yu issn 0040-1978
leto xxxix., št. 16
Ptuj, 24. aprila 1986 cena je 6q dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Prvi maj
pri
gasilskem
domu
Občinski svet ZSS Ptuj bo sku-
paj s ptujskim gasilskim društvom
organizator velike prvomajske
proslave, ki bo 30. aprila ob 18.
uri na prostoru pri gasilskem do-
mu v Ptuju. Slavnostni govornik
bo eden članov republiškega vod-
stva, kulturni program, kres in
ostalo pa bosta prispevala organi-
zatorja.
Tudi letos bodo najzaslužnejši
sindikalni delavci in osnovne or-
ganizacije prejeli srebrni znak
slovenskih sindikatov. Dobilo ga
bo pet osnovnih organizacij ter
petnajst posameznikov. Med os-
novnimi organizacijami: Agis—
TOZD Servisi motornih vozil,
Mesokombinat Perutnina Ptuj —
TOK Hajdina, OŠ dr. Franja
2geča Dornava, Srenja kovinar-
ska-metalurška in kmetijska šola
»Veljko Vlahovič« Ptuj in upravni
organi SO Ptuj; med posamezni-
ki: Franc Korošec in Stanko Per-
ko iz TGA, Anica Kokol — La-
bod-TOZD Delta, Anton Ga-
lun—Gozdno gospodarstvo Ptuj,
Maks Krajnc - EKK-TOZD tr-
govina Ptuj, Alojz Lah — EKK
Slovenske gorice-Haloze, Drago
Zupanič—Kmetijska zadruga
Ptuj, Ivan Vidovič—KGP Ptuj,
Sonja Udovič—MIP Ptuj, Terezi-
ja Vu k—Mesokombinat Perutni-
na Ptuj, Željko Šmuc — Sava
Tozd Gumama Ptuj, Vlado
Purg—Emona-Merkur Ptuj, Než-
ka Petrovič—EKK Ptuj-Tozd Go-
stinstvo Haloški biser Ptuj, Ida
Petek—Zdravstveni center dr. Jo-
žeta Potrča Ormož-Ptuj in Anton
Slodnjak—OŠ Slovenjegoriške
čete-Juršinci.	MG
Srečen delavski praznik
Mnogi bodo delali tudi za 1. maj, nekateri leto za letom.
Foto: I. Ciani.
Tudi letos vsem ne bo dano, da bi delavski praz-
nik — 1. maj izkoristili za počitek in razvedrilo ali
pa se podali na krajši izlet, morda proti morju. Za
marsikateri prazriični užitek postaja delavski žep
preplitek, ponekod pa je narava dela tista, ki ne po-
zna praznikov, niti 1. maja ne. Vsem tistim, pred-
vsem pa delavcem v zdravstvu, ki tudi te dni ne bodo
imeli počitka, želimo kljub vsemu srečne in zado-
voljne prvomajske praznike!
V SOBOTO VSI V MGSTJE!
V soboto, 26. aprila, bo v spo-
minskem parku v gozdičku Laze
v Mostju osrednja občinska pro-
slava v počastitev praznika Os-
vobodilne fronte slovenskega na-
roda. Tudi letos bodo delovni
ljudje in občani s tradicionalnim
pohodom Po poteh revolucije
počastili spomin na žrtve narod-
noosvobodilnega boja. Na pot
bodo krenili v petih odredih, ki
nosijo ime po narodnih herojih
in borcih s ptujskega območja.
Pohodniki Lackovega odreda se
bodo zbrali ob spomeniku Jožeta
Lacka na Slovenskem trgu v Ptu-
ju, Krambergerjevega odreda pri
domu Slovenskogoriške čete v
Rogoznici, Osojnikovega odreda
pri osnovni šoli Franc Osojnik v
Ptuju, Kvedrovega odreda pri
osnovni šoli Tone Žnidarič v
Ptuju, Sagadinovega odreda pa
pri KGP tozd Avtopark v Budi-
ni. Vsi pohodniki bodo krenili
na pot ob 9.30.
Iz vsake krajevne skupnosti
bodo vozili v Ptuj posebni avto-
busi, iz Ptuja pa v Mostje. Avto-
busni prevoz bo organiziran tudi
za starejše občane, posebej za
upokojence, ki pa morajo svojo
udeležbo na proslavi javiti orga-
nizaciji ZZB NOV. Povratek iz
Mostja bo organiziran tako, da
bodo najprej odpeljali avtobusi v
oddaljene krajevne skupnosti.
Osrednja proslava se bo v
Mostju pričela ob 13. uri z rapor-
tom komandantov odredov. Po
slavnostnem govoru in podelitvi
17-tih srebrnih znakov Osvobo-
dilne fronte, bodo udeleženci vi-
deli še bogat kulturni program.
Po proslavi bo družabno sreča-
nje, kjer bo za dobro počutje skr-
bel kolektiv tozda Gostinstvo
Haloški biser, za ples pa ansam-
bel Mavrica iz Ptuja.
N.D.
IZ VSEBINE:
Povezovanje v zdravstvu (stran 2)
Sedemdesetletnik Maks Gašparič (stran 4)
Lojzetovih 40 odrskih iet (stran 5)
Franjo Vičar osemdesetletnik (stran 7)
Dve križanki, ena nagradna (stran 15 in 16)
Ob 1. maju —
prazniku dela
Danes že vse preveč pozabljamo, da je 1. maj simbol medna-
rodne solidarnosti delavskega razreda in marsikje v svetu še vedno
oblika razrednega boja delavcev za svoje pravice.
Ob praznovanju 1. maja se spominjamo tudi vseh tistih dogod-
kov, ko so se delavci v stari Jugoslaviji s stavkami borili za svoje
pravice in svoj obstoj.
Zmaga fašizma v Italiji in Nemčiji je tudi v naši deželi dajala
prvomajskim praznovanjem protimilitaristično naravo in krepila
položaj komunistične partije Slovenije, ki je vedno bolj postajala
idejni usmerjevalec delavskega razreda pri njegovem boju za pravi-
ce.
I. maj smo praznovali tuai med narodnoosvobodilno borbo.
Sredi najhujših bojev z okupatorji so naši borci ob prvomajskih pro-
slavah, s prižiganjem kresov po planinah in hribih, vedno znova do-
kazovali svojo moč in trdno odločnost, da preženejo okupatorja z
vseh delov naše domovine.
Po krvavi 4-letni borbi so naši narodi in narodnosti dočakali
težko pričakovano svobodo in v svobodnem Beogradu je delavski
razred Jugoslavije prvič v svoji zgodovini praznoval praznik dela.
Ogromna množica delavcev, prebivalcev Beograda ter borcev NOV
je vzklikala prazniku dela, delavskemu razredu in proletarski soli-
darnosti. Med gesli so bili tudi vzkliki »Tovarne delavcem!«
To zahtevo smo začeli praktično uresničevati 27. junija 1950,
ko je bil sprejet zakon, ki je uvedel v naši deželi delavsko samou-
pravljanje. Letos bomo slovesno proslavili 36-letnico tega zgodovin-
skega dogodka tudi v naši občini. Ne le proslavili, temveč se tudi
zavzeli za odstranitev vsega, kar to samoupravljanje zavira.
Dosledno moramo nadaljevati po Titovi revolucionarni poti,
odstranjevati slabosti v lastnih vrstah ob zavesti, da druge poti za
nas ni. Če bomo uresničevali pridobitve naše revolucije in samou-
pravljanje, bomo tudi v polni meri zagotavljali stabilnost našega
političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Mednaroani
praznik dela pa nam nalaga tudi obveznost nadaljevati boj za so-
cializem, mir, napredek in enakopravne odnose v svetu, to pa pome-
ni še doslednejše uveljavljanje naše neodvisne in neuvrščene politi-
ke.
Nobenega razloga ni za malodušje, kljub težavam v katerih se
nahajamo. Odločno se moramo zoperstaviti vsemu, kar povzroča v
naši družbi neenotnost in nezaupanje med ljudmi. Boljši jutri lahko
dosežemo le z našim boljšim gospodarjenjem, z večanjem naše pro-
duktivnosti, zmanjševanjem vseh vrst stroškov in večjim izvozom,
predvsem pa z odgovornostjo za opravljanje sprejetih nalog na vseh
ravneh naše družbe.
Pri tern se moremo sprijazniti z dejstvom, da bo bitka za dose-
go zastavljenih ciljev gospodarske stabilizacije dolgotrajna in tež-
ka, da bo uspešna le, če bomo v institucije našega političnega siste-
ma, predvsem v SZDL kot frontno organizacijo, dejansko pritegnili
vse delovne ljudi in občane.
Za nami so kongresi ZKS, ZSS in ZSMS. Sprejete resolucije
zadolžujejo delavce v združenem delu, mladino in člane ZKS,. ?
še odločneje zavzemajo za razvoj in krepitev socialističnega samou-
pravljanja, za izvajanje gospodarske stabilizacije in sprejetih sred-
njeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja, saj bo od uspešnega izva-
janja nalog opredeljenih v teh načrtih odvisna krepitev našega eko-
nomskega položaja, s tem pa tudi političnega.
V naše delo moramo vključiti več znanja, saj le razvoj na osno-
vi lastnega znanja in izkušenj razvitega sveta lahko okrepi naš po-
ložaj v svetu in nam omogoči, da ujamemo korak z razvojem v ^ve-
tu.
Za nami so uspešno opravljene volitve. Na tisoče novih delega-
tov je prevzelo odgovorne samoupravne dolžnosti. Želimo, da jih
uspešno izpolnjujejo in da se uveljavijo v zborih združenega dela, v
zborih uporabnikov SIS kot dejanski predstavniki delavcev in obča-
nov ter da bodo njihove odločitve odraz hotenj delavcev in občanov.
Vse to so naloge, ki se jih moramo zavedati ob letošnjem praz-
novanju praznika dela. Pri tem pa se moramo tudi spomniti, kje in
v kakšnem položaju smo bili po osvoboditvi naše domovine in kje
smo danes. Razmišljanje o tem nam bo dalo novo moč, da se odlo-
čno zoperstavimo vsem poskusom zlonamernega predstavljanja na-
še revolucionarne poti in doseženih uspehov v razvoju socialistične-
ga samoupravljanja.
Stanko DEBEUAK
Predsednik OS ZSS Ptuj
Prve prireditve že jutri
Družbenopolitične organizacije in SO Ormož so tudi letos sesta-
vile pester in zanimiv program. Osrednjo slovesnost ob dnevu OF bo-
do pripravili jutri, 25. aprila ob 18.30 uri v domu kulture, ko bodo po
slavnostnem govoru podelili priznanja OF in zlate znake ZKS. Pri-
znanja OF bodo letos prejeli Gasilsko društvo Ormož, OŠ Središče,
Marta Bombek iz Podgorcev in Milivoj Zemljič iz Ormoža; zlati znak
ZKS pa Avgust Čulek in Slavko Kačičnik (oba iz Središča) ter Lidija
Ruška iz Ormoža. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo nasto-
pili učenci OŠ Ormož in Pihalni orkester Ormož.
Tradicionalna prvomajska proslava bo na Jeruzalemu. O pome-
nu praznovanja prvega maja bo tokrat govoril Otmar Medik, predsed-
nik občinskega sveta ZSS Ormož. V nadaljevanju bo podelil tudi sre-
brne znake najzaslužnejšim sindikalnim delavcem. Tokrat so to: Šte-
fan Ivančič iz Tovarne sladkorm, Hilda Švegl iz Komunalnega podje-
tja Ormož, Zdenka Kosi iz OS Ormož, Danica Zadravec in Danica
Majč (obe iz Ograda-Mercator).
MG
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. april 1986-
TEDNIK
BREZ IZVOZNIH
REKLAMACIJ
s tem se lahko pohvalijo v ptujski Gumami, ki je sicer tozd
kranjske Save. V treh letih relativno intenzivnega in pospešenega iz-
voza niso imeli niti ene reklamacije v kakovostnem smislu.
»Jasno je, da je izvoz za nas >t)reme<, vendar brez njega ne more-
mo. Uporabljamo namreč uvožene surovine gumo, ki je pri nas ni.
Vemo pa tudi, da ga ne bomo povečevali prek 30 odstotkov v okviru
strukture našega celotnega prihodka, ker bi s tem nastali veliki do-
hodkovni problemi. Izvozne stimulacije niso takšne, kot bi izvozniki
pričakovali, vedno dražji pa so tudi selektivni krediti za pripravo iz-
voza. Zato se tudi moramo usmeriti v izvoz izdelkov, ki imajo manjšo
vsebnost uvoženih surovin in višjo tehnološko zahtevnost,« poudarja
Boris Horvat, direktor Gumarne.
S težavami pri izvozu so se srečali že takoj na začetku leta. V
glavnem so bile komercialne narave — nizke cene in visoki stroški
uvoženega materiala. Zato tudi niso mogli pristati na dosedanje ko-
mercialne povezave brez bistvenih sprememb. Cene so popravili, zato
je optimizem toliko večji. Njihov največji kupec je zahodnonemška
avtomobilska industrija.
V prvih treh mesecih letos pričakujemo zadovoljive poslovne re-
zultate. Postavljeni plan so na domačem trgu uresničili z indeksom
113, na tujem pa z 82. Primerjava z enakim lanskim obdobjem pa po-
kaže, da so dosegli za domači trg dvakrat večjo proizvodnjo, za tuji
t/g pa enainpolkrat večjo. Delno so ti rezultati rezultat internih orga-
nizacijskih in sanacijskih ukrepov. Glavni moto pa je večja produktiv-
nost. Seveda se v teh dosežkih kaže tudi inflacija.
Ce se v prvih dveh mesecih poslovanja ucinKi novega deviznega
zakona še niso poznali, jih toliko bolj čutijo sedaj v aprilu, čeprav pri-
znavajo, da se s temi problemi najbolj ukvarja matična organizacija
Sava. Zastoji so v pretežni meri pri izdelkih, na katere smo izredno
občutljivi: transfuzijski, infuzijski zamaški in podobno.
Z letošnjim planom načrtujejo v temeljni organizaciji tudi razširi-
tev proizvodne hale, v kateri bo nastajala izvozna proizvodnja indu-
strijskih koles. V ta namen so KBM — PE Ptuj že poslali elaborat.
MG
Lani dvajset milijonov
deviznega priliva
Temeljna organizacija sodi v Slovin KK Jeruzalem Ormož, njena
glavna dejavnost je gostinstvo, stranska pa trgovina. Lani so pokrili
stroške, sicer pa je bila tozd vse od obnove oziroma dograditve hotela
v izgubi zaradi nezasedenosti zmogljivosti. Lani so imeli 25 odstotkov
tujih gostov.
V tem srednjeročnem obdobju se bodo morali zadovoljiti z manj-
šimi olepšavami v svoji ponudbi. Tako bodo nekaj malega vložili v lo-
ka! na postaji v Mariboru, sanirali stari del hotela in uredili obrat
družbene prehrane, ki zdaj domuje v hotelu. V njem dnevno pripravi-
jo do 1000 obrokov.
Poskušajo se v celovitosti ponudbe, čeprav razen hotela nimajo
ne vem kakšne možnosti. V Ormožu je na ogled grad iz 13. stoletja, s
freskami iz 18. stoletja in nevsakdanjim grajskim parkom, ki povezuje
grad z moderno vinsko kletjo (400 vagonov vina). Velja opozoriti na
grad Veliko Nedeljo in Jeruzalem — biser ljutomersko-ormoških go-
ric. Pozornost zaslužijo vinske zidanice in kmečki turizmi, zlasti še tu-
rizem Ivanuša v Malem Bebrovniku. Sedaj koristijo le eno zidanico,
ki je v sezoni na voljo kletarjem.
Planirajo, da bi v ponudbo bolj vključili turistične objekte ob
vinski cesti — koristili naj bi tri zidanice in to Litmerk, Vinski vrh in
K-og-
Glavno besedo v ormoškem turizmu imajo izletniški in lovni turi-
zem ter prireditve ob koncu tedna. V paketih (eno, dvo, tri in petdnev-
nih) so povezani s Ptujem (Ptujske toplice). Glavni promet pa poteka
prek agencij Kompasa, Generalturista, Globtourja, sodelujejo pa tudi
z Radensko in s turističnimi poslovalnicami iz Hrvatske in Vojvodine
ter Koroške.
Skromni so pri turističnih informacijah, razpolagajo s prospek-
tom, vodnika nimajo.
MG
O kabelski televiziji
že konkretno
Iniciativni odbor za zgraditev CATV sistema, ali po domače ka-
belske televizij^ ie na sdi v petek, 18. aprila obravnaval ^nudbo To-
varne Gorenje Elrad iz Gornje Radgone za zgraditev CATV sistema v
posameznih krajevnih skupnostih na območju mesta Ptuj. Ponudba je
izdelana na podlagi meritev in podatkov iz popisa prebivalstva leta
1981. Od takrat so v nekaterih krajevnih skupnostih nastale že pre-
cejšnje spremembe, zato so na seji sklenili, daje treba pri načrtovanju
upoštevati najnovejše podatke, saj z njimi v občini tudi razpolagamo.
Celotnega sistema tudi ni moč zgraditi naenkrat, temveč po fa-
zah. Glede na rast cen in inflacijska gibanja bodo za vsako fazo mora-
li tudi posebej napraviti izračune za cene materiala in stroškov dela.
Na seji so se dogovorili, da je treba napraviti posebej izračune za
stroške:
a^ antene in proiektiranja
b)	materiala, ki bo potreben za posamezne KS in
c)	dela v posameznih krajevnih skupnostih.
Prav slednje bo najdražje, vendar bodo lahko na to ceno v kra-
jevnih skupnostih bistveno vplivali z organiziranjem prostovoljnega
dela (kopanje in zasutje jarkov ipd.), kar vse bi stroške dela pocenilo.
Dogovorili so se, da bo na podlagi enotnih izhodišč iniciativni
odbor (imenoval gaje izvršni svet SO Ptuj) pripravi za obmode mesta
Ptuj enotna izhodišča in merila in tudi enotno informacijo. O tem se
bodo podrobneje pogovorili v sredo, 23. aprila na posvetu predsedni-
kov svetov KS z območja mesta Ptuj. Nadaljnjo akcijo bodo v vsaki
krajevni skupnosti morali voditi samostojno, zato bodo morali usta-
noviti tudi odbore za zgraditev kabelske televizije. Ce bo šlo vse po
načrtih, bo prva projektna faza končana že letošnjo jesen.
POGOVOR Z MILANOM JAGROM, DIREKTORJEM ZC dr. JOŽETA POTRČA ORMOŽ-PTUJ
Ideja o povezovanju še vedno aktualna
v zdravstvenem centru Je pet temeljnih organizacij in delovna skupnost skupnih služb, ki zaposlu-
jejo prek tisoč delavcev, od tega 130 zdravnikov. Temeljne organizacije so organizirane delno po
funkcionalnem, delno po teritorialnem načelu.
»V zdravstvu se bodisi veliki, bodisi mali
borimo s vprašanjem sredstev. Gre za to, da
vzdržimo korak z razvojem medicine v svetu.
Ne gre toliko za vprašanje strokovnega zna-
nja in kadrov, kot za sredstva za opremo in
prostore. V zadnjih letih srrKi sicer nadaljeva-
li s prizadevanji za prostorsko zaokrožitev,
vendar ostaja odprt glavni del, ki ga nismo
izpolnili do leta 1970 — to so prostori za di-
spanzerje v Ptuju in prostori za ginekološko-
porodni oddelek. Sedaj se je pridružil še novi
problem — vprašanje energetske oskrbe.
Kotlovnica centra je dotrajana. Dogovarja-
mo se za priključitev na že obstoječe kotlov-
nice.
Za vse to bomo po cenah iz leta 1985 po-
trebovali najmanj milijardo dinarjev. Takšne-
ga zalogaja ne bomo zmogli, zato pričakuje-
mo pomoč družbene skupnosti — konkretno
iz sredstev tretjega občinskega samoprispev-
ka.
Glede na to, da nas občani v teh prizade-
vanjih podpirajo, smo prepričani, da bomo
do leta 1990 prišli do teh prostorov. Na ta na-
čin bomo tudi lahko tudi v bodoče zagota-
vljali obstoječi nivo zdravstvenega varstva,
na kateri so občani že navajeni in za katerega
smo tudi usposobili kadre,« je na začetku po-
govora povedal Milan Jager.
ZAKON PREPOVEDUJE FINANCIRA-
NJE INVESTICIJ IZ PRISPEVNE STOP-
NJE. MOŽNI SO LE SAMOUPRAVNI
SPORAZUMI Z ZDRUŽENIM DELOM.
ALI RAČUNATE NA POMOČ TUDI S TE
STRANI GLEDE NATO, DA JE CENTRO-
VA AMORTIZACIJA MINIMALNA?
»Tudi o tem razmišljamo, vendar kaj več
zdaj ne morem povedati. Šele letos smo naro-
čili idejne projekte, ker nismo vedeli, ali nas
bodo občani podprli v naših prizadevanjih
ali ne. Po vsej verjetnosti pa bodo prišli v po-
štev tudi posebni samoupravni sporazumi.
Že doslej so OZD in posamezniki ter obr-
tniki prispevali sredstva za opremo in prosto-
re. To je bil tudi edini način, da smo prišli do
novih aparatov. Oprema v centru je zastarela
in temu primerna je amortizacija. Danes na-
jenostavnejši aparati pridejo na več milijard.
V centru se letno zbere okrog 50 milijonov
dinarjev amortizacije, kar je premalo za vse
potrebe^ Če bi sedaj kupili novi rentgen, bi
potrebovali najmanj triletno amortizacijo.
Naši načrti predvidevajo tudi soudeležbo
sredstev iz krajevnih skupnosti, zlasti še pri
ureditvi prostorov. Tak primer je gorišniška
ambulanta. Pri večjih obnovitvah opreme
moramo nujno računati na pomoč združene-
ga dela. Lep primer so prispevki za mamo-
graf, ki je že v ptujski bolnišnici.«
KAKŠNO JE SODELOVANJE MED
TOZDI IN DELOVNO SKUPNOSTJO,
ZLASTI ŠE NA STROKOVNEM PO-
DROČJU?
»Sodelovanje je dobro, čeprav je lahko ta
ocena glede na delo, ki ga opravljam, zelo
subjektivna. Zakaj mislim da je dobro? V
zadnjih petih letih so se temeljne organizaci-
je dobro poslovno povezale. Skupno smo re-
ševali vprašanje likvidnosti, v zadnjih štirih,
petih letih nismo najemali kreditov za večja
izplačila in to predvsem zato, ker smo ta
vprašanja reševali znotraj ZC in z vsemi sred-
stvi temeljnih organizacij. Drugo je združeva-
nje amortizacije, ki jo v času enega petletne-
ga obdobja namenimo eni od dejavnosti. V
tem obdobju se zbere toliko sredstev, da se z
njimi da nekaj narediti.
Značilnost za ptujsko zdravstvo za razliko
od ostale Slovenije je tudi ta, da smo Ptujča-
ni pred štirimi leti sprejeli skupne osnove za
delitev osebnih dohodkov, po katerih se na-
grajevanje po delu in rezultatih dela med po-
sameznimi tozdi razlikuje le po uspešnosti
gospodarjenja. Enako sta ovrednotena zah-
tevnost in obseg dela.
Slednje štejemo za velik uspeh. Mnogo
kriznih razmer v zdravstvu so povzročale ra-
vno razlike v nagrajevanju med posameznimi
dejavnostmi znotraj ene delovne organizaci-
je.
Dobro je tudi strokovno sodelovanje, saj
zdravniki glede na funkcionalno organizira-
nost tesno sodelujejo. Pred leti smo veljali za
vzorno organizacijo glede zdravljenja na do-
mu. Načrtovali smo ustanovitev posebne
enote za to zdravljenje. Zato imamo vse po-
goje, razen zdravnikov. Kadrovski primanj-
kljaj je še vedno takšen, kot pred tremi leti.
Deset zdravnikov bi lahko že jutri zaposlili.
Zdravniki počasi prihajajo in to navkljub
desetim štipendistom. Na leto prideta dva,
trije. V obdobju 1981 — 1985 smo na novo za-
poslili sedemnajst zdravnikov. S sodelova-
njem strok pa dosegamo polno zasedbo ka-
drov v obehdejavnostih.«
KADROVSKO VRZEL ZAPOLNJUJETE
S SODELOVANJEM ZDRAVNIKOV IZ
MARIBORA, CELJA IN DRUGOD. KAK-
ŠNO PA JE SICERŠNJE SODELOVANJE
Z REGIJSKO BOLNIŠNICO?
»Mariborska bolnišnica je v zadnjih petih
veliko naredila pri približevanju specialisti-
čnega zdravljenja občanom. Tako smo dobili
ortopedsko, nevrološko, dermatološko in on-
kološko ambulanto (slednja je od kliničnega
centra). Veliko nam pomagajo tudi Varaždin-
čani, zlasti pri anesteziji in kirurgiji.
Prepričani smo, da smo se v regiji našli,
dobro sodelujemo tudi z ostalimi sosedi.
Upamo tudi, da se bomo v naslednjih letih še
bolje povezali. Ideja o povezanosti zdravstva
v Podravju v eno zdravstveno organizacijo je
še vedno živa.«
ALI JE ČAKALNA DOBA POSLEDICA
POMANJKANJA KADRA?
»Čakalna doba je izključno posledica po-
manjkanja kadra. Nekaj je na to vezan tudi
odnos. Ob najmanjših epidemijah se čakalni-
ce napolnijo — v sedemurnem delovniku
mora zdravnik pregledati do devetdeset bol-
nikov. Razumljivo je, da se v tem času na
zdravstveno osebje zgrne veliko delo — stro-
kovnega in birokratskega — kar včasih vodi
do razkola v razpoloženju, čeprav zelo mno-
go govorimo in delamo na tem, da bi bili naši
delavci vedno in povsod - PRIJAZNI.
Tudi v naslednjih letih ne moremo računa-
ti s tem, da bi prišlo na enega zdravnika zno-
sno število bolnikov. Zato se bomo še sreče-
vali s čakalno dobo. Povedati pa moram, da s
prenosom specialističnih ambulant čakalno
dobo skrajšujemo.«
KJE SO VZROKI ZA PORAST OBI-
SKOV V SPECIALISTIČNIH AMBULAN-
TAH? ALI V TEM, DA JIH OSNOVNO
ZDRAVSTVENO VARSTVO NE OBDELA
V DOVOLJNI MERI?
»Naša razmišljanja in ugotovitve pri tem
so drugačne. V preteklih letih smo zelo
zmanjšali ležalno dobo v bolnišnici in je da-
nes v poprečju že pod desetimi dnevi. Zato je
razumljivo, da se pacienti naprej zdravijo v
specialističnih ambulantah. Vsako zdravlje-
nje zahteva svoj čas, če ga zmanjšanio v bol-
nišnici, se poveča zdravljenje v specialistični
ambulanti.
Takšna je ocena naših strokovnih kolegi-
jev.«
NAROČEVANJE V SPECIALISTIČNIH
AMBULANTAH. KAKO SE URESNIČU-
JE PRED LETI SPREJET SPORAZUM?
»Po najboljših močeh ga poskušamo ures-
ničevati. V nekaterih ambulantah je dobro
utečen. V tistih, kjer je malo zdravstvenega
kadra, pa ocenjujemo, da je boljše, če bolnik
sam skuša vplivati na svoj vrstni red.«
KAKŠNI SO DANES OSEBNI DOHOD-
KI V ZDRAVSTVU, PRED LETI SMO VE-
LIKO GOVORILI O ZAOSTAJANJU ZA
POPREČJEM REPUBLIKE IN ZA GO-
SPODARSTVOM OBČINE?
»Pred leti smo res zaostajali za več kot 15
odstotkov za slovenskim poprečjem in seve-
da za poprečjem gospodarstva v občini. V
zadnjem obdobju smo se slovenskemu po-
prečju približali, po podatkih iz leta 1985
smo zaostajali za osem odstotkov, pred go-
spodarstvom občine pa smo sedaj za tri od-
stotke. Zdravstvo bi moralo glede na struktu-
ro presegati deset do petnajst odstotkov. Te-
ga pa ne pričakujemo pred letom 1988.«
KOLIKO ZASLUZI DANES ZDRAV-
NIK?
»Za redni delovni čas (182 ur) je do nedav-
nega prejemal zdravnik 100 tisoč dinarjev,
specialist 120 tisoč dinarjev, medicinska se-
stra ni presegla 70 tisoč, čistilka pa 35 tisoč
dinarjev. Osebne dohodke bomo V kratkem
popravili — skupen letošnji porast naj bi bil
okrog 60 odstotkov.«
RAZVOJ V BODOČE?
»Naši srednjeročni plani govorijo o tem,
da morajo ohraniti obstoječo raven zdrav-
stvenega varstva in povečevati kakovost dela
na vseh področjih. Želimo izboljšati tudi dia-
gnostiko. Zato bomo uvajali dodatne metode
dela v laboratorijih, rentgenu, ultrazvoku in
podobno,« je zaključil Milan Jager. ■
MG
Milan Jager
foto: Ivo Ciani
ELEKTRIKA NAS VSE BOU - PRETRESA
Elektrika, nekoliko bolj stro-
kovno obrazložena kot gibanje
elektronov je postala naša vsa-
kdanjost. Zaradi tega, ker si brez
nje pač ne moremo zamišljati so-
dobnega življenja in zaradi tega,
ker nas vse bolj stiska z nakopi-
čenimi problemi. Ti se odražajo
v skokovitih dvigih cen elektri-
čne energije, sicer pa je elektri-
čna energija sestaven in pomem-
ben del našega gospodarskega
procesa. Ta proces je slab, brez
pravega življenjskega zagona in
tako tudi zadeve z elektriko ne
morejo biti drugačne. Naša indu-
strija golta preveč elektrike, na
enoto proizvoda je porabimo
skoraj največ v svetu. Zato je tu-
di njena cena tako usodna za na-
daljevanje kroga inflacije. Tu pa
se začne zgodba o zastareli in ne-
varčni tehnologiji, poraba gospo-
dinjstev je pri tem skorajda ne-
pomembna in varčevalnih ukre-
pov se lotevamo na napačni stra-
ni.
Sestavek pišem v času, ko je v
ozračju še velika napetost zaradi
podaljšanja zimske tarife, kar
pomeni 33 odstotno podražitev,
torej 16 odstotkov več kot je do-
volil zvezni izvršni svet. Pa mo-
ram biti kljub tej napetosti nev-
tralen in razsoden ter trditi, da je
električna energija, oprostite, še
vedno prepoceni.
Pojasnjevanje naj pričnem z
dejstvom, da je bila njena cena
lani za 30 odstotkov nižja kot če
bi rastla po stopnji uradne infla-
cije.
Leta 1984 je ptujski tozd
Elektro zabeležil 75 odstotkov
prihodka od prodaje elektrike,
lani le še 65 odstotkov. To se je
poznalo tudi na čistem dohodku
tozda, ki je lani le še pokril oseb-
ne dohodke in rezervni sklad, za
drugo so ostale drobtinice. Teža-
ve so se prenesle v letošnje leto
in se stopnjevale do take mere,
da je celotno elektrogospodar-
stvo imelo že trikrat blokirane ži-
ro račune. Direktor tozd Elektro
Ptuj Stanislav Toplak je dejal, da
je to resna grožnja opravljanju
njihove dejavnosti, saj z blokira-
nim žiro računom ni mogoče na-
baviti niti goriva, kaj šele kaj
večjega, sicer pa nujnega za
vzdrževanje naprav.
Ptujski električarji se lahko
pohvalijo, da imajo razmere na
svojem območju pod dobro kon-
trolo, saj so med najboljšimi v
delovni organizaciji in celotnem
slovenskem elektrogospodarstvu.
Z upravo jih je 112, skrbijo pa za
2.500 kilometrov visoko in nizko-
napetostnih vodov, štiri razdelil-
ne in 378 transformatorskih po-
staj 20/0,4 kV. Pa še 26 tisoč od-
jemalcev, s katerimi se najbolje
spoznajo ob odčitavanju števcev,
ki so po mnenju elektrikarjev, še
bolj pa po mnenju uporabnikov,
prepogosta.
Splošna, lahko rečemo težka
situacija ne obeta nič dobrega tu-
di na investicijskem področju.
Če so v minulih letih zgradili po
24 do 28 transformatorskih po-
staj, jih bodo letos komaj 12.
Prednost bodo dali hribovitim
območjem in novim naseljem.
Več kot petdesetodstotni izpad v
letošnjem letu bo težko nadokna-
diti v prihodnjih letih tega sred-
njeročnega obdobja ...
J. Bračič
Letos so v gradnji ali bodo na-
slednje transformatorske po-
staje: Varva—Sela, Pridna
vas, Pšetna graba, Zg. Sestr-
že, Tržeč, Ločič, NJiverce, Žu-
pečja vas. Turški vrh, Slatina
IL, Osluševci in Loperšice.
Likvidnostne težave elektrogo-
spodarstva so bolj razumljive,
če vemo, da jedrska elektrarna
v Krškem porabi za poravnavo
svojih obveznosti kar 46 odsto-
tkov celotnega prihodka slo-
venskega elektrogospodarstva.
Le 54 odstotkov ostane vsem
termo, hidro in ostalim elek-
trarnam, prenosnim in distri-
bucijskim organizacijam. Če
bi hotela nuklearka sproti po-
ravnavati svoje obveznosti, bi
potrebovala kar 60 odstotkov
celotnega prihodka. Njene ob-
veznosti so skupaj z obrestmi
že 6,5 (novih) milijard dinar-
jev.
Ker so temeljne organizacije
elektrogospodarstva morale
(!) podpisati pogodbo o usta-
novitvi nuklearke in tako neo-
mejeno solidarnostno jamčijo
za njeno poslovanje, si morajo
deliti tudi njene obveznosti.
Ce to ne zmorejo, jim Lju-
bljanska banka, ki je »založi-
la« sredstva, blokira žiro ra-
čune.
Kilovat ura iz JE Krško nas
na pragu tovarne stane 20 di-
narjev, povprečna cena v SR
Sloveniji pa je 12 dinarjev. Če
bi nuklearko ustavili, bi pri-
hranili le tri dinarje, ki jih
predstavljajo v 20 dinarjih
stroški osebnih dohodkov in
surovine. Vse drugo so stroški
»preteklosti«. Si lahko privo-
ščimo še več takšnih elek-
trarn?
Kombinatu Nebčeva nagrada
Delavci kmetijskega kombinata Ptuj zdru-
žujejo delo in sredstva v sestavljeni, organizaciji
Emona. V petek, 11. aprila, je bila v Ljubljani
svečana seja delavskega sveta SOZD v počasti-
tev 39-letnice Emone. Ob tej priložnosti so pode-
lili tudi tradicionalne nagrade Franca Nebca.
Nagrado ie prejel tudi K K Ptui in sicer za uspe-
šno gospodarjenje, organiziranost ter 25-letnico
obstoja. Podelili so tudi zlate plakete, ki jih je
med drugimi prejelo tudi 11 kombinatovih de-
lavcev ter skupina delavk na farmi prašičev. Sre-
brne plakete je prejelo tudi 9, bronaste pa 11 de-
lavcev kmetijskega kombinata Ptuj.
JB
TEDNIK - aprit 1986
DELEGATSKA SPOROČILA — 3
Zlati
znak
za Janka
Bezjaka
29. aprila bo v Ljubljani pri-
ložnostna slovesnost, ki jo pri-
pravlja republiški svet ZSS in na
kateri bodo podelili zlate znake
sindikata najzaslužnejšim sindi-
kalnim delavcem in osnovnim
organizacijam. Med prejemniki
je tudi Janko Bezjak, sedanji se-
kretar predsedstva občinskega
komiteja ZKS Ptuj.
Janko Bezjak se je že zelo zgo-
daj aktivno vključil v družbeno-
politično delo. Začetki segajo v
dijaška leta, ko je obiskoval že-
lezniško-prometno šolo v Mari-
boru. Pozneje se je kalil v štu-
dentski organizaciji na Višji eko-
nomsko-komercialni šoli v Mari-
boru. Že leta 1971 je postal član
OK in član občinskega komiteja
ZKS občine Ptuj. V letih 1974 do
1978 je bil predsednik občinske-
ga sveta ZSS Ptuj, od leta 1978
do 1982 član predsedstva občin-
skega sveta ZSS, odgovoren za
družbenoekonomske odnose in
od leta 1982 do 1986 predsednik
občinskega izvršnega sveta.
Opravljal je tudi vrsto drugih na-
log v samoupravnih interesnih
skupnostih terma drugih področ-
jih dela in življenja v občini Ptuj.
Njegova samoupravna oprede-
ljenost in politična angažiranost
je bila vsezkozi usmerjena v kre-
pitev samoupravnega in družbe-
noekonomskega položaja delav-
cev v gospodarstvu in v družbe-
nih dejavnostih. Kot predan in
akcijsko prodoren sindikalni de-
lavec si je zavzeto prizadeval tu-
di za vsestranski razvoj medre-
publiškega sodelovanja.
MG
Janko Bezjak foto: M. Ozmec
KONGRES ENOTNOSTI
Deseti kon-
gres ' Zveze
komunistov
Slovenije je
za nami.
Mnogi so z
delom kon-
gresa več kot
zadovoljni,
mnogi pa so
od njega pri-
čakovali več
kot je dal.
Vendar to ni
toliko po-
membno.
Bolj po-
membno je,
ali bomo zna-
li in hoteli
uresničevati
resolucijske
in ostale do-
govore, bomo
noteli in zmo-
gli premagati
tiste ovire, ki so na poti v bolj
stabilno, gospodarsko in kultur-
no razvito družbo, v ustvarjalnej-
še in bolj humano življenje.
Nič koliko spodbudnih, pame-
tnih, grenko oWžujočih, duhp-
vitih in kdo ve kakšnih še misli je
bilo izrečenih. Kdo ve koliko jih
je ostalo neizrečenih. Cez 430
razprav je bilo v komisijah za
družbenoekonomske odnose, po-
litični sistem, organiziranost in
mednarodne odnose. Vse je pre-
vevala kritičnost do nedosledno-
sti in napak, do izraza je prišlo
upravičeno nezadovoljstvo de-
lovnih ljudi in občanov s sedanjo
stopnjo uresničevanja socialisti-
čnega samoupravljanja.
»Današnje stanje nt more biti
naš ideal, ne more biti podoba
naše posamične in kolektivne vi-
zije socialističnega samoupra-
vljanja,« je dejal v zaključnenj
govoru na kongresu komunistov
v Cankarjevem domu v Ljubljani
novi predsednik CK ZK Sloveni-
je Mnan Kučan.
Kongres je izrazil enotno mne-
nje, da ni nobenega opravičila
da branimo obstoječe stanje in
razmere. Zato je poudaril, da je
temeljna usmeritev prenova zve-
ze komunistov, ki bo ustvarila
potrebno idejnopolitično enot-
nost skozi demokratično razpra-
vo in politično akcijo.
Vsi razpravljalci so se enotno
zavzeli, da morajo imeti v pri-
hodnje prednost razvojna vpra-
šanja in da je treba prenehati z
ekstenzivnim razvojem na račun
najemanja tuje akumulacije.
Intenzivni razvoj Slovenije in
Jugoslavije mora temeljiti na
preseganju znanstvenega in teh-
noloŠKega zaostajanja, odpra-
vljati mora voluntarizem v raz-
vojni in gospodarski politiki.
Delegati so v številnih razpra-
vah zahtevali dosledno uresniče-
vanje vloge organizacij zveze ko-
munistov. Opozarjali so na po-
manjkljivosti, ki zmanjšujejo
ugled in pomen te družbenopoli-
tične organizacije in s tem njeno
vlogo pri uresničevanju zasta-
vljenih ciljev. Nad 100 dodatnih
predlogov za dopolnitev besedila
resolucije zagotovo pomeni, da
so komunisti tako v pripravah na
kongres kot na samem kongresu
temeljito in poglobljeno razpra^
vljali o sedanjem stanju v partiji
in o bodočih nalogah.
Borimo se proti poprečnosti v
naši družbi, toliko večji mora biti
boj proti poprečnosti v zvezi ko-
munistov kot avantgardni orga-
nizaciji. Svojo avantgardno vlo-
go pa lahko zveza komunistov
uresničuje le, če svoje delovanje
razvija v samoupravnem sistemu
in se sproti prilagaja zahtevam
njegovega uspešnega delovanja
ter na ta naCin usmerja njegov
razvoj v dolgoročnem interesu
delavskega razreda.
Vsi kongresni dokumenti so
sprejeti in pripravljeni za uresni-
čevanje v praksi. Upati je, da za-
gnanost komunistov, ki se je ka-
zala pred in na samem kongresu,
sedaj ne bo popustila. Ni dovolj
povedati in opisati težave in ne-
pravilnosti, to je le začetek akci-
le, ki mora roditi želene in še ka-
ko potrebne sadove. Malodušju
in resig^naciji bomo stopili na pr-
ste le, če bomo s skupnimi moč-
mi uresničevali zastavljene cilje.
Če tega ne bomo storili, je Bil
kongres zaman, pa naj je bil še
tako delaven, zahteven, izraz
zaupanja in enotnosti. Kongres
je za nami, lotimo se dela!
Nevenka Dobljekar
Novo vodstvo slovenskih komunistov
Takoj po končanem kongresu so se na prvi seji
sestali novoizvoljeni člani Centralnega komiteja
ZK Slovenije iri s tajnim glasovanjem izvolili
predsedstvo, ki ga sestavlja 13 članov. Predsednik
e Milan Kučan, sekretar Miloš Prosenc, člani pa
■ van Dolničar, Vlado Klemenčič, Matjaž Kmecl,
Andrej Marine, Rafael Razpet, Ciril Ribičič, Jože
Smole, Slavko Soršak, Emil Stem, Tina Tomlje in
Iztok Winkler.
Izvršhi sekretarji predsedstva so:
Ciril Baškovič, za naloge ZK in delo komuni-
stov v raziskovalnem delu, Milan Bratec, za nalo-
ge ZK in delo komunistov v kulturi, Robert Cerne,
za naloge ZK in delo komunistov v družbenoeko-
nomskem sistemu in pri razvoju ekonomskih od-
nosov s tujino, Silvo Komar, za naloge ZK in delo
komunistov v splošni ljudski obrambi in družbeni
samozaščiti, Sonja Lokar, za idejno in teoretično
delo v ZK, Jože Miklavc, za naloge ZK in delo ko-
munistov v vzgoji in izobraževanju, Zivko Pregl,
za naloge ZK m delo komunistov v družbenoeko-
nomskem sistemu in pri razvoju ekonomskih od-
nosov s tujino, Dušan Semolic, za naloge ZK in
delo komunistov v političnem sistemu, Lenart Še-
tinc, za propagandno in informativno dejavnost in
Jože Utenkar, za organiziranost in razvoj ZK, ka-
drovsko politiko ter usposabljanje v zvezi komuni-
stov.
POGOVOR S HEDVIKO KOROŠAK
Za večjo kakovost in izboljšanje dela šol
Drugi občinski samoprispevek
je v bistvu nadaljevanje prvega,
je na ponedeljkovi tiskovni kon-
ferenci z novinarji poudaril Mi-
lan Ritonja, predsednik skupšči-
ne občine Ormož. Nadaljeval pa,
da je najve^i krivec za izpad na-
črtovanin 50 odstotkov kreditnih
sredstev prvega samoprispevka
— zvezni zakon o prepovedi
uporabe kreditnih sredstev za ne-
gospodarske objekte. Če bi kre-
diti biii, bi si danes v Ormožu ne
prizadevali za zagotovitev sred-
stev za gradnjo novega šolskega
prostora na treh mestih.
Iz prvega referendumskega
programa sta v gradnji dva ob-
jekta in sicer telovadnica v Veliki
Nedelji in telovadnica v Središču
.ob Dravi. Oba objekta bosta ve-
ljala 210 milijonov dinarjev. Ta-
ko bodo iz sredstev prvega samo-
prispevka zgradili tri objekte in
ne samo enega (OŠ Velika Nede-
lja), kot nekateri še vedno vztrm-
no zatrjujejo. Oba objekta sta fi-
nančno »pokrita« in s tem dvom,
da bodo zanju uporabili sredstva,
drugega samoprispevka, odpade.
Program, o katerem se bodo
odločali delovni ljudje in občani
v nedeljo, 11. maja, je ovredno-
ten s 509 milijoni dinarjev, od te-
ga bo samoprispevek zagotovil
362 milijonov, iz drugih virov
pričakujejo 147 milijonov dinar-
jev. Krajevna skupnost Ivanjkov-
ci naj bi prispevala 3 milijone,
Miklavž i, Ormož 20, sklad
stavbnih zemljišč 2, OZD iz do-
pustnih virov 40 in republiška
solidarnost 80 milijonov dinar-
jev. Prispevne stopnje za samo-
prispevek bodo ostale enake.
manj bodo plačevali le upoko-
jenci in sicer odstotek manj.
V Ivanjkovcih bodo zgradili 6
učijnic in nujne prostore, kar bo
veljalo 131 milijonov dinarjev, v
Milclavžu telovadnico v vredno-
sti 75 milijonov dinarjev in v Or-
možu prvo etapo osnovne šole.
Računajo, da bodo z gradnjo pri-
čeli predvidoma v letu 1988 ozi-
roma brž, ko bodo zagotovili do-
volj sredstev za enega od ome-
njenih objektov. Na republiško
solidarnost računajo v letu 1988.
Sredstva novega samoprispev-
ka se bodo zbirala na posebnem
računu pri občinski skupščini,
zaradi spremenjene zakonodaje,
ki prepoveduje investitorstvo
izobraževalnim skupnostim.
Z novimi šolskimi prostori bo-
do znatno izboljšali kakovost de-
la v omenjenih šolah, v drugih
krajih občine so to že uspeli. Z
odločitvijo za samoprispevek bo-
do delovni ljudje in občani or-
moške občine dokazali, da samo
v enotnost zagotavlja korak — V
BODOČNOST.	MG
Šestega maja tekmujejo mladi tehniki
v oš Martin Kores v Podlehniku bo 6. maja drugo občinsko tek-
movanje mladih tehnikov, tokrat pod pokroviteljstvom Ljudske tehni-
ke Agis. Pripravlja ga aktiv učiteljev tehnične vzgoje, ki ga začasno
vodi Jože Korošec, učitelj tehnične vzgoje iz OŠ Ivan Spolenak.
Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo najmanj deset ekip iz
osnovnih šol ptujske in ormoške občine. Najboljši se bodo uvrstili na
regijsko tekmovanje, ki bo 16. in 17. maja v Mariboru.	MG
Volilna skupščina borčevske organizacije
v domu Franca Kramber^^rja
so imeli včeraj borci redno letno
volilno skupščino, na kateri so
podrobno in tudi kritično spre-
govorili o svojem delu v prete-
klem obdobju, razrešili doseda-
nje vodstvo in izvolili novega. Za
predsednika OO ZZB NOV je bil
ponovno izvoljen Milan Lacko,
za sekretarko pa Fanika Rajh.
Poleg tega so borci občinske or-
ganizacije volili še podpredsed-
nika ter člane predsedstva in po-
leg programa sprejeli še nekatere
sklepe skupščine.
V OO ZZB NOV je vključenih
29 krajevnih organizacij z 950
^lani, ki jim je priznana doba v
dvojnem trajanju in 600, ki imajo
Priznano dobo v enojnem traja-
nju.
Kljub precejšnji starostni
strukturi, boleznim in drugim te-
gobam, poprečna starost borcev
je 69 let, se mnogi med njimi
i*ktivno vključijo v družbenopo-
litično delo prek svoje organiza-
cije ali v okviru K K SZDL ter sa-
fne krajevne skypnosti, društev
'n drugih oblik flejavnosti v nji-
hovih življenjskih okoljih.
»Precej se ukvarjamo s proble-
mi, ki se neposredno tičejo naših
članov — tu gre v glavnem za
starost in z njo povezane zdrav-
stvene težave. Veliko naših čla-
nov je zdravstveno ogroženih, saj
so posledice vojne ostale. Vse to
skušamo v najboljši moči reševa-
ti v okviru komisije za socialna
in zdravstvena vprašanja, ki de-
luje pri našem predsedstvu. Tako
mnogim, zlasti pa socialno naj-
bolj ogroženim, nudimo rekreati-
vni zdravstveni počitek ali zdra-
vljenje v toplicah in na morju.
Naši člani tako obliko skrbi radi
in z zadovoljstvom sprejemajo.
Ta socialni problem pa skuša-
mo reševati tudi s pomočjo ko-
misije, ki deluje pri upravnem
organu'skupščine občine Ptuj. In
to tako, da prejemajo priznaval-
nino, ki je bila lani okrog 7500
dinarjev. Takih članov je 296, ne-
kaj pa jih dobi denarno pomoč
tudi občasno, enkrat.
V zvezi s programom našega
dela pa moram poudariti, da
svoje aktivnosti vključujemo v
programe krajevnih konferenc
SZDL, ZSMS, samoupravnih in-
teresnih skupnosti in drugod,
kjer vidimo tako potrebo in inte-
rese. Tako menim, da smo v pre-
teklem letu program svojega dela
opravili v celoti, pa tudi vse
sprotne in aktualne naloge, ki jih
je niiša družbena skupnost posta-
vljala pred nas. Minule volitve
so bile že ena takih nalog,« je na
kratko opisal delo borčevske or-
ganizacije njen predsednik Mi-
lan Lacko, ki je govoril še o dru-
gih oblikah skrbi zanje, o stano-
vanjskih vprašanjih, delu borčev-
ske ambulante, obiskovanju bol-
nih in onemoglih — skratka o
vsem tistem, kar borce najbolj
zanima in neposredno prizadeva.
Program dela občinske borčev-
ske organizacije je nekak sklop
aktivnosti na terenu, tistega, o či-
mer so se pogovarjali borci na
konferencah v krajevnih organi-
zacijah. Gre za nadaljnje vklju-
čevanje borcev v razreševanje
najbolj aktualnih vprašanj s pod-
ročja gospodarstva in stabilizaci-
je, saj borci ravno tako kritično-
ocenjujejo nekatera dogajanja in
obnašanja v naši družbi, ki so
nam prej v sramoto kot v ponos.
Kritični so do produktivnosti de-
la in ustreznega nagrajevanja de-
lavcev, do pridelovanja hrane —
kako je pridelati več in ceneje.
Tudi kadrovsko področje mora
biti borcem stalna naloga ter ne-
nazadnje in predvsem prena-
šanje in razvijanje revolucionar-
nih tradicij na mlajše rodove.
Milan Lacko bo vodil občinsko
J)orčevsko organizacijo tudi v na-
slednjem mandatnem obdobju.
POGOVOR Z JANKOM MLAKARJEM
HVALA ZA DOBRO
SODELOVANJE
Tudi v ptujski občini smo pred štirimi leti ustanovili občinski komite
za kmetijstvo — kolektivni organ, ki naj na občutljivem kmetijskem po-
dročju skrbi za pravo razvojno pot in ki naj predstavlja vez med našim
kmetijstvom in republiškimi organi, ki krojijo politiko v in do kmetijstva.
Prve korake komiteja je skupaj s člani, ti so iz zasebnega in družbenega
kmetijstva, ubiral predsednik Janko Mlakar. Kako gleda na prehojeno
pot in kakšen je njegov pogled v prihodnost bomo poskušali izvedeti v na-
slednjem pogovoru.
Kako ste si zamislili delo ob-
činskega komiteja za kmetijstvo
in kako je bilo zamišljeno mogoče
izvajati?
Mlakar: »Delo občinskega ko-
miteja za kmetijstvo, oziroma
njegove sklepe in stališča je bilo
moč izvajati v praksi, skoraj ved-
no smo dobili tudi podporo v de-
legatski skupščini, Predvsem za-
to, ker smo sklepe prej uskladili
in so bili tako ol5likovani v skla-
du s cilji, ki smo jih želeli doseči.
Ker so bili podkrepljeni še s stro-
kovnimi rešitvami, ni bilo dvoma
v njihovo uresničitev. Brez kole-
ktivnega vodenja organa bi bilo
delo prazno in brez prave vsebi-
ne, namenjeno le izvajanju za-
konskih določil s tega področ-
ja.«
Ocena je, da je bil komite za
kmetijstvo eden najuspešnejših pri
izvršnem svetu SO Ptuj. Čemu
pripisujete to oceno?
Mlakar: »Menim, da je ocena
preveč laskava, saj sta tudi ostala
dva komiteja bila zelo uspešna.
Vendar so delo in naloge v kme-
tijstvu mnogo bolj konkretne in
povezane z vsakdanjim življe-
njem v OZD in krajevnih skup-
nostih. Delavci komiteja smo se
ogromno udejstvovali pri reševa-
nju skupnih problemov. Pri tem
imam v mislih zlasti kmetijsko
prostorske operacije, ki zahteva-
jo veliko strokovnega znanja in
vsakodnevno prisotnost. Po oce-
nah sodeč smo v tem uspeli.«
V	času vašega predsednikova-
nja so se v kmetijstvu dogajale
burne reči: toča, katastrofalna
pozeba, skokovita rast cen. Kako
je mogoče vse to obvladovati in
kakšno podporo je kmetijstvo na-
še občine dobilo od solidarnostne-
ga sklada. Kakšna je vloga ptuj-
skega kmetijstva v slovenskem
prostoru?
Mlakar: »Zelo vesel bi bil, da
si na tem področju ne bi pridobi-
val izkušenj. Kot predsednik ob-
činske komisije za oceno škode v
kmetijstvu, pa sem vodil aktivno-
sti ocene škode po toči v letih
1983 in 1984 in po pozebi v vino-
gradih in sadovnjakih v letih
1981 in 1985. Škode so bile
ogromne, o tem smo javnost
sproti obveščali. Bili smo deležni
sredstev republiške solidarnosti
v višini 10 do 15 odstotkov oce-
njene škode. To so bila majhna
sredstva, s katerimi smo le delno
omilili škodo. Pa še to le tistim,
ki se prek zadruge vključujejo v
družbeno organizirano pridelavo
hrane in seveda družbenemu
kmetijstvu. Vlogo kmetijstva na-
še občine v slovenskem prostoru
pa najbolje ponazarjajo številke:
pri pšenici je naš delež 12-odsto-
ten, pri sladkorni pesi 17, oljni-
cah 27, grozdju 11, perutnini
prek 40, prašičih 15, govejih pi-
tancih 15 in pri mleku 5-odsto-
ten. V družbenem proizvodu ob-
čine pa je kmetijstvo zastopano z
18 odstotki.«
V	začetku vašega mandata je
bilo kmetijstvo ob veliki družbeni
podpori v hitrem vzponu. Sedanje
stanje lahko imenujemo stagnaci-
ja ali že kar nazadovanje. Kaj
storiti?
Mlakar: »V začetku našega
mandata so se že v veliki meri
kazali neugodni pogoji za kme-
tijstvo, zato so bila v fizičnih re-
zultatih pridelovanja hrane veli-
ka nihanja. Inflacija, zlasti stro-
škovna, je tudi v kmetijstvu nare-
dila ogromno škodo. Ocenjujem,
da je zaradi cenovnih neskladij
zadnji dve leti »odteklo« iz kme-
tijstva okoli 5 milijard dinarjev.
Za toliko je ptujsko kmetijstvo,
zlasti primarna proizvodnja, rev-
nejše. Vse pogosteje nam zmanj-
kuje sredstev že za enostavno re-
produkcijo. Stanje se mora spre-
meniti, sicer bo katastrofa v kme-
tijstvu neizbežna. Menim, da
smo v kmetijstvu že v dobršni
meri izkoristili rezerve, inflacija
pa sproti izničuje prizadevanja
kmetijcev. Visoke cene kmetij-
skih proizvodov niso rešitev. S
sistemskimi rešitvami moramo
omogočiti kmetijstvu cenejšo,
količinsko večjo in kakovostno
proizvodnjo. Za to potrebujemo
boljši sistem obrestnih mer, pre-
mij in stimulacij. Pa še mnogo,
mnogo več znanja. Sicer pa nam
ob tako zaostrenih pogojih go-
spodarjenja lahko pomaga le še
znanje, seveda pa znanje potreb-
no pomagati z velikimi vlaganji v
kmetijstvo.«
Kakšen je vaš pogled v prihod-
nost kmetijstva?
Mlakar: »Ta pogled smo kme-
tijci že oblikovali s sprejemom
planskih dokumentov, v katerih
načrtujemo veliko fizično rast,
na področju kmetijsko prostor-
skih operacij pa velike posege.
Vsi cilji so uresničljivi, morajo
pa biti zanje ustvarjeni pogoji.
Delavci v kmetijstvu in kmetj-* se
dobro zavedamo svojih' nalog ..c.
področju pridelave hrane. Do le-
ta dva tisoč moramo doma pride-
lati kar 96 odstotkov Slovencem
potrebne hrane. Tem ciljem pa
morajo slediti potrebni ukrepi,
jadikovanja in prikazovanja te-
žav smo se že vsi naveličali!«
Morda še dobrohoten napotek
novemu komiteju za kmetijstvo?
Mlakar: »Občinski komite za
kmetijstvo in zbori občinske
skupščine so na zadnjih sejah
ugodno ocenili naše delo. Delati
je potrebno tako, da bo ocena ob
izteku tega mandata enaka, ali še
boljša. S tem bo tudi potrjena
upravičenost in vloga občinskega
komiteja za kmetijstvo v naši ob-
čini.
Ob koncu bi dodal še tole: le-
po je bilo delati z vodstvi organi-
zacij združenega dela, kmetijskih
zadrug ter z vsemi strokovnjaki
in kmeti. Tudi z občinskimi
upravnimi organi, zlasti z izvrš-
nim svetom, pa tudi z republi-
škim komitejem za kmetijstvo.
Le s skupnim delom smo lahko
dosegli omenjene rezultate.«
pogovor pripravil:
Jože Bračič
Janko Mlakar
PRVOMAJSKO SREČANJE
NA BOČU
Občinska sveta Zveze sindikatov Slovenije Slovenska Bistrica in
Šmarje pri Jelšah pripravljata Prvomajsko srečanje delavcev, delov-
nih ljudi in občanov, ki se prične na Boču 1. maja ob 11. uri.
V kulturnem programu bodo sodelovali: Folklorna skupina in tam-
buraški orkester »Seljačka sloga« Prelog iz bratske občine čakovec.
Pihalni orkester Poljčane, Mešani pevski zbor KUD Anice Černe Ma-
kole in Osnovna šola Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Slavnostni go-
vornik bo predsednik občinskega sveta ZSS Šmarje pri Jelšah Ludvik
KUČIŠ. Srečanje bodo obogatili tudi s športnimi tekmovanji v malem
nogometu, vleki vrvi in v odbojki.
Organizatorji poudarjajo, da je na Boč vsakdo dobrodošel, da
bodo poskrbeli za prijetno družabno srečanje in za sprejemljive cene.
Prvomajskemu srečanju na Boču se pridružimo tudi mi!	FB
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
24. april 1986 - TEDNIK
USPELA VAJA ŽELEZNIČARJEV IN GASILCEV
»Napad na vlak!«
Takoj po zaključku osrednje slovesnosti ob 15. aprilu - dnevu že-
lezničarjev je prejšnji torek postala železniška postaja v Ptuju prizo-
rišče množične kombinirane tehnično-reševalne vaje, ki so jo pripra-
vili v počastitev železničarskega praznika.
Da je bila za oči številnih ^čanov to prava predstava, verjetno ni
treba posebej poudarjati. Sicer pa k stvari. Najbolje bo, da nam vsebi-
no in potek tega nevsakdanjega dogodka predstavi vodja vaje Vinko
Krničar, sicer sef železniške postaje Ptuj:
»Naj začnem pri predpostavki. Šlo je za improviziran letalski na-
pad, ki so ga izvedli člani Aerokluba Ptuj na vozeči vlak, ki je na po-
stajo pripeljal iz smeri Kidričevo.
Ševeda je pri napadu prišlo do več požarov, ki so jih povzročile ek-
splozije letalskih bomb. Več oseb je bilo ranjenih, hude poškodbe pa
so nastale tudi na vagonih. Iz ene o cistern je pričela odtekati vnetlji-
va tekočina, zato so posredovale posebne gasilsko-tehnične ekipe.
Sicer so v vaji sodelovali člani komitda za SLO in DS železniške-
ga vozlišča Ptuj, pripadniki civilne zaščite in tehnično-reševalnih
enot, gasilci iz ^snskega centra Ptuj ter člani industrijskih gasilskih
društev iz TOZD za vzdrževanje voz, Agisa in TGA Kidričevo. Vse
akcije gašenja in reševanja, kakor vse spremljajoče akcije, so potekale
brez zastojev.«
-OM
Takoj po napadu letal so h gorečim vagonom prihiteli pripadniki civilne
zaščite z ročnimi gasilnimi aparati.
Nekaj minut po alarmu so bili na prizorišču že gasilci, ki so takoj začeli
z bojem proti rdečemu petelinu.
Prispele so tudi tehnično-reševalne enote, ki so nemudoma začele z eva-
kuacijo ranjencev.
Posebej previdno so gasili vagone z vnetljivo tekočino, ki so bili že po-
škodovani.
Ker je bila lokomotiva poškodovana, je železničarjem prišel prav tudi
traktor.	Fotografije: M. Ozmec
SEDEMDESETLETNIK MAKS
GAŠPARIČ-ŠANDOR-JERNEJ
Lepo je govoriti o ljudeh, ki jih že dolgo poznaš in te nikoli, prav
nikoli niso razočarali. Maks Gašparič se je rodil 18. aprila 1916 v Ma-
riboru. Nekaj mesecev starega ga je mati Marija prinesla svoji sestri Te-
reziji Murko v Grajeno št. 37 v rejo, ker ni imela prav nikakršnih pogo-
jev za skupno življenje. Tako je Maks svoje najnežnejše otroštvo preži-
vljal na skromnem kočarskem koščku zemlje v Grajeni. Tudi nekaj ra-
zredov osnovne šole je dokončal v Ptuju, potem pa je mati le dobila
podnajemniško mansardno stanovanje v Gregorčičevi ul. 24 v Mariboru
in Maks se je preselil k materi.
Življenje družine je bilo trdo
in skromno. Mati Marija je del
stanovanja oddajala in imela na
hrani še druge delavce tako dol-
go, da so njeni trije sinovi prišli
do kruha.
Maks je končal meščansko šo-
lo in ker ni bilo denarja za na-
daljnje šolanje, šel za vajenca v
trgovino z barvami. Brez odmora
in brez kosila je delal od šestih
zjutraj do osmih zvečer. Krivice
so v njem prebujale upornika.
Mati je morala priti na zagovor,
lastnik trgovine pa je kričal na-
njo, da je njen sin komunist in
boljševik.
Maks je prvič v življenju slišal
te besede. Razmišljal je o njih in
vsak dan znova si je odločno za-
stavljal cilj: moram najti pot do
pravičnejšega življenja, ne samo
zase, za vse izkoriščane ljudi.
Našel je prave tovariše, ki so
ga sprejeli medse, to je SKOJ. Za
svojo starost se je pokazal zelo
razgledanega humanista in resni-
čno je verjel v ljudi. Še ne star
osemnajst let je postal član KP.
Brez dela se je kljub veliki brez-
poselnosti uspel zaposliti v Tho-
movi tekstilni tovarni, današnji
Svili. Takšna je bila direktiva
KP. Včlanil se je v sindikat in po
nalogi KPS organiziral znano ve-
liko stavko tekstilnih delavcev v
Mariboru. Namen stavke je bil,
da se doseže enotnost slovenske-
ga delavskega razreda, v tem pri-
meru tekstilcev, kar pa ni pome-
nilo izboljšanje ekonomskih po-
gojev samo enega dela delavske-
ga razreda, temveč boj za zakoni-
to pravico do oblike razredne
borbe s stavko; šlo je za boj za
politično enotnost slovenskega
delavskega razreda.
Nalogo KP je Maks moral
opraviti čez noč. Vozil se je s ko-
lesom od tovarne do tovarne, od
znanca do znanca. 1. septembra
1936 se je stavka mariborskih
tekstilnih delavcev začela. Kot
predsednik okrožnega stavkov-
nega komiteja je Maks skupaj s
sekretarjem partije Leonom No-
vakom nadzoroval potek stavke
čez dan in bil tudi ponoči skupaj
s stavkovnimi odbori. Stavka je
bila končana 25. septembra 1936
in policija je Maksa še z enim to-
varišem aretirala in zaprla v »ho-
tel Graf«, kakor so imenovali za-
por v Židovski ulici. Maks se je
rešil zapora z gladovno stavko.
Maks in mariborski tekstilni
delavci so opravili zrelostni izpit
ne glede na rezultate. Maks je
moral v ilegalo, ker mu niti v
Mariboru niti v Ptuju ni bilo več
mesta. V Maribor se je ilegalno
vrnil kot sekretar SKOJ-a in član
komiteja KPJ, bil pa je tudi član
biroja okrožnega komiteja KPJ
Maribor. Koncem septembra
1936 je sodeloval v znani skojev-
ski konferenci na Lackovi doma-
čiji v Novi vasi pri Ptuju.
Jože Babič in Maks sta bila so-
delavca že od leta 1934 in skupaj
sta bila tudi v vojaškem koncen-
tracijskem taborišču v Medjureč-
ju; z njima sta bila med drugimi
tudi Ptujčana dr. Jože Potrč in
Jože Lacko. V taborišču so se ko-
munisti dogovorili, da bodo ob
napadu Nemčije organizirali lju-
di za odpor, ker so pričakovali
odpor jugoslovanske vojske. Žal
do tega ni prišlo in vsak se je vra-
čal proti domu, kakor je vedel in
znal. Miloš Zidanšek je Maksa
zadolžil, da organizira komuni-
ste za upor v Ptuju in okolici.
Maks in Jože Babič sta bila zaje-
ta med Mariborom in Slovensko
Bistrico. Oborožena skupina
»folksdojčerjev« ju je predala
Nemcem, ki so ju odpeljali v ta-
borišče vojnih ujetnikov. Maksa
je ob aretaciji rešila civilna oble-
ka in tako so ga v začetku 1942.
leta Nemci izpustili skupaj s še
nekaterimi »Spodnještajerci«.
Računali so, da jih bo mogoče
mobilizirati v nemško vojsko.
Maks se je zaposlil kot trgovski
pomočnik ker v bližini Gradca
— v Maria Trostu, kar so ga v
Mariboru in okolici preveč po-
znali. Stanoval je v Gradcu, kjer
se je srečal z znanci iz Maribora
in bližnjih krajev. Začel je širiti
vrste O F in ustanovil partijsko
celico, ki je štela sedem članov.
Junija 1943 seje odločil, da gre v
partizane na Pohorje. Z njim je
odšla skupina sodelavcev, kate-
rih življenje ni bilo več varno, ne
v Gradcu in ne v Mariboru.
Od oktobra 1943 naprej se je
OF na Štajerskem vse bolj širila.
Ustanovljen je bil okrožni odbor
OF, tudi KP je spet postajala vse
močnejša in seveda hrbtenica na-
rodnoosvobodilnega gibanja.
Maksa je poznalo veliko ljudi in
tako mu ni bilo težko najti od-
porniške zveze v mariborskem
okrožju, ki je obsegalo tudi ptuj-
sko, prekmursko in koroško po-
dročje. Njegovo ilegalno ime je
bilo SANDOR; predvojni znanci
so z zaupanjem sledili njegove-
mu vodstvu.
21. avgusta 1943 je bil Maks
ranjen, ko je hodil z rekvizicijsko
pohorsko četo. Kmalu je ozdra-
vel in dobil ilegalno ime Jernej.
S tovarišem je moral oditi v Ma-
ribor in v mestu organizirati se-
stanke z aktivisti, pripraviti in
natisniti propagandno gradivo in
ga razpečatiti. Kot član komiteja
je moral skupaj z drugimi aktivi-
sti delati, kjer se je pokazala po-
treba; organiziral je na primer
sestanke z mladino, s SKOJ, s
članicami AFŽ in člani OF.
Čeprav je bilo Pohorje izolira-
no, so komunisti v Mariboru
vztrajno delali in široko razpred-
li zaupniško mrežo OF. Partijska
organizacija, ki je bila jeseni
1941 zaradi silovitega nemškega
terorja skoraj povsem uničena, je
v začetku leta 1944 spet štela 49
članov in 23 kandidatov. V tem
času je bil Maks-Jernej sekretar
okrožnega komiteja KPS.
Konec maja 1944 je centralni
komite KPS povabil Maksa v
partijsko šolo na Rog. Konec av-
gusta 1944 se je Maks vrnil na
Štajersko in postal sekretar dra-
vograjskega okrožja. 8. maja
1945 je Maks Gašperšič-Jernej,
tedaj že član oblastnega komiteja
KPS za Štajersko, iz Oplotnice
telefoniral v Maribor: sovražne
enote naj ob umiku ne rušijo mo-
stov in drugih pomembnih ob-
jektov, ker bodo sicer partizani
izvedli primerne nasprotne ukre-
pe; enako je sporočil umikajo-
čim se nemškim enotam v Konji-
cah in Slovenski Bistrici, češ —
Nemčija je kapitulirala in naj
položijo orožje. Maksov poziv je
zalegel.
Po osvoboditvi seje Maks lotil
novih nalog kot sekretar okrož-
nega komiteja KPS in OO OF
Celje in Maribor, kot referent za
izgradnjo ljudske oblasti pri
okrožnem ljudskem odboru v
Ljubljani, kot vodja planske ko-
misije za mesto Ljubljana, kot
sekretar gospodarske koordina-
cije v Ljubljani. Zatem se je vrnil
v MTT, bil član tovarniškega od-
bora sindikata in član uredništva
tovarniškega časopisa. V Mari-
boru se je še posebej ukvarjal z
družbenim standardom delav-
cev.
Ko se je Maks 1966. leta upo-
kojil, je svoje delo nadaljeval s
prenašanjem tradicij revolucio-
narnega boja na mlade rodove.
Mladi z vso nenarejenostjo radi
prisluhnejo njegovi navdušeni
besedi o časih borb in zmag. V
teh besedah je kaj malo mesta
zanj samega, kaj malo mesta za
pred desetletji zastavljeni osebni
cilj: moram najti pot do pravi-
čnejšega življenja za vse izkoriš-
čene ljudi. Njegove besede kipi-
jo ob sreči zmag, tako da včasih
pozablja na poraze. In če ga mla-
di povprašajo: »Ali ste samo
zmagovali?!« jim s prešernim
smehom odgovori: »Joj, kako
smo včasih bežali!« In ostane
jim v spominu zgodovinska ura,
polna človečnosti, in ostane —
če Maks hoče ali ne — tudi bo-
gat spomin na srečanje z njim v
stilu mladih: »Oh, to pa je ti-
sti ...«
Maks skrbi za spominska obe-
ležja v Rušah na Pohorju, z
učenci osnovne šole Slavko Slan-
der v Mariboru že leta sodeluje
pri preučevanju naše polpretekle
zgodovine. Učenci obiskujejč
aktiviste in borce, zapisujejo nji-
hove spomine; vse nameravajo
— pod vodstvom svoje mentori-
ce — objaviti kot raziskovalno
delo.
Kot predsednik KO ZZB
Smolnik-Fala sodeluje s KO
ZZB NOV Olga Meglič v Ptuju.
Z njim se srečujemo tudi pri vseh
okroglih mizah, ki jih organizira
Zgodovinsko društvo Ptuj. Maks
je veliko pomagal pri razčiščeva-
nju dogodkov, ki jih kot predvoj-
ni revolucionar dobro pozna. Ob
vsem tem za koga morebiti pleh-
ka pripomba: nikoli ni hotel za
potne stroške sprejeti niti dinar-
ja.
Dragi Maks, ob bogatem ži-
vljenjskem jubileju tudi naše
iskrene čestitke!
Za Zgodovinsko društvo Ptuj:
Fanika Vaiida
Maks Gašparič-šandor-jernej
Višji limit po čeku na tekoče
račune občanov
v sredstvih javnega obveščanja je že bilo objavljeno, da od 31. mar-
ca dalje velja na izdani ček občanov višji limit. V Kreditni banki Ma-
ribor. poslovni enoti ftuj pa na tem delovnem področju opažamo, da
vsi občani ki poslujejo s tekočim računom in prejemniki čekov za
prodano blago in opravljene storitve, niso seznanjeni s spremembami.
Zato obveščamo cfa je izvršilni odbor Združenja bank Jugoslavije v
mesecu marcu 1986 sprejel nove pogoje plačevanja s čeki tekočih ra-
čunov občanov, ki so pričeli veljati od 31. marca dalje. Po spremenje-
nih pogojih lahko imetniki tekočih računov oziroma pooblaščenici s
čekom do 25.000 dinarjev plačujejo organizacijam združenega dela in
drugim družbenopravnim osebam, družbenopolitičnim skupnostim
ter zasebnikom blago, storitve, davke in druge obveznosti. Najmanjši
znesek pri brezgotovinsken^ plačevanju pa znaša 500.00 dinariev.
fn dvigu gotovine je najvišji možni znesek 10.000 dinarjev po če-
kovnem blanketu in najmanjši 500,00 dinarjev.
vse temeljne oanKe združene v LjubljansKO banko, združeno banko
pa na podlagi sklepa strokovnega odbora za poslovanje z občani upo-
rabljamo omenjeni limit pri gotovinskih čekih izenačen z gornjim li-
mitom brezgotovinskih čekov, to je 25.000 dinariev. Imetniku tekoče;
ga računa in pooblaščencu izplača enota banke, ki vodi njegov tekoči
račun, na en ček tudi nad omejeni znesek, vendar pod pogojem, da
ima kritje.
M. OVCAR
Da bo delegat dovolj
usposobljen
Na prvi seji četrtega mandata Zbora krajevnih skupnosti Skupščine
občine Ptuj so delegati spregovorili tudi o okvirnih programskih
usmeritvah in predlagali, da naj bi se takoj v začetku začelo z načr-
tnim praktičnim usposabljanjem delegatov za opravljanje delegatskih
dolžnosti.
V dosedanjih treh mandatih, to je v 12-Ietnem obdobju delovanja
delegatskega sistema, smo si nabrali že precej izkušenj pri delovanju
zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti. Te izkušnje je treba uveljaviti že takoj na začetku, novega
rnandata. Tako bomo lahko tudi uspešneje kot doslej usmerjali meha-
nizme k resničnemu demokratičnemu odločanju o vseh pomembnej-
ših vprašanjih našega življenja in dela.
Demokratično odločanje je v veliki meri odvisno od tega, koliko
bodo idejno in strokovno usposobljeni novoizvoljeni delegati, zlasti
še vodje delegacij in vodstva posameznih skupščinskih teles. Tudi za
področje delegatskega odločanja velja znani izrek, ki ga zadnje čase
vse pogosteje ponavljamo, da brez znanja in njegovega uveljavljanja
^ri delu in odločanju tudi ne bo kakovostnejšega dru^enega napred-
Delegati zbora krajevnih skupnosti so predlagali, da bi morali v
program usposabljanja najprej vključiti poudarke iz javne razprave o
kritični analizi delovanja političnega sistema in planske dokumente
za srednjeročno obdobje do leta 1990. Pobuda bo pra^ gotovo nalete-
la na ugoden odmev.	FF
fEDNIK - 24. april 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
;; Vloga Tahija nosi v sebi vse,
kar je možno na odru izraziti!«
po tem, Ico Lojze Matjašič praznuje 40-ietnico
jgla na odrslcih deskah, je z jubilejno predstavo
SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA TAHIJA pro-
jl3vil 20-letni jubilej druženja s ptujskimi gledališ-
jniki tudi režiser - gost Franjo Potočnik iz Mari-
bora. V gledališki kroniki bo prav ime Franja Po-
točnika med tistimi imeni režiserjev, s katerimi je
bilo lepo in prijetno delati, saj je vsak igralec že
od vsega začetka vedel, da bo predstava dobra, da
jg bo Franjo Potočnik z vsem svojim bogatim gle-
dališkim, scenografskim in glasbenim znanjem lo-
til dela in ga do potankosti tudi izpeljal. V minulih
dvajsetih letih so bile prav njegove režijske posta-
vitve med najboljšimi. Kdo se ne spominja Salem-
jlcih čarovnic. Hlapca Jerneja in drugih predstav,
v katerih je tudi Lojze Matjašič dosegal svoje vr-
hunske igralske kreacije.
Režiserju Franju Potočniku smo tudi ob tej jubi-
lejni predstavi zastavili nekaj vprašanj in ga naj-
prej poprosili, da pove — kako in s kakšnim ci-
ljem je zbiral odgovarjajoče delo za igralski jubilej
Lojzeta Matjašiča?
»Ko sem bil naprošen, naj najdem odgovarjajo-
če delo, s katerim bi Lojze Matjašič proslavljal
svoj umetniški jubilej, sem bil nekoliko v dilemi,
Icaj pravzaprav izbrati. Komedijo? Dramsko bese-
dilo? Odločitev ni bila lahka, saj pri vsakem delu
navsezadnje ne gre samo za eno vlogo, misliti je
treba na vso zasedbo. In poznano je, da je pri lju-
biteljskih ansamblih vedno pomanjkanje dobrih
moških igralcev. Ko pa sem razmišljal zgolj o Mat-
jašiču, sem moral imeti pred očmi njegov igralski
diapazon, njegove odrske in govorne sposobnosti
in predvsem zmogljivosti.
Pred dvajsetimi leti, ko sem se prvič srečal s
ptujskimi gledališčniki in Lojzetom Matjašičem, je
Lojze nastopal (v moji režiji) kot Proktor v Salem-
skih čarovnicah — svoj 25-letni jubilej je ovenčal z
vlogo Jerneja v Hlapcu Jerneju. Sedaj pa je bilo
treba razmišljati o vlogi, ki bi dala piko na i — to-
rej nekaj več, kot je igral do sedaj — ob tem mi-
slim na odrsko kreacijo, ki bi se razlikovala od
vseh dosedanjih. Ce gre za vrh njegove umetniške
poti — naj bo tudi vloga, ki bi jo podal ob svojem
40-letnem jubileju vrh njegove odrske interpretaci-
je.	- -
Tako sem se ustavil pri Tahiju — ob vlogi, ki
zahteva izredno notranjo dinamiko, silovito navz-
ven, polno obratov, odrsko mizanscensko razgiba-
no, silno, močno, oblastno brutalno in kočno
zlomljeno osebo. Vloga, ki nosi v sebi vse kar je
možno na odru izraziti — saj je v drami o Tahiju
vse polno kontrastnih situacij, prepeletenih s hi-
navščino, intrigantstvom, čaranjem, obujanjem od
mrtvih, samomora, posilstva, kapi, blaznosti in še
bi lahko našteval. In v sklopu teh in takšnih situa-
cij se vrti Tahi. Mislim, da sem s tem dovolj naka-
zal, kaj sem od nosilca glavne vloge zahteval in
pričakoval.«
Zakaj ste se odločili za delo Franja Poniža Spol-
no življenje Franja Tahija?
»Na to vprašanje bi zelo težko odgovoril v
enem stavku. To bi bilo preveč zahtevati. Saj ob iz-
biri nekega dela vodi režiserja več motivov in ra-
zlogov. V kratkih obrisih bom pa le skušal odgovo-
riti.
Eden od pomembnih faktorjev ob izbiri je prav
gotovo ta, da gre za dramsko delo slovenskega av-
torja, in dodaten izziv, da delo še ni bilo odrsko iz-
vedeno. Torej so imeli ptujski gledališčniki čast,
da občinstvu predstavijo novo slovensko dramsko
delo — in kot pravimo v gledališkem žargonu --
krstno predstavo.
In dalje — ko sem prebral uvod h knjižni izdaji,
kjer avtor razlaga svoje poglede, zakaj je to delo
napisano tako kot je, in kjer vleče paralele med
zgodovinskimi dogodki in sedanjostjo — ter vse
oblikuje kot svoje sanjske slike obdčbja iz prete-
klosti, ki pa se danes niso kaj prida spremenile, saj
sam pravi: »Rad imam svoj čas, pa tudi sovražim
ga. Mislim, da se je to dogajalo tudi ljudem minu-
lih časov in da nekaj podobnega nepreklicno čaka
tudi zanamce.« Torej gledanje na korupcijo, lažni-
vost, prevarantstvo, z bčmi današnje nemoči, oble-
čene v zgodovinski kostum. Kot pravi avtor, »da
je Tahi predvsem preobleka za moje videnje seda-
njega časa,« in tako dalje, »da Tahi ni in ne more
biti samo preobleka za sedanjost, da so njegovi
problemi sicer res podobni problemom današnje-
ga časa, a so tudi drugačni, saj jih obvladuje nepri-
krita zavest o skrivnih močeh v človeku.«
Ob teh nekaj skopih navedbah je — vsaj zame
— zanimivost dela še po eni plati — to je odrski
dinamiki. Priznati moram, da me vedno privlačijo
in vzbujajo moj interes dela, ki omogočajo pred-
vsem mnogo mizanscenske dinamike, naglih preo-
bratov, dela z mnogo akcije, ki pa mora biti logi-
čno zastavljena z mnogimi zapleti. Kot pretežno
gledalci, ne glede iz kakšne sredine prihajajo, raje
gledajo na odru dinamiko akcije, kot pa razvleče-
ne monologe ali dialoge.
Gibalo igre pa nikakor ne želi biti samo usoda
glavnega junaka in njegovih protiigralcev ali uso-
da zgodovinske pomote ali usoda nasilne akcije
ali usoda spletk, temveč predvsem sporočilo o av-
torju, torej samosporočilo, zapis o sanjah, s kateri-
mi je besedilo postalo to, kar je. Tahijeva hudobi-
ja, kolikor je je bilo, je za tisti čas normalno obna-
šanje fevdalcev do podložnih slojev. Tahijeva hu-
dobija, njegovo Ijudomrzništvo, sta mogoča samo
takrat, kadar ga obdaja krog podobnih ljudi.«
In zakaj naslov Spolno življenje Franja Tahija?
»Avtor sam pravi, da spolnost za Tahija ni več
spolnost, je spomin nanjo. Spomin na nekaj prijet-
nega, ne nekaj užitka polnega, je seveda vedno tr-
pek in sladek spomin, je dvojni, razcepljeni spo-
min, ki človeka žene v bes, obup. Tahijeva spol-
nost je reducirana spolnost, razmerje do žensk je
reducirano, nasilniško razmerje, a vseeno je njego-
va čudežna ozdravitev delo ženske. . . . Nadome-
stek spolnosti je seveda.želja po vladanju, po izra-
žanju moči, po mučenju sebe, predvsem pa dru-
gih .. . Tahi je žrtev svoje nemočne moči, svoje ne-
spolne spolnosti. Obenem pa je Tahi tudi človek
organizacije, človek racionalnega sklepanja in de-
lovanja. Ce se na eni strani obdaja z lizuni, sanja-
či, čarovnicami in blaznimi zanesenjaki, se na dru-
gi strani povezuje z drugo močjo - mi bi ji rekli
danes tajna policija ali tajna služba. Tahi ve, da se
dogajata v svetu, v katerem živi, dva teatra: prvi je
tisti krvavi, zunanji, o katerem osebe ves čas osebe
govore ~ in drugi, skriti, nič manj krvavi, a vse-
eno elegantnejši, diskretnejši, se dogaja brez po-
gledov nepoklicanih in neposvečenih. A je po-
membnejši, usodnejši, spodkopava sedanje, pri-
pravlja teren za bodoče, novo, drugačno.«
Bi lahko povedali še kaj o odrski in režijski zas-
novi tega dramskega dela, saj vzorov takorekoč ni
bilo?
»O odrski, torej režijski zasnovi ne bi govoril,
nekaj stvari in izhodišč sem že nakazal, povedal bi
rad par bistvenih odločitev za scensko postavitev
—	saj sem v tem projektu tudi sam scenograf ali
kakor bi to drugače imenoval — avtor scenske zas-
nove. Scena pa je prostor, ki naj označuje kraj in
čas dogajanja.
Sceno sem gradil iz velikih ločnih obokov, takš-
nih kot so pač po srednjeveških gradovih, ki
ustvarjajo videz gotove teže, ki visi nad igralci in
grozi, da jih vsak čas pokoplje pod seboj. Na
enem od teh velikih stebrov je velik križ, ki naj
simbolizira nekakšno pribežališče v stiski in stop-
ničasto osnovo, ki nudi možnost, da je vedno ne-
kdo »zgoraj«, drugi pa v podrejeni poziciji. V dru-
gem delu, ali drugem dejanju, ko na kanapeju na
pol sedi od kapi zadet Tahi in se vrstijo scene po-
silstva, čaranja in smrti, pa visi čez cel oder ozka
rdeča zavesa, ki bi naj poudarila krutost časa, ne-
kak simbol krvi in morije med in po kmečkih upo-
rih. Kri pa je tisto, s katero so se več ali manj vsi
umazali in po kateri brodijo.«
Poleg Lojzeta Matjašiča — grofa Franja Tahija
—	je v predstavi še pet pomembnih vlog: Von Po-
ellena igra Boris Miočinovič, ki nastopa v vlogi li-
zunskega prevaranta, ki bolj ljubi lepe obleke in
ženske, hlepi po dobičku — denarju in je vpleten v
več malverzacij z denarjem. Poleg tega je obtožen
zapeljevanja mladoletnic, je plemič, vendar na
koncu pride v kolesje Tahijeve maščevalnosti.
Mirko Vaupotič igra poveljnika straže — Hiero-
nima Palica, nagnjenega k nasilništvu, pijanstvu in
razuzdanosti, ki ga prav tako zlomi Tahijevo
okrutno maščevanje.
Miša Damiša smo videli v vlogi pisarja Petra
Mirthya, ki je obtožen hujskanja in protiverske de-
javnosti v Augsburgu in St. Veitu, celo dvakrat ob-
sojen na smrt, a mu je obakrat uspelo pobegniti.
Na koncu pa ga prav tako zmelje Tahijeva okrut-
nost.
V	vlogi Tuje ženske smo videli Sonjo Rogina, ki
se izdaja za spokornico in roma na Jutrovo k bož-
jemu grobu. V resnici pa je agentka, ki zbira infor-
macije in je poslana na grad k Tahiju iz Dunaja.
Elizabeto — služabnico igra Karmen Komel, je
hči stare hišne, neštetokrat posiljena, ki jo je izra-
bljal tudi Tahi. Obsodijo jo zaradi čaranja in zau-
dajanja ljudem in živini. Na koncu zblazni in
umre od vseh grozot, ki so okrog nje in so šle čez
njo.
V	igri pa nastopajo še: Pevec — Silvin Lenartič,
Damjan in Kozma — Janko Kozel in Stane Pal
(najemna vojaka). Stari služabnik — Oto Mesarič,
Novi pisar pri Tahiju — Janko Krajnc, Stara hišna
— Natalija Mesarič, Mlada služabnica Valerija
Ivanuša ter dva Kmeta Marjan Pšajd in Ivan Buri-
na. Šepetalka je Martina Lešnik, inspicient Janko
Krajnc in Boris Šoštarič, izdelava scene Marjan
Pišek in Franc Simonič ter sodelavka Irena Me-
ško.
Franjo Potočnik. Foto: M. Ozmec
LOJZETOVIH 40 ODRSKIH LET
Bilo je to pred mnogimi leti, še pred vojno, ko je mladega kmečke-
ga fanta v gorišniški osnovni šoli zamikalo, da bi skupaj s svojimi vrst-
niki stopil na gledališki oder. Učiteljica v šoli mu nekako ni zaupala,
ker je tu in tam pojecljal. Pa jo je njegova teta le preprosila, da je tudi
mali Lojzek dobil svojo igralsko »šanso« v neki otroški igrici. Njemu se
je izpolnila velika želja, učiteljico Poidko (Staničevo) pa je le skrbelo
kako se bo odrezal. Lojze je ni razočaral. Svojo vlogo je odigral brez
napake in od takrat naprej se je tudi zanj odprl svet odrskih desk, ča-
robnost gledališča, ki se mu tudi danes — po 40 letih — ni odpovedal.
»Še danes se spominjam te
igrice. Bila je trodejanka Tam
daleč za morjem, v kateri smo
nastopali sami šolarji. Igral sem
meniha Kajetana,« se spominja
Lojze Matjašič svojih začetkov.
S prihodom okupatorja so tudi
gorišniški igralci utihnili, proti
koncu vojne pa so se ponovno
Oglasili. »Moj rojak Zlatko Šug-
man, danes znani gledališki in
filmski umetnik, ter nekaj naji-
nih vrstnikov smo naštudirali
dve kratki igrici s petjem Kova-
čev študent in Darinka. V mese-
cu aprilu leta 1945 smo ju igrali
^ našem skednju. Dobro se spo-
minjam, da smo pripravili sedeže
kakih 50 ljudi in da smo se
*>gor na štali« preoblačili. Igrali
snio dvakrat in vedno je bilo pol-
ico ljudi.«
Kaj pa po tem, po osvoboditvi
— smo povprašali Lojzeta Mat-
jašiča?
»Po osvoboditvi so nas vabili
"a razne mitinge. Gostovali smo
^ Cirkulanah, Podgorcih, Zamu-
^anih in v drugih krajih.
V Gorišnici je takrat delal tudi
flatkov oče Daniel Šugman, ki
že v stari Jugoslaviji vadil s
starejšo gledališko skupino, v ka-
sem se tudi jaz takoj vklju-
Takrat smo naštudirali Rem-
'eve Volkodlake. Nato pa smo
'•^lo za letom uprizorili štiri do
Pet odrskih del in z njimi igrali
Po celem ptujskem okraju.«
Lojze, kako se spominjaš ta-
^fainih igralskih romanj, ko še ni
.'lo osebnih avtomobilov, le tu
tam kak avtobus ali tovorni
^^toniobil in konjska vprega?
*>Vbeh tistih potovanj ne more-
jo niii primerjati z današnjim
^asom. Vsi smo bili srečni, da
se lahko zvečer zbrali, pose-
deli in rekli kakšno veselo. Bilo
je resnično tovarištvo, pravo Iju-
biteljstvo. Na gostovanja smo se
vozili s konji, na voz naložili se-
be in kulise, pa krenili na pot.
Nekoč, ko smo se peljali k Bar-
bari, današnje Cirkulane, je bilo
polno snega in zato je voz zgrešil
cesto. Vsi skupaj smo se prevrnili
v jarek. Takrat nihče ni tožil, da
ga zebe, da nima časa, danes pa
se je vse to spremenilo, ni več ti-
ste zagnanosti. Vse povezujemo z
denarjem in stroški.«
Ce se vrneva nazaj, k tvojemu
delu v gorišniški gledališki sku-
pini, ste morda z njo dosegli kak
pomembnejši uspeh?
»Smo, smo. Dva ali trikrat
smo bili na takratnem oblastnem
tekmovanju v Mariboru, kjer
smo zasedli enkrat prvo, enkrat
pa drugo mesto. Po tem pa sem
jaz, leta 1946 so me v Gorišnici
izvolili za predsednika mladine,
ustanovil mladinsko igralsko
skupino, s katero smo naštudirali
prav tako tri do štiri igre na leto
in veliko gostovali. Z njo pa smo
dosegli tudi prvo mesto za repu-
bliko Slovenijo v Ljubljani z Lin-
hartovim Matičkom. Za nagrado
smo dobili 14-dnevni dopust na
morju. Teden dni smo bili v
Opatiji, teden pa na otoku Kr-
ku.To je bilo 1947. leta.
V začetku leta 1950 sem prišel
v ptujsko gledališče in od takrat
v njem tudi več ali manj nasto-
pam.«
Je bila tvoja vključitev v ptuj-
ski igralski ansambel slučajna ali
so te povabili?
»Ne, ni bila naključna. V njem
je igral Dani Šugman, tam je pre-
cej delal tudi Stane Stanič. Oba
sta že takrat videla, da bi bil pri-
meren tudi za ptujski oder. Po-
klicali so me in mi dali vlogo v
' Sneguljčici in nato v Ženitvi.
Kasneje sem bil v gledališču in-
spicient in po treh letih sem po
mnenju gledališke komisije, ki je
redno prihajala iz Ljubljane, po-
stal poklicni dramski igralec v'
ptujskem gledališču To smo bili
neke vrste narodni umetniki, v
večini brez akademije. Pozneje
so me tudi predlagali, da bi šel
na akademijo, pa se nisem mogel
odločiti. Tudi kolegi so mi takrat
to odsvetovali, ker tega kratko-
m.alo finančno ne bi zmogel.
Ostal sem v Ptuju in tu sem še
danes.«
Kot poklicni igralec si se ver-
jetno srečal z mnogimi našimi
gledališkimi umetniki, kasneje
znanimi imeni.
»Ja, tudi tega se spominjam,
kako ne. Arnold Tovornik je bil
takrat gost na ptujskem odru, pa
Maks Furjan, Alenka Svetelova,
Mira Srdočeva, režiserji Debevc,
Gale, Kislinger, Hercog in drugi.
Svojih poklicnih gledaliških
let se spominjam zelo rad, lepa
in nepozabna so bila. Kljub te-
mu, da je bilo to naše delo, smo
ga opravljali z velikim elanom.
Osem ali devet premier na leto to
dovolj zgovorno potrjuje, pa
prek 200 predstav in gostovanj.
Vozili smo se s tovornjaki, vse to
je bilo takrat naše gledališče ti-
sto, ki smo ga imeli radi in zanj
živeli.«
To pomeni, da vas je toliko
bolj prizadela ukinitev poklicne-
ga gledališča leta 1958.
»To nas je zelo prizadelo.
Kljub temu, da smo se trudili na
vse načine, da bi ga ohranili,
nam ni uspelo. Nekaj igralcev je
odšlo v druga okolja. Boris Ko-
čevar v Maribor, Berta Ukmarje-
va v Novo Gorico ..., jaz sem
imel urejeno za Pulo ali Zadar,
vendar se zaradi družine in
majhnih otrok nisem mogel^
odločiti. Kasneje so me še vabili,*
tudi v Ljubljano, pa nikoli nisem
zbral toliko korajže, da bi šel.
Ostal sem v Ptuju in vesel sem,
da lahko tu in tam še igram v gle-
dališču . . .«
Kako ste se po tem, po letu
1958, v Ptuju organizirali v okvi-
ru gledališča, kako ste prizadeti
preživeli to krizo?
»Na začetku smo bili resnično
prizadeti, čisto človeško užaljeni
in takrat menda ni nihče več mi-
slil na igranje. Rekli smo, da ne
bomo več delali. Pa je čas zacelil
rane. Bil sem celo v mavcu, ko
sem spet začel igrati, pa so rekli,
da se ni nič opazilo. Tako sem se
spet zapisal odru, tudi režiral
sem, skratka nisem mogel iz svo-
je kože.«
Lojze, ptujski igralski ansam-
bel je bil dolga leta v nekaki
standardni zasedbi, malo je bilo
novih članov. Kateri so tisti, ki
so v teh letih s teboj ljubili in
včasih tudi preklinjali odrske de-
ske?
»Najlepše spomine imam na
Danija Šugmana, ki je v pravem
pomenu besede tisti najbolj žlah-
tni gledališki zanesenjak, na vse
tiste, s katerimi smo bili dobri
igralski tovariši, pravi prijatelji.
Veliko jih je, zato jih ne bi našte-
val «
Kaj pa tvoje vloge? Veliko jih
je bilo! Kaj si najraje igral?
»Res je. Veliko je bilo odrskih
likov, takšnih in drugačnih vlog.
Najrajši sem igral karakterne
vloge, le ljubimcev sem se naj-
bolj branil, ker v taki vlogi člo-
vek ni mogel pokazati kar bi rad.
Osebno sem za zelo resno de-
lo, za klasiko, tisto, ki človeku
nekaj pove in v kateri lahko ne-
kaj pove tudi igralec gledalcu. V
spominu sta mi ostali najbolj dve
taki vlogi v režiji Franja Potočni-
ka. To je Proktor iz Lova na Ča-
rovnice in Hlapec Jernej, ki sem
ga igral za svojo 25-letnico. V
hlapcu sem bil morda res naj-
boljši — kot mnogi trdite, morda
zato, ker sem z dežele, pa vse te
tegobe kmetstva in hlapčevstva
tudi poznam, zato mi je morda
bila ta vloga najbolj pisana na
kožo.«
Zanimiva bi bila morda tvoja
primerjava med možnostmi, ki
jih daje sam dramski tekst, kar
daje režiser in kakšna je sposob-
nost samega igralca.
»Tekst, ta je gotovo zelo po-
memben. Mislim pa, da da igral-
cu največ režiser, ki pa seveda
mora vedeti — kaj lahko iz igral-
ca iztisne.«
Omenil si že, da si delal tudi
kot režiser, po terenu in v ptuj-
skem gledališču. Je bil to izziv za
igralca ali potreba?
»Eno in drugo. Že v okviru
gledališke komisije pri ZK.O ob-
čine Ptuj sem zadolžen, da na te-
renu pomagam gledališkim sku-
pinam. Z njimi sem delal v Apa-
čah, na Destrniku, v Markovcih,
Bukovcih, pa v Gorišnici in v
zadnjih nekaj letih stalno pri Ve-
liki Nedelji, kamor zelo r? '
hajam. Med njimi se počutim ta-
ko kot sem se nekdaj v Gorišnici,
ko smo začeli. V teh ljudeh je
prav toliko volje in ljubezni do
teatra, kot v tistih — naših ča-
sih.«
Ob jubilejih ni hvaležno govo-
riti o težavah, o krizah. Ptujsko
gledališče je bilo v krizi iz katere
se še danes odrasla skupina ni
povsem izvlekla. Kaj meniš —
zakaj ?
»Jaz imam sicer svoje mnenje.
Čeprav govorimo, da amateri-
zem napreduje, menim, da le ni
tako. Morda je kvaliteta nekoli-
ko boljša, ni pa več toliko pred-
stav, ni gostovanj in tudi veliko
manj je gledaliških skupin. Kaže,
da so starejši omagali in da ima-
jo mladi druge možnosti, zanje
pomembnejše, da se izživijo. En-
krat, dvakrat ga še pritegneš. Ko
pa vidi in na lastni koži občuti
kakšno je to garanje, dobesedno
izgubi potrpljenje in pobegne.
Za ptujsko gledališče pa mi je
res žal, da je nekaj let šlo mimo.
V zadnjem času mlajši sicer prid-
no delajo, starejša skupina pa bo
kot kaže počasi čisto omagala, če
ne bo prišlo do pristnejše genera-
cijske povezave med enimi in
drugimi. Škoda pa je, da bi Ptuj
to svojo bogato tradicijo izgubil,
saj jo je začel že pred 200 leti,«
je sklenil pogovor Lojze Matja-
šič, ki mu ob včerajšnji premieri
v ptujskem gledališču in za nje-
govo kreacijo grofa Tahija iskre-
no čestitamo.
Vsi tvoji nekdanji soigralci in
prijatelji ti želimo po štirih deset-
letjih dela v gledališču še veliko
plodnih in predvsem uspeSnih
igralskih kreacij. Naj se ti izpolni
tudi tvoja velika želja, da hi mor-
da nekoč zaigral Richarda 111.
Lojze še na miiog,i leia'
Marjan Šneberger
Lojze Matjašič v svoji zadnji vlogi — grofa Tahija.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. april 1986 -
TEDNIK
Dober den! Slabe vole sen kak štora kača. Vremen nam totin, ki po
zemlji rovlemo, nič preveč na roke ne gre. Sunčna uprava ma kak zgleda
drgoč redukcijo. Ne ven, če se nede tudi tota energija začela na števce
priklopljati no bomo začeli sunčarino plačevati. Pre ke bode letna tarifa
drožja od zimske, saj so naši energetiki izračunali, da poleti sonce boj
močno greje kak pozimi. Pre, ke bodo za toto ugotovitev Noblovo nagra-
do dobili. Čudno, saj se je tudi meni zdelo, da je poleti boj toplo, kak po-
zimi. Vete, to so za našo nelikvidno energetsko bilanco zlo pomembne
ugotovitve.. .
No ja, hec pač mora biti, pa magari na račun našega preljubega
sunčeka na račun kerega smo si vsi Udje v žlohti. Pa vete zakaj? Zato,
ker si vsi pri enen sunci riti segrevlemo. Ker je letos gospodovo, pardon
— kongresno leto, sen jaz prepričani, da bodo toti naši republiški no zve-
zni kongresi svetla luč v naši temni prihodnosti. Če nan bo elektrika sfa-
lila nan bode še vsaj sunček sveta no nas greja, da ne bi preveč otrpnoli
pri uresničevanji stabilizacijskih sklepov no nalog.
Kak vena že vete, gremo v soboto po naši tradiciji Na pohod po po-
teh revolucije v Mostje. Tudi iz našega Suhega brega bode krenola ena
četica na proslavo. Ja. drugi tjeJen pa je že I. maj. Jaz sen že od negda
med tistimi, ki provijo: »Živel prvi maj, da bomo meli nekaj dni
fraj. . .!« Tudi v naši vesi bomo 1. majsko drevo postavili in plezali gor
na njega. To je pač naš delavski no kmečki praznik, če glih mamo navad-
no tiste dni, če je lepo vremen, največ dela s sejanjom koruze no z drugi-
mi montrami.
Tej ko za gnes no drugič več. Pišite mi kaj. Z veseljon bom objava
vaše prispevke. Pa srečno no dobro se mejte, manj pijte no jejte no na
stabilizacijo glejte.
Vaš stabilizirani Lujzek
Akcija Čisti in zeleni Ptuj
še do konca aprila
Do petka, 18. aprila, so udeleženci akcije zbrali 435 kubikov naj-
različnejših odpadkov. Skupna količina odpadkov naj bi dosegla ti-
soč kubikov, kot pred nekaj leti. Letos se intenzivno vključujejo tudi
inšpekcijske službe (sanitarna in komunalna inšpekcija). Inšpektorji
so doslej izdali večje število odločb organizacijam združenega dela
(med njimi avtobusni in železniški postaji, železniškim delavnicam) in
hišnim svetom, v katerih zahtevajo (vztrajajo), da očistijo svoje nepo-
sredno okolje. To so obenem površine, ki jih vsak, ki pride v mesto,
takoj opazi.
Bolj temeljito, tako ugotavlja štab za izvedbo akcije, bo potrebno
očistiti površine, ki jih uporabljajo vrtičkarji. Veliko odpadkov je zla-
sti na obrobju teh površin.
Akcija bo predvidoma zaključena konec meseca, gre le za for-
malni zaključek akcije Čisti in zeleni Ptuj, sicer pa v posameznih
skupnostih lahko z akcijami nadaljujejo.
Občani se v akcije množično vključujejo, naša okolica pa bo čista
in urejena šele takrat, ko bo to sestavina našega vsakdanjega življenja
in dela. Do takrat pa bomo morali še veliko narediti pri krepitvi zave-
sti in odgovornosti do okolja.	MG
Tudi lani množična kulturna dejavnost
Pri zvezi kulturnih organizacij
občine Ptuj ocenjujejo, da je tudi
lanskoletna ljubiteljska kulturna
aktivnost v občini ustrezala fi-
nančnim, kadrovskim in prostor-
skim možnostim, čeprav bi se tu-
di pod takšnimi pogoji lahko še
kaj kvalitetneje izboljšalo. To se
kaže skozi delo 27 prosvetnih in
kulturnih društev ter skozi pet
folklornih, pevskih in glasbenih
dejavnosti, delno pa tudi v okvi-
ru Kluba mladih. Ob tem pa go-
tovo ni zanemariti še dela v pio-
nirskih in mladinskih kulturno-
umetniških društvih, v občini jih
imamo deset. Sicer pa statistika
navaja še druge podatke za leto
1985: v KPD, v šolah PIKUD in
M K UD ter v organizacijah zdru-
ženega dela in drugih društvih je
delovalo 196 različnih sekcij s
4130 člani. Gledališke in recita-
cijske skupine, pevski zbori in
orkestri, folklorne, etnografske
in ritmične skupine ter likovne in
foto sekcija pa so imeli skupno
541 različnih nastopov, samo-
stojnih in skupinskih razstav,
koncertov in podobno, ki jih je
videlo nekaj manj kot 100 tisoč
ljudi.
Pregledi nad ljubiteljsko kul-
turno dejavnostjo in primerjava s
prejšnjimi leti pa kaže vendar na
lahko upadanje aktivnosti v dru-
štvih ali pa so nekatere skupine
povsem prenehale z delom.
Zmanjšuje se tudi število priredi-
tev in gostovanj zaradi vedno
dražjih prevozov, s tem pa tudi
motivacija za delo, ki je v ljubi-
teljski kulturi še vedno v nasto-
panju. Nekoliko prepočasi se iz-
boljšuje tudi kadrovska zasedba,
saj za nagrajevanje strokovnih
vodij ni dovolj denarja, v dru-
štvih pa je zadnja leta tudi malo
družabnega življenja, izletov in
drugih oblik srečanj, ker vse to
predstavlja na eni strani velike
izdatke, na drugi pa pomemben
povezovalec ljudi in dela.
Na zboru delegatov ZKO ob-
čine Ptuj, ki je bil v torek v sred-
nješolskem centru, so člani mla-
dinske skupine ptujskega gleda-
lišča prikazali delegatom in go-
stom nekaj sodobnih gledaliških
prijemov pod režijskim vod-
stvom Branke Bezeljak-Glazer,
ki ji za prikazano lahko^mo če-
stitamo. Z ogromno truda,-zna-
nja in dela je Branki uspelo iz
mladih ljudi, neveščih odra in
igranja narediti odličen igralski
naraščaj, ki ga ima le malokdo v
Sloveniji.
V razpravi smo slišali nekaj
pripomb na pogoje dela vaških
in mestnih skupin, češ, da vaške
še vedno nimajo takih pogojev
kot tiste v mestu, da bi bilo po-
trebno več pomoči pri izbiri del
in več skupnih prizadevanj za
kvaliteto. Postavljeno je bilo tudi
vprašanje popoldanskih pred-
stav na občinskih gledaliških sre-
čanjih. obiska in podobnih težav.
Bojan Čebulj iz Maribora je
pohvalil prizadevanja ptujske
ZKO, ki se je odločila za pokli,
enega režiserja in organizatorja
kulturnih prireditev, prav tako
pa tudi za vsakoletno prirejanje
občinskih srečanj, ki jih vsepo-
vsod ne premorejo. Vojko Stopar
iz Ljubljane je menil, da mora bi-
ti tudi ljubiteljska kulturna prire-
ditev kvalitetna in da je v obči-
nah potrebno izoblikovati pred-
nostni red v kulturni politiki —
komu in zakaj dati prednost. Sta-
ne Stanič je opozoril, da prihaja
premalo predlogov iz društev za
vse vrste družbenih priznanj, Mi-
mica Pišek iz Ormoža pa na po-
trebo o večjem medobčinskem
sodelovanju na območju seve-
rovzhodne Slovenije, kjer Ormož
in Ptuj že dobro sodelujeta. Er-
vin Hojker je v imenu DPO in
skupščine občin FHuj čestital za
plodno in kvalitetno ljubiteljsko
kulturno delo, Anton Brglez pa
dodal, da bi lahko nastopanje iz-
ven občinskih meja dovolili sa-
mo tistim, ki sodelujejo na ob-
činskih srečanjih.
Ob koncu so delegati sprejeli
še nekaj stališč v zvezi z nadalj-
nim delom v društvih in sekcijah.
mš
S seje zbora delegatov ZKO občine Ptuj
Foto: mš
IZVOLITE POLŽE, DOBER TEK!
če obiščete Ptuj in če ste ljubi-
telj ribjih specialitet, pridite k
Ribiču! To je velika modra hiša,
ki jo opazite že, ko se peljete čez
most. Tako bi lahko zvenela re-
klama za novo ptujsko restavra-
cijo, ki bo maja slavila prvi roj-
stni dan. Kdo ve, zakaj so se
odločili za sinje modm barvo zu-
nanjosti sicer stafe zgradbe.
Morda zato, da bi bila bolj na
daleč vidna, saj je na tej strani
mesta edina modra zgradba.
Morda pa je to simbol jedi, ki jih
ponujajo. Gre v glavnem za ribe,
školjke, v glavnem iz modrih si-
njin Jadrana, nekaj pa je tudi
sladkovodnih rib. Pa še nekaj
vam ponudijo. Nekaj ob čemer
domači gostje v glavnem zmajajo
z glavo ali pa se jih polasti nepri-
jeten občutek, da jim zmanjkuje
teka in da je sicer prej tako gla-
sen želodec utihnil. Gre za polže
in žabje krake. Za jed torej, ki je
po pripovedovanju sladokuscev
izvrstna specialiteta, za mnoge
pri nas pa še vedno vse prej kot
hrana za ljudi.
Pa ni namen sestavka delati
reklamo restavraciji Ribič ali od-
vračati goste, ki ne morejo niti
pomisliti, da bi jedli polže ali ža-
be. Nastal je ob obisku pri iz-
najdljivih kuharicah in njihovi
šefici Jožici Cafuta. Enajst jih je
v kuhinji in vse po vrsti lahko že
po vonju spoznaš, kje delajo. Ri-
be imajo res izrazit vonj. Za go-
sta, lepo pečene prijetnega, za
kuharice pa .. .
Sicer pa dobijo ribe v glavnem
že očiščene. Tako morajo zobat-
ca, morskega lista, skušo, branci-
na, osliča ali morskega psa le še
»nadišaviti« in speči. Prav taJco
postrvi ali druge sladkovodne ri-
be. Tudi polže in žabje krake.
»Tudi sama sem v začetku z od-
porom poskusila polže in krake,
pa sem spoznala, da je oboje res-
nično specialiteta. Sicer pa zara-
di vsakodnevnega dela v tej ku-
hinji rib nimam preveč rada«.
pripoveduje Jožica Cafuta.
V restavraciji Ribič so uspešno
prebrodili poskusno delo, čeprav
je bilo mnogo takih, ki smo zma-
jevali z glavo ob tako specializi-
rani ponudbi. Nekoliko so sicer
v tem letu razširili ponudbo in jo
prilagodili tudi tistim, ki ne jedo
rib. Veseli pa so, da so uspeli tu-
di s ponudbo polžev in žabjih
krakov, saj ni dneva, da ne bi
prodali nekaj porcij te ali one
specialitete. Sicer pa, hm, morda
res ni tako slabo pokusiti na du-
najski način pripravljene žabje
krake, servirane z riževo podlago
in tatarsko omako, ali v slanino
ovite polže, lepo ocvrte ...?
Da so pri Ribiču resnično lju-
bitelji novosti, so dokazali še s
silvestrovanjem. Obiskovalcem
je bil na voljo hladni bife s kar
36 vrstami jedi. Manjši odziv jih
ni razočaral, saj se zavedajo, da
vsaka novost težko prodre. Bolj
so jih okorajžili zadovoljni obra-
zi gostov in njihove pohvale, za-
to bodo s to obliko ponudbe še
poskusili. Za poletje pa spet ne-
kaj novega: zunanja kuhinja za
pripravo rib na žaru.
Tako postaja gostinska ponud-
ba, ki je pomemben del turisti-
čne ponudbe Ptuja, vendarle pe-
strejša in privlačna za petičnejše
goste in sladokusce. Bo »Ribi-
čevcem« sledil še kdo?
J. Bračič
Daleč dišeča kuhinja restavracije Ribič
KS GORIŠNICA
Praznovali bodo 27. aprila
v krajevni skupr?osti Gorišnica bodo že drugič sloves-
nost ob krajevnem prazniku, ki je vsako leto 4. februarja,
povezali s praznovanjem dneva OF in prvim majem. To-
krat bo slovesnost v nedeljo, 27. aprila, v dvorani kraje-
vne skupnosti in sicer ob 19. uri zvečer z običajnim pro-
gramom.
Na tihem so sicer pričakovali, da bodo praznik pove-
zali z otvoritvijo novega vrtca, vendar bodo morali še po-
čakati. Zgradba sicer že stoji, manjka pa še nekaj funkcio-
nalnih stvari.
Hkrati s splošnimi delegatskimi volitvami so v KS Go-
rišnica izvolili nove ljudi, ki bodo delali v organih kraje-
vne samouprave. Konstitutivne seje so bile v ponedeljek,
21. aprila.
Na slovesnosti ob krajevnem prazniku pričakujejo tu-
di goste iz pobratenega Strahoninca.
MG
V turističnem tednu
tudi razstava rož
v Ptuju bo od 26. do 31. maja četrti turistični teden in
v tem okviru prva razstava rož. Neposredno je za njeno
izvedbo odgovorna komisija za ureditev okolja pri TD
Ptuj, ki jo vodi Zvonka Kneževič.
Razstava bo v času od 29. do 31. maja v razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra. Sodelovali bodo: KGP —
obrat vrtnarija s sadikami drevja in grmovja; z aranžmani
KGP, Agraria Brežice, zasebni cvetličarji; z razstavo pro-
izvodov Semenarna Ljubljana in drugi (Agrariacop Za-
greb, KZ, Mladinska knjiga, Kmečki glas).
K sodelovanju vabijo tudi zasebnike — ljubitelje rož-
Dovolj je, da svojo odločitev sporočijo na Turistično društvo
Ptuj (tel. 771-569) in povedo, s katero cvetlico se bodo pred-
stavili. Rok je kratek — do 10. maja.
Svečano odprtje razstave bo 29. maja popoldan, za
tem pa bo še zanimivo turistično predavanje o varstvu in
urejanju okolja.	mG
Nova prodajalna
za Markovčane
v krajevni skupnosti Markovci
že uresničujejo načrte sedanjega
obdobja zbiranja denarja s sa-
moprispevkom. Ena pomembnih
nalog je zgraditev prizidka pri
obstoječi prodajalni v Markov-
cih, ki je pretesna in tako ne mo-
re zadostiti vsem potrebam kup-
cev.
Krajevna skupnost in trgovsko
podjetje MIP sta že zasadila lo-
pate in gradnja-prizidka v ozadju
sedanje prodajalne je pričela. Ko
bo končana, bodo Markovčani
in okoliški kupci bogatejši za no-
vo samopostrežnico.	J"
Foto: ms
TEDNIK - april 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
F ran ju Vičar ju — Prieškemu Frančeku ob
njegovi osemdesetletnici
27. aprila bo Franček Vičar. skupaj z vsemi Slovenci (ko! je humori-
stično zapisal D. Mevlja). praznoval osemdesetletnico. Nekaj več kot 30
lel j^ minilo, odkar je zapustil Ptuj in njegovo gledališče, se preselil v
Maribor in do upokojitve posvetil vi? svoje igralske sposobnosti maribor-
ski Drami. Da Ptuj ni pozabil na svojega igralca in njegove odrske stva-
ritve in seveda tudi ne na Prleškega Frančeka oziroma Maruleka, priča
tudi ta jubilejni zapis ob njegovi osemdesetletnici. Lani so mariborski
Dialogi v svoji 6. številki objavili obsežen razgovor z njim: iz tega razgo-
vora so povzeti zanimivi podatki, ki se nanašajo na njegova mlada leta,
začetke igranja in na prvo obdobje njegovega poklicnega igralstva na
odru ptujskega okrajnega gledališča.
Franček Vičar se je rodil 27.
aprila 1906 v Sakušaku pri Jur-
šincih, v srcu Slovenskih goric.
Tu je odraščal, začel hoditi v šo-
lo in pasel krave skupaj s sosedo-
vim sinom (njuni domačiji si si-
cer nista tako blizu). Ta sosedov
sin (7 let starejši), Tunek po do-
mače, je odšel pozneje v Ljublja-
no in postal slaven slovenski
mož — literarni zgodovinar in
pisatelj dr. Anton Slodnjak. Z
njim sta si ostala prijatelja še na-
prej, se pogosto srečavala in po-
govarjala, bila skupaj še na Slod-
njakovi osemdesetletnici, lani
konec oktobra pa je Franček Vi-
čar lahko samo še obujal spomi-
ne na skupna otroška leta z njim
ob odkritju spominske plošče na
Slodnjakovi rojstni hiši.
Franček Vičar je obiskoval os-
novno šolo v Juršincih in že igral
prve vloge v otroških igrah. Res-
neje pa se je začelo v Mariboru,
kjer je v letih 1918—1926 končal
najprej nižjo realko, nato pa še
učiteljišče. V igralstvo ga je uve-
del poklicni igralec iz Maribora
Hinko Tomašič na dramskem te-
čaju. Postal je član stalne štu-
dentske gledališke skupine v
Bučkovcih (Mali Nedelji), kraju
z bogato kulturno prosvetno tra-
dicijo. Skupino je vodil mladi
Bratko Kreft. Kmalu je dobil na-
slovno vlogo, leta 1925 pa že pr-
vič sam režiral Tolstojevo Moč
teme in hkrati igral Pjotra. Tu so
prvič dijaki igrali skupaj s kmeč-
kimi fanti in dekleti.
Po končanem učiteljišču je že
v prvem letu svoje službe v Slo-
venski Bistrici igral v Petroviče-
vem Vozlu (lepa predstava — se
spominja). Zatem pa je moral k
vojakom in po dosluženi vojašči-
ni začel znova učiteljevati in to
kar v domačem kraju Juršincih.
Malo ga je bilo strah, biti učitelj
v domači fari, tedanji prosvetni
inšpektor v Mariboru dr. France
Kotnik pa ga je potolažil: »Kar
pojdite lepo v Juršince in bodite
tam učitelj kakor je treba, pa bo
vse dobro.« In tako je potem tu-
di bilo, je povedal sam v omenje-
nem razgovoru v Dialogih.
V	Juršincih se je začelo Vičar-
jevo samostojno gledališko delo.
Imeli so dve igralski skupini: šo-
larsko (z obvezno otroško igro
ob koncu šol. leta) in odraslo-ga-
silsko (pripravili so vsaj eno igro
na leto). Hodili so tudi gostovat
in ljudje so jih zelo radi sprejeli
(igre so morali večkrat ponavlja-
ti). Včasih se je zgodilo tudi kaj
nepričakovanega, izven progra-
ma (tako zgodbico je povedal tu-
di za razgovor v Dialogih).
V	Juršincih je ostal Vičar do
1933, nato pa je bil premeščen
na Polenšak, za upravitelja tam-
kajšnje osnovne šole. Tam se mu
je pridružila še žena. Nadaljeval
je z igranjem vse do začetka voj-
ne.
Julija 1941 se je tudi za Vičar-
jeve začelo izgnanstvo. S Kordu-
na so jih potem po neki sreči
preselili v Zagreb, kjer so bili že-
nini starši. Tu pa niso smeli osta-
ti in znova so morali na pot v
Osijek, od tu pa v Vinkovce, kjer
je Vičar pri nekemu znancu do-
bil službo. Hodil je po terenu in
pridobival kmete za sajenje slad-
korne repe. Ponudila se mu je
priložnost, da je začel sodelovati
s partizani, kar ga je spravilo v
zloglasni zapor v Vinkovcih, od
koder je po sreči 1943. leta ob
nekem bombardiranju ponoči
pobegnil v partizane. O tem je
obvestil ženo z otrokom, ki je na-
to nosila črnino, kot da ga je ubi-
lo tisto noč pri bombardiranju,
in se tako rešila Jasenovca. Do
konca vojne je nato sodeloval v
propa. in igral, enotah IX. voj-
vod. brigade, nazadnje pa bil
vodja kulturnoprosvetne skupine
komande mesta Vukovar in tu na
ozemlju Srema in Fruške gore
prirejal mitinge s petjem in s ske-
či. Igranje mu je bilo usojeno.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil Vi-
čar eno leto upravitelj na starem
službenem mestu v Juršincih,
1946—1948 pa učil na osnovni
šoli Ivana Spolenaka v F*tuju (na
Bregu). Začel je znova igrati v
Sindikalnem gledališču (najprej
se je imenovalo Narodno, takoj
za tem pa Ljudsko), ki je bilo
kmalu nato priključeno SKUD
Jože Lacko, kjer je Vičar vodil
dramsko sekcijo, J. Gregorc pa
pevski zbor. S požrtvovalnim de-
lom so potem kmalu (1950) dose-
gli naslov polpoklicnega gleda-
lišča (od 1951 dalje se je imeno-
valo Okrajno gledališče v Ptuju).
Dobilo je stalnega režiserja, pri-
šli sta tudi dve poklicni igralki in
tudi Vičar sam je dobil naziv po-
klicnega igralca v tem spn^a pol-
poklicnem gledališču (ki ga je
najprej vodil Jože Rojic, od 1953
dalje pa Jože Gregorc — z gleda-
liško sezono 1955/56 pa je posta-
lo že poklicno — več in natan-
čneje o vsem tem glej v Aličevi
Gledališki kroniki, 1952, in v 5,
Ptujskem zborniku 1985). V njem
je ostal do leta 1954, ko je odšel
za poklicnega igralca v Maribor.
V Mariborsko gledališče ga je
sprejel Jaroslav Dolar (kar z žen-
skim kolesom se je pripeljal ponj
v Ptuj, je povedal v razgovoru za
Dialoge). V m'ariborski Drami je
igral do leta 1968, ko je bi! upo-
kojen; še vedno pa je občasno
nastopal.
Ptujska igralska leta so ostala
Vičarju v lepem spominu (na vso
srečo ni dočakal nesrečne ukini-
tve ptujskega poklicnega gleda-
lišča 1958. leta, igral pa je še v
gledališki sezoni 1953/54, ko je
vodil gledališče Jože Gregorc,
predsedoval upravnemu odboru
prof. Mirko Bračič, bil stalni re-
žiser Peter Malec — pred krat-
kim se je od njega poslovil na
mariborskem pokopališču tudi
on in je nastopala v njem vrsta
znanih igralk in igralcev, doma-
čih ptujskih in drugih), Vičarjevi
igralski liki pa nam — gledal-
cem. Iz komika v ljudskih igrah
se je razvil Vičar v ptujskem gle-
dališču v karakternega igralca.
Igral je med drugim Krjavlja v
Desetem bratu, dr. Mroža v Raz-
trgancih, Urha v Razvalini življe-
nja, župnika v Kralju na Betaj-
novi, Wurma v Schillerjevem
Kovarstvu in ljubezni (za to vlo-
go je povedal, da jo je imel naj-
rajši in da se mu je nekako naj-
bolj posrečila, danes pa oi dal
prednost Krjavlju — fotografijo
tega lika nosi vedno s sabo v list-
nici, doma pa hrani povečano v
okviru). Od igralcev pa je v Ptuju
najraje igral z Danijelom Šugma-
nom. Spominja se tudi, kako so s
ptujskim gledališčem tudi veliko
gostovali (kar s tovornjakom in
imeli vedno tudi kulise s seboj,
velikokrat je bila to prava muka),
delali so pač z malo več idealiz-
ma, kakor je danes, ko je treba
že vsak korak plačiUi.
V mariborski Drami je pridru-
žil ptujskim igralskim likom še
nove (naj omenim samo Dunda
Maroja in pa Japlja — znani ma-
riborski fotograf Japelj ga je fo-
tografiral in mu napisal posveti-
lo: Japelj—Japlju).
Franček Vičar je rojen igralec.
Igralski poklic mu ni bil samo
poklic, ampak resnična ljubezen.
O tem in drugem v zvezi z igra-
njem je veliko povedal v omenje-
nem razgovoru v Dialogih. Zato
tudi ni čudno, da se je, ko je za-
pustil teater, počutil, kot da je
ostal sam — občutil sem prazni-
no, je zapisano v Dialogih (za
konec učiteljevanja pa je le hu-
domušno pripomnil, da mu ni to-
liko manjkal razred, kakor pa
počitnice, te so mu manjkale
bolj). In še ena izjava, ki kaže na
pravega igralca: nikoli ni razmiš-
ljal o tem, katera vloga se mu je
zdela v celotni igralski karieri
najtežja, čeprav je veliko igral —
za resničnega igralca so vse vlo-
ge najtežje (morda še posebej ta-
ke z zelo malo teksta, ali pa celo
brez njega).
Marsikdo se ob igralcu Vičarju
spomni predvsem njegovega hu-
morja, komike, njemu samemu
pa je bila bolj pri srcu resna vlo-
ga, tragika. Res je, da je naš
osemdesetletnik zelo resen mož,
res pa je tudi, da se mu ustnice
kaj hitro razpotegnejo, v očeh se
posveti šaljiva iskrica — in že je
tu sala, anekdota (tudi v omenje-
nem razgovoru jih je nekaj natre-
sel). Zato ni čudno, da je postal
posebno priljubljen kot Prieški
Franček oziroma Marulek v
družbi z Matjašekom (D. Šug-
man), s Prieško Miciko (Janjo
Baukartovo) v nedeljskem feljto-
nu mariborskega radia, s Pohor-
skim Tijekom (mariborskim
igralcem Mlakarjem), s Štefom
(Arnoldom Tovornikom) in s Ti-
no (mariborskim igralcem Sam-
cem). Koliko neprisiljenega hu-
morja, duhovitih šal in domače
narečne govorice je seglo do po-
slušalcev z odra in po radiju (ško-
da, da vse to ni ohranjeno, a za-
pisano bi izgubilo svoj pravi čar
neposrednega prenašanja).
Zastor je padel, beseda z odra
je umolknila, kretnje so se za-
ustavile, še vedno pa je tu igralec
Franček Vičar, v domačem dru-
žinskem krogu in prijateljski
družbi tak, kakršen je bil na
odru, čeprav pri svojih osemde-
setih letih že osivel in počasnej-
ših gibov, vedno pa pripravljen
na pameten, resen pogovor in
hkrati na duhovito šalo. Za vso
njegovo človeško toplino in hu-
mor ter za bogastvo odrskih li-
kov smo mu iskreno hvaležni in
mu ob osemdesetletnici želimo
kolikor toliko zdravja in mirnega
počitka, Ptujčani pa tudi, da bi si
morda le še vzel nekaj časa in
moči in nam v zapisani obliki
ohranil svoje spomine na otroška
in mlada leta, na sosedovega Tu-
neka — dr. Antona Slodnjaka,
na domače Juršince, na Bučkov-
ce in Polenšak ter na ptujska leta
svoje igralske kariere, tja do leta
1954 (čeprav je to bežno vsaj še
zapisano in ohranjeno v razgovo-
ru z njim v Dialogih).
Ivo Arhar
Franjo Vičar se na pobreškem po-
kopališču v Mariboru poslavlja od
Arnolda Tovornika-Štefa
Nastopil je tudi v TV filmu Utopljenca — s Pavlo Brunčkovo
Kot župnik v »Kralju na Betajnovi«
Franjo Vičar kot VVurm v »Kovar-
stvu in ljubezni«
SPET NOVO VODSTVO V OKRAJU
Na tovariškem srečanju po končanem tečaju tretje skupine so
Načeta obvestili, da bo naslednje jutro seja okrajnega plenuma OF.
Zaradi tega tisti večer ni odšel domov, temveč je prenočil pri znancih
na Bregu. Prepričan je bil, da je tudi tokrat, enako kot vse doslej, bila
prej sklicana seja okrajnega komiteja, toda tokrat on nanjo ni bil po-
vabljen. Vedel je, zakaj ne. Kaj so na seji komiteja sklenili, mu je poz-
neje povedal tov. Mirko.
Tako kot vsi komiteji v mariborskem okrožju, je tudi okrajni ko-
mite na Ptuju dobil nezaupnico, bil je razpuščen, treba je bilo ustano-
viti novega in za vsakega člana K P posebej ugotoviti, če ima pogoje,
da ostane član še naprej. Razpuščen je bil tudi okrožni komite KPS,
za sekretarja novega komiteja je bi) imenovan tov. Kajtimir (Albert
Jakopič). Tov. Kajtimir je imenoval, v imenu centralnega komiteja in
okrožnega komiteja tudi nov komite na Ptuju. Na njegovo prvo sejo
je prišel tudi sam.
Sejo je začel Nace Voljč-Drčar, ki je bil določen za sekretarja na
Ptuju, in na seji naj bi člani to potrdili. Poročal je, da je na dan voli-
tev, 11. novembra bilo v ptujskem okraju skupno 127 partijcev. Doslej
je pregledal evidenco in imel razgovore že z večino teh. Samo 29 od
teh je predlagal, da se jih ponovno potrdi kot člane partije. Pregledati
in pogovoriti se bo treba še z ostalimi, pa tudi med temi, s katerimi je
že govoril, je precej takih, ki jim je treba posvetiti vso skrb in jih po-
J>topno ponovno vključiti v partijo. Za teh 29 imamo že tudi izpolnje-
ne anketne pole, za vse ostale jih bo treba izpolnjevati sproti. Iskati
moramo nove ljudi za partijo, predvsem med demobiliziranci, delav-
skimi zaupniki in zadružniki, saj moramo povsod imeti naše ljudi.
T- v Kajtimir je poudaril, da so pred nami neštete naloge, ki jih
moramo čmiprej opraviti: komasa^-ija krajevnili IjuJskih odborov, vo-
litv dclav kih -uupn^k -v agrarna rt'"'.rma in nešteus lio^podarskih
vprašanj. Nujno je, da se partija v okraju takoj požene v življenje. Na
okraju moramo ustanoviti disciplinski aktiv, takoj moramo začeti s
čiščenjem okrajne skupščine in izvoliti nove delegate. Še vedno nismo
začeli ofenzive proti reakciji. Naš oportunizem se kaže tudi proti du-
hovščini in do vojnih dobičkarjev. Pobijati moramo šovinizem in lo-
kalpatriotizem, ki sta nam zelo nevarna. Partijci morajo več študirati,
vsak zase in na skupnih sestankih. Večino teh nalog so sprejeli kot
sklep.
Za tem so še formalno potrdili tisto, kar je že odločil okrožni.ko-
mite. Novi člani komiteja so si razdelili funkcije: sekretar Ignac
Voljč-Drčar, kadrovik in za izgradnjo ljudske oblasti Mirko Centrih,
gospodarstvo Franc Simonič, agit-prop Vlado Dernač, AFŽ Lojzka
Kojc in tov. Izidor, ki bo še naprej vodil Ozno, s katero mora biti ko-
mite stalno povezan.
Na koncu so še sklenili, da bodo za v sredo, 6. decembra ob 9.
uri sklicali vseh 29"partijcev v okraju na skupni sestanek. »Vsaj ena
obveznost manj« si je mislil Nace, ko je slišal za ta sklep.
Na seji okrajnega plenuma OF so tov. Drčarja izvolili še za se-
kretarja OF in potrdili tudi druge kadrovske spremembe in dopolni-
tve, predvsem v vodstvih množičnih organizacij.
Največ razpravlH^) namenili delu odborov OF in »narodnih od-
borov« (spet so uporabljali »narodni« namesto ljudski odbori). Poro-
čilo o tem je imel novo imenovani sekretar tov. Drčar, ki se je že ne-
kaj dni poglabljal v problematiko okraja. Med drugim je omenil tudi
sindikate in dejal:
»Mi pričakujemo še težje čase, zato je potrebno, da vzgojimo de-
lavstvo, ki bo edino lahko kos nalogam in težavam, ki se bodo posta-
vljale pred nas. Mi imamo na položajih in v naših odborih še vedno
ljudi, ki namerno onemogočajo uspehe. Tak je na primer sekretar OF
odbora pri Sv. Marjeti, reakcionarni NO v Dornavi in predsednik NO
v Stojncih. Sindikalna organizacija v Majšperku je nezavedna, nased-
la je posameznikom in šla v borbo proti delegatu in samemu ministr-
stvu . . .«
Potem so spregovorili o agrarni reformi. Zelo važno je, komu bo-
mo dali zemljo, da vemo, kdo so pravi agrarni interesenti. »Vse zem-
lje tudi ne smemo razdeliti, nekaj je moramo imati za rezervo, da bo-
mo lahko popravljali morebitne napake,« je rekel eden od razpra-
vljalcev. Sklenili so, da je treba posebej paziti, da se nam ne bodo
med agrarne interesente vrinjali ljudje, ki bi sabotirali izvedbo agrar-
ne reforme.
Tov. Kajtimir je tudi povedal, da seje po vsej državi začelo »čiš-
čenje državnega aparata in redukcija personala«. To bo treba izvesti
tudi v ptujskem okraju, žal pa nimamo dovolj sposobnih ljudi, kljub
temu popustljiv -r,ti le sme biti.
Kritično so tudi spregovorili o okrajni skupščini, ki ne daje tiste-
ga, kar bi morala. Sklenili so, da morajo takoj začeti s »čiščenjem
okrajne skupščine« in namesto reakcionarnih in nedelavnih delega-
tov izvoliti nove delegate, ki bodo »sigurno naši«. Pri tem je treba lju-
dem pokazati, da naša oblast povsod ščiti malega človeka in da bomo
imeli uspeha, če ne bomo v stalnem stiku z masami. Naše zanesljive
ljudi moramo tudi vzgajati in usposabljati, da bodo znali delati.
Razprave na tej seji je bilo bolj malo. Govorila sta predvsem se-
kretar Drčar in tov. Kajtimir. Kar sta govorila, so bile naloge, »gola
dejstva in resnica«, ki ji ni smel nobeden oporekati. Naloge so bile ja-
sne, čeprav marsikateremu ni bilo jasno, kako jih bo moč v praksi iz-
peljati.
Pod točko »razno« se je oglasil tudi Nace. Na kratko je ponovil
vse naloge, ki so bile nakazane in poudaril, da se »globoko« strinja s
tistim, kar je rekel tov. sekretar, da moramo vzgojiti naše delavstvo, ki
bo edino lahko kos nalogam in težavam. Zato je sklenil, da bo tudi
sam šel med delavce ...
V	sejni sobi je med tovariši, ki so ga poznali, završalo.
»Se šališ, Nace?« je vprašal Mirko.
»Nič se ne šalim, tovariši. Glejte. Sedem mesecev je od tega, ko
je prišla svoboda, ko smo iz Haloz prišli na Ptuj in začeli obnovo in
izgradnjo naše oblasti. 04 takrat nisem skoraj nič več doma. Haloška
zemlja pa ne rodi, če je trdo ne obdeluješ. Žena in mali otroci doma
vsega ne zmorejo. Čeprav je žena zavedna večkrat pogodrnja, saj ve-
ste kakšne so ženske, in me vprašuje, kaj imam od tega, da stalno ho-
dim po nekih aktivističnih nalogah, na seje in sestanke. Če odkrito re-
čem - nič, od niča pa se ne da živeti, tudi če dobiš karto, je treba de-
nar, da si lahko tisto kupiš. Zima je pred durmi in ne vem, če bo do-
volj hrane za družino do nove žetve. Zato sem se odločil, da grem
tudi sam med delavce in vsaj nekaj zaslužim. Priučen tesar sem in za
gradnjo tovarne v Strnišču potrebujejo tesarje .. .«
V	sejni sobi je nastala mučna tišina. Pretrgal jo je tov. Drčar z
ugotovitvijo, da je pri nas res nujno, da plače upravnega aparata in
političnih delavcev čimprej uredimo. Težava je samo v tem, ker še o
tem ni sprejet zakon, pa tudi denarja nimamo zagotovljenega.
Tov. Simonič je predlagal, da bi Nacetu dali enkratno denarno
pomoč. Temu seje Nace odločno uprl. Socialna pomoč bi ga žalila in
sram bi ga bilo pred ljudmi. Kruh si hoče zaslužiti z delom svojih rok.
»Če mi že hočete pomagati, potem mi pomagajte s tem, da bi me \
Strnišču čimprej sprejeli na delo. Vsako drugo pomoč pa odklanjam«
— je bil odločen Nace.
Se nadaljuje
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. april 1986 -
TEDNIK
z vrsto
aktivnosti
v mesecu
boja proti
alkoholizmu
v občinski organizaciji
Rdečega križa Ptuj so letos
pohiteli (konkretno v komisi-
ji za zdravstveno vzgojno de-
javnost) in pričeli z določeva-
njem aktivnosti, ki jih bodo v
krajevnih skupnostih, organi-
zacijah združenega dela, šo-
lah in drugod vodili v mesecu
novembru — v mesecu boja
proti alkoholizmu.
Potekale bodo v dveh glav-
nih smereh oziroma pod dve-
ma naslovoma: Alkoholizem
v mojem okolju in Kajenje v
mojem okolju. S primernim
razpisom želijo spodbuditi
najširši krog, ki naj razmišlja
o tem, predvsem pa opozarja
na vzroke, ki vodijo v te opoj-
nosti. Gostinski obrati (za-
sebni in družbeni) naj bi po-
skusili z dnevi abstinence,
sindikat naj bi v okviru var-
stva pri delu skušal odpra-
vljati kajenje, zdravstveni de-
lavci v svojih prostorih ne bi
kadili in podobno. To so si-
cer priporočila, o katerih se
morajo odgovorni v posa-
meznih okoljih izreči in ustre-
zno ukrepati.
Komisija za zdravstveno
vzgojno dejavnost pri občin-
ski organizaciji pričakuje tu-
di druge predloge.
MG
Člani dramske skupine s svojo režiserko Jožico Skok (levo).
Med eno od bralnih vaj.
Živahno delo dramske skupine
v nedeljo, 13. aprila, je z zad-
njo predstavo zaključila delo v
letošnji sezoni dramska skupina
MA ZSMS Skorba. Z delom, ki
so ga predstavili, so poželi mno-
go priznanj med gledalci.
Kako pa so sploh pričeli z de-
lom?
Za odgovor na to vprašanje
moramo poseči nekaj let nazaj in
sicer v 1983. leto. Po izgradnji
doma krajanov se je porodila
ideja o aktivnostih, ki bi jih lah-
ko mladi izvajali v tem prostoru.
Med temi idejami se je zdela naj-
bolj realna in primerna prav
dramska aktivnost. Rečeno
—storjeno. V novi sezoni se je
zbrala skupina mladincev in mla-
dink, ki so bili voljni delati v tej
skupini. Naštudirali so Švajger-
jevo Domačijo, s katero so že na
začetku vzbudili dokaj pozorno-
sti. Po končani uspešni sezoni so
se seveda odločili za nadaljnje
delo. V novi sezoni so namerava-
li predstaviti igro, ki so jo odi-
grali letos, vendar ta namera za-
radi bolezni v ansamblu ni uspe-
la. Odigrali pa so veseloigro
Podlaga zakonske sreče, ki so jo
pripravili posebej za dan žensk.
Letos so se predstavili na pre-
mieri 23. februarja s komedijo
Roksi. Že med domačini so dose-
gli velik uspeh, ki ni izostal tudi
na gostovanjih. S prvimi vajami
so pričeli novembra in z njimi
nadaljevali vse do prejšnjega
tedna. Za dosego svojega cilja so
se morali marsičemu odreči. Ze-
lo težko je bilo najti pravi čas za
vaje, saj se iz strukture igralcev
vidi, da so med njimi osnovno-
šolci, dijaki, študentje in delavci,
tako da so bile vaje včasih tudi
takrat, ko mladim to najmanj
ustreza. Srečevali so se z vsemi
problemi, ki se pojavljajo v takš-
nih amaterskih skupinah — v
zimskem času, predvsem letos,
ne ravno najbolj idealni pogoji
za delo, mnogo iznajdljivosti pri
pripravi scene in oblačil ... Pri
tem so jim pomagali tako mla-
dinski aktiv, vaška skupnost kot
vaščani.
In kako je z delom zadovoljna
režiserka Jožica Skok? »Z delom
sem zelo zadovoljna. Mladi so
pokazali mnogo iznajdljivosti in
truda, kar se je na koncu bogato
obrestovalo. Pri delu so se sreče-
vali z raznimi manjšimi proble-
mi, ki pa so jih uspešnp prebro-
dili. Ne smemo pozabiti, da so to
mladi ljudje, ki so poleg vseh
šolskih in drugih obveznosti na-
šli še čas za igranje, kar pa pri
dveh, včasih tudi treh triurnih
vajah na teden ni malo. S to mla-
dino rada delam, saj se za vsako
stvar zelo potrudijo in upam, da
bodo tudi naslednjo sezono igra-
li skupaj.«
K uspešni izvedbi tega dela je
mnogo pripomogla tudi režiser-
ka, zato seji mladinci zahvaljuje-
jo za trud, ki ga je vložila v to de-
lo.
Po vseh teh uspehih bi bila res
škoda, da bi prenehali z delom.
Zato si vsi, ki smo jih videli na
odru, želimo, da nadaljujejo z
delom in svojim kulturnim po-
slanstvom.
Silvo
GRAD TURNIŠČE SKOZI STOUTJA (5. del)
»
Današnja podoba gradu
v prejšnjih štirih delih oziro-
ma nadaljevanjih ste lahko spo-
znali le del zgodovine gradu in
njegove okolice. Kot lahko vidi-
te, je bilo življenje v gradu dokaj
živahno, kar pa za danes ne bi
mogli reči. Ker je v Tedniku bilo
že veliko napisanega glede pro-
padanja gradu in kaj bi bilo po-
trebno storiti, da ohranimo dedi-
ščino tudi poznejšim rodovom,
bi vam danes v foto zapisu pred-
stavil današnjo podobo gradu.
Morda boste tudi vi ob prebira-
nju članka spoznali, kakšno kri-
vico delamo kulturno-zgodovin-
skim objektom.
To je le del prikazanega sta-
nja. Namesto, da bi se ljudje za-
vedali, da imajo v svoji okolici
kulturni spomenik ter ga poma-
gali rešiti, pomagajo zobu časa,
da bi čim prej izginil. Iz dneva v
dan se vrstijo v zgradbi najrazli-
čnejše tatvine, oziroma ljudje
kradejo tisto kar je še ostalo in
sicer: vrata, okna, stekla, mize,
stole, lesne obloge sten, itd. Pred
leti pa so kar preko noči izginjale
lovske trofeje, ki danes krasijo
marsikatero stanovanje. In kdo
so vlomilci in tatovi? Mi vsi, ki v
srcu nimamo vsaj malo poštenja
do naših prednikov in njihove-
mu prispevku zgodovini. Marsi-
katera reč iz gradu je pri ljudeh,
od katerih naša družba pričakuje
največ in bi ti morali dajati vzor,
ne pa da sami sodelujejo v no-
čnih tatinskih pohodih. Upam,
da bodo ob branju članka začuti-
li pri sebi vsaj malo kesanja za
storjena dejanja.
ZB
Hoja okrog gradu je nevarna, ker s strehe odpada opeka
Vandalizem na pohodu! Ni ok-
na, ki bi imelo celo šipo
Luknie v stropu so vedno večje
Delo vlomilskih rok. latvme v
gradu se vrstijo iz dneva v dan.
Kdaj bo izginil tudi grad"?
NEKDAJ sončni prehod, danes zatrpan z deli stropa
Kaj je zdravljenje in kaj
rehabilitacija alkoholika?
Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi
ne pomagajo; nihče mu ne more pomagati, če si no-
če pomagati sam.
Zadnjič smo spoznali, da se mora alkoholik v
začetku zdravljenja urediti na področju telesne
kulture in si tako okrepiti telo in duha za zahtevne
naloge, ki so pred njim. V klubu to veliko poudar-
jamo pri zdravljencih, spodbudimo jih in hodimo
na skupne planinske pohode, kolesarjenje itd. To-
rej, vsi tisti ki abstinirate brez kluba, a želite ostati
brez reciva, dobro si zapomnite to, kar poudarja-
mo o telesni kulturi. Kajti, TRAJNA SKRB ZA
TELE6NOKULTURO JE PRAVZAPRAV NAJ-
BOLJ SMISELNA INVESTICIJA V ZDRAVJE,
KI SE IZREDNO DOBRO OBRESTUJE.
Jutranja telovadba, izleti v naravo in planinarje-
nje so dostopni vsakomur in dajejo neomejeno
možnosti za telesno vadbo ter užitek in še poceni
so. Danes nekaj več o JUTRANJI TELOVADBI
(povzeto po knjigi »Dolga pot« dr. Ruglja).
Jutranja telovadba je osnova osjiov telesne kul-
ture. Z majhno porabo časa in izrednim vsakoju-
tranjim naprezanjem volje (kar je bistveno) mogo-
čno zakoračimo v življenje porajajočega se dneva.
Izredno pozitivno vpliva na telesno in duševno
zdravje iz naslednjih razlogov:
—	ker nam omogoči in nas tudi »prisili«, da se
zjutraj, takoj ko vstanemo, zbudimo.
—	Z dovolj intenzivno vadbo (in postopnim ve-
čanjem naporov) obremenimo srce in nekatere
druge organe za približno pet do desetkrat bolj,
kot so obremenjeni v spanju, kar zelo spodbudno
vpliva na vzdrževanje in jačanje telesne zmogljivo-
sti.
—	Takoj zjutraj ugotovimo moč naše volje. Ce
se nam ne ljubi, da bi se pošteno zmigali, ker smo
leni, nas to spoznanje lahko pripelje do tega, da
mobiliziramo rezervno voljo in se prisilimo k telo-
vadbi. Tako jeklenimo svojo voljo,, obenem pa
storimo odločilni korak k sproščenosti, aktivni na-
ravnanosti in optimizmu tega dne. Ce se nam z ju-
tranjim programom telesne vadbe posreči prema-
gati svoje odpore (lagodnost, lenoba, črnogledost
itd.), se nam dvigne samozavest — kot vedno, ka-
dar premagamo sami sebe.
Na osnovi temeljnih znanstvenih spoznanj o te-
lesni kulturi in iz lastnih izkušenj priporočam na-
slednji program jutranje telovadbe:
a)	vstani tako zgodaj, da imaš za telovadbo na
voljo vsaj četrt ure;
b)	takoj ko vstaneš, sleci pižamo, obleci spodnje
hlače, odpri na stežaj okno in začni telovaditi;
1.	Lahkoten tek na mestu (na preprogi) s postop-
nim zviševanjem hitrosti in maksimalnim dviga-
njem nog; proti koncu uporabi skrajne moči, tako
da se močno zadihaš in začneš potiti, srčni utrip
pa se zviša na približno 150 utripov v minuti. Pazi
na lahko spuščanje nog, prvič zato, da ne motiš so-
sede v spodnjem nadstropju, drugič pa zato, ker to
prispeva k vadbi elegance telesnih gibov. Tek mo-
ra trajati najmanj 3 minute.
2.	Dihalne in različne razgibalne vaje (predklon,
zaklon, odklon na obe strani, kroženje trupa, niha-
nje in kroženje bokov, odnoženje, raznoženje in
kolebanje spodnjih udov, gibi v stopalnih sklepih,
različni gibi v drugih sklepih, itd), ki trajajo vsaj 5
minut. Pri razgibalnih vajah je pomembno, da te-
lovadiš do skrajnih meja, do bolečin, sicer so raz-
gibalne vaje brez koristi.
3.	Počepi od 40 do 100 in več, sledi še dviganje
na rokah, sestavljajo najpomembnejši del jutranje
vadbe, kajti pri teh vajah se razkrije moč tvoje vo-
lje. Šele DO teh vajah se pošte .o potimo in zadiha-
4.	Sledijo dihalne vaje, ki so, če jih pravilno izva-
jamo, velikega pomena za zdravje. Normalno di-
hanje se začne z mirnim in počasnim izdihom, kaj-
ti posode ne moremo napolniti, če je prej temeljito
ne izpraznimo. Torej, najprej temeljito izdihnemo.
Naše misli morajo biti v celoti osredotočene na di-
hanje. Ko pljuča popolnoma napolnimo, počasi
izdihnemo, enako kot smo vdihnili, nesunkovito,
brez napora. Na koncu izdiha trebuh dobro pote-
gnemo noter. Potem na isti način spet vdihnemo.
Cim dlje delamo to vajo, tem bolje. Dihalne vaje
lahko naredimo vedno in vsakokrat, ko se spomni-
mo nanje ali kadar smo utrujeni, potrti ali obupa-
ni. Nekajkrat popolnoma zadihajmo in naša utru-
jenost bo čudežno izginila. Dihanje bo vplivalo na
našo duševnost in z novo vnemo se bomo lotili de-
la.
Ko se po teku na mestu, razgibalnih vajah, po-
čepih in dviganju na rokah v zavestnem, globokem
in počasnem dihanju sprostiš in naužiješ svežine
jutra, pridejo na vrsto naslednja opravila:
5.	Jutranje tuširanje ali vsaj temeljito umivanje
do pasu je potrebno opraviti brezpogojno, prvič
zaradi, lastnega zdravja, drugič pa zaradi preproste
olike, da drugim ljudem v vlaku, v avtobusu, v sej-
ni sobi in drugod ni treba zaznamovati vonja uma-
zanega telesa. Alkoholik se postopoma tudi glede
osebne higijene povsem zanemari. Zato se mora
nekdanji alkoholik takoj v začetku zdravljenja na-
vajati in tudi navaditi na vzorno osebno higijeno.
6.	Zajtrk
Vsak človek, ki se srečuje z drugimi ljudmi, je
dolžan zajtrkovati, tudi zaradi dobrih medseboj-
nih odnosov. Lačni ljudje, ki so drogirani (pomir-
jeni ali vzburjeni) z nikotinom ali kofeinom, so
bolj živčni kot tisti, ki so siti in niso pod vplivom
kave ali cigaret, zato pogosteje prihajajo v spore
kot tisti, ki redno zajtrkujejo. Za nekdanjega alko-
holika, ki je počasi hiral tudi zaradi neredne in ne-
ustrezne prehrane, je reden zajtrk eden od pogojev
za ureditve zdravja. Tistim, ki zjutraj nimajo apeti-
ta, bodisi zato ker so se v tem pogledu zanemarili,
bodisi zato, ker imajo (zaradi nikotina, kofeina in
alkohola) želodčni katar, svetujemo »potek nava-
janja na zajtrk«:
—	začni zjutraj s požirkom mleka (bele kave ali
čaja), naslednji dan še z drugim požirkom, do kon-
ca tedna boš pospravil celo skodelico;
—	v prvem dnevu drugega tedna splahni prvi
grižljaj kruha s skodelico mleka, da boš do konca
tedna lahko pospravil celo žemljo;
—	v tretjem tednu pride na vrsto prvi dodatek:
trdo kuhano jajce;
—	v četrtem tednu pa bo prišel prav še drugi do-
datek: košček sira, drugo jajce, šunka, riba itd.
V dolgih letih si vsak (jutranji) telovadec izdela
lasten sistem telesne vadbe, ki mu postopoma pre-
ide v meso in kri.
Jutranja telovadba ima za vsakega zdravljenega
alkoholika specifičen pomen. Naša delovna hipo-
teza je: TISTI NEKDANJI ALKOHOLIK, KI
BO VSAKO JUTRO ZMOGEL TOLIKO VOLJE,
DA BO OPRAVIL CELOTNI PROGRAM JU-
TRANJE TELESNE VADBE, BO PRAVZA-
PRAV TAKO MNOGO INVESTIRAL V SVOJE
ZDRAVJE, DA CEZ DAN NE BO ŠEL UNlCl-
T1 (JUTRANJO) INVESTICIJO S KOZARCEM
ALKOHOLA. In res, med recidivisti še nismo vi-
deli nikogar, ki je zjutraj, pred recidivo, redno po
programu telovadil.
K temu ga spodbujamo v klubu in mu tako po-
magamo. Telovadi skupaj z ženo in otroki!
Drugič o hoji in izletih v naravo.
Dr. Z. 1.
TEDNIK - 24. april 1986
NAŠI DOPISNIKI — 9
Ob 50-letnici predsednika MOPZ Markovci
v naših krajih velja že nekaj let nazaj ne-
napisano pravilo: kdor dopolni 50 let življe-
nja, naj ta svoj polstoletni jubilej tudi dostoj-
no, ponosno proslavi. O teh praznovanjih,
posebno skupnih cele neke generacije (npr.
letnika 1932, 1935 ...), se potem pogovarja-
mo po vseh vaseh in zaselkih naše KS, saj je
vsaka od njih že kako zastopana v teh jubile-
jih. O vsakem izmed množice praznovanj ne
morem napisati več kot nekaj splošnih poda-
tkov, nekaj več osebnih misli in želja pa lah-
ko zapišem ob 50-letnici življenja znanega
Markovčana Franca Goloba. Celo svoj 50.
rojstni dan je namreč obeležil tako, kakor je
usmerjeno vse njegovo življenje: kot član
moškega pevskega zbora Prosvetnega dru-
štva »Alojz Štrafela«, je 8. marca zvečer na-
stopal na dveh proslavah (v Spuhlji, v Zabov-
cih) v počastitev mednarodnega dneva žensk.
Vsi, ki smo vedeli za njegov osebni praznik,
smo mu tedaj iskreno čestitali in zaželeli tudi
za naslednjega pol stoletja lepo, uspešno in
bogato življenje. Fošnarov Franc pa — pod
tem domačim imenom ga verjetno enako do-
bro poznamo vsi Markovčani in okoličani —
nam je že tedaj namignil, da namerava okro-
gli jubilej proslaviti v krogu vseh, ki so ka-
korkoli povezani s katerimi od njegovih ži-
vljenjskih področij. Praznoval je torej v kro-
gu svojih sodelavcev v DO Hmezad—Mar-
kovci; s sestro dvojčico Marijo sta skupaj
praznovala »celo stoletje« v družinskem kro-
gu, ki sta ga razširila na vse svoje najbližje in
najdražje. Prepričana sem, da sta bili tista so-
bota in nedelja (15. in 16. marca) na Golobo-
vem dvorišču in v njihovem domu prava dru-
žinska praznika, ki ju bodo vsi udeleženci
pomnili do konca življenja.
Prav tako pa bomo pomnili 19. marec 1986
vsi, ki nas je naš prijatelj Franc Golob pova-
bil v svoj dom na ta večer. Tokrat so se zbrali
okrog jubilanta njegovi pevski prijatelji, čla-
ni obeh zborov, v katerih Franc že 35 oziro-
ma 18 let »združuje« svoj glas. Bilo je lepo,
slovesno in prisrčno, prav vse od začetka do
konca v zgodnjem jutru naslednjega dne.
S skromnimi, a iskrenimi darili smo mu že-
leli povedati, da ga spoštujemo in imamo ra-
di, da cenimo njegov prispevek v kulturnem
življenju našega kraja ter si želimo, da bi to
delovanje trajalo in trajalo. Miza je bogata
ponujala dobrote, večino z domačih njiv in iz
hlevov, kjer jubilantova družica in njun odra-
sel sin skrbno pridelujeta hrano za mnoga la-
čna usta, pri tem pa jima je v veliko pomoč
Francov 78-letni oče Jakob, pa mati Ivana ter
še kdo iz njune rodbine.
Seveda smo tudi pogosto zapeli, saj je prav
petje tisto, ki bi, če bi seštevali leta v obeh
zborih, trajalo že več kot njegovih 50 življenj-
skih let. Peli smo zdravljice in podoknice, za-
peli smo priložnostno pesem izpod peresa
naše domače avtorice Terezije Maroh; vmes
so se zvrstile naše iskrene čestitke — sama
sem prav morala nazdraviti njegovemu očetu
Jakobu, saj sem se spomnila na neko pesem v
svojem učbeniku — vesela sem, bila ob dej-
stvu, da se oče Jakob ves večer veselo in po-
nosno suče med sinovimi gosti, sin pa mu tu-
di ves čas izkazuje drobne, skoraj neopazne
pozornosti.
Ob tej priložnosti je Franc ponovil svojo
zahvalo družini, ki mu s svojim razumeva-
njem in prevzemom dela nase omogoča delo
v dveh zborih ter obenem v organizacijskem
delu pri prosvetnem društvu; to, da je srečen
in ponosen mož in oče ter že skoraj 6 let tudi
dedek, mu ni potrebno posebej pripovedova-
ti, saj se vse to odraža na njem, v njegovi ve-
drini. Vso priznanje je izrekel svojemu očetu,
• ki rad reče: »Franc je odšel na vaje (zbora),
Franci (vnuk) k nogometu, jaz pa grem v
»štalo« (torej opravljat živino)!« Toda vse to
je povedano dobrodušno, z vsem razumeva-
njem za sinovo delovanje na kulturnem in
vnukovo na športnem področju.
Naj ob koncu zapisa ponovim del ene od
zdfavljic ob 50-letnici tovariša Franca Golo-
ba:
... da kol'ko kapljic toTko let
naš Franc hi hodil k zboru pet
in srečno živel na tem svet!
Karolina Pičerko
Ob daljšem pogajanju je starešini neveste uspelo ceno znižati, saj mora
sprevod nadaljevati pot k nevestinemu domu.
Muzikant se izgovarja, da se je zredil na poroki. Tehtnica mu je pokaza-
la kar 115 kg.
Če hočete ženina, boste tudi plačali!
Mladi v. Bukovcih negujejo običaje ob ra-
zličnih priložnostih. Tako je tudi kadar se
pripravlja poroka. Dan prej pripravijo fan-
tovščino, sosedi in prijatelji pa prinašajo naj-
različnejša darila, saj je za takšne priložnosti
potrebno napolniti mize z dobrotami. Naj-
bolj se morajo izkazati sosedje, katerih otroci
bodo kmalu tudi sami pripravili takšno vese-
lje.
Ponekod skrbno zapisujejo darovalca, po-
vsod pa le-ti zagotovo dobijo kos domačega
kruha.
Prvi dan ponavadi praznujejo pri ženinu,
nato pa nadaljujejo še pri nevestinih starših.
Za veselo razpoloženje poskrbijo muzikanti,
starešina in kopjaši pa jih pri tem vzpodbuja-
jo.
Zanimivo pa je še posebej takrat, ko je že-
nin ali nevesta iz druge vasi. Takrat domačini
napravijo zaporo, starešine pa morajo v takš-
nih primerih seči globoko v žep. Ob tako po-
membnem življenjskem dogodku se je res
težko odpovedati lepim običajem.
Konrad Zoreč
Vožnja z avtobusom iz Ptuja
v Maribor in nazaj
Večkrat se peljem z avtobusom iz Ptuja v Maribor in nazaj. Vož-
nja po Mariborski cesti je zahtevna, saj so ovinki nevarni in preozka
cesta za tako velik promet.
Že na ptujski postaji vstopi v avtobus veliko potnikov na mari-
borski pa veliko več. Tudi na vmesnih postajah potniki vstopajo in iz-
stopajo, vendar vozniki vožnje prav dobro izpeljejo.
Avtobusni vozniki, lepa vam hvala!
Tina
Mladi so začeli
člani športnega društva Korenjak se pripravljajo
na tekmovanja v malem nogometu. Igrišče so že uredili,
športniki pa zavzeto trenirajo. Najbolj prizadevna v teh
pripravah sta Franc Skok in Drago Golub.
Stanko Galič
Ptuj ima tudi pogoje za letno gledališče
čas mi je dopuščal, da sem si
nekega dne, ko je še na debelo
ležal marčevski sneg, bolje ogle-
dal mesto Ptuj in okolico. Pri
tem obhodu sem opazil nekaj,
kar mi je dalo misliti in zato sem
se odločil, da o tem kaj napišem
in opozorim Ptujčane. Začetek
naj bo takšen.
Lam poleti sem bil kot gost
povabljen na dramsko priredi-
tev, ki se je izvajala v odprtem
letnem gledališču, torej v naravi,
v kraju nedaleč Celja. Dramska
snov in dogajanje v naravi, ki
takšnemu izvajanju najbolj^istre-
za, je dosegla vrhunec z navduše-
njem gledalcev in priznanjem
igralcem. Seveda sem tudi sam
bil nad tem zelo navdušen. Isto-
časno pa je šinila misel, da bi
takšna letna gledališča lahko
imeli tudi drugod, predvsem več-
ji kraji in mesta. In takšno me-
sto, ki bi ustrezalo za sodobno
letno gledališče, sem tega mar-
čevskega dne odkril v Ptuju. Do-
dobra sem si ga ogledal in pre-
meril ter ugotovil, da ga v bližnji
in daljni okolici primernejšega
ni. Tudi Maribor ga nima.
Naj omenim kako prijetno in
očarljivo je izvajati in gledati ka-
kršno koli predstavo v letnem ča-
su pod milim nebom, ob siju lu-
ne ali pod milijoni zvezd, ob ra-
stočem drevju in grmovju, celo
ob pravem skovikanju sove in le-
tanju nočnih metuljev okrog
svetlobe. Nedopovedljivo! Kdor
je kaj takega že doživel, lahko ra-
zume kaj pomeni letno gledali-
šče.
Na žalost so za kaj takega
mnogi prikrajšani, ker nimajo
podobne možnosti, kajti za kaj
takega mora v prvi vrsti ustrezati
že sam teren. In ravno takšen te-
ren je v Ptuju in je škoda, da ni
že urejen za ta namen. Ptujča-
nom bi že povrnil stroške grad-
nje. Tudi sem prepričan, da bi od
letnega gledališča dobili več de-
narja, kot pa od kurentovanja, ki
jih čestokrat ni bilo in jih vedno
ne bo mogoče izvajati, kjer so
pač ob taktm času, ko gospoduje
starka zima. Medtem bi letno
gledališče delalo v daljši sezoni
in verjetno s precejšnjo zasedbo.
Toda, tu je vprašanje, koga v
Ptuju za to idejo in izvedbo zain-
teresirati? Bi se za to vneli kul-
turniki in prosvetarji, politične
organizacije ali oboji ali nobe-
ni???
Predlog bi bilo škoda opustiti. Bi
se morda najdel kak pisatelj-dra-
matik, dramaturg in bi predlog
podprl, kajti navsezadnje bi tudi
dramaturgi imeli več dela za
ustvarjanje del, ki so za letna gle-
dališča.
S tem pa bi bilo tudi nekaj več
zaposlitve za tiste, ki bi skrbeli
za vzdrževanje, za red in vse
ostalo, kar se v zvezi s tem pora-
ja.
Zdaj torej kličem vsem, ki vam
je kultura in predvsem dramati-
ka in njene očarljive lepote koli-
čkaj pri srcu, da so o vsem tem in
čim prej kje ob vrčku ali stekleni-
ci piva ali kozarcu vinčka doma
ali pri prijateljih o tem predlogu
pogovorite. Morda bi bilo kaj iz
tega? Ali pa vas jaz povabim na
kavico (debelo seveda) in se po-
menimo o celotni zadevi, kjerko-
li v Ptuju, v pisarni (kavo sem si
že nabavil, alkohola ne pijem —
zaradi dohtarjevih prepovedi).
Zelo pa bi me veselilo, če bi se za
to res kdo pošteno zavzel in bi se
iz teh vrst rodil kakor otrok, bi
mu daleč okrog rekli — ptujsko
letno gledališče. Prepričan sem,
da bi se ga mnogi Ptujčani in
okoličani zelo razveselili ter bili
ponosni nanj, hkrati pa bi mu
verjetno marsikateri rad bil botr-
ček. Tako bi Ptuj pridobil za svo-
je že nekdaj dobre prosvetarje
lep objekt, ki bi prav gotovo pri-
nesel veliki sloves mestu in nje-
govi kulturi, vsekakor pa tudi
pritok obiskovalcev, torej komer-
cialno korist. In še to: teren, ki
ga imam v mislih, bi bilo potreb-
no v nekaj dneh (torej hitro) pre-
gledati, kajti spomlad je tu, dela
so se začela in da se teren ne bi
uporabil v kaj drugega, vas na-
prošam k naglemu začetku.
Morda bo o tem predlogu kdo
sprožil kaj nasprotnega in me
kritiziral ter oblatil. No, na to
sem tudi mislil in pripravljen
sem sprejeti vso kritiko. Kazno-
vali me zaradi tega ne bodo ni-
kjer.
Če se pa za lo kdo zavzame,
sem vsem vedno na voljo in je
moj naslov v uredništvu. Povem
pa vam vsem, da se že veselim
otvoritvene slovesnosti in užitka
ob gledanju kakšnega lepega do-
godka na letnem odru.
JBJu.
IZ DELA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
PTUJ-ORMOŽ
Težave s prostori
Prihodnje leto bo društvo praznovalo 40-letnico ustanovitve.
Vendar še kljub dolgoletnim prizadevanjem nimajo svojih prostorov,
ki bi bili primerni za njihovo združevanje. Trajen problem predsta-
vljajo finančne težave. Kar veliko članov društva se ukvarja s kultur-
no in športno dejavnostjo, za kar pa zadnje čase ni več dobrih možno-
sti.
Delovno predsedstvo na Občnem zboru medobčinskega društva slepih in
slabovidnih Ptuj-Ormož.	r
Pozornost mladim
in usposabljanju
člani gasilskega društva Polenšak imajo pester program dela.
Veliko pozornost posvečajo delu z najmlajšimi. V akciji Mladi gasilec
jih bodo poskusili čim bolje izuriti, da bodo lahko sodelovali na tek-
movanjih. Gasilske vaje bodo imeli vsako zadnjo nedeljo v mesecu. V
poletnih mesecih bodo izvedli verižno vajo s tremi motornimi brizgal-
kami, v mesecu požarne varnosti pa bodo izvajali dežurno službo in
vaje. Nekaj njihovih članov se udeležuje tudi tečajev za strojnike.
V jesenskem času bodo za vse krajane pripravili predavanja in
predvajali filme o požarih.	^
Gasilci gasilskega društva Polenšak, ki so nastopili na 2. prazniku KS.
Kdaj bo Studenčnica
čista?
Ribiči smo večkrat zaskrbljeni, saj pogosto opazimo, kako ljudje
onesnažujejo okolje, zlasti reke in potoke. Tokrat vam prikazujemo
kakšen je potok Studenčnica kadar kdo pusti, da se v njem nabirajo
najrazličnejše navlake. Na ostankih podrtega drevja se hitro naberejo
tudi drugi predmeti, ki jih mečemo v potoke ... Konrad Zoreč
Navlaka, ki se je nabrala na zgornjem delu Studenčnice.
10 - ČESTITKE
24. april 1986 - TEDNIK
fEDNIK
- 24. april 1986
ČEStiTKE - 11
12 » ČESTITKE
24. april 1986 -
TEDNIK
tednik - 24. april 1986
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
prava m veC zadnja
Članice rokometnega kluba Drava so v sobotnem srečanju z Mlinotestom v
ptuju osvojile točko in se izenačile s Fužinarjem. Zaradi boljše medsebojne ra-
zlike v zadetkih so se rešile zadnjega mesta s precej možnosti, da ga do konca
prvenstva obdržijo.
DRAVA - mlinotest 10:10(7:6)
Tekma je bila v zelo težkih pogojih, saj je neprestano deževalo, zato sta
imeli obe ekipi veliko težav z obvladanjem spolzke žoge. To se seveda pozna v
rezultatu, na majhnem številu doseženih zadetkov. V prvem polčasu sta se ekipi
menjavali v vodstvu, domačinke pa so ob polčasu vodile z zadetkom prednosti.
V drugem polčasu sta ekipi dosegli še enkrat manj zadetkov kot v prvem, doma-
činke pa so bile stalno v rahli prednosti. Dve minuti pred koncem so pri rezulta-
tu 10:9 zastreljale sedemmetrovko, v zadnji minuti pa je pri rezultatu 10:10 Fa-
ričeva ubranila kazenski strel najboljši igralki Mlinotesta Kodričevi. Tako je de-
litev točk po prikazani igri najpravičnejša.
V soboto se bo Drava v gosteh pomerila z Novim Mestom. DRAVA: Farič,
Hentak 2, Šoba, Rižner 2, Korošak 2, Lašič 2, Fridl 2, Premužič, Potočnik, Ma-
lek, Juršič, Gregorec.
velika nedeija - drava 18:12 (8:7)
Tudi člani Velike Nedelje in Drave (zlasti slednji) so imeli veliko težav na
tnokrem igriču. Mlada ptujska ekipa seje v prvem polčasu dobro upirala doma-
činom, v drugem delu pa so bili domačini precej boljši in spretno izkoristili na-
pake Ptujčanov. V naslednjem kolu bo Velika Nedelja gostovala na Ravnah,
Drava pa se bo v Ptuju pomerila s Krogom (sobota ob 16,30). VELIKA NEDE-
LJA: A. Lah, Zorli, Hržič 5, Sabo 2, Ranfi, F. Lah I, Kosi, Mesarec 1, Podlesnik
2, Prejac, Majcen 7-
DRAVA: Valenko, Zmavc, Gregorin 2, Pučko 6, Osterc, Žuran 1, S. Matjašič 1,
Peklar, Vukašinovič 2, Korošec, A. Matjašič.
Mladinci Drave so v Mariboru premagali domači Branik s 23:19. Nastopili
so: Doki, Satler 4, Hojnik 9, Arnejčič 2, Bezjak, Kramberger 2, Vajda 6.
Mladinke pa so v Titovem Velenju z domačo ekipo igrale 19:19. Drava: Ši-
rovnik Juršič 1, Hentak I, Rižner 2, Korošak 6, Malek, Fridl 1, Premožič 1, La-
šič 5, Soba, Jelšek 2, Gregorec.
ekipi ššd v polfinalu
Obe občinski reprezentanci šolskih športnih društev osnovnih šol ptujske
občine sta se uvrstili v polfinale republiškega prvenstva. Na turnirju pionirk, ki
je bil v Ptuju, so zmagale domačinke pred Beltinci. Fantje so igrali v Veliki Ne-
delji in osvojili drugo mesto za domačini.
l.k.
Aluminij—Slovan 0:3 (0:1)
Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 400, sodnik Soštarič (Maribor);
Strelci: 0:1 Stupar (10), 0:2 Stankovič (86), 0:3 - Stankovič (90).
ALUMINIJ: Majcenovič, Skerjanc, Kodrič, Dončec, Panikvar, S. Žitnik,
Bek, Vogrinec (Koren), Majal, Glažar, F. Žitnik (Fruk).
V	šestnajstem kolu slovenske nogometne lige so igralci Aluminija zasluže-
no izgubili s četrtouvšrčenim moštvom. Gostje so takoj v začetku srečanja do-
mačinom dali vedeti, da jim ne bo lahko. Prikazali so dokaj hiter agresiven no-
gomet, ki so mu domačini bolj težko sledili. V enem začetnih napadov so gostje
tako tudi povedli, do konca polčasa pa zastreljali še nekaj zrelih priložnosti.
Domačini so sredi polčasa vrste le nekako uredili in si priigrali tri priložnosti,
ki pa jih Majal in Franc Žitnik nista izkoristila.
V	drugem polčasu je bilo podobno kot v prvem, domačini pa so igrali bolj
odločno in si proti koncu srečanja priigrali tri zrele priložnosti. Pri prvi je sod-
nik Edvard Soštarič pustil prednost Glažarju, ki pod prekrškom ni bil hitrejši
od vratarja gostov. To je sprožilo plaz protestov gledalcev in igralcev Alumini-
ja. Naslednji dve priložnosti je prepoceni zapravil Bek. V zadnjih petih minutah
so gostje kaznovali domačine z dvema zadetkoma iz nasprotnih napadov in sre-
čanje vendarle zasluženo dobili. Aluminij je tako še naprej zadnji, v naslednjem
kolu pa se bo v gosteh pomeril z Mariborom.
Drava—Brežice 1:1 (1:0)
Stadion Drave v FHuju, gledalcev 100, sodnik Pomer (Rogoza). Strelci: 1:0
- Korošec (37), 1:1 - Bahtiri (61).
DRAVA: Kranjčič, NVeingartner, Klaneček, Pihler, Petek, Strelec, Ljubeč,
Glažar (Zmazek), Artenjak, Korošec, Tušak.
Dravi ni uspelo premagati neposrednega tekmeca iz spodnjega dela lestvi-
ce. Domačini so povedli v 37. minuti, ko je Korošec izkoristil dobro podajo.
Gostje so izenačili s strelom s strani, do konca pa so domačini poskušali vse, da
bi osvojili tudi drugo točko. To jim kljub številnim priložnostim ni uspelo in
ostajajo še naprej na zadnjem mestu s tem, da so po točkah ujeli ravenskega Fu-
žinarja. Oboji imajo 9 točk. V prihodnjem kolu se bo Drava v gosteh pomerila s
Proletarcem.	]. k.
V	Brežicah so 20. aprila motokrosisti v kategoriji 250 ccm prvič pomerili
moči za točke državnega prvenstva.
V	dveh zelo zanimivih vožnjah je pred 5000 gledalci zmagal Avbelj pred
Simčičem. Tekmovalec AMD Ptuj je osvojil 9. mesto.
Rezultati: 1. Avbelj, 2. Simčič, 3. Holcer, 4. Baršič, 5. Andrejka, 6. Šinko-
vec, 7. Jelcvšek, 8. Samec, 9. Krištof, 10. Fortuna.
V	kategoriji motorjev do 125 ccm je Marjan Frangeš dobil novi stroj yama-
ha, tako da prvo dirko v Petrinji pričakuje prav optimistično.
F. B.
Šest medalj za mlade judoiste!
v soboto je bilo v Mariboru republiško pionirsko prvenstvo v judu, na ka-
terem so uspešno nastopili tudi tekmovalci judo kluba Drava, sekcije v Gorišni-
ci, ki jih vodi prizadevni Franc Nasko. Osvojili so eno prvo, eno drugo in štiri
tretja mesta ter eno delitev od 7. do 9. mesta. Toliko pa so imeli tudi tekmoval-
cev. Udeležba je bila zlasti v lažjih kategorijah precej množična, saj je v nekate-
rih nastopilo tudi prek 30 tekmovalcev.
V	težki kategoriji je naslov republiškega prvaka osvojil Jože Marin, Miran
Plošinjak pa je bil drugi. Tretja mesta so v svojih kategorijah osvojili Damjan
Petek, Rajko Muršič, Jernej Bezjak in Miran Kovačec, Ljubo Feguš pa je dose-
gel delitev sedmega do devetega mesta. Čestitamo!
Mednarodni turnir v judu
Judo klub Drava bo v počastitev 25-letnice dela izvedel-'mednarodni turnir
v judu, ki bo 24. maja v novi telovadnici srednješolskega centra v Ptuju. Nasto-
pile bodo tri ekipe in sicer SV Miinchen, Železničar iz Maribora in domača
Drava.
1. kotar
Prvomajsko nagradno tekmovanje
Prizadevni kegljaški delavci bodo tudi letos ob prvomajskih praznikih or-
ganizirali prvomajsko nagradno tekmovanje, ki bo od 1. do 4. maja na kegljišču
Drava v Ruju. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi občani. Z dobrimi lučaji si
lahko zagotovijo vredne in praktične nagrade.
»Tudi kadar ni snega, imamo veliko dela!«
Smučarski klub Ptuj je bil ustanovljen leta 1980. Osnovna naloga je
omogočiti najširšemu krogu občanov, od cicibanov do starejših, aktivno
zimsko rekreacijo. Od ustanovitve do danes je število članov naraščalo
(do 300), vedno več pa je tudi strokovnih kadrov-vaditelj^v in sodnikov
alpskega smučanja; O dejavnosti kluba sem se pogovarjala s tehničnim
vodjem Borutom Bernhardom.	,
—	Katere so najpomembnejše
dejavnosti, s katerimi klub dose-
ga namen — dosegljivost smuča-
nja čim širšemu krogu ljudi? Ka-
ko ocenjuješ njihovo izpeljavo v
iztekajoči se sezoni?
»Akcija, ki ima najdaljšo tra-
dicijo, je gotovo sejem smučar-
ske opreme Zima—šport. Na
zadnjem sejmu je bilo kar 3500
obiskovalcev. V šolo smučanja
smo tudi letos vključili širok
krog ljudi od cicibanov do starej-
ših. Le-ta poteka na zimovanju
na Platku, v okviru prevoznih te-
čajev na Tri kralje in Roglo. Va-
njo je bilo letos vključenih 150
smučarjev. Vedno več zanimanja
je za vrtec na snegu. V njem se
cicibani nauče osnov smučanja,
na koncu pa pokažejo svoje zna-
nje v tekmovanju. Letos je v
dvžh tednih bilo v vilcu kar 225
otrok. Zanimiva dejavnost so tu-
di enodnevni smučarski izleti, za
zaključek pa vsako leto organizi-
ramo tridnevno smučanje na Ka-
ninu, vendar žal nimamo sreče z
vremenom.«
—	Za izvajanje vseh teh akcij
je gotovo potrebno v klubu imeti
za to usposobljene vaditelje. Ka-
ko imate to urejeno?
»V vseh teh letih nam je uspe-
lo izšolati 20 vaditeljev z licenco,
5 klubskih vaditeljev, 30 sodni-
kov alpskega smučanja, v letoš-
njem letu pa smo usposobili 5
vaditeljic iz Vzgojno varstvenih
organizacij za vrtec na snegu ...
Zelo veseli pa smo, da so si trije
naši vaditelji pridobili pogoje za
učitelja smučanja. Vsi kadri, ki
jih izšolamo, so dolžni opraviti
določeno število aktivnosti v klu-
bu. Tri leta morajo delati na te-
čajih oziroma šolah smučanja,
sodelovati pa morajo pri izvedbi
sejma in pri najmanj dveh orga-
nizacijah tekmovanj.«
— Omenil si tekmovanja. Z
njimi se v klubu prav tako ukvar-
jate. S tem je povezano tudi ure-
janje smučarskega poligona v
Vidmu pri Ptuju. Kakšni so načr-
ti ^{luba v zvezi s tem?
»V klubu imamo sodnike alp-
skega smučanja in elektronsko
merilno napravo. Letos smo or-
ganizirali ? tekmovanj in sodelo-
vali pri izvedbi tekem, ki jih je v
okoliških krajih vedno Več. Letos
so bila takšna tekmovanja v
Strmcu, Juršincih in v Podlehni-
ku, redno pa organiziramo še
šolska prvenstva. V sodelovanju
z osnovno šolo Videm bomo na-
daljevali z urejanjem smučarske-
ga terena. Naša želja je, da bi v
bližini Ptuja dobili smučarsko
progo, ki bi omogočala dokaj ka-
kovostno smučanje. V prihod-
njem obdobju bomo posvetili
sredstva in prostovoljno delo
predvsem temu objektu. Opraviti
je potrebno več zemeljskih del,
da bi podaljšali sedanjo progo in
uredili iztek.«
— Gotovo je v vašem klubu
tudi kaj neuresničenih želja, pa
tudi nerešenih problemov.
»Problem, ki mu že dalj časa
nismo kos, je pridobitev prosto-
rov za klubsko dejavnost. Člani
se namreč zbiramo redno, saj je
vedno kaj za pogovor. Tedensko
se zbiramo v posebni sobi Belega
križa, sedaj pa je na vidiku ure-
ditev prostorov, ki nam jih je na-
menila Samoupravna stanovanj-
ska skupnost. Prostore bomo
uredili z lastnim delom in sred-
stvi. V klubu si prizadevamo še
za ustanovitev sekcije za tek na
smučeh ter dopolnitev komple-
tov smučarske opreme, ki jo iz-
posojamo osnovnošolskim smu-
čarjem brezplačno. Za organizi-
ranje tekmovanj bomo morali
kupiti nove kole in še marsikaj.
Za vse to je potrebno zagotovi-
ti veliko finančnih sredstev. V
petek, 25. aprila, bo potekalo
žrebanje akcije DAM-ZADE-
NEM in že tradicionalen smu-
čarski ples. Izkupiček bo name-
njen ureditvi smučarskega poli-
gona in klubskih prostorov. Va-
bljeni!«
DARJA LUKMAN
Tehnični vodja Borut Bernhard in predsednik kluba Andrej Kovač (dru-
gi z leve in drugi z desne), med obiskom liaše alpske reprezentance v
Ptuju.
Srečna sem, če nastopam
za reprezentanco
Hedvika Korošak je z rezulta-
tom 543 cm republiška prvakinja
med mlajšimi mladinkami v sko-
ku v daljavo. Dobro se je odreza-
la na republiškem prvenstvu za
članice, kjer je dosegla odlično
drugo mesto. Je vsestranska atle-
tinja, zato uspeh na republiškem
prvenstvu v mnogobojih ni izo-
stal. Hedvika jemlje atletiko kot
razvedrilo, vendar pa pravi, da
ima kljub temu tremo pred sko-
kom, kar pa bistveno ne vpliva
na rezultat.
Njeni dobri rezultati so bili
vzrok, da jo je selektor večkrat
uvrstil v republiško reprezentan-
co.
Kaj ti pomeni nastop v re-
prezentanci?
»Srečna sem, če lahko nasio
pam v reprezentančni vri>ti. hkra-
ti pa je to zame velika odgovor
nost, zato vedno poskušam sko-
čiti čim dlje.«
Kakšni so pogoji /a vadbo
v l-^tuju?
»Pogoji niso najboljši, saj je
steza lešnata, vendar bi bilo bo-
lje, ko bi bila steza bolj negova-
na. V zimskem obdobju so pogo-
ji še slabši, vezani smo na dvora-
no, v kateri pa imamo malo ter-
minov. Up^, da se bo stanje iz-
boljšalo z dograditvijo nove telo-
vadnice, kjer pa bi za normalno
delo potrebovali tartanske prev-
leke, brez katerih bi preveč zao-
stajali za drugimi klubi v Slove-
niji.«
— Kakšni so tvoji cilji za pri-
hodnost?
»Rada bi se čim bolje uvrstila
na državnem prvenstvu za mlajše
mladinke**vrstitev v republiško
reprezentanco in pa seveda iz-
boljšanje rezultata.«
Hedvika Korošak je ena izmed
mladih talentov ptujske atletike
in verjamemo, da se bodo ob tr-
dem delu njeni cilji tudi uresniči-
li.
Kristijan Kovač
PORAZ
IN ZMAGA
Igralke namiznoteniškega klu-
ba Petovija so pretekli konec ted-
na pričele s tekmami spomladan-
skega dela medrepubliške lige.
Prvi dan so se pomerile z ekipo
Rade Ličina iz Banja Luke. Po
izenačeni igri so izgubile z rezul-
tatom 4:5. Naslednji dan so brez
težav premagale igralke Borca iz
Travnika. Za domačo ekipo so
igrale Džankičeva, Siničeva in
Novakova. Prihodnji konec ted-
na se bodo pomerile z Našicami
ter Novim Zagrebom in Marato-
nom v Zagrebu. Če ne bo prišlo
do večjih presenečenj, bo ekipa
Petovie zadržala mesto v sredini
lestvice.
Mlajše igralke pa so se istoča-
sno pomerile v prvi republiški li-
gi z ekipama Vrtojbe in Olimpi-
je. Mlade igralke so žal razočara-
le. Z Olimpijo so izgubile s 3:6, z
»Vrtojbo« pa z 0:9, Izgubili so
tudi igralci. Ekipa Poljčan jih je
premagala s 5:4. Na lestvici I. B
republiške lige ostajajo na pred-
zadnjem mestu.
1) I
14 - ZA RAZVEDRILO
april 1986 -
TEDNIK
TEDNIK
- 24. april 1986 -
ZA RAZVEDRILO - 15
16 - ZA RAZVEDRILO
24. april 1986 -
TEDNIK
f EDNIK - 24- april 1986
OGLASI IN OBJAVE - 17
Slavnostni govor je imel Rudi
Bogdan
Štafetno palico je na slavnostni prostor pred Srednješolskim centrom
prinesla Suzana Arambašič. (fotografije: M. Ozmec)
Pozdravno pismo je prebrala An
dreja Gornik
ŠTAFETA MLADOSTI V BISTRIŠKI. LENARŠKI. PTUJSKI IN ORMOŠKI OBČINI
TA ČAS JE NAŠ ČAS...
Na svoji poti po Sloveniji je zvezna štafeta
mladosti prispela v ponedeljek, 21. aprila, tu-
di v ptujsko občino. Natanko ob 14.30 uri so
jo na Pragerskem sprejeli mladi z območja
občine Ptuj od vrstnikov iz občine Slovenska
Bistrica. Nato je štafeta s spremstvomnada-
Ijevala pot do Cirkovc in Lovrenca, čez Ptuj-
sko goro v Majšperk; od tam v Stoperce in
naprej do Žetal in Podlehnika zatem pa proti
Leskovcu in Cirkulanam, od koder je štafeta
krenila proti Markovcem in Ptuju, kjer se je
osrednja slovesnost ob sprejemu letošnje šta-
fete mladosti pričela že ob štirinajstih.
Pred Srednješolskim centrom je bilo zares
slovesno in množično, pa naj se sliši še tako
stereotipno. Do petnajstih so vrteli glasbo za
vse mlade po srcu, vmes pa so si številni ob-
čani lahko ogledali stojnice ptujskih ekolo-
gov ter prisluhnili poročilom radioamaterjev,
ki so na osrednji prireditveni prostor sproti
javljali kje se zadržuje štafeta s spremstvom.
Nekaj po petnajsti uri so začeli s kulturnim
programom, v katerem so najprej nastopili
malčki iz vzgojno varstvenih ustanov, zatem
člani ritmične skupine iz Cirkovc. Pozneje so
se Jim pridružili še člani foklorne skupine iz
OS Franc Osojnik v Ptuju, pa recitatorke iz
Srednje družboslovne šole in pevski zbor
Srednješolskega centra Ptuj pod vodstvom
Darje Koter.
Množica je nestrpno pričakovala prihod
zvezne štafete in ji ob 17.20 uri tudi toplo za-
ploskala. Štafetno palico je na slavnostni
prostor prinesla učenka Ekonomske srednje
šole Suzana Ambrožič, pozdravno pismo
predsedstvu ZSMJ pa je prebrala učenka 2.
letnika Kmetijske srednje šole Andreja Gor-
nik. Vsebino tega pisma objavljamo na stra-
ni. '
Slavnostni govor je imel ob tej priložnosti
Rudi Bogdan, vršilec dolžnosti sekretarja ob-
činske konference ZSMS Ptuj, ki je med dru-
gim poudaril:
»Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega ča-
sa. Tako smo poudarili mladi v dokumentih
našega 12. mladinskega kongresa. Sedaj je na
nas naloga, da sprejete smernice kongresa
uveljavimo v vsakdanjem življenju — zdaj,
tukaj in ne šele jutrišnji dan. Tako bomo mla-
di v organizacijah združenega dela bili odlo-
čno bitko za izvajanje gospodarske stabiliza-
cije. Svoje interese na področju zaposlova-
nja, stanovanjske problematike, otroškega
varstva, socialnega varstva in druge proble-
me bomo uveljavljali v samoupravnih orga-
nih, predvsem v delavskih svetih, ki jim je
potrebno povrniti nekdanjo veljavo ...«
Za tem je zvezna štafeta krenila proti De-
strniku in Trnovski vasi, kjer so jo naši mla-
dinci nekaj po 18. uri predali mladim iz obči-
ne Lenart, kjer je po tamkajšnji slovesnosti
štafeta tudi prenočila.
V torek dopoldne je štafeta nadaljevala
pot proti ormoški občini, kjer so jo pravtako
povsod topla sprejeli, okrog poldneva pa so
jo Ormožani v Trnovcu pri Središču ob Dravi
predali hrvaški mladini.
M. Ozmec
MARIBOR
Republiško
tekmovanje
Kaj veš
o prometu
Po tem, ko so že lansKO jesen v
slovenskih občinah izvedli ob-
činska tekmovanja pod naslo-
vom Kaj veš o prometu, so zma-
govalci teh temovanj minulo so-
boto, 19. aprjaf nastopili na
istoimenskem republiškem tek-
movanju, ki je bilo v Mariboru.
Med seboj se je pomerilo 67 ekip
iz osnovnih šol. Mladi so najprej
izpolnjevali testne pole, v katerih
so dokazovali svoje znanje o ce-
stno prometnih predpisih, zatem
so se dokazovali v ulični vožnji
in za konec še v spretnostni poli-
gonski vožnji.
Osnovnošolce ptujske občine
je odlično zastopal Aleš Vrabl iz
OŠ Tone Žnidarič, ki je dosegel
odlično peto mesto, med srednje-
šolci pa je dokazal največ znanja
in sposobnosti Milan Zemljarič
iz Srednješolskega centra Ptuj, ki
je v močni konkurenci dosegel
srednje, 15. mesto. Z uvrstitvijo
obeh naših tekmovalcev smo lah-
ko zadovoljni, posebej pa so tega
veseli v občinskem svetu za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu, ki so tekmovalce pripra-
vljali in jih urili v občinskem me-
rilu.	M. Ozmec
Propagandni nastop v gimnastiki
Ptujsko gimnastično društvo v ustanavljanju je skupaj z zvezo te-
lesno kulturnih organizacij občine Ptuj izkoristilo priložnost ob odpr-
tem prvenstvu Maribora v športni gimnastiki in povabilo vrhunske te-
lovadce iz Češke, Švice, Madžarske, Švedske in Jugoslavije na propa-
gandni nastop v Ptuju.
Kljub nedelji, 20. aprila, se je v novi telovadnici Srednješolskega
centra Ptuj zbralo kakih 750 gledalcev, tako da so bile pomične tribu-
ne polne, pa še stalo jih je nekaj. Z zanimanjem so si ogledali nastope
ženskih in moških gimnastičnih disciplin in jih sproti nagrajevali z
aplavzi. Kljub utrujenosti so tekmovalci veliko pokazali, zlasti veseli
pa smo bili Ptujčani nastopov naših reprezentantov Lojzeta Kolmana
in Vlada Šoštariča.
Žal je le malo manjkalo, da se ni športno veselje ob koncu tragi-
čno končalo. Med vajo vrhunskega telovadca iz Češkoslovaške na
drogu se je namreč utrgala oporna objemka jeklene vrvi, zaradi česar
se je drog sesul. Na srečo padec ni bil tako hud, kot je bilo videti, saj
je po poznejšem zdravniškem pregledu telovadec že sodeloval na
skupni večerji, ki so jo pripravili vsem nastopajočim v zahvalo. Tako
lahko zaključimo, da smo v Ptuju po dolgem, zares dolgem času kon-
čno lahko videli vrhunske mojstrovine v gimnastiki.
M. Ozmec
V Mostje
tudi
s kolesi!
Kolesarski klub Ptuj sporoča
vsem svojim članom in tudi osta-
lim občanom, ki jih veseli kole-
sarjenje, da bodo v okviru poho-
da v Mostje organizirali v sobo-
to, 26. aprila, kolesarski trim. Le-
ta niso važna, važno je da imate
kolo, zato pridite, dobimo se v
soboto ob 10. uri pred upravno
zgradbo Perutnine Ptuj. Vozili
bomo skupaj na progi Ptuj —De-
strnik—Levanjci —Pacinje—
Mostje, kjer se bomo udeležili
osrednje proslave ob dnevu os-
vobodilne fronte slovenskega na-
roda.	-OM
Revija tamburaških orkestrov
Enajsta revija tamburaških or-
kestrov občine Ptuj, ki je bila v
nedeljo, 20. aprila, v dvorani Za-
družnega doma v Muretincih, je
glede na polno zasedenost dvo-
rane pokazala, da je ta zvrst glas-
be še vedno priljubljena pri na-
šem občinstvu. Najprej je vse
navzoče v imenu domačinov —
gostiteljev pozdravil predsednik
Prosvetnega društva Muretinci
Jože Horvat in nato predal bese-
do predsedniku Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj Francu
Lačnu. Poleg že običajnega po-
zdrava občinstvu in nastopajo-
čim je nato Franc Lačen na krat-
ko orisal še organiziranost ljubi-
teljske dejavnosti v občini, ki je
po pestrosti edinstvena v Slove-
niji. Smo edina občina v republi-
ki, ki ima največ pevskih zborov.
sledijo gledališke skupine, nato z
veliko tradicijo folklorne skupi-
ne in šest tamburaških orkestrov,
kar je prav tako edinstven primer
v Sloveniji.
Na nedeljski reviji v Muretin-
cih je nastopilo pet domačih or-
kestrov in sicer: tamburaški or-
kester Prosvetnega društva Ruda
Sever iz Gorišnice, ki ga vodi
Ivan Vojsk, orkester Prosvetnega
društva Vitomarci, ki ga vodi Vi-
da Toš, orkester Prosvetnega
društva France Prešeren iz Vid-
ma pri Ptuju pod vodstvom
Maksa Vaupotiča, nato tambura-
ški orkester DPD Svoboda Ptuj,
ki ga vodi Drago Klein in tambu-
raški orkester Prosvetnega dru-
štva Cirkovce pod vodstvom Pe-
tra Kranjca. Manjkal je le orke-
ster iz Cirkulan, kjer pa imajo
trenutno težave s članstvom in
organiziranostjo. Kot gost pa je
tokrat prvič sodeloval tambura-
ški orkester Kulturno umetniške-
ga društva Franc Preložnik iz
Dvorjan, ki ga vodi Rajko Roter.
Reviji, na kateri je vsak sode-
lujoči zaigral po tri skladbe, je
prisostvoval tudi tajnik Zveze
tamburaških orkestrov pri Zvezi
kulturnih organizacij Slovenije
Janez Krmelj, ki je ob koncu ze-
lo ugodno ocenil nastop posa-
meznih orkestrov.
Odlično organizirani reviji je
sledilo kratko družabno sreča-
nje, ki ga je s svojim petjem še
zlasti popestril moški pevski
kvintet Kulturno umetniškega
društva Franc Preložnik iz Dvor-
jan.
Foto in besedilo I. C.
Letošnji gostje iz Dvorjan
V tednu oa n. do vključno 22. aprila so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili
dve hudi in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili: neprimerna
hitrost izsiljevanje prednosti in v enem primeru vinjenost voznika. Mate-
rialna škoda na vozilih je tokrat ocenjena na okoli 1,3 milijona dinarjev.
zapeljal s ceste
Do zelo nuoe nesreče je prišlo
v soboto, 19. aprila, ob 4.35 ma-
gistralni cesti v Ptuju, ki pelje z
dravskega mostu. Voznik oseb-
nega avtomobila Darko Škorja-
nec iz Ptuja je peljal v smeri pro-
ti Hajdini
V desnem blagem
ovinku ceste, ki pelje z mostu, je
po vsej verjetnosti zaradi nepri-
lagojene hitrosti zapeljal v levo
na nasprotni vozni pas in pri tem
trčil v nasproti vozeči avtomobil,
ki ga je upravljal Branko Kumer
iz Ptuja, nato pa zapeljal s ceste
čez nasip ter z vozilom obstal na
vrtu pred studenčnico. V nezgodi
sta dobila hude poškodbe voznik
Skorjanec in njegov sopotnik
Dušan Vrabl iz Ptuja. Materialna
škoda na vozilih je bila ocenjena
na okoli 800 tisočakov.
POŽAR NA VFI IKEM VRHU
v nedeljo, 21. aprila, je iz do
sedaj še nepojasnjenih vzrokov
pričelo goreti gospodarsko po-
slopje Jele Petrovič na Velikem
vrhu pri Cirkulanah. Ker ni bilo
nikogar doma, se je požar hitro
razširil, a so ga kmalu omejili ga-
silci iz Cirkulan. Kljub temu je
zgorela drvarnica z drvami, ne-
kaj orodja, hlev z nekaj orodja
ter del ostrešja. Skupno požarno
škodo ocenjujejo na okoli 500 ti-
sočakov.
KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLENAK^
Za bogatejše
kulturno, športno in
družabno življenje
v tej ptujski krajevni skupnosti so prejšnji petek (18. aprila) skle-
nili program prireditev ob tretjem krajevnem prazniku, ki so ga zdru-
žili s spominom na predvojnega revolucionarja, borca in krajana Iva-
na Spolenaka in s prizadevanji za bogatejše kulturno,.športno in dru-
žabno življenje krajevne skupnosti. V ta namen so 12. aprila odprli
razstavo del akademskega slikarja Albina Lugariča, ki si jo je ogleda-
lo veliko število krajanov in obiskovalcev od drugod.
Sklepna prireditev je minila v podelitvi priznanj zaslužnim obča-
nom in šoli. Slavnostni govornik je bil Anton Zoreč, predsednik ob-
činske konference SZDL Ptuj, ki je govoril o revolucionarni preteklo-
sti, nalogah danes, pri tem pa poudaril nujnost odpravljanja napak v
delegatskem sistemu, kar naj prispeva k dograjevanju naše stvarnosti
in hitrejšemu napredku.
Drago Klobučar, predsednik skupščine krajevne skupnosti, je
skupaj z Marjanom Mesaričem, predsednikom krajevne konference
SZDL, podelil priznanja krajevne skupnosti zaslužnim občanom. Po-
leg tega pa še bronasti znak OF Jožetu Knezu za njegovo nesebično
in požrtvovalno delo v krajevni skupnosti, zlasti še pri varovanju oko-
lja, in plaketo mesta Ptuja OŠ Ivan Spolenak, ki se vključuje v življe-
nje in delo krajevne skupnosti na različnih področjih.
Pisna priznanja krajevne skupnosti so prejeli Tomaž Emeršič,
Brigita Markovič, Slavko Patekar, Marija Hengelman, Rajko Topolo-
vec, Savka Drevenšek in Drago Klobučar.
Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali učenci OŠ Ivan
Spolenak in pevski zbor KGP pod vodstvom Jožeta Demikoviča.
MG
Jože Knez je prejel bronasti znak
OF
Tomaž Emeršič pa pisno prizna-
nje KS
Drage bralke in bralci!
želimo vam prijetno praznovanje Dneva Osvobodilne fronte
.slovenskega naroda in Praznika dela, tudi ob branju praznične šte-
vilke, ki je pred vami! Naslednja številka Tednika bo izšla v četr-
tek, 8. maja.
Uredništvo
Rodile so:
Milena Milosavljevič, Središ-
če, Trg talcev 8 — Leo; Nada
Praprotnik, Pavlovci 25 — Petra;
Dragica Vajda, Muretinci 47 —
Denisa; Zvezdana Strašek, Me-
stinje 74„ Šmarje — Iztoka; Silva
Stropnik, Ul. 5 prekomor. briga-
de 3 — Domena; Martina Kon-
tarček. Ljutomerska 30 — Petro;
Anka Fištravec, Kraigherjeva 34
—	Jureta; Irena Žunko, Aškerče-
va 5 — dečka; Anica Mikložič,
Kog 113 — Mateja; Terezija Ko-
drič, Naraplje 1 — Marjetko;
Kristina Brumec, Belšakova 69
—	Mitja; Vesna Kamenšek, Gra-
jena 1 — Marka; Marija Simo-
nič, Mostje 1 — dečka; Marica
Kumer, Trnovski vrh 23 — Alek-
sandra; Mira Poplatnik, Sobetin-
ci 10 — Dejana; Stanka Novak,
Gomila 13 — Zorka; Ivica Čav-
ničar, Krčevina 13 — Saša; Štef-
ka Bratušek, Šturmovci 28 — de-
čka; Angela Rijavec, Ziherlova
pl. 14 — dečka;.
Poroke:
Edvard Kocuvan, Kutinci 10,
Videm ob Ščavnici in Zofija
Habjanič, Slavšina 4; Marjan
Vesenjak, Turški vrh 100 in Ani-
ca Muršič, Turški vrh 100; Slav-
ko Intihar, Gerečja vas 9/1 in
Magdalena Klasinc, Kungota pri
Ptuju 153; Franc Kidrič, Grdina
25/a in Majda Drofenik, Grdina
17; Ernest Korže, Kozina 3/a in
Nada Šalamun, Podlože 11; Ro-
bert Čeh, Na Obrežju 19 in Alen-
ka Gerečnik, Sp. Hajdina 23/a;
Marjan Kumer, Murnova 2 in
Kristina Cafuta, Draženci 82/a;.
Umrli so:
Feliks Novak, Maribor, Kon-
šakova 30, roj. 1926, umrl 11.
aprila 1986; Ana Brunčič, Dom
upokojencev Muretinci, roj.
1904, umrla 12. aprila 1986; An-
ton Draškovič, Kvedrova 4, roj.
1944, umrl 14. aprila 1986; Ange-
la Zajšek, Placar 48, roj. 1933,
umrla 14. aprila 1986; Jakob To-
polovec, Macelj 26, roj. 1926,
umrl 15. aprila 1986; franc Hor-
vat, Trgovišče 39, roj. 1906, umrl
15. aprila 1986; Jožef Mešiček,
Cirkovce 72, roj. 1916, umrl 17.
aprila 1986; Marija Čuček, Vito-
marci 15, roj. 1916, umrla 17.
aprila 1986; Rozalija Roškar,
Dornava 69, roj. 1904, umrla 18.
aprila 1986; Antonija Taciga,
Stoperce 9, roj. 1907, umrla 19.
aprila 1986; Anton Horvat, Dra-
ženci 54, roj. 1932, umrl 19. apri-
la 1986; Gizela Jošar, Rabeljčja
vas 17, roj. 1922, umrla 21. aprila
1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako-
va 5, poitni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Ooznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaia 3.000 dinarjev, za tuji-
no 4.200 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
olieiii Ormož in Ptuj
vu issn 0042 -077t
Leto: XXni
Ptuj, dne 5. junija 1986
Številka: 16
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
150.	Odlok o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa izgradnje os-
novnošolskih prostorov na območju občine Ormož
151.	Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih
družin v občini Ormož
152.	Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih dejavnosti na območju občine Ormož
153.	Sklep o določitvi liste članov disciplinskih komisij
KRAJEVNE SKUPNOSTI
154.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za
sofinanciranje programa srednjeročnega plana na območju krajevne
skupnosti Budina—Brstje in skupnega programa krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za obdobje 1986—1991
POPRAVEK
155.	Popravek dolgoročnega družbenega plana občine Ormož za obdobje
1986- 2000
150.
SKUPŠČINA OBCINE
ORMOŽ
Po 12. členu zakona o referendumu in dru-
gih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list
SRS, št. 23/77); 2. odstavku 3. člena zakona o
samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in
točki b) — 99. člena statuta občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85)
je skupščina občine Ormož na seji družbeno-
političnega zbora dne 21. maja 1986 in na se-
jah zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti dne 22. maja 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za realizacijo programa
izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju
občine Ormož
1.	člen
Za območje občine Ormož se uvede samo-
prispevek v denarju za realizacijo programa iz-
gradnje osnovnošolskih prostorov.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih
let, od 1. junija 1986 do 31. maja 1991.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom v višini
362.240,000 din in dodatna sredstva za zagoto-
vitev celotne predračunske vrednosti programa
izgradnje osnovnošolskih prostorov na območ-
ju občine Ormož, ki jih zagotovijo: KS Ivanj-
kovci 3,000.000 din; KS Miklavž pri Ormožu
2,000.000 din; KS Ormož 20,000.000 din. Sklad
stavbnih zemljišč občine Ormož 2,000.000 din,
OZD v občini 40.000.000 din in sredstva repu-
bliške solidarnosti 80,000.000 din se uporabijo
za:
din
—	izgradnjo prostorov za višjo
stopnjo in opremo 'šole v
Ivannjkovcih	131.000.000
—	izgradnja telovadnice pri Os-
novni šoli narodnega heroja
Jožeta Kerenčiča Miklavž pri
Ormožu	75.240.000
—	izgradnjo in opremo osnovne
šole Ormož ter adaptacijo šo-
le na Hardeku	303.000.000
4.	člen
Vrstni red izgradnje. objektov bo določila
Skupščine občine Ormož na način, da bodo
sredstva iz 3. člena uporabljena racionalno.
5.	člen
Dinamika uporabe sredstev za izvajanje iz-
gradnje osnovnošolskih objektov se bo določa-
la z letnimi plani.
6.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni
ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na
območju občine Ormož in sicer po stopnjah:
—	2 % od neto osebnih odhodkov in od vseh
nadomestil osebnega dohodka; delovni ljudje,
ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega raz-
merja;
—	2 % od dohodka, zmanjšanega za prispev-
ke in davke; občani ki samostojno opravljajo
obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter in-
telektualne storitve;
—	1 % od pokojnin upokojencev;
—	5 % od katasterskega dohodka kmetijskih
zavezancev.
7.	člen
Plačevanje samoprispevka so oproščeni ob-
čani, navedeni v 12. členu zakona o samopri-
spevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
8.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz de-
lovnega razmerja in pokojnin bodo obračuna-
vali in odvajali izplačevalci osebnega dohodka
ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov,
nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek od drugih zavezancev obra-
čunava in odvaja Uprava za družbene prihod-
ke občine Ormož po postopku in načinu, ki ve-
lja za odmero prispevkov in davkov.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obvezno-
sti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek
prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izter-
javo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na poseb-
nem računu občine Ormož, št.
52410-780-23009
»zbiranje samoprispevka za financiranje iz-
gradnje osnovnošolskega prostora.«
11.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa
izgradnje osnovnošolskega prostora je odgovo-
ren posebni odbor, ki ga imenuje Skupščina
občine Ormož.
Odbor ima predsednika in 12 članov.
S sklepom o imenovanju odbora se podrob-
neje določijo njegove pristojnosti.
12.	člen
Odbor iz 11. člena tega odloka poroča en-
krat letno o svojem delu skupščini občine Or-
mož in zborom občanov v občini Ormož.
13. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in I*tuj in Uradnem listu SR Slove-
nije, uporablja pa se od 1. junija 1986.
Številka: 014-1/86
Ormož, dne 22. maja 1986
Predsednik
Skupščine občine Ormož
Milan Ritonja 1. r.
151.
Po drugem odstavku 5. člena zakona o ureja-
nju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni
list SRS, št. 18/84) ter točki b) člena 100 statu-
ta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 25/85) je skupščina občine Ormož
na sejah zbora združenega dela in zbora kra-
jevnih skupnosti dne 22. 5. 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov za potrebe obča-
nov in njihovih družin v občini Ormož
1.	člen
S tem odlokom določamo vrsto, namen, naj-
večjo velikost in načine gradnje pomožnih ob-
jektov za potrebe občanov in njihovih družin,
za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
2.	člen
Objekti iz 1. člena tega odloka so:
—	ILesene in zidane pritlične drvarnice, vrt-
ne ute in rastlinjaki, če ne presegajo v skupni
površini 15 kvadratnih metrov tlorisne površi-
ne in ležijo v sklopu individualnih stanovanj-
skih in gospodarskih objektov,
—	leseni in zidani kurniki ter zajčniki, če ne
presegajo v skupni površini 12 kvadratnih me-
trov tlorisne površine in ležijo v sklopu indivi-
dualnih stanovanjskih in gospodarskih objek-
tov na območjih, kjer reja ni prepovedf«na s
posebnim predpisom,
—	vrtne in dvoriščne ograje pod pogojem,
da niso polno zidane in grajene iz odpadlih
materialov do višin 1,30 m,
—	nadstrešniki nad dostopom oziroma do-
vozom v objekte in nadstreški za potrebe par-
kiranja in garažiranja osebnih avtomobilov,
traktorjev s priključki, koles, mopedov in mo-
torjev ter avtomobilskih prikolic pri individu-
alnih stanovanjskih hišah in gospodarskih ob-
jektih.
IOf>
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
ST. 16
—	dimniki, sončni kolektorji, zasteklitve
balkonov, vetrolovi, zunanje stopnice pri indi-
vidualnih stanovanjskih hišah,
—	garaže za en osebni avto, če ne presegajo
15 kvadratnih metrov tlorisne površine in leži-
jo v sklopu individualnih stanovanjskih hiš in
gospodarskih objektov,
—	leseni in zidani pritlični svinjski hlevi in
hlevi za drobnice, če ne presegajo v skupni po-
vršini 20 kvadratnih metrov tlorisne površine
in ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih
hiš in gospodarskih objektov, na območjih,
kjer reja ni prepovedana s posebnim predpi-
som,
—	tipski stoječi ali ležeči silosi za shranjeva-
nje živinske krme, če ne presegajo v skupni ku-
baturi 90 kubičnih metrov prostornine in so v
sklopu gospodarskih objektov,
—	leseni in montažni kozolci, skednji, kaš-
če, lope za hrambo sena, krme, stelje, poljščin,
orodja in začasna zavetišča za živino v površini
do 30 kvadratnih metrov,
—	leseni pritlični čebelnjaki z manj kot 20
panjev, če v skupni površini ne presegajo 10
kvadratnih metrov površine,
—	kolesarnice (stojala za kolesa z nadstreš-
nico) ob stanovanjskih hišah in javnih zgrad-
bah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira prometnih
ureditev,
—	dodatna oprema obstoječih parkov, poči-
vališč, otroških igrišč, objektov in naprav za re-
kreacijo,
—	prizidki k obstoječim zgradbam v veliko-
sti do 20 kvadratnih metrov tlorisne površine.
3.	člen
Priglasitev za gradnjo pomožnih objektov,
navedenih v 2. členu tega odloka, pristojni
upravni organ zavrne, če je priglašena gradnja
v nasprotju z določili prostorskih izvedbenih
aktov, ali če glede na funkcijo, velikost in obli-
ko ni primerna.
4.	člen
Priglasitev nameravanih del po 2. členu tega
odloka vsebuje opis nameravane gradnje in
zemljišča na katerem naj bi objekt stal, kopijo
katastrskega načrta z vrisanim predvidenim
objektom ter dokazilo o razpolaganju z zem-
ljiščem, na katerem naj bi objekt stal.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja urbanistična inšpekcija Uprave in-
špekcije občin Ormož in Ptuj.
" 6. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati
23. člen odloka o urbanističnem programu ob-
čine Ormož (Uradni vestnik »občin Ormož in
Ptuj, št. 6/71) in 5. točka 6. člena odloka o ur-
banističnem redu v občini Ormož (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 11/81).
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-4/1986
Ormož, dne 22. 5. 1986
Predsednik
skupščine občine Ormož
Milan Ritonja 1. r.
152.
Po 29. členu zakona o skupnih osnovah svo-
bodne menjave dela (Uradni list SRS, št.
17/79), 29. členu zakona o svobodni menjavi
dela -na področju vzgoje in izobraževanja
(Uradni list SRS, št. 1/80), 19. čienu zakona o
svobodni menjavi dela na področju telesne
kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. členu
zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list
SRS, št. 1/80 in 45/82), 30. členu zakona o
družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št.
35/79), 30. členu zakona o socialnem skrbstvu
(Uradni list SRS, št. 35/79), 20. členu zakona o
svobodni menjavi dela na področju kulturnih
dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) 43.. členu
zakona o zaposlovanju in zavarovanju za pri-
mer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78
in 27/82), v skladu z zakonom o obračunava-
nju in plačevanju prispevkov za zadovoljeva-
nje skupnih potreb na področju družbenih de-
javnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83)
ter 100. členu statuta občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je
Skupščina občine Ormož na sejah zbora zdru-
ženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
22. maja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem financiranju sa-
moupravnih interesnih skupnosti družbenih de-
javnosti na območju občine Ormož
1.	člen
V	odloku o začasnem financiranju samou-
pravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-
nosti za območje občine Ormož (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 31/85 in 4/86) se v
1. členu rok »30. junija 1986« nadomesti z ro-
kom »30. septembra 1986«.
2.	člen
V	2. členu se stopnja 5,45 % nadomesti s
stopnjo 5,93 %.
3.	člen
V	3. členu se stopnja 0,33 % nadomesti s
stopnjo 0,40 %.
4.	člen
V	4. členu se:
—	v prvi alinei stopnja 0,78 % nadomesti s
stopnjo 0,44 %,
—	v drugi alinei stopnja 10,55 % nadomesti s
stopnjo 11,94%.
5.	člen
V	5. členu se:
—	v prvi alinei stopnja 1,67% nadomesti s
stopnjo 1,63 %,
—	v drugi alinei stopnja 0,88 % nadomesti s
stopnjo 2,498 %.
6.	člen
V	6. členu se stopnja 1,24% nadomesti s
stopnjo 1,03 %.
7.	člen
V	7. členu se stopnja 0,49 % nadomesti s
stopnjo 0,61 %.
8.	člen
V	9. členu se stopnja 0,02 % nadomesti s
stopnjo 0,05 %.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 15. junija 1986 dalje.
Številka: 420-15/86
Ormoš, dne 22. 5. 1986
Predsednik
skupščine občine Ormož
Milan Ritonja 1. r.
153.
Po 3. odstavku 200. člena zakona o združe-
nem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76) in
5. alinei 101. člena statuta občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
25-200/85) je zbor združenega dela Skupščine
občine Ormož na seji dne 22. 5. 1986 sprejel
SKLEP
o določitvi liste članov disciplinskih komisij
1.
Določi se lista članov disciplinskih komisij
(osebe izven temeljne organizacije) za občino
Ormož po 3. odstavku 200. člena ZZD.
Listo sestavljajo:
1.	Slavica Rozman, Primat TOZD Bančna
oprema Ormož
2.	Biserka Kumer, TJK Ormož
3.	Srečko Ritonja, TJK Ormož
4.Feliks Ritonja, TJK Ormož
5.	Slavko Juršič, Slovin KK Jeruzalem Or-
mož
6.	Ivan Simonič, Slovin KK Jeruzalem Or-
mož
7.	Slavko Keček, Slovin KK Jeruzalem Or-
mož
8.	Marjan Kumer, Slovin, KK Jeruzalem Or-
mož
9.	Miran Krajnc, Slovin, KK Jeruzalem Or-
mož
10.	Marija Vernik, Tovarna sladkorja Ormož
11.	Franc Polič, Tovarna sladkorja Ormož
12.	Lizika Masten, Tovarna sladkorja Ormož
13.	Ratko Matjašič, Merkator-IGP Ograd Or-
mož
14.	Marija Glavinič, Merkator-IGP Ograd Or-
mož
15.	Anica Kovačič, Merkator-Zarja Ormož
16.	Anica Lesnikar, Droga, TOZD Gosad, Sre-
dišče
17.	Marija Ferjuc, Marles, TOZD Žaga Ormož
18.	Ivan Cvetko, KB Maribor, ekspozitura Or-
mož
19.	Stanko Frangež, Občinska skupnost za za-
poslovanje Ormož
20.	Anica Rajh, Osnovna šola n. h. Vinka Me-
gle Tomaž
21.	Minka Kačičnik, Osnovna šola Središče
22.	Stanko Medik, upravni organi občine Or-
mož
23.	Marjetka Cotman, upravni organi občine
Ormož
24.	Anton Prapotnik, upravni organi občine
Ormož
25.	Milena Luskovič, Skupne službe SIS
družb, dejavnosti občine Ormož
2.
Konkretne člane disciplinskih komisij iz te
liste volijo delavci v vsaki OZD ali delovni
skupnosti po postopku, določenem v 2. odstav-
ku 200. člena ZZD. S te liste ne morejo voliti
tistih, ki so iz njihove OZD ali delovne skup-
nosti.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj, začne pa veljati osmi dan
po objavi.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha
veljati sklep št. 020-45/1982 z dne 31/1-1983
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
6-32/83).
Tistim članom disciplinskih komisij, ki so jih
delavci posameznih OZD ali delovnih skupno-
sti izvolili v svoje disciplinske komisije do za-
četka veljave tega sklepa z liste št. 020-45/82 z
dne 31/1-1983, preneha mandat šele s pote-
kom časa, za katerega so bili izvoljeni v OZD
ali delovni skupnosti.
Številka: 020-33/1986
Ormož, dne 22. 5. 1986
Predsednik
skupščine občine Ormož
Milan Ritonja 1. r.
154.
Na podlagi 7. in 8. člena Zakona o referen-
dumu (Ur. 1. SRS, 23/77), 3. člena zakona o sa-
moprispevku (ur. 1. SRS, št. 35/85) in družbe-
§T. 16
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PT\J3
STRAN \01
nega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevka občine Ptuj (Ur. v. občine Ormož—Ptuj
17/83) ter 52. člena Statuta krajevne skupnosti
Budina-Brestje, je skupščina krajevne skupno-
sti Budina-Brstje na svoji seji, dne 27. maja
1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka za sofinanciranje programa sred-
njeročnega plana na območju krajevne skupnosti
Budina-Brstje in skupnega programa krajevnih
skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1991
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Budina-Brst-
je, ki obsega naslednje ulice (naselja): — Brst-
je, — Budina: Belšakova ulica, Severova ulica,
Seronova ulica, Štrafelova ulica, Budina, Her-
manova ulica, Kerenčičeva ulica, Macunova
ulica. Mladinska ulica, Satlerjeva ulica, Wil-
helmova ulica, ulica Franca Kosca, K jezeru.
Ob Rogoznici, Ormoška cesta. Ribiška pot, se
razpiše referendum o uvedbi krajevnega smo-
prispevka v denarju za sofinanciranje progra-
ma srednjeročnega plana krajevne skupnosti
Budina-Brstje in za sofinanciranje skupnega
programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za
obdobje 1986-1991.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 22. junija 1986 od
7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih:
—	v prostorih Doma krajanov Budina-Brst-
je, Belšakova
—	v Prostorih gostilne Kuhar, Ormoška 63.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od I. julija 1986 do 31.
junija 1991.
4. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1.	Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje komunalnih in
drugih družbenih objektov po dogovorjenem
programu in sicer za:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
—	sofinanciranje izgradnje primarne kana-
lizacije v KS Budina-Brstje in Tumišče
—	sofinanciranje ureditve Mestnega kina
—	sofinanciranje širitve vzgojnovarstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
—	adaptacijo prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Budina-Brstje bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni program 15% zbranih sredstev ali
4.505.000,00 din (cene 1985).
2.	Za program krajevne skupnosti in to za:
—	nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega
omrežja v krajevni skupnosti
—	ureditev in vzdrževanje ceste Brstje—Bu-
dina in drugih cest po srednjeročnem progra-
mu
—	sofinanciranje ureditve ceste skozi nase-
lje Brstje
—	ureditev prostorav kleti Doma krajanov
za potrebe mladinske organizacije
—	nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave
in prispevek k stroškom vzdrževanja porabe
energije za javni razsvetljavi v KS
—	nabava obvezne opreme za CZ
—	vzdrževanje prostorov Doma krajanov
—	za funkcionalne izdatke za delovanje or-
ganov krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 25.527.000.—
din (cene 1985)
5. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja je prispevna stopnja 2 % od neto OD
oziroma nadomestila,
—	za starostne deužinske in invalidske upo-
kojence je prispevna stopnja 1 % od pokojnine,
ki je višja od pokojnine z varstvenim dodat-
kom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti je prispevna stopnja 5 % od
letnega katasterskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od sa-
mostojnega opravljanja obrti in drugih gospo-
darskih dejavnosti ali intelektualnih storitev je
stopnja 2 % od OD in ostanka čistega dohod-
ka,
—	zavezanci, ki plačujejo davek v pavšal-
nem znesku, bi naj plačali samoprispevek v
znesku din 2.500 v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v
SRS, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
6.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Budina-Brstje
7.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
8.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu ima-
jo krajani, ki so vpisani v volilni imenik kraje-
vne skupnosti Budina-Brstje in zaposleni kra-
jani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa
na območju krajevne skupnosti Budina-Brstje.
Odločitev na referendumu bo sprejeta, če je za-
njo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico
glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upošte-
vajo tisti krajani za katere se ugotovi, da so na
začasnem delu v tujini ali na odsluženju voja-
škega roka, ter se glasovanja iz upravičenih
vzrokov niso mogli udeležiti.
9.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
30.032.000.— din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene 4. člena tega skle-
pa.
10.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
11.	člen
V primeru, da nekateri izmed investitorjev
oziroma zavezancev sofinanciranja posamez-
nih objektov, ki so v programu ne bo začel z
gradnjo za katero je bil uveden samoprispevek,
je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti,
da sredstva, ki so namenjena po programu kra-
jevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajenov.
12.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, št.
52400-842-041-8329 za KS Budina-Brstje. Ob
vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje sa-
moprispevek.
13.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom obrt-
no ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z in-
telektualno storitvijo, odmerja in pobira samo-
prispevek v imenu krajevne skupnosti Uprava
za družbene prihodke občine Ptuj.
14.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
15.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določila Zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščine. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija kraje-
vne skupnosti Budina-Brstje. Sklep o uvedbi
samoprispevka, na osnovi poročila volilne ko-
misije o uspešnosti izida referenduma sprejme
skupščina krajevne skupnosti Budina-Brstje.
16.	člen
Na referendumu glasujejo krajani neposred-
no in tajno z glasovnico. Na glasovnici je na-
slednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BUDINA-BRSTJE
GLASOVNICA
ZA REFERENDUM, DNE 22. JUNIJA 1986
GLASUJEM
ZA	PROTI
UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA
SREDNJEROČNEGA PLANA NA OBMOČ-
JU KRAJEVNE SKUPNOSTI BUDINA-
BRSTJE IN SKUPNEGA PROGRAMA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJ
ZA OBDOBJE 1986-1991.
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da ob-
kroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo sa-
moprispevka, oziroma » PROTI», če se ne stri-
nja z uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampilko kra-
jevne skupnosti Budina-Brstje Ptuj.
18.	čl-n
Ta sklep začne veljati 'laslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 37/86
Dne 27. maja 1986
Predsednik skupščine KS:
ZUPANIC JANEZ, 1. r.
155.
V dolgoročnem družbenem planu občine Or-
mož za obdobje 1986—2000 (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 14-132/86) so bile v
primerjavi z izvirnikom ugotovljene napa'ke.
Zato dajem po 3. odstavku 182. člena poslovni-
ka skupščine občine Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 13-142/77) naslednje
popravke:
I.
Na strani 90 v tabeli »Aktivni prebivalci po
dejavnostih« se v vrsti Skupaj gospodarstvo v
koloni Predvidevanja za leto 2000 odstotek
91,5 popravi tako, da se pravilno glasi 91,6.
II.
Na strani 91 v podpoglavju »Vključevanje v
mednarodno delitev dela« se v 9. vrsti 1. od-
stavka za besedo »sistemi« doda pomotoma iz-
STRAN 108
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
puščeno besedilo: »v občini se bodo v medna-
rodno delitev dela in ostale tokove«.
ill.
Na strani 91 v podpoglavju »Kmetijstvo« se
v tretjem odstavku 7. vrste pravilno glasi:
»krompir 115«.
IV.
Na strani 91 v podpoglavju »Obrt« se v 5.
vrsti 3. odstavka za besedama: »zaposlenih v«
doda pomotoma izpuščeno besedilo: »družbe-
nem sektorju po stopnji 13%, število zaposle-
nih v.«
V.
Na strani 92 v poglavju RAZVOJ DRUŽBE-
NIH DEJAVNOSTI se v 4. vrsti 2. odstavka za
besedama »osnovne šole doda pomotoma iz-
puščeno besedilo: »v Miklavžu pri Ormožu in
gradnja ter adaptacija osnovne šole.«
Sekretarka
Skupščine občine Ormož
Minka Rajh 1. r.
St. 16
Uradni vestnik občin Ormož in Ruj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek.
Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj
s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor —
odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska
časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.