Jsilo delavcev vzgoji, izobraževanju znanosti Slovenije, Dijana, 11 junija 1983 -i lO - letnik XXXIV di o b zl S' a a 11 a o Sl či i'" " 0 Republiški odbor Sindikata ‘Bavcev v vzgoji, izobraževanju znanosti Slovenije kritično Pravljal o perečem družbeno-• bnomskem položaju delav- -j^i novost, da se v zadnjem lsi* močno slabša gmotni polo- i delavcev v vzgoji in izobraže-riju, pa tudi delavcev, ki delajo znanstveno-raziskovalnem dročju. Zadnje leto nenehno zPravljamo o tem na vseh rav-Ih in kar naprej ugotavljamo, -členjujemo in »zavzemamo lišča«, vse pa ostaja po sta-• Vzrokov, da je položaj teh lavcev vedno bolj pereč, je tč. Mednje sodijo predvsem gospodarske razmere, livarni omejitveni ukrepi, razlike Hosebnih dohodkih znotraj in ed občinami, in ne nazadnje, Radostna selektivnost pri na-lajajevanju. Kot kaže, smo venele ugotovili, da vzgojno-izo-aževalno področje ne more še j1'prej delovati na »etični -‘''gon«. Skrajni čas je že, da se užba opredeli do družbenih 'javnosti, ki niso ne režija ne 'raba. Že dolgo poudarjamo, je treba upoštevati »ustvar--'no znanje kot nanovo ustvar-"o vrednost«, vendar tega še laleč ne uresničujemo v praksi. Josvetni delavci se zavedajo "jšnjih težkih gospodarskih 0 izmer, in imajo še zmeraj veliko ^esti, zato si ne želijo nikakrš-1,1 Prednosti. Zahtevajo le svoje ravice. Upravičeno pa se špranjo, ali so kot delavci in sa-"Upravljavci manjvredni. Zr-'ta so njihovi osebni dohodki, ise vztrajno znižujejo, nenehno -a. se povečujejo razlike med 1'hovimi osebnimi dohodki in Sebnimi dohodki v gospodar-Zdajšnji veljavni način iz-"čevanja osebnih dohodkov na "dročju šolstva, ki zahteva do-'"en časovni odlog v izplačilu Sebnih dohodkov na področju '"žbenih dejavnosti v primeril '* i * * * v' z že izplačanimi osebnimi "hodki v gospodarstvu (6 ali tri '"sece), bo te razlike le še pove- čaj povemo, da je najbolj '"reč položaj delavcev v pred-°lski vzgoji. Po podatkih Za-"da SR Slovenije za statistiko se jj '"nekod, na primer v Mariboru, i"tc>šnji poprečni čisti mesečni "hodek delavcev v vzgoji in d'^stvu giblje od 9672 do 10.740 "h najvišji v Sloveniji za delav-'"> ki opravljajo enako delo, pa v Hrastniku, in sicer 13.797 'n (republiško povprečje je zdaj '•000 din!). Tudi v slovenskem ?Snovnem šolstvu ni veliko bolj-^ ."• povprečni mesečni osebni r°hodeki so od 12.800 (Ljuto-1' J)"r) do 16.769 din (Tržič); naj-p |lsji osebni dohodek je v Rad-^h, kjer doseže 17.015 din. Na ")i smo zvedeli,'da se tudi znanci tVeno-raziskovalnim delavcem J" godi bolje, saj njihovi osebni "hodki ng- presegajo 15.000 'h' to pa pomeni, da so dohodki Potrebni so takojšnji ukrepi magistrov in doktorjev izenačeni z dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju. To so bile le nekatere misli in podatki iz razprave na nedavni programski seji republiškega odbora, ki je poskušala najti ustrezne ukrepe; le-ti naj bi pripomogli k pravičnejšemu nagrajevanju delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Republiški odbor se je zavzel za to, da se uveljavi sindikalno načelo: Za približno enako delo, približno enako plačilo. Člani odbora so v razpravi opozorili na številne nepravilnosti pri vrednotenju opravljenega dela na šolah. Menili so, da se to dogaja zato, ker ni ustrezne metodologije za ugotavljanje opravljenega dela. Nekatere šole, ki so izkazale na primer 95 odstotkov opravljenega dela, so morale vrniti Izobraževalni skupnosti Slovenije 5 odstotkov denarja, tistim šolam, ki so podatke »frizirale« in prikazale 99,9 odstotkov opravljenega dela (kar ni mogoče), pa so odtegnili le 0,1 odstotka sredstev. Ob tem podatku se nehote sprašujemo: Ali v naši socialistični družbi kaznujemo poštenje? Razprava je opozorila tudi na problem domov za učence in študente, ki so čedalje bolj prazni (problem socialne varnosti delavcev), in ob tem ugotovila, da bi bilo treba spremeniti sistem štipendiranja — pripraviti bi bilo treba ustrezno metodologijo, po kateri bi bile štipendije različne (zdaj imajo enake štipendije tisti, ki stanujejo v domu kot tisti, ki so daleč). Člani odbora so ugotavljali, da sindikalni delegati pogosto prihajajo na seje popolnoma nepripravljeni in da bi jih bilo treba ustrezno usposobiti. Slišali smo tudi predlog, naj bi se povišale pokojnine delavcem, ki so veliko delali na vzgojno-izo-braževalnem področju po vojni, saj družba doslej še ni poravnala svojega dolga do njih. Glede na težaven položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju ter znanosti, na ugotovljene pomanjkljivosti in razlike bo republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti nadaljeval razprave o teh vprašanjih v občinskih odborih, svetih in v skupščinah občin in se odločno zavzel za to, da se bodo odpravile razlike v osebnih dohodkih. Akcija v občinskih izobraževalnih skupnostih pa naj bi potekala v dveh smereh: najprej naj bi ocenili delovanje delegatov na vseh ravneh, potem pa naj bi jih usposobili tako, da bodo prihajali na skupščinske seje z oblikovanimi stališči, ki jih bodo znali zagovarjati. Razprava o nagrajevanju delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti bo potekala pod vod- stvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, republiški odbor pa se bo hkrati zavzel tudi za poenotenje meril za delitev osebnih dohodkov v Sloveniji in opozoril pristojne dejavnike, da bi bilo v nasprotju s prizadevanji za izboljšanje gospodarskega položaja še naprej zmanjševati vlaganja v področje znanosti in izobraževanja, ker bi družba imela dolgoročne škodljive posledice. Na svoji programski seji je republiški odbor sprejel poročilo o delu v preteklem letu in program dela za prihodnje. Ob razpravi so člani ugotavljali, da je nekaj vendarle storjenega, vendar, kljub nenehnemu prizadevanju na sejah, posvetih in razpravah, ni bilo želenih uspehov zaradi objektivnih težav. Še največ pa zato, ker ni ustrezne povezave z osnovnimi sindikalnimi organizacijami. To bo prvenstvena naloga, ki jo bodo skušali uresničiti v prihodnjem letu. Le tako bo republiški odbor dosegel cilj, ki ga je zasledoval že v preteklem letu: postati kraj, kjer bodo sindikalni člani uspešno izražali svoja mnenja in ocenjevali akcije na tem širokem in odgovornem področju, ki zajema vse dejavnosti od vzgojno-varstvene, prek osnovne in srednje šole pa vse do raziskovalne dejavnosti in uni- TEA DOMINKO Vasilije Četkovič: »Ominozen« 73 * Med drugim preberite • NAČRT Z MNOGIMI NEZNANKAMI, str. 2 • DAJMO BESEDO ZNANOSTI!, str. 2 • VELIKA KULTURNA MANIFESTACIJA, str. 3 • TRIDESET LET VZTRAJANJA NA OKOPIH, str. 7 • UČITELJ — ZMERAJ NAJPAMETNEJŠI V RAZREDU?, str. 8 • ČLOVEK MORA PUSTITI SLED ZA SEBOJ, str. 9 • KDO POMAGA CELODNEVNIM ŠOLAM?, str. 9 • NAKNADNI RAZPISI, str. 10 Obveščanje in obveščenost V zadnjem času je bilo precej razprav —tudi v najvišjih druž-beno-političnih telesih republike in federacije — o javnem obveščanju, njegovi vlogi in nalogah, možnostih in pomanjkljivostih. Javno obveščanje je sestavni del naše socialistične samoupravne demokracije: brez vsestranske obveščenosti ne moremo zrelo samoupravno odločati niti polnovredno sodelovati pri razvijanju družbe in posameznih dejavnosti. Zato je razumljiva poudarjena družbena skrb za javno obveščanje, za idejno, samoupravno in programsko usmerjenost vsakega glasila. Glasilo delavcev v vzgoji in izobraževanju je del sistema javnega obveščanja in mora upoštevati skupna temeljna pravila te dejavnosti. Njegova posebna vloga pa izhaja iz vloge in nalog vzgoje in izobraževanja v naši družbi, iz potreb prosvetnih delavcev po vsestranski obveščenosti o procesih, ki spreminjajo vzgojno-izobraževalno. področje, o novostih, ki se pripravljajo in uvajajo v tej dejavnosti, o ciljih, uspehih in težavah pri uresničevanju posameznih reformnih nalog. Glasilo prosvetnih delavcev naj bi bilo tudi javna tribuna, odprta demokratična možnost za vse delavce te dejavnosti, da s pisano besedo sodelujejo pri pripravi in oblikovanju posameznih predlogov in rešitev, da z vidika prakse opozarjajo na težave in odprta vprašanja in poročajo drugim o svojih vrednih izkušnjah. Programska usmerjenost, družbena vloga in stvarne možnosti prosvetnih glasil bo osrednja tema letošnjega junijskega srečanja urednikov in novinarjev prosvetnih časopisov republik in pokrajin. Srečanje pripravlja sekcija prosvetnih časopisov skupaj z zveznim odborom sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki republiških in pokrajinskih odborov tega sindikata ter predstavniki nekaterih drugih družbeno-političnih teles. Prosvetni časopisi republik in avtonomnih pokrajin imajo dokaj sorodno programsko podobo. O tem pričajo že njihovi naslovi: Prosvetni delavec ima v Makedoniji svojega dvojnika (Prosveten rabotnik), v Bosni in Hercegovini imajo Prosvjetni list, v Črni gori Prosvetni rad, v Srbiji Prosvetni pregled, na Hrvaškem Školske novine. Naslovi časopisov avtonomnih pokrajin so bolj simbolični: Misao v Vojvodini in Shkendija (kar pomeni iskra) na Kosovem. Domala sto tisoč izvodov znaša skupna naklada vseh prosvetnih časopisov. Večinoma izhajajo na 14 dni, posamezni na 10 dni, nekateri celo vsak teden (Školske novine, Prosvetni pregled). Medtem ko si ponekod prizadevajo —ali pa so to celo že dosegli, da prejemajo obvezno svoje glasilo vsi delavci v vzgoji in izobraževanju (brezplačno ali za simbolično ceno, zato imajo ti časopisi tudi po desetkrat večjo dotacijo kot mi), so drugje — tudi pri nas — sprejeli načelo, da je obveščenost pravica in obveznost vseh, tudi prosvetnih delavcev in zato njim prepuščajo uresničevanje te pravice in obveznosti. V skladu s tem načelom so pri nas na marsikateri osnovni šoli, v precej vzgojno-varstvenih organizacijah in na nekaterih srednjih šolah domala vsi pedagoški delavci naročeni na svoje glasilo. Naročnino poravnajo marsikje delno ali v celoti iz denarja, namenjenega za strokovno izpopolnjevanje. Tako so se odločili glede na to, da so meje med strokovnim obveščanjem o vzgoji in izobraževanju in strokovnim izpopolnjevanjem pedagoških delavcev zabrisane. Obveščenost o novostih na tem področju je sestavina nenehnega izpopolnjevanja in samoizobraževanja. Prav zaradi tega je načrtno širjenje Prosvetnega delavca med delavci v vzgoji in izobraževanju mnogo več kot le izraz pripadnosti nekemu stanu, poklicu in posebni dejavnosti. Za delavce v vzgoji in izobraževanju je nadvse pomembno, da gredo v korak s časom, kritično in ustvarjalno vključeni v razvijanje vzgoje in izobraževanja; da niso samo sopotniki, marveč tudi soustvarjalci sodobnosti in časa, ki prihaja. Morda smo prav zaradi tega vsi skupaj lahko veseli vsakega učiteljskega in vzgojiteljskega kolektiva, ki načrtno skrbi za obveščenost svojih članov in najde čas za spontano ali organizirano razpravo o aktualnih temah, ki jih prinaša naše glasilo. Verjetno pa moramo biti vsi zaskrbljeni zaradi izjemno nizke odzivnosti velikega števila srednješolskih kolektivov na naše letošnje pobude vodstvom srednjih šol in osnovnih organizacij sindikata na teh šolah, naj bi pomagali širiti glasilo med srednješolske učitelje. Naša pobuda je ostala tako rekoč brez odmeva: dobili smo 60 novih naročnikov, medtem ko nekaj tisoč srednješolskih učiteljev ne bere Prosvetnega delavca. Nemara se vsakdo v svojem poklicnem razvoju prej ali slej znajde na razpotju: v eno smer gre lagodnejša pot, brez večjih obveznosti do sebe in svojega napredka, zato pa postaja obzorje čedalje ožje; druga smer je zahtevnejša, vključuje zahtevo po nenehnem širjenju svoje razgledanosti in dopolnjevanju strokovnosti. Zato pa je človekovo obzorje čedalje širše, zanimanje vedno živo in dovolj vsestransko, svežina duha se ohranja vsa leta poklicnega dela, obenem pa smo nenehno vpeti tudi dejavno v tokove svojega časa. Skrb za vsestransko obveščenost in nenehno izobraževanje ni torej le družbena, marveč hkrati tudi povsem osebna zadeva vsakega izmed nas. Je skrb za nas same, za ustvarjalnost našega dela, za našo prihodnost. JOŽE VALENTINČIČ dogodki novosti Novi predpisi — drugačno delo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o izobraževanju naših otrok v tujini v materinem jeziku V zadnjih dveh letih so se v večini zahodnoevropskih držav poslabšale razmere, ki so doslej omogočale vzgojo in izobraževanje otrok naših državljanov v materinem jeziku. Ker ne potrebujejo več tuje delovne sile, pa tudi zaradi gospodarskih težav si države imigracije prizadevajo, da bi zadržale le nujno potrebne tuje delavce in jih čim bolje in čim hitreje vključile v okolje. Ta proces pa je nevaren zato, ker se otroci uče kot prvi jezik — jezik tuje države in ker je zapostavljena pravica do ohranjanja otrokove materinščine. Poleg Švedske se za večje pristojnosti na vzgojno-izobraževalnem področju zavzemajo tudi druge zahodnoevropske države, ki odločajo o času in vsebini dopolnilnega pouka v materinščini. To pa hkrati pomeni nadzor in manjše denarne obveznosti tujih držav. Navedeni pritiski ogrožajo nacionalno identiteto naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, in pospešujejo asimilacijo. Kljub nenehnemu prizadevanju vseh pristojnih dejavnikov v Sloveniji in precejšnji vsoti denarja, ki ga namenja naša republika za izobraževanje na tem področju, ni želenih uspehov. Doslej smo dosegli največ uspehov pri dopolnilnem pouku v osnovni šoli, ne moremo pa biti zadovoljni s predšolsko vzgojo in z vzgojo mladine. O vsem tem so zavzeto razpravljali na nedavni seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ko so prebirali poročilo o izobraževanju naših državljanov v tujini in o delu koordinacijskega odbora za ta vprašanja v letu 1982. Koordinacijski odbor je opozoril, da je treba zaradi spremenjenih razmer v tujini znova proučiti veljavne učne načrte, jih spremeniti ali dopolniti po dogo- voru na medrepubliški ravni. V razpravi so poudarili, kako pomembni so obiski učiteljev iz tujine, še posebno zaradi stikov z domovino. Menili so, da je zelo pomemben odnos šol in vrtcev do otrok, ki se vračajo v domovino, in ugotavljali, da večina osnovnih šol organizira številne oblike pomoči učencem iz tujine; vse premalo pa so se za to zavzele srednje šole. Po mnenju koordinacijskega odbora je treba nameniti več pozornosti delu s starši otrok, ki bivajo v tujini, še posebno zato, ker pestijo le-te v zadnjem času gmotne težave in zanemarjajo skrb za vzgojo otrok v materinščini. Opozorili so tudi, da si moramo prizadevati za čim bolj usklajeno delovanje vseh republiških dejavnikov, ki skrbijo za izobraževanje v tujini in za še učinkovitejše medrepubliško sodelovanje na tem področju. Slišali smo predlog, da je treba dopolniti programe, spreminjati vsebino in prilagoditi oblike dela, še posebno za tiste otroke, ki so rojeni v tujini, saj nekateri od njih sploh ne govore slovensko. Za učitelje v tujini je poskrbljeno, da se bodo izobraževali na seminarjih, ki jih pripravlja Zavod SRS za šolstvo. Zvedeli smo, da se v tujini počasi vendarle uveljavlja nova oblika dela v predšolski vzgoji. V to dejavnost poskušajo vključiti prizadevne družbene delavke, ki se dopolnilno izobražujejo na seminarjih. Menili so, da moramo to novo obliko dela še nadalje širiti in dobro pripraviti tudi poletni tečaj slovenskega jezika za mladino po osnovni šoli. Letos bodo prvič pripravili tak tečaj, na katerem bodo mladi spoznavali domovino, njeno zgodovino in kulturo. TEA DOMINKO Kdaj osrednja medioteka? Filmskovzgojni delavci v Sloveniji želijo opozoriti vse republiške organizatorje vzgoje in izobraževanja ter kulture, da smo doslej zanemarili področje, ki je zelo pomembno za filmsko vzgojo, pa tudi za splošno pedagoško in kulturno delo. Nimamo namreč osrednje slovenske me-dioteke. Izobraževalnega dela si ne moremo predstavljati brez učbenikov, zato ne smemo pozabiti, da je zdaj obdobje številnih vizualnih informacij in kulturnih dosežkov. V našem stoletju je nastala že obsežna kulturna dediščina na vizualnem področju, ki bi morala biti dostopna vsakomur, še posebno vzgojiteljem pri šolskem in obšolskem delu. Ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je uporaba vizualnih informacij pri izobraževalnem delu in kako zelo lahko vpliva na splošni gospodarski razvoj kake dežele, pa tudi vsega sveta. Zato lahko razumemo, kako potrebna bi bila osrednja medioteka tudi za našo republi-■ ko. Vzgojno-izobraževalne organizacije se zavedajo, kako pomembna je vizualnost za prenašanje informacij. Skoraj vsaka šola ima filmski projektor in že v vsaki tretji šoli imajo videorekorder. Zdaj ustanavljajo občinske medioteke že v Mariboru, Ptuju, Titovem Velenju, na Jesenicah in deloma tudi v Novi Gorici, nujna pa bi bila tudi osrednja medioteka, ki bi pove zovala kulturne in izobraževalni organizacije. Kako dobiti denar za osrednje medioteko? Na to vprašanje n težko odgovoriti, če vemo, da ji ostalo leta 1982 samo ob pro jektu šolske televizije 120 mili jonov din neizrabljenih. Na volje bi lahko ostal tudi denar, ki so g; morale plačati šole ob nakupi naprav za uporabo šolske televizije; kar 200 milijonov dinarje\ so namreč porabile za carino ir druge dajatve, katerih bi bik sicer oproščene, če bi bil organiziran nakup v republiškem merilu. To bi bila ena izmed naloj; osrednje medioteke. In ne nazadnje: osrednja medioteka b poskrbela, da bi bile vse šolske oddaje prevedene v slovenščino kot določajo zakoni. Komite za kulturo je svoj čas ustanovil komisijo, ki naj bi pripravila osrednjo medioteko, ni pa znano, ali se bo zamisel uresničila. Delavci v filmski vzgoji pozivajo Republiški komite za kulturo, da objavi, kaj je naredila ta komisija, hkrati pa pozivajo Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in Izooraževalnc skupnost Slovenije, naj sodelujeta pri tem delu tako, da bi ga lahko skupno in čimprej opravili. Želijo, da bi njihova prizadevanja podprla tudi republiška konferenca SZDL in tako pomagala uresničiti zamisel o ustanovitvi osrednje medioteke na Slovenskem. ; I > J I' « .. Načrt z mnogimi neznankami K enotnemu sistemu izobraževanja pedagoških delavcev Priprava programskih zasnov, skupaj z njimi pa tudi temeljnega načrta za celotno izobraževanje po osnovni šoli, je v nekaterih usmeritvah potekala brez večjih težav. V pedagoški usmeritvi gre s to pripravo mnogo težje. Od leta 1 979, ko je bila pripravljena prva začasna programska zasnova za izobraževanje pedagoških delavcev, do danes je bilo namenjenih temu vprašanju že nešteto sestankov različnih strokovnih in družbeno-političnih teles. Za naš način lotevanja zapletenih nalog v vzgoji in izobraževanju je nemara že kar značilno to, kar se dogaja s pripravo programskih zasnov: v vseh teh letih nismo prišli do temeljite in celostne strokovne študije, v kateri bi razčlenili dosedanji sistem izobraževanja pedagoških delavcev, njegove dobre strani in pomanjkljivosti ter prikazali podobo novega sistema z vsemi pričakovanimi rešitvami in možnimi alternativami in hkrati predvideli potek potrebnega preoblikovanja vseh šol, ki uspo-sabl jajoza delo v vzgoji in zobra-ževanju. Nekatere delne študije so sicer pojasnile posamezne neznanke, ostalo pa jih je še precej. Od tod tudi zadržanost, previdnost in celo nasprotovanja posameznim zamislim v razpravah o teh vprašanjih. O njih je te dni dvakrat razpravljal tudi strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Kaj spremeniti v srednjem pedagoškem izobraževanju Predvideni prehod na višješolsko izobraževanje vzgojiteljev za predšolsko vzgojo ter razrednih in predmetnih učiteljev za osnovne šole - do tega naj bi prišlo najkasneje leta 1990-91 - zahteva programsko preureditev ustreznih usmeritev in smeri srednjega izobraževanja. Poleg sedanjih srednjih pedagoških šol in njihovih treh smeri (za razredni pouk, za družboslovje in naravoslovje) pripravljajo delno tudi za vpis na pedagoške smeri višjih in visokih šol srednje šole družboslovne usmeritve ter šole naravoslovno-matematične usmeritve. Nekaj kandidatov prihaja na pedagoške šole tudi z drugih srednjih šol. Odprta je alternativa: ali združiti programe navedenih usmeritev ali vključiti tudi v programe naravoslovno-matematične in družboslovne usmeritve nekatere temeljne pedagoške predmete ter tako bolje pripraviti kandidate za kasnejši pedagoški študij. Na prvi pogled je odgovor preprost, vendar samo na prvi pogled. Ali bomo imeli zato poleg srednjih pedagoških šol tudi srednje družbo-slovno-pedagoške in srednje na-ravoslovno-pedagoške šole, ali pa bomo srednje pedagoške šole zožili na pripravo za študij predšolske vzgoje in razrednega pouka, da se ne bi programi (na-ravoslovno-matematični in družboslovni) podvajali? Naši želji po popolni urejenosti nasprotuje tudi naraven pojav, da se nekateri učenci ne morejo dokončno odločiti za poklic že pri 14 letih, temveč šele po končani srednji šoli. Zato se del diplomantov srednjih pedagoških šol preusmeri v nepedagoške programe, del diplomantov sedanje naravoslovno-matematične in družboslovne usmeritve pa se bo zagotovo usmeril v visokošolske programe, ki pripravljajo za delo v vzgoji in izobraževanju. Navpična prehodnost, ki ji namenjamo tolikšno pozornost, torej ni vse, saj ne more nadomestiti niti izključiti takoimenovane horizontalne prehodnosti. Bistveno je, da omogočimo tistim, ki se preusmerijo, vsestransko poklicno usposobljenost. Skupno ali ločeno izobraževanje predmetnih učiteljev? Medtem ko bo izobraževanje učiteljev za razredni pouk imelo tudi pri štiriletnem visokošolskem izobraževanju svoj program, pa je odprto vprašanje, ali bomo po prehodu na visoko izobraževanje pripravljali učitelje splošnoizobraževalnih predmetov za delo v osnovni in srednji šoli v skupnih ali v ločenih programih. Vsebina, cilji in naloge Dajmo besedo znanosti O vlogi raziskovalne dejavnosti Na seji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo so razpravljali o gradivu, ki obravnava vlogo raziskovalne dejavnosti pri oblikovanju in uresničevanju strategije Slovenije v družbeno-gospodar-skem razvoju Jugoslavije. Besedilo, ki ga je pripravil Republiški komite za raziskovalno dejavnost, poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj znanstveno-ra-ziskovalna dejavnost doslej ni več prispevala k našemu razvoju. Odgovor na to vprašanje, ki se je nosti doslej nismo usposobili, da bi postala kakovostna, učinkovita ali natančneje: tovrstna dejavnost ni postala neposredni, sestavni del stabilizacijske politike. Res pa je tudi to, kar ponavljamo že več let, da ni postala sestavina upravljavskega procesa in zato tudi premalo vpliva na odločitve. Za ponazoritev navedimo tale podatek, ki smo ga slišali na seji: V Sloveniji je 4.200 registriranih raziskovalcev, 120.000 ljudi pa se ukvarja z vprašanji upravlja- nja^ Ce na kratko povzamemo predloge iz razprave o gradivu, o katerem bodo razpravljali vsi komiteji, dobimo približno tole podobo: Prav bi bilo, da bi dajala družba več denarja v znanstve-no-raziskovalno dejavnost, znanost pa bi se morala usmeriti v obravnavo življenjskih družbenih vprašanj. Z izsledki raziskav naj bi bili seznanjeni tudi dejavci izoblikoval v razpravi, je kratek Znanstveno-raziskovalne dejav v združenem delu. Vec pozornosti kot doslej bi morali nameniti tudi svetovnim dosežkom in jih prenašati v prakso. Rešiti bi bilo treba vprašanje ustrezne samoupravne organiziranosti v vzgojno-izobraževalnem in znanstve-no-raziskovalnem delu in doseči boljše in usklajeno delovanje. Bolje kot doslej bi se morali povezovati z visokošolskimi organizacijami in določiti nujne razvojne cilje. Na vseh področjih naj bi razpisali podiplomsko izobraževanje za najboljše delavce v združenem delu. Razpravljale! so opozorili, da so raziskovalci hkrati tudi upravljale! svoje dejavnosti, zato ne smemo čakati zgolj na to, da bo na voljo več denarja in nova tehnologija, temveč moramo spodbujati bolj izobražene delavce — take, ki bodo lahko pripomogli k razvoju raziskovalne dejavnosti. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti štipendiranju za znanstveno raziskovalno delo; to naj bi prevzele organizacije združenega dela in tako pospešile eno izmed oblik izobraževanja — podiplomski študij. Te organizacije naj bi po svojih možnostih tudi omogočile visokemu šolstvu, da bi opravljalo raziskovalno delo. In še misel, ki se je izoblikovala iz razprave: Če bi že doslej dali znanosti več besede, se gotovo ne bi znašli v tako težkem gospodarskem položaju in bi lažje poiskali primeren izhod iz težav. splošnoizobraževalnih predmetov v višjih razredih osnovne šole in v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi na začetku srednjega izobraževanja so med seboj povezani; večina mladih naj bi v osnovni šoli in na začetku srednjega izobraževanja dobila celostno splošno izobrazbo. To pomeni, da bodo učitelji splošnoizobraževalnih predmetov tako na višji stopnji osnovne šole kot na prvi stopnji srednjega izobraževanja pred zelo podobnimi nalogami in težavami in jih je treba zanje temeljito pripraviti. Podcenjevanje pedagoškega, psihološkega in posebnega metodičnega znanja bi vodilo v slabšo usposobljenost učiteljev za delo v reformirani srednji šoli, k njeni nižji izobrazbeni in vzgojni učinkovitosti. Ob teh jasnih predpostavkah pa ni pojasnjen potek preobrazbe pedagoških akademij in ustreznih fakultet in visokih šol, ki bo vodila k enotnemu sistemu izobraževanja pedagoških delavcev. Prav ta neznanka zbuja med visokošolskimi učitelji negotovost in nerazpoloženje, pa čeprav jim povedo, da bo dela za vse dovolj in da bodo imeli dovolj časa za pridobitev akademskih naslovov, če jih še nimajo. Enopredmetni ali dvopredmetni študij? V dosedanji praksi so imeli predmetni učitelji v osnovnih šolah večinoma dvopredmetno izobrazbo, izobraževanje srednješolskih učiteljev pa je bilo pogosto samo enopredmetno. Kako naj bi bilo v prihodnje, ko bo za vse veljal štiriletni visokošolski študij, še zlasti, če bo le-ta imel skupen temeljni program, ki se bo notranje cepil na osnovnošolsko in srednješolsko smer? Tudi tu ostajajo neznanke. Medtem ko se v naši republiki ogrevamo na splošno za dvopred-metnost (zaradi lažje zaposlitve, potreb manjših šol ipd.), se nekatere druge republike bolj zavzemajo za enopredmetnost. V nekaterih strokah (npr. v matematiki ali kemiji) je štiriletni študij sam po sebi dovolj zahteven, da bi ga bilo težko povezati z drugim predmetom in bi dvopredmet-nost lažje dosegli z dodatnim podiplomskim študijem. Tudi nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje v stroki postaja vse bolj zahtevno in zahteva celega človeka. Te zahteve so tembolj jasne, če mislimo na srednješolskega učitelja matematike v na-ravoslovno-matematični usmeritvi ali na učitelja kemije v sestavu strokovnih predmetov kemijske usmeritve. Nekateri napovedujejo, da bomo imeli v te namene v prihodnosti v srednjih šolah vse več učiteljev, ki bodo imeli 'a seboj tudi podiplomski štu lihi Skupaj s stroko ali ločen eIi od nje? V mnogih visokošolskih gramih se izobražujejo študf ^ 1 . - • . - W tako za pedagoške kot za dri poklice iste stroke. Tudi v | hodnje ne bi kazalo imeti v sameznih strokah med se preveč ločenih smeri in prog mov, saj moramo zagotoviti plomantom več možnosti za klicno usmeritev in preusm? tev, pot iz šole v proizvodnjo ^ v raziskovalno in drugo dej nost ) ter nazaj pa naj bi bila < J prta. Bistveno je, da prihodn) pedagoškim delavcem orno! čimo že med izobraževanjem po diplomi, da si pridobijo trd pedagoško andragoško, psiho ško, sociološko in posebno n todično znanje. Povezovanje strokovne in ) dagoško-andragoške izobrazi zahteva v vseh teh primef tesno sodelovanje med Posebi izobraževalno skupnostjo za [ dagoško usmeritev in drugii izobraževalnimi skupnosti tako pri pripravi programov " pridobitev strokovne izobrazi, kot tudi programov izpopolnji vanja. Pedagoško področje je j svoji naravi interdisciplinarno se mora povezovati z drugi« strokami. Z njimi deli odgovo nost, ne sme pa jim je odvzem ti, ko gre za pripravo pedagošk in andragoških delavcev, za p trebe posameznih strok in dročij združenega dela. Pri vsem tem ne gre prezrl količinskih podatkov o potrebi po posameznih vrstah pedag11 ških delavcev, ki naj usmerja načrtovanje nadaljnjega razvo pedagoškega šolstva, vpisa šti dentov in števila diplomant« posameznih smeri. Po podatk Zavoda SRS za šolstvo je bi lani v osnovnih šolah zaposlen čez 13 tisoč učiteljev (5722 i razrednem pouku, 6266 [ predmetnem pouku in 1330 podaljšanem bivanju), na sre njih šolah pa je bilo zaposlen 5537 učiteljev. Obnavljanje c lotnega kadrovskega sesta osnovnih in srednjih šol, ki se f učiteljih splošnoizobraževaln predmetov razveji na manjše, ( učiteljih strokovnoteoretičfl predmetov in praktičnega poul pa na večje število smeri in pok cev, predpostavlja pretehtal načrtovanje vpisa ter zmogljiv sti šol. Ali so zmogljivosti vsi kadrovskih šol povsem prilag jene prihodnjim potreban Kakšne so stvarne potrebe ( posameznih vrstah predmetn učiteljev? Tudi to so, vsaj do d1 ločene mere, še danes neznank JOŽE VALENTINČIČ Vabilo čil Rd_eči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema obči« ski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist R" odgovoren za krvodajalstvo. Dajanje krvi je odraz humanosti in solidarnosti, zato pričakujerifc na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi. JUNIJ 1983 ZAGORJE ČRNOMELJ RAVNE NA KOROŠKEM RADLJE OB DRAVI IDRIJA ILIRSKA BISTRICA ŠKOFJA LOKA KORENA PESNICA ..L-V_ 7., 8. 9., 10. 13., 14., 15., 16. 17., 18. 21., 22., 23., 24. 27. 28., 29., 30. 2. 10. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE ; gospodarske zveze iz Trsta e 0ris Race je na nedavnem ti-,g '°vnem sestanku v Cankarje-j :ra domu poudaril, naj bi kul- II ltni dnevi pomenili pregled slo-^tiske kulturne dejavnosti »od ,: °rošcev do Koroške« to po- leai od zadnje slovenske vasi ! ('°rošci v miljskih hribih pa vse nj° avstrijske meje. q( * kulturnih dnevih so se pred-n 'ivili slovenski kulturni ustvar--(1 lei vseh območij skupno, ne 0 ede na politično in svetovnona-n )rsko opredelitev. Širša zgodo- lnska razstava o dejavnosti Slo- 1 incev v Italiji, od naselitve do ^l^ašnjih dni, ki je tokrat zaradi e, lsovne stiske odpadla, bo — kot l„ Povedal Boris Race — v pri-j ^dnjih letih zajela dejavnosti ,j,0Venskih kulturnih društev, 75 jj * dejavnosti tržaškega poklic- ega gledališča in vso pestro de-z| lvnost na kulturnem področju v 1ji^u fašističnega nasilja, v po-, j °jnem obdobju pa do danes. |0 ‘^a tiskovnem sestanku smo j/edeli, da je v Italiji zelo ži-^‘hna tudi slovenska likovna de-n vnost. Predsednik Sveta slo-inskih organizacij Marko Pau- P p.« lin je povedal, da je v Društvo zamejskih likovnikov včlanjenih 63 umetnikov, 35 pa je članov Društva beneških umetnikov. Ker je letošnja razstava zajela le ožji krog likovnih ustvarjalcev, bodo prihodnje leto pripravili širšo likovno razstavo — potovala bo po vsej Jugoslaviji — kot podobo zamejske likovne ustvarjalnosti v zadnjih desetih letih. Glavni urednik knjižnih izdaj v zamejstvu Marko Kravos pa je poudaril, da je v zamejstvu izšlo v zadnjem desetletju 80 leposlovnih knjig, v periodičnem tisku pa izhaja v slovenskem jeziku približno 60 izdaj. KULTURNI DNEVI SLOVENCEV IZ ITALIJE so se začeli 27. maja z likovno razstavo Likovni izrazi, na kateri se je predstavilo s svojimi deli šest pomembnejših likovnih umetnikov slikarjev in grafikov: Prešernova nagrajenca Lojze Spacal in Avgust Černigoj, Rudolf Saksida, Klavdij Palčič, Franc Vecc-hiet in Marjan Kravos. Razstavo je obogatil s pesmijo tržaški oktet. Razstava bo na voljo obiskovalcem v Cankarjevem domu do 8. junija. Na dan, ko so jo odprli, je bil še večer s slovenskimi književniki iz Italije. Veter z morja, na katerem je sodelovalo 'devet zamejskih književnikov. 28. maja zvečer so na prireditvi Skrinja orehova — prenašala jo je ljubljanska televizija — predstavili značilnosti kulturnega izročila Primorske v plesu. retji kongres manjšinskih Organizacij in sindikatov bi ig' I **' Letošnjega marca je bil v Bar-'f1 Ioni tretji kongres manjšinskih ■, Mikatov in organizacij. Tako 0 lo se ponovno srečali pred-:rl Ovniki sindikata francoske 1 frijšine SAVT iz doline Aoste, ! 'idikata slovenske šole iz Trsta, 0 SGB iz Južne Tirolske, Furlan-e Jega gibanja (Movimento Friu-!I1 )> Okcitancev iz okolice Cunea c Torina (manjšina šteje a to.000 ljudi). Poleg italijanskih 1 ‘injšin so bile na kongresu za-i*1 °pane še druge evropske mahj-P ‘'e, kot so Baski, Korzičani in :n. iveda predstavniki sindikata L’ Oc (Sindicat de Ouadres de K 3talunya), ki je bil naš gostitelj. ^ Kongres se je začel 6. marca v “ 10. uri v modernem hotelu s XPo. Na kongresu je sprego-S13ril po en predstavnik vsake za-111 °pane manjšine; na kratko je f Pisal delovanje manjšinske or-a Alzacije in težave, ki jih mora Omagovati manjšina. Tako spoznali dejavnost katalon-,ega delavskega sindikata Sin-de Ouadres de Catalunya, 1 'ma več sto tisoč članov. Katarska manjšina šteje 8.000.000 "'mbivalcev, ki imajo precejšnjo ‘'mostojnost na šolskem porečju in v javnem življenju. V rradih in javnih ustanovah pre-Faduje dvojezičnost, dvojezični P tudi napisi na javnih ustano-iah, seveda pa Katalonci zahte-iirajo še -večjo samostojnost. So jifdi gospodarsko močni, ker ajo precej industrije v svojih Lah. O težavah manjšine je 'ovoril tudi predstavnik Baskov, 1 je zahteval zanje večjo samo-Nnost. Povedal je, da terori-lična organizacija ETA slabo [Pliva na gospodarsko plat deže-L' Slabo je tudi to, da manjšina 1 enotna. Prizadevanja manjši-e> da bi si pridobila samostoj-°aL ovirajo nameni kar treh eejih političnih struj. Spregovorila sta tudi pred-rvnika sindikata SAVT in JSGB in orisala delovanje sin-Lata in položaj manjšine. Sin-Utat iz Aoste si prizadeva ustaliti francoske šole v dolini .osti, kjer zdajšnja dvojezična . 'a nima uspeha in francoski {.‘'■L počasi umira. Predstavniki [klanskegagibanja in Okcitanci fj Povedali, da se manjšina šele paj prebuja in zahteva več pra- pesmi in besedi. Na kulturnih dnevih je nastopilo tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta s predstavo Alojza Rebule Hribi, pokrijte nas; okrogla miza Živeti kulturo, ki je bila 30. maja, pa je združila v ustvarjalnem dialogu predstavnike ustvarjalcev in kulturnih ustanov iz Trsta, Gorice, Benečije in Slovenije, ki so se pogovarjali o problemih slovenske kulture v Italiji. Ob kulturnih dnevih si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo leposlovnih del slovenskih avtorjev v Italiji in slovenskega periodičnega tiska, spominsko razstavo ob 120-letnici Ivana Trinka, 100-letnici Ivana Preglja in 90-letnici Iga Grudna, ki jo je pripravila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Bogat spored kulturnih dni, ki je zbudil v Ljubljani veliko zanimanja, bo gotovo veliko prispeval k spoznavanju pestre kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji in hkrati izpričal tesno povezanost in enotnost slovenske kulture, ki ji nobena meja ne more zavreti uspešne rasti. ' TEA DOMINKO Delo siikaija Rudolfa Sakside Smotrna delitev denarja vic, kajti Italija teh dveh manjšin ne priznava. Predstavnik Sindikata slovenske šole v Italiji je opisal položaj teh šol in opozoril, da slovenska manjšina zahteva, naj odpro slovenske šole tudi v Videmski pokrajini, kjer živi veliko Slovencev. Slovenci zahtevajo od države tudi globalno zaščito in samostojnost slovenske šole v deželi Furlaniji — Julijski krajini. Popoldne so se v prostorih katalonskega sindikata srečali predstavniki manjšin, ki so sestavili sklepni dokument in ponovno potrdili sklepe dveh prejšnjih kongresov (bila sta lani maja v Aosti in avgusta v Cuixa v Pirenejih). V dokumentu poudarjajo enotnost vseh manjšinskih sindikatov in organizacij, pa tudi to, naj se zdajšnja sestava članov mednarodne manjšinske organizacije razširi na nove člane, okrepi naj se delovanje te organizacije. Predstavnik Sindikata slovenske šole je predlagal, naj bi povabili na prihodnji kongres tudi predstavnike manjšin, ki živijo v Jugoslaviji, med temi najprej italijansko manjšino iz Istre. Sindikat slovenske šole bo skušal navezati stike z italijansko manjšino v Jugoslaviji in z madžarsko. Baski so zagotovili, da bodo navezali stike zlrci in Škoti. — Vsaka manjšina lahko pristopi k mednarodni manjšinski organizaciji ne glede na politično in ideološko pripadnost. — Treba je natančno določiti odnose z evropskimi in nacionalnimi sindikalnimi organizacijami. — Zagotoviti je treba moralno in denarno pomoč, za nastanek novih sindikalnih organizacij tam, kjer jih še ni. Ustanovili bodo poseben organizacijski odbor, ki bo skrbel za stalno obveščanje. Na koncu sestanka so določili datum za 4. kongres, ki ga bo organizira! ASGB in bo ob koncu avgusta letos v Bocnu. Kongres se je končal 7. marca s sprejemom vseh predstavnikov manjšin pri deželnem guvernerju. Kongres je potrdil pravilo, da je moč v enotnosti in da je vsak boj lažji, če ga bojujemo s skupnimi močmi. MARKO PAULIN Na nedavni seji odbora skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije za razvoj družbenega varstva otrok in odbora za svobodno menjavo dela so člani zavzeto obravnavali številna strokovna in finančna vprašanja, ki zadevajo to področje. Ob razpravi o strokovnih vprašanjih so delegati med drugim dali pobudo, naj bi Zavod SRS za šolstvo pomagal s strokovnimi nasveti pri vzgoji predšolskih otrok Romov, da bi čim-hitreje rešili težave, ki jih ima glede tega dolenjsko območje. Hkrati so opozorili, da ne bo zadoščal denar, ki ga v ta namen predvideva letošnji finančni načrt Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Delegati so menili, da je treba nameniti temu vprašanju ustrezno pozornost v občinskih skupnostih otroškega varstva, kjer se izvajajo ti programi. Slišali smo tudi pobudo skupnosti otroškega varstva — delegati so jo sprejeli kot sklep — naj bi Zavod SRS za šolstvo pripravil smernice za delo s predšolskimi otroki Romov. Po sklepu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev bo izbrana strokovna komisija, v kateri bo tudi član skupnosti otroškega varstva, presodila program za izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok na višji stopnji. Največ pozornosti pa so delegati namenili razpravi o predlogu za sofinanciranje programov in nalog v letu 1983. Komisija, ki je pripravljala predlog, je opravila zelo zahtevno delo, ker je prejela veliko več vlog za sofinanciranje v letu 1983, kot je v ta namen predvidenega denarja v letošnjem finančnem načrtu Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Oba odbora sta poglobljeno obravnavala predlog in ob ustreznih obrazložitvah odobrila predlagano sofinanciranje programa in nalog. Ob koncu letošnjega leta pa bodo morali vsi nosilci programov in nalog predložiti pisno poročilo o delu in porabi denarja. Tisti, ki še niso predložili poročil za lansko leto, ne bodo prejeli denarja, dokler ne bodo izpolnili te obveznosti. Delegati so med drugim sklenili, da morajo vsi, ki opravljajo študije in naloge na področju predšolske vzgoje in varstva otrok, tesno sodelovati s strokovnim svetom SRS za vzgojo in izobraževanje. Le tako bo namreč mogoče uresničevati dejavnosti, usklajene z zahtevami strokovnega sveta, ki je sprejel vzgojni program za predšolsko vzgojo. Delegati so se dogovorili, naj bi denar, namenjen tečajem za dopolnilno izobraževanje kuharskega osebja-delavcev, ki pripravljajo hrano v vzgojno-varstvenih organizacijah (in v osnovnih šolah, kjer pripravljajo hrano tudi za vrtce) prispevale neposredno zainteresirane vzgojno-varstvene organizacije in občinske skupnosti otroškega varstva. Člani odborov so obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o financiranju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok naših državljanov, ki začasno delajo in prebivajo v tujini. T. D. Henry Moore: Šest kiparskih zamisli, 1979 dogodki novosti Zgodovina ne sme prezreti________ Združenje jugoslovanskih prostovoljcev v španski republikanski vojski v letih 1936 —1938 je pred kratkim poslalo pismo medrepubliško-pokrajinski komisiji za reformo izobraževanja, hkrati pa tudi vsem prosvetnim časopisom. V pismu se zavzema za ustreznejšo obravnavo španske državljanske vojne in deleža, ki so ga v njej imeli naši španski borci, v učnih programih in v skupnih programskih jedrih osnovnega in srednjega izobraževanja. V vzgojno-izobraževalnih programih morajo imeti ustrezno mesto NOB in socialistična revolucija, pa tudi priprava te revolucije. V obdobju pred revolucijo je KPJ ustvarila idejne, organizacijske in kadrovske temelje za kasnejši oboroženi boj. V tem obdobju imata pomembno mesto, kot je večkrat poudaril tudi tovariš Tito, proti- fašistični boj in udeležba naših delavcev, študentov in intelektualcev v mednarodnih brigadah v španski državljanski vojni, saj je bil to prvi oboroženi spopad s fašizmom, prvi upor svobodoljubnih in demokratičnih sil sveta proti njegovemu pohodu. Združenje jugoslovanskih prostovoljcev v španski republikanski vojski opozarja, da je to dogajanje premalo poudarjeno v naših programih in učbenikih in da bi morali temu delu naše preteklosti in deležu bivših španskih borcev nameniti več pozornosti. Združenje ob tej priložnosti sporoča, da je izšla pri beograjski založbi Jugoslavijapublik šesta izdaja knjige Krv i život za slo-bodu. V njej so tudi izvirne reprodukcije iz prve izdaje, ki je izšla v Barceloni leta 1938. Združenje je dalo pobudo, da bi bila knjiga prevedena tudi v slovenščino. Novica za glasbene pedagoge Pionirski dom Marko Oreškovič v Zagrebu, Park Ribnjak 1, razpisuje nagradno tekmovanje iz glasbeno-Iiterarne ustvarjalnosti mladih. Tekmovanja se lahko udeležijo pionirji in mladinci do 17. leta starosti. Skladbe z besedilonrje treba poslati Pionirskemu domu do 5. 9. 1983. Priložiti jim je treba besedilo (v treh izvodih), delovni posnetek skladbe na kaseti ali magnetofonskem traku (glas in spremljava) ter po možnosti notni zapis. Skladbe ne smejo biti prej izvedene niti besedila poprej objavljena. Avtorji lahko pošljejo tudi po več del. Skladbe, ki jih bo žirija izbrala, bodo predstavljene javnosti na sklepni prireditvi v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Glasbenim pedagogom se tako nudi priložnost, da spodbudijo mlade talente, ki bodo sodelovali in se izkazali na tem medrepubliškem tekmovanju. Natančnejša pojasnila lahko dobite pri vodstvu Pionirskega doma, Zagreb, telefon (041) 272-778. Vojakinje in oficirke Letos bomo začeli uresničevati ustavno načelo, ki pravi, da velja vojaška obveznost za vse državljane SFRJ. Zdaj se bodo lahko vključile v JLA tudi ženske in postale vojakinje in oficirke. Že dozdajšnji zakon o vojaški obveznosti iz leta 1977 je omogočal ženskam, da so se usposabljale v enotah JLA od dveh do šest mesecev, od letošnjega julija pa se začenja prostovoljno usposabljanje žensk za dolžnosti vojakinj, nižjih oficirk in rezervnih oficirk. Če bodo ženske zdravstveno ustrezale, bodo upoštevali vse njihove želje po usposabljanju glede na izbiro vojaškega rodu, službe ir. položaja. Delale bodo lahko v pehoti, topništvu, v topniško-raketnih enotah, pri letalstvu, pomorstvu, inženirstvu, zvezah, v atomsko biološko kemični obrambi, v tehniški službi kopenske vojske, v sanitetni službi, tehniški službi vojne mornarice in PLO, v intendant-ski in prometni službi. Izbrale si bodo lahko tudi čas usposabljanja v enem izmed treh četrtletij v letu. Ženske se bodo usposabljale za vojakinje mornarske in nižje oficirke nekaj manj kot tri mesece, šest mesecev pa se bodo morale usposabljati za rezervne oficirke (za dolžnosti komandirk vodov, referentk v intendantski, sanitetni in prometni službi, zdravnice raznih smeri, za poli-tično-partijske organe in za učiteljice v vojaških šolah), tako da bodo tri mesece obiskovale voja- ško šolo, druge tri mesece pa bodo opravljale staž v ustreznih enotah JLA. Čeprav je usposabljan je žensk prostovoljno, pomeni hkrati posebno obliko vojaške obveznosti. Usposabljati se morajo toliko časa, kolikor je predvideno po programu. Ko vstopijo v JLA, imajo vse pravice in obveznosti: nosijo uniformo, ravnajo se po zahtevah vojaške discipline (enako kot vojaki), izpolnjujejo ukaze itn. Po končanem usposabljanju dodelijo ženske vojaškim enotam JLA in enotam teritorialne obrambe glede na dolžnosti, za katere so se usposobile. Usposabljanje žensk bo veliko pripomoglo k podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter izboljšalo kakovost obrambne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Že doslej si je veliko učenk želelo izbrati obrambni poklic, vendar to ni bilo mogoče. Zdajšnja možnost pa hkrati nalaga vsem pedagoškim delavcem, da motivirajo in ustrezno usmerjajo učenke in učence v obrambno usposabljanje za našo armado. Vključevanje žensk v našo armado potrjuje pravico, ki so si jo izbojevale ženske v naši revoluciji, hkrati pa dokazuje, da so ženske enakopravne tudi pri obrambi naše samoupravne družbene skupnosti. IVAN HREN Priznanja za delo Pred prvomajskimi prazniki je biia na Zavodu SR Slovenije za šolstvo posebna slovesnost. Šestnajst pedagoških delavcev zavoda je dobilo državna odlikovanja, ki jim jih je podelilo predsedstvo SFRJ z ukazom št. 7 z dne 22. 2. 1983. Mnogi odlikovanci so bili s svojim osebnim delom in prizadevanjem idejni nosilci reformnih prizadevanj na področju vzgoje in izobraževanja tako v osnovni šoli kot v usmerjenem izobraževan ju. Mnogi od njih so sodelovali pri pripravi učnih na-' Črtov, izpopolnjevanju pedagoških delavcev, pri delu z ravnatelji, vodenju aktivov, uresničevanju projektov, npr. modernizacije osnovnošolske matematike, usmerjali so delo pri uvajanju in utrjevanju celodnevne osnovne šole ter opravljali druge naloge ha področju pedagoškega svetovanja in nadzora. Nič manj. odgovorne niso bile naloge pri pripravah na uvedbo usmerjenega izobraževanja. Mnogi so sodelovali pri oblikovanju koncepta, pri pripravi Smernic za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, učnih načrtov,' pri pripravah in usposabljanju učiteljev za izvedbo te tako zelo odgovorne družbene naloge ter pri pripravi učbeniških gradiv, opremljanju učilnic in podobnem. Nekateri pa že zdaj spremljajo prve korake reforme. Odlikovanci so bili tudi družbenopolitični delavci, sodelovali so pri delu na območju, v katerem živijo, delajo in ustvarjajo. Marsikje so morali orati ledino in si zelo prizadevati za doseganje družbenih ciljev in uresničenje smotrov v vzgoji in izobraževanju. Odlikovanja sta jim podelila direktor Zavoda SR Slovenije za šolstvo mag. Janez Sušnik in pomočnik predsednice republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Peter Winkler. Red dela z zlatim vencem so dobili: Andrej Česen, Miroslav Faletov, Jelica Mesesnel, Jože Trček in Ciril Čelhar. ANDREJ ČESEN je bil več let ravnatelj ekonomskega šolskega centra v Novem mestu. Veliko je pripomogel k urejanju šolstva v lesarstvu, vodil je poklicno šolo v Škofji Loki in sodeloval pri organizaciji višje lesne šole v Ljubljani. Kot pedagoški svetovalec na Zavodu SR Slovenije za šolstvo si je prizadeval za razvoj šol za lesarstvo, promet in zveze. Nekaj časa je bil zaposlen na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, kasneje pa je opravljal naloge pedagoškega vodja šolskega centra RSNZ v Tacnu. Zavzeto si je prizadeva! tudi za razvoj delavskih univerz in skrbel za izobraževanje odraslih. Ime MIROSLAVA FALE-TOVA je tesno povezano z delom na koroškem območju. Miroslav Faletov spada v rod, ki je oral ledino v vzgoji in izobraževanju po osvoboditvi. Več kot 30 let je bil pedagoški svetovalec, 19 let pa predstojnik organi- stvo. DRAGO NOVAK DARILO SLOVENSKIH PIONIRJEV SOVRSTNIKOM V NAMIBIJI Slovenski pionirji so 24. maja predali predstavnikom osvobodilnega gibanja SVV APO v Pionirskem domu v Ljubljani komplete šolskih potrebščin za sovrstnike v Namibiji. V tednu solidarnosti z namibijskimi sovrstniki, ki je bil v decembru 1981, so slovenski pionirji s prodajo voščilnic in z drugimi akcijami zbrali 300.000 din. S tem denarjem so pripravili v sodelovanju z Mladinsko knjigo, ki je natisnila na ovitke pozdrave slovenskih pionirjev namibijskim šolarjem, 2000 kompletov šolskih potrebščin. Ob tej priložnosti, kjer so znova dokazali svojo solidarnost s sovrstniki v še neosvobojenih deželah, so slovenski pionirji pripravili pester kulturni spored. SREČANJE PIONIRJEV ZGODOVINARJEV »Mladina pri obnovi domovine« zacijske enote Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Dravogradu. Zaradi vsestranskega dela v vzgoji in izobraževanju je dobil že leta .1968 Žagarjevo nagrado. Več let je priznan družbenopolitični delavec na koroškem območju. y JELICA MESESNEL je bila že med vojno aktivistka OF. Takoj po vojni je odšla na Primorsko in nato v Vršac. Po vrnitvi v Slovenijo je delala več časa v osnovnih šolah, kjer se je uveljavljala pri delu s starši. Več let je delovala na Zavodu SR Slovenije za šolstvo in si veliko prizadevala za razvijanje osnovne šole. predvsem za posodabljanje vsebin,- oblik in metod dela, uveljavljanje novih odnosov v vzgojno-izobraževalnem procesu in za uveljavljanje novih zakonov. Svoje bogato znanje je prenašala na učitelje in ravnatelje ter vplivala na nadaljnjo rast in razvoj osnovnega izobraževanja. Posebno veliko je naredila pri projektih za preobrazbo vzgojno-izobraževalnega dela in z raznimi sestavki obveščala pedagoške delavce in javnost o stanju, napredovanju in problematiki osnovnega izobraževanja. JOŽE TRČEK je najprej delal v poklicni svetovalnici v Kopru, nato v Vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku. Nekaj časa je deloval v nanovo ustanovljenem Centru za socialno delo v Kranju, nato pa na Zavodu SR Slovenije za šolstvo doleta 1982. Veliko je naredil za izobraževanje odraslih, saj je s svojim bogatim znanjem sodeloval pri različnih oblikah izobraževanja. Napisal je več strokovnih prispevkov in samostojnih publikacij. Prav tako kot strokovno delo je pomembno tudi njegovo delo na družbenopolitičnem področju. CIRIL ČELHAR je bil borec 3. Prekomorske udarne brigade. Po vojni je najprej poučeval v Padni v kombiniranih oddelkih. Nekaj časa je bil v Borštu pri Marezigah, kjer je sodeloval v delovnih akcijah za obnovo. Veliko je naredil za ustanovitev Slovenske gimnazije v Izoli, kjer se je zavzeto vključil v delo. Na organizacijski enoti Zavoda SR Slovenije za šolstvo v Kopru se je uveljavil predvsem pri delu in realizaciji projekta moderne osnovnošolske matematike, pri delu z aktivi, in si prizadeval za ustanavljanje celodnevnih osnovnih šol. Red republike z bronastim vencem so podelili Jožetu Gluku, red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa Zori Čuden, Antonu Pračku, Mileni Smole in Vladimirju Tehovniku. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Milan Habjanič, Franc Huber, Gabrijela Liberšar-Flor-jančič, Ivan Mlinar, Oto Pungartnik, Marija Šemrl in Helena Vogeinik-Kocijančič. Priznanje tem delavcem je hkrati tudi priznanje za uspešno delo Zavodu SR Slovenije za šol- Po razpisu teme Mladina pri obnovi domovine v Pionirju se jc letošnje raziskovalne naloge lotilo več šol iz vse Slovenije. Uredništvu Pionir je bilo oddanih do 20. aprila 1983 50 nalog, ki jih je pregledala in ocenila strokovna komisija pri svetu ZPMS, Vtisi in rezultati letošnje raziskovalne teme so ugodni in opogumljajo, saj so se pionirji zgodovinarji lotili prvič raziskave povojnega obdobja. Podelitve priznanj so nedvomno dokaz velike zagnanosti in prizadevnega dela' zgodovinskih krožkov, ki izpolnjujejo smotre za posodabljanje in razvijanje aktivnih oblik dela, razvijanje raziskovalnega duha, poglabljanje spoznanj tistih vrednot, ki jih je razvila NOB in na katerih gradi tudi naša socialistična skupnost. Zgodovinski krožki z začrtanim programom uresničujejo vzgojne smotre, ki sledijo zahtevam naše sodobne socialistične šole, ki noče Vzgajati učencev v pasivne poslušalce, sprejemnike ugotovljenih dejstev, temveč v dejavne kritične prihodnje raziskovalce različnih področij, tudi področja družboslovja, zlasti najnovejšega obdobja, ki nam je tako blizu, a hkrati neznano in najmanj raziskano. Pri vsakoletnem pregledu nas prijetno preseneča metodologija nalog, ki bi z oblikami dela lahko bila vzor raziskovalnim nalogam tudi na višji stopnji (pri tem mislimo na srednje izobraževanje, kjer tovrstno delp ni primerljivo z raziskovalno dejavnostjo zgodovinskih krožkov na osnovni šoli). Pri tem izstopajo že več let iste šole, oziroma zgodovinski krožki, ki so zahvaljujoč svojim mentorjem razvili že pravo raziskovalno tradicijo in bi njihove šole lahko postale mali eksperimentalni centeri raziskovalnega dela na področju družboslovja. Letošnje raziskovalne naloge so uspele na tistih šolah, ki se tesno povezujejo s krajem, s krajevno skupnostjo, z ožjim ali širšim okoljem, ki temelji na razvijanju in ohranjanju revolucionarnih tradicij ali v krajih, ki so na novo nastali v povojnem obdobju, kjer so se zlasti razvile vrednote socialističnega dela za uveljavljanje socialističnih od- nosov. Metodo dela je narekovalo že samo gradivo. V raziskovalno nalogo so se vključili poleg učencev zgodovinskega krožka tudi učenci drugih interesnih dejavnosti, tako da je pri zbiranju in oblikovanju gradiva sodelovalo večje število učencev. Tako je bilo njihovo delo uspešnejše, zlasti pri zbiranju dokumentarnega gradiva. Ponekod so pri oblikovanju naloge sodelovale tudi šole med seboj, tako da je nastalo zaokroženo tematsko gradivo. Primer takega sodelovanja sta zlasti osnovna šola Anton Aškerc Titovo Velenje in podružnična šola Pesje. Medtem ko so se prvi omejili na prikaz udarniškega dela s poudarki na smotrih udarniškega dela in gradnji mesta, so drugi, uspešno opisali lokalne brigadirske akcije s pestrim prikazom brigadirskega življenja, dokumentiranega z izborom izvirnega fotografskega gradiva. arhivsko gradivo in pogovore z udeleženci različnih akcij povojne obnove. Kakovst intervjujev pa je biia odvisna od pravilno zastavljenih vprašanj. Prav ta oblika dela pa ni prinesla tistega, kar smo od naloge pričakovali. Učenci niso analizirali rezultatov tovrstnega anketiranja, ki je v raziskovalni nalogi le nakazano ali nedodelano. Izjema pri tej obliki dela je zbirnik intervjujev, ki so ga sestavili učenci na osnovni šoli Milan Šušteršič v Ljubljani s preglednico števila udeležencev, z vrstami akcij, časom trajanja in krajem izvajanja, s kulturnimi in drugimi dejavnostmi. . Zavedati pa se moramo, da je raziskovalnemu delu odmerjeno premalo časa, da bi nastale poglobljene raziskave. Enako velja tudi za pogovore, posnete na magnetofonski trak. Izvirna, toda ne dokončana oblika dela. Zgodovinski krožki so se lotili letošnje raziskovalne teme z velikim navdušenjem. Toda kaj kmalu so sledila prva razočaranja, pomanjkanja literature, virov, skopo in pomanjkljivo arhivsko gradivo. Nekaterim je pošel pogum, mnogi pa so svoje začrtano delo nadaljevali in se usmerjali pod vodstvom svojih mentorjev v neznana in neraziskana področja povojnega obdobja. Aktualizacije vsebine so se lotile le malokatere šole. Uspešen poskus primerjave obdobja obnove in dela mladih v krajevni skupnosti je pokazal zgodovinski krožek osnovne šole Žužemberk, ki je nedvomno dosežek tesne povezanosti učencev z družbenim okoljem. Naj večja vrednota nalog poleg vzorne metodologije pa je velika aktivnost in prizadevnost učencev, ki je vidna v nalogah tako v vsebinskem kot v oblikovnem delu. Nekaj krožkov je uspešno predstavilo svoj način obravnave naloge in celotne dejavnosti krožka dokumentiralo s fotografskim gradivom, ki se smiselno povezuje z ostalim dokumentarnim in slikovnim gradivom (npr. osnovna šola Janka Premrla Vojka Koper in Anton Aškerc Titovo Velenje). Med slikovnim gradivom se pojavljajo , risbe zemljevidov, maket, legende izvirnih znakov, delovnih akcij v obdobju obnove (npr. osnovna šola Milan Šušteršič Ljubljana). Med dokumentarnim gradivom prevladujejo diplome, priznanja, pohvale, legitimacije in redkeje tudi značke mladinskih delovnih brigad. Pri zbiranju gradiva so učenci največkrat morali napraviti fotokopije, ker so jim le redki lastniki hoteli izročiti originale. Skrbno čuvanje !c-teh pa dokazuje ne le spominske, temveč etične vrednote, ki so trajno vgrajene v njih. Ta spoznanja so krožkarji sprejeli z razumevanjem. Spoštovanje dokumentov dobe in beleženje njihovega pregleda ter poročanja o tem je nedvomno glavni namen zbirateljstva, ki pa mora najti pot v tiste institucije (muzeje NOB), ki se sistematično ukvarjajo z raziskavo in ohranjanjem dokumentarnega gradiva. Izjemno zbirko značk mladinskih delovnih brigad jej uspelo zbrati 'osnovni šoli Tone Čufar v Ljubljani, ki je biia predstavljena na občasni razstavi gradiva letošnjih raziskovalnih nalog zgodovinskih krožkov v Novi Gorici. V nalogah pogrešamo tesnejšo povezavo tega gradiva z drugim besedilom, ki se večkrat navezuje na literaturo in že znana dej- stva. bile le-te v njihovem območju. Vključevanje arhivskega gradiva pa je za večino krožkarjev le pomenilo prezahtevno delo in se je omejevalo na izbor časopisnih poročil brigadnih glasil, zapisnikov sestankov prostovoljnega dela, različnih zbiralnih akcij, mladinskih sestankov, mladinskih brigad, poročil o delovnih akcijah itd. Obiski v arhivih so za mnoge kfožkarje pomenili prvi. stik z obširnimi pregledi izvirnega dokumentarnega gradiva. Pohvalno je zlasti prizadevanje Arhiva SR Slovenije v Ljubljani, ki je v ogled arhivskega gradiva vključil tudi predvajanja filmov in obzornikov na temo mladinskih delovnih brigad in si s tem pridobil število obiskovalcev in prihodnjih raziskovalcev Strokovna komisija pri Zvezi prijateljev mladine je imela te- žavno delo pri tolikšnem | gledu nalog, ki se močno razli jejo po vsebini in obsegu. Pri zvrstitvi na zlata, srebrna in 1 j) nasta priznanja pa je upošteV^ tale merila: sistematično taz reditev vsebine z uvodnim del in sklepom, zastopanost različ oblik dela od intervjujev vključevanja virov, analize vil ngl red ed, ezil tvo izbora dokumentarnega grad 0u in estetskega videza naloge. Podrobnejši pregled in 'k tično presojo zbranega gradi pa bo uvrstil v svoje nadalji delo Muzej ljudske revolucij' Ljubljani, ki pripravlja razsti | tovrstne tematike, na ka! bodo predstavili tudi najbol raziskovalne naloge zgodov skih krožkov. PRVENKA TURK * v Najbolj uspele pa so tiste naloge, v katerih so učenci sistematično razporedili gradivo, npr. o obnovi kraja, lokalnih in zveznih akcijah, vključevali intervjuje in dokumentarno gradivo, vire in poročila iz šolskih kronik. Poleg vsebine pa je pomemben tudi zunanji videz naloge ali likovna oprema; pri tem so uspešno sodelovali likovni krožki, v njih pa tudi učenci nižjih razredov, tako da je ponekod pri nastajanju naloge sodelovala cela šola (npr. osnovna šola Janka Premrla Vojka Koper). Na letošnjem srečanju pionirjev zgodovinarjev, ki je bilo 5., 6. in rnaja v Novi Gorki, je podelil svet Zveze pionirjev Slovenije, gfi Zv( .prijateljev mladine Slovenije šolam priznanja za najboljše zgodori ske raziskovalne naloge. Zlata priznanja so prejele osnovne šok: Osnovna šola Milojr Štrukelj Nova Gorica, Osnovna šola Milan Šušteršič Ljubiji/ Osnovna šola Janka Premrla Vojka Koper, Osnovna šola Žužembei1 Osnovna šola Anton Aškerc Titovo Velenje, Osnovna šola Drfl Kobala Maribor, Osnovna šola Ivana Cankarja Maribor in Osnov šola Bratov Polančič Maribor. a 'ju ■g »g; od az. 2 Uc rvi ro od —- fse Srebrna priznanja so podelili osnovnim šolani: Osnovna šola Iv Kovačič-Efenka Celje, Osnovna šola Anton Tomaž Linhart Radovi ca, Osnovna šola Postojna, Osnovna šola Dušan Bordon Kopt Osnovna šola Miloša Zidanška Šmartno, Osnovna šola Radoineljš čete Preseije, Osnovna šola Krmelj, Osnovna šola Grm No mesto, Osnovna šola Toneta Čufaija Ljubljana, Osnovna šola Anj Besednjak Branik in Osnovna šola Jože Mihevc Idrija. Bronasta priznanja pa so prejele šole: Osnovna šola Fran Kocb Gornji grad, Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki, Osnov* šola Baza 20 Dolenjske Toplice, Osnovna šola Peter Kavčič. Ško Loka, Osnovna šola Milka Sobar-Nataša Novo mesto, Osnovna it Dane Šunienjak Murska Sobota, Osnovna šola Jože Slak-Sllvo Trd nje, Osnovna šola dr. Jože Potrč Ljubljana, Osnovna šola Josip Br< Tito Domžale, Osnovna šola Prežihov Voranc Ljubljana, Osnovi šola Ivan Cankar Ljutomer, Osnovna šola Ledina Ljubljana, Osnovi šola Stane Žagar Kranj. Ohranjanje vrednot se začn že pri najmlajših Učenci zgodovinskih krožkov sp,v nalogu uspešno vključevali Učenci so obiskpgaji tudi arhive in druge institucije, če so Komisija za prenašanje revolucionarnih tradicij na mladino pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je na zadnji seji med drugim gradivom obravnavala tudi problematiko prenašanja revolucionarnih tradicij NOB na najmlajše, to je v vzgojno-var-stvenih organizacijah. Osnovno informacijo je podala Irena Le-vičnik, pedagoška svetovalka Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Slišali smo, da vzgojiteljice vestno in stopnji primemo opravljajo svojo nalogo pri prenašanju in ohranjanju tradicij NOB pri naših hajmlajših. Vzgojiteljice z igrami, ogledi pomnikov NOB, z obiski borcev v vzgojno-varstvenih organizacijah, gledanjem diapozitivov ob raznih proslavah otrokom dovolj preprosto in razumljivo osvetljujejo dogodke iz naše ljudske revolucije. Pomembno vlogo imajo nedvomno tudi starši, vendar moramo razumeti, da starši teh otrok niso doživljali vojne, da so o teh grozotah slišali od svojih staršev v šoli ali brali v knjigah. Naši najnilajši zavzeto sodelujejo pri raznih proslavah v krajevnih skupnostih in ob tem postopoma dojemajo dogodke iz NOB, cicibani sodelujejo pri kurirčkovi pošti, na raznih pohodih do bližnjih pomnikov in podobnem. Pomemben vir za prenašanje revolucionarnih tradicij je tudi revija Ciciban, saj najdejo vzgojiteljice v njej veliko gradiva za delo z najmlajšimi. Pomembno vlogo ima tudi taborništvo, saj se najmlajši radi vključijo v Čebelice in postopoma dojemajo te veščine. Obisk najmlajših v vojašnicah, pogovor s starešinami o doživlja- jih v NOB je za marsikaterega cibana nepozabno doživetje. V li kega pomena so tudi ogledi ni zejev NOB, kjer si naši najmla, počasi oblikujejo pojem bc proti fašistom. V nadaljnji obravnavi so na zoči ugotavljali, da vzgojiteljici šoli premalo spoznajo krajev zgodovino NOB, zato bi kaza ob morebitnem dopolnjevan učnega načrta za vzgojiteljice | pouku zgodovine to upošteva V tej zvezi je bilo dogovorjer da bi kazalo izdelati seznam vs krajevnih monografij iz NOB ga poslati vsem vzgojno-varstv nim organizacijam. Večpozorf sti bi bilo treba nameniti še izd lavi diafilmov, diapozitivov kasetam, na katerih bi bile p snete oddaje o dogodkih iz NC in bi bili vzgojiteljicam v velil pomoč pri ‘njihovem poslanstv Tudi pri strokovnem izpopolnj vanju vzgojiteljic bi kaza vključiti teme iz lokalne zgod vine NOB. Nakazana je bila tu želja po izdaji posebnega Beril v katerem naj bi bili napisa pomembnejši dogodki iz NO| ki bi ga lahko uporabljale vzgoj teljice pri njihovem delu. Navzoči pa so z zadovoljstvo ugotavljali, da Opravljajo na! vzgojiteljice, ki vzgajajo na! najmlajše, pri ohranjanju trad cij NOB veliko in odgovorno fli logo. Opravljajo jo vestno, sl veda pa je to veliko odvisno c njihove osebne zavzetosti in čj stvenega odnosa. Naši najmla] tako dojamejo najpreproste| pojme iz NOB, ki jim koristijo; poznejše lažje razumevanje tematike v osnovni šoli. \\ DRAGO NOVAK ^MINAR V CRIKVENICI Pouk tujih jezikov svetu in pri nas t riL^av°d za prosvetno-pedago- i.0 službo SR Hrvaške je pripra-!,od 9. do 13. maja 1983 v i.; rikvenici seminar za učitelje ngleškega jezika v osnovnih in rednjih šolah SR Hrvaške, za edagoške svetovalce za angleški :zik republiških zavodov za šol-j v° in za predavatelje metodike ‘l°^ka tujih jezikov na univerzah iz SR Slovenije smo se semi-j arja udeležili: Marija Vesnaver 'Intenzivni tečaji tujih jezikov, ]( Mbljana; Boris Klemenčič, pe-agoški svetovalec za tuje jezike ffganizacijske enote Kranj Za-°da SR Slovenije za šolstvo, in fiz. Že v nedeljo, 8. 5. 1983, ko Ho se zbrali v Crikvenici na ^ein sestanku, smo prejeli po-roben program dela in še nekaj odatnih informacij o seminarju. /sebi n a seminarja je veliko obe-a!a in ob koncu smo lahko ugodili, da je bil seminar, tako or-y{ anizacijsko kakor tudi vsebin-i Jo, visoko nad povprečjem. Vsa tedavanja so bila strokovno :redno kakovostna. Za odlično ojfrganizacijo so poskrbeli kolegi ai J zavoda za prosvetno-pedago-lef^o službo, predvsem pa vodja aeminarja, pedagoški svetovalec vHladen Dolenc. Na seminar sta bila povabljena , va tuja predavatelja: profesor vl 'Cnneth Chastain iz ZDA (Uni-ersity of Virginia) in profesor P Hchard West iz Velike Britani-I Oba sta priznana strokov-; 'jaka in avtorja številnih publi-acij s področja metodike pouka Njih jezikov. :b V svojem prvem predavanju »»Methods of Teaching« je profe-or Chastain opredelil učenje »tjiasploh, učitelja in učenca in rdiodal kratek pregled metod Ir<|uka tujih jezikov od gramati-’'1 alno-prevajalne metode prek ,v Nvilnih drugih metod do komu-'Nativnega prijema pri puku _ ujih jezikov. V svojih nadaljnjih bajanjih je prof. Chastain raz-'enil sodelovanje učencev pri 'ouku, načrtovanje učnih ur, na-| ’ake učencev pri učenju tujega * ezika, učiteljeve naloge, evalva- cijo in testiranje, motivacijo in probleme discipline. Profesor Richard West, ki je predvsem strokovnjak v pouku tujega jezika za stroko (ESP), se je v svojih predavanjih osredotočil na avtentičnost gradiv za pouk tujih jezikov, v predavanju o vlogi jezika stroke pa je razvil izredno zanimivo teorijo; težišče pouka angleškega jezika za posebne cilje (ESP) je prenesel na cilje za pouk angleškega jezika za stroko (PSE — Purposes for Specific English). Medtem ko se pri prvi teoriji vprašamo, kakšno angleščino naj poučujemo, nas pri drugi zanima, v kakšne namene naj poučujemo angleški jezik. Prof. West je obe teoriji znanstveno natančno razčlenil in pokazal na njune pozitivne in negativne strani. Izredno zanimivo je bilo tudi njegovo izvajanje o t. i. »needs analysis«, tj. o analizi potreb za pouk tujega jezika. Na seminarju so sodelovali s krajšimi strokovnimi predavanji tudi naši domači predavatelji, udeleženci seminarja. S kolegom sva na kratko prikazala, kako je s poukom tujih jezikov v SR Sloveniji v šolskem letu 1982—83. O mnogih problemih smo se pogovorili ob taki imenovani »okrogli mizi«, kjer smo tudi Slovenci opozorili na nekaj naših posebnih problemov, predvsem na možnost vpisa v posamezne vzgojno-izobraževalne programe brez ocene iz tujega jezika in na možnost vpisa v določene smeri izobraževanja v drugem letu z negativno oceno iz tujega jezika. Ugotovili smo, da je tak problem res samo v Sloveniji. Ves čas seminarja smo si lahko ogledovali mnoge strokovne knjige, ob koncu seminarja pa nam je Gordana Krstič iz ameriške ambasade v Beogradu podarila precej knjig. Slišali smo veliko novega, obnovili znanje starega, izmenjali izkušnje in prav gotovo je seminar potrdil staro resnico: »Biti učitelj pomeni biti tudi učenec.« NEVENKA SELIŠKAR Italijanščina — tuji jezik ali jezik okolja? Pogovor o pouku na narodnostno mešanem območju na Obali V Izoli je bil od 20. do 23. aprila letos tretji seminar za učitelje italijanskega jezika, ki sta ga skupaj s koprsko enoto Zavoda SRS za šolstvo pripravili Unione degli Italiani delNstria e di Fiume in Universita Popolare di Trieste. Na seminarju so poleg mnogih uglednih gostov tokrat bolj sodelovali učitelji sami. Pogovarjali smo se s tremi, ki so s svojimi prispevki skušali osvetliti specifičnost pouka italijanščine na narodnostno mešanem območju na Obali, in sicer z Apolonijo Kreja-čič iz Osnovne šole Edvarda Kardelja v Luciji, z Nevo Šečerov iz Osnovne šole Oskarja Kovačiča v Škofijah in z Marino Žigon iz Osnovne šole Vojka Smuč v Izoli. Takole smo jih spraševali: • Temeljni vzgojno-izobra-ževalni cilj pouka italijanskega jezika je usposobiti učence za aktivno sporazumevanje v jeziku italijanske narodnostne skupnosti. Pri tem ste omenili več čisto posebnih problemov. — Struktura šolskega razreda je glede nadarjenosti, interesov, dojemljivosti, poprejšnjega znanja in motiviranosti izredno raznotera. Učitelj ne more več obravnavati učencev linearno in skuša ta problem omiliti z različnimi metodami dela. Uspešnost ali neuspešnost je odvisna od več dejavnikov. Pri tem ima poleg nadarjenosti in aktivnosti veliko vlogo okolje, ki učencu daje možnosti za stik z italijanskim jezikom ali pa tudi ne. • Kako vpliva poznavanje italijanskega narečja na pouk italijanščine? — V začetku pozitivno. Takšni učenci so močneje motivirani, saj je zanje jezik nekaj živega in ne nek abstraktni tuji jezik. Kasneje pa imamo prav s temi učenci težave, ker jih narečje moti pri ustnem, zlasti pa pisnem dojemanju zbornega jezika. • Prve korake pri tem pa naredijo otroci na narodnostno mešanem območju že v mali šoli. — S tem je naše delo zelo olajšano. Otroci imajo jezik že »v ušesu« in tako ponavadi z izgovorjavo nimamo težav. Vendar pa se tako heterogenost razredov še povečuje. 9 K heterogenosti verjetno prispeva tudi to, da se je veliko družin priselilo na to območje iz različnih krajev Slovenije in Jugoslavije. — Tako je. Otroci teh družin so se sicer rodili na Obali, vendar starši jezika ne obvladajo in ne vzgajajo svojih otrok v duhu dvojezičnosti. Marsikdaj imajo do jezika okolja odklonilen odnos in ga prenašajo tudi na svojega otroka. Težave imajo s prilagajanjem novemu okolju, pogosto pa tudi težave s slovenskim jezikom. Tak učenec občuti italijanski jezik kot nekaj popolnoma tujega, učitelj pa ga zelo težko motivira. Tak učenec ima manj možnosti, da doseže uspeh pri tem predmetu. Čeprav se to stanje zadnja leta stalno izboljšuje — starši so začutili nujnost in koristnost pouka italijanščine, pa vendar še ne dosegamo zaželenih uspehov. Učenci sicer sprejemajo učenje tega jezika kot nekaj potrebnega, se trudijo in sodelujejo, se pa pogosto nad tem predmetom ne navdušujejo. Tudi okolje samo često ne prispeva veliko k uspešni vzgoji za dvojezičnost. Učenci imajo le redkokdaj priložnost, da se pogovarjajo v jeziku okolja. 9 Kljub temu pa vsako oddelčno skupnost sestavljajo tudi učenci, katerih starši so domačini in obvladajo jezik okolja. — Ti starši spodbujajo svoje otroke k učenju italijanščine, usmerjajo jih ob spremljanju primernih televizijskih programov v italijanskem jeziku in ob branju. Učenje italijanščine je za te otroke nekaj povsem samoumevnega, učijo se je z veseljem. Pozitivni odnos do jezika v družini pomeni torej najvišjo stopnjo motivacije. 9 Z vsem tem bi morali torej bolj seznanjati starše, saj se v teh izobraževanje izpopolnjevanje letih otroci zgledujejo predvsem po njih. — Začeti je treba pri odraslih, ne pri otrocih. Ko bodo starši in okolje začutili, da je pouk italijanskega jezika potreben in koristen, šele takrat bomo dosegli zaželene rezultate. © V tako heterogenih razredih je seveda težko motivirati vse učence enako. Pravite, da je delo učitelja močno oteženo predvsem zaradi velikega števila učencev. — V svojem odnosu in dojemanju italijanskega jezika je vsak učenec svet zase in delati bi bilo treba pravzaprav z vsakim posebej. Pri nekaterih je že velik uspeh, da začenjo sprejemati jezik kot pozitivno vrednoto. 9 Na seminarju smo slišali tudi nekaj predlogov za metode in oblike dela glede na specifičnost pouka tega jezika. Sožitje z italijansko narodnostno skupnostjo omogoča temu predmetu poseben položaj. Pouk italijanščine naj bi omogočil poglobljene stike med pripadniki obeh skupnosti, slovenske in italijanske. Vendar ugotavljamo, da ostaja še prepogosto pouk tujega jezika in da ne presega šolskih zidov. Na pobudo pedagoške svetovalke Lucije Čok ste se v Izoli lotili raziskave kot posebne oblike pouka italijanščine. — Naši učenci so s pomočjo učencev Osnovne šole Dante Alighieri z italijanskim učnim jezikom pripravili raziskavo o kulturnih vrednotah italijanske narodnostne skupnosti, njenem deležu v delavskem in odporniškem gibanju, njenih običajih in življenju na vseh področjih. To je bil prvi poskus uporabiti raziskavo kot novo metodo dela. Samo sodelovanje s pripadniki italijanske skupnosti ni bilo za učence nič novega, saj že več let sodelujemo z njimi. Naši učenci občasno obiskujejo pouk na šoli z italijanskim učnim jezikom in obrnjeno. Z učitelji te šole pa je sodelovanje že kar v navadi. Imamo npr. skupne sestanke, izmenjujemo si učna sredstva... 9 Na seminarju smo si ogledali razstavo, šolsko glasilo v italijanskem jeziku in video-kaseto, ki so plod raziskave učencev. — Najdragocenejša izkušnja pa je gotovo neposredni stik in sodelovanje z italijanskimi sovrstniki in drugimi pripadniki narodnostne skupnosti. Učenci so pri tem tudi zbrali vrsto dragocenih podatkov o okolju, o zgodovini našega kraja, poglabljali so se v vire v italijanščini, prevajali, brskali po italijanskih knjižnicah ... © ... in pri tem naravno in spontano uporabljali italijanski jezik, kot smo lahko videli na video-kaseti. Ali so takšne oblike dela ustaljene na naših šolah? — Kot vem, ne. Zahtevajo veliko priprave, toda učenci so navdušeni in bi radi takšne izkušnje še ponovili. Zanje je jezik zaživel, ni več nekaj, kar je določeno z zakoni, člen nekega statuta, eden od učnih predmetov v šoli. © Čemu naj bi pri pouku italijanskega jezika posvečali največ pozornosti — res dobremu jeziku, spoznavanju kulturnih vrednot in življenja italijanske narodnosti, ali vzgajanju mladih ljudi za sožitje med narodi in narodnostmi? — Vsemu, saj je eno odvisno od drugega! IRENA LIPOVEC Obvestilo ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI SO ŠE VEDNO ZAPRTE ZARADI OBNOVITVENIH DEL. Osnove plesne umetnosti so estavina umetnostne vzgoje v 'kupnih vzgojno-izobrazbenih ^ osnovah srednjega usmerjenega vl Hoabraževanja. V dnevih ali arah za kulturne dejavnosti že-uio v petnajstih učnih urah ure-suičiti tele smeri: Učenci se seznanjajo s plesom v vseh njegovih značilnih oblikah; ob svoji plesni 'Njavnosti, ob ogledu živih ple-fnih predstav in filmskih posnetkov predstav ter ob neposrednem stiku s plesnimi delavci dojemajo bistvo plesa; ob aktivnem razglabljanju o vprašanjih plesa sPoznavajo pomen in mesto !- Plesa v umetnosti in družbi. Za širše plesno področje pri nas še ni kadrovske vzgojno-izo-otaževalne organizacije, ki bi ,a |ahko prevzela izobraževanje in j lzPopolnjevanje učiteljev umetnostne vzgoje, zato je prevzela to nalogo Zveza kulturnih organi-^acij Slovenije s priporočilom Zavoda SRS za šolstvo. Strokovni odbor za plesno dejavnost Pti ZKOS je pripravil zanje seminar, ki je potekal štiri sobote v ntesecih februarju, marcu in aPrilu 1983, v skupnem obsegu ur pretežno praktičnega dela. Smoter seminarja je bil prido-Nvati temeljno usposobljenost za izvedbo programa osnov ple-Sne umetnosti: spoznavati s Praktičnim preskušanjem vseeno učnega načrta, spoznavati, Poživljati ples in razglabljati o njem. Seminar je obsegal vsa poglavja iz programa osnov plesne untetnosti, metodično obdelana v priročniku za učitelje: družabni ples, ljudski ples, ustvarjanje z gibanjem, umetniški scenski ples. Vsakemu poglavju je bila namenjena ena sobota s sedmimi urami dela. Seminar je potekal v prostorih Baletne šole pri Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in deloma v prostorih Študentskega kulturnega centra v Ljubljani. Predavatelji so bili strokovnjaki za posamezna plesna področja, hkrati pa tudi člani strokovnega odbora za plesno dejavnost pri ZKOS: Ana Vovk Pezdir, učitejica umetnostne vzgoje v Srednji pedagoški šoli v Celju, Mira Mijačevič, učiteljica umetnostne vzgoje v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, Meta Zagorc, učiteljica na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, Mirko Ramovš, sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC pri SAZU, Iko Otrin, koreograf SNG Maribor in učitelj baleta v Šoli za glasbeno in baletno izobraževanje, Ksenija Hribar, koreografinja, Breda Kroflič, vodja seminarja, Neja Kos, strokovna svetovalka odbora za plesno dejavnost pri ZKOS. Organizator je povabil k sodelovanju tudi pedagoge in učence Srednje baletne šole in Oddelka za izrazni ples, ki delujeta pri ZGBI, študente AGRFT, športni plesni par ter plesalki Jasno Knez in Sinjo Ožbolt. Povabilu se je odzvala mladinska plesna skupina Oddelka za izrazni ples s plesnim recitalom Skozi čas v koreografiji Žive Kraigher ter z avtorskim plesom Korzika Dušanke Prelc in Sinje Ožbolt (trenutno študentka London School of Con-temporary Dance) z demonstracijo sodobne graham plesne tehnike. Udeleženci so se pod vodstvom plesnih pedagogov uvajali v skupno in skupinsko delo ter v ustvarjanje z gibanjem, pedagogi pa so jih seznajali z svojimi najnovejšimi izkušnjami pri pouku osnov plesne umetnosti. Udeleženci so se praktično seznanjali z družabnim in ljudskim plesom. V predahu med posameznimi plesi so spoznavali družbenozgodovinski nastanek in značilnosti ljudskih plesov. Preskušali so sistem naravnega prvinskega gibanja, v majhnih skupinah so reševali kompozicijske gibalne naloge in gibalno ustvarjali ob različnih tematskih spodbudah. Po predstavitvi ljubiteljske plesne skupine so v majhnih skupinah v pogovoru z nastopajočimi, ki so se porazdelili mednje, razčlenili plesni nastop in se seznanjali z načinom tovrstnega ljubiteljskega delovanja. Praktično so preskusili elemente klasičnega baleta in sodobnega plesnega stila Marte Graham. Z ogledom plesnih filmov naj bi si dopolnili praktično pridobljene izkušnje. Na seminarju so udeleženci dobili tale gradiva: tri zglede metodičnih priprav za izvedbo razrednih kulturnih ur ali dni s plesno vsebino, priročnika za družabni in ljudski ples, pregled prvinskih vrst gibanja, ter seznam filmov in videokaset s prevodi komentarjev, ki si jih je mogoče sposoditi pri Ameriškem kulturnem centru v Ljubljani. Seminar je obiskovalo 33 udeležencev iz vse Slovenije. Med njimi so enakomerno zastopani glasbeniki, slavisti, umetnostni zgodovinarji, poleg teh pa še učitelji telesne vzgoje, učitelji praktičnega pouka, likovniki, sociolog, defektolog, etnolog. Ob koncu seminarja so udeleženci izpolnili vprašalnik. Ugotovitve, ki jih povzemamo iz odgovorov, kažejo, kako je s plesnim področjem umetnostne vzgoje na udeleženih šolah. Ta informacija je zanimiva še zlasti zato, ker obravnavajo množična občila plesni del umetnostne vzgoje le pavšalno. Vprašalnik je izpolnilo 23 udeležencev. Izmed teh jih je 20 redno zaposlenih, trije proučujejo umetnostno vzgojo pogodbeno. Sest jih poučuje vsa področja umetnostne vzgoje, dva štiri področja, trije tri področja, šest dve področji in štirje udeleženci eno področje (plesno vzgojo). Dva udeleženca ne poučujeta umetnostne vzgoje, pač pa morata organizirati kulturne dni. Večina učiteljev poučuje na eni šoli, trije na dveh šolah, eden na več šolah. Polovica anketiranih poučuje na družboslovnih in naravoslovnih usmeritvah, polovica pa na tehničnih. Vodstvo šole podpira večino udeležencev pri uvajanju umetnostne vzgoje, dva ovira, za delo treh udeležencev pa se vodstvo šole sploh ne zanima. Polovica udeležencev ugotavlja, da učiteljski zbor kaže razumevanje za njihova prizadevanja, nerazumevanje se kaže pri učiteljskem zboru dveh udeležencev, pasiven odnos učiteljskega zbora do umetnostne vzgoje ugotavlja devet udeležencev. Večina šol, s katerih prihajajo udeleženci, vključuje osnove plesne umetnosti v kulturne dni ali dneve za posamezen razred, nekateri od teh tudi v kulturne dneve za vso šolo. Ena šola namerava izvajati osnove plesne umetnosti popoldan (ni znano, ali so te ure še v okviru dovoljene dnevne in tedenske učne obveznosti učencev). Nekaj šol osnov plesne umetnosti še ni vključilo v program dela. Na večini šol poteka plesna vzgoja občasno (14), na nekaterih pa po urniku (7). Več kot polovica šol omogoča učiteljem pri izvajanju osnov plesne umetnosti vključevanje zunanjih sodelavcev. Petim učiteljem šola tega ne omogoča. Nekateri udeleženci dobijo sodelavce tudi v učiteljskem zboru in med učenci. Večina udeležencev ugotavlja, da potrebujejo za realizacijo plesnega dela umetnostne vzgoje sodelavce. Devet anketiranih udeležencev še nima izkušenj s poukom osnov plesne umetnosti, vsi drugi pa imajo občutek, da jim je deloma ali pa povsem uspelo pri učencih vzbuditi zanimanje za to področje umetnostne vzgoje. S seminarjem je bila večina anketiranih zadovoljna, štirje deloma oziroma pretežno zadovoljni, trije zelo zadovoljni, »navdušeni«. Nezadovoljnega med anketiranimi ni bilo. V pogovorih s predavatelji o problematiki posamezne plesne zvrsti je bilo vsakokrat ugotovljeno, da učitelj plesni del umetnostne vzgoje predvsem organizira v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, ne pa samostojno vodi, ker večina za to ni stro- kovno usposobljena. Vsem udeležencem je bilo jasno, da seminarji, še tako obširni in poglobljeni, ne morejo nadomestiti sistematičnega strokovnega usposabljanja za določeno področje. Vendar mora učitelj dobro poznati smotre, vsebino in metode, ki jih predvideva učni načrt, da bo zunanjega (ali notranjega) sodelavca lako vsebinsko in metodično usmeril. Učitelj se lahko tudi samostojno loteva posameznih poglavij osnov plesne umetnosti, če je zanje že prej delno usposobljen (npr. če je gojil določeno plesno zvrst — družabni ples, ljudski ples, sodobni, izrazni ples), toda tudi v tem primeru je zaželeno, da pridejo učenci v stik z živim ljubiteljskim in poklicnim plesom. Zavod SRS za šolptvo je ob pomoči ZKOS v letošnjem šolskem letu poslal na vse srednje šole sezname strokovnih sodelavcev, ki jih lahko prosijo za pomoč in sodelovanje. Pomoč in sodelovanje pri poglavju o klasičnem baletu pa je pričakovati od naših poklicnih ansamblov Ljubljane in Maribora ter od na novo ustanovljenega Društva baletnih umetnikov Slovenije. Učitelji in učenci z roko v roki, ob skupnem gibu in ritmu, ob skupnih prizadevanjih ustvarjanja z gibanjem, ob doživljanju plesnih umetnin, z razglabljanjem o mestu plesa v človekovem življenju in družbi razvijajo v šoli vrednote, ki temeljijo na zaupanju, sodelovanju, ustvarjanju. Ples odkrivajo učitelji in učenci... Skozi svoj gib odkrivajo sprostitev, doživetje, pot v umetnost, pot v ustvarjalno delo. BREDA KROFLIČ Graščine na nekdanjem Kranjskem Delo, ki je pred nami, je plod dvajsetletnega raziskovalnega dela prof. Majde Smole, dolgoletne sodelavke Arhiva SR Slovenije. Knjiga seznanja bralce s 467 grašičinami, ki so v času od 10. stoletja pa do najnovejše dobe obstajale na tleh nekdanje avstrijske dežele Kranjske. Le-tej so v času njenega največjega obsega pripadali znaten del tržaškega Primorja, severna Istra, tako imenovana Pazinska grofija ter celo Kastav, Klana in Reka. Za vsako posamezno graščino je navedeno, kje je, kolikšna je in čigava je; to utegne zanimati tako znanstvenike zgodovinarje, umetnostne zgodovinarje in etnografe pa tudi vsakogar, ki želi vedeti, kdo in kaj so bili v zelo daljni in bližnji preteklosti prebivalci delno še obstoječih gradov, kot so na primer Brdo pri Kranju, Podvin, Radovljica, Smlednik, Vipava, Devin, Turjak, Višnja gora, Preddvor itd, itd. Omenjeni prikaz graščin je nastal na podlagi literature in arhivskih virov, zlasti plemiških zemljiških knjig, imenovanih deželna deska, zapuščinskih inventarjev graščin ter arhivov posameznih zemljiških posestev. Vsako zemljiško posestvo je prikazano tudi s tlorisom iz tako imenovanega franciscejskega katastra (po avstrijskem cesarju Francu I.) iz leta 1817—1825. Avtorica nas v uvodnem delu knjige seznani z uporabljenimi viri, prikaže razvoj dežele Kranjske in zlasti njenih fevdalnih gospodov, pojasni pojem in objavlja seznam zemljiških gospostev. Za razumevanje nadaljnje vsebine dela sta prav tako dragoceni poglavji o razvoju sedežev zemljiškega gospodarstva — gradov ter izčrpen pregled tako plemiških kot neplemiških lastnikov zemljiških veleposesti. V njem najdemo seznam zemljiških posesti posameznih fevdalnih družin kot tudi zanimive podatke o neplemiških lastnikih, često obogatelih nekdanjih slovenskih podložnikov, ki so zlasti proti koncu avstrijskega obdobja lahko kupovali graščine, na katerih so nekoč tlačanih njihovi dedje in pradedje. V preglednicah je nato prikazana stopnja razkosanosti zemljiških posesti od 13. do 20. stoletja kot tudi cerkvena posest na Kranjskem od 10. do 20. stoletja, razčlenjena po posameznih lastnikih — škofijah ali cerkvenih redovih. Težišče knjige pa je prav gotovo namenjeno prikazom posameznih zemljiških posesti. Avtorica sledi njihovemu razvoju od začetka pa vse do konca avstrijskega obdobja. Prikaz graščin popestrijo grajske vedute Ladislava Benescha in Franca Ksaverja pl. Goldensteina iz minulega stoletja ter sodobne barvne fotografije nekaterih gradov in njihovih posameznih detajlov. Sklepni del knjige zajema obsežno abecedno kazalo lastnikov graščin in kazalo nemških imen graščin. Knjiga je, na kratko, kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim, vsebinsko zanesljiva, pomembna, nadrobna in privlačna osvetlitev dela naše družbene in kulturne preteklosti, oblikovno pa nadvse privlačna in grafično vzorna izdaja, ki zasluži ugleden prostor v vsaki zasebni in javni knjižnici. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije, grafično pa jo je odlično opremil Vili Vrhovec. JOŽE CIPERLE Kriza izobraževanja Iz knjige Mije Mrmaka: PLANIRANJE IZOBRAŽEVANJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Državna založba Slovenije je izdala pred kratkim obširno in aktualno strokovno razpravo dr. Ilije Mrmaka o načrtovanju izobraževanja. Pisec, ugleden teoretik s področja izobraževanja in vzgoje, obravnava v tej knjigi načrtovanje kadrov in izobraževanja v naši družbi, zlasti v organizacijah združenega dela, izhodišča, načela in metode tega načrtovanja ter tudi programiranje izobraževanja v organizacijah združenega dela. Knjiga osvetljuje eno izmed temeljnih vprašanj reforme, pa tudi celotnega današnjega izobraževanja mladine in odraslih. S tem veliko prispeva k znanstveni utemeljenosti družbenih prizadevanj na tem področju. Mrmakovo delo bo moral upoštevati vsak, kise teoretično ali praktično ukvarja z načrtovanjem kadrov in izobraževanja, z izobraževanjem v organizacijah združenega dela, pa tudi tisti, ki usmerjajo to dejavnost in o njej odločajo. P osebna odlika Mrmakovega načina obravnave je njegova kritičnost pri razčlenjevanju in ocenjevanju stanja, različnih pogledov in rešitev. O tem nas prepriča tudi odlomek, ki smo ga izbrali, da bi knjigo približali bralcem. Temeljna slabost v razvoju našega izobraževanja je, da se ni razvijalo v skladu z našim splošnim družbenim razvojem, zlasti pa z našim gospodarstvom. Vzgojno-izobraževalni sistem je bolj temeljil na podedovanem vzgojno-izobraževalnem sistemu oziroma na načelih, po katerih je bil zgrajen ta sistem; spremembe, ki smo jih uvajali v povojnem obdobju, so bile bolj naravnane na dograjevanje posameznih prvin starega sistema (dograjevanje osnovne šole, vnašanje novih vsebin v progiame, spremembe v organizaciji vzgojno-izobraževalnih institucij itd.) ter njegovega usklajevanja s potre- bami posameznih struktur učencev in študentov ali posameznih struktur združenega dela. Zaradi samostojnega razvoja in odmaknjenosti od ekonomskega in drugega družbenega razvoja, se je vzgojno-izobraževalni sistem vedno bolj razvijal v skladu s svojimi avtonomnimi zakonitostmi. Nadaljevanje takšnega razvoja bi samo poglabljalo krizo izobraževanja, zlasti še, ko bi bile zadovoljene temeljne družbene potrebe po izobraževanju in ko bi sistem začel proizvajati večje »presežke« kadrov. Vzgojno-izobraževalni sistem je vseboval močne elemente si- Zapisi o glasbeni preteklosti Svetovna zgodovina glasbe v izdaji založbe Mladinska knjiga Področje glasbe je na Slovenskem eno tistih, kjer še posebno primanjkuje strokovne Uteratu-re; na prste bi lahko prešteli tiste maloštevilne izdaje z glasbenega področja, ki jih imamo na voljo, in med te spada tudi edina povojna slovenska Zgodovina glasbe avtorja Vilka Ukmarja. Zato je prav, da namenimo dovolj pozornosti novi v slovenščino prevedeni knjigi z glasbenega področja, obsežnemu in izčrpnemu delu Kurta Honolke, Svetovna zgodovina glasbe. Obsežno monografsko delo, je zasnovano tako, da obsegajo začetna poglavja pregled zgodovinskih obdobij in pojavov v zu- najevropskem in evropskem glasbenem dogajanju. V takšna poglavja so vključeni tudi posamezni avtorji z biografijo, opusom, osvetljena pa je tudi njihova vloga v celotnem glasbenem ustvarjanju. Delo je (tja do baroka) sestavilo več znanih nemških avtorjev z glasbenega področja, osrednji del, od baroka do sedanjosti, pa je delo Kurta Honolke. Zahtevno delo, prevod iz nemškega izvirnika, je opravil Primož Kuret, ki je uvrstil v knjigo tudi avtorska poglavja o jugoslovanski glasbi z začetkom v srednjem veku, s katerim je pač lahko Dekle z dolgovratno lutnjo; detalj s posodice za mazilo Sterna družbene promocije, prispeval je k odpravljanju podedovanih razrednih ekonomskih razlik, hkrati pa je, izhajajoč iz temeljnih razlik ustvarjal pogoje za vzpostavljanje novih ekonomskih razlik, ki niso temeljile samo na razlikah v sposobnostih in posameznikovi osebni aktivnosti. Tako je bil vzgojno-izobraževalni sistem podlaga za novo socialno diferenciacijo. S takšnim razvojem se je pojavljala vrsta novih problemov v zvezi z izobraževanjem po vertikali, ker je pridobitev diplome višje ravni odpirala pot v višji družbeni sloj. Tak sistem je posameznika spodbujal, naj si pridobi čim višjo izobrazbeno raven. Sistem je avtomatično spodbujal širjenje izobraževanja po vertikali ne glede na potrebe ekonomskega in družbenega razvoja. Širjenje po horizontali je bolj izviralo iz družbenih možnosti za odpiranje določenega števila šol. V ospredju so bile ravni, a ne smeri izobrazbe. Ker je družba potrebovala strokovno usposobljene kadre za razna področja družbenega dela in življenja, je laže prenašala tudi substitucijo kadrov; zanjo je bila pomembnejša raven kot pa smer izobrazbe. Toda ko je sistem začel »proizvajati« viške kadrov glede na raven in na smer izobrazbe, je družba vse bolj potrebovala kadre določenega profila. Od tega trenutka dalje neusmerjeni sistem ni več podlaga za odpravljanje, temveč poglabljanje družbenih nasprotij in lahko po- stane močan dejavnik družbene krize. S precejšnjo usmerjenostjo v vertikalni razvoj sistema je bil avtomatično zapostavljen horizontalni razvoj. Mislimo predvsem na oblike izobraževanja in usposabljanja za delo, kot so dopolnilno izobraževanje, razne oblike specializacije in izpopolnjevanja oziroma take oblike, ki naj bi človeka usposabljale, da bi se bolje usposabljal za delo, uveljavljal v družbenopolitičnem in drugem organiziranem družbenem življenju, za bolj kulturno življenje v prostem času, v družini ipd. Motivacije za učenje v takšnih oblikah je bilo malo, ker je nagrajevanje povezano z diplomo in manj z delom. »Izobraževanje po horizontali« je bilo mogoče zanemariti tudi zato, ker je bil razvoj dela na nižji stopnji, ko smo produktivnost povečevali z uvajanjem novih delavcev, v obdobju majhne konkurenčnosti in delitve dela; bolj ga potrebujemo zdaj, ko se gospodarstvo tesneje vključuje v mednarodno delitev dela, ko si prizadeva dvigniti kvaliteto izdelkov in povečati delovno storilnost. Primanjkljaj izobraževanja »po horizontali« v takšnih razmerah ne ovira le hitrejšega gospodarskega razvoja, pač pa celotno človekovo družbeno, družinsko in osebno življenje. Nerazvitost izobraževanja po horizontali je negativno vplivala tudi na razvoj »kompenzacijskega izobraževanja«. Čeprav smo to izobraževanje organizirali v organizacijah združenega dela, je pogosto bolj splošno pro-svetljevalo delavce, ne pa jih vključil slovensko glasbeno dogajanje v sočasno evropsko. Osrednji del knjige je torej namenjen razvoju evropske glasbe od zgodnjega srednjega veka do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Knjiga je pisana dovolj poljudno in bogato slikovno opremljena — v likovni opremi povsem upošteva izvirnik — zanimiva pa je tudi zaradi dokumentacijskih izvlečkov v poltonu — komentarjev, odlomkov iz pisem, podatkov o sočasnih glasbenih pojavih, ki besedilo osvetljujejo še z drugačne strani in pomagajo pri razumevanju obravnavanega glasbenega gradiva. Dve izmed posebnosti knjige sta tudi izčrpna diskografija in bibliografija, ki pa ostajata le seznama, saj so zbrana dela in plošče trenutno težko dostopne. Knjiga je torej celosten prikaz svetovne in jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti, prevodno delo, ki je za nas pridobi- tev tudi zato, ker je v evre,.. glasbeno dogajanje vključen ti razvoj jugoslovanske glasbe: fi glavja obsegajo srednji v *' glasbeno zgodovino od pro, stantizma do baroka, razsV Ijenstvo, narodni prepoj L romantiko, glasbo med NOU: nove tokove med tradicijo moderno glasbo v času NOB , novejše povojne smeri v glasi :i' nem ustvarjanju. T; Pred nami je več kot šest J' strani obsegajoče delo, eno na n najobsežnejših besedil o gIasJi pravi publicistični dogodek m redko prevodno literaturo s te. področja. Čeprav je delo dov1 poljudno, pa je tudi zadosti stt ’ kovno; knjiga torej, ki je f' jetno branje in široko uporab delo, njena izdaja pa naj šport tudi na to, da je prav glasbe področje kar preveč zaposts Ijeni del splošne izobrazbe. V. K. Od Shakespeara do naših sodobnikov Knjiga esejev in zapisov o angleški, ameriški in avstrals književnosti dr. Mirka Juraka ' , v Ena zadnjih novosti iz poljud-nostrokovne literature prihaja v teh dneh na knjigarniške police: to je delo Mirka Juraka, z naslovom Od Shakespeara do naših sodobnikov. Knjiga pravzaprav ni čista novost; to je izbor esejev in knjižnih ocen, gledaliških zapisov, vsega tistega, kar je avtor že objavljal v različnem časopisju, revijah ali kot spremne študije k literarnim besedilom. Zapisi so nastajali ob različnih priložnostih, objavljeni pa so le z manjšimi spremembami, tako da so skladna celota, od vseh objav pa je izpuščenih le nekaj manj pomembnih člankov. Delo je tematsko razdeljeno na štiri poglavja: v prvem so zbrane študije, ki predstavljajo pomembne ustvarjalce od elizabetinske književnosti pa do sodobnosti, v drugem so članki in knjižne ocene, v tretjem gledališki zapisi in kritike, četrti del pa je kratek pregled avstralske knjK ževnosti. Literarna dela obravnavana s stališča tematsjs in estetsko-oblikovne analize,ir izhaja predvsem iz literarnefc dela samega, obenem pa upal teva tiste literarnozgodovinsb podatke, ki so potrebni za boljfe razumevanje samega dela. ki Zbrane objave so dovolj jetno in ne prezapleteno branP saj piše avtor svoja besedila' namenom, naj bodo dovolj r| zumljiva in berljiva, zadosti k| munikativna, da bodo našla stikj čimveč bralci. Če poleg te^ upoštevamo, da je to prva knf' ževna objava takšne vrste, zatf miva posebno zaradi slovenski' kritiških izhodišč in pogledov J1 angleško, ameriško in avstralsl' književnost, moramo reči, da $ zbrani zapisi zanimiv vpogled!1 književno ustvarjanje teh deže*' V. K. 1 strokovno izpopolnjevalo, da bi dvignili kakovost in delovno storilnost. Nerazvitost tehnike in tehnologije je zahtevala od delavca bolj fizično moč, vzdržljivost in druge fizične in psihične lastnosti kot pa znanje in strokovnost. Delavec je lahko opravljal delo z malo splošnega znanja in nizkimi sposobnostmi. Primanjkljaj v znanju je bil pogosto podlaga za lažje vzpostavljanje socialne hierarhije v tovarni, tako da vodstvene strukture niso poudarjale pomena tega izobraževanja, pa tudi sistem nagrajevanja ni spodbujal teh delavcev za izobraževanje. Temeljil je predvsem na nagrajevanju po kvantiteti, in ne kvaliteti izdelkov. Organizacije združenega dela se niso zavedale, da z dviganjem delavčeve splošne izobrazbe dvigajo delovno storilnost, seveda če upoštevamo dolgoročni vpliv te izobrazbe. Upoštevale so predvsem trenutne negativne učinke (izostanki z dela, manjša trenutna storilnost, naložbe v izobraževanje itd.). Tudi razvoj delovne strokovnosti ni zahteval, da bi ta temeljila na višji ravni splošne izobrazbe. Zato danes nerazvitost splošnega in specifičnega strokovnega izobraževanja že zaposlenih delavcev močno zavira naš gospodarski in družbeni razvoj, hkrati pa kaže razvojno krizo našega izobraževanja. Vedno večja demokratizacija (dostopnost) in v zvezi z njo množičnost, vzporedno z bojem za ekonomičnost in učinkovitost, zmanjšujeta kakovost izobraževanja. Šole »proizvajajo« veliko »strokovnjakov« s sorazmerno nizko ravnijo usposobi j enosti.Hdi temu prispeva tudi zastarela o|o\ ganizacija učnega procesa, slatLit delovne razmere, malo možnolcr za individualno in individualrteir rano delo ter preobremenjene1 1 učiteljev in sodelavcev z učniifidi obveznostmi. Vzgojno-izobraževalni proč vedno manj pripravlja študer za znanstvenoraziskovalno del Razvija sposobnosti pomnjen in reprodukcije, ni pa dovolj p vezan z interdiscipliniranostjo raziskovalno prakso ustvarjali uporabe pridobljenega znan. Prepričanje, da bo množične pripomogla k večjemu števi »nadpoprečnih« oziroma k vei strokovnosti, se ni potrdilo. Tudi nekatere druge značiln sti v razvoju našega izobražev nja (subjektivne ambicije odi’ čilnih dejavnikov v nekateri okoljih, majhna skrb za mat1 rialno stran učenja, preobrertf njenost učiteljskega kadra, ak demizem, nerazvitost samo' pravljanja itd.) so ga potiskale krizno situacijo, podobno tisti,1 jo srečujemo v nekaterih drugi državah. Vendar pa kriza pri ri ni tako veleobsežna. Naše iz' braževanje še ni »proizvajale tolikšnih »presežkov«, pa tu socialne razmere so drugaču Toda morali smo najti izhod katere podobne rešitve v usme janju in vodenju izobraževan kot druge države; toda ker so si cialni nosilci in cilji bistveno f zlični, imajo tudi ukrepi in reS tve povsem različne značilno* in posledice. Trideset let vztrajanja na okopih ps/or s Cirilom Zlobcem, glavnim in odgovornim urednikom UBILEJ REVIJE SODOBNOST : ® Trideset let nepretrganega v< *^janja pomeni v slovenski kul-) Uri zelo častitljiv jubilej. Ali je / '°dobnost mogoče označiti kot lrganizem, ki ima v tej naši kul-U|'' od začetka do danes povsem asno začrtane značilnosti? Če nekoliko preciziram: isl 'Jeset let Sodobnosti velja po raviljh slovenske in najbrž tudi s{i Mednarodne bibliografije. V re-le> pa ima Sodobnost tudi v kul-jrni zavesti daljšo tradicijo. Ve-lna šteje Sodobnost za enoten ?Jem od predvojne Sodobnosti, 'je bila ustanovljena leta 1933 u [je izhajala kot druge slovenske p'vije do enainštiridesetega, do ^Upacije. Po vojni se je ista kul-lrita skupina, ki je Sodobnost [dila in usmerjala poprej, v dadu s kultumo-političnim [hom časa lotila izdajanja nove ;vije in jo — pod vplivom sov-tske izkušnje — poimenovala °vi svet; ta revija je v nekem "'slu poskušala nadaljevati tra-lc>jo predvojne Sodobnosti, 0,neni levo usmerjene inteli-?nce ter realizma, ki se je v ok-ru Sodobnosti uveljavil pred ■'jno (ter, seveda, marksistične lozofske usmerjenosti). Ta prva °vojna leta so bila pač v zname-ISJu naših takratnih poudarjenih kanj poti k preoblikovanju nižbe v skladu z nekoliko uto-cnimi pogledi predvojnih pričevanj. Cas je pač prinesel tsl'trezne spremembe. Vmes je e, išlo tudi do ostrega razdora s ne avjetsko zvezo, tedanjo vodilno polo socializma v svetu, kar je nsttnenilo tudi ponovni premi-nljtek o vseh tistih idejnih, estetih in sploh duhovnih vplivih, ki a nas vezali s to deželo in z njeno prevladujočo ideologijo. Eden mfnied stranskih rezultatov vra-la|nja vase je bilo tudi ponovno 1'ftinienovanje revije iz Novega kjeta v Našo sodobnost, s čimer tiki bila poudarjena povezava s tefedvojno Sodobnostjo, hkrati :n.™ povezanost s tedanjim trenut-afm. In tako je revija izhajala do sk|ta 1962, ko je bilo v družbi spet v Miti premik in je začel pridev-Isljk »naša« nekako motiti, ker je a sjkazoval misel, kot da je sloven-■tPa kultura nekakšen izločeni :ž£*ok, za čas pa je bilo značilno pr največje odpiranje v svet. Mto so se povrnili k čisto pred-jnem naslovu... Če povza-• e!11' bibliografija zajema teh ■'l deset let od preimenovanja Xve§a sveta v Našo sodobnost, la dtlej ni bilo radikalnih spre-riernk kurza — in gre potemta-li em 2a kontinuiteto. 1<. ,,n kako ocenjujete ta minula uHaeseta leta? ^ Rekel bi, da je bila Sodob-,st v teh tridesetih letih predv-,c 'ni izraz časa. Njena osnovna fi-:I|dgnomija je bila ves čas, da bi el •jjala za osrednjo slovensko re-;n J?1 Pa ne v tem, da bi skušala P k prva, pač pa v tem, da bi 0 [uževala celotno slovensko n Muro, se pravi, da bi bila nad-n.-neracijska, ne preozko opre-KJdjena za eno samo literarno vi 'ineritev, kar je na začetku — e' N razvojnim vtisom zmage a iznia — sicer poskušala biti. dobnost skuša upoštevati naj-n čsjše avtorje, hkrati pa biti ' Polnoma odprta tudi za začet-Ke> celo za avtorje, ki niso ob-V, ai' Hib v glasilih mladih, če se 1 vključujejo v tok, ki bi ga bilo ^ °goče opredeliti tako, da je ' -itieljno merilo avtoreva oseb-01 “[[na obdarjenost. Se pravi, da 'T dovolj pristajanje na literar-i, st besedil, ki je danes sora- erno zelo visoka in razpro-ranjena, pač pa iščemo v posa-fjfbh avtorjih tudi njihove fct • izrazitosti pisanja, za Uf erirn takoj občutiš nekoga, ki 'Poklican, da izraža in izpove-1® tisto, o čemer piše. Gre za ‘j,.0 načelo, kateremu se n>a 83 rev'la približevati, dosega "\k n3jbrž samo v določenem TSegu. ^ tej zvezi se zastavi vpra-kaj je pravzaprav s sloven-'n*eiektuaIno-ustvarjalnim nnm zdaj? Sodobnost skuša biti kolikor mogoče živ in neposreden odsev ustvarjalnega dogajanja. Kakšne so zdajšnje značilnosti tega dogajanja? — Mislim, da smo v nejasnem trenutku v literaturi, ki se kaže tudi v revijah, čeprav so revije tista oblika dejavnosti, ki še naj. bolj avtentično kaže resnično stanje. Slovenska literatura je tako zelo zavezana fenomenu slovenstva, da v globini vsakega avtorja neprestano deluje nek strah, kje pravzaprav smo, kaj počnemo, kakšna je vloga te literature, kakšna je sploh njena možnost v družbi, kar nas nenehno opredeljuje, da v bolj ali manj tihem soočanju s politično mislijo in včasih tudi v razhajanju z njo preverjamo odnos med literaturo in mislijo, ki družbo usmerja. To velja za nekatere zvrsti bolj, za druge manj; za kritiko in za družbeno misel seveda veliko bolj kot za literaturo samo, najmanj najbrž za poezijo, ki v nasprotju s časom išče pota nazaj v individualnost; to si razlagam z okoliščino, da je družba — pa ne samo naša, temveč moderna družba sploh —prisiljena reševati probleme, ki zadevajo celotni čas, iščoč soglasje javnosti. Pri tem je prizadeta polnost človeške individualnosti, lirika pa se bojuje prav za ohranitev te individualnosti. Zato mi je popolnoma razumljiv ta umik poezije v intimo in v poudarjanje človeka kot posameznika ali njegovih pogledov v nasprotju s pogledi, uveljavljenimi v družbi. Sodobnost, če se povrnem k reviji, skuša biti glede tega pravična; zaveda se, da je življenje takšno, da terja hkratno raziskovanje družbene misli in svobodno raziskovanje posameznikovega notranjega sveta. 0 Ali to, kar na Slovenskem v literaturi nastaja, izpolnjuje namene vašega uredništva? — Rekel bi prav nasprotno; takšen uredniški koncept je rezultat posluha za resnično stanje. Literatura je narekovala takšen uredniški odnos, ki se najbolj sklada z naravo slovenskega pisanja teh let in je najmanj posiljevavski. Vsi pa ugotavljamo, da besedil, ki bi dovolj široko in vsestransko zajela slovensko življenje, ni več. Zdi se, da takih besedil tudi ni več mogoče pisati, ker je življenje tako razčlenjeno, da si ni mogoče misliti univerzalnih avtorjev. V ospredje prihajajo elementi, ki zadevajo predvsem človeka kot intimo, manj pa področja, ki spodbujajo družbeni razvoj, se pravi znanost, gospodarstvo, tehnologija, politika. To so pomembni elementi družbenega razvoja, vendar že tako specializirani, da jih pisatelj ne more več vključevati v svoje delo. Literatura je čedalje manj tolstojevsko univerzalna in zmerom bolj specialistična. • Težnja uredništva pa je, da bi kolikor mogoče spodbudilo tudi pisanje na teh neliterarnih področjih. — Kar najbolj, čeprav z razmeroma manjšimi uspehi; to pa ni samo naš problem, pač pa tudi problem literatur velikih narodov. • Ali se slovensko pisanje kot izraz intelektualnih potreb v katerikoli svojih lastnosti zelo razlikuje od pisanja bodisi jugoslovanskih bodisi tujih narodnih sestav? — Izrazite slovenske znamke najbrž to pisanje nima — in je vprašanje, ali jo sploh lahko ima, saj je tudi samo slovensko življenje že nekako evropeizirano, tako da se v mnogih segmentih v ničemer ne loči od drugih ljudstev in civilizacij. Podvrženo je istim zakonitostim in celo navadam sedanjega življenja. Tisto, kar nas loči od drugih, je še zmerom neka zavzetost za usodo človeka na tem prostoru — in je manj sproščeno v svoji prepuš-čenosti fabulativnemu opisu obravnavane usode (v primerjavi, denimo, s srbsko prozo). Bolj očitna je zavzetost slovenskega avtorja za rešitev tega, kar opisuje. Pri liriki pa najbrž še zmeraj prevladuje slovenska tradicija, čeprav v zelo spremenjeni obliki: od Prešerna je v ospredju skrb za neko dostojanstveno podobo človeka. Veliko manj je podvržena poetizaciji, lepoti besede, patetiki, evforiji — in hkrati tudi manj naklonjena politični poeziji, ki je v Jugoslaviji zelo razširjena, medtem ko je pri nas skoraj ne poznamo. Pri nas je poezija še zmerom predvsem stvar intimne misli in intimnega občutja. 9 Kako se kažejo te njene razsežnosti navzven? — Moram reči, da je naša poezija, kadar jo v izboru predstavimo na tujem, sprejeta s pozitivnim presenečenjem, saj razkriva nekatere posebne eksistencialne probleme, izkazuje pa tudi izjemno dinamiko kulturnega življenja in literature. Vsak trenutek lahko ponudimo po deset, tudi po petnajst avtorjev, ki so na ravni visoke evropske ali svetovne kvalitete — pa ne bo nihče rekel, da gre za minorno literaturo. Že ta fenomen je sam po sebi presenetljiv. Za nas je v tem soo- čenju s svetom najpomembnejše predvsem to, da sami zase ugotovimo, da smo na ravni, na kakršni so najboljša iskanja in odkritja svetovne literature, kar pomeni, da je naša literatura resnično odprta in se dogaja v širšem kontekstu, ne zgolj kot rezultat domače, provincialne samovšečnosti. • Opraviti pa imamo z večnim vprašanjem, ali smo v teh prizadevanjih za izraz dovolj učinkoviti? Premalo ljudi bere in išče v literaturi oporo za svoj obstoj. — Prisiljeni smo biti stalno zaskrbljeni. Pri velikih narodih je skupina avtorjev, katerih dela imajo tolikšen odmev, da se dvignejo na raven družbenega učinkovanja. Pri nas praktično ni razlike med bolj ali manj uspešnimi deli. Zato je bolečina, da poudarjamo pomembnost literature, permanentna in se vleče kot sentimentalna kantilena skozi vse naše kritiške zapise. Seveda pa je nujno, da se neprestano bojujemo za večjo vlogo literature, umetnosti in kulture sploh, ker si bolj kot katerikoli drugi narod, ki pretendira v svojo avtohtono duhovno samostojnost (in ima pri tem v preteklosti in v sedanjosti določene uspehe), ne moremo privoščiti svoje eksistence brez kulturne komponente. Graditev te eksistence zunaj po-vezanosti nas lahko razobliči, tako da bomo postajali zgolj bolj ali manj uspešno tehnizirano evropsko ljudstvo. In zato je za nas kultura element identifikacije, ki je v sorazmerju z našo majhnostjo mnogo bolj pomembna kot pri kateremkoli večjem narodu. Pogovaijal se je VIKTOR KONJAR Henry Moore v Mestni galeriji Alfred Kobel: V spomin Albrechtu Durerju, z razstave v ljubljanski Moderni galeriji Sedanjost in renesansa Med redke razstave, ki jih v Ljubljani lahko označimo kot izredne, spada zagotovo predstavitev grafik angleškega kiparja Henrvja Moora v Mestni galeriji. Henry Moore pri nas ni povsem neznan gost, poznamo ga z grafičnega bienala, pred časom smo imeli priložnost videti izbor njegove plastike, žal le v malem formatu. Gotovo pa so nekateri pred leti videli v Firencah veliko retrospektivo tega modernista, verjetno eno najboljših na celini. Kdor koli že; zdaj lahko spoznamo Moorove risbe in grafike v celoti. Henryja Moora pozna svet kot vrhunskega kiparja sodobnosti; njegovih del ne moremo strpati v določeno strujo, čeprav je to poskušalo veliko sodobnikov. Njegovih kipov ni mogoče ujeti v poenostavljen obrazec; v svojem modernizmu so zdaj blizu abstrakcije, v njih se kažejo ekspre-sionalistični prebliski, imajo pridih nečesa nestvarnega. In vendar je Henry Moore umetnik, ki v svojih delih izjemno združuje preteklost in sedanjost, organsko in anorgansko, različne kulture in civilizacije — vse to pa po svoje preoblikuje in stilizira z doživljajskimi impulzi. Splet zunanjega in notranjega v njegovih kipih pomeni samostojno radikalizacijo tistega, kar je nekoč Rodin označil, da pod površino kože čutimo mišično tkivo, ki je pripeto na kosti. Samonikle rešitve Henryja Moora so govorica plastike v lesu, bronu, kamnu s tisto monumentalnostjo in izvirnostjo, ki je lahko blizu misli švedskega filozofa: Vsi pojavi in materialne oblike so samo maske, pod katerimi slutimo najbolj skrite izvire narave. Verjetno je kratek »kiparski uvod« vendarle potreben; preprosto zato, ker pri Henryju Mooru prevladuje kiparstvo in gotovo sta risba in grafika temu podrejeni. In če je tako, potem imamo na tej razstavi posebno priložnost, da sledimo delom, ki so nastala, preden je umetnik ustvaril svoja kiparska dela. Tako si ogledujemo tudi Ob razstavi 60 grafičnih variacij sodobnih likovnih umetnikov na Diirerjeva dela Dolgo časa in na široko odmeva v likovnem svetu petstoletnica rojstva Albrechta Dii-rerja (praznovali smo jo 1. 1971). Pri nas smo se je spomnili nazadnje maja v Moderni galeriji z razstavo, ki prikazuje, kako so se sodobni umetniki z raznih koncev sveta odzvali na nekatera dela tega genija severne renesanse. Poglobili so se v teme, ki jih je upodobil Diirer, jih presadili v naš čas, pogledali s svojimi očmi ter izrazili v klasični ali moderni grafični tehniki. Večina je pri tem pokazala na bolezni našega časa (bolezni v miselnosti), nekateri na druge značilnosti; malokomu je to soočenje pomenilo samo likovno igro ali tekmo z mojstrovim znanjem. Jiri Anderle je na svoji grafiki Prostor za dva prav v Diirer je vi tehniki bakroreza vešče upodobil dva velikana — Diirerja in Leonarda, poleg pa Madono, ki se ji krog glave spreletavajo pošasti. D. Giinther je v barvnem linorezu nadebudnemu trinajstletnemu Durerju pridružil razgaljeno žensko. Namigi na spolni razvrat skoraj prevladujejo. Pri eni od različic na grafiko »Vitez, smrt in hudič« se je vitez s konjem vred razbil nad ležečo žensko, ki ponuja spolovilo. Na drugi je vlogo viteza prevzel avtomobilist z golo sopotnico, ki mu smrt (zadaj) ponuja kozarec. Pri motivu »Zdravnikove sanje« je ženska figura dobila glavo divjega prašiča in stopila na globus. Trem gracijam so dodani pornografski rekviziti. Evi je z barvnim filtrom poudarjen spodnji del telesa. Figure v »Ženskem kopališču« so banalno deformirane. Groteskno razbita je »Velika Fortuna« — ženski akt stoječ na lobanji, ki ga je z naslovom »Gospa Svet« v jedkanici upodobil sloviti Renato Guttuso. Zdrav nasmeh »Slovenske kmetice« je v transpoziciji sodobnega avtorja postal sadističen. R. Schvvarz je pretresljivo ponazoril razpadanje z litografijo v gnilobnih barvah; prikazuje 28-letnega Dii-rerja z osatom v roki, z vrvjo okrog vratu, z razpadajočimi zobmi in analitično deformiranim obrazom. Predloga za to podobo je Diirerjev avtoportret, ki poudarja moč, lepoto, samozavest in dostojanstvo mladega umetnika; skupaj z drugimi lastnimi podobami je ta v zgodovini umetnosti vedno služil kot dokaz, kako je Diirer s svojim zadržanjem pripomogel k ugledu in položaju umetnika, potem ko je bil človek tega poklica v srednjem veku ponižan do anoni- mnosti. — Grafik Colescott iz Kalifornije je upodobil Diirerja s prizorom, ki namiguje na turistični kriminal (»Diirer pri 23, v Benetkah, zaljubljen, njegova prtljaga ukradena«). Mojster španskega informela Tapies pa je z barvno litografijo predstavil povečan Diirerjev monogram v svojem značilnem rokopisu. — Naš Emir Dragulj je Diirerjevo lastno podobo podal verno in spoštljivo ter se izkazal v izredno težki tehniki barvne mezzotinte; tak koncept je izrazito v duhu Albrechta Diirerja, ki se je rad postavljal s silnim obvladanjem tehnike. Videti je kot galantna pozornost in srečanje na isti ravni. Duhovite so različice lesoreza »Nosorog«. Na eni vodi orjaško žival po odilični pokrajini na tenki vrvici nežno dekle. Na drugi je avtor domiselno postavil k nosorogu top — soroden po vsebinski in oblikovni asociaciji. — Plahi poljski »Zajček« je v eni od sodobnih različic blokiran na ledeni plošči sredi morja, v drugi pa je močno povečanin njegova površina razčlenjena v mnogo pestrih barvnih ploskev, komponiranih z agresivnim učinkom. Alegorična figura Melanholije nastopa zdaj kot zamišljen umetnik v samoti svojega ate- primarne zarise in dela, smo torej na poti h kipom in prenekatera risba, ali grafika nam bo obudila spomin na plastiko. Umetnik je sam najbolje razložil jedro svojega pojmovanja ustvarjenih del: »Moja plastika se vse bolj oddaljuje od zvestega reproduciranja, vse manj deluje kot kopija zunanjega in postane tisto, kar bi nekateri imenovali abstraktno; toda v to smer se nagiba samo zato, ker sem prepričan, da bom lahko tako najbolj neposredno in najprepričljiveje izrazil psihološko-človeško vsebino svojih del « (Beležke o plastiki.) Izjemna izraznost prostorskega občutja na povsem nov način je pri H. Mooru stalnica prav tako, kot so zanj značilne opredelitve do zunanjega in notranjega, arhaičnega in sodobnega. Te poteze opažamo v raznih motovih risbe in grafike. Čeprav so motivi Žensk, ki so kakor Gea — večne znanilke življenja — pogosti, so vendarle izoblikovani z zmeraj novimi, čeprav sorodnimi rešitvami. Organski in anorganski svet, struktura kit, kosti, rasti drevesa ali lega kamenja —so reduk-tivne umetniške najdbe v razmerju do narave in človeka. Na razstavi pa presenečajo nekatera dela, ki z realizmom vračajo umetnika k preprosti, nezapleteni objektivni stvarnosti, pa bodisi da gre za ovco, roko ali drevo. Bogat opus Moorovih risb in grafik je za obiskovalca posebno doživetje in ga spodbudi k razmišljanju o prikazanem. V Moorovem katalogu o izbrane reprodukcije, krajšo spremno besedo o kiparju He-nrvju Mooru pa je z jedrnatimi opredelitvami napisal Zoran Kržišnik. Zal je zamujena priložnost za študijski, celosten prijem, kakršen je dandanes v navadi pri razstavnih katalogih, ko gre za posebne priložnosti. Avtor se je usmeril v kiparske posebnosti umetnika, pričakovali pa bi, da bo globlje razčlenil Moorove risbe in grafike. IGOR GEDRIH Ijeja (avtoportret Madžara Bal-vanyosa), drugič kot znanstvenik, ki ga je groza nepredvidenih naravnih sil (Leningrajčan Be-gidzdanov); na neki jedkanici pa kot nekdo, ki se slabo počuti v bolnišnici med množico razčlovečenih ljudi. Večnega motiva Adama in Eve so se lotili mojstri kot Marino Marini in Salvador Dali; prvi lahkotno skicozno, drugi nervozno vehementno. Mediteranski A. Masson pa z bukoličnim učinkom. Berlinčana H. Friedricha je prevzelo srečanje z Diirerjem na bankovcu 30 nemških mark, s čimer je izpovedal svojo prizadetost ob potrošništvu. Popularne Diirerjeve »Roke sklenjene k molitvi« so našle svojo sodobno različico v odlično risani litografiji E. Gottlicherja, kjer čisto profano gnetejo obolele noge. — »Madona 70« pa sedi na neizmernem polju serijsko izdelanih kaset in pestuje kroglo — svet. Na okusno barvnem sitotisku D. Asmusa »Turnir« pa za bistveno razliko od predloge ni videti nasprotnika; kot da se je nastopajoči vitez pred živopisano pregrado zrušil sam od sebe. TINCA STEGOVEC Kako je prav? — Zakaj pa je danes v naši domovini lepo? je vprašala učiteljica. ■— Imamo dost za jest pa dost kruha. Tako je odgovoril učenec v prvem razredu. Pričakovala sem razvpito opozorilo: Odgovori s celim stavkom in povej pravilno, a sem bila po dolgem časti prijetno presenečena. Zelo se zavzemam za to, da v šoli izrabimo vsako priložnost za pozitivno jezikovno vplivanje. Praksa kaže dvoje: nekateri učitelji bredejo v bolestno hiperko-rektnost, nekateri pa so do svojega izražanja in učenčevega govornega odzivanja, preveč brezbrižni. Nima posebnega pomena razglabljati, katere težnje so bolj škodljive. Za razvijanje učenčeve sporočilne sposobnosti in za naraven odnos do jezika nimajo zaslug ne pretirano tankovestni varuhi zbornosti in »celih« stavkov, malobrižneži pa tudi ne. Vsak učitelj bo takoj vprašal: kaj pa je potem prav? In dodal: zmeraj so nas učili odgovarjanja v celih stavkih! Didaktika že. Jezikoslovna misel pa ji je v zadnjem času malce ubežala. Srečali smo se z generativno slovnico in s spoznanjem, da je naravna prvina človekovega odzivanja dvogovor (glej Olga Kunst Gnamuš: Pomenska sestava povedi). Samogovor je predvsem pisna oblika sporočanja. Sola goji prav to prvino. Vsiljuje jo na škodo naravnega jezikovnega vedenja tudi v tiste okoliščine, kjer nima naravne opore. V bistvu tiči v vsakem samogovoru kal dvogovora, saj se z ube-seditvijo misli le odzovemo na neko drugo misel. Ko učimo ustno in pisno sporočanje, tega ne upoštevamo dovolj ali pa se pomembnega dejstva sploh ne zavedamo. Posledica je okrnitev jezikovne živahnosti. Tako pisno kot ustno sporočanje reduciramo na isti vzorec in zlepa ne upoštevamo naravne dvogovornosti kot primernega metodičnega izhodišča. Jezikoslovce same čaka na tem področju še obilo dela; preden bo znanstvena dognanja lahko prevzela učna praksa, bo potemtakem minilo še nekaj časa. Eno pa je res Že zdaj: živahnosti je konec, kadar začnemo učence v spontanih odgovorih popravljati z zahtevo, naj se izražajo v »celih« stavkih. Naši želji sicer brez ugovora ustrežejo, režim v razredu pa je takoj zelo šolsko zlikan in nenaraven. Stroga zahteva po »celih« stavkih se preseli v zapis dvogovornih položajev, ko učenci lepijo ob premi govor spremni stavek tudi tedaj, ko bi ga, če bi še imeli posluh za naravnost, morali opustiti. —- Beseda bo kar sama prišla, tista, ki manjka, je dejala učencem njihova učiteljica, ko so morali na prazna mesta vpisati primerne pridevnike. V danih okoliščinah se mi je zdel to primeren način, kako otroke zavarovati pred bojaznijo, da nečesa ne znajo, da je pretežko ali neizvedljivo. Ustvarjen je bil tako imenovani sporazumevalni stik, ki je omogočil, da so otroci živahno dopolnjevali besedilo. Ob tem očitnem namigu, da smejo učenci odgovarjati tudi v necelih stavkih, se takoj oglasi bojazen, ali ne bodo učitelji tega razumeli kot odpiranje vrat stihijski povodnji nenadziranega jezikovnega obnašanja, kar bi eni razumeli kot posmeh vsem prizadevanjem, drugi pa kot podporo lastni nekontrolirani jezikovni praksi. Ne gre za načelno nasprotovanje izražanju v »celih« stavkih, ampak za to, da bi učitelj v razredu ohranjal naraven sporazumevalni položaj. Potrebno je, da zna sam oceniti primernost govornih okoliščin in da ne zanemari ne enega ne drugega načina odzivanja na dvogovorno razmerje. Prenos iz govornosti v pisnostpodlega pravilom pisnega sporočanja; v učenčevih zapisih ni težko odkriti okostenelbst sa-mogovornega izražanja, ki je največkrat posledica prevelike učiteljeve vneme, da iz besedišča in sloga prežene vse, kar ne velja kot šolski zgled ubesedovanja. Ko si bodo dognanja jezikoslovcev utrla pot v šolsko prakso, bo za učitelje lažje. Za zdaj izhajajo iz naravnega sporazumevalnega stika predvsem tisti, ki so metodiki že »po naravi«. To pa je za puk jezikovne komunikacije vendarle premalo. BERTA GOLOB Res začaran krog ? Kot da se vrtimo v začarane krogu. Vemo za pravo pot, po namo cilj, toda do njega je vst dan več ovir. Mislim na krizo vzgoje in iz< braževanja, o kateri smo končr javno spregovorili. Spozru smo, da je čedalje večje neskl; dje med programiranimi načel zahtevami kongresov in resoluc in med skromnimi možnostmi, 1 jih imajo vzgojno-izobraževalr organizacije, da bi te visok družbene in pedagoške cilje urt sničile. O tem je javno spregovoril problemska konferenca ZK Sle venije pa občinske konferenc ZK, aktivi prosvetnih delavce komunistov, Sindikat delavcev vzgoji in izobraževanju, delovi kolektivi na šolah. Ne kaže ponovno našteva vseh problemov, ki so bolj a manj enaki v vsej Sloveniji: ne rešen gmotni položaj vzgojne izobraževalnih organizacij in de lavcev v njih; neuresničeno na čelo svobodne menjave dela popolna nestimulativnost: šol ali učitelj ne moreta — tudi č delata boljše — čisto nič vpliva na višino sredstev, ki so odmer jena po določenih merilih. Pre napolnjeni razredi onemogočaj učitelju, da bi uporabljal so dobne oblike poučevanja.. Premalo pozornosti namenjam usmerjanj. > pedagoške poklice ki je čedalje bolj feminiziran. Se bi lahko naštevali. O vsakem problemu posebej bi se lahko na dolgo razpisali. Vendar gore papirja in besed ne zaležejo nič ob ugotovitvi, da se možnosti za delo v naslednjih letih ne bodo izboljšale, ker ni denarja. Kaj zdaj? Videti je, da je edina rešitev prerazporejanje dela, krčenje programov, delati več in bolje, čeprav se gmotni položaj slabša. Ali bodo prosvetni delavci to še zmogli? Ali družba lahko zahteva od njih večno odrekanje in idealizem? Razmere v delovnih kolektivih se vidno slabšajo. Do jeseni, do začetka novega šolskega leta se bo treba odločiti. Čemu se v šoli lahko odrečemo? Številu ur za posamezen predmet? Nemogoče! Vzgojnim predmetom, kulturni, športni, tehnični dejavnosti? Nikakor! Normalnim delovnim razmeram — kurjavi, elektriki? Ogrožena bo zdravstvena varnost otrok. Minimalnim osebnim dohodkom prosvetnih delavcev? Nesmisel! Razmišljam, ali imamo skrite rezerve? Morda jih ne zmamo poiskati. Vsekakor bi bilo koristno vsakršne dobre pobude objaviti. Začaran krog ne sme biti sklenjen. MARICA NAKRST Mi delamo! I Ko učenci spoznavajo svoj domači kraj, je najboljše, če se mu približajo tako, da ga raziskujejo. Še vedno drži pregovor, da je boljše enkrat videti kot stokrat slišati, iz načela nazornosti je eno izmed prvih vodil pri sodobnem pouku. Tudi v letošnjih jugoslovanskih pionirskih igrah smo v programu razrednih skupnosti zapisali, naj učenec na vseh stopnjah pouka v osnovni šoli spoznava proizvodno delo in z njim v zvezi posamezne poklice. Mnogi ne vemo, kakšna dela in naloge opravljajo delovni ljudje v tej ali oni delovni organizaciji, zato toliko težje usmerjamo šolarje v poklice po njihovih sposobnostih pa tudi po potrebah, ki jih narekuje združeno delo. Ne nazadnje pa se s tako usmeritvijo šolskih programov približujemo tudi ciljem usmerjenega izobraževanja. Pri oblikovanju mladega človeka se učitelji zavedamo vseh naštetih dejavnikov, zato sva s kolegico peljali svoje učence na ekskurzijo v eno izmed delovnih organizacij. Poudariti moram, da so nas sprejeli zelo lepo, z veliko posluha za razigrane učence, in delovodja, ki nas je vodil, je poskušal razvojni stopnji učencev primerno razložiti delovni proces v vsakem oddelku tovarne posebej. Spraševali so ga o vsem mogočem: o delovnih razmerah in osebnih dohodkih, koliko let že obstaja tovarna idr. Učenci so bili zadovoljni, saj so spoznali veliko novega, vsak delavec ob stroju jih je seznanil s svojim poklicem, delovodja pa jih je sproti poučil, kakšno izobrazbo zahtevajo in na kateri šoli si jo lahko pridobijo. Bližali smo se koncu delovnega procesa, ko je iz skupine delavcev izstopil mlad fant: »Tovarišica, ali me ne poznate?« S kolegico se ustaviva. Obe začneva brskati po spominu. »Le kam naj ga uvrstim?« si mislim. Od kod ga poznam? V dolgoletni praksi se je zvrstilo veliko rodov, zato je razumljivo, da nekateri obrazi »uidejo« iz spomina. Ne, res se nisem mogla spomniti, kateri izmed učencev iz preteklih let naj bi bil mladi fant, dokler mi v pogovoru ni nanizal še nekaj imen in mi tako priklical v spomin celoten razred. Prijetno mi je bilo pri srcu, da sva se ponovno spoznala in se takole srečala kot enak z enakimi. »Si zadovoljen z delom?« ga pobaram. »Zaslužiš dobro?« »Še kar, 16.000 povprečno na mesec,« mi odgovori. »A tako, to pa je toliko, kot imam jaz plače,« reče kolegica, ki poučuje zadnje šolsko leto in bo jeseni upokojena. »Mi delamo...« je pribil in se nasmehnil sosedu. Oplazilo me je, še posebno, ker sem razbrala iz oči navzočih drugi del stavka. A mi pa ne? sem se vprašala. Mogoče ni bilo prav, da besed nisem izrekla na glas, verjetno pa v tistem trenutku ne bi dosegle učinka. Delovodja, starejši možakar, je bil v zadregi in nas je hitro popeljal proti izhodu tovarne. Za učence se je ekskurzija končala uspešno, tudi jaz sem se veselila z njimi, ko smo v šolskih klopeh obnavljali vtise. Pa vseeno sva odšli s kolegico tega dne s šole nekam poparjeni, z grenkim priokusom, saj sva ponovno spoznali in doumeli, kako je vrednoteno učiteljevo delo. Kdo je kriv za tako miselnost med ljudmi? Smo mar krivi sami, ker smo preskromni v izjavah o našem delu in se zato ustvarja popačeno gledanje na učiteljev poklic? Ali splošna družbena usmerjenost, ki nam odmerja tanjši kos kruha, kot si ga režejo v gospodarskih delovnih organ- Učitelj — zmeraj najpametnejši v razredu? Ali je sploh kateri poklic lepši od učiteljskega? Le kdo je še, poleg učitelja, pri svojem, delu zmeraj najpametnejši, najzrelejši, najbolj učen, razgledan, izobražen, izkušen in sploh »naj« ... Med tridesetimi mladostniki je učitelj zmeraj tisti, ki blesti s svojo pametjo in z izkušnjami — le kdo se ne bi prevzel? Toda, roko na srce: tudi učitelj ni tako zelo »nedotakljiv«. Meni se je npr. zgodilo tole: Ko sem v vsej svoji veličini svojega znanja in zanosa razlagala pri angleščini vse o živalskem vrtu, in naštevala imena vseh živali od opice do krokodila, me je eden od učencev nedolžno vprašal: »Tovarišica, kako pa se po angleško reče ščinkavček?« O gorje! Tega še zdaj ne vem. Kaj naj storim ? Poznam profesorja, ki so ga učenci vprašali, kako se angleško imenuje »sklopka«. Ta profesor, ki je bil mojster svojega poklica, je napisal na tablo ne samo angleški izraz za sklopko, temveč še veliko drugih besed iz avtomobilizma in motoroznanstva. No, jaz si česa takega pač ne morem privoščiti. Četudi bi vedela za ščinkavčka... Kaj pa, če bo kdo jutri hotel vedeti, kako pravijo Angleži sinički? Zadeve se moram lotiti torej drugače. »Ne vem,« rečem skromno in pogumno nadaljujem: » Veste, pa ščinkavec ni edina stvar, ki je ne vem. Tudi jaz se angleščine še zmeraj učim in se je bom učila vse Življenje. Z znanjem je tako, kot s plezanjem na goro. Čim višje se vzpenjaš, tem širše obzorje se ti odpira, čedalje bolj se zavedaš, česa vsega ne veš. Poglejte samo zdravnika specialist za pljučne bolezni. Ta človek se mora izobraževali kakih dvaindvajset ali petindvajset let —- šele potem ju priznajo, da je strokovnjak za to področje. Ta človek pa se zelo dobro zaveda, da se mora nenehno izpopolnjevati na raznih seminarjih, predavanjih, s strokovno literaturo. Nič drugače ni v industriji, kjer je nekdo strokovnjak samo za nafto ali samo za cement. To so ljudje z visoko izobrazbo, z večletnimi izkušnjami, sposobnostmi; in vendar sega njihovo znanje samo na ozko področje ene same stroke. Moja stroka je angleščina. Znanje o tem jeziku pa je tako zelo obširno, da je slovar besed čisto majhen drobec, pripomoček za to stroko, in vendar je že skoraj nemogoče obdržati v glavi vse, kar vsebuje ta knjiga. Kje je šele slovnica, zgodovina jezika, književnost itd. Jaz, ki ne živim med angleško govorečimi ljudmi in sem se angleščine učila in se je učim tako kot vi, moram danes, nič drugače kot pred mnoghimi leti, besede, ki jih ne poznam poiskati v slovarju«. Učenci molče. Hudomušni nasmehi, ki sem jih opazila na njihovih obrazih ob »ščinkavčku«, izginjajo. Navsezadnje je res: Tovarišica, ki sicer v angleščini pripoveduje zgodbe, je pravzaprav še zmeraj učenka, ki se uči tujega jezika, prav tako kot oni. Marsičesa še ne ve, zato se nenehno uči. Opogumim pa jih za naprej: »Zelo bom vesela, kadarkoli me boste kaj vprašali. Če bom znala, bom povedala, če ne, bomo pogledali v kako knjigo. Vesela bom predvsem vašega zanimanja, saj so naše znanje in sposobnosti zrcalo našega zanimanja.« Navsezadnje pa le ni tako lahko biti učitelj. Povezovati moraš vse poklice, kolikor jih je pod soncem, poskušati moraš razumeti mladega človeka, ki se bo odtočil za enega od'stoterih poklicev, za katere ga usposabljaš; pri tem se mu moraš človeško približati, pa vendar ohraniti razdaljo, da te bo spoštoval kot človeka, ki ga vodi. Biti moraš diplomat, strateg in še veliko več; ob tem ko priznaš ozkost svojega znanja, moraš biti tudi dovolj širok, da upaš to priznati. DUŠICA KUNAVER zacijah? Živimo v družbeni ureditvi, kjer naj bi poleg polne denarnice spoštovali še druge družbene norme, po katerih bi sodili in spoštovali ljudi. Je že tako, da tudi pri nas, v družbi, zasvojeni s potrošniško miselnostjo, merimo človeka po tem, koliko zasluži, ne glede na to, ali je njegov zaslužek enakovreden vloženemu delu. In ljudje razmišljamo tudi recipročno: kdor malo zasluži, tudi malo dela! Mar res tako malo delamo, kot smo nagrajeni? Pa si oglejmo problem še z druge strani: kako je z družbenim vrednotenjem učiteljevega dela? Leta 1982 je bil povprečni mesečni osebni dohodek učitelja v osnovni šoli 15.000 din, povprečni mesečni osebni dohodek vseh delavcev v SR Sloveniji pa 14.365 din. Če izhajamo iz kvalifikacijske sestave prosvetnih delavcev v osnovni šoli, je jasno, da je vsak iz starejšega rodu končal najmanj srednjo šolo, mlajši pa višjo ali visoko šolo. Potemtakem je odveč primerjati učitelje v osnovni šoli s povprečjem v SRS tudi po tej strani. Če pa bi hoteli potegniti vzporednico z enakimi profili strokovnjakov na delov- nm mestih zunaj prosvete, primerjava z denarnega vidi sploh ni mogoča. Tako smo pl' vprašanjem: ali mi, prosvetni d q lavci, res delamo premalo ali (j, drugih poklicih preveč?... ^ Le tako lahko opravičimo ^ javo mladega delavca v pr^ zvodnji, čeprav on in verjetno marsikdo od delovnih ljudi ne1 da moramo tudi učitelji oprav 42-urni tednik in da vse tiste p čitniške dni, ki so predvsem 2 v radi oddiha otrok naših delovP ir ljudi, učitelji »uživamo« ' e brezplačnem dopustu. M' ti letom krepko pljunemo v rok k da z dopolnilnim delom (z delo Ij v interesnih krožkih, nadomf Čanjem, dopolnilnim poukom z drugimi nalogami) dopolnj jemo manjkajoče število delo nih ur, da smo upravičeni č 100-odstotnega osebnega hodka. Še sreča, da nas je še veliko, delamo z veseljem in da nas san tako imenovani pedagoški erof trenutkih dvoma o družbeni k1 ristnosti odvrača od mlačnosti otopelosti. Vemo pa tudi, da o takih čustev ni lahko živeti! CENKA KRŽIČNIK Kratek stik - toda kje i 'e: m K temu razmišljanju me je spodbudila anketa, ki smo jo naredili pred nedavnim med učenci od 3. do 8. razreda. Vsebina vprašanj je zahtevala, naj otroci povedo, kako poznajo delo pionirske organizacije, kakšne so pionirjeve pravice in dolžnosti, ali vedo, kakšna je razlika med pionirsko organizacijo in šolsko skupnostjo, kako so obveščeni o delu organizacij na šoli in podobno. Analiza ankete je pokazala, da večina učencev ničesar ne ve o delu pionirske organizacije, o dolžnostih in pravicah pionirjev in o vseh drugih pomembnih stvareh na šoli. Veliko je bilo tudi odgovorov, ki kažejo, da se učenci za vse to tudi ne zanimajo. In če povemo, da živijo vsi ti učenci na šoli, ki ima izredno razvite svobodne dejavnosti, ki zavzeto sodeluje s krajani in z delovnimi organizacijami, ki ima samo enoizmenski pouk in dobre prostorske razmere, zbujajo taki odgovori še večjo skrb. Na šoli je izredno aktivna šolska skupnost, delujeta dva pevska zbora, prizadevni so taborniki in športniki, pa kulturna skupina, tehnični krožki... Lahko rečemo, da otroci zaradi dreves ne vidijo gozda. Poleg rezultatov ankete, v kateri sta že razpravljali pedagoška komisija in osnovna organizacija zveze komunistov, zaskrbljeni opažamo še nekaj let tudi neko splošno otopelost učencev. Učenci ne hodijo več radi v hribe, otepajo se raznih funkcij in nalog, ne marajo nastopati na kulturnih in drugih prireditvah... Tudi če se vpišejo v kakšen krožek, ga ne obiskujejo redno. Vsaka naporna vadba jim je odveč. Še in še bi lahko naštevali. Če vsemu temu dodamo še ugotovitve pedagoških delavcev, da imajo učenci podoben odnos tudi do rednega dela v razredu, da se tudi tu zadovoljujejo z nizko povprečnostjo, potem to vprašanje gotovo zasluži globljo analizo. Nekje je nastal kratek stik. Treba ga bo poiskati. Najprej je tu veliko neskladje med tem, kar otrokom dajemo, in med tem, kar bi si oni želeli. Morda pa ni krivda samo na vsebini ponujenega, ampak tudi v obliki. Morali se bomo temeljito poglobiti v vzroke in najti nove poti do mladega človeka. Razmišljam o rodu, ki je zdaj v 7. in 8. razredu. Ti otroci so bili vsa leta izredno obremenjeni. Večina od njih je bila do 6. razreda tudi v podaljšanem bivanju — torej v šoli od 8. do 16. ure. Oblike dela v podaljšanem bivanju ali celodnevni šoli. oblike dela v krožkih se le malo razliku- jejo od klasičnega poučevanj skoraj redno je mentor učite Zunanji sodelavci, ki naj bi pl nesli v šolo svež veter, so redki še ti kmalu obupajo. (Poleg z htevnega dela je gotovo vzr< tudi slabo nagrajevanje. U mentorskega dela s skupit učencev je 65 dinarjev.) V teh letih smo razvili velil dejavnosti in vanje včasih tu nasilno vključevali manj dejavr učence. Sposobnejše učence »uporabljali« za vse in za veliki več, kot so zmogli. Kar naprej s morali nekje tekmovati, nastf pati, sodelovati... V zameno p smo jim ponudili zelo malo. A je potem čudno, da se neke! dne vse upre? Drugi problem je, da najti zličnejši dejavniki (krajev! skupnost, delovne organizacij razni odbori za praznovanja itd od šole kar naprej nekaj zahtevi jo. Šola mora biti povezana z ži' Ijenjem, vendar potrebuje tu svoj notranji mir, red, urejene Morda je eden od vzrokov, je zdaj tako, kot pač je, tudi p velika razvejenost življenja dela na šoli. Toliko je vsega, se otrok ne znajde več: pionirsl organizacija, šolska skupno' mladinska organizacija, šolsl športno društvo, kulturno dru tvo, mladi člani Rdečega križ taborniška organizacija in n pregledno število krožkov. Vem, da ima vsaka od teh o' ganizacij poseben pomen, dt> gačno delo. Vem^ da smo vse organizirali, da bi obogatili ži Ijenje in delo otrok, vendar i nam vrača kot bumerang. Kje so vzroki? In na koncu — na koncu za! ker čutim, da je tu eden glave vzrokov — učitelj. Kdaj bo naša družba spozna kako življenjsko pomembno imeti dobrega in za delo moti1 ranega učitelja. Šola stoji in pa z učiteljem, pravijo. Delovne razmere se iz leta leto slabšajo. Nizki osebni d hodki, nemožnost napredovan. preveč učencev v razredu, kak vostno in ustvarjalno delo ni n grajeno in spodbujano, zmei nove zahteve... Še bi lahko na tevali. Vse to pa gotovo ni p merna stimulacija za dobre! ustvarjalnega učitelja. In kako naj učitelj, ki je žara vsega tega že malodušen, vzga otroka v vedoželjno in ustva jalno osebnost? Ob vsem tein pa ne more pomagati sam. Zdi se, da je kar veliko vzt' kov za »kratek stik«. Tudi izh dov iz tega nezavidljivega pol' žaja je več. Morali jih bomo pd skati. Pa ne le učitelji, ampak vi družba. MARICA NAKRST Človek mora pustiti sled za seboj i Ogovor z Žagarjevo nagrajenko Marijo Vogrič Med letošnjimi Žagarjevimi nagrajenci je tudi Marija Vogrič z a|j ^balne delavske univerze Ivan Regent v Kopru. V utemeljitvi je pou-darjcn zlasti njen prispevek- k napredku izobraževanja odraslih. To j “le je spodbudilo, da sem jo zaprosil, naj pove kaj več o sebi in svojem ||elu, o vrednotah izobraževanja ob delu pa tudi o vzrokih njegove se-uanje krize — z njej značilno kritičnostjo in pošteno odkritostjo. >r‘A e' av ' P ® Vsak, ki te bolje pozna, vidi 1211 tebi ne le zavzeto andragoško, »Wrveč tadi neutrudno dražhe-^^politično delavko. Oboje je v M ndočijivo povezano in v ne-i Ntem lavnovesju. Kako je živ-:hljt>nje ^oblikovalo to tvojo po- "Tobo? •k ^‘e v roladih letih, ko sem si lo korala sama zgodaj služiti kruh, 1 ’Cin spoznala trdo delo. Tudi moj d !'- javen odnos do okolja in moja 'elja, da ga spreminjam, sega taleč v otroštvo, ko sem se zave-leia položaja primorskega člo-'dt{ Jpka pod italijansko okupacijo. °s -e tedaj — bilo je na začetku na-k odnoosvobodilnega boja — f' em nastopala v zavednih druži-c ’ah s svojimi sestavki o našem 'Poru in ciljih našega boja Po (apitulaciji Italije sem postala Vmandirka pionirskega odreda vasi, bila sem kurirka, vodila 1 'ein pionirsko šolo, nastopala na 1 jingih. Po osvoboditvi sem v ■-trknem postala predsednica "ladinske organizacije. Po j tekaj letih šolanja in nato zapo-»'litve na področju notranjih pi^adev sem bila precej let poki "Hcna predsednica okrajnega z komiteja ljudske mladine v m kopru, pozneje, že poletu 1961, Lipa podpredsednica okrajnega lir‘‘ndikalnega sveta Koper, ki je po združitvi okra jev pozneje oblil 'Vstal celotno Primorsko. Vsa ta tu n tudi kasnejša leta so bila polna vrfažbeno-politične dejavnosti, Obveznosti in funkcij. m ;j s, • Dragi del tvojega življenja sti; razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge — učitelja tehnične vzgoje, PRU, od 1. 9. 1983 V— Komisija bo sprejemala in obravnavala prijave in o izbiri v zakonite!i\0t roku obvestila kandidate. )Sl Poskusna doba tri mesece. Osebni dohodek po pravilniku za prisvajanje osebnega dohodka. Zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano. Svet OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV NOVE FUŽINE V USTANAVLJANJU, LJUBLJANA, Gašperšičeva 10 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovni« j, časom: — učitelja biologije, kemije in gospodinjske vzgoje (11 ur pouka a g — učitelja telesne vzgoje (moški) (11 ur pouka) — učitelja glasbene vzgoje (10 ur pouka) Pogoj: predmetni učitelj ali profesor ustrezne smeri. an oje bv( Delavci bodo dopolnjevali delovno obveznost z delom v oddelkih p< daljšanega bivanja. Začetek dela: L 9. 1983 Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpis Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. -azj ZDRAVSTVENA ŠOLA JUGA POLAK P.O. MARIBOR, Trg Miloša Zidanška 3 razpisuje dela in naloge: za nedoločen, poln delovni čas: — učitelja biologije in mikrobiologije — učitelja matematike — učitelja fizike — učitelja matematike in fizike — učitelja obrambe in zaščite za nedoločen, polovičen delovni čas: — učitelja medicinske terminologije (latinskega jez.) olo t r <1 za določen., poln delovni čas: — učitelja slovenskega jezika (nadomeščanje delavke, ki bo na p« rodniškem dopustu) — učitelja kemije (za šolsko leto 1983-84) ačf Sj; >vi jev Del za določen, polovičen delovni čas: — učitelja telesne vzgoje za dekleta (za šolsko leto 1983-84) jji: visoka izobrazba ustrezne smeri, določene s sklepom stroko'1 i sveta izobraževalne skupnosti za zdravstveno usmeritev, ive z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh p1 vi razpisa na naslov: Zdravstvena šola Juga Polak Maribor, TA iša Zidanška 3 JNd Z^lUctllNKcl J. avljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po izteku rok->rijavo na razpis. ! S Razpisi Zadnje razpise v tem šolskem letu bomo objavili v Prosvetnem delavcu, ki izide 20. junija. Prosimo naše organizacije, naj nam pošljejo svoje razpise za objavo po možnosti vsaj do 13. junija. Ker ni bilo več želja za razpise v juliju, bomo naslednje razpise objavili v prvi septembrski številki, ki bo izšla 12. septembra 1983. ^Hisija za delovna razmerja JfGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE LJUBLJANA t,C-RUDNIK, Tržaška 79 e za nedoločen čas prosta dela in naloge ll azPisuj v v*gojitelja za DE Malei Beličeve L ' vzgojitelja za DE Malči Beličeve III. ' vzgojitelja za DE Sonje Vidmar II. vzgojitelja v DE Krim-Rudnik L 2 vzgojiteljev y DE Krim-Rudnik II. vzgojitelja v DE Rožna dolina t vzgojitelja v DE Milan Česnik ^GOJ: končana srednja vzgojiteljska šola. 2 varuhov za DE Malči Beličeve I. 6 varuhov za DE Malči Beličeve II. 2 varuhov za DE Malči Beličeve III. j ' S varuhov za DE Sonje Vidmar I. varuha za DE Sonje Vidmar II. 2 varuhov za DE Krim-Rudnik I. 6 varuhov za DE Krim-Rudnik II. 3 varuhov za DE Angela Miklavc — Mami ^ varuhov za DE Marije Novak ' 10 varuhov za DE Rožna dolina varuha za DE Trnovo '9 varuhov za DE Milan Česnik ~GOJ: končana šola za varuhinje, starost 18 let. Če se prijavijo va-hinje, ki ne ustrezajo zahtevanemu pogoju po izobrazbi, je mogoča asedba del in nalog za določen čas, do enega leta. varuha v družinskem varstvu v KS Rakitna 2 varuhov v družinskem varstvu v DE Trnovo varuha v družinskem varstvu v DE Milan Česnik varuha v družinskem varstvu v DE Krim-Rudnik I. (-*GOJ: končana šola za varuhinje, starost 18 let. Če se prijavijo va-•hinje, ki ne ustrezajo zahtevanemu pogoju po izobrazbi, je mogoča isedba del in nalog za določen čas, do enega leta. andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po ob-av> razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. z Mednje ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED °novno razpisuje naslednja prosta dela naloge za določen čas: učitelja nemškega in angleškega jezika, P, polni delovni čas učitelja obrambe in zaščite, visoka izobrazba ustrezne smeri, polovični delovni čas učitelja osnov tehnike in proizvodnje, visoka izobrazba ustrezne smeri, polni delovni čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu do 31. 1. 1984) učitelja ekonomskih predmetov, visoka izobrazba ustrezne smeri, polni delovni čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu do maja 1984) ačetek dela: 1. 9. 1983. Andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi ^pisa na naslov: SSGT Bled, Prešernova 32, Bled ali SŠGT — ESS Radovljica, Gorenjska c. 13. izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Ar c'IRo,nisija za delovna razmerja »SNOVNE ŠOLE VENCELJA PERKO DOMŽALE, Ljubljanska «a °novno razpisuje prosta dela in naloge, za nedoločen čas s polnim kovnim časom: učitelja glasbene vzgoje, ' učitelja kemije-fizike ali kemije-biologije; ' učitelja tehnične vzgoje-fizike ' učitelja razrednega pouka — vodje podružnične šole Dragomelj. njlTGudidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o flovni šoli. a vodjo podružnične šole je na voljo družinsko stanovanje, za učite-a glasbene vzgoje pa samsko stanovanje. andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po-ajev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo pismeno nveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. I ^misija za delovna razmerja lisii OVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA j^KSA PEČARJA, 61231 LJUBLJANA, Črnuška 9 'zPisuje prosta dela in naloge za: ^določen čas s polnim delovnim časom RR učitelja telesne vzgoje (moški), PRU ali P učitelja telesne vzgoje za celodnevno osnovno šolo, PRU ali P ' učitelja likovne vzgoje, PRU ali P ' 2 učiteljev razrednega pouka, U ali PA-razredni pouk N učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja, G ali PA-razredni pouk °ločen čas s polnim delovnim časom učitelja razrednega pouka, U ali PA-razredni pouk (nadomešča-uje delavke, ki bo na porodniškem dopustu — od 1. 9.1983 do 31. 4- 1984) aaetek dela 1. septembra 1983. pd djave z dokazili o razpisnih pogojih bomo sprejemali 30 dni po ob-.1 razpisa. Komisija ne bo obravnavala prijav brez dokazil o izpol-*evanju razpisnih pogojev. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 eh po poteku razpisa. ŠOLSKI CENTER SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge za: TOZD OSNOVNA ŠOLA KRMELJ za nedoločen čas — učitelja matematike in fizike, PRU ali P — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P Na voljo sta garsonjera in soba. za določen čas — učitelja kemije in biologije, PRU ali P Začetek dela 1. 9. 1983 TOZD OSNOVNA ŠOLA MILAN MAJCEN ŠENTJANŽ za nedoločen čas — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU — učitelja glasbenega pouka, PRU — uzčitelja kemije (6 ur tedensko), PRU — učitelja nemškega jezika (10 ur tedensko), PRU Začetek dela L 9. 1983 TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA za nedoločen čas — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P Novo družinsko stanovanje — učitelja razrednega pouka na enoti Bučka, družinsko stanovanje, 'Pogoj: bivanje v kraju Začetek dela L 9. 1983 — učitelja tehničnega pouka in kemije ali tehničnega pouka in fizike ali tehničnega in likovnega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas Na voljo je stanovanje. Začetek dela 1. 9. 1983 — učitelja razrednega pouka, za delo v rednem oddelku ali v oddelku podaljšanega bivanja TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE za nedoločen čas — učitelja zemljepisa, PRU ali P (6 ur na teden) — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P (6 ur na teden) za določen čas — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Telče, U ali PRU (stanovanje) — vzgojiteljica za poučevanje v celoletni mali šoli (srednja vzgojiteljska šola) za 4 mesece Začetek dela 1. 9. 1983. TOZD OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ za določen čas — učitelja matematike in fizike, PRL1, od 1. 9. 1983 do 31. 3. 1984 TOZD SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA — učitelja telesne vzgoje in obrambe in zaščite, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — končana visoka šola (fakulteta) za telesno kulturo — pedagoška smer — končana šola za rezervne oficirje in — končan program za izpopolnjevanje — učitelja biologije in naravoslovja, za določen čas s polovičnim delovnim časom, od 1. 9. 1983 do konca I. polletja. Pogoji: — visoka izobrazba pedagoške smeri biologije ali pedagoške smeri biologija-kemija. — učitelja strokovnoteoretičnih predmetov, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — diplomirani inženir tekstilne tehnologije ali tekstilne konfekcijske tehnologije. — 2 učiteljev praktičnega pouka, in sicer: enega za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enega za določen čas s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1983 do 15. 10. 1984 Pogoji: — inženir tekstilne konfekcijske tehnologije ali — inženir tekstilne tehnologije — tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tisti TOZD —šoli, na kateri želite delati. Prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE, 62318 LAPORJE razpisuje dela in naloge — učitelja slovenskega in srbohrvatskega jezika, PRU, za nedoločen čas — učitelja tehnične in družbenomoralne vzgoje, PRU tehnične in družbenomoralne vzgoje ali tehnične vzgoje in fizike, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poučevanjem nekaterih drugih predmetov, za nedoločen čas Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA CERKVENJAK razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge — 5 učiteljev razrednega pouka, PRU — učitelja matematike, PRU — učitelja biologije in kemije, PRU — socialnega delavca, ki bo dopolnjeval delovno obveznost na šolah občine Lenart Začetek dela L 9. 1983. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Cerkvenjak. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE OTO VRHUNEC-BLAŽ, MEDVODE, Ostrovrharjeva 4 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — 2 učiteljev tehnične in likovne vzgoje, PRU — učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU razpisuje prosta dela in naloge — treh vzgojiteljev — dveh vzgojiteljic pogoj: specialni pedagog MVO — enega vzgojitelja — učitelja pogoj: MVO — glasbeni pouk Dela so razpisana za nedoločen čas, nastop 1. 9. 1983. Opravljajo se v popoldanskih izmenah, deloma tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. GLASBENA ŠOLA GROSUPLJE V USTANAVLJANJU, Partizanska 5 razpisuje dela in naloge — 2 učiteljev klavirja, P ali PRU, enega za Grosuplje in enega za Ivančno gorico, s polnim delovnim časom za nedoločen čas — učitelja kitare in harmonike, P ali PRU, s polnim delovnim časom za nedoločen čas — učitelja klarineta in flavte (Grosuplje) ter nauka o glasbi in blok-flavte (Ivančna gorica) z nepolnim delovnim časom, za določen čas Začetek dela 1. 9. 1983. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi sprejema glasbena šola 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TONČKE ČEČEVE CELJE razpisuje prosta dela in naloge — 2 vzgojiteljic pripravnic — za dnevno varstvo otrok, za določen čas — 3 vzgojiteljic s strokovnim izpitom za s skrajšane programe, za nedoločen čas — 3 vzgojiteljic za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu) Pogoj za vsa razpisana dela in naloge: vzgojiteljska šola. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vugojno-varstvena organizacija Tončke Čečeve, Mariborska 43, 63000 Celje. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike, profesor ali druga ustrezna izobrazba — učitelja telesne vzgoje in obrambe in zaščite, profesor Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Društveni trg 1. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA MARIBOR, Leninov trg 1 razpisuje prosta dela in naloge ■7- učitelja zgodovine. P, za nedoločen čas — učitelja biologije, P, za določen čas (za eno šolsko leto) — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma. P, za določen čas (za eno šolsko leto) Vsa dela in naloge razpisujemo za polni delovni čas. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Stanovanj ni. SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ TOZD SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA DUŠANA KVEDRA PTUJ razpisuje dela in naloge — učitelja glasbene vzgoje, P, za nedoločen čas — učitelja matematike in osnov elektrotehnike, dipl. elektroinženir, za nedoločen čas — učitelja osnov tehnike in proizvodnje, visoka izobrazba ekonomske smeri, za nedoločen čas — učitelja strojepisja, višja izobrazba smeri strojepisje in stenografija, za določen čas — učitelja matematike in fizike, P, za določen čas — učitelja angleškega in francoskega jezika, P, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Začetek del: 1. 9. 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. o' ■ P' Tl NOVO PRI SLOTEnjujs iiiiEim Ljubljana, titova 52 telefon: (061) 317-744, 326-961 pBlŠČITE NAS V NOVEM POSLOVNEM CENTRU IN ZAHTEVAJTE INŽENIRING PONUDBE stalna razstava in prodaja opreme, učil. učnih pri- UMOČKOV IN DIDAKTIČNIH SREDSTEV ZA OSNOVNE ŠOLE MATIČNE UČILNICE IN UČILNICE ZA PREDMETNI POUK: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij učilnica za tehnični pouk — oprema — orodje — stroji- ZA SREDNJE ŠOLE UČILNICA ZA KEMIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij — vivarijstika ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE: — oprema za igralnice — oprema za jasli — oprema igralnih kotičkov — didaktična sredstva — AV sredstva — tekstilni izdelki za VVO ) Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO DOMŽALE, KETTEJEVA 13 razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike ali matematike in tehnične vzgoje — 2 'učiteljev telesne vzgoje — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja in jutranjega varstva Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1983. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje učitelja, predpisane z zakonom o osnovni šoli, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov šole. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izidu razpisa. Komisija za delovna razmerja CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE EDVARD KARDELJ BIZELJSKO razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja za gospodinjstvo in vodja prehrane za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana PA ustrezne smeri. Začetek dela: 1. 9. 1983. Stanovanja ni. Kandidati pošljejo prijave v 8 dneh, obveščeni bodo najpozneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje dela in naloge — učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. oec. — učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. oec., za določen čas — učitelja gosp. in samoupr. prava, ki bo dopolnjeval delovno obveznost z opravljanjem pravnih nalog za potrebe šol SUI v Novem mestu — učitelja umetnostne vzgoje in zgodovine — učitelja geografije in pedagogike — učitelja obrambe in zaščite — učitelja telesne vzgoje Za sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji o vrsti in stopnji izobrazbe, ki ju je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na svet Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3 a. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA razpisuje prosta dela in naloge OSNOVNA ŠOLA LITIJA, Bevkova 3 — šolskega knjižničarja, pogoji P ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s 1. 9. 1983. Stanovanja ni, dobre prometne zveze? — šolskega pedagoga, pogoj P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s 1. 9. 1983. Stanovanja ni, dobre prometne zveze. Pred-nosk imajo kandidati s strokovnim izpitom; — učitelja fizike, pogoj P ali PRU fizike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s 1. 9. 1983. Stanovanja ni; — učitelja matematike, pogoj P ali PRU matematikejza nedoločen čas s polnim delovnim časom, s 1. 9. 1983. Stanovanja ni. OSNOVNA ŠOLA LITIJA, Cesta komandanta Staneta 2 — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U razrednega pouka, za določen čas s polnim delovnim časom (od 1. 9.1983 do 31. 8. 1984), stanovanja ni. — učitelja razrednega pouka, za določen čas (od 1. 9.1983 do 31. 8. 1984). Stanovanja ni. ■'.i.K-. :« S.WCI|r. PODRUŽNIČNA ŠOLA VAČE — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1983. Stanovanja ni; — učitelja slovenskega in angleškega jezika in zgodovine, P ali PRU, ki bo dopolnjeval učno obveznost, za 5 ur na dan. Stanovanja ni. OSNOVNA ŠOLA JEVNICA — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, za določen čas (nadomeščale delavke, Id bo na porodniškem dopustu) do 31. 12. 1983. Stanovanja ni. Prijave pošljite v 15 dneh tajništvu Osnovne šole Litija, Bevkova 3. Popravek razpisa GLASBENE ŠOLE KRANJ, objavljenega v Prosvetnem delavcu št. 8, dne 9. 5. 1983: Zbor delavcev Glasbene šole Kranj preklicuje napačno razpisana dela in naloge učitelja harmonike v Kranju, učitelja kitare v Kranju z 2/3 obveznosti in učitelja klavirja in nauka o glasbi v Predosljah z 1/2 obveznosti. Ta del razpisa se glasi pravilno takole: — učitelja klavirja in nauka o glasbi v Predosljah, PRU ali P (2/3 obveznosti) Popravljamo tudi razpisana dela in naloge za učitelja flavte in dodajamo razpis del in nalog za učitelja oboe, ki je bil v razpisu izpuščen: — učitelja flavte v Kranju, PRU ali P (1/2 obveznosti) — učitelja oboe v Kranju, PRU ali P (1/3 obveznosti) Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN razpisuje dela in naloge za: TOZD OSNOVNA ŠOLA CIRIL KOSMAČ PIRAN — učitelja matematike ali slovenskega jezika, PRU, za delo v oddelku podaljšanega bivanja na predmetni stopnji — 5. in 6. razred, 12 ur na teden (ki bo lahko dopolnjeval delovno obveznost s poukom srbohrvaškega jezika 6 ur na teden), za nedoločen čas; — učitelja fizike in teničnega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas; — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas; — učitelja italijanskega jezika za razredni pouk, PRU ali P za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stopnji, U razrednega pouka, za nedoločen čas; TOZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA LUCIJA — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja italijanskega jezika, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja angleškega jezika, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — učitelja fizike, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem tehničnega pouka in matematike, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — učitelja italijanskega jezika, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem angleškega jezika, PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodnišekm dopustu); — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (za 9 mesecev). Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je L september 1983. Prijave z dokazili o strokovnoti pošljite v 15 dneh : po objavi prostih del in nalog na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Piran — DSSS, Kadrovska služba, Rozmanova 7, 66330 Piran. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku razpisnega roka. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBLJANA, Dolenjska cesta 20 razpisuje za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom dela in naloge — učitelja fizike, PRU ali P — 2 učiteljev matematike, PRU ali P — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P — učitelja tehnične in likovne vzgoje, PRU ali P — učitelja razrednega pouka, PRU ali U — 3 učiteljev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, PRU ali U-ra-zredni pouk — učitelja razrednega pouka za enoto Lavrica, PRU ali U, za določen čas (od 1. 9. 1983 do 28. 2. 1984 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Prijave sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja VVO JELKA, Ljubljana, Glavarjeva 18a razpisuje prosta dela in naloge — vzgojiteljice za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu, nastop dela L 9. 1983. Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola, prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom. Kandidatke naj pošljejo prijave z življenjepisom in z opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Vse prijavljene kandidatke bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po objavi. 30. obletnica mature Maturanti in profesorji celjskega učiteljišča iz leta 1953 se bomo zbrali v soboto, 18. junija 1983 v Celju v gostilni Rebič ob 18. uri. Prijavite se na naslov; Marička Žužek, Osnovna šola Veljko Vlahovič, Titovo Velenje ali po telefonu (063) 850-681. Popravek_____________________________________________ V članku Cvete Razdevšek — Pučko, objavljenem v prejšnji številki Prosvetnega delavca pod naslovom DROBNE, A POMEMBNE STVARI, sta nastali napaki, zaradi katerih se je spremenila vsebina besedila. Zadnji stavek drugega odstavka se glasi pravilno takole: Ta model lahko učinkovito spremenimo le, če razčlenimo svoje ravnanje in premišljeno včlenjujemo nove sestavine v ustaljeni model interakcije. Popravljamo tudi del besedila, v katerem je nastala napaka v preglednici: Prepoznani, prevladujoči model Število učiteljev % model kompenzacije 35 41 model adaptacije 25 29 interakcija z boljšimi učenci 9 11 model »T« 5 6 menjavam modele n 13 Skupaj 85 100 30-letnica mature Maturanti in profesorji učiteljišča v Novem mestu iz leta 1953 se bomo zbrali ob 30-letnici mature v petek, 24. junija, ob 18. uri v gostišču Breg v Novem mestu. Prijave pošljite na naslov: Dragica Peric, Osnovna šola Grm Novo mesto. ilai ir v n s Komisija za delovna razmerja v TOZD SREDNJA KOVINARSKA, METALURŠKA IN KM El SKA ŠOLA VELJKA VLAHOVIČA PTUJ razpisuje dela in naloge -jul to. t. VS — 2 učiteljev slovenskega jezika, visoka izobrazba, za nedoločen — učitelja za likovno in plesno umetnost, visoka izobrazba, za do čen čas — 2 učiteljev nemškega jezika, visoka izobrazba, za določen čas ( domesščanje delavk, ki bosta na porodniškem dopustu) — učitelja matematike, P ali dipl. inž., za nedoločen čas — 2 učiteljev obrambe in zaščite, visoka izobrazba — obrambo« vec, za nedoločen čas — učitelja obrambe in zaščite, visoka izobrazba — obramboslovec določen čas — polovični delovni čas — učitelja telesne vzgoje, visoka izobrazba, za nedoločen čas — učitelja telesne vzgoje, visoka izobrazba, za določen čas — učitelja zdravstvene vzgoje, visoka izobrazba — zdravstveni d' vec, za določen čas (s programom za izpopolnjevanje) — učitelja osnov tehnike in proizvodnje, visoka izobrazba, za ne&p ločen čas — dipl. inž. strojništva . — učitelja osnov tehnike in proizvodnje, visoka izobrazba, za dor^ čen čas — dipl. inž. strojništva — polovični delovni čas IN — učitelja tehničnega risanja in strojnih elementov, visoka izobraz pps za nedoločen čas — dipl. inž. strojništva — učitelja gradiv, dipl. inž. strojništva ali metalurgije, za nedoloi čas — učitelja energetike in energetskih naprav, dipl. inž. strojništva, nedoločen čas — učitelja mehanike in transportnih naprav, dipl. inž. strojništva, nedoločen čas — učitelja strokovno-teoretičnih predmetov v metalurgiji, dipl metalurgije, za nedoločen čas — učitelja strokovno-teoretičnih predmetov v metalurgiji, dipl. i metalurgije, za določen čas — polovični delovni čas — učitelja strokovno-teoretičnih predmetov v kmetijstvu, dipl. i agronomije, smer živinoreja-poljedelstvo, za nedoločen čas — učitelja praktičnega pouka v kmetijstvu, inž. agronomije s tre leti delovne prakse, smer živinoreja-poljedelstvo, za nedoloi čas — 7 učiteljev praktičnega pouka v kovinarstvu in metalurgiji, i strojništva ali PRU s tremi leti delovnih izkušenj in poprejšn poklicem: kovač, livar, orodjar, kalilec, strojni ključavničar, bm lec, klepar — organizatorja proizvodnega dela v kovinarstvu in metalurg PRU ali inž. strojništva, za nedoločen čas Začetek del 1. 9. 1983. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim ž Ijenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednješolski ce ter Ptuj, Volki, rjeva 19, TOZD Srednja kovinarstva, metalurška kmetijska šola Veljka Vlahoviča — komisiji za delovna razmerja izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. Komisija za delovna razmeija OSNOVNE ŠOLE X. SNOUB LJUBLJANSKE, LJUBLJANA, K go runova lAa ski Čl, src ža vsi 10 ki Bi nc razpisuje dela in naloge — učitelja telesne vzgoje (moški) Čil .Cii - O \& ui ol Pogoj: visoka ali višja šola za telesno kulturo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na gornji n ^ slov. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija ZOS CELJE TOZD OŠ XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja glasbene vzgoje in zborovodje, PRU Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovi časom od L 9. 1983. Na voljo je novo dvosobno stanovanje. Rok za prijave: 15 dni. ni''11 n. RAZPIS FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR razpisuje za leto 1983 literarne nagrade za krajše prozne sestavi pesmi in dramski prizor s tematiko iz naše revolucije: I. PESEM ZA OTROKE II. PROZNI SESTAVEK (črtica za otroke) III. KRATEK DRAMSKI PRIZOR OZIROMA SKEČ primeren za otroke Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Razpis je anonimen. 1. nagrada: 5.000 2. nagrada: 4.000. 1. nagrada: 5.000. 2. nagrada: 4.000. 1. nagrada: 5.000 2. nagrada: 4.000 Posamezne prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove priložiti v zaprtih ovojnicah. Prispevke pošljite do vključno 1. decembra 1983 na naslov: Festival Kurirček Maribor 62000 Maribor, Tomšičeva 45 Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj tri kopije. Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala Kurirč FESTIVAL KURIRČ1 MARIBf gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 280din za posameznike, 500din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. 1 1 ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kof | tejazavzgojo in izobraževanje ; časnik »Prosvetni delave , prost temeljnega davka od pf meta proizvodov (glej 7. točko odstavka 36. člena zakona o o1 davčenju proizvodov in storite* prometu).‘