KOieKTiva /sfera— /anuar juuo—srevnKa Med vlečenjem se preform stanjša v vlakno, debelo okrog desetinke mm. Na sliki je ostanek preforma z vlaknom, ki ga po končanem vlečenju vzamemo iz peči. H iologije Kaj Je za današnje pojme »fantastično«, smrtonosno orožje ali osnovni gradnik hitrejšega tehnološkega napredka? Kadar govorimo o laserjih se nam to vprašanje že vsiljuje. V fantastiki smo laserje srečevali predvsem kot smrtonosna orožja In s prenosom medsebojnega tekmovanja velesil v vesolje postajajo ta laserska orožja iz fantastike vse bolj resničnost. Toda ob tem je razvoj laserske tehnike že dosegel tisto stopnjo, ko lahko vidimo kako postaja laser vse pomembnejši gradnik razvoja človeške civilizacije. Laserski impulzi so npr. že hitri In natančni prenašalci Informacij, računalniško vodeni laserski obdelovalni stroji postajajo ekonomsko upravičeni, laserske nože srečujemo v kirurgiji, tu so laserski dalji-nomeri razni senzorji za zaznavanje zvoka, temperature, tlaka, pospeškov Itd. so prav tako na osnovi laserskega žarka. Preveč je možnosti uporab laserja, da bi jih lahko tu našteli. Za nas je bolj zanimivo, da je naša DO Center za elektrooptiko že osvojila precej znanja, ki ji omogoča izgradnjo ali razvoj laserjev za dobršen del možnih uporab. Manj razveseljivo pa je, da jugoslovanska industrija, predvsem na področju fino-mehanike, še ni na ravni, ko bi lahko gradila dovolj sodobne sisteme v katere bi laserje vgrajevala. Vendar v DO CEO pravijo, da ne nameravajo čakati na to, kdaj se bo ostala jugoslovanska Industrija usposobila za tovrstne podvige. Svoje cilje so si zastavili na osnovi realnih možnosti in ti so zanimivi tako v razvojno-raziskovalnem smislu kot zaradi obetavne tržne uspešnosti. Boris Čerin Resolucija 10. kongresa ZKS ^ I komite I llb I Zveze I ^ ■ komunistov ™ Slovenije m O Inovativnost je bistvo opiranja na lastne moči Kot je znano, bo letošnje leto v znamenju kongresov, med katerimi bodo vsekakor najpomembnejši kongresi partij v republikah in pokrajinah ter 13. kongres ZK Jugoslavije. Priprave na kongrese so v polnem teku in tako je CK ZKS na svoji 18. seji 23. decembra lani sprejel osnutek resolucije 10. kongresa ZKS ter osnutek sprememb in dopolnitev statuta ZKS. Ob tem je centralni komite pozval komuniste, posebej pa organizacije in vodstva zveze komunistov, naj o njiju organizirajo široko javno razpravo in pri tem upoštevajo tudi izhodišča za pripravo dokumentov 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. S široko javno obravnavo o teh osnutkih dokumentov naj bi do srede februarja pripravili predlog resolucije 10. kongresa ZKS, zato naj bi v javni razpravi o teh dokumentih spregovorili tudi o nalogah svojega okolja ter vse družbe in na tej podlagi spodbudili družbeno-politično in samoupravno aktivnost, hkrati pa naj bi s pripombami ustvarjalno in kritično sodelovali pri dokončnem oblikovanju resolucije in predloga sprememb in dopolnitev statuta ZKS. V tem smislu se tudi v našem glasilu nekako vključujemo v to razpravo tako, da bomo skušali v povzetku predstaviti zlasti drugo poglavje osnutka resolucije, ki govori o nalogah komunistov v materialnem, znanstveno-tehnološkem in kulturnem razvoju, ki najbolj zadeva prav Iskro in njene delavce. Tako je v tem poglavju med drugim zapisano: »Komunisti se zavedamo, da so obstoj, stabilnost, svoboden in samostojen razvoj naše samoupravne socialistične družbe in enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela usodno odvisni od tega, kako učinkovito bomo v naš celotni družbeni razvoj vključevali in v njem razvijali dosežke sodobne znanstvenotehnološke revolucije. Ključna prvina razvojne strategije ZK bo zato vsesplošno revolucioni-ranje naše družbe s sproščanjem delovne ustvarjalnosti in prebojem celotnega družbenega proizvodnega procesa in upravljanja na raven sodobne znanosti, tehnologije, organizacije dela in informatike, kajti le na tej podlagi bodo lahko polneje zaživele vse prednosti socialistične samoupravne družbe. S pospešenim in učinkovitim uvajanjem sistemov elektronike in informatike, proizvodne kibernetike, biotehnologije in novih materialov bomo lahko uresničili cilje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, izšli iz sedanje ekonomske krize, pri tem pa zmanjšali svoje zaostajanje za razvojem v svetu in dosegli kakovostno višjo stopnjo celotnega družbenega razvoja. Spoznanje o tem bomo komunisti še globlje ukoreninili v družbeno zavest v celotni državi, hkrati pa se bojevali za to, da skupno izpeljemo konkretne ekonomske, politične, kadrovske in druge ukrepe v prid inovativnemu gibanju in iznajditeljstvu v sleherni organizaciji združenega dela, krepitvi znan-stveno-raziskovalnih razvojnih in drugih strokovnih dejavnosti v združenem delu ter povečanju družbene produktivnosti dela in družbene inovacijske sposobnosti v celoti.« V nadaljevanju te točke je zapisano, da bo le tako možna pot do vrhunske kakovosti izdelkov, s katerimi se bomo lahko uveljavili v mednarodni menjavi, pri čemer je treba vse ie dosežke vpeljati tudi v procese samoupravnega delovanja temeljnega razrednega nosilca socialističnega samoupravljanja — sodobnega delavskega razreda, kot novega zgodovinskega subjekta, ki združuje delo in upravljanje na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev v celotnem procesu družbene reprodukcije. Druga točka tega poglavja pa pravi: »Uvajanje sodobne visoko razvite tehnologije v produkcijske porcese zahteva več samoiniciative, inventivne sposobnosti in znanja vseh delavcev, brez česar ni moč dosegati, ne visoke produktivnosti, ne visoke kakovosti proizvodnje. V zvezi komunistov bomo odločno spodbudili najrazličnejše aktivnosti, s katerimi naj bi v naši družbi oblikovali usmerjeno, organizirano, strokovno podprto in samoupravno vodeno inventivno In inovacijsko gibanje, v katerem se delavci v neposredni proizvodnji množično povezujejo s tehničnimi. Inženirskimi in drugimi strokovnimi ter raziskovalnimi delavci. Zveza komunistov se bo potrjevala kot vodilna sila delavskega razreda, če ji bo uspelo organizirati množično inovativno dejavnost in doseči, da bo sleherni delavec, skladno s svojo sposobnostjo in mestom v proizvodnem procesu svoje znanje in sposobnosti uporabljal za nemoten proces družbene reprodukcije, hkrati pa kot upravljalec čutil tudi dolžnost, nenehno inovirati proizvodne in upravljalske procese. Inovativnost je bistvo opiranja na lastne moči. Zato si bodo komunisti prizadevali, da postane trajna prvina poslovne in razvojne politike vseh OZD. Komunisti bomo skupaj z vsemi organiziranimi socialističnimi silami spodbujali razvijanje inovacijske kulture, posebej še med mladino in tako oblikovali najširše podlage družbeni inovacijski usmeritvi. Zato se bomo zavzemali za okrepitev in zvečanje popularizacije delovne ustvarjalnosti in inovacijskih uspehov.« Tretja točka drugega poglavja osnutka nato podrobneje govori o vprašanjih kadrovske politike na tem področju, kjer bo zlasti še potrebno dosledno uveljavljati sprejete kriterije za kadrovanje, zlasti z vidika ugotavljanja znanja, učinkovitega dela in odgovornosti za rezultate dela. Tu je pomembno zlasti še zavzemanje: »zveze komunistov za izredno intenzivno dopolnilno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih delavcev v združenem delu, zlasti z namenom, da se usposobijo za uporabo dosežkov sodobnih tehnologij. Vztrajali bomo pri tem, da se s široko akcijo v družbi odpravi tako imenovano računalniško nepismenost. Kadrovsko sestavo zaposlenih bo potrebno bistveno izboljšati: razvojno-tehnološkega napredovanja v združenem delu ne sme zavirati, temveč omogočati In spodbujati uvajanje sodobnih tehnologij ter samoupravno obvladovanje reprodukcijskih procesov. Zato bomo komunisti spodbudili aktivnosti za izboljšanje kvalifikacijske sestave s pridobivanjem visoko usposobljenih delavcev, z zvečanjem štipendiranja in podiplomskega usposabljanja ter za to, da se temu namenu ustrezajoče funkcije organizira v združenem delu.« Posebna točka tega poglavja, četrta, je posvečena (Nadaljevanje na 4. strani) Pogovor z direktorjem Gorenjskega sejma Francem Ekarjem Dan Iskre — dan borca letos na Gorenjskem sejmu Gorenjski sejem pomeni pravzaprav za vse, ki so kakorkoli povezani s poslovnim in gospodarskim življenjem Gorenjske, pojem. Kako pa se je zasnova tako uspešne organizacije poslovno-prireditvenega centra kot je Gorenjski sejem pravzaprav porodila v obliki, v kakršni je danes, nam je povedal direktor sejma Franc Ekar, ki smo ga zaprosili za krajši zmenek. »Kranjski sejem je imel pravzaprav že tradicijo. Kako se vam je vendar posrečilo klasični sejem tako prestrukturirati, oz. razširiti, da je postal to, kar danes je?« »V bistvu smo leta 1977. začeli z idejno prenovo sejma. Do tedaj, seveda, nismo mogli govoriti o kakšni profesionalni zasnovi sejala. Zato smo začeli s kompletno zasnovo. Idejni projekt, ki ga je skupno s samoupravnim sporazumom podpisala večina delovnih organizacij naše regije, je pravzaprav predvideval izgradnjo večnamenskega objekta. V njem naj bi enakovredno dobile prostor športne dejavnosti (npr. drsališče olimpijskih dimenzij), prostor sam pa dopušča tudi organizacijo vseh drugih športnih disciplin, potreben je le dokup ustrezne opreme. Drugi del pa je, seveda, sejemska gospodarska dejavnost, oz. sodobno razstavišče, ki naj bi skrbelo za organizacijo raznih razstavnih gospodarskih sejmov, kar naj bi hkrati pomenilo tudi Pokrivanje izgub, ki jih imamo z drsališčem.« "Kako je prišlo do takšnega sodobnega koncepta vaše organizacije«. “Obliko takšnega sodelovanja med gospodarsko, športno in dru-9o dejavnostjo, smo prenesli iz tuje Prakse in v primerjavi s podobnimi tujimi sejmi dosegli ustrezne ugodne rezultate.« Dejavnosti Gorenjskega sejma Poznajo ne le vsi Gorenjci, ampak tudi širše v našem gospodarskem ln družbenem življenju. Kaj bi Povedali o tem? Res je. O tem seveda najbolje spregovorijo številke. Vsekakor je dejstvo, da letno 120.000 obisko-valcev obišče sejemske prireditve, dovolj zgovorno že samo po sebi. Seveda k temu pripomore dejstvo, da smo preuredili prostore tako, da lahko organiziramo najrazličnejše Poslovne, kulturne in druge prireditve, tudi mednarodnega značaja. Torej ustvarjate tudi devizni iztržek? Tudi. Imamo zanimivo zunanjetrgovinsko bilanco: namreč, na zaposlenega dosegamo skoraj 200 starih milijonov dinarjev deviznega Priliva. Tudi k temu bistveno Prispevajo posodobljeni prostori, na novo pridobljenih 10.000 kvadratnih metrov pokritih delovnih površin, poleg tega pa tudi 100.000 kvadratnih metrov zunanjih površin. Nenazadnje pa k posodabljanju pripomore tudi nova hidro-centrala Mavčiče pa nova komunalna in meteorna infrastruktura (pa naj gre za telekomunikacijsko ali vodovodno instalacijsko infrastrukturo.) In kaj pomeni Gorenjski sejem v slovenskem prostoru danes? Možno je reči, da je v slovenskem prostoru gorenjski sejem kar ustrezen sejemski in poslovni subjekt. Na njegovo uveljavljenost v tem prostoru kaže med drugim tudi podatek, da direktor tega sejma opravlja hkrati funkcijo predsednika sekcije koordinacijskih odbo-borov sejmov Slovenije. Poleg zaupanja strokovnjakov je to vsekakor tudi oblika priznanja, ki ga uživamo. Gotovo pa je zanimivo poudariti še to, da imamo poleg razstavnih prostorov tudi gostinski obrat, ki služi seveda za potrebe osebja naših poslovnih partnerjev pa tudi drugim gostom. Opravljamo še špeditersko službo, oz. servis, ki odigrava pri oblikovanju sejemskega programa pomembno vlogo. Tudi prostor za skladiščenje — običajno in carinsko — je potreben in zelo izkoriščen. Z vsem tem Gorenjski sejem nekako pomeni celovito zasnovo in je gibalo vseh možnih dejavnikov gospodarskih, posredniških, športno rekreacijskih in tudi drugih potreb v regiji. Tako torej poslujete danes. Kako pa je z obveznostmi iz preteklosti? »Res se ukvarjamo tudi še s podedovanimi programi. Še vedno smo obdržali šest vrst sejemskih prireditev, izmed katerih je za Iskro posebej zanimiv t. im. gozdarsko-kmetijski sejem, kjer Iskra prodaja tako imenovane električne pastirje in druge pripomočke, uporabne v Kmetijstvu in gozdarstvu. Omenil bi še sejem drobnega gospodarstva, na katerem je Iskra zastopana s širšo paleto ponudbe, tudi kooperantske, kjer preverja obstoječe kooperacije ter išče nove perspektive pa tudi substitute, ki jih je na tem področju seveda nemalo potrebno za normalno poslovanje. še najbolj pa je Iskra zastopana na sejmu sredstev in opreme za civilno zaščito. Ta prireditev je na kvalitetno in strokovno zelo visoki, lahko bi rekli svetovni ravni in je hkrati edina tovrstna prireditev pri nas. Na njej predstavljamo kar 90% izdelkov proizvodnje s tega področja v Jugoslaviji. Kaj pa druge prireditve? Še tri vrste rednih prireditev imamo — tradicionalni gorenjski sejem, ki je seveda predvsem komercialne narave pa sejem stanovanjske opreme in pa širokopo-trošni sejmi (npr. novoletni sejmi). Ob sejmih velja povedati še to, da pomeni pomembno gospodarsko postavko tudi v ostalem življenju regije, saj to pomeni kar 90.000 nočitev, kar priča, da gre za širši promet in ga neposredno in posredno lahko štejemo v tisočih milijonih. Svojo dejavnost pa seveda še naprej razvijate? Seveda, pojavljajo se vedno nove oblike ponudbe. Ena takih je gotovo pomožni sejem smučarske rabljene opreme, ob njem smo npr. v letošnjem letu prodali kar za 9 starih milijard smučarskih dnevnih kart. To gotovo pomeni, da je gorenjski sejem v tem pogledu res polnokrven. Zato gotovo te oblike posredovanja ne gre podcenjevati, tudi v svetu ji dajejo vse več poudarka. Iskra bo v okviru sejma odprla industrijsko trgovino Iskrinih artiklov. Seveda bo ta trgovina morala imeti nekatere ugodnosti pred drugimi trgovinami tako, kot je to za industrijske trgovine običajno. Zagotovo je to samo po sebi dobra naložba, saj se v okviru našega poslovanja zvrste na našem prireditvenem prostoru vse poslovodne strukture iz domovine pa tudi iz tujine in tako pomeni trgovina tu tudi svojevrstno predstavitev izdelkov neke proizvodnje. Torej se s tem ne le vzpostavlja možnost medsebojnega informiranja, ampak tudi možnost dogovarjanja in informiranja. Koliko prireditev planirate v prihodnje? Vsekakor bo ena izmed osrednjih prireditev letošnjega leta Dan IskraPomembnosrečanjepredsta- Franc Ekar vlja tudi srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, zbor gorenjskih aktivistov ter ob 40-letnici jubileja tekstilne stavke v Kranju in vrsta manjših prireditev. Vsekakor sem prepričan, da ni lokacije v Sloveniji, kjer bi bilo poleg osnovnega programa še tolikšno število množičnih prireditev. Poleg tega bo udeležencev na Iskrini prireditvi vsaj 15.000, če ne dvajset tisoč, kar tudi pomeni lepo število. In kaj lahko poveste ob načrtovanju Iskrinega dne? Glede na izkušnje in prostorsko ureditev bi lahko dejal, da verjamemo, da bomo udeležencem zagotovili ugodne pogoje za prijetno preživetje tega dne, še posebej, ker imamo možnost v primeru slabega vremena udeležence povabiti pod streho in tam nadaljevati s proslavo. Jamstvo za to prepričanje so nam gotovo pretekle izkušnje, saj smo v preteklosti večkrat gostili po več kot 5000 gostov naenkrat in je vsaka taka prireditev (tudi zadnja Iskrina pred petimi leti) minila brez zapletov. Poleg tega pa ima naš razstaviščni prostor tudi izjemno ugodno lokacijo, saj je od železniške postaje oddaljen le pet minut in od avtobusne 10 minut peš hoje. Imamo pa v neposredni okolici tudi prostora za parkiranje 6000 osebnih avtomobilov in tisoč avtobusov. Skratka, prepričan sem, da smo jubilejni dan Iskre in dan borca letos sposobni ustrezno organizirati in, da bodo Iskraši pri nas lepo preživeli svoj praznični dan. mak Iskra Commerce Uspel referendum Delavci Iskre Commerce so se na referendumu odločili za razcepitev te delovne organizacije skupnega pomena na dve enoviti DO — Iskro Commerce in Iskro Servis. Od 1. januarja ima Iskra dve novi enoviti delovni organizaciji in sicer Iskro Commerce in Iskro Servis, torej dejavnosti, ki sta bili doslej »pod skupno streho« — Iskro Commerce.. Odločitev za ta korak so narekovale tako spremembe na domačem in tujem tržišču, kot tudi želja po bolj učinkovitem in bolj ekonomičnem delu. V enoviti tržni organizaciji Iskra Commerce je zdaj, po uspelem referendumu, zaposlenih 1565 delavk in delavcev, v prav tako enoviti Iskri Servis pa 669. Dokler na sodišču ne bodo registrirali nove organiziranosti, bodo tržniki in serviserji delovali po »starem«, s 1.4. 1986 pa predvidoma že po novem. Na referendumu so se delavci IC odiočali o več samoupravnih aktih, o Samoupravnem sporazumu o spremembah v organiziranju Delovne organizacije Iskra Commerce in ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pa so glasovali takole: od 1942 volilnih upravičencev se jih je referenduma udeležilo 1737, torej 89%. Za prenovo Iskre Commerce se jih je odločilo 1427, proti jih je bilo 280, neveljavnih glasovnic pa je bilo 29. Izid glasovanja po posameznih TOZD je bil precej različen: v Obmejnem gospodarskem sodelovanju je bil izid 100%, v Marketingu 84%, v Prodaji 80%, Servisu 76%, Zastopstvih 70% in Zunanjem trgu 60%. LD Nagrade Priznanja Zadnje, slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskre Commerce v iztekajočem letu je že po tradiciji razdeljeno na dva dela, lahko bi rekli delovnega in slavnostnega. Delegati so najprej razpravljali in sklepali o Gospodarskem načrtu IC v letu 1986 ter o poslovanju INO firm v lanskih prvih treh četrtletjih, med drugim pa so se seznanili tudi z izidom uspelega referenduma, na osnovi katerega sta nastali dve enoviti delovni organizaciji — Iskra Commerce in Iskra Servis. Zapis o tem referendumu objavljamo posebej. Na slavnostnem delu zasedanja pa so najprej podelili nagrade in priznanja DO Iskra Commerce, zatem pa tudi priznanja jubilantom za 30,20 in 10 letno delo v Iskri. Za trajnejše ustvarjalno delo in dosežke v razvoju trajnega pomena, ki so prispevali k uresničevanju in napredovanju položaja DO Iskra Commerce na področju trženja, družbeno-ekomonskem utrjevanju DO IC in razvoju delavskega samoupravljanja ter uveljavljanja in utrjevanja družbeno-političnih dejavnosti v DO Iskra Commerce, so nagrade Iskre Commerce prejeli Branko Dragonja, komercialist v TOZD Servis, Jože Cvar, direktor TOZD Marketing in Bogdan Vuko-savljevič, strokovni sodelavec v vodstvu TOZD Zunanji trg. Priznanja DO Iskra Commerce za dolgoletno marljivo delo v delovni organizaciji, oz. enkratne dosežke na vseh področjih, ki vidneje prispevajo k poslovanju, uspehu in ugledu DO Iskra Commerce so prejeli Krunoslav Kolak, vodja industrijske prodajalne v Osijeku, Vera Hiti, vodja obračuna IP Ljubljana, Franc Pediček, poslovodja prodajalne v Mariboru, Božo Nadižar, vodja nabave v Maloprodaji, TOZD Prodaja, Milan Pantelič, vodja Tehničnega servisnega obrata Reka, Franc Kaučič, servisni tehnik v CTSO Ljubljana, Aleksander Puletič, trgovski potnik v Filiali Beograd, Radivoje Tomič, komercialist v Filiali Beograd, Danilo Dolinar, direktor uvozne dejavnosti in Dragica Murovec, tajnica v TOZD Zastopstva. Ob tej priložnosti je Iskra Commerce podelila tudi priznanja svojim poslovnim partnerjem in sicer: za trajnejše poslovno sodelovanje, ali enkratne dosežke, ki so prispevali k uspehu, ugledu in poslovnemu rezultatu Iskre Commerce. Ta priznanja so prejeli direktor PTT Tuzia Rifat Karič za visoko stopnjo sodelovanja z Iskro Commerce, oz. filialo v Tuzlo in DO Telematika, firma UNI-TRA iz Varšave za uspehe na področju višjih oblik sodelovanja na tržišču LR Poljske, MAŠPRIBORINTORG iz Sovjetske zveze za dosedanja uspešno sodelovanje in GIU GKES iz Moskve za vzorno in uspešno sodelovanje. Bogat je bil tudi seznam jubilantov dela. Predsednica delavskega sveta Iskra Commerce Jožica Petrič in direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik sta priznanja podelila naslednjim jubilantom: Iz DS skupnih služb je Stane Brezar zaposlen v Iskri že 30 M p ^ <5 z § d c TO CD C TO CD CD TD TO 5 vprašanjem varstva okolja, ki je neposredno povezano s tehnologijo in njenim nadaljnjim razvojem. »Varstvo okolja je splošna družbena naloga,« je zapisano v tej točki »in odgovornost vsakogar in vseh. Naš cilj je, da odpravimo posledice škodljivih posegov v okolje iz preteklosti in, da pri uresničevanju načrtov razvoja delujemo tako, 'da bomo okolje izboljševali tudi zaradi odgovornosti do prihodnjih generacij. Za uresničevanje te usmeritve so odgovorni delavci in občani povsod, kjer živijo in delajo. Varstvo zemljišč, vode, zraka in gozdov ter kakovost celotnega okolja so temelj višje kakovosti življenja in so v socialistični samoupravni družbi pravica in dolžnost vsakega posameznika in vseh organiziranih družbenih dejavnikov. Zato so sestavni del celotnega procesa družbene reprodukcije. Pospeševali bomo sanacijo preteklih škodljivih posegov v okolje, uvajali čiste tehnologije in odločno terjali, da postane varstvo okolja trajni sestavni del razvojnih in naložbenih kriterijev za ugotavljanje družbene smotrnosti posameznih razvojnih usmeritev. Ne bomo dovoljevali njihovega podcenjevanja in zanemarjanja ohranjanja ekološkega ravnotežja. Zato bomo za uresničitev tega namena podpirali uporabo ekonomske prisile. V splošna družbena prizadevanja za varstvo okolja se morajo poleg delavcev v vseh organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih še zlasti aktivno vključevati znanstveno-raziskovalna dejavnost, šolstvo in organi družbenopolitičnih skupnosti. Zavzemali se bomo za to, da bo družbena aktivnost za varstvo in izboljšanje okolja dosledno potekala in, da se jo bo usklajevalo znotraj socialistične zveze delovnega ljudstva.« D. 2. 4. stran •et, po 20 let pa Edita Luck-mann in Marija Tušar. Desetletniki so: Janez Vipotnik, Eve-•■nda Valdes Grosman, Štefanija Verhovc, Jožica Prapotnik, Karolina Bolta, Anica Bremec, Marija Buhinjak, Milena Ste-Pan, Marija Jug, Vesna Končan, Nevenka Markovič, Jadranka Matoh, Božidar Mole, Jarmila Povh, Dušica Rihar, Mariza Rudolf, Djevad Kerič, Janja Križnar, G razdana Mekine in Andrej Rotar. Jubilanti iz TOZD Servis so bili tile: Trideset let so v Iskri zaposleni že Stanislav Lokar, Stefan Strgar in Stanislava Buh, 20-•etniki so Stanislav Horvat, Vera Rojc, Vinko Zorman, Janez Mihelič, Franc Rotar, Niko Lavrenčič in Peter Klemenc, 10-letniki pa so Lidija Peklaj, Saša Bamburač, Martin Pečovnik, Boris Modič, Boris Stivi-čevič, Emilija Kromar, Anton Sosič, Roman Bahar in Vlado Gorjup. Temeljna organizacija Prodaja je imela lani le dva jubilanta — Ana Podržaj je v Iskri že tri desetletja, eno desetletje Pa Janez Koren. Iz Marketinga je Ludvik Kuhar že 20 let v Iskri, po 10 let pa Ljudmila Seliškar, Zvonka Mai-er, Branko Volk, Dušan Benko, Branko Pangršič, Emilija Vra-ber in Marko Mirtič. V Zastopstvih so imeli 4 jubilante — Marjan Cankar je v Iskri že 20 let, po 10 let pa Milica Šlamberger, Mitja Marn in Slavica Zibelnik. Najdaljši seznam jubilantov v letu 1985 je bil, razumljivo, iz zunanje-trgovinske temeljne organizacije. Janez Žepič in Alojz Rakovec sta, kot je dejal eden izmed njiju, že Iskrin inventar in sta torej v Iskri že tri desetletja, po dve desetletji so Anka Sodec, Stanislav Žorž, Asim Perviz, Ivanka Rozman in Pranjo Žurman. 10-letni jubilej pa so slavili Barbara Hočevar, Ivan Lisjak, Milan Krajnovič, Janez Lukan, Metka Cener Lumbar, Jana Podbevšek, Erika Šuhel, Vasja Pregelj, Barbara Humer, Senja Bernik, Marija Ana Eržen, Danica Grošelj, Vojka Šegula, Mija Skvarč, Ivanka Dovjak, Tina Ivančič, Milena Ižanc, Milenka Kalizan, Irena Mencin-er, Tatjana Rehar, Tatjana lolnir, Andrej Polenc in Marko Rojc. Tudi v imenu našega tednika iskrene čestitke vsem nagrajencem in jubilantom. LD 1' Nagrajenci Iskre Commerce v letu 1985 V Iskri so že 3 desetletja Največ Je bilo seveda Jubilantov, ki so v Iskri zaposleni 10 let št. 2, 20. januar 1986 stran 5 Iskra Avtomatika Izvozne rezultate in obračanje zalog smo vezali na mesečne akontacije osebnih dohodkov Izteklo se je zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja. V tem obdobju je bilo povečanje konvertibilnega izvoza, oz. deviznega priliva eden izmed ključnih ciljev družbenoekonomskega razvoja SRS. Delavci DO Iskra AVTOMATIKA smo si z letnim planom v letu 1985 naložili ofenzivno izvozno politiko, ki je pogojena z nujnostjo pridobivanja deviznih sredstev za uvoz repromateriala in opreme, kakor tudi z olajšavami pri ustreznih davkih in prispevkih. V preteklih letih so imeli izvozniki nekaj ugodnosti pri povečanju osebnih dohodkov. Branžni sporazum elektrokovinske industrije o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo izvoznikov posebej ne stimulira, zato smo se v Avtomatiki dogovorili, da bomo izvoznike na konvertibilno področje stimulirali prek osebnih dohodkov. V področju za ekonomiko in plan v DSSZ smo na pobudo poslovodnega odbora izdelali metodologijo za stimulacijo konvertibilnega izvoza na osnovi dveh kriterijev: doseganje mesečnega plana konvertibilnega izvoza in kumulativnega doseganja dinamičnega plana konvertibilnega izvoza. Izvozniku na konvertibilno področje pripada izvozna stimulacija v primeru, da TOZD izpolni mesečni dinamični plan konvertibilnega izvoza. Višina stimulacije je odvisna od planiranega deleža konvertibilnega izvoza TOZD v skupni prodaji temeljne organizacije. Temeljna organizacija je upravičena do izvozne stimulacije tudi če preseže dinamični plan konvertibilnega izvoza in sicer za vsakih 10% preseganja dinamičnega plana izvoza se ji prizna 1% povečanja osnove VED. Do izvozne stimulacije po obeh kriterijih so upravičene tudi temeljne organizacije, ki realizirajo konvertibilni izvoz, nimajo pa načrtovanega in tudi TOZD skupnega pomena, saj le-te tudi posredno prispevajo k izvozni realizaciji. Izvozna stimulacija se obračunava mesečno v odstotku na osnovo VED, ki jo določi kolegij direktorjev TOZD in vodja DSSZ. Izvozno stimulacijo smo začeli obračunavati junija preteklo leto, učinki le-te so se že pokazali v nekaterih temeljnih organizacijah po nekaj mesecih, saj si temeljne organizacije izredno prizadevajo za izvozne rezultate. Ocenjujemo, da bo planirani izvoz na konvertibilno področje realiziran 80%, kar je izredno ugodno glede na realizacijo letne obveznosti, ki je bila izpolnjena v prvem trimesečju 1985 le z 11,5%, v drugem z 31,1% in v tretjem s 52,2%. Iz preglednice je razvidna višina obračunane izvozne stimulacije po temeljnih organizacijah, kije rezultat preseganja mesečnega in kumulativnega dinamičnega plana konvertibilnega izvoza in kaže, da se izboljšuje. V septembru smo pripravili v področju za ekonomiko in plan še dodaten predlog za diferenciacijo mesečne VED, na osnovi koeficienta obračanja zalog. Znano nam je, da predstavljajo zaloge v Avtomatiki znaten delež obratnih sredstev, karseodražana likvidnosti delovne organizacije, oz. na višini plačanih obresti za kredite za obratna sredstva. Na omenjeno stimulacijo ne vpliva samo višina zalog, ampak tudi njihovo obračanje v povezavi s prodajo našega proizvodnega programa. Izboljšanje likvidnosti dosežejo temeljne organizacije lahko s povečevanjem prodaje, oz. z zniževanjem zalog. Napori za izboljšanje likvidnosti TOZD so različni, odvisni so od absolutne višine zalog, ki je delno pogojena s tehnologijo dela in vrednostjo prodaje. Navedeno spoznanje se upošteva pri določitvi vplivnosti koeficienta obračanja zalog na mesečno vrednost enote dela (VED), ki predstavlja mesečno odstotno po-' večanje, oz. znižanje osnove (VED). Četrtletno, oz. letno, ob periodičnih in zaključnem računu ugotavljamo dopustno maso sredstev za osebne dohodke, za DO kot bilančno enoto. Izhajajoč iz mase izračunamo dopustno rast primerljive VED, ki jo po temeljnih organizacijah uravnavamo glede na dosežene poslovne rezultate temeljnih organizacij. Kot kazalec rezultata gospodarjenja upoštevamo akumula-tivnost dohodka TOZD in njeno odstopanje od akumulativnosti DO. Kajti brez povečanja akumulacije se osebni dohodki ne morejo povečati. Pri primerjavi realizirane povprečne primerljive VED in dopustne je smiselno izločiti izvozno stimulacijo in korekcijo mesečne osnove VED na osnovi koeficienta obračanja zalog, kajti le nata način bo osnovni namen diferenciacije VED po temeljnih organizacijah na osnovi obeh kriterijev smiselen. Ugotavljamo, da je zgoraj opisana metodologija vplivnosti konvertibilnega izvoza na višino mesečne VED (ki se obračunava že od maja 1985 dalje), naletela na ugoden odziv pri delavcih, ki so pripravljeni vlagati dodatne delovne napor za realizacijo doseganja in celo preseganja načrtovanih izvoznih obveznosti. Pričakujemo, da bo vplivnost obračanja zalog na višino mesečne VED (ki se bo začela obračunavati z decembrom 1985 leta) naletela na prav tako pozitiven odziv pri delavcih, kot »izvozna stimulacija«, kajti na ta način bomo znatno izboljšali našo finančno stimulacijo ter poslovne rezultate. SONJA BATISTIČ TOZD junij julij avgust september v % oktober TELA 2 2 1 Naprave za energetiko 2 6 7 10 Releji 3 TENEL 3 3 AVN 5 Sistemi 14 7 8 11 SKUPAJ: 18 9 14 31 17 Seminar industrijske energetike Na osnovi dogovora o sodelovanju med Iskro AVTOMATIKO in INSTITUTOM JOŽEF STEFAN na področju industrijske energetike je IJS organiziral izobraževalni seminar za naše sodelavce. Prvi del seminarja, na katerem so se Iskraši detaljno seznanili s sistemom SIK in mini SIK je uspešno potekal v času od 6. 1. do 10. 1. 1986 v prostorih Reaktorskega Centra. Z naše strani so se seminarja udeležili Tomo Bosankič — filiala IC Tgzla, Mladen Brankovič — filijala IC Beograd in Marko Pirc — Iskra Avtomatika, TOZD Trženje. Zanimanje za industrijsko energetiko (ekonomična poraba električne energije) je tako v svetu, kot tudi v domovini vedno večje, saj so prihranki zelo veliki in se sistemi lahko izplačajo že v nekaj mesecih. Zato Iskra AVTOMATIKA — Področje za avtomatizacijo v energetiki intenzivno dela na dopolnitvi svojega programa s sistemi z industrijsko energetiko — konkretno SIK in mini SIK — sistemi za izrav- navo energetskih konic, ki jih uspešno izdeluje IJS že nekaj let. TOMAŽ TURLAN . m Iskra Elektrooptika d nami s I se bolj razvejana uporaba laserjev ..Im,: ... : ' ' ■ . . I ' • , • - 8 ^ -V 1* SHi* . < ' ' "i\. '' • 1 r ■ 1 : ''-a • , w mm- j ■ • m m '.m<-.»' i : - ’ ■ :• " 1 _■ ’~J r",> mmi« Pred nami je vse bolj razvejat\poraba laserjev »Mi smo tisti, ki moramo razviti nove, modernejše laserske dalji-nomere in spremljajoče naprave. Mi smo tudi tisti, ki moramo razviti dobre termovizijske kamere in kar je zelo pomembno, vemo, za kakšne aplikacije. Mi smo tisti, ki moramo izdelati dobre laserje za vrsto znanih aplikacij, oz. strokovno poiskati še boljše, poslovno uspešnejše. Mi smo tisti, ki moramo usmeriti razvoj optičnih komunikacij na področja, ki nam bodo prinesla dohodek. V to obdobje velike preizkušnje za CEO prihajamo z močno kadrovsko bazo, z dobrimi osnovnimi sredstvi in možnostjo, da jih še povečamo, upam pa, da prihajamo tudi s prepričanjem in zadostno voljo, da bomo uspeli. Čas, v katerem živimo in možnosti, ki jih imamo, ne dopuščajo več popravnih izpitov, tega pa se morajo posamezna področja zavedati. Na njih leži razvojnih projektov, ki so že pred leti dali prve raziskovalne rezutate in so zdaj razvili v samostojne enote, oz. samostojna zaključena področja. Te bodo imeli v naslednjem srednjeročnem obdobju zadolžitev, da materializirajo svoje dosedanje delo. Zato je v DO CEO prišel čas, ko se moramo reorganizirati in sicerv smislu naših projektov. Doseči želimo predvsem čimprejšen nastop na tržišču z novimi programi, ki so šli zdaj skozi fazo razvoja in raziskav: termovizija, lasersko vodenje, optične komunikacije, upravljanje in vodenje ognja, laserske aplikacije za medicinske in industrijske namene ter še nekaj projektov — tehnologij, ki so bolj osnova naštetim projektom. Slednji so v bistvu infrastrukturna dejavnost v okviru optike, predvsem področji optičnih tankih slojev in mikroelektronike. Vse to so naše razvoj- no-raziskovalne dejavnosti, v katere smo vložili določeno delo in sredstva ter pričakujemo, da nam bodo zagotovile uspešen tržen nastop. Vendar bo za uresničitev tega potrebna nekoliko močnejša kadrovska baza. Zato smo v letošnjem letu povečali število naših sodelavcev za 10%. To je v bistvu tudi prva stopnja naše investicije, saj smo mnenja, da je treba najprej investirati v ljudi, vzporedno narediti elaborate in šele po usposobo-tivi kadra nabaviti opremo. Šele potem lahko pričakujemo, da bo vlaganje resnično uspešno. Na osnovi navedenih programov smo tudi izdelali koncept investicijskega elaborata, katerega prva faza je okrepitev kadrovskih zmogljivosti v letošnjem letu, morali pa bomo zagotoviti še vsaj 100 novih sodelavcev.« Ocenjujete, da ste kadrovsko dovolj močni za te naloge, ki ste jih sprejeli? Peter Kavčič: »Kadra ni nikoli dovolj. Naši koncepti pa so, da moramo čim bolj pospeševati sodelovanje z razvojnimi institucijami in ostalimi proizvodnimi organizacijami. Tako že sodelujemo z: IEVT, Inštitutom LTH Škofja Loka, Vojno-tehničnim inštitutom, Beograd, Inštitutom za fiziko v Beogradu, Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za strojništvo, Kemičnim inštitutom Boris Kidrič itd. Moramo pa tovrstna sodelovanja navezati tudi z inozemskimi instituti.« V bistvu je tudi to del reševanja kadrovskega problema? Peter Kavčič: »Vsekakor, čeprav bi ob šolanju doma morali vsako leto poslati po 2 do 3 naše sodelavce na specializacijo v tujino. V zadnjem času smo to obliko pridobivanja znanja nekoliko manj upo- rabili, vendar je tak način prav gotovo utemeljen, zlasti koso naši strokovnjaki že vezani na povsem določena področja.« Center za elektrooptiko je bil med prvimi v svetovnem vrhu na svojem področju. Vidimo pa, da so vlaganja v lasersko tehniko izredno narasla. Število strokovnjakov se je na tem področju podeseterilo in enako je tudi z vlaganji. Menite, da boste lahko kljub temu obdržali korak za razvojem v svetu? Peter Kavčič: »Obdržati korak ni tako težko, če veš kaj hočeš. Menim, da je tako obetajočemu področju kot je laserska tehnika, največja nevarnost, če si zastaviš preveč ciljev. Točno moramo vedeti, ali imamo dovolj močno skupino strokovnjakov za področje, ki ga želimo osvajati, ali ne. To je osnovno. Ne more imeti vsak razvijalec svoj vrtiček. Na tem področju zmaguje timsko delo.« Pomeni to tudi, da določene veje laserske tehnike v Jugoslaviji ne bodo pokrite? Peter Kavčič: »Seveda, čeprav so na posameznih detajlih tega področja laserske tehnike lahko uspešni tudi drugi v Jugoslaviji. Vsekakor pa naša DO nima takega obsega, da bi pokrivala ves spekter laserskih potreb. Npr. laserska orožja so že področje, kjer lahko kar naprej vlagaš ogromna sredstva. Takega finančnega posega si ne moremo privoščiti.« Za uporabo laserjev v industriji in zdravstvu je potrebno izdelati celoten sistem z ustrezno mehanizacijo. Laser predstavlja le detajl te celote. Kako bomo v Jugoslaviji osvojili proizvodnjo teh naprav je najbrž odvisno od zmogljivosti ostale industrije, da v svoj izdelek vgradi lasersko komponento? Peter Kavčič: »Eno naših področij je aplikacija laserjev v industriji Anica Janoševič pri sestavljanju laserja velika odgovornost, da dokažejo, da smo sposobni uspešno poslovati. oz. tekmovati tudi z najbolj razvitimi na področju visokih tehnik in tehnologij. Vsekakor so bili in zaenkrat so še v CEO za to, za naše razmere, izjemni pogoji,« je dejal svojim sodelavcem ob koncu lanskega leta glavni direktor DO CEO, Marko Štular, ko je govoril o njihovih najpomembnejših nalogah. Delovna organizacija CEO je zdaj v času osvajanja novih proizvodnih programov in od uspešnosti tega koraka, bo v marsičem odvisen nadaljnji razvoj te DO. Poslovna razvojna problematika DO CEO je zato v tem trenutku izredno pestra, nekaj več zanimivih detajlov pa smo izvedeli od Petra Kavčiča, pomočnika glavnega direktorja, dipl. ing. Tomaža Freliha, vodje marketinga, mag. Borisa Vedlina, vodje laboratorijazatrdne laserje, dr. Alenke Božaj Brvar, vodje laboratorija za naparevanje in tehnologijo materiala ter razvijalcev dip. ing. Aleša Jereba in dip. ing. Andreja Ramorja. V DO CEO nameravate razširiti vaš proizvodni program. Temu ustrezno se morate organizirati? Peter Kavčič: »Zdaj zaključujemo z razvojem 2. generacije osnovnega programa, s katerim smo imeli velike proizvodne in tržne uspehe. Tu velja omeniti, da smo ves čas imeli štiri do pet novih Brane Colarič ob napravi za naparevanje ln medicini. Vendar bomo šli v Vgradnjo posameznih sistemov, a|i naprav le, če dobimo tehnično Podporo, ali pa jo lahko sami zagotovimo. Naš laserski stimu-a*or v medicinske namene smo lahko sami naredili. Če pa je medi-0'nska naprava, v kateri je naš laser e samostojen del večje celote Toramo dobiti partnerja iz indust-riie medicinskih naprav. Enako v,elja za vgradnjo laserjev v indust-riiske namene. Seveda mi ne narneravamo čakati kdaj bodo jugoslovanski proizvajalci prišli do ,6ga, da bodo začeli vgrajevati naše laserje, ampak bomo naše Pr°grame razvijali naprej, povezu-)amo pa se tudi z inozemskimi Partnerji.« Omenili ste vašo investicijo. K°likšni del sredstev bo namenjen *a nabavo opreme? Peter Kavčič: »Celotna investi-c!ja bo po naših predračunih v V|šini 15 milijard dinarjev, oz. 20 T'0 dolarjev, kot je pred pol leta to Za nas pomenilo. Več kot polovico Sredstev bo šlo za opremo. Manj ugodno je, da s temi sredstvi ne P°rno mogli uresničiti našega zastavljenega investicijskega na-crta v celoti, ker bi po naši zadnjih 'Zračunih morali imeti zagotovlje-n,h vsaj 30 mio dolarjev. Čez 20 fP'0 dolarjev pa na žalost ne vidimo ln bomo morali naš investicijski Program za toliko oklestiti.« Omenili ste vaše razvojne usme-juve. Vaš investicijski program temelji v dobršni meri prav na njih? Peter Kavčič: »Da, v tem smislu lrr|amo projekte za posamezna Področja, kot so: optične komunikacije, laserji za industrijske in rtl6dicinske namene, termovizija, aiikroelektronika in optika. Torej skupno 5 projektov in seveda Pr°jekt posodabljanja obstoječega 'aserskega programa.« Morda še beseda o bazičnih teziskavah? Peter Kavčič: »Mi delamo samo na povsem določenih razvojnih halogah, s točno določenim ciljem. v tem smislu je naše razvojno-teziskovalno delo tudi konkretno Usmerjeno tako, da o nekih bazič-n|h raziskavah pri nas ne moremo 9°voriti.« tov? j Pričakujete od inštitu- Peter Kavčič: »Predvsem, da usposobijo mladega inženirja za Marko Štular samostojno poglobljeno razvojno-raziskovalno delo. Dobiti dobrega, že formiranega strokovnjaka pomeni zelo veliko. Tu je še prisotno dejstvo, da so naši razvijalci marsikdaj preveč obremenjeni s sprotnimi razvojnimi 'problemi na svojih nalogah in tako morda bolj praznijo svoj akumulator znanja, manj, ali morda ne dovolj pa pridobivajo obsežnejše novo znanje. Inštituti so pri reševanju teh problemov lahko koristni’, kot podaljšana roka izobraževalnih ustanov. Sicer pa je naš način dela tak, da pritegnemo k svojim razvojnim nalogam vsakogar, ki lahko kaj pozitivnega prispeva.« . O EUREKI je bilo zadnje čase pri nas dosti govora po časopisih, kjer so omenjali tudi vašo DO? Peter Kavčič: »Mi smo poslali naš predlog Zveznemu komiteju za energetiko. Posredovali smo, na katerih področjih laserske tehnike bi želeli sodelovati. Skratka, sodimo za potrebno, da bi se vključili v te razvojne projekte, saj je že samo stik z evropskim znanstvenim potencialom na tem področju veliko vreden. Zato je naša želja, da bi sodelovali na vseh tistih področjih, kjer ni političnih preprek.« Kakšen je položaj DO CEO na tržišču? Tomaž Frelih: »Že pred leti smo si zastavili nove razvojne proizvodne programe, ki naj bi nam omogočili razširitev našega proizvodnega programa in s tem uspešnejši nastop na tržišču. Vendar z uvajanjem teh novih programov nekoliko zamujamo, obstoječi proizvodni program pa nam zaradi finančnih težav naših dosedanjih kupcev in gastopa novih proizvajalcev enak*ih naprav na svetovnem tržišču, zagotavlja manjšo tržno realizacijo kot doslej. Kljub vsemu je naš prihodek na zaposlenega še vedno precej nad Iskrinim povprečjem in tudi naš izvoz na zaposlenega je še vedno precej večji, kot ga dosegajo v drugih DO Iskre. Izvoz na konvertibilno tržišče v letu 1985, ki predstavlja 90% naše tržne realizacije, je bil 13 mio dolarjev.« Omenili ste nove proizvodne programe. Imate v vašem marketingu dovolj strokovnjakov, ki bodo znali ponuditi tržišču vaše nove proizvode? Peter Kavčič Maja Remškar sestavlja Industrijski Nd-YAG laser Tomaž Frelih: »V naši DO opravljajo marketinške posle tudi drugi sodelavci. Predvsem so tu vodilni delavci naše DO, saj je naš KPO najbolj aktiven prodajalec. Imamo pa tudi podporo sodelavcev iz razvoja. Če upoštevamo vse to, lahko rečem, da smo usposobljeni za tržni nastop tudi v naši DO. Ker pa želimo v marketingu opravljati kar največ tržnih opravil brez »nadlegovanja« ostalih sodelavcev, je pred nami obdobje dokaj intenzivnega kadrovanja.« Glede na vse bolj raznoliko uporabo laserske tehnike, se bo vaša DO prisiljena osredotočiti le na posamezna področja. Kakšno besedo pri teh usmeritvah ima vaš marketing, oz. prodajne službe? Tomaž Frelih: »Zelo veliko, čeprav pri tem ne mislim samo vodje marketinga, ali prodaje. Osnovno je, da razvijamo nekaj, kar trg potrebuje in zato so strokovne ocene tržišča še kako pomembne. Naloga vsakega člana naše DO, ki se udeleži določenega seminarja, ali konference je, da nabira morebitne tržne zanimivosti. Kdor je na preto.ku pomembnih informacij, sodeluje na kreiranju naše razvojno tržne usmeritve.« Kako ocenjujete tržno zanimivost vaših novih programov? Tomaž Frelih: »Ta ostaja še naprej ugodna in jo zato moramo čimprej proizvodno in tržno uresničiti. Z optičnimi vlakni bomo konkurenčni, tako po kvaliteti, kot po ceni. Naša proizvodnja naj bi bila po sedanjih ocenah približno 2000 km vlaken na leto. Obetavni so laserji v medicinske namene. Z njimi Smo že uspeli prodreti v ZDA in ZRN, kjer proizvajalca medicinske opreme že vgrajujeta te laserje v svoje sisteme. Obseg teh poslov je že nekaj 100.000 dolarjev takoj na začetku. Plinski laserji C02 so na tržišču tudi iskani in jih bomo lahko v naslednjih letih zlahka prodali na domačem tržišču. Bo pa z njimi teže prodreti v izvoz, ker je konkurenca na svetovnem tržišču zelo močna. Težko je pričakovati, da bi samo s posamezno napravo dosegli take prodajne uspehe, kot smo jih v preteklih letih, vendar je bila naša razvojna usmeritev le dovolj dobra, da nam odpira nove možnosti uspešnega nastopa na tržišču. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo v tem času stalno posodabljali naš osnovni proizvodni program, ki nam bo kljub vsemu lahko še vedno zagotavljal dokajšen dohodek in izvoz. Laserji in laserske aplikacije Proizvodnja laserjev predstavlja najpomembnejše področje v vaši DO. Je to zanimiv program? Boris Vedlin: »Razvoj in proizvodnja laserjev je vsekakor zanimiv program, ni pa najpomembnejše področje. Osnova proizvodnega programa DO CEO so bili in so laserski daljinomeri in kaže, da bodo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju prinašali največ dohodka. Tako je tudi razvoj laserjev za potrebe daljinomerov osnovna dejavnost našega področja laserjev. V zadnjem času pa postaja zanimivo tudi področje uporabe laserjev v industriji in medicini. Smo v položaju, ko poskušamo ugotoviti, ali naše znanje, tehnološke zmožnosti, organizacijski pristop in marketinška aktivnost, dovoljujejo prehod s prototipske proizvodnje v pravo serijsko proizvodnjo industrijskih in medicinskih laserjev ter laserskih aplikacij, vse to s poudarkom na izvozni usmeritvi. Leto 1986 bo v tem smislu moralo dati odgovor na marsikatero vprašanje. Naše področje laserjev pokriva razvoj in uporabo trdnih, plinskih in polvodniških laserjev. Vse dosedanje vojaške proizvodne programe pokrivajo kristalni Nd—VAG laserji. Za leto 1986 pripravljamo tudi nekakšno ničelno serijo industrijskih CW Nd—YAG laserskih sistemov. Del teh je namenjen za spiralizacijo uporov v Iskrini tovarni uporov v Šentjerneju. Zelo podoben laser je uporaben tudi za-označevanje proizvodov z odstranjevanjem površinskih zaščit kovin. Laser istega tipa, nekoliko modificiran pa je uporaben v kirurgiji. Ena izmed razvojnih nalog za Pred nami je vse bolj razvejafrboraba laserjev leto 1986 je prav razvoj Nd—YAG laserja v kirurške namene. Tienutno poteka začetna proizvodnja impulznih Nd—YAG laserjev, namenjenih očesni mikrokirurgiji, utreznih za vgradnjo v tako imenovanešpranjske svetilke. Razvili smo 2 vrsti teh laserjev, ki sta obe namenjeni ameriškemu tržišču. Dva proizvajalca medicinske opreme na zahodnem tržišču jih bosta vgrajevala v svoje sisteme. Želel bi poudariti, da so tovrstni laserji izšli tehnološko iz programa laserjev za daljinomere. Med plinskimi laserji sta najpomembnejša C02 in He-Ne laser. He-Ne laser ima majhno moč in značilno rdečo barvo laserske svetlobe. Ustreza kot učni pripomoček V svetu ga najpogosteje uporabljajo v tiskalnikih in čitalcih kode različnih proizvodov. DO CEO ima v proizvodnji 2 aparaturi na osnovi tega laserja in sicer prva omogoča določanje optimalnega reza hloda v lesni industriji, druga pa je namenjena laserski akupunkturi. V razvoju je tudi naprava za dajanje referenčnih linij pri kopanju tunelov, imenovan laserski nivelir. Kupci pa se precej zanimajo za laserski vizir, napravo na osnovi He-Ne laserja, ki montiran na puško omogoča natančno vizira-nje. Pomembnejše področje v katerega se vlaga precej sredstev in na katerem imamo močenjšo skupino strokovnajkov, so plinski C02 laserji z močjo 600 W in več, ki so uporabni za rezanje različnih materialov. V letošnjem letu nameravamo narediti 6 sistemov jakosti 600 W, nekaj tudi za kitajskega kupca. Z njimi je moč rezati 4 mm debelo ploščo iz jekla s hitrostjo 1,2 m na minuto, pleksi steklo debeline 10 mm s hitrostjo 3 m na minuto, 2 mm debelo usnje 15 m na minuto, ali 2 mm debelo kamnito ploščo s hitrostjo 2 m na minuto. En tak sistem je kupila delovna organizacija Ivo Lola Ribar iz Beograda. Tretja veja naših razvojnih usmeritev so detektorji razdalj, kar je za zdaj povsem vojaško področje, ki posega v letalstvo in raketno tehniko. Kakšne so vaše možnosti sodelovanja in povezovanja z Iskrinimi in drugimi delovnimi organizacijami? Ivan Pecman v proizvodnji mehanskih delov Boris Vedlin: »Laser je uporaben šele tedaj, ko ga kompletiramo v sistem. Zato si prizadevamo najti bodisi kupca, ki bo naše laserje vgrajeval v svoje sisteme, ali partnerje, s katerimi bi skupno razvijali tovrstne sisteme. Tudi znotraj Iskre smo dobili nekaj ponudb za skupno osvajanje določenih projektov. Ena pobuda je prišla iz Iskre Delte za laserski tiskalnik, kar pa zaradi izredno zahtevnih finomehanskih del predstavlja za nas pretežko nalogo. Nimamo namreč dovolj izkušenj v finomehaniki, da bi začeli osvajati ta projekt. Druga želja je prišla iz Iskre Mikroelektronike, da bi na osnovi našega laserja izdelali napravo za označevanje njihovih rezin. Najdlje smo prišli z Iskro Upori Šentjernej, kjer smo integrirali naš laser v njihov podajalni in računalniški sistem za natančno justiranje uporov — lasersko spiralizacijo. Ta sistem bomo poskušali v prihodnje tudi tržiti. Na področju plinskih laserjev imamo enak pristop. Pridobiti želimo zunanjega partnerja, ki bi bil pripravljen vgraditi naš laser v svoj sistem za pozicioniranje. Prvi večji uspeh je bil dosežen, ko je INDA iz Labina razvila XY mizo za pozicioniranje. Tu bo potrebno še nadaljevati začeto delo. Bodisi v 3-dimenzionalno pozicioniranje obdelovalnega predmeta, ali v 3-dimenzionalno premikanje laserja (robot). Razvoj na tem področju tudi vse bolj uporablja računalniško podporo, za kar so v Jugoslaviji že dovolj usposobljeni proizvajalci računalniške opreme. Kot rečeno pa je na tem področju v Jugoslaviji še najšibkejši člen prav v izdelavi natančnih finomehanskih sistemov. Temeljne raziskave so najbrž nujne? Boris Vedlin: »Delamo tudi na razvoju novih laserskih izvorov. Ti nam bodo v bodoče omogočili osvajanje tržno zanimivih izdelkov, bazični del raziskav pa usmerjamo v novi tehnološki center Slovenije, ki ga ustanavljamo pod okriljem Inštituta Jožef Stefan. V laboratoriju za optično spektroskopijo in lasersko tehniko tehnološkega centra bomo nadaljevali z za nas zanimivimi osnovnimi in aplikacijskimi raziskavami.« Kaj pričakujete od tega laboratorija? •Boris Vedlin: »Predvsem, da bi imeli dodatno možnost analize novih laserskih izvorov, za kar moramo zagotoviti zelo drago spektroskopsko opremo. V ta namen smo že združili moči z nekaterimi partnerji. Spektroskopska oprema bo na voljo v tem tehnološkem centru, pri čemer velja omeniti, da bo za njeno uporabo nujno imeti zelo visoko strokovno usposobljene kadre. Bojan Jurček pri sestavljanju laserja Dr. Alenka Rožaj Brvar ob aparaturi za napraševanje optičnih slojev Nobene dileme ni o tem, da bo razvoj še vedno v naši DO, ker zahteva inženirsko, sistemsko, tehnološko znanje in ustrezno opremo, bazične raziskave bodo v okviru tehnološkega centra, aplikativne raziskave pa bodo deloma Pri nas, delno v tehnološkem centru. Kam so še usmerjena vaša dvojna predvidevanja? Predvsem v tehnološke dodelave in izpopolnitve tistih laserskih izvorov, ki smo jih razvili. To je osnovna dejavnost. Zagotoviti moramo večje stabilnosti laserjev. Večjo zanesljivost v daljšem obdobju. Boljše mehanske rešitve, boljšo in sodobnejšo elektroniko, možnost računalniškega krmiljenja laserja in tudi laserje večjih moči. Tu je pa še vrsta drugega dela, ki stoji pred nami. Pot od delujočega terialov za naparevanje, do napa-revanja najrazličnejših slojev za optične komponente in kontrole kvalitete teh slojev. Z naparevanjem tankih slojev na leče, zrcala, prizme, dosežemo, da se, ali manj svetlobe odbije, ali skoraj vsa svetloba odbije od optične površine (antirefleksni in refkleksni sloji). S posebnimi kombinacijami debelin in vrste slojev lahko dosežemo, da določena optika prepušča le del svetlobnega spektra (filtri). Za substrate običajno uporabljamo različna optična stekla, ki jih prej obdelajo v naši optični delavnici, znamo pa napa-revati tudi na zahtevnejše materiale, kot so sulfidi, selenidi, telu-ridi, na kovine itd., odvisno od namena uporabe optičnih komponent. Letos smo instalirali v laboratoriju novo aparaturo za radiofrek- Janez Lindav pri kontroli naparjenih slojev modela v laboratoriju do naprave za dolgoletno uporabo v proizvodnji je dolga in zahtevna. Za zdaj smo le pri dveh industrijskih sistemih dosegli tako stopnjo zanesljivosti, da jo lahko ponudimo ,ržišču. To sta 600 W C02 obdelo-valni laser in ON Nd-YAG laser. Laboratorij za naparevanje tankih slojev V vašem laboratoriju naparevate °ptične podsestave večine instrumentov iz proizvodnje vaše delovne organizacije, npr. optične Podsestave za laserske daijinome-ro. Nam lahko poveste kaj več o vašem delu? Dr. Alenka Rožaj Brvar: »V našem laboratoriju za naparevanje tankih slojev po novem projektu faziskav in aplikacij materialov, ki le pod vodstvom Ane Švajger rasel skupaj z Elektrooptiko pokriva strokovno zelo široko področje: od tehnologije, čiščenja in kontrole Površin, poznavanja množice ma- venčno napraševanje slojev. Taki sloji so trši, njihova sestava se da poljubno spreminjati, ker lahko v argonski plazmi naprašimo iz dveh tarč hkrati. Za kvalitetna optična pokritja je pomembno, da so debeline posameznih slojev natančno določene. Za design pokritja, to je za izračun debelin in števila slojev (včasih je potrebno tudi do 60 slojev), uporabljamo računalniške programe z optimizacijo. Optične lastnosti pokritij kontroliramo s spektrometri (vidni in IR del spektra), debelino in delno sestavo slojev pa z Boris Vedlin 10. stran št. 2, 20. januar 1986 št. 2, 20. januar 1986 Silvo Zupančič ob stolpu za vlečenje optičnega vlakna elektronskim rastrskim mikroskopom. Le-tega s pridom uporabljamo ne le za kontrolo, pač pa tudi za osnovne raziskave. Med drugim se ukvarjamo tudi z materiali za infrardečo tehniko (dr. Holc razvija aparaturo za naparevanje materialov s pomočjo laserja), v prihodnosti pa bi radi začeli z raziskavami na področju GaAs s ciljem izdelovati polvodniške laserje, predvsem za optične komunikacije. Osvojitev področja polvodniških laserjev bi predstavljala naravno nadaljevanje razvoja centra za elektrooptiko, saj zdaj dobro ob- Tomaž Frelih vladamo tehniko izdelave in uporabo trdnih in plinskih laserjev. Tako kot danes potrebujemo mikroelektroniko, bomo čez nekaj let potrebovali optoelektroniko. Tu pa je bistveni sestavni del polvodniški laser, zato je treba z raziskavami začeti danes, ne pa, kot je žal naša praksa, takrat, ko komponento potrebujemo. Upam, da bomo za uvedbo novih programov dobiji podporo vodstva Elektrooptike, Iskre in širše družbene skupnosti. Razvoj in proizvodnja optičnih vlaken (Pogovorili smo se z Alešem jerebom In Andrejem Komorjem) Naslednje leto nameravate v vaši DO začeti z redno proizvodnjo optičnih vlaken na osnovi lastnega razvojno-raziskovalnega dela. Kako je potekal razvoj? Z razvojem optičnih vlaken smo začeli pred približno 5 leti, ko smo stran 11 Pred nami /e vse bolj razvejana uporaba laserjev se lahko oprli le na literaturo, ki je bila tisti čas dosegljiva. Dva sodelavca smo poslali na specializacijo v tujino. Tam sta se podrobneje seznanila z delovanjem optičnih vlaken ter s prednostmi njihove uporabe. Potem smo začeli s preprostim sistemom za izdelovanje in vlečenje vlakna ter nadaljevali z razvoj-no-raziskovalnim delom. Velja še omeniti, da smo precej opreme izdelali sami, nekatere sklope pa kupili brez licenc. Slednje je namreč zelo pomembno, saj je danes že možno kupiti licence za izdelavo optičnih vlaken, vendar to pomeni vsaj dveletni zaostanek pri nastopu na tržišču. Do zaostanka pride zato, ker prodajalec licence običajno ne nudi najnovejše tehnologije in zato, ker se mora kupec kljub nakupu licence usposobiti za zahtevno proizvodnjo. Razen tega pa si z nakupom licence kupec ne pridobi znanja, nujno potrebnega za nadaljni razvoj. Brez nadaljnega razvoja pa bo zaostajal za dosežki v svetu in s tem izgubljal tržne možnosti. Pravile, da poteka razvoj optičnih vlaken zelo hitro? Da, to si lahko bolje predstavljamo če vemo, da so pred 15 leti izdelovali vlakna s slabljenjem okoli 800 dB/km, danes pa imamo že vlakna s slabljenjem okoli 1 dB/km. Stanislav Kremelj v proizvodnji mehanskih delov neje na področjih, ki jih sprva ni nihče predvideval. Tudi razvoj optičnih vlaken kaže na to, da bo njihova uporaba dosti bolj raznolika in pomembna. V javnih občilih je običajno govora le o optičnih vlaknih za prenos informacij s svetlobnimi Gvido Bratina ob delu na elektronskem rastrskem mikroskopu Pojasniti velja še, da so posamezna vlakna prilagojena za vodenje svetlobe z različnimi valovnimi dolžinami. Naša vlakna so namenjena za valovne dolžine okrog 850 nm, kjer imajo slabljenje pod 3 dB/km in za valovne dolžine okrog 1300 nm s slabljenjem pod 2 dB/km. S takšnimi vlakni že lahko zagotovimo prenos po 10 km dolgem vlaknu brez vmesnega ojačevalnika. Morda je še zanimivo omeniti, da so bila prvaoptičnavlakna mnogo-rodovna z nekoliko debelejšim jedrom in so lahko vodila več rodov svetlobe. Pri novejših, enorodov-nih vlaknih pa je jedro tako tanko, da vodi en sam rod. S tem je disperzija teh vlaken bistveno manjša in možno je prenašati gostejši niz pulzov, kar omogoča večji informacijski pretok. Če pogledamo v zgodovino, lahko vidimo, da je bilo marsikatero odkritje moč uporabiti poz- pulzi. V zadnjem času pa so vse bolj v ospredju tudi druge možne uporabe, predvsem za senzorje. To pomeni, da bodo optična vlakna ustrezna za zaznavanje mnogih fizikalnih količin. Senzorji na optična vlakna lahko namreč zaznavajo: zvok, vibracije, temperaturo, silo, tlak, navor, pospeške, magnetno in električno polje itd. Bistvo je v tem, da se pod zunanjim vplivom lahko spremenijo nekatere prenosne karakteristike optičnih vlaken. Na primer, če vlakno stisnemo, ali zvijemo se mu slabljenje poveča. Kako bo glede na hiter razvoj na tem področju s prenosom novih razvojnih dosežkov v proizvodnjo? Naše dosedanje delo je bilo usmerjeno v razvoj optičnih vlaken boljših kakovosti in v uvedbo redne proizvodnje. Doslej smo razvijali optična vlakna in jih tudi prodajali. Odslej pa bomo izdelovali in prodajali vedno več vlaken ter z razvojno-raziskova'nim delom izboljševali njihove lastnosti. Postali bomo proizvajalec z ustrezno podporo lastnega razvoja. Optična vlakna je potrebno še zaščititi pred morebitnimi poškodbami? Seveda, tu je še sekundarna zaščita vlakna v obliki plastične prevleke, s čimer dobimo izdelek za nadaljno obdelavo, ki jo bomo prepustili industriji kablov. Ta že ima ustrezno opremo in znanje, kar lahko uporabi tudi pri izdelavi optičnih kablov. Sekundarno zaščito optičnih vlaken bomo delali sami, ker menimo, da bomo to delo laže obvladali s svojimi izkušnjami pri izdelavi optičnih vlaken, kot tisti, ki takšnega znanja nima. Boris Čerin r 1 .. . I . : . V DO CEO so aktivni v službi in izven nje < Aleš Jereb In Andrej Ramar Jože Šajnič je umerje-valec elektronskih podses-tavov v DO CEO že od leta 1981. V svojem prostem času pa se je posvetil delu v enoti teritorialne obrambe ■ Vič-Rudnik. Za dolgoletno družbeno politično delo in predvsem uspešno strokovno izvrševanje nalog, kijih ima njegova enota, je za dan JLA 22. december v lanskem letu dobil medaljo za zasluge za narod. r Služba za obratovanje in tekoče vzdrževanje naprav v Invest servisu ima novega ^djo Jožeta Vido. Simpatični Prekmurec, doma dober streljaj daleč od madžarske je dokončal srednjo tehnično šolo — oddelek za strojništvo v Lendavi. °klicno se izobražuje še naprej, zdaj je izreden študent ljubljanske fakultete za "Ojništvo. Pri nas v Invest servisu je zaposlen poldrugo leto. V začetku je bil ehriolog na Potočnikovi cesti. Naj povemo še to, da ima 4-člansko družino in, da 6 vozi vsak delavnik iz 30 km oddaljene Krašnje v Črnem grabnu. , V svoji sobici poleg Investove tiskarne me je sprva zavrnil češ, da še ni dolgo v nVest servisu, potem se je le opogumil in povedal, kako je v »službi«, ki jo vodi le nekaj mesecev. "Dejavnost tekočega vzdrže-rnia, ki ga opravlja Invest Jvis za delovne organizacije Kre, je precej široka. Vzdržuje od turbo kompresorja do 'initarnih elementov, od zanetene elektronike do trans-rrriatorskih postaj — vse rPrave in stroje, ki naj bi po 16|> ' Kolektiv Avtoelektrike so obi-sKali češki sindikalisti iz železarne y°šice, med drugim je tekla bese-a tudi o nabavi pločevine za Potrebe Avtoelektrike. Julij 7 Začetek meseca je bil »garaški«. I a udeleženci praznovanja dneva skre, dneva borca je bilo treba Pospraviti, odstraniti priložnostne ^lze, klopi, kioske. Za to je Poskrbela posebna ekipa. ^ Sicer je napočil čas dopustov, ^sndar ne za vse, saj je bilo treba Postoriti vse tisto, kar ni mogoče Pted rednim delom. Najvidnejši dogodek pa se je Sodil 19. julija, ko je Dušan ,'pigoj, predsednik IS SR Slove-n'le vzidal temeljni kamen za nov °orat Avtoelektrike v Predmeji nad ^Idovščino. Avgust X ponedeljek, 5. avgusta se je Počelo »zares«. Večina močno Zgorelih, z novonabranimi moč-JPj. se je spet usedla za stroje, tekoče trakove, v pisarniške prostore. . prav takrat je bila na poti v ^oieriko prva pošiljka avtomobilov Yugo iz kragujevške Crvene zasta-Vsz vgrajenimi alternatorji in zaga-nialniki, narejenimi v Avtoelektriki. V bovški Iskri so uvedli poskusno proizvodnjo nov izdelek — suho vžigalno tuljavo. Z datumom 8. avgust se ponaša tudi povsem nov zaganjalnik družine AZL, plod lastnega znanja Iskrinih strokovnjakov. Doslej je moralo jugoslovansko tržišče tak zaganjalnik uvažati. Redna seja sindikata je potekala v znamenju obravnavanja rezultatov devetmesečnega poslovanja. Zadnjo soboto v avgustu so tolminski Iskraši izkoristili za praznovanje 30-letnice obstoja in delovanja TOZD in 10-letnice priključitve v Iskro Avtoelektrike. Ob tej priložnosti so odprli tudi slikovno razstavo za prebivalce tolminske občine. Delovna skupina CK ZK Slovenije, ki jo je vodil Vinko Hafner se je s komunisti Avtoelektrike pogovarjala o naslanjanju na lastne moči. September V Novi Gorici je zasijala še ena zvezda. V bivših prostorih hotela Argonavti so predali namenu nov izobraževalni računalniški center Iskre Delte. Delavci Avtoelektrike so se založili z ozimnico, ki jo je priskrbelo področje za družbeni standard. Skoraj sto bovških Iskrašev je odšlo na dvodnevni izlet na Brione. Oktober December Delavski svet DO se je sestal na redno zasedanje 14. oktobra, sindikat pa je sejo posvetil obravnavanju investicijskih vlaganj ter odločnemu spopadu z odgovornostjo vseh zaposlenih, doslednim izvajanjem delovnih nalog ter spoštovanjem delovne in tehnološke discipline. November Mladi v tovarni generatorjev in elektronike so na programsko-volilni konferenci izvolili novo vodstvo. Za potrebe tovarne žarnic Ljubljana so strokovnjaki tovarne delovnih sredstev izdelali novo napravo za kitanje žarnic, plod lastnega znanja, z elementi, kupljenimi na domačem tržišču. Sindikat, predstavniki DPO ter vodstva TOZD in DO so na skupni seji razpravljali o devetmesečnem poslovanju. V imenu kolektiva je predsednik sindikata poklonil vsem novogoriškim šolam in delavski univerzi dragocene učne pripomočke — računalnike. Osnovne organizacije sindikata vseh TOZD in DSSS so imele občne zbore in volitve. Antonu Furlanu dolgoletnemu Iskrašu, delavcu v področju za organizacijo in informatiko je bilo podeljeno visoko državno odlikovanje Red dela s srebrnim vencem. Tovarno žarnic Ljubljana je obiskala delovna skupina SOZD Iskra, kjer so jih seznanili z uspehi in težavami, z gospodarskim položajem, z delovanjem DPO, itd. Tri srečanja so bila v decembru: zbrali so se letošnji jubilanti 20 in 10-letnega dela, krvodajalci in upokojenci. Sindikat je na konstitutivni seji ocenil dosedanje delo, sprejel programsko usmeritev za leto 1986-87 ter izvolil nove člane v odbore in komisije, ki delujejo pri konferenci. Na razstavi Znanje, delo, napredek, ki je bila v avli novogoriške skupščine, je sodelovala tudi Avtoelektrika. Zaposleni v tovarni generatorjev in elektronike so 3. decembra izpolnili letni plan proizvodnje. Vodstvo Avtoelektrike je s predstavniki poljskih partnerjev podpisalo novo, petletno kooperacijsko pogodbo. Na zadnjem lanskem zasedanju DS DO so delegati razrešili dolžnosti glavnega direktorja Petra Mivška, zaradi odhoda na opravljanje novih del in nalog v Iskro Commerce Ljubljana S 1. januarjem opravlja dolžnosti glavnega direktorja Robert Žerjal, dosedanji pomočnik glavnega direktorja. Marko Rakušček m J B || <*> i | ti ti * * |, S: ' nj ' -* ?• ||l F '--'i : y ■ 'T>. 2, 20. januar 1986 stran 17 Podlistek . Naš sobesednik ing. Milan Železnik Do skupnega pomena Ob združitvi podjetij v ZP Iskra je, kot že omenjeno, zrasla nova organizacija skupnega pomena: Zavod za avtomatizacijo. Njen namen je bil večstranski: — združiti zmogljivosti za fun-damentalne raziskave, — organizirati službo za standardizacijo, — organizirati INDOK službo in industrijsko lastnino, — oblikovati tehnološki biro za mehanizacijo tehnoloških procesov, projektiranje avtomatizacije v tehnologiji. Odtod tudi ime Zavod za avtomatizacijo. Ves obširen in zahteven program je bil namenjen kritju potreb velike Iskre. Ne bom se spuščal v vse navedene teme, za današnji razgovor je interesantno samo združevanje zmogljivosti za fundamen-talne raziskave, ker je v naslednjih letih eden izmed odločilnih dejavnikov napredka kakovosti v Iskri. Po osnovni zamisli naj bi se zametek Instituta za fundamen-talne raziskave na širokem področju elektronike organiziral z izdv-ojitvijo nekaterih strokovnih sodelavcev iz obstoječih razvojnih oddelkov in laboratorijev v združenih tovarnah tako, da bi v tovarnah ostali laboratoriji za aplikativno razvojno dejavnost in konstrukcijski biroji. Ker je za tako delitev potrebna vsestranska proučitev trenutnih možnosti in sposobnosti, predvsem pa perspektivnih potreb in dolgoročne usmeritve in, ker za to ni bilo časa niti pravega razpoloženja, naj bi začasna združitev vseh obstoječih razvojnih zmogljivosti predstavljala bodoči raziskovalni institut, ki bi pozneje, ko bi bil čas za izvedbo tako obširne analize izdvojil vse aplikativne dejavnosti, ki bi se pripojile DO. Ali so bile ideje o delitvi na raziskovalno in aplikativno dejavnost sploh realne je veliko vprašanje. Že od vsega začetka so bila mnenja deljena, vendar je velika večina trdila, da to ni mogoče. Dejstvo je, da je začasnost postala stalnost za dolga leta. Skušal bom v nadaljevanju prikazati, kaj je to pomenilo za napredek kakovosti. ZZA je bil kot DO samostojna organizacija s svojimi upravnimi organi, s svojimi sredstvi in svojim finančnim obračunom in je svoje razvojne dosežke prodajal proizvodnji. Ta jih je v zavodu naročala za kar so se sklepale kupoprodajne pogodbe. Rezultati v proizvodnji dobljeni na podlagi izdelane razvojne dokumentacije niso vedno zadovoljili. Proizvodnja je ZZA očitala, da se za rezultate svojega dela v proizvodnji ne briga, samo da pobere denar za prodano dokumentacijo. Vsi poskusi na ravni ZP, da bi s sistemom za nagrajevanje v zavodu od uspeha komplementarnih proizvodnih organizacij so se razbili ob sklicevanju na samoupravno organiziranost in ob trditvah, da to ni mogoče, češ, da ne more biti v isti DO različnih prejemkov za praktično isto težino dela. Samostojnost, ki jo je pogojevala formalna organizacijska oblika ZZA, kot delovne enote je onemogočala učinkovit vpliv na kakovost razvojnih storitev. Ta je ostala odvisna samo od subjektivnega faktorja in notranje ureditve zavoda, povsem neodvisna pa od signala iz proizvodnje. Napredek kakovosti, ki bi sledil akcijam po povratni zvezi je preprečevala ovira, ki jo je predstavljala zavodova neodvisnost od rezultatov proizvodnje. Resnici na ljubo! Bile so tudi izjeme, posamezniki so sodelovali s kolegi iz proizvodnje v pristnem tvornem kontaktu. Vendar od subjektivnega faktorja ne more biti odvisen rezultat kompleksa, kot ga predstavlja naše podjetje! Mislim, da ni presmela trditev, da je zaradi take organiziranosti razvojne dejavnosti v tem obdobju Iskra napredovala manj, kot bi sicer lahko na osnovi svojih resursov. Tovarne nezadovoljne z rezultati zavodovega razvojnega dela v proizvodnji so skoparile s sredstvi za razvoj, nekatere so si celo ustanovile svoje razvojne laboratorije (IEZ). Nasprotno so pa razni oddelki v ZZA bili prisiljeni jemati v razvoj izdelke, ki za proizvodnjo niso bili interesantni, ali pa so sicer proizvodno interesantna zadrževali zaradi zaslužka v svoji hiši. Tako je razvojni zavod postajal sam sebi namen, uporabljajoč razvojne zmogljivosti namenjene proizvodnji, kjer bi se njihov učinek podeseteril in postoteril, za obrtjo. Elektromehanika v Kranju je prva od OD presekala te razmere. Ob priložnosti reorganizacije Iskre v ZP (1965 I.) je zahtevala pridružitev njej pripadajočega dela ZZA, kar je tudi dosegla. Za njo so s takimi željami in zahtevami prihajale tudi druge DO in posamezne razvojne dejavnosti so polagoma prehajale spet k DO. Ta proces je trajal vse do formalnega prenehanja ZZA. IKM Ob združevanju razvojnih enot I. 1961 v ZZA je hkrati z razvojnim oddelkom kranjske Iskre postal sestavni del Zavoda tudi Oddelek za merilno tehniko — sedanji IKM (Institut za kakovost in metrolo-gijo, ki je medtem postal samostojna DO). Že tedaj mu je bil namenjen program, ki naj bi ga izvajal za potrebe vseh enot Iskre: — testne in druge meritve Iskrinih proizvodov, njih sestavov, elementov in uporabljenih materialov ter njih ustreznosti, — razvoj merilnih postopkov in metod, — preverjanje, vzdrževanje in verifikacija merilnih instrumentov, — skrb za etalone, — klimatski preskusi in preskusi na vibracije izdelkov in njih sestavnih delov, — meritve zanesljivosti izdelkov, — projektiranje naprav za ugotavljanje zanesljivosti, — projektiranje raznih merilnih pripomočkov, — kontakti in strokovno sodelovanje s sorodnimi institucijami doma in na tujem. Za ta program se je IKM vsa naslednja leta usposabljal, tako kadrovsko strokovno, kot z nabavo opreme. Pri svojem delovanju si je pridobil mnogo izkušenj, navezal koristne strokovne stike s sorodnimi institucijami doma in v inozemstvu, z rezultati svojega dela si je pridobil tudi sloves solidnega preskuševališča. Da je tako dokazujejo pooblastila, ki jih je pridobil za izvajanje raznih meritev v okviru Jugoslavije in delno za tujo institucijo v sodelovanju. Najvažnejša pooblastila: — atesti aparatov glede radijskih motenj, — atesti gospodinjskih aparatov glede varnosti — pregled in verifikacija električnih mernih instrumentov v civilni lasti in za JLA — potrdilo o usposobljenosti za preiskave za komite za energetiko — pooblastilo za opravljanje tipskih preskusov za Preskusni center — potrdilo o priznanju preskusov za izdelke za ladje — priznano preskuševališče za elektronske elemente — s strani mednarodne organizacije EXACT. Laboratorij IKM je s svojimi zmogljivostmi namenjen predvsem za potrebe Iskrinih tovarn. Kar od tega ostane nezasedeno lahko uporabi za druga naročila. Na žalost se Iskrine tovarne laboratorija IKM ne poslužujejo v taki meri, kot bi bilo fizično možno. Kakor bi se bale, da bo z merilnimi in preskusnimi rezultati na njihovih izdelkih in prototipih našel preveč negativnih točk in jim s tem dal novega nezaželenega dela. Ali je kak drug razlog? Stroški, termini?... Tako so npr. šli mimo tega laboratorija domala vsi izdelki, razviti v razvojnih oddelkih ZZA, čeprav so se rodili v isti hiši. Morda vlada še vedno mišljenje, da so taki preskusi nepotrebni? Ali pa, da sami vse bolje opravijo? Zanimivi so podatki iz poročil IKM za nekaj let nazaj, ki prikazujejo razmerje zaposlitve zmogljivosti z naročili za Iskrine tovarne in druge naročnike. Nevem kakšno je to razmerje danes, ker ga zadnje poročilo (1983) ne navaja, pred nekaj leti je to bilo manj od 50% za Iskrine tovarne, tudi 30% lahko najdete podatek. Res dolga je vrsta institucij, univerzitetnih, državnih, industrijskih in drugih ter podjetij iz Slovenije in od drugod, ki so v poročilu za I. 1983 navedeni kot naročniki uslug IKM. Vodja IKM je bil dolga leta prof. Mlakar in tudi danes je še njegov j zvesti strokovni sodelavec in uspehi IKM so v znatni meri prav | njegova zasluga. Organizacijske spremembe,, ki so sledile združevanju podjetij v ZP Iskra v I. 1961 izražajo notranjo krizo novega velikega podjetja, ki še ni našlo pravega sožitja. Spremembe iz združenega podjetja v I. 1961 v enotno centralizirano v 1963 in spet v decentralizirano ZP v I. 1965 niso pozitivno delovale na razvoj in napredek kakovosti. K temu naj navedem še oviro za razvoj napredovanja kakovosti, ki jo v tem času predstavlja in v celoti uveljavlja ZZA kot samostojna, s tovarnami organizacijsko nepovezana tvorba. Ta je presekala tako potrebno zvezo v procesu izdelka na dva povsem ločena dela. Z letom 1965 se prične doba notranje umiritve, normalizacije medsebojnih odnosov, izkoriščanja velike investicije in njenih novih možnosti. V tem obdobju sicer nimamo telesa na ravni ZP, ki bi pospeševalo napredek kakovosti z vidika novosti, ki so se v tem času pojavljale. Tovarne in njihove službe za kakovost so bile navezane same nase in na svojo iniciativo. V tem času so bile glavno gibalo kakovostnih sprememb pripombe in zahteve, ki so prihajale s trgov. Nekatere tovarne so v tem času dosegle tako raven kakovosti, da so se lahko pojavile kot konkurenti na zahodnih trgih. K pozitivnim rezultatom so pripomogle priključitve posameznih razvojnih skupin tovarnam, ki so se postopno vrstile do konca tega obdobja. V takem položaju, ko je proces izdelka neprekinjen, šele lahko govorimo o realizaciji načela integralnega obvladovanja kakovosti. Ta pa je dobila vse možnosti v naslednjem obdobju. Kultura Razstava izdelkov iz emajla V ponedeljek, 9. decembra je bila ob 18. v preddverju Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah, delovne organizacije Avtomatika, otvoritev razstave akademske slikarke Alenke Viceljo. Mlada in perspektivna umetnica, leta 1983 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu, se nam je predstavila s tehniko emajla, v katerega je upodobila gibanje balerin, s stenskimi okrasnimi krožniki in pladnji ter čajniki delovne organizacije EMO iz Celja, katerim je z barvo dodala akcent dekorativnosti in jim vdahnila življenje, kot je zapisala Metka Simončič, umetnostna kritičarka. Omenjenim predmetom je dodala še nekaj okrasnih brošk. Njene umetniške stvaritve so nas, čeprav v skromnem obsegu, a notranje izredno razgibane, bogate ter lepo in kvalitetno oblikovane, vsaj za trenutek popeljale v svet lepote in neminljivosti. Razstava je bila odprta od 9. do 20. decembra vsak dan razen sobote in nedelje. ‘ Š. D. rl. ' r . S Fotokino sekcija Iskra, ki deluje 'j okviru kranjskega fotokino kluba j^nez Puhar, je v sodelovanju s komisijo za kulturno dejavnost v Kfanjski Iskri 26. novembra 1985 Phredila tradicionalni razstavi fotografij in diapozitivov ter festival aoiaterskega filma. Tisti, ki smo si ta večer ogledali zanimivi razstavi in filme, smo bili Prijetno presenečeni. Kulturni do-9°dek, na katerem v počastitev Praznika republike nastopajo naši fotografi in filmarji, pomeni za wbitelje te umetnosti posebno doživetje, škoda, da ni bilo med Parni naših direktorjev in predsed-P'kov sindikalnih organizacij, ki se vabilu organizatorju spet niso odzvali. “Zaradi naglega razvoja znano-jto in tehnike postaja življenje vse Polj potrošniško. Kulturno in družabno dogajanje odrivamo iz živ-tonja. Vendar le zmagujejo notra-nia toplina, lepote in umetnost ter Vse, kar človeka kulturno bogati...« . Iz govora Janeza Vuka, preosed-P'ka SK Telematike ob otvoritvi tozstav in filmskega festivala: Stari spomini stopajo v pozabo. Pu in tam nam pomaga tehnika, še zlasti fotokino dejavnost, ki postala nepogrešljiv del kulturnega Zlvljenja. Vedno več je fotoamater-lav, ki se združujejo in izobražujejo v svojih klubih. Tudi fotokino Sekcija Iskra, ki je bila ustanovljena Pred 12 leti, uspešno opravlja svoje Poslanstvo in daje prispevek kul-tornemu življenju v tovarni. Številne razstave, udeležba na raznih razstavah in prek 100 Posnetih filmov priča o delovanju Planov sekcije. Tudi na letošnjih razstavah so pokazali najzanimi-fr.ajše črno bele in barvne fotogra-jie ter diapozitive. Festival ama-torskega filma pa zaradi nekajletne suše filmskega materiala ni prejel v ocenjevanje dovolj filmov. člani fotokino sekcije Iskra za svoje delo, požrtvovalnost in delo v prostem času ne prejemajo nobenih materialnih nadomestil. Pogostokrat izostanejo celo pohvale in nagrade. Morda se zato vrste filmarjev krčijo, za razvoj filma in novejših dosežkov video tehnike so pač potrebna znatna denarna sredstva. V prihodnjem obdobju si želijo kupiti večji kinoprojektor, da bi filme lahko predvajali tudi v kinodvoranah. Kinoamaterje motijo tudi močne podražitve foto-materiala, ki so ga po večini kupovali sami. Predsednik fotokinosekcije Iskra Gavrilo Pajkič nam je povedal, da vodstvo fotokina kluba Janez Puhar želi pritegniti k sodelovanju nove člane, predvsem mlajše. Treba bo namreč iskati nove poti za animiranje mladih foto in kinoa-materjev, kot so izobraževalni programi, predavanja o video tehniki in podobno. Poglejmo, kateri člani so letos prejeli medalje za nagrajene fotografije in diapozitive: barvne fotografije: zlato medaljo je osvojil znani fotograf Sergio Sebeglia, Milan Janša pa je prejel srebrno medaljo, posamezne črno bele fotografije: Dean Dubokovič je dobil zlato, Sergio Sebeglia srebrno, Bojan Beguš pa bronasto medaljo, črno bele kolekcije: zlata Sergio Sebeglia, srebna Dean Dubokovič in bronasta Ivan Pipan, posamezni barvni diapozitivi: zlato medaljo je tokrat osvojila mlada in talentirana članica Jana Remic, srebrno je prejel Marjan Ručigaj, bronasto pa Sašo Kunčič, za kolekcijo diapozitivov je prejel zlato medaljo Dean Dubokovič. Nagrade za filme niso bile podeljene. Ogledali smo si prijavljene filme treh avtorjev. Franc Pihlar je posnel zanimiv film o Iskri Telematiki, Aleksander Šmuc je filmski večer poživil z dinamičnim izdelkom Rekruti 85, Marko Šmuc pa je s kamero ohranil spomin na zanimiv in poučen izlet naših fotografov in filmarjev. Naši sodelavci, ki so s svojim delom, fotografijami, diapozitivi in filmi pomagali oblikovati zanimivo kulturno prireditev, letos zaslužijo javno pohvalo. Večer je popestril tudi kitarist in pevec Dušan Josev-ski. Tekst in foto: A. Boc Objave UGODEN NAKUP Iskra — industrija za električna orodja Kranj Prodaja v Ljubljani, Trg revolucije 3 Če ste nameravali kupiti električni vrtalnik, krožno žago, ali kombi garnituro pa tega doslej še niste storili, potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila. Za 20% ceneje in na pet obrokov lahko kupite naslednje naše stroje: Kupci z gotovino vplačajo navedeni znesek na žiro račun: 51500-601-13084, Iskra El. orodja Kranj. V ceni je že vračunan prometni davek, kot je to zakonsko določeno. Pologa za kredit ni, letna obrestna mera na glavnico pa je 28%. Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22 221, int.: 28— 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.: 15 — 95). 1 Vibracijski vrtalnik VV 508T je ustrezno oblikovan, da ga lahko trdno in z lahkoto držimo v rokah. Njegova moč in število vrtljajev zagotavlja uspešno obdelavo nairazličneiših materialov: lesa, jekla, barvnih kovin, plastike, opečnega zidu in tudi najtršega vibrirnega betona. 23.821 din VV 508 T: 520 W 0—540/0—1400 vrtljajev/min 30-10800/0—28000 vibrzcij/min vrtanje v jeklo 10 mm, v les 20 mm, v beton 12 mm, masa 1,9 Kg Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna dela 20.212 din VS 401 A 380 W, 1600 vrtljajev/min, 08 mm za jeklo.015 mm za les, 1,35 kg Povratna žaga PZ — 55 A. Z njo lahko ravno in krivuljno režetevsevrstelesa, iverk, barvnih kovin, mehkega jekla, umetnih mas, gume, trdega papirja in keramike. Režete lahko pod koti od 0 do 45°. v obeh smereh. Rezalna hitrost se nastavlja elektronsko. Elektronski regulator je izveden s povratno zvezo, kar omogoča, da se vrtilni moment pri nižjem številu nihajev le malo zmanjša. Nastavite lahko nizko število nihajev žage. zato je žaga zelo ustrezna za rezanje kovin in umetnih mas. Hladilni zrak je od ventilatorja speljan do lista žage in čisti črto, po kateri žagate. 3-stopenjska nastavitev podajalne-ga nihanja lista žage omogoča do 100% hitrejše žaganje. 34.030 din Tehnični podatki: moč 420 W, hod lista 17 mm, število nihajev neobremenjenega stroja 600 — 3300/min, nastavitev kota rezanjaO —45°,število stopenj nihajnega delovanja 3, masa 1,7 kg. Vibracijski brusilnik VB-23 A Prednosti: lahek, ergonomsko oblikovan, ima dva ročaja za lažje delo, veliko število gibov za fino obdelavo, tiho deluje, skoraj brez tresljajev, ima aretirni gumb za trajno delovanje in je dvojno izoliran v skladu z evropskim standardom 21.861 din 160 W, 18000 gibov v min. krog brušenja 2,6 mm brusna površina 92 x 190 velikost papirja 92 x 230 mm masa 1,9 kg Na voljo sta še močnejša vibracijska brusilnikaVB43 A in VB 45 A, oba po ceni 45,57$ (jjn Iskra Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb, 61000 Ljubljana, Stegne 17 Z željo, da bi izpolnili zastavljene cilje, vabimo vse, ki izpolnjujejo pogoje, da se prijavijo na prosta dela in naloge Produktno tržni raziskovalec Od kandidatov pričakujemo, da imajo višjo, ali visoko izobrazbo ustrezne smeri in znanje tujega jezika. Vse, ki bi se radi podrobneje seznanili z nalogami in pogoji dela vabimo, da se osebno oglasijo v kadrovsko-izobraževalni službi Iskra Elementi. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: ISKRA Elementi, DSSS, Stegne 17, Ljubljana — kadrovsko izobraževalna služba. 20. stran Zahvala Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam v Iskf' Kibernetiki, TOZD TSD-skladišče meril in arhiv najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in prisrčne čestitke. Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, v zasebneir življenju pa osebne sreče in zdravja Marija Gregoi'c Mali oglasi V tipkanje sprejmem diplomske in seminarske naloge ter podobi gradivo. Informacije na tel.: 223-977. Videorekorder-enotni Hitachi VT 7, malo rabljen, ugodno prodam. Tel-061/347-792 — popoldne. IZahvala Ob boleči izgubi najine drage mame Dragice Brus se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v organizacijsko-kadroV' ! skem področju, vodstvu TOZD Zunanji trg in gospodarskem^ j sektorju Iskre Commerce za izraze sožalja, podarjeno cvetje i11 spremstvo na njeni zadnji poti žalujoči hčerki Nika in Bojan3 št. 2, 20. januar 1986 Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o., Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 V okviru izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanja delavcev v RR dejavnosti razpisujemo: 4. Raziskovalno —-razvojno šolo v Iskri v času od 8. 4. do 18. 4. 1986 In v času od 12. 5. do 16. 5. 1986 Izobraževalni program je namenjen vodjem razisko-valno-razvojnih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin. Vsebina: Program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij: 1. Vodenje inovacijskih procesov 2. Informatika v raziskovalno-razvojnem procesu 3. Vodenje, komuniciranje in delo z ljudmi Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre. Nosilci programa: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana Vodja programa: dr. Jože Vugrinec Čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo | pričeli 8. 4. 1986 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki. Prijave: Izpolnjene prijavnice naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 20. 2. 1986. Iskra Iskra Commerce, n.sol.o., TOZD — Zunanji trg, n.sol.o., 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3, vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del, oz. nalog — za nedoločen čas Izvozni komercialist pogoji: — inženir elektrotehnike — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — 3 mesečno poskusno delo — za določen čas osmih mesecev Izvozni komercialist Pogoji: — ekonomist, ali inženir elektrotehnike — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje francoskega jezika — 3 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA, KADROVSKI SEKTOR, Topniška 58. Iskra Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, TOZD — Standardizacija Ljubljana, b. o., 61000 Ljubljana, Tržaška 2 objavlja proste naloge 1. vodenje informacijskega sistema tehnične regulative zahteve: dipl. inž. elektrotehnike, ali strojništva, znanje angleškega jezika, trimesečno poskusno delo, 2 leti delovnih.izkušenj 2. samostojnega standardizerja zahteve: dipl. inž. za elektrotehniko, ali elektroniko, znanje angleškega jezika, trimesečno poskusno delo, 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev pošljite v 8 dneh na naslov: Iskra ZORIN, delovna skupnost — kadrovska služba, Ljubljana, Štrekljeva 6. Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije Tečaj »Osnove vakuumske tehnike« Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije je v zadnjih letih organiziralo več tečajev iz OSNOV VAKUUMSKE TEHNIKE. Zaradi velikega zanimanja nameravamo tečaj ponoviti v dneh od 28. do 30. 1. 1986. Tečaj bo v .prostorih Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Teslova 30, Ljubljana. Obsegal bo 20 ur predavanj z naslednjimi temami: 1. Pomen in razvoj vakuumske tehnike 2. Fizikalne osnove vakuumske tehnike 3. Vakuumske črpalke (membranske črpalke in črpalke s tekočinskim obročem) 4. Rotacijske črpalke 5. Kinetične črpalke na pogonsko tekočino, paro oz. plin (ejektorske in difuzijske črpalke) 6. Sorpcijske črpalke 7. Vakuumski spoji in tesnilke 8. Vakuumski sistemi 9. Vakuummetri 10. Odkrivanje netesnih mest (leak detekcija) 11. Vakuumski metariali in delo z njimi 12. Vakuumske tankoplastne tehnologije 13. Pomen površin v vakuumski tehniki in njihova karakterizacija 14. Vakuumska higiena in čisti postopki 15. Doziranje, čiščenje in preiskave plinov 16. šest ur vaj in ogled inštituta Tečaj je namenjen tako vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih naprav, kot tudi raziskovalcem, ki pri svojem razvojnem oziroma raziskovalnem delu potrebujejo vakuumske pogoje. Kotizacija za udeležence iz organizacij združenega dela je 25.000.-. Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj OSNOVE VAKUUMSKE TEHNIKE. Prijave sprejema organizacijski odbor (Pavli, Nemanič, Zavašnik, Pregelj), ki daje tudi vse dodatne informacije, tef. (061) 263-461. Predsednik: mgr. Monika Jenko, dipl. ing. met. Pozor zamudniki! Vse delavce Iskre Avtomatike obveščamo, da imamo na razpolago še 6 1/2 sob (TWC v Penzionu Mlino, v terminu od 11. 1. do 18. 1. 1986. Cena: polni penzion 2.700,00 din polpenzion 2.350,00 din t. t. 60,00 din V terminu od 25. 1. 1986 do 22. 2. 1986 je prost apartma (dvoposteljni + dodatno ležišče v Podkorenu pri Kranjski gori. Cena: 3.000,00 din na dan. Ob uporabi tretjega ležišča (dodatnega) se cena zviša za 20% in znaša 3.600,00 din dnevno. Za čiščenje apartmaja 500,00 din. Elektrika se plača po stanju števtia. Služba za družbeni standard Iskra Avtomatika 22. stran Šport in rekreacij Razpis zimskortnih iger Iskre Elementi Organizacija športnih iger Iskre Elementi je v letošnjem letu zaupana TOZD Feriti. A. Organizatorji razpisujemo tekmovanje DO Iskra Elementi v veleslalomu v soboto dne 8. februarja na Krvavcu, s štartom ob 11. 1. Tekmovanje se lahko udeležijo samo delavci, ki združujejo delo v TOZD in DSSS Iskra — Elementi 2. Tekmovanje bo izvedeno v naslednjih kategorijah: MOŠKI A do 25 lot B od 26 do 30 let C od 31 do 35 let D od 36 do 40 let E od 41 do 45 let F od 46 do 50 let G nad 50 let ŽENSKE A do 30 let B od 30 do 40 let O nad 40 let 4 mn . ., x . ., . Žrebanje štartnih številk bo dn«lskraNP® f'mstk'^šP0^n'1? v 'Phe razvrstitve bomo upošte-J.1 vse tekmovalne razrede. Pri ..'Pi. ki v posamezni kategoriji tekr ------------------------ (. •" icKmovalca bomo pri izra-y Pu ekipnega rezultata upošte-1 rezultat najslabše uvrščene- jj!1 tekmovalca v kategoriji '.b|tkom 1 minute. 29 1 1986 ob 9. v menzi TOZ0 ^menti tekmujejo tekmo-Feriti (namesto sestanka 22. 1 Morehita astn0 . odgovornost. 86). Delitev štartnih številk bo 41*1™ sp°re 'n pr!tozb!.bo uro pred Srarrcm o, Larine, ^ ^Tiovalci morajo imeti ustre-:un dokument za ugotavljanje Entitete. mestu. 3. Dosežene rezultate upoštfr varno posamično po starostnil1 kategorijah ter ekipno ženske if moške uvrstitve, pri čemer upO’ števamo dosežene rraultate n# ^snz^rcf^D^f^ritfv^teanah^o boljšega tekmovalca iz posaMek^'TOZD Ferlt v Ste9nab po mezne kategorije. Pri izračunavamo s pričetkom ob 16. a 1 kr -bo organizirano kosilo s jjlšinn programom. 0 6:. Najboljši trije v vsaki kate-Priij prejmejo kolajno. Najboljši ekipe prejjnejp. pokale. h S' Tekmovanje v tekih Iskra Elementi bo v £etek 7. 2. 1986 na Bo-[iovcu pri motelu Medno, startom ob 13. gJ: Tekmovanja se lahko udel-.‘'lo samo delavci, ki združujejo p,'0 v TOZD, ali DSSS Iskra tlementi. 2. Tekmovanje bo izvedeno v naslednjih kategorijah: MOŠKI A do 30 leta B od 30 do 40 let C nad 40 let ŽENSKE A do 30 let B nad 30 let Žrebanje številk bo 29.1.1986, delitev številk pa ob 12.30 pri motelu Medno, kjer bo zbirno mesto tekmovalcev. 3. Razglasitev rezultatov bo neposredno po zaključku tekmovanja v motelu Medno, kjer bo organizirana prehrana..Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo kolajne. Najboljše tri ekipe pa prejmejo pokale. Hokejska tekma mladi: stari Služba za družbeni standard delovne organizacije Avtomatika bo organizirala v sredo, 22. 1.1986 ob 18. hokejsko tekmo z »delovnim« naslovom MLADI : STARI. Sposobnosti v drsanju in zabijanju golov bomo ugotavljali drsališču gorenjskega sejma v Kranju. Kapetan ekip6 starejših bo Miha Skumavc, vodjo mladih pa bomo izbral' na osnovi prijav. Profesionalni igralci niso zaželeni. Prijave z imenom in priimkom ter letnico rojstva sprejema Služba za družbeni standard. Na ledeno ploskev ste vabljeni vsi, ki obvladate drsanje-na tribuno pa nepogrešljivi navijači. Nasvidenje v Kranjol Š. D- št. 2, 20. januar 1986 CERRO TORRE DESDE FITZ ROV 3128 m 3ikn j »Air? msn.'; Tff čLIleggs ^ r Esiiv ;j^rr<£7 A,. J $ čudovito razglednico In lepimi pozdravi se je Iz daljne Argentine kolektivu novogoriške Iskre Avtoelekt-r'ke oglasila slovenska alpinistična odprava, ki v Patagoniji, najjužnejšem delu Južne Amerike osvaja tamkajšnje, prek tri tisoč metrov visoke In privlačne gore. V odpravi je tudi znan primorski alpinist Peter podgornlk. POGOJI: 1. V primeru, da se za posamezno ekipo ne pripravi najmanj 5 tekmovalcev si organizator pridržuje pravico ustrezno združiti ekipe. 2. Startnina za veleslalom je 2.800 din za tekmovalca in jo je potrebno nakazati ob prijavi na žiro račun: Iskra TOZD Feriti, OOZS št. 50104-678-82586. V Startnini je vračunana organizacija, celodnevna karta in hrana. 3. Startnina za tekeje 1000 din za posameznega tekmovalca. 4. Za tekmovalce, ki so iz ljubljanskih TOZD bomo organizirali avtobusni prevoz z odhodom ob 7. izpred stavbe skupnih služb DO Elementi v Stegnah. Povratek avtobusa s spodnje postaje žičnice Krvavec bo ob 15., s končno postajo v Stegnah. Cena avtobusnega prevoza je 750 din po osebi, ki jo je potrebno predhodno poravnati na ž. r. Ob prijavi navedite kolikšno število prevozov želite. Dovoljujemo si odpovedati avtobusni prevoz, če ne bo prijavljenih za poln avtobus. Za tekače prevoz ni organiziran. 5. Prijave naj športni referenti pošljejo na naslov Iskra Elementi-Feriti, Stegne 19 tov. Zavrl do petka 24. januarja 1986. Ob prijavi navedite za vsakega tekmovalca ime in priimek, kategorijo, leto rojstva in disciplino, v katero se prijavijo (VSL, ali teki). 6. Dnevne vozovnice, bon za prehrano in vozovnico za avtobus bodo športni referenti prejeli na žrebanju 29. 1. 1986 ob 9. V menzi TOZD Feriti, kjer bo žrebanje štartnih številk. Organizacijski odbor za organizacijo športnih iger Iskra Elementi it. 2. 20. januar 1986 stran 23 Čisto mimogrede... Investova receptorsko-čuvajska slu žba ima vsakodnevno nemalo dela z odstavljanjem množice obiskovalcev Cankarjevega doma, ki nevede v Iskrini stolpnici iščejo vhod v slovenski hram kulture. Baje v nekem predalu že dlje leži in uživa nemoten pokoj plošča z ustreznim napisom, katere montaža bi vse nevedneže odvračala od romanja po avli PPC. Po vsem sodeč pa je pritrditev tega napisa zelo zapletena zadeva, ki terja dolgoročnejši postopek. Eureka! imam predlog! Če je že namestitev napisa tako zahtevna, potem se preusmerimo v kulturo. Postanimo podružnica Cankarjevega doma! Morda postanemo tudi kulturnejši... Pa brez zamere! Uroš Vošnjak — Ste morda videli dva otroka, oblečena v kavbojce? — TODA PEPE, ZAKAJ SE SPLOH ŠE UBIJAŠ... URANOV SATELIT DIFEREN- CA VEZNIK IZTISKA- NJE TEKOČINE KANADSKI SMUČAR NADAV AMER. PLES UREJE- VALEC IZLOŽB DEL TENIŠKE IGRE , PODVRŽEN OSEBNI ► SESTAVIL RUDI MURN SEV. ZAH. KING COLE MAKEDON- SKO KOLO LASTNOST MILEGA ČLOVEKA / ^Wy 7 SILICIJ / . ENIM SEDEŽEM POSODA ZA SMETI PRITRDIL- NICA W KVAŠA HALOGENI KEMIJSKI ELEMENT ,00 & PEVKA PRODNIK Reorganizacija, pa reintegracija, še reinkarnacija... Smo pač takšna nacii^ Vse vozljamo, zavozljamo, ozdi, tozdi, sozdi, pozdi, se igramo kot se znamo... Franc postane Franci takšna je bilanca vseh sprememb. Ni vredno omemb! Re-re-re-re-re, še ne n- ,‘ohro gre... Vtsnjl 1 §Lf iiCBirt ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredi1' odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik DjdJ Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubil^ Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravit’ Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je gla’ oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.