PcStnfoa plačana v gotovini.
Leto št. 270
UubVfan*. nedelja 17. novembra I92E
Cena 2 Drn
Narotan* uu&i mesečno *> Da. m
»oremsrvo 40 Dhl
Uredništvo: LJnNJaoa. Kj»af!>eva obča 5. TfHetoo Mer.
3122. 3123. 3124. 312S a 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telelo« * 440
Celje: Koceoova si. 2. TeleJoo Ker. 190. Rokopisi »e oe vra-čaio. ■ Oetesi po tarifa.
tferavaltevoi UuMlaoji. Preicroova m M.
relefoa it 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. faaeratal oddelek: LJubljana Prešernova
»hca 4 Teletoo fa 1492 Podražolca Maribor: Aleksandrova cesta
it 13 Telelo« it 455 Podružnica Celje: Koceoova aJica tt 2. Telefon št 190
Ra£am pri pošt 6et savodib: Ljubljana »t. 11.842, Praha čisto 78.180, Wiea Nr. 105 241
LJubljana, 16. novembra.
Včeraj so se v vsej državi poslovili oblastni komisarji od svojih poslov in t>d današnjega dne prehajajo vse agen-de dosedanjih oblastnih samouprav na banske uprave. Dvotirnega sistema je konec, vsa javna uprava je združena v enih rokah. Upravni aparat je znatno poenostavljen in omogočeno je sistematično delo na racionalizaciji uprave v smeri njene pocenitve in njene eks-peditivnosti.
Kot državljani si smemo oddahniti, a tudi kot davkoplačevalci Ne pričakujmo sicer, da bodo zaradi tega postala bremena manjša, a zavest bomo vendarle smeli, da se javni denar ne iroši po nepotrebnem dvakrat za v mnogih ozirih iste stvari in da se z javnimi sredstvi ne gospodari narobe.
Dosedanja razdelitev poslov med državno upravo in samoupravo, ko so mnoge enake naloge vršili državni uradi in samoupravni uradi, ko smo poleg državne gradbene direkcije, državnega socijalnopolitičnega urada, zdravstvenega referata, prosvetnega oddelka itd. imeli enake samoupravne urade, ko je poleg urada velikega župana z njegovim velikim aparatom posloval urad oblastnega odbora z enako veliko, če ne večjo birokracijo, se je izkazala za neekonomično. Še več: ona nam ni prinesla ie gospodarske škode, temveč je v razmerah, kakršne so se razvile v premnogih predelih naše države, naravnost kompromitirala javno upravo sploh, spodkopavala zaupanje v njeno objektivnost in v njeno razumevanje splošnih koristi ter je avtoriteti silno Škodovala.
Naše oblastne samouprave so bile sicer res idealno zamišljene kot torišče neposrednega sodelovanja naroda na javni upravi, zlasti pri poslih lokalnega (v širšem pomenu te besede) značaja. Toda izprevrgle so se v premnogih krajih v partizanske sovjete. ki so smatrali za svojo giavno nalogo, da s pomočjo oblastvene sile in z denarjem vsega ljudstva čuvajo in utrjujejo moč strankarskih voditeliev. in katerih največja umetnost ie bila delovati ne do devizi »kako največ koristim snlošno-sti.« temveč »kako najbolj škodim nasprotniku«. Mnoge oblastne samouprave so razipolagale z ogromnimi sredstvi ter so navile davčne viiaVe do neznosnosti, a gospodujoče večine so si priredile proračune, katerih postavke so se odlikovale s tem. da so imele značaj pravih dispoz?c?iskih fondov, iz katerih so potem s polnimi rokami zajemale razne strankarske institucije. iz katerih so se troš'li milioni za vnete nartiiske prtjatefie in zveste somišljenike skratka živelo se je »kakor v raju«. In da se onemogoči sleherna kontrol, so se zastomrki političnih nasmvvtnikov rz-klnrčevali od vsakega sodelovanja v oblastnih zavod;h ter se je tudi nrad-trStvo izbiralo samo iz vrst strankarskih prijateljev.
Ni čuda. če so tako oblastne samouprave ponekod postale prava legla strankarske korupcije in so le poveča-vale slab glas naše javne uprave. Ni čuda tudi. da so zgrešile svoje prave naloge in da je njihova bilanca, gledana s sološnega stališča, več kakor klavrna. Razumljivo je zato. da narod povsod pozdravlja njihov konec z vzdihom olajšanja. Kajti akoravno se je z ogromnimi milijoni (samo v naši banovini daleč nad 300!) tu in tam tudi nekaj pozitivnega ustvarilo, ta efekt ni mogel odtehtati imoraličnih i gospodarskih posledic sistema, ki je. kadar je Šlo za človeka ali kraj ali predmet naj-prvo vprašal: Ali je »naš«? Ta sistem je zanesel v široke ljudske sloje novo razdvojenost ter je stalno netil strasti iri sovraštva, mnogo bolj in mnogo doslednejše in globlje nego konflikti po sho-dih in novinah.
Tiho in neceremonijalno so včeraj oblastni komisarji izročili svoie posle banskrm likvidatorjem. V Ljubliani smo pa imeli posebno slovo in dosedanji oblastni komisar ter bivši predsednik oblastnega odbora g. Marko Natlačen se je ob odhodu zelo trud:l. da odvrne od bivših gospodarjev ljubljanske oblastne samouprave krivdo pa moraličnem 'm narodnogospodarskem krabu lokalne avtonomije. Dejal je. da se v drugih kra»ih niso tako zavedali odgovornosti pred narodom in zgodovino, kakor so se je zavedali pri nas. Priznal je sicer, da je moralo priti do ukinjenja samouprav v interesu državne integritete, državnega edinstva in ugleda, toda nri-Slo ie »brez naše krivde«. Ne želimo posegati po svetopisemskih primerih. P^znmemo. da dosedanji gosnodarji naših oblastnih samouprav občuti;o svoj odhod iz te važne in silne rx>7'c;je kot te*ak udarec in da so ne 1° bridko razočarani. temveč da v svori globoki de-presiii	tn^i v/r^Vnv — drugod,
ne oa nr' s^b' To ie čIovpSVo ?n rfaleč smo od te^a da bi cmerili g. Natlačeni! njegovo besede. M; zato nroti nie-govim ♦rrtitvam n" bomo oostavliali protitrd;tev. temveč odgovarjamo le s suho konstatacHo: nobena fraza, nobena retuša ne more zabrisati dejstva, da
Zagonom zagrebški zločini poiasnieni
Umor Tonija Schlegla, bombne napade na orožniško vojašnico In železnico ter tudi umora dveh detektivov ima na vesti ista zločinska tolpa, ki je večinoma že v rokah policije
Beograd, 16. novembra. AA. Agencija »Avala« je v položaju, da poda o stanju in izsledkih policijske preiskave o atentatu Babiča in drugov na policijske agente v Zagrebu v noči dne 30. oktobra naslednje informacije:
Tekom zasledovanja morilcev Tonl-ja Schlegla ie policijska uprava v Zagrebu ugotovila, da ie morilec identičen z Mljom Babičem. Ko je dognala, da je Babič zaposlen kot šofer v tvor-nici Siemens Dri Černomercu. je poslala 30. oktobra t L policijska agenta Ke-ča in Bana v tvornico Siemens, da ugotovita Babičevo identiteto. Ker oa Babiča tedaj ni bilo v tvomici. sta agenta sklenila, da ga počakata.
Umor detektiva Keča
Ko se je kmalu nato Babič vrnil s tovornim avtomobilom v tvornico in spravil voz v garažo, sta pristopila agenta k njemu in Keč ga je vprašal ali je on Mijo Babič. Babič je to potrdil, a v istem hipu že tudi pograbil po revolverju in oddal strel na Keča, z drugim strelom pa pogodil Bana. Keč Je bil zadet v aorto nad srcem in Je padel mrtev na tla. Agent Ban Je bil zadet v prsa in težko ranjen.
Bablcevi sokrivci
To se je odigralo ob 17JO Pri preiskavi so v Babičevi sobi v tvomici našli pod posteljo v papir zavito orožje in razstreliva. Oblastva so takoj organizirala zasledovanje za morilcem Babičem. rojenim 6. septembra 1903 v Novem Bukovcu, srez Slatina. Istočasno se je vodila preiskava, da se ugotovi, s kom se je Babič družil in kam je zahajal. Se isto noč so policijski organi prijeli njegovega druga Dragotina Križ-njaka, delavca, ki je okrog 21. ure obiskal Zvonlmira Pospišlla, ključavničarskega pomočnika, stanujočega v Vlaški ulici št. 35. Pri hišni preiskavi v Križ-njakovem stanovanju so našli revolver in 34 nabojev. Nadalje je bilo ugotovljeno. da je Križnjak prejel ta revolver od Marka Hraniloviča. ki stanuje v mestnih hišah. Petrova ulica šte-
vilka 77 in da sta njegova najboljša prijatelja Hranilovič in Matija Soidin.
Umor detektiva T renskega
Pri hišni preiskavi v stanovanju Marka Hraniloviča so našli revolverje in razstreliva. V času hišne preiskave je agent Trenski s stražnikom Blaževičem stal na straži pri hišnih vratih Ob 22.30 Je prišla neznana oseba Iz mesta in se ustavila pred hišnimi vratL Trenski je odpri vrata in prijel neznanca za rokav, toda ta se mu Je iztrgal, odsko-čil tri. štiri metre in začel streljati na agenta ln stražnika. V tem hipu sta s severne strani pritekla še dva neznanca in streljala iz revolverjev na T renskega In Blaževiča. Trenski |e bil zadet v prsa in Je padel mrtev. Blaževač pa Je bil zadet v tilnik. Po izvršenem napadu so se neznanci izgubili v noč.
Hranilovič je bil prijet 31. oktobra y hiši Na Ribnjaku št. 22. V trenutku are. tacije je hotel streljati iz revolverja, a so mu to še pravočasno preprečili. Na podlagi izpovedb Križnjaka in Hraniloviča je bilo ugotovljeno, da sta skupini Mija Babiča pripadala tudi Pospišil in Soidin. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so se dne 30. oktobra t I. ob 20. zvečer po izvršenem umoru agenta Keča sestali v Petrovi ulici Babič, Pospišil, Hranilovič in Soidin. Babič je sporočil svojim dragom, da je streljal na dva agenta ter prosil Hraniloviča, naj ga za to noč skrije v svojem stanovaniu. Hranilovič je na to pristal m kmalu nato odšel domov. Ko je hotel stopiti v hišo je naletel na Trenskega in stražnika Blaževiča ter začel streljati na nju. Na pomoč sta mu prihitela Pospišil in Babič. dočim je Soidin šel po svojih potih. V tej borbi je bil. kakor omenjeno. Trenski ubit. Blaževid oa ranjen Hranilovič in SoMin sta bila-naslednji dan aretirana, Babič m Pospišil pa sta še danes na begu.
Kako je bel umorjen ScMegeJ
Preiskava je dognala, da so pri atentatu na Tonija Schlegla sodelovali Babic, Soidin In Hranilovič. Umor Je izvršil Babič. V njegovi neposredni bližini
Je bil Soidin, dočim je Hranilovič stra-žil pred hišo »JugoštamPe« io Pazil na to. kdaj pojde Schlegel domov. Ko se Je ta odpeljal. Je tudi Hranilovič skočil v avtomobil in se odpeljal t bližino Schleglovega stanovanja, a v tem trenutku je Babič že izvršil atentat
Drugi zločini tolpe
Sedanje ugotovitve o načinu atentata na Tonija Schlegla se popolnoma ujemajo s svoječasno preiskavo. Sedanja preiskava je nadalje ugotovila, da so pri atentatu na orožniško vojašnico sodelovali Hranilovič, Križnjak. Pospišil. Babič In Soidin. Razstrelivo je prinesel Križnjak. vžigalno napravo Je postavil Hranilovič, v njegovi bližini pa je bil Pospišil. Babič je straži! pred vrati vojašnice, a Soidin v Palmotičevl ulici. Po eksploziji so vsi pobegnili. Pri teku preko trga N. Je Soidin vrgel na stražnika, ki ga Je hotel ustaviti, bombo.
Nadalje ie ogotovljeno, da sta tudi atentat na most pri Brezovici in na skretnico pri mosto med Veliko Gorico in Mraclinom delo te družbe. Atentat na most pri Brezovici je izvršil Pospišil s Križnjakom. Razstrelivo je prinesel Hranilovič. ki ga je prevzel od Stjepana Horvatka. Pospišil je s Križnjakom pofložil razstrelivo tudi na skretnico pri Veffki Gorici
Zveza zločincev z dr. Paref56etn
Na podlagi ugotovitev preiskave so v stanovanm uradnika bolmoe nalezljivih bolezni Pavla Glada našli večjo količino orožja, mitnicije in razstreliv. Pri nabavi in razdelitvi orožja ter municije je sodeloval tudi Stiepan Javar, trgovec Iz Zagreba, ki je vse to nretel od Sfleoana H^vvata ter 'zročfl Mirku Kruhaku in Milu Starčevimi. Vrhn tega te ugotovljeno da so te osebe bile deloma v osebni in nerv*eredn? zveri % dr. PaveH*em in Perčičem. Preiskava se nadalhiJe.
Neresnične vesti t inozemstvu
Pri tej priliki se ugotavlja, da so vesti inozemskih listov o velikih aretacijah v Zagrebu v zvezi s temi stvarmi
potvorjene. Število doslej zaradJ te stvari aretiranih je minimalno. Število, ki ga zlohotno navaja tuje časopisje, ni v nikaki zvezi s stvarnostjo. V neposredni zvezi s to stvarjo je bilo doslej aretiranih 20 oseb. Začasno je bilo zadržanih na policiji še nekaj sorodnikov in znancev obtožencev, dokler se ne ugotove njihovi stiki z njimi. Na policijo je bilo poklicanih tudi mnogo drugih oseb. a samo radi zaslišanja nihče od njjh ni bil zaprt. Netočna je zlasti vest o aretaciji vseučitlških profesorjev v zvezi s to stvarjo. Dr. ŠuflaJ sploh nI bil aretiran, nego samo zaslišan. Prof. Mflovar pa Je bil obsolen na 5 dnevni zapor zaradi prekršltve PolicHskib predpisov, ne pa zaradi kakih zvez s tem atentatom.
Umor Tonija Schlegla
Predsednik novfnskega koncema »Jugo* Stampe« In direktor zagrebških »Novosti« Toni Schlegel Je bi ustreljen letos 22. marca par minnt pred 8. zvečer, pred svojim stanovanem na Prilazn v Zagrebu. Kakor običajno, se Je Schlegel tudi usodnega dne nekolfko pred 8. zvečer podal iz uredništva »Novosti« v Marovski nlW k večerja ▼ sroe stanovanje na Prilazn SL 84. Ko Je pred hiSo »topil |z avtomobila, sta skočil« k njen« dva možka. stara okrog 25 do 30 let Maniši moški Je ustrelil I* revolverja Schlegla v hrbet Z bolestnim krikom se Je zgrudil Schlegel na tla. napadalca pa sta pobegnila t smeri proti kolodvoru Sava. Na ulic} v tem časn irf bilo skoro nobenega človeka. Šofer ie tako?, ko s« }e zavedel, kaj se Je zgodila* pognal avtomobil za befečima napadalcema. ki sta bežala najprei po Prilazn. nato pa zavila v stransko ulico proti kolodvora. Ker je tam Se mnogo nezazidanih parcel. sta bežala kar preko polja, kamor Jima Šofer z avtomobilom ni mogej več slediti. zaradi česar sta mu kmalu izginila Izpred oči. Vsa poizvedovanja za morilci so ostala brezuspešna in zdelo se je že. da bo ostal ta zavratni zločin nepojasn en hi nekaznovan. Spretnosti tn vztramostl zagrebške poHciJe pa se Je vendar posrečilo odstraniti kopreno In vsaj del krivcev spraviti pravici v roke.
Ponesrečen atentat na Mussolinija
Atentat je izvršil neki oficir, ki je b3 zaradi tega obsojen na smrt in ustreljen
Dtmai, 16. novembra. AA. DanaSnja
»Stunde« priobčuje podrobnosti o atentatu na Mussolinija dne 10. oktobra t i. Atentat je izvišil oficir, ki je de anje priznal. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Obsodba je bila kmalu po razglasitvi izvrSena
London, 16. novembra, fi. O zadnjem atentatu na Mussolinija se kljub vsem italijanskim demanti em doznavajo razne podrobnosti, ki ji.i objavi* danes »Daily Mailc, ki je prijateljsko razpoložen napram Mussoliniju in fašističnemu režimu.
Atentat se je po poročilu tega lista pripetil 10. t m. okoli poldneva. Mussolini se ie vozil r Ostio, da si ogleda tamošn!a dela pri izkopavanj«. Običajno se vozijo
pred nJim te za nJim v dveh avtomobilih detektivi, Mussolini sam pa v srednjem avtomobilu. Pri tei vožnji pa je bil vrstni red spremenien. V drugem avtomobilu je sedel Sef Mussolinijevega kabineta, * zadnjem pa Mussolini. Nenadoma sta na nekem ovinku počila dva strela in dve krogli sta pogodili drugi avtomobil. Šef kabineta Je ostal kakor po čudežu nepoškodovan.
Prečkava le ugotovila, da sta bila strela oddana Iz vojaške nuške. Aretiranih le bilo kakih 200 oseb, večinoma članov milice In nekoliko karabinlersklh oficirjev. Neki višji karabtnjerskl oficir le končno priznal svoje delan'e. zaradi česar Je bil obsojen na smrt Ia Je bl| ie tn<B ustreljen.
Prva delovna seja sofijske konference
Začetek razprave o likvidaciji dvolastnrSfeli posestev — Rezervirano pisanje soiifskih listov
SofBa. 16. novembra AA. Bolgarska agencija poroča: Davi ob 10. Je bila prva delovna seia bolgarsko-jugoslovenskih de-£gacu pod predsedstvom g. Rasukanova. Delegaciji sta razpravljali o vprašanju dvolastniških posestev. Prihodnja seia bo v ponedeljek 18. t. m.
Sofija. 16. novembra AA. Bolgarsko časopisje piše uprav malo o bolgarsko-jugo-slovenski konferenci in priobčuje le službena poročila. Izjemo tvorita »Slovo« in »Blgarija«. ki posvečata konferenci daljše članke.
»Blgarija« priznava pomembnost te konference in veli. da bo moči najti kompromisno rešitev o dvolastniških posestvih. Olede nevtralne cone se list nadrja. da se' bodo tudi v tem vprašanju izpolnile želje
je — na žalost — zadovoljstvo nad razpustom oblastnih samouprav v vseh slojih naše banovine ravno tako iskreno. kakor v drugih delih države. Vsak. ki ni zaslepljen od bogve kakih ozirov. bo g. Natlačenu z nami vred povedal, da velja njegova ugotovitev »zato je prišlo, kar je v niteresu državne integritete. državnega ed;nstva in ugleda moralo priti« tudi za našo banovino. To kar je moralo priti, nikakor ni prišlo »brez naše krivde« in, naravno ne bretz »naših« krivcev.
obeh narodov. Ust smatra, da požira novi duh teh sporazumov k realnosti. Z obeh strani se bo pač storilo vse. da se položaj razvije, kakor zahtevajo pravi Interesi obeh držav. Gre za dosego čim boljših odnošajev med obema državama.
»Slovo« veli. da je treba rešiti mnogo vprašanj ln da bosta morali obe delegaciji prebroditi marsikatero težavo.
Beograd. 16. novembra. AA Po poročilih iz Sofije pile bolgarski tisk skratao rezervirano o konferenci, ki se vrši v Sofiji med našimi in bolgarskimi delegati. Le »Slovo« objavlja daljli članek, ▼ katerem priporoča obojestransko uvidevnost in Izraža nado, da bo vendarle prišlo do kompromisne rešitve vseh spornih vprašanj. Kakor bi tudi bila morda ta ali ona zahteva na videz nesprejemljiva, naj vendar obe vladi vodi želja po ustvaritvi dobrih eosednih odnošajev, ki si jih želita oba naroda io ki ao t interesu obeh držav.
Ljančev o oo^sjaofli
Sofija, 16. novembra« p. Ministrski predsednic Ljapčev }e iaiavU o konferenci v Sofiji: »Mešana tosjostoiviensfco-briitea-rska komisija fe danes pričeta s svojim delom. U varjen setn. da sta obe stranki prežeti ie^e, da se vsi medsebojni spori w«de prija-teljsko ki v obojestransko zadevo R-stivo. Verujem v uspeh komisije, ker so v dele-Sac^ah izkušeni možje ki so diobno pripravljeni na tei3ko nalogo, tri Jim le poverjena, kar Je že uno po aebi earaocija m. aspeSao
Kompromisna reforma avstrijske ustave
Sporazum med opozicijo in večinskimi strankami - Vlada bo reorganizirala Heimwehr v veteransko organi-
zacijo
Dtmai. 16. novembra g. Kakor fzve vaš
dopisnik o poteku in stanju pogajanj glede ustavne reforme, so pogajanj,, zveznega kancelarja dr. Schoberja z opozicijo napredovala toliko, da bo najkasneje tekom prihodnjega tedna sklican, ponovna seja parlamenta.
V pododbora le prišlo med opozfcflo In
večinskimi strankami do sporazuma v Številnih točkah in tudi v razgovoru med zveznim kancelarjem dr. SchoberJem hi socialnimi demokrati ie mnogo točk ustavne reforme že razčiščenih. Vlada se le spri" laznOa z delstvom. da bodo one točke nove ustave, na katere ie opozicija pristala, dobile zakonito vellavo. t i. d9 bodo spre* lete z dvetretUnsko večino, dočim v$e one točke, glede katerih ni Ml dosežen soo~ razum tudi ▼ pfenumn parlamenta, ne bodo dobile dvetretiinske večine ta lih le smatrati za propadle.
Ko bo ta etapa reforme v parlamenta rešena, se bo parlament bavfl samo z gospodarskimi vprašanji. Vlada upa. da bo
Po sprejetju reforme ustave prišlo v Jav-nosti do pomirjenja. nakar bo z največjo odločnostjo in vsemi zakonitimi sredstvi preprečila novo vznemirjenje množic. Vlada bo nato gledala, da v čim krajšem časn izvede razorožitev oboroženih formacij v Avstriji Med drugim misli na to, da bi spremenila Heimwehrovce v veteranska ail strelska društva. Vladi so dobro znani viri. iz katerih prejemajo Heimwehrovci denar in ji v primeru potrebe ne bo težko te zapreti, kar bo pomenilo prenehanje delovanja teh vojaških organizacij
Dunal. 16. novembra AA Korbiro poroča: Parlamentarni odbor za proučitev ustavne reforme ie prejel poročilo referentov o novem načrtu te reforme, ki le bil sestavljen deloma na osnovi kompromisa med strankami, deloma na podstavi stališča, ki so ga napram ustavni reformi zavzele stranke večine. Pogajanja za kompromisno rešitev med strankami se bodo nadaljevala, tako da bo ustavni odbor v položaju zavzeti definitivno stališče.
Grozeče naraščanje brezposelnosti v Angliji
Brezupu* naoori angleške vlade za omejitev brezposelnosti — Kriza angleške trgovine k industrije
Pariz, 16. novembra o. V »Matinu< objavi a Štefan Lausanne daljši članek o gospodarski politiki angleške delavske stranke. Zlasti obširno se bavi z nastopom angleške delegacije v Haagu, kjer ie povzročil nastop zakladnega tajnika Snow-dena evropskim diplomatom mnogo grenkih ur. Glavni vzrok angleški nepopustlji-vostj v vprašanju nemških stvarni«! dajatev pa je izha al Iz obzirov na brezposelnost v Angliji, ki ie eno najbolj perečih vprašanj angleške notranje politike.
Zakladnemu ministru Snowdenu se Je v resnici tudi posrečilo, da Je dosegel na haaški konferenci znatno znižan e nemških stvarnih reparacij Itali'1. in na ta način zagotovil delo 4000 angleškim delavcem. To pa Je tudi dosedaj edini uspeh, naglaša Lausanne ki ga je dosegla delavska vlada v vprašanju odstranitve brezposelnosti. Kliub vsem naporom delavske
valute, odkar Je delavska vlada na krmftn. V tem času 'e bila prisiljena angleška banka dvigniti obrestno mero in znatno omejiti trgovski kredit. S tem Je bila angleška industrija težko prizadeta in posledica temu ie bila propast in ustavitev poslovanja raznih podjetij, kar je imelo za posledico odpust več kot 4000 delavcev. Na ta način je vsak akci a angleške vlade za omiljenje brezposelnosti ostala za enkrat Se popolnoma brez uspe.ia. Delavska vlada. zaključuje člankar. ne more poveljevati pri naT)oljši volji niti klimatskim razmeram, niti cenam, niti l udem in še manj valuti. Da se ta vprašanja urede. ie potrebno predvsem zaupanje v vlado, ki Je neobhodno potrebno da se popravi gospodarsko stanie angleške države
Avdžfenca ministra favnih del
Beograd. 16. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je sprejel danes v avdijenci ministra javnih vlade je opažati stalno padanje angleške del tai. Stevana Savkoviča.
Dober francoski odgovor na italijanske zahteve
Francija ne bo pristala na pariteto med francosko in italijansko vojno mornarico - Sklicanje pomorske raz-
orožitvene konference
Pariz, 16. novembra d. Francosko časopisje nadaljuje z razmotrivanjem pravih momentov, ki so vodili Italijo do tega, da je za hrbtom Francije pristala na angleško-ameriški predlog za popolno odpravo podmornic. Poskusi italijanske vlade na tak način doseči pariteto med francosko in italijansko vojno mornarico so povsem brezupni, ker Francija ne more pod nobenim pogojem pristati na tako pariteto, ki bi pomenila zanjo toliko kot prostovoljen samomor. Francija ni samo kolonijalna država, nego svetovna sila, ki se ne bo nikdar odrekla vojni mornarici, zmožni nastopiti tudi pri reševanju velikih svetovnih vprašanj.
Pariz, 16. novembra d. Veliko pozornost je povzročila predložitev proračuna francoskega ministrstva vojne mornarice, ki je Izdatno povišan ter predvideva 1.300,000.000 izrednih kreditov za povečanje in moderniziranje francoske vojne mornarice. Mnogi listi vidijo v tem najboljši odgovor Francije na napade italijanskih listov, ki poskušajo že v naprej naprtiti Franciji odgovornost za morebitni neuspeh mednarodne pomorske razorožitvene konference r Londona.
Rim, 16. novembra d. Italijanski Usti zagovarjajo v dolgih člankih zahtevo italijanske vlade po pariteti med francosko in italijansko vojno mornarico ter slikajo to zahtevo kot nekaj povsem samo po sebi razumljivega. Tako piše »Giomale d' Italia«, da bi Italija ne zahtevala samo pariteto med njeno in francosko vojno mornarico, temveč tudi med italijansko in angleško, če bi le imela dovolj denarja, da bi mogla zgraditi tako veliko vojno mornarico. Italija ima po naravi vsaj toliko pravic v Sredozemskem morju, kakor Francija, ki lahko danes s svojo mornarico vsak dan blokira Italijo ter jo ▼ kratkem času izstrada.
London, 16. novembra. Angleška vlada je povprašala vse na mednarodno pomorsko razorožitveno konferenco povabljene države, da ti se zadovoljujejo s tem. da bi bila 21. januarja sklicana ta konferenca v Londonu. Doslej je odgovorila šele italijanska vlada, ki je na ta predlog pristala.
Pari?, 16. novembra. AA. Vlada ZedJnJe-nib držav )e pristala na to, da se otvori mednarodna razoroži tvena konferenca ▼ Londonu 21. januarja 1930.
Obsodba krivcev stečaja Jadranske banke
Obsojen je bil samo Rossini na eno leto ječe, dočim so bili drugi obtoženci oproščeni
Novi zidanmoški most dogotovljen
Domača proslava podjetja in delavstva - Krasen nspeh
domače sposobnosti
Zidani most, 15. porcmbffa.
Danes je bilo na Zidanem mostu dovršeno delo, pomembno za nai promet in častno za našo domačo podjetnost Dogo» tovljena je bila namreč obočna konstrukcija železobctomskega mostu čez Savinjo, ki bo omogočil direkten prehod vlakov med Zagrebom in Ljubljano.
To delo je bilo danes popoldne proslavljeno z malo slovesnostjo, ki se je je udeležilo poleg povabljenih gostov in zastop-
kov časopisja vse pri gradnji zaposleno delavstvo. Že sedaj, ko je vsa obočna kon» strukcija še podprta z lesenim ogrodjem, ■e vidi učinkovita arhitektonska monumen-'alnost mostu, ki so ga delavci okrasiti z zdenjem, zastavami in ga razsvetlili z električnim žarnicami. Na zapadni strani so fjkmčali firmo podjetja z zelenjem io tro-bojnicami, v sredi mostu pa so namestila transparent s napisom: »Živelo domače podjetje J Slavec, Kranjc
\'a mostu zbrano delavstvo je ogovoril projektant zgradbe univ. prof ing KasaL, zahvaljujoč se delavstvu za njegovo požrtvovalnost pri monumen talni zgradbi, ki }e v ponos m čast domačemu umu, domači vztrajnosti in domačim rokam Zbrano de« lavstvo je z zadovoljstvom pozdravilo rn-ženjerjeva izvajanja, nakar so se vsi skuhaj na mostu fotografirali V*a ta mala intimna slovesnost na zgradbi je bila zaključena kar moč prisrčno in domače. Veselo so zaigrale Številne harmonike . ..
Za povabljence in zastopnike časopisja
• priredilo podjetje Slavec v kolodvorski restavraciji g Majcena okusno zakusko. na kateri je bno izrečeno mnogo občudovv^ nja in pohvale Slavčevcmu podjetju, inž©-njerjem, projektantu in delavstvu, ki so vsi skupaj dogradili to zgradbo moderne tehnike; saj je vsa tehniška konstrukcija edinstvena v Evropi. Prav tako je tvrdka Slavec v zahvalo požrtvovalnemu delavstvu, ki je bilo pogostokrat dan m noč zaposleno, priredila zvečer pogostitev. Dan je bil lep praznik našega delavstva!
Novi Seiezobetooski most na Zidanem mostu je eden največjih železobetonskih železniških mostov r Jugoslaviji in na Balkanu sploh. Konstrukcija obstoji iz treh železobetonskih lokov v skupni dolžini 138 m.
Delo je brvrSilo domače gradbeno podjetje Slavec iz Kranja, ki je lani izvršilo tudi znani most nad Savo na cesti Lcscv Bled. Načrte je izdelaj ob sodelovanju naš iih odličnih železniških strokovnjakov gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani. Gradnja je bila razpisana potom licitacije, ki se je vršila letos v februarju, ter se je z deli pričelo s 1 majem.
Pri dehi 90 brle zaposlene izključno st* mo domače delavske moči m domači inže-njerji. Tehniško vodstvo od strani podjetja pa je bilo poverjeno znanemu strokovnjaku v železobetonskih gradnjah tmiv. prof. dr. Miroslavu Kasalu, ki je tudi projektiral za to zgradbo nosilni oder za že» leaofcetonske oboke v popolnoma originalni in tehniško nad vse zanimivi, uprav drzni konstrukciji, ki pa se je izvrstno obnesla. Taka konstrukcija odra ni bila doslej v naših krajih še nikjer izvršc>na m kolikor je znano, tudi ne nikjar drugje v Evropt
O obsega mosta si 5tatefJ najlažje mo pravi aiiko in sodbo, ako navedemo, da znaša celotna množina uporabljenega materi jala okoli 13.000 kubičnih metrov betona in 11 vagonov železa Teža vsakega izmed treh lokov znate okrog 2 milijona kilogramov. Vsa ta ogromna peza, skupno torej okoli 6 milijonov kg, leži sedaj na
omenjenih lesenih polkrožnih odrih, ki no-kakršnek«
pore
si jo vso težo brez
koB vmesne pod-
Za zgradbo se Je celokupno uporabilo nad 300 vagonov specijabiega visokovred« nega cementa, znamke »Colossua«, ki ga je vsega dobavila največja cementna tvor-nica Jugoslavije »Split« v Solinu pri Splitu. Kar se tiče dobave, pohvalno priznava podjetnik g. Slavec, da je še redko bil tako točno postreže«, kakor od te tvrdke.
S promptnimi dobavami, pridnan domačim delavstvom pod vodstvom delovodje Vrabca in lokalnega gradbenega vodje inž. Viherja z vso prizadevnostjo vodilnih in« ženjerjev in podjetnika ter ob nad vse ugodnem vremenu je bilo mogoče dokončati to, za naSe razmere res impozantno tehnično delo v razmeroma prav kratkem roku.
Seveda se ta novi most Is ne more kosati a francoskim rekordnim mostom, ki ga je izvršil inž. Frejrssinet preko reke Elorne pri Brestu v. Bretanji, kjer merijo loki po 196 m proste raz petine. Toda za naše razmere pomeni nai novi most vsekakor rekordno delo, vsaj kar ss fcfo železniških mostov. V prometnem pogledu je njegova važnost ▼ tem, da bo ostvarjena direktna proga v smeri Ljubljana - Zagreb ter obratno. dočim so se pri sedanjem priključku morali vsi vlaki te smeri na EidanraoSkl postaji premikati, kar js precej oteževalo ves osebni ia tovorni promet skozi cdan-moško postajo. Z zgradbo nove komunikacije pridobi naš železniški promet na časa, sigurnosti ia točnosti.
Po naših informacijah ss bo le tekma prihodnjega leta zgradik> oporno zldovje z nasipi, ki bodo vezali most t obstoječimi progami, nakar se bo naprava po potrebni preureditvi kolodvorskih objektov Izročila prometa. Skupni stroški celotne naprave bodo znašali približno 80 milijonov Din, most velja nekaj nad 5 milijonov, rvezni zidovi 8 milijonov, drugo pa bo odpadlo na kolodvorske in ostale naprave.
Razvoj de4a Js bfl naslednji: predvsem so se fundirali tfk ob izliva Savinje v Savo (z velikim rizikom zaradi vodnih razr mer) ogromni oporniki, nato so bili postavljeni odri za glavne loke, končno pa je bila dovršena glavna in zaključna faza: betoni-ranje lokov. Delalo se je podnevi in ponoči, delavstvo Je moralo ob več prilikah vzdržati velike napore.
Z današnjim dnem so th t« riskantna dela srečno zaključena brez vsake nezgode, preostaja le ie Izvršitev manjših obokov pod mostiščem ia ograje, kar bo v primeru ugodnega vremena tudi Se letos dokončano.
Za mladega podjetnika g. Josipa Slavca,
ki je doslej uveljavil svojo podjetnost že pri lepi,vrsti državnih in privatnih zgradb, posebno tudi pri mostovih, je novi železo betonski most vsekakor delo, na katero je lahko ponosen.
Trst, 16. novembra s. Pred kazenskim sodiščem v Trstu se je vršila od 5. novembra dalje razprava proti devetim obtožencem, katere so smatrali za sokriv® propada Jadranske banke:
Obtoženi so bili: Anton Kald Iz Lina, bivši ravnatelj banke; Ivan Gartner Iz Zagreba, bivši ravnatelj banke; Alojzij Kodre Iz St. Vida pri Vipavi; dr. Jurij Lnčlč, pravni konzulent banke; dr. M. Obuljen iz Dubrovnika; Č!ro Kamenarovič iz Beograda; Aleksander Rossini. dr. Cacopardo iz Palerma in A. Alessandrlnl, bivši ravnatelj banke.
Obtožnica je obtoževala obtožene odte-govania zlate valute, ponarejevanja menic, špekulacije, malverzacije, nerednih transakcij kapitala iti rezerv itd. Rossini je bil obdolžen poleg tega še, da je izmaknil nad en milijon lir iz subvenciie italijanske *iade, ki je hotela sanirati zavod.
Jeruzalem, 17. novembra. V tukajšnjih političnih krogih je izzval arabski napad ca vas Safed veliko razburjenje. Ta dogodek tma toliko večjo važnost, ker so streljali napadalci na angleško vojaštvo. Domneva se, da so organizirali arabski krogi široko zasnovano akcijo proti Angležem, češ, da podpirajo židovsko gibanje na škodo domačega prebivalstva. Zadnje čase so se pričeli nanovo oboroževati Židje m Arabci. Oblasti so prejele poročila, da skrivajo Arabci v svojih vaseh velike množine orožja. Zadnje dni je prejelo več angleških
Pogajanja predsednika Udržala
Praga, 16. novembra, h. Ministrski predsednik Udržal je danes nadaljeval pogajanja s zastopnikom nemških socnjalnih demokratov dr. Czeehom. Kljub temu se ;»ložaj tudi po tem razeovoru v bistvu ni izpreme-nil, tako da ni beležiti posebnih momentov pri sestavljanju vlade. Pogajanja se bodo v torek nadaljevala.
Ukreni ameriške vlade zaradi borznega poloma
5cwyork, 16. novembra, s. Dočim je do-sedaj vlada vztrajala na tem. da pad;*c na bori ne bo imel velikega vpliva na narodno gospodarstvo, je predsednik Hoover izrazil namero, da bo v kratkem sklical odlične voditelje trgovine in industrije na konferenco v Washington. Na tej konferenci se bodo posvetovali o potih in sredstvih za poživitev zunanje trgovine in za razširjenje agrarne pomoči in o sredstvih za preprečitev ponovnega poloma na borzi.
Zopet romarski napad v Bolgariji
Sofija, 16. novembra, p. Na poti med Babrorom in Sevljijevem je bil včeraj irvr-Ken nov roparski napad. Trije markirani razbojniki so napadli večjo skupino potnikov ter jih popolnoma izropali Roparji go zopet brei sledn izginili in jih oblasti do-Hej niso mogle izslediti.
Zasledovanje Uzunova
Sofija, 16. nov. AA. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev se je sestal z narodnim poslancem iz Berkovice. Klisurskim in mu izjavil, da oblastva nadaljujejo preiskavo zaradi zadnjih napadov Uzunova v okolici Berkovice.
Sofija, 16. nov. AA. V Čiiprovcu blizu Berkovice so nocoj trije neznanci napadli obmejno stražo Po daljšem puškarjenju so izginili proti reki Borujči Sodijo, da so bili napadalci člani Uzunove tolpe, ki so na» meravali pobegniti čez mejo. Oblastva imajo dokaze o tem, da je Uzunov §» vedno na bo'garskem ozemlju. VHda je sklenila obkoliti s četami vso berkoviško okolico.
Sodnema zbora Je predsedoval svetnik Marinaz, sodnika pa sta bila d' Agostino ia de Vuono. Izmed obtožencev so priSli osebno trije k razpravi In sicer: Kamena-rovič, Alessandrini in Cacopardo. Vsi trijs so odločno zanikali, da so hoteli kdaj oškodovati Jadransko banko.
Državni pravdnfk Tromby Je predlagal nastopne kazni: za Kaiča 7 let in 6 mesecev, za Gartnerja 4 leta te 6 mesecev, enako za Kodreta hi Kamenaroviča, za Rossini ia pa 7 let ta 6 mesecev zapora. Za Cacoparda, Lnžiča, Obuljena hi Alessan-drlnija pa je predlagal oprostitev.
Danes je bila razglašena razsodba. Glavni obtoženec Rossini. ki Je bfl že večkrat predkaznovan zaradi golbiflj, |e bil obsojen na leto dni leče. Ostal] obtoženci, med njimi Kaid. čiro Kamenarovlč In Cacopardo pa so bili oproščeni, ker Je medtem njihova krivda zastarela.
pis-
častnikov pisma, v katerih se Jhn grozi s smrtjo. Pisma pošilja takozvana »Črna roka«, ki baje organizira nove nemire po
vsej Palestini
Ženeva, 16. novembra. Mandatna komisija Društva narodov Je včeraj sklenila, da bo zahtevala vse dokumente glede zadnjih nemirov v Palestini. Komisija bo te listine proučila in predložila izid preiskave svetu Društva narodov. Ker niso dospeli iz Palestine vsi potrebni dokumenti, se bo komisija sestala na izredno zasedanje meseca marca.
Nova afganska vlada
Rim, 16. novembra, o. Atzaresfoo poafanšštvo zanika ves tj nekaterih moeemsfcrh testov, da so izbruhnili v Afganistana ponovno veliki nemiri. Poslaništvo oaglaSa, da vkadi v vsem Afganistanu vzorec mir in red in d« Je imenoval padišab Nadiir kan pod predsedstvom Mohameda Hascina novo minisSreJtnrcv.
100 roilSfard dmarfev za socljalne namene
London, 16. novembra. AA. V marisfrsftv« za
socija-too poKfciko so zaključil račune za lensfco teto. Za socialne pogrebe in fetstrtrate Je bite te« i®dantti 376 mrtijorov fartonr štertw®o«r (ofcror 100 n»Rja«l dfnairčejv).
Sovfets&S poslanik ▼ Londona
Pariš, 16. novembra. AA. Po poročila iz
Moskve, je bil za poslanika sovjetske Rusije v Londonu postavljen Grigorije Sokolni-kov, predsednik sindikata za produkcijo nafte.
Pola Negri pred razporoko
Pariz, 17. novembra. V Pariz je prispela iz Zedinjenih držav znana filmska zvezda Pola Negri. V razgovoru z novinarji je Izdavila, da jI je neprijetno vrniti se v deželo, v kateri jo čaka edino veselje, da se bo razporočila s svojim možem. »Ljubila sem,< Je nadaljevala Pola Negri, »svojega moža in ga §e iiubim. Toda ako se dva ne razumeta, je najbolje, da gresta narazen. Moški so vsi egoisti, vse vzamejo ln ničesar ne dajo.« Kakor s« doznava, je pretrpela Pola Negri pri zadnji borzni krizi v Newyorkn tudi velike izgube.
Dijaški nemiri v Pragi
Praga, 16. nov. s. Odbor čeških m nemških komunističnih dijakov je priredil danes zborovanje v Češkoslovaškem delavskem domu. na katerem naj bi se protesti« ralo proti dogodkom v Češkoslovaškem dijaškem domu in proti dogokooi na dunajski univerzi. Sklicatelji pa so našli v dvorani veliko število nasprotnega dijaštva. ki so osvojili predsedstvo zborovanja. Na 7borovan?u so se ponavljali opetovani medklici in žvižganje, tako da je bila končno policija prisiljena zbor razgnati.
Premestitve železničarjev
Beograd, 16. novembra. AA. Z ukazom NJ Veličanstva so na predlog atinistra prometa r soglasja s predsednikom ministrskega sveta postavljeni na področju direkcije državnih železnic v Ljubljani: r 2a/II na postaji Maribor koroški kolodvor K i t a k Ivan, dosedanji uradnik iste skupine in kategorije, hi šef skladišča postaje Maribor gi. kol.; za šefa skladišča postaje Maribor gi. kol. Fran G o r $ e, doslej po-stajenačelnik v Sevnici, oba na lastno prošnjo;
s postaje Maribor gi. ko!. Ivan K a s t e r v prometno komercijalno odelenje po potrebi službe;
v l/m k postaji Maribor gi. kol.: Prane K a i s e r, doslej aradnik prometno-ko-rrercijalnega odelenja iste direkcije, k postaji Maribor koroški kol. Karel B e r c e, doslej nradnik prometno-komercfjalnega odelenja iste direkcije, oba po potrebi službe.
Depiitacija z Lesc v Beograda
Beograd, 16. novembra, p. V Beogradu se mudi deputaci!a občine Lesce z županom g. Ivanom Ažmanom in podžupanom Pavlom Olipom na čela. Deputacija je bila včeraj pri ministru trgovine DemetroviCn in pri ministru za poljedelstvo dr. Frange-šu, danes pa jo je sprejel pomočnik prosvetnega ministra. Zvečer ob 5.30 se je oglasila deputacija na dvora, kjer se )e vpisala v dvorno knjigo. L^beznivo Jo Jo sprejel maršal dvora polkovnik Aca Dlmi-trijevitf.
Obsodba zaradi razžaljenja Veličanstva
Beograd, 16. novembra. AA. Državno sodišče za zaščito države je po dvodnevni razpravi danes proglasilo sodbo na obtožbo proti dr. Milana Simiču, zdravniku iz VmjaSce Banje. Obtoženi Simič je bil obsojen za razžal.enje Nj. Vel. kralja In craljevskega doma na 10 let zapora, za razžaljene In kleveto predsednika vlade in kraljevske vlade pa na leto dni zapora. Zaradi dejanja po 8 101 kazenskega zakona (izpostavljanje vlade mržnl In prezira-nju) Je bil Simič oproščen. Obtoženca se 'e med olajšujočiml okolnostml priznalo dobro vedenje. Skupna kazen mn Je biia odmerena na 10 let ztpora.
ZaScon o oravo^tavni cerkvi uveljavljen
Beograd, 16. novembra, m. DanaSnfe »Službene Novme« objav fliajo rakofl o prawsAa<vni cerkvi, ki stopi x današnjim dnem r veijsuvok
Hme^sSd trg
Zatoc, 16. amretabra. k. (Tedensko poročSo.) V prttdolem tedm K bSo aaloupovtnlc na 2at<-Sken trza sejno smerno. Dneven pronM ie mešal 150 do 250 Motov. Tutfi na de2e£ se pcsS abo dvigniii preko mirnih mej. Iskane so bite samo prvovrstne kakovosti, doStn so knpoi caoc-marfat srednje ia sfefcSe vrste Razen tesa )e pri&k> aa cr« rdite množine tega tsuvetja, setoo (ia se |e okvir cen razširi) ia se je plačevalo po barva ia kakovosti 500—750 Kč. Na (fežefi se k ktbko topite »udi pod to najnižfr ceno. DoscdaJ ie trdo v Žatoa žigosanih 95 000 Kotov po 50 k* letošnje tetane. V posfcovTvh krogob »e vračila ta bodoGno« presoja n®xino. ker se apAoimo pričakuje. da se bo povpraševanje koncem tet« ob-6mno dvignite. Konce« tem se bodo railtftu&I tereraenski pootL vendar Bodi ae manjka gfeoonr, da so te dajatve že radostno krite.
Dr. Vosnjak o novi upravni ureditvi
»Vreme«, ki objavlja serijo člankov raznih uglednih osebnosti o upravni razdelitvi aaše države, objavlja v svoji številki od 14. t. m. daljši članek bivšega našega poslanika v Pragi dr. Bogumila Vošnjaka-Cianek razpravlja o zgodovinskem razvoju te upravne razdelitve tn prihaja ob koncu do naslednjega zaključka:
Bila bi preobširna naloga, ako bi hoteli opisati gospodarske sile in geografsko obeležje posameznih banovin. Na prvi pogled se vidi, da so banovine ekonomsko zaokrožene enote, v katerih se bo mugio razvi-iti samostojno gospodarsko življenje. V upravnem pogledu se bo morda pojavila potreba, da se v bodočnosti izgrade okrož» ni inšpektorati v enote, ki bi odgovariaJe bivšim županijam. Gotovo bo merodajna samo potreba, ki je najboljši ustvari tel j upravnih oblik.
Bodočnost banovin je v največji meri odvisna od financ. Vsaka banovina bo pravna oseba, ki bo mogla samostojno pri* dobivati pravice, oziroma prevzemati obveznosti. Banovino bo mogla zaključevati posojila Imela bo svoj proračun, gotove iajatve morejo biti banski davki Razvijalo sc bo samostojno bansko finančno gospodarstvo. B:;novina ima svojo blagajno, >ie imetje. Dohodki banovine se bodo uporabljali za izplačevanj« izdatkov ban-skega prorač-jina Istima je, da je banovi« na odvisna od finančnega ministra, toda dokler ni pridobljena izkušnja, da so b a« novin« sposobne za gospod aren je, j« potrebno strogo nadzorstvo urada, ki kna vse strokovne pogoje.
Od oblasti do banovin, od vef&ega žv-pan« do bana je velik korak Ban ima rafc nistrski čin. Uvoden je banski sistem po vzgledu predvojne Hrvatske Ban sam irpravlja. rod njim. oziroma njegovim po» močnikom je celokupna banska uprava, ki obsega osem oddelkov To »o pravzaprav majhna ministrstva, ki obsegajo skoro rs« panoge sodobne uprave razen pravosodja Načelo de-koncenrracij« to mimsterijaisi« devolucije je izvedeno s idealno dosfled-nostjo do poslednje koosekvence ic razbremenitev ministrstev je povsem izvedena. Oblastna uprava je bila glede na ta mgenijozen način približevanja poslov državljanom samo primitiven, neizdelan po skus. Vendar j« osnovna črta cele mašir^ rij« ▼ tem. da obstoja enotna državna vo fja, ki prihaia do izraza v vsakem upravnem činu. Dekoncentrscija tn d evolucij* je vezana s centru m om. po! mm moči i« inroijative.
Nasprotniki velikfc trpravrrfb enot naj samo pogledajo na drutfe države Česfco slovaška je ustvarila v prvih letih svoboi ne drž«ve županije, pa j« kmahj zavrgla županijs-ko ureditev ter se vrnila k pred« vojnim mejam avstriisk'h dežel Poljska ima velike upravne enote — vojvodstva. V Rumimiji je pred vratml velika irpravna reforma, ki bo ustvari!« enote, slične ran š;m bano>vm-3m. Tudi Rttmuni »o se nave ličili »okrožij«. Enako je na Grškem
Reforma od 3 oktobra v zvezi z zako norn o banski upravi od 7 novembra odgovarja naziranjem ore peneracije. ki je kttmovala osnovanju države Te reform« so nfveči-ega skv?9 ln velikega razmahi kakršnega bi kakšna starejša in slabejšs držav« težko mosjla podvzeti Ustvarjen« so velike prirodne enote oživotvorjen jt banski sistem, ustvarjen 1« edino logičen -noten upravni trr, zmnealo je načelo de koncentracije in devolucije banovina je "flv-na oseba, ki hna svoje dajatve in svoj proračun, pod banom je vsa hijerarhija trado7 na vseh pol iih sodobne uprave Ri ta sam je centralna osebnost vse uprave
Ka£o3?sica cerkev v Beogradti
Beograd, 16. Dovem^Sre. p. Jtreri bo ra OrAa-rka posvečena katolika cerker pripada'J*>ča ta. moGtara Lazarastov, ka so se irascftl r Bt»>sra<i». Corkev bo posvetS bocrgmfcfe: mdšt-cA dr Rodit
Rtmnmska odlikor^nja naših dobrovoljcev
Beograd, acvemtjr«. p. Povodora tC-cfitef-
a»o» o®vobcxfi»vc ia tsj«3%ijeti6a v®cii Rutm-j«**, «• bite tta preditog nuTrunske Wade odffžko-. coc čete vodstvo JososSrrtveirsfcega	vojnA debro-
vof;oev. Med dni/giitnj }e odtfkovan Jud- dr. L}®-dtniH P^vloo kot prt-disedlreSs sr«s^e orya*rzacite do*wovc4Suev v Maribcm t oflcrsžžni redom to »nunske svazde IV. s^opmtte.
Ugodna prilika ta nakup daril za Miklavža Prisino angleško blago za površnike prej m Din 496 sedaj m Din 310
»	M	MM	M	M M N	M	MM 200
M	M	MM	M	M M M	M	M M 1P4
M	M	MM*	M M M 280	M	M M 150
Različni ostanki češkega in angleškega blaga za ženske in moške 1
Nekaj primerov:
Celi ostanek 180 pripraven za snknjo in telovnik Din				110	prej m D 120
• •	180	a	a » a » •	250	. - , 367
■ •	2-30	•	, manjšo celo obleko „	800	• » » 3<0
• •	4-90	•	, celo moško in fantovsko obleko za „	775	, , , 346
• a	260	»	, žensko obleko ali kostum . . za „	260	. . . 186
Cene se razumejo na			dolgoročno odplačevanje brez	vsa	ega pribitka!
Oblačilnica 11 rija, Jtfestni trg 17/1 tel. 2325
Na zahtevo pošljemo potnika na dom!
Pred novimi nemiri v Palestini
Nov napad Arabcev — Splošno oboroževanje — Grozilna
srna angleškim oficirjem
Oblačila za dame in gospode
kupite najceneje pri tvrdki
FBA1[LUK1€9 LJUBLJANA
Stritarjeva ulica
la po»r»h>ftn» Mje«M)* T dro(f«ii»fc
ram c, ljubljama ta
KABC fW»Urm>, MARIBOR CBNIK GKATIS!
Domače vesti
*	Tolaške reslL Po potrebi službe so frMelieni: poročnik bojnega broda Miloje Jellsavčač za ordonančnega oficirja pri ko-uandantn vojne mornarice; poročnik boj aega broda Vladimir Andol šek k mornari-Iki Izvidniški komandi; poročnik bojnega broda Hinko Draksler na kr. podmornico »Smeti«; poročnik bojnega broda Mirko Ple4w«is aa kr. podmornico »Osvetnik«» ■>ornariško-tehnični kapctan Bernard Šu-•teriič aa kr. brod »Sitnica«; inženjer-po-ročnik Josip Pretner na stro1 no šolo, poročnik bojnega broda Oskar Jeglič na borbeni čoln »Uskok«; poročnik bojnega broda Boris Slavik, doslej na kr. brodu »La tod«, pa se vrne na svojo redno službo.
*	Proslava Jadranskega dneva. V šibe-■fk* se bo danes vr&la proslava Jadran-ikera dneva, ki bo velika nacionalna ma ailestacija ra naše morje. Ob enajstih bo dr. Uliks štanger predaval o razvo n nacionalne misli na našem Primorju. Cisti dohodek prireditve je namenjen fondu Jadranske Straže.
*	Francoska mornarica na našem Jadrana. Po vesteh iz Šibenika bo priplul 2. decembra v šibeniško pristanišče oddelek francoske vojne mornarice, sestoječ iz številnih modernih rušilcev. To bo po osvo-bojeniu prvi obisk francoske vojne mornarice ▼ naših pristaniščih. V Šibeniku se rrše priprave za slavnosten sprejem.
*	Organizacija jugoslovenskfh emigrantov (Orjem). Vse sekci e na deželi pozivamo, da danes kar najagilneje sodelu ete pri nabiralnem dnevu Jugoslovenske Matice.
*	NaSI t Amerik L V Chicagn Je začel Izhajati cov slovenski tednik »Svoboda ki izjavlja, da ne bo zastopal nobene politične stranke in nobene verske skupine. Izdaja ga Jugoslovenska prosvetna zadruga. urednik pa mn je Andrej Kobal. — V Hodkinsn ▼ okolici Chicaga so nedavno zgorele tri male deklice, hčerke hrvatskega rojaka Matijeviča, čigar hišo je uničil požar, ki ga je povzročila eksplozija v kuhinji. ko je Matijevičeva žena poiila drva v peči s petrole em. Matijevič je rešil ženo. ni pa mogel rešiti tren deklic, ki so •stale v goreči hiši. — V Jcchnstovvnu Je 15. oktobra umrl za vodenico rojak Franc Strel v starosti 40 let Rojen je bil v Žireh sad Skofjo Loko, v Ameriko pa je prišel leta 1913. ter je bil ves čas zaposlen v premogovnikih. — V Shadi Pointu je na tragičen način končal življen e Jožef Udo-▼ič. Sel j« zjutraj zdrav na delo v premogovnik. v katerem je kmalu nato nastala eksplozija. Deset ur pozneje so ga našli mrtvega v rovu Na željo sestre so ga prepeljali ▼ Pittsburg. kamor je bil pred leti prišel iz stare domovine. — V Ratonn le nagle smrti preminul Franc Krek rodom iz Pol an pri Škofji Loki. V Ame« riki le bival 30 let sprva kot premogar, pozneje pa kot gostilničar.
•	Prevzem zagrebškega dlptlhona po podanika dr. Pltamicn. Citicaška »Prosveta« poroča, da je bil 29. oktobra vrnjen Jugoslavii! dragoceni starodavni diptihon, ki je bil lani nkraden iz zakladnice zagrebške katedrale in nekemu zbiralcu starin v New-Yorku prodan za 10.000 dolarjev. Kakor znano, ima diptihon obliko tablice m je iz stanove kosti; na tablici je neki stari ametnik TTezal prizore iz Kristovega trpljenja. Diptihon se j« nahaja] v Zagrebu dolga stoletja, lansko pomlad pa je izginil in se pozneje pojavil na javni razstavi v New Yorku kjer je bil kupljen za cleve-landski muzej. Muzej je 29. oktobra izročil diptihon našemu poslaniku dr. Pitamicu. ki se le t to svrho pripeljal iz Washingtona t Cleveland ter dragocenost že poslal nazaj ▼ Zagreb.
•	Poroka. Danes ▼ nedeljo popoldne se bo poročil v župni cerkvi v Šmartnem pri Kranja g. Albin Svetlin iz znane napredne obiteij! iz Javornika. z gospodično Francko Krtinarjevo Iz Zg. BitenJ. Mlademu paru iskrene čestitke! — Poročil se Je g. Vence Drobnič z gdč. Olgo Zupančičevo. Obilo sreče!
•	V advokaturo »ta «e vrnila dosedania oblastna komisarja dr. Natlačen in dr. Le-skovar ter sta včeraj zopet položila odvetniško prisega
•	Brezplačno zdravljenje npokojenlh ta rezervnih oficirjev. Novi vojaški zakon, ki Je ie stopil v veljavo, vsebuje nekoliko va-fnib izprememb glede zdravljenja rezervnih oficirjev naše vo ske. Vsi oni oficirji v rezervi in v pokoju, ki so se udeležili vojne, Imajo pravico na brezplačno zdravljenje In na sprejem v vojaške bolnice osebno za sebe, t državni.i kopališčih pa imajo pravico na brezplačno stanovanje za sebe in za svojo rodbino.
•	Zadnja letošnja eksknrzfla ▼ Dalmacijo. Predvčerajšnjim Je obiskala Split eadnj* letošna skupina tujcev, k! Jo Je organiziral potniški biro FLF v Dresdenu. ki je priredil letos številne izlete na naše Primorje.
•	Šolskim upraviteljem. Za šolsko slav-aost 1. decembra dobite v zbirki »Narodni praznik« (zbral L. Kramolc. učitelj petja ne državni realki v Ljubljani) nalašč za ta pomembni praznik spesnjene deklamacie (od pesnika dr. Debeljaka in dr. Preglja) ta zelo lanke primerne pesmi skladate! ev dr. Dolinaria. Juvanca. Ocvirka. Pahorja ta Tomca. Zbirka, ki obsega 49 strani, se dobi * vseh knjigarnah ter stane 50 Din Priporočamo,
*	Upokojeni oflclrfl ne bodo več nosili uniform. Po novem zakonu o ustrojstvu vojske bo meseca oktobra prihodnjega leta ugasnila pravica, da bi upokojeni oficirji smeli nositi uniformo.
*	»Mladost« na turne]! ▼ Prlmorln. V po-četku prihodnjega meseca se bo zagrebško pevsko društvo »Mladost« podalo na turnejo po našem Primorju. Dne 7. decembra nastopi »Mladost« v splitskem gledališču. Nato bodo sledili koncerti ▼ Sarajevu, Mostaru, Dubrovniku. Šibeniku in drugih večjih kraifa.
*	Dr. Čerinove pesmi »!z vrela flubavl« in »Miilenci« nudijo glasbeniku in amaterju mnogo užitka. Dobijo se v vseh knjigarnah.
*	Otvoritev nradniške menze ▼ Beograda. Dne 16. t m se je otvorila v Beogradu v zgradbi Saveza nabavljačkih zadrug, Poincarejeva ulica 21—23, menza državnih uradnikov. Gena za kosilo in večerjo znaša 450 Din. Poleg tega se vplača v Nabavlačko zadrugo enkratni delež !00 Din, ki se ▼ primeru izstopa vrne. Člani lahko kupujejo v zadrugi obleko in drugo na mesečno odplačevanje.
*	»Zvonček«. Izšla ie 2. številka preurejenega mladinskega mesečnika »Zvonček«, ki ga urejuje književnik dr. Pavel Karlin in izdaja konzorcij »Zvončka«. Ta številka je prinesla med drugim nadaljevanje zanimive pripovedke »Zeleni ptič« (z ilustra-riami C. Justina), »Čudovito dogodivščino zračnega borca«, prirodoslovno črtico Julija Nardina »Ali teče voda sama od sebe po zidu navzgor?«, nadaljevanje romana »Življenje in prigode male. opice«, črtico »V stepi«, pravljico »Marko in čarovnice« s Črnega jezera, pesem Vere Albrechtove. uganke in običajni »Kotiček gospoda Do-ropoljskega«. Vsebina ie tedai prav pestra in mikavna za mlade čitatelje. Naročajte »Zvončak«! Stane za vse leto samo 30 Din. Naslov uprave: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Predstave ob 3., V25., 6., ^8. 9.
RAKOMA
Najlepši Rim očarljive O O L O R E S DEL RIO
KINO IDEAL
•	Novemberska številka »Jadranske Straže« je v glavnem posvečena Grgurju Ninskemu. oziroma zmagi našega naroda v tisočletni borbi z romanstvom na našem Jadranu. Poleg velikega števila slik s proslave odkritja spomenika Grgurju Ninskemu v Splitu ter slik Meštrovičevin spomenikov na Jadranu se nahaja v tej številki cela vrsta zanimivih člankov. Don Frane Ivaniševič iznaša v svojem članku histo-riiat upliva glagolice na razvoj narodnega preporoda v DalmacH. V članku »Meštro-vičev Split« se Ivo Lahman ozira na ono karakteristiko, ki jo Splitu dajejo Meštro-vičevi spomeniki. Dr. Ivo Rubič je v članku »Dlnara in Dinarci« očrtal dinarski plemenski tip kateremu pripada tudi naš Primorec, dočim dr. Ivo Petkovič navaja in-teresantne znanstvene podatke o tem, kako Je dinarsko pleme polagoma prodiralo v srce latinske kulture. Ugledna revija »Jadranska Straža« izhaja v Splitu enkrat na mesec in stane celoletno 120 dinariev.
•	Dražba konj. Kobilarna Verd p. Vrhnika bo prodala na prostovoljni javni dražbi v četrtek 21. t. m nekaj čistokrvnih lipicancev, in sicer: 1 žrebca (4 leta). 2 mlajši (4 leta) in dve stare ši kobili (16 let) ter 4 mlajše konje (3 do 5 let). Dražba bo na dvorišču kobilarne na Verdu. Konji so zdravi in krepkih kosti. Podrobnosti so razvidne iz oklica v »Jutru« od 10. t. m.
1458
•	Neurje na našem Primorju. Na našem Primorju vladajo z malimi presledki že skoro mesec dni viharji in nalivi. Nad Su-šakom se je v četrtek utrgal oblak. Voda ie po ulicah in cestah, zlasti v niž:e ležečih delih mesta, napravila znatno škodo. Padala je tudi toča.
•	Pri padcu se smrtno obstrellt Km«t
Mirko Šomšič v okolici hrvatskih Križev-cev se je predvčerajšnjim podal v svoj vinograd. Ker je zaradi deževnega vremena bila pot spolzka, mu je spodrsnilo in padel Je tako nesrečno, da se je sprožil nabasan revolver, katerega je nosil s seboj. Krogla ga je zadela v trebuh in mu predrla čreva. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
•	Ogromna pečina se zrušila t morje. V bližini mestnega pristanišča v šibeniku se je predvčera šniim z višine 20 metrov zrušila v morje ogromna skala, težka nad 10.000 kg.
ITO — zobna pasta najboljša!
•	Obleke ta klobuke kemično čisti, bar-ra, plisira In lika tovarna Jos. Reich.
•	Darujte Podpornemu društvu slepih,
Ljubljana, KI učavničkarska ulica 3-II.
•
•	Gospodlnle! Vaše peillo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Relch.
•	Slovensko planinsko društvo naznanla. da bo običajni planinski ples prihodnje leto namesto na Svečnico en teden kasnele. to Je v soboto 8. februarja, to pa zaradi mednarodnih tekem, ki bodo okoli Svečni-ce v Bohinju.	1455
* Opozorilo! Alojz Turnšek, star 25 let pristojen v občino Žusem. okraj Šmarje pri Jelšah, je bil sprejet na poskušnio v službo kot potnik ter je z lažnivimi spletkami ogoljufal razne stranke ▼ okolici Ljubljane, Jesenic, Javornika, Planine. Rakeka; pobiral je od ljudi denar, falzificiral naročbe ter prizadel tvrdki škode za več tisoč dinariev. Turnšek se sedai skriva nekje v okolici Ljubljane (baje v Mostah), zaradi česar se javnost opozarja, da ne naseda goljufijam imenovanega, ker podpisana tvrdka v bodoče ne odgovara za eventualne posledice. »Fregator«. zavod za povečanje slika, Zagreb, Medvedgrad-ska 30.	1457
Iz LinMiane
n— Novinarski koncert Vsako leto na dan 1. decembra prirede naši novinarji koncert, na katerem se zbero vsi sloji prebivalstva in odlični zastopniki javnosti, da proslave narodni praznik ujedinjenja. Novinarski končen Je pa obenem prva večja družabna prireditev v zimski sezoni. Letošnji novinarski koncert bo kot proslava praznika u>edin enja in kot odlična kulturna prireditev še posebno zanimiv, ker Je spored sestavljen tako, da bo ustreženo izrazito koncertni publiki kakor ljubiteljem prijetnih družabnih večerov. Sodelovali bodo: »Zvon«, »Ljubljana« ln »Slavec«. Orkestralno društvo Glasbene Matice, odličen kvintet in mladinski zbor. Opozarjamo že zdai na ta koncert, ki se bo vršil v veliki dvorani »Uniona« in bo ena naj-odličnejš'h koncertnih in družabnih prireditev Ljubljane v zimski sezoni.
u— Klub Primork. Jugoslovenska Matica nas kliče na pomoč. Dolžne smo ji pomagati. Prodajale bomo odkupne znake pred »Emono« in »Evropo«. Vse. ki imate usmiljenje z nesrečnimi materami in trpečimi sestrami, pridite na mesto ob 9.
n— Šahovski klub »Triglav« otvarla tekočo sezono s kvalifikacijskim turnirjem, ki se prične 22. t. m. Igralni večeri bodo v klubovem lokalu v Narodni kavarni vsako sredo in petek od pol 21. naprej. Turnirja se lahko udeleži vsak član. Kavcija za udeležence 10 Din, ki se povrne. Pri-iave za turnir spre ema tajnik v sredo 20. t. m in v petek 22. t m. eno uro pred pri-četkom turnirja. Cilj šahovskega kluba »Triglava« je, vzgojiti močne šahovske amaterje ter bo v ta namen klub priredil predavanja iz šahovske teorije za svoje člane. Vabimo vse prijatelje lepe šahovske igre za pristop v klub. Društvena vpisnina znaša 10 Din, članarina 5 Din. za dijake 3 Din. V sredo 20. t. m. se prične ob pol 21. brzoturnir za prvenstvo tekočega meseca.
u— Iz gledališča. Drevl se bo pela v operi prvič na slovenskem odru VVagner-jeva velika opera »Valkira« s Tnierryjevo. Majdičevo, Marčecem, Primožičem, Križa, jem in drugimi. Richard Wagner, veliki nemški glasbeni klasik, je bil ro en 22. mala 1813. leta v Lipskem. Star komaj 20 let je bil že ravnatelj zbora v Wiirzburgu, kjer je komponiral svojo prvo opero »Die Feen«. Leta 1836. je bil dirigent v Magde-burgu; tam je napravil drugo svoje delo »Das LiebesverbotC Nato je deloval v Konigsbergu. Rigi ter potem v Parizu od I 1839 do 1842. Kasne:e ga je revolucija prisilila, da je pobegnil v Švico. Vrnil se je šele, ko ga je poklical v Monakovo leta 1864. kralj Ludovik II. Toda tudi tu zaradi različnih intrig ni vzdržal. Odšel je zopet v Švico ter se končno stalno ustalil 1 1872. v Bayrethu. Tu 'e bil vprizorjen ciklus njegovih del. Zanimivo je tudi de;-stvo, da je mojster k svojim operam napisal pesnitve vedno sam. Komponiral Je 13 oper. Umrl je 13. februarja 1883. Eno nesmrtnih n'egovih de] ie »Valkira«, ki se vprizori drevi v ljubljanski operi. Opero sta naštudirala ravnatelj Polič in režiser Krivecki. Inscenacija po načrtih prof. Vav-potiča. — V drami se danes ob 15. vprizori mladinska Igra »Janezek Nosanček« pri običajnih dramskih cenah, zvečer pa veseloigra »Življenje je lepo« (izven abonma^).__
Angleška bolezen
(Rahitis)
Obrok, Jej z/boli za angleško boletziniiio, četudi za bolj la-hko, je ma^nj odporen zoper nalezljive boleond in pri njem morejo brneti navadme otroške bolezni, naivadmo prehlajenje, iteške posledice. fiavaJno ipr&hlajenie, težke posledice.
Je torej zelo važno, da zavarujete svojega otroka zoper vsak napad angleške bolezni.
Angleška boJezem nastane zibog pomanjkanja zraka, svetlobe in nege, zlasti pa spričo pomanjkljive in nezadostne toramjdlbe. Skrbite torej prt svojem otroku za dobro telesno nego, nu-dntte mu dovola svežega zraka in soln-ca, paizite, da bo vedno smažen, da se bo mnogo prosto gibal, predvsem pa mu dajlte pravrlno sestavljene hrane, ki bo imela dovolj najpotrebnejših vitaminov.
Nestle-jevj otroški mok] Smo sedaj posebe prideja!i vitaminov, ki so za zdrav razvoj otrok neobhodno potrebni, "m k} služijo za to, da obvarujejo vašega otroka angleške bolezni in njenih nevarnih posledic.
Redna raba tega Izdelka pri prehrani Va«ega otroka Vam je porok za njega zdravia.
(pomCadite si
radio-aparat!

TELE FUN KEN
S«daJ, ko fe VaS trfcevnl radlo-aparat eno celo leto In ve& pridno obratoval — je prišel čas. obrabljene cevi z novimi nadomestiti I Preskrbite si za Vaš aparat nove tri Telefunken elektronke
RE 034, RE 034, RE 114 in Vašega aparata ne boste več spoznali
Stavek cevi stane Din 310-—
NAJSTAREJŠA ISKUSTVA — NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA
Ljubljančani! Prispevajmo danes vsak vsaj 1 Din za narodno-obrambne svrhe Jugoslovenske Matice. Naši trpeči bratje gledajo z zaupan em na nas.
u— Opozarjamo na ponedeljkov violinski koncert slavnega ruskega violinista Ma-skova, ki bo ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Maskov je violinski virtuoz z izredno tehnično spretnostjo. Poleg tega pa ima tudi mehko in globoko občuteno kantileno. Kritiki največji« evropskih časopisov objavljajo o njem izredno laskave in častne ocene, pristeva oči ga med prve sodobne umetnike. Predprodaja vstopnic v Matični kn igarni.
O razvoju tn zazldavanlu Ljubljane je predaval r petek zvečer inž. g. Zbrizaj v ljubi anski sekciji Udruženja jugosloven-skin inženjerjev in arhitektov. V zanimivem predavanju omen.a med drugim, da je Ljubljana dobila prvi stavbni urad !eta 1875., ki je vel al za vso bivšo Kranjsko in ki velja še danes. Izvzeta je Ljubljana, ki je dobila po potresu ]. 1896. svoj stavbni red, ki je še v veljavi in ki predpisu e dva zazidavalna sistema, strnjenega in odprtega. G. predavatelj je podrobno obravnaval napake zazidavanja v mestu in okolici ter omenjal mestne gramozne jame, ki lahko postanejo velika ovira pri razvoju mesta. Za razvoj severnega dela Ljubljane do Draveli, kjer ima mesto največje in najboljše pogoje za razvoj, so velika ovira železniške proge in oba železniška kolodvora. Radikalna rešitev bi po predava-teljevem mnenju bila v tem, da bi glavni kolodvor pomaknili paralelno s Kette-Murnovo ulico kakih 800 m od sedanjega mesta bolj proti vzhodu, a savska železnica naj bi šla od severa za Kolinsko ter varno na kolodvor, od tod pa skozi tunel pod Golovcem čez Ljubi anico do Viču. Predavanje je poslušalo lepo število inženjerjev in drugih interesentov.
Društvu »Skrb za mladino« je darovalo veselo omizje v gostilni pri »Sokolu« 75 Din, neimenovani 25 Din, skupaj 100 Din. V prihodnji stavbeni sezoni bo društvo začelo graditi mladinski dom na jadranski obali. Vse, ki žele našemu narodnemu naraščaju zdravje in dobro bodočnost. prosimo, posnemate! Podpirajte naše domo'jubno prizadevanje!
u— »David in Gollat«, monumentalni film, ki nam predočuje dramo posneto po Sv. pismu, bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice. Film nam med drugim prikazuje boje med Izraelci in Fili-stejci. Film je vreden, da si ga vsakdo ogleda. Današn:a predstava bo ob 11. dopoldne. Zgodovinsko razlago in irvod k filmu bo podal g. prof. Pavlič.
u— Najzanimivejše naravno čudo sveta. YeIlowstone National Park v državi Wyo-ming, bo opisal v torek ob 2U. v dvorani Kazine g. dr. Pavel Brežnik v svojem predavanju, ki ga bodo spremljale mnogo-brojne zanimive slike. Yellowstone National Park je 168 kvadratnih milj velika vulkanska dežela čudežev, ki ji ni enake na vsem svetu. Ta park ie tudi rezervacija za živali in g. predavatelj bo pripovedoval, kaj je doživel pri fotografiranju medvedov, ki hodijo okoli hotelov in vstavljalo na cestah avtomobile, ker vedo, da dobe sladkora.
u— Društvo medlcincev ▼ Ljubljani Je
na svojem rednem semestralnem občnem zboru 9. t. m. izvolilo naslednji odbor: za predsednika Krasnika Julija, za podpredsednika Cundrča Franca, za tajnika I. Sen-točnika Alberta, za tajnika H.: Herforta Jožeta, za blagajnika I. Tancarja Avgusta, za blagajnika II. Krasnika Virgila, za knjižničarja Šolarja Jožeta in Pogačnika Marjana, za gospodarja Tomažiča Danila.
u— Promenadnl koncert godbe dravske diviziiske oblasti danes 17. t. m. ob 11. v
»Zvezdi« bo ime] naslednji spored: Btni8> ki: »Na Drini«, koračnica; Offenbacb: uvertura k operi »Orfej«; Parma, fantazija iz opere »Zlatorog«; Nevin: »Narcl* sus«, pesem; Gleisner: fantazija Wagner-jevih oper; Jaki: »Odmevi iz naših kra-iev«, slovenske pesmi; Pfichystai: »Pod zastavo zmage«, koračnica. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Cerin.
n— Na glavni carinarnici ▼ Ljubljani te se nvedle naslednje uradne ure: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18. Ob sobotah po> sluje glavna carinarnica nepretrgoma od 8. do 14.
n— Majskega hrošča, prepoznega ali pa morda celo prezgodnjega, so našli na dvorišču gostilne Periič na Vidovdanski cesti. Prinašalec redkega jesenskega gosta je menil, da spričo takih poiavov še dolgo ne bo hude zime Da bi bilo le res!
n— Slikarski tečaj otvorl umetniška Šola »Probuda«. Istočasno opozarja vodstvo šole javnost tudi na grafičen tečaj, ki ga vodi slikar grafik Smrekar. Podrobnosti so razvidne na razglasni deski »Probuda« v vestšbulu tehniške srednje šole v Ljul> liani.
če skrb bi žalost nas navdaja, napor prehud živce razkraja, izpijemo čašo BUDDHA čaja radost na novo nas preraja! Tea Import Ljubljana, Aškerčeva nffc*
u— Tatvina orodja in semen. Posestnica
Mari;a Cernigojeva ima na Glincah ob Tržaški cesti nasproti Delavskega doma re-lik sadovnjak in cvetličniak. Na vrtu se nahaja tudi baraka, ki je ponoči zaklenjena. V to barako je vdrl včeraj ponoči ne-inan zlikovec ter odnesel: 3 škarje za ob* rezovanje dreves, vrtno brizgalko iz medenine, neka' drugega orod'a ter večjo količino različnih semen cvetic In zelenjave^ Kakor je ugotovila policija. Je prispe! tat v barako s pomočjo ponarejenih ključer.
u— Pretep t gostilni. V gostilni »št 31« na Dunajski cesti so predsnočn!1m Igrali na karte. Okrog miže je sedela prav pisana družba, od strani pa sta opazovala Igralce delavca Martin Z. ter France K. Oba sta pridno kibicirala, kar Je bilo družbi nekaj časa prav, potem Pa ne vet Sitna kibica sta začela presedati, zaradi če-«ar je skočil neki igrač pokonci, prijel Martina za ramo te r ga vrgel čez prag. Martin se je zunaj pridušal In se sklenil krvavo maščevati. Vzel je ▼ roko noi ta čakal. Naenkrat so se odprla vrata in na cesto i® priletel enako ven vrženi France K., Martinov zaveznik. V temi pa maščevalni Martin tovariša nj spozna! in se Je r nožem zakadil naravnost vani. V trenutku mu je prerezal roko in se Je pocedila kri. Hudi Martin Je spoznal tovariša šele Pn glasu, bilo pa je že prepozno. Franceta K. so odpeljali drugi na stražnico čez cesto, kjer so mu nudili prvo pomoč, 'pa so ga morali prepeljati pozneie ▼ bolnica Martin je sprva pobegnil. pozne'e se Je sam prijavil. Vtaknili so ga seveda v zapor.
Boarat
Miklavž
Ce bo izbiral zimske suknje, oMefca
konfekcijo, pletnine, trikotažo, dalje krasne športne čepice, perilo, klobuke ln druge oblačilne potrebščine
v veliki in ceni Izberi pri tvrdki
ANTON PRESKER Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 14
JAPONSKA
Včeraj se je občinstvo kar trio!
NOČ
\
V SENCI
Vise razprodano!
Yoshrwara — to ie mesto bitbcnu, pisanih lam-psjcoov. mesto godbe, ha-

PreskrbSte si pravočasno vstopnice!
Ob «11, 3„ Vfe5„ 6., 9. ori.
YOSHiUllRE!
iono
LJUBLJANSKI DVOR
J
sardh. rasvrMa ■ razkošne ki6. Toda vse u sva« km svode
Io ▼ tenoafc tega mesta se bori (hoje tntii bral « sestra. Neodcutai ndut6 se saJjuM r dekie prolesiooatoe ljubezn. ki ljuba samo denar in mponačjo. Vse to )e nsodno tac) m za dobro sestro, k) se ircvuje ca neirečracju brata Umo<t nastoaza. nawideanega pofccada, bi to I« zvatrf v svojo soPo Zdaj bežna oba pred sencami ra®vrai«De®a mesta, iAčeta dnu drugega.
a se ne moreta rajti Brez odmev« «tEve«seswan k4ic r temni deževni ao& taJcaj brat ie mrtev... Kakor pravnica n. Tisoč in ene ročk k (Uma dfha raiko6no irvtteoje Japooke v vsej resoitnoatii in fantaziji. Nastopijo sami japonski tgraioi ki igraJke.
Vieraij se )e ob6mstrvo kar trto) Vse razprodano!
2ensk| dvoboj. Predvčerajšnjim okrog 16. je prihitela do stražnika vsa razburjena Ana K., stanu oča na Vodovod ni cesti Pričela mu je pripovedovati, da se je pravkar sprla s sosedo Elo L, io sicer zaradi otrok. Navedla ie, da Je tekom prepira pograbila mena nasprotnica lonč ke s cvetlicami, k* so njena last, in Jih pričela metati za njo. Med splošnim krikom in vikom ie sledila bomba za bombo »O, to pa ni res!« je začul stražnik pri hodnji trenutek glas Ele L. Prav nasprotno Je bilo. Ona sama Je pograbila svoie »te-eelčke« in jih začela metati za menoj in hčerko.« Stražnik je postal neodločen in bodo imeli v zadevi odločilno besedo priče.
n— Vlom v skladišče. Soboslikarski mojster Josip Som, ki ima svoje skladišče pri Podboju aa Sv. Petra cesti. Je opazij včeraj ziutrai. da ie bil izvršen v teku noči v omenjeni prostor vlom Neznani storilec Je odvil železni zapaa in odstranil ključavni co. Iz skladišča je tat odnesel razno oble* ko in orodje. Svedrovec je seveda menil, da bo naše! tamkaj obilnejši' plen, pa ie bH v tem svojem pričakovanju temeljito razočaran
s— Mestna ženski Clrfl Metodova po* družnlca v LJubljani bo imela svoj občni zbor 18. t m. ob pol 6. v družbeni pisarni, Beethovnova ulica 2 pritličje.	1456
o— Siguren nastop doma in v družbi. O tem bo govoril prof. O. Sest Opozarjamo občinstvo, da bo drugi večer v ponedeljek 18 t e ob pol 19. v dvorani Delavske zbornice, vhod i Miklošičeve ceste, pritličje. Prispevek za kurjavo in razsvetljavo 3 Din. TKD Atena.
u— Merkurjev ples. Trgovsko društvo »Merkur« priredi 11. januarja v veliki dvorani ter stranskih prostorih hotela Union ▼ Ljubljani svoj tradicijonalnj Merkurjev ples, na kar opozanamo cenjena društva v blagohotno uvaževanie.	1460
o— Ortopedski zavod »Atena« za zdravljenje telesnih hib poslule vsak šolski dan od a do pol 6. v Mladiki, Šubičeva ulica, Ljubljana.
n— Elegantna In moderna razstava tvrdke P. Magdlč. Včeraj smo imeli priliko ogledati si razstavo damske konfekcije (plaščev. toalet in drugih damskih potrebščin). ki jo j« priredila odlična I ubljanska tvrdka P. Magd 16. Priznati moramo, da nas je prav velemestni aranžma razstave prijetno iznenadil. Tvrdka ni štedila stroškov, niti časa, da nudi kupujočemu občinstvu na vpogled svojo neizčrpno, izredno bogato in pestro zalogo vseh damskfa potrebščin. Razstava ki se nahaja v lastni hi5i na Aleksandrovi cesti 16, Je razdeljena v štiri oddelke; v prvem so plesne toalete od najcenejše do najdražje svile, r drugem, razkošno in luksuzno opremljenem. so razstavljeni elegantni plašči in apartne toalete, vse kreacije poznojesen-ske m zimske mode. v tretjem so nanizane rokavice, nozavice in pletenine, v četrtem je bogata izbira bluz Ves aranžma J« umetniški, moderen in fantastičen, slikovita le dekoracija, sl:ajno je improvizirana razsvetljava. Prepričani smo, da bo razstava v vsakem pogledu zadovoljila občinstvo in ga uverila. da je tvrdka P. Mae-dič zares eno naših vodcčih modnih podjetij. Kakor izvemo, bo razstava odprta več dnf in bo torej vsakdo imel priliko, ogledati si io.
o— Klobuk« barva, čisti, Hka, preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubljana. Stari trg 14.	1436
n— Opozarjamo na »ceneni teden«, ki ga priredi tuk. tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss na Mestnem trgu te s tem ponudi svojim cenenim odjemalcem priložnosten nakup, kj naj ga nihče ne zamudi
znesek 100 Din kot prvo najnujnejšo pomoč Cehnerin in njegovi bedni družinici Blagemu darovalcu najiskrenejša zahvala!
e— V ceFski Javni bolnici je umrla gospa Marija šulgajeva, žena strojevodje z Brega pri Cel;u. Na izolirnem oddelku ie podlegla škrlatinki 21-mesečna rudarjeva hčerka Irena Caterjeva Iz Griž. V bolnici se nahaja 90 za škrlatinko obolelih otrok, vendar ie med njimi mnogo le lahko bolnih. Doslej so umrli le trije otroci, in Je torej umrljivost zaradi te krute otroške morilke v celjski bolnici minimalna.
Damsko in posteljno perilo, ffno hi elegantno Izvršuje proti naročilu fn po meri M. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparutl). Bogata Izbira vseh vrst čipk ln krasnih fHet motivov.
e— Pešci, avtomoblllstl to blato. Od vseto strani prihajajo pritožbe Iz krogov pešcev, da gotovi šoferji nima'o prav nobenega ozira na uboge pešce, ki so v moriti blata na prometnejših cestah na milost In nemilost prepuščeni obzirnosti ali ne-obzirnosti posameznih vodnikov avtomobilov. Nekateri avtomobilisti so res obzirni In vozijo mimo pešcev s skrateo umerjeno hitrostjo. Najdejo pa se tudi gotovi brezobzirneH, ki tma;o največji užitek v tem. da obrizgajo peSce od glave do peta z mastnim blatom. Nekaj takih prPav le poBdja že prejela v preteklih dnevih.
®— Gledališki abonentf se vljudno naproša'o. da poravnajo novemberskl obrok gledališkega abonmaja najkasneje do 20. t m.
e— Aeroklnb »Naša krila« otvorl ▼ torek 19 t. m plesno šolo v Narodnem domu. Vaje se bodo vršile rsak torek ln četrtek ob 20.
Iz Maribora
Iz Celja
e— Matteriiorn. V torek 18. t m. bo predaval ob pol 19. do pol 20. v mestnem kinu g profesor Janko Mlakar iz LJublla-ne o turi na znamenitega orjaka, katerega so premagali tudi naši Celjani, na Mat-terhorn in o Monterosi. O. predavatelj nam bo pokazal krasne posnetke te ture. Zato upamo, da bo dvorana nabito polna. Prebitek se bo vporabil za Aljaževo kapelo v Vratfa In za stavbo nove koče na Korošici
e— Prvi dar za bedno Cefmerievo družino. Včeraj smo poročali, v kako nepopisni bedi živi pod nekim odprtim kozolcem ob Liubljanski cesti brezposelni mesarski pomočnik Franc Ohner s svoiimi štirimi otroci v starosti 2 do 10 let. Dva otroka ima oa izven Cella In sicer je štiri-Ietn; Ludovik pri stricu na Dunato. enoletna Maria ie pa začasno 5e v l ubljanske-r Dečiem domu. od katerega ie ubogi Ceh-ner prejel ž® 3 pisma, da Dečii dom otroka ne more več imeti v oskrbi in da naj ga čimprej vzame domov v Celie. Včera< zjutra' je oddal v naši podružnici g. Drago Cerlini, trgovec na Glavnem trgu v Celju.
»— Podban dr. PlrkmaJer v Maribora.
Včeraj dopoldne je prispel v Maribor iz L''ubl.iane podban Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer, ki ie na bivšem velikem županstvu sprejemal stranke. Med drugimi ga Je posetil župan dr. Juvan, glede mariborske oblastne hranilnice pa Je z njim konferiral podžupan dr. Lipold.
a— Priznanje slovenskemu ženstvn Maribora. Nj Vel. kralj Aleksander te odlikoval zaslužni voditeHci mariborskega slovenskega ženstva predsednico Slovenskega ženskega društva v Mariboru g. Marijo Maistrovo, soprogo generala Maistra, z redom Sv. Save IV. razreda, tajnico Slovenskega ženskega društva g. Ivanko Lipo Ido vo. soprogo podžupana, pa z redom Sv. Save V. razreda. Svečani akt odlikovanja Je Izvršil včeraj dopoldne ob 11. okrožni Inšpektor dr. Schaubach.
t— Gradmla palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Po dolgem odlašanju in iskanju stavbišča Je sedaj gradn;a palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru končno zagotovlena Palača v kateri bo ekspozitura urada, kopališče za zavarovance, ekspozitura Delavske zbornice Itd., se bo zgradila na stavbišču pred sedanjo palačo okrožnega in okrajnega sodišča z glavnim pročeliem v Marilini ulici In s stranskim v Sodni ulici Gradbena dela so v glavnem baie že oddana In se bo s prvimi deli pričelo takoj prihodn:o pomlad. Palača bo sicer manjša kakor je bilo prvotno proektirano. vendar pa bo kliub temu znatno povzdignila izgled tamkajšnjega dela mesta
t— Ljudska univerza dobila prostore. Uudska univerza v Mariboru je končno vendarle dobila svoje prostore. Mesta! magistrat 'e namreč dovolil vpnrabo dvorane Apolo-kina dvakrat na teden In tudi potrebno Preureditev prostorov Le žal. da se bodo mogle prireditve Lludske univerze vršiti večinoma ie enkrat na teden, ker le ta naša prosvetna institucija ostala brez vsakih podpor.
a— Nerfelfa ▼ gledališča. Danes popoldne ob 15. se bo pela zabavna opereta »Piskrovez«, zvečer pa s® vprirori Cankarjeva farsa »Polittišan;e v dolini šent-flnrianski« Za večerno predstavo veljajo znižane dramske cene. za obe predstavi pa kuponi. — Ker nove dekoracije za »Krog s kredo« Se niso dovršene. Je bHa imrava primorana naštttdlratf zabavno Pagnolovo komedijo »Velika abeceda«, katere premijera bo koncem prihodn:ega tedna.
a— Koncert	opere. Danes zvečer
koncertira v Mariboru orirester graškr opere pod vodstvom prof Kabasta Orkester <te'e 53 gnrlh^riiknv na s^redn rta so: Beethoven VT1 simfrnMa. CalVovski-Vi otinsV' koncert TVrfur (vffotino solo Igra nrnf Michl) in R. S»rauss: Don Jiian. simfonična pesn«tev. M-Merska roka Ceha Kabaste jamči za velik uspea.
Ruska v*«. Kdo M k spominja s
prijetnim občutkom na ta prekrasni film ruske umetnosti! Svoj čas ga je predvajata ZKD v Grajskem kinu in od tedaj je vedno povpraševanje, kdaj zopet pride ta
ž^rimori;
dr* (fos. (Renčati
specijalist ze ženske bolezni in porod« ni5tv>o ▼ Mariboru ordinira od 17. no* vembra t. L v poslopju tt. Scherbaum, Trg Svobode 6 (nasproti Grajske kleti)
lepi film. Splošna sodba je. dj je Ruska vas ali Vas gTeha najboPši film, kar jih e r zadnjih letih videl Maribor. Ta kritika ni bila izrečena le od prijatel ev filmov, tudi mariborski poznavalci fotografičnih posnetkov trde, da so v Ruski vasi nedosegljivi naravni posnetki. Poleg očarljivih slik pa nas zadivi popolnoma naravna igra ruskih umetnikov. To redko umetnino Ruska vas zopet predvajamo v Gra;-skem kinu v nedeljo 17. in še 18. in 19. t. m. ob pol 7. in pol 9. Film spremljajo balalajke in pravo rusko petje.
a— Slava 45. pešpolka v Maribora se bo vršila 23. t m. v spomin na dan. ko Je bila usod; Maribora 1. 1918 stvarno odločena v našo korist. Služba božja in rezanje kolača bo ob 10.30 dop. na dvorišču vojašnice kral a Aleksandra na Meijski cesti, ob 15. uri pa bo na vo.ašniškem dvorišču vojaška veselica.
a— Primarlj dr. Cernlč Mirko, specialist za kirurgijo, se je preseMI in ordinira v sa-natoriju v Mariboru. Gosposka ul. 49. (tik gimnazije) tel. št. 2358. od 8.-9. in od pol 14.—15.	1451
a— Mlada vlomilka. V petek popoldne Je policija aretirala mlado vlomilko, ki se je Izdala za Marijo Kukovec. Vlomila 'e na Pobrežju v stanovanje zasebnice Marije Vavda .v Poljski ulici in ji odnesla razno obleko in druge stvari v vrednosti nad 4000 Din. Vlomilki so bile razmere v hiši prav dobro znane, ka tl poprej ie tam služila. Razbila je steklena vrata te premaknila zapah. Na ta način le z lahkoto prišla v stanovanje. Sreča pa JI nI bila posebno naklonjena, kajti že čez par ur |o ie policija aretirala ter ji zaplenila vse pokradeno blago. Pri zaslišanju Je policija ugotovila, da je vlomilka pri aretaci'1 navedla napačno ime te da se prav za prav piše Marija Lovrenc. Obenem Je policija ugotovila, da ie Lovrenčeva ljubica pro-slulega vlomilca te tatu Jakoba Zvera, ki je do nedavnega strahoval vso Slovenijo. Sedaj je mož v zaporu, pridružila pa se mu bo tudi njegova ljubica, katero Je policija Izročila sodišču.
Iz Škofie Loke
M— Sokolski druStvent orkester fe topel pričel pod vodst vom s. Danice Dolen« če ve t rednima vajami in bo na prireditvah 1. decembra že sodeloval.
fl— Dela pri ielezobetonskem mosta preko Selščice v Skofji Loki uspešno na« predujejo, ker so bili podtalni betonski oporniki k sre&i še pred deževjem gotovi. Delavci so sedaj zaposleni s polaganjem izredno velike množice železj« za cestišče in stranska ločna oboka Stroške, ki so preračunani n« okoli 600.000 Din. bo delila banska uprava z donosom škofjeloškega sodnega okraja Ker je most v kon» strukciji dvignjen, dobi levi del ceste nad 1 m visok nasip.
šl— Preko noči tzgtnfll. V slabem spominu bo ostal prebivalcem Trate predde« lavec tukajšnjega lesnega industrijskega podjetja Novak Ivica. rodom Hrvat, ki je v kratki dobi službovanja zašel v dolgove. Tla so mu očividno postala prevroča in je z družino vred preko noči izginil neznano kam.
šl— Cestni odbor se nafm>9a. da nt pozabi ob sedanjem času na posipam ie cest na Zgornji Karlovec, kier je cesta irredr.o blatna. Skromni želji Kariovčam/v bo od« bor gotovo rad ustregel.
Si— Pred zimo Ko so se v petek zjutraj malce rarprš;le megle, so bili vsi bližji vrhovi Skofie Loke o<feti v sneg. Pogled ra zasneženi Osovnik, Sv Andrej, Ljuomk m Križno goro je prav lep.
analogno kakor s« menub Zikov kvartet;
imenovati bi ga Pa smeli analogno nekdanjemu češkemu tvaueu Sicvenski kvartet. To kvartetno udru-..nje je prvo m edino stalno kvartetno udruženje v Sloveniji, ki ima namen propagirati komorno masbo med nami s poučnimi >da.sDeni>ni predavanji in temu sledečim ponazoiii-m skiadb. "I a metoda uvodnega glasbenega predavanja se mi vidi silno posrečena, ker ustvarja tudi muzikaino manj izobraženemu pos'u-šalcu možnost razumevanja komorne glasbe in ustvarja neko vez med koinpunistorn, izvajajočimi umetniki in poslušalcem. Zdi se mi to edina pot za pridobivanje širših krogov za komorno glasbo ter z'o .>nioKo-čenje razumevanja in uživanja te nebeške umetnosti. Gospod ravnatelj K. Sancin je v lepo zasnovanem kratkem in izčrpnem predavanju orisal življenje in umetniško stvarjanje Mozarta in Haydna. Nato je kvartet podal Mozartov godalni kvartet, Haydnov kvartet v D-molu in kot nameček Dvorakov Lento iz ameriškega kvarteta. Udruženje samo je najvišjih umetniških kvalitet Mlademu kipečemu temperamentu držita ravnovesje umetniška umirjenost in izglajenost, minuciozna izcizeliranost vsakega poedinega instrumenta veže v najvišji meri skupno umetniško podajanje. Omeniti pa moram tudi sijajna koncertna instrumenta 1. violine in viole obeh bratov Sancinov, ki Je remek delo mojstra Alojza Palfnerja.	—a.
ka—Razglas. Sresko načelstvo razglaša: Vse prošnje za repatriacijo bivših vojnih ujetnikov, ki se še nahaiajo v Rusiji, je preko ministrstva za zunanje zadeve predložiti našemu poslaništvu v Varšavi, ki zastopa interese naših državljanov v sovjetski Rusiji
ka— Kino. o katerem smo poročali, da se pogaja s Sokoiom elede prepustitve dvorane, je najavil svojo poslednjo predstavo za 24. t m
ka— Popravek V našem poročita o afi-Siranju lepakov po mestu je izostal pomotoma stavek, ki bistveno izpreminja bese« dilo. Razpasla se je navada, da plakater* ja drug drugemu preplakatirata lepake, ki so §e aktualni, ter je bilo mnogo letakov Čitalnice, ki so vabili n« igro. preiplakati-ranih, prede-n se je predstava vršila Zaradi tega mora biti v tem gotov sistem in red.
LlabiUt/l tepe godbe >
Opozarjamo Vas na kolosaJno zalogo gramofonov in raznih gramofonskih plošč tvndike
LjuiMjana, Mflk loS:6eva cesta 20 v palači Okrožnega urada.
Dote'te spgvmo kaj rabite in kar
iščete	14I56
Iz Litije
Iz Krania
Opereta »Mamsefle Nitouche* se bo ponovila danes ob 16. v Narodnem domu. Opereta je pod taktirko dr Stanka S«io-vica in v režiji g Doreta Kema dosepla pri četrtkovi uprizoritvi izreden uspeh Igra je bila naiboliša dosedanja uprizoritev. Ugodne železniške zveze.
r— Današnja Internacifonalna tekma Dmes ob 14 bo nogometna fekma med »Villacher Snortvereinom« iz Beljaka in d<»ma?im moštvom Gostje so danes med vodilnimi koroškimi klubi.
I— Sokolsko gledališče v šmartnem. Dramski odsek Društva za zgradbo Narodnega doma v Šmartnem je priredil v nedeljo svojo prvo letošnjo vprizoritev. Igrali so »Lovskega tatu«. Šmartinski igralci so znani še iz prejšnje sezone kot izurjeni di-letantje. Svoj sloves si bodo obdržali tudi letos, kakor je pričakovati po otvoritveni igri. Publika je napolnila dvorano do zadnjega kotička in ni štedila s priznanjem. Igro le režiral g. Mirko Novak. Priporočljivo bi bilo. da igro ponove.
i— Ne slači svojega suknjiča v gostflntl Herman Burger je prišel v Pavlihovo go« stilno v Hotiču. Gostu pa je postalo za pečjo v sobi vroče ali kaj. da je odložil suknjič z vsem, kar je imel v njem Medtem >e od Sel Herman iz 9obe; ko se je vrnil, ni opazil v sobi gosta Lojzeta, ki mu je delal prej dnrščino Z Lojzetom vred pa i pogrešil Herman tudi denarnico z vsebino okrog 200 Dim, cigaretno dozo in še nekaj drugih drobnarij. Lojze seveda trdi, da j« nedolžen. Kam pa je izginila vsebina iz suknjiča, bodo zdaj presodili na sodišču.
Iz Zagorja
Z Jesenic
»— Županstvo prosimo, da se tudi v pričetim .železniškega podvoza namesti efek« trič«ia luč. in to od savske strani Obenem prosimo, naj bo podvoz v jutranjih urah nekoliko dalje razsvetljen zaradi velikega prometa v tem času.
I? Trji
r7ira
b— Gostovanje odlične diletantske drv tine V nedeljo 17 t. tn pride v Tržič na gostovanje diletan^ska družina invalidov rz Ljubljano pod vodstvom bivšega tržiškega učitelja in režiserja Sokolskega odra gospoda Krištofa V Krizah v Prosvetnem domu bodo popoldne ob treh odigrali veseloigro »Nebesa na žemljic, zvečer pa bodo v dvo« rani Konzumnega dmStva razveselili TrSča-ne z burko v petih dejanjih »Španska muha«. Ker je tTŽiškemu občinstvu izvrstno režiramie iper, ki jih je spravrl na deske Krištof, še v svežem spominu je priča« kovati velikega ofrska Predproda ia vstopnic za večerno predstavo re v trgovini Koti, rumnew»a društva, za Križe pa pri članih invalidih.
Iz Kamnika
ka—- Sancinov kvartet (I. violina g. K. Sancin. II. violina g. Schram m!.. vlo'a g. prof. Sancin in čelo g. Bude) Je prošlo soboto natopil ; ri nas. fmenuiemn pa Sancinov kvartet Po vodji in Inicijator.u.
»— Nov državi j dn Jugostavjc Te dni j« dobil oaše državlj*nstvj rudniški zidar gospod Iva® Barej, ci je pr-iei že pred 40 let1 v Zagorje. Barej, ki je h'i rojen v V:d» mu. je vstopil ravno pn-c 40 leti v službo xPD. Ravno takrat ss je v Zagorju ustanovila godba, ki jo je forsiral takratni >ta-rosta Sokola g Medved, ker se jc obenem ustanovilo sokolsko društvo. SokolsK ) god« bo je vodil g. Hace, megov zvesti in vztrajni klarinetist je bil pa Barej. Obenem je bil Barej tudi član rudniške god« be, pri kateri še danes sodeluje. Jubilantu letnega dela, našemu novemu državljanu, iskreno čestitamo
%— Težavno izvrševanje zdravniške prakse v slabem vremenu Kako je težaven zdravniški poklic na deželi, nam kaže tale primer: Ze precej po polnoči je pre« bcdil zagorskega zdravnika dt Gruma neto kmet iz pol ženske okolice Kmet je pri« šel nad dve dlobri uri daleč po zdravnika. 2ena mu je bila na porodu, pa so se pojavile komplikacije. Seveda je bil zdravnik takoj pripravljen, da gre oa pomoč bolnici kljub nočni uri m deževnemu vremer.u. Oba samotna potnika, Polšenčan, ki je šel z lučjo naprej, in zdravnik sta stopala po ozki stezi nad Savo. Pričela sta fczti navkreber. Na nevami poti pod Cesarsko kamro pa je zdravniku na razmočen.h tleh spodrsnilo, da je padel čez skalo Na ro» batem kamenju se je dr Grum precej opraskal in potolkel, s kmetovo pomočjo pa je le prišel nato čez nevarno reber m j« še pravočasno prinesel ubogi porodnici tolažbo in pomoč.
z— Podjeten eo*e**nk. Novo cirkular-no žago na električni pog.n si ie napravil g. France Globokar. 2fgo rabi za žaganje drv in obenem za rrza.ije krme
z— Smrtna kosa V torek popoldne so pokopali 59 letnega ttsklarja H Lipnvška, ki že nekaj let ni mogel več delati Poijre« ba se je udeležilo mnogo občinstva Tudi steklarji so prišli s svojo zastavo iz Hrastnika, da mu izkažejo zadnjo tovariško čast. V sprevodu je igrala rudniška godbi šz Za« gorja.
Iz Trbovelj
t— Lista »Ponedeljek« In »Jutrom bo imela odslej v prodaji trgovina Slavko Hrastan na Vodah.
t— Proslava 1. decembra. Za proslavo 1. decembra se vrše velike priprave za sokolsko akademijo, ki bo 30. t m zvečer. Na« stopili bodo vsi oddelki. Prireditev obeta biti še veliko lepša od lanske.
t— Sokolski oder. Naša marljiva drama pripravlja v tekoči sezoni že četrto noviteto in sicer komedijo v treh dejanjih »Nedeljski oddih« v režiji g. mg. Freverja. Ko« medija pride na oder še tekom tega meseca.
Iz Hrastnika
h— Stalna nedellska služba božja se bo upeijala pri nas že z decembrom tega leta. Kot začasna kapela bo služila Logarjeva dvorana. V dvorani bo na čez teden imel še svoi prostor Šolski vrtec. Predvajali se bodo v dvorani tudi še filmi verske vse-blne. Seveda veselice in igre se bodo mo-
rale izseliti iz dvorane. Kot prvi hrastni-ški dušni pastir bo nastavljen g. Zalar, kaplan z Dola. Na Dol pa pride novi kaplan baje iz Rogaške Slatine. G. Žalar bo opravljal pri nas poleg dušopastirstva še kate-j hezo na hrastniški deški šoii. Tako ne bo treba več hoditi katehetu iz Trbovelj T hrastniško šolo
h— Okrajne ceste. NaSa cesta še dolgo let ne bo odgovarjala cestnim predpisom, ker je na velikih krajih preozka. Zelo potrebna bi biia prestavitev ceste pri steklarni, o čemer se razpravlja že več let Va kraju, kier se odcepi cesta na Dol. bi bilo trela odkopati pobočje hriba ob cesti prod Narodnemu domu in zavarovati hrib z opornim zidom. Pri bi\ši Logarjevi žagi je most preozek. Z malimi stroški bi se dal ta razširiti, posebno sedaj, ko ni ob mostu več Logarjevega lesnega skladišča. Na to najnujnejše opozarjamo cestni odbor v Laškem, ki ravno v tem času sestavlja proračun za Prihodnje leto
h— Narodni dom Ker je fihn »ftpijoni* zelo dolg. se začne današnja kinopredstava ob 2. namesto ob 3. — Pričetck koncerta pa je točno ob 5
h— Stavbno gibanja. Gradbena serija jemlje zaradi poznega jesenskega časa kcw nec. V zadnjem — še precej toplem t&aa — končuje steklarna s prizidkom k Pečnikovi trgovini Kemična tovarna je tudi že dogradila 28 m visoko moderno apne-nioo na bivšem Riickelnovem posestvu V obrat se bosta postavili apnenici Jele po mladi. Kemična tovarn« p« še postavlja r tovarni železno ogrodje za nov stolp ki je potreben pri napravi za pridobivanjo žveplene kisline Pri rudniku se gradi nova separacija. Zadnje čase so pri tej be« toniTali močne oporne zidove in mogočni podstavek, kjer bo stala nova naprava Z betonskimi deli se je pa sedaj prenehalo, ker se je bati zmrzovanja Delo pri sena« raciji se bo nadaljevalo pomkdS • polno paro.
Iz Novega mesta
n— Tatovi se spravili rtn selmarsko lono. V torek zvečer so se vračali novomeški sejmarji z metliškega sejma, kjer so napravili precej dobre kjipčiie. Sejmur-ska kolona, obstoječa iz 6 voznikov, se je okoli 9. zvečer ustavila Dri znanem gostilničarju g. Radovincu na Loži pod Gorjanci na belokraniski strani. Ko se ie odpravila od Badovinca preko Gorjancev domov, je vozil zadnji g. Janko Golaš voz, naložen z manufakturnim blagom Ker mn je bila vožnja prepočasna le pugna! konje in prehitel par voz. Prehifeni vozniki so tedaj opazili, da ima Golašev voz radif prerezano platneno streho ter so začel! vpiti, da so na vozu tatovi. G. Golaš je takoj ustavil voz m zagledal v temi dva tatova, ki sta skočila z niegovega voza. Fden Je držal pod pazduho ukradeno blago, dočim Je njegov tovariš pri begu odvrgel vse, kar le nakradel. G Golaš je tatova zasledoval, dokler nista Izginila v gozd. Na besni je tudi prvi tat pometi! od sebe nakradeno blago, ker le na snobkih tleh večkrat padel in se Je bal, da bo pri« JeL
n— Tadnfe porotno zased trnje. Ker stop! z novim letom novi kazenski zakon v veljavo. se bo vršilo zadnie porotno zaseda, nje v Novem mestu od 25. dn 28. t. m 7,a-govariati se bodo morali. 25. t. m. Anton Auflič zaradi požiga In Janez Tonlišek zaradi tatvine In sleparstva: predsedoval bo predsednik okrožnega sodišča: 2fi. f. m. Jože KuTma zaradi uboia In Jože štnlnar zaradi umora svoie žene : predsedoval bo sodri svetnik Kuder: 27. t. m. Jože Se'ko in France Regina zaradi ubola: predsedoval bo sodni svetnik Luznar: 28. t. m Ivana Medic zaradi uboja: predsedoval bo s. sv. dr. P^mih.
n— Stavbno gfbanfe v Novem mestu te bilo tudi letos zelo živahno Stavbna tvrdka Josnp K<<čevar ie zgradila v lepem in okusnem srilu naslednje nove hi$e: posta« jenačeln:ku v Kandiji g Kuns+liu. snrevod-nilcu drž. železnice g. Pe-niču ("na Brlečevf parceli v Kandiii), strojevodji g Kotvarju v Br31iitiu. sodnemu oficiialu Osolniku, vp^kojenemu žp'ezničarju Košu m g J lirah u. vsem na Lukmanovih njivah v n<rvi mesrtni četrti; nadalje t^grveu g Josipu Turku novo sklad;sče. hoteln-ju m mesarju g Josipu W'ndischerju novo Menico m moderno hladilnico, podružnici Kmetijske družbe pa novo pisarno Poleg teaa je rvrri, ka izvršila adaptacijo Grobovškove gostilne in skladišča nodnižnVe Kmetijske dr uit be. Stavbno podjetje V Birtoli ie zgradilo rove hiše: g. Vincencu Jerebu n>a Luk m a novih njivah, posestniku Klemenčiču n« Kapiteljskem hribu, polnemu selu Kukavici pa r»od Kapiteliem. Ljubljanska gradbena družba je izvršila dvoie adaptacij: vile župana dr Režka in poslovnih lokalov go« spoda Midofena na Glavnem trgu Ljubljansko nodjetie T.nnies gradi sedaj kme» tiiski šoli na Grmu novo gospodarsko po slopje.
n— Zdravnik dr Polenšek Marijan ordinira v Novem mestu, mestna hiša. II nsiJ-stropje. zraven gostilne K»*ak	1*59
n— Norni pretep v IJršnih *elfh Ko sta se vTačala 28'etni hla-pec Jože Klobučar in njegov btvvt Anton ponoči iz gostilne r Uršn^h s"':h domov v Laze. ju ie napadla skupina fantov. 34 letni Jože K., ki ie sedaj že drugič rmreidel Jožeta Klobučnri«, je tega tako obdelal s krepclcem po ?!«« vi. da se ie nezavesten zgodil nm tla K. je nato KVabučaria %e na tleh tolkel s kr©. pelcem m mu zadal po vsem životu težke rane H'trfln po-St-odmvancg* KV4v»čarja so d<mrvči takoj nrepeliali v bolnico usmilil trih bratov v Kandrji. Njegovo stanje je resno.
(Domače vesti se nadaljujmo v zadnji koloni na 13. strani.)
Naši Kraji in ljudje
Francoska turneja pevskega zbora »Glasbene Matice"
18-dnevna turneja — 12 koncertov — koncert v radiju Pariz Pri naših rojakih-izšelj encih v Lensu, Merlebachu in Aumeizu
Po prevratu je priredila »Glasbena Matica« v Ljubljani pet koncertnih turnej. Prva je bila v deželi plebiscita: 10. in 11. julija 1920 je pevski zbor priredil v Borovljah in na Otoku na Vrbskem jezeru dva vsestransko uspela koncerta. Na drugi turneji maja meseca leta 1922. ob jubilejnih 6lavDOstib društva in zbora »Glasbene Matice« je zbor priredil koncerte po Jugoslaviji v Beogradu. Zemunu, Novem Sadu Su-botici, Sarajevu in dodatno še 12. koncertov po deželi v Sloveniji. Spomladi L 1928. koncem aprila je zbor poletel v bratsko Češkoslovaško in oktobra istega leta na Poljsko. Obe slednji turneji sta bili skoz in skoz navdušena manifestacija bratske vzajemnosti in triumfalna pot jugoslovenske pesmi. Sedanja peta turneja bo kot nekak sklep ljubljanskih ilirskih svečanosti vodila zbor »Glasbene Matice« v prijateljsko Francijo.
rfavnaielj konzervatorija Matej Hubad, dolgoletni zborovodja pevskega zbora »Glasbene Matice«.
Turneje na Francosko ee udeleži 80 članov mešanega zbora »Glasbene Matice« pod vodstvom svojega zborovodje, opernega ravnatelja g. Poliča. Program je po veliki večini sestavljen iz zborov, ki jih je že na-Studiral prezaslužni ravnatelj Hubad za Češko in Poljsko, deloma iz par novih stvari, ki jih je oaštudiral ravnatelj Polič. 1
Pevski zbor odpotuje iz Ljubljane 23. t ra. zvečer ob 8.26 z monakovskim brzovla-kom, se ustavi drugi dan od 8. zjutraj db 10. zvečer v Monakovem, da tako izrabi lepo priliko in si ogleda to znamenito mesto. Ponoči se prepelje preko cele južne Nemčije mimo Stuttgarta in Karlsruhe do Kehle. obmejne postaje Nemčije proti Franciji, prekorači Reno Ln že bo na francoskih tleh v Strasbourgu. Prvotno je bil določen prvi koncert v Strasbourgu. vendar se je moral zaradi obširnosti turneje opustiti. Zbor ima v tem mestu kratek oddih, da si tekom dopoldneva ogleda zanimivo mesto, ki tvori nekak prehod iz germanskega na romanski svet Strasbourg je kot osrednja točka Alzacije bil 50 let v nemški posesti Vseh teb 50 let je bila iskrena želja vsakega Francoza, da bi se to mesto osvooodilo in povrnilo Franciji. Dokaz temu spomenik Strasbourg na javnem trgu v Parizu, kamor so neprestano polagali rodoljubi in de-putaeije vence do osvoboditve ob prevratu 1918. Ob pol 2. pop. bo zbor nadaljeval pot v Nancy, kamor pride ob pol 4. popoldne b kjer priredi v torek 26. L m.
perni ravnatelj Mirko Polič, zborovodja pevskega zbora »Glasbene Matice«
zvečer svoj prvi koncert na francoskih tleh. V sredo 27- t m. se odpelje zbor v premo-gokopni revir Alzacije, Moselle in Lorrai-ne proti meji luksemburški. kjer se bosta vršila dva koncerta nameniena v prvi vrsti našim izseljenikom. ki delajo v tamošniih premogokopih. Zborov koncert se bo vršil zvečer v Merlehachu. kvartet »Glasbene Malice patice pa koncertira isti večer na drugem koncertu, kakih 50 km oddaljeno, v An-metzu. Merlebaohe in Aumetz sta nekaka središča naših izseljencev, katerih je v obeh okoliših okroglo 6000.
Še isto noč se vrne zbor v Metz, kjer prenoči in se odpelje drugo jutro 28 t. m. v Reims, kamor prispe ob 12. uri opoldne. Reims je eno najzanimivejših francoskih mest. toliko imenovano za časa svetovne vojne, kjer so se tedaj vršili največji boji in je porušena reimska katedrala tudi vzdignila Američane, da so šli » boj proti Nemčiji, ko so hotel; Nemci razdirati tudi največje kulturne pridobitve sredjega veka. V Reimsu se bo zbor poklonil popoldne ob 4. uri junaškim braniteljem tega mesta pred spomenikom, ki je njim v čast postavljen na javnem trgu blizu reim-6ke katedrale. Zvečer pa bo v veliki mestni dvorani koncert.
Iz Reimska pojde zbor v petek 29. t m opoldne na najsevernejšo točko, v Lille. staro, izredno zanimivo mesto, križišče vež železnic proti Belgiji in Angliji. Lille je posebno važno iz trgovskega ozira, saj ima eno najstareSih francoskih borz Hvala bogu je vojna vihra temu mestu skoro popolnoma prizanesla ter so ostali ohranjeni vsi zna meniti zgodovinski spomeniki Takoj pred
■'fmi Lilla pa se je začelo velikansko več-o bojišče. V Lillu bo koncert v Hipo-
• umu, največji mestni dvorani, v soboto 30. t m.
Nedelja 1. decembra bo zopet posvečena našim rojakom-izseljencem ki bivajo v okolici Lensa Tam- je brezštevilno premogo-kopov in v njih dela noč in dan tudi okrog 12.000 naših rojakov Njim bo posvečen koncert v nedeljo dopoldne ob 11 uri kot nekak mil pozdrav domovine Pripomniti je trebaO da je dala »Glasbena Matica« tri četrtine prostorov v dvoranah v Lensu. Merlebachu in Aumetzu popolnoma brezplačno našim rojakom na razpolago.
Zvečer tega dne pa bodo Matičarji ob 10. uri že na severnem kolodvoru v Parizu. Takoj naslednji dan, v ponedeljek 2. decembra popoldne bo v Parizu svečana proslava našega državnega praznika, obenem pa tudi proslava I201etnice Ilirije oživljene v veliki dvorani pariške univerze na Sornonni Govorili bodo razni francoski državniki in učenjaki, govorila bosta tudi naš poslanik, minister dr Spalajkovič ter zastopnik Slovencev Dober del programa, kake tričetri ure. pa bo izpopolnil pevski zbor »Glasbene Matice z izbranimi jugoslovenski mi pesmimi Dvorana na Sorbonni ima nad 3000 sedežev. — Drugi koncert »Glasbene Matice« pa bo v torek 3 decembra v eni najlepših pariških dvoran, v Sale Gaveau Sredo in četrtek 4. in 5 decembra bo porabil zbor deloma za to, da nastopi v radiju Pariz, deloma pa, da si ogleda, kolikor je pač mogoče v tako kratkem času. zanimivosti pariškega mesta in pa Versailles
V petek 6. decembra bo zbor koncerti-ral v enem najlepših francoskih mest. v Dijonu. odkoder odpotuje v soboto 7. decembra direktno v Grenohle. Tam bo kon-certiral v nedeljo 8. decembra popoldne ob 3. v mestnem gledališču. V ponedeljek 9. decembra se vrne zbor iz Grenobla v Lvon in bo koncertiral zvečer v velikem mestnem gledališču Grenobelčani in Lyončani so bili pred več leti v Ljubljani Udeleženci takratnega potovanja po Jugoslaviji še danes ne morejo pozabiti izredno prisrčnega sprejema. ki ga jim je v Ljubljani priredilo prebivalstvo. predvsem slovenska mladina.
Iz Lyona krenejo Matičarji proti domu In priredijo zadnji koncert v torek 10. decembra pred povabljenimi gosti v Ženevi, sedežu Društva narodov. Taikoj po koncertu v noči od torka na sredo se odpelje zbor proti domu, ostane čez dan v Curihu in bo v četrtek 12. decembra zjutraj ob pol 9. z monakovskim braovlakom zopet v Ljubljani.
Važna pridobitev rudarskega instituta
Liubllana, 16. novembra.
Novi laboratorij za metalografijo in metalurgijo je otvorjen na rudarskem institutu naše univerze. Laboratorij je organiziran Po iniciativi predstoinika univ. profesorja mg A. Kopilova: vodja laboratoriia je univ. profesor ing. Ignacij Maj del. Glavna naprav, v laboratoriju Je veliki metalni ml-Kroskop. Z metalnim mikroskopom se proučujejo s posebnimi reaktive iedkani obrusi vzorcev železa. Jekla, grodelja. sooiin ba-.	Povečanje variira od
ca 20X do 2000X. Po izgledu obrusa (ali njegove slike, katero lahko napravijo) presojalo o značaju kristalizacUe (granulaci-Je) materiala, o negovi homoeenosti. o stopmi kalenia. mehčanja ln sploh o toplotnem rafiniraniu materiala, o prisotnosti koristnih ali škodMivih (žveplo, fosfor in dr) primesi itd. Poleg tega je mogoče do-ločiti s pomočjo metalnega mikroskopa vzroke prelomov ali poškodb različnih delov parnih kotlov, strojev in metaličnih
Vse je navdušeno Predstave ob %5„ 6* 9.
dnvnotepega velefflma Ij&ibezni ki strastnega občutja
MELODIJA KRTI
Dve>t ljubezni — prebitje moža, ki prvič v svojem življenju ugleda ženo — lepo, omamljivo...
Charles Farrell in Mary Duncan
FIlm, k« aa mota vfcktf vsakdo, nmcrtvor, U C£tMA (lffsv4i«s»
ostane nepozaben vse iVve dmi! - Pole* tega	KJ71V vriUCTCU
»ajnovejši ufa žurnal.	Telefon 2124.
konstrukcij; potom primerjanja slik obru-sov na mestu poškodbe rn na drugih (zdravih) mestih je mogoče ugotoviti, če je nastala poškodba kot posledica slabega materiala. iz katerega je bil zgrajen ta del, ali pa je poškodba nastala zaradi slabega ravnanja z materialom oziroma zaradi spremembe strukture materiala, povzročene od mehaničnih, toplotnih ali nekih drugih vplivov že pri samem delu stroja (kotla, konstrukcije).	'
V zadnjih časih se je razširilo mikrosko-pično in fotomikroskopično proučevanje strukture premogov. Take preiskave «lu?ijo za: natančno klasificiranje premogov. Identifikacijo slojišč. določitev razpredelitve pepela, žvepla in drugih primesi v premogu, za določitev sposobnosti premoga za nte-kočenle in dr. Isto tako rabimo metalni mikroskop za proučevanje rud
Z otvoritvijo omenjenega laboratoriia so dobili naši dijaki nov vaien pripomoček k študiju.
Dom jeseniškega Sokola
Jesenice. 16. novembra.
Dela pri Sokolskem domu se bližaio koncu. Mizarska dela. katera so prevzeli združeni mizarski mojstri iz Tesenic. so že večinoma dokončana, treba pa bo še te dni izvršiti nareljavo elektrike, izvesti opremo odra. položitev parketov v dvorani ter Izvršiti še nekatera kHučavničar^ka dela. ki lih je prevzel domačin g Franc ^majdek
Tako bo društvo s sodelovanjem nekaterih zelo agilnih in požrtvovalnih članov m podnoro nekaterih ue'ednih rodoliubov izven lesenic. prišlo do svojega prepo-trebnega in že zdavnai zaželenega doma.
Sicer Pa zunaj stavb, v višino še ne bo popolnoma doeraiena po prvotnih načrtih, kar oa se bo dovršilo v nekai letih, toda na znotrai bo stavba odgovariala vsem društvenim potrebam in so vsi prostori zelo dobro razdelieni Pri glavnem vhodu Izgleda ooslonie skromno, toda kdor pride v leno ureien vestibul. le priletno nresene-Cen. ko u?'eda pod «eboi veliko dvorano, ki ie 2?rv dolga. 11.10 m široka in 7.60 m visoka Po'ee soVnlske telovadnice v Kran-iu te to naivpčia dvorana na Gor*»n«skem. Tudi gledališki oder ima ze'o ve'iko novršino. sai meri 12 metrov v širino in 8.35 m v vlo-bino. tako da bo moeoče ooW gledaliških predstav izvaiati tudi vse telovadne nastope na odru.
Poleg glavne dvorane sta na obeh straneh še dve maniši dvorani, tako dn bo naenkrat lahko te'ovadi'o več oddelkov, od-enkrat lahko te1ovadi,oiim1hwvum,hwvtirrlh nosno delovalo več odsekov. Nfa levem krilu poslrvnja «e naha»a srednjeveška odbo-rova soba. pole? odra pa ve'ika soba za godbene In pevske vale. Na desnem kri'u Pa je maniša soba ki se bo oddala v na-iem. ter večia soba v gostilniške namene in ena soba in kuhinja kot stanovanje za hišnika.
Pod vestlbulom se nahala še prostor za garderobo, kleti, štirje prostori z, prhe tn dve umivalnici. V vse. prostore ie napeljan vodovod Poleg donfe pa je obširno letno telovadišče. brez dvoma naivečie sokolsko na Gorenjskem, tako da bo društvo preskrbljeno z vsem. da bo lahko vršilo svoje delo na vseh poljih telesnovzgojnega in prosvetnega dela.
„Ne boš umrl kakor človek"
Gustav Toplak, sin mladega posestnika v župniji Sv. Križu, je kmalu v začetku svetovne vojne moral na rusko fronto, kjer 60 ga ujeli in nato odvedli v Sibirijo, kjer je preživel tri leta. Kakor pa so se razni slovenski fantje pri vojakih marsikaj naučili, tako je tudi Gustav znal narejati iz kovine mars:kaka lepotičja. posebno prstane, s katerimi je lepo zaslužil in si prihranil denarja. Ker se mu je končno v Sibiriji stožilo po domu. je poiskal nekega agenta, ki ga je spretno spravil čez mejo. Tako je zopet prišel domov. Ker pa je vojna še vedno trajala, so ga poslali vnovič na rusko fronto, dasi je bil bolehav, oslabel od fizičnih naporov. gladu in strahu. Nekega dne je stal proti večeru na straži ravno tam. kjer se je par dni poprej vršila huda bitka. Ležalo je naokrog še mnogo trupel, ki so jih sanitetni vojaki znašali v globoko izkopano jamo. Na vrb so končno položili nekega mrtvega popa. Ko so na mrliče ravno hoteli nameta-ti plast zemlje, je pristopil Gustav Toplak. Ves izčrpan od stalnih naporov, žalosti, jeze in obupa je obrnil puško z nasajenim bodalom proti popu in baje dejal: »Si zdaj videl vso grdobijo? Zakaj pa niste branili, da se ne bi kulturni ljudje in še kristjani po vrhu, klatili in mesarili?!« In je sunil z bodalom proti gomili...
Tedaj je že nastopila noč in kmalo nato so se menjale straže. Prenočišče je bilo precej daleč zadaj v neki stari šoli. Spotoma je Gustava začela skeleti vest. Vedno bolj se mu je dozdevalo, da ga nekaj spremlja. Ko je prišel v gornje nadstropje §ole do svojega ležišča in je odložil puško, se je nenadoma zastrmel v okno, prebledel in se nato ves strt vsedel na ležišče. Šele čez čas je razodel tovarišem, da je imel naslednji privid: Nekaj je od zunaj močno potrkalo na okno in neznan glas mu je dejal: »Kaj si storil? Ne boš umrl kakor človek, marveč kakor živinčel . . .c
Napram tovarišem je Gustav priznal, da je hotel v tem trenutku zgrabiti za puško, a je bil tako slab, da je ni mogel uporabiti Čisto jasno torej, da je njegova izčrpanost in potrtost povzročila halucinacijo.
Gustav, ki je bil pred vojno vesele in prav živahne narave, se po tem dogodku ni mogel več duševno okrepiti. Ostal je žalosten in pobil Ko se je po končani vojni vrnil domov, eo ga domači večkrat vpraševali, kako da se je tako izpremenil. Vedno je odvrnil, da ima neke težke slutnje, a vesel, da sploh ne more biti več.
Ker očetovo posestvo ne zadošča, da bi 6e doma zadrževali vsi otroci, se je Gustav po par tednih odpravil z doma, da si poišče zaslužek. A imel je smolo in ni mogel najti ničesar. V Zagrebu pa je bil takrat njegov brat mesar in ta ga je povabil k sebi češ: naj se nekoliko privadi mesarskega posla, nakar bo morda laglje prišel do zaslužka. Res je Gustav privolil in se lotil dela. Nekoč je pomočnik Kajzer v klavnici klal vola, a Gustav je stal zraven in mu pomagal. Blizu tam pa je tudi neki mesarski vajenec drugega mojstra razdeloval drobovino. Pomočnik Kajzer je tedaj opozoril vajenca, j naj pazi, da ne bo s krvjo obrizgal okolice, i Ta opomin je vajenca tako razdražil, da se je fante okrenil in porinil nič hudega slu-
tečemu, pripognjenemu Gustavu ostri nož med rebra. Pomoč je bila brezuspešna, nesrečni Gustav je zaradi notranje krvavitve takoj izdihniL — J. K.
Narod sebi!
Nele vsak posameznik, ampak tudi vsak narod ima tisto srečo, ki si jo sam skuje. Našim bratom v njihovem trpljenju nič ne pomagajo sami naši vzdihi in pomilovanie. potrebne so jim naše dejanske žrtve ln sicer žrtve, ki jih lahko vsak zmore. Razumljivo je. da ni v vsakem dobre volje za dar zaradi pogostih nabiranj za razne namene Toda ni druge poti kot prostovoljnega narodnega davka. Droben dar ni le materiji'na žrtev, ampak ie istočasno izraz naše ljubezni do nesrečnih mater, deklet mož in mladeničev. ki iim ie kruta usoda pri*i«nila na če'o tmiev venec brezmejnega gorja in trpljenja Po celi Sloveniji bodo požrtvovalne nabirateliice in nabiratelii tekom da-našmega dne zbirali prispevke za Jugoslo-vensko Matico. Kdorkoli si. ki te ustavijo na cesti, na domu ali v Javnem lokalu, iz-kaži se. da ni tvoja narodna zavednost puhla faza da spoznavaš nevarnost, ki preti obstoju našega naroda. »Narod sebi« naj bo uveljavljeno na celi črti.
Priprave za zgradbo stanovanjskih hiš
Jesenice. 16. novembra.
Letošnja gradbena sezona v naši industrijski kotlini se bliža svojemu koncu. Tekom nje se ie zgradilo toliko hiš, kakor še v nobeni doslej. Tudi za prihodnje leto se obeta živahna gradbena delavnost. Mogoče se bo zgradilo še več hiš. kakor letos. Že sedaj planirajo pod Možaklji, delavci stav-bišče za kakih 12 hiš. Graditi iih bodo začeli takoi spomladi. Stavbena zadruga »Stan in dom« pa ie kupila od gospe Helene Lavtižar zemljišče v izmeri 16.000 km*.
Tudi to zemljišče je v podnožju Možak-Ije. Zemljišče je zelo pripravno za stanovanjsko kolonijo in bo imenovana zadruga začela zidati hiše že spomladi, kolikor ji zaenkrat dopuščajo denarna sredstva. Nekoliko nižje proti Blejski Dobravi pa je te dni 9 strank kupilo stavbne parcele od posestnika Cerneta iz B'ejske Dobrave. Iz tega naselja, ki ie pred tremi leti štelo le par hiš bo polagoma nastala velika vas. Skoda, da spada ta kraj pod občino Gorje, kamor ie najmanj 2 uri hoda Od lesenic pa loči kraj samo reka Sava. Treba bo čimprei ukreniti vse potrebno, da se ta velika stanovaniska kolonija priključi Jesenicam ker vendar ne gre. da bi prebivalci kolonije spadali na eni strani pod občino Gorje, na drugi pa pod jeseniško župniio. torej kot živi v zelo oddaljeno občino, kot mrtvi pa na Jesenice. Nižie tovarne bo treba zgraditi tudi most preko Save. da ne bo treba delavcem delati velikih ovinkov, kadar gredo v službo in domov.
Zelo zadovolini na so prebivalci tega kraja z dobro cesto, ki io le dal urediti ravnatelj g. Becker iz Dobrave To ie ena najlepših cest v našem kraju, dočim ie jeseniška občinska cesta skozi Kurio vas proti novim stanovanjskim barakam v takem stanju. da je za vsak promet skoro neuporabna. Čudno, da se zanio nihče ne briga, ko le vendar tik ob rriei gramoz v velikih množinah na razpolago.
Škrlatinka med deco
Se'ca nad Šfcofio Loko. 16. nov.
Med šoloobvezno mladino v Selcih nad Škofjo Loko. ki ie bila doslej obvarovana pred napadi te nevarne nalezljive bolezni, so se tekom tega tedna pojavili trije primeri obolelosti, ki v razvoia časa ne utegnejo ostati osamljeni. Zaradi velike in-fekcioznosti se lahko ob nečuječnosti prizadetih bolezen opasno razširi in pozneje z doka} večjimi težavami zatre. Izolirane družine naj se zato točno ravnajo po zdravniških predpisih, da ne izoostavliaio nevarnosti sebe in okolice. Običajno obole otroci od 3.—15,. leta, morejo pa se inficirati tudi starejše osebe.
V desetdnevni inkubacijski dobi čutijo oboleli splošno oslabelost, nato se pojavlja bljuvanje in zaradi nastopajoče angine močne bolečine v grlu. Kmalu zatem se prikažejo značilni izpuščaii drobnih rdečih zrnc, najpreje nad ključnicami in nato po vsem telesu ter vročina do 40 stopinj. Po preteku enega tedna se prične bolnik luščiti v velikih krpah, ki so zelo okuževal-nega svojstva. — To so glavni znaki obolenja ln potek škrlatinke. Starši nai v prizadetih primerih bolezen takoj prijavijo in pozovelo zdravnika. Kali bolezni se iahko preneseio tudi s papirjem, obleko ali perilom.
Umevne so odličnosti
, ZEPHIR PECi tez
10 greje eno sobo 24
kg. drva	ur
Večje vrste peči grejejo tudi 3-4 sobe enaki Na zah'evo brezp ačen popis.
ZEPHIR TVORNICA PLČI D. a
hubo.ica
Samoprodaja za Ljubljano?
BREZNIK & FRITSrH
Samoprodaja ca Celje: D. RAKLiSCP Samoprodaja za Maribor:
PINTER I LENARD
Zasačen vlomilec
Ljubljana. 16. novembra.
Bil je prav malce okajen, ko je zapustil popoldne znano dalmatinsko klet na Miklošičevi cesti in krenil okrog vogala na Sent-petersko cesto. Stikal ie po žepih in momljal: »Vraga. Miha spet si vse zapil... vse zapil!«
Pred hotelom »Sočo« se Je ustavil, nekai časa pomišljal. nato pa se splazil v vežo skozi stranski vhod Zdelo se mu ie baš dovoli temačno, zato se ie zadovoljno namuznil. Stopal je tiho oprezno se ozirajoč okrog. Še korak in bil je pred vrati sobe. Prijel je nalahno za kliuko. toda vrata so ostala zaprta. »Zaklenjeno«, si ie mislil. Prihodnj trenutek ie posegel v žen in izvlekel šop ključev Nalahko ie Porinil prvega v ključavnico, vendar ie zaškripalo. Poskusil je drugega in je šlo. Vrata so se udala. prožen skok in in vlomilec ie bil v sobi Kakor ie sicer previdno ravnal in si ogledoval sobo najpopreje skozi luknjico ključavnice, pa je vendar začula škripanje sobarica Mirni, se sklonila čez ograjt hodnika prvega nadstropja ter opazila smukniti temno postavo v njeno sobo.
»Oho. to-le bo pa dolgo iskani tat!« ie menila nekoliko razburiena in potiho priklicala tovarišico Reziko F. Obe sta odhiteli v pritličje in že stali v sobi pred vlomilcem. 35-letnim brezposelnim lončarjem Miho luhantom iz Gore Pri Komendi »Kaj Pa iščete v najini sobi?« Možakar ie ostal trenotek v strašni zadregi, ker pa je čeden fant se ie čez čas zbral in se nasmehnil: Ej, zmerom sem imel rad dekletj'«
»Kaj?! Rezika kar hitro skoči po stražnika!«
»Ne bodite no taka...« je brani! Miha. Seveda ni pomagalo. Miha ni imel niti časa misliti na pobeg. Še malo in že ie stal na hodniku priklicani stražnik, ki ga ie uklenil med splošnim halojem vse hiše ter ga od-vedel na policijo.
»Vedno sem bil neroda«. se Je zagovarjal Miha. »Rad ga piiem in m1 seveda manika denarja. Čisto mlad sem odšel v Ameriko. Mislite, da sem dobil tam delo? Kaj še? Ko sem se potepal okrog po velikih mestih, mi ie nekoč prišlo na um. da lahko živim tudi brez žuliavih rok Pričel sem krasti Kradel sem po Newvorku. po Chicagu in drugod. Sledmič sem prijadral v zapor. Odsedel sem celih pet let ..«
»Kako na zdaj — niste kradli?«
»Nak, delal sem. a sem že nekaj časa brez posla. Tam-le na Sv. Petra cesti sem se h "tel le pozabavati.«
»O. ti Miha ti Kaj pa ti-Ie kliuči in vitlih. ki smo ga našli v tvojih žepih?«
»Gospod, vse to sem vzel s seboi samo zaradi tega, ker rad izgubim ključ od stanovanja. V TrbovUe sem nameraval iti, da si preskrbim tam delo. Tam oa je veliko barak in je težko priti do ključa. Od drugih ne maram biti odvisen...«
»Miha. kako lažeš!« ie zaključil nadzornik ter pomignil stražniku, ki ie nepoboljšljivega grešnika odvedel v zapor.
Iz našega malega muzeja čudovitosti
Pri moji veri — tako zanimive in obilne poklone prejemamo letošnjo iesen v uredništvo. da smo že vnaprej bogato obdarovani za Miklavža in da se bo izložbeno okno naše inseratne uprave v Prešernovi ulici kmalu kompletiralo kot mal muze: ku-riozitet in šegavosti matere narave. Človeška roka iz repe še vedno vzbuia nai-več Dozornosti in — hvala Bogu — tudi strašno strašnih govoric, da se bo nekai hudega zgodilo. Bab evemost namreč nt samo vrlina kakin podeželskih čenč. marveč odlikuje tudi fantaziio te in one liub-lianske tete . . . Nu. nadalje !e našim gospodinjam močno všeč kolosalna kumara in petero zejinih glav na enem krhliu. otroci pa se muza o rdečemu korenčku, ki ie zrastel kakor cuceli
Zadnie dni smo pre eli še naslednje čudovitosti ki iih oredočuiemo tudi na sliki:
Iz Bohoričeve ulice nam ie mlad Driiateli prinesel bohoten oeteršil ček. ki ie zrastel v kosti. Tam so našli tudi korenček, ki ie zrastel v zaviženi epruveti, a ta se e. žaL razbila. Iz Tržne ulice v Spodnii Šiški na nam je g. Fran Kmetič poslal v dar krasno velikansko iabolko, ki se ie skrivalo na nekem pritlikavcu čisto soodai med riblz-liem in ie ta^o leno dozorelo da odtehta pet drugih jabolk. Za ta sočni prispevek smo še posebno hvaležni . . A g. Jošk® Novšak nam ie poslal tak koren, kakor da b: kazal f'go.
Vsega. žal. ne moremo spraviti na sliko in lua ne v »muze« v Prešernovi ulici Sai nam ie n. pr. g. A'oizii Šoba z Zdoi Dri Brežicah poslal tako lepo iagodo. da smo io brez nadalin ega — pozobali. Vsem. posebno oa tudi gospodičnam in družinv ki se nas spominjajo s hrošči avalal
Prvovrstno urejeni
zobni atelje Be¥C Joško
bok* »Rgovoa« - nasproti Kneza)
Sprejema od K9—*13 (1) ki
od 14(2)—y218(6) Na tebio sprejema tnrdi izven | navedenih u>r. — Ofc> nedeljah > g	dopoldne.	|p
Zagorsko pismo o prosvetnem delu
Zagorje, 15. novembra
V na5i dolhif je bil kljub neugodnim živ-Oenskim razmeram že od nekdaj razvit močan čut za organizatorno, predvsem prosvetno delo. Znan glasbenik ie krstil nekoč Zagorje za — češko vas, kajti res ie, da ni biio v polpretekli dobi niti hiše, kjer se ne bi glasila pesem, bodisi na gosiih ali Pihalu, lesu, g laso vir ju ali harmoniki. »Ql. društvo Zagorje« je združevalo ieta in leta najboljša moška m ženska grla, ki so si pridobila tudi izven doline rnarsikako lovoriko. Rudniška godba na pihala je že stara institucija, ki še sedaj v veščih rokah Srečka Godine najlepše prospeva. Sekstet »GL dr.« je bil znan daleč okoli. V nedeljah Jn na delopust se je torej glasila pesem. delavec, obrtnik si je v prostem času zasviral. zagodil kratkočasno »vižo« — bili so pač brezskrbni časi.
Razne struje so združevale doraščajočo mladino v dramatskih odsekih. Mend» ni bilo oderskega dela one dobe, ki bi se ne odigralo na naših »deskah«. Knjižnice so Imele mnogoštevilne čitatelje; kratko — dolina zagorska, slava tvoji preteklosti! Tako torej je bilo njega, oziroma nje dni.
Prišla je vojna. Povsod je zgrabila, razpršila ljudi, uničila kulturne pridobitve, po" divjala človeka in ga utrudila. — mu uničila Idealizem. Za njo so se zvrstile še druge krtee, najgloblje je posegla socialna, človek se je znašel pred samim seboj, svojo revščino, pred skrbjo za obstanek. Še po" slednjič se Je tik po zaključku vojne z ugašajočimi močmi oklenil prosvetnega dela v domovih in društvih, — prosvetno življenje je te čase močneje vzplapolalo — potem je omagal kakor umirajoči po svetlem trenutku. Res da so idealni borci skušali vzdržati prosvetno delo na prejšnji višini. ustanavljali so nove odseke, ki so Po kratkem delovanju sami od sebe utihnili, mladina ni našla vzora, obrnila se je proč in brez cflia je začela hoditi svoja pota. Težke živfjenske brige so skoro udušile zadnjo kal idealizma, ki edini ustvarja ljudsko prosveto. Razni odbori so si, pravim, belili glave, kako zajeziti razkroj, oblagali so se z delom povsod, prevzemali odgovorna mesta, bodrili z zgledom m beseda BiH so skoro redni primeri, da je ena in ista oseba zavzemala mesto v več odborih. To je dovedlo do takih ekstremov, da bi o tem lahko pisal romane. Nad navedem samo eno zunanjo bizarno okoliščino, prav za prav humoristično zadevo: Ce bi fotografiral tedaj odbore raznih korporacij, bi zadostovalo, da bi fotograf pod pet ena kih slik postavil jmena Petih različnih od' sekov. Tako, mislim, je bilo skoro povsod ▼ krajih, kjer prebiva proletarijaL Bili so pač žalostni časi in ukajmo, da se ne povrnejo več.
V zadnji dobi Je opaziti počasno prebujanje iz mrtvila. Mladina zopet kaže veselje in voljo do prosvetnega dela. Dramat-ski odsek Sokola bi storil prav, če čim prej povabi v svojo sredo naraščaj, ki čaka prijazne besede in bratskega miga. GL društvo Je, zavedaioč se svojega poslanstva. započelo akcijo za glasbeno šolo. Starši nad se vendar zavedajo dolžnosti, ki jo hnajo do svoje *3ece tudi v kulturnem pogledu. Nekatj se jih je javilo, število pa ie lahko dosti večje. — V zadnji dobi se tudi snuje nova knjižnica in sicer v okriKu *Kola jugoslovenskih sester«. Kakor ie sedaj izključeno, da bi apel na pripadnike različnih političnih nazirani združil torej vsa pevska grla, vse dramatsko osobje v eno družino, tako je mogoče in nujno združiti vse knjižnice v eno samo, obsežno ta bogato javno knjižnico.
Poglejmo! Imeli smo že lepo število knjižnic, vse so počasi saspale in se zapravile. Ista usoda preti ostalim še delujočim knjižnicam, namreč — staranje, ker ni zadostnega novega dotoka knjig. Te so danes zelo drage, a bi jih morale knjižnice stalno nabavli ati. če bi hotele res služiti svojemu namenu — izobrazbi in zabavi najširšim plastem naroda V teh okoli" ščinah ie, kakor pozdravljamo to strem-ijenje. žal. tudi na novo snujoča knjižnica »Kola« obsojena na počasno umiranje. Če Pa je stvar taka. leži na dlani, da je sedaj čas združiti vse knjižnice občine v eno. To bo sicer težko šlo, odpora bo mnogo, po" mislekov, a uvidevnost in ljubezen do naroda bo premostila tudi te ovire. Stvar odborov ie, da to vprašanje prerešetajo. Z združitvijo bi se poenostavilo poslovanje, dvignila denarna sredstva, to bi odločilno vplivalo na nivo in število novo kupljenih knjig, kar bi po svoje na drugi strani pospeševalo zanimanje za knjigo. Vse knjige, kar jih de v javnih knjižnicah, so last vseh čitajočih občanov, ki imajo pravico ln dolžnost zahtevati od vodilnih osebnosti, da jim nudi svoj maksimum, ker le v tem primeru bo ono storiio svojo dolžnost rade volje ter s pridnim poseganjem po štivu pripomoglo k razmahu knjižnice. Kam pa mislimo! Zagorje m okolica ima pet tanižnic, izmed njih pa samo »Knjižnica rudniških nameščencev« zasluži svoie ime, ker stalno posluje in se za veliko silo oskrbuje z novo literaturo. Če pa romisli-mo, da je ona preteklo leto posodila med okroglo 3000 duš samo 1274 krni?, znači, da Je komaj vsak tretii človek DrečitP'1 eno knjigo. Nova, vse knjige iz knjižnic do'ine obsegajoča javna kmiižnica naj bi imela svoj prostor v središču zagorske občine, morda v občinski hiši. Dolžnost občinstva, pravim, in dolžnost odločilnih faktorjev je, da uvidijo to potrebo, premostijo ovire in izvršijo važno kulturno delo. Vsi bomo ta korak prvdravili z nedeljenim odobravanjem. Sedai je čas — združimo se. ker tako zahtevata potreba in doba. — AmL
Najdeno človeško okostje
Dole, 16. novembra.
Lovci. Jd so lovili te dni po Jatni od Št Ruperta naprej pod Kumom so našli v nekem tolmunu že močno razjedeno okostje nedoraslega človeka. Domneva se, da je s to strašno najdbo resšena uganka izginotja Podlesnikovega smčka iz Svibna nad Ra-dečem. Deček ie kakor se je ponovno poročalo, »zginil z doma že pred dolgimi tedni in domnevalo se je, da so ga odvedli cigani. Varnostne oblasti so cigane, ki so se klatili v teh krajih, tudi zasledovale in mnoge zaslišale. Vsa preiskava pa ni imela zaželjenega uspeha. O dečku ni bilo sledu. Prebivalstvo je mnenja, da je deček v gozdu postal žrtev kakih zveri, najbrž divjih prašičev.
IZBORNA PORTUGALKA,
pristen mošt in druga fina dolenjska in štajerska vina. Prvovrstna kuhinja v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti.
Šolsko vprašanje v Trbovljah in Hrastnika
Trbovlje, 16. novembra. Na svoji seji dne 26. oktobra je sklenil občinski odbor, da izda kraiev. šol. odboroma v Trbovljah in Hrastniku garancijska Pisma za najetje posojila v svrho graditve šolskega poslopja v Hrastniku, dozidave 6 učnih sob pri osnovni šoli v Trbovljah II. in zgraditev stanovanjskega poslopj, za učiteljstvo meščanske šole. TPD se je proti temu sklepu pritožila na banovinsko oblast Občinski odbor ie v največji stiski. Potreba in pa šolska oblast silita občino kategorično k izvršitvi gorenjega sklepa. TPD pa za krajevne potrebe nima potrebnega smisla in se pritožuje.
O trboveljskih šolskih razmerah smo že veliko pisali. Za danes samo nekaj suhih številk, ki jasno pričajo o vsej naši neznosni šolski mizeriji. — V Hrastniku je 18 razredov in samo 12 učnih sob: v Trbovljah II. 22 razredov in 16 učnih sob, na Vodah pa celo 25 razredov in samo 12 učnih s®b. Te številke govore dovolj jasno in dovolj osvetljujejo vso naklonjenost ki jo kaže TPD do prebivalstva. Kako vse drugače skrbi v tem pogledu industrija v drugib državah za svoie delavstvo.
Največji škandal je brezdvomno šola na Vodah, ki ima za 25 razredov na razpolago samo 12 učnih sob. Po reverzu bi morala zgraditi novo šolsko poslopje IPD. Ta pa se brani na vse načine in skuša izpodbitl veljavnost reverza: s tem se seveda stvar samo zavlačuje. Nočem izrekati sodbe o veljavnosti ali neveljavnosti reverza. To bodo opravili juristi, pač pa moramo izreči svoje začudenje, da se ta veliavnost ozir. neveljavnost ni mogla še dognati v dolgih 10 letih od prevrata pa do danes. — Šolske razmere v na*i dolini knče po od-pomoči in ne trpe nobenega umetnega zavlačevanja več.
a zimo
priporoča svojo zaJogo nogavfc, triko, taže ifli prvovrstnih čeških copat po
-priznano korf<cwrertarwh cenah. 14153
L PODBOJ nasip roti cerkve sv. Petra.
Staršem in vzgojiteljem
Velevažen faktor pri telesni vzgoji naše mladine je gotovo skrb za lepo zraslo telo. Telesne hibe zapirajo marsikateremu vele-nadarjenemu človeku pot k gotovim poklicem ter vplivajo silno škodljivo na splošno zdravstveno stanje in povzročajo zgodnje hiranje. Dolžnost vsakega človeka je, da se posluži prilik, ki jih nudi za zdravljenje ortopedski zavod »Atene«, ki je sedaj nastanjen v Mladiki, Šubičeva ulica v Ljubljani.
Zavod deluje že 5 let pod nadzorstvom špecijalista dr. Minara. Pomoč se nudi otrokom s skrivljeno hrbtenico, z znaki grbe, v rasti zaostalim, z oslabelimi živci itd. Napake, ki se jih v kalli zapazi in zdravi, so hitro odstranjene. Ne tako, ako je bolezen zastarela. Močno razvite hibe se dajo le omejiti, kar pa ima za bolnika tudi svojo važnost
Starši naj nikar ne čakajo tako dolgo, da postanejo napake že na zunaj vidne in naj se ne toiažHo z običajnim izgovorom, da Je še čas. Omeniti je treba, da so državni in dobrodelni zavodi telesnemu vzgoievališčn naklonjeni in da pošiljajo svoje nebogljen-ce v zavod, ki je že na stotine ozdravelih odposlal v življenje.
Starši in vzgojitelji, kateriTb Je na srca blagor otrok, naj se o vsem tem natančneje informirajo v zavoda samsaJ. Pojasnila se dobe vsak Šolski dan od 3. do pol 6. popoldne.
Zaščita ptic
Z deževno jesenjo in bližajočim se mrazom zopet nastopajo za ptice hudi časi. Kako jih bomo zaščitili? Dolgujemo jim varstvo Ln pomoč nele iz same ljubeznivosti. marveč tudi zaradi niihove koristnosti.
Mar se vsi zavedamo, v kako veliki meri je gospodarstvo, kmetijstvo odvisno od zaščite gotovih vrst ptic? Velika opustošenja gozdov, parkov, drevoredov in vinogradov lahko nastajajo zaradi pomanjkanja ptičev, ki se hranijo z mrčesom in gosenicami. Zaradi lovljenja ptičev, razdira-nja gnezd, odstranjevanja starih dreves in grmovja se škodljivi mrčes marsikod silno zaredL Umetna sredstva za uničevanje škodljivcev navadno ostajajr> brezuspešna. Tam pa, kjer se zaščita ptic pravilno iz-vaiia, se število koristnih ptic hitro pomnoži, škodiljivci pa izginjajo . . . Milijone gosenic,* uši, hroščev, moljev, pajkov, črvov, kj uničujejo listje, sadje in poljske pridelke, dnevno pohrustajo ptički. Nebroi mušic in muh vseh vrst ki nadlegujejo človeka, pospravijo posebno ptiči pevci.
Pravilno izvedena zaščita ptic je torej nujno potrebna. Praktično varstvo ptic obstoji v ustvaritvi pripravnih življenskih Poeoiev. prikladnih prilik za gnezdenje, v zimski prehrani in v zaščiti ptic pred sovražniki.
Zimska prehrana ptičev Je samo takrat koristna, če je primerna njih življenjskim navadam in potrebam. Samo pravilno kr-menje nam jamči za ohranitev in množitev naših ptičev. Kot najprikladnejša se je izkazala mešanica konoplje, ovsa. črnega
semeaa, solnčoih in bučnih ali kumarčnih iederc, makovega semena in mravljinjih jajčec. Poleg semen je tudi mast loi. nesoljena slanina (špeh) in slično primerna hrana, ker povzroča toploto.
Velike važnosti ie. da ie hrana ptičev dobra in jo lahko vedno dosežejo ter da se v vremenu ne pokvari. Tem potrebam ustrezajoče so krmilnice, ki jih je nabavilo ljubljansko Društvo za varstvo ptic in jih na željo oddaja ljubiteljem ptic. Praktična mesta za krmilnice so balkoni, verande, pod skedrejem, v vrtnih uticah in po gozdovih. Soljena ali kisla hrana (črni kruh, zelje, krompir ali drugi ostanki) nai se ptičem ne poklada, ker povzroča črevesne bolezni in tako mnogo bolj škoduje kakor koristi
Velike važnosti je nadalje zaščita Ptic pred sovražniki, ki so: podlasica, lisica, dihur, veverica in mačka. Vsi ti zasledujejo v prvi vrsti valeče samice in mladiče. Mani nevarne so ptice roparice. Napadajo večinoma samo bolne In slabotne ptiče. Najbrezvestnejši uničevalci pa so seveda ptičelovcL Napram njim ne sme biti par-dona in oblast nai jih strogo kaznuje.
Ena najvažnejših nalog za varstvo ptic je: mladini vcepiti pravo razumevanje za lepoto narave, ljubezen do ptičev in živali sploh. S strokovnim poukom mladine o varstvu ptic se obenem vzgaja značaj. Otroku ostane to, kar je slišal o naravi, za vse življenje vcepljeno v srce. Lepa. poučna pojasnila mladini so nujno potrebna hi bodo Pri pravilnem izvajanju tudi uspešna.
Po navedenem ie vsakomur dana možnost prispevati k zaščiti naših domačih ptičev-pevcev, bodisi dejansko, bodisi z denarno podporo. A vendar je neprecenljive važnosti vglobitev v stroja za varstvo ptic-pevk. Ker že obstoja v Ljubljani Društvo za varstvo ptic, bi priporočali vsakemu, da pristopi k društvu bodisi kot ustanovni, redni ali podporni član, bodisi da se dedansko udejstvuje. Čim več podpornih članov bo imelo društvo, tem lažje bo izvajalo naloge, ki društvo vsako leto čakajo.	V. Z.
LUKA MENARO"
Import {sfa
•kla4<Ka ■« nnhs*»1«
Celovška cesta 14
(prej srrtarna Kopač)	14194
Savinjsko pismo
Št Pavel. 16. novembra. Za nami je zahvalna nedelja, konec poslovnega ]eta za kmeta, ki dela na ta dan bilanco letine, ko se je pretolkel preko mladnih slan, preko moče, poietne suše in toče. S skrbnim očesom pretehta žito v kašči, zaloge krompirja, korenja In repe v kleti. Pazno posluhne, ko trka s sredincem po dneh trebušastih sodov jabolčnika, če polno donijo. Presodi r en ene repe v hlevih in tolste rilce v svinjakih, če bo lahko kaj spustil v prodaj. Na svisli še stopi pogledat, če sega deSeče seno še in volna otava do petrov, če bo slame dovolj v parnah.
Zadovoljen hvali Boga za bogati pridelek. Žito ie dobro plenilo. Lahko se le spravljalo seno, ki se ga je prav dobro nakosilo. otave se je načehalo za silo. Da bi vreme bilo ugodno za pašo tja do ad-venta, bi pač lahko ostal mnog .eliček v hlevu. Krompirja smo prodali le nekaj po nizkih cenah, ker je bilo preveč ponudbe, večina pa čaka v toplih kleteh, koliko ga preostane laičnim želodcem in požrešnim rilcem za prodajo na pomlad, ko bo povpraševanje večje.
Korenje je srednje, rep« debela. Koruze za silo. Še pred par leti ?mo kupovali težke vagone jabolk za jabolčnik, letos pa se že krije doma vsa potreba. Vsa hvala jrre našemu vrlemu učiteljstvu in vzornim drevesničarjem posebno gospod« Dolinšku, da so se zasadili travniki širom doline z dobrimi sadnimi sortami, ki so nam že letos vrgli lepe tisočake. (Da bo v bodoče predstavljalo ravno sadjarstvo lepo postojanko kmetijstva v dolini, nam Je porok ugodna lega ifi Izborna kakovost pridelka, ki nam zagotavlja gladko prodajo po lepih cenah.
Vse bi bilo dobro in bi tudi sv. Martin, ki nam je letos tako dobro krstil vino, boljše odrezal, ko bi ne bilo tako silno trda za denar, ki sra ni. pa ga ni. Hmellska bilanca je končala letos s težkim primanjkljajem in so splavali uoi na uiiliione po Savinii. Dobršen del doline, ki je šel sleoo za varljivimi glasovi vira blagostanja, danes cepeta v zanki m se udaja polagoma usodi, ko ni od nikoder nikake pomoči. Pri praizni kašči. praznem hlevu in prazni listnici se pa prav težko živi od lepih naukov in praznih obliub.
pa se Je zopet škandalozno vedlo; tu bo treba temeljite remedurc — v Interesu pri-' zadetih zavodov in gledališča samega.
r. P.
Pismo iz Julijske Krajine
Trst, 14. ajivcmbe*.
▼ PuS se te vršiJ prvi kongres tUitjanskih v»-sofcošo«erv iz JuSjsfke Krajine. V navzočnosti za-stopiiffikov vseh oblačit! so bili irta/di gospodje leto tw;eftiaa. lxja\ Jj&S so. da so vsi toobikzMaai m vsi se zaivedajo o<Szo«v*>rno6fi za težfke fialoee, ki jiii čakajo. »Ce po drusii dežetab fašisffi ko-rak-a*jo, morajo Julijski fašisti Soči. Treba ie po-Statati ofeofc sobe pa se vidi slovansko inedeo-tisti&io yS>ain«e, U ie t resnici mnogo tež;ega značaja, kakor se spk&io iiasAL« PropraivAjeni so oe vsJoo pirocMiSatode *> prosvetno deoo in era-ko, ika<kor nekdaj mtadiina v zr&i Sp&rti hočejo italijanski vnsokoišoka storiti mnogo ve£ ko« so sito-riB stari in kot storijo sedanji voditelji. Vsa fa-šistočna zfoororranoa se raikiju&u^tio s poeivora na ravojervanše Daftmacije. Tudi vnsokoSudci ▼ Puii so siovesno prisesti, de oe bodo marotv&li, dokler ne bo pefcooon v SajSten Franoesoo R«-monicto, to ie daJnrafcinsfci v-Ssofet*kAec, fcs je b3 na Krasa kx* italijanski dcirovotoc od A-vttrsi-oerv u jet n obešen.
Predsttftift notvetga m—ag snta pamArvne družbe Gosulich fe nržafiki pce^noc oome Aarredto Danratoe d5 fratjso«. Med <kJe®ua v TOewnem svomi ie kapitan Aotoo Cusufccii, kapitan Josip Cos.aFoh pa te tfiKDorvan za ravnaitega drnažbine aigencate v Ne™yortca. FaAar.ačrc loomeouv k dbt-oenuo aboco dntttbe pravi, da x je ara6no ia-kul/tičiAa eoa najtežjih kra v Cržašfci pi&vfci n sicer z amaoo. ki jc atafa te£kc žrove. Trat in Genova se edruftta r skupno detovnonte §irofcetsa obsega. Ti« prične fcorafcaKi k swoi dem ta$odi kot	in magočno ccvdte v epkotai doaoo-
jreja faiiiistnčne ha&je.
Trst doi* veMco športno keNMe. Na prefctaori


Mm finsriK! &m lG18f;i
Na zlet!
te bio posvetovanje, na katerem se te da se mora o»vorita tržaško spanno po*€ roa£ca»-neje do konca oemega leta fatertainaga ttetf*. Potrebno zeroSrSCe da občina na raoputeeo.
51 azaior te pnervseila «fea£a Redenta« od aLe-■e« samo r Istri Prostori, r katerih m aoči m-<ne£6eni, ae preuredite staoro povsod s boku jd-ventanjecn. Občine bodo taorait prBspttvari sa mte mno0o vei kot doslej. Tako sabterva vod-sKtvo »Ita£e Redente«, kateri prcdfiedmfe vnfcmfi-nja (TAiosta.
Refca r Vrenski <toM m «rami t Motm-ter š*mkx> ta nad 10 km <Mbo jezero. »SocietB Blemrica deT Atto Tonrarot aermS nami! sad Oor. VTemaimi preko vudhe struge offomeii )ea. ki bo baje 50 m visok ta par sto metrov dote. TerooB jeisere bo etoal 360 m sad morvem. Ker K kraška (fianote prod Tnsta riSte. Je treba odlpetljanno sateoe vode spraviti dkon podizenekd predor. Vodni tok se terafag v	Bognuca.
Prodne bo dolg 16 tam. Gradbeno <Mo ae »dne r kratkem. Skoda Je. da bo n»C Reke hrta koristi k&zintia ▼ SSoooSmriki lami ta Skoda Je lepesa •adonoenetsga zartSJsšča ReOce doine, U p bo voda m vedno pnfaflta.
O roparskem napada m poM ond t Renta* smo na lonai&o poročat. Trite (nfadl ftuidje so Stop® ▼ nrad vvnber i ravniverii ▼ tokab In sabtevai od oafvBoSh (Sveh postnih nameščencev, da nad nwnno ieiroOjta ves denar. Nato so bitno vse pneforekaJt ta pohraJi ofcofi 750 Br denarja m več znamk. Potem so eabtevedl ie 9000 Ar. Naifbnže ao vedeft, da ao se one dhi fcpiaCetvaile poko^nre. Ko Je omdkitk Pome odgovijcžl, da J% nama, so «£t Strogo pa so za&idaii onadfivkooia, da se oe smeta teboj ca njihovim od!hodo«n nikamor	Poftiiio posAoipte Je bo^j ▼ strani. Na pošti so srečah roparji pianujno&o finomata. od keiteresa so sabtennail! denar aa so mn tetngoC knfesjo. ko se te enargeino branA. Med i«m so eastiaaJi, da so zasfcdovenfi, p* ao zbežaC. DobšH jih dosled &e nnso.
Novi sadež KimrtOd« sadroge t Pttfn ao otrvoriS zete skuvesno ob ooivzodrosif padskega prtafekita. Tandč bta^odiovijeni so btt novi zedntsž-rri prostoru. Rrijpefllai so v Pasta k o©von?trvi več okoJičansfeiiih kimeitov, katerim so sopat dopov«-dovafi, kako vciflke koristi bodo kneft od fe^stač-nega zadruSn%tiva.
Učiteljice Orel so K8 taprfl, ker Je Mta umiu->ir?e«ia postougetiega po&ra 2eos0fesa posMpja t Šk/rtani na Krasa. Da«f ae je vwJ«kx da ston! ovadlba na iznsStjot&i^ »e )e vendai v-rfižVa doisa prusiskava, ki pa se (e ®ak|jua!fa z tRtan-iuv^jo ka-serokega postopanja proti nčifteljM. POmatgata Je Otadi okolnost, da te ^teiStoa Ore) poročena % ne/kftm JtaT^enom. t
Nafto iščejo
Volnene nogavice
no rajrttžtib renab nri
Jf. Hdffler, Miklošičeva 14
Morala gospe Dulske" v Celju
Tretje gostovanje mariborskega Narodnega gledališča v sezoni je prinesla v Celje »Moralo gospe Dulske«, efektno komedijo pred osmimi leti umrle znane poljske pisateljice Gabrijele Zapolske. To igro so uprizorili celjski diletaati že pred leti v režiji gosp. V. Bratine. Komedija je krepka satira na malomestne. konservativne družabne razmere in na lažno moralo tega mi-Ijeja. Značaji so dobro podčrtani in kon-trastirajii, ustroj igre logičen in enoten, dikcija živahna in prepletena s humorjem in ironijo, deloma duhovita, deloma drastična.
Gosp. Vlado Skrblnšek se Je uveljavil kot spreten režiser. Potek igranja Je bil smotren, difereneijacije učinkovite, tempo primeren, scenerija okusna, pričetek igre točen, odmori kratki Ga. Dragutlnovlčeva je postavila izvrsten tip »moralne* in oblastne reprezentanttnje rodbine Dulskih: njena karakterna igra ie mnogo pripomogla k uspehu. UHogo mladega Zbyszka je podal g. Skrblnšek naravno, temperamentno in z rutino. Zelo posrečeni sta bili gdč. Kraljeva kot naivna, dobrosrčna Mjelja in gdč. Udovlčeva kot razposaienka Hesja. Omeniti Je treba tudi dobro igro ge. Savl-nove (gospa Juljaševičeva) in gdč. Star" čeva (dekla Hanka). Ga. Zakrajškova (perica Tadrahova) ie ustvarila prav pohvalno šaržo Goso. Rasbenrer kot gospod DuU sky in gdč. Pečarleva kot najemnica sta se uveljavila v manjših vlogah.
Gledališče Je bilo zopet Polno ln občinstvo radodarno z aplavzi Dijaško stojišče
IDa skriva planina Majevlca Mlzu Bile-Uine velike zaloge nafte, je že davno do-gnana stvar. 2e pokojni upravitelj sarajevskega muzeja (teolog dr. Friderik Ka-tzer je pred vojno pridno preiskoval okolico Majevice in ugotovil razen nafte tudi razne druge prirodne zaklade, osobito premog. Svetovna vojna je ukinila poizkusna vrtanja avstrijske uprave in šele letos spomladi je posebna komisija strokovnjakov izvršila ponovni ogled ter določila smernice za eksploatacijska dela, ki so se te dni pričela.
V bližino Majevice so dovedli rse potrebne stroje, s katerimi noajo prodreti v globino 1000 m. Vse Je pridno na delu, da se razkrijejo pravi sledovi smrefljive tekočine. ki utegne ▼ par letih ustvariti bogastvo tamošr.je pokrajine hi dati zaslužka množici delavcev. Poskušna vrtania bodo traiala kakih 10 dni. O uspehu nihče ne dvomi. Izvoz nafte se bo vršil zaradi te-remiskih neprilik proti BLieljivi in Rači. odkoder io bodo po Savi odvažali remonkerji.
Hepertoarfi
ljubljanska drama.
Začetek ob 20. Nedelja, 17. ob 15. t Janezek - NosanSek. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20.: Življenje je lepo. Izven. Ponedeljek, 18.: Utopljenca c. Torek, 19.: Zaprto.
Sreda, 20.: Grob neznanega vojaka. A. Četrtek, 21. ob 15.: Fauat Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 22.: Zaprta
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob peri 20.
Nedelja, 17.: Valkira. Premijera. Izven.
Ponedeljek, 18.: Zaprto.
Torek. 19.: BeneSka noč. E.
Sreda. 20.: Gorenfeki slavček. B.
Četrtek. 21.: Zaprto.
Petek. 22.: Valkira. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Zafetek ob 20. Nedelia, 17. ob 15.: Piskrovez. Kuponi. — Ob 20.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-dki. Kuponi. Znižane dramske cene. Ponedeljek, 18.: Zaprto. Torek, 19. ob 17.: Župan StilmondskL Dija-fika predstava. Dijaške cene.
Zadnje zasedanje sa veznega odbora ▼ Zagrebu je določilo 11. ju^josio', eiiskemu vaesokoiskemu zleru v Be-^g adu dcfini-tr.no okvirno obliko, na nas vseli pa je, da poskrbimo z vsemi našimi sredstvi za čkn večji in sijajnejši uspeh zieta. Ves mesec junij je doioOen za predzletne dneve, tik prod Vidovim ducm pti nastopijo glavni zletr.i dnevi in slavnosti, ki jih niti predvojni, uiti današnji Beograd gotovo še ni videl in doživel. Vstop v zletno leto pa bomo pra-znovali ž« Letos aa dun Ujediiije-nj.a, na sokolski praznik 1. decembra po vseli sukolskik društvih. V okvir zieta spadajo tudi že prve savezne smučarske tek* me, ka se vrše koncem februarja na Go> ren iskem.
Nacacn zieta Je jasen in aam ni potreba
o tem izgubljati besed. Naša paroLa j«, da moralno one dni napolniti Beograd rn pokazati, da je SAofertvo organizacija, ki lahko priredi ogromni miting ki pokaže sa-<$i/ve svojega vsestranskega delovanja na tekmovalnem m telovadnem polju. Naša orgmiizacija ima sicer iz svoje trdne korenine med narodom, toda v cfoihu ustanovitelja Tyrša moramo stremeti za tem, da si osvojimo ra narod. Dosedaj so bSi žs veliki propagandni zieti v Lj-^bijani io Zagrebu, toda Beograd ga še ni smel. Ka* ko velikega pomena pe so baš vsesokolski z leti t propagandnem smishi nas najbolje prepričuj« Pmga m za njo vsa o^tak me> &ta, kjer so so vršile večje sokoLske po-iro-ditve.
Naša naloga ni lahka. V Beogradu so H bratje ustanovili ie vse potrežm« slet**? odseke in piesamo ter upamo, da bo v ten pogledu vse v najlepšem redni. Toda to je samo majhen drobec vsega zletnega dela. Njega težišče se nahaja v prvi vrsti t nas samih in v nasth društvih, ki so poklican«, da izvedejo do zadnjega detajla vse priprave, Bavežbanje vaj, treniranj« tekmovalcev, organizacij* štedme, preskrb« krojev in se vse polno drugih nalog. Zato naj te vrstice veljajo predvsem vsem bratom m sestram, ki so »e ie danes odločila, po» leteti v kraljevski Beo«/rad, pa tudi vsem onim, ki se bodo še odločiti.
Delo po vseh naših društv Si mora bift podvojeno, da še več. Poskrbeti moramo r prvi vrsti, da vse za Beograd namenjeno članstvo pripravimo za tekme in javno te* lovadJbo, razjasniti jim moramo ogromni oomen zieta za nadaljnji razvoj našega deia v onih predelih Jugoslavije, kjer So-kolstvo še ni tako razvito, kakor pri nas m kjer je vendar ▼ ostalem podano vse polno predpogojev za nadaljnjo uspešno delo. Naše predpriprave nikakor ne smejo obsegati samo delo za domače javn« nastope, temveč vse naše misli koncentriraj-mo na en aain veliki cilj-pozitiven uspeh zieta.
Toda ne samo društva, tudii okrožja tn Ta njimi vse župe imajo izredno važno na» lopo pred seboj, da na njihovem območju vrša vse predpriprave v duhu vodilnih misli cele prireditve. Okrožni deti in žup* ne javno telovadbe ki tekme mo-ajo pokazati že obrise velikega deia. Predvsem se bo moralo v predzletni dobi poskrbeti da se vrši po vse i žirpn enotno vse pripravljalno delo, da ho žirpa napram javnosti in celokupnemu Sokolfctvu v resnici nastopila kot dobro organizirana celota. Župmim tehničnim organom pa pripada tudi odlična naloga, da sestavijo posebne točke za žuj>-ne nastope na vsesokok-kem zletu, ki bodo nekako merilo dospelosti in vrednote cele župe.
Vsesokokk! zlet je nekako merfhj not-nf nje vrednosti cele organizacije. Zadeve, ki se obravnavale v vseh mogočih prav« ciJi im smereh v notranjosti organizacije, so vodno znak notranjega pogona udruže-nja, ki bistrijo pojme in pripravili a jo za zvnanji rvet dobro m čim bolišo sliko, fco je potrebno javno pokarati uspehe dela. ?.ato fc sedaj na nas vseh. da poprimemo, kjer je treba poprijeti in priznanje javnosti ne bo izostalo.
Naša beseda boefi: vsi fn vse na det r Beogradl — Zdravo!
Pregledna tekma JSS m trdeležbo na
slovanskih prven-^venfh tekmah leta 1930. bo v Litibljani 22. decembra in ne, kakor "fmo včeraj pomotoma poročali v članku »Tekma za slovansko prvenstvo«.
Vprašanje 8larno=tn<>»a kroja Soko-Hee, ki je bilo ze večlrrat na dnevnem redu posvetovanj JSS, je bilo sicer formalno že definitivno rešeno, vendar pa si članice iz iz vestnih vzrokov niso dosedaj nabavile kroja v večiem š?®vilu. Predvem se navaja kot rtovod nenabave prev;eoke cene kroja. Kolikor nam je znano, bodo članice naslonile na TI. zletu v Beogradu pri sprevodu
V telovMnib obl<»Vah.
Jugoslovansko Sokofstvo v Ameriki nI enotno organ'-/-rano. Krivi so tem« deloma nasnrohiicči si narori o Jt:go®!oven» stvu, deloma pa prevelike razdalje med pow sameznimi dništvi, ker se čla.nsf-v-o medsebojno premalo r*yrvn. Oh Pa^ifMcu deluje Jugoslovenska SokoMca žuna Pac-fic ki ie bila neka i časa tudi včlaniena v JSS. v Či-kagu na Jueosloven-ska sokolska župa. kier so zdrti?ena nekatera slovenska in hrvatska drogh-n Skednja m v nikak-Ti (Jl-nbljih stik'h z JSS Povsem ^ma na deVtieio 00-koV^ka	jTt^ocfo-rpr^i	De>
troft in Slovenski Sokol ftksflo. ki so ^cer ftigoslovensko oriientirana, pa baš radi te. M noče to vstopiti v že omenieno r-Mca5Vo žm>o. ker je ta kljub imenu separatistično OTMTt^ran a.
Med IjtmiHmi Srhi i p b^	ž«
18. <*>W«ko d-ir«^^ v Hic'<i\to V; ie ser veda tako i pristopilo v Ln?:3ko »rb-l-o c<y-kol^loo T\'P7n. Tma svoi codež v Bivšimi Cn-mšfci Bairtzen). v lu^sVocrKcV-.rn fio-mu. Po'n4»oma rv vendar si urim Sokolstvo svo'o pot med L"?:čflni, ^etudi <sc oraža zadnje čase nreeeišn« odnor 7l-><j»i med katoIiSV-m? _ krotr; proti niemu Toda fe ni Liržtici gotovo prvi pogoj vsake® uspeha!
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Praznik premija 11. nov.
proslavlja]© t vseh antantnih deželah z velikimi svečanostmi. V Londona imajo svečanosti po« eeboo lice. Pred spomenikom padlih vojakov v VVhitehallu se vrši ob navzočnost) članov kraljeve družine vojaška parada, U se Je udeležujejo stotlsoč] meščanov. Dve minuti molči vsa ta ogromna masa In se spominja vojnih grozot m žrtev. Istočasno počiva za dve minuti delo po Tse< državi. Ta ceremonija se je, kakor znano, začeta razširjati tudi po drugih deželah.
Neznano pleme pritlikavcev v Južni Ameriki
Senzacionalno odkritje švedskega učenjaka — KanibaŠ in izvrstni poznavalci zdravilnih zelišč
Švedski raziskovalec dr. Gustav Bo« linder je odkril v Južni Ameriki na severni meji
med Kolumbijo in Venezuelo doslej neznano pigmejsko ljudstvo Mo« tiloncev, kakor se sami imenujejo. Že dolgo prej so govorila stara sporočila in stare zemljepisne karte o takšnem plemenu v teh ozemljih, vendar pa ni vedel nihče povedati kaj določnega in tudi ni bilo živega belokožnega člo« veka, ki bi mogel trditi, da ga je kdaj videl. Pred nedavnim so organizirali ameriški petrolejski špekulanti ekspe« dicijo v te kraje, ki je na skrivnosten način izginila. Domnevali so, da so jo pritlikavci napadli in pobili do zadnje« ga moža. Dr. Bolinder je prvi učenjak, ki je prodrl do njih in ki se mu je po« srečilo, da mu niso storili nič zalega. Ti pritlikavci s6
visoki komaj 150 cm in še manj m spadajo med ljudstva na najnižji kulturni stopnji. Njih bivališča so prav za prav ena sama stena, ki jo podpirajo koli. Pleme je silno divje, sovraži vse, kar je živega, živi absolut«
no samo za se in ubije vsakega pri« padnika drugih plemen, ki bi se mu hotel približati. Prav čudno je, kako si je švedski raziskovalec iz teh divjih ljudi napravil prijatelje. Sosedje jih obtožujejo ljudožrstva in ni izključe« no, da jih obtožujejo po pravici. Ima« jo silno razvite instinkte gozdnih lju« di in so izborni lovci, dasi ne poznajo drugega orožja razen loka. No, njiho« vi loki so nekaj posebnega. Konstrui« rani so namreč tako, da se dado upo« rabiti tudi kot meči. Svojih mrtvecev ne pokopavajo, temveč jih dobro za« vijejo v skorjo dreves in jih tako za« vite obešajo v svoja bivališča. Ob raz« nih svečanih prilikah
plešejo čuden ples s svojimi mrtveci na hrbtu Njih godala so iz človeških kosti iz« rezljane piščali. Njih žreci (čarovniki) so izredni poznavalci zdravilnih rast« lin. s katerimi se lotijo z uspehom vsa« ke bolezni. Ko je n. pr. težko obolel neki član Bolinderjeve ekspedicije. ga je neki motilonski čarovnik ozdravil v nekoliko dneh.
Idealna jetnišnica
Na vsem božjem svetu jetnišnice niso priljubljeni kraji, kamor b'. se človek otel pred vsakdanjimi skrbmi, vendar pa se dobe tudi take, iz katerih ljudje ne beže, marveč se sami javijo, ako jih je straža pri delu na prostem pozabila.
V	Južni Afriki se dobe jetnišnice. ki so tako priljubljene pri domačinih, da jih ti smatrajo le še kot zavode, kjer je človek z vsem preskrbljen. Streha ne pušča, hrana je tečna in obilna, delo Da je strogo odmerjeno, česar bedni črnec v svobodi ne pozna. Jetmčar Bioggs, ki gospodari nad eno izmed jetnišnic v trdnjavi Umlaga v deželi Matabelov. popisuje zelo zanimivo življenje črnih obsojencev. Ječe obstoje iz nekoliko lesenih koč. pokritih z bičjem, okoli njih pa je potegnjen plot. čigar vhod se čez noč zaklepa. Vsako jutro gredo jetniki na delo pod nadzorstvom starega veterana črnca Mbonge. Krčijo pragozd, popravljajo r>ota ali pa delajo na obširnih nasadih angleškega vladnega komisarja. Zvečer jim Mbonga razdeli živež. ki si ga sami pripravijo za ves naslednji dan. potem pa zaklene ograjo in odide spat.
Včasi se pa zgodi, ia čmi nadzornik ne pripelje domov vseh svojih cvčic. Jetničar Bioggs pripoveduje, da je neki večer začu! ob svoji hiši simliiv šelest in zasačil črnca, ki je lezel skozi seč proti hiši. Črnec je Bloggsa milo prosil, naj mu gre odklenit vrata v ietnišnico.
V	pragozdu je utrujen zaspal in zamudil skupni odhod. Trkal ie na vrata, pa mu tovariši ne morejo odoreti. Jetničar se je usmilil in ga SDUstil v iečo. Pri tem pa se je pokazalo, da manjka še enega izmed ujetnikov. Vsi ostali so se ponudili, da ga gredo iskat. Bioggs se je ustrašil prevelikega pisanja, ki bi mu ga orizadelo poročilo predpostavljeni oblasti in je spustil vse jetnike v temno noč. Čez oar minut so se vrnili z beguncem. ki je vasoval ori selskih kra-soticah ter se opravičevali, češ da ta neredni človek sploh ni iz njih kraja in da ie divjak, ki se ne more navaditi na red.
Tihotap^enje
V Moskvi so ustrelili draguljarja Pleinerja in Teitza, ker sta organizira« la izvoz draguljev iz države. V Rusiji smatrajo dragulje za državno last in njih izvoz za rop nad državo. Pleiner in Teitz sta delovala dolgo časa, ne da bi jima prišli na sled. Imela sta v služ« bi kopico žensk, ki so s svojimi otro? ki morale čez mejo, dragulje pa so imele všite v otroškem perilu, tako da so se izmazale brez hujših posledic, tudi če so jih na meji prijeli. Ena iz« med teh žensk pa je bila arfentinja
P. U. in tako je prišla zadeva na dan.
Premaknjena ura
V Ameriki uganjajo s heroji takšen fault da gre že celo herojem na živce. Tudi Lindberg. večni junak ameriškega ljudstva, je že oddavna do grla sit tega neprestanega, vsiljivega čaščenja, ki mu ga izkazujejo ob vsakem koraku. Nekaj časa se ga je reševal na ta način. da je begal po Mehiki, .kjer so ljudje manj vneti za dnevne junake Toda Lindbergh je častnik in kot takšen ima (se druge dolžnosti nego bega nje po Mehiki. Tako mora hočeš nočeš marsikdaj nastopiti na ameriških tleh v večni nevarnosti, da ga ljubo domače ljudstvo zmečka od navdušenosti ali pa, da mu impertinetntna vprašan ia kopice ne;zbežnih reporterjev omračiio um. V takšnih stečajih zahteva pač že ljubezen do lastnega življenja, da se izma-že iz situacije kakor more in zna. Zadnjič so ga pozvali v Saimt Louis, kjer bi se moral udeležiti neke konference v mestni hiši. Natančno o polnoči bi se morala začeti ta seja. a pozna ura ni prestrašila oboževalcev. Pripravljali so mu o polnočni uri ogromen sprejem. Lindbergh je naprosil župana, naj bi to namero kakorkoli prepreči. In ^upan mu :e ustregel na zelo neobičaj.n način. Vse mesto je namreč priključeno ca električno normalno uro. Določenega večera, nekoliko mimiut po enajstih, pa so se vse priključene ure premaknile za eno uro naprej. Ko bi morale odbiti dvanajst so odbile eno. In res je večina ljudi menila, da so zamudili težko pričakovano priftko Lindberghovega sprejema in so ostali lepo doma. v svoi;h go-sttilnah 'm zabaviščih ali kjerkoli že. Še svoje žepne ure so premaknili za eno uro naprej. In tako se je zgodilo, da je prišel slavni letalec na konferenco in jga je pred mestno hišo čakala samo neznatna peščica ljudi.
Miklavževa izbira_
vseh modnih potnbščin, samo-veznice, rokavice nogavice, krasno perilo. Je popolna. Vab m na piav ugoden m kap!
Drago Schwab
Ljubic na
Peklu naproti
Za težke zločine pozna francosko pravo kazen, Id |e težja od smrti: deportacijo v carennsfce kaznilnice in na Hudičev otok. Zaman so se trudili doslej najboljši irancoskl možje, da bi omilili usodo deportirancev, ki Je dovolj znana vsemu svetu. Slika predočuje vkrcavanje kaz-neacev na ladjo, ki jih popelje v deželo groze ln smrti.
Kompromis
O neki vzhodnopruski železnici poročajo nemški listi veselo zgodbo. Na tej progi se zgodi čestokrat. da se kmetje, ki se vozijo malce v rožicah iz Kraljevca domov, med sabo stepejo in takrat potegnejo prestrašeni potniki kaj radi za zasilno zavoro. Seveda ima železnica radi tega mnogo škode, zlasti pa je ustavljanje vlaka odveč, ker se nikdar ne zgodi, da bi si veseli pretepači prizadjali kaj zlega. Železniška uprava je premišljevala o tej stvari in je sklenila, da ji napravi temeljit konec — s tem. da bi odpravila zasilne zavore na tej progi. Toda večina potnikov se ne počuti varno, če ne vidi zasilnih zavor, in tako je posegla po naslednjem kompromisu: napisna tabla k zasilni zavori in ročaj sta ostala, zavo--ro samo pa so odoravili. Tako ostane volk sit in ovca cela. Nafvfšfi observatorij na svetu
Iz Taškenta poročajo, da so otvorili na nekem bližnjem, okrog 5000 m vi« sokem vrhu. nov observatorij, ki je sploh najvišji na svetu.	i
Samomorilka v letalu
181etna dijakinja Rut RockwelIova iz Filadelfije je skočila nad letališčem v Rosefieldu iz letala v globino. Ne« koliko sekund pred tem blaznim de« jamjem jo je opazil pilot, kako kleči ob odprtih vratih potniške kabine in moli, vendar ni mogel zapustiti krmila in je bil samo priča njenega samomo« ra. Nesrečnica se je na tleh čisto raz« treščila.
Zoro uodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem preišnjo naravno barvo
Odobrena od zdravstvenega odseka pod St 1793—20 kot za zdravje oopol-n>ma neškodljiva Uspeh siguren ta trajen Cena steklenici brez ooHtnin* r>tn 35 —
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radičeva (Duga) al. 32.
Lekarnam, drogerijam parfumerilam. brhmlcam io trgovinam mešanega blaga damo v komisijo.
Zak. zašt.
(D dežju, retru m mr»e$u
g NIVEA-CREMF
Veter kn slabo vreme, mrztota in vlažnost odvzemajo vaši kodi trajno za kožo važne hranJne sestaven« m pcnspeširveio s tera prerano nagubano st ob: iz. a. Vaša koAa pa po-trebuje svežega zraka. Tu vas varuje NIVEA-CREME pred ne-D2odn.?mi VTememskkni vipftvi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT Ta obvaruje nežno kožno sfoirroje osušemja in prepreči nastajanje
gub in mg. — Doze po 3. 5, 10 m 22 Dm. _
Tube po 9 kn 14 Dk NIVEA-CREME promJane v kožo in ne ostavga ttiikakega bleska. Odprcmoo skladišče: MARIBOR . MEUSKA CESTA 56.
Konferenca žen, ki dobivajo alimente
V Samarkandu (Ruski Turkestan) sc je vršila te dni nenavadna konfe« renca. Zbrale so se žene, ki so upra« vičene do alimentov. Večina se jih je pritoževala, da prejemajo zelo nered« nov sote, ki so jim sodnijsko prisojene. Zborovalke so sklenile vse potrebno, da bi temu zlu odpomogle.
svojo ženo. Nesrečne? je še tako zaverovan vanjo, da jo hoče neprestano poljubovati. Žena pa mu tega ni dovolila ter ga je zaradi nasilstva ovadila sodišču. Sodnik je priznal nasilstvo tei naložil zaljubljenemu možu znatno globo. Čudne pojme imajo Angleži o na-silstvu!
KALHIDOR i
ZAK. ZAsČIT.
PATENT
18. žrtev diisseldorfske zverine v človeški podobi
Ves Dflsseidori objema groza nad neprestanimi sadističnimi umori, ki se vršijo drag za dragim v njegovi okolici. Te dni so našli strašno razmesarjeno 18. žrtev zverinskega zločinca. 5 letno Gertrudo Albermannovo. Berlinska policija Je poslala v Diisseldorf svoje najboljše moči, da bi izsledile krvoločneža, a vsa iskania so bila doslej zaman.
Poljubovanje je kaznivo!
V nemškem mestu Gothi je te dni sodišče obsodilo mladega trgovca na 150 mark globe, ker je v vlaku poljubil tujo damo. V mestu Marburgu pa je dijaka isti zločin, zagrešen na ulici in ponoči, stal že 800 mark in šele druga instanca je grešniku znižala globo na polovico. Pet tisoč dinarjev je lepa vsotica. ako že ne štejemo pravdnih stroškov, ki so bili takisto mastni. V Ameriki take hudodelce zapirajo, ako njih oboževanje lepega spoia zavzame le prevelik razmah. Sprevodnik Mihael Groner je v nakresanem stanju po-ljuboval na ulici vse vprek in je zagrešil to kaznivo dejanje dvanajstkrat. Dobil je 30 dni zapora, nakar bo izročen domači oskrbi z naročilom, da ga še boljša polovica kaznuje po svoji vesti in vednosti. Tem kaznim se ni čuditi, pač pa je vsekakor čudna sodba londonskega sodišča, ki je občutno oglo-bilo Arturja Meekinsa. ker je poljubil
TAJNO ZANESLJIVEGA
POLEPŠANJA SMO NAŠLI!
KALHIDOR je tekočina rastlinskega so« ka preizkušena in odobrena do fiziškoke-mičnem institutu kr. tehnične fakultete in zdravstvenega odseka v Zagrebu pod št 100.863/27
KALHIDOR izvleče iz obraza plasti po-made in vse nečistosti, tudi najtežje. Daje licu in koži naravno lepoto in io ohrani <lo najpoznejše starosti, ker se gube nikakot ne pojavijo, a kdor jih ima. temu Izginejo, ker varuje kožo
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah hi par« fumerijah — steklenica Din 35 Pošlje po povzetja najmanj 2 steklenici za Din 70.—.	240
PROIZVOD KAI HIDORA ZAGREB Radičeva (Duga) ulica 32.
Ljubezen za 5 milijonov mark
Civilni senat nemškega državnega sodišča je izrekel končno sodbo v prav tako značilnem kakor pikantnem procesu.
Grofica von L. je imela do L 1914.
tjubeznsko razmerje z nekim nemškim princem, ki ie tega leta zasedel prestol v svoji državici. Takrat se je razmerje končalo, a že prej je bil princ svoji ljubici določil za takšen slučaj odškodnino 5 milijonov mark. Dami so izplačali 760.000 mark. ker ji je pa vlada dotične nemške zvezne države priznala »le« 4 milijone mark odškodnine, bi prejela ostanek 3.240.000 mark v več obrokih, za kar bi pa morala vrniti razna pisma in druge dokumente, ki bi princa postavili v slabo luč. če bi prišli v javnost Med vojno je grofica živela na Angleške min ni prenela nobenega nadaljnjega obroika za l^-bezen. k' io je bila nudila princu, a tudi ni izročMa nobene kom-promitirajoče listine. Princ je L 1918. umri in taikoi do v o m i se je vbrnrla dama do njegovih dedičev, da bi ji izplačali ostalo vsoto. Dali so ji še 50.000 mark, potem so se pa uprli. Tožila jih je in je tožbo pri vseh inštancah — Izgubila. Zadnia inš+anca se je Dostavila na stališče, da ie šlo v tem slučaju za oravno neveljavno kuiočijo. ki diši celo oo kaznivem izsiHe vanju. Za vsakega dostojnega človeka je samo ob sebi umevno, da vrne ali umči ali na vsaj skrbno skrije Disma. ki bi utegnila biti drugemu človeku neprijetna. Naravnost nemoralno pa je. če se takšna pisma izkoriščajo v sebične namene in kot predmet za trgovanje.
•Va;*ec;c delovno sposobnost
zahtevajo od posameznika življenske orivike v sedanjih časih. Zato .ie v prvi vrsti potrebno zdravje. Samo popomoma zdrav človek zamore intenzivno in vstraijno delati. Da popolnoma ohranimo svoje zdravje in svojo moč, je neobhodno potrebno, da se pravilno hranimo. Pri tem nam najbolje pomore naravna kTepilna hrana Ovomaltine, ki vsebuje v koncentrirani obliki vse hranilne snovi, kii so potrebne za izgradnjo človeškega telesa in to v nepremetfeni obliki, toda osvobojene nepotrebnih odpadkov. Stalna uporaba Ovomaltine ustvarja energijo in žčvčnn mir ter ohrani svežost telesa in duha. Ovomaltine znatno povišuje delovno sposobnost in omogoča, da hitreje in brez naipora obvladamo naš dnevni red.
Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za zavojček.
Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicuioč se na ta Ust od Dr. A. WANDERA D. D. ZAGREB
Osvobodue se revmatičnih bolečin!
Sieanep Žiniment
odstranjuje bolečine
Uporabite taflcoj Sfloan-ov Lmšmenl (mast), ako žefcte, da se oprostite bolečin v mišicah i« udih. Zadostuje malo namaoaiti. Prorrifcne takoi v kožo, bladi pri opeMinah. odipravi kožno srbečico. otrplost m bolečine. Tisoči so na ta način »zdrav® svoje revmatične bolečine. Uporabljajte Sloan-ovo mast prati revmaitizm«. jshiasu. bolečinam v križat bolečinam v ledjih, bolečmaim dSstorzije m kontuzije in proci vsem vrstam botlečin mišičevja.
Gtovno zastopstvo
MBKOVIČ & Co, BEOGRAD
Sarajevska 70.
m
Urefnfe dr. Milan Vid mar
Na našem prvem mednarodnem turnirju T Rogaški Siaunj je mladi slovenski moj »ter Vasja Pire dosegel remis v svoji partiji Proti velemojstru Rublnsteinu, prvemu zmagovalcu turnirja. Sigurno bo naše ša-histe interesirala ta partija. Mojster Pire mi io ie s kratkimi pripombami daj na razpolago. Rad jo prinašam.
Beli: V Pire Crnl: A. Rubtastein L d2—d4	d7—d5
1 c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	c7—c6 Rubinstein ima vse začetke partij skrbno
pripravljene u temeljito preštudirane. Neumorno jih cizelira m preiskuje Zato je ilno težko spraviti ga v zadrega
4.	Sgl—13	SbS—<T7
5.	ei—e4	— — —
Ta energična poteza nI najboljša Črni izenači brez težav. Izdatneje je sigurno 5. e2—ed.
5	.------cSXe4
6.	Sc3Xe4	Sg8—f6
7.	Lfl—d3	c6—c5! Ddsto, da čnu brez napora pride do te
v damskem gambitu vedno zelo važne osvobodilne poteze, je najboljši dokaz, da Je beli s svojo 5. potezo prehitro razrešil napetost v sredini.
8.	d4Xc5	5d7Xc5
9.	Se4Xc5	Si8Xc5 ltt 0-0 0-0 1L b2—h3 b7—b6
12.	Sel—h2	Lc8—b7
13.	Sf3—gS!	----
Grozi seveda Lb2Xf6 io Ld3Xb7+. Cnri
■e more odgovoriti	13. — — — h7—h6.
Ver bi 14. Lb2Xl6,	Dd8Xf6, 15. Sg5—h7 »bilo kvaliteto.
13	.------g7—g6
14.	Ddl—e2	Lc5—d4
Črni mora takoj razbremeniti opasno dl-Jagonalo b2—h8. ki jo je moral s svojo 13. potezo oslabiti.
15.	Lb2Xd4?	---
Zakaj? Beli po nepotrebnem razvila Srno
damo. Dosti jačje je bilo	15. Tal—dl.
15	.------Dd8Xd4
16.	Tal—dl	Dd4—f4
17.	De2—d2	---
Beli se hoče polastiti vsaj d-linije, moča pa zato menjati dame.
17.------Df4Xd2
18 TdlXd2	h7—h6
19.	Sg5—h3	g6—g5 Jemlje skakaču polje f4.
20.	!2—f4	«5—«4
21.	Sh3—f2	Tf8—d8
22.	Tfl-dl	Kgft—f8 23 Ld3—c3 Td8Xd2
24.	TdlXd2	Kf8—e7 Tudi z d-tinijo id torej nič. Partija je
kelo krotka h) malo razburljiva.
25.	g2—g3	h 6—hS
26.	Kgl—II	Ta8—e8 Rubinstein ne igra na remis. Njegov načrt )e. polastiti se točke d5. Zato začenja % napadom na kmeta c4.
27.	Kfl—e2	a7—a6
28.	Ke2—e3	b6-b5
29.	Le2—d3	---
Edina
29	.------bSXc4
3a b3Xc4	---
Bdi seveda točke <15 ne da.
30	.------a 6—a5
31.	Td2—b2	Lb7—c6
32.	Ke3—d4	Tc8—d»-H
33.	Kd4—e3	---
Beli vidi, da kralj na c5 nima obstanka zato se zopet umakne. Zares bi na 33. Kd4—c5 sledilo lahko takoj Sf6—d7+ in kralj ne sme vzeti lovca, ker izgubi trdnjava
33------Ke7—d6
34.	Sf2—e*~H	Lc6Xe4
35.	Ld3Xe4	Sf6Xe4
36.	Ke3X©4	---
Končnica trdnjav |e seveda remis. Ru-
binstein. ki virtuozno igra končnice, napada pa še zelo energična
36.---r	Kd6—c5!
z37 Tb^-bS-H	Kc5Xc4
38. Th5Xa5	Td8- d2!
Pozicija Po 38. potezi črnega
bed
f P h
8 7 6 5 4 3 2 1

i
A
Bell: Ke4, TaS, a2, 14, g3, h2 (6 figur).
Crnl: Ke4, Td2, e6, f7. g4, h5 (6 ligur).
Crm grozi mati Rubiosteii je s spretno roko poživil igro in uobi zdaj kmeta. K sreči v končnicah trdnjav navadno premoč kmeta Se ni odločilna Pire se dobro brani in nazadnje še doseže remis.
39. f4—f5!	Td2Xh2
49. f5Xe6	f7Xe6
41.	Ke4—i4	Kc4—d4
42.	Ta5—a4-H	Kd4—<13
Ce maršira črni kralj na e7, se mu bed kralj postavi na g5. Partija je tudi potem remis. Črni kmet na h5 je preslab.
43.	Ta4—a3~h	Kd3—d2
44 Ta3—a5	Kd3~d3
45. Ta5—e5	---
Začetek končne likvidacije.
45	.------Th2—a5
Črni tudi s 45 — — — Th2—e2 ne more dobiti Sledilo bi namreč 46. Te5Xe2, Kd3Xe2, 47. a2—a4. e6—e5+! 48. K14—g51 remis.
46.	Te5Xe6	Ta3—a5
47.	TeS—e8	Kd3-d2
48.	Te8—e7	Kd2—dl
49.	Te7—e8	Ta5—a3
Zadnji poskus!
50 Kf4—g5	Ta3Xg3
51.	Kg5Xh5	Tg3—gl
52.	Kh5—h4	g4—g3
53.	Kh4—h3	Kdl—d2
54.	Te8—g8	Kd2—e2
55.	Tg8Xg3	TglXg3
56.	Kh3Xg3	----
remis.
AUehln in Bogoljubov sta absolvirala ho-
laindski de! dvoboja in se zopet vrnila v Wiesbaden, da odigrata zadnji partiji. AUehin je tu hitro zapečatil svojo zmago. Izgleda, da niti ne bo prišlo do vseh dogovorjenih 30 partii, ker ima Aljehin v celoti že preko 15 točk. Vsekakor bi ostale partije ne imele več pravega smisla
Pravkar sem dobil vabilo na veliki mednarodni turnir v San-Remu. Aljehin se ga bo baje udeležil Tudi Bogoljubova pričakujejo. Turnir prične 15. Januarja in bo končan 4 februarja Nagrade znašajo 10.000, 6000, 4000, 3000 in 2000 lir. Kdor ne dobi nagrade. Ima 100 lir honorarja za vsako
y. Loise:
1T *V*VV 1 • 1	•
Križišče ljubezni
»Dragi prijate^prižel sera se poslovit od tebe. Jutri se odpeljem v Indokino.«
»Ti... v Indokino?«
»Da. Ponudena mi je sJužba na kav-JSufkavi plantaži Šest tisoč frankov na leto. prosto stanovanje in hrana, vrhu tega oa še doklade.«
»Hm. v Franciji bi lahko zasfaižS vsajj toliko...«
»Res ie, a jaz sem se že odloCS, da odpotujem.«
»Čudno, čudno, fai zdaij, ko si že prekoračil! Štirideseto teto!«
»Tako ie pač.«
Nisem imel pognana, da bi rekeil Frfi-dfiriou Begleu, da ga ne bo najbrže nikoli več nazaj v domovino. Uganili je bfl močo misel, ne da bi jo bfi izrekeJ. Njegov nenadni sklep. da odpoture, pa se mi ie videl podoben samomorilni nakani
Iztegnil sem roflco, da bi ra vsa<j s tem eaiiržal in povaibil nai ne hodi In suho, fconvencftonalno sem dodaž:
»Dragi mod. a-K M ne ostane nič dragega?«
»Ne.« Je odvrnil.
»Prijatelj.« sem miu nato ses?ej v besedo. »pomni, da ni nobena ženska
vredina moške žrtve.«
»Morda se vrnem če® kaka tri teta,« je rekel s tihim »lasom. »Tri leta — to ie velilko časa.« Pomolčal je trenutek, ootem pa nada<!*eval: »Ne morem, res ne morem ostati. Zame m drugega izhoda, kakor da girem.«
Poslovila sva se prisrčno, spremil sem ga Se do vrat in dva dni pozne/e sva si stisnila roke na postaji. Edlini, ki rmu je zadnjič strese! desnico v domovini sem bil jaz. Lokomotiva je zahr-
kala in se iagailbla v daJjavi • • •
Minilo Je osemnajst mesecev.
Pred nekan dnevi sem se b?! vrtni s oogreba nekega prijatelja, ki je bSI prav nadarjen odvetnik. Imefl je pa naipalko, da po svojem značaioi ni obvladal položaja. ki mu ga ie bilo naklonilo srečno nakftuiSje. Ocenil se »e bil s hčerjo bogatega špekulanta, ka-teremu je bil! storiJ s pomočjo svoiih političnih zvez znatno uslugo. Pomagal mu je namireč potlačiti neko umazano afero pred sodiščem. Tako }e Marria Cla.ire plačala do'g svojega očeta. V zakon« ni bila ooseibno srečna, a njene pri-iatelice. ki so se redno zamimale za njeno ž^vlje-n-ie vendar niso imele snovi za zle govorice. Vdano ie prebila deset zakonskah let z nasmehom na obraizu, čepra/v
dobljeno partfla Razpisane so poleg denarnih nagrad tudi še umetniške Vodja tunirja je Rosselli del Turca znan iz turnirjev v Baden-Badenu in na Semmeringu.
Radio
Nedelja, 17. novembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos ceHsve« rlasbe. — 10: Reii^oano pre<Ju.vaxije — 10.20: Rapro<Juci-ran jrtos&a. — 11: Koncert rad.io-orkestra — 15: Predavanje o v-možt^dmš/tvu. — 15-30: Hd-roorisfjčni spevj in humorist ine et>:zode - 16: Pla/nrnsJci spo«nm> (pro< Mlakar) - 16-30: Re-pnx)ucirana ?ki&ba_ — 17: Koncert ruskosa orkestra baJaJejk — 20: Ritmiki! ve6er - 22: Na>p<»ve<l tasa m poro4;la. — 22.15: Koncert ra-dio-orkesitra.
Ponedeljek, 18. novembra.
LJUBLJANA 12.30 Reproducirana ^la«ba
—	13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30 Poročila iz dnevnikov -17-30: Koncert radio orkestra — 18.30 G Gregorin Sita Bohuslavove »2ivljen«ke in gledališke spomine. — 19 Higijensko predavanje (dr Petrič). — 19.30: Anul^šči-na. — 20: Prenos iz Zagreba: koncert Zagrebške filharmonije. — 22: Napoved časa in poročila
ZAGREB 12.30: Reprodurirana glasba. — 1730: Po|*>Manski konc-ert orkestra — 20 30: Rezervirano za prenos _ BEOGRAD 12.40: Koncert radio - kvarteta. _ 18: Prenos koncerta iz kavarne »Moskva«. — 20. Večerni koncert orkestra. — 21: Poročila
—	21.10: Koncert čeških pesmi — Lahka godba. - PRAGA 16 30: Prenoe koncerta iz Bratislave — 19: Prenoe slovaškega programa iz Bratislave. — 20: Prenos kabaretnega programa ii Brna — 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Reproducirana alasba — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave.
—	19: Prenos slovaškega proerama iz Bratislave. — 20: Kabaretni večer — 21.30 Godba za ples - 22.15 Koncerl lahke rla* be. - VARŠAVA 16.45: Reproducirana glasba. — 17 45: Lahka sodba orkestra _ 20.05: LetiSki večer - 23 Godba za ples
—	DUNAJ 11: Dopoldanski koncert _ 16: Koncert kvarteta. _ 20: 0 strahovih In detektivih. - 21: Poljuden orkestralni koncert — BERLIN 16 30 Popoldanska kon cert. — 18.30: Reproducirana glasba — 20: Koncert lahke godbe orkestra — 21: Kon eert solistov, zbora in orkestra berlinske drinvne opere. — Godba za ples. — FRANK FURT 17 10 Prenos koncerta iz Stuttsarta
—	19.30: Prenos orkestralnega koncerta — 21.15: Proffram iz Stuttearta — LANGEN BERG 17 30: Večerni koncerl orkestra. -20: Orkestralen in pevski koncert lahke glasbe. _ Lahka godba za ples. _ STUTT-GART 16: Popoldanski koncert orkestra.— 19 30: Prenos koncerta iz Frankfurta — 21.15: Drama. — Prenos koncerta iz Frankfurta. _ BUDIMPEŠTA 915: Dopoldanski koncerl — 17 40: Koncert ciganske kapele.
—	19.45: Spevoigra — Godba za ples. — LONDON 20 45: Pevski koncerl b votaška godba. — 2315: Amove skladbe. — Godba za plea. — RIM 17 30: Popoldanski koncert
—	21: Dramski večer in koncert lahke glasbe. - STOCKHOLM 20.20: Koncert Ha kan«onovih skladb. — 22.10: Koncert kvarteta in petje.
" IDEAL radio slušalke ® BARIJEVE cevi TUNGSRAM
tx Frankfurta. — 19.30: Orkestralen koncert: klasični valčki _ 20.15: Koncert ruske glasbe. — 21.15: Prenos iz Frankfurta.
-	BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.10: Koncert salonskega orkestra.
-	19.30: Zabaven večer - 20.30: Koncert lahke glasbe. — Ciganska godba. — LON-DAN 20.45: Koncert orkestra in solistov. — 22.40: Mešan program. — 23.45: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert
-	21: Zandonayeva opera »Romeo in Julija«. — STOCKLHOLM 20: Koncert godalnega orkestra. — 20.40: Prenašanje inozemskih postaj.
Kino
Mednarodni zvočni film na vidika
Značilna Izjava ameriškega filmskega pro-
ducenla.
B P Schulbcjrg, maneže* filmske dnržbe Paramount, je prispel v Ber» lin. Zaptistil je Hollvvvood za ne> kaj tedix>v, dia se po hudi sezoni nekoliko opomore v Evropi. Vaš dopisnik je imel priliko, da zada Mr SchuJbergu nekaj vprašanaj. ki danes zanimajo vse prijatelje ki« nematogTafa Kaj napravi novrnaT, kadar se mu posreči uloviti kakega ameriškega »pierure - meikerja«? VpraSa ga pred vsem. kakšen f« položaj zvočnega fMma v Ameriki. Mt Scbuilberg je o tem dal tole izjavo:
Tako po ceni!
kupite raznovrstne mo&e in dcSkt obleke.
sfke smkmji:, perulo n pietemnin« ka>k« t«l« rastno, vrstoo tna-rniljikurnc bkmjo, e<iiiao le pri tvrdJs/
JOSIP OLIP
ker mojt gesko dobro blago ni7 kf ccfMk
Ljubljana, Stari trg, štev. 2,
ua vogalu.

Torek, 19. novembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glaeba — 13: Napoved časa, borza reproducirana glasba. — 13.30 Poročila iz dnevnileov — 17-30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dva tedna po Španiji (gosp. Kuret) — 19. Predavanje o fotoamaterstvu. — 19 30: Ruščina. _ 20: Nušič: »Svet«, igrajo člani Narodnega gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra
ZAGREB 12.S0: Reproducirana glasba. — 1730: Popoldanski koncert. _ 20: Koncertni večer — Prenoe inozemskih postaj. — BEOGRAD 12.40: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Koncert Rubinateinove glasbe. — 21.30: Poročila. — 21.40: Orkestralen koncert lahke godbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncerl —• 19.05: Prenos programa iz Brna. — 20.30: Orkestralen in klavirski koncert. — 21.30: Narodne pesmi. — 22.15: Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: opoldanski koncert. _ 19.06: Komedija. _ 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Ciganska godba iz Bratislave. _ VARŠAVA 17-45: Prenos komornega koncerta iz Vilne. — 19 50: Prenoe iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. _ 16: Koncert orkestra. — 19 30: Prenos Iz državne '»pere: Verdi »Rigoletto«. — 20: Godba za ples. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert orkestra. - 21: Dramski večer. — FRANK-FURT 16: Koncert orkestra. — 19 30: Prenos programa iz Stutgarta. — 21.15: Pevski koncert — 21.10: Literarno - glasbeni program. — 23: Godba za ples. — LANGEN-BERG 17 30: Večerni koncert orkestra. — 19.40: Prenos simfoničnega koncerta iz K51-na. _ STUTTGART 16- Prenos koncerta
»Nikakega dvoma ne more re£ biti da igra zvočni film v ameriški filmski bronši najvažnejšo vlogo n da zavzema v naši produkciji prvo mesto A navzlic temu izdelujemo mi še zmerom za 75% naših zvočnih fiJmov še drugo, nemo tzdanje. na« menjeno onim kinematografom, ki nimajo še drage aparature za zvočne fi4me.«
•Ali verjamete v mternacijon&lm uspeh zvočnega ftlma?«
■Da. na vsak načini Glasba, petje, raz» kodna oprema niso vezane ne na narodnost, niti na jezik Ko o zvočnem fvlmu nismo še nšti sanjali so gostovali slavni pevci m umetniške družine po vsem svetu Ljudje »o jih razumeli, doživljali »o uspehe, in nihče jim ni zameriL da so peli besedilo svojih pesmi v materinskem jeziku Ker pri teh produkcijah vobče ni bik) vprašanja jezika je bila očividno merodajna mu-zikal-na vrednost petja. Prav tako se bo zgodilo tudi pri petju v revijskih filmih Jaz sem trdno prepričan o in ternacijoqaini bodočnosti zvočnega filma.«
Karijera mlade črnolaske
Nekdo je postavrl pravilo, da je plava barva bs filmska barva Temu pravilu so ljudje verovaih. nekateri s prepričanjem, drugi brez prepričanja, a film se je ven« dar razvijal, hodil svoja pota in se ni prav nič brigal za pravila, ki so jih posta« vili ljudje.
Asta Nielsnov« je postajal« čedalje slavnejša, črna Pola Negri je žela triu m f
NOGAVICE z ŽIGOM
za triumfom in črna Lya de Putti je k
la vsak dan več oboževateljev.
Razen omenjenega pravi.a je veljalo to-di to, da mora vsak »vamp« imeti črne lase. A navzlic temu je Br.g.tte Helra, odprav je plavoiaska, pustaLa »vamp« prv^ ga reda. a kustanjka Greta Garbo je po» stala najslavnejši vamp im najslavnejša frlntoka igralka vobče, V zadnjem času pa se je na filmskem obzorju pojav Ha nova črnolaska. ki utegne kmalu zasdjati kot zvezda m ki, čeprav je črna ko ogije, ven« dair ni zaslovela v vlogah »vampov«, nego se je proslavila v vlogah dobrih devojk. Ta igralka je Dorothy Sebastiainova.
Dolgo je igrala majhne vloge v neSto-tih filmih, dolgo je v pustolovskih filmrh z divjega zapada igrala gavne junakinje, dolgo se je njena lepota razkazovala ▼ skromnem miljeju majhnih filmskih del, ki so jih igrali le v predmestnih kinematografih Po priToda plaha m skromna s« temu ni upirala. Vedela je, dia pride čas, ko bo dobila vloge, ki ji bodo ustrezale, vedela je to in je potrpežljivo čakala Sicer pa je bila lahko potrpežljiva, zakaj ko je leta 1924 prestopila tz gledališča k filmu, }e bila še zelo, zelo mlada, skoro še otrok. Naposled je bilo njeno potrpljenje poplačano. Dolgotrajno čakanje je obrodilo sad, dobila je veliko vlogo v filmu Grete Garbo »Žena brez sramu«. Razum* ljivo je, da igralki, ki njra skupaj z Grete Garbo. ne more biti lahka Vsi, ki gleda« jo tak film, koncentrirajo svojo fxrz»>r-nost na najlepšo ženo sveta, in mala Do rothy bi bila morda ostala docela neop»-žeoa, da ni s"voje vloge odigrala s tolikim razumevanjem in talentom, da so jo l>u<i-je morali opaziti V ostalem ji je btla sreča v tej vlogi zelo naklonjena Igrala j« v filmu vlogo nesrečne žcoe, ki obožuje svojega moža. a vidi da on ne ljubi nje, ampak neko drugo. Zato »e odloči žrtvoe vati se, samo zato, da bi bil njen mož sr©» čen: prepusti ga veliki zapeljivki Grot! Garbo.
V filmu Bustera Keatona, kjer Je »graAa po »2eni brez sramu«, se je takisto pro davila. V tem filmu ni razen nje igrala nobena druga igralka in Doro«thy je iahko požela ves uspeh — izvzemši •seveda Bu-stera Keatona. okoli katerega se kot ko-mrka vrti ves film
Dorothy Sebastian je otrok juga. Ce tega tudli ne bi vedeli, bi io rzdali njem qa» vranji lasje im ko oglje čme oči ki daje« jo njena vnanjosti poseben pečat, po katerem se razlikuje od vseh ostalih igralk. Čudno je že, kako je prišla h gledališča "ti kasneje k filmu. Ni bilo tako lahko, kakor bi si utegnilo misliti. Roditelja ii nasta bila kakor pri večini filmskih igra.!1-oev gledališka igralca Narobe, njena rod-;na jc bila strogo verska, njen ded James Armstrong je ustanovil prvo presbiteri-;ansko cerkev v Alabami in on in njegova žena sta prebila mnogo let kot misijonar« i Morala je tedaj premagati odpor rcw diteljev. ki sta v gledališču videla samo zlo in leglo nemorale. Dorothv je to uspelo in je odšla v New York. ne da bi bila vobče kaj poznala gledališko življenj« m neprilike, ki jo čakajo teprva ni mogla dobiti angažmana pri gledališču Najprej je nastopila v neki modni reviji, potlej v neki glasbeni reviji in ko je imela že na deskah nekaj upanja, da se proslavi, so jo odkrili za film
Zdaj igra Dorothv v frlmu, ki bo odločil njeno usodo: ali bo posr^ia zvezda prvega reda. aH pa bo še dalje igrala kot igralka. ki «e dviga samo nekoliko nad povprečje. Vendar so strokovnjaki na podlagi njenih dosedanriih uspehov prepričani, da bo postala zvezda, o čemer »o gotovo uverjeni tudi vsi oni ki so jo že videli, makar samo v majhni vlogi.
Najboljše, najtrajnejse. zato 13	najcenejše!
nPyrotfl"«Celju
edina tvornlca raket t Jngoslavffl, bna r zalogi In prodaja najcenejše hi najboljše!
čudežne svečice
za Bofli. rakete, žabice, petarde (topite), brizeače (šištallce). beng, vileailce. bak-lje za bakljade, aparate proti vlomo 1UL
Zahtevajte aovl cenik u L 1929.
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
ni imela v možni zaupnika svojega srca in dni&e. Zdaj. ko ji je bilo trideset let,
je bi3a spet prosta...
• • •
Dati oo pogrebu me je poklicala Marija Claitre na telefonu itn me prosila za sestanek, da se o nečem pomeniva. Prišla je ob določeni mri. oblečena v Srnino, vendar bnez tistega nakopičenega d"elkorja. ki to«:ikTat na cesto vipije v človeka, da se skrivata za njim hinaivSči-tna in laž.
»Prišla setn v neki zadevi kS al prav-nšSke narave.« mi je de ala.
»Prosim.« Pcmiolid sem fl stol.
»Ore za FTedrica Besflea. Kar varni je on zamolčali pred svojim odhodom v Indokino, vam danes lahko razodeinem jaz. Imava se rada — veniair nisem ho-tela imeti Ijnlbčlka poteg moža. PoStena sem in nočem nikogar varati. Tu-di ločiti se nisem hotela zaradi njega, ker 9em hotela pošteno plačata očetov dol*.«
Prikimal sem, ona pa je nadaljevala:
»Znano mi je, da ste Prčddrioov nal-bofliiSi prijalelUj. Zdai sem zopet prosta, popolnoma prosta. Pršla sem vas \npra-šait. če lahko ponudim svojo roko njemu. ki je zanadF mene ostavM domovino. AS bi se moglo doseči, da pod« na-
za<j v Francrjo in začne oovo Življenje z mano ? ...«
GOedaila mi je namarvinoisit v oči v vidnem pričakovanju, da dobi pritrd^ni odgovor. Toda nisem jca M mogefl da<ti — iakaj nedavno sem bil predal od Frad^-rica pismo, ki mi je tofonačil njegovo novo stanje...
Bil sem v mučni zadregi fn nisem ve-dieJ. ka<i naj odgovorim. Nazadnje sem refcel:
»Zel!o kočffFv je pofložaj...«
»Alii imate 'kad siporočill od npega?«
Čeprav sem bil! iTiprva skleni, da ne zinem ni-ti besedice, me ie vendarle <pre-maigaJo njeno vpiraSanje. Menda je to 5ui^la. za kad rekila je:
»Ne prerivajte mi ničesar, sama ra<z-rimem. da je tak položaj zelo teždk. Prosim vais. bod:,te odkritosrčni in po-velte mi po pravici vse, kar veste o nem!«
Odprl sem miznioo. vzel te predalla pismo in ga ji poniudil. naij čita. Predla ga je od začetfo do kra:a. ne da bi se na nieinem Išeu pojavila le namatrpjša senč'ca buge. Na papiru je stalo:
»Morn.i!! sem. da ne bo moje ranjeno •?rce n;koi|' ozdravelo. Prvi meseci bivanja v teh kra-fh so mi b;1i strani. Dvomil sem. da bi vzdr?ai!. BoriJ sem se s seiboj in z ofiooliico, potem sem obolel
za trojko mrzJico. V teo bclezrri sem želel unoreitii. a ni mn biilo usojeno. Polagoma sern jeS ozdravi jati on srni na^el neko duševno ravnotežje v resignacijl. To ie b:d tisti prehod- med katerim sem se spet čutil cedeča moža. Niti skit'J nisem. da me ta pciložaj polaga v naroč-ie dlrugi ženslki Danes razumem vse, Moia stetžlba je siguima in kmalu se poročim s hčerjo ravnatelja plantaže. Dekle je vesele nravi in simpa^čna sva, drug drugemu. Ne rnisili. da je s tem činom mo'ie živfiemše poživi »eno. Zakaš ta zakon ni nič drugega nego podnVšanie mojega fonma^nega življenja. Taiko j«
je pač na svetu!«
• • •
Marfia Ctaire mi je vrnite pfemo z
besedami: »Hvala za pr^znosrt. gosipod doktor!
Z^ares — živ.lfenre je okrutno!« PrwsJov;1:a se ie n odS'a. Mola žena. ki ni n,česar vedetla o ozadiu te zade\'e. je imela nedavno tega jouir-fixe. Pri \-ečerii se je sklonila k meni in nT: deiala:
»Ali veš namoveišo novico? Marija C'a;re .ie storila v karmelioa-nsiki red Kdo bi si miislil. da ie tako zelo ljubila svoiega pekejnega moža!«
Kraljestvo mode
Nove frizure
Vedno tenor« se tahko opaža, da je noš-
4a las popolnoma odvisna od dnevne mode tn da obstoji med novo linijo oblek in modno frizuro gotov sklad, ki se ne da utajiti. Ko s; je letos povrnila moda k mehkejšim in bolj ženskim oblikam, je bflo pričakovati, da bo tudi frizura dobila boli »feniinin« izgled.
2e deti časa se vnše težki boji za novo modno frizuro. Mnogi »lasni umetniki« so hudi nasprotniki kratkih las. ker se jim zde premalo ženski rn nemikavni z ozirum na splošno novo modno linijo. Drugi zopet ugovarjajo takim načelom, češ, da morajo biti lasje ne samo lepi, ampak tudi predvsem praktični in da tej zahtevi pač najbolj odgovarjajo kratki lasje. Veliko pa je neodločnežev, ki so »znašli kompromis s tem, da priporočajo na pol dolge lase. Končno se bo žena sama morala odločiti za to ali ono ln k sreči Ima moderna dama toliko okusa in individualnosti, da bo sama najbolj vedela, kaj se ji najlepše prilega.
Prav zanimivo je opazovati različne, čeprav kratkotrajne novosti ra tem polju. Zlasti večerna frizura nudi več mikavnih modelov, ki bodejo tembolj v oč«, ker je elegantna dama preko dneva še vedno popolnoma enostavno počesala
Kratkih las §e nikakor ne smemo smatrati za nemoderne, ka«jti mnogo žen se Jih pod nobenim pogoiem noče odreči, že zaradi njihove praktične vrednosti. Kratka frizura je izgubila le svojo prvotno trdoto, ker jo omiluje široka voJna rndulacija.
Kožuho-vioaste
plašče že od Din 2500
lal e v veliki izbiri nudi cenjenim damam tvrdka
L. ROT
LJUBLJANA Mestni trg 9
Zaloga vseh vrst krzna po oiidn h cenah. .Strojenje, ba vanje, izdelovanje kožuhovine
Lasje se češejo za ušesa in Celo ostane
prosto. K taki frizuri zelo lepo p ris to Jajc dolgi in originalni uhani, ker zamorejo podaljšati obliko obraza. vSi.ka i levo.)
Poleg prve skice kažemo novodobno in Kapricijozno frizuro, Ki ima zelo mladosten učinek in zlasti plavkctm dobro pnstoja.
Na pol dolge, tore; doraščajoče lase češemo za zvečer tako, da iih n3 tilniku na-vijemo v široke valove, ki pričnejo že ob strani in tvorijo zeto zanimiv kontrast z ostalo gladko in na preio počesano frizuro. (Slika I desno.j
Kakor Je bilo pričakovati, se Je Iznova pojavila frizura na kilo, ki Je zaenkrat še skromna ln neznatna, tod* vendtrle . . . Meliko, valovito frizuro završuje na tilniku drobna kita, kar ntKakor ne izgleda vsakdanje. (Slika 2 desuj.}
Celo stara nemška »Gretchcn« glavica se zopet uveljavlja. Prilagodena Je modernemu okusu z raznimi kodrčkj in rndulacija-mi ter jo kažemo na zadnji sliki srednje skupine.
Na levi pa vidimo očarljivo glavico, pri
kateri dva velika zavoja kodrov obrobljata lice na vsaki strani ter pokrivata ušesa.
Enostavno večerno frizuro z rahlo začrtano postransko prečo in globokim vozlom las na tilniku kažemo na zgornji slik; srednje skupine. Dolgi uhani, kot nakit prostih ušes, dajejo frizuri zadnji nenavadni poudarek in izgled modne popolnosti.
Pahljača
NI čuda, da le pahljača zopet moderna, saj še nikdar ni bila tako upravičena ko baš letos, ko se je moda povrnila k »ženskosti« m je pahljača postala logično dopolnilo vsake večerne opreme.
Friigid:
Jesen
To Je že res. da si šla. mo-rtJa pa se vendar 4e še kdaj vrneš. Ne! Ne reci kar? Tj še ne veš. včasih se na svetu agodi-jo .najbolj nemogoče reči.
Grem skozi jesen. Tako mettko in dobro mri šiami pod (koraki. Zdaj je pa menda res že vse listje na tleh, pravim 4n grem.
Daleč si, morda hodiš kod hi mtolffš, kako je. Pa ne skrbi preveč. Nikoli nisem sam. Po drevoredu hodimo kostanji in jaz.
Ali si že pomislila kdaj, kako je, bfti drevo pred zimo?
Na jugiu visi sokice, mrzlo ln samo rase. z&'o težko je mnegova h»č še segla dk> sveta. Kostanji stojijo črni in prazni, ničesar ni več na njih, včasi pride veter od kod, pa s« fen ne zganejo krone. marsikaj je še na svetu, samo nič se ničesar ne dotakne, njihove tenke, medle sence so komaj še legte na pot. O. sai morda res rti bolj bedne stvari, kakor je. biti senca drevesa pred zvno.
Pa ne misli, da sem to iaz — o. mera še zmerom pride malo soinca na obraz in roke. Me»r' je dobro. Skoraj j ves svet ie ma'lo bolj ubog kakor >aiz. ! In morda res nikoli ne bo tako. da se ne bi naš:o sotnea še za enega človeka.
Da, Da, zdaj ni nič, da si šla. Toda 1
ko se vrne pomlad in ne bo žarka in lista pod nebom, da se ne bi poliulbila — ali bom samo jaz še tedaj jokai kakor kamen na cesti?
In ko to mislim se počasi vračam po parku, prj hišah onkraj travnika zalaja 'pes. Najbrž je šel kdo mimo.
Otfo E!s:
Vsako leto 10 para
Nedeljsko popoldne je grozovito dolgočasno. Baš sem pričel preštevati lase na svotti glavi, ko me prekine moj brat Egon z vprašanjem: »Ali bi igrala igro z Jeksiikonom?«
»■Uganil si mojo mjsforšvnejSo žefto,« se»n odvrnil. »Ce se ne motim, gre igra taklole: Vsak izmed udeležencev prejme šest težkih lekskonskih zvezkov. Te meče svoiiemu nasprotniku v glavo. Kdor prej ribfeži, velja za premaganca.«
»Ne. rajši bova poskusila varianto te igre.« je menili Fgm. »-Poiščeš v leksikonu reftetvo iin smirtino leto kakšnega zna meni tega moža ali pa vprašaš po letu. ko se je vrš:>la kakšna tolika in vsako leto, za kaiteno se vprašanec zmoti, ga stane 10 para.«
SKninjal sem se. izvlekel vseh dvanajst zveziknv kJcs:'kcma ;n pobaraj Egcma po dolgem iskanju: »Kdaj je Tilly osvojili Magdeburs?«
Pralne bartone, barhante, krasne volnene in flanelaste odeje ter rjuhe, dalje nogavice in trikotažo nudi po najnižjih cenah
OBLAčfll^KCA ZA §LOVEHIJO
LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 7.
c
mmimiki liilekarut
Za časa premočrtne maskuline mode Je pahljača docela groteskno učinkovala in jo je ta čas dama odklonila ter porogljivo nazvala »teatralično nepotrebnost«. Z današnjo modno sliko pa je pahljača v lepem skladu, vsaka elegantna žena si jo bo rada omislila za plese in slične oficielne priložnosti
Prevelike pahljače se niso mogle uveljaviti, modni saloni prinašajo le take modele, ki so elegantni in priročni obenem. Predvsem so priljubljene pahljače iz dolgih peres, v barvi obleke (slika 2). S tem bodo zopet stopila v ospredje nojeva peresa, ki so toliko let bila zapostavljena v garderobi elegantne dame.
Kožuhovinast plašč
se letos često Izdeluje v progah, pa naj bo namenjen za večerno uporabo ali za štra-paciranje. Dama je namreč spoznala, da jo progast kožuh dela veliko mlajšo kakor enobarvni Zato se športni modeli izgo-tavijajo iz progastih kožic (susliky pehani-ky, krt ali naravni bizam) in so prepa-sani z usnjenim pasom (slika 2).
Za večer se Je uveljavil nenavaden,
zvončasto krojen plaišč iz tako zvane »obrite zajčje kože«, ki je progasto urezana in tako apartno sestavljena, da se le malo razlikuje od hermelina. Tak večerni plašč moremo uporabljati več let ln ga lahko vedno iznova prilagodimo zadnji modi s tem, da ca neznatno predrugačimo. Razumljivo Je, da se je moda tega plašča še posebno raizširila v Ameriki, ki je pač vedno prva v spoznavanju in razumevanju dobrega hi umestnega izmed zadnjih modnih novosti Ker je ta plašč bel, se prilega k vsaki večerni obleki (slika I).
Zdravništca
posvetovalnica
O. A. P. v R. D. p. L Narava zahteva svoj red in rudi organizem se v gotovih me. ah navada na to, da vrši svoje funkcije ob gotovem času. Saj vam je gotovo zrnu ha, da n. p>r. poide tak aid se vsaj zmanjša, če smo zamudni običajno uro kosila ali večer« je itd. Zato bi vam svetovali, da se odzovete opominu, kadar se oglasi in ne čakate na poznejši čas — Da bi dobili stoprav hemoroide, se vam nd bati, ker jih že imate po naši sodbi, dasi v neznatni meri. Pregibanje, telovadbo, primerno dijeto (mnogo sooivja, sala te, osobito pa sadja) bo treba uvesti Grenčico lahko pijete, a ne pozabite, da se na taka odvajala organizem prav iahko navadi Poskusite tudd lahko z masaž, no kroglo, katero je dobiti v vsaki boljši trgovini za medicinske instrumente. Tam tudii poizvesfe, kako se uporablja. — Proti bolečinam lojaste svečice, ki jih dobite v lekarnah. Za srbečico mazanje z inotiolom. Če bi se pa stvar ne izboljšala, potem k zdravniku. Hemoroidi mnogokrat sami ■»plahncjo m če so neznatni, toliko kot da izginejo. V težjih primerih je edino zdrn» vilo — operacija. — Odgovor na drugo vprašanje najdete v današnji »posvetovalnici« pod značko, ki jo sami uganete — »V strahu.« Iz vašeya opisa ni moči posneti za kaj gre. Vsekakor bo treba premagati sramežljivost in poiskati strokovnega zdravnika. Morda je stvar brezpomembna, lahko tudi, da se skriva težka bolezen za pojavom. Poskusite »e do odločitve parkrat
V vsaki stuTbi In pri vsakem delo se Človek lahko okuži. Večino kužnih boie> ni nalezeš z rokami. Zato si vselej umij roke z milom, ki čisti in razkužuje. Milo Al-bus za umivanje odstranja s lelesa nesnago, znoj, prah in ku^ne klice. Če rabiš milo Al« busza umivanje, si prihraniš izdatke za zdrav« kiika in lekarne.
m milih
MILO ZR UMIVANJRJ
Zahtevaj v vsaki trgovini
nanuLzat! s mottolom. Ce ae »mozolji« v p-ar dineh ne skrijejo potem ni dalj več odlagati z zdravniškim pregledom. — G. A. B. v R. na D. Ce se čuti »bolnica« povsem zdravo, ni treba, da bi ta »redna nered« cost« kaj pomenila. Brez specialistične preiskave pa m moči ničesar točnega po« vedati, ker ni moči tako dognati vzroka. Vsekakor bi bila strokov njaška preiskava umestna. — G. P. T. v K. čJe makovega olja ne dobite v lekarni, ga dobite gotovo t vsaki večji trgovin«, kjer prodajajo oljnate barve za slikarje. Sicer je pa to sredstvo brez učinka. —G. M H v Z Stopite vendar na kliniko, kjer vam bodo lahko najložje svetovali, kaj je napraviti Sicer pa, ali vas to ženira? Brez točne preiskave vam m moči ničesar svetovati Bržčas je pa stvar brez vsakega pumena in nevarnosti in stoji v zvezi z esidokrino sekrecijo. Morda so pojavu tudi kriva pubertetfia le» ta. — G G K. v K. Za srbečico uj>jrab« ljajte inotiol. katerega na debelo namažete na srbeče mesto. Ce bi to ne pomagalo, potem se obrnite na strokovne zdravnike za kožne in živčne bolezni — G. J Ž. v S. K. Cisto nič vas ni treba biti sram. če treba prekiniti šoJo. Vsak >e samemu sebi najbližji zdravje pa je najdražji zaklad, ki ga im« človek in prvi temelj vse njegove sreče. Po tem pa, kar pišete, ste vsekakor sumljivi težje pljučne bolezni. Odpraviti jo korenito in zanesljivo, mora sedaj ve» Ijati kot vaša glavna io neposredna naloga. Daai ne prisegamo uprav na mnenje, da vas more edino le Poudorf rešiti, nikakor ne smete dalj odlašati z resnim zdtravlje« njem. Skušajte dobiti vsaj enoleten dopust in odidite »a Gorenjsko aH na Pohorje, čim višje, tem boljše, sevodla za sitk> zadošča tudi vsak drug kraj, kjer ni prahu ki je zrak čist. Vaše domače mestece, njegovo ras kavo klimo bi vam komaj mogli nasvetov a ti — Na deželi s« podvržite vztrajno ležalni kuri pod milim nebom, kjer se pa varujte osolnčenja in izvajajte bre/solno kuro po Gersonu. Predvsem se pa izročite v oskrbo dobremu strokovnemu zdravniku.
—	»Diskretnost.m Takih žensk je več, nego se v obče misli; njih frigidnost (hladnost) je smatrati za defekt, ki izhaja iz ustroja in ki j« torej nepopravljiv. Ker vrhu tega »bolnik« ničesar ne pogreša, je tudi nepri« stopen za vsako zdravljenje. Sem pa tja se je s hipnozo doseglo kaj malega. Tudi <?ru« ge metode zdravljenja so v rabi, a učinki mindmarlin. Zadnje čase se skušajo uporabljati glanduole, predvsem razne ovarijalne preparate (osforin, ovarin, pcoginon itd.).
—	G P: G K /927 Zdravnik, kateremu ste se izročili vara je popolnoma pravilno svetoval. aa se zglasite v nekaj mesecih zopet Dasi je ptttala krvna reakcija nega« tivna. ni izključeno, da ostane nekaj trosov v urganizmu, ki sc pozneje i-zplode zopet in povzroče recidivo. Treba je torej napra« viti več kur in si vsaj vsako leto dati preiskati kri v prvih časih — Omenjeno kuro danes izvetfe lahko vsak zdravnik, za to končno ni treba, da je specijalist Vseka-
kor pa seveda nikakor ne bo škodila, če sa vsako leto enkrat pokažete svojemu prvemu zdravniku, da odreda — morda po vsa* koietni preiskavi krvi — kar se mu zdi umestna — Zdravil, da bi se lahko zdra* vili sami ni, razen po navodilih strokovnega zdravnika. Vse take kure pa zahtevajo toliko stranskih priprav, da so izven večjih mest zopet komaj izvedljive im še zahtevajo trajnega zdravniškega nadzorstva. — G. K- T. v P. p. R. Mi odgovarjamo samo za »posvetovalnico«. Kolikor se pa spominjamo, nismo o kakem koristenjevem medu kot ku ničesar pisali Tudi ne vemo, kje bi ga bilo di&biti Pač pa vam lahko povemo, da je za zdravljenje črevesnih bolezni popo!« noma brez pomena. — Črevesne bolezni spadajo v področje internistov, t j. strokovnih zdravnikov za notranje bolezni Načelno ne navajamo nobenih naslovov zdravnikov. Njih imena lahko izveste t vsaki ljubljanski lekarni — G. M. P. B. Da bi bilo Lzdiranje zob r nosečnosti nevarno, ali vsaj združeno z večjimi nevar* nostnvi, kot sicer, je bajka. — Glede srca vam brez osebne preiskave ni moči niče« sar nasvetovati in odgovoriti. Obrnite se za potrebna pojasnila mi svojega zdravnika. Edino on more presoditi vaš položaj. — G. S. B. v S. T. Po našem mnenju ni dvorna, da iaboriirate na tisti forma psiho-patije, kateri velimo psihastenija. To ni bolezen, ampak bolestno«*, ki izhaja rt ustroja, katerega žal ni moči izpremeniti. Pač pa se dado pojavi takega mučnega bo-jovanja s primerno terapijo mnogokrat m izdatno ublažiti Če je uprav hipnoza ti« sto sreefetvo v vašem primeru, odloči lah* ko samo preiskujoči zdravnik-strokovnja^lč. Način adravljenja boste že morali prepustiti njemu. Da bi zaradi tega Šli v bolnico, ne smatramo za umestno. — »Erna<r. čermi naj vam pišemo nove paste za zobe, ko )ih dobite v trgovini v najboljši kvali« teti na poljubno izbiro! — G. M. V. v R. V privatno korespondenco se ne moremo '»puščati; prav tako tudi ne prevzemati ka» kih stvari v preiskavo. Naša »posvetovalnica« bi s tem prekoračila svoj delokrog.
atelje
ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. AR H. J. OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA-ULICA ŠT. 28|l|
Spominjajate se slepih!
»Kateri TLMy?« se je oglasij Egon.
»Vojskovodja Tiilly,« sem ga poučil.
»Ah, tete. Kidaj...? Recimo: lieoa 1814.. a<h še boljše: 1714.«
»1631„« sem poijasnii amagostavno. »1714 minus 1631 je 83; 83 po 10 je 8 dinarjev 30 par.«
»Le zaipiši si,« Je prosi Egon, čee marhen čas pa je nadaljevati: »-Kdaa je postal &tefa<n I. pruski kralj?«
»1436.« sem odgovoril hitro. ,
»Mimo ustreli! Štefan I. spkh ni bili pruski kralj, bržkone rad1-; tega, ker n.i rflkcCi živel. Tedati: 1436 mimius 0 je 1436; po 10 p...«
»Le zapiši sem defail slabe voije. ».Počakaj, falot. ne boš mi staviti več taiko zav ratnrih vprašanj. Kdaj so ustrelili Arrdcera Hoferja?«
»ftahahaha.« se je smejaJ Egon. »Ne SiPelfieš me na led. Nastaviš mi pasit, da se maščuješ. Andreja Hoferia bržkone spVh n'so us.trebiti. 181 D'n sem zapisal! molče na Egrmov račun.
»Kdaj se je Henrik IV. pokoril v Ka-nost?« je horid vedeti moj brat.
1829.« sem deial na slepo.
»Natpačno!« se je veseliti Egon. »1077. Se deset talkšnih Kamos. pa si kuiprm kos avta. Kdaj se je poročila Ana Bo-'ey,nova m s kom?«
L. 1920. s fVimskfm igralcem Bmffiom Jamfiitngsom,« sem odvrni. Čalkaj. sedaj bo nekaj dobrega. Kdlad se je rodi
James G rabam, grof in vcuvoda Mon-
BPcšfVi?«
»1612.«
»Btravo. Točno m mfrrnfo. Pa si mri giedal v knjigo.«
»Prav nič.« je ugovarjaj mod brait. »Moj profesor za zgodovino mi je večkrat reikel: Želim vam, da bi postali drus?! vodvoda Montroški. — Zato sem si zoocrrml letnico nijegovega roflsitva. Zakaj pa naj bi pcstatl d-mgri Morutrose, te«a nisem niilkoli ratzumel.«
»To ti lehko raztopim,« sem odgovorili in glasno bral: »L. 1650. se je izjalovil ponkus. da W trilbprfi tor^"^ Karlovemu sčthu. MonfrcSkega so ujeli prepeljal v Edžnburg in ga tam obsodili na viis.Vce. Ko so ga bili obesi, so ga na®6crirP'l!i, posamezne kose njegovega truipla pa so poslali raznim škotskim •mestom. Njescvo g'avo pa so nataknili »na kot r»ned edinfouršftimi vrati — Reci <rrw.	kje stan«ui:e tvoj profesor? Pad bi rmi posteJ šopek not?.« Ker mi Fisjrun ni odgovoril, sem nadaljeval: »<KJrij ie umrl Beethoven?«
»Sto let pred svojo stoletnico! Ali mr pa ti Lahko pm-eš, kdaj je unrll Zej>-nelrin ?
»ZenoeVrn ? Adj si dto<bn !nflflkci5o na mož-gane? Zepipeln vendar še živi! Baš včeraj sem bral v 1'str'h: Zepoalrn v polnem pcCefni. — Kdan oa je Kolumb odkril Ameriko?«
»1692.«
»flciichoho! Za dlve sto Jett si se zinio-
tl«
»Tediart 1892. In povetf tri še, kdaj je umrl Reatumair?«
»Zelo duhorvifto!« som se mu rrgal »Kdaj se je rodil termomeiter? Kdod je Wla brika prt Živem snebnu? Kdaj je umri Celzijus? Ne, takšne potegavščine me ne potegnejo. Ti, sicer mi je pa že dovcfj te igre. Končajva.« _ Obnačun, ki se je fevrš:4 z grozovitim bojem jn je trajal nad eno uro, je pokaizal da znaiša moj dolg 315 let več nego Egonov. »Prevrnem od tebe tedaj 31 I>7i 50 p,« je itzraounal Egon.
»Kdaj ti plačam?« sem vprašat ~
»Kdaj? Bedasto vprašanje. Takoii seveda.«
»Zmota!« sem zavpH. »Šefe na sodnj dan! Recimo, da bo ta za deset m!.-K>n-ov let. Torej: 10 000.000 krat 10 p znese milijon denarjev. Prostih, porav-naliva se. Vrm' mi nogavice, ki si mi jiJr ukiradel ie omare in opremil s svojim-mor-gramem. in sva bot.«
»Da bi vrnil nogavice?« Je zattoU Egon.
»Oa. In če ne stori® tega v teku de setfh sekiurud. tedaj bomo rekli pojirtriš-niem na tvoiem pogrebu": Skoda ga je! Umrl je neiananj za 5 Din 50 p prezgo* dlan'.«
Vladimir Gortan in njegovi
Razgovor z Vladimirovim bratom mesec dni po poljski
tragediji
•i^t**-
Presf kSnevr se le <v Lftiff kolt pomoMc brivskega mojstra g. Java Šekša naselil a. Viriko Gortan. Naprosil sem ga ®a razgovor o njegovem pokojnem bratu Vladiinrirju Gotftarau, po čigar usitre-ttvi ravno danes pcrtekia mesec dni
Pomenkuj ©v a se o vseh rečeh, ki se srnice jo oHerog žalostnega dogodka v Pu-l.iu, ipravi mi o Pazinu im domačem kraju Berarou, pozna vse osebe, ki so bile udeležene v tem procesu. Pomenek je pota pijetete, saj je osrednja oseba pogovora nesjeani Vladfomr.
*
Bera/m Je majhno, •kffično naselje v pazinsiki c&alici. Italijani ga zidaj jmemr-ijejo V-eirtmo. Iz Pazrina vodi pot preko JCamož-brega (Italijani ga imenujejo: Camuts menite), kjer je bil ieivTšen oni usodni atentat za časa pomladanskih fa-Sistovs3dh volitev. Hrib se imenuje pfo
bodril. Počakafva do Velike noči, takrat se bciij odpre zaslužek...
Vinko pa se je odločil, da odide takoj. Dne 12. januarja letos je smuknil pri Kastvu preko granice in je bil na naši strani.
Ko se je sestal z Dragom v Zagrebu, mu je prinesel pozdrave od domačih in Vladovo sporočilo: »Po Veliki noči pridem še jaz!«
Toda usoda je obrnila drugače. Po letošnji Veliki noči je Vlado že bil vržen v železno kletko, kjer je bil nedavno prej zaprt neki istrski razbojnik. Smrt je že iztegala svoje koščene roke po njem. 2e takrat je bil zapisan poginu! ...
Gortanova družina je hotela že pred desetimj leti prodati svoje posestvo v rojstnem kraju in se preseliti k nam. Pa mati ni hotela iz domačega kraja.
V STedmi Vladimir Gortan (zadnji posnetek v civilu); zgoraj na levi Viktor Bačac, na desni Živko Gortan: spodaj na levi Vekoslav Ladavac. na desni pa Dušan Lada" vac, ki so bili obsojen i vsak na 30 let ječe.
»gosoodP™ Kamožu«, ki je zelo bogat posestnik in je vse zemfljlšče tam okrog njegovo.
V Bennru je ena najbolj hrvatskih narodno-zavednih hiš baš Gortanova. Na majhnem posestvu sta vzgojila oče Fra-njo, ki nuu je zdaj 73 let, isn njegova žena Katarina, 651e'tma gospa, sedmero de-ce. Edino najstarejši sin Ivan je ostal j>ri svojih starših, Vlado je v grobu, Vinko in Drago sta prešla preko granice im se nahaja/ta na poslu v naši kraljevima, 3 sestre so poročene.
Pri Gontan-ovih je bilo vedno dovolj ktaijig za Stanje, tam si dobil tudi na razpolago hrvatske liste, ki so prihajala redno v hišo. Tako se je med otroki že v ranih leitih vzbujala narodna zavednost
Vlado je bil rojen 1. 1904. Osnovno 6razredno šolo je obiskoval v domačem krajtu. Potem se je izučil za mehanika in šoferja. Krepkega, stasitega mladeniča so kajpada nato brž vzeli k vojakom. Oditi je moral na dve in polletno službovanje in poslali so ga v Afriko, v kolonijo Libijo. Vojaška sfažlba v Libiji, posebno v Cirenaiki in Siraguzi, je silno naporna. Večno obsedno stanje. Domačini se stolno puntajo; sovraštva, opas-no&ti in borb je vedno dovolj.
Ko se je končno vrnil Vlado zopet srečno od vojakov, je iskal namešče-nja. Najprej doma. Pa ga ni dobil. Kako tudi, ko mu nikakor ni padlo v glavo, da bi šel moledovat fašiste za izkaznico (»tessero«), brez katere pa v Italiji ne najdeš zaslužka...-
— Poskusil bom zbežati v Jugoslavijo! — se je odločil že leta 1927. Res je storil tako. Beg se mu je posrečil. To so se mu zdeli najlepši trenutki, ko je stopil na tla svobodne države Jugoslavije. Zglasil se je pri svojem bratu Dragu v Zagrebu. Ker ni imel v redu vseh dokumentov, je zopet moral čakati na službo. Njegovo stanje se ni hotelo izboljšati — in kaj je hotel? Vrniti se je moral v sili zopet domov k staršem, čakajoč na bratovo sporočilo, da je našel zanj službo. , Medtem pa se mu je nudila služba doma. Zaposlil ga je v svojem podjetju neki njegov znanec. Vlado je prevzel zastopstvo tvrdke svojega prijatelja, prepotoval je vso Istro, prihajal je dnevno v dotik z ljudmi in je postal po vsem polotoku izredno poznan in priljubljen. Ko se je ravno dobro uvedel v svoji stroki, se je vrnil od vojakov njegov mlajši brat Vinko. Tega je čakala ista usoda, kakor ostaJe njegove tovariše, ki niso hoteli sprejeti fa-Sistovskega znaka. Brivca Vinka ni vzel nihče v službo. Boječ se ovadbe, ga je odklonil celo njegov mcjster, kjer jse je bil izučil.
Ko je bila zbrana nekega večera vsa Gortanova družina, je povedal svoj sklep Vinko: »Jaz grem v Jugoslavijo. Tu ne zdržim več!«
Bilo je to nekaj pred letošnjim novim letom. Sklep brata Vinka je odobraval tudi Vlado.
. <— Tudi jaz poj dem s teboj! ga je
Njenemu prigovarjanju se je udala vsa družina. Prišlo je trpljenje, a izmed Gortanov ni klonil nihče. Sivolasi oče je moral že pred pazinskim dogodkom prestati mnogo šikan. Kako se mu godi zdaj, si lahko zamišljamo. Ubogi starček mora prenašati razen silnih duševnih muk še gospodarsko nasprotovanje. Oblastvo mu je prepovedalo vsako prodajo posestva. On je na svoji
lastni zemlji le — užitkar.
*
Po izpovedbah znancev in prič je bilo nedvoumno dognano, da se je Vladimir Gortan nahajal v času atentata v Ka-šergi, ne pa na Kamož-bregu, kjer je bil atentat izvršen. Ko pripomnim bratu, kako so zatrjevali italijanski listi, da je Vladimir sam priznal, da je bi! tisti čas v bližini Berama, mi odgovori mirno in zamahne z roko:
— Taka priznanja so pri fašistih — enostavna... Ko te bijejo do krvi in že na pol umiraš, ti je pač vseeno, kaj bodo zapisali v protokol in v novine... Eden je moral »priznati« in pasti. In je pač padel Vlado, ki jim je bil že dolgo trn v peti... Bil je sam svoj, pogumen in ponosen. Mar so ga prodanci samo enkrat nagovarjali, naj se tudi on zapiše fašistom? O, venomer so ga nadlegovali. A on je v svojem ponosu in previdnosti ostajal miren in je na vse ponudbe kratko odgovarjal: »Vi po svoje, jaz po svoje!«... Italijanski listi so pisarili, da je pred smrtjo jokal, rotil in prosil. Podlost brez primere. Streljali so ga v hrbet, niso se upali mu pogledati v lice. A Vladimir — to verujem — se je zgrudil miren in zbranih misli. Streli v hrbet niso zadeli samo njega. Samo zamislite si, kako strašno je morala poraziti njegova smrt sivolaso mater in očeta... Bratu Vinku so stopile solze v oči.
Josip Zupančič.
mlekarstvom
k
blagostanju i
ALFA D. D.
SEPARATORJi IN STROJI ZA MLEKARSTVO
ZAGREB. BOŠKOVIČEVA 46 195 Zastopniki se iščejo povsod!
	
^v. pKBcSI	^vvl
IH^r*^ H	—T»^B^B
sen hUR;
1 brifnc« Iz »rebrnega jekla zmagovito ^ nadkriljujejo Vfc«.
Preprodajalci na} se obrnejo na: Gustav Husser & sin, Wien VII., Richtergasse 10
Salonit
cementno azbestni Skrili
ie za pokrivanje zgradb naJ-„ hoifSi maferijal
I
Molno politika
Amerikanske plače v Evropi
Ford kralj avtomobilov, ge je odločil za veliko invazijo v Evropo. Ze sedaj ima v Evropi več tovarn v raznih državah. Carinske meje ovirajo razvoj teh tovarn in ogražajo konkurenčno sposobnost Fordovih avtomobilov. Zato hoče Ford dvigniti in poceniti produkcijo na način, ki je amerikanski. Delavcem v teh tovarnah bo Ford dvignil plače na višino plač. katere imajo Fordovi delavci v Ameriki.' Na ta način misli Ford dvigniti produikc jo, doseči preciznejše delo in večji interes delavcev na uspevanju posameznih tovarn.
Načrt je Ford že pričel izvajati. Mednarodnemu uradu dela je dal na razpolago 25.000 dolarjev za stroške, ki jih bo ta urad imel pri ugotavljanju sedanjih realnih mezd delavcev v evropskih Fordovih tovarnah. Ugotovitev sedanj h realnih mezd spada h kalkulacijskim pripravam, da se ugotovi, za koliko bi bilo treba sedanje realne mezde dvigniti, da delavci dosežejo življ-en-ski standard ameriških Fordovih delavcev, ki zaslužijo dnevno po 6 dolarjev (ca 330 Din). Zastopnik Mednarodnega urada dela ie v študijske svrhe že odpotoval v Ameriko. Evropska avtomobilna industrija je nad tem načrtom preplašena in ga označuje kot nelojalno konkurenco.
Azil za samske in potujoče delavce
Ljubljanska mestna občina. Delavska zbornica in Borza dela se bnvijo z načrtom, kako zgraditi v Ljubljani azil za samske in potujoče delavce. Javna borza dela je v načelu pripravljena votirati za zgradbo azila 1 mlijon dinarjev. Za zgradbo obstojata dve možnosti: da se za azil zgradi nova stavba, ali pa da se adaptira v ta namen del prostorov v palači Delavske zbornice.
Za obe možnosti zgraditve azila 6o že izdelane idejne skice in aproksimativno proračunu. Najprikladnejši je načrt, adaptirati del pa'ače Delavske zbornice za delavski azil. Cela adaptacija z opremo azila in kuhinje, uvedbo centralne kurjave, dozidavo aneksa za kuhinjo in borzo dela je prora-Čunana na 1.200.000 Din. Od tega' zneska bi prispevala Javna borza dela 1 milijon Din, Delavska zbornica pa 200.000 Din. Azil bi obsegal troje nadstropij, v katerih bi bilo po 42 postelj. Preračunano je, da bi dobil delavec v azilu za 13 Din prenočišče in celodnevno hrano
Pričakovati je, da se bodo kompetentni faktorji v najbližji bodočnosti odločili za zgradbo, oziroma ureditev azila, ki bi naj bil nato že prihodnje leto izročen svojemu namenu.
Rudarski zakon se nahaja pred končno redakcijo. Dne 19. t m. se vrši v ministrstvu za šume in rudnike konferenca, na kateri bo predložil zastopnik delavskih zbornic pismen referat o stafšču delavcev glede osnutka rudarskega zakona. Referat pa obravnava po nalogu ministrstva »amo vprašanja, ki 6e tičejo delavske zaščite in zavarovanja.
Delavske kuhinje so bile doslej e podporo Delavske zbornice ustanovljene v Ljubljani, Celju, na Jesenicah, v Kranju in v Vevčah. Najbolje poslujejo delavske kuhinje v Ljubljani in v Kranju. Kuhinja v Ljubljani prehranjuje 400 oseb in kuhinja v Kranju 140 oseb dnevno. Dnevna prehrana stane v
dela%-skih kuhinjah 8 _ 14 Din dnevno.
Pripravlja se ustanovitev delavskih kuhinj v rudarskih revirjih in v Mariboru. Ustanovitev delavskih kuhinj zelo ovira splošno pomanjkanje kvalificiranega kuhinjskega personala. Posebno za voditeljska mesta je težko dobiti izvežbane in zanesljive moči. Ljubljanska delavska kuhinja si je zato stavila nalogo, v svojem obratu vzposobiti primerno število personala za voditeljska mesta v delavskih kuhinjah.
Indeks realnih mezd. Ako vzamemo londonsko mezdo kot bazo za realno mezdo in jo označimo e 100, potem je znašal indeks realnih mezd v Jugoslaviji leta 1927. 30 75. Leta 1922. je bila v Jugoslaviji realna mesečna delavska mezda za 52 % manjša kot leta 1914., leta 1924. za 48 % in leta 1926 za 46 %. Leta 1927. je pa bila realna mesečna mezda spet za 47% man.Sa od predvojne mezde. Realni zaslužek je bil L 1927. torej višji kot 1. 1924.. a manjši kot 1. 1926. Za leto 1928. še ni izračunana indeksna številka realne mezde.
Delavske banke. Delavske sindikalne in zadružne organizacije nalagajo v industrijsko razvitih državah svoj denar v delavske banke, katere nabrane kapitalije uporabljajo v duhu nnčel delavskih organizacij. Najmočnejše delavske banke so v Ameriki, ki razpolagajo s kapitalom 8.1 milijona dolarjev, dočim rezerve in vloge presegajo svoto 124 milijonov dolarjev. Tudi v Evropi imamo večje delavske banke v Nemčiji in Avstriji. Belgijska Banque Belge du Tra-vail v Bruslju ne dela samo za delavske organizacije ampak prevzema tudi privatne kapitalistične posle, dočim se drusa delavska belgijska banka Comptoir de Depots et de Prets bavi predvsem z zadružnimi bančnimi operacijami. Norveške in nemške delavske banke se veliko ne razlikujejo od drugih bank. imajo pa predpis, da akcijonarji bank ne morejo biti drugi kot delavske organizacije. Dunajska delavska banka je imela leta 1928. lastnih sredstev 4 329 000 šilingov (akcijski kapital 2.5 milijona in 1.8 milijona šilingov rezerve). Banka hoče svoj akcijski kapital -sedaj zvišati na 4 milijone šilingov.
DIŠAVE SLON
(Pftmafif
dr. {fes. (Benčan
specijalist ze ženske bolezni in porod« ništvo v Mariboru ordinira od 17. no* vembra t. 1. v poslopju tt. Scherbaum, Trg Svobode 6 (nasproti Grajske kleti)

14142-a
£c6nl atcCje
Sojena Hump
Sefetiburgeva ul. t jI.


V Portlandn, »mestu rož"
Aaneiflkia pod ugaslimi vuSkani — Krafi pod čuvanji Kottrmb^e — CoIlumbja ifiver — Jugoslo venska koionja v Pcrtlandu Mesto PorUlamd. V ozadju Mount Hcod
m*':
iKPl
■ • /•

^liilif
's <
I I I
Portland. V ozadju Mount Hocd
O skrajnem severo-za<padnem delu Zedinjenih držav imamo poprečni Ev-ropci zelo nejasne pojme. Zdi se nam. da mora biti tam precej divja in pusta pokrajina, ki je večinoma pokrita s snegom, kot bližnja Kanada, kjer se pode volkovi, medvedi in severni jeleni. Kako napačni so taki pojmi! Dežele ob se-verozapadni obali Pacifika, kakor tudi Britanska Kolumbija so zelo rodovitne, imajo srednje-evropsko podnebje, moderna velemesta, zelo razvito trgovino in industrijo ter na široko razpredeno mrežo avtostrad, avtomobilskih cest. Pokrajina je ena najlepših v Zedinjenih državah: brezmejni vrtovi in sadovnjaki se menjavajo z ogromnima gozdovi. v ozadju štrli visoko gorovje, vse leto pokrito s 9negom. Iz njega se dvigajo v oblake trije snežni velikani, imenovani »Guardians of the Columbia«, čuvarji Kolumbije. To so Saint Helens, 9671 čevljev visok ( en meter ima tri čevlje), Mount Adams. 12,307 čevljev. Mount Hood 11,225 čevljev Saint Helens je najmlajši teh ugaslih ognjenikov. Pogled nanj je res prekrasen njegov sneženi stožec je zarisan visoko na nebu nad lahno meglo, ki včasi zakriva nižino in predgorja. St. Helens je čisto podoben Fučijami. sveti gori Japoncev.
Hiša Johna Stražnika v Portlandu
To gorovje je del Skalnih gora in gre vziporedno z obalo Pacifika od severa proti jugu. Imenuje se Cascade Ranee, ker pada več bistrih rek v nebroju slapov čez strme skale dol v večnoze-lene gozdove, ki pokrivajo vznožje tega gorovja.
Veletok Columbia River preseka to gorovje v smeri iz severozapada. Izteka se v Tihi ocean. Ta mogočna trans-kontinentalna reka je naravna pot za trgovino med Ameriko, Alasko, Orijen-tom in Antipodi. Na obeh bregovih reke sta ograjeni avtostradi. ona na levem bregu je slavna Columbia High-way s kolosalnimi razgledi na veletok. kaskade in gorovje. Columbia je plovna kakih 1900 km daleč v notranjost dežele do mesta Lewistona v državi Idaho.
Zanimivo je, da se ob izlivu Colum-bije v Ocean nahajajo samo manjša mesta. Šele okoli sto kilometrov daleč od morja leži ob reki velemesto Portland. Da čitatelji vidijo, kako približno živi takšno mesto, hočem navesti njega statistiko, ki daje najboljši pregled o mogočnem življenju, ki se je tu razvilo in ki se bo še bolj bohotno raz-predlo.
Mesto je imelo l 1927 354.608 prebivalcev, z okolico okrog en milijon. Zemljišče, na katerem stoja, je vredno 372" milijonov dolarjev. V mestu je 36 bank z depoziti 165 milijonov dolarjev, ki so imele 1. 1927 38 milijonov dolarjev čistega dobička.
Mesto ima: 5 dnevnikov, 65 gledališč m kinematografov. 43 bolnišnic in sanatorijev, 398 cerkva in 4 misijone, 55 javnih parkov. 14 plavališč in 2 kopališči ob reki, 3 mestna igrišča za golf, 4 javna in 8 zasebnih igrišč za golf, stadion za 25.000 ljudi, javni avditorij za 5500 ljudi. 37 gasilskih postaj, 3 gasilne ladje, 4 policijske postaje, 510 gasilcev in 437 policistov, 411 hotelov, 92,862 telefonskih naročnikov. 72 osnovnih šol, 9 srednjih šol in 9 specialnih šol.
L. 1927. je bilo izdanih 11.294 gradbenih dovoljenj v skupni vrednosti 29 miiliionov dolariev.
Umrljivost 106 na tisoč.
Portland ima umetniško galerijo in muzei. ki je eden najlepših na severo-zaoadu Zed^nien-ih držav.
Javna knjižnica sestoji iz 18 oddelkov: ima 17 podružnic in 4 čitalnice. Povprečno iznosoja na glavo največ I knjig v Zedinjenih državah.
Američani so silno iznajdljivi, kar s« tiče reklame, pa ne samo za trgovinske izdelke, temveč tudi za turistična propagando. Vsako mesto skuša na svoj način privabiti tok ljudi, ki hočejo daleč proč od svojega vsakdanjega dela preživeti nekaj lepih in veselih tednov ali dni. Mesta žrtvujejo velike vsote za io propagando, in v vsakem kraju, kamor smo prišli, smo dobili kupe brošur in fotografij, razglednic in statistik, ki so vse dokazovale, kako idealno prijeten, a tudi v vsakem oziru napreden in važen je kraj.
Zgoraj navedena statistika o Portlandu je vzeta iz take brošure. Da nad-kriJijo druga mesta in nudiio tujcem nekaj novega, so si premeteni Portland-ci izmislili nekaj čisto posebnega: po vseh cestah v mestu, kjer le je bilo mogoče, pa tudi po vseh javnih parkih in zasebnih vrtovih so nasadili vrtnice najrazličnejših vrst ter nato imenovali Portland »The City of Roses«. mesto rož. Mesto je s tem veliko pridobita: kamor greste, povsod same rože in rože. Imel sem srečo, da sem videl Portland baš v cvetju. Začetkom junija se vrši v mestu velikanska rožna slavnost »Rose Festival«, podobna karnevalu v Niči. Naravno, da privabi nebroj ljudi iz vseh krajev Zedinjenih držav. Enega seveda Portlandci ne povedo, namreč da njih vrtnice radi p<resevemega podnebja skoraj prav nič ne ds:jo. čeprav imajo prekrasne barve. Zato tu-dfl ne morejo iz njšh izdelovati niti rožnega olja kot Bolgari ali Perzijanci. niti mezge.
Vsekakor je pa vzgled Portlandcev posnemanja vreden in ne bi bila na primer napačna ideja, če bi j'm sledili Ljubljančani ter spremenili belo Ljubljano v Higoslovensko »Citv of Roses«. Za tujtski promet bi bila to velika atrakcija.
Portland ima okoli 400 km električnih cestnih železnic, ki so vse na izho-diišSih zvezane z avtobusnimi progami.
Portland je prvo mesto v Zedinienih državah, kar-se tiče manufakture in izvoza lesa in žita. drugo mesto v izvozu jabolk in četrto v izvozu cvetlic. V pristanišče pride letno okoli 1700 ladij z nad štiri in po! milijoni ton. Mesto ima zvezo s 53 rednimi parobrodnimi progami.
Pa dovofi statistike. Navedel sem samo glavne zanimivosti, da si čitatelji morejo približno predočiti, kako mogočno življenje polje tudi po žilah daljne Severo-zapadne Amerike. ' Kolikor sem mogel doznati od našiS tamošniih rojakov, živi v Portlandu okolu 9000 Jugoslovenov. ki pa so seveda, kot povsod po velikih ameriških mestih, zelo raztreseni ter le v rahlih stikih. Slovenskih rodbin je tu 16. od teh sta dve iz Štajerske. V mestu Ore« gon City. ki je kakih 50 km oddaljeno od Portlanda. pa je baje 40 slovenskih rodbin. Splošno pa po državi Oregon, koje glavno mesto je Portland. ni mnogo jugoslovenskih nasebencev. _Dr. Pavel Brejnlk.
Sto in sto krat
site čitali in čudi, da ni zdravja brez dobre prebave, a vendar niste temu posvetili do vel j pažnje. Bolečine" v želodcu in črevesju, zapeka, hemoroidi, g'QvoboVe, nervoznost in nespečnost; neprijeten okus v ustih so posledica neurejene prebave. Uredite čim preje svojo prebavo s preizik-ušenim, obče poznanim eliksh-iem FIGOL in skoro bo vam od dne do dne bolje. FIGOL proizvaja in razipošilja po poštnem po-vizet.n s potrebnimi navodili za uporabo lekarna dir. Semelič. Dubrovnik 2/43.
Originalni zavitek 3 steklenic z omotom in postavno vred 105 Din. 8 steklenic 245 Din, posamezna stek'enica 40 Din. Vsaki dan dohaiiajo številne zahvataice o izrednem delovanju Figoia.
Javna zahvala.
P. n. lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2'43.
Zdravniki so mi reklo, da una>m sr&vo napako, da imam bohta jetra, katar in otekline v želodcu in nervozne živce Naročal sem 2 ste-fctavoi FIOOLA in pozneje še 3 in sedaj se po-čiTuim dobro, kakor da bi bil že odnekdaj zdr*v. Ob početku zdravljenja sem tehtaJ 70 kg io 800 gr, sedaj pa tehtam 77 kg io 500 sr
S spoštovanjem MUlvoJe P. Miloševič, poljedelec, Dolnja Rača, 7. taL 1928. 1,
se je bil prepričal da je prava princeska, in CTaheik so poslali v mestni muzej, kjer ga kažejo še dandanes ta dan, če ga le ni kdo ukradel.
Da, otroci, to je resnična povest!
»Joj, kako me zefbe v glavo! Proskn te. podari mi svojo čepico!« In dekiletce mu je dalo svojo čepico.
čez nekaj časa je srečalo uibogo staro ženico, ki je zmrzovala ob poti. Dobra deklica je slekla svoio oblekco in jo podarila stari beračici. Tako je naposled razda!a» vse, kar je imela, in je ostala v sami tenki srajčici sredi temnega gozda. Mračilo se je že in deklico je postalo strah. Pokleknila je na zemljo in prosila: »Ljiufbi Bog. pomagaj mi, da ne zmrznem ta sredi gozda!« in gilej, Bog jo je uslršai Iz gozda so prihitele živali, se stisnile k- deklici in jo grele. Med njimi so bili zajčki, snne in veverice.
Tedajci pa so jele padati zvezdice z
neba in ko so se dotaknile zemlje, so se mahoma spremenile v zlate cekine. Deklica iih je tela pobirati in iih je nabrala v svojo srajiSko. Tako je postala bogata in je imela denarja za vse življenje dovoli
ako dobro kol najdražja mila jS^___vendar cenejše!
V majhni vasici je živela siromašna ženica s svojo hčerko-edinko. Bili sta lačni, a nista imeli kaj jesti Tedaj je odšla dekiica v gozd; tam je srečala staro ženico, ki je že vedela o njeni bedi. Podarila ji je lonček in velela:
»■Kadar boš lačna, reci lončku: .Lonček kuhaj!' — in lonček se bo napolnil s sladiko kašo. In ko bosta z mamico siti. reci lončku: .Lonček nehaj!' — in lonček bo nehal kuhati.«
Zofka Reinhelmerjeva:
j	Zvezdice
Nekoč je bil angelček — ljubek majhen angelček. Imel je zlato, kodrasto grtavioo, očke višnjeve kakor nebo in ustka rdeča in mala kakor zrela čreš-njica.
Angelček je bfl sicer tudi priden. A vedeti morate, da imajo tudi angelčki svoje slabe dni, ko ne mislijo na nič drugega kaor na to, kako bi nagajali okolici. Nu, in danes je imel naš angelček tak dan.
Zjutraj je že zgodaj vstal te na vse pretege razgrajal po nebesih. Prevrnil je dva lonca mleka, tako da je nastala preko vsega neba bela proga. (Če se ponoči ozrete v nebo. jo lahko vidite.) V svoji razposajenosti je šel tudi k božjim ovčicam, majcenim belim oblačkom, in jih vlekel za repke in Bog si ga vedi, kaj je še delal z njim. ; Gospod Peter ga je bil že dvakrat oštel, a ni nič zaleglo: danes je bila an-geljčka sama porednost in navihanost Naposled se je zmračilo: hvala Bogu, bližal se je čas, ko morajo mali angelčki v posteljo, Naš angelček je postopal pred spalnico ter opazoval zvezdice. kako so se užiigale druga za drugo. In zdajci — sama ne vem, kaj mu ie I bilo prišlo na um — je zgrabil zvezdico. ki mu je bila najbližja, m jo je vrgel dol na zemljo. Videti je bilo. da mu ta igra ugaja, zakaj v naslednjem trenutku je že zgrabil drugo in jo vrgel dol. Lop! pa je zagnal še eno. Angelček se je veselo zasmejal, zakai slišal je bil. kako je reklo na zemlji: štrbunk! Gotovo je bila padla tretja zvezdica v vodo. Tedaj pa je začul za hrbtom urne korake in v naslednjem trenutku ga je prijel gospod Peter za uho.
»Kaj delaš tukaj?« je za vpil. »Takoj priznaj, kaj si napravil!«
Angelček je molčal: temna rdečica | mu je oblila obrazek, sklonil je glavico in vtaknil prst v usta.
Peter ga je zgrabil za ramena in ga stresel.
»Grdobica!« ie zakričal. »Povej, kam si vrgel zvezdice?«
»Tiale,« je z lokavim glasom rekel angelček in pokazal s svojim mokrim prstkom na zemljo.
»Tako,« je rekel Peter, »lep angelček si! Nu, le počakaj takoj pojdeš ic Mesecu in mu poveš, kaj si napravil.« Nič ni pomagalo. Rad ali nerad se je angelček odpravil k Mesecu in mu jokaje priznal, da je vrgel tri zvezdice na zemljo.
Dobri, stari nebeški Suvaj je bfl ves žalosten in potrt. Ni mu šlo v glavo, kako more biti angelček tako poreden. Tako rad je imel svoje zvezdice in zdaj

Deklica je vzela lonček te se lepo
zahvalila. Veselo je stekla domov in pokazala mami lonček. Odslej sta bili rešeni bede in sladko kašo sta jedli, kadar se jima je le zahotelo.
7 godilo se je. da ie nekoč odšla deklica z doma in je mati hotela jesti sladko kašo.
Vzels je čarobrH lonček z omare in velela: »Lonček kuhaj!« In že je začel lonček kuhati in mamica je jedla, dokler ni bila sita. Zdajci pa je hotela za-klicati Čarobno besedo, da bi lonček prestal — kuhati- a ni se je mogla domisliti Med tem ie začela sladka kaša teči čez lonček na tla. Kmalu j bila vsa soba polna sladike kaše. potem vsa hiša — naposled vsa vas, a nihče ni vedel besede, da bi bil ustavil čarobni ionček Ko je bila že vsa vas preplavljena s sladko kašo. je prišla deklica domov in zavpila: »Lonček nehaj!«
Takoi se ie lonček ustavil, a vas je še danes polna sladke kaše in kdor hoče priti tja. si mora najprej izjesti pot.
ga je b9o skrb. kaj se Je zgodilo s
njimi
»•Poslušaj, angelček,« je rekel naposled, »daj. da ti nekaj povem. Kar si vrgel dol. moraš spet vrniti Glej. da se mi ne prikažeš pred oči. dokler ne najdeš mojih zvezdic!«
Angelček se je ustrašil. Po zemlji hoditi in iskati zvezdice? A gospoda Meseca je bilo treba ubogati.
Drugo jutro so posadili angela na solnčni žarek in po njem je zdrčal na zemljo.
Zvečer, ko je bilo že vse temno, je nekdo na vso moč potrkal na nebeška vrata.	„___.
Zvezdni cekini
Nekoč je živela majhna deklica. Bila jc čisto sama na sveta, zakaj roditelja sta ji biia že zgodaj umrla. Ne hošice ni imela, kjer bi bila lahko stanovala, ne posteljice, v kateri bi bila spala; obleka, ki jo je nosila, in košček kruha, ki ii ga je bila podarila dobra stara ženica. je bilo vse. kar ie imela. Deklica pa ie bila pridna in dobrega srca. Nekega dne se ie dekletce odločilo, da pojde v svet iskat sreče, in se zaneslo na božjo pomoč. Ko je hodilo po po#u, je srečalo starega berača, ki jo je nagovorili:
»Oh. dekletce, daj mi kaj jesti. Tako lačen sem!« Deklica je segla v žep ta mu podarila košček kruha, ki ga je še imela. »Samo ta kruhek imam. Naj ti dobro tekne!«
Čez nekaj časa je spet srečala sho-nnašne^a mtroka. ki ie jokal:
je ponoči spal kakor VuU in Muli. In •BTJe. bl1 zAskl spočit, sta se jela Vuli m Muh takoj premetavati z njim.
Prav za prav sta bila že pozabite nanj, ker je vselej spal. kadar sta onadva čula. a zdaj je bil tu. Taso je naneslo, da ni živel Buli posihdob nič drugače nego Vuti in Muli; spal je, kadar sta onadva spala, a zjutraj ie z njima skakal in se igral. Razlik i je bila samo v tem, da je bil počasnejši jd la-
,tudi v tem" da ie zmerom čakal, češ, kaj naj se zdaj zgodi, in ni ničesar začel na svojo pest in v pretepu nikoli napadal.
Sedanje življenje ni prijalo njegovemu volčjemu srcu. Živel je tako, ker je moral tako živeti.
5. poglavje.
Kojoti Imajo zmerom nakane, a po navadi slabe.
Nekega jutra je bil Buli sam. Prezgodaj se je bil zbudil; Miki in veliki psi se še niso bili vrnili. Vuli in VI j L sta pa spala pod vozičkom in k <daj pa kdaj je bilo slišati od njiju kak vzdih. Buli je zlezel iz gnezda in stresel svoj volčji kožuh; nato se je vsedel.
Vse je bilo tiho okoli njega. Srebrna proga se je slovesno vzpenjala v neba Buli je gledal na širno prerijo.
Tedaj ga je spet pograbHo koprne-nje kakor tisto noč. ko ie gledal 'uno in ga je obšlo, da je moral tuliti Poza-
bil je na Vulija in Mulico, na škorenj in na pest in stekel z doma.
Dirjal je kar za nosom. Čez nekaj časa ni bil več siv, ampak čri; rosa v travi mu je zlepila puhasto dlako v mokre črne rese. Trava se je razmikala pred njegovimi šapami nato pa je udarjala nazaj in ga obsipaia s kapljami. Premalo je še imel tiste trde šče-tinaste dlake, ki pri odraslih živalih pokriva puhasti kožuh in odhija vodo. Bil je še otrok z otroškim kožuščkom.
Mokrota je prepajala puh in nazadnje je bil Buli moker do kože. Nočni mraz je še ležal na zemlji. Zeblo ga je. Otetal je in se otresel, a to mu ni pomagalo. Tedaj se je vlegel in storiti ta-
Volčfi roman
Mali Buli se še danes ni bil odvadil esega, kar je bilo volč0ega v njem.
Buli je bil tedaj ob večerih svež in Eil in v nožicah ga je kar ščemelo, kadar je Minuta odšla na svojo službo. Toda spomnil se je pesti in ostal doma. Ležal je s široko odprtimi očmi in strmel v temino, ki so jo prodirale njegove volčje oči.
Črički so peli. Višnjeva in vabljiva ie bila noč. on pa je ležal tukaj. Neko tiho noč. ko je spet ležal in strašno koprnel po tistem, česar mu je nedostaja-lo. saj sam ni vedel, kaj je bilo — je zagledal luno. ki je srebrnobleda plavala po nebu Vse travice so se lesketale. Svet je bil kakor začaran.
Tedai se ie vsedel pod dvokolmco in se zastrmel v luno in mahoma zatulil. kakor tulijo volkovi — samo da še ni zvenelo čisto tako. kakor bi moralo. Drl se je. ker je bil Se premajhen in ni moeel pravilno tuliti kakor ve'?k volk. Vuli in Muli sta se zbudila. Za-renčala sta. a ker sta bila trudna, sta se le pretegnila, zazehala in spet zaspala.
Buli je prestal tuliti, legel je — ln zaspal. Kaj naj bi bil storil drugega? Zrutraj. ko so se vrnili Miki. Minuta, Rag in Flip, je bil prvikrat spočit, ker
*JUTRO< * 270 ========^^	11 ========^	Nedela, 17. XL 1929,
Kam je izginila gospa Ti ja ?
DefcetoČfv pripravlja odločilni uiar. — Noč na grašSmii v znameniti srca in revolverja. — Na/patnica na Gbandija. — V čano&.fch cigarete s srebrnim zrnjem. — Ko se čez tisočletja spet srečajo dobri prGja/te3$i..,
Pravil sem vam zadnjič, kako mshi tistega večera stal tam v temnem parku pred graščino, kamor ma je bila spet izginila gospa Tija, pa me je te-dajcj nekdo zdramil iz mojih misli.
Bil je detektiv Klop, ki se mi je bil neslišno približaj in mi zdaj pošepnil na uho: »Dober večer, prijatelj!« Malo da mu od veselja nisem padel okoli vratu. Saj je prišel kakor naročen v trenutku, ki je bil odločilen, a nisem vedel, kaj bi storil.
—	Videl sem Vas z njo, pa sem vama od daleč sledil, mi je pojasnil. — Mislim, da mi imate zdaj veliko povedati.
—	Veliko! sem rekel hi ga potegnil
globlje pod drevje. Baš je šel v graščino gospod Hugon, počasnih korakov, v roki nekako torbo.
Ko setm Klopu povedal zgodbo gospe Tije, kakor sem jo bil slišal iz njenih ust, ga je vidno pretreslo in nekajkrat je zamrtnral: »Ubožica, uboži-ca.. .€ Potem je čas premišljeval in potem je pogledal na uro, pri svitu žepne baterije.
—	Prijatelj, je rekel, — zdaj se je pa treba požuriti; sicer nami ta človek lahko še kakšno zagode. Bog ve, kaj snuje in kuje. Zvedel sem, da prodaja graščino, če je ni že prodal. Zato treba z njim opraviti še nocoj, jutri bi utegnilo biti že prepozno. In zato mislim, da je najbolje, če grem takoj po gospoda N.
—	Bravo! sem pritrdiL —Zdaj je pol osmih. Ce dobro vozim, sem v dveh urah v Ljubljani, torej sva z gospodom N. najlkasneje ob eni čez polnoč tu. Vi pa ostanete ta čas na straži —
—	O jej! mi je nehotč ušlo.
—	Kalkuliram namreč, se je tiho zasmejal detektiv, — da se ne boste dolgočasili tukaj zunaj, ampak da boste šli malo v graščino na obisk in povabili gospoda barona na partijo šaha. Videl sem tam spodaj v lovski sobani šahovsko mizico.
—	A, to pa to! sem zabrundal zadovoljno. — Mož me bo gotovo neizmerno veseL
—Brez dvoma: posebno pa, če se nru predstavite za kupca graščine. Opravičite svoj pozna obisk, češ da ste slišali, da se ima že jutri podpisati pogodba, pa mu ponudite magari še enkrat toliko. To ga bo spravilo v dobro voljo in ne bo vas izpustil.
—	Doktor, vi ste ženi j! sem vzkliknil in potrepljal detektiva po hrbtu. On pa mi je dal še nekaj navodil.
—	Na vsak način glejte, da se nam mož ne izmuzne. Ne pustite ga nikamor z avtom. On ljubi ponočne izlete. Pazite!
r— Nič se bati, sem rekel. — Ce treba, mu nabodem pnevmatike, da bo imel do jutra kaj krpati.
Preden me je tovariš zapustil, — avto je imel doli na vasi, — sem si še izposodil njegovo žepno svetiljko. — Da si bom lahko posvetil, sem pripomnil, — ako me baron vrže ven, lastnoročno alj pa po hlapcu.
Baš tedaj pa je od hlevov stopical ▼ graščino hlapec Blažek z leščerbo. Ampak je izgledalo, kakor bi dlazek plesal nekakšen medvedji ples, tako čudno smešno se je gugal in sukal, opletaje z leščerbo, na pragu pa se je spotakni! in malone padel na trebuk Slišala sva ga robantiti, potem so se za njim škripaje zaprla vrata.
—	Naj bom slep. če ni Blažek nocoj v rožicah! sem rekel detektivu. Ta se je hehetal:
—	Kaj ne bo, saj sem mu nastavil celo steklenico ruma. Za žegnanje. Blažek je za nocoj spravljen v kraj. Na to stran ste torej varni.
Spet sem hotel detektivu izraziti svoje občudovanje, a je že izginil v noč.
Ostal sem Se nekaj časa na mestu in si naredil svoj načrt. Potem sem se splazil k hlevom in poiskal garažo. Garaža, nekdaj kašča. ni bila zaklenjena; torej bi se v sili dalo prenočiti tukaj v avtomobilu, če v graščini ne najdem gostoljubja.
Nato sem se, kakor že podnevi, podal spet tam zadaj čez zid na vr^ Hotel sem še takole malo opazovati, preden se osebno seznanim z gospodom baronom.
V graščini je na dveh krajih svetlikala luč. Tam na levem krilu, tam je bila najbrže kuhinja; rad bi bil poku kal noter, a okno je bilo previsoko. Pritihotapil sem se na teraso, preko katere je padal pramen medle svetlobe. Steklena vrata so bila odprta, saj je bila lepa, blaga septemberska noč.
Ko oprezno pomolim glavo izza vrat, vidim v pol temo zavito prostrano sobano s starinsiko opravo, po stenah rogovja, nagačene pti:e orožje, ogromen kamin, ogromna kredenca na enem in ogromna miza na drugem koncu, temna. težka hrastovina. 2a mizo pa on
—	gospod fiugon. Menda je baš povečerjal Mrzlo večerjo menda, ker na mizi so stale kon zerve in skleda za so;aro Zdaj je segel po buteljko, si natočil in pil. Nato je pozvonil z namiznim zvoncem. Čud no glasno in kar straiotno je odjeknil zvonec po samotni, mrtvaško-tihi hiši.
Tam v zidu kraj kamina je zijal čin hodnik. In tam se j? zdaj prikazala gospa Tija, v belem predpasniku in s ta-bletom. Tiho in ko po prstih, obraz povešen, je pristopila k mizi in naglo pospravila. Pri tem ji je nekaj zdrknilo na tla, menda nož. Ko se je pri-pognila, da pobere, je pod lučjo viseče svetiljke zableščal njen beli tilnik.
Videl sem: ta človek je ravnal z gospo Tijo res kakor z deklo. Niti besede ni izpregovoril z njo. Videl sem pa tudi. ku je odhajala, kako ji sledijo njegove oči in zdelo se mi je, da lesketajo zeleno kakor volčje oči ponoči.
Luč je padala gospodu Hugonu na obraz, tako da sem si ga mogel dodobra ogledati: Profil oster, drzen, ski-petarski: pogled divji, usta pa mehka, nežna, skoro ženska. In kakor je tam ždel. z valovečimi kodri nad širokim, trmastim čelom, v odpeti košulji z zavihanimi rokavi, da se je videlo njegovo zdravo krepko mišičevje, ždel tam samotarski, zadnji svojega rodu, pod krovom, ki morda že ni bil več njegov, berač prav za prav, a vendar v vsakem trenu očesa ošaben aristo-krat, — so me, ko sem ga tako opazoval, obhajali zelo mešani občutki. Bil sem besen nanj. ker je tako kruto poniževal v prah ubogo spokornico gospo Tijo, a spet sem imel sočutje z njim. In skrivnost njegove osebe me je po eni strani privlačila, po drugi strani pa sem se ga kar malo bal. Vsekakor sem bil v zadregi, kako bi se lotil tega človeka.
A nekaj drugega Je zdaj priklenilo mojo pozornost. Gospod Hugon je kadil cigareto, no — in tedaj so naenkrat zadrhtele moje nosnice. To je bil vonj Nurijevih cigaret! Zdaj seveda ni bilo za-me nobenega pomisleka več.
A baš ko sem se odločil, da voščim gospodu Hugonu »Dober večer«, se je on vzdignil izza mize in odšel nekam tja v tisti črni hodnik.
Še sem malo postal na pragu, potem pa — o, samo hitro sem hotel pogledati tja po mizi, če ima gospod Hugon še kaj takih cigaret... A že se je spet oglasil njegov korak. Ko maček smuknem nazaj na teraso in se stisnem za vrata.
A gosood Hugpn je moral kaj opaziti. Slišim, kako se bliža... nato gre nazaj... In ko skrivoma pokukam, ga vidim, kako snema s stene dolgo pištolo.
A tako! si pravim ln sežem v žep. Pa naj bo, v božjem imenu. — In ko se je gospod Hugon »krenil, je stal na pragu mož ponižno sklonjene glave, levico na srcu, v desnici revolver.
Učinek je bil tudi zame presenetljiv. Gospod Hugon je prasnil v smeh. Položil je pištolo na mizo in obe roki v hlačnih žepih se je grohotal. da je kar odmevalo. Tudi jaz sem se režal čez ves o-braz.
Naposled si je gospod Hugon pome-tej lase s čela in vzkliknil:
- Imenitno! Nova ideja mojstra Pan-kracija. he?
—	Ne, sem dejal. — Moja ideja. Prišla pa mi je vpričo vaše pištole. Torej je prav za prav vaša ideja. Saj vi ste sploh človek sijajnih idej in gospod Pan-kracij Klop kar hrepeni, da bi se seznaniJ z vami. Jaz pa... slišal sem nekaj koiosalnega o vas. gospod baron! Ako je resnica, bo to senzacija kot ie Ljubljana še ni imela! Zato nisem mogel več zdržati, pa vam. evo. kar takole sredi noči uderem v hišo Oprostite! Sem novinar in. saj razumete... Borba za kruh!
Govoričil sem mnoeo ln nagJo. ga tako rekoč zasroal s točo besed. Da ga čim bolj osupnem in zmešam. A on ni bil človek, ki M se dal kar tako frapi-rati. Vsekakor pa se je znal izvrstno pretvarjati, In je stopil zdaj k meni s hladno, ravnodušno masko Angleža.
—	Afi rtgfit! je dejal In me potrkad po ranu (bilo mi je. ku da me je potrkal z železnimi &rabl>aiiii). — Vaša podjetnost um je všeč. Niste se zaman potrudili k meni. Izvolite, prosim!
Posadil me je k mizi. natočil mi ča-šo tn mi ponudil cigaret. O. bile so meni tako dobro znane cigarete v kitajski šatuljici. dolge vitke cigarete čokoladne barve, s srebrnim zmajem na ustniku Roka mi je trepetala, ko sem segel v škatlo, in moj gostitelj je menda to ooeczA. — pa se mi je ta hip zazdelo, ko da je šinil preko njegovega bronastega obraza Dorogbiv. zloben usmev. A lastnoročno mi je prižgal cigareto
—	O. vedel sem. gospod baron, da najdem v vas moža pravega duha m srca! Tako sem ga zdaj laskaje nagovoril in dvignil čašo. — Saj prihajate iz Indije, domovine velikega Ghandija apostola človekoljubja. Naj živi človekoljubje!
Trčila sva in naredfl sem požirek. Bilo je sladko, močno vino. Nato oa sem se zatopil v uživanje Nurijeve cigarete.
Iti nastal je molk, napet, prežeč moPk. V mene je bilo prodirljivo uprtih dvoje oči blestečih ko polirano jeklo in nevarnih ko vrag. jaz pa sem zrl v stroo. srkal dim in se blaženo smehljal... Tako se je pričela tisto noč šahovska Dartija med menoj in baronom. Prvo ootezo je napravil on. izoregovorivši:
—	Delj vas gledam, bolj se mi zdite znani. Kje neki sva se že videla?
Pogleda! sem ga izpod trepalnic in odgovoril ravnodušno:
—	Kje sva se videla? Hm. v bitki pri Gavgameli vendar, pod Aleksandrom Velikim, leta 331 pred Kristom. Na vsakih dva- do tritisoč let se človek spet poraja na tem svetu. In nama ie. kakor vidite, dano. da sodoživljava vedno velike, slavne epolie... Saj vi ste bUi takrat praporščak pri hrabri makedonski kava.eriji, ki je odločila zmago. Spominjam se, da ste se takrat zelo odlikovali in da ste bili pohvaljeni v armijskem povelju. Pa ta sijajna karijera. ki ste jo potem napravili: poveljnik kraljevske garde ui do-tem celo satrap, kraljevski namestnik v Pamfiliji. Kolosaino! DovoJite. da vam po tolikih stoletjih vnovič časti-tam.
—	Hvala, hvala! je dejal gospod Hugon. — Toda še vedno se ne morem spomniti, kaj pa ste bili takrat vi? Ali niste bili vi tisti semitski šipijon, ki sem ga dal pri Gavgameli obesiti?
—	Ne. ne! sem ogorčeno protestiral — Taka zamenjava! Vi imate pa res slab spomin, gospod baron, oprostite! Jaz sem bil vendar vojni poročevalec, desna roka tedanje ekscelence Kalli-sthenesa. znamenitega zgodovinooisca. Jaz sem novinar že 'od oamtiveka. Zali bog. Nehvaležen poklic. Spravljaš druge navzgor, sam si pa vedno spodaj. Tudi vam sem naredil usiugo. a ste že pozabili. kakoT vidim. Kakšen slavo-spev sem vam napisal takrat, ko ste bili imenovani za satrapa v Pamfiliji —
—	Kar mi je pa samo škodovalo, me je porogljivo prestregel baron. — Samo blamirali ste me. Prebivalstvo je tedaj bogve kaj vse od mene pričakovalo. jaz pa. vojak, nisem imel pojma o civilni uipravL
—	Hahaha. se je grohotal baron ln
dvignil daso. — Prijatelj, zabavate me. Prost! — Ah zakaj ne pijete?
—	Ne morem na prazen žedodec. Nisem še nič večerjaL
—	Oprostite! je rekel baron in pozvonil. Gospa Tija je prišla.
—	Aba! jo je poklical m ji dal naročilo.
Mene Je bilo vzdignilo s stola in str-
mel som baronu v obraz.
—	Aba? sem sopel. — Zakaj ji pravite tako?
—	Ker ji je bilo tako ime... pTed dvatisoč leti! Ali se več ne spominjate grofice Abe? Bila je prva dvorna dama kraijice Roksane, je povedal baron in se zlobno režal.
(Nadaljevanje prihodnio nedeljo.)
Josip Fr, Knailič.
Letošnja zimska športna in tujska sezona
Sokotstvo in smnčarstvo — Osemdeset ziirtsko-sportniii tekem Naraščanje zimskega tujskega p-ometa — Največja športna prireditev Jugoslavije — Ogromno delo Jugosčovenskega zimsko-
sportnega saveza
KUVERTA d. z o z.
TVO^NICA KUVERT in KONFEKCI IA APIRJA
se nahaia samo Da Karlovski c. 2 ali Vož r ki pot 1
Pri ^ooča se za cenjena namočila za izdelovale v eh vrs- kuvert
—	Hehehel sem se smejal, — he-hehe!
—	No, pa pripovedujte dalje, kdaj sva še kaj videla. Pomagajte mojemu slabemu spominu, me je spodbujal baron in nalil čaše.
—	Hej. v Suzi vendar, dragi baron, kako ste pozabijivi! sem veselo nadaljeval, prižgavši si drugo cigareto. — V Suzi, na tisti kolosalni svatbi, ki jo je zapovedalo Njegovo Veličanstvo ve-lekralj. Sedemstotrideset porok na enem kupu, kaj takega svet še ni videl; sedemstotrideset ženinov in sedemsto-enaintrideset nevest!
—	Kako to? Ena je preveč.
—	O ne. Veličanstvo si je vzelo dve: lepi princesi Statejro in Parisatis. Ah, vse ste pozabili, ljubi moj baron, vidi se, da vas sovražnika žensk take reči niso nftoli zamimale ... Ampak veste, kakšen dovtip je takrat naredil stari general Parmenion? Povedati vam ga pa smem samo na uho. ker je strogo prepovedan od vseh cenzur od Adama pa do sodnega dne.
Povedal sem dovtip generala Par-meniona gosnodu Hugonu na uho in se e smejal kot menda že dolgo ne,
—	Arnnak meni. sem nadaljeval. — meni bo tista svatba v Suzi "e doilgo ležala v želodcu ker sem si ga tako grozno ookvaril Preo^ed"! sem se fla-rrrmgovih >ez'kov. z makom potresenih in bogme. še tresoč let ne maram nič slišati o tej barbarski godlji
Razman. ki so ca do2ivele v zadnjih letih razne panoge zimskega športa, posebno smučarstvo, obeta biti tudi v letošnji sezoni prav izreden. Poleg dosedan ih zim-skosportnih klubov so mnogi klubi na novo osnovali zimske sekcije, mnogi pa jih pravkar ustanavljajo.
Od novih klubov, ki so se prijavili Jugoslovenskemo zimsko-sportnemu savezu ie brezdvoma najpomembnejša prijava sokolskih društev, ki goje smuča rstvo. S tem. da se bo smučar-stvo v Sokolstvu gojilo intenzivneje in da bo mogoče skupno delovanie soortnlh In sokolskih društev, bo smučarstvo mnogo pridobilo, pa tudi smučaril v sokolskih društvih bodo Imeli s skupnim treningom In skupnimi tekmami možnost hitrejšega razvoja In napredka. Sklep Jugoslovenske-ga sok saveza je vzbudil v jugoslovenskia sportuih krogih nadvse simpatičen odziv.
V Sloveniji so da! e vstopili v JZSS Slov plan. društvo v Črni in na Jesenicah, športni klub Ptui. v Zagrebu HšK Con-cordia, nova smučarska kluba pa se snujeta v Celju in na Sušaku. Svoi vstop 1» prijavilo tudi planinsko društvo »Romania« v Sarajevu.
Med športnimi napravami
j® omeniti predvsem dograditev Hansse-nove skakalnice v Bohin u. gradnjo športnega stadiona na Bledu, ki bo imel poleg skakalnice tudi drsališče za hitrostno dr-san e. gradnjo umetnega drsališča pred hotelom Belvedere na Bledu, gradnjo skakalnice Smučarskega kluba Ljubljane na Rakovniku pri Ljubljani, gradnio skakalnice v Zagrebu in napravo šolske skakalnice na Pohorju.
Športni program letošn'e zimske sezone je razen nekaterih podrobnosti že Izdelan in bo obsegal v dobi od 29. decembra do 15. marca skoro
80 zlmskosportnlh tekem,
število, ki jasno kaže močno aktivnost In ambicijoznost zimskiii športnikov. Pro-gram začee 29. decembra x medklubsko smuško tekmo t prireditvi Ljubljanskega športnega kluba. Vsekakor srečna je misel •smučarskega klubskega dneva«, ki ga Je Savez določil na 12. januar, ko se morajo izvesti vse klubske prireditve. Ostali program bo obsegal med drugim 5 kombiniranih smuških tekem. 2 tekmi v motoskl-flringu in 2 vztrajnostni tekmi. Prijavljena ie tudi prva hitrostna drsalna tekma Zato ni čudno, da se Je prijavilo samo iz Slovenije 36 kandidatov za sodnik« smuških tekem.
Smošklh tečalev
bo letos cela vrsta. Tekmovalci bodo Imeli v ini. Hanssenu. ki pride zopet iz Norveške. sijajnega učitelja, zlasti za skoke. Tekmovalce na daljavo bo vežbal Inž. Janša. Nameravani so tečaji za tekmovalce v Ljubljani, na Bledu, v Bohinju, na Jesenicah, na Pohorju in v Zagrebu. Za začetnike bodo številni smuški tečaji skoro pri vseh večih klubin. pomembnejši bodo tečaji v hotelu Zlatorog v Bohinju in na Pohoru, ter v marcu trlie enotedenski tečaji na Staničevi koči. Za umetno drsanje bo imela stalne splošne tečaje ljubljanska fliri a. Tudi
zimska tujska sezona bo letos izpopolnjena. Kranjska gora, Dov-e-Mojstrana. Bled in Bohinj bodo Imeli urejene stalne smučarske tečaje, odnosno smuške učitele, tako da bo lahko vsak gost poljubno začel smučati. Hoteli bodo prirejali wJ časa do časa izlete v planine tudi za lažje ture, vedno z vodnikom. Nekaj lažjih tur bo tudi markiranih, tako n» Petelinka. na Staničevo kočo (spomladi) in drugam. Polagoma se bodo izpopolnili tudi hoteli z boljšo zimsko opremo, poleg tega se obeta za drugo sezono že smučarski notel velikega stila v Kranjski gori. Stalno bodo
odprte planinske koče na Ve«. Planini, na Krvavcu in na Kolcah na Vršiču in Gozdu pa le ob sobotah in nedelah. V marcu bo oskrbovana Stani-čeva koča, morda tudi že koča pri Triglavskih jezerih. Dobili smo tudi neka manjših smučarskih koč, tako na Zelenici ki bo dostopna vsem smučarjem, pri Tamarju otvori Smučarsk' klub Ljubljana svojo oskrbovano kočo, tudi za vse smučarje, v Triglavskem pogoru pa sta dve Privatni smučarski koči. Na Pokluki ie stalno oskrbovana gostilna, enako pri Sv. Križu pod Golico. Na Pohorju bodo oskrbovane vse tri koče. Mariborska. Ruška in na Klopnem vrhu, na novo pa pride kot smuča rskj postojanka koča na Pesku.
Višek vse sezone bo naša mednarodna zlmskosportna prireditev Te tekme bodo nalvečle športne tekme, kar Ph ie bilo v naši državi, pa tudi v sosednjih državah Po vo'm še ni bilo smuških tekem tega obsega. Kolik pomen pripisuje inozemstvo te; prireditvi, se vidi že iz tega. da je Češka smuška Zveza oklenila preložiti za isti čas napovedane lastne mednarodne smuške tekme, da se more s celotno reprezentanco udeležiti naših tekem, nemška smuška zveza pa ie na svoji glavni skupščini pred kratkim sklenila. da se udeleži poleg tekem v severnih državah edino 5e tekem v lugoslaviji Naše prireditve se udeleže Čeboslovaki, Po-
ljaki. Nemci, Norvežani. Francozi. Avstrijci, Madžari in Rumuni. skupaj tedaj osem dižav, med njimi najmočnejše države v smuškem športu.
Prireditev je zamišljena v velikem obsegu med Bledom in Bo-hinjem v času od 29. anua-ja do 3. februarja ter bo nekaka svečana ot/oritev stalne zimske tujske sezone v naših gorenjskih letoviščih. Športno največja senzacija bo sloviti Norvežan Sigmund Ruud. ki si je osvo il na zadnji olimpijadi drugo mesto, na mednarodnin tekmah smuške federacije v Zakopanih p* prvo mesto Ruud ima svetovni rekord v skokih (72.5 m), ki ga drži že tri leta. ter ima ob enem najboljši stil v skokih. Savez bo organiziral za dan skakalnih tekem, na nedeljo 3. februarja, posebne vlake iz L ub! ane. Maribora, Zagreba, po potrebi tudi iz Avstrije. Pri vsem tem pa je skrbel JZSS tudi za ugodnosti članov. Preskrbel iim je izredno ugodno nezgodno zavarovanje v 4 varijantah. tako da se more posameznik zavarovati preko Save. za že za 6.20 Din leine premi e za vse nezgode, ki se pripete zimskim športnikom na turah, vežbah ali tekmah od niše do povratka v hišo. Kolikega Domena je tako zavarovanje, naj služi v primero, da je nemška zavarovalna družba Idima plačala lansko leto na odškodninah zavarovancem Nemške smuške zveze 75.000 mark (okrog 1,000.000 Din) in vendar je ponudila letos še večje ugodnosti!
Poleg zavarovanja uživa o člani JZSS tudi trikratno polovično vožnjo po železnicah od l. novembra do 30. maia ter dobe lahko za to dobo izstavljeno legitimacijo preko svojega kluba.
Koncem tega meseca izide v redakciji JZSS zimski prospekt za našo državo, ki bo obsegal vsa naša letovišča, vse naše zimske postojanke, pa tudi ves zimski program Prospekt bo tiskan v srbohrvaščini in nemščini
Delo Jugoslovenskega zlmskosoortnega saveza je ogromno ter uspešno ne samo na športnem pol u. temveč tudi za naše narodno gospodarstvo (tujski promet), obrt, industrijo in trgovino z obsežnim zimsko-sportnim materijalom). Potrebno je, da se to delo, ki je bilo pravočasno usmerjeno za bodočnost, tudi v javnosti primerno oceni in podpre. Baš zadnje obiavl ene statistike Jasno slika o koristi, ki jib ima naša država od tujskega prometa, zato zasluži JZSS, ki nam je ustvaril tujsko sezono tudi v zimi, pač kar največ o in vsestransko podporo.	I. G.
Kmetijski vssin i
Nekaj misli o našem mlekarstvu
Pri dokaj razviti živinoreji naše Gorenjske ter Slovenije sploh ter v obrežnem omrežju naših zadružnih mlekarn bi se dalo zelo mnogo ustvariti Naše mlekarstvo je kvalitativno in kvantitativno na precej visoki stopnji Naši mlečni produkti na trgu so dokaj cenjeni
Glede plasiranja blaga pa smo kljub našim zadružnim organizacijam precej vza-daj. Temu bi se dalo odpomoči s pospeševanjem izvoza našega blaga. V poštev prideta predvsem maslo Ln sir. Naj bi naši strokovnjaki na tem polju začeli temeljito razmišljati o standarizaciji mlečnih produktov. Vprašanje je pri nas sicer že načeto. V Osijeku se je ustanovila Zveza mlekarn, ki ima doslej 18 članic, Ln ta organizacija ima za nalogo standarizacijo mlečnih produktov.
Naš cilj bi morala biti standarizaclja vseh mlečnih produktov. Z standariziranim blagom bi naše gospodarstvo precej pridobilo. Domač in zunanji trg bi dobila zaupanje v naše produkte. Omogočen bi bil izvoz v večji meri in kar je glavno, producentom bi to donašalo mnogo večje dohodke.
Pot do standarizacije Pa gre le skozi zadruge. Ni mogoče izvesti tega brez dobre organizacije. Pri tem bi morale sodelovati vse zadruge.
Vzoostavitev standarda pa Je delo strokovnjakov vzajemno s producenti. trgovci, oziroma konsumentl Standard je nekaka zaščitna znamka, za katero mora jamčiti kak višji urad. Ker pa mi. žal. še nimamo kmetijske zbornice, kakor jo ima trgovina in industrija, bi bila zbornica za TOI poklicana v to, da začne z deiom v tej smeri.
Standard pa mora biti enoten za cHo banovino, ako ne že za celo državo Postopanje pri določevanju standarda N pač moralo biti postopno. Zaščitno znamko za produkte bi dobile le one mlekarne in si. rame. ki bi izpolnile vse pogoje, zahtevane v predpisih standarizacije.
Potrebno Je natančno proučiti vse možnosti in predvsem zahteve trga, domače za m tujih.
Od standarizacije mlečne proirvD mie 1a-hVo pričakuiemo povečanie rentabilnosti Vsa naša agrarna proizvodnja bo morala slediti zahtevam časa, če bo hotela biti sposobna za konkurenco.	Q,
Artur Barmediei
E^OR
Pustolovski roman PRVI DEL L poglavje
V	baavm sftraS! Talka govorica se je zjutraj d!ne 17. maja 1925. raznesla po francoskem narodnem muzeju. V predisobjih, po bod-mk?h in na stqpn;cah, povsod so v gručah stali ljudje, nekateri prepademi, drugi zelo nejevernE, ter se raiz/govarjaJi o čudni novici.
V	dvorani, ki je dobila ime po slikarju Davidu, pred slavno sliko cesarja Napoleona, sta se dva muzejska paznika živahno pomenkovala med saboj. Snažilke, ka so tisti dan kaj raztreseno opravljale svoje doltžocsiti, so se ksnain približale paznikoma, da bi ujele vsaj košček njunega zanimivega razgovora.
»Pravim ti. da je jjrkaizen,« je s povzdignienkm glasom rekel eden szmed obeh paznikov.
Im ko se je tovariš zagrohotai in skomignil z rasnem, je oo prepričevalno nadaljeval:
»Gautrais jo je videl! Ln on ni ne čenča ne strahopetec. Pravkar de šel poročat gospodu konservatorju.«
Res je Mo talka V pisarni je stal Pierre Gautrais, velik, siro-kotpieč dečko z odkritim, dasd nekoliko prostodušnim obrazom, pned svojim starejšano, gospodom Lavergneom, ki je sedel za pisal™ mzo, med tem ko sta prisitav in tajnik slonela zraven njega te«- doforohotno, čeprav nejeverno poslušala paznika.
»Videl sem jo, kakor vidam vas»« je zatrdil Gaurtrafe. »Olavo si dam odrezati, če ni res.«
»Povejte mi, Gautrais, afi niste morda pregloboko pogledat r kozanec?« je vprašal gospod Lavergine.
»Oh, gospod koraservartor, sati vesite, da se nikoli ne raapijem,« je odr/riril Pienre Gautrais.
»*Nu, tedaj se vam )e sanjate.«
»O ne, gospod. Bil sem popolnoma pri zavesti Star vojraik sem 5n se iaiiko pchvalim, da me ni še bito strah, niti pri Verdomu ne, kjer so mi svenčenke kakor toča žvižgale okoM glave. A vendar ivam moram priznati, da me že ob misli na to, kar sem snoči videl y drvoiranj barbarskih bogov, obliva kurja pok m se mi jetž4jo lasje ca glavi.«
»ObkJej se je prav za prav pokazala prikazen?« je vpraša! konzerva torjev namestnik.
»Ob eni ponoči, gospod Ralbussom,« je odtvrnfl paznik. »Bil sem
baš na odlhodju po tistih pritličnih dvoranah, ki gledajo pro«ti vodi, ko stopim v dvorano barbarskih bogov in zagledam človeško postavo v črni halji in z nekakšno kapuco na glavi, ki sinji s hrbtom proti meni pred Belfegorjeviin kipom. J(do je?' zakičem in namerim nanjo žarek svoje svetilijke. Toda prikazen se je še tisti mah z dmznim skokom umaknila iz dosega stvetlofbe. Pri mesečini, ki je srjaia v dvorano skozi okna, sem jo še videl, kako je izginila
med drvema vrsrtama kipov in se spfezžTa v geierijo, ki vodi k stopnicam .Samotraške Nike'. Pograbil sem samokres in jo ubral za priikaanijo. Ravno ko je dospela do zavimka stopnic, sem jo došei
pomeril nanjo in kriknil: ,Stoj — če ne, ustrelim!'
A komaj sem položi prst na pete tarna, je prikazen že odSskočife v stran in mahoma izginila, kakor da jo je požrla tema. Ves ia uma se zapodim po stopnicah navzgor, po štiri na mah preskakujem in Obenem streham s samokresom. O strahu ne duha ne skha. Pre-trkal sem tla in stene, na katerih sem videl sledove svojih svin-čenk, a našel nisem ničesar. Človek bi res mislil, da je pošast žzgi-inPLa sikozi zidovje louvnskega dvorca. Vse to je čista resnica, go-5ix>d, priisežem vam!«
Gosj>od Lavergne, ki mu je šla pripovest vrlega in poštenega ushižbenca do živega, je zaporedoma pogledal svoja pomočnika. Nato je vstal, rekoč:
»Niu, saj bomo videli. Pojdite z nami, Gautrais!«
V dvorani barbarskih bo-gov je bita zbrana pred BeLfegorjevim kipom že gruča rmnzejskih nameščencev. Ko so zagledali novodošle, so se jadmno razkropili. Le višji paznik Jean Sabarat, mož atletske rasti, je spoštljivo privzdignil čepico in ogovoril starejšino takole:
»Gospod komservator, pravkar so našli tukaj sumljive sledove.« Pokazal je na podstavek kipa Belfegorja, boga Moabčanov, čigar zagonetno grozeča krinka je nekam porogljivo zrla na človeška bitja, ki so stala okoli njega. Gospod Lavergne je pristopil m pazljivo ogledal podstavek. Opazil je čisto sveže, globoke praske, ki so bile videti napravljene z dletom. Oziovoljen po tem odkritju je konsenza t or dejal:
»Tu nekaj' ni v redu. Vprašanje je, ali se ni splazil v muzej kak vlomilec.«
»Odkar so ukradli Giooondo,« je odvrnil gospod Rabussan, »smo ukrenili vse, da se ne more živa diuša ponoči vtihotapiti v Louvre.«
»Obvestil bom policijo,« je zamišljeno dejal gospod Lavergne.
Vsi Urije gospodje so že odhajali, feo je Sabarat pritekel za njimi kakor da SC }C zdajci nečesa sporami:
če pritegnemo k tej stvari policijo, sa bo prikazen, če je bila res prikazen, dobro premislila, preden se spet pokaže.«
»To je verjetno.«
»Zato vas prosim dovoljenja, da se smem drevi skrila v tej dvorano. Ako se nepridiprav vrne, bo imel opravka z menoj.« »Kaj menita, gospoda?« je vprašal gospod Lavergne. »Sabarat kma prav,« je dejal Rabusson. »Nanj se lahko zanesemo,« je dodal tajnik. »Velja, dragi Sahara!. Drevi boste stražiM.« Gospodje so bili komaj odšla iz dvorane, fco je pristopa k Sahara tu Gautrais in ga vprašal:
»Ali hočete, brigadir, da vam pridem drevi pomagat?« »Hvala, prijatelj,« je odvrnil Sabarat, »rajši straikn sam.« In ker je Gauitra.is poznal tovariševo trmoglavost, se je takoj prestal pomikati; voščil mu je obilo sreče in. mu stisnil roko.
Se ves prevzet po dogodkih nrjniule noči je nato odSel k svoji
diebeliušasti ženici, ki ga je pričako-vaVa aa vefifcem dvoriSčo Lourvra
sn je bila seveda že vsa radovedna. »•Kaj je novega?« je vpraša-Ia.
»Nič, Marižana,« je mrko odgovoril vrfi Gaortrais. »Se prarvv nekaj bi že bilo. Sabarat je prosil za dovoljenje, da bi smel drevi čisto sam straži-tš v dvorani barbanskih bogov. Hotel sem se pridružiti, pa mi je odbiL« »Prav je storiL« »Zakaj?«
»Zato, ker slutim, da bo vsak nesrečen, kdor se bo ukvarjal t
to stvarjo.« »Nezmisel!«
»Boš že videl Mene slutnja nikofi ne vara.« Gospa Gautraiseva se ra mofiia. Komedija prejšnjega dene se je kmalu iapremenila v tako skrivnostno in strašno dramo, da javnost
še ni pomnila enake.
Ko je Gautrais, ki vso noč ni b3 zatisn2 očesa, dnugo jutro prvt stopil v dvorano barbarskih bogov je naše! Belfegoriev kip pre-vmien, ob njem pa je z grozo zagledal negibno truplo. Z zamoBclim vzkrikom se je sklonil k nesrečnem« Sahara«!. Višji paan?k ni kazal ninakih znakov življenja, čeprav je bil videiti nepoškodovan. Samokres je ležal zraven njega, v dosegu grozeče skrčene roke.
Napol iz uma je planil Gautrais v sosedno galerijo in z gmmeSnf glasom zakričal:
»Na pomoč! Na pomoč!«
Dva paznika sta prihitela z ojkn vred pobarat Sabarata, ki i*
tiho zaječal, ne da hd odprl oči.
»2iv je! Ni še matev!« je vzkHbna Gaitftrate. Eden od tovarišev, k? je vzdignil ranjenca, je tisti trenutek pokazal na njegovo teme in vzkjeknii: »Tu poglejte!«
Sabarat je imel na temena veHko oteklno, najbrže pos?eK&» silnega udarca s kakim kladivom aH kijem.
Gautrais je bil pobrat! samokres ta pogledat t bofcoK. Vseli šest nabojev je bito neizstreljenilh. Pckatzal ga je tovarišema, rekoč: »Očividmo so ga naskoči H, da ni utegnil pomris&ti na obrambo.« Komaj je bil izrekel te besede, je Sabarat ocfcrJ oči. Njegov pogled je bM skaljen po smrtmi senci in njegova roka je tartevito oprijemala za komolec tistega, ki ga je bS pobral Dolg, hrapav vadSb se im je izrvl. Nato je z ugašajbčira giasom zaagrgral: »Prkazen! Prikazen!«
Se enkrat so mu v®dnge»tafi t*0e. Offava se ma je stresla m
rdečkasta pena m« je stopila te napol odprtih ost Višji paznik Sabarat je b2 mrtev.
2. poglavje
TSsif! večer Je b0o na krimnalnem acJ(SeSOT poKc^ske prefek-
tu-ne zelo živahno. Gospod Farval, vodja kriminalne policije, je imeJ v svoji pisani ti pomemben razgovor z gospodom Laver®neom in njegovem namestnikom. Drama, ki se je bila minulo noč odigrala v Louvru, je že odmevala na prefektosn.
mger
tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov
Wien XI.
Avstrija
'9
Žerjavi in transportne
zastopstvo!	naprave
Inženirska pisarna Julins Breitwfeser Zagreb, Frankopanska 8
Mladost, svežost lepota!
CBEME
OARUVARV
torrfe« proizvod modem« ki ananstveo« kosaiecikc Kar po prvi a po rabi postao« to t* svež«, mebk« ta fina odstrani no o«6wo« nocolje. »poMate pege rdeCioo boso ia drugo N« ta-htevo smo rasposlaB okot> JO 000 po-ikutolHi pu46c te* oa temelju teta pre-leS mnogo pnsname In aad »000 oaro-fil. Ne verujte mkotnor, ampak sabie irajle bresplateo poskasno poStico. ia se prepr&ate PoSUemo Vam jo bre»-plafioo. ifco nam po«IJete n «ro$Ve * Ma.nkab Din 2—. Orirnalne tnoglat« poS«ce dobite po eetu »d Din	%
»»aki bolj$ strokov^ treovjot. S poj« poSlJe:	(12-«
Apoteka BLUM. Subofica 3.
Re^faTrn€i|a
novo zgrajena, sredi mesta, ogel, z dvema vhodoma iz dveh najboli prometnih ulic, sij?jen prostor, ena v lika, ena manjka dvorana, balkon za gedbo, buffet, točilnica z ulice p ed tedenskim1 sejmovi, vsi postranski prostori, stanovanje itd. se odda prosilcu z glavnico. Več pove Aleksander BOchler, Osijek, Županjska ulica 17.	14127
fVmrao« (Mita dtreltteo «
T V OKLICE
od»- tvoru. skladiiJa. VeHfl BnstrvvMl
K
*>aaMooli Zahtevajte ca pri največ
raEpoirSakiiCii e^sbil r ioeoei^m
Melnel & Herold
r*TBT», HaMI. craniotoooT ia
POUKUZNICA MARIBOR K. Mi B
scem posojilo
Din 180.000'-
pw« dobremu obrestovanja in v'<njižmj>u na prvo mesto dvakratno vrednosti, aa dobo 6 let. — P ,.u<Jt>e na.: N. Glei^ncr, Maribor,
Vodnikov trg 2.	14.134
a	pehi- |
lOIsJ^JskPI	»O opreme I
IUUBJUANA 9tanovani pimam | Punaihka ccUa t?
Ovokoleaa na/boIl«b netovalh inamk » veJiki izbiri, kIo počen. NajnoveSi modeli otroških vozičko\ )d preprostega do najfinejšega ir, igračni vtaički » aaiogi Ve« znamk iivainib Btrojt-v uajnovejšib modelov, deli in poevni* lika Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. R L. »varna dv0ko!es in etroikib voiifkov Ljubljana. Karlovska eesu 4.	'
Res poceni ln
Vas postreže
Sorenfei !
Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri naknpn Jesenskega n zimskega blaga oohitite v
in na led
fc (Sfinšeo Savnife-ts
Tam bodete ravne tako postrežert kakor v Kranja tn Liubliani. toraj ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki največji trgovini!	IV.443
Le en sam oosett ' ln Doplačan ie Vaš trud J
HBHHBaHflUaBK
2
■ ■
a
Ciospodinja
poštena in varčna, ki zna prvovrs no kuhati ter je popolnoma zmožia vse> gospodinjskih oel se išče za takoi. Imen mora dolgoletn. spričevala in biti skrajno zanesljiva.
Ponudbe z zahievki poslati pod značko „Stalno dobro mesto" na upravo štvo Jutra"	14141

. o


Kupim stalno	u
kostanje? taninski les
smrekove skort« oele in drobbeoe,
rabljene sode od stroj, ta jedil, olja, po najugodnejših cenah, tdcoššnje tfačito.
Franc Oset, Sv. Peter v Sav. doL
r
I

S1DOL


MODNA TRGOVINA
DUNAJSKA GESTA Štev. i
najboljše sredstvo za čiščenje ta poliranje vseh vrst kovin
se upotrebijava za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, d-naste, lesene, pločevinaste ta emajlirane. kopalne kadi. stop-njic itd.	12«378
„AZUROL"
najbolje tekoče indigo plavilo. Dobivalo se povsod! Pazite na kne in znamko!
cbz ti i^lo^ba, privabi od/emalceJ
Vloifoanje ntaifoange-
g£LcOyji veUAi, neppedeA,.
krasne tlakove
n oorfavr: fedefafe in pafcfada,
Cementanna Gostkoar
P. Dol Pd UobOaai.	14097
NaJboljSI ▼ materijaln in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa »Gritzaer * tn „Adter"
za dom obrt ln industrijo le pr?
■OS. PETELINC
Lui sitna
iola« PraiarmvTf* ipomanUte oft Hd
'ouk «MII brupfalM
Vefletna garancija Zahtevajte ponudba

i«
Mm
€•*»• mafim c|/o«cmi
Zo oglase ki slutilo v posredovalni tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra* ie plačati posebno pristojbino 2 Din Če pa je oglas priob-čen pod šiiro je plačati pristojbino u šifro 3 Din.
Telefonske Številke 2492. 3493

tfCdor hoče
mm matih ofta*©r na
<fa mm mu po it jo po potrti naslov aH GaGo tirajo
informacijo ticoco pri I o ii m unamJeah * Ž-JJ
mtmmr nm
ho
tU prmjml odgovora t
Cen« malim oglasom t
Zenitve in dupisuvumu ter oglusi trgov skega in reklamnega značaju. v stiku beseda I Din Nuimumši znesek 10 Din Pristojbiriu za šiiro S Din Vse pristojbine ie upusluti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo Številka čekovnega računu pri Poštni hranilnici v Ljubljani I1842
viri
Uradnina
ki ki apravtpi ■kspedacije. pra-
ma in io drugo, <farej-mt podjetje v biižim Ljub-IJum Ponudb* * navadini pra.k kb . tahtevkov itd. pod ■Vaua ia zanesljiv« na *gL eddelek »Jutra«. 41510
Dobro moe
a MOj«U ^p^orodfllll h hrvaščine, Iščemo u takojšen oaAop 8uoj«|4k in ■uuije saie stanogr^ije pre,	Potresibt oa »Ti
Um i- i, Kamnik. 41531
Učenca
__BlTaVega, * phr
meruu tok*« »zobraabo. v Mgovtao i mešanim blagom. prejme takoj Anton telet. SlOTenjgTadae. 41567
Mizarskega vajenca
§fjrr,_pnr Vidmar, Zg. Šiška itev. 2.	41581
Krojaškega vajenca
tpre.psr mo-iai atelje An šrei Jnšdar, Reber U. —
41580
Posredovalnica Plahuta
M]nt potrebuj« kuharic«, »aiakarice ter pridne auii-kaaja	41588
Kontoristfnja
popotooma ssmrjMtojma ko-rapondentiinja. lobra rx6u-narica in krnjigovodkinja, H fipTVJTBfl takoj. Ponudb? Je »anloTTta sa železarno A. PogaSnik. Ruše. 41602
Trg. pomočnik
marljiv io natui * prvovrstnimi referencami, Id je vojaščine prost dob) služ bo v večji trgovini meša nega blaga t trga r Savinjski dolini Po možnosti naj bo vešč tadi prodaji usnja. Brana in stanovanje v hifc. Ponudbe ma »Po štni predal 308«.
Pekovski vajenec
ae /prejme takoj t vso oskrbo t hiBl. — Pekama StroehaL 8v. Jurij »b Tabora.	41593
KUučav. pomočnika
mladega aprejmem takoj. — HafrfOT r egttasnera o<iri elko »Jutra«.	41623
Modni atelje HIty
i I «. L, Kongrese! trg 13 prejme a 6 • n k. t ia fino fcrojait/v«	41630
Učenko
ki ima veeeije iivatf gornje dat« 5ervtjev, -fprejmr Pav-fcč Lojze, Hrenova nHca 4.
41645
Postrežnloo
BSem ta d«i»»t lanske are Ksmot t ogiasnean oddetkn •Jntra«.	41650
Mlajši pekovski pomočnik
trese n ta dober kolesar doli stalno sluibo. Ponudb« na ogla ni »<Mel«& »Jutra« pod »Pošten 15« 41476
Izvežban žeieznlnar
dobi om»w Ponudbe na erlaa. oddelek »Jotra« pod »Želesndna-c.	41500
Poslovodjo
opekarne
sprejmem Samo strokovnjaki. Id prevzamejo polno odgovorno« tn so kavcije enotni ter vodstva tovarne velikega obsega pridejo t poBtev Lastnoročno pisane poniKlbe s točno navedbo dosedanjega delovanja fn p!aHl~:b zahtev aaj ee pošljejo na Ofiekarnt A. Maller. Zacreb. Samo»tan-«k a nliea S.	41470
Čevljar, pomočnika
Mtfmem Vttoucje Ml M.
41484
Učenko
bi idrav«, * to
bruni ^rifieralf eprejm« v trgovino meftanega blaga I JL Bebec v Utiji 41438
Brivskega
pomočnika
Jotaega delarca ia babi Stnoerja <f*rejmr Komaa. Poljanska eeata M. 41661
Prodajalko
do*>ro renaran, r tpeeertl
f^irejniem. Ponudbe oa o?l. od-lelek »Jtrtra. pod iifro »Zanesljiva 70«. 41670
Uradnico (ka)
zanesljiv in -amo tojno pf-saimtikb mofc vseitraaslco trgovske naobrateno »prej me takoj r aajne name ščenje veije Dvornišlco pod jetje v Ljubljani Ponudbe naj stavijo le prvovrstne. res zaneeljire ia vestne rioft z navedbo dosedanjega »lufbcrvanja itd sa osi. oddelek »Jutra« pod iifro »Zanesljiva moi<. 40684
Deklico čez dan
za puiuui t kubiuji i 4 4 e gostilna »Zlatorog« 41482
Služkinjo za vse
IM« majhna droftina Pc-i»ve ee v Vrhovčervi alici St. 14/1, lero.	41532
Žagarja
*a venecijanku, izurjenega,
treznega ie poltenega sprejme t»".oj Frane Aukerst. Brezje, Gorenjsko. 41384
Provizijske potnike
ia prodajo dobr Rju6<-ga galanterijskega patenta, ta vse kraje v Šloveoi« sprejmem. Ponndbe pod »8 % provizije« na ogla&ni oddelek »Jutra«	41491
Potnice (ke)
ta obirrt priva&nib ^raak sprejmam za vee kraje v
Sloveniji — PontKlbe pod »Lepa ekftatenca« na ogl oddelek »Jutra« 41492
Potnika
v alkoholni stroki vpeijaae ki IU prikrojevati perilo ; F1- sprejmem proti dnevni is ametno vezenje, eprej- ram proviziji Ponttdbt ta.oj Nv-ltrv v ogl. ! 14 ogla ni oddelek »Jutra« 41^9 rod Iifro »S kavcijo«
Šiviljo ali štlkarico
oddelku »Jutra«.
Vajenca
za krojažko »brv. pridnega In poltenega vzame takoj Ignac Drcbek, krej. moj ster v Rožni dolini. Cesta IJU43.	87219
VzgoPtelJco
i delgeletnimi izkidajanl in spriSevali. k desetih* ni deklici in petletnem« dei-iu ajirejmem takoj. — Ponudbe s slike aa aastov Ingeniera Straes Leo. Su botica	4125S
Dva vajenca
krepka sprejme Josip 9tln> kljuSavniSaretvo, Kranj.
41328
Učenca
pogtegft startev ia BoSne narave, ki ima par razredov srednje ah meSJanske Me. eprejmnm takoj v tr-»ovino mešanega blaga. — La-tnoroSno pisane dopise na naslov Stanko Lenar Mi. Kova vae pri Bikebu.
41344
Več mizarjev
prvo vrtnih sprejme tovarna pohištva A. Ajnamn v TrtiSo	41357
Krojaškega vajenca
r>rejms takoj Halis Frane, dipl keojaS, TriaAka e 29 41427
Trafikanta
ki Je cmoiee «amo*te£» voditi glavno zalogo tobaka la poloiitl kavcijo Dia 30.000 v denarja ali drugi garanciji, sprejmem Prednost hoajt penzijonlram finančni poetajevodje ali moški. M eo £e vodili glavno zalogo tobaka. Naslov pove cglasoi oddelek »Jutra«.
41381
Za go vodja
veM tmfr pnsaraiikf-ga deta ln Italijanske kereepondeo-ee, dob! staEbe Dojnee na oerlas oddelek »Jntra« pod »Treznost«	41226
Šoferja
najmanj dveletno prakro. tanesljivega. za progo Sv. L"nart-Omorek »prejme takoj ali najpozneje do 1. decembra Lenjin&ka avto-prometna družba ZaJiU«va ee tndi narodna zanesljivost. Ponudbe u družbo.
41439
Hišnika
<*»ejism, a»ko(Mki par bree
otrok Prednost imajo mizarji. tesarji, ključavoiiar-ji in B dar ji.	po-
nudbe na nas lov: K. Kre-gar. Ljtrbljana VII. Mod-vertova 8/1. Predvsem se upojtevaja brea-tanovaici.
41712
Učenko
x > ra«r. srednje ar<( tele. sprejmem » trgovino meianega blaga Ka<slcv v oglasnem oddelku »Jutra« 41701
Hišnika
porojenega brez otrok ali tretje osebe, poltenega in delavnega i«em Prednost oni, katerega žena je iz-vežbana sobarica Pimene ponndbe i navedbo ~taro-stL dosedanjega <4udbova-oja. «eilanj. poklira ia stanovanja na oglasai oddelek »Jutra« pod »Mesto« do 35 t. m.	41694
Služkinjo
vedie nemAkeg« jraika In samostojme vzgoje, kar je pogoj, sprejmem takoj k 2 otrobama v Ljubljani. Po-noifbe na oglas-no oddelek »Jutra« pod »Nastopim takoj«.	41608
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva cesta Clev. 28
telefon intarurban it 3109 rabi hotelske sobarice, natakarice, kuharice in služkinje. Za odgovor priložite dvodinarako inamkc. 41734
41667
Potnike
taneeijivr ,i> justeae «a 'totalks ter agente »prej me prot dobr' nrcvizi: ' vorniea pfjaJ — Ponudb* iS. na
oddelek »Jwtra«. 41668

Postrežnico
prulov iti auuuu	u fsako
c-redo ia sobot«	dopoldan
i££am Na«lov v	oglai^JlvJU
oddelka »Jutra«.	415cfii
G. Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica a slikami)
(Ponatis prepovedan)
Več kuharic
perfektoib, dobrih etroMbh varuhinj ia Tti perfektnih sobaric ter delavk, t dobrimi apriievadi dobe aa-posleaja. Pri ožite 1 Din znamko ia odgovor SIu-žiaaki zavod, Zagreb. Ma-roveia 11	41714
Mizarja
■a pobritvo .-prejme mdsar-etvo na Gtincah. gostilna »Amerika«.	41730
2 sodar. pomočnika
za stalno prejme takoj Je-
.«ip Ovmsej. eodarstvo -Breg 14 pri Celju. 41175
Vajenca
v trgovino mešanega Maga sprejme J. Klemen«i< T K a mraku.	41716
Hišnika
pofltenega in treznega, la posestvo 80 mfnot od Ljub-"Ijaaie. sa ortrbovaaije sadnega ln <e4enja>li>ega vrta. Bčem Dobi sobo in kuhinjo ter »etaj »enrije Na riov pove oglasni odriplr-k »Jutra«.	41742
Več prešivalk
veteenlh i»ler ov sprejmem m atalne. Na/4ov v o<rlv>. •tdelko shstra«. 41751
Elektromonter
dobi takoj nameKraije. — Pii"«ii«i» pojnidlbe pod giftro »Satnostojea e'fktromomer« na oglasni etMelek »Jur^a* 41737
Knharfco
M«n«eJno M Ww<Ji ta-
fl v«« d^ea bt*na drfa. l»e mm Ha iWt»M. Mr»to elalne te 1<V* r»-m*n>». _ o' T.fnbiea Jagodi6. Nov V*. 8'aronija.	41716
80.
0, Branke je bri povedal rvojo isterije, le
kaj. ko mu tudi muca ni vedela svetovati »Počakal bom tu. nemara se »ie in mati kmalu vrneta,« je rekel bra4ee Branko. — »To morag sam vedeti,« je rekla muca, »Jas bom pa spala!« To rekši je sleala pod mizo in sadremala. Bratec Branko je bil ie truden od gladu in čakanja; naklonil se je na muco — tu je bilo voaj mehko! — in sam ■aspal. Ko je nekaj ur tako počival, se je cbutlil, ker ga je bil nekdo rahlo udaril po bosih nogah (čeveljčke je bil namreč sesul). »Že spet zapravljaš s spanjem zlati čas?« se je oglasilo tik zraven njega. In re<> se je Branko kar prestrašil: solnce je ie zahajalo!
Potnike
M pesefa1© privatne »tje-maVe. 15«emo ta prodajo parfnm^rije hi kozmetičnih predmetov proti proviziji za vse državo Ponudbe na Jtrro-Mo^rte. Zasneb. Zri-njevae 80 pod -124« 41634
Potnika
p* aoftnooti manafaJctw*e
strtfrs "prejmemo za cbtsk nrlvatnih »train* t Ma-i-bnrn. Ponudbe n* no^rnl-nleo »Jntra« v Mar;bom nod Iifro »300«.	41060
Potnike
qpre£ne ta-Vol tivrf-a »Teh-rrfk«. J<riio Banja), trtrovina I erMnofomi !in 4iv*Vil. mi «troH. Ljnhl ;ama. M!-fc1o?i?eva eeflla 20 fv pa'aiM Okrožnega uradaV 41657
Važno
za zastopnike-ce!
IMmiu b> n« »kraj« pridne in podtuoe z^toipoike-ce za nače najnovejše tri predmete ta gostitoe, kavarne, privaitnike in trg« vine V Jugoslaviji še po polnoma novo, velike raž r.nti ia korieti Mesečna piača 3000 Din in nekaj provizije. Ponadbs t dvo-dinarsko anantko pod »Fiksna plaia« na podružnico »Jutra«, Maribor.
41567
Tovarne
ekaportne družbe m reietr »ovci I Imam v «edini Oo renjske pirarno, potujem stalno t avtom po celi Šlo veni ji. Oblsknjeoo v»e trgovce. Prevzel bi le neka; zastopstev proti proviziji Garancija in referenc« prvovrstne na razpolago Ponudbe pod šifro »Dobro idoia agetvtura« na oglasni oddelek »Jutra«. 41530
Zastopnike
aa ra^p*-uavj»njt predmeta, ki ra bo ods-lej rabil vUk
risalni stroj, eprejmem — unudbe aa eglas vjddelek »Jutra« pod »Ljubljana«
41144
Zastopnike
Ia prodaji šivalnih strojev t .amstvom proti visoki plati iliem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« uod znač'-o »Najboljji šivalni (troji 1904«.	41333
Dek> na dom
tttmo. pimneno. kakršne loli duševne, prestavljanje mutiH o-s!ov.-hrvatsko iSie gospodična na deželi, blizu Maribora. — Ponudbe pod »Tof-noot« na podružnico »Jutra« v Mariboru 41364
Obrača se Pažnja
istocnik »m tn oo-lza-tot* itkom da dobe najugnd lsjle oogoje ta oro 1» < ržavnlb »Tfilnostnili napi' ev In tlatnikov na odnl« ^ilo - k»kor tudi 1ru?i» •r«imt-lov pr; tianki .Ajra 'i»« B-osrral Obiileev v. nae b» 25	206
Dober zaslužek
»e nodi vsem. Id bi hoteli premeti za^toiprtvo dobro idoJega pr<y1me<» in kg bi hoteli obi kovati priva-.ne stranke Ponudbe po<d Hfro »Dober zaslužek« na ©fr'a*. oddelek »Jutra«. 41709
Akademik
mStuira oižjfMulce Poučuje rtalijanščino. Ponudbe pod »U^ieano in poceni« na ogL oddelek »Jutra« 41542
Pouk
v prikrojovanjo ia 0vaaja
oblek dajem. Prevzemam •«di kroje po meri kakor tudi prikrvjevanjs la pripravljanje oblek. p'aiiev itd. po nizkih cenah Gma Schlehan. Stari trg, 2-1, Ma. ■ 41610
lesno, Zadamii,wa
Mlinski koncem
s .prvorazrednimi proizvodi fšče agilnega, dobro uve-denega
zastopnika za Slovenijo.
Z>a delkrodore potrebna je o.i^vvarjigoia garancija l\mudibe t relereucami je pobiati pod šiiro »Ujep do-bo..ak Za— 31445« ua Pu-blicita« dd, Zagreb, Uuo-dttličcva U.	«1596
Postrežnica
dobra kuharica ia zanesljiva oeeba ieV z^poeiitve od 9. d» 2. are k manjši oti telit Cenjene naslove na
ogla«, oddelek »Jutra« pod ►Skromna«	41617
Zastopnika
mannfakturae stroke, ki je dolga leta potoval po Sloveniji ter je dobr« uveden pri odjemalcih v malih malih mestih sprejme veletrgovina manufakturnega blaga v Zagreba. Obeetne po cnlbe na naslov-. Zagreb 1. paštini pretinac 906. 41384
Za 20 predmetov
sprejme zastopnik« takaj v stalno službo Josip Lindiš. Ljubljana, Komemo^ega al. 17. Sottdao delo. 41646
Elita Miklavž
sprejema narodih i« pen »t na dom Naefov v egfaunem
oddelku »Jutra«. 41639
Vezflja
v LjaMJaai prid« « Me ia sprejema oa dna Izdelovanje monogrankov Naslov pore oglasni eddelek »Jutra«.	41456
Zastopniki (ce)
imate li osebn« mo&i upllv-no?ti in brabnoeta? Potem piiit« še danes, saj se Iv plačal Z našimi svetovnimi novOHtmi ahko ia boste za-stažili itnevoo SH0 Din — brea vna^ega ritfka Dopise • 50 par znamko na »Omoia«. Miklošičeva 14.
41683
ZaneslJM p|etl!fl
daia Aroj It. IS I« delo aa den. letat» eprejmem
učenko
ta ta« (detilne Isdrfk«. — Naniov pove oglas, oddelek »Jutra«.	41669
Zastopnike
Meae ta ni mesta Ju-
gt»lav1je za nov la odlifien posel, proti plaži U proviziji Javite se osebno ali pismeno na naslov: Trgo-T:ičko preduzeie, Beograd. Kolartsra tt. 10/L levo 40835
Zastopniki, pozor!
Sprefmemo zastopnike ta go«tilne. za trgovine igrat, ognjegasne družbe, privat ■e odjemalce, za topnlke v«eh vrst. ki hočejo pred Božičem nagle ln mroro zaslužiti Indnetrija Vilko Webd. Maribor.	41090
^fke m legitimacije
izdeluje na (hitreje fotoeraf Hneun HIMer I, juhi lana Sv Petra cesta 25 818
Reliefne vezenine
blssioe. ®'flke pr^irogt Itd. morete v proMtem času tudi Vi izdelovati Poolk in !» jasnila gnMis. Josip Liivlič. Ljubljana. Komen«kega nI. št. 17	41627
Dipl. učiteljica
poučuje IrancoičMio nemščino in klatvir. Na lov pove oglasni oridtelek »Jutra«
41636
Strojno pletnjstvo
je «<tina srodna orlllka u> t»ko'«nj< dosego iobrseii 'a-ln»k. ta lastnsg* >io /etja br»t oossbsib -troji kov IB tam«d« im flin. tečaj* »• lahko *astot> -ak <an Najbollši oletfln stroji »Walter« redne « veliki izbiri na talogl f Kos LJubljana Z>dov»k* U •	191
Profesor
poečaje slovenščino, erbe 1'vaSHSn« češčlno ruščine li nemščino: instmlra tudi vve srednjelolske predmete Jamči za sepeh. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra« 41218
Pouk angleščine
želim Ponudbe aa ogiarad oddelek »Jntra« pod Iifro »Dobr« Ma«.	41719
Bergmans Univer-sal Rechner
<*oraj aova knjiga pe telo
ogod>ni eeel naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku •Jntra«	41562
Prodam
nekaj Matičnih Mohorjevih 1« dragih knjig, Pogačnik. Bled t.	41570
Maverjev leksikon
popoht, maJi v 6 km»igah čisto nov naippodaj za 800 Din. — Poizve «e v kubinjS hoteila »Soča«. Sv. Petra e. It. S.	41635
Trg. pomočnik
if>ec. stroke, vešč netnAči-ne, teli mesto v večji tr-sovini kot *k1a'fiščriifc. Ponudbe pod šifro »Vestrei In marljVr« na oglasni oddelek »Jutra«	41541
Gospodična
e tremi razredi m«ščai»fce lole. ilče primarne eltižbe. Naslov: Kramer Mara. Maribor, PtinamiSka e. 29.
41550
Gospodična
gospodinl-ko iZT*-žb'ma. po-Itena In skromna (N>mkaV W1 službe v h Ud brez go-spo<*n}s todl Izven M.-ir'-bora. Ponn-dbe pod »Pridna ro*v)din'a« na p<wVni-rriee »Jutra«. Maribor 41KS
ŠIvHJa
ta ^ifeke in perilo l«e mesta Na*t»i v ogl od.l. »Jutra«	41616
šofer
W8e ^nfno proti skromni p'»čl. N*.°!ov pove or^«! •diMek »Jutra«. 41615
Natakarica
plačilna, i vdCIuuk. pcaJcec in oeebno pravico, teli
Cemenia «iužbo Naeuipi bkt takoj, event. odda tudi 'jeebuo pravico v najem. Cenjene ponudbe prosi na po rutnicf »Jutra, v Mariboru ped »Plačilna..
41556
Učenka
s popotno oi<«čaiisko šoto bi se rala izučila pri kakem »oliozdravniku lili teh niku. Na tov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41560
Trg. pomočnik
mlad. agtlwi ve&č v vveh iianogah meš trgovins želi injremenki tnre*>o Cenj. lopise aa naWw J U t. p poMa Sv Marjeta-M o-š aajci niže Ptuja. 41565
Mesto Inkasanta
iAftem. Položim kancijo Pl-mrniiit ponudbe na ugHa ni odd. -Jntra« pod »Kavči a« 41583
Službo išče
uMhanhk ^ecialii« za N-valn« m sipeciane stroje v»eh sistemov Pomo/dbc na oclanni odd »Jutra« pod .Zmožnost 100«. 41608
Hišnica
vajena hiami&tva. brez otrok. samica. 6vn«a in zdTava srednje starosti, prevzame hišmi*ke posle. D»pi»e prosim pod »Ovrsta« sa ogl. odd Jntra 41604
Kot gospodinja
aH hišnica grem k Kam« elojnemu go*^xxlu v Ljub ljanl Plačam event. polovico najemnine. Ponudbe pod »Mn6< na podružnico »Jutira« v Celju. 41367
Mesarski vajenec
ki je moral prekiniti učno dobo radi prenehanja obrata. si želi novo učno mesto. Naslov pove podružni ca »Jutra« v Celju. 41274
Gospodinja
Ms mest« k samostojnem
goejpodu Ima po ebno veselje za gostilne tn za vsako gonpo lanstvo Je lepe visoke po.-itaive, sre-lmje sta-rosti, prijaznega obnašanja, vesetega «rr,a in dobra kuharica. Dopise na podružnico »Jutra« v Oel.'u pod zna&ko »Črnolaskn 1000«.
41451
Marljivo dekle
želi službo k manjši bo ji! obitelji. kjer M se po mož nosti naučMa kuhati. Na slov pove podružnica Jutra v Celjo.	41450
Zagovodja
strokovnjak r trdem lesa. žeti premeriti službe. Gre tudi za nakupovalca lesa ali skladiščnika. Cenjene ponu Ibe na ogias. oddelek »Jutra« pod značko »Lesni strokovnjak«	41436
Prodajalka
iMlkatesoe in špecerijske
utiroke išče name&enja — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobre verzi-41659
Trg. pomočnica
teli Umu t špecerijski aa deli.atnmi trgovini Eveaat bi toda pomagala pri domačih delih. Za poštenost se jamči Nasiov r oglas oddelku .Jmrvt 41676
Gospodična
* dobrimi izničeval. veMa veeh gos^KhlinjMkib poedov. žeti službo v m«-tu Ljub Ijarn Gre (odi kot začetna natakarica. Ponudbe na o^las Oddelek »Jutra« pod šifro »Dela gospodinje«.
41681
Hotelska sobarica
» večlotno prakso izvci-bana tndi v serviranju. išie mesta Pismene ponudbe na e?las oddelek »Jutra, pod »Hotel«	41240
Gozdar
v needpovedani slnfM želi premeriti mesto — Dopise prod pod »Stru&n-ak« na oglasa! oddelek »Jutra.
41287
šofer In mehanik
% ve&letnv prakso, išče za takoj službo k osebnemu ali tovornema avtomobilu. Naslov v og acnem oddelku »Jutra«.	41297
Mlajši penzijonist
energičen in sposoben za vodstvo delavniške pisarni-, r trgovskim znanjem, dobi nameščenje. Ponudbe z navedbo referenc pod »Vesten in pošten« na oglasni oddelek »Jutra«.	41424
Hotelski ravnatelj
vešč^k v veletrgovina z vinom in v veleposestniški i ekonomiji, želi stalno na-ini»ščeaje S »vojim ličnim | avom prevzame poelovod-, sivo ali pristopi kot dru-, i.tbnik v dobro »doče go inilniAko podjetje — Ponudbe pod »Bakue« na podružnic« »Jutra« ▼ Maribora.	41448
Gospodična
poštena. lepega vedenja, trgovsko in gospodinjsko naobražena t dveletno pi--«rni4ko prakso. znanjem strojepisja bi stenografije, zmotna Mudi Šivanja is ie-pih ročnih del žel! kakršnekoli sHrf.be. Gre v pisarno, trgovine, k otrokom ali kaj »ličnega. Ponudb* na oelasnl oddel«* »Jutra, pod značko »Dobro vzgojena«.	41437
Samostojen
oskrbnik
(aUele Srettenholer) verzi. ran v vneh panogah kmeti jetva. išče primerno mesto Dobra spričevala ln reference na raapolago — Ponu Ibe na ogla«, oddelek .Jutra« pod »Ekonom 201« 41461
Penzijonist
goadarske «troke želi ta-roslnja proti skromnim zahtevam IVrnedbe pod »0»B'ar« m oglani eddelek »Jutra«.	41706
400 Din nagrade
doM oni ki preskrbi stalno alvRio v ikladigfa. za sluge ali kaj rfičnega Dopise na oglasni oddelek •Jutra« ped Šifre »Trgov-VkjO naobralen«.	41740
Štedilnik
veVk, dvori, uuranjea aa-proilaj. Gerbec, VI aestna hiša za Bežigradom. 41519
Sir
aafboUM is tac« aajeeaej-
Si trapiet oziroma polemro-taiee, od 4 — 8 kg, nudi M e aruka tadTuga v Semiču. Zahtevajte vzorce.
41569
2 kompl. transmisifi
pro-lam. 40 mm X SO mm. več razuib jermenic. varilni aparat. 1 stružne« 2 m dolga in 8 vrtaina stroja. Vse se lahke ogleda pri M. KavMčn. Zg. ftiAka. te-
lefon 2297
41618
Železen štedilnik
naprodaj v Zeleni Jani — Val. Vodnfcova U. 41687
Barve, flrnež in lake
najboljše ta aajeeaeje nodi »Lostra«. GoHporretska cesta 13 (poleg restavracije »Novi svet«),	41631
Steklene stene
proda Vekač, Krekov trg 10 41643
Božičnih dreves
par tieoš ima aapredaj graščina »7/Ovaek«, Bra-lov-če. Savinjska dolina Cena pe dogovora.	41£96
Suha drva
naprodaj aa Sv. Petra eeetf
tt 79.	41674
Radloaparat
4-eevai. tua»iM t zvvčim-proda Hašik. Ljub-VtL Medvedova ;i6.
41599
Radio detektor
in t slnšaJhi 1. U. prudam. Ljubljana 7, Aljaževa cesta 6	41671
Avto
1 tensM. aperijakia karoserija. t&prta za sodavičar «kc obit. nove gume sa-mopogon. zaradi na4>ave novega naprodaj Vprašati pol »AvtofjOG« na oglasi oddelek »Jutra«. 41505
Osebni avto
»Torino Fiat 501«. Mri-sedežsm. v breebiboera Manj«. pOfiflBi prodam. Ogloda se ▼ garaži »Urfciorc«.
41613
Harley Davidson
motorne k.de — 360 ea* OHV peo,1a»n Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
41466
Kuhinjska oprava
.>elai. ILvia^HeUiit napro laj. Naslov v og a.-nem od-ielku »Jucra«	4147&
Pisalno mizo
amenkaiusk« lui|niii Naslov v cgiaooem odslelkii Jutra.
41708
Fotoamaterjl!
Ducat u uii klU, Vsakdo za	ili»c nabili planin,
1 ttovišč kopaližč a-i trge v in mest cek Jugosla vije. pn Brala Sniui- tvor rica fotoslik Ljubljana — Woifova ulica 12	242
V brezplačno rejo
»e Odda S uie ece star zdrav otrok, moškega spola. ki mu je mati nedavno umrla na davici. Oče otroka ne uvore Oskrbovati, ker je preprost lelavec in mora skrbeti za 3 starejše otroke. PojanniJa daje notarska pi.-J.rca v Kozjem
41380
Vso oskrbo
m 9-Ikjilo lekiieo iš£em v Ljubljani. Ponislbe na ol"1. o-l«te:ek .Jirtra. pod Aif'"0 »Dobro srce«	41678
Pozor, Trboveljčani
J Kutini železen iiedilnik i (Tischherd) - kakrfne je ' o Ipro lajala lansko leto T. P D od Bnuerkolunije — Cenjene ponudbe pro-im pod šifro >Cena« na oclas oddelek »Jutra«. 41134
2 motorni kolesi
17B «m« s prestavami poceni pmdam aH taimen'am za teRje. event r prf olje« Pono>lbe aa ogia« odidelek »Jutra« ood znaSko »Mnt«vr 3WUVn-7W>«.	41717
Vsakovrstno zlato
km« je po najvišjih eenah
Černe — Juvelir
Ljabtjaoa. Wotlora ulica i.
38
aiiammmm
PrDožnostni nakup
Klegaa»asHi. priobeb. »eai-bizamski kutuh ia boa srebrne lisice naiprodaj od 12. do 4. Salendrova aiiea 4, IL aadstropje.	41&M
Suknje
la Ima obleka v .zarije pooeoi naprodaj, ogte-iaU od li — IA. are Damobraneka eeata mil
41563
Moške obleke
la puvršns sakajibe. raa ae Kole ter ma topla eb-lačMa kapite najbolje la najceneje pri tvvlki Ivan Knošolj, Kette-Murnova e. 15 b Zatofika 17 41609
10—12 abonentov
tprejmem na dobre iomačo brano Dnevno dvakrat meso. — Naslov pove og'a-ni eddelek »Jutra«. 41421
1 vagon
skrogtih orehov debeline 25 — 80. dolgost 2 m — 4 m oddam talcoj. cena po dogovoru Na-lov pove ogl oddelek »Jutra«. 41566
Plohe lipove
kqpua od 27 ti*m n «1 in naprej. PlaSlo takoj Po-nsiibe pod »Lipa« na ogl oM. »Jutra«	41611
jelševe plohe
debsi«. proda vagoiktko iz postaje Vsrtej. a kupi bukova drva Murna. poAa Ljutomer.	41591
Hrastove hlode
ta hrastov plohe od SS mm d»bejine eaprej »talno kupuje J Pogačnik, lesna industrija Skofja Loka nI kolodvora.	839

Za hudo zimo
je a^jboljši w^jan suknjič. Zate a| ga Mm prej »a-bavke. Najiffdt is najcenejše Jih lolelije In predaja Frane Stajnk«. kroja. Kvo. Kriiervoi pri Ljutomer«.	41592
Lepo črno suknjo
i« temno modre ebMto m večjo moške osebo, sauno enkrat oUečeae. prodam — Naslov v ogiannem eddellra •Jntra«.	41633
Samotno opek«
a 3000 komadov rabljene proda Fran jo Gerkman — Laško	41345
Premog In drva
prodaja Jereriek Ved ms i 800
Bombaževe preje
It 12/8. rakane (getwirnt) ta' ej nekaj 100 kg odstopimo. Dopise ped mačko »Bombaž« na oglani oddelek »Jntra«.	41376
1000 Din dobi
tisti, ki mi iireekrbi takoj ali do 1 jMuarja kakršnokoli službo sluge ali kaj primernega — Ponudbe na oelas. oddeleft »Jutra« pod »Zaneeljiva trezna moč«.
41494
Za večerne In popoldanske ure
Hče službe bančni uradnik star 27 let. — Ponudbe na 0"la« oddelek »Jutra. f*v< »Večer«.	41437
MOKO
dobr«. svežo m suhe dobite naVeneje v F Jtrvana val:čnem mlin« Sr. Oamelj-ne. pošta 91 Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte eenik
Budilke
po 8« Din Triletno Jamstvo Ivan Pa?«. Ljub'lana. Pred Skoffijfc 15 4027»
Pozor} Pozor!
Pre krhite se pravočamo t
varovali ta iltm proti mramu pri fevrdkl G. Besed, nik in drog. Ljubljana — Piešernova nliea 5. 41685
Zaboje
istku neHir. porabne predam. NasJov v oglaesissn oddelku »Jutra«. 41720
Štedilnik
fTVohherd) dobre shranjen nanrodaj aa DonaVki cesta 99.	41741
Šivilja
dobro izurjena v ažuriram*n In "ntlanšu. pny«i za elnž-bo Ponu'be na Ekst»oz:sii ro »Jntra«. Ljubljana VIT pod »Zanestjtva« 41739
Fotoaparat
fl IA x ». Aplanat Vario ta-klop. 6 kaset, prav ma'o -»Mien namrodaj za 370 TVn Naslov v oglasnem odd-lkn »Jntra«.	41721
Smrekovih vej
*n vtw noeenl natproda' ns RoSnikn Naslov v ogli« oddelka »Jutra«. 4174S
Moška obleka
• r ■ a la ealcnja naprodaj na Mestnem trg« Hov. IC.
<1479
DamskI plašč
trna -sal kožuhovina. teto dobre ohranjen, za močne dame agodno naprodaj aa Mestnem trg« Itev. J/I.
416BB
Damsko letno perilo
odprodaa *> % ceneje, radi reHke zaloge. Izdeluje M Mdi po meri pusteljno io teleHBO perilc. Entlanje in ažuriranje izgousvim takoj po kuokoreočnth eenah Trgwvina A. Zorčič. Kongresni ti« S.	41699
Damski kožuh
ia kita (M*niwnrO dunajski model ag»lnc aspro-lai pri krmarji TaSkarje. Stara pot IS.	41711
Suknjo In obleko
dobre ohranjene prodam. NaMov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41749
Spalnico v shrambo
sprejmttu v čisto Ln suho stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41652
Spalno opravo
konvi>!«no is mehkega lesa. mizo obho pločevin« in več oken j pnudam Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	41662
Pohištvo
spa'niee H> kuhinje it trdega lwa kupite že t mesečnimi obroki po 100—800 Din Obroki t«li tedens-ki. Pono-lbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Trd les«.
41660
Med
lastasga pridelka — evet lični kg 17 Din. jelkovi kz 17 Din ajdovi kg 15 Din t kg po pošti 130 Din frk pri večjem odjemu cene po dogovoru A Maček, čebe larstvo. Vrhnika	247
Krompir In fižol
kupujem Plačam	najbo.je
Milan 8tojčič.	Mesnička
nI tt. Zagreb	Telefon
4006	23?
Kislo zelje
prvom-CT* ia 'k»Je glavice ta sarme dobavlja po naročil« v vsaki množma po
konkiurenčni cena tvrdka I. Erklavec. Kodeljevo. Mo-«e pri LjnHjani.	41782

Jabolka
in hruške, zimske naonhme oddajam vsako množino U teden od 14 do 16. ure S'ška. Vodnikova e»-<a S5 Dostavljajo se sa dom. Kanpoliljaje se tndi iz Novega mesta na vse strani. Po&ljatve od 2S kg naprej. Se priporoča Kariov-Sek.	41568
Jezice
želod, ko-ni rosove. ain-dro. arovico vo'no cin-k. svinec. lit'ne. cunje in vTeč.e !rurm"e Dioti društvo za promet ^rovira — Zarreb.	408«!
Posojilo
brezobrestno, ludi s|plo6ne r.ajnenjtfnu Nova navodila (10 Din), daje kreditna ■ tavtraa zadruga .Mojmir«, Maribor, Earoita e. 10.
41517
Inženjer
bi prletupii kol IružatonMt t osebnim sodelovanjem k dobro idočemu tehničnem*! podjetju Sem v elektre in strojni strdki poj»ol!ioma verziran in raaw!agam I 2-f>.(XH) Din v gotovini. — Ponudbe oa o>_'!a<- »d ieiek »Jutra« i«od značk« »Dober komeroijalist«.	405ČS
Družabnika
» približno 1(10.0(10 Dia iščem za nakup pos«-tva s trgovin« in gostilno, v lepem krajo, [losebno pripravnem za lesno trgovino Lepa bodočnost za tujtski promet. Pripravno za sajn-ce — lesne trgovce — pa tudi za poročene, ker stanovanje na rast>oIa<ro Ponudbe pod »Za igurana bo-dočnort« na upravo »Jutra« v Maribora	41447
Družabnlco
-tarejSo osebo ii>rejmem ▼ trgovino na deželi, v le^eaa prometnem -raju Potrebo« 40 -50.000 Din ka^iita a. — Event istotam sprejm''™ -tarejžo gw[>0 v popoino dOi«nrtno osikrbo. t Istim ka,|nta'"om. Cenjene do;>ise na ogian: o<ldelek .Jutira« pod »Mirno življenje«.
41460

tSJULti
Gugalnega konja
dobro uliraujune^a k upim Ponmibe u ogl oddeUk Jutra pod »Igrača«. 41606
Kože
tajege I« tfc-it.i po oajvišf ceni kupuje Semfco, Miklošičeva cesta 14.	267
Železen štedilnik
velik- še dvbr« ohranjen kupim Nastev t oglasnem oddelka »Jutra«	41638
Bukovo oglje
sabo i« prvovrstno kupim. Letna dobava 30.000 kg, dovoz po malem t vozom, postavljeno v Aladišče v Ljubljani. Plača -e vsa&a dobava takoj. Po nt* Ibe z navedbe cene aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ogl(je«	41422
Dve postelj
z modroci. 2 nočn; omarici, omaro »a obleVo * *ols in Turo. vse za 400 Din nanrodaj v Novem Vodmatu. Ribniška nliea 10. 41738
Bukova drva
kupuje tvrdka »Kurivo« Ljubljana, Dunajska e. 33 41154
Dvigalo
za ea. 700—2000 kg knpi Franjo Gerkman. Laško 41246
Želoda
mako množino k up« je Rudolf Keiner. Ljub"ana hetel »Slon«	4J1314
Želod
i w«ki množin- kupuje in plača po najvišH dn»vni ••»ni Fruktus. Ljubljana Krekov trg 10/1	216
Pult
ca 8 m dole. dobre ohranjen. l-upimo. Cenjene ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«.
41467
Družabnika
z ah brez sodelovanja sprejme icvt uspevajoče pod jetje. radi razšir enja Po treben kapital 100.000 Din ali več. Ponudbe n* ogla«, oddelek »Jutra« pod Silro »Takoj kapi-al«	41082
200.000 Din vložim
v dobdčkanosno « o i i d p o podjetje v Ljubljani Pe ludbe tu oglasni oddelek »Jutra« pod »Tudi več«.
41225
Dobro In stalno službo dobi
tisti, b poso.fc podjetja 35.000 Din. proti primernim obrestim. Ponudbe na ogl. oddelstk »Jutra« pod Šifro »Popolnoma varno« 41493
15.000 Din posojila
prosi 1rž. uradnik t dobro plačo proti odpačilu 1000 Din mesečno in visokim obreetin. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Sjfro »Bom hvaležen«. 41545
V avrbe prevzema tovar n£ks zaloge neke svetovne
prvovrstne tefc-tllne tovarne ss nudi mlademu ne nad 3n let starem«
manufakturistu
orodna pn"li'-a. » kapitalom od 800.100 Din jki in dobigkanoeno o«a mosvolenje lot drutabni-kn za«tomika predmet-ne tvornlce Pnnudbe na ogl. oddelek »Jntra. pod Šifro .Tekstilna tovarna« 417.18
Inženjer
H pristop«! kon družabnik t osebnem so, le to vaji jem k
dobro iiločamu lehn čm-rnu podjetju V elektr. in stroj, stroki popuknvma verziran ter raiiiola^a t 25*1.000 Din v gotovini. — Ponudbe na oglas, od lelek »Jutra« pod Sfno »Dober bomercijalist« «»23
Družabnika
s kapitalium S0--5<>.000 Din išče dobro uve«len« mizarsko podjetje v prometnem meetu Da maoije. z lastnim poslo[,jem Ln stroji — Družabnik mora hiti mizar ali |» <spoeoben za (jirnrm-Ska dela. Bodo6tu>-=( zaiam čena Pon«dbe na osiasni oddelek »Jutra« pod šifro •Agilen«	41738
Psico
vVSje pasme, -taro sno Ia to. prodam Martin Pokora. Virlog 19. p. Stari Loka.
41506
Dve lisici
samca in suniii-o. trlomače na. pro>lair taJ<oj V Kac. Brezno ob Dravi 41572
Mlad volčjak
»e je zatekel Lastnik ga dobi na Rimski cesti St. 12 41723
Dve kravi
moni-afonsfte pa me napro daj na posestvu Rttprf vrb pri Birčni vae i. Doletrieko 41312
=■» »JUTRO« a, 270
73
PtedeSa, 17. XI. 1929,

Reprez entanca Ce^a i SK Hermes
Danes ob 15 . ne bo vršila na igriSčo ASK. Prianorja prijateljska tekma med navedenima moštvoma.
Celjska reprezentanca obstoji te vseh najmočnejših ceJj-skih klubov, tako prvaka SK CcEK Atletikov m Olimpa. 2.SK H trmca si je v zadnjem (asu rrvojeval več dobrih rezM-katonr 2 : 2 proti ASK Primorju ter sadnio nedeljo zmago nad Atletiki z 8 : 2. Tekma obeta biti zanimiva, ker ae bo celjska reprezentanca, ki igra prvič ▼ Ljubljani gcntovo potrudila, da doseže proti svojtami renomrranetnu nasprotnika čim ugodnejši rezultat.
SK Svoboda * SK Grafika
m »tarifi Delavsko tbornice ki Saveaa Grm> fičnih radnrka- Leto« brani pokal Delavske zbornice SK Svoboda, ki je na svojem gostovanju v Avstriji dosevka zeio častne rezultate. S pridobitvijo nov« desne zveze te krsla je izpopolnjena vred ▼ napadu pooobno Se, ker se j« rroSa od vojakov leva rvera Svoboda ima svoj plus v napadu. Grafika pa v obrambi, ki ima najboljši bekov»ki paT v Ib razredu. Grafika si je ▼ zadnjih nastopih, zlasti ▼ prvenst-vernih tekmah priborila nadvse častne re» zultate. Grafika bo vsekakor skušata napram moStvom L razreda čira boljše zaigrati da svoj renome. ki »i pa j« priborila v IL raarredu, Se poveča. Pričakovati je lepe kmrcfornacijs-kc tn napete igre, kar bo gotovo privabilo mnogo občinstva.
SK Amater t ASK Priaaorfe
Dane« t> odigra t Trbovljah prijateljska nogometna tekma med rezervo Primorja ki tamkajšnjim S. K. Amaterjem.
Z gostovanjem Primorja se obeta veffk nžhek, karti moštvo ae od Mm je po i zborni kombinaciji la tehniki ter Je letošnjo sezono doseglo prav lepe rezultate, ki potrjujejo, da je r dobri formi.
Tekma se odigra ob 15. na lgrl95a S.K. Amaterja.
Današnje prfredStvc na Igrišču
ICf Ifl.ti., ■*■ / ■ M | £ Jk
rnwur|B focraran oauon. mcMjek ob 20.30 seja cetvtrajnega odbora t sej-oStrvn. Prasfano bk- adborajke, da te ist« sagama odeteJe. — Fred&udsbvv,
ASK Primorje (nogometna seferi§a). Seta Mk-ctjs&ega odbon	▼ pctKtivfy-k ob 193) v
(•^b^vol — Na&eMk.
SK UMJa (vrrsotnetoa sdkx#a). Nastop fcomH-ndranesa moštlva v Trbovfjaji <fan«a odpade. Kcsnbimrant team igra danes ofc 15 JO s SSavm-nom v sestavi: Kcsrv.in, fina««*. Marveč, Cenva£, Strdx»vec, Posra^čiijSc, PoscM, Jež, Lah, Potrato, Rotfič; re®erve: ZuccaKo. Ajk»o4=<sJc,	V
prifefic ob 16.
SK Grafika. Za jutrišnjo pokalno tekmo se igralci Wolmuth, Mihelič, Pelicon, Ze-man, Pukl, Pallek, Bramen. Kmetič, Kata-vič, Urbančič. Kotar, Turčič, Korbar pozivajo, da so točno ob 12-30 oa igrišču ASK Primorja,
Položaj na naših borzah
Dviganje Vojne Škode. _ Veliki aakopi •bvesnie Blairovega posojila.
Ljahljaaa, 1& novembra.
Na ljubljanski bora Je bil pretekli teden devizni promet znatno manjši, kakor zadnji se bodo tudi igralke za popoldansko tek- I teden. Skupni tedenski promet je namreč
SK Tltrffa (h tajništva). Prihodnja seja
načelstva bo t torek ob 20.30 v dairrskem salonu kavarne »Emona«. Gj;. načelniki sekcij naj nemudoma Krede naraSčajsko članarino.
SK Ilirija (Hazenska sekcija) hna danes
dopoldne ob pol 11. cross-coimtry trening za vse igralke. Po treningu je v garderobi na tenis igriščih kratek sestanek: določile
mo proti AtenL Vse igralke naj se udeleže treninga in sestanka sigurna
SK Slovan. Danes ob 15. nrl in ne ob
14. kakor je bilo prvotno javi j eno, tekma z Ilirijo na igrišču iste. Naprošam vse igTal-ce I. moštva. Načelnik. SK Svoboda. Rezervna tekma odpade.
I. moštvo prosim ob 12.45 v nagi garderobi. Načelnik.
Gospodarstvo
ct> 1430 nastopita t m»MMM tekni baacM&J itr-Ert Aceoe ta Krile. Vse doe*-
«fen}e tetaife mod nanrcfeinma kSubotna »o jfte nsefcctm vcVio eantmanje, ker sta obe
•Jnsfrai nudi® prvcra3Jr«!iem gport. Dainašn® naistuf) irtkjSSi igraSk vztnrja 4e pnanr posebno zanimanje, ker se bo diaibo sMeoasš. kateri obeh k tabotr iehtoo rsčnsia oa dfrbre »spelve v bRSnji bodočnosti Kvaliteta rriaiJSSi iorals ne zaostaja prav ▼ tH^jenom ozona sa cmo stare ,®"3i; aasprotdo pok»-t&)o cfrttfno oeio JcjjAo la tn»šsek>e^o igro.
Ob 16J0 se srefet« r prfjaiteSShj tefcmi koenh. JErifa in SJcuvaa. V svojti zadrriSi AveSi ncstopflj proS MaTii&ona in Orafiki )e poicazai Slovan Ja-fco ks mj^e.ifsk, tefao <t» «e aara obeta lopa ib z&niratrva borba. Vstopnin* enotna ter fafco nrncr-
S!'jžbcnc objave LNP
(1* tejo kazenskega odbora 15. XI. 1929.
Kazenski odbor je kaznoval na seji dne L5. t. m. naslednje igralce:
Petana Emesta (ISSK Marfcor) po § 29. kaz. pravilnika s šestmesečno nabrano i£-anja od 17. t m. do 16. V. 1930 zaradi pre&iopska pri tekmi Svoboda : Maribor <?ne 15. IX.;
Batiča Viktorja (SK Svoboda, Ljubljana) po § 35. z uporabo § 9 k. p. » sedemdnevno zabrano igranja oč 17. t m. do 23. t. m. za/radi prestopka pri tekmi Svoboda : Ptv morje dTke 20. X.;
Kosmača Ludvika (SK Jadran) po 6 35 * uparabo § 9 k. p. s strogim ukorom zar radi prestopka pri tekmi Hermes : Jadran dne 20. X
Nadalje je kasaiova! ka«. o*S>or funkcl-Jonarja SK Železničar g. Safrana Martina po §§ 43. hi 45. k. p. s šestmesečno zabra-m opravljanja funkcij v klubu zaradi prestopka povodom pokalno tekme Maribor : železničar dne 21. VIL
Po § 34. k. p. j« izrekel ka*. odbor ra«
brano igranja do preklica (suspenz), ker se niso od^va.11 pozivu pred kaz. odbor, ^rakem Zupan Milan (Slavija), Seunik Vida! (S.vvan). Hassi Viktor (Primorje), Zem-ijak t ivel (Pranorje) in Pišek Matija (Pri-morje).
Prihodnja »eja kase. odbora bo ▼ torek
19 t. m. ob 19 t mali dvorani Delavske Tborrrce. Na sejo se vabiio: ob 19.15 igra« tec 2>Jt>an M'lan tn Seunrk V5da.i; ob 1930 itjrači Ha<?l, Zemliak m PiSck (vsi PTknor-je); nb 20. igrači Wohbnuth Pavel, Pelicon Rudolf, Katavič Franjo (vsi SK Gra» fika) ter fgr. R»kui5 Edo, Globelnik Iva« ki Mairch iotti Viktor (vsi SK Slovan). — Tajnik IL
Službena ofcfava Sdkdfc ZNS
Z ozirom na izjavo odbora SK Grafike t
včerajšnjem »Jutru« pod naslovom to-K ziaidnii tekmi Grafika : Slovan« ugotavlja Sekcija ZNS v Ljubljani, da ji do danes, torej teden dni po od igranju teksne Grafi-ka : Slovan, ni bilo predloženo z nobene strani kako poročilo aH prijava zaradi ne* pravilnega nastopanja sodnika, ki je vodil to tekmo. Sekcija z oziram na to nima povod a postopati proti sodniku, razen ako bo naknadno vložena objektivno utemeljena pri j sva.
Naknadno delegira Sekcija ra prijateljsko tekmo Hermes : Celje g. Mahkovca (ob 15. igrišče Primorja) in za prijateljsko tekmo 5'ovan : Ilirija komb. g. Šetino (ob 15.30 igrišče Ilirije). — Tajnik.
slovenskim hmeljarjem t pojasnilo
Ko je letne nastala še trajajoča hmeljska kriza, je bilo čitati, da je ministrstvo za kmetijstvo dalo hmeljarjem v Bački 8 milijonov Din kot subvencijo. Ta vest je vzbudila tudi med slovenskimi hmeljarji poželenje po milijonski subvenciji. Ker kljub nasprotnim izjavam od merodajnih strani niso prenehali glasovi o osemmilijonski subvenciji hmeljarjem v BaSki, se je Hmeljarsko društvo za Slovenijo obrnilo za pojasnilo ns merodajno osebo v Baeki. Iz odgovora, ki ga je prejelo društvo posnemamo naslednje:
»Da bi nem bilo dalo ministrstvo osf»m-milijonsko subvencijo, to si vi le domišlju-jete in je to domišljijo povzročila velika oddaljenost med Bačko in Slovenijo. Veseli bi bili ako bi nam ministrstvo izplačajo obljubljeno subvencijo 8000 Din.
Savez hmeljarjev je prejel 6icer od ministrstva za kmetijstvo 40.000 Din ▼ ajrita-cijske svrhe za ustanovitev zadrug aa prodajo hmelja, a kaj je to pri tolikem aparatu, š katerim naj se dela. — Sedaj smo s Savesom na mrtvi točki. Ministrstvo priporoča, naj se vse stori za organizacijo hmeljarjev ter obljublja pomožno roko sa pridobitev cenfnega kredita. Nismo proti ustanovitvi asdrug za prodajo hmelja, vendar oa se hočemo poprej prepričati, ali bo hmeljarju zadruga res v korist Zaradi tega se ne moremo sporazumeti. Čakali bomo 5e n-ekaj časa, potem pa bomo opustili pričeto delo. Imamo 19 protokoli ranih in 7. ne-protokoliranih zadrug, ki pa še niso Kičele delovati, ker se še dvomi o uspešnem delovanju.
Na intervencijo ministrskega predsednika gosp. 2ivkoviea nam je Narodna banka obljubila posojilo od 8.000 000 Din po 6%, pa le na račun kake dobre banke, ki bi kreditirala hmeljarjem. Za posredovanje bi si ta banka računala 2%, Savez hmeljarjev pa 2%, tako da bi hmeljarji plačali približno 10%. A kje dobiti banko, ki bi hmeljarjem otvorila kredit. Tako je in nič drugače ni zadeva o osemmiljonski subvenciji našim hmeljarjem.« Upamo, da bo to pojasnilo zadostovalo in da bo sedaj širjenje neresničnih vesti prenehalo.
Fordovi načrti v Jugoslaviji
Pred dnevi smo poročali, da je Fordovo podjetje stavilo naši vladi predlog za ustanovitev velike tvornice za avtomobile v Splitu aH Baru, ki je baje v zveri s ponudbo za zgraditev ali zboljšanje naših cest, pri čemer bi se financiranje izvršilo ▼ obliki posojil banovinam. Ker so bile zadnja leta ponovno lansirane si i p. ne vesti, smo v početku tudi to vest sprejeli z rezervo. Kakor je podoba, pa ta vest ni brez podlage. Fordova družba pripravlja, kakor poročajo iz NeTvyorka, povsem novo produkcijsko in prodajno organizacijo v EvropL Zato je podjetje v zadnjem času v skoro vseh evropskih državah proučilo možnosti za ustanovitev tvornice ali montažne delavnice. Zatrjuje se, da pripravlja Ford v Evropi invazijo svojih avtomobilov v velikem stiln. in 6icer potom produkcije na licu mesta, dočim so doslej obstojale v nekaterih evropskih državah le montažne tvornice. Istočasno pa hoče uveljaviti tudi svoje priznane produkcijske metode in visoke realne mezde. V evropskih tvornicah bo baje plačeval enake realne mezde kakor v Ameriki. Ogromna tvornica v Angliji se že gradi. Enaka tvornica se bo za Nemčijo pričela graditi v Kolnu. kamor imajo dostop tudi srednje morske ladje. Da se poceni dovoz materijala in odvoz gotovih avtomobilov, so tvornice predvsem v lukah in velikih rečnih pristaniščih. Poleg produkcijskih baš v Londonn io Krilno so v projektn tvornice v Carigradu, v Gdyniji (Poljska) in v Splitn. V ostalih državah pa namerava postaviti le montažne delavnice.
fila okolnost, da krediti sa napravo novih naročniških postaj niso bili v nikakem pravem razmerju z dejanskimi potrebami in z višino vplačanih instalacijskih pristojbin. Ker je kredit za te stroške izčrpan, nov kredit pa še ni dovoljen, se v zadnjem času množijo pritožbe, da sprejemajo interesenti od poštne uprave negativne odgovore, češ, da poštna uprava ne razpolaga z nika-kitni krediti in da ne more prošnji ugoditi niti v primeru, da bi bili interesenti sami pripravljeni nositi vse stroške. V Ljubljani se je n. pr. priglasilo mnogo strank, katerim se asolj iz formalizma ne more ugoditi, čeprav razpolaga centrala z zadostnim številom priključkov. Zbornica za TOI je sedaj poslala na poštni oddelek ministrstva javnih del spomenico, v kateri prosi, da se Ijub-I tonski poštni upravi odobri naknadni kredit in na ta način omogoči ureditev novih naročniških postaj, kar je gotovo tudi v interesu poštnega erarja. V svoji vlogi poudarja Zbornica, da odobrenje takega kredita niti najmanj ne obremenjuje državne blagajne, ker je tak kredit itak samo računskega tn formalnega značaja. Poštna uprava prejme od vsakecra prijavnika vnaprej instalacijsko takso (1600—1800 Din) in druge pristojbine in razpolaga na podlagi teb dohodkov z zadostnimi sredstvi za ureditev novih telefonskih zvez. Izdatld poštne uprave se toarej t naprej izplačajo. Zato smatra Zbornica, da računski formalizem ne sme ovirati razvoja telefonskega prometa in trgovskega poslovanja.
= Kratkoročno posojilo monopolske oprave. Iz Beograda poročajo, da je mononolska uprava sklenila, kakor druga leta, kratkoročno posojilo za odkup tobaka. Sprejela je ponudbo francoskega konaorcija za znesek
znašal 18.7 milijona Din, napram 27.7, 21.8, 26.8 in 16.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz bo ostali dalje zelo nizki in so deloma dosegli ie nižji nivo, kar je v zvezi s ponovno okrepitvijo švicarskega franka (s katerim je dinar ozko povezan) zaradi določitve Basla kot sedeža Mednarodne reparacijske banke. Deviza na New-york je napram koncu zadnjega tedna popustila od 56.435 na 56.41. deviza na Dunaj od 7 954 na 7-95o7, deviza na Trst pa od 296.14 na 295.84. Nadaljnje dviganje švicarskega franka je skoro izključeno, ker bo nadaljnje povpraševanje po švicarskem franku povzročilo dotok zlata ▼ Švico.
Zagrebško efektno tržišče je bilo pretekli teden v znamenja hose državnih papirjev. Zlasti v Vojni škodi je bilo povpraševanje zelo živahno in so ne tečaji ponovno dvig^ nili za 7 točk. Promptna Vojna škoda je koncem tedna notirala 437.5 — 439, dočim se je koncem zadnjega tedna trgovala po 430 do 431. V enakem obeegu eo se dvigni-h tudi terarinski tečajL Obseg okrepitve Vojne škode je najbolj razviden, če pomisli mo, da so te obveznice ▼ početku oktobra notirale komaj 403 — 404, v poletnih mesecih pa navzlic intervencijam celo po 400. Tudi ostali državni papirji so biH prilično čvrsti ter se je investicijsko posojilo trgo-*»\lo po 85.25, agrarne obveznice pa pc 52. Čvrsta tendenc« ▼ državnih papirjih je na eni strani doka® za zaupanje v našo državo, je pa tudi v zz veliko likvidnostjo na iiašem denarnem trgu. Znaten kupec je Slovenija, kjer nalagajo predvsem regulativn« hranilnice svoje rezerve v državnih papirjih. Dvig tečajev pa je tem bolj značilen, ker so v zadnjem času slovenski denarm zavodi in drugi interesenti kupili znatno število obvez««* BI sirovega posojila, ki je zaradi visokega obratovanja (pri sedanjem borznem tečaju nad 9 %) zelo primerno za trajne naložbe. Kakor se zatrjuje, je bilo ▼ zadnjih treh mesecih uvoženih ▼ Slovenijo ie za preko 25 milijonov Din Blairovega posojila in je samo Pokojninski sarod za javne nameščence naložil t tem papirju 8 milijonov Din. Nakupi Blairovega posojila iz Jugoslavije so ▼ veliki meri povzročili tudi zadnjo okrepitev tečaja ▼ Newyorku. Da je Slovenija tako hitro izrabila ugodnost nakupa obveznic Blairovega posojila, je ▼ znatni meri zasluga »Jutra«, ki je že sredi avgusta, ko je finančno ministrstvo dovolilo prost nakup devi* sa uvoz naših državnih papirjev, opoeorik> javnost na možnost uvoza Blairovega posojila In na izredno ugod-
Iz Laškega
I— Redni avtobusni promet v Hudo ja> mo in Rečico je začel izvrševati pred 14 dnevi g. D Pačnik. kar so prav toplo po-zdiravili od vseh strani. Pravijo pa, da bo promet zopet ukinjen zaradi slabega obiska in ker baje tudi že občim zahteva prispevek k vzdrževanju ceste. Bilo bi ško« dal
l— NaS vodovodni red je shriSI trtw> veljski občini kot podlaga za ureditev trboveljskih vodovodnih prispevkov. Torej menda ne bo toono, da si je občina Trbovlje napravila vodovodni red po ▼zoreti Lji&ljane, Celja in Maribora.
Iz Šoštanja
9t— Definttivnl vozni red avtobusa, vozečega med Šoštanjem in Slov en j padcem je naslednji: Ob delavnikih prihod v Šo» stanj ob 7.30, odhod ob 11 JO; ob nedeljah in praznikih ter ob sejmskih dncv:h bo prihajal avtobus ob 6.45 11.45 in ob 15. ter odhajal ob 7.10, 12.10 in ob 16. Ta vozni red bo ostal do pomladi Vozna ce» na je 1 Din za km. Tako stane vožnja n. pr. do Velenja 7- do Mislinja 12, do Skrvenjgradca 34 Din.
št— Ekskurzija slušateljev tehnične fakultete ljubljanske univerze v Šoštanj in Velenje. Dne 13. t m. si je ogledalo okrog 20 slušateljev tehnične fakultete iz Ljubljane pod vodstvom prof. inž. Grogla strojne naprave tukajšnje tovarne usnja ter mo» derno električno centralo. Popoldne so sa tudi ogledali veliko^ nedavno dograjeno kalorično elektrarno pri premogovniku v št— Kramarski in živinski sejem, zadnji letos ▼ SoStanju, bo ▼ ponedeljek 18. t ni.
Iz Gornje Radgone
gr— Gradnja ielezobetonskega mosta preko reke Mure, ki veže Gornjo Radgono a sosednim avstrijskim mestom Radgono, se bliža konou. Novi most je precej višji od starega ter morajo biti ceste na obeh straneh nasute. Z nas i panjem so ie pričeli, zaradi česar je cesta mirno mostu na Sp. Gris zaprta ter se vrši ves promet začasno po Gornjem Grisu.
J|r— Prodaja premičnin na £radtt. V bs> jo 17. t m. od 9. dopoldne naprej bo na gra<Ju r Gornji Radgoni ponovna pno» stovoljna dražba raznih premičnin iz ne kdanje rodbinsko posesti grofov Chorin-sklh, kakor razno pohiStvo, zastori, porcelan, slike, akvareli in drugo.
gr— Himen. Poroči se je včeraj 16. t. ns. pri Sv. Petru r Gornji Radgoni g. Rudolf Knaffič, davčni kontrolor, z gdč. Veroniko MuIčeVo, hišno posestnico. Bilo srečno!
100 milijonov frankov (220 milijonov Din), is sicer preko Francosko - srbske banke.
» Narodna banka kraljevino Jugoslavije,	j to obre8tovanjer aaradi nizkih bonnlh "teča-
podruznica v Ljubljani, poziva vse o«e dolž-	jev.
nike po posojilih na vrednostne papirje, ka-	TržSBe tasebnfh vrednot jo bilo tekom
tera so bila zaključena pred 31. decembrom	| tedna bolj zanemarjeno. Med bančnimi pa-
Iz Ljutomera
TJ— tnvaHdf. V stadnjli dneh « m v Ljutomeru in ofcoMci pojavili invalidi, najbrž v južnih krajev naše države. Človek 1887. leta in kateri svogih obvez po teh po I pfrjTsTbiH^ibeld^T lV^radČfaT ra- I P0^,.™^
regjilirali. da svoj _ dolg .iz, J kljuffld t Praštedioni po 905, t Umonbanki j f™J??
po 202 in * Srbski banki po 157- Tudi med
plačajo v celoti do 15. decembra t L 1461
industrijskimi papirji je bilo malo prometa. Trboveljska se je pri nekoliko slaMi tendenci trgovala po 460 — 457.5, Sederana pa je v skladu z inozemskimi borzami zadnje dni padla kar od 400 do 410 na 360. Nekaj več zanimanja je bilo za naše paroplovne družbe za obalno plovbo ter se je Jadranska tre ovala po 590, Dubrovačka pa po 430 do 435.
UoMJmm (IPoSM sname*). Berite I9JB, Bo-
tffimpeita 9.8921, Curih J06S.9. Dunaj 7.9507, Lob-<fc» 275.8!, Nevjnoric 36.41, Paria 222J50, Praat 167.51, Trst 296iM.
Cnrth. Zacreb 9A3SB. Lnreft« 2SM, Ncwyo* 516.775, Patriot 20.3125. Mtfan 36.99, Midrtd 73.45, Berifoi 1233G. Dnjnal 72.52, Prara 15.3828, B-dkardSta 3.0*25. Btnftnpegta 90.16, So&ia 3.72, Varšava 57.8SL
« Izplačilo poravnalne kvote pri SPaven-ski banki. Iz Zagreba poročajo, da je sodišče vprašanje taksnih pristojbin za poravnavo pri Slavenski banki končno uredilo in je s tem odpadel zadnji zadržek za izplačilo poravnalne kvote imnikom. Izplačila se bodo pričela v ponedeljek ali torek. S tem je vprašanje končne likvidacije Slavenske banke defsnitivno rešeno. Kakor znano, znaša poravnalna kvota 22 %.
= Težkoče pri prijavi novih telefonskih naročnikov. Kakor znano, je Zvem trgovskih gremijev pred meseci uspelo, da je bila Wdn]ena dosedanja praksa poStae uprave, f".3? ,J!f>ral n<wi telefonski naročnik
^ ^f® -18?^. !aks®- K i« namenjena
m kritje instalacijskih stroškov, plačati 5e dejanske stroške za instalacijo naročniške postaje. To dvojno obremenitev je povzro-
Mo/e Venetitui lepotilne preparate
dobit« hm r
Drogertfl ,Adrija\ Mr.ph.S.Bor8M
Ljubljana, šelenborgova ulica St 1
mm. Za zopetno postaTitov carinarnice t Oederovcih ali v Mursi Soboti. Ker je bila glavna carinarnica IL reda v Gederoveih s
1. oktobrom t. 1. ukinjena ter je bil osnovan carinski oddelek, ki more cariniti blago le
▼	potniškem prometu, in ker so e tem nastale trgovcem v murskoseboškem in dolnje-lendavskem okraju velike neprilike pri carinjenju blaga, sta G remi j trgovcev v Murski Soboti in Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani intervenirala pri finančnem ministrstvu in generalni direkciji carin v Beogradu, da bi se zopet vzpostavila glavna carinarnica v Geiderovcih, odnosno da bi se proučilo vprašanje postavitve glavne carinarnice v Murski Soboti.
= Nova praksa carinjenja. Kakor se <Jo-znava, namerava uprava glavne carinarnice
▼	Ljubljani e prihodnjim tednom ukiniti do nadaljnjega sedanjo prakso, po kateri se je dopuščalo tvrdkam, ki same carinijo blago.
nfpulatiraih"poislih ^nri ^j^SoS I L^S™ ^^ ^ ^ 't
pooblaščenci, opremljeni s pisienTm Si- dro^	P" J« nafitoPlto
r\omočjem, ki jim ga izda tv^ka ali Tastih ^^ Ker, k»knr rečeno, cene t Ev-blaga. S tem bi se ukinila praksa, ki	m%, \ ™*ri "^l0^kakor
stojala že vsa povojna leta m po naši vedi ' T._Amer.,kit i® nastopila možnost izvora ame-
. ski i^jravi nikakih se je Zbornica za glavne carinarnice
ali prihajajo darovi tudi v roke tistim, ki so jih ▼ resnici potrebni. Zdi se nam, da pri teh prosilcih, Ki jih imamo v mislih, te gotovosti ni Proti večeru so možje žc precej glasni te vinjeni, kar daje povod za sum, da steče marsikateri dar v obliki pi« jače po grlu. Razen tega so ti možaki včasi r svojih zahtevah celo predrzni ter krat* komaio skoro narekujejo, kaj naj jim človek daruje. Sicer pa imamo tutfi lokalno organizacijo vojnih žrtev, ki »o potrebe« podpore. Morda nam bo ta pojasnila, aH so gori omenjeni ktvattfi vredni podpore in na koga nabirajo.
I}— Železniška nezgoda. Stroja, U bi 13. t ra. zjutraj moral pripeljati jutranji vlak iz Gornje Radgone, je počita neka cev. Zato je vlak ostal v Gornji Radgoni ter prispe! ▼ Ljutomer šole s približno fr urno zamuda V zadnjem časti vozi jo vlaki ča»to s precejšnjo zamudo tudS na progi Oflmaš^—Hodoš.
Sitni trg
Ljnbljana, 16. novembra. Pretekli teden je prinesel na svetovnem žitnem trgu nepričakovano nov padec cen. Na chicaški borzi je decembenska pšenica ▼ prvi polvici tedna ponovno padla od 119^ na 112% centa. Ta padec seveda ni ostal brez vpliva na kontinentalna tržišča, kjer so cene prav tako nazadovale, četudi ne ▼ takem obseeu kakor ▼ Ameriki Ponovni padec ameriških cen je povzročila okolnost, da Ameriki zaradi nižjih evropskih cen do-<lej ni bilo mogoče izvažati ▼ Evropo. V
dopuščalo tvrdkam, Id same'carinijo' bTaj^. I Sl^J116" pa 80JK Pf T1^?1' Ho OA irh	ki_____ L-L,! aogooKi na newyorSKl efektni borzi, ki je
Iz Prekmnrja
nosti ni povzročala "carinski upravi" n'kakfh I [T	^ rapadnoevropske
neprilik. Kakor Čujemo, »e ^ Zb^raica n lujf'	dni otovorjenih že
TOI obrnila na upravo gla^e 21« večje Število lad.j z amenško pšenico, ki je
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki	r LjnMjani, 16. nm^embra 1929.	Višina barometra 908 8
m
Kraj	Cas	B ir«e	Teinper	M Is?	Smer vetra io brzin« r in. te m*	J®	Padavine	
Ova zevanja				. > 0 at PO 90 70 65		0 *	Vttf.	v ■>« d« T M« 01 40 50 2
LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo	&	758? '54-2 75 8 7519	2 1 4 3		SW 3 NW 4 NNVV 4 w 10	10 4 9 10	Dež	
Dubrovnik								
Skoplie	7.	751-5	10	90	• NE 2	7		3
Sp«		7514	8	63	NNE 2	1		4-
Najvišja temperatura danes r Ljub! fant: 6.2 C. najnižja 1.6 C. Somce vzhaja ob 7.0, zahaja ob 16.29, luna vzhaja ob 17.7, zahaja ob 91 Dunajska vremenska naooved sa nedeljo: Nespremenjeno vrem«
za pojasnilo s prošnjo, naj bi pri carinjenju ostala sedanja praksa. V svojem dopisu opozarja na odlok Državnega sveta, ki jasno tolmači carinski zakon v tem smislu, da se namesto vlagatelja deklaracije pripušča k pregledu blaga in carinjenju od lastnika pooblaščena oseba. V primeru, da se vest o ukinjenju dosedanje prakse uresniči, bo Zbornica intervenirala pri merodajnih faktorjih v Beogradu.
= VeUM dobički sladkorne tvornice Crvorfra. Tvomioa sliaidkoria »Cnv«r&a« d. d. v GrvenSri le cbfsnila Majico n pocimvno teto 192S-39 m kaf«r* Je psem-k!ho, da zra?a čisti (kanček pri feArfSa rfatmad od 16 mčStojjov Dfn in pri re-zorvaii od 1JS mSFHcne nti mainfi kafoc«r 6J DSn, kar pratetan-Sfa 40 odlat. detetStae
Ctavu&c«.
Cena kavi dalje pada. Kakor smo že
trenutno cenejša nego podonavska. V po-donavskih državah p® io ppodtMcnti letos prodali že znaten del presežka, ki je bil tudi izvožen, in pri sedanjih nizkih cenah nočejo več oddajati blaga. Ker ni tako nujne potrebe za izvoz. za,to ni nastala potreba, da bi tudi podunaveke države šle s cenami tako navzdol, da bi bile v zapadnoevropskih lnkah zopet konkurenčne. Na budimpeštan-ski borzi se je cena pšeniei za m are v drugi polovici tedna zopet okrepila od 22.38 na 22..Q9, danes pa je bil zabeležen tečaj 23.03.
Na vojvodinskem žitnem trgu je padec cen v Ameriki povzročil, da je vasonska pšenica popustila v ceni od 185 do 195 na 180 do 1S7.5. VčeTaj pa se je »pet okrepila ter nzančnega blaga nI bilo dobiti tapod 185. po kateri ceni eo bfle kupljeno znatnejše množine za izvoz v Bolgarijo. Tudi koruza je tekom tedna popustila od 137.5
nedavno poročali, je cena kavi. predvsem na 132 r*- nnkaT se le »>P®t okrepila za 2.5 braziljski, pričela naglo padati. Trgovina s ? Cena moki »0« Je spričo nazado-
lrrtm _ T^ — - 't' "____. i _	1 v« > .	. . . I uSniO SOnA nnAnim (k/iTrn«»ila nfmk<u\9mLk
kavo ▼ Braziliji se nahaja v težki krizi, ki je nastala zaradi nadpredukcije. Zadnje letine 00 bile tako obilne, da so povzročile močno povečanje zalog. Tudi braziHjanski institut za obrambo cene kavi jc moral kapitulirati. Pred vojno je znašala svetovna produkcija (od katere odpadeta dve tretjini na Brazilijo) povprečno le 1.2 milijona ton v L 1927-28 pa 2.35 in letos 2.1 milijona ton. Ogromne zalose je sedaj mogoče oddati le r»o aiatno nižjih eenah. Za primer r kakšnem razmerju eo padle cene naj navedemo notacije hamburške borze za kave. V ptv cetkn marca je kava Santoe good notirala v Hamburgu 104—108 mark. v početku oktobra 93-97 mark, v početku novembra 78 do S3 mark, sredi novembra pa samo še 65 do 70 mark
vanja cene pšenici pokazala precejšnjo odpornost, ker vlada Še vedno preveliko povpraševanje po tej moki v primeru s temnejšimi krušnimi mokamL
-f Novosadska blagovna bona (16. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 06 vagonov pšenice, 80 vagonov koruze. 3 vagone moke in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, 77 kg 177-5 - 182 5; 78 kg 180 - 185; ba-na3ka 175 — 180. Kornsa: baška In sremska 100 — 105; s kakovostno garancijo IO7.5 do 112.5; za december - januar 112 5 — tl7.5; za mare, ladja Dunav 182.5 — 135; umetno sušena 130 — 135. Oves: baški 140 _ 14« 5 Moka: baška »0g< 290 — 300; »2« 26o do 275; >5« 235 _ 245; ,<k 190 _ 200- ,7« 160 — 160. Otrobi: baški 97.5 — 10B.5
p*iv— Morilec Andreja Langa are f ti an. 12. t m. je prišel k svojemu sorodniku ▼ Ocinju Franc Lecker, morilec Andreja Langa, te ga prosil, naj m« da mošt, da bo pil. Sorodhik mu je ustregel, obenem pa alarmiral sosede, ki 90 obkolili hišo. NasvetoraUi so mu, naj se sam javi Med» tem so bili obveščeni tudi orožniki. Šestnajstletni morilec je zelo šibke postav«. Sam pripoveduje o umoru naslednje: Umorjeni mu j« priselil zaušnico meseca mala. Zaradi zaušnice, ki jo je dobil ne> zasluženo, je sklenil, da se maščuje. Usodnega večera je spal na podstrešju. Okoli polnoči je sHšaL da prihaja Lang r sprem« stvu tovarišev. Zlezel je dol in vzel sekiro, ki je bila naslonjena ▼ kolarniei ofc vo«. Nato se je neopazno približal Langu m ga z vso sito udaril po glavi Lang se je zgrudil on ga je pa še dvakrat udaril po glavi te mu odvzel denar. Spat je šel na sosodoro podstrešje. Toda vest mu ni dala miru te po preteku ene ure m Je vrnil do« mor na podstrešje. Tam je ostal do pete ure zjutraj, ko je vstala gospodinja ki nar Sla mlako krvi Hitro je nato oblekel pn» nično obleko te zbežal ▼ gozd. Cevljer ni sezu! mrtvecu on. temveč se je Lang se-®ul sam tik pred smrtonosnim udarcem. Denar, ki ga je od vzel umorjenemu, je towil morilec pri aretaciji pri sebi Se nedo» tak njen.
pm— It bolnica. V tukajšnji bolnScf )e umrla na porodu Terezija Novakova fe Crešnjevcev, ki je povila dva otroka, te med katerii Je eden kmafu umrl — V bolnico je bH prepeljan Nikolaj Horvat, u^tžbenee tovarne Benko. Horvat se je nedavno ponesrečil pri žagi. kjer ga je udaril kos lesa po plavi Rana se mn je kmalu zacelila, nenadoma pa se Je zopet po javila ln ponovna preiskava ie dognala, da je Horvatu počila lobanja. Horvatovo stanje je brezupno.
pm— Ne ovirajte prometa! 2e od Adama naprej imajo Sobočani te okoličani, ki prihajajo ob praznikih sem k maši, n<ava* do, da postajajo ob križišču Aleksandrove te Radgonske ceste. Prava muka je za av-tamobrHsfco, ob taki priliki vnzfti tod. Saj je vendar dovolj prostora na šetaHšču in na trgu! Se boli pa je vreden usmiljen?-pešec, ki je prisil ien hoditi po sredi cest ker je trotoa- pote ljudi, ki onemogoč io ves promet. Morda bi se vendar dalo te mi napraviti konec.
pm— Smrtna nesreča. £ t n. je vrzi! Matija Vrbiak. rodbin iz Strigo-ve, usl </= ben pri Padu Martinu v Beltincih, fe br kovn»kega gozda drva. Voz se je prevrn i te pokopal pod seboj voznika. Kmalu nato se gs potegnili mrtvega izpod drv.
Križanka »Torbica"
mum mm mmm
aioanioia
a"«!'; ^Jlj.;;.,,
I ■ I
•""»ililliliiiii«""
Pomen besed. ^odormrtfK L Ime toč bolgarski v?a-Aarjev v srednjem veku. 5. Morski rak. 9. Skupina otočij v Tihem oceanu. II. Otočje v Japonskem morju. 12. Kemični znak za lahko kovino. 13. Reka v Poljski. 14 Ka» talni zaimek. 15. Atomska skupina, po ka* teri ima vinski cvet svoje drugo ime. 17. Predlog. 18. Jagoda. 20. Žila. 22. Časovni prislov. 24. Ilovica. 25 Kratica. 27. Vzročni veznik. 28. Vprašalraca. 29 Trebušni organi. 31. Japonska mera. 32. Predlog 33. Vernejev junak. 34. Rimski denar 35. Barvilo. 38. Organ ična baza za pridobivanj« barviL 39. Reka v Armeniji
Navpično: 1. Mesto v Palestini 2 Sklad« ha. 3. Ime slavne filmske dive. 4. Predlog. 5. Tekoča vodu. 6. Protivni veznik. 7. No» ta. 8. Pristanišče v Ohotskem morju. 9. Priprava za prejo. 10. Prelaz v Kavkazu. 15. Števnik. 16. Industrijska rastlina 18. Žensko krstno ime 19 Ribolovna pripra* va. 21. Toaletno milo. 23. Vino. 25 Slabost 36. Prislov. 29. Plača. 30. Moško krstno ime. 36. Nota. 37. Veznik.
Rešitev križanke „Prasič"
Vodoravno: 1. ananas, 6. Odesa, 9. Sflah,
11.	ali, 12 agava, 13 Etna, 14. protava, 16. sta, 19. rk, 20. kuta. 22. aner, 24 Leukas 27. ikona, 28. sova, 29 vlom. 30. Sfš.
Navpično: 2. na. 3 Nagoz, 4 alat, 5 Sara, 6. Ostia, 7. Dana. 8. ela. 10 Havre,
12.	arara, 13. est 17 onom, 20. kava, 21. Lisa, 22. ako, 23. en, 26 ko. 27. H.
Dopisi
SEVNICA. V nedeljo zvečer je nastopilo aa odru SK Save v hotelu »»Triglav« domače diletantsko društvo v igri »Zaprav-fiivecc. Igra je bila v režiji E. Fr. Senice ki je uspela moralno kakor tudi gmotno nad vse zadovoljivo. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Izvrstno ie rešil svojo vlogo Tine — g. Šoštar. Čisti dobiček je bil namenjen v prid invalidskemu fondu V najkrajšem času bo zažarela Sevnica prvič v električni razsvetljavi Tok bo dal na razpolago g. Niko Jakil. V soboto 16 t m. bo otvoritev plesne šole SK Save v dvorani hotela »Triglav«. Za zimsko zabavo ie torej deloma preskrbljeno.
D. Al. V POLJU. Dramski odsek Sokola Polje je podal v nedeljo 3. t. m. kot otvoritveno predstavo ljudsko igro »Mlnar in njegova hči« pod vodstvom agilnega režiserja br. Reša Cirila. Vse vloge so bile podane dobro, posebno Konrad in Marica sta žela obilo odobravanja. Nabito polna dvorana občinstva ie bila v vzpodbudo požrtvovalnim igralcem, med katerimi je nekaj novih, a zelo dobrih moči. ki se sedaj pripravljajo za novo predstavo veseloigro »Stari grehi«, ki ie bo igrala v nedeljo 24. t m. v Sokolskem domu. Mladi dramski odsek Sokola v Polju zasluži vsestransko priznanje.	1454
|Koč osebnega vpliva
11 učnih pisem
K hfejnotBem, ®osestšjo, teflepatijo pM. OtAs. amerik. metode Popolen uspeh garantiran! Krasna knjiga z oavodffi in prilogama Din 28. Požiga: »Veda ia
znanost«, Celje, Razlagova 8.
kakor tudi druge starine kupuje zasebnik, Ponudbe na ,Interreklam" d. d. Zagreb. Moravska 28 pod .Antik P-1760".
Zavarovalnica sprejme
14107
uradnika
A znnanje delo. Ponudbe pod „Ele-mentar" na oglasni oddelek Jutra.
Zlotarsitesa pamočnltta
sprejme takoj ui6i
Vladimir ^damcik, zlatar
Zagreb, Beri * lav čeva ul. 19,1. dvor.
S kapitalom Din 100.000'— iz Avstrije, za ustanovitev in ev. vodstvo zelo uspešnega sopodjetja tukaj. Ponudbe pod •Podjeten trgovec" na upravo .Jutra"
tncot.
Nogavice
čista vo**
mafc
Dajn^®4*
4 rokavi
tet-M-
TriJtot^®
barvaste
Apaške rute
®V'ilen« ^ ia- ^ volne
[Pulover
vzončasi
otroški Baret!
D&mske hajh
, * mod. 1
f	vzorci
^^eznfce PuHover ^
a«.
tako pravila*
Metla
gla<iun laiim
barva*
mali ram gruciiraji po liram raooviraa M Te« t« aaviet« v ravnokar itišli slovenski knjigi
.Dovršilna
dela v mizarstvu"
Knjfgr ofose^a 100 e»r. in ima mnog-o praitid-oib nasvetov t«r preko 130 receptov u Mftavo 'nžU Stane samo 40 Din pr; predplačilu, po povzetju 5 Din vež Na. rota «« jsi »aavoialoibi
Rok A t kar, it. VM.
Francoski pasovi i a dame se dobijo samo pri tvrdki
Adela Besednik UUBUAN * ieUnbauoM 6
A /IN KOV EC!
na si
m
LJUBLJANA
CO I II ITUJi.M.PJ
.TI ura ton i. poravnave, likv dacje, urejuje strokovnjak
. Kos, Celje
(Javno skladišče)
LUJUULOJUUUUULl
Sentlovrenško priznano rta/boljše
čajno maslo
<■ pa*lertctraa« umu — hn-a <ta'no t ulofrl Ivaa Fiiltlalk, '-rpovtna M Bt Petra t«f 14 Ml
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SFrBENTK Lhihlians VII
Ve&eCie v vsaki
mu
GRAMOFONI, kov če g oblike z 10 novimi ploščami samo Din 960.—.
V vefiikš izberi vsakovrstni gramofoni za dom, za gosititoie itd. Cene brezkonkuTančno ni®ke. Velika zaloga rasnih lepših plošč. Izkoristite to ns^dno priliko in kupite edčmo le pri 14154
,Tehnik" Josip Banjai
Ljubljana. Miklošičeva c. 20 v palači Okrožnega urada.
naiGoCfti
in najcenejši so
fflltinervau UvaCni
stroji
8 15 letno garancijo. Prodajamo tudi na obroke.
Na drobno!	Na debelo!
Priporoča se
„3ehmie" {fosip fSanJm
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, v palači Okrožnega urada. Brezplačen pouk v vezenju in krojenju.
lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete te gradelna se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj . Slovenija TeL Interurb. 32
Kurja očesa
Najboljie aredetro proti kurjim otepom »CLAVEN« y ma*
Dobit« ▼ lekarnak, drofe-rijah al] naravno« 1» tvornice ka glavnega ekJaditta
M. Hrniak
lekarnar — Sisak.
KniiSQMQ-Kitl]ll
rxnx)lnoma samostojna moč,
zanfSiiiu Dilorclst
se Išče. Ako tarifi samostojen dopisovalec. ima prednost. Ponudbe i navedbo jezikov, katere obvladuje v govoru in pčsave, se naj pošljejo na podr. »Juitra« Maribor pod »Stalna služba 1930«.	14163
Prvovrstne
14116
ključavničar je-orodjarje
(štancarje) dobre m stairefSe moB -ipirejmemo. Plača dobra. »Luna« d. d. tovarna kovinska Izdelkov Karlovac
Božičnih jelk
potrebujem večjo množino. Ponudbe na
naslov	14112
Mpčančevlč & Jeithnovlč, Skoplje
Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK
Zahvala
Vsem, ki so o priliki smrti mojega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Josipa Lukmer
izrazili svoje sočutje, vsem darovalcem vencev in cvetja, za veliko spremstvo na njegovi zadnji poti, presrčna moja zahvala.
Trbovlje, dne 14. novembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Oglas.
Komanda 8. iaodannerflsfceca puka v LJnbtJarf
UAi oaibafvni sicdoče taskuvvie:
52.90* pol deiovodneca prof o kot a j 10.80# pol Manične službene knjige* (60 blokov patroinib listov; MM pol eipedlctone kn£ze; 1600 komadov priznanje za ualeiuuliie S009 komadov pla^Hatb »piskov a 400 registrov k detovodailtn.
Poeiprato se vsi on, k aren: tek tis^umoe a»-bev.tv da piredAcHŽčjo s 5 D« ko&ovaoc pism*. ae pooLKfte Uagartsilou tega puka najdaijc M 26. neverni r« 1929 d» 11. dop^ldme Dobanra s« bo odstopna po odvbrenjo ICjornao-žaodarroerri« v Beogradm one mm. kaiteri ponudi naijsaljdiiieišo oeaio. — Po odobrcojm io ob-ve^tutvi dDOavitelja sc mor« tšskovme v rofe« od 30 dni lEročitti ko misiji. k»tera bo aa sa odreleti« v Štaba puka.
Vse neda&ne infonmacije, katere M porrodindk rab3 v »vrbo izdelav« naved«ikifa C&tu>vjD. m dobe pni bkagajoSai t»ea puka.
Konta«tta g. taodarmer^skeca P«fcm,
C. brvi 13.090.	1419}
Ogromno z m m n j š h uf izdatki za obleke
Ker dobite od danes napcej narejen« obleke znamke »Tivar« po tovarniških cenah. Najmodernejši kroji dobro izdelane obleke za moške vsake velikosti od 290 Din naprej, za fante od 110 Din.
Oglejte si blago ta izdelavo, cene brez konkurence.
Prodaja edino
IVAN KOS, družba z o. z. LJubljana — St. Petra cesta St«v. a
13946
Najnovejše volneoe
odeje
za postelje ki
koče
nodh Tbvarna volneirSi Izdelkov
P t ter Mafdič - Celje
cd kupuje tnfl vsakovrstno owi)o
volno
l
Razpis.
DnAvo Tifovd)
odtSais
v UoblM
vodovodne instalacije, centralne kurjave in električne instalacije
v pbM TtiiUviAega doan ■ ShiM
Sovi ahrt v LjublSaal
Vat potnetna podadei ac	oA dnem
psa da4e med ara drame msa v taotu£tv^ Ore-trs^a trgovcev, Beethovnova d. 10 v l^ubtrac Ponudbe. U morajo batš ooremllene v smrste raepiisa. Je oddati A> 28. novembra t L do 12. are opoMoe pri groeni^o trgovcev v Uubfcak
aOnrltv» Trsov«kf
v Unblari..
14144
■■■■■■■■■■I
llobre in poceni damsbe tnljke
dobavlja naša tovarna. — Zahtevajte vzorce in cene. 13973
Prva Imos!. mm ftiira i tnljaca 1L
SISAK — Galdovo.
Ob (btmb fctftn. ob tem ičecetanjB v noen afc trki te raeecwe tadooi k na £Hnim pastiljesa
V A L D A
ki prepreCu^eJo, kitajo hi «4» previjajo vnetje stenic ter tijibovo odw>roo6< roperr prehtejenje, nahod, vnetje kab^a. katar itd.
Pastilje VALDA
eabnanjuijefc) nbodos rutt&v Jo-me aa prša. Toda pa® te. aa-btevajte vedno samo »vsrnc
Pastilje VALDA
Prodajajo te nSklinteo te v Rcajt^Jscai z aapiisocm .VALDA« r vseb kkairaab in drageri jah.
v
Žrebanje t državni razredni loteriji
Dne 14. novembra so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000.— 7.598, 30.923.
Dta M»-
5.723. 6-7«, 5.786,
1,7 .<*M. 34.726.
84.G02. ia?.197. 130.151,
17 .«>42, 34.735, 66.616. 91.722,
120 M 7,
16.000. 34.771, 75.776, 99.704, 109 764, 120 J22,
20.160, 40346, 75.793, 99.722, 109^03, 120236,
7
20 40. 79.
99.
109. 120.
sai.	im.
196.	30.914.
590.	40J92,
794.	84-S27,
761.	99.782,
823,	109.824,
280.	123-807,
TJ5»,
30.927. 53.409, «.531, 99.784,
7.67*9,
34.643. 53.429.
99.792,
7«.
34 640. 53.434, 84 618,
99.828,
T«1
34346,
56.S53. 84352, 103.106,
109.850, 109,877, 123330, 123.862,
109.886, 115.673, 123.917, 123.921,
M.108,
34 <176. 68268. 84378, 103.102, >20.126. J23.95&.
2rehan)e se bo vršilo do 2. decemb
ke iziret>ane za mali dobitek, bomo za omoeoč^mo igranje na visoke dobitke, dokler bo kaj neiežrebanih srečk na ra takoj vposlati.
Za-dn37t»a hranilnica r. z, z o. zM Lhib^ana, Sv Petra cesta št. 19.
ra vsak dan. — Onim, ki jšm bodo sreč-
meniali srečke za ne-rzžirebane. da jim To pa brez<^*rp<zno in le toliko časa, zpolago. Izžrebane srečke naan je treba
Prijatelj!
Zakaj so francoske linije najkrajše in nafbotpe v Severno in Južno Ameriko?
Zato, ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New Torku in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki »De de France«, »Pariš« itd. vozijo samo 5 dni čez morje, ker je na parnikih zabavno in udobno potovanje, izb orna postrežba, okusna domača brana in »Bordo« vino brezplačno pri vsakem obedu.
Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Mar-
seffle 14 do 15 dni v Argentino
čas je zlato! Zato Je najkrajša Unija najcenejša!
Cie. Gle. TransattamtScpie Char-geurs - Reunis, Sud-Atkmtique, Transports-Maritimes.
Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER . Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
Najboljši in najbolj priznani vrhnji in snežili čevlji
po tmo rret% so nmmte »OREL«
snairoenite svetovne tovarn« HUTCHINSON b Parata. Dnevna jzKieksva 50.000 parov. Tvorce ca jamči za vsak par.
OJavoo	ie a« Mteta
pri Kosti NikoEču i drug, Beograd, Knez Mihaflova 12.
Dobe *e tudi v vseh boljših trgovinah po vaei JugoslaviJL
Samo
(Din &C-
znašajo stroški za izdelavo
umetniškega portreta v for» matu 30 X 40 cm zajedno s stroškis carine in povzet« ja. Pošljite vašo sliko, da jo povečamo, ker boste se* daj z izdelavo zadovoljni, ker se vsaka slika retušira. Ni treba pošiljati denarja vmaprej, ker se pošlje por« tret po povzetju. — Slike pošljite na
finternationaC" Zagreb, Savska 10$
Hočete imeli tudi pri deževnem
vremenu snhe noge?
Postavite nopo brez čevlia na polo papiria in s svinčnikom naredite obris noge. Obris pošlpte z Vaš m naslovom in pr logo cene v znamkah, k so sledeče: Din 8,— za dolžino do 15 cm	^ m 13.— „ % od 16 do 27 cm m W*KT • ■ a od 2' cm »aprej Naslov: A. Pptrlčie, Ljubljana VII. Sv Jerneja c. 2/1 Poslika s edi poStom. t PoStltka sledi poštom.
slbmad Upetntfkfk ta-(ietlror — PoistrrmObel, in 80 barr««Ui aUk r»Mib toteljeT, eioioT,
xo(, diraaor Itd, Cena 160 Din. — Albin patentnih isdtkuT u U-patirike, u $0 /»umnih Bovomt v barrUi. Cona 140 Dtav. — Oba albuma Ha ramokar ir*la In sta neobhodno potrebna »*»kww la-pstniltn. Vaa rfiki t navedbo nmrfla. Raro-fila epre^ena
Rok Arhar
Št. vid
nad L'ubl aoo
I i
n (Bitim
22C v o! t, '25 KW z rzerv im k< lek'orjem, kot nov, dalje k is'emn s ad joč Tantem parni stro 45— 60 HP 120 tur se ski pno ali posamezno proda. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod .Dinamo*.
Pozor ienhii in neveste!
ŽIMNICE
(matraeet. postelja« mreže, iekto« po«4el|c UložHive). otomaac. tfi-vaoe. ta tapetiu&k« 't-felke sadi Mtecocje
Rudoll Radovaa
tapetnik Krak«« trt M. T.
V malih oglasih le siguren uspeh!
Na novo urejen Moderno opremljen
HOTEL ŠTRUKELJ
V Lj UM JANI
ir ooposredni blžFini gtevnega kolodvora. vosa! Kofcv
drvoctslke uihce iin DaBmaitinove liBce
Centralna kurjava, tekoča topila in mrzla voda v sobah, najHKAlemnejše kopalnice. P .rvovinstma restavracija fin mcišj-atntska kiuitaija. Telefon 2941.
Za ofoifcn otesk se (priporoča	JERNEJ CERNE
Postrežba solidna
Cene zm?rne
JS, SldlO^ChffBB k SE Ljubljana, Aleksandrova !esta štev.
Najcenejša in najsolidnejša radio-tvrdfca
SENZACl|A1 Trocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900--
V6 izpolnjen;

krasen voz neiiadkriljive lepote in okusa
i
številke govore				
SInžbena registracija		Službena roglrtrariia		
novih avtomobilov		oovih avtomobilov v		De-
▼ Zagrebu 1938.		troirtj v maju	1929.	
Znamka		Znamka		
Hudson £&sex	32	Essest-Hudscm	881	58.1
Torino Fiat	25	Chevrolet	592	333
Opel CnovTohet	21	Pont tac	183	10.3
	20	Graham»Paige	115	13.5
Studebajker>ErssBne	20	Whippet	109	6.1
Ford	14	OldsmobUo	108	126
Renautt	12	Buick	102	11.9
Buick	12	Dodge	83	9.7
Skoda	10	Plymouth	78	4.4
Rugby	9	C3irysl«r	76	8.9
Dodgo	9	De Sorto	u8	3.8
Steyer	8	Hupmobil«	65	7.6
Morcedea-Bem	8	Studebak«	60	7.0
Mathi«	6	Nash	49	5.7
Austro Daimfor	5	Wilys»Knight	32	3.8
Otroen	4	Oakland	24	2.8
Talhot	3	Ounant	6	0.3
Ostale rrucmke po 2 in 1 kom.		Erskine	4	0.2
Esiei Orande Sedan Din 91.000		Essei Tarpede . Dia 81.000		
Povečan dvig in srodrhis pofa&cna tnoČ
motorja na 50 HP.
Ležišča, ročična gred, sesafka za olje. Vakuum tank m razplinjač konstruirani in izdelaai kot pri dragih Hudson-ovifa vozovih. Potrošnja bencina 9 — 10 kg na lOOkm Motor, položen na gumaste podloge napravi, da j« vsako tresenj« izključeno. Hladi J ec mnogo večji in viSji — zato znatno zmanjšana temperatura motorja Alemit-mazanje — pojačena prožnost v »meti Hidravlični amortizerji (Stossfanger). Nove Bendix zavore, ki ne odpovedo. Najpopolnejša prožnost Vozovi kot da lete po slabih cestah.
Cflarno zastopstvo za Slovenijo
O. ŽUŽEK, Ljubljana
-r • 'v-..t
KIIIIHIMHMIIIMIMMIH
Ml«
Zdravnik
dr. Polenšek Marijan
ordinira v Novem mestu
Mestna M<a H nadst.; poleg gostilne Koš«k
•miiMiiiiini
mtajii izvežoana, se sd ejmeta s 1. decembrom o?ir ma 1. januarjem. Prednost znanje nemškega •11 Italijanskega tzika. — Ponudbe na upravo (ista pod .Centiala\
MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D.f
Stara Palanka, Bač&a
poštni predal 17 ustanovljena 1884 priporoča po konkurenčni ceni
vrvi
ra transmisijske pogone
kakor različne vrvi za dvigala, ladje in
splave iz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopo-Lnejiše dovršene v raz-fičnih dimenzijah.
Specljaliteta: transmisijske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss).
najpopolnejši m najcenejši aparat za množenje, poslednji uspeh nemške Industrije. Mvltor Ca, Beograd, Obiilčev venac br. 25. Tele«. 33-01.	201a
ASSMANN I STOK DEB CANNSTATT
JARMENIKI
OBBR. LINCK 0BBRKIRCH
MOTORJI plin Diessi
, MAG ZAGREB.
Papirnatih vreč
rabljenih, kupujem vsako množino
HERCSEG
trgovina vreč
BEOGRAD, Kraljevič Marka nI. br. IS	te«. 37-66
Revmatizem.
ijava
lahvatnoatiL
Srčno se zahvaljujem za Izvrstno zdravilo »Radio-Balsamika«, katerega
ste mi poslali 3 steklenice. Imela sem silne revmatične bolečine v vseh telesnih sklepih, tako da nisem več mogla hoditi. Po vsakem mazanju z Vašim zdravilom so bolečine popuščale, tako da sedaj lahko hodim in se gibljem. Zato se Vam ob tej prilik! najtopleje zahvaljujem in vsakemu bolniku bom priporočila Vaše zdravilo.
S spoštovanjem
MARUA TKAUC. Razvanje Ster. 20.
Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, pro-
Jaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio - Balsamika dr. L Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah In drogerijah	168
9QQ0©00©©00Q©Q
m	■	12870
Prvovrstna
apnena lojco
▼ rabo j Si po 720 aS 1440 komadov, Din 1.38 za komad- postavno Poljčane, «4djučno zaboja, razpošilja po povzetju
Ekspertna družba Matheis,
Suppanz in drug, Maribor
poštni predal 6.
Q0©000OCD(DCD0000
[r 4k mesecih fe gramofon (Das t
St. 38577(20.
14131
Razglas.
Radi oddaje dfrnnžb&reMb <M v vodi ta t mestni oskrbi stoječah posM* » 1930, 1»31 in 1932 se bo vrnile pri m««o«n maCsiruto |ubftan6lc««n v prostor* mesroeea foepodarskeiga «nada dn*
26. novembra 1929 ob 10. čop.
otertaJsia raxpra«a.
Fo®o£ ta vai draef ilraflKrt pripomoaa m magrojen« med običajnimi orodnimi orani pri navedenem urad« vsaJtecia tateresen« ea vpo-ifcd-
Poaodbe, ▼ katere se vatwv«l parvšatoe zneske, aa wvrfew««*e tfmokarsMb dei ie Krotki do canačenesa termina »pečate« ta opreunfceoe » Vfo vadben mecenoma BospcdBrsfceme nradu..
terečno se Aotafca, <ta »e na ponudbe, kater« oe bodo odw*vwr!)alte razpisanim dotoftam in po-boihan ter m ponudbe, katere bi b3e po®o*» stauv&eo«, prepoeno >i nakmadno vložen«, »e bo oeira*tt. Mostna občimi si tw» prfdrfaje pravico oddati razipčsana deta pc lastnem pre-adarkn dragemu ne®o na^ižjemm ponodndku.
Mestni magistrat l^ubl^ansSd,
dne 112. novembra 1929.
GQQQQQQ9Q©0QQQQQ0©QG©Q
Razpis.
Gereotsfvo mestnega premoženja t KrSkem razpisuje stavbo nove dvonadstropne mestne stano-Tm^ske Mš@ v Krškem.
Pojasnila za »tevtoo dote refkfc-tanfl vsako nedeljo do konca tekočega teta od 1L do 12. or« od genenta v občinski pisarni v Krhkem.	14095
PfJH- PER3E R.MIKLAOC LJUBLJANA
mMavi
e največji prijatelj
„D0K0"
čevljev, ker so naj-raežnejši a tudi naj « cenejši. — V zal>gi jf ^o^o' vseh vrst za o d r a s I e in otroke. js=bs=^
Prešernova ulica štev. 9 dvorišče
A. ROJINA
krojač za dame in gospode
m Je pr.selil n Celovško cesto K«, 34, vogal fraokopaneke. ter se dceedanlfai kakor bodočim aaračn&jocn nojtopte* priporoča.
Radi preureditve obrata
so naprodaj:
Več piosko-pietHnfli strojev v
delitvi 3 rn pol m 4 in pol palcev avtomatični pietilnl stroji za nogavice, 8 in 13 krafcna delitev, navijalnice (Sputonaschine) na 16 hi 36 vreten in elektromotorji A.LG. istosmerni tok, 110 voltov, vsi zelo dobro ohranjeni, obrata zmožni.	220
Ponudbe rposlafl na: SchSferjevo Pletarno ovčje volne v Apatinn.
Naznanilo.
Cenjenemu oMrism naznanjam, da sem prevzed trgovino z mešanfim
v Ljubljani VH, Sv. Jerneja cesta šl 18 od tvrdke F. BOR^TMAR ml.,
ld se sa izkazano fl zatrpa nje Io naldoeijeoost vsem
na&opleje zahvaljuje.
Zagotavljam Vam najsofidnejSo postrežbo ta ttfio
zmerne cene ter prosim, dsa tiudi meni ostanete naklonjeni in mi ohranite zaiupanje.
Z odiSSn^m spoštovanjem
AVGUST JURKOVIC.
Sprejmemo
mbte fkoCcdccijev
od naflpreprogteJSe do natfJpejBe tzxJetove
so vse stre G e
v sSovenskem to sitrsko-hrvaškem je-zEku (v latinici in cirilici) se dobijo pri
•NHovi založbi *. * c. $.
fijuhlfana
Zahtevajte ponudbe!
2.000 - 3.000 n
zemljišča
▼ bf®n! gtevnesja kolodvora, ki bi bflo p; k>ravno sa dišče, rndiKfirCo sA\ sJično, oddamo ▼ zakup za dal^So doba
Vprašanja na oglasni rxMe!efc »Jirtra« ood značko: St d. SL 5.
mni
Cenjenemn občinstva naznanjam, da sem prevzel*
GOSTILNO »SLAVčEK«
v Mariboru, Betnavska ulica SO
Topla in mrzla jedila, domača in dalmatinska vina vedno na razpolaga	Za obilen poee* ae priporoča UHO MARIJA 5 TRS EN K, gostilničarttm.
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
L GABERŠČIK, bivSi komisar za šoferske izpite Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Pou ujem tudi privatno.
Paikarsa Fr. Ševčik, LJnblJana
Pljuča kovisk« pajke Dano« • flcsnknt covctL Dam puSk« ao prv« rasrode v PaMao. Londona. AU&ano, Lk®o «d, aa Mmak as kteče pototoe so	rabS ras^učno ie pu&« Dama.
Lovske puSke: Suhfeke, Bayaid. P. N, Borove^sfc«. kakor nI druao orožje ta maraic^a ca tov, Jport ta ofcrj»«bo po Datmž^fa oenak. Cenik Dame ptzSk tratm, ca octotoi&ai ftuserovari oenk pastae Dta 6.— t pogrnit snanAah.	13931
S. pller
- i sinovi -
prvi krvatt«! gredi lelfi biljardov
Zagreb
CEXIK
pt mtmm
CKBMS KOtus curimu,
lrwowk>	lt*m —
noioi Ijabkj m *rli» Ma I niit aa apurmiM »datriaiB* m mini, a »brat poM&a* cU !i»uL mi ki utirali *M 4* kuM »>»rw<t P+ treba* t« raaki	4 » a 1 M
Ctloga m pade* m lataka m »ai k st)M Ia granavt* — 0 Dta.
OOU> CHAI aiutMla upA minitnia ■ u uti, Inat Ulm l»Trt<a» pradin * *•> h* a Ulu lete« krua >a tenM >aala)» S itriniM« ItiimntM k|irwlj( td4r»i)i m ta •aarrtoa* kot*	oAt a m «l«pa»ea>
web». f ha aa mii taaletat aW 4t Pta
KOBCILO aaaa k
uroptrMoa proM kw m «kni »ui«»»m uma
CBNTIPOUA. mm« rr»b J*ni)6rn al • ainililiif IMrniM
- •
Ma - Ola
S praktlkantinji
Pogoj: stanovanje v Ljubljani; strojepis, »krrenska stenografija. — Prednost daje obvladanje nemščine. Nastop takoj — Obširne last« rhjtpočno pisane ponudbe s prepisi s pričeval na oglasni oddelek »Jirtra« pod »Praiktikantinja november«.	14.122
A. K I P F M A N N Maribor 136/a
apaellaHM aaaa katjUk M
Norosti norosti železna
služinska Brozovič* patent postelja zložljiva, s tapeciranlm ma« dracom, zelo praktična za vsako hišo. - hotele, prenočišča, nočne slufc be in za potujoče ose« be »tane Din. 450.— RaspošHjam po poitr nem povzetju.
Žahtnl	v Rta pa«ta ■	M.
kanarski	motaterstot M* * Itai	sa M
	Mart ta vttaa prodpevi	al pta-
	meaatt pari. Meta«.	pšfia.
^^ A	tKta adrawtaa. VetetaK	
gjf ^'Jsia	tee uw>'ii* s <r«d	
	potmdani »aioal —	(Veta-
	reja) OraaaaacM ller*	laratata
^oserr	Bad SadervtM 1«. llarB.	
		
TO IE NA1BOL7SA ČOKOLADA
Lesena patent postefja
zloiliiva, s tapeciranim madracom, tele praktična stane Din. 280,—
TrodeM t volno pol-meni madraci sunejo Din. 75a-
tovarna čokolade
RODA i LA ClGOQN£ ZEMUN
I
Potem mara veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blaga	.
L BROZOV1C
Zagreb, lUca 82.
lOOO Din Vam plačam
ako Vaša bradavice, karti
očesa, trdo kolo, metke, ne odstranite uutes^rve e £aso 3 dol s RIA motn bres bo+ečm, nevernosti, brce ooA*. — ZdTavniSka priponOl Dr. Cyrakoa, B. Wiea. p*, {e: Sem sadovoDee s Rl^ pošljite mi le 24 kocSsov, ker )iii bore aottb-Ual pri svojih pacientih. Ceaa » ssraeoifektai pismom Dta 9.—, 3 iomčki Dta 18.—, t koočkoT Dta 32.—.	tm
Dr. Nlk. Ketnčnv, Košlce . Kaschan, poštni predal 12 R 7, ČSR.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica Ste v. 50 (t lastnem poslopiu) »
Obraaiovaeja rleg, aakap u predaje rr-tnib »rt-duuMDih papirje«, de*it ib velel borzo« naročila, predujmi le krediti vaabc rrste, eskompt ie inkana menit ter eek» ■ila v ta is inozeni«tt« «al« • depesits itd itd itd.
Brtojavke: Kredit, LJubljana _ Telelae a 204(1, 2457. 8548 laterarbas 27<M £«1«
87 L
iiiša s peKarno
4	tuoi
m	vOUlOl araj.
»Lc^aj. u«. 14-J.^ D«, i** i-*- -
Trgovska hiša
■ ^If . i ta«.n'™»'"» A1*" 4*ti te.	P®"
[»i)«
u it±ec* » aas>rwe4aei: {«» uijt uk »b teie«um
»s Sladkan (v« proton •e i»km6oo razsvetljeno), Z t^.i pmiffia dru«e-
« podjetja » ^	"J
Ctb gozd
SO—« lat MI	Po-
nudb« u ««1««' oddelek
NlirM ped »UgoJna lega« 41651
torti' proda. »Tjrgorek«
hita 19;»« >Ja«»<, Man-
41562
Kupim hiaco
T Manlmra »U	C*'
— h> 41) 000 Dva. Nas.ov r ag-aaom «<Me»* * tra«.
41556
Gostilno
« moMifco, fc-avmeo
vw » taveaatarjem, edina t le},« f*0™^^ et> »alcsniM, OT 'a™
eerivi - » vaBkim no.lantda poslopjem ^ Mt-eKrrum nvaoj P"»«a rj.fi dTTiijK-tih ra,sn«r M ^ 159.000 Dto Slavko Terfc>. Ceijo, Preiereor«
aiifl* M-
4isn
Kupci pozor!
n.,« m Pokjansfci «•-ati O. S6 M 57 » iveraa ■^in—* i gostiln« ta
avija. » go*p«*lanAim poslopjem ta vrfcosv »tarb«:.-« parcele na Iian-»esti. M bo prodalo a* au-lni d?a®i dne 28. o»v«a»bra ■! ojx>ld»e c« ia igri. «ob«
Mihiarfll
pro-is m ponv. jn da ▼ c»kiq> vo« poruši ta vod-SB ari**« i lepimi higami ta	Poa»ibe a»
►Jlftnarska !Sst«,
Stavbišča ra vile
p-/d Roiuifcom proda Pe-kojnaasfci zavod, Gedalitea mi« &Tf.	400»
Dvonadstropno hišo
lupo, ss vogala, stanovanjskega zatona prosto, s S stan ovanji in veliko kletjo u akladiSS« ali vioeko t,-govino, takoj prodam. — Sobe ao pripravne ta penil on — ▼ to svrho delane in ie deloma opremljene. Vpeljan je tad-i topli m zr rzll vodovod Z» vinsEo trgovino »ele pripravno — ker ie ne obstoja tako podjetje. Natančne podatke dve K BrejSka, Celje — (iregorfHSov« »lica	3.
40856
Gostilno
dobre otriskaao, « Telfkira hleToai ia konje, W ora^ lur xeodjii£a, pri Maribora takoj poceni prodam. Na-fior po« ogiirtni od<lrlek »Jutra«.	41275
Prostor
rrhnerea u akla^llte
itarbnff^a materi jala, !S6e Etre?. Toma-fiC. «t»rbeniik, Ljubljana, Kenaikora ml. žt. S.	414IS
Vilo z vrtom
r Ljubljani pri IraonMri eerk-rL i drsati atanOTaali, Taake pa S »obe, poteitita »ba, tuhtaj» is pritiklice. a pralnico, kletjo ta po*i-atrešjem oddam T cakap ia daljBo dobo Breot. od-daa cndl kako «tanor»nje ta ecbe. — Pojafoila ▼ .lekarni Blaonik, Breg 10.
41458
Parcelo kupim
Pow*>» t toene navedbo kraja- reiMi ta cene u
curLuv. oddelek >Jatra< pod S!n ►Porilorijo«. «688
ZafTflb. Bwri«»Ti6ei»» S.
^	411BS
Pozor posestniki mlinov!
BK« ce	reSflktt bi
■un|B> TOdatfli ta parni b »Uw o prodajo ali m-Ictip t pofeBtroai ic brra Pon-tnib« na n|ira-■K) .Mlina.r«koe	n~
treh. Boriainrrideera 3.
Za-
4um
fl
Keaiitetna pisarna
družba 10». Uabtjaaa iH^ioilCera a. « proda.
VILO, Kiona-tetropno, no-Toziiaao, dra Utohna,
eno eausobno utaoivvanje, kopai niča,	pritiktfne,
1000 mJ temljOča, kra-
eua lega.	Dia
320.000.— E1S0. vili eliioo, norost-(?;<.oo. d-va dvosobna, esr« eroodobm stanovanje. 300 ms vrta. par minut od tramvaja. Din 1H) 000.—. HIŠO, moiKMlscrapno, oo-▼oiidano, -3-va ,lv«.-obna. dva sno^obna »ran-evatija Bno m* vrta, par minut od tramvaja. Din 178.000. VILO, vi*okt>T>ritl.i5no. štiri eob«. pritikline. pnrketi. dcktrfka. vodovod, pri klavnici. Din 150.000.-5750 visokopritlifoo. tri eobe, 1700 ms vrta, Sp. Siska. Din 1711.000.—. HIŠO. novoridamo. 2 dvo-ec-ima sitanovan;a. 4O0 m ■vrta, tik postaje. 1 nro 0.1 Ljubljane. Din 70.000. HISO. orgrovt-^o, emonal-acrormo. S ?nbp. tn^ovi-na. sklaili^fa. fcltrv. ar-to^araža. izredsto promp-trn, obmejni kraj. norK>? hiše IcttKi I>ii 100 000 —. radi dmžinelkib r^Emer. Di- 360.000.—.
Pole? tP?a v LjtrtrlfaTri fe prt-dime^trih
črtanovariVikih, tT'.:ov-
bUfa. na deželi, kmetije, Telnoosecfcvv Ind i»4r!je, v veliki iiberi pO najujodnj>l-ilb cenah.
Pekarflo na dežefl
( Mu promet«« SMUU0 Dia, imm v
*ojnen |»ka brea troti-it, ih i mim atn*om. —
Xajemnina po (togcvorn Ponadbe aa ofl«. oddelek Kjatra. pod »Pekarija«.
41345
Vinsko klet
r ■•)• pnwn«u>«a kraj« ,<Bm poceol r najem. Vprašanja oa ogiuoi oddelek »Jati*, pod »Vtnefcn
41685
Pekarljo hi trgovino
ob jflaviii ceeti ki iarni cerkvi, vse nanovo pr»v lepe iz<Wu», po »godni eeod 0'l/]» v najem Jote Javor-nik, Ig St- at.	41637
Dijaka
flpre)BMBi v too oetrt». Našlo* r ogl. »dd. »Jutra..
41679
Dilaka
epre.faieoi v popolno offtrtio Na«lW ▼ oglaBnom odde&n »Jatra«.	41658
lobanja
Stanovanje
4 aob, režiav«. k»pahrfee, velike predfobe, pli», pri-tikline. oddaim sa 1 februar 1930. Ponudbe pod »Februar 1930« na oglaiaii oddelek »Jam«.	41517
Raznovrstna
posestva
rfaatf HHl toeikik po predaja Realhetca rr^arna Araecžet, 0 • 1 j e. Kralja Petra eoeta Ker 82
41736
Lokal
niiktrit,
isico« ▼ teatra »eetv Po-uaiibe na oglaeai o<idelek ►J tura« pod »MltAarna«.
41668
Lokal
sa premočnem loaj> o^dam v najem pnKe od&codsim 6000 Om. Ma>e«oa najemnina 300 Din. Nariof pore oglauoi oddelek »J«wa« 1	4UM
Lokal
obstoje« ta 2 prostor«*, prirejen in brivnico. oddamo v hisi Stan hi Dona na Tr-žaSki	2». — Potare ee
istctam	416M
Sobo za delavnico
iJiieai t eeuitra mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Za Sisto obrt«.	41672
5 sob za pisarno
fkupaj ali deljeno oddam r S-lenburgovi aliel. Naflov t oela»nem oddelku Jutra 41386
Gostilno na račun
dobi dobro znana o »oba. Dot«! sa ogla&ni oddelek >J uora« pod »Kavcija 10.000 Din«.	41511
Trafiko
Manjše posestvo
etetoježe it stanovanjske fcUe i poepodarskim t»-elo^jem, S oralov zemlje, njrv' ia travnikov, v^e ▼ dobrem ftasta. v bližini Celja prodam. Naelor pri po-druZnici »Jutra« r Celm
41177
Industrilo lesnih izdelkov
Ka vodno ino^, pm*>lnotna •premi Vno s »troji, blizn SeleznKke postaje, i vsem brventariem in zalogami prodam." — Vprašanja po-'' »Lesni bideTki« na podrui-nioo »Jutra« v Maribora.
412T76
Naprodaj:
Hrbtna #tavbB6a v ffore-ciji, ktneSko poseetro. razne znanstvene In leposlovne kn'ige. francoske, polj-efee in nem«k». Oode* Na poleoiMi. V tatijvsf-em- nolj-ekem In franeo^-kem jMikn. Latraire. francoska revolu-eiia itd Polnila la-e dr. Štefan R a j h. odvetnik v Celin. Razbffova Mev. 1/T. Pismena pojasnila na *trn gke v^rašalca.	41-71
Novoureieno hišo
za ve&jo rrgori^o. t Pta-novanjem ob tr'avnem vhodu tn ensti	da v na:em a'i nr1*18 Hr.-ava ko,r>a1i(Sft» Krnini7i«ike Tmnli ee. Pojavila daje ravna
rpeSjano, • trgovino papirja in galanterije, na zelo promoMicuni prostoru prodam tararfi bolemni eamo 415S71 invalida ali vdori Interesenti naj pojljejo naslove na nodruinico »Jutra« Mariboru po.i »St. 188S« 41549
te!
41«8
Pozor, vrtnarji!
Hrj-rodaj M5a z po«T>od»«--
pVt.	sa^mlm vr-
tom rn okoli 7000 m' Rn» K~r n.i tm n-obenesra
Stanovanje
▼ wr* vili, zra4ao in saho, 2 sobi, kabinet, balkon, knhinja, vrt ia pritikline, oddan szirai ctencki • prvim decembrom Ljubljana VA, PoffimbarAeea utica SL 41.	41518
Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana
Telefon It 2£Ml
Braojcr: 9ko)>
Transmisije
Icrmesitce, ooi kOa.fi, *Iopfce, sobota knle-■a. napeljaine jermcnk«, vrv eni ce, kroglični ležaji, konaoic, vse po DIN norm.
Železne konstrukcije.
Rezervarji sa vse tekoč me, strešne konstrukcije, ventilatorji, dvigala, žerjavi, koda, železni mostovi.
>r Zahtevajte ponudbe! ~wa
fasnbfla
—m v M« rreier mi t-1 ga da I tanji zavoji« Fotai naj&atj so »apr ia m '11*»' na ogban odd. aJaHra« proti nagradi.
4U66
Danes Martinova gos
aajtetjto kaflfteo v r* I •ttlat prt K—fclmJa, Od-dlAli I
Danes na Martinovo
Godba ta da ▼ TnM (Mol Kottae ta gmoti, j fina nova visa. So prifior*-ia Av^tmt Kahar. 41648 1
Gostilna
S tem vam predstavimo
nai mri mi&oap«nt
.ZMAGOVALEC'
s> sprejem domačA, kakor ft» iS vsoh močnejših inozemskih postaj. Ta aparat j« P"Pro6t® aunanjoeti, toda raredno pieci*-ne konstrukcije. Za jasen m močan sprejem vam jamči PHI-LlPS-ora cev B 443 in PHI-LlPS-ov transformator ra nizko frekvenco — Zahtevajte po«
Stanovanj, barako
prodam. Na»lov v ogla-nem oddelku »Jttfcra«. 41629
Stanovanje
$ot>o hi kuhinje iSSem ■ decembrom. — Porcmftie na og-lae. oddelek »Jutra« pod »Staoovamje«.	41708
Stanovanje
3 oob, t DI nadatropj« t centra nseata oddam * februarjem. Ponudbe < sa-ve>lbo »tsvOa 81as»v pod »Zelo leoo« na ogiaeni oddelek »Jutra«.	41736
Stanovanje
Stlrteotmo, f kopalnico In pritifciRMam oddam. Na?lov v ogla«, oddelka »Jutra«.
406S1
Stanovanje
eobe ta kuhinje. ▼ «rwH«ii mesta takoj oddam. Naslon r oglasnem oddelku Jutra 41728
Sobo In kuhinjo •	«	1 Stanovanje
M taboj odda KlamMe*. , _.V ..	.
r^jul irimTmv« it 7 I 3 " za elt!«mjo Kod«joto,	B. 7.	dosedanje na Roinl-
1 kn) »Hs Vert«, Stritarjeva «Eca.	41744
Sostanovalca
sprejmem k boljieann rajo-iu ▼ podstrešno M^bo na PoljaiMkom notapu 48/U 41634
Opremljmo sobico
»aparirano ta * elektriko oddam «a »0 »n pri Tabor«. Nnalrrr t ogtam™ oddeto »Jutra«. 4160-2
Katera gospodična
poeodi 3000—4000 Dm za dobo dveh let proti garanciji, drl. uradniku O. kat., staremu 29 let lemktA" mogoča. Ponudbe pod »Hitra po-moi« na oglasni oddelek »Jutra«.	41469
Opremljeno sobo
▼ ?.Wl<mdd aUi K. t ta-koj oddua.	41679
Otroka
epre>aee aa roje (na d«b«t> odda« tod!
prazno sobo
Dcipiee na oglasni oddelek »Jutra« pod Mfro »8re!en«
41229
GospotBCna
rtara 30 let, Ugorvko »a-cbraiena ter vajena go*r>o-riinjptrva. t nekaj premoženja, iSče nanja v »vrbo poznejše ieoitve. — Neano-nimoe dopi»o • »Mko na »drutnlco »Jatra« v Mari->cra pod naailto »Zima«.
41365
mlada, t
Izobraženega ^o^poda.
Lepo sobo
t cMeU. ra®»vetUa-T» ta posebnim vbodom, »rodi mest s oddam oolidnsrmu stalnem* gonpodu Niel ov orlasnean oddetta Jutra 41373
varana
o$do
ki M j! bil iekren prijatelj Neanonknne dopise na po druinieo »Jutra« v CHju pod »Idealistka«. «1272
Lepo stanovanje
bHifini B!eiweieo-v» cest«. »eatojtlf it treh sob s j pritifinami. v tretjem nad-s*n>pjtt. se odda s 1. febr ; Po®udbe na ogl. odd. Jutra pod »SolnJno«. 415901
Stanovanje
dTOBOb««) Megantn«. eobit-oo ta Mtbo. na leipom kra-»n takoj oddam Naslov v otrlaenem oddolka »Jutra« 41623
Opremljeno
stanovanje
ftveh oob takoj oddam v Rotni dolini, cesta K 11/7.
41626
Separirano sobo
oddam « 1. decembrom 2 arafljri^otffta nU ara-inicaala Na*lo* t ogiacnem oddelku »Jutra«.	41704
Dve prazni sobi
s pritikiihuuni cddaa takoj za 809 Dia meeetao Naslov pov« oglatsa addolek »Jutra«.	41705
Opremljeno sobo
lepo, f eno posteljo, el«*-tnčne raesvetljavo Ia prostim vhodom takoj oddam boljže-mu (fo^podn. Karlov v offlasnem oddetku Jutra — Kopalnica t (rorko vodo vedno na raepolasro. Hrana ee lahko dobi ▼ hi« 36138
Majhno sobico
opremljeno, snažne, ali kabinet iSte aa takoj mirna gospodična, — Doifi«« ped sa ogtant oddelek »Jutra« «415
Sobo
aH
Stanovanje
kuhinje is prštiUšn oddam » 1. decembrom mirni stranki Naaiov pove ogl. oddelek »Jutra«	41628
Stanovanj
ttirisobno, « kopaLnloo in
pritikllnami oddam. Naslov t oglacsnem oddelka Jutra.
40521
Stanovanje
S aH 4 eob, « kopatoiioo in
▼ «rww aftiL prasM apremloeso, zra&ao ta so-parirano takoj oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«,	41727
Pisarno
s 1 sobama oddam « februarjem v I. nadetr. ma Miklošičevi cesti 14. 41725
Prazno sobo
(91 m>) elegantno, aa f*. earno atl stanovanj«, i veliko kletjo (ca takoj odda« v Goraporvl •Bei O.	41817
Sostanovalca (ko)
sprejmem takoj. Naslov t ogla&nsa oddeška »Jutra«.
41750
^emi prititiinami^ i s e e m goba s štedilnikom
"dbt °na oglKS1 oddelek f»	blsru gorskega
»Jutra« pod »Stanovanje« kolodvor« «1-4 OBeta « "	y december. Naslov t ogi
1 odd. »Jutra«.	41575
Stanovanje
S sob, kopalnice m prltiftBn t bližini Tivolija oddam e
1	februarjem. Poirve ee v P.utarjevi uliol Ster. 9(1.
41074]
Stanovanje
2	sob. verande, kuhinje bi
Opremljena soba
i^pa, « 1 ali i paeteijaou v sredi mesta, «e odda. — Naslov v ogL odd. Jatra.
41582
Soba
s posebnim vbodom, «tek-
pr!t'klin, elektr., vodoirod. tri&no raaavetljavo in parket, oddam« 1. dec. posteljama t vso oskrbo t Roferi dolini, eeeta X/2S ali bre«, n takoj odda food Streliščem). 41688 Emoncka eosta St. 10. — ^	1	41578
Gostilno
!?8em v najem v Marft>oru aii okolici. Položim kavcijo. Nai-'lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41551
Gostilno
dobro idoio iMem, aH na račun. Posedujem tudi osebno pravico. Pismene po-nudbe mi »Pravica« aa ogL oddeiok »Jutra«. 4!5&i
Gostilno na račun
si 6 e kavcije zmo-ioa sit-njen par. EventueLno kup. najhno pon^tvo » «d»ao liiio. Ponuibo na podružnico »Jutra« v Celja pod
Dve stanovanji , . ...
dvosebno in eooso-bno od-1 LePO CISTO SOOO> damo 1. decear.bra v MSi elektrika, paritet, center. »Stan iti Dom' aa Triažki I. nadabropje, odda Uko. cesti 28. Poizve so fetotam. ali xa dececmrber boljSa 416551 druiina brez otrok solidnemu gospodu aii gospodični 6ea dan odsotnim. —
Sobo s kuhinjo I »s1««1	.
in glinami iščem Po-	T "S1"
nudbe na oglasni oddelek 1 . Jutfa« pod mačko »Dve mirni osebi«.	41480
Opremljeno sobo
z s)«!ctri%no raa«vetljavo
Stanovanje I ^^..t.,1 L
f<Ae, kuhinje. j«dH. *ratn-be, event z uporabo vrta ^U' takoj oddam na Dreoiko-1 P^čoo.	4i608
vem vrhu.	41665 _
Prazno sobo
s separatnim vhodom oddam Nastor r oglasnem oddelku »Jutra«.	41624
»P-P.«
41370
Stanovanje
S ali 3 eob, po mužnosM a kopalnico, v Ljubljani iž*,t> viSjl uradnik (3 odraslo osebe), ponudbe > naved bo cene na oprave »Jutra« v Maribora pod »1319«.
TrtnarVa In ve'ika tovarn« t BftO detfiveev. V dnjilčka. I»f>»TXi delovat.	je
1 uro nI Liuh'!«ne. Na«1 <w nemščine T oglasnem oddd&u »Jntra« vit! nat Jnrkovlč, ZagreV 41649 ' Prflai 6.	41189
Hotei-restavracijo
renzd ;on ali .-anatonj ▼ Krapinakib Toplicah vis-a-vis kopališča oddam* najem Moderna tgradba. brez inventarja, t pritiic.-u £ krasni veliki lokali. 2 manjSi sobi »a restavracijo iu kavarno, kuhinja, lota za portirja in vse potrebne pritikline, ▼ prvean nadstr. 19 veliVih sob. 3 manjše, ves parketirano In opremljeno t modernimi pečmi » pernicami in lestenci, sobe za sJaiinčad, t veliki vsrandi. ves komfort. angleški klosetl vodovod, napeljana razsvetljava, klet kanalizacija, telrfon. senčnat vrt m zelenjadni vrt. postajališč« avtobusov, la-r?5če vsega odličnega dm-labneg* tlv>nja. odprto poleti in poslm! Pogodba na ve5 let Odda se e 1. januar vem 1980. V poltev ■pridejo samo resni ponudniki. imolTii slovenSSine in Ponudbe na^lo-
Opremljeno sobo
oddaa tako! soMdsem* g»-apoda u Mlrja, Oroharle-v« mllea IS.	415«
Solnčno sobo
* «l«ktr raaevetljarva
dam gospoda s L decembrom. Naslov V »glasnem •lideOta »Jatra«. 41405
Sobo
sodidni" gospodinji aS sa-moetojB) vdori v joinem dela mesta iKem. Dopise pod anaik* »V3M aradidk« na aelasai sddaiok »Jutra« 41713
Majhno sobico
tafcoj poceni o«Mim t 2! d<m&j nfiei C.	41880
Prazno sobo
oddam o L decembrom gospod« Nastov T agla« oddelka »Jntra«. 41691
Opremljeno sobo
separirano takoj oddam na OosiMsvetsU cesti J*. 12/1.
41686
Krasno sobo
l soo ^t dvema puotcijama,
»lektriko ia parketii oddam taUoj aa Tabore 5/1, dsra.0 41696
Mlad gospod
i44e sobo — 8o hram. Nastor v _ oddelku »Jutn* 416S7
Profesor v pokoja
igCe stanovanje t oskrbo. Plača do 2000 Din. Dot*-« na oglasni oddoMk »Jutra« pod Nfro »Mirno«. 41680
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vbodom oddam Nastor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	41687
Opremljeno sobo
leipo. « strogo separiraftim 4118! | vhodom in rfektrlčno raz-svettjavo, komfortno, r eeo-tra mesta od>Iam s L de-Stanovanje I oembrom t. 1. Naslov pove
S vetjih In 1 manjše sofce,	oddel* vJotTl*-
kuhinje, elektrika, plin in I	dlflBO
parket!, v»e novo adaptirano, IO. nadetr., eenter me- i n	— Jta, eotačno. takoj oddam UPreiUIjenO SODO za 1300 Din mesefaio. Po- po možnosti v h? Mi ni kol>o-n od bfl na oglar ni oddelek dvora i65e gosfnd. — Po-»Jutra« pol lifro »Trlsob- nudbe na ogl««ni oddelek nj stanovanje «8«. 44615 »Jutra« pod Šifro »Cisto I«.
41642
Sobo
i^mkIsb mo« sa
•talno nradirfk. PonwU>« navedbo togojs* ta osne. ped »Snažno« sa sgla««" I ---- "	41700
nteilgentna dama
Izobražena gd5.
3."Vaj premoiemjnm, iefi znanja i bol jiim, resnim nad Sfi Vet ctarlm gospo-
Čehoslovak
»Rožno jezero«
fsd BotaHum, Votaa pot. j bližje informacijo od svojega
toči aate««»jie najboljEa ■vina. Vsako stAiote in ire-d«Oo jetra« in krvave Mo-1
radio-prodaj aica.
31 let star tovarnar v sto- bas«. Za -obTen sbisk «e | ravukem mesto, se isii se- priporoCa Emia Habijsa ananiti r srrho tmhvi z|	<3*811
lepo in mlado Jsgosioven-ko, ia dobre rodbino in • dobrega dovssa Slika, ki	VBIO
•e vrne, zaieljena. Cenjene aofm dalmatinsko prtporota i dopise pod enaik« »Vspo- vinska klet aa Br. Petra miiiky z vl&T« aa oglasni eratf it. 48.	110651
oddelek »Jutra«. 41296
PHILIPS.
Posestnik Lj Uemm sa Krekovem!
star M tat, kristjan, vdo- Itrrra K. M so ti Ka, vfa vec, ki posoda j« dobro go- «H kis pu B Wb ia sHvno epodamtvo ta MoUoma olje po 33 Din. Za obilen arejon« kilo, iHo sv«dto •««* ss pripoocia
- - -	4130O
ic progo in edini Mar ki jubelo mata Matsrijelne
ljul
prilike ss ^ devaljujej«. da mi iA potreba orirati os pri
bodoči »oprogi aa njeno doto, temvei sasr.o aa aj«-M laMnostt. Katera Mi i
pc znanja s odličnim mo-1	KlujC Olje
i»m r vsakem pogleda, saj I rrwt*. sajfinejlo, norretta. pile sa oglas«! oddelek b lekarna * Aeeoiija ▼ j »Jutra« pod značko »Mor I LjaMjasl, «s prtporoda Ma frvoU. Dtekrecija tajam- dim, slabka niti«, 829 Sena.	40838
NAHOD
dom. Dopisi 11S« aa »Jatra*.

»Uradnica oddelek 41508
Omožiia bi se
ker sama brtr roditoijov | ns morem vodHl gospodarstva TUsa mola, U razume aa gwpo!anstro ta I
Znanja žetim
boljšim (poMpodom as-omadeieraBe preteklosti od 38 — 35 tat. Ponndbe pod »Samostojna I Ml ;a« na ogL oddelek »Jutra« 41561
alki m, pritU^a (Mirje).
Tujec
skadorarko naobraS«^ Vtro-ke e'egaatine posta-ve, iSSe znanja s samostojno damo.
aa oglas, oddelek »Jntra« pod Šifro »Tajec«
41495
darjetijem povečal premoženje 8ern sirota, krietjanka. dobra gospodtoja. h pa-sestniSks obitelji. Od iega bodočega moC« »e ta-itevam premrvlenja. tm i f č značaj ia »res. K«
penotno adrceo bom odgovorila — Pj.«!tna naj se pošljejo pod Sfro »Prvi polras« aa eg!»wi oddelek 2 čevljarska StTOja ».Tiitra«. W ml bo pisma pod diskmeijo teroHL
Gospodična
mM« tn sim<pst»&na. trgovsko naobraiema. ee ieH se-snamiti z isrtotakrm gospodom, dobro stituiTanint. t stanoFtl W—28 let. Ceajsne poiK»lb« sa oglas, oddelek »Jutra« pod Sfro »Roia r samoti«.	«1480
Ločenka
Slastni krivdi, stara , t topim stanovanjem ioM snovn ja z boljTnm gospodom. teniter ni izključena. Doy«s« na oglanri oddetek »Jatra« pod »Hamlet 1«.
415BB
Intelhgenta
istotako osamljenega, 45—50 tat starega iičem —
ki bi innri veselje d« graditve dtapoega doma ta mi (tal aa strani pri vag-oji mojik dvefc hčerk is Sem sama ▼ dobri postelji mir se^a ta sim^ntičnega enačaja, stara 40 let. — Anonimne v koš. Dopise na ogla«, oddelek »Jatra« pod itfre »Brat ia sestra 19.Hk 41379
Katera dama
visoke rasti, ae is-od 90 lat, bi lolela »nanj« z dri. aradnfkom HTCB LjoMjane 37 let starim. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod 41580
Izjava
Oblatajem ia prosim gospodično Pavlino Pi.«j>&! v Ormodn ta laljlve bes«de govoreče proti rtjej — da oprosti. Igr.	40727
»Inženjer 3!«
V nedeljo zadržana, pridem sigurno ▼ ponedeljek. Visoka pacava.	41677
Znanja želim
t damo. staro 30—88 let. trg. naobraleuo. s nekaj premoženja in čedne rana n wv-ti v svrbo eknpnetra pri5»tka trgovine in ženit-ve. Le resn« ponudbe s sHko. M ss na zahtevo takoj vrne, na oglasiti oddelek »Jutra« pod »Trgovec« 41504
Lastnik avta 41540
Cpam. pismo sorsfeH. Ca-tara med U 8 in »U 3 »ro na fcriSirau Aleksandrove Is B1e?wrf-iove cest«. 41710
oddelek »Jutra«.
t •><*> tn pritik«n odda« s j Opremljeno sobo
1 decembrom. Naslov pove oddam travm postajali^Ea v oglasni oddelek »Jtrtr«». | Dev. Mar. v Polja. Naslov
41411 v ogla
oddelku »Jutra.
41641
Stanovanje ,	^
f «,b. kuhinje ta prKikk V,a"W> SODO
'.0i oddam — Naslov * I s no«e(«wm m™« vn eiek. oglasnem oddelka »Jatra« tr!ko oddam za 800 Db -ogiatm=a	4]42n Vej-Vv v eglamen o«t»>%t»
»Jutra«.	416»
2 stanovanji
eno s 1. decembrom ?r *» Drn »n dmro s 1« deeem-
U.
v atalni ta
GospoiSčna
•tafci, t roto^too », •• teti w!«d
anačajbim gospod »ra e ared-OjcAokkio aH akadem. izobrazbo. ril sKtao, t (taro-<1 od 40 let dalje. Le resas dordse aa oglasni oddelek »Jatra« pod Vi« »D 1S7K«.
41734
Dva oradnlka
(prijatelja) letita snanja t gospodičnama do 94 let starosti, v srrho dop^ovao'* in evsot lemtve. VpoSte-vava srnto pridna Ia podte-na deMsta s seka} prrmo-
Opremljeno sobo
ssmftratntm vbodom iri	_ ________ _ _______ .
i>iri	I ^>eiVit»*Vo. na 9v petira ee-	l-tila Ponnrfbs pod mačko
Voda In elektrika v'->*ura- I i1! 79 tafeo"	eme«m	»Mol beseda« na podrtifctn-
-—	--'»a dvema poeipodonia.
na. VoJmat, Eibnažtn «'•7 41691
ieo »Jatra« t Maribora
»Pri Nacetnc
Mjrih pismo pod to llffro 417S8

Trgovec _
etar ® let, dofiro rflntran, sitnpa*'g<vi. lell najtf staefto ta tsmperamsTitoo ponoodlč-no. staro do 84 let. M M ss ne straSfa postati lena mir. nega. dpheo«ečnegs noža ter ^orpodinfa. Prednost tfna*o SV>vsi*s t »skal neetrote-nja afll tv? loVa'om. Oni pontzflhs. ge mogoče s -MVo na o«1«Md oddeSeV »Jw»ra« sol značk« »V«J «rečs Ijtibari«. Dhkrecija častna!
41S74
Oostfnlčar
We g*o est^ e za Isno. k!
ima n«>V«l got»wlns Vn |*»tr*lena v	oe.
slu. Kol?»k F*«iJo, w>'
Pisalni stroj
bi mi > dobrim gospo- j ^obr« ata mijisi. nato
...	najf*daj r Onefearjovi
levorotea ■ etiandst, ta
__I prav mata Mkljena, a* pa
I a^odsi sssi pradasta. — Janka Dstaaa, Bi stota «, l^aaa
4157«
čfrtto
preMajeota. Ne M k samo 4»v«tafet, ^eube teka, orcfece, «fcr»v«oooti. oespo-acfcaosti <k> defe. «w» moram« votod m-
povzroča česeo	kasarne, rat&c
■rodajeea afieaa Md. Zse pivorefia,
da se 06 {w4avo nabotka voame »M OSA L«, prašek pro«i aa^Kdo. ».NOSAL« ma&*t baotta, je zete usoden v opera bi, ker ae
nje afcocani. Zahteivaijte torej v »NOSAL« Bahovec v pkMnbicanfc M po U) Dno. Ako 2) Is ae dcfctae, potem r« trem po5»e tmutoomjstee r 4 m-votartb sa 40 Dan.
Lekarna
Mr. BAHOVEC
Ljubljana

•IVAM
Motor 11—14 HP iiiniinmED
JfjTg? J Jože Gregorin
Harmonika	I koaapi. opravo
j ^ jliltCTT prO-iMK. J OKT-
SE^i ^ ^^jb.niok.	P*»j. 41577 J
zve ae t RoM Miši, cesta VH, 30, pri Ljo4>-
MlbtaiH!
•o-, vet parnih strojev, ssotnrjsv ri.vlril	i rasnih mo« kakor kadi
luavirp | astals mknsk« pripravo. —I	Mt**r
m strokovavadko ta s^m- Poroto aa m— »MU-	KlOSr
neje iagotavljaj« v tovarni Barekog Usta«, Tagrat. Be-	elsajen, bre« otrok, klavirjev R. WARBINEK I rislaviderva i. 41696 B6lMo hišnika a
UgiaSevanjo Is popravila
ic. <vv5 rjrr in harmonijev za ko&seratorij in Glarf>e-
doM
prostim
stanovanje ta, ranaretljavo, kurjavo vrta ta driavoioo. v kateri lahko deta aa svoj
, 2 pietflna stroja ,________-
do Katico ter druge žaro- j p^, ^jg	,^sraj nova račun, « svojim orodjem,
do se najesnejs mgotavlja.	prida fata Kan«« v Na raspolago eitkulama
k> od moje tvrdke Ljub-	r	Ura Ponudbe aa podrni-
jaea, Rimska S, Gregor- j ° -	Uee »Jutra« T Celja
»CONTINENTAL«
čiieva B.
{Stroje	za aumbnlce
Gramofon .. . _.
da Iv^^Ttr^ |
en pristan 14.	41400
pod »Misar.
41453
Šivilje, pozor!
Filatelistom!
. I 9« nov Siagerje* »vatel MiM j« oonik m loto »00 ^r .rl^n ^TlkJ^' ^ ^ »	po- lOena 3 Din Jugostaveneki
' »^»"»^» fi,	_ Kastov v oglasnem rrwL Teranje t. 8IM2
"^'odddfca »Jotra«. 41666 ^
Klavirji hi planini
svetovnih trrdk p« aaižarih cenah v zalog! — tudi na obroke! M Ropaš, Celje. Popravila, sglaieva-sj«.	40634
»Tenor banjo«
popolnoma nov initrumeot ^o ngodni ceni prodam. — fvdiv r oglasnem oddelku Jntra«.	41313
Strokovno sglaisjo la popravlja klavirje
G. Jnržsck
Lmbljana, Kljačavnlčamka ulica 3 — Mestni trg 88.
136
KLAVIRJI!
Svarm pre-i nakupom navl leznegm blaga cenik klavirjev* Kutmjts na obroke
od Din 4001—
prve avetovsr labrikate: B5»endo*fs' 8tsi»»aj Wr »ter. Hnlal 8tin«! er! risal ki se aosporao najbolj«' 'Lahka oreeizn« mehanika) Prodaja Kh itklječno 1« »od Itredsoer in bi v učit Gla«bene Malte«
Alfonz Breznik
Mest« irg 3 - Velikanska bMra vseh giasbO ia strun
m
Planino
Vi4«m pod agodotad
Pismene porralbe aa oddelek »Jotta« pod lifro »Planino«.	41683
Kratek klavir
pfripfBTCB za začetafta. po-eesd naprodaj v Rariborn^ Pru* trnova M/H. «746
Avtomobilsko kolo
rezervno, nnanke Ford, s Cootaneotal rama. «• X •
se je pretekli teden irtbt;
le. — Poiten najditoli naj pred nagrad! sporo« pe nssJovt J. Vrefiko, »ofer
t« is Brodav Z * gr ek sem Sv dal a e v velik
2 pletllna stroja
Dubied in Wederma« tt. 9 ■ tgps dobro ohranjena po smerni	* _ . .	„
ceni prodam. Naslov pove	Dastriran eeaik
oglasni oddelek »Jntra«. ta ittakt «a leta 1*3».
41,186 " RaspoUljam skapoe s W0 ratu6ataai rsmaaakimi mam-.	«n a » -« ikaml vaakemar, ki mi
Motor za aval. Stroj Ip^lj, T naprej 30 Dia. —
ea. Si HP 820 kupim, —j Najttsrsjia trgovtaa Prodam pa Hvalnl »troj j manikaaai v JagosUvtJI
Pj tUor stelner Zaereb
lave
»Sotaeo«, LJnUjana, Poga čarjov trg.	41406
Slainoreznloo
kopirno. Ponadbe aa Ogta*. oddelek »Jmra« pod Bfro »Dobro shranjeno«. 41085
Eksistenca!
Mbro idoča obrt zaradi H-selitve ta «.000 Dta na-predaj. ArU In sUarraBje - — pove o£.
srama. Naslov oddelek »Jatra«.
«U51
Pozor!
SnedtaHa popravRa m astalk čovljev. VAove Frana, nenjaaaka aRca 7.
40BU
Urarska popravila
hvrfaje aajeeooje in nai-
Seehneje Frane W81fiae. ospasvetrka eeeta »tov.
4MR
VaSa obiaSHa
bnfs najbolje izdelana pri MaifiSa, Stari trg ll.'a-49673
2hmdce
otamane in vso ta*Wnfllkp poMBtvo ladebjte eolldno in aajrr*eje Rudolf Mohir. tapstsik r LjubUmi. Oo-gporrstA* cesta C. 41656
4101» restaota, Zagrela.' ' 41368 Vrhnika 811.
Galoše In snežne Čevlje
Vam popravi najrrm^e In ti»f)iitT»ts M'tko Nardln. i»> »banana de'«vnica. P,n-41707 i ljanaka carin St 4135«
Zrtajakcga trg M.
MO
Lepo zbirko znamk
oktog 1SOO kom. prodam. Naslov v igfrmem oddeku »Jatra«	«17»
Infvrmiuii*
Zaneslfvl nasveti
ta« T najtežjih iivtfeoj-jkih Tpraiaojih: poklic, te-nitva, ločitve. prehrana, zdravje, gospodaseks, voja-ake sadove ttd. Natan&im popisom priloUi 10 Dia. Posvelovautica »Mantan«, Maribot. PraskrU sadi nt-41546
najboljši Pisalni stro)
sad 400.000 t taM. Bomo-prodaja:
IVAN LEGAT, Harfe«*, Vetriajska aBea 9S Telet ML >434.
Lisičje, polhove kože
m tm* dragfk dhrltb B> vali kapnV stalno akori
seio teto D Zdravit, trg. asaja. Ljubljana. Flonjaa-•ka altea 9.	l88Va
Pozor!
Dober zas!nžek«
Prodalalce
za naše švedske
, posnemainlke*
iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu
nTehna' Mtaui
Li ubil »na, Mestni trg 26/1
H
nrome bodisi
Kdo
dutetjar Jatra svetovati dober, letea Ia denaron kraj.
I vas, tig ali mestece, kjer U bfl dobrodošel pride« ia podjeten trgovec masufakturn* aH meiase stroke. — Kot nagrado ta onega, sa kojega kraj bi ee odločil, sesedel Ia (e prvo leto povoljno vspeval, li dal po felji Mi najfinejše kolo. Bralni stroj, iti-ricorni radio-aparat, ali pa kompletno opr»vo sa 4*1-cieo. Cenjene ponodbe do konca t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod «sa8Vo »DobrodoSoU.	«387
Kdo ve
eedsaja MvallKe Erneeta Kapeli«, pristojnega ▼ Metlike — aaj M Javi aa
naslov: H. VuHna, Lfsb-liana. Pralakova nI. 15/TV.
40932
RADIO
na odplačilo!
3	ELEKTRONSKI APARAT. «we]etm veo Evropo t EvočnSco s Bajticeelektronkami (Pil-fc*s aH Bartora), 1 akuaMriator VarU 8 Vms>-, 1 «oo<loa baterija 90 vo4tonr. kompleten «o<etiski ia teroefjski materija! ta 1 pooeboo Ga rvočmk s krasno jvileoo sliko pri aapiačih) Dic 300.—. ie 12 ofcrotoov po Din 180— mesečno. pri to£oea> odplačevanji brea obresti aff dragih stroSkov
4	ELEKTRONSKI APARAT 1 4, vae prMta«, kakor zgoraj pri neplačan Dia 300.— te 12 mesečnik obrokov po Din 226.—,
Za dobro delovanje jamčim«
V safod m vrat« radto-afiaraM)? po aajniifit)
doevtrifc ceoah, aparati ta priključke* m omrežje brea baterii, vetikaaeka taJoga sestavmh de-fctr, veliki aparat sa restavracije in khk>-podjetja. ki nadotnestojejo največjo godbo in kjer se lahko pole« radia aporabljajo radi gramofonske pto&Ce.
RADIO FRANC BAR
Ljubljana, Mestni trg 5, teL 2407
Z* MJUavia hi Bo«« aaroHt. U sedaj, poA-rla Vam pa aparat m ieljo tod posnela.
ObL koncesifonirana
šoferska šola
W GOJKO PIPENBACHER
LJubljana, Dunajska cesta 15 AO Pisarna ki hrfosmac^e: Rirtarjeva 9
l"	Zahtevajte prospekte!
Samo ta znamka vam jamči za odlično kakovost vrh-nib in snežnih čevljev. Vsak par se
pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko.
Kupite Se danes
vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši!
TRAPEZ
Posteljnina
uuuo m. nrvovnuut CvaJae« m bi*ije*i5foo Sstcga mMerijaJa Odeje B vate Dm 180.—. 300.—. 350—. 400—, odeje xx poba Din 900.—, 1300.—» 1500—, 1800.—»
odeje h kodi Dia 100—, 180—, M0—.
200.—,
odeje voteeoe Dta 300—. 380.—. 450—, J00—.
700.—,
ptumeaiut Dta 330.—. 300.—, 500.—, igla miki Dia 100.—, 150— 180.—. »40—» aiadroce it atrika Din 350.—. 400.—. 460—, nadrace ta žime Dia 800.—, 1000.—. 1800.
1400.—,
posteffjno perji D4a 45.—, 70—, Bt, 170U
190.—. JOO—. pa*i Dwi 380.—, 170—, 940—«
Vzorce poSTJem brent>fe<5n« M kM. «b» m ovta&Jo Sdeče tova*te«e. Zahtevajte brezplačal

WKRAM Maribor O


mon I
poriom
-i > JD ',2* * -V; ^ ™ ' "


GOSPODINJE!
priznano
najboljši
To je
«!▼•)■• koncentrirani
paradižnikov ehstrokt
Dobi se y vseh trgovinah! Zahtevajte pri nakupu paradižnika vega ekstrakta izrecno znamko
1'ozor!
Nkdar niste biti tako zauovoljni, kakot boste, č si nabavite prvovrstne
JL<»0 LCC PBC1,
kater? izdem e in popravita ediooit domača tvrdka
J U<jrO-HJC9 Ljubljana
t* U H A KJE V A ULICA S.
PH BELAVMY Rachoga ulica Ia ZAGREB
dJstt £}u
tstt n
JVi S V .. ' •>%
• t f t cul
Danes in vsak dan razstava damske konfekcije. Največja izbira. Cene neverjetno nizke. Neobvezen ogled t lastni klil v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 16, pritličje desno, nasproti Opere. Oglejte si izložbe trgovine!
(pridite in prepričajte se t