Ameriška Domovi ima
'Vto
fVjO vi,-
■/1’/VI' IE	lG]*km— HOfWl C-
NO. 218
A."	- 4CANJM SRtRtf
JV-V , M LAHOUAO«
7/^?>
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 11, 1970
National and International Circulation
SLOVENIAN
MOfiMiHO mWtPAtm
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Sudan dolži Izrael in ZDA podpiranja upora
(Jlferichi se še upira
BERLIN, Nem. — Vodnik (Vzhodne Nemčije Walter Ul-[bricht je v govoru preko televi-Izraelska in ameriška letala’zije dejal, da je njegova dežela naj bi dovažala bele na-pripravljena na razgovore z Za-jemnike in orožje upornim hodno Nemčijo o prometnih črnim plemenom V južnem,zvezah z Zahodnim Berlinom, Sudanu, da bi ta ne mog'el toda preje morajo “druge drža-
sodelovati v boju proti Izraelu.
KARTUM, Sud. — Sudanski obrambni minister je na tiskovni konferenci tu obdolžil Izrael in Združene države dovažanja belih najemnikov in orožja v južni del Sudana črnskim upornikom. Dovažali naj bi črnim Upornikom ne le lahko, ampak tudi težko orožje, da bi se t' lažje borili z vladnimi četami.
Sudanec je trdil, da je smoter tega podpiranja o r g a niziranje obsežnega upora v južnem Sudanu, ki bi zaposlil večino sudanskih oboroženih sil in Sudan odtegnil iz arabske zveze proti Izraelu. Izjavil je, da sovražnikom Sudana to ni uspelo in da so sudanske oborojene sile v zadnjem času osvojile štiri u-porniške postojanke in tako zlomile hrbet 14 let staremu uporu.
Upor v južnem Sudanu ima svoj izvor v rasni različnosti prebivalstva. Večina severnega m srednjega Sudana je poselje-ha z Arabci, južne štiri pokrajine pa so poseljene s črnci. A-nabska vladajoča plast je črnce stalno z a p o s t avljala po svoji stari navadi. Črnci seveda niso Arabcem pozabili, da so jih še pred dobrimi sto leti lovili in prodajali v sužnost. Vse to je sprožilo upor, ki ga sudanske vlade ne znajo končati. Da bi svojo nesposobnost opravičile, si izmišljujejo vse mogoče zgodbe.
ve” prenehati s svojimi dejavnostmi v Zahodnem Berlinu.
Pod “drugimi državami” je brez dvoma mišljena Zahodna Nemčija, ki smatra Zahodni Berlin za svoj sestavni del, ga pomaga gospodarsko vzdrževati in ima tam od časa do časa zasedanje parlamentarnih odborov. Ulbrichta seveda moti tudi delovanje zahodnih zaveznikov, zlasti še ZDA v Zahodnem Berlinu, ki je še vedno “okno” zahodnega, svobodnega sveta sredi komunističpe vzhodne Nemčije.
Velike štiri sile se pogovarjalo v Berlinu o olajšanju zvez Zahodnega Berlina z njegovo okolico, posebno pa z Zahodno Nemčijo. Sovjetska zveza je na zadnji seji namignila, da ima “dobro voljo” za rešitev tega vprašanja. Ta dobra volja izvira nemara iz zahteve Zahodne Nemčije, da Moskva poskrbi za izboljšanje položaja Zahodnega Berlina, predno bodo v Bonnu predložili nemško-sovjetsko nenapadalno pogodbo parlamentu v odobritev.
FBI preiskuje poročilo
o strelu na predsednika
WASHINGTON, D.C. — FBI preiskuje, ali so bili res oddani streli na predsednika Nixona tekom demonstracij v San Joseju v Kaliforniji. Nekateri časnikarji naj bi bili tekom napada ha predsednikov avto 29. oktob-fa slišali več strelov.
Policija v San Joseju je izja-vila, da ni slišala nobenih strelov. Ti naj bi padli v času, ko je Predsednik prišel iz dvorane, kjer je imel volivno zborovanje, Pa se povzpel na svoj avtomobil In Pozdravljal množico z razteg-n j enim kazalcem in sredincem v znamenju “V” — victoria (zmaga).
Povišanje 32.5% jim ne zadošča
Washington, d.c. — Po-
Sebni predsedniški odbor je pri-p0r<>čil, naj pol milijona želez-hiškim delavcem povišajo v no-Vi 3-letni delovni pogodbi plače ^ 32.5% ali za $1.32 k sedanjim ^3.68 urne plače. t Predsednik unije je izjavil, da ° ni dovolj, ker so drugi, na ^rimer teamster ji dobili več. j^Pravljen je sprejeti ta pred-S kot temelj za nadaljnja poganja.	,
Prijeti ugrabitelj Laporta razkril veliko podrobnosti
MONTREAL, Que. — Oblasti so pretekli teden prijele« 19 let starega študenta Bernarda Lor-tia, ki je priznal, da je bil med ugrabitelji pokrajinskega ministra P. Laporta 10. oktobra, je pa zatrjeval, da ni imel nobenega opravka z njegovim umorom. Za tega sta odgovorna Jacques Rose in Francis Simard, za katerima so oblasti izdale tiralice.
B. Lortie je razkril policiji celo vrsto podrobnosti organiziranja in dela Kvibeške osvobodilne fronte, teroristične organizacije, ki se bori za popolno neodvisnost Kvibeka od Kanade.
Sateliti ob obletnici oktobrske revolucije
DUNAJ, Avstr. — Na Dunaju so opazili, da je letos satelitsko časopisje spremenilo poročanje o obletnici oktobrske revolucije. Prejšnja leta so se poročila omejevala na opis slovesnosti v Moskvi, letos 'so dodana še premišljevanja političnega značaja. Najbolj se je razpisalo albansko časopisje v Tirani. Revolucijo že pozdravlja, ne pa moskovskih tovarišev, ki jih zmerja z odpadniki in revizionisti. Dodan je poziv ruskemu delovnemu ljudstvu, naj n e p r i d i prave v Kremlju prežene in postavi na njihovo mesto res zdrave proletarske sile.
V Pragi so časopisi dodali o-pisom še pikre opazke na račun domačih “liberalcev”, kar se jih še skriva v partiji. Seveda jih je treba postaviti na ulico in ne trpeti v stranki. To je prikrita kritika sedanjega Husakovega rc/žima, ki ni napram liberalcem tako nestrpen. Ve namreč, da je med liberalci še največ sposobnih strokovnjakov, ki brez jih dežela ne bi mogla shajati. Husak je dosti pogumen, da to tudi javno pove.
Bukarešta je poslala v Moskvo prijateljsko, toda zelo kratko brzojavko, kar je bilo tudi vse, pa je vkljub temu dosti povedalo.
Budimpešta se v svojem premišljevanju o revoluciji jezi na svobodni svet, ki se je vse preveč zaveroval v madžaVski “liberalni režim”, kar bi utegnilo imeti za Madžarsko samo slabe politične posledice.
Poljska javnost se preveč živahno peča z oceno pogajanj med Varšavo in Bonnom, da bi Moskvi posvečala posebno pozornost.
Nader se lotil zdravnikov
WASHINGTON, D-.C. — Ralph Nader je posvetil v zadnjem času posebno pozornost zdravnikom in zdravstveni službi na splošno v naši deželi. Priznava, da je mogoče dobiti najboljše zdravnike in najboljšo zdravstveno oskrbo pri nas, pa pripominja, da je na splošno zdravstvena oskrba slabša, kot bi smela biti, ker zdravniška organizacija ne gleda dovolj na to, kako njeni člani svoje dolžnosti izvršujejo.
R. Nader je mnenja, da je potrebno, da zvezna vlada poskrbi za izvajanje nadzora, ki bi skrbelo, da bo zdravstvena služba v naši deželi na dostojni ravni. Nekateri trdijo, da je postrežba slabša, odkar je v veljavi MEDICARE, ki ga preneka-teri zdravniki zlorabljajo, kot kažejo nekatere javne ugotovitve.
Peiping izjemoma ni napadel Kremlja
MOSKVA, ZSSR. — Kitajski komunisti niso pozabili, da se pretekli teden v Moskvi praznovali 53. obletnico oktobrske revolucije. Kitajska komunistična stranka je poslala v Moskvo posebno čestitko. V brzojavki izvaža željo, da bi med obema deželama zavladali “dobri držav-no-politični odnosi”, ki naj temeljijo na načelu mirnega sožitja.
O partijsko-političnih stikih v brzojavki ni nobene iiesede. V Moskvi vidijo že v tem nekaj napredka, kajti do sedaj so se nahajala v takih brzojavkah tudi sumljiva namigavanja partijskega značaja. Letos jih ni bilo.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE,
postanite še danes!
PREDSEDNIK NIXON LET!
NA P06RB DE GAULLA
Predsednik ZDA R. M. Nixon ho danes dopoldne odletel na pogreb gen. De Ganila v Pariz in s'3 od tam vrnil v petek v Washington. Pogreba se bo udeležilo skupno preko 80 državnih poglavarjev in predsednikov vlad z vsega sveta, med drugimi tudi Aleksej Kosygin.
WASHINGTON, D.C. — Pred- bodo položili jutri na vaškem sectoik ZDA Richard M. Nixon1 pokopališču.
Priznal strel na Rusa	+ v	,
bolniški strežnik, je dejal, da je BERLIN, Z. Nem.— Policija!streljal z namero preprečiti o-
'e prijela mladega Nemca, na-dušenega pristaša neonacizma, ki je priznal, da je streljal na ruskega stražarja pred sovjetskim vojnim spomenikom v Zahodnem Berlinu preteklo soboto.
Eckechard Weil, 21 let stari
dobritev sovjet sko-nemškega dogovora o nenapadanju, ki je bil 14. avgusta letos podpisan v Moskvi. Poudaril je, da je “bilo njegovo dejanje politično in ni imel osebno nič proti sovjetskemu stražarju, ki ga ni hotel ubiti”.
je zvedel na smrt bivšega predsednika Fran coske republike gen. Charlesa De Gaulla v svojem bivališču Key Biscayne, kamor je odletel še pred koncem tedna na kratek odmor. Sporočilo o smrti “trdnega zaveznika v vojni in pravega prijatelja v miru” je Nixona globoko prizadelo in užalostil o”. Odločil se je udeležiti pogrebnih svečanosti v Notre Dame katedrali jutri. V Francijo bo odletel danes dopoldne nekaj po enajsti, pa od tam odletel domov jutri zvečer in prispel v petek v Washington, D.C.
Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je dejal, da predsednik na tej poti ne bo opravljal nobenih uradnih poslov z izjemo kratkega vljudnostnega obiska pri predsedniku Francije G. Pompidouju in sestanka s poslanikom D. Brucem, ki vodi zastopstvo ZDA pri razgovorih o končanju vojne v Vietnamu.
Udeležbo na pogrebnih svečanostih je napovedalo preko 80 vodnikov držav z vsega sveta, med drugimi tudi predsednik vlade ZSSR A. Kosygin. Pogreb sam bo v DeGaullovem podeželskem bivališču Colombey-les-Deux-Eglises, kjer je v ponedeljek zvečer umrl ob poslušanju in gledanju novic na televiziji. Prisotna je bila le njegova žena Yvone. De Gaulle je še pred smrtjo določil, da naj bo njegov pogreb preprost in brez vsake vnanje veličine. Na mrtvaškem odru je v preprosti krsti, ki jo je zbil vaški mizar, oblečen v svojo generalsko uniformo. Pogreba se bodo v Co-lombey udeležili le domačini in drugi Francozi, spoštovale! pokojnika. K večnemu počitku ga
V Kairu mislijo na novo federacijo z Libijo in Sudanom
Vremensh
prerok
pravi:
Delno oblačno in milo. Naj-temperatura okoli 55.
KAIRO, Egipt. — Zmešnjava, ki je nastala v arabskem svetu po Naserjevi smrti, se kar noče poleči. Vsak teden nam prinese od tam to ali ono novico, ki je na videz blesteča, drugače pa brez posebne vrednosti. Taka je na primer sedaj novica o federaciji med Egiptom, Libijo in Sudanom.
Končni cilj arabskega nacionalizma je povezanost vseh arabskih držav v splošno a-rabsko federacijo ali vsaj konfederacijo. V to trenutno ne verjamejo niti najbolj razgrete arabske glave. Bile bi srečne, ako bi se jim posrečilo doseči ta cilj postopoma s federacijami med posameznimi a r a b s kimi republikami. Da bi pritegnili v te kombinacije arabske monarhije, na to nihče niti ne misli.
Poskusov federacij je že bilo nekaj. Najbolj znan je poskus federacije med Egiptom, Sirijo in Irakom. V vseh treh deželah vladajo režimi, polni nacionalizma in socializma, političnih ovir za federacijo bi torej ne bilo. Pa so vendarle bile. Najprvo se Naser sam ni vnemal za načrt, da bi
Irak pritegnili v to kombinacijo. Irak ima preveč težav s Kurdi, bil bi torej nameravani federaciji v breme in nadlego. Federacija med Egiptom in Sirijo je dobila usthv-no obliko, ki je bila na videz zelo lepa, v resnici je pa Sirijo kmalu razočarala. V federaciji je namreč imela premoč egiptovska vlada in jo temeljito izkoriščala, kar je Sirijo tako razjezilo, da je začela federacijo bojkotirati. Naser je hitro spoznal, da iz te moke ne bo kruha, Zato je tudi sam predlagal razpad federacije, kakor hitro je za to prišel ugoden trenutek.
Naserjevi nasledniki so sedaj vkljub temu začeli znova pogrevati idejo o federaciji Egipta, Libije in Sudana. Zanjo je bil tudi Naser, toda postopal je zelo počasi in previdno. Zavedal se je, da bosta v prid federacije morala več žrtvovati Sudan in Libija kot Egipt. Zato je ob koncu libijske revolucije idejo o federaciji toplo pozdravil, ni jo pa na zunaj podpiral. V Libiji so namreč dobro vedeli za nevarnosti, ki bi jih prinesla
federacija z Egiptom:	Egipt
bi kmalu dobil v roke libijsko nafto in s tem glavno pri-rodno bogastvo, ki ga ima L«-bija. Dalje bi se .v Libijo vsuli egiptovski brezposelni in odjedali kruh domačinom. Zato sta se v Libiji pojavili dve struji: za in proti federaciji. Zdi se, da je struja proti federaciji močnejša, vendar pa kaže, da je revolucionarni libijski režim pri vsem tem za federacijo. To bi lahko rodilo težke politične posledice. Ne smemo namreč prezreti, da bo Tunizija nasprotovala federaciji in podpirala tisto libijsko strujo, ki je proti federaciji. Debata v Libiji o federaciji z Egiptom je torej nevaren političen dinamit, ki končno lahko škoduje tudi E-giptu.
Pa tudi federacija s Sudanom ima svoje pege. Ideja sama je 'že stara, saj je bila že davno v Egiptu politična želja, da dobi Kairo pod svojo kontrolo vse območje reke Nil do Abesinije. Egipt bi si s tem nakopal na glavo dve težavi. Egipt je nacionalno konsolidirana država, v njej
živijo le Arabci. Ako bi se E-giptu v katerikoli obliki priključil še Sudan, bi pod Kairo prišla črnska plemena, ki živijo na sudanskem jugu in ki se je sedaj stalno upirajo severnemu, arabskemu delu sudanske države. Kairo bi najbrže mogel ukrotiti črne upornike, toda bi drago plačal svojo zmago. Zameril bi se namreč vsem črnim afriškim državam, ki že sedaj nimajo prevelikega zaupanja v arabski Egipt. Sicer je pa vprašanje, ali bi Kairo res mogel kmalu ukrotiti črne Sudance. Egiptovske čete se na primer niso obnesle v jemenski državljanski vojni. Zakaj bi se morale boljše v južnem Sudanu?	•
Res je, da je med Arabci v severnem Sudanu dosti pristašev ideje o združitvi z E-giptom, toda s temi pristaši pa Kairu ne bi bilo dosti porn agano.
Zato mislimo, da bo ideja o federaciji Egipt-Libija-Sudan le epizoda v trenju političnih sil v arabskem svetu, ki se iz nje ne bo rodilo nič trajnega.	L A.
Pogrebne svečanosti, ki se jih bodo udeležili tuji državni poglavarji, bodo v katedrali Notre Dame v Parizu.
Smrt De Gaulla je napolnila z žalostjo vso Francijo, pa tudi njene prijatelje. Predsednik republike G. Pompidou je včeraj oznanil DeGaullovo smrt z besedami: De Gaulle je mrtev. Francija je vdova. Predsednik parlamenta je oznanil smrt z besedami: Otroci, izgubili smo očeta. Žalne brzojavke prihajajo v Pariz z vsega sveta.
Zadnje vesti
DETROIT, Mich. — Pogajanja med GMC in UAD se nadaljujejo pospešeno, vendar še ni nobenega glasu o kakem uspeha. Danes se zbere tu okoli 350 zastopnikom Unije, ki bodo razpravljali o morebitnem kompromisu ali pa delali tudi načrte za nadaljevanje štrajka, ki je sedaj že v 8. tednu.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj poslala proti Luni novo vesoljsko vozilo Luna 17. Kakšne naloge ima, niso objavili.
WASHINGTON, D.C. — Federal Reserve Board je včeraj objavil znižanje obrestne mere za svoja posojila bankam od G' < na 5.75%. Znižanje je v soglasju s podobnimi znižanji v Kanadi in v Evropi.
MOSKVA, ZSSR. — Trdijo, da se je začel danes sodni proces proti znanemu pisatelju Andreju Amalriku, piscu dela
I Iz Clevelanda in okolice
Treba je bilo seči po rezervi—
Vodniki “Združenega poziva”, ki v letošnji nabirki ni dosegel svojega cilja, so se odločili porabiti iz rezervnega sklada $719,-293 za kritje rednih izdatkov v prihodnjem letu. Do postavljenega cilja je manjkalo 1.3, milijona dolarjev, nabranega je bilo celih $618,401 manj kot v letu 1969.
Dan veteranov—
Danes je Dan veteranov, s katerim Združene države Amerike praznujejo premirje ob koncu prve svetovne vojske. Ker je to državni praznik,'pismonoše ne bodo dostavljali pošte in zaprti bodo tudi vsi poštni uradi.
ADZ praznuje—
Ameriška Dobrodelna zveza praznuje v soboto, 14. novembra, v SND na St. Clair Avenue 60-letnico svojega obstoja s slavnostnim banketom in plesom. Začetek je ob 6. zvečer.
Priznanje rojaku—
Dr. Valentin F. Meršol. specialist za ušesa, grlo in nos, je bil sprejet za novega člana AMERICAN COLLEGE of Surgeons pretekli mesec na 5-dnev-nem letnem kongresu te ustanove v Chicagu. Vanjo so sprejeti samo specilisti z zahtevano ravnijo posebnega študija in skušnje v posameznih vrstah kirurgije. Iskrene čestitke in obilo uspeha!
Belokranjsko martinovanje—
Belokranjski klub priredi vsakoletno martinovanje to soboto, 14. novembra, ob sedmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vstopnice še lahko dobite v predprodaji v Starčevi cvetličarni na St. Clai-rju in pri vseh članih kluba, seveda tudi pri vhodu v dvorano.
Hvala dobrim ljudem—
Poznana Mrs. Jennie Resnik, 3599 E. 81 St., vdova pok. Jakoba
“Ali bo Sovjetska zvczai pre- Resnik nekdanjega zastopnika
živela leto 1984?”. Obdolžili .	' , ,
Ameriške Domovine, se po dol-
so ga blatenja Sovjetske dr- g0trajnj bolezni prav lepo zah-
*ave•	(valjuje vsem, ki so ji karkoli
ZDRUŽENI NAODI, N.Y. dobrega storili, doma in v bol-Velika Britanija je vetirala nici( posebno SV03im dvem hčer-
resolucijo afriško-azijskih dr- kam	svakinji za dobro
žav o Rodeziji. Resolucija je n£UpC0» jn ljubeznivim sosedam
hotela staviti Veliki Britaniji pogoje za morebitno pomiritev z Rodezijo, ki danes praznuje 5-letnico proglasa svoje neodvisnosti.
V Senegalu vladajo
burski orehi
DAKAR, Senegal. — Ta bivša francoska kolonija, sedaj neodvisna republika, ne spada
za prineseno hrano. Naj vsem Bog povrne dobra dela.
Zbiranje papirja—
V šoli sv. Vida bodo v petek in v soboto zbirali star papir.
Na javni podpori v ZDA 12.2 milijona ljudi
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih se je v zad-med manjše afriške države, žatn njem ]etu število ijudj na jav-
pa med revnejše. Njen glavni nih podporah v ZDA povečalo pridelek so burski orehi, ki tvo- 2a 2 milijona in je doseglo 12.2 rijo do 80% vsega izvoza. Cena miiijona- Skupno so dobili v e-temu pridelku je zadnja leta ta-'nem ]etu 14 2 bilijona dolarjev, ko padla, da so začeli senegalski 2Qyc več kot leto preje. Od tega kmetje opuščati nasade z bur- je prišlo p0i0vico iz zvezne blaškimi orehi in spreminjajo zem- gajne, polovico pa iz državnih Ijo v njive, kjer gojijo žita in in krajevnih. druge deželne pridelke.
Vprašanje prehrane ni zato več tako pereče, kot je bilo, zato pa močno boleha izvozna trgovina in z njo vred tudi pla-
Nguyen Cao Ky pride prihodnji teden v ZDA
WASHINGTON, D.C. — Pod-
čilna bilanca. Režim se sedaj predsednik republike Juž. Viet-trudi, da bi poživil turistično ^nam Nguyen Cao Ky bo prišel sezono, kar mu je olajšano s prihodnji teden na obisk v tem, da se v Dakarju nahaja do-1ZDA, kjer si bo ogledal vojaške sti hotelov in da mesto samo do-naprave, pa bo sprejet tudi v biva zmeraj bolj evropski videz. Beli hiši.
Dežela se torej nahaja v pre- Ta obisk je namesto onega v hodni gospodarski dobi, ki nala- oktobru, ko naj bi se udeležil
“pohoda zmage” v Washingto-nu in na njem govoril.
ga največ bremen ravno najrevnejšim domačim slojem.
Ameriška Domovina

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 218 Weds., Nov. 11, 1970
Kitajsko vprašanje zopet na vrsti?
svobodni svet. Vedo tudi, da so vsi Vietnamci brez razlike' siti vojskovanja in da si želijo miru, vedo, da ga želi Moskva, ker ne razume, zakaj bi morala podpirati vojskovanje, ko se cilji vojskovanja dajo doseči tudi po politični poti.
V Washingtonu vedo, da se pri sedanji kitajski komunistični politiki nobena stvar ne da hitro doseči in da Mao-va okolica vsako priganjanje smatra za slabost, ki naj o-mogoča kitajskemu rdečemu režimu povišanje cene za popuščanje.
Čas zahteva svoje pravice. Prihodnje leto bodo v Moskvi imeli nov reden kongres. Ker komunistično vodstvo ne bo imelo možnosti, da pokaže na velike uspehe v svoji notranji politiki in v politiki do satelitov, bi mu strašno prav hodilo, ako bi bile do takrat že ustvarjene korenine za mir v Indokitajski. Zato bo Moskva zmeraj bolj priti-I skala na Hanoi, naj pristane na resne razgovore o premir-I ju. Ali bo rdeča Kitajska zmogla organizirati primeren po : litičen proti-pritisk? V tem tiči drobec stvarnosti v indo-i kitajski vojni.
s Vrednost novice o pripravljenosti vietnamskih komu nistov na tajna pogajanja se bo kmalu pokazala. Ako naša (diplomacija veruje vanjo, bi je ne smela razbobnati. Saj uči dosedanja skušnja, da je ravno tako bobnanje v kali za trlo že parkrat poskuse za mir v vzhodni Aziji.
' fi,MM|M|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii»ii)'.iiiiiiiuiiiiii[iiiiiiiii:iiiiii:D]imnnim;i[m:i!iiiiiiiiininiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimniimin»
Pennsyivanski prepihi
vala tod moja žena. Videl sem jo še, ko se je potopila pod vodo, čakam in čakam, pa jo še ni na površje.”
Paznik: “Koliko časa je od tega?”
Možiček: “Bo že kake 3 ure.”
*
— Žalostna resničnost. — Mož in žena sta sedela po večerji pred televizorjem, ki je prikazoval ljubimske prizore. Pa se ob nekem prizoru oglasi mož Draga moja, ali se še spomi-
revolucija
bratomor — nato komunistično su-
pa titovsko ženjstvo.
Desettisoči Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki smo po volji Božji ušli titovskim morijam ob koncu druge svetovne vojne, pa od tistega časa, kakor sta kralj Peter II. in kraljevska družina, živimo v svobodnih demokratičnih drižavah. Te žal le malo dajo na naše žrtve. Dokaz temu je tudi obisk predsednika Nixona pri Titu letos oktobra v času, ko
nočeh s prijatelji pel podoknice?”
Žena pa odvrne:	“O, spomi-
njam se. Ampak zdaj pa samo smrčiš ponoči.”
— Tako, vidite, se je svet vrtel nekoč, se zdaj in se še bo.
njaš, kako sem ti nekoč v takih je jugoslovanski kralj Peter II.
v Kaliforniji umiral. Predsednik Nixon, ki dobro pozna komunizem in ki ve, kaj se je v Sloveniji in Jugoslaviji dogajalo med vojno in po vojni, in ne odobrava tega, pa ravno zato ni šel v Ljubljano, ker še ni zopet
Vsem čitateljem lep pozdrav iz ljubljena, ni šel v Slovenijo, ker
naše Penne!
Stari Maj k
Tiste dni pred 3. novembrom je iz okolice državnega tajništva prišla novica, da so v Hanoiu menda pripravljeni začeti resne zakulisne razgovore o premirju v Vietnamu. Take novice so baje prišle iz diplomatskih krogov nevtralnih držav, ki imajo zveze s Sev. Vietnamom. Vkljub} Pittsburgh, Pa. utemeljitvi te novice ji vendar ni nihče brezpogojno verjel, bregov, dolin in hribov je vedno Večina opazovalcev jo je smatrala za tipično “volivno’ no- manj poročil v tisku. Starih kovico ki bo umrla z votivnim dnem, če že ne preje. Če je renin je seveda vedno manj, kaj resnice na njej, mora biti v zvezi z razvojem zunanje mladi, tu rojeni, so se pa tu ro-nolitike komunistične Kitajske. V Hanoiu sicer veliko dili; s0 pač Amerikanci. Jih je dajo na nasvete iz Kremlja, toda pri tem zmeraj mislijo tu- nekaj, ki se zanimajo za sloven-di na Peiping Kitajska bo namreč ostala soseda Vietnama, ske zadeve, kot društva in jed-nai bo njegova usoda taka ali taka. Kitajski vpliv se bo note, a jih je vedno manj. Nekaj torej zmeraj čutil, naj bo Kitajska močna ali slaba.	pr tudi to, da smo zdaj v drugih
Kitajska zunanja politika se je do sedaj zapirala pred r merah, kakršne pa so bile v svetom seveda je spremenila svojo smer, hoče navezati starih ^asih. Takrat smo bih stike z’vsemi državami, pa tudi z mednarodnimi organiza- bolj navezani na bratska sode-Miami Do sedaj se je postavila na stališče, da mora vsakdo lovanja, zlasti glede raznih pod-zJnai 'kitajskega svetaP biti srečen, ako ima redne politič- por. Zdaj vsaj nekaj nudi so-
odnose do Peipinga. Kitajska diplomacija se obnaša ta- cialna pokojnina ter “medica- bil m odvedel 30 je dane bi
‘ W H, hi na to stališče že hotela pozabiti. To se je Vi- re”. Ni veliko, a nekaj je.	njen soprog policist Michael
delo zadnHč pn pogajanjih raed Kitajsko in Kanado.	j v Pittsburghu in doli v Stra-lBillrngs priča! proti njemu za-
o«. takega Inskega stalna ima določene koristi tu- »»***?«
(Poroča Majk)
Iz naših č(žekajo”. Zdaj, ko se svet tako obnaša, kakor se, je igrati vlogo kakega Samarijana zelo nevarna reč. Vsaj na cestah. ,
Drug slučaj se je dogodil še koncem pomladi, tukaj v našem Forceside Place, hribovskem o-kraju. 22-letni R. Bryant je bil od porote obsojen na tukajšnjem kriminalnem sodišču na zapor od 1 do 2 leti zapora, ki ju bo presedel v Western Penitentiary, radi ugrabitve in od-vedbe Mrs. Dorothy Billings, žene tukajšnjega policista. Ugra-
France Gorše razstavlja v Celovcu
CJU laK-cga	....................... ■ . .	K-cuo Sn še kar aktiv-ipreje aretiral, laxi so aanaa-
di naša dežela. ^ dt^ve. k, S^v	Pe.pmgom	KSKd.^se	* Uji' ziučinci. Zakaj? Uganiti
dobri. Vsaka taka država postane avtomatično kanal kt f °	„ E'jejo. Za tak zločin, kakor „me-
Premehko jih kaznu-
nam lahko koristi za posredne zveze s Kitajsko, ko se bo	nrostori in ustano- njen, pa so ipu dali od 1 do 2 let
Končno moralo čutiti na zunanji politik., nas. m kitajski.	f
Ne smemo misliti, da se bodo ti posredni stiki hitro	p	bni
nomikali k cilju- obnovi rednih diplomatskih zvez med o- clJe Pomem / bema državama! Ovir je na tej pot? nič koliko. Ne dajo se o^^°kS v^l" odpraviti kar naenkrat, potrebna je potrpez.lj.vost in d.s- “ /^	ki so bili
kretnost. Te večkrat manjka na obeh straneh ^	L rojeniln ^’še kake so-
Vzemimo na primer vprašanje vstopa .rdeče K.itajske	tam_ dopadeio in so jim
zapora.
Draginja narašča, pa žleda, da bo še bolj. “PAT” unija (Port Authority Transit) je predložila zahtevo po povišanju plač voznikom busov in trolley vozil.
CELOVEC, Avstr. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Tem potom Vam vljudno sporočam, da se nahajam trenutno v Celovcu in da bom imel razstavo svojih del v umetnostni galeriji Slama, katere odprtje bo v petek, 13. nov. 1970. Razstava bo trajala vse do vključno 28. novembra. Kolekcija razstavljenih del bo obsegala 62 del in sicer v tehnikah, v lesu, bronu, bakru, največ pa v žgani glini. Razen treh del so bila vsa izvršena preteklo poletje v Kortah, 1000 metrov visoko, na
ve za morišča tam in Ve, da Tito in partija tistim, ki so se proti njim borili (četnikom, domobrancem, drugim borcem), kakor tudi nedolžnim pomorjenim antikomunističnim civilistom še danes nočejo dati priznanja, da so se borili za svoje prepričanje, za svobodo, za dom in za svojega kralja.
Kralj Peter II. je sedaj združen s svojim zvestim generalom Dražom Mihajlovičem ter s sto tisoči četnikov — članov vseh jugoslovanskih narodov, z ne-številnimi drugimi borci in civilisti, ki so dali svoja življenja v borbi in v zvestobi za kralja, za svoj narod, za domovino.
Kralju Petru II. večni mir, gospe kraljici, sinu, bratoma ter drugemu sorodstvu pa iskreno sožalje v imenu naše širše družine ter v imenu vseh zdravnikov in drugih Slovencev, ki e-nako čutijo, posebno pa še tisti, ki smo prisegli zvestobo kralju in katero smo držali do konca.
Živela svobodna Slovenija! Živela svobodna Jugoslavija!
Naj počiva v miru naš dragi kralj Peter II.!
Dr. Valentin Meršol
poglavje v svojem opisu potovanja po Združenih državah in sicer v reviji “Komunist”, vendar ne v njeni slovenski, temveč srbovrvatski izdaji.
Šetinc pravi, da se je ob njegovem obisku v Clevelandu zbral nekak “Zbor slovenskih antikomunističnih borcev” in izdal svojo “Belo knjigo”, ki je natrpana z lažmi o narodnoosvobodilnem gibanju. Potem seveda nadaljuje z običajnim komunističnim žargonom o emigrantskih voditeljih, ki da so o-stali brez ovac, ker jim nihče več ne verjame itd. itd.
Nas seveda zanima samo to, kako je s tistimi “lažmi”. V V “Beli knjigi”, g. F. Šetinc, jih je okrog DESET TISOČ! Vsaka “laž” je namreč ime enega Slovenca, ki je padel pod komunistično kroglo ali nožem.
“Zbor slovenskih antikomunističnih borcev” Vam bo, g. F. Šetinc, zelo hvaležen, če pričnete “Belo knjigo” obdelavati OD LAZI DO LAŽI, pa bomo tako na miren in dostoje način ugotovili, kdo laže o tem, kaj se je v Sloveniji v resnici dogajalo med zadnjo vojno in komunistično revolucijo!
P.B.
Goriške Mohorjeve knjige za leto 187!
Zahtevajo $1 poviška na uro. To Koroškem.
za dobo enega leta. Dosedaj je
SOV
v Združene narode. Do sedaj je v generalni skupščini ZN	^gospodarskih in
Še zmeraj prevladovalo naše Stališče: Peiping nal se P0 0 politibnih razmerah pa seveda'bil dogovor glede plač določen ri za svojo napadalno politiko v korejski vojni. Vse elani- vsak svo.o sodbo z našimijza tri ]eta. Unija pravi, da dra-ce ZN niso tega mnenja, že 1. 1965 je izid glasovanja O ameriškimi g0spodarskimi raz-jginja tako spreminja razmere, včlanjenju Kitajske v ZN pokazal, da je bilo takrat 4/ gia- merami ge seveda tamkajšnje da za naprej zahtevajo pogodbe za in ravno toliko proti, dočirn se je 20 držav vzdržan razmere ne morej0 Primerjati. le za dobo enega leta. Pri obratovanju prevozniške postrežbe je zaposlenih okrog 2,380 voznikov (drivers) in mehanikov. Če bodo zahtevi ugodili in jo sprejeli, bodo plačani za naprej, to je od 7. decembra naprej, po $5.28 na uro. To pove, če bo to sprejeto, da bomo za naprej morali seči po par grošev več za vsak prevoz na busih. Ko bi bil jaz mlajši, bi si rajše dobre škornje nabavil, pa bi jo peš mahal okrog. Le to je križ, da so dandanes tudi škornji dragi... Ni izhoda, v kleščah smo.
Listje odpada, ko to pišem in Kata me že dva dni opominja, naj ga pograbim po vrtu, da bo lepše zgledalo. Ljudje pospravljajo vse okrog, zakrivajo razne rože, da jih ne bo zima uničila, ko bo pritiskala vse tja do sv. Gregorja spomladi in mogoče še dalj. Napovedujejo, da letos bomo kmalu dobili belo odejo, kar
Uredništvo Ameriške Domovine, kakor tudi vse znance in prijatelje prisrčno pozdravljam!
France Gorše
Jugoslovanski kralj Peter II«
CLEVELAND, O. — V sredo, 4. novembra 1970, je po daljši bolezni, komplicirani s pljučnico, v Los Angelesu v Kaliforniji prenehalo biti srce bivšemu jugoslovanskemu kralju Petru II.
Kot njegov bivši zdravnik v Sloveniji ter kot zdravnik ostalih članov kraljevske jugoslovanske in angleške družine, kadar so bili na Bledu ali drugje v Sloveniji, poznam umrlega še od zelo mladih let, kakor tudi njagova brata Tomislava in Andreja. To prezgodnjo izgubo najbrže še bolj čutim kakor marsikateri drug zaveden in lojalen Slovenec in Jugoslovan.
Kralj Peter II. je imel težko življenje, odkar so mu teroristi ubili očeta kralja Aleksandra I.
večino v prid kitajskemu stališču.	Rekel je, poskušal sem par me-
Kitajska diplomacija se na ta trenutek pripravlja, na- seceV) kraji so se mi res dopad-črtno in molče prehaja preko vseh pogojev, ki jih je do se- li; lepi SOj jepe s0 vinske gori-daj stavila za vstop v ZN, ni pa do sedaj stavila nobenih ce in drug0. Ampak, ko sem ra-i.ovih pogojev. Važna so pri tem stališča, ne glasovanje sa- čunal; da bi moje rezerve kaj mo, ki je malo pomembno, ker Amerika lahko vetira v Var- kmaju pošie, kaj pa potem? Ali nostnem svetu vstop Kitajske v ZN. Začenja se tudi me- bom jedej gorice, hribe in go-niati ameriško stališče. Preje je naša politika stala na sta- re? Qb ustem se ne živi. Mahnil lišču “ene Kitajske”, to je Čangkajškove, dočim naj bi sem j0 nazaj; tu imam vsaj ne-Maova Kitajska za nas uradno sploh ne obstojala. Sedaj to kaj tn se mi ni bati pomanjka-stališče nima več take zaslombe v naši javnosti, kot ga je nja starim ljudem po kmetih imelo še pred par leti. Amerika se zmeraj bolj približuje tam ne gre preveč dobro, kakor teoriji “dveh Kitajsk”. Ta teorija ima prednost, je v bistvu jZgieda. Tako vsaj nekateri o-prožna in dovoljuje kompromise, ki jih teorija o eni Kitaj- menja;j0.
ski niti poznati ne more.	Tako je pri nas in drugod po
Drugo tako kočljivo vprašanje je usoda Tajvana (For- svetu, da pravega paradiža se-moze). Pogodba s Čangkajškovim režimom nas obvezuje, veda nikoli ne bo, vsaj ne, dok-da branimo ta otok. Peiping Čangkajškovega režima na ier se bodo ljudje obnašali, ka-tem otoku noče priznati in poznati. Zadnje čase so tudi v kor se v sedanjih časih. Pravkar tem vprašanju opazljivi mali premiki. V dogovorih med je poročal tukajšnji list PPG,
Kitajsko in Kanado je Ottawa samo obvezana, da “vzame kako sta dve dekleti Joan C. na znanje” Maovo zahtevo po otoku Formozi, ne pa kaj Welkee, stara 18 let, in druga, več. Naše Sedmo vojno brodovje se je kar na tihem umak- Consuella Reisinger, stara 20 nilo iz Formozanskega preliva na pozicije, ki so potrebne let, obe iz Kalifornije, ki sta za varnost vojskovanja v Indokitajski. Obstojajo že tudi vandrali po Ameriki, ob cesti na pol uradni odnosi med Washingtonom in Peipingom, ki blizu St. Elmo mahali vozniku pa urejajo le male zadeve iz pogovorov naših in kitajskih tovornjaka Miku Livesayju, sta-diplomatov v Varšavi. Ni tudi izključeno, da se bodo naše remu 25 let, in ga prosili, naj ju vojne ladje umaknile z marsikatere pozicije, kamor jih je vzame na tovornjak, ker sta u-sedaj spravila strategija v vietnamski vojni. To ravno želi- trujeni, cilj, kamor sta name-jo v Peipingu.	njeni, pa je še daleč. Livesay se
Vse to namiguje na možjiost, da se bosta Amerika in ju je usmilil, vzel na tovornjak.
Kitajska začeli sporazumevati v manjših zadevah, dočim Dekliča pa sta kmalu potegnila bodo velike, kot je vstop v ZN, usoda Formoze in otokov iz svojih culic vsaka svoj revol-
ob kitajski obali, ostale še na dnevnem redu. črta med ma- ver in voznika oropala, ga pri- do, nekaj časa plavala sem in(takrat ni več prišel nazaj na lim in velikim bo postala s časom premakljiva. To vedo do- silila> da ie moral s tovornjaka, bro tudi v Hanoiu, zato se hočejo pripraviti za vse slučaje. sama Pa sta odpeljala s tovor-Dokler bosta živa Čangkajšek in Mao, ni treba priča- njakom naprej. V Vandalia Ci-kovati velikih sprememb, saj jih tudi v Sovjetski zvezi ni ^ iu ie P°liciia ustavila in are-bilo, dokler je bil Stalin pri življenju.	tirala. Ta novica pove, kam gre-
ni nič vesela novica. Treba bo,jej;a 1934 v Marseillesu v Fran-več kuriva in to tudi stane. No, Liji Do spomladi leta 1941 so pa kar bo, bo — pomagati se ne|drpgj vladah v njegovem imenu, ko so po navodilu Angležev srbski generali naredili puč v Beogradu, so takoj postavili njega za kralja, čeprav je imel manj kot 18 let; bil je rojen
Odbor Goriške Mohorjeve družbe bo izdal za leto 1971 naslednje knjige:
1. KOLEDAR 1971 z zelo bogato, pestro in sodobno vsebino. Številne slike in fotografije poživljajo in dokumentirajo dogajanja. Veren prikaz našega življenja.
2. Vinko Beličič:	MED MEJ-
NIKI, zbirka črtic.
3.	Hubert Močnik: SPOMINI in IZKUSTVA. Priznani gori-ški šolnik in vzgojitelj nam v svoji življenjepisni zgodbi prikaže nastanek in razvoj šolstva na Goriškem, trnjeva pot naših šolnikov pod fašizmom in obnovitev slovenskega šolstva pod zavezniki. Delo je izredne zgodovinske važnosti.
4.	Franz Heinrich Ackermann: GOBAVI LORD v prevodu gdč. Nade Konjedic. Povest zelo napete vsebine nam razkriva ozadje fr amazonskih lož in veličino krščanske ljubezni, ki iz framazonskega lorda u-stvari apostola gobavcev.
Goriške mohorjevke za leto 1971 naročite lahko pri ing. Janezu Zupan, 919 Birchmont Rd., Columbus, Ohio 43220.
Naročila sprejema tudi Mohorjeva pisarna,
Riva Piazzutta 18 34170 GORIZIA ITALY
’Z NAŠIH VRST
Fort Erie, Ont. — Spoštovano uredništvo in uprava A.D.! Priloženo Vam pošiljam nadaljno naročnino. Vaš slovenski dnevnik se nam je res priljubil in bi ga zelo pogrešali, če »bi iz ka-kršegakoli razloga prenehal zahajati v hišo. Zato prilagam malenkostni dar za tiskovni sklad.
Želim Vam veliko nadaljnega uspeha in Vas prav lepo pozdravljam!
Mary Bracnik *
Johnstown, Pa. — Cenjeni! Vaše obvestilo glede naročnine sem prejel, za kar sem Vam prav hvaležen. Me kar razveseli, ko pride Ameriška Domovina v hišo in prinese slovensko besedo!
Smo sicer majhen narod, pa zato čvrst, delaven in tudi podjeten. Vsa čast Vam, da morete vztrajati v teh težkih časih, ko se vrste naročnikov vedno bolj redčijo, a pritoka je malo, če ga je sploh kaj!?
Tu Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $20 in sicer $16 za celoletno naročnino in $4 v podporo listu, katero res zasluži!
Prav prisrčne pozdrave uredništvu, vsem dopisov aleem, vsem sotrudnikom, vsem naročnikom, prav posebno pa Mrs. Mary Debevec, ki vse tako lepo vodi in se trudi, da Ameriška Domovina v redu izhaja. Bog Vas živi, še na mnoga leta! Prisrčen pozdrav!
Frank Mele
NEKAJ ZA SMEH
Za “likof” pa še eno ali dve za dobro voljo:
— Skrben, zanimiv možiček (?) je sedel na nekem flo-j6. sept. 1923. Ni trajalo dolgo in ridskem bregu, njegova boljša | Nemci so v kratkem času za-polovica se je pa »šla kopat v ^ sedli vso Jugoslavijo, kralj Pe-morje. Zena se je pognala v vo- ter II. je pa moral bežati in od
Vse to dobro vedo tudi v Hanoiu in še mnogo več kot mo! Zdai že mlada dekleta “haj- “Skrbi me. Malo preje je pl a- najprej vojna in komunistična
tja, a kmalu je izginila pod vo- rodna tla. Angleži in tisti srbski do. Mimo pride kopališki paznik generali in politiki, ki so jih in vpraša, kaj sedi tam in tako!poslušali, so tako pahnili vse skrbno meče pogled na morje? jugoslovanske narode v neneh-
Možiček pa odgovori:
ne grozote, ki sta jih prinašala
Franc Šelinc in “Bela knjiga”
CLEVELAND, O. — Junija meseca se je mudil na službenem potovanju po Združenih državah znani ljubljanski novinar Franc Šetinc. Prišel je tudi v Cleveland, kjer mu je bil na privatno iniciativo dostavljen izvod “Bele knjige slovenskega protikomunističnega upora”.
Šetinc je o tem napisal kratko
“Medicina je naredila ogromen korak naprej. Doslej smo mislili, da je vzrok vaše bolezni okužba od zob, zdaj pa vemo, da ne vemo, kaj jo povzroča.”
“Pisatelj je napisal roman, pa ni vedel, kakšen naslov bi mu dal.
“Ali govoriš v romanu kaj o muhah?” ga vpraša prijatelj.
“Nič,“ mu ta pojasni.
“In o pajčevinah?”
“Tudi ne.”
“Potem mu daj naslov:	Ne
muhe ne pajčevine”.
*
V časopisu je stal oglas: Drago, prosim, vrni se! Prisegam Ti, da sem Ti odpustila. Marta.
Potem je stal v časopisu isti oglas ves mesec.
Naslednji dan je stal zraven tega oglasa še drug oglas:
Drago, prosim Te, vrni se že k svoji Marti! Verjemi ji, da Ti je res odpustila! Naveličani bralec.
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
Na strijčevem, domu
*** + + *« * **	#+ **0.*»* 0-++ * * * * * » * + t-innj
Zdaj
gre gledat in najde v senu mo-
ško dete, zavito v raztrgane in umazane cunje. Nikdo ni vedel, čegav bi bil otrok in kako je prišel v Kamenarjev skedenj. Med drugimi ženskimi je prišla tudi Hostarica. Pogledavši otroka, precej zavpije: “To je ciganski otrok, samo poglejte svetle črne lase in črne oči.” Zdaj so vsi pritegnili Hostarici, vsak se je čudil, kako, da mu ta misel ni prišla o prvem pogledu, Zdaj so se tudi domislili, da so se pretekle dni cigani klatili po okolici. Kamenarja takrat še nista imela otrok. Njej je to dete bilo tako po volji, da je moža prosila in ga tudi preprosila, da je najdeno dete vzel pod svoje. Ker niso vedeli, da li je bil otrok že krščen ali ne, krstili so ga še tisti dan ter mu pri krstu nadeli ime Pavel. Tako je želela Kamenarica, ker so ga prav tega dne našli.”
“Deček je bil vedno zdrav in je rastel čvrsto v veselje Kame-narjevih. Bil je priljuden, poslušen in priden, vse ga je rado imelo. Večkrat sem rekla Kame-narici: ‘Lej, kako ti Bog plačuje dobro delo! Z otrokom ti je prišel prav blagoslov božji v hišo. Med druge otroke ni posebno rad zahajal, zlasti potem ne, ko je zvedel, da mu Kanjenar ni oče. Otroci so se namreč nekega dne sporekli pri igri in nekdo mu reče: “E, kaj boš ti cigan nam ukazaval!’ Ves razplakan je prišel domov, in Kamenarica ra dolgo ni mogla utešiti. Od tistega dne se je na paši ogibal družbe. Najrajši je bil sam, a nas si je kratil s piščalko, ki mu je jo podaril slepi Pavlač. Saj si menda tudi ti poznal tistega berača, ki je predlansko pomlad umrl pri Kovačevih. To piščalko je nosil vedno pri sebi. A kako ti je znal nanjo piskati. In nikdar se ni učil. Vse ga je rado
prekleti in vsakemu se je sedem let klatiti po svetu ter se ubijati kakor voda od kamena do kamena.
Zmislil sem se ciganov, ki so pred leti nekega večera na Savskem produ kuhali in plesali; pred oči mi je stopilo tudi bledo cigansko dekletce z žarkimi očmi, kateremu sem podaril poln kozol rdečih smokvic (jagod). Bilo je poletnega popolu-dne, razven mene ni bilo žive duše doma, vsi drugi so bili v senožetih. Sedel sem na hišnem pragu in zobal ukusne smokvice, kar ugledam hrpo ciganov, ki je s polja zavila proti naši hiši. Hitro se umaknem v vežo in zapahnem vrata. Prišli so k hiši, možje so šli naravnost po cesti dalje v vas, in tudi ženske in otroci so šli za njimi, ko so videli, da je hiša zaprta.
Ko so se vsi poizgubili po vasi in nisem nobenega več videl, odprem zopet vrata in sedem na prag. Nabodoma, kakor bi bila iz tal zrasla, stoji pred menoj ciganska deklica kakih dvanajstih let. Raztrgana obleka jej je segala jedva do kolen, bila je medla, in upalega, bolehavost oznanjujočega lica, ali oči so jej gorele kakor živi ogenj. Kadar so se nama ujeli pogledi, bilo mi je nekamo tesno, neka neumna plahota je prišla na me, hotel sem zopet zapreti vrata. A ko vidim, da se deklica ne gane z mesta, postojim na pragu in nekaj trenutkov se gledava molče, no dolgo nisem mogel gledati v te čudne oči. Ko jo zopet pogledam, vidim, kako poželjivo gleda moje smokvice. Nisem dolgo Premišljal, podal sem jej poln kozol. Ona se malce nasmehne, seže v nedrije, stisne mi v roko lesen križec in odide. Še dolgo sem'gledal za njo, tako dolgo, da mi jo je zakrila bližnja hiša. Tisto noč sem potem dolgo sanjal o ciganski deklici. Križec
poslušalo. Po zimi je hodil h ka- sem hranil nekaj časa, a ko sem
če študent na rajžo gre...
LETHBRIDGE, Alta. — Kot mnogi veste, da imenujejo prerijske predele Kanade “Prijazni zapad”. To seve pomeni različnim ljudem različno vsebino.
Potovanje je menda stara, ja prastara študentovska bolezen.
Že po slovenski študentovski pesmi je to jasno, da je študent raji žal, reven in suh kot poper in se navadno zatekel v farov-že po pomoč k dobrim župnikom in sebi revnim kaplanqm.
Seve vsa sreča je zavisela od mehkobnosti srca farovške ku-jle šofer kakega tovornjaka. Ra-harice in koliko je imela ona bil je družbo za krajšanje dol-
na mejah in cestah aretirajo radi mamil, ki jih najdejo v njihovi posesti ...
Ja, ja, tudi v moji dobi, med obema svetovnima vojnama, smo raj žali. Na “črno” po železnici, s kolesom in peš. Spomnim se, da smo sem in tja slišali o takrat imenovani “stop-vožnji”, nismo pa imeli prilike in korajže nadlegovati redka motorna vozila. Bila je doba, ko je bilo v Sloveniji še malo avtoprome-ta, srce za pešpotnika pa je imel
oblasti v župnišču in vpliva v fari... Torej tale študentovska bolezen: potovanje — je bila svoj čas predvsem le študentari-ji v krvi. Seve doma so raj žali tudi iz potrebnih vzrokov kot npr. ribniški krošnjarji in Dalmatinci s svojo robo in kramo tisočerih malenkosti... To je bilo doma in svoje dni.
Sodobna mladina, ki se zlasti otepa avtoritet, discipline doma, v šoli in javnem življenju sploh, ki so ji nasveti starejših prej neumnost kot potreba, je prevzela romanje širom zemlje kot nekaj sodobno modernega in nujnega. Ne romajo več peš, kot smo svoje dni, “armada dvignjenih palcev” prosi z dvignjenim palcem ob cestah zastonjkarske vožnje... Dvignjeni palec je za nas v ljudski šoli pomenil res nujnost, in včasih še kakšno... rekordno hitrost iz klopi do ... Nekoč ni več danes.
Zadnja leta mnogi romajo na ta cenen način preko cele Amerike, Kanade in Evrope. Cele počitnice, mnogi pa kot čitamo in vidimo v razgovorih na televiziji, so potepanje privzeli kot svoj mladostni poklic. Kar v le-
gega časa. Kdor je imel kot študent kolo, je bil že višji razred.
Mnogokrat lačni (konzerv s 1000 dobrotami ni bilo) smo rajžali po Sloveniji in pozneje zlasti Dalmaciji po dolgem in počez. Predvsem sta bila dva n a j 1 e p š a dalmatinska otoka Hvar in Rab željena cilja taborniške mladine. Koliko nepozabnih ur smo preživeli v njunih območjih mi študentje. (Kako krvavo in nečloveško se je odigraval prav na teh dveh otokih kos slovenske zgodovine. Doberdob, Rab in Vetrinje, troje krvavih strani slovenske zgodovine!)
Mamil nismo poznali, sem in tja smo se preveč najedli svežih fig in komaj zrelega grozdja s težavami in trajajočimi posledicami. Pa smo bili večinoma v kopalkah in v prosti naravi. Sadje je bilo v Dalmaciji tiste dni hudo poceni, obiranje težko, prodaja težka, trg predaleč. Tako se spomnim, da smo štirje držali rjuho, vanj pa je dalmatinski starec nasul grozdja, vso tisto količino za dinar. V glavnem so poletja preživljali doma le žene, otroci in starci, mladi fantje so se sezonsko zaposlili
ta so trajajoča njihova potova- drugod, mnogo njih je pomaga-
nja, navadno na tuje stroške. .. V mnogih mestih so zdaj organizirana središča, zavetišča oz.
lo na domačih in tujih ladjah. Voda je ponekod v Dalmaciji skopo odmerjena, zato jo pa
planu in se je naučil brati in pisati prav hitro. Gospod Janez nikakor ni mogel prehvaliti njega modre in razborite glavice.” “Ko je šel gospod Janez od nas, dal mu je v spomin lepe gosli, ker je videl, da ima deček posebno veselje do muzike in da je zanjo od Boga prejel nenavaden dar. Te gosli so ga sprem-Ijevalo povsod na paši; pozneje Pa, ko je odrastel pastirstvu, godel je zvečer doma, po zimi v hiši, po leti na vrtu. Neizrečeno lepo zna, vse drugače, nego stari Godež. Človeku kar srce taje od miline, pa saj si ga menda že slišal. Hostarica mi je večkrat rekla, da zdaj je uverjena, da je Pavel ciganske krvi, ker samo ciganom je prirojeno, da znajo sami ob sebi tako gosti. In tudi jaz mislim, da je res tako.”
Mina je umolknila. Ves čas Sfcm jo verno poslušal, ves čas nisem obrnil očij od nje ust. Poprav, ko je utihnila, htel sem jo nadrobno izpraševati o tej in °ni stvari, pa že ni bilo časa, ker so domači prišli iz cerkve.
Sedel sem zopet v zapeček. Vse, kar mi je pravila Mina, vse nV je šlo še jedenkrat skozi dušo. Zdaj se mi je razjasnilo rnnogokaj, kar sem te dni videl In slišal v strijčevi hiši, zdaj se nn je odkrilo, zakaj je Marijca ° tožna in stric tako slabe volje. I‘avel — cigan! Te misli si nikakor nisem mogel otresti, kakor sitna muha se mi je vedno zopet Vračala. Vse, kar sem kdaj o žganih slišal ali bral, rojilo mi je po glavi. Babica mi je znala Praviti, da so pravi cigani iz kgipta doma, da je to od Boga zavržen rod, ker ni htel vzprfe-jeti Matere božje, kadar je bežala z detetom božjim pred grozovitim Herodom. Zatorej so
ga pozneje pokazal materi in jej povedal, kdo mi ga je dal, vrgli so ga v ogenj. Potem nisem več mislil na križec niti na ciganko, no denašnja Minina pripovedka mi je zopet obudila spomin nanjo.
V Pavla in v cigane sem se tako zamislil, da nisem opazil, kdaj se je zmračilo in kdaj so užgali luč. Iz misli me je stoprav zdramil strijčev glas, ki mi je velel, da bi mu nekaj bral iz “Drobtinic”. Že ne vem, kaj je bilo, kajti moje misli so bile še vedno več drugje, nego pri knjigi. Skoro so se mi začele vrste gibati in črke so mi plesale pred očmi. Večkrat se mi je ustavilo, ali pa sem preskočil vrsto.
“Kaj ti je nocoj, da ne znaš brati? Daj sem!” S temi besedami mi vzame strijc knjigo iz rok in bere sam dalje. No tudi njemu ni bilo do branja. Skoro je položil knjigo spet na polico in šel z doma kar se nam je vsem čudno zdelo, ker to mu sicer ni bila navada. V veži je še rekel Mini, da ga z večerjo ni treba čakati. Mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, nobenemu se ni ljubilo govoriti. V hiši je bilo vse tiho, samo stara ura na steni je ščrkala, zunaj je pa Rumelj močno lajal okoli hiše.
Dolgočasno se je vlekel dan za dnevom, niti jedne vesele ure ni bilo. Zatorej mi ni bilo nič žal, da so potekale počitnice.
(Dalje prihodnjič)
ne vem vsa imena, ki zbirajo to Bog nadomešča s obilno mero novo rajo naših dni, kjer štu-j dalmatinskih vin. Ko smo naro-dentje dobe skromno pomoč v čili liter, so nam prinesli prist-hrani in ceneno ali tudi brez-1 no dalmatinsko črnino, močno plačno prenočevanje za omeje-,in gosto kot olje, in pa liter vo-no število dni. Lepo in prav, do- de, da smo ga malo olajšali in kler je v taki družbi soglasje, zalivali kose na olju popražene-skupnost in zakonitost. Kot po- ga kruha, ki je bil gost kot sir. vsod so tudi v vprašanju teh romarjev mnenja ljudi različna.
Sem in tja se je dogodilo, da so v zahvalo za stop-vožnjo pokradli vozniku to in ono, ga izropali in nagnali iz njegovega vozila in jo pobrisali itd. Radi bojazni marsikdo ne pobere teh vandrovcev, ker nihče nikomur ne vidi v srce.
Poslednje čase so mamila prekletstvo mladini in vprav radi teh je pisanja in zoperstavlja-
polju uničili, papricirane rezine Špeha so pa popoldne pričele z zahtevo poplaknjenja. Voda, vode, vodi, vodo, vodi in z vodo smo se nalivali. Pri neki hiši nam je menda “teta” prinesla latvico kislega mleka in kar pol hlebca kruha. Ni besed, da bi o-pisal, kako neznansko dobra je bila tista malica, in ne besed, s katerimi je soromar bentil in skakal za grme, vprav tam v klancih, ki jih naš Mauser tolikokrat omenja. Vem, da je bilo pozneje tam rož na mernike.
•
Dandanes je študentovsko romanje nekaka potreba, nuja in skoro moderna bolezen. Prostovoljno in po sili. Do letos todle ni bilo čuti kaj prida pritožb, letos pa se poudarjano slišijo glasovi proti pobiranju obcestnih romarjev. Posamezne mestne uprave in celo pokrajinske, so uredile, kot sem že omenil, začasna počitniška zatočišča, država pa celo dovolila počitniško uporabo vojaških stavb za to mladino. In vprav to je udarilo ponekod v sršenovo gnezdo. Med prvimi tujimi vandrovci tule so bili ameriški vojaški u-bežniki, katerim so seve oblasti kot posamezniki in grupe nudili pomoč. Bivši brambovci so seve zavpili, da je narodni greh, da nekdo zavrže čast, ki je drugim v ponos, dobi vprav v obrambnih središčih dom in pomoč. Pa sta tule spet dva svetova. Doma je bila nerodna zadeva biti škarta, tod se mnogi za take na-rede sami...
*
Sem pa oni dan čital, da vla-
paru, ki me sreča in celo pozdravi, se spomnim fotografij,
do mestne h j še in v njihov namen so pobirali kuverte v Cerki so visele na stenah poljanske'kvah. Okoli 20 stradajočih je ljubljanske gimnazije, ko sem'zbralo nad 1000 dolarjev... In bil tam prvošolec. To so bili koliko podobnih mladih ljudi
maturantje iz let pojemajoče “c e s a r s ko-kraljeve Avstrije”.
Imeli so tudi takrat dolge lase, košate zalisce in zavidanja bogate brke. Se res v marsičem svet po vrača vsakih 50 let? In povejte mi no, kdaj mladina ni bila odprta (odprte mlade in odprtih ust) in pripravljena na rabuke, upore, puntanja in novotarije. Doraščal sem v dobi krize, ki se je dotaknila celega sveta in tudi male Slovenije, ko nam je jug z ukazi solil pamet in smeri in joj, kako smo se takrat puntali. Le doba je bila takrat taka, da so nam mnogokrat preprečili že namere. Tudi naši cilji niso bili previsoki in Napetost na univerzah za borbo teh nismo povzročali Uliko znova buti na dan škode. Je pa prej zmanjkalo V| WASHINGTON D C — Iz Ljubljani slovenskih zastav kot vršni ravnatelj predsednikove naše trme, ki je vsaj_ enkrat komisije za nemire na visokih
šolah M. Byrne je dejal, da
odhaja za počitnice leto, dve ali več v zaostale in nerazvite države vseh kontinentov pomagat ljudem shodit lastna pota dela in samopomoči do lepšega, ljudi vrednega življenja?
•
Tako je že dolgo, da vsaka “ta prava” medalja ima dve strani in tako z obeh strani glejmo in ocenjujmo dan ašnjo mladino. Razumeti jo skušajmo in pomagajmo ji, jutri bo ona ukazovala in takrat gotovo raje poslušala ukaze življenja in razmer kot zdaj naše pridige ...
i	Pak
vsak teden izobesila na kako visoko drevo ponosnega Šent-petra prepovedano slove nsko trobojnico...
Kot vedno je tudi današnja mladina oz. večji del te, dober, zdrav, požrtvovalen, tih v študiju, delu in gibanjih. Le srše-nast, bojevit in neštudirajoč del je slišan in viden, kar pa je le majhen odstotek. Le bolj divji, prezagnani, neučakani in nebrzdani del tvori plehko površje. Koliko let že mladina sodeluje npr. pri organiziranju in izvedbi raznih pohodov “milje za milijone”, kjer po centih obljub-
da proučuje predlog, da bi v bo- ijenifo Za prehojene milje zbira
doče organizirala širom Kanade sistem stalnih mladinskih zatočišč za tisoče “neorganizirane potujoče mladine”. V Calgaryju je npr. našla romarska mladina 75,000 takih prenočišč, v Edmontonu celo več ... V večini
in zbere dolarje, ki gredo za potrebe doma in v svetu, ki tako rabi pomoči in podpore vseh vrst. Koliko pomoči za lačne in bolne! In vse hodi ob takih prilikah, otrok ob starcu, duhovnik ob delavcu. L. 1968 so v Kana-
Mi smo vino krstili po domače, spadam med stare, vsaj po defi-rekli smo mu tinta. Par let nam je na Hvaru pomagal prav v vsem Don Mato, dober duhovnik. Zjutraj smo mu pri maši peli, nato pa kake dni kar peli, pili in peli, vmes pa smo se
ni težav s potujočo mladino, Igj predvsem mladi organizirali razni nameni jo popeljejo v svet 53 tovrstnih pohodov, lani pa in navadno kmalu spet domov. nag st0 Lepe milijone je prine-Nekateri so potešeni, drugi ra-Jsi0 potrebnim to požrtvovanje, zočarani, malokomu menda živ-|mnogim sodelujočim pa spotilo Ijenje in zdomstvo mehko posti- in splahnilo odvišne kilograme Ijata...
•
Ne počutim se sicer tako, kot ukazujejo leta, pa menda res
nja ... Takrat...
Prva dolga rajža je bila zame peš na Brezje. Ne vem več, v kateri namen, več jih je bilo in
niciji nekega torontskega univerzitetnega mlado -izkušenca, ki trdi, da vsi, ki smo nad 35, spadamo v staro gardo, če ne že v staro šaro. Je pa res, da smo mi “ta stari” brž priprav-
vzroki, ki so privedli do napetosti in nemirov na visokih šolah dežele, večinoma še povsod obstoje in je zato vedno nevarnost, da pride do novih napetosti in izgredov, ko bo položaj za kaj takega ugoden.
Žemke dobijo
Iščemo gospodinjo
za 5 dni na teden, lažja opravila in varstvo treh otrok, v South Euclidu. Lastna soba, dobri pogoji. Mora razumeti angleško. Kličite: 692-1835.	(225)
Iščem snažilko
Iščem slovensko snažilko za en dan v tednu v neposredni bližini Sv. Vida.
Kličite 361-5887
(220)
MALI OGLASI
hladili z dolgimi miljami plava- Ijeni kritizirati današnjo mladi-
teže. Letošnjega pohoda, ki ga je v glavnem organiziralo okoli 1000 mladoletnikov, se je udeležilo v Calgaryju nad 25,000 (žal le polovico lanskega števila). Naj dražji romar je katoliški škof, ki je imel za vsako prehojeno .miljo obljubljenih 111 dolarjev. Je kratkih nog, okrogle postave, a korajžnega srca. Ob njem je delal druščino judovski rabin in cela vrsta tako imenovanih odličnikov. In tak pohod je bil letos osmič. Mnogo tehle naših skuštrancev je zlatega srca. V Edmontonu je letos v postu majhna grupa stradala namerno 42 ur, da poskusi, kaj pomeni biti lačen z namenom,
Hiša naprodaj
E. 185 in Lake Shore okolica, Enodružinska lesena hiša, 3 spalnice, zgotovljena klet, velika razvedrilna soba, dvojna garaža. $21.500. Lastnik 531-3894.
(221)
nja proti pomoči potujoči mla-j glavnega res ne vem več. Do dini. Skoro vsak dan čitamo o Kranja je šlo lahko, potlej je pa aretacijah predvsem tujih štu- sonce nažgalo vse peči. Za lažjo dentov ali neštudentov, ki jih hojo smo žemlje že na sorškem'ti, kdo je fant in kdo dekle vjMarširali so v opozorilo ljudem
no... Upravičeno in ne. Ti in jaz, star in morda “bolj ta star”.
Ko gledam fante dolgih las in v živopisanih srajcah in hlačah (joj, kako požive z barvami na jesen puščobno prerijo in mestno monotonost) in moram včasih dobro in dvakrat ugiba- da zbere za stradajoče v Biafri.
,-v- -	_
Zaščitene želve
SANTA FE, N.M. — Rogate želve so v New Mexici zavarovane, ker so postale redke. Kdor jo ubije, proda ali prepelje, je kaznovan z globo $100 ali pa s 60 dnevi zapora, če'ga seveda oblasti pri tem poslu dobijo.
POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. Brezplačen proračun. Zajamčeno za 15 let.
PARK UPHOLSTERING CO
251 E. 156 St.
tel. 531-0898 ali 731-8991
Stanovanjc oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193.
(223)
Varuhinja otrok
Sprejmem v varstvo otroke na mojem domu, podnevi, na 15618 Holmes Avenue. Kličite: 851-0411.
(219)
Soba se odda
Čista, prebarvana, opremljena soba se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno na tem naslovu.
(222)
Stanovanje oddamo
Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico oddamo zastonj tistemu, ki bi kuhal staremu slov. možu v isti hiši. Tudi nagrada. Blizu Sv. Vida. Kličite 361-5887.
(220)
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
Fara sv. Kristine
$26,900
Dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice, obita rekreacijska soba, garaža. 15 let star. Odličen.
Dohodninski bungalow
Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna garaža. Posamezni vhod. Znižano na $22,900.
U P S G N
499 E. 2(>l) St. Realtor RE 1-1070 UMLS
AMERIŠKA ftOMOVTNA
Grof Monte Cristo
“Tako je prav,” pravi, “in zdaj zaupajte vso stvar meni.”
“Ali odide prošnja kmalu, gospod?”
“Se danes.”
“Z vašim priporočilom?”
“Z najboljšim, ki mi je mogoče, gospod, in to je, da jamčim za resničnost vsega tega, kar ste povedali vi.”
In Villefort sede ter pripiše k prošnji svojo pripomnjo.
“In kaj mi je še storiti?” vpraša Morrel.
“Čakati,” odvrne Villefort; “jaz jamčim za vse.”
Ta obljuba napolni Morrela z upanjem; zapustivši ves radosten namestnika kraljevega prokuratorja, odhiti k staremu Dan-tesu, da mu javi, da bode kmalu videl svojega sina.
Mesto da bi odposlal prošnjo v Paris, jo shrani Villefort v najbolj skrivni predal, ker bila je to prošnja, ki bi mogla rešiti Dantesa, njega pa v slučaju druge restavracije, katero je pričakovala Evropa, brezpogojno pogubiti. '
Dantes je torej ostal jetnik. V svoji globoki ječi ni čul niti hrupa, ki je spremljal padec Ludo-vika XVIII., niti se strašnejšega poloma, s katerim se je porušilo cesarstvo.
Toda Villefort je videl vse s pazljivim očesom in čul z napetimi ušesi. Tekom kratke dobe novega cesarstva, imenovane sto dnij, je ponovil Morrel dvakrat svojo prošnjo, a Villefort ga je pital vedno z obljubami in nadami; končno je prišla bitka pri Waterloo. Morrel ni prišel nič več k Villefortu; storil je za svojega mladega prijatelja vse, kar je v človeških močeh. Delati rove poskuse za časa druge restavracije, to bi se reklo, kompromitirati se brez upanja na uspeh.
CHICAGO, BUL
HOUSEHOLD HELP
SERVICE STATION — For Sale By Pvt. Owner
45 years same location. Well established. Reasonable.
3935 West Armitage	384-8878
(218)
LAUNDRY, Complete e<3pt. Established 20 years. N. Side. Unlimited expansion, if necessary help and trairiing. Owner ill. Priced for quick sale. TERMS. Call evenings 728-6855
(218)
Ludovik XVIII. je zopet zasedel prestol: Villefort, kateremu je bil Marseille prepoln spominov, ki so mu vzbujali slabo vest, je vložil prošnjo ter dobil mesto kraljevega prokuratorja v Toulouseu.” Štirinajst dnij pozneje, kakor je nastopil svoje novo mesto, se je oženil z gospodično Renče de Saint-Meran, katere oče je veljal na dvoru več kakor kdaj prej.
In tako se je zgodilo, da je ostal Dantes za zapahi svoje ječe, pozabljen in zapuščen od Boga in ljudij.
Danglars je spoznal, kakšen udarec je prizadel Dantesu, šele, ko je izvedel, da se je izkrcal Napoleon na Francoskem, ter je imenoval, mesto da bi si delal slabo vest, ta čuden slučaj ukrep usode, kakor sploh delajo ljudje, ki so navajeni zločinov.
Ko pa je Napoleon res zasedel prestol in mogočno povzdignil svoj glas, se je pričel bati. Mislil je, da se vsak hip prikaže Dantes, vedoč za vse in zmožen vsakega maščevanja. Tedaj je rekel gospodu Morrelu, da želi zapustiti pomorsko življenje, ter ga prosil, da ga je priporočil neki španski trgovini, kjer je vstopil koncem marca kot knjigovodja. Šel je torej v Madrid, ju ničesar več ni bilo slišati o njem.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
CEMETERY SALES “Don’t reject what you don’t understand”
Our men sell vaults, memorials, and lots on a commission basis before need. Leads furnished. For confidential interview call:	Mr.
Cohen (Lemont) 257-7711.
(219)
FEMALE HELP
COSMETICS — Rare oppty., part or full time. Comm. 9-5. 777-7733 aft. 6 P.M. call 73G-8320.
(219)
Male & FEMALE HELP
TELEPHONE SOLICITORS Full or part time, day or evening from our office. Salary plus comm. Lemont area. Call Mr. LaBeau.
257-7712
(219)
Help Wanted Male & Female
Fernand se ni menil za nič, in vsi ti važni, nenavadni dogodki so šli mimo njega neopaženo. Dantes je bil odstranjen, in drugega ni želel. Kaj se je zgodilo ž njim? Tega ni želel vedeti. Čas, katerega mu je preskrbela Dan-tesova odsotnost, je porabil v tc, da je hlinil Merced! napačni vzrok vse nesreče ter razmišljal o načrtu, kako bi odšel z Mer-cedo po svetu. Včasih pa je sedel — in to so bili temni tre-notki njegovega življenja, —na rt Pharo, od koder je bilo videti v Marseille in v katalonsko naselbino, ter gledal žalostno in nepremično, kakor prežeča roparska ptica, če ne zagleda na katerem teh potov mladega pomorščaka z njegovimi lahkimi koraki in ponosno dvignjeno glavo, pomorščaka, ki je postal tudi zanj poslanec strogega maščevanja. Za ta slučaj je imel Fernand trden sklep; najprej vstreli Dantesa in usmrti potem še sebe; tako si je rekal, da bi olepšal svoj morilski načrt. Toda Fernand se je motil: nikdar bi st ne bil usmrtil sam, kajti še vedno je upal.
Ta čas, v dobi tako bolestne negotovosti, je prišel od cesarja se poslednji oklic na vojake, in kdor je mogel nositi puško, je sledil mogočnemu glasu vladarjevemu. Fernand je odšel z drugimi ter zapustil Mercedo in svojo revno kočo s strašno mislijo, da se tekom njegove odsotnosti vrne morda njegov tekmec ter se oženi z ljubljeno deklico.
“Na Mercedo je napravilo sočutje z njegovim trpljenjem, njegovo prizadevanje izpolniti vsako njeno najmanjšo željo, vpliv, kakoršnega vedno napravi požrtvovalnost na velikodušne ljudi. Mercedes je vedno čutila za Fernanda gorko prijateljstvo, zdaj se je pridružila temu še hvaležnost.
“Brat moj,” je rekla, pritrjuje mu torbo na rame, “brat moj, moj jedini prijatelj, čuvaj se, da ne padeš, ne zapusti me same na celem svetu; kjer morem že zdaj samo jokati, kjer pa ostanem popolnoma sama, če me zapustiš še ti!”
Te besede, izgovorjene pri slovesu, so vzbudile v Fernandu nekoliko upanja. Če se Dantes ne vrne, postane morda Mercedes vendar še njegova.
Mercedes je ostala sama na širni zemlji, katere horicont je bilo prostrano morje in ki se ji ni zdela še nikdar tako prazna in pusta kakor zdaj. Vedno jo je bilo videti vso objokano, blodečo zdaj po mali katalonski vasi, zdaj stoječo nemo in nepremično kakor kip v žarčem opoldanskem solncu in zročo v Marseille, zdaj zopet sedečo na obali, poslušajočo šumenje morja večno kakor njena bolest, in vprašujočo se, če bi ne bilo boljše, skočiti v morje in se mu dati požreti, kakor pa trpeti te strašne muke vedno varanega, brezupnega pričakovanja. A tega načrta ni izvršila, ne sicer, ker bi ji bilo manjkalo poguma, ampak ker ji je vera prepovedovala samomor.
Caderousse je moral tudi med vojake kakor Fernand, a ker je bii osem let starejši kakor Fernand in oženjen, so ga poslali na obali.
Stari Dantes, ki ga je držalo kvišku le še upanje, je izgubil po Napoleonovem padcu tudi to. Pet mesecev po ločitvi od svojega sina, skoro ob isti uri, kakor so mu zaprli Edmonda, je izdihnil svoje dušo v Mercedinem naročju.
Gospod Morrel je poskrbel za njegov pogreb in plačal male dolgove, katere je moral napraviti starec tekom svoje bolezni. V tem dejanju je bilo več kakor
EARN MORE		
at	JEREMEY’S	
n	Now Hiring in Oak Brook...	•		
* ' •	• WAITERS	■
	• BROILER MEN	•
MEN	• SAUTEE MEN	• •
\	*	‘ V	• •/	■- ■	• BUS BOYS	«
	• DISHWASHERS	a a
	• COCKTAIL	a • a a
	WAITRESSES	
	• DINING ROOM	-
a WOMEN	WAITRESSES	a
	• LUNCHEON	a a
	WAITRESSES	a •
	• SALAD GIRLS	a a
J	Full time openings • Excellent Benefits	;		
JEREMEV’S		
112 OAK BROOK CENTER MALL «		
OAK BROOK, ILL.	Phone 325-3715	‘	
	(219)	j	
KDO JE MOČNEJŠI? — Glavna opora zastopnikov irskega moštva za evropsko prvenstvo v vlečenju vrvi kaže svojo moč in sposobnost pri vežbanju.


ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

dobrotljivost, v njem se je kazal pogum, kajti jug je bil razvnet, in stati ob smrtni postelji očeta, ki je rodil taka nevarnega bona-partista, kakor je bil Dantes, to ni bil majhen zločin.
XIV.
Besni in blazni jetnik.
Približno leto dnij po povrat-
ku Ludovika XVITI. je nadzoroval ječe generalni nadzornik.
Dantes je čul v globočini svoje podzemeljske ječe, podobne kleti, vse ono pripravljanje, ki pro-vzroča nad zemljo mnogo hrupa, ki je pa spodaj neslišno razun za uho jetnikovo, ki se je navadil, slišati v nočnem molku pajka, ki prede svojo mrežo, in
kapljo vode, ki potrebuje celo uro, da se nabere na vlažmem obokanem stropu.
Uganil je, da se je zgodilo zgoraj pri živih nekaj nenavadnega; tako dolgo je že prebival v grobu, da se je lahko prišteval mrtvim.
(Dalje prihodnjič) j ---------o------
l *>44iI ****+*++****+*****+*+±±±±*±±****+************4
"U U
■
PRED VRSTO KADI — Lahko bi v teh kadeh pripravljali pijačo, dejansko pa goje v njih na Grand Cayman Island v Britski Zahodni Indiji mlade želve, ki jih bodo potem pustili v morje, da jih obvarujejo pred izumrtjem.
NAROČITE S!
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI

DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI