18. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. januvarja XX. leto, 1887 Ishaja vsak dan sveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti pvejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se iztole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „GledaliSka stolba". U p r a t u i .U v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 18. januvarja 1887.) (Da(je.) Akoravno je deželna vlada to ponudbo veselo pozdravila, ker ko bi se ponudba vsprejela, usta novil bi se precej zavod za gluhoneme, — kateri, se ve da bi bil le zasebno podjetje — in bi s tem pomagano bilo potrebi dežele, vender je morala de želna vlada ozir jemati na to, da bi se s tem, ako se da posojilo zasebnemu podvzetniku, znaten del ustanovnega premoženja odtegnil porabi za ustanovne namene za več let, ki se naprej ne morejo določiti; dalje se je oziralo na to, da bi ves ta čas posojeno premoženje ne neslo nič obresti in ako se ustanovi zaseben zavod, težko se bode potem odločiti za napravo takega javnega zavoda, kar pa je bilo ven-derle v mislih oporočnika dekana Ignacija Holzap-felna. Deželna vlada si je torej, še preden se je odločila v tej zadevi, izprosila od deželnega odbora goriškega podatkov o ustanovitvi in vzdrževanji ondotnega deželnega zavoda za gluhoneme. Iz naznanjenih sporočil je posneti, da se je v Gorici že okolu leta 1840 v namen učnega zavoda za gluho-neme kupilo posestvo za 24.506 gld. in da se je za napravu dotične delavoice izdalo 2950 gld. ter se je leta 1870 do 1873 nekaj dozidavalo in prezidavam, kar je napravilo 32.843 gld. stroškov; dalje da je bilo leta 1878 do zdaj največ učencev v tem zavodu, namreč 96; po sumaričnem proračunu za leto 1885 pa jih je zdaj le še 43 ; vzdrževanje zavoda za leto 1885 z navedenimi 43 učenci bilo je proračunjeno za leto 1885 na 12.162 gld, h ka teremu znesku je deželni zaklad goriški pripomogel s 7858 gld., in da jedna osoba velja zdaj na leto 285 gld. 16 kr., mej tem ko znaša oskrboval -nina za vsako osobo iz ptujih dežel le 230 gld. in slednjič, da je preskrbovanje gluhonemih, služabniškega osobja in učiteljic zdaj v najem dano. Ka podlagi navedenih in še druzih po številkah naznanjenih podatkov prišla je deželna vlada do prepričanja, da se pri sedanji visokosti zakladov iz zapuščine knezoškofa Wolfa in dekana Holzapfelna še ne more ustanoviti učni zavod za gluhoneme, katerega vzdrževanje bi bilo v bodočnosti zagotov- ljeno ; pač pa se na podlagi ravno istih podatkov in ako se postavi prvotno število ustanovnih mest na 20; s precejšno gotovostjo sme soditi, da bodeta oba navedena ustanovna zaklada do konca leta 1890, ako se bode glavnica tako kakor do zdaj plodonosno nalagala, narastla tako visoko, — Holzapfel-novo volilo namreč bo znašalo . . 247.938 gld. Wolfovo volilo pa...... 44.206 „ skupaj torej . . 292.144 gld. da se bode lahko ustanovil zavod in da bode tudi mogoče ga vzdrževati. Oziraje se na to okoliščino in na zgoraj navedene pomislike odklonila je deželna vlada imenovano ponudbo reda usmiljenih sestra ter je sklenila, da se Holzapfeluova zapuščina kakor dozdaj plodonosno nalaga. Ob jednem pa se je obravnavalo tudi o vprišunji, ali naj bode prihodnji učni zavod za gluhoneme državni ali deželni zavod. Z ozirom na to, da je zavod po volilih obeh ustanovnikov le, ali vsaj v prvi /isti namenjen za gluhoneme otroke iz dežele Kranjske, torej bi se s s temi volili imel ustanoviti deželni dobrodelni zavod, ne da bi bilo treba ga napraviti in vzdrževati z deželnimi sredstvi, dalje z ozirom na to, da se je slavnemu deželnemu odboru z dovoljenjem e. kr. državnega ministerstva dne II. avgusta 186G št. 2344 zajedno s premoženjem Fran Holdheimove ustanove za gluhoneme in njenih podustanov izročilo tudi zapustno premoženje knezoškofa Antona Alojzija VVolfa za ustanovitev zavoda za gluhoneme v Ljubljani, da ga shranjuje »n plodonosno nalaga do tja, da se uresniči uamen ustanove in sicer pod načinom, ki je bil opisan v tukajšnjem dopisu dne 14. oktobra 1869 št. 1430 pr. in slednjič z ozirom na to, da dežela Kranjska že zdaj gospodari s premoženjem sirotinskega, dijaškega in ustanovnega zaklada za slepe in druzih, bi pač kazalo, da se navedeni zavod, — ravnaje se po izgledu sosednjih dežel, mej katerimi še celo mala grofija Gorica in Gradiška vzdržuje lastni deželni zavod za gluho neme z letnimi stroški 7858 gld. — ustanovi kot deželni zavod. — Počastujem se torej, prositi slavni deželni odbor, da mi blagovoli naznaniti svoje mnenje v tej zadevi morebiti na podlagi sklepa slavnega deželnega zbora in sicer v tem oziru, bi-li hotela dežela Kranjska sama prevzeti ustanovitev in upravo učnega zavoda za gluhoneme ravnaje se po nared-bah oporoke obeh navedenih ustanovnikov in pa po tem, da ima država pravico višjega nadzorovanja, in sicer ne da bi zahtevala dežela donesek k upravnim stroškom. V Ljubljani dne 18. aprila 1886. C. kr. deželni presednik: Wink ler." Deželni odbor je imel misel, da bi si poročevalec o ustanovnih zadevah sam ogledal različne zavode za gluhoneme v domačih deželah in morebiti tudi v inozemstvu ter bi na podlagi tega ogledovanja stavil potem nasvete, na kateri način bi se ustreglo namenom velikodušnega ustanovnika in pa nujni potrebi dežele, kajti veliko je število gluhonemih otrok na Kranjskem, kateri morajo biti prepuščeni slabemu oskrbovanju in nadzorstvu svojih 8tarišev in sorodnikov. Nameravano poizvedovalno popotovanje imenovanega poročevalca pa se v tekočem letu zarad drugih opravil ni moglo uresničiti ter se je moralo preložiti na prihodnje leto. Vse-kako pa se bode slavni deželni zbor že zdaj moral o tem izreči, da naj se deželni odbor v daljnih obravnavah s c. kr. deželno vlado poganja za ustanovitev lastnega deželnega zavoda za gluhoneme, ne da bi se zahteval donesek k upravnim stroškom, ali pa da naj se morebiti na drugačni način skrbi za gluhoneme otroke. Deželnemu odboru bi bilo toliko ljubši, da bi v tej zadevi dobil natančna na ročila, ker mu je že došla ponudba m nakup Škofjeloškega gradu za navedeni namen in pa ker je neki ljudski učitelj uložil tudi prošnjo, da bi se mu omogočilo obiskovati kaki zavod za gluhoneme, da si pridobi potrebnih šolskih vednostij, da bi zamogel v bodočem deželnem zavodu za gluhoneme poslovati kot učitelj ali vodja. Te zadnji dve ponudbi še nesta rešeni, ker se jo moralo počakati, kaj bo sklenil slavni deželni zbor o glavn in vprašanji te zadeve. Predlog, da se vzame poročilo deželnega odbora na znanje, se odobri. Pri splošnih zadeval) predlagal je poročevalec poslanec; Hren, da naj se ponovi lani sklenjena resolucija, ki vladi priporoča, da naj bi se Bled proglasil za javno kopališče. Deželni predsednik ba- LISTEK. U n d i n a. (Spisal Andre Theuriet; poslovenil Vinko.) V. (Dalje.) Kadar jej je bilo kaj do tega, bila je nepremagljivo dražestna. Evonvmu je bilo vse po všeči; prav za prav si je zelo laskal na tem vedenji in dobrosrčno je vse to imel za resnobo. Naj bode človek skeptičen, kolikor hote, sam o sebi pa se vender le vedno lahko malo vara. Evonvme je ta pot pozabil verz najljubšega pesnika svojega o oslu z relikvijami: To nesi ti, to je samo idol, Ki se dajala mu časti je dan. Tega pa ni izprevidel, da je ta mični vspre-jem veljal zaupniku Jacquesa Duhouxa in glavni delež pripisal je sam sebi. Sicer pa je bila Antoinetta pri tem jako spretna; o njenem ljubimcu sukajoče se razgovore pretrgavala je z drugimi, vzbujajoče Evonvmu osobne interese. Laskala se je samoljubju njegovemu, ter si dajala čitati dolge odlomke iz slovečega dnevnika. Evonvmu je bilo to po všeči in kmalu je bil vsakdanji gost v vrvarskej ulici. Prihajal je zjutraj ter skoro vselej našel deklico v pre prostej platnenej obleki, glavo ovito z rudečim robcem, na ograjo naslanjajočo se in zajutrekujočo grozd in kos kruha. Počasi je odprla mala vrata in potem pohajala po vrtu, kjer se je po gredicah še lesketala jutranja rosa. A sprehajala se nesta zmiiom le po vrtnih drevoredih; večkrat sta krenila ven v gozde, kadar sta šla nasproti gospodu de Lislu. Prebivalci Auberivski bili so preveč navajeni Antoinettinih muh in čudnega bitja njenega, da bi se bili o tem kaj posebno čudili; sicer pa se Antoinetta za njih misel niti zmenila ni. Neko jutro h koncu avgusta bilo je nebo malo oblačno in zelenje tako sveže, da sta so dala nehote zapeljati od gozdne Čarobe ter zašla precej daleč v goščo. Antoinetta je bila prejšnji večer dobila pismo od Jacquesa. Pisanje njenega ženina bilo je krajše in menj zaupljivo od prejšnjih in zdelo s« jej je, da je uplival nanj nekov nenavaden dogodek; po noči je delj časa premišljevala posamezne stavko tega lakoničnega pisma, in torej malo spala in zdaj je bila bolna na živcih; imela je viharen dan, kakor je Celina rekala. Spotoma napeljala je razgo- vor na rodbino Duhouxovo in previdno ter po okoliših je pričela Evonyma izpraševati o osebi, katero so nekdaj hoteli zaročiti z nadgozdarjem. Evonyme ni dosti vedel o tem; dotična deklica je bila Jacquesovim sestram dobra prijateljica in ljudje so jo imeli za jako skromno in tiho. Njegovi stariši so že od nekdaj želeli, da bi se vzela. Antoinetta je nabrala obrvi in obraz jej je potemnel. Postala je molčeča in Evonvme, opazujoč jo, se je ustrašil tragičnega izraza, ki se je bil uselil na njeno obličje. Hotel je razgovor napeljati drugam ter vsled gozdnega izprehoda lirično razpoložen pričel razvijati slikovito zgovornost svojo, poveličujoč slast samote in gozdnega življenja. Toda Antoinetta ni pritrjevala njegovemu pretiravanju ter mu celo skušala ugovarjati. „Šamota me dolgočasi," dejala je z nevšečnim glasom ter zlovoljno sedla na posekano deblo; „člo-vek, ki je celega pol leta prebil v Auberivu, želi si menj selskih užitkov." Nekaj časa je zamišljeno sedela, strmeč pred se, potem pa je odločno zmajala z glavo ter nadaljevala: „Že vidim, da postajam zopet posvetua in da bi rada ugriznila vsak prepo-vedan sad Rada bi plesala ter se kratkočasila. Vi mi morate očeto pregovoriti, da me popelje v Are, fon Winkler naznani, da se je zgodilo že vse potrebno in bode stvar v kratkem uradno proglašena. To poročilo deželnega predsednika, vsprejelo se je od strani zbora z velikim odobravanjain in je potem odpadla po poslanci Hrenu nasvetovana resolucija. Dr. M ose h e stavi v imenu finančnega odseka sledeče predloge: Deželni zbor naj sklene: 1. 1. Proračun kranjskega zeiuljiško-odveznega zaklada za leto 1887 s skupno potrebščino v znesku . . 604.460 gld. 27V« k»' in s skupno zaklado v znesku . . "'. . ? . . 5:*4.609 ■ 56 torej s primanjkavo v znesku 69.850 gld. 71'/a br. ki je pokriti z obrestljivimi državami posojili, — se odobri. 2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1887, naj se pobira 16°,0ua priklada na neposredne davke z vsemi državnimi prikladami vred, in sicer: od a) zemljiščnega davka v znesku ........ 629.809 gld. — kr. b) hišno razrednega davka v znesku....... 139.700 „ — „ c) hišno-najemninskega davka v znesku...... 216.302 „ — „ d) pridobnine v znesku . . 125.275 „ — „ e) dohoduine v znesku ■ . 305.168 „ — „ skupaj v znesku . 1.416 254 gld. — kr , torej 226.600 gld. in potem 20°/0na priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, in od mesa. 3. Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobiranje teb deželnih priklad. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v zmislu točke 3 pogodbe z dne 29. aprila 1876 (zakon od 8. majnika 1876 drž. zak. št. 72) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zemljiško-od-vezni zaklad določena 20°/0na priklada na neposredne davke s tretjinsko po ces. patentu z dne 10. oktobra 1849 drž. zak. št. 412 upeljano priklado zniža za leto 1887 na 16°/0no doklado od vseh predpisanih davkov, torej sosebno glede rednega zneska hišno-razrednega davka, hišuo-najemniškega davka, prihodnine in pridobnine. II. Visoka vlada se poživlja, da ukrene, da se režijni stroški dežele za delovanje zemljiško-odvezne deželne komisije in lokalnih komisij kolikor mogoče zmanjšajo in da določen trmin stavi, do katerega mora dežela kranjska zakladati te troske. III. Deželnemu odboru se nalaga, da 1. preišče tako hitro ko mogoče, kako bi se dale znižati letne doklade na neposredni davek v pokritje letnega doneska k zemljišno ■ odvečnemu zakladu; 2. pretehta ali se ne da to doseči s konver-tovanjem 5°/0nega zemljiščno- od veznega dolga v nižje obrestljiv dolg, ki bi se imel plačevati daljšo vrsto let, kakor je določeno z dogovorom od 29. aprila 1876; 3. stopi v razgovor s c. kr. vlado in s finančnim zavodom v ta namen in poizve, kako bi se dalo konverziranje najuspešnejše za deželo Kranjsko izvršiti; 4. poroča o tem deželnemu zboru, in ako je treba, tudi v izvanrednom zasedanji; 5. povabi v posvetovanje k dotičnim deželno- kjer bode letos velik bal, h kateremu pridejo tudi častniki iz posadke.u Že samo zaradi besede „ častniki" je Ev on vrne debelo pogledal. Menil je, da je zdaj prišel ugodni trenotek, da igra svojo ulogo kot Mentor. „Hm, hm," pričel je ozbiljno. „Mislite li, da bi bilo Jacquesu tako prijetno slišati, da ste vi bili na tem balu?" Antoinetta lahno nabere usta. „Jacquesa ni tu," odgovori trmasto, „povedal mu pa tudi ne bode nihče." „A jaz sem tu, in to je isto. Jaz menim, da bi prestopil svoja pooblastila, ako bi dovoli) —" „Kako pravite?* seže mu Antoinetta ne-uljudno v besedo. „Vaša pooblastila? kaj menite s tem?" Zdaj jej prične Kvonvme, ki ni mogel ničesar za se prihraniti, brez najmanjše previdnosti govoriti o nezaupnosti in strahu, katerega je Čutil Jacques z ozirom na fantastiški in nezavisni značaj neveste svoje; te pomisleke je celo pretiraval ter s samozadovoljstvom govoril o nežnem naročilu, katero je je bil dobil. Kakor je govoril, tako se je menjaval izraz dekletovega obraza. Najprej je nagubančila odborskim razpravam dva člana deželnega zbora — in ako je treba veščake v finančni stroki. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. januvarja. V ogerskem državnem zboru se nadaljuje budgetna debata. Opozicija hudo napada vlado. Poslanec Ugron jej je očital, da vseh dvanajst let njenega vladanja ni ničesar storila za pospeševanje gmotnega in socijalnega napredka. S svojo slabo trgovsko politiko zgubila je prejšnja trgovišča, novih si pa ni pridobila. Orijentske železnice bodo dodelane, a vlada ničesar ne stori, da bi si za ogerske surovine in obrtne izdelke na vzhodu zagotovila nova trgovišča. Administracija ni zmožna za dru-zega, kakor za vodstvo vsakdanjih poslov. Vlada si ni vzgojila potrebnih strokovnjakov. Avstrija je na boljem, kajti opira se. ko se pogaja z nami, na strokovnjake. Ogerska je slabša, nego je bila pred desetimi leti, Avstrija pa močnejša. Poslednja bode Ogrom še vzela samostojnost. Mnogo je narod storil za vojsko, a naposled moramo slišati, da smo v ori-jentskih zadevah osamljeni in se ne moremo zanašati na nobenega zaveznika. Po izkazih deželne vlade v Serajevem bilo je v Bosni in Hercegoi ini koncem lanskega leta 108 interkonfesijonalnih in 71 konfesijonalnih ljudskih šol, 8 trgovskih učilišč, jedna višja gimnazija, 1 učiteljišče, 1 katoliško in 1 pravoslavno semenišče. Vlada obrača veli o pozornost na zboljšanje šolstva. Letos se bode v Serajevem ustanovila šola za tkanje preprog. Vnanjc države. Kakor se „Novostim* piše iz Sofije, tudi bolgarska opozicija ni zadovoljna s kandidaturo kneza mingrelskega. Rusija se bode zategadelj najbrž morala ozreti za kakim drugim kandidatom. Turčija si jako prizadeva, da bi spravila Bolgarijo in Rusijo. Pred vsem prigovarja Bolgarom, da bi odstopilo sedanje regentstvo, ter se prenovilo bolgai^ko ministerstvo. Te dni je veliki vezir bil vsprejel h k ratu Cankova in zastopnika bolgarske vlade Vulkoviča. Turčija dela na to, da bi Cankov prevzel ministersko predsedstvo in ob jednem tudi vodil regentstvo. Potem bi se razpisale volitve za novo sebranje, kateremu bi Rusija predlagala kandidatom za bolgarski prestol vojvodo Jurija Leuchten-berškega. Bolgarsko regentstvo je nekda že tudi voljno odstopiti, da se le reši sedanja bolgarska kriza. ltiiNki car bode baje pomladi potoval v inozemstvo. Pohoditi namerava Berolin, Monakovo in Stuttgart. Iz Nemčije pojde v Italijo in se v Milanu Rnide z italijanskim kraljem. Iz Milana pride na Dunaj. Ruska vlada je nekda že vprašala švicarsko, če more jamčiti za carjevo varnost, ko bode potoval skozi deželo. Švicarska vlada je odgovorila, da bode vse storila za varnost carjeve osobe. — Ofieijozno glasilo ruske vlade „Nord" pravi, da se car Aleksander ne bode več oziral na Evropo, ampak ga bodo vodili le ruski interesi, ko bi Bolgari še nadalje nasprotovali Rusiji. Srbski radikalci so se razprli mej seboj zaradi vnanje politike. Večina radikalcev je za Rusijo, zmernejši elementi pa za Avstrijo. — Vojni minister je za u kazal, da se nakupi več konj za topništvo in konjištvo. Ni dolgo tega, kar je na Francoskem sedanje ministerstvo prišlo na krmilo in že se je bati ministei'Bke krize. Budgetna komisija zavrgla je namreč načrt finančnega ministra o rektitikaciji budgeta. Vlada je hotela vzeti 383 milijonov frankov na posodo, ki bi se poplačali v 66 letih. Budgetna komisija pa neče privoliti, da bi vlada delala nove dolgove. obrvi, opazujoč Evonvma od nog do glave, potem se je pa v ustnih kotih pojavilo zasramljivo smehljanje. nAh! res?" dejala je nejevoljno, ko je Evonvme pričel poučno propoved svojo. Čutila se je globoko razžaljeno od pičlega zaupanja Jatquesovega in od čudnega domisleka, da je Evonvma pooblastil, nadzirati in opominjati jo. Ta pa je nedolžno, ne sluteč preteče nevihte, nadaljeval slovesni svoj govor. Antoinetta ga je gledala od strani, mej tem, ko jej je po glavici vršela tolpa zmešanih maščevalnih in upornih mislij. Najedenkrat jej iz oči j zašije škodoželjen svit. Prišla jej je vražja skušnjava, da bi se proti Evonymu na videz tako vedla, da bi se sam zamotal v gube krepostnega plašča svojega ter prvi padel v propad, od katerega je njo hotel odvrniti. Dvignivši se, položila je malo roko svojo modremu propovedniku na ramo ter rekla: „Že dobro! Imate povsem prav! Na tisto ne bodem več mislila; a čas je iti domov. Dajte mi roko, malo trudna sem." Priležno se je naslonila na roko Evonvmovo, ki je bil jako zadovoljen z uspehom svoje pridige o pokori, in počasnih korakov stopala sta proti kemiki vladni organi že agitujejo za bo-boče volitve. Oficijozni listi so polni poročil, kako se Francija pripravlja za vojno in kako se na političnem obnebji zbirajo črne pike. Že pred šestimi meseci je francoska vlada sklenila pomnožiti vojsko na meji. Tedaj so nemški listi to sicer omenili, a v tem neso videli nikake nevarnosti. Sedaj pa to uporabljajo za volilno agitacijo. Gotovo nikjer tako težko ne pričakujejo nemško-francoske vojne, kakor na Angleškem. Angleški listi obširno poročajo o francoskih oboroževanjih in b krat u Nemčijo hujskajo proti Francozom. V Angliji se nadejajo, če se vname boj mej Nemci in Francozi, da bodo Anamci in Tonkinci takoj otresli francoski protektorat, da bode potem zopet samo Anglija tod širila svojo trgovino. Egiptsko vprašanje se bode potem lahko Angležem ugodno rešilo. Vojna bode oslabila francosko trgovino v prid angleškim trgovcem in tovarnarjem. Dopisi. Iz IJubijane 24. januvarja. [Izv. dopis.] Ljubljanski pohajkovalec nam piše: Gospod urednik, Vi se gotovo še dobro spominjate ranjke banke Slovenije. „Tagblatt" ni nikoli nobene prilike zamudil, da ne bi bil narodni stranki te nesrečne banke očital. Leta 1877 je bila ta banka glavni predmet nemškutarske agitacije pri deželnozborskih volitvah. „VVochenblatt", ki je v tej zadevi malo previdneji in katerega po Dežmanovem izreku nihče ne bere, jo je že tudi nekaterikrat porogljivo narodni stranki očital. Dandanes je samo še Graška „Tagespost" tako naivna, da se v njene predale banka Slovenija izgubi, kadar hoče Slovencem kaj hudega očitati. Pa pri omejenem razumu Tages-poštnega uredništva je kaj tacega umevno! Znano je pa, da je banka Slovenija svoje dolžnosti do zadnje črke spolnila; da so celo Še delničarji nekaj povrnjenega dobili. Ljubljanska eskomptua banka, ta nemškutarski proizvod, pa drugače razumeva spolni tev svojih dolžnosti j ! Tistim, ki so imeli to nesrečo, pri njej kaj denarja uložiti, vrača samo v malih odstotkih svoto, ki je pri njej uložena. Že meseca julija 1. 1. so mi obljubili, da bodo še ostanek meseca avgusta izplačali; avgusta so pa rekli, da se bo to meseca septembra zgodilo; septembra so zopet ulagatelje na oktober zavrnili, oktobra so zopet ulagatelje z novembrom tolažili, novembra so pa rekli, da bo prav gotovo prišel srečni dan izplačanja konec leta, t. j. meseca decembra. Koncem decembra so se pa tako rekoč „pridušili", da bodo po novem letu ostanek kapitala in vsa obresti izplačali! Zdaj bomo kmalu s prvim mesecem 1887. leta pri kraji, aH eskomptna banka se ne gane t Ako bi bila ranjka banka Slovenija s svojimi interesenti tako neslane šale uganjala, bil bi nastal brezdvombeno silni vriš in piš v nemškur tarskem Izraelu „uber die verlotterte VVirtschaft der nationalen Partei". Tega postopanja eskomptne banke so pa deloma ulagatelji sami krivi, ker neso energično otvorenje konkursa zahtevali. Ako bi bi! konkurs odprt, bi bili že vsi upniki polomljene bauke iz denarja delničarjev plačani. Jaz res ne vem, iz katerega ozira se ti delničarji štedijo s tem, da se konkurs ne otvori?! Nekdo, ki ima tudi nekaj krajcarjev v polomljeni eskomptni banki uloženih. - ..... ...— m domu. Spotoma napravila si je veselje, tovariša iz nova spraviti v naudušeno sanjarijo, iz katere ga je bila poprej tako oblastno vzbudila., Evonvmov duh je bil vir vedno kipeče lirike. Izprehod v gozdu zamaknil ga je v duševno pijanost, izražajočo se v neprestano tekočih besedah ter v podobah in prilikah. Razvnel se je ter postal zdaj vesel, zdaj žalosten, zdaj mnogozahteven, zdaj plah; zdaj se je glasno smijal lastnim dovtipom, zdaj je bil zopet' do solz ganen, vse to pa na nezvezan, menjajoč se čuden način. S potuhneno porednostjo je Antoinetta njegovo razpoloženje še poviševala, odobrujoč njegove besede in kadar je bil najbolj razvnet, zmotila ga je s tem, da je pričela mrmrati kako pesnico ali pa, da je utrgala kako cvetico. Potem se je vrnila k njemu, in iz nova vzela njegovo roko in malo bolj naslonivši se nanj, pogledala mu naravnost v oči. „Nu! kje sva ostala?" vprašala je kar se da laskavo. (Dalje prih.) Is Kamnik« 21. januvarja. [Izv. dop.] Dne 6. t. m. je imela naša čitalnica svoj letni občni zbor. Udeležba bila je zelo mnogobrojna, znak da je zanimanje za čitalnico vsaki dan večje in da je kljubu mnogemu nasprotovanju vender ostala središče narodno. Ne bodem natančno opisoval občnega zbora in posamičnih točk. ampak sporočam le izid volitve Predsednikom bil je izbran z veliko večino g. Ivan Ferlinec, hišni posestnik in meščan Kamniški, blagajnikom g. Josip Fajdiga graščinski oskrbnik; odborniki pa gg. Binter Tone, Burnik Valentin, No vak Davorin, Seničar Fran, Slabanja Gregor, Štele Josip in Svetic Anton. Odbor Bi je potem izmej sebe izbral podpredsednikom Davorina Novaka, tajnikom Burnika Valentina in knjižničarjem pa An tona Binterjo. Izvoljeni so vsi možaki, krepkega na-reduega duha! Dne 16. t. m. bila je benetica našega staroste g. Gregorja Slabanje. Predstavljala se je nova igra „Stric in teta", kojo je po Albiniji poslovenil vrli, mladi rodoljub Boleslav S. Pred igro nastopi naš čveterospev, ter prednaša krasno Foersterjevo skladbo „Njega ni" z velikim občutkom. Željni smo slišati večkrat tako milo petje. Igro so pa naši diletantje v obče dobro predstavljali, toda povedati moramo naravnost, da so nas naši diletantje razvadili in da smo vajeni bol|šega pivduašanja. Naše krasotice so se ta večer povsem odlikovale in so dale s tem izgled gospodom. V prvej vrsti nam je pohvaliti vrlo gospo Franjo Arigler-jevo, ko je v težavne j nalogi, vsakrat brez vsa-cega teatraličnega prisiljenega patosa predstavljala mlado in staro. Tako igrati kakor igra gospa Ari-gler brez vsike večje šole je njej v veliko čast. Julijeto je gospica A. Š. popolnem naravno igrala. Njeno petje s Fridolinora dopadalo se je vsem zbra nim. Želeti bi bilo, da bi se večkrat v igrah pelo. Kot Hermino, staro devico si pač boljše gospod režiser ni mogel zbrati kot gospico Tetezino Dralko. Njena igra vzbudila je prav mnogo pohvale in smeha. Kar govorimo o damah, pač o gospodih ne moremo reči, le z malo izjemo so nas zadovoljili gg. Bin ter, Seničar, Arigler, Slabanja in Fajdiga. Zašepe tali bi jim sicer izza kulis, naj se drugi pot bolj nauče. Sicer pa nas veseli, da je bila naša čitalnica zopet jedenkrat dobro obiskana. Na svečnico bode veselica v spomin Val. Vodnika, na pustno nedeljo pa maskerada. Cvetko Dragic. Iz Radovljiške okolice 23. januvarja. (Jabolčni k. — Blejskojezero. — Ošpice) Kakor znano, smo zadnjo jesen obilo jabolk pridelali. Od teh smo jih za več tisoč goldinarjev prodali (to naj spodbuja naše kmete k več jej delavnosti v sadjarstvu,) iz ostalih jabolk pa smo napravili jabolčnik. A žal! jabolčni k je tak, da ni za uživanje, v kratkem se bode spremenil v jesih. Le »mošt- tistih gospodarjev se more še piti, ki so k jabolkom nekaj hrušek pridejali. In kaj je uzrok, da se je jabolčnik tako slabo obnesel ? „ Mea culpa, mea maxima culpa !u Ne znamo ga delati. Na Bavarskem to ■gotovo bolje razumejo, ker so toliko vagonov jabolk od nas tja zvozili. Ali bi ne bilo umestno, ko bi nas poučil pri kaki priliki g. popotni učitelj G. Pire o napravljanji dobrega jabolč-nika; jako hvaležni bi mu bili za to izkazano dobroto. Upajmo, da se te vrstice na merodajnem mestu v ozir vzamejo! Mraz zadnih dnij je prouzročil, da se je jelo Blejsko jezero — biser mile naše slovenske domovine — z ledenimi kristali pokrivati. Če mraz ne poneha, bodemo imeli v kratkem ledeno gladino, katera bode prijateljem drsanja zelo ustrezala. Veselilo bi nas, ko bi pri tej priliki kaka družba iz spodnjih krajev Blejsko jezero obiskala; bi nas saj za nekaj časa zdramila iz zimskega spanja. Že dlje časa razsajajo v našej okolici ošpice, za katerimi je veliko otrok bolnih Na več šolah ni bilo vsled tega skozi nekaj tednov šolskega pouka. Vendar umrje sem in tja kak otrok in zdaj hvala Bogu! je omenjena bolezen že nekoliko ponehala, g. Domače stvari — (XVI.seja deželnega zbora kranjskega) trajala je od 9. ure zjutraj do V* na štiri popoludne. Razpravljalo se je jedino o načrtu občinske postave, katerega je izdelal deželni predsednik baron Winkler. Večina odseka nasvetuje po dr. Papeži: 1. Občinsko področje je razdeliti mej glavnimi občinami in podobčinami. 2. Glede občinskega delokroga je poizvedavati deželnemu odboru, na kak način je opredeliti delokrog mej glavno občino in podobčino. Istotako naj postopa glede teritorialnega obsega občin, zlasti z ozirom na mesta in trge, dalje poizve naj mnenje občinskih zastopov, ter na podlagi svojega poizvedovanja uredi za prihodnje zasedanje načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda, ki se je bil predložd v letošnjem zasedanji. Manjšina odseka pa nasvetuje, da se preide o teh predlogih na dnevni red in vsprejme zakon, s katerim se razveljavi deJelni zakon z dne 2. januarja 1869 (o sostavi velikih občin) in naj se sklene nova zakonska novela o tem. Proti predlogu večine govorili so vitez Gutmansthal, Dežmau, baron Schwegel, baron Apfaltrern, za predloge večine baron VVinkler, Svetec, profesor Šuklje in poročevalec dr. Papež. Pri glasovanji vsprejmo se predlogi odsekove ver ine. Seja deželnega zbora se ob 5. uri popoludne nadaljuje in je pričakovati burne debate zaradi po finančnem odseku nasveto-vane podpore 2000 gld. slovenskemu dramatičnemu društvu in da se dovolijo štiri predstave na mesec v deželnem gledališki. Baron Apfaltrern izročil je danes protipeticijo posestnikov lož zoper štirikratno slovensko igranje v gledališči. — (Črna maša) za pokojnim Fr. Erjavcem bode na Krškem v mestni farni cerkvi v četrtek dne 27. t. m. Pri maši bodo peli pevci krškega bralnega društva, kakor je stari prijatelj ranjkega g. Matija objavil. — (Priznanje.) Deželne sodnije svetnik g. dr. Karol Vidic dobil je povodom svojega umirovljenja v priznanje dolgoletnega izvrstnega službovanja naslov in značaj nadsodnijskega svetnika. — (Poročil) se je g. Josip Anton grof Barbo-Waxen8tein, graščak v Rakovniku, c. kr. res. poročnik pri dragonskempolku Nikolaja L, št. 5., jedini siu pokojnega slovenskega državnega in deželnega poslanca grofa Josipa Bar bo-ta in Valeske grofice Are o, 19. t. m. v FUgen-u na Tirolskem z gospico Margito pl. Vaga t s. -— (Gos-p. Jurij Šubic) odpeljal se je preteklo soboto čez Monakovo v Pariz. Upamo, da se slavni naš slikar kmalu zopet povrne v domovino in da dobi naročil, katera bodo deželi v ponos, umetelnosti pa stalen spomenik. (Vodnikov sijajni ples) bode dne 1. februarja v čitalniški dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer. Za neude 1 gld. ustopnine. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 19. januvarja (1887) ob 3. uri svojo VII. sejo. Navzočni: Prvo-mestnik T. Zupan. Podpredsednik Luka Svetec. I Odborniki: Gregor E i n š p i e l e r, Iv. H r i b a r, Ma-jtej Močnik, Dr. Iv. Tavčar, dr. J. Vošnjak, blagajnik, Jos. Žičkar, Anton Žlogar, tajnik, Andr. Žumer. Prvomestnik pozdravi celo od daleč došle odbornike ter se jim zahvali za njih rodoljubno požrtovalnost. — Prečita načrt oklica do si. načelništev Ciril-Metodovih podružnic, v katerem se opozarjajo na to, da se ples in prehrupne zabave ne strinjajo z načeli naše družbe, ki je osnovana na katoliško-narodni podlagi, torej morajo plesi izostati in slavna načelništva naj strogo pazijo na to, da se v vsporede veselic, od njih osnovanih, ne vsprejme ničesar, kar bi nasprotovalo nravnemu in katoliškemu čutu našega naroda. — Oklic se odobri ter koj te dni razpošlje podružniškim načel-ništvom. — Gospod tajnik naznani tekoča opravila. — Gospod blagajnik poroča o denarnem stanji v preteklem letu, ki se sme za začetek jako ugodno imenovati. Obžalujoč pa naznani, da nekaj podružnic še zdaj zoper §. 10. družbinih pravil ni poslalo novcev, kar naj blagovole v kratkem storiti. (O tem glej posebni izkaz.) — O prošnji Remšniške občine poroča g. Hribar, ki je družbo osobno zastopal pri odprtji ondotne razširjene šole. Ker so v kratkem vse potrebne formalnosti izpolnjene, izplača blagajnik darovani tisočak. — Glede Vuhredske prošnje postopalo se bo Kakor v zadevi Remšniške občine. Ko bodo vse formalnosti dognane, izplača se prošena vsota. — Z načelništvom Vuhredske podružnice obravnavalo se bo, kako bi bilo pomagati ondod, kjer je raznarodovanje v največji nevarnosti. — Prošnja krajnega Šolskega sveta v Leonu preloži se zbog potrebnih pojasnil na prihodnjo sejo. — Prošnja šolskega vodstva v Košani se ne usliši, ker to spada bolj v področje „Narodne šole". — Izvoli se deputacija iz sledečih gg.: prvomestnik T. Zupan, podpredsednik L. Svetec in jblagajnik dr. Jos. Vošnjak, ki >e v imenu družbe pokloni ini-loBtljivemu g. Ljubljanskemu knezoskofu Jakobu, da mu kot višjemu pastirju priporoči družbo. V jed-nakem smislu se zapovrstijo g. prvomestnik poda sam s spoštljivo prošnjo do vseh prečastitih škofij-stev na slovenski zemlji. V tem poslanji ga bode spremljal vselej kak ud iz odbora in pa načelništvo dotične podružnice. — Jeden odbornik pojasni zadeve Celskega otroškega vrtca in ondotne slovenske dekliške šole. Katoliškemu podpornemu društvu v Celji dovoli se po nasvetu Celjske podružnice 300 gld. — Drugi odbornik poroča o koroških zadevah, kjer družbe čaka obširno, najvažniše delo, katero se bo z božjo pomočjo pričelo že tekoče leto. — Zopet drug odbornik pojasni Mariborske razmere. — Ob Va6. uri gospod prvomestnik sklene sedmo družbi no sejo*) — (Začasni odbor podružnice sv. Cirila in Metoda za „Zidanimost in okolico") naznanja, da bo prvi shod te podružnice v nedeljo, 30. januvarja t. 1. ob 4. uri popoludne v g. Potočinovi gostilni ob Savi. Vspored: 1. Poročilo začasnega predsednika. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Posamični nasveti in predlogi. 4. Vsprejemanje novih udov. Po dovršenem dnevnem redu prosta zabava. K obilni udeležitvi tega prvega osnovalnega zbora, vabijo se najuljudneje osobito gospodje duhovniki, učitelji, kakor tudi vsi drugi slovenski rodoljubi ter rodoljubkinje slovenske. Bog daj srečo in sv. Ciril in Metod! — („Begovski pivač",) Mehmed Kolak Koluković, o kojem smo zadnjič pisali, vrnil se je iz Zagreba zopet na svoj dom blizu Kulen-Vakufa. „Matica Hrvatska" dobila je po njegovem narekovanji 65 junaških narodnih pesnij, to je v okroglem številu 47.000 stihov. To je ogromno število, be-govskega pivača spomin pa fenomenalen. Ko bi se vse Mehmedove pesni natisnile in bi se na vsako stran stavilo 40 stihov, trebalo bi do 80 tiskanih pol. Primerjamo li Mehmedove pesni z Vukovo zbirko narodnih pesnij, vidimo, da Vukovih pesnij druga, tretja in četrta knjiga vkupe nemajo nad 47.000 Btihov. „Matica Hrvatska" bode Mehmeda še jedenkrat poklicala v Zagreb, da se vidi, če ne zna še kake pesni in da bode, če treba, še kako pesen ponavljal. — (Vabilo) k venčku, katerega priredijo rodoljubje Št. PeterBki v četrtek dne 27. januvarija 1887. v prostorili g. Ivana Špilarja v Št. Petru. Godba: Kvintet družbe BIeyer-jeve. Začetek ob l/f8, uri zvečer. Ustopnina za gospode 1 gld. — (Vabilo k veselici,) katero priredi Iiirsko-Bistriška-Trnovska Čitalnica dne 2. svečana t. 1. v spomin Valentina Vodnika v svojih prostorih pri g. A. Jelovšeku, Spored: 1. Slavnostni govor. 2. „Moj dom", čveteroBpev, uglasbil E. Vašak. 3. „Bob iž Kranja", vesela igra v 1 dejanji. 4. „Domovini", Čveterospev s tenor- in bariton-solo, uglasbil B. Ipavic. 5. „Piskrovezec", šaljivi prizor. 6. Loterija. 7. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Mej posameznimi točkami in pri plesu svira češki kvintet. — (Duhovske spremembe.) v Lavan-tinaki škofiji G. Fran Dovnik, doslej dušni pastir v c kr. posilni delavnici v Gradci, pride v začetku 2. polletja za profesorja morale v knezoškofijsko bogoslovje v Mariboru, g. Josip Sinko za provi-sorja v Št. Ožbalt pri Dravi, g. Josip Valenčak v Pernice, g. Ignacij Rom za kaplana v Šentjurij pri Celji, od tod pa g. Jos. Podhostnik za kaplana v Mozirje. *) Slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda je vsekakor Bvobodno, za kateri list goji večje simpatije, a mi bi Hiin-li vsaj toliko ozirnosti pričakovati, da se nam izvestja o družbinih sejah dostavljajo istodobno, kakor „Slovencu", jw pa toliko ur pozneje. Menimo, da ta naša zaliteva ni pretirana, /.lasti ako se blagovoljno pomisli, da je družba sv. Cirila in Metoda baS po naši inicijativi nastaU. Uredništvo „Slovenskega Naroda". Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Rim 24. januvarja. Grekov in Stojlov ukrcala sta se preteklo noč v Brindisi in odpotovala v Carigrad. Berolin 24. januvarja. Včeraj bila v prisotnosti cesarja in cesarice slavnost kronanja in redov. — Aleksander Battenberg odpotoval iz Strassburga v Milan. Trdi se, da se v Milanu snide s Kalčevom. London 2 3. januvarja. „Morning Post" meni, da ako Francoska odkritosrčno miru želi, kakor nje voditelji in listi zatrjujejo, potem je francoske vlade prva dolžnost, da odloži priprave za vojno, katere vzbujajo sum in ne-' zaupnost vsake evropske države. Bruselj 23. januvarja. Ravnokar došle vesti javljajo, da so v Gen tu pričeli resni nemiri mej delavci. Štrajkujoči delavci spoprijeli so se s policijo in bilo je mnogo ranjenih. Izkaz o doneskih za družbo sv. Cirila in Metoda. Idrijska podružnica 2 donesek . . . gld. 17.96 Izvanakadem. podružnica v Gradci 3. donesek..........„ 30.— Postojinska podružnica 3 donesek . . „ 20.— G. R. Mrozidošek, voj kaplan v Zadru „ 10.— Kropinsko-Kamnogoriška podružnica . „ 30.48 Senožeška podružnica...... „ 32.32 Senpaska „ ...... „ 25.— Šentjurska „......„ 54.70 G. M. Koser, notar v Idriji skupilo dražbe v veseli družbi........16.62 Izvan akadein. Graška podr. 4. donesek „ 50.— Iz pušice pri g. Rošu v Hrastniku . „ 15.30 Preniska podružnica 2 donesek . . „ 14.24 G. A. B. Renigar....... „ 2.40 SentjakobBko-Trnovska podružnica 2 donesek .......... „ 60.— Vipavska podružnica......„ 200.— In 1. 1886. poslale so doneske sledeče po družnice: Prva Ljubljanska gld. 1000, Šentjakobsko-Trnovska gld. 161, Šenpeterska v Ljubljani gl. 200, Celjska gl. 480.77, Celovška gl. 80, Ribniška gl. 215, \kademiškaGraška gl. 62, Ptujska gl. 288.22, Šaleška gld. 81.51, Goriška gl. 23, Novomeška gld. 123.25, Kropinsko-Kamnegoriška gl. 102.82, Šišenska gl. 70, Graška izvanakademiška gld. 146, Gorenjska dolina gld. 60, Gornjegradska gld. 130, Konjiška gld. 150, MokronoŠka gld. 41, Sevniška gld. 112.30 Metliška gld. 100, Kranjska gl. 152.38, Selška gld. 28.60, Tržaška gld. 150, Loško-potoška gld. 179, Žavska gld. 202, Loška gld. 68, Železniška gld. 25.60, Bledska gld. 44.69, Senožeška gld. 128.98, Postojinska gld. 270, Šentjurska na južni železnici gld. 54.70, Brdska gld. 76. Idrijska gld. 112.95, Vipavska gld. 200, Ajdovska gld. 100, Premska gld. 72.24, Zatiska gld. 188.25, Pivska gld. 150, Senpaska gl. 25. Račun za 1. 1886 kaže v dohodkih 6513 gld. 61 kr., v trožkih 892 gl. 91 kr., torej koncem leta 1886 v blagajni 5U!iO k lil. 70 kr. SI. podružnice, katere še neso poslale doneskov za 1. 1876, naj jih izroče glavnemu vodstvu, vse pa prosim, da tudi v tekočem letu nabirajo tako pridno kakor doslej. Družba bode v kratkem imela velike troške, katerih ne bode mogla zmagovati, ako jej ne dohajajo redni doneski. Ljubljana 23. januvarja 1887. Dr. Jos. Vodnjak, blagajniki AvHtrlJNktk tipecijalitela. Mnogoletna izkuvstva so dokazala, da se je „Mollov S ei (Uit/, prašek- pri vsakeršnem Blabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena fikatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. MoU, lekarnar in c. kr. dvorni založn k i a Dunaji, Tuchlaubetr9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (19—1) »LJUBLJANSKI ZVON." Gld. 4.60. <933-25> I f Gld. 2.30. — Gld. 1.15. TUJCI: 23. januvarja. Pri »'»no: Miksch z Dunaja. — Bettlbeim iz Zagreba. — Schepitz iz Trsta. — Jeracb z Dunaja. — James iz Reke. Pri Halfil i Filip z Dunaja — Schwarz iz Gradca. — Baron de Fin iz Pulja. — Kalinek, Paschka z Dunaja — Ki m'in iz Ljubljane. Tržne cene v Ljubljani dne* 22 januvarja t. 1. kr. gl. 'kr. Pšenica, hktl. . . . 6 9fl Špeh povojen, kgr. . —168 Rež..... 4 87 Surovo maslo, „ -90 Ječmen, „ ... 4 39 Jajce, jedno .... - 3 Oves, m ... 9* Mleko, liter .... — 8 Ajda, . . . . 4 06 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, n ... 4 87 Telečje „ „ — 54 Koruza, , ... 4 87 Svinjsko „ „ — 52 Krompir, „ ... 86 Koštrunovo „ „ — 34 Leča, , ... 11 — Grah, „ ... 8 — Golob...... — 20 Fižol, , ... 11 — Seno, 100 kilo . . 2 85 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ 2 85 Mast, „ — Drva trda, 4 Q metr. 6:50 Speh frišen, „ _ (JO „ mehka, „ „ 4;10 Meteorolog i eno poročilo. S aovanja K™; JJJ pera tura trovi Mo- Nebo krina v mm. S 7. zjutraj 747-11 mn. 2. pop. ■ 744 56 mm. 9. zvečer 743 88 mn. 3 —13 8 C si. zah megla — 28 C sl.ssvz. jas. — 8 2 C si. zah. ja». a m 7. zjutraj 741-94 mm. •—i 2. pop. 742 00 mm. «5 (M 9. zvečer 744 22 mm. —1V2" C ; brezv. megla — 1-4 C hI. zah. jas. — 70' C si. zah. jas. 0-0 ■) i OOOi Srednja temperatura — 763 in — 6'2", za 5*60 4-2" pod normalom. 3Z)-ULrLSL3©lra, borza dne 24. januvarja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta ........ 79 gld 40 80 45 Zlata renta .... 109 0 90 5°/0 marčna renta . . . 96 n 90 Akcije narodne banke .... . . f-63 ti Kreditne akcije..... 277 jp 70 London 127 ti 5 Srebro....... — Napol. 10 g 0"> C. kr. cekini 5 99 Nemške marke «2 35 4°/0 državne srečke It 1. 1854 360 gld. 128 75 Državne srečke iz 1. 1864 100 *ld. 164 ff 50 Ogerska zlati« renta 4% 100 40 Ogerska papirna renta 6"., 90 20 f>'70 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 n 50 Dunava reg. srečke 5°/0 gld Zemlj obč. avstr. 4«/i'»/0 zlati zast. listi 116 — 125 n _ Prior, oblig. Elizabotine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 40 Kreditne srečke 100 •_- 172 50 Rudolfove srečke 10 _ 18 50 Akcije anglo-avstr. banke 120 105 ti 50 Ti atnmway-društ. velj. 170 gld. a. v. 212 it — Prav dobro ohranjen glasovir, novejšega dela, me proda, tudi proti plačilu na obroke. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo , SI. Naroda*1. (56—1) Trgovsk pomočnik, slovenskega in nemškega jezika zmožen, v prodajalnici špecerijskega in mešanega blaga dobro izurjen, Želi do 1. maroa 1.1. svoje sedajno mesto premeniti. Ponudbe naj se pošiljajo upmvništvu „Slovenskoga Naroda" z naslovom V. v I«, it. 200. (46—3) Št. 700. Razglas. (37—3) Za sv. Jurja rok 1887. leta odda mestni magistrat v poslopji meščanske bolnice v Ljubljani prodajalnico, ležečo proti šolskemu drevoredu, in vsprejema ustne ali pismene ponudbe v navadnih uradnih urah do uštetega 3. dne meseca februvarja 1887. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 14. januvarja 1887. V najem se regiatrovauo varstveno znamko in firmo. (856—42) J>Ol»lv» se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli tates, v Ljubljani pri g. Petru l-usNiiik-u. Razpošilja se v provincije proti poStnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in eentr. razpoSiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Prva mlekarska zadruga y Ljubljani naznanja s tem, da je ravnateljstvo zadruge sklenilo z začetkom prihodnjega meseca mleko prodajati po znižani ceni in to da ustreže mnogostianskim željam, da se naj zadruga tudi ozira na domače mestno prebivalstvo. Mleko najboljše vrste veljalo bo v zadrugi vsprejemano . . . liter 8 kr. „ „ „ na dom postavljeno........ » 9 „ Posneto mleko, jako dobro pri vkubanji jedil........* » Pineno mleko.................n 2 „ Cene za fino surovo maslo in smetano ostanejo nespremenjene. Naročitve vsprejema Prva kranjska mlekarska zadruga v Ljubljani. (44—2) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".