ITRTEK
... ..naša:	V	INOZEMSTVU:
. L	i0'40	Celoletno	naprej	plačsno	. , L	18'20
, . „	5-20	poluletno	.	,	....	910
, . .	2 60	četrtletno	„	„	....	4 60
Posamezni Izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. —	Oglasi:	Za	vsak mm	viso-
čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
f' *	t	i .LliJ - -
Celoli i .o naprej plačano poluletno	„	»
čet tletno	,	,
DELO
Trst, is. junija 1922. - Leto m. - štev. 135. Glasilo Komunistifa* stranke Italiie
stoja politično kak razred, ako ni organiziran v nssdvisn* samosfsjnl stranki? More obstojati politična stranka, ako vsaki dan no dokaže trdnosti svojega stališča v vseh vprašanjih življenja posameznika in skupnosti in ako na pribori temu svojemu stališču častnega mesta?
Vpliv in razvoj strankinega časopisja je najboljši znak politične sposobnosti dosežene po razredu, katerega ta stranka zastopa. Podpirati časopisje Komunistične stranke pomeni za delavski razred potrditi lastno zavest in vero v zmago.
JUGOSLOVANSKI PROLETARCI: Naročujte se na „DeloM, širite ga, prispevajte v tajni sklad!
Največji sovražnik delavstva
Narodnjaško gibanje ,le bito in je proletariatu povsdd škodljivo. Pri nas ravmoitakoi katar drugod in v: nekaterih ozirih martda šle boltj. Nacionalistično gibanje, ki je okužilo pred vojno socialistične vrste, je povzročilo izdajstvo Druge internacionale. Nacionalistično navdušeni nemški socialni de mcteatje so ob za&etku vojne v Berlinu sežgali itdeče zastave in poslali nem&ke delavce v baj! proti francos kim. Pod pretvezo, dla morajo branati nared naptram zunanjemu sovražniku, sa nacionalistično navdahnjeni belgijski in francoski socialni demokratje pozabili na razredni hoj, so se združili z meščanskimi sitankami in stopili v ministrstva. Belgjj^ki socialdemokratom minister Vandervelde je zaželi celo tako daleč, da je podpisal v Versaillesu ono sramotno mirovno pogodbo, s katero je bil izročen nemški narod na milost in nemilost francoskim in angleškim militaristom in imperialistom. Kakor pred vojno in med volilno tako se je postavilo nacionalistično gibanje tudi po vojni proti vsa: 'kemu proletarskemu gibanju. Če&fco-stovB^kii legionarji, poljski, finski in georgitiski (gruzinski) socialpatriotje so se bili proti ruski proletarski revoluciji in potem prtoti sovjetski republiki. Na Nemškem, na Francoskem, v Italiji, v Jugoslaviji in povsod so bile nacionalistične organizacije one, ki so organizirale reakcijo proti delavstvu. Kjer je zašel nacionalizem v socialistične ‘vrste, povsod so socialistične stranke zavrgle razredni baj in pomagale meščanstvu gradliti nove narodne države in državice. Vsled nacionalizma, ki se zna delati po potrebi zelo krotkega in zna v primernem slučaju dobiti tudi potrebno idlejo o enako pravnosti, s 'kateio navdušuje pripro-ste duše lahkoveimega ljudstva, je bil proletariat že tisočkrat osleparjen za svode pravice in se je že tisočkrat zgodilo, da se je revež boril za stvari, ki so postale, ki® so bile izvojevane, kletka v kojla ga je vtjel kapitalizem kot svojega večnega sužnja.
Naš domači nacionalizem, kar ga je med Slovenci in Hrvati vi Julijski Be nečiji, ni bil nikdar in ni niti danes kaj botljlsi od’ drugih. Ta nacionalizem se dela lepega in krotkega zato, ker nima moči, da bi vihtel bič kak/or dela to njegov roditelj v Jugoslaviji. Da bi se predstavil lljuclem v še lepši in milejši oblekli, si prisvaja velike zasluge, radi katerih naj bi ga vsi spoštovali in mu pomagali da, pride do svoje oblasti. Njegove zasluge so velike in bi bilo zares škoda, da lih ne bi naši čitatelji pognali.
Pred vojno, je ta naš nacionalizem iz same ljubezni db naroda, vi katerem naj bi bili vsi enalki, fcamenijal socialistične agitatorje zato ker so učili, da ima tudi delavec pravico eto življenja. Da bi narodu in slovenskemu jeziku še boljl pomagal, je hodil ta naš' nacio nalizem v Italijo po kmmirije, kadar so v Nabrežini stavkali slovenski kle-sarjii, ki so hoteli imeti boljiše plače in bi bili tako narod1 kmalu spravili na b0ben.Ova.jal1 je naš nacionalizem dijake, zato ker so Sirili socialistič.nauke in s tem, seveda, raznarcdlovali Slovence. Organiziral je Narod'na delavsko organizaciji, ki je bila vedno na strani vseh kapitalistov, ki je organizirala vedno in povsod kirumirstva dogovorno s zvezo tržaških detocfejalcev in je bila v miniaturi v vseh ozirih podobna sedanjemu fašistovskemu gibanju. — Slovenski narodni poslanci na Dunaju so bili vedno vineti branitelji domovine, glasovali so Vedno, kakor italijanski poslanci, za nove kanone, nove puške in nove ladlje in tako pomagali pri delu, ki je pripravilo vojno in z njo petletno klanje, za katero Jim mora biti proletariat, seveda, posebno hvaležen. Pa vqjni so odbbrili vsako početje jugoslovanske reakcije. Ko .ie padlo v iJjublliani 14 delavskih žrtev, koj'e so zadele svinčenke narodne žan-dlarmerije, je naš nacionalizem zlil ves svoj žolč proti delavstvu, ki ni čutilo prav nobene hvaležnosti do nove domovine, ki bo vsem enako dobra mati. Za 60.000 delavcev, koje je jugoslovanska reakcija ukradla družinam in jih mučila v narodnih zaporih, ni imel naš nacionalizem niti ene same dobre besede, imel je priložnost se izpovedati. bam pravi, da je za enakopravnost, sam pravi, da je vi ofenzivi Kdo bi mu bil moral kaj ako bi bil ■ožigosal reakcijio proti delavicem? Tega ni storil, ker je bila in je ta reakcija deta^njegove krvi. V Jugoslaviji bi bil naš dotmac nacionalizem najhuj-šj ker bi bil obmejni. Pozabil bi na svtio defenziva in prešel v ofenzivo prtoti proletariatu češ; da ruši ta na-rodtno. državo.
Kakor vsak nacionalizem tako je tudi na® domači nacionalizem strogo konservativen. Kaj nam ni podal pred tednom lep nauk a bistvu države, «ki naj bi bila vsem enako dioibra mati, ki naj bi vse enako varovala, vse enako fftanila, me enak-o sodila in obsodila?» Ta naulk našega, nacionalizma tvori veliko nevarnost za delavsko gibanje. Vbjina ni pustila pri teh l|judeh nobenega sledu. Sla je preko njih in jih pustila in zapustila v kožuhu stare nacionalistične in de mOkirat i On e ideologije. Prespali so ruskb revolucijo, ntiene doneske k razvoju socialnega gibanja i n prespali so vse proletarske bode zadlnjih let. Vrabci na strehi čivkajo že dolgo, da je današnja država organizacija kapitalističnega izlkorišča-nja in da je demokracija v diršava velika socialna laž. Drsava 'zamoro obstojati le kot organizem politične in gospodarske nadvlade enega razreda nad drugim. Ta nauk mora postati kri in mesa proletariata zato, da se ne »o pustil ve* omamiti po prarnih frazah demokracije in da ne bo več1 podlagal me^tinstvu graditi trdnjav Pitati katerim se bo moral' prej ali sloj ?	' u 'iieš^anslki državi nima dela-
jo nobenih pravic, Jugoslavija uči.
NHi te pravice nima vedno, da bi vo-
lil v državni zbor take poslance, ki so mu po violi'. Celo njegove poslance se zapira in se jim jemlje mandate.
Nacionalizem je 2a proletariat nevaren. Talko v krajih kjer je na vladi kakor v deželah, kjer opravičuje svoj obstanek z boijem za najenostavnejše jezikovne pravice.
Vsak nacionalizem stremi po ustanovitvi narodnih dlržav na podlagi meščanske demokracije. Ko enkrat to doseže stremi po nadvladi nad drugimi zlasti nad šibkejšimi narodi. Ker so^prišili nacionalistični nazori na površje skoro v; vseh evropskih narodih, se vrši med temi spor za nadvlado. Iz nacionalizma se porodita militalitari-zem in imperializem, katerima sledi vedno, kot zakonski otrok, vojna.
Proletariat se pa mara boriti proti vojni. Preveč! je trpel in tega trpljenja ne sme pozabiti. Zakal to trpljenje je preveliko, da bi bilo vredlno si ga ponovno želeti zaradi par narodnih tablic.
Obstanek nobene meščanske države
ne in za jezikovne pravice višje moralne in socialne vrednosti nego boj proletariata za odpravo izkoriščanja. Rahločutno srtee delavca, ki je trpelo dovolj in je v&ledi tega sposobno da čuti tudi tujo boi j, razume in Čuti krivico, ki jo trpi ljudstvo ako se temu prepove raba njegovega jezika. Toda delavstvo in proletariat sploh mora paziti, da se ne da omamiti od takih čustev. Nacionalisti so mojstri svoje vrste in znalo goivoriti srcu. Ali resnica je ta da niso sposobni čutiti proletarskega trlpUjenja, ki ga povzroča jio s tem, da branijo sedanji krivični družabni reci.
Proletariat ni dolžen nobenemu nacionalizmu hvaležnosti. Povsod' je bil od nacionalizma vi imenu domovine q-sleparljen, zasramovan in teptan. Pri nas kak«" drugod. Naše nacionalistično časopisje je strogo 'kapitalistično. To dlrtži če tudi bi bilo res, dia nimamo pri nas velikih kapitalistov. Ter< hujSe, ker se s tem pove, da pi&eta naše nacionalistične časopisje kapitalistični prostovoljni sužnji, ki zagovarjajo dan za dinem kapitalistične ustanove.
Varujmo se torej nacionalizma. Iz naših vrst mora iziti beseda, ki mu
ta. Da Hvi zajedmeka borba protiv ofenzive kapitala! Ova lozinka mora sada biti lozinka milijbna i milijona radnika ceioga sveta!
Mi se obračamo na sveukupnu štam pu Druge i Dva i. ploi internacionale, kao i na anarhiste, sindikaliste, rad nike izvan stranaka itd., da ovu našu izjavu dostavno iznesu, a mi smo spremni oidgovarajuče izjave imenovanih organizacija psotpuno izneti u na-Stij. štampi. Do«ta je vreme, da se mora otvnren« reči, ko je za, a boi protiv ujedinjenog fronta proletariata!
Izvršni odbor Komunistične . internacionale.
ni vreden ne takega niti najmanjšega napove najstrož)ji bqj, RMetarske
trpljenja od strani delavstva. Kar je vredno proletarskih žfrtev, to je boj za zmago nad kapitalizmom, boj za odpravo vseh državnih meja in vsakršnega nacionalizma.
Na« dtomač nacionalizem, kakor nacionalizem drugih nanodov, bi rad prepričal delavce da je botj za narod-
vr-
ste ne smejio postati okužene od takega zla. Proletariat ima danes nata#o, da se bori za svoje pravice proti izkoriščanju. Kadar bo ta boj izvojevan, bodb rešena sama po sebi tudi vsa navadna vprašanja, za kar ne bo zahteval proletariat nobene hvaležnosti od nikogar.
Iavtršini odbor Treče internacionale j e pom n o ispitao rezultate berlinske konference triju internacionala i jed-noglasno pcvtrvrtdio u Berlinu stviore-ni sporazum. Izvršni odbor sada traži Oc! druge te dva i pol internacionale, da i one dadu otvorenu, jasnu i for-malnu potvrdu u Berlinu stvorenim zakljjučcima.
Mi vam velimo posve otvioreno: na-stajuči ujedindeni front se nalazi u ve-likoj opasnosti. Vodlje Druge internacionale su ga hteli u klici ugušliti i ne-če prapustiti nij edna srestvo, toje bi im pomoglo do tog cilja. To je jasno dokazao sam tok konference triju internacionala u Berlinu.
Vadije Druge internacionale nisu na konferenci u Berlinu hteli pristati ha to, da se odmah sazove svetslki kongres sveukupnog radništvia. Oni su ot-kionili zahtev, da se revidira sramotni versalfeki ugovor, koji poput Alpa leži na radništvu celog sveta. U času, kad su se gradiansfci ^lastodršci ceioga sveta sakupili u Genovi sa glavnim čilijem, da bace trošalk: .največeg imperia-listi!čkiog rata na ledja radnika, u to m momentu su vodlje Druge internacio' nacionale zabacili naš predlog, koj je išao za tim, da se zastupinici svet-skoga radtaišitiva sastanu i iznesu vo Iju proletariata ceioga sveta.
Sto želi buržoazija u ovom času? O-na želi, da bi raidlništvo bilo nemo i šu-teio dok imperialistični vlastadiršci cto-\T-še svoje tamno delo u Genovi. A Sto su — objektivno uzeto — vodje Dru ge .internacionale praveli u Berlinu? To, što 'ovi buržoaški vlastodršci žele trebaju. A vodje Dva i pol internacionale su u biti ovu žalbsnu taktiku po magali.
Mi ali ipaki držimo, da če si ujedi-njeni fronti proletariata proklrčiti put!
Što je ujedimjeni front i što bi on i-mao biti? Ujedinjeni front nije i ne mora biti jednostavna pobračenjo stranačllcih vodja. Uje*l'injeni front ne-če biti utanačien. sa onim «socialisti ma», koji su joS pred kiratkb vreme bili gradljandki ministri. Ujedinjeni front znači: ujedinijenije s vi h radnika, bili oni komunisti, anarhisti, socialde mokrati, neavišnjaci, van stranaka ili dapače krščanski radnici — protiv buržioazije. Sa vodjama, aka avi to žele; bez vodja ako budu stajali na strani; piotiv volje vodja i protiv vodja, akjo bufdu sabotirali uljedinljeni front radnika.
Ovoj zbiljski ujedinjeni front za za-jedmčku borbu je neizbeživ. On mora doči, alko radništvta želi, da svoje najelementirnije interese oibram ■ od kapitala.
Pogledajte položlalj u cellome svetu! Buržioazija. je grabila mdništvo za vrat, drži čvrstom Sakom proletariat za grk-Ijjan i kušft da ga baci na kbljena, Pogledajte velike štrajlkiove i iskllju-čenja zadnjih godina u Americi, Bngle^kdj, Nema^kojs Italiji, Norveškotj, Daneua j i Španiji — utoratko sve ove borbe po celom svetu! Radina klasa se zadnjih godi na nalazila u po»vla.č6nju, u de fen živi. No sad se nema više kamo pavu čil Ili, moramo li vam navadjati pri-
mere i sečati vas, kako su engleski ka pitalisti postopali sa nidiarskim i kovinarskim radnicama, kako je »slobod-no» nemač>ka država postupala zad-™'l' sodima sa željezničarima, kako su čehlc»l)avačlki gradjanski magnati P°®"uPa*i sa celim grupama poljedelskih radnika, ili kako je buržoazija svih zemalja zadnjih meseci postupala sa «svoj,im» radnicima? To je svi-ma vama dobro poznata. I sad je ži-vot.no pitanje za sve proletarce, komuniste, socialiste i radnike izvan stranaka, da oilganiziraju otpcir protiv avih razbojimčkih navala buržioazije 1 po\’odom toga lajavljuja Rtomuni-
stifka internacionala: Mi smo spremni sve ufiniti, da se organizira ovai aijm radniHva cclog sveta protiv burioaziic. Mi smo spremni pregovarati dapače i sa onim vodjama Druge i Dva i pol internacionale, koli su za vreme cejog imperialističlkog rata od 1914. do 1918. stajali na strani buržoazilje. Mi smo spremni dbprineti ave žrtve, da olak-šamo s tvori ti zbiljski ujedinjeni front bonbenog pitoletariatu.
Komuniatička intetnacionala izjava ljuje: o vama ovisi, da li te ostvarenie ujedinhnoa fronta bili osučeho. Tra-l
Ute na svim skupštinama, u svakoj ro.dnii, na svakom sastanku strukov-ntih deleffata, u svakoj tvomici i, v: svakom rudiiiku, posvuda tratite u-jedinjeni front naroSitvm rezolucijama i demonstracijama tr(iHte, da se odmah sazove svetski kongres zastupni-ka svih radničkih organizacija, poli-tičlcvh, strukovnih, bez razlike struja.
Mi se naročite) obračamo na one radnike, kolji su do sadla bili izvan stranaka, i na one proletarce, koji još i sada pomažu Drugu i Dva i pol inter-nacionalu. Mi vam velimo: vi niste komunisti, a mnogi su od! vas i nepri-jateljski raspolcženi prema komunizmu. Doči če vreme, kad' čete vi shva-titi opravdanost komunisti&kog nazi-ranja. Mi čemo stapljava čekati na to vreme, kad čemo ujedno p3&eti ozbilj-sko1 oslobadjanje cele r;adne klase. Ali več sada mi vama pružamo bratsku ruku i tražimo cd vas: uza sve politie* ke razlike mišljenja podjite s nama, organizirajte zajedno s nama ujedinjeni front protiv kapitalista. Za komad kruha, protiv snizivanja radničlkih plača, za pomoč besposlemma --- mo-žemo se mi zajedničfei boriti Uza sve raalike našega mi^lijenja.
U civim berbama morama zajedno stajati. Ili ujedinjeni front svih pro-letaraca ceioga sveta ili smrt od gladi i nazadovanje radne klase. Tako stoji problem. ■
Tražite od vodja strulkfavnio« paikre-ta, 'kao *i od političkih vddlja Druge : Dva i pol internacionale jasan i ne divojibem odgovor na pitande: zajedno sa radnicima, koji su za kOmunizam, protiv buržioazije, ili sa buržbaziijbm Pilati v !komunizma i kroz to za snizi vanje plače, povečanje vojske bez poštenih, bedu i smrt radničke cbitelji?
Organizirajte tokalrd ujedinjeni front i ne tekajte na doz volu vodja Druge internacionale, kiolii .su predugo stajali u duševmoih zajedništvu ,sa gra-djansikim svetom, a da bi"*še mogli tako brzo osloboditi toga zajedlništva. U svakoj tvomici, u Svakom rudniku, u svakom gradu, u svakom kotaru, mo-raju se komunistički radniciaiijediniti sa sacialističkim i vanstranačkim rad-nicima za borbu protiv burioazije Ko-munistifka stranka ostaje samosiakia stranka; ona je uverena, da Če u nai-krače vreme svi Cestiti proletarci doči u njene retibtve, ali Komun istička stranka je u svako doba spremna sa svakim radnikom voditi zajedničku borbu protiv kapitalista.
Jos jedlnom: tražite, da se odmah aa* zove svetski kongres radne Mase, To je sledeči korak na putu zbiljskog fronta proletariata, Komumsti^ka internacionala iziiavlijuje, da če ona odstraniti sve, što ne bi pogodjavalo o-snutku ujedinjenog fronta proletaria-
Pismo iz Jugostradije
Isti črtni glasovi, ki prihajajo že nekaj mesecev iz Dalmacije o umiranju ljudstva od gladu, so se pričeli pojavljati tudi iz Hercegovine, zibelke srb-sko-hrvaške književnosti. Ugledna o-Seba, ki dobro pozna današlnge razmere v Hercegovini, je poslala «Hrvatski Slogi» porloiSilo o gospodarskem propadli Hercegovine plod današnjim absolutističnim režimom. Skorraj: ves članek je bil zaplenjen; zato Vam mdrem sporočiti samo nezaklenjene dele članka:
«Težfcega stanja danes v Hercegovini Vam ne morem opisati. Strašen glad povsod1. Kamorkoli se obrnete, srebate trume dece, žena, starčkov in stark s palico v rolki, ki obupno kli-čejlC' po pomoči. Vsi so izstradanj, bledi, prava okostja, večina telesa naga — žalobni sprevod polživih ljudi«.
«Da slučajna nis:o neikatere zadruge ,nabavile v poslednjem času nekaj ječ jnena, graha in looruze, bi že večina 'jiarbida ptomrla od. gladu.,
Težko stradanje- naroda in grobne posledice gladu občuti najfoolji mladina. Ko so te dni prišli naši fantje na nabor, je bito vse razočarano. To niso več oni fantje, oni stasoviti junaki, s katerimi si lahko razbijal bregove rek —ampak to je opotekajoča se deca, ki jo je Uničil glad in delo, katerim gle da smrt že iz oči. Ta generacija bo ro dila kvečjemu patuf4ke». — Naprej zaplenjeno, predstavljale si pa lahko sami vse grozote.	i
Vidite, in klonstatirartie talkah faktov — zapleni naša državna cenzura. Jugoslovanski narod, umri, toda mol &i, da ne pride na dan vsa resnica c balkanstvu in divjaštvu beiogiraisikih porodiclDalmacija umira,Črnogorci iz-kop’ljujejo še celo ostanke svojih prednikov in si iščejo nove domovine, Hercegovina in Bosna umirata, celokupni jugoslovanski proletariat umira, a na naglem preljubijenem ktaljevem dvoru se uganliajb divje ergilie, ki jih zaman i§češ v starem propadlem cesarskem Rimu! Juogslcvanski nailod umira, a naša in primorska narodnjaška eiospo-da piruje za težko obloženim mizam: «Lepa riatša domovina,
,	' mtadlrata, domovina ...
. Zato se obrača jugoslovansko delovno ljudstvo na Tebe, vsemogoči bog, če bo dospel db Tebe naš klic kljub joku in stoku naroda, da vsaj enkrat v zgodovini ckkažeš .svojo neskončno u-smilljenost in pravilnost, o kateri nam je govoril v nežtnih letih gospod žup mige, s smejočim se trebuščklom! Prosi mo te, vsemegotini, da čim prej nakloni« zmago svetovne proletarske revolucije, ki bo s svincem, dinamitom in eldrazitom požgala našlo jugoslovansko Sodonjo in Gomoro, da ne. bo ostal ka-mejn na kamenu, da bo izginil iz naše zemlje poslednji spomin na krvave zločine buržoazije, da bo tem bogate j e obrodila setev kbmuni stičnega pr ole tariata!	KOMUNOVIČ.
Glad u Dalmaciji
((Orgapizovani radnik’» u Beogradu, centralni organ Medljusaveznog sindi-kalinog odbora Jugoslavije, (razredno-svesnih stniiktavnih organizacija) do-naiša av&j čianak o užasnim prilikama u .ied!nog Jugcslavenskiolf pcikrajini:
Izveštaji da u Dalmaciji ljudi umi-ru od gladi izgledjaju nevenovatni, m a da su tafini. Težački Savez iz Spiita iz-vestio je Vladu da je u nekoliko sela umrta desetinu Ijludi od gladi. Glad u Rusiji sasvi mSe razumlJiiva. Roši o-grofdišn^ja suša je uništila cetokupnu žetvu najplbdnijih krajeva. Nesreča je na taj1 način dbbila tolike razmere da je za nlieno savladijSvanje bito potrebno imati internacionalna sredstva. Ta sredstva oumekle su kapitalističke dir-žave i svet umire od' gladi, i ako je so-soKrjet&ka vlada ukinila sve da ga spase.
Ali glad u Dalmaciji! Stvar gotovo
neveiovatna. Pa ipak, taono je. Tama ljudi, naši sunarbdnici, umira od gladi. A tu, u centru iste zemlje, stoje ma gazini puni hrane, namenjeni najocl-vratnijojf špekulaciji. Ništa nije staja-lo na smetnji tla se nesrečnom dalma tinskom stanovni&tvu pomogne na vreme. Znalo se, da tamo nediostaje hrane i da če na pirOleče nastopiti glad, ako se ne uveze iz aktivnih kra-jeva. Država nije čaki bila prinudjena da tu hranu kupuje u drugim zemlja ma, več je bdlbi samo pabrebno da se na vreme prebaci hrana iz aktivnih kra jeva u pasivne. Tb se moglo ukiniti o-lako, to se moralo učiniti ma. kolike smetnje da su bile na putu.»Ništa vla-du ne može opra vdati što danas umira naši sugradjani u Dalmaciji. Vlada se ne sme i ne mo/žfe braniti ni oskudi-com transportnih sredstava, ni nema-njem budžeta. To je prosto na prosto zlo&inački nehat, koji no bi smeo ostati nekažnjen.
Mi znamo da su nediovol)jna transportna sredstva, ali isto takb znamo da je spasavanje glaclnih trebalo da bude prva vladina briga. Morao se obusta-viti trenutno svaki promet samo da se ne dopusti da ljudi umiru ocl gladi. To je sramota, to je zločin vlade prema našem narodu u Dalmaciji.
Isto tako vlada se ne sme pravdati nemanj.em finansijskih aredstava. —
Kad se ima sredštava za terevenke, koije _staju dtesetine miliona narodnega novca, onda se treba i mora imati sred stava i za narod koji umire od' gladi. Samo u kapitalističkom dimštvu mo-guče je, da u jedtmoj i stoji zemlji' jejl-na Masa umire odi gladi dojk druga ra-sipa narodnu imovinu i nogama i ru-kama. Ali izgleda da ovakav primer zloičinačikbg nehata Vlade nije moguč ni u jedinoj zemlji sem u avblji zlosret-naj1 Jii'glcslaviiji Vlada 'se . pifosto od-metnula od svih zaklona i svih obzira prema narodu. Slučaji sa umiranjem n ar,od a u Dalmaciji najbolje pokazuje dokfle je vlada otiAla u svom pustahi-luiku. Ona ima dlrskosti da svakodnev-na votira sve nove i nove kiredite za nepotrebne stvari, ona mož« fiafe i Wrangelove bande da izcltfžava a nema kredita niti se »tara u opšte da po>-mogne sviame nahodil, koji umire od gladi. Ministri su se zabrinuli izgleda, koliko če dobiti pirlaviziona od novtog zajma i u taji brizi zaboravili su na svoje dužnosti prema narodu.
Dalmaciji se mora šfo pre pomoči. Mi finima pred nanodlom odgovoraom vladu za svaku žirtvu koja bude pala u Dalmaciji
na bolje. Ljudstvo že čuti pWve blago, dejine uspehe energiSne komun ističn* politike. Vse vesti o nemirih na Rus kem so zlagane in zlagana je tudi vest, da se nahaja Lenin na smrtni postelji Lenin je res bolan vsled rane, ki jo je povzroičil atentat socialrevolucionar-jevi Vendiar je upati, da okreva.
Na Ogrskem so se vršile pred dhevi državnoziborske volitve. Vršile so se pod' najgrišim teroinzrnom. Komunistična stranka ni kandidirala ker ni smela. Mnogo socialističnih kandidatov je bilo tekom volilne borbe aretiranjih. Končno so dale volitve veliko veti socialističnih glasov nego je bilo pričakovati. V samem mestu Budimpešti je bilo izvoljenih 13 socialističnih poslancev. Delavstvo je gilasovalo za socialiste, ker ni mogla glasovati za komuniste, iz protesta prioti reakciji. Nov dokaz, da ni mogoče z nobeno reakcijo udušiti proletarskega gibanja. Ne zločini, ne zapori in ne palice ne morejo uničiti pravične želje proletariata po svobodi in življenju. Kdaj bodo spoznali to proletarski sovražniki?
V Gharlestonu v Ameriki se vrš& sod na Obravinam proti 700 rudarjev, ki so se v avgustu mesecu 1921. uprli delodajalcem zorožljem v roki. Pri tej obravnavi je prišlo na dan, dia so pomagali delodajalcem duhovniki, da so delodajalci plačali ogromne svate za boi proti delavcem in da so potrošila obilo denarja država sama v korist deto. dajalcev, Držlava je zares povsod vsera enako dobra mati in troši denar za delodajalce doči m umirajo tisoči od mi* Kerije.
V Ameriška li Združenih državah se nanaja 800 tisoč rudarjev že šest me-secev v stavki. Rudarji zahtevajo zvišanje plač in socializacijo vseh premo-eokapov.
Prispevajte v tajni sklad
m
m
m
m
•tih'!
Politični pregled
Socialistična parlamentarna skupi na v Rimu je z večino glasov sprejela resolucijo, ki zagolvarja potrebo sode lovanja socialistične stranke z meščanskimi vladami. ZarakJi tega je sklicala stranka narodni svet, ki se je sicer izrekel proti sodelovanju vendar je $to vilo reformistov v tej stranki vsak dan večje. Ne bo dolgo, ko bomo imeli tudi v Italiji sodaldemokratične mini stre, ki boido, kakor drugod praktično dokazali' nesmiselnost takega reformističnega početja.
Ob tej priliki je sklenil imenovani narodni svet socialistične stranke, da se ne priključi nobeni obstoječi internacionali in da ba delal nato, da se ustanovi nova mednarodna socialistič na zveza.
Stavlkia kovinarjev v Milanu in v Turinu se nadaljuje kompaktno. Kovi-nartii so pripravili e ni vstrajati v btoju do popolne zmage. V mnogiib indu-strielnih mestih Italije sa se izrekli kovinarji in drugi delavci za splošno stavko po vsej državi, s katero edino je mogoSe prisiliti delodajalce, da ne-haljb s svoij'0 ofenzivo in je mogoče zadati reakciji tudi politični udarec. Delavstva pričenja spoznavati, da je taha taktika, ki jo zagovarja komunistična stranka, edino pravilna in da je mogoče le s skupnimi silami in enotnim sunkom premagati kapitaliste, ki si do rnišlijujeijia, dia ni delavstvo več sposobna za nobeno resno akcijo.
Delavska zbornica v mestu Reggiu Emilii, ki jo vodijo najčistejži reformista, fe proti volji delavstva sprejela odlpravo draginjske doklade in osemurnega delavnika. Delavci tega sfklepa seveda niso priznali. Neki komunistični delavec, ki je eiovoiril za svoje tovariše proti temu sklepu Delavske zbornice, je bil po ovadbi reformistov in sociallpatri atov aretiran. Tu imamo zopet lep dtokaz kam bi radi spravili delavstvo reformisti s svojto protirevodu-cionamo in oportunistično politika.
V Milanu se je vriši 1 v pretečenem tednu kbngres faustovskih sindikatov. Ti sindikati so kakor je bila zloglasna Narodna delavska organizacija, žolti in krumirski. Sa pnoti razrednemu boju in so Oklenili, da dirtžavni usluž benci in zlasti železničarji ne smejo v nobenem oziru stavkati. Svet pa gre kljub temu svojo pot naprej.
Nemška Avstrija se nahaja pred1 popokam polomom. Za ta polom menda niiso odgovorni komunisti. Vrednost kfrone pada dan za dnem in je dbbil človek včeraj za eno lino nad 1000 kron. Draginja zaradi tega narašča. Iz teh vzrokov se vršHam gibanje, da bi se Nem%a Avstrija pridružila Nem* čiji c©š, da edino tako se zamore prva ohraniti pri življenju. Antanta pa tega ne dovoli. Te dneve se je izvedelo da obstoji dogovor, po katerem tri v slu čaju, da hi se hotela Avstrija pridružiti Nemčiji, Čehoslova^kb viajaško zasedla Dunaji, Line in Solnograd, Poljska nje bližnje avstrijSake obmejne kraje in Francija Gradec in Celovec. Ali bi ne bilo bolie, da bi Avstrijci, mesto da so postavljali socialdemokra-tične ministre, posnemali komuniste in osnovali delavakot-kmečk'e sovjete?
Pcaočila iz Rusije pravijb, da bo tam letošnja žetev obilna. Prometna sredfetva gredb vedino na bkjiMe in lakota pojenja. Ze to dejstva samo na sebi m pogadtbe, ki jih j® sklenila so-vj^t^ka mda z mzinimi državami vpli-vaiiio blagodejno na rusko Valuto. Rubelj. se dviga in žjvliienie gre zmerom
Vera i naša stranka
'Vrto mnoga mišljenja vladaju o ve-tlr^migiji), o nJenom postanku, cilje-vima i ražirenju. Nema sumnje, dobro bi bilo kad bi mi svi proučavali i upo-2snalS razne veroispovesti, jer bi od toga bezustavno imali koristi svi mi. Ali to ječi ne znači da bi dobrto bita sada da se bacima na raspravlSanje toga pitanja. Naproti v, mi bi mlatili praznu slamu kad bi danas uzeli da se nate-žemo oko toga: kaka je nastala vera, zašto je nastala, kaklo se širila, kaka se menjala u raznim vremendma i raznim mestima i; t. d. Imamo danas pretih postava, 'kudikamo prečlih! Gvor skupade čeka da se prereže; čvor bes-poslice da se odreši; faJšistička ofenziva da se adlbije; tamnice — da s© o-tvo-re i mnogo teh nužinih postava. Pred nama stodi revolucija i ko č& da se o, svrče joiJ na pa tanile a postanku vere.
U ovoji blažena! zemljii prevladtjuje hriščanskoi-katolička veroispavest. Jo# mnogi ljudi se osiječaiiu vezani za popa i orlktvu (Moja je predstavnik vere) i vladaju se prema uputama popovim. I kad mi hočemo dia poduzmemo kafcvu bito akciiju u širokim stajevima naroda, moramo da računamo s tim upli-vom crlkve, ili ako hočete vere, na široke narodne slojeve. Zato. mi necemo mlatiti praznu slamu ofkb postanka vere, ali čemo zato da se ogledamo na praiktičnu stranu: kako mi u akciji da se odnesimo prema pobočnima (religioznima).
Dabogme, kiad 'je govor a poboiiinima, ne može da bude reči o komuni stima, t. j. o revolucionarnim marxistima. Radi se o onam delu nadnog naroda što jo§ «veruje«, ili bar veli da veruje. Sa ra zvitkom komunizma, to jest sa napredkom čtavečanstva, nestaje vere. Da-kle, mi uništudemo vera.
Smemo li mi u današnjo)ji borbi iz-medju radia i kapitala da i zračimo parolu: dote s verom!? Ne. Nama treba da pridobijeino uz nas i one nesvesne mučenike ovag sveta u avof borbi aa etobro njihovo i naše. Ako več ne mo-gu da nam budu drugovi ravni, po^to su zaostali, ne smijem-o stvarati od njih naše luvne neprijateTje. I kad hi mi zatražili od nelkoig pobožnog jaidtni-ka dia se odreče svoje vere, orn bi dlrtžao da smo mi kriiivci njiegovo® zla i sma-trao bi nas svojim neprijateliilem. Zato ne srni jemo da polazimo u borbu pfo-tiv ugnietača vičuči piiotivu vere.
Sasvi m je razumljivo da necemo ms prepovedati «božansku nauku«, Ostaje nam onda jto* samo ona takozvana neutralnost prema veri., Niti čemo je napadati, niti braniti. — Rekao bi ko-god mažda da čemo mi pustiti popovima i njihovim (klerikalnim) organizacijama odrešene ruke. neika žare i pale kako im je volja. B, toogami, ni to ne smemo da učindmo, I sad če da mi, ttadje neko i da me, pita: nečeš da ih napadaš, nečeš da se staži s s njima, a nečeš ni da ih pustiš u miru; pa šla onda hočeA?
Prosta stvar. Da se ne zamerama ljudima kode trebarn;o, a bez potrebe i koristi, treba dia pustimo svakog da veruje u §ta hoče i da se klanim čemu hoče. Medjutim, da tražimo od svakog da čina orno što ga zapada kao čoveka da čini, ta jest da ne %i na naš r*-čun več na i^un sv.bg rada. I zato smijtem častiti da te erkvene i klerikalne organizacije budu kapitalističko protin nas. Mi moramo da Judama maske popovima i njihovim prJateliima kad blagoslivljaju rat kad pjlaklinju borbu za olakšanje života radnog naroda i jednom reči -kad u našim srnkadnevmim btebama
brane interese kapitalista. Kad im tako budemo skidali maske, činičemo
nalbolju pik ma (slugans fersta), a
i-ndu protiv klerikaliz kapitalizma u znaku vanlem živofcnih uslo-
va za radni narod i ostvareniera koti* iflftaenuce i vami F
.j
■A;®
vi
nninizma iače»nuče i vera.
Na*a perote treba da bude:	.	.	„
Ro ne radi neka se ne mefta u politiku, jer 'ko sam ne radi nema pravi ni drugima dia odlredjuje. rad. Neka veruje ko šta hoče, ali niloo da se ni jo usudio da nam meče rapski jaram n me vere. Popovi u orkvu, ako. konic trebaju, ah sebi pirate i* politike!
AZ-BUKl. ;
Domai® vesti
Vaš
nacao:
Sali
zem
nEclimost« je priobčila pred par dnevi polemičen flandki pod naslovom «Nuš nacionalizem«. v katerem se pritožuje, da so slpivenjkLjSOc-jalisti ■ vedno po krivem dollili slovenska liberalno in klerikalna gospadd, da je kapitalistična. Dabra tetka vzdihuje pobožno, češ*, ali so bdi vsi tisti tisoči delavcev, ki so sledili nam, tudi kapitalisti? In dalije, ati ni ntfcake razlike mod itlijanskim nacionalizmom, ki nas tlači in*mecl' našim, ki se brani, med ofenzivnim in defenzivnim nacio nalizmam? Češ, kaj bi bilo s Slovenci na tem azeml|ju v tridesetih letih, t. j. odkar prepovedujejo socialisti svojo vero, da ni bilo nas? Poginite, koliko gospodarskih društev itd. smo osnovali /v korist ljudstva v tržaški okolici.
Članek «11.« naji bi bil odgovor na naše obtožbe proti slovenske mu primorskemu narodnjaštvu, četudi govori o slav. social-demokraciji pred tolifcj-mi in tolikimi leti in niti ne imenuje komunistov.
Mi ne bi odgovarjali na ta Claneki, Ce nam ne bii nudil lepe prilike, da opredelimo n Školjko pol iti fin ih pojmov, ki se vedimo napačno razumevajo in katero naša buržbazija veclorna falsificira, da bi ribarila v kalnem. Z «Edinost-jo», ki bo trobila dta svdje smrti vedno enorniisto pesem, ker je to prirod-ni zakon, ni vredna polemizirati, paC pa je prav izkoristiti take prilike, da razjasnimo in da razbistrimo gotove pojme, ki so proletariatu potrebni v injegicvem hodu proti- kapitalistični buržeaziji.
Kdo je torej komunist, (socialist), kdo prale ta,rec in kicBo kapitalist?
Ali je mar komunist že tisti, ki ne poseduje ničesar? Ali mar ne bi bil komunist idealni velefabi ikant, ki bi stavil komunističnim organizacijam na razpolaga velike svate denarija za pospešitev socialne revolucije?
Kdclr ne poseduje ničesar, razven svodih pri dni hi fiate, ali svojega znanja, s katerim si mam pri drugih, ki imajo kak (tvornice, orodje, zemlje, pisarne itd.) služiti svciji vsakdanji kruh za borno plato, ki komaj zadostuje, da preživlja žnjp sebe in sveje — je proletarec (nemaniči). Toda to še daleč ne zadostuje, da bi bil tak človek komunist (socialist). Komunist je še-le oni, iki zavestno hoče komunisti fini red čto>-veške družbe in pa svaiih mačeh prispeva k temu, da se sedanji, kapitalistični red poruši in ostvari nov, komunistični. Velefabrikant, fci bi dajat na razpolago čiste dbbičfce svojega podjetja komunistom, da se uporabijo* v namene .komunistične stranke, ne bi bil kapitalist ampak! komunist, kakor ni militarist vojsk ali oficir, ki nosi svode orožje, da se bo boril žnjim proti buržoaziji in ja žnjim prisilil na splošno razorožitev. Zadrugi, ki ima namen samo nabirati, cldbičeik -— če tudi samo za svoje mnogebnojne člane — ali zadruga, ki zbira dobičke, da jih uporablja za ohranitev sedanjega družabnega reda, ni še komunistična. Društva 'delavcev, ki služi ohranitvi sedanje družbe, ni še komunistično in čeprav bo včlenjeni v njem sami proletarci, sami nemaniči.
In sedaj' obrnimo medalja nariobe. Kdo je kapitalist')
Ali samo tisti, tki ima dosti denarja, ki ima tvorni ce, ki ima veleposestvo, plavže, karnencilome itd.? Ne! Vsi tisti, ki hočeta ohraniti tisti red človeške družbe, fci ga hočejo imeti tvorni carji, velepasestmfci, vetopodjetnifci itd!, in ki se protirito komunističnemu redu čAc*ve?fce družbe. To je vendar jasno, ko beli dan.
Delavci, ki pridni raku kapitalistično gospodo so kapitalisti, tudi če so še tako ubogi. Učitelji, uradniki itd., če prav izkoriščani, so kapitalisti tako dolgo, dttkder sto za ohranitev kapitalističnega diružabnoga reda.
In tisti, ki niso ne za komunizem in za kapitalizem, ki sp nevtralni in ki se ne udeležijo socialnih boiiov?
Ne udeleževati se socialnih bojev, se pravi danes: pomagati kapitalizmu. To so paraziti, nevredni človeške družbe, ki jih ho moral komunistični red (praviti. Oni hočejo samo ugodnosti in nič žrtev,' kar je <... serajnusti nemoralna. Le-ti se zgražajo (na videz, seveda!) nad kapitalizmom in nad komunizmom, ne da bi skušali doprinesti kaj za zboljšanje družabnega reda. Ta so naigvši materialisti, pravi tipi kapitalističnih pijavk in akn, sami nikogar no izfctoriščajio, je to sama zato, ker se ne nahajajo v položaju, da bi koga izkoriščali. Pošteni thufje se morajo izogibati takih individuou, kakor (nirjevcev. Odkritim naspmtniklom se mara v bedu, kes postanejo neškodljivi .prizanašati, neutralcem nikoli, ker
si tega niso zaslutili in ker sa nevarno orodje pirotivnikov.
Tako,je!
Ali so slovenski liberalci in klerikalci kapitalisti? Seveda: ker hočejo ohraniti kapitalistični družabni red in so ppoti komunizmu.
Ali so delavci, ki jim zavedno slede, kapitalisti? Gotovo: ker jim pomagajo v boju za sedanji družabni red.
Ali sa gospodarske (organizacije, ki jih snujejo slav. liberalci in klerikalci, kapitalistične? Naravno: ker so o-pora njihovi kapitalistični politiki.
In kaka je z nacionalizmom?
Nacionalizem !je vedina naravna posledica kapitalističnega družabnega reda. Njegov cilij je v§dna naclvlaclje
O
"■S*
veselja do dela, kii ga ima. Delavec, ki ne zasluži toliko, da se prehrani mora stradati, iztradan in dtulga dlobo brezposeln delavec pa ne more producirati toliko kakier oni dobra plačan in dobro hranjen delavec. Torej bi bilo mogoče znižati plače delavcem, samo tedaj če bi pale cene življenskim potrebščinam.. Delavec zasluži že danes velika manj (kakor pa potrebuje za življenje. Kadar* je pa brezposeln irftri ra stradati on in njegova družina. Sicer pravijo in pišejo kapitalisti, da so cene potrebščinam padle, a oni ki kupuje pri trgovcu ve-, da je ta trditev neutemeljena in da je res ravno narobe. Ce se navzlic vsemu temu posreči delodajalcem znižati samo za par odstot-
nacl dirugimi za lažje udejstvovanje ktonr plače, pomeni to za nje malenkost,
kapitalističnega gospodarstva. Sloven ski nacionalizem na Primorskem je »defenziven«, ker je italijanski močnejši. V trenutku pa, ko bi bil on tu micrinejši, ,hi prizadeval Italijanom vso tiste krivice, 'ki jih danes italijanski nacionalizem prizadeva Slovencem. Hiačete-li dokaza zato? Ci raj te - Slo v. Naroda, kakio piše o* Nemcih v Sloveniji, o snovanju nemšjke stranke, o nemških šolah itd. Sama 10 tisoč »pravih« Nemcev je v vsej Sloveniji, po njegovem mnenju in ti sa,- seveda, iredentisti.
In kaj’ bi bito, če ne bi bita že trideset let (kapitalistične slovenske gospode na Primorskem? Bito hi toliko manij kapitalističnega izikroajščapja in bili bi mi za korak bliže komunizmu.
Nacnanalistična gospodarska društva so koristila zlasti slovenskim trgovcem in advokatom, ki so jim - dovajala klientelo. Kulturno — v smislu kulture badfc»3posti — ta društva niso premaknila slovanske kmetske in de lavske mase niti za milimeter naprej In samo po tem moramo- ceniti njiho vo vrednost. Utrjevala pa so jih v po nižin,osti in pasji pokorščini do gospo ske in lepa oblečenih ljudi ter vzgajala k. primitivnemu egoizmu.
Odslej jih bodo učila lizati tace kraljem. To je vaš nacionalizem
Mezdno gibanje
stavbinskih delavcev na Goriškem
Ofenziva, ki jio je začel kapitalizem na celem svetu proti pridobitvam prc«-letariata, ni prizanesla niti delavcem v Italiji. Opazujemo že dolgo časa, da se proletariat še nikdar ni moral toliko bojevati, da ohrani pridobljene pcizicije, fcafciar se bojuje danes. Se nikdar ni bila reakcijju kapitala tako silna, kakor je danes.
Vendar smo mislili, da delodajalci v gorički deželi, glede na nizke plače, ne bodo zahtevali še »nižanja istih. Sicer so nam že parfcrat odpovedali tisti del pogodbe, fci določa minimalne plače, a vendar smo jih prepričali, da sa odnehali ctd svode namere.
Bes je, cla je vodna, fci so jo kapitalisti hoteli, zrevoiuclopirala vse gospodarstvo; ali je res tudi, da so delodajalci začeli zdraviti finan9m>gospo darsko krizo takia kakor ni prav. Oni, kii so znal i voditi voj na in imajb še danes moč v svojih rolkah, ne znajo napraviti pravični mir in dati delavskim množicam dela in zaslužek. Brez pioseJnfist, ki danes vlada povsod, posebno pa pri nas, je posledica povojnega gospodarstva ip nikdar sitega kapitala. Ta brezposelnost, ki povzroča vedno ve dta brezposelnost in bedo je dala povod delodajalcem, da so začeli ofeniZiivo.
Goriški podljetniki sa adlpavedali pogodbo in na sestanku delavcev in delodajalcev ki se je vršil doc 6. t .m. so predlagali znižanje plari Niso pa imeli za ta predlog nikakiordiiih tehtnih vzrclkdv. Našli so stare prifcave iz-gcviore, da je potrebno obraniti indu-strijto in s tem rešiti narodno gospodarstva. Seveda tudi za ta njih dober namen bi moral delavec podložiti hrbet tor biti za steber nagibajoči se kapitalistični baraki. Še enkrat- lahko proletariat razvidi, da vse kar kapitalizem dela, dela na račun delavca.
P,ogle,ima pa mala bali natančno celo zadevo in kmalu pridemo do prepričanja, da zahteva delodajalcev je neopravičena in četo sramotna. — Znano je, da vsa stavb inska industrija na Garičik.em sloni na obnovitvenem delu. Podljetniki dobivajo d'enar za svoje delo naravnost od! Zveznega kreditnega zavoda -v Benetkah, na podlagi cenitve pa predvojni vrednosti. Razvidna je torej, da delodajalci nimajo nobene (konkurence j n da delajo brez vsakega rizika. Dokazali smo jim tudi da so cene stavbinsfcemu materialu padle za 20%. Les in dirugi material je padel, no da bi proizvajalci znižali plače delavcem. Seveda v korist stavbe-niltoom. Dokazali smo jim tudi, da znižanje že itak nizke plače bi pomenilo vzeti delavstvu še ono mata moči in
ker delavske plače znašajta pri stav-binsfci .strelki šele tretjino celokupnih stroškov. Par odstotkov pa bi bilo mnogo za delavce in njih sestradane družine.
Zdi se, da marajo dftadajaloi imeti namig ad1 oblasti, da naj znižajta plače delavcem. Vlada hoče izrabiti delodajalce, da bode lafcše znižala odstotke na vdino šfcocto. Pri tem bodo* ošfccdta-vani tudi vojni oškodovanci, že sedaj niso redki slučaji, da delodajalci prekoračijo vpijmo škodo na breme oškodovanca. Kaj bode šele potem če vlada še skliči odstotke na vojno flkodo, ker vlada bode znižala veliko več kakor pa bode mogoče znižati plače in to iz getrinavedenih vaitokoiv. Dela ne bodo napredovala in. v onih slučajih, kjer hodio, hadio šla naprej- na šfcjatta oškodovanca.
Goriški stavbioski delavci ki so tudi vojni o-lfccdavanci, bodio trpeli dvajnio škodo. Pnvič, kot lastniki po vojni porušenih dbmov, za katere bodo že vlada in podjetniki skrbeli, da ne ostanejta njih in dlrugi-S kot delavci ki si mcurajta s tešfcim detom služiti fcruh.
Pcmčamo ta stavbinskim delavcem, da bodlo stali na straži ter branili svoje prictabitve kakor so jih znali braniti do sedaj. Naj vedo podjetniki in vlada, da stavbinsfci delavci niso voljni sprejeti ničesar kar bi zmanjšalo njih moralne in gmotne pridobitve.
Tovarišij že od danes začnite sabotirati delo. Naj ne bode nikogar izmed vas fci bi delal čezurno delta ali pa za nižja plača, kakor jo določa pogodba. Kctar dela driigače, je izdaJjalee delavskih koristi. S takimi izvržkl obračunajte kakor to zna zaveden proletariat. Odvisna je ad. vas ali sprejmemo znižanje plač! brez protesta ali stopimo na plan kot en m,o® za pravice s vaje in svojih tovarišev.
Še en teden imama čas se pripraviti in odgovoriti delodajalcem. Pridite vsi na shode ki jih skliče vaSa organizacija, da se ^pogovorimo o našem boju.
Sodrugi! Boj1 se bode začel. Stavbin-ski delavci ga spirejmejlo in se bomo bojevali z vsemi sredstvi do končne zmage.	Okraino	tajništvo.
Delani Minske uIm Ji. Bes.
se vzdržujejo dela
Ker Stavblnska zadruga Jul. Benečije «Cerg») ne izplačuje redno delavskih mezd, kar je posledica pomanjkljivega podpiranja te zadruge strani vlade, je Sindikat stavbinskih delavcev odredil,, da se delavci vzdržijo počenši s pono--deljkom 12. t. m. vsakih del pri tej zadrugi. Tako se je tudi zgodilo.
Pondeljek so se delavci zbrali na protestna zborovanja kakor je to določil sindikat. Zborovanja so bila povsod številno obiskana. Enoglasna volja stavbinskih delavcev je, da se gibanje v slučaju neizpolnitve njih zahtev razširi. Sindikat je sklenil sledeče:
Delavci Stavbinske zadruge se vzdržijo toliko časa dela, dokler ne dosežejo svojega namena.
Dolžnost funkcionarjev in zaupnikov sindikata je, da sklicujejo shode in sestanke delavcev in jih podučijo o dejanskem stanju.
Danes se vršijo zopet shodi delavcev. *
Težki položaj, ki je zadel vsled nemarnosti vlade našo Stavbinsko zadrugo, je v enaki in morda še hujši meri zadel tudi druge stavbne zadruge v tej pokrajini, ki se pečajo z obnovitvenimi deli. Odmev tega stanja je bil sestanek, ki se je vršil v pondeljek popoldne v Gorici in katerega so se udeležile vse take zadruge, ki so podpirane po Žveznem kreditnem institutu. Poleg «Cerg», Julijskega konzorcija in Bellunsfcega konzorcija je bilo zastopanih 40 zadrug. Vse te zadrugo so se izjavile na sestanku pripravljene, da takoj sledijo zgledu «Cerg» in zaprejo svoja dela. Nazadnje je med zadružnimi zastopniki po obširnejši razpravi prevladalo mnenje, da se sprojme ostro resolucijo z odločnimi zahtevami na vlado. V sprejeti resoluciji spominjajo zadružniki vladne organe na njih neizpolnjene obljube, zahtevajo od vlade, da posreduje in da v teku tedna ukrene vse potrebno, da so bodo mogla nadaljevati obnovitvena dela in opozarjajo slednjič,da bodo v slučaju zavrnitve, teh zahtev na svojem drugem sestanku v če-
trtek 15. t. m. (t. j. danes) napovedale po vseh svojih obratih izpor delavstva, dokler se razmere ne uredijo. Zadruge so popolnoma solidarne s «Cerg«.
K sklepu je bil izvoljen vodilni svet obstoječ iz 9 zastopnikov zadrug v Gorici, v Gradiški, Tržiču in Trstu, ki ima nalogo zastopati zadružne interese. Poslalo se je tudi odposlanstvo na podko-misarja.
Ker se gibanje Stavbinskih zadrug vodi tudi v interesu 10.000 lačnih delavcev in njih družin mislimo da se ne bo končalo s-praznimi vladnimi obljubami.
Shod v Mafcrežim
Sredo, 7. t, m., se je vršil v Nabrežini velik shod stavbinarjev-kamnosekov. Na shodu, katerega so sa udeležili tudi kamnoseki bližnjih krajev, je govoril s. Kosič, ki je poročal o položaju strokovno-orga-niziranega delavstva v naši pokrajini in o odpovedi delavske pogodbe stavbinskih delavcev.K besedi se je oglasilo še mnogo drugih dolavcev, ki so povdarjali, da bi bilo naravnost sramotno strani podjetnikov znižati plače, ko delavci delajo le 2—3 dni na teden. Delavstvo pričakuje sedaj, da bodo podjetniki, ki so prvi odpovedali pogodbo, stavili primerne predloge in je pripravljeno složno in vztrajno bojevati se za svoje vsakdanje potrebe.
Draga	gibanja
Nahajamo se zopet v celi vrsti mezdnih gibanj.
Kovinarji, ki so se še nedolgo tega (kon cem preteklega leta) prišli iz dveh velikih stavk, se morajo zopet postavljati v bran proti požrešnemu kapitalizmu, ki ogroža njih mezdo in življenje njih družin. V nedeljo 11. t. m. se je v Tržaški Delavski zbornici vršilo zborovanje kovinarske sekcije, na kateri je govoril tajnik Radioh, V sprejetem sklepu se kovinarji najodločnejše zavarujejo proti ponovnem znižanju plač.
Lesni delavci so enako prizadeti po kapitalistični ofenzivi. Njih položaj ni samo v tej pokrajini, ampak po coli državi ogrožen. Vodstvo Zveze lesnih delavcev Italije je mnenja, da bo skoro treba proglasiti splošno stavko po vsej državi.
Industrialci so se nazadnje vrgli na prevozne delavce. V Trstu so zahteve delodajalcev naravnost nezaslišane. Potem ko je bila delavska pogodba odpovedana nudijo trgovci svojim začasnim nastav-Ijencem pri prevozih znižanje L 8.30 dnevno. Stalno nameščeni težaki pa naj bi za ravno tako znižane plače delali 6 dni in naj bi dobivali plačo le za 5 dni. Enake pogoje znižanja se stavi tudi zadrugam, katerih se hočejo industrialci posluževati povrh tega le takrat ko se bo njim zdelo.
Kakor se vidi je napad delodajalcev na proletariat vsesplošen. Ako ne bodo delavci stali trdno, bo še veliko gorja.
Mavska pisma
Smešna važnost
nas rešili. Toda kje je to odrešenje? Nekdaj so v Trstu živeli tujci in domačini, danes pa za tujca je malo,'za domačina pa nič. Res, rešili' so one, katerim ni manjkalo druzega kakor da bi svobodno kričali: vEvviva Vltaliah Niso pa rešili nas, ki prosimo dela in kruha. Hvaliti pa se znajo, kar se da. Tudi zastave znajo pridno razobešati. Denar tiščijo v žepu, ga sami srkajo in ne dajo ljudem zaslužit, ker nas hočejo nasititi z narodnimi prazniki in ceremonijami. Ko je prišel kralj v Trst, ste mi poslali zastavo in sveče ter me prisilili, da okinčim svoje stanovanje kralju v čast. Seveda revno ljudstvo spoštuje kralja, toda kot človeka ip ni čvoč. lladi bi vedeli,kako bi bilo okinčeno mesto in vasi, ako bi pripustili ljudstvu naj napravi po svoji volji. Mi hočemo dela in kruha, ne praznike. Jaz sem bil pretekli teden (stanujem v okolici) nič manj nego 0 krat v prosti luki (kjer sem uslužben) in vsako krat su mi rekli, da ni dela. Imam i otroke, zaslužka nič in še zahtevajo, da si sami plačamo bolniško blagajno. Doma otroci jočejo, kruha hočejo. Kje naj ga vzamem? Mari naj jim povem, kako svečano ste sprejeli kralja v Trstu, da bodo sitt? Ali naj jim povem, koliko milijonov tro-sito vsaki dan brez potrebe?
Mislim da bi bil čas, da bi se enkrat končalo s ceremonijami. Mi si hočemo nasititi prej želodec, potom šele oči. Hočemo dela, ker drugače ne bodo zadostovali vsi vaši zapori. Dajte pam dela, dajte nam kruha.
Težak v prosti luki.
Vetrnjaška »Edinost« je toliko visoka-cenila neki smešni izraz Dr. Karla Kra-maržla, da ga je vtaknila v svoj uvodni članek od 3. t. m., ter ga na dolgo in široko okinfilla.
Piše namreč, da se je dr. Kramarž izrazil, da se ne more govoriti o gospodarskem preporodu Rusije dokler vladajo tam boljitoviki, in zato tudi ne o preporodu Evrope. Blatil je boljševike radi postopanja napram kmetom i. t, d. V začetku članka je pisano da ima Dr. Kra-iparž; posestva v Rusiji. Pisec pa je pozabil omeniti da Dr. Kramarž plaka le [Po teli posestvih, katera so v rokah ruskih kmetov, in ne po drugetn; Ves članek dokazuje da je Dr. Kramarž proti odpravitvi privatne lastnine. Sigurno bi njemu stalo prav da bi ruski bedni kmetje delali zanj. Toda prepozno je, prepozno.
Delavcem, delavnice! Kmetom polja!! Lenuhom palico!!!
Požrešnih trehušnikov,
Reši nas o gospod!
Kmečki (ant, Počeščena Jugoslavija
V »Edinosti« od 6. t. m. nas brzojavka iz Beograda obvešča na kako svečan način so bili sprejeti tja prispevki člani francoskega odposlanstva ki bo prisostvovalo poroki kralja Aleksandra.
Res srečna je Jugoslavija in lahko veselo troši milijone ker je učakala, da so jo njeni poveljniki počastili s svojim obiskom. Posebno ponosno mora biti pa francosko odposlanstvo, ker je bilo z takimi ceremonijami sprejet« v svoji novi koloniji. Srečno svidenje s tovariši AVranglovci. In ti dokla (Jugoslavija), glej da boš So nadal.e pokorna svoji gospodinji (Franciji). Vi jugoslovanski delavci in kmetje pa le pridno delajte za domovino, da bo lahko trošila milijono za tujo in svojo gospodo.
O revnih ljudeh niti govoriti, ker glavna točka je, da so gospodje zadovoljni in Spiti-
! Tako J* v odrešeni DOMOVINI.
Delavec,
Odrešiteljem!
LZnano je, da je Italija ena najrevnejših držav na svetu. Njeni prebivalci st» raztpešieni po celi zemeljski obli, ker no morejo živeti doma. Nisem si pa mislil, [da bo naš Trst popolnoma uničila, ako sem pride. Danes ko je Trst v njenih rokah, kričijo vedno' na vse grlo in pišejo povsod, da naj se jim zahvalimo, ker sol
Pisec tega pisma dela krivico Italiji, ako misli, da je ona Trst uničila, j}n je Trst tako nizko padel je kriva kapitalistična vojna s vsemi svojimi posledicami (gospodarskimi, političnimi itd.), od katerih. ni najhujša ta, da so prišli v Trst italijanski odrešitelji. Kamor so prišli, drugi n. pr. jugoslovanski odrešitelji ni nič drugače. (Glej na drugem mestu: Glad v Dalmaciji. Hercegovini!) Danes trpi ves svet pod vojnimi posledicami: brezposelnostjo, bedo, lakotjo. Kdo pa je bil kriv vojne?
Delavska prireditev
Podružnica Ljudskega odra v Renčah vprizori v nedelja dne 25. junija na cibsenčnatem dvorišču g. Brumata ljudsko igsto s petljem v šestih slikah: sDimeža, strah kranjske dežele, nasto-pi 32 oseb ter igrto: e Prisiljen staji je zaničevane, nastopa ii oseb. Prosimo bratska društva, da ne prirejata na la dan nobenih svojih prireditev ter da v čbilem številu prihitijo na nato veselica Nasvidenje.
Odbor.
somijitil
Naš namen je spopolniti čimbolj tudi upravniško stran Usta, da zadostimo tako zahtevam, ki jih slavi na nas skromen finančni položaj proletarskega lista in da ugodimo upravičenim željam naših odjemalcev sodrugov, somišljenikov in razproslajatcev.
Za redno funkcioniranje uprave, pa je nujno potrebno, da se tudi sodrugi na deželi držijo ned a. Naši potvorjenim, naročniki in preprodajalci naj posebna pazijo na]. sledeče;	-
1) List mmoremo pošiljati edinole tedaj, ko spho prejeli tozadevno svotn za naročnino; na naročnine brez ištb&ftsari odlpošiljialtve dtdnaaja so ne moremo ozirati,
8) Pri pošiljanju denarja, naj odpojL Ijatelj vedno — tudi ako je sporočil svoje želje pismeno — napiše na, odpeiku pošt. nega: čeka ali denarne nakaznice, v kak maroem rtesvar. s t tem bo postavanje mnogo olajšano.
3) Naročniki Usta naj natančno pazijo do katnrgn roka imajo plačano naroč. nino. Ob poteku, roka naj naročnina takoj obnovijo, sicer smo pvhmnani usta. vili pošiljanje lista,
4) Vsak zaveden s odru g naj po svojih močeh prispeva k podpiranju, našega komunističnega liska, V ta namen naj se nabirajo izredni prispevki* za talni sklad. — Naši poverjeniki, Komu sekcije, podružnice Ljudskega od,rai in, strokovne organizacije naj torej zahtevajo nabirat-nn pol® sa dobrovoljne prispevke,
Vemo, da, a sedanji krizi ne razpolagajo ljudje s posebnimi sredstvi; toda pomislili je treba da tisk, ki zastopa i delavske interese ne'more bili podipiran od drugih kakor od samih delavcev in lime. tiv.	Upravniš/tvo	»Dela«.
Socializem
Ob urah duševne utrujenosti, fco misel kakor jesenskio solnce razsvetljuje grozna svetovna mizerijo — kb ni videti nikjer ozdravljenja — ob teh težkih urah duševne boli — se m j izvije težak vzdih in zakličem z močijo svoje duše — socializem. Socializem.
Kaktar, da bi se rodilo solnce v mojih prsih — mi postane tako l&hfco — tako toplo v duši.
Kaj je socializem? Ali mi more kaj pomagati?
Kdo še hi slišal takih modrih vprašanj iz ust delavca -— posebno žensk! Socializem mu ne more pomagati. Ne more mu dati kruha — ne dela — ne stanovanja!
Cernu pa naj bi bil potem socialist? Socializem hofe delavstvo odvaditi
ocl vere v čudeže. Sneti mu hoče mrene iz očj, okove iz rok., osvoboditi njegov duh biblijskih čudežev* in posmrtnega nadzemeljskega življenja. Pokazati hoče delavstvu svet takšen, kakršen je brez olepšavanja ali pretiravanja; vso zemeljsko krasoto, bogastvo in revščino, vso grdobijo — vso pokvarjenost; razgaliti mu hoče človeštvo v vsej lepoti in nagoti, pokazati mu hoče svet
— življenje -— resnico!
Socializem daje človeštvu tudi smernice za osvobtojenje, za ustanovitev nove človeške družbe!
«Osvobajanje delavstva leži le v njem samem«. Te modre besedle je zapisal Karl Mara že leta 1847. v svojem manifestu.
Socializem1 odpira delavstvu pot do spoznanja. S tem mu daje prve pogoje za osvoboditev in rešitev. Ako bo delavstvo res poslušalo glas socializma, tedaj ni več daleč dan ko bo z lahkoto z svojo združeno močjo' vrglo kapitalizem ob tla in na njegovih ruševinah
— postavilo novo socialistično družbo.
Vera v lastno moč delavstva, ne-
omahljiva vera, da je edino delavstvo poklicano in v stanu prevstrojiti človeško — v socialistično družbo, kjer ne bo več razredov, je misel vodnica — socialistično zavednega delavstva.
Prišel bo boj, v katerem se odloči zmaga dela — ali kapitala — ali ko-nefino mora zmagati resnica nad krivico —- «delavstvo nima drugega za izgubiti, kaktar oktave sužnosti — pridobiti pa svet — svobodo«.
Kdor danes uči delavstvo drugače, ta laže — zavija in potvarja resnico^ ta greši — ta ne umeje velikosti, globočine in širnost zgodovinskega razvoja.
Kdtar sledi socializmu na tej poti, ne w nikdar razočaran in to je 'edina pot, ki vodi do cilja.
Prišel bo dan, fca vzide solnce svobode in »budilo se bo človeštvo iz mrtvega polsna sužnosti, iz globočine zemlje bodo prilezle pridne podzemeljske mravlje — trpini, iz tovar, iz visokih stavb, nizkih koč bod'o privreli ljudje na dan — na svobodb — da se v žarku solnca socializma ogrejejio — da s polnimi pljučami zadihajo zrak — svobode.
Ne več z okovi, prost bo tedaj človeški rod!
Osvobojen bo mož, osvobojena bo žena, osvobojeno bo človeštvo! Delavstvo veruje v zmago nad zlim, v zmago pravice nad silo in s to vem v svojem srcu radostno pričakujem bližajoči dan — dan proletarskega vstajenja.	   Juta.
Talni sklad „Dela“
Nabral .TakonMn v Sv. Antonu pri Kopru	L.	25.—
Lud, Štrosar, Trst	n	2.—
Anton Kette, Ajdovščina	»	7.—
Nabrano na blokih	»	8,—
Vsega	skupaj	L-	42.—
Prej izkazanih « 17.019.65 din, 30.-
Skupaj L. 17.061.65 din- 30,-
*
ZA KOLEDAFGKE.
Nabral Miklavec v Barkovljah L. 20. — ’ Prej izkazanih « 920.—
Skupaj L. 946.—
6«
Skupaj z zneskom smo sprejeli iz Sv. Antona sledeče pismo:
Drago nam «Delo»!
Tudi tukaj v Sv. Antoniu pri Kopru smo razumeli, da je edini slovenski list v Julijski Benečiji, ki brani interese zatiranih In izkoriščanih, — naš proletarski list «Delo», glasilo onih, ki streme po svobodi, po lepšem življenju. Zavedli pa smo se tudi, da ga je treba roaterielno podpirati, v kolikor pam naša moči dopuščajo.
Nabrali smo torej za enkrat L'. 25.—.
Živela kmečka in delavska stranka!
Za brata ia sestro Aliagica
NABIRALNA POLA Štev, 12. Vertojba:
J. Gulin, K, Kulot po L 10, mizarji Stavblnska zadruge L 9,
F, žibernik, F. Lasič, I. Gulin,
L Humar, L. Lavi«, R. Markič,
J. Gorkič, J. Simšič po 6, J. čopič 3, M. Gulin, I. Batistič, J.
Nemec, A. Nanut, J. Hanec, A.
Sosič, J, Frfolja, J. Pahor, R.
Markič po 2, E. Cijan, E. Gorkič, A. Hrovatin. J. Lasič, A.
Furel, A. Simšič, B. Lasič, S. Lasič, A. Vogrič, j. Formazarič, F.
Cotič, S, Pavlin, D. Frfolja, I.
LasiC po 1;	skupaj	L.	104.—
Prej izkazanih » 2537.70 in din. 5—
Skupaj L. 2641.70 in din. 5—
Citajte in širite „Delo"
PODLISTEK „DELA*
IVAN CANKAR:
Desetica
Časih leže človeku m tik. a in težko na dušo, tiha, noraztofina groza, fci mu vzame vso motč, ,vso radost, vse zaupanje. Grenkobe vsakdanjega življenja so nenadoma ribie, neznosne; oglasi sc vest, udari na srce kakton kladivo in vsi grehi do najmanjšega, že pozabljeni, planejo čini pred oči. čemu še živeti? Saj je vse, vse, vse izgubljena .. . In plaha roka so izteza trepetajoč pa rolki posestrimi, plaho oiko se ozira in išče prijaznega odzdrava.
Ta ura ni sojena samo fitovofcu, ki je bil prehodil dtalgo pot in zasluti smrt in grbih. Ob najilepčem jutru dihne mrzla na ddto, da telebnejo vse mi sli na tla kakor od! kamna. Potrka z železnim prstom ob veselem večeTU, v glasni družbi; roka, fci je dhsžhla kozarec, omahne, oči se razširilo, smeh o-ledeni na ustnicah . , . Tudi otrok časih nenadoma sredi tihega igranja zakriči, vztrepeče in A® v neznanem strahu oklene matere.
Dvanajst ali trinajst let mi jv bito; hodil sem v tretji ra&red realke, Nekega jesenskega jutra sem se rano vzdra-in spali v oni izbi, pa j*im nisem bil somrafc. Velika je bila izba, ali vendar se mi je zdelo tisto jutro ozika in tesna, vsa natlačena, in nametana, kakor oh selitvi. Štiri postelje »o stale ob stenah, med njimi polica za knjige, velfki leseni kovčeg, skrinjam podobni, omare za obleko, na sredi og-
romna miza, s knjigami in zvezlki pokrita; vso to ie dtobito v somraku čudne, popačene, ndkakio sovražne oblike in je napravita vtis nepopisne revščine in žalosti. Na ostalih posteljah so ležali moji tovariši; vsi so še spali trdno jutranje spanje; lica vroča, puhteča usta napol odprta. Starejši so bili od mene; že drugo leto sm^ stanovali in spali v eni izbi, pa ji mnisem bil pravi tovariš; gledali so me postrani, sam ne vem zakaj, Kmehfci sinovi so bili, krepki, glasni, veseli; v meni pa je bita, netfcje čisto na d*nu, nekaj gren kega in pustega, kar se je morda ponevedoma razodevalo tudi v besedi in v očeh.
Na okina je potrkaval dež, čisto potihoma, »kakor z mehkimi prati; lita je že teden dni v ctolgih, tenkih curkih; tisti dež, ki napravi etovefca otožnega, topega, mu zastre vse vesele podobe in mu polkaže druge, neznane, v sive halje zavite. V izbi je bil vzduh težak in zatohel; dišalo j*e kaktar po ostankih slabe večerje, po dežju, po neumitih, potnih telesih, po strupeni sapi bolnikov.
Vse to sem videl in . občutil v enem samem trenutku; in vsega me je presunila grenka, neusmiljena bolest. Ta težiki, strupeni sotpuh v izbi mi je bil nenadtama kakor podoba in znamenje mojega življenja. Vsega življenja, od prvih žalostnih spominov po da konca, daleč v brezupno prihodnost, ki sem jo videl razločno pred seboj. Tako me Je bita groza, da sem si komaj upal dihati; ležal sem čisto mirno, oči širtlko odprte v sarrauk. Bita je kakor v sanjah, to človek v enem samem hipu prehiti leta in desetletja — ena sama taodoba je, v enem samem okvirju,
a lic je tisočero, bele oči strme, kakor iz vtifinosti. Vse grenke ure se vračajo in devetkrat hujše jih občuti srce v spominu, nego jih je občutilo prvikrat. Daleč gre spomin, vse zastore odgrne. Spominjal sem se dogodkov, ki so se vitšili, fco sem bil komaj dobro shodil in so me to oblatili v dolgo ne okretno krilce. Povrnili so se večeri ko sem zaspal z objokanimi očmi; povrnila so se jutra, fclb sem se vzdramil in nisem odpri oči, d'a bi ne videl dlneva, da bi ga nikoli več ne videl. Malodušnost se je prelila v obup, v nemo »rožo pred življenjem, v spoznanje, da drži pot ntavzdreema nizdtol, v brezdanjo globočino, in da ni r«$itve. Ne jekniti nisem mogel, ne zastokati; tiščalo mi je spce z neusmiljeno silo.
Gospodinja je stopila v izbo,
«Fantje, kvišku!«
Velika je bila in debela, v lica za-buhtla; bal sem se je kakor nečesa sovražnega, zlohotnega; in ona je to naj-* br£? vedela, kier me tudi sama ni imela rada. Tisto jutro pa mi je bila še straSnejša, ogromna kaktar gora, temna in tula; vztrepetal sem, ko me je o&vignula z malimi sivimi očmi; in vstal sem hitro.
Zabilo me je, ko sem se oblačil; jn Ja-Čen sem bil; zajutnka nisem imel, drugi trije so ga imeli; iz 'kuhimje je prijetno dišalo po kari. Doma sem pravil, da mi dajejo jutranjo kavo tam nekje na šentpeterski cesti, pa ni bita res; grenfco in čudno se mi le storilo*, ko sem ugledal na mizi velike in polno stodtelice, iz 'katerih se je sladko in toplo kadita; poleg vsake skodelice je bil kos belega kruha, skuri a rumena, lepo zapečena, da bi zahrustala med zobmi.
»Kaj bi zdaj' in kam bi?» sem pomislil. Dtama nisem mogel ostati in bi tudi ne bil maral; rajši v mrtvašnico* o polnoči. Na olkno* je tiho potrkaval dež; to bi hodil po ulicah le pol ure, bi bil premočen do k!o*e in vsi bi vedeli kako in kaj. Šole pa me je bita strah; učenje mi ni delalo skrbi, ali vse mi je bita tam tuje. neprijazno; stal sem predj učiteitam. kaiktor razbojnik pred
sdBinikjO1]!),
S 'knjigami plod! pazduho sem stopil na ulico. Koij mi je stopila vlaga v čevlje in stresei me je mraz. Dež je pršil v lice, knjige sem skril pod suknjič. Ulice so bile žalostne, sive; vse sivo, IRše, ljudje, misli, ves svet; tlak je bil spolzek, po cestah so se nabirale in .prelivale velike luže; če je šel vok mimo, je škropilo na obe strani in ljudje so se umikali; neba ni bilo, do mokrih sten je visela siva megla. Ljudje, ki sem jjh srečal, so bili vsi mrki, neprijetni, kakor da bi skrivali za čelom temne misli, nelepe sikubi; hiteli so mimo, vsi so gledali v tla.
Nisem šel naravnost proti šoli, prezgodaj je še bilo. Hodil sem po ulicah gledal pa nisem nikamor, ničesar ni-sc.m iskal. Gasili je zadišalo iz odprte pefcarnice po gorkih, svežih žemljah, po tistih zlatorumenih; zabrustaš enkrat pa je ni. Dežilo je tiho; iz cevi ob oglih je curljata, luže so rasle, pre-pregale ao ceste od tlaka do tlaka; kakor sem stopil, je zažmečilo in roda mi jo brizgala v čevljih že iznad prstov.
Šolsko poslopje je bilo zeta visoko in zelo gosposko; bil sem pred nlim berač pred gradom. Ofcna so gledala mrko in strogo* kakor Učitelji. Ko sem stopil v vežb, sem povesil glavo in hu-
da mi jte bilo. Tako bi člove/kl stopil v sovražnikov hram, roike zvezane na hribtu, ves ubog in ponižan. Noge so mi bile težlkie, šel sem počasi po stop-njicah, vpognjen, kakor hodijo starci.
V	šretaki sobi je bilo zeto topto; ali dišalo je tuje neprijetno, Bog sam vedi kakor po besedi: «Ruhe!». K« j® človek ugledal te redna ih. skrbno razvrščane klopi, naedkirat ni bil več človek, temveč Učenec in številka y razredni knjigi. Bolest ti kljuje v srcu, ti bita na tilnik, ti pa premišljaj, kedaj da je bil rojen Klopstock.
Nič nisem vedel, kateri učitelj* je bil in* kaj je govoril: ves čas je bila ena sama misel v meni: »Bodi konec, saj ni nič; nehaj!» — Poteg mene je sedel moj debeli tovariš, sin ljubljanskega krčmarja, in je, neprestano jedel. Skri. val se Jo sa »trojki hrbet svojega prednika in je jedel. Ojcrogel, zalit obraz je imel m hudobne, skope oči; tolste roke so bile zmirtam mastne, ker je jedel, Jedel. Meni je bita v praih suho in prazno, jezik mi je bil trd'
Ob desetih, ob uri počitka so vstali vsi, da bi si šli 'kupit klobasic k vratarju ali prebegat se dta* dvorišču. Jaz nisem vedel kam. Grabilo me je za srce, da sem sam, čisto sam. Najrajši bi bil zaklical, kakor’sem bil otrok,: »Bog, daj* mi umreti!« , ,
Prišel'je tovariši in to rekel: «Ti, zate je pismoh'
Res je bita na deski napisano moje ime. Šel sem, starec, s težkimi, trudnimi koraki fc vratarju.
Ko sem dobil pismo, m se mi roke tresle in skril sem se fc ofcinu. da bi ne videlo tega Bvetega pisma nobeno nevredno ako. Crfca velike, ljube, neokretne so razodevale materino roko.
Odpiral sem počasi, in čisto čudno, ve-selo in težko mi je bilo piri srcu. Tam sa bile spet tiste velike, težke, neokretne črke: «Ljubi sin!» Zakaj* mati se je bila šele od nas otrok! naučila pisati; zato da bi j*e ne bita sram. Ko sem razgrnil pismo, j'e zakllenfcetalo na tleh; sklonil sem se in sem pobral; desetica je bila.
Tista tenka, ogoljena srebrna desetica, ki jih že zdavnaj ni več. Ko sem jo vzel v rokic, me Jo obšlo kakor milost božja. Vse je vztrepetata, vzpla-pclato v meni, vzdignilo me tovisfcu, kakor v plameni ljubezni. Videl sem tisto ljubo, veta, trepetajočo rdko, ki je dhžala med prsti poslednjo desetico ter Jo naposlednje spustila v pismo, Zakaj! desetica je bila poslednja, to sem vedel, kafcor da Je bita na nji sami napisano.
Skril sem se čisto v fcot, da bi mo nihče ne vidiel. h srca, iz prsi, iz vsega telesa mi Je planil jok, stresal mo kafcor v vročici, Ali ko sem so vračal po stopnicah v šbldklo izbo, jo bilo v meni svetlo, svetlo, lz daljave jo videla mati mojo bolest in se je smehljajo °wla name, kakor se ozre samo ljubo solnce. In gleJ, čudo neb&šfco — rea so se bili razrnefcnili oblaki in veselo solnce- je zasijalo skozi okno.
Skodelica kave
Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greli »oper svetega duha: ne na tem. no na ornom svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je,
Glasovi iz 3ežele
Klerikalni shod v Idriji
Ne mislimo poročati o podrobnostih klerikalnega shoda v Idriji, ki se je vftSil • na binkoštno nedeljta zvečer. Vredinia pa le, da pribijemo eno dej* $tvo in ta je: da j« klerikalna zvezda po km lj e ve m obisku vi Idriji močno pobledela. In kakio čudo: Saj' so se marali ob tej priliki odpreti na štež&i ©Si tudi mali buržoaziji. Revolucionarna, lažnjiva kričavost je pač! izgubila ivso privlačno sito ob ktrutem dejstvu, da je ta gospoda draber teden dni prej' lizala poke veličanstvom in take stva ri se v delavskem kraju vendar-le ne pozabijo tako hitro, KomediantstVo je torej bilo vendar-lp preveliko in je rodilo porazne posledice za klerikalce v Idriji, Na shodu je bito — in to v dlneh, ko ae bilo delavstvo 2 in pol dhi papteilinoma prosto — vseh navzočih, z govorniki vred, 57 in ko se ,je prizibal še dekan, 58, od katerih dobra polovica radovednih naših sodrugav. Da je bilo temu tako, nam je potrdil dr. Besednjak, ki je pričel svodi malo navdušeni govor1 s sledečimi besedami: «Ne vem, kje naj! bi začel govoriti, toda dober tenorist poje otb vsaikem številu Občinstva na odru in zato poidem tudi jaz na oder«. Shodi se je vrčil namreč v rudmištkem gledališču.
In taJltio je «diobn‘l tenorist)) prepeval in prepeval o kmetski in delavski zvezi in o mcidiri razdelitvi politične organizacijo ((JUdirfost)), o kateri smo kionč-no dfobro razumeli da bi se morala tadsleji pravzaprav imenovati «RazkoU, al!i mmla Se boltie: «Izolacija« preostalih' liberalnih advokatov, z dr, Wilfa-nom na'čelu, na tržaškem ozemlju — a prazne stene rudlni.?lkega gledališča, katerim je tenorist pel, so ostale do konca pcipolnoma ravnodušne. In tako je izzvenela klerikalna pesem v Idriji v uprav tragikomično noto.
Vsakemu svcije veselile — toda za badbčtncet priporočamo našim sod‘ru-gom, da ne delajo več šfefaže k3 eri kalni m tenoristom in da torej nekoliko bol*| brzdajo svoja radia vednost, ker? za tako slabe 'koncerte se resnično ne izplača izgubljati časa.
Števerjan
'ATENTAT NA SČEKA. PODLA DE-
NUNCIACIiA KURATA SEDEJA.
Dne 8. t. m. so »li števerjanski fantje v Kojsko na nabor. Odšli so v dveh skupinah. Eni peč,; drugi pa z vozom, okraSenim z zelenjem in rdečimi trakovi. Popoldan okrog 3.—4. ure je bila Skupina, ki je šla pes, že zopet doma v Steveriianu, kjer se je ustavila pred gostilno Reya. Tu sia fantje razvili rde^o zastavo in mirno, kaj ni navada v takih slučajih, naredili maji ob liod po vasi mimo cerkve vi gostilno Maligioj.
Komaj četrt ure zatem se lepo k'o-modno piriipelije posl. Ščefc. Izstopi ravno tam, kjer so fantje razvili zastavo iq se poda k sebi vrednemu toivariSu Likarju.	*
Ko je š>aski zopet odlžel, so bili fantje v gostilni Maligoiji, tako da ga nihče ni opazil, ko ije cdčel sklosj vas. In četudi bi ga kdo izmed, fantov videl, ga nobeden ne pozna. — Fantje so se mirno zabavali naprej.
Poemo v noč pa tre^fii kakor strela vest: hPoslanca Sčeka sa komunisti u-\ bili!a Malo zatem se je pa slišalo, da je le tei^b raniJen in da »a, ga žie spravili v bolnii-taicio v Gorico. Eni so trdili, da je ran,'en s k:!aglo, drugi pa da je na ve-3 kifa,jih prerezan s «fovčera». Na-
rodni tabor je bil talkfcij ves na nogah Poklicali so na lii.ee mejsta oirolllnike iz Kojskega, d'a aretirajlq /<atentatorje» in zlofince. Orožniki so z vsio naglico pridrveli v Števerjan, narav>nost“v gostilno, kjjer so se fantje še vedimo nahajali. Oro&riki so Vstopili — atentatorji pa vsi mirno smrčali. Ko so jSh onožniki zbudiili, se ie začeto izpraševanje. Potem pa h a jd' pred1 gostilna Reya. Tako Se je pomikal noflni sprevod' jz enega kraja v dirugi. Zastava •— še vedno razvita — je vihrala naprej, zanjlo pa fantje in orožniki. Potem 9o obudili še oba medveda Likanja in Šedaja. Kto so karabin jerij i prignali Se ti dve strašili se yje začela preiskava. Glavna Ščekta-va priča je bil Sedaj1, kii je pa prišel s svcijimi izpovedbami v talca protislovja, da bi imela to kmalu slabe posledice zanii. Eden izmed fantov zabrusi obema v brk da ,sta laž-nilivca. Stvar se 4o stem končala. Eden izmed' fantov je maral nesti še zastavo v Kofeko, kjer so ga zato — zaprli. Drugi dan so lo-rtoKniiki prebrskali stanovanj bratov Antona in Josipa pl. Reya in to vsled 'denunciacije kurata Sedeja, češ da i-raata, ta dva sann-dkrese in da sta naj-brze ona dva streljala na Sč^Jp. S.eve-
da niso karabinjerji našli tu ničesar druzega, kakor nekaj1 rdečih znakov, kar je povedal« karabinUenjem, da sta brata pl, Reya komunista. Ttoliko o a-tentatu.
Sedaj si pa oglejmo prečedino živalco prečastitega g. Sedeja. Kaji se ne spominjate več, kako so vas sprejeli števerjanski komunisti, ko ste prišli iz K Oljskega v Števertian, Ste že pozabili k alko soi vas ravno ti komunisti katere sedaj: tako padlo obrekujete, rešili jz rok1 fašistov in arditov. Ne veste-li, da ko bi vas komunisti ne rešili, ^i danes ne gazili trave.veei? Prav so imeli nekateri, ta so dejali: «Zakaj jim (ja niste pustili vraga ! Ker vrag je in o-stane vedno vrag!* To danes vsi dobro občutimo in res Sklada, dla vam niso fašisti razmetali tistih pregrešnih kosti po obcestnih jarkih, da bi bili vsaj psom v cilušno brano. In splioh: Kaj si mislita vij in Likar, da bosta tu pr j nas obračala kakcir dva valipeta in oblastnika tep ljudska strahcivafea? Zaver daita se, da smo mi tu že od nekdaj in da sta vi dva privandlrala k nam. Vi Likar lahkto veste, .kakšen ste biti prej.
V	vašem trebuščku, ki ga sedaji imate, so samo naši žulji, medlvtodni žulji. Zato se tudi tako redite, kaj!? Tako1 tudi mislite vi štoik3ijasti Sedeji Ne bo šlo!
Povemo vama, dla smo vaju že vsi siti in »e sta še tukaj vedita, da sta naša gosta, ker mi redimo vaju, ne vi dva nas. —< O atentatu pa vama povemo, da jih nismo šis vajeni izvajati, čeravno se pa naših žilah pretaka kri naroda iz katerega je izšel Aliagič. Naša ura ni še pirišla in krogla jia za vas predraga. Vam g. Šček želimoi, da bi kaj kmalu okrevali. Če je pa res, da so vas ubili komunisti, potem pa nikar ne hodite več strašit po Števerjanu.
Gradišče nad Prvaeico
Naj se sodlrug urednik ne jezi nad našo predlrznostjo, da zahtevamo kotiček piiostoira v našem za&čitnikiu,
Kaklor je bilo že javljeno, so nam pred letorn poslali dušnega pastirja, da vodi ovčice, ki sta bile brez niiega že pred vofjinioi in po vojim do leta 1921. Ljudstvo se ni biog ve kaklo kaj zanimalo za njegiciv prihodi, kajti vas obstoječa iz samih proletarcev — izvzem-ši par zapeljanih kmetov, zagrizenih klerikalcev — je' že dlavna poznala kri, ki teče po žilah črniOBukmenih napihnjencev. Kamor ti-le prlidejlo, lliudstvo s prižnic ob um pripravljajta. Če jim pa beseda zmanjkuje, tedaj Merikal-štab na pomaS p/oizdveSta in prične se ofenziva. Tukaj se vadi ofenziva s pijančevanjem, ker prečastiti je ljubitelj polnega kozarčka. Sedaj' pa k)a je začelo vino primanjkovati so ti gospodje prioištudiralli, kje ga dobiti. I.n ala, na male kmeta in delavce, ki imajb v najemu cerkvena zemljišče: «Ali plačajte, S—400% poviška ali pa odstopiti» In da bi prej prišli do denarja so se spravili na petena otrok, katerih oče in mati sta postala žrtvi svetovne volilne in katere oskrbuj® naš sodrug njih striic. ,Gp>spqidijie pnierubi z^htevailp pjd! otrok da odi trftvniktov ki jih imaoij v najem, tajkiojl odstopijo, ker da bodla oni seno prodal i na dražbi, kar jim ho gotovo več prineslo. Vprašamo vas. k'ai se ne sramujete takih del? Kaji je to Kristusov nauk:"če %ma& dve suknji, dai ena revežu! Če pa storiš mojim najmlaj-Hm slabo, storiš to meniš. Vi ste na Kristusa pozabili, zato udrihate po revežu in vse bi radi podse podjarmili kakor je to navada ktranjsfcih župnikov. Ali pri nas ste se zaleteli z nosom v zid. Gospodi nune naj si zapomni, da se ne nahaja ve® med Krantjislkimi Janezi, temveč med primorskimi zavednimi delavci, tki se ne puste vleči za nos taiko kakor bi kdo mislil.
Mii znamo za pomoč taikim klrivopiv-cem in se bomo znali ob taki priliki braniti do skrajnosti. Ali ste mislili gcspicd nune, da bomo ostali pri vaših ukazih kakor pri spovedJndoi Marijina hči. In seno, katero ste taktotj popoldne na dražbo dali, ste mislili da bo vaše? Je ®e košček pravice na svetu! Tretji dan potem, kio ste vi pnadali sena na dražbi, je naš sodrug pa siadnijskem ukazu seno pokosil. Raz:jareni župnik je prosil pomoči prt pnvašfeem župniku in tamkaj nahajajočih se karabi-njertjih, naj' že naložen« seno vzamejo. Ko je gospod župnik videl da je na njegovi strani krivica je bil takioii pripravljen na poravnavo in. seno je ostalo zapuščenim orbokiom. Če jte naš- so-dlrug potem kaj. zakrivili, otnaoi so ne-•dtalžini in kot nedtoiSlnim otrokom bi bil moral bolšji namestnijk pomagati ne pa škoditi. Ti štejfaželijineži na.ji se sramutiejia pred’ celim svetom.. Posebno pa naj si zapomnijo to, da gradi-
ščanski zavedni delavec in kmet ne bosta pozabila tega izvenirednega do-gicdlka, dtakler ne pride dan plačila.
Dol z škiodoželjjneiži in izkoriščevalci!
Živio Lenin!
V	e i' delavcev.
Sv. Križ pri Trstu
Po dalijpi pripravi smo si ustanovili tudi mi Mladinsko sektijoi klet orga-nizaciiitt najzavednejše pnoletarske mladine in kot trdno pcstojaniklo požrtvovalnih boljevniktoiv v svetovni vojski proletariata.
Sedaj’ se obračamo db vas mladi 'križanski delavci in kmetje. Zbudite še! Kaj spite medtem ko vas drugi izkoriščajo in sramotijjja Združite se še vsi vi neorganizirani in stopite v Mla-dinsfeia sekcijo, da napovemo našim sovražnikom boj db konca.
Vi že organizirani pa delajte propaganda mecl nezavedno mladino v naSi vasi in okolici. Dolžnost vsakega komunista je delati za organizacijo, za prosveto, odpirati oči zaslepljenim in jih pripeljati v našo sredo.
Zedinimo se vsi mladi proletarci slfcižno v našo organizacijo, da jia ne bo nobena sovražna sila zrušila. Koreji?;no naprej mladi delavci, dlo zmage tlačenih in ponižanih. Naprej!
Mladi komunist.
II!
Proletarska umetnost
JOŽE BAJT:
Naše hrepenenje
Kot mora nekai težkega ležalo že adI nekdaj je na nas.
Obroč svetovni močan obdajal nas. ■■
Obroč svetovni zdaj je zlomljen, ne vzhodu, kjer muUk bil najbolj
zaničevan, dovolj mu bilo trpljenja in skočil prvi
}e na plan.
A nas tu tišči še vedno nelca) h tlom. Kaj ni dovolj muk in trpljenja?
Se ni mera polna sramotenja?
Pridi ie enkrat dan,
da kot tigri skočimo na plan,
da ob tla buriuj bo paieptan.
Tedaj pa, bratje: Nič srca}
Naj usmiljenja nikdo ne pozna!
Zob za zob, leri za kri!
Tako kot oni nam tako mi njim!
Le vislice in grob.
Kobariško
Bratje in sestre, ljubite se med seboj1! Nauk prvega komunista, Kristusa. Kaka ga pa posnemajo tisti, katerih dolžnost je pokazati, kaka se ta nauk praktična udtejstvujia. Izkušnja nas uči, da delajta ravna nasprotno.
Vsi Kobariiiei se spominjajo, kaikio je‘ bito svoije dne (pred voj-no) ustanovljena v Kobaridu »Katoliško podporno in izobratemlno društvo» na narodni in verski padilagi. Društva je nekaj; časa izborno delovalo in člani »lasti mladina so se iaobrazili v izvrstna pijance in najhujše sovražinike vsega, kar ni bila brezpogojno z njimi. Pa seveda. Sa| sia imeli na diruištveni zastavi napis: «Vse za vero, dom, cesarjav. In razvili so se, dotlej neznani strankarski boji, izzivanja in. pretnje.
Delovanje tega društva je bito prava cdražiba med ljudmi in naperjeno tisti čas proti narodni čitalnici. Tisti Sas pri nas še sanjali nismo o komunizmu, takio sio nas držali v temi. Pa elb-vol'ji! Tega nruštva ni več in vsak Ko-baric se s moje, kio se spomni na komičen .konec te črtne kjampanije.
Pa čujte, v tej čitalnici so zdaj združeni v bratskem objemu vsi tisti gospodje, ki so se gledali poprej kot psi in mačke Srni in beli, kateri bi se bili poprej najiraje pdžlrli. Složno in vneto delujejo za blagor tistega naroda, ki se imenuje bur^oazija. Mi se zavedamo, da smo tudi narod’ in sicer tisti del, ki redi nilih, zato nas imenujejo izdajalce. Kajpada, izdajalci njih žepov smo,kpr se požvižgamo na tisto no radraost, katera nas uči, dia so na svMu na eni strani gospodje na dirugi strani pa taki, ki delajta in stradajta ter se morajio prilManljati gospodom z nosom dta tal (kakor delajo to gospodje sva®m višjim).
No ljudje so spregledali in zapuščajo gospodto. Zato se je gospoda lotila mladine. Rešimo našo mladino, kri-
čijb in jo tudi rešujeSb gmotno in moralno. Zlasti moralno. Popreji so šle punice 13—14 let o mraku spat, ali so bile doma pri stariših. Zdaj pa grejo pet in se vračajo domov pozno po noči. Postale so dekleta čez noč in nrešene sc». Isto je po vaseh v okolici. Mi komunisti nismo proti kulturnim društvom, proti izobrazbi, zabavi, nikakor ne, ampak mi dobilo vemo, kam je vse to naperjeno.. Ker nočejo zreli zavedni ljudje na vaš pašnik, ste se lotili mladine. V Kredu n. pr. niste hoteli lista «Delo» v svoje izab. in pevsko dlruštvo, ker se bojite, da bi se stem listom pohujžala mladina. Na Merskem je bil že lani ustanovlejn Ljudslki oder in vrnile so se tudi že pevske vaje. Delovanje tega je unačjl duhovnik. Zakaj? Ker je bito ustanovljeno na komunistični podlagi od stranjke feamar spadajta delavci in kmetje. Ali na Iderskem je sama gospo da, torej je urnama, da jih je sram pcid rdečo zastavo. Šli so z malimi iz-j<unami za gospadiom. In kakci lahko delo je imel oni duhovnik. Podražil jih je malo s hudičem in zdaj pojdejo za blagor domovine (ne vemo katere).
In narodna zavedna, kmetska mladina, preoblečena v narodno nO§o in z lipovo vejico v rokah poje, nartadi poje in ne vidi in ne sliši. Tudi če je morala mamica zadnjo kelkoč prodati In če tudi tata preklinja narodnost in veselice, hčerka mora imeti bele roke in nošo.
Narodni gospodje, širini in beli, se pa smejejo in se z vami izvrstna zabavajta. Saji vejta, da vas imajo na vrvici in dclkler boste taki, bodo Oni š» gospodje in vi n&rtadni komedijanti. Saj pravijo, da vašo kiraljevstv)o ni odi tega sv.eta. To imajo rezervirana sami zase. Vi fantje bodete poplačani, k« poijldete za tlom med) boijini grlom. Za vptoi plen btadb že sami skrbeli; to je, iz vaše mizerijie in siromaštva bodo ko vali zlate in srebrne, ali ne za vaše junaška prsi, ampak za njih umazani ostudni žep. Narodni žep, ki že odda-leč smrdi po vaših žuljih in vašem znoju. Ali ste že pozabili kad1 je bilo med voiilno? Kdo je bil lačen? ljubite se med seboj, ga rekli in v isti sapi so učili, morite se med seboj. In ljudje, siromaki so se klali in motrili. Za koga? Za domovino! Ko vas ni bilta so vam jo uničili, polje pošlkodiovali, hiše pcižgali. In marsikateri si zdaj ne ve, kam bi svojo Klavo potožil. T,o ie že bdlija voilja.
: Kobariški komunist.
preprečiti nam zborovanje stavbinskih delavcev s tem, da nam niste hoteli dati prostorov'.
Toda delavstvo vam Je prav odltačno odgovorilo!
Mladina se de tud! udeležila v lepem številu in s tem dtokazala, da se prav polteno požvižga na vse narodnjaško v stare korenike», ki bi jih hotele še nadalje voditi za zastavo eirilmetoda-rije.
V	nedelja 4 .t. m. pa so vsi dokazali, da se zbirajta pod rdečini praporom, ki je bo'j!no znamenje izkoriščevanih.
Dokazali so to z udeležbo na protestnem shodu in s klicem:
Živel ktamunizem!
Živela III. internacionala!
Živela SOvfletska Rusija!
Sv. Barbara
V	necfellita, 4. t. m. se je vir^Uta tu, na izrecno željo brezposelnih stavbinskih delavcev, protestno zbotrovanlie.
Stroškovni tajnik! Bottaccioli je pojasnil žalostni patožaj, v kloijem sa nahajalo stavbiinski delavci Sv. Barbare in bližnjih rfcajev. Povdar|jal je, da bi se dala adpomioči temu stanlju — vsaj deltama, alka bi ta le hotele razne oblasti.
Dosediaj se je za tlakfcivanlje mestnih ulic uporabljal peščenec iz millslkih kamemalomov. Sedaji pia ne več. Da piiihrani kakta liro pri kvacFratnem metru se običina obrača na tridentinske tvrdlke, ki dobavil,jaijio granitne kocke.
Lahkio se stem prilVrani k^ta malenkost, zato pa imamo na drugi strani .cigiromno breaposelnost med! delavci te strdke.
Ta načlin tipkanja ulic pa ni niti higieničen. Ta so dc(kiazali poskusi, nar pravljenj pred1 vcu!i». — Ti kiosi kamena imajlo namreč mnoga raziptoklim, ki se napolnijio s prahom. V zimskem času pa dviga butlja ta prah, ki ga morajo ljudje vdihavati. Razumno čiščenje ulic, tlalktavanih z granitnimi kockami je raditega nemogoče.
Dvojna korist bi bila, akta bi se tlakovalo z miljsikim peštšencem. Pnvič bi se zaposlila precej delavcev in drugič: kapital, roma sed-alji v Tridentinsko, bi ostal dlama. Kamenoitomi Tridentinske pa bksda kSSub temu Se zmiraj delalii.
Smo odločno proti temu, da občina favorizira gotove tvrkike in pusti na drugi strani glacfavati naše delavca % pjih družinami vred1,!
Radi tega so se priSeli stavbinski delavci gibati. — Na omenjenem zborovanju je bila izbrana deputaeija, ki se bo padala k tržaškemu županu, da mu pdjasni ptal^aj: stavbinskih delavcev v Miljah in Okolici.
*
Dopis o počenjanju' tufcajsSndlh na-rotfinoakarjev je te ppsledaije presneto požgečkal v nos, takta da si ne morejo nikaJktor dlati miru. — Mislijjo se zate&i k karabinjerjem in celta ... ki tetki « Edinosti))!
Ali vas je morebit neprijetno dimi-
lo	dejlstTO, dia izginjla zaupanje §e med onimi, ki so do sedaj1 slepo cepljali za vami? In zato ste gotovo nameravali
Ricmanje
PONOČNI RAZGRAJAČI.
Da kmetska mladina po noči nori, to je pri nas že stara navada. Kar pa počenja sedanja mladina, ta presej že vse meje. Ta ponočna dtruhal razsaja posebna ob sobotah in nedeljah, po nofii.
Predminuto soboto pozno v noč je bito slišati pa vasi glasno klričan/je. Odmevali so vaklilki: »Abbasso i schia-vj!» <«E5vviva 1’Italia!» «Evviva la guerira!« «Bvviva D’Annunzio!» «Poir-chi di sahiavi!« i. t. d.
Med' tem vpitjem je bilo slikati kle-kanje z revlollveriji. Mirarospeči vaščani so se seveidla na to kiričanje prebudili in bili v strahu, (te so fašisti.
NeMo je acipri cfltino. Zasli%lo se je talktaj: «Tira! Buta la b<mba!» To je trajalo dolgo časa. Ko so se v Ricraa-nlidh naveličali niareti, so dali znamenite, da gredo v Škofije,
Podali so se prtati Logu. Tu so isto taiko razgrajali in stresali vrate. Potem sa vjeli nekega psa, mu zavezali vse štiri noge in gobec. Uboga žival je tulila, in še-le drugi dta popBdine so jo tako našli napol^mjenoi na veliki njivi.
Izvedelo se je dirugi dan, da so bili ti razgrajači .domačini in sicer večina njih mlekozoibih fitkalacev iz samega Loga.
Pred nek« časom so vzeli v Logu neka zaprta dvoriščna vrata in jih vrgli v vodlnjiak.
Pri tem se morama začudeno vprašati, ali ni v Ricmanjih moža, ki bi tem pobalinom skrajšali peroti? Kije pa so župani? Nekdaj! je bila vpeljana nočna straža tkzv. «r!onda#. Zakaj ni sedaj?
Opozarjamo na#e nanodne župane, ki so v to poklicani, da napravijo enkrat za vselej tem ponočnim igram konec.	*
Sicer pa bi bil ie skrajni čas, da bi se sama mladina enkrat spametovala in se poprijela resnega dela.
Konto veU -Prosek	*
Dne i. t. m. ^e je v Starčevi dVtrani vr(8il zadružni shodi, Iti je bil sklican za izvolitev delegata za bližlajlofi kongres Delavskih zadrug, Ker* pa so otvo-ritelji shoda slutili (kat vsaki slepar), da jim tukajiSnje ljudstvo ne zaupa, so začeli s sleparijami. Nekaj dni pred shod,tam so dali članom tiskana pooblastila, da lalilko pošljejo svoje pooblaščence, akio ne morejo priti sami. — Vsaki ptacbla&čentac je šle posebej udo-bil pečat in podpis, da je pooblastilo veljavno. Na podblastilu sbodi tiskano, da vsaki član lahlkta drugega zastopa plod paragrafom št. 5 D. Z. Ta pooblastila je napravilo in razdelilo vodstvo D. Z. Na cfian shoda, pa ni nikdo, Ki $e je javil1 s takim pooblastilom imet,pravico prisostvovati shidu- Zaman 80 bi-
li	protesti in dokazi. Čufja-litri niso hoteli priznati onih pravil, katere so sami sestavili. Rekli so, da pooblastila niao veljavna, pa stop. Ntjih je bile 6, orožnikov pa 8. Toda kljub1 sleparijam, je bil izvoljen naš dfelegat. Za čučja-litre ae glasovai — eden.
Prosečan.
m
Pd voijini sta se naselili tudi v našo vas nekateri Italijani. Oni, kli se toliko ponašajta s svdjo 2000 letno kulturo, niso bili 'dla danes zmoSni pokazati se, da so v resnici količkaj) k ulturni. — Ravno nasprotno! Da ni prišita do danes pri nas db incidentov se je zahvaliti le našim delavnim fantom in možem, ki igntariiredo 2000 letine izzivale. Da badta pa ti poslednji postali več gla-saviti soi se- zbirali' v treh in so priredili javni ples v Starčevi dvorani, misleč, da ba občinstvo privrelo odi vseh strani. Toda varali so se. Ves čas plesa so 8e nahajali vi dvorani le štirje pari, tistih navadnih lačrnih balerinov. Misleč da so se varali ker So javili ples le v italijanskem jeziku,’ »a javili drugi ples za 8 dini ptazmejle, patom slloiven-akih plakatov. In glej. Dvorana jie bila v drugič kot prvič prazna. Mari ne vedo da naSa mladina spoznava koliko
ji šiktoduje ples na tigledu, zdravju in žepu? Kako naj- bi zaveden delavec podpiral onega ki mu odjema pravico do življenja?
Odpovejte se fašizmu in šele potem pridite med nas. Todia ne z neumnimi plesi.
*
Na svojem zadinjem sestanku je Komunistična sekcija Kantovelj-Prosek sprejela sklep, s katerim so izključuje iz sekcije vaSSana Bernarda Dmeva, ker ni njegovo izvendruštveno «udir. žanjein obnašanje v nobenem skladu z načeli, ki jih prepoveduje Komunistična stranka. ^_______________ \
Moskovski opčinski program
«Russian Information and Revlew», dvotjednik, koji izlazi u Londonu (En* gleska), donaša sledeči razgovor sa M, BoguslavsVjjem, članom npravnog odbora mosl ovakog govjetskog i sveruskog središnjef izvršnog odbora. Razgovor »e
Je vodio za vreme kratkog bo^avka M. Joguslavskoga u Londonu.
«Moskovski sovjet, kao i svaki ilrugl sovjet u Rusiji danas, smatra, da je njegova glavna svrha — uspostava mesnih gospodarstvenih prilika, koje eu poreme-dene »sled rata i blokade.
«Po prvi put u povesti grada Moskve, posle novemberske revolucije, obaviše se sovjetski izbori prožili mesec u vezi sa pitanjem todo, kanalizacije, stanova, tramvaja i slično, Kao št o vam je možda poznato, komunistiSka stranka je izvoft-štija kod prošlih izbora potpunu pojjedn, dobivšii 1400 od svih 1600 mandata. Ml pripisujemo taj uspeh činjenicl, Sto se je naš izborni program bavia na prvom mestu i poplavita onakvim pitanjima, koja su odgovorala sadanjim zahtevima moskovskih radnika u prilog praktičnih mera, da se uspostave normalne prilike svagdanjeg života grada, Protivnicke su stranke jznele proti tomu opde političko teorije i programe, koji danas ne refcu led, kako vele Englezi».
— čemu pripisujete poteškodu izgra-djivanja opdmskih poduzeda u gradu?
«Ponajpače, kako sam ved spomenuo, evropskom ratu, gradjanskom ratu i blokadi; činjenici, žto su gotovo svi opefin-ski pothvati u Moskvi bili razvijeni po stranom kapitalu —■ i to na takav način, da su odviseli za svoje popravke o oru-dju i tvornicoma, koje se nalaze izvaa Rusije. NaSa je politika u moskovskom sovjetu bila, da izlečimo ovo stanje pu* tem razvijanja onih mesnih tvornica, koje proizvadjaju suvišak potrebnih de-lova ni koje mogu biti udeSene prema o-voj svrgi. Na taj smo način duboko za-interesovali mase samih radnika u radu za uipostavu opdinskih poduzeda. U i*to vreme smo išli za tim, da taj problem rešimo pomodu sovjetskih odbora, koji bi razpravljali razne opdinske poslove; « svaki takav odbor bi imao udi po jedan član sovjeta, a, ako &to znate, članovi sovjeta su poglavito radnici iz tvornica i radiona».
— Kakav j# glavni načrt valeg stvar-nog programa preuredjivanja grada?
«Osim kudnih popravaka i gradjenia ivih kuda — gradjenje novih opčinski pothvata, kao, primerlce, sredlšnjeg tr-
žiSta i akladišta, gde bi se hranu drialo na ledu. Isto tako nameravamo proširiti tramvajski sistem i potpuno prourediti sistem dobavljanja vode, plina i elektrike. Jedan vat&n projekat je, da se načini veliko pristanište na rijecl Moskvi, da se na taj naMn potpomogne razvoj izraTOOg rečnog saobradaja iemedju Moskve i Niinjeg Novgoroda, Važnost ovega sestoji, naravski u tomu, 4to de to vezati prestolnico izravno sa Sirokom dolinom kraj Volp i sa Kaspijskim moren, a to de sa evoje štrene imati ogroman učinek na dalnji ekonomski razvoj Moakve.
«Naravno, opdenito stanje republike još nam ne dopusta, da potpuno prove-demo naše namere u tom smeru„ no ovaj na-š zadatak ne olakšava potreba, da branimo granice republike od nedavnih navala Fmaca na Karoiiju,
«Uza eve to — moskovski su radnici odhičili da primene taj program, pa dogodilo se to mu drago. Upravo sada moskovski eovjet ruspravija pitanje, u kp-likoj meri i u kakvim oblidma mote strani kapital biti privučen u rad, da se uspostavi opdinsku ekonomiju (gospoda*-stvo)».
Zrnje
Nijedan čovjek nije do sada zaslulio svojim vlastitim radom jedan milijon lifa-* To je velika svata — i nikom se ne plada toliko nednica, da bi po-stao milijoner. Pa ipak ima na svijet« sMaset miiijomera. Kaka su oni doSli do tih milijona? Odgovor mora biti ja-san svalkom iole razboritom i pametnem čovjokiu. Svaki mili.»n je nagomi-lani Mudski znoj, pdod' Mudakioga rada. A pošto milijone riisu zaradili oni, ito ih po^joduju, to je jiasno, da oni imaju u syiom posjedu pjodove tudjega rada i moke.
*	‘Hi- •
Poslodavci, lihvari, banMri, velepo-posjednici, kudegazde, kali pljfcčkaJu svoje bližnje, nisu dlnigo do li muk teši. MuktaSi su takiadjer i svi ,oni, koji ovise o milosti ovih i ne bave se ko-risnim radom. Taklvima nede biti m jesta u edravom i razumnem drušhip-nom poretku.
nepozabljiva. VSasi počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, srecli vesele ure, ali po noti, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak, spevna zaboli in zapeče s toliko sito, kakor da ti!e bil greh šele v tistem trentafcku storjen. Vsaki drug" spomin je lahkio zabrisali s kesanjem in z blago mislijo tega ni mogoče zabrisati. Cm ma-'de| je na srcu in ostane na vekomaj.
Rad bi človek legal sam sebi v du-&o: «Saj ni bito tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila n®fi! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vir^i od jutra dta večera!«
Tajažba je zlagana; in človek občuti feam in z grenkobo, da je zlagana, — Greh je greh, če je stonjen enkrat ali tisdaklrat, č« je vsakdanji ali nepoznan. Srce m kazenski zakomik, da bi razločevalo med pregireiSkom in hudodelstvom, m«d ubojem in umorom. Srce ve, da «zavratnež. ubija s pogledom, z mečem juna!k»; m rajSe bi d)alta odlvezo metu nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med! njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Sree je pravi&en in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po storiti, komaj zavedni klratnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po Ukanili na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov Je napisanih, v katekismu in šte tisti niso poglavitni. Ce bi bilo srce i&pDvedlnik — dolga in strašina bi bila izpovedi!
Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povcdlati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težaki in pretežek1, do zadnje ure
krvaveč je greh, ‘ki je ostal samo v srcu, kakioir spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v nta* in mu je odeja na prsih težja od kamena.
«Ne kradel nisem, ne ubijal, ne pre-iJcjtonTil; čista je moja duša!«
Lažnivec! Ali nisi Jupil jabolka, ko si šel mhm lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in^reiestoval! Pravični sodnik, srce, bo rajSs odpustilta ubijalcu, ki je grectoa podl visite? pobožal jokajočega atrdkia, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov .,.
Prosi petnajatimi leti aem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bsil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bito, zdi ae mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna sepca.
Prvia noči sem spal v izbi; vfasi sem se pomoči vzbudil, pa sem videl v temi, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Cisto mirno, kaikar da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bito okno zagrnjena in nt bilo zunaj ne lune, ne zvezd. Poslušal atu) natanikio in sem razločil, da to ,ni sopenje spečega, ternječ rrj ukloni a zatajevana ihtenje. Odel seli» »e preiko glave; ali skozi adejo ln tddl se v sanjah sem slikal njena ihtenje.
Preselil sem se pod streha, v seno.
V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podob-nil. Postlal sem s i v snu, pred vrata na Manec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razgtodan zid.
V zli vojji, v. potrtosti in flrnih skrbeh aem pisal takrat svoja prva sjaJJUbU fi-
ne zgodbe. Sitoma sem vodil svtaje mi' sli na bele c»ste, na cvetoče travnike in dišWa polja, da bi ne videl sebe i-n svojega življenja.
Nekoč sem si zaželel' črne kave. Ne vem, kakta mi je pri Sto na misel, zaželel sem si jia Mandla le zategadelj, keit sem vedel, da niti Ifcruha ni dtama, kaj šele kave. čliovek je v sami razmišlje-nosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala a velikim, plahim po* gledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in po®dbava sem se vroil pod streho, da bi piaal, kako sta ae ljubila Milan in Bredfe in kako sta bila obadva plemenita, srečna in ve. aela;-.,
»Rtakta v nojki, o/bativa mlada, o«J Jutranjega setoca obžarjena, w nosi u-mita ...»
Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je m&ti: stopala je podani in varno, v po/ki je nesla slktadelico kavo. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa, (kakioHP v tistem trenot-ku. Skozi vrata je sijal poševen pramen optaldansWa«a siOlnca, naravnost materi v Oči; večje m' bile in čistejše, vsa nebeSk* lu* je odsevala nAih VBa
nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljate kakor otroku, ki pri-naSa vesel dai*.
Jaz pa sem se aarl in pm rekel t zloimim gladom;	>
»Pustite ma na miiru! .,» Ne maram zdaJl«
Ni Se bila vrlmatopnlc; videl aem jo samo do pasu. Ko 'je sijala pioue besede, se ni genija; le roka, ki jo dptala sktotleljcta, je tresla. Gledate me Je prestrašena, luč v očeh je umi, ala,
Od sramu ml j« atopila kri| v lica,
stopjl sem ji nasproti g hitrim korakom.
<(Dajte, mati!«
Prepozno je bito; luči ni bilo ve® v rijene oči, smehljaja ne več na njene ustnice.
Popil sem kiavo, pa sem se tolažil:
«Zvečer ji porečem tisto besedo, tista ljubeznivo, za. katero sem ogoljufal njena ljubezen ...»
Nisem H rekel ne zvečer, ne drugi dan in tudi n* ob atovesu ...
.. Tri ali Štiri leta ^gneje mi je v tu-
f"hi tuja ženska prinesla kavo v izbo. afaat me ja Spreleteta zasMelo me v srcu tako močnp, da bi sodnik vzkri-ktnil od bolečine. Zakaj snce je pravičen sodnik in ne poana malenkosti...
Tuje življenje
To je pravica! Glorija!
. , . Nftjfcref Brno imeli lisjaka, plemenito žival, aamoevodio, zakulknfenb vase in v spomin na svobodo. Polako-miti amn se njegwre židlane dlake in smo ga ubili bre* milosti, DVajsMikrat j® planil pod kotom, predna se je zgru tHl mtrt«e, bc*wieimta sovraštva vt ste-klenih, rumenih očeh.	|
Ko it: nudim »el v smrt gosposki, slolkloBiiogi Žaba. Obsodili smo ga samo zategadelj1, ker se mu je bil krog nežnega smučka nabral lišaj. Ne zacvilil, ne zaiafjai ni; plUldS je nastopil sveto zadnjo pot.
Njegov brat, mod «nni Firbeo, me je prosil sam. Tr*kjrat ae je v«dl*jiil, da bi p^sl do kolona, tri«dr*t je padel. Nazadnje je polofol gobec y pesek
ter
me poeledal s svetlimi očmi, dolgo in udano. «Daj . . . saj vidiš, kako jel* Moji črni Fiatbec!
Beiolkirili, Sopasti ktaikaduj se je branil do zadnjega. Pobesnii le v obupu, sekial s Jeklenim kljunom, kiričal do nebes v jieaiku svoje malajske dtamo-vine. Zadavili smo ga, kar se nam je zdelo primaiift da bi nabasana vreča njegova zalivala steno nad oigledatom.
Pnoikiletatvta je nad človektam. Kadarkoli poseže samovoljno v *ivjjen;je, ki ni njegovo, mu je hudodelska i«ka do komolca krvava. Ptaktriia se »n s Kajnovim znamenjem na fiek moii 0opi, ki ga je bil vstvaril po svodi' podobi.
Se adajl vidim sinje, raime, porcelanaste o® mlade sove. Gledala ie is breadartje globaCine, is vesoljne tiS* ne, iz klrajev, kjjer so matere. Dvoje Sovičev smo Mii ugrabili 'm gnezda. Ko$ prvo noč je prišel oče pogledat, kako da ie ptnolkoma. Da bi se ne bil oglasil! Napadli sma ga ter »a sramotno premagali. Ni se dal nabasati za olepšava knjižnice, ken se mu je bilo v strašnem boju penje vse razcefralo in razpadlo in je bil tudi kitag kljuna razbit in krvav. Drugo noči Je priSla mati. Zatoputnili smo dkino, pdkirili jo s teikio plahto; metala se i® divje, do* Mer se ni zadušila. Od obeh obm Je bil eden bolj: slabotnega telesa in net-ne čuOi. Um4 je tenalu; zdi se mi, da zaradi bridkosti, ki je ni mogel dopor vedati nikomur. Zdaj' stojita* mati in sin, drogama na gladklo polir*wi veji ter strmita s topimi oSmi od stekla.
Sinjeoki mladi junak* svojega roda poslednji, je izginil ttfez sledu, pobegnil čudežno iz zaprte in zadelane k«a-be. Vssdramil sem »se ponoči, planil trepetaje kvišku, k&fcar d« j« bil kdo
s čigto človeškim, huttodelakim glasom vzikriknil pod oknom, oanaml s smehom in jioftiom svotjta strahoto slavo, '	■; ,	1
«Hej-tojkioj-Jod!»
Vso no«, da j« sekalo in bičal© do samih zvend.
Zjutraj fe legala gtH« v prahu, iz svoje gosposke kiletlke sifona ugrabljena; legala je tam, 'kiaktar za nalašč jn v zasmeh pred prag potočena, rarcefra na in razmeea^jiena, oči izkljuvane, ena sama kepa krvi in pei^a. Sladka Sriiea, od zore do mraka zaljubljena, brez nehanja pohotno gmiteča, ftlcuve’ ku druilca vsa po nlegovi podobi u-atvar*jena,
Imel! smo gotobčka, neSno, eislo bilo, milotako Stvarco. Zobal je z dlani, nosil Je (Mast rep, v kolobarju srteč, vozil se Je po; dvoiriš<V nečimemo, som zase eamsk «Heff-joj*-jtaj-^tofj! x ZJutral J® fežal gOltobček v sam sebi nifl več podoben, Wpvav; razsekan in povaljan.
V vfigi tfe bodil v goste mlad »in-kavee. Pridat se <je bil čtoveku, Uti-to noč je bji smrti deležen. Ubogo pi» smkj p»wiiCe Je bjlo razauto prad prag za pismo in enamentJe.
Smrt je poitoWa	na hite,
na »pMena fm. S silnimi perotmi Je pupoo oken ysi^ko nioč, »HeJ-jOd>. JOiJ-Sojl.
Kdo pride zdaji na vrito? Kida Im« m le neizMtinvane?
u To Je pravica, fitovak, kato »i jo bit sam ustanovil!
“ CCT**rteM
Delavska šola
Kako izgleda zemlja z luna
> Kaklo visoklo, bi bilo treba iti, da bi ,*videli zemljio kot kroglio? Kaklo velika fizgleda zemlja, če bi jio kidtoi gledal z naše lune?
Zemlja ima približno 8000 milj v , puiemeru. Akta staji® na ravnini, so tvo-!de oči klomaj ena tisočinko milje nad površjem zemlje. Z ravnine torej ne ■vidimo da:L‘j! kk>t tri milje na vse strani in zemlja izgleda kot ravna ploskev.
Ako se dvignemo eno miljo visoko, se daljava Obzorja podaljša na 90 milj naokirog, toda naše oči &e vedno vidijo aemljb kot pilbččb. Pojdimo višje pet milj. Obzorje se zrfaj umakne za 200 milj1, razgled je šiiroik, Mjub temu pa ie ne moremo s prostim očesom opaziti klaik!§nega slemena na horizontu; ravno narobe, zdi se, da je rob ob zarije privzdignjen in povirij e pred nagimi pSmi izgleda kot velika skleda.
Povspnimo se deset milj v zr&k. Od iu le Obzorje odtialijeno 280 milj in zdaj šele bo oster opazovalec videl, da noto obzorja pada majflkeno navzdol. Prihodnjii skjok naj bo petdeset milj. Obzorje se razširi clo daljave 635 milj. »S te vi9ačime je lahka videti padajoče sleme horizonta, ampajk zemeljska 'krogla je še vedno prevelika, da bi jo objele na«« oči. Petdeset milj nad nami jle še ozračje, dasi aeflia redko. Poj-idimo ViSje, recimo tisoč milj.
Zdaj smo zunaj ozračja. Obzorje je S000 milj profi. S te točke, sem prepričan ,bi opazovalec, videl’ pred1 seboj, o-giromno ofcrog-o telo, ki visi v* prostoru. Opazmalcu bi se zdelo, da visi tik pod njim in nedvomno bi bil prevzet od .veličine tega telesa.
Akio bi hotel opazovalec študirati zemljo brez vtisa silne privlačnosti, ki ylada tisoč milj nad nami, se bi moral padati na luno. Naša luna je okrog 840.000 milj oddaljena od nas. Ta je tridesetklrat tolikb* tooliklor zna% pre-mer našte zemlje. Z lune izgleda zemlja približno štirirkat ve% kot luna z zemlje. Kakšen pogled na živo zem-IjO! Vsakih 24 ur bi videl panoramie-mo procesij^ vseh oceanov in kontinentov. kateri obrisi se._bi dobro videli. Visdko gorovij a mečejo temne Sence in na obeh tečajih se belijo sneženi kapi. Velike mase oblakov zdaj-pazdaj zakrijejo oceane in kontinente, fe v naslednjem trenotku jih zopet odkrijejo. Krasni kontrasti barv bi raz-leriii znamenja prebivalcev:	mesta,
dim, mogočne javne naprave, nočni tlesk! električne razsvetljave — vse to še bi lahkjo videlo s pomočjo teleskopa.
In če bi takk> sedel v nUzlem zatišju tnrtve lune in opazoval svoj rodni planet iz vame daljave — mogoče bi tedaj mogel izreči o njem nepristransko eadbo!
GARRETT P. SERVISS.
KI
Vrlo čtesto se čuje u razgotvorima, a 'jo£ češče se čita u našim knjigama i navinama, kako mi (komunisti) prou* čavamo svet i život	material ističtkog
stanovi&ta i kaiko smo čisti materialisti. Naši preti vhici nas zato često o*-krivljuju da smo «bezdušni» pogan-ci, kiodii se boga ne boje i ne stide od ljudi.
Isto talko često se čuje od! strane na-&ih piotivnika i sentimentalnih, zbu-nienih i jadnih malogradljana, da smo mi veliki idealisti, zapravo utopisti — jer tobože stremimo za neastvarivim idealima i žrtvujemo se uzalud. Pa ima čak i onih Sto se nazivajo marxi-stima, i sami veruju mnogi od) njih da su marxisti (ili bar socialisti, komunisti), a ipa‘kf neoe ni da č-uju o čistem materializmu, to im je prehladno. Više im se dopada da budu idealisti, jer1 to lepše zvuči. Ti ljudi č®sto misle da se bore za jednakost medju Uudima iz ljubavi i radi pravde, a ne mogu da vide kaklo i ta ljubav i bratstvo i pravda i jednaifcest ima,ju da služe samo zato da nas spasi patri je i da nam Dsigumju bolju budučnoet.
Kad kaji od naših drugova radnika i seljaka, koji nije priviknuo da čita takozvaha nauona dela, velim, kad ta-kav jedan drug čuje izraze kao što su »materialistih kou ili idealistifko shva-tamje historiiea — on onda obično prestane da se bavi s tim i neče da misli o.tom. Naučen je da čuje od kakvog evtog «narodnog» «gospadina», učenog čoveka otprilite ovakav odgovor, kad bi ga zapitao da mu razjasni kbju stvar iz hauike: nije to za tebe i ne moiei U to da razumeš, jer nisi ulio Škote; radi ono Ho ti se odredi, a makef brige ostavi «mudrim» učenjacima itd. I naposletku je ta mišljenje zavladalo i u radnom narodu, te radnik i Seljak obično mislii da je neki šiksolo-van čavek i pametniji (razumniji) r-'
£}ih — samo zato što je učio šfeole. »kav radnik ili seljak ne veruje da bi i on mogaa da se brine za svoje dobro, da misli a uredjenju dru&tvenom i dia ispituje zašto je sve ovakb kako jeste. A eto medju te misli spadaju i one a materialwtK%»m i idealističkom shvatanju iiistorije, to jest razvitka Ijudskog društva.
Mi, k)omuni8ti, moramo da otvori-mo oiSli onim praleterime. što misle da tajteve misli spadaju u neku vi soku muefrost, koju njihov možak ne molže da dah vati. Zato (Jemo sad pokušati da Spustimo te dve visoke misli (o mate-rialistiCkom i idealističkom shvtftanju histarije) tako ni^ko da ih i najskrom-niji mossak može razumeti bes popa, Odmah da uzmemo jedan primer:
Evo, na primer, ja. Ja sam jedan čo-vek i ta vrlo običsn fovefki. Recimo da se taj čovek- dbbro ose<5a i zadlavoljan je. Zašto? Jer ie društva taka udešeno I uredjeno <fa on svw »vaje pogrebe pod-miruje bez velike muke i oseda se oei-guranim. I sad taj čuvek nema razloga da traži takrve prom ene u društvu, Jer mu je ba& avako dobro. Ali tai čo-veik ima možak. kia(ji neče da miruje, več neprestano misfli. I čorveku jure misli knoz glavu: mi sad Pinimo ova-ko, a šta bi bilo dia činimo drufci^? zar ne bi ovaiko lepfie bilo? a oriako bi najbolje bilo! i. t .d. sve dok taj čovek ne dadje da zaključka da je ovo ili o na društveno uredjenje najfcolje. Što dal#« — tim ie više uveren u tu svodu idleiu (visoku misar i naposletku ne može vile da trpi 4v&j. poredaki samo zato što nije anakav — prema niegot-vo? ideji, i ako njega ne tiSti zla ni u avi&jn poretku krni postaji. Nappsletku
se taj čovek primi posla da uveri i druge kako je mjegova ideja pravilna i hoče da je sprovede u život, to jest hoče da preuredi pa svom kalupu sve ona s čim se njegoiv možak ne slaže. Jest, ali čuvari ovog uredjenja što postaji, to jest oni drugi kaji se dobro osečaju, ti drugi neč® da ga menjaju, več pačnu da prioganjatju tog novog prortika. 1 naši proiok izgubi svoj do-sadanjli dabar položaj, pa zapadne u bedu. Opet vam leažem, taj proroik sam ja, sasvim običan smrtni čovek i zato ne govorim o besmrtnim sveci-ma. D&kle, naš običan čovek, «idea-list», uprav u bedi i misli: zašto ja sad stradam? ja nišam pre patio! dabog-me, pofeo sam da patim kad sam se primio posla da izmenim ovo uredjenje u jedno bolje, Dakle — zar da ja umrem od gladi zato što lJjudi neče da budu pametni! Ne. Lepo ču ja da se ostavim toga i da se vratim u stari po-loižaj, gde nišam patio.
11 tu se sad idealisti bune, pa mi vele da sam kukavica i . . . . i časte me 8vim pagrdnim imenima. Oni vele da (ima besmrtnih genija (bogom nadah-nutih), kaji ne čine kao ja i ostali o-biSni ljudi. Oni stradaj u dotbrotvoljno i pate, alti neče da izdaju idej«. 1 dotle pripovedaju tu svotju novu ideju, dtok ne uvere i duge kako je ta ideja bolja i lepša od starih. Onda naposletku ljudi odbace staro ureljenje — makiar da im ono i nije bila zlo — i stvaraju novo, prema navoj ideji. — Eto sad šta značj to idealističko shvatanje. Po njemu se ideje radjaju u mozgovima nadahnutih ljudi (ili lete gotove po vazduhu, pa jih visoki mozgovi ulove) i onda te ideje proizvode hi štorij ske dogadjaje, to jest promene u ljudskom društvu.
Videli kakav sam ja ,to jest kajkov je običan smrtni grešnik kad se dbbro oseča u d>rušlvu. A sad da vidimo kakav je taj čovek kad mu nije dobro u ljudskom društvu, kad uredjenje tog društva ne odlgovara potrebama našeg čaveka i on mora da pati zato. Takav polagali če nas više zanimati, jer je to položaj u kom i danas stenje ceo rad-ni narod, a najviše mi proleteri. Pošto svi mi patimo u današnjem društvu, razume tn dia mislima o svajoj patnji i tražimo izlaza i znje. Dabogme, prvo maramo da upoznamo zlo, akta hočemo da, ga odstranimo, i pitamo se šta je uarok tome našem zlu. Trudimo se da razjasnimo sve »to nam se daga-dja in da nadjema uzrOke svemu što se zbiva oko nas u ljudskom društvu. (Sve to činimo zato što nas beda pritiska i hočemo da se osldbodimo ne-volje!) I dodazimo (Ib zaključka da je uzmk svemu zlu as-aj1 peredak u dtruš-tvu, koji više ne odgovara našiim potrebama. Onda smo proučevali pnoš-lost ljudsikog društva (historiju) i videli smo da je društveno uredjenje u-vc& atlgovoiralo načinu proizvodnje. Zati msmo videli da se to uredjenje uveiki men,jalo, čim viš# nije odgova-ralo načinu proizvodnja i, nije moglo da zadlavalji potrebe društva. Ali, vi-desmo da su oni, toejima je išlo u račun staro uredjenje, branili to uredjenje svim silama i svaki put je novo moralo šilom da istisne staro, (Zato se i kttže da su revolucije motor napret-
paeem čovek crodisc do *s(Riiifu<*a aa ce
ga ovaj ili onaj put izvesti iz bede, dakle kad stvori svoj1 ideal — kao što smo se mi uverili da jedino zajednički (komunistički) posed svih sredstava za pflpizvodnju odgovara zajedničkoj proizvodnji, koju j(e stvorila visoko razvijena industrija, a jasno nam je da čem o taj noyi poredak' uvesti samo reivolucijom (d!anas je to najjasnije!)
onda smo sigurni da če se tai čovek do krajmijih granica boriti za oetvare-nje svog ideala. On i bez borbe strada (kao mi svi danas) i zato se ne plaši borbe. I zato če on pre poginuti nego šta če izdati svodu ideju. Takova mi-sao ne maže da prapadine, ta ideja pobedijuje, jer je oina nužda, ona je jedi ni spas iz bede. Pa i ja, ss svim drugim najiobiSnijim Uudima, kad virim, da od postoječeg poretka u društvu dobijam samo patnju, a vidim da ni u borbi nemeže da bude večeg zla, bio bih samo ubica kad ne bih sve sile zalažia u boribi Za ostvanenje ideala, koji če s\-c da nas spase. — Eto u čemu se sastoji taj materializam. po kome se promene u društvu pojavljuju da zadovolje materialne (ekonomske) interese društva, a ne da zadovolje u-sijane mozgove sitih lončina.
'I	AZ-RUK1.
Sati s sistematično in trajno rabo soJnč-nih kopeli.
Solnčna luč sastoji iz raznih žarkov. Daljši ali svetlobni žarki so vidni in so barvani ;ti dajejo toploto. Drugi žarki so krajši in nevidni, takozvani kemični žarki, ki so mrzli ter povzro-čajio šolnine opekline. (Vtjhu Alp soln-ce hitreje opeie izpostavljen nag del života k!ot v dbJini).
Kroničnim bolnikom z revmatizmom, z otrdelimi in oteklimi členi, bi torej svetoval, da poleti v sokičnih dnevih poskusijo to naravno sredstvo, zlasti taki, katerim zdravila, mazila in toplice niso dale olajšave.
Kako jemati solnčne kopeli?
Ultravioletni stalnčmi žaiki ne greclo skozi obleko, torej mora biti telo ali oboleli del telesa gol. Sikirbeti je treba,, da žarki vpadajta kolikor mogoče navpično. Greti se je treba na solncu toliko časa, da koža porjavi. Izpostaviti se je treba adlncu spletka recimo dvajset minut, pozneje vsak dan, dlje, dok.lter se fooča dlodabra ne privadi, V par tednih ste lahko na solncu celo u-po in dje in vas ne bot opeklo. Potrebno je paziti, da se ne ožgete preveč, a
tudi ne premalo. Par minut bi nič ne zalegla, dočim bi bilo .skiraja par ur preveč1. Posamezne clele, na .primer trdo in bolelo kloleno, bi bilo treba' dobro opeči, kar bi morda vzela par ur. Glavo in obraz je treba zakriti in se ve varovati prepihov in ohlajenja.
Kako dolga bi bilo treba hoditi na solnce?
Za kroničen revmatizem ali sciati-kO bi samo par ekspozur (izpostavljeni) ne zaleglo veliko. Uspehov bi smeli pričakovati, če bi se greli na solncu recimo trideset ali štirideset-krat, z drugimi besedami najmanj petdeset ur.
Ta moj nasvet je treba prav razumeti: uspehi so* problematični. V medicinski literaturi v tem oziru ni sko-io nikakih podatkov (razen za jetiko, ki bi se pa dala ozdraviti le z c!'C,t1 o-trajinim, morda nad! eno leto bajajočim zdravijenjem). Vtendar pa logično jlidei iz uspehov umetne solni?,ne luči, kateiO proizvajamo s pomoSjb kre-menčnih živesjebrnih lamp, da mora tudi naravna solnčna luč pomagati.
>	F.	J. KERN.
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Solnce
Človek ima staro navadia, da občuduje stvari, ki so mu neznane, ter pričakuje čudežiev od neznanih in nevidnih sil.
' Pri zdravljenju bolezni zapazimo, da dostikrat namesto najbol) navadnih in uspešnih sredstev, rabima nenavadne in pogosta naravnost smešne reči. Namesto hladilnega olja ali vazelina še dandanes nekateri rabijo za o-pdkline kislo zelje in repo; za vnetje ctfi rabijo lij udu e scalnico, namesto čiste prekuhane vode; za ječmen na o-čeh, namesto gorkih obkladkov, zagovarjanje starih žensk z lučanjtem krtač preko ramen; za bule in otekline gorko 'klravjeblato namesto snažnih obližev narejenih iz lanene moke ali iz kruha in mila.
Zdravniki pa rabimo komplicirane kemične leke, izdelane v nemških to varnah za barve, k,j©r bi prepiosla sredstva dostikrat pomagala.
Vzemimo za vzgled solnčnio luč. To po«na človek) odkar svet obstoji. Ve mo, kako deluje v naravi: ustvari« ču deže, ki se gode pred našimi očmi dan na dan. Izpremeni vsako spomlad lieo narave ter da rusllinai.i in cvetlicam qiot\ da še obiečejo v svoja praznična oblatila. In vendar, kako majo celo zdravniki čemimo zdravilno moč soln-ca! Sicer so že Urki m Rimljani imeli svoje solarije in so bile «*olnlne kopc iu v modi od pamtiveka, toda sisto matično se ni uporabjala solnčna luč do najnovejšerfa čab!i
Ni skoro dvoma, da A' solnčna Iu eno najboJj uspešnih zdravil za jetiko; to so dokazali zdravniki v raznih krajih sveta. Umetna solnčna lu5 (ultra-vialetni iaiki) pogosto olajžaio in do stitorat oadravijoi bolezni, za katere so druga zdravila brez uspeha.
Kroničen reumatizem v posameznih delih telesa, ishias (bolefjne v kodkih, vnetje koVkoivega žtvca), malokmrest, pričetek jetike, slabost pri otrocih in mnoge druge bolezni bi se dale olaj-
Marx in prvi komunisti
v tajsiem poročilu prus&e policije
Profesor Gustav Mayer je našel v tajnem arhivu berlinske policije doku ment, ki nam nudi zanimive podatke o Marxu in prvih komunistih. Pi-s«c dokumenta ni sicer osebno znan, a je brez dvotjtoe spreten policijski vohun, ki se je vrinil v. Marxovo družlio kljub njegovi nezaupljivosti in veliki opreznosti in je poslal to pomočilo 1852 leta iz Lcndlotna k‘vestorju v Berlin.
Poročevalec se očividnio ne more ubraniti vtisa, ki ga je napravil nanj revni položaj »(komunističnega glavaarja« in mora tudi priznati, cla vidi v Marxu moža "ienialmisti in energije«. Kljub temu da je pisan f policijskim črnilom je ta didkument eden najzanimivejših obrisov očeta modernega socializma in je vreden ds, ga podamo tudi našiim čitaMjem:
KOMUNISTI
Glavar* te stranke J® Karl Marx, poglavarji so:	Engels	v Manchestru,
kijer so tisoči nemških delavcev; Frei-ligrath in Wolf (imenovan Lupus) 1) v Landanu; Heine v Parizu 2); Weyde-m>eyer in Klus v Ameriki; Brirgers in Daniels v Kolnu; Weerth v Hamburgu. Vsi dirugi razen teh so navadni člani. Ampajk ustvailjajoS in alkitiven duh, prava duša stranke je Marx: zato vam hočem dsati natančne podatke o njegovi osebi.
Mara je srednje rasti ima 34 let; kljub njegovim najboljšim letom mu postajajo lasje že sivi; je krepke postave, njegove poteze spominjajo na Sze-merea 3) samo da je an bolj rujave polti; lase in brado ima čtme kot smola; nikoli se ne obrije; njegovo črno pronicajoče, iskro oko ima neka poseb no, vvažljo moč v sebi; na pnvi pogled pa se vidi, da je maž genija :n enei-|iie ;njegava duševna premoč ima na njegove tovariše nev »drž =>n ( vpliv. V prtvathem življentu n« pozna sptoh nikaikega reda; je cinik in slab gospodar; živi prav po cigansko. Umiti se, počesati se, preobleči perilo, to je pri njem redkost; rad se opiva; večkrat i-* cele dneve brez dela: ko pa ima dosti dela, talkirat dela no& in dan z neumorno vstrajnostjo; spati in bdeti ob gotovem času, tega on ne pozna; zelo pJcg.ostoma je pokoncu cele noči; potem se vleže popolnoma oblečen h poldnevu na zofo in spi do večera ne da bi se zmenil za vse’ one, ki odhajajo in prihajajo svobodno na niegoiV dom. Njegova žena je sestra pruskega ministra von Westphakln, izobražena in prijetna ženska, ki se je iz ljubezni da moža privadila terhu ciganskemu življenju in se počuti popolnoma dobro v tej revščini; ima dve hčerki in sina: vsi trije otroci so zelo ljubM in inteligentnih oči, katoor njihov eče.
Kot mož in družinski oče, kljub svojemu sicer nemirnemu in odurne-ma značaju, je an zelo mehkosrčen in rahločuten človek. Stanuje v enem najslab&ih in torej naicenejiših stanovanj v Londonu. Ima dve sobi: ena, ki je obrnjena na cesto, služi za jedilno sobo; druga za spalhioO; v celem stanovanju ne najdie'* niti ene čiste in cele oprave; vse je polomljeno in na kosih; povsod1 je prahu prst na debela,
Ideja je bila dovolj popularna in Mara ve, da z denarjem se da vse napraviti, se lahko pridobi tudi veliko pristašev. Radi tega je bil njegov srd, njegovo preganjanje naperjeno proti tej stranlki. Slučaj je nanesel, da je dobil v osebi Kinikela 4) zelo domišljavega nasprotnika, lah kom iš] j enega in šibkega šaljivca. Posledice sedaj očito kažejo kako je uničil Kinikela in njegovo stranko s tem da je uničil njihovo pravo oporno točko, njihova živ-ljensko 'žilo, to je posojilo.
Stranka Ruge in revolucionarna zve za v Ameriki se mu nista zdeli nikoli nevarni; zato se je obračal napram njima vedno s preziranjem. On ju ni smatral vredni da bi se resno boril z njima in ju ik' večjemu tajkfr smešil, da je večina članov to zvezo zapustila iz sramote. S temi manevri je hotelMara doseči dlviojen uspeh: 1) maščevati se nad svojimi tekmeci in jih uničiti; 2) po razpadu stranke, pritegniti nase one elemente, ki se daja še uporabiti in na ta način okrepiti svojo lastno stranko. Z eno beseda, pravi, tajni namen n jegovih stremljenj, je, postati on sam, brez tekmecev, edin glavar nemške revolucije. In to je on sedaj v gotovem oziru dosegel, kilti, razun komunistične maraistične stranke ni v Nemčiji nobene druge enotne in dobro organizirane stranke.
Takozsvani parlamentarci, navadni republikanci, dcktrinarci ali vodeni demor|kati, socialisti, abolicionisti, oni povsod je najveflji nered; na sredi je- j iz revolucianarne zveze, iz zveze smr-dilne sebe stoji stara, velika miza, po-j ti, sa samo zgubljene a\’ce, ki tvorijo krita z povoščenim platnom; in na tej | tu pa tam male kliike, a sa brez zveze mizi leže njegovi rokopisi, knjige, ča- j med seboj in brez sistematične Otrga-»eipisi, otročje igrače, košarica za žen-.; nizacije. Se dfcbi mogoče nekaj stotin
i	v	ii	i	•	*	;	v	_ s- _ I  vi. .1	•_____  3.	I»» nrn>
sk:q ročno delo, neka,} čajnih čaš z obrobljenimi rcibi', žlice, noži in umazane vilice, svečniki, tintnik, kozarci, holandske fajfe, pepel od tobaka; z eno besedo vso je naišiarjeno na tej e-dini mizi; botega stare ropotije bi se hiarala skrit pred vso to '< šaro.
Ko stopiš v Maraovo stanovanje, ti udari v ač-i tako močan dim od tobaka in oglja, da moraš na pni hip tipati okoli sebe, kakor v podzemski votlini in šele polagoma se privadi ok'o na tak-ino-le paro in jameš1 razločevati nekatere predmete kakor v megli. Vse je zamazana, polno prahu; vsesti se, to je resnično nevarna pometle. Tu je stolica s samo tremi nogami, tam igrajo otrioci in imajo svfojo kuhinjo na drugi stolici, ki je slučajno še cela; in to stolico ti ponudijo pri Obisku, ampak otrc&ko kuharijo ne o~ čistijo proč, tako dia če Se vsedeš, ris-fciraš par hlač’. Vse to vendar ne spravi v zadrego niti Maraa niti njiegove žene; najoljudnejiše te sprejmejo; ponudijo ti fajlfo, tobaki, vse kar imajo s prisrčnostjo, naposled duhovit pogovor1 odtehta blagodejno hišine pomanjkljivosti in napravi neznosno znosno; tedaj se celo sprijazniši s to družbo, zdi se ti ta krog interesanten in celo originalen. Evo, to je verna slika družinskega življenja komunista Marxa. Sedaj hotčema govoriti o njem kot politiku in glavarju zarote.
V svoji vlogi kot glavar in vodja zarote je Marx, razun Mazzinija, najsposobnejši in naj spretnejši človek; povzročiti spore to pa zna vsaj tako dobro kakor rr)ali roman (Mazzini). — Marx je izvaniredno zvit, prefrigan, fttolčeč; je mala dostopen; ko pa Je komu zaupal, ga povsod podpira, ga bra-rii na smrt in življenje; noče pripustiti da ga ra ra mož, feii ga je an preskušal. Na svoje avliciriteto kot glavar stranke je Marx zelo ljubosumen; napram Svojim tekmecem in političnim nasprotnikom je maščevalen in neizprosen. Si ne da miru, ticikier jih ne uniči; najizrazitojSa njegova lastnost se kaže v brezmejni ambiciji in birezum-hi vlacfcželjinosti.
Kljub socialistični enakopravnosti, s katero se vedno ponaša, je on pcpc4en vladar svoje stranke; je res, vse napravi sam; ampak ukazuj© tudi vedno mn in ne prenese ugovorov. Vse to, vendar se nana?a samo na njegovo tajno' delovanje in na njegeve tajne skupine; na javnih zborovanjih stranke, obratno, je on najbolj liberalen in najbolj popularen med vsemi, i Njegova glavna naloga — lahko se reče — njegova izključna skrb je bila dosedaj uničiti svoje nemSke tekmece in razibiti njihov® stranfkla. Vsako sredstvo mu ■ ie prišlo in mu pride pravt sedaj snuje tajne razprtije, sedaj sme15! in zaničuje dmge strarvklovodje, govori na javnih zborovanjih ironično H njihovih pogreških in slabostih; sedaj buni člane iste skupine enoga preti drugemu in na ta način jih po polnoma zmede: sedaj. 'Skuša spraviti 1) W13hrfm® Wolfiai so toiMiovadi Lu- tajnim potem člane svoje tajne družbe pus, da so ga razlikovali o4 Ferdinanda v (tajna društva svojih nasprotnikov;
malih glavarjev, vsak ima po trt, pet, sedem mož s katerimi deluje pod zemljo na lasten račun, kajti blaznost zarotništva je prišla v modio. Res, da ižiieiti stike na vse strani in snujejo v pravem pomenu besede, revolucionarne bojne čete, v resnici pa niso nič drugega, prispežniki Koszuta in Mazzini-ja. Nimajo resnične neodvisnosti in vse kaže, da je nočejo niti i-meti. Ti adlielki pa so nevarni, ker so zelo številni in se širijo po vsem kontinentu, ker buntjo ljudstvo in pri prvi ugodni priložnosti samo pomno-žujejo revoSucioname vtrste.
O ORGANIZACIJI
Kar se tiče tajne organizacije, centralnega odbora, sekcij in zunanjih zvez Komunistične stranke ni treba več mnoga razpravljali. Komunistični prcices v Koelnu je dvignil zagrinjalo; res je, da so obtoženci zanikali vse obtožbe, ampak sa vendar popolnoma resnične. Kdor tore* pozorno čita one razprave, vidi: kako so razširjeni oni pogubni nauki in iklako je že vskdilo slabo seme. Nikdb ne bo zanikal, .da ne ti'5i v komunizmu po Marxavi teoriji največija nevarnost za obstoj' držav in buržoazne družbe. V resnici njegova bistvo je boj na življenje in smrt proletarcev-nemaničev proti posestniškim krogom:,z eno. besedo, to je nauk, ki upravičuje tatvino, ki upravičuje pest; le da je obdan od najposebnej'-ših fines in zavit v plašč humanitarnosti in enakega prava vseh dp lastnine in zaslužka. Pri vsem tem, kljub tej’ očitni nevarnosti, klaelpska porota,
izgubiti ni vedela skoraj izreci cbsOd-be proti temu naufku; talkio zelo so bili porotniki pod uplivom. javnega mnenja mas pri svojem svobodnem raz-sojevanju. To obotavljanje so tolmačile mase v prilicr? obtožencem. Treba je bilo napeti- v&e sile, da ni zmagal komunizem ;ampak, kljub tem odredbam, se je proces, ki se ie pri »el kot veleizdajmiiki, končal kiot navaden pro ces o tendencah in še tedaj so porotniki sodili na talk način, da je moral sedni dvor pioseči vmes, dia so se sploh odločili.
Tokiom, tega procesa je Mara doka; zal neoporečno svodO genialnost, kajti on pravzaprav je vodil ves zagovor; on je dajal obtožencem in njihovim zagovornikom vse pripomočke, vse in-stiukcije; on sam je pravzaprav spremenil s svojimi nasveti ta veleizdaj-nlški proces v proces o tendencah.
, Izmed vseh jetnikovi je bil edino Btirgers, kot zastopnik Maraov in mož velike zmožnosti, resničino važna oseba; Becker- je bil sicer zelo priljubljen, ampak v straniki je zavzemal postransko mesto in vedino so zrli komunisti nanj« z nezauprvostjta, ker je koketiral z vsemi strankami in je očito kazal, da bi rad) postal glavar stranke.
Komunistična stranka ima svaj cen-
W<ylfa, ki so ga nazivaPi Rdeči — .njorpu je posvelt* Mmrx prvi zvezcik «Kajpitato»i.
2) Tu se policaj moti: HtKru^, k! sš ja fcakrnj že> boril medi živteijfojčm i«. ganrijo, ni blfl nikicili k<alk vbHfja, komiunistionega gibanja.
S) Scemisre, oginsiki ivMoiiuciaiiarl?«, pri-jatelj in Mtrudinik Koazrrtov. pozneje njegov na>sifWtiniik.
in ti Tjudjo niu marajo sporočati vse načrte njegovih nasprotnikov, ki jim napravlja tajne zapirekis, da jih potem javno biča z groznim bičem svoje satire. ko ho propadli, v Za najnevarne jšo stranko je smatral stirankio nemšlke revolucije, ker1 ta stranka si je skušala dobiti denarja
tralni sedež v Londonu. Tajni vodilni odbor obstoji iz treh oseb: Maraa, Engelsa in Frei ligrath a, ki vodijo vse zadeve stranlke in poročajo centralni sekciji samo o onih stvareh, ki še njim zdijo primerne. Iz koliko člano/vl obstoji ta centralna sekcija, je težko vedeti, ker v skoro vsaki tajni tedenski seji se vidi nove obraze, to se pa lahka z gotovostjo reče, dia sa v tajni centralni sekciji v Landjonu zastopani poleg Nemcev tudi Francozi, Italijani in Angleži. Pri tajnih sejah se .vidijo skoro vedno sledeče znane osebe: Mara kot predsednik, Walf-Lupus ktat podpredsednik. Freiligrath, Woif Rdeči (Ferdinand WoIii), Liebkinecht, Pieper, Dronke, Imandt, Schily, v poslednjem času tudi Weerth iz Hamburga in Bauer iz Altane; Engels, kadar je v Londonu; izmed Francozov Crepu.Schoel-cher; med Italijani Cesarini 5) in še ne katere druge osebe, ki mi niso znane. Samo centralni odbor ima pravica sprejeti nove čilaine ali privesti h zborovanjem zunanje člane. Imena zunanjih članov se večkrat drži tudi na zborovanju samem tajno; večkrat se celo dogaja, da pridejo zunanji gosti na zborovanja popolnoma maskirani; v tem slučaju izjavi predsednik, da po razlogih odobrenih odi centralnega vodstva želi maskirani tovariš ostati nepoznan. V tajnih sejah, ki se vršijo vsako sredo ob 7 zvečer se ne piše zapisnikov; podpredsedniki zapiše za vodstveni odbor samo irmana navzočih. Važni načrti se ne objavijo na zborovanjih; predsednik objavi plozneje samo sklepe. Mara napravi vse kar je važnega sam, iz lastnega nagiba in k večjemu, ■ da sporoči to Engelsu in Freiligrath-u. V Manchestru je tudi tajna sekcija, ki ji predseduje Engels. Naflrti in sedanja stremljenja komunistov zadevajo pred vsem propagandi njihovih naukov in organizacijo kolikor mogoče veliko tajnih sekcij. Nemšiki, francoski in italijanski komunisti delajte* skupno in so v najtesnejši zvezi z angleškimi chartisti. Oni nočejo začeti revolucije; njihova navadila, iki jih izdajajo, so vedno sestavljena v tem smislu; gibanja se udeležijo samo tedaj, če izbruhne na Francoskem, in tudi v tem slučaju hočejo nastopiti sele taklrat, ko vrže ljudstvo obstoječo vlado ob tla. Do takrat priporočajo hladno kri in potrpežljivost.
V slučaju ljudske zmage hočejia izrabiti trenutek splošnega razburjenja, ko nima revolucija še pravega načrta da se polasti j/o v tej zmedi vodistva in da nadaljujejo potem revolucijo pa svojem lastnem načrtu.
Z eno besedio, oni ha&eiO zmagovito revolucijo prehiteti; kajti pravijo, dia zmagovito ljudstvo bo sledilo rajSe o-nim, ki grejo naprej in nudijb več koristi, kaikor onim, ki prepovedujejo mir in zmernost; _ oni so mnenja da proletariat, ki so mu v/ spominu dogodki iz leta 1848 se ne bo dal1 več zapeljati od zmernih revolucionarcev, da se odpovejo pridobitvam, ki so jih že dosegli. •,
Ta stranka začne svoje delo z gi-ljlatino iu konča s «tabula rasa«. Je iz-vanriedna nevarna d!r*iavi, družini in socialnemu redu, vse vlade in slehem posamezen dlržavilijan bi se moral zdru žiti pnoti temu- nevidnemu- sovražni-, ku, m preži iz zasedem TZTOg«*®. do samcicibrambe si he bi smel dati prej miru, dc|k'ler ne uniči z ognjem in mečem poslednjo koreni ca tega razjedajočega ptisada.
, 4) Goti!if,rie(J KinikteS* pesnik, ugodbvtear uHr«3twrtsfti, naivdušen republikan?ci, se je udeležil revolucionarnega gibanja 1. 1848 ih 1849. J« bil uiiovljen in zaprti v trdnja. Vo Sjpi-mdli.u, sn mu jte posročiilo uteči in je zhaža« v Aimeniko. Tam' sev ga Nemci scprej^li z mvdluženjemi, kor so videli v njem poosebljeno demokracijo, in je na-bnal miniDiata dtonarja zai mvolucijo. Na ta dmiam jo 'mislili Mara, ki ji? pis«a poleti 1853 Engsilsu, db potircbujr-ijo Oni denar za peti.pimmije zaprtih tovarišev.
5) Kakor pripominjat Mayiar, se gre za Lorenza Cesaripija, ki je postal potem državni senator.
iV
U»i>H
Razne vesti
Lasje in značaj. — V Ajneniki je «od-kril>i .profesor Mort:inw nov naiuik, kako se more spoznati po laseh človekov značaj. Njegov nauk mi končno nifc novega, ker so sod*! lj<mdlj(o že od npkdiaj po laseh značaj posameznikov. Tako so trdili stari Judje, d&, je močma ra*t la« znajt fizične in dlmševine; rolo Si. Ko so vaeli Samsonu1 Haeo, je	vso moč. Znamo
pa je fuldi, idiai imiajo atflie.fi navaidmo a'a-Le lase. Mioritami fiziolog'! trde zapc-fb, da značij-c) obilni lasje mervoejnosh, toanj vettjta liioeehno. za žič«ske. Zopeiti dirugii hioSejo vedeti, dia- so ženskte z dolgimi kittaimiL nagnjene k zločinom. Toriia ne . "e po dolgo, sti las, aimpiak tudi po1 njfhi barvi se, morejo presoditi značaji Tlake se spMno 4trdi, da' so vsi zločinka čmcitasi. Stiatisti-k& pa je ugotovila* dat je večina zločincev plavolasih, kar je čištb naravno, ker n«j sn-HHiu so črnoPiaacil v manjšini. Bmi izjeme pa pravijo pisiaitelji vsteh narodov, da m rdečelasci slabega znaiftaja^ In višek zlobne ženske je poosebljen v rdece-laiski. Pesniki sitao hvatidj« notabke in tam-ko 1/ajste. Znatiost pa je doka^aiia, <ta so iiusj* pesniiiltih zte.todask, needtravi Končno naij omemfanio Se 0anirruiv|osts da pripadal — niaumrei po1 mnan/ju nekietgia Anglež«, _ bodMmrast plavolasim naretfom. Co povprašate glede tega, Italijana,' ki je čmoflas, vboqi za<tavU gotovo niaejiirortino.
Pasje KVpaiiišče. — V Parizu so usta-nicviH luksurioizno ptatsje kopa»lij&Ce, v1 katerem je va& v mraimorjM in leskertlajoče v sijaju. Kopoilnioo so, pami? in prdne. V kopallišičui je naetevlOraih. tuJdii vse^ polno maserjev in brivcev — za pse. Skoda, da ne pove poročilo ftet stot maatiavili <mdi služabnike, kt boda sprota počistili, ka.
bo {>rivEdiiignil kik plas ttacio. Dobro bi Sj«0 tudi, če bi naisitiavHli mtožai, ki bi na-štel v-akemur, ki toa, dena>r zia take ne-umaosti, tapldh p^WindviaJi??t', loaidar bi pripelijiai »vojtigia ^jutočkta« v kapnil^"®.
Krvavo srce na ffrol/u, — Frsd1 kasjjn. skim sodilSčemi v Parizu so razpravljali zadnje dne o nekom nenavadnem procesu. Neka. g(o®podič.n» Dufaiur je šla na pokopaiVfftč«, dat (*-lSče grob evoje dan prej pokopane roratere. Pri ti priliki je vu-pazila, dia leži P^dl venci ni* m* »«>-bu škatla in ko jo »srtio« odprta., je za,glft. datai v njM vsa preetina^ena krvavo srer’). Takoj' je pohitlf.1'1 na. policijo. Policijska komiMjia. .se je pridala na. fifce mesta in Uif«st|!fviiai, da' to ml čteve^o srce n?go te-lečje in da so v srce zabodtme iri i^o, ovita s ffJovsSkimi liaisimi. Nadaljnia pre. istoava. je nazdrteačiOa. ves ta misieriozni s1i»6aj. Neka	gospodična,, Baicianid,
po '■imenu, ao je za!lbkiki k viiažiarici, d'51 jo vpraša m svet', 'kako bi a,pMi privozai’a r'a»e svtjega nezv^et^a: i!ijwb'marw, ki je jo ziafnmiiB. Viražairic«, je zn.pničenl svo-itov8;la(, naj neen n«i kak sve* grob teiač-je ftrce. katereprnu naj prtdirn« mka.f ne-zvetsltoikiovih las, srce pa natf pnJbod«? * iglami. lat reviica. je tb sft*c.rrila. dtom jo oblbena rattt skrunitvi todiafcdmlk jo jo oprostil z moMvaicijo, da jn žf>i i^iak dOMoij ktaenovahai radi svoje ljubavne blnznosC ___________
Brez krnlleve fllive
' Opatija: Ne ide! •	_
Bovec, J. JI..- DobiS pismo od P Glede druzega obrni se naravnost do tajništva.
Izdajatelj: kvrievalnl odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Efidio Gennaii Tiskarami J Lavoratore".