Ljubljana, četrtek 20. junija 1946
uredništvu im HPK.A VA i
LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA STET. | TELEFON 31-22 do 31-23
BOKOPISl SE NE VRAČAJO
izhaja vsar dan kazen PONEDELJKA
Leto VIL, štev. 142 — Posamezna šfcvfllfa 2 cfltt
INSERATNl ODDELEK LJUBLJANA,
•ELENBURUOVA ULICA ŠT. S TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI- ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 MV
★
GLASI
L O	O
S V O B O
D I L N E	F B O N T E	SLO
VE NIJE
★
Blagohotno stališče Sovjetske zveze do italijanske republike
Sovjetska delegacija je nastopila na prvi seji Sveta zunanjih ministrov proti vsem pretiranim zahtevam napram Italiji
FarG, IS. junija (Tass). Prva seja
Dr. Beneš soglasno Izvoljen za predsednika ČSR
Svat a ministrov za zunanje zadeve je predmet živahnih komentarjev v tisku. Listi smatrajo za dober znak, ker je bilo vprašanje dnevnega reda, ki je povzročalo na prejšnjih sejah težave, že- v dveh urah urejeno. V zvezi s tem izražajo nado, da bodo pogajanja uspela, če ho vladal pri pogajanjih duh medsebojnega zbliževanja različnih stališč in sporazumnega urejevanja spornih vprašanj.
Mnogo pariških listov govori o pobudi Sovjetske zveze glede političnega položaja v Italiji v zvezi z onimi točkami načrta mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na ekonomska vprašanja in poudarjajo, (la je zavzela Sovjetska zveza blagohotno stališče do italijanske demokratične republike. Omeniti je namreč treba, da je poizkušal dalje časa večji del tiska pokazati Sovjetsko zvezo tako, kakor da izkuša zavzeti nepomirljivo stališče do Italije.
Stališče sovjetske delegacije ' do Italije je bilo prav tako jasno tudi na današnji razpravi, na kateri so razpravljali o ekonomskem delu načrta mirovne pogodbe z Italijo. Omeniti je treba, da je pričel Svet ministrov danes prvič razpravljati o teh ekonomskih, vprašanjih.
ameriške reparacijske zahteve naprsni Italiji, čeprav so Američani do sedaj že večkrat izjavili, da se odrekajo kakršnim koli zahtevam, in kljub splošno znanemu dejstvu, da se materialna škoda, ki so jo povzročili Američanom italijanske fašistične sile, niti oddaleč ne more primerjati s škodo, ki so jo pretrpele Sovjetska zveza, Jugoslavija, Albanija in Grčija, kjer so na precejšnem delu ozemlja teh držav gospodarili italijanski okupatorji. Z ozirom na to stališče je predlagala sovjetska delegacija, naj se sprejme načelo delne odškodnine s tem, da se vrne. del italijanske imovine v inozemstvu Italiji za potrebe njenega gospodarstva, ki se obnavlja.
Na koncu je v britanskem in ameriškem predolgu previđeno, da se vnese v mirovno pogodbo z Italijo poseben paragraf, ki določa odpoved Italije in njenih sodržavljanov do kakršnih koli imovinskih zahtev do dežel Združenih narodov, ki bi se lahko pojavile kot posledica ukrepov, ki so jih izvajale te dežele ne samo med vojno, ampak tudi pred vojno. Sovjetska delegacija je s tem v zvezi zastopala stališče, da se ne smejo postavljati do Italije neomejeno široke zahteve in da pogodba ne sme
vsebovati določb, ki bi omogočale samovoljnost in krivičnost proti italijanskim državljanom.
V zvezi s tem je treba omeniti, da so naleteli v prvem obdobju zavezniške okupacije v Italiji organi, postavljeni od zaveznikov, na ostro obsodbo javnega mnenja in tiska v zavezniških deželah samih, da ne govorimo o velikem nezadovoljtvu, ki ga je izzvalo njihovo delovanje međ italijanskim narodom. Navedeni so mnogi primeri nepravičnosti, ki so jih počenjali oblastni zavezniški organi, ki so uničevali z izgovorom, da je to potrebno za vojno, italijanska podjetja, odvažali njihovo opremo, plenili rezerve, surovine in proizvode. V vrša primerov, ko tega ni za-', htevala vojna, so to delali samo zato, da bi oslabili "v bodoče konkurenčno' sposobnot italijanskih firm na svetovnem trgu.
Po razpravljanju o vrsti zapletenih ekonomskih vprašanj, je Svet ministrov odobril one točke, v katerih so dosegli sporazum, vprašanja, v katerih še ni bil dosežen sporazum, pa je prepustil v nadaljnje proučevanje namestnikom zunanjih ministrov.
Prihodnja seja bo jutri.
Praga, 19. jem. (CTK) Ustavodajna skupščina je dopoldne soglasno izvolila dr. Beneša za predsednika Češkoslovaške republike.
Volitve predsednika republike so bile v veliki dvorani kralja Vladislava v praškem dvorcu. Svečani seji češkoslovaške ustavodajne skupščine ?o prisostvovali člaini Prezidija Narodne Skupščine, 298 narodnih po; slancev (2 sta bila odsotna), v?j člsn! češkoslovaške vlade in diplomatskega
zbora ter .številne uradne osebnosti.
Sejo je olvorii novoizvoljeni predsednik skigpščdne Antonin Zapotncky, ki se je v krajšem govoru spomnil dogodkov v dneh. iko je bil dr. Bereš leta 1933. po odstopu p'edsedniko Masaryka prvič izvoljen za Predsednika repubike. Govoril je nato o strahotah nacističnega režima ter se zahvalil vsem zaveznikom, zlasti Sovjetski zvezi, in vsem ki so podprli češkoslovaško ljudstvo v borbi za svobodo m neodvisno't.
Ko so poslanci oddali volivne listke, je predsednik skupščine Zapotoc-ky ob 10 18 uri objavil jzid glaeova-nja. Oddanih je bilo 289 pravilno izpolnjenih volivnih listkov, ki so bili vsi za dr. Edvarda Beneša.
Sporočilo o izvolitvi dr. Beneša za predsednika republike je skupščina sprejela z dolgotrajnim odobravanjem.
Na čast izvolitvi predsednika republike je bila razobešena češko-rlo» vaška državna zastava na Hradčaoih, mdetem ko je bila odigrana državna himna in je bilo izstreljenih '21 topovskih strelov.
Nato se je predsednik vlade dr. Fiertinger odpeljal na dom dr. Beneša, da ga obvesti o izidu volitev.
Ob 10.42 je predsednik Zapotocky ponovno otvorit zasedanje skupščine. Prihod dr. Beneša v dvorano ,-o pcr slgmci sprejeli, stoje. Zspoiocky je nato dr. Beneša obvestil, da ga je svo-
bodno izvoljena ustavodajna skupščina ponovno izvolila za predsednica Češkoslovaške republike.
Dr. Beneš se je zahvalil za- izvolitev in poudaril prepričanje, da je skupščina ob tej prilik- izrazila voljo in željo vsega ljudstva Češkoslovaške.
Zapotocpy je čestital dr. Benešu v imenu skupščine in narodov Češkoslovaške in mu obljubil polno zaupanje. Naio je zapro.il predsednika republike, naj. poda naslednjo prisego:
»Prisegam pri svoji časti in vesti, da bcm delal za dobro republike in njenih narodov in da se bom pokoravaj ustavi ter drugim zakonom.«
Ko je dr. Beneš prisegel pred narodno skupščino, so navzoči priredili navdušene ovacije, na poslopju dvorca pa je bila dvignjena zastava predsednika Češkoslovaške republike.
Po zaprisegi se je pred edn.k republike dr. Beneš v spremstvu predsednika vlade Fievlingerja podal na Staromestni trg, kjer so bili zbrani član; vlade in diplomatskega zbora ter občinski svetniki. Ljudstvo je predsedniku dr. Benešu priredilo navdušene manifestacije.
Po pregledu častne čete je predsednik dr. Beneš sprejel pozdrav predsednika prašite občine. Nato je položil venec na grob Neznanega junaka in e enominutnim , molkom počastil, spomin padlih v berbi za ,;v<r bodo jn neodvisnost Češkoslovaške.
Svetovna federacija demokratične mladine Svetu zunanjih ministrov v Parizu
Izvršni kennte Svetovne federacije demokratične mladine zahteva priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji
ZAHVALA MARŠALA TITA
Ob rojstnem dnevu sem prejel! iz vseh krajev naše države in inozemstva od raznih organizacij, ustanov in od posameznikov čestitke in dobre želje.
Zaradi odsotnosti izven države mi ni bilo mogoče odgovarjati in se zahvaliti vsakemu posebej. Izkoristil sem to priliko in se vam najprisrčneje zahvaljujem.
Predsednik vlade FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Primorci ministru Borisu Kraigherju
Kakor se je moglo pričakovati, se je med razpravo pokazalo, da imata ameriška in britanska delegacija mnogo ekonomskih zahtev od Italije, -načaj in obseg teh zahtev pa sta aka, da dajeta velike možnosti za -amovoijnost. S popolno gotovostjo
lahko reče, da so reparacijske zah-ieve Sovjetske zveze v primeri z bri-inskhni in .ameriškimi zahtevami nenavadno skromne.
Kakor se je zvedelo, je razpravljal Svet ministrov o onih točkah načrta mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo odškodnine za imovino Združenih narodov, ki je bila v Italiji, o itali-anshj imovini, na katero so naleteli - začetku vojne v državah Združe-'ih narodov in o vprašanju imovinskih zahtev Italije ali njenih državljanov, ki se lahko pojavile kot posledica medvojinh ukrepov Združenih narodov.
Glede teh vprašanj je zagovarjala sovjetska delegacija pravično načelo za odmero škode ki jo je povzročila Italija Združenim narodom in njihovim državljanom in je zavzela stališče, da naj se ne postavljajo prevelike zahteve Italiji. Sovjetska delegacija .je opozorila, da je neobhodno potrebno upoštevati stanje italijanskega gospodarstva, ki je bilo oslabljeno v vojni, in dejansko plačilno -jvosobnost te dežele. Istočasno je sovjetska delegacija zagovarjala načelo, naj se od Italije v imenu pravičnosti in zaradi očitne nemožnosti, ne terja, da k-, plačala polno odškodnino, temveč sahteva samo delna odškodnina.
Ko so razpravljali o odškodnini za imovino Združenih narodov, ki je bila v Italiji, je poizkušala sovjetska delegacija osvetliti vprašanje višine odškodnine. Delegacija je zastopala na. čeJo, da je treba sicer škodo povrniti, da pa je treba doiočiit višino, ker ni vseeno, ali se zahteva 100 milijonov, ali pa n. pr. eno milijardo dolarjev. Francoska delegacija je izjavila, da zahteva Francija okrog 45 milijonov dolarjev, pri čemer je izjavila, da je ta vsota samo približna.
Britanci in Američani niso hoteli povedati višine svojih zahtev, češ, da še niso napravili obračuna. Byrnes je izjavil, da je znašala vsa ameriška imovina v Italiji pred vojno kakih 110 milijonov dolarjev, Bevir, pa je navedel vsoto 40 do 50 milijonov dolarjev.
Sovjetska, delegacija je poudarila, da je Sovjetska zveza upoštevala, da je italijansko gospodarstvo precej oslabljeno in da je Italija sodelovala v boju proti Hitlerjevi Nemčiji v zadnjem obdobju druge svetovne vojne. Zato so reparacijske zahteve Sovjetske zveze do Italije samo dvajseti de! celotne škode, ki so jo povzročile Sovjetski zvezi italijanske fašistične čete. Pri takih pogojih je zahtevala sovjetska delegacija, da se tudi pri odškodnini drugim Združenim narodom upošteva načelo delnega in nepopolnega povračila povzročene škode.
Pri razpravljanju o vprašanju višine italijanske imovine v deželah Združenih narodovi sestoječe iz imovine, ki so jo zadržale banke dotičnih držav, iz ladij itd.), se je pokazalo, da določa ampriški predlog izkoriščani» te imovine za pokritje »vojne odškodnine« ameriškim državljanom. Ko je poizkušala, sovjetska delegacija razčistiti vprašanje, kaj pomenijo zahteve po vojni odškodnini, odnosno, ka.ka je njena višina, so Američani izjavili, da gre za zahteve ameriških državljanov, katerih imovina je propadla iz kakršnih koli razlogov, ki so v zvezi z italijanskimi vojnimi operacijami. V kolikor se je moglo Videti, zadovoljuje ta vrsta imovine
Pariz, 17. junija. (Tanjug) Izvršni komite Svetovne federacije demokratične mladine je poslal Svetrj ministrov za zunanje zadeve pismo, v katerem pravi med drugim:
Izvršni komite Svetovne federacije demokratične mladine je smatral za potrebno obvestiti Svet ministrov za zunanje zadeve, da polaga demokratična mladina vsega sveta velike nade v njihov sestanek.
Globoko smo zaskrbljeni, ker so leto dni po končani vojni še vedno žarišča novih vojn, in vam sporočamo, da podpira mlad.na vsega sveta vsak Sklep, ki vod; k pravični rešitvi povojnih problemov.
Zaskrbljeni smo tudi ugotovili, da se že izvajajo poskusi ustvaritve blokov, celo s pomočjo uradnih krogov.
Svetu ministrov za zunanje zadeve sporočamo naslednje rezultate naših razprav. Demokratična mladina vsega sveta želi, da bi konferenca Sveta ministrov Za zunanje zadeve uspela. Upamo, da boste čimprej sklenili mirovne pogodbe z Italijo, Bolgarijo, Rumunijo, Madžarsko in Finsko, kar nas bo prepričevalo, da je sklepanje miru v' dobrih rokah — da smo končali vojno in da moremo.skupno pričeti ustvarjalno delo miru.
Menimo, da je ureditev tržaškega vprašanja eno izmed temeljnih vprašanj, ki ne sme več zavlačevati sklenitve miru. Treba .je napraviti konec položaju, ki -daje povod za kaljenje miru.
Zastopniki Svetovne federacije demokratične mladine so pred kratkim obiskali Jugoslavijo, kjer so lahko iz neposredne bližine proučili to vprašanje. Proučili so predloge, da naj se prizna tržaškemu pristanišču mednarodni status in da naj postane Julijska Krajina del Federativne ljudske republike" Jugoslavije, Trst pa njena sedma republika. Izvršnj komite je prepričan da je na tej osnovi mogoče doseči pravično rešitev. Po načelih Ustanovne listine Združenih narodov naj .vssik narod sam odloča o svoji usodi in tudi mi čutimo potrebo, da ie takoj uredijo vsa ostala razmejitvena vprašanja po načelih,
■ prejetih na konferencah v Potsdamu, Jalti, Teheranu in Kairu. Na svetovni mladinski konferenci je bilo soglasno sprejeto načelo popolnega uresničenja sklepov teh konferenc. Demokratična mladina vsega sveta nasprotuje vsaki rev.ziji osnovnih sklepov za vzpostavitev miru. k- jih je »prejela velika trojica.
V interesu vzpostavitve trdnega in tiajnega miru želimo nadalje od ministrov za zunanje zadeve:
a)	da store vse potrebno za prekinitev diplomatskih odnosov in dokončno odstranitev Francovega režima v Španiji, k; pcmeni še nadalje nevarnost za svetovni mir;
b)	da priznajo špansko republikansko vlado za edinega zakonitega zastopnika španskega naroda jn jo podpirajo _pri izvedbi njene osvobodilne misije."
Obljubljamo pomoč milijonov in milijonov mladih ljudi vsemu svetu prj izvedbi vaših sklepov in plemenitih nalog za zagotovitev miru.
Italijanski Trst nevarnost za Francijo
Pariz, 17. jun. Tiskovni urad delegacije Julijske Krajine v Parizu je priredil sprejem v palači »Trocadero«. Sprejemu so prisostvovale osebnosti iz pariških umetniških, političnih in novinarskih krogov. V imenu Jugoslavije je bil navzoč pooblaščeni minister Mate Jakšič.
Sprejem je otvoril član upravnega odbora društva »Francija - Jugoslavija« Valone, profesor v College de France, ki je v evojem govoru poudaril razloge, zaradi katerih mora Trst pripasti Jugoslaviji. Med ostalim je dejal: Velika nevarnost bi bila za varnost Francije, če bi italijanski imPerialjzem ponovno dobil Trst. To ■»e je pokazalo v prvih dneh vojne, ko je Italija napadla na vzhodu Jugoslavijo. na zapadu pa Francijo.
Govoreč o velikih žrtvah jugoslovanskih narodov v narodno osvobodilni borbi, je Valone zaključit govor z zahtevo, naj se Trst prikLjußj k Jugoslaviji.
Nato je povzel besed o Fara gone, član delegacije Julijske Krajine v Parizu in predsednik Slovansko-jtalijanske antifašistične unije za Julijsko Krajino, ki je poudarit bratstvo Italijanov, Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini in Trstu ter njihovo ■ikupno borb». Poudaril je, da je za Italijane življenjske važnosti priključitev Tršia k Jugoslaviji ki naj bi bil v okviru Jugoslavije sedma federalna republika.
Pariško časopisje o pomenu konference zunanjih ministrov
Pariz, 17. junija. Kakor poroča. AFP, vzbuja konferenca štirih zunanjih ministrov pozornost vseh pariških listov, ki poudarjajo njen pomen in pišejo, da je pričetek zelo ugoden.
»Resistance« piše: Sedanja konferenca štirih ministrov bo vašiejša kakor prejšnje, lcl so odločale 3 o evropskih in svetovnih vprašanjih, saj je njena naloga, da -ustvari mir. Ce na konferenci ne bo uspehov, bi to pomenilo prekinitev sodelovanja med narodi.
»HumanHe« priobčuje članek Mašnima, ki misli, da po tem zasedanju ni potrebno, da bi odalo še kako vprašanje glede balkanskih držav neurejeno. Kar se tiče Italije, so zadnji degodkj bolje pokazali nevarnost, če bi še nadalje Podpiral; italijansko stališče glede Trsta, reparacij in razmejitve. »Spoštovanje upravičenih zahtev«, — piše Magnien, — »kakor tudi dobra volja, naj bj privedla do ugodnih rezultatov pr.i razpravah.
Nadalje poudarja Magnien pcmen razprave o nemškem in avstrijskem problemu 'In piše o odnosih Francije do porurskega in porenskega vpraša-
Trst, 19. junija Predsedstvo Pokrajinskega narodno osvbodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst je na svoji zadnji seji razpravljalo o ostavki tov. Borisa Kraigherja, kot podpredsednika PNOO-ja. Ob tej priliki je predsedstvo PNOO-ja poslalo tov. Borisu Kraigherju pismo, v katerem je rečeno, da se predsedstvo zaveda velike izgube za odbor, ki jo pomeni ostavka tov. Kraigherja in pravi med drugimi:
»Soglasen sklep predsedstva je, da Ti v imenu vsega antifašistčnega prebivalstva Slovenskega Primorja in Trsta izrečemo za Tvoje delo največje priznanje in najtoplejšo zahvalo. Trdno smo prepričani, da ni več daleč dan, ko bodo padle krivične in nenaravne meje in ko bomo združeni z ostalimi narodi Jugoslavije zaživeli novo svobodno življenje«.
O ostavki tov. Borisa Kraigherja sekretarja KIAU-ja je na svoji zadnji seji razpravljal tudi Izvršni odbor SIAU-ja za Julijsko Krajino. Po daljši razpravi je Izvršni odbor
Split, 18. junija. Iz Montevidea poročajo da je bilo tam veliko manife-stacijsko zborovanje, ki so mu prisostvoval; vsj izseljenci Italijani, Slovenc. in Hrvajd iz Julijske Krajine in Trsta. Pri tej priliki so soglasno manifestiral; za priključitev Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji.
Zborovanju je predsedoval Tržačan Anton Pečar, ki je poudaril, da so bili Italijani v Montevideu presenečenj nad vesfmj in dogodki, ki se odigravajo sedaj v njihovem rojstnem mestu. Soglasno se pridružujejo zahtevi tržaškega prebivalstva, naj «e Trst. priključi k Jugoslaviji.
V imenu organizacijskega odbora je govoril Petar Kurtič, k; je med drugim rekel da je uvedla Italija v Julijski Krajini hujši režim, kakor pa v kateri koli koloniji. Poudaril je, da so v 27. leih izgnali iz Julijske Krajine sto tisoč Slovanov, ki so danes raztreseni po vsem svetu.
Baldomir Cvetrežnjk je govoril v Imenu izseljencev iz Primorske. Poudaril je, da bi pomenila vrnitev Tista Italiji strahoten zločin nad narodi v teh krajih.
Karel Pertot je v imenu komiteja Italijanov iz Trsta končal svoj govor z be edemi:
»Naši pradedi so živeli SkuPno s sosedi Slovenci tri z njimi hočemo živeti tudi mi kot svobodna ljudska republika v skupno-ti z ostalimi svobodoljubnim! republikami FLRJ. Živela sedma ljudska republika Jugoslavije Trst! Zdvel maršal Tito! Živelo italijansko-slovenSko bratstvo v Julijski Krajini!
Na zborovanju so soglasno zahtevali, naj «e .spoštujejo pravice narodov do samoodločbe.
Na koncu so <>b burnem odobravanju vseh Izglasovali resolucijo, y ka-
SIAU-ja sprejel ostavko in poslal tov. Borisu Kraigherju naslednjo pismo:
»Sporočamo Ti, da sprejemamo Tvojo ostavko v prepričanju, da nas s tem ne zapuščaš, temveč boš tudi z novega službenega mesta nudil naši skupni stvari vso Svojo pomoč. Ob tej priliki Ti v imenu vseh antifašističnih množic Juli jske Krajine in Trsta, tako italijanskih kakor slovanskih. izreka,m» največje priznanje in globoko zahvalo za pomoč, ki si jo s svojo spretnostjo in borbenostjo nudil naši skupni stvari, borbi za priključitev Julijske Krajine in Trsta" Jugoslaviji«.
Tov. Branico Babič tajnik Izvršnega odbora SÄAU
Na seji Izvršnega odbora SIAU za .Julijsko krajino in Trst, ki je bila
15.-junija, je. bil na mesto dosedanjega tajnika tov. Borisa Kraigherja izvoljen tov. Branko Babič.
terj zahtevajo od Anglije dn Združenih držav, naj izpolnijo obljube v Atlantski liistini in spoštujejo voljo ogromne večine ljudstva Julijske Krajine ,n Trsta, kd hoče priključitev k Jugoslaviji.
Egipt hoče sodelovati pri pogodbi z Italijo
Kairo, 17. junija. AFP. Poročajo, da je egiptska vlada naročila svojemu pariškemu poslaniku, naj predloži štirim zunanjim ministrom zahtevo po pripustitvi Egipta k mirovnim pogajanjem z Italijo.
Maršal Tito rudarjem j v Kakanju
Beograd, 17. jun. Maršal Tito je poslal "rudarjem v Kaknju naslednje piamo:
Dragi tovariši! Toplo se zahval .tujem za pozdrave in za požrtvovalno tekmovanje pri delu v korist vse naše države,, ki jo moramo zgraditi in obnoviti," da bo dala boijše pogoje za, srečnejše življenje bodočih generacij,
Želim vam mnogo uspeha pri delu.
Sporazum z Bolgarijo o ureditvi vprašanj izza okupacije
Beograd, 19. jun. Dne 15. junija je bil podpisan v Beogradu sporazum med vlado FLRJ in bolgarsko vlado o ureditvi spornih zahtev Jugoslavije do Bolgarije glede vprašanj iz okupacije.
Sporazum sta podpisala v imenu vlade Bolgarije minister za. f.nance prof. de. Ivan Stefanov v imenu vlade FLRJ pa generalni sekretar zvezne vlade Mitar Bakič.
Češkoslovaški in poljski veleposlanik pri maršalu Titu
Beograd, 17. jun. Maršal Tito je dar nes sprejel veleposlanika Češkoslovaške republike g. Jožefa Kocbela.. Prav tako je danes sprejel veleposlanika Poljske republike g. Jana Karola Wen de-ja.
Razstava o borbi Jugoslavije za svobodo v Parizu
Pariz, 18. junija. V sredo so odprli v Parizu veliko razstavo »Otvcbodil-na borba narodov Jugoslavije«, ki jo je organizira '.o Društvo Francija-Jugoslavija pod vodstvom predsednika Cassina. Pokrovitelji razstave so: predsednik francoske vlade Felix Gouin, predsednik ustavodajne skupščine Vincent Au,r.ol, podpredsednik vlade Maurice Thorez, načelnik generalnega štaba genera Juin, vrhovni inspektor suhozemske vojske general De Latrre de Tassjgny, komandant mesta Pariza general Le gen til h; mm e, Noblov. nagrajenec Joliot Curie, direktor kemičnega Instituta Paul Lan-gevin Jcnjiženikj Paul Eluard. Aragon, Duhamel in Salacrou, rektor pariškega vseučilišča Roussy i-n predsednik narodno republikanskega gibanja Maurice Schumann.
Za razstavo vlada veliko zanimanje.
nja.
Progo Brčko—Banoviči hočemo zgraditi v določenem roku, dobro in trdno in s čim manjšimi stroški!
MinmiiiuiiiiutomimiiiniiuniiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiuiiaiMiitfiiimmpmmiiiHiinuuiiuiiHiiHuii^^iiiiiniiuiiuioiiuiiumiiiiiiiiiuuiumiuMiiHuiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiumuiuiiiiiHiiiiimiifittiiitiHaMi
Paul Eluard v razgovoru s prof. Lacrolxom ob sprejemu na ljubljanskem kolodvora
TRŽAŠKI IZSELJENCI V MONTEVIDEU ZA PRIKLJUČITEV TRSTA JUGOSLAVIJI
Pričela so se pripravljalna dela za gradnjo avtomobilske ceste Beograd ° Zagreb
Sodelovanje Sovjetske zveze in Jugoslavije dragocen prispevek za povojni mir
ugotavljajo moskovska „Izvestlja“
Decembra lanskega leta je predsednik zvezne vlade maršal Tito, sprejel upravnike zveznega ministrstva za gradnje in upravnike ministr. tev za gradnje ljudskih republik. Maršal Tito je tedaj dal idejo za izgradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb.
Ministrstvo za gradnje FLRJ si je skupno z ministrstvi za gradnjo, ljudskih republik Srbije, Slovenije, Hrvatske postavilo za nalogo, da naročilo maršala Tita čim preje mogoče izvrši. Pred kratkim so se pričela pripravljalna dela za gradnjo te avtomobilske ceste. Dela predstavljajo eno izmed najvažnejših del na področju izgradnje našega cestnega Omrežja. Po novi trasi bo dolžina ceste Beograd—Zagreb znašala man; kot 400 km. Označitev proge je v teku. Na prvem sektorju ceste, ki Pelje jz Beograda preko Sremske Mitroviče do Andrijevaca, je že označena proga od Zemuna do Sremske Mitroviče, v dolžini preko 100 km. Vrše se projektiranja in organizira se laboratorij za raziskovanje zemljišča, a prav Inko se prevdaejajo problemi preskrbovanja z gradbenim materialom. Na drugem sektorju, od Andrijevaca preko Slavonskega Breda do Okučana, ki je dolg okoli 100 km, so pred nekaj dnevi pričeli z označevanjem trase. Prav tako so trdi na tretjem sektorju od Okučana do Zagreba že pričeli s trasiranjem in raziskovanjem terena. Sklenjeno je bilo, da bo trasa na tem sektorj-u položena južno od železniške proge.
Po predvidenem načrtu bi naj dela na označevanju proge bila končana do
20.	julija letos. V stari Jugoslaviji je bilo za trasiranje mnogo manjšega obsega potrebno nekaj let. Tudi po tej razliki lahko ocenimo, koliko truda vlagajo naše ljudske oblasti, da bo to veliko delo dokončamo v tako kratiš em roku in da bi na osnovi zbran.h
Trst, 19. junija. Mestni odbor SXAU za Trst je poslal zavezniški vojaški upravi ob umoru delavca Karla Hlača .po fašističnih zločincih pismo naslednje vsebine:
Tržaški mestni odbor SIAU z žalostjo ugotavlja, da se dolga vrsta žrtev protifašistične borbe, ki jo je vodilo prebivalstvo Julijske krajine -kupno z zavezniki, še sedaj ni končala, čeprav je preteklo že več ko leto dni, odkar je prenehala vojna. Fašizem, ki ga podpira in organizira krajevna reakcija, katera se skriva za demokratičnimi simboli, je rostal stvarnost, kakor so postal: stvarnost njegov; zločini. Odbor s presenečenjem ugotavlja in obžaluje, da zavezniška vojaška uprava kot uoravnica zone A še ni podvzel^a nobenega ukrepa, da bi zatrla delovanje tega zločinskega gibanja, proti kateremu so vsi civiln; narodi šli v boj. Zavezniška vojaška uprava ni podvzela nobenega ukrepa, čeprav jc je odbor vedno opozarjal na nevarnost, ki jo pomenijo fašistične tolpe. Jedro teh je sodrga, ki deta sramoto južne Italiji.
Pulj, lb. jun. Dopisnik Tanjuga
poroča:
Profašistični »Comitato della Li-berazione Nazionale« je organiziral šovinistično marifestacijo, s katero je hotel proslaviti italijansko republiko. Puljsk; reakcionarji, ki so vedeli, da manifestacija ne bo uspela; so že v naprej določili 30 fantov, ki naj bi spremljali sprevod in vzpodbujali manifestante. Pri manifestaciji so sodelovali tudi izzivalni elementi iz Trsta.
Ta šovinistična manifestacija je naletela na neodobravanje pri anti-fašist'h, tako da je morala civilna policija večkrat posredovati, toda tudi tokrat ni bil aretiran noben neofašist, medtem ko so antifašiste nadlegovali in pretepali. Tako je 5 agentov civilne policije ujelo Marijo Vidovič in jo vrglo v avtomobil. Dobila je poškodbe na glavi. Bilo je mnogo sličnih primerov, v katerih so agenti civilne pokcije surovo ravnali z antifašisti, posebno z otroki in ženami, katere so javno pretepali.
Puljsk; reakcionarji so na manifestaciji vzklikali:	»Smrt Slova-
nom!«. »Dol z Jugoslavijo!«, vzklikali pa so tudi proti Sovjetski žveči,. Franc1 ji in antifašističnim organizacijam. —
Večina tržaških Italijanov želi priključitev k Jugoslaviji
Praga, 15. jun. »Pravo Lidu« je objavil članek pod naslovom »Italijanski delavci v Trstu«, v katerem je med drugim rečeno:
Na sindikalni koferenci v Parizu, kateri je prisostvovalo nad 1500 delegatov, je govoril predstavnik Enotnih sindikatov Julijske krajine Alessandro Destradl, ki je v imenu
32.000	tržaških delavcev, k; so po večini Italijani, izjavil, da želi velika večina tržaških Italijanov in vsi delavc; brez razlike priključitev k Jugoslaviji. Ta želja temelji na ekonomskih okolnostih in izkušnji, priborjeni v narodno osvobodilni borbi.
sami izgradnji avtoceste Beograd— Zagreb. Pripravljalna dela bodo letos končana, tako da se bo v naslednjem letu pričela gradnja cede na vsej črti.
Avtocesta Beograd — Zagreb je pgremnega pomena za naše gospodarstvo. Važna gospodarska središča bodo tako povezana med seboj s prometno žilo visoke zmogljivosti, kar je še posebno važno zaradi predvidenega bodočega velikega razvoja motoriziranega prometa pri nas. Poleg tega se bo Jugoslaviji s pomočjo te avtoceste, ki bo povezana z podobnimi cestami v posameznih sosednjih državah, nudila priložnost, da še bolj razširj in utrdi gospodarske in kulturne zveze, s temi državami. Poleg tega bo taka cesta mnogo bolj ekonomična, ker so etroš-ki vzdrževanja modeme (asfaltirane sli betonske) ceste mnogo manjši, kot pa pri vzdrževanju cest s stolčenim cestiščem, brzina in sigurnost transportov pa je mnogo večja. Vse to kaže velik gospodarski pomen avtoceste Beograd— Zagreb, katera bo poleg tega še bolj povezala Srbijo s Hrvatsko in Slovenijo ter ostalimi deželami, za katero je dal navdih maršal Tito v svojem neumornem prizadevanju za dvig blagostanja naše domovine.
Sodelovanje Slovenije pri gradnji avtomobilske ceste Beograd—Zagreb
Ministrstvo za gradnje Ljudske republike Slovenije je prevzelo v izvršitev 100 km avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. V ta namen je 19. t. m. odpotovala skupina tehničnih strokovnjakov rta teren pod vodstvom geometra Senčarja Jožeta. Ta skupina, ki je podrejena neposredno ministrstvu za gradnje, bo imela svoje upravno središče v Gradiški. Vsa zemljemerska in projektantska dela bodo končana na terenu do 1, avgusta, nakar se bo takoj pričela grad-
Iz vsega tega sledi, da pomeni po enem letu upravljanja Zavezniške vojaške uprave kretanje po mestu v deiovnih oblekah nevarnost za življenje. To potrjuje nedavni umor delavca in telesne poškodbe mnogoštevilnih. Vse to se dogaja v času, ko si civilna policija, katere naloga je ščititi življenje meščanov, na vse pre-tege prizadeva, da bi našla orožje v prostorih antifašističnih organizacij, kjer tega orožja ni. Na drugi strani pa ga ne išče tam, kjer ga je očitno na. pretek.
Mestn; odbor SIAU opozarja domače in mednarodno javno mnenje na številne primere umorov antifašistov po istem fašizmu, ki je leta prej pustošil in napajal s krvjo našo zemljo, še enkrat opozarja Zavezniško vojaško upravo na resno stanje, do katerega je prišlo v tej deželi zaradi zločinske delavnosti obnovljenega fašizma. Pri .tem poziva Zavezniško vojaško upravo, naj ukrene vse potrebno, da zaščiti varnost in nrnv življenje prebivalstva, čigar potrpežljivost je dosegla že skrajno mejo.«
Švicarski list o upravičenosti
jugoslovanskih zahtev po Trstu
Bern, . 1 j. junija. Švicarski list »Vorwärts« objavlja članek svojega sotrudnika Herngacherja, opisuje svoje vtise iz Trsta. V članku je rečeno, da prebivalstvo Jugoslavije z napeto pozornostjo spremlja mednarodna pogajanja o bodoči usodi Trsta, kajti priključitev Trsta k Jugoslaviji je za Jugoslovane edino pravična rešitev. Poudarja se. da je 86V0 prebivalstva Trsta za Jugoslavijo, da je postal Trst zafcoSišče številnih fašističnih špekulantov in da se po ulicah srečujejo neke vrste brezposelni v črnih uniformah, Id se imenujejo civilna policija ip ki so jim Anglo-američani poverili policijske naloge. Jugoslaviji se ne priznava upravičenost njenih zahtev samo zaradi neprijaznih čustev proti njej.
Abesinija zahteva Eritrejo
Addis Abeba, 17. junija. Abesinski cesar Haile Selassie je izjavil, da b: morali dodeliti Eritrejo Abe-siniji, ko bodo zunanji ministri odločal! o bodočnosti bivših italijanskih kolonj.
V posebnem razgovoru z dopisnikom agencije »Reuter« je cesar izjavi!, da je bila Eritreja stoletja najstarejša pokrajina ertopskega imperija in da je njeno prebivalstvo povezano z etiopskim narodom po skupnem izvoru, jeziku, običaj':h in narodnem življenju.
Eritrejo morajo vrniti Etiopiji, s katero tvori gospodarsko enoto.
Grški opazovalec v Parizu
Atene, 17. junija. Podtajnik grškega zunanjega ministrstva Philippe Dragoumis je davi odpotoval z letalom iz Aten v Pariz. ,
V francoski prestolnici so ostal ves čas konference.
Moskva, 1 j. jun. »Izvestijac pišejo v članku »O mednarodnih zadevah«: f »Od 27. maja do 10. junija se je mudila v Moskvi delegacija Federativne ljudske republike Jugoslavije z maršale™ Josipom Brozom-Titom na čelu. Delegacija je razpravljala z vlado ZSSR o vprašanjih, ki izhajajo iz sov-jetsko-jugoslovanske pogodbe o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju, z dne 18. aprila 1045. leta. V komunikeju, ki je bil objavljen po končanih pogajanjih, je poudarjeno, da So potekla pogajanja v veliki prisrčnosti in popolnem medsebojnem razumevanju in da je bil dosežen sporazum o vseh zadevah, ki so jih obravnavali.
Sovjetska vlada je izrazila svojo pripravljenost, da preskrbuje Jugoslovansko armado z orožjem, municijo in drugim na podlagi dolgoročnega kredita in da bo podprla obnovo jugoslovanske vojne industrije. Dogovorjene so vzajemne dobave blaga, pri čemer je sovjetska vlada širokogrudno privolila na ugoditev potrebam jugoslovanskega gospodarstva, ki se obnavlja po vojni, glede preskrbe
Moskva, IS. jun. (Tass.) Posebni dopisnik »Izvestij« piše, da se počasi odkrivajo zločini Draža Mihajloviča in njegovih pomagačev. Ta človek z razraščeno brado je ostal na zatožni klopi zvest sam sebi: neiskren in zvit, včasih predrzen, vedno pa beden v svojih naporih, da bi se predstavil kot nedolžen in sentimentalen človek, drugič pa zopet kot pošten general, Ivi pa je bil preveč slab, da bi lahko vzpostavil svojo avtoriteto nad podrejenimi poveljniki, ki so baje brez njegovega znanja sklepali vojaške sporazume z Italijani in Nemci za borbo proti partizanom.
Njegovo sodelovanje z okupatorjem se je pričelo že leta 1941, ko so stopili četniki v zvezo z Nedičem. Četniki so pod geslom »boja proti komunistom« uničevali prebivalstvo, ki se ni hotelo podrediti Nemcem in Italijanom. Kakor je pokazala sodna razprava, je izdelal Mihajlovič načrt za borbo proti partizanom. To je bilo storjeno z vednostjo italijanske in nemške komande, z znanjem članov misije Velike Britanije in včasih celo na njihovo pobudo.
Emigrantska vlada je na vse načine podpirala Mihajloviča. Mihajlo-vičeva »zadnja obramba« se je zrušila pod težo dokazov. Vedno se izvija in laže, kljub temu pa postaja njegov položaj vse težji. Vedno manj možnosti ima za manevriranje, Mi-
Tirana, 18. junija. Sodna razprava proti Draži Mihajloviču je povzročila veliko zanimanje med širokimi množicami albanskega ljudstva, ker je ta izdajalec sodeloval tudi z reakcionarnimi silami Albanije. Pod naslovom »Mihajlovič — organizator reakcije na Balkanu« je objavil »Baškimi« članek, v katerem piše med drugim:
Na podlagi lastnih Mihajlovičevih priznanj je bila takoj ob pričetku razprave ovržena legenda, ki jo je širila mednarodna reakcija o njegovi borbi proti Italijanom in Nemcem ter je bilo dokazano, da je Mihajlovič izdajalec svoje države in okupatorjev sluga.
Mihajlovičeva priznanja resno bremene nekaterih ljudi in nekatere kroge, ki doslej še niso bili razkrinkani. Sodelovanje Draža Mihajloviča z voditelji balkanske reakcije m samo slučajno, temveč je bilo del naporov mednarodne reakcije, da ustanovi enotno fronto balkanske reakcije proti valovom narodnih gibanj, ki so se stalno krepila v uporni borbi proti sovražnikom in njihovim sodelavcem. Mihajlovič je postal središče reakcionarnih sil. Na razpravi v Beogradu predstavlja Mihajlovič reakcijo. Mihajlovič ni bil samo zaupnik kralja Petra in njegove klike, temveč tud človek, ki je užival zaupanje in podporo mednarodnih reakcionarnih krogov. Ti so podpirali Mihajloviča in mu pošiljali orožje ter delali veliko pronagando z njegovim imenom t;ko. da je bil dolgo časa v nekaterih državah zapadne Evrope in v Ameriki simbol vojne proti okupatorju. Končno je javnost v teh državah odkrila Mihajlovičevo izda-stvo in na ta način sta bili britanska in ameriška vlada primorani odreči mu svojo pomoč. Velika kampanja. ki so jo organizirali reakcionarni krogi pred pričetkom te razprave dokazuje, kako dragocena oseb nost je bil Draža Mihailovič za mednarodno reakcijo. Draža Mihailovič je bil ena izmed vodilnih osebnosti srbskega šovinističnega militarizma in agent mednarodne reakcije. Kot takšen ni pomenil nevarnosti samo za neodvisnost in demokracijo narodov Jugoslavije, temveč tudi za neodvisnost in demokracijo ostalih balkanskih držav. Imperializem srbskih megalomanov je bil v preteklosti vzrok razdora in nereda na Balkanu, posebno pa je pomenil nevarnost za Albanijo ter je gojil ekspanzivne namere na račun naše države. Mihajlovič je bil eden izmed inspi-ratorjev tega imperializma. Povsem je naravno, da so se zbrale okoli njega vse reakcionarne sile na Balkanu in da je mednarodna reakcija mnogo upala od njega. Ko je jugoslo-
s surovinami, tehničnim in drugim materialom.
Uspehi pogajanj pričajo, da so prijateljski odnosi med ZSSR in Jugoslavijo zasnovani na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti ter prinašajo neprecenljive koristi .Jugoslaviji, ki So jo porušili nemški in italijanski fašisti, na področju obnove narodnega gospodarstva, kakor tudi glede na utrditev neodvisnosti države. Kakor je znano, se je prekalilo sovjetsko-ju-goslovansko prijateljstvo v skupni borbi proti fašističnim zavojevalcem. To prijateljstvo je bil0 utrjeno s pogodbo z dne 11. aprila 1945. leta, ki določa tudi povojno sodelovanje med obema državama.
V preteklem poldrugem letu se je pokazalo, da je prijateljstvo in sodelovanje vzklilo v težkih letih vojne in se ni samo popolnoma obranilo, temveč tudi utrdilo in razširilo v povojni dobi v dobro obeh držav.
Politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je eden izmed dragocenih prispevkov za povojni mir in utrditev varnosti«.
Odmev i Mihajlovičevih zločinov v inozemstvu:
Mihajlovičeva zadnja obramba se je zrušila pod težo dokazov
Mihajlovič organizator reakcije na Balkanu
hajlovič včasih jezno pogleda po sodni dvorani, v kateri vlada tišma, šef četnikov je v tem trenutku kakor volk, ki je nesposoben, da bi škodoval, ki pa je vendarle pripravljen, da se požene na lovca.
Emigrantska vlada je hotela čimbolj povišati Mihajloviča. Upala je, da bo imela v njem »človeka z močno voljo«, toda pred sodiščem vidimo osebo, ki nima nikakšnin odlik heroja ali človeka s prepričanjem. Bolj je podoben slugi, ki so ga zasačili pri kraji, kakor pa generalu. To je majhen človek, ki ima videz zvijačnosti in ki je zelo rezerviran, kadar je govor o njegovih napakah, ki pa postane mnogo bolj zgovoren, kadar gre za zločine drugih.
Ameriški reakcionarni tisk je hotel naslikati Mihajloviča kot nekakega Robina Hooda. V Veliki Britaniji je bil znan kot ^gospodar Dinarskih Alp«, ni pa upravičil zaupanja, ki so ga imeli vanj njegovi šefi. Ni tudi zadušil ljudskega gibanja. Zmagala je demokracija. Titovi partizani so obračunali z okupatorji, istočasno pa z onimi, ki so sodelovali z Nemci in Italijani. Toda to ni bilo več odvisno od Mihajloviča, niti od majorja Hudsona, niti od reakcionarnih krogov, ki so bili pobudniki Mihajlovičeve pustolovščine. Sedaj ne preostaja reakcionarnim listom nič drugega, kakor da opisujejo žalostni lik Mihajloviča, ki sedi na zatožni klopi.
vanska armada uničevala reakcijo v Jugoslaviji in likvidirala zadnje ostanke četnikov in Tešila s tem ne samo jugoslovanske narode, temveč tudi balkanske narode pred nevarnostjo, da izgubijo svojo svobodo in svojo neodvisnost Jugoslovanska armada je še enkrat dokazala, da je močno jamstvo miru, demokracije in varnosti na Balkanskem polotoku. Ko je Jugoslovanska armada likvidirala reakcionarne sile v svoji državi in ujela Dražo Mihajloviča, je odvrnila veliko nevarnost, ki je pretila tudi naši državi. Zato bo albansko ljudstvo vedno hvaležno tej herojski armadi.
Četniki so ubili britanskega majorja Abertona
London, 18. junija. Reuter poroča: Draža Mihajlovič, bivši jugoslovanstva minister za vojsko in četniškl voditelj, je izjavil pred sodiščem, da so ubili četniki v vzhodni Bosni v aprilu leta 1942 nekega britanskega narednika in britanskega majorja Ater-tona, bivšega balkanskega dopisnika londonskega lista »Daily Mail«, kd je bil poslan v Jugoslavijo, da bi stopil v Slik s četniki.
Pri navzkrižnem zasliševanju je Mihajlovič izjavil, da se pridružuje mišljenju, da je izvršil njegov komandant Dakič omenjena uboja. Po njegovem mnenju pa je mogoče, da je bil duhovni cče teh ubojev Ljuban Novakovič, ki je hotel postati vrhovni komandatjt v Srbiji.
Tožilec je izjavil, da so bili predložen; pozneje sodišču dokumenti v zvezi s tema ubojema, ki tudi spadajo med vojne zločine, za katere je obtožen Mihajlovič.
Mihajlovič je izjavil, da je ukazal preiskavo o tej zadevi in da je bi! izid preiskave poslan britanskim oblastem.
Mihajlovič je zanikal trditev, da je odposlal brzojavko, v kateri naj bi ukazal »likvidacijo« majorja Robertsona, člana britanske misije v Jugoslaviji, ki je bil, kakor se kaže, jugoslovanskega porekla.
Mihajlovič se je večkrat siprl z majorjem Robert-oncm. Pritožil se je britanskim oblastem, da Robertson mnogo popiva.
Švicarski list o Mihajlovičevi krivdi
Bern, 18. jun. Švicarski tisk poroča obširno o razpravi proti Mihajloviču.
»Bemer Tagewacht« poudarja, da Mihajlovič priznava, čeprav z obotavljanjem. po vrsti sv-oje zločine protj jugoslovanskim narodom. List pravi, da je neizpodbitno dokazano,
podatkov in načrtov sestavile splošni načrt del in pristopile takoj tudi k nja ceste.
Tržaški mestni odbor SIAU zavezniški vojaški upravi ob umom delavca Karla Hlača
Šovinistične demonstracije puljskih reakcionarjev
Mesečna doklada za znanstvene delavce
Predsednik vlede in minister za narodno obrambo Josip Broz-Tito je podpisal odlok vlade o stalnih mesečnih dokladah za znanstvene delavce. Odlok seglasi:
Zaradi izboljšanja gmotnih pogojev za delo znanstvenih delavcev vlada FLRJ v smislu člena 2. Uredbe o izmeni in dopolnitvi člena' 4. in čl. 9. Uredbe o ureditvi plič državnih uslužbencev civilistov in drugih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov od 20. aprila 194,5. izdaja rešitev o stalni mesečni dokladi znanstvenim delavcem.
Znanstvenim delavcem (rednim profesorjem, izrednim profesorjem, docentom, honorarnim nastavnikom, asistentskim pripravnikom ter uslužbencem s posebno strokovno izobrazbo) se določa stalna mesečna doklada v breme sredstev državne zvezne blagajne.
Višino stalne mesečne doklade za posamezne kategorije znanstvenih delavcev bo določil finančni minister FLRJ na predlog Komiteta za šole in znanost FLRJ.
Te doklade znanstvenim delavcem pripadajo od 1. julija 1946.
*
Dosedanje plače niso pravilno nagrajevale dela znanstvenih delavcev
na naših visokih šolah. Mnogi izmed njih delajo dnevno z večjim številom dijakov, nekateri imajo celo predavanja na dveh fakultetah. Nekateri docenti, zlasti v primerih, kjer nedostaje profesorjev, skrbe za delo celih kateder Mlajši znanstveniki, ki začenjajo svojo kariero kot asistenti in vršijo, danes poklic profesorjev, imajo majhne plače, ki znašajo včasih komaj 2600 do 3000 din mesečno ter ne dosežejo plač v proizvodnji za-pcslenih državljanov.
Takšne plače znanstvenih delavcev na univerzi so zavirale znanstveno delo. Naša ljudska oblast, ki ceni znanstveno delo in podpira razvoj sodobne znanosti, posveča svojo skrb univerzam kot največjim znanstvenim ustanovam. Mesečne doklade znanstvenim delavcem bodo omogočile starejšim znanstvenim delavcem, da bedo še bolj poglobili svoje delo za znanost, mlajše pa bodo podprle pri njihovem poklicnem delu.
Zvezna vlada je uverjena. da je bilo treba tn vprašanje nujno rešiti in sicer še preden bo izglasovan zakon o državnih uslužbencih, g katerim bo pravično ocenjeno delo znanstvenih delavcev na naših univerzah.
Posmrtna izdaja Karla čapka
- ČapkovG ime se v protektoratu niti omnejat; ni smelo. Vsa njegova dela brez izjeme so bila na indeksu In njegove knjige odstranjene iz knjižnic. BTa je sreča zanj, da je umrl takoj po nemškem vdoru na Češko. Rešil se je vsaj mučeniške smrti, k; jo je moral zase in zanj prestat; njegov brat Jožef v Mauthausnu.
Čeprav je Karel ča.pek glasnik demokracije, katere ideje ja Hitler postavil na laž in je tudi umrl z njo, je vendarle njegovo delo preširoko in prenrogočno in ga je treba presojati s širokih razvojnih vidikov. Čehi danes tega velikega ideologa humanizma in bratstva presojajo in ga ne cenijo nič manj, kakor so ga pred vojno.
Uredniku Čapkovih zbranih spisov dr. Miroslavu Haliku Se je med okupacjio posrečilo rešiti pisateljevo ostalino. V šest'h letih je imel dovolj . časa, da je zbral in. uredil vse razsežno in vsepovsod raztreseno gradivo, ki se nanaša na čapkovo tvorbo od prvih začetkov do smrti. Stotine člankov, raztresenih po najrazličnejših časopisih je obenem z rokop'sno ostalino naravnost zahtevalo metodične ureditve.
že lanske jeseni je kot prva povojna Čapkovo-izdaja izšla »Knjiga apokrifov«. Duhovito obdelanim biblijskim motivom, ki so že davno izšli v drobnem zvezku, se je sedaj pridružio še nekaj novih. Knjiga je bila prav kakor vse Čapkove knjige pred vojno, razprodana v nekaj urah.
V bližnjih dneh izide druga knjiga: »Bajke in podpoveđke«. Naslov ,si je izbral še Čapek sam. Iz prvotnih dovtipnih otroških pravljic, ki so tako zaslovele, se je pri čapku polagoma razvila posebna zvrst za ironiziranje človeške nepoštenosti, takratnih političnih dogodkov ter fašističnih in diktatorskih metod. Večji del teh bajk pred vojno ni mogel biti več objavljen.
Ne v zbranih spisih, ampak- posebej bodo izšle čapkove mladostne pesmi pod naslovom: »Vzrušene tance«. Čapek sicer ni bil pesnik, v svojem življenju je objavil samo antologijo francoske lirike v lastnem prevodu, ki je doživela takšen uspeh,
Prihodnja številka »Slovenskega poročevalca« izide zaradi današnjega praznika v- soboto zjutraj.
Italijanski partizani za iskreno sodelovanje z Jugoslavijo
Rim, li. jun. Glasilo Komunistične partije Italije »Unita« je objavil pismo italijanskih partizanov, ki so se vrnili iz Italije. Pismo se glasi:
»Italijanski partizani, pripadniki bataljona »Unita«, ki smo se borili v Jugoslovanski armadi, najodločneje demantiramo vse klevete in vse luži, ki se širijo po Italiji o ravnanju jugoslovanskih oblasti in ljudstva proti nam. Najiskreneje želimo, da bi tudi italijanski narod izbral pravo pot, ki so jo jugoslovanski narodi znali sami izbrati v najodločiluejših trenutkih svoje zgodovine. Vsi iz bataljona »Unita« bomo storili vse, kar je mogoče, da se med Italijani in Jugoslovani vzpostavi iskreno sodelovanje. Vložili bomo vse svoje sile, da bodo naši ujetniki po vrnitvi v domovino prišli v resnično demokratično republikansko Italijo, ki bo mogla zadovoljiti potrebe vseh delavcev.«
Izsledeni vlomilci
Trst, 1 f. junija. Dopisnik Tanjuga poroča:
Tržaška kriminalna policija je aretirala vlomilce, ki so 10. t. m. okradli blagajno Zadruge za izvoz in uvoz »UIVOD-a« v Trstu. Pri vlomilcih je policija izsledila 323.000 lir, ostali denar pa je bil ožgan od plamena priprave, s katero so odpirali blagajno. Načrte za vlom je vlomilcem preskrbel šofer UIVOD-a AlZeo Milazzi.
da je Mihajlovič sodeloval s sovražniki v boja proti partizanam Nadaljnja razprava bo pokazala, v koliki meri je odgovorna za to emigrantska vlada. List pristavlja; da bo padla na ameriško vodstvo vojne čudna luč, če se bo pri razpravi izkazalo, da so vzdrževali Američani preko Draže zvez» z Nemci. Odkritja Mac Leona, kd jih je pred krädkim pr ine: el »Times«, so taka, da jih reakcionarni krogi, ki so v svojem fanatičnem sovraštvu proti Titu podpirali Dražo Mihajloviča, ne bodo mogli ovreči.
da so jo celo v Parizu večkrat izdali v njegovem izboru, svojih pesmi pa ni dal nikoli v tisk.
V seriji zbranih spisov pa lx» sledil obsežen zbornik »Ratolest a Va-vrin«, v katerem bodo zbrani čap-kov-i besedni in deloma tudi risarski portreti domačih in tujih umetnikov, znanstvenikov in politikov, katere je orisal Čapek ob raznih prilikah.
Znatno razširjene in dopolnjene bodo kmalu izšle knjige:	»Kritika
besed« ter »Pogovori s T. G. Masa-rykom za mladino«. Nova pa bo Ma-sarykova čitanka, v kateri bodo zbrani vsi članki in oznake, k; j'h je Čapek zapisal o prvem prezidentu izven svojih Pogovorov.
Istočasno rekonstruira dr. Kalile knjigo, katero je nameraval izdati pred smrtjo že Čapek sam: »Pisma z doma«, ki naj b i bili nekakšen protiutež njegovim znanim potopisom. Obsegala bodo Čapkove besede o Pragi in ö češkem življenju, kakor ,se je prikazalo čapkoviin očem. Sledile bodo dopolnjene monografije o gledališču, o literaturi, o filozofiji in o likovni umetnost1. Prav tako nameravajo izdati tudi čapkove politične članke in eno novičarsko delo, ki je globlje vplivalo na javno mnenje. Stotine in stot ne podlistkov pa bo zadoščalo še za nekaj izborov, tako na primer za samostojno kniigo člankov: »Stvari okoli nas«, dalje za zbirko pamfletov in entre-filetov, ki jih je Čapek uspešno gojili in j'h je tudi na stotine objavil v časopisu Lidove noviny. Za posebno knjigo bo zadoščal tudi čap-kov humor, anekdote ter satirični verzi iz starejše dobe njegovega pisateljskega udejstvovanja, ki bodo izšli zbrani pod naslovom: »Drobtinice pod mizo časa«.
Za tisk je pripravljena tudi obsežna bibliografija vseh čapkovih del izpod peresa dr. Halika. ki se je potrudil ne samo, da bi zbral vse čapkove objave, ampak je izbrskal tudi vse važnejše, kritike o pisatelju, komentarje k posameznim delom in tudi polemike, katerih v zvezi s Čapkovo tvorbo ni malo. F. Bezlaj.
Gradnja nove tovarne sladkorja na Hrvatskem
Ljudska republika . Hrvat La 'lina sedaj dve tovarni sladkorja, :'n sicer v CrijcLu in na državnem posestvu v Belju (na Bmniinein vrhu), kj bosta v je:eni predelali ves pridete!« sladkorne pese s področja Hrvatska. Do jeseni prihodnjega leta pa bo Hrvatila dobila tretjo tovarno sladkorja, in šicer v Županji južno od Vin-kovcev. Gradnja te tovarne je že odobrena, prav tako je na razpolago podroben kredit. Te dni so pričeli z gradbenimi deli. Nova tovarna bo lahko že s polno zmogljivostjo sodelovala pri predelavi sladkorne pese v jesen*kj kampanji 1947. Pri gradnji tovarne pomaga Ijudotvo iz okraja 2uPanja s prostovoljnim delom.
Bolgarija na mednarodni zdravstveni konferenci. Ker je bila bolgarska vlada pozvana, da se udeleži mednarodne zdravstvene konference pri organizaciji Združenih narodov v New Yorku, bo bolgarski delegat, rektor vseučilišča Oranhovac, odpotoval v kratkem v Ameriko.
češkoslovaške trgovinske zveze z inozemstvom, češkoslovaška vlada je odobrila poročilo pomočnika ministra za zunanje zadeve Klementisa o trgovinskem in finančnem sporazumu med češkoslovaško in Finsko. Minister za fnance Srobar je poročal o pogajanjih za nakup in uvoz bombaža iz Združenih držav Amerike.
Amerika je izročila češkoslovaški ukradena umetniška; dela. Veleposlanik Združenih držav Amerike Steinhardt je v navzočnosti ameriške vojaške delegacije izročil predstavnikom češkoslovaške vojske del drago-cerih umetniških del, ki so jih izropali Nemci iz čeških muzejev in dvorcev. Pokradene predmete so našli v rudniku soli ne daleč od Salzburga v Avstriji.
Britanski institut v Pragi. V navzočnosti predsednika republike dr. Beneša je bil v Pragi svečano odprt britanski institut.
PRISPEVA JTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE
ST. 142 / ČETRTEK, 29. JTJNZTA 1945
S L O V E N S K
POROČEVALEC
BTRAlf
Vprašanje delovne sile in strokovnih
kadrov ob gradbenem programu 1946
Primerjajoč gradbeno sezono 1946 s predvojnimi sezonami, ,pa tudi s sezono 1945, moremo ugotoviti nekatere-posebnosti letošnje sezone, ki so viden izraz gospodarske strukture naše ljudske države:
Di več govora o pomanjkanju finančnih sredstev, ni več govora o brezposelnosti med stavbnim delavstvom, ni več breznačrtnega obnavljanja, že smo na pragu perfektiv-ne izgradnje državnega gospodarstva. Vendar so v teh posebnostih nekatera nesoglasja, ki jih moramo odstraniti, če hočemo izvesti za letos postavljene naloge. Ta nesoglasja so na eni strani neposredne posledice težke štiriletne vojne — na drugi strani pa jih povzroča smelost nalog, ki si jih postavljamo s perspektivo okvirnega gospodarskega načrta. Medtem, ko smo v letu 1945 marsikaj obnavljali in gradili brez programa, pač povsod, kjer se je pojavila lokalna iniciativa in kjer so bili dani materialni in delovni pogoji, ima perspektiva letošnjega programa jasne osnovne črte izgradnje: vzpostaviti nova izvorišna energije, izgraditi industrije predmetov široke potrošnje ter usposobiti transportna sredstva za izmenjavo teh predmetov.
To je tretja' posebnost in odlika letošnjega programa.
Tej se pridružuje četrta.
Naloge vsedržavnega značaja in Sva volja ter nujna potreba, da dobi geslo o bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov konkreten izraz, terjajo, da se letos angažirajo naše »trokovne sile tudi zunaj LR Slovenije. Takoj moramo pristopiti k podrobnemu trasiranju moderne avtoceste Beograd—Zagreb na sektorju Okučani—Andri-jevci. GRADIS bo vzpostavila v7 Bihaću svoje gradbeno vodstvo in toko pomagala LR Bosni in Hercegovini pri obnovi enega najbolj pomičnih, a najslavnejših mest iz narodno osvobodilne borbe Jugoslavije. Gradila bo objekte v skupni 'rednosti okrog 20.000.000 din in sicer: novo zgradbo okrožnega in okrajnega ljudskega odbora v Bihaću, zgradbo Dečjega zavetišča v Bihaču- osnovno šolo v Bosanski Krupi, betonski most preko reke Une pri Bosanskem Novem in nekatera dela za odstranitev ruševin mostov iz vodnih strug.
Pravtako se je obvezal Projektivni zavod Slovenije, da bo izvršil za Bosno in Hercegovino razen projektov za zgoraj navedene zgradbe še: projekt za vodovod in kanalizacijo novega Bihača, projekt za most preko Une v Bihaču, projekt za skladišče sadja v Gorazdi, statične načrte za zgradbo ministrstva za notranje zadeve v Sarajevu, projekt toVarne za predelavo sadja v Doboju, delavnice za poljedelske stroje v Doboju in projekt za moderno cesto Hidža—Blažu j.
S temi nalogami se je naš letošnji program še povečal, z njim pa pogum in odgovornost, da hočemo in moramo izvršiti, kar terja od nas porušena domovina.
Ni potrebno, da iščemo in ugotavljamo vzroke, dovolj je, da se z vso resnostjo zavedamo dejstva: v polni gradbeni sezoni in pri razpoložljivih finančnih sredstvih za ves obsežni program je na nekaterih naših največjih stavbiščih komaj do polovice izpolnjen delovni prostor, čeprav nam modemi gradbeni stroji nadomeste znatno število delovne sile. Povojne razmere ne dopuščaj^ mobilizacije delovne sile v stotinah, kakor je bilo nekoč običajno. Niti Prekmurje, ki je bilo včasih glavni dobavitelj težaške delovne sile, ne more sejaj zadostiti potrebam. Glavni vzrok ugotovljenega stanja je v tem. da poleg vojnih izgub delovne sile na eni strani delavstvo po večletnem preganjanju po svetu nerado zapušča svoje domove, na drugi strani pa pomeni za gradbena. vodstva preskrba delavskih stanovanj znatne stroške in občutne težave.
Ti vzroki so razumljivi.
Primanjkljaj strokovnega kadra na stavbiščih pa je še drugega značaja.
Vojna nam je vzela eno tretjino zidarskih in tesarskih kadrov. Vojna je pretrgala dotok tehnikov in in inženirjev s tehničnih šol in fakultet. Že samo to ima občutne posledice, toda pridružuje se vrh tega Še šnšmarstvo in skrivaštvo strokovnih kadrov. Cela vrsta strokovnih kadrov ni tam zaposlena, kjer bi bili najbolj potrebni in koristni. Mnogi tesarji in zidarji šuš-marijo po deželi, kjer jih bogatejši kmeti plačujejo preko uredbe o mezdah in jim vrh tega dajejo še nagrade v vinu in hrani. Drugim je zopet ljubša stalna služba v bližini svojega doma. pa čeprav so tako zaposleni, da je naravnost v sramoto njihovim strokovnim sposobnostim. Mnogi inženirji in tehniki so si iz gole komodnosti izbrali upravne, službe, ki imajo malo ali nič opravka z njihovo strokovno usposobljenostjo, čeprav so izku-
šeni strokovnjaki z večletno prakso ali dobrim teoretičnim znanjem. Izbirajo si pomožne administrativne službe, ne za to, ker jim nudijo boljše, ampak zato, ker imajo tam manj odgovorne življenjske pogoje. Takemu podcenjevanju svojih lastnih strokovnih sposobnosti in zanemarjanju svojega strokovnega razvoja, takemu Izmikanju odgovornim nalogam in nerazumevanju potreb opustošene domovine, ki se hkrati z obnovo mogočno izgraja, moramo napovedati najostrejši boj. Pred vojno bi hodili kilometre peš po naročilo za izvršitev stanovanjske hišice ali mostička, danes pa leže pred nami velike naloge in čakajo iniciativnih tehnikov in inženirjev.
Rekli smo. da je mobilizacija težaške delovne sile in strokovnih kadrov v stotinah danes nemogoča, potrebna je zato mobilizacija po vsej širini in globini terena.
Najpomembnejša gradbena dela se razvijajo letos nekako v štirih gradbenih bazenih: v ljubljanskem okrožju — v dolini Save, v mariborskem okrožju —• v dolini. Drave, v celjskem okrožju — v Celju samem in Savinjski dolini ter končno v ljubljanski kotlini.
V	savskem bazenu prevladujejo po obsegu investicij industrijske zgradbe, med katerimi so najvažnejše hidrocentrala v Mostah pri Žirovnici, tovarni Inteks in Jugo-bruna v Kranju poleg železobeton-skega mostu čez Savo v Kranju.
V	ljubljanskem bazenu prevladuje gradnja na cestah in železnicah: deviacija proge Preserje—Borovnica, modernizacija državne ceste Maribor—Trst na sektorju Ljubljana — Ježica in Ljubljana—Vrhnika. V celjskem bazenu prevladuje izgradnja železobetonskih mostov v Sa-
vinjski dolini. V dolini Drave je najvažnejši objekt hidrocentrala na Mariborskem otoku, v dolini Mure železobetonski most preko Mure pri Petanjcih.
Na Jesenicah, v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti se razvijajo obsežna gradbena dela za obnovo in izgradnjo visokih objektov.
V Ljubljani sami in okolici bodo vložene znatne vsote tudi v industrijske objekte, na prvem mestu je tovarna usnja na Vrhniki.
Zlasti v teh bazenih moramo izvesti mobilizacijo delovne sile in strokovnega kadra po vsej širini terena. To se pravi -— pregledati ustanove, manjše in večje obrate v trgih in mestih, kmetska. gospodarstva itd., kje je mogoče pogrešiti nekaj delavcev, kje se skrivajo tesarji, zidarji, polirji, strojniki, teh-inki, kje so zaposleni tako, da njihove strokovne sposobnosti niso izkoriščene ali vsaj tako slabo izkoriščene, da bi jih bilo mogoče brez škode pogrešiti na njihovem sedanjem službenem mestu. Jasno je, da gradbena vodstva take mobilizacije ne morejo izvesti. Zavedajoč se pomena perspektive obnove in izgradnje našega gospodarstva jim morajo pomagati ljudski odbori, odbori OF in sindikati.
Jasno je, da z nobenimi ukrepi ne bomo dosegli -tistega uspeha, kakor če bomo znali dvigniti občo zavest, da je za izvedbo gradbenega programa s tako perspektivo, ki ji je edini smoter dvig ljudskega blagostanja, vredno kaj žrtvovati. Nobeni ukrepi ne bodo toliko vredni, kakor prostovoljna mobilizacija vseh delovnih sil in strokovnih kadrov za izvedbo letošnjega gradbenega programa. Potrebno je, da se
ljudski odbori, odbori OF in sindikati ,-živo zainteresirajo za te probleme, da tolmačijo na masovnih sestankih, koliko več pomenijo tekstilne tovarne, hidrocentrale, ceste, bolnišnice, šole za blagostanje vsega ljudstva in vsakega posameznika kakor pa kratkovidno izbiranje trenutnih boljših življenjskih pogojev. Tudi je danes čas. ko naj politična izgrajenost najde predvsem izraza v konkretnem delu pri gospodarski obnovi in izradnji. Kakor smo med borbo za osvoboditev preizkušali predanost naših aktivistov z njihovo pripravljenostjo za oborožen odpor, tako jo preizkušamo danes z njihovimi dejanskimi napori za obnovo in izgradnjo našega gospodarstva. Naši mladi strokovni kadri pozabljajo, da se jim na sedanjih rt avbiščih dajejo doslej nepoznane možnosti, da razvijejo svoje strokovne sposobnosti v smeri specializacije, kar bo sleher-ner u poleg veselja nad uspehi njegovega strokovnega dela zagotovilo tudi boljše življenjske pogoje.
Ostro je treba kritizirati skrivaštvo strokovnih kadrov med delavci, ppofesionisti, tehniki, inženirji, pojav šušmarstva po deželi, pojav zaposlevanja strokovnih kadrov v podrejenih in manj važnih upravnih službah. S tako revizijo terena bodo naši aktivisti opravili koristno delo za vse naše gospodarstvo: zmajijšala se bo režija kmetij, obratov, pisarn, dvignila se bo kupna moč prebivalstva in izvedli bomo letošnji program, ki mu je edina perspektiva — blagostanje delovnega ljudstva.
Inž. Marjan Tepina,
pomočnik ministra za gradnje.
Ministri so obiskali
zvezne vlade mladinsko progo
Brčko, 17. jun. Dne 16. t. m. so
obiskali Mladinsko progo Brčko—Ba-noviči Todor Vujasinovič, minister za promet zvezne vlade, V'.cko Kr-stulovič, minister za delo zvezne vlade, Kiriio Savič, minister brez listnice, Kato Dugonjič, predsednik Glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije, ing. Miljenko Jakovljevič, pomočnik ministra za promet, ing. Zvonimir Morič, podpredsednik načrtne komisije, ing. Gvozden .Si-nrč, načelnik gradbenega oddelka ministrstva za promet, in Dana Šva-bič-Vučkovič, članica Glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije.
V spremstvu predstavnikov štaba mladinskih brigad in tehničnih voditeljev so pregledali vse mladinske brigade vzdolž celotne proge.
Ministri so se razgovarjali z najboljšimi mladmci in mladinkami ter se zanimali za njihove uspehe.
Ministri so se dalje časa zadržali v Bjeli, kjer so obiskali brigado Julijske krajine. Ob tej priliki je pozdravil mladince Julijske krajine ^minister Todor Vujasinovič, ki je poudaril, da je njihov prihod k gradnji Mladinske proge dokaz, da mladina Julijske krajine hoče graditi Jugoslavijo, ker jo smatra za svojo, domovino.
Nato je Rate Dugonjič v krajšem pozdravnem govoru opisal pomen gradnje Mladinske proge. Ko se je obrnil k mladincem italijanske narodnosti, ki delajo z mladino Julijske krajine, je poudaril, da uživajo v Federativni Ijudskj republiki Jugoslaviji iste pravice kakor ostali njeni državljani.
Ob povratku v Brčko je minister ža promet Todor'Vujasinovič izjavil: iNa progi sem bil zadnjič pfi njeni otvoritvi. Prišel sem s tovarišem Hebrangom, da prisostvujem začetku del. To je bilo 1. maja, ko so začel; delo. Takrat so prihajale prve brigade. Danes, ko sem pregledal celotno trasirano progo, sem bil resnično iznenađen. Pojavilo se je mnenje, sam ne vem kako, kakor da gre za lahko in enostavno delo, kdor pa vida obliko terena in spozna vse ostale okoliščine, mu postane jasno, da to ni niti malo enostavna, ampak nasprotno ogromna in težka naloga. Zato sem tem bolj iznenađen nad izvršenim delom, ki sem ga videl pri današnjem obisku.
Ko smo pričenjali delo, nas je predvsem skrbelo troje:	1. ker je
bilo treba delo izvršit; z mladino, z onimi, ki doslej niso opravljali po. dobnih poslov; 2. ker je obseg del presegal vse, kar je bilo doslej pod vzetega v naši državi; 3. ker je obseg del zahtevki vekke količine orodja, strojev, materiala in kvalificiranih voditeljev. Danes lahko re čem, da so ti problemi v glavnem rešeni. Mladina se je z neverjetno naglico priučila vsem delom, celo orodju, za katero je potrebna strokovna usposobljenost. S tem orodjem delajo danes mladinci, ki so bili še do včeraj poljedelci. Zaradi pomanjkanja zadostnega števila nadzornikov in drugih nižjih voditeljev ki jih je zahteval obseg del, smo organizirali vrsto kratk h tečajev Danes je to vprašanje rešeno.
Mladina, ki do včeraj skoraj ni imela stikov s sodobnim orodjem danes vse to popolnoma obvlada Mladinci - nadzorniki izpolnjujejo svoje naloge prav tako kakor stari izvežbani nadzorniki, ki so Vse svo-
je življenje prebili pr; gradnji prog. Danes so že odlični minerji -in popolnoma samostojno vodijo kompre-,sorske motorne mešalne stroje, delajo na avtomatskih gradilnih odrih in pr,- številnih drugih delih. .Ž gradnjo te proge smo dobili ogromen kapital novega bodočega omrežja jugoslovanskih železnic. Danes razpolagajo vse tri naše sekcije z velikim številom strojev in orodja._ . _
Ko sem si ogledal to progo, niti najmanj ne dvomim, da bodo načrti v celoti izvedeni. Zato nam nudi najboljše jamstvo zanosna vztrajnost naše mladine, ki tako pametno rešuje te naloge in presega vse doslej znane norme pri podobnem poslu. .Uspehi, ki so jih doslej dosegli, diih, ki vlada v njihovih taboriščih in delovnih prostorih, dokazujejo, da je to Titova herojska mladina, ki more rešiti vsako nalogo, ki se ji postavi.«
Po skupni večerji v Brčkem je minister za delo zvezne vlade Vicko Krstulovič obiskal mladino druge dalmatinske delovne brigade ter se dalje časa zadržal v prisrčnem razgovoru z njenim; člani.
Med številnimi mladinci to mladinkami, ki delajo na Mladinski progi, so skoraj po vseh brigadah tudi invalidi — mladinci iz narodno osvobodilne itojne.' Tako' je Vrtiški udarni Brigadi »Udarnik« '7 invalidov, ki so pokazali pri delu zelo dobre uspehe. Številni izmed njih — tako Miloš Djodanja in Dane Uzelac — so 50<Vi invalidi. Izmed teh sedmih so bili trije od štaba bataljona pohvaljeni zaradi požrtvovalnega dela in doseženih uspehov.
V šumadilnskd mladinski brigadi so trije mladinci — invalidi, izmed katerih je bil eden pohvaljen.
24.000 mladincev in mladink gre gradit mladinska progo
Ko se je v aprilu centralni odbor USAOJ-a zavezal, da bo jugoslovanska mladina v letošnjem poletju zgradila 92 km dolgo železniško progo Brčko—Banoviči, je 'bil0 določeno, da bosta železnico gradili dve skupini mladinskih brigad, od katerih bo vsaka štela 12.000 mladincev in mladink iz vsek krajev države. Prva skupina, sestavljena predvsem iz vaške mladine, je začela z delom v začetku maja in bo delala do začetka julija, ko jo bo postopno zamenjala druga skupina. To drugo skupino bodo sestavljali v glavnem srednješolci, ki bodo čas šolskih počitnic izkoristili, da sodelujejo v tej. veliki akciji jugoslovanske mladine.
Čeprav je imela naša mladina v aprilu le malo časa. da zbere in organizira mladinske delovne brigade za delo na tej progi, je bilo vendar v kratkem času formiranih nad 50 brigad in že sredi maja je bilo na delu nad 14.000 mladincev in mladink. Mladinska brigada iz te prve skupine se bodo v prvi polovici julija vrnile na domove, tako da bo vaška mladina lahko pomagala pri žetvi. Namesto odhajajočih brigad pa bodo prišle nove. V vseh predelih Jugoslavije se je za delo v tej drugi skupini javilo toliko mladincev in mladink, da je treba formirati kar preko sto brigad. Tako bo v drugi skupini sodelovalo pri gradnji mladinske proge okrog 24.000 mladncev in mladik. Iz Srbije jih bo prišlo 8000, (od tega 3000 iz Beograda), iz Hrvatske 5600 (od tega 2000 iz Zagrebi) iz Bosne in Hercegovine 4500 (od tega iz Sarajeva 1600), iz Slovenije 2000 (od tega iz Ljubljane 1000), iz Makedonije 1800 in iz Črne gore 500. Tudi iz Češkoslovaške bosta prispeli 2 brigadi po 250 mladincev. Prva bo odpotovala v Jugoslavijo že 20. junija. Napovedani sta tudi sovjetska in bolgarska brigada, med tem ko albanski mladinci že delajo na progi Akcija jugoslovanske mladine je navdušila tudi mladino naših izseijencev v Franciji, ki se hoče prav tako udeležiti dela pri gradnji proge. Končno je napovedn tudi prihod istrske bri gade. ki je že formirana in jo sestavlja 300 najboljših mladincev in 'mladink. Ta brigada ho 23 t. m. krenila oa pot z Reke. Brigada naših
mladincev in mladink iz Slovenskega Prmorja pa je že pred tedni prispela v Brčko.
Prve brigade iz druge skupine že odhajajo na delo, Delale bodo na tretji, to je poslednji sekciji proge južno od železnice Doboj—Tuzla tja do Banovičev. Te prve brigade, ki zdaj prihajajo'še niso namenjene, da bi 'stopile na mesto odhajajočah brigad temveč bodo pričele z delom na poslednjem odseku proge. Težišče 'dela se polagoma pomika od Brčkega proti jugu. Navzlic temu bo na področju prve in druge sekcije še mnogo dela, zlasti pri gradnji večjih objektov, kakor so mostovi, tuneli in veliki nasipi.
Centralni odbor USAOJ-a je stavil že podroben načrt za prevoz druge skupine na delovno mesto.
Pretežni del novo formiranih brigad bodo poslali v Lukavec ob progi Doboj—Tuzla, od koder jih bodo razmestili proti severu in jugu. Po razporedu bo od 15. junija do 15. julija prispelo v Lukavac 71 novih mladin skih delovnih brigad; med njemi bo tudi 6 brigad iz Slovenije, ki bodo po načrtu odšle iz Ljubljane 5. ju li ja. Ostalih 35 brigad pa bodo v času od 26 junija do 15. julija poslali Brčko od koder jih bodo razmestili na prvo in drugo sekcijo proge. Med temi brigadami bodo tudi štiri brigade iz vseh štirh okrožij Slovenije.
Ogromno navdušenje mladine za to prvo mladinsko delovno akcijo vsedržavnega obsega nam priča, da je naša mladina iz vseh predelov Jugoslavije pripravljena po svojih najboljših močeh prispevati k splošnim naporom za obnovo in izgraditev naše države in da hoče s svojim delom ustvariti trajno vrednoto, pomembno za vso državo. Mladina, ki že drugi mesec dela pri gradnji proge pa z vztrajnim delovnim poletom in z medsebojnim tekmovanjem vedno znova dokazuje veliko ljubezen do naše ljudske države. Z zadoščenjem in s ponosom zasleduje vse ljudstvo Jugoslavije napore naše mladine ter jim v znak priznanja pošilja ’pozdrave in darila. Dnevno prihajajo v Brčko delegacije iz vseh krajev Jugoslavije, da obiščejo posamezne delovne brigade. V začetku junija je mladino obiskal
■**
1
m
Iz Kijeva: Parnik dnjeprovskega bazena »Kirov« se odpravlja na prvo
letošnje potovanje
tudi zvezni minister za gradnje Vlada Zečevič. ki se je ob enem zanimal, kako napreduje gradnja rudarskega naselja v Banovičih. Naše množične organizacije pošiljajo brigadam najrazličnejša darila,, sindikalne podružnice pa organizirajo prostovoljno delo ter pošiljajo mladini, bodisi denarne prispevke aÜi darila v obliki orodja n drugih potrebščin. Organizacije Rdečega križa pa so zbrale že mnogo daril v obliki živil, cigaret, obleke in obutve, brisač, odej, mila, zlasti pa zdravil in materiala za prvo pomoč.
Mladina, ki vidi, da so nanj uprte vse oči, Jugoslavije, s svojim delom dnevno dokazuje, da je veliko pozornosti jugoslovanskega ljudstva. Mladinci se ne morejo prav sprijazniti z mislijo, da bodo morali že kmalu oditi na domova Mnogi od njih so
se obvezali, da bodo vztrajali pri delu toliko časa. dokler ne Ido odpeljal pivi vlak iz Brčkega v Barv:viče. Ne plašijo se niti najhujših del, zlasti , pri gradnji mostov in tunelov, kjer opravljajo tudi najtežja dela. Tako je brigada iz Like že skoraj dogradila most preko Brčke. Po sklepu gradbenega vodstva bo ta siost nosil napis »Most liske brigade«. Naslednji most, ki ga gradi druga dalmatm-. ska brigada pa bo nosil napis »Most druge dalmatinske brigades. Iz najboljših mladincev posameznih delovnih brigad je bila te dni ustanovljena posebna minerska brigada, fei je odšla na minerski tefai in bo zaposlena pri gradnji 400 m dolgega tunela pri vasi Tinje. Mladinci iz te brigade so ee zavezali, da ne bodo prej zapustili dela. dokler ne bo prvi vlak peljal skozi tuneL
Pismo z mladinska proge
Draga tovarišica Marija!
Tvojega prima sem se razveselila, soj mi je bilo spočetka kar nekam dolgčas, ko ni büo nič pošte iz rodnega kraja,- - Danes eem dežurna in imam dosti časa za pisanje. Najprej Ti moram povedati, kako mio poter vali. Bilo je zelb zabavno. V Dobrav: so nas najlepše sprejeli z godbo n pivom. Še boljše volje in vši navdušeni ki • trdno odločeni, da hočemo zgradit; mladinsko progo Brčko—Banoviči, smo nadaljevali potovanje. V soboto ob 3. smo prispeli na celj. Bili smo Precej utrujeni in smo takoj polegli ter trdno zaspali. V Brčkem sp nas cepili proti tifusu. 3. maj urno zelo lepo praznovali z ostalimi brigadami. Tifkaj so tudi srbske brigade, s katerimi se zelo dobro razumemo. Takšen je naš dnevni red: ob pol 5. vstanemo, ob 5. telovadimo, sledi zajtrk, razvitje zastave, čitalne vaje, politična ura, ko~.ilo. poiem šele se začne delo, k. traja od 12. do 6. Nato se vrnemo domov, se umijemo, večerjamo in priredimo miting alj zabavni večer. 'Tako je dan za dnevom. Marija, agitiraj med mladino, kajti šele tukaj vidiš, kakšne obveze imaš. da jih izpolniš, kakor smo obljubili maršalu Titu. Prosim Te tudi, da mi pošlješ Titovo in Stalinovo sliko. Pri nas delamo na vseh poljih. Zelo je zabavno in veselo. Povej mladini, da bomo, ko se vrnemo domov, hoteli videti, kaj ste vi naredili med lem. . Kaj pa udarniki, ali- imate še kaj udarniških nedelj? Kako je bilo na Titov rojstni dan? Pr.j nas smo zažgali velik kres ter plesali okrog njega e drugimi brigadami. Piši' mi kmalu, ker na» vse zelo zanima, kako kaj dela mladina doma. Alj vaši ča;opisi kaj pišejo o nas? Kakor smo zvedeli, dobimo uniformo, ju sicer siva krila in sive angleške bluze. Tudi čevlje dobimo. Marija, to bo veselje, ko ne vmem v Ljubljano. Potem začnemo pa spet skupaj delati dema. V naši četi je 15 deklet in 24' fantov, lepo se razumemo. Prav zdaj je pritekel mladinec in mi prinesel na novo zloženo pesem, ki jo pojemo po melodiji pesmi »Pionirji«. Napišem Tj jo:
Graditelji smo nove proge, ki iz Brčkega v Banoviče gre, — moči eo živo se strnile mladine cele Jugoslavija
Udamišjjo se bomo izkazali in trdno progo zgradili mi, in rok, ki smo si ga zadali, s trdno voljo bomo skrajšali.
Zato naj kramp, lopata poje, naj slišijo nas onstran melj, mladina izpolnuje svoje, za domovino, Tita, vsi naprej!
Ulični odbor AFŽ Breg in Salem-drova ulica v Ljubljani je poslal pred binkoštn-mi prazniki 'kočevski četi Novomeške delovne brigade v Brčko paket (9 kg feeäciov kot priboljšek) in pismo s tole vsebino:
»Mladinski delovni brigadi Novomeškega okrožja — 3. četi Brčko.
V znak našega priznanja in hvaležnosti, da imamo tako krepostno in doforo mladino, ki je šla med prvimi na prostovoljno delo gradnje železnice Brčko — Banoviči, prejmite od odbora AFŽ za Breg in Salendrove ulice ta mali dar, ki so ga žene in matere zbrale za Vas. S tem bi se Vam rade vsaj malo oddolžile za Vašo dobro voljio in trud, ko ste tako velikodušno priskočili na pomoč naši Opustošeni domovini. Me matere in žene smo ponosne, da 'mamo tako mladino, ki zna. zgrabiti za delo samo-itojno in se ne m trasi še tako velikih žrtev kok je gradnja želez* nie.
Za Vaš trud Vacn bo naša domo* vina iskreno hvaležna.
Naj živi maršal Tito, ved ja mladine Jugoslavije!
Naj živi Mladina, graditeljica nove Jugoslavije!
Novomeška delovna brigada, 3. (kočevska) četa- se je zahvalila s sledečim pismom:
»Odboru AFZ za Breg in Salerr rovo ulico v Ljubljani.
Najlepše se Vam zahvaljujemo za poslani paket, katerega smo se zelo 'razveselili, posebno pa smo Vam hvaležni, ker ste se prve spomnile na našo četo. Vidimo, da nas nas mite pozabili, temveč živo zasledujete naše delo tu. Obljubljamo Vam, da bomo_ dostojno daori-ne .l! svoj delež pri gradnji Mladinske prtoge in podvojili svoje sile, da čim prej dokončamo to veliko delo, saj se zavedamo ksko velikega' pomena je za vso -našo mlado republiko Jugoslavijo zgraditev proge Brčko—Banoviči.
Naj živi naš veliki vodja maršal Tito!
Naj živi Federativna Ljudska republika Jugoslavija!
Naj žive naše slovenske žene ia matere!
Za Tita—za demo vino!
V imenu vse mladine 3. čete
Mateja Paka
23. junij — pregled moči lat ustvarjalnosti naše mlade fixkultwne organizacije!
Mihajlovicevi pomočniki so sklepali sporazume z Italijani, Nemci in ustaši zgolj zato, da bi zatrli narodno osvobodilno gibanje
Beograd, 18. junija.
Včeraj dopoldne je sodišče zasliševalo obtoženega Gjuro Vloviča, bivšega novinarja in književnika iz Zagreba, ki je priznal svojo krivdo.
—	Kdaj ste stopili v četniško organizacijo Draže Mihajloviča in kje?
—	Stopil sem v Splitu pozno jeseni 1942. leta.
Obtoženec je tedaj živel v svoji rojstni vasi Vrelo. Ker so ga ustaši odkrili, je moral bežati v Split, kjer je bila množica Srbov.beguncev. V Splitu je živel ilegalno, nato pa je odšel v Kaštel, kjer je zbiral gradivo o ustaškem gibanju in o udeležbi katoliškega klera v ustaškem gibanju. Kakor prava, je simpatiziral s četniki, vendar ga gibanje ni močno privlačilo. Od simpatizerjev partizanov je zvedel, da se partizani borijo proti okupatorju, četniki pa stikajo glave z_ Italijani. Ko je v prvi polovici novembra 1942. leta prišel v Split, je videl, da stražita stanovanje vojvode Birčanina, voditelja četnikov, dva karabinjerja. Videl je, da je eden izmed funkcionarjev četniškega gibanja, gimnazijski direktor v p., Alfirevič, večkrat prihajal k šef uitalijamske policije. Tudi zanj je interveniral. Januarja
1943.	leta je slišal, da so jih'Italijani z vlačilci in ladjami pripeljali do Solina in da so jih odtod odpre-mili proti Kninu. Prepričan je bil, da tukaj ne sodelujejo posamezniki, temveč celotna organizacija. Po prevozu teh četnikov je videl, da je to sodelovanje zavzelo širok razmah.
V Splitu je obtoženi Vilovič prišel v zvezo s pravoslavnim proto Umikalo in z direktorjem Alfirevi-čem, ki je zanj interveniral. Za četniško organizacijo v Splitu je napisal tri članke, ki so bili razmnoženi.
—	Ali ste delali za četniško organizacijo? je vprašal predsednik?
.	— Tega ne bi mogel reči, v. stvari
pa sem hotel delati.
Opazil sem, da mnogo ljudi v Splitu, celo tisti, o katerih so četniki mislili, da so njihovi, ne odobravajo zadržanja te organizacije, jo obsojajo in 'sicer zelo ostro.
Sodelovanje splitskih četnikov z Italijani
—	Ali je bilo sodelovanje splitske organizacije četnikov z Italijani odkrito ?
—	Mislim, da je bilo odkrito. To
je lahko vsak vedel.
—	Kakšno stališče so v tem času zavzeli partizani?
—	Partizani so se bili z okupatorjem in s četniki.
Na vprašanje, kakšno je bilo njegovo stališče v tem skupnem sodelovanju četnikov in »•"’’lianov v borbi proti partizanom, izjavlja obtoženec, da je o tem sodelovanju zelo malo vedel. V marcu 1943. Itca je odšel Vilovič v Črno goro in sicer v Koiašin, kjer se je obrnil na namestnika poveljnika četnikov Pavla Djurišiča. Ta ga je poslal k nekim civilistom, vendar so mu vsi rekli, naj počaka vojvodo Pavla. V tem času je prišel v Koiašin Stevan Koljevič z angleškim polkovnikom Ballj’jem, da bi prisostvoval neki razpravi proti partizanom v Kola-šinu.
—	Ali ste sigurni, da so sodili partizanom? je vprašal tožilec.
-— Tako so mi povedali. Na tej razpravi nisem bil.
Ob tej priliki se je obtoženi Vllo-vič spoznal z Moljevičem, ki mu je nekaj dni pozneje poslal listek z navodilom, naj se z dvema mladeničema odpelje v kamionu proti Mojkoviču. Iz Mojkoviča so odšli v Zaton, nato pa je z Moljevičem krenil proti Srbiji.
Kakih 10 km južno od Kolašina izpod Matiševa je bila italijanska garnizija. Na podlagi svobodnega prihoda Moljeviča in angleškega polkovnika v Koiašin je obtoženi Vilovič sklepal, da je moral obstojati med Pavlom Djurišičem in Italijani nekakšen aranžma. Prav tako se je čudil, da je četniško vrhovno poveljništvo tako blizu Matuševa, ker bi Italijani lahko, kadar bi hoteli, napadli Lipovo, kjer je bilo vrhovno poveljništvo.
O sodelovanju se je prepričal šele pred prihodom Moljeviča in Ballyja, po prihodu pa se je prepričal tudi o intenzivnosti sodelovanja.
—	Ali ste sklepali, da tudi vrhovno poveljništvo sodeluje?
—	Sklepal sem, da vsaj ve za to.
Obtoženec Driznava svoje laži
Obtoženec je smatral v pričetku partizansko gibanje za protisrbsko gibanje, kar je naivno pojasnjeval: 5-0 partizanih se je govorilo kot o komunistih, komunisti pa so se prikazovali kot ogorčeni protivnik! nacionalistov ter se mi je potem zdelo, da je povsem mogoče, da hočejo komunisti odstraniti nacionaliste s poti. čeprav ni imelo partizansko gibanje šovinistične in plemenske tendence. je kljub temu obtoženec v nekem članku napisal, da so partizani nadaljevanje ustašev.
—	Ali priznate, da je takšno pisanje kleveta narodno osvobodilnega gibanja? je vprašal predsednik.
—	Priznavam.
—	Ali se niste zavedali, da je odvratna laž. najbolj ogabna laž in kleveta, kar ste pisali 20. maja 1944. leta?
—	Ne, tedaj se tega nisem zavedal.
Ali se danes tega zavedate?
—	Danes, se zavedam, da je to laž.
Obtoženec trdi, da mu je to mišljenje sugeriral prota Stojisavljevič, ki mu je govoril, da partizani preganja-
jo Srbe, rušijo cerkve, samostane itd.
Po prihodu v Srbijo je Vilovič sodeloval v »Združenem srbstvu«, čegar smer je določal dr. Djura Djurovič v »Ravni gori«, ki jo je tedaj urejeval dr. Moljevič. Junija 1944. leta je bil na kongresu v vasi Ba izvoljen za predsednika propagandnega odbora.
Ali menite, da so bili odloki in delo nacionalnega komiteja kortstni ali škodljivi za jugoslovanske narode.
—	Mislim, da niso bile koristne, bile so škodljive.
Sodelovanje četnikov z Nemci
Sodelovanje četnikov Draže Mihajlo vica z Nemci je obtoženec videl na lastne oči na Vučjaku v Bosni februarja ali marca meseca 1945. leta. Pri Kalabičevem poveljništvu se je namestil neki Nemec z radijsko postajo medtem, ko so bili v neposredni bližini nemški šotori. O sodelovanju med četniki z Bolgari proti partizanom je zvedel v Srbiji, ko so bile borbe za Dragačevo in Ivanjico.
—	Kakšen cilj so imeli vaši članki, ki ste jih pisali v četniških listih? Kaj ste hoteli doseči s temi članki ?
—	Pokazati sem hotel dobro voljo tistim ljudem, od katerih sem zahteval zaščito.
—	Ali ste se zavedali, kakšne posledice so imeli vaši članki?
—	Ti članki so bili v glavnem nepolitični, se brani obtoženec.
—	Ali ste vedeli, da je bil v tem času edini nosilec borbe proti okupatorju v Jugoslaviji narodno osvobodilno gibanje?
—	Da, da, da, potrjuje obtoženec.
—	Odkod torej vaše identificiranje narodno osvobodilnega gibanja z ustaši? Kaj ste hoteli doseči?
—	Ničesar nisem hotel doseči.
Predsednik navaja posamezne stavke iz spisov, obtoženega Djure Vilovi-ča, v katerih poziva na borbo proti Narodno osvobodilni vojski, čeprav je vedel, da so se partizani bojevali z okupatorjem in da se je Draža Mihaj-lovič sestajal z Nedičem, čeprav je to vedel, ni zapustil tega gibanja, niti ni ničesar napravil, da bi razbil sodelovanje četniškega gibanja s kolaboracionisti. Obtoženec trdi, da ni več simpatiziral s četniškim gibanjem in da so simpatije že davno izginile.
—	če so izginile, zakaj niste odšli, je vprašal predsednik.
—	Kam? Privezal sem se na ta voz In rinil, dokler se je dalo.
—V čem je bil glavni cilj četniškega gibanja?
—	Tedaj sem mislil, da je glavno, da četniki obvladajo partizane in ure-
Beveti da
Beograd, 18. jun. Razprava proti skupini izdajalcev in vojnih zločincev z Dražo Mihailovičem na čelu se je danes začela z zasliševanjem enega izmed pomembnih četniških izdajalcev' in zločincev — komandanta četniških sil v Bosni Rade Radiča. Obtoženi Mihailovič ie lahko danes, poslušal demanti številnih svojih izpovedb, v katerih ni hoiel biti dovolj jasen. To sta prav tako lahko slišala tudi obtožena člana Centralnega nacionalnega komiteja Stevan Moljevič in Dju-ro Vilovič, ki sta bila zaslišana včeraj in ki sedita danes poleg Draže Mihajloviča.
Rade Radić je bil dober učenec svojega krvavega učitelja Mihajloviča
Radič je človek brez šol. Sam pravi, da ne zna niti dobro pisati, vendar je bil dober učenec svojega krvavega učitelja in gospodarja Draže Mihailoviča. Medlem ko je Mibajlovič največkrat zv-račal vso odgovornost na svoje komandante, za tem pa pod težo dokazov vendarle priznaval eno za drugim, obtoženi Rade Radič brani sebe in obtožuje svoje podrejene komandante in najbližje sodelavce.
Pravi, da mu niso dajali v podpis številnih aktov, ki govorijo o najožjem sodelovanju z okupatorji in ustaši, v času, ko je bil bolan.
Radič je pričel svojo četniško kariero leta 1942., ko je na sektorju Teslica v Bosni izda! krajiški partizanski odred in v dogovoru z nekaterimi četniškim komandant organiziral četniško tolpo, ki je podlo napadla partizanski štab in bolnišnico v vasi Jo-šavki, pobila ranjene borec ter postrelila voditelje dr. Mladena Stojanoviča, Rajka Bosniča in druge.
Danes Radič o tem nerad govori.
Trudi se, da bi našel opravičila za svoje zločine in skuša preslišati, da je bil za ta svoj izdajalski postopek imenovan za komandanta četniškega bataljona »Mrkonjič«.
Četniški sporazumi z ustaši in Nemci
Kakor ostali četniški komandanti v Bosni, ki so izvršili izdajstvo pred njim, je tudi Radie že leta 1942. pričel sklepati zveze z ustaši, nato pa z Nemci. Tudi o tem nerad govori, toda končno vendar opisuje potek razgovorov ter podpis sporazuma z ustaškim generalom Brozovičem v Banjaluki, s katerim se je dogovoril o skupni borbi proti partizanom pod poveljstvom poveljnika oboroženih sil NDH, pri čemer nai hi ustaši preskrbovali četnike s strelivom in zdravili ranjene četnike v svojih bolnišnicah itd.
Na vprašanje tožilca Minica je obtoženec odgovarjal, da so imeli vsi četniki v Bosni podobne sporazume z ustaši. Na številnih sporazumih, ki jih je prebral predsednik, so tudi skupni podpisi ustaških in četniških komandantov ter ob zaključku ustaški »Za dom spremni!«
Potem, ko je bil izbran za komandanta vseh četniških odredov v Bosni,
dijo državo na podlagi svojih političnih koncepcij.
—	In okupator,
Ker obtoženec ni dal jasnega odgovora na to vprašanje, ga je predsednik spomnil na izpovedbo v preiskavi, ko je rekel: »Po vsem tem je sodelovanje z okupatorjem nujno sredstvo za ustvarjanje tega cilja.« Ali so točno vpisane vaše besede ? vpraša predsednik.
Ce sem podpisal, tedaj je to točno.
—	Ali vam je bila izpoved vsiljena?
—	Ne.
—	Ali so vas mučili z gladom, žejo, ali niste mogli spati?
—	Niso.
—	Zakaj nočete priznati tega, kar ste povedali v izpovedbi?
Obtoženec je jzpremenil svojo izpoved v toliko, v kolikor ni mislil »nujno sredstvo«, temveč »nujno zlo«.
Fri delu izvršnega odbora je obtoženi Vilovič sodeloval v toliko, kolikor je prisostvoval na konferencah, na katerih je, kakor pripoveduje Draža Mihajlovič, držeč nekakšen zvezek v rokah, nekaj čitai, nekaj pa momljal, nato pa diktiral enemu ali drugemu odgovore na razna vprašanja.
Na vprašanje predsednika, kaj je delal, je pripomnil tožilec: »Zbiral je anekdote«. Obtoženec je resno pritrdil: »Da«. (Smeh v dvorani).
Na vprašanje tožilca, kako je prišlo do tega, da se je Moljevič odvrnil od Draže Mihajloviča, je izjavil: »V glavnem zaradi ukaza Draže Mihajloviča, naj se vrne v Srbijo.
—	Ali je prihod Milana Ačimoviča vplival na Moljeviča, da je podal ostavko«.
—	Vsekakor je eden Izmed razlogov, vsaj tako je navedel v pismu.
Nato je Vilovič pripovedoval na branilčevo vprašanje, kako je zbiral anekdote.
Pogrebu četniškega vojvode Birčanina je prisostvoval italijanski general Spigho
Na vprašanje tožilca, če je napisal nekrolog ob Birčaninovi smrti, je obtoženec pritrdil.
—Kako ste mogli pisati, ko ste videli, da Birčanin odkrito sodeluje z Italijani ?
—	Nisem napisal nekrologa, je popravil, obtoženec, bilo je samo poročilo s pogreba.
—	Ali so bili na pogrebu tudi Italijani?
—	Oni so napravili špalir po ulicah, ko je šel pogreb mimo, general Spigho pa je prišel na grob.
Razprava je bila nato prekinjena.
n razprave
je Radič vzpostavil zvezo z Dražo Mihailovičem, oziroma četniško vrhovno komando preko Račiča, ki je odobril sklenjeni sporazum z ustaši ter borbo s partizani.
Na temelju nekega takega sporazuma je prišlo do skupnega nastopa četnikov in Nemcev proti partizanom v. vasi Radina voda. Obtoženec priznava, da so bili tedaj Nemci in četniki skupno v bunkerjih. To je bilo v skladu s sporočilom, ki ga je poslal Radiču delegat Draže Mihajloviča, Mitri-novič. v katerem se je odrejala borba s partizani.
Z Dražo Mihajlovičem se je Radič sestal leta 1944 v vasi Branjani v Srbiji v navzočnosti Moljeviča in drugih članov CNK. Ob tei priliki je poročal o svojem dotakratnem delu.
Na vprašanje, če so odobrili njegovo delo, je Radič odgovoril: — So.
V nagrado za to izdajalsko delo je bil obtoženi Radič postavljen za člana CNK ter odlikvoan s Karadjordie-vo zvezdo. Radič priznava, da je sklepal sporazume tudi z Nemci. Leta 1943 je v Banjaluki sklenil sporazum z Nemci za borbo proti NOV in POJ.
Iz dokumentov, ki jih je prebral predsednik, je jasno razvidno, da je Radič opravljal krvavo in zločinsko delo. V nekem poročilu pravi, da je Nemcem šlo za ohranitev postojank nasproti vasi Celice, da partizani na bi prodrli proti Banja Luki, zaradi česar naroča četniškim odredom, naj ostanejo še naprej v sporazumu z Nemci, ki so obljubili polno sodelovanje v borbi jjroti partizanom.
Tudi številni drugi dokumenti, ki jih je podpisal Radič, govorijo o sodelovanju z okupatorjem, kar pa Radič noče odkrito priznati kot svoje sodelovanje, ampak poizkuša zvrniti v breme svojih podrejenih starešin, čeprav priznava svoje podpise na originalnih dokumentih.
Na vprašan je, kdaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med partizani in četniki, je odgovoril, da je do te prekinitve prišlo leta 1941 v novembru ali decembru. Znano mu je, da so četniki napadli neko partizansko bolnišnico.
Radič pravi, da do 1. aprila ni zavzemal nobenega položaja, takrat pa so ga izvolili za komandanta četniškega bataljona »Mrkonjič«. Komandant bosenskih četnikov ie postal ob kon-ru junija ali v začetku julija 1942. Med 25. majem in 1. junijem so se četniki obvezali, da priznajo NDH. Obtoženec priznava, da ih šel v Banjaluko tudi sam ter tamkaj 8. ali 9. junija sklenil sporazum z generalom Brozovičem. Ta sporazum je določal sodelovanje za borbo proti NOV. Četniški komandanti so se obvezali, da bodo sodelovali pri razbijanju in uničevanju NOV.
S pogodbo so četniki priznali oblast Paveličeve NDH
Tožilec: Ali ste se vi, četniki v Bosni. sporazumeli z NDH?
Predsednik: Glejte, tožilstvo je tukaj priložilo neko pogodbo: »Vukašin
Marčetič, nadsatnik bivše jugoslov.1 vojske, sedaj komandant četniškega polka »Manjača«, Jovan Mišič, narednik bivše jugoslov. vojske - komandant prvega bataljona četniškega polka »Manjača«, Savanovič Peter, komandant četrte čete, Drenovič Uroš, satnik bivše jugoslov. vojske - učitelj po poklicu, komandant četniškega bataljona »Kočič« — s strani predstavnikov hrvatskih državnih oblasti pa: veliki župan, general Brozovič Ivan, polkovnik Novak Viktor, komandant tretjega hrvatskoga polka v Banjaluka in stožernik Beljan Mirko so sklenili sporazum. V razgovorih smo ugotovili...« — torej so sklenili pogodbo — »1. Pripadniki četniških odredov na področju Ključ—Vakuf— reka Vrbas do Banjaluke priznavajo vrhovnost NDH' in kot pripadniki NDH izjavljajo privrženost in vdanost NDH.
2.,	3. in 4.: Četniški odredi pristavljajo naslednjo pripombo: Četniki z ozrenjskega področja ohranjajo upravo svojih občin; z zvezi s hrvatskimi oboroženimi silami prostovoljno sodelujejo pri razbijanju iu uničevanju komunističnih boljševičkih tolp in v ta namen obdrže orožje.« — In vse to pod nim »Za dom — spremni k sestavljeno med predstavniki državne oblasti NDH velikim županom prof. dr. Petrom Gvozdičem, komandantom banjaluškega okrožja polkovnik Brozovičem in stožernikom Beljanom M. na eni strani, med tem ko so bili na četniški strani navzoči komandant četniškega bataljona »Obilic« Peša novic, komandant bataljona »Mrkonjič« Cvetko Aleksič in komandir druge čete istega bataljona Stankovič ter bivši narodni poslanec Maksim Te--sič. — Pripadniki četniških odredov s prostora desne strani Vrbasa do reke Uglje ter dalje — pripominjajo, da želijo izvajati upravo v svojih občinah in da v zvezi s hrvatsko oboroženo silo prostovoljno sodelujejo pri razbijanju in uničevanju komuni-stieno-bljševiških tolp ter v ta namen obdržijo orožje. Četniški odredi bodo sodelovali prostovoljno pri razbijanju komunističnih tolp skupno z ostalimi silami NDH pod splošnim poveljstvom komandanta te oborožene sile, pri čemer pa bodo komandanti četniških odredov poveljevali svojim četam.« — Torej skupaj z ustaši, to je pogodba z ustaši.
Obtoženec: To sta naredila Drenovič in Tešanovič.
Predsednik bere dalje: »Četniški odredi lahko izvajajo- samostojne njuno potrebne akcije krajevnega značaja na tem ozemlju ter bodo pravočasno obvestili komandanta oboroženih sil. Potrebno strelivo za sodelovanje v akcijah se bo izdajalo četniškim odredom in drugim odredom oboroženih sil. Četniški odredi ‘•-e preko svojih predstavnikov obvezujejo, da bodo vsestransko podprli državno oblast NDH pri urejanju splošnih razmer v teni delu državnega področja in da bodo v ta namen nudili vso pomoč. Zgornje odredbe stopajo v veljavo takoj po podpisu. V Banjaluki 23. maja 1946. — Veliki župan župe Sana - Luka dr. Gvozdič, ustaški stožernik komandant banjaluškega okrožja Brozovič Ivan, s četničke strani pa Tešanovič, Tesič in drugi.« — Glejte, spet pogodba o priznanju vrhovnosti NDH! (Bere dalje dokument): »... ko bo prenehala potreba za obdržanje orožja ined četni-škimi odredi, ga bodo izročili hrvatskim državnim oblastem proti nagradi. ki bo določena. V kolikor bi položaj zahteval, bo hrvatska državna oblast izdala četnikom ugodnosti, da ■c bodo oni četniki, ki bi bili ranjeni v borbi s partizani, zdravili v bolnišnicah in ambulantah kakor ostali pripadniki oboroženih sil NDH.«
Predsednik (bere dalje): »___8. Pri-
padnikom četniških odredov se bosta priznali nagrada in odlikovanje, v kolikor bi se izkazali v borbi proti partizanom.« Slede podpisi: »Veliki župan Milan Radovič, komandant četrte pehotne divizije Bogdan Majetič in ustaški podpolkovnik Iyan Sojac, za ozrenjski odred pa Božič, načelnik štaba Djurič in drugi.« Razen tega je v zapisniku rečeno: »Zapisnik, sestavljen v veliki župi Sana - Luka med predstavniki državnih oblasti NDH na eni strani in med komandantom četniških odredov Radoslavom Radičem na drugi strani.«
Tožilec: Kdo je bil izmed ustašev?
Obtoženec: Mirko Beljan, ustaški stožernik.
Predsednik (bere dalje zapisnik):
;Četn iške sile prostovoljno sodelujejo
pri razbijanju itd---- Nato sledijo
podpisi: Velikega župana Sane - Luke dr. Gvozdiča, komandanta banjaluškega okrožja Brozoviča, ustaškega stožtemika Mirka Beljana in komandanta četniških odredov Borije Radoslava Radiča.« Vidite torej, Radič, da vaš razgovor z Brozovičem ni bil tako ustmen in da ste sklenili pismen sporazum o sodelovanju četnikov nod vašim poveljstvom z ustaši v borbi prti NOV.
Kako ste prvič dobili zvezo z Dražo Mihajlovičem?
Obtoženec odgovarja, da so poslali b koncu julija ali v začetku avgusta neko pismo Draži Mihajloviču po kurirjih. Tam so našli nekega kapetana Račiča. V pismu so javljali, da so se četniki organizirali v Sred1 nji Bosni ter so zahtevali navodila in oficirje. Mihajloviča so obvestili o sklenjenih szorazumih.
Na to pismo je Račič odgovoril: »Kar ste naredili, je dobro, toda pazite se, da vas Hrvati ne prevarajo. Pripravite se, da izvedete mobiliza-
cijo. Kar se tiče borbe s partizani, je. dobro. V kratkem bomo dobili orožje, ki bo prišlo z letali iz Anglije.« Zatem so odgovorili na Račičevo pismo in zahtevali radijsko postajo. Račič jim je odgvoril, da naj pošljejo nekoga po postajo.
Predsednik: Ali j'e to pismo št. 163 od 15. septembra 1942, poslano Dra-goslavu Račiću, komandantu cerske brigade? (Predsednik bere): »Dragi naš brat! Po formiranju skupne komande vseh osmih odredov v Bosni...«
Obtoženec: Da_
Umor narodno osvobodilnih borcev
— Predsednik (bere): »Na ozemlju omenjenih odredov je bilo s komunisti opravljeno še pred ustanovitvijo te komande. Med drugim omenjamo samo ozemlje borjanskega četniškega odreda, ki mu poveljuje brat Rade Radič, ki je bil v borbi, ki je trajala 75 dni neprekinjeno, in ki je ubil okrog 60 voditeljev in najagilnejših članov Komunistične partije, kakor
n.	pr. Mladena Stojanoviča, komandanta Bosanske krajine, Vesića Ličino, sekretarja aperativnega štaba Bosne, Danka Mitrova — Španca, komandanta četrtega odreda, Milana Radmana, pravnika in političnega komisarja, Vero Winterhalter, novinarko iz Beograda, dr. Herschla iz Banja Luke ter številne druge, če ne računamo stotine pobitih borcev iz njihovih vrst.« Sledijo podpisi osmih predstavnikov četniških odredov, med njimi Rade Radiča. — Ali je točno to pismo?
Obtoženec: Točno je, da je pismo pisano. Jaz sem bil komandant odreda, pomočnik je bil pa neki Kitič. Ker nam je Račič odgovoril, da ne moremo dobiti postaje, se je Pejič razjezil in dostavil te uboje, toda, če je kdo izmed komunistov padel v borbi, jaz osebno pri tem nisem bil kriv.
Predsednik: Ali je točno, da so bili ti ubiti?
Obtoženec: Ni točno.
Tožilec: Zakaj pa so napisali?
Obtoženec: Napisali so, da bi se pohvalili. Dovolite šh nekaj. Videli boste iz pisem — jaz nisem pismen — toda spoznali boste, da je eden pisal eno, drugi drugo, tretji tretje, kar so hoteli, to so pisali. Večkrat so dostavili marsikaj, kar nisem hotel, in končno — kar je resnica, tega ni treba skrivati.
V oktobru 1944 je prišel k njemu Bora Mitranovič in ostal vse dotlej, ko je bil obtoženec odstavljen s položaja. Mitranovič je govoril v imenu vrhovne komande Draže Mihajloviča. Kar se tiče borbe proti partizanom je Mitranovič slednjo organiziral in vodil sam, glede drugih zadev pa je rekel, da se je treba pripravljati.
Na vprašanje, ali se je Mitranovič strinjal s tem, da se vzdržujejo stiki z okupatorjem, je obtoženec Izjavil, da je.imel še neki sestanek z Nemci v mesecu marcu. Nemci so zahtevali, naj pridejo vsi komandanti na razgovor. Obtoženec je prišel v Karanovac. Navodilo o »taktiziranju« glede NDH in Nemcev so dobili od vrhovnega po-veljništva DM od Ostojiča, ki je odobraval njegovo delo. Na sestanku z Dražo Mihajlovičem v Pranjanih se je prav malo razgovarjal, ker je bil Draža slabo razpoložen in je bilo tam mndogo oficirjev, pa tudi članov Centralnega nacionalnega komiteja, kakor Kujundžič, Moljevič, Mulalič in drugi. Obtoženec se je ob tej priliki razgovarjal z njimi. Obvestil jih je o sporazumu, ki ga je sklenil z NDH in poročal o celotnem delu tudi Draži Mihajloviču, Moljeviču in Centralnemu nacionalnemu komiteju. Tedaj je bil imenovan za člana Centralnega nacionalnega komiteja. Drugič je videl Dražo v Zabarih (okraj Brčko) oktobra 1944. leta. Tudi ob tej priliki se je razgovarjal z njim prav na kratko. Na tem sestanku so bili navzoči dr. Moljevič, pa tudi dr. Vilovič, Mulalič, Predojevič in drugi. Tedaj je poročal Mitranovič o svojem delu.
Sporazumi in pogodbe
z Nemci
Na vprašanje predsednika, ah so ob tej priliki sklenili kak sporazum z nemškim poveljništvom v Banjaluki o skupni borbi bosanskih četnikov in Nemcev proti Narodno osvobodilni vojski, je obtoženec dejal, da so se sestajali v Banjaluki, kjer so se raz-govarjali z nekimi poveljniki, ki so zahtevali, naj se nekaj podpise. »Res smo tudi nekaj podpisali«, pravi Mitranovič.
—	Ali ste o teh razgovorih z Nemci obvestili vrhovno poveljništvo in preko koga?
—	Tega ne vem.
—	Kaj pa je bil Bor Mitranovič pri vas?
—	Delegat vrhovnega poveljništva.
—	Ali so vas četniki odlikovali in s čim?
—	Nisem dobil ničesar. Slišal sem od Vranješeviča — je rekel, — da je predlagal moje odlikovanje s Kara-djordjevo zvezdo in napredovanje v čin podporočnika, kar mi je bilo zelo neljubo. Meni je 57 let in kaj hočem s činom podporočnika, pa tudi nobenega dokumenta nisem dobil.
-— Ali ste dobivali od domobrancev in Nemcev municijo?
Obtoženec: Ob koncu 1942. in v začetku 1943. sem bil bolan. Lalič mi je pomagal in je skupno z Luko Radičem nekaj čečkal in pisal in prinašali so mi tudi pisma, da jih podpišem, jaz pa sem bolan podpisoval. Baje so dobivali tudi municijo. Ce pa je to točno, ne vem.
Predsednik: Kakor izpovedujete, so bili podpisani sporazumi za sodelovanje z okupatorjem in ustaši, pravite pa, da tega niste delali, — ali je tako? *
Obtoženec molči.
i— Ne more zanikati, je pristavil
tožilec, ker ve, da so na razpolago dokumenti.
Predsednik: Ali so vaši četniški oddelki aktivno sodelovali z ustaši, domobranci in Nemci v borbi proti Narodno osvobodilni vojski?
Obtoženec se izogiblje jasnemu odgovoru in pravi: Morda je kdo sodeloval,
-— Ali so oddelki pod vašim poveljstvom sodelovali z ustaši in Nemci?
—	Borili smo se proti partizanom, priznava obtoženec, ne pa pod nemškim poveljstvom.
Na vprašanje predsednika potrdi obtoženec, da so sodelovali z Nemci in ustaši skupno proti partizanom poveljniki kakor Vukašin, Marsetič, Uroš. Drenovič in drugi.
Predsednik je prebral originalno povelje, ki ga je podpisal obtoženec IS. decembra 1942. Poleg obtoženca je povelje podpisal še načelnik štaba major Vranješevie. Povelje so poslali Dušanu Novakoviču. Med drugim je rečeno v tem povelju: »Nemcem gre za to, da se obdrži položa j Celinci, da lii komunisti ne mogli prodreti do Banjaluke, naš interes pa je, da komunisti ne prodrejo do Prn javora in Po-točanina. Ostani še nadalje v sporazumu lz Nemci. Zjutraj sem bil pri nemškem poveijništvu v Derventi in so mi Nemci obljubili popolno pomoč v borbi s komunisti. Z vero v Boga, za kralja in domovino«. (Smeh v dvorani ).
—	Ali je to popolno sodelovanje četnikov z Nemci v borbi proti partizanom ?
—	Obtoženec se opravi čuje: Tedaj sem bil bolan. (Smeh v dvorani).
—	Ali niso bili bolni tudi posamezni oddelki in čete ter poveljniki, je pristavil predsednik in prebral prošnjo obtoženca, pisano 13. januarja 1943. leta, v kateri prosi za 26 tisoč nabojev za puške »Mauser cal 79«, 4000 nabojev za puške »Manlicher
cal.	8«, 4000 nabojev za francosko tronabojno puško, nato za ročne granate, metalce min in ostalo municijo za 250 borcev četnikov na položajih proti partizanom v sektorju pri Prnjavoru.
V aktu z dne 17. januarja 1943. leta je med drugim rečeno: Četniki borjanskega odreda, ki so sodelovali z nemškimi četami, so zavzeli položaje, kakor je bilo zapovedano. Potrebno pa je, da se 'jim pošljejo na pomoč večje nemške sile, ki bi sodelovale s četniki in presekale pot partizanom.« Ta akt so poslali poveljniku nemške vojske v Banjaluki. V aktu nemškega poveljništva v Banjaluki z dne 14. januarja 1943. leta je zapovedano četniškim komandantom: »Z ozirom na vaše poročilo, da je prispelo 2000 do 3000 četnikov na področje Josavka, zapovedujemo:
1.	Oddelki naj se v južnozahodni smeri prebijejo čez Vrbas in Ugro dne 16. februarja 1942'. leta in sicer na prostoru med Cino Reko ia Mokrim Lugom.
2.	Treba je takoj zasesti cesto Je-zero-Mrkonj:č grad-Sadjevioa in za-ßreke na tej cesti takoj odstraniti s pomočjo civilnega prebivalstva.
3.	Treba je vzpostaviti zvezo z nemško vojsko, ki je v bližini.
4.	Nadaljnje akcije bo zapovedal tamošnji komandant nemške vojske.
5.	Begunci, ki se javijo ali predajo, se ne smejo postreliti, ampak jih je treba izročiti najbiižjemu nemškemu oddelku.
Če ste vse tako izvršili, ali je to popolno sodelovanje z Nemci ali ne ? je vprašal predsednik.
—	Dejal sem, da je tu polno podtaknjenih stvari, se obtoženec izmika direktnemu odgovoru.
—- Ali je to direktno sodelovanje ali ne, je ponovil predsednik.
—	Ali je to izdajstvo naroda?
—	Kakor pač misli sodišče, je odgovoril obtoženec. Na ponovno vprašanje pa se opravičuje: Bii sem z Nemci samo v toliko, da sem lahko ostal živ.
Dokumenti o sodelovanju Radičevih četnikov z Nemci
Predsednik je prebral dokumente, iz katerih je razvidno sodelovanje četnikov, pod poveljstvom Rade Radiča z Nemci in ustaši. Tako govori pismo, poslano domobranski bolnišnici, o zdravljenju četnikov v tej bolnišnici, neki drug dokument pa o pogajanjih z nemškim kapetanom ,Ko-nopaškim. V tem aktu poudarja "četniško poveljništvo svojo lojalnost z Nemci in se obvezuje, da ne bo v nobenem primem delaio proti nemškim ali hrvatskim interesom. V pismu nemškega poveljništva četnikom Radiču, Ozrenoviču, Tresakonoviču, Jovanu Mišiču, Vukašinu, Marcetiču je rečeno, da je pogoj za sodelovanje, da izročijo četniki nemškemu poveljništvu vse, ki so »krivi«. V drugem pismu jih obvešča o izmenjavi šifre. O četrti ofenzivi je bil Radič obveščen. To je razvidno iz nekega nemškega akta in iz nekega Radičevega pisma.
Kljub vsem tem dokazom, ki pričajo o sodelovanju obtoženca z Nemci, obtoženec še vedno ni odgovoril na vprašanje, če je sodeloval z ustaši in okupatorjem v borbi proti Narodno osvobodilni vojski.
—	Ali ste s takim delom izdajali narod in domovino, je vprašal predsednik.
—	Priznavam, da sem delal napake, je odgovoril obtoženec — kar pa — ni bilo po moji želji. Bil sem pač obdan od takih ljudi.
Predsednik je prebral dokument z dne 23. marca 1943. leta, ki je bil napisan med četrto ofenzivo in ki ga je podpisal čiča. V tem dokumentu je govora o borbah s komunisti in je rečeno: »Naš namen je preganjati razbite in sicer zelo odločno.« Nada<-lje pa pravi: »V Sandžaku smo likvidirali vse Turke, kolikor jih je po vaseh.« Pismo se končuje: »Uničiti in izvesti organizacijo.«
Obtoženec izjavlja, da mu to ni znano, mogel pa je vedeti za to delegat
Zločini Mihailovičevih četnikov
Izdajalsko In zločinsko početje begunske vlade v Londonu
vrhovnega poveljništva za zapadno Bosno kapetan Bor Mitranovič.
Po premora je obtoženca zasliševal tožilec.
—	Ali ste se kdaj pustili fotografirati skupno z Nemci in ustaši?
—	Fotografiral se nisem.
—	Kdo pa je na tej fotografiji? Fomočnik tožilca kapetan Jovanovič je pokazal obtožencu fotografijo.
Obtoženec priznava, da je to njegova slika, ne ve pa, kdo je na sliki.
Pomočnik tožilca mu je pokazal drugo fotografijo, na kateri so nemški generali, domobranci in Rade Radič, obtoženec pa zatrjuje, da njega ni na tej sliki.
Nato je tožilec postavil obtožencu celo vrsto vprašanj o borbi partizanov proti Nemcem in ustašem in o sporazumu četnikov z Nemci in ustaši.
—	Zakaj ste se združili s tistimi, ki. so klali Srbe. proti Srbom partizanom. Ali to ni izdajstvo srbskega naroda, Jugoslavije.
Ko je bilo končano zasliševanje Radiča., so v dvorano pripeljali Vrati ješeviča.
Na vprašanje predsednika je obtoženec izjavil, da se čuti krivega. Obtoženi Vranješevič se je oktobra 1941. leta, kot major bivše jugoslovanske vojske javil na razpolago Nediču. V službo je stopil, čeprav mu je bilo znano, da Nedič odkrito dela za Nemce in da je v zapadni Srbiji izbruhnila vstaja proti okupatorju. Nedič je zbiral oficirje, da bi formiral tako zvano srbsko »rešilno vojsko«.
—	Koga naj bi ta vojska rešila?
—	Rečeno je bilo, da naj bi rešila srbski narod.
—	Pred kom?
-— Pred vstajniki.
Predsednik: Ali so ti zakrivili pokolj v Kraljevni, čačku, Mačvo itd.? Kdo ga je zakrivil?
-— Nemci.
-— Ali je ta vojska služila okupatorju ?
—	Da, služila je.
—	Ali je služila Nedičeva žandarmerija okupatorju?
—	Služila mu je.
čeprav je obtožencu bilo vse to znano in je vedel, da delajo Nediče-vi žandarji skupno z Nemci v Beogradu in po Srbiji, da se borijo proti partizanom, je obtoženec ostal v službi izdajalca Nediča in je pozneje odšel v Bosansko krajino. To je storil na povelje vrhovne komande Draže Mihajloviča. Skupno z njim sta odšla tudi Stevan Botič z radiood-dajno postajo in kapetan Bora Mitranovič. Ko je ta prispel na mesto, se je javil komandantu četniških oddelkov za Bosno, ki mu je poveril posle poveljnika na Manjaci. Operacije so se vodile proti partizanom. Skupno s četniki so bili Nemci in domobranci.
Obtoženec je pritrdil.
Nemci so držali en del fi’onte. drugi del pa četniki, Malo in Veliko Gredo pa so držali domobranci.
Kako je prišlo .do tega sodelovanja?
—	- Ko sem prišel na teren, sem našel to stanje in sem poklical po- ! ročnika Vukašina Marcetiča. ki je j bil načelnik štaba, in ga vprašal, zakaj tako delajo. Odgovoril je. da je to na temelju sporazuma, ki je bil sklenjen med posameznimi komandanti oddelkov z domobranci.
Obtoženec je trikrat vodil operacije in sicer na Ljubinski planini, na položaju v Lisini in Mrkonjič gradil ter Vitorogu, nakar je postal načelnik štaba. Ko je februarja 1944. leta prišel delegat vrhovnega poveljništva Bora Mitranovič, ga je obtoženec seznanil s celotnim položajem.
Obtoženec potrjuje, da je komandant Ostojič dopustil taktiziranje z Nemci in ustaši. S tem taktiziranjem je bilo dopuščeno sprejemanje municije od okupatorja. To taktiziranje je pozneje odobrava! tudi gotov del vrhovnega poveljništva, s katerim je bila vzpostavljena radijska zveza. Vranjevič je prav takn priznal, da je sodeloval z Nemci med četrto ofenzivo na sektorju Rivač— Katanič. Ko mu je predsednik pokazal eno izmed njegovih povelj,’ ki je bilo izdano 1943. leta in v katerem pravi, da ima namen, preganjati sovražnika in da naj se ranjenci pošiljajo v Delnice, Kotor, Varoši in Banjaluko, je obtoženec priznal, da je pri tej borbi sodeloval tudi bataljon Nemcev.
Soočenje Vran ješeviča z Radom Radičem
Obtoženi je 1943. leta vodil borbe proti partizanom na Majdanu skupno z Radom Radičem, opravičuje pa se, da ni bil on tisti faktor, ki bi mogel preprečiti to sodelovanje.
Predsednik se je nato obrnil k obtoženemu Radiču, ki je izjavil, da je v vsakem oddelku vsak posamezni poveljnik izdajal povelja.
Predsednik ga je tedaj opomnil, da je skupno z Vranješevičem podpisal naredbo, s katero poziva, naj četniki sodelujejo z Nemci proti Narodno osvobodilni vojski. Obtoženec je izjavil, da je bil tedaj bolan.
Predsednik je nato vprašal Vranješeviča, če je bil Rade Radič 1943. leta res tako težko bolan, da ni' ničesar vedel.
—	Ni bil, je izjavil obtoženi Vranješevič.
—	Ali je bila vaša dolžnost, da poslušate nekaj četniških komandantov, ki so se s pismenimi pogodbami obve zali da bodo sodelovali z Nemci in ustaši?
Obtoženec: Imel sem svoje dolžnosti do domovine. To ga seveda ni
Obtoženec: Imenujte to izdajstvo, imenujte me izdajalca za to, kar sem delal, naj pove sodišče svoje, toda mi smo imeli ob Vrbasu 1900 oboroženih ljudi, v 5 ali 6 mesecih pa je bilo okoli 30.000 ustašev in Nemcev. —
—	Ali so se partizani borili proti tem 30.000 ?
—	Da.
—	Partizani se niso borili samo pro. ti ustašem in Nemcem, ampak tudi proti vam, ki ste jim sporazumno z ustaši in Nemci vpadli v hrbet. Ali ste se obvezali, da boste uničevali partizane na vašem ozemlju ?
—	Ta obveznost ni bila takšna, da bi zadovoljevala Nemce in ustaše, se opravičuje obtoženec, in izjavlja, da osebno ni vodil operacij in da so v tem pogledu poveljniki delali samostojno.
Ko obtoženec na vprašanje zagovornikov zatrjuje, da so posamezni komandanti delali po svojem, kadar je šlo za akcije proti partizanom, mu je predsednik predložil dokumente, iz katerih je razvidno, da je obtoženec bil o vseh takih akcijah obveščen.
oviralo, da ne bi 21. decembra 1943. leta izdal imenovane naredbe.
Obtoženec se je ponovno opravičeval, da mu je vrhovna komanda odobrila taktiziranje.
Slučaji, ki niso bili slučaji
Ustanovil je leteče brigade, katerih naloga je bila uničenje partizanov. Kar se tiče skupne obrambe Banjaluke s strani ustašev in četnikov pred partizani, trdi obtoženec, da je to slučaj, kakor da je bil skozi 5 let vsak dogodek stalno s'učaj za slučajem, kakor da so se slučajno znašli Nemci in ustaši s četniki vedno na eni strani proti Narodno osvobodilni vojski. — Ali ‘more biti to stalen slučaj?
—- To je bil absolutno slučaj.
—	Slučaj tu, torej je bil slučaj tudi na Gadjevici.
Predsednik je prebral odredbo za uničenje partizanskih simpatizerjev, četniški odredi so imeli nalog slediti nemški ofenzivi. Komandanti korpusov so formirali leteče bataljone, ki naj bi uničevali paritzanske oddelke. To je biio 15. januarja 1944. leta. Obtoženec je prav tako izdal naredbo, naj se osnujejo »črne trojke«. V tej naredbi je reečnoi »Na povelje gospoda ministra za vojsko in mornarico, načelnika štaba vrhovnega poveljništva naj se pod črko Z postavijo vsi simpatizerji in tisti, ki se vračajo iz paritzanskih vrst z orožjem ali brez. Bolje je napraviti to danes kakor pa, da bi imeli pozneje opravka z raznimi tipi. V naredbi komandantu Bosanske krajine je rečeno: »Zapovedujem likvidacijo vseh. ki se borijo proti naši organizaciji z orožjem ali brez njega. Popuščali smo dovolj. Zapovedujem, da se likvidirajo vsi simpatizerji partizanov-. Opozarjam, da je treba posvečati posebno pozornost ženskam.«
V drugem povelju obtoženca Vra-nješeviča. ki ga je predsednik prav tako prebral, je govora o zbiranju podatkov o kretanju posameznih oddelkov Narodno osvobodilne vojske in o nameščanju nemških radijskih postaj.
Obtoženi Vranješevič je med okupacijo drugič napredoval in je postal avgusta 1944. leta pešadijski polkovnik ...
Ali ste po osvoboditvi večjega dela Jugoslavije izdajali povelja svojim petorkam v osvobojenih krajih, naj napadajo prometne zveze,-izvajajo uboje ter sploh različna diverzantska dejanja?
—	Da. Zato sem dobil posebna povelja.
—	Odkod?
—	Od vrhovnega poveljništva — osebno od generala Mihajloviča.
-— Kako so se glasila povelja?
—	Dobil sem pismeno povelje, ki se je glasilo takole: Vskadn naj v svoji brigadi organizira trojke in petorke, ki bodo imele nalogo izvajati sabotažo, rušiti prometne zveze, razstreljevati, loviti ikurirje in ovirati vzpostavljeno oblast ter podobno.
—	Ali je bilo to pismeno ali ustno?
—	To jo bilo pismeno s podpisom generala Draže Mihajloviča. Ko smo se sestali aprila meseca, je Mihajlo-vič to povelje ponovil.
Soočenje z Mihailovičem
Predsednik se je tedaj obrnil k glavnemu obtožencu.
—	Obtoženi Mihajlovič, prosim vas, vstanite.
Ali ste čuli izpoved Vranješeviča, ^
Mihajlovič: Ne. Nisem čul ničesar.
Pravi, da ste izdali povelje, predsednik je ponovil izjavo Vranješeviča.
Obtoženi Mihajlovič: Takega povelja ni bilo.
Obtoženi Vranješevič: To morem potrditi v oči Mihajioviču. Obstoja povelje, naj se formirajo trojke in petorke, ki naj skrbijo za disciplino po bataljonih, da se ti ne bi razsipali.
Obtoženi Mihajlovič vztraja pri trditvi, da takega povelja sploh ni bilo.
Predsednik: Niti ustnega, niti pismenega?
Mihajlovič ponovno izjavi, da ni izdal takega povelja.
Obtoženi Vranješevič se je obrnil k obtoženemu Mihajioviču:	»Dobil
sem od vas osebno pismeno in ustno povelje za sestavo trojk.«
Mihajlovič oporeka.
Predsednik Mihajioviču: Ali je to točno, kar vam je rekel?
Obtoženec: Ne, ne verjamem, se ne spominjam.
Predsednik ugotavlja: Med obtožencem in Mihajlovičem in obtožen.
cem Vranješevičem je prsio do nesporazuma in vsakdo vztraja na svojem stališču.
Tožilec Vranješeviču: Ali se dobro spominjate, kdaj je to bilo, ali je že dolgo od tega?
Obtoženec: Dobro se. spominjam.
Tožilec: Mihajlovič tega ne prizna.? Morda noče priznati, morda se ne spominja — najbrž je izgubil spomin.
Vranješevič: Lahko trdim, kar sem prejel.
Predsednik: Ste gotov tega?
Obtoženec: Seveda.
Predsednik:	AH ste to slišali iz
njegovih ust?
Obtoženec: Z drugimi se nisem sestajal.
Napadi četnikov po kapitulaciji Nemčije
Predsednik je prebral pismo po-veljništvu zapadne Bosne, pisano 24. maja 1945. leta, kjer piše podporočnik Mile Božič poveljniku zapadne Bosne: S pomočjo prevare smo zvedeli naslednje: V Jajce je prišla neka 19.' divizija s štabom in z njo
12.	brigada, ki je sestavljena 90nA, iz muslimanov in ki je sijajno oborožena. Prišli so iz Travnika 25. maja in po IS. uri krenili proti Šipovu. Drugi del je krenil proti Mrkonjiču.
24.	maja so iz Mrkonjiča nadaljevali pot proti Podrašnici in Kuli. Kakor se sliši, sta to 20. brigada in banja-luški odred. Prepričali se bomo o res_ ničnosti teh podatkov. Pravočasno smo obvestili o prihodu te vojske 4. in 7. bataljon III. brigade.
Predsednik se obme k obtožencu Mihajioviču: Ali veste, kdaj je Nemčija kapitulirala?
Obtoženec: Mislim, da 9. maja.
—; Komu je bilo poslano to pismo? je vprašal obtoženec.
—- Poveljništvu zapadne Bosne, je odgovoril predsednik. 21. maja so četniki pri Dolnjem Vakufu napadli vlak. Bilo je več žrtev. »V teh dneh je 6. bataljon III. brigade porušil most. Rezultati so še neznani. To smo zvedeli iz Jajca.« Nadalje so v Divičanih četniki uničili občinsko poslopje in sicer pred tremi dnevi. Uspeh je bil velik. Dne 22. maja smo zaplenili 200 kop partizanske koruze, v Janji smo uničili občino.
Predsednik ugotavlja: V Janji je bilo treba uničiti samo občino, ker drugega od Nemcev že itak ni preostalo. 22. maja so četniki Lokiča in deli bataljona HI. brigade oplenili Olasinje. Izdana so povelja, naj se sovražnik sabotira v zaledju.«
Predsednik obtožencu Vranješeviču: Ali je bil to nemški vlak?
Obtoženec: Ne.
Predsednik: čiga.v pa?
Obtoženec: Partizanski.
Tožilec: Tedaj je bil morda ugoden trenutek za vstajo?
Obtoženec: Ne vem.
Tožilec: Ali ste za take akcije dobili povelje od Mihajloviča?
Obtoženec: Malo prej sem izjavil, da sem dobil tako povelje in da ml je bilo rečeno, naj še nadalje ostanem v zvezi z vrhovnim poveljnikom.
Nato je obtožencu Vranješeviču postavil nekoliko vprašanj sodnik Mijič.
Na vprašanje, če je Rade Radič od šel v Banjaluko, je obtoženec izjavil, da je od septembra 1942 do konca leta bil dvakrat do trikrat, 1943. leta pa dvakrat v Banjaluki. Znano mu je, da je v Banjaluko odšel Jo-vo Mišič, kjer naj bi se pogajal z ustaši. Banjaluka je bila ustaško središče.
Obtoženi Rade Radič ponavlja, da je Vranješevič izvajal nanj pritisk, naj sklene sporazum z Nemci.
Obtoženi Vranješevič je to zanikal: »Nemci so zahtevali in vi ste kot poveljnik skupno z ostalimi komandanti odredov v navzočnosti komandantov Vukašina, Drenoviča, Laziča pozval inas vse, naj pridemo-k pogajanjem. Pri tem pa ni prišlo do sporazuma.
Obtoženi Vranješevič pravi nato, da se je Radič vrnil z napisanim sporazumom.
Na vprašanje zagovornika, kaj ga je vodilo v Bosno, je obtoženec izjavil, da je to napravil zaradi tega, ker je Bosna bila »obglavljena«. V Bosni je ostal pri Dangiču, kjer se je mudil od 26. februarja 1942. leta vse do aretacije. Kot načelnik štaba obtoženec ni mogel dajati smernic, ampak samo nasvete. Glede odredbe s famozno črko Z pravi, da je bil samo posredovalec.
Zagovorniki so si pri teh vprašanjih očividno prizadevali, da bi zmanjšali odgovornost Vranješeviča, ki je neposredno pred tem vse odkrito in jasno priznal.
Nova vprašanja Mihajioviču
Ko se je končalo zasliševanje Vra-nješeviča, se je predsednik obrnil k obtožencu Mihajioviču z vprašanjem:
Ali so Moljevič, Vašič in Zujovič predstavljali politično vodstvo organizacije v času, ko je v bil v Lipovu?
—	Predstavljali so ga skupno s političnim delom organizacije v Beogradu, ki jo je vodil Vujanac.
Ali ste vi to politično vodstvo seznanjali z vsemi depešami političnega značaja in s terena?
—	Ko smo bili skupaj, posebno v Lipovu, smo te depeše čitali skupno.
Depeše smo prejemali v dveh izvodih, katerih enega je dobival šef komiteja Vasič. Depeše iz notranjosti je proučeval sam s pomočnikom, toda Vašič je vedel za to.
Na nadaljnja vprašanja predsednika je obtoženi Mihajlovič izjavil, da ni skrival ničesar pred Vašičem, Zujovičem in Moljevičetm. Dragiša Vašič je vedel za vse. Vedel je. da se je Moljevič bavil z vprašanji Bosne in statistike. Glavno vprašanje je bilo, kako bi se naj po osvoboditvi izvršila razdelitev med Hrvat-
Beograd, .39. jun. Na današnji deseti dan razprave proti Draži Mihajioviču se je obravnavalo tudi delovanje londonske begunske vlade. Ugotovljeno je tako po izjavah Mihajloviča samega kakor po zaplenjenih dokumentih, da londonska begunska vlada ni le dobro vedela za početje Mihajlovičevih četnikov, marveč jih je še podpirala in podpihovala. Značilna je tudi ugotovitev, da je londonska vlada na podlagi Mihajlovičevih sporočil širila v inozemstvu popolnoma izmišljene vesti ter pripisovala zločine, ki so jih zagrešili Mihajlovičevi četniki, partizanom in narodno osvobodita; vojski, da bi jo na ta način diskreditiralo pred zunanjim svetom. Vse te laži so sedaj tudi sodno ovržene ne samo po dokumentih, temveč tudi po izpovedbah obtožencev samih.
Obramba je danes ponovno poskušala z neumestnimi predlogi speljati razpravo na stransko pot in zabrisati priznanja, ki so jih podali ob-tožencj m ki razgaljajo vso zahrbtno politiko in zloö'nsko početje tistih, ki še danes skušajo rovariti v inozemstvu proti Jugoslaviji.
Odvetnik Joksimovič, ki zagovarja Mihajloviča in velja za voditelja obrambe, je takoj v začetku današnje razprave ponovno predlagal, naj bi se zaslišali kot priče nekateri inozemei, predvsem člani bivše ameriške misije pri Draži Mihajioviču in nekateri ameriški letalci, ki so slučajno odskočili na ozemlje, kjer so bili četniki. Ne da bi mogel konkretno navesti, o čem naj bj se te priče zaslišale, je zahteval docela v nasprotju z običajno sodno prakso, naj sodišče samo ugotovi njihovo sedanje bivališče in jih pozove k razpravi.
Tožilec, polkovnik Minič, se je' temu predlogu proti vil in je izrazil svoje začudenje nad nastopom obrambe, ker predlaga priče, ki naj bi pobile jasno ugotovljena dejstva, za katera so na razpolago stotine neizpodbitnih dokumentov. Te priče naj bi celo ovrgle izpovedi in priznanja Mihajloviča samega in ostalih soobtožencev, ki jasno potrjujejo in priznavajo vsestransko sodelovanje z okupatorji. Najlepše pa je to, da predlaga obramba med drugim zaslišanje Georgesa Musulma, čigar sestra je tajnica in najožja sodelavka obtoženca Konstantina Fotiča, ki je vodil v Ameriki med okupacijo najhujšo propagando proti narodnoosvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji.
Med drugim je odvetnik Joksimovič ponovno predlagal tudi zaslišanje predsednika odbora za obrambo Mihajloviča, Williama Rodgersa, čeprav je sodišče ta predlog že enkrat zavrnilo. Iz vsega se vidi, da poizkuša obramba s takimi neumestnimi predlogi izzvati v nekritični inozemski javnost^ vtis, kakor da se onemogoča stvarna obramba Draže Mihajloviča, zlasti še, ker je evident-
sko in Srbijo. Ko je prišel Bjelanič do tega vprašanja, sp vsi sodelovali. Politično Unijo za Hrvatsko je vodil Mihajlovič s pomočjo Vašiča.
—	Ali so bil proglasi, ki jih. je objavljalo vaše časopisje, rezultat skupnega dela vas vseh?
—	To smo delali skupino, v kolikor sem pač moral biti pri tem navzoč. Vašič je bil v posameznih vprašanjih zelo samosvoj. Pretil je, da bo pobil vs politike. Moljevič se je boril proti temu.
—	Ali so člani Izvršnega odbora vedeli za celotno delo?
—	Kolikor jih je pač zanimalo, vsakdo ga je lahko spoznal.
—	Kakšni odnosi so vladali med CNK in vrhovnim poveljmštvom ?
—	To sta bili dve sporedni organizaciji.
—	Ali se je moglo dogoditi, da je vrhovno poveljništvo napravilo kaj proti volji izvršnega odbora in obratno ?
—	Takih primerov ni bilo.
—	Ali je točno, kar govorite?
—	Mislim, da je.
—	AU lahko ponovite isto iz oči v oči obtožencu Moljeviču ?
—	Lahko.
Soočenje Mihajloviča in M.oljeviča
Nato je sledil dialog med Mihajlovičem in Moljevičem.
Obtoženi Moljevič: V bistvu je vse točno, je samo nekaj relativnih pomanjkljivosti, ena glede vojaških akcij. Jaz se za ta vprašanja nisem zanimal, ker nisem vojak.
Mihajlovič: To je točno, poslednje je bilo delo Vašiča, ki se je smatral za vašega naslednika. Moljevič se ni razumel na vojaške operacije.
Predsednik: Ali ste ga seznanjali s tem?
Mihajlovič: Dajali smo mu poročila, da pa jih je čital, ne vem.
Obtoženi Moljevič: Tudi v praktični politiki se nisem udeleževal, ampak sem samo delal v konstitu-cijski politiki, ki se je nanašala na vprašanja o ureditvi državi. Sestavljal sem proglase za muslimane, Hrvate ter delavce in nameščence. To sem opravljal jaz in ne Vašič.
Tožilec: Ali ni to praktična politika ?
Moljevič: Ne Vašič, ne Zujovič, ampak jaz sem vam predlagal v podpis in vi ste podpisovali.
Obtoženi Mihajlovič: Točno, toda jaz sem tedaj Moljeviču mnogo zaupal.
S tem je bil končan dialog med Mihajlovičem in obtožencem Moljevičem. Oba sta ostala pri svojih izpovedih, tako, kakor je zabeleženo v stenogramih.
Današnja razprava je bila nato zaključena.
Od našega poseb nega dopisnika
no, da predlagane priče, ki so bile le kratek čas v Mihajlovičevem glavnem stanu, ne morejo ničesar vedeti o tem, kako je Mihajlovič že 1. 1941 sklepal sporazume z Nemci, Italijani, ustaši in ostalimi kvizlin-govci. še bolj smešen je bil nadaljnji predlog obrambe, naj bi se dali Mihajioviču na razpolago vsi domači m tuji-listi od 8. junija t. 1. dalje, da bi se mogel braniti proti navedenim očitkom.
Tožilec polkovnik Minič je upravičeno pripomnil, da manjka samo še to. da bi obramba zahtevala, naj se M:hajlovič izpusti iz zapora, da bi se mogel sprehajati po Beogradu. - Tako neresen način obrambe je. izzval med občinstvom upravičeno kritiko, ker se iz vsega vidi, da zasleduje obramba povsem druge cilje kakor pa stvarno obrambo obtožencev in iskreno, objektivno resnico.
Danes so zasliševali obtoženega kapetana bivše jugoslovanske vojske Miloša Glišiča, ki se je po razpadu Jugoslavije javil na razpolago Draži Mihajioviču -in odšel že junija 1941. k njemu na Ravno goro. Poverjena mu je bila organizacija četnikov v požeškom srezu. Sprva je sodeloval s partizani, ko pa so partizani pričeli pritiskati na Nemce in jih preganjati, ,so se četniki postavili na stran Nemcev.
Glišič je izpovedal, da je dobil od Mihajloviča nalog, da Nemcev ne sme napadati. Zato jih je tudi na primer pustil mimo oditi iz Požege, čeprav je hila možnost, da „ bi jih skupaj s partizani nničili. Ko so v Požegi ujeli 20 Nemcev7, jih je, Glišič izpustil z orožjem vred. Tudi Glišič je priznal, da so prvi začeli borbo proti okupatorju partizani, dočim so se četniki že takoj v začetku z njimi pobratili. Kako zahrbtno so nastopali četniki, kaže tudi • Gl šičeva izpoved, da so napadli partizane pod pretvezo, da. jih hočejo prisiliti k izpolnjevanju sporazuma, ki ga je sklenil Draža Mihajlovič z maršalom Titom. Vse to se je godilo z vednostjo in po naročilu Draže Mihajloviča, kar je več kot jasen dokaz njegovega besedolomstva. Po posvetovanju komandantov na Ravni gori je bil izdan tajen ukaz, da morajo četniški oddelki sodelovati z Nemci in nedičevci. Da bi se to sodelovanje pred javnostjo prikrilo, so bili nekateri oddelki, med njimi tudi Glišičev, legalizirani, namreč postavljeni pod Nedičevo in s tem pod nemško poveljstvo, v resn’cT pa so bili še nadalje v sestavu Mihajlovi-čeve organizacije ter so izpolnjevali tako Mihajlovičeve kakor' Nedičeve in nemške ukaze.
Glišič je danes pri zaslišanju izrecno izjavil, da ni ničesar storil na svojo pest, kakor se je izgovarjal Mihajlovič, marveč je delal vse strogo v duhu povelj in navodil, ki jih je dobival od Mihajlovečevega vrhovnega poveljništva.
Po umiku glavnine partizanov Iz Srbije je prejel od Mihajloviča strogo povelje, naj preostale partizanske oddelke neusmiljeno preganja in uničuje. Glišičev odred je bil nato premeščen v Sandžak, kjer je bil Glišič istočasno komandant Mihajlo-vičevega četniškega korpusa in poveljnik Nedičevih čet v Sandžaku. Svoja poročila je pošiljal obema- ter je najtesneje sodeloval z Italijani. Njegove čete so se oskrbovale iz italijanskih skladišč in prevažale z italijanskim; kamioni. Glišič je v zvezi s tem izpovedal, da se je tudi Mihajlovičevo vrhovno poveljništvo prevažalo z italijanskimi avtomobili in z italijanskimi šoferji. Kako tesno je bilo sodelovanje z Nemci in Italijani, priča tudi to, da so imeli skupne znake spoznavanja. Nemško in italijansko letalstvo je na poziv četniških poveljnikov bombardiralo kraje, kjer so bili partizani.
Ko je predsednik sodišča predočil Glišiču vrsto njegovih -povelj podrejenim enotam, ki pričajo-o najtesnejšem sodelovanju z okupatorjem, je Glišič izjavil, da so vsi v glavnem prepis povelj in navodil, ki jih je sam prejemal iz Mihajlovičevega glavnega stana.
Vso podlost Mihajloviča in njegove družbe dokazuje tudi navodilo, ki ga je dal Glišiču o prilik; napada na Užice, kjer so bili partizani. Če napad ne bo uspel, je sporočil Mihajlovič, naj izjavi, da niso napadli njegovi oddelki. V tem primeru naj bi tudi Glišič potrdil, da spadajo njegove čete pod Nedičevo ali nemško komando, da ne bi prišla na dan Mihajlovičevo besedolomstvo in očitna kršitev dogovora s partizani, ki je takrat obstojal.
Na zahtevo tožilca sta bila Glišič in Mihajlovič soočena. Glišič je v obraz ponovil Mihajioviču vse svoje trditve, toda Mihajlovič je trdovratno zanikal vse te obdolžitve, tako da je Glišič ob koncu ogorčeno vzkliknil: »Jaz sem kot vojak izpolnjeval vaša povelja ;n ne bežim pred odgovornostjo. Kar sem izpovedal, je gola resnica.«
Mihajlovič je na to skromno pripomnil: »Ne spominjam se več.«
V nadaljnjem zasliševanju je ponovno prišlo do ostrega prerekanja med tožilcem in obrambo, ki je skušala z raznimi neumestnimi vprašanji in predlogi zavlačevati razpravo.
Občinstvo je s ploskanjem pritrdilo tožilcu, ki je ugotovil, da ima obramba poseben namen, ki nima ničesar skupnega s stvarnim zagovorom obtožencev. Smeh in proteste je izzvala tudi trditev odvetnika Joksi-moviča, češ da so Nemci ustrelili 53 pristašev Draže Mihajloviča zaradi sabotažnih dejanj, pri čemer je tožilec ugotovil, da so bili vsi po vrsti partizani, ki jih je dal na razpolago iz svojega koncentracijskega taborišča Jovanovič, tedanji policijski šef v Beogradu.
Po odmoru je predsednik sporočil, da pridejo sedaj po vrstnem redu obtožn ce na vrsto od-otn; obtoženci Slobodan Jovanovič in dr. Bož‘dar Purič, . bivša predsednika begunske vlade v Londonu, nadalje Peter živ-kovič, bivši vojni minister v begun-skj vladi v Londonu, Radoje Kneže. v*č, bivši univerzitetni profesor in poznejši minister dvora v Londonu, dp. Milan Gavrilovič, b vš; poslanik in poznejši minister begunske vlade v Londonu, živan Knežev’ć,. bivši šef vojnega kabineta begunske vlade v Londonu, in dr. Konstantin Fot:č, bivši podanik v Washingtons
Ker bo dokazno gradivo prebrano kasneje, je predsednik sodišča pozval zagovornike odsotnih obtožencev, naj podajo svoje predloge in morebitna vprašanja navzočim obtožencem.
Tega se je poslužil v glavnem zagovornik Slobodana Jovanoviča odvetnik Miloš Perič, k; je zahteval od Mihajloviča pojasnilo, ali je res dobival navodila od londonske vlade in ali je bila londonska vlada poučena o vsem, kar se je dogajalo doma.
Mihajlovič je. potrdi), da je pošJial vladi redna poročila o vsem, tudi o sodelovanju z okupatorji, da pa vlada temu ni nikdar ugovarjala, zaradi česar je smatral pomoč in podporo, ki mu jo je pošiljala, za odobravanje njegove taktike. V zvezi s tem je izpovedal, da je prejemal od vlade velika vsote denarja. Za njegovo organizacijo v Sloveniji je hilo v Bernu v Švici deponiranih mnogo milijonov, ne ve pa, kdo je ta denar dvignil in kako so ga uporabili.
Mihajlovič in za njim tudi predsednik političnega vodstva četnikov dr. Moljevič. sta v polnem obsegu potrdila krivdo in soodgovornost begunske vlade v Londonu in njenih eksponentov v inozemstvu za vse, kar so počenjali četniki doma. Kako podlih laži se je posluževala begunska vlada, priča med drugim to, da je 4. aprila 1943 izdala, uraden demanti, da Mihajlovič ni sklenil nobenega sporazuma z okupatorji, marveč delajo to partizani, ki da so sklenili szorazum celo z gestapom proti Mihajioviču.
Draža Mihajlovič je zatrjeval, da on sam takega poročila vladi v Londonu n; poslal, in je zato očitno, da so sl vse to izmislili v Londonu, da bi prikrili svoje cilje in oblatili narodno osvobodilno gibanje pod vodstvom maršala Tita. Prav tako je bila Itegunska vlada v Londonu obveščena o ustanovitvi črnih trojk in o uvedbi zloglasne črke »Z« ter je to tudi odobrila.
Kar se tiče drugih četniških zločinov, je Mihajlovič izjavil, da je begunska vlada vedela o tem več kakor pa on sam. ker je poleg njegovih dobivala še pesebna sporočila angleškh opazovalcev.
Na kočljivo vprašanje, ali so za to vedel; zavezniki in od koga je dobil Mihajlovič povelje, da mora držati Srbijo z vsemi sredstvi in za vsako ceno, je M'hajlović izjavil, da je taka naročila dobil po radiu, pismeno in ustno po odposlancih, tako od begunske vlade kakor od Angležev in Američanov, ki so bili pri tem v enaki meri za:nteresirani, splošno navodilo pa Se je glasilo, naj pozovejo narod k odporu samo v primeru invazije zapadnih zaveznikov ali v primeru zloma Nemčije.
Iz tega je razvidno, da je obstojala tudi v inozemstvu pravcata zarota proti narodno osvobodilnemu gi-hanju v Jugoslaviji, kar se bo v nadaljnji razpravi še bolj razsvetlilo in razčistilo.
Današnja razprava je trajala do
13.	in se bo nadaljevala juti7; ob 7,
Ameriški tisk o Mihajlovičevih priznanjih
Washington, 18. jun. Ameriški listi objahajo obširna poročila agencije Asso: .ated Preise o razpravi prod Draži Mihailoviču. »Washington Post« je objavila vest pod naslovom »Mihajlovič govori o sodelovanju z Italijani«, »Evening Star« :ma naslov »Mihajlovič priznava, da je Podal pismo, ki dokazuje njegovo sodelovanje z Italijani«, »Chicago Daily Tribune« je objavila članek pod naslovom »Utrujeni Mihajlovič priznava sodelovanje«, »Baltimore Sun« pa ima naslov »Čentik govori o pomoči, ki mu jo je dajala os«.
»Washington Dailly News« in »New York Past« sta objavila vest United Pressa, v kateri poročata v •glavnem, da je rešil Mihajlovič 400 Američanov.
»New York Herald Tribune« je objavila obširno poročilo svojega dopisnika Fradinga pod naslovom »Mihajlovič pravd, da je koteiboriral«. V tem poročilu je rečeno, da je napravilo Dražino pr.znanje močen Vi is.
_ »New York Times« objavlja poročilo posebnega dopisnika Sama Brco-erja pod naslovom »Mihajlovič priznava krivdo«, kjer pa navaja Dražene besede: »Kadar sem utrujen, rečem da«. Dopisnik pravi, da bo po-u&ušala obramba oporekati veljavo takega priznanja.
Prav tako prinaša tudi »Chicago Sun« obširno poročilo svojega dopisnika Fodorja, »Daily Worker« pa poročilo Johna Gibbousa.
Vremenska napoved za četrtek 20.
junija: V teku dneva pooblačitev, nato nevhite s plohami in ohladitev.
Nov grob. Umrla je ga. Kovač Marija, roj. Plantarič. Pogreb bo jutri v petek popoldne z žal.
Zasliševanje obtoženca Vranješeviča

Naloge Svetovne sindikalne federacije
Članek sekretarja Vsezveznega centralnega sovjeta sindikatov ZSSR Tarasova v „Trudu“ ob zasedanju Izvršnega komiteta federacije v Moskvi
Italijanska republika vstaja
v zasmeh vsem nasprotnikom
Izjava generalnega sekretarja komunistične partije Italije Palmira Togliattija
V	ponedeljek je bilo otvorjeno v Moskvi zasedanje izvršnega kctnhe.ia Svetovne sindikalne federacije. V zvezi s tem objavlja »Trud« članek
izvršnega komiteja federacije in se-ikretarja Vsezveznega centralnega sovjeta sindikatov ZSSR Tarasova, ki pravi;
»Pred 17. meseci, ko so se zbrali v Londonu predstavniki delavskega razreda iz več kot 40 držav, da ustanove Združenje svetovnih sindikatov, so nešteti skeptiki -n zlonamerni Ljudje prerokovali neizbežen polom te zamisli, Stvarnost je zavrnila zlobne prerokbe sovražnikov medsebojne enotnosti delavskega razreda. Federacija je odločno pričela reševati naloge, ki j.h Je dobila na pariškem kongresu in to tistih nalog, ki izhajajo iz njenega statuta m .-e tičejo življenjskih interesov delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva.
Na bližnjem zasedanju izvršnega komiteja Federacije bodo proučevali razna vprašanju: obisk Nemčiji, odnose Federacije do zavezniškega kontrolnega sveta v Berlinu, odnose Svetovne sindikalne federacije do organizacije Združenih narodov, posebno do Go podarsko-socialnega sveta, obnovo Generalne konfederacije dela v Grčiji, vprašanja o ukrepih za borbo sproti Francovemu fašističnemu režimu v Španiji.
V	zvez; z vidno aktivnostjo reakcionarnih sil v svetu vznemirja fašistični režim v Španiji vse napredno človeštvo, zlasti pa delavski razred. Cb pričetku marca je Pozval izvršni kamre Federacija vse sindikalne organizacije, članice Federacije, naj protestirajo prot; kaznovanju 10 fu-nk-ctonacjev republikanskega gibanja v Španiji. Odgovor na ta poziv Federacije so bili shodi in demonstracije ter protestne resolucije prot- Francovemu režimu, kj so bile poslane vladam demokratičnih držav in Varnostnemu svetu. Vendar so ostale vlade nekaterih velikih držav gluhe nar pram glasovom ljudskih množic. Predstavniki teh vlad v Varnostnem svetu so dejansko podpirali Francov režim, ko so izvleki, iz arhiva staro politiko »nevmešavanja«. ki je svioje-če-tao doživela ustvaritev Francovega režima v Španiji. Delavski razred antiifašističn.h dežel in antifašistične koalicije je (pokazal silo svoje solidarnosti v težJkih letih borbe proti fa-ši-tičn, Nemčiji in imperialistični Japonski.
Delavski razred je trdno odločen, dg prepreči nove napadalne vojne. Vznemirjajo ga rovarjenja mračnih sil. ki že danes po nedavno zaključeni vojnj delajo načrte za nove napade. Delavski razred je buden posebno zaradi današnjega razvoja v Nemčljj. Svetovni sindikalni kongres v Parizu je izrazil svojo popolno solidarnost z berlinskim sporazumom treh velikih sil v pogledu Nemčije in s politiko Združenh narodov napram Japonski. Kongres je izrazil prepričanje, da ima Svetovno sindikalno gibanje dovolj izkušenj in STcds'iev. da realno podpre demokratizacijo Nemčije m Japonske, posebno pa čiščenje državnega in gospodar .kega aparata teh držav od vseh fašističnih in protidemokratičnih elementov.
Kmalu po kapitulaciji Nemčije se je pričelo najprej v sovjetski okupacijski zoni .nato pa v zapadnih zonah. obnavljanje svobodnega nemškega sindikalnega gibanja. Sindikalni delavcl-protjfašiSii, ki pripadajo raznim poljt'«iitn strankam, so se aktivno lotili ustvarjanja enotnih sindikalnih organizacij. V sovjetskem zasedbenem področju 'je ta težnja s.o-dikalnih delavce\'-prot:fašy.Vov dobivalo stalno podporo okupacijskih oblasti. t:da v zapadnih področjih je v mnogih primerih naletela na resne ovire. V britanski, francoski vn ameriški zoni ni organizacija sindikatov zaključena niti v mejah posameznih me.i. Ne glede na to, da je vsa industrija Kniral.zira.na v glavnem v zapadnih zonah Nemčije, je v Vzhodni Nemčiji, kjer v glavnem prevladuje Poljedelstvo, 3,000-fKK) članov sindikatov t. j. mnogo več, kakor v zapadnih z°nah. V sovjetski zoni so na demokratičen način izvolili voditelje sindikatov kot del združenih sindikatov »-.-eh zon. V zapadnih zonah so bili izvoljeni -samo krajevni sindikalni organi. Zadeva .odstranjevanja fašističnih elementov z vodilnih položajev v podjetjih in ustanovah tudi ni na najboljši poti. Sindikati še öd daleč ne sodelujejo povsod pr. čir tki.
Prav tako je izvedena agrarna reforma samo v sovjetski okupacijski zoni. Brez dvoma je, da bi navedene naloge lahko hitreje rešili, če bj dobila Svetovna sindikalna federacija možnost, da bi imela svoje predstavništvo v Kontrolnem svetu za Nemčijo.
Pozornost delovnega ljudstva in vsega naprednega človeštva je že zdavnaj osredotrčena na Grčijo. Grško ljudstvo se je herojsko borilo proti nemško-fašističnemu napadalcu, vendar ni dobilo po zmagi zasluženo svobodo, temveč je padlo pod jarem reakcionarnih monarhističnih elementov. V februarju je izvršni biro Federacije poslal v Grčijo komisijo, sestavljeno jz Predstavnikov sindikatov Anglije, ZSSR jn Francije zaradi nudenja pomoči pri obnov,j grške konfederacije dela. Komisija se je v Gr-čij. mudila več tednov in .-e je prepričala o divjem nasilju ne samo protj delavskemu razredu, temveč tudi proiiii vsem protifašistom in patriotom. Teror .n preganjanja delavcev v Grčiji izzivajo nezadovoljstvo delovnega ljudstva v vseh državah. Upamo lahko, da se bo izvršni komite Federacije obrnil na organizacijo Združenih narodov z zahtevo, naj se v Varnostnem svetu prouči vprašanje izrednega položaja, kš je ustvarjen v Grčiji.
Prav tako bo tudi predmet proučevanja n« zasedanju udeležba Svetovne sindikalne federacije pri delu organizacije Združenih narodov, posebno pri delu Gospodarskega in socialnega sveta. Pariški kongres je z največjo odločnostjo postavil vprašanje o Predstavniku Federacije pri Združenih narodih. Izjavil je namreč, da mora Svetovna sindikalna federacija, ki predstavlja več kot 60,000.000 organiziranih delavcev, dobiti pravico
New Terk, 19. junija. »New York Times« objavlja: Generalni direktor UNRRA-e Fiorello La Guardia je včeraj izjavil, da ni bilo točno nedavno poročilo dopisnika Albiona Rossa, kj je javil, da ljudstvo v Jugoslaviji ne ve za UNRRO in da se tamkaj pošiljke UNRRE v veliki meri uporabljajo za potrebe jugoslovanske 8-rmade.
La Guardia je ob tej priliki rekel: »Zvedel sem za te glasove in sem takoj poslal generalla.tnanta britan. vojske sira Galea, ki vodi delovanje
Praga, 19. junija. (Teo-.) Komisija ministrstva za notranje zadeve se je vrnila v Prago, potem ko je vodila anketo o votivni kampanji na-Slovaškem. Komisija je seznanja češkoslovaške novinarje z delom gradiva, ki dokazuje, da je vodila slovaška demokratska stranka votivno kampanjo skupno s protidemokratičnimi in fašističnimi elementi in da se je v svoji voLivnj kampanji popolnoma naslanjala na katoliško duhovščino. Komisija je ugotovila, da so mnogi govorniki. demokratske stranke, med njimi tud! kandidati, ki jih .je predložila Ljudski skupščini, nastopali na votivnih zborovanjih z gesli prepovedane fašistične Hiio.kove stranke. Na sestankih in zborovanjih so vžkhkali fašistične parole. Zahtevali so osvoboditev izdajalca Tisa in ustvaritev t;: ko imenovane »neodvisne države
Slovaške«.
Ugotovili so veliko število dejštev, kj kažejo, da so duhovniki pretili vernikom z izključitvijo iz cerkve, če bodo glasovali za Komunistično partijo. • Višje cerkvene instance so izdale svojim nižjim instancam in duhovništvu naredbo, po kateri naj glasujejo za demokratsko stranko.
K cm kija je prav tako seznanila novinarje z mnogimi ostalim, dejstvi, ki karakteriziralo politiko demokratke stranke med votivno borbo. Na primer: stranka je opominjala rodbine aretiranih oseb, da bodo, če glasujejo za demokratsko stranko, izpuščeni na svobodo tudi njihovi sorodniki jn Prijatelji. Podobno so rekli tudi 'Samim aretirancem, da bj tudi onj vplivali na svoje sorodnike. Kempny, poda n ec in generalni tajnik
do udeležbe pri delu organizacije, ki. je poklicana, da čuva mir in varnost narodov. Povsem razumljivo je, da bo Svetovna sindikalna federacija dobila pravico do udeležbe pri delu ekonomskega in socialnega sveta organizacije Združenih narodov.
Na zasedanju izvršnega komiteja bodo razpravljali tudi o vrsti organizacijskih vprašanj, katerih rešitev je zelo važna za nadaljnjo utrditev in razvoj Svetovne sindikalne federacije. Semkaj spada tudi vprašanje no-trenje. izgradnje Federacije in ustvaritev industrijskih odsekov. Svetovna sindikalna federacijo je v kratki dobi ■svojega obstoja jasno pokazala, da je organizator in predstavnik delovnih ljudskih množic iz vseh dežel pri njihovi borbi za gospodarske in socialne koristi delavskega razreda.
Uspešna rešitev teh nalog bo omogočila močan odpor proti vojnim hujskačem j,n mirno ustvarjalno delo za dobrobit človeštva.
Sovjetsk. sindikati, ki se aktivno borijo za enotnost Svetovnega sindikalnega gibanja, pozdravljajo otvoritev zasedanja izvršnega: komiteja Federacije v glavnem mesiu Sovjetske zveze in izražajo prepričanje, da bodo uspešno rešene vse postavljene naloge.
Francoska konfederacija dela odklonila predloge delodajalcev
Pariz. 16. junija. Generalna konfederacija dela je proučila predloge delodajalcev o začasnih ukrepih v zvezi z zahtevami za zvišanje mezd in je predloge zavrnila, ker ne odgovarjajo zahtevam Generalne konfederacije dela.
UNRRE v Evropi, da izvede osebno preiskavo v Jugoslaviji. Gale je to storil in podal poročilo. Zadevo je preiskal in ugotovil, da so pritožbe brez podlage.
La Guardia je nadalje navedel brzojavk) dveh dopisnikov »United Pressa«, ki zavračata trditve Albion3, Rosea. Oba dopisnika sta sestavila svoji poročili na potovanju po Jugoslaviji. ki ga je organizirala 1INRRA in katerega se je udeležil tudi Albion Ross.
demokratke stranke, je izjavil soprog i bivšega šefa koncentracijskega taborišča Marcelk, ki je sedaj aretiran, da bo njen trtož izpuščen, če bo demokratska stranka zmagala. Hlinkovj pristaši, s katerimi je sodelovala demokratska stranka Slovaške v votivni borbi, so .izvršili več nasilnih dejanj. Teko so na pr. v vasi Namestonju ubili Gro=smanna Golaka. tožilca ljudskega sodišča.
»Rude Pravo« jn več drugih časopisov pišejo, da so dejsiva, ki jih je objavil komunike komisije, zadostni razlog, da sumimo v politično realnost slovaške d emoferatske stranke. »Rude Pravo« poudarja, da je bilo vsled takšne politike in votivne borbe demokratične stranke več o:eb, ki bi jih bilo treba izročiti sodišču, izvoljenih za člane Ljudske Skupščine.
Razprava proti vojnemu zločincu Greiserju
Varšava, 19. junija. Dne 21. junija se bo pričela razprava proti bivšemu gauleiterju pokrajine Warte-Arthur-ju Greiserju, ki so ga prepeljali v Poznanj. To bo prva razprava proti vojnim zločincem, ki so jih izročili zavezniki Poljski. Prvič v zgodovini bo poljiiko sodišče obravnavalo vprašanje zavojevalne vojne in napada na Poljsko, ker bo Greiser med drugim odgovarjal tudi za udeležbo v nemškem napadu n« Poljsko. Obtožen bo tudi zaradi kršitve mednarodnih pogodb, ker je .na področju Gdanska oropal Poljake pravic, ki j .m pri-tičejo po mednarodnem! pravu.
Rim. 18. junija. Dopisnik Tanjuga poroča: Po zmagi republike pri ljudskem glasovanju je objavil generalni sekretar Komunistične partije Italije Paimiro Togliatti v dnevniku »Unita« članek, v katerem pravi med drugim:
»Republika je zmagala po hudi in ostri borbi, v kateri s» se monarhisti posluževali vseh mogočnih sredstev. Zmagala je predvsem zaradi tega, ker .je yidela in vidi večina naroda v republiki jamstvo in pričetek globoke gospodarske., politične in so-c’alne obnove našega skupnega življenja.
Republiko so holele in potrdile delovne množice: delavci cele Italije, težaki na severu in v Sicilji, gospodarsko in politično napredni kmetje ter skupine izobražencev, ki se usmerjajo napram delavskim množicam in ne napram zvezi pooblaščenih slojev. Nastanek republike je prvi dogodek, s katerim prevzema delovno ljudstvo, v prvi vrsti delavski razred, demokratične upravne posle, ki mu pripadajo v življenju države. Z energično borbo za republiko je prevzel delavski razred s Komunistično partijo in socialistično stranko na čelu vodstvo v nacionalni obnovi in to kljub monarhističnim klevetam. obrekovanju in lažem, s katerimi so jih skušali spraviti s prave poti. Delavski razred in delovne mnnžce so sc borile od začetka do konca za republiko kot nacionalno, a ne razredno ali partijsko potrebo.
Ko je omenil, da so premožni sloji in cerkev sodelovali tudi v fašistični dobi. Paimiro Togliati nadaljuje:
»Zato je posebno značilno dejstvo, da je republikanska zmaga očiten poraz reakcionarnih in cerkvenih
Bukarešta. 19. jun. (Tass) »Kras-naja zvezda« prinaša čla-nek svojega diplomatskega opazovalca o votivnem položaju v Rumuniji, v katerem pravi med drugim:
V zvezi z bližajočimi se volitvami je v Rumuniji živahna votivna kampanja. Točen datum volitev še ni določen. Po izjavi predsednika ru-munske vlade dr. Groze bodo volitve po žetvi. Volitve bodo splošne, enake, neposredne in tajne. Povslanci bodo Izvoljeni na 4 leta. Vsi romunski državljani, ki so dopolniti 19. leto starosti, imajo votivno pravico.-žene imajo isto pravico kot možje. Tudi vojaki in uradniki lahko volijo in morejo biti voljeni.
Napredno romunsko časopisje vidi v tem načrtu zakona velik korak naprej na poti k demokratizaciji političnega življenja Rumunije. Tako imenovane zgodovinske stranke Mania in Bratiana, ki so znane po svoji
I/Ondon, 18. junija. Centralni komite Komunistične partije Velike Britanije je objavil uradno obvestilo, v katerem se izraža obžalovanje zaradi neprimerne klevetniške kampanje proti komunistom v deželi in v inozemstvu. Obvestilo prav tako kritizira notranjo in zunanjo politiko laburistične vlade.
Izjava dalje pravi:	»Kampanja
proti komunizmu in odvisnost od ameriškega kapitalizma, namesto prijateljstva s Sovjetsko zvezo in z demokratičnimi državami v Evropi, lahko privede samo do opustitve programa socialnega napredka,- za katerega je glasovala dežela pri splošnih volitvah. Zaradi zunanje politike laburistične vlade je nastala možnost popolnega poloma zavezniške enotnosti, in nevarnost nove vojne je postala očitna.
Komunistična partija Velike Britanije se obvezuje, da bo delala za preusmeritev zunanje politike vlade, da ne bo prepozno. Komunistična partija bo vodila borbo za enotnost treh velikih sil, za prijateljstvo med Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in demokratično Evropo. Borila se bo proti politiki navezovanja Britanije na ameriški kapitalizem.
Neposredna posledica notranje vladne politike je nezadovoljstvo, ki ga. povztočla. Protikomunistična
krogov, ki s» podprli s svojimi gla sovi demokrščansko stranko.
To je eden izmed najbolj ohrsfbru-jočah znakov za politično življenje Italije. Delo za razedinjenje naroda, ki so se mu posvetiti mnogi katoliški duhovniki, ne bo uspelo. Enotnosti delovnega ljudstva in naprednih sil, ki so za program politične in socialne obnove, ni mogoče razbiti.
Republika vstaja v zasmeh vsem izzivačem ki so pričakovali, da bodo izrabili nerede še enkrat za dušili svo bodo in nam odvzeli neodvisnost.
Pot je odprta. Na delo za obnovo, ki je od nje odvisna rešitev naše domovine!«
Sestava italijanske ustavodajne skupščine
Rim, 18. jun. Italijanska usitavodaj-na skupščina je sestavljena takole: krščanski demokra ti 206 mandatov, socialistična stranka 115 mandatov, Komunistična partija 105 mandatov. Narodna demokratska zveza 40 mandatov,
Uomo qualunque 30 mandatov, republikanci 23 mandatov,
»Blok svobode« (monarhisti) 17 mandatov,
stranka akcije 7 mandatov, sicilsko gibanje za neodvisnost 4 mandate,
demokratsko-republikanska koncentracija 2 mandata,
stranka akcije na Sardiniji 2 man, data,
italijansko unionistično gibanje 1 mapdat,
krščanski socialisti 1, mandat, kmečka stranka 1 mandat in republikansko ljudsko gibanje v dolini Aoste 1 mandat.
reakcionarnosti in so bile razkrinkane v očeh vsega ljudstva na procesu proti romunskim vojnim zločincem, nudijo odpor proti demokratizaciji Rumunije. »Zgodovinski prvaki opozicije izkoriščajo vse, kar morejo, od odkritih napadov v časopisju pa do raznih zahrbnosti v borbi proti demokratizaciji.«
Rumunsko napredno časopisje izraža svoje trdno •prepriča.jne, da bodo demokratične sile Rumunije zmagale v borbi za demokracijo romunskega naroda in da bo romunski narod dal svoj delež pri utrditvi mednarodnega miru.
Bukarešta, 17. junija (Tass) .Blok demokratičnih strank Rumunjie jc začel razvijati svojo votivno kampanjo. V številnih krajih so bile konference kmečke fronte, socialdemokratske stranke iri nacionalliberalDe stranke Tataresca.
kampanja v deželi tn v inozemstvu vodi neizogibno k povečanemu sodelovanju s kapitalizmom in k zniževanju življenjskega standarda ljudstva.
Obvestilo se zaključuje z ugotovitvijo, da borba za enotnost v deželi, kakor tudi za. enotnost v inozemstvu, še ni zaključena. Zaradi tega pošilja vsem delavcem poziv, da se pridružijo Komunistični partiji in okrepe borbo za socializem.
Film o Jugoslaviji v Londonu
London, 16. junija. Včeraj so predvajali v ministrstvu za informacije film, ki ga je lansko leto posnel v Jugoslaviji član britanske filmske sekcije Marshall. Marshall je bil v Jugoslaviji z UNRR-ino misijo ter je filmal gradnjo .mostu pri Rogatici, kakor tudi izgradnjo Rogatice same.
Imenovanje guvernerja iranskega Azerbejdžana
Teheran, 18. junija. Reuter poroča, da je imenoval iranski šah, potem, ko je iranska vlada odobrila sporazum s predstavniki Azerbejdžana, dr. Džavida Salmulaha, ministra za notranje zadeve iranskega Azerbejdžana, za generalnega guvernerja Azerbejdžana.
La Guardia zavrača klevete proti Jugoslaviji
Ugotovitve o sodelovanju demokratov na Slovaškem s hlinkovcl
Živahna votivna borba v Rumuniji
Kompartija velike Britanije o potrebi prijateljstva med velesilami
v E ja Ehrenburg:
Protinapad noči
Hitlerjevski krvniki so ljubiti izkrivljeno poezijo. Ko so izgnati Nemce, so našli v arhivih ječe Fres-nes sezname jetnikov; pred določenimi imeni ste mogli citati »Nacht und Nebel« — »noč in megla«. V govorici rabljev so pomenile te besede. vzete iz Wagnerjevega »Renskega zlata«: »Obsojen na smrt.«
Noć In megla: ti dve besedi dobro označujeta bistvo fašizma, ki ga j* možno spočeti samo v okrilju teme, graditi na laži. Po dolgi noči groze se je dvignila nad svetom siva zora. Sonce resničnega miru še ni predrlo megle in v somraku nastajajočega dne so oživeti temačni duhovi, kj poizkušajo preplašiti bo-ječneže in zavesti kratkovidneže.
Pet mesecev že traja niirnberški proces. Mac Hickie je v angleškem radiu izjavil, da že pada zanimanje, M ga je vzbujal na zapadu. In to ne samo zato, ker se pravne debate vlečejo v neskončnost, marveč tudi zato, ker baš preplašeni ljudje ne razumejo, da obstoja zveza med včerajšnjo tragedijo in negotovostmi jutrišnjega dne. Vidijo, da sodijo v Niirnbergu preteklost v času,
ko nje vznemirja bodočnost; nihče pa jim ne pove, da hoče ta preteklost jutri zopet zaživeti; v okrilju megle noč spet napada.
V Niirnbergu ne gre samo za usodo 23 zločincev: tesar in vrv ar bi zadostovala, da bi bila zapečatena usoda Göringa. Ni bilo nikake potrebe motiti toliko poštenih ljudi. Ne, važnost niimberškega procesa ni v tem; vtisniti se mora v spomin onih, ki so preveč nagnjeni k pozabljivosti, preprečiti mora, da bi znova oživela preteklost. Tožilci niso arhivarji, marveč branilci bodočnosti.
Zakaj tako pozorno zasledujem epilog tretjega rajha. Prizor je presenetljiv: trupla so se pričela gibati. V začetku je stiskal obtožence strah. Kot se oklepa utopljenec slamnate bilke, so se oklepati zdravniških halj. Zdelo se jc, da je branilce strla naloga, ki je bila pretežka za njihove sile. Cie bi videti njihovo skromno vedenje, bi rekli, da so le preprosti odvetniki. Takrat je med niirnberškimi ruševinami odpadalo poslednje orumenelo listje. Sedaj med temi ruševinami zopet zeleni trava. Tudi obtoženci se čutijo oživljene; njihovi branilci so postali siloviti, kakor da ne bi bili zagovorniki hudiča, marveč tožilci, ki raz-
krinkavajo zlo.
Ati zločinci upajo, da bodo ušli vrvi? Ati nameravajo zastrupiti žive s strupi svojih trupel? Včasih podrobnosti zakrivajo bistvo, cesto čujemo govoriti, da je bil Göring tat. To je res, toda pred nami ni žepar, marveč morilec ljudstev, droga najvažnejša oseba rajha, početnik in organizator grozodejstev, ki nimajo primere v zgodovini.
Ni važno, da krvniku milijonov ni bilo treba krasti žepnih robcev. Pustimo ob strani ukradene stike, domače prizore z Röbrnom, umazane spletke in pomislimo samo na bistveno: ta debeluh, ki se včasih dobrodušno smehlja, je odgovoren za evropske razvaline, za uničenje cele generacije. Pravijo, da skuša premotiti svoje sodnike; nimamo opraviti z zajcem, marveč s podivjanim volkom. Zadušiti hočejo resnico, rešiti mit, da so čustva ljudo-žrcev prav za prav plemenita.
Göringa vjprašujejo, ali je res, da je zapiral nedolžne ljudi v koncentracijska taborišča. Ne da bi trenil z očmi. odgovarja: »Ljudje, ki niso storiti nobenega dejanja, ki bi bil vreden graje, bi ga lahko storili kasneje. To je bil zaščitni zapor.« Mogoče so imeli preveč poštene oči. Mogoče se niso vedli točno tako kot
vrti feldvebli. Vsekakor drži: iz njihovih kož so napravili platnice in elegantne senčnike ...
Göringa vprašujejo, ali je res, da je zasedel Avstrijo, uničil češkoslovaško, vdrl na Norveško, pohabil Belgijo... Ne da bi trenil, odgovarja: »To so bili zaščitni ukrepi.« Ali so morda hoteti Cehi misliti? Ali morda niso znati Norvežani dovolj ponižno pozdravljati? Vsekakor drži: iz teh dežel so napravili nove kolonije rajha.
Nesramnost rajhsmaršala nima meja. Na pomlad 1946 se baha, da je bila češkoslovaška zanj en sam grižljaj, da je ubijal madridske otroke zato, da je preizkusil nove letalske modele, da je tako rekoč podaril »nemškim delavcem svobodo«. Ati je potrebno napisati, da je bila to svoboda: najprej vojašnice in koncentracijska taborišča in nato grobovi.
Göring se kaže svetu: išče učence in naslednike. Neprisiljeno zatrjuje, da so Nemci vdrli v Francijo samo zato, da bi tam razvili poljedelstvo. Dobro pomnite: ne tanki, marveč traktorji so preorati zemljo Pl-kardije, Normandije, Champagne. Göring prisega pri svojih velikih bogovih, da se je s firerjem trudil »velikodušno urediti židovsko vpra-
šanje«. V navalu velikodušnosti je bilo torej ubitih šest milijonov Židov in vprašanje je bilo urejeno. Ätkaj so Nemci tako vročično pripravljali svoje roparske vpade? Zato, odgovarja Göring, ker so vedeli za »mobilizacijske načrte Amerike«, če se bo to nadaljevalo, bo kmalu dejal, da je hotel uničiti Leningrad zato, ker so Rusi uničevati srednji Aziji kobilice. Šel bo tako daleč, da bo vzkliknil sredi niirnberških razvalin: »Naša vlada je izvlekla Nemčijo iz bede, da jo popelje na vrhunce.« Grobovi nemških vojakov, raztreseni po svetu od Volge do Atlantika in od Murmanska do Egipta, razrušena nemška mesta, sramota in beda, to je njihov »vrhunec« !
čitatelj bo rekel: »Dovolj! To je preveč neverjetno! Kdo bi verjel takšnim bedastočam?« Göring upa, da so pozabiti ljudje v letih noči in megle gledati, misliti in razumeti.
Ni sam ta trebušasti burkež, ves nasičen s krvjo. Za njim so Hess in odvetniki. Branilec Gestapa zahteva, da se mu da možnost »stopiti v stik« z desettisoči rabljev. Odvetnik Horn mrzlo ugotavlja, da češkoslovaškega ljudstva ni, da so le prebivalci češke in Moravske. Drug odvetnik razglaša, da je »protisovje-
Antonin Zapotocky predsednik češko* slovaške Narodne skupščine
Praga, 18. junija. Po pogajanjih, ki so se vodila med polifonimi strankami se je popoldne nadaljevalo zasedanje ustavodajne skupščine. Na. dnevnem redu je bila volitev predsednika Narodne skupščine. Pri dnigem glasovanju je bil predsednik sindikalnega sveta Anlonin Zapo. toi-ky (komunist) izvoljen za predsednika Narodne skupščine.
Generalisim Stalin sprejel švedskega poslanika
Moskva. 18. junija. (Tass) Predsednik ministrskega sveta. ZSSR Stalin je 15. junija sprejel švedskega poslanika Svederbluma.
Sprejemu je prisostvoval pomočnik ministra, za zunanje zadeve ZSSR Lozovski.
Dve novi ministrstvi v Sovjetski zvezi
Moskva, 17. junija. Tass poroča, da so z ukazom Vrhovnega sovjeta ZSSR ustanoviti dve novi ministrstvi — ministrstvo za medicinsko industrijo ZSSR in ministrstvo za geologijo ZSSR.
Za ministra medicinske industrije je imenovan Andrej Tretjakov, za ministra geologije pa lija Mahšev-
Sovjetska bolnišnica v A besi ni ji
Moskva, 18. junija. V Odeso je prispela skupina sovjetskih zdravnikov, ki potujejo v glavno mesto Abesinije Addis Abebo. V razgovoru je eden izmed udeležencev — zdravnik Belošev izjavil, da bodo sovjetski medicinski strokovnjaki na prošnjo Abesincev otvorili bolnišnico v Addis Abebi.
Demanti Tassa
Moskva, 18. junija. (Tass) »V New York Times« z dne 17. junija je. bilo objavljeno poročilo Schultzbergerja iz Pariza, da se v jugovzhodni Nemčiji zbirajo sovjetske čete.
Tass je pooblaščen izjaviti, da ja to poročilo brez vsake podlage.
Klevetniška kampanja Bora-Komarovskega
Moskva, 18- junija.. (Tassi »Krasna.1 a zvezda« pravi o bivanju Bora-Komarowskega v Ameriki, da se ja po prizadevanju njegovih pokroviteljev — starih reakcionarjev in sovražnikov poljskega ljudstva - - spremenilo to potovanje v klevetniško kampanjo proti Poljski in Sovjetski zvezi. Cilj pokroviteljst va, ki ga izkazujejo temu dezerterju, je jasen: ameriški reakcionarji so poizkušajo revanžirati za neuspelo borbo, ki so jo pričeli proti pokojnemu predsedniku Rooseveltu, enega izmed borcev krimskih odlokov. Mogoče je, da mislijo Bor - Komarowski, kakor tudi drogi domišljavi predstavnik* reakcionarne poljske žlahte, da vsa zadeva leži v njem samem. Vendar se varajo. Pokrovitelji poljskega, dezerterja ga bodo izkoristili za svoje cilje.
Grški komunistični prvaki v pregnanstvu
Atene, 18. junija. Kakor poroča agencija France Prasse, je grška komisija, za varnost izdala odločbo, na.j se pet komunističnih, prvakov rz Trikale izžene na otoke v Egejskem morju.
Protest grških književnikov
Atene, 18. junija. (Tass) Grški književniki so objaviti proglas, v katerem v imenu vsega izobražen-stva protestirajo proti duhu in 'ciljem zakonskega načrta o izrednih ukrepih, ki jih proučujejo v parlamentu. — Proglas so podpisal; največji pisatelji in pesniki Grčije.
EAJW Svetu zunanjih ministrov v Parizu
Atene, 19. junija. AFP poroča: EAM je poslal brzojavko Svetu mi. nistrov za zunanje zadeve v Parizu, v kateri ugotavlja namen parlamenta, da omeji svobodo tiska in pravico do stavk, da prekrši nedotakljivost stanovanja, prepove zborovanja in neomejeno podaljša zaporno dobo.
tizem« večen. Tretji nesramno izjavlja, da so Rusi, ne Sauckel odgovorni za deportacijo sovjetskih državljanov, odpeljanih v sužnost. Odvetnik Dicks divja, stiska pesti in grozi, da bo »po nezakonitih potih« razširil laži, ki m.u jih sodišče ne ‘pusti brati. Branilec Göringa Sta-mer poizkuša zopet razširjati nesramno kleveto: Nemci, ki so umorili poljske častnike v katynskem gozdu, so obdolžiti Ruse tega zločina in Štarner si drzne ponoviti to laž. Odvetnik Marx javno psuje eno najplemenitejših žena naše dobe: Marie-Claude Vaillant-Couturier, W so jo Nemci do smrti mučili v Os-wieczimu in Rawensbrücku. Branilci organizirajo tiskovne konference, objavljajo v časnikih dokumente, ki jih je sodišče zavrnilo, varujejo obtožence. Ko so časnikarji vprašali Sta.merja, zakaj je Göring tako nesramen, je odvetnik odgovoiil:
»Ati dajem jaz nasvete rajha. maršalu ? Velik človek se brani veličastno.«
To »veličino« predobro poznam« to so ruski sužnji. Bani Yar, »zelena mapa«, Qswieezim, milo iz človeške masti, to so pepel, kri in solze Evrope.
(Dalje*
NASE GOSPODARSTVO
Osnovni zakon o zadrugah
V torek sta zakonodajna odbora Sveta narodov in Zveznega sveta razpravljala o osnovnem zakonu o zadrugah, ki ja bil sprejet na zadnji seji zvezne vlade. Na seji Sveta narodov je Blaža Markovič v imenu vlade podal obširno utemeljitev zakona.
Načrt zakona o zadrugah ima nalogo pbstaviti organizacijske in pravne pogoje za razvoj in okrepitev zadrug, da bodo mogle prevzeti odgovorno vlogo v izgraditvi našega narodnega gospodarstva in da bodo lahko postale trdna opora države v zaščiti interesov delovnega ljudstva. Stare in nove zadruge se morajo danes še posluževati določb zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937,, ki je bil eden glavnih vzrokov nezdravega slanja našega zadružništva v pnejšnji Jugoslaviji.
Po zakonskem predlogu so zadruge prostovoljne gospodarske organizacije pretežno delovnega ljudstva, ki s skupnim delom pospešujejo interese delovnega ljudstva, povezujejo drobno, vaško in rokodelsko gospodarstvo ter pospešujejo iniciativo ljudskih množic v zvezi z oskrbo in razdeljevanjem blaga. Zadružniki so med seboj enakopravni. Z novim zakonom bodo' razširjene pravice in pristojnosti'skupščine zadružnikov, da pridejo do izraza najširši sloji zadružnega članstva. Na ta način je zagotovljeno, da se uveljavi pobuda od spodaj, ki mora biti bistven činitelj razvoja zadreg.
Zakon predvideva kmetijske, na-havno-prodajite, proizvajalne In predelovalne 'zadruge. Nadalje so v zakonu postavljeni pravni temelji nove. važne, vrste kmetijskih proizvajalnih zadrug, namreč kmečkih delovnih zadrug za skupno obdelovanje zemlje in za sknpn<> gospodarstvo.
Organizacija zadrug bo po novem zakonu priiogodena novi državni
ureditvi. Zakon določa osnovna načela za reorganizacijo starih zadrug, ki je v praksi äe v veliki meri izvršena, tako da bo z novim zakonom sedanje stanje formalno uzakonjeno. Zakon predvideva tudi tesno sodelovanje zadrug z organi dižavne uprave, ki imajo gospodarske naloge.
Da se zadruge čim bolj okrepijo in se omogoči njihovo skupno oskrbovanje in čim tesnejša povezava z državnim .gospodarstvom, je v zakonu predvideno združevanje zadrug v poslovne zveze. Po pravilu se bodo take poslovne zveze ustanavljale za področje okrajev, po potrebi pa tudi za večja področja, kakor to pač zahteva poslovanje posameznih vrst zadrug. Okrajne poslovne zveze bodo tesno povezale državno in zadružno gospodarstvo. Predvidene pa so tudi poslovne zveze višje stopnje, ki bodo združevale posamezne okrajne poslovne zveze. Glavne zveze pa bodo imele Po novem zakonu samo značaj revizijskih zvez. Te glavne zveze pa bodo tudi pomagale zadrugam in poslovnim zviezam pri delu in bodo zlasti skrbele za vzgojo zadružnih kadrov.
V zakonskem predlogu je predvideno, da se zadrugam vrnejo ugodnosti, ki so jih imele pred uveljavljenjem zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937. PoEeg tega so v zakonskem predlogu predvidene nove ugodnosti, ki jih zadružništvo doslej ni uživalo.
Po svojem bistva bo novi zakon o zadrugah okvirni zakon, ker bo vseboval samo osnovne določbe splošnega značaja za vse zadružništvo. Zato predvideva zakon, da bodo ljudske rtepubli-ke v okvira načel, postavljenih z zveznim zakonom, izdale svoje zadružne zakone, ki bodo podrobno urejnli poslovanje zadrug. Zakonodajna odbora Sveta narodov in Zveznega sveta sta v načelu soglasno sprejela predlog zakona o zadrugah.
Carine In carinska služba
Lani je bila kmalu po osvoboditvi ponovno, organizirana v naši državi ‘■arinska uprava, ki v glavnem sloni še na zakonih in uredbah, izdanih še v -predaprilski Jugoslaviji. Vzpostavitev carinske službe je spočetka naletela na nerazumevanje, zato so bile ri' organizaciji te službe velike leave, ki še danes niso v celoti od-i ranjene. Mnogi so napačno tolmačili da 'bodo carine odpravljene, češ da n:so v skladu z novo državno ureditvijo. To naziranje je bilo popolnoma napačno, ker nima prav nobene stvarne podlage. Naša država ima pretežno agrarni značaj z razmeroma slabo razvit0 -industrijo. Zato mora voditi temu primerno gospodarsko jxditiko. Ce hočemo imeti izravnano trgovinsko in plačilno bilanco z inozemstvom. moramo omejiti uvoz predvsem na one surovine in industrijske izdelke, ki jih nimamo. V normalnih časih 'so cene agrarnim proizvodom vedno nizke v primeri s cenami industrijskih izdelkov. .. zalo moramo gledati, da bomo uvažali čim manj industrijskih izdelkov, istočasno pa si ■uhranio izgraditi lastno industrijo, da'.bomo lahko doma krili čim več domače potrebe. Ce ne bomo zgradili industrije, bomo odvisni od inozemstva, naša plačilna bilanca z inozemstvom bo neugodna, življenjski standard v naši državi pa bo nizek. Vsaka država stremi za temi da se gospodarsko osamosvoji. Domače gospodarstvo- čuvamo predvsem s carinsko politiko. Zaradi različnega gospodarke-ga stanja in razvoja se vse države poslužujejo carinske politike, ki ustreza lastni gospodarski strukturi. Na blago, ki ga proizvaja domača industrija, uvaja država zaščitno carino s primemo visoko postavko: na blago pa, ki gA država potrebuje, a se dorr a ne izdeluje, se določi nizka carinska postavka. Obenem je treba z državo, iz katere se uvaža blago, skleniti pogodbo zaradi blagovne izmenjave. Ta-
ke trgovinske pogodbe so podlaga carinski politiki.
Po navedenem se mora ravnati tudi naša država. Ker se gospodarska struktura naše države v primeri s predvoj. dobo ni bistveno spremenila. s.0 ostaii zaenkrat v veljavi vsi zakoni in predpisi iz One dobe. Bodoče spremembe teh predpisov pa bodo izraz sklenjenih trgovinskih pogodb z drugimi državami. V.naslednjem si oglejmo v glavnih obrisih organizacijo carinske uprave v naši državi.
Organi carinske oprave
Carinska uprava spada zaradi vsedržavnega pomena v pristojnost zvezne vlade v Beogradu. Njeni organi so razdeljeni v tri stopnje: carinarnice s carinskimi oddelki, carinski inspektorati in oddelek za carine pri zveznem finančnem ministrstvu. Vse tri instance imajo PO zakonu določen delokrog. Organizacija carinske službe, carinska politika, predlogi za trgovinske pogodbe, zakonodaja, personalna politika, zadnja instanca v kazenskih sporih, vrhovna kontrola in nadzorstvo vse carinske službe, spada v pristojnost oddelka za carine pri zveznem finančnem ministrstvu. Ta oddelek predstavlja torej vrhovno instanco carinske uprave.
Oddelku za carine so podrejeni carinski inspektorati, ki so organizirani pretežno po federalnih republikah. Oni vršijo nadzorno carinsko službo v mejah federalnih republik in skrbijo la pravilno izvrševanje carinske službe v carinarnicah in njenih oddelkih. Poleg tega odloča inšpektorat o določenih kazenskih sporih, rešuje pritožbe proti rešitvam, ki so jih izrekle carinarnice, izdaja rešitve o raznih oprostitvah carine, o določenih povračilih carinskih dajatev ter rešitve po določenih členih carinskega zakona in zakona o obči carinski tarifi. Carinarnice vršijo vso carinsko službo v obsegu carinskih predpisov,
preiskujejo vsa carinska kaznima dejanja in vršijo tudi drage posle, ki so jim s posl.-buimi predpisi dodeljeni.
Carinarnice pa vršijo vso carinsko strokovno in manipulativno službo. Težišče dela pri carinarnicah je tarifni odsek, kjer vrši posle v zvezi z deklariranjem, pregledom in carinjenjem blaga pri uvozu, izvozu ali prevozu.
Carinjenje blaga
Za formalno carinjenje blaga so potrebne naslednje listine: uvozno ali izvozno dovoljenje, ki ga izda predstavništvo uprave zunanje trgovine, izvirno spričevalo, ki dokazuje izvor blaga in račun. To so tri osnovne listine, ki so brezpogojno potrebne, da se more carinjenji sploh izvršiti.
Uvozno dovoljenje je potrebno zaradi tega, ker se državno gospodarstvo vodi načrtno in se ves uvoz določa po potrebah skupnosti. Predstavništvo uprave zunanje trgovine izda dovoljenje za uvoz in izvoz Ide onemu prosilcu, čigar uvoz ali izvoz ustreza splošnemu gospodarskemu načrtu. Na ta način odpade vsaka špekulacija posameznikov na škodo skupnosti.
Izvirno spričevalo je javna listina, ki dokazuje, iz katere države je blago prispelo. To je važno zaradi določanja carinske postavk»:. Naša carinska tarifa ima tri postavke: maksimalno. minimalno in pogodbeno. Maksimalna je najvišja in se uporab-la aiz blago, ki izvira iz države, s katero nimamo trgovinske pogodbe. Minimalna iu pogodbena postavka pa se uporabljata za blago onih držav, s katerimi imamo trgovinske odnose. Pogodbena postavka je najnižja in se v trgovinskih pogodbah za določeno blago posebej določi. Za ugotovitev carinske postavke pri carinjenju služi torej izvirno spričevalo. Za izračunavanje carine, carinskih pristojbin, davkov in ostalih dajatev je potreben originalni račun, ki ga izstavi dobavitelj blaga.
Obmejne carinarnice oziroma oddelki imajo dolžnost, da čuvajo mejo
v carinskem pogledu, to se pravi, da vršijo strogo nadzorstvo nad vsem blagom,- ki prihaja ali odhaja preko moje. ter preprečujejo tihotapstvo z blagom in valutami. Za to delo so dodeljeni carinarnicam carinski stražarji. ki tudi čuvajo blaga v skladiščih in spremljajo carinske pošiljke. Dandanes je posebno važna funkcija, ki jo-vršijo carinske oblasti ob meji, ker preprečujejo tihotapstvo in s tem pobijajo špekulacijo.
Zaščita valute
Posebno važno je delo obmejnih carinarnic za zaščito valute, ker so carinske oblasti pooblaščene, da vršijo strogo nadzorstvo nad izvozom in uvozom domače valute in tujih valut in preprečujejo tihotapstvo z njimi. Pri tem delu so dolžni sodelovati s carinskimi organi vsi organi drugih oblasti, jim pomagati in javiti vse ugotovoljene valutne prestopke. V tem pogledu na danes mnogo greši, ker organi dragih oblasti ne upoštevajo določil deviznega zakona, deviznega pravilnika in dodatmih navodil zveznega finančnega ministrstva, V nasprotja s temi določili rešujejo ugotovljene vahitne prestopke ob meji v lastni pristojnosti, namesto da bi take primere z zapisnikom in denarjem- vred odstopile najbližji carinarnici ožiToma oddelku. Carinarnice morajo potem izvršiti preiskavo in spise odstopiti bančno-valutnemu od-(Velku zveznega finančnega ministrstva v odločitev.
Danes ie delovanje carinskih oblasti še omejeno na skromen obseg. Velike važnosti za bodoči razvoj zun. trgovine in za vse naše gospodarstvo je sklenitev ttrgovinskih pogodb. Z nekaterimi državami 3e imamo take pogodbe, v večjem delu pa se še pripravljajo oziramo se vodijo pogajanja. Ko bo naša država uredila svoje trgovinske odnošaje z drugimi državami in se bo gospodarsko okrepila, bo lahko nastopila pa mednarodnem trgu v njej primernem obsegu. Tedaj bo tudi delo carinskih ustanov zavzelo večji obseg in bodo njeni dohodki predstavljali pomembno postavko v našem državnem proračunu.
V Dubrovniku so dvignili parnik „Cavtat“
Delavci in nameščenci pomorskega poglavarstva, pomorskega urada in mornarji iz Dubrovnika so se nedavno odločili, da bodo dvignili parnik »Cavtat«, k; pripada Dubrovački plovidbi. Ta parnik se je v decembru 1943 potopil zaradi bombnega zadetka. Po izvršenih pripravah so v začetku junija pričeli dvigat; parnik. Izbrali so si čas, ko je bilo morje zelo mimo. V petih dneh jim je uspelo parnik dvigniti na površino. Pri dviganju parnika je ves čas pomagala dubrovniška gasilska četa, k; je dala na razpolago svoje sesalke za črpanje vode iz parnika. Dvignjeni parnik je v. razmeroma dobrem stanju, zlasti kar se tiče železne konstrukcije in strojev. Potrebno pa bo temeljito popravilo kotlov. Dvignjeni parnik so že odpeljal; v Split, kjer ga bodo obnovili v tamošnji veliki ladjedelnici.
Uspešen odkup zgodnjega sadja
Trgovinsko podjetje »Sadje« d. d. je za letošnjo spomladansko sezijo izvedlo organizacijo odkupa zgodnjega sadja, predvsem češenj. Dnevno je zalagalo s češnjami ljubljansko tržišče, pa tudi ona industrijska središča, ki ne morejo sama iz svojega zaledja črpati potrebnih količin sadja. .
Nabavne in prodajne zadruge so v veliki meri izpolnile svojo dolžnost in odkupile pri kmetovalcih vse za prodajo na trgu sposobno sadje. Na tržišče je bilo od srede maja do srede junija pripeljanih dnevno do 30 tisoč kTogramov češenj, v najboljšem primem celo 60.000 kg. Polo. vico te količine je potrošila Ljubljana. ostalo pa so potrošila industrijska mesta Jesenice, Kranj, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Maribor in Celje, češnje so bile pripeljane predvsem iz Slovenskega Primorja.
Stalni dovoz teh češenj je povoljno vplival na znižanje cen.
Dne 18. t. m. so veljale na trgu v Ljubljani naslednje cene: češnje 13.50 din, breskve la 18-50 din, breskve Ila 14.50 din, hruške 12.50 din, paradižniki 16 din, nova čebula 12 din, novi istrski krompir 12 din, fižol v stročju 16.50 din, suhe slive 37.50 din ter mandeljeva jedrca. 173 din za kilogram.
Prebivalstvo v mestih in industrijskih središčih je zadovoljno z rednim in uspešnim zalaganjem s sadjem Prepričani smo, da bodo tudi naši kmetje sadjarji spoznali ugodnosti prodaje naravnost zadružnim pošlo valnrcam, ki jim nudijo stalen od vzem, medtem ko zasledujejo pre-kupci le trenutno ugodne cene in odkupujejo le v primerih, ako se sadje dobro proda na tržišču.
V Nikšiču gradijo žitni silo za 350 vagonov
V Nikšiču so pričel; graditi modemi žitni silo za 350 vagonov žita. Les, cement, pesek, apno in ostali material so že v maju pripeljali na gradbeni prostor. Istočasno so iz Beograda in Zagreba prispeli strokovni delavci za betonska dela, ki jih vodi inž. Gončarev. Sprednji del sila, v katerem bodo nameščeni stroji, bo visok 31 m. Silo bo povezah z železniškim tirom. Vagoni bodo prihajal; v oddelek, kjer se bo žito avtomatično razkladalo in merilo, nato pa teklo v drugi del sila, ki ima 24 celic in kjer bo žito shranjeno. žito iz. sila bodo v tem oddelku nakladali na tovorne avtomobile. Nakladanje tovornega avtomobila bo trajalo 2 do 3 minute. Tretji del skladišča je določen za shranjevanje žita v vrečah. Do 1. novembra bo silo dograjen. Delavci se zavedajo, da z gradnjo sila doprinašajo k obnovi in splošnemu blagostanju ter si z udarniškim delom prizadevajo, da se čimprej uresničijo postavljeni načrti.
Izvrševanje uredbe o finančnih olajšavah za gradnjo novih In popravilo poškodovanih stanovanjskih zgradb
V začetku maja je zvezna vlada izdala uredbo o finančnih olajšavah za gradnjo novih, za dovršitev začetih in za popravilo poškodovanih stanovanjskih zgradb. Po tej uredbi se čisti dohodek od stanovanjskih zgradb, zgrajenih in dovršenh po vojni, ne vračunava v davčno osnovo za dobo 20 let od dneva, ko se je stanovanjska zgradba začela uporabljati. Ta olajšava velja tudi za obnovljene stanovanjske zgradbe, ki so bile poškodovane z nad 50-%. Stroški za obnovo manj poškodovanih zgradb pa se odtegnejo od davčne osnove v 5 odnosno 10 letih.
Za izvrševanje tega zakona je zvezn; finančni minister izdal navodilo, ki je objavljeno v Uradnem listu 4. t. m. Po tem navodilu je kot stanovanjske zgradbe v smislu uredbe razumeti tiste zgradbe, ki so zgrajene v stanovanjske namene, pa čeprav se uporabljajo tudi za lokale ali pisarne. Sem torej ne spadajo1 zgradbe, ki so po svoji konstrukciji zgrajene za tovarniške ali rudniške namene, kakor so delavnice, skladišča in podobno, će se stanovanjske zgradbe, katerim je priznana olajšava, pričnejo pozneje uporabljati za druge namene, tedaj preneha pravica davčnega zavezanca do olajšave, razen če se take zgradbe po nalogu oblastev uporabijo v druge namene.
Za nove zgradbe veljajo zgradbe, ki so na novo sezidane az temelja ali pa na temeljih porušenih zgradb, ter prostori, ki so nazidani ali dozidani na še obstoječo zgradbo. Enake ugodnosti kakor za nove stanovanjske zgradbe veljajo za zgradbe, katerih zidanje se je pričelo pred vojno ali med vojno, pa se je dovršilo po vojni, šteje se, da je izgradba dovršena po vojni in da ima obveznik pravico do olajšave, če je bilo nad 50 % vseh del pri njeni gradnji izvršenih po vojni, će pa je bilo po vojni dovršeno manj kakor 50 % vseh del, veljajo davčne olajšave po 2. členu uredbe.
Ta 2. člen določa davčne olajšave za popravljene stanovanjske zgradbe, ki so v vojni utrpele poškodbe izpod 50-%. Stroški za popravilo takih zgradb se odbijejo od davčne osnove v peth letih (po 20«/o) odnosno v desetih letih (po 10%).
Popravljene zgradbe
Ce stroški za popravilo oziroma dovršitev zgradbe niso višji od zneska čistih dohodkov za eno leto, se ti stroški odbijejo od čistih dohodkov gradbe v petih letih, računajoč letno po 2G°/o stroškov, će pa so bili stroški za popravilo višji, se odbijejo od letnih čistih dohodkov zgradbe v 10 letih.
Će je bilo popravilo stanovanjske zgradbe izvršeno z lastnimi sredstvi, so morebiti vračunane obresti za ta sredstva'ne priznavajo v stroške za popravilo, će pa je bilo popravilo izvršeno z izposojenimi sredstvi, spadajo med stroške tudi obresti, plačane za posojilo. V tem primeru- se prizna kot letni odbitek znesek plačane anuitete.
če zgrajene ali popravljene stanovanjske zgradbe uporablja lastnik deloma tudi kot poslovne prostore (za trgovino pisarno), se tudi za te prostore (izjemno od predpisov 32. člena zakona o neposrednih davkih) ugotovi najemna vrednost, ki se prizna kot odbitek od ostalih dohodkov davčnega zavezanca. Isto načelo velja pri popravljenih stanovanjskih zgradbah, ki jih lastnik deloma uporablja za poslovne prostore. Ugotovljena najemna vrednost se odbije od čistih dohodkov od zgradbe ki spadajo v davčno osnovo. Morebitni neodpisani . ostanek zneska stroškov se odpiše od čistih dohodkov jz pridobitnega dela ali samostojnega poklica do najvišjega zneska ugotovljene vrednosti.
Vse dotlej, dokler se stroški za popravilo oziroma za dovršitev zgradbe po 2. členu uredbe odbijejo od čistih dohodkov zgradbe, se za popravljeni ali dovršeni del zgradbe ne morejo upoštevati odpisi za amortizacijo v smislu zakona o neposrednih davkih. Za primer, da bi bil letni znesek odbitka stroškov za obnovo zgradbe večji od zneska čistih do-
hodkov od zgradbe oziroma od dela zgradbe, v katerem se opravlja pridobitno delo ali samostojen poklic, se razlika prizna kot odbitek v naslednjem letu. Tako se odbijejo stroški vse dotlej, dokler se v celoti ne amortizirajo, pa. čeprav bi zaradi tega odbijanje trajalo' več kakor 5 oziroma 10 let.
Za davčnega zavezanca velja v vsakem primeru hišni lastnik oziroma uživalec tudi v primeru, če je zgradbo ali njen del dovršil ali popravil kdo drugi s pravico do uporabljanja dovršenih ali popravljenih prostorov. Tisti, ki je zgradbo dovršil ali popravil s pravico do njenega uporabljanja, torej ne velja za davčnega zavezanca. Uporabljanje popravljene zgradbe torej ne vpliva na davčno obveznost po drugih virih dohodkov.
Prijave za uživanje olajšav.
Zaradi uživanja olajšav po tem zakonu mora davčni zavezanec v 30 dneh po dovrši tvi ali popravilu zgradbe predložiti podatke in dokaze o izpolnitvi pogojev za olajšave. Ta rok se sme prekoračiti brez posledic največ za 15 dni, če se prekoračenje opraviči s posebno važnimi ra zlogi in se obenem predloži predmet. Za zgradbe ki so bile zgrajene, dovršene ali popravljene od osvoboditve do uveljavljenja uredbe, do 8. maja t. 1.) določa uredba, da mora davčni zavezanec v 30 dneh (do 5. t. m.) prijaviti okrajnemu odnosno mestnemu ljudskemu odbora pravico do olajšave. Tudi ta rok se sme prekoračiti največ za 15 dni.
Kot podatke in dokaze za priznanje olajšav je treba predložiti:
a)	pri novih zgradbah: dokaze, da je zgradba na novo zgrajena ali dozidana odnosno nazidana na že stoječo zgradbo, nadalje dokaze o dnevu dovršitve zgradbe in dokaze, kdaj se je zgradba začela uporabljati.
b)	pri dovršenih zgradbah: dokaze o višini del pri dovršitvi zgradbe po vojni nasproti celotnim delom pri gradnji cele zgradbe (do 50 ali nad 50 odstotkov), nadalje dokaze o višini stroškov za dovršitev zgradbe po vojni, dokaze o dnevu dovršitve in dokaze o dnevu, ko se je začel uporabljati dovršeni del zgradbe;
c)	pri poškodovanih zgradbah: dokaze o višini poškodovanosti zgradbe, izražene v odstotkih, nadalje dokaze o višini stroškov za popravilo, potrošenih po vojni, dokaze o dnevu dovršitve popraviia in dokaze, kdaj se je začela uporabljati popravljena zgradba oziroma nje del.
Obnova prašičjereje na Dolenjskem
Poleg obnove kekošjereje napreduje na Dolenjskem najh treje pra-šlčjereja. Pri kokošjereji je stalež že dosegel 90 do 100 % predvojnega stanja. Ne mnogo manjši uspeh vidimo .pri prašičjereji. To nam potrjuje obilica naraščaja prašičkov na najvažnejš'h trgih, predvsem v Novem mestu (vsak ponedeljek), v Črnomlju (vsak četrtek), v Št. Jerneju (vsako prvo soboto v mesecu), pa tudi v škocijanu in Trebnjem. Pretekli ponedeljek je bilo v Novem mestu naprodaj . preko 500 prašičkov. Cene so pričele popuščati. Novomeško okrožje in pristojni okrajni odbori so usmerili prašičjerejo na vzgojo čim več naraščaja z namenom, da Eo mogoče kriti vse potrebe. Tako je danes domača potreba prašičkov popolnoma krita, Dolenjska pa je posebno letos zalagala še razna druga okrožja, Slovensko Primorje in izvažala prašičke celo v Gorski Kotar na Hrvatsko. Navzlic temu pa je na razpolago še dovolj prašičkov.
= živinski sejem v škocijanu pri Mokronogu. V soboto 22. junija bo v škocijanu pri Mokronogu goveji :n prašičji izredni sejem, »živino-promet« bo dajal kredite za nabavo živine v take kraje, ki so zaradi vojne oškodovani in nimajo živine. Priženite čim več živine in prašičev, ker bo kupcev dovolj.
življenje in dele v Sovjetski zvezi
Sovjetski sindikati pred novimi nalogami
15. plenum Vsezveznega Centralnega sovjeta sindikatov je pred dvema mesecema zaključil svoje delo. Plenum je proučil naloge sindikalnih organizacij v zvezi s petletnim na-čnom za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR. Te naloge so še posebej odgovorne.
. Sovjet ko ljudstvo je z velikim veseljem sprejelo novi petletni načrt, ki obsega velik program borbe za nadaljnji procvit ekonomskega in kulturnega življenja Sovjetske zveze. Uresničevanje petletnega načrta se je že pričelo. Z vseh sfcrani prihajajo vesti o vedno močnejšem valu socialističnega tekmovanja. Delovno ljudstvo naše dežele je popolnoma pripravljeno, da razvije vse svoje ustvari jalne eile in da vnese več svojih zaslug v veliko delo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR.
Najvažnejša naloga Zveze sindikatov je borba za praktično izvedbo novega petletnega, načrta. Sovjetski sindikat; so ena izmed najvažnejših vez: med Partijo i-n množicami, v svojih vr.tah združujejo milijone delavcev in nameščencev, ki so prežet; s plemenitimi prizadevanji, da čimpieje
zacelijo rane, ti jih 'je zadala vojna industriza, k; se je do nedavnega v izpo-d delovne ravni pred vojno. Nezmožnosti voditeljev proizvodnje pri razporejanju imajo za posledico velike izgube delovnega časa. in da čimbolj dvignejo raven dela v vseh panogah industrije.
Novj petletni načrt predvideva dvig produktivnosti dela v industriji za 36 % jn v izgradnji 40 %. Delavsk,. razred naše dežele 'je ved-no stremel po povečanju produktivnosti dela ter je gledal v tem enega izmed glavnih virov za razvoj ekonomske moči svoje domovine in z-a izboljšanje blaginje delovnega ljudstva. Ta težnja se je zlasti jasno pokazala med vojno, ko se je produkcija posameznih delavcev povečala za 40 %, v takih industrijskih panogah, ko* so n. Pr. industrija letal, tankov in drugega materiala pa za 70 do 90 %.
Danes je potrebno, da storimo nov korak naprej in da znatno dvignemo produktivnost dela v industriji in v izgrajanju. Glavni vir za to je uporabljanje nove tehnike, mehanizacije dela in povečanje števila kvalificiranih delavcev. Upoštevat; je treba, da
je bil delavski razred med vojno izpopolnjen z novimi še nezadostno izkušenimi kadri. Tem kadrom je treba pomagati, da bodo obvladali tehniko, in spretnost dela ler da bodo postali visoko kvalificirani delavci. Naša industrija, kj se je do nedavnega v produktivnost dela, potem jo je treba glavnem bavila z izdelovanjem vojaških naročil, prehaja sedaj k izgradnji nove mirnodobne produkcije. Treba je posvetiti posebno pozornost temu, da se bo letos, kot zahteva zakon o petletnem načrtu, zaključila povsod povojna preureditev industrije.
Številna so še dejstva, ki kažejo, da je slaba produktivnost posledica slabe organizacije dela pri proizvodnji, po ledica-velikih zastojev v delu in nezadostnega izkoriščanja tehnike. Na plenumu Vsezveznega centralnega sovjeta sindikatov so se navajala dejstva, ki pričajo o neracionalnem izkoriščanju delovne sile, o velikih izgubah v proizvodnji, do katerih je prišlo zaradi nezadci tnegg upoštevanja mehanizacije. V premogovni industriji je produktivnost dela nižja kot pred vojno. Istočasno se v številnih rudnikih mehanizmi slabo izkoriščajo. Tako n. pr. ni v rovih kombinata »Drnbasantracit« na dan kontrole, ki je bila v pričetku februarja t. 1., izmed 272 strojev za vrtanje premoga delalo 99 strojev, izmed 218
pogonov ni delovalo 58, izmed 38 pri' prav za Pretovarjanje premoga pa jih m bilo izkoriščenih 28. Produktivnost strojev za vrtanje premoga v rudnikih tega kombinata je padla znatno
Slovita Stahanovska brigada mojstrov za vrtanje nafte Raz-uiova (trust »Buzovnineft«. Baku) je ob nebi priliki zaključila vrtanje za 28 dni pred določenim rokom, nato pa je 34 dni čakala, da so ji dodelili novo odprtino za vrtanje. Izguba časa pri brigadah za vrtanje v podjetjih za proizvajanje nafte ni redek pojav. Številne sindikalne organizacije se s takimi dejstvi spoprijaznijo in molče gredo Preko njih. Sindikalne zveze pa morajo skrbeti za to, da dvignejo mehanizacijo dela. Obširni načrt; nove petle'tke so lahko izvršeni samo, če se bo uvedla najširša in vsestranska mehanizacija. Vsi glavni oddelki novega petletnega načrta so prežeti s to idejo. 'Sindikati so pozvani, da na vse mogoče načine razvijejo ustvarjalno pobudo delavcev, inženirjev, znanstvenikov in tehnikov, da podpirajo uvajanje tehničnih niovosd, ki zagotavljajo dvig proizvodnje, in da se borijo proti nezadostnemu upoštevanju mehanizacije ter izmikanju, da bi se uporabila nova tehnika.
V naši industriji je na tisoče in tisoče nadarjenih ljudi, izumiteljev in racicnaliza-torjev proizvodnje. Sindikati so ddüni, da najdejo te ljudi,
da jim pomagajo, da bi lahko uresničili svoje iznajdbe in svoje racio-nalizatoreke predloge. Ako neka tehnična novost povečuje obseg dela, čim bolj mogoče uvesti' v proizvodnjo. To je treba storiti brez zavlačevanja in uničiti birokratske zapreke in uveljaviti novosti navkljub kon-zervativcem in trdoglavim ljudem, ki se upirajo novosti. Ena izmed najvažnejših nalog sovjetskih sindkafov je skrb za izboljšanje materialnih in življenjskih Pogojev delavcev, nameščencev, inženirjev m tehnikov. Sindikati se morajo dnevno zanimati za vprašanje plač, voditi morajo računa o spoštovanju delovne zakonodaje, glede zavarovanja pred nesrečami pri delu itd. Velika in -izredno važna naloga sindikalnega delovanja je izboljšanje stanovanjskih in kulturnih pogojev delovnega ljUdiriva. Treba je prenehati s slabo prakso, da ostaja del sredstev, ki jih vlada odobrava za izgradnjo stanovanj, neizkoriščen. Sindikati so dolžni najstrožje voditi računa o izvrševanju načrtov stanovanjske izgradnje. Majhne koristi bomo imeli, ako bo ta alj oni centralni sindikalni komitet ugotovil žalostne rezultate stanovanjske izgradnje za katero koli podjetje. Ne ob koncu leta, ampak že v začetku sezlje za gradnje in sredi razmaha gradbenih del je treba budno voditi računa o poteku dela-. Ako se spozna,
da preti nevarnost, da se načrt ne bo mogel izvesti, potem je treba na to nujno opozoriti in mobilizirati vse potrebne vire ter doseči izvršitev načrta
Sindikati morajo povečat; skrb za razvoj individualnega jn kolektivnega življenja, za izboljšanje poslovanja pomožnih gospodinjstev im meča, baviti te bodo morali z vprašanji ohranjevanja zdravja iA hitrejše obnavljati mrežo sanatorijev im okrevališč. — Aktivnost delovnih množic raste iz dneva v dan. Delavski razred gre Skupno z vsem sovjet kim ljudstvom naprej k uresničenju velikih načrtov za nadaljnji napredek sovjetske države. Ker so pred nam,; velike naloge, je treba voditi računa o nujnosti izpolnjevanja mesečnih in tromesečnih načrtov, iz katerih se bodo v zaključni bilanci testa.jeli splošni rezultat; borbe za petletko. Cim širše in čim konkretnejše bomo razvil; socialistično tekmovanje, tem aktivnejše bomo vodili to tekmovanje, tem več»; bodo naši uspehi. Vsak dan, vsak me-ec je treba izpolnjevati in prekoračevati naloge proizvodnje — to je borbeno geslo dneva. Delo sindikalnih organizacij se bo ocenjevalo po tem, koliko bodo znale pcmagati boljševički Partiji, da dvigne delavski razred k delu za uresničenje petletnega načrta. V tem je tudi častna vloga sov. sindikatov-. »Pravda« (Moskva)
KULTURNI
Opera v Ljubljani:
Seviljski
Rossinijev Seviljski brivec spada v vrsto tistih redkih komičnih oper, ki so vse v današnji čas ohranile svojo svežost kljub temu, da po svojem nastanku segajo časovno daleč v preteklost. Oblikovno jasen in vsebinsko napet, duhovit in razigran Še danes privlača množice, vzbuja prisrčno veselost in izziva navdušenje. Zato se često pojavlja na sporedih . gledališč, vedno in povsod sprejet z zadovoljsvom. Letošnji premieri v ljubljanski Operi vsied naše nerazumljive glasbene organizacijske politike, po kateri je mogoče, da se vršita operna premiera in solistični koncert v istem času, nisem mogel prisostvovati in bom zato poročal o drugi letošnji predstavi Seviljskega brivca.
Solistični zbor Seviljskega brivca je bil v splošnem primeren. Izmed vseh likov sta najbolj izstopali ustvaritvi gostov Betetta (Basilio) in Jankoviča i Figaro). Betetto je izoblikoval pevski jn igralski mojstrski lik, ki ga v enako kvalitetni izdelavi poznamo že izza preteklih sezon. Stilno enako pravilno je prikazal svoj lik tudi Jankovič, ki je vnesel v dogajanje svežost in pristno razigranost. Kakor igralski je bil s svojim bogatim glasom odličen tudi pevski, čeprav se mi zdi, da način petja, ki ga zahteva Seviljski brivec, značaju njegovega glasu povsod popolnoma ne ustreza. Kljub temu pa je bila njegova kreacija Figara, ki ga pri nas običajno poje tudi odlični Janko, močno učinkujoča in je ves potek zelo razgibala. Zelo dober je bil tudi Korošec, ki je komičnost svoje vloge še preveč poudaril in je svoj lik Bartola predstavil pevski jn igralski učinkovito. Stilni značaj omenjene opere se glasovno lepo prilega tudi Lipuščku, ki je svojo vlogo Almavive dobro podal, vendar jo bo moral pevski v tehničnem pogledu izdelati še preciznejše in zlasti v prvem dejanju pridobiti večjo lahkotnost v izvajanju tehničnih fines. Rozino je pela Patikova. ki razpolaga z dobro oblikovanimi in dovolj sigurnimi koloraturami, zaradi katerih je prikazala svojo vlogo simpatično. Njena normalna glasovna lega pa izkazuje majhen glas, ki je v višji legi močno forsiran, v srednji in niži: pa slaboten jn se verjetno kdo ve kaj ne bo mogel razviti. Ostale
PREGLED
brivec
vloge so izpolnili štrukelj m A_n-žlovar ter Poličeva, ki pevskim zahtevam svojega lika zlasti v 4. sliki ni zadostila. Kakor posamično je bil solistični zbor dober in učinkovit tudi v raznih kombinacijah poedinih slik.
Dobro je bil naštudiran tudi operni zbor, ki v Seviljskem hrivcu sicer nima pomembne vloge. Tehnično je bil prav dober orkester pod vodstvom D. žebreta, vendar v pogledu vsebinskega. podajanja nekoliko suh, pa tudi še ne tako interfere taci jski lahen, kakor to zahteva Rossinijev stil. Nasproti solistom je bil orkester diskreten in je s tem izvajanje pevcev uspešno podprl. Vobče je treba naglasiti. da bo si bili orkester, solisti in zbor v ugodnem jakostnem odnosu, spričo katerega je bil vtis celote prijeten. Izmenjava nekaterih solističnih vlog bi ta vtis še utrdila in ojačila m bi izravnala kvalitetno sorazmerje v solističnem zboru samem na eni strani in med posameznimi izvajalnimi skupinami na drugi strani.
Letošnjega Seviljskega brivca je režiral Golovin, ki se je v splošnem naslonil na trad, režijske načine preteklih sezon, vendar je vprizoritev scenično in režijski v marsičem tudi izboljšal, že v prejšnjih režijah pa je motilo preostro karikiranje, zaradi katerega je Seviljski brivec često izpadel preveč operetno in se je plemenita komika včasih spremenila v neokusnost, žal se je to močno čutilo tudi v letošnji izvedbi, ki 'je zlasti proti koncu postajala vsied pretiravanja vedno bolj operetna. Mislim, da je izvor temu pojavu delno v stremljenju po čim večjem ugajanju občinstvu in po čim manjši vnanji učinkovitosti. Vedeti pa je treba, da je ves učinek Seviljskega brivca dosežen že s pravilnim podajanjem njegove same po sebi duhovite komične zgradbe. Zato je naloga in dolžnost režiserja, da v interesu kvalitete spet usmeri izvedbo na pravilno pot pristnega, kultiviranega prikazovanja in s tem ohrani izvirno duhovitost Seviljskega brivca.
Celotna izvedba Seviljskega brivca ca je uspela in bo uspeh z nakazanimi popravki še dvignila ter bo s tem pridobila raven, kakršno kvaliteta te opere zahteva in potrebuje.
Dr D. Cvetko
Opera v Mariboru:
Traviata
Za konec gledališke sezone je mariborska opera pripravila Verdijevo trodejansko opero »Traviato«. Prva predstava je bila 30. maja, beseda je o reprizah.
Delo pomeni zaključno fazo. in višek -tila. ki ga je Verdi izoblikaval v srednji dobi svojega opernega razvoja. Z Rigolettom- se ta stil velikopotezno prične, v »Trubadurju'- se nadaljuje in stopnjuje, v »Traviatr pa se d, vršuje. S temi operami ie Verdi pokopal do malih izjem italijansko dramatske muziko, nastalo prpd njim. sebi pa.zagotovil in utrdil svetovni sloves.
Kl jub skoraj stoletni’staxosti so te opere še danes’stalno na repertoarjih velikih in manjših odrov. Skrivnost učinkovitosti in uspešnosti tega Verdijevega stila je muzikalno v neizčrpnem zakladu melodij in arij, v svežem in impulzivnem ritmu celotnega muzikalnega dogajanja ter v lahki, neproblematični dojemljivosti, vsebinsko pa v spretnem zajemanju občečloveških konfliktov in v njih odrsko zelo učinkoviti obdelavi.
Mariborski oder je operno skrbno pripravil. Izvedba je bila na zelo dostojni višini. Muzikalno podobo je dal dirigent Filip Bernard, ki je m?nda prvikrat stopil pred operni dirigentski pult. Dokazal je. da mu operno polje ni tuje. V splošnem je orkester zvenel enotno in ubrano, celo na nekaterih zelo izpostavljenih mestih. V razmerju do solistov pa je bi! ponekod nekoliko premočan in
tudi tempo bi prenese! pri nekaterih arijah nekaj korektur. Izrazitejše dinamično stopnjevanje tudi v malem ritmu bi precej okrepilo umetniški učinek muzike. V celoti so bila zlasti lepa pianassimo mesta godal v uvodnem preludiju I. in III. dejanja ter violinski solo s pridušeno spremljavo godal v III. dejanju.
Vloge so bile v mejah razpoložljivih pevcev razdeljene smotrno. Izmed vseh se je dvigala Violeta, ki jo je pela Erna Kržetova. Tako glasovno kakor s svojo toplo čustveno igro je povsem ustrezala. S svojo Violeto je ustvarila intimen kontakt s publiko, četudi je bil temeljni ion njenega igralskega čustvovanja morda malce pretemen —• vsaj od časa do časa. Kar se tiče njenih pevskih kvalitet, je vredna posebne omembe njena intonančna čistost in sigurna višina. V koloraturah. zlasti v pianissimu, je doživela spontane aplavze na odprti sceni. Ce je kljub kvalitetnosti še nekaj nedograjeno-sti, jo bo znala pevka, kot je Kržetova prav gotovo postopoma popraviti.
V Alfredu Germontu Violeta tokrat ni imela sebi popolnoma enakovrednega partnerja. Te vrste vloge zahtevajo ognjevitih, blestečih, predvsem pa zelo upogljivih tenorjev, ki z lahkoto zmagujejo vse lestvice dinamičnih modulacij in diminuendov. Tenor Nina Uršiča pa teh pogojev nima v polni meri. Njegov glas Je na splošno nekoliko trd, tog in masiven, pa mu zlasti lirično navdahnje-
na mesta nočejo ugoditi. Piano mesta v arijah niso zvenela, bila so krhka, rvesonorna. V višini si je poma gal s falzetom, ki je bii na tem mestu lep izhod v sili Nadaljnji razvoj tega pevca bi moral iti v' smer izoblikovanega mezzavoce. S smo. ternim in resnim študijem bi Nino Uršič to zmogel, zakaj njegovi dramatični fortissimo vzponi dokazujejo, da ima v sebi pogoje.
- PraY .,epo se ie predstavil Karlo Kamušič kot Germont. Alfredov oče. v tretji glavni vlogi tega večera. Njegov bariton ima prijeten timbre in lepo pevsko kulturo. Dinamične rile pri petju previdno čuva in jih pravilno razporeja ter ne forsira. Le mestoma, pri visokih vzponih in naporih se zdi. da se mu nazalne resonance izmuznejo. s čimer izgubi glas v svojem žametnem prizvoku. Tudi igralski se je v vlogo poglobil >n ie dal sproščenega izraza.- Dosegel je aplavz na odprti sceni.' Z njegovim zopetnim vključenjem po prestani bolezni bo operi na razpolago prav dobra nova moč.
Izmed ostalih vlog sta še pomembnejši Flora, ki jo je dobro pela. a malce preafektirano igrala Anica Čepetova in Anina Mije Videčeve. ki se je tako igralski kakor pevski prov ugodno predstavila. Njen izgia-jeni in prijetni glas bi zmogel tudi kako večjo vlogo. Angel Jarc v vlogi grofa Gastona je bil zopet dober, ta-
ko tudi Miro Gregorin v vlogi doktorja Grenvilla. Tenor Ludvika Šauperla e y majhni vlogi markija D' Obigny že še prenese. Morda pa bi se tudi z.a takšno vlogo našel tenor. ki bi bil manj pridušen in vsiljen.
Zbor in balet sta bila tokrat prav dobra. Zlasti je treba podčrtati. da je zbor odpel tudi ritmično nekoliko nevarna mesta v presto tempu precizno. Tudi baleti in plesi so bili tako po zamisli kakor izvedbi prav dobri. Marta Remškarjeva, ki jih je zamislila, zasluži vse priznanje. Tudi kostumi, ki jih je po osnutkih Tite Veljakove in Franca Remškarja izdelala gledališka krojačnica, so razodevali stilno enotnost, harmonično skladnost in dober okus.
Režija R. J- Stojana je lepo razčlenila odrski prostor, bila zadosti iznajdljiva ter poskrbela za gladek tekoč potek igre. Po zamisli režiserja je scenograf Jože Ipavec opremil sceno povsem zadovoljivo in ustrezajoče. S skrbno pripravo in smotrnim sodelovanjem vsega opernega osebja ’je »Traviata« dosegla uspeh, ki ga je v tej sezijia imela le še »Prodana nevesta«. Dočim sta se »Jevgenij Onjegin« in »Gorenjski slavček« razmeroma le malo časa obdržala na odru, bo ostala »Traviata« še dolgo na repertoarju našega gledališča.
Gregor Zafošnik.
Jubilej Ivana Trinka - Zamejskega
Ivan Trinko, najstarejši slovenski pesnik in pisatelj, praznuje jutri 21. junija svojo biserno mašo. Kadar smo se ta zadnja motna leta spominjali njegovega imena, nas .ie vselej zanimalo, kako je s tem simpatičnem slovenskim kulturnim delavcem z našega najbolj zahodnega narodnostnega ozemlja. Zdaj nas seveda njegov© ’me še bolj zanima, ker je iz krajev, kamor je prej bolj redko segel dih našega narodnega življenja, medtem ko so to vojsko tja pljuskali mogočni valovi slovenskega osvobodilnega gibanja in Beneške Slovence tako potegnili za seboj, da tega vtisa nobena protislovenska in protijugoslovanska propaganda ne bo mogla izbrisati.
Iran Trinko se je rodil 25. januarja 1863 v Trčmunu pod Matajur-, jem, torej v deželi, ki je tri leta po njegovem rojstvu prišla za avstrijsko mejo, ker je pripadla Italiji. Ljudstvo je bilo tod narodnostno še neprebujeno, zaradi oddaljenosti brez pravih zvez s slovenskim kulturnim in političnim življenjem. Ne le zemljepisna odmaknjenost, tudi nesrečna avstrijska politika je prin mogla, da . se je obrnilo proti zahodu Avstrija je namreč po napoleonskih vojskah brezobzirno gazila njihove staroslavne demokratične svoboščine in navade, kar jih je moralo odvrniti od nje. Tako se je prepad med nami in njimi še povečal. Le redki 90 bili med njimi, ki se jim je v takih razmerah mogla zbuditi slovanska narodna misel. Tak je bil na priliko kaplan Peter Podreka, pesnik in pisatelj, in še nekaj duhovnikov.
V ti narodnostni neprebujeni okolici je začel Trinko svojo pot. Prišel je v italijansko šolo v Čedadu, od tod v nadškofijsko gimnazijo v Vidmu. Tu je po naključju dobil v roko slovensko knjigo. Bil je ves prevzel, da imajo tudi Slovenci kaj takega. Z vso vnemo se je tedaj, to je bilo v šesti šoli, skrivaj učil slovenščine. Slovenske knjige mu je poslal Peter Podreka. Medtem je končal gimnazijo, stopi] v bogoslovje, opravil vojaščino in bil 1886 posvečen. Prav kmalu so ga poslali za prefekta v bogoslovno semenišče, da bi se pripravil za gimnazijskega profesorja. Cez tri leta je že učil na gimnaziji latinščino in italijanščino, od 1894 pa filozofijo v bogoslovju. Zdaj uživa zasluženi pokoj v svojem rojstnem kraju pod Matajurjem.
Trinko je začel pisati 1883. Pisal je v naše liste lepe članke o Beneških Slovencih, o Reziji, o Podreki, priobčeval narodno blago iz domačih krajev, pa tudi svoje pesmi bodisi pod svojim imenom ali pod psevdonimom Zamejski. Simon Gregorčič ga je pripravil, da je 1897 izdal sooje Poezije. V njih ni kakšne izvirne sile. zelo so tugi sentimentalne, zato niso mogle uspeti. Tu poje o smrti, o strtem srcu, o drvečem modernem svetu in o naravi, ki ga ume utešiti. Razmišlja o življenju, sočustvuje s sirotami, se žalosti nad narodnimi izdajalci. nad neslogo med rojaki in nad zunanjim rodoljub jem, ki misli samo na veseljačenje. Zalest ga
prevzame, ko gleda pa zahod, od koder preti našemu rodu pogin. Toda:
Duša mi trepeče, srce poskakuje, ko na v 7. h o c! oziram se iz zemlje tuje.
Tam, oh tam so bratje, tam so sestre mile. ki so me iz spanja dolzega vzbudile.
K vam na krilih vetra, bratje ljubeznivi, iz. dna gorke duše kličem: Rog vas živi!
V takih mislih se tudi prepusti sanjam, da napoči naš čas, ko se bo vzdignil slovanski boj in bodo mrtvi vstajali. Zanese ga ob ti podobi, da vzklikne:
Slavjanski dan mogočno se naznanja.
Naj je vrednost teh pesmi kakršna že hoče, naj Trinko zanje ni mogel dobiti priznanja — danes lahko vidi. da res prikaja ta slovanski dan, ki jasno staremu svetu ne gre v račune, ker bi radi še naprej izrabljali ljudstva in narode.
Se eno leposlovno delo naj omenimo. To je knjiga Naši paglavci, ki jo je Trinko izdal 1929 v Gorici. To so sveže in prisrčne zgodbice iz življenja mladih Beneških Slovencev. V njih obuja Trinko spomine na svojo mladost v domačih krajih, bralec se pa ob njih kar nekam osveži. Te zgodbice ti odpirajo lep pogled v vse premalo znani svet Beneških Slovencev.
Trinko je tudi skrbel za to. da bi nas Italijani bolje spoznali. Za akademijo v Vidmu je napisal razprave o slovenski zgodovini, o Slovencih na Furlanskem, o rezijanščini o starih cerkvenih napevih med Beneškimi Slovenci, 1930 izdal slovensko slovnico za Italijane, 1940 pa knjigo Storia politica. letteraria ed artistica della Jugoslavia. To je obširno in temeljito delo, ki so mu tudi pri nas priznali, da nas je dostojno predstavilo Italijanom. Da bi se Italijani seznanili z našim in drugimi slovanskimi slovstvi, je veliko prevajal. Tako je prevedel več Prešernovih pesmi, Stritarjevega Gospoda Miro-dolskega. nekaj Gregorčiča in Tavčarja, Gogoljevega Tarasa Buljbo, zraven iz Puškina, Nekrasova, Turgenjeva in Sienkiewizca.
Pisal je tudi o filozofiji in izdal 1926 knjigo: Najvecqi problem sodobne filozofije. Zraven tega je zložil več maš in sjrugih cerkvenih pesmi, risal in slikal in nekajkrat tudi razstavil.
Trinko je bil torej precej vsestransko delaven. Omeniti pa moramo še, da je kot bogoslovni profesor vzgajal slovenske bogoslovce in duhovnike v narodni zavesti. Lep del njegove zasluge je, da se je gojila naša beseda v cerkvah Beneških Slovencev. Tako se ju udomačila slovenska knjiga tudi v teh krajih,'za katere so Italijani menili, da so čisto godni za poitalijančenje in daj im ne
Pismo o proletarski umetnosti
(Odlomek)
Maksim Gorki ie pisal literarnemu krožku tehnične srednje šole v Pokrovskem, ko so ga vprašali, če je proletarski pisatelj ali ne, pismo, v katerem pravi:
»Mene osebno ne zanima spor kritikov', ali sem proletarski pisatelj ali ne. V neštetih jubilejnih čestitkah, ki jih prejemam iz vseh koncev Unije, me imenujejo delavci soglasno »naš«, »proletarski«, »tovariš«. Glas delavcev> je zame merodajnejši kakor glas kritikov. Ponosen sem, da me štejejo delavci za svojega, to je moj resnični ponos in velika čast zame.
Toda naziv »proletarski« po mojem mnenju ne odgovarja več popolnoma resničnemu položaju delovnih množic Sovjetske zveze. Proletarci so, kakor veste, razred ljudi, ki žive ocTsvojega osebnega zaslužka in nimajo nobenih drugih sredstev> za pridobivanje vsakdanjega kruha. Če je torej ta naziv še uporaben tudi za delavce in kmete Sovjetske zveze, za dekxvpo množico, ki je prevzela
politično moč naše zemlje in ki zavzema polagoma v'se gospodarstvo in vse zaklade, — morate to vprašanje rešiti sami.
Vprašate: »Na katerih posebnih znakih spoznam pravega proletarskega pisatelja?« Menim, da je zelo mnogo takih znakov, h katerim spada: aktivno sovraštva pisatelja do vsega, kar človeka od zunaj in znotraj tlači, do vsega, kar ovira njegov svobodni razvoj in njegovo rast, neusmiljeno sovraštvo do vseh lenuhov, zajedalcev, ljudi brez prepričanja, sploh do vseh falotov vseh načinov in oblik.
Spoštovanje človeka kot vira ustvarjajoče sile, stvaritelja vseh del, vseh čudežev tega sveta, borca zoper naravne sile in stvaritelja druge narave, ki jo tvorijo dela človeka, njegova znanost in tehnika, da bi ga osvobodile od brezkoristnega razsipavanja njegovih telesnih moči.
Pesniško upodabljanje dela. katerega cilj je ustvariti nove življenjske oblike, ki popolnoma iz-
ključujejo oblast človeka nad človekom in nesmiselno izkoriščanje njegovih sil.
Vrednotenje žene ne samo kot vir telesnega užitka, nego kot tovariša in pomočnika v težki živi jen jski borbi.
Razmerje do otrok kot do ljudi, katerim smo v vsem svojem delu odgovorni.
■Stremljenje pisat el ia, z vsemi sredstvi povišati aktivnost človekovo do živi jen ja, mu vcepljati za-
Vsekakor je značilno, da je Maksim Goiki skoraj istočasno prodrl v južnoslovansko literaturo. To se je zgodilo takoj v prvih letih, prav za prav na samem pragu našega stoletja. Nekaj vrstic o tem, kako so Gorkega prevajali Srbi.
Dočim smo Slovenci dobili prvi prevod Gorkega po zaslugi pokojnega dr. Ivana Prijatelja takoj v začetku 1901. leta, ga je Srbom , že leto prej predstavil Nikola Nikolajevič s prevodom »Pesmi o sokolu« v majski številki revije ’ »Brankovo kolo«. V koliki meri se je proza Gorkega priljubila Srbcm, je dokaz dejstvo, da so
upanje do lastne moči, po svoji zmožnosti v sebi in izven sebe premagati vse, kar ovira človeka pri razumevanju velikega smotra življenja in občutenja ogromnega pomena in radosti dela.
To je po mojem kratek obris mojega nazora o pisatelju, ki ga potrebuje delavski svet...
Izšlo v »Koledarju Cankarjeve družb ec za leto 1930.
Prevajalec ni označen.
takoj v prvih letih dvajsetega sto-le'cja posamezne srbske revije kakor tudi dnevno časopiisje posvetili veliko prostora temu tako originalnemu ruskemu pisatelju. Samo leta 1902., naprimer, je bilo prevedenih v srbščino nič manj kakor 32 njegovih črtic in novel. Prevodi se množili in do danes je v srbščino prav za prav prevedeno skoraj vse, kar je Gorki napisal. Vseh prevodov je daleč čez 400, največ drobne proze, novel, romanov, dram, zapiskov člankov in pcminov. Izmed Prevajalcev v srbščino naj omenim: Nikolo Nikolajeviča, Dragišo Kovačevič, Veljmira
. . ———i
Maksim Gorki in Srki
Sovjetski film „Malahov Kurgan11
V naših kinematografih prikazujejo te dni sovjetski film : Malaie)v Kurgan". To je eden tistih vojnih in povojnih filmov, ki govore o borbi in junaštvu Rdeče armade ter neomajni veri v zmago v času, ko so fašisti prodirali daleč proti Volgi.
»Mata I10 v Kurganc je film o sovjetski mornarici, 0 tisti ravoiucionarni mornarici, ki se je še pod carizmom pridružila delavcu in kmetu. Takrat so mornarji križarke Potemkin razvili rdečo zastavo ter po propadu revolucije s krvjo potrdili zvezo delavcev, kmetov in vojakov. L. 1917. je mornarica pripomogla k zmagi revolucije na ustvaritvi socialistične države.
Ta prekaljena sovjetska mornarica je branila sovjetsko morje in oporišča pred fašisti v domovinski vojni ter s svojo junaško obrambo in zmagami pripomogla pri uničenju sovražnika.
Največja epopeja pa je obramba mesta in pomorskega oporišča Seva-stopola lela 1942.
Takrat so Nemci globoko prodrli v Sovjetsko zvezo. Mogočno oporišče Sevastopol jim je zapiralo pot naprej. Pridobiti so ga morali za vsako ceno. zalo so vrgli v borbo vse zračne, kopne in pomorske sile. Začelo se je obleganje mesta, ki pa se, četudi vse razrušeno, ni hotelo predati. V tej borbi se niso borili'le vojaki in mornarji, borilo se je vse ljudstvo, starci, žene in celo otroci. Prav takrat je prišlo povelje, naj prebivalstvo do zadnjega zapusti mesto. V Sevastopol je prišla Marija Pervencova obiskat svojega moža, ki je tudi branil mesto. Toda moža ni bilo več; našla je pismo, ki ga je pisal za primer, da se ne vrne več.
Marija se noče vrč vrniti. Seznani «e z junaškimi mornarji, edinimi preostalimi šestimi od vse posadke križarke »Grozni«, ki jo je napadlo 100 nemških bombnikov. Marija brani Sevastopol. Komandant obrambe zapove kapelanu Borisu Žukovu, da s svojimi petimi mornarji dvigne topove s potopljenega broda »Grozni« ter jih postavi na položaje za obrambo mesta pred tanki
Malahov Kurgan je kraj, ki bran i Nemcem dohod do Sevastopol. Odtod tanki ne smejo naprej. Kapetan Boris je pri topovih, pet mornarjev z »Groznega« pa je v razdrti hiši ob cesti, kjer čakajo napada. Skupaj z njimi se bori tudi Marija. V borbi zmanjka municije in petorica se odloči, da se s poslednjimi bombami po vrsti vržejo pod prihajajoče tanke.
bodo delali nobenih skrbi. Pozneje je fašizem videl, da ni • tako, in se je vrgel kakor drugod na Primorskem in še bolj na slovenske molitvenike jn katekizme in s tem seveda obrnil ljudi proti sebi in proti tisti tako imenovani kulturi, ki so jo hoteli s silo vtepsti našim ljudem.
Trinko je med Beneškimi Slovenci dobro znano ime. Zato je bil svoje čase izbran v pokrajinski zbor v Vidmu, kjer je zastopal koristi svojih volivcev.
Za jubilej, ki ga praziuje zdaj Ivan Trinko, bo izdan poseben Trinkov zbornik. To bo primerna slava možu. ki je stal skoraj osamljen na mrtvi straži slovenskega naroda, slava izalslužnemu kulturnemu delavcu, ki nam je posebno ljub, kakor nam je ljuba njegova rodna zemlja.	L. L.
Rajiča, Milico Jankovič, Filipa Filipoviča, znanega srbskega prevajalca iz. ruščine Jovana Maksimoviča, Radovana Zogoviča, Milovana Djilasa, Miro Čehovo, Dragoljuba Čoiakoviča, katerim bi moral pa seveda dodati še dolgo vrsto. Kdor se posebej zanima za prevode Gorkega v srbščino, mu bo dobro služila srbsko-ruska bibliografija dr. Aleksandra Pogodina, ki ob-ega od 1800. do 1926. leta in ki je zelo zanimiv dokument srbskih bnji-ževoo-kulurtnlh stikov z Rusijo.
Posamezna dela Maksima Gorkega so že prav kmalu izšla v srbskem prevodu tudi v knjižni obliki. Vsekakor moram omenifj prvi tak poskus, noveio »Čelkaš«, ki jo -je izdala knjigama bratov Kosičev v Mostarju leta 1903. v prevodu že omenjenega Nikole Nikolajeviča. Seveda je bilo v kasnejših letih knjižnih izdaj vedno več in' je dolga vrsta najžnsme-nitejših del Gotkega, ki so izšla v raznih prevodih in v več izdajah. Vendar je treba priznati, da se je začelo s sistematičnim izdajanjem čel Gorkega v srbščini šele pred približno desetimi leti. Najprej je založba »Narodno delo« v Beogradu ■ izdala v štirih knjigah 33 novel Maksima
Poljubijo se in. s pesmijo o tovarištvu in zmagi izvrše nalogo. Celo zadnji, ki je pravkar v boju oslepel, ne zgreši tanka in ga uniči. Toda novi tanki drve jk> cesti. Zveza do topništva pa je prekinjena. Marija stoji na bunkerju in daje znake z zastavicami topovom, ki pravočasno zasujejo tanke z. granatami.
Kapetan Boris govori ob grobu padlim tovarišem. Govori junakom, potomcem Nah ima. potomcem mornarjev s križarke »Potemkin« ter j%i obljubi. da ne bo zapustil Sevastopol a.
Dvestopetdeset dni že traja obramba. ko pride iy, Moskve povelje, naj branilci zapuste Sevastopol.
Kapetan Boris ostane poslednji v mesiu. Ko razruši in uniči vse. kar bj še utegnilo koristiti sovražniku, ss prebije k partizanom, ki 7,daj v zaledju uničujejo fašiste, dokler se ne vrne Rdeča armada.
To je vsebina filma. Režirala sta Aleksander Zarili in Josip Kaifio. Izdelal ga je Tbilški kino-studio. Že veličastna vsebina sama daje filmu največ jo vrednost. Dejanje je prepričljivo. brez patosa tudi v najbolj nevarnih scenah, ko odhajajo mornarji v smrt. Poleg borbe, junaštva in po-žrtovaluosti, pa prikazuje film še dvoje: iskreno, toplo tovarištvo, ki je poleg neomajne vere v zmago in svojo državo osnovna, črta sovjetskega človeka v domovinski vojni.
Zapiski
Machov »Maj« je tudi letos — po večletnem presledku postavil na oder svojega gledališča E. F. Burian. Ze v letu Machov e stoletnice — "936. — je Burian v D 36 dosegel velik uspeh s svojo originalno uprizoritvijo Machov e pesnitve. Ko so je letos »Maj« zopet pojavil na Bujanovem odru. so ga listi uvrstili med gledališka dejanja, ki šs vedno v marsičem nakazujejo nova pota.
Desetletnica smrti Jaroslava HB-berta. češki tisk se je v začetku maja spominjal desetletnice smrti Jaroslava Hilberta, pionirja češke sodobne drame. Hilbert je tud: ▼ zgodovinski snovi dramatiziral probleme žive sedanjosti in jih osvetljeval s sodobno sliko. V vrsti komedij in veselih iger iz češke družbe v razdobju okrog prve svetovne voj. ne je Hilbert nakazal novo vrsto konverzacijskega gledališča.
Češkj umetniški časopisi. M=d velikim številom raznih čeških časopisov, novih in obnovljenih, je treba omeniti posebno tri, ki se banjo z upodabljajočo umetnostjo. Prvj med temi je mesečnik Delo, ki ga jzdaia zveza upodabljajo.ih umetnikov. Ta izhaja že 31 -let in ga ureja dr. Stefan Jež. Časopis prinaša številne re» produkcije del starejše slikarske in kiparske generacije. Drugi umetn.šk? časopis je mesečnik Življenje, ki ga izdaja »Umjeleoka beseda«. Ureja ga znani kritik mlajše 'generacije dr. Milosiav Micko skupaj z J. Kotali* kom. Ta Posveča več pažnje tud. likovnemu življenju v svetu. Tretji časopis te vrste pa je zbornik »Umetnost danes«. Tega izdaja Udruženje likovnih umetnikov in ga ureja dr. Jan Duriš. Prinaša tudi članke ;n razprave o '■upodabljajoči umetnosti.
Z VESTNIM DELOM ZA OBNOVO DOMOVINE!
Gorkega. Kasneje, že skoro tik pred • vojno, Pa eta^ »Nolit« in »Edicija a. d.« izdala celotna dela Gorkega v srbščini. Danes se zopet pripravlja celotna izda.® njegovih del.
Tudi dramska dela Gorkega so kmalu našla pot v beograjsko gledališče. Že v marcu leta 1903. so v Beogradu uprizorili dramo »Deželam« (prvotni naslov je »Štirje prizori v hi* š. Besjemenova«). Dramo »Na dnu« so dajali, pod konec januarja 1.1904. ;v prevoda Mage Magazmovič jC v režiji znanega igralca in režiserja Čika Ilije Stanojeviča. Tridejanska drama »Vasja Željeznova«, pa je doživela Prvo predstavo konec januarja leta 1938. (prev. K. TaranOvski).
Tud; p&alo se je o Gorkem veliko, zlasti ob njegovi smrti. Obširneje so se pečal; z njegovim delom Dušan Nikolajevič, Izidor Sekulič, Branko Lazarevič, Antun Bogliič, Stevan Janjič ,dr. Petar Mi tropa n, Jovan Po* povič, <j,r. Radovan Kazimirovič, Mile Pavlovič in Klavdija Žuhina. Na tem mestu naj še cenenim, da je junijska številka današnje vodilne srb* -ske književne revije »Naša • književnost« posvečena spominu Maksima Gorkega.	T. E.
PO DOMOVINI
Po Haloiah od Zavrta do
Kraj Zavrč z ormoške strani je nekak Zemljepisni začetek haloških gričev. Z Brezja, ki je značilno hrvatska vas. je samo nekaj metrov do hriba, ki je pristno haloški. Spodaj v Brezju so še polja, njive s koruzo, pšenico in krompirjem, pri Zavrču pa se že Drava zareže skoraj čisto pod hrib in zato zmanjka polja. Življenje tu je prepleteno s trdo borbo za obstanek, čeprav se računa, da so življenjski pogoji Haložanov prav v okolici Zavrča še skoraj najboljši. Ljudstvo je dobrodušno in šegavo, govorijo rahlo zategnjeno, kakor da bi hoteli vsako besedo, ko jo izgovarjajo, še enkrat premisliti in pretehtati. Čuti se pomanjkanje obleke, posebno pri otrocih in moških, dekleta so tpdi med okupacijo bolj gledala nanjo in skrbela za zunanjost. Vodo ima Haložan večinoma kje pod gričem in j» v brenti nosi na hrib. Tudi žene so sključene pod težo. po gričih ni ne vode, ne njiv. Haložanu rodi kruh trta. »Kopanja« pod vinogradi, skromne parcele, ki jih za setev preobrača z motiko, mu slabo vračajo trud. Najbolj še uspeva krompir, koruzo posebno v sušnih letinah požge sonce, ki sladka grozdje in žge delavce v goricah, da to jim lepi jezik na neho in lušči koža na hrbtu. Ker je zemlja suha in trda. griči pa kot stožci, gozdovi prerevni, da bi ga vpijali vase, ima sonce tu še nekam posebno moč. Zato v poletnih mesecih še v mlakah in kapnicah zmanjka vode. studenčnice pa v bližini haloških bajt tako ni. Med griči so doline ozke in skromne, toda tu so njive lepe. travniki bujnejši in kosci v jutrih že pojo. Ta čas že pospravljajo ječmen in p jznici ter rž jim zorita za kruh.
»Da. če bi ne bilo teh skopili gričev več kot ravnice, potem bi bilo morda lepo tu pri nas«, pravi Haložan.
Toda. naj je ta svet še tako reven, drag je Haložanu in odkar se je naselil na niem. premaguje vedno ene in iste težave, pa vendar ne propade, tirni več se množi, raste in razmišlja, kako bi si mogel ustvariti boljše po-goje.
Na Zavrču daje kruh lepemu številu ljudi državno posestvo, tudi zemlja še ni tako slaba kot pri Barbari in dalje skozi Leskovec proti Podleh-nku, Makolam in Žetalam. Pri Barbari pa V’ blia revščina vedno nekaj vsakdanjega, mnogo so v predaprilski Jugoslaviji pisali in govorili o njej, toda z rešitvijo tega vprašanja niso pokušali. Zdelo se jim je dovolj za Haložane tistih par košaric plenic in mila. ki so ga razne dobrodelne ustanove delile tam, kjer so botlrli predvsem dela. ki bi dalo zaslužek in kruli. Zdi »e mi. da ptujski okraj tudi danes ne postavlja popolnoma pravilno toga vprašanja. Morda sent imela premalo prilike poučiti se. toda ljudje govorijo tako. Blizu Haloz je bogato Ptujsko polje. Vprašanje obstanka je tam mnogo lažje kot v Halozah. Ravnina je, zemlja rodovitna, vsak večji kmet ima v Halozah svoj vinograd, ljudje so zajetni in krepki, tu ni lačnih otrck in prezgodaj postaranih žensk, bel kruh ni samo redka, praznična jed in tak0 blizu skupaj je življenje med revnimi Halozami in bogatini poljem, toda vendar tako daleč vsaksebi in lako različno, kakor da ni vse to naš svet. povezan z borbo, krvjo in žrtvami v en0 samo celoto. Tu vsega dovolj, tam siromaštvo.
»Le poglejte, kako urejajo na polju spodaj svoje hiše. kakor da Lnkarija še ni dovolj lepa, popravljajo in gradijo. naše hajte pa so ob umiku Nemci požgali in jih ne moijemo popravljati. Se pokriti jih pred žetvijo nimamo s čim. tako čakajo in mi sami čakamo, da se nekako uredi naše življenje«.
Da. Haložani preveč čakajo in morda premalo storijo sami. to je res; toda tudi to je res, da bi moral okrajni odbor gledati še prav posebno na te kraje, vzdramiti te ljudi, da začnejo res živeti in sami najti možnosti obstanka. Vsaj do jeseni. Takrat bo bolje. Letos bo v vinogradih za 50 odstotkov več pridelka kot lani in si bod0 opomogli. C’e ne bi» nesreč, seveda. Mnogi bodo to leto prvič spravljali svoje lastno grozdje, 'od agrarne reforme so dohili zemljo. Z ljubeznijo so jo obdelali, vse njihovo
življenje je v pridelku, ki raste pod širokimi listi trte iz trde haloške zemlje.
Videla sem pa, da je bolje bivšim viničarjem in kočarjem, ki so se t ljutomerskem okraju združili v zadruge. Tu dobivajo svoj dnevni zaslužek in lažje živijo. Haložan pa čaka na pridelek in ko ga ho končno prodal. se je bati, da marsikdo ne bo znal zaradi pomanjkanja, ki ga bo grizlo do jeseni, pravilno obrniti tega. kar b0 izkupil. Toda Haložani hočejo poskusiti s takim gospodarstvom, vedno so imeli koga nad seboj in še ne znajo verjeti, da v zadrugah člani gospodarijo sami.
Veliki Okič je kakor težka gmota. > ržena nted manjše griče zato. da bi se ljudje na njej učili boriti se za vsak košček kruha.
»Tako je pri nas v Halozah, rodovitne zemlje ni. njiv nam manjka, samo njiv. Vino priraste, z žitom pa je slabo. Zato hodimo mlatit polancem in iskat dela po svetu, zato tak0 silimo v Maribor, na Ptuj, v Majšperk, v tovarno in še dalje po svetu ...«
»Da. v Majšperku v tovarni je težko. Vseh ne morejo sprejeti. Haloška mladina pa prihaja dan za dnem spraševat, če je kaj prostih mest. Kdor ima zaslužek iu krpo zemlje, čeprav skope ilovnate ali polne kamenja, tudi v Halozah lahko pošteno živi.
Sla sem mimo Turškega griča. Zdelo sc mi je. da hi bil lahko prijetna izletniška točka. N'a griču je čudno lepa ravnina, kakor se je najde malokjo. Domačini pripovedujejo o znamenju v bližini grajske pristave, da so Turki za časa vpadov pokopali tu svojo babico in ji postavili to znamenje. Zakaj jo prišla ženska s Turki in komu je bila babica, pa ne vedo. Mnogo pripovedk je ohranjenih med ljudstvom. Največ se dotikajo gradov. Borbi in Zavrča, iz življenja v času tlačanstva so. gosposke zidanice, ki še vedno nekam ponosno zro čez bajte. čeprav so izenačene z njimi, imajo si t {e zgodbe in temni gozdovi v Mac-lovi grabi so skrivnostni zaradi pripovedk o zločinih, ki so se nekoč baje tam godili.
Leskovec je kakor skrit med griči, za spoznanje je bolje tu kot na Okiču. Podlehnik ima vinogradniško zadrugo. ki pomeni tudi izboljšanje razmer in celo živinorejsko zadrugo. V Nadelali 4? igrajo slabo oblečeni otroci, v Majšperku se znatno pozna, da imajo industrijo. Sicer je med upravo in sindikatom tovarn še premalo povezave. so mi pripovedovali delavci, krivda zaradi tega pa je najbrž na obeli straneh, ki se. bosta gotov0 kma-
Tnili naše ljudstvo zasleduje z velikim zanimanjem potek sodne razprave proti Mihajloviču in soobtožencem. čitaii smo opis zločina, ki je bil izvršen na naši tov. Boženi Premrl iz št. Vida nad Vipavo. Toda tudi pri nas so ropale in morile te tolpe:
Štab H. brigade Ličkega korpusa je imel spomladi 1945 do začetka maja svoj sedež v Sv. Križu na Vipavskem. Komandant je bil Dimitar
K.	Terzič, njegov pomočnik Gabro P. Stanojevič, inštruktor Tihomir Stojkovič, a adjutant Novakovič T. Jovo. Ostali oficirji so bili: major Milan Sitič, Brkljač Djuro (Dušan) in Novakovič N. Jovo.
Po nalogu in pod poveljstvom teh častnikov je vojaštvo »haralo« po okoliških vaseh in odvzemalo ljudstvu, kar jim je prišlo pod roko. Ljudstvo je trepetalo pred njimi. Vsak dan so šla od ust do list poročila o novih grozodejstvih, Ivi so jih te tolpe izvršile.
Tako so ti četniki dne 2. ITI. 1945. pri Sv. Martinu nad Brji zajeli tri partizane in jih odpeljali skozi vas v sosedno brajdo, čez kako uro se je ta četniški oddelek vrnil — toda brez ujetih partizanov. Te so pred vasjo poklali.
Dne 4. III. 1945. so isti četniki po nalogu svojih oficirjev odpeljali v zapore Bratino Ernesta, a 24. III.
1945.	Bratino Antona in Emila in Valiča Vinka iz Skrilj. Te štiri žrtve
Majšperka
lu pravilno sporazumeli. Razumevanje za socialni položaj ljudstva je pokazala uprava s tem, da bodo delali v obeh tovarnah res samo zaslužka potrebni Ijudjč. Popolnoma pravilno je, da tisti, ki ima za obstanek dovolj zemlje, ostane doma in pošteno obdela svoje posestvo, zaslužek pa pusti onim, ki nimajo ničesar. Prišel bo čas. ko bodo tudi Haloze dobile več industrije, toda vsako delo zahteva svoj čas.
Ptujska gora se hoče gospodarsko dvigniti sama. Ljudje so dobili precej zemlje, ki je prišla pod agrarno reformo, nekaj vinogradov ima tudi tu vinogradniška zadruga Podlehnik, bivši viničarji so njeni člani. Krajevni odbor je delaven, morda stori tu in tam kako pogreško, toda zavedajo se. da se iz uspehov in neuspjrhov naučijo boljšega dela. Pritožujejo se zaradi ljudi, ki se ne zavedajo važnosti sestankov in se zgodi, da jih nriile na sestanek samo po pet ali šest. Potem pa jim ni prav, če ije kakšna stvar, ki se je obravnavala tam. sklenjena brez nekaterih. Delajo tudi ku 1-furno-prosvetno. Krajevni odbor je pred kratkim priredil Jurčičevega »Domna«, mladina pa je lirpo igrala Linhartovo »Matiček se ženi«.
Najbolj potrebnim haloškim krajem ie obljubljena pomoč. Haložani ne želijo. da ho jo delili v obliki podpore. temveč da hi začeli s kakim lavnim delom in bi denar zaslužili. $anw starim in za delo nesposobnim naj bi se n'akazala denarna pomoč. Želijo tudi, da bi imeli na okrajnem ljudskem odboru kakega izkušenega svojega predstavnika, ki bi skrbel za nravilno reševanje haloških vprašanj. To mi je povedal mlad haloški fant, ki je zraslel iz trdili razmer v teh kra-iib. tako mislijo možje, žene in vsa mladina. Oprav so morali Haložani dolga stoletja hlapčevati fevdalcem in drugim, ki so jih morali priznavati za gospodarje, to vendar niso hlapci, temveč samozavestna, krepka veja slovenskega ljudstva.
Kljub vsein težavam, ki tarejo Haložane. je tu doma iskrenost in gostoljubnost. Ničesar nimajo ponekod, da hi nudili .človeku in vendar hi ga radi povabili v svojo sredo, k svoji mizi in se pogovarjali z njim. Tudi jo manj sebičnosti, kakor sem jo .srlt-čala kmalu potem v bogatih predelih na Dravskem polju. Vsega imajo dovolj. pa hi radi še več. »V Haloze hi vas trebalo poslati, za par let«, hi rekel človek takim ljudem, ki ne vedo, kaj je kruli.
31 a r i j a Pučko
so potem nasilno odpeljali na begu v Italijo s seboj. Le Valiču Vinku je uspelo pobegniti, ostali trije so mrtvi.
Dne 22. aprila 1945. so isti četniki ustrelili na. Brjah pri Rihenhergu tri partizane,' med njimi Mahneta Viktorja iz Trsta, Via del Pozzo št. 8.
Istega dne so umorili Kerševan Franca, ki so ga ujeli na cesti.
Dne 20. aprila 1945. so trije četniki zaklali pri Vel. Zabijali Kerševa-
n.a Avgusta, stavbenika iz črnic, ki se je s kolesom vračal domov s svojih poslov. S puškinimi kopiti so mu razbili glavo, tako da ga je bilo težko spoznati.
V	Sv. Petru pri Gorici je bil ta čas nastavljen četniški odred »Beli orel« pod poveljstvom vojvode Dju-jiča Momčila. Njegovi vojaki so neusmiljeno strahovali in terorizirali naše ljudstvo.
Dne 17. III. 1945. je vojvoda Dju-jie ukazal zapreti žižmnnta Franca iz Volčje drage, ki so ga v zaporu tako neusmiljeno pretepali, da nosi še sedaj notranje poškodbe. Prav tako so mučili v zaporih Vehiščeka Mirka iz Bilj.
V	Sv. Petru so imeli ti četniki dalj časa zaprte naslednje može: Ivana Cotiča, Marjana Rjavca, Stanka Skupeka, Karla Mulića in Viktorja Tražnika. V celicah svoje vojašnice so jih pretepali in mučili, tako da je ranjki Cotič že 14 dni pred svojo smrtjo med mučenjem prosil, naj ga
★
ustrelijo. Dne 11. IV. 1945. so vse te jetnike preoblekli v fašistične uniforme in jih z brzostrelko postrelili.
Ko so se te čete »junaško« umikale pred Titovo vojsko proti Italiji, so pobirale ljudi, živež in kar jim je prišlo pod roke. Držala niso nobena vrata in noben ključ, župniku Ernestu Bandelju iz Brji so odnesli pisalni stroj.
V navzočnosti poslanca tov. Jožeta Kocbeka, okrožnega načelnika prosvetnega oddelka tov. Ledineka, okrajnega načelnika prosv. oddelka ter okrajnih nadzornikov Borka, Ko-, larja in Kocipra, je bilo v soboto 15. t. m.- skupno zborovanje 350 učiteljev ljutomerskega in radgonskega okraja v zdraviliški dvorani v SL Ra-denc.h. Pred zborovanjem eo bile vo’ litve krajevnega odbora sindikata Prosv. delavcev za ra d gotici okraj in so bil; izvoljeni: , za predsednika prof. tov. Košar, za tajnika tov. Bezjak, za blagajnika tov. Konečnik 'ter še 7 odbornikov iz posameznih .podružnic.
Skupno zborovanje je otvoril fn pozdravil goste okrajni šolski nadzornik tov. Kociper. Zborovalce je pozdravil 'tudi ravnatelj zdravilišča tov. Mami-lovjč ip jih povabil na ogled kopaliških in zdravstvenih naprav. Na dnevnem redu je bil politični pregled poslanca tov. Kocbeka, predavanje tov. Košarja o Trstu ter refera'; tov. Ledineka »O prosvetnih in političnih nalogah učitelja«. Po prvih dveh referatih se je razvila živahna razprava. Na vsa vprašanja so sledili zadovoljivi odgovori. Krajni šolniki nadzornik ,?e prečrtal daljšo Protestno resolucijo svetu zunanjih ministrov, k{ je bila z velikim odobravanjem sprejeta. Za »Primorski tiskovni sklad« smo ob tej priliki nabrali 744 din.
Po kratkem odmoru .je temeljito obdelal pedagoške in politične naloge učitelja tov. Ledinek. Učitelj naj bo politično in pedagoško • vključen v korist naroda. Vzgojni cilj mu bodi ljubezen do delovnega ljudstva, otroka je treba naučiti čim več tega, kar zahteva ljudska oblast, potrebni
Kulturno umetniško društvo »Bratstvo« iz Beogrrada je pretekli četrtek zvečer v dvorani FD Maribor priredilo kulturno prosvetni večer. Mešani pevski zbor, ki šteje nad 90 članov, je pod vodstvom dirigenta beograjske opere zapel »Delavsko koračnico«, in nato izpolnil prvi del programa s petjem izbranih pesmi. V drugem delu so bili narodnj plesi z recitacijami. V pevskem zboru in baletu so sindikalisti denarnih zavodov in člani beograjskega Darodnega gledališča. Peli so pesmi in plesal; narodne plese vseh jugoslovanskih narodov.
Zboru se pozna, da ga vodi strokovnjak. Najbolj občuteno in umetniško so bile podane pesmi Danono-va »Kozara«, Bombardelijeva »Majko pravoslavna«, Lopatkinova »Oj ti polje« in Blanterjeva »Pesem o Stanu«. Ob njih so pevci dokazali svojo tehnično in umetniško zmogljivost.
Združeni pevski zbori okraja. Jesenice so priredili preteklo, nedeljo m Bledu okrajni pevski dan.
Ob 11. dop. je bil pred Zdraviliškim domom promenadni koncert kovinarske godbe z Jesenic, M je ustvaril praznično razpoloženje. Popoldne so bile pevske tekme zborov jeseniškega okraja. Jeseniška kovinarska godba je otvorila prireditev z državno himno, nakar je zastopnik okrajnega prosvetnega odseka tov. Bogo Rajner Pozdravil pevce in občinstvo ter razložil pomen prireditve. Jeseniški pevovodja tov. Ulaga je izrazil željo, naj .skrbimo za to, d® bodo naše lepe narodne :n partizanske pesmi peli res v sleherni naši vasi, v vi-akem našem domu; vzbudili zanimanje zanje naj bo predvsem namen
tekmovanja.
Župnik se je pritožil pri komandantu. Zato so mu z nožem preparali trebuh in ga vrgli v Vipavo. Na mrtvem truplu so se še videli udarci po glavi.
Daleč smo proč od slepega maščevanja, toda tudi ta prelita kri zahteva pravično sdbo.
Prizadeto vipavsko ljudstvo.
sta diciplina dela in ekonomija časa. Vsa pedagoška vprašanja so vprašanja vseh množičnih organizacij, delavca, kmeta in delovnega inteligenla. »Učiteljstvu je treba verovanja, da se to, kar je, ne bo nič več spremenilo. Njegovo znanje je treba pouavjtl v službo ljudstva v duhu narodno osvobodilne borbe in obnove.« (Dolgotrajno ploskanje). ’
Sklepi, ki jih je sprejelo za bodoče delo učiteljstvo na tem skupnem zborovanju so sledeči:
1.	Učiteljstvo bo poglobilo svoje politično gledanje in se še naprej strokovno politično izobraževalo v že obstoječih političnih krožkih in sindikalnih podružnicah.
2.	Nadaljevali 'bomo s kampanjo za naš Tret v šoli in med ljudstvom ter onemogočili delo reakcije, kj, želj še nadalje razdvajati narod v Primorju, v Koroški, radgonskem kotu in Porabju. ^
3.	S sodelovanjem na sindikatih
in učiteljskih sestankih bermo pomagali reševati politična, gospodarska, kulturno pro-velna in ostala vprašanja naše vasi in podpirali po vseh svojih močeh velike napore ljudske oblast; pri obnovi naše domovine.
4.	Navezali bemo čim ožje stike z delovnim ljudstvom -in mu pomagali pri njegovem kulturnem in prosvetnem stremljenju, na drugi strani pa pri izgradnji ljudske oblasti.
5.	Obvezujemo se, da bomo vselej in povsod dajali pomoč naši mladini.
6.	Učiteljstvo želi , z® poglobitev
svojega dela v kmečkih in gospodarskih nadaljevalnih šolah, šr.rckovnih tečajev, v katere naj ima dostop sleherni, kj čuti veselje do tega dela. Tečaj naj bi trajal tri tedne.	—č.
Navdušeno je pozdravila publika tudi izvajanja moškega zbora.
Balet je prikazal narodne plese v zasedbi ženskih in mešanih skupin v narodnih nošah. Razen jugoslovanskih so izvajali še dva ukrajinska, en ruski ples in dva šaljiva sitlna plesa. Pokazali so pestrost in globino izvedbe, ki enhote zajame vsakega gledalca.
Recitacije posameznikov, kakor tudi zborne so govorile o naši pravici do Primorske, povezanosti in bratstvu demokraitčnega ljudstva. Recitatorji, razdeljeni po dvorani, so pripomogli do še močnejših vezi me,d občinstvom in izvajalci. Pomagal jim je tudi harmonikar, ki se mu je s petjem pridružila vsa. do zadnjega prostora napolnjena dvorana. Ploskanje .zahvale, venci, in obsipanje s cvetjem je bilo izraz priznanja in zahvale prirediteljem. Beograjsko »Bratstvo« nam je pokazalo lepe-uspehe svojega dela.
Pevskih tekem so, se udeležili trije mešan; zbori, in sicer Radovljica, Kranjska gora - Pddlkoren in Gorje ter moški zbori iz Radovljice, Javom nika - Koroške Bele, Zasipa, Bohinjske Bistrice jn Jesenic, prvi je nastopil mešani zbor iz Kranjske gore-Po-dkorena, kj je. pod vodstvom tov. Plantana ubrano zapel »Venček partizanskih«. Pevski zbor iz Gorij je zapel »Slovensko pesem« ;-n »Triglav«. Radovljičani -so poieg makedonilkih pesmi zapeli še koroško narodno »Tam, kjer teče bistra Zilja«. Nato so bi j tekme moških zborov. Zbor iz Jesenic je zapel »Prisego rdeči zastavi« ;n »Slava delavstvu«. Javornik je zapel Gobčevo »Pe;em o svobfrli« in Ambrožičevo »Rdeča zašla-««. Zbor iz Zasipa je zapel »Delu čalt« in »Nocoj je -pa en lep večer«. Ra-
dovljičani so zapeli »Svobodna Skr venija« in koroško »Pojdem v Stuf-ce«. Zbor iz Bohinjske Bistrice je zapel Aljaževo »Na dan« in rusko »Dvanajii'c razbojnikov«. Okrajni pevski zbor, ki šteje čez 300 pevcev, ja zapel Prcmrlovo »Zdravico«, Apihovo »Bilečanko«, rusko »K-atjuša«, partizansko »Bratje, le soncu, svobodi« in z državno himno zaključil prireditev.
Prvo mesto je v tekmovanju dosegel pevki zbor iz Radovljice, ki ga vodi tov. Tone Kcbentar in šteje 70 pevcev. Drugo mesto je pripadlo jeseniškemu pevskemu zboru, tretje mesto zboru iz Bohinjske Bistrice, na četrtem me tu je zbor Javornik - Koroška Bela, kj bi mogel dobiti bafjšo oceno, če bi organizatoriöno dosegel dovolj točk. Sledijo Kranjska gora -Podkoren, Zasip in Gorje, Ocenjevalna komisija je bila nepristranska, navzoč je bil tudi zastopnik prosvetnega ministrstva profesor tov. Peter Lipar, vodja Glasbene matice v? Kranju. Prireditev je uspela zelo dobro, bila je skrbno pripravljena ter je navzočim — poslušalo je čez 2000 ljudi — zapustila močan vtis in še bolj okrepila ljubezen do naše pesmi.
TZ VASI PODTURNA PRI DOL. TOPLICAH
5' lepem spominu so nas ohranili prvi partizani, ki so se že leta 1941. in 1942. zadrževali v Podturnu pri Del. Toplicah in okolici. Nikoli jim nismo odrekli pomoči, pri nas so našli varen počitek, naše zavedne žene so imele vedno pripravljen kos kruha in topel zapeček za premražene borce. Izdajalcev ni poznala naša vas. Enotni sm0 bili zmeraj, enotni smo danes, ko se s skupnimi močmi trudimo za paš gospodarski napredek in obnovo. Popravljamo cesto in pota, kjer je pokazala posebne mladina, kako je treba delati. Lep je bil uspeh mladine v tednu cest. Na laslno pobudo je mladina očistila vodni izvirek, kjer črpamo pitno vodo.
Začeli sm.o z žetvijo, ki pa ie za. 14 dni prezgodnja, za to bo tudi slabša kakor druga leta. Poželi smo ječmen ki ga je precej stisnila suša. pšenica re ho po zadnjem dežju morda še kaj popravila, da bo zrnje boli izdatno. Pšenico bodo nekateri želi že rez teden dni: če bi bila običajna letina, je seveda ne bi še smeli žeti, sai smo ponavadi želi o sv. Jakobu. Rži ne sejemo pri nas. koruzo je pa tudi prizadejala suša. Svinjske krme ne bo. ker jo ie naravnost požgalo, nežgalo je tudi travo, zato nas vedno bolj skrbi, kaj bomo kosili. S sosednjimi vasmi smo organizirali košnjo na Kočevskem, kjer bo letos več trave kakor drugod, vse so pa nerbljiidene in požgane. Najbolje kaže se kromnir. ki se je leno razraste! in mu vročina ni toliko škodila. Sadja bo več no nižinskih predelih, manj pa v višinah, kjer je pozeldo.
Mnogo imamo dela na polju in pri drugih kmečkih poslih, vendar v prostem času, zlasti t večernih urah pripravljamo tudi kulturno- prosvetne prireditve. Naše žene imate zdaj v no-letnih mesecih bolj neredke spstauk“. zato se pa takrat temeljiteje pomenijo o vprašanjih našega, kraja. Za kuitur-no-prosvetno življenje skrbi naša mladina in AFŽ. Sestaiaio se oh večerih. in zdai pripravljajo igro »Koroški tihotapci«.
ST. J ANŽ PRI DRAVOGRADU
Preteklo nedeljo je bil v našem kraju ustanovni občni zbor obnovitvene zadruge, katerega se je udeležil tudi ljudski poslanec tov. Beno Kotnik. V kratkem govoru je orisal trpljenje naših narodov med okupacijo ter o velikih nalogah, ki jih je izvršila naša ljudska oblast v korist delavca In kmeta. Orisal je tudi naloge in smoter zadružništva. O pomenu ter o nalogah obnovitvene zadruge je govoril tov. Šegula. Med nami vlada veliko zanimanje za ustanovljeno zadrugo, kamor se želijo priključiti tudi drugi okoliški kraji.
Izvolili so odbor z tov. Jože Kd-nečnikom na čelu. Pri nas imamo precej hiš in gospodarskih poslopij požganih ter uničenih. Ob zori svobode je umikajoča se švabska drhal požgala ter uničila te domove.
Naša ustanovljena zadruga si je zastavila nalogo, da najprej pomaga Pogorelcem zgraditi domove. Nato pa hoče storiti vse. da se elektrificira ves naš okraj do zadnje gorske koče ter da se napravijo grezne jame na kmetijah.	G. F.
„Tudi pri nas so ropale In morile te tolpe“
IZ SPODNJE VIPAVSKE
Zborovanje prosvetnih delavcev ljutomerskega in radgonskega okraja
Beograjsko „Bratstvo“ v Mariboru
Tekmovanje pevskih zborov na Bledu
BISER SEVERNEGA JADRANA
povrh pa še odnesla in uo-čila več
Nedeljo za nedeljo romajo izletniki na Reko in proti Opatiji. Uživajo ondotne prirodne lepote in «e osveženi vračajo na novo delo. O življenju v Opatiji, ki že od nekdaj slovi Po svoji prirodni lepot- in jo po pra-vicj imenujemo bis«:r severnega Jadrana, čitamo v zagrebškem »Vjerniku«:
Ko se je lani decembra mudil v teh krajih sovjetski književnik Nikolaj Tihonov, je rekel: »Opatija je kakor nag Suhomi na Črnem morju. Ima sijajno bodočnost, razvila se bo v čudovito mesto.«
Ko je naša slavna vojska pred letom dni osvojila Opatijo, letovišče na prvi pogled nj predalo mnogo škode. Nekoliko manjših hotelov s svojimi 250 posteljami je bilo prizadetih od bombardiranja. Poslopja ostalih hotelov so bila cela, toda znotraj je bila prava puščava. Nemška in rialijanska vojaščina, ki je med vojno gospodarila po vseh. teh krasnih palačah, je opustošila prostore,
kakor 60 % hotelske oprave. Obrežna pota so bila poškodovana, kopališča zanemarjena in brez peska, parki pa zapuščeni, mrtvj, brez
cvetja.
Lastnik-; nekaterih hotelov' v Opatiji so bili pred vojno Slovani in Madžari, vendar pa so največji hoteli bili v nemštvih rokah. Fašisitovskim oblastn.kcm ni bila kvamer ka re-viera posebno pri srcu.
»Italijanski imperialisti se niso brigali za nas.« pripoveduje starejši Opatijec, ko pleska evoj čoln z belo barvo. »Edino davke so znali izterjevati. Da, v tem so bili pravi mojstri! Zanje je bil važen samo polj-iieum, italijanizacija, izterjavanje davkov.«
V paifcu blizu morja, je- poleg zelenja *n cvetja velika bela zgradba. V prvem nadsti-cpju so uradi oblastvene uprave hotelov. Po stenah -»o velike fotografije z naše riviere. V sosedni sobi razpravlja upravitelj z
zastopniki Publika o nekem izletu. Tajnik nam pojasnjuje: »Lejte, v soboto nas o-bi.šče okrog 900 izletnikov iz Zagreba. Vse je že pripravljeno za i prejem.«
Zelo veliko izletnikov prihaja v Opatijo. Kdor koli prispe na Reko ali na Sušak, pride gotovo tudi v
Opatijo. Opatija je ponos kvarnerske reviere. Tujcev je zaenkrat malo, toda v kratkem pride veliko število slovanskih gostov. Poleg domačih gostov pridejo Čehi in Slovaki. Poljaki, Rusi in Bolgari. Kvarnerska riviera lahko zdaj sprejme o-kreg 2000 gostov, pozneje bo prostora za
vnzi -L— • i	v»—■_	«■'■i -m-,
3000. Vprašanje preskrbe je ugodno rešeno. Vsem gostom je zagotovljena dobra hrana, zn ka-r skrbi osrednji bkonomat oblastvene uprave, hotelov. Cene so zmerne.
Pred osvoboditvijo tro bili veliki hoteli — današnja »Varšava«, »Sla-t.na«, »Amalija«, »Moskva«, »Kvarner«. in »Lovrana« — v last; delniške družbe, ki ji je načeloval Dunajčan Hübner. S3im Hübner je imel v svojih rekah več ko polovico delnic. Danes pa je deset največjih hotelov v Opatiji v ljudski lasti. Hotele upravlja oblastvena uprava hotelov, ki deluje pod nadzorstvom oblastvenega oddelka za trgovino in preskrbo. Takoj po osvoboditvi so začeli pc-šito-dovane hotele obnavljati. V enem samem letu se je upravi hotelov posrečilo obnoviti 10 naj večjih hotelov. »Slavija< »Moskva« i-n »Praga« so že dalje časa urejeni. V »Učki« pravkar končujejo dela. Hotela »Zagreb« in »Sofija« bo ta urejena še ta mesec. V' teku sezone bodo popravljena še trj velika poslopja z nekaj nad 150 sobami. Poleg državnih hotelov
,pa so tudi zasebni hoteli in v-Ue. Za obnovo državnih hotelov je bilo treba komaj o milijonov lir, 30 odstotkov manj, kakor «o kazali proračuni. To pa je bilo mogoče do eči edino ob visoki zavednosti Opatijcev, ki so z® ureditev svojega lepega me ta prispevali res veliko število prostovoljnih delovnih ur. In njihovo prostovoljno delo ne prejenja. Tudi zdaj še ob nedeljah delajo stotine prostovoljcev.
Športno ž.vljenje je v Opatiji prav živahno.. Poieg plavalnega športa so na razpolago 'tenišča in druga igrišča. Slehernega prijatelja prirode poživijo in navdušijo sprehodi po lepih senčnih parkih in po poteh cb obali. Kajpada sta lepo razvita tudi veslaški in jadralni uport. Pravkar so v polnem razmahu jadralne tekme za pokal Opatije in Reke. Kopališča in peščine s sveže nasutim peškem' se vrstijo ob morju. Osvobojena in prenovljena • Opatija se pripravlja, da prejme geste, k; ji bodo potem gotovo ostali zvesti.
Delavci in mladina pomagajo
obnavljati Planico na Pohorju
Na prvih obronkih Pohorja, med po! iz-ekanipii gozdovi, ki jih je- izžgala poletna suša. stoji skoraj do tal požgana vasica Planica. Kakor vsepovsod po Pohorju so bili vaščani Planice zvesti zavezniki partizanov in ko jih je 15145. leta v marcu zajela vihra borb. so Nemci v divjem besu požgali vas. Ob osvoboditvi je Gradbeni urad mesta Maribora postavil vaščanom devet zasilnih barak. Preil dvema mesecema so si Planirani ustanovili svojo obnovitveno zadrugo. Oil takrat je zavladalo novo življenje med ruševinami, s prostovoljnim delom in s pomočjo kredita, ki ga je zadruga najela, zadružniki obnavljajo. Do sedaj so obnovljena štiri gospodarska poslopja.
Naša mladina se v polni meri zaveda nalog, ki jo čakajo pri obnovi. Na svoji IV. okrajni konferenci je mariborska mladina obljubila, da l>o formirala delovno brigado mladincev in mladink, ki ho pomagala pri obnov« požgane vasi. Mladina ni ostala samo pri zasnovi, temveč je svojo obljubo tudi izpolnila. Prva skupina mladincev in mladink se je odpeljala skupno z 11 zidarji in 14 delavci državnega podjetja »Gradivo» in s II zidarji ter I0 tovariši podjetja »Jelenc in Šlajmer« na prvo delo. Na kamionih, ki so jih dali Splošna stavbena, Gradivo
in Uprava cest. so pripeljali obnovit-'piii zadrugi 12..'Hill komadov strešne opeke iz opekarne v Kačah do naj-biižnjega kraja Kopivnik. od koder bodo prepeljali opeko zadružniki sami z volovskimi vpregami. Tehnična baza v Mariboru s sodelovanjem obnovitven« zadruge v Planici izdelala podroben načrt za razdelitev dela. Načrt e bil tako dobro pripravljen, da je tudi delo brezhibno potekalo in lepo uspelo. Prostovoljci so od sedme zjutraj do trinajste zidali gospodarska in stanovanjska poslopja šestim pognrelcem in pri tem delali 75*5 ur. Izkopali so 35). kub. metrov zemlja in porušili 54 kub. metrov razpokanih zidov. Mladina je odpeljala 12 kub. metrov ruševin. Iz ruševin so dobili til kub. metrov kamna za ponovno zidavo. Zidarji so pozidali
111.65 kul), metrov obodnega zidu, postavili so dimnik in zidarski oder v dolžini 33 m ter izvršili obnkanje okenske odprtine v dolžini 2.(i(l m. Tako so s prostovoljnim delom prihranili zadrngarjem Planice nad 10.000 dinarjev. Planirani so z velikim navdušenjem in radostjo sprejeli prostovoljne delavce, saj vidijo, da jim pri obnovi njihove požgane vasi ne pomaga samo ljudska oblast, ampak vse delovno ljudstvo.
Uspehi mladine mariborskega okrožja v „Mladinskem tednu“
»Niladinskl teden« je v mariborskem okrožju ponovno pokazal delovni polet naše mladine pri obnovi, prikazal pa je tudi nekatere napake, ki jih bo treba v bodoče odpraviti, da ho delo mladine še načrtnejše in uspešnejše.
Po vsem okrožju so bila v tem tednu množična zborovanja, na katerih se je mladina seznanjala z uspehi HI. kongresa LMJ v Zagrebu. Ponekod so se v lepem številu udeležili takih sestankov tudi starejši ljudje. Takih zborovanj je bilo nad 200. V krajih kjer so mladinski aktivisti na pravilen način popularizirali sklepe HI. kongresa, je bil tudi uspeh dela večji. Drugod pa, kjer mladini niso bili pravilno prikazani nameni tedna, so bili tudi dokončni uspehi slabši. Poleg teh sestankov so imeli v istem času sestanke pionirji po šolah. Kulturno prosvetnih prireditev je dala mladina v teku tedna 75, akademij pa 25.
V prevaljskem okraju se je mladina obvezala, da bo delala do konea leta 200.000 prostovoljnih ur, V' ljutomerskem oU raju 272.000, v' okraju Murska Sobota po 500.000 ur.
Fo dosedanjih poročilih je v vsem okrožju zbrala, mladina nad 325.000 din prostovoljnih prispevkov; dokon-
čna vsota nabranega denarja pa je mnogo večja.
Mladina v Prevaljah je v tednu delala 6200 ur, v Radgoni pa v dveh dnevih 8500 ur.
Mladini so pomagali z denarnimi prispevki tudi: v Mariboru sindikati
30.000	din, v okraju Maribor okolica jp dal okrajni odbor OF 1000 din. Sindikat rudnika v Mežici in črni je že pred mladinskim tednom zbral za mladinske delovne brigade v Brčkem 150.000 din.
Na fizkulturni dan so bile v vseh večjih krajih tekme v teku, odbojki, telovadni nastopi Itd. Posebno je uspel fizkulturni dan v Radgoni in v Apaški kotlini.
V okraju Murska Sobota je izva. jala mladina vse akcije v sodelovanju z ostalimi organizacijami .posebno s prosvetnim sindikatom. Prav tako je dobila mladina lepo pomoč učiteljstva v radgonskem okraju, Kjer je bilo dobro sodelovanje tudi z organizacijo AFŽ, ki je pomagala pri zbiranju materiala in prispevkov za mladinske delovne brigade v Brčkem. Jz tega sledi, da, so bili uspehi mladine v tem tednu večji tam, Kjer je sodelovala z ostalimi organizacijami.
Poskrbeli bomo, da bodo naše prireditve še boljše
Malo zanimanja je bife pred vojno v naših vaseh za kulturno prosvetno delo. planinski kmetje so živeli precej sami zase. Osvobodilni boj pa nas je povezal, že 1941. leta so pokale puške na Graški gori, v Šakfcu, Cirkovcah in v Plešivici smo jmelj kmalu prve zveze s patrizani. Povezanost, ki nem je pomagala preko vseh preizkušenj. je med nami ostala za vedno. Cutj se pri obnovj Požganih domov. medsebojni pomoči pri obdelavi zemlje in predvbem pri kuftumxv prosvetnem delu. Tudi naš kmet, ki je ves teden na njivah, v gozdu in pri živini, ima užitek, če sede v nedeljo v za silo obnovljeno dvorano prosvetnega doma in gleda lepo igro, ki mu kaže njegovo lastno življenje, boj za obstanek, preteklost, in namen
ter vrednost njegovega delo, ki mu kaže junaštvo naših borcev in kjer občuduje lepoto našega književnega jezika in delavnost domače mladine. Zato bi pa tudi morali še bolj gledati na vsebino predstav neših ljud-k.h odrov, naši kraji niso izvzeti, ne moremo reči, da je bilo vse, kar smo podali, res zadovoljivo.
V Šaleku je mladina priredila igro »Stali grehi« in kljub težavam, ki jih imajo zaradi prostora, imela precejšen u-peh. Vsebina igre je iz predvojne dobe. Konec igre je bi'l glasno prepričanje, da «e Preteklost nikdar več ne bo ponovila. V Cirkovcah so igraij »Pri kapelici« in Klopčičevo enodejanko »Mati«. Vsi se bomo potrudili, da bomo pokazali ljudem kmalu še kaj boljšega. V. T.
PISMO IZ KANADE
Vancouver, v maju.
Članstvo zveze kanadskih Slovence»- odsek Vancouver, je na svoji seji dne 10. februarja sklenilo, da se naš odsek naroči na list »Slovenski poročevalec« in na revijo »Tovariš«. Naročeno mi je tudi bilo, da ob tej priliki napišem nekaj besed za list »Slovenski poročevalec«.
Zatorej v imenu vsega članstva našega odseka pozdravljam našo osvobojeno d-movino Slovenijo kakor tudi Jugoslavijo. Pozdravljam junaški narod, ki se je tako odločno boril za svojo svobodo v tolikšni težki okoliščini. Pozdravljam tudi nove voditelje našega naroda. Ti voditelji so dokazali svoj patriotizem v najtežji uri narodne zgodovine. Ko 6o videli , svoj narod zapuščen in v nesreči, so pustili razne poklice in se postavili na čelo svojega naroda, da ga branijo tako rekoč z golimi rokami.
Kolikšna razlika od bivših »voditelje»»«. kakršni so bili pred vojno. Ti so bili pač »patriotic«, dokler so izžemati nared. Ko je pa prišla nevarnost, so jo popihali. Eni za zlatom v London, drugi pa k sovražniku barantat za kožo naroda, katerega bi morali, braniti. Kakšna sreča za narod, da so končali na smetišču!
Večina našega ljudstva tukaj v Kanadi gleda z zaupanjem v novo Jugoslavijo. Mi vemo. da .jugoslovansko ljudstvo m' samo borbeno, kadar gre za njegovo svobodo, ampak je pridno tudi pri delu. Pod dobrim vodstvom katero sedaj to ljudstvo brez dvoma ima. in z naravnimi bogastvi, s katerimi je obdarovana Jugoslavija, uspeh ne more izostati. Nam je jasno, v kakšnem
stanju je sedaj država in da brez velikih naporov in težav v prvi dobi izgradnje ne bo šlo: zato pridemo izseljenci do neke mere v poštev.
Naj najprej naveden, kako smo mi izseljenci gledali na dogodke, ki so se vrstili v naši domovini in kaj smo delali ta leta.
Ko so se začeli zbirati črni oblaki razdivjanega fašizma nad našo domovino. nam je bilo tesno pri srcu. Poštali smo redkobesedni in vsak je skušal skrivati svojo žalost. Po večini smo vedeli, kaj je fašizem in kaj hoče. Vedeli smo, da se bo fašizem nekoč zaletel v zid. ob katerem si bo razbil glavo. Vedeli smo tudi, kje je ta zid. Kar se Jugoslavije tiče, smo se bolj bali domačega fašizma kakor tujega. Ponašanje takratnih jugoslovanskih vladajočih krogov nas ni mnogo presenetilo. Vedeli smo. da je Jugoslavija brez moči. Mislili smo si le: ubogi ljudje. In tako je prišlo. .Jugoslovanska vojska se je sesula. Njeni generali so se pokazali kakor zajci. Vedeli smo. da je to bife vse že vnaprej pripravljeno. Poznali smo svobodoljubje jugoslovanskih narodov, zato smo pričakovali, da bodo tu in tam upori; da pa boste naredili, kar ste. nismo mogli misliti. Danes smo Jugolovani v tujini mnogo bolj ponosni na svoj narod in domovino, kakor smo bili kdaj koli prej.
Takoj po napadu na Jugoslavijo so se po vseh večjih naselbinah po Kanadi organizirali skupni odbori Slovencev, Hrvatov in Srbov z namenom, da na organiziran način priskočimo svojemu narodu v pomoč, kjerkoli bi se dala dobiti prilika za to. Po veliki večini so se izseljenske množice odzvale. Našli so se pa na

NOVO LETNO GLEDALIŠČ*
V HOČAH
Preteklo nedeljo so v Hočah pri Mariboru odprli novo letno gledališče. Z delom je začel prosvetni odsek OF, ki je našel med ljudmi mnogo razumevanja. Naredili so ga v bivšem sadovnjaku, kmetje so dali les in pripeljali gradbeni material,-sindikalisti fn člani OF so pomagal; s prostovoljnim delom. Mariborsko gledališče je naredilo načrt in pomagalo z nasveti. Vodstvo dela sta prevzela predsednik krajevnega odbora tov. Kovač in tov. Mirko Primec. Ivan Keržič je sam nažagal 40 kii-bikov lesa, mnogo je pomagal pri gradbenih delih tudi mladinec Teodor Primec. Oder je razmeroma velik, imajo čez 2000 sedežev, prostora pa bo za 10.000 gledalcev.
Kljub' slabemu vremenu se je otvoritve udeležilo okrog 2000 ljudi iz Hoč in okolice. Upravnik mariborskega gledališča tov. Ludvik Mrzel je zbranim govoril o velikem pomenu letnih gledališč, kjer vprašanje prostora ne dela nobenih ovir in so primerna tudi za gostovanja. Po govorih je moški pevski zbor prosvetnega odseka zapel nekaj pesmi. Fiz. kulturni odsek mladink jc ob spremljavi pevskega zbora izvedel simbolično vajo »Oj mladost ti moja«. Nato je mariborska opera s pomnoženim ansamblom priredila Smetanovo »Prodano nevesto«. Mnogi okoličani so tokrat prvič videli operno predstavo. Mikrofon mariborske radijske postaje je skrbel, da se je slišalo po vsem prostora.
Pridnim Hočam k otvoritvi letnega gledališča čestitamo in želimo, da jih posnemajo vse naše prosvetne in gledališke družine.	J. Z.
POZIV DAJALCEM KRVI
Zavod za transfuzijo krvi javlja, da bo izjemoma jemal kri ta teden mesto v četrtek, v petek 21. t. m. in naj se javijo v našem Zavodu sledeči krvodajalci:
Možina Franc, Ljubljana — Rožna dolina, cesta VII. 9; Medved Alojzija, Tacen 12; Mohar Anica, Poljanska 13; Mule Nežka, Ljubljansko področje — Belg. vojašnica; Novak Ivan, Rožna,dolina cesta XI. 28; Nečimer Marija, Žabjek 3; Novak Mara, Vodovodna 39; Obšteter Karolina, Vodovodna 40; Pavlin Stanka Medvedova 7; Perič Mihaela, Ižanska 39; Pleterski Frančiška, Langusova 21; Plehan Majda, Zalokarjeva 4; Pochy-la Bojan, Gestrinova 3; Rudan Ivan, Vojna bolnica, Moste; Rožmane Martin, Aškerčeva 17; Sancin Jožef, Miklošičeva 7; Seden Adolf, Černetova 19; Sešek Franc, Ob železnici 14 (Kem. tovarna); Seme Anka, Rimska c. 23; Snoj Berta., Ježica 78; Sočan Valentin, Štefanova 16; Kek Milan, Rožna dol. cesta XV. št. 15; Klanšek Maks, Predjamska 9; Klanjšek Štefka, Slomškova 3; Kandus Jožef, Hrenova 17; Jeza Stanislav, Gnidovčeva 29; Jeromen Franc, Ježica 20; Jančar Viktor, Bogišičeva 6; Jelen Slava, Sv. Petra nasip 17; Justin Marija, Vevče 103; Hing Ernest, Aleksandrova 10/III; Havliček Joško, Karlovška 28; Dr Gerbec Miro, Gerbičeva 21; Gregorc Ciril, Poljanska c. 15; Gale Zinka, Medvedova 14; Gornik Zdenka, Mestni trg 7/HI; Ferjan Zalka, Ižanska 24; Dralka Vida, Rožna dolina cesta IX.24a; Dolinar Marija, Kozarje 29; Černič Marija, Tanjug; Bratuš Boris, Dunajska 33; Braniselj Zofka, Krojaška 1; Bocak Marija, Knafljeva 20; Beznik Ljudmila, Vošnjakova 4; Berlec Marija, Gorjančeva 85, Vič; An-tonovič Andrej, Slavija; Alič Ivana, Krojaška 1/m.
Kdor ne more priti v petek, naj se javi v torek 25. t. m.
Krvodajalci naj se radi pregledov javijo že ob 8. uri v zavodu (klinične bolnice), vhod za Ljubljanico.
Zavod za transfuzijo krvi, Ljubljana.
žalost tudi taki, ki so holeli biti nevtralni v najbolj kritični uri njihovega naroda. Nekaj je bilo celo takih, ki so zavzemali sovražno stališče nasproti organizaciji, lagali o njej z namenom, da j,o očrnijo in izražali odkrito simpatijo za Hitlerja in njegov fašizem. Toda organizacija je šla s svojim delom naprej. Ker se takrat ni dalo ničesar poslati v Jugoslavijo, smo začeli zbirati pomoč za Sovjetsko zvezo, ko je bila ta napadena. Leta 1942. spomladi je bil zbor Jugoslovanov v Torontu, kjer je bilo odločeno, da se z namenom, boljšega uspeha organizira vsaka narodnost posebej, toda v istem duhu in z istim ciljem, to je: pomagati narodom Jugoslavije. Tako so nastale tri bratske Zveze kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Makedonci so se tudi organizirali, pa'., ne vem kdaj. kjer njih ni v zapadni Kanadi, temveč samo v vzhodni. V Vancouverju se je ustanovil prvi odsek Zveze kanadskih Slovencev. Skozi razne akcije smo zbrali za pomoč Sovjetski Zvezi okrog tisoč šest sto dolarjev, za pomoč narodom .Jugoslavije pa okrog tri tisoč dolarjev.
Kakšne akcije se bodo izvedle v bodoče za nadaljno pomaganje stari domovini, je še težko reči. Ravno se_ daj je vse zaposleno s pošiljanjem’ paketov svojcem v stari domovini, ker so dovoljeni le majhni paketi, jih je treba mnogo. Omenil bi le nekaj stvari, ki bi bile morda koristne, če bi se uredile. Tukaj je precej naših ljudi, ki prej niso več misjili pg vrnitev v staro domovino. Toda. ker je nastala nova Jugoslavija, imajo toliko zaupanja v njo, da bi šli nazaj.
Za odsek Vancouver Z. K. Slovencev: Franc Sodec, pred. s. r.
2660 Cambridge St.
Vancouver B. C.
D N
"Koledar
četrtek, 20. junija: Sveto Rešnje Telo; Silverij; Frakseda; Florentina.
Petek, 21. junija: Alojzij, Vekoslav.
Dežurne lekarne
Danes; i. državna lekarna. Marijin trg 5; lekarna Oblak v št. Vidu.
Jutri: Lekarna Trnkozcy, Mestni trg 4; lekarna Bohinc, Rimska 31.
Praznično dežur. zdravniško službo ima do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Rimska cesta 7, tel. št. 21-66.
Dežurno veterinarsko službo na praznik, 20. junija 1946 vrši tov. dr. Koren Janko, veterinarski bakt. zavod, Pot na Loko 4 v centralni veterinarski bolnišnici, Cesta na Loko 47 (bivše zavetišče sv. Jožefa).
Prizadeti naj se v bodoče za veterinarsko pomoč ob nedeljah in praznikih prvenstveno obračajo na zgoraj omenjeni zavod, tel. št. 31-87.
NABODNO GLEDALIŠČE
Drama
četrtek, 20. junija, ob 20.: Torkar: Velika preizkušnja. Red C.
Petek, 21. junija, ob 20.:	Simonov:
In tako tudi bo. Sind» abonma, red SD.
Sobota, 22. junija, ob 20.: Torkar: Velika preizkušnja. Red B.
Nedelja, 23. junija, ob 20.: Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven. -Znižane cene.
Danes, v četrtek, bo uprizorila Drama Igorja Torkarja »Veliko preizkušnjo« za abonente reda C. Ta slovenska drama se godi tik pred nemško kapitulacijo. I. Torkar je s spretnim' prijemom zajel vzdušje tistih zadnjih dni. Njegova »Velika preizkušnja« je preizkušnja upravičenost; in notranje moči dveh svetov, sveta nacističnih okupatorjev in potlačenega ljudstva s svojo idejo o svobodi, s svojo pravico do obstanka in -življenja ter s svojo idejo o človeški družbi.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Petek, 21. Junija, ob 21: »Tugomer«, gostovanje v Idriji.
Sobota, 22. junija, ob 16: »Tugomer«, gostovanje v Tolminu.
Nedelja, 23. junija, ob 15: »Tugomer«, gostovanje v čepovanu.
OKROŽNO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU
Sobot«, 22. junija, ob pol 20: Gostovanje v št. Juriju ob juž. žel.: Fr. Roš: »Mokrcdolci«, komedija v 3 dejanjih. Režija Jože Tomažič. Cene od 20 din navzdol.
ODER LJUDSKE PROSVETE V TRBOVLJAH
četrtek, 20. junija ob 19.: Ciril Kos-mač-Jože skrinar; »Zadrega nad
zadrego«.
Petek, 21. junija ob 19.: Ciril Kos-mač-Jože skrinar: »Zadrega nad zadrego«.	1284-n
Opern
četrtek, 20. junija, ob 20.: M. Kozina: Ekvinokcij. Red četrtek.
Petek, 21. junija, ob 20: Verdi: »Ri-goletto«. Red D. Gostovanje Sta-noje Jankoviča.
Sobota, 22. junija, ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«. Red A. Gostovanje J. Betetta.
Nedelja, 23. junija, ob 20.: Gotovac: Ero z onega sveta. Izven. Abonentom Narodnega gledališča. Ob razpisu abonmaja za tekočo sezono so bili abonentsk; obroki določeni v višini- ki je odgovarjala takrat razpisanemu številu predstav v Drami in Operi (18 — 16). Ker je zaradi ogromnega povpraševanja morala Uprava Narodnega gledališča prvotno razpisanih pet turnusov abonmaja razširiti najprej za dva, kasneje pa še za štiri (sindikalne) in je število razpisanih 5 abonmajev zraslo na 11, niti Opera, niti Drama nista mogli vzdržati razpisanih 16 odnosno 18 predstav v sezoni za vsak abonma. Do zaključka sezone bo za vsak red abonmaja odigranih v Drami 14, v Operi 12 predstav. Zato je ‘ Uprava SNG abonentom črtala plačilo zadnjih dveh obrokov, 9. in 10. popolnoma, 8. obrok pa delno. Za odigrane predstave je vsak abonent dolžan plačati polnih 7 obrokov v višini, ki mu je bila določena ob podpisu abonmaja, in delno 8. obrok v višini, ki odgovarja številu odigranih predstav. Uprava SNG naproša abonente, da blagovolijo svoje obveznosti poravnati do zaključka sezone pri blagajnah SNG (Gradišče
4-1., ali dnevna blagajna v Oper; ali pri večerni blagajni v Operi in Drami). Blagajne imajo točno razpredelnico z navedbo vseh obrokov in zneskov, ki odpadejo še na 8. obrok abonmaja kot ostanek plačila za letošnji abonma- Razpredelnica je pri blagajnah na vpogled. Abonentom, ki so 8. ali event, tudi nadaljna dva obroka že poravnali, bo blagajna preveč plačani znesek povrnila.
KINEN ATOGIAF1
Ljubljana., Kodeljevo: Ameriški film »Dvojčki«, tednik. Ob 16.30, 18.30 in 20.30. — Matica: Sovjetski film »Malahov Kurgan«, tednik. Ob 17, 19 in 21. — Sloga: Francoski film »Vitez Lagarder«, tednik. Ob 17, 19 in 21. — Union: Ameriški film »Amanda«, tednik. Ob 17, 19 in 21. — Letni kino Tivoli: Ameriški film »Serenada v dolini sonca«, tednik. Ob 20.30 in 22.
Maribor Esplanade: Sovjetski film »Kočijaž v zraku«, tednik. Graj. ski: Sovj. film »Cirkus«, tednik. Celje, Metropol: Sovjetski film »Deklica in slon« in »V pesku Srednje Azije«, tednik,
Ptuj: Ameriški film »Džungla velemesta'«, tednik.
Bled: španski film »Sevilja«, tednik. Brežice:	Ameriški film »Dvojčki«,
tednik.
črna:	Sovjet, film »Vdor«, tednik.
Dol. Lendava:	Sovjetski film »Cir-
kus«, tednik.
E V N E ve:
Dravograd:	Ameriški film »Havaj-
ski zvoki«, tednik.
Grosuplje: češki dok. film »Resnica zmaguje«, tednik.
Hrastnik: Sovjetska glasbena filma »Čajkovski« in »Mladi glasbeniki«. Jesenice: Sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik.
Kamnik: češki film »Pomlad ljubezni«, tednik.
Kočevje: Ameriški film »Strti okovi«, tednik.
Kranj: Finski film »Jolanda«, tednik. Krško: Francoski film »Vitez Lagarder«, tednik.
Laško; Ameriški film »Quasimodo«, tednik.
Litija:	Ameriški film »Zaljubljena
prodajalka«, tednik.
Ljutomer: Sovjetski film »Bilo je v Donbasu«, tednik.
Logatec:	češki film »Po krivem
obsojena«, tednik.
Mengeš:	Sovjetski film :Suvorov«,
tednik.
Mežica:	Sovjet, film »Lenin 1918«,
tednik.
Murska Sobota: Amer. film »Dajte nam živeti«, tednik.
N »v o mesto:	Ameriški film »Moj
mož detektiv«, tednik.
Ptuj:	Ameriški film »Dogodek na
kliniki«, tednik.
Radeče: Sovjetski film »Mladost M. Gorkega«, tednik.
Radovljica: Ameidški ’film »Citadel-la«, tednik.
Rajhenburg: Amer. film »Amanda«, tednik.
Rog. Slatina: Ameriški film »Dama tropskih noči«, tednik.
Slatina Kadenci: AngL film »Človek
v sivem«, tednik.
Slov. Bistrica: Ameriški film »Lovci
s severa«, tednik.
Slovenjgradec: Francoski film »Slučaj Garden«, tednik.
Studenci:	Ameriški film »Pygma-
lion«, tednik.
Sv. Lenart: Ameriški film »Džungla velemesta«, tednik.
Št. Jernej: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik.
Šoštanj: Ameriški film »La Conga«, tednik.
Škofja Loka; Ameriški film »čarobni bar«, tednik.
Trbovlje:	Sovjet, film »Visoka na-
grada«, tednik.
Tržič: Sovjetski film »Pastir in pastirica«, tednik.
Vevče: Ameriški film »Skrivnost dr. Kildarea«, tednik.
Vrhnika: Sovjetski film »Igralka«, tednik.
Stražišče: Francoski film »Maman Kolibri«, tednik.
Trebnje: Sovjetski film »Kutuzov«,
. tednik.
Zagorje: Ameriški film »Strel v noči«, tednik.
Žalec: Sovjetski film »Napaka inž. Kočina«, tednik.
Žužemberk: Sovjetski film »A. Parhomenko«, tednik.
Potujoči kino 7.a Mariborsko okrož-
. je: Sovjetski film »četvero src«.
*
Društvo slovenskih književnikov bo v petek 21. junija ob 20. uri priredilo v klubski sobi kavarne Union proslavo Maksima Gorkega. O pisatelju bosta govorila dr. Bratko Kreft in dr. Nikolaj Preobraženskij. Vabljena so vsa umetniška društva in vsi, ki jih zanima osebnost velikega sovjetskega pisatelja.
Nadomestne volitve v četrtni ljudski odbor ljubljanske mestne četrti
Vič so se izvršile y nedeljo 16. junija 1946. Ob 92% udeležbi volivcev so bili izvoljeni za predsednika tov. Višnar Slavko, za tajnika tov. Ukmar Franc, za odbornika Vrhovec Stanislav.
Fotografi štajerske in Koroške, pozor! Vsi se prijavite pri tov. Pircu Bogomilu pismeno ali ustmeno, Maribor, Tyrseva cesta 2, telef. 24-64, zaradi prijave mesečne potrošnje fotografskega materiala in natančno stanje vaših uslužbencev. Pripominjam k temu, da se bo v najkrajšem času vršil kongres v Beogradu vseh fotografov v Jugoslaviji.
HI, drž. ženska gimnazija v Ljubljani priredi razstavo risa iških izdelkov učenk zavoda v dneh od 22. do 26. junija 1946. Razstava bo odprta vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 18 v I. nadstr. zavoda. Vsi prijatelji mladine, posebno pa starši, so vljudno vabljeni. Vstop prost, pobirajo se le prostovoljni prispevki za kritje stroškov in nabavo najpotrebnejših risarskih modelov. Vhod iz Šubičeve ulice.
Za veliko fizkultumo manifestacijo, ki bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 15 na Stadionu, kup; vstopnice v predprodaji. Dobiš jih v vseh športnih trgovinah.	1296-n
Ciril Metodova podružnica za četrt Bežigrad vabi vse svoje članstvo in somišljenike na sestanek dne 24. t.
m.	ob 20V2 uri v realno gimnazijo ob Linhartovi cesti. Na dnevnem redu je proslava šestdesetletnice naše Ci-ril-Metodove družbe v juliju in volitev delegatov za njeno glavno jubilejno skupščino. Pridite vsi, ki ljubite naše Primorje, Koroško in Porabje, da pomagamo organizirati narodno šolstvo svojim rojakom izven naše FLRJ! — Odbor.
Akademija za glasbo priredi ob sklepu šolskega leta od 24. do 28. junija vrsto javnih nastopov in koncertov svojih slušateljev in učencev v veliki filharmonični dvorani. Vrstni red in spored objavimo. Podrobni sporedi in vstopnice v Knjigami Glasbene Matice.
Akademija za glasbo. V petek in sobofe bosta v mali Filharmonični dvorani ob 13. uri dva interna nastopa slušateljev in učencev. Vabimo vse. ki se zanimajo za naš glasbeni naraščaj. Podrobni spored-vstopnica v Knjigami Glasbene Matice.
Vabimo na uprizoritev igre »Prisega o polnoči«, katero ponovi gasilska četa Želimlje skupno z ostalimi množičnimi organizacijami 20. t. m. ob 3 popoldne v Gasilskem domu v že-limljah. — Vabi odbor.	1303-n
5 T I
Koncert moškega zbora iz Konkija
v Furlaniji bo v torek 25. junija ob pol 21. v Filharmoniji. Zbor nosi ime velikega mojstra Verdija in ga vodi Salvador Bino. Peli bodo furlanske narodne in umetne pesmi. Vstopnice v Matični knjigarni.	1302-n
Ob prevzemu »Patronata« nad »Domom T-tove mladine« v Mostah. V začetku junija so sindikati vseh tovarn četrti Moste in sindikat prosvetnih delavcev osnovne šole Moste, skupno z OF. AFŽ in ZMS prevzeli patronat nad »Domom Titove mladine«, v katerem je ca. 80 otrok, po večini partizanskih sirot. Ob prevzemu Patronata« je pevski zbor mladine Doma priredil kratek nastop zastopnikom sindikatov in ljudske oblasti. Otroci so imeli dobro pripravljen program. Sledile so si recitacije, petje in prizorček. Vse točke so bile zelo prisrčne in iskreno izvajane. Na koncu sta spregovorila v imenu varovancev doma pionir in mladinka in pozdravila svoje rejnike. Obljubila sta v imenu vseh, da hočejo biti dobri pionirji in mladinci, da bodo vredni našega vodje Tita in nove Jugoslav vije.
Vojni invalidi ljubljanskega okrožja se obveščajo, da se bo vršilo žja se obveščajo, da bo zdravljenje invalidov na morju v Opatiji in na otoku Hvaru in sicer v treh skupinah. Prošnje se vlagajo na način kakor za ostalo kopališko zdravljenje (glej št. 4 »Invalidskega vestnika«) preko okrajnih ljudskih odborov, kjer se dobijo potrebni formularji.
Posebni in dopolnilni izpiti na drž. gimn. na Jesenicah. Poslednji rok za posebne in dopolnilne izpite je 27. junij. Prošnje sprejemamo do 25. junija. Vsak kandidat mora s seboj prinesti spričevalo zadnjega dovršenega šolskega leta in brezpogojno tudi karakteristiko krajevnega ljudskega odbora. Izpiti se bodo vršili imenovanega dne ob 8. uri zjutraj. Vse tiste, ki še niso dvignili spričeval o svojih pri nas opravljenih izpitih, pozivamo, naj to store do konca tega meseca! Tajnik stalne izpitne komisije.
Ljudska študentska mladina priredi v petek 21. t. m. predavanje »Naloge inženirja v FLRJ« Predava tov. minister za delo Tomo Breje v mineraloški predavalnici. 1301-n
Za partizanske invalide je zbral blok A — Grad v Ljubljani znesek 2388 din, ter se darovalcem za poklonjeni znesek najlepše zahvaljuje Združenje vojnih invalidov v Ljubljani.
Terenski odbor Vrtača priredi ▼ petek 21. t. m. ob 20. množičnLsesta-nek terena na tehnični fakulteti, soba št. 83.
Pogreb v celjski bolnišnici umrlega pedag. pripravnika Breznika Marijana bo danes ob 16 iz Stožic št. 86 na pokopališče sv. Jurija v Stožicah.
Državna, gimnazija v Celju. Dopolnilni in posebni izpiti se bodo vršili
28.	junija ob osmih zjutraj in ne 2. julija, kakor je bilo prvotno objav- | ljeno.
Stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo instruira (poučuje) posa, mezno ravnatelj Legat v Mariboru, Vrazova ulica 4.
Pozor! 5. julija bo žrebanje loterije FD Svobode v Ljubljani Kupujte srečke! Dobe se v vseh trafikah.
OPOZORILO VOJAŠKIM OBVEZNIKOM
Po zakonu o vojaški obveznosti državljanov FLRJ čl. 33 in 34 so vojaški obvezniki dolžni sami skrbeti za to, imajo predpisane vojaške listine in potrdila o odsluženju vojaške službe, ter da se vodijo v evidenci pri vojaških odsekih. Zalo pozivamo vse vojaške obveznike, rojene 1920 io mlajše, ki so bili odpuščeni iz NOV in POJ ali JA pred 1. majem m doslej še niso vložili svojih prošenj pri vojaških odsekih dotičnega okraja (v mestih četrti), kjer je njih stalno bivališče, a so odslužili določeni rok službe v stalnemu kadru, da to store čim prej. Rok za vlaganje teh prošenj poteče dne 30 junija 1946.
Zakon o vojaški obveznosti priznava v rok vojaške službe tudi čas, ki s« ga prebili na raznih dolžnostih izven NOV in PO.J-a oziroma JA, in to samo onim, ki so ves čas aktivno sodelovali v narodno osvobodilnem gibanju Jugoslavije ter biH odrejaš na razne dolžnosti po naredbi vodstva.
Osebe, ki želijo, da se jim čas, ki so ga po službeni dolžnosti prebili izven NOV in ’POJ oziroma JA, prazna v vojaško službo, naj vložijo pismene prošnje na pristojnih vojaških odsekih svojega stalnega bivališča. V prošnji je potrebno navesti: rodbinsko ime. ime in očetovo ime, kraj stalnega bivališča (mesto, ulica, hišna številka), datum in kraj rojstva, čas prebit v vojaški službi, kš naj se jim prizna v vojaško službo, ter kje in po kateri odredbi je nekdo delal v narodno osvobodilnem gibanju izven NOV in POJ oziroma JA.
Prošnji je treba priložiti pismeno izjavo potrjeno od dveh prič, ki se nahajata v JA in od katerih eden mora biti oficir. Izjava mora vsebovati točne podatke kje. kdaj in koliko časa ter po čigavi odredbi vodstva narodno osvobodilnega gibanja je prosilec delal na raznih dolžnostih izven formacij oborožene sile.
Te prošnje je treba vložiti pri vojaškem odseku čim prej. a najkasneje do 15 julija 1946.
Nadalje prozivamo vse vojaške obveznike. da se v vseh zadevah, ki se nanašajo na kakršnekoli vojaške Obveznosti določene z zakonom in pravilnikom, obračajo izključno le na vojaške odseke okrajev ( v mestih — četrti). Vlaganje prošenj mimo vo-jaško-teritorijalnih organov na višjo vojaške oblasti je nepotrebno.
Iz Mobilizacijskega odelenja Štaba IV, Arnuis
FIZKULTURA
Fizkulturniki imajo svoje kroje
Fizkulturna zveza Slovenije je predp.sala za množične nastope in parade za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane in članice encine kroje. Potreba po tem je bila velika, ker je kroj stvar, brez katerega skoraj ni mogoče uspešno izvesti mno-
žičnega telovadnega nastopa. Pri izbiri je prevladalo n-sčelo, naj bo majica bela, kar je pri množici telo-vadečih najefektnejše. Na dragi strani pa io hlačke oziroma krila v živih barvah, kar zopet močno poživi nastop.
Slika nam prikazuje najprej dečke in deklice v kroju. Barva hlač in krila je pri obeh sivkastosvetlo modra.- Deček jma na glavi titovko, ki je iste barve kot hlače.
Naslednja slika predstavlja naraščaja.ka in člana. Oba sta oblečena enako, razlika je le v barvi hlač. Naraščaj bo imel svetlo modre, člani pa rdeče hlače.
Fizkultumiea z belo rdeče pisano ruto na glavi je članica, njeno krilo pa je svetlo modro. Naraščajnice bodo . brez rute na . glavi in v rdečih (cinpber) krilih.
Vsi imajo na ma.iicah oziroma bluzah pripeto rdečo zvezdo.
Da bodo vsi kroji enaki, je Fizkul-turna zveza Slovenje po predvidenih potrebah sama. naročila kroje za vsa fizkulturna društva v Slovenij. ter so kroji že na razpolago.
Kroji se odplačujejo v treh obrokih, in sicer ob prevzemu za pionirje in pionirke prvi obrok po 50 d-n, za mladinke in članice Prvi obrok po 80 din, za mladince in člane prvi obrok po 50 din, ostanek pa v dveh enakih obrokih 1. julija in 1. avgusta.
Uspeh Punčeca v Londonu
v londonskem »Queen Clubu« so se-pričele tekme za teniško prvenstvo, ki ue smatrajo kot predigra za wtn-bledcnske tekme.
Ditmy Pails, drugi najboljši igralec Avstralije, je eden izmed favoritov za w.mbledonsbe tekme. Geoff Brown; četrti igralec Avstralije in Jack Kramer iz Združenih držav Amerike, najresnejši nasprotnik Djn-ny Pailsa, s;a z Iahiioto premagala svoja nasprotnika. Francisco Segura, ki -ga smatrajo za tretjega igralca ZDA, je premagal argentinskega prvaka Enriques Morea. Drugi zmagovalec je bil Andreas Hammersiey, prvak Čilea.
Vi najboljši, evropski igralci eo prišli v drago kolo, med temi tud.
I Lenard Bergelio (Sredstva). Ack van k Swola (Hoiaodica) in Spitzer (Švica). I Henrj Cpchet (Francija) in . Funčec I (Jugoslavija) sta prav tako prišla v naslednje kolo. Tudi prv. igralec Velike Britanije Derrick Barte® je prišel: V naslednje kolo..
V damskem single bo verjetno zmagala ameriška ekipa, ki sj je csvojila Wrightmanov pokal. Vseh pet igralk je igralo odlično. Med drugi-
(Kondorjeva razstava karikatur traja do nedelje v Jakopičevem paviljonu)
Otvoritev plavalne
Letos bomo v Ljubljani zadnji otvorili; plavalno sezono. V Zagrebu. Beo" gradu, na Sušaku ,v Mar,boru m drugod so letos že priredili plavalna tekmovanja. V soboto 22. t. m., na predvečer fizkullurnega dne, bomo tudi pri nas zopet videli najboljše slovenske plavalce, ki so se čez zimo pridno pripravljali v malem zimskem bazenu. Zato je tud; zmogljivost naših plavalcev za začetek sezone zadovoljiva.’ To. je pokazalo sobotno tekmovanje, kjer so. v okviru srednješolskega prvenstva nekaj točk zaplavali tudi »Udarniki«. Rezultati -so bili:
100 m prosto meški II.; 1. Rabič 1:13.0, 2. Černe 1:14.9. 3 Sovre S. 1:15.?, 4. Ahčin 1:17.2 min.
100 m Prsno ženske: 1. Rožič 1:55.8
2.	Kopriva 1:59.0, 3. Spinčič 2:04.9 min.
100 m prosto m°ški III.: 1. Jereb M. 1:22.0, 2. Sežun A. 1:23.2. 3. Jereb F. 1:26.2, 4. Jamnik 1:40.8 min.
100 m hrbtno moški:	1. Smrkolj
1:20.1, 2. Ciglič 1:23.2, 3. Janežič 1:50.2 min. -
100 ni prosto moški I.: L Pelhan 1:03.0, 2. Skiaberne 1:10.0, 3. Rotter 1:11.9, 4. Piiverič 1:14.8 min.
100 m prorto ženske; 1. Pelsn 1:33.2, 2. Juvančič 1:36.0, 3. Kavšek 1:39.0 min.
100 m prsno moški; 1. Florjančič 1:23.0. 2. Prešern 1:24.2. 3. Sežun M 1:35.0, 4. Lubej 1:35.8 min.
eni zmagovalkami je tudi slovita francoska teniška igralka ga. Msthieu.
Sovjetski teniški igralci pozdravljajo naše uspehe
Zmaga jugoslovanske teniške reprezentance nad Francijo v Parizu je imela velik odmev po svetu. Razve-eslila je vse Prijatelje našega mladega fizkultumega pokreta. To. dokazuje veliko število brzojavk in pisem, lq jih je dobila Fizkulturna zveza Jugoslavije' in ki so namenjena našim teniškim igralcem. Poleg čestitk iz demačih krajev pošiljajo pozdrave tudi naši prijatelj,! v inozemstvu.
Pred dnevi je Fizkulturna zveza Jugoslavije dobila brzojavko iz Moskve, ki so jo poleg Nikiforova, podpredsednika Vsezveznega komiteja za fizkulturo in sport ter vodje f.kul-tume delegacije, ki je leni obi kala Jugoslavijo, podpisali tudi voditelji in najboljši teniški igralci Sovjetske zveze. Brzojavka se glasi:
»Pozdravljamo zmago vaših teniških igralcev na tekmah za Davisov pokal in vam želimo še nadaljnje uspehe. Prosimo, da Punčecu. Mitiču, in Pttladl sporočite naše pozdrave in želje za uspehe v nadaljnjih igrah. — Nikiforov, Ozerov, Novikov, Fiojuc-f.!w, Korbut, Bjelic- Gejman, Zig-
mund Belanenko.«
Kakor znano, so z Ozerovjm. prvakom Sovjetske zveze. Novikovim, Korbutom, Bjelic-Gejman.-tn in Zlg-mundem igrali za časa svojega bivanja v Moskvi in Leningradu naši teniški reprezentanti Putnčec. Mitič in Palada. Prav v igrah z njimi so se naši igralci čez zimo pripravljali za tekmovanje v Davisovem pedalu in na treningih izpopolnili svoje znanje.
*
Odmevi zmage Jugoslavije, v Parizu. Londonski radio je objavil, da je britanska športna javnost presenečena nad zmago jugoslovanske teniške reprezentance v Parizu. Do tega srečanja so smatrali Francijo za najmočnejšo evropsko teniško reprezentanco.. Tisk izraža zadovoljstvo, ker bodo na turnirju v Wim-bledonu sodelovali tudi Jugoslovani, tako da bo britansko občinstvo imelo priliko videti trenutno najboljše te. n'ške igralce v Evropi.
sezone v Ljubljani
Na vseh moških progah so bili časi izredno uspeli. V II. skupini na 100 m prosto je preienetil z zmago netrenirani Rabič pred mladimi naraščajniki Černetom, Sovretom in Ahčinom. Na 100 m hrbtno je bila huda borba za prvo' mesto med Smrkoljem in Cigl-čem skoraj do poslednjih metrov, kjer se je rutiniranejši Smrkolj otresel svojega nevarnega tekmeca. Na 100 m prosto v najboljši skupini je rekorder Pelhan daleč pred vsemi prispel z iahkoio na cilj v odličnem času 1:03.0. Skaberne je v zadnjih metrih odločil zmago nad Rotlerjem v svojo korist in se bo šele v naslednjih tekmovanjih pokazalo, kdo je boljši. Na 100 m prsno se je Florjančič že takoj Po startu otresel svojega tekmeca Prešerna in vodil do cilja. Od njega lahko letos mnogo pričakujemo, posebno na 200-metrtski prsni progi.
Pri dekletih sp tokrat zmagovale najmlajše. Naše najboljše niso nastopile. Na prsni progi je zmagala Ro-žičeva. toda letos bodo tu imele glavno besedo Koželjeva, Modiceva, Brumnova, Macarolova jn Jamnikova, k>; jih bomo videli v sobotni borbi za prvo mesto. V crawlu se je vnela huda borba med tremi najmlajšimi. Zmagala. je borbenejša Pelamova pred nadarjenejšo Juvančičevo. Vendar nam bo poleg Marzidovškove, ki bo letos verjetno naša najboljša craw-iistka, morala še vedno pri.kočiti na pomoč Keržanova.
Lepo borbo za prva mesta bomo imeli' priliko op3zovatj na nočni plavalni tekmi v soboto, ki bo obenem tudi izbirna tekma za sestavo »Udarnikove« reprezentance, katera pojde
29.	in 30. v Zagreb pomerit svoje moči z »Mladostjo«.
Predprodaja vstopnic je od petka
21.	t.m. dalje pri blagajni v ljud.kem kopališču (bivša »Ilirija«), Cene: sedeži 12, stojišča 8 din.
Pridite k naši mladini!
Danes ob 8. pod Čeki novim gradom
Danes ob 8. se začno na igriščll^ Pod Cekiuovim gradom zanimive tekme za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v odbojki, košarki in igri »med dvema ognjema«. Ker bodo to prve večje tekme v igran, na kateTe »e naša mladina z vso resnostjo pripravlja, bo borba oštra in je izid negotov. Posebno I. moška gimnazija ima trdno namero osvojiti prvenstvo v vseh igrah. Pripravljenih je več vrst. Novost so tekme »med dvema ognjema« med nižješolej in n.žješol-' kami, kt je zelo priljubljena in zanje tudj primerna igra.
Vstopnine ni! Vabljeni vsi, ki se zanimate za fskulturno delo naše mladine!
Fizkulturna akademija srednješolcev
V soboto ob 20. na Taboru
Na predvečer fizkultiunega dne v soboto 22. junija ob 20. bo na Taboru fizkulturna akademija ljubljanskih srednjih šol. Najboljši dijak; in dijakinje posameznih zavodov bodo izvajali originalne sestave svojih ftz-kulturnih učiteljev in s tem pokazali svoje sposobnosti. Prepričan- smo, da bo Ljubljana v polni meri podprla prizadevanja naše mladine jn nagradila njene napore s polnoštevilno udeležbo.
Vabljeni vsi! Vstopnice Po 10 in 5 din se dobijo v predprodaji pri Fiz-kulturni zvezi Slovenije na Taboru, za šole pa pri fizkuliumih referentih posameznih zavodov.
VSI FIZKULTURNIKI NA PARADO!
Vsa fizkulturna društva in aktivi naj v celoti sodelujejo,pri prireditvah na fizkultumi dan 23. junija. Zato se ne more nobena tekma ali prireditev katerekoli fizkulturne panoge vršiti v času dopoldanske, parade in popoldanskega nastopa.	FZS.
SKUŠNJE ZA FIZKULTURNI DAN
Prva skupna v a; a bo v petek 21. X. m. ob 8., glavna vaja pa v soboto
22.	t. m. ob 8 na Stadionu Udeležba za vse oddelke društev im šol obvezna! — FZS, sekretariat.
Današnji nogometni spored
Ob 15.30 na štadionu v Šiški
»Železničar« — »Rudar«, nato pä »Krim« — »Borec«
Na štadionu FD Železničarja v šiški se bosta danes ob 15.30 srečala v prvenstveni tekmi enajčtorici »Rudarja« iz Trbovelj in ljubljanskega »Železničarja«. Kakor smo imeli priliko videti na nedavnem gostovanju Trboveljčanov v Ljubljani, so »Rudarji« eno izmed najbolj borbenih moštev, ki so zaradi hitre jn odločne igre vsakemu nevaren nasprotnik. Zato-- bo ljubljanski »Železničar«, k. so mu nujno potrebne točke za dosego častnega mesta v slovenski ligi, imel težko nalogo, če bo hotel zmagati. Siškarji pa so v svoji zadnji prvenstveni tekmi pokazali, da se zavedajo svoje naloge in zato (memo pričakovati, da bodo tudj tokrat vložili vse svoje znanje za dosego uspeha.
Zaradj zgodnjega povratka gostov bo prijateljsko srečanje med pcmla-jenima enajstericama FD Krima :n FD Borca šele po glavni tekmi z za-čefocm ob 17.15. Tudi ta tekma bo ljubitelje nogometa gotovo zanimala, saj enajstorice »Krima« v Ljubljani že delj časa nismo videli nastopiti in bo srečanje z enajstorico »Borca« nedvomno privlačno za gledalce.
FD „J. Gregorčič“ (Jesenice) — FD „Borec“ (Ljubljana) z: o (1: o)
V nedeljo je bila odigrana na Jesenicah prijateljska nogometna tekma med imenovanima nasprotnikoma. FD Borec se je s svojim moštvom prvič v svobodi predstavil na Jesenicah in zapustil lep vtis, ni_ pa nudil gledalcem tega, kar so pričakovali. Ljubljančani so pokazali povprečno igro. z izjemo Zavrla, ki od časa do ča-sa, še pokaže svoje kvalitetne sposobnosti. V napadu srno opazili premajhno povezanost, vsem pa je ne-dostajal borbeni duh, ki ga imajo predvsem moštva iz industrijskih revirjev.
Domače moštvo je zaigralo prav dobro. KrjLka vfsta se je pokazala v dobri luči, tako pri razbijanju nasprotnikovih akcij kot pri graditvi in pomoči napadu: Ožja obramba z neumornim branilcem Šprajcem je energično očistila vsako kočljivo situacijo, tako da vratar Brun ni imel posebno težkega pesla, z izjemo nekaj trenutkov, ki jih je mojstrsko rešil. Napad je s Knificem v sredini in Micelijem na krilu znatno poživljen in efekten ter zna realizirati uslcyarjene situacije, manjka Pa mu še vigranosti.^
Igra je bila v začetku nekoliko mlačna in.šele po prvem golu po Knificu je postala živahna in napela, vendar se do polčasa režullat ni spre-
menil.	V drug; polovici so te gostje trudili, da bi izenačili, kar pa se Jim n; posrečilo. Premoč domačih je bila očitna. Po lepem Janežičevem strelu je Knific z glavo dosegel drugi zgo-ditek za domače ter s tem postavil končni rezultat 2:0 za Jesenice.
Telimo je sodil domači sodnik Čeh objektivno. Gledalcev nad 500.
PROBLEM ŠT. 23 I. Borre
Beli: Kh8; Dg7; Td7, g3; Lh7; Sc6, el; Pe6 (8).
Črni: Kf4; Tf2; Ld6, Sh3, h6; Pc4
(6).
Mat v 2 potezah
Odličen problem slepega komponista.
PROBLEM ŠT. 24 A. Jerome
Beli: Kf5; Lf4, f7: Pg2 (4)
Črni: Kh4; Ph7 (2).
Mat t 3. potezah
Rešitev problema št. 21: 1. Sc4!; čeprav opusti polje e4, je problem zg>4jen na nujnici. 1. ... TXb2+. 2. SXb2 mat; 1. ... Tg2. 2. Sf4 mat;
1.	... S poljubno, 2. Se5 mat
Rešitev problema št. 22: Najbližji poizkus 1. Dgo propade z obrambo Se3: zato igra beli najprej 1. Df4. grozeč e4—e5 mat, in izsili odgovor
1.	... Te3, s čimer mora. trdnjava skakaču 'zastaviti polje e3. Zdaj gre dama na gö in zaradi grožnje 3. Dd5 mat zvabj. skakača na č3, da črna trdnjava na e3 obvisi, tako da jo dama v 'tretji potezi vzame itn da mat (DXe3). Zanimivo je to, da mat»a dama na polju (e3), ki ga v začetnem položaju kar štiri figure branijo. Ce brani v drugi potez; skakač c6 mat •na d5. sledi seveda mat na e5, če pa kralj vzame kmeta e4. je sevtda z 3. Dg4 mat
DROBNE ZANIMIVOSTI
Javno priznanje jugoslovanski nogometni reprezentanci. Fizkulturna zveza Jugoslavije je dala nogometnemu moštvu, ki je 9. maja zmagalo v mednarodni tekmi med Jugoslavijo in Češkoslovaško, javno priznanje. Doslej sta dobila pohvalo in priznanje smučarska reprezentanca, ki si je osvojila prvenstvo Balkana in mednarodno prvenstvo Rumunije, ter splitski »Hajduk« za svoje uspehe na Češkoslovaškem.
FD »Borut« - FD »Štore« 6:3 (3:1).
Na binkoštni ponedeljek sta se za prvenstvo 2. razreda celj kega okrožja pomerila na Glaziji v Celju FD »Borut« jn FD »Štore«. .Čeprav je bilo moštvo iz Štor v premoči, je .vendar zmagala enajstorlca FD »Boruta«. Najbolj uspešen strelec je bil Terglav, ki je zabil pet golov. Sodil je dobro Stojko.
»Partizanski marš« v Beogradu.
V soboto popoldne so v Beogradu izvedli »Partizanski marš« za sestavo reprezentance beograjskega garnizona. ki bo sodeloval potem v nadaljnjih tekmovanjih Jugoslovanske armade. Prireditev j‘e prav dobro uspela. Na Slaviji, kjer je bil cilj, se je zbralo polno Beograjčanov. Zmagovalec marša je b'l 18 letni Radomir Markovič, ki je 30 km dolgo progo prehodil in pretekel v 2 urah 4.7 minutah in 57 sekundah.
Na krožnih motornih dirkah v Zagrebu, ki so bile preteklo nedeljo ob številnj udeležbi dirkačev iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in Celja je v kategoriji 1200 ccm - športne prikolice zmagal član ljubljanskega železničarja Miklavčič na motorju Jap in prevozil 8 krogov 1900 m dolge krožne proge v 13 minutah in 58 sekundah (povpreč. brzina 65.2km).
»Hajduk« (Split) - »Jedinstvo« (Sušak) 6:0 (3:0). V Splitu je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim »Hajdukom« in »Jedinstvom« s Sušaka, ki se je končala ■z zmago »Hajduka« 6:0.
Medbrigadno nogometno prvenstvo na mladinski progi. Na turnirju, tč se je že začel, sodeluje 52 nogometnih moštev, ki igrajo po cup-sistemu.
»Torpedo« — »Spartak« 3:1. Radio Moskva poroča: V nadaljevanju nogometnih tekem za prvenstvo Sovjetske zveze je bila v Moskvi odigrana tekma med moskovskim »Torpedom« in moskovskim »Spartakom«, ki se je zaključila z rezultatom 3:1 v korist »Torpeda«.
Prvi letošnji lahkoatletski rezultati v Moskvi so bili naslednji: skok v višino ženske Aleksandra Cudina 155 cm. moški Arten Agaekov 185 cm tek 800 m V. Novožilov 1.56,8, tek 1000 m ženske: Tatjana Pankratova
3.01,2,	skok s palico G. Korobkov 372 cm, tek 400 m S. Komarov
49.7	sek., skok v daljino Kuzmecov 728 cm. met krogle V. Tutevič 14.61 m.
Evropski rekord v prsnem plavanju na 100 m. AFP poroča: V Marseillu je Janiis Alex postavil nov francoski in evropski rekord v prostem stilu na 100 m. Progo je preplaval y” 56.7 sekunde.
ZAHVALA ZA VELIKODUŠEN DAR
PD Rudar Iz Trbovelj in vsa v njem včlanjena trboveljska mladina se najlepše zahvaljuje ESZDNJ Zvezi delavcev in nameščencev rudarske industrije, podružnici Trbovlje, za poklonjenih 50.000 din za nabavo krojev in zagotavlja, da bo tudi v bodoče posvetilo vse svoje sile za napredek in vzgojo mladine v smislu navodil m načel, ki jih je dal naš veliki Tito.
FD Borec — nogometna sekcija. Danes ob 16.30 naj bodo na igrišču FD Železničarja Pavlica. Pahor, Ban. Piskar, Toplak, Zavrl. Humar. Novak. Strgar. Roth, Žigon. Mandelj. Petančič. Dolinar. Trček. Igramo prijateljsko tekmo s FD Krimom. — Načelnik.
FD Borec — odsek za odbojko. Moštvo odbojke naj bo danes ob 8 na Igrišču na Kodeljevem, da dvigne opremo, ker igra ob 9 prvenstveno tekmo na igrišču FD Udarnika pod Ceklnovim gradom (igrišče bivše Ilirije). — Načelnik.
FD Svoboda poziva igalce prvega, rezervnega in juniorskega moštva danes ob
9.	ure dalje na trening na našem igrišču. Vsi in točn». Pozivajo se tudi vsi pionirji. — Načelnik.
FD Krim — nogometna sekcija. Danes
naj bodo ob pol 17 na igrišču železničarja vsi Igralci prve skupine radi prijateljske tekme s FD Borec. — Načelnik,
Velemnjsler Vasja Pirc je na splošno željo odigral na Jesenicah simultanko proti 35 igralcem. Kakor Jeseničani poročajo, so zelo ponosni, da so v 3 partijah remizirali (Rihter, Vis-jak, inž Seebaeher) in v 2 zmagali. (Smolej in Suhel); velemojster je torej 30 partij dobil.
Dravograd:Prevalje 7Vs:2Vr. Prva šahovska tekma v tem severnem okraju je pokazala veliko zanimanje za šah. Zmagali so zasluženo, čeprav nekoliko previsoko domačini, ki so bolje teoretično podkovani in izvež-bani. Nedvomno se jima bodo pridružile tudi sekcije iz drugih krajev.
Šah na univerzi se razvija, vendar se ietos zaradi prepoznega organiziranja in pomanjkanja časa še ni prav razmahnil. V teku pa je turnir’ za prvenstvo tehnike s 14 igralci. V prihodnjih letih je upati, da bo visokošolski šah igral važno vlogo.
V šah. sekciji »Edinost« — Rožna dolina je Omladič Ljuban nedavno odigral simultanko'Sproti 16 igralcem. Dobil je 12 partij, izgubil s Celičen) Bogdanom, remiziral pa z Bajcem, Goslarjem in Simončičem. — Sekcija igra splošni turnir z 20 udeleženci.'Po dfeselem kolti vodi’edini Še
neporaženi Bajec ml. z 9'/i točkami. Šahisti četrti Vič so vabljeni, da pristopijo v sekcijo (Rožna dolina c. V. št. 2).
Šah v Gorici. — 20. maja se je končal prvi »Uršičev spominski turnir«
s 14 igralci. Zmagal je Ocvirk Zdravko z 12*/i točkami: nadaljnje nagrade so si priborili prof. Zadnek z 11 točkami, Uršič z 10 točkami. Vičič z 9 in Logar z 8 točkami. Na brzotumir-jih za prvenstvo januarja, februarja, marca in maja je s 100 odstotki zmagal Ocvirk, aprila pa je bil prvak prof. Zadnek.
V Zagrebu se je končalo zanimivo tekmovanje za prvenstvo moštev za leto 1946., ki se ga je udeleževalo 14 šahovskih sekcij na 8 deskah. Po trdem boju zlasti med prvimi štirimi zmagovalci, si je priborilo lep pokal moštvo Mladosti, ki je premagalo vse nasprotnike. Na prvih deskah so jo zastopali mojster Rabar, inž. Jerman, Tegirov, Timet, Volk, Drezga itd. Dinamo z mojstroma Šubaričem in Filipčičem iona po točkah drugo mesto, loda izgubil je tudi z Akademičar j-i. Slavija, pod vodstvom mojstra Vukoviča ima razen poraza z- zmagovalcem še neodločeno tekmo z Dinamom, vseh ostalih 11 dvobojev pa je zmagala ter bi bila glede na to na drugem mestu. Po točkah, ki So odlo-čale, pa je končni rezultat tale: Mladost 81 točk (77.8 odstotka). Dinamo 78, Slavija 76, Akademičar 72Vs, Sloboda 6772, Lokomotiva 08V2, Obrtnički 55V2 itd. — Za zaključek so ta moštva, razen Slaviie in dveh slabših, odigrala brzopotezno moštveno prvenstvo Zagreba na 8 deskah. Zmagali so zasluženo Akademičari (69 točk) pred Obrtniki (63), Dinamom (61), Mladostjo (60), Slobodo _ (56 t). itd. 'le prireditve skupno s turnirjem po-edincev za 'prvenstvo Hrvatske so močno dvignile zanimanje za šah.
Skrb Bdečega križa za LjtsMJaiio
Minilo je prvo leto, odkar je začel delovati mestni odbor Rdečega križa Slovenije za okrožno mesto Ljubljano, Ob prvi obletnici ima lahko lepo zadoščenje, da je opravil veliko delo. Delovati je začel v skromnih razmerah, s pičlimi sredstvi, v skromnih prostorih, v času, ko so šli skozi Ljubljano veliki transporti Internirancev, vojnih ujetnikov in drugih vojnih žrtev iz vseh delov Jugoslavije. Delo za te ljudi je bilo tako veliko, da je bilo organizacijsko delo za precej časa pomaknjeno v ozadje. In vendar šteje danes Rdeči križ v središču Slovenije že nad 21.000 članov, okrog 3000 več kakor, jih je imel Rdeči križ pred vojno v vsej Sloveniji, želja in naloga RKS pa je, da zbere v Ljubljani okrog sebe 30.000 članov.
Ko je imel Mestni odbor RKS v Ljubljani dne 10. marca letos svojo prvo glavno skupščino, smo obširneje opisali njegovo organizacijsko in človekoljubno delo v minulem letu. Ponovimo naj samo, da je dala nabiralna. ..akcija za preskrbo repa-triiraneev takoj v začetku 5,898.032 lir ter mnogo živil, cigaret in različnega blaga. Teden Rdečega križa od
14.	do 21. novembra je prinesel v Ljubljani 651.109 din čistega dohodka. Zakaj prireja Rdeči križ svoje tedne ? Da dobi svoje stike z množicami, da opozori ves narod na svoje plemenite namene in da za nove podporne akcije črpa poleg pomoči tudi pobude iz ljudskih množic.
Rdeči kriz Slovenije pa je tudi dosegel, da zveze med nami’ in že davno izseljenimi rojaki po svetu še nikdar niso bile tako tesne kakor so danes. Zlasti rojaki v Ameriki so široko odprli srce in roke. Kmalu po osvoboditvi so že poslali obilico prispevkov v pomoč. In še prihajajo darila. Mestni odbor Rdečega križa pa na drugi strani dobiva od obdarovancev in od ljudskih odborov številha zahvalna pisma, namenjena rojakom v Ameriki. Obenem gre zahvala mednarodnemu Rdečemu križu in drugim organizacijam mednarodne pomoči,
V svojem prvem letu je Mestni odbor RKS opravil pri raznih tvrdkah za 1,256.094 din nakupov. Tako je s prostovoljnimi prispevki in nakupi zbral 46.761 m raznega blaga in 15.343 raznih oblačilnih predmetov. Od tega je zelo velik delež izročil glavnemu odboru RKS. Po vseh ljubljanskih šolah je za božič razdelil 6569 raznih novih oblačil, kar je bila doslej največja obdaritev šolske mladine v Ljubljani. Ustanovam je razdelil 24.637 raznih oblačil; v prvi vrsti so bila vpoštevana zavetišča ter domovi za dijake in obnemogle. Razdelil je tudi mnogo hrane, zlasti kondenziranega mleka in sladkorja. Nedavno je obdaril vajence, med katere je razdelil 1939 paketov suhe hrane.
Važna skrb Mestnega odbora je bila ureditev javnih kuhinj. Raznim' ustanovam, ki so osnovale. take kuhinje, je odbor brezplačno razdelil
toliko opreme, da je bila najhujša stiska s tem odpravljena.
V veliko zadoščenje je Mestnemu odboru RKS, da težko najdeš koga, ki bi v stiski odšel od njega praznih rok. Na drugi strani pa je treba pohvaliti vse, ki imajo za Rdeči križ odprte roke. Do konca maja je Mestni odbor zbral vsega skupaj že nad
3,400.000	din. Od tega so prispevale nabiralne alidije visoko vsoto 2 milijona 82.078 din, ostalo pa so dali članarina in razni dohodki v tednu Rdečega križa. Ob svoji prvi obletnici je Mestni odbor RKS izdal posebno brošuro z opisom svojega dela in jo posvetil vsem, ki podpirajo prizadevanje in delo Rdečega križa v duhu njegovega vzvišenega poslan-, stva. Rojakom v Ameriki, ki z ljubečim srcem in dobrotljivo roko skrbijo za brate in sestre v stari domovini, pa v tem spisu izraža še posebno zahvalo in priznanje.
ZAHVALA RDEČEMU KRIŽU SLOVENIJE
Ljudska republika Slovenija šteje danes 890 ljudskih šol, 60 gimnazij, 3 učiteljišča in univerzo, 36 srednješolskih dijaških domov, 4 visokošolske domove in 38 dijaških kuhinj. Vsi navedeni zavodi in ustanove spadajo pod nvnistrstvo za prosveto, ki izreka na tem mestu vse priznanje in zahvalo Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije. RKS je poslal vsem našim šolam prepotrebne lekarne, opremil dijaške kuhinje in oskrbel mnogim internatom postelje, stole, odeje in perilo. S tem svojim velikim delom je dokazal več kot razumevanje težav in potreb v povojnih razmerah in omogočil revnim, od težke borbe prizadetim dijakom redno šolanje. Na tisoče in tisoče paketov je bilo poslanih prav našim srednješolcem, ki z učenjem in delom znatno krepijo svoje mlade dragocene sile in utrjujejo našo ljudsko oblast. RKS je posvetil še prav posebno pozornost naši mladini, da ne bo omagala na poti do znanja, da se ne bo utrudila pri usposabljanju za samostojno delo.
•Ministrstvo za prosveto se v polni meri zaveda pomoči s strani RKS in ugotavlja smotrno upravljanje s članarino, ki je tisočem naše osnovnošolske, srednješolske in visokošolske mladine priskočila v pome z najpotrebnejšim. Našo učečo se mladino in njene starše pozivamo, da podpro organizacijo RKS in da se vselej pravočasno odzovejo vsakemu pozivu, s katerim se Rdeči križ Slovenije obrača do njih. Ministrstvo za prosveto.
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA
Zaradi obstoječih zalog prejmejo potrošniki okrožnega mesta Ljubljane že za drugi teden v četrtek 20. t. m. od 6. do 10. ure pri svojih stalnih mesarjih na odrezek »I.—11 d meso junij« ali »III.—31 d meso junij« po 15 dkg svežega svinjskega mesa na osebo. Potrošniki, ki čitajo to obvestilo o delitvi, naj obveste ostale. — Prodajna cena svežemu svinjskemu mesu je 52 din za kg. Obračunavanje odrezkov bo v ponedeljek 24. t. m. od S. do 12. ure na Navodu, Ljubljana, Novi trg št. 4-II, soba št. 11.
POSNETO MLEKO
MLO, oddelek za trgov no in preskrbo v Ljubljani obvešča vse potrošnike, da bodo delile posneto mleko v prosti prodaji sledeče mlekarne: Žorž Ema, Tržaška cesta 81; Škorjanc Cecilija, Tržaška cesta 2; Medica. Berta, Stari trg 17; Brožič Jožefa, Pred škofijo 21; Lovšin Ama. }rja, Strossmajerjeva 4; Potokar Neža, Pokopališka št. 1; Zupanc Kati, Jarše; Kočnik Angela, Prisojna 1; Filipič Pavlina, Sv. Petra cesta 53; Bevc Fani, Frančiškanska 6; Zorko Fepca, Gosposka ul. 16; Stefancioza Marija, Gosposvetska 10 Gruden Jakob, Celovška c. 1; Kovač e-Lucija, Celovška 34; Vidic Stane, Staničeva 2; Kramar-Bonča Marija, Dunajska cesta 69.
POBIRAN JE TAKS ZA MOTORNA VOZILA ZA L. 1946.
Uprava NM za okrožje Celje, prometni odsek, objavlja, da mora pobrati takse na motorna vozila. Poleg takse po tar.fni postavki se bo pobira: a v gotovini še 50% doklada v konst okrajnim ljudskim odborom in davščina za cestne sklade. Višino davščine izračuna pristojni tehnični razdelek. Takse se bodo pobirale za okraj Celje-mesto v petek in soboto 21. in 22. junija, za okraj Celje-oko-l'ca pa v ponedeljek in torek 24. in 25. junija t. 1. Takse in davšč.ne za ta dva okraja se bodo pobirale v okrožni prometni pisarni pri upravi NM za celjsko okrožje v Celju, Trg svobode št. 10, v pritličju, desno.
Za ostale okraje se bo taksa pobirala po okrajnih promenth pisarnah. Ne zamudite roka, ker bodo v ta namen prišli le enkrat uslužbenci prometne pisarne na okraje, in sicer: za okraj Šmarje pri Jelšah v sredo in četrtek, dne 26. in 27. junija 1946, za okraj Konjice, v petek m soboto, dne 2S. in 29. junija 1946, za okraj Mozirje, v ponedeljek in torek, dne 1. in 2. julija 1946, za okraj Trbovlje, v sredo in četrtek, dne ,3. in 4. julija
Vsak lastnik oziroma uporabnik motornega vozila mora prinesti s seboj vse listine in potrdila, o prijavi odnosno 'registraciji motornega vozila torej sploh vse listine, katere se nanašajo na motorno vozilo, S seboj je prinesti tudi gotovo vsoto denarja za kolke, okiajne doklade in cestne davščine. Kolke naj po mogočnosti lastniki odnosno uporabniki sami kupijo ter prinesejo s seboj, ker se bodo isti lepili na prijavno polo št. 3 v arhivu tukajšnjega odseka.
Državna oblastva, katera imajo av- • tomob.te odnosno motorna vozila in so oproščena teh taks in davščin, se ; morajo ravno tako prijaviti in dobe ^ žig na potrdilo o dodeljeni spoznavni S-številki, da so teh dajatev opro-ščena.
Kadio Ljubljana
SPOK.fc.iJ Z,A CtlfcvlLK
7—12.30 Prenos razprave proti vojnemu 2ŽOČ1Dcu Draže Mihailoviču in njegovim sc tlela v ce m. 12.30 Massenet: Iz slikarjevih prizorov t plošče). 12.40 Napoved časa. vesti, oprave in pregled sporeda. 12.55 Re-vi.iski or sest er RL igra sovjetske in par- j tizanske pesmi pod vodstvom Bojana Adamiča. 13.30 Napoved časa. pregled tiska 'oiave in pregled sporeda. 13.4o Koroščev kvartet igra domače in vesele, vmes poje narodne Branka Stergarjeva. spremila Avgust Stanko. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Charpentier: Vtisi 1?; Italije, izvaja orkester koncertnih združenj Lamovrex« dir.: Wolf (plašče). 15 Poizvedbe. 15 Veder popoldanski spored na ploščah. 16 Šostakovič: VII. Leningrajska simfonija. Izvaja Tržaška fil-hramonija, dir.: Cipcci. 17 Za vsakega nekaj — pester spored na ploščah. 18 V-ijaška oddaja:	Bataljonski sten-čas
neke naše divizije (članki v jezikih in narečjih naših narodov). 18.20 Sovjetske vojaške pesmi na ploščah. 18.30 Mladinska poročila: Naša mladina med počitnicami. 18.50 španski motivi za violino ln klavir (plošče). 19 Knol Vinko: Fizkul-t.umi dan — naš praznik in obračun.
19.15	Smetana :Waliensteinov tabor — simfonična pesnitev (plošče). 19.30 Ruski tečaj Društva za kulturn sodelovanje Slovenije s SZ (V. lekcija). 19.45 Ruske narodne pesmi na ploščah. 20 Pol ure igrraj-» gojenci Akademije za glasbo v Ljubljani. 20.30 Respighi: Rimski vodnjaki. 20.40 Na harmoniko igra šarlah Konrad virtuozne komade in partizanske pesmi. 21 Ljudska univerza: Bogomil Gerlanc: Slovenske knježne založbe v prvem letu svobode. 22 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda.
22.15	Srbski in hrvatski samospevi na ploščah. 22.30—23 Haydinov kvartet v D molu. Izvajajo člani Tržaškega godalnega kvarteta (Simeone Baldassare. Samuel Harry. Luzzato Sergio in Gašperini Nele-*).
SPORED ZA PETEK
6 Partizanske pesmi (plošče). 6.15 Napoved časa. vesti in pregled sporeda. 6.30 —8 Pester jutranji spored na ploščah, vmes ob 7.15 napoved časa. vesti, objave ln pregled sporeda. 12.30 Ruske balade ln romance na ploščah. 12.40 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12.55 Koncert violinista Alija Dermelja. pri klavirju prof. Jože Pavlin. 13.30 Napoved Časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45 Händl: Sonata za flavto ln klavir. Izvaja flavt-ist Slavko Korošec in pianistka Dana Peruškova. 14 Kvartet PL izvaja lahko glasbo 14.30 Napoved čas» in poročila. 14.45 Slovenske umetne pesmi poje Komorni zbor RL pod vodstvom Cirila Cvetka. 15 Poizvedbe. 13 Novak: Kvartet op. 22. Izvajajo člani ljubljanskega godalnega kvarteta (pros. Leon Pfeifer. Ali Dermelj. Vinko Šušteršič in čenda Šedlbauer). 18.30 Mladinska oddaja: Poje mladinski pevski zbor nižje gimnazije Moste. Vodi t~v. Korošec Drago. 19 Literarna ura: Spomini Maksima Gorkega na Tolstoja. Bere Slavko Jan. 19.30 Slovenske pesmi poje Tone Petrov člč. pri klavirju Ciril Cvetko. 19.45 Oddaja IZOS-a: Dr. Emil Čeferin: O stanovanjskih za-dxue'^h 20 Koncert Indijskega orkestra pod vodstvom Sama Hubada: ..Beethoven:	Coriolan Honneger:	Pasto-
rale dete. Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester (solist Hilda Horak-Dom-azetoričeva). žebre: Vizija. 20.40 Instrumentalni sol* na ploščah. 21 Slovanske zborske skladbe na nloščah. 21.20 Mali orkestri na ploščah. 22 Napovecj. časa. vesti, objave in pregled ■sporeda. 22.15 Ruski tečaj društva za kultura- sodelovanje Slovenije s SZ (V. lekcija). 22.30—23 Lahka In narodna sovjetska glasba
ji4ia££c^£asdj
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA
ima na razpolago sledeča prosta mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam po trebni 4 hlapci, kj imajo veselje do kmečkega dela m živali.
Za napravo opreme In lesnih Izdelkov potrebujemo 3 sodarje.
Inšpektorat šipadovih železnic v Blhaču potrebuje 10 ključavničarjev. 5 železo-strugarjev. 2 strojna tehnika ln 1 strojnega inženirja. Vse nadaljnje informacije daje Javna borza dela v Bihaću.
SLUŽBO IŠČEJO
MLINAR, samski, išče zaposlitve. Stan in hrana na mestu. Nastop s 1. julijem. Prosim točnih pojasnil. Naslov v Javni borzi dela.	13.750-1
ŽAGAR. z dolgoletno prakso, zmožen popravila išče službo zaradi pomanjkanja lesa. Ponudbe pod »žagar« na Javno borzo dela.	13.917-1
SLUŽBO DOBE
PET SODARJEV sprejme takoj Pivovarna »UNION« v Ljubljani. Ponudbe preko Javne borze dela na pivovarno »UNION«.	13.698-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČ NICO k 4članski družini iščem. Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati industriji Ličen. Prevalje.	13.718-2
HLAPCA-VOZNIKA TER DEKLE za vsa poljska dela Išče gostilna Lahovnik, Pre valje.	13.719-2
ELEKTRIČARJA s prakso sprejmemo takoj. Ponudbe preko Borze dela na pivovarno UNION. Ljubljana.	13.758-2
POŠTENO STAREJŠO ZENSKO, vajeno gospodinjstva in vodstva manjše trgovine na deželi, z vso oskrbo v hiši iščem. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov v Javni borzi dela. 13.902-2 GOSPODINJSKO POM©ČNIC© k dvema osebam, zmežno kuhe in vseh gospodinjskih del sprejmemo. Ponudbe na Javno borzo deia pod »Plača dobra«.	13.905-2
POMOŽNEGA KNJIGOVODJO s popolno trgovsko izobrazbo in nekaj prakse v industrijskih podjetjih in strojnega tehnika, absol.venta Tehn. srednje šole potrebujemo za čimprešnji nastop. Ponudbe na Javno borzo dela. 13.947-2 TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico agilnega in sposobnega sprejme takoj Nabavna in prodajna zadruga v Dobrunjah pri Ljubljani. Ponudbe poslati na Kraj. odbor Dobrunje. 13.964-2 DEKLE, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela dobi službo takoj! Plača po dogovoru. Ponudbe na podr. »Sl. poroč.« v Trbovljah pod »Trbovlje«. 13.912-2
VAJENCI
DEKLE. 17 let stara, marljiva, poštena z 6 mesečnim trgovskim tečajem se želi izučiti v trgovini z manufakturnim blagom ali podobno. Naslov v Javni borzi dela.	13.943-3
PRODAM
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, zelo močan in dobro ohranjen ugodno prodam. Strossmayerjeva ulica št. 8 1. levo.	13.984-5
MOŠKO KOLO »Vera«, dobro ohranjeno, prodam. Dobrovska 17. Vič. 13.697-5
r
L.
OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo
4,— din
za odgovor.
(lahko T znamkah).
Obveščamo vse, da bo t a a k odgovor izostal, ako znamka ae bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, SELENBURGOVA UL. S

SIRKOVE METLE IN ŠČETKE ZA RIBANJE prodajamo. Brača Stakič. Zemun. Bežanijska ulica 42.	13.720-5
ELEKTRONKE IN RADIOMATERIAL vsake vrste predam. Fras Kamilo. Gajeva ulica 9, vrata 4.	13.732-5
RADIJSKE APARATE najboljših svetovnih tovarn -Blaupunkt«, »Telefunken«. »Minerva«. »Graetz« itd. prodaja »Nova Tehnika«. Zagreb. Zvonimirova ulica št. 11 A.	13.632-5
NOV GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Pečnik, Triglavska št. 9. Bežigrad.	13.952-d
RADIO, moderne oblike, večji format, čistega zvoka za 7500 din predam. Pod gozdom 3/1.. balkon desno.	13.953-5
MLADE PSE oddam. Večjo pasmo. Psica huda. Mala vas 5. p. Ježica. 13.503-5 TOVORNI AVTO 7.5 tonski, znamke Fiat 34, na lesni originalni pogon, gumiran, v dobrem stanju prodamo takoj za 600.000 din pogodi j ivih. Avtozadruga Ajdovščina, Gregorčičeva 27.	13.705-5
KUHINJSKO OPRAVO, že rabljeno, prodam. Naslov v cgl. oddelku »Slov..poročevalca«.	13.351-5
RADIO »Schaub« 5cevni z jeklenkami, nov prodam. Knafljeva 15, podpritličje.	13.955-5
ŽENSKO KOLO »Puch«. novo, prodam.
Knafljeva 15. podpritličje.	13.956-5
ZARADI OPUSTITVE SODAVIČARSKE OBRTI prodam kompletno napravo kakor stroje, več steklenic za sifon po 21,
1 -T. steklenice za o-ranžado in chabeso. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Ugodna prilika«. 13.960-5 SPALNICE in KUHINJSKE OPREME prodam. Mizarstvo Lončarič, Vodnikova cesta 116, šiška.	13.961-5
POSTELJO IN RIBIŠKE PALICE prodam. Mencingerjeva 11.	13.962-5
NOVA GANITURA. 2 kapni. 2 veliki blazini. 2 mali blazini, ročno delo (Toledo) prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.963-5
V KOVČEGU ZLOŽJLIVO POSTELJO, primerno za turiste, bi služila tudi mojstrom kot vzorec za izdelovanje, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.687-5
TRICIKEL, v najboljšem stanju, nosilnost 300 kg. dobre gume. ugodno prodam. Ogled: Vošnjakova ul. 8.	13.891-5
PISALNI STROJ znamke »Olivetti« prodam. Tyrševa cesta 179.	13.893-5
RADIO Tngelen«, zadnji model, ugodno naprodaj. Strmi pot 3. dvorišče. 13.394-5 ZLATO ŽENSKO ZAPESTNO URO prodam. Vodnikova cesta 12/1.	13.897-5
HRVATSKO NARODNO NOŠO. izredno lepo. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.899-5
OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK, temnomoder prodam. Jernejeva cesta 47, Golob.	13.901-5
ŽREBICO. lepo. 14 mesecev staro, prodam. Svoljšak. Svetje. Medvode. 13.904-5 PISALNI STROJ >Erika« naprodaj. Poizve se pri Fa. Ropač. specialni mehaničar Radovljica	13.907-5
V založbi Novinsko-založniškega podjetje »BORBA« je izšla brošura v latinici in cirilici
O ljudskih odborih
iimimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitmiiimiiiiimiiimiiitiHiiiiiitiiiiiiMiitmmi
Vsebuje obrazložitev o Josipa Broza-Tita načrtu občega zakona o ljudskih odborih in govor Moše Pijade, ki ga je imel v Ljudski skupščini o ljudskih odborih kot organih državne oblasti.
Cena brošnri je 5 din.
\
Naročila sprejemajo; Uprava »Borbe« — Beograd, Dečanska 31; dalje podružnica »Borbe«, Zagreb, Mar« garetska 3, in podružnica »Borbe«, Sarajevo, Maršala
Tita 57.	»•
MIZICO ZA PISALNI STROJ prodam. Na-slov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.954-5 ŠTEDILNIKE, železne, predamo, izzidane. tri luknje, pečnjak. kotliček. Tehnični biro; Ljubljana, Mestni trg 25/1. 13.876-5 ZIDAN ŠTEDILNIK na 2 plešči prodam za 2000 din. Terlep. Jernejeva 9. 13.882-5 KUHINJSKE OPRAVE, nove. pleskane, prodam. Janez Žgajnar, Vižmarje 14. št. Vid nad Ljubljano.	13.884-5
DEŠKO KOLO poceni prodam, šelenbur gova 4/1.. levo.	13.885-5
PLINSKI REŠO in skoraj novo moško obleko za srednjo postavo (predvojno blago) prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.886-5
MOŠKO KOLO. po ugodni ceni prodam.
Zadružna 18.	13.949-5
KLJUČAVNIČARJI - MEHANIKI! prodam dve novi težki delovni mizi iz trdega lesa. v močni izdelavi, dolgi 3 m, s štirimi predali. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	13.950-5
MIKROSKOP prodam. Pismene petnudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Mikroskop«.	13-930-5
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, z novimi plašči prodam. Ogled od 8. do 9. ure zjutraj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	13.969-5
MOTORNO KOLO znamke »Presto«. 74 cm. v zelo dobrem stanju prodam. Mehanična delavnica J; Dermota. Litija.	13.933-5
PLETILNI STROJ znamke »Pcpp« št. 8 prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.936-5
KRASEN GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK proda. Silvo Kalin, Povšetova 1. 13.937-5 KRASEN VULKAN emajliran štedilnik in več zlatih ribic za rejo prodam. Josip Devetak. Bleiweisova 50.	13.939-5
RADIO »Minerva«. 4-f-l, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. *	13.944-5
RAZMNOŽEVALNI STROJ, ročni, ln računski seštevalni stroj, ročni, ugodno napr~daj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.931-5
PRAŠIČA okrog 80 kg, ta rejo, prodam. Tržaška 107. Vič.	13.857-5
NAVADEN ŽELEZEN ŠTEDILNIK, v dobrem stanju prodam, šteftar. Zaprice št. 34. Kamnik.	13.911-5
RAČUNSKI STROJ za vse računske operacije. mali ročni, ugodno naprodaj. »SERVIS BIRO«, Frančiškanska ulica štev. 3.	13.919-5
NOV ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, drap in otroško posteljico prodam. Šemrov. Ljubljana. Prule, Privoz štev. 4.	13.924-5
TEMNORJAVO MOŠKO OBLEKO, skoraj novo prodam. Trgovina Česnovar. Rimska cesta 2.	13.927-3
KOLO, moško ln žensko, dobro ohranjena prodam. Pod hribom 3. šiška.	13.929-5
ŽENSKO KOLO. dobro ohranjeno prodam. Fautini. Celovška 42.	13.948-5
PUH IN RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R. Sever. Marijin trg 2.	SP 50-5
KUPIM
KUPIM TRGOVINO z mešanim blagom ali buffet v Mariboru, po. možnosti v središču. Naslov v upravi »Slov. poroč.« ' v Mariboru.	13.630-6
MOTORNO KOLO 250—500 ccm, samo dobre znamke in malo rabljeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Dobro plačam«.	13.731-b
MLIN ZA PESEK, na udarna kladveca in ne na valjke, kupimo. Oblak Gabrijel, cementnine. Dol. Logatec.	13.832-6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna .samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana. Aleksandrova št. 3.	S. P. 90'6
APARAT ZA TRAJNO ONDULACIJO IN APARAT ZA PRANJE GLAVE kupim. Samo v dobrem stanju. Pirker, frizerski salon. Šmartno ob Paki.	13.823-6
MOTORNO KOLO. močnejše, s prikolico ali brez nje. kupim. Jernej Jeraj. Zapoge 10. p. Smlednik.	13.877-6
MOTORNO KOLO 200 ccm DKW, v slabem stanju, lahko tudi brez gum kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	13.921-6
RABLJEN ZOBOZDRAVNIŠKI STOL na črpalko, tudi v nerabnem stanju ali z manjkajočimi deli kupim. Ponudbe pod »Zobozdravniški stol« na ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	13.926-6
PODPISANEMU ZAVODU JE NUJNO POTREBNA
STRUŽNICA za železo
VELIKOSTI OD 2.50 DO 6 METROV.
PONUDBE S CENO POSLATI NA UPRAVO ZAVODA:
UPRAVA ZAVODA ZA PRISILNI RAD STARA GRADIŠKA
Dobavlja in polaga Vam
nove
PARKETE
kakor tudi struži tn vošči stare
v Ljubljani in na deželi
BOKAL ANTON — LJUBLJANA
Resljeva e sta 23	Telefon inter. 35-56
ZAHVALA
Vsem, ki ste naši mami, sestri in teti
MARIJI TOMINEC
ob koncu njenega življenja in na njeni zadnji poti izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in hvaležnost, ki ste olepšali njen zadnji dom na zemlji s cvetjem, počastili njen spomin z dobrimi deli in se je spominjate v molitvi, iskrena hvala! Posebej se zahvaljujemo gosp. generalnemu vikarju ljubljanske škofije A. Vovku za vodstvo pogrebnih obredov in obema č. sestrama usmiljenkama, ki sta ji tako vdano in ljubeče lajšali zadnje tedne. Dobri Bog naj vsem povrne!
Ljubljana, Beograd, Podbrezje, 18. junija 1946.
Žalujoči sinovi in rodbine Stegnar, Hribar, Keršič in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem znancem in prijateljem, ki so v tako velikem številu spremili našega nepozabnega očeta
Ivana Volka
mlinarja
na njegovi zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Posebna zahvala čč. duhovščini in šolskemu upravitelju za poslovilne besede, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani.
Sv. Peter, 18. junija 1946.
Žalujoče družine: VOLK in UŠEN
GOSI ZA REJO
IN ZA ZAKOL PRODAJA
»ŽEGOZA« v soboto ob % 11. uri na Vodnikovem trgu.
Prednaročila v petek ves dan: Gallusovo nabrežje štev. 33.
POSEST
KUPIM MANJŠO PARCELO t Mariboru ali neposredni bližini, po možnosti s dovn.iak'jim in lepim razgledom. Naslov v upravi »Sl. poroč.«. Maribor. 13.629 8 VILO v lepi legi v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca'* pod 'Lep vrt«.	13.968-8
NEDOVRŠENA LESENA HIŠICA naprodaj na Bledu. Ponudbe na naslov: Julija Gašparovič. Vila Bellevue, Bled-Grad.	13.940-3
V NAJEM
MLIN NA VODO dam v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Gorenje«.	13.870-9
RAZNO
TOVARIŠICA, katera je sedela v Kino Matici 17. junija, v ponedeljek, pri večerni predstavi ob 8 * 4 v prvi vrsti balkona na sredini pri predstavi Pvg-maljona, naj pusti svoj naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.« pod »Sivi plašč Tabor«.	13.965-14
IZGUBILA SEM 13. junija popoldne po Cesti Vlil. iz Rožne doline in pod Rožnikom proti mestu edino zeleno volneno jopico. Poštenega najditelja prosim. naj jo vrne proti nagradi na naslov:	Rožna dolina. Cesta VIII.,
štev. 31.	13.895-14
IZGUBILA SEM ZLATO VERIŽICO S KRIŽCEM. Poštenega najditelja prosim. da jo vrne proti nagradi v ogl. oddelek »Slov. poroč.«.	13.898-14
IZGUBILA SEM 18. junija od 8. do 9. ure zvečer od gimnazije Šubičeva ulica po šelenburgovi do Figovca in po Dalmatinovi žensko belceželezno zapestno uro na modrem usnju. Ima vrednost kot drag spomin. Proti nagradi vrniti v trgovini žužek. Tavčarjeva ulica štev. 11.	13.906-14
PREKLIC. Podpisana Kes Ma.rija iz Do-slovč pri Žirovnici javno preklicujem vse neresnično govorjenje proti tov. Polajnar Mihaelu *n njegovi družini lz Breznice št. 6. Kos Marija s. r. 13.908-14 ZLATA ZAPESTNICA JE BILA NAJDENA na št. Jakobskem sejmu. Pišot. Stari trg 1.	13.925-14
POIZVEDBE
ANTON PRETNAR, roj. 28. oktobra 1923 v Radovljici, doma iz Radovljice, študent. Imenovani je bil 1. aprila 1945 z nekimi tovariši pod Poreznom, ter je neznano kam izginil v zadnji hajki. Po pripovedovanju raznih tovarišev, so ga videli v Gorici, kjer je bil zaprt od strani Nemcev. Prosim vse tovariše, če kdo kaj ve o njem, naj sporoči materi Ivani Debeljak, Radovljica, Gubčeva štev. 6	13.909-15
PROSIMO VSE TOVARIŠE IN TOVARIŠICE. ki bi kaj vedeli o usodi Jožeta Lubi. rrj. 8. oktobra 1927 v Trbovljah, šel v partizane 11. julija 1944. Bil v Ljubljanski brigadi, nato v jurišnem bataljonu 13. divizije. V začetku septembra 1944 se je nahajal nekje na Notranjskem. na daljne vesti o njem nam niso znane. Sporočiti na naslov: Ana Kcčar. Loke štev. 228. Trbovlje. Stro ške povrnem. Sprejmem najmanjše vesti.	-	13.913-15
Opozorilo!
Vse inserente vljudno prosimo, da pri oddaji oglasa napišejo razločno svoj naslov in kraj. Vsled nerazločno napisanega naslova nastanejo neprilike za oglaševalca, ker ni v oglasu njegovega točnega naslova.
Oglasnl oddelek »Slovenskega poročevalca«
POZIV UPNIKOM
Po odločbi vlade Ljudske republike Slovenije, ministrstvo za industrijo in rudarstvo — obči oddeiek — Zap. št. I/P-26S9/46-B je prešlo podjetje
VRENĆUR KARL IN SINOVI tovarna usnja v Marenbergu,
v takojšnjo likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da do dne 15. julija 1946 prijavijo pismeno svoje terjatve na Državno tovarno usnja Marenberg 117 v likvidaciji.
Neprijavljene pravice se pozneje ne bodo priznale in se bodo štele za ugasle.
Delegat MIK-a: Serše Ivan, Državne tovarne usnja v Marenbergu» v likvidaciji
ROGAŠKA SLATINA !
mednarodno sloveče zdravilišče | Jugoslavije.	,
Sezona od 1. maja dalje.	,
Indikacije:	Bolezni želodca, ,
dreves, jeter, žolča, ledvic, sladkorna bolezen 1. dr. Zdravilni vrelci: TEMPEL, STYRIA, DONAT.
SLATINA RADENCI
zdravilišče za bolezni srca, led. vic, živcev, želodca, krvi, notranjih žlez. — Sezona od 1. maja dalje.
Znameniti vrelci: Zdravilni, Kraljev, Gizela z rdečimi srci na etiketi.
PETANJSKA SLATINA
prirodna mineralna voda — 'bogata na prirodni ogljikovi * I kislini, zdravstveno deluje na ( I prebavo, in je izvrsten dodatek > vinu in sadnim sokom.
:s
D O PRI
BRNA
CELJU
1 , termalno zdravilišče za ženske ( , bolezni, bolezni mehurja, led-( , vic, krvotoka, živčevje, protin ■ >	in revmatizem.
00*»**»»»*»«**	js|
ZAHVALA
vsem, ki ste našega nepozabnega očeta
IVANA IVAČIČA
organista
v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi za podarjene vence in cvetje, — Prav toplo se zahvaljujemo pevskemu zboru in prečastitemu g. svetniku Alojziju šoba. za tolažilne besede.
Zdole, 18. junija 1946. žalujoča družina IVAČIČ in ostalo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš srčno ljubljeni oče, tast in stric
JOSIP KYSSLIK
po kratkem mukapolnem trpljenju. Njegovi zemski ostanki počivajo na Žalah v kapelici sv. Jožefa, od koder se vrši pogreb v četrtek 2Q. junija 1946 ob 5. popoldne na pokopališče k Šv. Knžu.
Ljubljana, 19. junija 1946.
Globoko žalujoča:
MAKIJA in VALENTIN SCAGNEXTI
Zaman smo lani pričakovali, da se vrne v naš objem naš ljubljeni, predragi sto, brat in oče
LOJZI DEŽMAN
ŠOLSKI UPRAVITELJ
Ob času likvidacije taborišča Jasenovac, v katerem je prebil dolga tri leta, je bil neznano kje zavratno umorjen od domačih izdajalcev ustašev.
Njegovo izmučeno truplo spi svoje poslednje spanje neznano kje v zemlji, ki naj mu bo lahka.
Ljubljana, 10. junija 1946.
žalujoče rodbine: ALOJZU DEŽMAN, DR. JANKO KLEPEC, DRAGO MANDELJC, KAREL STKIKBEKGER
Za vedno nas je zapustil naš nadvse ljubljeni zlati mož, atek
ŠNUDERL FRANČEK
TRGOVEC EV POSESTNIK
Pogreb bo v petek 21. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah.
Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Ljubljana, Apače, 19. junija 1946.
Globoko žalujoči:
POLDffiA, žena; MILAN, sin; MILICA, hS; rodbini HABERMUTH in ŠNUDERL ter ostali sorodniki
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica SL 6/XL Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26, Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, + Glavni urednik Lev Modi«