Telefon št 74. Posamna številka 10 h. ,-a patti prajeman: za «»lo leto naprej 26 K — h pol leta » 1:5 » — » letrt » » 6 » 50 » Keaec » 2 > 20 > ¥ apravništvu prejeman: za t«Io leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Jetrt » » 6 „ — » »esee » 1 » 70 » Za pošilja n j e na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino In insorata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, nefraukovana pisma n« vsprejeuiajo. Uredništvo je v Seme- mških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dar ,izvzem»i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 125. V Ljubljani, v četrtek, 4. junija 1908. Letnik XXXI, Na razpotju. i. (Dopis izven parlamentarnih krogov.) V avstrijskem parlamentu dozorevajo važne zadeve in zahtevajo rešitve. Nagodba z Ogrsko in trgovinske pogodbo z vnanjimi državami morajo kmalu biti končane. Ti dve zadevi krijeti v sebi nebroj vprašanj, katera se morajo rešiti večkrat nasproti boljšemu prepričanju in proti volji tega ali onega sloja v prebivalstvu. Ako hoče tedaj vlada rešiti te važne stvari, mora imeti za sabo parlamentarno večino, zanesljivo večino, ki bo pogodbo z Ogrsko, kakoršna je, odobrila. Mnogo nepopularnih točk ima nagodba z Ogrsko, mnogo ta>čk zadeva ob koristi prebivalstva v Avstriji. Treba je tedaj poslancem, ki bodo šli v ogenj za nagodbo, mnogo poguma; lavorik popularnosti si na godbena večina ne bo nabrala Za tako nepopularno zadevo ne bodo šle vladi neprijazne opozicijonalne stranke v boj. La stranke, katere imajo odločilno besedo pri vladi, le take stranke, katere zaupajo vladi, oziroma ministerstvu, bodo reševale in sklepale o g r a li o nagodbo, v smislu kakor hoče ministerstvo. Ustanovitev take vladino večine za nagodbojepostala akutna. Dr. pl. Korber dosedaj ni mnogo mislil na večino, temveč se zanašal, da bodo iz vzajemne ljubosumnosti vse večje stranke za nagodbo, in tako bo »objektivno, nad strankami stoječe uradn'ško ministerstvo« rošeno iz zagate. Ali to ne bo šlo. — Dr. pl. Koef-ber je dosedaj vladal, v kolikor so razmere dopuščale, v zmialu in po željah nemške ljudske stranke in njenih pri- ~ uiaTBk: ~ Zajezera pod sv. Vi-Šarjami. (Konec.) Kaj slovenska Zajezera ? Kakor drugih lepih krajev slovenskih, sosebno na Koroškem, se je tudi veleromantičnih Zajezer polastil tujec; nemški rod se tukaj najbolj šopiri in jih smatra za svojo lastnino. Senožeti in pravica do pašnikov pripadajo sicer še slovenskim posestnikom v Ovčji vasi in nekaterim Zabničanom, a kdor pozna narodno nezavednost slovenskih Kanalčanov, katero provzročuje nemški upliv bližnjih trgov, nemška šola in na vseh koncih in krajih nemškonacionalna propaganda v raznih oblikah, ta bo položaj Slovencev na tej skrajno zapadni meji smatral za nevaren. Tedaj ni samo planinskega, ampak tudi velikega narodnega pomena, če se v Zajezerih utabori velekoristno slov. plan. društvo, katero je že rešilo marnikateri lepi kos slovenske zemlje iz oblasti tujcev. Gotovo bo imel dohod slovanskih turistov v materijelnem kakor tudi v narodnem oziru za slovenske Kanalčane najboljše posledice. Slovenska planinska koča, za katero je Zilska podružnica kupila obširno Benožet za 2250 kron, in katero bo ista podružnica zi- / /cV S, v e s k o v : nemškega veleposestva in nemških naprednjakov. Dr. Derschatta, dr. Gross in naš baron Schwegel so bili dosedaj eks-celence dr. pl. Korber-ja zakulisni politični sodelavci. Ali ti ne predstavljajo še zbornične večine in za trgovinske pogodbe in nagodbo z Ogrsko je vsekakor potrebna gotova parlamentarna večina. Nemška ljudska stranka s svojima priveskoma bo akceptirala nagodbo, ali ona hoče pri ti priliki zagotoviti nemškemu elementu največ prednostij v državi. Nemški listi razpravljajo o tem precej odkritosrčno in dr. Korber gotovo že precizno ve, kaj hočejo nemški nacijonalci. S3j je zadnje dni konferiral o ti zadevi tudi s poslancem Walz-em, kateri je znan kot velik slovenofob. V nekem nemškonacijonalnem listu smo brali, kako veliko uspehov je že dosegla nemška ljudska stranka s tem, da je večkrat s pomočjo uradniškega Korber jevega kabineta preprečila ralijiranje desni š k e večine in preprečila vsake narodne koncesije v korist Slovanom brez vednosti ali proti volji nemškonacijonalnih strank. To nam je bilo že znano, in znano nam je tudi, da sta dr. Derschatta in baron Schwegel imela večkrat svoje politične prste vmes, ko se je šlo za imenovanje uradnikov na Slovenskem in drugod. Postavili so si maksimo: Slovanski uradnik bodi na Češkem ali Slovenskem le v čisto slovenskem teritoriju, v nemškem teritoriju ali mešanih krajih, kjer je le par Nemcev, tam pa le uradnike nemške narodnosti in kar je še važneje, prononsirano nemškonacijonalnega mišljenja. Na ta način se, kolikor razmere dopuščajo, administrira pod »nepolitičnim uradniškim kabinetom" na Moravskem in Slez-kem, Štajerskem in Koroškem. Podlaga za vladne operacije je nemška dala, bo imela zelo ugodno lego v Zajezerih. Oddaljena samo pičlo urico od železniške pcstajice »Otčja vas«, bo lahko pristopna za vsacega, ki ima le malo časa na razpolago, tedaj bo posebno pripravna za dnevne izletnike. Do nemškega plan. društva koče, ki je pritisnjena daleč v ozadje Zajezer, je pa dve uri hoda, kar posebno v vročih dnevih ni prijetno. Raigled od bodoče slovenske koče je najlepši in najobširnejši v Zajezerih; pri nemški koči je marsikak vrh pokrit. Mimo slovenske koče vodi pot iz Ovčje vasi na Brašnikovo sedlo, odkoder se pride potem lahko na »Lovec« pri sv. Višarjah (2079 m), na Mrzlo vodo in Spodnji Trbiž, ali pa še črez Rabeljsko sedlo v Rabelj. Velepomembna bo za bodočo kočo no-vopopravljena pot s sv. Višarij v Zsjezero, ki se bo končala ravno pri slovenski koči (l'/s ure hoda). Vsak turist se bo rad tu po-krepčal, užival tukaj najlepši razgled in se vrnil, ne da bi obiskal še uro hoda oddaljeno nemško kočo, kar naravnost k železnici. Kraj, kjer bo stala nova koča, je zelo pripraven tudi za letovišče. Bližina železnice, izborni planinski zrak, najboljša studenčnica, snažna okolica, senožeti, kjer se ne pase živina kakor pri nemški koči, krasota Zajezerskih dolomitov, sprehodi po cvetočih senožetih in hladnih gozdovih, najzanimivejši ljudska stranka. Za nagodbo računa ša vlada na fevdalno češko plemstvo, nomško katol. narodno stranko, krščanske socijaliste in — Poljake, kjer prevladuje vpliv vedno guver-nementalne »šlahte". Nemška ljudska stranka bo šla za nagodbo le proti narodnim koncesijam. I n t e koncesije bodo rezali na slovenskem telesu, ker češki klub ima ša vendar toliko imponujočo silo, da mu ne bodo za sedaj še upali blizu. Ali za Slovenci bi prišli Čehi na vrsto — to je gotovo. Saj je velenemški cilj, da se ta slovanski kol v nemškem mesu, kar so Čehi in Slovenci, da se ta kol izpuli in slovanski element zatre, da bode prosta pot do Adrije — germanstvu. Ako bo šla nemška ljudska stranka v lopo h Korberju, potem vemo, da ne bo storila te žrtve zastonj, tudi vemo, da smo Slovenci na Štajerskem in Koroškem — prodani in izdani germanizatoriškemu nožu. In K<"rber bo šel po možnosti do skrajne meje nasproti željam in aspiracijam nemške vodivne stranke. — »sj dejanja kažejo, da vzlic morebitni dobri volji, vkljub osebni politični poštenosti gladkega dr. K<"r-b»r-ja pleš? on v taktu germanizatoriške višje birokracije in da je on sedaj s svojim zistemom najbližje — nemški levici. Saj vidimo, kako nastopa v rokovicah proti nemškim strankam v državni zbornici, in kako odgovarja ironično in včasih celo agresivno na pritožbe vzlasti Jugoslovanov. Mi poznamo nekatere reprezentante Jugoslovanov v državni zbornici in le zasluga Korberjeva bo, da bo iz nekaterih oportunih elementov zvaril kmalo odločno radikalno opozicijo. In odločno radikalne, zraven seveda premišljene opozicije potrebuje Jugoslovan- izleti k bližnjim snežnim poljem, tja pod veličastne stene zajezerskih gor, ali na zložne prelaze ali v zračne višave vrhov — to vse more privabiti nebroj letovičarjev in gostov, ki se bodo izborno počutili v blagodejni tišini te krasne gorske narave. Nemška koča, katero je lani obiskalo 1124 oseb, je zelo majhna; ima samo verando in kuhinjo brez vsake sobe. Voda jo napeljana in ne posebno dobra. Zilska podružnica slov. plan. društva pa ima namen zidati še bodočo spomlad večjo kočo, ki bo imela razun verande in kuhinje še gostilniško sobo in več sobic za bivanje in za prenočišča. Kadar se bo potreba kazala, se bo po načrtu še prizidalo poslopje za letovičarje. — Kako prav in v podjetnem duhu je podružnica to najlepšo senožet v Zajezerih kupila, kaže dejBtvo, da se je nameraval ravno tu naseliti visok dostojanstvenik ter zidati zaBe vilo in hotel za tujce. Izborni mrzli in zelo obilni studenec bi bil tudi pripraven za mrzlo zdravišče ; rosnate trave je tu dovolj za take, ki hočejo svoj prvi jutranji sprehod napraviti z bosimi nogami. Ni mogoče, da bi naštel vse izlete, ki čakajo v Zajezerih turista. Navedem le komaj 1 '/t ure hoda oddaljeno kotlino »Špranje", katera je prav v osrčju Viša, Nabojza, Hudih Palic in Montaža ter je nad vse romantična in divna. Planinca vabi k sebi kršni Nabojz, dalje lepa Donja-planina na bližnji laški meji stvo uprav v sedajnih raz' merah. Zdi se, da na naši slovenski in hrvatski eksistenci na jugu države nima sedajni kabinet nobenega smisla. Zdi se, da je sedanjim voditeljem državne uprave več na tem, da agresivno in nota bene iredentistiško i t a 1 i -j a n s t v o zadovolje in mirnim srcem iščejo politične ljubezni nemškega nacionalizma in žrtev te ljubezni naj bo naša narodna smrt na Koroški in Štajerski ? I Ce nima naša vlada nič in-teresa na naši eksistenci, potem bi bila blaznost, ako bi nam bilo kaj na eksistenci tega kabineta! Zato je našim poslancem — rebus eic stantibus — začrtana pot, ki je prikladna našim narodnim interesom in aspiracijam, ob enem je pa tudi vitalni interes avstrijske državne misli, ki so brije z našimi aspira-cijami. Kdor streže po naši narodni eksistenci, je naš sovražnik, in temu veljaj boj. In neizprosen boj morajo napovedati naši poslanci dr. Korberju ako vztraja ob strani izvestnih ljudij. Državni zbor. Dunaj, 3 junija Danes zborujeta nagodbeni in carinski odsek. Prvi ima v razpravi člen 21, ki se tiče živinskega prometa iz ene v drugo državno polovico; carinski Odsek se bavi s carinskimi tarifi za kemično izdelke. Radi verjamemo, da vladi ni všeč. da gre ta stvar tako počasi izpod rok. Morda do srede junija dovršita odseka svoje delo, potem se prične še »temeljitejše" dolo v zbornici. Niti misliti ni, da bi bila nagodba s carinskimi tarifi do konca meseca gotova. In vendar 69 mudi, ker do konca leta morajo biti gotove trgovinske in carinske pogodbe z vnanjimi državami, sicer je naša država broz orožja proti vnanji konkurenci. Poleg tega pa vladi s tem mesecem poteče začasno dovoljeni proračun. Tudi ta ter s planinkami bogato obsojani vrh ,Sra-čice« (Mittagskdl 2091 m). Krasan izlet bi iz Zajezer bil na prelepo Ukovško planino in dalje po dobrih potih na imenitni razgledni vrh Ojsternika (2035 m), kjer raste blagodišeče »murke« ; odtod čez Bistriško na pol ure oddaljeno £ahomsko planino, kjer nudi izvanredno lepa »Nilonikova planinska koča" vse potrebno za želodec in grlo. Eno in pol uro hoda po novo zaznamovani poti navzdol si pa že v prijaznih Žabnicah. Železnica te zavede, kamorkoli želiš. Tako bi bil nekoliko veliki pomen Za-jezerske koče slov. plan. društva označen v prvem oziru za Slovence in dalje tudi v obče za planince in letovičarje. Da se uresniči to posebno za uboge koroške Slovence pomembno in veselo podjetje, naj bi poleg navdušenosti pomagala darežljiva roka slovenskih rodoljubov vseh dežel. Kdor tu pomaga, pomaga zidati utrdbo na zapadni meji slovenstva, zida sam sebi planinsko zavetišče, kjer se bo lahko oddahnil od fkrbij življenja, kjer bo krepil svoje zdravje, kjer se bo vedril v družbi rodnih bratov, kjer bo občudoval veličastno naravo in hvalil Stvarnika, ki jo je postavil sem na slovensko zemljo. Kdor podpira to rodoljubno planinsko podjetje, odpira vir dohodkov narodu in pomaga, da se uresniči geslo . »Slovenske planine Slovencem." Sp. razprava se ne bode izvršila brez dolgih govorov in raznih pritožeb proti vladi in nje nim organom. Vse je odvisno od tega, kaj sklenejo češki poslanci. Kakor poročajo češki listi, hočejo ss združiti vsi češki poslanoi v ožjo zvezo, da morejo s tem večio silo pritiskati na vlado. »Narodni Listy« zahtevajo od vlade zagotovilo, da Čehi dobe v Brnu svoje vseučilišče. Češki narod mora vedeti, da češka opozicija ni brez vspeba in češki poslanoi ne brez vpliva Na vladi je torej, ako hoče dobiti nov začasni proračun in nagodbo. Na drugi strani pa se oglašajo nemški časniki, ki poživljajo svoje stranke, da izrabijo sedanjo zadrego vlade ter uresničijo svoje zahteve- Torej brezno na levi, prepad na desni. Kamor se vlada nagne, omahne. Čujejo se celo glasovi, da vlada zopet poseže po § 14, ako ji češki poslanci z ob-strukoijo zastavijo pot, in da črta iz proračuna vse postavke za češko prebivalstvo. Dvomimo, da bi bilo to res; ako pa je, potem ima dr. pl. Korber slabe svetovalce. 8 silo se noben večji narod ne ukroti, naimanj pa sedaj v Avstriji, ko povsod vre. Elina pet je, da vlada ali z dovoljenjem nemških strank ali proti njih volji Čehom zagotovi vseučilišče, katerega potrebo priznajo Nemci sami. Slovanski časnikarji vladarju. Časnikarski kongres v Plznu je poslal, kot smo omenili, udanostno brzojavko cesarju, katere vsebina je nepopisno zbodla vse nemške in madjarske kroge. Udanostna brzojavka se namreč glasi: »V homogialni udanosti se klanjajo zastopniki slovanskih časnikarjev habsburške monarhije pred konstitucionalno krono s spoštovanja polnim vzklikom: Bog ohrani Nj. Veličanstvo cesarja in kralja Frana Josipa I « Besedilo je sostavil predsednik dr. M a z z u r a. — Židovska »Z e i t« se zgraža nad to vsebino z naslednjimi besedami: »Mnogo ostrin v malo beBedah. Najpreje konsekventno preziranje izraza »avstro-ogrska monarhija", da se ne dajo nikake koncesije dualizmu; potem ostentativno na-glašanje »konstitucionalne krone« in sklepno še udarec proti Ogrom z besedama »Bog obrani!" Splošno se je tudi opazilo, da odgovor na to udanostno brzojavko tokrat ni došel šele po preteku osmih dni potom na-mestništva, marveč takoj isti dan naravnost iz kabinetne pisarne, dejstvo, ki so je ude-ležniki smatrali za nekako priznanje pomena teh slovarskih časnikarskih sestankov.« — Konečno bi V le še pripomniti, da se je srbski časni i a b r i s iz Dubrovnika odločno postavil v 'an za hrvatsko stvar, akoravno je znano, ja si Srbi in Hrvatje v Dalmaciji niso najboljši prijatelji. Ogrska deputacija v Petrogradu. Povodom sedanjih slavnosti v Petrogradu je došlo v i usko prestolnico tudi mnogo zastopstev zunanjih mest, mej temi tudi deputacija Budimpešte. Sicer so menda že prej vedeli, da v Petrogradu ne bodo najprijazneje sprejeti, in so se tudi v dotični seji mestnega zastopa izjavili proti udeležbi, toda na pritisk ministerskega predsednika Szella je šlo v Petro-grad vendar le nekaj mož. No, tu so jih pa popolno prezrli, ker jim je bil že znan sklep budimpeštanskega mestnega zastopa. Mej odposlanci, ki jih je vsprejel car, so prišli Madjari na vrsto še le za zastopstvi Bel-grada in Sofije. Seveda oholi Madjar ne more prenesti takega poniževanja in sklenili so, da se sploh no udeleže glavnega sprejema pri carju. No, Madjari se sploh ne morejo preveč čuditi nad takim postopanjem, kajti vedeti morajo, da so v Petre gradu do bro poučeni o dogodkih na Hrvatskem in da ne morejo z odprtimi rokami vsprejeti ljudi, ki provzročujejo toliko vnebovpijočih krivic rodnim bratom Hrvatom. Novi nuncij na Dunaju. Poročali smo že, da bo sedanji papežev nuncij na Dunaju monsgr. Tagliani v prihodnjem konzistoriju imenovan za kardinala in se kot tak kmalu poda v Rim. Njegovim naslednikom na dunajskem mestu je določen monsgr. Merry del Val, sedanji predsednik duhovniške akademije v Rimu. Novi nuncij je ša mlad, rojen je v Londonu kot Bin španskega poslanika 10 oktobra 1865, toda pri papežu kakor tudi pri celem kar-dinalskem zboru ima velik ugled. V letu 1897. je šel v Kanado kot apostolski delegat. Po smrti Dredsednika imenovane akademije monsgr. Costracane degli Interminelli je bil del Val imenovan za to mesto. Ex lex na Moravskem J Pričenši z julijem preti na Moravskem zavladati takozvano ex lex stanje. V zadnjem zasedanju deželnega zbora se je namreč dovolil budgetni provizorij le do konca tekočega meseca. Ker pa v deželnem redu ni poskrbljeno s kako naredbo, kot je § 14, ki bi pooblaščala deželni odbor za nadaljnje pobiranje deželnih davkov, preti nevarnost, da bo pobiranje davkov sploh onemogočeno. Z ozirom na to se vrše mej deželnim odbo- rom in deželno vlado pogajanja, naj bi se sešel moravski deželni zbor še ta mesec k prav kratkemu zasedanju ter dovolil budgetni provizorij do konca leta. Načelno, kakor znano, vlada v tem mesecu ne namerava sklicati deželnih zborov. Mej zavezniki. Dunajski »Reiohspošti« poročajo od strani, ki je v silno ozki dotiki z dvornimi krogi v Kvirinalu v Rimu, mej drugim Bledeče: „V avstrijskem časopisju se čita opetovano začudenje, da zunanji minister Morin ni imel radi zadnjih škandaloznih, sovražnih nastopov napram grofu Goluhovskemu ni kakih drugih besed, kot znano zelo nežno obžalovanje. No, temu se ni čuditi, vsaj se tudi notranji miniBter Giolitti kaže silno apatičnega napram dogodkom v vseh italijanskih mestih. Sicer še dopušča, da nastopa policija, da nemiri pred palačo di Venezia in pred avstrijskimi konzulati ne postanejo ljudsko pravno nevarni, istotako pa dopušča, kakor njegov ministerski tovariš, da uradno in poluradno časopisje i nadalje vliva olja na ogenj. Gotovo pa je, da niti prvi niti drugi ne postopata tako le iz lastne iniciative in prepričanji, marveč da nastopata popolno v smislu nazorov, ki prevladujejo na najvišjem dvoru, Mladi kralj Emanuel je rad vojak in bi se kot tak menda že rad izkazal ob kaki ugodni priliki, vsled tega se ni ču diti, če se v dvornih krogih opetovano čujejo kraljeve izjave o iredentistiških demonstracijah v Italiji, ki nikakor ne pričajo o nepristranosti mladega kralja. Dostavlja se pa lahko, da igra tu ženska politika veliko ulogo. Vsi ti dogodki so seveda prav malo ugodni za naše zvezne razmere. Italija škili vedno bolj proti soverozahodu. Zanimivo je, da se tu splošno sodi, da se razmere prej nikakor ne zboljšajo, dokler Italija re pride v posest Tridenta." — V tikih razmerah se pač ni čuditi, če zavzemajo protiavstrijske demonstracije vedno večje meje in da se kaže popolno brez moči vsak vladni nastop, četudi bi bil resen, ker imajo demonstrantje močno opore v najvišjih krogih. Minuli torek so laški viRokošolci prirejali velike demonstracije v Florenci. Moralo je posredovati vojaštvo, ki je razpršilo demonstrante, kateri pa so se zopet zbrali na drugi točki mesta, kar se je večkrat ponavljalo. Aretiranih je bilo 30 demonstrantov. Tudi v Neapolju so bile ta dan velike iredentične demonstracije, katerih se je udeležilo kakih 2000 visokošolcev. Redarstvo ni motilo tu proti avstrijskih demonstrac j in sploh ničesar storilo, da se iste preprečijo. V Rimu je vsled iredentističnih proti-avstrijskih demonstracij, ki so se vršile te dni, izdan manifest, ki prepoveduje shajanja, sprevode in koncerte. Iz brzojavk. Olomuški nadškof dr. Kohn se poda, kaker je sedaj defmitivno določeno, v petek, 6. t. m. v Rim lu se pred prihodnjim praznikom ne povrne nazaj. — Hrvatski ban se je mudil včeraj v Budimpešti, kjer se je dogovarjal z vlado radi sestinka ogrske regnikolarne deputacije. Zve čer se je vrnil v Zagreb. — Nemški cesar obišče našega cesarja sredi meseca septembra. Mudil se bo dalj časa na lovu nadvojvode Friderika na Ogr skem. — Gališki deželni zbor se snide sredi septembra k štiritedenskemu zasedanju. Tedaj se baje snide tudi nižje-av-strijski deželni zbor. — Napad na srbsko kraljico? Francoski dvorni kuhar kralja Aleksandra se je ustrelil v belgraj-skem konaku, ker je kraljica Draga prišla na sled, da jo je hotel zastrupiti. — Srbska skupščina se snide k izrednemu zasedanju dne 2. julija, k rednemu pa 1. oktobra. Zadnje volitve so trajale od 8. do 6. ure zvečer. Dnevne novice* V Ljubljani, 4 junija. — Resen opomin Slovencem v kočevskem okraju je poročilo, da se v Kočevju ustanovi tiskarna, ki bode ultra-nemška. Slovenoi, ki se naselijo med Kc-čevarji, se v kratkem ponemčijo, ker je vse nemško v šoli, cerkvi in uradih, a moralne in gmotne podpore nimajo nobene. Z a d -njičasje, da seSlovenci gospodarsko in politično organizirajo. Slovenci v kočevskem sodnem okraju bo gospodarsko šibkejši od Nemcev. Nevarnost je, da ne pridejo v gospodarsko odvisnost od Nemcev. S tem zgubč tudi narodno in politično samostalnoBt. Ganite Be vendar Slovenci od Kolpi in nad Čubranko! Ustanovite Bi posojilnice v Kostelu in Osil-nici! Kaj dremljete v Dolenji vasi! ? — — Goriški Slovenci za Hrvate Tudi goriški Slovenci sklicujejo za dan 7. junija manifestacijski shod ob 4. uri popoludne na dvorišče »Kmetijske zadruge« v Št. Petru pri Gorici. Politično društvo »Sloga« sklicuje namreč javen občni zbor, katerega se bodo mogli udeležiti tudi nedruštveniki. V oklicu je rečeno, da v tako važnem tre-notku treba pozabiti na domači prepir. S tem je rečeno, da so vabljeni na shod rodoljubi brez razlike strank. Ali nedruštveniki oziroma vabljeni gostje, ki bi hoteli govoriti na shodu, se morajo oglasiti pri društvenem predsedništvu. Dnevni red shoda bo : 1. Dogodki na Hrvaškem; 2. Slovensko vseučilišče ; 3. srednje in ljudske šole v Gorici; 4 G. kr. kmetijska družba v Gorici. Značilno za goriške naprednjake je, da bo klic vodilnega političnega društva goriških Slovencev, ki zastopa veliko večino naroda in ljudstva, po složnem naBtopu prezrli in sklicujejo svoj ehod v nedeljo ob 11. uri dopoludne na vrtu pri Katarini v Gorici. Deželnovladna policija pri delu. O tej "fcadevi piSe »Slov. Narod« : V Ljubljani se je primeril slučaj, ki nam živo kaže, kako nasprotje je med besedami ministerskega predsednika Korberja in med dejanji aeželnovladnih policijskih organov v Ljubljani. Ministerski predsednik pl. Korber je v parlamentu slovesno izjavil, da se zaradi iz-danja in razpošiljanja znanih hrvatskih okli-cev proti nikomur ne postopa, deželnovladni policijski organi pa love z vnemo in vztrajnostjo gospoda Sirovatko, ki ga je hrvatska vlada obdolžila, da je dotične oklice razposlal. Sinoči je prišel na ljubljanski kolodvor odvetniški koncipijent v Celju g. dr. Pegan. Prišel je s svojo soprogo in nekaterimi znanci. Pri ti priliki je nekdo izmed spremljevalcev dr. Pegana zaklical parkrat »Živila Hrvatska!« Slučajno je g. dr. Pogan jako podoben toli iskanemu Sirovatki. Razloček je le, da je dr. Pegan majhen, Sirovatka pa visok. Ta podobnost in klic »Živila Hrvatska !« sta policijske organe tako premotila, da so kar prijeli dr. Pegana in ga odgnali v stražnico. Deželnovladnemu policijskemu ofi-cijalu Schweigerju in vladnemu detektivu Kosu se je menda že sanjalo, da dobita križce od hrvatskega bana, ker sta zasačila — Sirovatko. Seveda je ta radost samo malo časa trajala. Gospod dr. Pegan se je slučajno zamogel legitimirati, nakar so ga z raznimi izgovori izpustili — med tem pa je bil vlak že odšel. Protestiramo z ogorčenjem proti takemu postopanju deželnovladnih policijskih organov. Saj še na Hrvatskem ni dosti hujše kakor pri nas! Upamo, da si bo gospod dr. Pegan znal poiskati zadoščenja, upamo pa tudi, da se ta slučaj spravi na razgovor v državnem zboru s posebnim ozirom na zgoraj omenjeno izjavo ministerskega predsednika. Promocija. G. Rudolf A n d r e j k a pl. z Livnograda, c. kr. konceptni praktikant pri dež. vladi v Ljubljani, bo promoviran doktorjem prava dne 5. junija 1903 opolu-dne v slavnostni dvorani dunajskega vseuči lišča. Imenovanja. Min. predsednik kakor voditelj ministerstva za pravosodje je imenoval višjega pisarniškega predstojnika na trgovinskem in pomorskem sodišču, K a -rola Devetaka pisarniškim ravnateljem deželnega Bodišča v Trstu. — Davčnim adjunktom je imenovalo dež. finančno ravnateljstvo za Štajarsko davčne praktikante gg. Anton Jargla, J. Staniča, Jožefa Tajnika in ognjičarja g. Ignacija Znideršiča. — Izlet v Škofjo Loko. Slovensko trg. društvo priredi, kakor smo že poročali, v nedelj odne 7. t. m. popoldanski i z 1 e t v Š k o f j o L o k o. Pri tej priliki ogledali si bomo tamošnjo tovarno za volnene izdelke gospoda Krennerja. Po ogledu tovarne je sestanek v gostilni pri Guzelju, kjer bo tudi pevski zbor proizvajal nekaj pevskih točk. S tem je torej tudi za zabavo skrbljeno ter se nadejamo, da se g. g. člani izleta v obilnem številu udeleže. Vabljeni so tudi prijatelji društva. Odhod je z nedeljskim popoldanskim vlakom ki odhaja iz Ljubljane ob 1. uri 40 m. Gispode člane opozarjamo, da je zbirališče na južnem kolodvoru ob 1. uri 25 m. — O d b o r. — Roparski napad v Vintgarju Iz blejskega kota 3. junija. Ves blejski kot je razburjen vsled predrznega roparskega napada, ki se je izvršil na binkoštno nedeljo ob '/,2. uri popoludne v Vintgarju in kateri nas nehote spominja na glasovitega Ravnika, ki Bedi v Gradiški. — Fr, Ropret iz Grada, podobarBki pomočnik pri g. Vurniku v Radovljici, sprehajal se je ob navedenem času po Vintgarju, kar ga nenadoma z debelo gorjačo udari po obrazu neznani lopov, odtrga mu žepno aro in ga vrže v Radolno malo nad Šumom. Ropret ni izgubil zavesti. Plaval je po vodi in se hotel rešiti. Ko ropar vidi, da je Ropret še živ, začel ga je pobijati s kamenjem in ga je po iziavic.kr. okrajnega zdravnika nevarno poškodoval. Slučajno pa je v tem groznem trenutku, ko Be je Ropret boril v vodi za življenje, na kraj ropa prišel mladenič, katerega ime poročevalcu še ni znano. — Ko ga je ropar ugledal, je zbežal in Ropret je bil rešen gotove smrti. Vse je popraševalo, kdo je storilec, ali domačin ali kak ptuj človek, katerih sedaj mrgoli po Gorenjskem. Blejski orožniki so takoj polovili vse sumljive, na katere ojstro oko postave vedno pazi. Imeli so izvanredno srečo. Med drugimi ao prijeli tudi vulgo Olipovega iz Mevška v Gorjanski fari, kateri se je pri aretiranju neumno izgovarjal, da je ob času napada tam nekje blizo »šmarnice« trgal. Včeraj se mi je za gotovo poročalo, da ga je napadeni Fr. Ropret kot storilca agnosciral, da je tudi sam obstal zločinstvo. — Zanimivo o mladeniču, ki je rešil življenje Fr. Ropretu, je dejstvo, da je v pretekli zimi isti mladenič rešil tudi cerkovnika na blejskem otoku gotove smrti, ko se je led vdrl pod njim. Je pač res angelj vajih za nesrečne! — Časten občan. Iz Črnega Vrha nad Polh. Gradcem. Občinski odbor črno-vrški je v svoji seji dne 1. iunija izvolil čaBtnim občanom gosp. Ivana Čebašek, sedanjega župnika na Trati. — Zahvala, slavna posojilnica in hranilnica za Stari Trg in sosedstvo je za tukajšnjo šolsko knjižnico darovala znesek 50 kron. Ker je šolska knjižica v resnici dobrega in nežnim otroškim srcem primernega berila potrebna, knjižnica šolarska pa jo — žal prav skromna, zato se slavni hranilnici in posojilnici podpisano vodstvo prav iskreno v imenu šolske dece zahvaljuje. — Jakob Zebre, šolski vodja in nadučitelj. — Slavna hrvatska tragedkinja gospa Matilda TeodoroviČeva bo. hodeč po slovenskih mestih, s svojim sinom Ljudevitom, bivala še tri mesece v naših pokrajinah. Pooolnoma iz lastnega nagiba je »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« odmenila četrtinko čistega dohodka od vsacega deklamatorskega večera. In res nam je vročila iz Ljubljane — kjer je deklamo vala s svojim sinom 23. majnika — 20 K, iz Kranja 6 K ter iz Loke 17 K. Udeležba je bila s^mtertje tako mlačna, da smo se — odkrito povem" — branili sprejeti odmenje-nega si daru. Če je pa tragedkinja bratskega nam naroda zares veledušna. bodite rojaki — prosimo Vas — veledušni tudi Vi tako, da številneje posečate njena in sinova na vrhuncu umetnosti stoječa deklamovanja. — Vlaganje vogelnika za novo župno cerkev v Gradu na Bledu se vrši prihodnjo nedeljo ob 10. uri. Cerkveno opra vilo izvrši presvetli gospod knezoškof sam. — Nove zvonove so dobili te dni na Rečici pri Bledu. Izvršil je krasne zvonove v splošno zadovoljnoBt livar Jos. Grossmaj-er v Wiltenu pri Inomostu. Posvetil jih bo na mestu presvetli gospod knezoškof v nedeljo popoludne. — Razpisana je učiteljska služba na dvorazredoi ljudski šoli v Tomišlju. Prošnje do 20. junija na okrajni šolski svet ljubljanske okolice. — Na petrazrednici v Ribnici je do 25. t m. razpisano eno mesto de-fiiitivnega učitelja. Prošnje vsprejema okr. šolski svet v Kočevju. — Promet na dolenjskih železnicah. V preteklem letu je bil promet na teh železnicah zopet tolikanj ugoden, da se bo povrnila deželnemu garancijskemu zakladu tudi za to leto znatna svota. Upravni svet je izrazil nado, da bo prihodnje leto deželi ves garancijski trošek povrnen iz prometnih dohodkov teh železnic. — Neurje. Iz Moravč, 3. jun. V ponedeljek 1. t. m. privalili so se čez goro v našo dolino črni oblaki s hudim nalivom, z gromom, bliskom in tudi treskom. Proti tretji uri treščilo je v kozolec posestnika v Dvorjah št. 12 p. d. Kaps, ki je bil naenkrat ves v ognju. K Breči je bil kozolec prazen in ni bilo nevarnosti za druga poslopja. Sploh imamo skoraj vsak dan popoldne kratke nalive. Letina kaže do sedaj prav dobro in vse že teško pričakuje prvih pridelkov. — Za narodno veselico v Mariboru dne 7. t. m. v prospeb družbe sv. Cirila in Metoda se vrše mnogovrstne priprave. Oglasilo se je tudi mnogo pevskih društev in pevcev, kateri se uljudno prosijo, da se snidejo točno ob pol 3. uri v »Narodnem domu« k skupni vaji. — Zvečer priredi »Čitalnica« v veliki dvorani ples. Na mnogobrojno vdeležbo vabi še enkrat cenjeno občiostvo »Pripravljalni odbor«. — Sadjarska razstava v Prvačini se je otvorlla preteklo nedeljo. Razstava črešenj in drugih zgodnjih pridelkov je pokazala lep napredek. — Stavke v Zagrebu. V Zagrebu grozi nova stavka zidarjev. V Zagrebu bo ustavili delo ključavničarji. — 1200 delavoev odpustiti hočejo » Llcydovem arzenalu v Trstu. 200 delavoev je ie odpuščenih. — Roparska tolpa, ki je oborožena strašila po Spodnjem oiaierskem in Kranjskem, je deloma že pod ključem. Nekaj zlo činoev so zasledili orožniki z Laškega na Sp. Staierskem. Tudi ost&Iim zločincem so že na sledu. — Napad na cesti. V nedeljo zvečer je v Sviljah občina Medvode, čevljar Ivan Kalan prod Jerikovo gostilno z nožem napadel delavca v papirnici v Goričanah Frančiška Suateršiča in ga od zadaj trikrat sunil v hrbet in mu prizadel težke telesne poškodbe. Kalan je potem zbežal, Šusteršiča pa so fsntie prenesli domov. — Slaboumni pobegnil. Leopold Pibernik, 40 let star, slaboumen, stanujoč v Trojani je dne 2. t. m. s svoio 4 leta staro hčerko pobegnil z doma in odšel menda proti Ljubljani. ljubljanske novice. Pri turnarski slavnosti nastopi pri javni telovadbi 16 realce?! Ti fantiči smejo biti zunaj doma do U. ali 12. ure ponoči; dočim se je slovenskim dijakom telovadba zunaj šole prepovedala in se jim je naro čilo, da morajo biti točno ob 9. uri doma. Nemški dijaki smejo nositi plavioe, slovenskim se pa prepoveduje »jedea Abzeichen«. To je res čudna dvojna mera in treba bo storiti korake, da se bo na tukajšnji realki slovenskim in nemškim dijakom merilo z jed-nako mero. Umrla je soproga železniškega uradnika gospa Eza Schmalz rojena Dressler. 25letnico tiskarstva rbhaja danes prvi strojnik »Katoliške tiskarne« gospod Ivan C i b e r. Prstan med smetmi. Umirovljenega stotnika soproga Z. S jo izgubila doma zlat prstan, katerega je imela v papirju zavitega. Prstan je prišel med smeti in se je s smetmi vred odpeljal na smetišče v Trnovem, kier so ga sicer že iskali, pa ga niso našli. Na prstanu ie bil vrezan datum 30/5 1894. in črki S. R Tatvina pri Bernatoviču. Trgovcu Oro-slavu Bernatoviču na Mestnem trgu štev. 5. je neka prodajama pokradla več obleka. Ko so preiskali njen kovčeg, so našli ukradeno blago v njem. V blaznico odpeljali so danes zjutraj v Feldbcf baronico Sohmidburtr 'z Liubljane. Polaganje tlaka v Kopitarjevih ulicah se izTŠuie ob obeh straneh. Odstranjeni kioski. Železni kioski, ki so bili že zarjaveli in kazili ulice, so se odstranili. Zdaj stoji le še jeden pred gledališčem. Zviti šivilji. Šivilji A. B in A. P. sta izvabili od agentov I. Mauserja in I. Čer-nivca dva šivalna stroja, katera ste potem tukaj zastavili in z denarjem pobegnili. Okradeni profesor. V Lasnikovi gostilni je bila Mahrovemu profesorju Ivudevitu Luibu ukradena iz suknje, katero je bil obesil v gostilni na kljuko, denarnica, v kateri je imel bankovec za 10 kron in za nekoliko toliko drobne?« denarja. Delo ponočnjakov. V btudentovskih ulicah in na sv. Petra cesti so danes ponoči mladi ponočnjaki prevračali stopnice in potrgali gostilniška znamenja. Prijeta tatica. Valentinu Mraku, gostilničarju na Marija Terezije cesti Stev. 16. je bila pred kakimi štirinajstimi dnevi uki a-dena zlata ženska ura z zlato verižico. Tat vine sumljiva je bila dekla Ana Eržen iz Kokre, ki je takrat pri Mraku služila in je brez odpovedi in skrivaj pobegnila iz službe. Včeraj je bila Ana Eržen v Ljubljani zasa-čena in aretirana. Ukradena zlata ura in verižica se nista dobili pri njej, pač pa sta se dobili dve srajci, kateri je ukradla svoji poprejšnji gospodinji Ivani Podkrajškovi na sv. Petra cesti štev. 8. Nadalje so našli pri njej tri bluze, dve kiklji, eno srajco in en predpasnik, kar je vse vzela Mariji Radičevi, stanujoči pri Podkrajškovi na sv. Petra cesti St. 18. Tudi jo odnesla branjevki Mariji ao-tolinovi na Starem trgu za 2 K 70 h čre-šenj in uradnikovi ženi Mariji Koželj 2 K in en srebrn obroček Policija je prijeto tatico izročila deželni sodniji. Nesreča na kolodvoru. Rihard Mihelčič iz Zagorja je včeraj na južnem kolodvoru, ko je izstopil iz vlaka, spodrsnil in padel na tla ter se na glavi in Da rokah precej pobil. »Bralno društvo v Vodmatu« naznanja svojim članom, da se društvo vdeleži izleta „Slov. krš5. socijalne zveze" v nedeljo d n e 7. t. m. n a Š m a r n o Goro. Pri ljudski veselici sodeloval bode društveni mešani pevski in tamburaški zbor bralnega društva. Zbirališče članov v društvenih prostorih točno ob 6. uri zjutraj. K mnogo-brojni udeležbi uljudno vabi odbor. Dogodki na Hrvaškem. Ii Zagreba se poroča, da ie bJa aretirana urednica »Obzora« gospa J u r i č , znana pod imenom „Zagorka" Stala je bme na čelu dam, ki so pozdravile slovenske uči telje o binkoštnih praznikih na južn. kolodvoru. Po aretaciji urednika P a s a r i č a in H e i m e r I a je gospa Jur t- vodila uredništvo. »Obzor« sedaj skoro gotovo ne bo mogel izhajati, ker je vse uredništvo pod ključem Z Dunaja pa poročajo, da je bil tamkaj aretiran pisatelj Marjanovič, katerega se obdolžuie, da je po Hrvatskem razširjeval ravoluoijonama proglase. Ako je to res, potem kaže to, v kaki zvezi so avstrijske oblasti z banom Heder?aryjem. V Zlataru so polni zapori. Nezadovoljstvo je z vsakim dnevom večje. Kljub sili vojaštva noče narod popustiti od svojih borb. V občini Mače, pol ure od Zlatara, je došlo do boja mej orožniki in kmeti. Kmetje so se navalili na občinski domin zvezali pc z nam ga mažarona, predsednika vseh občinskih beležnikov na Hrvatskem in ljubimca velikega župana Rubida Zichyja, Ivo B r a j d i č a. Kmetje so Brajdiča" v plačilo za njegovo nasilnost pri zadnjih volitvah, zaprli v svinjak. Kmetje so to storili v času, ko sta iz Zlatara odšla dva eska-drona ulancev v Z a b o k na kolodvor, kjer so hr-teli kmetje s silo demolirati kolodvor. Ti ulanci so še isti večer morali ostaviti Za-bok in hiteti dalje v Zagreb. V Zaboku so vojaki pešci. Poleg Zlatara v Martinčici ' so kmetje nekemu mažaronu Simahu zapalili po noči hišo v vinogradu in razsekali vinograd, ker so kmetje doznali, da je ta mažaron izdal neke kmete, ki so s« hrabro borili proti tiraniji grofa Heder»aryja. Na postaji v BedekoTČmi je načelnik postaje koreniti Maiar. ki ne zna niti besedice nemški, a še manj hrvatski, tako da on ne razume' kmetov, kmetje pa ne njega. Ko se je ta mož po noči iz Orehovice vozil domov, so kmetje njegov voz v gradu bom bardirali s kamenjem. Ne vo se, ali je načelnik ranjen ali ne, ker se ga nikjer ne vidi. Občinski odbornik' v Zlatarn in okolici ne pridejo k občinskim sejam. Oblasti jim groze, d* jih bodo kaznovale z velikimi globami. Ko je te dni občinski beležnik Ilija Kneževič šel na komisijo, so ga kmetje no nadoma napadli in nabili. Kakor smo že poročali, oblast silno pazi na vse opozicijonalce, posebno na bivšega predsednika stranke prava barona Juraja Ru kavi no. Pri veleposestnikih pl. P i -s a č i č u , Juriju Zeraviču in Janku G o -1 u b u je bila že drugič hišna preiskava in orožništvo ima nalog dobro paziti, kod hodijo in kaj govore ti opozicijonalci. Okolu in okolu njihovih domov mrgoli orožništva in detektivov. V Gospiču je razpuSčen občinski svet in imenovan komisar. V upravništvu »Obzora« v Zagrebu je bila zopet hišna preiskava. »Obzor« je zaplenjen. V Kotoru jo bila velika manifestacija za Hrvatsko. V Nabrežini priredijo socialni demokratje v nedeljo velik protestni shod radi madjarskeea nasilja na Hrvatskem. Ban Hedervary se mudi v Budimpelti. V Petrinjcu poleg Varaždina je došlo 31. maja do nemirov. Razdraženi na rod je razbil vsa okna na stanovanju občinskega beležnika S i e g 1 a ter mažaronu Židu Polaku. Ta vest je radi tega tako kasno prispela, ker je nismo mogli dobiti niti potom pisma, uiti brzojava ampak po posebnem selu. VVaraždinu je dne 1. t. m. došlo zopet do demonstracij. Perovodja Gaspa-rivoč kot policijski komisar v Varaždinu j a zabranil narodu p e v s t i »Liepo našo domovino«. Na to predrznost je narod reagiral s silo in razbil vsa okna na stanovanju tega mažaronskega sluge. Bsti se je nadaljnih nemirov. # * Pišejo nam iz Zagreba : Kako doznajenm iz najpouzdaniieg izvora, krive viesti o masi obješenih i ustreljenih u Hrvatskoj širili sa sami organi vlade krivotvoriv na depešama imena oporbenih vodja i pouzdanika. Naj-bclji dokaz tomu jest taj, što tečajem dvaju mjeseca nije iz Hrvatske puštana ni jedna istinita viest o demonstracijama i buni, dok su se one neistinite viesti slobodno odpravljale direktno iz kojega bilo mjesta. Uzrok, s kojega je vlada to činila, leži u tome, što su vanjske novine više vjerovale izvještajima opozicije, nego li krivim viestima iz vladinih krugova. Da diskreditiraju te oporbene izvore, baciše bombu u sviet — ali, kako se čini, cilja ne postignuše. Istinito se plieni, lažni Be slobodno širi. Naravno, nepošteno biče izmišlja Bve, da se obrani, nijedno sredstvo nije mu odvratno. Ali, ali! Na laži po-dignuto mora se sru?iti. Iz Siska se poroča, da so kmetje v noči od 2 na 3. junija podrli veliko število železniških čuvajnic. Vsi ogrski grbi in napisi so razbiti. Orožništvo je prišlo prepozno. Slovanskih gostov v Zagrebu je bilo o binkostnih praznikih 35. Ko so se Slovenci ob 12. uri po noči v hotelu „Imperial« vlegli k počitku, je š f policije dr. Mihičič pozval k sebi Slovenca g. Vekoslava Kecslja, ki je moral vstati in iti na policijo, kjer mu je dr. Mihič d rekel, da je najbolje, da gospoda ostavi Zagreb. Mažarn po Zagrebu pozdravlja občinstvo s klici »Kuš Mažari!« Noben Mažar si ne upa ziniti. Pri binkoštnih demonstracijah je bilo fiiakerskemu slugi Ljudoviku Filipčicu odsekano desno uho. Filipč.č t so odvedli v zapor namesto v bolnico. V Zagrebu je bilo te dni pet mažarskih poslancev iz Budimpešte. Trije so se zbali dogodkov v Zagrebu in so se vrnili domov. Dva dni prej, predno se snide hrvatski aabor, se snidejo hrvatski opozicijonalni zastopniki, da ee dogovore glede parlamentarne akcije. Njihova izjava pravi, da se bodo ska zali vrednim narodnega zaupanja. Radi veleizdaie so toženi v D a 1 m a -c i j i (') Valentin Svetozar in Ivan Perkovic ker so pri prvem našli pri hišni preiskavi orožje, drugi je pa baje nalepljal znane oklice proti banu! Vse denarne pošiljatveza uboge žrtve naj se ne pošiljajo v Hrvatsko, ampak na državnega poslanca gospoda Ju rija Biankinija, Zader, Dalmacija. Na Sušaku so bili 2. junija veliki nemiri Gimnazijski pri fesor dr. Suknyč je bil na ulici natupen, ker je pomagal dvornemu svetniku baronu Suajča dobiti pisce nekega anonimnega pisma. Na drog nake plinove svetilke so na Sušaku obesili banovo sliko. Z Reke se poroča, da ata bila župnik Babic iz Grodnika in njegov kaplan aretirana, češ, da sta buiakala k nemirom. Radi zopetmh nemirov v Zagrebu se je bati, da tudi po deželi nemiri ne narastejo. Čast niki, ki so bili na dopustu, so poklicani nazaj k svojim polkom. Književnost in umetnost. * Prava neveBta Kristusova, spisal ! sv. A fonz Marija L gvon, prestavil po iz-• virniku P. Alfonz Furlan. Po tej knjigi j mnogi poprasujejo, prestavljaVec b< prav rad ustregel, če bi našel založnika. Ako bi kdo ; hotel založiti imenovano kni go, naj se obrne | do prestavljavca z. pošta Brežice na Sta-! jerskem. * Ljetopis Društva hrvatskih knji ževnika v Zagrebu za trodina 1900 do 1903 Vsebina tega. XLI1I. -4- 100 strani velike četrtinke broječega dela, ki ga je uredil in izdal društveni odbor in natisnila »Dionička tiskara« v Zagrebu, je naslednja : Ivan vitez Traski. prvi predsjednik društva brv. književnika (slika). Uvod. I. Dio: 1. Lietopis društva hrv. književnika. 2. I. do VII. o. Pravila društva. 4. Izvadak iz »Poslovnika«. 5 Pravilnik. 6 Društvena uprava. 7. Članovi. 8. Izvadak iz pravila »Vesne«. 9. Uprava »Vesne«. II. Dio: 1. Proslava Ča-tiristogodišnjice hrvatske umjetne književ nosti u Zagrebu. 2 Uvcd. 3 Marko Marulič (slika). 4. Raspored svetaioj proslavi. 5. Marko Marulič i njegova doba. Govor M-gra. Frana Bulici na Bvečanoj sjednici od 13. studenoea 1901. (sa siikotn rodne kuča Marka Marul.č;) 6. U oči proslave. Predstava Li-sinskove opere »Porin« u brv. zem. kaza-lištu. Prijateljski sastanak u maloj dvorani »Kola«. Svečana misa u prvostolnoj crfevi. Svečana sjednica u dvorani »Hrvatskog Sokola«. 7. Pozdravni govor podpr. društva hrv. knj. Vladimira Mažuraniča i poruka predsi. društva hrv knj. Ivana viteza Trn-skoga. 8. Govor Ljubomira Babč» Gjal-skoga, podpredsjednika društva hrv. knj. 9. Pozdravni govor Vicka Milč.a, načelnika grada Spljeta. 10. Iz »Suzane« Marka Maru- 1 ca. 11. Franu Natalisu Marka Maruliča elegija o smrti brata si Valerija. Latinski. Prevod od Ivana Trnskega. 12. O Marku Ma-ruliču s karakteristikom hrvatskog pjesničtva prije i posliie njega. Čtao akademik prof. Ivan Milčetič. 13 Uspomeni Marka Maruliča. Pozorištna orikaza u tri dijela. Sastavio Fr. Markovič 14. Proslov slavi 400 godišnjice lirv. umj. knj. Spjevao Ivan vitez Trnski. 15. O četiristoljetnici. Kantata. Spjevao F. Z. Miler. Uglazbio Ivan pl. ^»jo. 16 bve čana predstava u hrv. kazalištu. 17. Pohod na Mirogoj. 18. Preradovicev nadgrobni spomenik (slika). 19. Komers u Imperialu. 20. Izvanredna glavna skupština »Društva hrv. knj.«: s) O potrebi ustrojstva pripomečae štedovne i predujmovne zadruge i mirovin-skog zavoda u društvu hrv. knj. Predavao Milan Grlovič. b) Predloer o pučkim knjižnicama. Predavao JoBip Kirin. c) O javnim predavanjima i tečajevima za analf»bete. Predavao dr. Velimir Dežel č. d; O naklad- j nim prililuma hrv. književnika. Predavao dr. Milivoj Dežman. 21. Spomenploča Au-' gustu Senoi (slika). 22. Svečano odknče Bpomen ploče A Senoi. 23. Spomenik Petni Preradovici u Zagrebu (slika). 24 Banket u glazbenom zavodu. 25. spomenik Andriji Kač c'u u Zagrebu (slika). 26 Brzojavi i pisma, stigla k slavi. Izpred sodišča. Ispred porotnega sodiiča. Detumor. Dekla Frančiška Rak je služila pri Podobnikovih v Trzinu. Imela je ljubavno razmerje z nekim rudokopom. katerega nasledki niso izostali. Kakor obdol-ienka pravi, je sama ležala v noči 2. aprila t 1. v podstrešni sobi, ko so jo napadle porodne težave. Kmalu na to je povila zdravega otroka moškega spola in ga položila k sebi v posteljo. Misli, kako da bode otroka preživila, kakor okolščina, da je nezakonski oče jel tajiti, da je otrok njegov, dovedlo jo je do trdnega sklepa, da otroka umori. Preje pa je še novorojenčka sama krstila — potem ga je pa tiščala z obema rekama toliko časa za vrat, da je bil mrtev. Ker je bil otrok krščen, hotela ga je zakopati v blagoslovljeni zemlji, zato ga je zavila v predpasnik in zaklenila v svoj kovčeg, da bi ga zamogla o priliki neBti na ihansko pokopališče. Cela zadeva je bila tajna ostala in to tem bolj, ker je znala Frančiška Rak svoj blagoslovljeni stan prikrivati in le neka na-ključba jo je izdala Dva dni po tem dogodku je namreč štela njena gospodinja svoj denar in zdelo se ji je, da ji manjka bankovec za 10 K. Jela ie sumiti deklo, ker se ji ni zdela poštena, da je morebiti ona ta denar vzela in to tem bolj, ker je ta zadnji čas ključ od svojega kovčtga vedno pri sebi nosila. V odsotnosti dekle je ključavničar kovčeg odprl in tu se je našel v obče začudenje mrtvi novorojenček, pa tudi nekaj druzih gospodinji že preie pokradenih reči; tudi te tatvine obdolženka ne taii. Porotniki so detomorilko F r a n č i š k o Rak, ako-ravno je svoj zločin priznala, s 7 proti 5 glasovom za n e k r i v o spoznali, in sodni dvor jo je le zaradi prestopka tatvine na 1 mesec strogega zapora obsodil. Zcižiff. Dne 22. svečana t. 1. pogorel je v Polhovem gradcu b slamo krit ia vezani kozolec posestnika in krčmarja Matevža Gerjola,- kozolec ni bil zavarovan, povzročena škoda znaša 295 K. 20 v., ker ie pogorelo tudi nekaj sena, škope in urekelj. Takoj se je obrnil sum na Štefana Pečana, kajžarja sina v Polhovem gradcu, kejti bil je vedno v nasprotji z Gerjolom, tako da mu je ta rekel, da mu je najljubše, če ne pride več v njegovo gostilno. Na te besede je Pečan odišel, in kakor sta izpovedali priči Janez in Liza Završan, je ta zagrozil z besedami : »Zdaj je pa že dosti, jaz ti bom ža zakuril"; in res so Završanovi čez kake dobre četrt ure videli, da Gerjolov kozolec gori. Ker je obdolženec ud gasilnega društva, prišel je tudi on na pogorišče, in kakor Marija Gerjol sama pripoveduje, je rokla Pečanu, naj gre z njenega sveta, da on ne bode gasil, na kar ji je odgovoril: »Tiho bodi M 6-34 » „ z a avgust...... . 6 40 > (Efektiv). Dunajski trg Pšenica banaSka.......K 7-85 do Rž itižne železnice........, R2 '...........» 6-90 » Ječmen , .........6 40 „ ob Tisi.......„ — Koruza ogrska.......„ 6 65 Cinkvanl.........,7 40 Oves srednji.........6-15 Fižol ..........» 675 7'58 668 5'48 6-36 641 8-40 8 15 710 7'25 6-80 79j 6-30 14 26 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 746-0 mn> ; Stanje 1 Cas op;i- j baro- | zovanju | metra. 1 T min. Tempe* r m ura * po Celsija VetroTi. Neba JI, : 5 ° I ■3 3 . o- . 31 1 [ 731 0 | 1 tv6 f_brezv~ ,1 7. zjutr. I 731 0 I i« 0 I sl. svziiT |2. popol,j 731 4 | 17 6 | sl jvzh. oblačno j oblačno i dež I Srednja včerajšnja temperatura 18'6*, normale 16 3'. 6 3 Diniujsku borza dne 4. junija, , Skupni državni dolg v notah.....1C040 Skupni državni dolg v srebru.....100-20 Avstrijska zlata renta 4% ..... 12C-70 Avstrijska kronska renta 4%.....100-90 Avstrijska inv. renta 31/, * .... S-2 95 Ogrska zlata renta 4%.......120 85 Ogrska kronska renta 4% . . . . , y9-£0 Ogrska inv. renta 3',',%......9110 Avstro-ogrske bančne delnice ....'. iti Kreditne delnice..........6b6- — London vista..........[ 239 70 Nemški drž. bankovci za 1C0 m. nem, drž v' J17-171 „ 20 mark ........................23"44 20 frankov..... .....19-06 Italijanski bankovci ........95 2u C. kr cekini . ....... ' n >jg Javna zahvala. Slavna zavarovalnica ,.banka Slavija" v Pragi je na najkulantnejši način cenila škodo, nastalo v »noji tovarni za usnie vsled požara di e 2. m. m. in mi v najkrajšem času izplačala konstatirano odškodnino. Vsled tega s 1 čutim di lžriftra tem potom se najtopleje zahvaliti imenovanemu zavodu kakor tudi njegovemu glavnemu zastopniku za Kranjsko g. Ivanu Hribarju v Ljubljani. 776 1-1 Karol Pollak, tovarna usnja. V Ljubljani, 4. junija 1903. dniliČP za sIlkar^e' pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. FraučiSkanskulice. 524 16 11—10 Vnanja naročila proti povzetju. Cegpdičng se sprejme v trgovinsko pisarno v Trstu Katera ima lepo pm