Izhaja vsakega 1. in 15. v 'V Upravništvo in uredništvo mescu. — Naročnina znaša cnp ab ■ P W 9 ^ A 9*1 B v Ljudskem domu, Maribor, celoletno 25 Din, polletno W E» B K m m 9 m Sm HJ B Ruška cesta 7. — Dopisi 12 Din 50 para, četrtletno m mr 9 W m N 9 VIL mžk 9M W morajo biti frankirani in 6 Din, mesečno 3 Din. — abbu Ai9^9Ü H ^ podpisani. — Rokopisi se Posamezna številka stane ne vračajo. — Reklamacije 1 Din 50 para. Glasilo Saveza željeznlčara Jugoslavije. poštnine proste. St. 8. Maribor, dne 15. aprila 1923. Leto XV. Kongres Saveza. Na temelju § 16 saveznih pravil, sklicuje uprava Saveza KONGRES ki se vrši na binkošti to je 20. in 21. inajnika 1923. Začasni dnevni red kongresa je sledeči: 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev: a) dveh zapisnikarjev; b) dveh overo-vateljev zapisnika; c) dveh skrutinatorjev; d) treh članov verifikacijskega odbora. 3. Poročila: 1. uprave Saveza: a) tajnika, b) blagajnika; 2. nadzorstva. 4. Organizacija in agitacija. 5. Naša zaščitna zakonodaja in železničarji. 6. Železniška pragmatika. 7. Spomenica kr. vladi. S. Volitve: a) uprave, b) nadzorstva. 9. Vprašanja in predlogi. Kongres se vrši v Zagrebu v Petrinjski ulici št. 40, ter se otvori ob 8. uri zjutraj. Po § 16 savez-nih pravil imajo pristop na kongres: S polnim pravom odločevanja: a) delegati članov, ki se volijo po podružnicah in sicer: na prvih 100 članov eden, in na vsakih na-daljnih 200 članov po eden. Manjše podružnice, ki ne morejo poslati lastnega delegata, naj se s sosednjimi podružnicami sporazumejo ter naj pošljejo skupnega zastopnika o čemur odloča upravni odbor Saveza; b) člani upravnega odbora; c) člani nadzorstva. S posvetovalnim glasom: a) odposlanci Glavnega Delavskega Saveza Jugoslavije; b) odposlanci strokovnih organizacij, ki so včlanjene v Glavnem Delavskem Savezu Jugoslavije. Vse podružnice se poživljajo, da glasom savez-nih pravil, izvoliio delegate na društvenih shodih za kongres in imena izvoljenih naznanijo centrali v Zagrebu. Pravilnik tozadevno določa sledeče: § 51. Ko se objavi sklicanje saveznega kongresa, morajo vsi podružnični odbori sklicati člansko zborovanje (shod), na katerem morajo razpravljati o dnevnem redu in izvoliti delegate za kongres. § 52, Nobena podružnica ne more že v naprej vezati roke svojim delegatom in jim naročiti, kako morajo glasovati, temveč vsak delegat ima prosto voljo, da svobodno zavzame stališče napratn razpravi. § 53. Stroške delegatov nosi polovico savezna, polovico pa podružnična blagajna. Višino dnevnic določa centralna uprava za vse podružnice enako. Vse podružnice in vsi člani Saveza se pozivljejo, da eventualne predloge za kongres vpošljejo centrali pravočasno, da se jih lahko objavi vsem članom. Opozarjamo na 7 točko § 17 pravil, ki se gl; -si: Predlogi za kongres se morajo centralni u-pravi vposlati najmanj 10 dni pred kongresom, \ svrho objavljenja. Pravica delegiranja se bo priznala na podlagi vposlanih obračunov centrali za mesce marec in april 1923, vsled tega nozivljemo vse podružnice, da pravočasno obračunajo. Uprava Saveza železničarja Jugoslavije. Karl Marx. Dne 14. marca 1883 je v Londonu umrl največji mislec in boritelj za delavska prava, Karel Marx. Marx je bil rojen 1. 1818 v Trieru v Nemčiji kot sin visokega državnega uradnika. Prvotno se je mislil Marx posvetiti državni službi, toda njegov temperament in značaj sta mu branila to in je vse svo-življenje posvetil organizatorični vzgoji ter izobraz bi proletarijata. Za njegovo delo kot revolucijonar je bil preganjan iz enega kraja v drugega. Karel Marx je ustanovil znanstveni socializem in on je oče modernega delavskega pokreta. Za Marxovih časov, bilo je to okoli 1. 1848, ko se je začel po celem svetu razvijati moderni kapitalizem, kateremu je bila glavna podlaga parni stroj, ki je postal eno najmodernejših prometnih sredstev, se je začelo delavstvo od strani kapitalistov brezmejno izkoriščati, to tembolj ker so ravno moderni stroji prinesli namesto srečo Človeštvu, nesrečo za velike množice ljudstva, ker so poedini stroji nadomestili stotine delavcev, ki so na ta način postali brezposelni ter so bili izro>ni na milost in nemilost podjetnikom. Podjetniki so imeli lahko delo, ker delavci niso bili organizirani in se vsled tega niso mogli braniti pred izkoriščanjem. Ker so stroji povzročali brezposelnost, zato je bilo vedno več ljudi brez dela, ali pa so morali delo sprejemati brezpogojno ter za vsako ceno. Deviza podjetnika je bila: ako nočeš ti, imam drugih trideset! ln Karl Marx je videl dva svetova in to svet izkoriščevalcev in svet izkoriščanih. Zato se je Karl Marx posvetil edino vprašanju, kako naj se reši delavstvo modernega kapitalističnega suženjstva. Njegove krilate besede: Proletarci vseh dežel, združite se, so še danes sveže tako kot so bile pred 60 letih, da morda še bolj! Ravno danes, po strašni svetovni vojni — katero bi se lahko pre prečilo, če bi bili vsi proletarci poslušali ta g'r<$ — ima proletarijat dovolj vzrokov, da se združi in ne razdružuje. Svetovna vojna, katero so vprizorili kapitalisti, navidezno iz nacionalističnih vzrokov, v resnici pa iz gospodarskih, ne pomeni toliko poraza za posamezne države, kot za celokupen prole- tarijat brez ozira na zmagovite ali na poražene dr, žave. V najbolj zmagovitih državah, v Angliji in Ameriki, se vrši najhujši socialni boj. Saj je ravno v teh deželah danes prezposelnost največja, kar je direktna posledica vojne. Vse to je Karl Marx predvidel, zato je učil delavce, kako naj se organizirajo. Danes prihajajo gotovi teoretičarji, pa pravijo, da Marxov nauk ni več moderen, da je zastarel in da bi ga bilo treba v marsičem revidirati ali spremeniti. Ti ljudje bi menda tudi smodnik iznašli, če ne bi bil že iznaj-den. Kdor je proti socializmu, ta bo vedno našel nekaj, kar ni prav če tudi nežna ali ne more svojili trditev utemeljiti. Nočemo s tem reči, da se nebi nikoli niti pika na Marxovem nauku izpremeniti smela. Ampak temelj in stebri tega nauka ostanejo neizpremenljivi, dokler bo današnji kapitalistični družabni red postojal. Zato proletarci vsi, ročni ali duševni delavci, ki ste izkoriščani, brez razlike združimo se! Živel razredni boj! Slava spominu Karlu Marxu! Železničarske plače. Draginja narašča od dne do dne. Na trgu so j cene vsem živjenskim potrebščinam vsak dan viš-; je. Vsak trgovec, najsi prodaja karkoli, zahteva j višjo ceno. Ce greš k brivcu, tedaj ga moraš vedno ! vprašati koliko je zaslužil, zakaj če mu hočeš pla-| čati po stari ceni, tedaj se lahko kaj neprijetnega j zgodi. Tako ne smeš v gostilni ali kavarni biti nepreviden in sam delati računa. Čevljar n. pr. pravi vsakokrat, ko neseš čevlje, da ti jih popravi, da pa se je usnje za toliko in toliko podražilo. Dimnikar je n. pr. pred tremi leti računal da je omel štedilnik dve kroni, danes zahteva že 2 Din, in moraš mu dati, on ima svoj tarif, katerega sicer ni noben Korošec podpisal, pa vendar drži. Sam si pa štedilnika tudi ne smeš ometati. Za mleko si v letu 1920 plačal tri krone za liter, danes moraš plačati 12, 14, 16 kron in včasih še več. Pa kmet s tem še ni zadovoljen, marveč pravi, da je to vse še prepoceni. Krompir je bil v letu 1920 po 1.50 kron, se- daj stane 7—8 kron. Meso je stalo 12 kron kilogram, sedaj stane 80—90 kron in več. To bi bilo tedaj okoli 600—800 odstotkov več. Kako pa je z moko? Če človek o vsem tem misli, mu kar postane temno pred očmi. In kam to vede? Da, imamo vsekakor nekako zaščito ne le zaščito države ampak tudi konzumentov. Saj imamo sodišča, ki sodijo na vijalce. Toda ti se ne morejo ravno pritožiti. Če kuro vkradeš, dobiš lahko dva mesca ali več zapora in si še tat povrh; če pa kot obrtnik ali trgovec slečeš svojega soseda do nagega, pa dobiš samo 24 ur in morda 100 Din denarne globe. Prodno se tak proces zvrši, lahko to že stokrat z obrestmi vred pridobiš. Takrat, ko je delavec imel dve kroni na dan, je lažje živel. Cene so bile stalne in trgovec ni mogel za 100 ali 200 odstotkov višje cene postaviti, ker se ga je lahko kontroliralo. Trgovci in o-brtniki dandanes lahko žive, ker si oni sami cene določajo; ni jim treba spomenic, to se zgodi na ta način, da pridejo nekega dne skupaj za pol ure pa se zmenijo in se nič ne kregajo. Drugi dan so nove cene že tu. Če ste morda iznenadeni in vprašate, kaj je to in to spet dražje, saj je še včeraj to stalo toliko in toliko! Tedaj se gospod trgovec malo namuzne pa pravi. Da, včeraj je še bilo, ampak danes pa stane toliko. Trgovski gremij je sklenil. Pa kaj hočete? Malo se jezite, ne pomaga vam nič, trgovci imajo svoje društvo ali organizacijo. Ali jo imate vi? V našem mestu so vsi trgovci v eni edini organizaciji. Vera in narodnost ne igrajo nobene vloge. Tam so internacijonalni! Neštetokrat smo slišali »modre« ljudi govoriti, »češ« kaj nam pomaga večje plače zahtevati, saj bo potem zopet vse dražje in smo zopet tam kje smo bili. Samo trgovci bodo zopet imeli dobiček od tega. No, največji del železničarjev ni od 1. 1920 ničesar dobil, drugi pa prav malo, a državni uslužbenci pa tudi niso dobili kaj posebnega in vendar so cene šle svojo pot in danes je taka razlika v plačah in cenah, kot še nikoli. Nam bi seveda bilo mnogo ljubše, če bi cene šle dol namesto gor. Saj papirja ne moremo jesti niti se žnjim oblačiti, in če gospoda »državotvorci« hočejo, naj ukrenejo, da bo tisto razmerje kot je bilo recimo 1. junija 1920. Vlada bi lahko ukrenila, da bi vsaj tiste vrste blaga, ki se pridelujejo doma, bile ceneje, toda ne. Italijani, Angleži, Francozi in tako dalje, dobe naše prllelke mnogo ceneje kot mi. Ne glede na to, da so plače v vseh drugih državah večje kot pri nas. Vlada bo morala najti sredstva, za povišanje plač. Stroški bodo ogromni, toda državni uslužbenci in železničarji niso krivi, teh razmer, nasprotno, oni so vedno svarili, toda vlada se ni zmenila za to. Samo ministri in poslanci so si od časa do casa zvišali »dodatke na skupoču« ne po en dinar na dan, temveč po 60 Din in več. Če bi se bilo sproti povišavalo dohodke, tako kakor so naraščali izdatki, bi bila stvar mnogo lažja kot je sedaj. Privatni podjetniki so imeli več umevanja za eksistenco svojih uslužbencev in delavcev, vlada pa se je raje skrila za zakon o zaščiti države. Toda, vsaka sila do vremena. Saj je še mogočni Bismarck rekel, da se na bajonetih ne more sedeti. Najprej dobre razmere v državi, potem pa naj bo z zaščito kakor hoče. Saj državljani ne bodo tako nespametni, da bi bili proti državi, v kateri se jim dobro godi. Če se jim pa ne bo dobro godilo, tedaj pa ne pomaga noben zakon. Če pa že mora biti tak zakon, tedaj pa naj bo za vse državljane, in v prvi vrsti proti sovražnikom ljudstva. Kje so pa ti, to pa vsak dandanes dobro ve. Naši gospodje mogotci se mnogo okoli po svetu vozarijo, toda ne vidijo menda nič, kako se vlada drugod. Naj si vzamejo vzgled od Čehoslovaške in naj vstvarijo takšne življenske pogoje za železničarje in druge javne nameščence, kakor so tam, pa jim ne bo treba toliko skrbi za varnost »države«. Mi bomo priobčili tu doli par tabel, iz katerih bodo razvideli naši sodrugi, kakšne razlike obstojajo v plačah tam in pri nas. Naj bolje je, če številke govore. One so zanesljive in neizpodbitne. Stalna plača Krajevna doklada Enotna draginjska doklada Stopnja letna mesečna II Praga 90% . 80% 70% I. razred samski 11. razred brez otrok III. razred 1 otrok IV. razred 2 otroka V. razred 3 otroci VI. razred 4 otroci VII. razred 5 otrok VIII. razred 6 otrok letno -m j) letno Š ~~^ letno 'J JS ■*> H letno ■a JU rH letno mes. letno t» v e letno mes. letno mes. letno mes. letno to 8 S letno 1 'S3U1 _ letno «fl 6 1 4200 350 1200 300 1080 270 960 240 840 210 4620 385 6096 508 6696 558 6096 508 6696 558 6096 508 6696 558 6096 508 2 45(10 380 1308 327 1176 294 1044 261 912 228 4464 372 5940 •195 6540 515 5940 495 6540 545 5940 495 6540 545 5940 495 3 4908 409 1404 351 1260 315 1128 282 984 246 4320 360 5796 183 6396 533 5796 483 6396 533 5796 483 6396 533 579S 483 J* 4 5436 453 1560 390 1404 351 1248 312 1092 273 4092 341 5568 464 6168 514 5568 164 6168 514 5568 ■161 6168 514 5568 464 5 5952 496 1704 426 1536 384 1368 342 1200 300 3876 323 5352 446 5952 496 5352 446 5952 496 5352 446 5952 496 5352 446 -c 6 6480 540 1860 465 1668 417 1488 372 1296 324 3756 313 5316 413 5916 493 5316 443 5916 493 5316 443 5916 493 5316 443 a 7 7008 584 2004 501 1800 450 1608 402 1401 351 3720 310 5280 440 5880 490 5280 440 5880 490 5280 440 5880 490 5280 440 Im 8 7536 628 2160 540 1944 486 1728 432 1512 378 3492 291 5052 421 5652 471 5052 421 5652 471 5052 421 5652 471 5052 421 “O 9 8052 671 2304 576 2076 519 1848 462 1620 405 3276 273 4836 403 5436 453 4836 103 5436 453 4836 403 5436 453 4836 403 0 10 8580 715 2460 615 2208 552 1968 492 1716 429 3048 254 4604 384 5208 434 4608 384 5208 434 4608 384 5208 434 4608 384 a* 11 9108 759 2604 651 2310 585 20“8 522 1824 456 2820 235 4380 365 4980 415 4380 365 4980 415 4380 365 4980 415 4380 365 12 9636 803 2760 690 2484 621 2208 552 1932 483 2592 216 4152 346 4752 396 4152 346 4752 396 4152 346 4752 396 4152 346 13 10152 846 2904 726 2616 654 2328 582 2040 510 2376 198 3936 328 4536 378 3936 328 4536 378 3936 328 4536 378 3936 328 14 10680 890 3060 765 2748 687 2448 612 2136 534 2148 179 3708 309 4308 359 3708 309 4308 359 3708 309 4308 359 3708 309 1 3684 307 1056 264 948 237 840 210 | 744 186 4836 403 6312 526 6912 576 6312 526 6912 576 6312 1 526 I 6912 576 6312 526 2 4032 336 1152 288 1014 261 921 231 816 204 4692 391 6168 514 6768 564 6168 514 6768 564 6168 514 ! 6768 564 6168 514 3 4380 365 1260 315 1128 382 1008 252 876 219 4548 379 6024 502 6624 552 6024 502 6624 552 6024 502 6624 552 6024 502 — 4 4728 394 1356 339 1224 306 1080 270 948 237 4392 366 5868 487 6468 539 5868 489 6468 539 5868 489 6468 539 5868 489 5 5076 423 1452 363 1308 327 1164 291 1020 255 4248 354 5724 477 6324 527 5724 477 6324 527 5724 477 6324 527 5724 477 4> 6 5436 453 1560 390 1404 351 1248 312 1092 273 4092 341 5568 464 6168 514 5568 464 6168 514 5568 464 6168 514 5568 464 M 7 5784 482 1656 414 1488 372 1320 330 1164 291 3936 328 5412 451 6012 501 5412 451 6012 501 5412 451 6012 501 5412 451 3 8 6132 511 1752 438 1584 396 1404 351 1236 309 3900 325 5460 455 6060 505 5460 455 6060 505 5460 455 6060 505 5460 455 9 6480 540 1860 465 1668 417 1488 372 1296 324 3756 313 5316 443 5916 493 5316 443 5916 493 5316 443 5916 493 5316 443 D 10 6828 569 1956 489 1764 441 1560 390 1368 342 3600 300 5160 430 5760 480 5160 430 5760 480 5160 430 5760 480 5160 430 11 7176 598 2052 513 1848 462 1644 411 1440 360 3648 304 5208 434 5808 484 5208 434 5808 484 5208 434 5808 484 5208 434 12 7536 628 2160 540 1944 486 1728 432 1512 378 3492 291 5052 421 5652 471 5052 421 2652 471 5052 421 5652 471 5052 421 13 7884 657 2256 564 2028 507 1800 450 1584 396 3336 278 4896 408 5496 458 4896 408 5496 458 4896 408 5496 458 4896 408 14 8232 686 1 2352 588 2124 531 1884 471 1644 411 3192 266 4752 396 5352 446 4752 396 5352 446 4752 396 5352 446 4752 396 Doklada za otroke uslužbencev in poduradnikov 900 75 1800 150 2700 525 3600 300 4500 375 5400 450 * Plače, ozir. doklade so v čehoslovaških kronah. j V tabeli, iz katere so razvidne plače in dra-ginjske doklade naših tovarišev na Cehoslovaškem bodo naši sodrugi lahko nekaj opazili, kar karakte-rizira resnični demokratizem in to je, da so dravinjske doklade pri onih uslužbencih, ki imajo najmanjšo temeljno plačo, najvišje, nasprotno pri onih, ki dobivajo najvišjo temeljno plačo, so dravinjske doklade najnižje. Tabela, ki velja za sluge, velja tudi za delavce, tudi tu je demokracija doma. Pod-uradnik pa na Cehoslovaškem postane lahko skoraj vsak uslužbenec, ki je količkaj sposoben in inteligenten ter se ga ne vpraša, koliko srednjih šol je izvršil, kot to predvidevajo razni načrti službenih pragmatik v Jugoslaviji. V lepšo ilustracijo priobčujemo obenem tabelo plač takozvanih »lahkih« delavcev na jugoslovanskih železnicah, da bo lahko vsakdo razvidel, kakšne strašne razlike so v gohodkih naših železničarjev in čehoslovaških, ki so še pred petimi leti delili usodo z nami. Priporočamo naši buržuaziji, da si dobro pregleda te razlike. Saj ona dan na dan kriči, da smo osvobojeni in da bi morali biti zadovoljni. Plačilna svota po številkah ni merodajna koliko kdo zasluži, marveč je merodajna kupna moč. Mi denarja ne potrebujemo, marveč življenske potrebščine. Bela moka stane na Cehoslovaškem 4 Kč kilogram. Pri nas pa 8 Din. Uslužbenec z začetno plačo v Pragi si za celo mesečno plačo, t. j. 798 Kč lahko kupi 199 kilogramov bele moke. Naš delavec istotako z začetno plačo v Zagrebu ali Mariboru si lahko kupi za celi mesečni zaslužek 68 kilogramov bele moke. Iz navedenega izhaja, da zasluži Cehoslovaški železničar ravno trikrat toliko kot naš. Naš železničar sme pojesti dnevno samo 34 dkgr. češki pa 100! Da je tedaj čehoslovaški železničar toliko na boljšem kot naš. še ni rečeno, da je čehoslovaški s tem zadovoljen. Nasprotno. Ravno sedaj se vrši tam srdit boj proti znižanju prejemkov. Tabela, ki smo jo tukaj priobčili, vsebuje že znižane plače in sicer od 1. aprila 1923. V obrambo svojih pravic so stvorih čehoslovaški železničarji koalicijo in sicer: »Unija« čehoslovaških železničarjev, to je socialistična strokovna organizacija. Nadalje »Društvo strojevodij«, »Uradniško društvo« in končno »Eisenbahner-Ver-band«. Poleg teh organizacij postoja seveda neizogibna narodna »Jednota«, ta je sorodna naši »Zvezi«, katere zastopniki, so v parlamentu glasovali za znižanje plač. Zato pa sedaj dobiva že zasluženo plačilo s tem, da železničarji v masi izstopajo iz nje. Češki sodrugi so ponosni na svojo organizacijo, ki šteje 70.000 članov in ki ima jasen odsev v njihovih plačah. Kakršna je organizacija, takšne so plače; tega bi se moral vsak železničar zavedati. To velja še posebno za železničarje v reakcionarni državi, To ne objavljamo samo za železničarje, marveč v prvi vrsti za široko javnost. Mi ne bi radi videli, da bi se zopet to ponavljalo, kar se je delalo povodom železničarskega o j Mesečni zaslužek za 30 dni v dinarjih -5 +* oženjen oženjen oženjen oženjen oženjen oženjen oženjen J3 brez otrok z 1 otrokom z 2 otrokoma s 3 otroci s 4 otroci s 5 otroci s 6 otroci 1 540 — 630-— 720" — 810— 900— 990— 1080— 1170— 5 564— 654-— 744-— 834— 924— 1014-— 1104— 1194*— 10 594— 684'— 774-— 864— 954— 1044*— 1134— 1224"— 15 615-— 705'— 795— 885— 975— 1065-— 1155-— 1245*— 20 654-— 744'— 834— 924— 1014*— 1104-— 1194-— 1284*— 25 678- — 768-— 858— 948— 1038- — 1128-— 1218-— 1308-— 29 690— 780— 870’— 960— 1050-— 1140 — 1230— 1320-— Plača in dravinjske doklade progovnih delavcev za 25 dni v dinarijh 1 450’— 525— 600"— 675— 750— 825— 900— 975— 5 470— 545— 620"— 695— 770-— 845— 920-— 940"— 10 490— 565— 640 — 715-— 790'— 865— 940'— 960-— 15 507-50 582-50 657-50 732 50 807'50 882 50 957-50 97750 20 54005 61505 69005 75505 84005 91505 990-05 101505 25 56005 63505 71005 775 05 86005 935'05 101005 1035 05 29 570 05 645-05 72005 78505 870-05 945-05 1020 05 1045-05 štrajka 1. 1920, ko so skoraj vsi slovenski meščanski listi, zlasti dnevniki, javnost begali s tem, da so prinašali fantastične številke (potvorjene) o železničarskih plačah. Radi tega bomo to številko poslali vsem uredništvom in tudi nekaterim poslancem. Naj si merodajn krogi vse to dobro preštudirajo ter našega krušnega vprašanja ne polagajo na dolgo klop. Mera je polna in če se bo kaj zgodilo, kar je neizbežno, tedaj se naj nikar ne išče protidržav-nih elementov tam kjer jih ni marveč tam kjer so! V prihodnji številki bomo priobčili tudi tabelo plač čehoslovaških železniških uradnikov. Volilne obljube. Mariborskim delavcem delavnice, kurilnice in progovne sekcije je še v živem spominu mesec majnik 1922 Delavstvo se je takrat nahajalo v o-bupnem položaju in ker je uprava južne železnice imela gluha ušesa kot vedno, zato ji je moralo delavstvo bolj glasno povedati, da ni moglo z dotedanjimi prejemki več živeti. (Saj se danes zopet nahaja v takšnem položaju!) Zato je prišlo do nečesa, kar imenuje železnica: pasivno resistenco. Odgovor je bil, da je uprava južne žel. delavce iz-prla. namesto, da bi se bila z njimi sporazumela in jim plačo za devet dni odtegnila. Po 6 mescih je prišlo po raznih intervencijah do zaključka, da se bo dalo delavcem, kar jim že dolgo pripada to je plačo za devet dni. Izplačalo naj bi se koncem decembra 1922 in naj bi se to izplačalo pod imenom: »novoletno darilo«. Ravnateljstvo si je hotelo pridržati, da ono določi svote za vsakega posameznega delavca, koliko bi se mu naj izplačalo. Toda, zaupniki smo s svojim zastopnikom dr. Škapinom to odklonili, ker bi na ta način lahko kak delavec dobil tudi samo 10 K namesto 1200 K. Gotovo bi se to zgodilo z delavci, ki ne znajo na kolena pasti pred g. predpostavljenim. Do nadaljnih razprav ni prišlo. Toda prišle so volitve, dan ko se potrebuje delavskih glasov, ki jih potrebujejo razni ljudje kot lestvičnih klinov, da zlezejo kvišku. Seveda, ti ljudje dajejo obljube vsake štiri leta tri dni pred volitvami oz. na dan volitev. In tako je bilo pred 18. marcem. Že dne 10. marca smo slišali o izplačilu devetdnevne mezde. Nekoliko dni pozneje pa pridejo sam namestnik velikega župana g. dr. Pfeifer z »uradnim« obvestilom, da dobimo devet dni izplačanih v polnih zneskih. Ker pa se to obvestilo ni strinjalo z obvestilom ravnateljstva južne železnice, smo se informirali pri načelniku delavnice, kaj je res. Na to smo napravili zapisnik potoni katerega smo jasno zahtevali pojasnil, kaj je z dr. Pfei-ferjevo obljubo, ki se sklicuje na g. ravn. Šega, ki mu je baje zagotovil, da se bo izplačalo. Toda gospodje pri ravnateljstvu v Ljubljani so bili užaljeni radi take odločne zahteve in so sistirali svoja dva dopisa, s katerima bi se naj bilo dovolilo izplačilo »velikodušnih« podpor ter delavstvu izjavili: da, vaši zaupniki so krivi, če ne dobite za praznike denarja. Da, sedaj je pa ogenj v strehi! Seveda so šli zaupniki slej ko prej intervenirat. Toda z zaupniki, ki proti ravnateljstvu predstavljajo 2000 delavcev, se postopa kot z berači. Končno so vendar izplačali z odtegnitvijo 2—40 Din pri poedinih. Da, ali to je veljalo samo za delavnico in kurilnico, ne pa progovno sekcijo. Pripomnimo naj, da so za sekcijo bile tožbe pri sodišču vložene ter razprave razpisane. Toda ravn. ni našlo za umestno, da bi se poravnalo, (seveda bi njegov prestiž preveč trpel) da bi tudi ti »lahki« delavci prišli do svojih pravic, ki gotovo krvavo zasluženi denar nujno rabijo. Oni rhenda »lahko« prenašajo prage, tračnice in razne druge »lahke« stvari. Tako je prišlo dne 13. aprila do razprave, ki je trajala od 8. in čez 12. uro «poldne. Pri tej razpravi se je tudi gosp. sodnik prepričal o človekoljubnosti naše uprave. Takoj v začetku jc njen zastopnik izjavil, da ravn. ni razprav ljalo z dr. Pfeiferjem niti s Hribarjem, najmanj pa z Nahtigalom. Čudna stvar, kaj ne?! Res, čudne stva ri se godijo ob volitvah. Potek razprave je šel dalje in je prišlo do zapisnika in plačilne pole, katero je napravil prijatelj delavstva g. Rameli. Dasi je mož delal po svoji najboljši volji, vendar je napravil jako slabo za delavce. Vse kar se ni vjemalo in ni moglo biti, je odgovoril: se ne spominjam več! Tako je bila stvar končana samo za one, ki so tožili za svote do 100 Din in po izjavi g. dr. Žnuderla, je pravda za 14 delavcev dobljena. Pa tudi za druge stoji zelo ugodno. Potek cele razprave in rezultat bomo poročali. Delavci, vidite, kako se igrajo z nami. Naredimo konec in vstvarimo močno enotno organizacijo, ki bo napravila red! Dnevne vesti in dopisi. »Izenačenje«. Kaj je to izenačenje, so se radovedno povpraševali železničarji zlasti od volitev sem. Radikalni listi so prinesli par dni pred volitvami senzacijonalno vest, da bo minister saobra-čaja zenačil draginjske doklade železničarjem. No in minister je tokrat držal res besedo. Kaj je zenačil? Prečanska mesta, ki so bila preje degradirana na srbske vasi — bila so namreč v tretjem draginj-skem razredu kot sela v Srbiji. Sedaj pa pridejo zopet naša mesta v II. draginjski razred. In kakšen je efekt? Efekt je, da dobe vsi uradniki in podurad-niki po 2 Din več na dan. Sluge pa ne bode nič! Isti so imeli v tretjem razredu 18 Din pa bodo tudi v drugem imeli 18 Din. Delavci pridejo iz V. in VI. v III. razred in bodo imeli 15 Din oni iz tretjega v drugega bodo imeli 17 Din in rokodelci, ki imajo 20 let službe dobe tri Din več Uradniki dobe stanarin-sko dnevno doklado od 2—23 Din. Tisti, ki največ ima, bo dobil največ in tisti, ki ima malo več kot nič. bo dobil — nič! Uslužbenec bo dobil 5 Din mesečno, uradnik pa 23 dinarjev dnevne stan. doklade! Delavci po sploh lahko stanujejo za plotom! Na drugem mestu objavljamo plačilni red iz čehoslo-vaške. Tam imajo takozvano krajevno doklado, ki stanarino deli na 4 razrede in sicer 100, 90, 80 in 70 odstotkov. To pa dobe vsi železničarji in to je pravično. Kazen radi prekoračenja osemurnika. Naši delodajalci se trudijo, da bi dokazali, kako nemški delavci prostovoljno delajo dve uri dnevno zastonj za državo in se čudijo, kako so naši delavci nepa-trijotični, ker nočejo več kot 8 ur dnevno delati ne za kapitaliste in ne za državo in za nikogar, ker smatrajo da v osmih urah storijo dovolj za vse potrebe družbe. Kako so ti naši kapitalisti lagali s svojimi poročili o podaljšanju delovnega časa v Nemčiji, smo mi vedno povdarjali in to povdarjaino tudi danes: Res so nemški kapitalisti napeli vse sile za podaljšanje delovnega časa. Toda nasprotno temu je nastal odločen odpor socialistično organiziranega delavskega razreda, ki je nasprotno zah teval od države, da se vsaka kršitev osemurnega delavnika po zakonu kaznuje. Delodajalci so proti tej delavski zahtevi vodili energičen boj, toda oni so končno podlegli, ker je pritisk organiziranega in socialistično izšolanega delavskega razreda bil močnejši, pa je država morala izdati naredbo o kaznovanju prestopkov osem-urnika. Delavski razred Nemčije vodi sedaj nadaljno borbo, da državo prisili, da spremeni to naredbo v zakon, ter ga izvede. A istotako vodi borbo proti vsem delodajalcem, da v kali zatre vsako misel na podaljšanje delavnega časa. Naj bi si naši sodrugi vzeli nemške delavce za vzgled! Zdravnik ali konjederec! V Virovitici se nahaja neki železniški zdravnik po imenu dr. Žma-gac. Mnogi železničarji se nam pritožujejo, da jih ne priznava bolnim tudi tedaj ne, ko se niti ganiti več ne morejo. Tako se zgodi, da so železničarji res bolni, ker ne morejo delati ampak ne dobe nobene podpore; razen tega so v nevarnosti, da zgube službo, ker jim »zdravnik« pravi, da lahko delajo, a oni v resnici ne morejo delati. Dr. Žmaguc je mlad človek, pa je verjetno, da je on v vojni, ko se je z ljudmi grše postopalo kot z živino, se naučil tako z vojaki postopati in sedaj misli, da je treba s to prakso pri železničarjih nadaljevati. To- da ne verjamemo, da bo s tem postal slaven zdravnik, zato bi bilo v njegovem interesu, da bi se zavedal, da so železničarji tudi ljudje in sicer tisti, ki največ trpe in bi radi tega moral več obzira imeti do njih. To smo prevedli iz našega hrvatskega glasila. I'a slavni dr. Žmaguc bi lahko našel tudi pri nas vernih posnemalcev. Tako je pred nedolgim časom bol podoben slučaj v Rušah z enim vrhstavb nim delavcem, ki je trpel na hudi naduhi in ni mogel absolutno takozvanega »lahkega« dela opravljati, to se pravi osem ur dnevno s krampom kopati ter prage in tračnice prenašati. Mož je nekoliko mescev ležal, končno pa ga je gospod zdravnik poslal v Ljubljano k g. dr. Geigerju v takozvani nad-pregled. Seveda ga je g. Geiger spoznal za simu-lanta ter ga spodil. Mož je prišel domov, toda delat ni mogel iti, marveč je šel v — postelj. Ko mu je postalo posebno slabo, tedaj je šla soproga po gospoda železniškega zdravnika, ki je prišel k njemu na dom, toda ne več kot železniški zdrvanik marveč kot privatni. Seveda mu je ubogi revež moral obisk plačati. Pri tej priliki je g. dr. spoznal progovnega sužnja za nevarno bolnega, kar pa preje ni hotel kot železniški zdravnik storiti. Pri tej priliki ga je žena delavčeva prosila naj mu da pismeno spričevalo, da je res težko bolan. Toda g. doktor tega ni storil, rekel je, da tega ne sme! Sedaj se je bal g. šefzdravnika, ki stoji na stališču, dokler železničar ni podoben škeletu, toliko časa ni bolan! In gosp. dr. Geiger rad daje drugim svojim polegom, ki v praksi gotovo ne zaostajajo za njim, lekcije, ako ne pazijo in puste ljudi »simulirati«. Ne bomo zahtevali od zdravnika nemogoče stvari. Pri vsej praksi se lahko včasi zmoti, zlasti kar se notranjih bolezni tiče. Saj ni. da bo mogel vsakega človka znotraj videti, za to pa mora seveda nekaj verjeti in g. dr. Geigerju so se tudi takšne »entgleisunge« večkrat zgodile, zlasti v vojnem času, da je pustil ljudi, ki so trpeli na veriž-niški bolezni, da so po 2, 3 in 4 mesce »bolehali« pa pridno kupčije izvrševali, med tem, ko so ravno oni, ki niso niti vinarja »zaslužili«, morali včasih slišati levite če so bili po 8 ali celo 14 dni v bolnem stanju. I o konstatiramo, ne da bi imeli namen niti gospodu šef zdravniku niti tistim srečnim, ki so si znali rešiti položaj, četudi so se včasi zaničljivo onim rogali, ki niso bili tako ^brihtni« kot oni. Vedeli smo, da zdravnik ni namenoma podpiral njih špekulacije. Ali danes sedi gospod šefzdravnik na visokem konju in ni več zmotljiv in daje lekcije ne le bolnikom, marveč tudi starini zdravnikom. Včasih je seveda »entgleisunga«, pa to nič ne de, ampak kadar je človek že škelet, takrat je gotovo bolan !! Ako te kdo udari na desno stran iica, nastavi mu še levo! Tega svetopisemskega nauka so se pri zadnjih skupščinskih volitvah držali mnogi delavci in žal v veliki meri tudi železničarji. S tem so postali, moruda nehote svoji lastni sovražniki in sovražniki onega, kar jim je najdražje na svetu, t. j. svojih žena in svojih otrok. Kdor je sit kruha, ta se lahko prepira za razna državnopravna vprašanja, in ni se mu treba bati, da ne bi radi tega imel na veliko noč svoje običajne potice in drugih dobrot, mnogokrat celo v preobilni meri. Nikdar niso morda kapitalisti srbski, hrvatski in slovenski, s takšnim tekom zavživali svoje velikonočne potice kot so jo letos. Saj so jim viničarji in mnogi drugi trpini prinesli pirhe v podobi krogljic. Tudi gospod župnik so peli z veliko večjim naglasom svojo Alelujo in požegnali tistim, ki so imeli kaj prinesti. Kaj je pa delavec letos nesel k žegnu? Morda še nikdar ni imel proletarijat tako žalostne velike noči, kot jo je iml letos. Jugoslovensko delavstvo, namesto, da bi skušalo vstati iz socialno-političnega groba in se otresti gospodarske sužnjosti, je storilo obupen čin, ki je podoben samomoru, s tem, da je izročilo vso moč svojim izkoriščevalcem, kapitalistom. 80 odstotkov je delavstva in kapitalisti so dobili 99 odstotkov mandatov. In kje so vzroki temu? Prvi in glavni vzrok je pri delavstvu samem in sicer v tem, da se je počepalo. Razni demagogi so ga prevarili kazoč mu drugo pot, po kateri bi se naj prišlo mnogo hitreje do cilja. In trpeče delavstvo se je dalo zbegati ter se pustilo M v zagato, iz katere vodi samo ena pot to je M, — nazaj. Karl Marx je pokazal proletarijatu pravo pot. ki je sicer nekoliko daljša toda zato neizgrešljiva. re volitve so jasno pokazale, kakšna škoda je za delavstvo, če ni razredno zavedno in ne zna razločevati prijatelja od sovražnika. Pokazale pa so tudi da je samo majhen korak od takozvanega laži- komunizma do najreakcijonarnejšega klerikalizma. Vse kar je bilo od pred vojne trdnega ter razredno izšolanega, je ostalo zvesto načelom marksizma. In vse ono, kar je pridrvelo po prevratu v proletarske vrste, je tudi hitro obrnilo hrbet socializmu. Vsi oni elementi ala Nahtigal, ki so druge pornan-drali pod seboj ter si s komolci napravili pot do prve vrste, so tudi proletarijat izdali ali ga vsaj skušali izdati. Naj se starim borcem očita, kar se hoče, morda so zakrivili to, da niso znali slediti duhu časa, ali nepoštenega se jim vendar ne more ničsar dokazati. Ce bi bilo delavstvo Sebi o-stalo zvesto, tedaj se nebi moglo zgoditi, da bi včerajšnji »komunisti« volili danes Radiča ali celo Korošca. Ce vprašaš mlajšega železničarja, -akaj je vo II klerikalce, ti tfa odgovor: »Zato, da bomo videli kaj bo Korošec za nas storil.« Če bi to bil kak novi mesija, ta Korošec in ga ne bi že poznali, tedaj bi naj že bilo, toda ravno dr. Korošec je prišel z naj večji m bičem. Res je sicer, da so pod njegovo vlado dobili železničarji nekako zvišanje draginj-skih doklad. Ali najprvi čin Korošca je bil, da je uničil protokol sporazuma in izdal zloglasni pri-vremeni pravilnik, s katerim je marsikaj poslabšal, tako n. pr. dopuste, in čezurno odškodnino za nastavljeno osobje in odpravil vsako zastopstvo osob ja, ki je bilo predvidjeno v protokolu sporazuma. Korošec je raje pustil 14 dni štrajkati, kot bi se bil pogajal z zastopniki osobja in je vrgel preko 3000 železničarjev na cesto ter dovolil na nje strejati. Noben minister ni železničarjem storil toliko gorja kot ravno gospod dr. Korošec. Draginjske doklade je dovolil iz strahu želzničarjem, ker je videl že-ezno vstrajnost železniškega osobja. Izkušenj je torej bilo dovolj in vendar so šli železničarji še en-ra iKi ed! Naj si železničarji dobro zapomnijo, da bodo klerikalci njih interese izdali, izdali preje trikrat, ko bo petelin zapel enkrat! Denuncljanti! Ker železničarji »Zvezo« vedno v večji meri zapuščajo, zato tudi »Zveza« obrača železničarjem hrbet in se oprijemlje poslov, ki so najmanj železničarski. Zvezarska gospoda je začela igrati čimdalje bolj nedostojno vlogo, ki si jo je sploh mogoče misliti s tem, da denuncira revne m izmučene železničarje. Kot najboljši dokaz zato nam služi njih lastni organ: »Jugoslovanski železničar«, ki je dosedaj to svojo vlogo vršil bolj zvito m prikrito, ampak v številki od 20 februarja t. 1. se je čisto do nagega razzgalil pod naslovom: »Odločno protestiramo« ne zahteva nič več, kot, da se nekoliko desetin železničarjev takoj iz službe odpusti ali pa upokoji, samo radi tega, ker so kot jugoslovanski državljani bili ostali v službi na povojnem italijanskem ozemlju in kot takšni bili od Italijanov skozi ^ dalj časa neusmiljeno trpinči in zapostavljeni. Trpeli so kot sužnji, ne da bi bili kaj zakrivili. Razume se, da so neštetokrat prosili in zahtevali, da se jih prestavi tja, kamor so pristojni, to je v Jugoslavijo, v pričakovanju, da bodo imeli tukaj v svojem rojstnem kraju končno mirno življenje. Nobeden ni pričakoval, da se mu te prošnje ne bi izpolnilo. Najmanj pa je pričakoval, da bo v svoji »domovini« zadel na sovražnike. In najmanj so ti ljudje pričakovali, da se bo našla organizacija, ki se sicer rada pobaha, da »ščiti« interese železniškega osobja, a se nasprotno izkaže kot sovražnica tega osobja. Namesto, da bi jim šla na roko ter jim pomagala pri preseljevanju itd. ter jim skušala o-blažiti njih neznosno stanje, jih skuša denuncirati kot »nemčurje« in brezdomovince in podobno, kar bi pač bolj vplivalo, da bi se jih še bolj upropastilo. To sramotno vlogo proti železničarjem igrajo zve-zarski kolovodje brez vsakega sramu. Njim ni glav no to, če je kdo dober železničar, če itna vsa prava, ki mu gredo itd. Stvarni položaj železničarjev je za zvezarje samo objekt za demagogijo in fraze, da najdejo za svoj nepotreben obstoj opravičilo. Sreča je, da se zvezarskim frazam, vedno manj verjame in mi smo globoko prepričani, da ni več daleč čas, ko jih bo hudič vzel popolnoma, ker noben poštenjak ne more z njimi delati. Da jih bo čim prej konec, bo velika sreča za vse železničarje zakar skrbe v pretežni meri oni sami. V istem članku pravijo: »budno bomo zasledovali to importno akcijo protinarodnega življa in se poslužili vseh sredstev (tudi denuncijacij) da jo onemogočimo.« Torej »Zveza« neha biti samo >vstrokovna« železničarska organizacija. »Zveza« prevzema že čisto policijsko službo za denuncijacije vseh tistih poštenih železničarjev, ki ne trobijo v njen rog. Bolj nizko res niso mogli pasti! Poživljamo vse razredno zavedne železničarje, da pridno delajo na či- ščenju še postoječe zvezarske mlakuže ter da se organizirajo v organizaciji, ki ščiti njihove interese brez ozira na narodno, versko ali politično pripadnost, v Savez železničarjev Jugoslavije. Objava št. 271. Pod številko 46.368 od 26. novembra 1920 1. Ravnateljstvo državnih železnic Beograd objavilo je sledeče: § 1 a. Stalni in začasni uradniki, poduradniki in sluge; b) pomožno osob je, uradniki, poduradniki, pripravniki, rokodelci itd. so samo stalni t. j. če služijo več kot eno leto, imajo nravico na legitimacije za vozne ugodnosti. Med tem, če tudi je ta objava stalno v veljavi, se nam vendar osobje beogradskega ravnateljstva pritožuje, da se tam delavcem krati te predpisane pravice. Beogradsko ravnateljstvo bi dobro storilo, če bi se za to zanimalo. Ptuj. Neodvisna strokovna organizacija je poslala tudi nam svojo okrožnico, s katero skuša cepiti našo organizacijo. V celi tej okrožnici je samo en resničen stavek, ki pravi da je razcepljenost, ki vlada danes med železničarji tudi eden izmed glav nili vzrokov naše današnje bede. Mi to dobro vemo, zato smo v naši organizaciji edini kot en mož in bomo prepovedali dostop vsem, ki pravijo hinavsko, da je hudo, ker smo tako razcepljeni, a prihajajo na novo cepit. Tisti ki nam pošiljajo to okrožnico so razbili našo nekdaj tako močno železničarsko organizacijo, zato naj nas pustijo za vedno pri miru. V njihove vrste si želi k večjemu kak radikalec, ki bi hotel biti poslanec, a takih ljudi pri nas ni. Zato iz neodvisne moke pri nas v Ptuju ne bo kruha. — Železničarji. Ptuj. Dne 26. februarja se je vršil v Ptuju velik železničarski shod z dnevnim redom: Protest proti zavlačevanju rešitve železničarskih zahtev. Shod se je vršil v prostorih gostilne pri »Pošti«, ki ga je otvoril ter mu predsedoval sodr. Vodovnik, predsednik podružnice. Poročal je sodrug Pongračič o položaju železničarjev, ki je od dne do dne slabši. Za tako mizerijo nosijo odgovornost vse meščan-1 ske stranke, ki cel čas niso posvečale železničarskemu vprašanju nobene pažnje. Med tem, ko se je reševalo kot nujno: vprašanje žandarjev, vojske in policije, se je železničarsko vprašanje puščalo popolnoma na stran. Da še več. Vladajoča buržuazija misli, če je vprašanje žandarjev rešeno, da je s tem tudi obenem železničarsko rešeno. Resničen položaj železničarjev je danes tak, da oni dobesedno umirajo od gladu in pomanjkanja. Seveda so tudi temu železničarji sami veliko krivi, to pa tisti, ki nimajo smisla za organizacijo in kot takšni niso sposobni, da bi se mogli uspešno boriti za svoje pravice. Da preneha nečloveško postopanje z železničarji od strani vladajoče buržuazije, je njuno potrebna organizacija in razredna vzgoja železničarjev, da se jih tako pripravi za uspešen boj. To je edino prava pot, po kateri morejo železničarji priti do zaželjenega cilja, t. j. do zboljšanja svojega gmotnega položaja. Na predlog sodruga Vodovnika je bila sprejeta resolucija s katero se od prometnega ministra zahteva, da predložene zahteve odobri in da se s povišanjem prejemkov položaj železničarjev zboljša. Sklenjeno je bilo, da se resolucija pošlje naravnost na prometno ministrstvo, na kar je bil shod zaključen. Poljčane. Tukajšnji gospod revident progovni mojster Rottman je zaradi svojih burk na daleč znan, posebno radi »pristne narodnosti«. Bil je že oštet v časopisju, pa zaman; on se le za 14 dni poboljša, češ, sedaj je pa že dobro! Ta le pospodek misli s svojim nacijonalizmom vse prevladati, ne samo železničarje, ampak vse ljudi, kakor da bi bil poglavar v Poljčanah. Svojo službo opravlja za-eno z lesno trgovino; on je nekak podjetnik, ki les za družbo prevzema in na režijski račun za železnico pošilja. To traja že čez dve leti. vagon za vagonom na račun, kakor da gre za železnico. Kako to, da nihče ne pogleda v te razmere. Raznovrstni protokoli, ki jih je imel z železničarji zaradi šikaniranja so kar izginili. Pred kratkim si je dovolil ta gospod celo turnus čuvajev na Ponikvi reducirati, kar ga prav nič ne briga, ker je zato nekdo drugi merodajen. Sicer pa ima tozadevno ravnateljstvo za odločati, ne pa kaki revident 111. razreda. Ta gospod se ponosno trka na narodno naprednost zato pa s svojimi uslužbenci istega naroda po suženjsko postopa, kakor v starem veku za časa desetine in tlake. Vprašamo gospoda veli-kaša, kako mu je zadnjič kaj ugajalo v "ostilni pri Damšetu, ko je goste kritiziral vsled preobilo zav-žite božje kaplice ter radi nadlegovanja bil nri vratih na prosto postavljen, da je v veži zrak srkal ter zraven s spodnjim delom telesa dobrega boga hva- j lil, ker so bile noge prešibke. Prihodnjič več. — Fant iz Fare. Zedinjenje železničarjev Združenih držav. Dne 17. novembra 1922 se je vršila v Chicagu seja odborov Železničarske zveze severoamerikanske in amerikanske federacije železniških delavcev, v kateri je bila sklenjena fuzija obeh zvez. Sklep mora še biti po članih odglasovan. Ker je pa gotovo, da se bo 99 odstotkov članov za zedinjenje izreklo, radi tega je to glasovanje samo formalnost. Medtem bodo obe organizacije imele skupno upravo in od 1. decembra nastopajo kot ena edinstvena korporacija. Glasom pravil, se nova organizacija postavlja na stališče industrijske enotnosti. Ker se je organizacija po poklicih, ki imajo v modernih razmerah za posledico, prepire, cepljenja in desor-ganizacijo, preživela, je prvi korak k zedinjenju organizacije po industrijah. Nova federacija, ki se imenuje »Amalgamated Railwey Worker« (Zedinjeni železničarji) šteje 150.000 članov. Ker je cilj pokreta industrialno zedinjenje, se računi, da bodo kmalu sledile nadaljne priklopitve. In pri nas v Jugoslaviji? Kaznjenci ali delavci? Obratno ravnateljstvo južne železnice skuša pri vsaki priliki ali izzivati ali omalovaževati železničarje in delavce, ki s" ^od rejeni oblastnim gospodom pri ravnateljstvu. Zadnjič smo priobčili izjavo, ki so jo morali delavci podpisati za prejeto miloščino, in so se na ta način v svoji bedi odrekli zaslužku, ki bi ga jim morala uprava južne železnice izplačati po zakonu za čas izprtja. Te dni so prejeli delavci izkaznice za prejeto orodje in v svoje največje začudenje so se u-verili, da so izgubili svoje ime; na dotični legitimaciji stoji samo še zapisano: delavec štev. 30 ali št. 40, 58 itd. Torej uprava južne železnice je prepričana, da so delavci, ki stoje v njenih delavnicah samo še stroji, ki jih je treba zaznamovati s številkami. Delavci bi si morda priborili svoja imena, upoštevanje s strani kapitalističnega delodajalca in spoštovanje do dela, če bi stopili v organizacijo. Sicer bodo številke ostale in rekli bomo n. pr. kaznjenec št. 10 v delavnici južne železnice. — Morda je pa kak gospod prisostvoval vprizoritvi Rossu-movih Universalnih Robotov in se mu je zazdelo, da človeške stroje, ki molče in delajo kar se jim ukaže lahko takoj s številkami označi; ker smo pa še daleč od »popolacije«, se bodo tisti, ki pri vsaki priliki izzivajo prepričali, ker bodo morali računati s številom — toda organiziranih ljudi! »Neodvisni«. Agitator neodvisne strokovne organizacije je prišel pred tednom v Maribor in je našel v delavnici južne železnice nekaj ljudi, ki jih je pridobil za »neodvisno« železničarsko organizacijo. Zakaj smatrajo »neodvisni« za potrebno, da postavijo svojo organizacijo tam, kjer je delavstvo organizirano v razredno-bojni organizaciji »Saveza železničara Jugoslavije«, bodo sami pojasnili najlažje. Ugotovimo samo lahko, da so vstopili v novo organizacijo tisti, ki so pri volitvah pomagali bur-žuaziji (radikalcem) in dezerterjem iz proletarskih vrst, ki torej v razredni organizaciji nimajo mesta. Tak pojav socialističnemu gibanju more samo koristiti, »neodvisni« se bodo o tem prepričali. Ustanavljati nove organizacije, kjer ni zato nobene potrebe, se pravi razbijati, pa ne združevati, to smo hoteli »neodvisnim« povedati! LISTNICA UREDNIŠTVA. V zadnji števiki smo priobčili dopis nekega lir vatskega sodruga kretničarja, ki je opisal neznosne gmotne razmere železničarja, zlasti onega z večjim številom otrok. V dopisu so bile nekatere netočnosti, ki jih pa sicer uredništvo ni prezrlo, vendar smo dopis priobčili, kakor je bil že preje - rl-občen v hrvatskem »Železničarju«. Prvič pri železničarjih ne pride, v kolikor smo poučeni, maksimiranje v poštev. Drugič — in to je ravno nekatere sodruge posebno razbrilo — cena sladkorju ni več danes 15 Din kilogram, marveč 25—27 Din. Tudi masti se sedaj nikjer več ne dobi po 17.50 Din marveč stane okoli 40 Din. V katerem kotu naše ljube domovine živi tisti »srečni« železničar, ki dobi slad kor po 60 K ozir. mast ^o 70 K kilogram res ne vemo. Ker smo pa svoječasno čitali v »Jutru«, da bo g. minister dr. Žerjav — sedaj v penzijonu — dobavil državnim uslužbencem toliko in toliko vagonov sladkorja in masti po polovični ceni, zato smo mislili, da se je ta čudež vendar kje zgodil. Ako pa to ni bilo, tedaj je pač dotični sodrug ^oral tisti članek spisati takrat, ko so bili še boljši časi. Arbeiter als Förderer der Betriebswirtschaft. ln Amerika gibt es Firmen, in denen die Mitarbeit der Arbeiter an der Verbesserung des Produktionsvorganges seit mehr als zwanzig Jahren gepflegt worden ist. Viele dieser Firmen unterhalten ein eigenes »Vorschlagsbüro« für Verbesse-rungsvoschläge, die aus den Reihen der Arbeiter kommen.Wenn man die Inhaber solcher Firmen fragt, ob die Unterhaltung eines solchen Büros mit einem Stab von Beamten nicht ein Luxus sei, so erhält man immer wieder die typische Antwort: »Das macht sich bezahlt!« So hören wir, dass im Jahre 1921 in einem Werk 80.000 Vorschläge von Arbeitern eingereicht wurden, von denen 30.600 angenommen wurden. Ein grösser Teil dieser Vorschläge bezieht sich auf die Verbesserung des Herstellungsverfahrens, ein anderer Teil auf die Verbesserung der Apparatur und des Zusammenarbeitens der Arbeitskräfte. Das Vorschlagsverfahren ist in den grösseren Betrieben so organisiert, dass in jeder Werkstatt besondere Briefkästen und Vorschlagsformulare breitgestellt werden, auf denen die Arbeiter die. Vorschläge schriftlich einreichen. Die Briefkästen werden täglich geleert. Das Vorschlagsbüro registriert die Eingänge und leitet sie zur Begutachtung an den Betriebsleiter weiter. Erscheint die Anregung beachtenswert, dann geht sie an einen Ausschuss, in dem oft auch die Arbeiter Sitz und Stimme haben. Annahme oder Ablehnung der Vorschläge wird den Antragstellern schriftlich und im Falle der Ablehnung mit einer näheren Begründung zugestellt. Für die Vorschläge werden Belohnungen ausgesetzt, entweder in üeld oder in der Form ehrenvoller Erwähnung, aber auch in der Form des Aufrückens in eine höhere Stellung. Die gewöhnlichen Vorschlagsziele sind: Verbesserung des Herstellungsverfahrens der Maschinen und Apparate, Vergrösserung der Erzeugung und Leistungsfähigkeit, harmonische Zusammenarbeit, Verbesserung der Arbeitsbedingungen, Ersparnisse jeder Art an Zeit, Anstrengung, Stoff und Kraft, Unfallvorbeugung und Erhöhung der Sicherheit. Die »Soziale Bauwirtschaft«, der wir diese Mitteilungen entnehmen, empfiehlt den Grundgedanken dieses Vorschlagsverfahrens unter Vermeidung seines kapitalistischen Einschlages zur Betätigung innerhalb der Bauhütten. »Jeder Verbesse-rungsvorschlag, der in unseren Bauhütten gemacht wird, kommt der Gesamtheit der Mitarbeiter zugute. Die Mitarbeiter unserer Bauhütten sollten mit kritischen Augen den Produktionsvorgang in den Bauhütten betrachten und ihre Verbesserungsvorschläge dem Betriebsvorstand unterbreiten, der dann seinerseits wieder in mindestens vierteljährlich abzuhaltenden Betriebsversammlungen vor der Gesamtheit der Belegschaft des Betriebes über die angenommenen Vorschläge Bericht zu erstatten hätte.« Das gleiche gilt auch für andere gemeinwirtschaftliche Btriebe und — mit gewissen Beschränkungen — selbst für kapitalistische Betriebe. Wo die Arbeiterschaft es durch eigene Anregungen ermöglichen kann, dass mit gleichem Aufwand von Arbeitszeit, Anstrengung, Material und Strom eine erhöhte Produktion erreicht wird, verteidigt sie am besten den Achtstundentag. Im demokratisch geleiteten Betrieb, der allein für solche tätige Mitwirkung der Arbeiterschaft in Frage kommt, bleibt den Betriebsräten die Aufgabe, einer Verschlechte rung der Arbeitsbedingungen und Entlassungen entgegenzuwirken, die hie und da mit der Einführung ergiebiger Arbeitsmethoden verbunden sein könnten. Der 1. Mai muß der Erweckung des jugoslawischen Proletariats dienen. Der 1. Mai muss unter dem Zeichen der Organisation des Wiederstandes gegen das angreifende Kapital stehen. Wir mäßen den Angriff Zurückschlagen, auf den Schlag mit einem Gegenschlag antworten, auf die Offensive mit der Gegenoffensive. Zu diesem Zwecke muss sich die Arbeiterklasse vor allem zu einer einheitlichen Kampfmasse zu> sammenschliessen Izdajatelj: Savez željezničara Jugoslavije. — Odgovorni urednik: Smasek Franc. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru