j. o.
V Mariboru, sobota 13. januarja.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter veija pO posti prejeman. ali v Mariboru 3 pošiljanjem na dom. za celo leto 10 frold., za pol leta 5 s*olđ.. za Setrt leta 2 gold, 60 kr. — Za oznanila se piačujo od navadno čotiri.itopno vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tisk... 5 kr. 8fl se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvoio frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štov. 220.
Opravništvo. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr . v koroški ulici hišn. št. 229.
\&t*4» lit it*i*ili iitiM]»rotitikov
*tilli«*4».
„Vsa politična borba v Avstriji pomeuja samo boj med Nemei in Cehi." To so besedo in misli, ktere se razpletajo v obširnem članku glasila večine nemških poslancev zdanjoga državnega zbora, „Deutsche Zcitung." Nikakor se ne more misliti, da so to misli samo uredništva dotičnoga lista, kajti ta časnik je ustanovljen iz posebno nemško-avstrijskega namena stoprv v tem letu in med nadzorniki uredništva so bili oficijelno imenovani najodličneji voditelji nemško-ustavoverne stranke obeh zbornic nemškega državnega zbora, kteri si ime avstrijskega pridevlje. — ,,Med Nemci in Čehi." To se pravi med Nemei in Slovani. Kajti da Cehi bije jo boj za Slovanstvo v Avstriji, to izpoznajo vsi Nemci, ki imajo politični pogled. Že Fiscbhof, kteri je v svoji pravičnosti mislil, da bode ob času Potockega čas za rešilno politiko v Avstriji, omenja kot značajno znamenje češkega naroda, da hoče ta imeti vodstvo avstrijskih Slovanov, in takt) več ali menj vodstvo Avstrije, ki je po številni večini slovanska. In Cehi sami tega niso skrivali, kajti v motivaciji fundamentul nili člankov so kar naravnost povedali, da bode in mora biti zunanja politika naše monarhije v orijentalnem vprašanji vsa druga, nego je dozdaj bila, t. j. slovanoljuba. Nemci, ali naši ustavo verci, nerajo torej napačne misli in se ne lažejo, ako ,,Čehck< substituirajo za Slovane.
Forcče se nam, da je to priznati, nepelitično Ali odgovorimo: čemu bi se dan denes drug drugega varati, prokanjevati in motiti hoteli, ker se ne moremo. Doba diplomatičuih zvijač in vodenj tj za nos — je minila.  In če naši protivnik! narav nost povedo, kaj hote in kaj naravnost povedo, da jim je nemštvo vse, zakaj bi mi govorili in prizadevali si, česar nam nihče ni verjel in nam no ve ruje, akoravno pošteno hočemo, zakaj bi mi pra vico samo prosili in beračili,   kjer je najti ni
Ustavoverni Nemci so avstrijsko vprašanje postavili kar odkrito in nediplomatično takt*: ali jaz tebe ubijem, ali ti mene. Da bi posledujc mogoče hilo. tega se ve da pO Sedanski prevzetnosti uc jemljo v poštev ; da pa prvo ne bode, temu se moramo mi Slovani ustavljati, in sicer moramo tako odkrito v hran postaviti se, kakor se nam proti. Če Iskušavamo naspotnikft tam s „pravičnostjo" iu pregovarja uje m zmoči, kjer on ima samo bet in surovo pest za odgovor, raje molčimo in čakajmo, ali pa boja ne sprejmimo.
Naši stari politikarji so narodni boj započeli iz stališča potrebe in koristnosti. Terjal se je D. pr. slovenski jezik v Šolo in uradni je bolj zato ker bi koristnejši in uradnemu namenu više služeč bil od nemškega, nego pa zato, ker je sramota za nas, da se damo kot Slo vanje od tujščine pospodariti. Naravno je bilo, da smo vsled tega apelirali vedno na pravičnost svojih protivnikov, pravičnost in modrost vlade. Zato smo prepričevali iu prosili. In se dan denes, ko so Nemci iz borbe Slovanov ž njimi javno iu jasno naredili vprašanje večje moči in sile, ko jo pri njih zmagala ideja nad vse drage obzire, stoje se mnogi med nami na starem stališči iskanja pravičnosti, potrebe in koristi — dasiravno jih je duh časa prehitel, (lasi je deues jasno, da nc smemo bodočnosti in ideji na školo niti na koristnost trenotka obzirati ho. — Naš na rod jo bil kakor zapuščeno na ulicah izpostavljeno dete, ko so se domoljubi zavzeli zanj. Tača> je bilo prav, da se Je malo prosilo zanj \ ali denes je postal krepak mladenič iu spodobi se , da se ne skriva več bojazljivo, temuČ da s svojimi brati vred moško terja ođtezano mu pravico od svoje mačehe Avstrijo in od protivnih sosedov!
In ker se stališča držimo, da je uas narodni boj posebno v zadnjem času vso novo obliko in jasen namen dobil; ker mislimo, da dosežemo kaj zdatnega samo v skupnem slovanskem federali stičnem programu, ker menimo da naše posebno I slovenske pridobitve, pa tudi pobitja, nemajo veli
cc^a in trajnega vpljiva: ker smo prepričani, da nam je poleg dnevnih in tren otnih dozdevnih koristi zarad naše bodočnosti po konci držati čast in idejo našega hrabrega slovenskega naroda: obžalujemo, da se njegovi poslanci udeležujejo zbirališča nemških tlačiteljev slovanskega življa na Duuaji.
Dopisi.
lx ljjirbljaiie. 10. januarja. [Izv. dop.] Denašnje „Novice" prinašajo dopis iz jadranskega brega, ki pa po vsej svojej osnovi in svojem za-držaji očevidno kaže. da je v Ljubljani skovan. Z nekako nepričakovano odkritosrčnostjo se tu trdi, da gre boj za p r v a š t v o , ter se med vrstami piše, da prvaki hočejo po vsej sili prvaki ostati, kar jim za kratek čas prav privoščimo. Kar pa se tiče vodnoga žaganja, da se bodo hogsigavedi kakove grozovito velikanske tajnosti iz naše pritlične politike obe-lodauilc, je že nastalo neka\o otročje, kajti enake „Schreckcnbergerc" že poznamo, vrh tega pa enkrat za vselej smelo izrečemo, da tudi mi rok križem držali ne bomo in da so nam znane vso spletkari je od prve do zadnje in izreki tako čudni iz veljavnih ust, da bi si marsikdo kaj tacega niti ne domišljeval. Opominjamo tedaj na znano pri-slovico, da kdor ima maslen trebuh, naj po boln.on nc hodi.
Da bi bil pa vsakdo, kogar rTagblattu hvali, zbog tega že odpadnik in ..infani", to je logika, ki jo Svetčevi na las podobna. Nočemo se za zdaj spuščati v daljšo razpravo, pa omeniti moramo faktom. kteri pokaže hvalisano politiko pivaško v pravenpi blesku. Ko je namreč pri zadnjem dež. zboru treba bilo se odločit! gleda volitev v državni zbor. ste nastali v narodnem klubu dve stranki, na eni strani prvaki — na drugi pa poslanci brez narodne .,odIikeu (Kozler, Razlag, ■Ingovie, Kotnik, Itudež i. t. d.), kterim so se pridružili tudi Svetec,  1'intar   iu gosp. Irkič, zadnji
Listek.
Burklarije iz Zagrebškega življenja.
vi. •)
Poljska, OgersKa in Hrvatska država bile so od nekdaj t. j. odkar so z germanskim svetom v pobližji dotik prišlo, eminentno fevdalno-aristokra-tično ustrojene, ter bo Žali bog tudi še denes. Nemški fevdalizem je baš v teh državah svojo naj obilnejšo Setev žel. Zgodovina nas uči , da je aristokracija ljudstvo zmerom z eno roko za nos, z drugo pa za žep vlekla. Od tega pride da imajo še denes ljudstva aristokratičnih držav dolge nosove, plemstvo pa dolge oapolnene žc-pove. Kakor so španjolski grandi, benecanski no-bili in poljski žlahtniki svojim državam mozek izpili. in s tom državno samostalnost podkopuli. ravno to biva še denes na Ogerskem in Hrvatskem. Za nas Hrvate so plemiči Kaiserfeldovi svinčeni podplati. — Drug kritičen znak aristokratičnih držav je strogo ločevanje poedinih ..činov." Kakor se na Kitajskem mandarini po tem razločujejo, se v aristokratičnih državah poediui plemiči in dostojanstvenici posVetnega in duhovnega stanu po ua-s lovih, kteri se jim morajo pridavati. Jaz si *) Uloj št. 150 1. ISTI
vseh teh naslovov, kterih je cela litanija, nisem mogel nikoli v pamet zabičiti, jih tudi še donos ne vem, pa jih tudi nikoli vedel ne bodem. Ja-piea mi je večkrat tolmačil, kdo je „speetubilis," honorubilis", „venerabilis", „magis, ,.valde in „admođum reverende*', „illustrissime", „niagnirice," ,.excelleiitissiiue" itd. Vse zastonj , jaz si tega vraga nisem mogel nikoli utepsti. Tudi denes je šc to maudarinstvo na Hrvatskem „en vogue", dasiravno ne več v tolikoj meri, kakor pred letom 1848. Sicer pa ne idi nikdo v izobraževanejše hrvatsko družtvo, kdor teh otiketnih naslovov nove. Japica je meno s prva imel za n8pectabilis-a" pozneje pa za ,.aiuiec."
Ker sem povedal kakšen je Japica, nuj še povem kakšna je bila mamica. Mamica je bila .urila iu huda baba, sicer pa dobra gospodinja. Nje roke bile so zlata vredne. Pridni najde v vsakem kotu kos kruha iu pod vsakim kamenom krajcar: je večkrat rekla. Ilranjevala jo — kakor pregovor pravi — belo tolarje za črne dni, dobro vede, da je ..denar glavar.'' Ni oni siromak, ki ni nikoli nič imel. ampak oni, ki je imel, pa izgubil. Blago odide pamet pride. Kdor je postal enkrat nagi, pride težko zopet v drugič k blagi. V takih in enakih pregovorih je bila vsa njena filozofija zadržana.   To jo bil njen  kolovoz iu kažipot skozi
deželo, ki jej življenje pravimo. — Vnanja prikazen mamičina  ui  bila prikupljiva:  po mongolski razpogačen nos, salast ovehel podbradek. oči kakor podgana, razkoračeni nogi.  nedra kakor dve čuturi itd. to bogme ni prijeten pogled. Na svoji zatekli nogi kazaje je večkrat rekla v primorskem jargonu : „kad san nilaada biila, na moru bi biila vatru a va gori vilu preteekla, ali sada joj, joj!" — Oeli dan držala so je našepurjena, ko da bi jo bili zobje boleli. Le tacaš je bila dobre volje, kadar jo je kdo za „milostivo gospico" imel. Vede za to njeno slabost, spustili smo zmerom nekoliko „milostivih", če je bila n. pr. košta slaba, in koj je na juhi več mastnih cinkov plavalo. Ona ui bila zdrava, če se ni vsak in sleden dan kakor hud I oblak nekolikokrat nad japico raznesla in sicer I brez vsakega, ali vsaj najmanjšega povoda. Njena [duša, prvotno dih božji, pretvorila se je vsak dan I nekolikrati v peklensko Bapo. Japica jo bil fleg-j matičen , ter je molčal . in to jo je še najbolj ka-čilo. Navadno ni mogla ne ene nejevoljne besede iz njega   izklesati.   Za vse  njene iskre  bil je on mokra goba. Tako bi ga bila s svedrom v koleno vrtala, on bi bil molčal, če ne flegmatično, pa za-iiičevalno.   Le kadar je bil dobro razpoložen, je zapopeval: „Duda, duda, duda, moja baba je Luda, huda, huda!" ali jej je pa rekel, da bode sodnega
seveda iz svojih razlogov. In ta manjša iu mlajša stranka je takoj takrat spoznala volitev v državni zbor kot politično potrebnost, ter jako drzovitim načinom prisilila prvake, skleniti, da se voli v državni zbor. PraSara tedaj samo to, kaj bi sedaj počeli, ko bi ne bili volili državnih poslau-cev? Ali ni bilo ravno za vas dobro poslušati tudi misel in svet mlajših moči? Naj se tedaj ne postopa vsigdar tako trmasto, kakor do zdaj, zlasti pa naj se Opasti zagrizenost, ktera se je n. pr. proti „Slov. Narodu" zlasti v tem manifestirala, da je nenarodcu uradnik ba.š zhog tega službo dobil, ker je omenjeni list proti njemu pisal. Ali ui to „Justamentnot?"
Iz IJUl»IJail«-. 10. decembra. [Izv. dop.] Na sv. treh kraljev dan je bila konferencija 5 kranjskih državnih poslancev in vseh v Ljubljani bivajočih kranjskih dež. poslancev, razen dr. Razlaga. Predmet razgovorov je bil, ali bi se šlo pri sedanjih političnih okolščinah na Dunaj, ali ne V — (Glasovanja iu sklepovanja nI bilo o tem nobenega, nego pustil se je ta korak popolnoma na voljo posameznim državnim poslancem. Dr. Zar-uik je prvi govoril in je rekel, da še on ne vidi nobene nujnosti, da bi se že zdaj moralo na Dunaj iti. Rekel je nadalje, da, ako o tem v klubu do glasovanja pride, bode on glasoval zoper vstop v državni zbor. — Za njim so se izjavili drugi štirji gospodje državni poslanci: Dr. Poklukar. grof Barbo, Jugovic in Rudež, vsi poudarjajo, kako neradi da gredo, ali da mislijo, da bi po svoji vesti napak za korist slov. naroda ravnali, ako ne bi zdaj vstopili, ko smo od vseh družili nečeskih federalistov tako sramotno zapuščeni in na cedilu ostavljeni. — Na to je dr. Zar-nik rekel, da so naroki teh 4 gospodov tako važni in v resnici tako tehtni, da nima on nič proti temu, če gredo ti štirje gospodje na Dunaj, da pa on na noben način ne gre na Dunaj, že tudi zarad tega ne, ker mu tega njegove privatne okolnosti ne dopuščajo. Potem je bil konec pomenkovanja, ktero je bilo skoz in skoz prijateljsko in mimo. — Poudarjam še enkrat, da ni v tej konferenciji do nobenega glasovanja, torej vsled tega tudi do nobenega sklepa prišlo, ampak pripuščeno je bilo vsakemu posameznemu petih gospodov drž. poslancev, naj dela vsak po svoji vesti kakor ve in zna, da bi bilo najbolje za slovenski narod. — Vse drugo, kar se po nemških ali slovanskih listih o tej konferenciji poroča, je neresnično ali izmišljeno. — Dostavim se to, da je gosp. dr. Zarnik rekel, da bo on, ako bodo okoliščine zahtevale, svoj mandat kot državni poslanec položil, za zdaj ga pa se ni. Na Dunaj pa ne gre on na nobeno vižo.
dno za iuciferjem trobila. To se je vsake kvatre po enkrat zgodilo. Niej je bilo to všeč, da nič bolj, kajti zdaj je menila, da ima še le pravico nad njim divjati, zlodjati iu šentati. Lomastila je okolo sebe kakor muha, če v vrelo kašo pade. Japica nam je v njenoj odsotnosti povedal, da jo je v prejšnjih letih po fratrih že kaditi in kropiti dal, pa da vse ni nič pomagalo. Razen mamičinega jezika pa ni njun „hišni zakon" nič kalilo. — Mamica je imela tudi to manijo, da je bila v vodnih straheh, ka po smrti no bode zveličana , kajti v celem koledarji ni našla ni cue svetnice, ki je v svojem življenji kuharica ali krčmarica bila! In vendar je bila njena največja želja, da bi bila kdaj v »Zagrebškem šoštar ji" (tako se namreč Zagrebška pratika imenuje) kot svetnica namalana. — Ker že njene lastnosti naštevam, moram se to omeniti, da ui nikoli klobas jela. Kdor je prvi klobase delal — tako je ona argumeutovala — je moral za gotovo velik svinjar biti: kajti prvi črevin zadržuj izprati, drugega nabasati, iu potem to kuhati , peči in jesti, to je živa fejtebodi! V teoriji imela je prav, v praksi se pa mi drugi nismo dali premotiti.
Ob sejmih je bilo pri Japioi kaj različuega sveta. Za Turke-lioanjake so bile zmerom posebne postelje pripravljene, in sicer zavoljo tega, ker so bili smrdljivci vsi ušivi. Japica bi jih bil že zdav-
Iz />aKrcl»a. 11. jan. [Izv. dop.] Kristus je rekel judovskemu narodu: „Preporodi se!" Judovski narod ga ni siušal, ui se preporodil, in zato jc propadel. Življenje narodov ie, ali vsaj moralo bi biti, neprestano preporodjivanje. V pre-porodjivanji narodov ne sme biti nc mira ne pokoja, vsaka tudi najmanjša vpešnost v tem pri-rodnem procesu je pogibeljna za narod, je naza-dek ne napredek. Neke dobe v predorodjivanji narodov so markautejše od drugih, in pa teh mar-kautnej.ših dobah razdeljuje sc zgodovina narodov v tako zvane epohe Denašnja faza v preporodji-vanji hrvatskega naroda je celo po tem, da bode v njegovoj zgodovini kot c poli a zapisana, pri kterej sc bo pero zgodovinopisca dalje časa muditi moralo. — Eksistenca držav ne stoji denes toliko ne realuih, narodnogospodarskih koristih, ki se brojiti in tehtati dado, kolikor na „impondera-bilijih." Žurnalistika prisvojila si je ta izraz fizike, kajti kakor v riziki, deluje tudi v političnem življenji mnogo takih faktorjev, ki se niti brojiti niti tehtati ue dado. Med politična impouderabilia štejejo se : zavednost državne skupnosti, zavednost narod no s t ue iu verske individuvalitete, zaupanje v vladino veljavo , v vladin ogled, v vladino previdnost, stauovitost, vestnost, nravnost iu kar je še več drugih dobrih lastnostij. Filozofi pravijo, da je neki pojemu stvoritelj tega sveta, tedaj tudi neka imponderabilitas, iu če že ima „pojem" toliko sile v sebi, da svet ustvari iu vzdržc , zakaj ne bi gore našteta politična impouderabilia toliko sile v sebi ne imela, da bi se po njih na eno stran države stvarale in vzdržavale, na drugo stran pa tudi razvalivale iu razsipavale. Naša unija z Ogersko kraljevino ne osniva se niti na poudera-bilijah niti na inipnndcrahili jih. Ta zloglasna unija je deues — in to je tudi v prejšnjih časih zmerom bila — prazen kalup, ki senc da ničim napolniti. Naša unija z Ogersko kraljevino je političen pojem brez zadržaja. Naša ponderahilia t. j. naše kup-čijsko, obrtnijske in sploh vse narodnogospodarske koristi leže na enoj straui na jadranskem morji in v alpinskib pokrajinah, na dolnjej Donavi v Bosni iu Srbiji, nikakor pa ne v peščenih pustah ma-gjarskih. Naša impouderabilia pa, iu sicer poimence naša zavednost, da spadamo pod magjarorsag, je blizo zmrzljine; naša narodnost odbija nas od ma-gjarskega življa: v veljavnost, vestnost, nravnost in pravičnost ogerske vlade nemamo niti iskrice zaupanja 1 Iz vsega tega se vidi, danas niti realne koristi uiti moralični nagibi na Magjarorsag ue vežejo. Priznanje unije od strane naših vodjev na taktičnem stanji uič ue menja. To prizuanje ne bo niti Magjarom kaj koristilo, niti nam kaj škodilo, ona je v pravem pomenu besede „Koloma-
uaj odpravi!, pa ker so ga s turškim, se ve da koutcjbandovaniin tobakom zalagali , jih je „pcr nefas" trpel. — Enkrat bil sem jaz tako predrzeu, nekega Turčina, ki sem ga že več let poznaval, iu tudi on mene, vprašati: „Rustane , pa šta ti sada bula (njegova žena) kod kuče radi V" Rustan, kakor sploh noben Turčin, ni šale poznal. S srpiin, bodočim pogledom odvrati: „Pa šta to na te spada, šljapa!" S tem sem imel dosta, molčal sem, dasi-ravno me je izraz „šljapa" strašno grizcl. V Bosni bi bilo moje drzno vprašanje gotovo druge ua-sicdke imelo.
Nekega večera našel sem pri Japioi posavsko kmečko familijo iz BregOV kot goste : bili so mož, žena in odraščena hčer. Naj lepše ženske na Hrvatskem so v lircgih. v Slavoniji pa v Habinej-gredi. In res hčer jc bila izvcuredne lepote. Molče sem se zagledal vanjo. Široko gladko čelo, kakor iz kararičuega mramora izklesano, velike črne oči melanholičnega pogleda , pravilen nos, sicer pa zagorclo-rudcče lične barve, ki je za kmečki narod na Hrvatskem tako značajna, in lepa mala okrogla roka s prsti, kakor vreteuo proti koncu stenšanimi, taka jc bila v malih obrisih naša Po-savka. Med tem ko jaz na skrivaj kakor tat njene ženskiuc prednosti drugo za drugo prebiram , se ona vzdigne, pogleda okom okolo sebe, v ktereni
novu blagoslov. Priznanje unije je z gledišča realnih koristi in moraličnih nagibov prazna beseda, neima-joča nobenega pomena, nobenega pojma v sebi. Kdor bi hotel v njo kak zadržaj vliti, ta bi zalival Dauaidine sode: na enej strani bi vlival, na drugej bi izlival. Vendar so pa morali naši vodje stanovite razloge imeti, zavoljo kterih so se na priznanje unije odločili. — Ti razlozi leže zgolj v o portuni te ti. Kadar bo nepripoznanje unije bolj oportun postalo, kakor prizuanje bodemo pa list preobrnili. — — —
Vsi novinski glasovi o fuziji narodne in ma-gjarske stranke niso nič drugege nego magjarska „pia desideria." Fuzija med tema dvema strankama je absolutno nemogoča. Narodnjaštvo in ma-gjaronstro, to sta dva pola v našem življenji, ki le drug od drugega kažeta, in čem dalje bolj razen silita. Krv in voda se dasta mešati, narodnjaštvo in magjaroustvo pa ne. Vtem leži prvi komentar, kak o misli narodna stranka s priznanjem unije. — Će se započeta pogajanja v dvauajstej uri raz-bijejo, kar je še zmerom zelo mogoče, kaj bo potem? — To je briga ogerske vlade, ne naša! — Poucdcljek stopi naš sabor skup.
Iz IHlHUjtl. 11. jan. [Izv. dop.] Da vam izviruo-novega v teh suhih in ubogih časih ne moreni poročati, to veste. Namen mojih dopisov more torej glavno biti: vam delo, gotovo dostikrat premalo hvaležno, prihraniti z obrisanjem tega ali onega dela političue situvacije. In deues nas najbolj zanima jetičui bolnik državni zbor, ki se z vsemi štirimi oteplje in brani pred smrtjo. To so ve da smo mi Slovani tako slabi kristijanje, da nestrpno čakamo kedaj se bodo zopet uekoliko okrevani za vselej stegnil v imenu liberalnem. Tega smo prepričani, da ni nobeno zelišče zraslo za njegovo gnjilo kri, še bolj pa nas neusmiljeno veselje obhaja videti, kako bolnik tava okolo sebe iu mu je vsak zdravnik dober, doktor ali konje-derka, učenjak iu mazač. Iu ker sc ne vidi, da bi eno ali drugo pomagalo, stoka . zdihuje , jamra sam nad seboj iu nad svojo krvjo. Tu beremo, kako ustavoverno nemški časniki bridko tožijo o pomanjkanji discipline, o sebieuosti, gospodoželj-nosti posameznih svojih udov. „N. fr. Pr." kar naravnost preklinja svoje drage pristaše, da preveč po liberalnih frazah love in gledajo samo ua to kako bi pri svojih filisterskih volilcih popularni ostali, ne glede na to, ali se te fraze dade izvesti, ali ne.
In med temi frazami ste (to sc ve še izvzemši neizvedljive direktne volitve) posebno dve, na kterih jezdiha vsak liberalno-ustavoverni mali bedak-vclikau.   V prvič  bi radi  Hoheuvvarta v obtožui
(Dalje v prilogi.)
bi bili zaljubljeni slovenski pesuiki bog si ga vedi kakšne požcljivosti vse videli. Meni sc je dozdevalo , zdaj in zdaj bo začela „slovo" iz devioe Orleanske prav patetično deklamovati, in res, že je tudi roko vzdignila, pa — ne zato . da dekla* niuje, ampak zato, da si prav prozajično od hoje vtrujene ude razlccnc. V isti mah je, spanja potrebna, tudi tako grdo zazcvala, da. sem se raz-ucnadcu nehote od nje proč obrnil. — Mikalo me je pa vendar se z mojimi Posavci v razgovore spustiti. Ker druga nisem vedel vprašati, vprašal sem moŽa, ali ste ženski njegova žena iu hčer. On mi pritrdi rekoč: „jeste gospoue, ova mlajša je moja hčer Magdica, a ona stariša s dopušče-njem govoreč moja žena." Po slovenski bi se glede žene glasilo: „s slovesom povedano" moja žena. V isti mah sc tudi ona oglasi : ,,da ! to su naš jopa!" V mnogih vaseh po Hrvatskem jc navada, da mož, če z odličnejšim človekom o svojej ženi govori, zmerom reče: „s slovesom povedano, moja žena". Zeua pa nasprotno moža viče. Ce je mnogo starejši od nje mu reče ..jopa," ce jc pa še mlad, pa „nioj človek." V Slavoniji sedi pri obedu samo možki, ženske pa stoječke obc-dujo, samo prav stare mamice smejo sedeti. Iz tega se vidi kako so bile žene uekdaj malo čislane pri nas Slovanih. —p.
Priloga „Slov. Naroda'6 h St 5., 12. januarja 1872.
stan pripravili. (Naša „Marburgcr Zeituug", listič ki v celih 13 eksemplarih iz Maribora hodi, jemljo si čast, da je „prva" izprožila to modro misel. Uredn.) Pač delajo zapečnikarska društva botrov krojačev in mestnih poatopačev resolucije: križaj tistega Hohen-vvarta. In pač bi državno-zborni farizeji in pismouki imeli voljo, Žreblje in križ, na kterega bi prejšnjega ministra prikovali, ali korajže ni. Hoje se klofut, ki bi jih ob tej priliki v svojo sramoto dobili; zato je vse to prazno upitje, žuganjc slamnatega strašila v turšici, ukanje ponočnega popotnika, kteremu se hlače tresejo, Falstafovo junaštvo. — Nič menj bedasto ni kričanje omenjenih političnih nemških društev, v kterih botri šoštarji in „bezirksbcrgcrji" veliko besedo imajo: naj se duhovnikom s kazensko postavo, z heričem in ječo brani udeležiti so polit:čne agitacije. To je menda liberalno: „freie Kirchc im freien Staate." Ali tudi to bode pri upitji ostalo, saj od upitja in od sleparstva vse naše zdanje ustavoverstvo živi, in to je prav, naj so nazivi, da bomo vsaj pravega ne navidneznega mrliča pokopavali.
Tudi bode neizmerno zanimivo, kako se bodo nemški ustavovcici kislo držali in si zobe skrhali, kadar ugriznejo v poljsko lesniko. Diši jim, kakor se vidi, čisto nič. Poljaki niso pri volji osla diti jim ta grižljaj s prikuho direktnih volitev Zato jim denes ustavoverci že prote, da bodo nje pustili ter Rusine, na pomoč poklicali. Vse to daje upanje, da nenaravno ministriranje Poljakov kmalu neha, in potem bodemo srečno zopet pri odprtem pre lazu skozi kterega je bil Hohcnvvart na javnost prišel.
Pri tem stanji ima „VVauderer" prav, da se pritoži nad „o m a h 1 j i v o st j o" nečeških federa listov (torej tudi Slovencev), ktera omahljivost in neodločnost po njegovih besedah samo minister-ski akciji pomaga do vspeha, čo prav samo min Ijivcga.
Domače in slovansko novosti.
— Tomšičev spominek. Dne 7. januarja se je zbral začasni odbor za Tomšičev spominek v Mariboru. Nazoči so bili pg.: odbora predsednik: dr Karel K o cel i, tajnik drd. Grcgorič iz Ptuja, dr Ravš in Fr. Rapoo. Odbornik gosp. Žclcznikar iz Ljubljane ni bil prišel,   Odbor je sklenil, da se od nabranega denarja odloči za matcrijalcn spo minek na Tomšičevem grobu na mariborskem pokopališči 400  do 5<K) gld. Skrb  za postavljenje tega spominka prevzame odbor in se bode spora zumel z umeteljniki.   Ostali denar pak naj se po rabi za duševni spominek Tomšičev in sicer z namenom:   ustanoviti štipendijo za podporo slo venskih Žurnalistov ali literatov sploh. Natančneje bode o tem poslednjem imel definitivno določevati o svojem času zbor vseh  darovatcljev, kterega bode sedanji začasni odbor sklical. Prihodnja od borova seja bode vsaj meseca februarja.
— Za BI o van S t vo v Avstriji pišejo na dalje francoski listi. Gambettova „Republique franyaisc" prinaša dopis iz Dunaja, v klorom se razklada, da je Iloheuvvart padel vslcd pru skega vpliva in pritiska.   0 Andrašiju se pravi tu, da jiozua eden edini strah, strah pred Slovani ki imajo ta in   onkraj Litavc  večino.   Ta strah vodi njegovo krivo politiko.   Puritani ustavovern zametavajo vsako poravnanje s Slovani, Audraši se opira na Rismarkovo prijateljstvo, kterega na men jo vos svet z Neinštvom obvladati. Veudar je to obvladanje negotovo baš zarad Slovanstva — Podobno govori  parižki  žurnal „La Constitu tiou" o „slovanskem gibanji." Ta list primerja po litično gibanje Slovanov z ouim  drngih narodov in pride do tega, da jo to gibanje med Slovaui samo narodno, proti tnjemu nemškemu itd. življ obrneno. „Domoljubi češki, hrvatski, slovcusk itd. — pravi „Const." nemajo drugega cilja, neg da bi zagotovili narodno eksisleuco."
— V Pragi v francoskem jeziku izhajajoč in za Slovane  delajoč   list „Oorrcspoudenco slave piše: Grof Andrassv je 25. m. m. Groholskega sebi naprosil iu ga med drugimi vprašal o držan j
Poljakov nasproti državnemu zboru. Oroeholski je dgovoril izogibuo. Na to mu pokaže Audrassi neko pismo iu mu reče: „Prepričajte se, da za Poljake delamo!" Groholski je neki potem se začel truditi, da Poljaki v državni zbor pridejo. — Kaj je bilo v onem pismu, se ne ve.
Oznanilo.
zadevah delniškega društva „Narodne tiskarnice" v Ljubljani.
Te dni so se razposlala delničarjem odborova naznanila zarad vplačevanja;  ako kteri n. delničar ni prejel tega naznanila, naj bla govoli oglasiti se  zanje pri društvenem tajniku g. Grassclliju. Dne 15. tekočega meseca janu lija ima se vplačati prvih 25 "/0 na vsako delnico Delničarj , kteri so svoje delnice že po pol nem plačali, pa veudar omenjeno naznanilo pre jeli, naj to ne moti, ker se je naznanilo poslalo vsem delničarjem.  Ti delničarji  racijo naj tudi na znanje vzeti, da se jim zdaj še ne morejo izročiti delnice, kar se sicer samo po sebi umejc sprejem novcev potrjuje odbor zdaj na začasnih istih.
Ljubljanskim delničarjem in sploh onim ki  ne bodo denarja pošiljali po  pošti, utegne ustrezati opazka, da se društveni tajnik g. G ras sclli, ki vplačila prejema, navadno od 9. do 11. ure dopoldne in od 8. do 5. ure popoldne doma nahaja (Veliki trg, 263, II. nadstropje).
P. T.
IPi-MffiM ktevUkn »Karv" bode. prvih dneh prihodnjega tedna na svirfo prišla prosimo torej   slavno slov. občinstvo da nam blagovoli poslati naročnino,  da vemo končno določiti število potrebnih iztisov.
Naročnina, znaša za celo leto 4 gld., pol leta. 2 gld.; za učitelje ljudskih šol dijake za celo leto 2 gld. 50 kr.
Naročnina naj se blagovoli poslati:
Opravništvu „Zore" v narodni tokarilici Pr. Skaea in drngi v Mariboru.
Ob enem prosimo za. zaostalo naročnino na pSlov. Narod" in vabimo na obilno novo na-ročbo, da bode nase delo boljši uspeh imelo.
Politični razgled.
Osnova adrese za gosposko zbornico, ktero je grof Anton Aucrspcrg spisal, pravi, da bi bile namere prejšnjega ministerstva državno zvezo razrušile. Dasiravno gosposka zbornica v državnih osnovnih postavah tudi dosti prostora za bistvene in opravičene posebnosti   posameznih  dežel vidi, pravi osnova dalje, bode se vendar natančno posvetovala o novic v državnem sboru nasvetovanih željah te vrste.   Osnova  naglasa  potom potrebo neodvisnosti državnega zastopa in pričakuje, da povzdiga deželne hrambe plačilcem davkov ne bode novih bremen nalagala in da se bode davkarstvo kmalu zboljšalo. —  Zc v  komisiji za   adreso, i kteri sami decembristi sede, je nasprotovalo neko liko  udov onim stavkom   adresne  osnove, kteri llohenvvartovo   politiko  obsojujejo in ntegue tisti del   adresne osnove v polni  zbornici tudi milejši postati; sploh pa osnova adrese za gosposko zbor nico ni toliko osorna, kakor ona za poslansko hišo Denes se začne posvetovanje od dr. llcr-bsta spisane adrese v poslanski zboruici. »Pester Lloyd" piše, da bodo gališki poslanci naspro tovali v njej izrečeni ueograjeni zaupnici za sedajno ministerstvo, dokler ono ne da Poljakom garaueij za njih   terjatve. Besedam, ktere pravijo, da je česko državno pravo z ustavo uezedinljivo, je po omenjenem listu celo G iskra sovražnik in je neki rekel: „Adresa na krono ni  prostor za dociranje češkega državnega prava." Da se o posilni volilni
postavi v osuo\ i adrese molči, kaže, pravi ,,P. Ll " da se celo Herbst take postave sramuje.
Grof Be ust je sicer odpravljen s sedeža kjer ni bil na mestu iu bi imel tiho v Londonu kot diplornatičui poročevalec delati, ali on iu njegovi prijatelji iu neprijatelji svetu še zdaj ne dado miru z imenom Beust. On sam tava po svetu enkrat v Pariz, drugič v Salcburg tretjič v Rim itd Njegovi molilci pa se prepirajo, koliko je kriv ali zaslužen, da se ni Avstrija francosko-nemške vojne udeležila. V zadnjih dneh pak je prišla v Leipcigu brošura na svitlo, ki sc imenuje! „Graf IJeust im Lichtc der VVahrhcit." V tej brošuri nek Prus posveti Benstove „sleparijc" in sc norce dela iz avstrijskih ustavovercev, kteri so tako kratkovidni la Rcusta kot velilcega „nemškega moža" slave. Ob enem si, se ve da, Prus ne more kaj tudi Avstrije obrcati od vseh krajev.
„Obzor" odgovarja mnogim mu došlim vprašanjem, da sc bode hrvatski zbor odprl 15. t. m. Ob enem vabi narodne zastopnike, naj se že vsaj do 13. snidejo v Zagrebu, zarad potrebnih pogovorov.
Ccski listi govoreč o nstavoverni osnovi adrese obsojajo ustavoverno pritiskanje na krono, in rad i k a li z eni, ki sc iz nje bere. Tz te osnove je razvidno, pravi „Politik", da ustavovcici nočejo pomnjenja njim protivnih elementov temuč absolutno gospodarstvo nemškega prebivalstva n a d slovanskimi narodi. To, da terjajo, naj se direktne volitve za državni zbor ob enem s poljsko resolucijo rešijo, se pravi: „najprej naj krona nas ustavoverce zadovoli, potem stoprv morejo ponižati se in ogledati posebno vprašanje gališko. Tudi prcstolni govor ostro stopi državopravni opoziciji nasproti, vendar ne požge vseh mostov za seboj, kakor Ilcrbstova osnova. — Enako se izjavlja tudi Pokrok.
Poljski časopisi govore o adresni osnovi Hrbstovi tako, da smemo razmerno še zadovoljni biti iu upati, da sc tudi med Poljaki položje razvedri. Najzmcrneje poljske novine „Czas", nemajo nobenega zaupanja v lokave Nemce. Na koncu članka prave : da se bode poljska resolucija raztegnila na razširjanje avtonomije vseh dežel.— Še odločneje pa piše „Gazeta Narodova." Ta list pravi, da se Poljaki ne bodo nikoli tako ponižali, da hi Nemcem pomagali druge narode tlačiti, in ko hi zdanja poljska delegacija to storila, nc bode se prihodnji gališki zbor s tem sramotnim dejanjem vezanega čutil.
Papež in ruski car sta Bi začela prijaz-niša biti. /jediuila sta sc neki zarad napolnitev nekterih ruskopoljskih škofovskih sedežev.
Razne stvari.
• (Dramatično društvo) nam je svojo predstavo na sv. treh kraljev dan prav prijetno pogodilo. Igra „0b žetvi" iz poljščine (Koreuov-ski) poslovenjena spomiuja močno na Albinijevo: „Unietuost in narava", kar sc namreč tiče snovi in zavozlanja. Predstavljala se je ravno tako ugodno, kakor ona, tako da bi naša kritika „ce-teris paribus" veljala tudi za to. Kar zadeva igranja moramo v prvi vrsti omeniti gospo V a-1 e u to - B r u 80 vo, ki jo bila tako izvrstna kakor zadnjič, za njo gospodičlui P o d k r a j Š e k o v a in Erbežnikova, na strani gospodov pa imena Schmidt, ŠusterŠič, Jcločnik in Kaj zel. Pevski zbor je bil izboren, posebno pohvalno pa moramo omeniti dvospev, kterega ste peli priznano spretni in nadarjeni pevkinji gosp od i čin i S veto v ki. Donela jima je jako živahna pohvala za prvi debul, kteremu naj se skoro pridruži drugi, občinstvu na zabavo. — Drugi del predstave je izpolnila edina slovenska opereta Ipavčev „Tičnik", prav nježuo delo. Nalogi so bili v dobrih rokah in izvršitev tako gladka iu prijetna, da smemo popolnem biti zadovoljni. G. Vcgor sc je skazal umetnega pevca, gospa Odijeva iu gosp. No 11 i sta bila  za ta naloga ka-
kor nalašč in tudi gnspodičina Ross ova glede živahnega igranja vidno napreduje. V pevskem oziru jej pa itak nieesa očitali nismo. — Omeniti je še, da so bile poljske oprave in noše v prvi igri prav lične iu okusne — gledališče pa, razve nemškntarskih lož, dobro obiskovano.
* (Št i maj sta predstava d ram a ti č-uega društva) v ljubljanskem kazališči je denes v soboto 13. januarja. Predstavljala se bode nova burka s petjem v 3 dejanjih „Krojač in čevljar", ki je dobila darilo in sicer tretje, ko so bila v Pragi razpisana darila za burke. Glavno osobe društvenih predstavljnlcev so omišljene s hvaležnimi 'nalogami, petje obsega dvoje kuplctov, dva glasa in nekaj manjih samospevov. Nadejati se je, da bode gledališče bolje obiskano, nego je bilo pri nekterih predstavah v zadnjem času, kterc so bile na delavnik, kajti stroškov in truda ima društvo ravno toliko — če še ne več — pri medtedenskih predstavah, kakor pri nedeljskih.
* (Nepotrebna natančnost županstva) žali sedaj Zagrebčane. V zapisku vojaških novincev so mladeniči namreč tudi zaznamovani po tem, ali so zakonski ali ne zakonski sinovi.
* (1 z S1 o v e n o g r a d c a) se piše „ Gosp." G. Jožef Kaligaritsch, znani Velikoucmcc, je izvoljen in od cesarja potrjen za predsednika okrajnega odbora Slovenograškega. Žalibože gre postava mestjanom tako na roko, da je narodnim kmetom okraja naravnoč nemogoče, v okrajni odbor spraviti narodno večino. Vredno bi bilo, (da bi si tudi v tej reči narodni poslanci prizadevali, da se postava predela ter postanejo kmetje od mestjanov neodvisni, ali se vsaj volilna pravica po enake j meri deli mestjanom in kmetom, namreč po velikosti davkov iu po številu prebivalcev.
* (Po vodenj) je zarad odmeklega vremena
* (Drzen slepar.) V Nevvvorku v severni Ameriki je sedela nekoliko priletna gospa v ueki proda jalnici in držala svojo poluo denarnico v nežni roki. Prodajalce izloži iz ueke škatlje reči, ktere je gospa mu prinesti rekla iu jo poprosi, naj si izbere, kaj ji je všeč. Na to gospa denarnico na mizo /raven blaga poloti, vstane in začne izbirati. Tedaj pa pride z jeznim licem nek mož v proilajabiioo, stopi k gospej in reče srdito in glasno: „Kolikokrat sem ti še ukazal, da mi ne zapravljaj denarjev za take igrače, pa če ne slišiš opominov, jih pa čuti !" Tri sadnji besedi jo udari v lice, da je kar poknilo. Gospa pa omedli, on vzame njeno denarnico in gre. Ko gospa iz omed-leviec k sebi pride, vpraša, kje je njen denar. Prodajalec ji pove, da ga je njen mož odnesel. ,,Moj mož?!" sc začudi gospa; ,,jaz nisem omo-žena in onega suroveža ne poznam, če mislite, da je tisti moj mož, ki me je udaril." — Tako si je nek slepar denarjev dobil in policija ga ni našla.
* (Duhovske spremembe v lavantin-ski škofiji:) Č. g. .Jož. Gospodaric jo postal oskrbnik dekanije sv. Martina pri Salekn in č. g. Lovro H erg Iločke dekanije. C. g. Ant, Stanj k o je presentiran za kuracijo v Stopercih; č. g. Franc Pirkovič je postal provizor pri sv. Martinu blizo Saleka in 8. g. Vinko Gršak provizor v lločjcm. — Prestavljeni so če. gg. kaplani: Matevž P i n t e r v Laporje; R u p c r t Šuta v Fram; Dragotin Vitmajcr k sv Marjeti pod Ptujem; Anton Kocuvan za II. k sv. Andražu v Slov. Goricah; Anton Lacko v Ormuž. — Umrli so: Prečast. gosp. Gregor M i k 1 a v z i n, častni korar, dekan in župnik pri sv Martinu blizo Saleka, 4. t. m. Cč. gg. Jane z Gregi duhoven v pokoji pri sv. Mihclu poleg Mozirja, Anton Potočnik laearist pri sv. Jo žefu v Celju 2. t. m. in Jame j Guzaj kaplan na Paki li. t. m.   R. I. P. — Župnija 'sv. Mar
in deža nastala okolo Iiadoljce in napravila Pr*|tina pri šaieku je do 20. februarja t. 1. razpisana
cej škode. Pravijo, da je v Lescah voda v ovčji hlev tako naglo privrela, da je 37 ovacl utonilo. Cesta iz Hadoljcc v Lesce je od vode spodjedena in nasip za železnico za kakih 15 sežnjev odplut. Zarad tega je promet na črti Ru-dolfove železnice Ljubljane — Trbiž pri Radoljci pretrgan bil, pa kmalu bode nasip popravljen toliko, da vožnja pri Radoljci ne bode motena.
* (Nesreče.) Na železni cesti, ktera se dela iz Karlovca v Reko, je 20. dec. p. L zasulo dva delavca, kterih edeu jo že bil mrtev, ko so ga odkopali, drugi pa je še živel. V Kupjaku na isti cesti se je užgalo 25 funtov smodnika in razsulo bajto,   v kteri je bil, ter dva delavca ubilo.
* (Potres) se čuti zadnje dni v Kočevji.
* (Nam eščenj a.) Gosp. Frauce Tomšič, do sedaj avskultant, je dobil službo adjunkta pri deželni sodniji v Ljubljani in gosp. Antou Wcklitsch službo kanclista pri okrajnem uradu v Loži.
* (Oropana pošta.) PoŠta, ki se vo/i iz Slatine v Karanšebeš jo bila oropana vsega, kar je peljala. Voznika so zaprli. — Drugače pa se je zgodilo pošti, ki hodi iz Dunaja v Sehvvechut. Hlapec, ki jo je vozil, je zadnje dni enkrat videl, da mu je postni uradnik na Dunaj] 4500 gl. na voz dal. Po poti — bilo je Še zgodaj — odveze žep, v kterem so bila dotičua pisma, skrije 500 gl pod podšiv svoje čepice, 4000 gl. pa zakoplje za cestoj na neko njivo. Ko pride v Schvvechat, pove žalosten poštnemu uradniku, da je en žep pisem po poti „izginil." Uradnik ga vpraša, kako in ko se ni vedel izgovoriti, ga da zapreti. Pred sodnikom je obstal svoj zločin in povedal , kje jc 4000 gl zakopal; pa ko gredo iskat ž njim vred, jih ni bilo več.  Menda je kak tujec početje poštnega hlapca, kteri je mislil ,  da je ueopazovan, ker je bilo še tema ,  videl in potem Šel gledat , kaj je hlapec zakopaval in zase denar vzel. — Ali pajt morebiti tu sc dejansko pokazalo, da denarjev ne sme zakopavati, ker jih potem „hudič" ne pusti več najti.
Izpred sodile.
(Daljo.)
France Kbstcnbaucr misli, da je nedolžen, ne ve nič. Videl tudi ui nič, ko daje nekdo nogo imel priprto, ktera, pravi da se ni dala izpod vrat dobiti. Predsednik: Ste slišali klicati: „Slovenci ven!"? Kost. Bil je šum, pa sc ne vem spomniti, •lože Tomažič sc tudi ne vo ničesar spomniti. Potem prosi državni pravdnik, naj predsednik vsakemu reče, naj vse, kakor se jc godilo, pove. Predsednik prepusti državnemu pravdniku spraševanje.
Drž. pravdnik začne pri Gašparju Kalinu spraševati. On jc šel zarad „pridige" v Novo ves drugega ne ve nič gotovega, ker ni bil popolnem trezen. France Kalin ne ve nič, ker mu reč že predolgo trpi. Kostcnbauer, kakor tudi nekteri drugi, pravi, da so hišo zato napadli, ker je kaplan Slatinšek nekoga sunil in da jc nastal mir, ko je Stopar uogo izpod vrat dobil. Tomažič ni bil zraven, temveč pri Kovaču. Gregorić izpove, da je hotel kaj novega čuti in jc zato šel v Novo ves. Predsednik: Ste hoteli sc vriniti v hišo. Greg. Še zraven nisem bil. Prcds.: Zakaj niste šli blizu, če ste hoteli, kaj novega čuti V Greg. molči. Jožef Koline ne taji, da jc metal kamenje, pa izgovarja se s pijanostjo. France Ačko, kočijaž pri Sternbergcrju, je videl, da je kaplan Slatinšek nekoga, pa ne ve koga, udaril. France Ačko jc tudi videl, da je Stopar na vrata bil, Sternberger mu je rekel, naj skusi, da ljudi proč spravi in zato je šel, pravi, in ljudi pomirjeval. Martin Ozi-mič jc stal, pravi, kakih 15—20 sežnjev od hiše.
Dr. Sernec (k predsedniku). Ali naj govorim slovensko ali nemško? Prcds. Kakor hočete Dr. Sem. Tedaj bodem slovensko govoril. Preds. Jc bilo že več ljudi tam , ko ste Vi  v Novo ves
prišli?  Dr. Seru.  Ljudje so bili že  pred Novo vesjo pri eni hiši zbrani;   ko smo mimo šli , so prišli za nami. Dr. llolziuger: Kot osebno prijaz uost bi štel, ko bi gospod doktor imeli dobrotlji-vost, nemško govoriti.
Dr. Sruec. Pripravljen sem, to storiti. Ko smo gori prišli, bila je tam že razburjena muožica, ki je upila in gospod komisar Korber si je komaj pripravil posluh, da je vstop v hišo samo volileem in posebno povabljenim dopuščen. Pa od tistih, kteri so namen imeli, nas razguati, ni nikdo odšel; samo drugi, tudi volilci, ktere sem v Mariboru pri volitvi sam videl, ki so z mirnim namenom prišli, so sc odpravili. Ko je ena tropa upiti začela, našla je nasprotnico v drugi , v kteri je tudi Pliberšek stal. Brž so ga zgrabili iu vrgli, tropa jc nad njega šla, vsak ga jc udaril, ki je kak kol od vrtovega plota v roke dobil. Komaj je Pliberšek vstal, poskusili so resno , sc v hišo vsiliti. V tem trenutku sem stal jaz na levi, gospod kaplan Slatinšek na desni strani vrat. Tale stari mož Ozimič pokazal je Francetu Kalinu s prstom na vrata; jaz tega nisem precej razumel, pa naenkrat hoče France Kalin med menoj in Sla-tinškom v hišo uiti. Ko ga vidim leteti, stopim cn korak na desno in rečem: Tu noter ne sinete iti. Pa bil jc že pri meni , zgrabil me z obema rokama za prsi in me vrgel na lice, ker sc nisem zanesel.
Preds. Ste Vi koga udarili? Dr. Sern. Nikogar nisem udaril. Ako bi koga udariti hotel, bil bi še toliko močen, da hi se bil tako postavil, da bi mc ne bil mogel vreči. Ista tropa jo potem šla nad mene in vsi so me tepli. Sponmcm se, da sem tedaj ko sem ustal, obdržal palico s svinčeno kroglo v roki, ktero so mi pa izdrli. OdSternber-bergerja sem čul besedo: „Zdržite!" Soršak mije pa ustati pomagal. Ko sem si kri izmil, slišim naenkrat hruš pri vratih in vidim, da je bilo pol noge noter, ktero sta pa dva kmeta odmikala, ker je bila pri zapiranji vrat na poti. Zadnjič jo bila vrata zaprta, tedaj sc je pa tudi žc uaskok sme sc po pravici ta beseda rabiti — začel, mah na mah je šel po vratih, kaincujc so v zid iu skoz podboje noter metali. Vrata so sc tako tresla, da smo cn hlod vzeli i u ga v nasprotni zid uprli, da so bila tako vrata varna. Tedaj pa gre cn del ljudi nad zadnja, slabejša vrata. Poklical sem kmeta Stcpišuika in Babica, ta sta vrata samo z eno desko za silo držala. Bili so s sekirami po njih , vrata bi sc bila v treske razpo-kala, ko bi bilo napadanje samo še minuto trpelo, tedaj so moramo umakniti iu smo zgubljeni. *)
Ko bi hili ljudi v hišo prišli, ne bi bil dal grofo za nas vse , vsaj pretrpeli bi bili najtežje telesno oškodovanje, če bi ne bili prišli ob življenje. Klical sem spredaj žandarjem, ki so se trudili, ljudi odvrniti, naj gredo brž za hišo, tam sc uc moremo več braniti. Žaudarji so šli nazaj iu ubranili dalje tolčenje, potem soje množica razletela. Naskok se je nehal, prišel jc moj oče iu šel sem ž njim v Bistrico.
Na vprašanje predsednika izpove se dr. Sernec, da sta on iu dr. Radaj shod sklicala, daje Limovšek dohil kakih 30—40 kart s prošnjo, naj jih razdeli, da so bili tudi prvotni volilci povabljeni in da je komisar Korber z povzdigucuim glasom sc trudil ljudi pomiriti.
Dr. Sernec terja za vzet klobuk 2 gld. kot plačo za bolest 10 gld. pa ne za sebe, temveč za ubožno ustanovo v Novi ves i in prosi , uaj se obtoženci milo kaznijo.
Dr. rlOlzinger sc trudi z različnimi vprašanji dr. Seručev govor manj pomenljiv napraviti.
(Dalje prih.)
*) „Tagospoat" jo ta govor dr. Smuca nalašč zamolčala, (la Iu stvar lahko milo popisala in zadnjič lahko tekla, daje Sterttborgor priuiori njegovo besedo: „Zdrilte!" — nedolžen. Naši čitatelji bodu težko Sternberger a za nokrivega upoznali.
Dunajska borsa l'J. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 70 ki\
Srebro........ 118   „   90 ,
C. k. cekini....... 5   „   47 „
Napol.......... 9   „   13 „
Listnica uredništva, (i. N. v L j. Ako sc hoifl daje stvar v listu, moramo jo mi imeti prejšnji dan v rokah. — G. J. V. Te polemike, ki je preveč »».nebna in se ne tiče vsega Slovenstva, ter jej ne bi bilo morda konca ne kraja, ne moremo sprejeti. To zdaj naj hode vaša lokalna agitacija. „ Rokopisi se ne vračajo", tudi če stroške provsaaiete. To mora ostati nam načelo.— (1. Janezu Sega v 'I'ravni gori: Vašega odgovarjajočega dopisa ne sprejmemo. Vi Iti motite, če mislite da" je pri volitvah Slo za duhovne ali nodubovue. Sloje za to, ali je Slovenec (ali kakor boste vi morda raji čuli) Kranjec svojemu slovenskomu rodu zvest, ali pa Nemcu prijatelj. Itodite. Pofočani Slovenci, potem vas nikdar ne bunio „ grajal i14 v „Narodu" če ste prav „liberalni". Oe pa za neuiškuiaije glasujete, vselej — ludi če nam žugate s pravdo. — <! M. v Trebnjem. Neinskutar-jev imama že tako dovolj, čemu bi torej domač -ga moža, ki javno izpove, dajo in hoče biti „verni sin Slovenije." po sili delali za „nemškutarja". Zato ne sprejmemo vaše polemike.
Kovanr uradno preiskavane ###*«•###»*«/»•#■
m g/0' četirioglare oblike: Nositeljna nn>ć:    1     "J     .'l     5     10     15 cent
Cena, gld.:       18 ;(.">    4.'. :>5.
Nositeljna moč: 20   :»'.   :lo   40   :'»o cent. Cena
I
gid
to so
») ion HO. #*«/###•#■#»•#•** riif/0* t
Nositeljna moč:   1     2      4    10    20   30 fnt.
Cena, gid.:       ti   ti  7.66 ia   ir> ia.
Nositeljna moč: 40   .">()     dO     70     SO fnt. 'ena, gid.: 20   22     25  27.50 30~
i 01 f/0' 9tt kirišia v. žeiezniin obročjem in uiegi igevihti: Nositeljna moč:   15   20   95   30  40   50 cent. (Jona, gld.:        150 l70~200~23^) 300 360.
F#o«/»t«' rti t/0' t Nositeljna moč:     .">'>     UO     To    80   100 cent. Cena, gld.:      ~ 3oo   ion   ir.o  ;»oo ;,oo. Nooftegna modi   120  150  200  300 cent. < 'ena, gid.:
(iOO   660   75U *)00.
Itn »ti ilir *V i o m p..
— . o •      - ■*
fabrikanti
JPaiJe vxv »vrte druge vage it* uteg k
□flC* Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno
poduzetje u.streže precej : (11—52)
vag in ntegov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10
(48—6) mrm
Ali r B M i.htkonv«u;r n le wlrd *t« T. T. Ki d 'en • .tw«;l r zrti.-h Rfnomniiia Oitl |eu »bi'».'I Wa,aren mnyn mi; o t, • ia Bpw»im der atr ny»ten 3olt ltttt._
Es gilt nur eine Probe,
um (Id) uon ocn flnunmo tulUncn flrriffu bfr uiitm orrjcidjm-lrn C&cocuflaiiDr
iu itlifnninfn.
**r Alt   Waar£C werden antar Oarantlo dar beaton pua'ltivt varkftuft. VB
<Dia« fl.itet cinc bciai i., flicic tluttoabj con tvn mttrfltn. p.attijittii, |S»l« luflttofefl VtfltnitahStlt, tri: e» In lotiti telite ».i.e iof.eđ ift g |.r,t fitr Jima unb il fi* fca& m.in |Qt«il< tialatM« ciu nboii t >aif«nct*(Dcirbtnt f.-trcbl i;ir lomu. Rb£«mii al# .mrt) .iir Jtmb.r icteii a.uro unb ii^ntt* i diifcifa.bcr «u?ii(i I tnucit fjuh Win i«ni«wt»t(<*irtt| cv.alt Shbcrmaitn nato ge an r 'h n*H cei tlbieiic gmi« fi\m o ju ef.bidt, c« in baKcr t iv fv: i'. I. i'r.'vtiij.civoijMT fr^C ve\t\).lOjau. M fin i ut I tft mol« to men \n en, mreni rotln L<tooi I t r ihttl .iti1 omt tU ^e.ttiiuiiiiđ otier am btm W(A t>cfinrti brn t»i a\\\int< ^-iian «ni«tiiit inib. IU 9 t\tA* b ngcii gefd)<tcn cntircttr mit 9wfna^Dtl otn g^tii ffiii'm un  bt* 9Mra<|<f
Blotta de« Hauici: ;Uut) blfll ( Waate ranit |Ut ((in!
^ciii \k-i\'ii ■ .i.icv, raiiiv^aft Uttb Vtaltifit, l iklAfS
.1113  fllfll..001 'i li, <>0 SO ti.   .iii.1  Sviti !•   ft., F
fl
Wiener Ledervvaaren,
l-ft.in.n a'.« it bcf.e RaHifali (oilttn ^jutiaiOjni. mit «iabird|. » lltM lr ti., 7 , 1»0, il. 1, i«101 auv i«:nfl<iii 5I>j» griiili-ber, tiii crjolueni 5!ciif-*loi 1 Si. P- 2 2.*", n. 3 «0, a.r.o
B{tuc|tf vratilitc Stfttduonnald Hit Xa "tit
rbtt ptircn, 1 *St. It  4o, nO, «0, 9», fl, t, b:c f.i.i'fii Sat vi ". l/JO  15 ,2, 2,50. ■}»jr« -i--..itt;i.to  i^ticilaiiljcii   i  «£• mt  li.  (">'. sn,
,,. i, i5); cinik Sorten i <£«. fi I/,f.»0, 8,
fl. 4, b.
i i.iai-nutafAcn. i ©t tr. 4d, «", 8 >, fl. l, t 5 , ffinite iL'ticn jI, 'i S. o, 3, »..'O. ViO nuiltbct. Ir. 10, i , ia, VB; icinfl tn fc^cr,
(l   :il), 40 M'.
laoAtMUbcn, fr. *\ en, (-o, fl. i. i at\ i.-o. 9t«f t .it'u a i.- idu- cm i' bi'i, mit ;,c-i(.V'-'i.
•J        2. ". if 80  3 10  3.hO, 4 JO, S
tBafTeiti^K -lini'' u, ver. nit b ficv (itiiinbtiiiij i ^t. il. -'4', 3.M0 3.50. 4, l   O, 6. .'.       lai-b- n. mit lebei' u m^n unb J tto, 1 5t. H. 1. 0. i .110, i 0 ' '-'.2 •.
Dle grroaate Aus.vahl "^PCI
ZflF* ^t^r fctionftcn ^ilbiniie. -v^
lilir t> Bi(*(Ti fiben aufgo'tat et, 'r. r>0. ko, fl. I, i 0 »o „ icn mi. vSolbprjfluiiij, tt. 00 fl. I.&O, t. fto   „    ni.t(bbuii«rtitriicruns<fl>>, 0,3, .51.4 B
Uta.tft»*S<cmpla.i, 100 ittib 20 • sti;ba, 1 £1. fl.4, ft,6 8,
1.20
>0 80 ti.
bal <5-ii<f
3.1, 4'
■ lt>ei.,
eiad
NT
1 št fi.
Mus k-Album.
.*tb-v) Ulbum (ne t boini Ot incnb.'.'fdbcn ,tt« bci .icuefien .110 b..i t> c.t Z<|i| uif  Obet 0,ec.i, mit laliv U    u b teb n >;iutc     iliSaifce a qc.it. me lie r«,afd}Mita 0''rt'' 1 .111 tem &ciua).T,tPtt*fi b v Jiiuiiabc i..ai ei ba* Ktb m b.iitbM it: t u.,C) m tlitjCiota      u-.fii.c uii:  x"i ;nf ic g diet 11 irb.
S ii.t tt ine« 3o:m.it fi, », 10 1 Stiiđ fl-e''c' lonif rm it fl 11. t £.UJ Bifjt.O Diuivt, fia li ai.fe il ti. r te ftiifteii ov>>jibcii iVctitt c tii e um ad)t'i'Biat!« fiban 0)tn.i un") gcifttitt Ct^trafi niti 1, '* ii»
, lf.itlClil.1114 1 fl. 4, 4 50, 5.50, b 60, 7 60
Damen-Neceasairefl
mil OnbJit allet 9Jabie.iuifit.it, mit feitifler aufje cr Bfilftl u nj v. .'»o 8 , fl, 1, 1 50. ©Itfclbeti mit tubtaiisfi.ittuit 1 ft. *, 250, 3, 4, 6.
tbtt hiiibc 'Vrn* flcflen fnibcr. t!.iar Oaftn, iicuei'ie 3a;on, fraitj. ŠOUCUan« ■so, fl. 1,1 50. <&l'0>crc SettCn fl t| A, 4, 6.
4*-mi piariuMic* billuif* »*trfrt>«iir ift fcie Itftl   itbicit' arnitiiv nut eroitCCgltl, b.fteieuc AU4 10 BtUdCH,   Unb  iU'fli :   1 U|rbil|ttT,   1   i A.oil-, na,
t ii(t rtidaer, 1 •^»•iibimei, ^ Ca)itfb*V(ttittari 1 ^bctuio« metet, 1 v.i..neuibter, 1 )V,uei-,eua, 1 rtetevuifebri, »lite« i-.-t.-i b.i;-.b unt dc,|.i;ii.iuvv, ia-,: unb Icfict bic0 A fl-
Haupt-Depot
»en Tomeiip, -*>.-rr.ii   u.tb Uiiibiittniinpicn, "beflta
f.nbfif tu:* nabtifat. Tub. ^eue.ifudeii n. 1 no, a.40. m m       bcfle e.tte fl. '150, 4.50.
*   lonje A),uncn|trUmvMe fl l.l0, 1,00, 3..10. ■      .. . t'cfte    . it: il 4 :.o, s.'o.
„   fli.:b 1 iiiiin. u ft. 1 50, o, »50.
Tir tirufite Mucunili! 0011
Bnll-, Tlicalcr- u. Proineiiadefiichern.
1 St. ci ifaib. tiba butif*, fr. 30, in, oo
i iit  mit f*i;ner »JOJ.iierci. tr 40, no, ft. 1, 1.10.
pia,t tvou .mJ^eiUtrt, fl. I t>o,», a.so, 3,4, S, 0.
2W"4!ur Otimni uiirntlirhrlid).
UtlK' Unlv.-rsal - Danioi,-   olluttu Kun tt ,
Jco , fci 1, ^ci tt, j in Sfetmii, m t 1 lieiel unb nt. eni ■ •u .m I te vo.i 1 € tiief ZuitctM fei[e, l ,Uaa'ii \f rim, 1 vituil 2l?.i(bđi'emabc, i ^tnj iacb nirie-ei, J orifir-t min, 1 >wtaiit.|amm t 8ia.o;i Irol.ierioufler. 1 $ar •urier. t tetUtt .'..abnvafla, 1 (J a..n vaaioi, 1 2«at* voiiud«, Zaiocnlinm, 1 •tltUaiojn , 1 Itnimrt' h t 1 S niaeufttai-er, 1 R«aclffl<« unb ^utjer 1 ff citerbit'f!c 1 xcvfbUrfte, i Ragdbfirftt, 1 SabnoOrfte wile<« o.n ciiiiiet l..ualitJt unb refiet nifamiiicit        fl, 4.80.
<šeibeii-J£iat«l'inbcii fitr 4>eiren, 1 €tUit ftbiran oter foiorirt 2'>, 36 45 60 fr •LUoternPe ižeibcn^Utbarvc« » so tr., fl 1, 1.50.
.1113 ri'jil, -{ioi 11 45, 1.50.
D c e eiifl . »je.aiii.ff.r 6    8  ti., il. i, 1 .11. Šib e 1','ee-fduiiiii« lgatttil>0(oi(cii utit 2 i,tj"ii'te ,\a 111 unb f.iiine ž(b:iiV:rei 1 5   tr., fl. 1, 1.5    .-, S. i K.-ittvtet ein.ieti biete tKju.bg.iiniltltrtn   anO «be:n iKc.v c (tb u ., unt J'enijkin, 111 cineiii Qtltt, lantfiiforiitai   ic t 11.1.u  -,igi bei   ..utlmu uiii  Mtf4)(«bCntt1 s:oioen ittib v V eticn fitr altctlei   ijamn Unt l<l<al, mir   >cittr}Ctl '• j j 8u t . I,|»imiii af 1 tnen unr i'aviftfoitficaiiteie;! ilta.i t> T >e,iuifitr„ I? r iiild ft. 3, 4, 5, 6, 8. £• ^*s»w—■ t<ia iifd}e i.i|l>en'CiKi en ir, nut unb cbne 1'un « 1 it. jo :io, 40, mi, 1,0 Ir.
gfcjjjfjp- Fiir Herren sehrbrauohbar.
i llniivr a Jiaii Scil tte i.aifftle, tein. 411 ni «vvrrcn, mit i. ,c,ic , kIi icui .liib-iite: 1 feine« tttfl ertcf Btttflttnciffr, cin Kafirblnftt aul lob^bajicu, 1 ft tu Itofto-vDiubfrr iee'e, 1 iiict.iu uttir-i-ofc, 1 Hoiitb« unb £<*fetfftctn 1 ft.iiiif nni-.,ii r u,, m. 1 fla^iibiitflC, 1 7 ti: J f i c 1 1,11 n. t feltid ti aibcrrmabo 1 'trd ^aubjel c, i Ji .iti iene •l!.,iuabe. 1 Rlaccn ei t.< Cei, 1 llovft biii e 1 3,a tme (i t, 1 j ,.|-» ni in-: ■ HU.8 ven fein.itt Cua.aat fl   3 >0
Chin.iHilber
mir bnf«'v 2i|i<crplartr,
bt|te C.uant n initiojabnn'- 0*.uanlie b.i fleieiu (MeSi.nut« 1 i:i.«t otji.ffei R, ic. H. ffictoiiel fi.9; đJitffei uub^'ci' bel 'I. Jt    I •fix 1 Veufblf U. 4, 6, ti.
1 ž t il .t Utemflfctbfiel fl. 4. 4.so. 1 T ot. Dtffcftnt lier ti. 10 50 1 č.i|i (ur, iibcnitn fta.on, fl. s 5o, 1 i<fct(trfirciw it 1.60, i, 1 Hudcrflirun n. 2 ri. I i unt ";iUblibi>rftr fl. S, 3 80. i    h   Sup.e-(cbiu'ier fl ft.r>o, 6.50. 1 Tjjt. Dtctffttai ei, (ibtitfle    gen, ff. ». IliiNer« litino f ti-.*wtjjeiM a tt iu ,\jbiif*»>ri.'l|en. Htfcfl i   irat' l.,t ift iu S.iibe unb tfa.ou ttiti t>t>tin •iittKt ttt m .1.1 t) ,e.ibmt.
Ilesl cimslruiru' iti niHpriiicn, *^M^
n>el<be in   eiuem ^aii^bJltt Kbi 11 foilni.  1 it  flu: ti (irme >o tf.. rt   I,    2'>. 1   etOd q t'iie 2t«ti,e fl. I. " 1.0, .'.vi, 1 ž.tiirt Mntle fi-il e ■<> r      1 ^0.    l 2iiuf Jlitiiiib V'ti','1', OMvi* 1" Iv. Sum NO fr. 'it**ttf~* lia' ( ■•*,ll,,u "'^"''i'i'el'   ciiinbb(it«>?ftffCO   I le /r^f   \t t .ili| Le rtobii'ut ift tem i<cn .1 cu Oil'ifio en, er tiii ,-aber niibt ni: onbmVtttaOc, 1,1 |ebt oaUtTbafl im, blcilN int i' c v ti c i ti unt ,|i.ui tnb. iv ©tuđ tt..ft,«l iiel - Ir
1
t;i      \\   3J.it!  . t, •• ■ 1: 'irt D--1 :i .r
Jtni.e uffet ft, l.JO, 12 „ š>v i ttofftl fl. 1 tO, 1 „ Drtifid) v ttfr. 1   h  kupnin . B»l r •> tt.
tt tr Echtn Alp.too-i-LofTel. «£■ 1 I||l0fltl ii  'l <0. .-.■•.,.1.511, 1.5(1,5.
1    „   ftaffc Itfftl fl 1.80, l.li , i.tO. 1 ilUd tU>   nifivi't'lei ff, I,    2 '.
I OlltO)|a)n tt ■ ■. iio fr DctRIOtrK i'.tl.uifftt, tic iinmer i«eiO bteibtn:
II €tilJ gro « 2ve itUHtl   ■ (r. U    „   tt-i eeioijtt fr
■-*« Ffinnto engrllBoho Ensbeateoke. 1 T\b t 'iJiiiielbein gtfafil, fi. -»i , 4.50. 1    „  fenifi.- ©o te 11 l 1   „ vcfiftl iiejud • m t, fi. 3, 3,
Frin>(e ilpaeCn - l.eUflttcr.
£>i>be: 4",  5",  fi",  7",   8", to-*i'ieilc: I ©t. trTio.  50J  6^   7^7        11 . i. 1. j TCjitf""       i'l'^itf1 11 tjtotttl iner Crenct-i 1 tlleit.Mer.1 ir1*^   1 -;t,i .r ii. 1 to, t. u, .i, ;: o, 4   Ditlelbctt, top* pet iiinirt. luuei. 1 • a n. 1 'l;.iiir 1 4,i fi. 1 ŠUti Wttt .m« Maoaftet 0» ft., mil lafjo 1» fr
TfSfiSF* ©»IN 1.1 |M>imi Vatotneii. ftbC Otatifd) 1 Bt. mit tlt*r 23(ttbi}UO, gibi etncii kbi tfioiicu Viibt rti« tr.tio. 7", 8". bltrfadbc Cftn ( fi 1,*»,
Opti'<bc iV-vnv "ire mit Itltcui li)la(*, »elite auf einer b.iil'-.u l1«' ile ->oinfuOi i'lilc.i reiituu) cifuincn t eiucf 1 * v s<> fr . fi 1.
11 liilli ' ' 1 b ^,iuobq'rutlureii 11, uii 11 _ (ironctgut, vtluSigarttntiBdetI (rRiitiienfprui), ein flnbinbaltir, cm tuci jeug unb et:i ftbo« ne* viig n a , n t ti iu« feiuflciu tUtccilcbaum, Milic« t11' jainmcnbl «'l. 1.6 '. 179»!
I
tjfieiu
HunkiibuiaAc in>bte boibgeebrtcn l'nnnui.nv bne« au - iiifiin- «5 c-ni-nu n.'-.'lfi|>.i:. 114 .lufmeTftam: cl lit :i » ba«cin^iqc OJeiit'dft bieier Krt, in bem joioobt ter lleiufte alu au<b rer flrbfitc .. 1111r-»a. in lete 'ti. ju.te citi{tt!agciib, iitnell unb biflig bcfer.it hjitb.  tf« empfiebll fl* bob« m iabtiei.ven «11 tiogen
^at) crflc ofJcrr. (S ommiffi eno (Sef d> uf t nre A. Friedmann iu HS$\tn,
VratrrftraCjr 3?r.26.
Eaimund Eaza,
Sta«ltqiiai \r. :* v Gradcu
pri poroča svojo najboljše sortirano zalogo
domačega in tujezemskega modnega sukna
blatili iz ovfje volno,
kakor t udi n&jveii sprebir storjenih
oblek za gospode, dečke in otroke,
je iz spodaj stoj o č og:i kasala con razvidno:
kako 1
Crn m barvan palinorston, kastor & Elastik, vatel jm gld. 2.80, :J.G0, 6.20, 6.60, h.
siv, moder, rujav. trap boj & biber po ^ gld. 8.60, 4, 6.60, 7, H, *». * Crno sukno, brasll & ttfet po gld. 9, 2,60, v 8, 8.60, -i, 4.50, 6, 5,50. Cm in barvan poruvion po (rbl. 2.50, I«, v :i,50, 4. 4.50, 5, 5.50. Črn in siv toskin po gld, 2,60, 3, 3.50, 4. i 60, 5.
Najnovejše v modnom blagu za celo o-Če se pošlje mera, je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost
koraka.
bleko od goldinarjev 2.50, do goidi-narjev 7.
Najnovojšo blago za iilaće in oprsnike
v »id gld. I.ko do gld. »>.
Besi četrti široka, fina rasovna v vseh
barvali od gld. 2.50 do gld. 3. Stir četrti široka, fina, volnena rašovna
od gld. 1.60 dO gld. 2.50. Stir četrti široka rasovna od 60 kr. do
gld. 1.
Blago za talarji! na :» niti. krop, rips in lastin od «50 kr. do gld. 3.50.
Talarji po predpisu najboljše izdelnni od......gld. 15 do gld. 86
Suknje     duhovne od	n	16 r.	,. 30
Zimske suknje od .	ti	12 „	n 60
t »orne suknje od	n	10 -	
Plašil in raglanl od Meksikanski plašči s		10 9	n 45
			
kapuco od ....	„	l.rJ „	r
Popotna gubit iz ra-			
le vne od   ,   .   . .		10 -	r 20
Mestni ko/uki od		4o ,	„ KM)
	rt	l<r' n	n 26
Suknje za salon in hod		12 -	ti 25
Žaketi od . . . . Sako od .... Crne obleko .
„ hlače . . . Crni in beli oprtniki
Razi. hlače od    . .
„ oprsniki od . l»prsniki z rokavi . Gamaše . . , . Ponočne suknje od Obleke za dečke
„ otroke .
n 12			30
ti B	n		24
n 24	ti		45
u 5			12
„8.60			6
« 6		r	18
•>		t»	6
r, B	„		12
t, 2	tt	ti	5
. B	n	t<	30
	tt	„	u;
„1,60	„		8
Lovske suknje iz prave kmečke in najboljše štajerske rašovne, tirolskega sukna in
dubla od gld. 6 do gld. 22.
Zunanja naročila so hitro za povzetje storijo, za reelno in najcenejšo postrežbo so garantira, nevšečne reči 10 radovuljno zamenjajo. (68—13)
Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena.
Prva Štajarska O. kr. priv, tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih
Magajnic [te] za denar in pisma, miz zapanje
Vincencij-a Kanduth-a v(iradci,
tovarna t «#*#•//•«»«'#•*•*/#•«***» 9i.
priporoča svoje i/, najboljšega štalarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najšolidnejo dovršene izdelke, za ktere je porok po jako /.nizani ceni.
LProti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote, l/.kliučliiva prodaja pri „ ^I>rLX>«V KOIIOSI,
8721
3 i
H 9
<
i
rs
V
v:
?3
J*
B
(P
< s a3J! j. - £ * _ g
£ i   . i
1 «
5 i
3>
1 03
i S, g J ^ u £ i i - S z il 31M
? i s ^ - 11 2 *
•Ta*
3 i'= >.?s-=^ž
B i
— «
03
IM O
15
k R 2 *c
^ ■ -
« " .1 >
rt *"" 3 ?
ž - r-
12|| it .1
O^J? rt M Ufa«
- 5 iC
* C rt . •— ^ M -O
b ¥ U ._ rt ^
S 'a _* g '
Vso predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko. poskrbi MI. C- lat I «111-a llazill' za 10 °/n ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 13.000 predmetih zastonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
N. G-lattau-a prvi parižki bazar
IvnIHJo na lliiiia.fi«
Stadt, verlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. I >*n*i lt\ x*i ^oč*p<><le., gospe in oti#olce:
Blago iz dunajskega usnja.
znano kot najbolji fabrikat na svotu.
Itoene torbice za ženske z jeklenim obrd-Sem, ena prav velika gl<i. 1.20', l.60| (z najfinojega Bagrcn-usuja h pozlačeno
ključavnico in okvirom, ena po gld« 1.80, 2.50; velike ghl. ii, o.40; prav veliku gld.
1.80, I; s predtorbioo za i gld. več.
Pahlje za pleše in šetanje v naječi zberkt. Ena priprosta, lepa, krnje
80, 40, 50, GOj n prav lepo slikarijo kr. 40, 60. HO, RWi. 1. 1.20, 1.40; naj krasne je
opravljena gl. 1.80, 9, 2.60, SMJO. .vio.
4.80, a\ BonqUet cvetlica znotraj skrito paliljo, ktera po volji izgini?, po kr. HO gld. 1, l.fiO] najfineje po gl. 2.60, 8. 8.60
Ia o 1 OMit 1 it il ra z p r<»il a. i a
1'raktieiii  purtemonnais, za gospe, K'J-Nltjh0iji'^iav'.iiki \%  tide|» kavfittka. 1
■pode in otroke, 9 pozlačenimi zapornl-eiuiii ali guuii-ttakoin po kraje. 85, 50,i Ho; fini gld. 1. l.UO, 1,70; prav fini gld.
i, 3.60, :i, ;i.f)0.
Praktični toki za sni od ko po kraje. 40, (30,: HO; tini gld. 1. 1.20, LfiOj najfineji gld.2, 2.50. .'5, 3.50, I, 4.50.
1'isuia- in đeaarnoie i praktičnimi predeli
po kraje. 60, 80, gld. l.j tino gld. 1,80, [.60, 1.H0; naidnejo gld. 2, 2.40, 2,HO, 8.20, 4.
Znainiie knjižite (notiz) kraje. 10, 16, 20, 25, 80j najfineje v nanji, vezane krajo. 40, 50, 60, 80 gld. 1.
Potne torbe iz iiajiniioiicjega usnja,s zaporno
klmčnico po -bi. 2 10, 2.40, 2,7<>, .J. It). Tou,|llllo mil„ M:llllo pf)Si!|,nt, Hno. 1J k 8.70,4,4.80, 4.80, Cene radnnjene po veiikega OTvcerlnovega mila gld, _velikosti.       ....■!-. , 12 velikib ko.sov mila iz trronklb
\Vaterproof-po]iotni koVcegi, praktiSno upravljeni in razdeljeni i»> gld. 2.40,1 2.H0, 8.60, 4; prav veliki po ^1*1. 4.fiO, 5.1
r>.f)0, tJ.
Potne •klenlee a kupico in usnjem prevle-l bone po gld. 1.20, 1,60, 180, 2.!<>. 2.40.
1«.iiii alliuiui
na izbiranje in v oit(lovit._ mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. :i.">, 60, 80, gld, 1 i najfineje okinfian gld. 1.20. 1.50, 1.80, 2, '2.;"i<i; za f)U podob kr. 0o, «)(), gUl. 1.20. 1,50] najfineje okinčan i podobami itd.gl. 1.80,2, 2.50. 8.50, 4\ album za h«) podob--]. IV.'.O, i, "> do gl. 12; za 200 podob gl. 4. 4.60. 6, 5.50, <i. 7 do gl. is, slednji v najiioveji krasotni obliki.
Albumi I ntuiko, igrajo, ko se odpro,dva lopa napevu. jako pripravni za darila in kine salona. V obliki polosmorke, najrle-gantnejd vezani gld. 8.50; se finoj] gl. 11, nanneji gld. 14. 16, V obliki '/i OSBierko,
ravo tako npravMeni gld. 11, i-', 14, 16, 18, krasotvori v obliki četvorke gM. 14, 16, 18, 20. 24. Pisne mape. veaka b zaporom,'jako ]irak-tidne gld. 1. 1.20, 1.60,   2; s popolnim
Sesalni glavnik kraje. ir>, 20, 25, 30,85; 1 gost glavnik kr. 20,25, 80; 1 glavnik z ročajem kr, 25, .'JO, .'55; 1 vteklji vi glavnik kr. 80", U), 50i 1 žepni glavnik kr, 10,16, 201 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10, 20, 25, 301 1 ži'pni glavnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 80, 40, 60. Najlndise, po novem ntieiiiii inipravljene krtače, kakorsu-' se le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 40, 50; line kr. (>5,85,gl, i; najfineje gl. 1.60] l krtača za obleico kr. 60, 60,80, gl. i, 1,20] najfineje gld 1.50. 1.80,2] 1 prav lin', krtača za zobe kr. 15, 20,26,80,85,40j 1 krtač za nohte kr. 25, :io, ;}5, 40, 60, <')0, so.
osovi
1.16; grenkih man deblOV kr. H"), gbi. 1.10; chaiiiijstorka'lvlsiežko
cvetličnega mila z raznimi vonjavami gld.! l.oo. 2.50; dvanajatorka mila v podobi] raznovrsni 'ga sa'lja kr. 05, Sicerv.se droge baze.
1 plina garnitura obseiajoča 100 nnjftnojibl
listov papirja s povojnimi črkami in imeni. 100 najnnejin zavitkov In IOO bečat-nili znamk. Vse to vkup za gltl. 1; se mi-! neji gl, 1.86 ; najtiueji z barvanimi zavi'-] ki gld. 1.70. looo pečatnli Isnautk. poslnSono tiskanih
na nov patentiran način gniiiiianib, sjm-! voljno iiiiuo, grbom itd., velja legi. 1.60,1 500, gld. 1.25.
7, 8, 9; dvanajatorka za dessert gld, 2, 2.60, :i. 8.60, 4", 6.
od več na kant prielili fabrik za marele in A1l»»k;»:sveeniki, zlmbnjeni. priznani kot ■olnenike najboljši: visokost 4" 5* b" 7- 8" 0" 10"
Dežniki (marelo. Velika iej»a marala gld.I, . po kr. 40,50,60,70,80,90, gl. 1,
1.60, 1.00; Alpnka-dežnik gobi. 2.S0. Žepni trmomelri v etni po samo 25 kr. 8.50; Dežnik iz ponarejene svile (Zanella) NajtlOVeji neseserji v podobi zlatih jaje. gld. 3.20,8.60,4; iz težke lionske svile    v ktorib je tnl poln šivank. dvojni konci po gld, 6, 5.50, ti, 8,60. 7. 7.50. in naprstnik iz kinežk-ga srebra, veljajo
Solnčniki.  Pomladni solnčnik iz Hunske'   le kr. 80.
svilo gld. 1.00, 2.20; s svilno jiodlogo gld Oalekogledi (Perspectivo) z najbnljčiin Ste-2.80.8] la navadnega blaga kr. 00, SO' klout, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, velik solnčnik i/, tkanine kr. 80, gld, 1,1   80, gltl. 1,
1.20; iz težke svile gld. 2,2.40. 2.80; s Angleške škarje najbolje baž": škarje za svilno podlogo gld. 8.20, 3.80, 4, 4.50; Izrozljavanje kr. 15. -ju. 25,80) 1 škarje senčniki gld. 1>0. -J.50, 8. za vrezavanje kr. 25. 80, 85. 40, največe
kr. 50. 70; krojaške škarje kr. 45. 65, 80, gld. 1. 1.20] 1 škarje'za luč za svetilnice s smrdljivccm kr. 85; 1 verižica za škarje kr. 20.
Tovarniška zaloga najboljših preramnir.
za ktere se daje poroštvo. Dvoje iz an-' gleškib koncev kr. 46, 60, 80: svilnatih kr. H5, 05 gld. 1.10, 1.60, Imenitni pereniiiki in noži i;-, bess-mer- Z«,P,U' svetilnice s tako priljubljenimi sle-jekla. znani kot najboljši na svetu, po pibiimi šipami po kr. 6v, T*>, 80] 8 4 krat-\ \ 20, 8t). 40, t;C». so' gld. 1. 1.20, 1.50. nim slepifomgld. 1, \:lO; v podobi knjige Imenitne žlice iz besttemer-jekla, dobro za vkup zložiti gld. 2.50; svetllnloa za počinjene, kakio.- srebrne nikdar barve beziokavčiii ž-p kr. so. ne inremene, Dvanajatorka jedilnih Ilic Okviri za fotografije po kr. 4. 6, 10.15; kr. 85, finejih gold. 1.20] dvanajstorka dni kr. 20, :;0, 4o; najfiniji k r. dO, 80; v žličie za kavo kr. 45. kabinetni obliki kr, oO. 00. 80, gld. 1.
srebro s  srebrnimi   ploščami. 1.20. boljši kot navadno kim žko sr-bro, ker Izvrstne  angležke  britve  (sa  vsako so
daje poroštvo na dva leta) i Gladstone
se predmeti iz kineikegn srebrn prevle čojo z močno srebrno ploščo, si-prodajajo l" v podpisanem l izarji, Poroltvo zal kinežko s srebro srebrnimi ploščami se daj' na 10 1,-t. 12 žlic le gld. 10.50.' žličice za kavo gld. 9.20; dvanalatorkal nožev in \ilic gid. 26.60, 28; žlica za sočivje gld. 8.00, -i.<',0; 12 nožev za dessert gld. 0.80, 12; l Milnica najele-gantnej a oblika gld. 2.40, 2.85, 8; itn-pni "a [za poper) gld. 1.46, 1.90] razsi-pavec sa Sladkor gld. I 90, 2.10] 1 velika žlica za mleko gld 2.75, 8.40; 1 velika
\ai2»<»trl»m'i*i iia |»oio-
vail.lije dober Lofauoheur-rovolvor, s kterim sov Oeejcnndahzanes'jivoOkrat
vstr .li, brez.la bi so petelin napel ; raz .n!Kina-Al|iaka-žlice. zbog lepote
te hitrosti to onižjetudi daleč nese,na7 mi- imenitne. 12 navadnih
limetrov gld. 18JŠ0] IOO patron gld. 8.60] 2.85, 2.75. 8.60, 4.60, 5.20; 12 Žllčlc za
na 0 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4, kava gld. 1.30. 1.(it), 2.85; l velika tlica
na 12 milimetrov gld. 19, natronogi.t4.60,1 zajubo kr. '.»o, gld. 1.20; za mleko kr.| l*eHtiil rov«»l*'«»rJI o" dolgi po gld 8.50, patrono ald. '■'>. 60
l
Razor kr, 80; i Prinoe ot Wales Razor gld. 1.20] i prav fina General Napler Razor fgl*l. f.60j l najfineja Admiral Razor gld. 2; l Model Razor, najboljša britev na svetu gld. ■'!. 8.50. Vse britve v nožnieab. Nožnice z dvema britvama najbo|jše baze gld. l.80j Milo za briti kr. 16, 20] 1 jermen na vijak kr. 46, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati
kr. 25.
\ •*;»<'<'m u ^o^immIii im»-
OllllOfl iiO |IH| 1-4 I Ml o.
aletO, lin, s ključ-
žliea za jubo gld. 5.4o, f>.4o, 7; Slunjaki „ ,      , -za nož-'v novi jako elegantni oluiki'gld./a,,!'Jn,k  Zil  >1r«tl »" 8,26j l par miznih svečnikov gld. 4,|   nieo,^^velikim m-abmi in naslednjimi 4,90, 5.8o, o.:5o, 7.25,
in v/.trai-xiie gld
potrebnimi rceiuii 1 lina angležka britev, 1 milo za briti. 1 skatlja iz kovine. 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik. 1 krtačita /a zobe. 1 fina pasta za zobe. 1 kos voščene pomade, 1 kos mila za roke, 1 sklenica fine pomnilo, 1 ftacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80,
pisilnim prodjem gld. 2. 2.20/2~60, :;, Ib'sna beseda kadilcem 1 Neredko se ptipeti 8.60, 4. 4.60,
Neseserjinajok tisn }<• izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami p<> kraje. i">, i;<i. .so, gld. i; veliki gld, 1.50. 1.80,2 Itd.] prav veliki,najftnejl gld. 2:60,8, 8.50, 4. 4.50, 5; krasotvori za darila gld. 6, 7, H, 10, 12, 14.
46, 60
Travo pipice za imodke iz morske penei. ■.,   ...     ...       ,■ .,
.ti    lepo /r/. ;..ne po kr. 50. SO, gld. 1 ; kra- ,,'kl,Ml" V"'™': I.skl!«ll'<'" 8 14* na (boljših *nlimr\ »,'„ n-i.!   l',0   t hi i  ->   •>-,o.  ,„.    p"i'es k r. 80; Kuliu-ova lieresa t karton ka po slabem papini za cigarete ostane   sot\ori po gtu. x.ou, i.ou,     j.ou; po
v ustih slab okua, škodljiv zdravju, Tumr  ravno taki oeni so tudi gladke pipieoz j > prillo v okom, ker BO zamore kaditi    ustnikom i/, jantara V zalogi
kr. 60, 80, gld. i: angležka kr. 80, gld. i, 1.20] dvanajstoika pi-resnih ročajev kr, ' i o. 15. 20, no, 4o.
turški tabak broa .papirja prav prijetno Najlimji  sirski m anglefid no« in K£\^$%™0' polirani kovčeki, s
1 Btekleua cev v ktero s'1 na bas,, i a ha k \ 11 n • •. «l\an.t >toi i»a  /. iis.-nnn ioi.i|eni n i •
i »i i.   u»(iBY,    u«v     fu     i ,rl,l ■• •» io   ft, v hlvnln-lrnMAntm rn«n predali. V njih t peresni rOČOJ, svineiuk,
ktera nadomesti papirinprihrani vso mu- glu.    J.4'i, ••. z Oivoio-Rosoenim rooa- ;,r,.-,<.,t;  m ;„i.i„„; , ,,,„.,.u .
jo veljale kr 25 i»'<.» gld. 4.50, 6, 5.60, 61 najiin. ji gld P"mi *a »»brisati, 12 jeklenih peres, -
,i                   -"• " kosa hnega jiecatnega voska le 8.» kr.
< 'fstiti prebivalci po deželi, ki bi i/. Dunaja lićtr Koli radi imeli, lahko vse brez izjemka dobe iz Hi. C-ičlH jlll-.l parisKefta l>azai*<l. Tudi najmanjSe naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši.
N. Glattau-a prvi pariški bazar
ZJl Avstrijo na Dunaji Stadt, verlangerte KiirntnerstraHse Nr. 51, Ečk der Wallfiscbgasse v
NB. Prodajalcem poseben rabat.
To<lckco-vi palači.'
izdatelj iu o(lgt»vonii urednik Marti u J c l o v Še k.
Tiskar: F. 8kaza iu drugi.
71
D0D