Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (-1/7 °C) bo deževno, v soboto (0/3 °C) možno rahlo sneženje, v nedeljo -5/1 °C) delno oblačno. Četrtek, 7. decembra 2017 številka 48 | leto 64 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Cas za pravljice " in človeško toplino V vseh večjih mestih so v prvih decembrskih dneh prižgali praznične luči, zaznamovali pa so jih tudi številni dobrodelni bazarji in praznične tržnice (na sliki iz Šmartnega ob Paki). Tudi v Šaleški dolini so večeri in jutra obsijani z lučkami, prireditve, ki bodo pomagale pričarati čas pričakovanja in obdarovanja, pa se bodo vrstile vse do izteka leta. Najbolj veseli so jih zagotovo najmlajši, sploh, ker komaj čakajo na prihod dobrih decembrskih mož. Eden, Miklavž, jih je že obiskal, druga dva (ali vsaj eden) pa prideta kmalu. a $ < ca . O . tü . * .0 * • -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o 14. december ob 17. uri, Titov trg, Prihod dedka Mra 16. - 30. december ob ' Čarobna pro . in 19. uri, ujenada na velenjski promenadi 31. december od 18. ure napr Otroško silvestrov Tit°v trg silvestrovanje s s anje in !'Ljpino Victory Praznujte z nami! Šesti blok po dveh ustavitvah znova v omrežju V zadnjem tednu je prišlo do dveh ustavitev bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Prva se je zgodila v sredo, 29. novembra, ko se je najprej turbina, nato pa cel blok samodejno varnostno ustavil. Vzrok je bila okvara na krmil-no-zaščitnem sistemu upravljanja turbinske zaščite. Zaradi tega je bila v Šaleški dolini štiri ure motena oskrba s toplotno energijo. Oskrba z električno energijo pa ni bila motena, obratoval je namreč četrti blok. Napako so odpravili do sobote zjutraj in blok znova vključili v omrežje. Do vnovične ustavitve bloka šest pa je prišlo v ponedeljek zaradi okvare meritve nivoja v kondenzatorju. Tokrat je šlo za majhno napako, ki so jo hitro odpravili in ni povzročila motenj v oskrbi. a mz Lučke Bojana Špegel V petek se je začel čas, ki ga radi poimenujemo s samimi lepimi besedami. Veseli, čarobni, pravljični (in še kak) december. Za pravo zimsko kuliso je poskrbela narava sama, tako da letos očitno ne bomo tarnali, da za pravo praznično razpoloženje manjka sneg. Ko so v vseh večjih mestih po Sloveniji zagorele še praznične luči, seveda tudi v Velenju, se je vsaj na videz zdelo, da se poslavljanje od leta in čas veselja lahko začne. In da: lučk smo veseli že zato, ker se kratki zimski dnevi, le redko obsijani s soncem, takoj zdijo bolj prijazni. Ko se v teh dneh vse pogosteje pogovarjamo o praznikih, do katerih je še kar nekaj dni, je za mnoge največja lepota v tem, da bodo lahko več časa preživeli z družino. Predvsem z otroki. Da bodo skupaj ustvarjali voščilnice, pekli piškotke, hodili na praznične prireditve in v dolgih večerih šli tudi na sprehod po mestu. Da bodo gledali lučke, seveda. In da bodo srečali katerega od treh dobrih decembrskih mož. Izsledki mednarodne raziskave, v katero so vključili deset držav, tudi našo, kaže, da starši danes s svojimi otroki preživijo bistveno več časa dnevno kot pred nekaj desetletji. Povprečna mati je leta 1965 z otrokom preživela 54 minut dnevno, leta 2012 pa 104 minute dnevno. Moški preživijo manj časa z njimi kot ženske, a še vedno več kot pred leti. Njihova dnevna skrb za otroka se je iz 16 minut dnevno povečala na 59 minut. Ob tem naj bi starši z višjo izobrazbo otrokom dnevno posvetili približno pol ure časa več kot tisti brez univerzitetne izobrazbe. Odstotek preživetega časa z najmlajšimi se je povečal pri vseh državah, ki so bile vključene v raziskavo, izjema je le Francija. Največ časa svojemu otroku namenijo Danke, kar velja tudi za njihove očete. Na vrhu lestvice so še očetje iz Velike Britanije, na dnu lestvice pa so očetje iz Francije in Slovenije. Da, slovenski starši se v času, preživetim z otrokom, žal gibljejo pod povprečjem. Slovensko visoko izobražene matere otrokom posvetijo okoli sto minut svojega časa ali nekaj manj kot dve uri. Tiste z nižjo izobrazbo ga posvetijo le dobro uro. Odstotek se torej ni skoraj nič spremenil vse od leta 1965. In kako je s slovenskimi očeti? Tisti z višjo izobrazbo se s svojimi otroki dnevno ukvarjajo manj kot petdeset minut, tisti z nižjo pa dobrih 30 minut. Ne, ne verjamem, da so slovenske mame in očetje slabi starši. Imajo pa vse več težav s prostim časom. Preživljanje več časa z otroki je za marsikatero družino le pobožna želja. Pogosto se zaradi vse več zahtev delodajalcev in vse bolj raztegnjenih delavnikov, v katerih so nadure samoumevne, družina vidi le v jutranjem in večernem času, pa še ta je velikokrat zaznamovan s hitenjem. Danes je večina mam zaposlenih, mnoge si želijo ustvariti tudi kariero. Zato pogosto slišimo, da je za otroke bolj pomembno, da z njimi starši preživijo kakovosten čas. Mogoče res, a če je ta časovno podpovprečen, so otroci čisto preveč prepuščeni sami sebi in drugim. Zato podpiram vse dogovore o nedeljskem delu v trgovinah, ki naj bi zaživeli po novem letu. Če bodo starši že v službi, se jim bo to poznalo vsaj v denarnicah. Več kot dvakrat mesečno jim v nedeljo ne bo treba delati, dokler so otroci majhni, tudi ne. In tako bi moralo biti tudi v vseh drugih gospodarskih panogah. Tudi zato, ker je čas, preživet z otroki, najdragocenejši čas. In ker se pogosto zgodi, da ljudje pozabijo, kaj vse si v življenju naredil, družina nikoli! Zato naj bo letošnji december res čas, ki ga bomo več posvečali svojim družinam. Predvsem otrokom - pa z njimi tudi lučkam, seveda. Velenje ponovno med najboljšimi Več informacij: www.velenje.si * Festival Vel ArtlA MESTNA OBČINA enje velenje Velenje, 5. decembra - Podjetje Eko dežela je letos tretje leto zapored v 211 slovenskih občinah preverjalo, kako so občani zadovoljni s kakovostjo življenja. Občanke in občani so v anketi ocenjevali 12 različnih kazalnikov zadovoljstva z življenjem v svoji občini, med njimi turistično ponudbo, urejenost kolesarskih in sprehajalnih po- ti, možnosti športne rekreacije, skrb za mladostnike, mlade družine in starejše občane, možnosti za zaposlitev, skrb za okolje in čist zrak, cestno in komunalno infrastrukturo ter varnost. Po vseh 12 ocenah skupaj so najvišje povprečne ocene med mestnimi občinami prejele Mestna občina Koper, (1. mesto), Mestna občina Velenje (2. me- sto) in Mestna občina Ljubljana (3. mesto). MO Velenje je bila med njimi najbolje ocenjena za področje skrbi za mladostnike in mlade družine, na ostalih področjih pa so zasedli drugo ali tretje mesto. Rezultati ankete so objavljeni v reviji Eko dežela »Občine«. Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA "»WAS 7. decembra 2017 (fc LOKALNE novice Novo leto, nov urnik odvoza odpadkov Velenje - PUP Saubermacher izvaja obvezno javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki tudi v petih zgornjesavinjskih občinah. V njih bodo na željo uporabnikov 1. januarja odvoz komunalnih odpadkov začeli izvajati po novem urniku. Mešane komunalne odpadke bodo namesto na 14 dni odvažali na tri tedne. a mkp Hitro odpravili okvaro na sistemu Delavci Komunalnega podjetja Velenje so prejšnji torek zelo uspešno in hitro odpravili okvaro na toplovodnem sistemu in tako zagotovili nemoteno oskrbo s toplotno energijo, ki je bila motena na območju Koroške, Šercerjeve, Stanetove, Čopove, Levstikove, Jerihove, Erjavčeve ceste in Ceste pod parkom. Dela so bila zahtevna, saj je bilo treba pripraviti gradbišče in nakupiti vso potrebno opremo, med drugim cevi primerne dimenzije, izdelati elaborat začasne prometne ureditve ter pridobiti dovoljenje za zaporo ceste. Preventivni test voznikov Velenje, 2. decembra - Članice in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, policisti Policijske postaje Velenje in člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov Velenje so v prostorih Nakupovalnega centra Velenjka izvajali preventivno akcijo »Pešec, bodi viden, bodi previden«. Testirali so psihofizične sposobnosti udeležencev v cestnem prometu. Obiskovalci so lahko opazovali vrednost odsevnih teles v temačnem prostoru demonstracijskega rekvizita »Vidko«, prejeli pa so tudi odsevna telesa (odsevne kresničke, odsevne trakove). Svoje sposobnosti pri vožnji so lahko preizkusili tudi s simulatorjem varne vožnje. Tudi letos izbor naj občana Šmartno ob Paki - V zadnjem napovedniku glasila Občine Šmartno ob Paki ŠOP je tamkajšnji javni zavod Mladinski center objavil prvo glasovnico za izbor naj občana. Tokratni izbor bo drugi, občani pa bodo lahko izbirali med petimi predlogi. Na seznamu so vinogradnica - kletarka Mojca Praprotnik, nogometaša Nik Omladič in Lara Prašnikar, neumorni organizator izletov Marjan Knez in zborovodja domačega moškega pevskega zbora Marko Lekše. V javnem zavodu so povedali, da so predloge zbirali celo leto, prispevali pa so jih predvsem občani in posamezna društva. Glasovanje bo potekalo predvidoma do srede, 27. decembra, naj osebnost leta 2017 pa bodo razglasili na tradicionalni prireditvi Pozdrav novemu letu 1. januarja 2018. Lani je ta naslov pripadel smučarki Ani Drev. ■ tp Ukinitev železniškega prehoda Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki in ministrstvo za infrastrukturo sta se lotila iskanja rešitve za ureditev nezavarovanega železniškega prehoda na občinski cesti proti Slatinam. Pripravljena študija variant je predvidela morebitno zavarovanje z zapornicami ali potek obvozne ceste po treh variantah. Za optimalno rešitev se je pokazala ukinitev prehoda in izgradnja povezovalne ceste od glavnega prehoda preko železnice v Šmar-tnem ob Paki do mesta ukinitve železniškega prehoda. Bodoča povezovalna cesta bo potekala vzporedno z železniško progo na oddaljenosti osem metrov po južni strani. Na občinski upravi potekajo aktivnosti za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta, s katerim bo nova cesta umeščena v prostor. Trenutno je edini zadržek za sprejem omenjenega načrta na občinskem svetu pridobitev soglasja Ministrstva za kmetijstvo. Če ga bodo pridobili še letos, obstaja možnost začetka izgradnje sredi prihodnjega leta. ■ tp Le za poplačilo dolgov do konca avgusta Za Bolnišnico Topolšica 825 tisoč evrov »sanacijskega« denarja -Ustanovitelj dolžan poskrbeti za pokritje izgube Tatjana Podgoršek Minuli petek se je po posebnem vladnem projektu za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti javnih zavodov začela štiriletna sanacija v 15 slovenskih bolnišnicah, ki so konec leta 2016 izkazovale izgubo. Država bo vsaki med njimi le-to pokrila v višini 80 odstotkov. Z denarjem bodo bolnišnice poplačale obveznosti do dobaviteljev. Kot je dejala zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, je namen projekta zagotoviti poslovno in plačilno stabilnost javnih zavodov na osnovi optimizacije vodenj in poslovanja. »Cilj je, da vsi ti zavodi v največ 4 letih vzpostavijo izvajanje dejavnosti tako, da bodo tekoče poslovali najmanj z uravnoteženim poslovnim izidom, hkrati pa zago- tovili kakovostno izvedbo zdravstvenih storitev v okviru javne službe.« Med 15 prejemnicami »sanacijskega« denarja je tudi Bolnišnica Topolšica. Pridobila je 825 tisoč evrov. Vršilec dolžnosti direktorja Jurij Šorli je povedal, da bo ta denar zadoščal le za plačilo obveznosti do dobaviteljev do konca letošnjega avgusta, ostale obveznosti ostajajo nepokrite. »Glede na zakon smo pričakovali toliko denarja. Namreč v času izvajanja projekta energetske prenove in obnove bolnišnice naši računovodski izkazi na dan 31. junija 2016 niso izkazovali izgube. Ne glede na zakonska določila pa bi pričakovali več, saj je ustanovitelj javnega zavoda dolžan poskrbeti za pokritje njegove izgube.« Med prejemnicami denarja posebnega vladnega projekta sta tudi celjska bolnišnica, ki je pridobila nekaj manj kot 4,2 milijona evrov, slovenjgraška pa dobra 5,2 milijona evrov. V 15 dneh bodo bolnišnice dobile še sanacijske ekipe. Predvideni skupni stroški za te bodo za 4 leta znašali 1,71 milijona evrov, vsega denarja pa je na voljo 135 milijonov 685 tisoč evrov. a Angeliki v pomoč Velenje, 2. decembra - Velenjski odbor SLS, ki ga vodi Dani Gradišnik, je na občnem zboru ocenil delovanje v letošnjem letu. Še posebej ponosni so na okrogle mize, ki so jih pripravili na temo ohranjanja podeželja in krožnega gospodarstva, na katerih sta sodelovala tudi evropski poslanec Franc Bogovič in predsednik stranke mag. Marko Zidanšek. Hitrejši razvoj podeželja je po besedah Danija Gradišnika v ospredju njihovih aktivnosti. V tej smeri bodo nadaljevali tudi v prihajajočem letu, ko se bodo seveda posvetili tudi lokalnim in državnozborskim volitvam. Redno pripravljajo ali sodelujejo tudi v humanitarnih aktivnostih. Letos so se že drugič na pobudo njihovega člana in svetnika v svetu Mestne občine Velenje Mihaela Letonje vključili v vseslovensko akcijo Manj svečk za manj grobov in med novembrskimi prazniki prodajali male zastavice, ki naj bi nadomestile sveče na grobovih. Izkupiček od prodaje so namenili hudo bolni deklici Angeliki, ki so ji na občnem zboru tudi izročili ček v vrednosti 2005 evrov. Dani Gradišnik in Mihel Letonje s čekom za Angeliko a mz Savinjsko-šaleška naveza V Sloveniji se vsaj zdaj močno svetlika Praznično in resno - Nov korak do jezera - Rogla-Pohorje - Unior v ZDA Je že res, da smo že v prazničnem času, a vsakdanje dogajanje za praznovanje še nima časa. Razprave o nedeljskem odprtju ali zaprtju trgovin so nekoliko potihnile, saj naj bi bil dogovor že blizu, trgovci pa so v ospredju predvsem zaradi prazničnih nakupov. Oči so uprte tudi v »naš« Mercator, predvsem v to, kakšna je njegova vloga v okviru »nesrečnega« Agrokorja. Nekdanji celjski »rokometaš« Gregor, ki zdaj bdi nad poslovanje našega najboljšega soseda ter posli, povezanimi z Agrokorjem, je zadovoljen. Kljub prazničnemu času pa z več strani spet slišimo grožnje s stavko. Nekaj je tudi zadovoljstva. Po letošnji rekordni turistični sezoni bodo vsaj delavci v gostinstvu in turizmu dočakali boljše plače. Pa bodo tako v zimski sezoni, ki se je že začela, delali z večjim veseljem. Je pa podoba Slovenije v večini zadnji čas že veliko bolj svetla. V domala vseh večjih mestih in krajih so že prižgali praznične luči. Veseli so tudi v Obsotelju. Po večletnem prizadevanju slatinske in podčetrtške občine, pa tudi občin na hrvaški strani, bodo zdaj le začeli znova urejati Vonarsko jezero. Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je namreč z Brankom Kidričem, predsednikom razvojnega sveta Savinjske regije podpisal dogovora za razvoj regije. Prvi predvideva ureditev prvega dela Vonarskega jezera. Najprej bodo tako predvsem obnovili pregrado ter očistili tla. Del sredstev bo iz Evropskega sklada, del bosta prispevali Slovenija in Hrvaška. Še obsežnejši bo drugi del, ko bodo postorili vse potrebno za polnjenje jezera ter Vonarsko jezero res tudi »ojezerili«. S tem bodo občine ob njem dobile velike možnosti za turistični razvoj, rešene pa bodo tudi strahu pred poplavami. Minister Počivalšek dobro pozna možnosti, ki jih lahko to jezero prinese turizmu, saj si je za njegovo vnovično oživitev prizadeval že, ko je bil še direktor Term Olimia. Drugi dogovor, projekt regijske sheme, je namenjen usklajevanju kadrovskih potreb na trgu delovne sile v naši regiji. Podjetjem omogoča sofinanciranje kadrovskih štipendij za dijake in študente. V turizem zrejo tudi na območju konjiške insosednjih občin. Tako tudi vitanjska in zreška na konjiškem koncu, kot tudi v Oplotnici. Te namreč sodelujejo v »destinaciji« Rogla - Pohorje, ponudba pa je zelo raznolika. Sad takega skupnega dela je tudi tako imenovani projekt razpršeni hotel, ki ga bodo še pred koncem leta odprli v dvorcu Trebnik. Temu naj bi se v prihodnje pridružilo še več »sob« tega hotela v krajih destinacije Rogla - Pohorje. Pričakujejo, da se jim bo pridružijo čim več takih, ki imajo ustrezne prostore. Da bo tako ta hotel res čim bolj razpršen in čim večji. Prostori bi bili dobrodošli že v tej smučarski sezoni. V Celju, kjer je sicer življenje že zdaj razgibano, pa bodo zgradili še pumptrack. Tako se vsaj imenuje v tujini, pri nas mu bodo rekli poligon z grbinami. Ta je v osnovi sicer namenjen kolesarjem, možno pa ga je uporabljati še z drugačnimi »prevoznimi« sredstvi. Rolka-mi, deskami in podobno. Stal bo v novem naselju Novi trg na območju mestne četrti Dečkovo naselje. Delati so že začeli, dokončali naj bi spomladi, ko bodo uredili travno rušo. Asfaltni poligon bo imel skoraj 300 kvadratnih metrov površine za vožnje. V tej mestni četrti so pred kratkim že odprli tudi tako imenovani street workout oziroma vadbišče na prostem. To je neke vrste nadomestilo za »zahteve« mladih v Celju, ki si želijo nov skate park. Medtem ko se v Celju nekateri pogovarjajo o prodaji Cinkarne in Ce-tisa, so v Šentjurju dokaj hitro prodali nekdaj znano trgovino Resevna oziroma to poslopje sredi kraja. Občina je imela sicer predkupno pravico, vendar je poslopje vseeno prišlo v roke zasebnika. Občina se pač na dražbi ni mogla »stegniti« dovolj visoko. Menda zaradi zavezanih rok župana, ki brez odločitve sveta ni mogel sam slediti dvigu cene. Sicer je pa na našem širšem območju že pravo božično-novoletno razpoloženje. Prireditvena mesta pa imajo zelo različna imena. V Mozirskem gaju je Božična bajka Slovenije, v Rogaški Slatini Kristalna vas, v Celju, ki je malo večje, pa Pravljična dežela. Pa še to: zreški Unior, ki je bil pred časom v manjši krizi, zdaj uspešno deluje. In se celo širi. V ameriškem Detroitu, središču ameriške avtomobilske industrije, bo odprl hčerinsko družbo. Tudi tam je za njihove izdelke vse večje zanimanje. Če smo Američanom dali prvo damo, jim bomo zdaj pa še »hčerko«. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 3 7. decembra 2017 AKTUALNO 3 Seminar o ekonomski neodvisnosti žensk Številke so za Slovenke spodbudne, praksa pa kaže, da so še daleč od enakopravnosti - Ženske opravljajo kljub polni zaposlenosti še vedno večino brezplačnega skrbstveno-varstvenega dela Mira Zakošek Velenje, 1. in 2. decembra - V organizaciji Socialnih demokratov, Ženskega foruma SD in Evropske mreže za enakost spolov je Hotelu Paka potekal dvodnevni seminar o sodelovanju politike in sindikatov ter civilno-družbenih organizacij pri graditvi politik za ekonomsko neodvisnost žensk. Socialni demokrati poudarjajo, da je napredek k enakosti spolov usodno odvisen od sposobnosti sodelovanja s sindikati in od zavedanja enih in drugih, da se resnični napredek družb meri s stopnjo dosežene enakosti žensk. Seminar, na katerem so sodelovale ženske jugovzhodne Evrope, so začele z okroglo mizo „Zakaj in kako sodelovati?". Udeleženke iz desetih političnih strank regije in štirih sindikatov so razpravljale o tem, kako sodelujejo v graditvi politik za enako ekonomsko neodvisnost žensk, za usklajevanje dela in družine, enako politično moč žensk pri odločanju v strankah, sindikatih in v družbi. Ob tem so seveda izmenjavale primere dobrih praks. Teh je po besedah Sonje Lokar, predsednice ženskega lobija, si- > cer veliko, a položaj žensk je v vseh okoljih še vedno hudo neenakopraven in ženske opravijo v Sloveniji kljub polni zaposle- V vladi ima Slovenija polovico žensk, v parlamentu pa jih je 40 odstotkov, a so pri sprejemanju odločitev, ki bi izboljšale položaj žensk, še vedno neuspešne. nosti večino socialnovarstvenega dela. Številke so sicer spodbudne, saj analize kažejo, da sodimo med 144 državami, ki so bile zajete v analizi, na visoko sedmo mesto. A je pri tem treba upo- Ženske čaka v boju za enakopravnost še veliko dela. števati, da je svetovno povprečje enakosti na višini 60 odstotkov in da so tisti naši slovenski odlični rezultati v višini 78 odstotkov. Ženske se lahko pohvalijo s popolnoma enako izobrazbo, kot jo dosegajo moški, a z zgolj 32 odstotki moči za odločanje. Lokarjeva opozarja na tri velike težave Slovenk. Še vedno je tisto delo, ki ga opravljamo »iz ljubezni«, se pravi brezplačno skrbstveno delo otrok in starejših, pretežno na ženskih ramenih. Imamo generacijo izobraženih žensk, ki bi si lahko izborile enakopravnost, a jim namesto služb omogočamo zgolj prekar- > Svetovno povprečje enakosti med spoloma dosega zgolj 60 odstotkov, Slovenke pa smo v primerjavi z moškimi enakopravne v 78 odstotkih. no delo z navideznimi mene-džerskimi karakteristikami, a veliko negotovostjo in socialno neurejenim življenjem. Zato tudi ni čudno, da je pri nas rodnost tako Domovi za starostnike znova hiralnice? Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ne prinaša nič dobrega - Decembra na vladi, podzakonskih aktov pa še ni Tatjana Podgoršek Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi doživlja precejšnje kritike z mnogih strani, »brani« ga le Ministrstvo za zdravje, ki ga je pripravilo in ki napoveduje, da ga bo kljub številnim pripombam predložilo vladi na eni od decembrskih sej. »Menim, da je treba tudi tukajšnjo javnost seznaniti s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, saj sem prepričana, da ljudje zelo malo vedo o tem, kaj prinaša. Nič dobrega za tiste, ki jo bodo zaradi starosti ali bolezni potrebovali, niti za domove, saj jih preoblikuje v negovalne bolnišnice. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nujno potreben, a ne v taki obliki. Vabim vas, da se oglasite na to temo,« nam je dejala direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc. Predlog zakona je nesprejemljiv Kot je dejala Potočnik Krajn-čeva, je predlog zakona nesprejemljiv, ker dolgotrajno oskrbo »rešuje« le z zdravstvenega zornega kota, zanemarja pa socialnega. »Predlog namreč ne namenja niti besede socialnim vsebinam, ki v domove vnašajo življenje ter so nepogrešljive za dostojno in kakovostno bivanje v njih. V domovih se skoraj 30 let trudimo, da bi varovancem vse čim bolj približali družinskemu okolju. Nepokretni starostniki bi bili drugače sicer umiti in nahranjeni, zdravstveno negovani, a bi dneve preživljali v dolgočasju in osamljenosti.« Vrsta lukenj in nedorečenosti je po mnenju sogovornice v vi spremenili v negovalne bolnišnice. Seveda bodo lahko v dom prišli tudi drugi, a le, če bodo imeli denar.« Čeprav pripravljalci zakona trdijo, da bodo tudi finančne obremenitve za dolgotrajno oskrbo za mnoge manjše, kot so danes, ne bo tako, ugotavlja Potočnik Kraj- predlogu tudi na področju zdravstvene oskrbe. Tako med drugim v zakonu ni zapisan nabor storitev. Te naj bi bile predmet podzakonskega akta, tega pa še ni. »Nikakor ne moremo soglašati z določilom, kdo je upravičen do domske nastanitve. Po predlogu so to le najtežji bolniki, kar pomeni, da se bodo domo- čeva. Izračuni, ki so jih naredili na Skupnosti socialnih zavodov, namreč kažejo, da nekateri, ki so danes vključeni v domsko varstvo in jim del stroškov oskrbe plačuje občina, sploh ne bi bili upravičeni do tega in bi morali plačati vse stroške sami, nekateri upravičenci pa tudi od več kot 100 do 800 evrov na mesec v primerjavi s se- danjo obveznostjo. »Pripravljalci so največjo pozornost namenili temu, kako oklestiti morebitne izdatke glede na vsakokratno stanje proračuna in javnih blagajn ter jih v največji možni meri prevaliti na starostnike in njihove svojce -pa četudi bodo ti vseskozi redno plačevali predviden prispevek za dolgotrajno oskrbo. Veliko več finančnega bremena bi tako padlo tudi na občine.« Kaj pomeni zakon - če bo sprejet v takšni obliki - za velenjski dom za varstvo odraslih, ki se pripravlja na zajetno naložbo v preoblikovanje v dom četrte generacije? »V investicijo, vredno 5 milijonov evrov, moramo zagristi, ker sicer po pravilniku ne izpolnjujemo vseh tehničnih normativov in standardov. Izpolniti jih moramo do leta 2021. Do takrat mora imeti vsaka soba eno ali dve postelji, svoje sanitarije, domovi naj bi bili urejeni po načelih gospodinjskih skupnosti. Glede na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pa vse to ne bo prišlo v poštev. Zato srčno upam, da predlog ne bo sprejet. Naši varovanci si sodoben dom četrte generacije zaslužijo,« je sklenila pogovor Violeta Potočnik Krajnc. > nizka, saj se ženske za otroke odločajo šele potem, ko si zagotovijo ustrezen ekonomski položaj in imajo torej stabilno službo. Tudi statistični pogled na področje odločanja v Sloveniji kaže za ženske solidno sliko, saj imamo v vladi kar polovico ministric, v državnem zboru pa je poslank 40 odstotkov. »A realna moč teh žensk, njihovo zavedanje, kaj bi morale storiti in koliko možnosti imajo, da to storijo, je pravzaprav Potemkinova vas -vse lepo zgleda, vse se dobro sliši, praksa pa je povsem drugačna,« pravi Lokarjeva, ki dodaja, da ženske doslej še vedno niso bile sposobne vsaj malce spremeniti neoliberalne družbe, ki daje prednost kapitalu in dobič- ku pred človekom. Še več! Spremembe, ki so bile sprejete v parlamentu v času varčevalnih ukrepov, so bile sprejete v času, ko je bilo med poslankami veliko žensk, pa vendar so z njimi svoj položaj še poslabšale. Ženske imajo torej še veliko dela, so ugotavljale na seminarju v Velenju, takšno medsebojno sodelovanje pa ocenile za zelo koristno, še posebej na temo, kako priti do vzvodov odločanja, in v tem so Slovenkam dobre učiteljice kolegice iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so bile na tem področju med vojno in po njej zelo uspešne. Še vedno opravi ženska večino brezplačnega socialnoskrbstvenega dela, pogoje za materinstvo pa povprečno dobiva zelo pozno. Podpis listine za vstop v evropsko kulturno pot reformacije Velenje, Erfurt, 28. novembra - Prejšnji torek je v Erfurtu v Nemčiji župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič podpisal listino za vstop v t. i. evropsko kulturno pot reformacije. Svečani podpis listine je potekal v okviru mednarodne konference ob 500-letnici reformacije v Evropi. Listino je podpisalo 21 predstavnikov organizacij iz Avstrije, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske in Slovenije. Podpisniki listine so izkazali interes za aktivno sodelovanje pri vzpostavitvi enotne evropske kulturne poti reformacije, ki se bo prijavila za uradno priznanje pri Svetu Evrope leta 2019. Julija 2016 se je z uvodnim dogodkom v Lutrovem mestu Eisleben v Nemčiji uradno začel izvajati triletni projekt Evropska kulturna pot reformacije (European Cultural Route of Reformation (ECRR)), ki je sofinanciran iz programa transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa, v katerem Mestna občina Velenje nastopa kot projektni partner v sodelovanju s pridruženim partnerjem Zavodom Primoža Trubarja iz Murske Sobote. Projekt ECRR je edinstven, saj predstavlja prvo pobudo za regionalni razvoj v Srednji Evropi, katere cilj je dvig zavesti o pomenu dediščine reformacije. Usmerjen je v združevanje dediščine reformacije kot del skupne zgodovine in kulture Srednje Evrope. Župan sprejel člane invalidskih organizacij Velenje, 30. novembra - Pred tednom dni je velenjski župan Bojan Kontič v velenjskem domu kulture pripravil sprejem za članice in člane velenjskih invalidskih organizacij in drugih društev, ki delujejo v sociali. Druženje jim je popestril mednarodno priznani glasbenik Mihael Hrustelj, Velenjčan, ki trenutno živi na Nizozemskem. MO Velenje se že od leta 2004 ponaša z nazivom občina po meri invalidov. Smernice, ki jim sledijo, so zapisali v Program za izboljšanje življenja invalidov v mestni občini Velenje za obdobje 2014-2017. V veliko pomoč pri izvajanju ukrepov je Svet za invalide Mestne občine Velenje. Letos je občina za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov namenila 25 tisoč evrov, za ostale programe iz tega področja pa še 20 tisoč. Varstvu invalidov so namenili dobrih 822 tisoč evrov. Sredstva so bila namenjena storitvam institucionalnega varstva, denarnim transfer-jem invalidom, financiranju družinskih pomočnikov, financiranju pomoči na domu za invalide, izvajanju programov javnih del za invalide ter izvajanju programov invalidskih organizacij ali drugih organizacij, ki izvajajo programe, namenjene invalidom. Socialno ogroženi invalidi in starejši so vključeni v projekt Donirana hrana, katerega glavni namen je organizirati prevzem in predajo hrane, ki je pred iztekom roka uporabnosti ter bi jo drugače trgovci ob koncu dneva dali v uničenje. V projektu so v letu 2016 razdelili 3,87 tone hrane v skupni vrednosti 95 tisoč evrov. Projekt koordinira Zveza Lions klubov Slovenije. Letos bo občina namesto ognjemeta na silvestrovo 5 tisoč evrov namenila Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske za nakup novega vozila. ■ ■ ■ ■ Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»^AS 7. decembra 2017 Bo jubilejno tudi preporodno leto? Skupina Veplas Velenje praznuje 40-letnico delovanja -Vse bolj stabilno in skoraj v celoti izvozno podjetje Tatjana Podgoršek Skupina Veplas Velenje vstopa v jubilejno leto. Praznuje namreč 40-letnico delovanja. Danes zaposluje v matični in petih hčerinskih družbah blizu 220 delavcev in je v zadnjih letih doživela velike spremembe, ki povsem spreminjajo podobo družbe. Vstop v zahtevnejši poslovni svet medicine, letalske, vojaške industrije, transporta, strojegradnje ter športa in prostega časa narekuje izdelke z večjo dodano vrednostjo. »Kemična predelovalna industrija je v zadnjih 20 letih naredila velike razvojne korake in mi smo temu sledili. Danes je Veplas uveljavljena mednarodna firma za področje predelave kom-pozitov. Naše poslovne partnerje nam zavida marsikdo. Vse kaže, da bomo prvi v Sloveniji, ki bomo sodelovali z Airbusom,« pravi predsednik upravnega odbora skupine Franc Vedenik. V 40 letih delovanja podjetja je bilo zaznati več padcev kot vzponov, več kriznih kot uspešnih let. »Drži. Za štiri desetletja delovanja so značilna precejšnja nihanja, tudi globoke krize, a smo iz vseh izšli kot zmagovalci. Če omenim samo največje krizne dogodke, potem moram omeniti leto 1978, ko je takratna občinska politika združila kemično dejavnost Galipa v Šoštanju in Integrala v Velenju v eno podjetje. Zaposleni združitvi niso bili naklonjeni, kar je še kar nekaj let povzročalo nemalo težav. Kasneje se je tudi pokazalo, da združitev ni bila pripravljena, številni programi, ki sta jih podjetji prenesli v Veplas, pa razvojno neobvladljivi. Šest let kasneje so težave predvsem v odnosih privedle do prisilne uprave. Sanacijska ekipa je ukrepala z zmanjševanjem programov in takrat so nastali temelji današnje Skupine Veplas. Z razpadom Jugoslavije je nastopila naslednja kriza, saj je podjetje skoraj v celoti izgubilo trg. Pri iskanju kupcev na zunanjih trgih smo bili sicer kar uspešni, a posli nisi bili preveč dobičkonosni. Naslednja kriza je nastopila s privatizacijo podjetja, ki so ga želeli nekateri raztrgati na kose. Prevladal je zdrav razum, delavski odkup pa je omogočil izvedbo postopka. Spremembe v zadnjih letih povsem spreminjajo podobo Veplasa v prihodnje. Intenzivni razvoj prinaša nove posle, nove Franc Vedenik: »Veplas je danes mednarodno uveljavljeno podjetje za področje predelave kompozitov.« partnerje. Razveseljuje tudi velika pripadnost zaposlenih, kar daje pogum za še odločnejše poteze.« Lahko rečete, da je prihodnost Skupine Veplas stabilnejša, da stavkov s 'če bomo ...' skoraj ne bo več slišati? »V naši branži ne gre nič od »danes na jutri«, ampak je potrebno od ideje do njene izvedbe veliko časa, truda, vlaganj. Tudi pri- dobitev mednarodnih certifikatov traja in traja, poslovni partnerji pa se za nekoga prav tako ne odločijo po enem, dveh pogovorih. Prihodnje leto menim, da bo družba dosegla preporod, ki ga napovedujemo. V ognju imamo tri oziroma štiri programe, za katere zelo kmalu pričakujemo odločitve poslovnih partnerjev. Vsak zase je tako velik, da zagotavlja Veplasu stabilnost na dolgi rok, kar za dosedanje projekte ne moremo reči. Prav letos se je zelo očitno pokazalo, kaj pomeni, če so posli preveč vezani na javne razpise. Z Airbusom se nam - na primer - obeta 15-le-tna pogodba. Že danes smo skoraj 100-od-stotni izvozniki in mislim, da se nam bodo zadeve odlično iztekle.« Kaj kažejo letošnji kazalci pošlo-vanja? »Po lanskem res silovitem vzponu so ti nekoliko slabši, a še vedno precej nad minulimi. »Zatajil« je program balističnih vezirjev, pri katerih beležimo precejšen izpad naročil. Ni bilo toliko razpisov. Letos smo precej razširili krog potencialnih kupcev in v tem trenutku sodelujemo na osmih javnih razpisih, zato se bojimo, da bomo v prvih dveh mesecih prihodnjega leta, ko bodo znane odločitve držav, imeli 'sladke težave', kako zadostiti vsem naročilom. Za letos načrtujemo od 17 do 18 milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto naj bi ti dosegli že 25 milijonov evrov, kar je v tem trenutku največji možni domet. Za večje posle bodo potrebna nadaljnja vlaganja. Študije za razširitev prostorov, opreme, kadrov imamo pripravljene. Ob tem moram opozoriti, da bomo pri tem trčili na eno kar resnejših težav, to je pomanjkanje delovne sile. Ustreznih delavcev na trgu ni in v kratkem jih bomo prisiljeni uvoziti, najverjetneje iz držav nekdanje Jugoslavije. Težavo bomo skušali rešiti še z nadaljnjim iskanjem notranjih rezerv, s tehnološkimi posodobitvami in robotizacijo.« GOSPODARSKE novice Rastejo vse vrste nakupov Vino je živa stvar. Če malo zadremaš ... V kleti se je treba vedno truditi, letos se bo še bolj, pravi kletar leta 2017 Jože Kugler iz Šmartnega ob Paki Tatjana Podgoršek Šmarški vinogradniki pravijo, da bo glede na vremenske razmere (pozeba, toča, suša, tudi ptiči so ponekod pridno zobali grozdje) letošnja letina vina v primerjavi z lansko količinsko manjša, a vse kaže, da še kakovostnejša. Že lani so dosegli najvišjo povprečno oceno v 21-letnem delovanju društva (18,18) in se z njo zavihteli na tretje mesto med 56 društvi vinogradnikov v podravski vinorodni deželi. »Upam, da bomo na ocenjevanju aprila prihodnje leto presegli lansko povprečno oceno,« je glasno razmišljal predsednik Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Peter Krajnc ob nedavnem krstu mošta v vino. Katero grozdje bo dalo najboljše vino? Od belih, izvemo, chardonnay, rizvanec, kerner, od rdečih pa modra frankinja, modri pinot in zweigeld. Najboljši med odličnimi vinogradniki kletarji Z njim je soglašal tudi vinogradnik in kletar Jože Kugler iz Malega Vrha, ki je že tretjič zapored prejel naziv kletar leta, edini v omenjenem društvu doslej. »Laskavi naslov dobi vinogradnik, ki na društveno ocenjevanje prinese tri vzorce vina in doseže najvišjo povprečno oceno. Če mi je to prvič uspelo pred tremi leti in je takrat kdo menil, da po naključju, tega sedaj ne more več reči. Ponosen sem sam nase, da sem prvi med toliko dobrimi, kaj dobrimi, odličnimi vinogradniki kletarji. Ponosen tudi na družino, ki me moralno podpira vsa ta leta, da vztrajam,« je komentiral naziv in dodal, da ni enostavno. Upokojenemu strojniku z opravljenim tečajem za kletarja polnilca se leta »nabirajo«, v vinogradu in kleti pa je vedno veliko dela. Truditi seje treba, pravi, celo leto najprej za dobro grozdje, nato za dobro vino. »Ta dejavnost je živa stvar. Opravka imaš z naravo, ki te stalno preseneča. Od tega, kako si sposoben v korak z njo, da te preveč ne more presenetiti, pa je odvisno od tebe samega.« Za to pa je potrebnega precej znanja, ki ga šmarški vinogradniki nadgrajujejo s predavanji, praktičnimi prikazi na terenu vsako leto. Med njimi je tudi Jože. Več sladkorja, več kisline, boljše arome Kar s pridom ga bo moral v kleti pri negovanju mladega vina uporabiti tudi letos. Pozeba ni naredila toliko škode, kot je kazalo. Veliko so sicer izgubili količine, so pa pridobili kakovost. Ker je bilo grozdja manj, je bilo tako, kot bi ga narisal, z več sladkorja, več kisline, boljšimi aromami, »a v kleti vino ne bo nedolžno. Zaradi visokih temperatur poleti je manj kisline in bo kletarjenje zaradi tega težje. Vsak dan je treba spremljati njegovo obnašanje, kajti če malo zadremaš, adijo dobra kapljica.« Letos je spravil v svoje sode blizu 44.400 litrov vina. Premalom, pravi, zato se je lotil izgradnje večje, sodobnejše kleti. Spomladi namerava vinogradniške površine še povečati. Pa potrošniki? Ti znajo, po njegovih besedah, vse bolj ceniti kakovostno vino. V zadnjih letih spet bolj posegajo po sladkih kot suhih vinih. Sam ima osem vrst vina. Od kod mu veselje do vinogradništva in kletarjenja, Jože ne ve. Doma . so imeli včasih manjši vinograd. Parcela je bila lepa ... Ima tri otroke: hči je v Londonu, sinova sta v Sloveniji, a za zdaj velike vneme za dejavnost še ne kažeta. Imata take službe, ju opravičuje, da mu pri delu prav veliko ne moreta pomagati. Upa pa, da ko sam ne bo več zmogel, bosta nadaljevala njegovo delo, ki mu danes predstavlja »nekaj za dušo«. Poleg naziva kletar leta je prejel v trajno last poseben ključ. Ta je že našel primerno mesto in »vsakokrat, ko grem mimo, se razveselim tega, kaj smo dosegli v teh časih. Je dokaz, da smo v teh »cajtih« res veliko naredili,« je sklenil pogovor Jože Kugler. Evforija nakupov je bila na črni petek tako velika, da so se trgovci spet pohvalili z rekordi. Očitno je kriza večino potrošnikov že obšla ali pa se vsaj tako počutijo. Rastejo namreč vse vrste nakupov - od nepremičnin do avtomobilov, do drobne potrošnje. Žal je razkorak med tistimi, ki to zmorejo, in tistimi, ki ne, vse večji. Pa so pri nas, v primerjavi z Evropo, razlike še najmanjše. Spodbudno zaposlovanje v Evropi in doma Stopnja brezposelnosti se je oktobra v območju evra in tudi celotni EU vnovič znižala. V EU se je s septembrskih 7,5 odstotka znižala na 7,4 odstotka, v državah z evrom pa z 8,9 odstotka na 8,8 odstotka. To je najmanj po januarju 2009. Slovenija se lahko pohvali z zmanjšanjem stopnje brezposelnosti za 0,2 odstotne točke - na 6,2 odstotka. Največjo stopnjo brezposelnosti imata še vedno Grčija (20,6 odstotka) in Španija (16,7 odstotka). Za 15 odstotkov manj brezposelnih Novembra se je nadaljevalo zmanjševanje registrirane brezposelnosti v Sloveniji. Ob koncu novembra je bilo tako registriranih 82.415 brezposelnih oseb, kar je 578 oseb oziroma 0,7 odstotka manj kot oktobra. Najbolj se je tokrat brezposelnost zmanjšala v Celjski območni službi (za 2,4 odstotka), in v območni službi Velenje (-1,7 odstotka). V primerjavi z novembrom lani je bila brezposelnost manjša za 14.428 oseb ali za 14,9 odstotka. V medletni primerjavi so bile območne službe z največjim upadom novembra Trbovlje (-22,5 odstotka), Novo mesto (-19,5 odstotka), Koper (-16,5 odstotka), Celje (-16,2 odstotka), Kranj (-15,9 odstotka), Sevnica (-15,7 odstotka) in Velenje (-15 odstotkov). Delodajalci že težko dobijo delavce Po uradnih podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo oktobra v Sloveniji 83 tisoč registriranih brezposelnih oseb, kar je še vedno tretjina več kot oktobra 2008. Kljub bistveno večjemu številu brezposelnih pa imajo delodajalci vse več težav z iskanjem ustreznih kadrov. Podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo še neko zelo negativno sliko, in sicer, da je med brezposelnimi zdaj več kot polovica dolgotrajno brezposelnih. In več kot polovica dolgotrajno brezposelnih je starejših od 50 let. Poleg tega negativno preseneča podatek, da je kljub rekordni gospodarski aktivnosti zdaj kar 35 tisoč manj delovnih mest kot v tem času leta 2008. V zadnjih štirih letih se je najbolj zmanjšalo število brezposelnih z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in brezposelnih s končano srednjo izobrazbo. Kadri s srednjo strokovno izobrazbo so, sodeč po podatkih zavoda za zaposlovanje, tudi najbolj iskani pri delodajalcih. Število brezposelnih z višjo in visokošolsko izobrazbo se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo zgolj za 13 odstotkov, medtem ko se je skupno število brezposelnih zmanjšalo za skoraj 29 odstotkov. Cena elektrike narašča Čeprav je minilo komaj nekaj let od takrat, ko so mnogi slovenski strokovnjaki trdili, da se bo cena elektrike le še nižala in bo recimo TEŠ povsem nekonkurenčen na evropskih trgih, je sedaj stanje povsem drugačno. V zadnjem letu je cena elektrike na veleprodajnih trgih zrasla za približno 30 odstotkov. Rast je posledica dviga cen fosilnih energentov, slabih hidroloških razmer in povečanega odjema. Trenutno trendi kažejo, da tudi v prihodnje ne moremo pričakovati padca cene. Glede na raziskave električna energija prevladuje tako v uporabi za potrebe ogrevanja kot proizvodnih procesov. Dohodnino si še lahko znižate Dohodninsko osnovo si lahko do konca leta znižate z uveljavljanjem posebne olajšave za otroke ali z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane si lahko zavezanec za enega otroka zniža svojo dohodninsko osnovo za 2.436 evrov, za drugega otroka za 2.649 evrov in tako naprej. Olajšave se v večini primerov uveljavljajo za otroke, lahko pa tudi za zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, ki nima dovolj dohodkov. Država pa poleg večje rodnosti davčno spodbuja tudi varčevanje za obdobje upokojitve. V drugi pokojninski steber lahko vplačamo mesečno oziroma letno premijo v poljubni višini, premija do višine 5,84 odstotka naše bruto plače (ne več kot skupaj 2.819 evrov) pa se nam bo upoštevala pri znižanju osnove za dohodnino. Gotovina še vedno priljubljena Čeprav v svetu plastične kartice in mobilna plačevanja že zamenjujejo klasični denar, povsod še zdaleč ni tako. Od vseh držav območja z evrom je gotovina najbolj priljubljena v Nemčiji, kaže študija ECB. Lani so Nemci v denarnici nosili v povprečju 103 evre, kar je 38 ev-rov več od povprečja območja. Gotovina je zelo priljubljena tudi v Sloveniji, ki se je v Evropi uvrstila na prvo mesto po deležu oseb, ki imajo doma v gotovini shranjenih več kot 1.000 evrov. a mz ■ ■ Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 11 7. decembra 2017 GOSPODARSTVO 5 Presegati pričakovanja je zaveza V jubilejnem letu v Skazi prenovljen, ambiciozen in v prihodnost naravnan znak Sodijo med podjetja, ki v proizvodnjo vključujejo materiale, ki temeljijo na naravnih, obnovljivih ali recikliranih virih. Letošnja svetovna inovacija, modularni piknik set Pick&Go, nosi oznako ecoBIB. Z njo so označeni le tisti izdelki, ki so jih naredili iz okolju prijaznega materiala na bio osnovi. Milena - Krstič - Planine Ljubljana, Velenje, 30. novembra - Podjetje Skaza je v četrtek v Ljubljani premierno predstavilo prenovljen, ambiciozen in v prihodnost naravnan znak ter celostno podobo podjetja. S tem so zaokrožili jubilejno leto - šti-ridesetletnico delovanja družinskega podjetja. V Skazi so letos ustvarili 38 milijonov evrov prihodkov, 8 odstotkov več kot lani. Zaposlujejo 235 rednih in skoraj 100 občasnih sodelavcev, ki so potrebni ob sezonskih vplivih, skupaj s partnerji in dobavitelji pa zagotavljajo delo in socialno varnost več kot tisoč ljudem, predvsem iz šaleško-savinjske regije. Plače zaposlenih v Skazi so visoko nad slovenskim povprečjem in povprečjem panoge. Znašajo 1.805 evrov bruto. Delujejo na 56 trgih sveta. Letos so pridobili prvega naročnika iz ZDA, družbo Steelcase, za katero pripravljajo proizvodnjo skaza EH-cb-E n-i □ U E*pf:titlons pisarniških stolov. Uspešno pa na nove trge prodirajo tudi z izdelki svoje blagovne znamke. Samo letos so na zemljevid držav, v katerih prodajajo izdelke svoje blagovne znamke, dodali osem novih! To so izjemne reference, vendar tudi odgovornost, ki se jo zaveda že druga generacija družinskega dodani vrednosti znamke Skaza »Presegamo pričakovanja« oziroma vedno v angleškem jeziku Exceeding > Novi znak podjetja je 1. decembra postala zvezda. Prenovljen, ambiciozen in v prihodnost naravnan znak in celotno podobo so predstavili: direktorica marketinga Aleksandra Brank, direktorica prodaje Mirela Kurt, tehnični direktor Robert Agnič in direktorica Skaze Tanja Skaza. podjetja Igor in Tanja Skaza. Leto 2017 za Skazo ni zgolj jubilejno. Štirideset let delovanja zaznamujejo tudi pomembne odločitve lastnikov o novem preo- brazbenem koraku za naslednjih štirideset let. Ta se že odraža v organizacijskem, tehničnem in kadrovskem načinu delovanja. Močno so okrepili ekipo ključnih menedžerjev. Avgusta so se ekipi pridružili nova direktorica marketinga Aleksandra Brank, direktorica prodaje Mirela Kurt, tehnični direktor Robert Agnič, decembra pa nova direktorica za kadre Tea Borovnik. Od decembra je podjetje predstavilo nov znak - zvezdo. Dopolnjuje jo slogan, ki govori o Tankočutni so do dogajanja v slovenskem družbenem prostoru. Na dobrodelnem teku Otrok otroku so letos zbrali kar 7.200 evrov in zagotovili udeležbo plavalcev z downovim sindromom na evropskem prvenstvu v Parizu. Expectations. Nikoli niso zadovoljni s tem, kar naj bi od njih pričakovali kupci in okolje. Vedno želijo preseči pričakovanja. Pri njih preseganje pričakovanj ni le slogan, ampak zaveza, ključna usmeritev prihodnosti. Štiridesetletnico zaznamujejo pomembne odločitve lastnikov o novem preobrazbenem koraku za naslednjih 40 let. Zračilni jašek povezan z jamskimi prostori NOP II v uporabi do konca obratovanja Premogovnika - Dela temeljijo na domačem znanju Velenje, 4. decembra - Na Premogovniku so v ponedeljek, na dan svete Barbare, zavetnice rudarjev, opravili veliko delo. Zjutraj so izvedli preboj in povezali podzemni sistem jamskih prog Premogovnika Velenja z vertikalnim jaškom in samo površino. 393 metrov globok jašek NOP II bodo predvidoma dokončali leta 2019. Nov objekt bo namenjen prezračevanju jamskih prostorov in je izrednega pomena za nadaljnjo proizvodnjo kot tudi za izboljšanje okoljskih standardov v dolini. Vsa dela na jašku, ki jih izvaja hčerinska družba RGP, temeljijo na osnovi domačega znanja in strokovnosti montanistične stroke. Nadzor nad projektom izvaja družba PV Invest. Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je ob tem dejal: »Danes se v pestro zgodovino Premogovnika Velenje ponovno zapisuje nov, pomemben mejnik, ki ga soustvarjamo vsi skupaj, saj gre za povezovanje različnih strok - rudarske, gradbene, elektro, strojne in projektive. To je izziv naše celotne generacije. Tudi v prihodnje se bomo lotevali novih nalog, prodajali svoje znanje in veščine in kar je najpomembnejše, imeli želje in ambicije, da bomo vedno boljši.« Pri izdelavi zračilnega jaška NOP II so izkopali 21.625 m3 hribine, ki so jo s posebno tehnološko opremo transportira-li na površino. Vgradili so preko 585 ton jeklenega ločnega podporja, 25.800 m2 armaturnih mrež in preko 4.800 m3 betona. Poseben tehnološki izziv je bila tudi vgradnja betona v izredno velikih globinah. Konč- ni svetli premer objekta znaša 6,15 metra. Zračilni jašek NOP II bo v uporabi do konca obratovanja Pre- mogovnika Velenje in kot ugotavljajo, zagotavlja najbolj optimalno tehnično rešitev prezračevanja jame. Ko bo začel obratovati, bodo pristopili k postopnemu reševanju težav z vonjavami na področju TRC Jezero in zračilnega jaška v mestu Šoštanj. a Zbrane je nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. (Foto S. Mrkonjič) Preboj iz jamskih prostorov Premogovnika Velenje v jašek NOP II. (Foto A. Kavčnik) Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je direktorju RGP dr. Marjanu Hudeju podaril simbolično darilo - kipec sv. Barbare, zavetnice rudarjev, ki rudarski stan varuje pred nezgodami; direktor RGP pa je generalnemu direktorju Premogovnika izročil rudarsko svetilko. (Foto A. Kavčnik) Odprodali deleže v družbi Golte Velenje - Hčerinski družbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje in PV Invest sta v torek, 21. novembra, z družbo Sicom Invest podpisali pogodbi o prenosu poslovnih deležev v družbi Golte. Doslej 76,6-od-stotni lastnik družbe Golte podjetje Sicom Invest je tako končal prvo fazo lastniške konsolidacije. Poslovni delež novega družbenika v kapitalu tako znaša 94,2651 odstotka, preostale poslovne deleže v višini 5,7349 % ima 20 družbenikov (podjetja in občine v regiji). HTZ Velenje je pred tem imel v družbi Golte 3,8265-odstotni, PV Invest pa 13,7776-odstotni delež. Na Golteh se sicer že začenja zimska sezona, tečejo pa tudi gradbena dela v apartmajskem naselju, ki bodo končana leta 2018. Na Premogovniku Velenje pa nadaljujejo dezinvestiranje z odprodajo poslovnih deležev v nekaterih družbah, ki niso neposredno povezane z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. Svetovna novost iz Slovenije V tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah so razvili in izdelali univerzalni kuhinjski aparat Bosch OptiMUM. Vanj, kot pravijo, niso vtkane samo 60-letne izkušnje v izdelovanju kuhinjskih aparatov Bosch, ampak tudi številne inovacije. Posebej navdušuje svetovna novost: vgrajena tehtnica in trije avtomatski programi Sensor-Control Plus. To je prvi kuhinjski aparat, ki ima vgrajeno tehtnico. Sestavine lahko enostavno stehtate neposredno v posodi, na samem aparatu ali v dodatnem priboru (na primer vrču). Ker ne potrebujete dodatne tehtnice, prihranite tako čas priprave kot tudi prostor. Aparat je uporaben za stepanje smetane ali jajčnih beljakov, gnetenje kvašenega testa ... Ko je gostota zmesi popolna, se samodejno ustavi. Gorenje imenovalo svetovalca Skupina Gorenje začenja aktivno iskanje primernega strateškega partnerja, ki bi Skupino podprl pri dolgoročni in trajnostni rasti ter razvoju, kar bi lahko vodilo tudi do udeležbe takšnega partnerja v lastniški sestavi družbe. Za podporo pri teh aktivnostih je uprava Gorenja za finančnega svetovalca imenovala Rothschild S.p.A., Italija, ki je del ugledne mednarodne investicijske banke Rothschild & Co., za pravno podporo v postopku pa Odvetniško pisarno Jadek & Pensa iz Ljubljane. Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »«^AS 7. decembra 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 29. novembra Odbor za finance in monetarno politiko je potrdil predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Nov zakon o vrednotenju nepremičnin je bil potrjen na Odboru za finance in monetarno politiko. V javnost so pricurljale neuradne informacije iz vladne koalicije, da naj sprememba ustave v zvezi s financiranjem zasebnih osnovnih šol ne bi imela zagotovljene dvotretjinske podpore med člani ustavne komisije. V prestolnici Slonokoščene obale se je začel peti vrh Evropske in Afriške unije, na katerem je sodelovalo več kot 80 voditeljev. Haaško sodišče je potrdilo obsodbe šestih bosanskih Hrvatov za vojne zločine in zločine proti človečnosti nad Bošnjaki. Med izrekom sodbe je Slobodan Pra-ljak popil strup in umrl. Norveška policija je v skupnosti Samijev na Laponskem odkrila 151 primerov domnevnega spolnega nasilja, tudi posilstva otroka. Četrtek, 30. novembra Odbor državnega zbora je pripravil novelo zakona o financiranju izobraževanja, po kateri država obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne financira. Vlada je sprejela uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju, in to s preglasovanjem, saj vlada o tem ni bila enotna. žavnega zbora za nadzor javnih financ seznanila s potekom iskanja rešitev NLB z Evropsko komisijo. Dejala je, da je veliko stvari še odprtih. V predsedniški palači so se srečali predsednik Borut Pahor, Milan Brglez, Miro Cerar in Mitja Bervar. Osrednjo pozornost so namenili uveljavljanju arbitražnega sporazuma. Odbor za obrambo je obravnaval predlog novega zakona o obrambi. Sklenili so, da je treba obravnavo še nekoliko podaljšati. Nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa Michaela Flynna so uradno obtožili zaradi laganja o svojih stikih z Rusijo. Stavka v vzgoji in izobraževanju naj bi se začela 14. februarja. Istega dne je glavni odbor SVIZ soglasno sprejel odločitev o stavki v vzgoji in izobraževanju, ki naj bi se začela 14. februarja. O tem morajo sicer odločati še zaposleni v tem sektorju. Ameriški mediji so pisali, da namerava predsednik Donald Trump zunanjega ministra Rexa Tillersona zamenjati z direktorjem Cie Mikom Pompeom. Grški muslimani v Zahodni Trakiji ob meji s Turčijo so dočakali nov zakon, po katerem jim pri dedovanja ne bo več treba spoštovati šeriatskega prava. Petek, 1. decembra Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je komisijo dr- Ministrica za finance je iskala rešitve za NLB. Glavni sirski vladni pogajalec in sirski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Bašar Al Dža-fari je dejal, da njegova ekipa zapušča mirovne pogovore v Ženevi pod pokroviteljstvom ZN in da ne še ne ve, ali se bodo vrnili. V Pakistanu so talibani, oblečeni v burke, vdrli v kampus univerze v Pešavarju in ubili najmanj devet ljudi ter jih skoraj 40 ranili. Vodja nemških socialdemokratov Martin Schulz je dejal, da podpira začetek pogovorov z Angelo Merkel o tem, kako se izviti iz politične slepe ulice. Sobota, 2. decembra Egiptovsko sodišče je odvetnika Nabiha Al Vahša obsodilo na tri leta zapora zaradi izjave na televiziji sredi oktobra, da bi morale biti ženske, ki nosijo strgane kavbojke, posiljene in kaznovane. V Albaniji je po večdnevnem deževju na jugu države prišlo do obsežnih poplav, zato so morali evakuirati številne prebivalce, poplave pa so zahtevale tudi smrtno žrtev. V Pragi se je v reko Vltavo zrušil Trojski most, 260 metrov dolg most za pešce, pri čemer so se poškodovali štirje ljudje. V Hondurasu sta oba kandidata na minulih volitvah za predsednika razglasila zmago, zaradi česar je izbruhnilo nasilje. V državi so razglasili izredne razmere. V Italiji je na ulicah Rima, Torina, Palerma, Barija in Cagliarija na tisoče ljudi protestiralo proti zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, načrtovanem za leto 2019. Ameriški senat je po maratonski seji tesno potrdil predlog zakona o davčnih olajšavah, ki bo, če bo tudi dokončno sprejet, znižal davke za najbogatejše in podjetja. Nedelja, 3. decembra Kristjani so s prvo adventno nedeljo začeli adventni čas, ki zanje predstavlja čas pričakovanja in priprave na božič. Kristjani so začeli priprave na božič. Na zahodni obali Južne Koreje blizu mesta Inčon je manjša ribiška ladja trčila s 336-tonskim tankerjem in se nato prevrnila. V nesreči je najmanj 13 ljudi umrlo, vsaj sedem je bilo ranjenih. V Tel Avivu se je zbralo najmanj 20 tisoč ljudi, ki so protestirali proti koruptivnosti izraelskega premierja Benjamina Ne-tanjahuja. Kitajski predsednik Ši Džin-ping je odgovarjal na vprašanja o spletu v njihovi državi. Dejal je, da Kitajska ne bo zaprla svojih vrat svetovnemu spletu, a da je kibernetska suverenost ključna v kitajski viziji razvoja spleta. Ponedeljek, 4. decembra V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so za sredino januarja napovedali stavko, saj je vlada zavrnila možnost, da bi se hkrati pogajali o odpravi anomalij na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in odpravi anomalij zaradi spremembe v vrednotenju zdravniških delovnih mest. Čeprav je vlada hotela, da se stalni termin lokalnih volitev določi na Martinovo nedeljo, je Državni zbor določil, da bodo lokalne volitve vedno izvedene tretjo novembrsko nedeljo. Ker je Državni svet izglasoval veto na spremembe zakona o financiranju občin in zakon o izvrševanju proračuna, je državni zbor o obeh zakonih odločal še enkrat. Jemenski uporniški Hutiji so v prestolnici Sani ubili nekdanjega predsednika Jemna in še do pred kratkim njihovega zaveznika Alija Abdulaha Saleha. Torek, 5. decembra Vlada je obiskala Zasavje in tam poudarila pomen zagonskih podjetij, ki po presoji vlade predstavljajo tudi priložnost za to regijo. Bil je dan prostovoljstva, ko smo bili še enkrat opozorjeni, da je to dejaven izraz participacije v civilni družbi. Finančni ministri Evropske unije so v Bruslju v okviru boja proti izogibanju davkom potrdili prvi evropski črni seznam davčnih oaz, na katerem je sedemnajst držav oziroma sodnih oblasti, ki ne ukrepajo ustrezno v boju proti izogibanju davkom. A EU ukrepov za zdaj še ni sprejel. Lokalne volitve bodo odslej vedno tretjo nedeljo novembra. Evropski črni seznam davčnih oaz obstaja, ukrepi (še) ne. V Kijevu je množica nekdanjega gruzijskega predsednika Mi-haila Sakašvilija, ki ga je aretirala ukrajinska policija, rešila iz policijskega avtomobila. Špansko vrhovno sodišče je preklicalo evropski priporni nalog za odstavljenega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemon-ta in štiri nekdanje ministre, a dodala, da španski priporni nalog ostaja v veljavi. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je sporočil, da ruska reprezentanca zaradi sistematičnega dopinga ne bo smela nastopiti na februarskih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Nekateri športniki bodo vseeno lahko tekmovali pod olimpijsko zastavo. Rusi in nekateri drugi to odločitev sprejemajo kot del političnih igric. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v sredo Jeruzalem priznal kot prestolnico Izraela, kasneje pa ameriško veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva preselil v Jeruzalem. Trumpovo namero je v zadnjih dneh kritiziralo že več arabskih in muslimanskih držav in organizacij, med drugim Jordanija, Turčija in Savdska Arabija, pa tudi Evropska unija. Tovariši in tovarišija Če se malo zapeljem v čas socialističnega otroštva, moram odkrito priznati, da sem bil popolnoma indoktriniran otrok. Saj veste, pionirčki, kurirčkova torbica, proslave, komemoracije, obiski borcev, XIV. divizija, Žlebnikova domačija in pesmi, veliko partizanskih pesmi, še danes jih znam, tudi tretje kitice, pa Karl Grabe-ljšek, vse filmske epopeje, štafeta in dan mladosti, veliko je bilo te ideološke, ne sicer le navlake, pa tudi nje, kot spužva sem jo srkal tja do najstniških let, ko je vse skupaj začelo postajati smešno. Partizane in zvezde so zamenjale pomembnejše stvari. Zato danes stojim pred nerešljivo dilemo. Mesto, ki je nastalo kot čudež socializma, pravzaprav planskega razvoja in Žgankove trme, Jure Trampuš ponosno zre v svojo preteklost in načrtuje turistično strategijo skozi oči doživljanja socializma. Logično, zakaj bi se sramovali preteklosti, nasprotno, v ozračju, zastrupljenem z revizionizmom zgodovine ali brezbrižnostjo do preteklosti, je takšna pozicija sveža. Ironija pa je v tem, da danes rdeče zvezde na mestnih spomenikih ali občinski plan o ureditvi Titovega spomenika predstavljajo alternativo, pred desetletji pa je bila alternativa ravno tista, ki se je spraševala o smiselnosti gojenja kulta osebnosti, o nedemokratičnosti diktature proletari-ata, o zlorabljeni rdeči zvezdi, o odgovornosti molčečega Titovega koraka, ki je utonil v blaznostih tudi slovenskega nacionalizma. V bistvu pa gre za iste stvari. Tisti, ki na eni strani demonizira-jo rdečo zvezdo in preteklost, in oni, ki jo poveličujejo, so enaki. Niti eni niti drugi ne znajo ponuditi novih pogledov, novih rešitev, nove iluzije, če že hočete. Preteklost je seveda pomembna, zgodovina se ne ponavlja, a nam omogoča, kot je zapisal Tihomthy Snyder, da vidimo vzorce in presojamo. Izriše nam strukture, znotraj katerih si lahko poiščemo svobodo, razumeti določeni trenutek pomeni videti možnost soustvarjanje drugega. Zato je preganjanje rdeče zvezde takisto napačno kot njeno poveličevanje, zato je uničevanje pomnikov preteklosti enako nesmiselno kot slepa retrogradnost. Gre za političen show, za boj za ideološko prevlado. A če poskušamo razumeti, kako to, da je rdeča zvezda danes pomembnejša, kot je bila pred desetletji, kako to, da »predstavlja boj zoper gnusobo tega sveta«, kot bi dejala Svetlana Makarovič, če je ista zvezda nekoč krasila kape sekretarjev, ki so dušili avantgardno misel, se je treba spomniti na Freuda. Potlačevanje vedno prinese več simbolov potlačenega. Gre namreč za dve stvari, najprej za preprosto dejstvo, da so najbolj goreči nasprotniki komunizma danes tisti, ki so bili nekoč njegovi največji podporniki. Druga stvar je odnos do sedanjosti. Kulturolog Mitja Velikonja je med razpravo o jugonostalgiji v popularni glasbi dejal, da prepevanje o lepotah Jugoslavije »prinaša nekakšno simbolno uravnoteževanje demoniziranja tega istega v glavnih institucijah in govorih. Pri tem ne gre toliko za spomine na tiste čase, ampak za simbolno kontriranje mlajših, postjugo-slovanskih generacij novim enoumjem, kijih srečujemo danes«. Kdor v rdeči zvezdi vidi samo komunizem, ne pozna niti zgodovine niti se ne zaveda kompleksnosti sedanjega sveta. Sklicevanje na preteklost je treba razumeti kot odgovor sedanjosti, kot odpor proti poveličevanju individualizma in neoliberalizma, zatekanje k imaginarni preteklosti je vedno odraz dojemanja sedanjega trenutka. Današnja rdeča zvezda torej ni enaka tisti, v katero so verjeli nekoč, simboli so vedno prazni, vsebino jim daje vsaka generacija posebej. Iz tega stališča je rdeča zvezda na Onemelih puškah ali ureditev okolice Titovega spomenika bolj odraz aktualnega trenutka kot pa resno klicanje zmag in zablod preteklosti. Prihodnost pa zahteva pogled naprej, sklicevanje na minule čase je ne bo ustvarilo. In točno v tem se skriva eden od glavnih problemov velenjske ali slovenske politike, kdor se preveč ukvarja s preteklostjo, pri čemer ne zagovarjam izgube spomina, pozablja na prihodnost. Kakšna je torej prihodnost mesta, ki je bilo udejanjeno na socialističnem čudežu? Tovariši iz tistega časa so jo poznali, pa jo poznajo tudi tovariši današnjega? Še izboljšane napovedi gospodarske rasti Italijani so opozarjali, da ne želijo delati do 67. leta. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v skladu s septembrskimi napovedmi občutno izboljšala napoved slovenske gospodarske rasti. Za letos je napoved zvišala kar za 1,1 odstotno točko - na 4,9 odstotka, za prihodnje leto za 1,2 odstotne točke - na 4,3 odstot- ka, medtem ko za leto 2019 državi napoveduje 3,4-odstotno rast. OECD ugotavlja, da gospodarsko rast poganja močna zunanja trgovina, krepita se tudi zasebna potrošnja in naložbe. Sicer pa se je BDP v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada v medletni primerjavi realno zvišal za 4,5 odstotka. Ker je izvoz naraščal precej hitreje od uvoza, je bil zunanjetrgovinski presežek rekorden. Dosegel je 11,6 odstotka BDP, kar je največ, odkar imajo v statistiki na voljo podatke, to je od 1995 naprej. ■ ■ Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 11 7. decembra 2017 MED VAMI 7 Ne podpiramo lenuhov, ampak pomagamo pomoči potrebnim Župnijska Karitas Velenje letos pomagala blizu 500 družinskim članom - Med novimi upravičenci tudi albansko govoreči občani Tatjana Podgoršek Prejšnji teden je bil Teden Karitas. Potekal je z geslom Kje sem doma? Župnijska Karitas Velenje, ki je ena največjih v okviru Škofijske Karitas Celje, ga je zaznamovala s prireditvijo v tukajšnjem Domu za varstvo odraslih, odzvala pa se je tudi povabilu trgovin Hofer v mestni občini Velenje za košarice, v katere lahko potrošniki prihajajoči vikend darujejo živila z daljšim rokom trajanja in higienske potrebščine. 38 ton hrane, blizu 500 prejemnikov pomoči »Pred časom so pri takem načinu zbiranju hrane stale pri vratih trgovin naše prostovoljke, sedaj tega ne počnemo več iz dveh razlogov: ni prostovoljk, drugič zaradi nekaterih kupcev, ki so trdili, da podpiramo lenuhe. Zagotovo to ne drži, saj sem prepričana, da je 95 odstotkov tistih, ki prosijo za pomoč pri nas, do nje upravičenih,« je povedala Milica Kovač, vodja Karitas Velenje. V minulih dneh so pripravljali pakete hrane in higienskih potrebščin, ki jih bodo delili ta mesec. Tako so včeraj (v sredo) povabili v svoje prostore 100 upravičencev s svojega seznama, preostale bodo 22. decembra. Vmes bodo pripravili še posebne praznične pakete. Do konca novembra so »svojim« upravičencem (ti so le z območja mestne občine Velenje) razdelili 35 ton živil, ta mesec jih bodo še tri tone. 38 ton živil je sicer manj v primerjavi z lani, ko so poleg hrane delili še jabolka, kislo zelje, kislo repo. Tega je bilo letos precej manj. Ljudem v stiski s svojega območja so pomagali tudi z denarjem. Tudi tega delijo na osnovi pravilnika, z denarjem pa so letos pomagali 19 družinam pri plačilu položnic, štirim posameznikom, finančno pomoč so namenili še šestim otrokom. Pred začetkom šolskega leta so razdelili še 104 pakete šolskih potrebščin. Do konca novembra je potrkalo na vrata Karitas Velenje tudi več kot 440 občanov, ki so iskali pomoč v obliki oblačil, obutve, igrač, posteljnine, manjših gospodinjskih aparatov in pohištva. »Redno pomagamo blizu 500 družinskim članom, kar je glede na to, da skrbimo le za območje velenjske Milica Kovač: »Upravičenci, predvsem starejši so iskreno hvaležni za pomoč, mi pa bomo zelo hvaležni, če se nam bodo pridružili pri delu mlajši prostovoljci.« občine, kar veliko. Pomoč delimo vsakih pet do šest tednov.« Na vprašanje, ali zaznavajo več upravičencev v primerjavi s prejšnjimi leti, je Milica Kovač odgovorila: »Že nekaj časa imamo na seznamu približno 220 strank. Nekatere med njimi so se zaposlile, se znašle drugače, prihajajo pa nove. Največ med novimi je albansko govorečih občanov. Imajo domačo nalogo Gre za družine z več družinskimi člani. Dodatno težavo predstavlja komuniciranje z njimi, saj ne znajo jezika. Najpogosteje pri tem kot prevajalci sodelujejo njihovi otroci, ki obiskujejo tukajšnje osnovne šole.« Tudi pomoč starejšim v obliki dejavnosti Poleg preskrbe z živili, higienskimi potrebščinami, obutvijo in rabljenimi oblačili Karitas Velenje izvaja dejavnost za starejše, pojasnjuje Kovačeva. Vsak četrtek se srečuje skupina 14, 15 občank, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, kot je izdelava voščilnic, prtičkov. V skupini Stezice pa obuja spomine od 8 do 10 starejših občanov. Ti obiskujejo tudi varovance velenjskega doma za varstvo odraslih. Za skrbno delo sta Karitas Velenje ob letošnjem praznovanju 15-letnice delovanja kot samostojne Karitas in Milica Kovač prejela tudi priznanje Škofije Celje. Iščejo nove prostovoljce Za leti 2018 in 2019 imajo sicer zagotovljeno hrano iz evropskega sklada, a v manjših količinah kot letos. Zato bodo morali še »okrepiti« svoje vire. »Bo kar naporno, a človek na to kar pozabi, ker so predvsem starejši prejemniki pomoči zanjo iz srca hvaležni. Naporno bo tudi zato, ker je večina prostovoljcev starejših, vsak s svojimi zdravstvenimi težavami, mlajših pa ni. Iščemo jih in veseli bomo vsakega, ki se nam bo pridružil, ker bo v sebi čutil potrebo pomagati ljudem.« V skladišču na Kersnikovi cesti 13 v Velenju so vsako sredo od 16. do 18. ure. Dr. Uroš Kuzman prejel svečano listino univerze Ljubljana, Velenje, 5. decembra - Velenjčan dr. Uroš Kuzman je v torek prejel Svečano listino za mlade visokošolske učitelje Univerze Ljubljana za izjemne pedagoške dosežke. Plaketo za mladega učitelja (do 35 let starosti) je docent na Fakulteti za matematiko in fiziko, po izobrazbi doktor matematičnih znanosti, prejel tako za svoje znanstveno kot pedagoško delo. Blestel je že kot dijak velenjske gimnazije, bil je izjemno uspešen študent s povprečno oceno študija 10. Njegovo diplomsko delo iz leta 2008 je bilo nagrajeno s fakultetno Prešernovo nagrado. Tokrat so v obrazložitvi nagrade med drugim poudarili, da ima Kuzman izrazit smisel za poučevanje. Študenti njegovo delo zelo dobro ocenjujejo. Poleg tega je močno angažiran pri popularizaciji znanosti. Od leta 2015 dalje je redni gost oddaje Ugriznimo znanost na RTV Slovenija 1. »Na Fakulteti za matematiko in fiziko UL je prevzel organizacijo popularizacijske dejavnosti v science caffee Maj ki deluje na fakulteti od decembra 2016. Nastopa tudi kot stand up komik, kar posredno prispeva k vidnosti in prepoznavnosti oddelka, fakultete in univerze.« Dr. Uroš Kuzman z družino spet živi v Velenju. a bš Razstava V objemu svetlobe Velenje, 5. decembra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon- tič je v torek popoldne v avli občinske stavbe odprl razstavo V objemu svetlobe. Ustvarili so jo člani Društva šaleških likovnikov - ljubiteljski ustvarjalci keramično-ki-parske skupine Gambatte. Glineni izdelki bodo na ogled do 8. januarja. a Občina Šmartno ob Paki po zaključkih naloge Priložnosti za delo in življenje mladih v Saša regiji do leta 2030 v marsičem na repu lestvice - Vpliv globalizacije Tatjana Podgoršek Na nedavni zadnji seji sveta so se svetniki Občine Šmartno ob Paki seznanili z tudi z zaključki raziskovalne naloge Priložnosti za delo in življenje mladih v Saša regiji do leta 2030. Kot so ugotavljali, ti za lokalno skupnost niso spodbudni. »So kazalci, nad katerimi se je treba zamisliti, saj na nekaterih področjih ne obetajo tega, kar smo pričakovali,« jih je komentiral šmarški župan Janko Kopušar. Na repu v plačah, številu delovnih mest, podjetnikov ... Zelo izstopa demografska slika. V zadnjih letih sicer število prebivalcev raste, po rezultatih študije pa bo po 10 letih njihovo število nazadovalo. Pri tem je še posebej skrb vzbujajoč padec števila mladih ter močan porast občanov, starih več kot 65 let. »Skrbi precejšen upad žensk v rodni dobi (od 15. do 49. leta), kar pomeni, da naravnega prirasta ne bo. Je pa zaslediti, da se ljudje v lokalno skupnost radi preseljujejo. Kaj se bo glede tega dogajalo v prihodnje, je težko napovedati, zagotovo pa to ne bo tako živahno kot v zadnjih 10, 15 letih.« Po podatkih o bruto plačah zaposlenih, številu delovnih mest, podjetjih in gospodarskih družbah je šmarška občina na repu. Bruto plača na zaposlenega je lani znašala 1.140 evrov in je bila tretja najnižja med 10 občinami v regiji (povprečje v regiji je bilo 1.536 evrov, najvišje je bila s 1.690 evri občina Nazarje). Po številu samostojnih podjetnikov je s 5 odstotki 7. od 10 občin v regiji, po številu zaposlenih pri njih pa s 3 odstotki na predzadnjem mestu. Razveseljuje le podatek o številu registrirane brezposelnosti. Ta je maja letos dosegla 7,5 odstotka in je bila tretja najnižja v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Pri napovedovanju prihodnosti za mlade prav optimistični ne morejo biti, meni Kopušar, saj so v lokalni skupnosti morda prej kot v marsikaterem drugem okolju zaznali, da se mladi po končanem šolanju ne vračajo, ampak najdejo svojo življenjsko priložnost v drugih okoljih. Zadeva ni kritična, še dodaja, ker gre za pojav, ki je prisoten po vsej državi, tudi v Evropi, vendar je dobro, da se tega zavedajo, so na to pripravljeni in pri načrtovanju aktivnosti v naslednjih letih odstopanja upoštevajo. Del globalnega gibanja »Imamo domačo nalogo - sam kot župan, občinska uprava, občinski svet in vsi, ki tako in drugače kreirajo razvoj okolja. Strniti bo potrebno vrste doma, v regiji, državi in ukrepati. Glede na možnosti, ki jih imamo kot občina s 3200 prebivalci, in glede na povedano so lahko temu primerno majhni tudi ukrepi.« In kaj bo storila lokalna skupnost? Sogovor- Projekte, kaj naj bi se dogajalo na prostoru za Hišo mladih, imajo, čakajo na ugodne razpise. nik je zatrdil, da se v zadnjem obdobju z vlaganji v komunalno in cestno infrastrukturo trudijo ustvariti dobre pogoje za življenje občanov, za morebiten razvoj podjetništva, pri čemer pa, priznava, za zdaj niso najbolj uspešni. »Zavedamo se priložnosti v turizmu, za katerega imamo pripravljenih nekaj programov, s katerimi bi spodbudili njegov razvoj. Seveda pa v nadaljevanju pričakujemo zasebne pobude. Sicer pa smo del globalnega gibanja v svetu in trendov, katerih vpliv je v manjših občinah občutiti bolj kot v večjih,« je še dejal Janko Kopušar. a NOVOLETNI PLES z ansamblom KAVAL v ponedeljek, 1.1* 2018, ob 19. uri. ■ Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 7. decembra 2017 Ustanovili Klub arhitektov Skrbel bo za javni interes pri urejanju prostora v SAŠA regiji Velenje, 28. novembra - V torek je v prostorih dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju potekal ustanovni zbor članic in članov Kluba arhitektov Savinjsko-šaleške regije. Udeležilo se ga je osemindvajset krajinskih arhitektov, arhitektov, inženirjev in študentov arhitekture. Pobudniki ustanovitve Kluba so bili - kot je povedala arhitektka Mateja Ku-mer, ki do skupščine vodi aktivnosti - nad tako številno udeležbo prijetno presenečeni. Skupščino načrtujejo v začetku januarja. Na njej bodo volili vodstvo in sprejeli program dela. Takrat medse vabijo tudi tiste, ki jih morda vabilo, da se jim pridružijo že na ustanovnem zboru, ni doseglo. Klub arhitektov so ustanovili zaradi skrbi Utrinek z ustanovnega sestanka. (foto: Bojan Pavšek) za javni interes strokovnega dela na področju urejanja prostora. Spodbujal in usmerjal bo aktivnosti, povezane z urejanjem prostora na območju, v katerem člani delujejo. Prostore bodo imeli v Galeriji Velenje. Omogočila jim jih je Mestna občina Velenje. a mkp Novi diplomanti VSVO Na Visoki šoli za varstvo okolja so v sredo, 29. novembra, podelili diplome triinštiridesetim novim diplomantom. Na svečani podelitvi v veliki dvorani glasbene šole FKK so diplomiranim ekotehnologom in magistrom ekotehnologom čestitali podž-upanja Mestne občine Velenje Breda Kolar, direktor šole doc. dr. Gašper Gantar in dekan izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, ki je v nagovoru izpostavil nekatere izzive na področju varstva okolja, s katerimi se bodo srečevali tudi diplomanti šole, in jim zaželel, da bi lahko pridobljeno znanje koristno uporabili na delovnem mestu ali pa ga nadgradili s študijem na podiplomski stopnji. Podelitev diplom Enim nerodno, drugi bi še Velenje, 1. decembra - V petek je bil svetovni dan boja proti aidsu. Člani Mladega foruma SD Velenje so dopoldne v parku pred velenjsko gimnazijo dijake in dijakinje opozarjali na ozaveščenost in preventivo pred okužbo z virusom HIV, ki povzroča to kugo 21. stoletja. Kot nam je povedala članica mladega foruma Edina Mahmutagic, so se za akcijo odločili predvsem zato, ker se jim zdi, da se o aidsu in okužbah z virusom HIV zadnje čase premalo govori. K temu je dodala: »Po tem, ko so odkrili zdravila, ki bolnikom z aidsom omogočajo lažje in daljše življenje, tudi v medijih zasledimo manj člankov. Zato danes v Velenju delimo rdeče pentlje, ki so simbol boja proti okužbam z virusom HIV, in kondome, saj mlade opozarjamo na pomen varne spolnosti pri prenašanju bolezni. Dopoldne so člani velenjskega Mladega foruma SD rdeče pentlje in kondome delili pred velenjsko gimnazijo, popoldne pa na Cankarjevi cesti. Reagirajo zelo različno; enim je nerodno in gredo naprej, drugi z veseljem najprej vzamejo en kondom, potem pa pridejo še po enega.« Popoldne so stojnico postavili še na Cankarjevi ulici v središču mesta, tam pa so nagovarjali vse generacije mimoidočih. a bš Predstavili bodo rudarske poklice Velenje, 8. decembra - Jutri ob 9. uri bo na Premogovniku Velenje potekala predstavitev poklicev v rudarstvu za devetošolce iz okoliških šol. Vodja praktičnega izobraževanja Premogovnika Velenje bo učencem predstavil poklice v rudarstvu, sledil bo ogled poslovnih prostorov ter predstavitev možnosti pridobitve štipendije in zaposlovanja v Premogovniku Velenje. Za vse devetošolce in spremljevalce - učitelje osnovnih šol v Velenju in Šoštanju - bo organiziran posebni avtobusni prevoz, devetošolci iz okolice pa prijazno vabljeni, da se predstavitve udeležite v spremstvu staršev. Zaostreni pogoji za ohranitev statusa dijaka Ljubljana, 22. novembra - Državni zbor je sprejel noveli zakona o gimnazijah ter zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Noveli zaostrujeta pogoje za ohranitev statusa dijaka in omejujeta fiktivne vpise. Določata tudi, da se lahko tujci, ki so davčni zavezanci, izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Slovenije. V skladu z novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju bo lahko status dijaka v tem delu srednješolskega izobraževanja presegal trajanje programa za največ dve šolski leti, in sicer največ eno leto za ponavljanje in eno leto za prestop v isti letnik drugega izobraževalnega programa. Gimnazijec, ki prestopi v drug program, bo po novem lahko letnik ponavljal le, če pred tem letnika še ni ponavljal. Dosedanja ureditev je omogočala ponavljanje v vsakem programu, v katerega dijak prestopi. Dijak bo lahko v drug program večkrat prestopil le, če bi ob tem napredoval v višji letnik. ■ mz Šest krajinskih arhitektk Odnos do mestnih pljuč Julijana Šumič Drevesa so stalni spremljevalec človeka. Velikokrat samoumevna, še posebej za prebivalce mest, v katerih je zelenja (za zdaj) dovolj. Eno takih mest je naše mesto. Dokler so z nami, del naših vsakodnevnih poti, jih velikokrat ne opazimo. Postanejo stalnica. Nase nas opomnijo, kadar zacvetijo ali ozelenijo, kadar spreminjajo barvo listja ali kadar le-tega odvržejo. red nekaj dnevi smo vstopili v najbolj praznični mesec v letu. Vstop v december zaznamuje prižig prazničnih mestnih luči, med katerimi ima osrednjo vlogo bogato okrašeno novoletno drevo. Letos res krasno. Drevo zavidljive višine, s široko razvejano krošnjo. Si predstavljate n amesto lepega drevesa kakšno obglavljeno drevo, z neenakomerno krošnjo, po nekaterih delih z napol ali popolnoma suhimi vejami?A vendarle so tudi takšna drevesa stalnica. Velikokrat zdrava drevesa, ki zaradi neprimerne nege postanejo »pohabljenci«. Tudi v Velenju, pravzaprav v celi Sloveniji, smo prevečkrat priča neprimernemu vzdrževanju in sajenju dreves. Najopaznejše pa je agresivno obrezovanje, obglavljanje dreves. Verjetno je eden od razlogov tudi ta, da v Sloveniji za izvajanje nege dreves, torej obrezovanja, ne potrebujete posebne licence ali opravljenih izpitov. Obrezuje lahko vsak vrtnar. Drug razlog pa je verjetno ta, da je tako ceneje. Drevo se oskubi na nekaj let, namesto da se ga redno vzdržuje. Prebivalci načeloma opazimo to agresivno obrezovanje in ga tudi javno obsodimo, a vendarle gre vsakič znova mimo nas ... V večini primerov se škoda, ki jo prinese nepravilno in agresivno obrezovanje dreves, ne pokaže takoj in redke so vrste dreves, ki dobro prenašajo agresivno rez. Neprimerno obrezanemu drevesu se poveča lomljenje vej, zdravstveno stanje drevesa generalno oslabi in posledično se skrajša življenjska doba drevesa. Podobno je s sajenjem dreves v lonce in korita. Nekje je to seveda nuja in se temu ne moremo izogniti, če želimo ozeleniti terase in strehe stavb ali pa ozeleniti prostor, ki je omejen, na primer manjše vrtove. Nekje to naredimo namenoma, zaradi estetskega učinka. Seveda je v tem primeru ključen izbor ustrezne drevesne vrste in nadaljnje vzdrževanje. Ampak na mestih, kjer je možno saditi drevo direktno v zemljino, kot so na primer odprte javne površine, kjer je načeloma dovolj prostora, je to skoraj nedopustno. Drevesa v loncih so nam prepuščena na milost in nemilost in odgovorni smo za njihovo kondicijo. Prav tako so precej bolj občutljiva. Potrebno je dovajati vodo in hranila ter jih redno presajati. Potrebe dreves pa se razlikujejo od ene do druge drevesne vrste. Pri drevesih sicer velja pravilo, da kolikor ga je nad zemljo, ga je tudi pod zemljo. Si predstavljate, kako velik je koreninski sistem velikih dreves v Sončnem parku ali ob Titovem trgu? In v loncu lahko zraste kvečjemu drevesce, ne pravo drevo. Zato me je v zadnjih letih vedno znova razžalostil pogled na naše mestno otroško igrišče. Na igrišče, ki je veliko, prostorno in načrtovano že v začetni fazi nastanka Velenja. Lahko rečemo, da je igrišče s tradicijo. Je igralni prostor naših staršev, nas in verjetno naših otrok. Je igrišče, kjer je igral dovolj, in je prostor, kjer se stkejo prva prijateljstva. A vendarle je bil žalosten pogled na del igrišča, natančneje na drevesa v koritih. Ta drevesa so bila postavljena na zelenico ob poti. Absurd. Mogoče so korita lepa in pisana, razigrana, a pogled na kilava drevesa je vse prej kot lep. In v poletnih mesecih zagotovo niso nudila sence, ki jo otroško igrišče potrebuje. Drevesa so pred nekaj tedni končno presadili na prosto. Po letih hiranja so prišla do zasluženega prostora. Upajmo, da se bodo prijela. Poleg teh dreves so dosadili tudi nova, tako da bo čez nekaj let na otroškem igrišču zopet dovolj sence. Verjetno se vsi zavedamo pomena mestnih pljuč. Drevesa imajo velik vpliv na počutje ljudi v mestu, na lepoto, funkcionalnost mestnega okolja in dvig kvalitete bivalnega okolja. Drevesa proizvajajo kisik, zadržujejo prašne delce, znižujejo hrup, vplivajo na vlažnost zraka v mestu... Si jih torej res želimo obglavljati in tlačiti v korita? Si mar ne zaslužijo spoštljivega odnosa? ■ ■ www.nascas.si Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 11 7. decembra 2017 KULTURA 9 Dobrodelnost imamo v genih Predsednik vlade dr. Miro Cerar je obiskal božično-novoletni bazar na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, ogledal pa si je tudi dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju Milena Krstič - Planine Šoštanj, 30. novembra - Desetega, jubilejnega božično-novo-letnega bazarja na osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha, se je v četrtek popoldan udeležil predsednik vlade dr. Miro Cerar. »Izjemno sem vesel dobrega vzdušja, sodelovanja in medsebojne povezanosti, ki vlada na lepo urejeni in dobro organizirani šoli. Čestitke vodstvu, učiteljem in učencem,« je dejal, poudaril pa dobrodelnost. »To imamo Slovenci v genih. Ko začutimo, da je nekdo v stiski in potrebuje pomoč, pomagamo. Takšni bazarji, kot je ta, pa so ena najlepših priložnosti tudi za to, da najmlajše naučimo, kako lahko z lastnim delom prispevajo za dobre namene.« Na šoli si je ogledal tudi vseslovensko razstavo Likovni svet otrok, ki ima dolgo tradicijo, na kar so v Šoštanju še posebej ponosni. »Učenci in učitelji so izdelke izdelali zato, da jih prodajo. Izkupiček gre v šolski sklad. Iz njega med letom črpamo denar, s katerim tudi učencem, katerih straši to težje zmorejo, omogočimo udeležbo na različnih plačljivih dejavnostih,« je razložila ravnateljica mag. Majda Zaver-šnik - Puc. Učenka 5. razreda Tara Polh Klemenčič pa razložila, kako bazar nastaja: »Naš razred se je lotil izdelave adventnih venčkov. Te smo izdelovali prvič. Vsak razred namreč pripravi drugačne izdelke, da je izbor pester in za kupce vabljiv.« Pri tem so sodelovali vsi in se za to, kot je dodala, potrudili po najboljših močeh. V pričakovanju visokega obiska pa si je želela, da se pri njihovi stojnici ustavi predsednik in seveda tudi kaj kupi. O hitri cesti tretje razvojne osi Predsednik vlade dr. Miro Cerar o tretji razvojni osi: »Veseli me, da je naša vlada zmogla toliko energije in modrosti, da smo projekt tretje razvojne osi premaknili z mrtve točke. V pripravi je dokumentacija in verjamem, da se bodo aktivnosti začele prihodnje leto. Ta del Slovenije nujno potrebuje boljšo cestno povezavo, potrebujejo jo podjetniki in prebivalci, zato vam zagotavljam, da i Všeč mu je bilo vse, kupil bi še več, kot je, a je moral nekaj pustiti tudi za druge obiskovalce bazarja. « Dobrodošlico so predsedniku vlade izrekli že pred šolo. ►► Tara Polh Klemenčič: »Mogoče mu bo kaj všeč in bo kaj kupil?« bomo projekt tretje razvojne osi in tudi nadaljnjo prenovo cest intenzivno nadaljevali.« Hitra cesta tretje razvojne osi je ena najpomembnejših razvojnih priložnosti tega okolja. Zanjo si prizadeva že desetletja. Vlada je letos januarja sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu Šentrupert-Velenje, uvrščena je bila v načrt razvojnih programov 2017-2020. Predsednik je res kupoval. S kar nekaj okraski in piškoti, ki mu jih je pomagala izbrati partnerka Mojca Stropnik, se je v spremstvu župana Šoštanja Dar- ka Meniha, direktorja Občinske uprave Draga Korena in vodjema Lokalnega odbora Stranke modernega centra Bredo Kolar in Bojana Kugoniča, za tem odpra- vil na ogled dvorca Gutebuchel v Ravne pri Šoštanju. V času njegovega obiska je bila v njem na ogled razstava Adven-tna pravljica. Poln življenja je v zadnjih treh letih dvakrat ali trikrat letno, pred tem je bil za javnost zaprt. Občina Šoštanj bi ga želela bolj napolniti z življenjem in ne skriva želje, da ga dobi bodisi v brezplačno lastništvo, bodisi v najem. A se pri tem, kot pravi župan, zatika: »Čeprav bi mu s tem podaljšali življenje. Hodimo z ministrstva na ministrstvo, a doslej neuspešno, kar smo povedali tudi predsedniku vlade.« ■ »Papirno gledališče« navdušuje vse generacije Prvi velenjski Kamišibaj festival odlično uspel - Postal bo tradicionalen, naslednji že poleti 2018 Velenje, 1. decembra - Kultur-no-umetniško društvo Dudovo drevo je v sodelovanju z Muzejem Velenje in ZKD Šaleške doline v petek in soboto pripravil 1. Kamišibaj festival v Velenju. Ta je oba dneva na Velenjski grad privabil veliko obiskovalcev, po 80 na večer, več pa bi jih v prostor Praznične kamre težko spravili. Nad videnim in slišanim so bili res navdušeni. Prvi dan so se predstavili odrasli pripovedovalci zgodb, dru- Pripovedovanje zgodb ob slikah je navdušilo vse generacije obiskovalcev prvega festivala kamišibaja v Velenju. Še posebej prisrčni so bili mladi »kamišibajkarji«. gi dan pa osnovnošolci. To je bil hkrati prvi otroški kamišibaj dogodek v Sloveniji, na kar je organizator Boštjan Oder, ki je pionir kamišibaj gledališča v Šaleški dolini, še posebej ponosen. »Ker je kamišibaj zanimiv, prijeten in poučen, smo že prvič pripravili dvodnevni dogodek. Predstavilo se je 11 pripovedovalcev in 5 ilustratorjev, ki so skupaj predstavi- li 10 zgodb.« V petek so zgodbe pripovedovali odrasli, v soboto pa otroci. Večina jih je bila iz OŠ Šalek, na kateri je ravnateljica Irena Poljanšek Sivka močno podprla idejo, da so se učenci začeli ukvarjati z gledališčem, katerega beseda izhaja iz »kami«, kar pomeni papir, in »šibaj«, kar pomeni gledališče, prihaja pa iz daljne Japonske. Gre torej za pripovedo- vanje zgodb ob slikah. »V Sloveniji se kamišibaj širi s svetlobno hitrostjo, letos je potekalo že peto državno srečanje, vsaka regija pa že ima svoj kamišibaj center,« nam je še povedal Oder. Želi si, da se umetnosti japonskega gledališča začnejo učiti v vseh vrtcih in šolah v Šaleški dolini, skrita želja je, da bi naredili tudi prvo predstavo pod Zemljo. ■ bš Vstala Valentin in Venera Velenje, Šentjur - Erotika pomeni v starogrščini ljubezen ali željo. Od tistih časov dalje se ne izraz ne pomen nista spremenila, pomenita pravzaprav našo bit ali bit stvarstva. Mogoče je tudi zato erotika izraz za seksualnost in tu se potem začne domišljija, ki pa velikokrat potvori estetsko vrednost erosa v pornografijo. Zagotovo gre pri literarni zbirki Vstala Valentin in Venera, ki jo je pred kratkim izdalo Šaleško literarno društvo Hotenja skupaj s Šentjurskim literarnim društvom za erotiko, za estetsko, literarno obliko zapisa seksualnosti. Zbirko sestavlja trinajst avtorjev, likovno je opremljena z vinjetami in naslovnico iz Zgodovinskega arhiva Celje, spremni besedi pa sta zapisala Aleša Jelenko in dr. Zoran Pevec. Slednji je zapisal: 'V celoti gledano so zgodbe večinoma miselno primerno urejene in zadostujejo pogoju, da naj bi delovale erotično, obenem pa so tudi umetniško tako napisane, da jih bo morebitni bralec z zanimanjem prebral od začetka do konca. Projekt je nastal v sodelovanju dveh društev, ki sta se erotike lotila že drugič /Valentin in Venera 2005/ in ob podpori JSKD RS, ZKD Šaleške doline in Mestne občine Velenje ter Občine Šentjur. Uredila jo je Tatjana Vidmar, v uredniškem odboru je bil tudi Dušan Pirc. Predstavitev zbirke je bila v petek, 26 novembra, v Max clubu, z odlično interpretacijo pa je zapisana besedila poslušalcem približal Luka Žerjav ob klavirskem preigravanju Roka Rednaka. Za nakup se lahko obrnete na Zvezo kulturnih društev na Titovem trgu (Tatjana). ■ Milojka B. Komprej Uživali v Zvezdnem prahu muzikalov Velenje, 2. decembra - Festivala Velenje, ZKŠT Žalec in Hiše kulture Celje sodelujejo že pravljičnih sedem let. Kot regionalna kulturna naveza Triangel so pripravili številne skupne kulturne dogodke, z najnovejšim pa so polepšali tudi praznični čas ljubiteljem muzikalov v Žalcu in Velenju. Na Trianglovem prazničnem večeru so obiskovalci v soboto zvečer v velenjskem kulturnem domu prisluhnili znanim uspešnicam iz nepozabnih muzikalov, ki so v zadnjih letih nastali v regiji. Pa ne le to, tudi odpeli so jih isti pevci in pevke, ki so nastopali v njih. Danes so nekaj let starejši, njihovi glasovi pa so še lepši. Ob spremljavi orkestra, v katerem so bili Luka Vinko, Žiga Vešligaj, Gregor Horvat, Leon Firtš in Simon Dvoršak, so zapeli Manca Dremel, Jasmina Kompan, Klemen Orter, Saša Šižgorič, Tanja Ravljen, Boštjan Korošec in Luka Markus Štajer. Da je dogajanje na odru dobilo novo zgodbo, je poskrbel povezovalec Luka Mer-cen, ki je iskal prav to - zgodbo. Songi iz muzika-lov Čarovnik iz Oza, Aladin in Lepotica in zver so bili dokaz več, da v vseh treh mestih, ki sodelujejo v Trianglu, umetnost razumejo kot priložnost, sodelovanje kot potencial, predanost pa kot prednost. Po prazničnem koncertu so se mnogi odzvali vabilu na praznično čajanko v Galerijo Velenje, kjer so se družili v lepo okrašenem atriju. a bš Songi iz znanih muzikalov so bili isti, izvajalci tudi, a v iskanju nove zgodbe so dobili nov pomen. In novo praznično zgodbo. Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 7. decembra 2017 Kjer je dobrota, je ljubezen Lutkovno gledališče Velenje v praznični december vstopilo z novo predstavo Princeska na zrnu graha Velenje, 2. decembra - V soboto dopoldne je bila v mali dvorani kulturnega doma Velenje premierno uprizorjena predstava Lutkovnega gledališča Velenje Princeska na zrnu graha. Priredba zgodbe je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena, ki so mu kritiki očitali, da zgodba, ki temelji na telesni občutljivosti, ni dobra. A otroci so jo dobro sprejeli, radi jo imajo še danes. Zato se je vodja velenjskega Lutkovnega gledališča Alice Čop tudi odločila, da zgodbo priredi. Pri tem si je zaželela, da zaživi kot v časih potujočih gledališč, zato je dolgo iskala star kovček, ki je tudi glavni scenski element. Kovček je iz leta 1910, za potrebe predstave pa so ga v družini Čop le malce polepšali in priredili za odrsko postavitev. »Predstava pripoveduje o tem, da je vredno čakati na tisto, kar Princeska na zrnu graha je zabavna in poučna predstava hkrati. Mladi gledalci so jo lepo sprejeli. si močno in srčno želimo, in ne pristajati na manj. In da je vredno iskati tudi partnerja, ki bo tvoja sorodna duša. Otrokom sporoča tudi, da tam, kjer je dobrota, je tudi ljubezen,« nam je povedala scenaristka in režiser- ka Alice Čop. Predstavo ustvarijo trije igralci; prekaljena Vanja Kretič in mlada, a že izkušena Noemi Čop in Borut Ring, ki sta se Lutkovnemu gledališču pridružila lansko leto. In kakšna je vsebina? Esmeralda, lastnica potujoče komedijantske skupine, ima polne roke dela s šolanjem novih pomočnikov - Antonija in Serafine. Hoja po vrvi in žongliranje sta v njuni izvedbi popolna polomija, premetov in salt še nista vadila in usvojila ... Ko ne ve več, kaj naj z njima, ji povesta, da znata igrati z lutkami. Menda sta pripravila in vadila predstavo »Princeska na zrnu graha«. Od tu dalje gledalci spoznajo zgodbo o princu, ki potuje iz kraljestva v kraljestvo, saj mora poiskati pravo nevesto. In - da, seveda jo najde. Da je predstava zaživela, so pomagali tudi Kajetan Čop in drugi člani družine Čop, Noemi se podpisuje tudi pod kostumografjo. Sceno za kraljestva, po katerih potuje princ, je pomagala ustvariti Andreja Zelenik, luči je oblikoval Davorin Štorgelj, glasbo melodij ljudskih pesmi, izvedenih na starinskih lajnah, pa je za predstavo posnel in montiral Mitja Švener. Po predstavi je Festival Velenje, pod okriljem katerega deluje Lutkovno gledališče, v preddverju male dvorane pripravil še zabavno druženje otrok z lutkami. Skupaj so iskali tudi grahova zrna. a bš ALTERMATOR Velenjski grad odet v praznično podobo Decembra bo praznični utrip v muzeju res bogat - Razstavo jaslic bodo odprli 16. decembra, postavljena bo v grajski kapeli Bojana Špegel Velenje, 1. decembra - Na Velenjskem gradu so v petek popoldne odprli Praznično kamro. V njej se bo vse do 30. decembra res »dogajalo«, kar so v Muzeju Velenje dokazali že z dogodki ob koncu prvega decembrskega tedna. Ob izteku za Muzej jubilejnega leta so v sodelovanju z mlado ustvarjalko Katarino Aman pripravili in predstavili še eno serijo spominkov in drobnih darilc. Njihov motiv je velenjska kulturna dediščina, šest izbranih motivov pa so odtisnili na beležke, magnetke, skodelice in platnene vrečke. Istočasno so v kamri odprli razstavo njenih grafik V srce vrezano Velenje. V nedeljo so začeli tudi sklop prireditev Babica pripoveduje in prepevanja na gradu, v torek pa so praznično podobo Velenjskega gradu še nadgradili. Odprli so razstavo prazničnih voščilnic, otroci vrtcev in šol Šaleške doline pa so okrasili smrečice ob poti na grad. Likovna pedagoginja Katarina Aman je Velenjčanka, ki se v praznični kamri predstavlja s svojo prvo samostojno razstavo. Ob odprtju razstave nam je povedala: »Moje grafike prikazujejo tako kulturne kot zgodovinske znamenitosti, pa tudi osebnosti, Prvi dogodek v Praznični kamri, odprtje razstave mlade ustvarjalke Katarine Aman V srce vrezano Velenje, je bil lep uvod v čaroben praznični čas na Velenjskem gradu. Vrstili se bodo vse do konca leta. ki so zaznamovale Velenje in so zato v mestu dobili kipe. Meni osebno so blizu, verjamem, da tudi vsem drugim, ki imamo to mesto radi. Upam, da bodo ob ogledu razstave obudili tudi spomine na odraščanje in življenje v njem, saj sem upodobila tudi vse osnovne šole in še marsikaj. Na gradu so na ogled samo linorezi. Sicer pa ustvarjam tudi akvarele in 3 D voščilnice,« nam je še zaupala, preden sta skupaj z direktorico muzeja Mojco Ževart predstavili nove muzejske spo- minke in razstavo. Ob tem smo izvedeli, da bodo v Muzeju še naprej pripravljali nove spominke, vse v sodelovanju z mladimi ustvarjalci. »Prav je, da Muzej in Velenje kot mesto imata spominke, ki temeljijo na zgodovini in vsebini, pa tudi bogati kulturni dediščini. S tem se sodobno predstavimo tudi drugim,« je ob tem dodala direktorica. V Praznični kamri, ki je za obiskovalce odprta od torka do nedelje med 10. in 18. uro, bo tudi ta konec tedna vrsta družabnih Jaslice letos v grajski kapeli Tudi letos bodo na Velenjskem gradu postavili razstavo jaslic. Odprli jih bodo 16. decembra ob 17. uri, in to v grajski kapeli, ki je za muzej ena od pridobitev letošnjega leta. »Aprila smo jo prenovili in ponovno predali bo-goslužnemu namenu, v njej se je zvrstilo kar nekaj maš, porok in krstov. Ljudje so jo dobro sprejeli, zato smo se odločili, da mašo pripravimo tudi ob odprtju jaslic. Te je tokrat ustvarila družina našega sodelavca Simona Špitala. Dopolnjevali pa jih bomo z izdelki, ki jih bodo na prazničnih delavnicah izdelali naši mladi muzealci,« pravi direktorica Muzeja. dogodkov. Jutri ob ob 18. uri vabijo na glasbeno popotovanje v svet prednikov ob skodelici čaja. Na Poklonu prednikom se bosta predstavila Guillermo Escalante in Alja Krofl. V soboto se bodo ob 17. uri v glasbenem programu predstavili mladi muzealci, učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. V nedeljo ob 10. uri pa bodo v kamri otroci prisluhnili babici Mariji Boruta, ki bo pripovedovala dolinsko bajko in pravljico, Alja Krofi pa bo pripravila še družinsko delavnico. Velenjski gledališčniki vabijo na »Tramvaj poželenje« Velenje, 8. decembra - Jutri ob 19.30 bodo člani Kulturnega društva Gledališče Velenje v razprodani mali dvorani velenjskega kulturnega doma predpremierno predstavili predstavo »Tramvaj Poželenje«. Premiera, s katero gledališče začenja sezono 2017/2018, pa bo v sredo, 13. decembra, ob 19.30, prav tako v mali dvorani doma kulture. Tudi tokrat so k sodelovanju povabili režiserja Dejana Spasica, s katerim so ustvarili že lansko predstavo Učinek kobilice. Sporočilo predstave je, da je narava pametnejša od nas, življenje je večje od nas, naši nagoni pa so močnejši od nas. V predstavi igrajo: Petra Hribernik, Zoja Lešnik, Nejc Škorjanc, Matej Mraz, Vanja Blagus, Miha Šilc, Ante Kovačevič, Ana Vita Leban, Karli Čretnik, Ana Rotovnik in Zdravko Čas. Praznična kamra Ona Čepaityte Gams Prvega decembra je bila v prostorih Velenjskega gradu zopet odprta Praznična kamra. Že od lanskega leta, ko je v mesecu decembru na gradu prvič zaživela ta ljubka čajnica, kavarnica, galerija, ustvarjalnica, bukvarna in še mnogo več - sem se vanjo dobesedno zaljubila. Torej so tokratne vrstice namenjene temu čudovitemu kotičku, ki za en mesec na Velenjski grad prinese nekaj čisto posebnega, predvsem pa nam vsem da priložnost doživeti ta prostor na bolj domač in intimen način. a bš Nekaj pomembnih podatkov. Praznična kamra deluje v prostoru, namenjenem občasnim razstavam - ob vstopu na grajski atrij zavijete skozi prva vrata desno v polkletne prostore. V sodelovanju z Muzejem Velenje za kamro skrbi velenjsko Društvo Venera. Dogajanju v kamri lahko sledite na Facebookovi strani Muzeja Velenje in same kamre. Odprta je od torka do nedelje med 10. in 18. uro, vse do 30. decembra letos. V celoti opremljena s predmeti iz muzejskih depojev, nudi obiskovalcem tople in hladne napitke, domače pecivo, kakšno knjižico ali revijo za prelistat, raznorazne stare in zanimive predmete polne polic, predvsem pa vzdušje, ki ga nikjer v Velenju in še malo širše zagotovo ne boste našli. To je tudi mene že lani tako prevzelo, da sem začela razmišljati o razlogih za to. Prišla sem do ugotovitve, da se je me tako dotaknilo, ker v mojem velenjskem vsakdanu takšni prostori enostavno manjkajo. Navajena sem jih bila iz svoje rodne Vilne, kjer je ogromno kletnih prostorov starega mestnega jedra, zgrajenih v podobnem obdobju kot ta na našem gradu, spremenjenih v kavarne, galerije in druge javnosti odprte prostore. Kjer ljudje pod srednjeveškimi oboki in v intimi nižjih kletnih stropov lahko na tak domači način doživljajo zgodovinske prostore. Sploh ta »okrogla« linija obokov na človeka očitno res deluje zelo harmonično. Pa vsa stoletja, ki se skrivajo v njenih zidovih. Se niti ne zavedamo, kako blagodejno to deluje na nas. Da ne govorim o tem, kako čisto drugače zveni, recimo, glasba v njih. Nekoč sem celo imela idejo pisati diplomsko nalogo iz te povezave - vpliva zgodovinskega prostora na izvajanje in doživljanje glasbe. Me je pa takratni profesor na zgodovini »prizemljil«, da je takšen objekt raziskave preveč umetniško-psihološko-antropološko »odštekan« in me je napotil na bolj »resno« temo. Tudi kasneje me je zgodovina bolj zanimala v smislu njene aktualnosti danes, v smislu dediščine, ki jo na neskončno načinov lahko doživljamo. In Praznična kamra je ravno to - eden izmed načinov, da se nas naša dediščina dotakne. Ker ponuja tako preproste vsakdanje stvari, se počutimo kot doma in ta občutek domačnosti nas poveže, nas mami, da se zopet vrnemo nazaj. Ko sem lani s svojimi dekleti obiskovala nedeljske otroške pravljice in ustvarjalnice Mladih muzealcev v kamri, sem jih le stežka spravila domov. Kar tam bi ostale. Brskale bi po policah, srkale čaj, se pogovarjale, preprosto bile bi tam ... Po drugi strani s tako ponudbo muzej kot ustanova pridobi neverjetno veliko. V Muzeju Velenje pravijo, da na široko odpirajo vrata nam vsem. Točno o tem najprej pomislim ob tem decembrskem dogajanju na gradu. Sploh dandanes, ko so na splošno muzeji postali veliko več kot samo shramba starih predmetov in prostor, kjer jih lahko vidimo. Poleg drugih samoumevnih strokovnih veščin je komunikacija postala izredno pomembna v delu muzealcev. Da najdeš stik z obiskovalci, tako naključnimi gosti kot tudi prebivalci tega kraja, ki lahko tvoje delo tudi sooblikujejo. Predvsem pa, da s svojim delom nisi sam sebi namen. Kot je eden od mojih profesorjev na zgodovini v Vilni zmeraj dejal: »Ne potrebujemo diplomskih nalog za v predal. Dokaži, da bi bila lahko tvoja tema zanimiva za mojo babico ali za predsednika države in ti bom dal zeleno luč«. Seveda, malenkost pretirano, ampak vprašanje »zakaj« pri tem, kar počnemo, je zelo pomembno. Torej, Praznična kamra. Čudovito bi bilo, da bi trajala dlje, a je včasih morda tudi čisto prav, da nekaj pogrešaš, toliko bolj si vesel, ko se ti zopet ponudi priložnost to doživeti. Izkoristite jo, dokler traja. a ■ Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 11 7. decembra 2017 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Jožica - še vedno natančna, predvsem pa aktivna Za našo nekdanjo računovod-kinjo Jožico Vrečar iz Velenja njeni nekdanji sodelavci radi rečemo, da leta odšteva, ne prišteva. Mladostna, vitalna, skrbna, natančna so lastnosti, ki jih ji lahko pripišemo še danes, čeprav jih šteje dobrih 80. Vsaj enkrat na leto nas obišče in nas preseneti s kakšno sladico. Tudi prejšnji teden nas je razvajala s »štrudlom«, ki nam je še kako teknil. Veseli smo bili njenega obiska, še bolj pa tistega, kar nam je povedala. Namreč, da je zelo aktivna. Kaj je dolgčas, ne ve. Še vedno se namreč podaja na manj zahtevne pohodne ture po slovenskih hribih in dolinah, je tudi dokaj zvesta uporabnica poti okoli Velenjskega jezera in je - često ugotavlja - med najstarejšimi v skupini, s katero deli trenutke tovrstne rekreacije. Zadnje čase pa precej pozornosti namenja krožku v okviru Univerze ta tretje življenjsko obdobje Velenje, ki "raziskuje" Slovenijo. Zelo ji je všeč in si ne bi mogla misliti, Naša nekdanja sodelavka Jožica Vrečar nas je tudi tokrat razvajala s sladico. da vse to obstaja, če lepot ne bi videla na izletih. »Zdravstvene težave puščam ob strani in vse bolj sem prepričana, da manj ko človek obiskuje zdravnika, bolj je zdrav.« In če k temu dodamo, GLASBENE novice Seleni Gomez nagrada revije Billboard Selena Gomez je prejemnica nagrade revije Billboard, ki jo podeljujejo umetnici, ki je najbolj oblikovala in navdihnila glasbeno industrijo s svojim uspehom, vodstvom in inovacijami. Nagrado ji je predala najboljša prijateljica, igralka Francia Raisa, ki je Seleni poleti rešila življenje, ko ji je darovala ledvico. 25-letnici so namreč pred dvema letoma diagnosticirali kronično avtoi-munsko bolezen vezivnega tkiva, ki lahko prizadene kožo, sklepe, krvne celice in tudi notranje organe - najpogosteje ledvice, pljuča in srce. Poleg Gomezove so po izboru revije Billboard leto 2017 glasbeno industrijo najbolj zaznamovale še Camila Cabello, pevka, ki je zaslovela s skladbo Havana, r'n'b zvezdnica Mary J. Blige, pop pevka Kelly Clarkson, kantavtorica Kehlani, sestra Bey-once Solange, mlado odkritje zadnjih dveh let Grace VanderWa-al in direktorica založbe Atlantic Records Julie Greenwald. Nagrado podeljujejo le ženskam. Največ nominacij za grammyje Jay-Z Znani so nominiranci jubilejne 60. podelitve nagrad grammy. Največ nominacij ima Jay-Z, ki je prejel že 21 grammyjev in je da ji tudi zapleteno računovodstvo še vedno ni tuje, potem se vidi, da ima časa res premalo in da je grča kot malo takih. Prostega časa ji tako ostane le za vzorec, zato je njen trud za pripravo sladkega greha, ki nam ga je prinesla, vreden toliko, kot ga cenimo njeni nekdanji sodelavci. Jožica, dobrodošla, tudi brez sladkega greha. • Tp tokrat nominiran v osmih kategorijah. Eno manj je zbral Ken-drick Lamar, na tretjem mestu pa je Bruno Mars, ki je zbral šest nominacij. Najbolj nominirana ženska je SZA, ki je prejela pet nominacij. Poraženec grammyjev je Ed Sheeran. Glasbenik, ki je s svojim tretjim albumom Divide podrl številne rekorde, ne kandidira niti za album leta. Prejel je le dve nominaciji. Letos so na nominacijo upali tudi člani Perpetuum Jazzile, ki pa niso bili uspešni in so ostali brez nominacije. ne Pop Design, katere frontman je bil do leta 1995. Od leta 1996 je nadaljeval solistično kariero, v kateri je izdal še pet albumov. Leta 1998 je v Angliji zastopal slovenske barve na izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Naj bogovi slišijo. Prijavljeni so bili v kategorijah za skladbo leta, najboljši aranžma a cappella in najboljšo zborovsko izvedbo. Zmagovalce 60. podelitve najprestižnejših glasbenih priznanj bodo razglasili 28. januarja v newyorški dvorani Madison Square Garden. Kipce bodo podelili v 84 kategorijah. Vili Resnik se vrača Vili Resnik se pozimi vrača na radijske valove z novo balado Edina si. Skladba poje o ljubezni, ki lahko prinese sonce tudi v najtemnejše zimske dni. Skladbo je napisal Vilijev prijatelj Roman Vukina in Vili pravi, da je prišla ravno ob pravem času. V prazničnem decembru Vili Resnik načrtuje koncerte in nastope po vsej Sloveniji, na njih pa bo s svojimi največjimi uspešnicami ogrel srca obiskovalcev. ''Pojem, kar čutim,'' pravi Vili, ki je v dolgoletni glasbeni karieri posnel nekaj največjih uspešnic skupi- Nina posvetila pesem ženskam Minilo je pol leta, odkar je Nina Pušlar izdala svoj zadnji sin-gel. Tokrat je presenetila z novo pesmijo, ki jo je posvetila izključno ženskam, obenem pa je izšel tudi videospot zanjo. ''Lepa si" je pesem, ki naslavlja ženske. Žensko lepoto, moč in energi- jo. Ne samo tisto, kar je vidno od zunaj, ampak predvsem tisto znotraj, pod zunanjostjo. Že dolgo sem želela ustvariti posebno pesem, jo posvetiti ženskam in z Lepa si mi je končno uspelo,'' je ob izidu videospota povedala Nina Pušlar. Pogovor ob kavi z modno oblikovalko Nino Šušnja-ra je rodil idejo o videospotu, ki bi vključeval drugačnost in ženske, ki so posebne na različne načine. Nina je nastopajoče za videospot poiskala preko spletnih družbenih omrežij in odziv je bil odličen. Vsaka od njih ima svojo zgodbo, svoje posebnosti, in ker so bile vse tako zelo posebne, jih je bilo najtežje izbrati samo nekaj, ki so nastopile skupaj z Nino. Po muzikalu Mamma mia! prihaja Briljantina Po muzikalu Mamma mia!, katerega premiera je bila v Križankah leta 2015, se kmalu lahko nadejamo novega podobnega projekta. Junija 2018 bo namreč v Križankah premiera novega licenčnega muzikala Briljantina. Ekipa, ki bo postavila na oder Bri-ljantino, se s projektom ukvarja že več kot leto dni. V osnovi gre za enako ekipo kot pri muzikalu Mamma mia!. V kreativni ekipi muzikala Briljantina bodo sodelovali prevajalec pesmi Tomaž Domicelj, prevajalec besedila Boštjan Gorenc - Pižama, glasbeni vodja Patrik Greblo, režiser Jug Radivojevic, ki je režiral tudi slovensko in srbsko različico muzi-kala Mamma Mia!, in scenograf Aleksandar Denic - Sale. Briljan-tina je bila premierno uprizorjena leta 1971, zgodba o zlati dobi rokenrola, ki se dogaja konec petdesetih let, zgodba o mladih ljudeh, ljubezni, odraščanju in dozorevanju, pa je večna tema in razlog za uspeh predstave tudi 45 let po premieri. Muzikal Bri-ljantina je bil z velikim uspehom uprizorjen v gledališčih po vsem svetu, k uspehu muzikala pa je pripomogel tudi film iz leta 1978, v katerem sta nastopila John Travolta in Olivia Newton John. Pričakovati je, da bo Briljantina nova uspešnica, ki bo primerljiva z uspehom muzikala Mamma mia!. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. NUŠA DERENDA - Naj mi dež napolni dlan 2. NINA PUŠLAR - Lepa si 3. BQL IN NIKA ZORJAN - Ni predaje, ni umika Naj mi dež napolni dlan je nova skladba Nuše Derenda, s katero je presenetila svoje oboževalce. Pesem, ki govori o trnovi poti, je plod sodelovanja z Majem Vlašičem, sinom Matjaža Vlašiča, s katerim je Nuša pogosto sodelovala v svoji karieri. Sicer pa bo leto 2018 bo vsekakor posebno za Nušo Derenda, saj obeležuje 20. obletnico samostojne glasbene poti. Za tam namen energična vokalistka pripravlja velik glasbeni podvig, kar 20 koncertov za 20 let. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Pogum - Novoletne želje 2. Igor in Zlati zvoki - Ko bo božič spet 3. Fantje z vseh vetrov - Padajo sneženke bele 4. Ognjeni muzikanti - Kaj naj ti kupim za božič 5. Ansambel Naveza - Skrivnost božične noči 6. Ansambel Nebo - Rad bi praznoval s teboj 7. Ansambel PikaSi - Božični večer 8. Ansambel Zupan - Trije dobri možje 9. Fantje izpod Lisce - Padal bo sneg 10. Mama Manka in Novi spomini - Sneg je www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO SCORPIONS Koncert nemške rock skupine Scorpions, ki je bil napovedan za torek, 5. decembra, v ljubljanski dvorani Stožice, je prestavljen. Že kupljene vstopnice ostanejo veljavne za nov datum, ki bo objavljen naknadno, so sporočili organizatorji. ANDREJ IKICA Andrej Ikica se po pesmi Superzvezda predstavlja z novo pesmijo Narobe dan. Glasbo in besedilo za pesem je Andrej napisal sam, pri aranžmaju in produkciji pa mu je pomagal Martin Šti-bernik. Pesem je dobila tudi videospot, ki so ga posneli na različnih lokacijah v Italiji. LETEČI POTEPUHI Skupina Leteči potepuhi po singlu Iščeš, da ne najdeš, s katerim so se vrnili na glasbene odre, predstavlja drugi singel s težko pričakovanega novega albuma. Naslov nove skladbe je Ni še prepozno in je prva, s katero se skupina predstavlja z novim pevcem Aljošo Kunilom. Izid novega albuma načrtujejo za začetek leta 2018. TJAŠA IN UROŠ Tjaša Hrovat in Uroš Steklasa sta marca predstavila njuno prvo pesem Boš znal naprej me ljubiti, ki je bila odlično sprejeta. Tokrat se predstavljata z novo ljubezensko zgodbo S teboj bi se postaral. Avtor glasbe in besedila je Štefan Čamič, bolj poznan kot Steffanio, član in avtor številnih uspešnic nekdanje skupine Game Over. MARK ZEBRA Mark Zebra je novo ime na glasbeni sceni. Maja se je predstavil s skladbo Dva kozarca vina, zdaj pa predstavlja pesem z naslovom Te quiero. Besedilo za pesem v pop in latino ritmih je napisal avtor številnih uspešnic Rok Lunaček, aranžer je Peter Ošlaj, pesem pa je uglasbil Žiga Gjuro. Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 12 12 B M Predsednik vlade dr. Miro Cerar je bil ob obisku Šoštanja zelo dobro razpoložen. Na bazarju se je ustavil pred vsako stojnico, se pomenkoval in si vzel čas tudi za selfije. Žal pa ni imel časa, da bi za Radio Velenje in Naš čas, čeprav je bilo obljubljeno, odgovoril tudi na kakšno vprašanje, povezano s perečimi temami tega okolja. Menda bo drugič... tako je rekel tudi prvič, ko se je v Velenju srečal z gasilci. Kaj pa, če bodo tudi volivci prihodnje leto rekli tako? Da bodo drugič...? Del tistih, ki skrbijo za to, da bo veseli december v Šoštanju potekal, kot se spodobi: Janja Burkelc, Urška Kur-nik, Boris Goličnik in Roman Kramer. Če se dan po jutru pozna, bo teklo kot namazano. Začelo se je sicer malo manj, za kakšno uro so zaradi težav z elektriko v soboto premaknili prižig luči, a so s tem simbolno nakazali tudi, da so odpravili kratek stik, ki je pri pripravi decembrskih dogodkov med Krajevno skupnostjo in Občino nastal lani. ■ ^ - r. ML 'i ^^ Ja, pa kam so šla ta leta, po maturi tja v štirideseta šteta ... so se čudili trije sošolci iz razreda 4. TE elektro šibki tok, ko so si ga oni dan točili, na srečo še vsi zdravi, čili. Marko Mraz, Tone Brodnik in Miran Martine (od leve) so se spominjali srednješolskih 'for in kurcšlusov', ki so jih zganjali tiste čase. Večerje bil kar prekratek za dooooolgih 40! ZANIMIVOSTI Perpetuum Jazzile ostal brez nominacije za grammya V ZDA so objavili nominiran-ce za glasbene nagrade grammy, med katerimi ni Slovencev. To sicer ni nič novega, saj jih med njimi še nikoli ni bilo, je pa res, da se do letos tudi nihče od slovenskih glasbenikov ni potegoval zanje. Led je prebila vokalna zasedba Perpetuum Jazzile. Z albumom Both Sides so se za nominacije potegovali v štirih kategorijah, in sicer za skladbo leta, najboljšo izvedbo med pop V New Yorku se spet lahko pleše v barih in restavracijah Si lahko predstavljate, da se v mestu, kot je New York, doslej ni smelo plesati v barih in restavracijah? Vsaj uradno je bila prepoved dejansko uzakonjena - leta 1926 je v ZDA veljala prepoved točenja in uživanja alkoholnih pijač oziroma tako imenovana prohibicija, katere praktična posledica je bila velika rast organiziranega kriminala. Takrat je župan Rudy Giuliani podpisal zakon, ki uzakonja prepoved plesanja v barih in restavracijah. Z zakonom so hoteli stu. Po skoraj sto letih pa so minuli mesec mestni svetniki New Yorka vendarle ugotovili, da je zakon že zdavnaj zastarel, in ga pospravili na smetišče zgodovine. Nova generacija oblačil Na inštitutu za bioinženiring Wyss, ki je del ameriške univerze Harvard, so si zadali nalogo najti alternativo najpogostejšim materialom, ki se danes uporablja v industriji merilnikov športnih aktivnosti - gumijastim zapestnicam, plastičnim in kovinskim sponkam s senzorji ter pametnim telefo- skupinami, najboljši aranžma a cappella in najboljšo zborovsko izvedbo. V končni izbor jim ni uspelo priti, a v zboru ob novici niso bili pretirano razočarani in tudi ne presenečeni. »Čeprav se nismo uvrstili v naslednji krog, smo izjemno veseli, hvaležni in počaščeni. Kot prvi slovenski glasbeni ustvarjalci smo izpolnili visoke pogoje za prijavo in dobili priložnost, da naše dolgoletno delo slišijo tudi svetovno priznani glasbeni ustvarjalci,« so sporočili iz Perpetuum Jazzile. beli oblastniki mesta v povezavi z mafijskimi organizacijami zatreti lastnike lokalov v temnopoltem Harlemu, kasneje pa so ga izkoriščali za zatiranje homoseksualnih klubov in lokalov pripadnikov la-tinskoameriške skupnosti. Po zakonu namreč nihče ni smel zaplesati v nobenem lokalu, ki ni imel posebnega dovoljenja, tega pa je bilo skoraj nemogoče dobiti brez ustreznih zvez in podkupnin. Lani je na primer imelo takšno dovoljenje le 100 od skupaj 22 tisoč barov, klubov in restavracij v me- nom, ki jih rekreativci pogosto nosijo v žepih. Znanstveniki so si zamislili iznajdbo materiala, ki bi uporabniku pri beleženju športnih aktivnosti lahko ponudil še bolj natančne rezultate, obenem pa bi ga manj oviral pri gibanju. Nastalo je blago, ki je pravzaprav en sam senzor. Inova- tivno tehnologijo sestavljata dve plasti električno prevodnega blaga, med katerima je tanka plast silicija. Celotna zadeva je zaradi svoje konstrukcije tako imenovani kapacitativni senzor, kar pomeni, da se odziva na vse električne dražljaje, ki potujejo skozi blago. Dražljaji nastajajo takrat, ko se posameznik, ki nosi oblačilo iz takšnega blaga, premika. Kradel televizorje, da bi plačal krajo televizorjev Indijska policija je pred kratkim pridržala moškega Vasude-va Naniaha, ki ga sumijo, da je v štirih mesecih iz hotelov ukradel 120 televizijskih sprejemnikov. Njegov načrt je bil vedno enak: v cenejšem hotelu si je rezerviral sobo, s seboj vzel večjo torbo, vanjo skril televizor iz sobe in zjutraj preprosto odšel. Uslužbenci niso sumili, da bi bil omenjeni gospod lahko tat, saj se je zelo lepo obnašal. Del stroškov nastanitve je poravnal vnaprej, uslužbencem pa dejal, da bo ostal več dni. Aretirali so ga, ko je skušal prodati enega od ukradenih televizorjev, lastnik trgovine pa je obvestil policijo. Možje v modrem so nato sporočili, da so pri Naniahu našli okoli 20 ukradenih televizorjev, vsega skupaj pa naj bi jih v preteklih štirih mesecih ukradel 120. Kot je tat pojasnil policiji, jih je kradel, ker je skušal z denarjem od prodaje pokriti stroške odvetnika in kazni, ki jih je dobil za - pretekle obtožbe kraje televizorjev. Melanijino krilo Bele hiše praznično okrašeno Po naročilu Melanie Trump so v vzhodnem krilu Bele hiše, ki je v pristojnosti prve dame, minuli teden postavili t. i. drevo družin zlatih zvezd, s katerim počastijo družine padlih vojakov, obiskovalci pa lahko na pripravljene tablice napišejo sporočila svojcem, ki služijo v tujini. Božično drevo za družinsko večerjo so postavili v »sobo porcelana«, okrašene pa so tudi druge sobe in sobane Bele hiše, ki naj bi čez mesec december sprejela 25 tisoč obiskovalcev. Melania je ob tem sporočila, da se s predsednikom in sinom Bar-ronom zelo veselijo prvega božiča v Beli hiši, ker so praznovanja tradicije zanje zelo pomembne. 7. decembra 2017 frkanje » Levo & desno « Vroče -hladno Nesrečni blok 6 še vedno »pregreva« mnoge Slovence. Šalečane pa pušča na hladnem. Sneg Če bo zapadlo dovolj snega, Slovenija sicer ne bo več tako zelena, bo pa sneg prekril veliko nesnage, ki je je v naši čisti deželi še vedno veliko. Spet nekaj ... Letošnja božično-novo-letna prireditev v Mozir-skem gaju je še enkrat večja kot lanska. Kot je pri nas običajno, nekatere vseeno nekaj moti: da Božično bajko Slovenije »pišejo« Hrvati. Stalnost Dobili smo torej stalni datum lokalnih volitev. Mnogi pri nas pa si ne želijo toliko stalnih poslancev. Svetleči sklepi V mnogih krajih so sklenili, da bodo denar, ki bi ga namenili za praznične ognjemete, podarili v humanitarne namene. Tudi take odločitve se svetlikajo kot ognjemet. Razdvajanje Pogosto pri nas nekaj dobi čisto nasproten učinek. Zaradi integracijske hiše je v Velenju veliko razdvajanja. Kulturno Slovenski Ta veseli dan kulture razni Slovenci praznujejo na različne načine. Nekateri se radi odločajo za odkrivanje skrivnosti kulture pitja. Drugi so zadržali »kulturni molk«. Zadnji in prvi Stopili smo v zadnji mesec leta, ki pa že napoveduje začetek novega. Sedanji je nadvse vesel, v drugem bodo ljudje bolj zaskrbljeni. Zaradi veseljačenja v starem bo v novem nekatere bolela glava. Trije dobri Spet nas bodo obiskali trije dobri možje. Upam, da se bo tudi pri darilih poznalo, kar poudarja vlada, da nam gre letos vendar bolje. Posebno še, če bodo to z božičnicami in 13. plačo potrdili tudi delodajalci. Sestop Velenjskim rudarjem vzpon ni uspel. Ni se jim uspelo povzpeti na Triglav. Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 13 7. decembra 2017 S REPORTAŽA 13 Slovenija že nekaj let nima umetniškega trga Velenje, 4. decembra - Do konca decembra bo v Galeriji Velenje pregledna razstava Majde Kurnik, prve akademske slikarke iz Velenja. Da so se njena dela iz Beograda vrnila domov, je zaslužna Mestna občina Velenje, ki je (po sicer zelo ugodni ceni) od dedičev odkupila veliko njenih del. Ob tem se nam je kar samo ponujalo vprašanje, kakšen je odnos lokalne skupnosti do akademsko izobraženih umetnikov mlajše generacije, ki jih je v Šaleški dolini iz leta v leto več. Tudi zato, ker tu niso mogli živeti od svojega umetniškega dela, so mnogi dolino že zapustili, a še vedno ostajajo povezani z njo. Sodelovanje mora biti obojestransko Akademski slikarji, kiparji in vizualni umetniki z lokalno skupnostjo največ sodelujejo preko Galerije Velenje, zato smo nekaj vprašanj o tej temi postavili dobri poznavalki del šaleških akademskih umetnikov, kustosinji in likovni kritičarki mag. Mileni Prodajo umetniških del so tudi zaradi neurejene zakonodaje v veliki meri prevzeli »konjski mešetarji« - Lokalno okolje umetnikom mlajše generacije pomaga, kolikor lahko . ^ rr i > V Galeriji Velenje bodo v prihodnjem letu pripravili tudi razstave lokalnih umetnikov. Koren Božiček. »To je vprašanje, s katerim se srečujem vsak dan. Poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, je zame tudi moralna in strokovna obveza. Želim čim bolj pravično in enakovredno nameniti pozornost tako pokojnim kot še živečim umetnikom. Vendar pa to ni odvisno le od zaposlenih v galeriji. Gre za vprašanje, ki ga moramo gle- dati tudi s sociološkega in političnega stališča. Po eni strani se kot skupnost čutimo odgovorni, marsikdaj pa ne zmoremo najti rešitev. Zato je pomembno, da je v to vpeto celotno okolje, v katerem živijo in delajo ustvarjalci.« Zatrdila je, da se v galeriji vsa leta trudijo, da umetnike, ki šele prihajajo iz akademije, čim bolje pospremijo v svet umetnosti. »Pripravimo jim prvo samostojno razstavo, če to želijo. Poskušamo jih plasirati tudi v druge slovenske galerije. Svetujemo jim, saj si želimo, da se čim bolj uveljavijo in razvijajo. Pri tem skoraj v vseh primerih poskušamo pridobiti tudi naklonjenost MO Velenje, da avtorjem lahko izplačamo razstavnino in poskušamo odkupiti vsaj kakšno delo. Zavedamo pa se, da so proračunska sredstva za to omejena.« Umetnikom pomagajo tudi z vključevanjem v skupinske razstave, ki so jih sploh v preteklosti pripravili res veliko. Ob razstavah se trudijo poskrbeti tudi za čim večjo medijsko pozornost. »Moram pa poudariti, da je potrebno obojestransko sodelovanje. Velikokrat imamo manj pozitivne izkušnje z avtorji. Slišimo, da se v javnosti pritožujejo, da pri nas niso dobili pri- Milena Koren Božiček na odprtju razstave Majde Kurnik. Prva velenjska akademska slikarka je že "doma", kolikor lahko, pa v Galeriji Velenje pomagajo tudi mljašim akademsko izobraženim umetnikom iz doline. »Slikarji smo veliki volonterji« Za mnenje smo prosili tudi dve akademski slikarki različnih generacij. Anja Jerčič Jakob, ki danes živi in ustvarja v Ljubljani, je diplomantka ljubljanske likovne akademije. Na isti akademiji je končala magistrski študij grafike. Od leta 2000 je kot slikarka aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem likovnem prostoru. Redno se predstavlja na razstavah doma in po svetu. Njena dela so zastopana v številnih javnih zbirkah. Od lani je kot docentka slikarstva zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Povedala nam je: »V Galeriji Velenje sem samostojno razstavljala pred sedemnajstimi leti; razstava je bila del druge nagrade 10. kolonije diplomantov ALU, ki je bila takrat njihova programska stalnica. Ob tej samostojni razstavi je MO Velenje odkupila eno mojih del. V tistem času, po moji diplomi leta 2000, sem aktivno iskala atelje tako v Velenju kot v Ljubljani. Takrat bi se zagotovo razveselila kakšnega razpisa za oddajo prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti na področju kulture. Bila sem tudi del iniciative mladih ustvarjalcev, ki smo svoje potrebe po delovnih prostorih in predvsem vzajemne koristi med nami in MO Velenje precej dobro artikulirali, a smo po predstavitvi ostali brez pravega odgovora. Šaleška kotlina je premalo prevetrena, kar vsekakor ni stimulativno za mladega umetnika. V večjem mestu je tudi lažje preživeti, sploh če deluješ brez zvez in poznanstev. Več je priložnostnih preživetvenih del, tudi s področja likovne umetnosti. Navsezadnje danes Velenje ne premore samostojnega javnega zavoda iz področja likovnih umetnosti. Zato sem ostala v Ljubljani. Če me sprašujete, kaj pričakujem od MO Velenje kot »uspešnejša in prepoznavnejša avtorica, ki izhajam iz Velenja«, posebnih pričakovanj nimam, čeprav se še vedno prijavim tudi na kakšen razpis. Lansko leto sem na primer imela precej pomembno in obsežno razstavo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in ob tej priliki sem si prizadevala izdati obsežnejši katalog. Prijavila sem se tudi na projektni razpis MO Velenje, ker sem menila, da bi lahko kaj takega bilo tudi v interesu občine, pa nisem bila uspešna. Katalog smo seveda izdali. Tudi slikam še vedno. Očitno sem dovolj trpežna, da znam preživeti v okoliščinah in s sredstvi, ki bi za marsikoga bila bizarna. Slikarji smo veliki volonterji. Razstavnine so minorne glede na naš vložek. Meceni in naročniki bi bili zelo dobrodošli. Jasno je, da bi tudi Majdi Kurnik kakšen odkup več za časa njenega življenja bolj koristil. A za preživetje likovnega umetnika so pogosto ključne še njegove druge kompetence, ne zgolj likovne, in pa seveda splet okoliščin.« Uršula Skornšek še nima 30 let. Po končani umetniški gimnaziji v Velenju je slikarstvo študirala na ALUO v Ljubljani. Študij slikarstva je končala lani. Kot članica KUD Koncentrat že leta aktivno sodeluje pri različnih projektih v Velenju, trenutno pa pre- ko javnih del dela v Galeriji Velenje. Povedala nam je: »Velenje je zelo živo mesto, ki podpira in ohranja številne kulturne dogodke. Osebno mi je mesto vedno predstavljalo dobro izhodišče in možnosti dokazovanja oziroma predstavitve, tako lastnega dela kot tudi znotraj kolektiva KUD Koncentrat. Letos smo bili uspešni pri prijavi na mladinskem razpisu, kamor sem kot vodja projekta prijavila keramično delavnico »Bela kava, črn čaj«, za katero smo od MO Velenje dobili potrebna finančna sredstva, spomladi pa sem imela priložnost predstaviti tudi svojo produkcijo v Galeriji Velenje. Razstavo sem naslovila Prehodi. Trenutno ustvarjam doma, v Mozirju, kjer tudi živim. Imam sicer svoj atelje, ki pa še vedno ne zadošča vsem mojim potrebam, zato podpiram idejo o urejenih ateljejskih prostorih, ki bi bili cenovno dostopni tudi umetnikom, ki se še nekako postavljamo na noge. Poznam ljudi, ki jim je to že uspelo ali pa jim vsaj zelo dobro kaže. Sama vem, da je za to verjetno treba imeti zelo jasen cilj in ozko postavljen fokus in nekaj sreče, če se želiš preživljati zgolj in samo s svojo umetnostjo. Večina umetnikov išče ali opravlja dodatno delo, da lahko preživi. Tudi jaz spodim mednje, se pa vedno trudim delati nekaj kreativnega.« ložnosti, hkrati pa, ko jih sprejmemo v redni program, odpovedujejo razstave. To se je doslej že večkrat zgodilo, ob tem je tudi naše razočaranje veliko, saj je razstavo težko hitro nadomestiti. S tem namreč naredimo tudi krivico naslednjemu razstavljal-cu, ki ima manj časa za pripravo na razstavo.« Izpostavi, da od lokalnih umetnikov pričakujejo, da se bodo udeleževali razstav, ki jih pripravljajo v galeriji. »V zadnjih desetletjih to ostaja le želja, saj ne prihajajo pogosto. Sodobna umetnost potrebuje za vrednotenje čas Na nehvaležno vprašanje, kdo od šaleških umetnikov mlajše generacije je uspel doma in v tujini, sogovornica odgovori zelo diplomatsko: »To, da se naši umetniki pojavljajo tudi na razstavah v tujini, še ne pomeni, da gre za umetniško ime, ki bo veljalo tudi čez nekaj časa. Pri sodobni umetnosti je vedno treba počakati na revalorizacijo umetniških del.« Med uspešnimi pa so vsaj štirje, ki niso več tako mladi (saj so že v štiridesetih letih), ki so po njenem mnenju dobro uspeli. Naša sogovornica je tudi sodno zaprisežena cenilka umetniških del, zato ve, kaj se dogaja na trgu. »V Sloveniji umetniškega trga že nekaj let nimamo. Zgodba je brutalna. Umetniški trg v večini kreirajo »konjski mešetar-ji«. Cenilci in izvedenci pogosto opozarjamo na pomanjkljivosti v zakonodaji. Umetniški trg je prepuščen zasebnikom. Pravil, ki bi se jih morali vsi držati, pa država ni postavila.« V Galeriji Velenje bodo v prihodnjem letu pripravili tudi razstave lokalnih umetnikov. Ob življenjskem jubileju se bosta predstavila Iztok Šmajs in Peter Matko. Usmeritev galerije je, da predstavlja prvenstveno lokalne, pa tudi slovenske in tuje avtorje (predvsem) mlajše generacije. Danes v galeriji odpirajo umetniško promenado V času prihajajočih praznikov in obdarovanja Galerija Velenje pripravlja promenado umetniških izdelkov različnih avtorjev, saj želijo približati umetnost domačih ustvarjalcev javnosti. Priložnostno prodajno razstavo bodo odprli nocoj ob 18. uri, v času odprtja Galerije pa jo lahko obiščete do sobote do 13. ure. Z različnimi deli se bodo predstavili zanimivi ustvarjalci predvsem iz lokalnega okolja: Sonja Hrastnik Jančič, Nadja Osoj-nik, Urška Stropnik Šonc, Urška Špeh, Suzana Švent, Klavdija Zupanc, Nataša Tajnik Stupar, Klemen Zupanc, Uroš Potočnik in Denis Senegačnik. Nekateri avtorji bodo tudi sami predstavljali svoja dela. Zaradi prostorskih omejitev so k sodelovanju povabili le manjše število ustvarjalcev, ki pa bodo ponujali pester izbor del. Ker je prodajna razstava umeščena v praznični čas, bodo posamezni avtorji predstavili dela manjšega formata ter prazničnemu času primerno tematiko. Po mojem mora biti interakcija obojestranska, drugače ne more biti dobrega sodelovanja. V zadnjih letih je Šaleška dolina dobila veliko študentov na umetniških akademijah, k temu pa je zagotovo pripomogel tudi likovni oddelek velenjske gimnazije. »Veliko jih tudi uspešno konča študij. To mi je v veliko veselje, sploh, ker so dijaki zadnjih generacij vse bolj pogosti obiskovalci naše galerije. Mlade akademike z veseljem povabimo, da z nami sodelujejo v pedagoških delavnicah, da vodijo po razstavi, povabimo jih h kuratorstvu. Tako pripravljamo tudi naslednike našega dela v galeriji,« pove Koren Božičkova. Podpira predlog vlade, da bi v Sloveniji ponovno uvedli obvezen odkup del lokalnih umetnikov ob večjih infra-strukturnih naložbah. »To je dobro živelo že v sedemdesetih letih, ko je v naši bivši državi Tito izdal dekret, da mora vsako dobro stoječe podjetje del sredstev nameniti za odkup umetniških del. To je bil zadetek v polno. Tudi sedaj bi bil.« Del kupnine za Perkovo zbirko bo namenjen odkupu del Vprašanje, kako bo lokalna skupnost v prihodnje podpirala lokalne umetnike, naslovimo tudi na MO Velenje. Drago Mar-tinšek, vodja urada za družbene dejavnosti, nam pove: »Občina v okviru programa Galerije spodbuja, da domači akademski slikarji občasno naredijo tematsko ali pregledno razstavo. MO Velenje je 9. novembra izvedla dražbo zbirke del Lojzeta Perka. Odkupila jih je občina Cerknica, ki je zanje odštela 64.600 evrov, saj pripravlja stalno razstavo svojega rojaka. Odločili smo se, da bo del teh sredstev namenjen tudi odkupu slikarskih del akademskih slikarjev, ki bivajo oziroma izhajajo iz območja Velenja.« ■ Bojana Špegel ■ Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 7. decembra 2017 Z drobnimi darilci zbrali 1500 evrov Velenje, 2. decembra - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je v soboto dopoldne v dvorani Centra Nova poskrbela, da je zadišalo po praznikih. Pripravili so že 18. novoletni darilni bazar, na katerem so ponudili številne izdelke njihovih prostovoljcev in otrok, ki so jih ustvarili na ustvarjalnicah zveze. S pomočjo sponzorjev in donatorjev so pripravili tudi srečelov. Obisk bazarja je bil tradicionalno dober, popestrili pa so ga tudi s simpatičnimi nastopi. Obiskovalci so bili navdušeni nad petjem malčkov iz otroškega pevskega zbora vrtca Najdihojca, ki ga vodi Darja Hla-din, mladih kitaristov velenjske glasbene šole iz razreda Monike Štih Krajnc in pevca Ivana Simi-ča. Čeprav so bili izdelki, ki so jih ponudili na bazarju, cenovno zelo sprejemljivi, so zbrali več kot 1.500 evrov. Namenili jih bodo za programe, ki jih bodo za otro- ke iz vse Šaleške doline pripravljali v letu 2018. »Hvala vsem, ki so prišli na naš bazar, in tudi vsem, ki so nam darovali izdelke zanj. S tem so dali nagrado tudi našim prostovoljcem, ki so se res potrudili, da so danes vsi že začutili praznični čas. Z zbranimi prispevki pa bomo poskrbeli, da bodo otroci imeli lepo, pestro in zdravo leto 2018,« je ob koncu bazarja povedala sekretarka zveze Tinca Kovač. a bš Izbira na novoletnem bazarju MZPM Velenje je bila tudi letos bogata, obiskovalci pa so uživali tudi v spremljajočem programu. Tudi v Plešivcu odličen Miklavžev sejem Plešivec, 2. decembra - Krajani Plešivca so se zelo potrudili pri pripravi in izvedbi tradicionalnega Miklavževega sejma. Ta je v soboto v podružnično šolo privabil tudi mnoge Velenjčane. Na sejmu so lahko izbirali domače dobrote in izdelke domače obrti. Po savinjskih hribih Poznojesenski čas je primeren za obiskovanje bližnjih hribov, saj je dan vedno krajši. Mi pa pridno izkoriščamo naravne danosti, ki jih ni malo. Tako smo se v prvi tretjini novembra z osnovnošolci OŠ Gorica, h kateri sodi tudi Podru- bilov tik ob njihovih razcepih šofer ni mogel obrniti vozila. Postajalo je mučno in vsi smo trpeli z njim. Nekdo je dal pobudo, da izstopijo vsi moški in ročno premaknejo najbolj nerodno postavljen avto. Pa je zaplet rešila »višja sila« in zadnji trenutek po- Po hribih uživali in skupno smo se nato odpravili do prevala Vrhe in od tam domov. Za nami je bil lep, sproščen in razgiban dan. S pohodniki UNI 3 pa smo jo iz Opoke pri Prožinski vasi mahnili proti Svetini. Šli smo po poti XIV. divizije, vendar v obratni žnična OŠ Vinska Gora, skupaj s starši podali na območje Za-bukovice. Skupaj z mentoricama mladinskih skupin Mojco in Nado ter planinskima vodnicama Branko in mano nas je bilo za večji avtobus. Starejša skupina je tu krenila po bolj strmi poti v smeri Mrzlice, mi pa smo želeli nadaljevati pot v smeri prevala Vrhe, kjer je izhodišče za lažjo pot proti istemu cilju, a je na poti nastal velik problem. Zaradi velikosti avtobusa, ozkih cest, predvsem pa parkiranih avtomo- slala njegovega voznika. Težava je bila rešena. Se je pa prihod naše skupine do planinskega doma močno zavlekel, saj smo za vožnjo do izhodišča porabili celo uro in pol! Sreča, da je bilo dokaj jasno vreme z meglo po kotlinah in snegom po vrhovih in smo se kljub slabši vidljivosti naužili razgledov. Prileglo se je tudi okrepčilo in krajši počitek v domu, potem pa hajd do vrha Mrzlice ali pa le do igrišča, kjer so vabila zanimiva igrala. Otroci so neznansko smeri. Bil je lep sončen dan z izrazitimi zelenimi barvami travnikov, na katerih se je živina veselo pasla. S svojo prisotnostjo popestrijo pokrajino, nas pa razveselijo tudi s svojo radovednostjo. Ne moremo kar molče mimo ... Almin dom na Svetini se je kopal v soncu, ki je zlatilo macesne ob njem. V toplini doma smo se okrepčali in spočili, nato pa se vrnili domov z lepimi spomini na prijetno preživet dan. a Marija Lesjak Miklavž razveselil številne otroke Velenje, 2. decembra - Letos je sveti Miklavž, ki ga med otroke tradicionalno povabi Krajevna skupnost Staro Velenje, pohitel. Mednje je prišel že v soboto popoldne, ko so organizatorji v sodelovanju z Zavodom za turizem Šaleške doline pred vilo Bianca pripravili tudi Miklavževo rokodelsko tržnico. Ta je bi- la zagotovo zanimiva za starše, otroci pa so z velikim pričakovanjem čakali na prvega od treh dobrih mož. Med čakanjem so si lahko ogledali odlično lutkovno predstavo, ki so jo pripravili v KS Šmartno, in umetnico Nino, ki je pripravila ognjeni šov. Nato pa so mednje najprej prišli trije parkeljci, ki so se jih nekate- ri močno ustrašili. Prav nič pa se niso bali Miklavža, ki jih je najprej nagovoril z balkona vile, potem pa je skupaj z angeli prišel med njih in jim razdelil darila. Čeprav je bila gneča velika, so potrpežljivo čakali, da so prišli na vrsto. Vmes so se greli s toplimi napitki in toplino, ki jo je pričarala prireditev. a bš Dobrodelna sklada bogatejša za blizu 5500 evrov Organizatorji 16. Miklavževega sejma v Šmartnem ob Paki zelo zadovoljni z izkupičkom - V šolskem letu rešijo od 150 do 180 vlog Sejem so z nastopi popestrili tudi pevci šolskih zborov. Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 1. decembra - Tudi letos so učenci osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki ter tamkajšnjega vrtca skupaj z zaposlenimi pripravili dobrodelni Miklavžev sejem. Bil je 16. po vrsti, kot na vseh dosedanjih pa bodo izkupiček namenili za pomoč učencem oziroma vrtčevskim otrokom iz socialno šibkejših družin. Šolski sklad Z roko v roki je s to akcijo bogatejši za blizu 4.300 evrov, vrtčevski pa za približno 1.200 evrov. Stojnice na ploščadi za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki so se šibile pod težo različnih unikatnih izdelkov. Že drugič zapored je potekala Športna loterija z Nikom Omladičem, pri kateri so dobitne srečke srečnim izžrebancem prinesle njegove nogometne športne rekvizite. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci, cici in otroški pevski zbor šole, recitatorji in plesna šola M--dance. S svojim prihodom je obiskovalce, najbolj seveda mlade, razveselil tudi Miklavž, malo manj navdušenja pa so poželi njegovi spremljevalci parkeljni. Stojnice so se šibile pod težo unikatnih izdelkov. Po besedah Petre Vnuk, pomočnice ravnatelja šole, so bili z izkupičkom sejma zelo zadovoljni. V šolskem letu rešijo od 150 do 180 vlog. Med drugim prispevajo denar za plačilo položnic, krijejo manjše stroške prevozov, za nakup kart za kakšno predstavo, po 25 evrov namenjajo učencem 5. razredov za plačilo tečaja smučanja. Rešujejo tudi vloge za pomoč pri plačilu stroškov zimske in poletne šole v naravi, na- ravoslovnega tabora. Poleg Miklavževega sejma so pomemben vir sklada še donatorji, izkupiček dobrodelnega koncerta in Sonč-kovega teka. Vrtec pa bo del zbranega denarja od sejma namenil za nakup igrač, didaktičnih pripomočkov, za poplačilo stroškov vrtca v naravi ter za pomoč posameznikom, je zagotovila pomočnica ravnatelja za vrtec Bernarda Urleb. a ■ Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 15 ""^JIS REPORTAŽA Hrasti vse večji in vse bolj nevarni Kako urediti »hrastovje«, majhen gozdiček pod stavbo KS Šmartno, da posušene veje ne bi ogrožale naselja pod njim, tudi mimoidočih? 7. decembra 2017 Velenje, 5. decembra - Velenjski občinski svetnik Karl Drago Seme je na zadnji seji sveta spet opozoril, da problem majhnega gozdička v krajevni skupnosti Šmartno, ki mu domačini pravijo 'hrastovje', kljub opozarjanju in dolgoletnim prizadevanjem še vedno ni rešen. Še več. Veliki hrasti v njem se sušijo, veje se lomijo tudi na cesto, po kateri dnevno hodijo odrasli in tudi otroci, ki obiskujejo verouk ali pa so na poti v šolo. Da o tem, da je pod gozdičkom naselje individualnih hiš, ki so s propadajočim drevjem v gozdičku vse bolj ogrožene, sploh ne govorimo. Gre za težavo, o kateri smo v preteklih letih pisali tudi v našem tedniku. Hrastovje namreč ne imenujejo le majhnega gozdička pod stavbo, v kateri je tudi sedež KS Šmartno, ampak tudi precej neurejen gozd nad starim pokopališčem, ki se razteza vse do ceste na Konovo. Oba si krajani že nekaj let želijo urediti, v delu gozdička nad starim pokopališčem bi radi uredili tudi športno igrišče. In zakaj se nič ne premakne? Vprašanja, ki smo jih postavili vsem vpletenim v zgodbo. Karl Drago Seme je v četrtek, ko je Velenje pobelil prvi sneg, na cesti pod 'hrastovjem' pobral dve veliki hrastovi veji, dolgi meter in pol, ki sta padli na cesto, pod katero ima svoj dom. »Na to, da je gozd postal res nevaren, opozarjam že nekaj časa. Zadnji zapisnik, ko smo poskušali s pomočjo MO Velenje rešiti ta problem, je star tri leta,« nam pove v uvodu. Lastnik tega gozda, ki je v veljavnem prostorskem planu opredeljen kot gozd s posebnim pomenom, je Republika Slovenija, upravlja-lec pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, od lani pa tudi družba Slovenski državni gozdovi. Zanje naj bi gozdiček urejalo Gozdno gospodarstvo Nazarje. Besedici »naj bi« zato, ker je na prvi pogled jasno, da ga ne. Njihovi gozdarji so pred dobrimi tremi leti označili vse velike hraste, kar pomeni, da so dovolili, da jih podrejo. Aleš Ocvirk, vodja šoštanjske krajevne enote Zavoda za gozdove, nam je povedal: »Res je, izdali smo odločbo, s katero smo dovolili posek 15 visokih hrastov na tem območju. Ni šlo za obvezno sanitarno sečnjo, drevesa smo dejansko za podiranje označili zato, ker so krajani opozarjali, da so vse bolj nevarna. Če bi katero od njih padlo in poškodovalo hiše ali mimoidoče, je lastnik tudi odškodninsko odgovoren. Žal pa se krajani s sečnjo niso strinjali. Želeli so, da hraste le obrežemo. Pri tako velikih drevesih je to zelo drag poseg. Strošek za vsak hrast posebej bi bil najmanj 500 evrov, treba bi bilo zapreti tudi ceste ... Tega pa lastnik gozda ni bil pripravljen plačati.« Seme nam potrdi, da so krajani res nasprotovali »goloseku«. Zakaj? »Gre za območje, kjer se dnevno ruši kamenje, ki pada na cesto, poleg tega je hrib poln vode. Sam opažam, da je tudi na mojem zemljišču vsako leto več vode. Če bi podrli vsa drevesa, bi bilo stanje še slabše. Predlagali smo, da drevesa odstranjujejo postopoma, po eno, na njihovem mestu pa zasadijo nova. Šele ko se ta »pri- mejo«, bi podrli naslednji hrast. Ali pa, kar nam je še bolj všeč, da lastnik poskrbi, da obreže suhe veje na hrastih. Očitno pa se je vse končalo pri denarju, pri stroških torej.« Seme se zavzema za to, da se izdela celovit načrt urejanja območja hrastovja, obeh gozdičkov, tudi tistega nad starim pokopališčem. »Obljubljali so tudi, da bodo izdelali geološko študijo področja, pa je še nisem videl. Krajani, ki živimo pod temi hrasti, si res želimo, da bi jih vsaj obrezali. Čim prej. Da se prej ne bo zgodila kakšna nesreča,« je še poudaril Seme. In tudi zato je vprašanje urejanja »Hrastovja« ponovno obudil tudi na seji sveta MO Velenje. Vsi se trudijo, zgodi se nič Kar nekaj vprašanj smo naslovili tudi na Mestno občino Velenje. Združili so jih v en odgovor, v njem pa niso odgovorili na vsa. Zanimalo nas je, koliko so doslej že poskušali pomagati krajanom KS Šmartno pri reševanju tega problema, kot tudi, kaj lahko storijo sedaj, ko je jasno, da se ni še nič premaknilo. Gozdar Aleš Ocvirk nam je tudi povedal, da so MO Velenje že pred leti predlagali, da spremeni status zemljišča za del 'hrastov-ja', ki je trenutno najbolj pereč. »Sedaj je to gozd posebnega pomena, gre pa v resnici za ostanek gozda, ki v urejeno urbano 15 okolje ne sodi. Od lastnika gozda tudi ne moremo pričakovati, da bo zanj skrbel kot za urejeno stavbno zemljišče. Če bi to naredili in zemljišče odkupili ali ga pridobili od države, bi ga lahko tudi čisto drugače uredili. Takih izpostavljenih majhnih gozdičkov je v MO Velenje še veliko. Težave z njimi bodo vedno večje,« je dodal Ocvirk. Na MO Velenje nam na vprašanje, če razmišljajo o tem predlogu gozdarjev, niso odgovorili. Zapisali pa so, da občina že več let na lastnika naslavlja pisne in ustne pobude glede ureditve 'hrastovja'. »Pred leti po žledolomu, ki je prizadel tudi ta gozd, je Zavod za gozdove, KE Šoštanj, lastniku izdala odločbo o sečnji hrastov, ki jih je zavod na terenu tudi označil. Takrat je od krajanov in tudi občine bila podana pobuda (srečanje vseh vpletenih je bilo organizirano na lokaciji gozda), da se označena drevesa podrejo v manjšem številu, večina pa se samo obreže, vendar so predstavniki upravljalca povedali, da bi bil strošek obreza prevelik, zaradi česar takšnih del ne bodo izvedli. Odločba, ki je bila izdana takrat, je kasneje, ker dela niso bila izvedena, zastarala,« so še zapisali. In še, da MO Velenje od takratnega srečanja lastnika oziroma upravljalca vseskozi opozarja na težave, ki zaradi neurejenosti tega gozda nastajajo v okolici, »obenem pa jih pozivamo, da gozd uredijo in redno vzdržujejo.« Žal pozivi in prošnje očitno ne zaležejo. Se bo morala res zgoditi nesreča, da se bo kaj premaknilo? Da se to lahko hitro zgodi, priča tudi padlo deblo velikega hrasta, ki leži sredi gozdička. Menda že nekaj časa. Pa ga nihče ne odstrani. ■ Bojana Špegel Prešeren je bil 'kul' V nedeljo bi praznoval 217. rojstni dan - Verjetno se ob tem, kar se danes dogaja v njegovi deželi, obrača v grobu Šaleška dolina, 3. decembra - Ni kaj, doktor fig je bil zanimiv mož. Predvsem pa je pustil nesmrten pečat in se za vedno vpisal v spomin Slovencev. Če bi še živel, bi 3. decembra praznoval 217. rojstni dan. Ker ga ni mogel, so to namesto njega storili slovenski kulturni ustvarjalci, tudi tisti iz Šaleške doline. V Velenju, v mali dvorani velenjskega kulturnega doma, so tako v nedeljo popoldne pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Besede imajo moč. Ne, to ni bila dolgočasna prireditev. To je bilo pravo praznovanje, za katerega so poskrbeli Festival Velenje, ZKD Šaleške doline in Šaleško literarno društvo Hotenja. Ob koncu so ugotavljali, da se Prešeren verjetno obrača v grobu, saj mu to, kar se dogaja s slovensko kulturo, ne more biti všeč. Dobri vojak Švejk pa bi, če bi ga vprašali o njeni prihodnosti, pripo- mnil: »Brez panike! Tudi to vojno bomo izgubili!« Prireditev, na kateri so za glasbeni del poskrbeli člani pretežno tamburaške skupine Klinčeci, ki so repertoar obogatili tudi s filmsko glasbo in zimzelenč-ki, je povezovala Tatjana Vidmar. Zasnoval jo je predsednik ŠLD Hotenja Dušan Pirc, ki je navdih zanjo poiskal v najbolj znanih zgodovinskih govorih. Te sta odlično interpretirala Željka Gaber in Nejc Slapnik. Pirc nam je povedal: »Ideja je bila, da z besedo pokažem, kakšna je njihova moč. Izbiral sem monologe, ki so v zgodovini dali svoj pečat; Antonijev govor iz Julija Cezarja, govor Sofoklejeve Antigone in nekoliko bolj zabavna monologa iz Nušičeve Gospe ministrice, odlomek iz Butalcev in enega mojih najljubših literarnih junakov, vojaka Švejka.« Tiste, ki smo prišli na rojstni dan, so spomnili tudi, da so Butalci še med nami, a se imenujejo drugače. In da se je treba bolj zavedati, kakšno moč lahko imajo besede. Sicer pa so Ta veseli dan kulture zaznamovali tudi v Galeriji Velenje, kjer so vse generacije risale povodnega moža, in v Muzeju Velenje, v katerem so pripravili dan odprtih vrat in praznični sejem. Vrata je odprla tudi šoštanjska mestna galerija, v Šmartnem pa so kulturni praznik najbolj čutili tisti, ki so si ogledali igro Učinek kobilice. a Bojana Špegel Bruc Leta 1950 sem se vpisal na geografijo. Z bruci so stare bajte, kot smo pravili izkušenim študentom v višjih letnikih, pogosto zbijale šale. Ko sem prvič prestopil prag Ljubljanske univerze in vprašal neko staro bajto, kod moram na geografijo, me je usmerila v drugo nadstropje na določeno številko. Spoštljivo sem potrkal in plaho vstopil. Znašel sem se v stranišču. Sčasoma smo se bruci vživeli v novo okolje, stare bajte so postale bolj prijazne in nam pomagale z nasveti. Tako so nam zaupale, da eden od profesorjev pri izpitu pogosto sploh ne posluša kandidata, temveč se pri mizi poglablja v druga opravila. Zato kandidat nikakor ne sme prenehati govoriti, ampak če ne zna naprej, mora ponavljati, kar je že povedal. Menda je več slabše pripravljenih na ta način srečno spravilo izpit pod streho. Pri stranskem predmetu, ki se je imenoval pedogeografija (geografija prsti), smo na agronomiji trije kandidati čakali pred profesorjevim kabinetom. Ojuna-čil sem se in se prvi odzval na poziv. Bajte so mi povedale, da moram pozdraviti z »dober dan«in ne z "zdravo", kot je bilo v tistem času zapovedano, in da je profesorju bolj všeč športna obleka kot kravata. Zato sem izbral ustrezno majico, skrajšal frizuro in porezal nohte. Profesor se je pravkar vrnil z daljšega simpozija v Ameriki. Najprej me je vprašal, od kod prihajam in na kakšne prsti naletimo v Šaleški dolini. Potem ga je zanimalo, kako napreduje izgradnja Novega Velenja, ki ji daje zagon lignit. Menda sem napravil nanj kar dober vtis, ko sem govoril o zelo obetavnem napredku v domačem okolju. Nato mi je kar na vsem lepem začel pripovedovati, kaj vse je doživljal onkraj luže. Previdno sem vmes kdaj pa kdaj malo zabrundal, rahlo pokimaval in vseskozi pozorno poslušal njegovo pripoved, kako bo agronomska znanost v bližnji prihodnosti lajšala tegobe človeškega rodu. Izpraševalec se je tako navdušeno razgovoril, da je pozabil na uro. Družila sva se polnih šestdeset minut, čas izpita pa običajno ni presegal petnajstih. Preostala kandidata sta med tem na hodniku nervozno stopicala sem in tja in ugibala, če se ni notri zgodilo kaj hudega. Zgodilo se je nekaj veselega: ven sem prikorakal z desetko v indeksu. Dandanašnji takih zgodb ni več. Ustno izpraševanje je zamrlo in indeksi, v katerih so bili zapisi o obisku predavanj, uspešno opravljenih vajah in izpitih, so preteklost. Zdaj vse natančno obvlada vsemogočni računalnik. Tudi starim bajtam je pošla sapa. a Bojan Glavač Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 16 16 VI PIŠETE 7. decembra 2017 Društvo Merhamet podarilo drva Humanitarno društvo Merhamet je ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine v dvorani Centra Nova v Velenju organiziralo humanitarno prireditev »veče Sevdaha«, na katerem je sevdalinke izvajala skupina Sev-dahArt pod vodstvom prof. Zil-hada Džananovica. Približno 160 prisotnih je nagovoril Mersad Derviševic, častni pokrovitelj dogodka: Humanitarno društvo Merha-met je dobrodelna organizacija, ki nudi pomoč posameznikom ali družinam pri premagovanju socialnih stisk in jim omogoča kakovostnejši način življenja. Cilj delovanja Humanitarnega društva Merhamet (ki v Sloveniji deluje že več kot 20 let) je oskrba in dvig materialnega, duhovnega in kulturnega standarda ljudi ne glede na njihovo versko, politično, narodnostno ali kakršnokoli drugo pripadnost. »V Velenju smo v preteklem obdobju izvedli več humanitar- Izkupiček prireditve so namenili družini Vadlan iz Šentilja za nakup drv. Na sliki Karolina Vadlan s sinom in Mersad Derviševic (desno). nih akcij, na katerih smo zbirali sredstva za socialno ogrožene ljudi. Hvala vsem, ki podpirajo naše delovanje. Ponosen sem, da živim v MO Velenje, ki je zelo socialno usmerjena, ki veliko pomaga občankam in občanom in je tudi pomagala pri izvedbi nocojšnjega dogodka. V akciji smo zbrali približno 2.000 evrov, ki jih bomo v teh dneh razdelili tistim, ki našo pomoč resnično potrebujejo. Naj bo december namenjen zbliževanju, miru in sočutja do človeka," je dejal Mersad Derviševic. ■ B. E. 20 let Društva diabetikov Mozirje Na jubilejno slovesnost v Mozirje so se v petek, 17. novembra, sešli člani Društva Zgornej-savinjskih diabetikov (DZSD). Ob 20-letnici aktivnega delovanja so pripravili bogat kulturni glasbeni program, ki je navdušil več kot 150 navzočih iz vse Zgornje Savinjske doline. Zbrane sta nagovorila predsednik društva Anton Venek ter predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Peter Miklavčič. Prvi se je v daljšem slovesnem nagovoru zahvalil vsem aktivnim članicam in članom, spomnil se je tudi ustanovnega pobudnika Ivana Zupana, ki je leta 1996 dal pobudo in z ekipo sodelavcev pripravil vse potrebno, da je bilo društvo ustanovljeno že leto kasneje. Od takrat se je v DZSD vključilo že 240 članov, ki so v desetletjih imeli možnosti izobraževanja, ozaveščanja za zdrav slog življenja s sladkorno boleznijo ter številne razvedrilne dejavnosti. Ob 8-odstotnem številu obolele slovenske populacije je še vedno zelo zaskrbljujoče dejstvo, da imajo kljub znanim metodam preventivnega vedenja in zdravljenja te neozdravljive bolezni številni resne težave, mnogo jih za posledicami prezgodaj umre, so opomnili. Za Zupanom sta društvo vodila še Jože Prušek in zdaj zelo uspešno že vrsto let Anton Venek. Peter Miklavčič pa je ob tej priložnosti pohvalil dejavnosti društva in vodstva kot eno aktivnejših v Sloveniji in čestital ob jubileju. Ob tem so v imenu ZD DS občini Mozirje, družbama KLS Ljubno ter BSH Nazarje ter OŠ Mozirje in Petru Habjanu podelili zahvalne listine za sodelovanje. Več zaslužnim posameznikom pa so nato podelili 4 bronasta in 3 srebrna priznanja ZDDS. Po skoraj pretresljivi literarni samoizpovedi bolnice z diabetesom Albine Rajter so med prireditvijo izvedli prijeten kulturni program, v ktere so nastile Ljudske pevke Pušeljc, Lučka klapa, Štirje prijatelji iz Lok, učenci Glasbene šole Nazarje ter s plesnimi nastopi učenci OŠ Mozirje. ■ Jože Miklavc Upokojenci Gorenja športno aktivni Znova je prišel čas najrazličnejših inventur in ocenjevanja uspehov v iztekajočem se letu. Odkar so v velenjskem Gorenju ustanovili klub upokojencev, se prav tako srečujejo ob zaključku športne sezone in razlogov za takšna srečanja je vedno več. Letošnjega zaključka se je udeležilo kar 84 aktivnih članov, večina med njimi pa je bila nagrajena s pokali, medaljami in drugimi priznanji. Da so Gorenjevi upokojenci odlični športniki, sta povedala predstavnika pokrajinske zveze in velenjskega društva upokojencev Jože Rebernak in Boris Zajc in jim zaželela takšnih uspehov tudi v prihodnje. Člani Kluba upokojencev Gorenje (okoli 140 jih je) se radi udeležujejo klubskih tekmovanj, pa tudi državnih prvenstev v različnih športnih zvrsteh celo sezono. Med šestimi panogami so bili Gorenjevi upokojenci najuspešnejši v kegljanju, saj so ženske zasedle tretje mesto, bronasta pa je bila tudi Milena Prelog. Četrto mesto so dosegle ženske v Dobitniki pokalov DU Gorenje metu pikada. Tajnik KU Gorenje Dušan Jeriha in športni referent Franc Tamše sta izvrstno opravila svoje delo s pripravo, razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj, med katerimi je bilo kar 26 pokalov. Tajnik kluba je izrazil zadovoljstvo nad uspehi, obenem pa ocenil, da naj bodo ti spodbuda za vse upokojence predvsem k usmerjeni rekreaciji in le tistim, ki zmorejo več, tudi k tekmovalnosti. ■ H. R. Prekrasne Ravne napolnile dvorano Ravne pri Šoštanju, 25. novembra - V večnamenskem domu REKS v Ravnah pri Šoštanju je tamkajšnje kulturno-umetniško društvo pripravilo tradicionalno prireditev KUD Ravne se predstavlja. tih zaselkih živi blizu 1.100 prebivalcev. Najvišji vrh je s 768 metri Lipovski vrh, najvišje ležeča je domačija Abidnik, v kateri se domačini vsako leto zberejo ob krajevnem prazniku 25. junija in se skupaj poveselijo. V Rav- bno vlogo v kraju imajo številna društva, ki aktivno delujejo vse leto. Na prireditvi so nastopile sekcije KUD Ravne. Za začetek so obiskovalci slišali ravensko 'plehmuziko', v nadaljevanju pa Tudi letošnja prireditev je privabila v dvorano veliko obiskovalcev. Tudi tokrat je bila dvorana popolnoma polna. Rdeča nit letošnje prireditve je bil kraj Ravne, zato je bil takšen tudi naslov prireditve Prekrasne Ravne. Voditelja Špela in Marko sta v programu pripovedovala zgodbo o vasici Ravne. Obiskovalci so tako izvedeli, kako so nastale, nekaj malega o zgodovini kraja in prednikih, šoli, ki je imela v okolju velik pomen, ter o življenju dedkov in babic. V Ravnah v pe- nah so tudi številne znamenitosti: dvorec Gutenbuchel, spomenik borcem 1. svetovne vojne pri Poštajnerju, Osreške peči, cerkev Sv. Duha, ostanki gradu Forh-tenek, rudniški rov na Pristavi, posebno mestu v Ravnah pa ima Jazbeška lipa, ki je bila posajena ob osamosvojitvi Slovenije. Predstavili so tudi markirano Ravensko pot, po kateri se na dan državnosti domačini sprehodijo na skupinskem pohodu. Pomem- še moški in ženski pevski zbor ter Ravenski zborček, ki deluje letos prvo leto. Dramska sekcija se je predstavila s skečem, ravenski otroci pa so na odru z jesenskim listjem pričarali pravo jesensko pravljico. V goste so povabili tudi Kvintet Dori, ki je navdušil občinstvo v dvorani in zabaval zbrane tudi na druženju po uradnem programu. ■ Marko Potočnik Nazdravili na lepe spomine V petek (24. 11.) zvečer so se na spominskem srečanju zbrali nekdanji dijaki 4. letnika tehnične elektro šole - šibki tok Šolskega centra Velenje, ki so srednješolsko izobraževanje zaključili v šolskem letu 1976/1977. Medse so v vilo Bianco povabili tudi profesorje, ki so jih poučevali v zadnjem letniku. Večina nekdanjih dijakov se je zaposli- la v domačem okolju, kar nekaj jih je to storilo po nadaljevanju študija. Vsi nasmejani, zadovoljni in veseli srečanja so si imeli kaj povedati, da pa je vse lepše steklo, so si nazdravili s kozarčkom »gruškovca« in nato ob penini obujali zabeljene zgodbe tistega lepega časa, ko marsikdo še ni slutil, kam in kako ga bo ponesla življenjska pot. Jubilej- nega druženja (štirideset let) so se udeležili štirje profesorji, med njimi tudi razrednik Tone Gams ter 15 od 19 še živečih sošolcev (od nekdaj skupnega števila 23). Kot se spodobi, so si omislili tudi razredno gasilsko sliko, saj so, kot je dejal nekdo, prav poseben »klas«, ki ga mora ponovno videti vsak bralec, ki prebira Naš čas. a Jože Miklavc Lesne gobe popestrile jubilej Vinska Gora, 1. decembra - Med domačini v Vinski Gori je France Lesjak (po domače Friclov Franci) zelo priljubljen. Tudi zato, ker je vedno dobre volje in ker je aktiven v društvih, po naravi pa je pravi veseljak. Na svoji mali domačiji ima manjši vinograd in klet. Je tudi član Vinogradnikov Vinske Gore. Njegova hči Vida vodi vokalno skupino Fortuna, glasba pa je blizu tudi Franciju. Vse to nam povedo njegovi prijatelji, ki so mu ob osebnem jubileju, 70-letnici, pripravili presenečenje. Pred njegovo hišo v Prelski so skrivaj postavili obeležje, na katerem je točno 70 lesnih gob. Skupina »gobarjev«, katere član je tudi Franci, namreč vsako leto na velikonočno soboto nese k cerkvi prižgat lesne gobe, z njimi pa potem »podimijo« kleti domačinov. Ideja je izvirna, saj sicer ob okroglih jubilejih najpogosteje vidimo prometne znake, zato jo predstavljamo tudi vam. ■ Bš Svojevrstno obeležje so prijatelji slavljenca postavili ponoči. Potem so seveda Franca Lesjaka tudi obiskali v spremstvu muzikantov, tako da je bilo presenečenje in veselje še večje. Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 17 7. decembra 2017 »»WAS ŠPORT 17 Triglav tokrat previsok za rudarje Novinec se jim je pošteno oddolžil za poraz prvem delu - V soboto (ob 15.00) v osrednji tekmi 18. kroga z Domžalami boj za tretje mesto Po predzadnjem krogu v prvi slovenski nogometni ligi je lestvica doživela precej sprememb. Na vrhu so po zmagi z 2 : 1 nad Gorico nogometaši Maribora. Odločilni gol je dosegel njihov najboljši strelec Markus Tavareš, ki je gostujočega vratarja premagal v izdihljajih tekme. Novogo-ričani so od 65. minute igrali z igralcem manj. S tem zadetkom je Tavareš postal rekorder po doseženih golih v prvi slovenski nogometni ligi. To je bil njegov že 131. gol. Dosedanji rekorder je bil Prekmurec Štefan Škaper, ki je bil v svoji nogometni karieri zvest le dvema kluboma, Muri in Beltincem. K skoku aktualnih prvakov na vrh letvice so pripomogli tudi nogometaši Domžal z zmago v derbiju z 1 : 0 nad do tega kroga vodilno Olimpijo. Z njo je moštvo iz mesta ob Kamniški Bistrici na tretjem mestu zamenjalo Rudarja. Velenjčani so gostili predzadnji Triglav in nepričakovano izgubili z 1 : 2. S tem so se jim Gorenjci oddolžili za poraz z enakim rezultatom v 9. krogu na svojem igrišču. To je bil Rudarjev sedmi poraz in šele tretja zmaga Triglava. Z njo se je na sedmem mestu na dve točki zaostanka približal osmemu Aluminiju, ki mora odigrati še tekmo z zadnjim Ankaranom - Hrvatini. Njun sobotni medsebojni dvoboj v Dravogradu, kjer Primorci igrajo svoje domače tekme, so namreč zaradi snega prestavili. Po štirih porazih zaporedoma so sklonjenih glav z igrišča odhajali tudi nogometaši Celja. V Krškem so jih domači premagali s 3 : 1. Kljub temu so Celjani zadržali peto mesto. Za četrtimi Velenjčani zaostajajo za štiri točke, pred šesto Gorico in sedmim Krškim pa imajo točko oziroma pet prednosti. Kranjčani so začeli dvoboj ob jezeru zelo pogumno, napadalno, očitno so sami sebe prepričali, da nimajo česa izgubiti, lahko samo dobijo. Po pol ure so naredili prvi velik korak k uresničitvi tega cilja. V vodstvo z 1 : 0 jih je popeljal Matej Podlogar po dobrem strelu njegovega soigralca iz kota. Ta igralec je svojo prvo-ligaško pot začel pred nekaj sezonami prav v Rudarju. V nadaljevanju so rudarji pre- vzeli pobudo in po dobrih desetih minutah igre v drugem polčasu je Klemen Bolha izenačil po kotu, ki ga je z leve strani izvedel Anže Pišek. Slabih 150 premrzlih gledalcev je upalo, da bo uspel njihov popolni preobrat. Njihovo upanje pa je splahnelo, ko so Gorenjci v 74. minuti dosegli še svoj drugi gol. Izvajali Do zadnjih atomov Zadovoljstvo gostov je bilo po zmagi seveda zelo veliko. Pomočnik trenerja Gregor Ber-gant: »Vsekakor smo veseli teh treh točk. Tekma je bila dobra, a težka, naporna. Fantje so dali vse od sebe. Garali, pustili srce na igrišču, izvlekli iz sebe zadnje atome moči. Priigrali so si še ne- so kot, žoga je priletela na nogo Luki Majcnu, prav tako pred leti Rudarjevemu igralcu. Ciljal je spodnji levi kot Marka Pridigarja. Rudarjev vratar je s skrajnim naporom žogo odbil, a le do najboljšega strelca gostov Mateja Podplatnika, ki je bil hitrejši od domačega branilca in jo je z nekaj metrov potisnil v mrežo. Pri- Najboljši strelci 1. Milan Škrbic (Krško) 11, 2. Matej Podplatnik (Triglav) 10, 3. John Mary Uzuegbunam Honi (Rudar) 9, 4. Marcos Magno Morales Tavares (Maribor) 8 . zadevanja rudarjev, da bi do konca zdrli vsaj točko, se na njihovo smolo niso uresničila. In posloviti so se morali od tretjega mesta. Nanj se lahko vrnejo že po naslednjem krogu, če zmagajo nad Domžalami, ki pa so očitno v formi, saj so nadigrale Olimpijo (1 : 0) in jo pahnile s prvega mesta ter - kot smo že na začetku zapisali - z zmago razveselile posredno tudi Mariborčane. Nordijska kombinacija Uspešen konec tedna za Vida Vrhovnika Ruka, 24.-26. novembra - Pretekli konec tedna so v finski Ru-ki izvedli tri tekme svetovnega pokala v nordijski kombinaciji. V petek, 24. novembra, je na prvi tekmi nove sezone svetovnega pokala v nordijski kombinaciji Vid Vrhovnik s 26. mestom osvojil prve točke v svoji karieri. Uspešen je bil tudi na drugi, tokrat klasični preizkušnji svetovnega pokala na 10 km. Tokrat je bil 27. Obeti pa so bili še precej boljši, saj je v kvalifikacijah zasedel 6. mesto med nastopajočimi. Na tekmi pa je s 132 metri pristal na 25. mestu, med tem ko je bil vodilni tekmovalec deset metrov daljši. Na tekaškem delu je vnovič potrdil, da se v njem skriva velik talent, saj je 18-letnik vseskozi držal razliko okrog dveh minut za vrhom in tekel v skupini, na koncu pa sicer izgubil dve mesti, a prvemu zbiru točk dodal še štiri za 27. mesto. V nedeljo, na tretji tekmi za svetovni pokal v nordijski kombinaciji, mu je očitno že zmanjkalo moči, saj se ni uvrstil med dobitnike točk. Svetovni pokal se prihodnji konec tedna nadaljuje v norveškem Lillehammerju, kjer bo na sporedu tudi ekipna tekma. kaj lepih priložnosti. Najbolj pomembno pa je, da so dvakrat zadeli, in to je bilo dovolj za zmago. Zasluženo se veselimo pomembnih treh točk.« Ni jih prepričal V domačem taboru je vsekakor razočaranje. Trener Marijan Pušnik: »Čestitam gostom za zmago. Ni kaj, bili so spretnej-ši pred našim golom. V položaju, v kakršnem fantje so, dajejo maksimum od sebe. Lahko jih samo pohvalim. Res pa je, da danes nismo bili najboljši v polju. Na sredini igrišča smo izgubljali dvoboje, v obrambi stali predaleč od nasprotnika, v napadu pa smo bili dokaj nespretni. Krivdo za poraz prevzamem nase, čeprav sem skušal fante prepričati, da bo to za nas v tem delu prvenstva najtežja tekma. Očitno nisem uspel. Še vedno imamo možnost, da z zmago v zadnjem krogu osvojimo jesensko tretje mesto, kar bi bil zame velik uspeh. Tudi če nam to ne bo uspelo, bomo vseeno lahko ugotavljali, da je za nami dobra jesenska sezona.« ■ S. Vovk Atletika Česnikova in Majcenovič reprezentanta Velenje - Tekača Tina Česnik in Teodor Majcenovič (AK Velenje) sta se na podlagi preglednih tekem, ki so se odvile na Ravnah na Koroškem in v Trstu, uvrstila v reprezentanco za Evropsko prvenstvo v krosu. Tekmovanje letos gostijo Slovaki in bo potekalo 10. decembra v mestu Ša-morin. Oba atleta, ki bosta zastopala barve Slovenije v kategoriji mladincev, sta varovanca dolgoletnega trenerja AK Velenje za teke Tomislava Popetrova. Ta je v svoji trenerski karieri vzgojil lepo število odličnih tekačev, med njimi tudi olimpijca Jolando Čeplak in Boštjana Buča. ■ Poslovili so se od lige prvakov Rokometaši Gorenja s Skjernom izgubili z neverjetnimi petnajstimi goli razlike Rokometaši velenjskega Gorenja so končali letošnje nastope v ligi prvakov, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. V zadnjem krogu skupinskega dela so v nedeljo gostovali nas Danskem, pri vodilnem moštvu skupine C, in doživeli pravi polom oziroma sramotni poraz, kot so ga tudi sami ocenili. Rezultat je bil 35 : 20. Rekordnega poraza v skupinskem delu tekmovanja gotovo tudi največji pesimisti med njihovimi navijači niso pričakovali. Na zadnjo tekmo skupinskega dela so odpotovali odločeni, da si z neodločenim izidom zagotovijo oziroma zadržijo drugo mesto, z morebitno zmago pa celo postanejo zmagovalci skupine. Po-tihoma so morda tudi upali, da Danci ne bodo povsem motivirani, ker so si dve tekmi za uvrstitev v izločilne boje lige že zagotovili pred 10. krogom. To pa je bila (če so tako razmišljali), ra-čunica brez krčmarja. Začeli so spodbudno, saj so celo dvakrat povedli (1 : 0, 3 : 2). Ko pa so po prvem polčasu zaostajali za devet zadetkov (9 : 18), so morda upali, da jim bo do drugega mesta, ki bi jim prineslo dodatni dve tekmi za napredovanje, pomagal Elverum. Norvežani bi morali v svoji dvorani premagali španski Ademar ali igrati vsaj neodločeno. Po tridesetih minutah igre je bil rezultat na Norveškem po njihovi želji (13 : 13), po šestdesetih pa zmaga gostov iz španskega Leona s 30 : 25. S tem se je Ademar izenačil po točkah z Velenjčani, zaradi boljše medsebojne razlike v golih pa si je zagotovil dodatni dve tekmi za napredovanje v izločilne dvoboje oziroma osmino finala lige prvakov. Vsekakor je pred trenerjem Željkom Babičem in njegovimi sodelavci pomembna naloga, da ugotovijo, kje so vzroki za nedeljski polom na Danskem. Tako visok poraz je nerazumljiv glede na to, da so v prvi tekmi v 3. krogu v Velenju zmagali z dvema goloma razlike. V desetih krogih skupinskega dela na nobeni tekmi gledalci niso videli toliko zadetkov in zmage s tako visoko razliko. Odslej bodo Velenjčani vso pozornost namenili ligi Seha, domačemu pokalnemu tekmovanju, predvsem pa končnici (ligi za prvaka) državnega prvenstva. Njej se bodo skupaj s Celjani priključili marca po končanih smo bili pripravljeni, da odigramo resno tekmo. Po drugi strani je moštvo Skjerna ekipa, ki doma igra zelo dobro. Če se ozrem na sezono, lahko rečem, da je bila dobra. V skupinskem delu smo dosegli šest zmag, kar je enak izkupiček, kot ga ima Abanca Ademar Leon, ki si je zagotovil napredovanje zaradi boljše razlike med danimi in prejetimi zadetki na medsebojnih tekmah. Z izjemo tekme na Dan- ■Lf ^ ¿V WHE*V v w J FHr • LTn £■.- ■*» : ^ HHO~V*T JE!**. ■ v^H ■ Jr . jfVP E# RT, e- J[ Ww 9M t/** & —s 18 krogih prvega dela prvenstva. Državno prvenstvo ima med temi tekmovanji vsekakor največjo težo. In upati je, da se bodo na končnico odlično pripravili ter se po petih sezonah znova olepšali z naslovom najboljšega moštva v državi. Najprej pa bodo nadaljevali še tekmovanje v regionalni ligi. Že danes popoldne (ob 18.00) bo njihov nasprotnik na Slovaškem Tatran Prešov. Željko Babic, trener Gorenja Velenja: "Očitno mentalno ni- skem sem zadovoljen s tem, kar smo prikazali. Tokrat pa to ni bila ekipa Gorenja Velenja. Nismo se pokazali v dobri luči, Skjern je bil prepričljivo boljši." Matjaž Brumen, rokometaš Gorenja Velenja: "Po takšnem porazu je težko karkoli povedati. Doživeli smo pravo katastrofo. Od prve do zadnje minute smo igrali slabo, Danci pa so pokazali, da so izjemna ekipa." ■ S. Vovk Niko Medved v najboljši postavi novembra Gorenjev kapetan zaradi poškodbe ramena na Danskem ni igral. Bil pa je pripravljen, da stisne zobe in pomaga, če bi se tekma lomila. Žal se ni. Vprašljiv je tudi njegov današnji nastop na Slovaškem. Medtem pa je bil kot najboljše desno krilo izbran v postavo novembra v ligi Seha. Prelahka stopnica Postavljajo drsališče Hrpelje, 29. novembra - Rokometaši Gorenja Velenja so začeli nastope v Pokalu Slovenije. V 2. kolu so na gostovanju zlahka premagali ekipo RD Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina. Moštvo, ki tekmuje v drugem slovenskem kakovostnem ran-gu, so ugnali z 41 : 21 in si tako zagotovili vstopnico v osmino finala. a Šoštanj, 4. decembra - V ponedeljek so v Šoštanju na rokometnem igrišču v mestu začeli urejati drsališče s pravim ledom. Odprli ga bodo v nedeljo. Sezona drsanja bo letos trajala manj kot prejšnja leta. Drsališče bo odprto do 20. januarja, v Občini Šoštanj pa ocenjujejo, da bodo ljubitelji drsanja tudi v tem času lahko prišli na svoj račun in se dodobra naužili zimskih radosti. ■ mkp Prva liga TS, 18. krog Rudar Velenje - Triglav Kranj 1:2 (0:1) Strelci: 0:1 Podlogar (30.), 1:1 Bolha (57.), 1:2 Poplatnik (74.). Rudar: Pridigar, Pišek, Vukliševic, Tomaše-vic, Pušaver, Bolha, Radic (od 73. Markovskij), Bijol (od 46. Novak), Antonov (od 57. Tučic), Črnčič, Mary. Drugi rezultati: Maribor - Gorica 2:1 (1:0), Krško - Celje 3:1 (1:1), Domžale - Olimpija 1:0 (1:0), Preloženo: Ankaran Hrvatini - Aluminij. Vrstni red: 1. Maribor 43, 2. Olimpija 40, 3. Domžale 31, 4. Rudar 29, 5. Celje 24, 6. Gorica 23, 7. Krško 19, 8. Aluminij 16, 9. Triglav 14, 10. Ankaran - Hrvatini 8. TAKO so igrali Liga NLB, 12. krog Herz Šmartno - Dobova 23:29 (13:15), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 29:23 (14:13), Urbanscape Loka - Maribor Branik 31:21 (12:12), Koper 2013 - LL Grosist Slovan 30:23 (16:11). Vrstni red: 1. Riko Ribnica 12 - 19, 2. Koper 2013 12 - 18, 3. Urbanscape Loka 12 - 16, 4. Maribor Branik 12 - 13, 5. Jeruzalem Ormož 12 - 13, 6. Krka 12 - 12, 7. Trimo Trebnje 12 - 11, 8. Dobova 12 - 8, 9. LL Grosist Slovan 12 - 6, 10. Herz Šmartno 12 - 4. Liga prvakov, skup. C, 10. kr. Skjern Handbold - Gorenje Velenje 35:20 (18:9) Gorenje: Cehte 4, Medved, Haseljic, Ovniček 1, Ferlin, Grebene, Toskic 4, Potočnik, Golčar, Mar-kotic 2, Verdinek 2, Kleč, Zaponšek, J. Tajnik 2, Brumen 3 (1), Pejovic 2. Trener: Željko Babič. Drugi rezultati: Elverum Handbold - Abanca Ademar Leon 25:30 (13:13), Kadetten Schaffhausen - Dinamo Bukarešta 27:25 (14:14). Vrstni red: 1. Skjern 16, 2. Ademar 12, 3. Gorenje 12, 4. Elverum 10, 5. Kadetten 8, 6. Dinamo Bukarešta 2. Skupina B, 10. krog 1. PSG 18, 2. Flensburg - Haandewit. 14, 3. Ve-szprem 13, 4. Kiel 13, 5. Vive Kielce 8, 6. Mer-škov Brest 7, 7. Celje 5, 8. Aaalborg Handbold 4. Liga Seha, 8. krog Vrstni red: 1. Vardar 8 tekem 24 točk, 2. PPD Zagreb 8 - 16, 3. Tatran 8 - 15, 4. Meškov Brest 7 - 15, 5. Celje PL 8 - 14, 6. Gorenje 7 - 10, 7. Metalurg 8 - 9, 8. Nexe 8 - 5, 9. Vojvodina 8 -3, 10. Dinamo Pančevo 8 - 3. ■ Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBEL! kronika »»^AS 7. decembra 2017 Pojasnilo ni opravičilo Kadar v vrtincu medosebnih odnosov prihaja do nasilnega vedenja, ne iščimo opravičil v korist osebe, ki je prestopila mero V dinamiki medosebnih odnosov imamo vsi ljudje priložnost pri sebi opazovati svoje doživljanje posameznega odnosa s pomembnimi drugimi v našem svetu. S tistimi, s katerimi se stalno srečujemo, s katerimi imamo trajne vezi, morda že celo od rojstva, s katerimi nas na skupni imenovalec pripeljejo spomini, dogodki, delo, dejavnosti, sorodstvo, interes ... Običajno se ob vseh teh situacijah v človeku odražajo določena čustvena stanja - veselje, jeza, žalost, strah, lju- bosumje, saj ljudje nismo le fizična bitja s svojim telesom, ampak tudi čustvena bitja. Verjetno pa obstajajo ljudje, ki so popolnoma odmaknjeni od svojega čutenja, ki ne zaznavajo svoje odgovornosti in občutka krivde oziroma vesti za povzročeno dejanje v medosebnih odnosih. V medosebnih odnosih na različnih relacijah lahko gre za uveljavljanje potrebe po moči za potrebo našega »ega«. Torej za potrjevanje sebe v odnosu s pomembnimi drugimi. Ne naza- dnje imamo vsi potrebo po tem, da smo priznani, sprejeti, potrjeni v svoji družbi. Pri tem pa je smiselna tako imenovana zdrava mera. Torej, da se opazujemo, do kam bomo v medosebnih odnosih še vstopali, do katere mere, kje nas zaboli. Ko zaboli, je dovolj. Nekateri se ustavijo že prej, pred bolečino, drugi potrebujejo bolečino, da se ustavijo. Zgodi se, da povzročanje bolečine (telesne, duševne) bodisi zaradi absolutne potrebe po kontroli in moči bodisi zaradi uživanja substanc postane utrjen vedenjski vzorec. Ljudje se tega vzorca dobesedno navadimo, hkrati pa ga imamo za pravilnega. To je edino, kar poznamo, zato ga skrbno branimo pred zunanjim svetom - osebo, ki uveljavlja svojo moč s silo in razvrednotenjem drugih, opravičujemo, celo branimo. Iščemo razloge, ki početje opravičujejo. Pogosto se razlogi najdejo. Razlogi so v osebi sami, v njenem doživljanju sebe in sveta okoli sebe. Nesoglasja, različna mnenja, konflikti so sestavni del življenja. Je pa za mir in zadovoljne medo-sebne odnose smiselna strpnost in spoštovanje vseh udeleženih v konfliktnih situacijah. Kadar v vrtincu medosebnih odnosov prihaja do nasilnega vedenja, pa ne iščimo opravičil v korist osebe, ki je prestopila mero. Opravičila za povzročeno ni. ■ Urša Polko, strokovna delavka v Varni hiši Kontaktne številke Regionalne varne hiše Celje in svetovalnih telefonov: Celje: 03 492 63 57, 051 233 894 Velenje: 03 897 66 90 , 031 243 071 Slovenj Gradec: 02 882 94 35, 031 234 40 -E-mail: drustvo.regionalna.varna. hisa@siol.net Facebook: Varna hiša Celje, Velenje, Slovenj Gradec Parkiraj izgovore drugam! Velenje - 3. decembra je mednarodni dan invalidov. Čeprav si marsikje prizadevajo, da bi jim kar najbolj olajšali vsakdanje življenje, so med nami vedno posamezniki, ki menijo, da jim pripadajo pravice, ki so dodeljene drugim. Ena od takšnih so za invalide rezervirani parkirni prostori. Nedavna študija Fakultete za varnostne vede Univerza v Mariboru je tako pokazala, da pri nas kar 63 % vseh parkiranih vozil na mestih za invalide ni imelo invalidske izkaznice. Zato je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa pozvala novembra občine k sodelovanju pri projektu, s katerim želijo zmanjšati takšne kršitve. Tudi Mestna občina Velenje se je, podobno kot mnoge druge, pridružila tej akciji, ki so ji na agenciji dali naslov »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide«. Čeprav mestno redarstvo v Velenju redno nadzira nedovoljeno parkiranje, bo naslednjih štirinajst dni ta nadzor še bolj pogost. Sicer pa spoštujmo soljudi, pa kazni sploh ne bodo potrebne. Odsevna telesa za večjo varnost pešcev Velenje, 2. decembra - V jesenskih in zimskih mesecih, ko je ogroženost pešcev zaradi krajših dnevov in drugih vremenskih nevšečnosti največja, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa izvaja številne preventivne akcije. Članice in člani SPV v cestnem prometu, policisti PP Velenje in člani ZŠAM Velenje so v soboto izvajali preventivno akcijo 'Pešec, bodi viden, bodi previden' v prostorih Nakupovalnega centra Velenjka. Obiskovalci so lahko sami preverili uporabno vrednost odsevnih teles v temačnem prostoru, kresničke in trakove pa so jim tudi podarili. a mkp Nove vinjete Od začetka decembra je že v prodaji devet novih različnih vrst vinjet z letnico 2018 kovinsko modre barve. Cene vinjet in njihov rok ostajajo enaki, ravno tako tudi cestninski razredi, v katere se uvrščajo vinje-tna vozila. Za letno vinjeto za osebna vozila bo treba še naprej odšteti 110 evrov, za mesečno 30 ter za tedensko 15 evrov (cestninski razred 2A). Za kombinirana vozila bo letna vinjeta še naprej stala 220 evrov, mesečna 60 ter tedenska 30 evrov (cestninski razred 2B). Za motorna kolesa (cestninski razred 1) cena letne vinjete ostaja nespremenjena pri 55 evrih, za mesečno bo treba odšteti 30 evrov ter za tedensko 7,5 evra.Obstoječe vinjete z letnico 2017 ostajajo v veljavi do preteka njihove veljavnosti, letne vinjete pa do vključno 31. januarja 2018. POLICIJSKA kronika Kazenska ovadba za upravnika bloka Velenje, 28. novembra - Predstavnik velenjskega podjetja za upravljanje z nepremičninami je v torek policistom naznanil upravnika stanovanjskega bloka, ki je naloge upravljanja v njem opravljal pred njim. Bivši upravnik ni želel prenesti denarnih sredstev rezervnega sklada na novega upravnika. Policisti bodo zoper njega spisali kazensko ovadbo za sum storitve kaznivega dejanja poneverbe. Krajanki grozil znanec Velenje, 28. novembra - Kra-janki Podgorja je v torek grozil znanec iz Velenja. Ta se je z vozilom vozil okoli njene hiše in grozil, da jo bo pretepel in ubil. Policisti ga bodo zaslišali in zoper njega podali kazensko ovadbo. Pobeglega voznika • v v • iščejo Velenje, 29. novembra - V sredo v jutranjih urah je počilo na parkirišču pred Intersparom. Neznani voznik belega kombija znamke Ford je trčil v ogledalo avtobusa, potem pa, kot da se ni zgodilo nič, odpeljal proti centru mesta. Policisti pobeglega voznika še iščejo. Dekletce nagovarjal po spletu Velenje, 29. novembra - Mati in njena 11-letna hči sta v sredo policistom naznanili neznanca, ki je deklico po spletu nagovarjal k spolnim odnosom. Policisti so zasegli oba telefona, s katerima je komunicirala z njim. Policisti bodo zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi prikazovanja, izdelave in posesti ter posredovanja pornografskega gradiva. S kepo razbil vetrobransko steklo Velenje, 1. decembra - V petek zvečer je v Šaleku neznanec v ve-trobransko steklo voznika med vožnjo vrgel snežno kepo, tako da se je to razbilo. Policisti pa so ugotovili, da sta pri tem sodelovala dva mladoletnika. Zbežal z vinjeto Velenje, 2. decembra - V soboto je neznanec na nepošten način prišel do nove vinjete za naslednje leto. Vstopil je v Petrolov servis na Celjski cesti, rekel, da jo želi kupiti. Ko pa mu jo je trgovka ponudila, jo je vzel in brez plačila zbežal iz trgovine. Vinjeni voznik se je treznil pri policistih Velenje, 3. decembra - V nedeljo malo pred 4. uro zjutraj so policisti pri Nakupovalnem centru ustavili voznika, ki je vozil vinjen. Z rezultati alkotesta pa se ni strinjal, odklonil je tudi strokovni pregled. Ker je obstajala bojazen, da bo vozil še naprej, so ga policisti pridržali do streznitve. Adil Huselja varnostno ogledalo Decembrski stres (v uniformi) Vstopili smo v december. Zadnji in za marsikoga težko pričakovani mesec. Med temi so zagotovo otroci, ki željno pričakujejo dobre može in vse, kar sodi zraven. Poleg prijazn ih voščil in izrečenih želja tudi obilico daril, saj se je po-trošniško-nakupovalna mrzlica dobro uveljavila tudi pri nas. Med tistimi, ki komaj čakajo december, so zlasti trgovci. Razen v reklamnih oglasih se lepe in iskrene želje, tople in prijazne besede, naklonjenost ... v resničnem življenju vse bolj umikajo pred bleščečimi ovitki in všečnimi in umetnimi darili. Ne glede na ta trend pa se mi dozdeva, da je vse več ljudi, ki se zavedajo te sodobne pasti in dajo veliko več na iskrice v očeh in topel stisk roke ali objem. December velja za »nor« mesec. Poleg gneče v nakupovalnih središčih in trgovinah se poveča tudi število dogodkov in prireditev tako na prostem kot v dvoranah in kulturnih ustanovah. Ljudje zaradi prazničnega vzdušja spijejo kakšen kozarec (pre)več. Časovni pritisk, gneča na cestah in v trgovskih centrih, ob službenih obveznostih, ki jih je treba postoriti do konca leta, kar velja tudi za družinske, ustvarjajo obilico stresa, z njim pa tudi živčnosti, nervoze in razdražljivosti, saj je treba delo opraviti in se obenem tudi zabavati. To še najbolj čutijo zaposleni v uniformah. Vsi uni-formiranci bolj ali manj opravljajo delo in naloge, ki so povezane z ljudmi, strankami, gosti, pacienti, kršitelji, storilci kaznivih dejanj . Ne glede, v katerem podjetju ali ustanovi, bodo uniformi-ranci zaradi prazničnega vzdušja in posledično s tem (ne)razpo-loženja ljudi in njihovih pričakovanj dodatno izpostavljeni stresu. Ni pomembno, ali govorimo o uniformiranih trgovkah, ki nam prodajajo izdelke, gostinskem osebju v gostinskih lokalih, kjer nam strežejo pijačo in hrano, zdravstvenem osebju v rednih ambulantah ali v ekipah nujne medicinske pomoči, h katerim pridemo ali jih pokličemo, ko zbolimo ali se poškodujemo, gasilcih, ki gasijo požare in nam pomagajo ob požarih in elementarnih nesrečah, gorskih reševalcih, ki se v gore odpravijo, ko kdo zabrede v težave ali omaga, avtocestnih nadzornikih in vzdrževalcih, ki skrbijo za pretočnost prometa na avtocestah ali policistih, ki skrbijo za varnost v državi. Prav vsem se bo zaradi decembrskega vzdušja povečal obseg dela, sami pa bodo izpostavljeni tistemu dejavniku, ki ga mnogi spregledajo. To je težavno usklajevanje službenih in družinskih obveznosti, saj so uniformiranci zaradi obilice dela več v službi, služba pa je zaradi naštetega tudi bolj zahtevna, obremenjujoča in utrujajoča. Da bo nam in tudi uniformirancem december lepši, bolj prazničen in ob tem tudi varen, bi bilo treba ohraniti mirnost, preudarnost, objektivnost in treznost. Naglica in nepremišljenost pri izbiri daril ne more imeti takšnih negativnih posledic, kot ju ima takrat, ko smo na cesti in smo lahko zaradi tega žrtev lastne napake ali povzročitelj prometne nesreče, v kateri poškodujemo koga drugega. Tudi ob uporabi (ne)dovoljenih pirotehničnih sredstev naglica in nepremišljenost lahko ustvarita nevarne in škodljive posledice tako za uporabnika kot druge ljudi in njihovo premoženje. Podobno velja tudi v primeru, če se v tem obdobju (zimskih razmerah) odpravljamo v gore ali drugo naravno okolje, kjer veljajo druga pravila in zakonitosti. Precenjevanjesvojih sposobnosti in stanja na transakcijskem računu ne more ustvariti usodnih posledic kot v gorah, kjer nas lahko stane celo življenja. Nepotr-pežljivost ali arogantnost ni lepa čednost in ne glede, ali ju izražamo v vrsti pred blagajno, za točilnim pultom ali v krogu družinskih članov, je prav v vseh okoljih in razmerah škodljiva in kot takšna pravzaprav nepotrebna. Zato naj bo december za vse, še posebej pa za uniformirane poklice, čim manj stresen in obenem čim bolj prešeren in varen. Srečno! Kdor bi želel spoznati »stres v uniformi«, vabljen na predstavitev knjige Adila Huselja z istim naslovom, kot je v kolumni, v Knjižnico Velenje v petek, 15. decembra, ob 19.19. Iz POLICISTOVE beležke Grožnje na facebooku Velenje, 28. novembra - V torek je Velenjčanka policistom naznanila znanko, ki jo je žalila in ji grozila preko socialnega omrežja facebook. Policisti bodo zoper kršiteljico napisali odločbo o prekršku. V metadonski ambulanti izgubil živce Velenje, 28. novembra - V torek okoli poldneva je v metadonski ambulanti Zdravstvenega doma Velenje eden od uporabnikov programa terapije izgubil živce. Verbalno je napadel medicinsko sestro in poškodoval steklo ter razmetal notranjost ambulante. Policisti so mu plačilni nalog napisali na kraju, kazenska ovadba pa še sledi. ■ ■ Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 19 7. decembra 2017 «»SÜAS UTRIP 19 Praznični KAŽIPOT /T f X i I Ft HOROSKOP December je čas, da razvajate sebe in svoje najdražje, čas, da zaživite svoje sanje. To je čas druženja, zabave, veselja in obdarovanj. Zadišalo bo po cimetu, piškotih in kuhanem vinu ... Pravljični december in z njim povzani trije dobri možje Miklavž, Božiček in Dedek mraz naj prinašajo tudi v vaš dom veselje in radost. pon. - pet. | 7.30 - 17.00 moja Pentlja Valentina Verhovnik s.p. Koroška cesta 2, 3325 Šoštanj 03 588 16 30 | m.pentlja@gmail.com moja Pentlja Praznična in poslovna darila • Pisarniški material • šolske potrebščine • fotokopiranje • tiskanje 30 % POPUST na šolske torbe! Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj 041 454 9Q2 Prodaja kislega zelja - doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13 X* - v mesnici Dobnik v Starem Velenju i/JdlHKil Sveže zeje v glavah ali naribano Kisla repa • glave za sarme ■• i- VELIKA IZBIRA koledarjev | rokovnikov | daril za vse generacije 03 583 36 60 | www.venpro.si VENPRO PAPIRNICA, Žiga Veninšek s.p., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, 041 319 161 107,8 MHtfia,dÍ0. i Velenje Nagradna križanka »Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek« VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO kornšek Hribernikova ulica 10, 3330 Mozirje 041 271 258 Božično-novoletna pravljica v prodajalni cvetja Skornšek Praznični mesec december tudi v Vrtnarstvu Skornšek - čudovite zimske cvetlične kreacije, Božične zvezde in Božični škrati, ki prinašajo drobna darila ter srečo. V Vrtnarstvu Skornšek bodo posebej za vas odprti do večernih ur. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Vrtnarstvo Skornšek Mozirje«, najkasneje do ponedeljka, 18. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. '07,8^ Ril fi ŠtPVillf 7iKtnnil Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. F fjjj Ci Pokličite 03/ 898 17 51. ^ Naročilo lahko pošljete po e-pošti: ^ press@nascas.si ali se oglasite na 9 naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Oven od 21. 3. do 21. 4. Sneg, ki je v preteklih dneh pobelil tudi doline, vam je letos celo všeč. Zdi se vam, kot da preprosto sodi v vaše trenutno počutje. Več kot na prostem boste v teh dneh sicer doma, na suhem in toplem. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu na veselo druženje, saj si boste želeli druženja s prijatelji in znanci. Od leta, ki je bilo za vas povprečno, vsekakor pa ne slabo, se bo pač treba dostojno posloviti. Še sami ne boste vedeli, kje je pravi vzrok, da vam letos druženje s prijatelji in znanci prav godi, saj ste se jih zadnja leta izogibali. Nikar ga ne iščite, ampak preprosto uživajte v njih. Dobro bodo vplivala tudi na vaše počutje. Bik od 22.4. do 20.5. Še vsaj dva tedna se ne boste predali prazničnemu razpoloženju, čeprav vam ga bodo vsi vsiljevali. Še več, marsikaj, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo šlo na živce. Želeli si boste samote in miru, pa tega vse do božiča nikakor ne boste dočakali. Dnevi vam bodo sicer hitro minevali, noči pa ne. Kje je vzrok za nespečnost, ki vas bo pestila kar nekaj dni, si lahko le mislite. Podzavest bo tokrat močnejša od vaše volje. Morda bi bilo dobro, da namesto da se premetavate, sredi noči pogledate film ali pa kaj preberete. To vas bo zamotilo, da vas ne bodo morile težke misli. Partner bo živel v svojem svetu. Za ljubezen se je vredno potruditi, zato se mu skušajte spet približati. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Žal še ni čas, ko bi lahko vse izpustili iz rok in začeli praznovati. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Vsaka napaka na denarnem področju vas bo drago stala, zato pazite, kolikokrat in za kaj odpirate denarnico. Zal ste že šli preko svojih zmožnosti. Naj vam bo to, kar boste doživljali, ko boste skušali pokrpati luknje na bančnem računu, nauk za prihodnost. Marsikdo bo molčal, nekateri pa boste to, kar boste ob tem doživljali, zaupali partnerju. Slednji bodo ubrali pravo pot, saj vam bo prav posvet z njim odprl oči, da bo pot do rešitve lažja. Poleg tega boste ta mesec dobili več denarja, kot ste ga pričakovali, kar bo res obliž na rano. Rak od 22.6. do 22.7. Zima, ki je letos na začetku decembra v deželo prišla ne le meteorološko, ampak čisto zares, vam bo tokrat resnično všeč. Na vas bo vplivala blagodejno, ne bosta vas motila ne mokrota in ne mraz. V naslednjih dneh si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo še bolj umirila tudi vaša že nekaj časa nemirna duša. To bo dobro, saj boste v službi imeli zelo veliko dela. Zmogli ga boste, pravega zadovoljstva pa ob tem ne boste čutili. Nekaj napetih dni bo še ta teden, potem se bo tudi pri delu vse začelo umirjati. Vikende pa le izkoristite za druženje s prijatelji. Izgovori, da še nimate časa, v decembru odpadejo. Razen, če vam jo bo zakuhalo zdravje. Virusi že krožijo, vi pa ste še precej občutljivi. Lev od 23.7. do 23.8. Partner se je v zadnjem času precej spremenil. Na bolje. To vam je vsak dan bolj všeč. Sploh, ker to dobro vpliva tudi na vajino zvezo, ki bo v naslednjih dneh zavidanja vredna. Doma boste zato srečni in zadovoljni, žal pa boste v službi imeli zelo veliko dela in obveznosti. Zato si boste vsak dan bolj želeli, da se začnejo prazniki. A do njih je še nekaj časa, zato stisnite zobe in zavihajte rokave. Odprite tudi oči. Če boste v naslednjih tednih, ko bo najhujše delo in gneča mimo, še vedno gledali le naprej in nič okoli sebe, boste zamudili veliko priložnost. Tisti, ki vam iskreno hočejo dobro, se bodo vseeno potrudili, da ne bo šla mimo vas. Zdravje bo trdno. Devica od 24.8. do 23.9. Partner bo postajal nestrpen, ker se še nista dogovorila, kako bosta preživela božično novoletni čas. Tudi prijatelji vas ne bodo več dolgo spraševali, ali se jim boste pridružili. Vi pa boste še naprej molčali, saj imate glavo polno težkih misli. Vse so povezane z delom in prihodnostjo. Čeprav vam vsi pravijo, da je kriza mimo, se vam zdi, da jo šele sedaj občutite. Posli ne gredo dobro, izgledi pa tudi niso najboljši. V tem je tudi vzrok, da se ne morete veseliti prihajajočih praznikov. A če se boste nenehno ubadali le s temnimi mislimi, to ne bo nič rešilo. Čas za iskanje rešitev pred novim letom ni pravi, saj niti sogovornikov ne boste našli, ker bodo imeli drugo delo. Zato se vzemite v roke in se prepustite toku dogodkov. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Predpraznični čas bo letos za vas bolj stresen kot prejšnja leta. K sreči ste vsaj malo pričakovali, kaj se bo letos dogajalo v decembrskih dneh, zato pravega šoka ne morete več doživeti. Vseeno pa ne boste mogli ostati ravnodušni. Nikar že z obrazom ne pokažite, kaj si mislite in kaj doživljate. S tem od sebe odganjate tudi tiste, ki so na vaši strani. Počutje v naslednjih dneh zaradi nakopičenih težav ne bo najboljše. Ker vam poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan, tudi o prostih trenutkih še ne boste kaj veliko razmišljali. Dnevi bodo prekratki za vse, kar boste želeli izpeljati. K sreči bo tako le še dober teden dni, potem boste izpregli tudi vi. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Bliža se obdobje, ki zna biti letos precej naporno tudi za vas. Prvič po dolgih letih se zato praznikov prav nič ne veselite. Tolažili se boste na različne načine, še največkrat pa tako, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. Ob vseh stresnih dogodkih vam bo to zagodlo ravno v teh dneh. To bo dobro vplivalo na vaše odločitve, saj boste po dolgem času zase naredili veliko več kot nekaj prejšnjih tednov. Rekreacija, pa čeprav v mrzlih zimskih dneh, vam bo zelo pomagala. Čas bo, da potegnete črto pod leto, ki odhaja in si naredite načrte za leto, ki prihaja. Sploh, ker bo za vas leto 2018 prelomno na več področjih. Najbolj pa na osebnem. Strelec od 23.11. do 21.12. Čeprav naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to zelo hitro. Ob tem vas bo rahlo morilo le to, da se vam je nekdo od bližnjih močno odtujil. Ni vam vseeno, da se še nista dobila in pogovorila o tem, kaj se mu dogaja. Želeli boste pomagati, pri tem pa ne boste hoteli biti vsiljivi. Morda je kar prav, da pustite času čas. Roko ste ponudili, več pa trenutno ne morete narediti. Pri poslih boste zadovoljni kot že dolgo ne. Odprla se vam bodo nova vrata, tako velika, da vas za prihodnost ne bo več strah. Čestitajte si, saj ste jih odprli sami s svojim delom! Kozorog od 22.12. do 20.1. Večina se že veseli praznikov, hiti po nakupih, izdeluje in kupuje darila. Vas ne bo med njimi. Vsaj še dva tedna trdega dela vas čaka, preden se jim boste lahko pridružili. Še dobro, da tega ne pogrešate in zato ne boste imeli slabe vesti. Težave, ki jih imate trenutno v službi, niso zanemarljive. Čeprav čas ni ugoden za njihovo reševanje, se dobro zavedate, da jih ne morete preložiti v drugo leto. Ne bodite pa preveč trmasti in samostojni. Če bo treba, prosite za pomoč. K sreči boste prav v teh dneh spoznali osebo, ki vam bo pripravljena pomagati. Brez računice zase, le s svojim strokovnim znanjem. Zato vam bo kmalu odleglo. Vodnar od 21.1. do 19.2. Zadovoljni boste zakorakali novemu letu nasproti. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo, saj se vam marsikdo sploh ne upa približati. Hladno delujete, pa taki v resnici sploh niste. Je pa res, da zelo cenite zasebnost. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. Morda še več, kot so si sploh upali pomisliti. Zadovoljni boste tudi, ker bo odziv na vaše delo, opravljeno pred kratkim, več kot pozitiven. Pohvale bodo tokrat res iskrene. Zdravje? Boljše bo kot je bilo, čisto zadovoljni pa še ne boste. Ribi od 20.2. do 20.3. Vsak dan manj bo stvari, ki bi vas resnično spravile v dobro voljo. Skrbi, ki jih imate, vas bodo mučile podnevi in ponoči. A le še do konca tega tedna, potem se bo vse zavrtelo v vašo korist. Čeprav vas bo strah, ker boste začeli pisati novo zgodbo, boste zadovoljni. Lahko bi rekli, da boste znova zacveteli. Časa, da se predate sanjarjenju in pripravam na praznike, pa še ne boste imeli. Nič hudega, saj boste imeli dovolj energije in motivacije za vse, kar vam bodo naložili. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki bo zahtevalo veliko razmišljanja. Obenem pa se boste že veseli dni, ki jih boste preživeli v brezdelju. Ne bo jih veliko, zato boste znali ceniti vsakega od njih. Zdravje bo trdno. Četrtek, 7. decembra Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED 7. decembra 2017 Petek, 8. decembra Sobota, 9. decembra Nedelja, 10. decembra Ponedeljek, 11. decembra Torek, 12. decembra Sreda, 13. decembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Življenje in smrt, izob. odd. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Troje svetih, dok. film 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Družinsko podjetje Mikro + Polo 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Kaj določa naš spol, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Energetska prenova 18.05 Zu, ris., 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Maksimilijan in Marija - igra moči in ljubezni, nad. 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 01.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal TV SLO T 07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Hrček Miha pripoveduje, ris. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Zlatko Zakladko 08.15 Žogarija 09.00 Med valovi 09.40 Kino Fokus 10.05 Alpe-Donava-Jadran 10.45 70 let Ekonomske fakultete, dok. odd. 11.30 Dobro jutro 14.25 Koda, izob. odd. 15.10 Klic dobrote, posn. 17.10 Biatlon : posamična tekma (M), pren. iz Ostersunda 19.00 Ne povej mami!, kr. igr. film 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Japonska z Joanno Lumley, dok. ser. 20.50 Ambienti 21.30 Novembrski mož, am.-an. film 23.20 Slovenska jazz scena: Igor Lumpert z gosti 00.35 Glasbeni spoti 01.50 Biatlon: posamična tekma (M), posn. iz Ostersunda 03.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje 16.25 Profil: Axel Scheffler 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Taksi, kviz z Jožetom 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zab. odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Globoko spanje, am. film 01.05 Profil: Axel Scheffler 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.50 Info-kanal TV SLO T 07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Bine, pon. 08.15 Bleščica, odd. o modi 09.00 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 09.45 Bukovniške točke, dok. feljton 10.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 10.50 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 11.30 Dobrojutro 14.05 Dober dan 15.15 Alpski magazin 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja 17.30 Nogomet - žreb skupin za SP 2018, posn. 18.40 Alpsko smučanje : smuk (M), pren. iz BeaverCreeka 19.55 Biatlon: sprint (Ž), posn. iz Ostersunda 20.25 Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Lake Louisa 21.50 Kdo bi vedel, zab. kviz 23.15 Polnočni klub 00.35 Glasbeni spoti 01.55 Alpsko smučanje: smuk (M), posn. iz BeaverCreeka 03.05 Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Lake Louisa 04.50 Glasbeni spoti pop pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris. 7.15 Oddbods, ris. 7.20 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Lego prijateljice, ris. 7.50 Beyblade, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 65. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 30. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 54. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 9. del 13.30 Čista desetka, 2. sez., 11. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 31. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 55. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 66. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 10. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 63. del 21.00 Kmetija 22.00 24URzvečer 22.35 Laurine skrivnosti, 1. sez., 11. del 23.30 Nikita, 3. sez., 18. del 0.25 Park avenija 666, 1. sez., 9. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči © 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris. 7.15 Oddbods, ris. 7.20 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Lego prijateljice, ris. 7.50 Beyblade, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 66. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 31. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 55. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 10. del 13.30 Čista desetka, 2. sez., 12. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 32. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 56. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 67. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 11. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 64. del 21.00 Kmetija 22.05 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Angeli prepevajo, ameriški film 0.30 Poslednja postaja, angleški film 2.40 Park avenija 666, 1. sez., 10. del 3.30 24UR zvečer, ponovitev 4.05 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro Jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 11.05 Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2528. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Korenčkov palček, Gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Spev 21.15 Regionalne novice 21.20 Romano them (Romski svet) 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Kmetijski razgledi 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro Jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: ans. Spev 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2529. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, O sladkorju 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Vietnam 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert skupine AVE: V soju luči, posnetek iz Velenja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Bukvožerček: Pika Nogavička 07.00 Biba se giba, ris. 07.20 Kljukec s strehe, ris. 07.45 Studio kriškraš 08.10 Ribič Pepe 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Firbcologi 09.10 Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8 talcev, Logatec, kviz 09.55 Infodrom, tednik za mlade 10.05 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 10.45 Svetle luči in veliki umi - zgodba o treh mestih: Pariz, dok. ser. 11.40 Tednik 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.10 Vraževerje v sodobnem svetu, dok. odd. 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Katarina Čas 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Mislim Plečnika, dok. odd. 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.05 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 25. Dobrodelni Miklavžev koncert 21.55 Skrivnost jezera: kitajsko dekle: Bitka mater, kopr. nad. 23.05 Poročila, šport, vreme 23.35 Theeb, jord.-an. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.05 10 domačih 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 08.00 Čarokuhinja pri atu 08.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 09.25 Sladkanje z Rachel Allen 10.00 Judo: svetovni pokal, pren. iz Tokia 11.10 Nordijsko smučanje: smučarski teki, sprint, pren. iz Lillehammerja 13.00 Povzetek svet. prvenstva v judu 2017 14.00 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 14.40 Biatlon: sprint (M), pren. iz Ostersunda 16.10 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila 18.00 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Francija : Slovenija, pren. iz Trierja 19.30 Alpsko smučanje: superveleslalom (M), vključitev v pren. iz Beaver Creeka 20.25 Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren. iz Lake Louisa 21.35 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), posn. iz Lillehammerja 22.45 Popšop 23.20 Nocoj v Palladiumu 00.20 Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del 01.25 Bleščica, odd. o modi 01.55 Glasbeni spoti 3.05 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila 4.45 Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn. iz Lake Louisa 05.55 Glasbeni spoti 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris., pon. 07.20 Dinko pod krinko, ris. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Niko, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.50 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.55 Leonardo, ris., pon. 08.10 Kalimero, ris. 08.20 Zmajči zmaj, ris. 08.30 Božičkov vajenček, ris. 08.45 Božičkov vajenček, ris. 09.10 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.20 Džamila in Aladin, nan. 10.00 Nedeljska maša, pren. iz župnije Stopiče 10.55 Na obisku: Barbara Gropajc 11.25 Obzorja duha: Dobrota s Koroške 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zab. odd. 15.05 Mali veliki glas, av.-nem. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.30 Intervju: Sonja Šmuc 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Od kapelce do Kud-a, dok. film 23.40 Za lahko noč: Samospevi na poezijo Franceta Prešerna 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.20 Info-kanal TV SLO T 07.00 Tedenski izbor 07.00 Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje 07.15 Mislim Plečnika, dok. odd. 07.55 Koda, izob. odd. 08.50 Glasbena matineja 08.50 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač 09.00 Prešeren v glasbi: Jurij Fleišman: Od železne ceste 09.10 Čudovita Japonska, jap. nan. 10.40 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja 12.25 Ambienti 13.10 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž), pren. iz Ostersunda 13.50 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Romunija, pren. iz Trierja 15.30 Biatlon: zasledovalna tekma (M), vključitev v pren. iz Ostersunda 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila 17.45 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Beaver Creeka 18.55 Alpsko smučanje: superveleslalom (Ž), pren. iz Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.05 Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia 20.40 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Beaver Creeka 21.50 Goljufija, dan. nad. 23.00 Vikend paket 00.25 Glasbeni spoti 01.35 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila 3.15 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Beaver Creeka 4.20 Alpsko smučanje: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Beaver Creeka 05.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti uj.zu ¿dudvin ftdiidi, yidiuem ipui pop pop 74IIR nnn 6.00 24UR, pon 7.00 OTO čira čara 7.01 Tika taka, ris. 7.10 Pixi in čarobni zid, ris. 7.25 Sabrina, ris. 7.50 Grizzy in glodavčki, ris. 7.55 Maša in medved, ris. 8.05 Grizzy in glodavčki, ris. 8.10 Skrivnostni ranč, ris. 8.35 Peter Pan, ris. 9.00 Grizzy in glodavčki, ris. 9.05 Pod košem, ris. 9.30 Grizzy in glodavčki, ris. 9.40 Gorazdova slaščičarna 10.10 TV prodaja 10.25 Vzgoja psov, 1. sez. 11.20 Shark, 1. sez., 5. del 12.15 TV prodaja 12.30 Shark, 1. sez., 6. del 13.30 Znan obraz ima svoj glas 16.15 Angeli prepevajo, ameriški film 17.55 Preverjeno, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Dan najlepših sanj 21.30 Arbitraža, ameriški film 23.35 Kamniti angel, kanadski film 1.50 Zvoki noči 5.00 7.00 7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.30 9.40 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 13.25 14.20 16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.45 23.45 1.55 24UR, pon. OTO čira čara Tika taka, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Sabrina, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Skrivnostni ranč, ris. Peter Pan, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Pod košem, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez. Shark, 1. sez., 7. del TV prodaja Shark, 1. sez., 8. del Ženska džungla, 2. sez., 5. del Arbitraža, ameriški film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija! Očetovsko veselje, nemški film Zvoki noči © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, O sladkorju 09.40 Ustvarjalne iskrice (221) 10.00 Napovedujemo 10.05 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 11.05 Popotniške razglednice, Vietnam 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža: ans. Spev, skupina Nalet 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Korenčkov palček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2530. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.20 Naj muzika igra; Tomaž Domicelj 12.05 NaGlas! 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi 15.55 Z glasbo in s plesom: Mladi virtuozi 15.55 Trio Reverie 16.05 Pianist Nejc Kamplet 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Panu in kobilice 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetni raj 23.30 Baletni večer: R. Wagner - M. Šparemblek: Matilda, tv balet 23.55 Profil 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 1. del 08.10 Veličastna Lilly, kr. igr. film 08.45 Na poti z Željkom Kozincem, dok. 09.30 Tea time na Goričkem, dok. feljton 10.15 Revolucionarv talarju; Janez Evangelist Krek, dok. 11.10 Dobrojutro 13.50 Ljudje in zemlja 14.55 Polnočni klub 16.15 Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Studio kriškraš 19.15 Nagelj, jap. nad. 20.00 Čez planke: Kitajska 20.55 Sherlock, brit. miniser. 22.35 Časnik, hr. nad. 23.40 Božji glasniki, dok. odd. 01.00 Glasbeni spot, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris. 7.15 Oddbods, ris. 7.20 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Lego prijateljice, ris. 7.50 Beyblade, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 67. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 32. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 56. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 11. del 13.30 Čista desetka, 2. sez., 13. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 33. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 57. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 68. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 12. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 65. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Vem, kdo si, 1. sez., 1. del 0.05 Laurine skrivnosti, 1. sez., 12. del 1.00 Nikita, 3. sez., 19. del 1.55 Park avenija 666, 1. sez., 11. del 2.45 24UR zvečer, pon. 3.20 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, O sladkorju 09.40 2529. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2530. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Župan z vami, mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina 11.30 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.20 Župan z vami: Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje 14.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (220), Miklavževe sani 18.20 Čas za nas, tabornike! 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Spev, skupina Nalet 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2530. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Clemens, Christine Zadnikar 17.55 Napovedujemo 18.00 Kmetijski razgledi 18.35 Regionalne novice 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 21.00 Regionalne novice 21.05 Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 05.45 Kultura 05.45 05.55 Odmevi 05.55 07.00 Dobro jutro, poročila 07.00 10.05 Dober dan 10.05 11.15 Naj muzika igra; Janez Bončina 11.15 Benč 11.50 11.45 Obzorja duha: Dobrota s Koroške 12.25 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 13.35 Studio city 14.35 14.45 Kino Fokus 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.00 15.30 Studio kriškraš 15.35 15.55 Ribič Pepe 16.30 Po Sloveniji 16.30 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.00 17.25 Koda, izob. odd. 17.25 17.55 Novice 17.55 18.05 Piknik s torto, ris. 18.05 18.10 Niko, ris. 18.20 18.20 Vem!, kviz 18.55 18.55 Vreme 19.00 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 20.00 Zadnji tango v Halifaxu, brit. nad. 21.55 20.55 Kim Džong Un - zadnji rdeči 22.00 princ, fran.dok. odd. 22.55 21.55 Vreme 23.55 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 00.45 23.10 Spomini: Majda Šlajmer-Japelj in 01.10 Igor Japelj, dok. odd. 01.35 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Po Sloveniji 02.25 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme T! 02.20 Info-kanal r TV SLO T 07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Bukvožerček: Pika Nogavička 08.00 Martina in ptičje strašilo: Kino 08.10 Kokošja juha, kr. igr. film 08.30 Na poti dražgoškega pohoda, dok. 09.15 Sladkanje z Rachel Allen 09.55 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 13.50 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Angola, pren. iz Trierja 15.35 Village Folk: Dalmatinske tuke in tartufi, dok. ser. 16.00 Novi sosedje: Ljubo doma, dok. odd. 16.45 Čarokuhinja pri atu 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 19.00 Iz popotne torbe, odd. za otroke 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Teslovi otroci, kan. dok. odd. 20.50 Prava ideja 21.30 Poletne igre, šved. film 23.10 Nocoj v Palladiumu 00.05 Glasbeni spoti 01.10 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Angola, posn. iz Trierja 02.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris. 7.15 Oddbods, ris. 7.20 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Lego prijateljice, ris. 7.50 Beyblade, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 68. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 33. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 57. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 12. del 13.30 Naša mala klinika, 3. sez., 8. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 34. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 58. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 69. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 13. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 66. del 21.00 Kmetija 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Vem, kdo si, 1. sez., 2. del 1.05 Nikita, 3. sez., 20. del 2.00 Park avenija 666, 1. sez., 12. del 2.50 24UR zvečer, pon. 3.25 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Mladi in varna spolnost 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2531. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 21.00 Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila življenje talcev, Logatec, kviz TV SLO T 07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Studio Kriškraš 08.25 Kanape , odd. TV Lendava 08.55 Na poti na Kriško goro, dok. odd. 09.40 10 domačih 10.30 Hišica v preriji, am. nad. 11.30 Dobro jutro 12.55 Dober dan 13.55 Vikend paket 15.15 25. Dobrodelni Miklavžev koncert 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Firbcologi 19.20 Opus 1, plesna miniatura 19.30 Nagelj, jap. nad. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Leonard Bernstein, glasbeni velikan, nem. glasbeno dok. film 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 9, kan.-am. anim. film 00.00 Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del 01.10 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Robocar Poli, ris. 7.15 Oddbods, ris. 7.20 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Lego prijateljice, ris. 7.50 Beyblade, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Resnične ljubezni, 1. sez., 69. del 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 34. del 10.55 TV prodaja 11.10 Gospodarica zlata, 1. sez., 58. del 12.10 TV prodaja 12.25 Gorski zdravnik, 10. sez., 13. del 13.30 Naša mala klinika, 3. sez., 13. del 14.30 Padli angel, 1. sez., 35. del 15.30 Gospodarica zlata, 1. sez., 59. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 70. del 17.55 Gorski zdravnik, 10. sez., 14. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 1. sez., 67. del 21.00 Kmetija 22.00 24UR zvečer 22.35 Vem, kdo si, 1. sez., 3. del 0.05 Laurine skrivnosti, 1. sez., 13. del 1.00 Nikita, 3. sez., 21. del 1.55 Park avenija 666, 1. sez., 13. del 2.45 24UR zvečer, pon. 3.20 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2531. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Župan z vami, Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (222) 18.20 Kreativne glave (6), Kamera obscura 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Županja z vami, mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Bohem, Urban 3Some 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 21 7. decembra 2017 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček SAKSIDA, Igor: Kla kla klasika ml - Mladina, M - leposlovje od 13. leta dalje Vas zanima, kako drugačne so rime in kako zveni stara klasika oblečena v brezčasne teme, v formatu sodobnega rapa z mladostnim, igrivim razmišljanjem Trkaja? Profesor književnosti dr. Igor Saksida se je z namenom, da vzpostavi dialog z današnjo mladino, povezal s priljubljenim slovenskim reperjem, da bi s slovenskih klasičnih del skupaj »pobrisala prah« in njihovo sporočilo v sodobnem jeziku pribli- slenih o elektronskih sporočilih s sporno vsebino. Ko neke noči naleti na sumljiv pogovor med uslužbenkama Jennifer in Beth, namerno prekrši svoje službene zadolžitve. Namesto, da bi ju diskretno opozoril, si zdaj nočno službo krajša z branjem zabavne in iskrive elektronske pošte sodelavk, ki jih v resničnem življenju ne pozna. V mislih si predstavlja njun videz in sanjari o tem, kaj počneta v življenju. Nekega dne spozna, da se je v eno od njih zaljubil ... Roman za ljubitelje romantičnih in duhovitih pripovedi s srečnim koncem. KAJFEŽ-BOGATAJ, Lučka: Planet, ki ne raste od - Odrasli, 502/504- Ekologija Lučka Kajfež Bogataj je znana slovenska strokovnjakinja za vremenoslovje in podnebje. Svoje delo posveča ekološkim vprašanjem in problemom ter z njimi seznanja žala mladim. Odlične ilustracije Damijana Stepančiča, dodane smernice k razmisleku in boljšemu razumevanju pesmi ter zgoščenka z ritmi kakovostnega repa pleme-nitijo sporočilo knjige: »Preveri staro, pre-dihaj novo. V novem je staro, v starem je bilo že novo.« GAL ŠTROMAR, Maja: Sedem kilogramov do sreče od - Odrasli, 821.163.6 Pisateljica, odlična poznavalka slovenske gledališke scene, nam v romanu predstavi igralko Maro Vodopivec, ki se ji dan pred štiridesetim rojstnim dnem življenje postavi na glavo. V službi dobi k pogodbi za gledališko vlogo še aneks, ki jo zavezuje hujšanju, mlajša sodelavka pa ji uniči dolgoletno zvezo, od katere si je Mara v kratkem obetala poroko in idilično družinsko življenje. Kako se glavna junakinja spopada s težo srednjih let, s konkurenco igralk, z moškimi ideali in njihovo nedoraslostjo, z ljubezenskimi pripetljaji in pokvarjeno umetniško elito, vam vsestransko nadarjena avtorica predstavi na rahlo ironičen, humoren in karizmatičen način. Kljub videzu lahkotne literature nas vsebina romana sili k razmisleku o resničnih vrednotah današnjega časa. ROWELL, Rainbow: E-romanca od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Dolgočasni, resni in osamljeni računalni-čar Lincoln se zaposli v nadzornem sistemu časopisne hiše. Njegova naloga je preverjanje, ali so službena sporočila resnično namenjena le službi in opozarjanje zapo- širšo javnost. Priročnik, ki ga posveča svojemu sinu in mladim bralcem, osvetljuje glavne ekološke probleme, katerih posledice bomo nosili v prihodnosti. Nagovarja k razmisleku o tem, kaj lahko naredimo že danes, da preprečimo ekološko katastrofo in omogočimo naslednjim generacijam bivanje na planetu, ki bo okoljsko varen in stabilen. V bitki za nenehno gospodarsko rast smo namreč pozabili, da Zemlja ne raste skladno z našimi potrebami, prekomernimi zahtevami in potrošniškimi razvadami. Hudomušne risbe je prispeval priljubljeni ilustrator Izar Lunaček. Priročnik je bil izbran za knjižno darilo, ki ga je prejel vsak dijak prvega letnika v sklopu letošnjega projekta Rastem s knjigo. TERČIČ, Alenka: Igraje v življenje od - odrasli, 796 - Šport Želja vseh staršev je, da bi bili njihovi otroci srečni, bogati v srcu in bi privlačili izobilje ter ljubezen. Z lastnim zgledom lahko naredimo največ, včasih pa se znajdemo v situaciji, ko je potrebno poiskati še kakšne druge načine. Igra je učinkovit in zabaven način, ob katerem lahko otrok aktivno sodeluje, terja pa le malo časa in energije. A ne skrbite, vaš trud bo poplačan. Avtorica v priročniku predstavlja igre in aktivnosti, s katerimi se otroci učijo pozitivnega razmišljanja, velikopoteznega mišljenja, hvaležnosti, izražanja domišljije, ustvarjalnosti, vizualizacije in sočutja. Igre spodbujajo druženje, pozitivne odnose in pogovor med starši in otroki. a Vesna GP Praznično obarvana sobota Šoštanj - Tudi prihajajoča sobota 9. decembra bo v Šoštanju praznično obarvana. Na Trgu svobode pripravlja Občina bo-žičn-novoletni sejem. Med 9. in 13. uro pričakuje obiskovalce pestra ponudba na stojnicah in bogat program, za katerega bodo poskrbeli pihalni orkester Zarja, mešani pevski zbor društva upokojencev, plesno-rekreativni studio Mdance, harmonikarji Jožeta Šumaha in Božiček. Pod okriljem Krajevne skupnosti pa bodo v tržnici med 10. in 12. uro potekale otroške praznične delavnice izdelovanja voščilnic in okraskov. a mkp www.nascas.si kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 7. december 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pridi, poglej, pridruži se nam pod mavrico znanja; predstavitev programov šCv 17.00 Ljudska univerza Velenje Dušno partnerstvo, predavanje ob knjigi Iskanje ljubezni - zgodba najine duše 18.00 Galerija Velenje Odprtje Galerijske umetniške promenade, prodajna razstava del lokalnih umetnikov 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Petek, 8. december 10.00 - Galerija Velenje 18.00 Galerijska umetniška promenada 10.00 Ljudska univerza Velenje Uporaba pametnih telefonov, delavnica 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Izdelovanje božično-novoletnih okraskov, ustvarjalna delavnica 16.30 Mercator center Velenje, Zlati kotiček Prednovoletno druženje 17.00 Velenjski grad Poklon prednikom - glasbeno potovanje, Guillermo Escalante in Alja Krofl 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za mlade 19.00 Dvorana izletniške kmetije Plazl V vasico rodno pot me pelje ..., filmska uprizoritev 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj Poželenje, gledališka predstava. Razprodano! Sobota, 9. december 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Praznični Bolšji sejem 10.00 - Galerija Velenje 13.00 Galerijska umetniška promenada 10.00 Parkirišče pod dvorcem Gutenbuchel, zbirno mesto Tematsko vodenje za občane: Dvorec Gutenbuchel 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Vilinska pravljica, sobotne otroške predstave v Čarobnem decembru 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Družinski parlament, komedija 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 21.30 eMCe plac Adi Smolar, koncert Nedelja, 10. december 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi "Babica pripoveduje" , pripovedovala bo Marija Boruta 10.00 Škalsko jezero 13.štafetnitek sv. Barbare 14.30 eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Moč teme, gledališka predstava Nedeljskega abonmaja Ponedeljek, 11. december 17.00 Ljudska univerza Velenje Jedrna celična preobrazba, energetska delavnica 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zvočna kopel 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Žalujoča družina, komedija Torek, 12. december 10.00 Ljudska univerza Velenje Numerologija, numerološki pregled leta 2018 z Blanko Pušnik 10.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starševstvo, pogovorna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta: "Čas je, da se poseje žito" 17.00 Galerija Velenje Okrasimo malo drugače, kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in solistka Aleksandra Šuklar Sreda, 13. december 10.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Življenje z alergijami 16.00 Ljudska univerza Velenje Odkrivanje ženskosti skozi ples 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje Izdelovanje prazničnih voščilnic 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Mešani mladinski pevski zbor ŠCV in Kitarski orkester GŠV 19.19 Knjižnica Velenje Primož Cirman: NepoTEŠeni, naložba stoletja ali rop stoletja; pogovor z avtorjem 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj Poželenje, premiera gledališke predstave KD Gledališča Velenje ŠOŠTANJ Četrtek, 7. december 13.00 Središče za samostojno učenje Decembrska igralnica 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic Petek, 8. december 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Sobota, 9. december 9. 10.00 21.' Trg svobode Šoštanj Božično - novoletni sejem Tržnica Šoštanj Otroške praznične delavnice Vila Lučka / Mladinski center Šoštanj Koncert - Smallfest 2017 Ponedeljek, 11. december 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj prehod za zdravo telo s tablico v roki Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Muzej Usnjarstva na Slovenskem Obisk dedka mraza Torek, 12. december 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave Franjo Malgaj z javnim vodenjem 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Barbara Kelher: Burma in Tajska Sreda, 13. december 13.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 Središče za samostojno učenje Računalniška pomoč 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Za srečnejše dni - Kajuhi ŠMARTNO OB PAKI Petek, 8. december 17.00 Kulturni dom Gorenje Pravljične urice, KD Gorenje Sobota, 9. december 19.00 Mladinski center Šmartno ob Paki -Hiša mladih Volitve KŠŠF in brucovanje, KŠŠF Nedelja, 10. december 8.00 Mladinski center Šmartno ob Paki -Hiša mladih Meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi, holesterola in trigliceridov, KO RK Šmartno ob Paki Ponedeljek, 11. december 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica - Novoletna jelka Sreda, 13. december 18.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - dvorana Marof Koncert učencev glasbene šole Gvido Lunine mene 11.00 18.00 18.15 10. decembra, ob 8:51, zadnji krajec Nevarno proti vrhovom Nazarje - Tak je naslov knjige Janija Beleta, ki jo bodo planinci PD Nazarje predstavili ob mednarodnem dnevu gora in svoji polnoletnosti. Napisal jo je gornik, alpinist in dolgoletni gorski reševalec. Vrhunski alpinist Viki Grošelj je knjigo označil za zanimivo, napeto, mestoma tragično, pa tudi poučno branje, ki nevsiljivo prikazuje, kaj vse se nam lahko pripeti v gorah. Predstavitev knjige bo v ponedeljek, 11. decembra, ob 17.17 v domu kulture Nazarje. Zarja v poklon zvesti publiki Šoštanj - Pihalni orkester Zarja Šoštanj pod taktirko Mirana Šumečnika ostaja zvest tradiciji z božič-no-novoletnim koncertom. Z njim razveseljuje svojo zvesto občinstvo. Letošnji koncert bo 17. decembra v Športni dvorani Šoštanj. Za koncert, ki se bo začel ob 16. uri, so vstopnice že v prodaji. Zarji se bodo na odru pridružili mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, Dunja Tinauer, Rožle Javor-nik in Boštjan Dermol. a mkp CITY CENTER Celje • Četrtek, 7.12. Biotržnica • Petek, 8.12. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 10.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Hanina božična želja • Božično novoletni sejem v Lectovi deželi od 30.11. do 31.12.2017 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MEDVEDEK PADDINGTON 2 Paddington 2, sinhronizirana družinska komedija, 103 minute (VB, Francija) Režija: Paul King Slovenski glasovi: Mirko Medved, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Blaž Šef, Tinkara Rovšnik, Sašo Prešeren, Nadja Jarc, Rok Kosec, Jaka Vižintin Petek, 8. 12., ob 18.00 Sobota, 9. 12., ob 18.00 Nedelja, 10. 12., ob 16.00 - otroška matineja Ponedeljek, 11. 12., ob 17.30 24 UR DO SMRTI 24 Hours to Live, akcijski triler, 93 minut (S. Afrika, ZDA, Hong Kong) Režija: Brian Smrz Igrajo: Ethan Hawke, Rutger Hauer, Liam Cunningham, Paul Anderson, Nathalie Boltt Petek, 8. 12., ob 20.00 Sobota, 9. 12., ob 20.00 PRIVID A dream, drama, 110 minut (Slovenija) Režija: Boštjan Slatenšek Igrajo: Aude Le Pape, Aleksandar Rajako-vic, May-Linda Kosumovic, Alketa Sylaj, LuanJaha Petek, 8. 12., ob 19.00 Nedelja, 10. 12., ob 19.00 POREDNE MAME 2: BOŽIČ A Bad Moms Christmas, komedija, 104 minute (ZDA) Režija: Scott Moore, Jon Lucas Igrajo: Mila Kunis, Kristen Bell, Kathryn Hahn, Cheryl Hines, Christine Baranski, Susan Sarandon Sobota, 9. 12., ob 21.45 Nedelja, 10. 12., ob 18.15 UBIJANJE SVETEGA JELENA The Killing of a Sacred Deer, psihološki triler, 121 minut (Velika Britanija, Irska) Režija: Giorgos Lanthimos Igrajo: Nicole Kidman, Alicia Silverstone, Barry Keoghan, Colin Farrell, Raffey Cas-sidy, Bill Camp, Rachael Mcadams Petek, 8. 12., ob 21.45 Nedelja, 10. 12., ob 20.30 ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI Dyrene i Hakkebakkeskogen, sinhronizi-rani otroški animirani muzikal, 75 minut (Norveška), 4+ Režija: Rasmus A. Sivertsen Slovenski glasovi: Primož Pirnat, Gašper Jarni, Vesna Pernarčič, Daniel Malalan, Maja Kunšič, Iztok Luzar Sobota, 9. 12., ob 18.15 Nedelja, 10. 12., ob 17.00 SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET Komična drama, 116 minut (Slovenija) Režija: Marko Naberšnik Igrajo: Jure Ivanusic, Minca Lorenci, Aljosa Ternovsek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simonic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Serbinek, Primoz Ekart, Julian Rhind-Tutt, Jernej Kuntner, Tjasa Zeleznik,. Ponedeljek, 11. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 7. decembra 2017 Nagradna križanka Mobtel ie... od 8. 12. do 14. 12. - 9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla Vrečka in Franja Arliča, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka Borštnerja; - 9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik postal novi predsednik občinske konference SZDL Velenje; - 10. decembra 1997 je velenjska glasbena skupina Res Nullius izdala svojo tretjo ploščo z naslovom »Zdravo je biti divji«; - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline Aleksander Videčnik; ■ 11. decembra 1999 so taborniki taborniškega rodu Jezerski zmaj iz Velenja svečano zaznamovali 30-letnico obstoja in uspešnega delovanja; ■ 12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; njegovi najštevilnejši kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se zajeti v leseno deblo vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je dal Napotnik tudi portretu; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dobri prijatelj dr. Karel Dobi-da; Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje - red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je Aleksander Videčnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) imenoval tudi za svojega prvega častnega občana; ■ 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav; ■ 13. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik RADIO VELENJE Ujemite akcijo znižanih! Izbrani mobiteli po izjemnih cenah. Več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 18. 12. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. Karel Destovnik - Kajuh; Ka-juhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih - Kje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; - od 9. do 13. decembra 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo, ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije; predsednik častnega odbora turnirja, na katerem je zmagala Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Damijan Kljajič Zdravniški nasveti, gost: Rok Pavlič, dr. med. _. specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, predstojnik Oddelka za plastično in ^ rekonstruktivno kirurgijo ter kirurgijo roke v Splošni bolnišnici Celje. Tema: ■ ij, sindrom karpalnega kanala ČETRTEK, 7. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležni-ce; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 8. decembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 9. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 10. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 11. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 12. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 13. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. dO^iČNf NOVOLETNI KON NEDELJA, 17.12.2017 OB 16.00 ŠPORTNA DVORANA OŠ KDK ŠOŠTANJ PIHALNI ORKESTER ZARJA, OKTET ZARJA - dirigent miran šumečnik MePZ SVOBODA ŠOŠTANJ - zborovodkinja anka jazbec DUNYA TINAUER, ROŽLE JAVORNIK • BOŠTJAN DERMOL PRODAJA VSTOPNIC: KAVA BAR WALTER (ZRAVEN BANKE V ŠOŠTANJU) ALI URO PRED KONCERTOM V ŠPORTNI DVORANI OŠ KDK ŠOŠTANJ KOROŠKI in ŠALEŠKI AEROKLUB Vabita na usposabljanje za jadralne pilote (licenca spl) Pričetek usposabljanja: januar 2018 Šaleški aeroklub: www.saleskiaeroklub.si 041 470 340 - Z. Mavri Koroški aeroklub: www.kas-aeroklub.si 041 349 788 - A. Fink ■ IN iS o > wstsnje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, CENTER, 82,6 m2, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/ m2a), 92.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 € vec na ■ ■i ■ ■ ■ ■ www.habit.si KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 27. novembra do 3. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 27. novembra do 3. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. raaM 1 Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si Plodna leta Inštituta KON-CERT Inštitut KON-CERT Maribor bo v prihajajočem letu 2018 obeležil 20 let delovanja na področju kontrole in certificiranja v kmetijstvu in gozdarstvu. Inštitut KON-CERT je prvi v slovenski prostor leta 1998 vpeljal ekološko kontrolno dejavnost, še kot Oddelek za kontrolo in certifikacijo pri Kmetijskem zavodu Maribor, in stopil na samostojno pot kot Inštitut za kontrolo in certifikacijo leta 2005. Od prvih začetkov, pa vse do danes, je Inštitut svojim pogodbenim partnerjem podelil preko 72.500 certifikatov, saj je bilo v kontrolo in certificiranje pred leti vključenih več kot 5.300 kmetijskih pridelovalcev širom Slovenije. Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji je leta 2007 prejel mednarodno veljavno akreditacijsko listino za certifi-kacijske organe (listina št./No. CP-007), ki potrjuje njegovo usposobljenost za opravljanje dejavnosti certificiranja po standardu SIST EN 17065. Ob potrjeni akreditirani dejavnosti za certificiranje ekološke pridelave, ekološke predelave, zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil ter trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, je Inštitut pridobil imenovanje kot kontrolni in certifikacijski organ za t.i. nacionalne sheme, kot so integrirana pridelava, izbrana kakovost, višja kakovost in prostovoljne označbe, sam pa je širil krog sodelovanja s tujimi certifikacijskimi hišami pri kontroli evropskih zasebnih standardov in nenehno razvijal tudi lastne privatne standarde. Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran www.kon-cert.si, kjer se lahko podrobneje seznanite z našo dejavnostjo in se vključite v postopek certificiranja. V kolikor želite pridobiti več informacij, nas lahko pokličete na telefonsko številko 02 228 49 52 ali nam pišete na elektronski naslov info@kon-cert.si in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9.12. in 10.12 - Andreja Ku-mer Prislan dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. 24 ur dnevno! CVETLICARNA IRIS |j IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 "PešJfem berno angeli h izgubijo it>oja%rila? šbetk noč zapusti sijaj m ko mPoa jutra sol^e so umila? ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan i? JK IV > o. S S S m Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani spomine. ZAHVALA Poslovil se je dragi mož, oče in dedi BRANKO NAPOTNIK Šmartno ob Paki 13. 4. 1938 - 23. 11. 2017 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče ter izrečena sožalja. Posebna zahvala dr. Kranjcu, bolnišnici Topolšica, Ekologiji in PGE Gorenje, gospodu župniku Ivanu Napretu, LD Braslovče za organizacijo pogreba in besede slovesa. Hvala tudi rogistom in pogrebni službi Usar. Vsi njegovi u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnj'e slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 24 Tfz- Advent v Šoštanju nedeljo so ključarji nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence podružničnih cerkva Šoštanj, 3. decembra - Kristjani štiri nedelje pred božičem začenjajo priprave na praznik, dan Jezusovega rojstva. Čas pričakovanja, advent, se konča na božični večer 24. decembra. Simbol adventa je adventni venček, sestavljen iz zelenja in štirih sveč. Krog venčka simbolizira večnost, sveče na njem sim- bolizirajo luč. Barve sveč so različne v različnih tradicijah. Pri nas pomen adventa predstavljajo vijolične. Vijolična je barva spokojnosti in tudi pričakovanja. Vijolične sveče so bile v nedeljo tudi na vencih, ki so jih v Šoštanju spletli ključarji devetih cerkva šoštanjske Župnije in jih prinesli na trg bratov Mravlja- kov. Ob zvoki adventnih pesmi mešanega pevskega zbora Svoboda so adventne vence dvignili nad trg. Blagoslovil jih je župnik msgr. Jože Pribožič, župan Darko Menih pa vsem izrekel popotnico v adventni čas in simbolično prižgal prvo svečko. ■ mkp Na prvi veseli decembrski dogodek do težko čakali. Šoštanj, 2. decembra - V Šoštanju so s prižigom prazničnih luči in nagovorom župana Darka Meniha in predsednice sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Urške Kurnik v veseli december stopili v soboto na Trgu svobode. Dodobra sta jih ob tem do- godku s pop, reggae in latino ritmi ogrela glasbena skupina Kingston, ki je v Šoštanju v preteklosti že večkrat nastopila, in fantje narodnozabavnega ansambla Potepini, ki se s svojimi nagajivimi in prisrčnimi pesmimi hitro vzpenjajo po vseh lestvicah na- rodnozabavne glasbe. Ansambla in številno občinstvo so lučke z energijo na trgu polnili krepko v novo jutro in jih napolnili s takim zanosom, da bodo zagotovo svetile ves mesec in še čez. a mkp Šmarčani vstopijo v adventni čas, kot pravijo, manj pompozno, a na svoj izviren način. (foto: ep) Šmartno ob Paki, 2. decembra - V občini Šmartno ob Paki pravijo, da označujejo začetek decembrskih prazničnih dni na svojstven, njim izviren način - s prižigom prve svečke na adven-tnem vencu pri prostorih šmar-ške knjižnice. Venček simbolizira povezavo 10 vaških skupnosti. Pet jih je doslej to nalogo že opravilo. Konkretno minulo soboto vaška skupnost Paška vas. Ob tej priložnosti se je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar zahvalil domačemu turističnemu društvu (pobudniku in soorganizatorju dogodka) ter vaškim skupnostim. »Simbolni prižig svečke naj bo prižig tudi v naših srcih. To je čas za pozitivne misli in spomin na tiste, ki slovesa od starega in prihod novega leta ne morejo praznovati tako, kot bi si želeli. To je tudi čas, da potegnemo črto pod iztekajoče se leto, se posvetimo drug drugemu.« Kopušar je vsem zaželel prijeten adventni čas in prihajajoče praznike. Venček je blagoslovil šmar-ški župnik Ivan Napret, članice tamkajšnjega turističnega društva pa so poskrbele za pecivo in 'zakuhančka', ki se je v hladnem sobotnem popoldnevu še kako prilegel. • Tp Velenje stopilo v čarobni december V soju prazničnih luči se bo v njem zvrstilo več kot 130 dogodkov - Dedek Mraz pride čez teden dni Velenje, 1. decembra - V petek so kot v večini večjih slovenskih mest tudi v Velenju zagorele praznične luči. Na Titovem trgu je slavnostni prižig več kot 150 tisoč lučk, ki bodo mesto osvetljevale vse do 14. januarja, pospremil prvi večji decembrski glasbeni dogodek. Manca Špik kot družba poskrbeti, da bodo čarobnost tega meseca začutili tudi tisti, ki se morda počutijo zapostavljeni ali pa so porinje-ni na rob družbe. Želim si, da jim bomo lahko pomagali, da bodo prazniki tudi zanje lepi.« Da bo tako, bo poskrbel tudi Dedek Mraz, ki bo v Šaleško dolino pri- soboto bo vrata odprla tudi Čarobna promenada, ki bo na druženje ob toplih napitkih in bogatem programu vabila vse do 30. decembra. Odprta bo od 17. do 22. ure, vabila bo k prazničnemu druženju ob ognju, toplih napitkih ter glasbenih in plesnih nastopih. Na otvoritvenem dne- Mesto, sploh praznično drevo na osrednjem trgu, je res čarobno. j.' <. * .■ 3 • M&iiv^v.-. ;. fšr rri' * *-i ■ + . s* (njen prijatelj Issak Palma se ji je pridružil čisto na koncu koncerta), ki je množico pod odrom v hladnem večeru ogrevala skupaj s spremljajočimi glasbeniki, je poskrbela, da so se prazničnega razpoloženja željni na trgu zadržali še dobri dve uri. Skupaj s podžupanom Petrom Dermo-lom je tudi odštevala do trenutka, ko so zbrani na trgu prvič videli, kakšna je letošnja praznična razsvetljava. Ne le praznično drevo na trgu, ki je letos bogato in lepo okrašeno, to velja tudi za okrasitev dreves, središča in glavnih ulic v mestu. Preden so zagorele praznične luči, je Peter Dermol nagovoril zbrane na trgu. Poudaril je: »Letos smo razsvetljavo v mestnem središču še obogatili, samo na novoletnem drevesu je 20 tisoč lučk. Občina bo za praznično razsvetljavo namenila 40 tisoč evrov, ta pa bo le kulisa številnim dogodkom, ki bodo polepšali praznični čas. Da bo december čaroben, bo poskrbelo veliko organizatorjev, jaz pa si želim, da bi ta čas poskušali tudi Praznično razsvetljavo sta skupaj prižgala Manca Špik in podžupan Peter Dermol. spel čez teden dni. Na Titov trg bo prišel v družbi otroške pevke Andreje Zupančič. Če bo deževalo, mu bodo sprejem pripravili v veliki dvorani velenjskega doma kulture. Dobri dedek bo takoj začel pohod po dolini; obiskal bo vrtce, šole, obdaril bo 2000 otrok, starih od 3 do 6 let, zanje na MZPM Velenje pripravljajo kar 24 prireditev. Naslednjo vu bodo čarobno zimsko vzdušje pričarali ulični umetniki v nenavadni veliki krogli in plesalci Plesnega studia N. Na obisk bo prišel Dedek Mraz, koncert pa bo pripravil Andrej Šifrer. Program na odru Čarobne promenade bo vsak dan zaživel ob 17. uri, ko se bodo predstavljale šole, vrtci in društva, večerni koncerti pa se bodo začeli ob 19. uri. a bš Da bodo prazniki lepi za vse Velenje, 11. decembra - Prostovoljci in prostovoljke Šolskega centra Velenje ter Humanitarnega društva ADRA Slovenija so v ponedeljek, ob 13.30, v Vilo Bianco povabili starejše Velenjčane in Velenj-čanke. Kulturni program bodo pripravili dijaki in dijakinje 1. letnika umetniškega oddelka Gimnazije, pri izvedbi prireditve pa bodo sodelovali tudi dijaki prostovoljci ostalih šol Šolskega centra Ve- Uhajanje plina Velenje - Delavci Komunalnega podjetja Velenje so ob izvajanju redne kontrole distribucijskega sistema zemeljskega plina pred tednom dni zaznali večje uhajanje plina v bližini trase omrežja distribucijskega sistema v Gaberkah pri Šoštanju, ki so ga na tem delu odseka sanirali letos. Gašper Škarja, direktor velenjske komunale, je povedal, da so takoj izvedli tehnične ukrepe za preprečitev uhajanja plina iz omrežja ter pozvali lenje. Ker želijo, da bi bili praznični dnevi lepi za vse, so pripravili skupno humanitarno akcijo, ki jo je podprl župan MO Velenje Bojan Kontič, sodeloval pa je tudi Center za socialno delo Velenje. V podjetjih in NC Velenjka zbirajo darila, ki jih bodo pripravili za tiste starejše, ki so socialno šibki ali osamljeni. Darila jim bodo odnesli na dom, povabili pa so jih tudi na prireditev. a bš pristojne službe, ki so izmerile koncentracijo plina na samem mestu uhajanja. Ker ni bilo mogoče jasno določiti izvora plina, so te aktivirale posebno enoto Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. »Plin namreč ni uhajal iz distribucijskega omrežja, niti ne gre za zemeljski plin. Morda bo kaj več znanega v naslednjih dneh. Za danes (v četrtek) je sklican na to temo sestanek z Občino Šoštanj, Premogovnikom Velenje, gasilci in predstavniki omenjenega laboratorija.« Čeprav je odsek omrežja zaprt, izvajajo na tem delu odseka redno kontrolo tlakov. a tp