List 15. Gospodarske stvari. Činkelnova fabrika in sladkorna pesa. Ni skoraj nobenega poljskega pridelka, kateri bi se kmetovalcu bolje obnesel, kakor sladkorna pesa in ci-korijne korenine. V deželah, kjer se s tema umno ravna, tudi poljedelstvo najbolj cvetč in donaša visoke dohodke. To dokazuje Nemško, posebno kraji pri Mag-deburgu,-Češko, katero v gospodarskem in obrtnijskem oziru prekosi vsako drugo deželo v Avstriji. Na Kranjskem še pred malo leti ni bilo govorice o pridelovanji sladkorne pese in cikorije, akoravno sjie klima in zemlja tukaj prav ugodni tema sadežema. Se le nekoliko let sem, odkar sta Avgust Tschinkelnova sinova tukaj napravila fabriko za nadomestno in figovo kavo (Surrogat und Feigenkaffee Fabrik), katera fabrika je podružnica njih podvzetij na Češkem, in se tudi začela pečati s pridelovanjem sladkorne pese in cikorije, so se prijeli tega gospodarskega oddelka tudi nekateri veliki in mali posestniki, ker so razvideli, da z umnim obdelovanjem zemlje ta sadeža dajeta lep dohodek. Preobširen bi postal ta članek, ko bi hoteli natanko razlagati, koliko koristi v primeri z drugimi sadeži prinašata tu omenjena sadeža. Zadostuje naj toraj zdaj to-le: pri le količkaj dobri letini se na enem oralu zemlje pridela 300 do 400 centov pese ali 250 do 300 centov cikorije, in obdelovanje velja le 24 do 26 goldinarjev. Če se računi cent pese s 55 kr., in cent zelene cikorije z 1 gld, 20 kr., se dobi za pridelek pese na enem oralu 165 do 200 gold. ali cikorije 300 do 360 gold. Ako se odračunijo omenjeni stroški od 24 do 26 gold., je jasno, da je dohodek zel6 obilen. Na-djati se je, da se bodo naši veči in mali posestniki prijeli sejanja sladkorne pese in cikorije, posebno tudi iz tega vzroka, ker se ta sadeža lahko prodasta in je vest tega, da ni treba še le misliti, ali bom pa tudi mogel ta pridelek prodati, vže velik dobiček. Činkelnova sinova namreč kupujeta vso sladkorno pe^so in cikorijo po ceni, katero vževsako leto naprej postavita in jo tudi precej plačata. Mi smo preverjeni, da le v korist gruntnih posestnikov delamo, ako pozornost teh obračamo na obdelovanje zemlje s tema sadežema in s tem tudi malo pripomoremo k temu, da se bolj zveze tudi na Kranjskem gospodarstvo z obrt-nijo. Ne le vede, ampak tudi skušnje učč, da le takrat, kedar gospodarstvo in obrtnija skupno delata, more prvo do najviše stopinje dospeti. Avgust Činkelnova sinova, katera bi rada pospešila pridelovanje sladkorne pese in cikorije na Kranjskem , sta v majhini knjižici pod naslovom: „Navod o pridelovanji sladkorne pese in ciko-rijne korenine", vse spisala, kar potrebuje poljedelec, kateri se hoče s tem pečati. Rada ta brata tudi pošljeta to knjižico brezplačno vsakemu posestniku, županu, faj-moštru ali župniku, učitelju itd. v enem ali več iztisih. Činkelnova sinova tudi dovoljujeta vsakemu, kateri se za to zanima, da ogleda njih poljedelsko orodje in gospodarstvo njino v Ljubljani in v Grosupljah pri Smariji. Sladkorne pese semena je treba za en oral 12 do 15 funtov, katero se dobi po 30 kr. funt pri Činkel-novih sinovih v Ljubljani. Semena cikorije je pa treba za en oral 6^funtov, od tega velja en funt 1 gold. 30 kraje., pa Činkelnova sinova ga dajeta zastonj vsakemu, kdor ga hoče sejati. Po vsem tem priporočamo tedaj posestnikom, naj začno sejati sladkorno peso in cikorijo, ker smo preverjeni, da bodeta ta sadeža tudi našemu narodnemu gospodarstvu v povzdigo pomagala in ga zelo pospešila.