3. Številka Ljubljana, v sredo 4. jannvarja 1890 XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Iihaja vsak dan svečar, iiimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerako dežolo za vae loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden rnesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poatnina znaSa. - Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopno petit-vrste \><> 0 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Up ravni It v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. 3-4. Proti katoliškemu konviktu. i. V svojem zadnjem pastirskem listu je gospod knezoškof Anton Bonaventura raz-nenadil svojo Škofijo z velikim projektom, kojega končni smoter je pač ta, spraviti srednješolstvo na Kranjskem v katoliške, ali prav za prav v duhovniške roke. Mi ne pripadamo mej tiste diplomate, kojih štejemo nekoliko v svojih vrstah, in koji gospodu škofu z melanholično resignacijo v zlo štejejo, da ni mogel nekaj Časa čakati, tako da bi bil s svojimi naklepi stopil pred slovenski svet fie le tedaj, ko bi se bili duhovi, ki so sedaj vsled takozvane sprave za silo pomirjeni, stalno in zanesljivejše pomirili. Ti politični diplomati žive pač v napačni veri, da bi tedaj bilo slovensko razumništvo že tako letargično, da bi se ne upiralo stvari, katera mora dandanes vznemiriti in razburiti vse slovensko razumništvo. Mi pa dajemo gospodu kne-zoškofu vso Čast, da cele zadeve ni preložil na poznejše dobe, in da je že sedaj svoje v daljo sezajoče namembe odkril s tisto odkritosrčnostjo, ki je last poštenemu zna* čaju. Z jednako odkritosrčnostjo hočemo tudi mi razkriti svoje stališče. V tem pogledu povemo takoj, da stojimo nasproti katoliški gimnaziji, in posebno pa še nasproti katoliškemu konviktu brezpogojno v najstrožji opoziciji. Gospod knezoškof gotovo tudi ni pričakoval, da se bode njegovih projektov slovensko razumništvo oklenilo z ljubeznijo in navdušenjem : vprašanje o katoliški gimnaziji ni novo, spro-zevalo se je Se v časih, ko je v Ljubljani vladikoval Se sedanji knezonadskof Goriški. Tedaj je ta ideja vzbudila odločen odpor mej našim razumništvom, ki se ni moglo ogreti za to, da naj bi javni pouk izključno prišel v roke duhovščini. Če bi se misel o katoliški gimnaziji in konviktu uresničila v tistih Širnih mejah, kakor jih je zarisal knezoškof v svojem božičnem pastirskem listu, potem naj slovensko razumništvo LISTEK. Rikard Wagner. (Spisal Sev erl n.) Najznamenitejši nemški skladatelj in reformator moderne opere, Rikard VVagner, se je porodil 22. maja 1813 v Lipsiji. Oče je umrl, ko je bilo njegovo najmlajše dete, Rikard, staro šele pol leta, in mati vdova se je leto potem omožila z Ljudevitom Geverjem, igralcem na dvornem gledališču v Draždanih, kamor se je po poroki preselila z obiteljo. Qeyer je bil temeljito izobražen mož, pesnik in slikar, ter je z veliko ljubeznijo vodil dečkovo izobrazbo A že 1821. je umrl njegov očuh, in dečko je prišel za jedno leto v Eisleben, rojstveno leto Martina Lutra, k bratu umrlega očuha. Drugo leto pa se je zopet vrnil na draž-dansko šolo. V šolah se ni posebno odlikoval, pač pa je že tedaj neumorno čital drame, zlasti Shakespearova dela, ki so tedaj došla v Nemčiji v veljavo. Muzikalne nadarjenosti Se ni bilo zaslediti v njem. Ko pa se je družina 1827 zopet preselila v Lipsijo, bila mu je prilika, da je obiskaval sloveče koncerte v t, zv, ,,Gewandhaus-u, in tu je izpoznal klasično glasbo ter dobival pouk v glasbi od Teodora Welnliga in m tam poskušal v nekaterih skladbah. kar abdicira, potem nastanejo v naši kronovini razmere, hujše od onih, ki so vladale v Aleksandriji tedaj, ko se je bojeval škof Atana-zij s Konstanc ij em. če bi napredna slovenska stranka z veseljem pozdravljala svojega škofa božična odkritja, bi se pri tem ali hlinila, ali pa se kazala tako slaboumno, da bi sama prinašala polena h grmadi, na koji bi se ravno ona sožgala pozneje! Hinavstva škof Anton Bonaventura od nas brezdvojbeno ne zahteva, njemu — ki je skozi in skozi pošten značaj — je odkritosrčen nasprotnik gotovo ljubši od hinavskega prijatelja. Tako kratkovidni pa zopet tudi nismo, da bi z radostjo sami sebi kopali svoj grob- Zategadelj nam druzega ne ostane, nego opozicija, ker ravno jasno vidimo, da tiči v namerah, v pastirskem listu odkritih, velika nevarnost ne samo napredni slovenski stranki, temveč še veliko bolj slovenskemu narodu v celoti. Odpustil nam bode torej škof Anton Bonaventura, če se spuščamo v kritiko njegovega velikega projekta. Spuščamo se pa v to kritiko s zavestjo, da se je v zgodovini že večkrat pripetilo, da je v boju mej ciprijanističnim in donatičnim načelom cerkev sama zavrgla zadnje, ter odobrila prvo, držeč se vodila: da je vsaka pre-tiranost Škodljiva. In — če smemo jasno in brez ovinkov izraziti svoje mnenje — pretiranost v vsakem pogledu daje signaturo škofovim najnovejšim projektom. Rodila jih je pretiranost, in pretiranost naj jih tudi vzdržuje, Če se jedenkrat uresničijo. Pri nas, kjer Živimo v avstrijskih odnošajih, jnapravlja cela zadeva, čuden vtis in sicer že sama ob sebi, če bi se tudi ničesar za njo ne skrivalo. Država, ki z materinsko ljubeznijo čuva nad svojimi topovi in arzenali, ima precej hladno srce nasproti šolstvu. Pri nas se veliko lažje dobi sto milijonov za pomnožitev vojnega materijala, nego pa milijon, s kojim naj bi se ustanovila nova univerza. Ljudsko šolstvo vedela je država spraviti si z vrata. Poleg toga je z veliko vnemo se bavil z leposlovjem, zlasti z romantiko. Po završenem gimnaziji je poslušal modroslovje na lipsijskem vseučilišču; a glasbo, zlasti opero, izvolil si je v svojo življensko zadačo. Ko se je 1833 preselil k bratu Albertu, ki je bil pevec in igralec v V/iirzburgu, je tam dogotovil opero »Vile" („Die Feen") kateri je posnel dejanje po neki Gozzijevi bajki, in sam spisal libreto. To dolgo časa pozabljeno mladostno delo Wagnerjevo so v zadnjih letih na nekaterih nemških odrih uprizorili, saj je znamenito za proučavanje razvoja tega genija. Vrnivši se v Lipsijo je zložil novo opero, naslanjajočo se na Sbakespearjevo, a povsem predelano snov, ,Ljubezenska prepoved" (»Das Liebesverbot"), katero je slednjič, kot muzikalni vodja Bethmannove operne družbe v Magdeburgu, kjer je praktično izpoznaval gledališke razmere, spravil na oder 1836. Predstavljala se je samo jedenkrat, ker se je kmalu na to družba razšla. — V novembru 1836. se je poročil z igralko Mino Planer, ki mu je bila zvesta tovarišica v premnogih skrbi in žalosti polnih urah poznejšega Življenja. Leta 1861 pa se je ločil od žene, ki ni umela njega kot uraetnika-glasbenika. Gotovo je madež vi njegovem značaju, da je ostavil v sreči tova-riiloo v nesreči. L. 1886 umrla je v Draždanih. in ta za vsako državo prevažni faktor vzdrževati imajo posamezne kronovine. Pač pa si je naša država pridržala srednješol-stvo, koje vsaj v večini vzdržuje s svojimi sredstvi. Ali nam Slovencem tudi na tem polju ne cveto posebne rožice, in še dandanes, ko se z velikim in upravičenim ognjem potegujemo za ljubljansko vseučilišče, nima slovenski narod niti jedne popolne slovenske gimnazije, da si bi jih več in ne le jedne krvavo potreboval. In sedaj naj vladi še to breme odvzamemo , in revni slovenski narod naj plačuje še srednješolstvo na Kranjskem, ter naj napne zadnje svoje moči, da vzdržuje, kar bi morala država vzdrževati! Gotovo je, da država proti temu ničesar imela ne bode; škofove projekte je brez dvojbeno z veseljem pozdravila, kar je že iz tega razvideti, da je privolila v to, da se naj celih petnajst let vrši kolekta mej narodom, katera pomenja toliko, kakor bi se ž njo vpeljal nov hud davek! Ako se bode katoliški zavod ustanovil, bode slavna naša vlada pograbila po posledicah: ne le da nam ne bode dala slovenske gimnazije v Ljubljano, delala bo temveč še na to, da se v omenjenem mestu ustanovi čisto nemška gimnazija, češ, da za Nemce ni preskrbljeno, dočim so Slovenci v katoliški gimnaziji izvrstno pottreženi. Kakor si torej stvar sukamo in sučemo, ne hote pridemo do zaključka, da se hoče z novimi zavodi na knezoškofijski pristavi le vladi tlačaniti, in da se bode ž njimi vpeljal nekak narobe svet, kakor smo jih na Slovenskem že več vpeljali. Vladi odvzeti breme, ter ga prevaliti na rame ubozega ljudstva, to je gotovo narobe svet. Prva pega na projektih gospoda knezoškofa je torej ta, da hoče ž njo vlado razbremeniti, narod pa obremeniti — in sicer brez pravega povoda, brez dvojbe pa brez takega povoda, ki bi kakor nekaka vis major vplival na javnost! O tem pa prihodnjič. V januvarju 1837. je dobil \Vagner službo glasbenega ravnatelja v Konigsbergu, na jesen je bil pozvan za rauzikalnega vodjo novemu gledališču v Rigi. Tu je pričel skladbo svoje velike opere: „Rienzitt, potem ko je nekatere prejšnje osnove zavrgel. Na pomlad 1839, ko mu je potekla pogodba, pa se je podal v Pariz, upajoč da tam, v središču glasbenega življenja, do. vrši in uprizori svojo opero in si ž njo steče svetovno slavo. A to upanje ga je bridko varalo, dasi ga je Meverbeer, tedaj neomejeni vladar na opernih odrih, s svojimi priporočili podpiral. Bil je dostikrat v najbridkejši stiski in si moral služiti kruha s prirejanjem klavirskih skladb iz tedaj najpriljubljenejših oper in operet, s katerim delom je tlačanil muzikalnim trgovcem. Tudi je objavil v francoskih in nemških glasbenih listih več muzikalnih spi skov in razpravic. Kljub vsem neprilikam je dovršil v novembru 1840 „Rienzija" ter pričel z libretom in skladbo „Holandca". Snov „Rienzija" je posnel po Bulverjevem romanu, snov „Holandca" pa po Heinejevi bajki. Librete si je vedno zlagal sam. „llo-landca" („Der fiiegende Ilollander") je dovršil v neverjetno kratkem času. Na Meyer-beerjevo priporočilo so sprejeli „Rienzija" v Draždanih in „Holandoa" v Berolinu v uprizoritev. Tedaj mu ni dalo več miru v Prva slovenska prizivna razprava pri nadsodišču v Gradcu. (Dopis iz Celja.) Dne 29. m. m. vršila se je, kakor smo že na kratko povedali, prva slovenska obravnava pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu. Obravnavalo se je o prizivu Ane Robnik, zastopane po gosp. dr. Temnikerju v Kamniku, oziroma njegovem namestniku g. dr. Semen v Celju, v njeni pravdi proti Alojziju Plesniku in drugoma po g. dr. J. Hrašovcu v Celju zaradi 1286 gl. 49 kr. esc. Obravnava pred c. kr. okrožnim sodiščem v Celju vršila se je v slovenskem jeziku in je bila tudi razsodba slovenska. K prizivni obravnavi prišla sta prvotoženec osebno in zastopnik tožencev, g. dr. Juro Hrašovec iz Celja; za tožnico se nikdo ni oglasil. Sodniki so bili sledeči gg.: c. kr. višjega deželnega sodišča svetovalci: Lulek, dr. Pauer, Tomšič, dr. Eminger in Ledinek, ki je predsedoval. Ob določeni uri se je oklical začetek obravnave in sicer v nemškem jeziku. Nato je poročevalec pre-čital svoje poročilo, ki je bilo sestavljeno v nemškem jeziku ; dalje je prečital zapisnikar razsodbo c. kr. okrožnega sodišča in prizivni spis, sestavljen od tožnice oziroma njenega zastopnika. Nato dal je predsednik besedo gosp. dr. Juriju Hrašovcu kot zastopniku tožencev, ki je govoril v slovenskem jeziku, ter je na koncu svojega govora tudi zahteval, da naj se zapiše zapisnik v slovenskem jeziku. Po končanem govoru je predsednik se prilično takole izrazil: C. kr. višje deželno sodišče je danes v protislovju z dosedanjo navado dovolilo strankinemu zastopniku govoriti v slovenskem jeziku. Prej, ko se je bil uvedel novi civilnopravdni red, so se pri tem sodišču sprejemale in brez zadržka reševale slovenske prošnje in pritožbe. C. tujini, v aprilu 1842 se je vrnil v DraŽdane, da sam vodi skušnje svoji operi. V Draždanih se je uprizoril „Rienzi" 20 otobra 1842 z velikim uspehom in že 2. januvarja 1843 mu je sledil „Holandec". Ta uspeha sta pouzročila njegovo imenovanje dvornim kapelnikom. Moral je studirati za uprizoritev razne opere in si v to volil večinoma dela starejših nemških mojstrov; v koncertih je negoval Bacha, Ilavdna, Mozarta, Cherubinija in Beetho-vena; tudi je prevzel vodstvo v „Lieder-tafel" in zanjo zložil oratorijsko skladbo: „Ljubezenska večerja apostolov" („Liebes-mahl der Apostel".) V poletji je bival v sosednji češki deželi v Toplicah, tu je 1843 zložil besedilo k „Tannhauser"-ju in to delo uglasbil do 1845. Ž njim prične vrsta oper, katerih snov je povzela nemškemu baje-slovju. Po z vršeni kompoziciji se je podal čez polletje v Marijine kopeli in tu izdelal načrt novima operama: „Mojstrom-pevcem" in „Lohegrinu". Dne 19. oktobra je prvič uprizoril „Tannhauseru-ja na draždanskem odru; nato pa se je naj preje polotil izvedbe „Lohengrina". A da bi jo sam uprizoril, mu ni bilo usojeno; prvič se je predstavljal 28. avgusta 1850 v Weimarju pod vodstvom Lisztovim; skladatelj pa je tal bival kot prognaneo v Švici. (Dalje prih.) kr. najviSje sodišče je nedavno sklenilo, da zaman, naroda se razburjenje noče polotiti. mora to, kar je veljalo popr.-j za pismeno pravdo, veljati sedaj po novem ohrfbto-pravdnem redu tudi za ustno pravdo, katera je ravno stopila na mesto prejšnje pismene pravde. C. kr. višje deželno sodišče se klanja temu izreku— Zapisnikar prečital je zapisnik, ki |t deloma pisan v nemškem, deloma v sloven skem jeziku; to. kar je zastopnik tOŽSSMSV govoril in predlagal v slovenskem jeziku, zapisano je tudi v tem jeziku. Po dovršenem posvetovanju, razglasil je predsednik razsodbo v nemškem jeziku z dostavkom, da se bode razsodba strankama tudi dostavila v slovenskem jeziku Dosegli smo tedaj Slovenci da smemo brez zadržka govoriti v našem materinskem jeziku tudi pri obravnavah pred ees. kr višjim deželnim sodiščem v Gradcu, dalje da se tudi zapišejo naše izjave in naši predlogi v tem jeziku; vendar se nanije pri tej obravnavi kratilajezikovna ravnopravnost še v sledečih obzirih: 1. Slovenska obravnava se mora okli-cati v slovenskem jeziku. 2. Poročilo mora biti izdelano v slovenskem jeziku, ker navzoče stranke imajo pravico prepričati se, jeli to poročilo stvarno, popolno in natančno; dalje bi bilo delo poročevalcu veliko olajšano, ker marsikaj bi bilo treba samo iz tožba oziroma dotičnih spisov doslovno izpisati in ne šele v nemščino prestavljati. Ker so vsi sodniki do-tičnega senata slovenščine zmožni, gotovo bi ti razumeli v slovenskem jeziku sestavljeno poročilo. 3. Razsodba bi se morala razglasiti jedino-le v slovenskem, nikakor pa ne samo v nemškem jeziku. Upamo, da bodo gospodje sodniki c kr. višjega deželnega sodišča tudi to sprevideli, da ne bodo sami sebi provzročili nepotrebnega dela in brez povoda še dalje žalili čut navzočih slovenskih strank. Gotovo ni nemškemu jeziku in nemškemu .narodu prav nič pomagano, če se pri slovenskih obravnavah še to in ono v nemškem jeziku prednaša in govori. Pravosodju mora biti to le na korist, da so ustno prednašana poročila sestavljena v tistem jeziku, v katerem se je vršila po-prejšna obravnava. Delajmo tedaj složno na to, da se še odpravijo imenovani nedostatki. Doslednost slovenskih pravnikov nam ie pripomogla do lepega uspeha. Res je bilo žalostno, da se nam je to odreklo, kar se ne bi smelo nikdar odreči, in da je moralo šele c. kr. najvišje sodišče storiti konec krivici, ki se je godila slovenskemu jeziku. Ravno z ozirom na to se smemo veseliti tega, kar smo dosegli do sedaj. Živela tedaj narodna zavednost in hvala onim možem, ki so začeli ta boj za ravnopravnost našega jezika pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu in onim, ki so ga krepko nadaljevali. V 1 Jiihljani. 4. januvarja. Goluchowski, Thun, Banffy. Opozicijonalni listi pišejo že precej časa, da so dnevi zgoraj imenovanim trem ministrom že šteti. „Reichswehrtt, ki ima zveze z ministerstvi, brije norce iz teh .mrtvaških zvonov- ter dokazuje, da je stališče vsem trem trdno. Grof Golucho\vski naj bi padel radi zunanje politike, zlasti radi Thunovega odgovora na interpelacijo Engel-Javvorskega glede pruskih izgonov; Uhun naj bi padel radi istega odgovora radi cesarjevega reskripta in radi parlamentarnih zmešnjav, Banffv pa radi sedanjega ex lex-položaja na Ogerskem. „Reichs\vehru dokazuje, da je Goluthovvskega stališče tudi po Thunovem odgovoru neornajano, kajti Thun je moral govoriti tako, kakor je, ker sicer bi bil ponižan ugled Avstrije Sicer pa so ohcijalni nemški krogi s pojasnili Thuno-vimi povsem zadovoljni in je vsa afera zadovoljivo razrešena. Glede Thuna meni BReichs\vehru, da Čehi ne bodo zapuščali svojega sedanjega parlamentarnega vele-uglednega stališča radi trenotne (!) nezadovoljnosti. Tako nespametni ne bodo, da bi razbijali desnico, ki jim da največjo moč, ampak bodo večino le še bolj utrdili. Thun torej tudi nima vzroka odstopiti. — Kadi Banffvja se opozicija zaman razburja. De« žela se ne vznemirja radi ex lex-položaja, ker volilci vedo, da je ta položaj le trenoten Jo Je prehoden. Obstrukcijonisti hujskajo BanfTvja drži krepka večina »n zaupanje krone, torej na demisijo niti ne misli. rReichs\vehr" meni, da je vse „zvonenje k pokopu- gol manever obojestranske opozicije, ki nima vzlic vsemu krioanjn in ropo-tanju nobenega uspeha, in bi dobila rada vsaj jedno ministersko žrtev, da potolaži nezadovoljne svoje volilce. Poljaki in Rusi. „ Novoje Vremja" piše, da se za Poljake pod sedanjim carjem ni začela nikaka nova doba, kajti vsi poskusi, da bi se razmere izboljšale in da bi se Poljaki in Rusi sporazumeli, so se zopet izjalovili. Razočaranje vlada na obeh straneh. „N. V." zahteva, naj postaneta ruski in poljski jezik v nekdanjem poljskem kraljestvu povsem jednakopravna ter naj se glede vere in jezika nikogar nikakor ne sili. Časopisje pa naj zadobi večjo svobodo. Ako se to zgodi, bodo Poljaki in Rusi živeli mirnejše in za-dovoljnejše. Italija in Abisinija. V zadnjem času so se širile vznemir ljtve vesti o dogodkih v Abisiniji in so bile miru mej Italijo in Abisinijo baje skrajno opasne. Civilni komisar italijanski v Eritreji je vse te vesti brzojavno ovrgel, Češ razmere z ras Makonenom so dobre in neguš Menelik je italijanskemu kralju prijazen. Jedva se je razvedelo to pomirljivo sporočilo, je v soboto prinesel neapoljski „Mattino" vest , da je Menelik imenoval TeofB Antala rasom pokrajine Hanasen, in zato je Luigi Mercatelli, kabinetni šef guvernerja Eritreje prosil za svoj odpust. Pokrajina Hamasan je del Eritreje, ki je italijanska posest. Ako je Menelik res imenoval rasa, potem je ali Italija sama odstopila veliko pokrajino ali pa jo je Menelik kar vzel. Italijanski listi so silno razburjeni, kajti če se je Menelik res polastil Hama-sena, je to veliko ponižanje in velika izguba Italije, ki pa se za to niti meščevati ne more; kajti druge vojne v Abesiniji dolgo ne bo začela. Vstaja na Filipinih. Iz Manile javljajo, da je položaj v Iloili skrajno kritičen. 1500 vstašev je zasedlo predkraj Molo, 15.000 pa jih je zbranih na Negros-Islandu. Domnevajo, da je Aguinaldo pri njih. General Miller hoče mesto zopet vzeti. Vstaši utrjajo svoje taborišče. Tri ameriške bojne ladije so Mil-lerju na porabo. Iz Washingtona se odpošlje šest polkov na Filipine. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. januvarja. — Osebna vest. Občinski zdravnik v Plominu v Istri g dr. Ivan Porti k je imenovan okrožnim zdravnikom v Velikih Laščah. — Gosp.Emil Mazi je imenovan poročnikom v r. pri bosanskem polku št. 4. — Odstop goriškega deželnega glavarja. Sinoči — že prepozno za včerajšnjo številko — dobili smo od odličnega slovenskega rodoljuba v Gorici brzojavno na-nanilo, da se je deželni glavar grof Fran Coronini odpovedal glavarstvu in poslanstvu. .Zgodilo se je torej, česar se je bilo bati, odkar se je vlada odločila, da spravi pred deželni zbor ustanovitev deželnega šolskega zaloga v obliki vladne predloge. Dež. glavar grof Coronini je s tem korakom zaigral zadnje simpatije, kar jih je še imel med Slovenci, kajti sedaj je na najekla-tantnejši način pokazal, da je bil on, „Avstrijanec par excelence", gola marijo-neta v rokah iredentovske klike goriške, v katere korist je porabljal svoj veliki upliv kot osebni prijatelj cesarjev izza otroških let. Z odstopom glavarja grofa Coroninija se je položaj v goriškem deželnem zboru nekoliko premenil, a še ni zgubljeno upanje, da se še letos dožene šolski zalog. VJada ima dolžnost, da čira prej imenuje novega glavarja in naravno je, da ga vzame izmej italijanskih poslancev. Mogoče je sicer, da tudi novi glavar odstopi, predno pride Šolski zalog na razpravo in da se tako ta zadeva zopet zavleče, mogoče pa je tudi, da se to ne zgodi. Na noben način pa ni obžalovati, da je grof Fran Coronini odstopil. Uplival je dolgo let proti slovenski večini v deželi, proti njenim najpravičnejšim zahtevam in tako največ zakrivil, daje nasprotstvo mej Slovenci in Italijani naraslo do sedanjega viika. Ako pogleda grof Fran Coronini na svojo politično preteklost, spozna, da za taksne doktrinarne zagovornike zastarelih programov, kakršen je on, ni več mesta v sedanjih razmerah, da stori najbolje, ako se popolnoma umakne iz političnega življenja, za čegar valovanje nima več pravega razuma in se posveti pridelovanju repe in korenja na svojem posestvu v Št. Petru. — Kozolci goriške „Soče". Čira so goriški slovenski poslanci vstopili v deželni zbor, ustavili smo takoj vsako polemiko, pričakujoč, da nam bo „Soča" hvaležna zlasti če molčimo na različne njene laži, s katerimi skuša maskirati premembo v taktiki. Toda »Soča" kar ne more preboleti, da smo mi z goriškimi učitelji vred popolnoma zmagali in zato se neprenehoma zaganja v nas. GabrŠČek pač misli, da bo tudi z nami pometal tako, kakor z nekdanjimi svojimi tovariši, a moti se kruto. Taka ose-bica, kakor je ta Gabršček, nas ne užonu v kozji rog, pa naj se ta časnikarski c!o\vn sredi svojega cirkusa še tako napenja in pači. V zadnji številki skuša „Soča" osme siti naše prizadevanje za opustitev abstinence. Naša potrpežljivost je sicer velika, tako velika pa vendar ne, da bi molče prenašali taka izzivanja, najmanj od človeka, ki nima druzega talenta, kakor za pridu-šanje zaostalih svojih naročnikov. Ker nas je ,Sočau brez vzroka napadla in izzvala, hočemo njenim zvijačnim manevrom narediti konec. Nepobitna resnica je, da smo z svojo akcijo popolnoma zmagali. „Soča" je izjavila, da je o tem vprašanju pisala dogovorno s poslanci. A kaj je dogovorno, torej v imeni poslancev pisala? Na zahtevo učiteljev, naj se jim plača zboljša, je „Soča14 precizno odgovorila, da sedaj nič as za to, da hočejo učitelji spraviti kmeta na beraško palico in odklanjala je zahtevano opustitev abstinence s tem, da gre sedaj za važnejše stvari, kakor je zboljšanje učiteljskih plač. Te izjave, storjene dogovorno s poslanci, svedočijo, daje flagrantna ne resnica vse, kar „Soča1* sedaj trdi. Poslanci niso imeli namena, opustiti abstinenco zaradi učiteljskih plač, oziroma šolskega zaloga, zahtevali so več, šlo je za važnejše reči, a vsled naše akcije in prizadevanja vrlih goriških učiteljev so poslanci od tega stališča popolnoma odnehali in so vstopili v deželni zbor, zadovoljivši se, da se jim je napravil majhen mostiček v podobi vladne predloge. ,Sočau pravi, da so poslanci opustili abstinenco, „ker so dosegli svoj namen, najprej seveda v jednem vprašanju, in sicer v onem, katero so postavljali ves čas na prvo mesto," poprej pa je opetovano trdila, da so poslanci zaceli abstinenco v prvi vrsti radi šolskega zaloga. Oboje je neresnično. Poslanci so izstopih iz deželnega zbora v prvi vrsti radi gospodarskega odseka, za kateri so zahtevali večino mandatov, šolski zalog je bil le bolj postranska zahteva, a da šolskega zaloga niso „postavljali ves čas na prvo mesto", potrjuje zgoraj navedena izjava, da je pri abstinenci šlo za važnejše reči. Vse te okolnosti svedočijo jasno, da so poslanci imeli v začetku naše akcije drugo stališče, katero pa so prav vsled naše akcije p r e m e n i 1 i, in sicer tako, da so se popolnoma pridružili našim nazorom. Mi bi tega ne bili pogrevali in povdarjali, zadovoljili bi se bili s tiho zavestjo, da se nismo zaman borili, ako bi nas ne bila izzvala „Soča", katera je sploh s svojo zaroblje-Ijenostjo goriškim poslancem že toliko škodovala, da se lahko reče, da je za poslance prava nesreča, da so si Gabrščeka obesili na vrat. — Reperioir . iovenskega gledališča. Jutri, 5. t. m, se bodeta peli po "dolgem premoru zopet in sicer zadnjikrat v tekoči sezoni izvirni domači operi V. Parme „Stara pesem" in „Ksenija". Glavni vlogi sta v rokah gdč. Stropnicke. — Na dan Sv. treh kraljev, 6. t. m., ae ponovi svetopisemska drama BJožef v Egiptu", na kar že danes opozarjamo narodno občinstvo z dežele. Ta drama je prav primerna za šolsko mladino in je zato želeti, da pošljejo stariši svoje učeče se otroke k tej vseskozi nravnolepi igri. — Slovensko gledališče. Izmej naj-simpatičnejSib oseb v zgodbah stare zaveze je Jožef, sin očaka Jakopa, Sovraštvo Jo-žefovih bratov do ljubljenca očetovega, Jo* žefova žalost in obupnost, ko mora za denar prodan v sužnost, nedolžna obsodba v Pu-tifarjevl hiši, njegova »lava In moti, snidenje z brati in sivim očetom — to so momenti v življenju egiptovskega Jožefa, ki navdušujejo mladino, ji bude sočutje ter krepe vero v pravičnost božjo, ki kaznuje greh in poveličuje nedolžnost ... In vse to je navdušilo tudi F. K Vetterleina, da je napisal igro .Jožef v Egipta" s predigro »Jožefovi bratje", ki je spisana strogo po poročilih svetega pisma in ki smo jo videli v lepem Fin ž ga rjavem prevodu sinoči prvikrat ns slovenskem odru. Igra je spisana za šolsko mladino in preprosto ljudstvo, da vidi tako v živih podobah in v slikovitih skupinah utelešeno besedo zgo-deb svetega pisma starega zakona, ko ju odlikoval vseinožni Jehova dobre in pobožne ljudi s posebnimi milostimi in s preroškim duhom: s čestitljivo, nadstoletno starostjo, z razlaganjem sanj, s slavo in mogočnostjo, ki je v presežni meri poplačala pravičniku prebito žalost in kaznovano nedolžnost.. . Tako bo ta igra, uprizorjena takemu občinstvu, gotovo izpolnila svoj plemeniti namen ter morda ob pripravnejšem dnevu in času tudi napolnila gledališče, ki je bilo sinoči prazno. Igre torej ne borno sodili s strogim merilom. Omenimo le, da prevladuje v nji patos in deklamacija, da so dramatiški prizori, ki učinkujejo in vzdržujejo poslušal-čevo pozornost, redko nasejani in v predolgih presledkih, da trpi Jožefov plemeniti značaj ob nekako krutem vedenju proti obupanim bratom, da je priča njegove nedolžnosti slučajno nasluškujoča Aanot, ki ga resi 8 zopetnim nasluškanjem zavratnega umora .. . Sicer ima pa igra to dobro stran, da se zgodi od trenotka, ko Jožefa bratje prodajo do takrat, ko se ob svoji poroki snide z očetom, vse poslušalcem pred očmi. — Včeraj so igrali sploh dokaj dobro. A kadar vidimo na gledališkem listu natisnjeno dolgo vrsto oseb, nas vselej obide strah. — Ensambla nimamo, ki ga zahtevajo take in jednake igre. Zatorej splavajo taki prizori po vodi, in tragika se prelevi hipoma v komedijo, ki zbudi mej gledalci dovtip in smeh. V predigri so govorili Jakopovi sinovi s preglasnim akcentom; vpili so kot pravi pravcati čredniki. Poleg tega niso nekateri znali svojih ulog, mej katerimi je bil prvi g. Lovšin, ki je govoril tudi strašno slovenščino. Jožefa je igral g. R. Deyl dostojno in elegantno ter s toplim izrazom v besedi. V prizoru s Putifarjevo ženo pa se nam je zdel neroden. Govoril je pravilno — znak torej, da se je prav pridno učil, kar bodi v zgled domačim igralcem, ki so v tem oziru večkrat premalomarni. Putifar je bil g. Inemann, ki ga je pogodil v izborni maski in premi&ljeni igri prav dobro. G. Housa je igral kar tri uloge: Trgovca, svetnika Pijauha in očaka Jakoba. Vselej je imel prav klasiško masko, igral pa je svojim ulogam z docela primernim izrazom v igri in besedi. Naj bi bil vedno tak in nikdar ne pretiraval! G. Fedyczkowski je bil kot kralj Faraon premonotonski — n6, jezik mu povzroča velike težkoče. G. Danilo je igral dve ulogi: bolj nam je ugajal kot Juda, manj kot Kleofos. Tudi z g. VerovŠkom, ki je igral Rubna in Ke-darja, smo bili prav zadovoljni. Koncem predigre je prevzel tudi ulogo zaspanega inspicijenta. V bodoče naj tega več ne stori! G. Orehek bi bil dober Simeon, a govoril je s preevotočim patosom. Prav izvrstna je bila gospa Danilova kot Putifarjeva žena, katere uloga je zapeljiva N6, gospe Danilove ni zapeljala. Ljubka in presrčna je bila gospica SlavČeva v ulogi simpatične As-note, ugajala nam je tudi gdč. O gr in če v a kot Nitokris. Uprizoritev je bila lepa in dostojna. HarmoniSki v tisk je kazila srednjeveška dvorana, o kateri ni še nihče sanjal v starem Egiptu! Ker pa ni druge na porabo, je morala služiti ta! —a— — Slovani — pivci petrolja. Italijani, ki se toli ponažajo s svojo starodavno kulturo, so časih prav smešno neumni. V Rimu izhajajoči list „La Capitale italiana" je v Številki z dne 17. decembra 1. 1. priobčil daljši članek, v katerem — sklicuje se na potopise necega Alfreda Nicetoro — pripoveduje, da so Slovaki in Slovenci divjaki, ki imajo obče razširjeno navado, da gase svojo žejo s petroljem, katerega kradejo iz javnih svetilk in ga zavživajo kar na čaše!! Rečeni list je pri tej priliki zasra-moval zlasti primorske Slovenca na naj-surovejii način. Ta zasramovanja in obrekovanja ne dosežejo našega zaničevanja. Nam Je pač lahko vse jedno, kaj o nas pišejo laiki Uiti, In tudi pripovedovanje, da smo .pivci ukradenega petroleja", nam ne pokvari dobre volje, saj vemo, da Slovenec še vedno veliko bolje živi, kakor njegov laški sosed, kateri se ima uprav pasji brani, ki jo uživa, zahvaliti za malarijo. — Dijaška in ljudska kuhinja ljubljanska. Novo izvoljeni upr.tvni svet ljudske kuhinje ljubljanske konstituiral se je tako-le. Načelnik g. Avgust Drelse, na mestnik g. Oroslav Do le ne c, blagajnik g dr. Josip Stare, ekonom g Ivlvard Reg-nard, tajnik g. Ivan Naglic; predstojnica kuhinje gospa Josipina Kos, namestnici gospa J. F1 e i s c h m a n n. — Društveno gibanje v Ljubljani. Kakor posnamemo iz uradnega vira, bilo j • koncem leta 1898. v Ljubljani 135 društev in sicer 99 slovenskih in 30 nemških. — Iz Smartna pri Litiji se nam piše: Občinski cdbor je v svoji seji sklenil od-poslati 50 K za cesarjev spomenik v Ljub ljani. Odposlal je tudi prošnji za ustanovitev vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani. V Smartnem pri Litiji ustanovila se bodo že dolgo zaželjena obrtno nadaljevalna šola. Šola je tem potrebnejša, ker se tu in okolici nahaja mnogo rokodelcov in obrtnikov. Pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji priredi svojo vsakoletno „Vodnikovo veselico" dne 5. februvarja s petjem, tam-buranjem in igro. — Kranjski ljudskošolski penzijski zaklad dobi iz prebitka c. kr. zaloge šolskih knjig za 1. 1897. svoto 054 gld. — Blejski obiski. Z Bleda se nam piše: .Slovencev dopisnik v št. 295 je srčno vesel, da je naenkrat žena, s solncem obdana, popolnoma pregnala meglo verske mlačnosti in brezbrižnosti, deloma celo temo nevere, v katero so razni neslovenski uplivi zavili najlepši slovenski kraj. Dopisnik misli tukaj na ptujce, pa pozablja, da tudi kak klerikalec od teh živi. Od teh ptujcev dobivajo na Bledu občani precej zaslužka, in tudi izobrazbe ter tako postanejo bolj svobodni. To imenujejo klerikalci temo nevere. A resnično je, da tudi pri naših klerikalcih je prvo — denar. Rad proda tudi klerikalec kako parcelo ptujcu in ne vpraša, kdo si, samo da dobro plača. Dobro bi bilo, ko bi ti naši klerikalci ustanovili si kako društvo, da bi se pri tukajšnjem županstvu nekoliko izjasnilo. Pripovedoval mi je občan, da je imel neko opra vilo pri županu. Župan mu je dejal, da naj gre le do občinskega tajnika, tajnik pa mu je dejal, da naj gre le k županu. Mož je uvidel, da je res vse oblačno, ker ni vedel, kam naj se obrne. Tudi se važne občinske zadeve ukrenejo brez sklepa občinskega odbora. No, župan se zanaša na to, da ima na svoji strani oba župnika. Kakor so izginile lampice, tako pride tudi čas, da se ne bode več mračilo in ko še izginejo ti črni oblaki, potem se zopet razjasni ne le na jezera, ampak po celem Bledu. — Več občanov. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1808. 1. je 199 strank vložilo 46.818 K 68 vin., 84 strank vzdignilo 13140 K 31 vin, torej več vložilo 33 672 K 37 vin., 19 strankam se je izplačalo posojil 14 700 K, stanje vlog 1,166.227 K, denarni promet 164 104 K 66 vin. — II. Bistriško • Trnovsko gasilno društvo priredi dno 8 t. m. v prostorih Jelovšekove gostilne v II. Bistrici š sodelovanjem tamburaškoga zbora „Ilirska Vila" veselico s petjem, tamburanjem, dramatično predstavo, Šaljivo loterijo in plesom Ustop-nina za osebo 50 kr., za družino 80 kr. Udje gasilnega društva v društveni opravi so ustopnine prosti. Čisti dohodek je namenjen v poplačilo gasilnega rodja. — Narodna čitalnica v Ptuji ima dne 6. januvarja 1899. popoldno ob 2. uri svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: Nagovor predsednikov, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora. — Nezgoda. Jernej Svetlin, že lezniški uslužbenec na Glincah štev. 6, je včeraj zvečer služboval na mestu, kjer se loči dolenjska železnica od južne. Ker je po jedni progi pridrdral vlak, umaknil se je na drugo progo, po kateri pa je tudi prišel vlak in podrl Svetlina tako, da mu je bila povožena desna noga. Ponesrečenca so prenesli v deželno bolnico. —- Zgodovlnsko-zemljepisnega kluba i,6umtdlje" v Pragi IV. redna seja se vrši v četrtek, 5. januvarja 1899. leta ob pol 6. uri zvečer. Navzporedu je predavanje: „0 kroju in ornamentu južnih Slovanov-, — Pevski zbor ,,Glasbene Matice" ima drevi sredo ob 8. uri zadnjo skupno skušnjo Za prihodnji konoert (6. t. m ) v pevski dvorani. - Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1898 leta je 149 strank uložilo 35 129 gl. 21 kr., 92 strank uzdignilo 16565 gld. 89l , kr., 23 strankam se je izplačalo posojil 24470 gld, denarni ptOSMl 252 378 gld 15' \ kr — Požar. V Planini je požar uničil poslopji Iv;ina Pa h let a in Matija Pahleta. Ckoda je blizu 1000 gld. — Mesečni meteor, pregled. Minoli nn-sec gruden bil je meglen in vlažen, si cer pa zelo mil. Opazovanja na toplo nieru dadu povprek v Olsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj — 09°, ob dveh popoldne 2-2°, ob devetih zvečer 0T\ tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 0 5'*, za 20° nad normalom -- Op* zovanje na tlakomeru dado povprek 740 67 wtti kot srednji zračni tlak tega me-seca, za 4 67//mi nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 13, pa je večinoma le megla rosita, padavina znaša vsega skupaj 42 7 intn, mej temi je tudi bet vica snega, ki pa ni obležal. — Izgubljene reči. Tekom meseca decembra bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglašene naslednje izgubljene reči: devet denarnic s skupnim zneskom 77 gld. 30 kr., zlata zapestnica, kukalo, srebrna žepna ura z verižico, ženska pelerina in črn dežnik. — Najdene reči. Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca decembra zglasene, oziroma oddane naslednje najdene reči : tri denarnice s skup nim zneskom 53 gld. 50 kr., potni kovčeg, zlat prstan, štiri dežniki, zlata verižica, velika Ženska ruta, ženska pelerina, dva para čevljev in srebrna verižica. — Razpisane službe. Na štirirazred-nici v Gorenjem Logatci dve učiteljski službi s sistemizovanimi plačami; po dogovoru tudi s prostim stanovanjem. Prošnje tekom 14 dni okr. šolskemu svetu v Logatcu ______ * Roparski umor. 0 umoru, ki se je dogodil v Budimpešti na starega leta dan, se poroča: 161etni trgovski pomočnik Ilija Andrič je umoril svojega gospodarja Samuela Polačeka, ker ga je radi opetovane tatvine dan prej odpustil iz službe. Mladi zločinec se je skril v prodajalni, kjer je hotel oropati blagajnice toda ko je hotel zbežati, se mu je ključ v ključavnici zlomil. Tako je moral vso noč ostati v prodajalni, in tedaj je sklenil, da umori trgovca Ko je Polaček zjutraj stopil v prodajalno, udaril ga je AneriČ s sekiro parkrat po glavi, da je kmalu umrl. Zločinec je potem vzel Še 190 gld. ter hitel v neko gostilno, kamor so tudi prišli orožniki ponj. Priznal je takoj svoj čin. * Vezuv zepet bljuje. V četrtek ponoči je začel Vezuv močno bljuvali ; dva toka lave, široka do 20 w, sta tekla več ur neprestano ter dosegla goro Somma. Glavna odprtina tudi meče žarečo maso, kar se ponoči prekrasno vidi. Mnogo tujcev je že prišlo gledat ta naravni prizor. * Od smrti vstala. Iz Skadra v Albaniji se poroča: Neka mlada žena je na-krat umrla, in sorodniki so jo, ko so jo vso umili, položili na mrtvaški oder. Na ilan pokopa so se zbrali sosedje, sorodniki in »jokajoče žene", ki plakajo za denar. Vpitje teh žensk je bilo toliko, da se je mrtva žena — zbudila. Ljudje so bili toga silno veseli, tem bolj, ker je še tisto uro — rodila dete. * Usmrčenje Vacherja. V Bourgu na Francoskem so guillotinirali morilca Vacherja, ki je priznal, da je v zabavo pomoril 11 deklic in dečkov. Še v očigled smrti je igral komedijo, hoteč govoriti ljudem o Jezusu in Materi božji. Usmrčenje Vacherja jo izvršil pariški rabelj Deibler, ki je 76 let star, ki je 38 let rabelj ter jo imel 6000 frankov letne plače. Usmrtil je 52 ljudij. Sedaj pojde v pokoj. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Št. 1. Vsebina: Ob novem letu. Fr. Lovec: Popotno poročilo. Dragotin Česnik: Reorganizacija slovenskih učiteljskih društev. Izjava „učiteljskoga društva za Tolminski okraj". Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. A. Llkozar: Kmetijski pouk v ljudski šoli. Naši dopisi Vestnik. Vabilo na naročbo. Blagajnikov listek lastnica uredništva. Gospodarski program. Telefonična in brzojavna poročila. Tržaški deželni zber. Trst 4. januvarja. V sinočni soji de-žt-lnega zbora, je bila po stvarnih govorih dr Piecolija, dr. Spa«lonija in dr. Lu/.zata sprej-t.a resolii''/ja prut i ustanovitvi hrv. gimnazije v Pazinu. Češki minister. Prag a 4. januvarja. „111 a a Nar oda javlja, da bo v kratkem imenovan češki minister, kompotenea njegova pa se ne razširi, ampak se še ute.sni, in sicer tako, dfl mu bo pristojala v prihodnje samo revizija čt-ških zadev iti ne ve'- revizija vseh, na češko deželo nanašajočih SS zadev. Samomor poljskega poslanca. Lvov 4 januvarja Umrli deželni pO slaneo Jedrzsjowicz, sorodnik gatišksga ministra, ni umrl naravne smrti, ampak seje zaradi linančnih kalamivet zastrupil. Ogerski parlament. Budimpešta 4. januvarja. Tudi v današnji seji nadaljujejo opozicijonalne stranke-s tehnično obstrukcijo, zlasti s predlaganjem glasovanja po imenih. Za kulisami pa so se začela pogajanja radi kompromisa. Najbolj se trudi za kompromis grof Julij Andrassv, ki vodi dotična pognjanja, podpirata ga pa Szilagyi in Apponv Rusija in Nemčija. Berolin 4. januvarja. „Beri i ne r Ta g b 1 a 11" javlja iz Petrograda, da se ruski vladni krogi resno pripravljajo na represalije proti Nemčiji in to vsled iztiravanja ruskih državljanov. Posebno je ruske kroge ozlovoljila vest, da je nemška vlada iztirala 30 ruskih delavk, ki so služile v neki tobačni tovarni v Berolinu. Nesreča na morju. London 4 januvarja. Ladja „Vor-warts" na potu na Elbo se je potopila. Mnogo ljudij je utonilo, nekaj moštva se je rešilo v Kadiks. Filipine. Madrid 4. januvarja. Po poročilih razmere na Filipinah dobro poznavaječih ljudij se gode ondu strašne reči. Prebivalstvo se za španska zatiranja kruto maščuje, zlasti duhovščini. Mnogim menihom se deli železne obodce skozi nos in jih tirajo po ulicah ter jih rabijo tudi za vprego. Posebno grozovito ravnajo z nekim Škofom. Revolucija na Kitajskem. L on don 4. januvarja. „Morning Post" prijavlja brzojavko iz Honkonga, katera naznanja, da je v provincijali severno od Jan-cekjana nastala revolucija. V Hupe poslana vojska je zbežala na vse strani. Narodno-gospodarstvo. — Zaznamek dne 2. januvarja 1899.1, izžrebanih obveznic 4° „ deželnega kranjskega posojila, katerih glavinski zneski se bodo 1. julija 1899. 1. v imenski vrednosti izplačali: 10000 gld. št. 17; 5000 gld. št. 58. 64; 1000 gld. št. 38, 86. 123, 212, 310, 340, 362, 440, 442,607, 634, 640, 668, 789, 897, 978, 1154, 1193, 1210, 1237. 1279, 1393, 1397, 1431, 1451, 1520. 1589, 1712. 1793, 1799, 1938. 1946, 2117, 2154; 100 gld. št. 16, 34. 67. 128, 161, 221, 268, 314, 339, 427, 494, 564, 577, 595, 654, 673, 680, 696 775, 784, 815, 831, 868. 883. 926, 946, 963, 999, 1024. 10S0, 1148. 1213, 1224, 1290, 1359, 1372, 1378, 1390. 1398, 1417, 1429, ]438. 1414. 1466. 1542, 1551, 1563, 1567, 1648, 1711, 1780, 1809, 1813, 1990, 2001, 2029, 2059, 2084, 2139, 2153, 2264, 2317. 2392, 2399, 2400, 2413, 2412, 2455, 2468, 2624, 2628, 2629, 2659, 2671, 2709, 2814. 2829, 2849, 2800, 2924, 2930, 2955, 2997. Zaključek: CJlavinska imenska vrednost: 83 komadov & 100 gld 8 300 gld. a. v , 34 komadov a 1 000 gld. 34.000 gld. a. v., 2 komada a 5.000 gld. 10 000 gld. a. v., 1 komad a 10.000 gld. 10 400 gld. a. v. 60 komadov skupaj 62.300 gld. a. v. Navedene obveznice, izžrebano z glavinskirai zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi tri mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4% uskomptni pristojbini. — O. kr. avstrijske, ogerake In bo-eanako-htroegovlneka fteleznlške uprave. S 1. januv. počenši zaračunjevale se bodo v področji gori navedenih železniških uprav prevozne pristojbine in povzetne svote izključno le v kronah in beličih in ne kakor doslej v goldinarjih in krajearjih avstrijske veljave v bankovcih. Z ozirom na z dnem 1. januvarja 1899 veljavne dodatne določbe VIII in XII k š 51 železniškega prometnega zakonika, vsled katerih je dopustljivo izrekati se o svoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe in zaznamovati predujemne gotovine in povzetja le v kronah in beličih, priporoča se nujno odpošiljateljem blaga, da izročila o svoti, združeni s koristjo pravočasne izročbe, predujemne gotovine in po-vzetja v dotičnih voznih listih od 1. januvarja 1899 naprej vselej v kronah in beličih nastavijo, če prav v ta namen tudi zastarele, do konca aprila 1899 veljavne vozne liste porabljajo. — Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja odda se iz državnega gozdnega vrta v Celju j e d e n milijon različne vrste iglastih drevesc. Prijave za dobavo sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju in c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 15. januvarja, za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta. — C. kr. trgovinsko ministarstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se mora blago, ki se izvaža na Japonsko, priložiti izkaznico izvirka (certificat de Otgne). To blago je potem podvrženo carini, ki se je določila po pogodbenem tarifu sklenjenem z japonsko državo. Te izkaznice, ki niso vezane na nikako obliko, veljajo jedno leto, in se dobivajo pri ces. japonskem konzulatu ali pa pri ces. japonski agenturi tistega kraja, kjer se blago odpošilja. V slučaju, da tam teh oblastev ni, veljajo le izkaznioe potrjene od izstopnega carinskega urad«. Ako se izkaznica izvirka ne priloži, ali če je pomankljiva tedaj je blago podvrženo carini po generalnem tarifu. Kdor pa pozneje v teku šestih mesecev izkaznico dopošlje, vrne se mu svota, ki jo je preveč plačal po pogodbenem tarifu. Snežf. Italijanski spisal Enrico Castelnuovo, poslovenil H. R.) (Dalje.) Je-li resno zaljubljen v signoro Eve-lino? Koliko časa Že občuje ž njo? Bode-li ravno tako ljuba in dobra, kot njegova ranjka soproga,- bode-li znala nadomestovati Doreti dobro mater? S koridora se začujejo koraki. Signor Odoardo obstane sredi sobe. Vrata se vnovič odpr<5, in Doreta zleti rudečega obrazka v naročje svojega očeta. Volnena čepica je pomaknjena na oči, plašček je visoko zapet do vratu, ročice pa tiče v gostem mufku. „Sneži, papa! Gospa voditeljica je bolna. Danes ni šole". Na to odloži čepico, plašč in urno steče k peči. „Kako lepo gori", zakliče, „in vendar je v- sobi tako mrzlo." Ni lagala. Saj je bilo okno dobre pol ure odprto in toplomer je tako padel, da kaže le 5 stopinj Reamurja. „Papa", de Doreta, „danes ostanem ves dan pri tebi." .Tako? In ako bi imel nujna pota?* „Potem moraš potrpeti! — Danes si moj, samo moj.u Pri teh besedah steče po svoje knjige, punčiko in ročno delo. Knjige položi na mizo svojega papa, punčiko postavi lepo v kot in ročno delo razgrne na stolček. „To je pa res pametno", zakliče z važnim obrazom, »da danes ni šole . . . Sedaj lahko vse svoje naloge ponovim. Pogledi no, papa, kako sneži!" Sneži res močno. V začetku prši belo in drobno, toda kompaktno, potem jamejo snežinke, od vetra zanašane v krogih, plesati po oknih Polagoma pa veter poneha; snežinke so vedno večje ter padajo neprenehoma in jednakomerno na zemljo. Kakor rahla odeja leži sneg po ulicah in strehah. Zunaj mora biti jako mrzlo. Toplota v sobi pa postaja znatnejša in Doreta zapazi, ko stopi na stol, da se je Živo srebro v toplomeru razširilo Že do dvajsete stopinje. „Srček", je dejal signor Odoardo, .pojdi v kuhinjo in reci, da hočeva zajutrkovati I Ura je jednajst". Doreta uboga. Takoj Je zopet pri očetu. (Daljt prib.) Dež. gledališče v Ljubljani. Štev 44. Dr pr. ".»h;. V četrtek, dne 5. januvarja 1899. Zadnjikrat v si■?. ni Dramatična romanca v jednem dajanju in tr. h soSobza spisal Gaido Mena* i. poslovenil Iv Ces-kar. Vglasbil Viktor Parma. Kapehuk g Hilarij BeniSek. Režiser g Joetp Nolli. Opera v jednem dajanja Spisala »%. Yglasl.il V. Parma." Kapelnik g Hilarij Benilek. Re*i»et g Ji sip N 'lli. Blenjucs »f «iyrt n» ',. uri. — RakM <»h 1 .,v ur;. — Iwm »i Pri prtdstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopoldu, it. 27. V petek, dne 6 januvarja- , J O t e f v Egiptu". Umrli so v Ljubljani; Dne l januvarja: Framv Vovk, tesar, 58 let, Konj usne ulice It 5, pljučni edem. V deželni bolnici: Dne 28 decembra France Prime, dninar, BO let, spridenje trebušnih orgSttOV. Dne 30 decembra Ivan Zadnikar, gostač, 60 let. os«tare!ost. — Avgust Trampuš, delavec, 15 let, srčno vnetje. Dne 31. decembra: Peter Poti, gostač, 70 let, pljučnica. V hiralnici: Dne 90 decembra: Uršula Zupančič, kajžar-jeva žena, 51 let. jetika. Meteorolog čno poročilo. Visina nad morjem 90S*S m Čas opazovanju Stanje barometra v mm. hm ~ | > Vet. ovi Nebo 9 zvečer 7220 — 14 sr. jzah megla 7. t atraj 718-g —44 9f ivzh jaaiio Ž. popol. 7:31 »i 66 si ssvzhod skoro jas Srednja včerajšnja temperatura 06°, nor-male -27'_ D-La.na.jslsa, "borza, dne 4. januvarija 1899 Sknpni državni dolg v notah . . 101 gld OO kr Sknpni državni dolg v srebrn . . 101 „ 50 n AvBtrijika z'ata renta . , . 120 9 ;55 n Avstrijska kronska renta i1 „ . . 101 n 75 Ogerska zlata renta X..... 11*-* n 95 Ogerska kronska renta 4° „ . . 97 „ 90 Avstio-Ogerske bančne delnice , 9:58 »t — Kreditne delnice....... 361 n 85 - 120 n 40 Nemfiki drž bankovci za 100 mark 58 ■ 92' j i U 77 n 9 f6 n Italijanski bankovci...... it n 35 C. kr. cekni........ B 7* J Ces. hr. avstrijske fšk državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1 oktobra 1898 leta. Odhod lz LJubljane jal kol Pro«a 6cz TrbtX. Ob 12. uri f> m. po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, '"elovec, Franzensfpste. Ljubili); rVz S»d tba1 v Ausse. Solnograd; čez Klein R* Hnig v Steyp, I. a C, na Danu j via Arastetten. — Ob 7 uri 5 n. zjutraj osobni vlak v Trh i Pofttabel, Beljak. C "v.t. FraD-zensreste Ljubno. Dunaj; č>z Selzthal v Snlimgrad ; Cez Amstettei: na Dinnj — Ob II. uri n m. dopoldne osnhm vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljuhno, Selzthal, Dulbj — Ob %. uri 2 m poooludne osobni vlak v Trbiž, B«diak. Celovec Ljubno: rez Sellthel v Solnosrad, Lend-G stein. Zeli ob iezeru. Inomost. Bregenc Cur h. Oenevi>, Pariz, čez Kloin - Reinuii; v Sfeyr, Line, Budij.-vic.c. Plzenj Marijini vare, Heb, Franrove vare, Karlove v<*re, Prago. Llpsko, Danaj via Air. t ttet*. - Proga v Novo meato ln v Kočevje. M-;ani vlaki: Ob K uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri r F> m. prpoludne, ob H uri 80 m zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga lx Trbiža. Oh 5. uri -H m. zjutraj osobni vlak z Dma'a vi:i Am-stetten. iz Lipske^a, Prane Franco7ih varov. Karlovih varov. H^b* Maniinih varov. 1'1/nja, Budejevic. Solno-grada, Linra, Stevra. Aus-eea. Ljubnu, < Vlovca, Ij«ka. Franzensfeite. Ob 11, nn 17 m. dopolndne osobni vlak z Duraja vi;t Amstetteii. Karlovih varov Heba. Marijinih varov Plznja Budejevic, S< Ino^ratla. Linca. St»-yra. Parza Oe-eve. Carina, Lre^-enra Ino mosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina. Ljuhna. C lovca, Linca. Porrabla. — Ob i uri bi po, popoladne oeobnj vl»k z Dunaja. Ljuhna, Selzthala, Beljaka Sani vluki: Ob H. a | i • o, zjiitraj. ob 2. nn ;-J*i m pop.dndne m ob H. ari 86 m zvefier. — Odhod li LJubljane d k v Kamnik. Oh 7 uri 2-'i m. zjutraj, ob 2. uri m. popolndne. ob 6 uri BO m — Prihod v LJubljano d k iz Kamnika. Ob H. ari 86 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopolndne, ub 6 uri IO m. (1) „Slasbena Matica," v Ljubljani. V petek, dne 6. januvarja 1899 v Sokolovi dvorani „Nar. doma" II. REDNI KONCERT pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Pri koncertu sodelujeta iz prijaanoel i: goapa Miroslava Kulich - dr. Linhartova in goan. J. Nolli, dalje pevski zbor „Olasbeae Katice", orhester ..oiasi..'!!•- Hatica" m oddelek si godbe e in kr I eapojfca Leopold II. kralj Belgijcev, St. -7 I. del. /Vtv>- /'/(.■ i//.-.kielij: Simfonija v E-mol, 8t. 5. up. i>l. ta veliki Thester. I -n.ii AnlmtH. — All.'^ri) OM »iiimii. i K-mnl.) I I .. AiitliuittJ mnt.il.ilt' t-.m iU-iin:i licpusa. i l'-ilur.) lil. „ VnliK — A muileratu . A »lur.l IV , Fumle. Aii..'i" i/ ,rani'tr: Srbske narodne pesmi, II. šopek: .,\z ni'»je domovine", zbur. 4. Dr, Anton lif'iafc: Te Deum za s »pran- in l»a- riton-aolo, mešan zbor in orhester, op. 1U3. Sopran-sido g Kulich-dr. Linhartov a, bariton-solo g. Josip Nolli. Začetek ob 5. uri, konec ob 7. uri. Cene prostorom izven naročbe: Sedež I. do III. vrate u. 2 gld., IV. do VII. vrsto a 1 gld. 50 kr. od VIII. nadalje in na galeriji a 1 gld. Sbjtšca ii »BO kr., dijaSke in garntzijske Vttopotat t\ 30 kr. Vatopmice se dobivajo in naročbe vsprejemajo v trgovini gosp. J Lozarja na Mestnem trgu in na veCer koncerta pri blagajnici. Program s tcmatično razlago simfonije in besedilom pesmi ae dobiva po 20 kr. pri g. J. Lozarju in zvečer pri blagajni. Išče se najbolji izvor za naknpovanje kave. čaja, ruma in konjaki Nepotrebno iskati ! (21—3) Kavčič & Lilleg v Preša navih ulicah dobivata to blago neposredno i/, prekmorskih dt 2el ter prodajata 1 kdo fine kave (Santos Prime po . gld. V— I steklenica pristnega Limaika ruma . ,. 0*5C l deka pfiltnega Pacco Soaebong-oaja . . ,, ot)6 1 pusica prave angleške carske inelanže . „ 0 50 l stek en:ca iiristuega finega konjaka . , „ 1 40 >ar Brei tekmeca! *^rvA Q-otQVO pcrr^a.gra.3o sploSnn priznane ,11550 -5 karamele iz poprove mete pri poiti na \ U t::)u leku. «»- loil < ii i li l»>le-' nuli in alMb* lil, |;<> h v j»r|*Mii-iii z«'l«>] -|u v l.|ulil|aiil. Naznanilo. Podpisana asojam .se slavnemu občinstvu naznaniti, da vsled dovoljenja visoke o. kr. deželne vlade z dne 8 d-v.-inbi-m I«98. št.. 1079'» sprejemam v svojem stanovanji i Prečnih uteh mi i noseće in porodnice. Ljubljana, 3. januvarja 1899. Ivana Corne babica. 2. 57886, 57901, 58494, 58027, 58786, 5905:',. 59057, 59254, 59510, 59007, 59943, 60019, 6O409, 60524, 60610, 60677, 60707, 60895. 01453, 62127, 62303, 62734, 62828, 62830, 63278, 63501, 63956, 64178, 64321, 64527, 04O41, 64702, 64990, 65125, 65199, 55382, 05399, 65708, 65896, 66406, 66781, 609O3, 07503, 67051, 67725, 68036, 68166, 68388, 68417, 70294, 70322, 70396, 70496, 70659, 70717, 70722, 70883, 70992, 71287, 71644, 71812, 71888, 72098, 72396, 72671, 72882, 73068, 73557, 73648, 73875, 74234, 7-1684, 74802 in 74983 z dobitkom po 30 gld. Dosedaj potegnjene srečke: Št. 25456 z dobitkom v znesku 25000 gld. „ 70102 „ „ „ „ 25000 „ ii 36052 „ „ „ „ 15000 „ „ 59466 „ „ „ „ 1500 „ ii .35755 „ „ „ „ 000 n 37592 „ „ „ „ 600 „ „ 46687 „ „ „ „ 600 „ n 41148 ., „ „ 500 „ in številke 152, 267, 552, 559, 1012, 1057, 1106, 1109, 1126, 1205, 1286, 1353, 1951, 2621, 3315, 3419, 3920, 4129, 4278, 5009, 5093, 5133, 5338, 5346, 5707, 6065, 6648, 6693, 6702, 6734, 6903, 7259, 7713, 7748, 8624, 9013, 9159, 9379, 9399, 9462, 9565, 9701, 10291, 10483, 10732, 11231, 11419, 12238, 12394, 12401, 12650, 12875, 12930, 13166, 13223, 13523, 14003, 14031, 14547, 15036, 15054, 15083, 15087, 15957, 15965, 16040, 16072, 16193, 16307, 16423, 16928, 17169, 17734, 17856, 19068, 19243, 19403, 19505, 20213, 20499, 20532, 21292, 21299, 21470, 21853, 22251, 23531, 23539, 23775, 24390, 25234, 26006, 26272, 26403, 26688, 27124, 27138, 27556, 27637, 27879, 28314, 28337, 29397, 30015, 30016, 30810, 31407, 31605,'31928, 31967, 32224, 32345, 32476, 32517, 33386, 34106, 34454, 34513, 34950, 35952, 36222, 36600, 36877, 36887, 37297, 38033, 38214, 38862, 39285, 39343, 39649, 40202, 41489, 42014, 42273, 42467, 42575, 42606, 42952, 43198, 44265, 45048, 46078, 45202, 45502, 45507, 45594, 45751, 45759, 45936, 46041, 46244, 46365, 46670, 46753, 48042, 48203, 48564, 48631, 50242, 50372, 50568, 50876, 51189, 51325, 53044, 53688, 54133, 54559, 54623, 55080, 56008, 56116, 56463, 56477, 57105, 57278, 58052, 58261, 58311, 59077, 59103, 59379, 59587, 60063, 60247, 60723, 60932, 61139, 61486, 61652, 61993, 62054, 62257, 62906, 63034, 63881, 64289, 64345, 64453, 64670, 64770, 64954, 65005, 65294, 65439, 65800, 66139, 66232, 66538, 67858, 68368, 68386, 69236, 69387, 69470, 70368, 70408, 71218, 71344, 71432, 71836, 72121, 72186, 72522, 72574, 72937, 72971, 73032, 73144, 73339, 73619, 73819, 73928, 74045, 74105, 74786, 74920 z dobitkom po 30 gld. se dosedaj niso dvignile. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 2. januvarja 1899. Župan: Iv. Hribar. Janko Klopčič urar i Ljubljani, Prešernove ulice it. 4. Nikelnaata, .jfddenp., srebrne, Tula amerikanske plaque, alate uro Stenske ure. Ure z nihal->rn. Salonske ure. Pisarniške ure. Raanovrsna lično Izdelane budilke. Srebrne, Tula. arner. placme, novo-zlate, fine 14kar. alate verižice, Bapeatnice, prstani, uhani, aapone, priklepki, gumbi za manšete in arajce, igle za kravate iz grana-tov. Razno ntvari iz Kina-srehra. Prstani Is uhani z dijamanti in hriljanti. Specijalitete vsake vr«to v zalogi, Nikjer ae ne kupuje oeneje. Poprevila zanesljivo, točno in ceno! j.zir Alojzij Erjavec j.'zir čtevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po veCletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-glCnega obrtnega muzeja na Dunaja mi je mogoče v brezati vsem zahtevam avojih p. n. naročnikov. Priporočam ho prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpelno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razno potrebščine za to obrt. >tr- .hrnnjujt jo. •-- \nai._mi narnolom nuj s<- pii-i-ur u.iric 1 -Ji :: 3« Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice 3 izvršuje vsakovrstne v stroko spadajoče stvari. Palice za okna, kegliško krogi jo, nogo za ornaro, vso po naznižji ceni. V zalogi ima tudi razne cigarnike do najfinejše vrste. — Popravila od kosti, roga, morakih pen, jantarja, lesa po najnižji ceni. i H- MODERGE natančno po životni meri iss za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fazoni priporoča (SS®®®®®®© v Ljubljani, Glavni trg +m štev. 17. Skladišče za modno blago, pozamentrlje, trakova, 6lpke,avileno blago, perilo, klobuke za dama, tkana in krotka roba na debelo in drobno. HENRIK KENDA Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Glavna trgovina: Stari trg št. 21. Podružnica: Vegove ulice št. 12. Tu ae dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdrevo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prep«-čenec (Vanillo-Zwiebak). V svojih »lasčl-čarnioah postrezam točno z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter * Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofa in savitke s smetano napolnjene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarn***