Leto VI. - 51. 26
KOČEVJE 24. junija 1961
Cena 15 din
V soboto se je sestal Zbor proizvajalcev kočevske občine. Seji so prisostvovali tudi člani Obč. sindikalnega sveta in predstavniki gospodarskih organizacij. Razpravljali so o stanju gospodarstva v občini po zadnjih gospodarskih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva. Uvod v razpravo je bilo poročilo predsednika Obč. sindikalnega sveta Kočevje Francita Ko-relca, ki je opozoril na nekaj važnih problemov v gospodarstvu kočevske komune. V nadaljevanju so razpravljali tudi o sredstvih za gradnjo Kemične tovarne.
52 odstotkov. To pomeni, da so si s tako razporeditvijo že vnaprej zaprli vrata vsakemu povečanju proizvodnje. Prav je, dati poudarek povečanju posrednega standarda, ki se zrcali v skladu skupne porabe. Toda ob takih ekonomskih pogojih morajo kolektivi ponovno presoditi, ali je ta politika trošenja sredstev v redu.
jetja. Občinski sindikalni svet je že sredi maja resno opozoril gospodarske organizacije, da prepočasi uvajajo ekonomske enote, v katerih naj se v bodoče odvija gospodarjenje proizvajalcev. Število in obseg gospodarskih enot mora biti rezultat konkretnih odločitev kolektiva samega. Prav takšna počasnost sc odraža tudi pri volitvah v obratne de-
Vzorni krvodajalci
Preveč denarja v osnovna sredstva
Posebna komisija ObLO Ko-®evjc je analizirala stanje v 13 najmočnejših gospodarskih podjetjih. Analiza ugotavlja, da se y teh podjetjih kažejo ugodnej-Sa razmerja, kot je to poudarje-v republiškem merilu. Po-n°bne težave pa imamo v poli-l‘ki finansiranja in odnosu do obratnih sredstev.
^ri vseh podjetjih je v prvem
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZANEMARJAJO OBRATNA SREDSTVA. PRODUKTIVNOST SE JE V PRVEM TROME-
SEČJU ZNATNO POVEČALA. Z GRADNJO KEMIČNE MORAMO NADALJEVATI.
Koncem meseca maja so imela ta podjetja le 24 odstotkov lastnih obratnih sredstev. Vsaka sprememba kreditnega sistema
Zaloge materiala so porasle v odnosu na preteklo leto kar za 21 odstotkov, istočasno pa naraščajo tudi dolžniki. Vodstva in
lavske svete. Pri tem čakajo kaj bodo storili drugi in s tem zamujajo dragoceni čas.
Ker bo nujno znižati tudi proračunsko potrošnjo, je Zbor proizvajalcev formiral posebno komisijo, ki bo skrbela za smotrno trošenje sredstev po proračunu za letošnje leto. Priporočili so kolektivom, naj organi upravljanja analizirajo konkretno stanje in sprejmejo ustrezne ukrepe. Ce kolektivi teh ukrepov ne bodo razumeli, bo ObLO primoran preko garancijskih izjav usmerjati kreditno politiko. Razpisali so tudi volitve v obratne delavske svete.
Svet za gospodarstvo je poročal o gradnji Kemične tovarne. S podražitvijo materiala nastajajo tudi problemi finansiranja. Zagotoviti je treba sredstva za lastno udeležbo. To je predvsem skrb komune in podjetij, ki naj prispevajo posojilo iz združenih sredstev. Gradnjo moramo nadaljevati.
ne pa mora takoj pričeti z urejanjem nekaterih zadev, ki bodo, zagotovile nemoteno gradnjo.
16. junija je bila v Šeškovem domu lepa slovesnost v počastitev Dneva krvodajalcev. O pomenu krvodajalstva je govoril imetnik zlate značke, ki jo dobe najzaslužnejši krvodajalci, Miha Štefančič. Pevski zbor »Jakob Gallus« iz Kočevja ter mladi harmonikaši so prispevali k kulturnemu delu proslave.
Potem je predsednica komisije za krvodajalstvo pri Občinskem odboru Rdečega križa Draga Šercer jeva podelila zlato in srebrne značke kot priznanje za dolgoletno delo požrtvovalnih krvodajalcev. Zlato značko je prejel ROMAN OBLAK iz Kočevske Reke. Srebrne značke pa: ELEONORA BAŠTAR, JOŽE BOLDAN, EVA KRAVANJA, ALOJZ KERSNIC, METOD ORAŽEM, MARIJA RUDOLF MARJAN ŠTAJDOHAR, JOŽE TOMŠIČ, SLAVA VIDOŠEVIC IVAN ZOBEC, JOŽE MALNAR, KONRAD MIŠE, ALOJZ HOČEVAR, vsi iz Kočevja. ALOJZ OKOREN in JANEZ ZIDAR iz Rudnika, JAKA LAVRIŠA in FRANČIŠKA UMEK- SKUŠEK ter IVAN BARTOL vsi iz Kočevske Reke, ZOFIJA FINK iz Mlake, MATIJA GOTENC iz Brige, DRAGO KAJFEŽ, JOŽE HORVAT in VINKO KOVAČIČ iz Stare cerkve, PAVLA LEVSTIK in ANDREJ VIRANT iz I Brega, VALENTIN MALNAR in I VILMA ŽAGAR, FRANC TR- j BUČ iz Koblarjev, ŠEMEC AN- } GELA iz Slovenske vasi, ANTON | HOČEVAR iz Poloma, ALOJZ š HOČEVAR iz Trate, STANE j PLOT iz Mahovnika, IVAN |
ŠKVORC iz Željn, UMEK MATILDA iz Konca vasi, IVAN POJE iz Morave in OTO SEDLAR iz Borovca.
Po razdelitvi značk so v prostorih »Metke« priredili zakusko za odlikovance.
Rezervni oficirji o svojem delu

■j* ■	"f C-.V*.-1	>
Prva faza gradnje Kemične tovarne
h«?«esečju narastel celotni do-Br napram istem obdobju Zalega leta za 37 odstotkov. 7 .s,enost se je povečala le za ist, - °tkov- To pomeni, da je ti,°,asn° Porasla tudi produk-bost. Ta analiza pa bi poka-a a nekoliko slabše stanje, če bi Postevali še mesece april in aj. Podjetja so v tem času popevala tarifne postavke.
lahko živo zadene gospodarstvo naše komune, je poudaril predsednik Obč. sindikalnega sveta tov. Korelc.
Čeprav so podjetja razpolagala z dokajšnjimi sredstvi, ni bilo opaziti težnje po zvišanju obratnih sredstev.
Le 13 odstotkov ustvarjenih sredstev so določili v ta namen, v sklad skupne porabe pa kar
organi podjetij so dolžni, da ta vprašanja dobro proučijo. Vsako trmasto vztrajanje pri rekonstrukcijah in investicijah, ne da bi vzporedno vlagali sredstva v proizvodnjo, se bo maščevalo predvsem kolektivu.
Podobne tendence se pojavljajo tudi na drugih področjih. Mnogo prepočasi zajemajo tudi smisel sodobne organizacije pod-
li	Hiti
Čakanje je škodljivo
Zadnja občinska konferenca Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Ribnici, ki je bila konec maja je pokazala bistveni napredeš organizacije, prav tako pa tudi kritično ocenila delo in nakazala smeri bodočega dela, posebno strokovnega izpopolnjevanja rezervnega kadra.
Na konferenci so ugotovili, da so se strokovna predavanja, ki so bila v programu izvedla, Krivični pa bi bili, če bi trdili, da so vsi člani ta predavanja s polnim zanimanjem zasledovali in tudi prisostvovali. Bilo je nekaj članov, ki se predavanj niso udeležili. Pohvaliti je prizadevnost nekaterih članov odbora in tovarišev oficirjev iz garnizona
Prejšnji teden je bila v Ribnici razširjena seja Občinskega odbora Socialistične zveze. Med gosti jc sejj prisostvoval tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL ing. Vitja Rode in sodeloval v razpravi. V poročilu je predsednik Občinskega odbora Socialistične zveze tov. Bogo Abrahamsberg nanizal nekatere tehtne misli in ugotovitve. Pretirano oklevanje pri urejanju gospodarstva v Podjetjih je odraz nezaupanja v kolektiv. Še posebej so bile poudarjene napake pri nagrajevanju in razporejanju ustvarjenih sredstev.
razD Ugotovitev predsednika in še. \/jve povzemamo najvažnej-sp0cj Se kaže, da bodo novi go-h^urski ukrepi v precejšnji Miu Prizadeli podjetja in ko-jenje- pri dosedanjem gospodarnih nismo dovolj upoštevali) Ustv ^rufrbh sredstev, niti vi upanje rezerv. Podjetja so Vsem 3 v/rekonstrukcijo predobra lastha sredstva zato je z Prnhi mi sredstvi težje. Splošen ki iih61-0 v. komuni so dolžniki, 2oo ‘^j0 podjetja za več kot 'uuijonov.
bled p^samm času se Pojavna to i7Jm!?meznimi delavci odkri-stavk, daaSe3hVjŠjih tarifnih Polimeru presen? V ^sprotnem y esellh v drugo pod-
jetje. Krog prehajanja zaključujejo z odhodom v tujino z različnimi izgovori in mlačnim odnosom podjetij do tega problema. Odhajanje delovne sile iz zasebnih kmečkih gospodarstev v družbeni sektor je zelo intenzivno, vendar pa podjetjem še vedno primanjkuje delavcev.
Pri ustanavljanju ekonomskih enot kolektivi pretirano oklevajo. Prav tako so premalo elastični pri odkrivanju notranjih rezerv. Na Kovinskem podjetju so se odločili, da bodo stroje premestili v novo delavnico čim bo ta gotova. Ne bodo čakali na vsa dela, ki pridejo pri takšni gradnji na vrsto lahko pozneje. Kolektiv tega podjetja se je obr-
nil za strokovno pomoč pri izobraževanju delavcev na pristojni zavod. Tam so odgovorili, da takšno pomoč lahko nudijo za ceno 700 tisoč dinarjev, ki jih pa seveda podjetje nima na razpolago. Strokovno izobraževanje bo moralo zato počakati še nekaj časa. Podjetja dobijo zelo malo pomoči tudi od združenj in zbornic, čeprav tem plačujejo znatne zneske.
Ker gozdarstvo odločilno vpliva na gospodarstvo v občini so nedopustni nekateri pojavi, ki povzročajo resen problem. Pritisk na zviševanje sečnje v zasebnih gozdovih iz leta v leto raste. S tem pa tudi zviševanje neblagovne proizvodnje jelove hlodovine. LIP Ribnica in drugi koristniki zato le delno Izpolnijo plan blagovne proizvodnje. V tem času so kmetovalci izpolnili plan neblagovne proizvodnje z 138 odstotki medtem, ko sta obe zadrugi izpolnili plan dobave surovin le z 32 odstotki. Potrebni bodo ostrejši ukrepi, ki naj pomagajo zagotoviti potrebne surovine.
Kmetijske zadruge so v preteklem obdobju tudi v pogledu kmetijske proizvodnje dokaj napredovale. Organizirale so lastne obrate in plan kooperacije izpolnile skoraj v celoti. Premalo skrbi pa posvečajo še zasebnikom, ki ponujajo svoja zemljišča. Prav tako morajo biti v bodoče sposobni prodati kmetijske pridelke, ki jih odkupijo od svojih članov.
V nadaljevanju je razprava pomagala odkriti konkretne naloge Pri reševanju gospodarskih vprašanj v ribniški komuni.
Ribnica, ki so nam veliko pomagali. Za obdobje od oktobra 1960 do maja letos je naša organizacija ocenjena od strani glavnega odbora ZROP dosegla v okrajnem merilu 1. mesto in 9. mesto v republiki. Uspeh bi bil lahko še boljši, če bi osnovne organizacije utrdile obisk na predavanjih, udeležbo pri raznih akcijah, kot je orientacijski pohod, ter tehnični zbori, strelsko tekmovanje in druge akcije.
Posebno je dobro uspel orientacijski pohod krajevne organizacije ZROP Ribnica pod vodstvom kapetana tov. Danila Moharja. Pohvaliti je društvo jamarjev za sodelovanje v pripravah sprejema ekip na cilju. Take pohode bomo še organizirali.
Pomanjkljivosti je bilo opaziti pri izvedbi strelskega tekmovanja. Nedisciplina pri udeležbi, pri pripravah na tekmovanje ter nato v dostavi poročila o izvedenem tekmovanju in rezultatu. Sam rezultat kaže, da imajo oficirji in podoficirji premalo vaj.
V jubilejnem letu so pred združenjem še velike naloge. V štafetnem teku od Grčaric do Gore sodeluje tudi organizacija ZROP. Pričakujemo, da se ga bodo udeležili tudi mlajši rezervni oficirji in podoficirji. Starejše oficirje ph vabimo na pohod patrulje od Grčaric do Gore.
K. V.
LE TAKO NAPREJ
Šolski odbor osnovne šole v Mozlju je v šolskem letu 1960-61 zabeležil lepe uspehe. Na osmih sejah je reševal vse probleme šole. Učiteljici je dejansko mnogo pomagal in olajšal delo. Razpravljal je o učnovzgojnih vprašanjih, disciplini, učnem uspehu in šolskem obisku. Ustanovil je šolsko zadrugo. Na zadružnem zemljišču se učenci seznanjajo s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi. Pridelek uporabijo za šolsko mlečno kuhinjo. Posebno je zainteresiral svoj krajevni odbor, ki je šoli v največjo pomoč. Na-
bavil je kurivo šolski mlečni kuhinji, prebelil učilnico, organiziral novoletno jelko in prispeval k ekskurzijam učencev. Krajevni odbor se zanima tudi za ureditev prevoza učencev višjih razredov v kočevske osemletke. V programu ima tudi nabavo sodobnejših učil. Šolskemu odboru in krajevnemu odboru v Mozlju lahko samo čestitamo k uspehu.
Le tako naprej! Pravilno ste razumeli zahteve reformirane šole in jo približali najširši javnosti.	R. V.
Televizijski
oddajnik
potrebujemo
Pred kratkim je posebna komisija občinskega društva inženirjev in tehnikov v Kočevju, ki ima nalogo, proučiti pogoje za postavitev lokalnega televizijskega oddajnika-ojačevalca za Kočevje in okolico, povabila na ogled strokovnjaka RTV in Elektrosignala iz Ljubljane. Ti so vršili potrebna opazovanja in merjenja na terenu, da bi ugotovili najprimernejše mesto za postavitev ojačevalca.
Ojačevalne, popolnoma avtomatsko delujoče postaje izdeluje za vso Jugoslavijo podjetje Elek-trosignal iz Ljubljane. Tudi v Sloveniji je že več takšnih ojačevalcev, ki omogočajo odličen, čisti lokalni sprejem TV oddaj v oddaljenejših krajih brez refleksov in kar je važno, z enostavnejšimi in cenejšimi antenami. Komisija je ugotovila, da je Lovski vrh nad Onekom idealna točka za postavitev takšnega ojačevalca. Ker je tja že napeljan električni tok, odpade s tem veliko stroškov, ki so sicer potrebni za postavitev postaje na dominantnih višinskih točkah.
Postaja bi lahko služila razen Kočevski tudi Ribnici in okolici in bo imela jakost 5 W. Postavlja se vprašanje finansiranja te naprave, ki bi zagotovo mnogo pripomogla k hitremu povečanju števila televizijskih sprejemnikov v tem okolišu. Občinski DIT bo skušal zainteresirati vsa večja podjetja, kakor tudi komune, da bi po svojih možnostih prispevale, da bi se mogla ta koristna zamisel čimprej realizirati. Objavljena fotografija predstavlja podobno avtomatsko relejno postajo pri Velenju.
ObDIT bi bil hvaležen vsem onim, ki bi k tej zamisli bodisi v »Novicah«, bodisi s sporočilom neposredno odboru društva, povedali svoje mišljenje.
VREME
Prihodnji teden pogoste krajevne nevihte.
Stran 2	• »NOVICE« • 24. junija 1961
Številka 28
infliui
Čez dan v gozdu zvečer na odru
Kdo bi pomislil, da se tudi v Polomu, ki je daleč od kulturnih središč, odvija uspešno kulturno življenje. Mladina iz Poloma je pred dnevi naštudirala dramo »Morje«. Dokaj zahtevno ljubezensko tragedijo so odigrali prepričljivo in efektno. Za to gre zasluga požrtvovalnosti in trudu vseh igralcev, ki so se po napornem delu v gozdu radi zbirali na odru in pridno študirali.
Mladinci so uspešno gostovali tudi v Ambrusu in Prevolah. Pri vsem delu se je posebno odlikoval predsednik mladinskega aktiva Andrej Hočevar, ki je veliko pomagal učitelju Karlu Moharju pri zahtevnem delu.
Beseda o problemih
Ribnica, nekdaj majhen kraj, dobiva novo lice. Pravzaprav si jo tujci drugače predstavljajo: vas, kjer v vsaki hiši izdelujejo znamenito suho robo. Vsakdo, ki se z našim krajem pobliže spozna, je presenečen in v neki meri tudi razočaran, mogoče predvsem zato, ker je pričakoval, da bo videl suhorobarje malone v vsaki hiši. Ribnica raste in bo v bodoče še bolj rasla. Celo stolpnico bomo dobili.
Mladini, konkretneje športnikom je v neki meri zadoščeno, saj imamo velik stadion, ki dovoljuje razna športna udejstvovanja. Samo zanemarjen je. S ponosom smo ga gradili, vendar
Slovesnost na Roški cesti
Prejšnji četrtek je bila na Roški cesti v Kočevju majhna slovesnost. Podjetje Trgopromet je izročilo uporabi moderno skladišče.
Slovesnosti so se udeležili predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina, sekretar Obč. komiteja ZKS Ludvik Golob, predsednik Obč. odbora SZDL Miro
Hegler, zastopniki podjetij, ki so sodelovali pri gradnji in drugi. Predsednik DS Trgoprometa Matija Lisac je uvodoma poudaril pomen skladišča in dosedanje težave pri skladiščenju blaga) Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri gradnji in zagotovili dograditev. Za tem je predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina prerezal trak na glav-
nem vhodu. Sledil je ogled skladiščnih prostorov.
Skladišče je bilo podjetju nujno potrebno. Doslej so skladiščili blago v majhnih in skrajno neprimernih prostorih. Gradnjo je na tem mestu narekovala tudi bližina železniške proge. Skladišč; je moderno urejeno, z vgrajenimi transportnimi napravami
in razkladalnim prostorom.
Istočasno lahko sprejmejo v skladiščenje 500 ton blaga. Letni promet pa bo znašal 5000 ton. Prostor je namenjen predvsem, skladiščenju živil in kmetijskih pridelkov. Zato so vanj vgradili tudi moderne hladilne naprave. Gradnja je stala 50 milijonov dinarjev. Z novim skladiščem smo tudi potrošniki Kočevja in okolice precej pridobili.
manjka še marsikaj. Nekdaj so obetali, da bodo zgradili tribuno, pa to in ono. Stadion je potreben nege, ki bi jo lahko prevzela osemletka. Odbor bi izvolili iz vrst mladih in pritegnil vanj širši krog požrtvovalnih in tej funkciji kolikor toliko doraslih članov iz osemletke. Mednje pa vključili tudi take, ki imajo vpliv med ostalimi. Takrat bi delo steklo. Treba je samo s pedagoškim in organizacijskim čutom vplivati na mladino, ter jo za to primemo navdušiti.
Pravzaprav mladina rada goji šport. Za zimskega imamo v ribniškem okolišu precej priložnosti, saj zadostuje teren smučarskemu in sankaškemu udejstvovanju, drsamo pa z veseljem tudi na zamrzlih delih Bistrice.
Najbolj pereč problem, ki sedaj v poletnih mesecih posebno izstopa je kopališče. Starejši ljudje upravičeno vzdihujejo: »O lepi stari časi, ki smo v Ribnici
imeli kopališče!« Sedaj so tam le še borni ostanki, ki govore, da je bilo v Ribnici včasih to res.
Pravzaprav se je o tem že precej razpravljalo. Ugotovili so, da je kopališče,res potrebno in sklenili: zgradili ga bomo! Vendar se vsako leto znova namakamo v Bistrici, ki je vse bolj blatna in zaraščena.
Določili smo prostor, ki bi bil primeren za kopališče. Vedno znova smo se sprijaznili z upanjem: drugo leto bo kopališče zgrajeno.
Če res ni sredstev za bazen, bi bilo treba na nekem mestu Bistrico poglobiti, očistiti blato in rastlinja, ter posuti z gruščem (drobnejšim), tako bi vsaj v malem odgovarjala pogojem.
Naj bi občinski možje razmislili in enkrat že pozitivno rešili ta problem, ki je rešitve res nujno potreben!
Poni
Prostore potrebujejo
Tajnika Stanovanjske skupnosti Ribnica Staneta Koširja, smo vprašali o delu, uspehih In težavah s katerimi se srečujejo.
Stanovanjska skupnost je doslej organizirala nekatere servise, tako šivalnico in krpalnico, mehanični servis in obrat družbene prehrane. Šivalnica in kr-palnica zaposlujeta 5 oseb. Dela imajo dovolj. Njihove usluge so cenejše kot jih zaračunavajo privatne šivilje. Kako je bil ta servis potreben najbolj dokazuje obilica dela, zato nameravajo dejavnost šivalnice in krpalnice še razširiti. S tem bo onemogočeno delo šiviljam, ki delajo »na črno«.
Mehanični servis je začel ,z delom 1. junija letos. Težave so imeli s prostori. Adaptirali so privatno stavbo ter nabavili razno orodje. Čeprav se je servis komaj ustanovil, že prihajajo stranke in prinašajo v popravilo razne stvari. V servisu popravljajo tudi motorna vozila. Cene uslug so konkurenčne. Mehanični servis ima spričo velikih potreb vse pogoje, da se razširi.
Obrat družbene prehrane ima že večletno tradicijo. Štiri kuharice pripravijo dnevno od 200 do 250 obrokov toplih malic in okrog 70 kosil. Za rednega abonenta stane kosilo 130, za prehodne goste pa 170 din, obrok tople malice računajo po 65 din. Delavcem in uslužbencem LIP in Kovinskega podjetja, ki se hranijo v tem obratu, prispevajo del stroškov njihova podjetja Hrana je okusno pripravljena. Gostom so na razpolago tudi brezalkoholne pijače.
Spričo novih potreb nameravajo obrat družbene prehrane razširiti in izboljšati delovne pogoje zaposlenih ljudi v obratu. Nabavili bodo nov sodoben štedilnik, kar jim bo omogočilo, da bodo pripravili še več hrane.
V sklopu stanovanjske skupnosti je tudi otroška ustanova, ki jo obiskuje 30 otrok. Največji problem so prostori. Vrtec je sedaj v šoli. Poleg novih prostorov so potrebna vrtcu tudi finančna sredstva za nakup igrač.
Tovariš Košir je pripovedoval o načrtih za ustanovitev še nekaterih servisov. V programu imajo ustanovitev vodnoinštala-terskega servisa, ki je nujno potreben. Sedaj ni obrtnika, ki bi popravil pipo in podobno, zato bo servis čimprej pričel z delom. Ustanovili bodo tudi gradbeni servis.
Zvedeli smo, da morajo biti servisi rentabilni, vendar le toliko, da krijejo plače in režijo.
Pa še »interni« problem: uprava stanovanjske skupnosti nima prostorov za svoje poslovanje. V doglednem času bodo tudi to nekako rešili.
SE LETOS DVA NAJVEČJA CESTNA PREDORA
Pod Mont Blancom ter Velikim Bernardom v Zahodnih Alpah bodo še letos odprli dva največja cestna predora v Evropi. Računajo, da bo šlo letno skozi predor pod največjo evropsko goro povprečno 350.000 motornih vozil s 600.000 do 900.000 potniki in 70 do 100.000 tonami blaga.
Ta teden
PREDSEDNIK MALIJA V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, 20. junija. - Predsednik republike Mali Mobita Keito se mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer so pripravili njemu, njegovi soprogi in spremstvu zelo lep sprejem. Na obisku po Jugoslaviji je obiskal tudi Slovenijo. Na poti iz Zagreba v Slovenijo, ga je v Kidričevem pozdravil predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. Obiskal je tudi Maribor, Celje, Šoštanj in Velenje, od koder je pripotoval v Ljubljano. Predsednik Keita je od tu odpotoval na Bled, kjer je predsednik Tito s soprogo priredil visokim gostom iz Malija slavnostni sprejem.
VOJNA V ANGOLI SE NADALJUJE
LUANDA, 20. junija. - Kakor poroča agencija Reuter, so se močne enote angolskih upornikov bojevale s portugalskimi kolonialnimi silami v severni Angoli pri mestu Ambriz. Več portugalskih vojakov je bilo v boju ranjenih. Uporniki so napadli portugalske čete tudi na nekem drugem kraju.
25. JUNIJA SE BO SESTAL KONGOŠKI PARLAMENT
LEOPOLDVILLE, 20. junija. Po poročilih časopisnih agencij so se predstavniki legitimne kongoške vlade v Stanleyvillu in predstavniki Kasavubujeve vlade v Leopoldvillu sporazumeli, da se naj kongoški parlament sestane 25. maja v bližini Leo-poldvilla. Dogovorili so se, da bodo vse kongoške čete in policija v Leopoldvillu med zasedanjem parlamenta deponirale orožje v skladiščih čet OZN. Vojaškim oblastem so naročili, naj prenehajo z vsako politično aktivnostjo in naj se podredijo avtoriteti vlade, ki jo bodo sestavili.
DEMONSTRACIJE V ALŽIRIJI
ALŽIR, 20. junija. — V dveh alžirskih mestih so bile demonstracije mestnih in vaških prebivalcev, ki so zahtevali neodvisnost Alžirije. Pripadniki alžirske vojske so z orožjem razganjali demonstrante in pri tem ubili 11 ranili pa 13 Alžircev.
PO SVETO
V JUŽNEM VIETMANU NI MIRU
NEW DELHI, 20. junija. — Po vesteh iz Sajgona je prišlo v zadnjih dneh v Južnem Vietnamu do ostrih bojev med vladnimi silami in pripadniki uporniškega gibanja Vietkong. Bitke so bile v raznih delih te dežele, največji spopadi pa so bili v goratih krajih na jugu in v srednjem Vietmanu.
PROCES V JERUZALEMU
JERUZALEM, 20. junija. —-j Vojni zločinec Adolf Eichmann, 1 ki je odgovoren za pokol 6 mi- j lijonov Židov je na zaslišanju j pred jeruzalemskim sodiščem iz- | javil, da »ni vedel« za nacistične namene o uničenju posameznih narodov in da je postal pripadnik nacistične stranke v želji, da bi se boril za pravice nemškega naroda«. Eichmann je tudi pod prisego izjavil, da se »ne čuti krivega«.
VEČ POPUSTLJIVOSTI
BONN, 20. junija. — V Veliki Britaniji in ZDA je v zvezi z najnovejšim položajem glede nemškega in berlinskega vprašanja slišati čedalje več glasov v korist »gibčnejšega stališča« zahodnih sil. Čeprav ne gre za uradne izjave, so v zadnjem času zabeležili že razveseljiv vpliv uglednih osebnosti. Njihove iz- I jave so sedaj -predmet resnih komentarjev in številnih raz- j prav.
KMETJE DEMONSTRIRAJO (
LA ROCHE-SUR-YON, 20. junija. — V Bretagni, kmetijskemu področju Francije, je prišlo do ponovnih velikih demonstracij kmetov proti vladni politiki > cen za kmetijske pridelke. K»' kih 10.000 kmetov je s traktorji zasedlo vsa važnejša križišča ^ tej deželi in onemogočilo skoraj ves cestni promet. Nekateri de- f monstranti so bili oboroženi tudi z vilami.
VELIKE POPLAVE NA KITAJSKEM
PEKING, 20. junija. — Močno deževje v času od 1. do 13. junija je povzročilo v več kitajskih pokrajinah velike poplave.
V prizadetih naseljih so mobilizirali na stotisoče ljudi, da bi zavarovali naselja in ostalo pred nevarno vodo.
Svei domislijo
Vse jugoslovanske pionirje je letos zajelo veliko tekmovanje v okviru »Jugoslovanskih pionirskih iger«. Na vseh področjih je razgibalo njihovo prizadevanje čimbolj spoznati svoj kraj včeraj — danes — jutri.
Otroci od 1. do 8. razr. osnovne šole, skušajo to kar jih obdaja, kar jih navdihuje prikazati na papirju, s tušem, svinčnikom, barvami, ali čmo-belo na ploščo polivinila. Od čudnih in nejasnih oblik predmetov, ki jih še površno dojema, do vedno bolj jasnih potez in oblik, ter z ved-
no večjo zavestjo oblikujejo svoj svet domišljije in čustvovanja. Zamisel se mu z vajo in večkratnim poskušanjem vedno bolj jasni, in ni važno, da jo prikaže samo v tistem nekdanjem pravilu perspektive. Zakaj ne bi odkril in izrazil na njemu svojstven način.
Namen likovnega pouka ni samo v tem, da bi se naučil risati v starem pomenu besede. Namen je globlji. Razvija v otroku svet domišljije in vzgaja občutek za lepoto oblik in barv, za pravilno vrednotenje umet-
niških del ter razlikovanje kič® od resnično vrednega predmeta-Vse.kar je lažnjivo in ponareja-no je kič. — In vse kar je resnično, brez vsakovrstne navlake, je umetniška vrednota.
Razstava otroških risb, ki je bila te dni v dvorani množičnih organizacij je pokazala mnogo originalnosti. Risbe so nastale sproščeno, brez prerisavanja i° zgledovanja po delu odraslih-Niso umetnine, toda v nekaterih je toliko neposrednosti in otroškega čustvovanja, da niso dale^ od nje.
Obračun dela DU Kočevje
Sezona šol, seminarjev in tečajev je minila. DU je v letošnjem letu opravila ogromno delo, saj je vsak osmi prebivalec našega mesta in bližnje okolice obisoval ta ali oni tečaj ali opravil izpit za posebno stroko. Dela je bilo veliko, saj so pogoji ob katerih opravlja DU svoje kulturno poslanstvo dokaj slabi. Razen učilnice in nekaj pisalnih strojev, smo morali vse nabaviti ali si sposojati od drugih ustanov. Predavatelje smo za kvalitetnejša predavanja iskali v Ljubljani, kat1 pa v več primerih ne bi bilo potrebno, saj imamo tudi v Kočevju dovolj kvalitetnih predavateljev, ki bi se na predavanje morda še bolj vestno pripravili. Seveda je v veliki meri odvisno od poslušalcev, ker je običajno tako, da domačih predavateljev ne cenimo dovolj.
Poleg predavanj v Kočevju samem je DU organizirala cikluse predavanj, ki so bila zelo pestra iri kvalitetna še v desetih krajih naše občine. Predavanja so bila obiskana in splošna ugotovitev poslušalcev je bila, da bi se taka predavanja nadaljevala tudi v naslednji sezoni. Med» kraje, kjer je vladalo največje zanimanje za ta predavanja prištevamo Koprivnik in Mo-zelj. V vseh krajih pa se je opažale, da predavanja spomladi niso dobro obiskana. Z novo sezono bomo zato pričeli prej, teme za predavanja si bodo poslušalci izbirali sami na osnovi ankete, ki jo bomo razpisali.
Dejavnost DU je dosegla pri strokovnem izobraževanju v letošnji sezoni viden uspeh, saj je pridobilo kvalifikacijo preko 150 delavcev raznih strok. Tudi uslužbenci so lahko dopolnili svoje znanje v 3 knjigovodskih in 2 administrativnih tečajih.
Osnovno izobrazbo si lahko pridobi vsak v večernih šolah osemletke in gimnazije. Razveseljivo je dejstvo, da mladi ljudje, ki so zapustili šolo pred dovršeno osemletko ugotavljajo, da si je potrebno pridobiti vsaj osnovno izobraz-
bo, s katero se lahko zaposli v strokah za katero ima mladina največ veselja.
Tudi pridobivanje znanja tujih jezikov je omogočeno vsakemu, ki se želi izobraževati v tej smeri. DU ima v svojem programu tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika. Na razpolago so tudi predavatelji za ostale jezike, vendar zanje ni zanimanja.
Poleg strokovnega in splošnega izobraževanja je v okviru DU tudi družbeno-ekonomsko in ideološko - politično izobraževanje. Potrebno bi bilo, da podjetja, ki so neposredno zainteresirana za dvig družbeno-ekonomske ravni svojih delavcev tesneje sodelujejo preko svojih izobraževalnih centrov z DU. Bila je vrsta predavanj o delavskem samoupravljanju in novem gospodarskem sistemu in ob tesnejšem sodelovanju bomo v bodoče lahko dosegli še več uspehov. •Osnovni pogoj za boljše sodelovanje med kolektivi in DU je v tem, da se formirajo povsod, kjer so dani pogoji, izobraževalni centri, preko katerih bo DU razširjala svoje področje dela in obratno, preko njih bodo člani kolektivov izražali svoje želje.
Novo šolsko leto bomo pričeli pripravljeni. Program izobraževanja je izdelan na osnovi lanskih uspehov in neuspehov. S šolami, tečaji in predavanji, ki so bila koristna in obiskana, bomo nadaljevali. Kot novost nameravamo uvesti »Javno tribuno«, kjer naj bi si posamezniki Širili obzorje na raznih področjih znanosti, kulture, gospodarstva in politike.
V letošnjem letu bo DU ustanovila oddelke Srednje ekonomske šole, Srednje tehnične šole in Administrativne šole. Vsi oddelki bodo podružnice ljubljanskih šol. S temi šolami bo naše mesto veliko pridobilo, predvsem pa podjetja in slušatelji, ker jim ne bo treba iskati znanja drugod. Pd prijavah ugotavljamo, da je zanimanje veliko in upamo, da se bo število prijav-ljencev še povečalo.
. vY X \ .\N a ^ v* a'

Sslš
š&m
Številka 26
24. junija 1961 •»NOTICE«! Stran S
Meddruštveno srečanje v Tolminu
V Bovcu so praznovali občinski praznik. Priredili so tek, v katerem so sodelovala vsa društva Partizan okraja Nova Gorica/ Ker so se nahajali naši atleti že v Tolminu, smo izkoristili to priliko. Mali posvet in že je popeljal »fičo« v Bovec mlado ekipo naših dolgoprogašev. Na 1600 m dolgi progi po mestu je zasedla naša ekipa prvo mesto in si tako osvojila mladinski prehodni pokal občine Bovec, a tekač Ožura je prejel lepo diplomo za doseženo prvo mesto kot poedinec. Skupno je teklo nad €0 tekmovalcev. Naši tekmovalci so prišli na cilj 1, 4 in 5 kar jim je zadostovalo' za ekipno prvo mesto in osvojitev pokala.
Prireditelji so bili z našo udeležbo zelo zadovoljni. Kočevarji pa smo se tudi tu lepo uveljavili.
NOV REPUBLIŠKI REKORD
V okviru društvenega programa proslav 20. obletnice ljudske vstaje je TVD Partizan Kočevje priredil za najaktivnejše pripadnike izlet v Tolmin. Združili smo ga z meddruštvenim tekmovanjem s tamkajšnjim Partizanom. Skupina 76 članov, mladincev in mladink, je odpotova-
la že v soboto 17. t. m. preko Gorenjske in Vršiča po dolini Trente v Tolmin. Izlet je bil vseskozi poučen. Tekmovanja so bila predvidena že za 17. uro. Večina teh krajev še ni videla. Vodja pota,, društveni podpredsednik Andrej Arko je tolmačil in razkazoval spotoma vse važnejše kraje, gorske vrhove, spomenike iz NOV in ostale zani-
Tekmovanje za pokal Rudnik
V počastitev Dneva rudarjev, Dneva borca in 20. obletnice vstaje naših narodov, prireja Rudniški komite LMS Kočevje tekmovanje za pokal Rudnika. Tekmovanje bo 1. VII. 1961 s pričetkom ob 16. uri na stadionu v Kočevju v naslednjih disciplinah:
1.	Kolesarsko tekmovanje — ekipno
2.	Odbojkarsko tekmovanje
3.	Strelsko tekmovanje
Ekipe se lahko prijavijo za
tekmovanje najpozneje do 27. junija na naslov »Rudniški komite LMS Kočevje.
Za kolesarsko tekmovanje se lahko prijavijo po trije mladinci za vsako ekipo, ki bodo zastopali aktiv Ljudske mladine. Aktiv lahko prijavi tudi več ekip. Start bo pred kavarno »Zvezdo«, Proga pa bo peljala do križišča Hudnik-Koprivnik, skladišče Tr-goprometa in cilj pri kavarni »Zvezda«. Proga bo s tremi krogi dolga 8 km, Najboljši posameznik na tekmovanju bo dobil Prvo nagrado in s tem naziv1 mladinskega prvaka Kočevja. Pričetek kolesarskega tekmovanja bo ob 17. uri.
Streljanje bo ekipno z zračno
puško s 500 možnimi krogi na 10 m. Ekipa mora šteti 5 članov.
Najboljše ekipe bodo nagrajene. Aktiv, ki bo osvojil prvo mesto, upoštevajoč vse tri discipline bo osvojil prehodni pokal Rudnik.
Prosimo vse aktive Ljudske mladine, da upoštevajo rok prijave, kajti le na ta način bo organizatorju omogočen nemoten potek tekmovanja.
V štirih mesecih 5200 ladij
V reškem pristanišču je v prvih štirih mesecih letos pristalo 2554 ladij. Eno petino to je 504 ladje so bile tuje in so imele skupno nosilnost 893.000 ton. Vse ladje, ki so v tem obdobju pristale v reškem pristanišču pa so imele nosilnost 1,303.000 ton.
mivosti. Kratek postanek v Kranjski gori in že smo se povzpeli po ostrih serpentinah na 1611 m visoki prelaz Vršič. Po enournem počitku smo odpotovali preko Trente, mimo spomenika Kugija v Soško dolino. V Tolminu so nas sprejeli zastopniki Partizana, ki so z iskdeno tovariško gostoljubnostjo skrbeli za nas. Nastanili smo se v lepem dijaškem domu. Po kratkem odmoru, ki nam je bil po dolgem potovanju zelo potreben, smo se pripravili na tekmovanje.
Ob napovedanem času je bila na stadionu lepa otvoritvena svečanost na kateri sta predsednika obeh Partizanov tov. Ivo Taljat in tov. Tone Cuk izmenjala pozdrave in spominska darila. Poudarila sta velik pomen takih tovariških srečanj za zbli-žanje mladine in napredek telesne kulture. Po otvoritvi prireditve je prevzel vodstvo naše skupine tov Saša Bižal kot tehnični vodja in tov. Čuk Špela kot vodnica ženskih oddelkov.
Prvo je bila odigrana odbojka, katero so končali domačini s 3:1 v svojo korist. Igra je bila precej živahna. Tako v prvem tekmovanju nismo uspeli. Več poleta nam je dalo večerno tekmovanje v namiznem tenisu.
Qilanje pceUvatcev
Zahvale
Jkadam
J.eguMiena
JxeMici
GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE
Poročili so se: Štrekelj Franc, delavec iz Kočevja, Tomšičeva 6, star 26 let in Mrvar Marija, gospodinjska pomočnica iz Kočevja, Tomšičeva 4, stara 21 let, Kocjančič Jakob, strojevodja iz Rudnika 34, star 25 let in Trkov-nik Marija, delavka iz Željn 4, stara 19 let, Vidrih Ignacij, usl. iz Željn 21, star 23 let in Gole Olga, frizerska pomočnica iz Kočevja, Rudnik 27, stara 19 let> Vuk Jože, delavec iz Mlake 4, star 26 let in Kreslin Marija, delavka iz Mlake 4, stara 22 let.
Rodili sta: Režofija Gizela, gospodinja iz Livolda 48 — dečka Jožeta in Miklavčič Erna iz Kočevja, Trg svobode 18 — dečka Bojana.
VELIKE LAŠČE
Umrla je Vesel Terezija, upokojenka iz Velikih Lašč 72, stara 91 let.
LOŠKI POTOK
Rodila je Kordiš Marija, gospodinja iz Retij 58 — deklico Heleno.
Umrla je Mikulič Ivana, socialna podpiranka iz Travnika 102, stara 77 let.
ČESTITKA
Dragemu sinu Alojzu Pintarju iz Šalke vasi želijo ob njegovem imendanu vse najboljše, °če, mama, sestra z družino in ftJima iz Brazilije.
PRODAM
Poceni prodam motorno kolo 2bamke »Jawa«, 150 ccm. Ogled °b ponedeljkih v Kočevju, Trg
svobode 10.
PRODAM
V Kočevju prodam stoječo travo na površini 10 arov. Cena ugodna. Poizvedbe na upravi »Novic«.
Prodam dobro ohranjeno, skoraj novo motorno kolo znamke »Puch« 175 cm. Naslov na upravi »Novic«.
dobro ohranjeno tri tonsko harmoniko znamke »Lubas«. Cena je 33.000 din. — Šalka vas 9.
Prodam dva težka konja stara po šest let. Cena ugodna. Šuštaršič Ivan, Šalka vas 14.
PREKLIC
Ivana Benčina iz Travnika 83, nreklicujem žaljive besede o Ivanu Levstik iz Travnika 81, ker so neresnične. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe.
PREKLIC
Preklicujem žaljive besede, katere sem govoril 31. maja t, 1. pred gostilno' »Majolka« v Sodražici proti Debeljak Francu iz Srednje vasi št. 1. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe.
Anzeljc Matija, Retje št. 112.
OBVESTILO
Lastniki motornih vozil Fiat 600! — Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje bo priredilo v večernih urah 10-dnevni tečaj za vzdrževanje vozil Fiat 600. Prijave sprejemamo vsak četrtek od 16. do 18. in v nedeljo od 9. do 11. ure v prostorih občine Kočevje, I. nadstropje, soba št. 28 do 10. julija 1961.
Stroški tečaja znašajo 2000 din za udeleženca.
Število tečajnikov je omejeno in rok prijav kratek. Zato prosimo interesente, da se čimprej prijavijo.
Odbor
Obe naši ekipi sta prepričljivo zmagali; 5:1 in mladinci s 5:0. Domače moštvo je bilo zelo okrepljeno s tamkajšnjimi učitelj iščniki in pripadniki JLA.
V nedeljo zjutraj je bilo na stadionu kar razgibano in pestro tekmovanje v atletiki. Naši mladi atleti so imeli težko nalogo. Nasprotniki so bili skoraj sami člani in le malo je bilo vrstnikov njihovih let. Kljub temu so se v več disciplinah prebili na prva in druga mesta. Tako je Mara Bohanec zasedla prvo mesto v teku na 100 m z 13,5 sek. in 1. mesto s skokom 4,84 v daljino. Marijana Lavričeva 2. mesto s skokom 125 cm v višino, Vilma Opaka 2. mesto v teku na 60 m z 8,9 sek.
Tudi fantje so se borili do skrajnih možnosti in dosegli veliko osebnih rekordov. Sturm je vrgel člansko kopje 38,30 m in dosegel 2. mesto, podobno Kužnik s skokom v daljino s 5,44 m. Tekmoval je tudi znani smučarski skakalec Jemc, ki gluži v Tolminu kadrovski rok. Skočil je 6 m. Murovič je vrgel kroglo 12,74 m. Vrhunec so pa dosegli skakalci v višino. Možina je bil s skokom 172 cm prvi, a mladi pionir Torkar Miha s skokom 169 cm drugi in je s tem skokom dosegel novi slovenski republiški rekord za pionirje. To je bila želja marljivega atleta. Dosedanji republiški rekord je bli 165 cm. Prvič ni uspel, drugič pa je to višino ob velikem navdušenju preskočil. Pričel je naskakovati nov rekord. Letvo so postavili na 167 cm. Dvakrat ni uspel. Tretji skok je uspel in v stadionu je završalo od navdušenja. Vsi so složno bodrili mladega atleta. Letvica na 169 cm. Po tretjem skoku je vihar navdušenja odmeval pa stadionu. Vsi so mu stiskali roko in ga objemali. Mi smo bili ponosni na ta uspeh, Tolminčani pa veseli, da je bil ta rekord dosežen na njihovem stadionu. Za tem je bila nogometna tekma med domačim Partizanom in enajsterico aktiva »Itas«. Igralci »Itasa« so imeli kar težko nalogo. Vodili so celo že z 2:0. Proti koncu je prišlo do izenačenja 2:2. Zmagala je vzdržnost. Gledalci so bili zelo zadovoljni z lepo prijateljsko igro obeh moštev.
Tako smo lepo zaključili oba tekmovalna dneva brez nezgod. Delno se je občutila pri naših igralcih utrujenost od dolge vožnje, posebno pri onih, ki so imeli med potjo težave. Po kosilu smo se vračali mimo Nove Gorice, ki smo si jo dobro ogledali.
v’ društvu Partizana Kočeyje raste mladi rod športnikov amaterjev, ki veliko obeta.
S pesutija pa nasiti kcajih
»NOVICE« — glasilo Občinskega Odbora SZDL Kočevje In Ribnica. i*daja in tiska CZP »KOČEVSKI *1SK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo In uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta ”/a, telefon uredništva ln uprave
»k« Naročnina je 500 din, polletna «50 d,n ln Jo je treba plačatl v
aprej. Za Inozemstvo 1000 din oz. amerlgke dolarje. Tekoči račun: i iLiTi1,'268 Pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
JADRAN, Kočevje: od 23. do 25. junija francoski barvni cinemascopski film »Gigi«, 26. junija francoski barvni cinema-scopski film »Pevec iz Mehike«, od 27. do 29. junija ruski film »Roditeljski dom«, od 30. junija do 2. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Dolgo toplo poletje«,
SVOBODA, Rudnik: 24. in 25. junija francoski film »Taksi in prikolica«, 1. in 2. julija danski film »Igra mladosti«.
RIBNICA: 24. in 25. junija mehiški film »Ko nekoč odidem«,
1.	in 2. julija ameriški barvni cinemascopski film »Človek v sivi obleki«.
SODRAŽICA: 24. in 25. junija ameriški cinemascopski film »Bernardine«.
LOŠKI POTOK: 25. junija italijanski film »Slamnati mož«,
2.	julija sovjetski film »Ilič Lenin«.
VELIKE LAŠČE: 1. in 2. julija
V petek, 9. junija opoldne se je pred gimnazijo v Kočevju v najbolj udobnem avtobusu »Avta« Kočevjen razmestil mešani pevski zbor »Jakob Gallus« iz Kočevja. Po končani glasbeni sezoni, ko je zbor s tremi samostojnimi celovečernimi koncerti in mnogimi manjšimi nastopi več kot izpolnil svoj letni delovni načrt, so se pevci odpravljali na društveni izlet. Pot jih je vodila mimo Ljubljane v Bohinj, na Bled, Jesenice in čez Vršič v Trento, ob Soči v Novo Gorico, Sežano in Škocijan.
Še zadnji stiski rok, pozdravi in naročila in že je za nami ostala gimnazija, občina, naša ljuba gostilna in novi bloki, pa tudi vsakodnevne skrbi in dolžnosti, vse je prav kmalu ostalo daleč, daleč pod črnimi kočevskimi gozdovi. Mi smo hiteli v svet in v doživetja. Ljubljano smo prečkali, da sam ne vem kdaj. Škofjo Loko in njeno hribovje tudi. Pozno popoldne smo se spuščali z Jelovice proti Bohinju in pristali v hotelu, »Zlatorog«. Imenitno je opremljen, le gotov še ni bil videti. Gostinci so hiteli, da bi nam postregli čim bolje in sami smo bili krivi, da nam niso. Toliko ljudi (vseh nas je bilo 46), pa samo nekaj slivovk, liter vina in steklenica piva, to je pa vendar le premalo! Hranili smo denar za Bled, kamor smo prišli še pred nočjo. V Park hotelu so nas že čakala prenočišča, večerja je bila imenitna, postrežba na višku. Popravljal sem svoje mnenje o blejskih gostinskih obratih. Realist Edo je bil skeptik: »Ni tujcev, dežuje!« Naj bo kakor hoče, zadovoljni smo bili!
Za zabavo po večerji pa je bilo tudi poskrbljeno. Sedeli smo pri turški kavi v Kazini ob jezeru in poslušali tekmovanje
ameriški barvni film »Povabilo na ples«.
DOBREPOLJE: 24. in 25. junija ameriški barvni film »Bagdadska sirena«, 28. junija francoski film »Nesrečna srečanja«, 1. in 2. julija ameriški barvni cinemascopski film »Tri Ane«.
PONIKVE: 29. junija francoski film »Nesrečna srečanja«.
KOČEVSKA REKA: 24. in 25. junija italijanski barvni film »Poslednji raj«, 28. jun. poljski barvni film »Peterica iz Barske ulice, 1. in 2. junija angleški film »Ladja, ki je umrla od sramu«.
PREDGRAD: 24. in 25. junija angleški barvni film »Junaku Servudskega gozda«, 29. junija jugoslovanski film »Deveti krog«, 1. in 2. julija jugoslovanski film »Volčja jama«.
BROD NA KOLPI: 24. in 25. junija angleški film »Vreži njeno ime s ponosom«, 1. in 2. julija ameriški barvni film »Bagdadska sirena«.
jazz-orkestrov, ki je bilo v sosednjem prostoru. Brezplačno. Koliko bi stala kava v naši »Zvezdi«, če bi bilo tam takšno tekmovanje najboljših jazz-ekip. Niti pomisliti nisem smel na to. Kar žal mi je bilo, da ni bilo tu naših fantov, da bi vse to videli in slišali. Televizor je premalo!
Po zajtrku naslednjega dne smo odrinili skozi Jesenice, Gozd-Martuljk na Vršič. Občudovali smo na tej progi marsikaj: novo cesto in njene graditelje, najbolj pa našega izbornega voznika, ki je na vsakem ovinku izvajal z ogromnim vozilom vedno nove vozniške umetnije!
Zbrzeli smo že mimo Rjavčeve koče v sedlu med Majstrovko in Prisojnikom, se ustavili pred Tičarjevim domo na južni strani Vršiča in se po lepi poti v nekaj minutah povzpeli na Vršič. V poštarskem domu nas je čakalo kosilo: imenitna enolončnica in kupi kruha, dobra slivovka in brinjevec in še dosti drugega podobnega blaga. Novo, lepo gostišče, vzorno z vsem oskrbljeno, ljubezniva postrežba, zmerne cene — same stvari, da gost, ko odhaja, reče: »Semkaj bom še prišel!« Česa vsega nismo imeli na Vršiču, koliko zabave! Tekmovalno kepanje in nepozabni Edo, ki je z obema rokama lovil trde kepe, a je pozabil na glavo in dobil kepo prav v oko, da je videl sto sonc. Pod domom se je pasel osliček, domovo prenosno sredstvo; tega so si izposodili premnogi naši fotografi. Imenitna bo slika, če bo kdaj objavljena:	skupina pogumnih
pevcev drži pokonci oslička, ki je bil od sile nervozen, nič manj pa naš Edo, ki mu je sedel med nogami. Pa še priznani ekshibicionist Lovšin je hotel učiti osliča »Ca-ča-ča«.
(Nadaljevanje)
Upravni odbor ČZP Kočevski tisk Kočevje
razpisuje
za šolsko leto 1961-62 sprejem 5 učencev za izučitev v grafičnih poklicih in sicer:
3 ROČNE STAVCE 1 STROJNIKA - TISKARJA 1 KNJIGOVEZA
Pravico do vpisa imajo kandidati, ki so stari do 18 let in so z uspehom končali osemletko.
Mladini je treba pomagati
Letos bo v Osilnici v počastitev 20-letnice vstaje več športnih tekmovanj, ki jih bo organizirala športna sekcija pri Prosvetnem društvu. Predvidena sta dva turnirja: odbojkarski, na katerem bi sodelovala bližnja slovenska in hrvatska moštva (iz Cabra, Cerovega, Fare, Pleše, Broda, Trave, Tršča in Osilnice) in tradicionalni nogometni turnir (mošta iz Cabra, Cerovega, Pleše, Zamosta in Osilnice). Poleg tega bodo še nogometna srečanja. V načrtu je tudi atletska prireditev. V šahu se bosta pomerili Osilnica in Plešce.
Letošnji program je bogat, toda vprašanje je če bo v -celoti izpolnjen. Osilnica nima igrišča. Dosedaj so igrali na Plešcih na gmajni. Plešcani so se- oprijeli dela in bodo igrišče v kratkem zgradili. Kdaj bo Osilnica dobila- igrišče in športne rekvizite? Pleščani so dobili pomoč. Kdo jo bo dal Osilničanom? Mladini je treba pomagati, ker kaže veliko zanimanje za športno udejstvovanje, to najbolje pove podatek, da je v dobrem letu naraslo število članov športne sekcije na 50.
-ip
VABILO
Združenje šoferjev in avtomehanikov, podružnica Kočevje, vabi vse svoje člane, da se udeležijo masovnega sestanka podružnice, ki bo v nedeljo, dne 25. junija t. 1. ob 9. uri v sejni dvorani ObLO Kočevje.
Dnevni red:
1.	Proslava stanovskega praznika 13. julija 1961
2.	Razno
Odbor
Komisija za štipendije pri ObLO Kočevje razpisuje na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32/56) naslednja prosta štipendijska mesta:
SREDNJA IZOBRAZBA:
7 učiteljišče
2 sred. zobotehnična šola 1 laborantsko medicinska šola 1 fizioterapevtska šola
1	srednja medicinska šola
2	administrativna šola
VIŠJA IZOBRAZBA:
1	višja šola za socialne delavce
2	višja upravna šola
1 višja gospodinjska šola Groblje 1 višja pedagoška šola - tehnična vzgoja 1 višja pedagoška šola - matematika ln fizika 1 višja šola za telesno vzgojo 1 višja šola za medicinske sestre 1 višja pedagoška šola - petje in glasba
VISOKA IZOBRAZBA:
1 sociolog — univerza 1 zgodovinar za muzej — univerza 1 stomatolog — univerza 1 splošno zdravilstvo — univerza 1 kemija in biologija — univerza 1 matematika, fizika — univerza 1 angleščina — univerza 1 gradbena fakulteta — univerza
Prošnje sprejema občinski ljudski odbor do 1. VII. 1961. 2e vložene prošnje se bo upoštevalo. Prednost imajo otroci padlih borcev. Prošnje morajo biti kolkovane z 250 dinarji.
Komisija za štipendije pri ObLO Kočevje
Spored RTV Ljubljana
NEDELJA, 25. JUNIJA
Od 6.00 do 6.30 Jutranji pozdrav - 6.40 Majhni zabavni ansambli - 7.15 Narodne z ansam- • blom Silva Tomšeta - 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe - 8.00 Mladinska radijska igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke - 8.50 V tričetrtinskem taktu - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.47 Pri skladatelju Marijanu Kozini -
10.00	Še pomnite, tovariši.. 10.50 Nedeljska matineja - 11.35 Moje mesto včeraj - 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -
13.30	Za našo vas - 13.50 Koncert pri vas doma - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -
15.30	Melodije, ki vam ugajajo -
16.00	Igramo za vas - 20.00 Zabavni zvoki za vse - 21.00 Športna poročila - 21.10 Simfonija -- 22.15 Plesna glasba - 23.05 Is Gluckove operne zakladnice.
Stran 4
24. junija 1961 e »N O V I C E« # Številka 26t
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KOČEVJU
Občinski strelski odbor v Kočevju se zadnje dni vneto pripravlja na veliki dogodek to je na Republiško prvenstvo Zenskih ekip v streljanju z malokalibrsko puško, ki bo dne 2. julija 1961 v Kočevju. Glavni odbor Strelske zveze Slovenije je izvedbo tega tekmovanja poveril Občinskemu strelskemu odboru Kočevje, ki je že sestavil program in izvolil odbor za izvedbo tekmovanja.
Kočevje bo že 1. VII. 1961 pozdravilo okrog 80 najboljših strelk iz vse Slovenije, ki se bodo drugi dan pomerile v streljanju.
Program proslave in tekmovanja pa je naslednji:
1.	VII. ob 16. uri sprejem tekmovalk in gostov pred hotelom Pugled, nato ogled mesta in znamenitosti.
2.	VII. ob 7.30 uri zbor vseh tekmovalk na letnem strelišču ob cesti proti Dolgi vasi.
Otvoritev tekmovanja z dviganjem državne zastave,
Govor pokrovitelja tekmovanja, organizacijskega odbora in zastopnikov družbenih in političnih organizacij.
Ob 9. uri začetek tekmovanja.
Ob 18. uri objava rezultatov in izročitev diplom.
3.	VII. ob 9. uri odhod iz Kočevja — Baza 20.
Strelci Kočevja, ki s prostovoljnim delom urejajo strelišče in okolico so v ta namen že letos opravili več kot 2000 ur prostovoljnega dela. Gotovo gre vse priznanje prav organizacijskemu odboru, predvsem pa tov. Milanu Arku, ki ves prosti čas posveti delu na strelišču.
Obnovljeno strelišče z novim 50-metrskim strelskim rovom, z novim dovoznim cestiščem in napeljavo elektrike pa je odraz priznanja, ki ga je dal GO SZS s tem, da je strelski organizaciji v Kočevju poveril prvič izvedeno tekmovanje povezano s proslavo 20-letnice vstaje.
Prepričani smo, da bodo tudi prebivalci mesta Kočevja in okolice s svojo udeležbo prispevali k izvedbi tega tekmovanja.
ad.
Sreča v nesreči
Zapisek ii Travne gore
Zamolkle eksplozije so pritegnile mojo pozornost. Čutiti jih je bilo nekje v hribu nad Sodražico. Na Vinicah sem zapeljal iz glavne ceste in zavil mimo Nove Štifte proti Travni gori.
bo kmalu izkopana, v njej bo prostora za 70 kubičnih metrov vode. Studenec je tik doma, vendar pa v zgradbi nimamo tekoče vode. Iz cisterne bomo črpali vodo v višje ležeči rezervoar,
V začetku je slabo kazalo. »Fičo« se je spotikal po cesti, ki jo popravljajo na čuden način. Res ni kdo ve kaj široka, vendar travna ruša z zemljo vred v tolikšnih količinah le ne spada na cestišče.
Naprej je cesta lepa, vožnja po njej pa pravi užitek.
Kmalu sem ugotovil, da je grmenje res odmevalo s Travne gore. Nad in pod domom zija globok jarek, vsekan v živo skalo. Z upravnikom doma na Travni gori, Lojzetom Kordišem, sva bila kmalu v prijetnem razgovoru.
»Vodovod gradimo«, je hitel pojasnjevati, »sicer pa poglejte sami.«
Stopila sva v dolino pod zgradbo. Kladivo je pelo enakomerno pesem po jeklenem svedru, ki se je zajedal vse globlje v razbeljeno kamenje. »Cisterna
od tam pa bo voda sama tekla v vse prostore. Dovolj je bo skozi vse leto. Turistični dom na Travni gori bo s tem mnogo
Krvodajalska akcija
Od 2. do 10. avgusta bo v kočevski občini krvodajalska akcija. V vseh preteklih letih je akcija lepo uspela. Leta 1958 je bilo 840 krvodajalcev, 1959. leta 893, 1960. leta pa že 1097. Doslej sta prejela dva krvodajalca zlate značke, 93 krvodajalcev pa je prejelo srebrne značke. To nam pove, da je v naši občini veliko ljudi, ki se zavedajo, da kri rešuje sočloveka.
Prepričani smo, da bo tudi letos velik odziv za prostovoljno oddajo krvi in da bo prijavljen-cev vsaj toliko, če ne več, kot lani.
Čeprav v Ribnici vrtnarstvo ni bila tradicija, so pred leti vendar začeli s to intenzivno kmetijsko panogo. — Vrtnarija, ki jo stanovanjska izgradnja vse bolj stiska v ozke meje, pa lepo napreduje. Lani so zgradili 12 toplih gred v katerih pridelujejo predvsem sadike in zgodnjo zelenjavo. Potrebe so velike, zato bodo površine razširili. Gradijo tudi rastlinjak in stanovanjc za vrtnarja. — Letos deževno vreme zavira rast zelenjave, pospešeno pa raste plevel in tuje
rastline med posevki
pridobil.« Ni mogel skriti pritajenega zadovoljstva.
Tudi spodnje prostore urejujejo. Tu bo sedaj točilnica, v dosedanjih gostilniških prostorih pa bodo uredili jedilnico.
Dom razpolaga s 23 posteljami, skupnih ležišč pa je več kot 80. Deževno vreme je tudi letos preprečevalo večji obisk. Sicer pa je dom dobro znan po vsej Sloveniji. Prejšnji teden jih je obiskala večja skupina iz Maribora. Petdeset sedežni avtobus je pripeljal prav do doma. Kako mu je po razmeroma ozki cesti to uspelo, tudi upravnik ni vedel povedati.
V teh dneh pričakujejo skupino 60 otrok iz Kočevja, ki bodo tu na soncu (ki ga v prihodnjih dneh pričakujemo v večji meri) preživeli 20 prijetnih dni.
Cesta, ki jo gradijo iz Ugarja mimo Zadolja v Veliko goro se tudi Travni gori vse bolj približuje. Prihodnje leto bodo zgradili iznad Kota odcep. Od tu je na Travno goro le 2 kilometra. »Boljša cesta — večji promet,« je zaključil upravnik, ki so ga zmotili novi gostje.
10. junija okrog pol sedme ure zvečer je dal močan blisk in grom slutiti, da je nekje udarila strela. Tokrat je vsekala v Brežah. Sunek je bil zelo močan. V Brežah je pregorelo nekaj radijskih sprejmnikov in varovalk pri električnih napeljavah. Pri nekem kmetu v Brežah je celo dvignilo pod v kuhinji. Zdravniška pomoč je bila potrebna dvem osebam. Poškodbe niso bile nevarne.
Strela je napravila tudi korist.
Občinska komisija za varnost in promet pri ObLO Ribnica je skupno s šolo v nedeljo 18. junija organizirala v Sodražici nastop mladih miličnikov-pionir-jev. Sodelovalo je 50 pionirjev, ki so svojo nalogo kar dobro opravili in se pri tem veliko naučili. Obenem je bila v Sodražici odprta razstava o prometnih nezgodah vključno z razstavo šolskih ročnih del iz šolskega leta 1960-61. Avtorji štirih najboljših prispevkov so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami.'
Posta iz Predgrada
Preteklo nedeljo so se zbrali na skupnem sestanku člani gasilskih društev iz Predgrada in Laz. Poveljnik gasilskega društva iz Kočevja, tov. Lesar, je imel predavanje o gasilskih veščinah in nalogah gasilstva.
Vas Dolenje Laze so priključene vodovodu na Jurjeviči, katerega lastniki so vasi Jurjeviča, Breže in Dolenji Lazi. Že 15 let so se prebivalci Dolenjih Lazov preskrbovali z vodo le iz ene iz-livke v vasi, še večkrat pa so j O' nosili iz bližnje Bistrice. Tega dne pa je nenadoma nastopila sprememba. Takoj po gromu je po 15 letih ponovno pritekla voda iz vseh izlivk v Dolenjih Lazih z vso močjo. Po vsej verjetnosti so bile med vasjo Breže-Jurjevica zamašene cevi, ki so se ob priliki močnega sunka od-mašile in dobra pitna voda je: spet pritekla.
K. A.
Avtomobila sta trčila
15. junija okrog 15. ure .se je na ovinku v bližini Žlebiča pripetila prometna nezgoda, ki bi lahko imela hujše posledice. Na nepreglednem ovinku sta se zaletela osebni in. tovorni avtomobil. V osebnem avtomobilu »fi-čotu« sta bila B. U. lastnik avtomobila s sopotnikom, O. A. oba iz Ljubljane in tovorni avtomobil gradb. podjetja »Zidar« iz Kočevja, katerega je upravljal voznik V. J. V kabini je bil tudi sopotnik K. Z. iz Rajndola.. Na osebnem avtomobilu je škode za 70 do 80.000 din, tovornjak ni bil poškodovan. Kdo je povzročil nesrečo bo ugotovila preiskava.
<^tanc
JC
LOfd
COdtd
Prikimal je.
»Moraš se posušiti.«
»Pusti to. Ni vredno, da...«
Njuna obraza sta se smehljala. Mimica je segla v žep belega
te, obtolče te včasih, a ko se govorile, kakšna je bila letina, znajdeš, nenadoma in nevede, kako je doma, da ima Seka te-Samo v kotičku zatišja, se ti zdi, da lička, ki ga bodo prodali, da je je prej moralo biti tako, drugače stari Zidar umrl, Mimice da ni bi ta trenutek ne bil tako lep. več v vasi. Da ga vsi lepo po-Pred dvema urama tega še ni zdravi j a jo in da naj brž piše. predpasnika in mu stisnila v ro- bilo. Sinoči prav tako ne. Se Kar so mu pisali od doma, ga ke ključ. Pridržal je njeno roko. manj prejšnjo noč, ko se je od- n; nikdar vznemirjalo. To do-»Pojdi v mojo sobo. Zadnja na ločil, da poišče Mimico. Tedaj so mače življenje je teklo po stru-hodniku. Posluži se vsega, kar v ljubljanski pekami gnetli te- gj( ki se ni spreminjala. Ivanu ti pride prav. Ne morem te pu- sto. Ves čas je bil mislil na Mi- se je zdelo, da drugače, kot piše pustiti takega. Trgovine tudi ne mico. Ni se mu dalo zbijati šale mama sploh ne more biti. A oni morem zapreti. Saj ga poznaš, s tovariši, pomočniki, ki so te- stavek o Mimici ga je vrgel s šefa .. Pojdi...«	htali testo. Odšel je bil v vežo tira.
Ivanu se je zdelo, da se ne- in metal premog na gorišče. Pri- proti jutru je v njem dhzorel kam obotavlja. Obrnil se je in pri je vrata pri peči in sedel. V skiep, da pojde za nekaj dni neodločno zaprl vrata. Stekel je dimniku se je zrak dvigal z glas- domov. Hitro se je spomnil, kaj po stopnicah, ki so škripale pod nim šumom, premog v peči je poreče upravniku. Ko je ta zju-njegovimi koraki. Lahkotno, kot žarel in pokal. »Kaj je z njo?« traj po obhodu delavnice zaprl hodi človek doma, jih je	prešel	je takrat kljuvalo v Ivanu.	vrata, je Ivan stopil za njim.
in se znašel pred.zadnjimi vrati	Na prša mu je priletela	kro-	Povedal mu je, da mu sporočajo
na temačnem hodniku.	glica testa. »Daj, zbudi se	ven-	0d doma, da je. stric, ki živi pri
V majhni sobi je stala	poste-	dar. Nisi spal podnevi, da	se ti	njih, bolan. Zdravnik da mu
lja, visoka stara omara in okro- na delu dremlje? Daj ze, noo-« obeta le še nekaj dni življenja, gla miza z enim stolom. Okno To se je zadrl Jure, najstarejši pad bi ga videl še živega, je bilo na pol zagrnjeno. Pre- pomočnik. Drugi so se smejali Ivan je bil zares toliko spre-stavil je stol in sedel. Dvignil in sekali^ testo na kose, da so se je spet in vzel ključ iz vrat. mize škripale.
Potem se je slekel in sezul. V Potem je Jure spet tvezi 1. da
menjen, da mu je upravnik verjel.
šobT ie bilo hladno in ni vedel, s fantom danes ni nekaj prav >>Pa Pojdi,« je pokazal svoje kaj naj stori. Legel je na poste- in da dela strašno "2ličn?	“Jakega So »grešim.
Ijo, ki je 0,1. prekrit,^ navka- |e ene pol veš,. od drog,h. gg ^7.“ j.“Soboto«
SeSTpS'nig. P?SS™ XoZtoT-dil. kolikor Je ^“^"“niSS. ke pod glavo in se zazrl po te- mogel. Ni maral, da se mu sme- «aše videl nisem. Da veš mačnem prostoru.	jejo. Nekako je šlo, a možgani Vse, kar je o njej zvedri do-
Misli so se lovile. Nenadoma se niso mogli znebiti misli: pis- ma, je bilo, da’je pred tednom je občutil, da je srečen. Mimico mo, pismo...	ap nekaj več odšla v službo on-
ima in povsod mu teče življenje Ivanu so od doma le poredko stran Gora. Z očetom sta se tako kot si želi. Nič neprijetnega pisali. Komaj vsak mesec je ma- menda sporekla, mu ne obeta bodočnost. Slednjič ma z nevajeno roko napisala	.	.
— življenje je lepo. Premetava pismo: različno velike črke so	(Nadaljevanje)
Spet sta molčala, potem pa se je oglasil Gray: »Kako bo zdaj z Eileen?«
»Ali je tu kakšna zveza?« ga je kapetan Zucker presenečeno pogledal.
»Mislim, da je,« je rekel Gray. »Vsaka logika pove, da je med dvema možnostima najbolje izbrati preprostejšo. Melisso so ubili, njeno sestro Beverly šest mesecev kasneje. Ferguson se je prijavil kot morilec, potem pa je tudi njega doletelo. Ker se ukvarjam z ozadjem Beverlynega umora, se je morilec lotil tudi mene. Kaj menite, ali pri vsem tem res ni medsebojne zveze?«
»Kdo bi vedel!« je zamrmral Zucker. »Vsaj eno je gotovo: Eileen ni ubila Fergusona. To pa je pravzaprav tudi vse, kar zares vemo.«
»Kako pa z alibijem za tisto noč, ko je umrla Beverly?«
»Pravzaprav ga nima nihče Izmed ljudi, ki so v kakršni koli zvezi,« je rekel kapetan Zucker. »Bilo je ponoči od sobote na nedeljo.« Dvignil je roko in začel ljudi naštevati na prste. »Stari Herrick je doma v postelji bral. Zena in on spita
vsak v svoji sobi. Tudi ona je bila sama. Če bi lahko hodila, bi mogla sama priti v Bondovo stanovanje. Pollard pravi, da je na letališču čakal na letalo, ki je prispelo kmalu po pol eni ponoči. Tam je bil, nihče pa ne more povedati, kdaj je prišel. Sam pravi, da je bilo okrog enajste. Se kdo?« je Zucker pogledal Graya.
»Chris Bond, Beverlyn bivši mož,« je rekel Gray.
»Saj res, motim se, ta ima alibi. Do enajstih je kvartal, prijatelji so ga pripeljali do Beverlynega stanovanja nekaj trenutkov prej, kot ste ga vi videli.«
Gray je razmišljal. »Kaj pa je počel Dan Abel tisto noč?«
»Abel?« ga je Zucker presenečno pogledal. »Zakaj pa ta?«
»Kar tako. Pravzaprav zato, ker se vmešava v ta primer.«
»Pozanimal se bom zanj,« je rekel Zucker. »Se kdo?«
Gray se je obotavljal. »Kaj pa brata Mc Creery?«
Zucker je glasno zajel sapo skozi nos. »Že prav, že! Niti vprašal ne bom, kaj imate v mislih.«
»Pravo past imata v tisti svoji hiši,« je rekel Gray. »To sicer še nič ne pomeni, vendar — obe pokojni sestri sta poznala. Te dni bi se rad pogovoril z njima.«
»Govoriti so pripravljeni le tisti, ki imajo alibije,« je rekel Zucker. »Eileen ni mogla ubiti Fergusona, ta pa ni ubil Beverly. Le kako mu je prišlo na misel, da se je prijavil?«
»Za nekaj se je hotel kaznovati ali nekaj podobnega.«
»Kaj za vraga naj bi bilo?«
»Nekaj podobnega, seveda le od daleč, kot tare Eileen,« je rekel Gray in se nasmehnil. »Povedal sem vam že, da se Eileen hoče kaznovati za nekaj za kar se čuti krivo. Po navadi se take reči primerijo že zgodaj v življenju. Otrok ima težave, starši so hudi nanj in ga kaznujejo. Potem mu odpustijo; vse je spet v redu, seve le na videz, zakaj dogodek se otroku vtisne globoko v spomin. Ko tak človek v kasnejšem življenju stori kaj narobe, se mu čudno zdi, kako da ni kaznovan. Včasih ga zavest krivde tako grize, da stori to ali ono, samo da bi bil kaznovan. Tako se tak človek obtoži tudi kot morilec. Primer za to je pokojni Ferguson.«
»No. Ferguson je prejel kazen,« je rekel Zucker »Zdaj pa se pomeniva o nocojšnjem večeru. Mik, kdo je bil hkrati z vami pri Fergusonu?«
»Hm,« je rekel Gray.
»Kaj menite, ali je bil moški?«
»Da. Zdi se mi, da bi ga moral poznati. Prepričan sem, da tega človeka poznam od nekod.«
»Vsekakor pa drži, da on vas pozna.«
»Ali zato, ker mi je odprl, ko sem povedal ime? Da, nekdo se me boji, in sicer bolj, kot se tega sam zavedam. Torej bo treba še poizvedeti to in ono.«
»Najbrž bo še poskusil,« je mračno rekel kapetan Zucker. Nekaj časa sta spet molčala, potem pa je rekel Zucker. »Hudiča, Mike, strahove vidiva. Ferguson je dobil svoje. Sleparji in sploh barabe se začno tresti, če imajo njihovi znanci ali sodelavci tako ali drugače opraviti s policijo. In Ferguson se je sam prijavil. Torej?«
»Mogoče ga je kak sodelavec iz tatinske druščine,« je rekel Gray.
»Ferguson ga je vsekakor moral poznati, saj sta skupaj pila. Ne verjamem, da so kje ostali prstni odtisi.« Utihnil je, pa spet odprl usta, kakor da hoče govoriti, vendar je molčal.
»No, kaj je?« ga je vprašal Gray.
»Na črepinjah kozarcev ni drugega kot madeži,« je rekel Zucker. »Mogoče je morilec zbrisa? odtise. Mogoče je celo, da si je Ferguson tako zelo želel kazni, da je znanca prosil, naj ga ustreli.«
»Očitno ste hoteli povedati nekaj drugega,« je rekel Gray, Zucker pa je molčal.
Cez čas se je obrnil h Grayu: »Povejte, Mike, kaj v resnici mislite o tej Eileenini zgodbi?«
»Nekaj zlaganega je pri vsem tem, seveda pa ne vem, koliko je resnice. Nagib je po mojem mnenju izmišljen. Ali je Pollard zares kdaj spal pri Beverly? So ju videli skupaj?«
»Za zdaj še ne vemo ničesar,« je rekel kapetan, »vsaj o Pollardu ne.«
»Kaj mislite s tem?«
»K vragu, pravzaprav ni več poklicna skrivnost. Seveda to po možnosti ne pride v zapisnik. Se spominjate prstnih odtisov v Beverlynem sta-_ novanju, ki jih nismo mogli prepoznati? No, zdaj" vemo.«
»Čigavi so?« je pohitel Gray. »Kdo je ta človek?«
»Hm, piše se Herrick. Philip Herrick.«
*
Telefon je pozvonil, ko je bil Gray še P» zajtrku. Stopil je k aparatu na dolgi žici in 8a nesel s seboj v kuhinjo.