Glas Zaveznikov
Leto I - Št. 8
Dnevnik P. W. B.
Cena 2 Liri
TRST, četrtek 28. junija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via Silvio Pelllco n. 8. — Telefon it 93884, 7853, 93851.
OGLASI: Cene za milimeter v lne (šlrokoet ene kolone): trgovski I* 7. Mrtvaški I* 18 (Zalovalna obvestila I* 36). Poročila I*. 9. Finance, pravni oglafl L. 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje »e vnaprej. Unlone PubbllcitA Ital lana S. A. Trst vla Silvio Pelllco it 4. — Telefon št 94044. Cena vsake številke L. 2 (zastankl I* 4).
Govor predsedniha Trumana
na zaključni seji u San Franciscu
Njegova trdna vera v uspeh ustanovne listine za dosego dolgotrajnega miru
San Frančiško, 26. Junija Predsednik Truman je pri zaključnem zasedanju konference v San Franciscu imel »ledečl govor: »Gospod predsednik In gospodje delegati pri konferenci Združenih narodov za svetovno organtzaoljo. Današnji dan bo ostal nepozabljiv V Zgodovini. Ml je zelo žal, da vas nisem mogel osebno pozdraviti pri otvoritvi konference. Prosti sem za prednost, da se Vam danes v Imenu narode v Združenih držav zah Valim za vse, kar ste naredili, ter Vam želim, naj Vas spremlja Bog »a povratku v domovino. Vsakdo izmed Vas se lahko sreča * našimi meščani, ki so otroci ali potomci Vaših sorojakov. Vas nas narod Je srečen in ponosen, de se J« ta zgodovinska skupščina, v kateri smo prišli do tako važnih zaključkov, vršila v naši deželi. Ta narod pašteje milijone poštenih in domoljubnih Američanov, ki so potomci državljanov tistih narodov, lratere vi zastopate ne konferenci Hvaležni smo Vam, da ste prišli. Uporno, da ste se pri nas dobro počutili, ter da se boate še vrnili.
Sestali ata se v San Franciscu pred devetimi tedni ln ste prinesli s seboj upanje in zaupanje veeh narodov, ki ljubijo mir. Zaupanje, ki bo ga Vam lzkazalt, je bilo upravičeno. Upanje, kt so ga Imeli v Vaš uspeh, se je uresničilo. Listine Združenih narodov, katero ste podpisali, predstavlja trden temelj na katerega bomo lahko gradili boljši svet. Zgodovina Vas bo počastila za vse, kar ste napravili odi zmage v Evropi do končne zmage nad Japonsko, v tej od vseh najbolj uničevalni vojni, ste zmagali nad vojno samo. Le upanje na takšno listino je v najbolj črnih dnevih vojno pomagalo in dajalo pogum prizadetim narodom. Listina predstvlja izjavo globoke vere narodov sveta, vere, da vojna ni neizbežna ln da se mir lahko ohrani.
Popolen sporazum
Ce bi Imeli pred nekaj leti to listino ln pred vsem bili trdno odločeni izvajati jo, bi milijoni tistih, ki so padli, se živeli. Ce bomo v bodočnosti pokazali le nekaj neodločnosti v trdni volji postužltl se je, bodo milijoni tistih, ki zdaj živijo, Izgubili svoje življenje.
Mnogi so trdili, da je listina le prvi korak lk trajnemu miru. To je res. Važno je, da vse naše mlall ln vsa naša dejanja temeljijo na prepričanju, da je to res ls prvi korak. Zapomnimo sl dobro, da se Je naša naloga zadovoljivo začela, ter da moramo nadaljevati svojo pot z očmi, ki so uprte v končni cilj. ^
Ustava moje domovine je nastala po sporazumu, katerega so, kakor to listino, izdelali delegati, katerih mnenje je bilo zelo različno, Naša ustava je, kakor ta listina Izvirala iz svobodne in čestokrat živahne izmenjava nasprotujočih sl mnenj. Razvijala in rasla je, ter postala temelj boljši ta popoln Ji zveri. Listino, »e bo kakor naša ustava, v bodočnosti razvijala ln Izpopolnila. Nihče ne zahteva, da bi bila sedanjem stanju končno ln popolno orodje; njena oblika ni dokončna ta nelzpremenljiva.
Ko se bo položaj na svetu spremenil, bo treba nekoliko popraviti listino. Tl popravki nam bodo zagotovili mir.
Mnogi so dvomili, da' ^ ^ ,abko petdeset narodov, ki se razlikujejo po plemenu, veri, jeziku in kulturi, sporazumelo. Toda vse razlike bile kmalu pozabljene, ker so bili vsi trdno odločeni najti sredstvo da ki bi preprečilo vojno.
Sporazumeli ste se kljub vsem razgovorom, debatam ln različnim mnenjem. Izrazili ste odkrito, svobodne in jasno svoje mnenje pred očmi vseh, kot je to običaj pri narodih, ki ljubijo svobodo. Te-nr-u svetovnemu »forum* sta bile 7aufani z vera ln upanje 50 svobodoljubnih narodov. Nesoglasja bo bila obvladana. Ta listina ni i>t-U delo edinega naroda ali večje ali manjše skupine narodov.
Tako je bilo pokazano, da lahko narodi prav tako kot možje izgla-dljo nesoglasja m najdejo 8kupno Podlago za različne Interese. To je način demokracije. To je osnova w vzdrževanje miru v prihodnosti.
I zT	Je grajena ce-
..	aaZUn>*' Kl **»<> doseže-
K' v Prihodnjih letih.
svlLkonferra do,sruje veiik dei
svojega uspeha dejstvu, d« Vi niste
ZASTAVE Z. N.
mikdar jzg-ublll iz vidika glavni edin da ate imeli skupno dolžnost ustvariti ustavo, listino za mir. To ste storili. Kljub mnogoštevilnim oviram, kl so ae pojavile obliki raznih problemov in nesoglasij v vprašanju novih meja, kontrole Nemčije, popravil, vojnih zločincev, in oblik vladavnj za evropske dežele.
V tej vojni smo preizkusili načelo združevanja in smo ugotovili, da dobro deluje. K smo združili naše gospodarsko vire, naša vojna poveljstva ln pogosto zbrali n« posvetovanja naše glavne stane, smo dokazali, kaj vse premore združitev sile v vojni. Ta združena sila prisilila Nemčijo na predajo In bo prisilila k predaje tudi Japonsko.
Ko so boji na bojiščih bili ie v polnem teku, so Združeni narodi uspeli skleniti tudi gospodarske sporazume za dobo miru. Sklepi za pomožne ukrepe v Atlantic City-ju, za prehrano v Hot Springsu, za finance v Bretton Woodsu in za le. talstvo v Chicagu so lep vzgled, kaj morejo doseči narodi, ki so odločeni »živeti ln sodelovati v svetu, katerem bi drugače ne mogli živeti v miru.
Učinkovito orodje
Vi ste ustvarili učinkovito orodje vzdrževanje miru, varnosti W napredek človeštva. Svet Jih mora zdaj samo uporabiti. Ce li1 ne bomo znali uporabiti, bomo .z dali vse tlstfi, kl so padli, da l'l dali nam možnost, da se sestane mo tukaj svobodni In vami, da bi ustvarili prav takšno orodje. Ce bi ml tega ne storili iz sebičnih razlogov, v želji, da bi kateremu koli narodu ali majhmi skupini narodov dali prednosti, bi zagrešili prav tako izdajstvo. Potrebno bo, da svobodoljubni narodi, ki so ustvarili to orodje, združijo svojo neomajno voljo, da bi uspešno u-porablll ustanovno listino. Ta naloga bo predstavljala težko preizkušnjo za našo moralno silo ln za našo vztrajnost. Vsi bomo prisiljeni priznati, brez ozira kakšna je naša sila, da si ne moremo dovoliti, da bi vadno delali, kar se nam do-pade. Noben narod, nobena skupina rodov ne more in ne bo mo-
ža
za-
la pričakovati nobene posebne pred nosti, kl bi mogla škodovati drugemu narodu. Ce kateri koli narod želi lastno varnost, mora biti pripravljen sodelovati z drugimi narodi pri zajamčanju varnosti vseh, To Je cena, katero mora vsak narod. plačati za svetovni mir. Ce ne bomo pripravljeni plačati te cene, cene, ki je stvarno primerna, tedaj nobena organizacija ustvarjena za vdrževanje svetovnega miru, ne bo mogla rešiti postavljene naloge.
Močne vojaške sile so nastale v teJ vojni, ki so zdaj popolnoma izvežbane in opremljene za vojno. Toda nimajo nobene pravice, da bi obvladale svet v dobri miru. Zato smo tukaj sklenili, da mora biti sila in moo uporabljena samo za vzda čevanje mlsu v svetu, ki ne bo več poznal vojne.
Veliki narodi sveta morajo označiti pot k svetovni pravičnosti. Načelo pravičnosti je temeljni kamen naše ustanovne listine, načelo, kl nam bo služilo za vodnika pri našem delu, ki ne zahteva od nas besed, ampak stvarne čin© stalnega sodelovanja.
Zdaj Je prikladen trenotek, da
pripravimo načrte za delo, prišel je trenotek, da izvršimo ukrepe, prišla je ura dela. Naj bi vsak izmed nas storil, kar je v njegovi moči, med lastnim narodom, da bi bila takoj »prejeta ustanovna listina in tako postala živa stvar.
Jaz bom takoj predložil ustanovno listino ameriškemu senatu. Prepričan sem, da je narod moje domovine kot njegovi predstavni kl v senatu naklonjen takojšnjemu Bprejemu ustanovne listine.
Pravičen in trajen mir ne moremo doseči samo z diplomatskimi sporazumi ati samo z vojaškim sodelovanjem. Izkušnje učijo, kako globoke korenine Je pognalo seme vojne zaradi gospodarskega tekmo- j vanja in socialne nepravičnosti. I Ustanovna listina priznava to dejstvo, ker predvidela tudi sodelovanje na gospodarskem ln social-1 nem polju, kl predstavlja glavni del celega dogovora.
Mednarodno sodelovanje
Ustanovna listina je ustvarila sredstvo za mednarodno sodelovanje med ljudmi in narodi dobre volje, da sl bodo mogli medsebojno pomagati In Izločiti gospodarske in socialne vzroke spopadov. Umetne in negospodarne trgovinske pregrade bi morale biti odstranjene, da bi se dvignila klvljenjska ravan največjega možnega števila ljudi na vsem svetu, saj je svoboda pred pomanjkanjem ena izmed štirih glavnih svobod, za katere »mo se vsi bojevali. Veliki in močni narodi bi morali prevzeti vodstvo na gospodarskem polju prav tako kot na vseh drugih poljih.
Ta listina nam daje razloge za upanje, da bomo mogli priti do splošne izjave o človeških pravicah, kl bi jo mogli »prejeti vsi zainteresirani narodi. Izjava o človeških pravicah bi morala postati del mednarodnih odnosajev prav tako kot je naša Izjava o človeških pravicah del naše ustave. Ustanovna listina Ima cilj, da. doseže ln zajamči spoštovanje človeških pravic in osnovnih svoboščin. Ce ne bomo mogli doseči teh uspe-hov za vse može ln žene v vsaki deželi, brez ozira na razlike v rasi, jeziku ali veri, ne bomo mogli doseči trajnega miru in varnosti. Na podlagi te ustanovne listine lahko začne svet upati na trenotek, ko bodo vsa človeška bitja začela živeti doBtojno kot zvobodnl ljudje.
Svet se je naučil še enkrat, da narodi da spozmajo resnico, morajo Citati in poslušati resnico, učiti in naučiti se resnice. Mi moramo najti način, kl bo omogočal stalno in o-bilno izmenjavo misli, ker to Je pot k boljšim in strpnejšim odno-šajeifc med narodi in ljudstvi.
Neuspeh sovražnik*
Z Mussolinijem še ni mrl ves fašizem. Hitler je mrtev toda prvotno seme njegovega blaznega razuma Ima še globoke korenine v glavah nekaterih fanatikov. Mnogo lažje je odstaviti samodržce in uničiti
Celo v tnenotku, ko Je bilo že na tem, da bo osni vojni »troj v Evropi popolnoma uničen, ko smo stali že neposredno pred njegovim koncem, »o naši nasprotniki skušali uničiti vezi, kl so vezale Združene narode. Niso uspeli. Toda še bodo poskušali, ker to poskušajo »c celo zdaj. Njih cilj Je bil ln je e zdaj samo v tem, da nas razdelijo In potem uničijo. Skušajo vedno dosoči, da bi zaveznik začel sumiti drugega zaveznika, ga zasovražil in potem zapustil. Toda jaz vem, da govorim v imenu vsakega izmed vas, če trdim, da bodo Združeni narodi ostali enotni. Ne bodo dovolili, da jih sovražna propaganda razdeli, ne pred niti po porazu Japonske. Z našo ustanovno listino ste uresničili ideal največjega moža naše generacije, Woodrowa Wll»ona. S »prejemom naše ustanovne listine ste se približali tistem cilju, za katerega Je delal, se boje- | val in dal svoje življenje hrabri j vodja druge svetovne vojne Fran- j klin Delano Roosevelt.
Z ustanovno listino ste uresni- j čili želje mnogih slavnih mož vaših lastnih dežel, kl so posvetili j svoja življenja svetovni mirovni organizaciji.
Nas in vse naše narode čaka naloga, da uresničimo besede, katere ste tukaj napisali. Na naši odločnosti sloni upanj« tistih, kl so padli, tistih, kl živijo, tistih, kl bodo še padli ln tistih, ki se bodo šele ro-šlvljenjem v svetu svobodnih narodov v dostojnih življenjskih razmerah. Ta nova mirovna zgradba se dviga na teh temeljih. Ne opu-
Zastave združenih narodov plapolajo na trgu pred! palačo, v kateri se je vrsta konferenca v San Franciscu.
Program
norveške
noie
vlade
Oslo, 28. Junija
Norveška agencija je včeraj sporočila, da je nova norveška vlada izdelala načrt za svojo zunanjo ta notranjo politiko. Program obljublja hitro ln popolno čiščenje vseh socialnih slojev ln podčrtava potrebo združenja javnega ln osebnega Interesa, da bi vsi imeli delo, da »e poveča proizvodnja ln doseže pravična razdelitev.
Načrt predvideva tudi nakazilo za pomoč, katero bodo dobile dru. žlne tistih, kl so sodelovali, v tajnem pokretu. Pomoč bo lsts vrste kot je pomoč, kl jo dobivajo družine tistih, kl pripadajo vojski.
Kar se tiče zunanje politike program obsega namen ur rditi si. sitem mednarodne varnosti, pri katerem bo tudi Norveška oočilo val a.
Japonski narod
pod pretn/o izkrcanja
Tri tisoč ton bomb na tovarne na otoku Honšu Operacije v Burmi - Napredovanje na Kitajskem
atimo Izkoristiti te edine prilike ln tistvarimo splošno pravilo za razumen poetopek, kl bo velja! ves svet ta zagotovil trajen mir pod vodstvom božje previdnosti.
London, 28. junija Jan Munro, posebni poročevalec Reuterja, sporoča, da je kabinet opomnil Japonski narod, da »e nahaja sedaj v najtežejem položaju, odkar so Mongoli pred 700 leti napadli Japonsko..
Poslanica, podpisana od ministra predsednika Amm. Kantaro Suzu, kl pravi: «Sedaj je odločilen trenotek za usodo japonskega cesarstva in naše svete zemlje, katero naši predniki uspeli branili pred vsakim tujim sovražnikom. Tudi dangs mora biti na vsak na-
OBSODBA GEORGES CLAUDE-a
Dosmrtna ječa
za izumitelja leteče bombe
Pariz, 28
Francoski učenjak Georgea Claude, izumitelj leteče bombe, je bil danas obsojen na dosmrtno ječo. Javni tožilec je zr.hte-val smrtno kazen, ter 'al: «Vi boste streljan žari Hitlerja češ nekaj dni.» V o^iodbi je izrečena tudi zaplenitev vsega premoženja, izguba vseh civilnih pravic in izključitev iz Vrst «Logije časti*.
Reuterjevo poročilo pravi, da je Claude kot izumitelj raketne bombe, uporabljal svoje laboratorije v pomoč Nemcem. Claude je izumitelj neonske razvetljave in vežčak v proizvodnji tekočega zraka. Nagovarjal je Francoze, naj se vpišejo v prostovoljsko legijo proti boljše vikom ali pa za prostovoljno delo v Nemčiji. Deloval je tudi proti Angležem, Rusom in Judom.
da tudi pomaga pri obnovitvenem procesu. Tisti, ki so za omejitev cen, soglašajo z mnenjtm predsednika Trumana, da Je nadzorovanje cen do danes zaviralo Inflacijo ln omejilo do skrajne meja porast življenskih stroškov. Te osebe kažejo na razne statistike, iz katerih je razvidno, da so se zvišali življcnskl stroški od leta 1939 za manj kot 30%, to je približno polovico zvišanja, ki je bilo ugotovljeno v plrvi svetovni vojni. Prepričani so tudi, da je nadaljevanje kontrole cen šivljenske važnosti, da se prepreči v bodoče prav tisto inflacijo, ki nas je privedla ob koncu svetovne vojne v ekonomske »tiske zadnjih 20 let.
čin branjena. Suzuki se je spomnil na mornarico, katero Je mongolski kan. Kublaj brez uspeha poslal, da zasede leta 1281 japonski otok Kiushiu.
V poslanici je kabinet prvič javil izgubo Okinawe in hvali izdrž-Ijivoat in prezir smrti japonskih čet». Istočasno je bil izdan opomin, da se bodo zračni napadi na Japonsko najbrže še ojačili, in se lahko pričakuje invazija.
Skoraj 500 velikih bombnikov, ki so preleteli 100 milj oporišč na Pacifiku, so vrgli veliko količino bomb na orožarno v Nagoji, na Osako ln druge cilje, kateri so Izgubili eno tretjino svoje^ produktivne moči.
Uradno javljajo, da je okoli petsto ameriških letečih trdnjav v spremstvu lovcev odvrglo več kot trttlsoč ton visoko eksplozivnih bomb na deset letalskih tovarn za topove in za munlcijo na otoku Honshu, ki je del japonskega matičnega ozemlja.
Vrhovni stan za jugovzhodno A-zijo javlja, da je močno deževje preprečilo i operacije na birmanskem ozemlju, kier je bitka prešla v spopade posameznih izvidnic ln topniške dvoboje. Pri preglova-nju ozemlja okoli 64 km. južno od Prome v vzhodni Burmi so zavezniške izvidnica našle 7 praznih Ja-panskih va8i.
Včeraj je zopet kolona Kitajcev napadla Unchow, bivše ameriško letalske oporišče. Brzojavke javljajo, da se borbe nadaljujejo v vzhodnih in jugozahodnih pred-mestijh. Ameriška letala so napadla japonska letališča, železniške cilje, rečno ladjevje, ln podpirala suhozemno vojsko. Kitajski glavni stan javlja, da so kitajske Čete, ki prodirajo ob železniški progi Hwal-ChowKwangsl, prešle že o-kolt 10 km. od’ Linchovva.
Ameriški lovci so napadli letališče vzhodno od Tzinah, ob želez-
niški Cagtung. Glavni stan generala Wedemeyera Javlja, da so včeraj lovci 14. letalske skupine zadeli nekoliko japonskih ladij na Rumeni reki.
Prepovedana selitev
Japoncev na Filipine
Manila, 28. junija Predstavniki Filipinov so včeraj potrdili zakonski predlog, kl prepoveduje selitev Japoncev na Fl Uplne.
KRATKE VESTI
Jz verodostojeni"g» zavezniškega v*r» smo Izvedeli, da je britanska policija aretirala v Hamburgu Hitlerjevega polbrata Alojza Hitlerja, ki J* bil lastnik pivovarne.
Pariški časnikarji grozijo, da-bodo pričeli s stavko, ker ni bil dosežen sporazumo plačah med njimi in lastniki listov. Časnikarji so prišli v stik z ostalim osobjem časnikarske Industrije, stavci prodajalci, da bi podvzeli enotno akcijo.
Predsednik Truman je danes čestital admiralu Chester Nlmitzu za dolgo vrsto zmag, ki jih je dosegla mornarica v vojni proti Japonski. Nimitz ni hotel podati časnikarjem nikakršnih vesti o svojem obisku, toda član predsedniškega spremstva je dejal, da se je admiral Nimitz nahajal v San Franciscu po drugih opravkih ln ga je predsednik poklical k sebi,
Radio Bruzelleis je javil, da mo desničarski člani poslaniške zbornice ta senata soglasno odobrili Izjavo, v kateri Izražajo svojo vdanost kralju Leopoldu. Izjava pravi: »Člani desnice poslaniške zbornice ln senata Izražajo »vojo veliko zadovoljstvo k kraljevi poslanici, kl utrjuje vez med državnim poglavarjem in predstavniki naroda*. v
Dopisovanje s slovenskimi
delavci v Franciji
,	Trst, 28. junija
Popolkovn ik F. J. Armstrong, poveljnik Trsta ta ozemlja Julijske pokrajine, kl Je pod oblastjo Zavezniške vojaške uprave, objavlja sledeče:
Ob osvoboditvi Sardinije leta 1943 je bilo tam znatno število Slovencev iz Julijske pokrajine. Slovenci so se pridružil ameriški vojski, ki Je iz njih organizirala delovne bataljone. Pozneje so odšli v Južno Francijo obenem z ameriško vojako, kjer' se nahajajo še zdaj dobro preskrbljeni ta oblečeni. Naravno je, da želijo priti čimpreje v stik s svojimi sordnikt.
Poveljstvo odseko «Delta» ameriške vojske v Južni Franciji j« dne 21. t. m. poslalo višjega častnika svojega glavnega stana, da bi u-redil poštni promet med temi vojaki in njihovimi sorodniki v Julijski pokrajni ln nasprotno.
V tej zvezi je bil sklenjen naslednji sporazum:
1.	). Po 6. Juliju bo prišla pošiljka pošte iz južne Francije na glavni stan Zavezniške vojaške uprave v področju Trsta za sorodnike teh vojakov iz Julijske pokrajine. Podobne pošiljke bodo sledile približno vsakih deset dni; pošta bo prihajala direktno po zračni poti ali o avtomobili.
2.	). Dokler ne bo obnovljen promet v vsem zasedenem ozemlju, je bil naproeen Rdeči križ v Trstu, da poskrbi za prevzem ta dostavo pisem v zasedenem področju Julijske pokrajine. Rdeči križ Je izjavil, da Je pripravljen prevzeti na sebe skrb za dostavo pošte. Razen tega Je predsednik krajevnega Narodno osvobodilnega odbora gospod Bevk bil tako ljubezniv, da je dal zagotovilo, da bo uredil podoben dogovor s pristojnimi Činiteljl Ju-goslovcnskega rdečega križa za do. stavo pošte v ozemlju, katero je zasedla jugoslovanska vojska.
3.	). Pošiljatelji pisem v Južni Franclji so bili obveščeni, da javijo svojim sorodnikom svoj naslov, ki mora sestavljen na sledeči način:
Vojakovo ime: (Ime in priimek), edinica, A.P.O. No., c/c A.M.G. Area H. Q. - Trleste.
Vso pošto Je treba predati Rdečemu križu v zasedenem področju ali Zavezniški vojaški upravi, glavni stan v področju Trsta, kt bodo poskrbeli za odpremo v Francijo.
Gospod Bevk, predsednik krajevnega Narodno-osvodilnegn odbora urejuje podoben dogovor za pisem, sko pošto, kl bo prišla iz ozemlja, kl Je zasedeno od jugoslovanske vojske. Majhno število pisem je prišlo iz južne Francije dne21. t. m„ katera zdaj razpošiljajo. Kdorkoli prejme takšno pismo In želi poslati odgovor po pošiljki, kl odhaja 6. Julija, naj naslovi pismo po zgoraj navedenem načinu ln ga Izroči Zavezniški vojaški upravi, glavni stan za trčaško področje do 5. julija t. 1.
Izvoz blaga iz Anglije
London, 27. junija Novi ukrepi, kl jih je izdalo ministrstvo trgovine, bodo ukinili več teikoč, ki so do zdaj ovirale prolz vodnjo to izvoz nekaterih vrst industrijskega blaga, kot jedilni pribor, predmete Iz azbesta ln kovin. Tl ukrepi bodo zadovoljili potrebe notranje trgovine in Izvoza.
Zakon o
OLJE VOD'
pod Rokavskim prelivom
koncentracijska taborišča, kot pa zatreti ideje, ki so bile njihov Izvor ln sllš. Zmaga na bojnem polju je bila neobhodno potrebna, toda to ni zadosti. Pošteni narodi morajo btti trdno odločeni^ da zatro Večinski duh, kl je v poslednjem desetletju obvadoval svet, če hočejo doseči resničen ta trajen ra'r> Reakcionarne in samodrške sile na vsem svetu skušajo prcprčitl, da bx Združeni narodi ostali enotni.
nadzorovanju cen
New York, 27.
Ustvaritelj ta ravnatelj ameriškega preiskovalnega zavoda privatna organizacija za ekonom-aka preiskovanja — Leo N. Cherse Je danes Izjavil, da zarodi vojne ekonomije nastajajo v Združenih državah problemi za vrnitev v mirovno ekonomsko »tanje. Dejal je: »Sedanje nesoglasje v kongresu o podaljšanju zakona o kontrole cen, j« mnogo večja, kot bi se to zdelo površnemu opazovalcu. Kot mnogo drugih uradov, kl so bili postavljeni v času ln za potrebe vojne, j« tudi urad za kontrolo cen bil prisiljen podvzeti ukrepe, kl *o naleteli na opozicijo ene ali druge skupine. Treba Je bilo pričakovati razprav, ki so »e vršile v kongresu o postopku pri nadzorovanju cen. Značilnost ekonomskega položaja Združenih držav je v tem, da nasprotniki ustalitve cen mislijo, da dviganje cen, kl pomeni višanje dobičkov, ni samo pozitiven faktor v vojni proti Japonski, ker bodri j tvrdke k večji proizvodnji, temveč |
Deset dni po izkrcanju v Normandiji je že deloval prvi oljevod. Podoceauski oljevod Plpe-Line Un-der The Ocean (P.L.U.T.O.) je bila največja vojaška naprava zavezniških oboroženih sil. Deset dni po Inkrcanja v Normandiji je pod Rokavskim prelivom v polnem razmahu deloval prvi oljevod, ki je oskrboval vojaške kolone. Ko je zavezniška armada dospela v srednjo Noemčijo, se je oljevod spre-
i %,
menil v veliko omrekj cevi v dolžini 600 km, ki je segalo do Frank furta in razdeljevalo ogromo množino 120 milijonov sodov bencina.
Prve naprave
Delovanje oljevoda je doseglo svoj največji razmah v aprilu 1942, ko so Geoffrey Lloyd, minister za oskrbovanje vojaških oddelkov s kurivom in njegovi sarokvnjaki proučili problem. Nekateri izmed
njih so smatrali dela za natzved-IJlvo ali vsaj za skrajno tvegano, toda vodilni lnženjer Anglo-Iranlan Oil Company je izdelal načrt »a cevi, slične podmorskim brzojavnim in telefonskim kabljem brez ovojev in notranjega ogrodja. Istočasno Je Izdelal ladjo za polaganje podmorskih kablev, kl naj bi v nekaj urah napeljale cev preko Rotovškega preliva..
Načrt, kl ga je odobril mlnister-ski predsednik Churchill, Je izd“lal v National Physical Laboratory, i je tudi dokazal, da je mogoče .nrlti cevi s premerom 7 m. ln cm. in naviti nato vod na valj, i sličl vretencu. Za polaganje cevi bila predelana vojna ladja «Per-eplone*. Na njen krov »o postavili ogromen valj, ki je nosil več tisoč metrov cevi. Po enem letu poizkusov so bile predelane že štiri ladje.
Takoj, ko Je bila vodna gladina prt Cherbourgu očiščena sovražnih min je «P.LU.T.O.» pričel graditi »zveze* z Normandijo. Po zasedbi Boulogne se Je njihova smer premaknila od Normandije proti zahodu ter sledila bojem, da bi dosegla Anverso, Eindhoven m Em-merich.
Južno je »Pipeline* dosegel Ren pod Frankfurtom Organizacija oljevoda Je bila laho odlično in-vedena (»graditev naprav, namestitve črpalk, podporne elektročrpel-ne skupine), da Je moral admiral Sir Bertram Ramasy priznati: »Samo ena naprava mi v vsem času Invazije ni delala preglavic in te je »Force P.L.U.T.O.* Najbolj navdušen zagovornik naprave je bil kapetan I. F. Hutchin, start pod-rr.ornTski poveljnik, kl se je že v vojni v letu 1914-18 odlikoval po svoji tehnični Izobrazbi.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
Tloua iznajdba J. TU. QuilloijUa
28. junija 1945
Najnovejše občevalno sredstvo „faksimile“
Delo konference
z« vojne zločin«
Stroj, ki hipno podaja pisana porodila In slike po telefonu ali radiju
Najnovejla iznajdba, katero
uporabljajo zaenkrat le v vojaške svrhe, se vedno bolj izpopolnjuje in bo, kakor predvidevajo strokovnjaki, po končani vojni, nadkriljavala vsa sta-rejia občevalna sredstva.
Ore za stroj mzvan * faksimile*, ki hipno podaja pisana poročila in slike po telefonu ali radiu.
Po končani vojni se bo stroj «faksimile» uporabljal v najrazličnejše svrhe občevanja: zakaj le faksimile more prepisati na zelo enostaven način telavno poročilo kot da bi bilo najenostavnejše. Postopek je tako prikladen, da ne more priti do nesporazumov med odpošilja-teljem in prejemnikom poročila.
8 pomočjo tega stroja bo mogoče odposlati brzojavko prav tako enostavno kot odposlatj, pismo. Brzojavko bo treba spustiti v odprtino na prednji strani stroja, ki bo, vse ostalo sam od sebe avtomatično ivzrlil.
«Weatern Union*, največja brzojavna družba Združenih držav, bo namestila takšne stroje v uradih trgovskih »n industrijskih tvrdk, po hotelih, kolodvorih in drugih javnih prostorih. Kjer bo zaradi velikega obratovanja potrebno, bodo napravili centrale; v ostalem pa bodo stroji delovali s kovanim drobižem, kakor stroji, ki prodajajo znamke in cigarete.
Nekatere družbe pa so uvedle stroj faksimile, ne da bi čakale konca vojne. Tako je na primer neka železniška družba na Zahodu že uvedla v svojih določenih oddelkih stroje faksimile. 8 temi stroji podajajo vsa uradna poročila, ki so jih poprej dajali po telefonu. Isto je storila tudi neka važna zrakoplovna družba, ki uporablja faksimile za zvezo med Oaklandom in San Frančiškom, da naznanja prihode in odhode potnikov, spremembe in preklice v poslednjem trenotku in vsako drugo poročilo. Med vojno so uporabljali faksimile na različnih bojiščih za podajanje poročil, zemljevidov, fotografij ozemlja in druga vojaška obvestila. Značilna je točnost tn hitrost delovanja, ki ji ni primere. Brzojavni oddajni aparat n. pr. odda približno 60 na stroj pisanih besed na minuto.
Faksimile prenese v eni minuti cel list, na katerem je lahko 550 na stroj pisanih besed. Se dosti drugih stvari je, kot fotografije, načrti in diagrami, Ki jih more le faksimile oddajati.
Francoska vlada želi izrabiti u mo navzočnost predstavnikov Zdru-čsnlh narodov v S. Franciscu in jih prositi za zaslombo prt načrtu, po katerem naj bi »c določili trije pristranski člani, ki bi bili sprejemljivi za vse, ki naj proučijo izvor nasprotstva tar tako olajšajo rešitev.
Sirska delegacija na konferenci Združenih narodov Ja včeraj poz-' no zvečer objavile izjavo, ki zatrjuje, da je delegacija izvedela iz Jutranjega časopisja o spomenici Paula Bonooura. Arabske delegacije so ze prej zahtevale od konference, naj uvede preizkavo.
London, 28. junija Zastopniki Velike Britanje, Združenih držav, Francijo in Sovjetske zveze so na konferenci za vojne zločine, ki se je sestala v Londonu, izjavili, da je potrebno dokončati delo zbiranja dokazil, ki obre. menjujejo nemške in druge vojne zločince. Ob koncu zasedenja je konferenca izdala poročilo, v katerem paznanja, da je bij dosežen sporazum glede nujnosti dovršitve dela. časopisna' poročila javljajo, da se v nekaterih krogih predvideva, da bodo ameriški pravni izvedenci zahtevali, naj konferenca sklene da bo vodila preiskavo na podlagi obtožllnih listin, za vse zločine, ki so bili storjeni proti osebam in lastnini od leta 1933 naprej,
Zgodovinski dan v San Franciscu
Mii LISTINO
JH

Razgovori mod Van der Meorschon
in Van Ackeron
iz italijanščine v slovenščino (znanje nemščine ali angleščine priporočljivo naj se javijo zaradi mmcstifve pri uradu P. W. B. v Trstu, Via Mazzini, štev. 30. Prijave m,ed 9 in 11 uro dopoldne.
Brussel, 28. junija Iz Rolnograda se je vrnil Van der Meersch, ki Je imel tridnevne razgovore s kraljem Leopoldom. Danes se je Van der Meersch rsz-govarjal z bivšim ministrkim predsednikom Van der Ackerom. Van Aeker se je razgovarjal tudi z nekaterimi neuradnimi svetovalci, ki so se včeraj zvečer vrnili iz Solno-grada. Med njimi »rta predstavnik dveh velikih vseučilišč in pred. stavnlka glavnega tajništva zvee belgijskih strokovnih zvez. Od neuradnih svetovalcev šo odpotovali v drugi skupini grof Henry Csron de W!n.rt, voditelj konzervativne katoliške skupine v poslanski zbornici, socijallst Franz Fleher, podpredsednik senata, član katoliške stranke Moyersoen, socijallst Vinck, predsednik liberalne stranke Ro-ger Motz in liberalni poslanec Mal. stritz.
S. Francisco, 28 junija Predstavniki 60 narodov so vsak posebej s kitajskim delegatom kot prvim podplBall listino, na katero gledajo narodi z upanjem za mir v bodočnosti.
■ na , npuj,, ju
moč taana in jo ne oajm
dr-' inove in
Nekaj minut pred 23 uro — po pacifiškem vojnem času — so delegati Združenih narodov potrdili listino organizacije za mir in svetovno varnost v opemam gledališču v S. Franciscu, ki je bilo nabito polno in veličastno razsvet. leno. Po naznanilu, ki ga je dal predsednik, ki je bil takrat lord Hall faz, da je bilo glasovanje soglasno, so delogastl in gledalci vstali in dolgo ploskali. Predsednik Truman, je prispel z letalom v S. Francisco.
Prvi podpisi
Listino Je prvi podpisal Dr. Wellington Koo v imenu Kitajske, ki Jo prva država, ki so Jo napadle osne sile In se po osmih letih že vedno bori. Zdelo so' jfi, kot bi listal po zgodovinski knjigi, ko so se delegati bližali veliki mizi, obdani z zastavami Združenih narodov. Po Kitajski je prišla na vrsto Sovjetska zveza s spomini na Sta-
SembaC,JT •ije- Wla RCO 'tak° Praiuii^0 ln svetovnjaško
. p^lcjeaja. Združena dr- vetih tednih sklenile, da. podpišejo Hpt čih pogtjani
i stranka. Na to je prišla
nemške kopne vojsko. Na to bila na vrsti Velika Britanija,
žava, ki je ostala sama in je brez stokanja prenašala bombardiranje ln leteče Franclja,
cistom, ki je pa vendar izšla iz groznega zave so »ki« poslednja stranka. Na to je priš ra vrsto Avstralija, ki se je nekaj časa nahajala skoraj brez orožja prod možnostjo sovražnega izkrcanja, med tem ko so se njeni sinovi borili daleč v Afriki In katere možje'šo vedno umirajo ha Dometi, da bi osvobodili zemiio dnigega naroda, ki ga Je tudi član organl-aac'je:	fetofanske, Sledna Jt je
Belgija, mala ponosna Belgija, ki sta jo vrgli ob tla dve vojni, Danska, d^Žela, ki je bila zasederia, toda nikakor ne zavzeta, Indija, ki se sedaj pogaja za novo UstA. vo, Holandska, ki Je njeno mesto Rotterdam služilo Hitlerju, da je pokazal, kako se da, z bombami razrušiti mesto, Norveška,’ država, ki je ustvarjena za mir in ki je bila prodana CJutslingu,1 Filip ul s
jo na Corrogldorju in Ba-in končno »poslednja, četudi ajm*nj»a» žrtvovala svoje sl-•voje hčere za svobodo drugih narodov.
Se nikdar ni izgledal S. Franci-
ket ob prisotnosti delegatov BO narodov, ki se lahko končno po de-todnih težkih in včasih vro-odpočijejo.
Besedilo izjave
Besedilo izjave o zr Mirnih sporazumih za organizacijo Združenih narodov, ki ga je potrdilo 60 vlad, ki so bile zastopane na konferenci 8. Francisco se glasi:
»Vlade, ki so zastopane na konferenci Združenih narodov za mednarodno organizacijo v 8. Franci-scu so potem, ko so se odločile, da bodo ustanovile mernarordno orga-nizavijo pod imenom »Združeni n--rod, določile da bi morala biti sestavljena komisija, ki naj bi izvršila izvesne dolžnosti in fukčije, dokler ne stopi v veljavo listina »Združenih narodov* in ustanova Združenih narodov kot to previde-va listina, sklenile sledeče:
NEMČIJA JE KRIVA...
..-'.j
rose vino Rotterdamske prestolne*, ki m jih povzročiti nemški Bombniki, bodo ostale kakor simbol v opustošenjih, deželah, kjer je vladal nacizem, f"
J
Uatanovljcna je pripravljalna
komisija Združenih narodov z namenom, da določi začasne sporazume za prvo sejo glavne skupščine, svet varnosti, gospodarske-ge ln socijalnega sveta in sveta za zaupno upravo, za ustanovitev tajništva ln za sklicanje mednarodnega pravnega sedišča.
Komisija bo sestavljena tako, da bo v njej po' en zastopnik vsake države, ki je podpisala listino. Komisija bo določila lastna pravila o postopku. Funkcije in pravice komisije bo v času, ko komisija ne bo zasedala, vršil iz. vršni odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov vlad, ki imajo svoje predstavnike v izvršnem odboru
SP
=ŠS==
Speer, Donllz, Jodl
Predstavniki poslednje nachrtSčne vlade, ki so sedaj Jetniki zaveznikov. Od leve: Dr. Speer, Admiral Doenltz, Div. Gen. Jodl.
TKZASK A KRONIKA
Žaloigfa letalonosilke
konference. Odbor bo imenoval pod-odboro, ki bodo potrebni za olajšanje njegovega dela in se bo posluževal oseb, ki imajo posebno znanje in izkušnje.
«Franklin»
Vsa v plamenih in nevarno nagnjena, dalefi od domače luke - Neustrašeni poveljnik Gehres jo reši na čudežen način
New Tork, junija 1946 »JSna izmed naših ladij je bila težko poškodovana in se vrača v lahko z 1 ost no silo*. Tako se je glasilo redko besedno poročilo tl. marca t. U, katero je poslala poveljstvo ameriške mornarice na Pacifiku. Sele zdaj se je dvignila koprena vojaške tajnsti ki je skrivala do nedavna ta dramatični dogodek pred we tovno Javnostjo.
Usodni trenutek
Bilo je 19. marca, SO km od japonske obale. Letala so bila pripravljena za napad na Shikoku in Kynshiu, ko se je nenadoma prikazalo izpod nizlcih oblakov japon-
mi črpalkami. Vice-adn\iral Ralph-ognja mrzlično nadaljevalo. Ladja Skl vojski, ln tistih delavcev, ki E. Daviion poveljnik divizije, ka- j se je Ze navarno nagibala, ko je ten je pripadata tudi t Franklin* \ uspelo kvlžarki ePlttsburgs, :prive-
se je odločil prenesti poveljniško : »ati jo in odvit,H dalje. Z brzino S
zastavo na drugo ladjo. Skupaj z vice-admiralom Gcrald F. Bogom, ki je bil na ladji kot opazovalec, se je prekrcal na torpedovko
Miller. Poocljnik letalonosilke, 49 letni Lesiie Gehres, je pa bil umenja, da bi se dala -.Franklin* rešiti.
Ostai bi pomenilo tvegati življenje tistih, ki bi se še lahko rešili,
toda zapustiti letalonosilko bi do-vedlo do iz gube mož, j ki so bili zaprti pod krovom. Drzni Gehres, edini poveljnik ameriških letalo-
‘milj na Uro se je pričela pot pčoti domovini.
Požar pojenja
Ljudje pa, ki so ostali na ladji so delali z vnosno, da bi is ravnal
nagnjeno ladjo. Nagnita se Je ie za IR' stopinj. M orali so nii-uliti tudi na rešitev moz pod krovom. Na prvi kho sc je javilo 250 mornarjev in 75 častnikov, (dva dni na to pa na ponovni klic, ie 600 mornarjev in 100 častnikov J. Požar na ladji je počasi
ski bombnik in začel bliskovita HO^lk, ki je izšel iz vrst najmdnlh j pojejnal, uspelo je tudi zakuriti en
Francoska proinja v pogledu Lav«mto odbila
Ban Franeiaeo, 28. junija
Ameriško časopisje Je včeraj objavilo, da ja predsednik konference Združenih narodov Stettlniua odbil francosko zahtevo, naj konferenca imenuje komisijo treh o-■eb, ki b| vodile preizkavo o nedavnih »porih v Levantl.
Stettlniua Je baje odgovoril na spomenico, ki jo Je podpisal vodja francoske delegacija na konferenci Joseph Paul Boncour, da izvršni odbor konference ne razpolaga • potrebno oblastjo, da bi moral biti francoski predlog poslan po običajni diplomatski poti in čakati na ratifikacijo Ustite združenih narodov.
«New York Times* Javlja, da izjavlja francoska vlada v spomenici, da se »popolnoma zaveda*, da vprašanje ne »pada v pristojnost konference in zato ni njen namen predložiti nesporazum konferenci, alt provzroč.tl, da bt se o levant-skih vprašanjih razpravljalo na konferenci.
Poitna ln brzojavna služba
Poštno ln brzojavno ravnateljstvo poroča:
POSTA: Vzpostavljen je poštni promet z delom Istre, bivžo tržaško pokrajino. Reoo, Postojno, Ljubljano ter spodnjo Furlanijo. V kratkem bo vzpostavljen tudi poštni promet z Italijo.
REDNA SLUŽBA: Deloma se že vrši, v ostalem pa bo člmprej vzpostavljena redna služba poštnih in brzojavnih uradov. Pri tem bodo seveda še ostajale omejitve, katerim bodo prizadete osebe podvržne.
Dva otroka »ta m poneim*šfla s
smodnikom. Enajstletna dečka Corrado Mastromauro, »ln pok. Vincenca in Giovannl Pasaantl, stanujoča v Androrra del Falchl št. 1 ata sc Igrala s strelivom, ki jima je na ncznsn nač n prišlo v roke ln ga zažgala. Posledice, so bile opekline rra nogah in rokah. Morala »ta biti prepeljana na dermatološki oddelek splošne bolnice. Mastromauro bo okreval približno v dveh alt treh tednih.
OBJAVA
Vse osebe, ki poznajo mesta,kjer sc nahajajo mine in bombe, morajo to takoj prijaviti na
PUBLIC WORKS and UTILITIES DIVISION, II. Q.
Zavezniška Vojaška Uprava, 13. Korpus.
Izplačevanj« invalidske in starostne pokojnine
Od 1. Julija t. 1. dalje se bo vršilo Izplačevanje vseh invalidskih ln starostnih pokojnin, ki so bile do-sedaj izplačane pri poštnih podružnicah, edinole pri osrednjem poštnem uradu za poštne nakaznice ln hranilne vloge. Zaradi čim
krožiti nad 27 tisoč tonsko lotalno-silko *Franklinom». Vse cevi ladijskih topov so bile naperjene proti napadalou toda ta je ie uspel odvreči dve 500 kilski bombi. '
Prva bomba, je zadela ladjo iv bližini srednjega krova, druga Se je razletela med letali na krosnt.
Trideset mož, ki so ostali zaprti med zvitimi vrati, v peklenski bročinl 900 stopinj je izgubilo življenje. Ogenj so je medtem razširil na letala in je povzročil eksplozije že natovorjenih bomb.
kot sklati zajeziti ogenj. Gehrt
ostati.
kaeffl
milj.
'išati zajeziti opelij- Gšhresje j ko naj uravnajo stroje ka1 lat
Junaško vedenje
Nad tn pod krovom so mjidpi trepetali ob osokt eksplozijij Mnogo drugih pa je junaško izvrševalo j ker jim svoje naloge. Eden izmed toh je miru, bil poročnik Donald A. Garry, veteran, ki Je ie dvajset let služil v mornarioi in ravno tako kot njegov
kotel, tn pognati črpalke. Opoldne 20. marca so že tudi delovali drugi tli in je križarka sPittsburg* lahko pustila letalo nosilko, da sama nadaljuje pot. Ladja je sedaj plula z hitrostjo 14 milj na uro.
Preostalo moštvo je prešlo tz otopelosti, v kateri je skoro nezavedno izvršilo tolika junaštva, neumorni Gehres ni dal
Goreči deli letal so se iepremsnili ko.pctam, pričel svojo karijero ka-v žareč plavi. Piloti so skušati med i kor navaden mornar, Garrg se je
boljše utd.tve pritoka upravičencev pri okencih, opozarjamo, da se bodo izplačevale pokojnine po sledečem abecednem redu:
Začetnice ABC 1. vsakega meseca; DSF 2; G HI 3; K L M 4; N O P 6; QRS 6; TUV 7; WY Z 8. vsakega meseca-
vijaki, ki so se vrteli z bliskovito brzino, splesati na zvita krila. Porneje so našli nekatere letalce lAseft na aparatih, črne in zoglenele.
Kmalu potem je zadelo goreti io.ooo galonov bencina za letala in tisoči bomb, ki so bile na ladji. Jeziki temno-modrih plamenov so se dvigali v zrak.
Dušeč dim je pokrival krov, a vendar so nekateri možje mogh izkoristiti nekaj naglo odločitev, križark in torpedovk so prihitele druge ladje «Franklinu» na pomoč. Ena izmed teh ladij, torpe-dovka «Miller» je zaman skušala gasiti ogenj s svojimi nezadostni-
Štlrikrat podal pod krov skozi preFtačevalno oev i« tako rešil 300 mož.
V trenotku, ko so hoteli prenesti na drugo ladjo ranjence in pilote, je nenadoma eksplodiralo drugo skladišče municije. Plameni tn. dim so se dvigali več kot 2000 metrov pisoko, nosili s seboj človeška trupla in jeklene plošče, ki »o Ihtele po zraku kot listje, med brnenjem letal, fH so krožila nad ladjo. Ea-trenoikov za puščeni stroji «Franklina» so se Pod varstvom tiStaviU in ladja je obstala negibna, umirajoča. .,	,	,,	, ,
Iz oblakov so se neprostano pojavljala japonska letala, ogenj iz spremljevalnih ladij pa, jih je vedno! pregnal. Medtem se' je gašenje
25. marca je junaška ladja pristala v nekem oporišču na zahodnem Paoifiku, da bi ss pripravila na pot v P earl Harbor ter na dolgo pot v domovino. Na letalonosilki je bilo ie 704 mož.
GORICA
Plačevanje vojaških podpor
Naznanjamo prebivalstvu r°ri, sike občine, da se bo, po odredbi zavezniške vojaške oblaRti za Julijsko Benečijo, takoj obnovilo izplačevanje družinskih doklad ln vojaških podipor družinam vojakov, vojnih uietnikov in delavcev
, vojnih ujetnikov v' Nemčiji.
Prekinjeno pa bo vsako naUalj. ne plačevanje podpor družinam tistih vojakov, ki so »lužili v republikanski
so »lužili
fašistični ali
v nem-
sc delali na sovražnikovem ozemlju in ki Jim je bila nakazana podpora po dogovoru z nemško vlado.
Takoj bo obnovljeno, z veljavo od 31. marca 1944,, plačevanje podpor družinam tistih pr-grešancev, o katerih je znano, da so služili pri italijanski vojsil v »odaj asvobojonemi ozemlju, a ni
o njih vesti, in onih katerim je' republikanska fašistična vlada ustavila podporo z 31. marcem 1944.
Obnovilo in nadaljevalo se ko tudi izplačevanje podpor družinam vojnih ujetnikov, ki »o služiti ori italijanski kraljevi vojski in --o jiv> zajeli Zavezniki ali pa Nemci, toda pod pogojem, ce niso potem zaprosili , za sprejem v republik insko fašistično ali nemško vojsko.
Razen tega »e bodo dajale pri občinskem podpornem zavodu (E. C. A.) podpore tudi družinam bivših internirancev pri Italijanih ali Zaveznikih ln sicer: dnevno 30 Lir za bivše politične Internirance in konfinlrance, ki »o'družinski očetje, in 20 Lir za vsakega druž riškega člana, ki živi na njihove »troske: 26 Ur za bivše politične
Internirance in konfinlrance — družinske očete — in 15 Lir za. ostale družinske člane, če ti živijo ekupno v posebnih, za to pripravljenih, zavezniških taboriščih.
Vojaške podpore ne prltioelo družinam pripadnikov Italijana ce vojske ali vojnih ujetnikov, če imajo tl višji čin od narednika. Takim družinam »e bo dala po*eb-na občinske podpora v enakem znesku, kakor bi morala biti vojaška podpora,-
Občinski urad za vojne podpore ima »voj sedež v Gorici ulico Garibaldi »t. 20/1 nad«tr, Vojaške podpore »e bodo plačevale potom poštnega urada kakor doslej-Upravičenci naj pridejo po denar na pbštnl urad od prihodnjega 2. Julija dalje.
Sedež komisije
Komisiji bo pomagal izvrar.l tajnik, ki bo vršil one pravic« in dolžnosti, ki jih bo komisija dolo-sila, z osobjem, ki ga lahko zahteva. To osobje po sestavljeno, v ko likor bo to mogoče, iz uradnikov, ki jih bodo v ta namen na poziv izvčnega tajnjka določile sodelujoče vlade.
Stroške, ki jih bo imela komisija ln »troške sklicanja prva glavne skupščine bo krila vlada Velike Britanije, ali pa, če bo to komisija zahtevala, Jih bo delila z drugimi vladami. Vsa predplačila, ki jih bo plačala vlada, se bodo lahko krila iz prvih članskih prispevkov za organizacijo.
Sedež komisije bo v Londonu, Komisija bo imela svojo prvo »ejo v S. Franciscu takoj po zaključku konference Združenih narodov, Odbor bo ponovno sklical komisijo čim preje, potem ko bo orga. nizaclja vstopila v veljavo ln potem vedho, kadar bo odbor smatral, da Je potrebna seja.
Komisija bo prenehala delovati, Čim bo izvoljen glavni tajnik organizacije ln v teni trenutku bo njeno imetje i z uradne listine prevzela organizacija.
ULJ
Prehrana prebivalstva v Pulju
Z- ozKiška vojaška uprava Je
izdala	r. rchr a n J e v a tel m	n«tam>
vav v Pulju zadostno količino ži-
vil za prehrano prebivalstva v področju, ki je pod upravo Zavezniške vojaške uprave, tako da bo vsak prebivalec mogel prejeti predpisano količino živil.
Za pravilno razdelitev živil, tako da bo vsrik prejel, kar mu prltlce, je odgovorna prehranjevalna Oblast, kateri naj se predložijo v e pritožbe.
, Objavo Je izdal poročnik R. Homer, kateremu Je poverjena skrb II za njihovo požrtvovalnost.
Obisk gasilcem
Brigadnl general J. Scott Eli lot DSO. OBE, poveljnik zavezniških oboroženih sil v Pulju, katerega Je spremljal podpolkovnik E. Orp-wood, pokrajlrjski upravitelj, Jo danes obiskal gasilski dom v Za-derski ulioi.
Po pregledu gasilskih čet Je prisostvoval vežbam na lestvi, gledal vaje s cevmi in poskusno skakanje iz oken na platno. Gostje »o bili zelo presenečeni za-radi irvež-banostl gasilcev in so jim češtita-1’ za njihovo požrtvovalnost.
Nogomeltma tekma v Pulju. Nogometna tekma med moštvom BOFFS Iz Trsta ln med moštvom londonskega polka cTrish Rlfles* so bo vršila na Čampo del Lltto-rlo, Pulj ob 19 uri v petek dne 29. junija. Prebivalstvo se Je vabljeno, da se tekme udeleži.


DIREKTOR:
Por. ALFRED L. GRIGI3 Sef Tiska
. Glavni Urednik: VITTORIO ZANABONt
M. G A R N E R
ČUDODELNA
PLESEN
Vojak Sam j« ležal v avtu Rdečega križa. Bil je preslab, da bi se mogel sam obrniti; v rogi, ki je bila »elo zatekla, Je čutil bolečino, ki ga je žgala kot živ ogenj.
»Glavo pokonci, prijatelj, takoj bomo v bolnišnici,* ga Je tolažila bolničarka in popravila vrečico z ledom, ki mu je hladila vročo gla-vo.
Govorila je z veselim glasom, toda vedela Je, v kakšnem položaju je vojak; prebala Je bila namreč poročilo zdravnika, ki je poslal bolnika v glavno vojaško bolnišnica Vse Je kazalo, da bo moral ta osemnajstletni letalski mehanik umreti: močna injekcija v desni goleni, ki se ni zboljšala, četudi so
rano odprli in očistili; zdravljenje s sulfamidi Je bilo brezuspešno. Znaki, da Je zastrupljenje zelo nevarno, »o bili akutna slabokrvnost vkljub dvakratni transfuziji krvi, Izguba apetita in ttie, slabotno ln neenakomerno utr pa.nje srca, stalna visoka temperatura in neznosne bolečine.
Avtomobil J« vozil po cesti vzdolž Staten Islanda v New Torku, za^ peljal skozi vrata splošne bolnifini-oe Halloran, največje vojaške Zdravstvene ustanove. Ustavil se je pred večnadstropno glavno zgradbo. Nato so peljali bolnika po hodnikih, mimo pisarn in bolniških »ob ter z dvigalom, da je končno prišel v posteljo za stekleno pregra-
do, .kjer _ga Je čakala posebna bolničarka.
Sam se je komaj zavedel, da so
‘nejo pogostoma kot posledica ran, dobljenih v vojni. Najmanj petnajst zelo nevarnih vrst bacilov,
porinili v telo iglo, po kateri! proti katerim je bilo zdravljenje
Je počasi tekla v njegov krvni obtok neka bledorumena tekočina. Preden je bila injekcija končana, j* Sam prvič po dveh tednih zaspal, ne da bi mu morali dati kako uspavalno sredstvo.
Prihodnjega dne so je že šalil z zdravnikom pri pregledu. «2!elo dobro »e počutim,* je rekel. «Kaj bi bilo, če bi ml dovolili jesti?*
Po dveh dn eh Je njegova zatekla noga splahnela In je bila videti prav taka kot nekdaj. Tudi bolečine so prenehale. Po enem tednu se Je prosto prekladal po postelji, čez nadaljna dva tedna pa je že hodil brez bergel in bil zopet Sposoben za vojaško službo.
Tekočina, ki je vlila po enajstih urah Samu vero v njegovo ozdravljenje, Je bilo zd -avilo, ki ga imenujemo penicilin, kemikalija, ki nastane v prav majhnih količinah, kadar se razvije na kruhu ali siru plesen. To zdravilo je zelo učinkovito Sredstvo v boju proti običajnim vrstam krvnih zastrupljanj iu proti Infekcijam, ki nasta-
sulfamidi brez uspeha, Je podleglo učinkom novega zdravila.
Samov primer ni bil prvi v vojski Združenih držav. Učinkovitost tega zdravila so preizkusili v zelp zanimivem zdravljenju dolge vrste nevarnih, kroničnih rastru pljehj v splošni vojaški bolnišnici v Brig-ham Cityju, meatu v zvezni državi Utah. Kot poizkusne primere *a zdravljenje s penicilinom so izbrali ranjence iz bojev na Guadalca-nalu, otoku v Tihem morju, katerih velike rane So okužile najrazličnejše vrste bacilov. Razen tega so vzeli še letalce, ki »o bili. ranjeni v letalskih nesrečah, in 'ranjence i* bombardiranih postojžnk na Alaskl. Pri zdravljenju ’*eh
teh primerov niso dospgli z vsemi dotedanjimi zdravili nobenih uspehov. Penicilin je pri vsakem bolniku ugodno učihkoval na potek zdravljenja. Zdravniki, ki »o videli uspehe, so izjavili: Penicilin j« velikega pomena v zdravstvu. Ta oprezna zdravniška izjava pomeni
v Jeziku navadnih zemljanov, da je učinek zdravila odličen.
V bolnišnico v Brigham Cityju so pripeljali ena ln trvdcnistletbega vojaka,' kateremu Je krogla iž 30 mm strojnico na vojnem področju v Tihem morju zdrobila nogo. Kos gornjega usnja njegovega čevlja Jc prišel v rano in povzročil v njej vnetje. Akoravno je dobil že tri ure pozneje zdravniško pomoč, Je bil že po petnajstih mesecih v bol-nlšhlct,1 ker Je nastalo zaradi sta, filokokov kronično zastrupi Jen je. Teh bacilov niso mogli uničiti z nobenim zdravilom iz skupine sul-famidoiv. V bolnišnici v Brigham Cltyju so ga začeli zdraviti s penicilinom. Po enem tednu. Je hila rana čista in zaceljena. Za popolno ozdravitev je rabil dvajset dfil.
Vleč krogel Iz strojnice Je ranilo nekega devet in dvajsetletnega na-rednika v tihomorskem vojnem področju Krogle so zdrobile tretjino kosti v nadlaktu ln ramenu ter povzročile omrtvičenje Živčevja. Takoj »o skušali preprečiti zastru-pljcnje s sulfamidi, po šestnajstih urah pa je dobil ranjenec še zdravniško nego. Toda po petih mesečih je imel narednik še vedno vročino,
Streptokoki, stafilokoki, difteroidi in šo dve drtigl vrati bacilov so šarili še vedno v nezaceljeni rani. Poslali so ga v vojaško bolnišnico v Brigham Oity, kjer so ga začeli zdraviti s penicilinom-. Njegove ra ne so sc zacelile v šestih dneh.
, Neki onem in dvajsetletni letalec Je bil ranjen, ko je zadelo letalo ob sn«ini zamet na letališču. Ko Je p išel po petnajstih mesecih v vojaško bolnišnico v Brigham Ci-tyju, j« lmel zdrobljene kosti* v ramenu, in odprto rano. Delce letalskega vijaka ln ogrodje so zdravniki že prej odstranili iz rane; za njeno zdravljenje »o uporabili takoj sulfamide, kosti pa so pritrdili z vijaki. Toda rana se je stalno gnojila In gnoj j« tekel iz raznih odprtin. Tudi kost Je začela gniti Ih posamezni koščki so »e drobili ln prihajali iz c-an« obenem z gnojem.
Operacije g0 bile brez uspeha, zatekle rane so se gnojile in bolečine niso pojenjavale. Osem in šti. pfdeset ur po začetku zdravljenja s penicilinom so začele oteklin« izginjati in bolečine »o ponehale. Po petih dneh so bile rane čiste ln zaceljene.
TI -primeri »o pokazali, da j« vrednost penicilina mnogo večja kot katerega koli sulfamldnega zdravila.
Dologoletni truda polni poizkusi civilnih zdravnikov so omogočili, da je bil ob vstopu Združenih dižav v vojno penicilin že tako daleč, da so mogli zdravniki v vojaških bolnicah Izvesti odločilne poizkuse. Tl civilni zdravniki so s svojim zaupanjem v veliko bodočnost čudnega zdiavlla premagali vse težave, ki jih povzročajo dolgi poizkusi v laboratorijih. Teh bi zasebne tvrdke nikoli ne izvršile, če bi »e že odločile trgovsko izkor-ali-tl novo zdravilo. Bilo -pa je še mnogo vaaneje, da »o ustanovili tl zdravniki v nekaterih zasebnih bolnišnicah posebne oddelke aa Zdravljenje s penicilinom.
K odkritju penicilina je pomagal goli slučaj. Leta 1929 so pustili v nekem zdravniškem laboratoriju v Angliji preko noči na miži nekaj skodelic s kulturami različnih bacilov. Drugi dan so ugotovili, da »o bacili preko noči poginiti. Ko »o lBkaU temu vzrok, »o ugotovili, da se je na kulturah razvila
neka plesen, ki je bacile ugonobila. Dr. Aleksander Fleming, zdravnik v Marijini bolnišnici v Londonu, je objavil to ugotovitev in izrazil mnenje, da Je mogoče upravičeno sklepati, da jc skrito v pisen! učinkovito aredstvo proti bacilom.
Ta misel je zaposlovala osebje tega laboratorija dolgih enaiet let. Ko je nastala v Angliji nujna potreba po sredstvu, ki bi prt zdravljenju ran, dobljenih na bojiščih pri Dunfcerku in ob bombardiranjih angleških mest, uničevalo najrazličnejše vrste bakterij,, je začel dr. Hovrard W. Flo-rey s skupino zdravnikov v Oz f orel u resno preučevati plesnobo, pri kateri nastaja penicilin. Uspehi tega preučevanja »o bili presenetljivi. Pokazali »o popolnoma jasno prvovrstno zdravilno vrednost penicilina. Zdravniki so Izjavili, da je to novo sredstvo visoke kemoterapevtične vrednosti jn mogoče bolj učinkovito kot sulfamidi. Dr. Florey je nadaljeval svoje delo s podporo Rockefellerjeve ustanove ln je odšel 1941 v Združene države, da bi pokazal na ameriških merodajnih mescih dosežene uspehe.
(Konec prihodnjič)