----    54    ----
Kmetijstvo.
Ohranjenje kmetskega stanu.
V sedanjem zasedanju deželnega zbora se v je več deželnih zastopih naglašalo, da se mora kaj storiti za ohranjenje kmetskega stanu. V raznih deželnih zastopih so se predlagali razni nasveti. Da se je pri tem pokazalo, da tudi stranke niso j edine v tem vprašanju, je razumljivo samo po sebi. Sicer so pa razmere v raznih deželah drugačne in se zatorej tudi to vprašanje v vseh deželah ne da rešiti po jednem kopitu.
Za nas je posebno zanimivo, kar je v tem oziru predlagal v 16. seji koroškega deželnega zbora knezoškof dr. J. Kahn. Njegov predlog se glasi:
„ Visoki deželni zbor naj sklene zakon po teh le načelih:
L Sedaj obstoječa kmetska posestva se imajo ohraniti za vso bodočnost; 1.) ta posestva se imajo ceniti in določiti kot cele, — pol — itd. kmetije. 2.) Sedanja posestva se ne smejo šiloma spremeniti.
II. Rado volj no se sme v bodoče samo v sledečih slučajih spreminjati: 1.) Jednota (puša) se sme kupcu samo tedaj prepustiti, ako jo kot samostojni jedini posestnik obdeluje. 2.) Da se menjajo jednake jednote. 3.) Da se dvojnata kmetija razdeli v dve kmetiji z dvema posestnikoma in lastnikoma.   4.) Da se cela kmetija raz-
deli v dvojnati. 5.) Se prodajajo take jednote, po katerih pride jedna kmetija po nakupu v višjo, druga po prodaji v nižjo vrsto. 6.) Ko se posestva po nakupih zaokrožujejo in priraste cela jednota, se ima na drugi strani odcepiti nova jednota iste vrednosti.
III.  Če se iz katerega koli uzroka razprodajo večje skupine posestev, zlasti take, ki so nastale po nakupu manjših kmetskih posestev, potem veljaj za ravnilo 1.) da se ohrani prvotno veliko posestvo zaokroženo v roci jednega posestnika in lastnika; drugi deli naj preidejo po jednotah na samostojne kmetske posestnike in lastnike. 2.) Ce se prostovoljno zopet uredijo od velikih posestnikov kmetska posestva, potem naj se onim, ki jih kupijo, dovoli v sledečem členu dovoljena podpora.
IV.   Vsakokratni deželni odbor se po natančnejih postavnih določbah pooblaščuje, da pri predstoječih pre-membah posestva in lastništva s pomočjo dež. hipotečne banke: 1.) dovoljuje daljša posojila z anuitetami; 2.) posreduje s tem, da nakupuje posestva in jih oddaje v najem.
V.  Pri predstoječih izpremembah naj poslujejo v pomoč dež. odboru v posameznih slučajih komisije, obstoječe iz: a) dveh razboritih kmetov, b) komisarja deželnega odbora, c) komisarja c. kr. deželne vlade. 2.) Za omenjene premembe naj se prosi za primerne davčne olajšave.
Zdela naj to postavo gospodarski odsek v zvezi z juridično-političnim. Postavni načrt naj se predloži še v tem zasedanju".
Določbe tega predloga so gotovo dobre in izvirajo iz dobrega namena ohraniti kmetski stan. Narodna stranka je na Kranjskem vedno bila za to, da se omeji razkosavanje zemljišč. Več poslancev je v koroškem deželnem zboru uporekalo, da bi razkosavanje zemljišč bilo že toliko škodovalo kmetskemu stanu. Gospodje imajo glede Koroške morda popolnoma prav. Ondu se je to škodljivo početje še le pričelo, a na Kranjskem je pa že mnogo bolje napredovalo. Na Notranjskem in Dolenjskem so zemljišča tako razkosana, da ni misliti, da bi na njih mogla izhajati jedna kmetska rodbina. Dobro je pa, da so se na Koroškem našli možje, da hočejo začasno raz« kosavanju postaviti jez.
Več govornikov je pa v deželnem zboru opozarjalo, kako veleposestniki nakupujejo kmetije. Proti temu zlu pa žal predlog koroškega knezoškof a ne nasvetuje nobenega sredstva, da si bi bilo potrebno, da se postavijo meje takemu počenjanju, kakor je uganja bas baron Boru v kranjski deželi. Tudi tukaj je treba kaj storiti, drugače bodo vsi zakoni v varstvo kmeta brez koristi.