URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ LETO XXX 21. NOVEMBER 2024 Mestne občine Ptuj 80. ODLOK 86. SKLEP 81. ODLOK 87. SKLEP ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 13 o soglasju k imenovanju direktorice javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj (str. 19) o spremembah Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2024 (str. 1) o imenovanju članov Strokovnega sveta za mladino Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj (str. 19) o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj (str. 4) 82. ODLOK 88. SKLEP o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Ptuj (str. 5) o imenovanju članov Strokovnega sveta za šport Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj (str. 19) 83. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ptuj (str. 17) 89. SKLEP o imenovanju članov Strokovnega sveta za turizem Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj (str. 19) 90. RAZPIS 84. ODLOK za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti (str. 20) o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada (str. 18) 85. SKLEP o spremembah Sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih Mestne občine Ptuj (str. 18) 80. ODL OK Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 – ZIUJP, 61/20 – ZDLGPE, 89/20, 195/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 174/20 – ZIPRS2122, 15/21 – ZDUOP, 187/21 – ZIPRS2223, 29/22 – ZUOPDCE, 163/22 - ZPGOPEK, 150/22 - ZIPRS2324, 18/23 - ZDU-1O, 76/23, 88/23 – ZOPNN-F, 95/23-ZIUOPZP in 117/23-ZIUOPZP-A) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 20. redni seji, dne 18. 11. 2024, je sprejel o spremembah Odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2024 1. člen V Odloku o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2024 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/23) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: »3. člen (1) Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2024 se določi v višini 32.859.565,05 EUR. (2) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji. (3) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 1 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV LETO XXX / 21. 11. 2024 v evrih Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2024 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 30.526.724,32 TEKOČI PRIHODKI 26.172.976,93 70 DAVČNI PRIHODKI 19.497.385,00 700 Davki na dohodek in dobiček 15.253.871,00 703 Davki na premoženje 3.873.312,00 704 Domači davki na blago in storitve 367.702,00 706 Drugi davki 2.500,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 6.675.591,93 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 5.314.053,88 711 Takse in pristojbine 41.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 118.300,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 12.714,47 714 Drugi nedavčni prihodki 1.189.223,58 72 KAPITALSKI PRIHODKI 630.940,76 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 148.600,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 482.340,76 73 PREJETE DONACIJE 67.527,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 67.527,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.655.279,63 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.546.487,88 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.108.791,75 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 31.009.456,50 40 TEKOČI ODHODKI 13.203.750,03 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.924.564,16 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 619.926,41 402 Izdatki za blago in storitve 6.603.332,98 403 Plačila domačih obresti 863.702,00 409 Rezerve 1.192.224,48 41 TEKOČI TRANSFERI 12.705.213,28 410 Subvencije 91.750,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.475.964,27 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 1.041.730,01 413 Drugi tekoči domači transferi 6.095.769,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.499.174,26 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.499.174,26 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 601.318,93 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 533.223,70 68.095,23 2 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ ŠTEVILKA 13 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -482.732,18 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2024 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C) RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2024 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 1.850.108,55 55 ODPLAČILA DOLGA 1.850.108,55 550 Odplačila domačega dolga 1.850.108,55 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV+VII.-II.-V.-VIII.) -2.332.840,73 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -1.850.108,55 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 3.361.595,64 (4) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Št.: 410-331/2023 Ptuj, dne 18. novembra 2024 (5) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Ptuj. (6) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«. 3 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ 81. LETO XXX / 21. 11. 2024 na območju sosednih lokalnih skupnostih ali upravnih enot na področju prometne preventive in zagotavljanje boljše prometne varnosti, – opravlja druge naloge v okviru določil zakona, ki ureja delovanje sveta za preventivo. Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22uradno prečiščeno besedilo in 153/22) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 19. redni seji, dne 21. 10. 2024, sprejel 3. SESTAVA SVETA ODL OK 4. člen 1. člen Svet sestavljajo predstavniki organov lokalne skupnosti ter drugih organov, organizacij in institucij z območja lokalne skupnosti, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu (vzgojno-izobraževalnih organizacij, policije, medobčinskega redarstva, združenja šoferjev in avtomehanikov, šol vožnje, upravljavca cest, četrtnih skupnosti, mestnega sveta in društva upokojencev). o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj 1. SPLOŠNE DOLOČBE S tem odlokom Mestna občina Ptuj za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: svet). Kot skrajšana oblika imena se uporablja: SPV Mestne občine Ptuj. 5. člen (1) Svet ima 13 članov od tega predsednika, podpredsednika in 11 članov, ki jih imenuje in razrešuje Mestni svet Mestne občine Ptuj na predlog odgovornih v institucijah iz prejšnjega člena tega odloka. 2. NAMEN, CILJI IN NALOGE SVETA (2) V svet so imenovani člani izmed predstavnikov: – mestnega sveta (dva člana), – četrtnih skupnosti (dva člana), – Policijske postaje Ptuj, – osnovnih šol, – srednjih šol, – vrtca, – upravljavca cestne infrastrukture, – medobčinskega redarstva, – predstavnik šol vožnje, – Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj in – predstavnik društev upokojencev. 2. člen Svet skrbi: – za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost v cestnem prometu, – za razvijanje preventivnega in vzgojnega dela v cestnem prometu (načelo medsebojnega zaupanja in spoštovanja), – za sodelovanje s pristojnimi državnimi organi, organizacijami, društvi in civilno družbo, ki sodelujejo na področju prometne preventive in prometne varnosti. 3. člen (3) Mandat članov sveta traja štiri leta. Svet opravlja naslednje naloge: –o  cenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, – obravnava in preučuje problematiko na področju cestne infrastrukture ter predlaga ustrezne prometno tehnične ukrepe pristojnim službam lokalne skupnosti ali državnim organom (šolske poti, kolesarske poti, pločniki, avtobusna postajališča, prehodi za pešce), – predlaga organu lokalne skupnosti program za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, – koordinira izvajanje nalog na podlagi programa za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, – sodeluje in usklajuje delo organov in organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na področju prometne varnosti, – sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti – predšolskih otrok in njihovih staršev, učencev, dijakov in starejših oseb, – ocenjuje varnost šolskih poti in obvešča strokovne delavce lokalne skupnosti in ravnatelje osnovnih šol, – organizira vzgojno preventivne akcije na območju lokalne skupnosti in sodeluje v preventivnih prometnih akcijah, ki jih organizirajo pristojni državni organi (javna agencija za varnost prometa, policija, inšpekcijske službe) in institucije na lokalni ravni (šole, društva), – skrbi in razvija medobčinsko sodelovanje s sveti za preventivo (4) Svet ima lahko v svoji sestavi tudi stalne ali občasne komisije kot oblike ali metode dela, ki jih imenuje predsednik sveta. Člani komisij so lahko člani sveta in zunanji strokovni sodelavci. 6. člen Svet lahko zaradi obravnave določene problematike povabi k sodelovanju tudi predstavnike drugih organov ali organizacij, ki niso članice sveta. 4. JAVNOST DELA 7. člen (1) Delo sveta je javno. Svet zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih in s poročili o opravljenem delu. (2) Svet vabi na seje sveta, preventivne prometne akcije, tekmovanja in prireditve, predstavnike medijev. 5. NAČIN DELA IN FINANCIRANJE 4 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ ODL OK 8. člen o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Ptuj Način in metode dela sveta ureja poslovnik, ki ga sprejmejo člani sveta. I. Splošne določbe 9. člen 1. člen (javna služba) Administrativno tehnična opravila ter koordinacijo prometno-preventivnih aktivnosti za potrebe sveta opravlja strokovni delavec/ delavka, ki ga/jo določi predstojnik mestne uprave. Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: občina). 10. člen Finančna sredstva za izvajanje nalog sveta potrdi mestni svet v občinskem proračunu na osnovi predloženega Načrta varnosti cestnega prometa Mestne občine Ptuj in programa dela. Svet lahko prejme sredstva tudi iz drugih virov (donatorjev). 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 11. člen 3. člen (vsebina odloka) Svet v dosedanji sestavi nadaljuje z delom do zaključka mandata. S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: 1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev, 2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev, 3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, 4. pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe, 5. standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, 6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, 7. nadzor nad izvajanjem javne službe, 8. kazenske določbe. 12. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96, 9/99, 8/07, 5/08 in 9/15). 13. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Št. 2241-34/2024 Ptuj, dne 21. oktobra 2024 ŠTEVILKA 13 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek 4. člen (uporaba predpisov) 82. Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s tem odlokom. Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 19. redni seji, dne 21. 10. 2024, sprejel 5. člen (opredelitev izrazov) (1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 2. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 3. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 4. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v 5 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 5. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; 6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; 7. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da je: – bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljevanju: Uredba) v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in je obratovala na dan uveljavitve Uredbe, – bilo pred dnem uveljavitve Uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici, – bilo pred dnem uveljavitve Uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja; 8. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; 9. populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo; 10. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki; 11. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe; 12. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; 13. javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi površinami; 14. interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču, ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja; 15. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.Če je mesto priključitve na javno LETO XXX / 21. 11. 2024 kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki, ko ni več položen pod javnimi površinami; 16. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; 17. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje; 18. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture; 19. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije; 20. uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ter koristi storitve javne službe v skladu s 14. členom Uredbe; (2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe brez javnega razpisa, z neposredno podelitvijo koncesije podjetju, ki je v 100 % javni lasti. III. Vrste in obseg storitev javne službe 7. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin. (2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe, storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture. (3) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so: 6 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ ŠTEVILKA 13 (3) Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji. – odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, – čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z 10. členom Uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom Uredbe, – odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka 15. člena Uredbe zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, – čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in – obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. 9. člen (merilno mesto) (1) Na iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca meritev. (2) Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. (4) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so: – prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom Uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom Uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, – prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena Uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in – pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled). (3) Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila, dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode. 10. člen (obratovalni monitoring) (1) Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. (5) Obveznosti izvajalca javne službe so še: – izdelava programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, – izdelava načrta ravnanja z odpadki iz dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda, – i zdelava, mnenj v skladu z veljavno zakonodajo, – vodenje vseh evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno zakonodajo, – v sodelovanju z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, – v sodelovanju z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe. (2) O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod. 11. člen (spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode) (1) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. (2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. (6) Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti prevzem pri za to pooblaščenem prevzemniku. 8. člen (odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode) (3) Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. (1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. 12. člen (odpadne vode iz kmetijske dejavnosti) (2) Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov. Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. 7 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ LETO XXX / 21. 11. 2024 (3) Lastni objekti čiščenja odpadnih voda, kot so male čistilne naprave imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, praviloma začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije lahko uporabnik na lastne stroške malo čistilno napravo odstrani ter pod nadzorom upravljavca izvede kanalizacijski priključek. Če pa se lastnik objekta odloči, da svojo malo komunalno čistilno napravo obdrži v funkciji, mora zagotavljati, da le-ta obratuje v skladu s predpisi. V tem primeru je dolžan pri izvajalcu javne službe na lastne stroške naročiti oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave enkrat letno. 13. člen (objekti, ki prekomerno onesnažujejo okolje) Za objekte, ki nimajo izvedenih greznic ali imajo obstoječe pretočne greznice, se mora izvesti nepretočne greznice, male čistilne naprave ali se priključiti na javno kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe (4) Odvajanje komunalne odpadne vode v greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v predpisih. 14. člen (odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah) (5) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo. (1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo, na območjih kjer le te ni, pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo. (6) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. (2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka 21. člena Uredbe lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka 21. člena Uredbe in je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjšem od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici, če: 1. čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 21. člena Uredbe ali v skladu z drugim ali tretjim odstavkom 21. člena Uredbe ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno), ali gre za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena: – stavba za opravljanje verskih obredov s klasifikacijsko številko 12721, – pokopališka stavba s klasifikacijsko številko 12722 (npr. mrliška vežica s spremljajočimi objekti), – kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, s klasifikacijsko številko 12730, – daljinski (prenosni) elektroenergetski vod s klasifikacijsko številko 22140 (npr. transformatorska postaja) ali – objekt ali naprava za pripravo vode za oskrbo s pitno vodo (vodarna), razen če predpis, ki ureja vodovarstveni režim na območju, kjer stoji ta objekt oziroma naprava, ne določa drugače, in 2. ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da: – se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan, – njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m³ na osebo, vendar ne manj kot 10 m³, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m³ na osebo, vendar ne manj kot 6 m³, – je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in – se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom Uredbe. 15. člen (odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: – odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali – se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe. 2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo 16. člen (priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo) Javna kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na ustrezno čistilno napravo. 17. člen (priključitev na javno kanalizacijo) (1) Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije, razen v primerih iz tretjega odstavka 14. člena odloka. (2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanaliza8 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ cijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe. ŠTEVILKA 13 20. člen (izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo) (3) Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi upravljavec v soglasju. (2) Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka. (4) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode, površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v toplotnih črpalkah. (3) Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (priključek na javno kanalizacijo) (4) Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe. (1) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek. (1) Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek. Izjemoma se z soglasjem upravljavca dovoli izvedba več priključkov iz enega objekta. (5) Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če: – pisna vloga iz drugega odstavka 19. člena tega odloka ni popolna, – je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod, – odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi. (2) Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno tesnost. (3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče. (6) Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti. 19. člen (prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo) 3. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo (1) Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka. 21. člen (praznjenje nepretočnih greznic) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje nepretočnih greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu. (2) K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti: 1. pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967, 2. potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, 3. grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo, 4. dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, 5. dokazilo, da je uporabnik občini poravnal komunalni prispevek, oziroma vse obveznosti do lastnika infrastrukture. (2) Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na čistilno napravo. (3) Stroške praznjenja, odvoza in prevzema nepretočnih greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode iz drugega odstavka tega člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. 22. člen (prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in 9 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ prevzem vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu. LETO XXX / 21. 11. 2024 (4) Izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ni mala komunalna čistilna naprava iz 28. člena Uredbe, če mu lastnik ali upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, pod pogoji, določenimi v osmem odstavku 17. člena Uredbe. (2) Vsebino greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. (3) Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe. Stroške prevzema in obdelave blata iz obstoječih pretočnih greznic zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. (5) Za individualne (lastne) male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, stroške izvedbe prvih meritev krije lastnik, stroški pregledov pa so sestavni del izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. 5. Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode 23. člen (prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav) 26. člen (odklop priključka z javne kanalizacije) (1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat na leto se praznjenje presežnega blata iz malih čistilnih naprav izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu. (1) Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika le v primeru rušenja priključnega objekta. (2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo. (2) Za prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z odpadki. (3) Odjavo priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka. (3) Stroške prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih naprav zaračuna izvajalec javne službe uporabniku. 27. člen (trajna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) 24. člen (prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč) (1) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil veljavnih predpisov in tega odloka. (1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč. (2) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne vode po kanalizacijskem priključku, po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni če: – z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, – stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov, – odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije, – kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, – če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni izveden skladno s soglasjem upravljavca, – če uporabnik ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik. (2) Stroške praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oz. uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na dan opravljene storitve. 4. Monitoring za male komunalne čistilne naprave 25. člen (monitoring za male komunalne čistilne naprave) (1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora na iztoku iz naprave zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev in pregledov malih komunalnih čistilnih naprav. (2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in preglede malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ki je sestavni del javnega omrežja, ne glede na to ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe ali upravljavec stavbe ali več stavb, iz katerih se odvaja odpadna komunalna voda v malo komunalno čistilno napravo. (3) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena, prenehati uporabljati vodo iz javnega vodo oskrbnega sistema, črpati vodo iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. (3) Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. (4) Odvajanje komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev. 10 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ (5) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja. ŠTEVILKA 13 31. člen (javna obvestila in naznanila) (1) Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način ter na svoji spletni strani o: – komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato, – rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav, – načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in – drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav. (6) Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo na podlagi veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan nastalih stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe. 28. člen (začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode) (2) V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: – na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in – čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode. (1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije. (2) O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo. 8. Pogoji izvajanja javne službe 32. člen (javna pooblastila) (3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno. (1) Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila: 1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora za področje javne službe: – zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi in – izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom, 2. za pridobitev gradbenih dovoljenj: – izdaja projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte za področje javne službe v skladu s predpisi, 3. za priključitev objektov na javno kanalizacijo, za ukinitev ali spremembo priključka na javno kanalizacijo: – izdaja soglasja oziroma podpis zapisnika k priključitvi na javno kanalizacijo, – izdaja soglasja oziroma podpis zapisnika za ukinitev priključka na javno kanalizacijo in – izdaja soglasja oziroma podpis zapisnika za spremembo priključka na javno kanalizacijo, 4. za začasno priključitev za potrebe prireditev: – izdaja soglasja za začasno priključitev največ za obdobje dveh mesecev, 5. za spremembo načina odvajanja: – izdaja soglasja k spremembi načina odvajanja. 29. člen (prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo, ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca. (2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere. (3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. 6. Evidence (2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne službe za izdajo dokumentov iz prejšnjega odstavka: 1. za dokumente, smernice in mnenja iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka: – dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, 2. za projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte iz 2. točke prejšnjega odstavka: 30. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni predpisi in državna zakonodaja. 7. Javna obvestila in naznanila 11 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ – dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja, 3. za soglasje oziroma podpis zapisnika k priključitvi na javno kanalizacijo za nove in obstoječe objekte iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka: – pravnomočno gradbeno dovoljenje za nove objekte, in dokazilo o pravici graditi, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje za obstoječe objekte, – načrt zunanje ureditve z vrisano traso in opisom izvedbe priključka ter načrt arhitekture, – potrdilo o plačanem prvem obroku komunalnega prispevka, ki ga izda Mestna občina Ptuj, 4. za soglasje oziroma podpis zapisnika za ukinitev priključka na javno kanalizacijo iz druge alineje 3. točke prejšnjega odstavka: – situacijo z vrisanim objektom, javno kanalizacijo in priključkom s prikazom mesta ukinitve in kratko obrazložitvijo zakaj se priključek ukinja, – izjavo, da je objekt izpraznjen, 5. za soglasje oziroma podpis zapisnika za spremembo priključka na javno kanalizacijo iz tretje alineje 3. točke prejšnjega odstavka: – načrt zunanje ureditve z vrisano traso in opisom izvedbe spremembe priključka ter načrt arhitekture, 6. za soglasje za začasno priključitev na javno kanalizacijo iz prve alineje 4. točke prejšnjega odstavka: – situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500, – opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode, – dovoljenje za izvedbo prireditve, 7. za soglasje za spremembo načina odvajanja iz prve alineje 5. točke prejšnjega odstavka: – situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 in – načrt obstoječe interne kanalizacije z vzroki, opisom in prikazom predvidenih sprememb načina odvajanja. LETO XXX / 21. 11. 2024 poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti. (2) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena. 34. člen (izvedba javne kanalizacije) (1) Vsa nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih: – padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, – zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, – je padavinska voda tako močno onesnažena, da je kljub čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. Vse navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca. (2) Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške. (3) Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 ‰ ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z upoštevanjem vzgonov. (4) Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju ali na poplavnem terenu ne sme biti perforiran. (5) Za izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna upoštevati. (3) Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. 33. člen (prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje) (1) Za vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija: – gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku potrebno pridobiti, – projekt izvedenih del, – elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), – z apisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, – poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video posnetkom, – z apisnik o uspešnem tehničnem pregledu, –u  porabno dovoljenje, – g arancijske izjave, – potrdila o vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne kanalizacije v zemljiško knjigo, –o  ceno vrednosti predanega objekta, – objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, 35. člen (preizkus tesnosti kanalizacijskih cevovodov in jaškov) (1) Preizkus tesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema opravi usposobljen izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino. (2) Preizkus tesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi. Za gravitacijsko kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se upoštevajo določila standarda SIST EN 1610, za lovilce olja, usedalnike, zbiralnike, zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503. Pri preizkusu tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati smernice standarda SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST EN 1091. (3) V primeru, da stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v prejšnjem odstavku, se preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan preizkušanja. 12 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ (4) Preizkus tesnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi po zasipu in utrditvi zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo zaključne plasti cestišča. ŠTEVILKA 13 – pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji, – redno plačevati odpadno vodo, – odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, – odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi, – dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo, – dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode, – če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, – pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov, – dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času, – upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode, – pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati dokumentacijo o ustreznosti. 36. člen (izvedba pregleda kanalizacije s TV kontrolnim sistemom) (1) Izveden pregled kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran digitalni zapis na ustreznem mediju (DVD) ter izpisanim poročilom, ki je sestavljeno iz osnovnega dela in posameznih protokolov za vsak pregledani del kanalizacije posebej. (2) V protokolih so podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim prikazom pregledanega cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z standardom SIST EN 13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti priložena tudi fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še: – i me naročnika, investitorja in izvajalca del, –d  atum opravljanja pregleda, –n  aziv objekta, ulica, naselje, –o  znake jaškov, odsekov, – z načilnosti pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika, – i me in priimek operaterja pregleda, – i dentifikacijska številka protokola. (3) Na digitalnem mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi posnetki pregledane kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj naslednji podatki: – i me pregledanega objekta, –o  znake pregledanega odseka (J1 do J2), –d  atum opravljanja pregleda, – t ekoči čas ob pregledu kanalizacije, – s mer snemanja, –h  itrost snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min, – t renutni padec (niveleta) dna kanalizacije. (2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. 39. člen (obveznosti upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo padavinske vode) V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi Požiralnike in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat letno čistiti odtokov iz streh. 37. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 40. člen (prepovedi) 38. člen (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko: – povzročila požar ali nevarnost eksplozije, – povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi, – povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, – stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, – povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini, – povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, – zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, – povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi, – vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in (1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: – zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo, izdanimi pogoji in mnenjem, – redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne kanalizacije, – redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu, 13 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. LETO XXX / 21. 11. 2024 obveščanja ali neposredno, – skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov, – na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15 in 44/22 – ZVO-2) izvaja vse naloge, ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga Uredba navedena v tej alineji. (2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode. 41. člen (obveznosti izvajalcev del) VII. Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajaje javne službe (1) Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. 43. člen (objekti javne infrastrukture) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje (javna kanalizacija) ter z njima povezane tehnološke naprave, katere so: – kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode, – črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, – razbremenilniki visokih vod, – zadrževalni in pretočni bazeni, – drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije, – čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod. (2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje, med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno. (3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. (4) Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način sanacije se dogovori z upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom. 44. člen (objekti in naprave v lasti uporabnika) (1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so: – interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z javno površino, – začasne naprave in objekti za prečiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacijo, – interna kanalizacija v objektu, – naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj), – vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, – merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav, – vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno kanalizacijo. (5) Pri novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene z upravljavcem javne kanalizacije. VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe 42. člen (obveznosti izvajalca javne službe) Izvajalec javne službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, industrijskih (tehnoloških) in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: – da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, – pregleduje in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak, – i zvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka, – pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje industrijskih (tehnoloških) odpadnih vod ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, – da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje, – da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem odloku, – skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak, – da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom, – da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in po izvedbi, – obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega (2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške. (3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje. VIII. Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja 45. člen (viri financiranja storitev) (1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: – iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje 14 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ ŠTEVILKA 13 odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav), – i z proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, – i z drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. – za uporabnike vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, se za vsako osebo, ki prebiva v objektu, obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na mesec. (2) Odvoz in čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani na sistem javne kanalizacije. (2) Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja. (3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode. (3) Kanalščino za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode. (4) Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se v čiščenje pripelje s cisternami. (4) Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev. 46. člen (viri financiranja infrastrukture) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo: – i z plačil uporabnikov storitev javne službe, – i z proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, – i z drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine, – s redstva državnega proračuna in državnih skladov. 49. člen (cena odvajanja odpadnih vod – kanalščina) (1) Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 46. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak. Formula (1) za določitev cene kanalščine je: IX. Cene storitev javne službe 47. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (1) ck – cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina (EUR/mes); Q – količina odpadne vode (m3/mes); Fk – faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (brez dimenzij); ck1 – cena odvajanja 1 m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti mestnemu svetu v potrditev. 48. člen (merjenje količin odpadnih voda) (1) Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: – na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje, – na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika, – uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo. – uporabniki za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali (odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo), plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, (2) Faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (Fk) ima vrednost 1,25 za tiste industrijske odpadne vode, ki imajo faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F > 1,99). (3) Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno. 50. člen (cena čiščenja odpadnih vod) (1) Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda. Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 46. členu tega odloka, 15 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula (2) za določitev cene je: LETO XXX / 21. 11. 2024 gu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2). Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljavec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave. (2) (3) Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak način se izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode pripeljane na čiščenje v cisternah. cč– cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/ mes); Q – količina odpadne vode (m3/mes); F – faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez dimenzij); cč1 – cena čiščenja 1 m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. Faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f F = 1 pri 0 < f= 1 F = 2 pri 1 < f < 2 F = 5 pri 2 < f < 5 F = 10 pri 5 < f < 10 F = f pri f > 10 51. člen (obračun odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda) (1) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava le za zasebne utrjene površine in strehe večje od 300 m2 tlorisne površine. (2) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve izvajalca. (3) Cena odvajanja in čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka ceni odvajanja odpadnih voda uporabnika iz 49. člena in ceni čiščenja odpadne vode iz 50. člena tega odloka. Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba (3): (4) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom obračunava mesečno. (3) 52. člen (obračun drugih storitev izvajalca javne službe) f1 = faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna s pomočjo enačbe (4): (1) V ceni izvedbe storitve odvoza in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno praznjenje, odvoz in čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso navezani na javno kanalizacijo. (4) (2) V ceni izvedbe storitve odvoza blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je vključeno praznjenje, odvoz, obdelava in končna dispozicija blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja ter izvedba pregledov malih komunalnih čistilnih naprav, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo: A – količina usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah (ml/l); BPK5 – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l); KPKd – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l). f2 = faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna s pomočjo enačbe (5): 53. člen (plačila storitev) (1) Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti. (5) ci = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l); MKVi – v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne uredbe, če le-ta obstaja (mg/l). Pri izračunu f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri katerih je koncentracija snovi ci večja od predpisane mejne vrednosti – MKV. (2) V primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti. (2) Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitorin- (3) V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastni16 LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ kov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike. Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe. ŠTEVILKA 13 Ptuj, dne 21. oktobra 2024 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek 83. X. Nadzor nad izvajanjem javne službe Na podlagi 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05, 5/06, 6/08 in 9/23) ter 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 19. redni seji, dne 21. 10. 2024, sprejel 54. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. ODL OK o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ptuj XI. Kazenske določbe 55. člen (prekrški) (1) Z globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če: – s e ne priključi na javno kanalizacijo, – uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe, – pred gradnjo priključka na kanalizacijo ne poravna komunalnega prispevka občini in ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe, –n  aveže priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno, –n  e odklopi priključka v skladu z določili tega odloka, – r avna v nasprotju z določili 13., 38. in 39. člena, – ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda. 1. člen V Odloku o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 15/13; v nadaljevanju: Odlok) se 7. člen spremeni tako, da se glasi: »7. člen Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila: 1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora za področje javne službe: a. zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi in b. izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom, 2. za pridobitev gradbenih dovoljenj: a. izdaja projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte za področje javne službe v skladu s predpisi, 3. za priključitev objektov na javno kanalizacijo, za ukinitev ali spremembo priključka na javno kanalizacijo: a. izdaja soglasja oziroma podpis zapisnika k priključitvi na javno kanalizacijo, b. izdaja soglasja oziroma podpis zapisnika za ukinitev priključka na javno kanalizacijo in c. izdaja soglasja oziroma podpis zapisnika za spremembo priključka na javno kanalizacijo, 4. za začasno priključitev za potrebe prireditev: a. izdaja soglasja za začasno priključitev največ za obdobje dveh mesecev, 5. za spremembo načina odvajanja: a. izdaja soglasja k spremembi načina odvajanja.«. (2) Z globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. XII. Prehodne in končne določbe 56. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/13 in 15/13). 2. člen 57. člen (veljavnost odloka) 11. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. »11. člen Koncesija se podeli za obdobje 3 let.«. Št. 0070-11/2024-2 17 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ LETO XXX / 21. 11. 2024 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 3. člen 85. Koncesija se Komunalnemu podjetju Ptuj d. d. podeli na način in po postopku določenim z Odlokom, novo koncesijsko razmerje pa se prične s 1. 1. 2025. Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16 , 61/17-ZUPŠ, 75/17, 64/18, 77/18, 47/19, 189/20-ZFRO, 54/22-ZUPŠ-1, 76/23-ZŠolPre-1B in 122/23- ZŠtip-1C), 78. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19, 174/20 – ZIPRS2122 in 139/22 – ZSPJS-AA), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 20. redni seji, dne 18. 11. 2024, sprejel naslednji 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Št. 007-19/2013-2 Ptuj, dne 21. oktobra 2024 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek 84. Na podlagi 58. in 60. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20, 195/20 - odl. US, 203/20 - ZIUPOPDVE, 174/20 - ZIPRS2122, 15/21 - ZDUOP, 187/21 - ZIPRS2223, 29/22 - ZUOPDCE, 163/22 - ZPGOPEK, 150/22 - ZIPRS2324, 18/23 - ZDU-1O, 76/23, 88/23 - ZOPNN-F, 95/23 – ZIUOPZP in 117/23 - ZIUOPZP-A) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 19. redni seji, dne 21. 10. 2024, sprejel SK L E P o spremembah Sklepa o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih Mestne občine Ptuj 1. člen V Sklepu o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v vrtcih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/24) se v 1. členu v Tabeli pod zaporedno številko 4. Oddelek prilagojenim programom – Vrtec Pivkolin spremeni cena prilagojenega programa, tako da se glasi: » ODL OK o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada 1. člen Cena/otroka v EUR Dnevni programi (6 - 9 ur) Z dnem pričetka uporabe tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/03, 1/17, 14/18 in 6/19). 4. Oddelek s prilagojenim programom – Vrtec Pivkolin «. 1.214,88 2. člen 2. člen S tem odlokom preneha proračunski sklad Mestne občine Ptuj, ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi proračunskega sklada. V drugem odstavku 3. člena se številka »69,64« nadomesti s številko »57,01«. 3. člen 3. člen S prenehanjem proračunskega sklada prevzame pravice in obveznosti proračunskega sklada Mestna občina Ptuj. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Št. 4102-408/2024 Ptuj, dne 18. novembra 2024 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2025. Št. 015-04-12/03 Ptuj, dne 21. oktobra 2024 18 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek LETO XXX / 21. 11. 2024 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ 86. Na podlagi 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega lekarniškega ŠTEVILKA 13 3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na mestnem svetu in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. zavoda Lekarne Ptuj (Uradni list RS, št. 1/19 in 205/21) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 20. redni seji, dne 18. 11. 2024, sprejel Št.: 1000-16/2024-3 Ptuj, dne 18. novembra 2024 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek SK L E P o soglasju k imenovanju direktorice javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj 88. Na podlagi 28. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj« (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/23 in 1/24), 25. in 27. člena Statuta Javnega zavoda Ptuj in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 20. redni seji, dne 18. 11. 2024, sprejel 1. Mestna občina Ptuj daje soglasje k imenovanju Simone FRIDL, za direktorico javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj, za dobo petih let. 2. SK L E P Iz predložene prijave Simone Fridl izhaja, da kandidatka izpolnjuje vse z razpisom zahtevane pogoje ter je primerna kandidatka za direktorico javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj. o imenovanju članov Strokovnega sveta za šport Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj 1. 3. V Strokovni svet za šport se imenujejo: – Gregor DREVENŠEK, predstavnik sveta zavoda, – Boris EMERŠIČ, predstavnik Mestne občine Ptuj, – Boštjan ZEMLJARIČ, predstavnik zaposlenih, – Silva RAZLAG, predstavnica zainteresirane javnosti in – Matjaž GOJČIČ, predstavnik zainteresirane javnosti. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na Mestnem svetu Mestne občine Ptuj. Št. 1000-17/2024-2 Ptuj, dne 18. novembra 2024 Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek 2. 87. Na podlagi 28. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Javni Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja novo izvoljenega strokovnega sveta. zavod za mladino, šport in turizem Ptuj« (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/23 in 1/24), 25. in 26. člena Statuta Javnega zavoda Ptuj in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 20. redni seji, dne 18. 11. 2024, sprejel 3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na mestnem svetu in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Št.: 1000-16/2024-4 Ptuj, dne 18. novembra 2024 SK L E P Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek o imenovanju članov Strokovnega sveta za mladino Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj 89. 1. Na podlagi 28. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj« (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/23 in 1/24), 25. in 28. člena Statuta Javnega zavoda Ptuj in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/20 in 11/23) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 20. redni seji, dne 18. 11. 2024, sprejel V Strokovni svet za mladino se imenujejo: – J an BELŠAK, predstavnik sveta zavoda, – J asmina KRAJNC, predstavnica Mestne občine Ptuj, –T  ina MAROH, predstavnica zaposlenih, –L  ucija SEVŠEK, predstavnica zainteresirane javnosti in –R  enata ŠTOPFER, predstavnica zainteresirane javnosti. SK L E P 2. o imenovanju članov Strokovnega sveta za turizem Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja novo izvoljenega strokovnega sveta. 1. 19 ŠTEVILKA 13 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ 1 ali obrazec 2), – podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, – vrsto priznanja in – utemeljitev pobude (opis dolgoletnega dela oz. opis izjemnih dosežkov na področju kulturne dejavnosti). K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi druga mnenja, ki podpirajo pobudo. V Strokovni svet za turizem se imenujejo: – Andrej KLASINC, predstavnik sveta zavoda, – Klavdija PETEK, predstavnica Mestne občine Ptuj, – Marjan OSTROŠKO, predstavnik zaposlenih, – Metka GUTSCHI, predstavnica zainteresirane javnosti in – dr. Aleksander LORENČIČ, predstavnik zainteresirane javnosti. 2. 3. Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja novo izvoljenega strokovnega sveta. Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo posamezniki in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Mestni občini Ptuj. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe ali svojega družinskega člana. 3. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na mestnem svetu in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Št.: 1000-16/2024-5 Ptuj, dne 18. novembra 2024 LETO XXX / 21. 11. 2024 4. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj do 3. januarja 2025. Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek 5. 90. Na podlagi 23. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Ura- Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. dni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/12, 9/15, 16/17 in 5/21) Komisija za odlikovanja in priznanja Mestne občine Ptuj, objavlja Št.: 0941-6/2024-1 Ptuj, dne 21. novembra 2024 RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti Komisija za odlikovanja in priznanja Mestne občine Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje: »Velika oljenka«, za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja. Kriterij za podelitev priznanja je izjemni dosežek oziroma dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, ki je Mestno občino Ptuj predstavilo v širšem kulturnem prostoru. Vsako leto se praviloma podeli ena »velika oljenka«, izjemoma dve. Priznanje se praviloma podeli posameznikom ali skupinam, izjemoma tudi institucijam oz. pravnim osebam. 2. Pobuda za priznanje mora vsebovati: – podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, – pisno soglasje kandidata za kandidaturo in v primeru, da je kandidat fizična oseba, soglasje za uporabo osebnih podatkov (obrazec Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Stanka Krajnc Letonja, telefon: 748 29 15, e-pošta: stanka.krajnc-letonja@ptuj.si. Uredniški odbor: Miha DAMIŠ (SD), Maša GORIČAN (SDS), dr. Renata Debeljak (Lista Andreja Čuša – MI & ČUŠ), Polonca ŠKERGET (Gibanje Svoboda), Matevž TOPLAK (Lista Ptuj je naš), Janez ROŽMARIN (NSi), Jernej MIKLOŠIČ (Resni.ca), Suzana Lara KRAUSE (SLS) in Vinko REŠ (Levica). Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Uradni vestnik v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/uradni_vestnik_mo_ptuj. 20