Poštnina plačana v gotovini Posamezna Številka 7 din DolenisKi list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. - Stev. 7. NOVO MESTO, 15. FEBRUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK ZGODOVINSKI DNEVI IZ NOS Bj postani Ki Pi Bliža se sedmo leto, odkar smo se osvobodili okupatorjev in njihovih poma-gačev — domačih izdajalcev. Hitro so minila ta leta. V prvem Pasu po vojni je bilo povsod veliko razpravljanja o vojnih dogodkih. Kje si bil med vojno, kaj si delal? Tako so se pogovarjali možje in žene. Prenekatera partizanska mamica je silno rada pripovedovala — in še rlnnes ti pove — kako je bilo v letih narodnoosvobodilne vojne. Toliko in tolikokrat je odpirala vrata partizanom, jih nasitila, pogostila kar je hiša premoela, če pa ni bilo ničesar v shrambi, vsaj topla beseda ni izostala. Ko smo bili lani na partizanskem pohodu, so v podeorjanskih vaseh drli ljudje iz hiš. Prenekatera mati j© Od tedna do tedna Sredi velikih dogodkov po svetu vsaj mi ne smemo prezreti nečesa, kar sicer ni mogoče šteti med najbolj važna mednarodna vprašanja, je pa po raznih znamenjih značilno in vzbuja zaskrbljenost: proces proti bivšim partizanom v Lucci v sosednji Italiji. Proces traja že četrti mesec in pred nekaj dnem je javni tožilec končal svoj obtožilni govor, ki ni trajal nič manj kakor sedem dni. Na koncu svojega govora je javni tožilec zahteval kazni za 52 bivših partizanov -garibaldincev od 24 do 30 let ječe. Garibaldinci so obtoženi za kriminal, ker so se borili proti fašistom In njihovim pomagačem, takoimenova-nim ozopovcem. V najtežjo pregreho pa jim štejejo, da so sodelovali s slovenskimi partizani, češ da je bilo to »izdajstvo domovine«. Točneje bi.se lahko izrazili, da boli italijanske šoviniste to, da so italijanski partizani nastopili proti fašizmu in s tem proti imperialistični italijanski politiki, ki je nenasitna in neprestano izteza svoje dolge prste po' naši zemlji. Italijansko sodišče je s procesom napadlo osnovna načela, ki so ustvarjala povojni svet, ker sodi borce proti fašizmu, za katere je bilo posebej določeno, da so zavezniški vojaki in jih nobeden ne sme zaradi bojnih akcij zasledovati. Ta proces pa bo po svojem protide-mokratičnem bistvu še bolj značilen, če mu postavimo ob stran dogodek, ki ga je tisk pravtako zabeležil zadnje dni. V službo v italijansko vojsko so zopet sprejeli generala Gambaro, ki je bil šef italijanskega jkorpusa v ^Ljubljani, prej pa je bil še vodja italijanskega fašističnega korpusa v Španiji. Za njegove zločine so mu kot odškodnino za plačo od julija 1945 do danes izplačali Še okrogr deset milijonov lir. Vse to so vznemirjujoče vesti, ki kažejo, da gre današnja Italija staro pot in ta pot je povzročila že mnogo gorja. V zadnjih dneh po svetu zopet živahno pišejo o raznih političnih akcijah in izjavah v zvezi z bližnjim zasedanjem Sveta atlantske zveze v Lisboni. Predvsem v francoskem parlamentu je bila zelo burna debata zaradi Nemčije, oziroma zaradi izjav zahodnonemškega kanclerja Adenauerja, ki je z zahtevo po sprejemu Zahodne Nemčije v Atlantski pakt kot enakopraven partner in s protestom proti vmešavanju Francozov v zadeve Posarja povzročil pravo politično burjo. Vladni krogi Zahodne Nemčije se pač zavedajo visoke cene svojega razvitega gospodarstva, spodbuja pa jih še ameriška nestrpnost, da bi v oborožitvi Zahodne Evrope tudi Nemci dali čim večji delež. Nastalo je že vprašanje ali »Wehrmacht«, to je samostojna nemška vojska, ali oboroženi Nemci, člani evropske vojske. Posebno skrbi to vprašanje Francoze, kar je razumljivo, če upoštevamo zgodovino zadnje dobe. Ce razvoj nemškega vprašanja zavzema oblike, v katerih so elementi, ki povzročajo vedno večje pomisleke v svetu, potem je treba to nedvomno pripisati napetemu položaju v Evropi zaradi grabežljive politike Moskve, ki se pač noče odreči svojim imperialističnim pozicijam in s tem pomaga, da tudi stari militaristi zopet prihajajo do veljave v skupnih zahodnih obrambnih naporih. Dogodkom zadnjih dni pa je treba prišteti še razvoj na Koreji, kjer je ostalo pravzaprav odprto samo še glavno vprašnje: severnokorejsko-kitajska zahteva, da ne bodo podpisali premirja prej, dokler ne bo sklenjeno sklicanje konference, ki bo reševala vsa Daljno vzhodna vprašanja. Stara pesem. Zopet se je pokazalo, da služi korejska fronta predvsem za pridobivanje kitajsko-ru-skih pozicij na Daljnem vzhodu. To pa pomeni, da je do miru na Koreji sko raj pravtako daleč kot pred meseci, kajti konferenca bi morala reševati vprašanja Form.oze, zopetne uveljavitve Japonske itd. Moskva bi rada dosegla, da bi imela Mao Ce Tungova Kitajska — seveda samo kot ubogljiv satelit — večjo besedo na Daljnem vzhodu in bi bil tako razširjen moskovski vpliv tja, kjer ic precej izgubil na veljavi. Temu nasrroti pa se postavlja prenapeta politika nekaterih krogov v Ameriki, ki si žele razširitev vojnih akcij na Mandžurijo Nasprotin so torej tako močna da bo le težko prišlo v kratkem do rešitve bolečega korejskega vprašanja pred domom dejala: »Joj. fantje, saj ste prav taki kakor partizani! Kako lepo je bilo takrat.. .< Da, res. Lepo je bilo takrat — navzlic vsem strahotam vojne in okupatorjevega besnenja smo bili borci in ljudstvo povezani s tisočerimi vezmi, združeni v vesolju in nevarnostih, boju in pričakovanju svobode. V letdh po vojni, predvsem po letu 1947, je v naših pogovorih razumljivo prevladovalo razpravljanje o gospodarskih vprašanjih. Petletni plan zahteva od vsakega našega državljana, da po svojih močeh prispeva delež za ustvaritev socialističnega gospodarstva. Letos, ko bomo dokončali prvo Titovo petletko, bomo praznovali 11 leto ljudske vstaje, hkrati pa tudi sedmo leto osvoboditve. Zato si moramo priklicati v spomin vso lepoto in gorje let narodnoosvobodilne borbe. Na Dolenjskem Ima vsaka vas svoje značilnosti iz let NOB. Lepo in prav bi bilo, da bi naše vasi ali pa celi predeli letos ob takih zgodovinskih dnevih kot so n. pr. množični odhod vaščanov v partizane, prvi prihod partizanov v našo vas :
  • *OB itd. Oblik in načinov za to ne manjka, treba se je dobro pogovoriti — in zajeti k sodelovanju vse organizacije in društva. Res smo še sredi zime. Prav zdaj pa je pravi čas, da se na sestankih pogovorimo o tej delavnosti naše Fronte. Govoriti, da Fronta na vasi nima kaj delati, je velikanski nesmisel. Tisoč velikih in drobnih nalog je pred nami. Prirejanje vaških praznikov, njihova pravilna izbira, vsakoletno dostojno in kar najbolj slavnostno proslavljanje spada med resne in zgodovinsko pomembne naloge frontne organizacije. Partijske in frontne organizacije naj zato povsod zbujajo pri ljudeh smisel ta izbiro in proslavljanje teh vaških praznikov. Poskrbimo, da se bodo naše organizacije z vnemo lotile tega dela, da bo že letos vsaka naša vas imela svoj praznik, ki bo temeljil na zgodovinskih dogodkih iz let narodnoosvobodilne vojne. Vse množične organizacije v vasi, trgu al; mestu pa naj vse svoje delo usmerjajo že tdnj v priprave na krajevni praznik. Pred nami je 27. april, 1. maj, 22. julij, 29. november, 22. december in razni drugi prazniki ter spominski dnevi. Vsak naš kraj pa naj vplete med te zgodovinske dneve tudi svoj dan, ki bo nam in zanamcem živ opomin, da nam je bila in nam mora biti ljubezen do svobode in domače zemlje najdražje na svetu. Ludvik Kebe Tretji teden že počiva Nov^ mesto pod belo snežno odejo Za obnovo in nadaljni razmah Novega mesta V prostorih sindikalnega doma v Novem mestu je bilo 8. februarja V. redno zasedanje Mestnega ljudskega odbora. Navzoči člani so pregledali sklepe zadnjega zasedanja in ugotovili, da so le-ti bili v glavnem izpolnjeni. Po gospodarsko političnem referata, ki ga je podal predsednik MLO tov. Jože Udovič, so pričeli člani MLO živahno diskutirati. Tovariš Adam je obrazložil stanje in delo Uprave mestnih nepremičnin. Stavbe in stanovanja, ki spadajo pod to upravo, so v zelo slabem stanju in nujno potrebne popravila. Tov. Komelj je predlagal, naj bi čimprej začeli s popravilom Križatije in obnovili vsaj Sest sob, v katerih bi se naselila Studijska knjižnica. Tov. Milka Kolenc je poudarila, da mora MLO do določenega roka zgraditi mestno klavnico, urediti sejmišče BREZ SODELOVANJA STARŠEV ne bo boljših uspehov v šolah Ljudska oblast je na začetka letošnjega šolskega leta sprejela nekaj važnih ukrepov, s katerimi je hotela povečati prizadevnost posameznih dijakov srednjih šol pri učenju in hkrati tndi povečati odgovornost staršev za vzgojo In učenje svojih otrok. Predvsem je bli važen ukrep o podeljevanju Štipendij, ki Je znatno omejil število štipendistov* ker zahteva, da smejo dobiti štipendije samo resnično potrebni dijaki, ki pa morajo Izdelati -s prav dobrim aH P« odličnim uspehom. Drug važen ukrep Min. za prosveto zahteva izključitev dijakov Iz gimnazije, ki ne pokažejo ob prvem polletju zadovoljivega uspeha. Poleg organiziranega šolskega dela, ki mora z neprestano kontrolo prlslljevatl dijaka k rednemu učenju, so gornji ukrepi pokazal] na novomeški elmnazljt posebno v višjih razredih nekaj dobrih rezultatov, ki se kažejo na zunaj v odstotkih učnega uspeha. Tako je lansko leto ob polletju izdelalo v višjih razredih samo 50 odstotkov, letos pa je ob prvem polletju uspešno Izdelalo v višjih razredih 60,40 odstotkov dijakov. V nl|jlh razredih, za katere gornji ukrepi Lani 18 milijonov dinarjev prometa v petih odsekih 2e od nekdaj so bili na Dvoru pri Žužemberku pametni in preudarni gospodarji. Posebno ponosni so Dvorčani na svojo kmetijsko zadrugo, ki stoji v resnici na trdnih nogah in služi vsem svojim članom. Uspehi dvorske splošne kmetijske zadruge so res lepi in kar kličejo po vzgledih v tistih zadrugah, v katerih upravni odbori, poslovodje in nameščenci nekako ne morejo ali pa ne znajo premagati mrtvila v raznih zadružnih odsekih in pod. Kmetijska zadruga na Dvoru ima lesni odsek, katerega vodi sposobni poslovodja tovariš Može. Po vsej Suhi krajini kupuje od kmetov velike količine drv, železniških pragov in pod. Navzlic težkočam, ki jih je lani odsek imel, so bile naloge po količinah in izbiri lesa izvršene. Lesni odsek je v veliki meri pomagal zadrugi do lepega dobička, saj ga bo okoli 800.000 din. Nov tovorni avtomobil, ki ga bo zadruga na Dvoru letos kupila, bo koristil vsem zadružnikom Suhe krajine. Eden izmed najbolj delavnih odsekov v zadrugi je trgovski odsek, ki ga vodi tovariš Podoreh ali »naš Johan«, kakor mu pravijo zadružniki. Je star trgovski »maček«, da mu ga ni para. Poln je življenjskih izkušenj in trgovske prakse, vedno nasmejan, šegav, uslužen in nadvse priljubljen pri ljudeh. Vse obveznosti zadružne trgovine vedno presega. Lepo uspeva zadružni strojni odsek. Da so dvorski zadružni gospodarji podjetni, nam pove n. pr. dejstvo, da so z žago cirkularko žagali drva tudi v lanski mlačvi so po vnaprej določenem načrtu pravočasno omlatili vse žito. Z izredno prožno organizacijo dela so si ustvarili potrebne dohodke in zagotovili nadaljnje uspešno delo odseka. Brez dobička ni tudi živinorejski odsek, prav tako pa se je izkazal najmlajši, kovaški odsek. Pokazalo se je, da je prav kovaški odsek izredno koristen in potreben zadružnikom. 2e od nekdaj so slovele motike dvorskih kovačev po vsej Dolenjski; posebno slavo so imele motike za okopavanje vinogradov in vejniki (kljukci). Delavnica izdeluje zdaj tudi razno poljsko orodje, krampe, sekire, kopače in drugo kmečko orodje. O delavnosti zadruge na Dvoru naj govorijo številke: 18 milijonov dinarjev so imeli lani prometa vsi njeni odseki! Za malo zadrugo je to izreden uspeh. Zadružniki na Dvoru pa z doseženimi uspehi še niso zadovoljni. Letos si hočejo ustanoviti še krojaški, šivilski in čevljarski odsek. Dobro so organizirali zimsko škropljenje sadnega drevja. Kaj nam lahko pove kratek, še daleč ne popoln pregled zadružnega udej-stvovanja na Dvoru? Potrjuje nam, da povsod tam, kjer vlada složnost v skupnem prizadevanju za napredek, združena z zmožnostjo in voljo do dela, morajo biti tudi uspehi. Zadružniki na Dvoru so zato lahko v resnici ponosni na kmetijsko zadrugo, saj je res — njihova. H. S. ne veljajo, pa se je uspeh izholjft.il komaj za nekaj desetink odstotka. Profesorski zbor je opazil, da letošnji prvošolci nekoliko laže vozijo kot prejšnja leta. Sklep lanskoletne okrajne konference prosvetnih delavcev, ki govori o tem, da naj bo ocenjevanje v četrtih razredih osnovne šole strogo In objektivno, je precej po-magal. Branje, ki je bilo vsa zadnja leta v prvi šoli zelo slabo, je letos nekoliko boljše. Prvi razredi so v celoti izdelali s 50 odst., I. c, ki je tudi v disciplini najboljši, pa je pokazal 75 odstotni uspeh. Starši otrok tega razreda se polnoštevilno udeležujejo roditeljskih sestankov In to se tudi pri učenju pozna. Nikakor pa nI zadovoljiv uspeh nižje gimnazije v celoti, saj je izdelalo samo 4H.70 odstotka. Posebno slabo vplivajo na delovno disciplino tisti dijaki, kt obiskujejo gimnazijo samo zato, da izpolnijo osemletno učno obveznost — šola pa jim je deveta briga. To so vsi tisti, ki so Imeli ob polletju v knjižicah po tri. štiri, pet In več nezadostnih. Takih dijakov pa je v nižji gimnaziji od 425-tlh kar 86. Starši se bodo morali bolj zavzeti za učenju otrok, k« iti uo novih zakonih morajo Imeti tudi obrtniški vajenci vsaj tri gimnazije. Vzporedna nedisciplini pri učenju je tudi nedisciplina prt Izpolnjevanju hišnega reda In tako dalje. Zato Imamo v nižjih razredih kar 37 različnih ukorov. V višjih razredih je uspeh zadovoljiv. Med dijaki, ki so nalmani delali v prvem poletju, so dijaki V. b razreda In pa nsmo-iolcl. Profesorski zbor Je Izključil zaradi slabega učnega uspeha petošolca, ki je Imel same nezadostne ocene razen v predvojaškl vzgoji in telovadbi. Ce pa bi bil v veljavi že zakon, ki ga prtnravl.i« zvezna vl;iri:= o tem, da morajo višjo gimnazijo zapustiti dijaki, kt imajo več kot štiri nezadostne rede, bi bili izključeni štirje dijaki našega zavoda. Posledica lahkomišljenosti je nezadosten uspeh v osmem razredu. V osmem razredu so kar štirje dijaki, ki imajo več kot 4 ne-zadostne ocene, devet dijakov od 26 pa nI izdelalo. Vse kale, da Imamo v tem razredu nekaj dijakov, ki jim je lahkotno življenje ljubše kot resno delo. Prav zelo se bodo morali oprijeti učenja, kajti zrelostni izpit se bliža in marsikdo ho svojo neres-nost obžaloval, ker bo moral razred ponavljati, ali pa bo padel pri maturi, Česar so ho kesal vse življenje. V prihodnjem tednu bodo razredniki povabili starše svojih dijakov na pogovor o učenju, disciplini in o vsem, kar so opazili. Upajmo, da se bodo teh sestankov udeležiti prav vsi starši, tudi tisti, ki doslej na šolo niso prihajali. Skupni napori bodo prav go-tovo pomagali pri vzgoji otrok, pa tudi uspehi bodo boljši, česar se bodo veselili vzgojitelji In starši. Ab. V Si. Jerneju dobro gospodarijo Pred dnevi so na prvem letošnjem zasedanju KLO v Št. Jerneju slišali zanimiva poročila o krajevnem ftospodarstvu. Predsednik tov. Stane Kušlfan nas je seznanil « perečimi vprašanji krajevnega gospodarstva. Med drugim je omenil, da je bilo lani popravljenih 14 km potov, za kar so uporabili nad 2000 kubičnih metrov gramoza. Očiščenega in poškropljenega le bilo zelo veliko sadneea drevja. Obširno tajniško poročilo je podal tajnik tov. Tone Koretlč. Poročal je o odmeri davkov, uresničenju raznih planov, o dohodkih In izdatkih ustanov, kraj. pod. jetlj itd. Mesarija In kino-podjetje je aktivno, krajevna žaga pa je bila dana v zakup zadružnemu skladu, Lani so imeli tri vihore volivcev, 20 sej (najredneje so se Jih udeleževali odborniki Martin Pavlin, Ignac Oblak, Ignae Prah ln Franc Jordan) ln dve zasedanji KLO. Zal sveti državljanov In množične organizacije niso sodelovale a KLO tako kakor bi bilo treba. Odbor v Št. Jerneju Je lani moral prebroditi precej težav, vendar pa se je večina odbornikov s predsednikom ln tajnikom vred zavedala svojih odgovornosti pred ljudstvom. O stanju šolstva le poročal odbornik Ma-rinlč. Osnovno šol« obiskuje 3C5 otrok, od teh 208 dečkov ln 157 deklic, nižjo gimnazijo pa 66 dijakov in 104 deklice. Večina dijakov je uspešno končala pouk v I. pol. letju. Zasedanje je sklenilo predlagati okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev otroškega vrtca s kritjem materialnih izdatkov. Omenjen Je bil velik uspeh gospodinjskega tečaja, ki ga vodi z veščo roko učiteljica tov. Skerletova. Ravnatelj nižje gimnazije se Je zahvalil KLO za vzorno sodelovanje med šolo ln ljudsko oblastjo, katerega bi lahko posnemali v m arsi kakšnem dolenjskem krajevnem odboru I Poverjenik za komunalne zadeve tov. Peter Durjava je poročal o ureditvi vodnjaka na trgu, ki je bil obdan s okvirom, o ure. ditvl trga, popravilu mrtvašnice Itd., tov. Oblak pa je seznanil člane KLO s težavami, ki jih je imel pri delitvi živilskih nakaznic Zasedanje je nato sprejelo sklepe n obnovi starega sejmišča, n popravilu vaških potov, ureditvi gramozne Jame in h obvoznem čiščenju In škropljenju sadnega drevja. — n. Za naše kmetijstvo 6 milijard dinarjev Zvezni Gospodarski svet je sklenil, da se znižajo cene kmetijskih strojev za približno 40 %, cene umetnih gnojil za približno 43 %, cene rastlinskih zaščitnih sredstev za 33 %, cene goriva za 51 % in cene konopljinega veziva »Sisal« za približno 30 % v sorazmerju z njihovimi ekonomskimi cenami. Tako bo država dala kmetijstvu več kakor 6 mili jar dinarjev in s tem občutno pomag? i nadaljnjem razvoju kmetijske dnje in našega zadružništva pri Ločen&ki cesti, začeti z novo pekarijo in preseliti mlekarno. Največ vprašanj je bilo postavljenih zaradi mestnega vodovoda. Tov. Mirtič je podrobno razložil vsa pereča vprašanja, ki zadevajo vodovod in potrošnike, tov. Udovič pa je predlagal, naj Uprava vodovoda izdela načrt za obnovo vodovoda in ga predloži v odobrenje Upravi za hidrotehniko v Ljubljani. Sadno drevje v območju MLO je skoraj popolnoma uničeno, ljudje pa se škropljenja otepajo, češ da je predrago. Kaiko velika je nevarnost popolnega uničenja sadnega drevja, je prepričljivo prikazal tov. Malasek. Odborniki so precej razpravljali tudi o modernizaciji in dograditvi ceste. Večina članov je bila za to, da vsa dela nadaljuje režijski odbor pri MLO, ker bi dela na ta način bila dosti cenejša. Kritizirali bo delo gradbenega podjetja »Pionir*, ki ni izpolnilo pričakovanj MLO pri delu na cesti. MLO je sprejel nato več odlokov o prekrških zoper javni red in mir, o vzdrževanju snage in kulturnega izgleda Novega mesta, o organizaciji živilskega trga in določitvi tržnega reda ter o hišnem redu in spremembah nazivov nekaterih podjetij. Na podlagi diskusije so bili sprejeti sklepi o nadaljevanju del na cesti, ureditvi vodovoda, popravilu poškodovanih cest, realizaciji gradbenega plana, ureditvi Križatije, premestitvi sejmišča in podobno. Pred zaključkom je tajnik OLO mv. Pere kratko analiziral delo skupščine in povabil člane k resnemu delu za izpolnitev sprejetih odlokov in sklepov. Kratke vesli Beograd. — Nove predilnice bodo začele obratovati. V kratkem bodo začeli montirati stroje v novih predilnicah v Sinju, Prištini, Stipu in Bijelem polju pri Mostarju. S»oje je dobavila angleška tvrdka Platt iz Oldhama. Z novimi predilnicami bo naša tekstilna industrija mnogo pridobila ln bo zmanjšano nesorazmerje med Številom tkalnic in predilnic. Pred vojno niso gradili predilnic, ker so bile tkalnice bolj donosne, toda tekstilna industrija ni samostojna, če nima razen tkalnic tudi ustrezajočega števila predilnic. Tako bomo izlečili sedaj staro rak rano naše tekstilne industrije. Opatija. -— Pretekle dni so se tukaj mudili srbski zadružniki, ki so si ogledali razna podjetja in zanimive kraje v Sloveniji in Hrvatski. Polni novih vtisov in prevzeti od naravnih lepot so se vrnili v svoje kraje, kjer bodo že v nekaj tednih pričeli s še večjim veseljem delati za novo setev. Beograd. — Nova uredba o delovnih knjižicah. Zvezna vlada je izdala novo uredbo o delavskih knjižicah, po kateri morajo imeti vse osebe v delovnem razmerju delavsko knjižico. Z natančnimi določili o vpisih in obvezni predložitvi knjižice pri nastopu službe bodo omejili »preseljevanje« iz službe v službo. Zagreb. — Za naočnike ne bomo več v zadregi. Povojna leta smo bili večkrat v zadregi za naočnike. Ker stekla zanje, ki ga je treba posebej pripravljati, nismo izdelovali doma, smo bili vezani na uvoz. Zdaj pa je zagrebška tovarna »Optika« prevzela nalogo, da bo začela izdelovati steklo za očala. Uredili so že posebne električne peči in ter stroje za brušenje in poliranje. 2e letos bo tovarna izdelala okoli 700.000 stekel za očala. Ker jih potrebujemo doma le okoli 500.000 letno, jih bodo tudi izvažali. Ce bodo izdelki kvalitetni, bo tovarna imela v inozemstvu takoj dovolj odjemalcev, ker je po optičnem steklu povsod veliko povpraševanje. Celovec. — Avstrijske oblasti imajo za Koroške Slovence le prazne obljube. Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je v neštetih vlogah zahtevala od avstrijskih oblasti, da priznajo slovenskemu šolstvu tiste pravice, ki jih ima tudi v najbolj zaostali državi manjšinsko šolstvo. Na vse te vloge ja Zveza dobila doslej le en odgovor la »Icer ji je sporočil bivši prosvetni minister pred svojim odstopom, da so za te zadeve merodajne koroške deželne oblasti. Ta odgovor potrjuje, da imajo avstrijske državne oblasti za Koroške Slovence le prazne obljube, kadar bi bilo treba te obljube spremeniti v dejanja. 21 34 Stran 2 DOLENJSKI LISI Štev. 7. V četrtek 7. februarja so zadružniki v Veliki Loki imeli tretji redni občni zbor. Pregledali so svoje delo v preteklem letu in ugotovili, da so dosegli tako lepe uspehe, da so z njimi lahko zadovoljni. Izvolili so nov upravni odbor, sprejeli gospodarski račun za leto 1952 in več sklepov, na podlagi katerih bodo delali v bodoče. Napis: »Živel največji praznik zadružnikov!«, nas je pozdravljal že od daleč. Pred prijazno hišo zadružnika Bizjaka sta bila postavljena dva mlaja in med njima parola. V prostorni Biz-jakovi kuhinji so se pridno sukale za-družnice in pripravljale zadružnikom in gostom topel zajtrk. 2e dobro uro pred pričetkom občnega zbora so se pričeli zbirati zadružniki okrog tople peči. Ko so prišli še gostje z okraja, so praznično oblečeni zadružniki počasi, a nekam svečano posedli po stolih. Predsednik Darko Gore je pričel zborovanje. Za delovnega predsednika je bil soglasno izvoljen Anton Lavriha. VSAK ZADRUŽNIK JE ZASLUŽIL NA DAN PO 328 DIN »Mnogo truda in napora smo vložili v delo za izpolnitev vseh naših nalog,« je dejal v poročilu predsednik zadruge tovariš Gore, »zato tudi uspehi niso izostali.« Skupno je bilo opravljenih 9038 delovnih ur. Svoje obveznosti so člani častno izpolnili. Delovna disciplina je bila dobra, zato je letos tudi izostala kritika iz leta 1950, ko zaradi slabe delovne discipline niso bili okopani vinogradi. Z zanimanjem smo poslušali predsednika, ko je našteval, kaj vse je zadruga pridelala. Skoraj 31.000 kg žit, 1600 kg industrijskih rastlin in 1125 kg lanene slame; pridelek krompirja je bil rekorden, saj so ga pridelali kar 132.000 kilogramov. Tudi povrtnin so pridelali precej, kar jim je vrglo lep zaslužek. Krmnih rastlin je bilo nad 288.000 kg, zraven tega pa so pridelali še precej vinogradniških in sadjarskih kultur. Semen imajo za prvo silo kar dovolj. V začetku leta 1951 so imeli v zadrugi 62 glav živine. Med letom so imeli prirastka 16 telet, plemenskega bika pa so kupili. Nekaj od tega so prodali in zaklali za lastne potrebe, tako da imajo sedaj 56 glav same dobre plemenske živine. Svinjereja napreduje, vendar pa je bila vzreja pitancev prepočasna. »Navzlic nekaterim pomanjkljivostim so se naši uspehi v primeri z letom 1950 znatno dvignili predvsem zaradi tega, ker smo prevzeli razmnoževanje semenskega krompirja. To nam USP H, KI JE ZGOVOREN DOKAZ PREDNOSTI SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA je sicer dalo obilo dela, a tudi lep zaslužek,« je nadaljeval tov. Gore Začudeni smo poslušali, kakšne dohodke je imela zadruga. Dohodki celotne proizvodnje v letu 1951 so znašali 6,880.263 dinarjev, izdatki pa znašajo 2,637.406 dinarjev. Končni kosmati dobiček maša 4,242.857 din. Od tega so oddvojili za razne sklade, prispevek zadružnemu skladu, davek na dohodek in nagrade, znesek 509.548 din. V investicijski sklad so namenili 1,126.701 din. Od ostanka so odračunali še dva odstotka za zadružni sklad, tri odstotke za davek na dohodek in 5000 din za nagrade. Za delitev na delovne dni med zadružnike je ostalo še 2,964.464 din ali 6038 % od skupnih dohodkov. Tako je vsak zadružnik prejel za vsak delovni dan po 328 din. Plan kapitalne gradnje ni bil obsežen, vendar so zgradili dve gnojišči, shrambo za žito in drvarnico, v »vinjake pa so napeljali vodo. Letos bodo zgradili remize za stroje In vozove in popravili kozolce. Med letom so zadružniki iz skupnega sklada dobili že 15.338 kg belih in 3000 kilogramov ostalih žit Mesa je bilo razdeljenega 454 kg, masti 46 kg, prašičev 654 kg, 186 litrov mleka, 1390 kg krompirja, 265 kg sladkorja, 183 kg olja, pa še vino, grozdje, usnje za čevlje itd. Vse to so dobili zadružniki iz domačega skladišča, zraven tega pa so precej pridelali tudi na ohišnicah. Lačen ni bil in ne bo v zadrugi nobeden. Obratnega kredita zadruga ni rabila, ker je skozi vse leto imela pri Narodni banki do-broimetje v povprečni višini 500.000 dinarjev. SKORAJ VSI SO PRESEGLI DELOVNE OBVEZNOSTI Obveznosti, ki so jih zadružniki sprejeli ob začetku leta, so bile visoko presežene. Janko Gnidovec je opravil 349 delovnih dni, Franc Bizjak 303, Roman Barle 392 itd. Alojz Bukovec, star 64 let, je imel normo 100 dni, opravil pa jih je 245. Martin Zidar, star 72 let, hoče biti pri vsakem delu in se med zadružniki počuti kar mladega, kar kaže že njegovo delo, saj je opravil 219 delovnih dni, čeprav je imel predvidenih samo 100. Njegova hčerka Francka je opravila 309 dni. Oba sta zaslužila 183.000 din. Največji zaslužek — 387.388 din — je dobil Franc Grden s svojo družino. Družina Mežan iz Ko-renitke je zaslužila 277.160 din in r>od. Za pošteno delo obilno plačilo! Ob zasedanju OLO v Črnomlju Ti poročil na zasedanju OLO Onome) J. Iti Je bilo v soboto J. februarja, Je bil t do-kaJSn.1l meri razviden napredek Bele krajine, ki se Je posebno razmahnil v zadnjih letih. V trgovini se je pokazalo, da je nakupovanje žtvll po ukinitvi živilskih nakaznic precej nazadovalo. V primerjavi s prejšnjimi meseci je bilo n. pr. po ukinitvi kupljenih v okraju 24.000 kg ralevskih Izdelkov, 2100 kg sladkorja, masti 1160 ke Itd. manj kakor prej. Splošne kmetijske zadruge so postale bol] podjetje In odkiipnpejo od kmetov več kot nekdaj. Med najboljšimi za-dntrami je KZ na Vinici, ki Jo uspešno vodi upravnik Alojz Skollber, Iz zadrug In OLO pometel tndl nekaj špekulantov, ki so se skrivali predvsem v lesni stroki in goljufali radnice. Na Sinjem vrhn je na primer lesni manipulant oškodoval zadrugo za 3on.no» dinarjev. Živahna Je bila lani komunalna dejavnost. Zgrajenih je bilo 82 hiš. Za obnovo podeželja it> prispeval Tzvšn lodbor OF Slovenije Beli rajinl 5 mlTijnnov 370.HM) dinarjev; ta pomoč Je bila razdeljena med 170 pogoreleev Iz i'OV. Za elektrifikacijo Je bilo izdanih 11 milijonov dinarjev, zgrajene so bile 3 transformatorske postaje In potegnjenih nad 30 km daljnovodov. Elektrificiranih je bilo 6 vasi, za * vasi pa Je material že preskrbljen: predvsem pridejo najprej na vrsto Veliki In Mali Nerajec, Ueakovet, Vukovel, Da-delj ln Podklanec. Za vzdrževanje cest Je bilo lani Izdanih 3,500.000 dinarjev. V Zllju so postavili novo osnovno šolo, katerih Je zdaj v Bell krajini 33. V Črnomlju so osnovali 8. razred gimnazije ln glasbeno ftolo, poleg popolne gimnazije pa je v okraju tudi i nižjih gimnazij. O Kmetijstvu je poroča] poverjenik Jaklje-vlč Frane. Bela krajina Ima dozdaj Iliri kmečke delovne zadruge ln štiri ekonomije, v katerih j« le 18 odstotkov zemljišč okraja. Deloma upravlja s to zemljo tudi 25 kmee-klh zadrug. Najlepše uspehe Je dosegla EDZ v Straznem vrha, ki ho obračunal« svojim članom vsak delovni dan po 3M dinarjev. Z arondacijo vinogradov ho KDZ Stratitf vrh ie povečala svojo prizadevnost. V kmečki proizvodnji je imela lepe uspehe KDZ v Metliki, ki je uspešno zalagala čVrnomeljskl ln metliški trg. — Glavna problematika be-lokrajskcga kmetijstva Je v veliki razdrobljenosti kmetijstva, na malih posestvih pa so proizvodni stroški zelo visoki. Belokranjsko kmetijstvo ima pogoje s« razvoj živino-reje, sadjarstva ln vinogradništva. Na melioracij« čaka precej zemljišč, pravtako pa se ponujajo številni štel ni ki u peskanj« in globoko oranje. V reorganizaciji oblasti je OLO dosegel lani viden napredek. Administrativni aparat na okraju se .1« zmanjšal od 130 na 13 uslužbencev. Priprave xa snovanje bodočih obetn so pokazale, da bo ostalo od dosedanjih 29 krajevnih ljudskih odborov 14 obeln, ki bodo sestavljalo gospodarsko močne enote i vsemi pogoji z« zdrav razvoj. Bodoč« občine s» predvidene v telile krajih: AdlellcL Crno-melj-mesto, Crnomelj-okollea, Dragatui, Gradac, Metlika. Predgrad, Preloka, Rosalnlc«, Semle. Sinji vrh, Snhor. TalfJi vrh in Vinica. Živahno razpravljanje na tem zasedanju je pokazalo, da večina ljudskih odbornikov ln prebivalstva v okraju pravilno razume naš gospodarski razvoj, v katerega vlaga ljudstvo ves trud. Primer najpožrtvovalnej-Šega odbornika pa Je najstarejši elan OLO. tovariš Jure Speli* r Iz Damlja, ki se ni nikdar izostal na zasedanjih odbora ln Je tudi tokrat prišel 3« km dale« peš po komaj sraznl snežni poti. Ob zaključku zasedanja »o odborniki sprejeli nekaj pomembnih sklepov za na-dalnjl razvoj vsestranskega razvoja Bele krajine. Janez Vltkovift Tovariš Lavriha je zboru nato predlagal razrešitev starega odbora in izvolitev novega. Z navdušenjem so zadružniki za predsednika novega odbora ponovno izvolili Darka Gorca. S tem so mu dali najlepše priznanje in zaupanje za njegovo dosedanje delo. V nov upravni odbor in nadzorni odbor so izvolili najboljše zadružnike. Ob zaključku zbora so zadružniki z veseljem sprejeli v svoje vrste še sedem novih članov, ki so tudi spoznali, da je njihovo mesto v zadrugi. KDZ »Ivan Cankar« se krepi iz dneva v dan. V svoje vrste sprejema nove delovne in predane člane. Škodljivce, ki so zavirali njeno delo med letom, pa so izločili. Velikoloftani so lahko ponosni na svojo kmečko delovno zadrugo, ki predstavlja središče gospodarskega, političnega in kulturnega napredka na vasi. Zato pa se tudi upravičeno pritožujejo nad neobjektivnim gledanjem okrajnega odbora, ki ne razume njihovih teženj po še večjem razvoju. Namesto da bi osnovali novo občino v Veliki Loki, hočejo te delovne ljudi priključiti S t. Lovrencu. KDZ, državno posestvo na Mali Loki, zadružni dom in še marsikaj — vse to so pogoji, da bi se življenje ljudi v Veliki Loki res dvignilo na višjo raven, okraj pa Jih sili v kraj, kjer nimajo nobenih pogojev ne za gospodarski, niti za politični ali "kulturni razvoj. Ali ne bi morda malo bolj upoštevali tudi mnenje radružnik'- :n njihove načrte? V, Borba za družbeni plan odkriva nove rezerve »Zdaj so ga pa v tovarni igra« pošteno lavozllll Tovarno bodo zaprli, morda celo prodali na Javni dražbi, najmanj tristo ljudi pa bo ostalo brez dela na cesti!« Tak« govorice so se te dni širil« po Novem mesta. Tovarna Igrač je res zašla v finančne težave objektivnega značaja, toda še daleč ne take, da bi morali tovarno prodati in vse delavce odpustiti. Kot pravi direktor Franc Strgovšek, bi morali najprej vsaj 150 delavcev najeti, da bi jih lahko nato tristo odpustili. V letu 1951 so se zaloge neprodanih Igrač začele kopičiti v skladišču, zlasti še v dragi polovici leta. Trg je bil s tem nasičen, na Erodajo pa so vplivali tudi razni faktorji, 1 so dvignili cene Izdelkom. Prodajni oddelek tovarne, ki je sklepal v januarju 1911 pogodbe v Zagrebu, po navodilih Glavne direkcije lesne industrije v Ljubljani nI smel skleniti pogodb za celoletno proizvodnjo, ampak le za polovico. Drugo polovico so morali predvideti za neko republiško rezervo. Ta rezerva In zastoj na trgn sta povzročila, da ie Je ob koncu leta nabralo v skladišču za pet In pol milijona dinarjev Izdelkov, za katere nI bilo kupca. V januarju se stanje Se nI zboljšalo, pač pa so bili podvzetl koraki, da se zadeva v najkrajšem času uredi- Tovarni se j« posrečilo v zadnjem časa odprodati eno tretjino stva v barvarnem in montažnem oddelku, ker na primer lesne galanterije (vrtnih stolov, mizic, obešalnikov in podob.) nI potrebno barvati ln posebej zlagati, ker gredo skoraj neposredno od stroja v prodajo. Med odpuščenimi so seveda na prvem mestu veinl lzostankarjl In pa taki, ki Imajo doma zemljo, ostali pa hodo zaposleni v drugih podjatjih. Čeprav v tovarni zaposlujejo večji del žensko delovno silo, bo ta tudi v bodoče ostala v večini. Med premeščenimi je največ fizično močnih moških, za katere bo lahko dobiti primemo zaposlitev drugod. Po reorganizaciji prolzv odnje bo tovarna v bodoče delala samo v eni Izmeni. Izjema bo le strojni oddelek, kjer bo šla proizvodnja verjetno vsaj nekaj časa v dveb Izmenah, da se bolj izkoristijo strojne naprave Delavski svet Je te dni tudi podrobno pretresal vse možnosti znižanja proizvodnih stroškov in prišel do zaključka, da ho tovarna lahko od nove proizvodnje prispe-vola za družbeni nlae M odstotkov poleg Rtrošknv amortizacije. Trdijo, da se več ne bo dalo, ker so pregledali prav vse možnosti Iii odkrili vse notranje rezerve. Položaj tovarne In skladišča je namreč tak, da je 12 odstotkov delovne sile zaposlene samo prt prenosu surovin ln Izdelkov, kar seveda draži proizvodne stroške. Iz Istih razlogov zalog, odprodali pa bodo tndl večjo količino \nAl nI mogoče v tovarni izdelovati večjih barv, ki Jih pri novi proizvodnji ne bodo več potrebovali. Priznati pa je treba, da ima tovarna zelo majhna obratna sredstva. Navzlic temu pa je v preteklih treh letih prispevala v državni proračun okrog 80 milijonov dinarjev. Napačno hi bilo trditi, da v tovarni kljub gornjim objektivnim težkočam niso za sedanje stanje nekoliko tndl sami krivi. V trenutku, ko so videli, da Igrače ne gredo v promet, bi morali preusmeriti proizvodnjo na druge predmete, za katere Je pri nas In v inozemstvu še veliko povpraševanje. SIcer so pričeli vzporedno z Igračami proizvajati drobno leseno galanterijo, toda samo v majhnih količinah. Zastoj v prodaji Igrač, predvsem n* novi gospodarski sistem, sta končno prisilila delavski svet, upravni odbor in tehnično vodstvo tovarne, da so »e resneje lotili preusmeritve proizvodnje, ki Je sedaj Je v polnem teka. v zvezi s tem p« h potrebne tudi nekatere organizacijske spremembe. Tako se bo število zaposlenega delavstva v resnici znižalo za dobrih K procentov, to je za okrog M ljudi. Pri preusmerjeni proizvodnji s« bo nanireS občutno znižalo število delav- kosov, ker je verižni transport Izdelkov ne« mogoč brez velikih Investicij. Tovarna je na neprlkladnem mestu, poleg tega pa se zidana v nadstropja. Prav gotovo bo novi gospodarski način pritisnil še marsikatero podjetje, posebno pa tam, kjer se vodstvo in delavstvo nI brigalo za drugo kot za lahek zaslužek. Delovni kolektivi bodo sami Izključili Iz svojih vrst vse tiste delavce, ki so prihajali v podjetje bolj na oddih kot na resno delo, ali pa samo zato, da so dobili oh mesecu Živilsko In Industrijsko nakazni"". Pr"- I ko bo vsak delavec holj kot doslej pazil na porabo materiala In orodja. Borba za kvaliteto ln solidno postrežbo ho eno izmed resnih prizadevanj vsakega kolektiva, ki bo hotel obdržati podjetje. Pri produkciji bo odločalo povpraševanje na trgu, ne pa mnenje neke direkcije. To so sedaj £e spoznali v marsikaterem podjetju ln tudi v tovarni Igrač, kjer Že teče proizvodnja po potrebah trga. Igrače bodo v bodoče izdelovali le po naročilu, sicer pa hodo proizvajali predmete, ki Jih zahteva kupec. Za vrsto takih predmetov pa ima tovarna že sklenjene pogodbe- BESEDA NAŠIH BRALCEV V Dolenjskem lista ara jam o novo rubriko, katero hodo bralci pisali sami. Pod zgornjim naslovom bomo objavljali kritične prispevke naših naročnikov. Vabimo ras k sodelovanja: po svojih močeh prispevajte k nrejevsnju perečih vprašanj vašega kraja ali okoliee, opozarjajte na morebitne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti, ki s« pojavljajo na katerem koli področju družbenega življenja itd. Prosimo pa, da pošiljate samo točn« podatke In dobronamerno kritiko. Uredništvo. Ka] povzročajo neumne govorice V zadnjih dneh januarja in prvega februarja je novomeške gospodinje kakor strela z jasnega neba zadela vest O podražitvi sladkorja, olja in še nekaterih drugih živil. Govorilo se je celo, da bo sladkor blokiran od 2. februarja dalje, podražitev nekaterih živil pa naj bi bila uvod v podražitev vseh ostalih živil. Izmišljena vest je rodila posledice: nekatere lahkomišlje-na gospodinje so naravnost »jurišale« na sladkor. Da je bila vest izmišljena in škodoželjna laž, se je pokazalo naslednji dan, ko Je bilo še vedno dovolj sladkorja in olja v prosti prodaji po neizpremenjenih starih cenah. Ali je Šlo v tem primeru za politiko nekaterih trgovskih uslužbencev, ki bi hoteli na tak način doseči večji promet v trgovinah? Ali se ne bi raje trg. uslužbenci pomerili med seboj v vljudnosti in v solidni postrežbi, kar bi jim prav gotovo privabilo stalne odjemalce? — Gospodinje pa so dobile nov nauk: ne nasedajmo izmišljenim vestem, zagrabimo njihove razširjevalce za jezik, pa se ne bomo jezili, da imamo ponekod n. pr. v februarju doma po 10 kg sladkorja ... — Niko DragoS, Novo mesto Obisk v Novem mestu Navzlic globokim in še nezaceljenim ranam, ki jih je dolenjska metropola utrpela med vojno, je še vedno tako lepa in privlačna kot je bila. Krki, ki je naša najzanimivejša reka in spada prav gotovo med naše najlepše reke, nihče ne more vzeti njene lepote in privlačnosti. Zato je prav razumljivo, da umetniki, zlasti pa tovariša Jakac in Lamut, tako radi uporabljajo Novo mesto kot predmet svojega umetniškega izživljanja in da se arhitekt Mušič trudi, da bi ohranil Novemu mestu njegove lepote. Čeprav Novo mesto po pravici zasluži naslov slikovitega mesta, pa mu vendarle precej pomankljivosti kvari ta sloves. Danes omenjam le dva primera, ki pa se dasta prav gotovo odpraviti. 1. Ko sem se po dolgem času spet vozil v Novo mesto, me je v vlaku vprašala žena, ki je potovala z dvema otrokoma in tremi kovčki, ali vozi Iz Novega mesta k vsakemu vlaku avtobus. Skoraj nekoliko užaljen sem ji brez obotavljanja povedal, da naj bo brez skrbi, saj je Novo mesto vendar mesto in prav gotovo prihaja k vsakemu vlaku avtobus. Kako sram me Je bilo, ko sem se nato na cesti od kolodvora do mesta, prekladajoč težak kovček iz roke v roko, spomnil odgovora tej ženi! — Ali bi res bilo kakršnokoli vozilo vsaj za kovčke iz mesta na kolodvor in nazaj razkošje za Novo mesto? 2. Oni dan sem se sprehajal po ulicah in uličkah nad mlinom, ki ne ro-poče, temveč molči kot njegov spodnji sosed in izgublja brez koristi dragoceno vodno energijo. Mimo sodišča sem prišel v tiho GerdešiČevo ulico. Pred koncem ulice pa sem se spomnil zele-nomodrega studenčka, po domače gnojnice, ki izvira izpod škarpe in teče od zime do zime čez cesto. Gnojnica je sicer dragoceno gnojilo, spravljeno pa mora biti v betoniranih gnrjničnih jamah. Menda bo sneg kmalu skopnel — potem pa si predstavljajte tujca, ki vzhičen nad lepotami Krke in zgodovino mesta prispe na ogledovanju mestnih lepot tudi do tega »izvira« ... Malo naprej, na Ločenski cesti, je hlev z odprtim gnojiščem tik ob cesti s prostim iztokom na cesto. Ljudje se vsemu privadimo: lepo ni več lepo, grdo ni grdo in nerodno ni nerodno. Je že tako. Obnova Novega mesta je bila v zadnjih mesecih precej živahna — zato upam, da ne bodo pristojni organi pozabili tudi na ti dve nakazani nevšečnosti! Kritika, ki je zadela v živo V članku »Takšnega ,kraljevanja* nočemo«, ki sem ga napisal v Dolenjskem listu dne 18. januarja letos, je precej ostro pisalo o poslovanju uslužbenk v Kmetijski zadrugi Dolnja Nemška vas. Nameščenke zadruge so članek obesile na vidno mesto (morda iz osebne maščevalnosti?) z vabljivim pripisom in opombo, naj ga vsakdo prebere... Res je, da v članku niso bili podrobno navedeni razlogi moje kritike. Naštel sem samo dejstva, ker prostor v listu žal ne dopušča, da bi se o vsem Široko pisalo. Po objavi članka pa se je odkrilo še marsikaj novega, kar potrjuje moje navedbe. Zato mi je žal, da nisem o stvari še več napisal, predvsem pa dokazal brezbrižnega ravnanja in poslovanja v nnSi kmetijski Tadrtrgt" z vrsto primerov. Potrebne dokaze sem medtem poslal odvetniku, pri katerem so se nekatere izmed navedenih uslužbenk pritožile. Ugotavljam pa sedaj, da so narae-ščenke v zadrugi postale v zadnjem času do kupcev zelo vljudne, kar velja predvsem še za Mežan Pepco. Uvidel sem tudi, da Japelj Danica samostojno ni zakrivila manjših prestopkov, zato se ji tudi opravičujem, v kolikor jo zadeva objavljeni članek. Ne vem pa, kako se Japljeva strinja z izjavo Me-žanove, »da je ona dolžna nabavljati blago«. Večkratni prepiri med omenjenima v lokalu označujejo pač dovolj značilno nepravilno ravnanje Mežanove. Ugotovil sem tudi, da sta se prodajalki medtem že opravičili osebi, kateri sta za 8,5 del petroleja računali 90 din. Mežanova je nekemu kupcu že vrnila 100 ind. bonov, od neke druge osebe pa je zahtevala vrnitev 580 bonov, ki so bili zameteni med smetmi. Ostale navedbe v mojem prvem dopisu so točne, kar ponavljam. — Pred kratkim so v zadrugi prodajali moko, ki je dišala po petroleju. Ljudje upravičeno zahtevajo, da se Mežan Pepco razreši službe v zadrugi, Japljeva pa bo morala stanje popraviti. Socialistična trgovina zahteva dobrih ljudi. Franc Vodnik Razumljivo je, da so nekateri iz novomeške okolice odhajali v partizane tudi v ta Štajerski bataljon. Med njimi je bil Valentin Pintar, mizar i zZalca, ki je kot begunec živel v Novem mestu. Ko so ga partizani njeli na Suhorju, je izjavil: »K beli gardi sem prišel sredi junija in nisem vedel, da sem pri beli gardi, ker so nam lagali, da so partizani kot štajerska četa.«31 Za kogar so bili belogardisti prepričani, da ga bodo pridobili za svoje izdajalsko stvar, so inu podarili življenje, ostale pa so neusmiljeno klali. V drugi polovici junija sta Franc Rozenber-gar in Jože Zupančič iz Gotne vasi pred italijanskim nasiljem zbežala v partizane in se zatekla k štajerskemu bataljonu, ker sta bila prepričana, da je partizanski. V istem času sta tja odšla tudi Albin šmajdek in Franc Mihelič iz Regerče vasi. Za vso četvorico je izginila vsaka sled, kot da jih je pogoltnila zemlja. Franc Murn, belogardist iz štajerskega bataljona, je kasneje na Kočevskem procesu razkril to skriv* nost: »Spominjam se, da so ti štirje prišli neko jutro okrog sedmih v naš logor, ker so mislili, da smo partizani. Kranjc jim je odredil mesto za šotor... Nekako ob pol osmih sem čnl kakih deset strelov pod mano ob potoku Klanfar ju in sem spraševal, kaj to pomeni, Ko sem po izmenjavi straže prišel v logor, sem videl, da šotor štirih partizanov več ne stoji in sem zato vprašal Gliho- Mavca kaj so z njimi napravili. On je zamahnil z roko m zaklel, istočasno pa mi je pokazal na roki novo zapestno uro, ki je prej ni imel. Razumel sem, da so jih ustrelili.«*' »i Zaslišanj« ujetih na Suhorju VI. novembra 1942. 40 Pintar Valentin ,roj. 15. januarja 1920- •»Kočevski proces, zaslišanje Murna pred PVS ▼ Kočevju 1. oktobra 1943. F ranček Saje: Belogardistični štajerski bataljon Murnovo izpoved je spopolnil belogardist JoŠko Jakoš v svojem dnevniku: »26. VI,... zvečer... se je začelo grozno kričanje. Takrat so namreč vse pobili. Eden je bil takoj mrtev, eden pa samo ranjen in je grozno kričal. Pa tudi njega so kmaln pobili. Med tem časom so fantje peli, tako da se ni slišalo kričanje in streljanje.«88 Pavel Drab iz Stopdč, desna roka kaplana Urbanča, pa se je ob partizanskem napadu na Suhor hvalil v Zagarjevi gostilni v Stopicah: »Ko bi mogli kurbe partizanske obkoliti, to bi jih klali, kot smo jih v Št. Joštu. Pa ti ne veš, ko nisi bil zraven, kako so klicali mater. Tisti kuštrasti ,ki je imel črne lase, je kaj vpil. Mislili so, da so prišli k partizanom, pa so prišli k nam. Poklali smo jih po vodo, eno partijo na eno stran, drugo pa na drugo stran. Šli smo za njimi in jih kar od zadaj poklali. Ko smo jih zabodli, so pričeli vpiti in klicati mater, mi pn smn jih spet in spet zabadali z noži.. .«** Junija in julija 1942 so se v gozdovih med Novim mestom in Gorjanci dogajale nepojmljive reči. Partizanski kurirji in manjše patrulje so brez sledu zginjale. kot da so se pogrezale v zemljo. Kmetje, ki so doma pomagali partizanom ali pa odkopavali puške in hiteli v gozd, da bi okrepili vrste partizanskih upornikov, so našli zavratno smrt, ki je nihče ni znaj pojasniti. Šele mnogo kasneje s« je katoliški dnevnik ** Dokumenti I1 8* Sodni spis -mestu, Ko 86/47/' -Tatwi*ev dnevnik, štur. 3B. D raba, okrožno sod. v Novem »Slovenec* pohvalil, da so po zaslugi Štajerskega bataljona »partizanski terenci in partizanske patrulje brez sledu izginjale druga za drugo.«8* Na tak nepojasnjen način je 2. julija izginil cel vod partizanov iz II. bataljona Dolenjskega odreda, kot da ga je požrlo neznano brezno. Tedaj je namreč vodnik Srečko Povše iz Nove- fa mesta z okrog petnajstimi partizani odšel s rške gore preko Krke, da bi bil na oni strani reke v zasedi, če bi Italijani skušali .prodirati proti Otočcu, kjer so partizani že več tednov oblegali njihovo posadko. Na desnem bregu Krke so partizani srečali patruljo iz štajerskega bataljona, ki jih je povabila, naj prenoči v njihovem taborišču. Partizani so rade volje sprejeli povabilo, da njim samim ni bilo potrebno stražariti. Ko so v taborišču Štajerskega bataljona legli v šotor, so jim »Štajerci« pobrali orožje, jih zastražili in začeli zasliševati. Preprostim kmečkim fantom, ki so šele nekaj tednov bili v partizanih, je bilo v tem hipu jasno, da so padli v navadno belogardistično past. Zato so previdno odgovarjali na njihova vprašanja, ali bi se borili proti Četnikom in belogardistom. Odločno so tudi zavračali njihova vabila, naj bi se jim pridružili. Belogardisti so partizanske jetnike nekaj časa uporabljali, da so jim pod stražo opravljali težaška dela, ker »o še vedno upali, da jih bodo pridobili. Jetniki pa so nestrpno čakali na priložnost, da bi se lahko vrnili med svoje tova- »» »Slovenec*, 24- decembra 19*8, Oblak pri ranjenih kodevekih junakih. Eden prvih boreev. riše. Po desetih dneh ujetništva jim je ob prvem odkritem spopadu s partizani uspelo pobegniti Aleksandra Grabnarja - Severja iz čužne vasi pri Trebelnem pa so belogardisti prej ustrelili. V štajerskem bataljonu je ostal edino vodnik Povše, ki so mu belogardisti vrnili puško. Kasneje je Povše menda streljal na kapetana Vasi-ljeviča, zarnrfi česar so pri Mirni ubili tudi njega,8« Koliko belogardističnih Žrtev leži po gozdovih med Krko in Gorjanci, ne bo možno nikdar točno ugotoviti, ker so morilci in njihovi pomočniki skrbno pazili, da so za umorjenimi zabrisali vsako sled. Po mrliških knjigah iz šmi-helske in stopiske župnije tudi zanmn iščeš imena pobitih, čeprav sta kaplana Wolbang in Urbane z mnogimi stanovskimi kolegi najtesneje povezana z ustanovitvijo in vsem delovanjem Štajerskega bataljona. Kaplan Tonček šin-kar, o katerem belogardistične listine ugotavljajo, da je kot kurat štajerskega bataljona »zašel predaleč in postal preveč krvoločen«,8' v italijanski ofenzivi septembra 1942. Dne 80. XI. 1943, Pozdrav Janez; arhiv jav. toi. LRS &t. 1052M do hI. pa je bil celo tako vnet zagovornik zločinov, da je še sodnikom v Kočevju 1943. leta izjavil: »Nikomur se ni nič zalega storilo. Nobenega kurirja niso uhili, kolikor jaz vem. V Štajerskem bataljonu je bil v št, Joštu likvidiran le Sever.«4* V resnici pa je usoda mnogih znanih in neznanih nesrečnikov, ki so padli v nevidno past Štajerskega bataljona, bila brezobzirno kruta in tragična! M Kočevski proces, i tj sva partizana Sladek*. Fiftka 29. septembra 1943 in po Lastoem snominu. Polen Sladeka je od Povšetovega voda sedaj živ tudi Franeok Smole is Oužnjo vasi pri Trebelnem. 87 Porodilo o sodelovanju štajerskega bataljona " Kočevski proces, stenografski zapisnik razprave, •tr. U, 54 Stev. 7. DOLENJSKI LIST Stran J KfcAJfiV IZ SEMIčA Kulturno umetniško društvo Semle Je kot prvo Igro v letošnji sezoni uprizorilo Lipa-hoT »Glavni dobitek«. Za otvoritveno predstavo so se Igralci dobro pripravili, kar so dokazali pri premieri dne 3. februarja. Posebno je pohvaliti Tončka Golobica ln Milico Langus. ki sta kot začetnika svoji vlogi prav dobro obvladala. Enako pohvalo zasluži tudi Jože Vidmar, pa tudi ostali igralci so svoje vloge dobro podajali. Med Igralci In nekaj začetnikov, ki so tokrat prvi6 nastopili na odru. Polna udeležba na prireditvi je dokazala, da si naši ljudje želijo kulturnega razvedrila. Za pestrejši spored na tel prireditvi so poskrbeli »Fantje na vasi« Iz Črnomlja, ki so med dejanji ln po predstavi zapeli deset lepih domačih pesmi. Takih predstav in nastopov si v Semiču želimo ie ln Se. Obenem si pa tudi želimo, da bi se v Semiču osnoval podoben moški pevski zbor, saj je tudi pri nas dobrih pevcev, posebno med mladino. Z malo dobre volje hI 6e dalo sestaviti dober pevski zbor. »Fantom na vasi« li Črnomlja smo hvaležni za njihov nastop In si želimo, da nas se kdaj obiščejo! ,. „. . Clanl Igralske družine so sklenili, da bodo z Llpahovo Igro gostovali v sosednih krajih. . Vročekrvnežev ne bo zmanjkalo kot kaže nikoli Nekateri so Se vedno mišljenja, da se nI mogače razveseliti brez pijače, plesa In pretepa Tako so na zabavi 2. februarja v Semiču neki nepridipravi Iz okolice izzvali fretep, v katerem je skupil težko poškodbo van fiuštaršlč- Dohll le nevaren vbod z nožem na glavi, zaradi česar ie moral Iskat! pomoč v bolnišnici. Pri pretepu je nastals tudi precejšnja Škoda na opremi, katero so ocenili na 9000 din In jo bo treba seveda plačati. Organi Ljudske milice so takoj začeli s preiskavo. Krivci bodo pred sodiščem prejeli zasluženo kazen. AH res nI možna nohena zabava brez pretepa? Cas hI bil, da bi že enkrat končali s temi starimi, vse obsodbe vrednimi običaji ln medsebojnim obračunavanjem. Skoraj vsak pretep odpre enim vrata v zapor, drugim pa t bolnlšnnlco, mnogim pa celo v prezgodnji grob. Zakaj ne bi bili med seboj pravi tovariši In vse morebitne nesporazume reševali na tovariški način? a — PEKARIJA IN PRODAJALNA KRUHA V ENEM LOKALU Tak primer je v Dolenjskih Toplicah. Da to ni niti najmanj primerno, ni treba še posebej poudarjati. Prav tako v neprimernem prostoru le brivnlca. V tej nI niti toliko prostora, da bi se gostje lahko vsedll, dokler čakajo na uslugo. Vode v brlvnlci sploh nI. Težave so tudi s poštnim uradom, katerega morajo izseliti lz gostinskih prostorov. Komisija je določila, da se poštni urad preseli v spodnje prostore župnlščo, kjer Je bila nekdaj dvorana prosvetnega društva. V ta namen bo treba prostore nekoliko preurediti. Tam, kjer Je sedal poštni urad, to je v hiši tovariša Pelkota, bo v bodoče zadružno go. stišče. Pri zadnjem pregledu stanovanjskih pro-strov so odkrili v župnlšču tri prazne sobe, ki so bile baje rezervirane za Izollrnlco, v resnici pa niso služile nikomur. Tki je toliko bolj zanimivo, ker Je pomanjkanje stanovanj in drugih prostorov v Dolenjskih Toplicah tako občutnol AH ni tega v Toplicah res nihče vedel? — r DAN KULTURE V GRADACU Kulturno-prosvetna razgibanost v Grada-en je po zaslugi KUD »Oton Zupančič« precejšnja Poleg predstav skrbi društvo tudi za proslave ob državnih in ostalih praznikih. 3. februarja je priredilo društvo pod vodstvom tov. Pavllnlč Francija In predsed-nijka KUD Juleta Kočevarja spominsko proslavo smrti dr. Franceta Prešerna, k| Je bila združena z dnevom kulture. Prireditev le obsegala pregled vseh važnejših del naših pesnikov In pisateljev Predhodnim razlagam O življenju piscev so sledile rccltaje odlomkov Iz del pesnikov ln pisateljev. Da je bil program starejši, so nastopili tudi solisti, duet ln zbori, ki so zapeli nekaj uglasbenih del pesnikov. Izmed nastopajočih so se najbolj Izkazali Albin Jakša z recitacijo Brod nlka, Maks Adamič z odlomkom lz Jurčičevega Desetega brata, Julij Kočevar sCan. karievo Skodelico kave, šolar Tonček Omer-«el z recitacijo Kam bi s soncem, M lena štampohar z Aškerčevo Anko In Štiriletna Tatjana Hrastova z otroško pesmico Cvlil-možek. Prešernovo Železno cesto sta zapela mladinca Slava Gregorčič ln Ivan Zupec Jakša Albin Cigana barona, moški zbor Prešernovo Luna sije, ženski zbor ae Je predstavil z Venčkom narodnih, mešani zbor pa • pesmijo Gor čez lzaro. Bogata izmenjava deklamaclj, pevskih Si recltacli ie zelo pritegnila poslu- šalce. Pokazala je, kako bogati smo z našimi pesniki In pisatelji. NOVICE IZ DOL. TOPLIC NajnovejSa pridobitev našega kraja J« mikrofon s tremi ojačevalci, ki bodo nameščeni po trgu na najprimernejših mestih. Da bi bil oder v zadružnem domu čimprej opremljen z vsemi potrebnimi rekviziti. Je priredilo KUD preteklo nedeljo burko eno-dejanko »Zlvomrtva zakonca« ter predpustno veselico, ki sta dobro uspeli. Izbraževalnl tečaj na Soli obiskuje sedaj 51 žena ln deklet vsak teden dvakrat. Zadovoljiv Je obisk kino predstav, slabša pa ude-ležba na predavanjih Ljudske nnlverze. Zdravilišče, ki so ga v decembra ln Januarju obnovili, je bilo s 1. februarjem spet odprto. Zdravljenje Je zaradi centralne kurjave ln toplih prostorov v vseh stavbah zdravilišča omogočeno torej tudi v zimskem ćasu in so prvi gostje že prišli. Protiletalska zaščita ima tudi v našem trgu redna predavanja za svoje obveznike v sanitetni, kemični, gasilski ln veterinarski skupini Predavanja, ki jih prireja PLZ, Imajo tudi splošno Izobraževalni značaj, zlasti sanitetna, sej je prva pomoč vedno potrebna. Tega naj bi se bolj zavedali tudi tečajniki, ki imajo dvolj časa za obisk zanimivih predavanj, vendar pa nekateri preradi izoetajajo od dela enot PLZ. GOSPODINJSKI TEČAJI V BELI KRAJINI Belokranjske zadružnlce so s pomočjo organizacije AFZ organizirale letos več gospodinjskih tečajev. Taki tečaji so tudi t Predgrađu Starem trgu ob Kolpi In v Sinjem vrhu. Udeleženke tečaja v Starem trgu se učijo prlkrojevanja in šivanja. Tečaj vodi Palman Kristina, domača učiteljica. Ker J« v kraju tudi drevesnica, bodo žene prosile tov. Jurija Šuštarja, da jih bo naučil cepljenja sadnega drevja ln vrtnic. Ta teden so začeli v Starem trgu predavati tudi o kmetijstvu, pa tudi o zdravstvu bodo žene marsikaj Izvedele. Ob zaključku tečaja bo 22 tečajnic razstavilo izdelane predmete, priredile pa bodo tod I kulturni nastop. Pišejo tudi, da bodo poslale sliko svojega tečaja. V Predgrađu so žene ln dekleta zaključile gospodinjski ln pletillakt tečaj v nedeljo 19. februarja. Njihove Izdelke domače obrti bo razstavila in prodajala domača kmetijska zadruga. Cepljenja sadnega drevja jih bo naučil tovariš Pavel Kralj. V Sinjem vrhu vodi tak tečaj Anica Papin. Udeleženke se zelo zanimajo za vzgajanje semen, rahlanje zemlje, za cepljenje drevja ln pod. Predavatelj lz Črnomlja jim od časa do časa predava o zadružništvu na vasi, medicinska sestra Iz Vlnlve pa Jim rada predava o higieni naše vasi ln gospo, dlnjstva. L. C. NA OBISKU PRI NAJSTAREJŠI BELOKRANJICI Na nedavnem obisku v Bell krajini sem naletel na najstarejšo Belokranjlco. Bilo je na Cerovcu pri Semiču, kjer sem služboval kot učitelj in bil med NOB terenec-aktivist. Tu sem naletel pri starem soborcu. sedaj tajniku KLO Crešnjevec. njegovo prababico ie UrSo Plut, ki se Je rodila leta 1857 v Brezju pri Rožnem dolu. V mladih letih Urška ni hodila v šolo, ker je tedaj še ni bilo, zavila pa Je včasih v nedeljsko šolo v Semič, kjer pa so se, kot pravi sama, vse premalo učili. Poročila se je leta 1877. Njen mož je živel stalno v Ameriki, kjer je tudi sama vzgojila 3 sinove. Od teh sta dva umrla v Ameriki, sin Jože pa še živi v Ameriki, odkoder se spominja svoje matere. Sama se Je mučila z delom na domači grudi. Pomagala ji Je hčerka Marija, k| pa se je pozneje omožlla na Krupo In tam leta 1910. umrla. Vnuk Martin se Je po materini smrti vrnil k babici, in mu Je kasneje tudi prepustila posestvo, na katerem zdaj zadovoljno živijo. Trdo, preprosto življenje je pomagalo Urši Plut k visoki starosti, h kateri jt čestitajo tudi znanci ln bralci našega lista! NAŠI REPUBLIKI BI SE RADI PRIKLJUČILI Pred kratkim Je dobil okrajni ljudski odbor v Črnomlju prošnjo ln podpise 165 pre-hlvalcev vasi Marlndol, Milici ln Pavnovič! Iz krajevnega ljudskega odbora Prlllšče ▼ hrvaški republiki. Vaščanl so zaprosili Svet vlado LRS za zakonodajo In Izgradnjo ljudske oblasti, da bi se radi priključili s svojim ozemljem ljudski republiki Sloveniji. V prošnji pravijo, da so bili že leta 1913 priključeni Rajonskemu ljudskemu odboru Vinici Leta 1945. je Krajevni norodnoosvobo-dllnl odbor Marlndol pripadal okraju Cr-nomelt do leta 1948, nato pa je bil priključen okraju Karlovac. Te vasi deli od Slovenije Kolpa, vendar pa Imajo vse kraje z upravnimi organi oblasti bližje kakor na Hrvaškem. V prošnji pravijo vaščani, da bi se radi povezali s sosednjimi slovenskimi kraji predvsem zato, ker Jim Je to ugodnejše v organizacijskem, političnem, gospodarskem ln kulturnem delu, pravijo pa hkrati, da se Jim tudi v sedanji ureditvi ne godi prav nlkaka krivica, le bolj »e čutijo povezane z našo ljudsko republiko. Zelja prebivalcev Marlndola, Mlllčev ln Pav-novlčev je bila poslana v LJubljano. K. Podprimo vcBtho zdravstveno ahcifo FiuorografiroMJe prebivalstva novomeškega okraja Muhasta zima nam je natresla ogromno snega, ki je tudi Suho krajino pobelil in odel z debelo snežno odejo. Izredno veliko škodo je povzročil sneg na sadnem drevju; samo tisti, ki je pridno stepal sneg, je obvaroval svoj sadovnjak večje škode. Posebno je sneg poškodoval telefonsko omrežje, najbolj pa je trpela telefonska linija Ljubljana—Beograd. Ogromna količina snega, ki je zapadel na podnožju Sv Petra v kočevskih gozdovih, kjer je speljana telefonska linija, je to na več mestih pretrgala. V borbo z belim elementom sta se spustila požrtvovalna rajonska monterja iz Žužemberka tovariša Brulc in Cvetkovič. Takole mi je pravil tov. Brulc, kateremu se je na obrazu poznalo, da sta s tovarišem v treh dneh naporov veliko pretrpela: »Na nekaterih mestih sva gazila sneg, visok skoraj poldrug meter. Hud mraz, ostra burja, plezanje po zmrzlih drogovih, napenjanje ledeno mrzle žice — vse to naju je do skrajnosti izčrpalo. S poslednjimi napori sva vzpostavila zvezo, ki nama je bila določena. Tri dni je trajala težka borba!« Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Goftnik — Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25. telefon štev. 127 — Poštni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616.1-90822-1 — Četrtletna naročnina 100 din. polletna 200 din. celoletna 400 din — Naročnina se plačuje vnaiprej — Tiska tiskarna Ljudske pravioe v Ljubljani VEČ ŽIVLJENJA V NAŠ DELAVSKI SVET Državno posestvo CrmošnJloe ie eno največjih posestev na Kočevskem. Kaže pa, da se bo še povečalo. Vaščanl li Rodine, katerim Je bila dodeljena agrarna zemlja, so ponudila agrarne vinograde temu posestvu in bi se radi vključili ter vsestransko pomagali našemu gospodarskemu razvoju. Upam, da *e bomo zato lahko sporazumeli, sat je namen posestva: čim več pridelati za skupnosti Delavski svet našega posestva je s pomočjo podjetnega direktorja tov. Zupanca precej Izboljšal razmere na posestvu, katere Je prej zakrivilo neprestano menjavanje »lastnikov« posestva, to Je raznih direkcij ln pd. Naloge niso bile lahke, aato se Je moral direktor posestva tesno naslanjati na predsednika delavskega sveta ln upravnega odbora, tovariša Ivana Lubeja ln Albina Spnogarja. Dogajalo pa se je ial tudi. da se nekateri člani delavskega sveta na sejah nloo oglasili niti z besedico mu. Taki člani delavskemu svetu seveda niso ▼ korist, prej so škodljivi za zdrav razmah socialističnega posestva Za prihodnje volitve delavskega sveta bomo torej morali Izbrati predane, delavne tovariše, kt bodo res sposobni gospodarsko misliti In delati. Le tako bomo lahko ■ uspehom vodili naše obširno posestvo! STARI IN MLADI ŠAHISTI MIRNE PEČI SO SE POMERILI Šah prodira čedalje bolj tudi v naše vasi ln trge. Tako Je tudi naša šahovska sekcija KUD »Katje Rupene« nastopila 34. januarja ob pol osmih zvečer v prostorih tov. Jožeta PotočarJa % geslom: »Stari proti mladim«. V borbo so stopili na strani »starih« Ludvik Novi Jan, Lado Marušič, Ivan Rollh, Anton Kozoglav, Jože Kumelj In Adalbert Božič. V ekipi mladih pa so bili sami borbeni mladi študentje: Alojz Verce, Franc Veroe, Darko Somrak, Rlko Pevec, Slavko Jarc, Anton Makse ln Vinko Pevec. Tehničn* vodstvo Je imel Dore Mnrn. Cez 30 prijatelJeT in »kibicev« šaha Je borbo opazovalo z velikim zanimanjem, tako da Jih je tehnični vodja komaj miril. Po precej dolgi igri j« bil dvokrožnl turnir zaključen t rezultatom 8:1 v korist mladih, kar Je bilo prlčalijjvatl zaradi nesistematičnega dela šahovske sekcije. Obe partiji so dobili Ludvik Novljan. Darko Somrak, Rlko Pevec, Jože Kumelj; po \ partijo so dobili Frane Verce, Lado Marušič, A. Kozoglav, S. Jare, V. Pevec in A. Božič. Ekipa »starih« se pripravlja na revanžnl dvoboj, ki bo v kratkem- * Tečajnice gospodinjskega tečaja pripravljajo v okviru kulturno-umetnlškega društva P»d režijo tov. Milene Radej Igro Mire Pucove »Svet brez sovraštva«, — Množične organizacije pa Pripravljajo vse potrebno za zidavo zdravstvenega doma z dvorano. Oboje je nujno potrebno za razvoj našega okoliša. ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU S KRITIČNE STRANI Poročali smo že v našem goarjodinjsko-izobražovalnem tečaju, bi lopo napreduje. NavzJic vremen s/kim neprilikom in oddaljenosti dekleta redno in z zanimanjem obiskujejo tečaj, kar je vsefeakor pohvale vredno-Vendar pa se pri dekletih čuti pomanjkanje glavnega, kar je pri kolektivnem delu nujno — tovarištvo. V tem se bodo morala dekleta še zelo, zelo poboljšati in ugraditi. Kaj pa je % »županovo MiokoT« V KLO Smihel imamo nekatere »stare« igralce, ki se jim je »Zupanova Micka« zdela prelahka in prekratka igra. človek bi verjel, če bi to trdili vsaj v Novem mestu ali katerem drugean kulturnem oentru, kjer imajo pošteno dvorano, oder, kuliso in navsezadnje tudi igralce. Tam pa, kjer morajo igrati v razredu (na katedru) in plezati »kozi okno na oder. bi bila tudi »kratka in lahka« »Županova Miaka« voliik usipeh. Zaradi takih »muh« nekaterih igralcev so morali sredi vaj odnehati še ostali, ki so bili za igro navdušeni. Tako so pustili ljudstvo, ki je željno kulturnega razvedrila, na cedilu. Vsekakor pa smo tudi ia» tega dobili novo izkušnjo. V bodoče borno morali pri izbiri igralcev gledati na njihovo voljo do dela in na stalnost značajev ali pa bomo morali izbrati kakšno težjo dramo — mogoče kakšno Shakespeari evo tragedijo! Bojimo se samo, da ne bi is tragedije nastala — komedija. Prvo polletje smo tudi na naši šoli zaključili. Uspehi bi bili lahko boljši, če bi tudi vsi starša imeli Pravilno razumevanje za šolo. Nekaterim .is pač vseeno ali bo otrok Pri izstopu iz Šole obvladal vsaj najnujnejše — prisanje in branje, ali ne. Tudi do šolskega obiska in obveznega osemletnega šolanja starti še nimajo pravega razumevanja. Žalostno pa je predvsem to. da nekateri starši v svojih otrocih n© vidijo drugega kot delovno silo. Kaj bo z otroki, ko dorastejo — posebno kjer jih je več. jim ni mar. Komur je napredek Suhe krajine, slasti še KLO Smihela pri srcu, se bo nad temi vprašanji gotovo zamislil. j. c. Na pobudo Centralnega protituber-kuloznega dispanzerja Novo mesto bo Center za fluorografiranje pri republiškem Institutu za tuberkulozo izvršil v mesecu marcu slikanje pljuč vsega prebivalstva starega nad 15 let za okraj Novo mesto. Organizacija te ogromne akcije Je poverjena posebni komisiji pri Okrajnem svetu za ljudsko zdravstvo. Naloga te komisije je, da pri krajevnih ljudskih odborih doseže, da bodo vsi prebivalci obveščeni o fluorograflranju, da zbere točne podatke o osebah, katere bodo fluorogra-firane, da torej krajevni ljudski odbori sestavijo spiske prebivalstva za vsako naselje s točnimi podatki. Samo pri hitrem ln brezhibnem ugotavljanju identitete je mogoče Izvajati take množične akcije« Krajevnim ljudskim odborom so že poslana navodila, kaj vse morajo storiti. V nizu akcij za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva se poleg najsodobnejšega delovanja vseh panog zdravstva v novomeškem okraju ravno protituberkulozna služba uveljavlja in pronica globoko v bistvo svojih nalog — zatiranje tuberkuloze, ki je silno razširjena — z množičnimi akcijami. Že samo redno delo protituberkuloz-nega dispanzerja (mimogrede bodi povedano, da bo kmalu začel poslovati v Žužemberku drugi dispanzer za okraj Novo mesto) je zajelo dobršen del prebivalstva ln skrbi po vseh vidikih svojih nalog za bolnike in ogrožene*, Izvedena je bila kampanjska akcija BCG-iranja (cepljenja proti tuberkulozi) in se kot stalna akcija nadaljuje. S tem je udarjen temelj preventivni borbi proti tuberkulozi. Sedaj pa pride še fluorografiranje (množično slikanje) vsega prebivalstva novomeškega okraja do najbolj oddaljenega naselja, katero je z avtomobilom dostopno. Tako bomo v kratkem času Imeli točen vpogled, koliko je tuberkuloznih sprememb v našem prebivalstvu; pa ne samo to, tudi druge bolezni prsnih organov, predvsem bolezni pljuč ln srca bomo zajeli s fluorograflranjem. Po končani akciji fluorografiranja, ki bo trajala nekako en mesec, bo na podlagi izvidov vseh slik tukajšnji protituberku-loznl dispanzer izločil vse tuberkulozne ln poskrbel za njih vse potrebno, do-čim bo po zaznavah ostalih obolenj Iz teh slik (fluorogramov) napotil bolnike na odgovarjajoče zdravljenje. Neprecenljive so vrednosti fluoro-grafiranja, tega najsobodnejšega postopka v protituberkulozni službi, katerega še v mnogih naprednejših državah ne uporabljajo kot sredstvo za raziskovanje tuberkuloze med celokupnim prebivalstvom, ampak samo po določenih skupinah. Zato smo prepričani, da bo prebivalstvo znalo ceniti napore zdravstvene službe za dobrobit ljudstva ln se z največjim zanimanjem za popoln uspeh te množične akcije polnoštevilno udeležilo slikanja, Primarij dr. Ivo Smrečnlk Oba tovariša zaslužita vso pohvalo in priznanje, saj sta v nevarnosti za svoje življenje izpolnila dolžnost, ki jima jo narekuje skupnost. H. S. če lovec obstreli divjega prašiča... Poslušajte, kaj se je dogodilo lovcu Tomšiču z Lopate v Suhi krajini, ki bi mu divji prašič kmalu ukrojil hlače. Tomšič, star, prekanjen lovec, pa je sam pri sebi dejal; »Nak, prmejduš, tu pa ne, da mi boš ti hlače miru! Sem že preveč posla imel s tvojo žlahto in marsikateremu sem že upihnil življenje.« Počil jal je na 150 kilogramov težkega ščetinarja in tudi dobro zadel. Toda mrcina se ni hotela zvrniti, ampak jo je ubrala naravnost proti Tomšiču. Kaj mislite, da ga je čakal? Kaj še! Kar so ga nesle noge jo je ucvrl hop, že je bil na varnem na najbližnjem gabru. Nekajkrat je pobledeli Tomšič globoko požrl strah in se potipal za hlačnice, če so še cele. »Prmajduš, še so,« je zamrmral. Nameril je pihalnik in vzel mrcino na muho ter jo zadel prav v glavo, pa še ni hotela pasti. Deveti strel mu je šele upihnil življenje! Lovcu Tomšiču čestitamo, ker je že večim grešnim ščetinarjem upihnil življenje in nosi navzlic temu že dolgo let cele hlače. S. H. Mestni ljudski odbor Novo mesto je sprejel na svojem plenarnem zasedanju dne 8. februarja 1952 na osnovi čl. 28-2, 59 in 31-VII-2 Splošnega zakona o ljudskih odborih Z 49-410-49, čl. l-d-2 Zakona o pristojnosti ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni R 1—3-49 in z uporabo čl. 8—1-b Temeljnega zakona o prekrških Z 46-428-51 sledeči ODLOK o prekrških zoper javni red In mir. 1. člen Da se zagotovi dnevni ln nočni počitek delovnemu prebivalstvu Novega mesta, prepreči vznemirjenje bolnikov, omogoči nemoten pouk v šolah ln delo v javnih uradih, je prepovedano: a) Vsako prepevanje, vpitje in igranje glasbenih Instrumentov na javnih cestah v nočnem času od 22. do 6. ur<\ b) Uporabljati radijske sprejemnike tn glasbene instrumente v zasebnih stanovanjih v nočnem času od 22. do 6. ure na tak način, da motijo sosedne prebivalce, 2. člen Zvonenje v cerkvah In kapelah je dovoljeno le v času, ki ga določi izvršilni odbor Mestnega ljudskega odbora Novo mesto s posebno odločbo za posamezno cerkev in kapelo. 3. člen Kaznuje se kot prekršek z denarno kaznijo do 2000 din: a) kdor na javni cesti v času od 22. do 6. ure prepeva, vpije ali igra kakršen koli instrument; b) kdor uporablja radijski sprejemnik ali glasbeni instrument v nasprotju z določilom 1. člena, točka b) tega odloka; c) predstojnik cerkve, ki odredi ali dopusti zvonenje v nedovoljenem času. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z objavo na službeni deski. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Predsednik zasedanja: Gričar Jože, L r. Predsednik MLO: TJdovIč Jože, 1. r. Drobne nource z Dvora Hvalevredna je pobnda odbora OF, ki je organiziral izobraževalne tečaje vajencev, ki so v glavnem zaposleni v lesnem obratu okrajnih delavnic. Tečaj pa obiskujejo tudi vajenci privatnih obrtnikov. Požrtvovalno uftiteljstvo jih poučuje dvakrat na teden. * Kmetijska zadruga je popravila mostno tehtnico, ki je voznikom zelo dobrodošla zlasti sedaj, ko so spet prišli v modo stari »furmani«, ki imajo precej dela, odkar so prevozi z avtomobili tako dragi. Lani so zgradili na Dvoru dve novi enodružinski hišici, letos pa bo privatnik zgradil novo pekarno. Tudi okoličani so popravili precej hiš in gospodarskih poslopij. » Tudi s kuharskim tečajem so pričeli v Dvoru, vendar pa niso imeli sreče. Kj« tiči vzrok temu, ni znano, škoda pa je lepe prilik« v zimskem času. ko bi se dekleta tjKuio KINO NOVO Od 15. do 18. »Henrik VIII.« Od 19. do 21. »Močvirje«. Od 22. do 25. februarja film »Škotska kri«. MESTO PREDVAJA: februarja: angleški film februarja: ameriški film ameriški barvni nZKULTURA«! JpORT^TAU^ SREDNJEŠOLSKO SMUČARSKO PRVENSTVO V NOVEM MESTU V četrtek 8. februarja je bilo na Marofu srednješolsko prvenstvo v smučanju med gimnazijo, učiteljiščem in ekonomsko srednjo šolo. Dobre snežne razmere so dijakom dale lepo priliko za smučanje, samo škoda, da se tekmovanja niso udeležili vsi dijaki smučarji. To velja posebno za dijakinje. Upajmo, da prihodnje leto ne bo tekmovala samo ena kot letos! Najprej so nastopili nižješolci v sankanju. Rezultati so bili naslednji: Pionirke: 1. Koneilja Nada, I. d., 44; 2. Klemenfiič Ivana, II. e-. 45; 3- SvetldčiČ Fra. nja, I. d., 46. Pionirji: 1. Steblovnik Vito, II. b, 48; 2. Breščak Peter, II. C, 49; 8. Trampuž Dušan, II. c, 51. Pionirke in pionirji so tekmovali na isti progi. Zanimivo je. da so bile pionirke hitrejše od pionirjev. Nastopilo jih je trideset, drugo leto pa jih mora nastopiti najmanj 130! Nato so bile tekme v tekih. Proge so bile speljane proti Trški gori. Mlajši pionirji: 1. Petrtnčič gimnazija, 17.20; 2. Papež, oen- šola, 21.00; S. Kranjc, gimn. 22.45. Starejši pionirji: 1 Penca, gimnazjija, 18.14; 2. Rogelj, gimnazija, 18.58; 3- Pavlic, gimn., 20.25. Mladinke: 1. PintariČ, učiteljišče, 24.48. Mladlnsl: 1, Mlakar, učirteljftšče, 24.«; 2. Mihelčič, gimn.. 26.00; 3. Peterlin. gimn.. 26 minut 20 sek. Skupno Število točk v tekih (samo mladinci: 1. Gimnazija 14 točk, 2- učiteljišče 18 točk, 3. Ekonom, srednja šola 1 točko. V smuku in slalomu, kjer je bila udeležba največja, so biLi doseženi naslednji rezultati: Smuk pionirji: 1, Goleš. gimn. 24,6; 2. Kastellc, gimn., 25,6; S. Vahter, gimn., 27,8. Slalom pionirji: 1. GoleŠ gimn., 17,2; 2-Vahter, gimn., 24,2; 8. Kastellc, gimn., 24.8. Smuk mladinci: 1. sonc, ESS 21,3; 2. La-pajne, gimn.. 21.4; 3. Hočevar, gimn,, 22.1. Slalom mladinci: 1. Sonc, ESS. 20,1; 2-Lapajne, gimn., 20,2; 3. Rollh, gimn., 21,1. Točke v alpskih kombinacijah: 1, Gimnazija 22 točk; 2. ESS 15 točk; 3. Učiteljišče 5 točk. Končni plasman v vseh smučarskih panogah: Gimnazija 36 točk; učiteljišče 18 točk; ESS 16 točk. Največ gledalcev je bilo pri tekmovanju v smuku in slalomu. Med njimi smo ojpaaill tudi nekaj profesorjev, ki se zanimajo za dijaško športno udejstvovanje. Prihodnje leto, če nam bo zima zopet naklonjena, pričakujemo Še večjo udeležbo srednješolcev. J. O. ŠAHOVSKO PRVENSTVO NOVEGA MESTA V preteklem tednu so igralci nadoknadili predvsem nedokončane in preložene igre. 11. februarja je bil na prvem mestu dijak Sila, ki je na turnirju Še neporažen. Drugo mesto si delita dr. Golei in major MičeviČ, na tretjem Sitar Itd. — V kratkem bomo objavili obširnejše poročilo o turnirju. LETOŠNJO ZIMO SMUČAJO TUDI V BELI KRAJINI Zime v Beli krajini so običajno mile; redko zapade toliko snega, da bi se po belokranjskih brežuljkih, ki imajo idealno lego za smučanje, uveljavili prijatelji belega športa. Letošnjo zimo pa je tudi v Beli krajini zapadlo toliko snega, da so smučarji, zlasti mladina in pionirji, poiskali v shrambah in na izbah zaprašene smuči. Crnomelj-ska podružnica PD je v nedeljo, 8. fehr. organizirala tekmovanje smučarjev v Črnomlju, učitelj Stane Selan, navdušeni propagator športa pa je organiziral pretekli teden smučarsko tekmovanje pionirjev v Podzemlju, ki so se mu pridružili tudi mladinci lz Podzemlja in okoliških vasi. Odkar Je za lanskoletno novoletno jelko delavski olektiv rudarjev s Kanižarice obdaroval podzemeljski pionirski odred % dvema paroma smuči, se je zanimanje za zimski šport vzbudilo tudi med dijaki tamošnje nitje gimnazije. Pionirski odred »Ljuba Sercerja« v Podzemlju je izbral za množično tekmovanje v teku krožno progo ob vznožju Ku-Čarja, ki je z vnponi ln spusti zelo primerna ta tekmovanje. Najboljša uspeh v teku je dosegel mladinec Stanko Jnrejevčič s Skrilj. od pionirjev pa je dosegel najboljši čas Franci Novak, učenec 4. razr. oen- šole. V skupinskem plasmanu so zavzeli prvo mesto pionirji 1. razr, niž. gimnazije. Pionirji pa bi lahko dosegli še boljše rezultate, če t>i bili bot.ie opremljeni z vsemi potrebnimi smučarskimi pripravami, saj pogrešajo pred-vsem dobre vezi na smučeh in kolobarje na palicah. Smučarski dan v Podzemlju je dokazal, da imajo nadi najmlajši mnogo veselja do zimskega športa Ln da ima tuai Beia krajina vse pogoja za uspešen razvoj zimslaega sport*. -~* lahko precej naučila in primerno Izobrazila. Tovariši pri OF, pomagajte in poženite v tek, da bo kuharski tečaj spet zaživel! Neke nedelje 6o se Jovoi zelene bratoiv-ščime odpravili na lov z željo, da hi se po uspelem lovu pri »Dušanu« mastili s svinjsko pečenko. Neki lovec je slučajno ujel kragulja, pa mu je »junak« polomil noge in še živemu populil perje. Brezsrčni lovec, kaj če bi tebi živemu polomili noge in potr gall ušesa» _ —hj KAJ PA MLADINA NA VINICI? AH splT Morda — ker o njej nič ne beremo v našem llstn. O — pa ni res! Čeprav je število mladink ln mladincev na Vlni.l majhno, s« vseeno veselo gibljejo. Priljubljeno Igro, nogomet, Jim Je zavrla zima ln Jih pregnala z Igrišča. Toda mladina nI ostala pri tem, da mora zdaj, ko Je sneg. čepeti za pečjo. Ker na Vinici zabave primanjkuje, ie mladina sklenila, da se reši tudi iz te zagate. Začela je zbirati stare inštrumente, ki so bili prej last sokol&kega društva na Vinici. Inštrumenti so bili razneseni po vsej vlnlškl okolici. Zato je bilo precej truda, da so jih spet zbrali. Ustanovili so »tamburaški zbor«. Igranja se uče t velikim veseljem ln navdušenjem. Doslej so se naučili že več lepih plesnih komadov, s katerimi nas kratkočasijo ob prostih urah, največkrat ob nedeljah popoldne. — 6 TEKMOVANJE INVALIDSKIH ORGANIZACIJ NA DOLENJSKEM Da bi izpopolnil delo invalidskih organizacij, je okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Trebnje napovedal okr. odborom ZVVI v Grosuplju, Kočevju, Črnomlju, Novem mestu in Krškem tekmovanje v tehle točkah: kateri okrajni odbor bo hkrati z vsemi svojimi invalidskimi organizacijami boljše pripravil in uresničil letne skupščine, kje bo razvita večja delavnost v kulturno-prosvetnem delu, pomoči kmetijskim delovnim zadrugam, v ostalem prostovoljnem delu, dograjevanju zadružnih domov, organizacijski utrditvi ln v čim samostojnešem delu bodočih občinskih invalidskih organizacij. SMRTNA KOSA MED NASTMI ROJAKI V AMERIKI 'L V S*n,veru* Col°- i" umrl Jo*e MoAnar. star 45 let, rojen v Stopicah pri Novem mestu. V Broughtonu, Pa., je umrla Neža Za Spre, staTa 71 let. rojena v Gaberju pri ovem mestu. . v Chicagu, III., je umrl Frank Levstik, star 73 let, rojen v Ribnici na Dolenjskem. POJASNLO V izogib zamenjave s »ličnimi pod joti' pojasnjujemo, da je dopisnik S—o v 5. št<< vilki našega tednika v članku z naslovom »Stari grehi prihajajo na dan« opasal ra« mere v peskokopu, ki je last KLO Smihel pri Žužemberku. Uredništvo. PRODAM dobro ohranjene lahke sani n;i lestvice (lojterske). Angela Puc. Dvor M pri Žužemberku. PRODAM ČEBELE, novi Žnldarštčevl panji, vzamem kravo v rejo. — .Vini) dinarjev do bi, kdor posodi radio. — Naslov za vse tri oglase v upravi Dolenjskega HstA. KUPIMO knjižno omaro s sprednjo stekleno steno ozlr. vratml. Ponudbe z navedbo na slova In cene poslati na upravo Dolenjskega lista v Novo mesto. STARO KARTOTEKO, k} bi bila na eni strani prazna, kakršne koli velikosti, ku plmo In plačamo ugodno ceno. Ponudbi pri ložite vzorec kartice. Plod »Nujno« nuslatl na naslov: Uprava Dolenjskega U*ta, Nov« mesto, p. predal 33. 33 TX Stran 4 DOLENJSKI LIST Štev. 7* V spomin žužemberskim žrtvam 20. februarja 1952 bo minilo sedem let, kar so podivjani domobranci na zverinski način poklali in pomorili v Žužemberku 28 nedolžnih žrtev, med njimi tudi 60-letnega Jurčka Lasnika, ki je pribežal z materjo pred Nemci iz Trbovelj. Posurovelost, krvoločnost, cinizem in neobrzdano sovraštvo do vsega, kar je narodu svetega, je domače izdajalce pripeljalo do strašnega zločina. Morda ste poznali staro, sivolaso Vercetovo mamo, ki je dala prvim partizanom sina junaka? S tihim spoštovanjem si se čudil, kako je hrabrila omahljivce, šibala mlačneže in sovražila izdajalce. Klavrna kapitulacija »nosilcev dva-tisočletne kulture« jo je prisilila, da se je morala umakniti pred divjimi domobranskimi hordami v gozdove. Nastopili so usodni februarski dnevi. Pri-huljeni domači izdajalec je s prstom pokazal na Vercetovo mamo. Kot stekla psa sta planila dva domobranca na žrtev in jo na mestu potolkla. Enaka usoda je doletela njeno spremljevalko. Stepeni in izmaličeni trupli so zločinci zakopali blizu Cviblja kraj njive. Nekaj dni kasneje je ista usoda zadela moža Vercetove mame. Tihi prišepeto-valci, ljudje z dvojnim obrazom, so lezli iz zakotnih čumnat; nadeli so si krinko poniglavih izdajalcev in poklicali nad Žužemberk strašno gorje. Zobčasti vrhovi s snegom pobeljenih bukev nad Zafaro in Gradenško goro so se ob prvem svitanju leno prebujali, cunjaste megle pa so se vlačile po bližnjih zasneženih pobočjih. Črn krokar, znanilec smrti, se je zlovešče sprele-taval nad razdejanim Žužemberkom. Iz zakotnih bajt si čul vrišč pijanih domobrancev, ki so se vso noč opajali z vlačugami, se mastili z ukradenimi prašiči in opijanjali z vinom. V zraku je dišalo po nedolžni krvi. V cerkvi je duhovnik z nič kaj prida preteklostjo podelil med mašo sveto obhajilo in blagoslov tistim, katerih se je na vojaških suknjah še držala sveža kri žrtev. Duhovno podprti s svetim blagoslovom in obhajilom, so domobranci dne 20. februarja zjutraj prijeli deset novih žrtev. Prva med njimi je bila Črnolasa osemnajstletna Vera Pire, za njo tiha Ela Jerič, ki je že enkrat ušla belogardistom iz Novega mesta. Prizanesli niso dvanajstletni Marici Črnogoj iz Gradenca, štiridesetletni učiteljici Mici Šercelj, šestindvajsetletni Cilki Škufca, sestri sedmih partizanov iz Malega Lipja. Poginu je bila zapisana cela Roj- Domohranskl klave« na delu čeva družina. Pijana domobranska svo-jat je pobrala 75 let staro mater Marijo, hčer Tilko in sedemnajstletno vnukinjo Tilko. Izdajalcem z dvojnim obrazom žrtev še ni bilo dovolj. Klavci, ki so zjutraj sprejeli obhajilo in blagoslov, so terjali novih- žrtev. Odpeljali so Dragita Jeršeta in petinsedemdeset-letnega starčka Stanka KelŠinarja. Vse so zaprli v klet, kjer so žrtve v neznosnih mukah Čakale nadaljne usode. Neopazno se je prikradel mrak nad Žužemberk, zvezdnato nebo pa je zastrla gosta neprodirna megla; v daljavi je odmeval zalegli pasji lajež. Po za- mrzlem snegu se je v temi pomikalo proti kletnim vratom krdelo pošastnih morilcev, naščuvanih in duhovno podprtih z gospodovim blagoslovom. Kletna vrata so se na stežaj odprla. Z divjo kletvijo so domobranci izvlekli vse žrtve na Šuštarjevo dvorišče, kjer so bili izkopani nekakšni strelski jarki. Začelo se je najokrutnejše mučenje. Domobranci so lomili žrtvam roke in noge, jim ščipali prste, rezali pr&a... Znžemberfika farna cerkev i iupnišcem, kjer so bili v letih NOB bunkerji Izdajalcev Ko je bilo tega dovolj, so dobro izšolani krvniki pobili žrtve s topim orodjem. Ob izkopu so imele vse žrtve zdrobljene lobanje in čeljusti. Ni se še osušila sveža zemlja, ki je pokrivala žrtve, ko se je izdajalcem, ovenčanim s sijem nedolžnosti, spet zahotelo krvi in zlatih zob svojih žrtev. Preizkušenim morilcem so padli zdaj v roke Franjo Pire, Albin Pehani, Jože Rus in njegov brat Franc. Strašne smrti je umrla Marija Smrke; v proznih mukah sta končali življenje Marija Avbelj in njena mati. Domobranski klavci niso prizanesli niti 6 let staremu Jurčku Lasniku. Kleče je prosil in rotil zveri v človeški podobi, naj mu pustijo pri življenju dobro mamico — toda izdajalci s kamnom v prsih so imeli predobro vzgojo gospodov v talarjih. Dolgi nož je pokončal nežnega, nedolžnega Jurčka in njegovo dobro mamico. Duhovnik slabe preteklosti ni dvignil z lece božjega glasu proti zločinom svojih »Kristusovih vojakov«. Na tihem je odobraval sadove svojega dolgoletnega dela. Trda, grozot naučena domobranska butica je opravila voljo talarja — šestletni »sovražnik« vere, mali Jurček, je zaradi pravice in blagoslova božjega namestnika v Žužemberku moral — umreti... Spet je zmrzla prst zasula plitke grobove nedolžnih žrtev. Prihuljeni izdajalec z dvojnim obrazom je bil znova na delu. Za vedno so na Cviblju, v neki dolinici, ugasnile nedolžne oči dobre Anice Zala-ščkove, kodrolasa glavica je za vedno omahnila v prerani grob. Enaka usoda je zadela ženo dr. Debeljaka. Hotko-tovo družino so hoteli popolnoma iztrebiti. Ubili so mi očeta, mojo predobro mamo, neustrašno Ljubo, devet-vn tiho, sedemnajst- najstletno Sonjo letno Melito: Tako je padlo v okrutnem klanju v nekaj dnevih 28 nedolžnih žrtev. Njihova edina krivda je bila — ljubezen do domovine ... Ko ob obletnici poromamo na njihove presveže grobove, ki obtožujejo vse tiste, ki še danes žive z dvojnim obrazom, mislimo na nje, ki so padli za našo svobodo. Tebi veljajo naše misli, predraga Vera, Cilka, Ela, Marica, Anica, Stane, Dragi, in tebi, moj mili dragi nedolžni Jurček, vam, moji domači... Ali ne čuješ, moja predobra skrbna mama, in vi, borci, ki počivate razkropljeni po gozdovih in pokopališčih doline Krke? Nismo vas pozabili, nikoli vas ne bomo! Med nami živite v svetlem, spominu, z nami ste pri vsem našem delu in ustvarjanju svobodne domovine, za katero ste bili žrtvovani. Slavko Hotko TJčiteljstvo novomeškega okoliša je razpravljalo o telesni vzgoji KAKOVOST NAŠEGA SPORTA mora biti naraven odraz n egove množičnosti Drugo soboto v februarju so se zbrali v Novem meBtu prosvetni delavci — elani Učiteljskega društva lz novomeškega sektorja k drugemu sindikalnemu sestanku. V telovadnici novomeške osnovna sole so najprej prisostvovali učni url telovadbe s učenci 4. razreda osnovne iole, ki Jo je Imela prof- Nuša Smerdu, pred. telovadbe na novomeškem učiteljišču. Pokazala Je navzočim nekaj oblik telovadbe, ki Je primerna za vsako podeželsko šolo. Po posebnem predavanju ln pojasnilih o telovadbi na osnovnih šolah se Je razvilo med učlteljstvom živahno razpravljanje, v katerem so starejši učitelji pripovedovali o svojih poizkusih In delu na polju telesne vzgoje. Sprejeti so hill nato važni sklepi »a razvoj mnoJične telesne vzgoje. Učitelji so sklenili, da hodo v vseh šolah nvedll reden pouk telovadbe. Skupine društva 'ln konference bodo preštudirale pismo CK KPJ In njenih nalogah, nato pa hodo sestavili delovne načrte. Ob zaključku šolskega leta bo v Novem mestu pionirski flzkulturnl festival, v počitnicah pa bodo učitelji priredili ln sodelovali v praktičnem tečaju za flzkulturo. Hkrati bodo na podeželju sodelovali učitelji za razvoj flzkulture s telovadnimi društvi. Sledil je zanimiv referat zdravnlka-spe-clallsta dr. I. Smrečnlka o pomenu tlooro-grafiranja, ki bo v novomeškem okraju Izvedeno v letošnjem marcu. Ob tej priliki se Je dr. Smrečnlk tudi zahvalil prosvetnim delavcem za vso dosedanjo pomoč pri zdravstveni prosvetl mladine ln ljudstva. Predsednik Sveta za kulturo ln presveto pri OLO Janez GrašlČ Je nato razpravljal o družbenem planu, članstvo pa Je sklenilo, da bo o tem študiralo ln razlagalo pomen družbenega plana ljudstvu na tečajih ln sestankih. — Sledil Je pogovor o ustanovitvi Društva prijateljev mladine, o katerem Je govoril prosv. inštruktor Lojze Nečlmer, učitelji pa so se pomenili tudi o Izobraževalnih tečajih, pionirski organizaciji, ljudski prosvetl, vprašanju ločitve cerkve od šole, na koncu pa so sekretarji skupin poročali o dosedanjem delu na terenu. Skupine društva so imele 14-dnevne študijske sestanke,- na katerih bo prosvetni delavci razpravljali o vprašanjih pedagoškega kongresa ln o ostalih zanimivih vprašanjih. Ugotovili so, da so uspešno sodelovali pri raznih prireditvah ln proslavah v preteklih 2 mesecih, da sodelujejo pri 10 Izobraževalnih tečajih kot voditelji ln predavatelji, kot tečajniki ns režiserskem tečaju v Ljubljani ln na smučarskem tečaju na Gorjancih- Priredili so Prešernove proslave, na svojem področju pa so zrežirali v 2 mesecih z odraslimi In z mladino kar 20 Igric. Posebno delavna je bila mirnopeška skupi« na, ki že tekmuje s 6-mesečnlm tekmovalnim načrtom z našimi delovnimi kolektivi. Ob zaključku so učitelji sklenili, da bodo val naročniki Prosvetnega delavca ln Sodobne pedagogike, prispevali bodo za pevski zbor učiteljev In profesorjev, dopisovali v Dolenjski list In organizirali poslušanje radia v šoli ln med prebivalci. Tu prednja-člta doslej šoli v Mirni peči ln Stopicah, kjer je radio redan gost ln prijatelj prt vzgoji ln zabavi, med vestmi v lokalnem časopisu pa sta po zaslugi učiteljstva teh krajev tako Mirna peč kakor Stopiče bogato zastopana. Navzlic slabi poti ln visokemu snegu Je bila udeležba na konferenci skoraj polno-števllna, ksr dokazuje resnost ln zrelost članstva Učiteljskega društva, ki se ne straši ovir za razmah prosvetnega dela. M. Tratar Rešitev pionirske nagradne križanke „JELEN44 Vodoravno: 1. igram, 4. za, 5. »lr, 6. oje. S.« ko, S. lz, 11- nllca. 13. adresa, IS. samota, 20. pol, 21- st, 22 enako, 24. rak, 26. vrata, 27. In, 28. ara, 29. ca, 3«. mrk. Navpično: 2. Azija, 3. marelica, 5. sokol, 8. Kum, 10. zamet, 12. Istra, 13 ata. 14. Dakl, 15. ep, 16. Sora. 17. alarm, 19. ona, 19. sve, 23. on, 25. kar. DRAGI PIONIRJU Tokrat smo dobili od vas cel koš rešitev križanke »Jelene. AH nI bila prelahka* Za nekatere že, 20 rešitev pa vendarle nI bilo pravilnih. Poglejmo gornjo rešitev in jo pri. merjajte z jelenom, na katerega ste doma KULTURNA KRONIKA NOVEGA MESTA Tresernov teden je za nami. Pokazal Je tudi letos veliko požrtvovalnost in prizadevnost nekaterih kulturnih delavcev Novega mesta, ki se je zrcalila v uspelih prireditvah in sporedu tega tedna, na drugi strani pa je spet pokazal skrajno malomarnost mnogih kulturnih delavcev in tudi velikega dela občinstva, ki je tokrat pustilo prireditelje na cedilu — saj je prazna dvorana ob zaključni akademiji naravnost zevala ... Teden je začel simfonični koncert, ki sta ga podala orkester SKUD in godba JLA s sporedom koncerta, ki smo ga slišali letos v januarju. Kot dirigent se je tokrat predstavil občinstvu Ive Mitak, ki je pokazal z nastopom veliko rutino in je v celoti vodil vigran kolektiv preko vseh težav, tako da je orkester donel v resnici polno, v tempu pa je celo napredoval od januarskega koncerta. Z novim dirigentom, ki je tudi dirigent mladinske mestne godbe na. pihala, je Novo mesto končno prišlo na zeleno vejo in se bo verjetno kmalu lahko kosalo s podobnimi orkestri. Zail je otvoritev Prešernovega tedna in koncert obiskalo komaj blizu 60 ljudi- V Bredo zvečer je predaval tov. profesor Rudolf Kranjec o Parizu in njegovih znamenitostih. Obisk je bil boljši, dasi ravno ne zadovoljiv, številne zanimive slike so poživile večer. V četrtek popoldne je bil simfonični koncert namenjen srednješolski mladini. Udeležba je bila zadovoljiva, mladina pa s sporedom zadovoljna. Ali ne bi kazalo vendarle uvesti nedeljskih dopoldanskih koncertov in matinej s podobno in drugačno vsebino za ostalo mladino, delavce, mlade obrtnike, vajence trgovin in podobno1 Mladina bi prav gotovo prisluhnila klicu kulture — saj jo bi vabila tudi nova mestna mladinska godba na pihala, pevski zbori in podobno. Začeti je treba pa bo manj tožb lin jadi-kovanja, da mladina ni vzgojena. 8. februarja dopoldne je imela proslavo Prešernovega dne v dvorani DLP gimnazijska mladina s pestrim in kakovostnim sporedom. Po govoru šestošolca Tratnika o Prešernu so se vrstile recitacije pesnikovih poezij. Marjetka Kastelic in Eva Nifergal sta se predstavili ob klavirju; prva z narodno Zagorski zvonovi, druga s prvič izvajanim Finkovim Preludijem in Kozinovo skladbo Divertiment. Mladinski pevski zbor je nato pod vodstvom tov. Jelke Kastelic zapel več pesmi. — Podobno proslavo je priredilo učiteljišče. Popoldne je mladina Novega mesta priredila na Marofu prve smučarske in sankaške tekme kot srednješolsko tekmovanje in ga vključila ▼ vrsto svojih prireditev tega tedna. Zvečer je SKUD »Dušan Jereb« priredilo dostojno proslavo Prešernovega praznika. Prireditev je začel književnik Severin Šali, o Prešerna pesniku, človeku Ln velikem Slovencu pa je govoril direktor ljubljanskega Narodnega muzeja in preše-rnoslovec dr. Jože Kastelic. Član SKUD Jule Kobe je nato recitiral Šalijevo Preprosto balado o pevcu iz Vrbe in Prešernovo slovo od mladosti-Nastop pevskega zbora učiteljiščnic (zapele so: Luna sije. Vsi so prihajali. Tam v vrtni gredi in Venite rož'ce moje) nas tokrat ni zadovoljil. Ne moremo se iznebiti vtisa, da zbor preveč vpije In vse premalo poje. Če pomislimo, da je zbor imel v preteklih štirih letih že vrsto uspelih nastopov, smo ob nazadovanju kvalitete ,ki se je pokazala na večin prireditvih v zadnjem polletju, resno »aakrhlj«ni- Solistki tudi nista ogreli — čuli smo ju zapeti že boljše. Vse premalo je bilo doživetega podajanja. Res, več smo pričakovali- — Prvič pa je na novomeškem odru ta večer nastopil pevski zbor sindikalne podružnice novomeške bolnišnice, ki je pod vodstvom tov. Zupančiča zapel Pregljevo Zdravico. Gobčevo Prvomajsko in Aljažev Triglav. Zbor je potrdil z nastopom vso marljivost in požrtvovalnost, ki jo pevci vlagajo v svoje kulturno udejstvovanje in bo z nadaljnjim rednim študijem prav gotovo Še precej pridobil in kmalu postal viden pevski zbor iz vrste naših delovnih kolektivov. Pokazal pa je ta nastop, da živi med našimi ljudmi ljubezen do slovenske pesmi — in da so pravzaprav jadikovanja za pomanjkanjem pevcev za osrednji novomeški pevski zbor odveč! Ce dodamo, da je zbor priredil za praznik JLA več koncertov med prebivalci pod Gorjanci, potem je s tem pokazano tudi njegovo prizadevanje — ponesti pesem med ljudi, na vas! Akademijo je zaključil simfonični orkester SKUD in godbe JLA pod taktirko tov. Mitaka; zaigral je Jenkovo Potero in Caj-kovskega Fantazijo iz opere Pikova dama. Slavnost je bila s tem zaključena. Udeležb a na njej pa je kulturna sramota za Novo mesto, saj je dvoTana naravnost sijala od — praznin. Z dijaki vred j» bilo navzočih morda 100 ljudi, med katerimi pa smo videli kaj malo kulturnih in prosvetnih delavcev, ki so se udeležili Prešernovega praznika menda le po svojih delegatih ... Ni prvič, da ugotavljamo, da se pomembnih kulturnih manifestacij ne udeležuje tudi ostala novomeška inteligenca. Opazili pa smo vidne kulturne delavce pri filmski predstavi pred Prešernovo proslavo. 8. februarja zvečer je bila tudi vrsta sindikalnih sestankov in tečajev, kar menda tudi ni bilo prav. Poleg tega so na akademiji manjkali predstav- niki mesta, JLA, predvsem pa najvidnej« predstavniki naše Kulture in ljudske presvete; žal nismo opazili niti ljudi, ki mladini poklicno govorijo o Prešernu in njegovem zgodovinskem pomenu za Slovane«! Ali bi res bilo treba na kraju zapisati s pokojnim genijem: »Kaj pa je tebe treba biiot« Vsakoletno spominsko slavje, posvečeno velikemu Mojstru naše vezane besede, ni zgolj zunanja manifestacija in izraz hvaležnosti Prešernu. Je nekaj več — je v resnici slovenski kulturni praznik, uzakonjen v letu 1945 se med narodnoosvobodilno borbo, ki nam vsako leto znova potrjuje, da Eostaja Prešern iz leta v leto vse bolj du-ovna last slovenskoga naroda- Omalovaževanje, ki ga je velik dol novomeške publike pokazal ob letošnjem Prešernovem prazniku, je zato v resnici sramota za mesto, ki se rado trka na svojo bogato kulturno preteklost. U. pisali odgovore. Pri žrebanj« Je tokrat Imela srečo pionirka S e 1 a k Majda, učenka 5. razreda osnovne šole v Dohravl it. 5 pri škocjann. Poslali smo jI v platno vezano knjigo »Pionir«, letnik 1950-51. In jI želimo, da hI užlla veliko lepih uric pri branju zanimivih povestte, zgodb in pesmic, ki so bile napisane prav za vas, dragi pionirji! Zdaj pa poslušajte: v prihodnji številki, k| bo Izšla 22. februarja, boste dobili novo nagradno križanko — Kurenta! Kmalu bo pust ln tudi po naših krajih hodo zaplesale {»ustne šeme po snegu. Pripravili smo dve epi knjižni nagradi — zato nikar ne obupajte, če tokrat niste hlll Izžrebani. Poizkusite s Kurentom, morda vam on pripomore de lepe knjige? Ko boste poslali rešitev aove križanke, pa tudi pripišite, čsj radi berete pripovedke ln pravljice, basni ln druge zgodbice, da jih bomo poiskali ln vam jih natisnili. Zdaj pa — dober smuk ln hitro sankanje, dokler Je še kaj sregal Dvor spet med prvimi Delavni slani OF na Dvoru so občni zbor v Krajevni odbor OF imeli v novomeškem okraju med prvimi. Za predsednika so izvolili priljubljenega člana tov. Franca Peča-verja Naloge, ki si jih je zadal novi odbor za letošnje Teto, so velike. Spomladi bo prva 6krh, da čimprej popravijo vaške poti. Delo bodo organizirali na podlagi množične udeležbe, ker le tako bo uspeh zadovoljiv. Letošnja glavna naloga pa je elektrifikacija; za to bodo pripravili ves potreben material, skopali jame in postavili drogove. Tudi bakreno žico imajo že obljubljeno. Novi transformator je Že dograjen in je treba poskrbeti le Še za notranjo opremo. Elektrika no bo koristila samo razsvetljavi, nmpnk Hr, služila tudi za pogon nove tovarne lesnih izdelkov. _0i KOTIČEK ZA GOSPODIN IE Dobri flaneatl: Deni na desko 15 dkg moke, nekaj zrn zdrobljene soli ln 3 dkg surovega masla. Surovo maslo zreži med poiovico moke, zdrobi ga z nožem, primešaj dva rumenjaka, 2 do 4 žlice vina, 2 žlici sladke smetane in to vse skupaj zmešaj s ostalo moko ter dobro pregneti. Testo mora biti voljno. Zvaljaj ne pretanko, nareži na kvadrate, napravi dve ali tri zareze, prepleti in peci v precej vroči masti. Se vroče potresi z zmletim sladkorjem. Kako pripravimo »Joto — mešanico«. Skuhaj nokaj fižola, malo kislega zelja, krompirja in ješprenja. Kuhaj vsako posebej. Kuhano zmeraj skupaj, prideni prežgan je iz masti, čebule in moke. Dodaj malo paradižnika, česna, lavorjev list in malo popra- Ka dobro prevre, stresi v skledo, daj na mizo in serviraj s kruhom. Druga mešanica: krompir in fižol. Zreži krompir na kocke, fižol kuhaj posebej. Ko je kuhano, pridaj prežganje, paradižnikovo mezgo, poper in lovorjev list- Tretja mešanica; zelje — ješprenj. Četrta mešanica: krompir — koleraba. Praženo kislo zelje: zelje skuhaj, nato ga odcedi in deni na prepraženo čebulo, ter daj na mizo s krompirjem. Mesna štruca: Pol kilograma kuhane govedine, ki nam je Ostala od juhe. in toliko ali malo manj svežega svinjskega mesa drobno zmeljemo. Dodamo eno ali dve stepeni jajci, 3 suhe žemlje (ali podobno količino suhega kruha) namočene v mleku, ma- lo popra in soli. Na masti prav lahno zarumenimo malo čebule in petržilja ter dodamo mesu. Vse to dobro zmešamo in napravimo štruco, ki jo povaljamo v mokf m spečemo v pečici. Ko je sfcruoa pečena, jo vzamemo iz pečice; na vročo mast vržemo čebulo in pe-tršilj ter dve žlici moke. Ko postane lahno rumena, jo zalijemo z juho, dodamo malo popra in paradižnikove mezjre. Omako pretlačimo in serviramo v posebni posodi, zraven pa damo mesno štruco. Sporočilo dopisnikom Vse dopisnike Dolenjskega lista obveščamo, da sprejemamo nujne vesti in krajša poročila do ponedeljka opoldne. Daljše članke ln podobno dostavljajte po možnosti do vsake sobote, da bo gradivo lahko objavljeno v številki, ki izide naslednji petek. UREDNIŠTVO Prosvetno delo v novomeškem okraju Večina društev je že imela občne zbore, na katerih so polagala račune pred članstvom in celotnim prebivalstvom, v katerem delujejo. Najprej nekaj splošnih ugotovitev, nato pa še o posameznih društvih. V novomeškem okraju je v letošnjem letu 40 ljudsko-prosvetnih društev ali delovnih skupin. Od tega so 3 sindikalna kulturno-umetniška društva, 13 ljudsko-prosvetnih društev na vasi, 7 mladinskih kulturno-umetniških društev, 2 sindikalni delovni skupini, 12 mladinskih delovnih skupin in 3 pionirska kulturno-umetniška društva. To je prav gotovo velik napredek od predvojne dobe, ko je bilo na ozemlju sedanjega okraja samo 17 prosvetnih in sokolskih društev. Vsa društva in delovne skupine so imele 193 sekcij, 2184 aktivnih in 386 pasivnih članov, kar je skupno 2470 ljudi. Ta številka pomeni 10 % odraslih ljudi med vsemi prebivalci okraja, ki se bavijo s prosvetnim in kulturnim delom. To je visoka številka za naš tolikokrat omenjen zaostali predel Slovenije. Le nekaj me pri vsem tem moti. Od vsega članstva je le 15,6 % pasivnih članov ali kakor bi rekli podpornih članov v društvih, kar vsekakor ni zadovoljiva številka. Aktivni člani se vse premalo zanimajo za te člane in polagajo premalo važnosti na svoje prijatelje, ki vof'no spremljajo delo vsakega, posebno pa še kultumo-umetniškega društva. Ti člani, ki sicer ne delujejo ipri nobeni akciji, so pa, rekel bi, nekaka vest, pogon in kritika društvenih delujočih članov, so naravnost temelj vsakega društva. Zato bi bilo treba v prihodnjem letu to članstvo pomnožiti; z njimi bi društvo dobilo prepotrebno zaledje, nekak hrbet, na katerega bi se naslonilo pri svoji tako važni vzgoji podeželskega ljudstva. Skoraj mi ne bo nihče verjel, da je vseh 40 društev in delovnih skupin imelo 144 celovečernih prireditev na domačem odru in 76 gostovanj po ostalih odrih v okraju in izven njega, poleg tega pa še 326 proslav ob najrazličnejših prilikah, kar znese skupno 546 prireditev. Se pravi, da je imelo povprečno vsako društvo ali delovna skupina po 13 prireditev na leto ali več kakor vsak mesec po eno. Ce vzamemo povprečno, da je v vsakem društvu po 54 ljudi, ki so pripravljeni vsak mesec delati za dvig kulture in pro-svete v novomeškem okraju, se pravi, da bi ti ljudje lahko naredili marsikaj, kar drugi ne zmorejo. To delo je v prevzgajanju našega podeželskega ljudstva iz zaostalosti, v vzgoji posameznikov v dobre in zavestne člane naše socialistične stvarnosti. Da so vsaj delno izvršili svoje poslanstvo, kaže številka 81.800 ljudi, ki so obiskali te prireditve. Podrobno razpravljati o vsebini dela ljudsko-prosvertnih društev ni naloga tega članka, ampak bi bilo potrebno o tem posebej razpravljati. V okraju imamo 34 knjižnic, ki so skupno 5237 obiskovalcem v vsem letu izposodile 14.903 knjige. Kaj se to pravi? Vsaka knjižnica je izposodila povprečno 438 knjig na leto ali povprečno vsakemu bralcu oziroma izpo-sojevalcu po 3 knjige na leto. Ta zadnja številka je sicer nizka, toda razumeti moramo to, da so knjige brali ne samo izposojevalci, ampak vsa družina, se pravi 5, 6 ali celo še več ljudi. Ta ugotovitev bi dala popolnoma drugačno sliko, posebno še, če vemo, da kmečki človek bere samo ob nedeljah in praznikih ter v zimskem času. Vsekakor bi bilo potrebno, da se delo knjižnic obravnava v posebnem članku. Posebna postavka v izobraževanju našega ljudstva je izobraževalni sektor. Takih imamo v našem okraju 33. Vsi ti sektorji so imeli skupno 496 predavanj, povprečno na en sektor v enem letu 15 predavanj. Ce upoštevamo, da je bilo na vseh teh predavanjih 42.656 ljudi, je ta sektor izpolnil dobršen del izobraževalne naloge med ljudstvom. Poleg teh predavanj pa je povečini mladina obiskovala 12 izobraževalnih tečajev. Vseh obiskovalcev izobraževalnih tečajev je bilo 371. Ta sektor izobraževanja je pravzaprav najslabši. Vzrok temu je bila slaba organizacija, na drugi strani pa nezanimanje prebivalstva za izključno splošne izobraževalne tečaje. V letošnjem letu se je stvar popolnoma preokrenila, kar nam kaže naslednja številka: izobraževalnih, gospodarsko-gospodinjskih in gospodar-sko-kmečkih tečajev je 21, katere obiskuje 734 obiskovalcev. Vsekakor bi morali k temu poročilu dodati še delo posameznih društev, kar pa bi seveda presegalo okvir tega članka. Vendar pa je nujno potrebno, da opišem delo društev, ki so se posebno odlikovala v svojem delu. K tem uspehom je posebno pripomoglo tekmovanje v počastitev desetletnice naše armade. Ob tej priliki so bila izdana najboljšim sekcijam društev lepo izdelana priznanja in zastavice. Zastavico je prejelo SKUD »Brata Pirkovič« iz Št. Jerneja, ker je z lastnim delom preuredilo dvorano, oder in ostale prostore nekdanjega že skoraj razpadajočega Prosvetnega doma v vsem potrebam odgovarjajoč Dom ljudske prosvete. V lanski sezoni so naštu-dirali veselo kmečko igro »Nezaželjeni zet«, pri kateri je sodelovalo preko 60 ljudi, od 64-letne mamice do 14-letne deklice. S tem so dokazali, da se dajo na vasi uprizoriti tudi igre z ogromnim ansamblom, če se dela v slogi in prijateljstvu. Organizirali so najboljši gospodinjski tečaj in predavanja na ljudski univerzi. Imeli so največ prireditev in največ gostovanj. Poleg tega se je posrečilo edini knjižnici v okraju urediti tudi čitalnico, ki je vedno lepo obiskana. Za delo v knjižnici in čitalnici so dobili še posebno priznanje za najboljšo knjižnico v okraju. Priznanje najboljše ljudske univerze v okraju je dobila Ljudska univerza v Novem mestu za odlično organizirana stalna predavanja. Za to delo je bila nagrajena tudi od Glavnega odbora Ljudske prosvete z 10.000 din. Priznanje za najboljši pevski zbor je dobilo KUD v škocjanu, ker so imeli največ pevskih prireditev in celo dve mali opereti. Posrečilo se jim je, da je sedaj v Skocjanu najmočnejši pevski zbor, ker so znali združiti mladinsko pevsko navdušenost in pevsko znanje starejših. Priznanje za najboljši oder je dobilo novo ustanovljeno SKUD »Železničar« v Bršlinu, ki je v prvem letu obstoja uprizorilo že dve igri s štirimi ponovitvami, ustanovilo pa je tudi pionirski oder. Priznanje za najboljši orkester je bilo podeljeno SKUD »Dušan Jereb«, ker nastopa na vseh prireditvah in proslavah in ker se mu je posrečilo osnovati simfonični orkester s 36 člani. I Priznanje za najboljšo folklorno i skupino je prejelo novo ustanovljeno MKUD »Vida Valentič« učencev v gospodarstvu, ki je najvestneje vadilo prekmurske ljudske plese in ker ima 22 parov plesalcev. Priznanje za najboljše organizirani izobraževalni tečaj v letošnji ljudsko-prosvetni sezoni je dobilo KUD »Janez Trdina« iz šmihela pri Novem mestu. Priznanje za delo z lutkami je dobilo novoustanovljeno lutkovno gledališče v Novem mestu, ker je vse potrebno za začetek sezone naredilo samo brez strokovnih delavcev in to z lastnimi sredstvi ob pomoči sindikata prosvetnih delavcev. To je delo kulturno-umetniških društev in delovnih skupin v novomeškem okraju. Vsi želimo, da bi se delo v letošnji sezoni še povečolo in poglobilo. Jože Zamljen