У.«,. v&yitoHtefy žpvd. <đi*uXćr'^ <^vutj4Uv C./e Po$ms.-ia v «äjwBssvä ffiXJ.S pecvSASlrjana. "Naročnina liski: Celo iek> K 120’—, pol leia K 60’—, četrt leta K 30'—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150’—. inseraii «Ji oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št 220. issii palitlcen list za slovensko ljudstvo Pesamesma >StsvIlSsa slano t kror- »Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. V -zaprte reklam so poštnine prosie. — — — Telefon št. 2c MS Xtt«vU"3&Šiu ‘Mr3s.®»ltsisi>-«s «tsra® »y. obtobx>& tmtaääm XIII. Patrilotične fantazije. Neuspehi naše zunanje politike, nevarnost albanskih navalov in drugi incidenti na naših mejah so spravili patrljofično kri v mrzlično vrvenje. „Beograjski Dnevnik“ kliče: pa- trijotj’e na noge! ter izdaja sledeča navodila za očuvanje naših mej: „Noben Madžar ne sme ostati na meji proti Madžarski, noben Makedo-nec-bugaraš proti Bolgarski, noben 'Arnavl na meji proti Albaniji! Vse, kar je sedaj na meji, treba ali pognati črez m’ejo, ali pa potisniti v notranjost države, ob meji pa naseliti samo naše ljudi in to samo prave Srbe“, ,Tako vpije in kriči g. Cicvarič, ter zahteva, da se osnuje patrijotična organizacija, ki bi ta njegov projekt izvedla do spomladi prihodnjega leta; da do tedaj po deset kilometrov od na še strani do meje ne srečamo ne enega Madžara, ne enega Arnavta, ne ©nega Makedonca, temveč samo naše ljudi — Srbe. Taki projekti, alarmantni, fantastični in smešni najdejo na žalost pri nas še dovolj ljudi, ki se v svoji nepremišljenosti za nje ogrevajo. iK tej nepremišljenosti pa spada seveda tudi precejšnja porcija divjaškega atavizma in nadutosti, ki si lasti pravico razpolagati z državljani kot s figurami na šahovi deski. Meje so jim preozke, radi bi jih raztegnili dalieč v tuje ozemlje, narod pa lepo porazdelili; iz sredine države bi pograbili kopo ljudi ter jih vrgli na mejo, obmejno prebivalstvo pa na njuiovo mesto. Načrt se lepo izreče, ne da se pa izvesti brez državljanske vojske in prave anarhije. Mogoče je pa tudi to pra vi namen patrijotov Cicvarič-evega kova, .Hujskarije in brezsmiselnosti te vTste odvračajo • pozornost od glavnih vzrokov vseh nemirov na meji in od naše zavožene zunanje politike.) Antanta deli in odmerja meje, izdaja pa tudi odredbe o zaščiti in pravici narodnih manjšin, ki po mejni razdelitvi pripadejo pod druge narodne vlade in če država kot smo mi s projekti Cicvaričeve vrste krši važne mirovne ugovore o manjšinskih pravicah, gotovo nima pravice pričakovati ugodnih določil gledei odmere meja, ali pa celo pomoči in simpatije od strani drugih držav, ki še polagajo veliko važnost na kulturno pojmovanje zapadno-evropskega življa* Za Cicvaričevo fantazijo tudi „Balkan“ ne zaostaja,, ki nam donaša sledečo prispodobo: „Kača piči človeku sina, ta umrje. Človek hoče kača ubiti, pa zgreši ter ji odbije samo rep. Pozneje se hoče z njo pomiriti,, ona pa mu reče: „Dokler ti gledaš sinov grob, jaz pa odsekan rep, ne more biti med nama miru.“ To nepomirljivo sovraštvo je pa enako odnošaju naše države do 'Avstrije, Madžarske in Bolgarske.“ Tako „Balkan“ in sedaj se lahko vprašamo, kam vodi to sovraštvo in kako nas označuje na zunaj. Politika velesil stremi za tem, da Balkan ostane Balkan — to je torišče vednih zmed, sovraštva in celo bratomornega boja, da se imperializmu od te strani ob vsakem času nudi prilika za vmešavanje iu izkoriščanje po raznih špekulativnih aspiracijah. Patri-joti, te, sedaj označene vrste, so pričakovanju evropske reakcije popolnoma zadostili, lahko so na to ponosni, ne smejo pa pričakovati, da se bo njih sloves in uglied v zunanjem svetu spremenil in dvignil. Doslej smo bili samo nacijonalisti. ,V: splitski „Pobedi“ je nek nacijo-nalist pisal o Protičevi akciji. „Narod“ se je seve takoj oklenil teh izvajanj in prinesel o njih obširno notico pod zaglavjem: „Stojah ProtiČ in jugoslovanstvo“/ „Pobeda“ in .„Narod“ zahtevata revizijo ustave iz nacijonalističnega stališča, a se naj popravi samo ono,, kar je pomanjkljivega. Zalibog smo od ujedinjenja do danes vladali, izdajali naredbe in uredbe ter ustvarili ustavo zgolj na naci-jonaJiistični podlagi, a puščali v ne-mar socijalne, finančne in gospodarske momente. Smo danes skoz in skoz nacijonalna država, a se v njej vedno pripravlja od velekapitala izmozgani, izrabljeni ter tlačeni proletariat na stavke, ker misli vsak hacijonalizlra-ni JDS čifuti, da lahko nesocijalno pritiska delavstvo. Ako si domišlja vlada, da bo nacionalizirala delavstvo samo s frazami, a ne ■ potom soei-iainih odredb in pomoči, bomo imeli vedno komunistično in sooijaldemo-kraško internacionalo. Nacijonalna država smo, a kmet in obrtnik sta premalo nacijonalna, trdijo državotvorni elementi. Vse res. vendar kmet ter obrtnik se bosta le tedaj navajala na nacionalizem, kar dar ne bosta nosila samo raznih dav-, čilih bremen, ampak uživala tudi pravico in ju bo vlada, kot temeljna elementa v naši državi ščjtlla, ju podpirala ter jima v potrebi tudi pomagala. Ako pa bo dobri Beograd imel za kmeta na eni; strani samo deviško ma žilo čistega nacionalizma, na drugi strani pa davčna bremena bosta naš kmet in obrtnik škilila preko mej v o-ne sosedne države, kjer se poleg na-cijonal/izma dela od zgoraj dol na go-spodarsko-finančnih poljih. V socijal-no, gospodarsko in finančno dobro u-rejeni državi se naeijmaiizem sam vzgoji in prodre v duše posameznikov. Pridigovati evangelij nacionalizma, na drugi strani pa prepuščati proletariat izrabi 'velekapitala, ag-rarca in obrtnika pa privijati z davčnimi bremeni — to se pravi: ugašen vati še oni plamenček nacionalizma, Lažnjivi „Pressbiro. ki še brli v zatirano tlačenih dušah Jugoslovanov. Nadalje tožita „Pobeda" in „Narod“, ako uspe Protičevai akcija in se povspne na vlado opozicija, potem ne bomo Srbi, Hrvati tn Slovenci nikdar Jugoslovani. No, Jugoslovani bomo postali pa če nam vlada Pro.č, Pa-šič ali Pribičevič, a to q časom in le tedaj, ako ne bomo samo nacij’oaajno frazarska država, ampak res tudi, država socijalnega dela in finančno-gospodarskega napredka. Ako bosta brata Hrvat in Slovenec videla ter čutila, da ju brat Srb ne vlada samo, ampak za n ju skrbi, upošteva njune želje in zahteve, se trudi, da ju ojači na financijelno-gospodarskem polju, mu bosta položila s časom, a ne komando sedanjih vladinovoev na žrt-venik svoj jezik in bodo vsa tri plemena postala samo Jugoslovani. Gospoda, ki je danes na vladi,, si naj zapomni, da se presnelo moti, ako misli ozdraviti naše ravno od nje same tako okužene razmere z lekom slanatiziranega v nacijonalizma brez dela za socijalni blagor in gospodar-slco-finahoijjieini dobrobit državljanov, Ravno rad. dejstva, ker nam nudijo sedanji vladinovel na vseh poljih fra-zarski lek nacijonalizma, so ljudske mase na strani opozicije in željno čakajo Protičeve remedure, ki bi naj ne bila samo era demokratskega nacijo-! nalizma, fraz’erske konsolidacije naše } države, ampak res doba dela. Doslej smo se . . samo navduševali z besedami za jugoslovanstvo, a ne z dejanji, radi tega pa gineva čut nacijonalizma. Postali borno res nacijonalna jugoslovanska država, a to nikdar pod vladno kliko sedanjega kalibra, ampak po delu vladnih mož socijalnega čuta in skrbi za naš gospodarski napredek in financijielm dobrobit. • Ž4 V Beogradu se je izcimila lepa diplomatsko-novinarska afera, ki kaže, da tudi tuji diplomati niso varni pred intrigami beograjskih, porod-Carjev. Dela še prav čudna, več kot ori-jentalska politika proti raznim diplomatom in to na eni strani v raznih vladnih kabinetih, po kavarnah m go stilnah, kjer se shajajo beograjski prvaki, na drugi strani pa po raznih listih, k so zdaj „nezavism“, zdaj1 poluradni, zdaj zopet popolnoma urad’ ni, ker dobivajo informacije od šefa vladnega „Pressbiroa“, ki s. večkrat privošči višek lažnjivosti in intrigant-stva, 1 a H, jjy n j. Najnovejša afera .^Pressbiroa“ je tale:i • Beograjski dopisnik „Riječi,“ pride k šefu „Pressbiroa“ g. Peru Tale-tovu ter ga vpraša po najnovejših službenih vesteh, g. šef se postavi v važno pozo ter izjavi, da bo francoski poslanik v Beogradu g. Clement Simon izmenjen, „Riječ“ prinaša to vest, beograjska „fTribuna“ tudi in sicer še s pristavkom, da je francoski poslanik Simon premalo naklonjen Srbom in da pride na njegovo mesto drugi poslanik, ki je pravi srbofil. ;To ni prvi izpad, katerega si je dovolila „:Tт buna“ proti; francoskemu poslaništvu. Pred mescem dpi je pisala celo, da potuje francoski poslanik v svrho špijonaže po Jugoslaviji j ter da ima razpleteno celo mrežo svo-; jih agentov. Ko so v Beogradu izšle te lažnjive in nerodno zamotane vesti,, se je še! „Pressbiroa“ pobrigal, da so prišle tudi v francosko javnost. Brzojavk jih ni samo novinarskim a-gencijam, temveč, tudi vsem večjim pa riškim listom. Francoski poslaniki se je začel brigati za izvor teh vesti razgovoril se je z dopisnikom „Riječi“, ta mu je stvar razložil in vrhu tega še priobčil svojo izjavo v beograjski „Pravdi“ z ostro kritiko lažnjivega „Pressbiroa“ Francoski poslanik je posetil Pa-šiča, oe se vsa zadeva razjasni m da dobi svoje zadoščenje! Cela afera je zbudila v Beogradu precejšnja senzacijo, naši državi je pa pripomogla do nove blamaže in dvomljive proslave lažnjivcev in irrtrigantov v vladni zaupni službi.1 ■шввшУнш Jugoslov. Zadružni kongres v Ljubljani. Pred enim tednom se je vršila v Ljubljani -glavna skupščina Glavnega Zadružnega Saveza, združena s kongresom jugoslovanskih, zadrugarjev. Bila je lepa slika, ko se je zbralo v prostorni dvorani Akademskega doma nad sto zadrugarjev iz vseli delov troimene države, različnih po je uku, različnih po veri, različnih po političnem in socijalnem naziranju, vendar je vladala ves čas kongresa najlepša harmonija. Vse je družila ena ideja, zadružna ideja. Veliko koristnega in lepega smo slišali na kongresu. Dobili smo nove pobude, nove vneme za neumorno in nesebično delo na polju našega zadružništva. Požrtvovalnost, nesebičnost — to je bil pogosten refren govornikov in .predavateljev. Delo v zadrugi zahteva velike nesebične ljubezni do bližnjega in veliko požrtvovalnega truda. Vsak star zadrugar mi bo v tem potrdil „Delo v zadrugi je nehvaležno“, pravijo. Da, nehvaležno je za sebičneže, hvaležno in zelo hvaležno pa je za ne-nesebičnega in požrtvovalnega človeka. Mnogo žalostnih izkušenj mamo, da so začele nazadovati zadruge, kjer so se vodstva polastili sebičneži, ki so gledali na. svoje . blagostanje, ne pa zadruge. Načelstvo zadruge mora vedno imeli pred očmi cilj, da zadovolji zadružnike, ne pa samo sebe. Vzajemnost, bratstvo to je ede& glavnih znakov zadružništva). Drug pomagaj drugemu, kakor brat bratu, močnejši majnJ močnemu, premožnejši manj premožnemu — po starem zadružnem načelu: „Pomagaj bližnjemu.” ju „Vse za enega, eden za vse“. Na-daljni znak zadružništva je enakost, Malo kje pride enakost tako do veljave kakor ravno v zadrugi. ,Tu ni tti-kakih predpravic, nobene stanovski' razlike: vsi so zadružniki, eden toliko vreden, kakor drugt. Poleg idealov zadružništva pa se je povdarjalo na kongresu zlasti eno: vžgoja v zadrhžnem duhu. Naše ljud’ stvo ima premalo zadružnega duha ima premalo1 smisla za zadružništvo. Hoče od zadrug le koristi, noče pa priznati dolžnosti do njih. Izginiti morajo v naših širokih slojih slučaji, da gre zadružnik zaradi borih dveh vinarjev raje k trgovcu nego k zadrugi. Napredek v zadružništvu je nemogoč brez vzgoje., Zadrugarji na kongresu so to dobro uvideli in sklenili resolucijo, da mora priti pouk o zadružništvu v vse naše strokovne, srednje in visoke Šole. Država naj podpira zadružne tečaje, šole, knjižnice, podpira naj izdajanje primernih knjig itd, j .Veliko se je govorilo in sklepalo o zadružni trgovini. Zadrugarji so po živali merodajne faktorje, naj omogočijo gracme“ gotovih železniških prog, naj znižajo železniške tarife, ker sicer bo uničena vsa, zlasti pa zadružna trgovina, ki ne razpolaga z velikim kapitalom. Uredtjo ozir. znižajo naj se carinski tarifi. Finančna carinska politika naj preide v. varstveno in o-brambno carinsko politiko. Vedno in povsod naj se daje prednost zadrugam kot eminentno demokratičnim ustanovam, ki delajo v blagor splošnosti, ne pa za dobiček posameznikov* V obrambo in prospeh zadružništva naj država sprosti zemljoradnič-ke zadruge vseh bremen: davkov, ko-lekovine, poštarine itd, To je že stara ,želja in zahteva vseh zadrugarjev^. Kdaj bo ta klic našel odprta ušesa na merodajnem mestu, je drugo vrašanje. Po deželi naj se podvzame čim širša akcija za varčevanje. Kjer ni vinarja, ni goldinarja, so rekli stari ljudje. V ta namen naj se prirejajo shodi, predavanja. Izdajajo naj se tozadevne knjige tn brošure. Otroke naj se v ljudski šoli navaja k varčevanju/ Ustanavljajo naj se „Čebelice“, V. vsako večjo občino ali župnijo mora priti posojilnica. Veliko bo pripomogla k razvoju zadružništva enotna zakonodaja. Zaleti je le, da bi iegislativa upoštevala osnutek enotnega zadružnega zakona, kakor ga j'e izdelal in odobril kongres- Pozabiti ne smemo enega, kar je odsevalo že iz celega kongresa samega, pa tudi Џ besed marsikaterega govornika, to je znano zadrugarsko načelo: s politiko ven iz zadrug. Ves čas kongresa se niti z eno besedo ni politiziralo. Mirno smo sedeli skupaj pristaši vseh strank, a smo se kljub temu izborno razumeli. Ven iz zadrug s politiko! Potrebo in upravičenost te zahteve mi bo vsak izkušen zadrugar gotovo rad potrdil. Začetek politiziranja v zadrugi je začetek propada zadruge. Vsakdanja izkušnja kaže, da je vsled politike propadla že marsikatera zadruga. Naj bi sklepi, storjeni na kongresu, postali resnica! Naj bi seme padlo na rodovitna tla in rodilo stoteren sad! j Širite katoliške liste! И»«ИЧШ«Цв »ДОвЗДЗДЧкмтМОДМЧДОМиМ «*ЛИ- ^декгммим» ^eW»CT»»w«yWWf«#^7«rtf»i*WÄW Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Nič ni bilo v stanu dvianiti ministrskega predsednika, da po* o se v Pa fii, dvignili so ga arnavtski vpadi na aasa ozemlje.. Za dobo Paščeve odsotnosti bo načeloval mtniatrom minister konstituante Trifkovič, zunanjo politi-fo bo vodil Ju stični minister dr* Gju-Ш6. Koncentracija arnavtskih 6et ob aaSi meji je postala opasna* ker podpirajo Albance vsestransko Italijani. Nag ministrski svet je že sklenil mobilizacijo več letnikov v ojačenje obmejnih čet. ITALIJA. Stavka d’oiavstva po Julijski Be’ . noči ji in osobilo v Trstu je ponehala* Delo v tržaških ladjedelnicah je zopet vzpostavljeno.. MADŽARSKA-. Madžarske tolpe še neprestano vznemirjajo nem. avstrijske obmejne kraje. Obmejno prebivalstvo je v vedrem trepetu pred madžarskimi divjaki. Sedaj je prišla tudi Avstrija do prepričanja, da si bo pomagala na-uram Madžarom sama,, ker antanta »amo obljublja in grozi, a ne stori pa prav nič. Madžarska vlada sicer zagotavlja da je umaknila redne čete iz Zapadne Madžarske, a zastran tolp pa ne prevzema nikake odgovornosti, Ze ve zakaj ne! Z mirovnimi pogajanji med Grki in Turki se bo kmalu začelo. Grkom bodo pomagali Angleži, Turkom pa Francozi. Nobena od teh dveh velesil pa gotovo ne zastonj. Državotvorne silhuete. Državni podsekretarji. Kakor znano, bo ministrstev samo dvanajst in vsako ministrstvu bo dobilo podsekretarja kot nekakega »podministra«, Za ministrske portfelje je vedni boj med radikali in demokrati in prav tako sedaj tudi za mesta državnih podsekretarjev. Demokrati zahtevajo, da morajo radikalni ministri imeti demokrate za podsekretarje in tako bodo seveda tudi radikali hoteli svoje ljudi vriniti demokratskim ministrom za kontrolo. Lep kaos bo nastal. Če se bo slučajno našel še kak pošten minister od ene ali druge stranke ter hotel nekaj dobrega narediti v svojem delokrogu, mu bo podsekretar, ki pripada nasprotni stranki, prav gotovo vse prevrgel, zmešal in pokvaril, če bosta pa oba špekulanta: minister demokrat in podminister radikal, potem bosta pač strašno plenila državo, da bo plen zadostoval za oba in da pri delitvi ne bo strankarskih sporov. Korupcija je bila in bo. Albanci bodo prisilili Pašiča, da bo sklical parlament še pred 20. oktobrom. Demokratsko časopisje je že polno poročil, da so razmere ob albanski meji tako zamotane ter resnega značaja, da se jih ne upa lotiti vlada • brez parlamenta. Za slučaj, da bo država napadena od zunanjega sovražnika vendar ne gre, da bi ne stala tudi narodna skupščina na braniku proti navalu albanskih in madžarskih čet. Sedanjim vladi-novcem toraj ne bo iztrgala iz rok vlade opozicija pod Protičem, ampak Arnavti m Madžari, ki 'ogrožajo naše meje. V miru bi še vsakdo natezal vladne vajeti, kakor se mu zdi; a v slučaju nevarnosti pa morajo stati na državnem braniku malo drugačni možje kot so: g. Svetozar in minister milih obrazov dr. Kukovec. Pašiča so prisilili v Pariz h kralju poleg drznih Arnavtov tudi še naši ministri, . ki so žejni odlikovanj za svoja trudapolna dela pri sklepanju ustave. G. Pašič je bil tako dober, da je dal napisati ukaz o odlikovanju vseh ministrov, ki so bili v vladi za časa barantanja in ustavne kupčije. Ta ministrsko dekoracijski ukaz pa mora biti še podpisan od samega kralja, ki si utrjuje zdravje na Francoskem. Ker ni kralja v Beograd, mora Pašič v Francijo, da bo še kralj podpisal pravočasno ukaz nezasluženih ministrskih odlikovanj, ker, če pade Pašič, ne bo odlikovan niti eden od ministrov, ki so se »trudili« za ustav. Kdo ljubi to našo državo? Čisto gotovo tudi naš minister notranjih del. Ljudje mu ne verujejo tega in mu dokazujejo, da sta vsako njegovo delo in korak v škodo državi. Med takimi očitk . pa je naš Svetozar podpisal 10.000 dinarjev državnega posojila, a to baš v zadnji uri podpisnega roka, finančni minister pa je v nadi, da bodo sledili Pri-bičeviču še ostali ministri — podaljšal rok za podpis do 15. oktobra. Presneto pozno je pogruntai »Narod«, da se približuje Jugoslovanski klub Protičevi akciji za revizijo ustave. Revizija ustave je vendar temeljna zahteva SLS, ker pa vstraja Protič na ravno isti zahtevi, se bo pač SLS naslanjala na njega, a nikakor ne na ka-cega Velesrba ala Pašič, kateremu je sedanja centralistična ustava bog vseh bogova. Da ne pozabimo! Tajni fond se že vporablja. Poročali smo že, da je ministrski svet odobril policajministrstvu nov kredit za »tajni fond«, to je za izplačevanje špi-jonskih in ovaduških nagrad. Izplačilo po tem odobrenju se je pred kratkim izvršilo in sicer v znesku od 1.200.000 dinarjev. K temu pravi »Balkan«, da je treba beležiti kot senzacijo dejstvo, da je takoj pC prejemu tega denarja začela izhajati »Nova štampa«, list, ki brani osebo gosp. Pribičeviča ter se z vso močjo zaganja v njegove politične protivnike. Tajni fond je torej v dobri upravi, ko denarja zmanjka, se pač izda novo odobrenje in izplačajo novi zneski prav gotovo še v večji meri, ker morajo zadostiti na dveh straneh, Pri-bičevičevemu časopisju in pa velikemu številu špijonov in ovaduhov, ki se tako dobro obnesejo pod njegovim režimom. Tudi humanitarna društva niso varna pred strankarsko korupcijo in u-mazano špekulacijo. To se je pokazalo pri letnem zborovanju »Rdečega križa« v Beogradu. Bilo je to prvo zborovanje po dolgih časih in imovina te ustanove se po »Balkanovih« poročilih ceni na 53 milijonov dinarjev. Člani in vodstvo so po večini oficirji in pa »posebni ele menti«, kakor pravi »Bolkan« in pri tem letnem občnem zboru, naj bi se odločilo, kdo bo ostal na vodstvu in — pri kaši, ali bela, ali črna roka. Na zborovanje je došlo dosti članov, ker pa je bilo na strani »črne roke« tudi precej republikancev in najbrž tudi pretežna, torej zelo nevarna večina, do zborovanja ni prišlo, ker je »bela roka« iz patrijotičnega ogorčenja in strahu, da izgubi polno kašo, — zborovalce s pomočjo policije razgnala. Čudna preiskava. Branitelji zaprtih komunističnih poslancev zahtevajo, da se vsi aretiranci povodom vidovdanskega atentata postavijo pred sodnijo, ker je postopanje z njimi in zavlačevanje sodnijske obravnave v popolnem nasprotju z določili ustave. Koliko bo ta protest pomagal se ne ve, po tem pa, kar so dosedaj poročali razni oficijelno in neoficijelno informirani beograjski listi o tej famozni »iztragi«, je pričakovati, da bodo merodajni faktorji ne glede na ustavna določila še naprej skušali celo zadevo zakriti v temo nedovršene in strašno komplicirane preiskave. Dva sodnika: sedanji in prejšnji, se že prepirata, lahko se pa zgodi, da tudi ta naenkrat »zboli« in da pride tretji. Potem bode spor med vsemi tremi, nekaj novih razkritij in »iztraga« v novi smeri v — najboljšem teku, osumljenci pa kljub ustavnim odredbam še nadalje neobsojeni v zaporu. Dokument izf beograjske „.nepristranske in pravične“ sodnije. Sarar jievska „Hrvatska Sloga“ prinaša pismo, ki se glasi v celoti: „Sarajevo, 1. oktobra 1921* P> n. uredništvo „Hrv. Sloge“! Te dni je poslal preiskovalni sodnik beograjskega sodišča g, N. Vu-lič policijski direkciji v Sarajevu služ beni akt, v katerem sp med ostalim zahteva tudi sledeče: St* 18*499, 9, sept, 1921. Belgrad — Zadeva Gjako-viča. Policijski direkciji v; Sarajevu* A tukajšnjem preiskovalnem zaporu se nahaja komunistični, poslanec Gju-ro Gjakovič. Ker je dosedanja preiska va dognala, da isti ni storil ničesar, kaznjivega, za kar bi se, mogel obsoditi* se pozivate, da pošljete proti istemu tak obtožilen materijal, da ga bo, mogoče obsoditi po par, 87; a. (par* 87 a — težka ječa do 20 let)* Ker k temu ni treba komentarja, vas -prosim* da v interesu morale obelodanite to v .Vašem listu* Spoštovanjem. Milutin Petrovič,“ Oblasti imajo sedaj besedo! Dosti se je že pisalo јд govorilo, da se preiskave vodijo po raznih naroči-lih* zavlačevanje meče slabo luč na delovanje sodmjskili oblasti, govori s» to in ono, v časopisju se čitajo razne1 gorostastnel zamotane, in nasprotujoče bi vesti, branitelji obdolžencev protestirajo, merodajni faktorji pa molče in ne razumejo, da se s takim postopanjem jemlje ljudstvu vtera v zakone in pravico. Zadnji brar teljski protest govori naravnost, da preiskovalne o-blasti morajo vedeti, da je med velikim številom osumljencev {nad 180 o-seb) dosti nedolžnih, da pa vkljub temu zavlačujejo razpravo. Po gornjem dokumentu je pa jasno na kak način se to zavlačuje — išče in naroča se materij,al obtožbe in obsodbe, kar je na vsak način važen dokument naše oblastne morale. Hajduska kronika. Pop, narodni poslanik — razbojnik! Pod tem naslovom prinaša »Balkan« št. 258 podpisan dopis iz Krive Palanke, v katerem se obdolžuje pop Trajko Aršič, sedaj narodni poslanec pravega in pravcatega razbojniškega početja, Ta pop je bil poprej arhiepiskopski namestnik ter je zlorabljajoč svojo oblast druge svešte-nike v pravem pomenu besede plenil ali »pljačkal«. Eden izmed prizadetih, pop Stojiča toži popa Aršiča pred sodnijo, ta pa iz maščevanja in iz strahu pred tožbo, hoče podkupiti nekega Bugaraša, da ubije tožitelja. — Hajduk pri poroki. (»Balkan« štev. 258) Policijske oblasti v Nišu so ulovile že dolgo zasledovanega hajduka Srečka Todoroviča baš v trenotku, ko je stal v cerkvi, da ga pop poroči z nekim dekletom. Celo »Balkan« pristavlja, da je to novica zanj in da smo daleč »dote-rali«. Načelnik kočanskega sreza zasleduje morilce, ki so 1. t. m. ob belem dnevu ubili predsednika občine Zrnov-ske ter ga do kože oropali. V Orijovcu je neki Stanojko Stojanovič ustrelil dva svoja svoja soseda. Po Sandžaku se vršijo razbojstva naprej ; pravijo, da se je vrhovni odmetniški poglavar Baškovič že davno povrnil in tudi zloglasni hajduk Azen Bejta se je pojavil. Oškodovani so po večini muslimani. Gospod sef javne varnosti pa sklicuje sedaj po varnih mestih ožje konference. Zakup vseh glavnih trafik. Po poročilih iz Beograda bo vlada dala za dobo dveh let v nov zakup vse glavne trafike. Tozadevne dražbe se bodo za Slovenijo vršile v Ljubljani dne 20. oktobra ob 11. uri predpoldan. Kavcija znaša 5 odstotkov zakupne svote. Doslej so imeli v zakupu glavne zaloge vojni invalidi, vdove m sirote, ki so že ostro protestirali proti zgoraj omenjeni vladni nakani. Kakor je razvidno iz razpisa oddaje zakupa glavnih zalog, je bil protest invalidov proti zgorajomen-jeni nakani bob ob vladno steno. Ko bo vzela vlada invalidom tobačne zalo-de, potem bo pomagala tem sirotam s čistim nacionalizmom. Invalidi, ki bodo izgubili tobačne zaloge, se bodo gotovo vpisali med državotvorne elemente. Medicinski fakulteti v Beogradu in Ljubljani nameravajo ukiniti, ker hočejo na ta način zmanjšati budget prosvetnega ministrstva. Sedanja vladaje imela za ustavo, katere življenski dnevi so šteti, milijone na razpolago, za kulturno ter zdravstveno povzdigo državljanov pa ne premore toliko, da bi vzdrževala 3 medicinske fakultete! Smo pač pod kulturno ero policaj demokratskega re žima. Domače vesti. Zabrana pondeljkove „Straže“,. Naša ustavaj določa v par, 13* da je tisk svoboden in da ni več cenzure za liste. V istem par. 13 in par. 138 pa to določbo o svobodi tiska v, resv.ci takoj zopet prekliče;, kip pravi, da o-blast lahko zabrani razširjanje lista-iz različnih razlogov, List se torej ne „koniiseira", pa vendar tudi ne iz del Zadnji pondeljek se Je tako zgodilo s „Stražo“, Gospod I. državni pravdnik dr. Grasselli je zabranil širjenje ponedeljkove „Straže“ gt. 110 ter zapovedal polom policijskega komisarijata za seč' in razstaviti tiskarski stavek-, kar je izvrši, g, pol, kanclist, LipuŠ. Obenem so odpeljal^ s seboj vse tiskane izvode, To je prvi del tragedije, ki je zadela nas. Zdaj pa se začenja drugi del, ki zadene oblast. Po par? 13 isto ustave, na katero se sklicujejo naši oblasjtmki, mora tista oblast, ki list zabrani v 24 urah stvar predložiti pristojni sodni oblasti, ki mora potem v 24 urah „konfiskacijo“ potrditi ali pa preklicati. Ako se v, tem času, i s 4S ur ah to m zgodi* m po. »№ no istem usodnem paragrafu 15 smajk ra zabranjenje lista za preklicano in oblast je dolžna lastniku lista povrniti, škodo. O odškodnini razsoja redno sodišče. Da je bila pon del j kova „Straža“ št, 110 zabranjena od I. državnega pravdnika, se nam je naznanilo po pol. uradniku g. Lkpušu v, pondeljek, dne 3. oktobra ob pol 6. uri zvečer;| po ustavi bi morali imeti v rokah raz sodbo pristojne sodne oblasti najpozneje v sredo zvečer ob роуб. uri. Mi pa te razsodbe do danes še nimamo rokah, torej je „konfiskacija“ ali zatirana lista dvignjena in preklicana ia državna oblast nam mora povrniti škodo, zato šmo danes po svojem prav nem zastopniku vložili tožbo za odškodnino pri tukajšnjem sodišču. Pravica mora biti za vse, tudi za nael Stirilstnica dr. Krekove smrti. V soboto, dne 8. oktobra bodo pretekla 4 leta, odkar je zatisnil oči naš nesmrtni dr. Krek, oče majniške deklaracije, zasnovitelj naše velike kulturne organizacije »Slovenske krščansko soci-jalne zveze«, zasnovitelj krščanske delavske organizacije, zasnovitelj našega gospodarskega zadružništva, mož, ki si je s peresom na našem literarnem polju stekel nevenljivih zaslug in mož, ki je poglobil katoliško politično delo in dal na temelju krščanskega socijalizma SLS trdna, solidna tla. Slava nesmrtnemu dr. Kreku! •j* Umrl je v Vojniku pri Celju č. g. župnik Jože Potovšek. Rajni se je rodil 13. marca 1864 pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic, posvečen je bil 1890, župnik pa je postal 16. majnika 1911. Rajni je bil blag značaj in vsled svojega milopastirskega delovanja priljubljen pri vseh svojih ovčicah, kjčr-koli je služboval. Kot vojniški župnik je že rajni bolehal dalje časa, dokler ga ni minulo sredo ugrabila smrt. Pogreb se bo vršil v soboto. Blagodelavni duhovni duši svetila večna luč! O kr. šol. svet za, sodni5 okraj Maribor je imel v sredo, dne 5. oktobra sejo, ki Je trajala nad 4 ure. Dh deležili so se je: predsednik okrajni glavar dr. Lajnšič, šolski nadzornik Lictitenwialljner, zastopnik učiteljstva.. Lesjak, zastopnik duhovščine dekan Stergar, ter člani: dr. Leskovar, pros fesor Vreže, Zebot in dr, Koderman* Okrajni šolski svet bi bil moral sestaviti terno-predioge za približno 40 mest nadučiteljev,,< učit ti je v ozir* učiteljic. Jz kompetenčnih prošenj je razvidno, da sfii učiteljstvo povsod samo le v mesta in na šole ob železnici. Tako na pr, za razo'sana učiteljska meda v. Jare-: »ni, Gor* Kungoti, Sv. Martinu pri Vnrbergu, Reki pri Hočah, Sva Jakobu v Slov.gor., Sv, Duhu na D-strem vrhu, Sv. Juriju na Pesnici ni bilo prav nobenih prosilcev. Za učiteljska mesta na šoli v Limbušu pa je prosilo 11, na Pobrežju 20, v Radvanju 14, Studencih 18 prosilcev. Sprejeli so se večinoma vsi terno-pred logi. ki jih je stavil okrajša šolski nadzornik. Za učiteljska mesta* kjec ni bilo nobenih prosilcev, se sklene ponovni razpis. Za ’nadučiteljsko me* sto pri Sv- Miklavžu' na Dravskem polju, je prosil edini kompetent Avg, Rozman iz St- lija pri; Velenju. SJ-čiteljsko mesto v Selnici ob Dravi se na, novo razpiše. Za nadučitelja pri Sv. Križu nad Mariborom se določi kot edini prosilec tamošnji učitelj Iv. Klügler, Učiteljsko mesto v Puščavi se še enkrat razpiše. Okrajni šolski; svet je razrešil dosedanje krajne šolske oglede na šolah: Studenci, Rače,, Ruše, Fram, Gor. Sv. Kungota in Brezje,: Za nove šolske oglede so ime novant: za Studence postajenačelnik Josip Mohorko* za Rače posta,jonačel-nik Anton Petrovič* za Ruše posestn. Alojzij Glaser,, za Fram posestnik K. Gernej, za Gor. Sv. Kungoto posestnik Jožef Gamsov, za Sp* Sv. Kungoto posestnik Jurij Rudi, za Brez jo posestnik Simon Karner. N ato se Je sklenila disciplinarna preiskava proti učiteljema H. in P. ter učiteljici S» Učiteljico-^ddiel{i[ieo Frančiško Novakovo pri Sv. Duhu na Ostrem, vrhu. se razreši učiteljskega službovanja'. Presto vijo se začasne učiteljice na lastno prošnjo: Gabrijela Cujnijc od. Sv, Jakoba v Slov. gor. v Reko pri Ho-Hočah, Smolnikar od Sv. Jakoba k Sv. Juriju ob Pesnici,; Nastavijo se začasne učiteljice: Strajnšak Angela od Sv. Lovrenca na Poh. v Jarenino* Košujta in Topolnik k Sv. Jakobu 4 Slov« gor* Za ostalo, nezaseden* ma» »sta đplMSia sporazumno g. gbsvKr,^ m okrajni äolsfci nadzorni ' potrebne «-iibelis&:e mof». üsposobljenostni izpit za obče ljudske šole in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prič®o v četrtek dne 3. novembra. Pravilno opremljene prošnje naj se vpo-šljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra tl. v rokah izpraševalne komisije. ^ Prestavljen je učitelj R. Cujnik s Sladkega vrha pri Cmureku k Sv. Rupertu v Slov. goricah. lavno vprašanje na okrajno glavarstvo Ptuj. Ormoški občinski odbor šteje 16 odbornikov, od teh pripada IDS 9 in SLS 7. Po še sedaj veljavnem občinskem redu sklepa odbor te* • daj veljavno, če ste navzoči vsaj dve tretjini vseh občinskih odbornikov. Če si demokrati lastijo pravico samoodlo-čevanja, naj bo za občino že dobro ali slabo, imajo odborniki S L S pravico sklepe, ki niso vsem občanom v korist, onemogočiti. Odborniki SLS zapustijo pred glasovanjem za tak sklep občinsko sejo. To se je zgodilo tudi pri zadnji občinski seji. JDŠ odborniki pa so vkljub te m sklepali naprej. Sprejeli so sklepe, kateri se tičejo celotnega ormoškega prebivalstva, ne pa samo nekaterih demokratov, ki plačujejo le neznatne * davke, a v občini hočejo -imeti glavno %esedo. Volitev v občinsko hranilnico, razdelitev občinskih njiv, podpis državnega posojila itd. so stvari, pri katerih bi aaj soodločevali tudi odborniki SLS. Zupan se-zdravi v nekem kopališču in njega zastopa odborniški namestnik v občinski odbor. Sedaj šteje občinski odbor namesto 16, kar f7 odbornikov, ker 17. se redno udeležuje občinskih m pri teh glasuje. Namesto enega, imamo dva župana. Vprašamo: Je vse to pravilno ? So občinski sklepi, sprejeti od 17 odbornikov veljavni? In so občinski sklepi, sprejeti brez dvotretjinske navzočnosti vseh odbornikov pravilni? — Klub občinskih odbornikov SLS v Ormožu. Na naslov poštnega ravnateljstva ■.» Ljubljani. Iz Ormoža poročajo: V stari Avstriji in tudi po prevratu v Jugoslaviji smo dobivali po nedeljah in praznikih redno dostavljeno pošto. Od nekaj časa sem, ne vemo zakaj, pa se nam po nedeljah ne samo ne dostavlja pošta, temveč tudi ne izročijo časopisi, če si ravno gremo sami po nje. Pošta je odprta do pol 11. ure, a poštni vlak pa dospe šele ob 11. uri. Kdor ima lasten predal, dobi svojo pošto, drugi pa je ne dobijo, čeravno bi uslužbenci bili pripravljeni strankam izročiti časopise, pa g. poštar tega ne dovoli. Nedeljska pošta se nam dostavi šele drugi dan dopoldne. Se ta nedostatek res ne da odpraviti? Imeli smo poštarje, ki so rade volje šli strankam na roko, današnji gosp. poštar Primorec, pa je nasproti strankam skrajno neuljuden, čemur pa je kriva njegova kronična nervoznost, ki ga usposoblja, če ne za službo v Makedoniji, pa za v pokoj ! fc/julomehsld Perne zopet navija. Iz Murskega polja smo dobili zopet »el kup pritožb posestnikov in doma- čih,- obrtnikov, katere znani Rem# pri davčni okrajni oblasti tako pritiska z naknadnimi predpisi \ dohodnine in vojnega davka, da bodo mnogi gospodarsko uničeni, če se Pernetovemu pa Sevanju ne bo kmalu napravilo konec, .Tako je n. pr. Perne predpisali pridnemu slovenskemu obrtniku na Murskem polju, kateri je bil ves čas vojske do preobrata v armadi in mu je doma obrt počivala ogromno svoto 55.568 K vojnega davka. Revež je komaj začel po preobratu malo izvrševati svojo obrt in že zavihti Perne nad njim uničevalni vijak. Perne je oči-vidno nasedel ovadušktin lažnjivim in formacijam velikih konkurentov. Ge bodo pri davčni oblasti v Ljutomeru nas kmetske obrtnike in posestnike tako pritiskali, je naš obstoj uničen. — Opomba uredništva: Prosimo vse prizadete iz ljutomerskega okraja, da pošljejo vse kričeče slučaje Perneto-vega paševanja Tajništvu SLS v Ma’ ribor, katero bo izročilo obtežilni ma-lertjai proti Pernetu na pristojno* mesto. Vinska trgatev je v ljutomerskih goricah v polnem teku. Boljši vinogradniki pričnejo s trgatvijo šele prihodnji teden. Kvantiteta je obilna, kvaliteta pa naravnost izborna. Mošt vaga 20 24°/0 sladkorja. Kupčija se začne prav živahnč razvijati. Plačuje se grad po kroni1 in tudi več. Pridelek zna biti boljši kot Jetnik 1917, — Prodajna cena za pretočen letošnji mošt se bo ravnala po kakovosti, ker razlika med letošnjim vinom bo zares velika. Brsovlaki na Južni železnici. Od 10. oktobra nadalje bodo vozili na progi južne železnice sledeči nočni brzo-vlaki: Odhod z Dunaja 19.20, Gradca 0.21. Prihod Maribor gl. kol. 1.35, odhod Maribor gl. k. 2. Prihod Zagreb j. k. 5.39, prihod v Ljubljano 5.03. Odhod iz Ljubljane 5 27, prihod Trst 9.35. V obratni smeri odhod iz Trsta 19.45, prihod v Ljubljano gl. kol. 0.40. Odhod iz Zagreba j. k. 0.02. Prihod Maribor g. k. 3.40, odhod iz Maribora g. k. 4.21. Odhod Gradec 5.45, prihod Dunaj 10.55. Prvikrat vozi imenovani brzovlak v smeri Dunaj—Trst—Zagreb juž, kol. v pondeljek, dne 10. oktobra. V obratni smeri prvikrat iz Trsta v torek, 11. oktobra in prvikrat iz Zagreba južni koli sdvor v sredo 12. oktobra. Ima L, II. in III. razred in en spalni voz na progi Dunaj—Trst in en spalni voz Dunaj —Zagreb j. k. Za 3 in pol milijone kron škode je napravil požar 4. t. m. v vasi Hrastje pri Cerkljah na Dolenjskem. Desetim posestnikom je zgorela skoro vsa imo-vina, a zavarovalnina znaša samo 130 tisoč kron, j Kako je končala delavska stavka v Julijski Benečiji? Zadnji dan stavke je prišlo v Trstu do ostrih spopadov med štrajkujočim delavstvom in fašisti. Pri tej priliki je bil 1 fašist ubit in 2 težko ranjena. Tudi dva stražnika sta odnesla težke telesne poškodbe iz krvavega objema fašistov z delavstvom. Štrajkujoče delavstvo v Gorici je 4. t. m. razbilo s kamenjem šipe Ljubljanske kreditne banke in poškodovalo bančno opremo, ker je bil ta dan bančni zavod otvorjen kljub prepovedi stavkarjev. Usodo Kre- ditne banke je delila tudi trgovina Čevljarske zadruge iz Mirne, ki je bila ta dan odprta. Buškega generala Komisarova je izbrala beograjska policija iz našega ozemlja na Bulgarsko z ženo vred. Ko-misarov je bil svojčas komandant ruske žandarmerije, a je stal v Srbiji v stiku s komunističnimi elementi. Ako bo hotela naša policija iztrebiti iz vrst ruskih žandarjev in graničarjev vse komunistično navdušene elemente, potem ne bo ostal nobeden Wranglovec v naši državi, si bomo stražili meje z domačini in prihranili davkoplačevalcem na leto celih 72 milijonov, ki tudi niso mačkine solze. Iz Maribora. OMinsko sodišče za* pobijanje draginje v Mariboru. Prejeli smo in priobčujemo: Ko se je po Istih raz- glasilo, da bo v Mariboru ustanovljeno občinsko sodišče za pobijanje draginje, smo vsi upali, da se bodo razmere glede na živilski trg zboljšale in da se bo izločilo nesrečno verižeu-je in prekupčevanje iz roke v roko, iz magacina v magaoin, kar je pravzaprav glavna krivda neznosne dragi n je. Zgodi se ravno nasprotno-. Sodišče je obsodijo par malih mesarjev, e-nega trgovca, ki je že itak v konkur-7,u. Sud ima sploh nesrečno roko pri skanju krivcev draginje. Sodišče hoče preganjati producente, ki, so še tako predrzni, da v času sedanje grozne suše, pripeljejo kaj živil iz tujine ali iz okolice v mesto. Ce bo občinski sud stal na tem stališču, kakor stoji danes, bo mariborsko prebivalstvo v naj hujši zimski dobi brez onih živil, M jih potrebujejo mali in srednji sloji. Zakaj pa se občinski) sud ne spravi prav odločno enkrat na tiste, lri prekupčujejo tu vertžijo. V Mariboru imamo na pr, na vsakem voglu, napise: agentura in komisija, izvoz in u-voz, import in eksport. Večina teh ljudi nima ne magacinov in sploh blaga, s katerim veriži, nikdar ne vidi. Tile so krivci draginje! Občinski sud tudi ne vidi, da se ob priliki velikih sejmov najde oela družba ljudi, ki že dan pred sejmom ali pa isti dan zgodaj pokupijo od živinorejcev vole'in i.rugo živino za nizko ceno tn jo po* tem z dobičkom 2—8 K pri kilogramu žive teže prodajajo zagrebškemu milijo nar ju Hafnerju in drugim židovskim in italijanskim veleverižnikom. Nadalje bi se dalo čisto sigurno dognati, da imajo še danes po Mariboru nekateri veletržoi in mlinarji mnogo vagonov koruze, katero so kupili letošnjo spomlad v prvi polovici poletja za ceno 3, 4 in 5 kron kg a/jo danes prodaja* jo za § K do D K 60 vin, ali pa je sploh ne dajo, ker pričakujejo, da bodo smeli uboge sloje Še bolj izrabljati. Do danes pa še nismo slišali, da bi občinski sud nastopil proti tem glavntm krivcem draginje. Občinski sud ravna tukaj očividno po starem praven: tatiče obešajo, tatove pa izpuščajo! Teh vrstic msem napisal z namenom, da bi ščitil one, kateri zaslužijo, da se jih kaznuje ali da bij Gladiatorji » Brv a knjiga. — Eros,, (25. nadaljevanje.) „Ivodaj si sa videl zadnjikrat?“ je vprašal in naročil Mari aram, naj ribama natoči vina* if a Mariamnin posel je vzel E skico pozornost čisto popolnoma v zakup. Brezbrižno in raztreseno je pripovedoval, kako se je srečal s tribunom danes zjutraj v Valerijiniem por toku in m niti opazil, s kako vestnostjo si je Eleazar zapisal jVaterijino ime na svojo voščeno tablico, — kako tudi, kopa je segla bela roka Mariammna, preko njegovega ramena to se skoraj dotaknila njegovega lica. / in potrebno je bilo zares za Ele-azarja* da si je dobro zapomnil vse tiste, ki so bili v kakršnikoli zvezi z mogočniki Rima. V, Rimu mu je bila poverjena naloga, ,ki jo zahtevala od njega v polni meri pogum, previdnost in obzirnost. (Tistikrat je, Vespazian oblegal Jeruzalem ; mesto je bilo v hudi stiski in judovski sineđrij je poslal Eleazarja » tajn&ni poročili v Rim, naj posreduje zoper Vespaziana pri cesarju Vi-. teliju, ki je bil itak skrajno ljubosumen na svojega uspešnega vojskovodjo.; j In niso. si mogli boljšega moža izbrati za ta težavni posel, Eleazar je bil vnet, fanatičen žid najstrožje sekte, nadarjen, velikega duha, trdovraten v svojih naziranjih, nedostopen za jnasprotnato mpenja, vztrajen in drzen. Bil jo odličen in pogumen vojak, priljubljen pri bojevitem delti svojega naroda, ki mu je bijlo z njim skupno sovraštvo do Rimljanov in ter a v bodočnost judovstva. Poleg tega je bil farizej najčistejše krvi, ponosno in samozadovoljno se je izogibal nižjega ljudstva in vseh ki niso bili njegovega naziranja. Z malenkostno strogostjo se je držal obredov in predpisov postave. Zato je bil priljubljen tudi pri velikih duhovnih in. pri vseh „gorečmkih", ki so z brezobzirno vnemo zasledovali naj višje narodne cilje med judovstvom.] In Eleazar je bil brezobziren. Po njegovem mnenju so bila vsa sredstva dovoljena, ako jej šlo za pravično stvar. Zaničljiva slabotnost mu Je bila, ako se je kdo bal Storiti zlo v do* šego , dobrega. Kakor Jefte, bi bil tudi on brez pomisleka žrtvoval lastno hčerko svojim ciljem. Prepričan je Ш, da pride čas, ko bo Jeruzalem zopet svobodno mesto, ko bodo rimski orli pregnani iz Palestine, ko bode veliki duhoven zopet vladal izvoljeno ljudstvo. — in takrat bo on drugi Juda Makabeiec, vrhovni poveljnik judovskih armad. * Take so bile njegove sanje o bodočnosti, za njimi je koprnel, zanje je deloval. Priznati se mu pa mora, da ш bila osebna čast njegova glavna gonilna sila, ampak gorečnost za judovstvo. Težko je bilo, spletkariti pri Vi’ teliju zoper njegovega lastnega vojskovodjo, težko, se boriti z bistroumnim, pa dvoličnim in pretkanim tribunom Placidom — pa Eleazar se je lotil svojega posla z vso odločno vnemo gorečega žida, z vso hladno, pre-kričujočo drznostjo svojega značaja. Žarko in močno libanonsko vino je Eski kmalu Še bolj razvozlalo jezik to s premišljenimi vprašanji je Eleazar. v brezskrbnem razgovoru zvedel od Britanca vse, kar je temu bilo znano o tribunu, o njegovem značaju to njegovih navadah, ; dajal potuho mesarjem in trgovcem* ki zaslužijo radi resničnega navijanja cen, kazni. Ne! Ampak jaz prar vim: Ne spravljajmo mariborski trg ш nevarnost, da ne bomo imeli najpo” trebnejših živil in ne pobijajmo poštene podjetnosti naših domačinov^ Dvomimo pa tudi, da je po obstoječih žarkom h pravilno, da občinski sud kaas-nuje malega človeka a3r srednjega o-brtnika, ki je zakrivil „prestopek“ za 5 ali 20 K na globo 100.000 K in pen vrh še zapor. Na vsak način je treba postaviti občinski sud na vzvišeno stališče mirnega in treznega presojanja ter strogo pravične sodbe. To jo moje nepristransko mnenje o občinskem sudu. Opozarjamo na delavski shod, ki ga sklicuje JSZ v nedeljo, 9. oktobra ob 5. uri popoldan, v Mariboru, Splavarska ulica Shod se vrši za vse člane skupine Jugosl. str. zveze za moške in za ženske. Javni in zasebni nameščenci, povejmo glasno vladi, da nam že trka lakota na duri, zato pridite e njegov brat od časa do časa ošinil z neprikrito pneztrnostjo, vkljub temu, da ije ljubil svojega brata nad vse na svetu. Cas je mineval, Kbanonec tudi in Eska se je dvignil, da se poslovi od svojih novih prijateljev* „Redko uslugo si mi storil!“ Je rekel Eleazar to izvlekel iz žepa dragocen kamen velike vrednosti* „Vzemi tole darilo v spomin na žida to židovsko dekle, na ljudstvo, ki ne more odpustiti storjene krivice, pa tudi ne pozabiti skazane dobrote!“ Rdečica je oblila* Eskino čelo in bolest, skoraj nevolja se mu je pojavila na licu. (Dalje prihodnji^ j m »ziiiLi. Strop ptelarna Msnm, Veiiisisls ni 17. Slavnemu občinstvu naznanjam, da zopet izvršujem svojo obrt, ter vsa v stroko spadajoča dela iz-gotavljam točno, in za nizko ceno. I- 2f 570 M. Vezjak. Lap železen i£ceLll sik, v dobrem stanu, pripraven tudi za v sobo se takoj proda za 1ooo kron. Kje, poizve se pri Kati Dobljekar, trgovina v Mariboru, Tattenbahova ulica 3. 568 Dva fanta sadnih dreves želi takoj sprejeti pod ugodnimi pogoji Reiserjevo oskrbništvo na Pekrah pri ^Mariboru. 566 iralba lova. tS: krajevne občine Kremberg se da potom javne dražbe do 30 junija I922 v zakup. Ta dražba se vrši na uradni dan pri Sv. Lenartu, dne I3. oktobra 1921 ob 11. uri predpoldne. — Okrajni glavar : Dr, Lajnšič, s. r. 571 Dražba lova. p«*™ krajevne občine Lokavci, se da potom javne dražbe do 30. junija I923 v zakup. Ta dražba se vrši na uradni dan pri Sv., Lenartu v Slov. gor. dne 13. ok- i tobra I92I, ob 11. uri predpol- j dne. — Okrajni glavar: Dr, Laj- 1 nšič, s. r. 572 j POZOR! Najcenejše kupite flŽ, 730 moke, sladkor, kavo, petrofcf, m razno blago v novo otvo-rjeni trgotini Dobitek« r nasproti lekarne pri Arebu, Maribor, Tattenbahova ul. 3. Plačam za srebrno krono = 2 din. za 2 kronsko srebrno krono = 4 dinarje, za 5 kronsko srebrno krono = 10 dinarjev. Kupim vsako množino! Avgust tapper, zifetor v Mariboru, Stolna ulica 1 iDcmsasse). r-* vO to j*«**^*« % *■[---------------- I t % I I I шш: Sams Grajski 'trg 1. m ZA JESEN IH ZIMO! si krijte Vašo potrebo v usnju, podplatih in čevljarskih potrebščinah, kakor klince, klej, dreto, smolo, žreblje ušesca (rinkice), trake, čistila za čevlje, krtače i. t. d. -.—: : : » trgovini usnja N. 0ŠIA6 : v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cene solidne’ Postrežba točna1 1—2 7 H Električno Inč z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina in gostilna s pre-nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.4—536 Ne bode Vam žal, kajti mnogo de- m narja si bodete prihranili ako obiščete trpvino Jts. Karim!, Grajski Irg 1 ter se sami prepričate, o veliki izbiri ter res nizkih cenah, pravkar došlega Čili»» vseh vrst za gospode in dame žlillia samo najboljše češko in angleško blago. Velika zaloga vsakovrstnega blaga za jesen in zimo, parhentov, odej perila, največja izbira vseh vrst svilenih robcev i. t. d. ' 3-3 543 Oglejte in prepričajte se! ii Samo Grajski trg 1. 'mm Oglejte si, in naročite zimsko obleko ali zimsko suknjo (Stu, • <°r) v mann-fakturni trgovini Rudolf Niefergal, Koroške cesta 1, lastna krojačniča (Fr. Safran) 1-2 vH ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi oblek. Istotako se ima v zalogi zimsko perilo, posteljne odeje, koce, volneni triko, barkenti, nogavice i.t.d. Lastna krojačniča! Solidne cenei Kupim Jajca iz hladilnice prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K.^,— Ekspertno društvo. Matheis, Suppanz l Cb. Cvetlična ulica štev. 18. vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prsti, ne, zapestnice, uhane, srebrn in zlati denar i.t.d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne : nosite, tvrdka : 12-508 izjaM trgovina ur, zlatnine in srebrnine Maribor, G«mis©slsa=& »lica 1®. Inserati v Streli imajo uspeh! LIVARNA ZVONOVE IN KOVINE POPKE! BEKZELA SHOT MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je xopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove litve v vseh kovinah in zSIt-vmah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarni, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži Iz medenine lastnega izdelka. Popravljainlca za brizgalne itd. aet Inž, J. & H. Bühl. ise Pf i naročajte liste! najem večji prostor za j delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista. Medic, Rakove & Zanki d. z 0. z. Ljubljena. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 64. Gospsska ul. pccružneca: karieor. m* .»». Emajlrii laki."" Pravi firnež. Barve za pede. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-rec (Fedeiweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor . tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL u Lak za pode. Emajlni lak. Linoleum lak za pode. Bronuline. 4-509t Ceniki se začasno ne razpošiljajo. ZADRUŽNA BANKA fiodf uiitšceiJMp RIBOR Gosposka iil.2fiTeIef.127 Centrala SPUTI PODRUŽNICE: Maribor, Zagreb, Novi Sad.! AFILEJACIJE: Zadružna Stedicita Trst, Zadružna banka Rijeka, 411 0} <|2 10 Eetno 401 IO letno 3-3 557 obrestuje hranilne vloge na knjižice po Vloge na žiro-račun po Automobiina prometna d. d. v Ljubljani. hm k subskripciii delnic. ..' U Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanim bančnim zavodoac z odlokom z dne 30/ decembra 1920 št. 10.148/20 ustanovitev delniške družbe pod imenom »Automobiina prometna d. d.« s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati autcmobilni promet križem Slovenije. Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniške glavnico v javno subskripcijo. V smislu tega odloka dajemo v javno subskripcijo do 25.000 delnic po K 400 nominale, Nominalni plačati. Vrhutega je plačati za stroške vsako delnico. znesek se mora takoj pri subsferipciji v gotovini popoln« zlasti za izdajo delnic •— po 40 K z» Isäaialwj Ja zalcžniEj Капж. е£ј£г22еЛ Subskripcij'a se vrši od 1. do 15. oktobra 1521. Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod’za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice bodo deležne čistega dobička od 1; januarja 1922 dalje ter m opremljene s kuponi za leto 1922. Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o subskribiranih delnic in o celokupno vplačanem znesku. O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za sub-skribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. V smislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po 1 glas. Hkrati sklicujemo ustanovni občni zbor ki se bo vršil v četrtek, rine 27. oktobra I92I ob H. uri dopoldne v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, II. nadstropje, s sledečim dnevnim rede m: 1. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe m o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le ta od državne uprave odobrena; 2. Volitev članov upravnega sveta; 3. Volitev članov nadzorstva. V Ljubljani, dne 30. sept. 1921. Jadranska barke. ljubljanska kreditna banka. Stalinska Eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino In Industrijo» lisk .CirJore tiskarn e s. Maribora» ödgozemi дтЗаШп ИаЗа ЕпМелјак*