Posamezna številka Din 1*—. Poštnina plačana v gotovini. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži murni™ za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.688. Ne gre za moč! Mladinsko časopisje pisari dan na dan, kako je vsa opozicija obupana, ker ne more priti do vlade, do moči. Ker je škodoželjnost privilegij malenkostnih ljudi, pišejo mladinski listi z velikansko naslado, kako da se opozicija zaman trudi, da bi prišla do moči. In ker je škodoželjnost tudi sicer največja zabava ljudi, zato ni ta zabava mladinskega tiska brez učinka, pa čeprav je popolnoma v nasprotju z resnico in sramotna samo za tiste, ki tako argumentirajo. Zakaj politika vendar ni tako pripro-sta, da bi šlo samo za to, k d o da vlada. Nasprotno se vodi ves političen boj samo zato, da se določi, kako treba vladati. Ne osebe, ampak načela so glavno in v tem znaku se vrši političen boj. Za prebivalstvo je čisto vseeno, če vlada Peter ali Pavel, če se vlada dobro. Godilo se mu bo dobro. In če vlada slabo Pašič, ni ljudstvo prav nič na boljšem, kakor pa če bi vladal slabo Davidovič. Ker, kakor rečeno, ne gre za to, kdo da vlada, temveč k a k o da se vlada. Ne gre tudi zato, kdo ima prvo besedo, temveč gre samo zato, kdo da ima moč, da more uresničiti svoje ideje. — Končni vzrok politične borbe je torej smno boj za zmago ideje in ne za zmago oseb. In Če vlada Pašič, tedaj nima moči zato, da bi delal, kar bi se njemu osebno zdelo prijetno, temveč da uveljavi ndeje svoje stranke. Prav isto velja tudi za Davidoviča. So to sicer tako jasne stvari, da jih res ne bi bilo treba posebej omenjati. Če to storimo vseeno, potem so pač temu vzrok naše žalostne razmere, ko se je mladinskemu tisku s svojo bulvarno argumentacijo posrečilo postaviti vse pojme na glavo! Gre torej za načela in ne za osebe in ne za stranke. Gre za to, čfi bo zmagala ideja narodnega sporazuma, ali pa ideja diktata. V tem gre boj. Opozicija je nositeljica ideje narodnega sporazuma in ljudske demokracije, vladne stranke pa so šle v boj z nasprotnimi gesli. Zgodovina vseh narodov dokazuje, da je demokracija močnejša od avtokracije in zato se tudi v .Jugoslaviji ne bo storila izjema, temveč bo tudi pri nas zmagala demokracija. Moglo bi se zgoditi, da bi bila ta zmaga odložena, kar bi se zgodilo, če bi ena stranka izstopila iz opozicionalnih vrst in za ceno vladne moči prestopila v vladne vrste. Toda tega se ni bati, ker dokazuje ustvaritev bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije, da jo opozicija enotna in da med njo ni izdajalcev demokratičnih načel. Opozicija torej na svojih načelih vztraja in sicor brezkompromisno. Posledica tega je, da mora opozicija popolnoma propasti ali pa zmagati. Če so njene ideje napačne, tedaj propade, če pa so pravilne, tedaj zmaga. Da so pravilne, tega ni treba dokazovati, zakaj tudi vladne stranke uvldevajo, da je sporazum plemen državna nujnost. Ker so ideje opozicije prave, zato morajo zmagati. To pa je mogoče na dva načina. Ali (• bi opozicija vladno moč, ali pa osvoji v'ar,a načela opozicije. Po svojem efektu je vseeno, če se zgodi prvo ali drugo, ker glavno je, da zmaga načelo. Zato pa je naloga opozicije samo to, da Čvrsto Čuva čistost svojih idej in da ne pusti, da bi bila le ena njenih idej na katerikoli način kompromitirana. Stališče radikalov. Beograd, 3. marca. Jutri se sestane radikalni klub, da določi svoje stališče v sedanji situaciji in da pred vsem sklepa glede verifikacije mandatov HRSS. Zlasti pa se bo klub bavil z vprašanjem volitve predsedništva narodne skupščine. Vsekakor bo druga polovica tega tedna posvečena važnim dogodkom. Vlada je začela iskati konkretne predloge, s katerimi bo stopila pred svoje klube in na ta način onemogočila eventuelna nesoglasja. Radikali s svoje strani mislijo pred vsem na to, da morajo oni motriti položaj s svojega strankarskega stališča brez ozira na njih zaveznike v vladi. Sinoči se je vršila konferenca radikalnih ministrov pod predsedstvom Pašičevim. Ta konferenca se je bavila z vsemi aktualnimi vprašanji: z verifikacijo mandatov HRSS, z volitvami predsedništva skupščine in kakšno stališče bodo zavzeli radikali napram HRSS. Pašič je zaslišal mnenje radikalekih ministrov, ki vsi odobravajo njegovo politiko. Danes bo vlada odredila svoje definitivno stališče, ki ga bo potem iznesla pred svoje klube in zahtevala od njih naknadno odobritev. Kakor vse izgleda, so radikali sinoči zavzeli stališče, da se morajo razveljaviti mandati HRSS že kot logična posledica njih nastopanja in onih mer, katere je radikalna stranka podvzela napram HRSS. Definitivne odločitve v tem pogledu še ni, ker se morajo zaslišati še drugi faktorji, kaj mislijo o mandatih HRSS, ker radikali nočejo opustiti vsake možnosti sporazuma s HRSS. Politični krogi opažajo, da je dr. Trumbiču mogoče pogosteje sestajati se z Radičem in se z njim zaupno razgovarjati, ker njuni razgovori niso več nadzorovani. Radikali in blok mislijo, da bo vprašanje sporazuma prišlo na dnevni red takoj, čim se sestane skupščina. Ker pa se skupščina sestane šele 8. marca, upajo radikali, da bodo imeli do onega časa že drugo, novo situacijo ter bi mogli po njej odrediti svojo politiko v verifikacijskem odboru in , v vladi sami. Kar se tiče vprašanja I vlade, izgleda, da bo vlada ostala taka, kakršna je. Rekonstruirana vlada bi bila le začasna, kasneje pa bi se moglo odrediti končno stališče in vi-' dike. Seja ministrskega sveta. Beograd, 3. marca. Včeraj ob 5. uri zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o dvanajstinah in o notranji in zunanji po- litični situaciji, zlasti o zvezi z Grško. Notranji minister je poročal o likvidaciji pokrajinske uprave v Zagrebu. Dr. Žanič zopet policijsko obsojen. Zagreb, 3. marca. Poslanec HRSS dr. Žanič je bil že četrtič obsojen od policijskih oblasti na 14 dni zapora. Dr. Žanič, ki je bil ponovno izvoljen za poslanca, je odsedel po »izvrstni« metodi že 42 dni v zaporu. PRIBIČEVIČEV GOVOR. Zagreb, 3. marca. V Vinkovcih je podal na shodu SDS. minister Pribi-čevič nekak program vlade. Zatrjeval je, da ostane vlada v bistvu neizpre-menjena. Delavni program vlade se bo odločno izvajal. Izvedlo se bo izenačenje davkov, da se posamezni kraji ne bodo- več .pritoževali, da se jim gode krivice. (Ali so mar dosedaj imeli vzrok za pritožbe? Op. ured.) Volilni red se bo spremenil. Osebno vprašanje kandidatov mora stopiti bel j v ospredje. Volitve v oblastne samoupravne zastepe se vrše v kratkem. Sedanja vlada je trdna in bo zato vodila dosledno politiko. Za razveljavljenje Radičevih list ni bil on, temveč Šurmin. Minister Pribičevic je bil v pečetku svojega govora zelo polemičen. Toda ne preveč srečno. Tako je blck narodnega sporazuma in ljudske demokracije kratkomalo nazval kot blok narodnega nesporazuma in ljudske prevare. Tako nekako argumentirajo še danes otroci. — Upamo, da napoved o oblastnih volitvah postane vendarle še resnica. Po Ebertovi smrti. Berlin, 2. marca. Žalne svečanosti se prično v sredo ob treh popoldan. Vrše se povsod velike priprave. Po vsej Nemčiji se pripravljajo velike manifestacije v počastitev spomina pokojnega Eberta. Pripravljajo se pa tudi stranke za volilni boj. Poroča se, da raste razpoloženje, da bi se že pri prvem glasovanju postavilo dr. Marxa kot skupnega kandidata republikanskega bloka. Nemški nacionalisti pa nameravajo kandidirati za predsednika admirala Sheera, ki je poveljeval nemškemu brodovju v bitki pri Ska-geraku. Njegova kandidatura bi pome- nila ostro demonstracijo proti zaveznikom in zato je verjetno, da se bodo nemški nacionalci odločili vendar le za drugo kandidaturo. Govori pa se tudi o kandidaturi dr. Cunota. Za to kandidaturo.se zlasti ogreva velekapital. V socijalno-demokratski stranki sta dva nazora glede volitev. Ena skupina zahteva, da postavi stranka pri prvem glasovanju svojega kandidata, dočim je zmernejša struja za to, da se že v prvem glasovanju glasuje za skupnega republikanskega kandidata. V kratkem pade tozadevna odločitev. (»LAVNI ODBOR DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 3. marca. Danes se sestane na sejo glavni odbor Davidoviče-ve demokratske stranke. Na seji bosta Ljuba Mihajlovič in Kosta Timo-lijevič poročala o stanju v južni Srbiji. KOMISIJA ZA PREVZEM SOLUN-SKli CONE. Beograd, 3. marca. Sestavljena jo komisija, ki bo prevzela našo solun- sko cono. Komisijo tvorijo po en delegat finančnega, poštnega, prometnega in trgovskega ministrstva. Finančni delegat g. Božič je že odpoto- J val v Solun. ZADNJA SKJA STARI-] SKUPŠČINE. Beograd, 3. marca. Danes se bo vršila zaključna seja starega administrativnega odbora narodne skuščine, na kateri bodo zaključeni računi za 14 dni, ko bo izvoljen nov odbor. Preje se je to zgodilo in tega je bil kriv Radič. Danes te bojazni ni več, ker je zgrajen blok narodnega sporazuma na čvrsti in reelni podlagi in sta program kakor tudi taktika opozicije jasno dolo-čona. No gre za moč kot tako, temveč za način njene uporabe. Opozicija pravi, da uporablja sedanja vlada svojo moč napačno in v škodo naroda. Zato hoče opozicija, da so vlada drugače. Tn vlada se drugače, če pride do moči opozicija ali pa če vlada sama prične izvajati politiko opozicije. Zato ponavljamo: Gre v prvi vrsti le za načela in zato ni opozicija niti žalostna in niti vesela, če je na vladi ali ne. Važno je samo, do ostanejo idejo čiste, ker potem so zmagovite. In potek zadnjih dogodkov kaže, da je ideja opozicije vedno bolj čista in zato ni treba skrbeti za zmago, še manj pa za moč. Po zmagi ideje pride ta sama od sebe. POLITIČNO GOSPODARSKE SENZACIJE. Beograd, 3. marca. Včerajšnja Pri-bičevičeva »Reč prinaša iz Zagreba vest, da bo poleg ostalih bank sledil tudi polom Slavenske banke, ki je bila že pred letom na zelo slabem stališču, pa jo je izvlekla neka francoska banka. Toda razne nerentabilne transakcije so jo zopet postavile na rob propada. Ta vest je tem bolj karakteristična, ker sc že dalje časa govori o fuziji Slavenske in Ljubljanske kreditne banke. Vsa pogajanja so ostala brezuspešna, ker je Ljubljanska kreditna banka soliden zavod. Kakor kaže, je ta tendencijozna vest zašla v Pribičevičevo Reč«, ker v Zagrebu samostojni demokrati že sklepajo kupčije, da kupijo »Jugoslo-vensko tiskarno z obema dnevnikoma Novosti in Zagreber Tagblatt«. AVSTRIJSKI PROTEST. Beograd, 3. marca. Avstrijski odpravnik poslov je posetil včeraj pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča in se pritožil radi pisanja naših listov o stanju naših narodnih manjšin v Avstriji, zlasti na Koroškem. Avstrijski odpravnik je izjavil, da izpolnjuje Avstrija napram narodnim manjšinam vse pogoje, za katere je obvezana po mednarodni pogodbi. Markovič je sprejel slednjo izjavo na znanje. Kljub temu pa j ■ treba naglasiti, da smatrajo politični krogi to izjavo kot navaden diplomatski korak, in zahtevajo, da se zaščiti interese našega življa na Koroškem. Slovenci na Koroškem nimajo niti slovenskih šol niti v cerkvi se ne sme uporabljati slovenski jezik. Stanovanjski zakon in obrtniki. Po načrtu novega stanovanjskega za-kona bodo zaščiteni ravno najemniki, dočim bo veljala za poslovne prostore trgovcev in obrtnikov popolna svo- j boda. j Stojimo načelno na stališču, da treba j hišnemu posestniku dati vse pravice in j zato smo od nekdaj bili mnenja, da mo- j ra država sama poskrbeti, da bo stano- j vanjska kriza rešena. Toda, če se to ni j zgodilo, če je danes stanovanjska kriza ’ ravno tako akutna, kakor je bila, po- j tem pa vendar ne gre, da bi plačevali j to krizo ravno najbolj bedni in revni ljudje. Zato tudi hišni posestniki sami predlagajo, da se najde kompromis, po katerem bi bili vsaj državni uradniki in drugi nameščenci rešeni pred draginjo stanovanj, obenem pa da ne bi bili prikrajšani oni hišni posestniki, ki so gospodarsko slabo situirani in ki ne morejo popraviti niti svojih hiš vsled pomanjkanja denarnih sredstev. Jasno je, da bi se pri obojestranski dobri volji mogel najti tak kompromis in le obžalovati je, če do njega ni prišlo. Zmoten pa je nazor, da so reveži samo med stalnimi nameščenci. Danes je vse polno obrtnikov, ki so slučajno slabo situirani in ki bi mogli v materiel-nem oziru uspešno konkurirati tudi z državnimi nameščenci. Ne tajimo, da je na drugi strani tudi dosti obrtnikov in trgovcev, ki so tako dobro situirani, da ne rabijo nobene zakonske zaščite glede najemščine. Toda vsi obrtniki in trgovci niso tako srečni in zato je potrebno, da se zakonodajalec na to ozira. Samo vzemimo povprečnega obrtnika, ki bo moral s prvim majem plačati poljubno visoko najemnino. Koliko obrtnikov je, ki ne bodo mogli tega storiti, koliko obrtnikov bi bilo prisiljenih zaradi zvišane najemnine opustiti svoj obrat. Prevdariti pa je stvar še z drugih ozirov. Posledica zvišane najemnine bo povečanje draginje. Obrtniki bodo morali ceno svojih izdelkov povišati, ker Iz Pariza se poroča, da je prišlo med francoskim trgovinskim ministrom Raynaldy-om in nemškim pariškim poslanikom Treudelenburgom do popolnega sporazuma. Za enkrat so ugotovljene le osnovne linije nove francosko nem- 1 ške trgovinske pogodbe. Pogodba sama pa bo sklenjena, kakor se poroča sredi aprila. S trgovinsko pogodbo je storjen nov korak k francosko nemškemu zbliževanju, od katerega za visi evropski mir. Zato bo vsak pacifist z veseljem pozdravil sporazum, ki je bil dosežen v Parizu. Sporazum sloni na sledečih načelih. Za provizorično dobo dovoljuje Nemčija Franciji klavzulo največje ugodnosti skoraj za vse predmete. Uvozna prepoved na nekatere francoske izdelke se ukine. Za Alzacijo-Lotarinško se izdelajo posebna določila. (Mimogrede bodi ' povedano, da bi morala naša vlada iti-zistirati na tem, da se tudi za jugoslo-vensko Primorje izdelajo pri italijan- Znani angleški vojaški pisatelj polkovnik Repington je objavil v >Daily Telegraphu pregled o poročilu med-/avezniške komisije glede stanja nemške razorožitve. V prvem delu opisuje poročilo težko-če, ki jih je morala premagati komisija, da je mogla vršiti svoj posel. Zlasti velike težkoče so delali vojaški krogi in komisija je bila pogosto navezana edinole na poročila iz publike. Veliki generalni štab ni razpuščen, kakor bi moral biti. Ta štab je štel leta 1912 341 oficirjev, leta 1922 215 in sedaj šteje že 250 oficirjev. Za armado 5 milijonov mož je zadostovalo 341 oficirjev velikega generalnega štaba. Kateri armadi odgovarja število 250, ni težko Izračunati. Komisija ni mogla ugotoviti, da bi presegalo število moštva in oficirjev meje, ki jo je določil mirovni dogovor. Toda ugotovil je, da je vojska organizirana tako, da je ogrodje velike armade, iki more v slučaju vojne takoj nastopiti. | drugače ne bodo mogli kriti povišane najemnine. Isto velja tudi za trgovce. Posledica novega stanovanjskega zakona bi torej bila, da ne bi bila stanovanjska kriza niti najmanje omiljena, zato pa povečana draginja. Odločno* dvomimo, da bi mogel imeti zakonoda- S jalec ta namen in zato upamo, da naše pripombe vehdarle ne bodo preslišane. Končno je treba uvaževati tudi to, da ravno sedaj preživljamo težko denarno krizo, ko se velik del trgovcev in obrtnikov naravnost bori za svoj obstoj. 2e vsled tega je napačno naprtiti trgovcem ravno v času krize nov in težak izdatek. Bilo bi protisocialno, če bi zakon ščitil gmotno dobro situirane ljudi, toda ravno tako je socialno krivično, če se vse pripadnike enega stanu dekretira kot bogatine. Zakaj med obrtniki in trgovci so tudi reveži in vsak razsoden človek mora spoznati, da je za malega trgovca ali obrtnika lahko usodepolno, če mora nakrat plačevati za najem lokala mesto dosedanjih mesečnih 1000 kron 5000 dinarjev ali še več! Zato je treba tudi v zakonu narediti razliko med slabo in dobro situiranim obrtnikom in ne vse obrtnike brez izjeme prepustiti samovolji hišnih posestnikov. Vemo sicer, da ima večina od njih socialen čut in da ne bo zahtevala od svojega najemnika nemogočih plačil. Toda zakon mora zasigurati za vsak slučaj, ne pa računati na uvidevnost ljudi, ker v tem slučaju bi bili sploh vsi za- | koni odveč. Ponavljamo: Prav je, da se dajo hišnim posestnikom vedno večje pravice in prav je, da se misli zaščititi slabo situiranega privatnega in državnega nameščenca. Toda pozabiti se ne sme na slabo situiranega obrtnika in trgovca, ker tudi med njimi so zaščite potrebni. Stanovanjski zakon, ki tega ne bi upošteval, ne bo v javno dobro in zato upamo, da bo novi zakon pravičen tudi za obrtnika in trgovca. sko-jugoslovenski trgovinski pogodbi posebni pogoji. Mi smo s Primorci eno nacionalno telo in če je potegnjena čez to telo politična meja, potem ne gre, da bi naš narod od te meje krvavel.) Enako dovoli Francija za nemške izdelke razne ugodnosti. Klavzulo največ-je ugodnosti ne more dovoliti, ker je ta po francoskem zakonu nepoznana. Sklenjeno je bilo dalje, da bo tudi v definitivnem dogovoru varovana Franciji pravica največje ugodnosti. Nemčija bo dobila polagoma minimalne tarife j za svoje izdelke in sicer v naprej dolo-| čenih obrokih. Tudi v definitivnem dogovoru bo varovano posebno stališče Nemški poslanik Treudelenburg je odpotoval v Berlin in se povrne sredi marca v Pariz. Pričakuje se, da bo pro-I vizorični dogovor podpisan sredi marca. Alzacije in Lotarinške. Vse blago bo 1 posebej klasificiram) in nato se bodo določile smernice novega definitivnega dogovora. Komisija je mogla ugotoviti, da so armadi v nasprotju z mirovnimi določili dodeljeni časovni dobrovoljci in da se odpušča vsako leto 25% moštva, tako da bi bilo število izvežbanih vojakov tem večje. Glede oborožitve je bilo ugotovljeno, da se je vojni material izdeloval brez dovoljenja zavezniške kontrolne komisije. Tudi se je konstatiralo, da cela vrsta Kruppovih strojev za izdelovanje orožja še ni bila uničena. Od tajnih vojnih skladišč je najvažnejše ono v Wippenau, kjer se je našlo 113.000 puškinih cevi, 17.000 sestavnih delov za strojne puške in 10.000 gotovih cevi za pištole državne brambe. Vse, kar navaja poročilo kontrolne komisije je podkrepljeno z dokazi. Poročilo je sestavljeno vseskozi v zmernem tonu. Poročilo sicer ne upravičuje nobenih drakoničnih odredb proti Nemčiji, priporoča pa, da se Nemčija prisili, da izvrši razne odredbe, da ne bo pozneje sitnosti. Repington priporoča, da se skliče glede nemške razorožitve medzavezni-ška konferenca, h kateri se naj pritegneta tudi nemški vojni minister Gefiler V kratkem pričnemo izdajati v podlistku novega Tarzana. Človek bi mislil, da se bodo Tarzanovi bral-; ci naveličali. Nasprotno! Pričujoči i zvezek »Tarzanovi doživljaji v džun-! gli« je pisan z isto svežostjo, kakor je j bil prvi. Zopet se preselimo v džunglo. Zdaj sledimo Tarzanu na njegovih mladostnih potih. Džungelski I svet še ni bil nikoli tako živo popisan. V tem zvezku se nahajajo po-i glavja, pri katerih zastaja človeku j srce. Ker se nam topot odkriva j skrivnostna doba doraščajočega Tarzana, njegove prve ljubezni, spoznavanje boga itd. je jasno, da se druži s prejšnjo mogočnostjo popisov čudovita milina občutkov in hrepenenja. Dočim smo preje spoznavali džunglo = Vloga Ljube Jovanoviča. Pravda piše: Naša vest, da se g. Ljuba Jovanovič približuje g. Pašiču, se vsak dan bolj potrjuje. G. Jovanovič hoče, da ostane na svojem mestu a noče podvzeti nobene akcije več, da ne bi bil z njo soglasen g. Pašič. On je celo postal, kakor čujemo, zelo ekstremen in je Se za ostrejše mere vladanja, kakor pa so bile upo rabi jene za časa volilne borbe. PaSičevi najbližji prijatelji opazujejo to spremembo pri g. Jovanoviču z nezaupanjem in mislijo, da bi moral g. Pašič poveriti z mestom predsednika skupščine drugega poslanca, ki bi bil bolj siguren. To pa se, kakor izvemo, ne bo zgodilo in g. Jovanovič bo ostal na svojem mestu samo radi tega, ker je v vsakem pogledu osvojil stališče g. Pašiča in ker se je takorekoč zaklel, da ga ne bo več zapustil. Kot za radikale značilna okoliščina se navaja, da je postal sedaj g. Pašič pomirlji-vejši in da je sedaj on na stališču, na katerem je bil nekoč g. Jovanovič. G. Pašič da ni več za skrajnosti, temveč bi želel, da bi prišel v stik z opozicijo in kar je še najglav-nejše: misli, da je prišel že fas, da se sklene sporazum. = Sedanji politični položaj slika »Pravda«, glasilo demokratske stranke, sledeče: »Blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije je šel korak dalje in določil glavne temelje sporazuma o ureditvi države. Pozitivno smo obveščeni, da sta dve glavni točki določeni : 1. monarhija ostaja končna oblika države in 2. samoupravni sistem je osnovna misel državne ureditve. Monarhija, ustavna in parlamentarna v polnem zmislu teh terminov; ravno tako samoupravni sistem. Neodvisno od vprašanja državne ureditve je postavljeno vprašanje spremembe ustave, da so popolnoma zajamčijo državljanske svoboščine. Podrobnosti o tem je težko izvedeti, toda bodo v kratkem objavljene. Sporazum v opoziciji je ugodno vplival na vse kroge. Radikali enako smatrajo, da je treba sporazum izvesti in da glede državne enotnosti ni razlike v naziranju. Tudi oni so za lo, da se izvrše izpremembe v ustavi, o čemer pa je treba priti do soglasja. Zlasti so zadovoljni, da se poudarja načelo o monarhiji in o samoupravah kot osnovno. S strani radikalov se že kaže volja in uvidevnost, da je treba sporazum kot prvo stvar izvesti. Oni spoznavajo, da mora biti to vprašanje rešeno pred vsemi drugimi in zato govore že njihovi voditelji, da bodo še nastopili pomembni dnevi. — Francozi o Ebertu. V Parizu je naredila vest o Ebertovi smrti globok vtis. Vsi pariški listi so prinesli simpatično pisane nekrologe o pokojnem Ebertu. Herriot, predsednik Doumergue, predsednik zbornice Poin-car6 in predsednik senata De Selves so že opoldne izrazili na nemškem poslaništvu svoje sožalje. — Bivši minister L o u c h e r je dejal: Smrt Eberta je za Nemčijo žalosten dogodek. Ž njim umre edini pristni socialni demokrat. S francoskoga stališča je izrazil upanje, da ne bo prišel na mesto predsednika Eberta nacionalist, čegar cilj bo — re-vanša. — Brin n d je dejal sledeče: Mi vsi enodušno objokujemo smrt Eberta, čegar zmernost, zmisel za red in čegar zdravi politični razum so bili občudovanja vredni. Smrt Eberta je dvakrat težka po smrti Brnntinga. Izguba teh dveh mož pomeni izgubo za človeštvo in moderen svetoven nazor. — Za so- in pa general v. Seeckt. Na ta način bi se prišlo veliko preje do uspeha, kakor pa potom dolgotrajnih diplomatskih not. ter njene prebivalce le na zunaj, posega zdaj pisatelj globoko v njihovo duševno življenje. In baš to je prednost novega Tarzanovega dela. Svetovna literatura pozna le malo tako napetih in bistroumnih mest, kakor je n. pr. v tem petem zvezku popis luninega mrka. Človeškemu očesu se odpira bajni svet ob ekvatorju, kjer nastopi ta silni naravni pojav. Od prevzetja nam zastane beseda. Čustva opic ob tem dogodku so podana s tako nazornostjo in brezprimernost-jo, da bi že zaradi tega poglavja nihče ne smel zamuditi našega podlistka. Tarzanova junaška dela pa dose-: gajo, lahko rečemo višek, kar je bilo ; dosedaj napisanega. cialistično stranko je izjavil Bardene sledeče: »Globoko jadujemo za Ebertom, ki je toliko storil za izboljšanje Irancosko-nemških zvez. Njegova glavna zasluga je, da je rešil Ebert Nemčijo ob priliki Kappovega puča. S tem je postal Ebert zaslužen za vse človeštvo. Mi želimo in upamo, da bo naslednik Eberta njega vreden.« =: Volitev novega predsednika bi se iz-rršila. kakor se poroča iz vladnih krogov, v petih tednih. Stranke levice zahtevajo, da se izvrši 'olitev preje, dočim skušajo desničarji kolikor mogoče podaljšati termin volitev. Po /olilnem redu mora dobiti predsedniški kan-d>dat, da je izvoljen že pri prvem glasovanju, absolutno večino glasov. Pri drugem glasovanju pa zadostuje relativna večina. V slučaju, da bi prejela oba kandidata enako število glasov, kar pa pri 35 milijonih volil-cev, kolikor jih ima Nemčija, ni verjetno, odloči žreb. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da bo pri prvem glasovanju vsaka stranka postavila svojega kandidata, in sicer centrum dr. Marxa, socialni demokrati predsednika parlamenta Loebeja, demokrati Pe- itevsona in nemški nacionalisti najbrže bivšega predsednika parlamenta Wallraffa. Iz-! ključeno je, da bi pri prvem glasovanju dobil kateri kandidat polrebno število glasov. Pri drugem glasovanju pa bodo najbrže postavili klerikalci, demokrati in socialni demokrati dr. Marxa kot skupnega kandidata, ki bo polem tudi skoraj gotovo izvoljen. =r Načrt novega madžarskega zakona o inagnatski zbornici. »Pesfi Hirlapt objavlja načrt novega zakona o magnatski zbornici. Po tem načrtu bo članstvo magnalske, zbornice trojno: Člani, ki postanejo vsled svoje službe, potem voljeni in končno dedni Člani. Na podlagi svoje službe bodo člani magnat-ske zbornice: Madžarski kronski čuvarji, predsednik in podpredsednik najvišjega sodišča in upravnega sodišča, komandant ar-mnde, predsednik Narodne banke in poglavarji cerkev. Dedni člani so vsi stalno na Madžarskem bivajoči člani rodbine Habs-I burg-Lotarinške, kateri so dovršili 85. leto | in ki so madžarski državljani. Državni poglavar more imenovali tudi dosmrtne člane, katerih število pa ne sme presegati števila •10. Kakor hitro se sestane magnatska zbornica. se spodnja zbornica zaključi. Tako je Madžarska kraljevina brez kralja in popolnoma izročena v roke reakcionarnemu plemstvu in drugim magnatom. Drobne vesti. Podaljšanje uradniške delovne dobe na Češkoslovaškem. Nekateri državni uradi na Češkoslovaškem, med njimi tudi železniško ministrstvo, so prejeli dopis, v katerem se poroča, da se delovna doba podaljša za eno uro, na sedem ur dnevno. Pri nadoknadnih volitvah v Wolsellu je bil izvoljen kandidat konservativne stranke P ust on s 14.708 proti liberalnemu kandidatu Mac Namara, ki je dobil 1*2.800 glasov j in delavskemu kandidatu, ki je prejel 11.010 glasov. (Puston je bil že pri zadnjih volit-i vali izvoljen, toda je moral položiti svoj ! mandat, ker še ni razveljavil nek dobavni i dogoyor s poštnim ministrom. Ker je med j tem dogovor že razveljavil, je mogel biti ! izvoljen.) . , , Mednarodna konferenca kovinskih delav- ! cev so je vršila v Frankfurtu ob Meni. Na konferenci so bile zastopane Velika Britanija, Francija, Belgija, Danska, Švica, Nemčija in Avstrija. Konferonca se je izjavila za osemurnik in za svetovni mir. Žitni monopol ostane v ftvici v veljavi. Za monopol so se izjavili socialni demokrati in zemljoradniki. Francosko-nemSki gospodarski sporazum. Razorožitev Nemčije. Tarzanovi doživljaji v džungli. Politične vesti- Dnevne vesti. — Priznanje prihaja. Prejeli smo sledeči ■ dopis: »Glasom priloženega odrezka je bila moja naročnina že plačana, in sicer za čas, ko »Narodni Dnevnike ni izhajal. Kljub temu pa pošiljam vso naročnino in prepuščam nadplačano naročnino za tiskovni sklad Narodnega Dnevnika, da pomagam listu, ki zastopa resnico, tudi gmotno. Sledi podpis tnoža, ki je slabo situiran in vrhu vsega še odvisen od sedanjih mogotcev. Je to priznanje, na katerega smo ponosni, ker dokazuje, aa ni naše delo 'žaiiian, temveč, da osvajajo naše besede ljudska srca. *To pa je najvišje, kar more doseči list in zato bomo šli odločno po začrtani poti naprej brez ozira na levo in desno. — Ne potvarjajte zgodovine! Mladinski listi pišejo dan na dan, da je edino dr. Trumbič kriv, če nismo dobili Wilsonove črte. Trditev mladinskega časopisja je popolnoma neresnična. Kljub temu pa je ne bi zavračali, če ne bi skušali mladini s to neresnico škodovati bloku Narodnega sporazuma. Zato par historičnih dejstev. Predsednik naše mirovne delegacije je bil g. Pašič in ne dr. Trumbič. Ni bil dr. Trumbič edini, ki ni hotel popustiti, temveč vsi Slovenci s »Slovenskim Narodom c vred so bili tisti, ki so nad vse odločno zahtevali, da se proti Italijanom ne popusti. Ko je prišel dr. Žerjav v Pariz, je dejal, da bo treba gledati, da se ohrani Sloveniji Trst in Gorica, proti Nemcem pa da bomo dobili vse, kar bomo zahtevali. Tako je bilo tedaj splošno mnenje v Sloveniji in to mnenje še' ni ugaslo, ko je šlo za Wil-sonovo črto. Res je, da je Nitti izjavil, da sprejme VVilsonovo črto, toda še bolj je res, ■da je vsled tega njegova vlada padla. In res jo nadalje, da bi mi Wilsonove črte ne dobili, pa če bi jo tudi sprejeli. Kdor tega ne veruje, naj samo pregleda zgodovino boja za Reko. Ali ni bilo v Rapallu določeno, da je Reka samostojna država in ali ni Reka danes italijanska? Nehajmo že enkrat z očitki iz preteklosti, ki ničesar ne pomagajo, ter pričnimo raje z realnim narodno-manj-šinskim delom! Pa tudi to si velja zapomnili. Zunanja politika ne sme biti nikako torišče za strankarske špekulacije in kdor : proti temu greši, la je prenehal biti patriot. Tako je, gospodje mladinski časnikarji! Sklep kamniškega gremija je »Slovenski Narod« seveda zamolčal. Pa naravno, ko je »Slovenski Narod« že davno odslovil vse metode poštene politične borbe. V nadomestilo za kamniško zaupnico g. Jelačinu ml. j pa si je privoščil »Slovenski Narod« par ne- ' sramnosti na naslov g. Jelačina ml. Ampak, gospodje, tudi brez te nekulturnosti bi ve- , -deli, da ste zadeti vsled kamniškega sklepa, i V pomirjenje vam bodi povedano, da boste morali napisati še več sličnih brezkultumih vesti, če drugače ne znate preboleti porazov. — Fotografija »Jutra«. Poročali srno včeraj, da je dobil v nedeljo na občnem ■zboru kamniškega gremija g. Jelačin ml. ■sijajno zadoščenje, ko mu je bila z ogromno večino glasov izglasovana zaupnica. Včerajšnji »Slovenski Narod« je zato ;o kamniškem občnem zboru lepo molčal. Toda pri »Jutru« so drugi ptiči in napisali so kratkomalo debelo laž, da je dobil g. Jelačin nezaupnico! Y tej cinični lažnivosti je točna fotografija »Jutra«. Mladini so lahko na njo ponosni ! Alkoholna pijoča za vinjene rekrute prepovedana. Policijska direkcija opozarja gostilničarje, da je prepovedano dajati vinjenim rekrutom dne 5. 19. tn 21. marca 1925 alkoholnih pijač. V Ljubljano dospevši rekruti se morajo takoj javiti v vojvoda Mišiča vojašnici. 1« dr tar no službe. Imenovani »o: Za višjega koiniaarj,, v (!. skupini 1. kat. oddelka zn soc. politiko pri žup. oblasti v Ljubljani dr. Matej Suhač, upokojeni višji komisar istega oddelka, oblastnega kmetijskega referenta marib oblasti v 4. skupini I. kat. pa Josip Zidanšek, obl. kmet. referent iste oblasti v 5. skupini iste kategorije; dalje za inšpektorja 1. kat. pri agrarni direkciji v Ljubljani inšpektor okrožnega agrarnega urada v Ljubljani dr. Anton Snpla; za referenta 1. kat. pri agrarni direkciji v Ljubljani dosedanji tajnik dr. Jakob Štefančič; za blagajnika pri monopolskem skladišču v Ljubljani Hugo Beltram. Premeščeni so: Iz Srbskega Krsturn k carinarnici na Rakek carinik Jakob Bereš, iz Kamnika v Šibenik pa carinik Boris PipuS. Upokojeni so: Fran Lavtižar, tajnik ministrstva za socialno politiko; Pavel Kobler, načelnik industrijskega •oddelka pri upravi drž. monopolov, Fran Uršič, višji davčni upravitelj pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in Josip Ahlin, višji davčni upravitelj v Kranju. — Lekarniški oddelek ministrstva za narodno zdravje je zopet upostavljen. Področje ostane isto, ki ga je imel, ko je bil ukinjen. — Pravilnik za ljudsko higijensko šolo. Pri higijenskem zavodu v Ljubljani se ustanavlja višja higijenska šola. Ta šola bo prirejala tečaje po vseh večjih krajih ljubljanske in mariborske oblasti in posamezna predavanja. Namen ljudske higijenske šole je, razširiti in pospešiti zdravstveno kulturo med narodom s pomočjo vseh propagandnih sredstev in metod. V tečaj se lahko vpiše vsak naš državljan, moškega ali ženskega spola, ki je dovršil 18. leto. Pouk je brezplačen. Podrobnosti glej v Uradnem listu od 28. februarja pod naslovom »Pravilnik za ljudsko higijensko šolo.« — Razpečavanje prepovedanih kuponov. — Okrajno sodišče v Brežicah razpošilja pristojnim oblastim sledečo okrožnico: »Med tukajšnjim prebivalstvm so se pojavili v večji množini kuponi neke tvrdke »Brača Dunin, krojaška radnja v Lipovljank — srez Novska, ki se razpečavajo po takozvanem »Schiieeballsysthem-u«, in sicer komad po 35 Din, ,nakar dobi lastnik kupona, ako proda nadaljne štiri kupone, baje blago za eno obleko. — Zabranite potom javnega poziva nadaljno lazpečavanje kuponov!« — Zlato in srebro v Češkoslovaški. Leta 1923 je bilo izkopano na Češkoslovaškem 12.750 ton zlate rude, iz katere je bilo pridobljeno 91 kilogramov čistega zlata. Lani je narastla produkcija na 31.000 ton rude in na 260 kilogramov čistega zlata. Srebra pa je bilo pridobljenega v pribramskih rudnikih leta 1923 21.595 kg, leta 1924 pa že 22.278 kilogramov. — Slika iz Madžarske. Franc Kiss, ki je bil glavna priča v procesu proti bombnim atentatorjem, je poklical k sebi v kavarno poročevalce vseh glavnih listov, da jim ima sporočiti važne vesti. Ko so se poročevalci odzvali njegovemu vabilu in vstopili v kavarno, se je Kiss ustrelil. Na mizi je ležalo pismo, v katerem sporoča Kiss, da se je ustrelil, ker ni mogel več prenašati zasledovanja madžarskih fašistov. — Kiss je bil trgovski sotrudnik in postal v času, ko so imeli »Probujajoči se Madžari« še veliko denarja, član njihove teroristične organizacije. Pripadal je skupini, kateri je načeloval Marffy in katere glavna naloga je bila prirejanje bombnih atentatov. Poslanec Rassay in urednik Miklos sta se rešila samo vsled tega, ker sta bila tako previdna, da nista odprla paketa, kateri jima je bil poslan in v katerem je bil peklenski stroj. Ta zločinska tolpa je pričela nato, ko ji je zmanjkalo denarja, prirejati vlome, umore in požige pri bogatih Židih. Leta 1923. so poskusili celo bombni atentat na francosko poslaništvo. To jim je zavilo vrat, ker Francija ni popustila in je zahtevala kaznovanje zločincev. Tako so prišli vsi voditelji bande v ječo in med njimi tudi Kiss. Ta je v ječi vsa dejanja priznal in sta bila nato Marffy in Marossy obsojena na smrt. Ker pa so ga začeli »Probujajoči se Madžari preganjati, je Kiss pobegnil v tujino in se vrnil po obsodbi obeh glavnih krivcev. Toda preganjanje se je nadaljevalo m ker je to zlomilo Kissu živce, je Sel sam v smrt. — V išek uljudnosti. V zadnjem času so se v Franciji zelo (»množili razni vlomi. Pod vtisom teli vlomov je dala nabiti Montmartr-ska žična železnica na svoje postaje sledeč plakat.: Razglas za vlomilce. Sporočamo vlomilcem, da ne puščamo zvečer v postajah žične železnice niti denarja in niti vrednostnih papirjev. Zaradi tega je brezmiselno vlomiti v postaje. Prosimo organizacijo vlomilcev o teni obvestiti, da si prihranijo vlomilci nepotrebno delo in da ne izgube časa. — Bolj mikem. ”* proti v,o- — Ni mogel prenesti smrti ženo. V Beogradu se je ustrelil rezervni kapetan Tihomir Nikolič, ker ni mogel preboleti smrti svoje žene. Pred šestimi leti se je seznanil Nikolič težko bolan v Perču. Zena ga je takrat negovala in on se je v njo smrtno zaljubil. Ko je ozdravel, se je hotel z njo poro-c|ti, pa mu vojaška oblast tega ni dovolila, tihoniir je nato izstopil iz vojne službe in lebil Tedi® taJnika >X,,rocl»ega Doma«. Ko s svoin ni «no MHiBuri|n, se je poročil s svojo nevesto Maro, ki je bila no rodu rie nXoaTe zbolel11" m0SCCe nud v8e srečno-nato pa je zbolela na raku in no težkem trpljenju je umrla po dveh meserih Niet» smrt je Nikoliča tako potrma, da je sklenil s svojim življenjem. Vzel je fotografijo svo-je žene, njene lase m ljubavna pisma, ki mu jih je svoječasno pisala, ter se ustrelil v če- lo. Bil jo na mestu mrtev. Njegova smrt ka avtomobilskih predpisov 2. — Aretacije. Dne 1. marca: Radi nedostojnega vedenja 1, radi tatvine premoga na železnici 1, radi suma poškodbe tuje lastnine 3. Dne 2. marca: Radi suma hudodelstva proti nravnosti 1, vlačuganje združeno s tatvino 1, pretek in telesna poškodba 1. — Vlom v Vinkovcih. Neznani svedrovci so vlomili dne 24. februarja v stanovanje Ljubice Svoboda v Vinkovcih ter odnesli raznih dragocenosti, ki reprezentirajo vrednost 40.000 Din. — Velika nesreča se je pripetila v Saar-bruchenu. Podrla se je tovarna stekla. Številni delavci, ki so bili pri plavžu, so bili zasuti. Do večera so izkopali izpod razvalin 7 mrtvih in 15 težko ranjenih delavcev. Mnogo delavcev še pogrešajo. — Društvo drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo opozarja vse svoje elane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 15. marca 1925 ob 8. uri 30 min. v salonu hotela »Mikliče poleg južnega kolodvora v Kolodvorski ulici z običajnim dnevnim redom. Udeležba obvezna. Izpred porotnega sodišča. Včeraj se je pričelo prvo letošnje porotno zasedanje. Senatu je predsedoval preds. dež. sod. dr. Papež, votanta sta bila deželnosod- ■ ni svetnik dr. Eberl in okr. sodnik Leder-; bas. Državno pravdništvo je zastopal višji pravdnik Domenico. Obravnavala sta se dva slučaja poneverbe uradnega denarja. Prvi je sedel na zatožni klopi Fr. J., davčni upravitelj v j>ok., oženjen, oče ene hčerke, nekaznovan. Obtožnica mu očita, da je poneveril kot davčni upravitelj v Logatcu v času od januarja 1922 do oktobra 1924 62.902.60 Din. — Služboval je v raznih krajih pe Kranjskem. V Logatec so ga prestavili iz Ljubljane. Z 31. januarjem 1924 je bil reduciran. Ker s pokojnino ne bi bil inogel živeti, ga je nastavila finančna delegacija kot dnevničarja ter mu izplačevala kot takemu razliko med pokojnino in prejšnjo plačo. Tudi kot dnevničar je ostal vodja urada. Leta 1921 je imel 3100 kron mesečne plače, v letu 1924 pa 5600 kron. Obtožnica mu očita, da je živel potratno, zakaj hodil je celo mod uradnimi urami v gostilno in izpil »dva do tri litre vina na dan«. Obtoženec krivdo priznava. Zagovarja se z veliko bedo. Predsednik: »Toda, kako je to, da leta 1921, ko ste imeli najnižjo plačo, niste ničesar poneverili, pa ste vendar živeli in izhajali?« Obtoženec: »Da živel sem, toda kako? Enkrat v Ljubljani tri dni nisem zavžil niti drobtinice.« — Izhajal pa nisem. Delal sem dolgove. Samo premalo kredita sem imel. Zastavil sem zimsko suknjo in prodal sem uro. Ko nisem imel ničesar več prodati niti zastaviti, sem pričel poneverjati.« Predsednik: »Ampak leta 1922 ste poneverili skoro trikrat toliko kot ste imeli plače. Okrog 157.000 kron! 4700 K ste imeli takrat mesečno. Torej ste prišli s poneverjenim denarjem na štirikratno plačo. To je pa vendar malo preveč? — Leta 1923 ste imeli 5900 kron mesečno, poneverili ste pa samo 900 kron. Kako pa to. — Leta 1924 ste imeli 6500 kron na mesec, poneverili ste pa okrog 150.000 kron.c Obtoženec: »Saj to ni mogoče.« Predsednik: »Pa je vendar tako. Je vse dognano. 21.000 kron ste porabili na mesec. Tega nima niti najvišji uradnik...« Priči sta bili zaslišani samo dve ter nista povedali ničesar novega. — Iz spisov, ki jih prečita predsednik po-vzameno, da je pobegnil obtoženec, ko je videl, da se bliža katastrofa — v Italijo, hoteč izvršiti tam samomor. Predpostavljeni oblasti in svoji rodbini je pisal pred odhodom poslovilna pisma. V pismu na svojo soprogo piše, da noče da bi ga vlačili po ječah, zato izvrši samomor. »Za vas bo pa že Bog kako preskrbel.« V Italiji si je stvar premislil. Zato se je vrnil, prišel v Ljubljano in se sam ovadil državnemu pravdni-štvu. Državni pravdnik: »Torej samomor ste hoteli izvršiti. Zakaj ste pa potem vzeli 20.000 kron seboj?« Obtožeijec: »Bil sem ves zmešan. Sam nisem prav vedel, kaj naj napravim.« Glede privatnega življenja obtoženčevega poroča orožništvo, da je bil obtoženec zadnji čas zelo nervozen. Spat je hodil pod streho namesto v spalnico k svoji rodbini. Imel je samo eno obleko. Hodil je zamišljen in kakor abnormalen okrog, obril se ni po cele tedne. Izpil je rad par četrtov, pijan pa ni bil nikoli. Imel je precej dolgov. —- Porotniki so potrdili edino stavljeno jim vprašanje, glaseče se na poneverbo uradne-nega denarja z 8 »da« in štiri »ne«, torej so ga spoznali krivim. Da je manjkal torej samo en glas, bi mož, ki je osivel v državni službi ter bil preje vedno pošten, danes ne bil uničen. Tako pa ga je na podlagi tega krivdoreka sodišče moralo obsoditi. Dobil je 14 mesecev težke in s postom poostrene ječe. Preiskovalni zapor od 28. oktobra mu šteje v kazen. Drugi slučaj. Sodni sluga N, N. je obtožen, da si je dne 15. in 16. junija kot izvršilni organ prilastil od okr. sodišča mu zaupanih 17.443 Din. Ta znesek je obtoženec iztirjal od nekega ekse-kuta, ni ga pa oddal. Njegovi predpostavljeni so prišli definitivno na to šele po petih mesecih in pol. Takrat so ga namreč ostro prijeli, nakar je priznal, da je denar prejel. Izjavil pa je, da ga je med potjo na pošto izgubil. Naznaniti si tega ni upal, ker se je bal, da izgubi službo; mislil je pač, da ostane stvar prikrita, ker je potvoril v to svrho vpisno knjigo. Temu zagovoru so porotniki verjeli. Zakaj obtoženec je živel potem, ko je denar izginil, ravno tako solidno, kakor popreje, njegovi predpostavljeni pa ga slikajo kot pridnega in vestnega'človeka, ki so mu zaupali dostikrat že večje zneske, ne da bi jih bil poneveril. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva poneverbe uradnega denarja enoglasno zanikali, vsled česar je sodišče obtoženca oprostilo vsnke krivde in kazni. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Krivic. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA dne 2. rnurca 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz leta 1921 bi. 6). den. 68; 4% Kranj. dež. pos. iz leta 1888 bi. 22; 4'/>% Kranj. dež. meliracij. pos, ta leta 1911 bi. 224'A% Kranj. dež. pos. ta leta 1917 bi. 22; 2lA% državna renta za vojno škodo den. 150, bi. 157; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 212; Ljublj. kred. banka, Ljubljana den. 238; Merknntilna banka den. 103; Prva hrvntska šted. den. 935, bi. 945; Slavonska banka den. 80; Kreditni zavod za trg. in ind. den. 190—200; Strojne tov. in liv. j d. d. bi. 135; Trbov. prem. družba bi. 425; j Združene pap. Vevče d. d. den. 100, bi. 114; S Stavbna d. d. den. 275, bi. 285. — Produktna borza les: Hrastovi plohi neobrobljeni, I. in II. vrsta od 2 m dolž. naprej, od 3 do 18 cm debel, fco Postojna den. 1000, bi. 1000; bu- Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 3. marca 1925. Štev. 29. kovi frizi, parjeni od 30—50, od 4—8, 27 mm debet fco Postojna den 900, bi. 900; trami od 11/13, 13/16, 16/19, lepo tesano merk bi. fco Postojna den. 395, bi. 400; trami od 11/13—19/24, 5 in 7 m dolž., merk. blago fco Postojna den. 400, bi. 405. — Žito in poljski pridelki; Pšenica domača, fco Ljubljana den. 450; otrobi pšen. drobni, fco juta vreče točo Ljubljana bi. 215; koruza nova, promptna, fco Ljubljana bi. 255; koruza nova, doba vite v fco sremska post. bi. 210; koruza nova doba-vitev april fco sremska post. 220; ječmen 62 kg loco Ljubljana bi. 390; oves bački re-šetan fco Ljubljana bi. 360; oves semenski fco bačka postaja bi. 330; laneno seme zimsko fco Ljubljana den. 700; krompir beli, fco Djevdjelija bi. 180; fižol ribničan čiščen fco Ljubljana den. 350, bi. 415; slanina trodelna fco Vukovar bi. 23. BORZE: Beograd, 2. marca: Pariz 182.50—184.70. London 296—297.50. Berlin 14.630—14.780. Praga 314.5—317.80. Wien 0.087—0.089. Milan 351.20—353.10. Budimpešta 0.087. Curih 11.89—11.99. New York 61.63-62.63. Curih, 2. februarja. Beograd 8.30; London 24.795; New York 520.20; Milan 21; Pariz 26.75; Praga 15.45; Dunaj 0.00733; Budimpešta 0.007287. DOBAVE. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 5. marca t. 1. dobave: 260 garnitur modrih ključavničarskih oblek in 20 garnitur letnih oblek; 260 garnitur letnih službenih oblek; 10 parov čevljev, 15 parov škornjev in 260 garnitur modrih ključavničarskih oblek; 8 kratkih suknjičev, 464 jagnječih kap in 74 kožnih kap za strojevodje in kurjače. — Natančnejše informacije se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije. : X Oddaja pravice prometa in transporti-ranja monopolske in druge robe. V Beogradu se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 20. marca t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpoigled. X Prodaja lesa (okolu 10.000 m3) se bo vršila dne 20. marca t. 1. pri direkciji šum v Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 20. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železa, glede dobave cinkove in pocinkane pločevine, glede dobave jekla in glede dobave železne pločevine. — Dne 21. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave razne žice, glede dobave železne pločevine, glede dobave bele pločevine in glede dobave kudelje za mašenje. — Dne 23. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železa, glede dobave bele kovine in glede dobave jermenov. — Dne 24. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave klingerita, glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo in glede dobave vijakov. — Dne 28. marca t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave medene žice, medi in bakrenih cevi, glede dobave pleskarskih potrebščin in glede dobave plošč za mašenje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja odpadkov (od blaga in od usnja) se bo vršila dne 24. marca t. 1. pri upra- vi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podat- ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prosveta- REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. i Torek 3. marca: Literarno-umetniški večer. (Prireditev društva >Novi oderc.) Sreda, 4. marca: Rosmersholm. Red A. i Četrtek, 5. marca: Othello, gostovanje in 251etnica umetniškega delovanja Hinka Nučiča iz Zagreba. Izven, j Petek, 6. marca: Pepeluh. Red F. Sobota, 7. marca: Izgubljene duše, gostovanje gospe Podgorske iz Zagreba. Izven. | Nedelja, 8. marca: Ob 15. uri Stričkove sanje, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob ‘20. uri Vdova Rošlinka. Izv. ^Ponedeljek, 9. marca: Rosmersholm. Red D. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 3. marca: Traviata, gostovanje g. Vuškoviča iz Zagreba. Red D. Sreda, 4. marca: Don Juan. Red E. | Četrtek, 5. marca: Zaprto. ; Petek, 6. marca: Boheme. Izven. (Prvič na novo naštudirano.) i Sobota, 7. marca: Mignon. Red C. Opera. V torek, dne 3. marca nastopi v ; operi »Traviata« znani bariton g. Marko ; Vuškovič v vlogi Germonta. Po zelo uspešnem gostovanju v Ameriki, Nemčiji in Italiji je g. Vuškovič sedaj že več let član zagrebške opere in nastopi v Ljubljani po več- letnem prestanku. Vlogo Alfreda poje g. A. Darian in naslovno vlogo Violette gdč. Fri-sekova. Vse druge partije so v isti zasedbi, kakor do sedaj. Predstava se vrši za red D. Gostovanje in 25 letnica umetniškega delovanja Hinka Nučiča bo v četrtek, dne 5. t. m. Gospod Nučič, ki ga nosi vsak ljubitelj naše gledališke umetnosti iz časov njegovega vztrajnega in uspešnega delovanja pri naši drami v najboljšem spominu, nastopi v naslovni vlogi Shakespearjeve tragedije »Othello«. Začetek ob 8. uri zvečer. — V soboto 7. t. m. gostuje v »Izgubljenih dušah« gospa Vika Podgorska, ena najpriljubljenejših igralk zagrebške drame. Slavni češki klavirski pedagog iii virtuoz Josip Jiranek priredi v ponedeljek, dne 9. riiarca ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani svoj klavirski koncert, na katerem bode izvajal izključno klavirske skladbe slavnega češkega mojstra Smetane. Jiranek je bil: učenec slavnega skladatelja in je v celi Evropi znan kot najboljši interpret Smetanovih klavirskih skladb. Lansko leto je širom Češke priredil 40 takih koncertov z največjim .uspehom in prejel zato tudi posebno nagrado Češkoslovaške republike. Vstopnice, so v predprodaji v Matični knjigarni. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur« v Ljubljani Jack London: (26.) Burni doživljaji. Roman Južnega morja. Medtem pa je odjadral Christian Young ter odnesel s seboj povabilo zod »URADNICA«. Gospodična v starosti 25 let, dobra in mirna, Jeli mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč v gospodinjstvu ali raruhinj« k otrokom. Ponudbe prosi na uprnvo lista pod »Poštena in marljiva«. Din 400*— nagrade onemu, ki preskrbi biviemu skladiščniku mesto pisarniške sluge, pašnika ali skladiščnika za takoj ali posneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DELO 700«. Štedilniki r železen se kopi. Ponudbo z navedbo cone na uprnvo lista pod šifro »ŠTEDILNIK«. Kupi se dobro ohranjen aparat za fotografiranje, srednje velikosti. Ponudbe na upravo lista pod »Fotografiranje.« Sostanovalko najrajSe kako uradnico, sprejme na stanovanje stara, osamela gospa. — Soba lepa in zračna, cena nizka. Natančnejše informacije se Izvedo v upravi lista. — Svojim Tahičanom plačujem po petnajst dolarjev mesečno, — je pripomnila. — Vaši Tahičani pri začetnih delih na plantažah sploh-ne bi bili uporabni. Pa k stvari. Mezda za petdeset delavcev bo znašala vsako leto tri sto funtov — to je tisoč petsto dolarjev. Dobro. Sedem let bo trajalo, predno vam prično drevesa prinašati sad. — Sedemkrat tisočpetsto je deset tisoč petsto ' dolarjev — to je več kot imate in vse to vam j požre samo mezda za črnce; pri tem pa niti ne računam, s čem boste plačali bungalow, zidanje, stroje, kinin, pota v Sidney in tako, dalje. — I Sheldon je resno odkimal z glavo. — Tc< | misel boste morali opustiti, j — Jaz pa nočem iti v Sidnejr — je vzklik* ; nila: Nočem in nočem. S tem denarjem, kar ga imam, se udeležim vsaj deloma pri kak-i Sni drugi plantaži. Sprejmite me zji riružab-| nico na Berande! — Bog me varuj! — je vzkliknil s tako , neprikritim strahom, da se je morala prav od j srca nasmejati. — No, prav, nočem vas siliti. Saj vam je J dovolj dobro znano, da nisem vajena, vsiljevati svojo prisotnost tam, kjer nisem dobrodošla. Da, da dobro vidim, kako mi nepre- j slano namigujete, da sem se vam vsilila v onem trenutku, ko sem se izkrcala; le pre-I vljudni sle, da bi ml to rekli odkrito. Toda. ; kakor ste že sami dejali, nisem mogla oditi ! odtod in zato sem morala ostati. Niste me I hoteli pustiti, da bi odšla na Tulagi. Pri- I morali ste me, da sem se vsilila vam. Ne, j nikjer se nočem udeležiti. Kupim si Pari- | Suley najamem si samo deset delavcev in ; pričnem sekati po malem. Del denarja pa , vložim v kako staro jadrenico ter-si izpo-1 sinjem dovoljenje za trgovanje. V to svrho ! pojdem novačit na Malailo. (Dalje prih.) NajboljSi ••volni stroj le edino le Josip Petelinc-a mamka Grltasner in Adler *• rodbino, obrt in indunlrijo Ljubljana v*d« spominih! Pouk » vazanju brtipliha. Vaflatna iar«ndja. Delavnica »n popravilo Na talka Talafoit (1) Ka mala •i u Oglašajte v »Narodnem Dnevniku". ‘nntmnnnnnn::nnnnnnnflft£ M. flrtibaSev „SANIN" svetovno/nuni roman ravnokar izšel v slovenskem prevoda) (488 strani.) Broširano Din 52’—, vesa-no Din 90 ZVEZNA KNJIGARNA Marijin trg štev. 8. tnmuuinntiitniuuuutnnnnii „Koncipijent" z dovršeno sodnijsko prakso dobi mesto v odvetniški pisarni. Oženjenemu je na razpolago stanovanje. Naslov pove s prijaznostjo upr. lista. POMLADANSKI VELESEJM V PRAGI 22. 29. MARCA 1<)25. Blažjo in Industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 ra/slovljnlcev. Najugodnejša prilik« za’ nakup svetovnoznunih češkoslovaških proizvodov. 50% z nižana vožnja v Češkoslovaški Brezplačen vizum za potne liste Pojasnila in letjlllmadje dajela v Ljubljani: češkoslovaški konzula! Aloma Con>pany na Bregu Kongresni trg '