PoStnlna plačana
v gotovini
Leto IX, St. 172
mm	»fc kjihij. ba
Sltane uucsc£no Din >5'—; ta tm*m MiMtro Din »cr— neobmno,
Oglasi po tariha.
Uredništvo i
Unbljau, Knatton ulica ftter. 5/L Telefon it. 1071 tn «804, ponoči tudi it. S034.
Rakoplel •• n* vniai*.
Ljubljana, sreda 25. julija 1928
Cena 2 Din
Upravam«* L{»M)aM,
te S4. — Telefon it. >096.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
•Meiekt Ljubljana, Prc*er-nova uMca te. 4. — Telefon it. «49f
Podraintd: Maribor, Aleksandrov« te. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Rečen pri postnem ček. zavoda : Ltub« lana te ii.&ca • Praha čisto 78.1*0. W»en, Nr. nj.141.
Mandat za sestavo vlade ima dr. Korošec
Kralj je sinoči poveril mandat za sestavo vlade dr, Korošcu. - Značaj in obseg mandata še ni znan, - Koroščeve konference z Vukičevičem in Davidovičem. Jasnost bo prinesel še le današnji dan.
Beograd, 24. julija. Nocoj ob 6. je kralj poveril manda za sestavo vlade dosedanjemu notranjemu ministru dr. Korošcu. Ime dr Korošca se je v zadnjih tednih vedno znova pojavljalo v kombinacijah za sestavo nove vlade. Zlasti so se za njega zavzemali vukičevičevci. ki so bili uvideli, daje povratek Velje Vukičevi ča na predsedstvo vlade nemogoč. Od ločitev o tem je morala pasti že si noči, ako morda že ne poprej, ker so iz vukičevičevskih vrst že danes dopoldne med avdijenco Velje Vukičeviča šušljali, da imajo situacijo zopet oni v rokah in da bo sestavil vlado nekdo iz njihovega kroga.
Kakšen značaj ima mandat dr. Korošca, službeni komunike, ki je bil zvečer izdan, ne navaja. Tudi dr. Korošec in Vukičevič sama sta se nocoj skrbno izogibala vsaki izjavi, ki bi to pojasnila. Za najverjetnejše se smatra, da ima dr. Korošec pooblastilo sestaviti delovno vlado, ki bi ali že sedaj, ali pa šele jeseni sklicala Narodno skupščino.
Za verzijo, da bo dir. Korošec poskušal sestaviti provizorično delovno vlado, govore tudi razne druge okoliščine. Dolgotrajna prizadevanja generala Had-žiča za sestavo nevtralne vlade so dokazala, da je nemogoče sestaviti vlado, ki bi zadovoljila Hrvate in obenem ne pomenila preloma s srbijanskimi hege-•monističnimi strankami, ki imajo v Beogradu še vedno odločilen vpliv. Nadaljno zavlačevanje krize je nemogoče ne samo zaradi nevarnosti, da pride v državno upravo še večji nered, temveč tudi iz ozirov na inozemstvo. Zato se išče sedaj solucija, ki naj bi pridobila na času in definitivno odločitev po možnosti odgodila do jeseni. Ker so srbijanske stranke odklanjale tudi generalsko-uradniško vlado, o kateri se je po neuspehu Hadžičeve misije nekaj časa govorilo, se zdi mo-mentano najlažja rešitev v tem, da se podaljša režim getvorne koalicije.
Ni dvoma, da bo obnova starega režima silno poostrila razmerje med Beogradom in Hrvati ter pognala KDK v še ostrejšo opozicijo. To je bil tudi glavni vzrok, da nove vlade ne sestavlja več Velja Vukičevič, ampak da je bil mandat poverjen Slovencu dr. Korošcu. Ako pride do kakih ostrejših in usodnejših konfliktov s Hrvati, nai ne nosi odgovornost za nje Srbijanec, temveč prečan in še Slovenec povrhu. To bo prav prišlo za eventualna kasnejša pogajanja med Srbijanci in Hrvati na eni strani, ker bodo lahko valili krivdo na Slovenca, obenem pa bo tudj lep izgovor napram inozemstvu, češ saj je vse te odredbe izdala vlada, kateri je načeloval prečanski Slovenec.
V	zvezi s temi kombinacijami prihajajo zlasti iz Vukičevičeve okolice tudi vesti o drakoničnih odredbah, ki se baje pripravljajo proti KDK in posebej še proti Radiču. Ti krogi računajo s tem, da bo Radič kot odgovor na izzivanje, katerega pomenja za Hrvate obnova stare vlade pod Koroščevim vodstvom, storil kak korak, ki ga bo mogoče označiti za veleizdajo. To bo potem dobrodošel povod za nasilne odredbe proti Radiču in njegovi stranki ter Hrvatom sploh.
Da bi utrdili svojo pozicijo in dokazali nujnost obnove stare vlade, so he-gemonisti danes izvlekli zopet nove topove proti Radiču. Napihnili in izrabljali so zlasti neko poročilo v »Narodnem Valu« o razgovoru, ki ga je imel Stepan Radič z nekim francoskim novinarjem. Radič poroča v tem članku, kaj vse mu je francoski novinar pripovedoval. Te izjave so hegemonisti naslikali kot Radičevo osebno mnenje in mu seveda podtikali takoi skrajno nelojalnost in protidržavnost.
Na sličen način so poskušali zlorabiti tudi današnjo izpoved Stepana Radiča zagrebškemu sodniku, ki ga je po nalogu beograjskega sodišča zaslišal o umoru v Narodni skupščini. Zatrjevali so, da je Radič očital sokrivdo na umoru tudi ministru dvora Dragutinu Jankovi ču, ki je znan kot ožji somišljenik Velje Vukičeviča. Tudi ta intriga je bila iz Zagreba takoj razkrinkana.
V	krogih KDK vest o mandatu dr. Korošca ni vzbudila presenečenja, ker se je dalo iz raznih znamenj že včeraj sklepati, da se pripravlja poskus obnovitve starega režima. Vzbudila pa je veliko obžalovanje, ker ni dvoma, da bo zlasti vse hrvatsko prebivalstvo sil-
BEOGRAD, 24. julija r. Danes dopoldne je bil na dvoru sprejet v krajši avdijenci bivši ministrski oredsednik Velja Vukičevič. Novinarjem je zatrjeval, da je bila njegova avdijenca le resornega značaja, vendar pa so se začele širiti vesti, da je na avdijenci padla tudi že odločitev o novem mandatarju krone. Te vesti je potrdilo tudi dejstvo, da se danes konzultacije političnih šefov niso nadaljevale.
Zvečer ob 6. do 7. je bil v avdijenci notranji minister dr. Korošec. Kmalu po njegovem povratku z dvora je bil izdan službeni komunike, Id sporoča, da je kralj poveril dr. Korošcu mandat za sestavo vlade. Kakšen je ta mandat, komunike ne navaja in niti dr. Korošec sam, niti Velja Vukičevič nista hotela dati novinarjem o tem nikakih izjav.
Po svoji avdijenci je imel dr. Korošec najprej krajše posvetovanje z Veljo Vukičevičem, nato pa kasno zvečer še z Ljubo Davidovičem. Zatrjuje se, da sta oba pristala na sodelovanje v Koroščevi vladi.
Jasnost v situacijo bo prinesel šele jutrišnji dan. Nocoj se zdi najbolj verjetna verzija, da bo dr. Korošec skušal sestaviti provizorično delovno vlado, ki naj bi držala situacijo do jeseni in tako pridobila čas za definitivno rešitev.
••••illllllllllltlllllllllin"*
Beograd, 24. julija. Danes dopoldne je izgledalo, da v razpletu krize še ne bo prišlo do odločitve. Tekom dopoldneva v tej smeri ni bilo zaznamovati nobenih dogodkov. Razen Velje Vukičeviča, ki se je mudil v kratki avdijenci, ni bilo nikakih drugih konzultacij. Pričakovala se je zlasti še avdijenca predsednika muslimanov dr. Spaha, ki včeraj še ni bil konzultiran, ker je odsoten iz Beograda in bi se imel vrniti šele danes iz Sarajeva.
Dopoldanske kombinacije
Pač pa se je v političnih krogih živahno ugibalo, kako se bodo nadalje razvijali dogodki. Pozornost je vzbujalo dejstvo, da je nastal v beograjskem hegemonističnem tisku popoln preokret. Dočim so beograjski listi, zlasti pa »Politika«, »Vreme« in »Pravda« že včeraj forsirali obnovo prejšnje koalicijske vlade, so današnji jutranji listi nagla-šali, da se razvija situacija v smeri k volitvam ter povdarjali, da je nadaljnje delovanje sedanje Narodne skupščine popolnoma izključeno ter da je njen razpust neizbežen.
Glede bodoče vladne kombinacije so krožile najrazličnejše verzije. Govorilo se je, da obstoja največja verjetnost, da bo sestavljena generalsko-uradniška vlada pod predsedstvom generela Pere Živkoviča, ki je bil že večkrat imenovan kot bodoči ministrski predsednik. Opoldne se je razširila tudi vest, da se misli na sestavo volilne vlade pod predsedstvom polkovnika Naumoviča, vršilca dolžnosti velikega župana v Skoplju in bivšega polkovnega komandanta v Celju. Situacija je bila povsem nejasna ter se je na vse strani samo ugibalo in kombiniralo.
Popoldne pa je nastal spet nov preokret s podelitvijo mandata bivšemu notranjemu ministru dr. Korošcu, kar je pokrenilo razvoj dogodkov zopet v popolnoma novo smer.
Korošec dobil mandat
Ob 6. popoldne je bil sprejet na dvoru v avdijenci notranji minister dr. Korošec. Njegova avdijenca je trajala do 7. zvečer. Med avdijenco se je pričelo iz okolice Velje Vukičeviča trditi, da bo dr. Korošec dobil mandat za sestavo vlade. Po povratku iz avdijence je dr. Korošec odšel preko ceste v predsed-ništvo vlade, da poseti Veljo Vukičeviča.
Ob pol 8. zvečer je bila izdana novinarjem naslednja službena izjava: «Nj. Vel. kralj je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu ministru notranjih zadev g. dr. Antonu Korošcu. Mandatar krone ie takoj stopil v zvezo s predstavniki parlamentarnih skupin.*
no razburila in da prinaša zato velike in resne nevarnosti za vso državo V krogih KDK opozarjajo zlasti tudi na nevarnost, da bo eventualna KoroŠčeva vlada zanesla tudi med Hrvate in Slovence enak žalosten razdor, kakor je zadnje čase nastal med Hrvati in Srbijanci.	r . .
Nadaljnje odločitve prinese sele jutrišnji dan. ko se bo videlo, kak namen ima prav za prav Koroščev mandat.
Prva posvetovanja
Dr. Korošec je v predsedništvu vlade počakal na Veljo Vukičeviča, ki je prišel okoli 8. zvečer. Bil je izredno dobre volje. V razgovoru z dr. Korošcem je ostal približno pol ure; navzoč je bil tudi minister za jioljedelstvo inž. Stankovič. Po konferenci je dr. Korošec ob pol 9. zvečer odšel zopet na dvor, od koder pa se je že po par minutah zopet vrnil in se v avtomobilu odpeljal na svoje stanovanje.
Kakor se zatrjuje, se je kasno zvečer sestal dr. Korošec še z Ljubo Davidovičem, ki je v načelu izjavil svojo pripravljenost za vstop v Koroščevo vlado.
Jutri bo dr. Korošec stopil v stike še s predstavniki drugih parlamentarnih skupin in nato poročal vladarju o uspehu svojih pogajanj.
Značaj Koroščevega mandata
Novinarji so zaman poskušali, da bi zvedeli od Velje Vukičeviča ali dr. Korošca, kakšen značaj ima mandat doktorja Korošca. Oba sta bila do novinarjev skrajno rezervirana. Pač pa so iz njune okolice novinarjem izjavljali, da ima dr. Korošec mandat za sestavo delovne vlade. Ako se mu bo misija posrečila, bo vlada sama potem sklepala o tem, kdaj naj se Narodna skupščina skliče.
Borba med radikali
Beograd, 24. julija i. O vtisu, ki ga je napravila vest o mandatu dr. Korošca, se nam poroča, da je v krogih radikalskega glavnega odbora nastalo veliko ogorčenje, ker smatrajo, da je Koroščev mandat naperjen proti edinstvu radikalne stranke ter da se hoče s tem nekako podpirati akcija Velje Vukičeviča, ki še vedno ni opustil misli na ustanovitev tkzv. »četrte« stranke. Zadnje dni se je splošno opazilo, da je vodstvo v radikalni stranki popolnoma prešlo na glavni odbor odnosno na Aco Stanojeviča. Da parira neugodno mišljenje radikalskega glavnega odbora, je Vukičevič za jutri dopoldne sklical sejo radikalskega kluba, na kateri upa dobiti večino za dr. Korošca kot svojega naslednika kljub odporu pristašev glavnega odbora odnosno radikalskega cen-truma.
Radič o Koroščevem mandatu
Zagreb, 24. julija i. Obveščen o mandatu dr. Korošca je Stepan Radič izjavil, da je to največja napaka, ki se je mogla dogoditi. Komaj mesec dni je minulo od tega, kar sta bila v Narodni skupščini umorjena dva hrvatska narodna poslanca, trije pa težko ranjeni, pa smatrajo v Beogradu za najprimernejši izhod iz situacije, da poverijo mandat za sestavo vlade onemu, ki je odgovoren za prelivanje krvi v Narodni skupščini in na ulicah v Beogradu in Zagrebu. Da je bil mandat za sestavo vlade poverjen dr. Korošcu kot bivšemu notranjemu ministru, je še mnogo huje. kakor pa če bi ga bil dobil sam Vukičevič;
Koroščeva kandidatura pomenja borbo s Hrvati
Beograjske „Novosti" o mandatu dr. Korošca. - Razdor med Hrvati in Beogradom se bo se povečal
Beograd, 24. julija, p. Nocojšnje »Novosti® objavljajo pod naslovom »Kandidatura dr. Korošca* naslednje izročilo: »Vest o kandidaturi dr. Korošca za predsednika vlade je bila sprejeta v mnogih političnih krogih z veliko rezervo. Naglaša se. da v tem trenutku izbira osebe dr. Ko-rošca ni niti najmanj primerna, če se želi ublažiti sedanje zaostrene razmere. Nasprotno, dr. Korošec na čelu vlade bi vsekakor dove-del do še večjega razdraženja in vznemirjenja duhov na Hrvatskem, kjer bi se že sam njegov pojav tolmačil, kakor da se želi borba s Hrvati. Znano je, da je dr. Korošec že prej stal v nasprotju s Hrvati in z g. Radičem in danes bi se jk) vseh dogodkih borba vsilila sama po sebi. Kandidaturo dr. Korošca bi Hrvati smatrali kot izzivanje, kar je že znano, toda tudi v Beogradu ne bo dobro sprejeta. V času, ko je bil dr. Korošec notranji minister, so se pripetili
najbolj žalostni in najbolj krvavi dogodki, ki danes označujejo vladavino dr. Korošca. Pokazalo se je, da doktorju Korošcu ni bilo ničesar dovolj, temveč je samo kazal čvrsto roko in pripravljenost sprejeti borbo brez potrebe, ne da bi se strašil kakih žrtev. Dr. Korošec je misiil, da se bo na ta način priporočil in da bo zadostil svojim političnim ciljem. Polno ie argumentov, ki govore proti kandidaturi dr. Korošca, ki bi bila gotovo krona njegovih po-grešk, ki se vrste druga za drugo in med katerimi bi bila ta najbolj fatalna ter slab znak za našo državo in njeno bodočnost.*
Nadalje menijo «Novosti», da je bila kandidatura sprejeta samo pod vplivom Velje Vukičeviča in da ne bo ugodno sprejeta od radikalov okoli glavnega odbora, ki stoje danes v prvih vrstah situacije.
Nevtralci niso onemogočili Hadžičeve misije
Senzacionalna izjava dr. Tartaglie, ki zanika Hadžičevo trditev, da sc nevtralci zahtevali takojšnji razpis volitev
Beograd, 24. julija. Dr. Ivo Tarta-glia ie snoči pred svojim odhodom iz Beograda izjavil naslednje:
»Vedno sem mislil, da sem bil od generala Hadžiča pozvan, da nai stopim v vlado ne samo kot izvenstrankarska oseba, temveč zlasti tudi kot Hrvat Pri tem sem b'l globoko prepričan, da moram računati z razpoloženjem Hrvatov in da ne bi nikdar koristilo stvari, ako L i to razpoloženje ignoriral. Če naj bi bil pravi cili nevtralne vlade, da se doseže »pomirjenje in ublažitev duhov in razmer v prečanskih krajih«, potem bi bilo še bolj potrebno, da bi Hrvati, k' bi vstooli v nevtralno vlado, ne bili tuji čustvom Hrvatov, ker bi drugače ostala vsa prizadevanja nevtral-cev brezuspešna, ne dosegel bi se za-želieni cilj ter ne ustvarila bi se ona atmosfera, ki je v interesu države tako zelo potrebn?. Po takem pojmovanju vodeni hrvatski kandidat' so bili mnenja, da nevtralna vlada ne bi mogla in
Polkovnik Naumovič notranji minister
Beograd, 24. julija. Danes dopoldne je bil v daljši avdijenci skopljanski veliki župan polkovnik Naumovič (bivši komandant celjskega pešpolka). Njegova avdijenca se je spravljala v zvezo z že dalj časa kurijoznimi vestmi, da prihaja polkovnik Naumovič v poštev za predsednika bodoče vlade. Seda.i pa se doznava, da bi imel polkovnik Naumovič prevzeti resor notranjega ministra in to tudi v eventualni Koroščevi vladi.
Sodno zaslišanje Stepana Radiča
Zagreb, 24. julija č. V zadevi umora v Narodni skupščini je prišel danes dopoldne k Stepanu Radiču svetnik ban-skega stola, dr. Gogolja ter ga na zahtevo beograjskega sodišča zaslišal. Stepan Radič je sam narekoval svojo izpoved, ki obsega 7 s strojem pisanih strani. Stepan Radič ne zahteva odškodnine in ne postavi civiino-pravnih zahtev Radič obtožuje za svoio osebo Punišo Račiča zaradi poskušenega umora in zahteva, naj se preiskava razširi tudi na člane radikalnega in demokratskega kluba, zlasti na onih 23 radikalov, ki so podpisali znani predlog Puniše Račiča, naj se Radiša uradno preišče glede niegovega duševnega stanja. (Med temi je tudi klerikalni poslanec Vladimir Pušenjak.) Radič nadalje obtožuje predsednika Narodne skupščine dr. Periča, bivšega predsednika vlade Veljo Vukičeviča, da niste pravočasno preprečila zločina.
Zopet nova intriga proti Radiču
Beograd, 24. julija i. Tukaj so danes vpri-zorili zopet novo infamno intrigo proti St. Radiču, da bi ga diskreditirali na dvoru. Razširili so vest, da je Stepan Radič pri zaslišanju glede umora v Narodni skupščini obtožil tudi ministra dvora g. Jankoviča. Intriga pa je bila parirana takoj s pojasnilom iz katerega je razvidno, da je Radič pri zaslišanju izpovedal vse, kar mu je znano o Puniši Račiču. V tej zvezi je tudi navedel, da je po njegovih informacijah bil Puniša Račič pred umorom v Narodni skupščini večkrat tudi pri ministru dvora Jankoviču. Zato ie Radič predlagal, naj se zasliši poleg drugih tudi minister Jankovič, da se pojx>l-noma pojasni vse ozadje atentata.
ne bi smela delati z Narodno skupščino, temveč bi morala rešiti tekoče posle ter izvajat" intenzivno de!o v smeri pomir-jenja duhov ter ureditve administracije. Ker bi tako delo ne moglo prinesti v kratkem roku dveh mesecev nobenega plodu, ie povsem naravno, da bi morala delati gotov čas ter bi kot logična posledica tega moral slediti v skladu z ustavo razpust skupščine in razpis volitev. Hrvatski kandidati niso niti zahtevali, naj se volitve takoi razp'šeio. temveč so privolili, naj bi se to zgodilo v najpoznejšem roku, ki ga dovoljuje ustava in sicer na način in v obliki, ki ne bi nosegala v prerogstjve krone, kar so vsi hrvatski kandidati iz-reco oovdarin man^t?*-"! krope,«
»Iz vsega tega neizpodbitno sledi, da so povsem netočne trditve, da so hrvatski kandidati brezpogorno zahtevali, na} se tf^oi razTv«^»n voi'tv0 in da ie 7-»-radi tega propadla kombinacija z nevtralno vlado.«
SLS danes in pred leti
Beograd, 24. julija i. Nocojšnja »Pravda« objavlja naslednjo izjavo dr. Korošca: V mariborksemu tedniku »Slovenskem gospodarju« je objavil dne 5. julija narodni poslanec Vesenjak s svojim podpisom članek, v katerem odreka g. Svetozarju Pribičeviču pravico, agitirati v prečanskih krajih z revizijo ustave, češ da po svoji preteklosti za to ni poklican. Ker je narodni poslanec g. Vesenjak pri tem objavil tudi neke zgodovinske reminiscence o zadržanju SLS v preteklosti, ne daje to še nikomur pravice, da dvomi nad patriotskim stališčem SLS v vseh vprašanjih, ki se tičejo monarhije, edinstva države in sedanje ustave. Gotovo je SLS to z besedami in dejanji zadostno pokazala.
Novi 10-dinarski bankovci
Beograd, 24. julija č. Prihodnje dni bo* do izdani v promet novi bankovci po 10 Din, ki so bili izdelani v Franciji. Bankov« ci so dolgi 110 mm, široki pa 68 mm. Na levi strani imajo voden tisk v peteroogla« tem okviru, v katerem je ženska glava % lovorjevim vencem, ki predstavlja našo državo. Črtež na bankovcu je v rdeči, ru» meni in modri barvi. Besedilo je tiskano na eni strani v latinici, na drugi strani pa v cirilici.
Črnogorci za KDK
Zagreb, 24. julija, n. cNarodni Val» objavlja na čelu lista pismo, ki je bilo poslano Radiču kot predsedniku KDK od organizacije črnogorske stranke v Kolačinu. Fi-smo sta podpisala nredsednik organtzaci-ie major v p. Vaso Božič in tajnik prof. Vr-bica. Pismo naglaša, da se Črnogorci postavljajo odkrito na stran KDK in da imajo dovolj poguma to javno povedati
Zemljoradniki v Dalmaciji prestopijo v HSS
Sibenik. 24. julija. 6. V zvezi s sklepom šibeniških zemljoradnikov, da prestopijo v HSS, bo sreski odbor za šib^niški sres imel 26. t. m. sejo. na kateri bo sprejet sklep, da preide celotna šibeniška sreska organizacija v HSS. V matico HSS se vračajo "istotako tudi mnogoštevilni disidenti.
Obiski pri Radiču
Zagreb, 24. julija, n. Danes je posetil Pa-diča poslanec dr. Jura j Šutej, ki mu je prinesel zelo važna poročila o razmerah v Rosni. Za tem ga je posetil brat pokojnega poslanca dr. Eda Lukiniča, dr. Josip Luki-nič iz Karlovca.
Sklicanje radikalskega kluba
Beograd, 24. julija, p. Ko je dr. Koroša prejel mandat za sestavo vlade, je Velja Vukičevič pozval k sebi podpredsednika radikalskega kluba Stevo Jankoviča. Sporazumela sta se. da bosta za jutri ob 11. dopoldne sklicala sejo radikalskega kluba.
«
•JUTRO. It 172
Sred« 25. SIL 1928
Skrivnostna odstranitev Malmgreena
Čuhnovskij hoče dokazati, da je videl v družbi obeh rešenih Italijanov tudi Malmgreena.— Sistematično iskanje Amundsena in tovarišev. Klavern povratek rešencev v Italijo
podani, 24. julija, g. Ruski letalec uhnovs&ij opozarja na nasprotstva v
tem izračunu bo meteorolog Devolt v spremstvu petih ribičev odšel z motornim čolnom »Kerningen* iz Tromso na Grenlandijo, kjer bo na vzhodni obali preiskal vsa Skladišča za živila. Francoski parnik «Pourquoi pas* je zapustil sinoči Tromso v zapadni smeri, da preišče vso obalo Grenlandije in morda tudi ledene robove in najde sledove Amundsena in Guilbauda.
Berlin, 24. julija, s. Italijanska vlada je naročila pri nemških državnih železnicah poseben vagon za Nobila in njegovo spremstvo. Italijani se bodo vrnili v domovino preko Varnemiinde. Mag-deburga, Monakovega in Verone, ne da bi potovali preko Berlina. Na potu se ne bodo nikjer ustavili. Kdaj bodo potovali skozi posamezna mesta, javnost ne bo izvedela.
CuhnovL .. r_____________
Zappijevih izjavah. Med drugim zatrjuje, da je z vso gotovostjo videl ležati na ledu tri osebe, ln sicer dve sedeče in eno ležečo. Smatra, da je glede tega vsaka zmota izključena ter ne more razumeti, kam ]e izginil Malmgreen. Izgovor, da je čuhnovskij zamenjal ležečega človeka z zavojem obleke, je popolnoma izmišljen. Sicer pa pričakuje ruski letalec, da bodo filmski posnetki njegovega fotografa med poletom prinesli popolne dokaze, da so ležale na ledu tri osebe.
Tromso, 24. julija, s. Ravnatelj meteorološkega zavoda, ki preskrbuje polarnim ekspedicijam vremenska poročila, je izračunal verjetno pot, ki jo je rr^alo napraviti letalo »Latham*, ako iw pristalo pri Medvedovem otoku. Po
Sistematična akcija za Veliko Nemčijo
Priključitvena manifestacija v Gradcu. — Zanimive Loebejeve
izjave
Gradec, 24. Julija g• Danes popoldne se je Vršilo v gosto napolnjeni dvorani mestne hiše ustanovno zborovanje krajevne skuipi-pine avstrijske nemške ljudske zveze. Župan Mochitsch je pozdravil vse navzoče, posebno pa predsednika 'nemškega državnega zbora Loebeja ter izrazil prepričanje, da se bo tudi ustanovitev nemške ljudske zveze vršila v znamenju pevskih svečanosti na Dunaju. Tudi v jugovzhodnem delu In tik ob Jugoslovenski meji ležeči kraji Štajerske bodo dali pobudo za načelo: Nemci so en narod In naj bodo ena država. Njegove besede so izzvale ogromno odobravanje.
Za predsednikom avstrijske nemške ljud-
ske zveze inž. Neubacherjem Je govoril predsednik državnega zbora Loebe, ki se je uvodoma spomnil pokojnega Hermana Kien-zla ter nato izvajal, da Nemci ne stegujejo rok po tujem narodu, temveč, da apelirajo samo na zakon, ki mu je dala življenje antanta, a ga nemškemu narodu ne priznava. Nemci nočejo nikogar vzeti k sebi, kdor noče prostovoljno k njim. Nemški narod, ki mora prenašati mnogo neugodnih določb statutov Društva narodov, se oklepa edine ugodne določbe teh statutov, ki pravi, da se ideja združitve Nemcev v Nemčiji in v Avstriji lahko izvede.
Italijanska gospodarska kriza
v Trsta, 22. Julija.
Ko J« pred dobrim tednom dni popolnoma nepričakovano .prispela iz Rima vest o važnih osebnih azpremembah v Mussodinijevi vladi, se je svet začudeno .povpraševal, kako j« mogoče, da so te izpremembe .posegle tudi v finančno ministrstvo m odisit.raoile ia vlade moža, ki }e veljaj za. prvega iinanonega strokovnjaka v Italiji m se mu je kot takemu na bombastičen način pripisovala nevenlj.iva zasluga, da je uredil italijanske vojne doJgove in stabilizirali liro. Razmerje med angleškim sterlingoni in italijansko liro je bilo doseglo že skrajno vznemirjajoč« nižino 1 : 155 in italijanskemu narodnemu gospodarstvu, je .pretil po-poln polom. Bil je tedaj conte Vol®i, znani beaeski bogataš is finančnik, ki- ga je Mussolini .poklical s tedanjega njegovega mesta libijskega guvernerja v finančno ministrstvo. Nje»o-vomu prizadevanju se je res posrečilo urediti vojne dolgove in stabilizirati Liro v približnem razmerju 1 : 92 do angleškega funta.
Ta stabilizacija Mre se je z italijanske službene strani .poveličevala kot višek finančne modrosti in spretnosti, toda za italijanske gospodarske kroge je pomenila pravo katastrofo. Preveliki skok valute je na eni strani takorekoč čez noč ustavil vso veliko industrijsko proizvodnjo, ker je izvoz zastal, a na drugi strani je tudi vsa poljedelska produkcija zašla v neizmerne težave, ker zaradi svojih ogromnih proizvodnih stroškov izza časov inflacije ni mogla slediti padanju cen. Taiko je prišlo da tihega, toda zato nič manj srditega boja med vlado, ki je pritiskala na znižanje cen ter med industrijo in trgovci, ki so v previsoki stabilizaciji lire videli svojo pogubo. Ta boj se je bil vse od lanske stabilizacije lire sem in traja z nezmanjšano srditostjo tudi danes, a prva najpomembnejša žrtev tega boja je bil — conte VoLpi, ustvaritelj stabilizacije lire.
Kakor se zdi, je grof VoLpi uvidel, da stabilizacija lire v razmerju 1 : 92 napram angleškemu sterlingu daleč presega možnosti italijanskega narodnega gospodarstva, in je pač hotel popustita vseo>bči zahtevi narodnogospodarskih krogov, pri čemer pa je brez dvoma naletel na odločen odpor gospoda Mussoliniija, ki je neštetokrat izjavil, da zastavlja vso svojo diktatorsko avtoriteto v to, da ostane stabilizacija lire nespremenjena. Pa je šel girof Volpi in je njegovo mesto zavzel bivši tržaški komisar in prefekt, senator Mosconi. S kakimi nameni in načrti, ne ve nihče.
Ta izprememba v finančnem ministrstvu, ki so Ji sledile še razne druge izpremembe, zlasti v državnih podtajnikih, pa je imela za posledico, da se je zunanji svet začel precej intenzivno ba-viti z italijanskim narodnim gospodarstvom. V rimskih vladnih krogih je vzbudilo ne majhno osuplost, da so se zlasti glasila angleške visoke in najvišje finance začela temeljito zanimati za paložaj, ki je nastal v Italiji po revalorizaciji lire.
V glasilih angleške finance so se začeli oglašati glasovi, ki govore o nujni potrebi, da se znatno zniža sedanji stabilizacijski nivo lire. Navajalo 6e je celo razmerje 1 : 130 napram angleškemu sterlingu, torej približno na višini francoskega franka. Kot vzrok za to neobhodno potrebno de-valorizacijo lire pa se navaja naravnost obupno Sta ime italijanskega narodnega gospodarstva.
Tako poročajo londonske »Financial Times«, da je v Itailiji dva milijona brezposelnega delavstva, kar je seveda predvsem posledica zastoja v industrijski .proizvodnji in trgovinskem prometu. Novi italijanski minister za narodno gospodarstvo Martelli je sicer v pismu, naslovljenem na ministrskega predsednika Mussolinija, nemudoma skušal ovreči to trditev angleškega lista, trdeč, da je v Italiji sedaj samo okoli 247.000 delavcev popolnoma nezaposlenih, a brezposelnost da se Je napram prejšnjemu mesecu znižala za kakih 50.000; toda ta trditev nikakor ne drži. Zgornja številka se namreč nanaša samo na ono brezposelno delavstvo, ki dobiva podporo za brezposelnost, katera pa se dobiva samo po 18-mesečnem plačevanju prispevkov za zavarovanje proti brezposelnosti in po dvotedenski popolni brezposelnosti. En dan dela že prekinja dobivanje podpore za nova dva tedna, pri čemer pa je še treba pripomniti, da je morda komaj ena petina vsega italijanskega delavstva zavarovana proti brezposelnosti, večinoma samo stalni zaposlenci. Številka, ka so io navedle »Financial Time««, torej popolnoma odgovarja resnici, a ta resnica govori le prejasno o težki gospodarski krizi, ki jo prav zaradi toliko previsoke stabilizacije svoje vaiute preživlja Italija.
Italijani povsod proti Jugo-
slavij
i
London, 24. julija g. V Cambridgeu se vrši mednarodni kongres kartografov, ki ima med drugim nalogo, da izdela nov sve« tovni atlas po najmodernejših znanstvenih načelih in z upoštevanjem vseh političnih in gospodarskih sprememb povojne dobe. Pri posvetovanjih na kongresu je prišlo do nasprotstev, ki so se pojavila med zastop« niki srednjeevropskih držav zaradi imeno« vanja posameznih krajev. Tako so Itafijani in Jugosloveni predložili po eno zemljepis» no karto, v kateri so kraji označeni na eni v italijanskem, na drugi pa v slovanskem jeziku. Ker je predsednik kongresa Itali* jan, podpira italijanske zahteve. Posvetom vanja se nadaljujejo.
Jugosloveni utemeljujejo svoje zahteve s tem,, da je treba kraje označiti v onem jeziku, ki ga govori večina ljudi v onih krajih.
Velik požar na Krasu
Trst, 24. julija o. V Petelinju pri Št. Petru je izbruhnil danes ponoči ob eni velik požar, ki je grozil, da bo vpepelil vso vas. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnice Marije Kovačičeve in kmalu je bilo poslopje v plamenih. Ogenj se je začel širiti tudi na sosednje hiše. Prihiteli so takoj na pomoč gasilci iz bližnjih vasi in vojaštvo iz Št. Petra, vendar je bilo gašenje zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Požar je vpepelil šest hiš ter uničil mnogo žita, sena in kmečkega orodja. V ognju je poginilo tudi sedem krav, devet prašičev in en konj. Ce bi se ne bila kmalu vlila ploha, bi bila zgorela vsa vas. Nesreča je zahtevala tudi človeško žrtev, prej omenjeno posestnico Kovačičevo, v čije hišo je udarila strela.
Venizelos o svoji politiki
Solun, 24. julija s. Ministrskega predsed« nika Venizelosa je prebivalstvo pri priho* du v Solun sprejelo z velikanskim navdu« šenjem. Venizelos je v dveh velikih govo® rih izčrpno obrazložil program nove vla« de. Izrazil je predvsem željo, naj bi po» stali odnošaji med Grčijo in republikan« sko Turčijo ne samo odnošaji dobrih so« sedov, temveč čimbolj prijateljski. S po« sebnim veseljem je ministrski predsednik pozdravil zboljšanje odnošajev oziroma zbližanje med Grčijo in Italijo. Izjavil je, da je Grčija lahko srečna, ko bo potrdila dobre odnošaje s pogodbo, ki jo bo ščitila proti tretjemu ter tvorila podlago za usta« litev prijateljskega razmerja in za razmah trgovskih odnošajev, ki se med obema dr« žavama razvijajo od dneva do dneva ugodnejše.
Francija proti vsenemški propagandi
Pariz, 23. julija s. Listi živahno razpravljajo o včerajšnjem sprevodu pevskih slav-nosti na Dunaju. »Petit Parisien« piše, priključitvena propaganda ni nobena avstrijska temveč docela nemška zadeva, ki jo Nemčija umetno ustvarja. »L' Oevre« odreka Nemčiji pravico govoriti v imenu nem škega naroda v Evropi. Tudi Francija se ne upa nastopiti kot zastopnik za prebivalstvo francoske Švice ali doline Aosta. Zelo dobro je znano, da so Avstrijci prijazni Nemcem. To so bili vedno tudi, ko so bili proti Prusiji. Nacijpnalistični »Avenir« zahteva, da bi zavezniki in Mala antanta končno stopili napram nemškim izzivanjem iz svojega krivičnega molka.
Obsodba sovjetskih vohunov
Riga, 24. julija. 8. Vojno sodišče v Resek-ne je obsodilo v razpravi proti 28 vohunom, ki so bili obtoženi vohunstva v prid sovjetske Rusije, štiri obtožence, med njimi dva voditelja latiške obmejme straže, na smrt, štiri na doživljensko prisilno delo, devet pa na prisilno delo od 5 do 10 let.
£sl.-poIjska tiskovna antanta
Praga, 24. julija h. Ceškoslovaško«poljska tiskovna antanta je imela te dni v kopa« lišču Luhačovicah svoj delovni kongres, na katerem se je ponovno povdarjala potreba čim ožjega sodelovanja časopisja obeh na. rodov, ki naj preprečuje tendencijozne in. formacije iz sovražnih virov. Tisk obeh na» rodov naj brani nedotakljivost mirovnih pogodb od Dunava do Baltiškega morja.
Diktatura v Egiptu
Berlin, 24. julija g. Iz Aleksandrije se poroča. da je pričakovala vdovo Zaglula paše, ki se ie vrnila iz Evrope, velika množica prebivalstva, med njimi tudi Nahas paša, vodja nacionalistične stranke. Oblasti so vdovo izkrcale pred vhodom v pristanišče ter io tajno prepeljale v Kairo, tako da jo njeni pristaši sploh niso videli. Več demonstrantov ie bilo aretiranih. Nacionalistična stranka je izdala proglas, v katerem govori o revolucionarnem napadu vlade na ustavo in svobodo ter red in civilizacijo. Vlada je storila zločin s tem. da hoče v ustavi določeno parlamentarno vladno obliko zamenjati z absolutizmom. S tem je vlada prelomila prisego, ki jo je položila na ustavo. Sedanja kriza je zelo težka, vendar položaj še ni tako slab kot takrat, ko so Angleži proglasili nad Egiptom obsedno stanje. Egiptska odvetniška zbornica je sklenila proglasiti tridnevno protestno stavko proti ukinjenju ustave.
Baldwin o problemu brezposelnosti
London, 24. julija (lo.) Na današnji seji zpodnje zbornice ie govoril ministrski predsednik Baldvvin o vprašanju brezposelnosti. Baldwinov govor ie bil v glavnem naperjen proti Macdonaldu, ki je predlagal ostro resolucijo. v kateri se očita vladi, da ni zadostno poskrbela, da se reši zadovoljivo problem brezposelnosti v državi.
Ministrski predsednik ie v svojem govoru povdarjal. da vlada največja brezposelnost v. premogovni in bombažni industriji. Kljub temu angleška trgovina ni trpela, kar dokazuje, da je sedanja brezposelnost le krajevnega značaja in di se gospodarstvo angleške države ugodno razvija. Naraščajoče blagostanje v drugih delih države bo gotovo doprineslo prej ali slej k ublaženju brezposelnosti prizadetih, krajev. Potrebno pa je. da se omogoči delavstvu, da prestopi iz ene industrije k drugi, kar pa se ne more zgoditi takoj in za kar je potrebna reorganizacija industrijskh podjetij. Nadalje je govoril ministrski predsednik o izseljevanju, ki naj bi ublažilo brezposelnost. Ministrski predsednik se ie postavil v tem vprašanju na stališče, da se ne sme pospeševati izseljevanje le za to, da se breme brezposelnosti prevali na dominijone, ampak na ta način, da se usmeri izseljevanje v kraje, kjer bi bili izseljenci res potrebni in bi pripomogli k gospodarskemu razvoju dotičnih krajev.
Končno je Baldwn izjavil, da Je vlada pričela glede izseljevanja v prekomorske dežele pogajanja z zastopniki dominijonov.
Položaj na Kitajskem
Tokio, 24. julija (be.) Vojno ministrstvo poroča, da je bilo v bojih med kitajskimi in japonskimi četami ubitih šest vojakov in 24 ranjenih. V Šan tangu Je pri&lo do krvavega spopada t vojaki šantungske armade in nacijonailističnJmi četami. Nacionalistične čete so bile v bližini mesta Citu razorožene.
Šanghaj, 24. julija (be.) Angleški poslanic v Pekingu se le dogovoril s Cangkajškom »lede ustavitve protiangkškega bojkota v dolini Jangjt-se. V zameno je garantirala Anglija nankrngški vladi finančno in diplo.ma.bsko pomoč.
London, 24. julija (be.) Japonska vlad« Je izjavila nankingškemu zunanjemu ministru, da ne more pristati na razvelijavljenje kitajsko-japon-ske tTgovinske pogodbe, da pa je pripravljena na takojšnja pogajanja za revizijo t« pogodbe.
Hlinka slovaški nadškof
Praga, 24. julija, h. Imenovanje poslanca Hlinke, voditelja slovaške ljudske stranke, za knezoškofa na Slovaškem, je skoraj zagotovljeno. Glasilo ministra Hodže imenuje poslanca Hlinko enega izmed najboljših kandidatov na knezoškofijsko mesto. Kot naslednik Hlinke v slovaški ljudski stranki se imenuje minister dr. Tiso.
Avantura mednarodnega lahkoživca
BerNn, 24. julija g. Kakor poročajo lz Londona, je bil mednarodni lahkoživec Ignac Trebitsch«Lincoln, ki je med drugim član angleške spodnje zbornice in je bil tiskovni šef Capove vlade, izgnan iz Hong« konga, kjer je skušal naščuvati Kitajce proti Evropcem. Kam bo šel sedaj, je po« polnoma neznano, ker so mu vse civilizi« rane države prepovedale bivanje.
Francoski prekooceanski polet
Pari«, 24. julija, g. Mornariško ministrstvo sporoča, da bo moral poročnik Pariš, ki je pristal na Azorih, izmenjati en motor, drugega pa temeljito preiskati. Ker bo moral nekaj dni čakati, da prispejo nadomestni deli motorjev, računajo, da bo mogel Pariš šele v kakih šestih dneh nadaljevati svoj polet v Ameriko.
Horta, 24. julija, g. Francosko mornariško ministrstvo je izdalo letalcu Parisu nalog, naj se vrne v Pariz. Ker so motorji njegovega letala poškodovani, ni mogoče nadaljevati poleta v Ameriko.
Danes podpis tangerskega štatuta
Parli, 24 julija, (be.) Jutri dopoldne bodo podpisali veleposlaniki interesiranih držav tangerski dogovor.
Odkritje spominske plošče P. Radiču in dr. Basaričku
Daruvar, 24. julija, č. Na pobudo	hrvatskega skavtskega sveta ▼ Daruvaru	bodo 5. avgusta odkrili spominsko plošfo	Pavlu Radiču in dr. Basaričku.
Podzemeljska farna pri Splitu
Split, 24. julija. 6. Tu so neld mladeniči po naključju odkrili na severni strani Marijana veliko votlino, ki je globoka 82 m, visoka 12 m in široka 4 m. Votlina je zelo lepa ter polna stalagmitov ia stalaktitov zelo lepih oblika
»Slovenec* zopet obsojen
»Slovenec« je bil v zadnjem času kar zaporedoma obsojen, in sicer v stvareh, ki so zanj prav značilne in ki izpopolnjujejo siiko o klerikalcih v zvezi z njihovo gonjo proti našemu listu.
Znano je, kaj so klerikalci v svoji gonji zoper napredno uradništvo storili pri oblastnem odboru. Kakor v starih Susteršičevih časih se obnašajo tudi v Natlačeno vi dobi pri oblastnem odboru. Iz službe so spravili celo vrsto naprednih uradnikov, med njimi agrarnega komisarja g. dr. Frana Spiller-Muysa, katerega so vrh tega skušali s klevetami oblatiti po »Slovencu*. Ko so bili klicani na odgovor, je takoj prevzel odgovornost za članek poslanec Smodej, tako da uspešna tožba zaradi poslanske imunitete ni mogoča. Značilno je, da se to godi glede članka, v katerem njegov avtor, poslanec Smodej, sam obsoja takšno početje, katero očita drugim. Kakor hitro pa pride tožba, pa se izkaže, da je on sam storil to, kar je očital drugim. Po krivici napadenemu g. dr. Spiller-Muysu ni preostalo drugo, ko da se je branil s popravkom, toda »Slovenec* ga ni hotel priobčiti Na tožbo ga ie ljubljansko deželno sodišče obsodilo na kazen 2000 Din in na objavo popravka.
Slično se je zgodilo šolskemu upravitelju na Ježici g. Grmeku. Ne le, da je po krivici disciplinsko preganjan zaradi povsem neutemeljenih klerikalnih ovadb, marveč sO ga oblagali ježiški dopisniki tudi v »Slovencu* z raznimi klevetami. Tudi njegovega popravka ni •Slovenec* hotel prinesti, pa ga je sodišče obsodilo na 1000 Din kazni in objavo. Ko je bil ta popravek objavljen, so sledili riovi napadi po »Slovencu*, in napadeni je bil primoran iznova s popravkom postaviti »Slovenčeve* trditve na laž. Tudi novega popravka »Slovenec* ni hotel prinesti, pa ga je sodišče včeraj zopet obsodilo, to pot na kazen 2000 Din in na objavo popravka.
Končno se je včeraj vršila pred ljub^ ljanskim deželnim sodiščem razprava zoper svoječasnega urednika »Slovenca* g. Mihaela Kreka, sedaj predsednika OUZD. Ob času volitev v zbornico za TOI je »Slovenec* prinesel izredno surov članek, češ «kdor voli v obrtnem odseku z demokrati, voli z moralnimi propalicami*. Toženi je poizkusil dokaz resnice in to v smeri, češ da so demokrati pri teh volitvah begali volilce z lažjo o razveljavljenju Ogri-nove liste. Izkazalo se je pa, da ne morejo klerikalci navesti v dokaz niti enega fakta, pač pa nasprotno, da so naše novine le poživljale volilno komisijo, naj postopa enako rigorozno, .kakor, v trgovskem .odseku, ker ima klerikalna lista pogreške. V teh pozivjh pa ni bilo ni trohice laži. O obtožbi, katere je naperil zoper g. Kreka nosilec obrtniške liste g. Josip Rebek ml. po svojem zastopniku g. dr. Knafliču, je včeraj razpravljal senat ljubljanskega deželnega sodišča (preds. z. ss. dr. Kralj, vot. gg. ss. dr. Kranjc, ss. Avsec, s. Kobal), obtoženca je zastopal g. dr. Brejc. Sodišče je obtoženega g. Kreka obsodilo na teden dni zapora in globo 3000 Din, ter izreklo, da se mora sodba objaviti v »Slovencu*.
Proti vsem tem sodbam so vložene še obligatne pritožbe ničnosti in se bodo te stvari še razpravljale pred Stolom sedmorice v Zagrebu kot kasacij-skim sodiščem, kateri odlog pa ne more zmanjšati moralnega zadoščenja nad serijo obsodb centralnega organa Koroščeve stranke.
Razpad Davidovičeve stranke na Hrvatskem
Valporo, 24. julija, t V nedeljo je organizacija Davidovičeve demokratske stranke v Valpovu na svojem članskem sestanku sklenila, da izstopi iz Davidovičeve stranke. Obenem je brzojavno sporočila svoj sklep dr. Orebu v Osijeku, da se priključi njegovi akciji.
Banjaluški škoi v nemilosti
Banjalnka, 24. julija, n. Banialuški škof Joža Garič in njegovo osobje še sedaj nista prejela od države nakazanih plač. Tq smatrajo za prikrito šikano od strani vlade, ker se je banjaluški škof o priliki atentata v Narodni skupščini vedel zelo korektno ter je izjavljal sožalje KDK zaradi smrti Pavla Radiča in dr. Basarička, kakor tudi vsem trem ranjenim poslancem. Kakor znano, je škof Garič pretekli teden osebno obiskal Radiča.
5 milijonov Škode ▼ sušaški tvornici papirja
SnS&k, 24. julija, & Danes je dospela ca Sušak iz Zagreba komisija zavarovalne družbe <Sava», da preceni Škodo v tvornici papirja, ki je v nedeljo pogorela. Pri pregledu j« bilo ugotovljeno, da je nastal ogenj od iskre, ki je padla na zalogo papirja. V vsem je pogorelo 7 objektov. Po prvi cenitvi znaša škoda 5 milijonov Din. Tvornica je bila zavarovana za 50 milij'onov Din. Zanimivo je, da je bil v tvornici, ki je že 100 let stara, to že četrti požar.
200 novih mestnih stanovanj t Zagrebu
Zagreb, 24. julija, t. V letoSnjem občinskem proračunu, je bilo določeno, da se zgradi 260 novih stanovanj. Od teh je mestna občina že te dni dovršila 202 stanovanji, točno kakor je bilo določeno.
Velik požar t Slunju
Slani, 24. julija- & V selu Cvitkoviču Je nastal požar, ki je uničil štiri hiše skupno z gospodarskimi poslopji. Ogenj je izbruhnil vsled nepazljivosti, škoda znaša 200.000 Din ter je tem bolj občutna, ker. pogorelci niso biti savarovaiji is so zelo siromašni Ijudjj«.
Odmevi občinskih volitev
Velik porast naprednih glasov pri nedeljskih občinskih volitvah v Zagorju in Kotredežu ie najboljši odgovor na nesramne letake, ki so jih klerikalci v več tisočih izvodih raztrosili no vsej okolic. Vsebina ostudnega kuka ie naletela na odpor tudi pri poštenih priglasili SLS. ki so zato volili v znak protesta napredne liste. Udeležba volilcev je bila večja kakor zadnjič, čeprav je ostalo, na žalost, doma okrog 60 napred-rrjakov, kar ie vredno vse obsodbe. Na listi »naprednega delavstva« so izvoljeni: Vinko Sedlar. Slavoj Kušar. Peter Govejšek in Fr. Juvan, na napredni gospodarski listi pa Albin Grčar, Mirko Weinberger, Ivan Bajcar, Lojze Kolenc in Polde Mrnuh.
Zaradi lepega naprednega uspeha je zavladala med klerikalci velika poparjenost, saj so prerokovali, da napredni listi niti 150 glasov ne dobita. Od 845 volilcev odpade na SLS 210. ogromna večina pa je obsodila klerikalno demagoško in hujskaško politiko. Druga obsodba sledi še pri sodišču.
Izvoljeni odborniki so razen klerikalcev vsi za redno občinsko delo. vendar moramo biti pripravljeni na razne spletke gotovih oseb, saj se je znani gospod iz Litije že izjavil: »Bomo pa volitve razveljavili«.
Še bolj razveseljiva ie bila vest o zmagi v kotredeški občini, kjer sta dobili dve napredni Usti 180 glasov in 12 odbornikov, klerikalci pa 67 glasov in 5 odbornikov. Vsa agitacija kaplana Tiringerja in Ustaria. ki sta oblezla vse gorske vasi in hiše in delila letake, je bila brezuspešna Kmetje so obsodili njuno delo s tem, da so volili napredni listi.
Črnomelj, v Juliju
Čeprav so klerikalci dne 25. marca t 1. prav na debelo porabljali svoje stare, dobro znane volilne metode in napeli vse svoje moči, da spravijo občino ood klerikalni jarem, so vendar djbili komaj 5 odbornikov. Ker jih je tak izid volitev silno razočaral. so začeli iskati dlako v jajcu, dokler se jim ni posrečilo doseči, da so bile volitve razveljavljene. Nadejali so se. da dobijo pri prihodnjih volitvah absolutno večino v občinskem odboru Dne 8. t m. so bile izvršene ponovne volitve, za katere so klerikalci zopet razvili veliko agitacijo In ves pritisk; strahovati so hoteli meščane, uradništvu so grozili s premestitvijo, enim so obljubovali razne koncesije, drugim zopet razne podpore. Kljub silnemu besnenju junakov iz gostilne »pri narodnem mučeniku Ivanu Kramarju« so dobile napredne liste SDS. SKS in Doltarjeva lista 11 odbornikov. klerikalci pa le 6. Na črnomeljski občini plapola torej še nadalje napredna zastava in je s tem Črnomelj ponovno pokazal, da ostane napreden. Umevno je. da vlada v Črnomlju splošno veselje, da naša občina, ki se tako lepo razvija s svojo trgovino in industrijo, ni padla v roke klerikalnih hujskačev. kar bi pomenilo za ob čino gospodarsko smrt.
Ogrizkovi »stroškovniki"
Maribor, 23. julija.
G. oblastni poslanec SLS dr. Ogrizek tudi v oblastni skupščini ne more zatajiti svojega advokatskega naturela. V znameniti in burni seji 19. t. m. je v svoji apol ogiji Oblastnega odbora govoril tudi o stroškovnikih, češ demokratje in radičevci s političnimi predlogi ovirajo važno gospodarsko delo in zavlačujejo seje oblastne skupščine, ki jih mora ljudstvo plačevati. Dejal je, da bodo oni (SLS) to že ljudstvu povedali in da bo ljudstvo pozvalo KDK zaradi tega k plačilu stroškovnika. Predvsem: Kdo ie bil tisti, ki je v sredo 18. t. m. zvečer brez vsakega vzroka zaključil sejo odseka, ki bi imel o tem predmetu poročati že takoj v četrtek zjutraj v plenarni seji? Kdo je torej zavlekel zadevo skoraj za cel dan? Kolikor vemo, je bil to predsednik odseka g. dr. Ogrizek. In kdo je bil tisti, ki je v enem izmed prejšnjih zasedanj po lastni, osebni krivdi povzročil, da se seja sploh ni mogla vršiti? Da je bil tudi to dr. Ogrizek, potrdita lahko vsak čas gg. dr. Baričevič in dr. Odič. In tak človek govori o stroškovnikih in o zavlačevanju dela?!
V ostalem pa: poslanci KDK plačajo takoj nazaj vse dijete, ki so jih prejeli v tem zasedanju, kakor hitro izjavijo isto tudi poslanci SLS. Če se Je gospodarsko delo v oblastni skupščini zavleklo zaradi politične debate, je to zakrivil Oblastni odbor, ki se v smislu dne 19. t. m. v skupščini padlih medklicov smatra za eksekutivo večine, t. j. SLS. Krivda za politično debato je torej predvsem na strani SLS. Pokažite dobro voljo, da hočete razbremeniti ljudstvo in sprejmite gornji predlog! Dr. Ogrizek prijatelj stroškovnikov, pa naj prednjači!
Siamski princ v Ljubljani
Ljubljana, 24. Julija.
Snočj je dospel v Ljubljano siamski princ dr. Sakola Varavarn. V Ljubljani se je zadržal ves dan in si je v spremstvu šefa Higijenskega zavoda dr. Pirca ogledal razne institucije.
Princ dr. Sakula Varavam Je sanitetni referent v Bangkotu za celo siamsko državo Pred več meseci Je odpotoval v Evropo da se pouči o zdravstvenih prilikah v evropskih državah. Na tem svojem velikem potovanju je dospel princ Varavarn tudi v našo državo in obiskal vse ustanove Narodnega zdravja v naši zemlji. Tekom včerajšnjega dne si je ogledal Higijenski zavod v Zagrebu, popoldne pa je obiskal selo Mraclin ter si ogledal tamošnja dela za sanacijo sela. Princ odpotuje nocoj z brzo' vlakom na Dunaj.
Velik gozdni požar v Dalmaciji
Dubrovnik, 24 julija, t. V pretekli noči ie nastal na Lapadu v gozdu barona Felice Marinara požar, ki je uničil doslej že 5000 m* gozda.
Ogenj uničuje žitna polja
Sremska Mitroviea. 24. juliia. 6. Zadnje dni sO se vneli radi isker te 'okomotiv ob železniški progi celi kompleksL posejani s žitom. Ker je žito izredno suho. gori kakor smodnik in se požar naglo širi V bližini sela PlašiČeva je iskra iz lokomotiv zažgala žitna polja ter znaša škoda 100.000 Din. Se-Ijaki, ki imajo polja poleg železniške proge, so vsi obupani ter prosijo oblasti, naj bi na kak način preprečile nadaljnje požara.
Naši
ITk
Na ob?skn pri ljubljanskih gozdovnikih
V	soboto popoldne smo se odločili za izlet na Gorenjsko. Pohiteli smo do Martuljka, da pozdravimo in vidimo naše gozdovnike Po prescej dolgi in utrudljivi železniški poti smo se ustavili na prijazni postajici Oozd-Martuljek. kier so nas pričakovali zagoreli in veseli gozdovniki.
Ljubljanski glavar Črni Mustang nam ie izrekel dobrodošlico in nas povedel v ko-zdovnikovo kraljestvo. Po komai deset-jninutni pešpoti smo že od daleč zagledali veličastno taborišče ljubljanskih gozdovnikov. V prelepi dolinici Dod mogočnim Martuljkom so si gozdovniki postavili letošnje taborišče.
Ob vstopu v taborišče nas ie pozdravil
krepak in mlad gozdovnik. taborovodja Črni Ris, ki nam je razkazal kraljestvo, kateremu vlada, v katerem vse žari veselja in Mct je vse zadovoljno in srečno. Pozdravili simo tudi njegove pomočnike Belega Srnjaka, Črnega Mustanga, Kondorja in Sivega Volka; zadnji ima posebno imenitno funkcijo in je od vseh zelo spoštovan. Nosi namreč belo kuharsko kapo in skrbi za lačne gozdov-niške želodčke.
Črni Ris nam ie razkazal taborišče. V lepem polkrogu stoji dvanajst belih šotorov, med katerimi kraljuje velik indijanski šotor, tako zvani »Typi«, na katerega so gozdovniki zelo ponosni: pravijo namreč, da si je tefžko misliti taborišče brez tega šotora. Pred polkrogom stoji lično pobarvan šotor Belega Srnjaka. Na sredi polkroga gori »večni ogenj«, okrog katerega so sedeži, kjer imajo gozdovniki večerne zbore. Sivi Volk nas ie vedel v^voje kraljestvo, kamor vodita dve poti: ena je za navadne izemljane m ena »samo za kuharja«. Tako nas namreč uči napisna tabla na deblu. V kuhinji je postavljeno lično taborno ognjišče, na katerem kuha Sivi Volk hrano za 50 ljudi. Sicer ima kuhar vse polno poma-gačev in tudi pomagalk, pa vendar velja on kot glavni kuhar. To funkcijo rad odloži samo takrat, ko se mu kaka jed prismodi. Pa ni on kriv. saj so bile gotovo pomagalke zraven. Tudi igrišče so nami pokazali. Je prav lično in se na njetn počutijo gozdovniki najlepše. Tam igrajo vse mogoče taborniške igre, najraje rokomet, tudi telovadijo na igrišču in se vežbajo v lahki atletiki. Končno smo si ogledali prostor, ki je pri nas označen z »00«. Je res prav higije-nično zgrajen in precej oddaljen od taborišča.
Ko smo si vse ogledali, smo se hoteli seznaniti tudi s prebivalci tabora. Predvsem nas je zanimal mali Peterččk, ki še v šolo ne hodi, pa tabori že tretje leto. Je prav fleten in se počuti prav dobro v taboru, posebno še. ker je z njm njegova mamica, ki skrbi, da večkrat namaže želodček z medom. Sam se mi je pobahal. da ga ie sne-d^ že celo kilo, da ga bo pa še več. ker je cenen. Letos so v taboru srečni, ker imajo imenitnega dreseria s seboj. To je naš mali Štetan, ki mu pravijo Cmok. On ima zdresirane boihe in prireja ob večerih zabavo s tem. da njegove bolhe kažejo umei-nije. Z njimi prireja celo dirke. Tudi Jokico imajo v taboru, prav za prav Jokca. Resnici na ljubo moram reči, da se naš mali Vojko letos ne ioka tako pogosto in so ga krivično krstili za Jokico. Mala Ada ie menda Skokica, ker je z Ljubljanskega grada doma in tam prav radi skačejo.
V	soboto zvečer smo prisostvovali večernemu zboru. Po uvodnem pozdravu Črnega Risa so se vrstile pesmice, slovenske in taborniške, dreser Štefan je pokazal svojo umetnost, nastopila sta Pat in Patachon, imajo tudi Don Kihota in Sancho Pansa. ki nastopata na večernih zborih. Po veselem deiu zbora ie sledil slavnostni sprejem novih gozdovnikov. Dvanajst mladih pripravnikov in pripravnic, ki so vsi položili izpit, je bilo sprejetih v vrsto gozdovnikov. Po nagovoru taborovodje Črnega Risa je ljubljanski glavar Črni Mustang prebral zaobljubo. katero so pripravniki ponavljali, nakar je podal vsakemu roko preko »večnega ognja« in ga sprejel med gozdovnike. Ta prizor je eden najveličastnejših v taborišču in bo ostal vsem prav dolgo v spominu. Videl sem že matere in očete, ki so bili ganjeni do solz. ko ie bil njihov sinček ali hčerka sprejeta med gozdovnike. V temno noč je mogočna orila zaobljuba, da bodo sledili stezi gozdovništva. se odrekli vsem grdim lastnostim, med njimi pitju alkohola in kajenju strupa itd. Najmlajši med sprejetimi gozdovniki v soboto zvečer ie bil Tihi Bor. ki se je precej dolgo pripravljal za ta svečani trenutek. K večernim zborom prihajajo skoro vsak večer domačj-ni in letoviščarji iz Gozda in tudi iz Kranjske gore, ki ne morejo prehvaliti lepote gozdovništva in obljubljajo vso svojo pomoč temu lepemu pokretu.
V	nedeljo smo napravili nekaj manjših izletov in se zvečer poslovili od preiprijaz-nih gozdovnikov. Da imajo letos tako lepo urejen tabor in toliko lepih šotorov, se ima-
jo zahvaliti mestnemu magistratu ljubljanskemu, odnosno županu mesta Ljubljane, in ljubljanski oblastni skupščini, ki sta omogočila z večjo podporo nakup novih šotorov, med njimi *Typija«. Tako je ljubljanski rod s to podporo omogočil tudi nekaterim revnim gozdovnikom letošnje taboreče. Gozdovniki so svojim dobrotnikom zelo hvaležni in so nam naročili, naj se iim tudi tem potom zahvalimo in jih povabimo v gozdovniško kraljestvo.
Našim gozdovnikom pod ponosnim Martuljkom želimo kar najlepše taborenje, želimo pa tudi. da dobe čim več obiskovalcev. ker nastane potem toliko več podpornikov in prijateljev prekoristnega in prelepega gozdovništva. Gozdovniki bodo taborili še do 1. avgusta in vsakogar prav radi Pozdravijo v svojem taborišču. Mladi prijatelji, pozdravljeni!	V—ič.
Dr. Avgust Kumar,
splošno priljubljeni zdravnik v Hrastnika, U |e minulo nedeljo utonil r Savinji pri Rimskih Toplicah. Pogreb se bo vršil danes ob 17. uri na kolodvor v Hrastnika, od koder bo truplo prepeljano v Zagreb.
Lep zbor KDK ob severni meji
V nedeljo 22. t. m. je bil pri Sv. Jurju ob Pesnici v prostorih g. Alojzija Vračka velik zbor, sklican od vodstva KDK. Zbo* ra $e je udeležilo nad 100 ljudi in sta bili obe gostilniški sobi s hodniki vred napol« njeni. Poleg domačinov so se udeležili zborovanja tudi občani iz Sv. Križa, Zgor. Kungote, Svečine itd. Zborovanje je vodil znani narodni in gospodarski delavec g. Stanko Terčelj, poročala sta pa gg. narod« ni poslanec dr. Pivko in bivši poslanec Kirbiš. Med zborovalci je bilo tudi nekaj pristašev SLS, ki so poskušali po naukih svojega «Slovenskega Gospodarja« delati medklice, pa sta jim oba poročevalca hitro zamašila usta, taka da so osramočeni utih« nili. Kako veliko je bilo zanimanje zboro« valcev,. dokazuje dejstvo, da se je vršil zbor od konca maše pa do pol 2. ure po* poldne in da so zborovalci ves čas vztraj* no poslušali. To je tembolj značilno, ker so se klerikalci zadnji čas z vso silo vrgli na to občino, v kateri so v nedeljo 29. t. m. občinske volitve in že po «Slovenskem Gospodarju« pojejo hozana svoji zmagi. •Zlati® Žebot sam je priredil nedavno tam zelo klavrno zborovanje. Zdi se. da bodo volilci občine Sv. Jurij v nedeljo 29. t. m. dokazali, da si ne pustijo komandirati.
Sestanek SDS na Teznu pri Mariboru. V četrtek 19. t. m. zvečer se je vršil na Tez« nu lep zaupni sestanek SDS, na katerem je poslanec dr. Pivko poročal o politični dogodkih in na katerem se je obnovil od* bor tamošnje krajevne organizacije SDS.
Filmska ekspedicija TKS
Velo polie. 22. iulija.
Vreme, ki povzroča dolincem hude preglavice. ie bilo snimanju ves čas naklonjeno. Pred tednom smo odrinili na oot in se ustavili na Zajamnikih. kjer nas ie temeliito ob-lilo. Takoj drugo iutro ie zopet posijalo solnce v brezmejne gozdove na Pokljuki. Ti gozdovi so neizčrpni zakladi. Les Ima svojo posebno ceno. Rast stoletnih smrek ie počasna, letnice so tako stisnjene, da se komai razbere starost orjakov. Posneli smo lepe prizore iz življenja drvarjev. Skozi senčnate gozdove ie vodila not na Rudno polje. V bajnih tišinah se nam le posrečilo zajeti skrivnostne gozdne lepote. Pretresljiva oa bo slika, kako leže posekana debla na ogromni ploskvi. Na Rudnem noliu smo se srečali z markantnim lovcem: pred kočo se je razvilo prav živahno življenje — seveda za filtn.
Ko smo zapustili gozdno sfero, smo obiskali prijazno planino Koniščico. Ker bomo
Kulturni pregled
Ana Pavlova in baletna šola milanske
Brale. Iz Milana poročajo, da je napravil dirigent Toscanini ponudbo ruski plesalki Ani Pavlovi glede prevzema baletne šole v plesnem ansamblu milanske Scale. Domnevajo, da je dal pobudo za to idejo Mussolini. Pavlova je v načelu pristala na ponudbo, izjavila je pa, da se želi še nekoliko let sama udejstvovati v plesni umetnosti.
Salcburške gledališke svečanosti. Priprave za letošnje salcburške gledališke in glasbene svečanosti so že v teku. Režiser Rein-hardt je prispel na mesto in vodi vaje ra priljubljenega «Jedermanna». Letos se bodo igrali tudi Schillerjevi cRazbojniki». Premijera je napovedana za dan 8. avgusta. Scenarij, za dramo je napravil znani dunajski profesor Oskar Strnad.
I.abiidji spev je naslov zadnjemu delu <Forsyte - Sage*, velikemu romanu angleškega prozaista Galsworthyja. Delo je izšlo istočasno v Londonu, New Yorku in na Dunaju.
Sem Benelli je ustanovil novo gledališko družbo, ki bo poleg italijanskega repertoarja igrala dela Shakespearea, Haupt-manna, Ibsena, Shawa in drugih avtorjev.
Maksim Gorkij začne izdajati revijo. Maksim Gorkiji, ki se je zopet definitivno nastanil v Rusiji, kjer namerava proučevati zlasti nivo sovjetske mladine, je hotel izda-
jati dnevnik, ki naj bi skušal izmiriti rusko emigracijo s sovjeti. Moskovska vlada pa mu je zabranila izdajanje takega časopisa. Zato se ,ie Gorkij odločil, da bo začel izdajati literarno revijo, katere prva številka izide že v najkrajšem času.
Pizzettijeva opera «Fra Gerardo* se ie pred kratkim z velikim uspehom izvajala v milanski Scali. Dirigiral je Toscanini.
Berlinska revija <Die Mnsik* omenja v zadnjem svojem zvezku zelp pohvalno našega tenorista Josipa Rijavea in pevko Vio-letto Strozzijevo.	,	„„
Simfonični orkester Ijeningrajske filharmonije je izvajal pod taktirko dirigenta Drošinikova Drugo simfonijo Ern«rtji Kfe-neka, skladatelja <Jonnyja>. Občinstvo je sprejelo kompozicijo z zelo mešanimi fu-8tvi.
Konstantin Fedin, eden izmed mlajših pisateljev povojne Rusije, se nahaja v Nemčiji in obišče tudi Nizozemsko. Sedaj piše svojo prvo dramo in pripravlja za natis zbirko novel cKristofor Pasjeglavec>.
Hambnrška filharmonija je slavila pred kratkim stoletnico svojega obstoja. Svečanosti so trajale dva dneva. Na programu so bile kompozicije Brahmsa, Beethovna in Mahlerja. Dirigirala sta Karel Mudi in Ev-gea Pabet
planšarsko življenje smimali na drugi plahni, smo se pomudili tam le čez noč ter smo ziutraj odrinili proti Vodnikovi koči. kamor smo dospeli pod noč. Spotoma smo se ustavili na sedlu med Vrševnikom in Dražkim vrhom, kjer so se posrečile prav lepe slike. Na Malem Dražkem vrhu smo v poznih popoldanskih urah čakali, da bi nam triglavski očak pokazal tako lice. da bi ga mogli dostojno slikati. Zaenkrat ni bil pri volji. Našim ožiim in boli nestrpnim prijateljem se bo nemara zdelo, da bolj počasi romamo. Da boste spoznali vse težave, s katerim se bori naša filmska bratovščina, vam svetujem, da nas obiščete. Na Triglavu se prihodnji teden lahko snidemo. K.
Popravilo zagrebške in kar-lovške državne ceste
Avtomobilski klub kraljevine SHS. sekcija Ljubljana, poroča:
Po dobljenih podatkih se Je pričelo te dni s popravljanjem zagrebške in karlov-ške državne ceste, posebno v oddelku Novo mesto in Kostanjevica.
Zagrebška cesta je v splošnem dobra, na nekaterih mestih celo izborna, posebno med km 42 (Radohova vas) in km 82 (Novo me-sto-Mokro polje). Pri km 69.2, pred Novim mestom, je v popravilu od 23. t. m. obcestni zid. Za avto ni sicer nobene ovire, vendar se mora voziti počasneje. Tudi na dalj-njam poteku ceste, od Mokrega polja (km 82) do Bregane (km 121.06) ie treba voziti previdno, ker je več cestnih objektov, kakor n. pr. prepustov, obcestnih zidov itd. v popravilu.
Posebno previdno ie treba voziti v Krški vasi. kjer se popravlja most čez Krko ter bo te dni za kratek čas sploh zaprt za promet. V tem primeru pasirajo avtomobili lahko most v Cerkljah, približno 7 km pred Krško vasjo.
Na karlovški državni cesti od Metlike proti Karlovcu (km 27 do 27.2) se preloži obcestni zid. Promet sicer ne bo oviran, vendar je treba počasneje voziti.
Tudi most čez Kulpo pri Metliki je od 23. t. m. v popravilu. Promet čez most ne bo popolnoma prekinjen, pač pa po potrebi dela od časa do časa za kake pol ure oviran. Delo bo trajalo približno do 7. avgusta t. 1.
Strahovit požar na Selu pri Bledu
Zgorele so tri hiše in štiri gospodarska poslopja. — Škoda znaša 500.000 Din.
Bled. 24. julija.
Snoči ie razsajala v vsem blejskem kotu silna nevihta, k: ie trajala zvečer nekako od 21. ure do 1. zjutraj. Dež je lil, kot da so se utrgali oblaki, vmes pa je treskalo in grmelo, da ie bilo groza.
Kmalu oo polnoči je nenadoma udarila strela v gospodarsko poslopie Dosestnika Franceta Kristana v bli'žnji vasi Selo. Kliub silnemu nalivu je bflo v nekaj minutah v velikem ognju, ki je vsako minuto rastel in se kmalu razširil na hišo posestn.ka Janeza Sok lica.
Takoj, ko so prestrašeni prebivalci zapazili požar pri Kristanu, so v samih spodnjih oblekah prihiteli z hiš ter pričeli pomagati pri gašenju. Alarmirane so bile štiri požarne brambe: domača, požarna bramba v Ribnem, Miinem in na Bledu. Poleg teh so dospeli na kraj požara tudi blejski orožniki pod vodstvom komandirja crožniške čete, poročnika Milojeviča.
Čeprav ie še dolgo deževalo in so se združeni gasilci na vso moč trudili, da bi požar zadušili, se je ta še razširi) na gospodarsko poslopje posestnice Frančiške Plemelieve, odtod na gospodarsko poslopie posestnika Janeza Tomana. na njegovo drvarnico in še hišo. Strahovit požar se ie posrečilo lokalizirati šele potem, ko so ognieni zublji zajeli tudi še hišo posestnika Kristana in gospodarsko poslopie Janeza Sokliča. Na ta način so zgorela trem posestnikom hiše in štirim srospodarska poslopja. Po uradni cenitvi, ki so jo izvršili danes, znaša celokupna škoda 500.000 Din. Krita ie le deloma z zavarovalnino.
Pogin kačakov v Ponoševcih
Djakovice, 22. julija
Orožniki juničke orožniške postaje so prejeli pretekle dni obvestilo, da ie skupina kačakov prekoračila meio in da se kreta v smeri Ponoševcev. Takoj so postavili na vseh mestih, ki so iih smatrali pripravne za prehod kačakov. zasede in čakali, če jim bodo kačaki nasedli.
V	noči od sobote na nedeljo okoli 24. ure so se kačaki v selu Divokozu v resnici podali v nastavljeno past. Orožniki so takoi otvorili ogenj nanje. Kačaki so se proti vsakemu pričakovanju naglo oriientirali, zavzeli poziciie in sprejeli borbo Po hudem streljanju na obeh straneh se ie orožnikom posrečilo, da so brez vsakih izgub ubili dva kačaka.
V	truplih poginulih kačakov so spoznali znana hajduka, ki sta se že deli časa klatila po Albaniji: Bajrama Kadrija iz Ponoševcev in Hasana Aliia iz orahovačkega sreza. Oba hajduka sta bila oborožena z brzostrelnima puškama in francoskimi defenzivnimi bombami. Ko so prebivalci iz bližnjih vasi zvedeli za pogin kačakov. so bili zelo veseli, ker se je izkazalo, da ne morejo kačaki nemoteno ropati po našem ozerrtlju-
Otmice deklet v sarajevski okolici
Sarajevo, 22. julija.
V	zadnjem času so otmice deklet že zo* pet na dnevnem redu. Med nekaterimi pri« zadetimi vzbujajo obilo ogorčenja. Pone* kod so se vneli radi njih krvavi poboji. Navadno imajo otmice svoj epilog pred sodiščem ali pa tudi pred oltarjem. Ob* čmstvo jih prav rado simpatično komen* tira, zlasti še če se izvrši otmica sporaz« umno med zaljubljenci.
Bližnje Hidže so postale pretekli teden zelo popularne, ker sta bili izvršeni v tem kraju zaporedoma dve otmici. Tako je ugrabil poročnik Derviš*beg Cengič pra* vnuko Smail*age čengiča gdč. Sadeto Ma* šičevo, a zdravnik državne bolnice dr. Omer Bahtijarevič gdč. Kadrijo Nezir* hodžičevo, hčerko uglednega sarajevskega meSčana in veletrgovca Hadži Hasan*age Nezir Hodžiča, in rcer, ko se je spreha*
jala s svojo prijateljico gdfi. Maffičero.
Otmica gdč. Nezirhodž^čeve je bila izvrše« na proti volji staršev in se zategadelj obe« ta izcimiti velik družabni škandal.
Tat molil za okradenega dobrotnika
Litija. 24. Julija Ta čas. ko so ga zalotili orožniki, je sedel v senci za neko hotiško hišo in rezal z nove obleke gumbe, obleko pa mazal z blatom, da se ne bi videla več nova.
»Vi, Jakob Kristan, ta obleka ie last t Pavla Kolenca iz Gradca, ki jo je dopoldne prvič oblekel. Ko pa se ie šel popoldne kopat. ste mu io vzeli in izginili.« Tako ga ie pozdravil uradni glas strogega orožnika, 68-letni berač Kristan se je krepko pričel otresati očitkov orožnika in je pripovedoval v svojo obrambo:
»Za Jeretinovim ovinkom sem stopil k Savi v hlad. Tam na produ sem videl lepo zloženo novo obleko, zraven pa ni bilo prav nikogar ... Pa sem čakal, kaj bo. Kje je neki ta plavač. sem dejal in še čakal. Ko pa le ni bilo skoro četrt ure nikogar blizu, sem dejal na glas. kar mi ie bilo poprej le v mislih: nesrečnik ie utonil. Lahka trni ie bila smrt Prav nič nisem slišal njegovega zadnjega boja In sem začel moliti za uton-ljenčevo dušo rožni venec na glas. medtem sem pa basal v svojo bisago njegove ostanke: hlače, perilo, čevlje in še vse drugo, kar je pustil na tem svetu. Potem sem io mahnil proti Hotiču in sem še vso pot molil za dobrega gospoda Nerodno mi ie imeti novo obleko, ki je nisem vajen, zato sem z nje porezal gumbe in jo vso povaljal v blatu, da je bolj podobna moji beraški uniformi.«
Zagovor pobožnega berača Kristanovega Jakoba seveda ni držal, zato so vzeli dol-goprstneža s seboj in ga vtaknili v zapor litijskega sodišča.
G. Pavel Kolenc ima zaradi Jakobove avanture okrog 2000 Din škode. Od svoje obleke se ie pri kopanju le za trenutek odstranil; ko se je pa vrnil, je že ni bilo več.
Da je bil kopalec okraden na litijskem produ, je redek dogodek — v letošnji se-ziji menda drugi. Prv ie bil g. Brodnik, kateremu so odnesli denarnico, v kateri pa je imel le nekaj drobiža.
Drzni vlomi in tatvine v stiškem okraju
Stična. 24. julija.
Od lanskih kolesarskih tatvin, za katere so uzmoviči že prejeli zasluženo plačilo, je imel naš okraj precej miru pred tatovi velikega kalibra. Zadnje dni pa se je zopet pojavila večja tatinska družba in vznemirila vso okolico. V noči od Četrtka na petek so vlomili v mehanično delavnico Toneta Petrune pod Ivančno gorico. Razbili so okna in z močnim drogom polomili železno konstrukcijo, nakar so odprli zapahe znotraj vrat in opravili svoje delo prav nemoteno, ker stoji delavnica precej na samem. Iz orodne mize so pokradli okoli 80 vitrihov za odklepanje originalnih wertheimeric, ki jih je Petruna naročil iz Nemčije. S tem orodjem se bodo tatovi najbrže skušali okoristiti pri blagajnah s kompliciranimi ključavnicami. Mimo tega so pokradli nove verige in zavore za kolesa, eno pogonsko kolo, električno baterijo, torbico za orodje, kompletno brivsko orodje z brusilno pripravo in še več drugih stvari. Tatovi so vlomili tudi v zraven stoječo garažo, odkoder so odpeljali moško kolo, na katerega so pa preje pritrdili popolnoma novo pnevmatiko ženskega kolesa, ki je bil prav tako v garaži. da so na ta način ukradene stvari ložje odpeljali. Petruna ima okoli 5000 Din škode; za orodie ni bil zavarovan.
Takoj naslednjo noč so skušali uzmoviči vlomiti v trgovino Antona Rojca poleg sti-škega kolodvora. Ker so se zaman trudili pri železnih vratih, so hoteli vlomiti skozi okno gostilniške sobe poleg prodajalne. Pristavili so k oknu stole in mize ter pri dveh oknih že odstranili kit. ko jih je še pravočasno pregnal gospodar, ki je zaslišal šum.
VeČ sreče pa so imeli v nedeljo, ko so pri belem dnevu med 4. in 6. uro popoldne okradli postajno blagijno v Št Vidu pri Stični. Ta čas ja vršil službo železniški uslužbenec Anton Drmelj in bil baš na službenem obhodu po progi v Stično. Te prilike se je poslužil lat. da je neopaženo smuknil k blagajniški hišici, odprl z zakrivljenim predmetom od zgoraj zapah na notranji strani okna in ukradel iz ročne blagajne 200 Din, pustil pa dva strgana bankovca po 10 Din. Ker je bila blagajna iz tenke cina-ste pločevine in zaprta z najprimitivnejšo ključavnico, ni bilo težko uzmoviču neopaženo pobasati denar in izginiti v bližnji gozd.
Danes je dospela v št. Vid komisija železniške uprave iz Novega mesta in tatinsko dejanje protokolirala.
Dolžnost naše varnostne oblasti bodi, da posveti stiški okolici kar največjo pažnjo, ker kažejo ti primeri, da se je zatekla k nam rafinirana tatinska družba, ki bo skušala izvršiti še več tatvin, posebno sedaj, ko ima na razploago moderne odpiralne vitrihe.
Borba med tihotapci in finančnimi stražniki
Trebinje, 23. julija.
Pretekle dni je prišlo v selu Batini do hude borbe med organi finančne straže in tihotapci tobaka, pri čemer je bil ubit ti« hotapec Zarica Šehič. Šehič je hotel z dve« ma svojima tovarišema vtihotapiti v Livno večjo množino prvovrstnega tobaka. V to svrho so naložili tobak v vreče, zadeli jih na hrbet in se napotili po skrivni stezi pro« ti Livnu. Vkljub njihovi veliki opreznosti pa so jih še ob pravem času zapazili orga* ni finančne straže in se skrili za neko pe» čino, da jih tu počakajo.
Ko so tihotapci dospeli ▼ neposredno bližino finančnih stražnikov, so bili zelo iznenadeni, ko so ti izza pečine kliknili: «Stojte! Pokažite nam, kaj nosite v vre* čah!»
Stražniki niso počakali na odgovor, tem* več so naglo navalili na tihotapce in se prepričali o vsebini vreč. Ko so tihotapci videli, da so se ujeli i nastavljeno past, sta dva hitro pobegnila v grmovje, dočim je tretji — šehid, ostal pri vrečah ter se ni hotel ločiti od njih. Nastalo je preriva« nje, med katerim je nameril neki finančni podpreglednik puško na Sehiča in ga po« zval, da se preda. Šehič ni hotel ničesar o tem slišati, temveč se ie še celo vrgel na nekega drugega stražnika in mu hotel iz« trgati puško. Le*ta je v samoobrambi ustrelil in zadel Sehiča naravnost t src«t I
Orelaje najbolje prebava! Cisti želodec lo čreva breo la a godno! I omot p« vseb lekarnah Din 4«—»
Danes! Zadnjikrat! Danes!
Prekrasen živijenski roman mladega ruskega častnika v velefihnu
Beg na trojki
v glavnih vlogah MarceHa Albani
in
Vladimir Gajdarov
Divno!
Pretresljivo! Edinstveno!
Predstave ob 4., in K10. uri. Znižane cene!
KINO IDEAL.
da je ostal na mestu mrtev. Zaplenjeni to« bak so finančni stražniki odne»li s seboj v Trebinje.
Pred sodniki
Službe je deliL
VtaMSt Polh je vedaievclik lepo reden mož. Lani j« imel smolo io je btl reduciran. To pa ga ni oipdašilo in se je bvatil proti svojim znancem, da bo dobil posebno kneattoo službo ter da ima zveze. »Kdor ima zveze, pride na ravne steze, ki vodijo k blagostanju. Tako vam povem, prijatelji, da še od vas katerega lahko spravim k dobremu kruhu,« se k hvalil gospod Polh.
Ko je za&ul to hv&lisanje potnik Drago, mu je postalo kar tesno pri srcu; saj se je žt več mesecev pehal za skiibo, pa ni nikjer ničesar dosegel. Prav zaupljivo se je vsedel k Poltru in dejal ponižno, kakor se spodobi napram tako mogočnemu gospodu: »Gospod, a& bi ne hoteli tudi meni preskrbeti »tožbe? Revež »em, že dolgo se peham okoli in si iščem zaslužka.«
Polh le denar spravil m oa Dragotioa ter oje-vrha, da je slednjemu postalo kar vroče pri srcu ter ga vprašal: »Ali imate kaj denarja? Potrebovali bomo kolke, pa za moj trud bo tudi nekaj treba.«
»Imam še nekaj denarja, gospod, seveda, ga imam za zadnjo silo,« je odvrnil Drago in mu dal na račun 100 Din.
Polh j< denar spranrl in m Dragotina ter njegovo službo lepo po®atwl sag je siromaka samo nalagaal.
Ko sta se drugič srečala, Je obljubil fantu službo in dobil zopet nekaj dem. ; ; vsega skupaj j« prejel 300 Din in srebrno uro, ki mu jo je Dra.gotm dal, potem ko ni imel več denarja, tako da ie Polh osletparil siromaka za 550 Din.
Ko »e je Draigotinu začelo -vse dozdovati sumljivo, saij ni prejed nikakega vabila, naj se pride predstavit, da bo spreijet v »hiibo, je Polhu ra-žugal, da ca bo iraznaitil. Oospod Polh je Fantu mfkKsrtljrvo vrnil 100 Din. več pa ni hotel dati.
Dragotin je Polha naznanil m Polih bo moral virrniti 450 Din, pa k m 14 dni je povabi..n v luknjo.
Kupec Lipe
Lipe zna kupčevati » živino; tam ▼ Logatcu, kjer j« doma, ga smatrajo ia najboljšega meše-torja.
Možak Je ožeajen, dobro in pridno ženo ima, vendar ne ravna ž njo baš lepo, ker je pač vajen sukati se okoli živine in bolj surovo nastopati. 2ena se je že parkrat pritožila, da mož z njo grdo ravna, in ga je naposled naznanila. Junija letos je nekega dne kosila za hišo travo. V tem je prišel njen mož precej nataknjeo domov, gledal ženo, ki ]e kiepada koso, ji hipoma potegnil koso iz roke, udaril z njo ob kamen, da je odletel kos držaja, pograbil ta kos in jel z njim udrihati po svoji zakonski polovici.
Pred sodiščem Je Lipe postal zelo mehkosrčen in ljubezniv. Obetai Je ženi, da bo z njo živel v slogi m miru ter da Je ne bo nikoli več tepe4. Dobra ženica mu je verjela in mu vse odpustila. Ker ni hotela žena pričati zoper svojega moža, drugih prič pa sploh ni bik) pri pretepu, je bil Lipe oproščen.
Nepošteni prodajalec
Delavec Bizek Je prišel v Ljubljano k mojstru Cenetu in mu dejal: »Preljubi gospod, gotovo poznate staro Jero, ki vam Je nosila 20 let kruta po deželi; Jaz sem njen pomočnik Bizek, ki sem ji zadnje čase vedno pomagal prodajati kruh, dokler ni umrla. Bodite tako prijazna in dajajte zdaj meni kruh, da ga bom prodajal namesto nje.«
Mojster Cene Je res izročil Bizku poln koš že-melj ter kruha in fant je šel po zaslužku, prislužil si Je pa samo 3 dni zapora.
Ko Je namreč Bizek korakal s košem kruha po cesti, se je spomnil, da Je zelo vroče. Hitel je to-rej in potrata! kruh kar od hiše do hiše, da ga je prej razpečal. Ko je imel enkrat kruh prodan. Je fant pozabil, katera cesta vodi v Ljubljano. Hotel si je torej osvežiti spomin io Je šel v gostilno, kjer »e Je okrepčal s pivom in klobasami.
Ce« par dni Je mojster Cene prejel koš brez žernelj; prinesel sa Je neki Bizkov znanec, ki je dejal, da Bizek mojstra lepo pozdravlja, denar mu bo pa tedaj poslal, kadar ga bo zaslužil. Mojster Je seveda Bizka naznanil, fant bo sedel, pa še 100 Din mora mojst.ru povrniti za odškodnino.
Kij u£
Najboljie, uaftrafnejše, zato 1?	najccnejše!
Domače vesti
*	Prečani morajo napraviti prostor Sr-bijancem. Ministrstvo pošte in brzojava ie sarajevski poštni direkciji dalo nalog, da izvrši redukcijo 40 poštnih nameščencev v svrho, da se personalni izdatki spravijo v sklad s proračunom. Kakor doznava Jutar-njr list«, je bila na teritoriji! sarajevske poštne direkcije čim Je »topil v veljavo novi proračun. Izvršena velika redukcija. Reducirani so bili stari nameščenci, rodom Bošnjaki, na njihova mesta pa so prišli Sr« bijanci iz kragujevskega okrožja, v katerem je bil za poslanca izvoljen prejšnji minister pošte in brzojava Vlajko Kocič. S Srbijanci so bila zasedena ob priliki prošle redukcije ukinjena službena mesta, sedaj pa bodo naj-brže reducirani zopet sami Bošnlaki •
♦	Stjepan Radič gre' v Varaždinske topli* ce. Po nasvetu zdravnikov se g. Stepan Radič v kratkem poda na daljši odmor v Varaždinske toplice.
♦	Direktor zdravstva v Slamu potuje po Jugoslaviji. Problemi narodnega zdravja zanimajo danes vse države sveta. Zato je vzhodnoazijska država Siam poslala svojega direktorja sanltete princa dr. Sakola Varavara v inozemstvo, da proučava probleme narodnega zdravja. Kakor smo že poročali, je dr. Varavara prispel nedavno v Beograd. Posetil le tudi Skoplje in je predvčeraišnjim prišel v Zagreb, da si ogleda tamkajšnje zdravstvene institucije Princ dr Varavara bo obiskal tudi Llubljano.
*	Zagreb in naredba o odpiranju ln zapiranju obratov. Zagrebški list »Večer« Je otvoril te dni anketo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratov v Zagrebu. Na to anketo se s svojimi dopisi dnevno oglaša po več zainteresiranih trgovcev In obrtnikov, ki v celoti zahtevajo, da se naredba striktno provede. fntere-santno je dejstvo, da se Je eden teh trgovcev izjavil celo za 8-urni delovni čas v vseh obratih in predložil točni urnik, kako naj bi uredilo odpiranje in zapiranje, da bi odgovarjalo v okvirju tega delovnega časa vsem potrebam. V Ljubljani v tem pogledu ni opaziti posebnega zanimanja, z izjemo gibanja organizacije »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki pripravlja kontrolo nad izvajanjem naredbe potom kontrolnih komisij.
•	Renovlranje rojstne hiše Josipa Jurčiča. Iz Stične nam pišejo: Z obnovo Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi bi se moralo pričeti 2e pred tremi tedni. Denar ie tu, kamenje in apno v vasi, les obljubljen, zato naj se več ne čaka! Hiša bo tako popravljena, da bo kolikor mogoče sličila poslopju, ko Je v njem Josip Jurčič zagledal luč sveta. Tedaj je inela hiša slamnato streho, danes je krita s cementno opeko. V bodoče bo pa zoipet kritfc s damo, ki bo impregnirana, da bo bolj trpežna in nezgorljiva. Polovica poslopja bo ostala na videz še lesena, znotraj pa bodo zidane stene. Obnova se bo vršila po načrtu prof. Grebenca. Vse delo bo dovr seno do jeseni.
•	Smrtna kosa. V LJubljani Je umrla ga. Terezija Pevčeva, žena bivšega po-sireščka. Pogreb bo v četrtek ob 5. uri iz m-rtvašnice splošne bolnice. — Na Igu Je umrla ga. Katarina A i t a. Pogreb bo v četrtek ob 8. dopoldne na domače farno pokopališče. Pokojnicama b!ag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Adresar mesta LJubljane In okolice. Založniška in propagandna družba »Ada-na« v Ljubljani je izdala 628 strani obsegajoči adresar Liuoljane in okolice, s katerim je izpolnjena ena najobčutneiših vrzeli v našem javnem, pa tudi zasebnem življenju. To je prva in edina knjiga te vrste, ki je res temeljito sestavljena in odgovarja vsem zahtevam modernih adre-sarjev. Adresar, ki b! obsegal prav vse naslove podjetij, ustanov in zasebnikov in ki bi nudil tako domačinom, kakor tujcem možnost hitre informacije, smo že davno pogrešali in zato moramo temeljito delo družbe »Adana€ tembolj pozdraviti. V njenem adresarju najde Interesent vsak naslov, ki mu je potreben Knjiga je glede na svoj obseg in na trud. ki je bil potreben za zbiranje podatkov, zelo poceni. Stane 160 Din in se naroča pri založniški in propagandni družb' »Adana« v LJubljani, Kongresni trg 3. Želeti bi bilo samo. da družba nada'juje svoje važno in vsega priznanja vredno delo in da poskrbi, da se bo Adresar sistematično izpopolnjeval, v kolikor bodo potrebne izpremembe poedinih naslovov in drugih podatkov.
•	Skavtski tabor v KostanlevIcL Poročajo nam: Del ljubljanskih skavtov ie krenil po končanem taboreniu pod Šmarno goro na Dolenjsko. Postavili smo šotor v krasnem parku Turnske graščine Prijetno bi bilo bivanje med stoletnimi hrasti in košatimi bukvami, ko bi bila tu Sava tako blizu ln tako deviško čista kakor v Gameljnih. Tudi zaradi pitne vode nam taborišče ni prijalo. Zato smo porušili svoje selo in odrinili na obrežje tople Krke. Tu uživamo vso lepoto dolenjskih gozdov in logov v ljubkem kotičku med dvema hriboma. Tik šotorov izvirata kar dva bistra studenca, do Krke pa rabimo samo 15 minut, pa rajši še manj. Ljudje so Jako prijazni in gostoljubni, tako da smo tu prav zadovoljni v vsakem oziru. Cez nekaj dni odrinemo odtod in se vrnemo v slovensko prestolnico, vsi ojačani na duhu »n telesu z zvrhanim košem najlepših spominov.
*	Telefonska naročnina za obrtne delavnice. Doslej so bili telefoni obrtnih delavnic ki zaposlujejo več'ko 50 delavcev, uvrščeni v T. plačilni razredr telefoni delavnic, ki zaposlujejo do 50 delavcev, v Tli. razred in telefoni delavnic malih obrtnikov v V. razred. Te uvrstitve so pa od 1. Julija 1928. takole izpremenjene: V I. razred telefonskih naročnikov spadajo vse obrtne delavnice, ki rabijo motorno silo in zaposlujejo najmanj 15 delavcev: v lil. razred vse obrtne delavnice, ki ne rabijo motorne sile, a zaposlujejo več ko 20 delavcev; in v V. razred vse ostale obrtne delavnice. — Če se število
delavcev tako izpremeni, da bi zaradi tega
nastala tudi izprememba v naročnini, se višja aH nižja naročnina računa šele od prihodnjega polletja.
♦	Poštna vožnja Stična-Zužemberk. Piše-šejo nam; Dne 26. t. m. bo letos že četrta licitacija poštne vožnje Stična-Zužemberk. Tudi rekord. V interesu tujskega prometa, trgovine in industrije ter občinstva v Za-gTadcu, Suhi Krajini in Žužemberku naj se na vsak način obdrži ta moderna poštna zveza. Kako silno razširjeno je v Nemčiji in tudi po drugih kulturnih državah poštno avtobusno omrežje! Pokažimo svetu, da imamo smisel za napredek! Proč s koleslji!
*	Četriinska vožnja za glavno skupščino UJU v Mariboru. Generalna direkcija železnic v Beogradu je odobri'a vsem udeležencem glavne skupščine UJU v Mariboru popust za vožnjo na vseh državnih železnicah za 75%. Vsa učiteljska društva se pozivajo, da si takoj poskrbe izkaznice za svoje člane, ki se nameravajo udeležiti skupščine, pri ooverieništvu UJU v Ljubljani. Pripravljalni odbor za sprejem gostov se je sestavil in posluje dnevno cd 9. do 12. ure dopoldne in v I. deški osnovni šoli v Razlagovi ulici 16 (I. nadstr.) Ponovno prosimo in pozivamo cenj. meščanstvo, da javi razpoložljive postelje v navedenem času pripravljalnemu odboru Cenieno občinstvo opozarjamo, da bodo v teh dneh obiskali odposlanci Učiteljskega društva Maribor posamezne stranke, ki jih prosimo, da napovedo razpoložljive prostore. Vsaka napoved naj se smatra obvezna. da ne bodo gostje, ki bodo na javlje-ni naslov poslani, ostali brez prenočišča. Ker je dovoljena četrtinska vožnja, ie pričakovati te dni v Mariboru ogromno število gostov. Prepričani smo, da bodo odšli gostje zadovoljni, zdravi in veseli iz Maribora, saj je znana gostoljubnost Mariborčanov.
+ Največji tunel na Balkanu. Dela na vrtanju fvan-planine se bližajo koncu. Delavci od ene do druge strani so oddaljeni samo še približno sto metrov. Vsak dan se izvrta do 10 metrov tunela, tako da bo vrtanje končano najbrže 3. avgusta S tem bo odprt največji tunel na Balkanu, dolg 3215 m. Ta moment bo historične važnosti tudi za našo domačo tehniko, ker bo s tem končano veliko tehnično podjetje z izključno domačimi tehničnimi močmi. Na tunelu je v zadnjem času delalo okoli 800 delavcev. Odslej se bo nadaljevalo še obzidavanje tunela, ki mora biti po pogodbi končano do konca prihodnjega leta. Tunel bo izdelan za norma^o progo
4 Tovarna papirja na Sušaku zopet dela. Kakor je že »Ponedeljek« obširno poročal, le preteklo nedeljo nasta! velik požar v tovarni papirja Smith & Menier na Stišaku Požar je bil šele v ponedeljek dopoldne po-gašen. Zgorela so štiri poslopja, vsa dvonadstropna Škoda znaša približno deset milijonov dinarjev Med drugim je zgorelo tudi osem vagonov cigaretnega papirja. Tovarna je bila zavarovana pri zagrebški zavarovalni družbi »Sava«. Delo v tovarni se po možnosti nadaljuje. Delavci, v kolikor niso zaposleni, se uporabljajo pri odstranjevanju uničenega materijala Z gradbo novih poslooij se bo pričelo takoj.
♦	Tudi Poljska kupuje naš tobak. V Hercegovini se mudi monopolska delegacija iz Poljske v svrho nakupa našega tobaka Delegacija je nakupila v Mostaru pri tamkajšnji tobačni tovarni 180.000 kg tobaka druge in tretje kategorije, v Konjiču pa 60.000 kilogramov. Predvčerajšnjim je delegacija odpotovala v Trebinje ter v Čapljino in Liubuške. kjer namerava nakupiti še večje količine hercegovinskega tobaka.
•	Surovo trpinčenje živali. Pišejo nam: Da naša lovišča nekoliko izboljšajo, in to iz športnega in tudi iz gospodarskega stališča, kar je gotovo v korist dotičnim občinam, so razni zakupniki lovov uvedli fazane. V mnogih krajih so to ljudje z veseljem sprejeli na znanje Kjerkoli so fazani povzro čili škodo, so oškodovanci to prijavili, in kolikor je dosedaj znano, dobili škodo tudi poravnano. Letos, kakor tudi že v prejšnjih letih so kosci uničili posamezna gnezda, mnogi pa so jajca pobrali in Jih še pravočasno, ko se še niso ohladila, izročili navadno proti primerni nagradi zakupnikom, kjer so jih izvalile domače kokoši Tako v nekaterih krajih, drugod pa so se pojavi'i ljudje, ki so iz sovraštva in strasti do uničevanja iskali gnezda ter iih uničili. Nekaj fazanov, ki so med valjenjem in tudi za časa parenja dosegljivi, so polovili in pojedli. Ali za najpodlejšega človeka nevredno postopanje pa smo zvedeli iz okolice Žalite. Neki brezsrčnik je naletel na fazanje gnezdo. kier mu je uspelo, da je vjel fazanko. Razmišljal je, kako bi ubogo živa! najbolj trpinčil. Ko je razbil jajca, je fazanki trdo skupaj zvezal noge z močno vrvico in jo na to zagnal na njivo, kjer naj bi se žival toliko časa mučila, da bi poginila od žeje in lakote. Surovino so te dni prijavili oblastvu in upamo, da ga bo doletela zaslužena kazen zaradi poškodovanja tuje lastnine, še večja pa zaradi grdega trpinčenja živali.
*	Velika avtomobilska nesreča. Kakor iavljajo iz Sremske Mitrovice, je med To-varnikom in Sočinom prišlo preteklo nedeljo do hude avtomobilske nesreče. Avtomobil veleposestnika Dragotina Todiča, ki se je vozil na poset k svoji ženi v Rogaško Slatino, se je na nekem ovinku zaradi nagle vožnje prevrnil. Šofer .ie ostal na mestu mrtev, Todiča, ki ie bil na glavi nevarno ranjen so prepeljali v mitroviško bolnico kjer so ga takoj operirali. Vkljub operaciji pa je Todič v ponedeljek zjutraj podlegel poškodbam. Todičeva rodbina je bl!a o nesreči brzojavno obveščena.
•	Sedemletni deček ponesrečil. V Zagreb Je na svojem potovanju v Rogaško Slatino prispela v ponedeljek soproga carinskega inšpektorja Mijuškoviča s svojim 7 let starim sinkom Slobodanom. o jev lak stal na kolodvoru, je gospa izstopila ter naročila sinku naj jo počaka v vagonu. Ko je gospa
izstopila se Je vlak začel premikati. Deček boječ se, da bi sam ostai v vagonu. Je skočil na tir in to tako nesrečno, da mu je kolo
odrezalo desno nogo. Ponesrečenega dečka so prepeljali v bolnico.
♦	Štirinajstletni deček ubil svojega očeta.
V bosenski Rogatici se je prigodil doslej tamkaj nezaslišan dogodek. Lazar Veljevič je živel v večnem prepiru s svojo ženo, katero ie pogosto pretepal kakor tudi svojega štirinajstletnega sina Milovana, ki se je zavzemal za svojo mater Te dni je mati pobegnila od doma, ker ni mogla več prenašati trpinčenja Mladi Milovan je te razmere težko prenašal, zaradi česar je sklenil, da se bo maščeval nad očetom. V šumi je naše! karabinko, ki jo ie naibrže skril tamkaj kak divji lovec. Vzel jo je s seboj domov. Ko se je pozneje vniild omov tudi oče ie Milovan s karabinko pomeril nanj. Puška se je sprožila, naboj je očeta zadel v glavo in ga usmrtil. OrožniŠtvo ie mladega ubijalca aretiralo.
*	Strašen zločin ubeglega kaznenca. V selu Jablanici pri Zaječaru je te dni ubegli kaznenec Dušan Jankovič izvršil grozen zločin. Jankovič je bil pred letom dni obsojen zaradi ubo.ia. Posrečilo se mu je pobegniti iz ieče. Oborožen z brzostrelno puško ie prišel v domačo vas, da poišče nekatere sovaščane, katerim se ie hote! osvetiti. Ustrelil je oba brata Gligorijeviča, ki sta ostala na mestu mrtva; ko sta jima prihitela na pomoč brata Milivojeviča, je postrelil tudi ta dva in poiskal končno še seljaka Ljibomira Stepanoviča in Alekso Goikoviča ter usmrtil oba. Potlej je ta človeška zver pr begnila v šume. Doslej ga varnostno oblast ve še ni izsledilo.
Akademija sokolske olimpijske vrste
v soboto 28. t. m. zvečer na Taboru
♦	Misterijozen zločin v bolnici. Iz Novega Sada rmročajo beograjskemu »Vremenu« o misterijoznem zločinu v bolnici beočiuske tovarne cementa. V noči od petka na soboto se je odigrala drama, v kateri je našla smrt bolničarka Eliza Gjurova. stara 62 let. V bolnici je ležala delavka Katica Šip-kova, ki je ponoči umrla. Pred njeno smrtjo pa se je odigrala tragedija, koie momenti še niso pojasnjeni. Znano pa je, da je bolničarka Elija bila one noči dežurna, ki bi morala dajati obkladke Katici, baie bolni na pljučih. Katica je ponoči skočila iz postelje hitela proti vratom. Bolničarka jo je skušala spraviti zopet v posteljo, a Katica se je temu protivila in začela bolničarko daviti. Pozneje so našli bolničarko pred bolnico in io prinesli nazaj v poslopje, kjer je ob štirih zjutraj' umrla. Zdravnik je ugotovil, da je bolničarko zadela kap.
*	Dve deklici pri kopanju utonili. Pri Zaprešiču sta se v nedelo kopali v Savi dve prijateljici iz tamkajšnjega kraja: 17 letna Anica Podolšak in 23 letna Jelica Hor-vstič. Ker se je Anica začela potapljati, ji je priskočila na pomoč njena prijateljica Jelica Voda je odnesla obe; izginili sta v valovih. Anico so pozneje potegnili mrtvo iz Save, Jelica pa je tila nezavestna in je kma!u nato umrla.
•	Tri žrtve Kolpe. Predvčerajšnjim popoldne so pri Karlovcu utonili v Kolpi 16 letna Jelena Kirinčičeva, njen desetletni brat Stepan in 15 letna Bara Friškovičeva. Pri kopanju se je namreč nenadoma začel potapljati desetletni Stepan. Jelena in Bara sta mu prihiteli na pomoč, a ker je tamkaj globok tolmun, vsi trije pa slabi plavači. so se valovi Kolpe zgrnili nad njimi Ln so vsi tri'e utonili.
*	Vlomilec je imel smolo. V Doboju je v nedeljo ponoči vlomil doslej neznan tat v trgovino tvrdke Kondič. Pri tej priliki je odnesel malo ročno blagajno, imel pa je smolo. Blagajne ni mogel odpreti. Le pokrov je nekoliko zavil, tako da je iz blagajne z velikim trudom potegnil dvesto dinarjev V blagajni je bilo 150.000 Din. katerih pa se vlomilec ni mogel polastiti. Aretiran ie bil neki osumljenec.
in potrebščine kupite ugodno v drogeriji A KANC SINOVA, L i o b M a n a. ?idovsKa ulica I in drogeriji M. W()LFRAM nasled. M. KANC. Maribor. Gosposka ul. 33. 301
Penzija »MIRAMAR V DUBROVNIKU«, tram v. postaja Bonij"vo. Moderno urelen, lastna plaža, slovensko vodstvo. — Cena Din 85—95. — Zahtevaite prospekte.
*	Sin bogatega veleposestnika pod ključem zaradi tatvine. Mestna policiia v Subo-tici je prišla te dni na sled mlademu tatu, ki je v bližini Subotice izvrši! celo vrsto tatvin med kopalci. Je to Franjo Giinther, sin bogatega veleposestnika, ki je dovršil šest razredov gimnazije, potem pa ga je oče obdržal doma in ga zaposlil pri težkem poljskem delu. Ker od očeta za svoje delo ni do bil niti pare, je mladi Giinther končno pobegnil od doma. Začel je krasti in okradel kopalce, kolikor je doslej znano, za več kakor 50.000 Din. Giinther je bil izročen državnemu pravdništvu.
*	Slovenska služkinja se je skušala zastrupiti. V Maksimirskem parku v Zagrebu so našli v nedeljo zvečer na neki klopi mlado žensko, ki se je zvijala v silnih bolečinah. Jasno je bilo, da se je zastrupila. Rešilno društvo jo Je prepeljalo v bolnico, kjer so ii izprali želodec. Ko se je osvestila je izpovedala, da ji ie ime Neža Vesenik, rodom iz Št. IIja pri Mariboru. Izpila je steklenico solne kisline, hoteč si končati življenje, ker jo je neka gospa po krivici opravljala. Njeno stanje je kritična
*	Silna nevihta na Notranjskem. Pišejo nam: V noči od 23. na 24. t. m. je divjala okrog Dolnjega Logatca strašna nevihta z grmenjem in bliskanjem. Strela je udarila v Masletov kozolec, stoječ nedaleč od So-kolskega doma. Na kraj požara sta prihiteli gasilni društvi iz Dolnjega in Gornjega Logatca, katerima se je posrečilo lokalizirati ogenj. Kozolec je pogorel do tal in ima lastnik občutno škodo. Rešeni so pa bili sosedni objekti, med niimi tudi Sokolski dom. Kakor poročajo iz Postojne, je tudi tam stre Ia povzročila precej škode.
*	Ponarejeni dvodinarski novci. V prošli zimi je policija v Karlovcu izsledila družbo, ki je ponarejala kovane novce po 2 Din. Že več mesecev se proti aretirancem vrši preiskava, ki se bo sedaj pospešila, ker so se našli tozadevni falzifikati in oblika za vlivanje. Ko sta se v ponedeljek popoldne kopala v Kolpi pri železniškem mostu učiteljica Jelena Škrgatičeva in njen brat Dra-gotin. sta našla v Kolpi 11 komadov ponarejenih novcev po .2 Din in 6 oblik za vlivanje novca. Policija je vse to poslala sodnemu stolu v Zagreb.
+ Zgubila se Je aktovka na cesti od Kranja do Ljubljane včeraj med 16. in 17. uro Pošten najditelj naj jo odda. ker vsebina zanj itak nima nikake vrednosti, proti dobri nagradi pri »Putniku« v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljublianl.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in p!is'ra Jos Reich.
Iz Ljubljane
u— Članstvu Sokola L na Taboru. Preminul je naš zvesti član, brat Andrej Kneisel Poživljamo članstvo, da se polnoštevilno udeleže pogreba, ki se bo vršil danes 25. t. m. ob 15 30 izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Kroj civilni z znakom. — Odbor.
u— Odbor Sok. društva Ljubljana IT. izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo in marljivostjo pripomogli, da je proslava društvene. 20 letnice tako veličastno uspela. Izrekamo javno zahvalo tudi g. dr. Čerinu, ki je s svojimi lepimi komadi zelo vplival na celotno proslavo. Zdravo! — Odbor.	1317
u— Uradni prostori davčnega urada za mesto v Ljubljani se bodo čistili 27. in 28. t. m. in se ne bo uradovalo razen v neodložljivih primerih.
u_ Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina rjuh, l tatvina obleke, 1 poskus sleparstva, 1 nevarna grožnja. 3 prestopki pijanosti In izgreda, 1 telesna poškodba, 1 prireditev s plesom brez dovoljenja, 1 nezgoda, 1 prestopek obrtnega reda, 14 prestopkov glede zapiranja trgovin. 2 prestopka avtomobilskih predpisov in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2, in sicer: 1 zaradi izgreda v gostilni In 1 zaradi postopanja, oziroma izvrševanja tajne prostitucije.
Prinmii Jenko
ne ordinira do konca avgusta.
u— Razne tatvine. Poleg tujih stanovanj tatovi najraje obiskujejo razne vrtove, kjer oprezujejo za prilikami, kjer bi bilo mogoče odnesti več ali manj kosov raznega perila, ki ga gospodinje puščajo zunaj na vrtovih tudi ponoči, zanašajoč se na poštenost okolice. V največ primerih pa se taka zaupljivost kaj hitro maščuje. Včeraj ponoči je neznan tat odnesel zopet več rjuh Ivani Ster-novi na Emonski cesti št. 16. — Istotako so tatovi nevarni obleki.
u— Dve nezgodi/ Na Celovški cesti, ne samo v Šiški, marveč tudi naprej v smeri proti Št. Vidu so cestne nesreče skoro na dnevnem redu. Povzročajo jih, seveda, neprevidni vozniki Predvčerajšnjim popoldne je zavozil neki šofer naravnost v konja posestnika K., ki ie vozil v mesto več kosov raznega pohištva. Konja so morali zaradi poškodb odpeljati v bolnico za živino. — Janez B., doma iz Zapuž, je hotel noč na nedeljo na vsak način prespati na senenem vozu pred hlevom. Gospodar mu je to tudi dovoli!, zjutraj pa je Janez padel z voza na tla. Nesrečni dninar si je skoro razbil čre-pinjo in so ga morali spraviti v splošno bolnico.
Iz Celja
I? Maribora
e— Lepa Zalka Je oblekla hlače. Zalka iz Ormoža ima rada lepe fante in še raje ko-j lesa. Dne 21. t. m. je prenočevala, pri nekem j hlapcu. Okrog 23. ure je odšel njen fant v mesto, Zalka pa je ob'ekla njegove hlače in čevlje ter tako preoblečena izmaknila kolo, katero je tam spravila zvečer neka gospa. Zlikovka se je odpeljala neznano kam. Zalka je na glasu zelo spretne navihanke in tajne svečenice Venere.
e— Poskušen vlom v tobakarno. Ko je s'užbujoči stražnik prišel 22. t. m. zjutraj ob pol 3. do trafike pri mostu čez Voglajno, je opazil, da je izza barake zbežal neznan moški. Na cesti pri »Zelenem travniku« je stala neka deklina s kolesom, s katerim sta nato oha pobegnila. Stražnik Je videl, da so zunanja vrata trafike vlomljena, na notranjih steklenih vratih pa je bilo prislonjeno debelo deblo in pod ključavnico podprt ročaj mete Vlomilec ie obe palici zagozdil in na ta način v kratkem času lahko udri v tobakarno. Najbrže je isti par vlomil tudi v trafiko na Glaziji.
e— Napad Neki starejši posestnik iz Ga-berja se Je ob pol 22. vračal iz mesta domov. Pred okoliško šolo je prehitel dva neznana moška, od katerih je bil eden nekoliko vinjen. Ta se je brez vsakega povoda zagnal vanj in ga vrgel v potok. Posestnik se je bal nadaljnega pretepa in je zbežal, neznanec pa za njim, dokler ga ni dohite! in ga začel obdelavati s pestmi po glavi. Napada je osumljen neki zidarski dclavec,
Iz Trbovelj
t— Gasilsko društvo Trbovlje 1. ie bla« goslovilo z veliko slovesnostjo svoj novi, pred kratkim nabavljeni rešilni avto. Slo* vesnosti so se udeležila bratska društva iz Laf>ega, ZagOTja, Trbovelj 2, Hrastnika, Dola in Celja z zastavami. Žalsko župo je zastopal zvezni podstarosta g. Vengust, litijsko g. Hočevar in posavsko g. Engels* berger. Slovesnost se je pričela z mašo pred Gasilskim domom, nakar je bil rešil« ni avto blagoslovljen. Kumovala je sopro« ga rudniškega ravnatelja inž. ?aura. Slo« vesnosti so prisostvovali: za občino g. žu« nan Sitter, nadalje g. centralni direktor Radnej s soprogo, g. ravnatelj inž. Pauer ter številno občinstvo. Kot prvi je p' zdra« vil udeležence g. župan Sitter, ki je v le« pem govoru očrtal pomen tega slavlja; za njim sta govorila še gospoda prof. Tate j ter zvezni podstarosta Vengust. Pod po« veljstvo. župnega podnačelnika g Dolin« ška se je izvršilo defiliranje celega zbora, nakar je pred rudniško restavracijo podal raport zbora župni načelnik g. Guček. Po« poldne je priredila delavska godba kon« cert pred Gasilskim domom. Proti večeru se je vršila istotam ljud.ka veselic-
t— Knjigovodski tečaj za obrtnike. V četrtek 26. t. m. rb 1V.30 redni pouk v Fortejevi dvorani. Pozivajo se vsi prigla« šenci, da se gotovo udeleže. Novi prigla« šenci se bodo sprejemali samo še ta večer.
t— Zgradba vodovoda in javnega kopat lišča v Hrastniku. K članku pod tem na« slovom smo prejeli od uglednega Hrastni* čana naslednji dopis: V glavnem se s tri* njam z dopisnikom, ker je v Hrastnik^ zares veliko pomanjkanje zdrave, pitne vode. Tudi na javno kopališče bomo mo« rali misliti prej ali slej. Seveda, mnogo bolj potreben je zaenkrat vodovod. V že omenjenem članku se zlasti povdarja, da primanjkuje vode pri Vovku. Sedanji eb» činski odbor v Trbovljah se je na zadnji seji moralno obvezal, da bo postavil v Droračun za leto 1929—1930 večje zneske za vodovod, tako da bo le*ta zgrajen leta 1930 Steklarska kolonija pri Vovku spada pod občino Dol in zato bi bila dolžnost te občine, da preskrbi temu delu Hrastnika vodovod. V ta namen bi bilo potrebno po* daljšati že obstoječi vodovod dolske ob* čine. Mogoče bi se dala urediti zadeva na ta način, da bi trpela polovico troškov dolska občina, polovico pa trboveljska, ker bi prišel vodovod vpoštev za ves spod« nji del Hrastnika. Posebno še za steklar« sko kolonijo pri steklarni, ki pa spada že pod občino Trbovlje. Mislim, da bi bilo s tem vsem ustreženo. Razmišljanje o tem bi bilo prav priporočljivo.
Iz Kranja
a— Preureditev občinskega urada v Studencih. Po sklepu zadnje seje studenškega občinskega odbora bodo temeljito preurejeni prostori občinskega urada in povečana bo tudi sejna dvorana, ki ne odgovarja potre-brm. ker ni prostora za občinstvo.
a— Avtobusni promet. V razbremenitev tesne Vetrinjske ulice je občinski svet na svo.'i zadnji seji sklenil, da se bo pritegnila Kopališka ulica avtobusnemu prometu. Ker je preurejanje te ulice in kitoniziranje dolgotrajno, so uvedli avtobusni promet začasno po Frančiškanski ulici. a_ Cirkus KIudsky, ki spada med največja podjetja te vrste, je včeraj prispel v Maribor in so ves dan ob velikem zanimanju občinstva prevažali z lastnimi motorji od kolodvora v Magdalensko predmestje svoie vozove, kletke in gradbeni materija!. Po-stavljai so ogromen šotor. Cirkus ima električne žice za 20 km in luči za 125.000 sveč. V manjših prostorih je nameščena menaže-rija. Zveri požro dnevno tri konje, porabi pa se tudi 8000 kg sena, slame in ovsa.
a— Drava Izroča svoje žrtve. Pri Zabov-cih niže Ptuja je Drava vrgla na prod že-lezničarskega ključavničarja Jakoba Berg-hausa, ki je utonil pri kopanju predzadnjo nedeljo. Drava pa še ni izročila 17 letnega vajenca Zamuta, ki je zadnjo nedeljo utonil v št. Lovrencu.
a— Kolesarska nezgoda. Na Tržaški cesti sta trčila skupaj dva kolesarja in Je 24 letni sobni slikaT Franc Schmiedel iz Lajtersper-ga padel tako nesrečno, da si je zdrobil nosno kost. Rešilna postaja ga je odpeljala v bolnico — Mani nesrečno se ie končal ka-rambol na Novem trgu med kolesarjem in nekim voznikom. Kolesarju se ni nič zgodilo pač pa se je znatno pokvarilo njegovo kolo.
r— Mariborčani v Kranju. Jutri v četr« tek ob 21. uri bodo vprizonli v Narodnem domu člani mariborskega Narodnega gle« dališča komedijo «Scampolo». Igra je do« živela na turneji prav lep uspeh.
r— Dekan g. Koblar obolel. Mestni žup« nik in dekan g. Anton Koblar je močno obolel. Predvčerajšnjim so ga prepeljali z avtomobilom v ljubljanski sanatorij Leo« nišče. Kakor doznavamo, bo slavnostna zlata maša g dekana, ki slavi 5. avgusta 50=letnico svojega duhovniškega delovanja, najbrže preložena na poznejši čas.
r— Veliko neurje v kranjskem okraju. Preteklo nedeljo ponoči je zadelo strašno vremensko neurje vzhodni del kranjskega sreza ter sosednje vasi kamniškega sreza. Naliv z debelo točo je obiskal pas od Vi« sokega preko Velesovega, Olševka do Sp. Brnikov. Uničeno je proso, fižol in krom« pir. Kmetovalci trpijo veliko škodo.
r— lz državne službe Sreski veterinar« ski referent g. Filip Pahor, ki je bil pred kratkim premeščen iz Kranja v Ub v Sr« bijo, je imenovan sedaj na novo službeno mesto k velikemu županu v Ljubljano.
Zahvala
Povodom moje sedemdesetletnice došfa mi je množica brzojavnih in pismenih če* stitk od dveh županstev, Zbornice za trgo* vino, obrt in industrijo, gremija trgovcev, društva «Merkur» za Slovenijo, upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske in njenega p. n. polnoštevilno podpisanega uradništva, raznih bančnih zavodov, brata staroste Jugoslov. Sokolskega saveza, pred* sedstva glavnega odbora družbe sv Cirila in Metoda, moške in ženske podružnice Šentpeterske, kateri sta mi poklonili razen prekrasnega šopka s simbolom lepe dipto* me desetih C. M. kamnov. Prejel sem da* lje mnogo ljubeznivih čestitk od prijateljev in znancev. Vsem, prav vsem se tem po* tom najprisrčneje zahvaljujem za mene ta* ko čaščeči spomin.
Zlasti pa tudi izrekam najtoplejšo za* hvalo velecenjenima uredništvoma «Jutra* in «rSlovenskega Naroda». kateri sta se ta* ko častno spominjali mojega jubileja.
Ljubljana* dne 22. julija 1928.
VIKTOR ROHRMANN.
Sokol
Sokolski dan v Mengšu
Ktfub sitni vročini, ki Je vladala minulo nedeljo, |<; odhitelo mnogotero joo občinstvo v eo®te k Sokolu v Mengeš. Prireditev so poselita vsa društva
kamniSkeza okrožja ter Sokol I m Šiška po večji deputaciii. Sokol v Mengšu }e bil ustanovljen L 1919. ter še do danes nima svoje lastne strehe, kjer bi mogel uspešno razpeti svoja krila; njegovo delovanje je omejeno samo na poletni čas Kljub temu nedostatku nam je ne delfski nastr>ip pokazai. da lahko dosežejo tudi društva brez lastne strehe prav lep uspeh Pohvalno moramo omeniti zlasti Sokola I. na Taboru, ki se zaveda, da }e treba podeželska društva moralno podpreti ter je poslal v Mengeš lepo Število telovadcev In vzorno vrsto, ki je nastopila pri javni telovadbi na droeu ln bradlja.
Javna telovadba, ki ja je prisostvovalo častno Število občinstva, se Je pričela ob 17. im je uspela zelo povoljno. Nastopili so vsi oddelki razen članic, ki jih Sokol v Mengšu nima Vse telovadne tooke so bile prav dobro izvedene, kar Je dokazovalo priznanje navdušenega občinstva. Na.j-t»!jše so nastopili z enkratno mernavo na droju in bradlji vzorna vrsta Sokola 1. Da Je vzbudila izvedba na drogu in bradljii gromov!to ploskanje je povsem razumljivo, sai sta nastopila naša oTnupijca br. Primožič in Malej. Lepe izvedbe na d'-ogu je pokazal tudi moški naraščaj Iz Domžal. ki je izvedel mladim te lov. primerne vaje.
Izbirna tekma ČOS za olimpžja-do v Amsterdamu
Zaključna izbirna tekma COS se je vršila v soboto 21. t. m. v Pragi na prostoru SK Slavije ob navzočnosti nad 5000 ljudi K tekma se je priglasilo 11 bratov, ki so izvedli po eno obvezno ia prostovoljno vajo na drogu, bradlji, krogih, konju ter v dveh preskokih čez konja. Kot sodniki so fungirali bratje Miiller, Bile k in Havel. Na orodju je bilo dosegljivih točk 270 ter so po končni klasifikaciji prišli v vrsto naslednji tekmovalci: l. Supčik, Brno I., 253.875; 2. Effen-berger, Smichov I., 252.250; 3. Vacha, Zlin, 252.125; 4. Gajdoš, Brno l.. 250; 5. Lofiler, VLno-brady, 246.250 ; 6. Tikal, Vinohrady, 233.750; 7. Vesei!y, Praški Sokol, 231.750; 8. Kouiny, Zwolen, 229; 9. Brflckner, Nem. Brod, 227.375; 10. TmtSra, Praga VII, 224 in 11. Vidlak, Vino-hrady, 222.75. Dosežem uspehi jamčijo, da bo češkoslovaško Sokolstvo zopet dokazalo svetu pomen sokolske telesne vzgoje. Imenovani bratje *o bili po večini že na mednarodn'h tekmah; prvič bodo nastopili na mednarodni tekmi bra>t.je Loffler, Tikal in Vese!y. Bratje Cehi odidejo v Amsterdam 26. t. m. s posebnim olimpijskim vlakom; s seboj bodo vzeli kompletno telovadno orodje, na kateTem bodo tudi tekmovali. Kakor želi vsa češka javnost častnih uspehov svoje vrste, tako želimo tudi mi, da bi slovansko So-kotetvo zopet, kot že mnogokrat poprej, izšlo »magovalno iz hude mednarodne borbe.
Šport
Službene objave JHS
(Iz seje uprav o. dne 13. junija 1928.)
Ustavi se kazensko postopanje proti sodniku g. Cizlju, ker ni podanih zadost« rih dokazov za njegovo krivdo. Vsem podsavezom iti klubom se sporoča, da je slovenski osnutek pravil avtentičen za tol« mačenje istih. Za redne člane JHS«a se spreimejo naslednji klubi na predlog LHP: SK Slivnica iz Cerknice; na predlog BHPa: SK Kosovo v Vel. Kikindi, SK Obilic in SK Radnički iz Vel. Bečkereka, SK Banat, Pančevo, Gradjans,ci iz Sremske Mitrovi« ce, Skoplianski jportni Klub iz Skoplja, SK Viktorija v Požarevcu m SK Kumano vo iz Kumanovega. Črta se iz rednega članstva JHSa na predlog BHPa SK Bal« kan v Rumi, ker isti ne obstoja več. Po« oblasti se inter, tajnika ČSH g. Valoušek, da zastopa JHS na kongresu Inter. fed. zen. »portova v Amsterdamu. Redna glav« na skupščina se bo vršila prve dni po tro* matchu. — Tajnik.
Službeno iz JHS. Seja upravnega od« bora se bo vršila v petek dne 27. i. m. v damskem salonu kavarne Emona. Prosim polnoštsvilne udeležbe. — Tajnik.
Vodstvo internega tenis turnirja SK Ilirije naznanja, da se vrši družabni večer vsled nenadoma nastalih ovir v četrtek 26. t. m. in ne v sredo, kakor smo javili.
Iz LLAP Danes se vrši seja u. o. na vrtu restavracije «Zvezda» ob 2G.30 uri. Prosim polnoštevilne udeležbe. Seie naj se udeleži tudi g. Baltesar. — Tajnik I.
Kolesarsko motocikli stično društvo *Sava» priredi 29. t. m kolesarske dirke na Bled. Start je v Zgornji Šiški ob 8.30. Spored je naslednji: 1. Zvezna glavna dir« ka t. j. vsi klubi, včlanjeni v zvezi KD I. darilo kolo, dirkalno, prehodno in diploma If. III. IV. svetinje in diplome 2. Dirka «Save». Glavna skupina I. II. in III. darilo in diploma. — II. skupina: 1. Dirka juni« o rje v ZKD, I. in II. diplome in svetinje, IH. in IV. svetinje. 2. Dirka «Save», juni« orji. I., II. in III. darilo in diploma. — III. skupina, 15 min. za II. skupino. Dirka za vse klube včlanjene v kolesarskem Savcu S H S. I. in II. darilo in diplomo. III. in IV. diplomo in svetinjo. — IV. skupina: Dam« ska dirka zveze KD okrog jezera na Ble« ču. En krog okrog Bleda: I. in II. darilo '.n diprnma III. in IV. diplomo in svetinjo.
SK S!a*.'ija Seja upravnega odbora se vrši danes točno ob 19.45 v gostilni Po» dobnik v Novem Vodmatu. Z ozirom na izredno važen dnevni red se gg. odborniki naprošajo točnosti in polnoštevilnosti. —
Športno kopališče SK Ilirija. Ker se je otvoritev športnega kopališča SK Ilirija zavlekla skoro za cel mesec, sporočamo cenj. občinstvu, da bomo nudili znižano vstopnino v kopališče tudi onim, ki prigla« se svoi v=top v Ilirijo po 15. juliju. Zadnji rok teh prijav ie 15. avg. Po tem roku pn« javljeni in sprejeti novi člani letos ne bo« po deležni popusta na vstopnini. Nove prijave s sliko je pošiljati na klubov na« slov Kavarna Evropa. — SK Ilirija.
Termini za savezr.i pokal. JNS je na zadnji seji določil za letošnje tekme pod« saveznih reprezentanc za savezni prehodni prkal termine 26. avgust, 9. september in 16. september. Protivniki za L kolo še ni« so izžrebani.
čakovečki ŠK prosi za uvrstitev v LNP — Čakovečki SK, ki je »padal doslej pod zagrebški nogometni podsavez, je nr?Hlož'l JNS«u prošnjo za uvrstitev v. L\'P. Svoio prošnjo motivira s tem, da ima bo!i?e prometne zveze z LNP«om, zla« sti pa z mariborskim okrožjem LNP«a. T pravni odbor JNS«a ie sklenil staviti prošnjo ČŠK«a na dnevni red prihodnje savezne glavne skupščine v septembru.
Gospodarstvo
Sprememba uredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic
Glede na številne proteste in pritožbe, ki so jih izzvale izvršilne uredbe velikih županov o odpiranju in zapiranju obratovalnic,*bo minister za socijalno politiko v sporazumu s trgovinskim ministrom izdal te dni spremembe in dopolnitve v uredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Spremembe se nanašajo le na nekatere člene prvotne uredbe, dočim ostanejo glede delovnega Časa pornočnega osobja dosedauje določbe v glavnem nespremenjene.
Člen prvi okvirne uredbe se spremeni v toliko, da bo glede na krajevne razmere mogoče odpirati že pred 6. uro, in sicer poleti ne pred 5. uro in pozimi ne pred 6. uro. Opoldne (v času od 12. do 15. ure) morajo biti načelno vse obratovalnice odprte vsaj eno uro. izvzete pa so obrtne delavnice, v katerih je poslovanje osobja organiziram potom izmenjave, vendar poslovanje s put> liko v tem času ni dovoljeno. Izjemoma je za Slovenijo, Črno goro. Bosno in Hercegovino dovoljeno, da morejo biti trgovske ;d obrtne obratovalnice odprte redno 10 ur dnevno; kjer pa krajevne razmere lo po sebno zahtevajo, morejo veliki župani dovolili, da smpjo biti obratovalnice odprte še dve uri dalj.
Preko poldneva smejo biti odprte naslednje obratovalnice: 1.) kavarne, restavracije kakor tudi obratovalnice, v katerih se stre že gostom s hladnimi jestvinami. z alkohol nimi pijačami, mlekom, mlečnimi proizvo di in slaščicami (ne smejo pa v tem času prodajati za konsum izven obratovalnice) in končno obratovalnice, ki proda!aio izključ no sveže sadje; 2.) samostojne maloproda jalnice tobaka; 3.) podjetja za prenos, na kladanje in razkladanje blaga ua železnicah itd.; 4.) trgovske in obrtne obratovalnice v Bosni in Hercegovini; 5.) vse ostale obra tovalnice pa tedaj, če je delo preko poldne va neobhodno potrebno, da se blago zaradi atmosferskih razmer ne pokvari in v času letnih ali nedeljskih sejmov.
Nadaljnje spremembe se nanašajo na obratovanje na verske praznike v krajih kjer ena tretjina prebivalcev pripada drugi veroizpovedi kakor ostali dve tretjini. Me sarjem je v nedeljo prepovedano klanje ii vi ne v času ko so obratovalnica odprte, iz vzemši v nujnih primerih.
Člen 40.. ki urejuje delovni ?as v pekarnah, določa, da je preko nedelje načelne prepovedano delo v pekarnah. Veliki župa ni so dolžni v sporazumu z delavskimi in gospodarskimi zbornicami zasigurati po možnemu osobju odmor od najmanj 36 ui od sobote do ponedeljka, tako la mora del' prenehati najkasneje v nedeljo oh 8. zjutraj Po tem času in najdalje do poldneva p? smejo peči samo ono, kar jim stranke pri neso za lastno potrebo. Izjemoma se sm* delo v pekarnah vršiti v nedeljo v bolnicah sanatorjih in hotelih, toda le za lastno po trebo.
Glede na te spremembe in dopolnitve bodo veliki župani dobili navodila, kako na-spremenijo dosedaj izdane naredbe. «>dno sno kako naj jih sestavijo, če jih še niso izdali.
^Ljubljana v jeseni"
Jesenska prireditev Ljubljanskega vele sejma cLjubljana v jesenis se bo letos vr šila od 1. do 10. septembra ter bo pokazal* nov dokaz marljivosti našega kmetovalca obrtnika, industrijca. kulturnega delavca ii znanstvenika ter organizatorno sposobno*-Slovencev. Da javnost izve. kaj bo nudil ta prireditev, navajamo v kratkem njen pro gram.
Kmetijska razstava. V proslavo 160letnice obstoja Kmetijske družbe za Slovenijo, ma tiče slovenskega kmetijstva, bo prirejeni, obsežna kmetijska razstava, ki bo ohsegnla
a)	splošno poučni oddeiek v paviljonu K
b)	strokovno - produktivni oddelek v ;»avi Ijonu G (kmetijsko rastlinstvo, živinoreja, živinozdravstvo in podkovstvo); c) oddelek za pomožne stroke v paviljonih F in G (kmetijsko stavbništvo. kmeti jrRa industri ja, kmetijski stroji, domača hišna obrt); d) razstava in premovanje konj srovpje živine prašiče*, ovac. koz. perutnine »n kuncev v polodprtih prostorih paviljonov E. F in G Obiskovalce pa že sedaj opozarjamo na obsežne razstave sira, sirovega masla in dru gib mlekarskih proizvodov, raznovrstnega sadja, zlasti jabolk, ki bodo vloženi v ličnih zabojih po 25 kg. razne zelenjave, izbranega vina v buteljkah in pristnega medu. Vsi ti proizvodi bodo na prodaj po ugodnih cenah V paviljonu F, ki obsega preko 800 kakor tudi na prostem, pa bodo razstavljeni nairaznovrsinejši kmetijski stroji, deloma v pogonih.
Vrtnarska razstava bo nameščena v paviljonu I. Priredili jo bodo ljubljanski umetni in trgovski vrtnarji, ki so že s svojimi dosedanjimi razstavami pokazali izreden okus ter strokovno znanje. Preko 1000 obsežna zgradba bo spremenjena v bnjni cvetlični vrt, ki bo gotovo ponos vse-prire-ditve.
Higijenska razstava bo nameščena v paviljonu L ler bo pokazala zlasti higijeno na deželi. Obsegala bo osebno higijeno, K^je-no gospodarstva in higijeno občine.
Društvo «Zoo» v Ljubljani bo Drtredilo v sever, traktu pav. I leno razstavo favne Slovenije Obiskovalci bodo imeli priliko videti skoro vse živali, ki žive v naših krajih v
prosti naravi. Posebno lepa bo razstava ptic, plazilcev v terarijih in rib v akvarijih.
Raz«tava pohištva in stanovanjske opreme
bo nameščena v paviljonu E ter bo obsegala vsakovrstno pohištvo in stanovanjsko -rpre-mo od najpreprostejše do luksuzne izvedbe.
Mednarodna industrijska obrtna ia trgov--ka razstava bo prirejena v paviljonu H, kjer bo tudi Radio - klub v Ljubljani priredil svojo radio - razstavo. ki bo zanimiva glede na istočasno otvoritev oddajne postaje v Domžalah.
Reviia glovenskih narodnih no? ?e bo vršila v nedelio 2. septembra. Slavnostni obhod po sejmišču bo tvorilo preko 300 izbranih narodnih noš. Zastopane bodo gorenjska. ljubljanska, primorska, koroška, prekmurska. čička, belokranjska, štajerska in kočevska noša.
Pri nagradnem tekmovanja slovenskih harmonikarjev bodo 9. septembra nastopili najboljši harmonikarji iz vse Slovenije.
Veliko zabavišče cMali prater* bo nameščeno na vinskem oddelku velesejma. Hipodromi. tobogan, vrtiljaki, avtodrom. skupi ne Kitajcev, Arabcev. Liliputaneev itd., vse to bo nudilo dovolj zabave aa mlado in staro.
Permanentna velesejmska legitimacija bo nudila posetnikom ugodnost znižane vozni -ne na železnici ter na oa rob rod i h v Jugoslaviji. Inozemski posetniki bodo plačali znižani vizum od 20 Din poleg tega pa bodo imeli 50 % nopusta na češkoslovaških in 25 % na -avstrijskih železnicah. Legitimacije -e prodajajo po 30 Din pri denarnih zavodih, gospodarskih zbornicah in organizacijah. pri tujsko - prometnih uradih in kmetijskih organizacijah. Nnroče pa se lahko ■udi neposredno pri velesejinskem uradu v Ljubljani.
Razstava nosi v glavnem značaj kmetijske prireditve na trgovski podlagi, čeprav :e v svoji celoti mednarodna, kajti med razstavljale} bo veliko število raznih inozemskih tvrdk. katerem ie jesenski termin pri hladnejši od junijskega. Pa ne samo kmetovalec, prav vsakdo bo našel na prireditvi lovolj poučnega, zanimivega in zabavnega
= Nekaj važnih določb carinsko - tarilne-ga sporazuma z Avstrijo. V dodatnem dogovoru k trgovinski pogodbi z Avstrijo se
00	novih odredbah čl. V. dovoljuje krošnjar-iem iz srezov Kočevje. Logatec. Novo mesto
1	d Črnomelj krošniarenje ▼ Avstriji, in si-•er ne samo z izdelki domače lesne industrije. marveč tudi z južnim sadjem. Po sporazumu bodo imeli tudi pravico izvrševati popravila in nositi s seboj polizdelke in materijal za popravila. Imeti bodo morali navadne legitimacije za leto dni, ki jih *>o treba pri prestopu iz enega okraja v dru-
vidirati (brezplačno) pri političnih obla--tvih. — Naša država se je obvezala, da bo tv^trijhkim trgovskim potnikom povračala leponirano carino za pošiljatve vzorcev in nodelov najkasneje mesec dni po izvrše-iem Izvozu. — Glede laščite literarne in umetniške lastnine sta se obe državi obvezali uporabljati odredbe revidirane bern-ske konvencije od 13. novembra 1908. Znažana carina za jabolka (3.50. odnosno 6 '.latih kron) bo veljala tudi, ako so pošiljatve v notranjosti ob straneh obložene s slamo ali papirjem. — Svoboden izvoz bučnega olja bo veljal samo pod pogojem, da se pri nas istočasno ukine izvozna carina na bučnice — Uvoz pitanih svinj (carine prost) bo obvezan preko dunajske tržnice, v kolikor posamezne tovarne ne bodo dobile di-rektnih uvoznih dovoljenj. —- Za primer, da bo Avstrija dala kaki drugi državi carinske >opuste na živo živino, je predvideno, da se sorazmerno znižajo tudi carine na meso in z-1elke Možno je torej, da nam bo bodoča 'rgovinska pogodba med Avstrijo in Poljsko prinesla avtomatično carinsk® popuste ia meso in mesne izdelke. — Glede uve-Ijavljenja sporazuma končno omenjamo, da ;ma ministrski svt pravico uvljaviti spremembe carinsko - tarifnega dela s takojšnjo veljavnostjo tudi ako Narodna skupščina ne bi zasedala.
= Delovanje Obrtne banke SHS v prvem poMetju t. I. Predvčerajšnjim se je vršila v Beogradu plenarna seja upravnega odbira Obrtne banke kraljevine SHS, na kateri je ravnatelj banke gosp. Dragič poročal, da so se posli banke v prvem polletju izredno naglo razvili in da bo ugodni poslovni uspeh omogočil izplačilo primerne dividende. Dočim je centrala zaključila poslovno leto 1927 z dobičkom 215500 Din. podružnica v Zagrebu pa z izgubo 107.600 Din, je centrala prvo polletje zaključila že z dobičkom 189.000 Din, podružnica v Zagrebu pa z dobičkom 63 500 Din. tako da znaša skupni lobjček zavoda za prvo polletje t 1. 1 mili ion 52.000 Din. Iz dejstva, da zavod že se daj posluje s primernim dobičkom, sklepa poročilo, da bodo v skorajšnji bodočnosti posli banke prav rentabilni. Glede re-eskomptnega kredita pri Narodni banki je Obrtni banki le uspelo, da je dobila uovi-Sr-nje tega kredita na 14.6 milijonov Din, od katerega je odstopila zagrebški podružnici 2.5 milijona Din.
= Zakupne cene za skladišča na ielezni-ei. Glede na pritožbe zaradi povišanja zakupnih cen za odprta ali pokrita skladišča na železnicah, je generalna direkcija železnic odločila, da se imajo sedanje zakupne rene smatrati kot osnovne cene, na katere se more z odobrenjem generalne direkcije v izjemnih primerih dobiti popust do 40 %. Zakupne cene za zemljišča, na katerih je stranka zgradila skladišče ali šupo, se računajo po tarifi za odprta zemljišča.
Vremensko poročilo
Meteorološki	» MiiMrn.i 24. julija 1928.	VtSin« barofrikr« 308.8 tn
Kraj
opazovanja
Čas	i ta rt 30	ti V a e u (-1	5 T* "S ► ■X	Smer vetra in brzina v metrib	0 eo •o -2 J	Padavine	
						V- •«	* ■■ d« I. vr
I	!ot b	iy	80	SW 3	6	nevihta	5.0
	/62-3	2<		NNVV 4	4		
8.		2\	84	SE 4	10	nevihta	7.0
	160 7	24	63	W 2	6		
	752 3	26	43	mirno	0	mtgla	
	759 9	25	61	W 1	0		
7. |	7t0 3	26	77	ourno	1		
Ljubljana . . Maribor . . • Zagreb • • . . Beograd * » • Skoplje
Dubrovnik , .
Split . . . » • Sarajevo •. .
Solne® vmaja ob 4.3o, zadaja oo i^.ot. L,una vraaja od i^.^j/, zanaja od £o.j,o. Najvišja temperatura dane« v Ljubljani 27.0 C, najnižja 16.0 Celzija.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Semintja oblačno, morda nevihte. Zmerno
toplo.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Normalni vetrovi. Nebo večinoma jasna Temperatura od 22 do 28 stopinj. Morje mirno.
Siomn&a
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOV0

= Zaostanki ▼ davku na poslovni promet se ne morejo plačati v obrokih. V členu 79. finančnega zakona za 1. 1927./28. in v 51. 98. fin zakona za 1. 1928./29. je predvideno. da se morejo zaostanki na državnih davkih odplačevati v obrokih. Na vprašanja raznih finančnih oblastev je generalna ai-rekcija davkov v Beogradu dala pojasnilo, da davek na poslovni promet, kot davek posebne Trste, ne spada ne med neposredne ne med posredne davke in se zaradi tega zaostanki v davku na poslovni premet ne morejo odplačevati v obrokih.
Borze
24. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab, edino v devizi na Curih je bilo nekaj več povpraševanja. Potrebo v devizah na Trst in Newyork je krila privatna ponudba. v ostalih devizah pa Narodna banka, Devize na Dunaj, London in Prago so r» malenkost popustile.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Pri slabem prometu se je promptna trgovala po 438 5. kasa po 43S, za julij po 437.5 — 438.5 in za december po 460 — 458.5. Investicijsko je bilo zaključeno po 89. Med bančnimi vrednotami se je Kreditna (Zagreb) okrepila na 86 — 90 ter je bila zaključena po 86. Dalje so bili zaključki v Jugobanki po S8.5, v Praštedioni po 950 in v Srpski po 145. Med industrijskimi vrednotami so se trgovale delnice Gutmanna po 210, Secirane po 460 in Dubrovačke po 400 in 455.
|>evi*e in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.905, Berlin 13.571—13.601 (13.586), Bruselj 0—7.9.308, Budimpešta 0—9.921«. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0104—8.0404 (8.0254), London 276.34—277.14 (27674), Newyork 56.815—57.015 (56.915), Parifc 0—222.79. Praga 168.22—169.02 (168.62), Trst 296.8 do 295.8 (297.8); dolarji 56.25—56.42 (—) Zaereb. Amsterdam 22.87 — 22.93. Dunaj 8.0104 — 8.0404, Berlin 13.571 — 13.601. Budimpešta 9.9068 — 9.9368, Milan 296.8 do 298.8, Newvcrk 56.815 — 57.015. London 276.34 — 277.14, Pariz 221.79 — 223.79. Praga 188.92 — 169.92, Curih 1094.1 - 1097.1.
Trst. Beograd 33.475 — 33.775. Dunaj 266.25 — 272.25, Praga 56.45 — 56.75. Pariz 74.5 _ 74.9, London 92.74 — 92.94, New-vork 19.02 — 19.08. Curih 366.875—368.875: dinarji 33.475 - 33.975.
Dnnaj. Beograd 12.435 — 12.475, Berlin 168.91 - 169.41. London 34.3925 - 34.4925. Milan 37.945 - 37.145, Newyork 707.5—710. Pariz 27.69—27.79. Praga 20.95875-21.03875 Curih 136.18 — 136.68; dinarii 12.385 do 12 445.
Čarih. Beograd 9.128. Berlin 123.98, New-vork 519.325, London 25.24225. Pariz 20.33, Milan 27.195. Praga 15.385, Budimpešta 90.535, Bukarešta 3.165, Sofija 3.7525, Var-Sava 58.20, Dunaj, 37.26.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 — 0, Ruše 2G5 — 285. Kranjska industrijska 290 — 0, Stavbna 56 — 0, še-šir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 438.25 — 438.75, kasa 438 — 438.5, za december 458.5 — 459. investicijsko 89—89.5, agrarne 0 — 56; Dančne vrednote: Poljo, stara emisija 17.5 — 0, nova emisija 0—17, Kreditna 86 — 90, Jugo 88 — 88.5, Hipo 59.5 — 60 (59.5), Ljubljanska kreditna 126 •do 130. Narodna 0 — 6850. Praštediona 950 do 952.5, Srpska 145 — 146. Zemaljska Sarajevo 140 — 150; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 215, Slaveks 0 — 108. Slavonija 10 — 12. Drava 385 — 390 Šečerana Osijek 450 — 460. Tvornica vagonov 88 do 95. Dubrovačka 455 — 460, Trbovlje 460 do 470.
Beograd. Vojna škoda 438.5 — 439, investicijsko 0 — 88.5. agrarne 5H.5 — 55.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.) Les: Tendenca nespremenjeno čvrsta. Zaključenih je bilo 13 vagonov, in sicer 3 vagoni hrastovih podnic. fco vagon naklad, postaja po 1100. 3 vagone brzojavnih drogov fco vagon Sušak po 325, 5 vagonov tramov, fco vagon meja po 280 in 2 vagona hrastovih plohov, nežamanih, fco vatron, naklad, postaja po 950. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač 30 dni): baška, stara 78/79 kg po 380 — 382.5; baška. nova, uzančno blago, brez doplačila, za julij po 305 — 307 5. za avgust po 300—3<>2.5; t u r-ščica: baška, slov postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 340 — 345; ajda: zdrava, rešetana, promptna po 295: moka: «Og», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 525 — 530.
Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 32 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 6 vagonov tur-ščice, 3 vagone moke in 15 vagonov .»tro-bov. Cene pšenici in moki so nekoliko popustile. Pšenica: baška, nava. za avgust 237.5 — 242.5; baška, potijska, za avgust 245 — 250; banaška. nova 230—235. Oves: baški in sremski. novi. za avgust po 185 do 190. Ječmen: baški in sremski, novi 205 do 210; banaški 195 — 200. Turščica: baška in sremska 292.5 — 295: banaška 290 — 292.5. Moka: baška <0g> in «0gg» 385 — 395; <2> 365 — 375; «5» 345 — 355; r6> 305 — 315; c7> 260 — 265
Dnnajski goveji sejem (23. t m.) Dogon 2878 komadov, od tega 362 iz Jugoslavije, 1113 iz Romunije in 678 iz Madžarske. Pri mirnem prometu so se cene bikom in slabi živini podražile za 5 grošev. Za kg žive teže notiraio: volj I. 1.40 — 1-60 (izjemno 165 do 1.85), II. 1.15 - 1.35, III. 0.90 - 1.10, biki 1.05 — 1.45, krave 0.75 — 1.30, slaba živina 0.65 — 0.86.
x življenja in sveta
Dunajski želodec v dneh Schubertovih slavnost!
V petih dneh so gostje na Dunaju popili 18 tisoč hI piva, 10 tisoč hI vina in pojedli 250 tisoč kg mesa ter za 200 km klobas.
Na Dunaju imajo zadnje dni deseto pevsko slavnost, tako zvani Sanger-bundfest, ki se vrši letos v znamenju Schubertove proslave, a ima tudi politično priključitveno ozadje. Kljub temu, da je na Dunaju velika stiska in po-manjkanje stanovanj, se ie vendarle našel pristrešek za 200.000 gostov, ki seveda ne stradajo v poletnih dneh jedi ne pijače, temveč se pridno zalagajo s tem in onim.
Dunajčani računajo, da se je pomnožilo prebivalstvo njihovega mesta zadnji teden dni za 200.000 duš. Ta ogromna množica tujcev je porabila v prvih petih dneh
18.000 hI piva, 10.000 hI vina, 250.000 kg mesa, 200 km klobas itd.
Toplomer na Dunaju kaže te dni po-, vprečno 30 stopinj.' Pri tej višini vročine si privoščijo dunajski gostje na Schubertovih slavnostih pač najpoprej svežega in hladnega piva. Gambrinus jim ga pridno toči. Če je med 200.000 inozemci samo 150.000 pivopivcev in če zvrne od njih vsakdo samo 5 vrčkov piva na dan, steče po grlih vsak dan 750.000 vrčkov piva. kar da v petih dneh 3,750.000 vrčkov, ali 18.750 hI piva.
Prav radi pa se dunajski gosti zbirajo tudi v Grintzingu. kjer izpraznuje-jo tudi vinske sode. Če računamo na vsakega gosta dnevno samo liter pijače, konstrmirajo pevci in pivci v petih dneh 10.000 hI vina. A seveda se ne pi-jeta pivo in vino na prazen želodec. Ta mora biti dobro podložen, da lahko prenese toliko pijače.
Gotovo ie dalje, da povžije vsak udeleženec pevskih slavnosti na dan vs^j četrt kg mesa — to se pravi, da je šlo
Grozote lakote in
Malmgrenovo truplo se mora najt«! — Zappi je sklenil onemoglega Malm-greena sleči do nagega in ga je položil živega v grob. — Beiežnice Šveda ne najdejo nikjer. — Mariano je dovolil Zappiju, da ga lahko poie, če bi omagal preden pride človeška pomoč.
Kodanjski dnevnik »Politiken« poroča iz Kirgsbaya grozne podrobnosti o odisejadi Maimgreenove trojice. Po tej verziji so Zappijeve izpovedi mnogo strašnejše kakor so jih reproducirala dosedanja poročila.
Malmgreen. ki je čutil, da se mu bliža konec, je baje prosil svoja italijanska tovariša, naj nadaljujeta pot sama. Nato je Zappi siekel Šveda do nagega in ga položil brez obleke v ledeni grob. Italijana sta se oddaljila kakih 100 m od njega, Malmgreen pa jima je še ■vedno dajal znamenja z roko, naj gresta dalje.
Ruski letalec Čuhnovski, ki je izsledil dvojico, se ni mogel načuditi, da se ni našel pri rešenih Italijanih noben Malmgrcenov predmet. Posebno čudno se mu je videlo, da je izginila učenja-kova beležnica, oziroma dnevnik, o katerem se ve, da ga je Malmgreem pisal dokler je imel kaj moči.
Mariano je le s težavo sledil Zappiju in je vedno bolj pešal. Nekega dne je dejal svojemu sopotniku, da bo umrl. Za ta primer je dal Mariano Zappiju polno pooblastilo, da sme jesti njegovo meso. Ko je dospel »Krasin« do obeh Italijanov, je bil Mariano tako izčrpan, da so se na ladji bali za njegovo življenje. Še sedaj dvomijo, če bo ozdra-
v petih dneh skozi želodce dunajskih gostov 250.000 kg mesa. Srednje tolsti vol tehta okrog 250 kg in 200.000 gostov je pokončalo v zadnjih petih dneh na Dunaju 1000 rejenih volov.
Pa tudi goveje meso ni zadovoljilo vseh potreb dunajskih gostov. K vrčku piva se prav dobro prileže klobasica in če si je kupil vsak udeleženec pevskih svečanosti na dan samo po eno klobaso iz dveh kosov, so pokončali le-gijoni tujcev v petih dneh
1 milijon parov klobas. Dunaiske klobasice so tenke in 20 cm dolge. Milijon parov meri v dolžini 20 milijonov centimetrov ali 200 km. Če bi položili povžite klobasice drugo za drugo, bi segla veriga klobas od Dunaja do Linca.
Ampak tudi meso in klobase še niso vse. K pivu. vinu, mesn in klobasam je potreben tudi kruh. Tega se porabi na Dunaju sedaj dnevno 100.000 kg več. V petih dnevih so razpečali
490,000 hlebov nad običajno mero Seveda si privoščijo gostje tudi kako skoo^lico kave. Povprečna poraba znaša 500.000 skodelic na dan, to je 2 milijona 500.000 črnih in belih kav ter ka-punincev v petih dneh.
Pri bankah so zameniali srostje. ki so večinoma iz Nemčije. 80 milijonov mark, za katere so dob:'i 130 miliionov šilingov. V petih dneh ?e 200.000 pevcev pokad;!o za milijon šilingov (8 milijonov Din) tobnka. Seveda s tem statistika še ni zaključena. Na Dunaiu služi te dni vse od avtotaksiia na do kooijaža in vodnika. Ogromen dotvček bo imela od tega tudi pošta, železnica in seveda ne v zadnji meri dunajska cestna železnica.
vel in če bo še kdaj videl svojo domovino.
Ledolomilec »Krasin« je trenutno iz-ranžiran iz pomožne ekspedicije in odide najbrže v kakšno evropsko pristanišče, kjer ga bodo popravili. Vodstvo ladje se nadeja, da ne bodo popravila trajala več nego 14 dni, nakar bo ledo-lomilec zopet stopil v kacijo in iskal sled za Amundsenom in Allesandrinije-vo skupino.
V Severnem ledenemu morju je kljub temu, da je »Krasin« začasno moral opustiti reševalna dela. zelo živahno. Sedem parnikov išče Amundsena in raziskuje polarno cono. Francosko polarno ladjo »Pourquois pas« vodi francoski raziskovalec dr Charcot. Reševalno ekspedicijo podpira »Heimland«, dalje francoska križa rka »Stras-bourg«, norveška križarka »Nordens-kjoid, francoski topovski čoln »Ouentin Roosevelt« ter norveški parnik »Mi-chael Sars«. Slednji raziskuje cono med Spitzbergi in Gronlandijo, kamor so morebiti valovi zanesli letalo »La-tham«. »Hobby« raziskuje s pomočjo Rijserja Larsena in Liitzowa - Holma Hinlopensko cesto. Poleg vsega tega pomaga pri raziskovalnih delih še ladja »Vesle Kari«, katero vzdržuje zveza norveških novinarjev. Ta ladja križari med vzhodno obalo in Spitzbergi.
Vesti, da je odpoklicana celokupna švedska pomožna ekspedicija, se de-mantirajo. Švedi podpirajo iskanje Amundsena z dvema hidroplanoma in z malim letalom na smuči, kn je rešilo Lundborga. Kakor se dodatno javlja, bo šef švedske pomožne ekspedicije kapitan Tornberg storil vse, da poišče in najde Malmgreenovo truplo.
Z ozirom na ostro kritiko evropskih listov je italijanska vlada sklenila, da ne bo popolnoma opustila iskanja po-
Rešilna ekspedicija za Amundsena
Medtem ko se )e del rešilnih ekspedicij v Arktldi že umaknil, se nadaljuje pod norveškim rod-•tvom akcija za Alessandrlnljevo In Amundsenovo skupino. Velik delež pri tej akciji imajo Fran-^.ozl. Odposlali so med drugimi ladjami tudi križarko »Strasbourg« (nekdanjo nemško »Regens-burg«). Slika nam jo kaže v Kingsbayu in je bila posneta z reševalne ladje »Hobby«. V ospredju letalo Rijsera Larsena, ki jo bo spremljalo na raziskovanjih.
nesrečenih žrtev in da bo z ozirom na to, ker se med žrtvami nahajajo predvsem Italijani, še nekaj časa sodelovala pri reševalnih delih z dvema aero-planoma po 600 konjskih sil, katere je Romagna, poveljnik »Citta di Milano« že naročil v VVarnemimdeu na Nemškem.
Dr. Anton Hajn- šestdeset -letnik
V par dnevih praznuje svoj šestde-setletni jubilej dr. Anton Hajn, eden najuglednejših čeških parlamentarcev in politikov. Jubilant lahko gleda s ponosom na svoje dolgoletno uspešno in plo-donosno delo v češkem javnem živ-
ljenju. Neumorni bojevnik za pravice naroda je tudi tvegal svobodo za podkrepitev svojih besed. Že v mladosti je bil v znanem «omladinskem» procesu obtožen in obsojen na večmesečno ječo, tudi v svetovni vojni mu avstrijsko nasilje ni prizaneslo ter ga je interniralo in izoliralo v njegovem rojstnem kraju.
Dr. Hajn je bil ustanovitelj in predsednik češke državnopravne stranke in je v 1. 1907.- do 1911. zastopal v dunajskem parlamentu voli'ni okraj Kraljičin Gradec. Na Dunaju je bil v ozkih stikih s slovenskimi in srbohrvatskimi poslanci, ki so ga zaradi njegovega slovanskega čustvovanja posebno cenili.
Neumorna je bila njegova pridnost. Dasi slabe telesne konstitucije je bil na neštetih političnih shodih in narodnih prireditvah generalni govornik, ki je svoj predmet tako izčrpno obdelal, da so njegovi referati nudili v vsakem pogledu zaokroženo celoto. Kot publicist je izdal več knjig o češkem državnem pravu z ozirom na delavstvo, o zunanji politiki slovanskih držav, o nevarnosti reakcije v šolstvu in o češki notranji politiki, sodeloval pa je tudi pri raznih revijah in je danes urednik «Samostat-nosti».
Neutrudni politik, publicist in novinar je še danes čvrst in čil, omejil pa je svoje delo bolj na publicistično in novinarsko udejstvovanje, ki mu je že v mladeniški dobi prinesk) velik ugled in spoštovanje. Vrlemu slovanskemu rodoljubu želimo, da bi se še dolgo vrsto srečnih let veselil svojih uspehov v osvobojeni domovini, za katero je tako vneto in nesebično doprinašal iežke žrtve.
Vlak je padel v vodo
Na vijaduktu, ki vodi preko rokava Jamaiškega zaliva pri kopališču Far-Rockawayu v bližini Ne\vyorka, se je zgodiia železniška nesreča, ki bi kmalu imela katastrofalne posledice. Zadnji vagon osebnega vlaka je skoči! iz tira in se potopil skoraj ves v vodi. naslednji vagon je obvisel v nevarni legi med mostom in vodo. Večina potnikov v potopljenem vozu se je rešila na ta način, da je razbila okna — pri tem se je 12 oseb ranilo — in splavala v zaliv. Ostale so rešili gasilci in mornarji nekega vlačilca, ki je bil v bližini.
Odvedeni dekleti
V Li'bercu na Češkem je gostovala pred nekaj dnevi skupina zamorcev, ki se je odpeljaa nato na Poljsko. Po njenem odhodu je prejela tamošnja policija obvestila, da sta istočasno izginili dve komaj 14-letni dekleti. Kmalu so dognali, da so ju odvedli omenjeni zamorci in ni znano, če sta še ž njimi ali pa bogve kje prepuščeni svoji usodi. Po neki verziji sta se baje prostovoljno priključili črni skupini.
Pomotoma ustreljena častnika
Šef smirnskega generalnega štaba Zeli-bej in vodja smirnske zračne zveze Mikat-bej sta se v avtu peljala skozi ulice Smirne. Neki žandar je menil, da je njun avto last nekega zločinca, ki so ga baš tedaj iskali, in je zapovedal šoferju, naj ustavi. Ker se to ni zgodilo, je oddal za vozilom več strelov, ki so oba častnika usmrtili. Iskanega zločin-
ca so aretirali kratek čas nato. ko je hotel pobegniti s tujim avtom.
Kakor Nungesserjeva mati
Poročevalec nekega pariškega popoldanskega lista je obiskal mater pogumnega francoskega letalca Guilbauda, ki se je odpravil z Amundsenom na reševalni poiet v Arktido in je z norveškim učenjakom vred in vso »Lathamovo« posadko zginil brez sledu. Guilbaudova mati živi kot ljudskošolska učiteljica v malem kraju Mouchampsu v Vendeeji. Novinar jo je srečal baš ko je odhajala iz šole. Ko ga je opazila, je prebledela.
»Ne, gospa,« ji je dejal, »ne prinašam vam vesti o komandirju Guilbaudu; prihajam zato, da bi mi spregovorili o njem. Morda vam bo dalo to večje upanje.«
Gospa se je bridko nasmehnila:
»Da, hočem še upati navzlic vsem praznim tolažbam, ki mi jih je dajal tisk v teh dneh. Bojim se, da ni dosegel ledenega pasu; bojim se, da je padel v morje...«
Novinar je odvrnil:
»Vaš sin je z Amundsenom. Ta družba je sigurna.«
»Brez dvoma,« je dejala Guilbaudova mati. »Že tolikokrati sem trepetala zanj v drugih okoliščinah; tolikokrat, odkar je vstopil v to karijero, ki ga je zvala tako goreče in neodoljivo. Ze kot otrok je ljubil morje. Med vojno je postal mornariški častnik; preplul je vse Sredozemsko morje. Potem mi ga je vzelo letalstvo. Kadar je kam poletel, me je obvestil šele na večer pred odhodom z brzojavko. Tako sem tudi zvedela, da je odšel na pomoč posadki »Italie«. Ni imel časa, da bi me prišel objeti. Pred odhodom mi je poslal brzojavko, v kateri mi ni odkril niti namena svojega poleta. Šele dan nato sem prejela dolgo pismo. In od tedaj nič več. Nič razen kratkobesednih sporočil, ki mi jih pošilja od časa do časa mornariško ministrstvo. Bil je zelo skromen. Ni rad slišal, da so govorili o njem. Bil mi je dober in vdan. Hotel je, da bi opustila šolo. A nisem naredila tako, rajši nadaljujem z delom. O ta ljubezen do morja in zraka! Toda gotova sem, da je še živ.«
Tako mati. Pred letom dni je govorila slične besede mati drugega francosikega letalskega heroja, Nungesserja. In jih govori menda še vedno...
Češkoslovaško poslaništvo v Parizu
je obiskal v eni preteklih noči drzen vlomilec. Vdrl je v spalno sobo poslanikove žene, gospe Osuskove, ln jo prisilil s samokresom v roki, da mu je izročila nekaj zelo dragocenih predmetov. Nato je brez sledu izginil. Na sliki zgoraj gospa Osuskova, spodaj poslanik gospod Osusky.
Angina na parniku
Na holandskem parniku «Insulade», k se je vračal iz Batavije v Amsterdam, je izbruhnila huda epidemija angine, ki je zagrabila 70 potnikov; 8 med njimi jih je med vožnjo umrlo. Ladijski zdravnik je s pomočjo nekoliko potnikov osnoval na parniku zasilno bolnišnico.
Kapetan Romagna,
poveljnik oporiščne ladje »Citta di Milano., Id N prevzel posadko »Italie« od »Krasina« in jo od* premJI v domovino.
Še enkrat: losgenska katastrofa
Fosgenska katastrofa v Hamburgu bo imela sedaj še sodne posledice. 300 oseb je tožilo mesto Hamburg za odškodnino več milijonov mark. Mesto so tožili zato, ker očitajo njegovemu obrtnemu nadzorstvenemu uradu, da ni dovolj skrbno izvrševal svoje dolžnosti v tem primeru. Vendar je zelo dvomljivo, ali lx> hamburško deželno sodišče ugodilo zahtevi tožiteljev.
ram
inteligentne s finim nastopom za zbiranje oglasov SPREJMEMO.
Prednost imajo gospodje s prosto vožnjo. — Provizija dobra, event. tudi stalna plača.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na poštni predal 224, Ljubljana.
>
: ♦
I
\ ♦
♦ ♦
♦ ♦
V	globoki žalosti sporočam preža-lostino vest, da je moja draga soproga in sestra, gospa
Terezija Pevec
žena bivšega postreščka
dne 24. t. m. po dolgem trpljenju bo®u-vdamo preminula.
Pogreto nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 26. ju-liija 1928 ob 3. uri pop. iz mrUvašnioe dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križni.
V	LJubljani, dne 24. julija 1928.
FRANC PEVEC, soprog, liestrf oogr*hnl eavod
Perilno blago za damske In
sreda ob 8. uri zvečer
OTVORITVENA PREDSTAVA
Cirkusa KLUDSKY
V MAR,BORU (Magdalenski park)
Vstopnine: lože Din 60—, zaklopni prostor Din 50 — I. prostor Din 40-—, II. prostor Din -"0 -, HI. prostor Din ^5—, stojišče Din 15—.
Brezposelni plačajo proti izkaznici samo Din 10.
f
Naročila* uu ura. dopis*. Uco£*'Jt> ovalih oglasov, j* padalu MJuOgLasrufod* cUUk Jutra-' Lubltcuui, VrtJtmauOr^-TtL sL *fp2	WIFT!} fwf?Tn	ttr* onslojbirim, jt vpajlcu ti. « maročtliMu, Mr-ov ofl/isu «» pnobajo. f.tkov**racuA, paJUs. Lxu nilnu* fyufyaAg.,št nJj*.
u parr^douaU^ ul roajaL i U»du±t uu ovlasi, brvourluoet, aLi i oM^ftoO" urate Usuta. jopcv-.-J/a/ rnJdeuMga. uuhoautv. w<xka bv*daJduv ffai. auuyJu ZA+rak Via. Vrvetajbota. za, ft/roDUjs 1 tuutjh vustk PU to^ VrirtojUna• za šifro Vi* J*		
w r** s
Delavko
«rao ▼ šivanju na »troj, tprejmem. Naslov v oglas, eddelku »Jutri*. 24058
r—————————
Vajenca
■ ineKanskošoleko, Miroma e»e.mrazredno osnovnošolsko iubrazbo, sprejme takoj Ani. Elsbacher, trg. me-iaaega blaga, LaSko.
24051
Ekonom
ssntee, perfekten v sadjarstva. vma.ret.va in vrtnar-»tvu, vešč slovenskega in nemškega Jezik* ter strojepisja. »e sprejme kot zdravniški poimočnik v službo. Pismene ponudbe na uprav-»iši-vo grada Podgrad, polu Vransko.	23970 p-
Učenca
y :itaro«ti 14 let, ki je dovršil vsaj osiiovno šolo z dobrim uspehom, sprejme takoj t trgovino z železnim Franc GuStin, Metlika
23967 -
Dobro frizerko
perfektno, sprejme proti 5 o tiri plaCi salon ilrakič, Maribor, Cankarjeva nI. 1.
23958
Učenca
Bprsjme v trgovino mešan.
Fr. Prijatelj, Tržišče r- Dolenjsko.	23854
Vajenca
Sa pekovsko obrt, ■ vso oskrbo išče Anton O 1 e t, oeiama, Velenje Stev. 13.
23845
Pisarniška moč
»posobno urejevati majhen mesečnik gospodarsko-kme-tijske vsebine, dobi službo — Hrvatskega jezika vešči imajo prednost Ponudbe na ("slisnl oddelek «Jutra» pod iifro »Mesečnik*. 23841
Gospodinjo
samostojno, iščem kot kuharico in strežnjco k bolniku ▼ bližini Maribora. Ponudbe na upravo »Jutra* % Mariboru pod »Strežnica* 24080
T4+q4ws4ti potniki
Trgovski potnik
starejši, soliden, zelo dobro vpeljan, ki potuje z avtom in obiskuje že več let redno vse, tudi najmanjše kraje na Štajerskem in Prekmurju, bi vzel še kak dober predmet proti proviziji s seboj Vzel bi tudi sopotnika proti primerni odškodnini. Ponudbe pod «B 517» na oglasni oddelek »Jutra*.	23965
Akviziterje
inteligentne, s finim nasto-pom; za zbiranje oglasov sprejmemo. Prednost imajo gospodje s prosto vožnjo. Provizija dobra, eventuelno tudi stalna plača. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na poštni predal 224, Ljubljana 24132
Pestunjo (starejšo)
zdravo in snažno, ki ima veselje do otrok, sprejmem za dopoldanske ure k šti-rimesečnemu fantku Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24034
Šivilja
dobro Izurjena, gre takoj šivat na dom. DUffe, Kar-lovška ces-ta 20. 24063
Zavarovalnica
išče dobre sotrudnike za propagando zelo dobrega in cenega ljudskega zavarova. nja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »P*.
24064
Praktikantinjo
k znanjem strojepisja in ateiografije sprejme Novin-Mci biro v Ljubljani, Sejen burgova uljra št. 7/II 24090
Monterja-
instalaterja
sprejme tafkoj ing. G. Zgrni rek, Gorupova ulica št. 17 24086
Stavbni risar
prvovrsten, dobi stalno službo v večji tehnični pisarni. Prednost imajo absolvent; srednje tehn šole, kj imajo vsaj nekaj prakse v Selezobetonu. — Ponudbe pod šifro «Armabeton» na eglasni oddelek »Jutra*.
23977
Brivskega
pomočnika
rerfaktnega v «bubi» stri-enju, proti dobri plači sprejme takoj ali pozneje Pet »r Ursulescu, brivec v Murski Soboti.	24067
Brivskega
pomočnika
< o b t e g a, ki striže tudi bubl, sprejme takoj Dragan Lisac, Hrastnik. Hrana in stanovanje v hiši, plača po sposobnosti.	24066
Vajenca
krepke«, sprejme takoj mesarski mojster v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24101
Komercijel. uradnik
samostojen, verziran v knjigovodstvu tn korespondenci, z znanjem drž. jezikov in nemščine, dobi službo v manjši tovarni blizu Ljubljane. — Oferte na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bilanca*.	24097
Učenko
eprfijm«n v večjo trgovino čevljev. Pismene ponudbe »a oglasa! oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna učenka*.
24107
Lesni strokovnjak
trezen, pošten ln energičen. vešč v manipulaciji mehkega in trdega lesa, zmože® popolnoma samostojno voditi parno žago, dobi takoj službo. — Ponudbe i priloženimi spričevali ln zahtevkom plače »a naslov: Milan M o d i c, Nova va« pri Rakeku.
24109
Kuharico
^»pobno za gostilno, sprejme vinska klet v Ljubljani, St. Petra cesta št. 43.
24114
Vairuhlnjo
k otrokom
k! ena tudi druga dela, •prejmem. — Zgla«iti se je: Dr. KamuJič, Bleiweisova cesta 9/11.	24134
Železostrugarja
fEisendreber) samskega in k&uienega v popravilu strojev sprejme tovarna lesnih izdelkov Jurklošter. 24122
Lep postranski zaslužek
se Vam nudi v našem sodelovanju in pridobivanju strank. Dopise je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »P.»	24065
Inteligentna gdč.
išče popoldanskega name-ščenja; gre tudi k otrokom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24074
Mlada gospa
samostojna, išče par nr dnevno kakršnegakoli za-poslenja. Pismene ponudbe n& oglasni oddelek »Jutra* pod »Cista*.	24117
Za ponavljalne Izpite
pripravljam nižješolce. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24088

Prodajalka
dobra meč, vešča voditi trgovino, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštenje št. 1043*. 24049
Prodajalka
mešane stroke, iz boljše hiše, želj službo za takoj. Cenjene ponudbe pod šifro »Pridna to poštena moč* na oglasni oddelek »Jutra*
Boljše dekle
vešča kuhanja, šivanja ta hišnih opravil, z večletnimi spričevali, Seli službo — tudi v gostilni. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Marljivost*.
24079
Izurjena šivilja
se priporoča cenj. damam na dom. Kongresni trg 8.
24089
Mladenič
močan, bi šel rad za šoferskega vajenca, event. za učenca v kako strojno li-vaimo ali kamorkoli, kjer bi se privadil »trojem. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro •Mladenič*.	24076
Krojaški pomočnik
sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra*.	24092
Postrežnica
išče delo za ves dan. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 500*.
24106
Delavka
išče primernega dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delavka 200* 24105
Zobotebnica
v 24 letu starosti, išče mesta. Nastop po dogovoru. Natančnejše podatlke na zahtevo. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 24129
Vs+otlcun
Hrastove parkete
Vam dobavlja najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengeš.	23652
Radio
kompleten, štiricevni, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24084
Radio aparat
štiricevni, 2 slušalki, 50 m anten« poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24036
Zaboje
rabljene, male in srednje proda drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova št. 5 24128
Pisalni stroj
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24081
Henderson
motocikel
s prikolico, 4-cilindrsiki motor, zadnji model, malo vozen, kot nov, radi bolezni ugodno naprodaj. Na ogled pri V. & M. Barešič & Co., Dunajska cesta 12. 24040
Avto
4 aH 5-sedežeo; prvovrstne znamke, rabljen, a vendar še dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Avto 1000*.
24133
>Tgaa.
Moško kolo
dobro ohranjeno, z dokazom lastninstva, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24108
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24135
Srebrne krone
zlatnike In različno (lato kupuje F Čuden. Prešerno va ulic« 1.	209
Pohištvo za 1 sobo
prodam. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra*.
24083
Trgovsko opravo
prodam. Naelov pove ogl. oddelek »Jutra*. 24082
Železen štedilnik
dobro ohranjen j n m i s o radi selitve ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24091
Za ljudske knjižnice
120 knjig leposlovne vsebine prodam po zelo nizki ceni (1000 Din). Knjige Hrvatske Matice, pripovesti, nemške in slovenske, vrlo dobro ohranjene, večinoma vezane. V Reš, šol. uprav v pok., Sv. Urban pri Ptuju 24102
Pridelki
Marelčni sok
n u d j »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani, Poljanski nasip 10. 24125
Oranževec
nudi »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani, Poljanski nasip 10. 24124
Bezgsovec
nudi »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10. 24123
Rdeče vino
po 8 Din samo preko ulice nudi gostilna »Pod skalco* Mestni trg 11. 24130
Prešanega sena
sladkega, dobrega kupim 1 vagon. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Sladko seno*.	24069
esiiii
Brusni ln jamski les
v vsaki množini kupim
F roti akreditivnemu plačilu 'onudbe na naslov: Josip Gradischnigg, Medvode — Gorenjsko.	24068
Vrata In Izložbeno okno
z rolo, v dobrem stanja kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »T. J.»	24111
Hlode
smrekove in jelkove, 35 cm debelosti naprej, 6 m dolge. kupim — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Polsuhi hlodi*. 24010
400 m* hrast, lesa
porabnega, na panju odda potom pismene dražbe * revirju Brezovareber (Kulo-vasela) odd. 27 podpisani urad, ki daje tudj vse na tančnejše informacije. — Cenjene ponudbe ie vložiti pismeno do 20 avgusta 1928 na Gozdni urad K Auersperga, Soteska, pošta Straža pri Novem mestu
23973
Kratkih desk
(curtame) 20, 25 mm močne kupim vsako množino. Ponudb« i najnižjo ceno za 100 kg franko Postojna na oglasni oddelek »Jutra* pod »Curtame*.	24096
IX
Rodovitno posestvo
obsegajoče 10 oralov, z zidano hišo, t opeko krito in gospodarskim poslopjem, 4 glave živine in inventarjem prodam za 100.000 Din. — Apače 38, Sv. Lovrenc na Dravsikem polju. 24078
Mlin
▼ bližin; Ljubljan«, ki bi mlel barvo, iščem. Prijave na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mlin*.	24087
9
Enodružinsko hišo
z vrtom, v Ljubljani ali nepotredn) bližini kupim. Ponudbe s ceno, popisom in lego prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dom*.	23964
Hišo z gostilno ln mesarijo
tudi posamezno, najraje pa akupno — na prometnem kraju kupim Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takojšnj« plačilo*. 24071
Malo stanovanj, hišo
ali vilo kupim v centru, ozir. na periferiji me»ta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Udoben dom* 24095
Stanovanje
v pritličju
v sredini mesta (Knafljevi ulica), obstoječe iz predsobe, 4 sob, kabineta ter sobice za služkinjo, kopalnice oddam s 1. avgustom t. 1. boljši rodbini Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24052
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklir išče tiskar s 1. septembrom Cenjene ponudbe na našlo? Strojnik tiskarne »Slovenija*, Ljubljana.	23876
Stanovanje
8 ali vsaj 2 sob s pritikli-nami, v mestu iščem za majhno, mimo in dobro družino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv plačnik*. 24022
Za november
iščem 2—3sobno stanovanje s pritiklinami — v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Stranka brez otrok*.	24072
Stanovanje
3 sob s pritiklinami išče mirna stranka 2 članov. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro -Stanovanje 300*. 24070
Stanovanje
3 sob s kopalnico, sobe za služkinjo in z drugimi pritiklinami, v bližini Tivolija ali v sredini mesta iščem s 1. novembrom. — Cena po dogovoru. — Ponudbe pod šifro »Zračno* na oglasni oddelek »Jutra* 24112
orni il@teO(gai
Izvirna pravljica s slikami za deco.
SdImI* te tka Metka
Natakarica
zmožna kavcije, želi službo kjerkoli v Sloveniji — četudi na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštena 200*.
24077
Mesto zobotehnične-ga praktikanta
želi sin poštenih staršev, star 16 let, s potrebno šolsko izobrazbo. Cenjene ponudbe pod šifro »Dobro vzgojen*.	24099
Zobotehn. asistent
samostojen in z večletno prakso, išče mesta. Dopise na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto*.
24100
Inteligentna gospa
srednjih let, ločena, išče mesto gospodinje k boljšemu samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra* rod »Mirni dom*.
24131
Zamenjam
stanovanje
2 sob, kuhinje in pritilklin z enakim. Naelov v oglas, oddelku »Jutra*. 24075
Sobo
event. c dvema posteljama oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	23992
Večjo prazno sobo
jšče goepod v sredini mesta za takoj ali avgust. — Ponudbe na ogrla«. oddelek »Jutra* pod »Prazna soba*
24085
Opremljeno sobo
oddam boljšemu goepodu.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23706
Veliko snažno sobo
za 3 samske osebe, * električno razsvetljavo, posebnim vhodom in souporabo kuhinje takoj oddam na periferiji mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-* 24098
Sobo
s posebnim vhodom oddam dvema solidnima gospodoma na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24110
Zračno sobico
želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po<J šifro »Uradnik*.	24104
JUGOVICEVO SALVATOH
slrišče
daje t 5 minutah sladek sir 6 Din. Barve za surovo maslo in sir, 5 Din Prašek za pripravo masiaca (putra) 5 Din. Iščem preprodajalce. Razpošilja lekarna Jneovič. Novisad. Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din v pismu.
23941
Z našo umetno
moštovo esenco
»Mostin«
si 'ahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno ki zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20. po pošti 35.— Din. — Dobi se samo v drogeriji A. Kane, uMjana. in droeerij! WoIfram nasled. M
Kane, Maribor, Gosposka ulita 33.
'31 a
Sobo
z vso oskrbo oddam blizu kavarne »Evropa*. Naslov v oglasnem oddellku Jutra 24119
Prazno sobo
v mestu išče samostojna mlada gospa z odraslim sinčkom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dvoriščno*. 24116
Lepo sobo
separirano, parketirano, električno razsvetljavo in soupo-rabo kopalnice oddam boljše.mu goepodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
24120
Dvpifi
Inteligent. mladenič
želi v svrho razvedrila ko-respondirati z mlajšo gospodično — poznejše poznanstvo ni izključeno — Cenjene dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Branko*.	23847
•Razpolagajte*
Prosim, dvignite pismo.
24113
Poziv!
Ivanka Zanuškar naj se javi, ali če kdo ve, kje se nahaja. naj sporoči na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Priča*.	24061
Klavir
počen; prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
24093
Flavto
precizno uglašeno (normalno) kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Flavta*.	24118

Psička
nem. ovčar pasme, t rodovnikom, 3 mesece starega, krasen eksemplar, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24053
45.
Ko se je ptica spustila k tlom, je Jokica res pozabila vse nedavno gorje. Bili sta na travniku, nad katerim so plavale opojne vonjave. Dvigale so se iz cvetlic s prelepimi glavica-ml, ki so pele vsaka zase, in glasovi vseh so se zlivali v prekrasen slavospev božjemu stvarniku. Jokica je vsa blažena sedela pod cvetočim grmom ter poslušala, dokler je nI pesem zazibala v sladke sanje.
Lepo psico
ovčarske čistokrvne pasme oddam. Pobrežje pri Mariboru, Stanko Vrazova ul. št. 13.	24073

Zapestna verižica
se je izgubila od Rožne doline do Mestnega trga. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi 100 Din odda v oglas, oddelku »Jutra*.
24115
Šivalni stroj
za sedlarje, malo rabljen po ugodni cenj naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24059
Slike za legitimacije
tlTrtuj* najhitreje fotogral Hugon Hibšer, Ljubljana. Valvazorjev trg	92
Vsakovrstno zlato
Kupujr po najvišjih eenah
Cerne — juvelir
LJubljana, Woitova ulica S 88
«J U T R A »
VAM NUDIJO VSE KARKOLI SI POŽELITEI
P0SLUŽITE SE JIH
Vreče
nove in rabljene vseb vrst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
- Mirko Mlakar
Ljubljana Slomškova II
Ofertalna dražba.
Okrajni zastop vranski razpisuje oddajo naprave novega
železobetonskega mosta
preko Savinjske struge na okrajni cesti na Polzeli, ofer-talnim potom.
Načrti in dražbeni pogoji so razgrnjeni pri gerent-skemu sosvetniku in okr. cestnemu nadzorniku gosp. Matiji Bošnaku, posestniku v Parižljah pri Polzeli (t. j. v
neposredni bližini gradbene točke)
do 1. avgusta 1928. 1 r"1
Skrajne oferte je vložiti v zapečatenem kuvertu do 6. avgusta 1928, 17. uri pop. s kavcijo od Din 20.000.— v obliki hranilne knjižice v pisarni Okrajnega zastopa na Vranskem.
Plačilni pogoji: 1/3 iznosa neposredno po pričetku dela, druga tretjina pri završetku zgradbe, ostanek pa po oblastveni kolavdaciji. Kavcija se pridrži kot jamstvo za dobro izvedbo zgradbe ter se vrne po preteku enega leta po oblastveni kolavdaciji.
Oddaja tega dela je pridržana podpisanemu Okrajnemu zastopu onemu najboljšemu ponudniku, ki ga določi tzd. gradbeni odsek.	. .
Okrajni zastop vranski 23. julija 1928.
Gerent: Maks Cukala 1. r.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Je najboljia ln najbolj zdrava pijača
ohlajeni
Radenski
Cft
zdravilni vrelec
Dobi se ga v vseh boljših trgovinah, restavracijah in gostilnah.
Maluie oajckUjnejSt tadje prinaša izvanreden sad. *£o ga spomladi gnojimo s Ka-ni[>os cvetlice hranečo »oljo VrtnarPki zavitki mešani s presejano zemljo, sadostuje za 100—150 cvet lončkov. Cena 42 Din. mali ovitek 12.50 Din Ce ljubite cvetlice. polivajte jib s Kani> pos cvetlice branečo soljo — Poslužite se navodila ca gojenje cvetlic.
ttrra vsake škode ta rejo perutnine m uporablja že 40 let Koko prašek za živino. Ce pridenete redni piči i« najmanjšo količino, se pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata za peko tn pogosto nese iajca Najsigurnejš« zdravilo proti živalskim boleznim Univerzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorišča. Ovitek od 10 do 40
Din tn 115 Din.
Prodaja se v lekarnah, drogettjah, trgovinah s cvetlicami ki semeni Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. — Z. Šumaher, ketn. farmactjski laboratorij. Cf-venka (SHS)	105
Potnika1
(zastopnika) za Slovenijo, dobro uvedenega sprejme tvornica v Zagrebu. Pismene ponudbe s prepisom spričeval in totografijo na Interreklam d. d. Zagreb. Marovska 28, pod .370—1«
KRAJEVNA BRATOVSKA SKLA.DNICA t HRASTNIKU naznanja žalostno vest, da je njen član in zdravnik gospod
dr. Avgust Kumar
dtje 22. julija 1928 pri kopanju ponesrečil
Pogreb se vrši v sredo 25. julija ob 5. popoldne na kolodvor v Hrastniku, odkoder bo kista s pokojnikom prepeljana v Zagreb. Blag mu spomin!
HRASTNIK, dne 23. julija 1928.	8931
Krajema bratorska skladnica ▼ Hrastnika.
Zahvala.
8924
Vsem, ki so nam o priliki prerane smrti naše predobre mamice, tete, tašče in svakinje, gospe
Antonije Keršičeve
posestnice in gostllničarke
kakorkoli lajšali s prisrčnimi tolažili našo težko bol, se prav iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala bodi izrečena čč. sestram - usmiljenkam za požrtvovalen trud in nežno skrb med boleznijo pokojnice, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, p. t. pevcem Čitalnice v Sp. Šiški in »Ljubljanskemu Zvonu« za v srce segajoče žalno petje, žel. godbenemu društvu »Sloga«, Udruženju strojevodij, Požarni brambi v Sp- Šiški in vsem zastopnikom oblasti, društev in organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno mamico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji •xiti. Vsem naša ponovna najtoplejša zahvala.
V Ljubljani, dne 24. julija 1928.
ŽALUJOČI OSTALL
Storilejg Weymani	75
Rdeča kokarda
Roman.
Z nasmeškom na ustnicah se je obrnil k meni.
»Kakopak!« je porogljivo rekla markiza. »Gospod prav gotovo ne bo ugovarjal.«
Toda njen nasmeh je bil več, nego sem mogel prenesti. Srečanje s tujcem v škornjih in plašču na tej samotni cesti, daleč od človeških bivališč, je bilo očividno dogovorjeno; če nisem hotel igrati vloge dobrodušnega bedaka, sem se moral neutegoma odločiti za dejanje.
»Dovolite, gospa,« sem dejal, ko sem premagal prvo začudenje. »Saj niti ne vem, kdo je ta gospod.«
Markiza se je bila vrnila na svoj sedež in tujec je stal tik pred vratci na njeni strani ter gledal v notranjost kočije. Trde, čeprav ne odurne črte njegovega obličja so izražale neobičajno moč duha; pogled mu je bil živ in svetal in njegove gibčne ustnice so se neprestano smehljale. Roka, ki jo je bil položil na vratca, je bila ogromna.
Srditi pogled, s katerim me je ošinila markiza, je pričal da n' bila pripravljena na moje besede.
»Smešni ste,« je dejala.
Nato se Je obrnila k njemu: '
»Vstopite, gospod.«
»Ne,« sem rekel, vzdignivši se s svojega sedeža. »Ostanite prosim vas, ostanite, kjer ste, dokler...«
Markiza se je besno obrnila k meni
»Kočija je moja!« je vzkliknila.	'
»Nesporno,« sem odvrnil.
»Nu, kaj hočete potem?«
»Samo to, da se poslovim, če ta gospod vstopi.«
Gledala sva se iz oči v oči. Ko je videla, da je moj sklep trden in moj položaj jačji od njenega, je postala vljudnejša.
»Kako?« je vprašala naglo dihaje. »Zakaj bi se poslovili, če on prisede?«
»Gospa,« sem odvrnil, »nikakega razloga ne vidim, da bi morali jemati s seboj neznanega človeka. Gospod je nedvomno vse časti vreden mož, ali. .*.«
»Vsekako ni neznanec!« mi je zabrusila. »Jaz ga poznam. Ali vam to zadošča?«
»To mi bo zadoščalo, kadar mi poveste njegovo Ime,« sem dejal.
Tujec naju je dotlej mirno poslušal in begal z očmi od enega do drugega, kakor da ga prepir le zabava; pri teh besedah pa se je oglasil:
»Drage volje, gospod. Moje ime je Alibon, odvetnik iz Mont-aubana...«
Rezko sem mu segel v besedo.
»Tega vara ne verjamen,« sem rekel. »Vi niste Alibon iz Mont-aubana. Preje bi rekel, da ste Froment iz Nimesa, gospod.«
Leha snega, ki jo je rožnato ozarjalo zahajajoče soince, se je širila za njegovim hrbtom, tako da mu nisem mogel razločiti obraza; tudi odgovoril mi ni takoj. Ko pa je izpregovoril, je bil njegov glas čudno miren in zdelo se mi je, da slišim v njem več domišljavosti nego strahu.
»Nu, gospod,« je dejal, »in če si mislimo, da sem? Ali bi bilo to tako strašno?«
»Če ste,« sem govoril s trdnim glasom, gledaje mu naravnost v oči, »tedaj ne morem potovati z vami.«
»Tedaj tudi gospa ne sme potovati z menoj, čeprav je ta kočija njena last?«
»Ne,« sem se odrezal, »zato, ker ne more potovati brez mene.«
Nagrbančil je obrvi in porogljivo vprašal:
»Kako to? Ali mar nisem vreden, da bi drugo val vaši prevzvi-šenosti?«
»Za vrednost ne gre, ampak za potni list,« sem odvrnil. »In če že hočete vedeti: vaše družbe se branim zato, ker imam svoj patent od sedanje vlade, ki mislim, da delate zoper njo. Zaradi gospe de Saint-Alais in njene hčerke sem lagal; ženska je in dolžan sem, da to ščitim. Toda zaradi vas se nočem lagati, niti vas nočem ščititi. Mislim, gospod, da je to dovolj jasno.«
»Vsekako,« je odgovoril s popolnim mirom. »A vendarle — jaz služim kralju. Komu pa služite vi?«
je najbolje sredstvo proti
Adriatic Tan cream dobiva se v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. Glavni depot:
petrott 1 L
Ljubljana.
LTBttf
•Ss V^k ubija
stenice, bolhe, muhe ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hiši, kot v poliedelstvu, vrtnarstvu, vinogiadni-štvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno:
Piretrin d. d. Zagreb, B-cesta 35
¥
Poselite 88,9
5.
OSIJEŠKI UELESEJEN
Od 5. — 15. avg. 1928.
Vožnja za polovično ceno na vseh železnicah in parobrodlh
LEGITIMACIJE
za 10 Oin pri čast. zastopstvu i
PRVA HRVATSKA ŠTED10NICA Aleksandrova cesta. Telef. 20—11
PUTNIK D D. Dunajska cesta 1.	Telef. 24—72
llu
za strope
naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materiala in prodaja najceneje.
Jos. R. Puh. Ljubljana
Gradaška ulica 22. Telefon 2513
CDICDBCSBCDPOlOlOlOlOaCD 0 0
o V najem oddam o
B	■
0	staro, preko 30 let obstoječo, Q ■ dobroidočo	■
1	TRGOVINO i
0
o ■
o ■
o ■
o ■
o
z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, kavcije zmožnemu trgovcu ali proti sigurni garanciji. Trgovini je bila do sedaj priključena dobroidoča čevljarska delavnica z 10 delavci. Odda se radi bolezni lastnika.
Ponudbe na L. P. Rogatec št. 30 Slovenija.	8909
bioio»o»Qic?>01010110
Zastopnika
za mariborsko oblast sprejme Dravogradska rafinerija mineralnega olja v Dravogradu Sposobni in energični reflektanti naj pošljejo ponudbe
na gorenji naslov.
Vročeparna fokomobita
75—95 HP, stabilna 12 atmosfer, 34 ms kurilne ploskve, kurjenje z žaganjem, poleg tega primerna ravna rešetka za kurjenje s premogom, izdelek Badenia, Weinheim, ventilno krmiljenje, iztezljivi cevni sistem, zgrajena 1923. najnovejši tip, inkL stopnjasto rešetko, predkurjava. 21 m dolg železen kamin, vse v brezhibnem stanju, sedaj še v obratu, kjer je na vpogled, radi premenitve obrata po primerni ceni NAPRODAJ.
Ponudbe pod »Erstklassige Maschine 3064 na Kien-reichs, Anz.-Ges., Graz, Sackstrasse 4.	8844
Prostovoljna
J 923
z vodno močjo, dveh gospodarskih poslopij v Beričevem štev. 45 pri Ljubljani „Ciubov mlin" in 22 zemljiških parcel, ter hiša z gostilno ob mostu čez Bistrico v Beričevem se vrši
dne 16. avgusta 1928 ob 9. url dopoldne
v Beričevem štev. 45.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču Ljubljana soba štev. 37 in pri odvetniku dr Grablovicu, Tavčarjeva ul ca št. II.
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba naše nadvse ljubljene, nepozabne soproge, mamice, stare mamice, tašče, sestre in tete, gospe
Jožefe Plousteiner roj. Rom
čutimo dolžnost, da izrečemo tem potom zahvalo vsem onim odkritim prijateljem in znancem, ki so nas v naši bolesti tolažili, in vsem onim, ki so predrago pokojnico spremili na zadnji poti. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, predvsem č. g. kanoniku M i k u š u za večkraten obisk in tolažbo s sv. zakramentom, vsem gg zdravnikom, osobito okr. zdravniku g. dr Svetini za neumorno požrtvovalnost, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, zavodu Marijinih sester »Vincentinum« za č. sestro Cito, ki ]e bila v najhujši bolezni preminule njej in nam vsem v tolažbo Naiiskrenejša zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja!	8930
Vsestransko sočutje nam ie bilo v veliko uteho ter prosimo, da ohranite pokojnico tudi nadalje v blagem spominu.
SV. JURU, o. 1. ž„ dne 23. julija 1928. «931	Žalujoči ostali.
vte


l« M •
Jugoslovenske
P1AT - avtomobilno prometno
BEOGRAD
Avtorizirani prodajalci za Slovenijo:
TRIUMPH-AVTO, d. z o. z.
Centrala b Ljubljana, Dunajska c. 36
TRIUMPH-AVTO, d. z o. z.
Filijalas Maribor, Frančiškanska ul. 16
8555
ssam
£ej) naj bo Vaš dom!
Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivao Košak, Bleiweisova c. št. 15. slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorcu «
Poceni
blaga, drv, premoga, pohištva itd. v mestu, kakor tudi na deželi preskrbi hitro in poceni prevozništvo:
Franjo Schwab
Poljanska cesta 31. telefon 2510.
Obiina Ljubljana Mestni pogrebni i&TOd
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mati, stara mati, teta in tašča, gospa
Katarina Aita
dne 24. t. m. po daljši bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 26. julija 1928 ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti, Draga št 25, na farno pokopališče na Igu—Studenec.
Ig—Studenec, 24. julija 1928.
Žalujoč! ostali.
_ t.
Trboveljska premogokopna družba tem potom naznanja, da je njen rudniški zdravnik v Hrastniku, gospod
dr. Avgust Kumar
dne 22. julija 1928 pri kopanju smrtno ponesrečil.
Pogreb se vrši v sredo, 25. julija ob 5. pop. na kolodvor v Hrastniku, odkoder bo krsta s pokojnikom prepeljana v Zagreb. LJUBLJANA, dne 23 julija 1928.
^	Trboveljska premogokopna družba.
UkUuJ* Dotm* fcrtl«* izdaj* M ftonsorotl »Jutru Adott Ribnika«. Z« Nacodna ft&aroo <k d, kot muuu arja fraoo Jezer**. Za anerataa del Jeodgororen Alojzij Novak. V« « Ljubljani