PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni. »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnil
| TRST
» d 9
^ 5 T o O -C 5
o * g
7: c £ c-
75 O ?
ts
inije)
O??"* -si
m c 5	%
c. s-
z
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 97 (12.729)
Na srečanju s skupino makedonskih novinarjev
Milan Kučan govoril v Kopru o aktualnih političnih temah
Pogovor je tekel tudi o enotnem kulturnem prostoru
KOPER — Na vabilo Društva novinarjev- Slovenije je na tridnevnem obisku Slovenije številnejša skupina makedonskih novinarjev. Sinoči je bila v Kopru zanimiva in odkrita razprava s predsednikom slovenskih komunistov Milanom Kučanom, jutri se bodo sestali s koprskimi predstavniki in predstavniki SKGZ, v soboto pa bodo gostje Primorskega dnevnika.
Izhodišče sinočnje razprave je bila ocena idejnih dilem jugoslovanskih komunistov v zvezi z bližnjim plenumom CK in v tej zvezi seveda tudi polemika okrog enotnega slovenskega kulturnega prostora. Kučan je mnenja, da je idejna razprava potrebna, da se razčistijo nekatera osnovna stališča, ker je le tako možna učinkovitejša akcija jugoslovanskih komunistov. Predvsem gre za odnos do inflacije in ekonomske krize, ki povzroča tudi politično. Ekonomska situacija se slabša in obstajata dilemi: per-
spektiva nizkih ambicij, ekstenzivnega gospodarjenja, z mitom socialne enakosti, državnim razdeljevanjem, omejeno demokracijo in zaprtostjo. Obstaja pa pogled naprej v tržno, visoko produktivno gospodarstvo, odprto v svet, politična demokracija, ki ni okras temveč spoznanje nujnosti, da se le tako rešujejo vprašanja in se ustvarja visoka stopnja socializma.
Glede enotnega kulturnega prostora pa je mnenja, da izraz- »prostor« ni povsem posrečen, ker ne gre za neko ozemlje. Toda bistvo je povsem pravilno, saj je ideja Združene Slovenije bila vedno v zgodovini last najbolj progresivnih sil slovenskega naroda in je tudi napisana v ustanovnem programu Komunistične partije Slovenije. Tej ideji se napredni slovenski ljudje nikoli niso odpovedali in jo uresničujejo sedaj v skladu s spremenjenimi okoliščinami in zgodovinskimi pogoji. Tak koncept je možen
samo ob obstoječih dobrih odnosih na meji in mora upoštevati kulturni prostor Madžarov in Italijanov v Sloveniji, ki pa so sestavni del tudi madžarskega odnosno italijanskega kulturnega prostora. To je odprta, demokratična zamisel, ki mejo pretvarja v dejavnik sodelovanja.
V nadaljevanju so se Makedonci zanimali tudi za Novo revijo in nekatere nesprejemljive trditve o makedonskem narodu, na kar slovenski komunisti učinkovito in prepričljivo odgovarjajo z argumenti in ta polemika ni končana. Glede štafete je bil Kučan mnenja, da se ji daje preveč poudarka, saj gre za razmišljanje in pozitivno akcijo slovenske mladine, prosluli plakat pa je bil provokacija, ker je zavrl razumevanje v drugih republikah. Se večja provokacija, ki jo je treba popraviti, pa je scenarij manifestacije na beograjskem stadionu, saj deli državo na osem škodljivih republik in pridno federacijo.
Trst, petek, 24. aprila 191
^^’	i ■
Miroljubna manifestacija v sre,	$	g
Proti slehern	8
jedrske energije
Udeleženci iz sosedne Avstrije in Italije Sprevod od študentskega naselja do Skupščine
LJUBLJANA — Ob priliki skorajšnje obletnice jedrske nesreče v Černobilu je bilo včeraj v Ljubljani javno zborovanje, ki mu je sledil še sprevod po mestnih ulicah. Pobude se je udeležilo okrog 2.000 mladih, organizatorji prireditve pa so bili razna telesa in skupine, ki delujejo v okviru slovenske mladinske organizacije in mestna konferenca SZDL.
Prizorišče zborovanja je bilo Študentsko naselje v Rožni dolini, kjer so organizatorji v popoldanskih urah namestili informativne mize in zbirali podpise za izvedbo referenduma o jedrskih elektrarnah. Svoja stališča o vprašanju jedrske energije so udeleženci srečanja izrazili na zborovanju, ki je potekalo javno, »pred odprtim mikrofonom«, in ob katerem je sodelovala vrsta znanih osebnosti, kot so na primer pisatelj Igor Torkar, bivši predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman, predstavnik zelenih iz Celovca Sepp Brugger in drugi.
Med tistimi, ki so izrazili solidarnost s pobudo, so bili tudi predstavniki ekoloških skupin iz Zagreba in Beograda, ki so podobno kot sloven-
ski mladinci izpričali nasprotovanje uvajanju jedrskega programa v Jugoslaviji. Na zborovanju so obenem prebrali zahteve, katere so naslovili najvišjim političnim organom v republiki in federaciji. Med drugim so v njih zahtevali ugotavljanje odgovornosti v okviru federacije v zvezi s pomanjkljivim izvajanjem programa o varnejšem uporabljanju jedrske energije, takojšnjo razglasitev moratorija za celoten jedrski program, zahtevo, da se sredstva, namenjena za izvajanje jedrskega programa, uporabijo za razvoj alternativnih energetskih virov, javno razpravo o tem vprašanju in takojšnjo zaporo rudnika urana Žirovski vrh itd.
Udeleženci zborovanja so nato v sprevodu krenili do skupščine SR Slovenije v središču mesta, kjer so ponovili svoje zahteve. Prireditev se je zaključila s koncertom, na katerem so sodelovale nekatere znane slovenske skupine lahke glasbe. Naj omenimo, da so se pobude udeležili mladi iz več krajev Slovenije, obenem pa tudi nekateri predstavniki ekoloških skupin iz Trsta.
I. V.
Prijeli domnevne morilce generala Licia Giorgierija
RIM — V Imperii in Turinu so aretirali včeraj šest domnevnih pripadnikov teroristične organizacije »Unione dei comunisti combattenti« iz sklopa »Rdečih brigad«, ki naj bi 20. marca sodelovali pri uboju generala Licia Giorgierija v Rimu. To so Giuliana Zucchero, Elena Codd, Mario Pisano in Nicola Ferrao pa še dve osebi, katerih imen niso objavili. Aretirane, ki so zdaj v rimskem zaporu, so italijanski policisti in tajni agenti prijeli s sodelovanjem španskih kolegov, potem ko so ti 14. aprila v Barceloni zajeli prevratnika Fabrizia Burteta in Claro Placenti; oba sta povezana z omenjeno UCC in z raznimi »evrote-rorističnimi« skupinami, med temi s špansko ETA in francosko Action Directe.
V zvezi z umorom Giorgierija sta bila, kot znano, že pred časom aretirana Paolo Cassetta in Fausto Melorio, ki naj bi generala skušala ustreliti že 15. decembra lani.
Jugoslavija bo v zvezi z ukrepi posredovala pri italijanski vladi
Ukrepi italijanskih obmejnih oblasti niso v duhu dobrososedskih odnosov
BEOGRAD Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so jugoslovanska pobuda za sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav in druga stališča iz intervjuja Raifa Dizdare-viča naleteli na velik pozitiven odmev v političnih krogih in sredstvih javnega obveščanja ne le balkanskih ampak tudi drugih držav. Zdaj so na vrsti redne diplomatske dejavnosti, v okviru katerih bo Jugoslavija z balkanskimi sosedami izmanjala mnenja o tej zamisli. To je izjavil uradni predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Aleksander Stanič na včerajšnji redni tiskovni konferenci.
Na vprašanje o območjih brez kemičnega orožja je Stanič dejal, da bi vzpostavitev takih območij na Balkanu nedvomno prispevala h krepitvi varnosti in sodelovanja na območju. To bi bil tudi dokaz, da je tudi na območni ravni mogoče doseči pomembne konkretne dogovore o razorožitvi, ki bi pozitivno vplivali na mednarodne odnose. SFRJ se je že večkrat zavzemala, posebej v generalni skupščini OZN in na konferenci o razorožitvi v Ženevi, za območja brez jedrskega in drugih orožij za množično uničevanje. Jugoslavija je aktivno sodelovala na sestanku v Bukarešti, posvečenem Balkanu kot območju brez kemičnega orožja, in bo tudi v prihodnje v največji možni meri prispevala k uresničevanju te pobude.
Dopisnik BBC je vprašal, ali bo sovjetski partijski voditelj Gorbačov obiskal Jugoslavijo pred ali po napovedanem 1 obisku v Romuniji prihodnji mesec. Stanič je povedal, da so med obiskom predsednika predsedstva CK ZKJ Milanka Renovice v SZ decembra lani obnovili povabilo Gorbačovu,
naj letos obišče Jugoslavijo. Sovjetski voditelj je povabilo sprejel. Poleg tega so obnovili tudi povabila na ministrskega predsednika Rižkova in zunanjega ministra Ševardnad-zeja. Kdaj bodo sovjetski predstavniki obiskali Jugoslavijo, bo pravočasno znano.
V	zvezi z nedavnimi stiki med predsednikoma SZ in ZDA in s srečanjem Shultz - Ševardnadze je Aleksander Stanič dejal, da je splošni vtis na podlagi izjav obeh strani med in po obisku Shultza v Moskvi, da so v pogovorih dosegli pomemben napredek k dosegi sporazuma in za srečanje med voditeljema obeh velikih sil. Pri tem je najpomembneje odstraniti rakete srednjega dosega iz Evrope, omenjene pa so bile tudi nekatere druge možnosti. Stanič je ob tem dejal, da sta včeraj v Jugoslavijo dopotovala namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vadim Loginov in pomočnik namestnika ameriškega državnega sekretarja Thomas Saymodis, ki bosta jugoslovanske sogovornike podrobno seznanila s pogovori obeh ministrov.
V	zvezi z najnovejšim predpisom italijanskih mejnih oblasti, da morajo državljani vseh držav, ki niso članice Evropske skupnosti, pri vstopu v Italijo izpolniti formularje v zvezi s svojim gibanjem v Italiji, je Stanič dejal, da bodo odločno posredovali pri italijanski vladi, če se bo izkazalo, da je informacija o tem točna in da bodo morali tudi državljani Jugoslavije spoštovati ta predpis. Ukrep zagotovo ni v duhu dobrososedskih in prijateljskih stikov med sosednjima državama.
Delegacija SZDL Hrvatske v Gorici
Gostje na razgovoru s predsednikom goriške Pokrajine Cumpeto
GORICA Delegacija Socialistične zveze Hrvatske je včeraj zaključila svoj dvodnevni uradni obisk pri SKGZ. Gostje so bili včeraj na Goriškem.
Na sestanku s predstavniki SKGZ iz goriške in videmske pokrajine so lahko spoznali stvarnost in prizadevanja Slovencev v teh dveh pokrajinah. Predsednika dveh teritorialnih odborov SKGZ, Mirko Primožič in Viljem Černo, sta namreč hrvatskim gostom podala izčrpno sliko ne samo o življenju in delu tu živečih Slovencev, pač pa o političnem stanju v obeh pokrajinah, o možnostih in potrebi po obmejnem sodelovanju.
Hrvatske goste je nato sprejel tudi predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta. Na prijateljskem razgovoru je bila z obeh strani izrečena volja po dobrososedskih odnosih, sodelovanju, gospodarski kooperaciji, uresničevanju pravic manjšin.
NA 8. STRANI
Košarka: za italijanski naslov
Tracerju tudi druga
finalna tekma
■ □ □ □
Tenis: turnir v Montecarlu
Od boljših le VVilander zdaj v četrtfinalu
Protestno pismo Unije Andreottiju
REKA —- V zvezi z napovedanimi novimi italijanskimi ukrepi za državljane iz držav nečlanic EGS je predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau poslal zunanjemu ministru Andreottiju protestno pismo. V njem je navedel zaskrbljenost ob časopisnih vesteh, ki jih potrjuje tudi tržaška obmejna policija, da bodo sprejeli nove ukrepe za prehod meje. Ob izrazih razumevanja za preventivni ukrep zunanjega ministrstva pa Sau poudarja, da bi izpolnjevanje posebnih obrazcev ob prehodu meje negativno vplivalo na njihove vsakodnevne stike z matično državo. Kot tak je ukrep prava ovira za pripadnike italijanske narodnosti v SFRJ v stikih s kulturno in narodno matico.
Pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji so vedno zagovarjali politiko odprtih meja in podpirali vzdušje prijateljstva in dobrososedskih odnosov. V procesu popuščanja napetosti in sožitja so videli vedno svoje življenjske interese, ki so jih podpirali tako minister Andreotti kot vse italijanske demokratične sile.
Tudi možnost, da bi izključili od tega preverjanja prebivalstvo z območja maloobmejnega prometa, v bistvu lastnike prepustnic videmskega sporazuma, ne rešuje vprašanja, ker dobršen del pripadnikov italijanske narodnosti živi izven maloobmejnega območja, kar bi jim ponovno povzročilo precejšnje težave.
Ob koncu svojega pisma je Sau prosil Andreottija, naj stori vse, da bi bila Jugoslavija izvzeta, ker bi bilo sprejetje novih ukrepov v nasprotju s politiko medsebojnega razumevanja in bi v prvi vrsti prizadeli pripadnike italijanske narodnosti v Jugoslaviji.
Drug drugemu očitajo iskanje sporazuma s komunisti
Med socialisti in demokristjani zazeval že nepremostljiv prepad
Cene za 4,2 odstotka višje kot aprila lani
Popuščanje inflacije v Italiji že končano
De Mita med govorom v poslanski zbornici	(AP)
RIM - De Mita in Craxi sta včeraj pospešila marš proti predčasnim volitvam: prvi s svojim posegom v razpravo "o zaupnici v zbornici, drugi pa s komentarjem v današnjem Avantiju, podpisanim Ghino di Tacco.
Tajnik KD ni bil nič kaj diplomatski. Socialiste je obtožil, da so jim referendumi gola pretveza, da nihajo med KD in KPI in da so kršili julijski sporazum. S tem je izzval vik in krik: najprej ga je napadel Capanna (DP), ki je za njegovim hrbtom razvil transparent z napisom »referendumi« in mu je zato Jottijeva dala opomin, nato pa podtajnik PSI Martelli, ki ga je dvakrat prekinil in ga označil kot lažnivca.
»Srž problema niso referendumi,« je rekel De Mita, »ampak vladna večina, ki kot taka lahko politično obstaja samo, če zna odgovoriti na vprašanja ljudi. Dejstvo, da so si na kongresu PSI alternativno omišljali zdaj petstrankarsko in zdaj referendumsko večino, živo dokazuje izzivalno naravo enosmernega izkoriščanja referendumov. Takšna dvojna resnica, takšno beganje med večino s KD in drugimi silami koalicije ter drugačno večino, ki ni mogoča brez odločilnega doprinosa KPI, pa daje tudi vtis zaskrbljujoče dvoumnosti: socialisti so ubrali čisto obratno smer od tiste, ki so jo izbrali, ko so se odločili za opravljivost in politično stabilnost.« In Štafeta? »Sporazume je mogoče tudi kršiti in res so taki, ki to delajo,« je dodal De Mita s pripombo: »Nikar pa nas ne imejte za naivneže: za spoštovanje dogovora o štafeti se nismo mogli obrniti na nobeno oblast, ker ne gre za pravno pogodbo, ampak za politično dejanje. Sicer pa so bili kršitelji dolžni vsaj razložiti, zakaj se ne držijo obvez.«
Odgovor socialistov: Martelli je De Mito ozmerjal z lažnivcem, politični tajnik PSI Tiraboschi vidi v De Mitovih besedah hujskaštvo in potvarjanje resnice, Craxi pa očita tajniku KD, da se pridno ravna po načrtu direktorja Repub-blice Scalfarija, ki naj bi se mu pridružila še KPI. Kaj pa Natta? »KD in PSI si vzajemno očitata iskanje sporazuma s KPI, to pa pomeni, da brez partije ni mogoča nobena sprememba.«
G. R.
RIM — Začasni podatki o aprilskem gibanju življenjskih stroškov v Genovi, Turinu, Milanu, Bologni in Trstu, ki veljajo statistikom kot pokazatelji inflacijske težnje v vsedržavnem okviru, pričajo, da se ta mesec inflacija ni ne povečala ne zmanjšala v primerjavi z lanskim aprilom. Sukala se je okrog 4,2 odstotka, in vendar je mesečni poskok cen nasproti marcu znašal komaj 0,3 odstotka oziroma bil najnižji od začetka januarja sem. To je moč tolmačiti tako z dejstvom, da sta zmanjkala blažilna dejavnika dolar-naftni proti-šok, kot s sezonskimi učinki (podražitev oblačil za pomlad-poletje) in sov-
padlostjo s trimesečnim obračunom tako imenovanih pravičnih stanarin.
Blagovno-storitvena lestvica kaže, da so se ta mesec podražili predvsem elektrika in goriva, stanovanjski stroški in, kot rečeno, oblačila ter obutev, medtem ko so bile cene jestvin ustaljene in so ponekod (npr. v Turinu) celo popustile. Življenjski stroški so v enem mesecu narasli najbolj v Trstu — za 0,5 odstotka — najmanj pa v Bologni in Turinu — 0,3 odstotka — medtem ko so se v Milanu vzpeli za 0,4 odstotka. V enem letu pa so se najbolj povečali v Turinu s 4,6 odstotka, ki so mu sledili po vrsti Bologna, Milan in Trst s 4,1 odstotka ter Genova s 4 odstotki.
Predstavniki avtoprevoznikov podpisali protokol o soglasju
RIM — Novopečeni minister za prevoze Giovanni Travaglini je dosegel svoj prvi pomemben delovni uspeh; po večmesečnih pogajanjih so predstavniki avtoprevoznikov včeraj podpisali protokol o soglasju za ureditev prevoznega sektorja.
Kot so avtoprevozniki zahtevali, jim je vlada dovolila 10-odstotno zvišanje tarif, predstavniki združenj avtoprevoznikov so ob podpisuobljubili zmanjšanje režijskih stroškov in izboljšanje storilnosti podjetij. Zaenkrat z dovoljenjem hitrejše vožnje na avtocestah ne bo nič, združenje avtoprevoznikov ANITA pa je obljubilo, da bo 6. maja izročilo posebni študijski komisiji za hitrost tovornjakov nekaj delovnih predlogov, ki naj bi temeljili na neizpodbitnih tehničnih dokazih.
Protokola o soglasju ni podpisalo samo Združenje italijanskih avtoprevoznikov FAI, ki pa je ministru zagotovilo svojo pripravljenost, da prispeva k premostitvi nerešenih vprašanj.
Ob začetku novega kroga ženevskih pogajanj
Optimizem Washingtona glede evroizstrelkov
WASHINGTON Medtem ko se je v Ženevi začel nov krog ameriško-sovjetskih razo-rožitvenih pogajanj, je ameriški predsednik Ronald Reagan v dolgem komunikeju objasnil stališče svoje administracije do evroizstrelkov. K pogajanjem administracija pristopa »z upanjem in realizmom«. Dobro se zaveda težav in še odprtih vprašanj, ki jih bo skušala rešiti v tesnem sodelovanju z evropskimi in azijskimi zavezniki. Reagan se v svojem komunikeju ogreva za popolno likvidacijo vseh raket srednjega dometa in v bistvu zavrača predlog, da bi velesili ohranili po sto jedrskih konic na svojem ozemlju , kot je bilo to že skoraj domenjeno na reykjaviškem vrhu. Glede raket kratkega in najkrajšega dometa pa je ameriški predsednik ponovil stališče, da so te tesno vezane na umik raket srednjega dometa. Vsekakor pa je skušal Reagan prepričati evropske zaveznike, da jih ZDA ne bodo pustile na cedilu, da ne bo morebitna ničelna opcija okrnila možnosti ameriškega jedrskega odgovora.
To vprašanje po vsem sodeč najbolj skrbi washingtonsko administracijo. Tudi ameriški državni tajnik Shultz je včeraj v svojem satelitskem intervjuju z raznimi evropskimi televizijami poudarjal prav to značilnost. Tudi odprava ameriških raket srednjega dometa ne bi po njegovem mnenju okrnila možnosti »prožnega jedrskega odgovora«. ZDA imajo namreč dovolj svojih raket na podmornicah in letalih, ki niso vključena v sedanja pogajanja, da je vsaka bojazen pred ničelno opcijo odveč. Vsekakor je Shultz omenil nasprotovanje
vojaških krogov sedanjim pogajanjem. Priznal je, da bodo upoštevali njihove tehnične ugovore, a da se morajo o končni oceni izjasniti politiki, in ne vojaki.
Ameriški dražavni tajnik Shultz je obenem pokazal precejšnjo mero optimizma, ko je navedel, da bi se lahko Reagan in Gorbačov sestala že to jesen. Povsem jasno bi morali do tedaj doseči otipljiv sporazum, saj je sovjetski partijski voditelj kot pogoj za svoj obisk v ZDA zahteval konkretni razorožitveni sporazum.
Izgledi ob začetku novega kroga ženevskih pogajanj 'so torej obetavni. Reagan za vsako ceno išče sporazum, da bi likvidiral iransko afero in pustil za seboj nekaj bolj otipljivega od dosedanjega razkazovanja vojaške moči ZDA. Ta optimizem pa motijo nove in nove ameriške zahteve. Gorbačov predlaga ničelno opcijo za Evropo, washing-tonska administracija jo skuša razširiti še na Azijo, kjer je položaj nesporno drugačen. Prav tako so tu precejšnja razhajanja glede raket kratkega in najkrajšega dometa. Prvih NATO sploh nima, pri drugih pa naj bi bila očitna sovjetska premoč. Da bi bila mera polna, NATO poudarja sovjetsko premoč v klasični oborožitvi. Sodeč po včerajšnjih Shultzovih besedah pa je ta premoč le na papirju, v resnici bodo imele ZDA v Evropi tudi po morebitnem sporazumu dovolj moči. Če k tej dodamo še britanske in francoske jedrske konice, je lahko vsakomur jasno, da so pomisleki vojaških krogov le pretveza, da bi izničili sporazum.
Postopna obnovitev dela v istrskih rudnikih Rasa
LABIN — V istrskih premogovnikih Rasa je včeraj od 1705 zaposlenih odšlo na delo 516 delavcev. Podatek je sporočila rudniška uprava. Hkrati je sporočila, da je dnevni izostanek z dela v normalnih razmerah - bolniški dopusti, letni dopusti in upravičeni izostanki - okoli 22,8 odstotka, oziroma da na delu ni 338 delavcev. Poudarili so tudi, da pri odhodu rudarjev v jame ni bilo nobenih izpadov, kot tudi, da jih nihče ni poskušal ovirati.
Po 15-dnevni prekinitvi dela je v rudarska okna vče-
raj odšlo 230 rudarjev. Podatki o strukturi tistih, ki so se odzvali sredinemu pozivu zbora komunistov istrskih premogovnikov, naj se vrnejo na delo, kažejo, da se je včerajšnje prve izmene SOZD Labin, ki šteje 250 delavcev, udeležilo 158 rudarjev, medtem ko je okoli 150 delavcev vseh izmen tega premogovnika ostalo na površini jame, da bi se udeležili rednega že prej napovedanega zbora delavcev.
V prvi izmeni v jami Pičan, ki običajno šteje okoli 200 de-
lavcev, je bilo včeraj 62 rudarjev, okoli sto rudarjev iz vseh izmen pa je ostalo na dvorišču rudnika, vendar niso imeli zborovanja. V drugih spremljajočih službah, nujnih za proizvodnjo premoga, je včeraj delalo 249 zaposlenih, v delovni skupnosti pa okoli sto.
Delavci, ki tudi včeraj niso prišli na delo, so izjavili, da vztrajajo pri že prej izrečenih zahtevah, med katerimi sta v ospredju zahteva po stoodstotnem povečanju osebnih dohodkov in o zamenjavi vodstva rudnika, (dd)
Nacionalni svet PLO izbira predstavnike
ALŽIR — V Alžiru se nadaljuje sestanek palestinskega nacionalnega sveta, včeraj pa so v glavnem govorili o političnem programu Palestincev in o kandidaturah za novi palestinski »parlament«, ki ga bodo udeleženci volili v nedeljo.
V novem palestinskem nacionalnem svetu bodo prvič imeli svoje predstavnike tudi komunisti, Abul Abas, vodja Fronte za osvoboditev Palestine, pa ne bo več izvoljen in niti ne bo več član izvršnega komiteja (vlade) PLO.
Vodja Demokratične fronte, ene izmed razpuščenih oporečniških skupin v PLO, Najef Ha-vatmeh je včeraj izjavil novinarjem, da so Palestinci dosegli skoraj popolno soglasje, med podpisniki političnega programa pa ni Havatmeh citiral Georgesa Habaša, ki je bil vselej najmanj navdušen za spravo med Arafatom in oporečniš-kimi skupinami v PLO.
Poulični spopadi v Južni Afriki
JOHANNESBURG Položaj v Južni Afriki se ponovno zaostruje. Včeraj je policija na železniških postajah v Doornfonteinu in v Germisto-nu, nedaleč od Johannesburga, napadla skupino transportnih delavcev, ki stavkajo že šest tednov, češ da so se ilegalno zbirali. V hudih spopadih je umrlo šest delavcev in trinajst oseb — med temi je bilo sedem policajev — je bilo ranjenih.
Do ostrih incidentov je prišlo, ko so južnoafriške oblasti odpustile 16 tisoč delavcev državnega prevoznega podjetja, ki se niso marali vrniti na delo. Domači tisk in policija pripisujeta »krivdo« za hude ulične spopade med policijo in demonstranti delovanju privržencev prepovedanega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC).
Tudi v črnskem getu Soweto je včeraj več tisoč delavcev, že drugi dan zaporedoma, prekrižalo roke; to so storili v znak protesta proti sodnim izgonom in zvišanju stanarin.
oblačila
Sramežljivo in hladno prihaja
nova sezona: POMLAD premražen cvet
LINEA — pravi način oblačenja LINEA — prave modne novosti
Ul. Carducci 4 - TRST
Srečanje mladih slovenskih in italijanskih vernikov v Ogleju
OGLEJ — V soboto bo prišlo približno 700 mladih iz ljubljanske in koprske škofije v Oglej. Z obiskom Ogleja , ki ga prireja versko gibanje »Pot«, se bo zaključila kateheza o prvem pokristjanjevanju Slovencev. Oglej je imel pri omenjenem pokristjanjevanju izjemno težo. Istočasno pa bodo mladi poudarili načelo o veri, ki postane kultura.
Pomembnemu srečanju, ki se bo pričelo ob 10. uri v oglejski baziliki, bodo prisostvovali tudi številni člani italijanskega verskega gibanja »Comunione e li-berazione«. Mladim slovenskim in italijanskim vernikom bo spregovoril pisatelj Alojz Rebula, ki bo razčlenil kulturno bogastvo krščanske tradicije v Ogleju. Sledila bo maša, ki jo bo daroval koprski škof Metod Pirih.
Mladi iz Slovenije si bodo ogledali oglejsko baziliko nato pa se bodo odpeljali v Gradež. V tamkajšnji kongresni palači bo potekalo srečanje, med katerim se bodo vrstili petje, razgovori in pozdravi, ki bodo osnova srečanja med mladimi slovenskimi in italijanskimi verniki. To bo tudi priložnost, na kateri se bodo spomnili 20. obletnice ustanovitve slovenskega verskega gibanja »Pot« in obletnice, ko je nastala v deželi Furlaniji-Ju-lijski pokrajini skupina »Gio-ventu studentesca« (Študentska mladina). Srečanje se bo zaključilo s poslanico, ki jo bodo mladi poslali svojim škofom.
Vedno večja vrednost V koprski luki beležijo biološkega kmetijstva nadpovprečen promet
VIDEM - Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za zdravstvo Renzulli se je sestal s predsednikom Furlanskega konzorcija za biološko kmetijstvo Adrianom Del Fabrom in predsednikom kmetijske zadruge Ci-rignicule iz Humina Giannijem Tonet-tom. Beseda je tekla o uveljavljanju biološkega kmetijstva v naši deželi.
Na sestanku so poudarili , da biološko kmetijstvo, ki ne uporablja kemičnih preparatov, ohranja zdravo zemljo in tudi pridelki ostanejo zdravi in ni-sozastrupljeni. Predstavnika skupin, ki se ukavrjata z biološkim kmetijstvom, sta poudarila, da v Italiji ni zakonov, ki bi ščitili tovrstne proizvode, čeprav takšni zakoni že obstajajo v raznih evropskih državah. Odbornik Renzulli je obljubil, da se bo tudi na Deželi zavzel za to, da se nekatere stvari bolje pojasnijo in da bi prišlo do večje uveljavitve biološkega kmetijstva.
Vsekakor je uvajanje bioloških načinov pridelovanja perspektivna kmetijska panoga. Uporaba kemijskih gnojil in drugih sredstev privede do navideznih uspehov, v resnici pa so kemične snovi, ki jih na veliko uporabljajo v sodobnem kmetijstvu, silno nevarne. Prave kontrole ni in tudi kontrolo se zlahka obide. Kemične snovi pa so lahko izjemno nevarne, kar je tudi dokazano. Na žalost se o teh stvareh bolj malo piše, dejstvo pa je, da obstajajo števili primeri in dokazi o nevarnosti kemičnih snovi. Posledice se kažejo na divjih živalih, pticah in tudi pri ljudeh, samo da na to ne polagamo velike pažnje. Prav gotovo so kemikalije hujša nevarnost od marsikatere bolezni. Na žalost večkrat niti ne vemo, kaj jemo. Biološko kmetijstvo je vsekakor bolj zdravo in ne predstavlja nevarnosti, čeprav se s težavo prebija, tudi zato, ker za sedaj še ni dovolj konkurenčno »kemičnemu« kmetijstvu.
KOPER — V koprski luki so letos že pretovorili več kot milijon ton blaga, po prvih treh mesecih beležijo kar 15-odstotno povečanje pretovora v primerjavi z enakim obdobjem lani, letošnji plan »prehitevajo« za 8 odstotkov in nasploh več delajo kot lani. Razumljivo, da so ob tem pričakovali tudi boljše finančne rezultate, a vse kaže, da jim več dela prinaša samo več izgube ne pa več dohodka.
Ob dokaj ugodni strukturi tovora, ko se je povečal delež tako imenovanih generalnih tovorov (indeks 150 za prvo trimesečje), pa znatno povečal promet v kontejnerskem terminalu (indeks 134) in še vedno raste promet šipkih tovorov (indeks 116) se dohodek luke zmanjšuje. Negativna gibanja, ki so jih zaznali konec minulega leta — na račun dobrega poslovanja v prvih devetih mesecih pa izgube v zaključnem računu ni bilo — se
Prireditve ob dnevu OF na Idrijskem
IDRIJA — V počastitev 27. aprila - dneva OF slovenskega naroda in 1. maja - mednarodnega praznika dela bo na Idrijskem in Cerkljanskem vrsta proslav in prireditev, ki jih pripravljajo družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, telesnokulturne organizacije in društva. V spomin na dogodke iz NOB bodo krajani Spodnje Idrije danes, 24. aprila, obeležili krajevni praznik. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti Sp. Idrija bodo zaslužnim krajanom podelili krajevna priznanja. V soboto, 25. aprila, bo v Cerknem svečana podelitev občinskih priznanj OF slovenskega naroda in srebrnih znakov sindikata.
Krajani v krajevni skupnosti Otalež bodo v ponedeljek, 27. aprila, proslavili pomembno delovno zmago, saj bodo svečano otvorili novo telefonsko omrežje v krajevni skupnosti, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom in samoprispevkom krajanov in pomoči delovnih kolektivov. V kulturnem domu v Otaležu bo tudi koncert pevskega zbora »France Bevk« iz Otaleža. Proslava s kulturnim programom
pa bo tudi v Črnem vrhu nad Idrijo. V četrtek, 30. aprila, na predvečer 1. maja bodo na hribovih na Idrijskem in Cerkljanskem zagoreli številni kresovi. Ob 19.00 uri bo na Trgu maršala Tita v Idriji koncert pihalnega orkestra idrijskih rudarjev, ki bo povezan z zborovanjem delovnih ljudi in občanov. Prav takp prazničo bo tudi 30. aprila ob 19.00 uri pred hotelom ETA Cerkno, kjer bo koncert pripravila pihalna godba ETA Cerkno.
Na praznično prvomajsko jutro bodo občane prebudile budnice pihalnih godb ETA v Cerknem, pihalna godba idrijskih rudarjev pa bo igrala v Idriji in Spodnji Idriji. Ob 8.00 uri bodo iz Idrije in Cerknega krenili do 10 km oddaljenega Travnika številni jubitelji kolesarjenja na tradicionalno kolesarsko prireditev »Kolesarjenje po dolini Idrijce«. Člani planiškega društva Idrija pa bodo na Hleviških planinah (907 metrov) organizirali tradicionalno prvomajsko srečanje planincev in ostalih ljubiteljev hoje.
SILVO KOVAČ
nadaljujejo in v luki po prvih treh mesecih beležijo 956 milijonov din izgube. Po besedah namestnika predsednika poslovodnega odbora luke, Rudija Dujca, je največji »krivec« za izgubo nerealen tečaj dinarja, oziroma dolarja, ki je osnova za obračunavanje storitev za tujce.
Luka Koper je namreč iz dneva v dan pomembnejša tranzitna luka, saj je v strukturi prometa že 50 odstotkov t. i. tranzitnega blaga. S tem so lani realizirali kar 16,5 milijonav dolarjev deviznega priliva z izredno velikim neto deviznim učinkom. Na račun nerealnega tečaja oziroma odnosa med dinarjem in dolarjem ter na račun tega, da luki praktično ne priznajo spodbudo za izvoz (kumulativno te znašajo cca 1,5 odstotka za luko, za druge transporterje pa 7 odstotkov in celo 30 in več odstotkov) se kopičijo izgube. V luki so izračunali, da so njihovi stroški poslovanja lani porasli za 100 odstotkov, vrednost dolarja — pomembnega elementa pri obračunu poslovanja večjih izvoznikov — pa za 40 odstotkov. Neskladja med rastjo stroškov in nerealnim tečajem dolarja v luki z notranjimi rezervami ne morejo več »pokrivati«. Boje se celo, da bodo morali začeti varčevati pri investicijskem vzdrževanju njihovih osnovnih naprav (delovnih sredstev in infrastruktur), ki naj bi letos »požrla« 4 milijarde din. Seveda bi to bil za luko lahko le bumerang s hujšimi posledicami, saj bi tako začeli krniti svojo konkurenčno sposobnost, pa tudi varnost pri delu. Dejstvo pa je, da je investicijsko vzdrževanje pomemben del (28 odstotkov) v strukturi porabljenih sredstev.
DUŠAN GRČA
Brez širše družbene pomoči bo ostalo ribištvo v krizi
IZOLA - Brez širše družbene pomoči sama Droga ne bo sposobna izvleči ribištva iz slabega ekonomskega položaja. Drogina tozda Riba in Delamaris sta namreč lansko poslovno leto zaključila z več kot milijardo izgube, kar je prisililo tudi k izdelavi skupnega sanacijskega programa. Tega so v Drogi prvkar končali, vendar iz njega izhaja, da kljub nekaterim »notranjim rezervam« položaja ribištva ne bodo uspeli rešiti brez ustreznih sistemskih rešitev, ki bi ribištvo izenačili s kmetijstvom. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da je lani vsa jugoslovanska ribiška industrija zabredla v izgubo in torej Drogina tozda nista nobeni izjemi.
S posegi v sami organizaciji ribolova, prodaje in predelave ter z uvedbo novih predelovalnih programov pa skušajo v Drogi potapljajočo se ribjo industrijo vsaj obdržati na površju. V sanacijskem programu so namreč med glavnimi razlogi za izgubo navedeni slab ribolov in neprimerna struktura nalovljenih rib, kar je vplivalo, da so kar četrtino rib morali predelati v ribjo moko (v normalnih razmerah je le 7 do 10 odstotkov ribe, ki ni primerna za konzerviranje), kopičenje zalog predelane ribe in slabši rezultati, ki so jih dosegali z izvozom, na kar je vplivala zlasti razlika med stroški proizvodnje z domačimi surovinami (zlasti stroški za belo pločevino in olje) in prodajno ceno, ki je v zadnjih letih padla s 27 dolarjev za karton (sto pločevink) v letu 1981 na 16,4 dolarja v lanskem letu. Pri Drogi pa so tudi izračunali, da bi samo z nabavo repromateriala po svetovnih cenah lani prihranili za okrog 700 milijonov stroškov, kar predstavlja več kot tri četrtine izgube Delamarisa.
Med ukrepi, ki jih zajema skupni sanacijski program, je na prvem mestu združitev obeh tozdov, ki že sedaj predstavljata organizacijsko in proizvodno celoto. Večji ulov bi morali ribiči zagotoviti s širjenjem kooperacije z zasebniki in drugimi ribiškimi organizacijami na Jadranu ter boljšo izkoriščenostjo lastnega ladjevja. V ta namen bo Droga v sodelovanju s splitskim Jadranom gradila hladilnico z 2.500 tonami zmogljivosti, od tega bo petina hladilniških kapacitet na razpolago Drogi. Glavna naloga pa je prestrukturiranje predelave v Delamarisu. Od proizvodnje klasičnih konzerv, s katerimi je domači trg prezasičen, na tujem pa cena pada, se bo Delamaris moral preusmeriti v pripravo očiščenih in polpripravljenih ribjih jedi, marinad. Izkazalo se je namreč, da je dohodek za kilogram prodanih sardel v svežem stanju kar za trikrat večji kot dohodek, ki ga iztržijo s prodajo konzerv. Tej preusmeritvi predelave pa bodo sledili še drugi ukrepi in sicer prehod na enoizmenski delovnik, kar bo verjetno imelo za posledico tudi občutno zmanjšanje števila zaposlenih in seveda nove naložbe, za katere pa še ni povsem jasno, kje bodo zbrali potrebna sredstva.
IZTOK UMER
Na koroški TV tudi slovenske oddaje?
Avstrijska TV pod vodstvom svojega novega »generala« Podgorskega pripravlja nov razpored svojih oddaj. V tem okviru naj bi začeli uresničevati tudi regionalizacijo na področju televizije. KTZ je zadnjo soboto že zmagoslavno poročala, da je dvojici Podgorski-Metelko (koroški zastopnik v kuratoriju ORF Siegbert Metelko je trenutno predsednik tega foruma) v nekaj mesecih uspelo uresničiti, o čemer se je v Sacherjevi dobi samo govorilo.
Po tem poročilu bo Koroška dobila svojo »lastno TV«, ki bo v prvi fazi tedensko izdelala in oddajala 75 minut več lastnega sporeda, namenjega »ekskluzivno« Koroški in Korošcem. Skupaj s Štajersko, s katero si lokalne oddaje že doslej deli, bo Koroška po novem razporedu dnevno oddajala četrturni spored, ki ga bo mogoče sprejemati samo v teh dveh deželah. Po zaključeni regionalizaciji bodo imeli deželni oddajniki letno 505 dodatnih ur lastnih sporedov. Stroški za uresničitev teh načrtov so predvideni v višini 174 milijonov šilingov.
Napovedi so brez dvoma razveseljive in zahteve po čim večjem upoštevanju lokalnih potreb enako upravičene tudi na področju televizije, kakor velja to za področje radia, kjer je bila regionalizacija v veliki meri uresničena že pred daljšim časom.
Seveda pa je v tej zvezi treba vprašati, ali bo na »koroški TV« prostora in časa tudi za slovenske oddaje? Ali bodo v okviru napovedanih sprememb in novosti upoštevali tudi tozadevne želje in zahteve koroških Slovencev, ki so upravičene še toliko bolj, ker doslej za te potrebe na avstrijski TV niso pokazali niti najmanjšega razumevanja! Celo na naj-
bolj skromne predloge je bil odgovor vedno negativen: glede pristojnosti pingpong med vlado in vodstvom ORF ter odklonitev s formalističnimi argumenti.
Zato upamo in pričakujemo, da bo vsaj pri načrtovani regionalizaciji upoštevano ustavno zajamčeno načelo enakopravnosti tudi za narodne manjšine!
22. VSEDRŽAVNI SEJEM RADIOAMATERJEV ELEKTRONIKE HI-FI
PORDENON
1. -2.-3. MAJA 1987
Urnik: 9.00-12.30 in 14.30-19.30
CRUP
Cassa d« Rsparrmo diUdine e Pordenone
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
34.	FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
V stiski, v kateri se je znašla, seveda ni mogla odbiti tega pljuska možganske ljubezni moža onstran rešetk, ki je bil namenjen izključno njej. A kako naj mu odgovori? Morala bi imeti drugo glavo, drugačno srce, širšo in bolj raznoliko kulturo: z eno besedo ne bi več smela biti to, kar je. Tako imenovani duhovni kažipot, ki je dosegel svoj vrh v popolnem obojestranskem zaupanju, opisuje Dani Tomažič, ki je ostala skoraj v celoti zunaj njega, svojemu tastu z naslednjimi človeško preprostimi besedami: »Minili sta dve leti, odkar sva poročena, toda kljub razdalji, ki naju ločuje, imava občutek, kot bi bila bolj povezana, bliže drug drugemu, in moram reči, da tudi bolj srečna kot poprej; za seboj imava namreč skupno skušnjo trpljenja in ker živiva v upanju, da se bova nekega dne vrnila v svoje stanovanje in med svojce.«
Ne preostane ji torej drugega, kot da skuša na novo priklicati iz svojega ljubega premaknjenca njegovo pristno dno, ki ostaja v njem nepremakljivo kljub silovitim izpadom, čeprav je morala predvidevati, da bo sledila reakcija. Odgovor iz Fossana izzveni naravnost obtožujoče: zanjo je
žrtvoval svoje ambicije, kariero, prijateljstva, da, popustil je celo svoji vesti.
Dani je prisiljena v spoznanje, kako je vse to zanjo ponižujoče, vendar resnično; poštenost, ki ji jo Stanko nenehno pripisuje, ima svojo osnovo. Pomlad je v zraku, in kot vleče očeta k beležki, kamor si je pisal svoje poezije, tako rekoč s steklenico na dosegu roke, tako čuti pomlad v žilah tudi hči. Prepriča starše, da bi si vzeli malo počitnic in si šli očistit dušo in telo v toplice Abano. Ona bi še poprej, brž ko bi dobila dovoljenje za obisk, napravila skok do Fossana.
Kako daleč so ji ga poslali! Skorajda na drugi konec polotoka, tja, kjer se začne lok Alp, ki se potlej zapira prav na spornem teritoriju. Potovanje se jim vleče že do Milana, nato še dobri dve uri do Turina, še drugi dve slabi do mesteca iz sratinske opeke, ki je za vse prizadete začelo obstajati šele pred nekaj meseci. Če bi stalo malo bolj na hribu, na udaru vetrovom iz Jadrana in z rodovitnimi polji okrog po pobočjih, bi ga lahko zamenjali za kako mestece v pokrajini Marche.
S postaje je krenila za drugimi potniki in se vzpenjala po cesti, obrasli z drevesi, ki se vije skozi slavolok, mimo gradu iz opeke malo močnejše barve, in se neopazno stisne v mestno ulico. Nekje sredi dolge, s kamni tlakovane glavne ulice, z oboki pokritimi pločniki, na obeh straneh enakimi, je vprašala za kak dober in ugleden hotel. Priporočili so ji »Leon dbro«1, ki stoji skoraj nasproti Duoma, v uličici, ki je prečkala tisto proti slavoloku in železniški postaji, ki jo je malo poprej prehodila. Dovoljenje za pogovor je dobila za naslednje jutro.
Tragedijo
neke
manjšine
Od procesa sem ga ni več videla; tedaj je sedel v prvi vrsti med obtoženci, miren in siguren vase, z napol lokavim napol prizanesljivim izrazom na obrazu, kot ga je imel takrat, ko je prisedel k mizici tisto popoldne, ko sta se bila spoznala. Prvo, kar jo je presunilo na njem, je bilo dostojanstvo, s katerim je nosil jetniško obleko, a že jo je zadel njegov globoki, bleščeči pogled, ki je postal še bolj izrazit, odkar je ponovno shujšal. Nasprotno pa se ji je v obraz zdel boljše barve kot je bil v tržaških zaporih; spomnila se je, kako je v prvih pismih brala o tej jetnišnici, ki je imela tudi konje, in o njenih dvoriščih, brez ene same bilke, kot bi jih bili zbili s konjskimi kopiti. Dani je bila oblečena od glave do peta v črnino, njen obraz se je Stanku zdel bled, »skorajda prosojen od večnega joka«.
Govorilnica je obsegala prostor brez vmesnih delilnih pregrad. Na eni strani je stala klop za zapornike in njihove obidke, spredaj pa mizica za jetniškega paznika. Ko sta se objela, dekle ni moglo premagati drgetanja, ki ji je streslo vse telo: vse trpljenje preteklih mesecev, vsa razbuarjenja, ki so jih poavzročila njegova pisma, pa predlogi o maščevanju mad njunimi najvidnejšimi nasprotniki, sleherni vozel v njej se je zdaj razpustil v tej najbolj naravni in neustavljivi kretnji.
(1) Zlati lev
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Na Opčinah se je sestal Glavni odbor združenja
Ob 42. obletnici osvoboditve
Razprava o občnem zboru kot priložnosti za zastavitev notranje preureditve SDGZ
Vsebinske priprave na jesenski občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so bile v ospredju razprave članov Glavnega odbora te organizacije, ki so se sestali v sredo v Prosvetnem domu na Opčinah, takoj po odprtju tamkajšnje nove podružnice. Člani so tako slovesen trenutek povezali z delovnim, še bolj prepričani v nujnost vsebinske in organizacijske krepitve svojega združenja ter njegovega uveljavljanja v širšem gospodarskem prostoru.
Po odobritvi zapisnika zadnje seje, sta organizacijski tajnik Kalan in direktor Kocjančič poročala o opravljenem delu. Kalan je kot dokaj problematično ocenil sodelovanje med sek-
cijami in pokrajinami, kjer bi bilo potrebno več prožnosti in sodelovanja po načelu gospodarske učinkovitosti (na primer sodelovanje po strokah, ki imajo skupne probleme, ne glede na pokrajinske meje), medtem ko je bilo pozitivno nadaljnje uveljavljanje organizacije navzven. Vojko Kocjančič je govoril o delu strokovnih služb in o velikih težavah, ki so jih le-te morale premostiti za prilagoditev reformi davčne zakonodaje, kot osrednji problem pa je navedel stalen pritisk nadzora davčnih organov. Visoka profesionalna raven servisa, učinkovito delo uradov in kakovostna posvetovalna služba so po mnenju članov Glavnega odbora najboljše jamstvo za razvoj in
širjenje organizacije, za kar bo potrebno nadaljevati proces racionalizacije in kompjuterizacije dela. Predsednik Svetina je ob tem predlagal, naj bi vsa tri pokrajinska združenja pripravila skupen program reorganizacije in posodobitve strokovnih služb.
Če je bilo na zasedanju slišati veliko pohvalnih besed o strokovnem delu in zunanjem uveljavljanju organizacije, pa ni manjkalo tudi kritičnih razmišljanj o njenih notranjih problemih, zlasti v zvezi z delovanjem sekcij in pokrajinskih vodstev, ki bi ‘ga bilo potrebno poživiti. Predsednik nadzornega odbora Bole je med drugim ugotovil, da pri vprašanju prisotnosti članov združenja v raznih gospodarskih telesih ne zadostuje le njihova pasivna prisotnost: na vseh mestih, kjer smo si
s težavo zagotovili zastopanost, moramo dajati svoj aktivni prispevek in brez zadržkov izraziti lastna stališča. Predsednik Konzorcija za dolinsko obrtno cono Dušan Pangerc je člane Glavnega odbora obvestil o sestanku s predsednikom Sklada za Trst Carbo-nejem, predsednikom Ustanove za razvoj obrtništva ESA Faleschinijem in s predsednikom Ustanove za industrijsko cono EZIT Rossijem ter izrazil bojazen, da bi denar za urbanizacijo območja, namenjenega obrtni coni, ne šel neposredno članom Konzorcija, pač pa ustanovi EZIT, kar bi vso zadevo nedopustno zavleklo.
Že v uvodu izrečene ocene predsednika Svetine o uspešnih, manj uspešnih in pomanjkljivih vidikih delovanja organizacije, so se prepletale skozi vso razpravo članov glavnega sveta. Njegove ugotovitve o težavah sekcije za drobno trgovino oziroma tega sektorja nasploh, je v nadaljevanju potrdil tudi predsednik tržaške sekcije za drobno trgovino Švagelj: opozoril je na razdrobljenost slovenskih obratov, na premajhne možnosti njihovega prenavljanja in specializiranja, zaradi česar jih vse bolj ogroža konkurenca velike distribucije. K temu je treba prišteti še globok padec števila jugoslovanskih kupcev v zadnjih letih, nenehno demografsko upadanje na Tržaškem in sorazmerno nižanje kupne moči, kar skupaj daje zelo nespodbudno podobo razmer ne samo na trgovinskem, temveč tudi na gostinskem področju. Podpredsednik združenja Pečenik je opozoril na potrebo po premoščanju egoizma in po razvija-
nju kulture združevala, kar so podprli vsi razpravljalni in poudarili tudi nujnost vključevanja članov v turistični in gostinski razvoj Sesljanskega zaliva. Med aktualnimi vprašanji je bilo tudi veliko govora o načinu vstopa predstavnika SDGZ v upravni odbor ustanove ESA, bistvena sklepa pa se nanašata na pripravo poglobljene razprave o obrtništvu in na začetek temeljitega analitičnega pristopa k problemom drobnotrgovinskega in gostinskega sektorja.
Sklepu o pripravi občnega zbora združenja v mesecu oktobru, potem, ko bodo svoje obračune opravile vse sekcije, je sledila razprava o njegovi vsebinski plati. Pokrajinska združenja in sekcije naj bi pripravile teze in predloge za notranjo reorganizacijo, ki naj zagotovi kapilarno organiziranost in približevanje članstvu. Organizacija mora v največji možni meri odgovarjati potrebam časa, zato sta tako podpredsednik Nanut kot direktor goriš-kega združenja Igor Orel poudarila potrebo po spremembi statuta, ki ga sedaj izvajajo le pavšalno. Predsednik tržaške obrtniške sekcije Andolšek je opozoril na neobhodno potrebo po okrepitvi organizacijskega tajništva, medtem ko je Vojko Kocjančič dejal, da bi bilo pred uresničitvijo statutarnih sprememb primerno počakati na reorganizacijo trgovinskih zbornic. Vsekakor je razprava nakazala številna odprta vprašanja in nekatere nove zamisli, na katere bo moral občni zbor odgovoriti oziroma izoblikovati in sprejeti smernice za bodočo podobo združenja slovenskih gospodarstvenikov. (vb)
Tretji ponedeljek s poezijo v pivnici Spofford
Pivnica Spofford v Ulici Rossetti 75 v Trstu bo novo okolje za tretji ponedeljek s poezijo, ki bo 27. aprila ob 20.30.
S svojimi verzi se bodo predstavili Sergio Brossi, Gerald Parks, Alek-sij Pregare in trojica pesnikov iz Vidma: Domenico Cerroni Cadoresi, Piero Colle, Luciana Morandini. Kantavtor Sergio Digianfilippo in pevka Patri-zia Senesi bosta lirski besedi dodala še glasbeno dimenzijo.
Pivnica je precej aečja kot doslejšnji dve gostilni, tako da bo morda le mogla sprejeti vse, ki se bodo želeli srečati s pestro druščino ustvarjalcev, ne samo tistih, ki tokrat nastopajo, ampak tudi z ostalimi, ki so že nastopili ali bodo svoje ustvarjanje kdaj prihodnjič predstavili.
L današnjo proslavo v Rižarni začetek spominskih svečanosti
Že danes bodo stekle v naši pokrajini spominske svečanosti ob 42. obletnici vsesplošne vstaje italijanskega ljudstva in osvoboditve.
Osrednja slovensnost bo danes ob 17. uri v tržaški Rižarni, kjer bo slavnostna govornica demokrščan-ska poslanka in bivša ministrica Tina Anselmi, medtem ko bo v slovenščini spregovorila komunistična senatorka Jelka Gerbec. Uvodni pozdrav na proslavi bo imel predsednik tržaške pokrajine Locchi, ki je tudi predsednik Odbora za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Sodelovala bo tudi mladinska pevska skupina »Finko Tomažič«, ki jo vodi Pia Cah-Širca. Vse borčevske inantitašitične organizacije, pa tudi okoliške občinske uprave, med temi dolinska občinska uprava, so pozvale prebivalstvo, da se svečanosti v tržaški Rižarni polnoštevilno udeleži.
Jutri dopoldne bodo spominske svečanosti s polaganjem vencev v samem mestu, kot tudi v okoliških občinah. Tako bo posebna delegacija devinsko-nabrežinske občinske uprave poskrbela za polaganje vencev pred spominske plošče in spomenike padlim na celotnem občinskem ozemlju. Polaganje se bo začelo jutri ob 8. uri pred županstvom v Nabrežini z nastopom nabrežinske godbe na pihala ter zborov Igo Gruden in Fantje izpod Grmade. Govorila bosta župan Bojan Brezigar in predsednik krajevne sekcije VZPI-ANPI Alojz Markovič.
Od 8. ure dalje bo polaganje- vencev še v Slivnem, Medji vasi, Devinu, Cerovljah, Mavhinjah, Prečniku, Trnovci, Praprotu, šempolaju in Križu.
V zvezi s pripravami na jutrišnjo spominsko svečanost in polaganje vencev, se je v soboto, 18. t. m., sestal na županstvu v Nabrežini občinski antifašistični odbor, ki mu nače-tjuje Bojan Brezigar. Sestanka so se udeležili predstavniki političnih strank, krajevne sekcije VZPI-ANPI in nekaterih kulturnih in sindikalnih organizacij. Na sestanku so udeleženci izrazili zaskrbljenost zaradi
zadnjih mazaških akcij, katerih tarče so bili spomeniki padlim v naši pokrajini, kar dokazuje, so ugotovili na sestanku, povečano dejavnost skrajnežev, ki nasprotujejo mirnemu sožitju in vsakršnemu civilnemu dialogu. Antifašistični odbor je vandalizem obsodil in ugotovil, da je potrebno s strani odgovornih krogov boljše nadzorstvo, ki naj prepreči nadaljevanje podobnih dogodkov. Odbor je zadolžil župana, da se obrne do organov javne varnosti, ki naj izsledijo odgovorne za te oskrumbe in vandalska dejanja in jih nato prijavijo sodstvu.
V	repentabrski občini bo jutri ob 11.30 svečanost pred naravnim kamnitim spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu. Pri programu bodo sodelovali osnovnošolski otroci in moški lovski zbor Doberdob. Pred tem bo ob 11. uri polaganje vencev k spomeniku padlim v Repnu, ob 11.15 pa na grob komandanta Bazoviške brigade, Franca Nemgarja, na pokopališču na Colu.
V	Zgoniku pa bo običajna proslava osvoboditve v nedeljo, 3. maja, ob 11. uri. V kulturnem sporedu bodo sodelovali moški in ženski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, godba na pihala s Proseka in osnovnošolska mladina. Na predvečer 1. maja pa bo spominski pohod okoli spomenikov padlim borcem v NOB.
V	dolinski občini bodo polagali vence v četrtek, 30. aprila, po naslednjem vrstnem redu: ob 17.45 bo zbiranje pred županstvom. Sledilo bo polaganje venca pred osrednjim spomenikom v Dolini, nato v Prebe-negu, Mačkoljah, pri Domju, v Ric-manjih, v Borštu, na pokopališču in pred spominsko ploščo na hiši štev. 89 v Gročani in ob 19.15 še v Boljun-cu.
Tudi v drugih krajih naše pokrajine bodo te dni počastili spomin svojih padlih in hkrati proslavili obletnico osvoboditve. V Križu prirejajo vaške organizacije tradicionalni sprevod in polaganje vencev pred spomeniki jutri z zbirališčem ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma.
Zadruga za Kulturni dom na Proseku uspešno premostila finančne težave
Predstavili so jo včeraj v gledališču Verdi
Simfonična sezona mednarodnega značaja
Člani Zadruge za Kulturni dom na Proseku so se predsinočnjim zbrali na rednem občnem zboru. Uvodna poročila so podali predsednik Pepi Čuk (na sliki stoji), blagajnik Drago Milič in predsednik nadzornega odbora Josip Starc. Poudarili so, da je Zadruga uspešno premostila vse-težave, zlasti finančne narave, s katerimi se je spopadala v preteklosti. Zdaj bo treba popraviti še streho, za kar že obstajajo načrti, pa tudi finančna sredstva (gre za prispevek Kraške gorske skupnosti), tako da bodo dela stekla, kakor hitro bosta Tržaška občina in Spomeniško varstvo izdala ustrezni dovoljenji.
Predsednik Čuk je načel vprašanje, kako bi prenovljeno poslopje najbolje izkoristili. Povedal je, da so nekatera krajevna prosvetna in športna društva že izrazila željo, da bi v njem razvijala svojo dejavnost. Sicer pa je o tem vprašanju padel marsikateri zanimiv predlog med razpravo. Občnega zbora se je udeležilo lepo število ljudi. Na njem niso obnovili vodstvenih organov, saj so to storili lani, mandati pa po statutu trajajo dve leti.
Obvestilo tujini delavcem
Deželni sedež INPS za Furlanijo-Julijsko krajino sporoča, da bodo jugoslovanski državljani, ki delajo v Italiji, lahko dobili informacije o italijansko-jugoslovanski konvenciji od 8. maja 1987 dalje vsak petek, od 8.30 do 12. ure, na deželnem sedežu INPS v Vidmu, na oddelku za mednarodne pogodbe, Ul. di Toppo 33.
Da bi omogočili tujim delavcem, ki prihajajo iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, da uredijo svoj delovni položaj v Italiji, bo urad za tujce na tržaški kvesturi odprt tudi jutri, 25. aprila, in v nedeljo, 26. aprila, tako v jutranjih, kot v popoldanskih urah.
Da se vodstvo gledališča Verdi s težavo izkopava iz globoke upravno-politične krize, se je dalo čutiti tudi ob včerajšnji uradni, a bolj bledikavi predstavitvi sicer bogate spomladanske simfonične sezone. Predsednik upravnega sveta, župan Staffieri, je bil odsoten, ker se je udeležil skupščine delavcev Aguile (nadomeščal ga je starejši svetovalec Vidah), novoizvoljeni superintendant Agnelli še ni uradno potrjen in se je zato pojavil, ko so ljudje praktično že odhajali; sedanji, de Perra, se je ravno tako raje odpovedal javnemu nastopu, saj je superintendant le na papirju, v kolikor je že pred dvema letoma dal ostavko, v tekmi z Agnellijem pa je bila njegova kandidatura premagana v finišu. Tako je včeraj v Krožku za kulturo in umetnost spregovoril o spomladanski dejavnosti gledadišča Verdi le umetniški vodja, baron de Banfield.
Toda mimo te krizne situacije je treba reči, da je program simfonične sezone soliden. De Banfield je poudaril, da so posebno pozornost posvetili skladatelju Šoštakoviču in francoskemu repertoarju, ki je bil bolj malo zastopan v operni sezoni. Toda poglejmo podrobneje, kaj bodo ljubitelji klasične glasbe lahko slišali v maju in juniju.
Napovedanih je šest koncertov vsak z eno ponovitvijo, torej skupno dvanajst. Dela bosta izvajala orkester in zbor gledališča Verdi; zbor bo vodil Andrea Giorgi, ki pa se že pripravlja na novo prestižno delovno mesto v gledališču Opera v Parizu. 8. in 9. maja bo Verdi imel v gosteh mladega angleškega dirigenta Jamesa Judda in odličnega francoskega violinista Pierreja Amoyala. Slednji je imel predvčerajšnjim v Benetkah veliko smolo: pred koncertom so mu ukradli avto. Vendar za violinista to ni
bilo najslabše zlo: z avtom je namreč izginila tudi dragocena, tri milijarde lir vredna violina »stradivarius«. Za kroniko: Moyal je kljub vsemu kon-centiral in žel izreden uspeh. Poglejmo program prvega koncerta: L. van Beethoven - Leonora št. 2, uvertura op. 72a; E. Chausson - »Poeme« v ES duru za violin in orkester op. 25; M. Ravel - »Tzigane«, rapsodija za koncert; Šoštakovič (prva izvedba v Trstu)- Simfonija št. 10 v e molu, op. 93.
15. in 16. maja bo orkester gledališča Verdi igral pod taktirko kitajskega dirigenta Muhaia Tanga. Kot solist bo z rogom nastopil Jugoslovan Radovan Vlatkovič. Program: S. Rachmaninoff -»Vocalise«, uvertura za orkester op. 34; W. A. Mozart - Koncert v ES duru za rog in orkester KV 447; D. Šoštakovič - Simfonija št. 15 v A duru op. 141. Peti in šesti koncert (22. in 23. maja) bo imel v gosteh iranskega dirigenta Farhada Mechkata z naslednjimi skladbami: B. Bartok - Pet madžarskih scen; G. Gershwin - Rapsodija v modrem za klavir in orkester; M. Ravel -»Alborada del gracioso« in »Pavane pour une infante defunte«; M. de Falla - »11 cappello a tre punte«, suiti št. 1 in 2. Na tem koncertu bo kot solist nastopil najbolj prestižni gost Verdijeve sezone - francoski pianist Fran-cois Joel Thiollier.
Program sedmega in osmega koncerta (29. in 30. maja) je bolj skop, a zato nič manj zahteven. Gostoval bo madžarski dirigent Zoltan Peško z zadnjo Schubertovo simfonijo »La gran-de« in baletno suito »II mandarino meraviglioso« Bele Bartoka. Predzadnja koncerta (5. in 6. junija) bosta imela za protagonista dirigenta Gian-luigija Gelmettija in priznano pianistko Mario Tipo. Na sporedu bodo skladbe Debussyja, Chopina, Čaikov-skega in Bernsteina. Zadnja koncerta ' (12. in 13. junija) bo dirigiral Herbert Gietzen, kot solista pa bosta ob Verdijevem zboru nastopila sopranistka Andrea Trauboth in baritonist Thomas Hampson. Med Brahmsovima skladbama »Tragična uvertura« in »Ein deutsches Reguiem« bodo prvič izvajali delo »Variations du brouil-lard«, mladega italijanskega skladatelja Alberta Berbera. S tem delom je ' umetnik zmagal za glasbenem natečaju »Citta di Trieste« za leto 1986.
V bivši umobolnici sodoben večnamenski center
Na sedežu Pokrajine so včeraj predstavili načrt za preureditev komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Predstavitev posameznih načrtov, ki so jih izdelali arhitekti Bartoli, Dambrosi in Varini, je uvedel predsednik pokrajinske uprave Locchi, prisotni pa so bili vsi pristojni pokrajinski odborniki.
Pokrajinska uprava se je že od vsega začetka, ko so zaprli večji del stavb, namenjenih bivanju in zdravljenju umskih bolnikov, zavzemala za primerno uporabo teh struktur. Od tedaj je poteklo sicer že veliko časa, med tem so bili izdani številni predlogi, kako prostore izkoristiti, vendar brez vsakršnega oprijemljivega načrta. Slednji sedaj obstaja, Pokrajina pa ga bo morala najkasneje do 29. t. m. predočiti Deželi, ta pa bo potem, po svoji presoji, nakazala potrebna finančna sredstva. Zaenkrat se govori o 12 milijardah, ki naj bi jih izkoristili za uresničitev prvega sklopa predvidenih del.
Kot je povedal odbornik Cervesi, bodo vsa načrtovana dela opravljena v 7 - 10 letih, skupni stroški pa naj bi znašali približno 300 milijard lir. Načrt je resda širokopotezen, vendar v celoti uresničljiv, saj ne predvideva gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, kar bi nemara povzročilo še dodatne zastoje. Tako bo dobršen del površine bivše psihiatrične bolnišnice namenjen šolskim poslopjem, načrtujejo namreč tudi ureditev mednarodne šole, ki ima svoj sedež na Opčinah ter gradnjo višje pomorske šole, za katero že obstaja potrebna dokumentacija. Poleg tega bodo tu nastali
še športni in rekreacijski centri, po možnosti tudi bazen, gledališča in arena za prireditve na odprtem. Zaradi lege komprenzorija, ki se nahaja v visoko obljudenem predelu mesta, namerava Pokrajina omogočiti tudi številne obrtniške in trgovske dejavnosti, ki bodo rajon obogatile in popestrile. Z ozirom na dejstvo, da je v bližini Sv. Ivana tudi tržaška univerza, bo slednja lahko izkoristila določeno število prostorov za razširitev svojih dejavnosti, prav tako pa je v načrtu navedeno, da bodo nekateri prostori na razpolago nastajajočim objektom za znanstveno in tehnološko raziskavo.
Za rešitev problema, ki ga predstavlja vse gostejši in neurejen avtomobilski promet, ki teče skozi komprenzorij, so načrtovalci predvideli primernejše cestne povezave, tako da bo notranjost področja namenjena v glavnem le pešcem. Opremili pa ga bodo tudi z raznimi trim stezami, zelenicami ter potkami, ki jih bodo lahko izkoristili tudi drugi prebivalci, in z ustreznimi parkirišči.
Gre torej za zanimiv načrt, namenjen estetski in urbani-zacijski obogatitvi mesta, zlasti svetoivanskega rajona, ki je bil, resnici na ljubo, predolgo zanemarjen. Pozitivnost načrta pa je še bosebno v tem, da bodo doslej propadajoče strukture prenovili,- le malo poslopij bo namreč porušenih, in tako ohranili njihovo arhitektonsko in zgodovinsko vrednost. Če bodo dela stekla v predvidenih terminih bomo torej tudi v Trstu kmalu imeli sodoben večnamenski center, kakršnega si prebivalstvo že dolgo pričakuje, (mi)
w
Se en pomemben dan v boju za rešitev žaveljske rafinerije
Delavci Aquile preprečili tehnikom
Bolnišnica Burlo Garofolo ponos tržaškega zdravstva
da bi začeli z bonifikacijo obrata
Za delavce žaveljske rafinerije Aquila se je včerajšnji protestni dan začel že ob 7. uri zjutraj, to je ob uri, ko je bila napovedana skupščina. Istočasno so skupine delavcev stražile vse štiri vhode v obrat, saj je njegova lastnica, multinacionalna družba Total, napovedala, da se bodo v teku včerajšnjega dne začela dela za bonifikacijo strojne opreme. Tehniki rimskega podjetja Techipetrol so se res predstavili, vendar so jim delavci preprečili vstop v notranjost Aguile. Protestna akcija je potekala urejeno, svojo solidarnost pa so tudi včeraj izkazali župani in predstavniki drugih krajevnih uprav, ki so se udeležili skupščine. Tržaški župan Staffieri se je zadržal v krajšem pogovoru s tehniki in jim razložil, da bi imela zahteva Totala po bonifikaciji lahko težke posledice tudi disciplinskega značaja.
Opoldan je bil na sedežu Dežele sestanek, ki so se ga udeležili predsednik deželnega odbora Biasutti, odbornik za industrijo Francescutto, odbornika Carbone in Ri-naldi, tržaška župan Staffieri in podžupan Seghene, milj-ska župan Bordon in podžupan Rossini, predsednik finančne družbe Friulia, pokrajinski tajniki CGIL Treu, CISL Tersar in UIL Trebbi ter predstavniki delavskega sveta Aguile. Kot so sicer predvideli, se sestanka ni udeležilo predstavništvo Totala, ki pa je za prihodnji torek napovedalo srečanje z družbo Afamya, edinim potencialnim kupcem žaveljske rafinerije. V okviru izsiljevanj in nedoslednosti, ki jih je Total doslej že večkrat izkazal, pa je te dni najavil, da je zavodu INPS dostavil potrebno dokumentacijo za ponovno izplačevanje dopolnilne bla-
gajne delavcem, katere režim bo v veljavi do prihodnjega 30. julija. Seveda je tudi to pot vprašljiva logika, ki jo izvaja Total, saj po eni strani drastično ovira odkup rafinerije in bremeni delavce s kazenskim postopkom, po drugi pa spet, sicer zelo previdno, pristaja na pogoje sindikalnih organizacij in pristojnih krajevnih organizmov.
Sestanek sam pa, žal, ni prinesel pričakovanih novosti. Dežela se je sicer ponovno obvezala, da bo dosledno sledila pogajanjem za prodajo rafinerije. Kar se tiče bonifikacije strojev, pa je na ministrstvo za industrijo, družbi Total, državnemu tožilstvu in vladnemu komisarju naslovila dopis, s katerim jih seznanja, da ne namerava več tolerirati nesprejemljivih ukrepov Totala. Očitno je namreč, da hoče francoska multinacionalka ohraniti obmorski terminal in se znebiti rafinerije, kar seveda ni v skladu z dosedanjimi dogovori. V pismu je nadalje rečeno, da če bo Total še naprej vztrajala na svoji liniji, bosta Dežela in miljska občinska uprava uveljavili svoje pristojnosti v zvezi z obstoječimi urbanizacijskimi pravili. Nadalje je Dežela pozvala ministrstvo za industrijo, da čimprej napravi ustrezne korake, ki bodo omogočili nemoteno prodajo Aguile družbi Afamya, pri čemer bo deželna uprava preko deželne finančne družbe Friulia prispevala potrebna finančna sredstva. Tudi Friulia je namreč pripravljena nadaljevati pogajanja za prodajo žaveljske rafinerije, vendar pod pogojem, da družba Total umakne zahtevo po bonifikaciji obrata, (mi)
Tržaška pokrajina je ena tistih, v katerih se rodi najmanj otrok glede na število prebivalcev. Toda tržaški pokrajini pripada tudi neki drug, vse bolj spodbuden primat: lahko se ponaša z najnižjo otroško umrljivostjo med pokrajinami z večjimi glavnimi mesti. V njej povprečno umrejo v prvem letu starosti štirje na tisoč živorojenih otrok, kar je znatno manj od vsedržavnega povprečja, ki beleži 10,3 smrti vsakih tisoč živorojenih otrok. Za takšno ugodno stanje si je v zadnjih desetletjih pridobila veliko zaslug otroška bolnišnica Burlo Garofolo. Nastala je pred več kot 130 leti v dokaj skromnih razmerah, od leta 1968 pa je eden izmed treh inštitutov, ki se v Italiji ukvarjajo z materinstvom in otroštvom na visoki znanstveni ravni.
Varnostno stopnjo, ki jo Burlo Garofolo zagotavlja pri rojstvih, je treba pripisati predvsem dobri opremi, s katero razpolaga zlasti njegov porodniški in ginekološki oddelek od leta 1972 dalje. »Rezultati, ki jih dosega oddelek na tem področju, se uvrščajo med najboljše ne samo na vsedržavni, marveč tudi ha mednarodni ravni.« Tako piše primarij Gi-ampaolo Mandruzzato v pravkar objavljeni knjižici, v kateri so zbrani prispevki z okrogle mize o Burlu Ga-
rofolu, ki jo je priredil tržaški Lions Club.
Človek bi si lahko predstavljal, da gre za zaslugo pediatrov. Toda po mnenju znanstvenega vodje Sergia Nordia 'je treba upoštevati tudi obstoj neke posebne »kulture Burla«. Dokazano je, da nizka otroška umrljivost odvisi samo 60-odstotno od zdravniških posegov oziroma od »porodniške tehnologije«. Ostalo je po Nordiovem mnenju treba pripisati posebni epidemiološko-pedagoški kulturi, in sicer tistemu pojmovanju, ki zdravljenje ne reducira zgolj na terapevtske posege, marveč upošteva globalne potrebe prizadetih oseb.
Prizadevanja bolnišnice, da bi presegla tradicionalni model bolnišniš-ke nege, so vplivala na način zdravljenja po vsej deželi, in sicer prek deželnega odseka Italijanske pedia-trske zveze. Poleg tega si je bolnišnica na tak način pridobila velik ugled na vsedržavni ravni, kot dokazuje dejstvo, da ji je zunanje ministrstvo zaupalo »Projekt Mozambik«, kar je sploh novost v delovanju tega ministrstva. Gre za ureditev zdravniške službe za materinstvo in otroštvo v Mozambiku.
Bolnišnica Burlo Garofolo je uvedla še druge novosti. Leta 1974 je v okviru širše preosnove prva v Italiji uvedla za vse paciente tako imenovano »dnevno bolnišnico« (»day hos-
Nenavadna demonstracija delavcev in brezposelnih pod vodstvom CGIL
Ustanova EZIT hira, treba jo je oživiti
Kakih trideset sindikalistov, delavcev in mladih brezposelnih je včeraj dopoldne za nekaj ur simbolično zasedlo sedež Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) v Ul. Caboto 3. Demonstrante so vodili pokrajinski voditelji sindikata CGIL, in sicer tajnik Roberto Treu, pomožni tajnik Paolo Macaluso in član tajništva Clay Co-fone. V stavbo so »vdrli« okrog 10. ure, v času, ko je zasedal glavni svet EZIT, s svojo protestno akcijo pa so hoteli opozoriti na nevzdržno stanje, v katero je ta ustanova zabredla.
»Kar osem let je poteklo, odkar je zapadel mandat glavnemu svetu in ostalim vodstvenim organom EZIT,« nam je pojasnil Macaluso. »Že ta podatek zgovorno pove, v kakšnih razmerah deluje ta ustanova. Poleg tega njene statutarne naloge in pristojnosti ne ustrezajo več današnji stvarnosti in potrebno jih je temeljito spremeniti. Naša protestna akcija ni bila uperjena proti EZIT, nasprotno. Zavzemamo se za to, da bi to ustanovo ovrednotili, tako da bi lahko dejansko opravljala osrednjo vlogo v industrijskem razvoju tržaške pokrajine.«
Za osvetlitev posledic, ki jih ima osemletno zavlačevanje pri imenovanju novih vodstvenih organov, naj navedemo samo podatek, da glavni svet danes dejansko šteje 13 članov, medtem ko bi jih po statutu moral 25. Njegove vrste so se postopoma zredčile zaradi premestitev, preselitev in celo zaradi smrti nekaterih članov. Še eden, da zmanjka, pa se svet ne bo mogel niti sestajati, saj ne bo več sklepčen! Novo vodstvo bi moral imenovati deželni odbor na predlog raznih krajevnih in drugih ustanov ter gospodarskih in sindikalnih organizacij. Deželni odbor pa spet in spet zadevo odlaša, ker nekatere uprave (npr. Tržaška občina) in ustanove (npr. Tržaška pristaniška ustanova) nočejo ali ne morejo imenovati svojih predstavnikov.
Poleg tega je treba na novo določiti naloge in pristojnosti EZIT. Vlada mu je leta 1977 »podaljšala življenje« do leta 2.007, in sicer predvsem za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov. Zaradi poznejšega razvoja dogodkov pa je ta njegova naloga v glavnem odpadla in EZIT danes životari tako klavrno, da ga Sklad za Trst niti ne jemlje v poštev v porazdeljeva-
nju sredstev za gospodarsko oživitev pokrajine. Povrh nekateri tej ustanovi očitajo, da nezadovoljivo opravlja tudi tisto, kar ji sedanja zakonodaja omogoča. V zadnjih osmih mesecih se je nanjo obrnilo kakih 100 podjetij, da bi namestilo svoje obrate v industrijski coni, odobrenih pa je bilo le pet prošenj.
»Predlog za preureditev EZIT je vključen v zakonskem osnutku za obmejna območja,« nam je povedal Macaluso. »Tudi zato se mi zavzemamo za njegovo čimprejšnjo odobritev.« Ob koncu naj pristavimo, da so demon-strantje naleteli na razumevanje in celo odobravanje pri članih glavnega sveta, ki so ob protestni akciji prekinili sejo. Predsednik sveta Deo Rossi se je obvezal, da bo zahteve demonstrantov posredoval pristojnim organom.
pital«), kar je med drugim omogočilo, da sprejema otroke le za tisti čas, ki je nujno potreben, npr. za analize. »Verjetno smo edini na svetu, ki to delamo,« poudarja univerzitetni profesor Giorgio Longo. »Otrok pride k nam v spremstvu matere samo za toliko časa, kolikor ga potrebujemo za rešitev primera. Vse posege opravimo v teku nekaj ur. Otrok se nato vrne domov in ga spet pokličemo, če razmere to zahtevajo, oziroma za to, da nudimo zdravniške napotke zanj. Ista praksa velja tudi na kirurškem oddelku. Otroka sprejmemo potem, ko je opravil že vse analize, in sicer na predvečer ali na sam dan operacije.«
V »Burlu« nameravajo delovati na številnih novih področjih. Uvedli bodo umetno oplojevanje, zelo pa si tudi prizadevajo, da bi razširili pred-rojstvene diagnoze. »Te diagnoze bi želeli čim bolj izpopolniti in jih nuditi čedalje večjemu številu nosečnic,« je zaključil primarij Mandruzzato.
(ANSA — poseben dopis Laure Capuzzo)
Inflacija še naprej sorazmerno stabilna
Tudi v mesecu aprilu je gibanje življenjskih stroškov potrdilo bistveno stabilnost inflacijske krivulje, ki je le za približno dve desetinki presegla 4 odstotke. Odstotne letne variacije gibanja cen življenjskih stroškov so namreč v Trstu, Bologni in Milanu znesle 4,1 odstotka, v Turinu 4,6, v Genovi pa le 4 odstot-ke.
Če bodo gibanja cen v petih mestih, ki so bila vzeta za statistične vzorce, potrjena tudi na vsedržavni ravni, potem lahko rečemo, da spomladanski meseci potrjujejo sesedanje inflacijskega gibanja, ki je aprila glede na marec zabeležilo le 0,4-odstotni povišek. V splošnem so se v aprilu najbolj povečali stroški za stanovanje in energijo, vendar se Trst nekoliko oddaljuje od tendenc v ostalih štirih me_stih.
Če si pobliže ogledamo .podatke statistične službe pri tržaški občini, ugotovimo, da so se v našem mestu z ozirom na ostala najbolj povišali stroški prehrane in cene oblačil: prvi so zabeležili 0,4-od-stotno zvišanje (Bologna in Milan 0,3, Genova 0,2, Turin pa celo — 0,1), druge pa 1,2-odstotno zvišanje ((Milan 1,1, Bo-
logna 0,7, Turin 0,6 in Genova 0,5). Pač pa smo v Trstu aprila najmanj izdali za energijo, in sicer 0,9 odstotka (Milan 1,5, Turin 1,4, Genova 1,3 in Bologna 1,1), in za stanovanje z 0,2 odstotka (Milan 2,5). Približno povsod pa je slika podobna pri raznih stroških, za katere smo v Trstu izdali 0,3 odstotka, v ostalih mestih pa med 0,1 in 0,4. Splošni indeks gibanja življenjskih stroškov se je v aprilu glede na mesec prej povečal za 0,5 v Trstu, v ostalih mestih pa je bil rahlo nižji in se je gibal med 0,3 in 0,4.
Precej drugačna pa je podoba, če primerjamo aprilske podatke s tistimi iz istega meseca lani: splošni indeksi kažejo na zgoraj omenjeni porast v višini 4,1 odstotka za Trst, Bologno in Milan, 4,6 za Turin in 4,0 za Genovo. Trst ima primat le pri energiji, za katero stroški so se v letnem povprečju povečali za 1,7 odstotka, v vseh ostalih mestih pa so upadli za od - - 2,0 do — 4,3 odstotka. Najmanj pa so se pri nas povišali stroški za stanovanje, in sicer le za 4,5 odstotka, medtem ko so drugod zabeležili od 6,5 do 8,5-odstotno povišanje.
Na Sv. Justu antološka razstava tržaškega slikarja Piera Marussiga
Danes bodo na Gradu sv. Justa odprli antološko razstavo tržaškega slikarja Piera Marussiga, ki je umrl pred petdesetimi leti in kateremu posveča Trst prvo večjo razstavo. Tržaški slikar, ki se je rodil 10. maja 1879, je namreč doživel svoj največji uspeh izven rodnega mesta, v Italiji in Evropi. Najbolj znana faza njegovega ustvarjanja sovpada z njegovim pristopom k italijanskemu novecen-tizmu, ki si ga je prisvojil vse od leta 1923 skupaj z drugimi velikimi italijanskimi slikarji Sironijem, Buccijem, Malerbo in drugimi. Na njegovo ustvarjalnost pa so zapustile neizbrisno sled tudi prejšnje izkušnje, tako na primer umetnostna vzgoja Eugenia Scomparinija na tržaški industrijski šoli, stiki z umetniki dunajske secesije, Gustavom Klimtom, Maxom Liebermannom in Lovisom Co-rinthom, vpliv impresionističnega in fauvističnega slikarstva Van Gogha, Cezannu, Gauguina in Matissa med bivanjem v Parizu.
Razstava obsega 87 njegovih del, ki učinkovito predstavljajo vse faze njegovega ustvarjanja. Razstavo sta omogočili občini Iseo in Trst, strokovno pa jo je pripravil mestni muzej Revoltella, medtem ko jo gostuje Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Katalog so pripravili Rossana Bossaglia, Giorgio Mascherpa, Raffaele De Grada in Carlo Milic za založniško hišo Maz-zotta.
Občni zbor Kmetijske zadruge
V centru Anton Ukmar pri Domju je bil včeraj občni zbor Kmetijske zadruge. Vzdušje je bilo še malce svečano, saj je lani zadruga praznovala 40-letnico svojega obstoja. Na občnem zboru so po poročilu dosedanjega predsednika Srečka Orla in razpravi izvolili novi odbor. V znak priznanja za dolgoletno delovanje je občni zbor podelil Adi Jerman, Vittoriu Fontanotu in Srečku Orlu spominsko plaketo.
Avto zbil moškega v Ul. Udine
V prometni nesreči v Ul. Udine se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil 82-letni Gino Franco iz Ul. Boccaccio 12. Moški je prečkal cesto na prehodu za pešce v bližini hišne številke 26, ko je po cesti privozil citroen viša, ki ga je upravljala 41-letna Cvetka Jankovič Obad iz Saleža 94. Citroen je zbil pešca na asfalt. Ranjenca so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ortopedski oddelek. Franco si je pri padcu zlomil desno ramo, levi palec in se ranil po glavi. Zdraviti se bo moral dva meseca.
Zmikavti že spet »neutrudno« na delu
Ljubitelji tuje lastnine so se v noči med torkom in sredo spet spravili na delo, vendar niso imeli veliko sreče. V prvem primeru, v baru Little v Ul. Costalunga 272, so odnesli le 60.000 lir v kovancih iz steklenice z napitninami. Tatovi so sicer »preiskali« tudi blagajno, ki pa je bila prazna. V bar so vlomili potem, ko so prežagali žabico navojnice. Da bi se maščevali nad premajhnim »dobičkom«, so zmikavti prerezali cev za pretakanje piva iz soda.
Druga žrtev tatov je bil lastnik potovalnega urada UVEC v Ul. Muratti 4/d, Franco Chiaruttini, bivajoč v Ul. sv. Frančiška 50. Tudi Chiaruttini se je tatvine ovedel v sredo zjutraj, ko je z uradnicami odpiral urad. Ko so uradnice pregledale blagajno, so opazile, da denarja, ki so ga prejšnji večer spravile pod ključ, ni bilo več. Tatovi so odnesli 327.450 lir. Agenti niso našli znakov vloma, zato menijo, da so se tatovi poslužili ponarejenega ključa. Poleg lastnika imajo vhodni ključ tudi na zavarovalnici Assicurazioni generali, ki je lastnica stavbe, in nekatera podjetja, ki so pred kratkim opravila notranja popravila.
Uspešna akcija agentov miljskega komisariata
Avtomobilska miš v policijski zanki
Miljski komisariat je v zadnjih časih uvedel več preiskav, da bi prišel na sled tatovom, ki se najraje znašajo nad tuje avtomobile. V zanko policije se je v torek ujel 29-letni Marino Sancovich iz Ul. Tor San Piero 38, katerega so že sumili tatvine in prekupčevanja z ukradenim blagom. San-covicha je policija aretirala zaradi prepovedane posesti noža, številnih tatvin in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Po aretaciji so agenti preiskali njegovo stanovanje, kjer so našli več predmetov, o katerih sumijo, da so bili ukradeni v Trstu: štiri avtoradie z magnetofonom različnih znamk (Lar-sen, Inno-hit, Blaupunkt, Majestic) in štiri zvočnike znamke Pioneer tipa TS 2080 in TS 1640, prenosni radijski sprejemnik z magnetofonom Methodo, fotografski aparat Konica, sedlo vespe in tri pnevmatike za motorje. Okradenci, ki bi morebitno prepoznali ukradene predmete (na sliki), naj telefonsko obvestijo miljski komisariat (tel. 271175 in 271315).
■ Policisti so v sredo prišli na sled 47-letnemu Marianu Capuanu iz Catanie, ki ga je italijanska policija že dalj časa iskala. Državno tožilstvo iz Gorice je 10. novembra 1986 izdalo proti njemu namreč zaporni nalog. Zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom bo moral presedeti v zaporu eno leto in pet mesecev.
»Arzenik in stare čipke« od danes do nedelje v našem Kulturnem domu
* SLOVENSKO £ STALNO „ „
L GLEDALIŠČE r V TRSTU
Gostovanje Drame SNG Ljubljana
JOSEPH KESSELRING
Drevi (tudi še jutri in v nedeljo) bo na odru tržaškega Kulturnega doma spet gostovala Drama SNG iz Ljubljane. Vrhunski slovenski umetniki bodo tokrat predstavili našemu občinstvu komedijo Josepha Kesselringa »Arzenik in stare čipke«.
Kesselringova igra je eden izmed velikih broadwayskih komedijskih uspehov, kar že samo po sebi potrjuje izjemno odmevnost pri občinstvu. Tudi pri nas bo najbrž tako, saj ponuja komedija vratolomne situacije, humorne prizore in domislice, da človeka kar stresa od smeha. Gledalec pa, ki bo med mnogimi komičnimi prizori našel toliko časa, da o tej zabavni igri še malo resneje razmisli, bo odkril v njenem jedru tisti grozljivi ameriški humor, ki je v kratkih šalah pri-krožil preko oceana tudi k nam (Ameriška gospodinja kuha kosilo. Na vratih nekdo pozvoni. »Kdo je?« »Policija«. »Joj, kaj pa je?« »Sina smo vam pripeljali, povozil ga je cestni valjar«. »Oh, polne roke dela imam, ne morem vam odpreti, ga ne bi kar porinili skozi špranjo pod vrati?«), ob katerem človeka včasih strese srh. Ampak »Arzenik« pusti le malo časa za take, resnejše mis-
li. Predvsem je namenjen zabavi in sprostitvi, ta svoj smoter pa z duhovito igrivostjo in s svojo naravnost v črno uperjeno satirično ostjo imenitno doseže. Zato je našel hva-
ležne gledalce povsod, kjer niso ljudje vsak večer razpoloženi za globlje misli, ampak gredo v teater včasih zaradi duhovite, igrive zabave.
Na pobudo SKD »Fran Venturini«
Pri Domju bo že četrtič odjeknil Glas harmonike
včeraj - danes
Danes, PETEK, 24. aprila
FIDEL
Sonce vzide ob 5.04 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 13.58 - Luna vzide ob 3.41 in zatone ob 15.05.
Tudi letos se bo na prvomajski popoldan odvijalo v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju Obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko. Revija, ki ima naslov »Glas harmonike«, stopa že v četrto leto, kar pomeni, da je postala že tradicionalna prireditev. Prireja jo KD Fran Venturini od Domja, pobudnik in organizacijski vodja pa je Tiberio Maver, ki je pred leti uspel zbrati okoli sebe skupino navdušencev ljudske glasbe in diatonične harmonike. Zamisel je nastala, skoraj bi rekli, naključno. Vzrasla je iz priložnostnih nastopov, kot so bili sodelovanje na partizanskem prazniku in na Kmetijskih dnevih v Boljuncu ter nastop na koprski reviji Meh in smeh. Oblikovala se je tako skupina Glas harmonike, ki se s tem imenom še vedno udeležuje številnih tekmovanj »ljudskih harmonikarjev«, predvsem v Saurisu in Ahtnu. Pred štirimi leti pa je prišlo pri Domju do prave množične kulturne manifestacije, kjer so se zbrali godci s Tržaškega, iz Furlanije, iz Beneške Slovenije, iz Istre in pa iz Slovenije. Priredi-
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava ČUDEN PAR z Monico Vitti, Rossello Falk in Oraziom Orlandom. Režija Franca Valeri. Prodaja vstopnic v Pasaži Prot-ti (tel. 69406).
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red F/E) peta predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes.
V nedeljo ob 16. uri peta predstava za red G.
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenesen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Clau-dio Abbado. Koncert bo jutri, 25. t. m., ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je 20.000 lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure.
čestitke
SAŠA SMOTLAK praznuje danes 25. rojstni dan. Še mnogo veselih in srečnih let v krogu svoje družinice mu želijo mama, papa in noni.
Članu nadzornega odbora in bivšemu dolgoletnemu predsedniku društva
VOJKU SLAVCU
iskreno čestita ob prejemu odličja svobode s srebrnim listom
KD F. Prešeren
Zveza slovenskih kulturnih društev čestita svojemu dolgoletnemu članu
VOJKU SLAVCU
ob prejemu odličja svobode ZKO Slovenije in mu želi še dolgo let plodnega kulturnega dela.
te v torej lahko upravičeno imenujemo »mednarodno srečanje«.
Simbol tega kulturnega dogodka je seveda ljudska harmonika, poznana tudi kot plonarca ali frajtonarca. Vsekakor ljudsko glasbilo, ki je z Glasom harmonike doživelo ponoven preporod. Za ljudskega pa ga označimo, ker je harmoniko vzljubilo in vzelo za svojo prav ljudstvo. Postala je tako stalni spremljevalec važnejših trenutkov in slavnostnih priložnosti ter človeka na njegovi življenjski poti razveseljevala ali tolažila. Navdušenje in veselje, ki spremlja vsako izvedbo te revije, pa je znak povezanosti naših ljudi s kulturno preteklostjo, pomeni pa tudi voljo do vztrajnega obnavljanja slovenske tradicije.
Prireditelji upajo, da se bo revije, prav tako kot druga leta, udeležilo lepo število godcev. Izbira melodije, s katero se le-ti predstavijo na tem ne-tekmovalnem srečanju, je sorazmerno prosta: želja organizatorjev je, da bi vsak godec zaigral vsaj eno vižo iz svoje vasi ali kraja, (dam)
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Cosi e la vita, dram., ZDA 1986, 102'; rež. Blake Ed-ward; i. Jack Lemmon, Juhe Andrews. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg. EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Mosca ad-dio, dram., it. 1986, 105'; r. Mauro Bo-lognini; i. Liv Ullman, D. 01brychski. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 I tre ami-gos, kom., ZDA 1987; r. J. Landis; i. S. Martin, C. Chase.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare
—	i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Soul Man, dram., ZDA 1986, r. Steve Miner, i. Thomas Howelle, Rae Dawn Chong. FENICE - 17.00, 22.15 Missione eroica
—	i pompieri 2, kom., it. 1987, 90'; r. Giorgio Capitani; i. Paolo Villaggio, L. Banfi.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Pelle su pelle in Lucciola blu, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Over the Top, dram., ZDA 1987, 105'; r. Menahem Golan; i. Sylvester Stallone, David Men-delhall.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II caso Moro, dram., it. 1986, 115'; r. Giuseppe Ferrara; i. Gian Maria Volonte, Mar-gherita Lozzano.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Affari di cuore, kom., ZDA 1986; r. Mike Nic-hols; i. Meryl Streep, Jack Nicholson.
RADIO - 15.30, 21.30 Esperienze parti-colari, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
izleti
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
Jutri, SOBOTA, 25. aprila
MARKO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.35 najnižja -30 cm, ob 8.14 najvišja 24 cm, ob 14.09 najnižja -41 cm, ob 20.40 najvišja 51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,6 stopinje, zračni tlak 1929,4 mb raste, veter 18 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Peter Busetti, Igor Ghez-zo, Giulio Musina, Michele La Rosa, Tai-ra Cosliani, Antonio Greco, Daniel Zotti, Timothy Ongaro.
Umrli so: 54-letna Liliana Paoletti, 93-letna Agnese Pavan, 82-letna Domenica Demarchi, 54-letna Lucia Comici, 71-let-ni Giovanni Tempone, 83-letna Paolina Seravalle, 73-letna Maria Tamos, 59-letni Benito Benci, 72-letna Elisabetta Daici, 81-letna Maria Giorgolo, 65-letni Renato Rizzotti, 89-letna Natalia Pussig, 83-letna Marina Sinosic, 80-letni Giuseppe Pahor, 93-letna Placida Veludo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 21., do sobote, 25. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 ( Milje ).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
—	na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
—	v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. za otroke od 10. do 17. leta;
—	v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel, 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Kriške organizacije prirejajo jutri, 25. t. m., SPREVOD IN POLAGANJE VENCEV ob dnevu osvoboditve. Zbirališče ob 10. uri na dvorišču Ljudskega doma v Križu.
Zadruga Vesna iz Milj poziva člane in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 19. uri v zadružnih prostorih v Miljah, Ul. DAnnunzio 52.
Člani TPPZ in mladinske skupine P. TOMAŽIČ bomo odpotovali iz Bazovice z avtobusi danes, 24. t. m., ob 18. uri v Postojno na revijo Primorska poje.
ARZENIK IN STARE ČIPKE
Komedija v treh dejanjih (štirih slikah)
Režija DUŠAN MLAKAR
Danes, 24. t. m., ob 20.30 jutri, 25. t. m., ob 20.30 v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri
IZVEN ABONMAJA ABONENTI IMAJO POPUST!
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986/87
9. abonmajski koncert
V torek, 28. t. m., v Kulturnem domu v Trstu
TRŽAŠKI OKTET
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KD RDEČA ZVEZDA
vabi na predstavitev knjige Irene Žerjal, Marije Mislej in Nadje Švare
BURJA IN KAMNI
s sodelovanjem Marije Cende.
Sledila bo veseloigra
ŠIROKA USTA
Igra S. STAREŠINIČ
V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
razne prireditve
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu dvodnevni seminar UVOD V PSIHOMOTORIKO. Prvo srečanje bo jutri, 25. t. m., in v nedeljo, 26. t. m. Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, učiteljem, staršem ipd. Pojasnila in prijave na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
Danes, 24. t. m., bo v Cankarjevem domu v Ljubljani simpozij na temo KOPITAR V VUKOVEM ČASU. Začetek ob 9. uri. Slavistično društvo Trst vabi k udeležbi slaviste in zgodovinarje. Za toč-nejše informacije tudi glede prevoza z osebnimi vozili se lahko obrnete na prof. Marijo Cendo - tel. 761158.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škedenja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ter VZPI-ANPI priredita v nedeljo, 26. t. m., ob 10.30 pred začasnim spomenikom pri Sv. Ani PROTESTNO MANIFESTACIJO glede nesprejemljivih izjav tržaškega župana Staffie-rija o našem spomeniku. Pozivamo vsa društva, organizacije in občane, da se shoda udeležijo.
Sklad M. Čuk vabi na predavanje dr. Martine Žmuc-Tomori PROBLEMI DRUŽINE BOLNEGA OTROKA, ki bo v Prosvetnem domu v torek, 28. t. m., ob 20.30.
KD Kraški dom vabi jutri, 25. t. m, ob 20.30 in v nedeljo, 26. t. m„ ob 18. uri v občinsko telovadnico v Repen na ogled komedije SNAHA D. H. Lavrencea, prirejene v domačem narečju. Nastopa domača dramska skupina v režiji Draga Gorupa.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
V	umetnostni galeriji Bassanese -
Trg Giotti 8 (1. nadstr.) - razstavlja jugoslovanska slikarka BREDA BEBAN.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
DUŠAN RADOVIČ iz Nabrežine obvešča cenjene obiskovalce, da je znova odprl svojo klet. Vabljeni!
OSMICO je v Slivnem št. 25 odprl Fran-dolič. Toči belo in črno vino.
PRODAM stanovanje v Rojanu samo privatnikom. Kuhinjica, dnevna soba, 2 sobi, kopalnica, 2 balkona in klet. Tel. 723671.
PRODAM audi 80, formel E, 1600 kub., letnik '82, v dobrem stanju. Tel. na št. 756365 popoldne in zvečer.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče hišico z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel. 828234.
OSMICO je odprl v Ricmanjih 115 Vladimir Klabjan. Toči belo in črno vino.
PRODAM giulietto 1600 kub., staro 4 leta, v odličnem stanju. Tel. na št. 229154.
IMPORT-EXPORT zaposli osebo z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, pod šifro IMPORT-EX-PORT.
KUNCE velike, sive barve (orjake), prodam. Tel. na štev. 040/824326 ob uri kosila in večerje.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče uradnika, dinamičnega, sposobnega in pripravljenega občasno tudi potovati, z znanjem tujega jezika. Pisati na Oglasni oddelek - Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - pod šifro SPOSOBEN.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
GRUDEN Mario je v Nabrežini odprl osmico. Toči belo vino in refošk.
PRODAM stanovanje v Kanalu pri Novi Gorici. 3 sobe, kuhinja, sanitarije, shramba in balkon. Tel. 040/748817 ali 040/22725.
PRODAM A 112, letnik 1981, popolnoma prenovljen. Tel. ob večernih urah 418625.
IŠČEMO kuharico ali kuhinjsko pomočnico. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Kuharica«.
ZARADI pomanjkanja prostega časa prodam jadrnico 470 - olimpijski razred popolnoma opremljeno in komaj obnovljeno. Tel. 274986 - Unipol.
DAJEM V NAJEM gostilno in stanovanje v dolinski občini. Tel. 228390,
JUST ŠKERLJ - Salež 44 - je odprl osmico. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Švara v Trnovci št. 14.
prispevki
Namesto cvetja na grob očeta Cvetke Šabec - Briščak darujeta Ankica in Drago Sedmak 20.000 lir za Kulturni dom A. Sirk v Križu.
Ob 7. obletnici smrti očeta in nonota Marina Kralja in ob 2. obletnici smrti očeta in nonota Petra Gregoriča darujejo Mario, Barbara, Andrej in Jan 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob obletnici smrti drage tete Pine in strica Ivota darujeta Mirjana in Nino Pa-rovel 25.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Giannija Mia daruje družina Majovski 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Slavino mamo Milko Rupel por. Starc daruje Neda 10.000 lir za ZPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Hermana Čoka darujeta Pini Kocjančič in Danica Giorgi 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob plačilu članarine daruje Danilo Pilat 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Paole Turk darujeta družini Adamič in Cecotto
25.000	lir SKD Vigred.
V	spomin na Milko Rupel vd. Starc daruje Geni z družino 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Milko Rupel vd. Starc darujeta Savica in Ottavio 10.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Francko Glavič darujeta Ernesta in Ivanka 30.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na pokojno Ivano Carli por. Čuk daruje družina Žerjal (Trebče 226)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Lidija Kalc daruje 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
menjalnica
23. 4. 1987
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1280.
710.50
211.50 627,—
33.30
2070,-
1875.—
184,-
9,—
940,—
Japonski jen.......
Švicarski frank ___
Avstrijski šiling .... Norveška krona ...
Švedska krona......
Portugalski eskudo
Španska peseta_____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar.......
Drobni dinar.......
8.30
861.—
100.80
186
201,-
8.30
9.30 840,-
1.80
1.80
Dr||/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DUIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
IDENTIFIKACIJA NEKE ŽENSKE — Identificazione di una donna, It.- Fr. 1982. Režija: Michelangelo Antoni-oni. Igrajo: Thomas Millian, Christine Boisson, Daniela Silvero, Marcel Bozzufii. Nocoj, 24. aprila, ob 22.30, na RTV Ljubljana.
Uspešen režiser srednjih let (Niccolo) išče dekle s posebnim šarmom za svoj novi film. Scenarija za ta film še nima, odvisen bo pač od ženske-igralke, ki jo bo šele našel. Tako se Niccolo neuspešno seznani z aristokratsko in emancipirano Mavi, z najstnico, s proletarko Ido...
Antonioni je eden »poslednjih dinozavrov« italijanskega neorealizma in v svoji več kot štiridesetletni karieri je šel skozi več ustvarjalnih obdobij, od prvih dokumentarnih začetkov o rodni padski deželi do velikih filmov šestdesetih let o človekovi odtujenosti in nezmožnosti komuniciranja (Avantura, Noč, Mrk itd.), od mednarodnih produkcij, ki so izvirno posegle v sodobno masmedijsko kulturo sedemdesetih let (Blow up, Zabriskie Point, Poklic, reporter) do eksperimentov z elektronskim filmom (Skrivnost Oberwalda) in pričujočega filma... Identifikacija neke ženske se vrača, čeravno z novo občutljivostjo in svežino, tako rekoč k starim (eksistencialnim) temam iz šestdesetih let.
LETTERA DA UNA SCONOSCIUTA — Letter from uknown Woman — Pismo neznanke, ZDA 1948. Režija: Max Ophiills. Igrajo: Joan Fontaine, Louis Jourdan, Mady Christians, Marcel Journet. V soboto, 25. aprila, ob 11.05, na RAI 2.
Max Ophiils (1902-1957) je nemškožidovski režiser izrednega okusa in sloga, ki je najprej realiziral nekaj filmov v domovini; po nastopu nacističnih oblasti pa je popolnoma razvil svoj avtorski opus v Franciji (Madame De..., Lola Montez) in v ZDA. Njegove zares svojske sentimentalne in nostalgične zgodbe o ljubezni, smrti, o polno doživetem življenju, kjerkoli so bile snemane, so povsod ohranile humor in strastnost ter priokus srednjeevropskega miljeja, ki so tako značilni za Ophiilsa. Tako tudi ta njegov ameriški film zelo prijetno rekonstruira v Hollywoodu očarljivo scenografijo Dunaja za časa Belle Epogue. Hkrati zariše zelo intimen in rahločuten portret ženske: neznanke, ki piše po 30 letih pismo slavnemu pianistu in se v pismu spominja njune davne ljubezni...
IL TERZO UOMO — Tre Third Man — Tretji človek, VB-ZDA 1949. Režija: Carol Reed. Igrajo: Joseph Coten, Alida Valli, Orson VVelles, Trevor Howard, Ernst De-utsch. V nedeljo, 26. aprila, ob 22.35, na Rete 4.
Angleški režiser Carol Reed je zbral znan in mednaroden čast igralcev za prav tako slaven vohunski film, ki se dogaja na Dunaju sredi hladne vojne. V zagonetni in po svoje očarljivi zgodbi, ki jo je Reed priredil po Greenovem romanu (slovenski prevod je pred kratkim izšel pri tržaški založbi ZTT), je zdaleč najbolj sugestiven temačni in demonski lik tretjega človeka, ki ga svojevrstno pooseblja Orson Welles.
Reedov Tretji človek otvarja ciklus vohunskih filmov Sedem noči s tajnim agentom, ki bo na sporedu prihodnji teden vsak večer na Rete 4. Med klasičnimi in manj znanimi naslovi tega žanra si bomo ogledali (v torek, 28. aprila, ob 22.50) spet znani vohunski film Carola Reeda - Naš človek v Havani, ki je nastal prav tako po literarni predlogi Grahama Greena.
LA SERA DELLA PRIMA — Opening Night - Premierski večer, ZDA 1977. Režija John Cassavetes. Igrajo: Gena Rowlands, John Cassavetes, Ben Gazzarra, Joan Blondell. V torek, 28. aprila, ob 21.30, na RAI 1.
Gena Rowlands, Cassevetesova žena in njegova najbolj priljubljena igralka, je prejela zlatega medveda na Berlinskem festivalu za svojo odlično interpretacijo nevrotične, razžaljene, ihtave in temperamentne zvezde, ki je na robu življenjskega in umetniškega propada. Slavna igralka je priča prometni nesreči, v kateri umre na cesti neka njena občudovalka. Tragičen dogodek hudo prizadene igralko prav na predvečer pomembne gledališke premiere...
Kezich je očital znanemu ameriškemu igralcu in režiserju grškega porekla, Johnu Cassavetesu, da je pri zasnovi tega filma oziroma psihodrame o dilemah umetniškega življenja pregrobo posegel po Pirandellovem gledališču ter Bergmanovem in Mankievviczevem filmskem opusu. Kljub tem pridržkom mu priznava, da gre za izredno doživet in avtorski film.
MEPHISTO, Madž.-ZRN 1981. Režija: Istvan Szabo. Igrajo: Klaus Maria Brandauer, Krystyna Janda, Roli Hop-pe, Karin Boyd. V torek, 28. aprila, ob 23.45, na RAI 2.
Manj znani in nesrečni brat Nobelovega nagrajenca Thomasa Manna, Klaus Mann, je s tem romanom prispeval eno najbolj pretresljivih in čistih pričevanj, med umetniško izpovedjo in zgodovinskim dokumentom, o tem, kar je pomenila demokratičnim in svobodoljubnim Nemcem nasilna strahovlada tretjega rajha. Mephisto Je metaforičen junak tega ikonoklastičnega dela, večni upodobitelj nesmrtnega Goethejevega teksta (Fausta) in izredno talentiran, a hkrati konformističen igralec, ki se do konca kompromitira z nacističnim režimom. Klaus Maria Brandauer, sloviti igralec berlinskega gledališča in nova zvezda evropskega filma, je prefinjeno podoživel ta kompleksen in protisloven negativen lik, ki predstavlja tip nemoralnega in čistega umetnika, ki mu je mar le lastno umetniško uresničevanje.
IL CASO MATTEI — Primer Mattei, It. 1972. Režija: Francesco Rosi. Igrajo: Gian Maria Volonte, Luigi Squ-arzina, Peter Baldwin, Renato Romano. V sredo, 29. aprila, ob 23.45, na RAI 2.
Režiser Francesco Rosi je v svojih delih stalno razpet med resničnostjo in fikcijo, med dokumentom in romanom. Njegov predzadnji film je recimo značilno realistična in hkrati fantastična vizualizacija Bizetove opere Carmen. Na letošnjem canneskem festivalu pa bodo predstavili njegov zadnji trud, filmsko priredbo bogato domišljijskega romana Gabriela M. Margueza - Kronika napovedane smrti.
Tudi ta film je značilen primer te dvojne občutljivosti in zasvojenosti italijanskega režiserja. Primer Mattei prikaže torej, hladno dokumentarno in slikovito prizadeto, osebnost in življenje Enrica Matteia, enega glavnih protagonistov italijanske povojne gospodarske in družbene obnove. Bivši partizan Mattei se je zaradi svojih osebnih sposobnosti in zaslug povzpel do vrha državne uprave in postal glavni menežer javne naftne ustanove ENI. Zaradi svojega korenitega značaja in brezkompromisne dejavnosti za javni blagor se je marsikomu zameril, tako doma kot v tujini. Ko se je njegovo letalo skrivnostno raztreščilo in je v nesreči umrl tudi Mattei, je marsikdo podvomil, da je to bila zgolj nesreča... Istega mnenja je bil tudi Rosi, ki je razgrnil v svoji filmski anketi marsikakšno hipotezo o morebitnih Matteievih morilcih.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
U 2 - THE JOSHUA TREE - LP
Po dveh letih tišine in pričakovanj so U 2 končno izdali nov album, to je njihov šesti long play, ki se, kot je že navada, spet nekoliko razlikuje od ostalih. Elementi in prvine njihovega začetnega combat rocka so v bistvu izginili in se prelevili v nekakšen simfonični rock, ki so ga pred nekaj leti predvajali legendarni Pink Floyd. Prav zaradi tega je album nadvse zanimiv in privlačen, kajti od plošče do plošče je mogoče opaziti zanimiv glasbeni razvoj skupine.
Producenta te plošče sta Bryan Eno in Daniel Lanois, ki sta med drugim tudi aktivno sodelovala pri vseh snemanjih, še največ pa Eno, ki je tokrat poskrbel za vse klavia-turske in sintisyzerske aranžmaje. Nova plošča The Joshua Tree je v bistvu precej manj divja in agresivna od ostalih, kar ji daje posebno karakteristiko. Irski ansambel U 2 bo s to novo produkcijo brez skrbi osvojil poleg starih fansov tudi precej novih, kajti glasba je doživeta, songi so mojstrsko odigrani in aranžirani in tudi Bryan Eno, kot producent, je verjetno eden najboljših svetovnih strokovnjakov.
K-------------------------------
Glasovnica
Vsekakor vam svetujem, da si to ploščo nabavite, kajti prav v kratkem bodo U 2 prišli v Italijo in bodo na turneji poleg starih hitov v
glavnem predstavili njihov nov album.
Pesmi so naslednje: VJhere The Streets Have No Name, 1 Stili Hea-ven Pound, Tm Looking Por, VJith Or \Mithout You, Bullet The Blue Sky, Running To Stand Stili, Red Hill Mining Town, In God s Coun-try, Trip Trough Your Wires, One Three Hill, Exit, Mothers Ol The Dissapeared.
Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
' "77
RAI 2
DN
RAI 3
RTV Ljubljana
I
tf »»M	* I
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.05	Aktualnosti: Primissima
15.30	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Informativna oddaja: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarna oddaja: Serata natura - La prateria che scompa-re (produkcija Walt Disney)
22.30	Dnevnik
22.40	Dnevnik - posebna oddaja
23.30	Inf. odd.: Mednarodna panorama 00.05 Dnevnik
11.15	Informativna oddaja: Izseljevanje - Beg omike (1. del)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik.
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanki: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.30	Kolesarstvo (prenos iz Apulije)
16.50	Inf. odd.: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Uispettore Derrick -La terza vittima
19.40	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mbcer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Il colonnello Von Ryan (vojni, ZDA 1965, r. Mark Robson, i. Frank Sinatra, Trevor Howard, Adolfo Celi)
12.00	Šport: tenis (mednarodni turnir Open prenos iz Montecarla)
14.45	Mladinska oddaja: Jeans (vodita Fabio Fazio in Simonetta Zauli)
15.25	Film: Inviati speciali (pust., It. 1943, r. Romolo Marcellini, i. Do-rotea Wieck, Otello Toso, Mau-rizio D'Ancora)
16.55	Variete: Tutto di... noi - Il ritor-no di Billi e Riva, Dal grande al piccolo schermo
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil M. Scarano)
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Sodobni umetniki - Julio Le Pare
20.05	Izobraževalna oddaja: Nehvaležna starost in vzgajanje čustev -Potovanje (1. del)
20.30	Gledališka predstava: Posvečeno Shakespearu - Rihard III. (r. Jane Howell, i. Ron Cook, Brian Prot-heroe, Paul Jesson, produkcija BBC)
21.55	Dnevnik
22.00	Drama (2. in 3. del)
0.30 Dnevnik
10.00	TV mozaik: Tednik
11.00	Dokumentarec meseca: Čez
11.40	Svet na zaslonu
12.20	Nad.: Sonce in sence (pon.)
15.05	TV mozaik (pon.): Tejdnik
16.05	Dokumentarec meseca - Čez
16.45	Svet na zaslonu
17.25	Poročila
17.30	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (11. del ameriške nan.)
18.15	Več veselja z vrtom (1. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Srce gorate dežele (4. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Po sledovih Slovencev v svetu - Delavci vseh dežel
21.45	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Identifikacija neke ženske (dram., It. 1982, r. Michelangelo Antonioni, i. Tomas Milian, Christine Boison)
ifP) TV Koper______________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški program
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Vrsta pobud ob dnevu italijanske vstaje
GORICA — Zaključek obiska delegacije SZDL Hrvatske pri SKGZ ŠTARANCAN — Ob 10-letnici pobratenja z Renčami PORDENON — Festival Unita na temo vojaških služb
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Il re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Baletni oddaji: Letni časi (A. Vivaldi, kor. Roland Petit, Balet iz Marseilla), nato (21.35) Srečanje z American Balet Theatre
22.10	TV Vsedanes
22.20	Dokumentarec: NOB v Sloveniji
23.30	Dokumentarec: Mikronezija
j Jj C AN A LE 5
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
8.00	Rubriki: Forum, Magazine
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	Rubrike: Disco pro-posta, Come stai, Sia-mo fatti cosi
10.00	Nanizanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film:	Ouelle due
(dram., ZDA 1962, r. William Wyler, i. Aud-rey Hepburn, Shirley Mac Laine)
16.30	Nanizanki: Aliče, L'al-bero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
1.10	Nanizanka: Missione impossibile
iQj _ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan;
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lo-vely Sara, Candy Can-dy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Frenzy (krim., VB 1971, r. Alfred Hitchcock, i. John Finch, Alec Mc Cowen)
22.45 Filmski tednik
23.20	Film: Giulio Cesare (dram., ZDA 1953, r. Joseph Leo Mankievvicz, i. Marlon Brando, Gre-er Garson)
1.40 Nanizanka: Ironside
ITALIA1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15. Film: Momenti (kom., Fr.-Izrael 1976, r. Mic-hal Bat-Adam, i. Bri-gitte Catillon, Michal Bat-Adam)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Film: Sogni mostruo-samente proibiti (kom., It. 1982, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio, Janet Agren)
22.15	Športna oddaja: A tut-to campo
23.15	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
0.55 Nanizanka: Riptide
j gMjJg TELEPAPOVA
13.00	Risanki: Casper, Top Cat
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Il fichissimo del baseball, Gigi,
Voltron, Transformers, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Killer Elite (dram., ZDA 1975, r. Sam Peckinpah, i. James Caan, Robert Du-vall)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Fimske novosti 0.30 Rubrika: Week-end
[ ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.45	Nadaljevanka: E la vita continua
1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 12.00 Pisani listi: Od Mont Blanca do prostega plezanja; mozaik;
13.20	Zborovsko petje; 13.40 Skice;
14.10	Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!;
15.00	Glasbene skice: v svetu filma,
16.00	osebno; 17.10 Z revije Primorska poje; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Popoldansko srečanje s Schubertom: Simfonija št. 5 v B-duru; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov;
18.15	Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.40 Glasba; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Lepi Rovinj; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.33 Blitz;
17.00	Bubbling; 18.00 High Power; 18.33 Jazz; 19.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix-time; vmes glasba.
Na uradnem obisku pri SKGZ
Delegacija SZDL Hrvatske v Gorici v Kulturnem domu in na Pokrajini
Delegacija Socialistične zveze Hrvatske je v okviru dvodnevnega obiska pri Slovenski kulturno-gospodar-ski zvezi bila včeraj na Goriškem. Gostje, ki jih je vodil član predsedstva SZDL Hrvatske Josip Gobac, so najprej v jutranjih urah obiskali Kulturni dom v Gorici. Po ogledu prostorov so se sestali s predstavniki Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško.
Pozdravil jih je predsednik TO Mirko Primožič, ki je goste seznanil z delom in življenjem Slovencev v goriški pokrajini. Spregovoril je tudi o političnem vzdušju na Goriškem in o zaprekah, ki se postavljajo pri uresničevanju pravic naše narodnostne skupnosti. V svojem prizadevanju za dosego narodnostnih pravic potrebujemo zato Slovenci v Italiji podporo ne samo matične Slovenije, pač pa tudi drugih jugoslovanskih republik.
Posebej o položaju in prizadevanjih Slovencev v videmski pokrajini je spregovoril predsednik TO SKGZ za Videmsko Viljem Černo.
V odgovor se je vodja delegacije gostov Josip Gobac zahvalil za topel sprejem in za koristne informacije, ki jih bodo hrvatski gostje posredovali naprej. Izrekel je pripravljenost na sodelovanje in podporo SZDL Hrvatske prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da bi ohranila svojo identiteto. Govoril je tudi o širših vprašanjih mednarodnega sodelovanja, tako v okviru skupnosti Alpre Jadran, kot v dvostranskih odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Te odnose je treba utrjevati na vseh področjih. Zato je vlaganje jugoslovanskih kapi-talov v tukajšnje gospodarstvo pravil-
Predstavniki SKGZ so goste sprejeli v Kulturnem domu
na pot, saj prijateljstvo in sodelovanje med državama sloni tudi na učinkovitem gospodarskem sodelovanju.
Predstavniki SKGZ so nato pospremili goste na Pokrajino, kjer jih je sprejel predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta. V svojem nagovoru je predstavil gospodarske in druge probleme, s katerimi se srečuje naša pokrajina. Dejal je, da je za upravo velikega pomena ustvarjanje dobrososedskih odnosov s Slovenijo, ki se morajo uresničevati tako na gospodarskem kot na socialnem in kulturnem področju. V tem pogledu osimski sporazumi še niso obrodili vsega svojega potenciala. Pomembne naloge se še postavljajo glede njihovega gospodarskega dela, v tem okviru pa pričakuje italijanska stran skorajšnjo gradnjo avtocestnih povezav za hitro povezavo s Podonavjem.
Cumpeta je še dejal, da so prizadevanja pokrajinske uprave usmerjena v uresničevanje kulture sprave in sožitja med tu živečima narodoma. Manjka še zaščitni zakon za slovensko manjšino, za katerega je odgovoren parlament, je dejal, nekaj pozitivnih korakov pa smo v letih le naredili.
Gobac se je navezal prav na to vprašanje in dejal, da uživajo manjšinske narodnosti v Jugoslaviji popolno enakopravnost, ki jo lahko pogojujejo edino sedanji neugodni materialni pogoji. Zato je izrekel upanje, da bodo znale italijanske napredne sile zajamčiti zaščito tu živečih Slovencev. Izrekel se je za prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.
Delegacija SZDL Hrvatske je svoj obisk zaključila z ogledom tovarne Mipot v Krminu.
Drevi v Tržiču v občinskem gledališču
Nov ciklus francoske glasbe »V senci cvetočih deklet«
Nocoj se v Tržiču pričenja bogata pomladanska glasbena sezona, ki letos nosi mikaven naslov »V senci cvetočih deklet«. Obsegala bo kar dvajset koncertov, na katerih bodo tudi svetovno znani izvajalci predstavili občinstvu edinstven izbor glasbe francoskih skladateljev iz časa pisatelja Prousta. V tem času — Proust je živel od leta 1871 do 1922 je Francija doživljala izjemno cvetoče obdobje v vseh umetnostnih zvrsteh, torej tudi na glasbenem področju. V Tržiču bodo tako predstavili avtorje kot so Debussy, Ravel, Chausson, Bizet, Faure, Saint-Saens, Satie in drugi.
Sezono, ki se bo zaključila 19. junija, prireja občinska uprava, zasluge za uresničitev tako zahtevnega programa pa nosi njen večletni sodelavec in glasbeni strokovnjak prof. Carla De Incontrera.
Nocoj ob 20.30 bo v mestnem gledališču prvi koncert. Nastopil bo Simfonični orkester RTV Ljubljana, ki je sicer med najbolj pogostimi izvajalci ne samo zadnje, ampak vseh dosedanjih glasbenih sezon v Tržiču. Tokrat ga bo vodil francoski dirigent Perre Dervaux. Program koncerta bo osredotočen na skladbe Clauda Debussy-ja. Orkester ljubljanske RTV bo nastopil tudi na zadnjem koncertu te sezone, 19. junija, pod vodstvom Muhaia Tanga.
Naslednji koncert bo v torek, 28. aprila, ob 20.30, ko se bodo občinstvu predstavili člani gledališke in glasbene skupine TAM ob klavirski spremljavi Renata Maiolija. Tretji koncert bo 5. maja in sicer z duom Gulli -Cavallo ter komornim ansamblom Ouartetto Accademica.
Za spored 20 koncertov je razpisan abonma, ki stane od 100 tisoč lir (ga-
lerija) do 160 tisoč (prve vrste). Popusti so predvideni za mladino in študente (65 tisoč) in podjetja (85 tisoč). Cene posameznih vstopnic veljajo od 5 do 20 tisoč lir.
Prireditev ob dnevu Osvobodilne fronte
V	Novi Gorici bo drevi slavnostna prireditev ob dnevu Osvobodilne fronte. Na slovesnosti, kjer bodo podelili občinska priznanja OF, srebrne znake Zveze sindikatov in priznanja Zveze združenj borcev NOV, bo govoril Igor Lučovnik, sekretar predsedstva Občinskega komiteja. Zveze komunistov Slovenije.
Prireditev bo ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
V Kulturnem domu bo razstavljal Bruno Canella
V	Kulturnem domu bodo v ponedeljek, 27. t. m., odprli samostojno razstavo Bruna Canelle, ki skoraj v celoti zaobjema kraške motive. Razstava v Kulturnem domu je druga samostojna razstava umetnika, ki živi in ustvarja v Gorici in je s primorsko krajino in posebej Krasom življenjsko povezan. Rodil se je namreč na Mostu na Soči, mama pa je iz 'Brestovice na Krasu, oče italijanske narodnosti. Samostojno razstavo je pripravil prvič leta 1983 v goriški galeriji 11 Torchio, sodeloval pa je na več skupinskih razstavah.
Deželni odbornik Bertoli na obisku v Števerjanu
V torek obisk predsednika Pokrajine
Deželni odbornik za krajevne ustanove in gozdarstvo Renato Bertoli je v sredo obiskal občino Števerjan, na povabilo tamkajšnjih upraviteljev. Spremljal ga je pokrajinski odbornik za javna dela Edoardo Bressan.
Zupan Ivan Humar je predstavnika deželne vlade seznanil s položajem v občini ter opozoril predvsem na težave in škodo na cestnem in vodovodnem omrežju zaradi drsenja zemlje. Ne gre za osamljen primer Steverjana, saj se s takimi in podobnimi težavami ukvarjajo tudi v drugih občinah na briškem območju. Števerjanski upravitelji so s predstavnikom deželne uprave nadalje razpravljali o gradnji in vzdrževanju gozdnih poti ter o najbolj primernih ukrepih za preprečevanje usadov, erozije in drugih pojavov, ki so sicer značilni za območje Brd, velikokrat pa jih pospešuje prav človek, z neodgovornim ravnanjem, zemeljskimi deli, iztrebljanjem gozdov itd.
Deželni odbornik je obljubil, da se
bo pozanimal za možne rešitve, podčrtal pa, da bi bil potreben usklajen poseg tudi z organi deželnega odborniš-tva za javna dela in kmetijstvo, zlasti kar zadeva sanacijo cest in drsenje tal v vinogradih.
Urad za tujce odprt tudi med prazniki
Goriška kvestura obvešča, da bo urad za tuje državljane danes in jutri ter v nedeljo in ponedeljek izjemoma odprt od 9. do 12. ure ter^ od 16. do 19. ure, da omogočijo tujim delavcem, da do po zakonu predvidenega roka, uredijo svoj status. Kakor znano, rok zapade v ponedeljek, 27. aprila.
Sestanka z odbornikom Bertolijem so se poleg župana Ivana Humarja udeležili vsi člani občinskega odbora.
Na tem mestu velja tudi zabeležiti obisk, ki ga je v Števerjanu v torek opravil predsednik pokrajine, prof. Silvio Cumpeta, skupaj z odbornikom za javna dela Edoardom Bressanom. Na srečanju so razpravljali o možnosti za rešitev odprtih vprašanj glede vodovoda, glede pomoči, ki jo bo Pokrajina nudila pri urejanju občinskega arhiva itd.
Urniki trgovin za prihodnje dni
Pokrajinsko združenje trgovcev za Goriško je sporočilo urnik poslovanja trgovin za prihodnje praznične dni.
Danes: vse trgovine bodo odprte, v pekarnah bodo napekli kruha za tri dni, v popoldanskem času bodo odprte tudi mesnice.
Jutri, 25. t. m.: vse trgovine bodo zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte dopoldne.
Ponedeljek, 27. t. m.: trgovine bodo odprte po običajnem razporedu; odprte bodo lahko tudi trgovine, ki imajo sicer ob ponedeljkih tedensko zaporo.
Sreda, 29. t. m.: trgovine bodo poslovale po običajnem razporedu, odprte bodo lahko tudi trgovine, ki imajo ta dan obvezno zaporo.
Četrtek, 30. t. m.: v pekarnah bodo napekli kruha za dva dni, mesnice bodo odprte tudi popoldne.
Petek, 1. maja : vse trgovine bodo zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko poslovale do poldne.
Sobota, 2. maja: v trgovinah bodo upoštevali običajni sobotni urnik.
Avtobusi na medkrajevnih progah in goriški mestni avtobusi bodo jutri in v nedeljo upoštevali običajni praznični urnik.
Drevi 40. občni zbor SPDG
Slovensko planinsko društvo v Gorici ima za sabo štiri desetletja neprekinjenega delovanja. Dolga pot, posejana z uspehi in težavami, zadovoljstvom in včasih tudi z razočaranjem, ko stvari ne gredo tako, kakor bi radi. Člani planinskega društva, ki je bilo kot podružnica osrednjega SPD v Ljubljani, ustanovljeno leta 1911, obnovljeno pa decembra 1945, se bodo drevi zbrali na 40. rednem občnem zboru. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v drugem sklicu. Upravni odbor bo podal poročilo o delovanju v zadnjem mandatnem obdobju, izvolili člane novega upravnega odbora ter podelili priznanje za prehojeno Slovensko planinsko transzverzalo.
Občni zbor posojilnice v Sovodnjah
V nedeljo, 26. t. m., ob 10. uri bo v Kulturnem domu v Sovodnjah občni zbor Kmečko—delavske hranilnice in posojilnice. Člani bodo poslušali poročila o delovanju v lanskem letu ter sklepali o obračunu in porazdelitvi upravnega dobička. Predvidena je nadalje izvolitev treh odbornikov, določitev najvišjega zneska za posojila, določitev višine doplačila na deleže za nove člane in ratifikacija prošnje za dovoljenje za poslovanje na območju sosednje Goriške občine.
Kakor znano, morajo zadruge do konca aprila odobriti obračun poslovanja za prejšnje leto.
Slovesnosti ob državnem prazniku
Ob državnem prazniku, 25. aprilu, dnevu oborožene vstaje proti nacifa-šizmu in osvoboditve italijanskega naroda, bodo že danes, jutri in v naslednjih dneh v krajih na Goriškem številne komemorativne slovesnosti, v priredbi občinskih in drugih krajevnih uprav, združenj borcev, društev in raznih organizacij.
Nocoj, ob 20.30, bo v Gabrjah slovesnost pred partizanskim spomenikom na pobudo KD Skala. Slovesnost ob polaganju vencev bo združena s priložnostnim kulturnim sporedom in govorom. Nastopili bodo recitatorji dramske skupine Gorica, gabrski učenci in dijaki ter pevci. Kot gost bo na slovesnosti sodeloval zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela.
Večina slovesnosti se bo v krajih na Goriškem odvijala jutri, 25. t. m.
Na območju občine Doberdob, kjer pri komemorativnih slovesnostih sodelujejo Občina, sekcije VZPI-ANPI in društva ter organizacije, se bodo slovesnosti pričele jutri ob 9. uri v cerkvi v Doberdobu, kjer bo maša za padle v NOB. Ob 10.15 bo polaganje vencev pred spomenikom v Jamljah, ob 10.45 v Doberdobu, ob 11. na Poljanah in ob 11.30 na Palkišču. Tu bo zaključna slovesnost pred spomenikom, ki so ga odkrili pred desetimi leti in nameravajo Doljani to obletnico primerno obeležiti.
Pred spomeniki bodo izvedli tudi krajši kulturni spored.
Slovesnosti na območju sovodenjske občine (razen v Gabrjah) bodo prav tako jutri. Ob 10. uri na Vrhu, ob 10.30 na Peči in ob 11. uri v Sovodnjah.
V	Števerjanu se bodo spominu padlih za svobodo poklonili čez teden, ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika.
V	Gorici in na primestnem območju bodo slovesnosti na pobudo Občine, Pokrajine in Dežele.
Goriška sekcija VZPI-ANPI vabi na slovesnosti, ki bodo danes ob 17. uri na glavnem goriškem pokopališču, na gradu in na železniški postaji.
Skupaj s predstavniki združenja VZPI se bodo spominu žrtev za svobodo poklonili tudi predstavniki TO SKGZ za Goriško in nekaterih drugih organizacij.
V	Podgori bo slovesnost pred partizanskim spomenikom jutri, 25. t. m., ob 10. uri, na pobudo sekcije VZPI-ANPI, rajonskega sveta in krajevnih društev. Sodelovali bodo učenci osnovne šole in pevski zbor A. Paglavec.
Ob 11. uri bo spominska slovesnost s polaganjem vencev tudi pred partizanskim spomenikom v Štandrežu na pobudo tamkajšnje sekcije VZPI-ANPI.
Ob isti uri bo slovesnost tudi pred spomenikom padlim partizanom na pokopališču v Ločniku. Slovesnost prireja združenje AVL (Associazione vo-lontari della Liberta).
V	krajih na Tržiškem, kjer so bile glavne slovesnosti že v sredo, pa bo jutri 33. kolesarska dirka za veliko na-
vazna obvestila
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub vabi na PLESMREKK, ki bo v danes, 24. t. m., od 20.30 dalje v diskoteki Tiffany's v Pierisu. Igral bo ansambel Prijatelji.
Mladinski krožki in odseki prirejajo jutri, v soboto, 25. t. m., s startom ob 17. uri v Jamljah avtomobilsko ocenjevalno vožnjo Avtoraid "rimskih mlinov". Vpisovanje 30 minut pred startom, ko bodo organizatorji dali zadnja navodila.
Občinska uprava Doberdob obvešča, da bodo smeti odslej odvažali ob določenih dneh že ob 6.30, to je pol ure prej, kakor doslej.
Pokrajinska svetovalka Devetak o vprašanju šolskega središča
O problemu finansiranja slovenskega šolskega središča v Gorici je bil govor tudi na predsinočnji seji goriš-kega pokrajinskega sveta. V imenu svetovalske skupine KPI je Aleksandra Devetak postavila predsedniku Qumpeti vprašanje, katere so bile morebitne pobude pokrajinske uprave za reševanje tega vprašanja. Ugotovila je namreč, da je tudi Pokrajina neposredno zainteresirana pri vprašanju, saj je TTZ Žiga Zois šola, ki odvisi od pokrajinske uprave.
Svetovalka Devetak je tudi pozvala predsednika naj pravočasno in podrobno obvesti svetovalce o morebitnih novostih glede tega vprašanja, ki je zaradi svojega velikega pomena v središču pozornosti slovenske javnosti, istočasno pa gre za vprašanje, ki zanima vso pokrajino.
V odgovoru si je Cumpeta pridržal pravico, da se podrobneje seznani z razvojem zadeve in nato odgovori na vprašanje. Vsekakor, je dejal, se je Pokrajina takoj aktivirala in s pismom posegla pri zavodu Cassa Depositi e Prestiti, da bi dosegla rešitev vprašanja.
■ V restavraciji Felcaro v Krminu
bo drevi ob 20.30 zanimivo predavanje o novih tehnikah organskega gnojenja zemlje.
kulturni dom
V mali dvorani Kulturnega doma,
danes, ob 20. uri, oziroma ob 20.30, ob drugem sklicu, 40. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici.
razne prireditve
KD SKALA Gabrje vabi danes, 24. aprila ob 20.30 na spominsko slovesnost ob partizanskem spomeniku. Nastopili bodo recitatorji gledališke skupine Gorica, osnovnošolci iz Gabrij domači zbor ter pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela.
V župnijski dvorani v Romjanu bo drevi, ob 20. uri, videofilmski večer o Reziji. Govoril bo prof. Pavle Merku iz Trsta. Večer prireja Slovenski cerkveni pevski zbor z Laškega.
grado Montes. Dirko prirejajo vsako leto ob državnem prazniku.
Številne slovesnosti bodo jutri in v naslednjih dneh tudi v raznih drugih krajih.	_
Ob državnem prazniku so razne ustanove in združenja objavili lepake. Posebno izjavo pa so ob 25. aprilu izdala tajništva sindikalnih zvez CGIL, CISL, U1L.
».SLOVENSKO S STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE 7 V TRSTU
Patrick Suskind
Kontrabas
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE V ponedeljek, 27. t. m. ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 28. t. m. ob 20.30 ABONMA RED B
Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu:
Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, Sovodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Standrež (trg) 20.15.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Via Montenapoleo-ne«.
CORSO 18.00—22.00 »Missione eroica - i pompieri II«
VITTORIA 17.30—22.00 »I sogni bagnati di mia zia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert simf. orkestra RTV Ljubljana.
EKCELSIOR 18.00—22.00 »II colore dei soldi«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »New York 1997«. DESKLE 19.30 »Znak za nevarnost«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. prvega maja 94, tel. 73328.
Pokrajinski odbor SDGZ za Goriško se pridružuje žalovanju svojega člana in odbornika Vojka Nardina in svojcev ob izgubi mame Marije.
Na pobudo zavoda IRRSAE
Dvesto šolnikov na posvetu o ekološki vzgoji v šoli
Letalski modeli - velika ljubezen
Pogovor z upokojencem iz Štandreža Ivanom Damilanom
Ko je govor o vprašanjih okolja in onesnaževanja, se pogosto postavlja ugotovitev, da je potrebno ljudi vzgajati k spoštovanju okolja, ustvarjati novo ekološko kulturo tudi v vsakodnevnem življenju. Pomembno vlogo mora pri tem imeti šola, od katere je v veliki meri odvisno, kako se bodo v odnosu do narave obnašali državljani, danes in v prihodnjih letih.
Deželni zavod IRRSAE je zato ob evropskem letu okolja priredil zanimiv posvet na temo »Okolje in ekološka vzgoja«. Posvet bo v Fogarjevem avditoriju na Verdijevem korzu v Gorici prihodnjo sredo in četrtek, 29. in 30. aprila. V prvi vrsti je namenjen šolnikom. Predvidevajo, da se ga bo udeležilo vsaj dvesto učiteljev in profesorjev šol vseh stopenj iz naše dežele. Gotovo pa vsebina in pomen posveta presegata zgolj šolsko dimenzijo. Če ima namreč šola pomembno nalogo, da vzgaja državljane k spoštovanju okolja, je nov odnos do narave treba že danes skušati uresničevati pri
Okrog tisoč pevcev iz šestnajstih držav se bo udeležilo letošnje mednarodne pevske revije C. A. Seghizzi v Gorici. Udeležba bi bila še večja, vendar so morali gostovanje zborov iz treh držav odpovedati, zaradi logističnih težav. V Gorico bodo konec poletja prišli, poleg italijanskih zborov še zbori iz Sovjetske zveze, Brazilije, Bolgarije, Češkoslovaške, Kostarike, Finske, Zvezne republike Nemčije, Japonske, Jugoslavije, Poljske, Španije, Švedske, Madžarske in Urugvaja. Predvidoma bo na reviji tudi pevski zbor iz Kenije. Prvič bodo na mednarodni pevski reviji v Gorici sodelovali zbori iz Brazilije, Kostarike in Urugvaja. Omeniti pa velja, po nekajletnem presledku, ponovno prisotnost dveh zborov iz Sovjetske zveze. Pravzaprav gre za zbora iz dveh, geografsko zelo oddaljenih republik, iz Armenije in Litve.
načrtovanju in upravljanju teritorija. Krog zainteresiranih zato gotovo zajema tudi upravitelje in vse, ki imajo javne odgovornosti v zvezi z okoljem.
Program posveta je dokaj intenziven. Oba dneva bodo zasedanja od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Uvodni pozdrav bo imel deželni odbornik za šolstvo Barnaba, študijskemu delu pa bo predsedoval predsednik IRRSAE prof. Buratto. Govor bo o vnašanju ekološke problematike v šolo in šolske programe v Italiji in drugih evropskih državah, o konkretnih primerih prostorskega načrtovanja na Goriškem, na primer o posegih za zmanjšanje kvarnih učinkov, ki jih ima gradnja avtocest na okolje, o didaktičnih izkušnjah v drugih deželah, o kulturi okolja o odnosih človek - družba -okolje itd. Dva referata sta med drugim predvidena v zvezi s problemom odpravljanja trdnih in tekočih odpadkov. Poleg plenarnih zasedanj bo posvet obsegal delo po interesnih skupinah.
Društvo C. A. Seghizzi ima letos v programu še nekaj pomembnih prireditev. Tudi takih mednarodne razsežnosti. O tem so pred dnevi seznanili občinskega odbornika za kulturne dejavnosti, Franca Obizzija. Čez mesec dni, 23. maja, bo v Gorici večer istrskih ljudskih pesmi v izvedbi zborov in glasbenih skupin italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Nastopili bodo zbori iz Buj, z Reke, iz Izole, Pule in Rovinja,
Društvo Seghizzi pripravlja nadalje seminar o glasbeni vzgoji za učitelje obvezne šole. Udeležilo se ga bo predvidoma okrog 250 slušateljev iz naše dežele, iz Slovenije ter učiteljev glasbe na italijanskih šolah v Istri in na Reki.
Jeseni — 23. in 24. oktobra pa-bo v Pordenonu potujoča revija Corovivo. Tako revijo so prvič izvedli lani v Vidmu in je naletela na velik odziv, bodisi zborov naše dežele, kakor publike.
Že od nekdaj človek z zavistjo zre v nebo, ko po njem nemoteno »plavajo« ptice. V tem stoletju nam je končno uspelo posnemati ptice, vozimo se z vsakovrstnimi letali. Velika ljubezen do letenja je sprožila tudi veliko zanimanje do aeromodelizma, s tem pa se dandanes bavi veliko število navdušencev. Tudi med mladimi. Izvedeli smo, da se prav v tem mesecu odvija na slovenski nižji srednji šoli v Gorici I. Trinko v popoldanskem času tečaj aeromodelarstva, ki ga vodi Ivan Da-milano, priznani goriški modelar. Obiskali smo ga na Romitišču, pri Štandrežu, kjer stanuje in mu zastavili nekaj vprašanj.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z modelarstvom?
»Ko'sem leta 1978 stopil v pokoj, sem kar na lepem imel na razpolago toliko prostega časa, da nisem vedel kam z njim. Že od nekdaj pa me je privlačeval svet letalstva, zato sem pljunil v roke in pričel s tem novim konjičkom. Iz leta v' leto sem vlagal več truda in predvsem navdušenja v to moje novo delo, tako da imam sedaj v hangarju — podstrešju — spravljenih kar petindvajset različnih letal.«
Kakšna so ta vaša letala, ali se jih da voditi tudi z daljinskim upravljanjem?
»Nekaj imam tudi takšnih. Največji model, ki sem ga do danes izdelal, je ameriško letalo Galaxy, to je motorno letalo, ki ga poganja 20-kubični motorček. Te motorčke poganja mešanica metilnega alkohola in ricinusovega olja. Letalo doseže največjo hitrost 150 km/h, razpon kril pa meri kar 220 centimetrov. To je pravo tekmovalno letalo, osebno pa z njim ne tekmujem. Najraje ga uporabljam pri letalskih tečajih.
Ponosem sem tudi na drugo letalo in sicer na dvokrilno letalo Warfire. Tega poganja nekoliko skromnejši motorček 10 cc, kljub temu pa doseže solidno hitrost 110 km/h.«
V vašem letalskem parkirišču, če ga lahko tako imenujem, sem opazil tudi nekaj jadralnih letal.
»Res je, poglejte tega, ki ima kar 320 centimetrov krilnega razpona. Temu je ime Cumulus. To jadralno letalo ni akrobatično ampak je tekmovalno. Če ti uspe zajadrati v topli zračni tok se z njim lahko prav na dolgo zabavaš. Poleg tega ima tudi daljinsko upravljanje, zato ga imaš lahko vsak trenutek pod kontrolo. Ta model jadralnega letala nima vgrajenega motorčka, ki bi ga lahko popeljal do zadovoljive višine. Zato se pri spustu takega letala poslužujemo 100 metrov dolge vrvi in 30-meterske elastike. To pa je čisto dovolj da letalo požene do višine 130 metrov.
Poleg tega imam tudi še vrsto drugih jadralnih letal, ki pa imajo izredno majhen motorček. Ta jim omogoča, da se kar sama povzpnejo do zaželene višine.«
Ali ste član kakšnega modelarskega društva? Kje pa letijo vaša letala?
»Že več let sem član sekcije aero-modelistov »Aeroclub Giuliano«, istočasno pa sem tudi član zveze R. C. iz Nove Gorice. Ko vadimo z mladimi italijanskimi modelarji se poslužujemo pristajalne steze, ki nam je na razpolago na goriškem letališču. Tu so ugodni pogoji tudi za jadralna letala, saj lepih travnikov res ne manjka.«
Letala, oziroma modele, ste sami izdelali. Gotovo je bilo pri tem veliko stroškov?
»Ogrodja letal so izdelana iz balse, to je izredno dragocen in lahek južnoameriški les. Poleg tega je treba vzeti kupiti razna barvila, lepila in pa seveda naprave, za daljinsko upravljanje. Da, ta konjiček ni prav poceni. Pri modeliranju pa je treba imeti pred-
vsem polno vrečo dobre volje in potrpljenja, saj traja sestavljanje tudi po par mesecev.«
Že nekaj tednov imate na slovenski nižji srednji šoli L Trinko v Gorici tudi tečaj modelarstva. Kako je prišlo do te pobude?
»Letos je prvič, da so me povabili tudi na slovensko šolo. To povabilo sem z navdušenjem sprejel, ker rad prenašam znanje in izkušnje na mlade. Zadovoljen sem, če jih modelarstvo navduši. Tečaj bo trajal še nekaj tednov za skupnih 20 ur, nakar bomo imeli tudi medšolska tekmovanja.
Vsak dijak pripravlja svoje jadralno letalo, ki ima meter krilnega razpona. 10. maja bodo na goriškem letališču tekmovanja, ki spadajo v organizacijo Giochi della Gioventu, kjer bo nastopilo več nižjih srednjih šol z Goriškega in Tržaškega. Tekmovalo bo okoli 60 dijakov, prvi, drugi in tret-jeuvrščeni tekmovalci bodo nato nastopili na velikem finalu, ki bo v Rimu.«
(Pogovor zapisal Marko Čubej)
Urniki vlakov
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.34 (L/a), 6.17 (L), 7.15 (D/b), 7.47 (L), 8.25 (D), 9.29 (D), 10.40 (R), 10.46 (L), 13.44 (D),
14.26	(L), 16.03 (D), 16.55 (L), 18.29 (L),
19.02	(E), 20.13 (L), 21.55 (D), 22.33 (L).
PROTI VIDMU: 0.04 (L), 6.04 (L), 6.49 (D), 7.04 (L), 8.02 (D), 11.13 (L), 13.00 (D/d), 13.16 (D), 14.12 (L), 14.39 (D),
15.25	(L), 17.45 (L), 18.15 (R/c), 18.28 (D/b), 19.03 (L), 20.02 (D), 20.58 (L), 21.43 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.02 (L), 5.33 (L/a), 7.14 (D/b), 7.45 (L), 8.24 (D), 9.28 (D), 10.34 (L), 10.39 (R/c), 13.42 (D), 14.25 (L), 16.02 (D), 16.54 (L), 18.25 (L), 19.00 (E), 20.12 (L), 21.53 (D), 22.31 (L).
IZ TRSTA: 0.01 (L), 6.02 (L), 6.47 (D), 7.03 (L), 8.00 (D), 11.12 (L), 13.14 (D),
14.10	(L), 14.38 (D), 15.23 (L), 17.42 (L), 18.14 (R/c), 18.27 (D/b), 18.58 (L), 20.00 (D), 20.57 (L), 21.42 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L)-lokalni, (D)-direktni, (E)-ekspresni, (R)-brzi / a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, c) samo 1. razred, e) vozi samo ob praznikih.
Mednarodne pobude društva Seghizzi
Maja v Gorici spet večer istrskih ljudskih pesmi
Gostovanje zborov italijanske skupnosti v Jugoslaviji
Slovesna otvoritev danes ob 11. uri v Rožni dolini
Delovna organizacija za zunanjo trgovino PRIMEX-PRIMORJE EXPORT v Rožni dolini, tik ob mednarodnem mejnem prehodu, hitro veča obseg, kakovost in raven poslovanja. V kroniki te organizacije je zapisano obdobje, ko je poslovanje obsegalo zgolj običajne trgovske, oziroma menjalne posle med obmejnimi območji v Jugoslaviji in v Italiji. To je bil čas le nekaj let po vojni, ko se je gospodarsko sodelovanje med državama komaj začelo tkati, vendar pa je tudi s takšno vlogo podjetje že začelo dajati svoj prispevek k ustvarjanju splošnega vzdušja in pogojev za politično sodelovanje med obmejnimi območji, oziroma tudi za širše sodelovanje med sosednjima državama Jugoslavijo in Italijo.
Takšen vpogled v preteklost je morda potreben in zanimiv ob današnjem pomembnem dogodku, ko bodo v Rožni dolini slovesno odprli in izročili v uporabo nov poslovni objekt, imenovan IZVOZNO-KONSIGNACIJSKI CENTER. Z njim bo PRIMEX pridobil nujno potrebne prostore, pogoje in možnosti za nadaljnjo posodobitev poslovanja, da bo lahko laže in hitreje izvajal svojo usmeritev, v funkciji pospeševanja izvoza, uvoza in tudi gospodarskega sodelovanja na goriškem območju jugoslovansko-italijanske meje.
Nov poslovni objekt, ki je izviren po obliki in funkcionalno primeren, so zgradili na površini okrog tri tisoč kvadratnih metrov, po načrtih inž. arhitekta Borisa Staniča, domačina iz Rožne doline. Glavni direktor PRIMEXA-a Aleksander Lovec, ki je bil sogovornik za današnji prispevek v Primorskem dnevniku, poudarja, da bodo v IZVOZNO-KONSIGNACIJSKEM CENTRU pridobili prostore za izvozno-uvozno dejavnost s področja lesne industrije in pohištva, za izvoz industrijskih proizvodov, pa za konsignacijsko dejavnost zastopanja tujih tvrdk oziroma podjetij. Ob tem je poudaril, da PRIMEX-PRIMORJE EXPORT zastopa že nad dvajset tujih podjetij iz Italije, Zvezne republike Nemčije, Japonske in drugod.
V novi zgradbi bodo nadalje odprli prvo tako imenovano brezcarinsko trgovino na območju Nove Gorice. Kot so naši bralci seznanjeni, gre za prodajalne, ki skladno z jugoslovanskim zakonom oziroma predpisi, prodajajo tujim državljanom najrazličnejše izdelke, ki so v takem prometu oproščeni carinskih dajatev. V tej brezcarinski trgovini bodo tuji državljani in jugoslovanski državljani, ki prebivajo in delajo v tujini, lahko kupovali izbrane jugoslovanske izdelke, pa tudi tuje blago, iz Italije, Japonske in
iz drugih držav. Zagotovo gre za zanimivo novost, ki bo povečala sortiment izbire blaga, za katerega je tudi med našimi bralci zanimanje.
Ko je nadalje razčlenjeval dejavnosti v novem poslovnem objektu, je glavni direktor Lovec povedal, da bo v njem restavracija, v kateri bodo pripravili okoli 500 obrokov dnevno, v jedilnici pa bo 120 sedežev. Zagotovili so tudi sejno dvorano, ki bo služila za različne potrebe delovne organizacije, za razne sestanke, konference, kulturne prireditve, kot so predstavitve knjig in likovne razstave, pa tudi za potrebe KS v Rožni dolini, ki sedaj nima prostorov za svoje delovanje.
Naložba v objekt je veljala okoli 70 milijard starih dinarjev, finančno pa so jo pokrili že v začetku lanskega leta. Dosedanja poslovna zgradba bo še nadalje služila za potrebe PRIMEX-a, morda pa bodo kakšen prostor v njej oddali v najem za turistično dejavnost.
Slovesna otvoritev novega poslovnega objekta — začela se bo danes ob 11. uri, pri čemer bo glavni govornik zvezni sekretar (minister) za zunanjo trgovino Jugoslavije Nenad Krekih — bo na prepričljiv način potrdila nenehen razvoj in rast PRIMEX-a, oziroma Primorja-
Exporta v Rožni dolini, ki je zdaj med največjimi zunanjetrgovinskimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji. Za ponazoritev in potrditev tega dejstva lahko navedemo več podatkov, ugotovitev in primerjav.
Najprej nekaj podatkov o obsegu in ritmu izvoza in uvoza. Lani sta dosegla skupaj okoli 200 milijard lir, pri čemer pa so na zunanjetrgovinska prizadevanja zelo neugodno vplivala znana jedrska nesreča v Černobilu in omejevalna določila jugoslovanskih predpisov o obmejnih blagovnih izmenjavah. Letošnji rezultati so spodbudnejši in bolj obetavni. V prvih treh mesecih je PRIMEX presegel vse indekse iz prvih treh mesecev lani. Vrednost izvoza in uvoza je dosegla skupaj okoli 43 milijard lir in takšna ugodna gibanja se nadaljujejo tudi v mesecu aprilu. Glavni direktor Aleksander Lovec, ki je tudi podpredsednik novogoriške občine ter izvedenec za obmejno gospodarsko sodelovanje z Italijo, opozarja, da se izvozno-uvozni tokovi preusmerjajo s tako imenovanih generalnih sporazumov, na regionalne, v našem primeru na tržaški in goriški sporazum o blagovnih izmenjavah po avtonomnih računih. Takšne preusmeritve trgovanja sicer kažejo na življenjskost in prilagodljivost avtonomnih računov raznim težavam, so pa tudi znak in potrdilo o
slabostih jugoslovanskega zunanjetrgovinskega in deviznega sistema. Gre za toga določila tega sistema, ko izvoznikom ne ostaja niti najbolj potreben del deviznega izkupička, ali prometa in za težave zaradi precenjenega dinarja, ko je njegova vrednost v Jugoslaviji večja od njegove realne menjalne vrednosti na zahodnih trgih. Zaradi omenjenih vzrokov, pa tudi spričo skromnih finančnih možnosti gospodarstva, nazaduje uvoz in zaradi tega bi se gospodarstvo v Jugoslaviji v naslednjih mesecih lahko znašlo v težavah zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijskih potrebščin iz tujine.
PRIMEX-PRIMORJE EXPORT si zelo prizadeva, da bi obravnavane in druge težave premostili, vendar pa mora pri svojem poslovanju s težavami tudi računati in jih upoštevati. Za tekoče poslovno leto računajo, da bodo dosegli izvoz blaga in storitev v vrednosti okrog 105 milijard lir, vrednost uvoza pa bi znašala 98 milijard lir. Za to skrbi kolektiv 340 delavcev, uslužbencev in strokovnjakov. Poslovanje PRIMEX-a v veliki meri poteka prek računalnika (ISKRA-DELTA), z 32 terminali. Podjetje ima okoli 2200 poslovnih partnerjev v Jugoslaviji, Italiji in v drugih državah. Svoja predstavništva ima v Beogradu, Skopju, Zagrebu in od nedavnega tudi v Mariboru, v tujini pa v Bologni in Amanu, v Jordaniji.
Potrebno je poudariti, da delovna organizacija v Rožni dolini veliko vlaga v gradnjo raznih objektov in infrastruktur na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi-Štandrežu, kjer nastaja osrednje stičišče za prometne povezave med Italijo in Jugoslavijo in prek nje tudi z drugimi državami. Za ovrednotenje omenjenega mejnega prehoda je bilo doslej investirano skupaj okoli 600 milijard starih dinarjev, od česar je delež PRIMEX-a znašal približno 80 milijad starih dinarjev. Blagovno-manipulativno središče, ki ga zdaj gradijo, bo predstavljalo zasnovo prihodnje carinske cone. Elaborat o tej coni so izdelali prav te dni in ga bodo predložili v presojo in potrditev posebni, tako imenovani Med-resorni komisiji pri Zveznem izvršnem svetu, to je pri jugoslovanski vladi v Beogradu. Tudi ta dokument je financiral PRIMEX-PRIMORJE EX-PORT.
PRIMEX-PRIMORJE EXPORT, delovna organizacija za zunanjo trgovino v Rožni dolini pri Novi Gorici, je skratka v polnem poslovnem zagonu in ritmu in tudi zaradi tega predstavlja enega izmed najbolj pomembnih stebrov gospodarstva v novogoriški občini.
Finale za italijanski košarkarski naslov
Tracerju tudi druga tekma
Po polfinalih v evropskih nogometnih pokalih
Finalisti le »dovolj« ugledni
Tracer - Mobilgirgi 99:90 (53:40)
TRACER: D'Antoni 21, Premier 21, Bargna 6, Barlow 24, McAdoo 20, Pittis 3, Meneghin, Gallinari 4.
MOBILGIRGI: Gentile 18, DelLAg-nello 13, Generali 12, Glučkov, Oscar 41, Esposito 4, Donadoni 4, Capone.
PM: Tracer 32:40, Mobilgirgi 20:25. TRI TOČKE: Tracer 5:18 (D'Antoni 4, Premier 1); Mobilgirgi 6:11 (Gentile 1, Dell Agnello 1, Oscar 4).
MILAN Tracer je vse bližji naslovu prvaka. Zdaj vodi 2:0, tretja tekma pa bo spet v Milanu. Evropski prvaki so bili sinoči v težavah le v zadnjih minutah, ko se jim je Mobilgirgi približal na samih sedem točk zaostanka, potem ko so Milančani sredi drugega polčasa vodili že z 20 točkami prednosti. Oscar (41 točk, 15:23 v metih, 7:8 v prostih metih in 8 skokov) je bil junak svojih, a D'Antoni je prisilil na klop zaradi petih napak tako Gentile-ja kot Esposita in gostje so se znašli brez režije.
Tudi Filanto v A-1 ligi
RIM — Za Berlonijem se je po predzadnjem kolu turnirja »play-out« v A-1 ligo uvrstil tudi Filanto iz Desia.
ZELENA SKUPINA - IZIDI 9. KOLA: Berloni - Ocean 96:86; Anna-bella - Pepper 85:80; Alno - Spondilat-te 90:73. LESTVICA: Berloni 16, Alno 10, Ocean, Pepper in Annabella 8, Spondilatte 4.
RUMENA SKUPINA - IZIDI 9. KOLA: Riunite - Alfasprint 88:92; Filanto - Jolly 99:86; Yoga - Standa 89:85. LESTVICA: Filano 14, Alasprint in Yoga 12, Riunite 8, Standa in Jolly 4.
Igralke Jedinstva jugoslovanske prvakinje
TUZLA — V tretji odločilni tekmi za naslov jugoslovanskega košarkarskega prvaka med ženskami je Jedin-stvo iz Tuzle s 73:70 premagalo beograjsko Crveno zvezdo.
Od petih enajsteric s slavno preteklostjo (Real, Bayern, Dinamo Kijev, Ajax in Borussia M.) se je le dvema posrečila uvrstitev v finale enega od evropskih nogometnih pokalov: Ba-yernu v pokalu prvakov in Ajaxu v pokalu pokalnih prvakov. Največji presenečenji polfinalnega dela sta izločitvi kijevskega Dinama in zahodno-nemške Borussie. Svojega zastopnika imajo tudi Vzhodni Nemci z Lokomo-tivom (pokal pokalnih prvakov), drugi spopad UEFA pa se je končal z zmago Goteborga nad Tirolom. Vsekakor je treba poudariti, da bo nastop v finalu le za Lokomotiv resnično krstna preizkušnja, zato tudi letos ne moremo govoriti o kakšnih posebnih senzacijah.
TAKO V FINALU
POKAL PRVAKOV: Bayern (ZRN) -Porto (Port.) 27. maja na Dunaju. POKAL POKALNIH PRVAKOV: Ajax (Niz.) - Lokomotiv (NDR) 13. maja v Atenah.
POKAL UEFA: Dundee U. (Škot.) -Goteborg (Šved.) 6. in 20. maja.
Scifo podpisal,
Van Basten »boljši« od Gullita
Milanski nogomet, ki že nekaj let čaka na preporod, je imel včeraj slavnostni dan. Belgijec italijanskega porekla Enzo Scifo, je v Bruslju podpisal triletno pogodbo za Inter. Klub je odštel Anderlechtu okrog 4 milijarde lir odškodnine, Scifo pa bo imel 400 milijonov lir letnega prejemka.
mestni tekmec Milan pa je na tiskovni konferenci predstavil tujca Marca Van Bastena, srednjega napadalca nizozemskega Ajaxa. Ta je bil v svojih izjavah nadvse spreten in je zapustil mnogo boljši vtis od Gullita, ki bo v prihodnji sezoni ravno tako igral za Milan. Za Van Bastena je moral Berlusconi odšteti tri milijarde lir, igralec pa bo triletno pogodbo podpisal za poldrugo milijardo lir prejemkov.
V ZRN pa medtem trdijo, da je Roma praktično že sklenila pogajanja za nakup napadalca Bremna Rudija Vollerja.
Scavolini najel Aco Petroviča
PESARO — Košarkar jugoslovanske reprezentance in zagrebške Gibone Aleksander »Aca« Petrovič bo v prihodnji sezoni igral za Scavolini iz Pesara. Petrovič se je že sestal z Valeriom Bianchinijem, ki naj bi baje zamenjal dosedanjega trenerja Scavolinija Giancarla Sacca.
Kolesarstvo: dirka po Apuliji
Spet Bontempi
CER1GNOLA (FOGGIA) - Italijan Guido Bontempi je osvojil tudi drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Apuliji in seveda ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Bontempi je spet zmagal v sprintu. V tej etapi sta posebno razočarala Saronni (ki je bil 34.) in Baronchelli.
VRSTNI RED 2. ETAPE (GARGANICO-CARIGNOLA, 178 km): 1. Bontempi (It.) 4.23'35" s povprečno hitrostjo 40.518 km na uro; 2. Baffi (It.); 3. Chesini (It.); 4. Jurco (ČSSR); 5. Popp (Av.) vsi v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA:!. Bontempi (It.) 9.35'43; 2. Visentini (It.) po 12"; 3. Moroni (It.) po 16"; 4. Vitali (It.) po 20"; 5. Bugno (It.) po 20"; 6. Baronchelli (It.) po 22".
Danes bo na sporedu tretja in predzadnja etapa San Ferdinande di Puglia - Monopoli (187 km).
Vanderbrouckeju prolog »Vuelte«
BENIDORM (ŠPANIJA) - Belgijec Jean Luc Vanderbro-ucke je osvojil prolog mednarodne kolesarske dirke po Španiji (Vuelta). Belgijski kolesar je prehitel Irca Seana Kellyja in domačina Jesusa Blanca Vilarja.
VRSTNI RED PROLOGA (6,6 km): 1. Vanderbroucke (Bel.) 8'09"; 2. Kelly (Ir.) po 6"; 3. Vilar (Šp.) po 10"; 4. Acker-man (Švi.) po 16"; 5. Echave (Sp.) po 17".
Mednarodni teniški turnir v Montecarlu
Wilander v četrtfinalu
MONTECARLO — Mats Wilander, ki je po izločitvah glavnih nosilcev skupin Beckerja, Edberga in Noaha ostal glavni favorit mednarodnega teniškega turnirja v Montecarlu, je »srečno prispel« do četrtine finala.
IZIDI OSMINE FINALA
Wilander (Šve.) - Tulasne (Fr.) 7:5, 6:3; Gomez (Ekv.) -Hlasek (Švi.) 7:5, 6:1; Arias (ZDA) - Krickstein (ZDA) 7:5, 6:1; Skoff (Av.) - Benhabiles (Fr.) 7:5, 2:6, 7:5; Česnokov (SZ) -Osterthun (ZRN) 6:3, 6:4; Jaita (Arg.) - Munster (Av.) 6:2, 6:4; Stenlund (Sve.) - Meinecke (ZRN) 7:5, 6:3; Vilas (Arg.) -Carlsson (Sve.) 7:6, 3:5 prekinjen zaradi teme.
Santa! iz Parme prvi finalist
Santal iz Parme je prvi finalist italijanskega odbojkarskega prvenstva A-1 lige. V četrti polfinalni tekmi je v Bologni s 3:0 (12:15, 11:15, 10:15) premagal Tartarini. Med Paninijem in Kutibo pa bo potrebno odigrati peto tekmo, saj je v četrti Kutiba zmagala s 3:0 (16:14, 16:14, 15:4). Odločilni spopad bo jutri, prva finalna tekma za naslov prvaka pa bo v torek, 28. aprila. V skupini za obstanek je Giomo iz Fontanafredde s 3:2 izgubil v Salernu, a še naprej vodi na začasni lestvici.
SP v hokeju na ledu
SZ še naprej nepremagana
DUNAJ — V 5. kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A je Sovjetska zveza s 4:0 (0:0, 2:0, 2:0) premagala tudi Finsko in še naprej vodi nepremagana na skupni lestvici.
Ostali izidi: ZDA - ZRN 6:4 (0:1, 4:0, 2:3); ČSSR - Švica 5:2 (0:0, 2:2, 3:0); Švedska - Kanada 4:3 (0:1, 3:0, L2). Lestvica je zdaj takšna: SZ 10, Švedska 8, ČSSR in Kanada 7, Finska 4, ZDA 2, Švica in ZRN 0.
Scapecchi premagan
CATANIA — Francoz afriškega porekla Tusikoleta N'Kalankete je ohranil naslov evropskega prvaka v boksarski superlahki kategoriji. V šestem krogu je s tehničnim KO premagal Italijana Alessandra Scapecchija.
Jutri pa bo v Neaplju dvoboj za SP v junior supervelterski kategoriji, v kateri zdaj ni prvaka. Pomerila se bosta Argentinec Abeldano in Italijan Ba-varesco. V preddvoboju bo nastopil tudi bivši svetovni prvak v srednjetež-ki kategoriji Jugoslovan Kačar, ki se bo meril z Britancem Lawfordom.
Konec maja meseca
Goriški reli zdaj mednaroden
Tudi letos se bo v zadnjih dneh meseca maja, in sicer 30. in 31., odvijalo po Goriškem avtomobilsko tekmovanje »Rally dei Colli Goriziani«. Triletni uspešni organizacijski napori prirediteljev so končno obrodili zaželene sadove. Letošnji reli bo namreč postal mednarodnega značaja, saj bo istočasno veljal za pokal Italia Rallies 4. zona koef. 3, za Alpe Adria Rally Cup, za prvenstvo »Triveneta« ter prvenstvo dežele Furlanije-Julijske krajine.
Letos bo tako prvič, da bodo na tem reliju nastopile tudi tuje posadke. Organizator relija bo, kot vedno, Scude-ria Gorizia Corse ob sodelovanju AC Udine, AC Gorizia, AMD Nova Gorica ter goriške turistične in letoviščarske ustanove. Točni potek relija ni še znan, saj ga prav v teh dneh skušajo dokončno izoblikovati, najverjetneje pa se bodo tekmovalci peljali tudi po cestah videmske pokrajine in bližnje Jugoslavije. (M. Čubej)
Danes 2. kolo deželnega odbojkarskega pokala
Na Opčinah derbi, Agorest z Vivilom
V	okviru drugega kola deželnega odbojkarskega pokala za ženske bo danes na sporedu nekaj tekem. Na Opčinah (v telovadnici nižje srednje šole, s pričetkom ob 19. uri) bo slovenski derbi med šesterkama Šloge Koimpex in Konto-vela Electronic Shop. Obe ekipi sta v prvem kolu zmagali (slogašice proti Corridoniju, Kontovelke pa v derbiju z Bre-žankami), zato bi lahko drevišnji spopad že odločal o končnem zmagovalcu v skupini B in torej o uvrstitvi v polfinale. Kontovelke bodo na tem srečanju nastopile okrnjene (odsotne bodo Conestabo, Štoka in Cernjava), slogašice pa so v tem času imele malp treningov.
V	drugem srečanju iste skupine je Breg Agrar v sredo zvečer v Foljanu premagal Corridoni s 3:1 (13:15, 11:15, 15:2, 3:15) in ima še nekaj možnosti, da dohiti slogašice ali Kontovelke. Brežanke niso proti objektivno slabšemu nasprotniku ravno blestele, a kar so pokazale, je bilo dovolj za zmago. Še manj je blestela odbojkarska zveza, saj sodnika ni bilo od nikoder in je tekmo sodil nedelegirani sodnik.
Brežanke so nastopile v postavi: F. Žerjal, K. Slavec, Maran-zina, Komar, Taučer, Mauri in Kocjančič.
Danes, toda v okviru skupine A, bo v Villi Vicentini igrala tudi združena ekipa Agorest. Na sporedu bo drugi troboj z Vivilom Ceramiche d'Arte in Pierisom. V prvem troboju v Pierisu so naše igralke zgubile z gostiteljicami, tokrat se bodo pomerile z na papirju še precej močnejšim nasprotnikom, saj je Vivil v minulem prvenstvu C-2 lige osvojil prvo mesto, Agorest pa bo v tej ligi nastopal prihodnje leto kot novinec. Zadnji razpleti (beri kvalifikacije za napredovanje) so pokazali, da med C-2 in J) ligo vendarle obstaja določena razlika v kakovosti, zato je naloga združene ekipe dokaj zahtevna. Agorest bo srečanje z Vivilom odigral s pričetkom ob 18. uri v občinski telovadnici (Ul. Duca d' Aosta).
V skupini C bodo drugo kolo odigrali šele v ponedeljek. V Nabrežini bo troboj med Sokolom Indules, tržiškim Vil-lacherjem in tržaškim Killjoyem.
Občni zbor Fmjadrana
V sredo, 22. aprila, so se v Trstu na rednem letnem občnem zboru zbrali delničarji finančne družbe Finjadran. Pregledali in odobrili so obračun lanskega poslovnega leta, ki se je zaključila z minimalnim dobičkom. Občni zbor je potrdil usmeritev družbe, ki si prizadeva za razvoj zamejske košarke, tako s podpiranjem združene ekipe Jadran, kot s pomočjo športnim društvom, ki gojijo mladinsko košarko. Glede nastopanja v zahtevni košarkarski B ligi je bila podčrtana vloga združene ekipe za ugled slovenskega športa v Italiji in v tej zvezi so prisotni pozitivno ocenili napore in delovanje igralcev, trenerja, odbornikov in vseh tistih, ki s svojo aktivnostjo pripomorejo k uspehom. Obenem je bilo izraženo upanje, da se bo tudi v bodoče nadaljevalo resno in strokovno delo, ki edino lahko jamči pričakovane uspehe celotne zamejske košarke.
___________NOGOMET______________
Najmlajši
BREG - MONTEBELLO 3:0 (1:0)
STRELCA: Ravel Gombač 2, Grilanc.
BREG: Giglifanb, Ota, Štrajn, Mitja Gombač, Švab, Kristjan Dazzara, Mauri, Ravel Gombač, Verše (Impellizzari), Paolo Dazzara, Grilanc (Laurica).
Brežani so nastopili brez zanesljivega Buzzija. Kljub temu končni izid dokazuje, kakšno je bilo razmerje sil. V prvem polčasu je Grilanc povedel po lepi osebni akciji desnega krila Mau-rija.
V drugem polčasu so se »plavi« še bolj razigrali ter dosegli z Ravlom Gombačem še dva zadetka. Posebno pohvalo si tokrat zaslužita Mauri in Ota. (R. G.)
Pravilnik avtoraida v Jamljah
Mladinski krožki in odseki z Goriške in Tržaške, pod pokroviteljstvom Mladinskega odbora SKGZ, prirejajo jutri avtomobilsko tekmovanje - AVTORAID RIMSKIH MLINOV. Pravilnik je sledeč:
1.	Vpisovanje 30 minut pred startom, ko bodo organizatorji dali zadnja , navodila.
2.	Start ob 17. uri v Jamljah.
3.	Ekipo sestavljajo voznik in največ trije člani posadke.
4.	Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja iz splošne kulture in krajevnih zanimivosti.
5.	Svetujemo pripravo iz novejše publikacije na manjšinsko tematiko.
6.	Pismene reklamacije se izročijo organizatorjem v roku 15 minut po objavi rezultatov s pologom 10 tisoč lir. O njih bo odločalo razsodišče, predsednik prof. A. Rupel.
7.	Tekmovanje ni hitrostnega značaja in poteka v okvirih prometnega zakonika.
8.	Organizator zavrača vsako odgovornost za morebitne poškodbe.
Pravilnik avtoraida v Jamljah
	obvestila - obvestila				
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo drevi ob 20.30 na sedežu v Ul. Carducci 8/2 nad.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja nogometne komisije v torek, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu SD Polet na Opčinah - Prosvetni dom. Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. priprava medšolskega turnirja; 2. kartoteka igralcev mladinskih ekip; 3. priprava mladinskih nogometnih ekip; 4. predlog organizacije turnirja prijateljstvo Alpe-Adria; 5. razno.
ZSŠDI
obvešča, da bodo treningi kadetske reprezentance ZSŠDI, ki bo nastopala na mednarodnem turnirju prijateljstva, v sledečih dneh: torek, 28. t. m., od 19.30 do 21. ure; sreda, 29. t. m., od 18. do 20. ure; četrtek, 30. t. m., od 18. do
20. ure. Treningi bodo v borovem športnem centru. Sklicani igralci: Pahor, Sterni (KontovelJ, Šuligoj, Paulina, Sta-nissa (Sokol), Škrk (Polet), Smotlak, Bajc, Pertot, Cupin, Lipollis, Krasna, Simonič, Race (Bor), trenerja Vatovec in Pupis.
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS obvešča, da se treningi letnikov '70 in mlajši nadaljujejo v ponedeljek, 27. t.m., ob 18. uri. Vabljeni vsi igralci in tisti, ki bi se radi ukvarjali z rokometom.
SK DEVIN
vabi svoje člane na društveno in meddruštveno tekmovanje, ki bo jutri, 25. t. m., na SVIŠČAKIH s pobratenim društvom SK Snežnik. Po tekmi bosta piknik in nagrajevanje. Informacije pri odbornikih društva.
BMW serija 3.
Od 86 do 200 KM, ena izmed redkih priložnosti da se odpeljete z BMW-jem.
ZASTOPNIK:
v Gorici in pokrajini ATICAR AUTOEST S.p.A.
Ul. Trieste 145 - Tel.: 87159 GORICA
V TRSTU
GIENNE AUTOEST S.p.A.
Ul. Flavia km 7,5 Tel.: 827032
Danes si lahko privoščimo avtomobil višjega razreda, saj so na tržišču res čudoviti modeli.
To pa zaradi izrednih ugodnosti, ki jih nudijo nove formule BMW pri leasingu in posojilih:
•	za 50% znižane letne obresti;
•	posamezni dogovori o predplačilu;
•	mesečni obroki od 205.000 lir (posojilo) in od 235.000 lir (le-asing)
•	skromna odškodnina v primeru nakupa po poteku pogodbe.
del 316 (90 KM, 175 km/h) super športni M3 (200 KM s propulzor-jem iz F.1), ter tihi in močni 324 diesel (86 KM, 165 km/h).
Ta ponudba velja le določen čas. Pričakujemo vas, da vam nudimo podrobnejše informacije in poskusne vožnje.
O ekskluzivnosti ponudbe BMW vam priča 11 modelov s 3-letnim jamstvom, med temi so hitri mo-
Košarka: v prvi polfinalni tekmi »play-off« za D ligo
V nedeljo Alabarda - Bor Radenska
V nedeljo zjutraj bosta na sporedu, v različnih krajih, prvi polfinalni tekmi »play-off« za napredovanje v D ligo.
Polfinalni par sestavljata Stella Az-zurra in Santos, drugi finalist pa bo zmagovalec iz dvoboja Alabarda -Bor Radenska. Borovi košarkarji se bodo prvič spopadli s Tržačani na njihovem igrišču, na katerem bodo odigrali tudi morebitno tretjo tekmo. V Borovem taboru pa je tudi nekaj novosti. Vatovčevo moštvo bo domače srečanje igralo v dolinski telovadnici.
Borovci so tako sklenili, zato da se jim bo v teh pomembnih tekmah lahko pridružil Robert Klobas, ki mu poškodba v hrbtu onemogoča igranje na trših podlagah, medtem ko bo na dolinskem parketu lahko prispeval svoj delež k igri.
Prva polfinalna tekma Alabarda -Bor Radenska bo v nedeljo ob 9. uri (telovadnica Poggi Paese, Ul. Fresco-baldi).
Na sliki: borovci med prvenstveno tekmo proti ekipi Green Star.
mladinska košarka - mladinska košarka
O »nosilcih vode«
Tudi mladinska prvenstva so se v glavnem iztekla. Odslej bodo v tekmovalni areni edinole še tiste postave, ki se borijo v finalnih delih posameznih prvenstev za višjo uvrstitev v pokrajinskem, deželnem ali celo v vsedržavnem merilu.
Od slovenskih moštev tekmuje še samo naraščajniška vrsta Bor Adria-impex. Varovanci trenerja Luke Furlana so že osvojili naslov deželnega prvaka in se sedaj vestno pripravljajo za nastop na meddeželni ravni, ki bo »preludij« samega vsedržavnega finala. Borovim košarkarjem čestitamo ob letošnjih dosedanjih uspehih.
Sedaj pa o nečem drugem. V vseh tekmah prvenstev propagande in dečkov, ki smo si jih letos ogledali, so imela prav vsa moštva na polju eno skupno značilnost: vse ekipe razpolagajo 7. enim ali z dvema nosilcema igre, ostali soigralci pa, ki še ne obvladajo tako dobro košarkarske tehnike, nastopajo v vlogi »nosilcev vode«, ki svojo aktivnost na igrišču usmerjajo in prilagajajo v
korist liderja. To je do neke mere razumljivo in tudi naravno, vsaj pri določenih mlajših kategorijah. Manj razumljivo pa je, da trenerji vztrajajo v takem konceptu, četudi jim slednje prinaša takojšnje rezultate. Tovrstni način dela je torej rentabilen, a samo v kratkoročnem smislu. »Nosilci vode« so pri tem najbolj oškodovani, kajti počasneje napredujejo in odraščajo z napačno miselnostjo.
Nevarno je, da se po tej poti vzgoji rod povprečnežev (v košarkarskem smislu), ki se bodo na igrišču izogibali odgovornosti in bežali pred pomembnimi trenutnimi odločitvami, ki lahko pomenijo zmago. In to je že zadosten vzrok za usmeritev večje pozornsti k razvoju navedenega razreda igralcev, saj se v mnogih izmed njih morda skrivajo bodoči protagonisti zamejske košarke, ki pa v začetni fazi lastnega razvojnega procesa potrebujejo večjo stopnjo nadzora, spodbudanja in sprotnega popravljanja.
(Cancia)
Košarka: promocijska liga na Goriškem
Domovci proti Goriziani
Po velikonočnih počitnicah se bo tudi na Goriškem nadaljevalo promocijsko prvenstvo, ki sedaj prehaja v najzanimivejši del. V naslednjih treh zaključnih kolih bo padla končna odločitev o letošnjem zmagovalcu v tem prvenstvu. Favorizirano moštvo je gotovo goriška Ardita, ki vodi na skupni lestvici, toda le z dvema točkama prednosti pred trojico, ki jo sestavljajo Alba Gioia, Edera in Dom. Gotovo bo v tem kolu najzanimivejše jutrišnje srečanje med Albo Gioio iz Krmina in Ardito. Zmaga gostov bi najverjetneje že pomenila prestop v D ligo, zmaga domačinov pa bi dala letošnjemu prvenstvu še dodatni »thrilling«.
Domovce čaka nepreveč lahek posel z ekipo Goriziane, ki je v povratnem delu prvenstva le dvakrat izgubila. Naši bodo igrali brez izključenega Romana, srečanje pa se bo pričelo ob 11. uri v telovadnici Kulturnega doma.
V	prvenstvu 1. divizije bodo domovci v nedeljo gostovali v Gradežu proti vodilnemu na lestvici. Semoličevi varovanci bodo skušali popraviti visok poraz iz prvega srečanja, ko so na domačih tleh klonili kar s 27 točkami razlike.
M. Čubej
Tekmovanje v poligonu
V	Kulturnem domu v Gorici je bilo pred dnevi tekmovanje v poligonu v okviru »športnega vrtca«, ki združuje otroke do šestega leta.
Na prvo mesto se je uvrstila Erika Sfiligoj, na drugo Branka Martina, na tretje pa Erik Devetak. Tekmovali so še Marko Baradel, Katja Batistič, Pier-luca Settomini, Manuel Cozzuccolo in Margot Tomažič.
IIIII
Presenetile le Sovodenjke v 1. diviziji
NA GORIŠKEM 1. moška divizija
Na vrhu lestvice je vse ostalo nespremenjeno. Vodi še vedno Arredo 1 iz Lečnika z dvema točkama razlike med gasilci Caldinija. Naša predstavnika Naš Prapor in 01ympia pa igrata s spremenljivo srečo in nabirata le izkušnje za boljše čase.
Izidi 14. kola: 01ympia - Caldini 0:3; Intrepida - Corridoni 3:1; Futura Torriana - Arredo 1 0:3; Pall. Fossalon - Naš prapor 0:3; Lib. Cormons - Fin-cantieri 2:3. Prost: Lib. Capriva.
Lestvica: Arredo 1 24, VVF Caldini 22, Fincantieri 20, Intrepida 18, Futura Torriana 14, Naš prapor, 01ympia 10, Lib. Capriva 8, Lib. Cormons 2, Pall. 86-Fossalon 0.
1. ženska divizija
Najzanimivejša tekma tega kola je bil neposredni obračun slovenskih
predstavnic Sovodenj Agorest in 01ympie. Slednjim je bila zmaga nujnejša, če ne prav potrebna, da bi ostale tik pod vrhom lestvice in bi tako še lahko upale v napredovanje. Sovodenjke pa so poskrbele za pravcati podvig in so v petem setu premagale trdožive nasprotnice. Na vrhu razpredelnice pa je ostalo vse nespremenjeno.
Izidi 14. kola: Soteco Torriana -■ Lib. Capriva 2:3; Intrepida - Pall. 86 Fossalon 3:0; Fincantieri - Farra 0:3; Sovodnje Agorest - 01ympia 3:2; SIS Lucinico - Azzurra 3:2. Prost: Pall. Mossa.
Lestvica: SIS Lucinico 24, Intrepida Mariano 20, Lib. Cormons .., Mossa, 01ympia 18, Farra, Azzurra 16, So* vodnje Agorest 14, Lib. Capriva 10, Soteco Torriana 6, Acli 4, Fincantieri 2, Pall. 86 Fossalon 0.
Under 14 - ženske
V tej konkurenci je nepričakovano na vrhu lestvice ekipa Lib. Cormons. Le-ta je znala izkoristiti spodrsljaje vseh treh slovenskih ekip, ki so bile vseskozi na vrhu razpredelnice. Preseneča predvsem poraz Doma Agorest v 12. kolu na domačih tleh proti Azzurri.
Izidi 11. kola: Azzurra - Sovodnje Agorest 1:2; Soča - Mossa 2:1; Lucinico - Intrepida 2:1; Lib. Cormons - Fincantieri 2:1; Morarese - Dom Agorest 0:3.
Izidi 12. kola: Sovodnje Agorest -Soča 3:0; Dom Agorest - Azzurra 0:3; Lib. Cormons - Lucinico 3:0; Intrepida - Morarese 2:1; Fincantieri - Mossa n.o.
Lestvica: Lib. Cormons 21, Sovodnje Agorest 20, Dom Agorest 19, Soča 18, Fincantieri 15, Mossa 14, Intrepida 12, Lucinico 11, Azzurra 10, Morarese 6.
(M. J.)
Drevi občni zbor alpinističnega odseka SPOT
Drevi ob 20.30 bo na novem sedežu odseka v Ul. Carducci 8 (2. nadst.) redni občni zbor alpinističnega odseka SPDT. Na sporedu bo kratko uvodno poročilo načelnika Igorja Castella-nija, razprava o novem programu in volitve novega odbora. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Izlet SPDT na Ivanac
Z izletom na Ivanac, sredi Beneške Slovenije, se je začela letošnja izletniška sezona SPDT. Izlet, ki je bil na velikonočni ponedeljek, je že tradicija. Kljub temu da mnogi člani in prijatelji društva v tem času izkoristijo priliko za daljše izlete ali pa za obisk bolj oddaljenih sorodnikov, se vsako leto zbere dvajseterica udeležencev.
Tudi tokrat se je odzvalo enako število pohodnikov, ki so v Tamarah nad Mažerolami zapustili vozila in se dobre volje zagrizli v strmi breg. Začetna strmina se je po polurni hoji ublažila, nakar je pot vodila po južnem pobočju do vrha Ivanaca.
V neposredni bližini vrha, s katerega žal zaradi oblačnosti ni bilo tako pričakovanega razgleda na nadiške doline, na Matajur in na Kobariški Stol in sosede, si je druščina privoščila daljši postanek in okrepčilo.
Sledil je spust po severovzhodnem pobočju do sedla nad Mažerolami in nato po grebenu proti vzhodu do vrha Kraguvence (949 m). S slednjega vrha pa so se udeleženci vrnili proti Tamaram. Izlet je v glavnem potekal po trasi planinske poti SPD Trst ali vertikali, ki ima že 12 let, a jo iz nerazumljivih razlogov premalo obiskujemo.
(F. A.)
Nov elan
pri mladinskem odseku SPDT
Pred kratkim so se po daljšem obdobju sestali člani mladinskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta, da bi nekoliko osvežili in obnovili delovanje odseka, ki v zadnjem obdobju nekoliko stagnira. V nedeljo, 5. aprila, so mladinci^ organizirali in izvedli izlet Športne Šole - Trst, ki je potekal od Opčin do Bazovice, za nedeljo, 10. maja, pa pripravljajo nov izlet, tokrat v zgornji konec tržaške pokrajine. Na sporedu bodo razne »travniške« igre za otroke. Vse podrobnosti bomo še javili.
»Rivista della Montagna« o slovenskem alpinizmu
Aprilska številka italijanskega planinskega mesečnika »Rivista della Montagna« prinaša vrsto zanimivih
Marko Kojanec
totocalcio
■
Atalanta - Udinese	1
Como - Verona	X
Empoli - Brescia	X
Inter - Fiorentina	1
Napoli - Milan	1
Roma - Ascoli	1
Sampdoria - Avellino	1
Torino - Juventus	X
Bologna - Bari	X
Vicenza - Cesena	1
Pescara - Campobasso	1
Martina - Catanzaro	2
Trapani - Ischia	1
X 2
X
2
X 2
Marko Kojanec (letnik 1964) je aktiven v zamejski športni stvarnosti že mnogo let. Košarko je začel igrati s svojim sedmim letom pri Sokolu, kasneje pa je presopil h Kontovelu. Sledilo je obdobje Jadrana (dve leti pri mladincih in dve pri članih), nato pa se je vrnil h Kontovelu ES, kjer je tudi letos nastopal v promocijski ligi. Kojanec, ki je uslužbenec pri TKB, se je še bavil z atletiko in jadranjem, trenutno pa je tudi blagajnik JK Čupa. Prejšnji teden je Igor Malalan zadel 11 izidov.
Scena z zadnjega izleta SPDT za osnovnošolce, ki je bil v začetku tega meseca. Podoben izlet za otroke na Kras bo 10. maja
člankov, od katerih bi omenili tistega z naslovom »Da solo guasi sempre« (Skoraj vedno sam). To je intervju z našim, v zadnjem obdobju,^najuspešnejšim alpinistom Tomom Česnom, ki ga je napisala slovenska alpinistka iz Kopra Ines- Božič. Ne rabi posebej poudarjati, da je ta članek v tako ugledni reviji še dodatno priznanje slovenskemu alpinizmu na mednarodni ravni. Teh priznanj je v zadnjem času vse več, sicer pa je bil končno čas, da naš alpinizem počasi žanje priznanja v mednarodnemm okviru, ki si jih tudi zasluži.
Kaj pa je pravzaprav zapisano v tem Jntervjuju? Največji poudarek je na Česnovi lanskoletni »ledeni trilogiji«, ko je v enem samem zamahu pozimi popolnoma sam preplezal znamenite stene Grandes Jorasses, Eigerja in Matterhorna. Govor je seveda tudi o njegovi fantastični prvenstveni, sedaj Jugoslovanski smeri, na K2, o himalajski odpravi na Jalung Kang, med katero je umrl alpinist Borut Bergant, ki je edini skupno s Česnom osvojil ta vrh, ter še o marsičem drugem.
Večji del revije pa je posvečen italijanskemu alpinistu Renatu Casarot-tu, ki je umrl julija lani, ko je tretjič zaporedoma med isto odpravo naskakoval vrh K2. Iz reportaže je razvidno, da je bil Casarotto eden redkih vsestranskih alpinistov sploh, ki se je znašel na vseh terenih (stena, led sneg, Alpe, Himalaja, Patagonija itd.), eden redkih, ki je znal v gorah resnično trpeti. Kdo je še sposoben opravljati prvenstvene solo vzpone, ki so dolgi... deset dni?
Naši v Himalajo z drznimi načrti: spust s smučmi in padalom
V	pogorje Trisulov, kjer so naši alpinisti pred 27 leti nabirali prve himalajske izkušnje, bo 30. t. m. odpotovala že tretja odprava. Člani druge so deset let za prvo osvojili 7116 m visoki vrh Trisula I in tako poravnali dolg svojih predhodnikov. Šesterica alpinistov iz Medvod, ki jih bo vodil Vanja Matijevec, pa namerava v skladu s sodobnimi pogledi na himalaizem dodati še svoj delež.
V	2300 m visokem zahodnem ostenju imajo v načrtu »diretissimo« na glavni vrh, radi pa bi dodali še spust s smučmi in padalom, prav tako z vrha. Člani odprave so vodja Matijevec, ki je zelo izkušen himalaist, ljubitelj ekstremnih smučarskih spustov Vlado Vidmar, nato Vlasta Kunaver in Sandi Marenčič (ki se nameravata z vrha spustili s padalom), v odpravi pa sta še Janez Kastelic in Slavko Frantar.
Lanska jesenska sezona v nepalski Himalaji
Lani jeseni je v nepalski Himalaji uresničilo načrte komaj 40 odstotkov odprav. Od 50 odprav, kolikor jih je poskušalo, jih je bilo uspešnih le 19. Mini odprava Jerzyja Kukuczke je najprej poskušala v dolgem zahodnem grebenu Manasluja (8163 m). Zaradi hudega mraza in snežnih padavin, pa so na višini 7600 m odnehali. Potem so naskočili še (prav tako ne-preplezano) SV steno. Desetega novembra sta Artur Hajzer in Kukuczka uspela, Mehičan Carlos Carsolio pa je moral dan prej, potem ko so že premagali vse tehnične težave in prišli pod vrh, zaradi težkih omrzlin odnehati. Plezali so na alpski način, petkrat bivakirali in vmes opravili tudi prvi pristop na vzhodni vrh Manasluja (7992 m).
Ševerozahodno steno Anapurne I (8091 m) pa sta v prvenstvenem vzponu preplezala Pier Gabarrou in Pem-ba Norbu. Nova smer vodi med smerema Messner - Kammerlander (1985) in nedokončano (Sigayret - Norbu, 1984) v SZ stebru Vrha brez imena. Visoka je 2800 m, v največji meri ledena, težka in izpostavljena. Opremila sta si en sam tabor (7000 m), z vrvmi pa nato opremila ključno mesto v prvi pregradi serakov nekako na višini 7500 m. Peti dan po odhodu iz baze sta preplezala steno, vendar pa glavnega vrha Anapurne I nista osvojila zaradi preglobokega snega. Kakorkoli že, opravila sta prvenstveni podvig.
Prva dirka bo v Montecatiniju, kjer je glavni favorit v sk. X. To je Domizio Dei, ki je zelo soliden na razdalji 1640 m. Najboljši v sk. 1 je Encroacher, ki lahko računa tudi na končno zmago, v sk. 2 pa je verjetno najboljši Antegran.
V	drugi dirki v Bologni je favoritov verjetno več. Menda pa je najbolj v formi Dada Lav (sk. 1), medtem ko lahko presenetita Cilicium (sk. X) in Tacambaro, ki je uvrščen v sk. 2.
V	Tarantu bo dirka zelo zanimiva, saj je več zmagovitih variant. Zmagovalec je namreč lahko v sk. 1 (Dugan) ali pa v sk. X (Brividogal), v sk. 2 pa lahko preseneti Clyde.
Tudi dirka v Turinu zna biti zelo privlačna. Naš absolutni favorit je Enriguez Cia, ki je trenutno v veliki formi, v sk. X pa je dober Bisli-ante. V sk. 2 pa ima najboljši izhodiščni položaj Drissa.
Naslednja dirka je v Montegior-giu, ima pa absolutnega favorita, ki spada v sk. 2 (Dali). V sk. 1 je pa je verjetno najboljši Elvezio, ki verjetno lahko računa na končno zmago.
Tudi na Dirki v Padovi bo mnogo neznank, pa čeprav menimo, da je Ciranda (sk. 1) zelo dober konj, ki lahko računa na končno zmago. V sk. 2 je Adro v izraziti formi, v sk. 2 pa ima Vermuth dober izhodiščni položaj.
Dirka tris
Dirka tris tega tedna bo v Milanu (San Siro), naši favoriti tega galopa pa so: Grunlad (13), Babrige (6) in Operti (3). Dodatek za sistemiste: Afričan Tudor (1), Drumbolt (4) in Malawi (2).
1. — prvi	X
drugi	1 2
2. — prvi	1
drugi	X 2
3. — prvi	2 1
drugi	1 X
4. — prvi	1
drugi	X 2
5. — prvi	2
drugi	X 1
6. — prvi	1
drugi	2 X
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
24. aprila 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na delegatsko vprašanje, zakaj SFRJ nima diplomatskih odnosov
ZIS pojasnil svoje dosedanje stališče do južnokorejske in izraelske države
BEOGRAD V odgovoru na vprašanje delegata Janeza Lukača, zakaj Jugoslavija ne naveže diplomatskih stikov z Južno Korejo, ZIS poudarja, da to ne bi prispevalo k mirni združitvi Koreje, ampak bi pomenilo priznanje njene razdelitve.
Od razdelitve Korejskega polotoka Jugoslavija ni priznavala južnokorejskega režima in tudi nima diplomatskih stikov z Južno Korejo. Na temelju načela, da je treba spore reševati po mirni poti, se je Jugoslavija zavzemala za mirno združitev Koreje brez vmešavanja od zunaj in za umik vseh tujih čet. V odgovoru je tudi poudarjeno, da je v Južni Koreji že leta na oblasti vojska in da velja zakon o državni varnosti in protikomunistični dejavnosti, da je tam veliko tujih čet in orožja, vključno tudi jedrskega. ZIS poudarja, da ni ovir za trgovinske stike z Južno Korejo, s katero je vrednost lanske blagovne menjave znašala okoli deset milijonov dolarjev.. Jugoslovanske delovne organizacije, ki imajo ekonomski interes, tudi imajo stike z južnokorejskimi družbami, vendar brez sodelovanja jugoslovanskih uradnih ali poluradnih krogov.
Od prekinitve diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Izraelom leta 1967 je Izrael izvedel vrsto agresivnih akcij proti arabskim državam, ki so naletele
na obsodbo večjega dela mednarodne skupnosti ter naprednih in demokratskih sil na svetu. Od tedaj do danes Izrael ni spremenil svojega obnašanja in se ni odrekel politiki agresije, okupacije in priključevanja in tako ni dal povoda niti ni omogočil pogojev za obnovitev stikov in vnovično navezavo diplomatskih odnosov. To je bistvo odgovora ZIS na vprašanje Janeza Lukača o odnosih med Jugoslavijo in Izraelom, v katerem je poudaril, da je predsedstvo SFRJ 30. maja 1985 sklenilo, da ni bistvenih sprememb, ki bi narekovale preučitev jugoslovanskih odnosov s to državo.
V odgovoru je rečeno, da je Jugoslavija pozitivno in z razumevanjem upoštevala težnje Zidov po lastni državi in da je aktivno podpirala njeno ustanovitev, prepričana, da bo ta država kot dežela preživelih žrtev nacističnega genocida izrazit borec za mir in miroljubno sodelovanje in da bo spoštovala zakonite pravice arabskega ljudstva Palestine. Jugoslavija je med prvimi priznala Izrael in z njim navezala diplomatske stike. V okviru svojih možnosti in v skladu z znanimi načeli si je prizadevala prispevati k premostitvi težav izraelsko-arabskih odnosov.
Po izraelskem napadu in zasedbi arabskih ozemelj leta 1967 in zaradi odkritih namenov, da ta
ozemlja priključi, je Jugoslavija prekinila diplomatske stike z Izraelom. Jugoslavija podpira pravico Izraela do obstoja v mednarodno priznanih mejah in pravico do mirnega življenja in razvoja, hkrati pa pričakuje, da bo tudi Izrael spoštoval iste pravice arabskih držav in priznal pravico palestinskemu ljudstvu do samoodločbe.
Dve leti po prekinitvi diplomatskih stikov je ZIS sklenil, da z Izraelom Jugoslavija nadaljuje redne trgovinske stike, leta 1970 pa je bil določen seznam blaga, katerega izvoz v Izrael je prepovedan. Vrednost blagovne menjave je bila v minulih letih med 40 in 60 milijoni dolarjev, lani je znašala 35 milijonov dolarjev.
Med Jugoslavijo in Izraelom, je rečeno v odgovoru, potekajo več ali manj redni stiki znanstvenih, kulturnih, športnih in drugih delavcev na mednarodnih srečanjih, ki jih pripravljajo mednarodna združenja. Turistična menjava je relativno dobra, leta 1984 je obiskalo Jugoslavijo 19.000 Izraelcev.
Prav tako imata državi določene nevladne stike, obstajajo tudi zveze med družbenopolitičnimi organizacijami in stiki s posameznimi predstavniki javnega in kulturnega življenja Izraela, ki pogosto prihajajo v Jugoslavijo, (dd)
V Sloveniji napreduje gradnja cest
LJUBLJANA — Sodelavci slovenskega cestnega gospodarstva so na seji skupščine skupnosti za ceste Slovenije potrdili letošnji investicijski program, ki v glavnem zajema že bolj ali manj znana dela: nadaljevanje del v predoru skozi Karavanke, nadaljevanje del na trasi južne obvoznice in tretje etape hitre ceste skozi Maribor ter začetek del avtoceste Šmarje SAP -Višnja gora.
Naštete investicije, ki jih zajema zdajšnje srednjeročno obdobje, gradi Slovenija s soudeležbo evropske investicijske banke (predor in južno obvoznico v Ljubljani) ter mednarodne banke za obnovo jn razvoj (hitra mariborska cesta in Šmarje SAP - Višnja gora). In vsa ta našteta dela vidno in uspešno napredujejo. Letos bodo dobila še poseben zagon, ker je bilo med drugim na zvezni in republiški ravni sklenjeno, da mora dobiti cesta »Bratstva in enotnosti« ali Transjugoslovan-ska cesta prednost pred vsemi ostalimi deli.
Bodoči cestni predor skozi Karavanke je te dni že dolg 670 metrov, dolžino enega kilometra pa bo dosegel v mesecu juniju.
Iz Kitajske je prišla slika vagona, na katerem je močna eksplozija povzročila smrt 11 oseb. Vzroki eksplozije, pri kateri je bilo tudi 45 ranjenih, za sedaj še niso znani	(Telefoto AP)
Na šolah v hercegovskem Stolcu bodo poučevali tudi slovenščino
STOLAC — V naslednjem šolskem letu se bodo začeli učenci in dijaki hercegovskega mesteca Stolac učiti slovenščine. Vpričo marčnih polemik okrog štafete, mladosti in pisanja Nove revije, ki so povzročile- toliko slabe krvi v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji, bo ta razveseljiva in spodbudna vest gotovo osvežujoče vplivala na obravnavanje kulturnih in siceršnjih odnosov med narodi in narodnostmi. Predvsem pa pomeni odločitev šolnikov, mladine in prosvetarjev iz Stolca svetel zgled, kako treba pojmovati bratstvo in enotnost oziroma nedotakljivost naše matice kot celote. Če sosed ne obvlada sosedovega jezika, tudi sodelovanje med njima ne more biti popolno in vzajemno koristno. To velja seveda za oba soseda.
Kdor ve, da je Stolac že vrsto let pobraten s Postojno, se hercegovski odločitvi o uvedbi prostovoljnega učenja slovenščine ne čudi. Ve pač tudi to, da segajo korenine njunega prijateljstva in sodelovanja še v čas narodnoosvobodilnega boja: borci 29. hercegovske udarne divizije, v kateri je bilo veliko Stolčanov, so po težkih bitkah osvobodili Postojno, a še prej se je dosti pripadnikov slovenskih pre-
komorskih brigad žrtvovalo za osvoboditev številnih hercegovskih krajev. Tega ne eni ne drugi niso pozabili in to dediščino skrbno čuva tudi mladina, ki skuša zdaj še oplemenititi že bogato dvostransko sodelovanje na izobrazbenem, kulturnem, gospodarskem in športnem področju.
Zamisel o učenju slovenskega jezika se je porodila pred letom dni, sedaj pa hočejo njeno uresničitev pospešiti prav zaradi omenjenih polemik, v katerih vidijo Hercegovci izkrivljeno prikazovanje in tolmačenje slovenske stvarnosti. Začutili so dolžnost, da stopijo Slovencem ob stran in brž poslali delegacijo Stolca v Postojno, ki je njihovo pobudo navdušeno sprejela in tudi obljubila vso potrebno kadrovsko in strokovno zaslombo. Stolac se ponaša z dragocenimi kulturno-zgodovinskimi in umetniškimi znamenitostmi in vendar meni, da mu bo osvojitev slovenskega jezika samo še v obogatitev. Ko bi le vsi tako mislili! Sicer pa bo slovenščina Hercegovcem v pomoč tudi na gospodarskem področju, saj potrebujejo visoko specializirane tehnične kadre, ki pa se izučijo lahko samo na slovenskih univerzah, a če jezika ne poznaš... (dg)
Čebele morilke grozijo ZDA
CHICAGO - Svetovni čebelarski izvedenci so na konferenci, ki jo je priredila univerza iz Ohia (ZDA), obvestili javnost, da bo verjetno v naslednjih treh letih prišlo do »invazije« tako imenovanih morilskih čebel. Po njihovem mnenju se roji teh čebel bližajo Texasu in prihajajo iz Srednje Amerike in iz Mehike.
Tak naziv si je ta vrsta čebel zaslužila po smrtonosnem piku, ki je v zadnjih 30 letih povzročil smrt 350 ljudi v obeh Amerikah. Vendar to ni edina nevarnost obtoženih čebel, še večjo škodo lahko namreč »zločinke« povzročijo na komercialnih panjih in na poljedelstvu, ki temelji na umetni opra-šitvi s strani čebel.
Veliko vedo o tem povedati venezuelski poljedelci, kjer se je po letu 1975, ko so se v državi prvič množično pojavile »morilske čebele«, hudo znižala proizvodnja medu. Raziskovalci so zato upravičeno zaskrbljeni nad prihodom čebel, saj v ZDA letno proizvajajo kar za 20 milijard dolarjev medu in pridelkov z umetno oprašitvijo. Ob tem gre seveda tudi upoštevati negativne posledice, ki jih bodo imele čebele na javno zdravstvo.
James Tew, eden izmed udeležencev konference, je dejal, da bodo Američani skušali zaustaviti prihod čebel z masivno rejo- 38 tisoč kolonij evropskih čebel ob meji z Mehiko.
Kantonska kuhinja je res poslastica
KANTON Vsakomur, ki bo kdajkoli obiskal Kitajsko, toplo priporočamo, naj si ogleda tudi Kanton in tam okusi pristno domačo kuhinjo.
Domačini trdijo, da je mineštra »zmaj, tiger in feniks« prava poslastica in ena največjih kitajskih kulinaričnih specialitet. Nadebudneži sicer morajo biti pripravljeni na vse, v krožnike jim bodo namreč kitajski kuharji servirali koščke mačke, kače in piščanca, ki bodo, z zelenjavo vred, plavali v mastni juhi.
Kantončani sicer imajo najraje meso, izbire pa itak ne manjka. Radi namreč imajo pse, miši, podgane, krastače, želve, opice, kobilice, vse te »dobrine« pripravljajo na vse mogoče načine: ocvrte, pohane, v omaki in kuhane. Pa tudi cene niso v Kantonu posebno »zasoljene«, za obed je namreč treba odšteti le 3 tisoč lir, čeprav je dovolj izbire tudi za debelejše denarnice.
Na domači tržnici je vsako jutro velika gneča okrog stojnic, kjer so na prodaj mačke. Prodajalci najbolje vnovčijo zelo mlade, bele mačke, ki jih domačini seveda ne kupijo z namenom, da bi jim delale družbo ali da bi lovile miši.
Indijanci v Tokiu
Rdeča ptica Herrera Cochitov pred očmi obiskovalcev »ameriškega sejma« v Tokiu izdeluje značilne indijanske bobne, ki jih lahko Japonci pri priči tudi kupijo	(Telefoto AP)