ffaroSnina listu : >~ Celo leto . , K10'— €pi leta .... 5 — četrt leta , . „ 2 50 Mesečno. . . „ 1 — limai Avstrije:-— Celo leto . .	„ 15'—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravislžtvo : Maribor troika ulica. 5. — Telefon
stiia! [Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Hindeii biirgf poveljnik vzhodnega bojišča.
0 0 ijMiiu'a mi n" ili'ii i-111 11 'T'-™«—■• —*»- «*■"» »»  	• ■***■ <» <^mm—S8—wM> ■ ■■ •-««>-
•XSfV
Mesto Brody med obema bojnima črtama. — Zračni napadi na Reko in Drač. — Naši sestrelili 2 sovražni letali, V Adriji smo uplenili sovražni P-coln. Naše ladje obstreljevale mesto Molfetta. — Mala pomorska bitka v Adriji. — Nemški vspehi pred Verdunom. — Rumunija se odločila? — P-čoln „Deutschland” na
povratku. — Casement usmrčen.
Kdaj naj delamo?
(Z dežele.)
Vsak teden pridejo med kmete oblastveni odloki, ki nam naročajo, kaj, kako in do Maj naj to in ono delo opravimo. Časniki nas pozivajo v navfduše-valnil? člankih in jedrnatih noticah, naj na Vsak način pravočasno dogotovimo vsa gospodarska dela. Celo meščani, ko prihajajo ven med nas, sedaj z do-padenjem gledajo na naše raskave in žuljave roke, kako jim s pridnostjo in spretnostjo pripravljajo — vsakdanji živež.
Mi pa delamo in se mučimo. Vsega imamo dovolj, jasen razum, krepko voljo, zdrave roke in noge, za delo zavzeto srce, le eno nam manjka, in to je: čas. Kdaj naj delamo? To je isto vprašanje, na katero si ne znamo odgovoriti. In za to se obračamo na „Stražo“, ki je baje za inteligenco, in ne na „Gospodarja“, ki je za nas kmetsko ljudstvo, morda le med mestno gospodo kje modrijan, ki nam pove, kdaj naj delamo;
Gospod urednik! Kdaj naj delamo? Nagnite svoje uho proti meni ter sprejmite na svoj ušesni bo-benček moje pri to.že vaine udarce.
Dobim nalog ođ nakupovalca živine, da priženem živino recimo dne 1. v mesecu na spregled. Pri nas je namreč, ako živim v konjiškem okraju, navada, da nakupovalec ne hodi od hiše do hiše,, ampak mi mu moramo goniti živino na spregled. Dne t. v mesecu ženem torej živino na določen kraj. Prvi dan je brez dela. Drugi dan je določen, da moram prinesti kovine k županu. Za to mi je treba stikati po starih omarah, shrambah, kleteh in po podstrešju, da ne bom kaznovan. Popoldan se potem napravim k županu, kjer srečno opravim svojo dolžnost. Drugi dan je brez dela,. Ker sem tudi
LISTEK.
Hodimo neemahljivi!
Po italijanskem izvirniku poslovenil f A. R.abuza.
„Trd bodi, neizprosen, mož jeklen!“
Imel sem nekako 12 let, ko smo se nekega večera ravno pripravljali k večerji. Tedaj se je pa, ne vem kako, v mojo nesrečo zgodilo, da je zmanjkal v jedilni shrambi grižljaj. Ker sem, kar po pravici i priznam, užival ime sladkosnedeža, so takoj vsi domači uprli oči v mene, češ, ta-le je vzel. Ali to pot, v resnici, jaz nisem imel ničesar na vesti. Zato sem očetu, ki se je večkrat z vprašujočim pogledom ozrl na-me. zaporedoma zatrjeval:
„Nisem jaz!“
Toda niso mi verjeli, imeli so me za lažnika! Ker sem trdovratno zatrjeval svojo nedolžnost, so me odgnali od mize v kotiček moje sobice, kjer sem jezen, da sem brez večerje, ječal in škrtal, zatrjujoč si sam pri sebi:
„Nedolžen sem, nify drugega nisem rekel, kot samo resnico, da jaz nič ne vem o grižljaju, in zdaj moram zategadelj biti brez večerje.“
Slišal sem v svojo temno sobo rožljanje žlic in vilic, veselo in zadovoljno pogovarjanje večerjajočih domačih in vzbujale so se mi že skomine po dolori večerji.
kotel oddal in ker si hočem sam, po svoji volji, izbrati nov kotel, se tretji dan napotim v mesto po kotel. Tretji dan j e b r e z del a, Naslednji dan imam zopet opraviti pri županu. Okrajno glavarstvo mu je naročilo, da pošlje toliko in toliko jajc. Župan je porazdelil zahtevano število na posamezne hi;še. Toda moja jih nima toliko, kolikor se jih zahteva. Grem se torej kregat, kar pa nič ne pomaga. Oddati moramo, kar imamo, Potem obiščem vsa gnezda in nazadnje zopet k županu, Četrti dan je brez del a. Peti dan pa morem v šolo po karte za sladkor, kavo in kar se pač dobi na karto. Cela fara je zbrana in drenjamo se in drenjamo se, kakor na že-gnanje pri darovanju okoli oltarja. Proti večeru se srečno vrnem domov. Peti dan je brez dela. Sesti dan pa grem z vozom po živinozdravnika, da mi cepfi svinje proti rdečici. Sesti dan je brez dela. Sedmi dah je pri nas, ki nismo židovje, nedelja. Sedmi dan je brez dela.
Mlatci so mi pretekli teden zmlatili rž. Za to osmi dan merim in računim, koliko imam, koliko si obdržim in koliko lahko oddam. Proti večeru grem k županu napovedovat. Osmi dan je brez dela-Ker sem že pri žitu, ga drugi dan odpeljam k ve i noži tn emu nakupovalcu in od nakupovalca še takoj k okrajnemu mlinu. Deveti dan je brez d e 1 a„ Tudi rani krompir bi rajd prodal. Za to še moram, ako sem doma v ptujskem okraju, iti najprej h okT. glavarstvu po dovoljenje in naslov, kam naj prodam. Deseti dan j e brez d c 1 a.. Dobil sem naslov. Peljati ga moram k B ! ü t e n st e n geh) arbie n kop I n v R„ Enajsti dan je brez dela. Bakrena galjca je prišla. Odpeljati jo je treba, hitro. Za to moram z \ozom k okrajnemu zastopu. Dvanajsti dan je brez dela, Ker je bila moja živina dne 1. v mesecu izbrana, jo moram danes prijgnajti. tje in tje.
„Kaj se boš kremžil“, sem si mislil na tihem, „idi in priznaj, da si vzel grižljaj, pa boš lepo sedel, pri okusni večerji z drugimi vred. Tvoj želodček je lačen “
Toda težko je priznati, česar nisi storil. Premišljam semintja, pa se z#pet obotavpam. Nak, ne grem. Ne in ne. Jezno mrmraje se spravim vendar v posteljo. In dasi sem večkrat slišal, da bo tisti Celo noč se premetaval,
Kdor bo brez večerje spaval, vendar se je meni zjdelo, da sem prav dobro spaval prav do jutra. Ravno tedaj pa, ko zasanjam, kako se lesketajo mòje oči veselja nad tem, kjer stoji pred mano krožnik najslajših makaronov, začutim, kar nenadoma, kako me nekaj šiloma zagrabi za ramo in me z vso silo potegne kvišku, tako da se vzdignem v spanju kleče v postelji. Tepaj odprem napol oči in zazdi se mi, da vidim pred seboj očeta s šibo v eui roki, z drugo pa me drži trdo za ramo in mi, vihteč šibo, ukazuje, naj prekličem včerajšnjo ][až in hitro priznam svoj greh.
Ta ostra zapoved, te pretnje, posebno na ta-lo Šiba, ki sem jo videl švigati in slišal žvižgati tu ro zraku in že sem čutil in si predstavljal skeleče hude udarce na svojem telesu.
Povejte, dragi moji, kaj bi vi storili? Jaz, — jaz sem se vdal, vdal iz strahopetnosti, priznal čin, ki ga nisem storil in se tako ubranil udarc-efv.
Ako kdo izmed vas, dragi moji, misli, da bi bil storiji ravno tako Kakor jaz, naj reče kdo, kjar hoče, zatrldil mi bode: Ni li res, da so v našem življenju iznenađenja, za katera nismo nikoli dosti pripravljeni. Da, bridka resnica! In če kdaj, kakor jaz, dobi-
Trinajsti dan je brez dela. Zopet nedelja, kakor znano. .Štirinajsti.d a n je brez d e-1 a.
Gospod urednik ! Saj ste pameten in moder človek, za to boste razločevali šalo od resnice, golo dejstvo od hudomušnega pretiravanja. Toda res je, da. imamo sedaj izredno veliko potov, ki so nam naloženi. In namen mojega članka je, da bi opozoril naše oblasti na to, naj iščejo pri vsaki odredbi najkrajšo in najbolj praktično pot, da nas ne bodo poti ubijale pri prepotrebnem delu. Mi za državo in državni uradniki za nas!
Kako kažejo vinogradi v Slovenskih goricah«
Slovenski vinogradnik iz o arenine nam piše: Srednji del Slovenskih goric, začenši pri vzhodnem delu šentiljske župnije, del župnij Marija
Snežna, Sv. Jakob, Sv. 'Jurij, (Sv. Ana, St. Lenart in okolica so posebno trpeli po ' veliki vremenski nezgodi na Petrovo, dne 29. junija. Na tem ozemlju bo vinska letina — slaba.
Poleg vremenskih uim pa so napravile v vinogradih mnogo škode razne trtne bolezni. Na visokih legah sta črni palež in grozdna pie s n oba posebno močno nastopila, v nizkih legah pa gospodari peronospora. Tega je krivo pomanjkanje galice in žvepla. Z galico, katere smo dobili komaj dobro polovico naročene količine, smo morali grozno varčevati. Žvepla pa sploh ni bilo dobiti. Za prihodnje leto že sedal prosimo merodajne organizacije, da posredujejo pri vojaški in politični oblasti, da se nam da dovolj galice in žvepla na razpolago. Ako se to ne zgodi, je bolje, da sploh opustimo vse delo- v vinogradih! Letošnje trtne bolezni so vsled pomanjkanja obrambnih sredstev uničile samo - na Slovenskem Stajerju več milijonov kron ljudskega premoženja;
te j)o nedolžnem po grbi, zapomnite si:	Nikarte iz-
gubiti srčnosti! Ne recite, da ste izgubljeni, ako se vam je nekaj izrednega ali pa krivičnega zgodilo!! Ako pa vendar le izgubite srčnost in padete, imejte, dragi moji, zopet korajžo in se takoj vzdignite! Ker kdor dolgo odlaša, slednjič zadremlje. Storite tako, kakor je delal pošteni, velezaslužni,, odkritosrčni Cezar Balb, ki zasluži, da se mu vsak mladenič odkrije, kadar zaisliši njegovo ime. Niste li še slišali o njem? Poslušajte:
Bil je še mlad, mladenič onih let, ko j.e| dobival prvi puh pod nosom in živel jie v onih burnih časih, ko je Napoleon strahoval vso Evropo. Tedaj se mu je pripetilo, da bi moral kot zapisnikar pri rimskem starejšimstvu podpisati razglas, v katerem je bilo pisano in javljeno vsemu svetu, da je pafdel papež in Rim da je postal francoska last.
Vest mu ni dopuščala, da bi podpisal kaj takega. Cut vere in domovi n stva se je upiral in ga svaril, Toda prisijjen od drugih in samo ker je bil prisiljen, od drugih premagan, je dodal svoj podpis še n od druga imena.
Vsled te strahopetnosti, da se namreč ni upal upreti nasilstvu, je čutil tak srd najd seboj in tako hudo vest, da je sklenil, dati si najhujjšo pokoro, riajfležjo in najjoibčutlljivejšo za samoljubje :	Objavil
je v časopisih in izjavil, da javno obžaluje svoj podpis in svojo nizko strahopetnost. Toda poslušajmo, kako sam pripoveduje o tem v svojem lastnem življenjepisu :
„Nekoč sem dobil nujno pismo in j.e zvedavo odprl: Neverjetno! Javljajo mi, da sem imenovan za tajnika, mestnega sta rejšin stva v Rimu. Kakor bi
Sicer pa je letos grozdni nastavek v težakih m kamenitih legal? prav obilen, v peščeni zemlji pa se je grozdje ob cvetju močno osipalo, Kjer ni bolezni, se grozdje radi sedanjega toplega vremena zelo ugodno razvija. Grozdje ranih vrst že postaja mehko. — Pričakovati smemo, kar se kakovosti vina tiče, dobre letine. Merodajni bodo seveda še bodoči meseci. Glede cene letošnjemu moštu se še da. sedaj težko reči kaj zanesljivega, a gotovo je, da se vinski mošt že „od preše“ ne bo plačeval pod 1 K liter. Naj se vinogradniki ne spuščajo v prezgodnje vinske kupčije z vinotržci.
Vojaški domovi na Sta«
jurskem.
Gradec, 31. julija.
Na povabilo cesarskega namestnika grola Clary se je dne 22. julija pod njegovim predsedstvom zbralo v Gradcu večje število merodajnih oseb, da se pogovorijo o vprašanju glede ustanovitev vojaških domov na Štajerskem, Namestnik grof Clary je v svojem otvoritvenem govoru naglašal brezpogojno in splošno priznano potrebo vojaških domov. Opozoril je navzoče na tozadevni namestniški odlok, ki je M objavljen v Naredbenem listu in na katerega so se o-pozorila občinska predstojništva in podrejene oblasti, V tem odloku so podana splošna navodila glede teh domov. Začetek vojaških domov se je pričel v velikem begunskem taborišču v Wagni pri Lipnici, za čegar nadaljevanje se skrbi že z ozirom na bodočo naselitev vojaških invalidov, Začetkoma se je mislilo na taborišče v Thalerhofu in pozneje z ozirom na hvalevredno in dobrosrčno darilo g. Cervenyj(a, na grad Arvež. Deželni odbor, kateremu se je omenjeni poziv na občine naznanil, je na hvalevredni način zasigural svoje sodelovanje pri tem velikem delu in je dal deželni statistični urad na razpolago.
Deželni odbornik dr. pl. Kaan je izjavil v imenu deželnega odbora, da se bo, kolikor je v njegovi moči in v kolikor ima potrebnih sredstev na razpolago, stvari skrbno oprijel, Vprajšanje, katera organizacija bo nositeljica tega gibanja, bi se naj na predlog cesarskega namestnika tako rešilo, da bi se v deželni komisiji za oskrb vojakov, ki se vračajo z bojišč, ustanovi urad za vojaške domove. Seveda se mora za to skrbeti, da poleg vojaško-dobrodelnega pomena, Ki ga ima ta akcija, ne bo trpel pomen teh
lasti, statističnega deželnega urada, obeh štajerskih trgovskih in obrtnih zbornic, industrije, družbe za stanovanjsko skrb ter Kmetijske družbe, kafkor tudi zastopnikov društev in družb, ki pridejo pri tej važni zadevi v poštev. Dr. pl. Kaan je vse te nasvete zbral v en sam predlog, o katerem je potem cesarski namestnik otvoril razgovor. Vladni svetnik Akerl je pripomni, da smatra ustanovitev vojaških domov za invalide kot prvo nalogo. Posebno pozornost se mora obračati kmetijskim vojaškim domovom, ker bodo ti le zbirali stalne moči pod svojo streho. Kar se tiče vojaiških Idomov za industrijske delavce, se mora misliti na njih neprestano spreminjanje stanovanj, radi česar se bo moral ta del oskrbe prenesti na o-skrbo za stanovanja.
Podpredsednik Herzog je opozarjaj, da socialna demokracija pozdravlja ustanovitev vojaških domov za industrijske delavce, v kolikor njih prosto gibanje ne bo trpelo. Od ustanovitve osrednjega urada za vojaške domove pričakuje, da se bo s tem najbolje omogočilo razmotrivanje vseh posameznih vprašanj.
Nato je podal višji štabni svetnik, visokošolski profesor Prane Drobuy, več dragocenih navodili glede gradbe domov v tehnično-stavbenem oziru. Domovi bi se morali graditi smotreno na način, ki bi odgovarjal namenu in končno bi se morali domovi, graditi poceni. Ustanoviti bi se morala družba za nakupovanje gradiva in sicer na občekoristni podlagi. Dovoliti bi se morale olajšave glede građenja. Na stroge, delom a že zastarele predpise stavbenega reda bi se ne smelo preveč ozirati in končno bi se še moralo ozirati na to, da bi se gradile umetniške stavbe, kar seveda ni postranskega, marveč zelo važnega pomena, Kajti ti domovi bi naj bili prvi in najvažnejši vojni spomeniki.
V imenu društva za oskrbo stanovanj je pripomnil ekscelenca Koliscber, da se bo posebni odsek za vojaške domove, ki se nahaja v tem društvu, pridružil novemu društvu za vojaške domove. Veliko je mu ležeče na tem, da se kar najhitreje začne z delom.
Predsednik in namestniški svetniki Negbauer sta pripomnila, da bi se naj poskrbelo za najboljše načrte za stavbe vojaških domov na, ta način, da se razpišejo, ker bi se ustvarilo na ta način tekmovanje
Končno se je na zborovanju sklenilo, da se
vojaških domov za notranjo kolonizacijo in sicer s posebnim ozirom na to, da se poljedelsko prebivalstvo pomnoži. Poleg zastopnikov vojaške oblasti in državnih kakor tudi avtonomnih oblasti se naj uradu za vojaške domove pritegnejo zastopniki agrarne ob-
_______________________ ——-a«—
treščilo va-me, tako me iznenadi ta vest.; Vzbudi se mi namah zavest in domneva, da so si francoski gospodje v Rimu dovolili z menoj nesramno predrznost, izvoliti mene, odločnega katoličana, za tajnika mesenega stalrejšjnstva v Rimu,, v onem mestu, ki niti ni bilo njihovo« Polastili so se ga proti vsaki pravici. Ugrabili so ga papežu, poglavarju moje vere, öä. Očetu, katerega spoštovati in ljubiti sem bil vzgojen od matere izza najmlajših let.
Bil sem pobit, užaljen, do skrajnosti obupan, a vendar si nisem vedel pomagati. Po kratkem premišljevanju se odločim in odpotujem s svojim bratom I-vapom in v par urah sem bil v Rimu.
Papež Pij VII. je bil še v Rimu. Torej ga le še niso popolnoma oropali. Pripravljali so se še le, da sestavijo razglas. Ravno zato pa sem skušal priti iz zadrege, da bi ne bilo treba, tudi meni podpisati onega zgodovinsko usodnega roparskega, razglasa.
Predstavim se gospodom in hočem takoj odit1, češ, mene ne bodete potrebovali pri tem razglasu. „Tajnika“, sem omenil, „ta stvar menda, nič ne briga,.“ Eden izmed rimskih svetovalcev pa vstane, mi pride naproti in mi odločno odvrne: „Nikakor ne, a nasprotno, Vaš podpis je prav potreben.“
Izgubil sem pogum ustavljati se in nadalje u-govarjati. Tolažil sem se sam pri sebi, da moj podpis ne bo nič izpremenil na stvari, ne podkrepil roparskega dejanja, ampak samo potrdil podpise drugih in sem sopodpisal pod drugimi. Slabost!
Tedaj sem čutil, kaj se pravi, izobčen biti iz matere Cerkve. Moje izobčenje je bilo namreč kmalu potem poleg drugih nabito na vratih vseh večjih cer-Kva, kakor v zaničevanje vsem poštenim ljudem. To izobčenje je pomenilo takorekoč poziv na dvoboj med odprto močjo in tajno nasilno policijo, obstoječo iz samih roparjev.
Edina pregreha je bila to, ponovim, edina pregreha v mojem javnem življlenju. Enkrat, samo enkrat sem bil slaboten, strahopeten in tedaj sem bil star 19 let, in stal sem proti samemu Napoleonu! — Saj veste, kaj se to pravi: proti Napoleonu! Nikoli, do smrti nikoli ne pozabim te svoje slabosti, ki sem jo zagrešil in pokapal nasproti sijlnejmu Napoleonu.
naj združijo vse moči v posebni odsek, ki se naj priklopi deželni komisiji za oskrbo domov za vojake, ki se vračajo v domače kraje. Z izrazi zahvale za vsakovrstne nasvete je zaključil cesarski namestnik grof Clary zborovanje, ki je trajalo poldrugo uro, —
Nikdar več, sem si ponavljal, nikdar več in naj si pridejo še hujši časi!
In prišli so. Par tednov potem so ujeli mojega papeža Pija VII. Sam general Miollio ga je gnal v ječo,^ pomagal pa mu j,e poveljnik francoske žandarmerije, Radet.
Ko je ta Radet pospremil sv. Očeta v ječo, je stopil kar tako mimogrede in kakor nehote tudi še v mojo sobo in mi rekel, zdaj smehljaje, zdaj osorno pogledovaje, v obraz zaničljive besede :
„Vi držite s papežem! Nisem vedel, da bom izvedel o Vas take reči! In vsako nedeljo greste Vi v cerkev k maši in druge take reči? - Ali Vas ni nič sram
Jaz pa se mu prav mirno, maščevalno nasmejem, rekoč:
„Ravno mimo Vašega stanovanja gre moja pot v cerkev. Od zdaj naprej bom hodil vsak dan, redno, da me bodete lažje opazovali in me naznanili oblasti, da si drznem iti v cerkev!“
Tako. se je upal govoriti mladenič 19 let iz samega gneva nad strahopetnostjo, ld jo je bil pokazal par tednov prej; drznil se je govoriti tako pred samim poveljnikom francoske žandarmerije, dasiravno je vedel, da, ga vsak trenutek lahko odvedejo v ječo, iz katere tiste čase nikoli več ni bilo izhoda!
To korajžo, to neustrašenost v javnem nastopu si je pridobil Cezar Balb, kakor sam pripoveduje, na poseben način, Tako-le pripoveduje v svojem, lastnem življenjepisu :
jOh, kolikokrat sem se sramoval očitajočega pogleda, ki mi ga je nudila silna moč naših duhovnikov. Začel sem razmišljati, niso li ti pri nas tako zaničevani in prezirani duhovniki vendar le morda med najhrabrejšimi ali pa nemara celo edini junaki prepričanja v Italiji? Da, spoznavati sem začel in razmišljal: ko bi bil takoj od začetka imel njih veličastni, navdušujoči zgled pred očmi, gotovo bi ga bil hotel posnemati. In da je bdi njih zgled res nad vse sijajen; njih prepričanje junaško in vslrajno, 'to je zgodovinsko znana resnica«. Takrat namreč, ko je cela Italija, kaj pravim cela Italija, ampak cela Evropa ponižno kleče na kolenih pred tem velikanom-samosilnikom, njemu, velikemu Napoleonu, strahopet-
Tozadevno se bo vršilo v bližnjih dneh zopet posvetovanje, na katerem se bo izvolil ožil delavni odbor,
Prot! nadutežem.
„Arbeiter-Zeitung“ piše:
V Nemčiji se sedaj skoraj vsak dan ustanovi kak nov „aneksijski odsek“, ki bi vsi radi svoja tozadevna stremljenja, zakrili za lepo se glasečimi naslovi Eden se imenuje visokoleteče „Nemški nacijo-nalni odsek“; sedaj se v Monako vem, ustanavlja odsek „Praveev za pota k trajnemu miru“ (pri tem a~ neksijskem odseku se potika tudi sedaj popolnoma se izprevrgli pastor Traub); poleg tega se je, kakor že znano, nekoliko za vojno navdušenih profesorjev be-rolinskega vseučilišča riarmilo svetu kot baje poklicanih, tolmačev nemške osvojevalne volje. Nek vojak, ki se je „v svrho popravila“ moral vrniti s fronte domov, odgovarja pošteno tej gospodi v listu „Munch en-Aiigsburger Abendzeitung“, pišoč tako-le:
„Kaj pa pravzaprav hočejo ti ljudje? In zakaj tako vneto kokodakajo nad nezleženimi jajci?“ tako se vprašujemo začudeno tam zunaj, kjer smo se že zdavnaj odvadili začudenju tudi nad najkujšimi, naj-nepojimljivejšimi ijj tudi najneumnejšimi stvari. Ti odsekovci, ki poznajo lakoto in stisko, srditi topovski ogenj in naskok in vse težave vojne samo iz poročil v časopisju ali pa iz pisem z bojišč, ki jih po-• nosno kažejo vsepovsod, ti ljudje, ki si tako imenitno razbijajo svoje častite prazne glave z vprašanjem, kaj naj se pozneje zgodi z onim, kar smo napravili mi in ustvarjamo uro za uro v bridki smrtni stiski, ti ljudje naj nam napravijo vsaj edino veselje, da drže svoj jezik za zobmi toliko časa, da mi tam zunaj pridemo tako daleč. Tu pa kokodakajo doma; drugega izraza ne morem najti za njihovo ravnanje. Mi tam zunaj se prijemamo za glavo nad lemi profesorji, izsluženimi in dosluženimi ministri in industrijskimi baroni ter drugimi poklicanimi, izbranimi in prejasnimi ličnostmi, ki za nas ne predstavljajo ljudstva. Ali ne vedo ti ljudje, kako slabo tolmačijo sovražniki to počenjanje? Kako mora to poče-. njanje vedno zopet ojačevati sovražnikovo odporno silo? In kdo mora potem plačevati račun za vsako uro, vsak dan in vsak teden, ki ga 'dalje traja ta-le j vojna? Ali morda te prejasne osebe? Ne! Mi ga moramo plačevati, mi vojaki na bojišču, s svojo krvjo, j in človek ne umira lahko, ne tako lahko, kot mislijo ti naduteži tam zadaj!“
! „Arbeiter-Zeitung“ dostavlja:	Takšnih „nadu-
težev“, ki bi nagn „manifestacije“ onih aneksijskih, besnikov radi narinili kot izraz prepričanja nemške-
■»SagaMBL'-!.!!.'«1 JL J!	"I	II milil mn I111MIII1I III i_ i ——Mj.
no vdano zažigala kadilo: tedaj, vedite, tedaj so se drznili duhovniki, edino duhovniki, stoje visoko pokonci pred njim, se upreti in so mu zaklicali :	Non
licet! Ni ti dovoljeno!“
Cezar Balb je imel pozneje večkrat priložnost, na izreden način pokazati svoje neupogljivo, junaško prepričanje.
Ko se je odpravljal veliki Napoleon na oni nesrečni pohod v rusko de žalo, je njegov minister Sa-vary ponudil Balbu službo, ki je ta kot vesien katoličan nikakor ni mogel sprejeti. Zato je Baib ponudbo tudi odločno odklonil. Savary se vsled tega razburi, zapove, zapreti, toda Balb ostane trden.
(Toda ministru je bilo na tem, da zlomi Balbo-vo prepričanje in njega omaja* Pošlje mu torej kar enostavno na dom odlok, da je imenovan za omenjeno službo.
Ravno tedaj pa je bil Balb nekaj bolehen* Pošlje torej ministru zdravniško spričevalo, da je slabotnega zdravja in da vsled tega ni sposoben za to službo. Toda minister Savary še ni odnehal, ne verujoč v trdno versko prepričanje. Hotel je na vsak način Balba upogniti. Pošlje mu po svojem uradniku povelje, naj se javi in pride k službeni prisegi.
„Toda Balb (piše sam) ni prišel in. ni prišel! Pričakovali so me venomer, vsak hip se je pojavil o-režnik in me povabil k ministru; toda mene ni bilo tja. Res, pogum je velikokrat tako prijeten, tako lahek, kakor si malokdo misli,“
Srčen in pogumen je ostal Balb do konca svojega življenja. Ko je bil 60 let star, je pijemonteški parlament (dne 28., februarja 1849) sprožil in povzročil prve javne nemire in manifestacije proti papežu, in njegovi državi. Tedaj se je Balb spomnil in bridko spominjal svojih mladih let in rekel: „Štirideset let je tega, ko sem se tudi ja,z nesrečnež udeležil te krivde, da se je porušil prestol velikega papeža Pija VII.“
To moč, to junaško prepričanje, to trdno, neomajno silo duha, vse to se je naučil od tedajnjih rimskih zaničevanih duhovnikov. In dobro, temeljito si jih je bi! ogledal. Zato le zapustil za seboj sloves trdnega katoličana, prepričevalnega pisatelja, čistega, in značajnega rodoljuba.
,ga naroda, imamo tudi na Dunaju; fođa ker jih Uat nihče ne smatra za resne, bi bilo pač prevdč, da tfi jim izpihovali njihovo napihnjenost.
lesku bojišče.
Ruska ofenziva je, toliko se danes lahko reče, v glavnem ustavljena. Na celi fronti od Karpatov do Rige.se sicer vrše sempatje vroči boji, a Rusi ne morejo nikjer naprej. Bojišč v Bukjovini in Karpatih naša uradna poročila zadnje dni sploh v;eč ne omenjajo, Na južni in severni strani Dnjestra silijo Rusi proti Stanislavu, ai so na tej poti dosegli le maio vspehov. 'Mesto Brody se nahaja med našo in sovražno bojno črto. Odkar smo se mi umaknili iz Brody-ja (27. julija), se pred Brodyjem ni' zgodilo nič posebnega. Vojni poročevalci pa sedaj poročajo, da se ruško armadno vodstvo pripravlja n,a nov sunek v smeri proti Lvovu. Ob Stohodu ni nobene spremembe.
Splošno zanimanje je vzbudilo poročilo, da. je Hindenburg imenovan vrhovnim poveljnikom avstrijske in nemšfke armade na ruski fronti. Listi pišejo, da se je fo zgodilo radi tega., da vodstvo vojnih pod-vzetij proti Rusom ne bo ločeno. S tem se upa dosegi več vspehov zoper Ruse.
Hindenburg vrhovni poveljnik.
Dunaj, 2. avgusta..
Ob priliki, ko se je mudil Njegovo Veličanstvo nemški cesar na vzhodni fronti, se je vršila sporazumno z Njegovim Apostolskim Veličanstvom nova u-ravnava razmer poveljevanja na vzhodni fronti, ki odgovarja položaju, katerega je ustvarila splošna ruska ofenziva.
Sporazumno z obema vrhovnima armadnima vodstvoma je bilo v svrho enotne vporabe združenih več armadnih skupin pod general-feldmaršalom pl. Hindenburgom,
Položaj v Bukovini.
V Bukovini in na Karpatih do prelaza Jablo-nica se zadnje dni hi zgodilo nič posebnega,. Vršijo se sicer manjše praske, a do večjih bojev ni prišlo. Pri Kirlibabi so naši dne 30. julija odbili večji ruski sunek. Skoro gotovo pa bo prišlo v bližnjih dneh do večjih vojnih podvzetij. Prihajajo namreč poročila, da dah aß a v Besarabijo in BukbVino vedno več novih ruskih čet.
Južno in severno otl Dnjestra.
Rusi hočejo dati Poljski avtonomijo,
„Ruskoje Slovo“ piše, da je zadnji ruski ministrski svet z večino glasov sklenil načrt avtonomije za Poljsko. Ko bo Poljska zopet osvojena, dobi avtonomijo za notranje zadeve, ne pa tudi za zunanjo politiko*
Italijansko boiišče.
Na italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Edino pri prelazu Borcola in pri trdnjavici Paneveiggio so se vršili dne 1. avgusta manjši hoji.
Večje delovanje pa se je razvilo na moriti in v zraku. Naši so uplenili v Adriji italijanski F-čoln in obstreljevali z morja, mesto Molfetta, Na povratku so naše ladje trčile na del sovražne mornarice, Po našem. vspešnem streljanju so italijanske ladje zbežale proti jugu. Italijani so napafdli s svojimi Caproni-le-tali Reko. Naš zrakoplovec Banfield je sestrelil enega zračnega velikana. Tudi nad Drač je dne 2. avgusta priplulo več italijanskih letal. Bombe niso napravile nikake škode. Tudi tukaj so naši sestrelili 1 letalo.
Italijanski podmorski čoln uplenili.
V severni Adriji je nrišel v naše roke italijanski podmorski čoln „Giacinto Rullino.“ Skoro nepoškodovanega smo spravili v Polo, Vsa posajdka, bro-ječa 3 častnike in 18 mož, je bila neranjena vjeta.
Mornariško poveljstvo.
Zračni napad na Reko.
Dne L avgusta zjutraj je priplulo preko Istro nad Reko 14 italijanskih velikih zračnih ladij. Naš letalec, linijski poročnik Banfield, se je spustil s svojim letalom v zrak in je v višini 2700 m zasledoval sovra,žno skupino do Reke, kjer je eno sovražno letalo sestrelil. Letalo je obviselo na nekem drevesu. 1 zrakoplovec je bil mrtev, 2 pa sta bila vjeta. Naši so sestrelili še eno drugo lutalo, ki je padlo v morje. Lahi so vrgli na Reko okrog 50 bomb. Škoda ni posebno velika. Ubiti ste dve ženski in dva otroka,. E-na bomba je zadela malo hišico poleg nekega mlina. Pri ognjišču je bila uboga žena, kateri je glavo odtrgalo. Ogenj naših obrambnih topov je sovražne letalce kmalu pregnal.
Poročnik Banfield se je nahajal v Trsta, ko je došlo iz Pirana poročilo o laških letalcih. Nagloma se je spustil na lov za sovralžnlikom. Preplul je daljavo 120 km in je drzno napadel sovražnika. Poročnik Banfield je bil sam v svojem letalu in je istega sam vodil in obenem streljal na. sovražnika.
Francosko boiišče.
Rusko profdiranje proti Stanislavu le počasi napreduje. Dne 31. avgusta je sovražnik dospel do kraja Molodilov (severozahodno od Kolomeje), kjer so ga naši ustavili. Zahodno od Bučaca pa se vršijo sedaj boji na črti Viiišniovčik in Monasterziska (20 km zahodno od Bučaca). Rusi bi radi ’ naša potisnih od Strype, oziroma Korop jeca na Zloto Lipo.
Vse za Lvov!
V inozemskih vojaških krogih pričakujejo že v bližnjih dneh najhujših bojev zahodno od Brodyja, kjer zbira ruski general Saharov vse količkaj razpoložljivo čete In ogromno množino topov, da bi predrl našo fronto in začel prodirati proti Lvovu. Po geslu „vse z,a Lvov!“ so mu došla nova ogromna o-jačenja in tako veliko število topov vseh kalibrov, da fm mogel vstrajaiti pri dosedanjem načinu ruskega bojevanja — uporabljati municijo v neomejeni množini in napravljati navale, ne meneč se za ogromne človeške žrtve, V nizozemskih vojaških krogih občudujejo brezprimerno junaštvo avstrijskih čet, ki se morajo boriti z veliko rusko premočjo, Le junaški v-»strajnosti avstrijskih čet je pripisovati, da Rusi do-sedaj kljub svoji veliki premoči in kljub ogromnimi žrtvami se niso dosegli nobenih velikih vspehov.
Cegav je Brody?
Borba za posest Brodyja je traiala tri dni, Nasi so se vrlo ustavljali ruski premoči. V četrtek 27 julija, so se naši severno od Brodyja umaknili’ zi cesto Berestečko—Broüy ob črto, Ki gre ob južnem mestnem robu do kraja Boldurka (severozahodno od Brodyja). V četrtek, dne 27. julija, ob 10, uri ponoči, so našejiete mesto izpraznile, v petek, dne 28, ju-hia, pa so že vkorakale prve ruske patrulje v mesto. Rusi pa še mesta dosedaj niso mogli zasesti in tako lezi mesto Brody s kolodvorom vred med obema hodnima črtama.	’
i
Ruska carska dvojica pride v P er no vice.
Petrograjski listi poročajo, da je odpotovala “ ruska carica v ruski glavni stan, odkoder bo odpotovala carska dvojica v Cernovice.	:
Na francos kam bojišču je angleško-fraai-coska ofenziva med rekama Ancre in Somme ena sama nepretrgana velikanska bitka. Dne 2, avgusta, so napravile angleško-francoske armade sedem navalov na nemške postojanke ob reki Sommi. Navali so bili odbiti in samo Francozom se je posrečilo doseči ne-. kaj delnih vspehov na severnem bregu reke Somme. Pred Verdunom se je posrečilo Nemcem zavzeti gorski greben, ki veže verdunski predutrdbi Vaux m Somàlie,
Napredek Nemcev pred Verdunom.
Dne 1. avgusta so nemške čete na desnem bregu reke Može dosegle znaten vspeh. Zahodno od u~ trd bo Thiaiiniout in na vzhodni cesti pri Vaupcu in Souvillu so nemške čete prodrle na gorsko skupino, in so potisnile sovražnika daleč nazaj. Nemci sedaj obvladujejo za nadaljni potek bojev pred verdueskimi vrati veievažno kotlino Tav,mines, odkoder je od vzhodne strani v Verdun samo še nekaj kilometrov hoda,
Nova razvrstitev angleško-francoskih čet.
Iz Pariza se poroča, da je odredil vrhovni poveljnik angleško-francoskih armad general Joffre, sporazumno z angleškim vrhovnim poveljnikom generalom Haigom, novo razvrstitev vseh četverospo-razumovih čet na francoskem bojišču. Nova razvrstitev čet. je baje potrebna zaradi tega, kjer vlada na nekaterih delih fronte naravnost neznosna vročina.
Pred Solunom.
Izpred Soluna ni nobenih uradnih poročil o tamošnjih praskah: Radi tega moramo črpati naša, poročila iz neuradnih vesti, ki pa mnogokrat ne odgovarjajo resnici. Listi poročajo, da je južno od Bilol-ja prišlo do spopada med Srbi in Bolgari in da so se pri Drami in Seresu stepli Francozi in Angleži. Vzrok je baje zapostavljanje Francozov glede hrane. Iz Aten se poroča, da so Grki odpoklicali svojo posadko iz Soluna v Tesali jo.
Spopad med Srbi in Bolgari.
Zahodno od Soluna in južno od Bitolja je prišlo dne 1. avgusta do večjega spopada med Srbi in Bolgari. Boj je trajal šest ur. Dasirayno je bilo Srbov več kot Bolgarov, vendar so Bolgari ostali zmagovalci, ker so bili v dobrih postojankah in so imeli glede artilerije premoč nad Srbi.
Grki izpraznili Solun.
„(Times“ poročajo iz Soluna, da je grška vlada sklenila, da, celo svojo garnizijo premesti iz Soluna v Tesaliio) „ Agence Havas“ pa ve poročati, da je grški vojni minister zapovedal, da se naj 11. grška divizija premesti iz Soluna v mesto Larissa in da o-stane v Solunu samo še en bataljon. — Solun prehaja tako polafgoma v popolno četverosporazumovo last.
Grčija.
V"? niz« losov v« Iliri program.
„Kölnische Zeitung“ poroča, da je Venizelos v nekem atenskem listu objavil naslednji volilni oklic:
.Grškemu narodu v bodočih septembrskih .dneh ne bo izbirati med kraljem in Venizelosom, ne med vojno in mirom, temveč mu bo odločiti, ali naj ima in izvršuje odgovorno oblast Venizelos ali kak drug politični "voditelj. Posamezna vprašanja, ki naj se še sprožijo pri teh void vab, so vsa ustavnopravne naravi. Tičejo se notranje uprave in zunanje politike. Med prvimi navaja okiic znano zahtevo, da je kralj dolžan izbirati si svoje svetovalce med osebami, ki jih narod označi za to.
Glede zunanje politike pa pravi oklic: Za Grško je po dveh zmagovitih vojnah na Balkanu nemogoče, da bi se vzdržala kot politično in gospodarsko neodvisna država brez močnih zvez s sosednimi državami. Na drugi strani pa je za Grško neobhodno potrebna zveza z velevlastmi, ki morejo braniti koristi Grške v Sredozemskem morju in imajo obenem sredstva, da zopet vspostavijo po dolgi mobilizaciji znatno oškodovano finančno ravnotežje. Za te merodajne interese zunanje politike ima narod nepobitna poroštva pri liberalni stranki. Liberalci so svoj čas zavarovali grške koristi na Balkanu z zvezo s Srbijo in prijateljskim sporazumom z Rumunijo. Zaradi grških koristi v Sredozemskem morju je liberalna stranka sfvojo politiko osmerila po politiki četvero-sporazuma, ki ima nadvlado nad morjem in katerega interesi v Sredozemskem morju najmanje nasprotujejo koristim Grške, nasprotno se, zlasti v Levanti, popolnoma krijejo z grškimi.
Rumtmiia»
Položaj v Rumuniji se različno presoja. Za ta trenotek prevladuje mnenje, da še bo Rumunija nadalje ostala nevtralna. Ne manjka pa tudi glasov, ki pravijo, da bo Rumunija kmalu stopila v vojno. To se pravi, gotovega ne vemo nič, za to moramo biti pripravljeni na vse možnosti.
Načrti Romunije.
„Neue Freie Presse“ poroča:	Ententi prijazni
list „Galaic“ poroča:	Dogovor med Rumunijo in en-
tento je že sklenjen. Od 1, do 15. aVgusta bo ru-munska armada mobilizirana, vse priprave so že dalje časa izvršene. Rumunija pa se svetovne vojske ne bo udeležila. Mobilizirala bo le, da brani svo^e meje. Istočasno bo ruska armada skozi Dobrudžo in čez Donavo pri Galacu vkorakala v Bolgarijo. Z o peracijami na severu se bodo pričele tudi operacije Sarrailove armade v Macedoniji. Rumunija bo izdala proklamacijo, v kateri bo izjavila, da nima proti nikomur agresivnih namenov, ‘da pa se ne more zoperstavljati Rusiji, ki hoče z orožjem v roki izvršiti določbe bukareškega miru iz leta, 1913, katerega, miru ona (Rumunija) sama ne more izvrjšiti, ker je za to preslaba. Rumunija bo oborožena nadaljevala politiko čakanja,
Vojaški položaj Ruimuiije opasen.
V švicarskem listu „Bund“ opisuje vojaški ve-ščak položaj Rumunije v vojaškem oziru sledeče: Za slučaj, ako bi Rumunija zapustila svojo nepristranost in se vrgla na stran Četverosporazuma, bi igrala Bolgarija vsled ugodne osrednje lege velilo v-logo. V tem* slučaju bi bila Rumunija. izpostavljena koncentričnemu napadu od treh strani, od severa, zahoda in 'uga. Vojska bi bržčas vihrala na rodovitnih rumu uskih tleli, kajti za Rumunijo bi bbo nemogoče in tudi skrajno opasno, razdeliti svoie čete ob celi me i na treh straneh In* svojo armado na ta način razee; iti, če b' hotela zabraniti prehod sovražnih čet ob treh straneh na romunska tla. Za ta slučaj hi morala Rumunija združiti svoje čete v večje armadne skupine in bi se morala močno opirati na Rusijo. Romunsko glavno mesto Bukarešta bi bdo v večji nevarnosti, kakor je bil svoj čas Belgrad, koje-
ga lega je ekscentrična. Rumunija, bi morala odbijati od juga napade bolgarsko-tur š kih čet, od severa in od zahoda pa napade avstro-ogrskih in nemških armad in bi v vojaškem oziru igrala slično vlogo, kot jo je igrala Saksonska v sedemletni vojski, ko so se skoro vse večje bitke sedemletne vojske vršile na saksonskih tleh in je bila Saksonska v gospodarskem oziru najbolj prizadeta dežela v celi sedemletni vojski. In ravno tako, kakor se je v sedemletni vojski godilo Sakonski, bi se utegnilo goditi Romuniji, ako bi v tej svetovni vojski stopila na stran četv.ero-sporazuma,. Ne glede nato, v koliki meri bi odločevala rumunska, armada v tej svetovni voj s id in kolik ni bil vpliv njenih armad na ves evropski vojni položaj,, eno je gotovo: Največji del svetovne borbe bi se zanesel na rodovitna rumunska tia.
Srbi se hočejo biti.
List „Berlingske Tidende“ poroča iz Pariza: „jMafin“ je pozval srbskega prestolonaslednika, ki biva sedaj na Krtu, naj ob priliki druge obletnice vojske poda izjavo, kaj čuti in meni o bodočnosti. --Srbski prestolonaslednik je odgovoril: „'Mi se hočemo bitk to so čustva, ki sedaj prešinjajo mene in vse moje vojake. Nato hočemo za vse svoje brate zopet priboriti prostost. To je moje zaldnje mnenje o bodočnosti.“
Radi naš^ Adrije,
„Tdmesov“ urednik Stéed nadaljiije v „Giornale d’Italia“ svojo polemiko zaradi jadranskega vprašanja. Se vedno zastopa stališče, da Italija ne sme kršiti jugoslovanskih pravic. Steed taji, da bi Anglija dolare nauke dajala samo Italiji, Anglija kroti tudi slovanska; pretiravanja in bo v slučaju potrebe pretiranemu italijanskemu šovinizmu napravila ravno tako konec, kakor srbskemu.
Politične vesti.
Italijani in „Grazer Volksblatt.“ Italijanski goriški poslanci so odgovorili na zahtevo slovenske goriške duhovščine s tem, da povjdarjajo; kako lojalno je bilo vedenje prebivalstva v deželi (izvzemši pač one, ki so pred vojsko trumoma zbežali v Italijo!), in kako vspešno je bilo delovanje avtonomne deželne uprajve. Goriška slovenska duhovščina pa je mnenja, da je deželna uprava delala pred vsem Italijanom na korist. Namesto deželnega glavarja Fai-duttija si želi komisarja, ker je Faidutti rojen v Italiji in ne gre, da bi sedaj zavzemal v Avstriji tako važno in zaupno mesto. Nezadovoljna je tudi, ker je zbežal z deželnim odborom na Dunaj, dočim so druge oblasti ostale doma pri ljudstvu. Četudi Faidutti razglaša, da je notranji minister s tem zadovoljen, da je na Dunaju, je ljudstvo kljub temu ž njim nezadovoljno. „Grazer Volksblatt“ beleži to nasprotno naziranje med slovensko in laško Goriško ter nasvetuje skupen nastop z Italijani. Na to odgovarjamo, da nas mora na jugu voditi pred vsem avstrijska državna misel in lastna narodna korist, ne pa fraze, kakor so skupnost in edinost, Za Avstrijo bi bilo slabo, ako bi Jugoslovani hodili z Italijani roko v roki po iredentističnih stezah.
Obsojeni češki poslanci. Te dni se je vršila pred dunajskim domobranskim divizijskim sodiščem kazenska obravnava zoper češke poslance Vaclava Choc, Franca Burival, Ivana Voina in Josipa Ne-tolicki, zaradi hudodelstva sokrivde veleizdaje. V stanovanju profesorja dr. Mazaryk, ki je zbežal iz Avstrije in katerega zasleduje oblast zaradi hudodelstva veleizdaje so našli zapiske, iz katerih je bilo dokazano, da je imel pobegli profesor posvetovanja veleizdajske vsebine z obtoženimi poslanci. Vojaško sodišče je prisodilo poslancu Choc 6 let težke ječe, Burivalu 5 let. Volni in Netolicki pa eno leto težke ječe. Zagovornik obsojencev je vložil ničuvsfno pritožbo.
„Cetinjske Novine“. S Cetinja se poroča, da bo izšla prva številka uradnega lista generalnega guvernementa za Črno goro dne 18. avgusta v proslavo cesarjevega rojstnega dne v brvatskem, albanskem, nemškem in madžarskem jeziku.
Tedenske novice*
Cesarjev dar za jetične. Cesar je avstrijskemu društvu za boj zoper jetične, ki stoji pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Izabele, daroval znesek
100.000	K.
Papežev dar za Ukrajince v Galiciji. Sv, Oče je po svojem dunajskem pronunciju kardinalu grofu Scapinelli di Leguigno daroval za gališke Ukra-
jince znatno svoto 13.800 K. S tem velikodušnim činom je sv. Oče pokazal, da mu vroče bije srce za uboge begunce, ki so vsled ruske ofenzive zopet prišli ob svoje dome ve.
Duhovniške vesti. Vič. g. Josip Ozmec, župnih v Ljutomeru, je imenovan za dekana ljutomerske dekanije. — V vojno službo je kot vojni kurat vpoklican č. g. Favel Vesenjak, kaplan v Selnici ob Dravi, ld ie že odrinil na sevlerno bojišče.
Promocija. Pravni praktikant, g. Franc Stegenšek iz Drožainja. pri Sevnici oh Savi, tačas v vojaški službi v Mariboru, je bil dne 22.. julija 1916 na staroslavni češki Karol Ferdinandovi univerzi v Pragi proglašen za doktorja prava.
Novi kardinali. »KeichspasU poroča, da bo sv. Oče letos, najkasneje v prvem tednu adventa, imel konzistorij, v katerem bosta dobila kardinalski klobuk dunajski nuncij Scapinelli in monakov-ski nuncij Frühwirth. Najbrže dobi rdeči klobuk tudi braziljski nuncij Aversa. Kardinal Gašparri morda pusti državno tajništvo, da dovrši svoja za početa znanstvena dela. Vsekakor pa dobi sv. Oče na pomoč dva izkušena diplomata kakor sta nuncija Scapinelli in Aversa. Na Dunaj pride za nuncija vercellski škof monsignor Teodor Valfrè di Bonzo, iz stare grofovske rodovine sošolec in velik prijatelj sv. Očeta. V Monakovo pride monsignor Evgenio Pacelli, državni podtajnik za izredne cerkvene zadeve, 401eten prelat odličnih sposobnosti.
Južnoštajerska hranilnica v Celju bode oddala podpore in jubilejske ustanove »Cesarja Franc Jožefa I.« in »Spodnještajerske jubilejske ustanove« dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in na mesto šole, katero obi skujejo. Prosilci za podpore iz »Cesarja Franc Jožefa I. jubilejske ustanove« morajo biti pristojni v okraje: Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad, Šoštanj, Sevnica ali Vransko, oni, za podpore iz »Spodnještajerske jubilejske ustanove« pa smejo biti tudi iz drugih krajev. Prošnje je vložiti do 1. sept. 1916 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju ter priložiti njim ebožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem mindern šolskem tečaju ter mora imeti prosilec najmanj prvi napredovahu razred. Visoko-šolci pa se morajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh docentov glavnih predmetov v povoljnih pri njima opravljenih za sebnih izkušnjah, z indeksom, ki svedočuje pohajanje predavanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dobiti začetniki v javnih službah.
Opravičene želje županov. Piše se nam: Kadar nakupovalec živine hodi od hleva do hleva, da določuje živino za oddajo, ga mora spremljati župan ali namestnik. Nakupovalec dobi za vsak komad živine, ki ga spozna za primernega, 6 K, župan pa — nič In župan mora pri tem obhodu veliko trpeti, ker mu je treba ljudstvu razlagati, ga pomirjati in v dobro voljo spravljati. Prosimo deželnega odbornika dr. Verstovšeka, ki je pri teh rečeh zraven, da govori na pristojnem mestu v smislu županov.
Prošnja do konjiškega okrajnega glavarstva.
Iz konjiškega okrajnega glavarstva dobivamo poročila, da morajo kmetje svojo živino najprej na določen dan prignati na spregled. Tam se določi, ali je za nakup ali ne. Ako je za nakup, mora živinorejec prignati živino na drug določen dan in na določen kraj k pro vzet ju, S tem izgubi dva dni za delo, kar jo n. pr, pri košnji lahko naravlnost usodepolno. Po drugih glavarstvih hodi nakupovalec od hleva do hleva ter določi, katera živina se mora prignati. S tem izgubi kmet vsaj samo en dan za delo. Gotovo je tudi izpeljava deželne komisije , za nakupovanje živine tako mišljena, da hodi nakupovalec od hleva do hleva, kajti sicer je zaslužek 6 K pri glavi prevelik, Ako se v konjiškem okraju nakupi n. pr. 100 komadov živine, zasluži nakupovalec koj v dveh dneh 600 K, na dan torej 800 K, To je knežje plačano! Prosimo torej prebivalstvu vedno dobrohotno c. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah, da poseže vmes na korist kmetu in v korist delu, ki je za državno preskrbo sedaj prepotrebno.
Monitor „Temes“ dvignjen. V oktobrskih bojih leta 1914 na Savi pri Belgradu potopljeni c. in kr. monitor »Temeš« so dvignili in ga bodo vlekli v Budimpešto, da ga bodo popravili. Ko se je vozil dne 1. avgusta popoldne mimo Belgrada, so to vojno ladjo slovesno pozdravljali. Na slavnostno okrašenem mostu so se razvrstili vojaški generalni guverner general pehote baron pl. Rhemen z načelnikom svojega generalnega štaba, generali, vsi službe prosti častniki v Belgradu se nahajajočih c. in kr; in zveznih armad, zastopniki c, in irr. zunanje ga ministrstva m voditelj cesarskega nemškega ge-
neralnega konzulata. Ko se je monitor vozil skozi odprimo mosta, mu je izkazala čast pri mostu se nahajajoča častna stotnija in vsi, ki so bili navzoči, godba je zasviraia cesarsko pesem.
Hrana za stražno moštvo vojnih vjetnikov. Vojno ministrstvo je določilo glede hrane za stražno moštvo vojnih vjetnikov sledeče: Ker je v nekate rih, zlasti v oddaljenih krajih težko dooiti mesa za stražno moštvo za vojne v jetnike, se dovoljuje, da sme dajati delodalec stražnanu moštvu kot nadomestilo za meso, katero mu gre dnevno za 1 K 80 v, drugo hrano, koje vrednost mora znašati 1 K 80 v. To določilo velja do preklica.
Bratovska ljubezen še preko smrti. Na laškem bojišču sta se borda brata Anton in Jožef Ravicer, ki sta bila na fronti drug blizu drugega. Nekega dne je Jožef padel smrtno zadet od laške granate. Anton je videl, kako je brat padel, a se je moral boriti naprej. Tri dni po Jožefovi smrti se je Anton trudil, da bi spravil mrtvo bratovo truplo iz žičnatih ovir, kjer ležalo nepokopano. A Lahi so tako silno streljali na tisti prostor po noči in po dnevu, da ni mogel spraviti bratovega trupla na varno. Še le tretji dan po noči je srečno prišel do mrtvega brata in ga pokopal.
Pošiljanje zasebnih poštnih zavojev na bojišče. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je odslej naprej dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoje vojakom na bojišče ob ponedeljkih, torkih in sredah na sledeče vojne poštne urade: 8, 16, 32, 34, 46, 48, 61, 64, 65, 73, 79, 88, 95, 98, 106, 165, 177, 178, 181, 188, 200, 217, 218, 221,222,224,242, 269, 277, 278, 304, 307, 316, 323, 511 in 512. Povdarja se, da poštni uradi sprejemajo zasebne poštne zavoje vojakom na bejišče na označene vojne poštne urade samo ob ponedeljkih, torkih in sredah. Pošiljati v zasebnih poštnih zavojih vojakom na bojišče gorljive predmete, kot vžigalice, špirit, bencin itd. je strogo prepovedano.
Sedanja vročina še bo trajala delj časa. Z du najske vremenske opazovalnice se poroča, da bo sedanja vročina še delj časa trajala. Vremenski opazovalci trdijo, da ni nevarnosti za velike nevihte.
Železni denar. Dne 8. t. m. so prišli V promet
20vin'arskj novci iz železa. Nb kovan ih je že nad 40 milijonov komadov. V državni kovalnici za denar izdelajo dnevno 600.000 železnih 20vinarskih novce v,
120.000	lOvmarskih novcev iz novjega srebra in 130 tisoč srebrnih kron. Obenem se bo zaičelo jemati iz prometa 20- in lOvinarske novce iz nikla, oziroma iz alpake in se bo ta materijal dal vojni upravi nd razpolaganje. 20vinarski novci iz niklja veljajo samo še do 31. decembra t, 1. v privatnem prometu, Na njiii mesto stopijo železni novci.
Gospodarske novice.
Oddaja kovinastili predmetov. Uradno se je razglasilo, da je rok za oddajo kovinastih predmetov podaljšan do 31. decembra 1916, Ta uradni razglas pa se je skoro povsod napačno razumel, in sicer so mnogi mislili, daj nobenega kovinastega predmeta, ki še dosedaj ni oddan, odslej ni treba prej oddati, nego najpozneje do 31. decembra, Z merodajnega mesta se nam pojasnjuje, da se mora nova uradna odredba tako raizumeti, da je rok za oddajo podaljšan do 31. decembra samo za tiste ko vi n aste predmete, ki se piri gospodarstvih ali gospodinjstvih nujno rabijo,, n, pr. veliki svinjski kotli in za katere so prevzemne komisije izdale dovoljenje, da jih smejo lastniki tako dolgo rabliti, dokler ne pride zahtevani nadomestek. Nemogoče je namreč bilo, do prvotno določenega roka dobiti za vse neobhodno potrebne predmete nadomestkov. Dovoljenje za nadaijno vporabo takih predmetov torej ne velja samo do časa, ki ga je označila komisija na dovolilni listini, ampak do časa, ko se bo dobil nadomestek, kar pa se -mora z-goditi najpozneje do 31, decembra 1916. Za vse ostale predmete, za katere komisije ne smejo fdati dovoljenja za poznejšo oddajo, se morajo po posameznih, občinah oddati do dneva, ki je naznanjen na plakatih. Po novi odredbi pa posestniki predmetov, ki jih še niso oddali ali ki so se jim prepustili v stalno aii začasno rabo, ne smejo komu drugemu prodati, kot vojaški upravi,
Nadomestila za vratne; okove. Trgovinsko ministrstvo je objavilo v „Wiener Zeitung“ tekmovalni razpis za načrte za nadomestila bakrenih, medenih, vlitih bakrenih kljuk in vratnih okov. Iz tega razpk sa je razvidno, da se bo tudi kovinaste predmete pri vratih in oknih zaseglo.
Nove podplate Izumili. V Krohvicah na Češkem se je nekemu tovarnarju po dolgih poskusih posrečilo izumiti nove podplate, ki bodo izborno nadomestilo za podplate iz usnja. Par takih podplatov ne bo stal več kakor 3—4 K. Ti podplati se režejo ravno tako, kakor podplati iz usnja, so prožni in tudi mokrota ne gre skozi, Ta nova izumitev je vzbudila veliko zanimanja.
Živila v Berolinu. Kakor se je poročalo iz Berolina, je mestni magistrat berolinski določil za teden od 23. do 30. julija na eno osebo naslednje odmerke živil za ves teden : 250 gramov mesa, 60 gramov sirovega masla, 30 gramov margarine, 4 en pol kg. krompirja. Poleg tega na vsako krušno izkaznico tega tedna eno jajce, 100 gramov finega in 500 gramov drugega mila. Ker se je pripeljalo krompirja nekaj več na trg, se je gostilnam zopet moglo izročiti toliko krompirja, kolikor ga potrebujejo.
Dražba lova. Okrajno glavarstvo v Mariboru nam naznanja, da se bo v četrtek, dne 10. avg. t 1. ob 11. uri predpoldne v občinski pisarni pri Sv. Lenartu vršila dražba občinskega lova občine Spodnji Gašteraj. Zakup lova velja do 30. junija 1917. Lovišče meri 427 ha. Naj nižja ponudba 50 K.
Stanje vinogradov in sadovnjakov na Slovenskem Štajerskem. Po soglasnih poročilih iz Slovenske Štajerske je stanje vinske trte na Slovenskem Štajerskem zelo povoljno, izvzemši kraje, ki so bili vsled toče prizadeti. Ker je pa deževno vreme v mesecu juniju precej pospeševalo peronosporo in ker tudi bakrene galice ni dobiti v zadostni množini, bi bilo za sedaj prezgodaj izreči sodbo o tem, k»k bo nadaljni razvoj naših vinogradov. Jabolk bo v Dravski in Savinjski dolini precej veliko, po drugod nekoliko manj. Hruške so v Posavju dobro obrodile. Sliv bo letos v Dravski dolini malo, po drugod skoro nič. Breskev bo v Dravski in Savinjski dolini še precej, po drugod malo. Orehov bo v Dravski, v Savinjski dolini in v Posavju precej veliko, po drugod nič, na Srednjem Štajerskem celo nič. Vobče bo letos na Slovenskem Štajerskem razmeroma malo sadja, ker je spomladanski mraz našemu sadnemu drevju silno škodoval. Iz Slovenske Štajerske se letos ne bo izvažalo veliko sadja, še za domačo rabo ga nebo povsod dovolj.
Razu® novice?,
Hudo kaznovana zakonska nezvestoba. Iz Budimpešte poročajo: V dunajskih listih tupatam zabeležene sodne razprave z bojišča se vrnivših voj-nikov proti nezvestim soprogam so v budimpeštanskih listih zelo redke To pa ne morda zato, češ, ker so na Ogrskem vse ženice zveste svojim možem — pravijo, da se tudi na Ogrskem najde »tupatam« kaka izjema — temveč zato, ker Madžar ni prijatelj takih sodnih razprav in najrajši sam »reši« take stvari na drug način. Dokaz za to naslednji dogodek. Te dni se je namreč vrnil s fronte vrl vojak, o katerem ni bilo celo leto ne duha ne sluha. Morda njegove dopisnice niso dospele na svoj naslov, ali pa ni mogel pisati ; skratka, bilo je pač tako, da je njegova zvesta ženica poslala svoja dva otroka »na kmete«, sama pa začela prav veselo živeti s svojim ljubimcem, tako da je s svojim življenjem vzbujala splošno pozornost v hiši, kjer je stanovala. Ko je sedaj vojak prišel domov in našel svoje stanovanje zaprto, je vprašal hišnico in sosedi po ženi in otrocih. Izvedel je, da otrok že zdavnaj ni pri materi in da ona prihaja domov precej pozno. Iz raznih nami-gavanj je izvedel nato vso resnico: lahkomiselno življenje žene in njeno brezsrčnost napram otrokoma. Vojak se je delal, kakor bi ne verjel vseh teh stvari in je od 2. popoldne pa do 9. zvečer potrpežljivo čakal pred vrati stanovanja, da bi prišla žena domov. Končno je prišla in se je delala zelo veselo, da je zopet videla moža po toliko mesecih. Vojak se je smehljal zadovoljno in je prisrčno poljubil ženo, ki mu je nato ovila roke okoli vratu ter se v veliko razočaranje sosed, ki so seveda z veliko napetostjo pričakovale prizora svidenja, kazala najzaljubljenejšo soprogo na svetu. Mož in žena sta stopila v stanovanje. Senzacija je minila in vsa hiša je bila kmalu v trdnem snu. Okrog polnoči pa so prebudili vso hišo strahoviti kriki, ki so prihajali iz vojakovega stanovanja. Sosedje so vlomili vrata in so našli ženo težko opečeno, v najhujših bolečinah se zvijajočo in kričečo na tleh, mož pa se je pripravljal na odhod. Stvar je bila takšna: Prevarani soprog je nezvesti ženi naštel njene grehe, in žena je po dolgem tajenju priznala vse. Nato je dejal mož, da izreče svojo sodbo šele v par utah, medtem pa da boče kaj pojesti, ker je bil celih 60 ur na poti. Žena je zakurila v štedilniku in začela kuhati. Mož je nakladal na ogenj vedno več premoga, in ko je šte-
dilnik že naravnost žarel, je potegnil ženi obleko s telesa in jo golo trikrat posadil na žareči štedil nik. Njo so odpravili v bolnišnico, njega pa pred vojaško sodišče. Tako se je zgodilo meseca julija 1916.
Prav posebno častna pač ni za ogrsko prestolnico, Budimpešto, stvar, o kateri poroča »Magyar Hirlap* iako-le: Na budimpeštanskih kolodvorih so nalepljeni lepaki, v katerih cesarsko nemško po-veljništvo svari skozi Budimpešto potujoče nemške vojake pred žepnimi tatovi. Ti lepaki so dali »Magyar Hirlapu« povod, da je vprašal pri nemškem poveljništvu, kaj je s stvarjo, in dobil je odgovor, da se prav pogostoma dogaja, da so nemški vojaki okradeni, ko potujejo skozi Budimpešto, in si cer na zvezni progi med vzhodnim in zapadnim kolodvorom. Tatvine izvršujejo navadno osebe, ki se z veliko prijaznostjo ponujajo vojakom kot voditelji. Nemško poveljništvo se je v varstvo vojakov obrnilo na budimpeštansko policijo, ki pa kakor je videti, ne more odpomoči temu zlu, in tako je poveljništvo moralo samo na svoj način poskrbeti, da obvaruje nemške vojake škode, ki jim preti v Budimpešti. Ukraden namreč ni bil voja kom samo denar, temveč so jim izginile tudi listine, ki se morajo uporabljati v nezakonite namene. Nemško poveljništvo bo dalo odpraviti te lepake, če se v šestih tednih ne prigodi zopet kak slučaj tatvine.
Dvanajst oseb utonilo. Na otoku Sv. Andreja pri Budimpešti, kamor delajo Budimpeštanci radi izlete, je bila zbrana družba, ki se je hotela zvečer vrniti v mesto. Peljala ss je v velikem čolnu z otoka na breg; sredi Donave se je čoln prevrnil in je utonilo 12 oseb.
Izgubljeni osli. Tonte zabavno povest o izgubljenih vojaških oslih pripoveduje pariški dopisnik lista „Standard“ : Za časa umikanja k Marni je našel francoski kmet, ki je vozil seno, v neki soteski 11 oslov, natovorjenih s strojnimi puškami in potrebno municijo. Živali so bile čisto same in so se pasle in kmet je takoj uvidel, da so se bili osli izgubili od čete in zaostali tu. Ni jih hotel pustiti, odgnal ju? je domov in stvar naznanil vaškemu predstojniku. Leta mu je ukazal, naj vso reč javi vojnemu ministrstvu. Kmet sejxlpravi v Pariz; na vojnem ministrstvu ga pošfljajo od Poncija do Pilata in neki visok častnik ga resno opozori, naj nikar ne pridrži oslov, da zagreši zločin proti državi, kdor si pridrži državno lastnino; osle naj nemudoma odda polku, ki jih je bil izgubil,-„.Ko bi vedel, kateri polk je bil tor“ meni kmet v stiski. Častnik zmigne z rameni. „Ali mi vsaj veste povedati- kateri polki imajo take oslovske baterije?“ vprašuje kmet dalje. „O tem dajati pojasnila,. je strogo prepovedano!“ odvrne resno častnik, in pošlje kmeta v artilerijski glavni stan na Place St Thomas. Tam se je preplašeni kmetič iznebil v-saj strojnih pušk, toda glede oslovi ni mogel dobiti nobenega rešilnega odgovora. Torej nazaj na vojno ministrstvo! Ko je častnik zopet zagledal kmetiča, se je ves razburil in zavpil nad njim: „Za zlodja, obdržite svoje osle, kaj bi jaz z njimi?“ Kmetič gre domov in razposodi osle po 5 frankov na dan. Imel je torej vsak dan 55 frankov dohodkov]. Ko še vedno ni dobil nobenega napotka iz vojnega ministrstva, kaj naj stori z osli, je potožil svojo stisko nekemu častniku na komisarijatu. Ta pa mu pravi: „Ako krmite armadne osle, se ob sebi razume, ida vam mora država krmo plačati. Nihče ne more zahtevati, da bi krmili državno živino zastonj.! Tu imate nakaznico na denar za krmo!“ In osli so še vedno tam, kjer so bili ...
Podvodni čoln za rešitev Napoleona. Jetnik na
otoku sv. Helene je imel prijatelje, ki so ga hoteli rešiti mučnega jetništva. Znamenito je pri tem, da je bil namenjen za njegovo rešitev podvodni čoln, ki se smatra splošno za pridobitev sedanje dobe. Knjiga, ki je izšla pri Schöblerju na Dunaju (Vierzig Jahre aus dem Leben eines Toten), nam pripoveduje o naklepih Napoleonovih prijateljev, Za podlägo ima spomine nekega častnika, Imenuje lorda E., ki je bil poseben častilec cesarjev in je zalagal in vodil rešilno akcijo. Predlagal je svojim somišljenikom, da bi rešili Napoleona ali na skrivni poti pod morjem ali po nedosežni poti zračnih višav, ker ni varna navadna pot na brodu po morju. Za zračno pot je priporočal zrakoplov s privezanim čolnom, na katerem bi se lahko spustili v slučaj,u potrebe na morje; za nenavadno pot pod površino morja pa je priporočal čoln, ki bi plul več Čevljev pod vodno površino, ki bi se spustil lahko še niže ali vzdignil više in bi imel prostora za osem do deset osebi. Čoln izdeluje spreten mehanik v Ameriki, mož, ki se razume tudi na gradnjo la,dij. Model čolna je dobil lord E. že v Lonldonn in ga je preizkusil. Stroji delujejo točno. Napoleonovi prijatelji so zavrgli zračno pot, ki je bilo- 'tedaj Še bolj nevarna, ker je bilo krmarenje po zraku negotovo in so se oprijeli misli, da bi spravili Napoleona pod morjem iz otoka. Fantastična pot jim je razburjala misli, kako Si se čudil nadzornik jetnikov, ko bi izginil jetnik neznatan kam. nezna.no kod, Napoleono-
va smrt je ustajvila te skrivne prireditve za beg. A kam je prišel podvodni čoln, ki je bil najbrže Fulto-nov, saj je bil Fulton mož izumov, ki se niso znali ceniti še takrat, se ne ve. .0 Fultonu se ve, da'je posnel in izpopolnil poizkus Buschnela, ki je hotel razstreliti pod vodo sovražno ladjo; je bil torej že izumil nekak Čoln-potapljač. Fulton se je bil vrnil zopet v svojo domovino Amerika, ko je bil ponudil svoje izume Francozom in Angležem, v Ameriki se je posvetil popolnoma gradnji parobrodov, v veliko zabavo nevernikov, ki so se posmehovali njegovemu trudu. Morda je porabil podvodnikove dele pri parobrodnih strojih; nikdo ne ve, kam je izginil prvi podmorski čoln.
Radovedna sodnija. Mlad posestnik je prevzel
varuštvo nad nekim posestvom. Ne samo da. je moral posestvo vzorno oskrbovati, moral je po nalogu sodnije vqiditi tudi knjige in zapisal vati .vsako malenkost in izpremembo, ki se je izvršiila na posestvu. In o vsem tem je še bil pod kaznijo dolžan sodišču najnatančneje poročati. Poleg teh sitnosti je imel še nesrečo: poginila mu je najlepša svinja, ki je pred svojim poginom še požrla, vsah šest svojih prašičkov. Zvest svojim dolžnostim, je takoj poročal sodišču, da je 12. julija v inventarju pod štev. 311 označena in na 330 K cenjena svinja vrgla, šest prašičkov, istega dne je pa vseh šest požrla in končno dne 13, julija poginila,. Sodišču pa, ki je bilo sicer zelo natančno, ki pa ni imelo dosti smisla za gospodarstvo, se je zdelo to poročilo nepopolno. Zato je vlogo vrnilo in zahtevalo, naj se stvar izpopolni in zlasti naj se navede:	1. zakaj je svinja poginila, 2, zakaj je snedla
prašičke. To je pa bilo zaposlenemu varuhu že preveč, Zato odgovori tako-Ie: ad 1. z akta j je svinja poginila, ne mojem z gotovostjo trditi, ker mi vse svoje žive dni ni o svojem zdravstvenem stanju ničesar povedala; ad 2. vzrok pa, zakaj je snedla pred poginom svoje prašičke, se mli zdi popolnoma jasen. Najbrže je to storila radi tega, ker je slutila svojo bližnjo spirt in ni želela, da bi njeni prašički prišli pod varuštvo.
Da se obvaruješ ozeblin. Dve pesti na drobno zrezanih kopriv opari s % 1 vrelega lanenega olja, pokrij posodo in postavi za 24 ur v gorak pepel ali na zapečje. Potem precedi in primešaj eno osminko lilra špirita. ’S tem si namaži noge in roke, preden greš v mraz.
Dopisi.
Maribor. Cesar je potrdil izvolitev posestnika in vinotržca Julija Pfrimer v Mariboru za načelnikovega namestnika mariborskega okrajnega zastopa.! Pfrimerjev prednik je bil umrli dr. Kornfeld.
Maribor. V Gradcu je umrl bivši lastnik gostilne »pri Zamorcu« v Gosposki ulici, Alojzij Lohr.
Maribor. Gostilno v Narodnem Domu je prevzel g. Avgust Stelcer, gostilničar pri „Trabesinger-ju“ v Celovcu. G. Stelcer bo obdržal tudi „Trabesin-ger“ v Celovcu, katerega bo vodil on, gostilno v tukajšnjem Narodnem Domu pa bo vodila gospa Stelcer. Novi gostilničar je doma iz St. lija v Slovens-kih goricah.
Št. Hj v Slov. gor. Naše Bralno društvo bode priredilo v nßdeljo, dne 20. avgusta, v proslavo cesarjevega rojstnega] dne prireditev v korist vojnim namenom. Bralno društvo je darovalo letos za vojne namene, oziroma za oskrbo vojnih pohabljencev lepo svoto 200 K.
Celje. Mestni magistrat razglaša, da bo v bli-žinjem času poveril dvema odposlancema halog, da se prepričata, jeli se v zasebnih gospodarstvih vpo-števajo nova poostrena določila glede vporabe masti in mesa. Proti osebam, ki bi se ne držale novih, poostrenih predpisov, bi se uvedlo kazensko postopanje.
Vransko. Patriotično romanje napravi krdelce svobodoljubnih in miraželjnih Vrančanov na Lov-renčevo, t. j. na dan 10. avgusta 1916 na Sv. Uršulo nad Slovenjimgradcem po tem le vsporedu: Dne 9. avgusta sv. maša pri Materi božji na Homcu ob jednajstih; ob dveh sv. križev pot na Gradu; ob štirih večernice pri Sv. Roku na Selah; ob večni luči večernice pri Sv. Uršuli. Dne 10. avg. ob šestih običajno romarsko sv. opravilo. — Na^ mesto Sv. Višarij pa na Sv. Uršulo, visoko 1700 m, torej 100 m manje kot na Sv. Višarje. — Seveda se vrši vse to z dovoljenjem dotičnih častitih cerkvenih predstojništev.
Trbovlje. Dne 25. julija t. 1. je minulo 25 vet. odkar deluje preč. naš kn.-šk, duhovni svetovalec in župnik Franc Casi v Gospodovem vinogradu, jubilantu, kateri je svoje življenje posvetil delu za blagor ljudstva, želimo, da. bi ga Vsemogočni ohranil še dolgo vrsto let pri napornem, a hvaležnem delu duhovnega ja/vnega pastirstva. Razmere sedanjega časa niso pripuščale, da bi se jubilej proslavil na primeren način.
Rajbenbnrg ob Savi. Radi nalezljive bolezni med begunci je uradno prepovedana za. dne 6. avgusta nameravana vojna pobožnost v Slovenskem Lar-
du v Rajhenburgu. Župnijski ura|di se prosijo, ella blagohotno naznanijo to vernikom*
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Pisarna za vojno pomoč o dra. Andrejke »Slo-venische Kriegs- und Soldatenlieder. Pisarna za vojno pomoč razglaša: Slovenske vojne in vojaške pesmi, prevedene na nemščino po dr. Rudolfa An-drejki. Cena 3 K. S to nemško izdajo slovenskih vojaških pesmi, od katerih izhajajo mnoge iz starih časov, naj se nemškemu ljudstvu odpre razumevanje slovenske ljudske duše in naj se s tem tudi utrdi vez medsebojnega razumevanja. Opremljena s številnimi odtisi slovenskih tipov in alpskih krajin daje ta zanimiva knjiga majhno sliko doslej nepoznane narodne kulture. K temu laskavemu priznanju vrednosti knjige dra. Andrejke pripominjamo, da moramo biti le hvaležni, da se s tako važne strani pokaže na rano, vsled katere je trpelo doslej vse naše narodno življenje. Poznali niso ne nas, ne naše kulture, ne naših ciljev in so nas zato krivo sodili in nam na podlagi krivične sodbe krojili usodo.
Bogomila. Nove molitvene bukvice za slovenska dekleta. Spisal F. S. Šegula. Nov dekliški molitvenik se ne odlikuje samo po svoji nizki ceni, ampak zlasti tudi po svoji točnosti in porabnosti, „Nov“ se imenuje, ker res porablja vse najnovejše določbe in odloke sv. Stolice zastran odpustkov in pobožnosti, „Zakladnica“ odpustkov ojd str. 44 do TO je v podatkih popolaoma zanesljiva. Zraven navaidnih molitev ima še Bogomila pobožnosti: a), na čast sv. Duhu,
b)	na čast ReŠnjemu Telesu, c) na čast Srcu Jezusovemu, d) v čast trpljenju Kristusovemu, e) k devici Mariji, f) na smrtni postelji. II. del „Marijanska kongregacija“ obsega začetek in razvoj, pomen, ureditev, zagovor in vodstvo Marijinih družb ter popolni obrednik ,ki bo zlasti voditeljem Marijinih dvužb dobro služil. III. del „Pesmarica“ je tudi flelo obširna. Vmes je vpletenih vse pJolno naukov in praktičnih nasvetov, tako da lahko rečemo: Vsaka mlajdenka bo vesela, če to knjigo v roke dobi! Za zdaj se dobi samo v platno vezana v zlati obrezi in stane s poštnino vred komad K 1.50. Dobi ge v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zadnja poročila došla v petek dne V. avgusta.
Grof Andrassy na površju.
Dunaj, 3. avg.
Grof Andrassy je na površju. Njegova posvetovanja Da Dunaju in Berolinu morajo tudi nepo-učnemu opazovalca vzbuditi mnenje, da je Andrassy naenkrat stopil v ospredje avstrijske in nemške zunanje politike.
V tukajšnjih krogih ni nobena tajnost, da je baron Burian bolehen in da bi rad odstopil. Za njegovo mesto prideta v poštev grof Andrassy in Korber. Kakor je samoumevno, hočejo madjarski krogi grofa Andrassyja. Avstrijski krogi pa pov-darjajo, da politična, kulturna in gospodarska važnost Avstrije v teh trenotkih nujno zahteva Avstrijca za ministra. So še tudi drugi razlogi, ki govorijo proti Madjarom in za Avstrijce, Ako bi Koerber postal zunanji minister, v tem slučaju bi grof Andrassy postal skupni finančni minister.
Sedajna Andrassyjeva potovanja in posvetovanja kažejo, da je trenotno na površju. Abotno pa je mnenje nekaterih, ki pravijo, da bo postal Andrassy Tiszov naslednik. Grof Andrassy s svojo strančico ne more prevzeti vlade na Madjarskem ; da pa bi uskočil v Tiszovo stranko, tega kavalirski Andrassy ne smatra za fair.
Hindenburg vrhovni poveljnik na vzhodnem bojišču.
Dosedaj sta bilja na vzhodni fronti dva vrhov na poveljnika: ’v *•—• •
Vrhovno poveljstvo je bilo torej razdeljeno. Ker je fronta od Karpatov do Severnega morja nekaj skupnega, se je od merodajnih strani želelo tudi enotnega vodstva zavezniških armad. Ko je pred nekaterimi dnevi nemški cesar Viljem obiskat vzhodno bojišče, so v Hindenbhrgovem glavnem stanu sklenili, da prevzame Hindenburg vrhovno vodstvo čez celo vzhodno fronto, torej tuldi čez avstrijski
del bojišča.	,
Območje maršala
Hindenburga se je v toliko spremenilo, da je odslej razcepitev posameznih armadnih skupin, kar se tiče poveljevanja, nemogoče.
O tem piše list „Berliner Zeitung am Mittag“ : „V čisto vojaškem oziru se je z imenovanjem Hindenburga za, vrhovnega poveljnika, enotnost v vrhovnem poveljstvu povečala. Navodila in povelja za celo fronto se bodo ojdslej enotno izdajala. S tem bode skupno delovanje posiameznih armadnih skupin zasl-gurajno. 'Hji-ndenbhrtgovo imenovah|e je nadalje tudi jasen dokaz o nesebičnem skupnem bojevanju, ki vlada med Avstrijo in Nemčijo.“
Najnovejše avstrijske uradno poročilo.
Dunaj, 3. avgusta.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Pri Velesniovu so naše čete sovražni oddelek, ki je vdrl v naše jarke na ozkem kosu fronte, vrgle brez ostanka zopet iz istih ven. Armada generalnega polkovnika pl. B 6 h m - E r m o 1 l ì je južno-zahodno in zahodno od Bro'dyja napadalne poskuse odbila. Tudi ob železnici med S a r n i in Kovel ter ob spodnjem toku reke S lobod so bili ruski sunki izjalovljeni.
Sicer je pa bil sovražniki včeraj bistveno mirnejši, kar je pač pripisati njegovim čez vso mero velikim izgubam.
Italijansko bojišče.
Vsled vspešnih manjših podvzetij je bilo včeraj na ozemlju B o r c o 1 a vjetih 140 Italijanov, med njimi 2 častnika*, 2 strojni puški sta bili uplenjeni. Na višinah južno-zahodno od P a n e v! e g ig i a sta bila dne 1. avgusta dva italijanska bataljona odbita. pri čemur sta imela zelo težke izgube.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl Hofer,
podmaršal.
n~ v*	rggagaon1
Dogodki na morja.
Oddelek naših torpedovk je zjutraj dne 2. avgusta obstreljeval vojaške naprave v M o 1 f e 111. Eno spraviŠČe za letala je bilo razdejano, ena tovarna je zgorela in neka druga tovarna je pa bila poškodovana. Ob povratku so imele naše torpedov,ke, katerim se je pridružila križarka „Aspern“, kratko časa trajajoč topovski ogenj s sovražnim oddelkom, broječim eno križarko in šest rušilcev,. Ko so naši topovski streli zadeli sovražno brodovje, se je isto o-brnilo proti jugu in je izginilo. Naše vojne ladje so se vrnile nepoškodovane.
V jutranjih urah istega dne so naša pomorska letala, ki so se dvignila v zrak, zasledovala pet sovražnih zrakoplovov, ki so metali bombe na Drač, ne da bi bili povzročili kaj škode. Eno naših pomorskih letal (vodja praporščak pl. Fritsch, opazovalec pomorski praporščak Sewer.a) je nekaj morskih milj južno od Drača sestrelilo sovražno letajo, ki je bilo, le malo poškodovano, uplenjeno. Od obeh sovražnih častnikov, ki sta se spustila v beg, je bil pozneje eden od naših čet vjet.
Torpedovko „M a g n e t“ je dne 2. avgusta zadel torpedo sovražnega podmorskega čolna in jo spredaj poškodoval. Pri tem sta bila, ubita dva moža posadke, sedem mož se pa pogreša. Torpedovko smo spravili v luko.
Mornariško poveljstvo.,
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 3, avgusta.
Francosko bojišče.
Vsled močnega sovražnega pripravljalnega ognja sev erno od reke Somme med rekama A n c r e in Somme je bilo pričakovati, da bo prišlo do v e-1 i k e g a odločilnega, nap a d a. Vsled našega zatvornega ognja, je prišlo le do časovno in krajevno ločenih, toda hudih bojev. Na obeh straneh ceste Bapaume — Albert in vzhodno od gozda, T r o n e s sa bili močni angleški napadi i z -j a 1 o v 1 j e n i.. Med M a u r e p a s o m in Sommo so je francoski naval do sedemkrat ponavljal. V hudi borbi so ostale naše čete gospodarji svojih posto-
jank, le v dvorišče Monacu in v del jarka severno od S o m m e je sovražnik vdrl.
Južno od Somme so bili pri B a r 1 e u % u in pri E s t r e e s u francoski sunki odbiti. Desno od Može je napravil sovražnik proti Pfefferrii-c k e n u in na široki fronti od gore T h i aiu m o n t notri do utrdbe Lauf ee napade z močnimi četami. Ustalil se je na zahodnem delu P f e !\i erriicke-n a In južno-zahodno od kraja F 1 e u r y v naših najprednejših črtah in si je zopet' priboril dele jarkov, katere je predvčeraj v gozdiču- L a u f e e izgubil. Pred trdnjavico Tih i a um o n t in južno-vzhod-no old kraja F 1 e u r y je bil sovražnik gladko odbit, v gorskem gozdu, v katerega je mimogrede v-drl, je bil pa v protisunku poražen in je imel velike izgube.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Zopetni napad na ILko.
V tore.k, dne 1. avgusta, so nad Reko pripluli zopet trije italijanski letalci, ki so četrt ure krožili nad mestom. Med vjetniki, ki so jih naši vjeli v ponedeljek s ponesrečenim zrakoplovom, se nahaja tudi Italijan Capanelli, ki je pred vojsko imel v Reki trgovino z južnim sadjem.
Ladja „Deutschland*4 na povratku.
Trgovski P-čoln „Deutschland“ je, kakor so u-radno poroča iz Vašingtona, dne 1. avgusta odplul iz Baltimora. Pri rtu Charles je ladjico sprejel ameriški torpedni lovec in jo nekaj časa spremd. Do 3. .avgusta še ni došlo nobeno poročilo, da bi bile sovražne bojne ladje zasledovale vračajočo se trgovsko ladjico.
Casement usmrčen
London, 8. avgusta.
Sir Roger Casement je bil danes ob 9. uri dopoldne usmrčen.
Ali je bil Casement obešen ali ustreljen, poročilo ne pove.
Ranjeni« padli in ujeti.
Pešpolk štor. 87;
Ujeto moštvo:
Jagodič Janez, Slatina (Penza, Rusija); 'Jakomin Jože, (Kaaihka, Rusija); Jamnikar Jurij, Mislinja (Moskva), Rusija); Jančar Peter, Ljutomer; Jančič Karol, poddesetnik, JurMošter (Slobodskoj, Vjat-
ka, Rusija); Jianež Mihael, Rusija); Janžek Anton, poddesetnik, Jurklošter [Irkutsk, Rusija); Janžekovič 'Janez (Saratov, Rusija); Jazbec Florijan, Celje, (Rusi|a); Jjazbi|n;šek Antipin,, Brežic®;' J,ecl Fran,®, Šmarje (Rusija); Jernec Jožef, Velika Pirešica (Rusija); Jurše Mihael, poddesetnik, Velika Pirešica, (Kaahka, Rusija); Jus Štefan, Ptuj (Rusija);.
Kamenšek Jožef, ptujska okolica (Slobodskoj v Rusi ji,1; Kanovnik Anton, Konjice (Kaahka, Rusija) ;v Kitak Jakob, Donaška gora (Rusija); Kladnik Jožei, Ptuj (Rusija); Klobasa Peter, Ljutomer (Ašabadj, Rusija); Kodolič Martin, Ljutomer (Rusija); Kolenc J., Kostrivnica (Nižni Novgorod, Rusija); Korbar Ferdinand, poddesetnik, Sv. Jurij ob Taboru Forte Be-t gaio, Italija.); Korenjak Martin, četovodja, ptujska okolica (Kaahka, Rusija); Korent Ferdinand, Žalec, (Tiambov, Rusija); Korošec Anton, desetnik, ptuj,ska okolica (Italija); Kos Pankracij, Vuzenica, (Vjatka v Rusiji); Kostanjevec Janez, ptujska okolica (Vjaitka, Rusija);. Konše Franc, Konjice (Tula, Rusija); Kovač Jlakob, desetnik. Šmarje (Lebedi a/n, ITjam-bov); Kovač Martin, desetnik, Šmarje (Kaahka, Rusija); Kovačič Franc, iSiadkagora (Kaahka, Rusija) ; Kozinc Alojzij, častniški sluga., Sevnica (Voronelš, Rusija); Krajnc Franc, Marijagradec. (Kaaihka, Rusija); Kranjc Franc, Sv. Ilj (Nižni Novgorod); Krajnc Leopold, Mislinje (Orenburg, Rusija); Krajnikar Janez, Mislinja (Orenburg, Rusija); Krameršič Ernst, Teharje (Rusija); Krecenbaeher Friderik, Slovenj-gradee (Jelabuga, Rusija); Kris)tan Jožef, častniški sluga, Ponikva (Rusija); Kroflič Alojzij, poddesetn., Slovenjgradee (Forte Bega to. Italija); Kurnik Blaž, Sv. Krištof (Rusija); Kušar Valenetin, Slovenjgra-dec (Jelabuga, Rusija);
Labignan Anton (Kaahka, Rusija) ; Laznik F., Sv. Jurij (Jelabuga, Rusija); Laznik Janez, Sv. Jurij ob Taboru (Forte Begato. Italija):	Leber Jakob,
desetnik. Ponikva (Kaahka, Rusija): Lenart Rudolf, Slivnica (Rjezan, Rusija); Lesjak Janez, ptujska o-kolica (Kaahka, Rusija); Lipovšek Jožef, Loke (Ka-ahka, Rusija); Lobnikar Franc, Celje; Lorenci Anton, Sv. Primož (Zarizyn, Rusija); Lojvrec Feliks, Ptuj (Kaahka,, Rusija);
Majcen Martin, Ptuj (Kasimov, Rusija); Medved Albert, desetnik, Frankolovo (Kaahka, Rusija); Mesarič Karol, Ptuj (Forte Begalo, Italija); Mihevc Filip, Trbovlje (Rusija); Mikec Peter, desetnik, Ptuj (Nlkolsk-Usurijsk, Rusija); Mrakič Franc, poddeset-
nik, Sv. Primož; Murko Frano, Konjice (Moskva v Rusiji);
Narat Franc, Ptuj (Orenburg, Rusija); Novak Janez, poddesetnik, Brežice (Obojan, Rusija); Novak Jože!, Brežice (Jelabuga, Rusija); Novak Jožef, Radenci (Rusija); Novak Matija, Ljutomer pešec (Ka-ahka, Rusija);
Opošič Franc (Kaahka, Rusija);
Palter Franc, Mozirje; Pavličič Franc, poddesetnik, Ptuj (Petropavjlovsk, Rusija); Perc Alojzu, Brežice (Sarapul, Rusija); Perc Matija, Brežice (Kaahka, Rusija); Pernek Janez, ptujska okolica (Forte Begato, Italija); Peserl Filip, Velika Nedelja (Kaahka, Rusija); Peserl Franc, Ptuj (Rjezah, Rusija»; Pevec Jožef, celjska okolica (Alastir, Rusija! ; Planinc Janez, Brežice (Moskva, Rusija); Plaznik Matija, Bočna (Rusija); Počivalšek Franc, Šmarje (Rusija); Pogorevc Simon, Slovenjgjradec (Forte Begato, Italija); Polenšak Kristan, Konjice (Kaahka, Rusija); Potočnik Janez, Šmarje (Kaahka, Rusija); Pristovnik Janez, ViŠnjavas (Jelabuga, Rusija); Pulko Matevž, Žetale (Skobelev, Rusija); Pungartnik Lovro, Sv. Primož* (Skobelev, Rusija); Pufšnik Franc, Konjice (IJelabuga, Rusija); Pustivšek Janez, Slivnica (Skobelev, Rusija);
Radič Karol, Brežice, ranjen (Forte Begato, I-talija); Radej Franc, Brežice (Kaahka, Rusija); Radin Avgust (Forte Begato, Italija); Rakun Janez, Rečica (Orenburg, Rusija); Ren Marko, četovodja, Ljutomer (Cistopol, Kazan, Rusija); Rezan Karol, Škofjavas (Forte Begato, Italija); Ribič Jožef, ptujska okolica (Kaahka, Rusija); Rižnar Jožef, Loka, Celje (Melenki, Vladimir, Rusija!) ; Rižner Jakob, Pankracij, Slovenjgradec (Jelabuga, Rusija); Robnik Pankracij, Slovenjgradec (Jelabugai, Rusija); Robnik Avgust, poddesetnik, Šmartno pri SloVenj!gradcu (O-bojan, Kursk, Rusija); RoldošeK Jožef, Majšperg (0-renburg, Rusija); Rogovnik Prane, Slovenjgradec, (Serahs, Transkaspija, Husija); Rovšnik F., Braslovče (Kaahka, Rusija);
________ (Dalje prih.)

MIM zaloga up, tmm-naitl, sPBbpaiDB ia epittalb PBfii po isoli bsdL
Tudi ua obroke. - öaair. eeafk zastonj. - gramofoni 20—200 K
Niklasta remont-ora E 8'&0 Pristna srebrna ora K T— Original omega ura K 24?— Kuhinjska ura	K	10*—
Budilka niklasta K 8*— Poročni prstani	K	2-—
Srebrne verižice K 2-— Večletno jamstvo.
Masi. Diellnger
Theod. Felmbach
ops? in očalar IIRIIOH, Oosposka lUS
Kupujem zlatnino In srebra.
Vina iu sadni mošt od 561. naprej suhe hruške od 5 kg naprej in novi „Silva“ vrelec namizni in zdravilno kislo vodo razpošilja proti povzetju A. Oset, pošta GuštanJ, Koroško. Posodo zaračunam za lastno ceno ter jo vzamem, nazaj Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračunu ter se naj pošljejo na železniško postajo Spod-njidravoprad.	443
Perutnino
i za peči, gosi in race se na dnev-I no dobavo od 10 tucatov naprej proti povzetju stalno kupuje. Najcenejše in najobveznejše ponudbe glede cen se naj naslovijo pod „Primaware 214..“ Kienreich’s A-nnoncenbüro Gradec, Sackstr. 4.
Naročajte in razširjajte „Stražo**!
Proda se:
hiš** (gradič) s tdi trga ob železnici naj-lepšem prestoru — pripravna za vsako obrt — z dvema velikima vrtoma. velikim gospodarskim poslopjem, veiko njivo in travnikom, pod zelo ugodnimi pogoji.
N tacčneja pojasnila se dobijo pri „Hranilnici
n posojilnici v Sevn ci”.
G o t> o.
G o t> e.
Kupim
Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, j kumno in janež, ter sploh vse deželne
pridelke
kupi veletrgovina
Ant o» Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
vsako množino	p&SUŠQ8Vih gob (glo-
danj) po najvišji, dnevni cem. V prvi vrsti krav še ali prave globač je, potem p@stll@n© torke, brezovke, žesuljarice, Jelenov fee, toodièariee ali rumene ježovke, medvedove tare, laške lesiéke, navadne rumene (žoite) lešlčke, sivke, pečenice golobarke, štorovke >. t. d sp!oh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nebiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah šl. 6ž, Štajersko. — P. S. Pridem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju ia nakupu raznih vrst s7o
SK3T Crostili!4Ì
nasproti glavnemu mariborskemu kolodvoru, enonadstropna, s sobami za tujce, velikim in senčnatim vrtom za goste, velikim dvoriščem, lepimi kletmi, v hiši je pekarija, ki se tudi lahko vporabi za mesnico, se iz zdravstvenih ozirov lastnika prav poceni proda. Vpraša se pri lastniku Jože! Kukovič, Tegetthoff-ova ulica št. 53, Maribor.
•; . • ■* '■ :■ ; , .				I
O-.- . '• ... • A -■ i			. - -t-'t a .	: : M
Alojz Senčar,
trgovec s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
¥ Pt«l|U
sprejme trgovine izučeno blagajničarko, ki je sposobna tudi za knjigovodstvene in korespondenčne
posle.
Pismenim ponudbam naj se priložijo spričevala in fotografija; tudi naj se stavijo zahteve gledé plače.
Sida-med, ki je najcenejša in najboljša jed s kruhom.
Ceneno, izborno, okusno hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil dosedäj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh mesto dragega surovega masla, s čimer se doseže jako znaten prihranek. Nadomešča mnoga druga draga jedila. En zavojček velja 35 vinarjev. Sida umetni ma linji prašek (1 zavojček velja 40 vin.) služi v izdelavo V/2 funta izvrstne malinje marmelade, kakor tudi kot nadomestilo za naravni malinji sok. Sida šumeči limonadni prašek (1 zavojček velja 40 vin.) da tri do štiri kupice izvrstne žejo tešeče ozvežu-joce pijače. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za doma‘o rabo. Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala. Dobiva se pri razpošdjalnici JOSIP BERDAJS, Ljubljana 13, Zeljarska ulica, Poš.dja se najmanj po povzetju ali če se pošlje denar naprej za K 2.—
Za trgovce ugodna prilika z popustom.
Tiskarna sv. Cirila v Ilari born
aj- '■TeP	TS
ribom •
priporoča sledečeumolitvenike :
B Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.6Q.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjaki: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K 2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl. obreza K 2 —
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Cigoli Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2AG.
Sodec Janez:
' Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1.— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kriskusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.- in K 4.20.
Xj. Herg: Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (zanse vezane samo pesmi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon :	Raiael, ali nauki in molitve za odiraslo mladino 1893.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini 1 Pogosto In vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ab več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavbč: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jože! Rozman : Družbine ab dekbške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in,K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in mobtve za mladeniče 1893. K 2.20,
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna mobtev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Mobtve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Mobtvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve mobtvenl uri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ah mobtvenik za katobško mladež s podukom za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, mobtvenik za mladino. Razne vezave od K
1.40	do K2.50.
Vrbovc S. I.: Migljaji na razpotju življenja. RudeSa obreza K) vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen mobtvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1,40, zlata obreza K 1.80.
Gospod, usbši mojo mobtev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.5Ö,
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 koma,-
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božj», Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.
Sveta ura ab kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od K
1.40	do K 2.50,
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.501, K
3.20	in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rnd. obr. K 3.—,
Mobte bratje! Velike Črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obrez» K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ruleča obreza K 1.80, zlata K 2.40
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obrez* K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zla» ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60,

Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako knugo 10 vin.
Se dobi v vseh lekarnah S K.ii-.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci
Kdo naj jemlje Ssrolin ?
1 Vsak ki trpi na frajnem kašl)u	3. VaduŠI jivi .katerim Sirolìn tnafno
laž-ie ie obvarovati se botezni.nego jo rdraviti.	olehča naduho- ...	...
2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, 4. Skroturni ofroci,pri katenh ucinkujeoirol ^ ki s Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehom na splošni pocufek
=srRóoü
-tr 3ASU
htrttla»	m.
rvrrfnatt *-««•
KUPUJEM
KOSTANJEV
LES
v vagonih oddaja za takoj do avgu sta dolgost !—21/2 m. Obvezne ponudbe ?a takoj z navedbo postaje dopos-lati tvrdki : Vinko Vabič, Žalec, (Štaj.'
Ugodna prilita!	UiNna prilita!
Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki.ceni večjo zalogo od« prtega čaja Souchory, Caylon in Kaiser-Melange.
Anton Močnik,
Celje.
Od vojaške oblasti imenovani komisijonar za nakupovanje sena in slame za brežiški, kozjanski in sev-niški okraj kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmaier,
Maribor, Melje itev, 29.
Ivan Ravnikar
■hi	trgovina špecerijskega, kolonijah tja
DEBELO! ne8ablagarab,an"vo?a0gam,ne- DROBNO!
CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Edina štajerska-steklarska narodna
Na debelo!	Na drobnoi
FRANC STRUPI
Graška cesta
• ••
J* • •
CELJE
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene bi e slattaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih, šip in okvirjev *» podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah In stavbni!*
Najsolidnejša in točna postrežba.
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in po nizkih «enih.
ure za fante od ? K Srebrne sre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Premijske ure, Schafhau8en, Zenith, Omega, Eterne
Sèsia; Za kratkovidne nova, sboljSana stekla.
p»"*o §§ure§ Mjarjbgr
urar, zlatomer in očalar,
Ttgetthofova testa 39. Prvi erar oil glat.Wten
Priporočam è. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili» sveče pa zavojček po 3 K 40 v. V>o-sek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, Viktrinshofova cesta.
Knjigarna, «mainine in muzikali!®®
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah.
Za gostilničarja:
Papirnate servšjete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Podravska podružnica slov. planinskega društva v Rušah, razglaša tužno vest, da je umrl njen dobrotnik in usta-novnik gospod
Dragotin Švigelj,
posestnik na Činžatih in v Rušah. Blag mu spomin !
Ruše, 26. jubja 1916.
Spodrtfešfaf, ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad. z neom. zav.
Hrotlllmo vIa/IO 36 ?peiwn»j® od vsakega in s® obrestujejo, navadne po 4V«V»> Proti trimesečni odpovedi po 4*/«V«. Obresti se pripisujejo h kapil »U «III J IMS	V *■“ *§jvfc i, januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obreatovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje pe pošti s.' poštno kraniiine položnice (9'-'.07?; ,j>. • -azpclago Rentni davek plača posojilnica sama.
itala
Posojila se dajafe
11 -ilanoir
5*.’ a
deaf. -*	proti pupils.;* was«« po R’/iVo» na vknjižbo «pioli ;#> t §*4®/* us	moštvo po g
oseba» 'tvedk jo 6%. Nadali* it***#«^ m zaatavo vredaos-nih papirjev.	f.H «gšfc Ss«*niib uavodfh 1
prevzame posojilnica r svojo last proti ~y v-aitvi gostroškov !tl pa u .uda? ne presega « t topa P’V.faj® ®a vknjižbo de?« posojilnica ’ vespla*’.*. tpmUe. •**» i* kolke.
1 Te-rstf-f e-tir. m«a «o mako sredo in četrtek od ». do 12. ure dopoldne i* sik £&}•;■*> Ti' % d-: Ä 3JW -TtepoidKr .osorni, p.flsjei>ae. V uradnih ..rasi se sprejem* UI dilli «S MI 1C in igplačuje denar
PftÌJ8^TtÌ1j3 co (Jaiain in Prošnie prejemajo vsak delavnik od 8. do li. ure dopoldne m od 2. do t ure popoldne
•»	® ilici o« UcaJ dJU	Posojilnica ima tudi na razpolago đotnafi« hranilne nabiralnike. *3gst«
™1■ 11	—Trinimi............. mn....m m —wW8 i—i mirrili um rii svesam  ....................—   ~~i rmr ?
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
irmr-fi1	• ' rn . i ■■■i.—m.