Št 55 V Ljubljani, petek dne 7. marca 1919. Leto III. I Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. ONdniitr* la iirmOtT* v Ljubljani, Frančiškanska iUm Itn. 8, L nditi Učiteljska tiskarna. Karečnlna: po po*tl i dostavljanjem m dom aa celo Mo K 43*—, aa pol leta K U'—, aa Že trt leta K 10*50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo let« X 40, ta ostalo tnjino ta Ameriko K H {»sera tl: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslan« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije u list te poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Pismo iz Belgrada. 4. marca 1919. Poročati bi moral o parlamentarni situaciji ter o delovanju našega Narodnega predstavništva, ki je bilo otvorjeno v soboto, dne '• r- m. Ali razen tega, kar se vam je že poro-cajo, nimam skoro ničesar novega omeniti. V soboto je bila formalna otvoritev s kratkim nagovorom najstarejšega poslanca g. Jeftanoviča, .1 Je prevzel začasno predsedniško mesto, ter ‘^volitev štirih tajnikov. Ko je govornik slavil, lastijo Karagjorgjevičev, so vsi poslanci ra-zen socialistov in Lorkovičeve grupe vstali raz svojih sedežev. Druga seja se je vršila danes dopoldne. Na dnevnem redu je bilo čitanje imen vseh izbra-J*la Poslancev ter izvolitev verifikacijskega od-oora, v katerega je izvoljen tudi naš sodrug |>roresor dr. L o n č a r. Prihodnja seja ni še dojena, a vse kaže, da se ne bo vršila prej, dokler verifikacijski odbor ne izvrši svojega dela. Politične stranke so se pričele grupirati in snovati svoje klube. Prvi klub je tvorila ta-Kozvana državnotvorna demokratska stranka, ki šteje 82 poslancev. Socialističnih poslancev je 12; od teh je 5 Slovencev, 3 Hrvati in 4 Srbi iz vojvodine. Prvo skupno sejo bomo imeli jutri dopoldne, kjer bbmo osnovali svoj klub ter določili program našega bodočega parlamentarnega dela. Bosanski sodrugi so odklonili dva mandata, ki so jim jih določile združene meščanske stranke in to vsled tega, ker so oni zahtevali -štiri mandate. Meščanske stranke so jim dale dva, a enega so dali Šmitranu, ker ga smatrajo Za reprezentanta narodnosocialne struje. Sodrugom iz Srbije so dali samo en mandat, čeravno bi na podlagi števila glasov pri £adnjih volitvah imeli pravico do 12 zastopnikov. Kot protest proti temu postopanju so srb-?ki sodrugi odklonili še tega. Tako so sodrugi jz Srbije in Bosne brez vsakega zastopstva in f)odo na zunaj še ostreje nastopili proti sedanji vladi in sedanjem parlamentu. Tudi pozicija našega kluba bode kolikor toliko oslabšana. — , Življenje tu je zelo živahno. Ulice so polne ljudstva in trgovine polne blaga. Zlasti jestvin, slanine, masti, svinjskega mesa, kruha, kave, testenin, riža itd. so vse izložbe napolnjene. Vsak kupi brez kart in kolikor hoče — ali cene so horendne, da človek ne more verjeti in da se '-uditn, kako se more revno ljudstvo sploh še Prehranjevati. Stanovanjska kriza jg na vrhuncu. Pomanjšuje stanovanj je zelo veliko. Kdor dobi meb-‘Ovano sobo za 100 do 150 dinarjev mesečno 'Kur pomeni 300 do 450 K) je srečen. , Revno ljudstvo je precej sestradano in brez »oleke. Tudi brezposelnost je precej velika. Zaradi teh življenskih in stanovanjskih raz-iUir je socialistična stranka sklicala preteklo 'jedeljo v Belgrad 20 shodov, ki so bili vsi zelo <‘°bro obiskani in burni. . Cenzura pleni delavsko časopisje, kakor ”rt nas, ko smo bili še v stari Avstriji. Belgraj-•s*a buržoazija je zelo naduta in brezvestna. Vsled tega je vsak sporazum izključen. ______________________________________ R_ Narodno-gospodarsUi pomen begunskega taborišča v Strnišču. (Dr. Škapin.) Imel sem uradni posel v taborišču begunov v Strnišču. Begunsko taborišče Strnišče se razteza ob s*rani železniškega tira Pragersko-Ptuj, 'Ipd postajami Crkvenica in Strnišče, ter za-Kj,e,na površino nad 100 oralov. Taborišče je ien° Z.a <"'asa v°ilie velika vojaška bolnica. Zgra • 0 Po načrtih madžarskih inženirjev ter je stalo avstrijski erur več milijonov. Kanalizacija, ki je izvršena po najmodernejših in naj-ekonomičnejših načelih tehnike, je nekaj dovršenega: Čutiti ni, kljub temu, da prebiva sedaj v taborišču okrog 3500 beguncev, niti najmanjšega smradu. Kanalizacija je stala, kakor mi je povedal gospod oskrbnik — njegovi prijaznosti se moram zahvaliti, da ml je razkazal tudi tehnično ustrojstvo taborišča — nad poldrugi milijon kron. Srce kanalizacije sta dve veliki se-salki v baraki na periferiji taborišča, ki vsesavata potom zredčevanja zraka iz kanalov nesnažno tekočino in jo na to s pritiskom odvajata v par kilometrov oddaljene, v bližnjem gozdu ležeče greznice, takozvane greznične galerije. Grežnična galerija obstoji iz velikih, v vrsti ena poleg druge napravljenih odprtih greznic. Števila ne vem, gotovo pa jih. je nad deset. Greznice so deloma betonirane, deloma le izkopane štirioglate jame, in sicer tako, da leži poleg betonirane greznice druga nebetonirana. V betonirane greznice vodijo grezne železne cevi pod zemljo, po katerih prihaja gnojnica iz sesalk. Gosti deli se ustavljajo na dnu teh greznic, do-čim^tekočina, ko se napolni enkrat greznica do vrha, odteka črez rob greznice, ki je ob strani nebetonirane greznice, v to zadnjo. Tu se tekočina izgublja v tleh ter gnoji, v kolikor bi bile v nji še gnojilne snovi, svet. Kanalizacija dosega na ta način dva namena: Odvaja daleč iz taborišča vso nesnago ter jo zopet zbira kot gosto gnojilo v betoniranih greznicah. V higije-ničnem in ekonomičnem oziru ni torej mogoče doseči več. Vodovod je istotako dovršeno delo. Koliko da je stal, žal nisem vprašal g. oskrbnika, gotovo pa ne dosti manj. Taborišče ima tudi moderno urejene pralnice z električnim obratovanjem, močno električno centralo za razsvetljavo taborišča ter električno silo za obrate. V taborišče sem prišel, kakor rečeno, v uradnem poslu, ki se ne dotika tehnike taborišča. Po že površnem ogledu tehnične strani istega pa sem prišel do prepričanja, da se ogromnega investiranega kapitala ne sme uničiti, ampak da se ga mora produktivno izrabiti. V modernih človeških naselbinah so vodovodi in kanalizacije glavne strani, rekel bi podlaga, brez koje je vsako nemoteno obratovanje izključeno. Kakor hitro smo torej dobili to dvoje, moramo po kategoričnem gospodarskem imperativu ogromne investirane kapitale tudi izrabiti. Poleg tega imamo tudi električno gonilno silo, ki se bi pa najbrže v kratkem, v slučaju, da bi bil tok iz električne centrale Fala cenejši, nadomestila s tokom iz te. Taborišče obstoji iz velikega števila lesenih barak. Gospod oskrbnik mi je na moje vprašanje povedal, da se bodo te barake glasom mnenj strokovnjakov dale uporabljati še najmanj 10 let. Skozi deset let nam ni torej treba za zid izdati ničesar. Treba je le preskrbeti strokovne stroje, dobiti delavstvo ter organizirati delo. Po mojem mnenju bi se dale z ozirom na to, da imamo dovolj dobrega lesa, ustanoviti velike delavnice pohištva z električ nim obratom. Te delavnice bi ne krile le naše domače potrebe, ampak bi tudi preostajalo bla ga za eksport, ki se bo z lesnimi izdelki gotovo renti ral. Poleg izdelovalnic pohištva bi se lahko ustanovilo z njimi v zvezi tozadevne strokovne šole. Pa tudi pletarske delavnice, združene s pletarsko šolo, bi se z ozirom na to, da imamo na Štajerskem v dravski strugi zadosti potreb nega materljala, gotovo rentirale. In mogoče še druge delavnice bi se dale ustanoviti. Gospod oskrbnik je, kolikor je meni znano, ustanovil v Halozak veliko pletarsko podjetje, ki se je rentiralo. Kot strokovnjak je tudi že v enem mesecu v Strnišču otvoril pletarsko delavnico ter pletarsko šolo. V šoli je okrog (>5 učencev in učenk, večin oj na y starosti od 14 do 18 let. Ravno dan mojega poslovanje v Str nišču so begunci na precej obširnem zrigolauem svetu sadili vrbe, ki se bodo porabljale v pletar-ski delavnici. Skicirati hočem še par značilnih potez taborišča. Taborišče ima danes pojeg pletarske šole tudi že ljudsko in obrtno šolo. Obrtno šolo vodi gdč. Komavli. Le-ta mi je dovolila obisk šole med poukom. Deklice so risale kroje oblek. Takoj v sosednji sobi pa so krpale moške in ženske obleke ter perilo. Načelo g. oskrbnika v tem oziru je, izrabiti vsako cunjo in krpo. Cunje, ki se najdejo v taborišču in tudi po jarkih, se najprej operejo, v desinfektorjih desinficirajo in na to porabijo za obleke. Tudi krojaška delavnica je že ustanovljena. Videl sem izgotovljenih že precej oblek za dečke, vse iz starih oblek, pa lično izdelane in čiste. Bil sem tudi v oddelku, kjer stare ženice — jih je kakih 15 nad 60 let starih — krpajo obleko in perilo. Gospod oskrbnik mi je rekel, da so vedno dobre volje. Da, dal Delo je eliksir življenja, kakor je rekel Spenser. Dalje sem bil tudi v hiralnici, kjer je precej že popolnoma osivelih starčkov. Eni so ležali, drugi so hodili in se pomenkovali. V baraki pa je snaga in čistost, kakršne skoraj da'bi ne bil pričakoval. In slednjič še nekaj, kar me je najbolj raz veselilo: sirotišnica. V dveh barakah za punčke in fantke je v več oddelkih veliko malih posteljic za te malčke brez mamic. Ta drobnjad me je takoj še pred vstopom obsula in s posebnim zadovoljstvom sem na licih ugotovil, da so zdravi, dobro rejeni in imajo zdravo barvo. Ti malčki imajo dobro, veščo mamico, gdč. učiteljico Komac, ki se posveča s tako sveto ljubeznijo težavnemu in odgovornemu narodnemu delu. So to otročički od enega leta dalje. Nekateri ne znajo še govoriti in hoditi. Pa joka nisem čul, čeravno sem bil dobre četrt ure med njimi. Gdč. Komac je s tako prisrčnostjo kazala različne svoje eksemplare in govorila s takim čuvstvom, kot je to navadno !e pri materah. Mislil sem si: malčki, v boljših rokah ne morete biti. Begunci so še le dober mesec v taborišču. Prišli so iz Gornjega Avstrijskega. Taborišče so bili vojaki in civilno prebivalstvo po razpadu Avstrije novembra meseca zelo poškodovali. Vdrli so v vse zaprte prostore, odnesli okna, vrata pri barakah, deloma tudi stroje. Vandali zem se je poznal na celem taborišču. Danes pa skoraj ni več najti teh sledov. Veliko dela se je izvršilo. Posebna zasluga za vse to gre gospodu oskrbniku ter g. inženirju, ki vodi tehniška dela. Prebivalstvo je odneslo iz skladišč tudi obleko, perilo, žimnice, rjuhe itd., sploh vse, kar se je dalo količkaj porabiti. Dapes pa se po vaseh to ukradeno blago zbira ter vrača taborišču. Tudi dan mojega bivanja v taborišču so orožniki pripeljali veliko, z znamko nekdanje bolnice zaznamovanega perila in drugih stvari. Moja slika pa bi ne bila popolna, če bi ne pokazal slednjič tudi na njene črne dele. Gospod oskrbnik je že pričel z rigolanjem sveta v taborišču. Ogledal sem si delavce pri delu. Samo dečki v starosti 14 do 16 let in nekaj ženskih. Kje so pa odrasli, kje vojaki, ki jih je že precej v taborišču? Teh ni pri delu! Vojska ja tu ustvarila svoje veliko kulturno delo: veliko iz med njih noče delati. Delavci so posebej plačani. Navadni delavci dobe poleg boljše hrane še tri krone na dan. Toda vojska je ustvarila toliko kulture, da je postalo marsikateremu edina atrakcija — brezdelje. Lepa perspektiva! Ne hudujem se na te ljudi, ker so nedolžni in so taki, kakršni so morali postati. Ti črni deli moje skice pa delajo svetle, pisane dele še izrazitejše in oko se zagleda 7. velikim upanjem na one snežnobele. z rdečimi in plavimi trakovi porisane košarice pletarske delavnice, ki jih ustvarja mladina. Veselja do dela v človeštvu ne uniči za vedno nobena vojska. V kratkem sp nam posreči tudi rctuša teh črnih motivov. Končno še nekaj. Begunci tožijo v glav-rem, da je kava slaba ter da dobivajo premalo kruha. Racija kruha se je morala namreč z ozirom na to, da ni došla pričkovana množina žita, na polovico skrčiti. Racija je dejansko najmanj za polovico premajhna ter se mora kar najhitreje dopolniti. Ravno tako manjka tudi obleke, perila in obutve. Preskrbeti se mora takoj tudi to. Človeški kapital je dragocenejši nego denarni. — Kava pa je iz želodovih kon-serv in je kljub temu, da se primeša na 1100 porcij predpisanih 18 kg sladkorja, tako gren ka, da je nevžitna. Mogoče naj bi se, ker sladkorne racije ni mogoče povišati, dajale manjše porcije kave, mogoče celo polovične. Redilnih snovi ta črna kava že itak ne bo imela nobenih. Svobodna trgovina. Belgrati, 1. marca. Ministrski svet je dne 28, februarja sklenil dovoliti svobodno trgovino v ozemlju SHS. Naši poslanci so tako), ko so izvedeli za ta sklep, protestirali proti temu, uvidevajoč, kako velik udarec bi bila svobodna trgovina za delovno ljudstvo, ki je že itak popolnoma izžeto. V soboto, 1. marca so šli poslanci sodrug Pete jan, Gostinčar in Pišek k mirristru Petričiču, da Izrazijo svojo nevoljo nad tem sklepom. Sodrug Pete jan Je v imenu slovenskega delavstva odločno nastopil proti svobodni trgovini, katera v tem času, ko nimamo Se dovolj žita, masti in mesa na trga, zada delavstvu velik udarec, kajti ob svobodni trgovini se bodo cene neverjetno dvignile, katerih pa slabo plačano delavstvo ne bo moglo zmagati. — O stvari bomo še govorili. Naredba še ni izšla in'ni izključeno, da se ta sklep nekoliko predrugači. X. Politični pregled. = Zakon o državljanstvu v Jugoslaviji. LDU. Belgrad, 5. (JDU.) Med zakonskimi predlogami, ki jih je pripravila vlada za prvo zasedanje Narodnega predstavništva, je tudi zakonska predloga o državljanstvu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. V zmislu tega zakonskega načrta bo priznano državljanstvo vsem prebivalcem, ki so rojeni v kraljestvu in ki žive na njegovem ozemlju. = Razdelitev dela v državnem veča, LDU. Belgrad, 5. (JDU.) Narodno predstavništvo bo po verifikaciji mandatov in konstituiranju najprej razpravljalo o poslovniku. ^ Potem pride na vrsto zakonski predlog o državljanstvu, nato pa takoj začasni načrt agrarne reforme. Kakor poroča »Pravda«, bo določil novi poslovnik v Narodnem predstavništvu nastopne stalne odseke: administracijski, proračunski, finančni, imunitetni, verifikacijski, vojni', na-rodnoekonomski in ustavni odsek. Nadalje se osnuje odbor za raziskavanje utemeljenosti predlogov in interpelacij narodnih poslancev. - Jugoslavija in Italija. »Times« prinaša pod naslovom: »Fiume the disputed portve dne 31. januarja članek, v katerem pisatelj navaja razmerje narodnosti v Reki: Ž4.000 Italijanov, 15.000 Hrvatov ali Jugoslovanov ter 6000 Ma-žarov; s Sušakom pa, ki je le po mostu ločen od Reke: 24.000 Italijanov, 27.000 Jugoslovanov in 7000 'Mažarov ter pravi, da bi se moralo 7 ozirom na nasprotujoče si zahteve Italijanov, Jugoslovanov in Mažarov napraviti Reko in ri rst za prošti luki, in sicer Reko pod jugoslovansko, Trst pa pod italijansko upravo ter da bi se morale zavarovati pravice laškega prebivalstva na Reki na isti način, kot pravice slovenske manjšine Trsta. Železnice, ki vežejo Reko z Zagrebom, Budimpešto in Češko proti severu in z Belgradom' ter Rumunijo proti zali .c’u, kakor tudi one, ki vežejo Trst z Dunajem in Solnogradoin, bi se morale postaviti glede tanfov pod mednarodno kontrolo. Pisatelj pravi, da »je nevarnost, da se pri sporu o posesti teh dveh luk pozabi na interese luk samih n onih, ki se jih poslužujejo. Pri ureditvi vprašanja pa je treba upoštevati gorečo ljubezen do luk samih in vsaka ureditev, pri kateri bi ne odločala ta ljubezen, bi bila slaba«. —>n- = Iz avstrijskonemške narodase skupščine. LDU. Dunaj, 5. (DunKU.) Po izvolitvi predsednikom je prevzel sodrug Seitz predsedstvo .in nagovoril zbornico na-stopno: Prva naloga narodne skupščine mora biti, da dvigne ljudstvo iz strašne bede in revščine, v katero je zašlo po krivdi vojne. Spominjal se je potem vojnih žrtev. (Poslanci so se vzdignili raz sedežev.) Spominjal se je stotisoč nemških vojnih ujetnikov in milijonov pripadnikov nemškega naroda na Nemškem Ceskem, v Sudetah in na jugu Nemške Avstrije, ki jece pod tujo vojaško oblastjo in niso v stanu izvrševati tudi najprimitivnejse pravice državljana, volilne pravice. (Splošno odobravanje.) V tem trenutku kličemo vsem tem, da nas narod ne bo nikdar pozabil težkih žrtev vojne, ne bo pozabil bratov, ki so padli za obrambo dežele. Ne bomo prej počivali, dokler nimamo vseli naših vojnih ujetnikov v domovini. Bratom v ogroženi deželi, ki se morajo danes pod tujim irnperijalizmom uklanjati vojaški sili, njim kličemo z vsakim utripom našega srca, da jim stojimo ob strani in da ne bo počival noben Nemec, dokler se ni ves nemški narod otresel tujega jarma. (Odobravanje in ploskanje.) Nobena žrtev nam ne bo presedala v tem boju, kajti mi vemo, da se more nemški narod iz te nesreče, v katero je bil pogreznjen po vojni, samo dvigniti z enotnim in celokupnim postopanjem. (Navdušeno odobravanje) Predsednik je potem načrtal nebroj nalog, katerih rešitev še čaka narodno skupščino. Potem je svoj govor nadaljeval: Volitve so zagotovile republiko, priklopitev k Nemčiji in socialno pre-rojenje gospodarstva v interesu vsega delovnega ljudstva. Mi bomo predvsem delovali za mirovna pogajanja in potem šele za mir in za ustanovitev zveze narodov, ki izključuje ponovitev strašne vojne. Predsednik je poudarjal naloge na polju notranje politike in končal govor z željo, da delo uspeva v blaginjo nemškega naroda in v blaginjo dpmovine. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Državni kancelar je potem kot utemeljitev načrta o državni obliki, o zasedenem ozemlju in o načrtu, ki naj ga sklene ustanovitvena narodna skupščina k § 3. izjavil nastopno: Mi kličemo ves svet kot pričo, da prepuščamo odločitev o pripadnosti nasilno zasedenih okrajev v nemškočeški deželi, v Su-detah, na južnem nemškem Tirolskem itd. mirovnemu kongresu in da se nismo nikdar upirali sili. — Izvolil se je 21 članski ustavni odsek. Predsednik Seitz izjavi, da je smatral kot svojo dolžnost, z ozirom na inkompatibiliteto dveh mest odložiti mesto načelnika socialno demokratične zveze. — Cehoslovaški poslanec v nemškoavstrijski skupščini Dvorak je prisegel v nemškem jeziku, češ, da s tem ne prejudicira. Čehi pripoznajo nemški jezik kot razpravni jezik, zahtevajo pa, da tudi v Pragi nemški poslanci češke narodne skupščine govore češko. = Zahteve rudarjev na Francoskem. LDU. Bern, 4. (DunKU.) Kakor poroča »Humanite«, je sklenil kongres rudarjev v Pas de Calais-u, zahtevati osemurni delavnik in 50% zvišanje mezde. Rudarji hočejo stopiti v stik z železničarji na Francoskem ter ustvariti skupno organizacijo v srednji in severni Francoski, ki naj sporazumno z angleškimi delavci uprizori skupno gibanje. = Iz Rusije. LDU. Amsterdam, 5. (DunKU.'> »Times« poročajo iz Helsingforsa: Trockij je izjavil na vseruskem kongresu sovjetov, ki je bil dne 25. februarja v Petrogradu, da so en-tentne vlade opustile namero, vmešavati se v ruske razmere. S tem sklepom imajo boljševiki , prosto roko. Ljudski komisar za vojno je podal pregled o vojaškem položaju in je dejal, da morajo boljševiki prodirati na mtirmanski obali do Arhangelska. Rekel je tudi. da morajo dobiti ustja v Črno morje se izlivajočih ■ rek ter doseči prejšnjo mejo proti Prusiji, ludi morajo pregnati sovražnika z Urala. = Pogajanja v Spaaju. LDU Berlin, 5. (DKU) WU poroča: Dne 4. marca so začela v Spaaju razpravljanja o prehranjevanju Nemčije. Admiral Hope je izjavil, da se ne bo dovolilo uvoza živil v Nemčijo, dokler se ni povoljno napredovalo v oddaji nemškega trgovskega bro-dovja. O tem ni govora, da bi se Nemčiji ali sploh komu drugemu dobavljala živila do prihodnje žetve. Ententa ni pripravljena in tudi ne voljna, že sedaj razpravljati o količini in o pogojih celokupne prehrane Nemčije. Nemški delegat Kavmes je dodal, da obstoji med Nemčijo in entento še vedno vojno stanje. Pri teh okoliščinah povdarja ententa željo, da naj Nemčija že v naprej odda, kar bi morala itak storiti. Z:i oddajo mornarice vztraja ententa pri starih težkih pogojih. Nemški delegati so izjaviil, da se bo vršila izročitev mornarice glasom pogodbe samo v toliko, da se ugotovi preskrba Nemčije z živili. Vsled teh dogodkov v Spaaju je bila davi v Weimarju seja kabineta; poslali so in-strukcijo na nemške'posredovalce v Spaaju. Na podlagi te nove instrukcije bodo danes popoldne razpravljali v Spaaju. — Zahteve stavkajočih v Nemčiji. LDU. Berlin, 5. (DunKU.) Večerna izdaja »Vor- wfirtsa« poroča iz \Veimarja: Včeraj je do- spelo semkaj odposlanstvo socialno demokratičnih delavskih svetov berlinskih, ki je imelo z vlado daljše posvetovanje o stavki v Berlinu in o zahtevah tamošnjih delavcev. Posledica teh pogajanj je, da namerava vlada rešiti v pri; hodnjih dneh nastopna vprašanja: 1. delavski sveti; 2. delavsko pravo; 3. socializacija; 4. vojaštvo, in 5. preskrba z živili. = Izjava predsednika Wilsona. LDU Nev.’ York, 4. (DKU) Predsednik Wilson je imel v Metropolitan operi govor, v katerem je izjavil da se je na podlagi neovrgljivih dokazov iz vseli delov dežele prepričal,, da so Zedinjene države za zvezo narodov. Zveza narodov ni nobeno sporno vprašanje med strankami in nobena stranka se ne bo upala trajno protivitl se tel zvezi. Opozicija senata temelji na doktrini skrbnega samoljubja. Ako Zedinjene države ne pri' stopijo k zvezi, bi bile najbolj zaničevan narod-Predsednik je zagotavljal, da Amerikanci niso šli preko morja zato, da pretepejo Nemce, teni' več da pokažejo, da bodo Amerikanci šli povsod tja, kjer se napadajo pravice človeštva. Dnevne vesti. * — Iz 68. seje deželno vlade za Slovenijo z dne & marca 1919. Naredba celokupne deželne vlade za SloVe' nijo z dne 30. decembra 1918, štev. 248 se razširi na rud-niška podjetja in podjetja, ki spadajo po rudarskem W konu pod nadzorstvo rudarskih oblasti. Pravice, ki i1*1 daje naredba političnim oblastem I. stopnje in obrtne' mu nadzorništvu, bodo vršile pri rudniških«podietjih ^' darske oblasti. V novelo se sprejmejo tudi splošna d<>' ločila za vse obrate. V podjetjih, v kojih se dela osel" ur nepretrgoma, je všteti v plačan delovni čas neobhod' no potrebne odmore, v kolikor ne presegajo skupne do$ 15 minut. V podjetjih, kjer se je skrajšal delovni čas t>a osem ur, se ne sme znižati vsled tega istočasno prejš' njega zaslužka. — Delavci Kranjske industrijske družbe na Jesenicah so stavili razne zahteve, katerim naj P0^' jetje ugodi do 8. t. m. Deželna vlada skliče komisijo, $ naj prouči na licu mesta zlasti mezdne razmere in P°' sreduje med delavstvom in družbo. — Pomanjkanj oblek za odrasle, ki si jih za sedanje ogromne cene ne morejo omisliti in so navezani na dobrodelne državi akcije, je prav občutno. Poverjenik za socialno skrb se pooblasti, da se pogaja s tvrdkami, ki so ponudile v n3' kup ceneno blago in da nabavi za državno oblačilnic« blago za obleke za odrasle. — Za podporo bolnih in sicer podpore potrebnih slovenskih književnikov se dovoli predsedstvu deželne vlade primeren kredit. — Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani je predložilo poverjeniku za notranje zadeve obširno resolU' cijo, v kateri zahteva irradništvo denarnih zavodov slovenskem ozemlju zvišanje plač in upostavo posebni komisije po deželni vladi, ki naj preišče slučaje grdega izrabljanja uradnikov od strani denarnih zavodov po& bivšo Avstrijo in ki naj uprave primora, da popravi)0 povzročeno škodo prizadetim uslužbencem. Vlada načeloma izjavi, da je pripravljena posredovati med uradni' štvom in denarnimi zavodi. — Mestna elektrarna ljubljanska nadleguj? električni tok odjemajoče občinstvo z račun1, katerim je pripisana malo okusna pretnja, da se bo s 15. marcem t. m. tok ustavil, ako ne stranka zaostalega računa — navadno par bori'1 kronic — poravnala. Če še vedno nimamo če; kov, in se je treba gnesti pred poštnimi šalteri1 radi oddaje denarja po cele ure (znamke se kt| pijo navadno v kleti, nakaznice se dobe kje-kakem stranskem hodniku, denar pa oddaji pod streho, čisto po avstrijsko!) — naj bi si* kakor plinarna, tudi elektrarna najela posebnega inkasanta, in teh šikan bi bilo konec. Ali ie Ljubljana res kaka pozabljena hribovska vas- — V Celju se je ustanovila dne 22. m. ir*; krajevna skupina Društva zasebnih uradnike' in uradnic na slovenskem ozemlju. Poročal 3e tov. Hiter od Osrednjega odbora. Pristopilo Je dosedaj že lepo število članov in članic; posd' valo pa tem potom vse zasebne uradnike i*1 uradnice, da priglasijo takoj svoj pristop k or ganizaciji. Odbor. — Vseučiliška komisija ima svojo IX. red' 110 seio v soboto, dne 8. t. m. ob 5. uri popoldni v deželni palači, Bleiwisova cesta 10. II. P°' sebna vabila ne bodo razposlana. —- Umor v Idriji. Meseca februarja je h>' umorjen gostilničar Jurij (priimka nismo še do' znali) iz Kanomlja pri Idriji, njegova žena in dekla sta bili težko ranjeni in stanovanje izrop^' no. Ne ve se pa, kdo je izvršil ta zločin. Ital*' janske oblasti drže celo stvar zelo tajno. V Idr*'1 se nahaja neka vrsta italijanskega vojaštva, k&' terega pusti tamošnji poveljnik po dnevi preti, ponoči pa jih izpusti na svobodo. Pr®' njimi ni nobena ženska varna. Tudi v Idriji vi?' da med vojaštvom revolucionarni duh, vse > sito vojaške službe. — Železničarski štrajk v Trstu poravnan. Štrajkujoče delavce so vse zopet sprejeli v službo, izvzemši onih, ki so jih zaprli. Železničarjem so ugodili v toliko, da jim izplačujejo zahtevanih 50 odstotkov poviška, to pa vsled tega. ker se je potegnil zanje laški železničarski sindikat. (Dokaz, kaj premore internacionalna delavska solidarnost! Op. ur.) Od aretiranih železničarjev so jih obdržali 6 v zaporu, druge so Izpustili. Imena zaprtih še niso znana. -— Uvažujte! Od 6. marca t. 1. dalje znaša pristojbina za poverila na potnih listih pri nemško-avstrijskem konzulatu v Ljubljani za imovite Jugoslovane 20 K, za neimovite pa 10 K. — Trgovina z dekleti v Mariboru. Policija je zasledila v Mariborji trgovino z dekleti, s katero se je pečal liiuhauser Reinfried & Comp. Izvabljal jih je z ženito-vanjskimi inserati v listih, zlasti take, ki so imele denar. V Pisarni je imel uradnico, ki je hodila po dekleta. Tako ie privabila z Dunaja neko Gabrijelo Randenberg, katero je Blnhauser upijanil in zlorabil pod pretvezo, da io poroči. Nato se je je hotel iznebiti in ji grozil, da jo kot inozemko da izgnati. Binhauser je poslovodja pri tvrdki pL Lehmann. Francosko - slovenska organizacija naznanja ‘-'lanom, da je čitalnica v mali dvorani »Narodnega do-uia« odprta vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od •*do 5. ure popoldne. V isti dvorani se vrši vsak večer od pol 9. d0 jq ure konverzacija. Tihotapstvo na Štajerskem. Iz Ptuja, Radgone, intomera, Semnišča, Št. Lenarta in Špilj poročajo, da ie tam organiziralo veliko tihotapstvo čez mejo v Nemško Avstrijo s konji. Isto se godi s Hrvaške. Naravno pa je, da so tihotapci tudi tisti, ki blago izvažajo >n ne le Nemci, ki ga kupujejo. -- Angleški polkovnik Baker v Trbovljah. Angleški polkovnik generalnega štaba Baker, °dposlanec medzavezniške komisije za prehra-no> jc posetil v sredo, 5. t. m. Trbovlje v sprem -stvu poverjenika za prehrano in okrajnih glavarjev iz Celja in Litije. Sprejela .ga je depu-‘acija trboveljskega rudniškega delavstva, v imenu katerega mu je poslovodja delavskega kou s umne ga društva Sitter na podlagi konkretnih podatkov obrazložil bedni položaj rudarjev ter njihovih rodbin v premogovnikih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Polkovnik Baker se je natančno informiral o vseh razmerah glede plače, prehrane, obleke in drugih življenjskih potrebščin. Ogledal si je tudi borna stanovanja delavstvu, bolnico in dela rudarjev v rudniku. Obljubil je delavstvu, ki je strohovito trpelo pod pritiskom gnile avstrijske uprave in skope premo-"okopne družbe, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se olajša delavstvu težki položaj. Prijaznost polkovnika Bakcrja in odkritosrčno zanimanje za vsako podrobnost je napravilo na delavstvo globok vtis in vzbudilo nado, da pride skorajšnja pomoč. — Svoboda govora v Jugoslaviji. Glasilo hrvatske socialne demokracije. »Sloboda« poroča o shodu, katera so priredili sodrugi povodom štrajka v Križeven »a Hrvatskem. Na tem shodu je moral predsednik predstaviti policijskega uradnika, ki je imel nalog, da »cenzurira« izvajanja govornikov. Kot vse kaže, na Hrvatskem nikakor ne razumejo zahtev časa in ondotna bur-žoazija najbrže misli, da je ljudstvo po štirih letih vojne še vedno tako omejeno, da se bo pustilo komandirati od kopice puhlih visokih uradnikov in privilegiranih propadlih plemičev. Gospodje se pač zelo motijo. Čas hiti H ni daleč trenutek, ko bodo ljudske mase s temeljito kretnjo izbacnile to buržoazno kasto z vso njeno beraško polomijo ter same izvolile ljudi, ki čutijo bolj demokratično. — Nov socialističen list v Bosni. S 1. marcem je pripel izhajati v Sarajevu »Željezničar« glasilo železničar-!ev in poštnih uslužbencev. Izhajal bo 1. in 15. v mesecu. , lem se je dnevniku »Glas slobode« pridružil nov bolnik za pravice zatiranih in brezpravnih ljudskih mas ter npv razširjevalec socialistične ideje. Pozdravljamo ta napredek bosanskih sodrugov, želeč jim kar največ Pri izobrazbi in organizaciji proletarijata. Dopisi. Tržič. Živimo še vedno po starih avstrijskih šegah, •stri in roka postave še vedno uganjajo svoje hudo-jnušne šale. Posebno opažamo, da orožniki vestno podedujejo v voljo raznih podpor. Tu se uporablja še ^edno stari sistem: Saj ne rabi podpore na primer tisti, že od mladih nog plačuje bolniško blagajno! In tem Hdem se podpora odkloni, češ niste bili član bolniške 'jhtajne? Matere večih otrok, vdove padlih, so ponajvet c° opiše,'da se jim dobro godi, da jim lahko otroci po-I^Kajo, da imajo to ali ono, da so zmožne za delo, skrat-a: da so dobro preskrbljene! Torej otrok, ki je izgubil ^vojega očeta, reditelja, naj le živi v pomanjkanju, la*i pa naj gre delat in naj otroka, za katerega vzgojo n° .°^st.ovorna* Posti v nemar! Ce bi bili vi gospodje, na tuV"’ stališču, ali bi tudi potem to držalo? Treba bo > Pr| vas poštene metleI Kje so oblasti; da se tudi v Pogledu napravi red? Tržič. Delavski krvosesi so pričeli z delom. In kako? Nek tukajšnji tovarnar se je, ves razkačen, ker stav-binski delavci pri Žumru zaslužijo 15 K dnevno, zatekel k njemu, ter mu priporočal, naj nad 8 K, ne plačuje svojih delavcev! Ko so to stavbinski delavci izvedeli, so mu tudi takoi obljubili, da bodo ž njim drugič na kratko obračunali. To presega tudi že vse meje! Gospod tovarnar, zamenjajmo s plačo! Bomo videli, če boste potem pri tej draginji ž njo zadovoljni! Delavci! Vidite, kakšnih sredstev se tovarnarji poslužujejo! Leta in leta jim množite njihov kapital, na vse zadnje vam pa še osoljenega soka ne privoščijo! Raditega, delavci, v organizacijo, da bo mogoč boj proti našim krvosesom! — Sodrug Vrhunc je nabral v Tržiču, Šiški in Križah 100 K za tiskovni sklad, ker nas »gospud fajmošter« ne mor’ja! — Sodrugi! Ob vsaki priliki zbirajmo za tisk. sklad! Razširjajmo naše časopise in brošure! Delavstvo in njegove zahteve: Dolga vojna je zahtevala od delovnega ljudstva najhujše zatajevanje in trpljenje. Življenje delavstva pred vojno je bilo še kolikor toliko podobno življenju, dasi ni bilo prijetno, vendar živelo sc je. Ce ni bilo drugega, bil je vsaj kruh, in kozarec vina ali vrček pive, ki je delavca nekoliko nokrep-čalo! Ali vojna nam je prinesla pomanjkanje v vsakem oziru in cene so silno narasle. Delavstvo je pozabilo v tem času vse pristradane prihranke. In danes stoji brez denarja, brez obleke in obutve takorekoč ob pogibelji. Ob preobratu, in ujedlnjenju SHS je bilo delavstvo mnenja, da se mu bližajo boljši časi, vsaj z ozirom na prehrano. Danes je delavstvo razočarano. Draginja celo od dne do dne narašča. Ni čuda, ako stavi v tem času višje zahteve na podjetja, ko vidi le v tem rešitev iz neznosne bede. V stari Avstriji se je dobivalo od apro-vizacij blago po zmernejših cenah. Sedaj pa so cene pri aprovizacijah silno narasle! Vlada mora kar najhitreje temu odpomoči. To je predvsem najbolj nujno vprašanje. Delavstvo ve, da je predpogoj države dobra industrija, ve tudi, da s svojimi zahtevami pritiska na razvoj iste. Ali delavstvo tudi to ve, da je brez njega industrija mrtva, ako mora stradati! Vlada naj, ako hoče imeti dobro in napredujočo industrijo, preskrb; za prehrano! Nočemo pa živeti v takih razmerah kot dosedaj. Tudi mi delavci se prištevamo k človeku! Rogaška Slatina, Tukajšnja delavska organizacija je priredila veselico v restavraciji g. Ogrizeka. ki se je je udeležilo ljudstvo v tako obilnem številu, da niti dosti prostoru ni bilo. Preden se je pričel ples in šaljiva zabava, je pozdravil sodrug I. Vidgaj navzočo množico v imenu vsega delavstva Rogaške Slatine. Rekel je, da se vrši prvič taka veselica in da prvič vihrajo zunaj nad durmi rdeče zastave. Tudi k nam, v našo kopelj prihaja svit zarje, ki razsvetljuje pot delavskemu ljudstvu. Po nagovoru se je pričela zabava, ki je v najlepšem redu potekla. Zahvalimo se vsem, ki so se udeležili naše veselice, posebno pa našim sodrugom, ker so nam plesno sobo tako krasno okinčali. vse (ako lepo uredili in za vse poskrbeli! Od čistega dobička se je poslalo nekaj za tiskovni sklad »Napreja«. Celje. Ravno sem dobil pismo iz Ponikve, kako nasilstvo počenjajo »Zvezarji« proti soci-amini demokratom. Kakor znano, je v vseh obratih vpeljan takozvani osemurni delavnik. Ali v turnesu je 12 ur dela in 24 ur prostega časa, ki ga gospodje postajenačelniki vpeljujejo. Postajenačelnik gospod Mohorko, seveda »Zve-zar«, je poklical dva prožna delavca k sebi. ter jima rekel, da jih vzame v službo na postajo, ali samo pod tem pogojem, da pristopita k »Zvezi«! Radovedni smo. kaj bi rekli gospodje »Zvezarji«, če bi kaj takega naredili socialisti! To bi vpili o našem terorizmu! Ali ni to terorizem gospodje? Vam seveda je vse dovoljeno! Kaj reče k temu direkcija južne železnice? Vestnik „Svobode“. Ker so člani in članice večkrat izrazili željo, da bi si ogledali obratovanje mestne elektrarne, se vabi vse drutšvenike ter prijatelje »Svobode«, da pridejo v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 2. uri popoldne v društvene prostore, Se-lenburgova ulica št. 6. II., odkoder gremo skupno v elektrarno. Zeli se, da se udeleži tega ogledovanja, kar največ sodrugov in sodružic. * Vsi člani in čalnice »Svobode«, ki še niso dobili 2. številke družinskega lista, ga dobe v prodajalnah Konsumnega društva ali v uprav-ništvn, Selcnburgova ulica št. 6, II. nadstropie. Umetnost in književnost. Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče. V petek, 7. marca t. 1. ostane gleda- lišče zaprto. V soboto, 8. t. m. ob pol 8. zvečer Henrika Ibsena »Strahovi« izven abonementa. V nedeljo, 9. t. m. ob 3. popoldne » ... ulica št. 15.« izven abonementa. V ponedeljek, 10. t. m. ostane gledališče zaprto. V torek, 11. t. m. ob pol 8. zvečer 11. Ibsena »Strahovi« za abone-ment »A«. Operno gledališče. V. petek, 7. t. m, ostane gledališče zaprto. V soboto, 8. t. m. »Manon« za obonement »A«. V nedeljo, 9. t. m. ob pol8. zvečer »Mamselle Nitouche« izven abonementa. V pondeljek, 10. t. m. ostane gledališče zaprto. V torek, ll. t. m. ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »B«. »Plamen«. Primili smo 4. broj »Plamena«, polumesečnika za sve kulturne probleme, što ga uredjuju M. KPleža i A. Cesarec, sa sledečim sadržajem: A. Cesarec: Vatromet olujne igran-ke. — Iliko Oorenčevič: Cristoval Colom — Ivan Putnik: Glazba njegovog veličanstva kralja Velike Britanije. — Miroslav Krleža: Hodor-lahamor Veliki — Pismo gosp. Prohaska. »Plamen« izlazi svakog 1. i 15. u mesecu na naj-manje 40 strana. Polugodišnja pretplata 20 K. Pojedini broj 2 K. Uredništvo 1 uprava: Zagreb. Iliča 7. I. Shodi« Seja osrednjega odbora »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« se vrši v soboto, dne 8. marca ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. — Predsednik. Moste-Vodmat-Zeiena jama. V soboto, dne 8. marca točno ob 8. uri zvečer seja podružničnega odbora in sestanek vseh zaupnikov v gostilni pri Sušniku. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Krakovo-Trnovo v Ljubljani. V soboto, dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer shod v gostilih nasproti Nušakove vo„ ei NVeiss). Krajevna skupina I. juž. žel. vabi na odborovo sejo. katera se vrši dne 8. marca točno ob pol 8. uri zvečer v bivši Mahrovi hiši štev. 10, I. nadstropje. — Seja je važna, pridite vsi! Shodi v nedeljo, dne 9. t. m. Kropa ob 3. uri pop. v šoli, poroča sodr. Mihevc. Mojstrava ob 3. uri pop. Hotel »Triglav«, poroča sodr. Erjavec. Dnevni red: Politični položaj. Laze. V nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne javen shod v gostilni pri Mahniču. Dnevni red: Politični položaj. Poročevalec iz Ljubljane. V Mojstrani se vrši shod v hotelu »Triglav«, ne pri Smeren. Iz i\emčije. LDU. Berlin, 6. (CTU.) Shoči so se na Aleksandrovem trgu, kakor tudi po drugih cestah in trgih, pričele zbirati velike množice ljudstva. Okrog polnoči je bilo okoli 30 do 40 tisoč ljudstva tamkaj zbranega. Dospele šo tudi številne. čete narodne mornarske divizije in republikanskega vojaštva s topovi, strojnicami, ročnimi granatami, bombami itd. Zbrana množica jih je navdušeno pozdravljala. Bilo je jasno, da so vsi istega mišljenja. Te čete so nato obkolile redarstveno predsedništvo, kakor tudi magistrat in razne vojašnice. Kmalu nato je pričel besen boj za posest teh poslopij. Najhujši je bil položaj na Aleksandrovem trgu. Ustaši so zastavili vse svoje sile, da se polaste redarstve-nega predsedništva. Poslopje so s petimi poljskimi topovi neprenehoma obstreljevali. Zdaj pa zdaj so ga tudi naskočili, da bi se polastili vsaj enega dela redarstvenega predsedništva v navalu. Deloma se jim je to tudi posrečilo, vendar pa se držijo vladne čete v vseh drugih delih tega obsežnega državnega poslopja. Izgube vladnih čet, kakor tudi napadalcev so zelo velike in znašajo že sedaj več sto padlih in ranjenih. Ravno tako besni boji so se razvili tudi za magistrat. Poslonie so obstreljevali z minami in ga na enem delu porušili. Tudi tukaj jc mnoa Aleksandrovem trgu, v mestu in pri vojašnicah ves dopoldan z enako silo in do tega trenutka še niso ponehali. O izidu začasno še ni nič znano. — Od polnoči se vrše okolo redarstvenega nredsedništva hudi boli. Zveza s nredsedni-štvom ni mogoča. Dohod so zasedli ?imrfa-kovej. Telefonska zve-m le razrušena. Razen Ihidske mornarske diviz.He in enega, dela republikanske volaške hrambe ?e prestopil tudi del polka »Majkfifer« in II. gardnega polka k upornikom. Nočni boj le zahteval več žrtev, očem mrtvih in znatno število ranjenih. — Snoči pozno zvečer so stavkujoči v nekaterih zelo ži- vahtiih ulicah berlinskih s silo zaprli kavarne in gostilnice. —- Vojni minister Noske je dospel v Berlin. Pred svojim odhodom iz Weimarja je imel daljšo konferenco z ostalimi člani kabineta. Dogovorili so sc, da je treba brezobzirno zatreti nemire in kar najstrožje kaznovati vse izgrede. — Divizija ljudske mornarice in del republikanskih vojakov je prestopilo k Šparta-kovcem. Popoldne je zopet prišlo na raznih krajih mesta do streljanja. Kakor se pripoveduje, so vladne čete zmagovite. — LDU. M o -11 a k o v o , 6. (ČTU.) Zborovanje brezposelnih ;e soglasno sprejelo predlog, naj sc oderuštvo in tihotapstvo kaznujeta s smrtjo. Zadnje vesti. Verifikacijski odsek državnega veča. LDU. B e 1 g r a d , 6. (.JDU.) Delo v verifikacijskem odseku se že živahno razvija. Končano bo najbrže v soboto, tako da bo mogoče v nedeljo zopet pričeti z glavnimi sejami narodnega predstavništva. Koncentracija meščanskih strank v drž. veču. LDU. B e 1 g r a d, 6. marca. JDU poroča iz parlamentarnih krogov, da se vrše med Starče-vičevo stranko prava, napredno demokratsko stranko, Hrvatsko zajedtiico in jugoslovansko muslimansko organizacijo pogajanja o ustanovitvi skupnega kluba. Za načelnika bo izvoljen bržkone Ante Pavelič. Klub se bo zbral na programu, ki je obsežen v znani izjavi narodnega veča na princa, regenta Aleksandra. Jugoslovansko zahteve predloženo svetu desetoriec. LDU. Dunaj, 6. (ČTU.) Srbski delegatje Pašič, Truinbič in Vesnič so, kakor poroča »Petit Parizien«, predložili komisiji desetorice dve spomenici. V prvi spomenici so z ozirom na zgodovinski razvoj obrazložene jugoslovanske zahteve do Avstro-Ogrske. Druga spomenica vsebuje sliko srbsko-bolgarskih odtiošajev in macedonsko vprašanje. Stavka v Slezljskili premogokopih. LDU. Berlin, 6. (ČTU.) Iz Vratislave se poroča, da je v sredo v posamnih krogih gornje - šlezskih premogovnikov ponovno izbruhnila stavka. Vojna odškodnina Nemčije. LDU. L o n d on, 6. (DunKU.) Bonar Lav/ se je o vojni odškodnini, ki sc naj naloži Nemčiji, izrazil, da se mora to vprašanje rešiti iz vidika pravice in možnosti. Nemčija naj samo toliko plača, kolikor premore. Najvažnejše je, prej ko mogoče priti do miru. Pogajanja v Spaaju prekinjena. LDU. Berlin, 6. (ČTU.) Kakor poročajo zadnje vesti, so. bila , pogajanja za premirje v Spaaju zaradi vprašanja nemškega trgovskega brodovja prekinjena. Kakor znano, so nemški zastopniki zahtevali, da so podpiše finančna iti živilska pogodba, preden zapusti nemško brodovje pristanišča. Tej zahtevi pa ententa doslej ni ugodila. Antaufa vabi boljševike na konferenco. LDU. Bern, 6. (ČTU.) Kakor doznavajo »Daily Ne\vs«, poizkušalo zavezniki iznova privesti Rusijo do toga, da bi se-udeležila predlagane konference. Wl|6oa odpotoval v Evropo. LDU. N c \v Y o r k, 5. Reuterjev urad poroča: Predsednik Wilson je davi odpotoval na ladiji ^George Wa-shington« v Francijo. Boljševiška zarota v Odesi. LDU. Bukarešta, 6. (ČTU.) V Odesi so razkrili boliševiško zaroto, ki je bila naperjena proti eksistenci Rurmmske. Voditelj te zarote je rumunski socialist Bujor. Francoske oblasti so ga aretirale. Pri njem so našli pet milijonov rubljev, veliko množino anarhističnih letakov in municijo. Drugega voditelja te zarote, Goldsteina, so aretirali v Bukarešti. Pri njem so našli zaboj dinamita. Njegova naloga je bila, izvršiti v Bukarešti atentate. Strah pred nemško revolucijo. LDU. P a r i z , 6. (DunKU. — Brezžično.) Armadna komisija zbornice je včeraj sprejela nastopno resolucijo: Z ozirom na nevarnost, ki bi lahko nastala za Francijo in za svetovni mir, če bi se dopuščalo Nemčiji nadaljevati svojo vojno industrijo in sploh dopuščalo, da je v posesti oboroženih sil, zahteva armadno poveljstvo zbornice od vlade, da nastopa pri mirovni konferenci na razorožitvi Nemčije. Antantne bojne ladje v Hamburgu. LDU. Ženeva, 6. (ČTU.) Kakor poroča »Kcho de Pariš« je došlo v hamburško luko več angleških, anieri-kanskih in francoskih bojn.h ladij. Dohod antantnih bojnih ladij daje povod mnogoterim kombinacijam. Rusija organizira Rdečo vojsko. LDU. C u r i h, fi. (ČTU.) Iz poročil italijanskih listov o odgodkih na Ruskem izhaja, da vlada nadaljuje organizacijo velike Rdeče vojske. Rusija se oborožuje, kakor da bi pripravljala novo vojno. Več letnikov so zadnji teden vpoklicali. Razen tega so uvrstili vse brezposelne v artnado. Ni še gotovo, koga bo Rdeča vojska najprej napadla, ali Nemčijo ali antanto. Angleški poslanci zahtevajo odpoklicale čet >z inozemstva. LDU. Rotterdam, (ČTU.) V angleški poslanski zbornici so iznova zahtevali, naj se angleške čete takoj odpokličejo z inozemskih boj.šč in zasedenih krajev. Zlasti so se izjavili proti navzočnosti angleških čet v Dobrudži, Razno. * Zračna zveza med Dunajskim Novim mestom in Dunajem. Iz Dim. Novega mesta poročajo: Tukajšnji letalci so začeli z rednim zračnim prometom med Dunajskem Novim mestom in Dunajem za osebe in blago. Cena vožnje je določena na 5 K za minuto, tako da bo stala vožnja, ki traja 15 minut, 75 kron za osebo. delavci si seveda takega prepiha ne bodo mu gli dovoliti. * Dolžnost zgiasitve tuberkuloznih. »Wie~ ner Zeitung« prinaša odredbo državnega urada za ljudsko zdravje v Nemški Avstriji, z ozirom na dolžnost oglašanja tuberkuloze. Po tej odredbi se mora naznaniti vsak slučaj smrti ali obolenja vsled tuberkuloze, pa naj bo to v javnih zavodih, azilih ali pri posamezniku. S tem hočejo prehiteti razširjenje te nesrečne bolezni. Tudi pri nas bi bilo treba, kaj ukreniti glede na zdravje državljanov SHS. V Sloveniji je bil nekdaj ustanovljen urad za ljudsko zdravstvo. A bil je le ustanovljen, drugega v njem ničesar ne'vemo. In ministrstvo v Belgradu, naj se vendar zgane! Čakamo že od novembra; torej polne štiri mesece, ni pa še ničesar... * Narodna straža na kolodvorih. V mesecu januarju in februarju so narodne straže na dunajskih kolodvorih preprečile v 37 slučajih velike tatvine in v 32 slučajih plenitve. Pri tem so prijeli 132 civilistov, med njimi 12 dolgo iskanih vlomicev, približno 27 železničarjev, 5 vojakov, 27 narodnih stražnikov in 4 mestne redarje, ki so jih izročili sodišču. V blagu so pobrali 9000 kg moke, 5000 kg sladkorja, 2000 kg marmelade, 298 kg mila, 192.000 svalčic, 520 smodk, 92 novih oblek in mnogo drugega blaga in vse to so izročili varstvenim uradom. * Nov komet. Nova zvezda-repatica, ki so jo zapp. ziii 23. novembra m. 1., je — kot poročajo sedaj naknadno po računih astronomov J. Braeha in J. Fišer-Petev-sona — periodičen komet, ki obide solnce v 6:73 leta. Potom spada med Bielov komet, ki pride okoli solnca v C’62 I^ta in pa NVolfov komet (odkrit marca 18S4), ki obide solce v 6*80 leta. Njegova pot se nagiba k ekhp-tiki za 5 stopinj ter 35 in Četrt minute. Aprovizacija. Dovoz belega kruha iz HrvatSke, ki se prodaja v vojnih prodajalnah v Prešernovi ulici, na Bregu in v šolskem drevoredu, se v par j dneh ustavi. Kdor želi belega kruha, naj si ga takoj nabavi v navedenih prodajalnah._______________ Pr*I mslnik. Vse politične, strokovne in prosvetno organizacija, nadalje posamezni zaupniki krajev, kjer ni organizacije, naj javijo najkasneje do 15. marca na upravnišivo »Na-preja«, koliko izvodov majskega spisa naroče. Naznanjamo, da bo letošnja številka majskega spis* izšla v prav posebno odlični izdaji, trajne vrednosti. Velikost bo kot pri socialni reviji »Demokracija«. Ovitek bo tiskan v dveh barvah. Sodelovanje so nam obljubili naši najboljši pisatelji in umetnfki. Cena majskemu spisu se je radi izrednih stroškov za papir in druge tiskarske potrebščine določila na i krono za iztis. Vsak sodrug, vsaka hiša si mora zagotoviti ta važni spis. Naročito ga vsi, ki čutite s6cialistfčno! Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Gospodinji!, m; zaidite prilite! ter si naročite za poskuSnjo eden, dva ali več kosov do* brega pralnega mila 20"/„ ali 30% v kosih po K 0 ali 200 &■ 20°/„ pralno milo komad —MO K 3"”/„ » - - 1-20 • 38—40 "/o „ , „ 2' „ in K 2'60- Istotam nujfinejo 66°/0 milo za britje komad K 2*—. PoStni zavitek 5 kg 30°/o pralnega mila fr« n k« povzetje K 3270. Razpršilja-.tvr.Janko Pintar. Sp.Šška, Ljubljana. kromatiena ie HARMONIKA z močnim okovanim mehom, z 49 aluminijem glasovi (Primstimmen) in 89 basovi, fino izdelana, še malo rabljena. — Proda so tudi - - - - trompeta - - - - Poizve se pri Luclii Lamberger, Loke št. 178. Trbovlje j; MiSi, podgan«! stenice, ilurkll Izdelovanje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5' ; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5-—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2"— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti uš«'ni pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 1 '50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadl (uničev. rastlin) K 3> Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa H. JUnker, Zagreb 40, Vetrinjska u'ica 3, IH* t[ krojaški mojster v Sp. Šiški št. 22. priporoča svojo delavnico za napravo oblek po meri za gospode in dame proti točni postrežbi in zmernim cenam. SADJEVEC, VINO in KISLO VODO raxpoSil|a □ liiili BBB IB! Sili — DelnISka glavnica — K 19,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovani u. Ljubljanska kreditna banka ===== v Ljubljani. ===== Poslovnica razredne loterije. PodražBice: Splitu, Celovca, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Maribora. A. OSET, p. GUŠTANJ. d Rezervr.2 fondi oUrojjSo K 4,000.000, Kupuje in prodaia vse vrste BTednoHtnih papirjev, financira arančne dobave in dmmliire — .iprovlzacijuke kredite ——