XSazelreTfianfspreis ВМ 0.15 ИдГдшапкпБо^е Verlag und Schrlftleitmg. Klagenfurt, Bismarckrtag 13, Postfach 115 / Bezugspreta (Im voraue lahlbar) monatllch RM 1— frel Haua (elMchUeflUch RM 0.20 ZustellzebUhr ADoesieuungen der Zeitunjr fUr den nachfolyenden Monat werden nur mchrlftUeh imd nor ble 26. dea laufenden Monata aogencmmea Nr. 58. Krainburg, den 24. Jnll 1948. s. JshrgsBg. Prvo bilanca velike bitke na Vzhodu Od do 19. julija je bilo uničenih 4827 oklopniakov« 2201 lop, 1080 metalcev granal in 2344 sovjetskih lelal — Дпуleski poskus izkrcanja na Norveškem je bil odbil Brezuspešni sovražnikovi napadi v vzhodnem delu Sicilije Oberkommanđo der Wehrmacht je dne julija objavilo: Ob Miusu in ob srednjem Doncu je »ovratnik tudi včeraj brez uspeha poskušal predreti našo obrambno fronto г močnimi silami pehote in oklopnjakov. Silni sovražni napadi in sunki so se menjavali z lastnimi nasprotnimi napadi. Boji se trajajo. Tudi v prostoru pri Orlu se je nadalje-* vala težka obrambna bitka zlasti vzhodno in severno od mesta. V južnem delu tega frontnega odseka smo krvavo odbili na široki fronti podvzete napade Sovjetov in zajezili krajevne vdore. Včeraj so naše čete uničile 133 sovjetskih oklopnjakov. V času od 5. do 19. julija smo v hudih napndnih in obrambnih bojih na vzhodni fronti pnpeljali 45.172 ujetnikov. Sliupine vojslie, Waffen-ff in protiletalsko topništvo zračnega orožja so odstrelile 4837 oklopnjakov, in leteči odredi zračnega orožja so uničili več sto drugih sovjetskih oklopnjakov. Vrh tega smo uplenili ali tmičili 2201 top ter 1080 metalcev granat. V istem razdobju smo sestrelili 2344 sovjetskih letal. V črnem morju je neka podmornica potopila eno tovorno ladjo z 3000 hrt, in v zalivu pri Kronstadtu so obrežne baterije vojne mornarice z obstreljevanjem zažgale nekega vlačilca, ki se ga lahko smatra za uničenega. Pod zaščito goste megle se je sovražnik T noči na 30. julij poskuKal z močnimi silami izkrcati na sevemonorveški obali pri Vardoe. Po takoj pričetem združenem obstreljevanju vseh za obrambo obale uporabljenih enot vojske, vojne mornarice in zračnega orožja se je popolnoma zrušilo sovražnikovo pod vzet je izkrcanja. Nasprot-п1Ц se je moral z zgubami umakniti v gosti megli. V zahodnem odseku sicilske fronte so nemško-italijanski bojni odredi izvršili po načrtu, ne da bi jih sovražnik oviral, premikanja v ukazane jim položaje. V vzhodnem odseku so bili zavrnjeni številni napadi britanskih čet in krajevni vdori izra^Tiani 8 takojšnjim protisunkom. V boju proti sovražnemu prevoznemu brodovju smo tudi včeraj zopet dosegli dobre uspehe. Pri že javljenem napadu nekega odreda težkih nemških bojnih letal na Malto v noči na 20. julij so bile zažgane nafrave pristanišča T a Valetta in sedem velikih sovražnih prevoznih ladij je bilo po-godenih z bombami; od teh ladij se morata najmanj dve smatrati za uničeni. Nek oddelek nemških brzih čolnov je opravil nočno podvzetje proti po sovražniku zasedenem pristanišču Sirakuzi in v pre- senetljivem napadu potopilo dva rušilca in en parnik s 3000 brt. Neka druga velika ladja je bila zadeta po torpedu in težko poškodovana. „Tiger" ie uničil pet ladij Berlin, 23. julija. V Jilžni Siciliji so nemški in italijanski bojni odredi, ki so doslej z elastično izvedenimi obrambnimi boji na svetu pred glavno odporno linijo prizadeli sovražniku težke z gube, vzpostavili zvezo z glavnimi silami. Tem prednjim četam so bile v zadnjih dneh postavljene nenavadne bojne naloge; ob pobrežju so bile večkrat zapletene v boje s sovražnimi ladijskimi enotami. Tako je nek oklopnjak »ti-' ger«, ko so Britanci in Severnoamerikanci manevrirali z izkrcanjem, iz svojega zaklona v nekem oljčnem gaju direktno obstreljeval sovražne ladje. S številnimi zadetki je uspelo »tigru«, da je uničil štiri sovražne ladje za izkrcanje in eno za zaščito spremljajočo enoto vojnih ladij. ZloOli zrarnili gangsieriev napram Rimn Po Židih naščuvani barbari - Bombe na svetišča in stanovanisiie četrti Rim, 23. julija. Težak, nad dve uri trajajoč podnevni zračni napad na Rim je premaknil italijansko glavno mesto vprvič od začetka vojne v prvo sprednjo frontno linijo. V več valih so severnoameriški bombniki ob 11,05 uri v ponedeljek dopoldne brez prestanka napadali stanovanjske četrti, cerkve, bolnišnice in kulturne naprave. 2e s prvimi bombami je bila uničena lažniva sovražnikova agitacija, ki je bila v letakih trdila, da bodo po anglo-amerikanskem orožju v nasprotju z njegovo sicer običajno gangstersko metodo napadeni v Rimu le vojaški cilji. Pred nedavnim postavljena Rooseveltova trditev, da si bodo amerikan-ski morilski letalci prizadevali, izkazovati »spoštovanje« napram cerkvam in cerkvenim napravam, se je že v prvi četrturi izkazala kot popolnoma lažniva in kot poskus zavestno agitatoričnfega slepila napram Vatikanu. Vsi bol|šewišlii napadi so se zrušili 163 oklopnjakov uničenih - Smel snnek nemšhe pudiiiurniie i iiiko Siraku/u Oberkommando der Wehrmacht je dne 22, julija objavilo: Sovjeti 30 tudi včeraj nadaljevali na vsej fronti od Azovskega morja do bojnega odseka pri Orlu svoja brezuspešna prizadevanja, da bi predrli nemške položa,je. Njihovi, deloma z novimi močmi p odvzeti napadi, katerih težišča so bila pri Kujbiševu, Izju-mu, severno od Bjelgoroda in ob lokir pri Oflu, so se zrušili ali v obrambnem ognju in toči bomb pred lastnimi linijami ali pa so bili ustavljeni v glavni bojni liniji v boju od moža do moža. Krajevne vdore smo povsod odpravili s takojšnjim nasprotnim napadom. Nemška pehota se je v zadnjih hudih bojih odlikovala prav posebno v vseh položajih. Zlasti zasluži, da se jo omeni, frankische-sudetendeutsche 46. Infanterie-division. -Včeraj smo odstrelili 163 sovjetskih oklopnjakov. Nemške pomorske bojne sile so v noči na 21. julij obstreljevale važna sovjetska oskrbovalna pristanišča nae vzhodni obali Azovskega morja in položaje na fronti ob Hiusu. Pri tem je bila potopljena ena so- vražna stražna ladja, neka druga pa zažgana. V vodovjih Fischerjevega polotoka so brza nemška bojna letala uničila nek sovjetski brzi čoln. Na Siciliji je prišlo samo na vzhodnem delu do bojnih dejanj. Napad neke bojne skupine je bil razbit. Sovražnik je zgubil številne ujetnike in je imel visoke krvave zgube. Odstreljenih je bilo 13 težkih oklopnjakov in uplenjenih nekaj topov. Pri napadu na ladijske cilje v pristanišču Augusta v noči na 21. julij je nemško zračno orožje potopilo eno petrolejsko ladjo z 10.000 brt in z bombami pogodilo ter poškodovalo pet nadaljnjih ladij in nek oklop-ni čoln za izkrcanje. Neka nemška podmornica je v smclcAi sunku vdrla v pristanišče v Sirakuzi ir uničil H ladio za prevn? fiot ?. 1? 000 brt FUhrer državnemu načelniku Franku Berlin, 23. julija. P'iihrer je o prilik španskega narodnega praznika poslal v prisrčnih besedah sestavljene brzojavne (estitke načelniku španske države, vrhovnemu generalu Franku. Rimska mestna uprava in vojaške oblasti so bile p6krenile vše zaščitne in varovalne odredbe za primer napada na Rim, dasi je en del javnosti кдког tudi svetovne javnosti bil mišljenja, da so tisočletja stara kulturna mesta in Jcerkve Rima po svoji vrednosti za človeštvo prevzvišene,, da bi si amerikanski in britanski letalci upali, jih oskruniti. Preudarnost rimskih oblasti, da je pri neprestanih atentatih po Židih našču-vanih barbarov na kulturo Evrope ogrožen ravno tako tudi Rim, se je izkazala kot pravilna. Zato je takoj lahko stopila v akcijo protiletalsko topništvo. Požarna hrambo, srtužba spravljanja' in reševalna služba so funkcionirale brez trenja. Vedenje rimskega prebivalstva je bilo mimo in pripravljeno. Od pričetka vojne je doživelo 15 do 20 zračnih alarmov, pri čemer pa sovražni napadi niso bili namenjeni Rimu samemu, ampak bližnji okolici Rima med to tudi Ostiji. V mestnih delih, ki niso bili prizadeti, se je takoj po končanem zračnem alarmu razvil zopet normalni promet. Tisk opozarja, da je s tem težkim napadom po Jugu in Severu Italije sedaj Rim sam pomaknjen v bojujočo se fronto. Podčrtava barbarski napad na cerkev San Lorenzo, bolnišnice in zločin na rimsko mesto mrtvih. Nagrobni spomenik papeževih staršev porušen Rim, 23. julija. Rimski jutranjiki prinašajo z veliki napisi nadaljnje posameznosti razdejanj, ki so jih napravili anglo-ameri-ški zračni gangsterji pri svojem letalskem napadu na Rim. Slike razdejanja bazilike San Lorenzo, pokopališča Campo Verano in zadete univerze kot tudi ogled razdejanj po papežu napravljajo sliko časopisov posebno vtisov polno. »Messagero« poudarja v svojem poročilu, da je bil razrušen tudi nagrobni spomenik staršev papeža Pija ХП. po sovražnih bombah. že med alarmom, tako nadaljuje list, je začela poslovati pomoč v prizadetih okrajih; Številne mrtve in ranjene so kma-, lu rešili izpod rušievin in jih prepeljali v bolnišnice. Vojaštvo in fašistična milica sta podpirala reševalna in odstranjevalna dela. Po bombah prizadetim iz mestnega dela Tiburtino so stavili na razpolago vrsto šol kot prvo nastanitev. Oskrunltev svetišč človeštva F. H. Krainburg, 23. julija 1943. Kar civilizirani svet dollej nikdar ni hotel, da bi se zgodilo, je postalo bridka resnica: Rim, večno mesto, metropola katoličanov, so po povelju židovstva napadli Roo-seveltovi barbarski letalci. Smatrali smo za retorično frazo, ker si nismo upali verjeti v tako moralično propalost naših nasprotnikov, če je v neki londonski cerkvi pre-častiti S. E. Cottam vzkliknil: »Povem vam, porušite kolnski dom! Bombardirajte cerkev sv. Petra v Rimu! Naj brodovje obstreljuje Genovo in uniči može, žene iri otroke ter palače iz marmorja.« Smatrali smo za izrodek sovraštva blazneža, če smo v umazaniji angleškega časopisa »Daily, Sketch« z dne 6. julija tega leta čitali? »Vedno smo bili mnenja, da Rim s svojimi bombastičnimi zgradbami, s svojimi pom-poznimi trgi, s svojim spomenikom kralja^ Emanuela, s svojimi ulicami zmagoslavja in s svojimi slavoloki tlači. Če naj ostanejo ti spomeniki osvojevalnih cesarjev nepoškodovani, bo v bodočnosti hkrati obstajala želja, da bi prišli zopet do veljave. Dosti bolje bi se počutili v Londonu brez teh ckstravagantnih vojnih komadov in tudi za. nje bi. bilo bolje, če bi izginili iz. Rima.« > V teh besedah se je izdivjalo sovraštvo manj vrednih proti pridobitvam duha. Sedaj so ti skrunilci prosvete v 20. stoletju po bombardiranju stolnice v Kolnu in Aachnu ter drugih dragocenih cerkva in gradbenih spomenikov pričeli podirati spričevala dvatisočletne kristjanske kulture v FUhrer in Dnce sla se seslala Fiihrerhauptquartier, 23. juli^ ja. FUhrer in Duce sta se sestala v ponedeljek, 19. julija v nekem mestu v Zgornji Italiji. Razgovarjala sta se o vojaških vprašanjih. Rimu. Papež Pij XII. je, kakor poročamo na drugem mestu, izrazil svoje zaničevanj« glede tega nesramnega dejanja in je vložil protest pri vladah v Londonu in Washing-tonu. Nagrobniki različnih papežev, ki so se nahajali v baziliki San Lorenzo, so bili oskrunjeni, nagrobnik papeževih staršev jei porušen, in ne motimo se, da je bilo židovskim naročilodajalcem zlasti na tem, da uničijo stara svetišča kristjanstva. Zidov-stvo stoji za temi napadi. Amerikanskegai polnokrvnega Žida generala L e v i s a ja Roosevelt kot specialista v terorističnih! napadih poveril tudi z izvršitvijo tega napada. Pri tem so bili zviti dovolj, da so porinili naprej nekega drugega britanskega zračnega maršala Tedderja, da »varujejo obraz«. Bilanca prvega bombardiranja Rima je sledeča: Prva žrtev amerikanskega zračnega terorja je bilo svetišče rimsko-katoliškega sveta, več ko poldrug tisoč let stara, častitljiva cerkev San Lorenzo, ki jo je zgradil cesar Konstantin in ki jo prištevajo k sedmim nadškofijskim cerkvam Rima. Poškodovani so bili Ž njo vred najteže njeni ča-* stitljivi zakladi in nagrobniki številnih papežev, med njimi Pija IX. Ravnotako so severnoameriški letalci bombardirali pri baziliki San Lorenzo nahajajoče se polfopali-šče krščanskih mučenikov. Ko so tako bili zadeti ti prvi »vojaški« cilji, so sledeča skupine bombardiral« rimsko'mesto mrtvih. stran ?. — Stev. 58. KARAWA N K F N B O T E Sohota, 24. julija 1943. po veem svetu sloveče katoliško pokopališče >Camposanto del Verano«. Pokopališče je bilo preorano, antične kamenite rakve 80 bile razdejane, grobovi oskrunjeni, nagrobni spomeniki uničeni. Nadaljnji vali amerikanskih letal so ocDožili svojo bombno težo nad riajgosteje obljudenim delom Rima, nad četrtjo v bližini Porta Maggiore in zlasti nad stanovanjsko četrtjo Tiburtino. Od tukaj so se bombniki obrnili do skromnih domovališč vzdolž Viale Principe di Pie-monte, kjer so bila povzročena razdejanja na Via Achille Grandi. Nadaljnji cilj amerikanskih morilskih letalcev je bilo rim^o vseučilišče, kjer je bil končan napad na tisočletno kulturo Rima z bombardiranjem univerze, bolnišnic, klinik in znanstvenih zavodov. Tudi prebivališče težko ranjenih je bilo opustošeno. Mi Nemci si lahko lastimo zase, da smo Y vseh naših vojnih pohodih prizanašali umetninam človeštva. Ko je pri viharnem pohoda v Franciji začela goreti okolica Rou-ena in je obstajala nevarnost, da se bo vnela katedrala sama, so dobili še med vojnimi dejanji, ko so potrebovali vsakega moža, vojaki nalog, da pogase požare. Med vojnim pohodom v Grčiji ne ena granata niti oprasnila nikakšnega kulturnega spomenika. Fiihrer je izjavil v svojem velikem govoru z dne 4. maja 1941. leta: »Bilo mi je kot Nemcu, ki je imel tako po mladostni vzgoji kakor po poznejšem življenjskem poklicu najgloblje spoštovanje do kulture in limetnosti države, od katere je nekoč izhajala prva luč človeške lepote in dostojanstva, zelo težko in bridko, gledati ta razvoj in ne imeti možnosti, da bi kaj podvzel zoper njega.« In to naše čedno vedenje je pripoznal ves svet, v kolikor ima smisel za tisočletno kulturo. Tako je pisal še pred napadom na Rim argentinski jutranji list »Pueble«, da so se kristjani vsega sveta veselili, da je vojna prizanesla francoskim katedralam In z žalostjo slišali vest o delnem porušenju keinske stolne cerkve. 400 milijonov katolikov zahteva sedaj, da bo prizanešeno Rimu. Poleg kulturnega in umetniškega pomena tega mesta je to tudi božja pot za kristjanstvo In njegovo glavno mesto. Po-rušenje Rima ne bo lirielo nobenega odločilnega vpliva na potek vojne, a bi pomenilo, da Imata umetnost in vera manj veljave od čisto materialnih dobrin, kakor kak tucat trgovskih ladij ali kos dežele. S tem, da je uničilo najdragocenejše kulturne dobrine, je židovstvo zopet enkrat snelo svojo krinko. Nič se ne čudimo, da vodstvo brezboštva v moskovskem Kremlju ploska od odobravanja, ko je bilo zadeto mesto poglavarja katoličanov. Plameneče ogorčenje vsega sveta dokazuje, da zločin-stvo britansko- ameriških zračnih gang-sterjev ne sme ostati nekaznovano. Kajti z napadom na Rim so hkrati oskrunjena svetišča človeštva. Papež Pij ХП. pri kopa razvalin v Rimn Globoko ogorčenje pape2a zaradi barbarskega čina Rooseveltovib letalcev Za Slcllllo se Moskva ne zanima Lizbona, 23. julija. V poročilu londonskega »Daily Expressa« iz Moskve se pritožuje dopisnik tega lista zelo nad tem, da je poteklo že deset dni, ne da bi smatralo sovjetsko časopisje za potrebno, da priobči obširne komentarje o izkrcanju čet na Siciliji. Dosedaj se omejujejo boljSeviški uredniki na nekaj poročil svojih, angleško-ameriških zaveznikov. To je pa zgovoren dokaz za to, kako zelo malo odločilnega pomena pripisujejo Sovjeti sicilskemu podjetju. Elm, 23. julija. Zločin amerikanskih terorističnih letalcev Koper rimsko civilno prebivalstvo in eno izmed sedmih patriarhalnih cerkva v Rimu, San Lorenzo, je dal papežu Piju ХП. v ponedeljek popoldne povod, da se je podal k razdejani baziliki, ki je last Vatikana in predstavlja po lateran-»ki pogodbi eksteritorialno ozemlje. Globoko pretresen zaradi barbarskega čina R o o s e v^ It 6 vih letalcev, se je mudil Pij ХП. skoraj eno uro pri kadečem se kupu ruševin, kjer so bili Se nekaj ur pred atentatom zbrani verniki pri službi božji. Eno izmed najstarejših spričeval rimsko-katoliške cerkve se je prikazalo očem papeža v divjem razdejanju z velikimi lijaki bomb in oskrunjenimi oltarji V Vatikanu je vtis napada amerikanskih letalcev tem jačji, ko je Roosevelt v svojem hinavskem sporočilu papežu 8e pred 10 dnevi svečano obljubil, da hočejo njegovi zračni gusarji rimsko-katoliško cerkev in njene naprave izvzeti iz svojih običajnih zločinskih napadov. Zločin ameriškega zračnega orožja proti baziliki San Lorenzo je papeža napotil, da je vprvič po svoji intronizaciji zapustil Vatikan. Žrtve zračnih napadov na Rim so dejali sedaj v stebrišču pokopališča Verano na mrtvaški oder. Ko so prepeljali tja mrliče iz porušenih hiš, prizadetih stanovanjskih četrti, 80 bile y stebrišču na mrtvaškem odru že mrtva trupla oseb, ki so jih pred-poldne umorili amerikanski bombniki na pokopališču samem. Med mrtvimi je veliko žena in otrok. Papež odpovedal vse sprejeme Rim, 23. julija. Po naročilu papeža, so odpovedani za prihodnje dni vsi javni in zasebni sprejemi Tudi običajni splošni •prejemi ob sredah, pri katerih sprejema papež vedno veliko število oseb in jih krat-, ko nagovori, eo odpovedani V vatikanskih krogih opozarjajo na to, da je spoznati v teh ukrepih kot tudi nenadnem pojavu papeža kmalu po bombardiranju v po ameriških letalcih porušeni baziliki San Lorenzo odkrit, vsej javnosti spoznaven osebni protest papeža. Kot poroča Štefani, je izjavil papež tu-rlnskemu nadškofu kardinalu Fossatiju, katerega je v torek dopoldne sprejel, da je bombardiranje Rima eno izmed njegovih najgrozovitejših doživetij. „Znanstveno bombardiranje" Medtem, ko gre velikanski val ogorčenja po vsem civiliziranem svetu, povečuje an-glo-ameriška razbojniška druhal svoje nesramno početje Se 8 ciničnimi opazkami. Tako piše n. pr. Reuter, da je bil napad na Rim »popolen primer znanstve-OTB ga bombardiranja«. Posebni dopisnik iste židovske poročevalske službe prinaša izjavo nekega majorja, ki je vodil odred letal terorističnega napada na Rim, da so bili katoliki njegovega moštva i pred i po napadu popol-nomaveseli«. Papežev protest v Washingtonu In Londonu Mesto Vatikan, 23. julija. Od mero-dajne strani v Vatikanu se je zvedelo, da je Papež Pij ХП. takoj po bombardiranju Kima poslal uradni protest severnoameriški in britanski vladi. Ta protest je bil poslan obema vladama po diplomatsld poti, vendar pravijo, da bodo počakali Se le odgovora, preden bodo objavili papežev korak. Silni nasproini napadi ir proslorn pri Orin Prevozno brodovje pred Sicilijo z dobrim ospebom bombardirano jevje. Pri teh napadih je bila med dr. po-godena z bombami in ^topljena neka sovražna prevozna ladja: z"nad 10.000 brt, V pretekli noči so nemška bojna letala napadla Malto. Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. julija objavilo: Sovjetski naval na vzhodno fronto se je tudi včeraj izjaloiil ob uspešni obrambi na-. &ih čet, ki jih je izborno podpiralo zračno orožje; pri tem eo znova odstrelile 562 oklopnjakov. Ob kubanskem mostišču je spodletelo več sovražnih napadov na viSinski, položaj zahodno od Krimskaje; deloma smo jih razbili že, ko so jih pripravljali Z uporabo nadaljnjih ojačenj je sovražnik ob Miusu in ob srednjem Doncu ponovil svoje silne prodorne napade, ki smo^ih odbili v težkih in premenljivih bojih. Vtem ko so poročali iz prostora severno od Bjelgoroda le o krajevno omejenih nasprotnikovih delnih napadih, trajajo Se dalje hudi obrambni boji na bojišču pri Orlu. S silnimi nasprotnimi napadi smo vrgli Sovjete na nekaterih mestih nazaj. Na drugih mestih so naše čete v srditih bojih ustavile napade močnih sovražnih sil pehote in oklopnjakov. Na Siciliji smo v hudih bojih in ob sodelovanju z nemškimi zračnimi silami za boj na bližino odbili številne napade močnih sil sovražne pehote in oklopnjakov. Tudi včeraj je nemško in italijansko zračno orožje z dobrim uspehom nadaljevalo svoje napade na sovražnikovo prevozno lad- Nov Imetnik Elchenlanba FШlrerhauptqaartier, 23. julija. Fiihrer je dne 14. julija podelil odlikovanje Eichen-laub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreu-zes.(hrastov list k viteškemu križcu železnega križa) Generalmajorju Walterju pl. Huenersdorffu, poveljniku neke divizije oklopnjakov, kot 259. vojaku nemške oborožene sile. Anglija zoper varnšivo USA „Ocean misli loči USA od Evrope" - Zakasnjenl poskus emancipacije Stockholm, 23. julija. Rooseveltovo vmešavanje v evropske zadeve se tekom časa nikakor ne udejstvuje vedno v smislu želj Anglije, kjer so morali ugotoviti, da se brigajo ameriški imperialisti v povečani meri za zadeve, katere si je prisvajal doslej London kot angleški rezervat. Ta vojaška in gospodarska odvisnost Velike Britanije od Zedinjenih držav se končno razvija v poskus VVashingtona, da postavi svojega zaveznika tudi politično pod v&ruStvo. Samo boječe so se upali dosedaj v Angliji braniti zoper to predrznost jankejev. Veliko pozornost vzbuja r^di tega v Londonu v nedeljskem »Observerju« IzlSll uvodni članek, ki se določno obrača zoper ameriško v&ruStvo. Naravno 64 pri tem ne Stedi i kritiko svoje lastne yl&de. kjateri м pčita, da sama nima nobene pametne politične zasnove. »Observer« priporoča zato ozko sodelovanje z Moskvo in omenja samo radi lepšega tudi USA, ki niso po mnenju član-karja ločene od Evrope »samo a oceanom vode, temveč tudi z oceanom misli«. Besede so jasne, vprašanje je samo, če imajo še praktični pomen. Sicer ugotavlja londonski zastopnik lista »Svenska Dagblad«, da Observer ni edini časopis, ki je v zadnjem času bolj ali manj previdno izjavil, da mora Velika Britanija voditi lastno politiko in ne sme slediti izključno ameriškemu vodstvu. Tu aamo spregledajo, da Anglija ne more več izbirati, kajti v resnici ne vodi angleške, temveč židovsko politiko, židje v Washingtonu in Moskvi so pa močnejši kot njihovi sosiagaii x Londonu, . Jugoslavija je mrtva »Samo slepci ne vidijo nove dobe« Belgrad, 23. juUja. List »Srpski Narod« objavlja pod naslovom »Jugoslavija je mrtva« članek ministrskega predsednika generalnega polkovnika Nediča, v katerem pravi: »Nam Srbom je Jugoslavije dovolj. Mi nočemo ničesar več slišati o tej per-fidni kombinaciji, preko katere je zgodovina Sla in ki, je v novi Evropi ne bo več. Jugoslavijo odklanja srbski narod, ker- je" on imel svoj lasten časten in slaven sloves, ki so ga v Jugoslaviji potlačili. Jugoslavija ne more zopet vstati, ker tega nočejo niti njeni stvaritelji, niti njeni narodi, niti nova doba, niti Evropa. Samo politični slepci ne vidijo nove dobe in resnice. Jugoslavija je mrtva in ne bo več zopet vstala. Neizbežen je razpust ali uničenje one mešane družbe v Londonu, ki si je vzdela ime Jugoslovanska vlada. Tudi, kar se danes dogaja v Londonu, dokazuje, da je Jugoslavija mrtva.« Severnoameriški lazareti prenapolnjeni La Linea, 23. julija. V Gibraltar prihajajo v zadnjih 24 urah nepretrgoma transporti z ranjenci. Gre za britanske, severnoameriške in kanadske vojake, ki so bili prvotno določeni za lazarete v Alžiru in drugih severnoafriških lukah. MoraU pa so jih odpraviti v drugo smer v Gibraltar, ker so severnoafriški lazareti zaradi težkih zgub Britancev in Sevemoamerikancev docela prenapolnjeni in tam najbolj primanjkuje fftrežoeisa Mebja. (IIPCAIL0 €Ш) Na vzhodni fronti Je padel kot Staffelka-plt£n v nekem odredu strmoglaivcev Haupt-niann Bernhard Wutka, čeg&r odlične uspehe kot etmioglavnega letalca je ocenil FUhrer ш podelitvijo RitterkreiBa dea Elaemen Kreuees. Vel prostovoljci, ki so se priključili prvt dan narodnega dviga četam Franka in eo bile 18. julija 1&36. nastanjenje v pokrajini Saragosi, dobe erebmo svetinjo Saragose. Napad osovlnskega zračnega orožja na otok Malto v ponedeljek ponoči Je bil po poročilu angleškega radia najhujši, katerega Je moral prestati otok Izza meseca decembra 1. 1Мг2. Italljnnekl kralj In cesar Je nakazal guvernerju Rima en milijon lir za po letalskem napadu poškodovane prebivalce Rima Tudi od drugih etranl so že prišla deloma precejšnja denarna darila in obleke- Japonekl veleposlanik v Rimu in drugI diplomati eo nakazali znatne zneske. i Kot poroča Dom«! iz Sonana, so dvignili J a,, ponskl mornariški Inženirji s sodelovanjem domačinov in kitajskih delavcev največji plavajoči dok sveta, »Kralj JurijV.«, katerega so potopili Angleži v nekem mornariškem, oporišču. »OBteborgs Handels- und Schlffahrtszeltung« poroča, da je bila uvedena v nekih krajih Anglije pisemska cenzura tudi za tuzemskO pošto. Cenzurira se v Londonu. Eglptowka paroplovna zbornica je zahtevala od angleških oblasti povrnitev za prevozna , svrhe zaseženih ladij In obnovitev vojnih ma-' teriallj, ki so bile obrabljene radi pogostega rabljenja. Angleški general Llnsdell je odgovoril, da se zaenkrat ne more vrniti ladij. Na poziv vlado se Je Javilo prostovoljno 20.000 japonskih dijakov za specialni izobraževalni zbor cesarskega mornariškega letalstva, sporoča »Asahl člmbun« v nedeljo. Javno mnoStveno zborovanje v Bombayu Jo zahtevalo v soboto v obliki protestnega sklepa od angleško-lndljake vlade takojšnjo odpravo kazni s tepenjem, za politične ujetnike v In-diji. S tepenjem se kaznujejo, kot znano In kot dokazujejo številni primeri, tudi ženske in otroci. Vel nezadostno zaposleni in brezdelni možje v starosti od 28 do 35 let so v Bolgariji civilno mobilizirani, tako so v soboto v Sofiji uradno sporočili. župan argentinskega glavnega mesta general Pertine je prepovedal predvajanje nekega sovjetskoruskega Sčuvalnega filma, utemeljujoč ta ukrep s tem, da film prc^aglra »■komunistične tendence«. Uradno sporočajo v Bomu, da so prekršila v prvih urah sobote švicarsko ozračje zopet številna »tuja« letala In sicer Je bil dan alarm v Espadsl,' osrednji in. vauodal - Svioi ter « . Tesinu. Oel6 angleški tednik »Tablet« mora sedaj ugotoviti, da je na stotlsoče Poljakov pomrlo v USSR radi pomanjkanja In mraza. Preiskava dne 13. julija po angleških letalcih na Riggisberg v Svicl odvrženih zažigalnlh bomb Je ugotovila po dosedanjih ugotovitvah, da Je bilo odvrženih okoli 250 zažigalnlh bomb. Kot značilno sporočajo, da se zelo mnogo zažigalnlh bomb sploh nI vžgalo. Londonski »Star« je zaprosil znanega senatorja Wheelerja da plSe o snovi »Ali je izola-clonlzem mrtev?« Wheeler Je to odklonil In samo izjavil: »Bil sem proti vstopu USA v vojno ravhotako kot 85 odstotkov državljanov. Ce pomeni to, da je kdo Izolaclonlst. potem sem vsekakor Jaz eden izmed teh«. Po londonskem listu »Times« so morali v zadnjih desetih mesecih okoli 1 milijon brt ladij popraviti v avstralskih ladjedelnicah. Angleški notranji minister Morrison, ki se Je ravnokar vmU s potovanja v Belfast, se je pritožil na nekem klubskem zajutrku, ki je bil prirejen na čast angleškega ministrskega predsednika Severne Irske, sira Baslla Broo-keja, nad nezlomljivo voljo Irske, da ostane nevtralna. O položaju v Aboslnljl pod angleško zasedbo piSe itaiijaneka kolonialna revija »Azione Co-looniaile«, da je zaplenila angleška policija vse italijansko premoženje- Blagovne zalogo Addis Abebe so po zasedbi odpeljali v Kenijo, Južno Afriko ali Indijo. Egiptovski parlament je razpravljal, kot poroča »Tribuna«, o po severnoameriškem veleposlaniku egiptovski vladi predloženi zahtevi za prepustitev zračnih oporišč letalstvu USA, tudi za čas po voJnL Večina poslancev se je odločno izjavila proti prošnjL Na neki časnikarski konferenci je izjavil severnoameriški mornariški minister ф1ох o vojni na Pacifiku: »Optimizem severnoameriškega naroda, ki se opira na naše majhne vojaške uspehe, Je naravnost smešen. Do sedaj nismo niti še začeli prodirati v glavne nasprotnikove obrambne postojanke«. Socialistično delavsko stranko v pokrajin* Mendoza v Argentini Ji je vlada razpustila. .Zai utemeljitev se navaja, da sta 1 strankin program 1 politika stranke komunistična in zato pomenita nevarnost za javno varnost V Tel Avlvu izhajajoči židovski časopis »Haarec« objavlja dolg članek o antisemitizmu (protižidovskem gibanju) in opozarja na to, da ne smejo nasprotniki osi pri sklepanju miru pozabiti, da so Nemci oni, ki so ustanovili antisemitizem In ^ morajo biti redi tega najstrožje kaznovani. Verla« unO Druck: NS..GanTerlag und Dmekerel KSrnten. OmbH.. Klasenfurt - Verlaeeleiter Dr. Hm« HgUan. (im Wehrdienet). — Haupt- Samstag, 24. Juli 1943. KABAWAVKEN BOTE Scite 3. — Уг. 58. Fluch iiber die Luligangslerl Eine Schondtaf. die sich fur ewig in die Geschichle eingeirngen hat nnd an! ihre Urheber einen nnnnsloschlichen Finch wirft Berlin, 23. Juli. Mit grpBtem Enteetien uad ticfsier Verachtunj hat die %anze lirilisierte Welt Ton der neiiestcn Schandtat der anglo-amcrikanischen Luftganjjster Kenntnis genomrncn. So briogen die Zeitungen des Auslandcs in groBen Schlagzcilcn iiirc Emporung iiber den Terrorangriff gcgen die Ewige Stadt zum Ausdruck, hinter dem alle iibrijien Ereignisse In der italienischen Ргеме In den Hintergrund treten. Der Anjriff auf Rom hat vor allem deswegen so maBlose Erbitterung ausgeldst, well der Gegner auch hier wieder Wohnvicrtcl bombardicrte, die mit militarischen Zielcn nichts gemein haben. Wclche Bedeutung konnen schon, so betoat die Presse iibereinstimmcnd, der Friedhof, die Universitiitiiklinik, die Basilika San Lorenzo oder die Hawser der Arbeiterviertei haben, wenn nicht die, den Kampf gegen die wehrlose Be-Tolkerung mit aller Rucksichtslosigkeit zn fuhren. Mit jiidischcr Unvcrfrorenheit hette Roosevelt so fiajtt ..Popolo d'ltalla" n. kliralich erklart, bel l.uftangriffen gcgen Italienische Stadte sollten die Kirchcn vcrjchont werdcn. Wcnige Tajc darauf sel nun in Rom cine dcr alleriiltesten christlichen Ba-eillken. die Kirche San Lorenzo, getroffen worden. In der Nahe der Kirche seten als weitere ..militari-sche" Ziele der Friedhof Verano. die Universitiite-stadt sowie das Hospital der Poliklinik getroffen worden. Mit „gewissenhafter Genauig-keit" hatten eie von den feindlichen Bomber n, diesich ImmergrbfiterZiel-sicherheit ruhmen Volltreffer er-halten. Die gemeine Horde des WelBen Hauses werde in dlesemAngenblick eatanisch lachen. weil sie diese Schandtat flusheckte vnd weil es ihr gelang. auch das Haupt dcr katholischen Kirche hinters Licht zn fiihren. Der Papst habe sich kurze Zeit nach dem Angriff der englo-amerikanischen Morder an die betroffene Stelle begebcn. Diese Geste lass en den vcrlogenen Auftra g geber Иnd seine Judenclique In den Morast einer Schande ver-einken, die fiirjahrhunderteunaus-loschlich bleiben werde. Rom steht nunmehr. wie dies immer im Gedanken und im Wollen aller Italiener war, tatsachiich in vorderster Linie. so betont „Corricre della Sera" zu der etolzen Haltung des romischen Volkca. Als Herz Italiens zu alien Zeiten, als Herz seines nationalcn Wiliens, des Widerstandswillens einer Rasse. die das ecinen Sohncn verweigerte Brot eichcm will, ist Rom vahrend der Schkcht von stoischer. Ruhe nnd Ent-schlossenheit bescelt gewesen. Die auf die Ewige Stadt gefflllenen Bomben haben dem ganzen Volk ein ■»eiteres Signal fiir Seine mannhafte EnUchlossenheit jegeben in diesem Kampf, der die dramatischeste, aber entscheidungsvollste Stnnde fiir Jene Einheit bildet, die ihren Propheten in Dante nnd ihre Ver-wirkiichung in dem zahen und gemeinsamen Durch-haltcn aller Italiener hat. In den Leitartikeln dcr romischen Morgenpresse kommt die Emporung Italiens iiber den schandlichen Terror der Anglo-Amerikaner zum Ausdrock. Da der Angriff. wie „Popolo dl Roma" erklart, bet. vollem Tageslicht erfolgte. war es dem Feind unmoglich, sein Ziel zn verfehlen, und er hat auch elle« getroffen, was er wollte: den Friedhof. die Poliklinik, das Universitatsgebiiude Krankenhauser. Wohltatig-Iteitsinstitute. und vor allem die Basilika San Lorenzo. Ganz Manhattan und alle seine Wol-kenkratzer. die ganzen Vereinigten S t a a t e n und ihre Stadte. Fabriken und Hdfen kSnnten sich an Schonheit und Tradition nicht mit dieser Kirche m e s s e n. Jetzt habe das italienische Volk erfahren, was die wahre Absicht der Feinde sei niimlich dcr Angriff auf das Leben der Nation. Štefani echreibt: ..In alien Romern hat sich das HaBgefiihl gegen die Luftgangster noch verstarkt. Die Bevolkcrung hatte sich nie Illusionen dariiber gemacht. daB Rom nicht angegriffen werden wiirde. Sic wird mit Fcstigkeit und Mut dieser Priifung ins Auge eehen, die die Romer mit in die" erste Linie dcr Kampffront Italiens stellt." Mit MGs gegen die Bevolketung Rom, 23. Juli. Wie Štefani zu dem Tcrrorsngrilff auf Rom noch berichtet, beschossen die anglo-ameri-kanischen Luftgangster auf dem Hauptplatz des Vicrtcls Prenestino die in der Hauptsache aus Franen und Kindem bestehende Bevolkerung mit Maschinen- jewchren, als diese den Untcrstandcn miltcn. Die BeschieCunj forderte mehrere Opfer. Auch eIn Wohlr tatigkeiuinstitut. das 500 Waisen beherbergt. wurde bombardicrt. Dcr Obcrstkommandiercnde dcr italic-nischen Folizeitruppen H s i o n und sein Stabschcf Ba rengo fanden auf dem Wege 'u den betroffenen Teiien der Stadt durch eine Bombe den Tad, Fartei-aekrctar Minister Scorzt begab sich nach Be-endigung des Angriffs goforJ In die betroffenen Ge-biete, wo er Anweisungpo fiir die erste Hilfe erteiite. Der Papst sagt alle Audienzen ab Rom, 23. Juli. Auf Weisung des Papstes sind fur die nachsten Tage alle Sffentlicben und privaten Audienzen abgcsagt worden. Auch die ublicbcn all-gemeinen Mittwoch-Audienzen, bel denen der Papst stets eine groBe Zahl voi) Personen empfangt und mehrere karze Ansprachen hiilt, sind abgesagt worden. In vatikanischcn Kreisen wird darauf hingcwiesen, daB In dieser MaBnahme ebenso wie In dem »pon-tanen sofortigcn Erscheinen des Papstes kurz nach dcr Bombardicrung In der von amerikanlschen Flie-gem zerstSrten San-Lorenzo-Basllika eIn offener, der Aus dem Fuhrerhauptquartier, 22. Juli. Das Ober-kommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die Sowjets xetzten gestem an der gesamten Front Tom Asowschen Meer bis in den Kampf-abschnitt Orel ihre vergeblichen BemOhungen, die deutschen Stellungen xu durchbrechen, fort. Ihre zum Teil mit - frisdien KrKften vorgetragenen An-griffe, deren Schwerpunkte bel Kuibyschewo, Isjum, ndrdlich Bjelgorod und am Orel-Bogen lagen, brachen entweder im Abwehrfeuer und Bombenhagel vor den eigenen I.inien zusammen oder wurden In der Haupt. kampflinie im Nahkampt zum Stehen gebracht. Ort-liche Einbrilche konmen iiberail im sofortigen Ge-genangriff bereinigt werden. Die deutsche Infanterie liat sich in den letzten schweren KSmpfen In alien I.agen ganz besonders ausgezeichnet. Vor allcm ver-dient die friinkisch-sudetendeutschr 46. Infanterie-Divlsion genannt zu werden. 163 Sowjetpanier wurden gestem abgeschossen. Deutsdie Seestreltkrafte besdiossen in der Nacht zum 21. Juli wichtige sowjetbdie Nachschubhafen an der OstkQste des Asowschen Meeres und Stellungen an der Mius-Front. Hiebel wurde eIn feindlidies Be-wadiungsfahrzeug versenkt, ein anderes >n Brand geschossen. In den Gewassem der Fischerhalblnsel vernlchteten sdmelle deutsche Kampfflugzeiige ein lowjetlsdies Schnellboot. Auf Sizllien kam es nur Im Ostteil zu Rampf-handlungen. Der Angriff einer Kampfgruppe wurde zersdilagen. Der Feind verlor zahlrelche Gefangene nnd hatte hohe blutige Verlrste. 13 schwere Panzer wurden abgesdiossen und einlge GesdiQtze erbeutet. Belm Angriff auf SchlFfszlele Im Hafen ton Augusta In der Nadit zum 21, Juli versenkte die jianzen Wcltoffentlichkelt «tltenntlidier personlidier Prottst des Papstrs liejt Wie Štefani mcldet. erkliirte der Papst dem Err-bischof von Turin Kardinal Fossa ti den er Dicnstag vormittag in Audicni empfinj. daB die Bombardie-rung Roms eines der jrausamsten Erlebnisse seines Lebena gewesen sei. • London klahdit Beilall Stockholm, 23. Juli. (Eigenbericht.) Dcr ungeheucr-liche Angriff amerikanischer Terrorflieger auf Rom findet in London frenctischen Beifall, Wie der dor-tige Vertreter der echwedischen Zeitung ..Afton-tidning" feststellt, erhob sich In der englischen Hauptstadt nicht ein einzige Stimme des Protcstcs ge^eu diesen brutalen Anschlag aut Europaa chrwiir-digste Stadt. die alien zivilisicrten Volki-m als Wicgc des Abendlandcs heilig sein miiSie. In den englischen Zeitungcn wird lediglich erklart, daB dcr Plan einer Bombardicrung Roms von deti Amerika-nem ausgearbcitet und von ihncn alleln durchgc-fiihrt worden sei. Dabei wird auch die »eriogene Be-hauptung aufrechtcrhalten. daS die amcrikanischen Luftgangster angcblidi Befehl erhaltcn hatten. die Kirchen und jroBen Kuhurdenkmalet der „Ewigen Stadt" zu schonen. Die Tatsache. daB unter an-derem eine der altesten on d schonsteii Basilikcn Roms zerstSrt wurde. 1st allcin schon Gegfnbewcis genug. Wenn man In London und Washington erklart, fiir den Angriff auf Rom eclcn die tiichtig-eten nnd tielsichcrsten Flieger ausgewahlt worden, so liegt praktisch hierin der Bcwei.«. daB die Ver-tiichtung eines Teiles der herrJichen Kulturdenkmaler bewuBt und absichtlich geschehen 1st Die Ameri-kaner haben sich damit vor der Geschichte mit un-ausloschllcher Sdiande beladen. Diese Heuchlerbande. die auf der „Potomac" das Lied „Vorwarts, diristlicbr Soldaten" sang und In der Atlantik-Erklarung von den vier Frciheitcn sprach, steht nun Id der ganzen Nackt-heit Ihres Vcrbrediertumi tm Pran-ger der Welt, die sidi voll Grauen von diesen jiidisdien Teufeleien distanziert deatsdie Luftwaffe einen Tanker von 10.000 Brt und besdiiidigte durch Bombentreffer ffinf weitere Schlffe sowie ein Panier-Landungsboot, Ein deutsches Un-terseeboot drang in kiihnem VorstoB in den Hafen von Syrakns ein und vemichtete einen Truppentrans-porter Ton 12,000 Brt. Gefahrliđier Chininmangel in den USA ws. Lissabon, 23. Juli. (Eigenbericht.) Die USA-Zeitung „Philadelphia Record" teilt mit, die 'Malaria und andere Fieberkrankheiten nah-men unter den im Pazifik kampfenden amcrikanischen Soldaten ein Immer bedrohlicheres Aus-maB an. Das Blatt erklart, dafi in einer ganzen Reihe von Truppeneinheiten, die auf die sud-paziflschen Inseln entsandt wurden, bereits mehr als 50 Prozent des Bestandes an Malaria er-krankt sei und fiir die weitere Verwendung aus-falle, Bei dem Kampf auf den Philippinen und in Bataan seien iiber 75 Prozent der amerikanlschen Soldaten an Malaria erkrankt. Das Schllmmste sei — so schreibt „Philadelphia Record" —, daB die Sanitatsabteilungen und Lazarettc keine ausreichenden Mittel zur Ver-fiigung hatten, um gegen die Malaria vorzugehen. Die Japaner seien durch ihre Eroberung Nieder-landisch-lndiens in den Besitz von 97 Prozent der Chininproduktion der Welt gelangt und der Chininmangel in den USA wirkte sich bei den in verseuchten Gebieten kampfenden Truppen verhangnisvoll aus. Die Ersatzmittel, die man bisher angewendet habe, fiihrten zu keinen Resultaten und riefen oft sogar gegenteillge Wirkungen hervor. Neue Eriolge der japanlsdien Luftwaffe . Tokio, 23. Juli. Wtc ias Salsrrllche Haup'qtisrrtier bckanntgibt, griffcn .dpamsi,hc Marincluitstrei'krafte am 15, Juli fcindliche Sfeiiungcn auf dcr Insrl Ro-biana dcr Salomoncnjruppc an und fiigtcn ihnsn erhcbiichc Schadcn zu In folgcndcn l.uftkampf wurden 19 fcindliche Flugzcuge von etwa 50 abge-schosscn. Die japanischcn Verluste bctragen 10 Flug-zcugc, Bei eincm wcitercn Luftingrif am 17. Juli auf die Inseln Vanikoro, siidlich von Santa Crur, Tind Guadalcanar wurden verschitdcne felndllche Kriegs-schiffseinheiten und andcre Schiffe. die dort vor Anker lagen, durch Bomben schwer beschadlgt. Im Vcrlauf von I.uftkamplcn, die sich am 17. Juli wah-rcnd eines fcindiichcn Luftangriffs auf die Inscl Bougainville abspiclten, verlor dcr Feind insgesamt 58 Flugr.euge von etwa 160 Angiclfcrn. Die japanischcn Verluste bctragcn 9 Flugzc ige, Tsdiungkings Kommunistenfurcht rd. Bern, 23, Juli. (Eigcnbcrlcht.) In,Nanking ver-folgt man aufmcrksam die wachsendcn Gcgcnsatze zwischcn Tschlangkaischck und den zentralchlncslschen Kommunisten, die schr stprk gcwordcn sind und deshalb fiir das Tschungking-Rcgime eine Gefahr darstellen, Man vcrmutet, dafi es bis zu clnem offe-ncn Ausbruch des schwelendcn Konflikte^ nicht mchr lange daucrn kann. Wa.i Tschlangkaischck in erster Linie verlangt. ihm abcr — vermutlich auf Grund von Moskauer Anwelsungcn — nicht erfiillt wird, 1st die Anerkcnnung des Oberbefchls von Tschungking im Kimpfe gegen Japan. Dl: Mltwlrkung dci kom-munistischen Formationcn unter dem Kommindo von Tschiangkalschck sei um so dringlicher, als die kom-munistische Агшее auf 1,2 Milllonen Mann angc-schwollen 1st. Jedoch bcfanden sich hochstens 400.000 Im Einsatz; die iibrlgen lagen welt hinter den Fronten in Reserve und bedrohten Jen inneren Frledcn, |e mchr aus Mangel an Waffcn die inner-politische Auflosung Tschungking-Chinas fortschreite. Palestina „britlsdies Dominion" Stockholm, 23. Juli. Der ZionlstenfUhrer Chaim Weizman, der, wie der Londoner Korrespondent von „Svenska Morgenbladet" berichtet. In den Vereinigten Staaten Verbandlungen uber die Stellung Paliistinas nach dcm Krieg gefiihrt hat, erkliirte dem Korrespondenten in einer Onter-redung, daB er der englischen Rcgierung den Vorschlag machen wolle, Palastina nach dem Krieg zu einem Dominion innerhalb des bri-tischen Imperiums zu machen. Papstprotest In Wastiington und London tc. Vatikanstadt, 23. Juli. Von mafigebender Selte des Vatikans erfahrt man, datt Papst Pius XII. sofort nach der Bombardierung Roms einen offiziellen Protest an die nordamerika-nische und britische Regierung gerichtet hat. Dieser Protest wurde den beiden Regierungen auf diplomatischem Wege zugeleitet, iedoch heifit es, daB man erst deren Antwort abwarten will, bevor der Schritt des Papstes bekanntgegeben wird. Grabmal der Eltern des Papstes zerstiir) Rom, 23. Juli. Die romlsdicn Morgenbliitter brln-gen in groBer Aufmachung weitere Einzelheiten iiber die Zcrstorungen, die die anglo-amerlkanlschen Luftgangster bel ihrem Terrorangriff auf Rom anrich-teten. Bllder der zerstorten Basilika San Lorenzo, des Friedhofs Campo Vmno and der getroffencn Universitatsgebaude sowie von der Besichtignng der Triimmerstattcn dutch den Papst gestalt^n das Ge-sicht der Zeltupgpn besonders tindrucksvoU, ..Mcssaggero" hebt in seinem Berlcht Server, daB auch das Denkmal dcr Eltera Papst Pins XII. von feindlichen Bomben zerstort wurde. Bereits wahrend des Alarms, so berichtet dr^ Blatt welter, setzte das Hllfswerk in den betroffenen Bezlrkcn ein. Zahlrelche Tote und Verletzte konnten bald aus den Triimmem geborgen und In die HospitSIer gesehafft' werden. Mllltar nnd fasdiistisdie Mlliz nnterstiitzten die Bergungs- und Anfraumungsatbeiten. Den Bom-beogeschadigten aus dcm Stadtvlerki Tibnrtlno wurde vorlauflg else Rclhe von SchulgebSuden als erste Unterkunft zur VerfQgung gestellt. Bofsdiewi'sfi'sdier Ansturm vom Asowschen Meer bis Orel Sdmtliche Sowjetangrilie gescheitert Erneut 163 Panzer abgesdiossen - Angrllf englisdier Kampfgruppe auf Sizilien zersdilagen - Erfolgreidie Bekampfung der Landungsflotte Rom und das Weltbild Rom zu wurdigen, heIRt bis zu einem ge-■wissen Grad die Geschichte abcndlandischen Kultur- und Geistesschaffens iiberhaupt schrci-ben zu wollen. Jede wirklich gcwaltige Idee, die Voliter bewegte, und zwar nicht nur zu un-serer Zeit, sondern in alien Epochen unseres Kontinent: wie auch eines groBen Teiles der Welt hat sich positiv oder negativ mit Rom aus-einandersetzen miissen. In These oder Antitiicse 1st Rom durcli fast zwei Jahrtausende im geisti-gcn Universum die anziehende oder auch ab-stoBende Kraft gewesen. Vor der geistigen Hohelt, die Rom schuf, entwickelte und praktisch durch sein kulturelles Schaffen den Volkern nahebrachte, verweilten die Ideen, um zu dcm in Rom beschlossenen universalen Begriff Stellung zu nehmen. Bedeutet Rom nur eine Ideen-richtung, einf zu einsm einzigen Zweck poii- '• tischer, kultureller oder auch religioser Art ge-schaffene Organisation der geistigen Krafte, *o hatte es diese universalistische Bedeutung fiir die abendiandische Kultur und samtliAe vom Abendland wieder abhangigen Kulturen in aller Welt niemals erreicht. Sinnbild der geistigen Krafte Roms sind nicht nur das Kolosseum, die Kurle, der Lateran, viele mittelalterliche Palaste oder die Zeugen griechischer und germanischer Einflusse. Alle zusammen erst und die sie zu einer Harmonie zusammenfassenden geistigen Krafte' dieses rdmlschen Bodens ergeben das universalistische Prinzip jener Stadt, von dcr man sagt, dafi sie „ewig" sei, da in der Tat diese geistige Kraft nicht sterben kann. es sei denn, Europa selbst wiirde am Materialismus bolsdiewistischer oder plutokratlscher Pragung verderben. _ Die Antike kannte zwei Stadte als Pflanz-»tatten geistigen Schaffens: Athen und Rom. Wahrend aber die Stadt Attiku 1л unserer Welt Piirnna« / Von Dr. Wolfdiettr Auropas / von Lang en, Rom im Grunde nur als das Prinzip des Adels der Form und der Harmonie des Lebens erschcint, ja, schon die grofite Frucht dieser beiden Prin-zipien, dcr Hellenismus, als eine die damalige Welt iimfangende Idee fremder Einfliisse und vor allem eines groBeren Geistesraumes bedurfte, als Athen ihm gab, hat Rom von sich aus in einer unendlichen Fulle geistiger Erscheinungs-formen die Welt beeinflufit, belebt und schliefi-lich eines der wichtigsten Fundamente unseres Weltbildcs in Europa geliefert. Zur geistigen Kraft Roms — wie stark sie auch Immer an-fanglich durch griechischen Geist bceinfluBt gewesen sein mag — traten die politischcn, organi-satorischen, technischen Faktoren, die Rom ent-vickelte und mit dcnen es seinen geistigen Aus-strahlungen die Macht verlieh. die das Griechen-tum auch in seinen grofiten Zeiten niemals in diesem AusmaB zu schaffen wuBte. Bedenken wir, um Roms universale Kraft zu priifen, was diese Stadt der Kultur fast aller Volker — den ostaslatischen und indischen Kul-turkreis ausgenommen — gab: von Rom aus wurde der Begriff der romischen Ethik In den erstcn Jahrhunderten des Bestehens dcr Stadt entwickelt. und zwar sowohl fur das Individuum als auch fiir die Politik Im Begriff der „Pa* Romana". Hier wurde zum erstenmal das Rechi im Slnne der ratlonalen Vorstellungswelt de? Romanen nicht nur niedergeschrieben, sondern auch in den zwischenstaatlichen Beziehungen praktisch bestatigt. Hier wurde der Begriff des Imperiallsmus als Lehre vom Imperium Ro-manum geboren und in einem staatsrechtiichen politlschen Bau vollendet, gegen dessen geistige Kraft das britische Empire als eine in Funk-tioncn und kulturellen Belangen ungludtllche Nadiahmung erecheint. In dlcser Stadt wurden die ersten sozlologi-schen Fragen mit Klassenkampf, Kapitalisraus, Sozialreformen, mit dcm stadtisclien Proletariat und seiner Problematik fiir Staat und Gesell-schaft aufgeworfen. Durch den Kampf Roms wurden die Begriffe Senat, Republik, Diktatur entwickelt. Hier wurde der erste Stein zum Bau der romisch-katholischcn Kirche gelegt. Hier beriihrten sich aufs innigste der romanische und germanische Lebenskreis und hier entstand die Idee des Kaiscrtums im universalsten Sinne des Mittelalters, die sieben Jahrhunderte die euro-paischen Volker — glcicli, ob in ihrem geistigen Wert anerkannt oder umkampft — umspannte. Sieben Jahrhunderte, die in mehr als einer Be-ziehung Im Zeichen Roms standen, eine Epoche, in der etwa Amerika — abgesehen von den zugrunde gegangenen autochthonen Kulturen der Mayas. Inkas usw. — kulturell iiberhaupt noch nicht lebte. Von Rom aus begann das „neue Denken" dcr Renaissance, dieser vSlligen Um-wandlung des bis dahin geltenden Weltbildcs, und mit Rom bllcb die groBte religiose wie ^ber auch in ihren Auswirkungen sozialpolitisclie Revolution, die Reformation, zumindest in Anti-these verbunden. Von alien diesen Stromungen, die unsere Welt bcherrschten und die sie beelnflussen, solange Europa geistig wirkte, sind die erhabensten Zeugnisse in Rom gesammelt und Immer wieder in wechselnden Erscheinungsformen, aber mit erhaltcner geistiger Substanz zu neuem Leben crweckt worden, wie etwa im Faschismus, der ..romisch" 1st wie niemals cine zweite politische Bewegung. Die Merkmale dieser geistigen Ge-staltungskraft machen aus Rom letztlich von den S tatu en Casars und den Statten der Antike iiber die Renaissance-Paliiste bis zur Pleta Michelangelos eine Stadt, die Besitz der ganzen Menschheit ist. Zeugen, die unter den verbreche-rischen Anschlagen der Barbarcl zwar fallen, ■ber nicht sterben konnen, da ihre Bedeutung nicht in dcm vollendeten S til des Kunstwerkes, sondern mehr noch in dem Gelst liegt, der es schuf. Fast zwei Jahrtausende im Schnittpunkt dcr geistigen Ausstrahlungen der romanisch-germanischen Welt und den standig liber das Mittelmcer elndringenden Ideen des Orients ge-legen, 1st Rom Hiiterin dcr geistigen Werte dee Abendlandes gewesen. Sle wlrkt heute in Zeiten schwerer Bedrohung unseres Weltbildcs erst recht in dieser erhabenen Funktion. Denn nie 1st dem europaischen Menschen alles das, was fur ihn Im Begriff Rom enthalten 1st, so nehc< so teuer gewesen wie jetzt, da er In morderl-' schem Kampf gegen die aus dcm Osten und Westen anrasenden Krafte des brutalsten Ma-terlalismus zur Erhaltung seines Lebens und seiner geistigen Werte steht. Dr. Goebbels spradi vor jungen Offizlereit Berlin, 23. Juli. Rcich.4minister Dr. Goebbelai sprach am Montag abend vor iiber 1000 jungen Offi-" zlcrcn der Panzertruppe. die auf eincm Obnngsplati in eincm Lehrgang zusammengezogen waren. etc eiil wieder zn ihren Truppenteilen an die Front zuriickj kehrcn. Der Minister nabm In nmfassenden Ansfiih-rungcn za den grundsatzlichcn Fragen dieses nnd aufgezwnngenen Krleges Stellung. Den Abend verw brachte Dr. Goebbels im Krclse dei jungen Of£izicre< Oberst Otzen tSdlidi verungliidtt Madrid, 23. Juli, Bel einem Autounfall 1st aid Sonntag In Madrid der deutsche Militilrattachć Obersi Otzen am: Leben .gekommen. Oberst Otzen war in| Dezepber 1942 in Rom, wo er stellvertretendej Militarattachi «n der deutechen Botschaft war. Vor.< her war Oberst Otzen etellvertretender Milltarattachd im Haag nnd gehorte dann zum Stab dee dentschcil Militarbefehlshabers von Paris. Er stand Im Alte« von 47 Jahren. Die Leichc des Vcrstorbenen wurde in der dcntechen evangelIschen Kirche in Madrii aufgebakrt. Л Selte 4. — Nr. 58. KABAWANKKN BOTE Samstnc 2' ЛиИ Bonknoten feiem groBe Deutsche / Nun, fUr den An-tang wollen wlr es nlcht 80 teuer .machen. ZUcken wlr den klel-nen handlicben Ftlnf-markscheln, wer lacht uns da fceundlich an ? Das bekannte M&d-chen mil dem Ahren-bUndel Im Arm, Slnn-blld von Fleifl imd Frucht, Verkfirperln dee achaffenden Vol-kee, das eeine Arbeit unter des Dlchters Wort yestellt hat: Se-gen ist der MUhe Prels. Und daB man einen »g&ngigen« Scheln dafUr genom-men hat, let auch wleder aymbollMh zu wer-tenudas ganze Deutachland soil es seln! Eln Kapltel deutecher Geschichte l&Bt der neue FUnfmarkscheln aufleben, der soeben In den Verkehr kommt. Er brln^ — in dleser Form eln Novum — elne Abblldung des Braunschwelger Doma mit dem Standblld dea Li6wen. Im Dom ruhen die Oebelne Helnrlchs des LOwen, des Herzogs von Bayern und Srehsen, dessen Herrschaft slch elnmal von der Nord- und Oetsee bis ssum Adrlatlschen Meer eratreclcte. ^ Zehnnuirkscheln: Thmw Der Zehnmarkscheln knllpft In etwae an das IKndllche Mftdchen an: mlt elnem Manne, der In der deutachen Landwlrtschaft zu Ansehen und Geltung gekom-men let. Das Blld, das wlr hler flnden, Migt eln MKnnerant-lUz mlt hoher Stlrn, gerader starker Nase, geknlffenem, empor-gezogenem Mund, wle er vlelen Geslchtem bftuerllcher Herkunft elgen 1st, welllg zu- rUckgeetrlchenem Наат; elne brelte wel-fie Halskrause ver-st&rkt den altv&terll-chen bledem Eln-, druck- Wer 1st das? Der Landwlrt Al-brecht Dan Thaer, eln gelehrtes Haus, wle man šo verbal sagt; er studlerte Medlzln und Phllosophle, war In seiner Vaterstadt Gelle Arzt und glng daim, seltseimćr Weg, zur Landwlrtschaft Uber- Die >Annalen der nle-ders&chslecben Landwlrtschaft«, drel B&nde, aind seln Werk, Nlederschlag elner ausgedehn-ten Studlenrelse, die Ihn đurch ganz Nord-deutachland fUhrte- In Celle grUndete er die erst® deutsche landwlrtschaftllche Lehranstalt, atier das gentlgte selnem weltgrelfonden Gel-ate bald nicht mehr. Er machte slch aelHitler-Mutterl«. Zaščita brusnic Da se zagotovijo brusnice za prehrano in prepreči nabiranje jagod pred zrelostjo, je naročil Reichsstatthalter v K&rntnu županom, da z naredbo določi koledarskih čas, od katerega dalje je dovoljeno v področju občine nabirati brusnice- Nabiralci — med te spada, tudi last-, jiik zemljišča —, kateri se bodo zalotili pred časom, ki ga je določil župan, ne bodo samo •kaznovani, temveč lahko pričakujejo, da jim. bodo zaplenjene nabrane brusnice. Vsak nabi-ralac mora zato poprej polzvedeti, od kdaj je dovoljeno nabiranje brusnic v dotl6ni obćlnl. Nad 40 milijonov za DRK Berlin, 23. julija. Dne 26. in 27. junija: izvedena prva cestna zbirka vojne pomoči za Deutsches Rotes Kreuz znaša začasno; 40,197.639.20 RM, to je 35.9 odstotkov vcS kot lansko leto. je obhajala na svojem domu v MUnchen-Solln, zvesta svoji naravi v tišini, toda vkljub svoji visoki starosti še vedno pri moči, svoj 86. rojstni dan- Gauleiter Paul Glesler jI je sporočil obenem s šopkom cvetlic pozdrav FUhrerja la obenem r\'01e lastne čestitke- Dr. F. J, Loku Anaechneiden! Anfbewahrenl HDudSeh meth&disAi and ptnkUsek 194. STUNDE. Wichtige Worter in gebrauchlichen Satzverbindungen 1. Da Frau Therese krank war, mulJtc sie drei Tage im Bette liegen bleiben. 2. Diese Stadt hat eine herrliche Lage: sie liegt auf einem HUgel an einem See. 3. Was an mir liegt, werde ich fur Sie tun! 4. Wenn Ihnen an dieser Bache wirklich etwas liegt, mussen Sie sich mehr be-miihen. 5. Vor dem Hause stand ein herrlicher Lindenbaum. 6. Aus Lindenbliiten wird ein vorziigli-cher Tee bereitet. 7. Das 01 lindertc die Schmerzen der Brandwunde. 8. Zur Rechten sah man einen Bach, zur Linken fuhr die Eisenbahn. 9. Linsen, Erbsen und Bohnen nennt man HUlsenfriichte. 10. Die Linsen dieses Glases sind sehr scharf, man sieht damit ausgezeichnet. 11. Man konnte nicht verstehen, was das Madchen sagte, da es lispeltc. 12. Fahren Sie in die Stadt und holen Sie einen Lochbohrer fur die neue Ma-iohine! 13. Heute ist ein Wetter, dalJ man keinen Hund von dem Ofen lopken konnte. 14. Sind das klinstliche oder natiirliche Locken, die Sie haben.? 15. Nach langer Arbeit gelang es endlich, den Pfahl etwas zu lockern. 16. Dieser Anzug wurde aus einem erst-klassigen Loden gemacht. 17. Diese Mediziji ist nur loffelweise ein-zunehmen! 18. Nach der Explosion loderte das Feuer hell empor. 19. Wieviel Lohn erhalt Ihr Mann pro Woche' 20. Ich glaube nicht, daB es sich lohnt, diese Arbeit nochmals zu machen. 21. In diesem Betrieb wird "die Lohnung an jedem Samstag ausbezahlt. 22. Der Lokalverkehr auf der Eisenbahn mulJte Samstag und Sonntag verstarkt werdcn. 23. Er konnte nicht zusammenhangend er-zahlen, sondem stotterte einige lose Worte. 24. Es gibt immer noch Leute, die nicht wissen, wie sie ihr Geld loswerden konnen. 25. Warum sind dort so viele Menschen, was ist dort los? 26. Das Los Nr. 23847 hat den Haupttref-fer gewonnen. • 27. Jeder muS sein eigenes Los tragen. 28. Wir waren kaum eine Stunde gegan-gen, als ein fUrchterliches Gewitter losbrach 29. Da kein wasser vorhanden war, war es nicht moglich, den Brand zu loschen. 30. Geben Sie mir bitte ein Glas Wasser, ich mochte. meinen Durst loschen! Sprichworter und Redensarten 1. Handwerk hat einen goldenen Boden. 2. Man muJi das Eisen Schmieden, solange es warm ist. 3. Besser ackern und dilngen als beten und singen. 4. Es ist nicht alles Gold, was glanzt. 5. Wie die Arbeit, -o der Lohn. 6. Arbeit ist keine Schande. 7. Erst die Arbeit, dann das Vergniigen. 8. Ein frohes Herz, gesundes Blut ist besser als viel Geld und Gut. 9. Borgen macht Sorgen. 10. Jeder Kaufmann lobt seine Ware. 11. Es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen. 12. Das Werk lobt den Meister. 13. Von einem Streich fallt keine Eiche. 14. Nach der Arbeit ist gut ruhen. 15. Frohe Menschen feiem frohe Feste. 1. ein goldener Boden — zlato dno 2. das Eisen Schmieden — kovati železo 3. ackerr — orati 4. dilngen — gnojiti 5. Schande (die) — sramota ■ б> Borgen (das) — posoditi 7. Str sich (der) — adarec, zamah 8. ein Fest feiern — prirediti (obhajati, praznovati) slavnost Worter Lage (w) — lega hat eine herrliche Lage — je na krasnem kraju liegen, ich lag, ich bin gelegen — ležati Lindenbaum (m) — lipa Lindenblute (w) — lipovo cvetje lindern (Schmerzen!) — lajšati, olajšat! (bolečine) Linse (w) (Hiilsenfrucht) — leča (sofivje)] Linse (w) (Glas) — leča (steklo) lispeln — šepetati Lochbohrer (m) — prebijalni stroj Locke (w) — koder locken (weglocken) — vabiti (zvabiti), mikati koga lockern — zrahljati, omajati Loden (m) — loden (blago) lodern — plapolati loffelweise — po žlici Lohnung (w) — mezda, plača Lohn (m) — plača, zaslužek, dnina Lokalverkehr (m) kraje.mi promet Los (s) (Lotterie) — srečka, žreb (loterija)] Los (s) (Schicksal) — usoda losbrechen, es brach los, es ist losgebrox chen — izbruhniti, nastati lose (unzusammenhangend) — posamezen (brez zveze) Redensarten was an mir liegt — kar je v moji moči es liegt mir an einer Sache etwas — na temi mi je zur Rechten — na desni zur Linken — na levi ea lohnt sich — vredno je truda atwas loswerden — znebiti se česa was ist los? — kaj se je zgodilo? sein Los tragen — prenašati (pretrpeti),' svojo usodo Sobota. 24. ЈпНЈа 1943. KLBAWANKEN BOTE stran T — it«v. 58. ANTON STEFFE SCHDHFABRIK - TOVARNA CETLJET KRAINBURG BAUSCHUTZMITTEL wie ANT1C3N^3L FeuersJiuizfarhe Г^СК И Л SJiutM deden Holzfaule, Holuchwmm, leidte UClVlAlNlWL EntfUmmLrbcit R. A V E N A R. Karbo/ineum f ScLutz ^e^en Molzfauia tiefcrt eofort ah La§er NERHUR-NftlDITSCH EISEII6R0SSHIINDLUN6 KRAINBURQ 1CMET13SKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krainburg, Laak Wir bel Domsthahf Stein Н^шнвигд in Jf£wainbuK^ Genehmigte Derisen-Bank mit JVauptoiveitfsfellen X o a ft a.đ. Xaicw u. :ft. Veti 0ж.Л.^атс Scmwuf Т%9 Zeidinnngsstelle der blfentl. Bausparkasse fUr die Oetmaik Girokonti: Reidisbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 Girozentrale derOstmarkisdien Sparkassen.Wien Nr. 10/720 Kiirntnerisdie Sparkasse Klagenfurt Postsparkassenkonto Wien Nr. 62.283 FRAXZ INS. DE. FRIEDEICH CKOBATH KRAINBURG . OBERKRAIX ^Jca^tuuidtL bt JKanjubfjcdtbix. Gegr. 1885 Ferarni Nr. 216 ОСо»фМ1оп. luuL j2aJmazhdt Grolihandel in Manufaktur wieder in Toilem Umfange iatig, empfiehlt sidb als bekanntesie und alteste Firma det Landes * Manufaktura! Prodaja na debelo zopet odprta in redno posluje. Priporoča se kot najbolj znana in najstarejša trrdka Gorenjske. REPARATIIRBETRIGB FtR HERRE1VWXSCHE Wlrkaulciilanlcnd »08 naohwelsllcbem Prlvat-besitz gut erbalten* Dnifor-шеп jeten. Blusen. Honen, Dniformka^en, PelzmBntel. Pelzrttcke. Pelzwesten. Leder-a. FUzatlefel. modeme SchaQ-waff en. Kontrollubren earn* ZubebOr FahrrBder. lelchte MotorrSder. SOdoatdeutHcber Waehdlennt, Klaarenfurt. Feldmarichall-Conrad-Hati Nr B. Ruf 10 SO Self Gb«r 40 JahrM Woltr* zaidten fOr «пмг* wUiMtehaf»> lldi *rpfobf#m vnd In all«r W«lt praktisdi bewflhrtmi Prflporol« ChinMolfaHrik •ktleaftMllMtaN NaMkarf ESSIG fabrik C.Wenger Klagenfurl KAUFHAUS HEBISSI KLAGENFURT HILFT PUNKTE SPAREN durcii Reparalur von StrflmpUn und TrilcotwStche SENF rabrfk C.Wangar Klagenturi Gut rasiert -gut gelaunt Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da u je manufaiktuma trgovina v Krainburgu iz Adolf-Hitler-Platza 18 združila a trgovino uanja v Krainburgu na Veldeseratralie 7 Golob Paula Manufaktur- u. Lederhandlung Krainburg, Teldeser SiraBe Nr, ? Sorgfiiltiges Abtrocknen der Klinge — am besten mit weichem Papier — gleich nach dem Rasleren erhilt die Schnittfkhigkeit AUmetalle Altcisen Papierablalle Hadern aller Art Ahe Masdblnen n«w. Ubernahmestelle von leeren Zement-Papiersadcen fiir Oberkrain — Ausgabe von Bestatigungen zum Umtausdi von Bleirohren und Kupfer fiir Elektro-Gerate ALT ME TAL L H AND EL Wii$mann Krainburg, Oberkraio Valvasorplatz 4 — Telefon 1-41 Karnfnerisdie Klagciliuil LandcshypofheHenansfaH Oas ecidlnsfifof đcs Belđutfaocs Domfiasse 3 remrnl 2416, 2417 Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Land wirtschaften - Gewahrung von Gememdc-Darlehen und feidisverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Sparcinlagcn und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdiuld-sdieinen Haftung des Reichsgaues Kamten. S^'rnn S. — 8+рт. SS, KARAWA^KKN BOTE Sobot«, 24. julija 1A43. Sichtspiele AHflemeine Filmlreuhand G.m.b.H. •Zweigstelle Veldes Asslifig 23. VII. um 10 Uhf -4. VII.' um 16 und 19 Uhr 25. VII. um - 14.30, 17 und 19 Uhr 26. VII. um 19 Uhr Eva FUr Jugenđl'.che zugelassen! 27. Vir. um 19 Uhr VII. um 19. Uhr 29. VII. um 19 Uhr Es fliistert die Liebe Jug:endUche unter 14Jahren nicht zugelaeeen! Dom$chaie 24. VIL um 19.30 Uhr 25. VII. um 17 und 19.30 Uhr Frasquita FUr Jugondliche nteht zugelaseen! 28. VII. um 19.30 Uhr Hoffmanns Erxahlungen Flir Jugenđllche zugelaseen! Krainburg 23. , VII. um 19 Uhr 24. VII. um .16.30 und 19 Uhr 25. VII. um 16.30 und 19 Uhr 26. VII. um 19 Uhr Die Landstreicher FUr Jugendllche nlcht sugelaseen! 27. VII. um 19 Uhr 38. VII. um 18.80 und 19 Uhr 39, VII. ШП 19 Uhr Der Favorit der Kaiserin FUr Jugendllche zugelaesen! Laak 24. VII. um 19.16 Uhr 25. VII. um 16.30 und 19.16 Uhr 26. VII. um 19.15 Uhr Eva FUr Jugendllche zugelassen! 37. VII, um 19.15 Uhr 28. VII. utn 19.16 Uhr 29. VII. um 19,16 Uhr Es fliistert die Liebe Jugendllche unter 14 Jahren aicht zugelaeeen! LHtai 24. VII. um 19 Uhr 36, VII, um 16.30 und 19 Uhr * Andreas Schlilter Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaesen! 28. VII. um 19 Uhr 29. VIL um 19 Uhr Alarmstufe 5 ' FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Miess 24. VII. um 20 Uhr 35, VII. um 16 und 30 Uhr Einmal der liebe Uerrgott sein B41r Jugendllche nlcht Jrugelassen! Neumarktt 23. vn. um 19 №r 24. VII. ura 1.9 Uhr 25. YII. um 14, 16.30 und 19 Uhr 36. VII. um 19 Uhr Der Postillion ini Hochzeitsrock FUr Jugenc|li(iic zugelaesen! 38. VII. um 19 Uhr 29. VII. um 19 Uhr Schwar/ifahrt ins Gliick PUr Jugendllche nlcht zugelaseen! Rađmanniđorf 24. VII. um 19.15 Uhr 35. VII. um 16 und 19.15 Uhr Die Landstreicher FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! 28. VII. um 19.16 Uhr 29. VII, um 19.15 Uhr Da» Prauiein von Barnhelm FUr Jugendllche zugelaseen! Schwarzenhaeh 24. VII. um 30 Uhr 35. VII. um 16 und 30 Uhr Das unsterbliche Herz FUr Jugendllche nkht zugelaesen! Stein 24. VII. um 18 und 20.30 Uhr 35. VII. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr Der Postillion im Hochzeitsrock FUr Jugendllche zugelaesen! 28. VII. um 20 Uhr 29. VII. um 20 Uhr Sommer, Sonne, Erika FUr Jugendllche zugelaseen! St.VeU 34. VII. um 20 Uhr 35. VII. um 14. 17 und 20 Uhr Es fliistert die Liebe Jugendllche unter 14 Jahren nicht zugelaesen! Veldes 33. VII. um 19.16 Uhr 24. VII. um 16.45 und 19.16 Uhr 25. VII. um 14.30, 16.46 und 19.15 Uhr 26. VII. um 19,15 Uhr Das groBe Spiel FUr Jugendllche zugelaseen! 27. VII. um 19.15 Uhr 28. Vil. um 19.15 Uhr 39. VII. um 19.15 Uhr Friedemann Bach FUr Jugendllche zugelaesen! Wart 24. VII. um 16.30 und 19 Uhr 25. vn. um 14, 16.30 und 19 Uhr Zirali Leander Dtr BIfiitucfis mit Willi Birgcl, Paul Horbiger FUr JugeiiUlit uicni iiugelasbdn! Woshsinsr Tist - 24. VII. um 13.30 und 19 Uhr 25. VU. um 16.30 Uhr Frasquita FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! Zu Jedem FIlm die Deutwohe Woohenschau! Spezerei, Manufaktur* Galanterie« Sdiuhwaren ОУ fl Gesdiirr, Papier, UXaujnaus Budihandlung ILOTMAIR WEIBIEIR ILHTTAII Zu Jedem FIlm die Deutwohe Woohenschau! УнкЦшим шшлиуџшт! 10 швге. ГаМ deseie vse.lii se zanimajo za IsSe ponudbe ali prošnje. Oglašajle v Karawanken Bole! Splača se! Oglase sprejemata do ponedeljka in sredei NS.-Cauverlag Karnfen, Klagenfuri, Bismarckring 13 in NS.'Cauverlag Karnfen, Zweigveriag Krainburg, Veldesersfr. 6 L; 9impA; DBER50 JAHRE ichon pA#g#n viel# Hausfrav*n tin v«r-blichtnei Kleid Quf« zufriichen durch SEUSTFXRBEN MIT Nuk IM HANDEl ZU HABENI Oglasi v li začetnice za I notranje delo in šivilje za prevzem dela na domu sprejme-,mo! Industrija moSkcga perila Franz Crobath, 'Krainburg. 78S-1 1 pomočnika in 1 vajenca takoj sprejmem. Jo-hann Frohlich, Reparaturwerk-statte und Schmiede — Mittei Feichting 8, P. Safnitz. 786-1 Ein Nagel ist kein Niel. Solche Pfuschereien lind die Urjache vieler Verletzungen, die gerode heufe vermieden werden mujsen. Wenn Sle sich aber trotadem mol eineArbeitsschrammehoien.dann gleich ein Wundpflaster aufiegen. Iran ni ĆI Plast Car! Blank, Verbandpflosterfabrik Bonn/Rh. Blagajne, varne' pred ognjem in vlomom, omarej za spise in knjige: Hans Wcrnig Klagenfurt Hei-drichstrafie 32. 3393-6 Kupim Kupim Zephir-pc£ ali dam zanjo kurivo. Wrc-ček Johann, Trata 17, bei Zir kladi. 787-7 Kupil tako) bolniški voziček za sedeti. Tiskarna „Kolektor", Krainburg-Wart. 79()-7 Zamenjam športni otroški voziček za otroško harmoniko, — Wart - Lahore, 4(КЗ. 793-15 Menjam dobro, mlado kravo za dobro kočijo ali zapravljivček. — Ponudbe s pogoji na K. B. Krainburg pod štev. 797-15. Izgubljena klei-derkarta, last Weber Jojcfe, Westert 13, naj se blagovoli siroti vrniti na njen naslov. Karta j« bila izgubljena 9. Vir. 7 Laak od kasarne preko Suhe do gozda. 798-32 Prodajalka ali trg. pomočnica, ki zna tudi nemško dobi takoj mesto pri: trgovina z čevlji, Fr. Liditl, Sdiiller-strafie Krainburg 768-1 fsće se dcklica v starosti od 12 do 15 let, ki ima veselje do 2 Ml letnega otroka. Nadaljnji pogoji, več pismeno pri Grosdil A. NulS-dorf 66, Post SAleinitz bei Marburg 10. 4421-1 Službe išče Radi ukinitve trgovine želi zaposlitve trgovska pomočnica, najraje v okraju Radmannsdorf. Naslov na K Bote Krainburj pod „Poštena" 803-2. Prodam Razne pohištvene predmete prodam, .kakor kuhinjske omare, mize, stole, oto-mane, divan, knjige itd. za RM 500. Reier, Hinterhausgasse !2. 706-6 Zdravilne rastline vsake vrste, arnikovo cvetje, I lipovo, bezgovo itd., kakor tudi suhe gobe, stalno vsako količino kupim. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „Takojšnje plačilo" 766-7 Slamoreznico, rabljeno, a do bro ohranjeno, ročno, kupim ali dam zanjo les žganje ali kaj drugega. Naslov pri K. B. Krainburg pod 795-7 Išče te za oakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove-,a les«, lU, iJ4 in 2B mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v ifseb kakovostnih razredih. Visoka etopnja nujnosti. Ponudbe oa Hans Traninger, Holz-groiShandel, Kla-genturt, Veiker-markter StralSe, Bahaiibersetzbng. lOBB-/ Zamenjam elegantne damske obleke za srednjo kromatično ali klavir harmoniko. Razlika se izravna po do govoru. Naslov v uredništvu K. Bote št. 4441-15 Zamenjam za najsibode kar hoče en 18X24 cm fotoaparat, štiri dopelkasete z vložkom ■ BX9, 9X12, 10X15 in 18X24, prima Doppel-anastig-mat, sistem Go-erz 18X24, stojala, kopirni okvir, pritikli-ne po dogovoru, Foto Kotschar, Edlingen 132. 4440-15 Menjam Silolak, svetal, cortilan, proti bramorjem, sol zoper plevel ter druga varovalna sredstva za rastline dobit« pri Franz Napotnik, Eisen- und Far- benhandlung, Kalk- und Ze-mentniederlage, Klagenfurt, Krefelderstr. O Ruf 8009. 3388-f) Laak-škornje št. 42 zamenjam za dobro moško o-blčko za postavo; 176 cm. Kupim tudi dobro havajsko kitaro, razliko doplačam dobro. Cenjene ponudbe na K. Bote, Krainburg pod 806-15. Zamenjam štiri-tonsko Lubasovo harmoniko za niožko kolo. — Razlika se izravna po dogovoru. Josef Gantar. Falkendorf 42, Krainburg. 794-15 V nedeljo sem v Krainburga zgubil knjižico tvrdke Raubal kleidcrkarto, dve Raudterkarti, Le-bensmittelkarte in druge listine, ter neklj gotovine. — Najditelji prosim, da najdene lisdne in vse papirje vrne, denar ' pa si naj obdrži kot nagrado. Franz So-vre, Sdilie, Klagenfurt. 800-28 Lokali Oberingenicur, dipl. ing. kupi ali se udeleži s 00.000 RM pri industriji ali stavbenem podjetju. — Dopise pod Jt. 70.% na Ala Klagenfurt, Alter-Platz 1. 4444-18 Dopisi Mlad fant želi resnega znanja s 17 letno gospodično, ki je dobrega srca in vesele narave. Sli ka zaželena, ki se na željo vrne. Le resne dopise poslati na K. B. Krainburg pod „Veselje 801-20". ženitve i/qiibiipno Okrogla zlata zaponka (broški) zgubljena dne 18. VII. zvečer T NeumarktKi od kolodvora do pošte naj M blagovoli vrniti proti primerni nagradi na naslov: Ana Supon, Neu-marktl, Kadezkf Strafie 16. ■ 799-22 Zgubil »e je 11 letnemu dečku suknjič v vli-ku ророЦад od AfUinga dio Sdie-raunitz. V suknjiču sta biK ^ steklenici zdravil Poznana oseba, ki ga je našla, м naproša, da istega odda na K, B, Krainburg pod „Resna družina" 806-28. Knjiga pozablje. na. Dne 10. julija je bila pozabljena v vlaku Afiling-Veldes See-Lees latinska knjiga - bre-vir. Prosi s«, da M knjiga odda v župni cerkvi v Veldesu. 444o-:33 Uradnik v dr žavni službi na Spod. Štajerskem. star 37 let, žeU|V sredo, 14. ju-poznanstva z lija sem zgubila gospodično, vdo- 1 vo ali ločenko, staro do 28 let, radi ženitve. Cenjene ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, po.slati na K. B. Krainburg pod „Sreča v zakonu 804-21". na cesti od Otoka do SapusA rumeno, rjave črtasto volneno jopico. _ Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi Mariji Pri-istawetz Sapusdi 15 Po»t Leei. 4443-22 AMTLICIIE BEKAIVIVTMACHBNGE^ ( Bekonntmachnng Betriffl: Neureuehm« der Abgabe von Tabakwaren ant Raaehev-копегоПкаЛеп ab 1 Aueust 1948. „ Auf Griincl reichseinlieitlich poltender Bestimrnuncen dee Horrn .ReichswirtschaftsmiiiisKirs wird fflr den Bereich dee \Л ehi-wirtschaftsbezirkes XVIII (d. s die Rcichstraue Salzburg. Steiermark, KiiMiton iind Tunl-Voraribprg) und mit Zuetimmune des zustandiiron Chpfs dor Zivilverwaltnng much fUr die be-setztcn Gpjupte Kiirntone und Krains mit Wirkunjt тот I- Autfust 1!IU die Abjrabe foleender Festmensren verfUet: 1. Kicarclttcn; fi Stiick auf Д Doppelabschnitt. 2. Klearren: a) Sorten zum Kleinverkaufspreis unter 12 Rpf: П Stuck auf n Doppelabschiiitte; b) Sorten zum Kleinverkaufspreis von 12 Rpf aufwirta: 6 Stiick auf 5 Dopnelabsciinitte. . 3. Pfclfentabak; a) 1 Paket zu 50 Gramm auf 7 Doppelabschnitt«; 0) Straniftabak: 1 Strang zu 100 Gramm auf 14 Doppelabschnitte. 4. Ziuarettentabnk: 1 Paket zu 50 Gramm auf 7 Doppelabschnitte. 6. Kantabak: 1 Stanfte (22 Gramm) auf 1 Doppelabschnitt. e. Srhnnpflabak; 1 Paket zu 50 Gramm auf 4 Doppelabschnitte-Meine Rekanntmachuntt vom 28. Miirz 1943 wird durch vor-stehende Bekanntmachune ab 1. Augiiat l»43 ungiiltiB' B«i ptwaifren VorKriffMi. die noch wiihrend des Monate Juli auf die nezuesabschnitte mit Datura ab 1. August IWw cemacht warden, dtirfen nur die obisen Kestmenjten аокекеоеп werden. FUr die Einzelabschnitte der. Kontroliaiisweise und. fiir di# Raucherkontrollmarken wird die naloe Aleiiite abeesreben. he-ziehumrsweise muB fUr die oben angegebenen Menjfen die dnppelte Anzahi von Einzelabscnnitten der Kontrollatiaweise oder von Kontrollmarken dbKeseben werden. Anspruch auf eine bestlmmte Sorte von Rauchwaren beeteht nicht. Salzburg, den 19 1943. Der ReiehsMlatthaltcr Landeewirlechafteamt f. Л. Wehrwirtschaftabei. XVIH.