GLAS SVOBODE, SLOVENSKE TEDNIK Za Kobisii Delavnega Ljudstva.	Glas Svobode.	GEAS SVOBODE snovENio weekly Devoted To The Interests Qr
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
“OD BOJA DO ZMAGE”!			“KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 11.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 13.	marca 1908. ŽSTiJSKr* Leto VII.
v		V	
ČLANI IN DRUŠTVA S.N.P.J. POZOR!
Slovenska Narodna Podporna Jednota je v nevarnosti.
Nekatera društva so že stopila v “Zvezo” in sklenila pri svojih sejah,, da od sedaj naprej ne pošiljajo nobenega asesmenta na Jed no to tako dolgo, dokler se razmere v Jednoti ne predrugačijo. Ves asesment plačujejo ‘Zvezi’.
Razburjeni duhovi v Slovenski Narodni Podporni Jedlnoti se zar letava jo in riblje jo jiedem ob dru-<zega, a vedo pa me, kje ji!b čevelj., žuli in. >kjie ¡pomoči iskati.
Vsakdo ve (dia S. N. P. Jednota mora pod takim vodstvom in gos-, podlainsltivtom kot je naivno sedajne in pod takimi okoliščinami kot sedaj ekusistdirajo' prej ali slej propasti.
Ta krusima stavba, m katero s© je toliiklo dela, toliko truda im toliko deniarja žrtvovalo, ta steber itn opora Bvobootaoimasielrmih. Slovencev v Ameriki naj bi sedaj propal in to le radi par vodij in konspiracij® ntekatiertmikov, ki hočejo, idla bodejo Uai ujedih razvalin ah zidali drugo ?!
To IkmaEtnie ¡stavbe ne ¡smejo u- j ničiti! Njihovi načrti se me smejo uresničiti. Še je čas, .da ¡sie Jedimo,ta reši,, še je čas, a kratek ea,s, da zasujemo propad pred katerim sito jii * 3 4 5 6 7 8 9.
Ta umetno niapravljieni propad, ¡katerega so kopali že ¡dalj časa pred komivemaijo v Lai Satiaili so med tem časom zaiseli črni krokarji, da v 'slnčaju istrmoglave,n-ja te krasno stavbe pograbi vsak svoj kamen im ga ponese vera iz Chieage im počraie iz razvalin zi-dalfci nlekje v Ohio novo, trdnejšo in boljšo Jedinloto.
lOelia ¡stvar jie že vsa mejsebojino dogovorjena in da ¡se jim, tem ne-• katerniikom posreči ¡uresmiciti mji-bove načrte pridobili iso si nekdaj. Jedlmotli ¡sovražni časnik, da isti ko čais in okoiliščine dozore udari po oniib faktorih, M se mogoče ž njimi ¡ne strinjajo,. Iz zanesljive ■strani pa ¡se je namignilo, da nova zgradba bo pa 'kompenzirala dotični člaisndfc s tem, dla, si ga postavi <za ¡svoje glasilo im ga gmotno podpre.
To je ta šmir za kar se nekateri pulijo ib ¡belijo kuštrave laisil
ISumiimo im uvideivamio, ¡da za uničenje te Jednote se je porodila črna ¡zarota,. Poročila im listi prihajajo mai uredništvo “Glas Svobode" vsaki dam iu vsaki ¡dan priinieise bolj mračne in hudobne načrte, katere je kovala in se kuje ta: že davno ¡smovama zarota. Ploditi mora! In! elani S. N. P. Jiedmote ise opozarjajo na pretečo nevarnost.
Še enia drugai stvar se plete. Zakaj “Proletarec" me kritifcuje pomalnikiijiivo delo glavnega tajnika im odbora v obče. Zakaj je ravno ta list ali vsaj pomožni u-reduifc istega bombastično hvalil ono nekorektno, pomainiHjivo glasilo, ?
Tudi smer te pohvale se iz raznih .zanesljivih strani ¡{¡rimači, da je tudi tu črna roka posegla v meis.
Mi ¡smo to vse veldieli a molčali smo, češ, maji kadio drugi prične akcijo in ko bo ta v tiru pridemo na dan1 s dokazi.
Društvo “Bratstvo Naprej” v Yale, Kalos., št. 9. S. N. P. J. prišlo je do sklepa, dla se skliče rao-vs izvanredna konvencija. ‘Sumničilo jle o Stareti katera so bile resnične. Društvo “U Boj" št. 53 v Goliniwood, Ohio storilo je isto.
Društva:	“Sloga" št. 16 v
Milwiainlkee, Wisc., “Ilirija", št. 38, Keraoisha, “Slovenec" št. 68 v Raieime in več drugih društev se jie uprlo s temi meseeom poslati nadiaijlnli ¡aisesment glavnemu odboru.
'Tla, ¡društva, uividevša zmoto glavnega odbora, so prišla do zaključka, idla ¡se tlako ¡dolgo dokler se gospodarstvo pri Jednloti popolnoma ne piredhugači, upro plačevati .asesmenit, poleg ‘tega so pa za varstvo, svojih članov v pogovoru ¡za “Zvezo", katera naj bi tako dolgo dokler se pri Jedimoia konečma stvar, propad ali zopet ona Jedbota, kot je ¡nekdaj bila, ne pojavi, pobirala* 'mesečni asesment in izplačevala bolniško podporo im uismrtlnino.
To zadnjo novico prinesel mam je g. Matija Kinar, kateri ¿¡e bil trn v ‘Chicago poslan, da se informira o položaju v katerem se nahaja Jedbota.
Pri seji delegatov gori omiemje-miih- društev za “Zvezo" so sklenili, ¡dla se skliče konvencija in apelu je na vsa drac-f ta S. N. P. Jeidnote, da se takoj ukrenijo ko-iralkii .za izvjaniredno konvencijo, pri kateri bi se poravnala cela Jiedbotinla stvar,-
Kakor hiitro pjridle do oove konvencije zviolil se bo nov odbor. Sedajo! odibor bio moral oddati svoje urialde, Pr. Klobinčar p,a kakor se poroča bo pia tudi oddal blagajno novemu pravilno izvoljenemu odboru.
S tem se bode odstranila vsa izapreka. Nov odbor bo «Dobil blagajno im sodtnijskih potov in stroškov bo konec Za vselej.
To pa še ni vse. Da se skliče nova izvanredna konvencija imajo člani ,S. N. P. Jednote dovolj povoda,. Tu so nekateri:
1.	Nezmožnost tajnika g. Krže za ta uradi
2.	Isti je pravila izdelal popolnoma v dtaugem smislu, kakor oe je- to zaključilo na konvenciji v La Salllah, M. Za to maj sl ži samo par dokazov:
a.	'v pravilih in nikjer zapisano kje je sedež Jednote. Na konvenciji se je sklenilo, da Chicago, 111. je ¡sediež Jednote. Zalbaj ni tajnik tega storil. ¡0 tem razprava prihodnjič.
b.	ibkorporacije ni nikjer nlajit.i. To je vendar jiedn/a najvažnejših točk ustavie.
e. Nia kobveneiji se je Sklenilo, da ima gl. tajnik položiti $10.000 varščime.On je v pravila zapisal samo 5.000, katerih pa nikoli mi
položil, ke-r on pravi, dla mi potrebno.
Zakaj, ni potrebno postaviti
varščine?
3.	Glavni odbor nima- nobenih sej lali j.lih vsaj do sedaj ni obdr-žaval.
4.	Glalvni odb ; ■. z gospodarskim odsekom vred ni spotmoval svojih dolžnosti, da bi se ponudil vsaj toliko, da bi oni odborniki prii Jednoti, kateri bi morali ■po pravilihi vairšeino položiti, to storili.'
5.	Tla gospodarski odibor še članom v glasilu poročal ni, če imajo ti odborniki ¡spolh kaka poroštva.
6.	Glavni odbor je v teku 24 ur suspendiral im «Mučil A. Podjedi, elamla društva “Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wise, najbrž radi tega, ker jie kritiziral površni' zapisnik ¡zadnje konvencije in ¡se je is tem, da je kritiziral pregrešil zoper oni zakon, ki ga je gospod Krže Sam: napravil in ž njim hotel ¡zamašiti usta vsakemu, ki bi kaj vedel o njih ¡skrivnem delovanju. (Opomba. O tem priobčimo dopis v prih1, štev.)
7.	Na konvenciji se je sklenilo, da vsiah č'llain S. N. P. J. dobiva glasilo im po- pravici bi ga moral ■tudi dobivati, ker ga je tudi vsak plačal, med tem pa ko istega večina članov ne dobiva.
8.	Glavni odbor bi moral skrbeti, idla se Jednotina računi pravilno ilm nlataračno izdajajo. Te; a niso storili. Računa za: mesec november im december 1907 in nikjer. Račun za mesec januari j je pai 'tak, da jle sramota ga pokazati pametnemu človeku. Noben,ih bilanc mi, nobenih iakazoiv o Jied-nofiniem premoženju, o izdatkih, dohodkih (katere ve g. Krže na piaimct, ker ntaljbrž nobenih knjig do sedaj vodil mi) ni nikjer v računu zapisatole ga, o račun' pa sam je nekorekten. V enem, meistu je napakai ¡za $3, v ¡drugem' za $1, na tretjem zopet zia $49 itd. itd. Člani S. N. P. J. bd radii mogoče tudi vedleli, koliko je .stala vožnja gl. tajnika iz New Yorka v Chicago. Nekaj' nad $150' To je gospodlamstvo!
9.	Po postavah Idržaive Illinois, bi' moral glavni tajnik sestaviti Jedlnotin račun in poročilo in ga poslati na dtržavnega tajnika že pred prvim marcom t. 1. Tega ni storil in državni tajnik poročal je že odvetniku, ki j'e izdelal korporacijo, dla Jed. je -zgubila ¡s prvim marcom pravden poslovanja in ob jedrnem ¡zahteval, da se to poročilo, tekom 48 ur odpošlje na Springfield! Kaj je ¡s tem poročilom, sedlaj1 ?‘ ‘če poročilo še ni odposlano, posledica lahko, jie, da vlada odvziamie Jedlnoti privilegij (charter) in postavi sodnega, pre-jiemtoiikia' (receiver) in potem, Jed-(nioto ¡proglasi “disbanded” (ne več eksistirajočo.)
Dalo, bi se navesti veliko drugih slučajev ¡zakaj; je neobhodno im nujno potrebno, da se skliče 'kbmveneijia iin zvoli novi odibor. Stvar je resna in treba je takojšnega nastopa. Vsaka miniuta zgu-bljiena: pomen j a goto v propad Jednote.
Taiko daleč je zavozil ta novi odbor, ki isie je bahal ne dolgo tega, da pod tem vodstvom se bo še-le pokazal napredek S. N. P. Jednote. On napredek se je v resnici ppklaizal. Napredovali so v svojih načrtih in toliko, da se jim niso uresničili.
Nla razvalinah te Jednote borno zidali novo, boljšo . . . tako se je izreklo, par voidlij te Jednote in ravno oni gospod, ki je nekoč s Injunctiion. itn, v zvezi «t ka-tol. župnikom, hlotiel, da uniči Jednoto, im zida drugo na njenih razvalinah, ravno oni gospod, ki je v gostilni vpil:	“Jedmoto moram
razrušiti,, pa mlakar jie hudič" ravna isti gospod, ki je toliko do-egel. da je s svojim hujskanj,em zmešal in raizibiuril duhove s sebičnimi ¡mametotom porušiti iin strmoglaviti to ¡S. N. P. Jednoto v zanjo že dtolgo skopani proipiad se sedlaj naivildeaao najbolj poteguje za Jedhoto ¡med tem ko v resnici, hoče in) želi da propade.
če Jedinota propade, koliko kletve in rotenja bo prišlo na vašo glav. Ali se ne bojite?
Člani in društva S, N. P. Jednote moirajio pomisliti, da za slučaj, ko ‘bi Jednota propala, koliko mož, ki so že presegli dobo 45 let, 'bi bilo s tem prizadetih, in to nadi tega ker ne bodejo mogli pristopiti k noben,im drugim Jed-notam ali društvom. Pomisliti pa morate tudi na boinie, siromašne delavce, katerim ediiinia zaslomba jie ravno ta S. N. P. Jedinota. — Pozabiti pa tudi me smete, da to je iniarodnia Jeldtaota, in einikrlat razbita — potem nikoli več ne bo uspevala nobena narodna Jeldmo-ta v te|ji umeri kolt1 jie ravno ta.
Toda j' kiaij mlaj se stori za odpo-moč vsega tega zla?
Se enkrat opominjamo člane S. N. P. Jeldncte, da če g. tajnik, Ki že tole ,odpošlje takoj računa v Springfield1, 111. stopila bo vlada v me® in JedhOta bo v veliki ¡nevarnosti, med tem ko bo gisp. tajnik lahkb' pete odnesel in «© neoiškodovam umaknil preteči nevihti. Poroštva nima in to pove vse.
“Glas Svobode" je ¡s tem storil svojo dolžnost in člane S. N. P. Jedniote 'opozoril nia, pretečo nevarnost. Oopomnimo pa še, naj, da tega nismo storili iz nobene mržnje ali ¡stika nopram staremu ali novemu odboru, temveč ¡storili ¡srno le svojo dolžnost.
“Glas Svobode" je poimialgal pri ustanovitvi te Jedniote in nje proicvit mu je sveta stvar, zato pa tudi nie bo dopustil, da se bi
to Jeldkiloto na ¡tlak fin način iz površjlai spravilo.
Zakotnih odgovorov ne ralbimo. in priobčili me bomo nobenih takih dopisov kB. se bi tikali oseb. nioisti.
# * *
SLOVENSKO NARODNO POD-PORNO DRUŠTVO “U BOJ"
št. 53 S. N. P. J. v Collinwood, O.
je na sivoj i društveni seji dne 8. marca t. 1. enoglasno sklenil sledeči :
PROTEST
■pinoti gospodkrstvu glavnega odbora S. N. P. J. in ob jedrnem .sklenilo, da se isti priobči v listu “Glas Svobode".
Mi protestiramo:
1.	proti ¡slabemu in še to zanemarjenemu ¡delovanju glavnega odbora napram ¡društvu.
2.	ker ne odgovarja na važna vprašanja, tičoča se društva;
3.	kietr mam ne pošilja Jedhlo-t ime ga glasila, za katero smo plačali ;
4.	ker ni zmožen od starega blagajnika dobiti blagajne;
5.	ker,, kakor ¡se čita ¡v listih ne plačuje bolnikom podlpore,;
, Toraj mi Uaj piačujlemo in nosimo dleniar vi blagajinio, katero bi si hotel poitiejn ¡zopet kakšen blagajnik prisvojiti. iAkio niste zrno« žni dobiti denar od starega, blagajnika potem’ Vam izrečemo popolno NEZAUPNICO, ker na ta način niste sposobni voditi Vam zaupanega vodstva; Vi si mislite, dia rte meoirmejni vladarji in gospodarite kakor sie Vam zljubi in da našai (društvena) naloga pa je,, ¡denar Vam pošiljati, da bodete lažje živeli.
če to mislite se grozno motite 1 A ko Vi niste zmožni gospodariti in vonditi vodstvo S. N. P. J. potem smo vsa društva prisiljena v to, ¡dla napravimo : ed in mir v gospodarstvu. Jedbota obar ,ji iz drnštv in ne od gl. odbora; void stvo Jedniote ¡moiria, tudi delata za proevit iste ne pia zanemarja-veti svoje dlolžnoisti n.apram Jednoti ital dbuištvoimi.
Dal jie1 na 3. strani.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ............... 50	kron,
za $	20.45 ................ 100	kron
za $	40.90 ................ 200	kron,
za $	102.00 ............... 500	kron,
za $	204.00 ............... 1000	kron,
za $1017.00 ............... 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 8104 St. Clair Ave., N.E.,	Cleveland, Ohio
Naš Pavle.
(Iz Slov. Nar..)
Ako pogledaš v stereoskop življu e ja, kiaj vidiš? Ljulta borba za vsakdanji kruih, merilne skrbi, strasten boj za prvenstvo, bratomorna zavist v lastnem taboru, razjedajoče tekmovanje med narodi, vladeželjnost nepoklicanih faktorjev, nepolndna pogubonosua politika, vojske, bolezni.
Malo jie molž, ki čutijo v sebi poklic in imajo tudli duševnih moči, človeško druižbo vedriti, razveseljevati ter ji dajati danes prepotrebno humoristično smer. To se čuti osobito v malih krajih, na deželi. Družabno življenje hira in kdo ne čuje skoro vsak dan obupnega vzklika: Dolg čas, dolg čas!
Povsod je treba moža, ki ume dajati ton, čigar edina prikazen že veselo razburi duhove Komika pa tako blagodejno vpliv na trudno srce, kakor vpliva cefir na razvijajočo se prirodo.
Tak mož je bil naš Pavle.
Belokranjci ga ne bodlo pozabi-
li.	j
Ko je svojo trudno glavo položil k večnemu počitku, tedaj jim je bilo, kakor da jie solne e skrilo svoje žareče lice za oblake — na veke, ¡kakor da jim je mahi usahnil vir veselega družabnega življenja.
Naš Pavle !
Na sebi čisto navaden človek, vendar v svojem kretanju, kako redka prikazen! Prototip originalnosti ; dobrosrčen, ravnodušen, prijazen mož1, šaljivec brez primere, čudak.
V svoji zunanjosti se je kazal pravega filozofa. Čemiu elegantnost, čemu novošegen kroj, čemu nakit! Človek se obleče, da je pokrit, obleče tako, kakor mu najbolj ugaja; kaj mu mar ta ali ona opazka, posmeh drugih! A' tej zadevi se ni prav nič brigal z.a ljudi, vendlar je samo za nje živel.
'Okrogel lovski klobuk z dolgim, sokolovim peresom, že brez fasone, brez vse barve; siva zeleno obrobljena lovska bluza, pod njo telovnik temne barve, popolnoma odpet, da se je pod njim videlo tudi odpeta pisana srajca brez ovratnika. Temnosive hlače zgubile so se v visoke škornje, iz katerih so gledali traki; hlače pa so visele na obrabljenih, le napol zapetih hlačnikih. Navadna nikeinaisitai veriga z navijalnim ključkom) je bila pripeta na spodnji gumbnici telovnika, na njej pa je ibilai pritrjena srebrna ura
—	zlato uro, z zlato, dragoceno -verigo hranil je doma v mizniku med železjem. Misli si še gladko, šibko palico z debelo svinčenko, na katero se je nemarno opiral
—	pa imaš celega našega Pavleta. Tako si ga lahko videl v vseh letnih časih — mraiza in vročine ni poznal. 'Ako je ob hudi letni vročini pokril slamnik, se je to zgodilo le1 za to. da so se ljudje smejali; kajti’slamnik je imel tri nadstropja in je izglodal, kakor kitajska pagoda, nadkriljena od dolgega pavovega peresa
Kada-r se je moral vreči v “ga-lo”. in to je bilo redkokdaj, se mu je na obrazu bralo, da ni srečen ; gledal je, da se je je kar najhitreje iznebil, čutiti je moral, da se vede v njej prav neokretno. Nad vse komično je bilo Pavleta videti v izimskem času. Nad plesno obleko nosil je kratek kožuh, navadno, s kožuhovino podšito lovsko bluzo, iiz pod katere je frak svoja dva konca prav šegavo .metal na. vse strani.
Naš Pavle torej v obleki ni bi] izbirčen. Tudi ni vprašal, mu je bd kak komad prikladen ali ne. Imel je načelo: Najslalbšemu krojaču se najslalbše godi; tega je treba podpirati, zato je imel kot svojega mojstra zadnjega krparja v mesta, kateremu je dal večkrat kaj delati samo zato. da je krojač kaj ¡zaslužil; obleko pa je navadno zmetal na kup brez vsega reda, ne da bi jo nosil. Svoje vsakdanje obleke se ni mogel iznebiti. •
Nekoč je tujec, s katerim se je Pavle v krčmi ¡zabaval dlje časa, ogledoval njegovo bluzo ne prav spoštljivo.
“Kaj (gledate?” vpraša Pavle. “Vam li ne ugaja?”
Tujec se zasmeje, češ: “Lahko ■bi si že drugo suknjo kupili, ta je že dloslužila.”
Naš Pavle, kateri je razumel vsako šalo, se zadere:
“Kaj mislite, da .nimam druge suknje! Več jih imam kakor Vi. Staviva, da jih imam najmanj trideset!”
Tujec se je začel krohotati in svoje zmage svest seže Pavletu v roko, rekoč:
“Nimate jih toliko.”
Deset litrov najboljšega vina! Kmalo sta Pavle in tujec v stanovanji prvega premetala vse, kar je bilo najti obleke pri Pavletu Naštela <sta skupaj dvaintrideset raznovrstnih sukenj in — zmaga je bila na1 Pavletovi strani. Kogar je ¡mogel dobiti v naglici, tistega je zvabil k krčmo, da je pomagal piti dobljeno vino.
Kaj rad je naš Pavle pripovedoval o Židu krošnjarju, kateri rnu je prišel ponujat raznih stvari. Ko mu je odgovoril, da ne rabi ničesar, dla ima vsega dovolj, pogledal je žid njegove o-braljene ¿hlačnih e in izustil ironično: “Hlačnike pa gotovo rabite!” “Več jih imam, ¡kakor Vi,” zabrusi mu Pavle.
“Znabiti kravato —--------?”
Židje postal nadležen, Pavle pa ga je prijel za uho ter ga na zrak postavil z: besedami:
“Singo, pimgo, frohie Lieder!” Nad vse originalno, znamenito pa je bilo Pavlettovo stanovanje.
V svojih šestdesetih letih, je dejal Pavle mnogokrat, ni imel časa ženiti se. Ostal je torej samec. Lahko ¡si je misliti, kako je v hiši, ¿kjer manjka ženske .roke. Nered, pravi kaos, in prav to je Pavle imenoval red'. ‘Vsaka reč je bila na svojem prostoru — če si jo odmaknil, je takoj zapazil, vse skupaj pa je bilo tako, kakor bi se bilo “iz devetih vetrov zmetalo skupaj.”
Kdor je to videl, tisti je že nekaj vidlel na svetu. Ko je znani slovenski podlistkar Prostoslav Kretanov prišel tj,a, ga je to tako navdušilo, da si je dal duška v podlistku “Slovenskega Naroda” kjer je Pavletovo stanovanje primemo opisal.
Ko si vstopil, nisi vedel, si li v bukvami ali v prodajalniei opojnih pijač, ali na starinarskem trgu ali v orožnici ali v prodaj al-nici južnega1 ovočja ali —- v hlevu.
Sredi sobe dolga, široka miza polna prahlu; na njej nelbroj znanstvenih in drugih knjig, debelih folijantov, časnikov, ilustrovanih, šaljivih listov, izrezkov, praznih platnic, kar drugo vrh 'drugega ■zmetano ; med 'knjigami par velikih “fluškonov” raznovrstnega žganja, poleg prazni zaprašeni in zamazani “štamperli”, deloma prislonjeni, deloma prevrnjeni; tam zopet par receptov — Pavle je bil .zdravnik — noži, vilice, žlice, razbit krožnik, aparat za elek-trizovanje, nekaj citron, suhega grozdja, fotografije, izajčja koža itd. Na tleh, pod mizo si zagledal olupke1 pomaranč, pantofelj, nekaj sirovega krompirja, nekaj loncev, steklenic in. Starega želez-ja. Tam v kotu pri oknu nekaj starih, raztrganih knjig, Pavletovo gala-pokrivalo, cilinder, napolnjen, ,s pomarančami, jajci in koruzo, poleg tega par šetalnih palic, šie ne rabljenih in nekaj celih, kakor tudi razbitih pip z dolgimi in kratkimi cevmi, da ne omenim motike im krampa tik okna. Na stenah pa so visele razne puške, lovske torbe, pasji biči, cela konjska oprava, sedlo, par voznih ¡svetilk, Maeniiki, pol telovnika, klobuki, slamniki, kože roparskih živali itld. Tam na strani na mali mizi v oglu pa je bilo spravališče za< obleko — to je bil namirelč cel Ikbp obleke, nove, stare, čiste, umazane, nekaj pa je je bilo tufdli po tleh razmetane ali pa ¡po postelji, kateri se ni videlo, kdaj je bila zadnjič postlana. Vse
to je počivalo drugo poleg drugega v taki harmoniji, da 'bi se bil človek skoro zibal premakniti, eno 'ali drugo reč. Saj p*a naš Pavle ni bil malo ponosen na ta zenirjalni nered; vedel je, da ljudje o njem govore in — originalen je hotel biti.
(Dalje prih.)
JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni Collins N. Y. Medieal Institute!
Jaz se Varu iskreno zahvaljujem ¡za Vašo naklonjenost, katero ste mi izkazovali za časa 'bolezni. Uverjen in prepričan sem, da sem le po Vaših zdravilih izopet zado-bii prvotno zdravje, nad katerim sem bil skoro oibutpal. Sedaj se pa čutim popolnoma zdravega in čilega, kot pred boleznijo. Zato 'pa priporočam) Vaiš zdravniški zavod jtavno vsem rojakom po Združenih Državah Ameriških. — S spoštovanjem Vam ostajam hvaležni
Franc Steklassa 3141 St. Claiir Ave.,N. E.
Cleveland, Ohio.
ZDRAVSTVENA VEDA.
Jeden najtežjih problemov zdravstvene vede je, 'kako se najhitreje in popolnoma odstrani vse smeti in drugo iz velikih mest da se s tem' zabrani ofcuženje zraka im zastrupi e n.j e vode. Isto velja za naša telesa. Pustite spri-deno tvarino v vašem životu in iisto vas bo gotov zastrupilo. 0-eistlte si telo redno in gotovo bode zadovoljni gledali po svetu. Vzdrževati vse prebavne organe v zdravem in harmoničnem delovanju je namen Trinerj'evega a-meriiškega zdravilno grenkega vina. Isto obuja vse te organe in ne dopušča, da se bi škodljive snovi zbirale v telesu. Kakor hitro se nabere taka snov v večji množini, postane vaš dih zopern, zgubite slast do jedil, dobite čuden glavobol, počutite se trudnega in slabe volje. Rabite to zdravilo vselej kedar počutite, da vaša pirebovo ni popolna.
Dolbiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Triner — 616 —■ 622 -S. Ashland Ave., Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak”
kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co.
izkušen krojač
838 Is St., La Salle, lil.
TEL, 645 R I
Kako priđe Vaš denar
najvarneje v stari krnj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g.. Sakserjem v New Yorfcu in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
jg——	H
'Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr, RICHTERJEV Sidro Pain* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 -Q-, let.
.Ti V vseh lekarnah, 25 ^ j ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1235—IstSt.,	La Salle, III.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, ID
lik
u/ WISCONSIN	PHONE 4 if\
t	«o*.,	|
*	LO^ vs<"LOO/v dS el %
a	*■
£ Dvorana za društvene seje ¡JJ
*	in veselice. Popotniki do-
a bro došli. Postrežba s sta- *
*	novanjem in hrano.	*
a	•»»
*	24^Union Street.	£
a KENOSHA,	W1SC. ¡5
% $
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
TOM. KYTLICA
UNIJSKI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila.
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
auaæaasRsna
g5B3BBîSffæaB3S»
UM Dihi
izdeluje neopojne pijače, so-dovico In mineralno vodo.
576 W, 19, St. Tel, Canal 0296
NAZDAR!!!
-SALOON-
Kosicek Brata
590 S. Centre Ave.	Chicago.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. C ANAL 7641
MATIJA K1RAR
GOSTILNICAH
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne srnodke.
TELEFON ŠTEV. 777
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
MATIJA [RKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega, blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse pa zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
CUNARD7SLINE
Iz New York a v Sredozemsko morje in Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA, NEAPELJA IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in “Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor 1 udi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na:
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD,
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago

JOSIP ZALOKAR
priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in vedno preskrbljeno
GOSTILNO na 899 Edison Rd. N. E.
kjer toči vedno iveže pivo in likerje. Unijske smodke in prost prigrizek. Nadalje priporoča »voja fina vina, domačega izdelka in sicer:
rudeče galon 50c, belo galon 60c, rumeno galon 55c
Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošlem ta vina na vse kraje Amerike. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči Jos. Zalokar, gostilničar,
899 EDISON ROAD, N. E.,	CLEVELAND, OHIO
	Trgovina z železnino, pečmi,
-SIL	preprogami in z v-sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri
	
	V. Kobzina-tu
	
	580-582 Blue Island Avenue
	CHICAGO, ILL.
POZOR ČLANI S. N. P. J.
Na klic iu povabilo Albina H. Skubic odzvalo se je več povabljenih rojakov, da se pogovore za ¡napredek ,slovenskega naroda v Ameriki. Med drugimi važnimi točkami dotaknilo se je tudi Slov. Noroidlnie Podporne Jedinole. Fred vsem se je ugibalo, kaj bi bilo najboljše storiti v prid Jednote, katere preti gospodarski polom.
Razmotrivanje j!e bilo nepri-stransko in prišlo se je do sledečega
ZAKLJUČKA
Vodstvo novega odbora S. N.
P. Jednote je pomankijivo in po polnoma nepraktično. Nov odbor mesto, da bi pazil, da s> pra .ila ji za koni te Jed n ■ >, izvrš .* jejo, jih sam krši.
Zakaj ?
Nadalje pojasmujemio, da angleška prevodi pravil n(i bil postlan, rnla državnega tajnika v Springfield!, 111. kateri jih -bi še-le po pregledu potrdil. V teh pravilih po našem mnenju je veliko točk, katere so protizakonite. Pravila nliso odobrena in so tora j neveljavna. —
Tajnik g. Krže, kak.r se je t --di dokazalo in on sam /javil se
do .sedaj nobene varščino položil ni. Ni dovolj, da je sam v pravilih znižal varščino s $10.000 na $5.000 temveč tudi v tem oziru ni zadostil. Zakaj ravno on ne rabi položiti varščine? Ali nima vendar on gospodarstvo Jednote v rokah? Ko bi člani Jednote ne zahtevali, da on ne rabi položiti varščine, gotovo ne bi o tem pravila govorila.
Iz konlvetnlelijie .došli delegati so nam pri seji poročali, da ima vsak posamezni član pravico pregledati knjige, isto je potrdil gl. tajnik islam piri .zadnji seji društva “Slavija”. Na to so pa trije člani S. N. P. J. šli na dom gl. tajnika, da bi se uverili, če gl. tajnik v resnici vodi kake knjige, ker veliko se je govorilo, da do sedaj giL. tajnik še nobenih knjig nima in ga vprašali za dovoljenje za pregled -knjig. Ta g. gl. tajnik pa jim je odklonil in rekel, da jim ne đ'a knjig, ker nie ve po kakem (?) poslu so prišli.
Tako se farbaj o člani S. N. P. J. od gl. tajnika..
Ali se naj potem še kdo čudi zakaj stari blagajnik Klobučar ne odda blagajne?
Na 'konvenciji v La Salle se je sklenilo, da ima glavni tajnik položiti $10.000 varščine. V pravilih vidimo samo $5000. Vprašamo delegate zadnje .bonvemlcije kaj je pnatvo $5000 .ali $10.000. Omenimo pa maj., da g. Krže do sedaj še niti pet niti .deset centov varščine položil ni. In to jie tudi sam. pri seji društva “Slaviju” izjavil.
Nadalje vprašamo gospodarski odbor, kolibo varščine so oni položili iln kodo hrani te listine?
Člane in gospodarski odbor S. N. P. J. vprašamo ikedo je odgovoren za ■ poslovan je g. Kržeta in kaj imiatmo iv' rokah, ki nam bi garantiralo njegovo vestno in pravilno poslovanje?!
Na konvenciji se je tudi sklenilo, da vsak član Jednote dobi pravila in glasilo. Tudi v tem oziru je gospod! gl. tajnik pomanjkljiv. Pravila, diasiirlavmo so že davno tiskana še polovica članov ni dobila. Z glasilom je isto.
V	glasilu za mesec februari j je bil izdan račun za mesec januari j, kateri je površen, pomanjkljiv in nekorekten. V istem ni nobenih bilanc, niti poročila o Jednotimem premoženju.
V	mesecu' novembru 1907 jie 22 društev plačalo mesečni asesment novemu odboru. 'Glavni tajnik ni dal nobenega računa za mesec november in. december.
Ali ga je bilo mogoče .sram dati račun o .svoji vožnji v Pulim an karah, katera je stala Jedlnoto me kaj niadi $150.00.
Na Shodu je bilo več oseb, ki so bile nla konvenciji v La Salle, Ul., in go izjavile, da g. Krže je na konvenciji javno izjavil, da ves posel glavnega tajnika Jedino-te' vzame samo par ur dela na
dan. 'Vprašamo pa sedaj gl. tajnika zakaj se je on pri društvu Sla vi ja v Chieatgi izra zil, da ima toliko dela, da bo skoro rabil pomočnika. Vprašamo ga, koliko on odgovarja na važna pisma, katera prejme od raznih društev in kako odgovarja.
Na tem shodu prebrala.so se pisma od! raznih društev, katera pojasnujej.o, da gl. tajnik g. Krže ni zmožen za ta uradi ker sploh svojih dolžnosti ne spolnu-je.
Njegovo delovanje pa jasno kaže dkUištvo Delavec št. 8, katero je bilo izključeno im katerega je potem sam brez sejo kakega odbora zopet v Jedmoto sprejel ne da bi kaj o tem v glasilu omenil.
Na shodu pregledala so se tudi pravila, v katerih ni nikjer omenjeno, kje je sedež Jednote. Tudi inkorporacije ni nikjer omenjene. N,a konvenciji v La Salle pa se je sklenilo da inkorporacija in sediež Jednote mora hiti v pravilih v slo venskem in angleškem jeziku.
Tega g. tajnik, ki je spisoval pravila ni storil in s tem hotel pokazati svojo vladarsko moč, kršeč pravila ita to kar je bila želja članov S. N. P. J. Zakaj ni tega storil prepustimo članom Jednote za presodek.
Novi odbor je vedel in .se ga je mnogekrati opominjalo, da u-krene boljšo pot,, tega vendar ni hotel storiti. Osredtai odbor sploh nobenih sej. ne obdržava. Po njihovih' nazorih jih ni treba, ker .ena oseba to je glavni tajnik na špagi g. Josipa Zavrtnika to vse sam brez sej lahko stori.
Mi za napredek S. N. P. Jednote opozarjamo vse člane in društva S. N. P. J. na kritičen položaj Jednote, katerega je zakrivil novi odbor s Slabim in nepraktičnim gospodarstvom tudi Vas opozarjamo na dopis društva “Bratstvo Naprej” št. 9. S. N. P. J., kateri je bil priobčen v zadnji številki “Glas Svobode” klicujoč na diruštva S. N. P. J. za konvencijo.
Mi apelujdmo na vsa društva S. N. P. J. da nemudoma skličejo seje, se posvetujejo glede Jednote im zberejo delegate za novo konvencijo, na kateri bi se zvolil nov odbor, pravila dopolnila in ukrenilo vse potrebno za blagor Jednote, kateri sedaj preti gotova smrt.
Mi vemo, da g. Zavrtnik bo skušal in deloval na izključen j e vseh članov, ki podpisujemo ta zaključek, in mi pa se izjavljamo, da njegove aikciije se ne bojimo. Zato .sledli nekaj podlpisov zborovalcev, druge pridržimo.
M. V. Konda, J. Wiershaiy, Fr. Bernik, predsednik društva “Delavec” št. 8; John Junko, Ferd. Lesar, Louis Skubic, J. Belko, J. Kvas, John Kvas, A. Duller, Fr Klobučar, Joe Butala — in še e-der in petdeset drugih podpisov, katere radii primamkljajla prostora ne moremo priobčita..
Jedniota ozirom!» diruštva napredujejo.
Če pomislimo koliko stane društveno glasilo, bi bilo bolje, da bi vsak član plačal 25c za “Glas
Svobode!” in. bil isti zajedno Jed-niotino glasilo.. Na ta način bi dlohil vsak član vsaki mesec ono mesečno številko, v kateri bi bila Jedinotilna objava im list bi skoraj dvakrat tedensko izhlajal. S tem se bi Jedboti prihranili o-grommi stroški poleg tega pa se bi tudi čitateljem “Glas. Svobode’ dosti pomoglo.
“Glas Svobode” je e:'ini list, kateri je prižgal luč S. N. P. J.
Upamo., da se vsa društva S. N. P. J. z naimi strinjate, ker kakor vidimo nekatera se že v tem smislu oglašajo.
če Vam je za napredek in obstanek db sedaj procvitajoče se Jednote in če glavni odbor ne napravi red im ne dobi blagajne do kuncem tega meseca potem' kličemo vselim društveni S. N. P. J. na delo!
Vsa društva naj bi potem poslala m!a glavni odbor poziv, dla isti skliče izvanredno konvencijo m sicer naj bi se ista vršila že pr; četkom meseca maja ali prej, dokler še ni zamujeno.
Bratski pozdrav vsim društvom S. N. P. J. Za društvo: “U 'boj’*' št. 53: Joe Kunčič, predsednik; Dom. Bluemel, tajnik; Frank M var, John Prusnik, gospodarska odbornika.
SLOVENSKA NARODNA ČITALNICA V CLEVELAND, OHIO.
Svojim soro jakom v Collin-vvood-u, O., M jih je zadela v sredo dime 4. t.'m. tako grozno katastrofa, v kateri so zgubili svoje nar dražje na svetu, svojo nado in Svoj ponos svojo ljubljeno deco, izrekamo tem potom svoje narsre meje sožalje.
Kakor vsak čuteč Človek tako v tej' brezmejni Vaši žalosti in nenado-mestni izgubi sočustvuje Z Vami
ISlov. Nar. Čitalnica, Cleveland, Ohio.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KDZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—,17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove s@r	=po—	“¡ga
Ji najnovejši modi in nizki ceni. j.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
OoUinwood, 8. marca 1308.
Društvo “U Boj” št. 53. S. N P. J. izreka tem potom bratu pred sedtaiku Ivaima Oblak svojo javno s<- žalnieo ob zgubi njegovega ljubljenega sirna, žrtve ognja.
V imenu društva: Domnuik Bluemel, tajnih.
IŠČEM Filipa Kolar, kateri je krivih nog, rujavih las in brk, ■pegast po obraizu in je 53/2 čevljev visok. Rojake, kojim je znan njegov naslov prosim, da mi istega pošljejo. Andrej Ladiha, box 476, Clinton, Ind.
a
M, A. IVKISSKOIT. M, D.
---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim-domu: od 8.—10. ure predpoiudne od 1—3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer.
©-
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8.—10, are dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

Nadaljevanje iz 1. strani.
Nadalje stavimo predlog vsem bratskim društvom S. N. P. J. akio bi ne bilo umestno sklicati izvanredno konvencijo, katera naj bi tuidi za časa zborouanja Okušala dobiti blagajno od1 starega blagajnika. (Opomba uredništva, Stari .blagajniki je pripravljen oddati blagajno pravilno izvoljenemu odbora, ki bo postavil in imel po pravilih predpisano jamščino).
Toraij’ kedlo nam bo pomagal, ako mi sami ne nastopimo. Mi kličemo vsem društvom na noge za mašo korist dokler je še čas.
Društveno glasilo dobili smo jedenkrat iin še takrat smo takoj sprevideli, da isto je brez vsake pomembe. Ker ga nisite že dva meseca našemu društvu poslali, toraj ga v prihodnje tudi ne maramo, lakoravtno smo že zanj plačali. 'Sicer pa je bila ustanovitev glasila samo zlobna nakana napram lista “Glas Svobode”. N. pr., klo bi bil “Glas Svobode” še nadalje glasilo Jednote, kateri je vedno redno dohajal, bi lahko vsak član S. N. P. J. vediel kako
Rojaka ubilo.
Dne 6. marca ponesrečil se je rojak Anton Ciraj v Cherry, 111. Ranjki prihaja iz Brežic piri Celju je bivail1 dalj časa v Milwaukee, "Wise, in zapušča vdovo in enega otroka'. I-iti je bil tudi član S. N. P. Jednote,
Bodi mu tuja zemlja lahka!
£Jemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Iščemo prodajalko in
prodajalca, zmožna
slovenskega ali hrvaškega jezika. Dobra
plača in stalno delo za sposobnega. Oglasiti se je takoj pri W. Kolaček & Co., 559-565 Bine Island Ave.
Ako hočete prihraniti nekaj (lolarjey, kupite peči in pohištvo pri
Jt®“ NAS
©
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
VSTOCNEM MISSOUSIJU.
Sedaj mate lepo priložnost nabaviti si po najnižjih cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot’ v Missouriju tako se imenuje okolica, je blizu trgov in blizu železnic-Podnebje je zdravo in ugodno. vJe hačete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naslov:
INTERNATIONAL COLONIZATION AGENCY
ISČemo zastopnike. POPLAR BLUFF, Mo.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
[
LAGER I MAGNET | GRANAT
1
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
««
Glas Svobode
ff
(The Voice of Liberty)
__________WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Ulindis.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
“Glas Svobode” izhaja vsaki petek
--------------in velja--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto			 ...		$1.50
za pol leta			75c
EVROPO:	
Za celo leto		
za pol leta				
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
865 Blue Island ave., Chicago, III.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
‘ Socialism will make Milwaukee famous!
Kaj nudi republikanska stran* ka dobrega za delavstvo? Bog ve . . .
Eo se je pri neki priliki g. Tafta uprašalo-: Kaj se bode dobrega iza brezposelne pod' njegovo administracijo storilo, je g. Taft odgovoril —- Bog ve.
Kakoršno drevo — tako je sadje. Jaz že ne maram biti socijal.st, ker močem deliti svojih prisl uže-nihi no1 vicev s takimi lenuihi, kateri vedno žive na stroške drugih in kadar delajo, pa vse aalumipa-jo. Fra-nik' Ziherle, 189 — 95th St.. So. Chicago, 111.
Sramota za vsie osiobje okoli A-merikanskega Slovenca, da priobčuje takove podle, nizke reklame za svoj list. Ali je mogoče Slov. Nar. Podp. Jednota prigovarjala tiema rojakoma, da sta odnesla g. Ziherle omenjeno svoto denarjai? Ali morda soeijali-zem uči: “Kradli”.? Ste morda prezrli kaj je ehilkaiški nadškof Quigley rekiel. “Krasti mi greh.” S tem, d!a hočete radi činov posameznih oseb ogrditi S. N. P. J. in. socijaiizem kažete se-predi svetom kot slaboumni zakotni pisači, ki v svoji jezi, in da dajo duška tej' jiezi, pograbijo po vsem potem bodi častno ali nečastno. Koliko takih slučajev se uprav
predoviati in tako bo tudi napredoval njihov slovenski so-c.-demo-kiratični klub, katerega so pred kratkem organizirali.
Člani tega kluba ne spe. Komaj so se pojavili kot taki med svet, sklicali so shod, katerega, se je vdeležilo obilo občinstva. Na ta .shodi ¡povabili so sodruga Albina II. Skubic iz Chicage, kateri jim je pojasnil pomen organizacije, nadalje razložil jim je kaj je vzrok gospodarskih kriz, govoril j© o posledicah Penrose •Mila in posebno pa še ožigosal kake važnosti' je za mesto Milwaukee, da pridejo v Mestni zastop sami Socijalisti.
Na shodu so bili razni sodrugi ntemškie narodnosti, me l tem tudi sodrug Emil Seidel, kandidat za župansko mesto. 'T;a, slednji je v daljšem govoru pojasneval soeijalistično mestno zastopstvo in tako lepo v svojim nemškem jeziku pokazal stališče katero on zavzema. Njegov govor je bil
Zakiaj je cena živini im preši-čem tako nizka, mieso pa tako drago? Bog Ive ...
Ako potrebujete kokakoli vrste tiskovine za iste obrnite se na “Glas Svobode” Co. 66'5 Blue Island Ave., 'Chicago, IH.
Prestopno leto pomeni, da bode socialistična stranka prestopila s večjim korakom napredka, kot je kedaj popred.
Ljudska blagajna. New Y o ršk;e države ima šiticri in ona v Was-hingto'niu sto miljom dolarjev pri-manklaja. Res, cvetoča prosperiteta.
Čas prihaja Ustanite! Srce pobio upa je, Zaisledovati in pridobiti V prastopnem letu — vse.
Pomnite, spomlad, čas setve je tu. Na delo, diai bo v jeseni kaj žet.
Kdorkoli, ima čas pridobiti par naročnikov z a Glas Svobode, oni bode zasejal veliko za prihodnjo jesensko žetev.
Prvi kongres, ki se je sešel v Zdr. državah je izdelal postavo in sicer, da kongres v bodeče ne ,nme iiadlati postave, ki‘ bi bila nasprotna prostemu tisku. — Odloži čtivo in piši kongresmanu svojega okraja takoj v katerem zahtevaj, da voli proti Penrose-vemu predlogu v zbornici. Peščica svobode ki jo še imaš je v nevarnosti. Torej1 na noge predno je prepozno.
danes pripeti v tem resnem, sla- 'krasen in vsie kar je povedal je bom č-asn in ali so za to Jednote I podprl s dokazi ipred vsem pa
se je pokazial delavckega prij'utel-in zagotovil slovenskega delavca:— da pod njegovo administracijo, bo imiel upliv delavec
krive, ali mogoče socijaiizem?
K. S. K. J. šteje enkrat toliko -]a udov in leinktrat toliko talcih 'slučajev, bi se Vam lahko pod nos vrglo. Pokazali bi Vam lahko s pismi, koliko takih uzmovičev ima K. IS. K. Jednota jn druge katoliške Jednote ipiod svojimi okrilji, vendar pa tega niisimo storili ker imamo vkljub temo, da smo odpadniki (tako vsaj vi trdite) več 'razsodnosti kot vi nazadnjaški in zavistni učenjaki.
Vsakemu zavednemu rojaku se mora zgražati tako početje in če krivice, katero ste s onim itnsera-tom S. N. P. J. storili ne popravite, bodemo gledali na to, da še člani S. N. P. Jednote, ki so ob enem naročniki vašega lista, sami zadoščenje najdejo.
STRANKA.
V začasni odbor novo-uistanov-ljenega slovenskega socialističnega kluba v Collimvood, Obio so voljeni (sledeči * sodrugi:	Karol
Kotnik, predsednik; Ivan Škerl, tajnik — blagajnik, Ig. Rottar, zapisnikar, Jos. Kunčič, organizator.
Slovenci v Clevelandu! V nedeljo ob polosmi uri večer se snidemo v Knausovi dvorani na 6131 St. Clair Str.
Če te zaninu “Luč po'em ne boš izostal.
Penrose-jev predlog v kongresu dalje gr.alvuietam1 poštarju Zdr. držav moč, da lahko konfiscira katerikoli časopis, ki bi se ne vjemal s korporacijami naše države. Ako ‘bode ta “bil” v kon-. gresu sprejet, v zbornici potrj.en in od predsednika podpisan potem se pripravite že sedaj na po, gre-b za mlarsdkateri svobodomiselni časopis.
V številki 12 katoliške ga Ame-ri kanskega Slovenca na 5 strani pod naslovom “Mali Oglasi,” se čita naslednje:
John Malenšek, doma iz semiš-ke fare pri Črnomlju mi je odnesel $45,00' iza hrano in (Stanovanje. Fant je dolge in šibke postave ter ima skoraj na pol plešasto glavo in je član S. N. P. J. — Jože Bieme, doma iz ravno istega kraja, se je pritepel k meni iz Milwaukee. Wise., tar mi je odnesel $20:00. — Rojaki, varujte se teh tičkov, da Vas ne osleparijo, kakor so mene. Govorita prav sladke besede, a sta zagrizena socijalista. Prav res:	“Po
njih ¡sadu jih boste spoznali!”
Slovenski soeij.al-demobratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje redbe mesečne seje vsako drugo in četrto nedeljo v prostorih na 257 First Ave.
Sodrug Frank Bačun je tajnik blagajnik in nanj se je obrniti v vseh zadevah.
ISodrug John Er.mene je bil izvoljen predsednikom pri zadnji seji.
Mesečni prispevki so 25c in sicer od teh pripade 17c stranki in 8c klubu.
— ne pa kapitalist. Slovenci so mu skoro za vsakim ¡stavkom a-plavdirali in ko je končal razlegal se je glasni hura! buina! po dvorani.
Zbrani sodrugi so naprosili so diuga Skubica-, da bi se zahvalil govorniku in mu zagotovil, da Slovenci v Milwaukee bodejo eno glasno volili samo socijaliste r medna zasitop.
Na shod govorilo in ugibalo se je veliko. Ves govor pa se je sukal okoli organizacije in priš-lih mestnih volitvah.
Sodrug Bačun, kateri je tajnik tega kluba je poročal, da do takrat še niso pirej eli eharterja od stranke, a sodrug Seidel pa jim je zajamčil, da istega dobe v kratkem.
Sodrug Kolenc je povedal, kako so se on in sodrugai Bačun in Eirmenc zavezali, da ustanove klub. Pri prvem poziv-u -vpisalo se je takoj devet članov in število članov, se mora reci delujočih članov raste s vsakim dnem. Kar so- začeli in da so začeli dobro, je že njihovo delovanje pokazalo.
Pa tudi Jožeta Fužir ne smemo pozabiti. Tudi on je delujoč član tega kluba im njegovo delo agi taeija in požrtvovalnost so vredne vse hvale.
Tako lepie sloge in takega družabnega1 delovanja še do sedaj nisem videl in upam, da sodrugi v Mihvaiuikee ostanejo na tej podlagi in roka v roki pomorejo, da
se
bo lahko reklo:
Socialism made Milwaukee famous.
Poročevalec.
GIBANJE V MILWAUKEE WIS
V Milwaukee, Wise, blišči
za-
ri.
Oindotiua1 soicijalmaedemokratičnia stranka se giblje. Vse narodnosti se sučejo v velevažnim vprašanju, kedo bo prihodnji župan mesta Mihvaiukee.
Rose ne ho, Kelly tudi ne. Seidel bo. 'Socijalist s dušo in. telesom, mož. delavec, ki čuti s delavcem, bivši mestni odbornik ima priložnost, da stopi na mil-wauškega k|pnj-a. On 'bo jezdil in poleg njega socijalistima, mestni očetje.
V resnici v Milwaiukee vre. Ne-Schlitz pivo, .aimpalk socijaiizem.
Slovenci se zavedajo in prišli so do spoznanjia. Zato pa se morajo zahvaliti dičnemu Francetu Bačun. Kedio ga vendar ne bi poznial? Poznamo ga že leta in dobro vemo, da kar on žacme tudi
me ]l
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči,in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na
THE STEim ACADEMV OF LANGUAGES
Slo*. Dpt. G. 669 Loomis St., Chicago, III.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh T0c odtegniti.
Moderna gostilna in restavracija.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMAN1CH 813—22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
Sveže blago!!!
GROCERIJA
V zalogi imam tudi patentirana
dogotovi. Njegov uspeh pa bo zdravila z garancijo Dra. Didrich. še -večji. Kolenc im Ermenc Sta Rojakom po Kansasu se priporni! oprode im ga tako živo podpi- ročam. M. ŠTEFANČIČ, i«ta, (dla (Sitiviair mora, čc noče na-'	bivajoč v Fleming, Kas.
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St. NEW YORK
PODRUŽNICA
6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnlh družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki poto-. vanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj« parobrodnih listkov po najnižji ceni.
¡Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v Rterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Grecinvidi Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.

’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesiji=
vejšl zdravniški zavod.
The
BIČAL INSTITUTE
OLLINS N.
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL 1NSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj i*ojiiKi, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
	
	
	

DOPISI IN POROČILA
Cleveland, 6 marca 1908
Cle velandska	zgo dio v ta a;	ne
pomni tako goža v it e nesreče, kakor je zadelo Clevelandsko predmestje Collinwood> pretečeno sredio 4. miaincija tl. 1. V zgodovini se še ni bralo o tako veliki nesreči, bi bi na taikb grozni način, in toliko mladih, nadebudnih žrtev za— ihtevala, 180 otrok zgorelih v šoli, j nedoločeno je število istih ki jib še pogrešajo.
'Stvar je ta. V sredo dopoludoe ob pol desetih so ljudje videli, da se vali v pritličju: šolskega poslopja (Public scbool) sivkasti dim. Ljudje so prihiteli na lice mesta nič hudega sluteči; praznih rok da bi videli kaj se godi. Pri-šedlši tja se jim je nudil pretresajoč prizor.
Zvctaec jie v šoli zapel, v znar menje, da v poslopju gori. Otroci so skočili pokonci, in drli v menediui proti vratom iz vseh diva-tniajistih raareldlov proti jodnomu iZhodd. Ker je poslopje pritličje in diva nadstropja, so bili naenkrat vsi hodniki natlačeno polni otrok, ki so vsi silili proti izhodu.
V spodbjiem prostoru na jedini strani, so pogumnejši poskakali skozi okna boječi in prestrašeni otroci so rinili pa proti izhodu proti vratom, ki so bila zaprta.
Nemogoče je popisati,, to živo gručo, to živo steno, ki je drla, obnpnio klicajoč niaproti vratom, ki pa so bila zaprta.Plamen je naj bolj divjal in prvo, ravno pred glavnimi vrati, kamor je vse dtrlo, upajoč v grozni zmedi in strahu, da se rešijo. Jeden, drugega >o prerivali ravno pred vrati in silili na prosto kar isie zasliši grozni pok in medi obupnimi klici nedolžnih otročičev v groznem strahu, se je hodnik z stopinjieami nalzrtire-lil, da je naenkrat skočila cela živa masa, več sto otročičev obeh spolov proti stropu in zajedno se vse skupno pogreznilo v kleti.
Očividci pripovedujejo, da to je 'bil talko grozen prizor, da je navzoče može onemel, ženske ro pa obupno kričale nevede kaj se godi. Nihče ni mogel blizu poslopja radi švigajočega plamena, in prasmetarjie ognja se je pomešalo, groiznio vpitje nedolžnih otročičev na pomoč: mama, mama, pomagajte! Rešite nas, mama, ata pomagaj. In roka pri roki, glava pri glavi so bili stisnem kalkoir so stisnjene 'žv pljen-ke v prenapolnjeni škateli. Moleli so roke kvišku, da bo jih kdo iz ognja in gnječe, iz strašne smrti rešil, in res je ne glede na smrtno nevarnost naš rojak Jos. Kunčič skočil na okno, da je vlekel roke iz razvalin im ognja, pa ves pogum je bil zaman, preveč je bilo vse stisnjeno, preveč eden o,b drugem v girozuii gnieci med i'az bitimi stopnjicami gorečimi tramovi, da bi ziamogel rešiti vsaj jiedno dete. Prej bi izpulil roke od telesa nego potegnil koga iz nesreče im otel smrti. Knvtaivečega sirca je zapustil uboge otročiče molohiu, pUžrešnjemiu ognju.
Medi tem se je že nabralo dokaj ljudi j na ulici, pa nihče ni mogel pomagati s smrtjo se borečim otročičem. Ogenj je švigal iiz vseh okenjiln nihče v zgornjih proštorih se nd rešil, nihče mi ušel iz gorečega poslopja.
Klic ubogih mater na ulici, je še bolj zbegal otroke v gorečemu poslopju). In| le-ti so klicali zopet na pomoč, pomagaj mama, pomagaj! J In nekateri so skočili iskozi okna iz prvega in' -druzega nadstropja in tudi tem pogumnim ni bilo prizaneseno. Obležali so mrtvi na kamenitomu tlaku.
Matere, ki so klicale svojie ljubeče 'hčere im drage sinove niso vedeli, kako bi jim pomagali ter so le ‘klicale, skoči dOlli, skoči doli ! In jedni tam stoječi materi je skočil 13‘letini sinček tikoma obrami na tlak, ter je vpričo nje izdihnil. In koliko je bilo po-
dobnilh, ikri im mozeg pretresiujo-čih prizorov.
Vse to je ise godlilo bliskoma in človek je le komaj vedel kaj se godi, je zagrmelo prvo nadstropje na tla, za tem je padlo drugo im vsđ, z, vsemi žrtvami je velikanskim' truščem padlo v Udeti na glave še ne popolno sežganih o-tročieev. To je bilo upitje, jokanje, in vse skupno je tulilo, niti možje se niso zamegli vzdržati glasnega joka'. In plamen, je divjal neomejeno po razvalinah i;n ugomiabljla mlada, nedolžna bitja brez prizanesljivosti.
Ko j:e prišla požarna hramba, ter spuščala vodne curke v goreče pasloipjie. ugonobila je še para kar mi pokončal ogenj v zadnjih zdihljajih se borečih otrok. Voda, Iki se je sproti segrela in vročih curkih bila na glave, na kopico padlih: mladih tnevškciv, je zatrla vsako vpitje, in nič več se ni culo ne Zdihovanja ne vpitja, na pomoč, le voda je Ida po gluhih stenah porušenega poslopja.
Vsaka pomoč, in rešitev je b la sedaj nemogoča, in zakasnela, k-dior ni ušel sam iz gorečega poslopja ta je bil pustil mlado svoje življenje v razvalinah. Nikdo ni upal, dla bi bilo mogoče dobiti še ■koga živ'egia iz podrtim. In ta grozna slutnja se je le preresnič-no uresničila.
V	ognju je ostalo med drugimi tudi tri ali štiri učiteljice, tka so zadnje tnemintke podajale otroke skozi okna, dokler se same niso pogreznile, z drugimi v globočino. Tako je slišala jedna navzočih mater: “Tebe Adolf še rešim, tvoj bratec je že spodaj”! in podíala: ga: je skozi okno, na kar je zginila med ognjem truščem zavedno goroče kleti.
Po požaru.
V	kratkem času, .po grozni katastrofi, ko so pogasili, divjajoči ogenj, začeli so z rešilnimi deli. Odstranjevali so kupe ogorelih tramov in desk, zrušene opeke in ometa, dal so prišli, do sežganih žrtev. Stisnjeni so bdi tako, da med nje ni zamogel plamen z vso močjio, pač pa so jim bila odgore-le glave im rame iz spodnjih prostorov. Istim ki so bili v II nadstropju. ki so zadnji padli v razvaline;, so bilo odgorene tudi noge robe in tudi po pol života. Marsikaterega ni bilo več spoznati,ker .so bli.a pomamdlrama med’ kupi ožganih kosti.
Drveli so od vs.eh strani am-bulaniei' tier odvažali, nia dan prinesene žrtve v Dake i-hore .sMa-dišeie, tet" se vračali zopet in. zopet po nove žrtve. Z lopatami iso mašili 'OŽganla: trupla niasvitlo, kier bile ®0' le, še skupaj se držeče kosti života.
160 žrtev je bilo položenih v Skladišču, jeden poleg druzega] zagrnjieni z rjuhlami. Jokajoče in obupne matere in očetje so iskali svoje ljubljene medi temi sežganimi nmpli. Nikogar ni bilo moči spoznati po obrazu, pač pa le po obleki im še to težavno, ki je bila vsa sežgana in premočena. Marsikateri ni mogel dobiti svojega otroka, oziroma ga ni mogel spoznati, iz nabranih kosti. Pri drugih je odločil le z golj slučaj da so spoznali na ožganih ostankih -tvojega dragega. Tako je mati isipoznala, da je s čmo nitjo j lišila gumb nia belo srajco, zopet drugje, da je prisile ta dan kako krpo nia srajco itd.
iSpoznati pa večinoma ni bilo moči ali so 'žrtve možkega ali ženskega spola.. Zato so nekateri tudi zaman iskali svoje otroke, ker jih je veliko ostalo med pepelom.
Pri tej nesreči ¡so Slovenci najbolj prizadeti in po številu je Slovenskih žrtev čez 50. Misliti si mora vsakedo kaka. neizmerna žalost vlada v Colliniwoodn, ki me bode dlokler bode ta rad živel, pozabljena.
Veskraj je kakor ena sama gomi-lh. ktakor ena sama žalost. Le
smrtno bledli. žalo tni in obupani obrazi so videti na pogorišču in cele procesije ljudij roma vedno na kraj grozne nesreče. Od zore do mraka se gnetejo ljudje in komaj jih nelkraj odide že jih novo došli odrivajo, da si vsak ogleda nesrečno mesto, ki je zahtevalo toliko nedolžnih žrtev.
V veliki žalosti se sedaj ne v-prašuje kldlo je tozakrivil, kier \ saldo le išče svoje otroke, ter obupno vije ¡roke, ker marsikateri je zgubil vse vsoje otroke,- in temu im onemu se je po čudnem naključju’ posrečilo rešiti življenje. Zopet veliko je otrok ki so bili že uta prostem, ter so se Vračali po pokrivala in suknje, ki so jih pustili v poslopju. Nevedioč, da gredo v gotovo smrt so hoteli rešiti svojo obleko, in: nikogar ni bilo več nazaj.
Vse kakor kaže, da je to nesreča povročtnia od zlobne roke. Ker so bila vrata najbrž namenoma zabita, in da se je raizitrelba z vršila najpopreje pri glavnemu izhodu na stopniicah v notranjih prostorih.
Tudi neki slov. dečko trdi, ki je bil prvi ušel iz poslopja skozi vrata, ki so bila delom«, (jednapoio-viea) odprta1. Z njim je uteklo db petnajst dečfcoiv in deklic. Ta-kbj pa jfe priletel, mtetki mož ter. je vrata naklen.il; trdi tudi o-memjeni slav. dleček, ter na to zopet. zbežal.
Škandal je 'tudi za uprav v Colliimvvooda, da ii.m« m kakih >e-šilnih priprav, kar se je posebno žalostno ska-zialo pri tej nesreči. Se žalostnejša je pa požarima hramba, da je priletela le z brizgalno brezlestvo in drugih priprav potrebnih za rešitev ljudij. Take š-kmdialozue razmere, ne vladajo v najmanjši Kranjski vasi kjer požarni trobec skliče ljudij s polja da se greda obleči v društveno o-pravo, ter zatem iščejo kluč društvene shrambe, da bi potegnili brizgalno na prosto.
No pa saj smo v napredni A-.mcriiki1!
Naše iskreno sožalje pa bodi izrečeno prizadetim družinam osobito slovenskim, ma tako grozni nesreči, Na zgubi svojih ljubih otročičev, da so storili tako grozno mučepiško smrt. Naj se tolažijo, dla jim jie’srečno naključje ohranilo vsaj del svojih ljubljencev. Z vsem srcem pomilujemo nesrečne naše rojake.
Podrobnosti pozneje
Amicus.
		
“TRIGLAV”		
		‘‘BAN .... ..JELAČIČ”
Zdravilna Grenka Vinska Tonika.	V W ^CAL VÍ°	
		Želodečna Grenčica.
		
648 West	Street, Chicago, 111.
Svoji k svojemu! Kupujte naše blago!
Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
“Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in dragim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, lil.
ZAHVALA!
Cenj. slov. društvom se odbor za priredilo dtobrodleine veselice prisrčno zahvaljuje, da so skrbela, da se je veselicu v prekoristoe namen tako sijajno izvršila. Na.j-prisrčniejša zalivala, v-eni, ki so ¡pomogli pri imenovani veselici, vsem cenj. darovalcem lepih dobitkov, vsem pomožnimu -osobju, eenj, pevcem slov. pevskih društev, in gospodu prireditelju čarovne predstave. Vsem bodi izrečena zahvala za požrtvovalni trud in dobro voljo.
Zahvala se izreka tudi cenj. slov. listom' kakor: Glas Svobode, Nova Domovini i'n Glas Naroda, ki so delali brezplačno reklamo k isti veselici. Uvala.”
Odbor:
Jacoib Hočevar, Rud. Perdan, Anton Šep-ic.
NAZNANILO!
Slov. družine, v Clevelandu, O., ki so prizadete po gospodarski Irrizi i'n trpe pomanjkanje, se razglaša, da se zglase, najzadnje 17 marcija t. 1. pri jedrnemu spodaj podpisanih.
Ilkrati se naznanja, da se vrši posvetovanje -odbornikov slov. dlruštev, glede podpore iz čistega dobička, revnim družinam 17 t. m. t. -j. v torek ob 8 uri zvečer v mali Knausovi dvorani. Pridite' v obilnem številu!
Za odbor:
Jiaoob Hočevar, 1101 E. 63. St., N. E., Anton Šepec. 1239 E. 60. St., Frank Černe, 4124 St. Clair Ave.
Tri najboljša zimska zdravila.
Improved Laxative Quinine Tablets
ozdravijo prehlajenje vglavi v 12. mah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za lind glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeer o me če potrebno.
Cena 25c.
Hermanekov balzam za kašelj
je najbaljše zdravilo za kašelj, davico, sulico in brij o. Cena 25c iu 50c
Hermanek-ovo, električno olje,
je najboljše zdravilo za bolna prsa. križ zobobol glav6bol. tr ganje po ušesih,, bol v kosteh, zvitje itd. Cena 2£c in tOc
Izdeluje in prodaja
J. C. HERMANEK,
LEKARNAR
Chicago, 111*
585 Centre Ave.
TEL.
"CANAL 5 97

i ROJAKI ČITATELJI
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in steklenopo-sodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke
Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
'*{•» «e-	r* • *•

Če rabite srajco ravno sedaj ali pa ne, vseeno pridite in
preglejte si
NIZKE CENE SRAJC
Mi smo že davno napravili načrt, da napravimo to prodaj srajc impozantno. Na razgled vam je največja, najpopolnejša in najmodnejša izber vsakovrstnih srajc po raznih cenah. S plačalo se Vam bo, ako si nabavite lepo zalogo spomladanskih in letnih srajc že sedaj, ko se Vam lepo prilika nudi.
Tukaj samo navedemo ceno nekaterih srajc. Prostora nam primankuje, da bi jih opsali, zato pa pridite in oglejte si jih.
Moške črne Satin srajce, vredne 59e, to pirodiaj ..............
39c
Moške srajce, lepi vzorci, s manšetam ali brez, vse velikosti, prava vredinošt 59c za ...........
35c
Ali tri za $1.00.
Moške fancy srajce, vsakovrstne barve, vredne 75c dobite za ....
59c
Moške nove pomladanske srajce,
iz belega blaga, fancy in figurast o predprsje in tudi čisto belo nagubano, vse velikosti, vrednost 98c, sedaj samo................
75c
Moške čisto modre srajce, napravljene iz pralnega blaga, s malimi nagubanim predjprsjem, prišitimi rmanietami, ki so se prodajale po 98c, to prodaj.......
79c
Moške pomladanske 4 in hand o-
vratnice, .....................
21c
Moške nove pomladanske srajce,
figures tali stripes, čisto modre barve im bele, s posameznimi manšetami, vse velikosti .......
50c
Moške čmo-bele srajce za delo, iz1 močnega blaga, dobro site, 50c kakovo,st, za ...............
39c
Boys Overshirts svitle barve lepih vzorcev ini iz dobrega blaga, s ali brez ovratnikom, prava vrednost oOc, dobite za .........
31c
Moške boljše vrste zogrne srajce,
majnovejše modte za pomladno in letno nošo, s prišitimi manšetami v cenah od ..................
$1.25 do $2.50
Moške fine srajce s mehkim o-vratnikom in manšetami, napravljene iz pongu svile, mohair ali iz samega svilnega blaga, naj modne jše barve: bele, rujavkaste, sive in. modre; v zalogi imamo tudi srajce brez ovratnika, cena od
$1.00 do $3.98
Edina unijška prodajalna na ju go zapadni strani.
Zaprto vsako ne deljo celi dan.
Kadar prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Slonich
To pa niso edine ponudbe, katere Vam nudimo ta teden; pridite v prodajalno in prepričajte se sami.
W, 56/,563°M565 3WE ISLAND ÂIL£.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin
RAZNO.
Socijalno-demokratični kandi-datje na Kranjskem. Jugoslovanska soeijalno-demokrat. stranka je postavila za deželnozborske volitve sledeče kandidate: V kmetskih občinah Ljubljana-Vrhnika.: Josipa Petriča, ¡strojevodjo c. kr. državne železnice v Ljubljani in Miho Čohala, vodjo ¡kozuinmega društva v Zagorju o!b Savi. V kmetskih občinah Vipava-Idrija: Ivana Mlinarja, zasebnega uradnika v Ljubljani. V kmetskih občinah E ado vij ica-Kr.an jska gora,: dtr. Antona Dermota, odvetniškega kandidata v Ljubljani. V kmetskih občinah Trebnje-Za-tičina- Žužemberk- Mokronog-Li-tija-Kadeče: Miho čohala, vodjo konzumnega društva v Zagorju ob Savi1 in Iv. Mlinarja, zasebnega uradnika v Ljubljani.
Socijalno-demokratični kandidat] e v mestnih skupinah za de-želnozborke volitve so: za Ljubljano: Etlbiin Kristan, pisatelj v Ljubljani in Josip Petrič, strojevodja drž. ¡železnice v Ljubljani; za Eadovljiieo-Tržič-Kamnik: dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Ljubljani, za, Idrijo pa E thin Kristami.
Socijalno demokratski • kandi-datje za deželnozborske volitve na Goriškem so v splošnem razredbi- ¡sledeči: Peter Bevk, posestnik v Otaležu, Peter Leban, železniški delavec1 v Gorici in Anton Vrčon, trgovec v Skriljah na Vipavskem1.
Češki socialni demokratje pri ožjih volitvah. Vodstvo češke soeialnodemokraicije je sklenilo, da bodo socijalni demokratje pri ožjih volitvah podpirali dr. Kramara proti Liisemu, 8 agrareev proti klerikalcem in vse stranke proti grofu Stembergu. Kakor je znano, pride grof Sternberg v dveh okrajih v ožjo volitev; ker bodo povsodi socialni, demokratje podpirali njegove nasprotnike, je gotovo, da Sternberg ne pride v deželni zbor.
Slovenska zmaga. V Svetni vasi na Koroškem so zmagali pri občinskih; volitvah v' vseh -treh razredih Slovenci. S tem je padlo gospodarstvo enega -najhujših nemškutarjev na vzhodnem Ko roškem, znanega Jožefa Krassni-ga. p. d. Košičevega Pepčka.
Slovenci v Kočevju. Kakor poročajo ljubljanski časopisi, so kupili Slovenci sredi mesta Kocev ja hišo v kateri bo gostilna in čitalnica. Valed tega vlada veliko razburjenje med tamošnjimi Nemci. Orožniki morajo stražiti hišo. •In to se godi v okraju, kjer je že polovica prebivalstva slovenskega.
Štrajk koristk. Y Mariboru so stopile turistke ondotnega gledališča v štrajk, ker niso .bile zadovoljne s kapelnikom Weiner jem. Intendant je hitel posredovati in res se mu je posrečilo, da so kc-ristke prenehale štrajkati. Emo so odpustili, pa baje ne zaradi štrajka.
Konstitucija za Besno in Hercegovino. — Zatrjuje se, da dobi Bosna ob1 priliki cesarjevega jubileja konstitucijo. Deželni zbor bo štel 140 poslancev. Med temi bo 46 virilistov in 94 voljenih poslancev.
V morje so spustili v Trstu nov Lloydov parnik z imenom “Graz Maja bo začel voziti kot brzopar-nik v Carigradi. Določen bo tudi za sezonske vožnje v Indijo.
“Atentat” na bolgarskega kneza Ferdinanda. Na vshodnem ko lodvoru v Budimpešti je izstopil 12. t. mi. bolgarski knez Ferdi n.and, ki je prišel v pósete k svoji nevesti. (Ko je zapustil brzo vlak, je ¡zapazil nekega1 ¡moža, ki je imel roki škatijo iz pločevine. Knez jie prebledel, se začel tresti in mahati okoli ¡sebe ¡z rokami, kajti mislil je, da je oni mož s ■pločevinasto škatijo kalk morilec kraljev in' knezov. Ukazal je moža aretirati. To ¡se je zgodilo Na policiji so odprli z največjo
pazljivostjo omenjeno škatijo, v kateri -so našli — ne bomb — ampak slainnke iz severnega morja. Moža so seveda takoj izpustili, knez ee je potolažil, Budimpešta pa se smeje.
Statistika umorjenih vladarskih glav od 1. 1880. — Od leta 1800 do 1900 je bilo umorjenih 10 predsednikov, 2 cesarja, 2 sultana, 1 šah in ena cesarica. Od leta 1900 -dlo ,1908 so pa umorjeni bili 3 kralji, 1 kraljica in 1 predsedniki.
Ko M Averbach Shippy-a umoril bi še pristavili: Im 1 policijski šef.
Socialno-demokratski pogreb.
— V Goriški bolnišnici je umrl 23letni kovač Franc čubej. Pogreb je bil v nedeljo 16. m. m. pop. ob 4. uri. Ko je duhovnik blagoslovili krsto v bolnišnici, šo pristopili nekateri mladeniči, dvignili krsto na rame ter jo odnesli proti pokopališču] skozi mesto. Nabralo sie je veliko ljudiij. Na ■rdečem traku je bil laški napis: Zvesti tovariši žrtvi kapitala. Mrtvaški voz je šel za njimi. Na Goriščeku so položili krsto na voz ter šOii na1 pokopališče. Y Gosposki ulici so hoteli peti delavsko himne, pa so zabranili redarji. Duhovnik ni šel iz bolnišnice, pokopali so torej Čubej £ brez duhovnika.
Grozno hudodelstvo. Blizu Minska so prijeli kmetje nekega m mobolnega, ki so ga smatrali za vohuinca. Privezali so ga za noge na rep konj.u, dia ga je vlekel v šest kilometrov odidaljeno mesto. Daši je še dihal, so ga vendar takoji pokopali. Trije kmetje so bili zaradi tega obsojeni v dosmrtno ječo, dva na 15 let, e-den pa na osem let ječe.
Človek s 24 prsti. — V bolnišnici v Messini se nahaja radi bolnih očij neki Torregrossa, M ima po 12 prstov na rokah in na nogah.
Vilice je požrla. Pri Sv. Krvi Koiroš.-iem so pr? i dj.Vjtu 'e-tom zapazili pri neki ¡kravi, da ima na prsih poleg leve noge veliko luknjo, skozi katero je prihajala najbrž iz želodca klaja in voda. Krava je imela okoli luknje veliko bulo, ki ji jie povzročala pri dotikanju velike bJečine, kakor se je videlo iz gibanja živali. Ni se vedelo, odkod vse to. Zdaj sa se pa pokazali pr- inknji dve železni konici kot namiznih vilic in fco so ju vlekli ven, so res potegnili z njima še ostali konec vilic, držaj. Dva roglja manjkata. Uboga žival je najbrž že prod več leti na paši požrla vilice.
Gospod Zavrtniku v album.
Nia Vaš opičarski odgovor na resolucijo Vam odgovarjam in povdarjam v toliko, da skr v. soc. klub št. 1. Jugoslov. Soc. Zveze v Ameriki ne bi še danes bil v zvezi s Socijalistieno Stranko, ko Vas ne bi jaiz, kot urednik Glas Svobodic s pomočjo zadnjega prisilil v to. Zakaj niso drugi Vaši klubi zvezani s Stranko ?
Najbrž zato, ker še ni dolg neke gotove osebe poplačan? Zveza, udljie, ¡ki spadajo k tej zvezi plačujejo dolgove nekateirnikov....
Za to imamo črno na belem, pa pojdite in tožite fantine okoli “Glas Svobode” ali pa vzemite injunction, kakor ste to storili š Jedno to.
Gospod Zavrfenik zapomnite si, da ljudstvo Viais bo kmalu spoznalo in Vam dalo zasluženo brco.
Da pa nisem elan S. N. P. J. je moja lastna stvar. Ne radi tega, da bi črtil Jednoto, ampak radi tega, da Vam ne bom dal priložnosti, da bi me Vi, ker v Vaš rog ne tulim vladarsko iz Jednote bacnili, kakor ste to štorih s bratom Podjed iz Milwaukee, brat Klobučarjem in kakor ste mislili to storiti s Kondom in par drugimi, M nočejo v Vaš rog tuliti.
Gospod' Zavrta i k mera je polna m boljše bi bilo, da ste se še en teden ¡dalji skrivali v Vašem brlogu..
Na sividlenjie!
Albin H. Skubic.
V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in diobno.
Zunanja naročila se spremejo.
M. Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicago, III.
Potrebujete premog, drva ah se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ¡ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za uarodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro došli!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Aye.
Chicago, lil.

MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
az se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni ceni fino sliko v najboljši izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
=Izkušen fotografa
¡391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
Severova Zdravila so jamčetia po zvezni postavi o čistoti zdravil in živil. Ne jemljite podelkov!
Croup,
¡it !?*».(•>><'*•
¿Tríce
Ponesrečen) e delavcev.
Vsakdo, ki dela z rokami se lakko ponesreši včasih ne glede kako pazi ca se. Padec, poreznina ali kako dugače ponesrečenje lahko naredi rano ali kak drug >ered. Vse take ponesreče 'ahko povzroče veliko zamudo časa, ako se preč ne začne jih ozdravljati. Se>erOV0 01jC SV. Gotharda je v resnici prijatelj delavcev. Poskusile je!
Cena 50 centov.
PRODAJA SE V VSEH LEKARNAH.
Spoštovan po ženi iz Maryland.
SEVEROV ŽIVLJESSKI BALZAM je ozdravil go. Karoline Novak nevarnega slučaja slabosti in nemogoče. Ga- Novak piše iz Eearleigh Heights, Md., sledeče:
“Kupila sem Zivljenski balzam pri Baltimorskemu lekarniku in lahko izjavim, da mi je več pomagal kot katero drugo zdravilo. Tudi sem slišala o več drugih, katere je to zdravilo ozdravilo.”
Cena 75 centov.
^ Majte se goljufati ampli kapajte samo pristna zdravila in toje ! ‘Severo?a”. Zdravilni nasvet brezplačno ^
Da bi odstranili hitro kašelj vsake vrste bodisi suh, oslovski ali drugi -- posebno kašelj iste vrste, ki je presledek jetike, uživajte to izvrstno zdravilo
Severov Balzam za Pljuča.
Ne omagajte v boju proti kašlju, premagajte in odstranite ga predno on Vas premore.
Zadnjo jesen sem dobil kašelj pri delu v tovarni; nisem mogel delati nekaj dni. Ko sem pa porabil dve steklenici Vašega balzama za pljuča, sem bil ozdravljen in zdrav kakor poprej. Za to priporočam Vaša zdravila vsakemu y enakem slučaju, ker ga bodo gotovo ozdravila.”
Ivan Antončič, Barberton, Ohio. Severov Balzam za pljuča -- 25 in 50 centov steklenica
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
sni cmso um bass
278—92nd Street
Chicago, 111.
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli:	“Nikoli več tam niče-
sar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL
rank Httdale
na.
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom Slovanom se toplo priporočam za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Islam! Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30,dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
DOVOLJENJE ZA PROSTI GOVOR.
Kongres ne sme izdati zakona, ki bi prikrajšal svobodo govora ali tiska ali pravico mirnega ljudskega zborovanja.
Izvleček iz Ustave Združenih držav.
Permit to speak.
Congress shall make no law abridging tflne Freedom of speech
or the press or the right of the people peacebly to assemble.”
Extract from the Constitution of the United States.
Senator Penrose pa je dne 13.
m.	m. predložil '‘bil”, da se sekciji št, 3893 zveznega statuta doda sledeče :
‘‘‘V slučaju, da se dokaže kateremu koli časopisu spadajočemu v drugi poštni razred pregrešek proti statutu poštnega zakona sme generalni poštar časopis konfiscirati in ima tudi pravico odvzeti mu pravico druzega poštnega razreda. ’ ’
'Senator Penrose, kateri je prisegel, da bo branil in spoštoval ustavo Združenih Držfv, hoče ravno sedaj pokazati, da jo ne spoštuje še -manj pa varuje. Senator Penrose napravil je atentat s svojim' “bilom” na ustavo Združenih držav. Senator Penrose, katerega je kapitalistična .stranka s delavskimi glasovi postavila v senat, da čuva in brani ljudsko željo, čuva in brani željo svoje stranke —- stranke kapitalistov.
Državljani Zdi*, držav ali vi dovolite, da se ustava lomi in krši v korist nekaterih, delavstva sovražnih strank? Delavci, mi tvorimo državo in mi odločimo, ako se sme ena črka ustave Združenih držav popraviti.
Kill the Penrose bill !
Mi delavci potegujmo se za prostost govora, tiska in zborovanja !
Če je Penrosov “bili” sprejet potem zgine delavsko ičasopisje iz površja: Amerike. Delavstvo, ljudstvo postane suženj kapitala in kapitalističnega časopisja.
Delavci — državljani na noge! Mi moramo in lahko preprečimo, da se ta Penrose “bill” ne uresniči: Kako?
1.	Napiši takoj list kongresma-nu tvojega distrikta (okrožja) in mu naznani, da se me strinjaš s od senatorja Penrose predloženim billom glede popravka poštnega zakona Združenih držav.
2.	pri prihodnji, seji lokalne u-nijie, 'kluba ali društva predlagaj resolucijo, zahtevajočo da kongresman tvojega distrikta glasuje proti Penrosovem predlogu in
3.	če tega ne storiš in če bo Penrose “bill” sprejet pripravi se za pogreb, vsega socialističnega ni delavskega časopisja v A^ meriki.
Na te delave se zanaša delavsko časopisje. Isto je vedno delovalo, se borilo za te in sedaj imaš najlepšo priliko izkazati sivo jo hvaležnost — ne hvaležnost — dolžnost!
KRITIKA — ATENTAT NA SHIPPY-A.
To je dobro da Penrosov “bili” še ni sprejet, ker mogoče ta številka “Glas Svobode” ne bi dosegla svojih čitateljev. Mogoče sedaj imamo še zadnjo prosto izdajo na razpolago in zato naj se podamo nekoliko v oni umor in poboj, ki se je zvršil pretekli teden v Shippy-evim stanovanju v Cbiicagi.
Nikakor ne rečemo, da Lazarus Averbaeh ni skušal umoriti policijskega šefa Shippy-a, a reči pa tudi ne moremo, da ga je skušal umoriti.
Kako se je zločin zgodil tudi ne vemo nič gotovega, kakor samo to, kar je šef Shippy-eva stranka izpovedala, od Averbac-hove strani nič ne vemo, kakor samo to da je bil sedemkrat zadet v šef Shi,ppy-;evim stanovanju in da je vsled prizadetih ran
v Shdppijevim stanovanju umrl.
Da se izve gola resnica, treba je poslušati oba zvona. Sodnik še ni nikoli izrekel obsodbe, dokler ni prej zaslišal nasprotujoče si stranke. Ravno ista rečem se bi mogla zgoditi tu.
V	slučajih umora navadno dotičnih, k ipreživi, fabricira povest dogodka tako kakor si misli, da bi bilo njemu v korist in zanj ugodno, vendar pa potem, ko ga zakon resno v roke vzame se pokaže ravno nasprotujoče prvi izpovedi.
S tem pa nikakor no pobijam Shippiy-evo izpoved. Mogoče, da je resnična ali pa tudi ne; to bo še le sodnija dognala.
V	drugo se mi pa zelo čudno zdi, da se preživečega morilca ne vtakne pod strogo preiskavo. Namesto, da bi bil šef Shi.ppy pod preiskavo, on sam in njegovi podložni preiskujejo vsak vir, s katerim bi dokazali, da Avierbach je bil anarhist in v zvezi s raznimi drugimi anarhisti v Chiieagi in okolici, katerih namen je bil pomoriti Shippy-a, župana. Buase in druge. S'hippy-ev pomožni še 5 Schuettler je pa po večdmev: i preiskavi in izstikanju za anarhisti prišel do zaključka, da A-verbach sploh ni bil anarhist temveč grozen verski fanatik.
Skirvna policija, katero se je mučila na vse pretege priti na sled anarhistični zaroti in komplotu in katera je preiskala vse tiskarne za katere so si mislili, da sie tam tiskajo anarhistični članki, in knjige se je povsod postavila v negotovost. No in sedaj so prišli na sled slovenskemu časopisju. Tako vsaj’sumimo, vendar, radi bi vedeli, kaj bodejo našli v istih, da bodejo slovanske urednike chicaskih listov v zaroto potegnili.
Nič ne de, je že tako. Socija-lizem naj' trpi za početje fanatikov Socijalizem, kateri najhujši sovražnik vsakega je umora, potem naj se tia slednji zvr-ši nia kateri koli način, je prvi krivec te zarote. To vse dela naša dična duhovčina in kapitalistični pristaši. In zakaj ne bi?
Saj vendar vedo, da socijalizem je danes tretja najmočnejša politična stranka v Ameriki, da socijalizem je za družabni red, za delavske koristi in proti izkoriščanju delavstva. Tega naši kapitalistični hlapci in časopisje nočejo priznati, ker ko hi to storili zginila bi njihova slava, zginila bi njihova moč.
Kaj pa vendar ima socijalist od tega če policijskega šefa ubije? Socijalist dobro ve, da policijski šef, policija in drugo je orodje zakona; oni pazijo, da se postava izvršuje in če jednega. iz pota. spravi, dobro ve, da, bo drugi na njegovo mesto prišel. Zakaj toiraj ulbijiati? Uboj je proti principu socijalizma.
Radi bi pa vedeli, če bi kapitalistično časopisje toliko upilo. ko bi bil šef Shippy socijJ stičnega mišljenja. Radi bi pa pote n tu. di vedeli v katerem krtu bi is^ kali zaroto, ali med duhovščino, republikanci ali demokrati?
Bog vč . . .
Književnost.
Te dneve1 prej eli od Knjižnice “Svobodlne Misli”, katera izdaja tudi revijo “ Svobodlma Misel”, prvi zvezek poezij :	Karel
Havliček Borovsky:	KRST SV.
VLADIMIRA. Cena knjižici je 50 vin: Za nairočbo je nasloviti: Svobodna Misel, Praga — Vinogradi, Češko, Sloventeemi priporočamo1 to knjigo, ker vsebina iste pretresujoča in resnična, poleg tega pa kaže humor skladatelja.
Gospod Ivan A. Kaker nam javlja, da bo drugi zvezek Svetovnih Ugank izšel ta teden;. Rojaki sezite po kinjiziči: ista bo marsikomu oči odlpiTa. Od sedaj naprej, kakor slišimo bodejo Svetovne Uganke izhajale vsak mesec redno. Naslov:	Ivan Kaker, 629
Laflin St., Chicago 111. Cena 'zvezku lüc.
Za brezposelnega delavca.
Kaj je storiti delavca, ki je 'arez dela in katerega družina straldla in je brez strehe ?
‘Bog ve,’ je odgovoril Mr. Taft in pristavil:	“Tak človek ima
moje sočutje. Če ne more dobiti dela naj prosi miloščine pri dobrodelnih: zavodih. ’ ’
Tako je odgovoril vojni tajnik Lir. Taft na vprašanje nekega delavca, Iko je pirvi držal velik govor v mesita New York. Ko bi bil gospod Taft socijalist odgovoril bi drugače. Zato pa čitaj v ¡naslednjih vrsticah, kaj je .storiti delavcu, ki je ‘brez dela, kruha in strehie.
Ti ne dlelalš. Ti si jeden one velike armade brezposelnih, ubogih po cesti za delom tavajočih, ki iščejo to, kar edino ti da hrano, obleko in streho, to kar je življenje samo' na sebi. Ti nisi edini nesrečni delavec v tej bogati deželi, ki - strada poleg nakupiče-nega zlata, živeža, ki bodi bos in raztrgan po ulicah velikih mest, vkljnlb temu, da so izaloge maga-izini in prodajalne prenapolnjene s obučo in gorko obleko. O, ne miljoni brezposelnih delavcev tavajo, ne vede kako si pomagati. Katoliški nadškof Quigley pravi, da izstradan človek ima pravico krasti. 'Mi imamo pa popolnoma druge nazore za odpomoč stradanja in bre'zđelice.
Salmo malo potrpljenja, vse boš zvedel in ko to prečrtaš sam, pokaži ta članek tvojemu ¡prijatelju, ki je tudi brez dela, da si ho tudi on znal pomagati.
Brez dvoma, da ti se je sto in stokrat svetovalo, kako bi bilo 'boljše, da si pomoreš iz tega bednega položaja. Ko trampaiš po cestah, glofookjo premiišlijujjoč bedo svojih dlragih, ki stradajo in se zvijajo gladu v .mrzli, nezakurjeni soibi, katero si najel ko si še delal, ali pa iko sediš otrpel na klopi v osamelem, 'Smernem parku in čitaš koičeke časnika, katere si iz blata pobral, moraš nehote opaiziti, da je stotine ljudi na tern svetu, ki se bavi j o samo s tem, kako bi olaljišali tvojo bedo, kako bi pomagali do boljšega po-, ložaja ne samo tebi ampak miljo-nom im milijonom delavcem, ki se nahajajo v istem položaju kot ti sam.
Nekateri mislijo, da nimaš tu nobenega posla; da bi moral iti a en na deželo, če ravno si mogoče prišel iz dežele v mesto, dela iskati. Nekateri ti svetujejo dobrodelne hiše in za-vodte med tem ko so vendair večina dobrodelnih organizacij, kakor na primer banke, tovarne, izdelovalniee, kakor tudi tovarna, ki te je odslovila prenehale1 s delom in poslovanjem. Nekatere teh organizacij so simpatetične in vedno ponavljajo, da: “nekaj, se mora storiti” za te, vklkilb tema, da ne vedo, kaj naj bi se storijo. Ljudje kakor Taft ti povedo s vso resnostjo “Bog ve” in to je vse, kar vedo in store. Drugi zopet, pravijo, da si len in bi lahko delal, ko bi hotel in tretji zopet pravijo, da st humbug, ¡zgaga v človeški lrulžlbi in da se te bi moglo zapreti. Vsak ima svoje misli o tebi, a vsi: pa se strinjajo, da si ti itn tisoče drugih, to kar kličemo “problem”.	v
Mislim, da noben ne ve bolje in občuti huje, kot pisatelj, ki je tri dni živel n,a lužni vodi (alkali ■ water) koliko se primejo besede ¡lačnega Sejnega, iin obupanega brezposelnega delavca. Pisatelj ni pozabil čuta besnosti, nestrpljivosti in nezadovoljstva, ki se je pojavil v njem s tem, da je vedel, da se ga smatra za “problem”. ITudi ni pozabil, da jutri se lahko kolo zadovoljstva zatoči in on sam: pade v isti položaj v katerem -si ti dam t sam.
Nič1 več kot tprarv ni, da se jeziš, ke.dar se te smatra in kliče za problem. Ti, nisi problem, temveč si le rezultat istega. Problem se je zdelal in ti si odgovor
---ti in mnogi tisoči tu in miljoni
kje drugje. Za problem nam ni treba delati ampak izdelajmo na-
črt in poiščimo zakaj so brezposelni .in kaj je temu vzrok. To je problem in. tako dolgo dokler ni rešen se ne bo ničesar storilo — se ne more storiti — izvzemši, da se te pusti stradati dokler si dela ne najdeš. Vse eno pa, ljudje, ki gledajo na te kot- “problem’ ■bodejo še naprej govorili če prav stradaš do smiriti.
Imamo pa problem, ki ga moramo rešiti; zapomni si: Ti nisi problem — vendar isti je tvoj — moj ,tudi in problem vsacega delavca, potem če isti dela ali ne; in dokler ga mi sami ne rešimo, ne bo rešen — nikoli, nikoli! Isti je nam predložen za rešitev in mi ga moramo rešiti ali pa si iže naprej: misel skovati, da se poberemo iz zemlje, ko pridemo ob delo.
Ta problem je: “Zakaj ljudje ■nimajo dela in so brezposelni ?”Ko bomo to -vedeli, potem, edino le potem, se podamo lahko takoj na delo in odstranimo glavni vzrok brezposelnosti. Toraj skušajmo rešiti to vprašanje, ker naša dolžnost je, da se natančno prepričamo lwj je pravi vzrok tega položaja in današnjih razmer. Toraj čitaj dalje . .
Nasproti ti priroma človeče in ti. pove v oči,da si. len. How a-'bout it? Ali je kaj na tem? Mogoče, da se ti. ker si lačen, izstradan in onemogel, ne zljubi pris-moliti miu zaušnice, ampak vse eno jezen si dovolj, da bi ga čo-pil. Ti len? Ti, ki si delal celo življenje in še celo sedlaj gledaš za delom in ga iščeš kot slepec luči. Potolaži se, ne splača, se, da bi se jezil. Pa pustimo to člo-veče na miru, saj dobro vemo, da ni tako, kakor on reče.
Ali je dežela' prerevna v zalogi pripomočkov? Ali je vsa železna ruda in premog že iz zemlje izčrpan? Ali noče več pšenica in bombaž rasti a7 Združenih državah? Ali je ves material, iz katerega izdelujemo razne stvari, že porabljen? Ali j:e para in elektrika na štrajku in noče goniti strojev? Ali še je narava skuja-la, ali jo je kedo iz dela brcnil, da je sedaj brez dela kakor simo mi? Ali zemlja ne bo več rodila?
Ti veš, dla vsa ta vprašanja so nagajiva im ob enem, bi rekel neumna. Ti tudi. veš, da ravno isti ljudje, ki te smatrajo kot neznosen problemi, so ti opetovano pravili, da ni je bogatejše dežele na svetu kot je ravno ta in. da več bogastva: se da producirati tukaj kot v kateri koli drugi državi na zemlji. Isti ti ne le samo povedo, da se da bogastvo producirati, temveč, da se tudi je produciralo. In to je resnica, gola resnica.
No, in potem to mora biti tako. Mt smo pri volji delati in ves materijal na katerim in s katerim naj delamo je tu. Zakaj pa ne moremo nič skupaj spraviti? Zakaj: .se naša želja ne izpolne? Ali nismo pripravljeni prijeti za delo? Kaj nam brani, kaj nas zadržuje in kaj nam je na potu?
Gotolvo boš odgovoril, da možje, ki lastujejo delo nas ali nočejo ali pa ne morejo spraviti v delo. To vse kar je . . .
Ali si pa gotov, da je to vse, kar je? Bodemo videli. Poslušaj! Niekatedil ljuldje lastujejo delo (jobs1) kattero morajo imeti drugi ljudje, ki ne lastujejo dela, ako hočejo, da žive. Tako daleč dobro. Za pomni si to dobro, ker je važno. Kako pa pride tedaj da taki pogoji življenja sploh eksistirajo? Od kod prihaja moč in pravica lasti dela — d'a se isto komu da ali ne da od' kod prihaja moč, ki zapoveduje keclaj smejo ljudje delati in kedaj ne?
(Dalje prihodnjič.)
Cenjeni g. Erklavec:
Obleko, katero ste nama papra vili prejela danes. Kako sva se razveselila,' ko sva iste pomerila na sebi in ki se sti vlili po najinem života kakor da bi jih zlil.
V prilogi Vama ipošiljeva na-
kaznico v poravnavo in se Vama najtopleje zahvaljujeva. Od sedaj naprej1 ste ATi najin broj.ač, ker Vaše delo Vas pdkaže mojstra Pošljite nam- Vaš cenik in vzorce, ker par najinih prijateljev želi, da. jim napravite obleke.
S pozdravom
Primrož in Petkovšek. Superior, Wyo. 23. feb. 1908.
Ta ELESANTNA ura 23,75
Predno kupite uro, izrežite ta oglas in nam ga pošljite s vašim naslovom in mi vam obratnopo-šljemo na ogled krasno uro in verežico C. O. D. S3.75. Double Hunting čase, lepo izrezana, s vijakom, ustrojena s lepim močnim kolesovjeni in je ki drži dober čas- Z isto dobite dolgo Gold plated verižico za dame ali gospode. Če vam zdi e-naka $35.00 Gold filled uri garantirani 20 let plačajte ekspres agentu $3.75 in Vaša je. Naša 20 letna garancija s vsako uro. Veselj omenite, če želite moško ali žensko uro. Naslov: M.C.Farber Dept. 160-225 Dearborn Str., Chicago, III.
Rojakom priporočava svoj lepo urejeni-
Saloon
Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba tožna.
F. BLATNIK ), . ..
A. PRESELNIK j lastmka
230 S. Union Ave., PUEBLO, Colorado
Edward Pauch
----- gostilničar --
663 Blue Island Avenue
CHICAGO.
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE in RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prOSta.	TEL. CANAL 2017
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Vsem onim ki nimajo barve, potem
bodisi otrok dama ali gospodična in če hočejo dobiti lepo rudečo barvo in kri naj rabijo
E. Rimsov Maltoferochin
(maltovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev,
Ce trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite
EDWARD RIMSOVO GASTROPHAN in EDWARD RIMSOVO KARLOVARSKQ
Pišite po cenike za ta inaltoyami grenita vina!
Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene.
Ed, Rimsove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena steklenici 50c. Za dobiti po vseli lekarnah.
EDWARD RI3ISA, lekarnar,
606 South Centre Avenue	Chicago, lil.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku-
sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli !
KRITIČNI MOMENT
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti. ali ne slast/do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo brano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
JOSEPH TEINEE’B

REGISTERED
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesi jivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujeteTrinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavljen je zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
RABITE G-A V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
616 So. 4shland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Tritierjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.