena naših najvažnejših, zaznamuje napram letu 1928 na- zadovanje v tuzemstvu, medtem ko je izvoz zelo ugoden. Sladkorna industrija je povečala letošnjo produkcijo za 25% napram I. 1928. Po pokritju domačega konsuma bo imela pač tisoč vagonov prostih za izvoz. Pivovarne imajo nekoliko manjši odjem, vendar so dobič-kanosne. V kemični in elektrotehnični industriji se čuti ' znatna konkurenca finskih, belgijskih in norveških izdelkov, posebno to občuti ferrosilicij. Kalcijev karbid niža cene vsled občutne konkurence francoske in laške industrije. V industriji umelnih gnojil so domače razpečevalne možnosti še vedno nezadovoljive, pri izvozu teh produktov pa se pojavlja ostra mednarodna konkurenca. Usnjarska industrija je v normalnem razvoju. Steklarska industrija je zaposlena z 80% njene delovne kapacitete. Železna industrija je dobro zaposlena, medtem ko splošno ine-talurgično industrijo ovira močna inozemska konkurenca. Poleg teh izredno važnih podatkov, katerih vsakega posebej ilustrirajo sami znani gospodarski delavci, vsebuje almanah velik zemljevid Jugoslavije z najnovejšo upravno razdelitvijo, mno-gobrojme ilustracije in priloge. Jaša Grgaševič govori o naših trogo-vinskih prilikah, dr. Vuk Krajač analizira naš železniški promet, našo rečno in morsko plovbo. Stanoje M. Protič razpravlja o naših financah. Dr. Jurai Tomičič, direktor zavoda za pospeševanje naše zunanje trgovine, poroča zelo izčrpno o našem domačem ban-karstvu in sploh denarništvu, njemu sekundira dr. Milenko Markovič o razvoju zagrebškega denarništva od leta 1847 do danes. J. Aleksandrovič govori o našem monopolu. Dinko Sirovica pa razpravlja o socijatni polit ki, o izselje-ništvu, delavskemu zavarovanju, brezposelnosti in tarifarstvu. Poljedelstvu je posvečeno mnogo pažnje, izčrpni so Statistični podatki, ki predočujejo zelo nazorno produkcijo žitaric, sadja, vina in drug h deželnih pridelkov. Zastopano je bogato pe-runinstvo, živinoreja, svilogojstvo in čebelarstvo. V šumarstvu in šumarski industriji nam nudi almanah točen pregled vse naše lesne industrije, ki je ponos naše domače industrije in našega izvoza. Rudarstvo je točno in pregledno razvrščeno v posameznih grupah in nudi sijajno celoto te važne gospodarske panoge. Almanah je, kot rečeno, nekak naš gospodarski leksikon, zato smo mnenja, da morajo vsi privredni krogi, tako praktiki, kot teoretiki seči po njem, saj je ta kreacija verno zrcalo sodobnega našega narodnega gospodarstva. Iv. Ru. Knližnica v Ženu. Ameriški 'admiral Bradlev A. Fiske je izumil novo pripravo, ki bo omogočila človeku imeti v žepu celo knjižnico. Priprava je jako priprosta in majhna. To je majhen podolgovat okvir iz aluminija, ki se ga lahko vtakne v žep telovnika kakor glavnik. V okvir se vtakne papirnato tabelico s tiskanim gradivom. Črke so naravnost mkroskopično majhne. Na papir so natiskane potom zmanjševalnega fotografičnega procesa. Da je mogoče čitati te sicer nevidne črke, se pritrdi na gornji konec okvirčka močno povečalno stekleno lečo. Listek s tiskanim gradivom ima na vsaki strani štiri kolone in povečalno steklo je mogoče pomakniti od prve kolone na drugo, od druge na tretjo itd,, ioda vsako vrstico je možno prečitati celo brez premikanja stekla. Na gornjem koncu okvira se nahaja majhen hrapav gumb, ki se obrača med čitanjem s kazalcem in ko se obrača, se list papirja pomika navzgor ali pa navzdol, kakor se hoče in tako prihaja pred lečo in čitateljevo oko vrstica za vrstico. Navadna povestna knjiga šteje približno 100 tisoč besed in celo tako povest je mogoče natisniti na pet zgoraj omenjenih listov, ki so komaj šest palcev dolgi in poldrugi palec široki. V žepu telovn ka ima lahko človek deset ali več takih povesti s pripravo vred. Ljudje, ki morajo imeti vedno pri sebi mnogo najrazličnejših informativnih podatkov in morajo vsled tega nositi okoli velike ročne listnice (portafolje), bodo potrebne podatke lahko naliskali s pisalnim strojem, jih dali fotografič- nim potom pomanjšali in jih potem lahko nosili v najmanjšem žepu, ki ga imajo. Doktorji, profesorji, inženerji itd. bodo tako lahko dali pomanjšati cele zbirke podatkov, formul in drugega in jih ime- li vedno pri sebi brez vsake sitnosti. Druga ugodnost novega izuma bo v tem, da bodo knjige iz petih ati desetih takih listkov stale jako malo. Namesto, da grem v knjigarno in se za vedno ločim od dvajsetih ali štiridesetih lir samo zato, da čitam kako famozno novo-izšlo povest kot naprimer »štirje jezdeci Apokalipse« od Španca Vincenta Blasco Ibaneza ali Dostojevskijeve »Bese« ali kaj drugega, bom rajši položil na mizo eno ali dve liri in dobil roman dolg za pol leta. Irt če se bom počutil kapitalista, ibom vrgel tja cel h pet lir in dobil zato Mayerjev leksikon ali angleško enciklopedijo ali pa — Grofico - beračico z navrženim Strahom na Sokolskem gradu! iMiatiaha boru rečaj 18. decembra 1929. Povpra- ševanje Din Ponndt« Din OEVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . . —• 22-74 Berlin 1 M 13-485 13*615 Bruselj 1 belga —•— 7*8904 Budimpešta 1 peng5 . . —•— 9*8822 Curih 100 fr 109440 1097-4U Dunaj 1 Šiling —•— 7-9332 London 1 funt 274'6(> 276-48 Newyork 1 dolar —•— 66-24 Pariz 100 fr —■— 22192 Praga 100 kron _•— 167 32 Trst 100 lir 293-90 295-90 Borza dela v Mariboru. Od 8. do 14. decembra je dela iskalo 126 moških in 46 žensk, 102 službena mesta sta bila prosta, delo je dobilo 37 moških in 36 žensk, 75 j.h je odpotovalo, 12 pa odpadlo, koncem tedna jih je ostalo še 509 v evidenci. Od 1. januarja do 14. decembra je dela iskalo 5631 moških in 3201 ženska, družbenih mest je bilo 5158 prostih, delo je dobilo 4049 oseb, 1544 jih je odpotovalo, 2729 pa odpadlo. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 7 viničarjev, 3 majarji, 1 kravar s sinom, 16 hlapcev, 7 delavcev za obdelovanje vinogradov, 20 gozdnih delavcev, 12 rudarjev, 1 delavec za preiskovanje jajc, 1 elektroinštalater, 1 sodar, 1 elektromehanik, 1 mizar, 2 čevljarja, 1 krojač, 1 prikrojevalec za krojačnico, 2 prikrojevalca za gornje dele čevljev, 1 hotelski sluga, 1 lončar, 1 mlinar, I natakar, 1 krojač, 12 ključavničarjev, 10 mizarjev, 3 kovači za južno Srbijo, več vajencev (čevljarske, mizarske, pekovske obrti in trgovske stroke), kakor tudi 6 kuharic, 8 služkinj, 1 postrežnica, 1 vzgojiteljica, 2 sobarici, 1 šivilja za obleko, 1 šivilja za posteljske odeje, 1 servirka, 1 natakarica, 2 podnatakarici, l pletilka. Tntu fljpmrih Mariborski trg, dne 14. decembra 1929. Slaninarji so pripeljali iz 14 občin na 68 vozeh 219 zaklanih svinj, 1 kravo in 4 teleta, kmetje pa 30 voz zeljnatih glav, čebule in krompirja in 6 voz sadja na trg. Cene mesu so radi božičnih praznikov nekoliko poskočile. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 15 — 35, kokošem 40 do 55, racam in gosem 60—100, puranom pa 100—150, domačim zajcem 10 do 30, eni ovci 130 Din za komad. Divji zajci so stali 40—60 Din za komad, morske ribe pa 16—36 in morski rak 38 Din za kg. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju 125—175, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 2-50 — 3\50, česnu 10 do 12 Din za kg, karfijolu 1 — 10, glavnati solati 1-75—250, zeljnatim glavam 0-50—3 Din za komad, olju 18—20, mleku 3—3-50, smetani 12—14 D n za liter, jajcem 1-50—1-75 Din za komad. Sadju: jabolkam 4 — 8, hruškam 6—10, grozdju 14—20 Din za kg. Cvetlicam 0-50—5 Din za komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 — 100, brezove metle 1-75 — 5 Din za komad, koruzna slama 40 Din za vrečo. Seno in slama na mariborskem h-gu. V 'redo 11. t. m. so kmetje pripeljali 12 v l sena in 6 voz slame; v soboto 14. t. m. pa 14 voz sena in 4 voze slame na trg. Cene so bile senu 75—125, slami pa 65—70 Din za 100 kg. Na Jesenicah na Gorenjskem opravlja vse carinsko-spedicijske, uvozne, izvozne, tranzitne in transportne posle lastna Carinsko*spediciiska in transportna poslovalnica pisarne car. posredništva A. STEKAR JESENICE Telefon St. 3 SLOVENIA-TRANSPORT LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 36 Telefon 2718 KUVERTA DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vo*arski i>oI 1 Karlovška c. 25 Prva ljubljanska velepražarna za kavo KAROL PLANINŠEK UUBLIANA, Dunajska cesta St. 20 priporo!« praženo kavo vseh vrst Vsaki dan svela blago. - • * NajstarejSe domala podjetja te stroko. ....... Telefon itev. 3204. HI LIST se prfoorofa p. n. Mi n novoletne lim ■ a TISKARNO Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih Ib uradnih tl«kovin.Tiska časopisa, knjige* brošure, cenika, Statuta, tabela, totak* U4 Knjtgoreik* dela 1» ▼rtuj# v LASTH KKJ1OOVEZN10I UUDI« kal la ttak*r)a: O. HICHALEK. LjuMlsn*