HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ. Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti Pozdrav Jole Namor na sobotnem novoletnem srečanju Slovencev v Kobaridu V Kobaridu potrdili voljo po sodelovanju na naši meji “Le problematiche concernenti le minoranze linguistiche hanno un’attualità di particolare importanza, sia che si riferiscano a gruppi minoritari che, per consistenza e origine storica, riflettono aspetti sociali e politici di indubbio rilievo, sia che siano relative a quelli comunemente definiti ‘gruppi di antico insediamento’, che presentano profili così peculiari da costituire, senza meno, un patrimonio storico e culturale di sicuro interesse, tale comunque da dover essere salvaguardato”. Ad affermarlo é il ministro degli interni Nicola Mancino nella prefazione al "Primo rapporto sulle minoranze linguistiche” curato dal Viminale e presentato nei giorni scorsi alla stampa. Lo scopo di questo rapporto é spiegato dal prefetto Raffaele Lauro, direttore dell’Ufficio centrale per i Cedad KD Ivan Trinko vabi v petek 28. januarja ob 18. uri v dvorano društva na predstavitev Trinkovega koledarja za leto 1994 Spregovorila bosta prof. Gruden in Vertovec. Prisotni bodo tudi nekateri avtorji problemi delle zone di confine e delle minoranze etniche del Ministero degli Interni che, assieme alle Prefetture, ha curato la raccolta dei dati e la stesura del rapporto stesso. “Conoscere per capire” sembra il motto a cui fa riferimento il prefetto Lauro, che sottolinea come proprio per conoscere “é emersa l’esigenza di procedere ad un’aggiornata radiografia delle minoranze, concepita come strumento di diffusione culturale... ma anche come supporto conoscitivo per il Governo ed il Parlamento, ai fini del dimensionamento degli interventi nel settore”. Il rapporto si divide in tre parti. Nella prima si cerca di tracciare un profilo generale degli intervènti normativi intemazionali e nazionali di maggiore rilievo nel campo della tutela delle minoranze. La seconda parte contiene invece la “radiografia” dei singoli gruppi minoritari, mentre nella terza si dà conto delle principali problematiche relative alle minoranze stesse. Il rapporto “fotografa” la situazione di quasi tutti i gruppi minoritari presenti in Italia, compresi sardi e friulani. Delle circa 400 pagine dello studio, un’ottantina sono dedicate agli sloveni. La minoranza slovena, secondo il rapporto, vive in 34 comuni della fascia confinaria nelle provincie di Trieste, Gorizia e Udine ed ha una consistenza di circa 80 mila persone. Vojmir TavCar segue a pagina 4 Verjetno Se pikoli nismo Slovenci iz videmske pokrajine bili deležni take pozornosti s sirarn slovenske in italijanske oziroma deželne oblasti kot v soboto v Kobaridu. Na novoletnem srečanju med Slovenci z Tolminske in Videmske, ki ga je že 24. leto priredila Občina Tolmin sta bila namreč prisotna Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan in novoizvoljeni predsednik deželnega odbora Furlanije-Juljiske krajine Renzo Travanut. V središču pogovorov, v namenih in projektih, o katerih je bilo govora je bilo v ospredju vprašanje prijateljstva med sosedi in predvsem volja in pripravljenost sodelovati Se posebej v korist vsestranskega razvoja obmejnega prebivalstva in seveda v korist slovenske narodne skupnosti na Videmskem. Novoletno srečanje med Slovenci je bilo tudi priložnost za prvo srečanje Travanuta s predsednikom KuCanom. Seveda je CIOguUeK. pritegnil pvi/.wi -nost sredstev množičnega obveščanja, ki so precej poudarka dali na dvostranke pogovore, kar pa je seveda zasenčilo v tisku problematiko slovenske manjšine na tli • Vsekakor je sreCanje doseglo svoj namen in sicer povezati na prisrčnem in prijateljskem srečanju Slovence z obeh strani meje, utrditi prijateljstvo med nji- r*»« tu mtiAnAPf» CA. delovanja med obmejnimi krajevnimi upravami. beri na strani 5 • Comunità montana: è rimpasto? stran 2 • Kulturni koledar stran 3 • Nov zakon za gorata področja stran 4 • Srečanje v Kobaridu stran 5 • I piccoli profughi... stran 7 • Antonia e Marianna stran 8 • Parhajajo boni za bencino stran 9 • Slovenski smučarji najboljši na svetu stran 11 Accordo con la multinazionale Usa Entro gennaio riapre la Frar La Frar sta per riaprire i battenti. In attesa della definizione della pratica fallimentare, una multinazionale americana ha preso in affitto per 18 mesi lo stabilimento sito nella zona industriale di S. Pietro al Natisone. Il lavoro - si continueranno ad allevare cavie da laboratorio - riprenderà entro gennaio. Il rientro dei dipendenti avverrà a scaglioni: all’inizio una decina, poi gli altri, ma non dovrebbe comunque interessare tutti i lavoratori assunti a suo tempo dalla Frar. La notizia della riapertura dello stabilimento é stata data dal sindaco di S. Pietro Marinig, che si é incontrato di recente con il direttore generale della Frar Napolitano, nel corso del consiglio comunale. BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI DI DEPOSITO durala 19 mesi, rendimento lordo 7,00% Netto 6,12% Minimo 5 milioni (olire i 100 milioni netto 6,30%) MOJA BANKA Vaša banka, v žepnem formatu. UNCA DI OBXTO M TWESTI TKZaSKA KUMINA UNKA tednik Slovencev videmske pokrajine CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 4 (698) • Cedad, Četrtek, 27. januarja 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro al Natisone (Udine) / Speter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Dal Viminale primo rapporto sulle minor Četrtek, 27. januarja 1994 2 Una mozione in Consiglio per chiedere finanziamenti Scuole inagibili: S. Pietro protesta Due mozioni approvate all’unanimità sono state al centro del Consiglio comunale svoltosi venerdì scorso a S. Pietro al Natisone. Nella prima l’assemblea ha impegnato il sindaco e la giunta “a sollecitare alle autorità competenti l’invio di finanziamenti per garantire l’agibilità degli edifici scolastici”. “Di fatto, senza questi, si rischierebbe di non poter dare il via all’anno scolastico 94/95” ha detto con tono preoccupato il sindaco Firmino Marinig. Le normative attuali prevendono una serie di interventi - dal superamento delle barriere architettoniche alla sistemazione degli impianti elettrici - per i quali il sindaco é responsabile penale e civile. Non sono però previsti particolari finanziamenti. Ecco quindi la protesta del comune di S. Pietro, che avrebbe bisogno di circa 800 milioni. Con una seconda mozione l’assemblea ha chiesto il mantenimento dell’agenzia dell’Enel a Cividale (do- vrebbe chiudere, ha deciso l’ente, entro una ventina di mesi). Il consiglio si é dichiarato contrario allo spostamento dell’agenzia a Tarcento, troppo lontano dalle Valli, preferendo Udine. In precedenza il consiglio aveva approvato all’unanimità il Regolamento comunale per la gestione del servizio di fognature - si é trattata in realtà di una riapprovazione dopo le osservazioni da parte degli enti di con- trollo - ed il Piano finanziario relativo ad interventi nel cimitero di S. Pietro. Con il contributo della Provincia di 50 milioni verrà costruito un parcheggio. Adottato dal comune, infine, il Piano di recupero particolareggiato denominato “Alpe Adria”. Si tratta dell’immobile posto di fronte al municipio, per il quale é prevista la ristrutturazione e la realizzazione di locali ad uso abitativo e commerciale. (m.o.) Comunità: si mescolano le carte verso il rimpasto Si muove, si muove. Anche all’interno della Comunità montana delle Valli del Natisone si stanno mescolando le carte politiche, e soprattutto partitiche, in sintonia con i cambiamenti che avvengono a livello nazionale. Qualcosa lo si era capito già a metà novembre, quando la seduta della Comunità era andata deserta, mettendo in luce divergenze - nella maggioranza Dc-Psi-Psdi - sulla convalida dei membri del consiglio direttivo Zufferli e Borgnolo. In questi giorni l'argomento torna di attualità con una lettera inviata dal presidente Giuseppe Chiabudini a tutti i consiglieri dell’ente, con la quale si chiede che ognuno di essi dichiari a quale gruppo politico appartenga. “É un’iniziativa che ha carattere prettamente istituzionale, la legge impone che debba inviare ai capigruppo le delibere della giunta” spiega Chiabudini, che chiederà ai gruppi, con un’altra lettera, i nominativi dei capigruppo. Un giro di consultazioni, in pratica, “per vedere se l’attuale maggioranza é messa in discussione”. Ma cosa succede? C’é una frattura, in- tanto, alfinterno del Psi. Un gruppo ha rinnovato la tessera al partito (Firmino Marinig e altri 4 o 5 consiglieri), mentre un altro plotoncino (capitanato da Aldo Mazzola) dovrebbe aderire al gruppo indi-pendente. Un caso a parte é quello di Claudio Garbaz, che lascia il Psi “finché non vedrò chiarezza ai vertici” e si dichiara “indipendente, ma nel vero senso della parola, senza rendere conto a nessuno”. Travagli anche in casa dell’ormai ex De, i cui consiglieri stanno formando il gruppo del Partito Popolare italiano. Ma anche qui sembra che non tutti siano d’accordo. L’assemblea, ad ogni modo, dovrebbe comprendere d’ora in poi i gruppi Ppi, Psi, Psdi, Pds ed indipendente. Chiabudini ricorda “l’esigenza di approvare il bilancio del 1994, che richiede un giudizio politico”. Le attuali aggregazioni di maggioranza e minoranza potrebbero essere messe in discussione. Il bilancio sarà portato in discussione il 21 febbraio. Entro quella data, quindi, si definirà il nuovo quadro politico alfinterno della Comunità Montana. Michele Obit Pqgavino: “E ora Pascolini si dimetta” Fermenti in casa ducale. Dopo la richiesta di rinvio a giudizio nei confronti del sindaco Pascolini - la discussione é stata rinviata, come riferiamo a pagina 4, al 25 marzo - inizia a dare segni di scricchiolìo la giunta De, oggi Partito popolare. Dopo il consiglio comunale di lunedì scende in campo il consigliere ambientalista indipendente Brunello Pagavino, che con un comunicato chiede le dimissioni di Pascolini. “In tempi di grandi cambiamenti e rapidissima evoluzione come questi, e con un primo cittadino che sembra essersi messo i paraocchi per non vedere il mondo che gli si sgretola attorno, ritengo giunto il momento di dire basta” sostiene Pagavino. Ma per il consigliere le dimissioni di primo cittadino non bastano: occorre formare una nuova maggioranza, e per questo si appella alle forze Progetto Cividale Viva, Psi, ex forzanovisti, agli indipendenti e ad altri ex De per un accordo. Benečija: 50-letmca pohoda Letos poteka natančno 50 let od pohoda 30. divizije IX. Korpusa in POS v Beneško Slovenijo, ki je v zgodovini o-stal zapisan kot Drugi pohod v Benečijo. Pohod partizanskih sil čez SoCo in Idrijco na območje pod Matajurjem sodi med najbolj tvegane in drzne podvige partizanske vojske. Pohod, ki se je zaCel 30. januarja, je trajal do 20. februarja, vodil pa ga je komandant divizije Albert Jakopic-Kajtimir. Dogodek bodo slavnostno obeležili 30. januarja ob 11.30 na kraju, kjer stoji spomenik ob cesti v bližini Kanala, kjer je del enot divizije izvedel prehod cez Sočo. DALLA SLOVENIA Devana Jovan - Radio Koper Consoliamoci con il Giro. La scorsa settimana anche in Slovenia si è seguito con attenzione l’evolversi della situazione italiana, lo scioglimento anticipato delle Camere e la definizione della data sulle elezioni politiche. Non poca sorpresa aveva destato il dibattito sulla data del 27 marzo, che avrebbe in qualche modo leso i diritti degli i-sraeliti italiani: in Slovenia, per il momento, i diritti delle minoranze - e si pensa prevalentemente a quelle nazionali - vengono spesso ritenuti un “optional". Eppure l'estendere la giornata di voto anche al 28 dimostra che comunque delle minoranze va tenuto conto. Si spera che la stessa sensibilità, seppure in un contesto diverso, venga dimostrata anche nei confronti della comunità nazionale slovena che vive nel Friuli - Venezia Giulia ed in particolare nella Benecia. Così è stato salutato con grande soddisfazione l’incontro informale, ma simbolico, tra il capo dello stato sloveno Milan Kučan ed il presidente della nuova giunta del Friuli-Venezia Giulia, Renzo Travanut, che hanno colto e rilanciato il valore della convivenza di confine, quell’osmosi che poi permette che anche a livello nazionale ci si guardi con maggiore simpatia. A Kučan non è sembrato fuori luogo e nemmeno inopportuno incontrare in veste di presidente della Repubblica Travanut, perchè pienamente consapevole che è in quest'area di confine che la Slovenia incontra l’Europa comunitaria, ma soprattutto perchè in quest’area sono presenti le minoranze nazionali dei due stati. Tanto maggiore è stata pertanto la delusione per l’ormai terzo rinvio dei colloqui tra i primi ministri di Slovenia e Italia, Janez Drnovšek e Carlo Azeglio Ciampi. E nulla fa prevedere che questo mancato “rendez-vous" si riesca a realizzare in tempi brevi. Poco o nulla può servire il prossimo colloquio tra Drnovšek e Ciampi ai margini del forum economico internazionale di Davos, in Svizzera. Per Ciampi, nell’attuale situazione di pre-campagna e-lettorale, Drnovšek certamen- te non è l’interlocutore privi- , legiato e quindi il tempo che gli potrà o vorrà dedicare non compenserà il sospeso incontro romano. E dire che di questioni in agenda ne abbiamo un bel po’. A partire dalla rinegoziazione di Osi- j mo. A Roma di certo si sarebbe potuta avere una visione migliore dell’attuale strategia italiana, considerato che il governo italiano ha sostituito ormai per la quarta volta il suo coordinatore. Dopo Berlinguer, Bottai, Pietromarchi, ora■ è la volta dell’ambasciatore Manno. Per non parlare dell’insieme delle relazioni e-conomiche che non seguono la marcia che la Slovenia vorrebbe; ed ancora la mai e-saurita questione delle minoranze. Eppure è solo nell’area di confine che a! rinvio si guarda con grande dispiacere ed anche perplessità. Per fortuna che dell’ “ottima collaborazione italo-slo-vena” si è parlato ampiamente nelle pagine sportive dei giornali. Sì, perchè nei giorni scorsi si è trasferito in Slovenia tutto lo staff organizzativo del Giro d’Italia che nella sua 77. edizione attraverserà e sosterà in territorio sloveno. 112 e 3 giugno sono previsti a Kranj l’arrivo e poi la partenza rispettivamente della 12. e della 13. tappa che porteranno in Slovenia non solo i ciclisti delle 20 squadre partecipanti, ma soprattutto tutti gli accompagnatori e alcune centinaia di giornalisti al seguito. E ancora le telecamere della Fininvest, che dedicheranno alla Slovenia alcune ore di programma TV visibili in Europa, Nord America ed in alcuni altri stati extraeuropei. A quattro mesi e mezzo dall’appuntamento, a Kranj è ormai tutto pronto, il che ha piacevolmente sorpreso il presidente della Direzione organizzativa deI Giro, entusiasta della capacità organizzativa alla “tedesca" del piccolo ma determinato Comitato di tappa di Kranj presieduto da Jelko Kacin. Quello stesso Kacin balzato agli onori della cronaca durante la breve guerra in Slovenia in veste di ministro per l’informazione e che era approdato addirittura al Maurizio Costanzo show. Più benzina, più autostrade Jazbinšek destituito Il premier sloveno Drnovšek ha chiesto la testa del ministro dell’ambiente Miha JazbinSek, reo di non essere in sintonia con le scelte governative. JazbinSek, che appartiene allo stesso partito di Drnovšek, sarà sostituito da Nikolaj Rožic. Via alle autostrade Nei prossimi mesi si a-priranno in Slovenia i cantieri per la costruzione di nuove autostrade. Recentemente è stata approvata la legge che prevede la costruzione di 318 chilometri di nuove autostrade. Responsabile dei lavori sarà una società slovena che gestirà tutti i cantieri. Entro il 1994 sarà introdotto pure “il tallero della benzina”, una sopratassa sul prezzo del carburante che sarà destinata al finanziamento del progetto. Si parla che il prezzo di un litro di benzina “super” arriverà a 82 talleri. Ferrovia moderna La Slovenia cerca di recuperare il tempo perduto per quanto riguarda l’ammodernamento del sistema ferroviario ed in questo senso costruirà nuovi tratti per il collegamento tra l’Est e l’Ovest. La banca europea degli investimenti ha concesso alla Slovenia un prestito di 150 milioni di Ecu. Furto “diplomatico” La polizia sta cercando gli autori del furto perpetrato ai danni di un funzionario del Consolato d'Italia a Fiume. Dall’appartamento del diplomatico sono stati trafugati valuta e gioielli per un valore di 50 milioni di lire. Sino ad ora gli investigatori hanno interrogato circa una trentina di persone. Polemiche elettriche Continuano le polemiche tra la Slovenia e la Croazia riguardo la centrale nucleare di Krsko. Il sistema elettroenergetico croato, infatti, continua ad attingere da quello sloveno (Krsko) sen- za, però, pagare il debito che supera già i 40 miliardi di lire. Zagabria, a parole, si dice disposta a pagare a patto che si risolva il problema della proprietà della centrale. Salari bloccati La crescita salariale in Slovenia è superiore al previsto. Lo ha detto il premier sloveno Janez Drnovšek che ha annunciato il contenimento dei salari anche perchè c’è stato un calo della concorrenzialità dei prodotti sloveni sui mercati internazionali. Per i sindacati il documento governativo non garantisce la sicurezza sociale e nemmeno il rispetto dei contratti collettivi. Docenti cercasi Nelle scuole della comunità italiana in Istria mancano professori e insegnanti. Il grido d’allarme è pervenuto da un’incontro tra i rappresentanti delle scuole e della Comunità degli italiani durante il quale si è deciso di chieder aiuto al Ministero per l’istruzione italiano. i novi matajur Q /vUltUTCl cemek>27• JanuarJa 1994 »3 Trinkov koledar 1994 si presenta Domani, venerdì 28 gennaio alle ore 18. si terrà nella sede del cìrcolo culturale Ivan Trinko di Civìdale la presentazione del Trinkov koledar. La pubblicazione, che da tre anni esce in una diversa veste grafica e soprattutto si è rinnovata ed arricchita nei contenuti anche grazie ad un ampio numero di collaboratori- quest’anno sono ben 21 - verrà presentata dai redattori Živa Gruden e Marino Vertovec. Il Trinkov koledar, che offre uno spaccato interessante della realtà della Slavia friulana e poi su su fino alla Val Canale, permette di approfondire la conoscenza storica e culturale della nostra comunità slovena. K Rezija 1994 - Nas Kolindren L’intensa attività del Gruppo folkloristico Val Resia Madotto resta Pozitivno pa je, da so z-nali kulturni in politični delavci iz Rezije njen izziv sprejeti, ga podpreti in sedaj skupaj uresničiti zamisel. Tudi to je znamenje pozitivne in ustvarjalne ener- eiie, ki smo ji priča v zadnjih letih v Reziji m ki prihaja do izraza v sami zasnovi koledarja. Z barvnimi fotografijami prikazuje namreč vse centre administrativnega, kulturnega, športnega in produktivnega (industrija, obrtništvo, kmetjistvo) življenja v dolini. Podoba Rezije je tako precej optimistična toda predvsem v smislu volje in prizadevanja zato, da Rezija Se naprej živi, da se razvija s pogledom v prihodnost in v spoštovanju svoje kulturne in zgodovinske identitete. Vsi tisti, ki bi želeli imeti rezijanski koledar za leto 1994 se za to lahko obrnejo na sedež Zveze slovenskih kulturnih društev v Stolbici. Z optimizmom v novo leto Na stenah rezijanskih his, po gostilnah in javnih lokalih visi tudi letos “Naš kolindren”. Rezijanski koledar je izdalo domače kulturno društvo Rozjanski dum, kar pa je se posebne važnosti, da sta pobudo podprli in finančno omogočili Občina Rezija in Pokrajina Videm v sodelovanju s Posojilnico in hranilnico iz Zabnic. Ni majhnega pomena tu- di dejstvo, da je letošnji koledar rezultat sodelovanja vseh gospodarskih operaterjev iz doline pod Kaninom. Največ zaslug za hvalevredno iniciativo ima prav gotovo rezijanska pesnica Silana Paletti, ki je pred leti v lastni režiji izdala prvi Rezijanski kolindren, prispevala besedilo in fotografsko gradivo. In tudi letos je vsebina koledarja njeno dielo. Paolo Manzini v Beneški galeriji Otvoritev bo v soboto z zborom Matajur Beneška galerija v Spetru odpira spet svoja vrata, tokrat beneškemu ustvarjalcu, Paolu Manziniju, ki je eden od stebrov, od ustanoviteljev Društva beneških likovnih umetnikov in Beneške galerije. Njegovo delo za ovrednotenje domačih kulturnih ustvarjalcev pa je prišlo do izraza tudi v zadrugi Lipa, katere je bil predsednik. Manzini je sodeloval na več skupinskih razstavah, tokrat pa se nam ponuja celovit prikaz njegovega ustvarjanja, saj prvič nastopa s svojimi skulpturami na samostojni razstavi. Otvoritev razstave bo v soboto 29. januarja ob 18. uri in na njej bo sodeloval tudi pevski zbor Matajur. Odprta bo do 9. februarja. L’inaugurazione della mostra avrà luogo sabato 5 febbraio Lorena De Angelis espone nella galleria “La Loggia” alla presidenza Nevio Madotto è stato confermato alla guida del Gruppo folkloristico Val Resia. Oltre che al presidente, nel corso dell’assemblea generale di sabato 22 gennaio, la fiducia è stata rinnovata anche agli altri componenti del direttivo: Nata-sha Coss, Barbara Giusti, E-lio Micelli, Flavio Madotto, Rossella Foladore, mentre a Dino Valente subentra Maurizio Madotto. Oltre agli adempimenti statutari che prevedono anche la discussione e l’approvazione del bilancio, l’assemblea del sodalizio ha esaminato il lavoro svolto e soprattutto tracciato il programma di attività per il 1994. E stata una discussione vivace ed impegnata a conferma della vitalità del gruppo che riveste un ruolo insostituibile nella comunità della Val Resia e che può contare sull’apporto di forze giovani e consapevoli Rispetto alla stagione appena conclusa vanno citate numerose esibizioni in diverse zone della nostra regione e la partecipazione ad una manifestazione a Opatje selo in Slovenia. In particolare però il Gruppo folkloristico Val Resia ha dato il suo prezioso contributo a numerose manifestazioni svoltesi in valle, dalla sagra di Uccea a quella di Stolviz-za, da quella di Oseacco alla “šmarna misa” di Prato, dal concerto “Pejmo ukuop” al decennale della fondazione del circolo Rozajanski dum. Rilevante è sicuramente l’attività di salvaguardia e divulgazione che promuove, organizzando corsi di ballo, di musica con l’insegnamento e il perfezionamento nell’esecuzione del ballo e dell’uso della citira e della bunkula, impartito da bravi e pazienti ballerini e suonatori. Nevio Madotto in un tradizionale costume dell’impegno assunto. Va sottolineato a questo proposito l’entrata nel gruppo di altri 5 ballerini (Monica Buttolo, Rosalia Negro, Roberto Siega, Catia e Sandro Quaglia). Un bel traguardo é stato raggiunto da Lorena De Angelis, una giovane e promettente artista che risiede ad Azzida (S. Pietro al Natisone). Lorena si appresta infatti ad aprire una personale nella centrale galleria “La loggia” di Udine. La vernice della mostra avrà luogo sabato 5 febbraio, alle ore 18.30. Lorena de Angelis - che abbiamo avuto modo di conoscere ed apprezzare in diverse mostre collettive alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone, tra le quali la più recente é stata quella sulla Natività - esporrà ad Udine oltre una ventina di tele a olio con soggetti floreali, paesaggi, maternità, oltre a ritratti di bambini, come quello che pubblichiamo qui a fianco. I nostri complimenti alla giovane artista per l’importante obiettivo raggiunto con questa mostra. Una cartina firmata Cai É stata presentata mercoledì 19 gennaio a Cividale la cartina “L’alta via delle Valli del Natisone” redatta dalla sezione “Monte Nero” del Club Alpino Italiano. “La sezione ducale -spiega il presidente della stessa, l’avvocato Giovanni Pelizzo - ha registrato la mancanza di una carta topografica che riguardasse 'epicentro delle Valli del Natisone con le ali da Cor-m°ns alla Baba Grande”. " Cai cividalese ha così accolto la disponibilità del socio Lino Laudi per rea-t'zzare questo strumento di consultazione che evidenza, tra le altre cose, una sene di sentieri con le indicazioni dei tempi di percorrenza e le principali carat- CLUB ALPINO ITALIANO Sezione -M Nero- di Civldslfl del Friuli DAL TORRE ALLO JUDRIO ATTRAVERSO L’ALTA VIA DELLE VALLI DEL NATISON uovi mia i (eristiche. Sono rilevati i rifugi, i bivacchi, gli alberghi, i punti di ristoro, le pa- lestre di roccia. La serata, a Cividale, é stata contraddistinta anche dall’intervento di Franco Gionco, noto alpinista che ha raccontato le sue imprese e commentato una serie di diapositive. “La manifestazione - conclude Pelizzo - vuole essere l’inizio dei festeggiamenti per i 30 anni della sezione Cai di Cividale”. Giovedì 10 febbraio, alle 20.30, presso la sede del CAI, in via Patriarcato 22, a Cividale, verrà intanto presentata la pubblicazione “Le Valli del Natisone in mountain-bike” di Brunello Pagavino, assieme alla “Mappa dei sentieri e itinerari naturalistici del comune di Drenchia”. Gledališče na Laškem Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo letos prvič gostovalo pri Slovencih na laškem. V ponedeljek 31. januarja bo namreč nastopilo v občinskem gledališču v Tržiču s komedijo Rolanda Harwooda “Garderober", v režiji Vinka Mbderndorfe-rja. Gre gotovo za pomemben kulturni dogodek za Slovence s tega območja, ki sta uresničila SSG in Kulturni dom iz Gorice s sodelovanjem Večnamenskega kulturnega središča iz Ronk ter slovenskega kulturnega društva Jadro. “Garderober je čudovita igra o gledališču, ki učinkuje kot komedija, prežeta z otožno ljubeznijo do odra in njegovih ustvarjalcev. Mladi violinisti V Gorici so že stekle priprave na 12. mednarodni natečaj za mlade violiniste študente in 2. mednarodni natečaj za mlade violončeliste študente, ki bo v avditorju Fogar od 4. do 11. aprila. Gre za izredno zanimivo pobudo, ki zaobjema območje Alpe-Jadran, saj na njej sodelujejo mladi glasbeniki iz naše dežele, Veneta in Tridentinskega-Gomjega Poadižja, Koroške, Štajerske, Salzburške, Slovenije in Hrvaške. Kulturno manifestacijo prireja društvo “Muzika brez mejà” z Goriško pokrajinsko upravo in s sodelovanjem Dežele F-JK ter delovne skupnosti Alpe-Jadran. Natečaja se lahko udeležijo študentje violine in violončela, ki še niso diplomirali. Porazdeljeni so (prvi v 4, drugi v 3) v kategorije, glede na starostno stopnjo. Ob tekmovanju so predvideni tudi številni nastopi in koncerti v različnih krajih območja s katerega prihajajo mladi glasbeniki. Kot prejšnja leta bo eden od koncertov potekal tudi v Čedadu, v dvorani gledališča Ristori. Za podrobnejše informacije se udeleženci in drugi interesenti lahko obrnejo na tajništvo natečaja (Segreteria del concorso Giovani violinisti e violoncellisti studenti “Alpe-Adria” - Corso Italia 55, Gorizia - tel. 0481-385283). Važno je poudariti, da se morajo kandidati prijaviti do 20. februarja 1994. Četrtek, 27. januarja 1994 ■■■■■■■■■■■■■■■n Nasad jabolk na Tarbijskem v občini Srednje Bo državni zakon res v pomoč naSim krajem? Dal rapporto del Ministero degli interni sulle minoranze La radiografia di una comunità Ravno ob izteku mandata je tudi v Poslanski zbornici bil izglasovan zakon za hribovita območja (legge sulla montagna), čigar prvi podpisnik je bil furlanski demokrščanski senator Diego Carpenedo. Zakon je bil odobren s krajšim postopkom, v komisiji za bilanco in kmetijstvo, čeravno se je temu protivilo zakladno ministrstvo. Kaj pravzaprav obsega novi zakon? Gre v bistvu za vrsto ukrepov, ki spoštujejo ekonomsko in družbeno različnost in nerazvitost hribovitih območji. Zakon predvideva vrsto finančnih olajšav in intervencij v korist teh krajev ter ščiti specifiko tega območja. Znano jp da na hribovitih obmo čjih beležimo neprenehno obubožanje, ljudje zapuščajo domačije in se selijo v nižino, gospodarskih iniciativ je vse manj. Nov zakon bo nekako priskočil na pomoč tistim, ki želijo ostati in delati na hribovitih območjih. V ta namen so ustanovili pose- ben fond, iz katerega bodo lahko črpali 20 milijard lir. In prav okoli te vsote so nekateri strankarski predstavniki polemizirali in ugotovili, daje vsota prenizka za realne potrebe hribovitega področja, ki bi potrebovalo vsaj 150 milijard lir. Podrobna analiza zakona nam pove, da vsebuje vrsto členov, ki gredo v smeri ohranjevanja kmetijskih posestev in gozdnega bogastva, pobud na področju energetskega gospodarstva, podpore tistim, ki nameravajo postaviti nova produktivna podjetja, skrbi za ohranjevanje okolja, pomoči pri zaposlovanju, šolske problematike in olajšav v prevozih. Za občine, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev, so sprožili vrsto davčnih olajšav za podjetja in javne lokale. Za občine, ki ne presegajo 5 tisoč prebivalcev, nov zakon predvideva, da lahko postanejo sedež šolskih centrov, v katerih lahko delujejo vrtci, osnovne in nižje srednje šole. O novem zakonu je bilo slišati več različnih mnenj. Tako predstavniki nekaterih političnih skupin kot tudi zastopniki gorskih skupnosti so ga ocenili za dobrega, saj uvaja novo poglavje glede vprašanja gorskih območji. Delno kritičen do tega zakona pa je senator Severne lige Rinaldo Bosco, ki ugotavlja, da z 20. milijardami je težko uresničiti vseh postavk, ki jih zakon predvideva. Pristaš Severne lige se je zavzemal, da bi nov zakon vseboval predvsem davčne olajšave in pomoč pri izplačevanju stroškov za prevoze in ogrevanje. Mimo vseh ugibanj in ocen eno velja: zakon je odobren in bo odslej v dobršni meri odločal o bodočnosti hribovitih območji. Zato je potrebno, da vsi, ki na en ali drugi način bodo vezani na ta zakon, se najboljše opremijo in začnejo izkoriščati zakonske normative. (R.P.) segue dalla prima Nella prima parte della “radiografia” viene esaminata la tutela giuridica, partendo dallo Statuto speciale annesso al Memorandum d’intesa di Londra del 1954 e dal Trattato di Osimo. Vengono inoltre elencate le “più significative disposizioni di tutela” a partire dall'art. 6 della Costituzione. L’analisi passa inoltre in rassegna la situazione della minoranza provincia per provincia. La quantità dei dati dipende dal lavoro delle singole prefetture. Da questo punto di vista l’analisi più accurata concerne la minoranza che vive nell’I-sontino, mentre quella relativamente più scarna riguarda gli sloveni di Trieste. Per quanto riguarda gli sloveni della provincia di Udine, si parte dai dati storici, statistici e geografici. Rilevato che non si dispone di dati ufficiali certi sul numero degli appartenenti alla minoranza, il Rapporto afferma che “ricorrendo a criteri oggettivi idonei a determinare, con buona approssimazione, dati e consistenza numerica, quali la discendenza, il cognome, il luogo di nascita e la conoscenza della lingua, si può affermare che il 90% della popolazione dei comuni di Resia, Lusevera, Taipana, Pulfero, S. Pietro al Natisone, Savo-gna, Grimacco, Drenchia, Stregna, Prepotto e S. Leonardo (9.700 persone circa) é di origine slovena. Vanno poi aggiunte a tale cifra tutte quelle persone che, per svariati motivi, sono emigrate nei comuni della fascia pedemontana della provincia, che ammontano a circa 25/30.000 unità”. In base a questo tipo di stima “si può quindi dire che circa 35/40.000 persone conoscono e parlano la lingua locale che tuttavia non é lo sloveno, bensì un dialetto simile a tale idioma, sottolineando però che non tutte le persone si riconoscono di origine slovena e sloveni”. Le popolazioni slave, si afferma nel capitolo storico, si sono insediate negli attuali tenitori (Valli del Natisone, dello Judrio e nella Val Canale) nel VI. secolo dopo Cristo. Ma “nelle tre valli risiede anche una popolazione discendente da antiche tribù slave, che si e-sprime in uno speciale dialetto costituito da voci provenienti dallo slavo arcaico, dal tedesco e dal ceppo friulano". Questo gruppo “per connotazioni storiche ed etniche può senz’altro essere definito gruppo linguistico di antico insediamento. Infatti la realtà linguistica della ‘Slavia Veneta’ o ‘Slavia Friulana’ o 'Benecia' ha o-rigini e diffusioni remote -1521 - ed é compresa nei comuni sloveni annessi all’Italia nel 1866”. La comunità, si afferma, “parla e scrive un dialetto in stretto legame con la lingua slovena vera e propria”. In conseguenza delle vicende storiche dell’Italia durante la prima metà del secolo, “l’uso della lingua si é però parzialmente ridotto”. La popolazione rimasta nelle Valli del Natisone, nella Val Canale e nella Val Resia e quella trasferitasi in pianura, soprattutto se non giovanissima, “capisce e parla normalmente la lingua locale abitualmente usata nei rapporti familiari, nei luoghi di ritrovo e, in generale, in tutte le occasioni mondane”, mentre “solamente da parte di qualche amministratore di S. Pietro al Natisone, Grimacco e Resia viene usato il dialetto nelle cerimonie ufficiali, alla presenza di autorità o gruppi di persone di oltre confine”. Nelle scuole locali statali, in mancanza di apposite norme legislative, la lingua locale non viene parlata né insegnata. Ma da quasi dieci anni “é però attiva in S. Pietro al Natisone una scuola bilingue privata, finanziata -come altre organizzazioni slovene - oltre che da privati, anche ai sensi della Legge regionale 46/1991 ”. Il Rapporto nota che “si riscontra, negli ultimi tempi, una intensa attività di recupero delle tradizioni secolari tipiche della zona con l’organizzazione e la promozione di manifestazioni culturali varie, ovvero di sagre che assumono un elevato grado di attrazione per le persone che hanno abbandonato i luoghi di origine per trasferirsi in pianura. Le generazioni attuali sentono in maniera molto intensa l’esigenza di proseguire in quest’opera di ricerca delle origini e della propria identità”. Dopo aver rilevato che le “infrastrutture ed i servizi sociali sono localizzati in pianura e non risultano immediatamente utilizzabili dagli interessati”, il Rapporto cita le forme associative, i circoli e le associazioni più note, gli organi di stampa e le manifestazioni di maggior rilievo. Questo il quadro. Sembra però significativo il fatto che il rapporto ignori del tutto il fenomeno dell’emigrazione e le conseguenze che ha avuto per la comunità. Una “dimenticanza” che si rileva comunque anche nel capitolo dedicato ai friulani. Nella terza parte, tra le problematiche ancora aperte si sottolinea come l’istanza principale della minoranza sia la legge di tutela globale “intesa come provvedimento legislativo organico che valorizzi la minoranza - intesa come entità unitaria senza distinzioni tra provin-cie - e la preservi da ogni pericolo di assimilazione”. Vengono citate le preoccupazioni espresse se venissero a mancare gli interventi a sostegno di iniziative culturali ed artistiche, ed i pro- blemi discendenti dalla rinegoziazione del Trattato di Osimo. Una connotazione diversa, afferma il Rapporto, “sembra assumere la realtà delle popolazioni di lingua slava in provincia di Udine”. Da parte della minoranza “si chiede il riconoscimento dell’esistenza di un gruppo etnico slavo e la sua tutela” affinché possa vivere “con le proprie tradizioni linguistico-culturali, che sono sicuramente distinte, non solo da quelle i-taliane, ma anche da quelle delle minoranze slovene di Trieste e Gorizia”. Aspirazione diffusa é, secondo il Rapporto, “un maggiore interesse da parte dell’autorità centrale, che valga a valorizzare tutta la zona sotto I aspetto economico con appropriati interventi in tutti i campi”. Nel corso del decennio infatti sono state tentate varie iniziative economiche per favorire per quanto possibile il rientro degli emigrati dall’estero e per interrompere il progressivo spopolamento e depau- Pascottni: “Sono dispiaciuto anche fiduc É slittata al prossimo 25 marzo la decisione del Giudice per le indagini preliminari di Udine, chiamato a valutare la richiesta di rinvio a giudizio per il sindaco di Cividale Giuseppe Pascolini. L’ipotesi d’accusa, come si ricorderà, é di a-buso in atti d’ufficio in relazione alla mancata esecuzione di un’ordinanza di demolizione di uno stabile in Largo Hoiani. Il Gip ha mostrato interesse per alcuni documenti presentati durante l’udienza dai difensori delle altre due persone rinviata a giudizio, i proprietari deH’immobile Èva Zuliani ed Emilio Rotolo. Il sindaco della cittadina ducale, al termine del consiglio comunale di lunedì sera convocato d’urgenza per l’approvazione di due regolamenti, é intervenuto sulla vicenda. Non senza aver tirato le o-recchie alla stampa, rea di dare troppo risalto al fatto, si é detto “dispiaciuto e amareggiato per questa brutta esperienza, ma fiducioso di uscirne indenne”. Un Pascolini, dunque, con la coscienza a posto, quello che, come ha affermato lunedì, dopo una vita dedicata alla comunità si vede costretto a passare attraverso l’aula di un tribunale. “Ma mi sorregge - ha concluso - la tranquillità e gli sguardi delle persone che incontro, che mi dimostrano la loro stima”, (m.o.) Daž an vietar sta zbrisala tisto znamenje Se natura je v sintoniji z naSim cajtam an zastope politiko, vie ka' se gaja v zadnjih cajtili po Italiji. Se priet, ku je untarla DC an se je rodila Ljudska stranka (Ppi) je daž zbrisu v Podutani ardeC križ na “simbolit“ od demokristjonskega partita. Nie ki reč. So pasal cajti, ko je bluo učilo za votacione: “Križ na križ na maifalis!” mm — Srečanje Na 24. novoletnem srečanju, ki ga je priredila Občina Tolmin novi matajur Četrtek, 27. januarja 1994 Subito i tra i presidenti Nell’ambito del tradizionale incontro tra gli sloveni del Tolminese e della provincia di Udine, svoltosi sabato a Caporetto, ha tenuto banco il primo “faccia a faccia” tra il presidente della Repubblica slovena, Milan Kučan, ed il nuovo presidente della Giunta regionale del Friuli-Venezia Giulia, Renzo Tra-vanut. I due politici si sono dapprima incontrati all’interno del museo dedicato alla prima guerra mondiale. Tra i temi emersi, una nota della Regione rileva il sostegno di nuove iniziative in grado di rivitalizzare la fascia dei territori di confine. Kučan ha anche chiesto a Travanut sostegno per alcune iniziative di coopera zinne tra Je realtà locali della fascia confinaria, anche al fine di offrire nuove prospettive alle popolazioni. Riguardo la questione delle minoranze, la nota sottolinea come Travanut abbia rilevato il ritardo storico che il governo italiano manifesta nella predisposizione di uno specifico strumento di legge a favore della minoranza slovena. 1 due presidenti sono poi intervenuti all’incontro tra sloveni, presso l'Hotel Matajur. Travanut ha affermato che “le forze che oggi governano la Regione riconoscono nella presenza delle mino- ranze uno dei punti di forza della sua specialità”, aggiungendo che il programma della giunta prevede la cooperazione tra FVG e Slovenia come elemento portante. “É interesse dello Stato”, ha poi dichiarato, “che la Regione abbia un ruolo attivo nel negoziato su Osimo”. Dal canto suo il presidente Kučan ha sviluppato un’interessante riflessione sul futuro dell’Europa, sull’Europa delle regioni. Ha poi fatto riferimento ai diritti delle minoranze citando la Carta dei diritti dell'uomo e la Dichiarazione europea per i diritti dei popoli. Kučan ha anche rilevato come il Consiglio d’Europa abbia riconosciuto alla Slovenia un alto standard di tutela a favore delle minoranze, chiamando implicitamente in causa anche i doveri del parlamento italiano. In precedenza da parte dei sindaci di Tolmino, Viktor Klanjšček, e di S. Pietro al Natisone, Firmino Marinig, erano state evidenziate alcune iniziative comuni ancora in fase di definizione. Tra queste l’accordo per la captazione da parte del Consorzio Poiana di una sorgente d’acqua a Staro Selo, la rivitaliz-zazione del passo di Solarje e la richiesta di una zona franca industriale a cavallo del confine. Kučan in T ravanut na srečanju Slovencev Novoletno srečanje, ki ga že 24 let organizira tolminska Občina z namenom, da poglobi prijateljstvo med Slovenci s Tolminske in videmske pokrajine je bilo letos Se posebej slovesno. Kot smo napovedali je bil častni gost predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Srečanja se je udeležil tudi nov predsednik deželne vlade Renzo Travanut. Med predstavniki oblasti naj omenimo s slovenske strani predsednika skupine LDS v slovenskem Parlamentu Jožefa Skoljča in zastopnika demokratske stranke Igorja Omerzo, generalnega konzula SuSme-Ija ob, seveda, Številnem predstavniš- tvom tolminske Občine. Italijansko institucionalno raven so zastopali pa senator Darko Bratina, predsednik Na-diske gorske skupnosti Chiabudini, župani iz Spetra Marinig, iz Grmeka Chiabai, iz Dreke Zufferli, iz Sovodnje Cudrig ter odbornika Marseu iz Po-dbonesca in Biasizzo iz Čedada. Srečanja, ki iz leta v leto pridobiva na pomenu, so se seveda udeležili v dobrem številu tudi predstavniki vseh slovenskih skupin in organizacij, ki v Beneški Sloveniji in vsem obmejnem pasu delujejo na različnih področjih in skrbijo zato, da se ohrani in razvija slovenstvo po naših dolinah, kulturni delavci, duhovniki in preprosti ljudje, katerim je pravzaprav srečanje namenjeno. Uradni del srečanja je odprl dr. Klanjšček. Poudaril je prijateljstvo med ljudmi, ki živijo na meji in je prišlo do izraza Se zlasti v težkih trenutkih. Spregovoril je tudi o 3 konkretnih pobudah, ki so skupnega interesa za obmejno prebivalstvo: 1) projekt dobave vode za Nadiške doline; 2) projekt brezcarinske industrijske cone, ki naj bi zaobjela Speter in Tolmin; 3) skupen program revitalizacije obmejnega prostora med Po- Predsednik Kučan v pogovoru z beneškimi Čedermaci Ljubljane in s strani Dežele. V imenu slovenskega življa v videmski pokrajini je spregovorila predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Jole Namor (njen pozdrav objavljamo v celoti). Duhovnik Božo Zuanella je nato orisal delovanje in smernice dela skupine Dom, ki je zbrala pot avtonomije in samostojnosti, vendar - je poudaril - je pripravljena sodelovati, kot doslej, s tistimi, ki si prizadevajo za ohranitev slovenske kulture in jezika na Videmskem, za mir in sožitje. Pot avtonomije je predlagal tudi Michele Coren, ki je v imenu Planinske družine Benečije, opozoril na nevarnost ločevanja Slovencev v dva tabora, po modelu Trsta in Gorice, kar je dejal ne odgovarja našim potrebam. Predlagal je ustanovitev parlamenta Slovencev videmske pokrajine, ki naj nastane na osnovi skupnega dokumenta. Vse zbrane sta pozdravila tu- di beneška Čedermaca msgr. Guion in Birtič. Zeljo, da se okrepi sodelovanje s Slovenijo, da se rešijo odprta vprašanja slovenske skupnosti in da Dežela aktivno sodeluje pri nadgradnji Osimskih sporazumov je nato izrazil predsednik Travanut. Predsednik Ičučan je na koncu razvil zanimivo razmišljanje o prihodnosti Slovenije v perspektivi Evrope, pri čemer je izhajal tudi iz preteklosti, iz izskuSenj odprte meje, ki je težila k spodbujanju sodelovanja in uveljavljala enakopravnost ne le držav in narodov pač pa tudi regij. Glede manjšinskih pravic je med drugim poudaril, da je Svet Evrope odprl vrata Sloveniji zaradi visokega standarda varstva manjšin, kar ne gre pozabiti. Skrb za Slovence v zamejstvu je ustavna dolžnost je dejal Kučan in se obenem zavzel za vlogo manjšine kot subjekta. krajino Videm in Občino Tolmin. O konkretnih projektih sodelovanja je spregovoril tudi špetrski župan Marinig, ki je na koncu svojega posega poudaril, da slovenska skupnost na Videmskem ima pravico živeti in zato pričakuje jasnih odgovorov in konkretne podpore iz Rima, Tajnik PDB, Michele Coren je predsedniku Kučanu podaril izkaznico štev. 1 Za boljše prijateljstvo med Italijo in Slovenijo V darilo predsedniku Slovenije, knjige in publikacije naših društev in organizacij Spoštovani dovolite mi, da vas pozdravim v imenu Slovencev, ki delujejo po naSih dolinah in vaseh zato, da se ohrani in razvije slovenstvo na Videmskem. Želim se tudi zahvaliti našim gostiteljem, tolminski Občini, ki nas že 24 let vabi k sebi in nam nudi priložnost, da si stisnemo roko ■ned prijatelji, da si Slovenci z Videmskega in Tolminske voščimo ob novem letu. ada bi izkoristila to lepo Priložnost, da izrazim nekaj •e Ja» povezanih prav s pri-.Mtcljstvom, ki ga želimo Poglobiti in obogatiti in v ■menu katerega smo se da-nes lu zbrali. . ^aSa želja je, da se okre-P' Prijateljstvo med Repu-hko Slovenijo in Italijo, da Se razširi sodelovanje na gospodarskem in drugih po-dr°Cij in to se zlasti na na- šem obmejnem pasu, ki je v podobni meri, na obeh strani meje, plačal zelo visok davek z izseljevanjem in so-cio-ekonomsko zaostalostjo in torej potrebuje danes konkretne pozornosti in načrtovanih posegov, zato da se Slovenci na meji, če lahko tako rečem, okrepimo in vključimo v sodobne razvojne procese; želimo seveda tudi, da bi se republika Italija in Slovenija dogovorili glede učinkovitega in prozornega varstva in podpore svojim manjšinam v duhu in na osnovi načel evropskih listin o pravicah manjšin. Slovenci na Videmskem smo in želimo biti aktiven dejavnik v zbliževanju med Furlanijo in Slovenijo, zato si želimo večjega in bolj prepričanega sodelovanja med krajevnimi upravami, ki v današnjih spremenjenih razmerah lahko tudi s skupnimi močmi investirajo v intelektualni potencial, spodbujajo kulturno ustvarjalnost, podjetnost, zaupanje ljudi v lastne moči, zavest o sebi in o svoji narodni identiteti. Kljub svoji objektivni Šibkosti in seveda včasih tu- di z napakami, je slovenska narodna skupnost na Videmskem razvila celo vrsto pobud na političnem, kulturnem, informacijskem in gospodarskem področju in uresničila tudi zahtevne in ambiciozne projekte, med katere prav gotovo sodi zasebno dvojezično Šolsko središče v Spetru. Danes smo zaskrbljeni zaradi hudih finančnih težav, ki bremenijo vse naše ustanove in organizacije ter celo ogrožajo njihov obstoj. Naša Zelja je, da ohranimo, obogatimo in Se naprej razvijamo to, kar je bilo z nemajhnimi napori ustvarjeno, da se proces preporoda, ki se je sprožil po podpisu osimskih sporazumov in po potresu nadaljuje. Zato si želimo tudi več pozornosti, boljše poznavanje našega dela in pobud uresničenih z namenom, da se povežejo slovenski ljudje na Videmskem in v izseljenstvu, da se vzbudi ljubezen do lastnega jezika in se poglobi narodna zavest, da se razširi veselje do kulturnega snovanja in se ustvarijo boljši ekonomski pogoji za življenje naših ljudi. Na politični ravni smo v za- dnjih časih priča zelo protislovnim znakom, vendar velja povedati, da je prav te dni italijansko ministrstvo za notranje zadeve objavilo podatke o slovenski manjšini v Italiji. Dokument gotovo predstavlja prelomnico v našem življenju, saj prvič ministrstvo priznava, da slovensko govoreči ljudje, čeprav z različno stopnjo zavesti, živijo tudi v videmski pokrajini. Po ocenah ministrstva, kar je Se posebej vredno poudarka, od 80. tisočih Slovencev v Italiji polovica živi v videmski pokrajini. In na koncu naj izrazim Se željo, da bi tudi med Slovenci postali boljši prijatelji in sem prepričana, da tudi taka srečanja, kot je današnje, lahko k temu prispevajo. Zato se enkrat hvala lepa. Jole Namor četrtek, 27. januarja 1994 6 Razgibana politična scena v pričakovanju parlamentarnih volitev T ravanutov program pozoren do manjšine Politična scena je vse prej kot jasna. Priprave na bližnje parlamentarne volitve so tudi v naše kraje prinesle veliko novosti, ki bodo posredno ali neposredno vplivale tudi na krajevne uprave, začenši z Deželo. Pred dnevi sestavljena vladna koalicija, je ravno na prvem skupščinskem srečanju morala preveriti svojo trdnost spričo novih zavezništev Bosijja s partnerji desno-sredinskih gibanj in strank. Kljub zagotovilom deželnega koordinatorja Ljudske stranke Isodora Gottarda, da bodo spoštovali dogovore z levico, Trava-nutov manjšinski odbor res ne more spati na lovorikah. Sam predsednik deželne vlade, ki je prejšnjo soboto svoj prvi uradni mednarodni stik opravil v Kobaridu, kjer se je srečal s predsednikom Kučanom, je na torkovi seji deželnega sveta obrazložil glavne programske smernice svojega odbora. Na podlagi povedanega, Travanu-tov poseg lahko ocenimo za dobrega in to tudi zaradi pozornosti, ki jo namenil naši narodnostni skupnosti. Zastopnik DSL ugotavlja, da bo naša dežela lahko ra- stla in uveljavila potrebe prebivalstva le če bo znala ovrednotiti svojo avtonomijo, svojo narodno sestavo in mednarodno vlogo. Nova deželna vlade je mnenja, da narodne in jezikovne manjšine predstavljajo veliko bogastvo za celotno deželno skupnost. S tem v zvezi je Travanut pozdravil zakonski osnuitek za zaSčito slovenske manjšine, ki je izraz vseh komponent poltične in civilne družbe Slovencev v Italiji. Med pomembnejše politične dogodke zadnjih dni gotovo sodi prvi državni kongres Severne lige za Furla- nijo, ki je potekal v avditoriju videmskega zavoda To-madini, kjer se je zbralo 400 delegatov iz videmske, gori-Ske in pordenonske pokrajine. Kongres je potekal v znamenju ostrih kritik do vseh tistih strank, ki so oblikovale novo deželno večino in predčasno zaključile predsedniško pot Pietra Fontaninija. Tajnik Roberto Visentin (na to mesto je bil tudi potrjen) je v svojem posegu podčrtal, da je čas protesta mimo in da je treba delati za uresničitev liberal-demokratskega pola, ki naj bi se zoperstavil naprednemu kartelu. Svoj poseg je S sobotnega prvega kongresa Severne lige v Vidmu Visentin začel z ostro kritiko “režimskim medijem” in bivšima članoma Lariseju in Sdrauligovi, ki sta se “prodala za odborniško mesto na Deželi”. Visentinijeve teme so podprli tudi predstavniki posameznih področnih odborov Lige, daljši poseg proti Sdrauligovi pa je imel odgovoren za čedajsko območje Paolo Galuzzo. Pietro Fontanini, ki je vodil skupščino, je izpostavil delo svojega odbora na Deželi in razčlenil dogajanje, ki je pripeljalo do nove večinske koalicije. Rudi Pavšič Paladin in Maccanico Nesprejemljiv zakonski osnutek Minister za dežele Livio Paladin je poslal predstavnikom krajevnih uprav in predstavnikom slovenske manjšine osnutek zakona z naslovom “Ukrepi v korist prebivalstva slovanskega jezika v pokrajinah Trst in Gorica in prebivalstva slovenskega izvora v pokrajini Videm” (Provvedimenti a favore delle popolazioni di lingua slovena delle provin-cie di Trieste e Gorizia e di quelle di origine slava della provincia di Udine). V pismu opozarja, da morebitne pripombe bo objavil v “beli knjigi”, ki jo bo izročil svojemu nasledniku. Ministrova odločitev je prišla v času, ko je vlada v bistvu zaključila svoj mandat in v času predčasnih volitev. Samo besedilo pa je izraz Maccanicovega zakona, ki ga je naša skupnost že zavrnila, saj ne odgovarja potrebam slovenske manjšine. 2e sam naslov zakonskega predloga je sporen, saj Slovence na Videmskem obravnava drugorazrdeno in jih imenuje “prebivalstvo slovenskega izvora”, kar je v nekakšni kontradikciji z dokumentom, ki ga je iste dni izdalo italijansko notra- nje ministrstvo, ki ugotavlja, da nas je Slovencev v Italiji 80.000, od katerih kar polovica na Videmskem. Torej Slovenci in ne “slo-" venskega izvora”! Paladinov osnutek, če ga primerjamo Maccanicove-mu, vsebuje nekaj novosti, med katerimi je navedena norma, ki ima namen, da olajša izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v deželni svet, v pokrajinske in občinske svete Gorice in Trsta ter v občinske in rajonske svete ostalih občin na Tržaškem in Goriškem. Besedilo je razdeljeno na dva dela: prvih 23 členov zadeva Tržaško in Goriško, ostalih sedem pa videmsko pokrajino. Tu so v bistvu ponovljena določila iz Maccanicovega zakona, začenši s seznamom občin, v katerem manjkata občini Nabo-rjet in Trbiž. Govor je o “rabi krajevne govorice” in o pouku kulture in tradicij “slovanskega izvora”. V zakonu piše, da je Slovencev vsega skupaj 51.321, kar je v jasni kontradikciji s podatki notranjega ministrstva, ki govori o manjšini, ki šteje 80.000 ljudi. (R.P.) Težave an križi tudi za se zdravit Lekar pride na dan končni seznam medežin Reševanje dvostranskih odprtih vprašanj Hrvaški premier obiskal Drnovška Tariffe postali esose Dal primo gennaio sono scattate le nuove tariffe postali per la stampa, fissate dal Decreto ministeriale del 25/9/93. Si tratta di un provvedimento che l’associazione Periodici Associati giudica altamente dannoso e discriminatorio nei confronti della piccola e media editoria, che trae una sua fondamentale risorsa economica dagli abbonamenti via posta. La proposta dell’associazione, durante le trattative che dovevano concordare un regime tariffario che tenesse conto delle esigenze di tutti, era di fissare la tariffa base a 300 lire con una scala di sconti in base alla qualità ed alle caratteristiche a cui dovevano attenersi i periodici interessati. Ha invece avuto la meglio una controproposta, ed ora la tariffa base é di 500 lire a copia con una scala sconti in base al decentramento postale. La Periodici Associati, che presenterà contro il nuovo aumento un ricorso al Tar, ha anche indetto per sabato 5 febbraio un convegno che si terrà a Bologna, con l’intenzione di discutere l’argomento e di concordare un documento da presentare all’attuale Governo e a quello della prossima legislatura per modificare il Decreto ministeriale. Težave, ki ima vsak od nas vsak dan, saj priet al potlè, mladi al pa stari mu-oramo iti h miedihu, nie še konca. Vsi poznata tisto dugo zgodbo medežin, ki sojih arzpartil v tri kategorije an ki je povzročila nekaterim ries velike probleme. Kaj’ novega? Vsake dva, tri dni pa pride uon kak nu-ov seznam, elenko mede-žin, ki se morajo al pa ne plačat zak’ so zastonj. Nie lahko za obednega v telem momentu, ne za bunike, ne za farmačiste an še manj za zdravnike, ki muorajo vebi-erat med medežinami, med tistim, ki kostajo manj. Nie lahko an za tisto ko-misijon, ki je muorla napravit elenko od narbuj po-triebnih zdravil, saj je imie-la malo cajta, še posebno pa so ji dal no strieho špe-že, mimo katere nie mogla iti. Muormo pa reč, de kar so nardil esperti, z vsiemi stvarmi, ki so zgrešene - pa vse se more nimar postrojit - je bluo pametno an potri-ebno. Pa ne samuo zak’ po tistih “tangentah” je bluo trieba reči diet na mest. Posebno pa zatuo, de se za-stopi, v parvi varsti buniki, kere medežine ries pomagajo an kere ne, kere nam celuo škodvajo. Muormo vsi se navast po drugi strani, de zdravil se na more jemat ku bombonu, pač pa jih je trieba nucat samuo, kar je potriebno Težkuo je ratalo za vse, zak’ so še diel kupe dvie nove reči: 3 elenke zdravil an še ričeta, ki je ratala po-triebna an za zdravila, ki so jih dajal v lekarni. Tela zadnja novuost je bla odložena. Na vsako vižo se je zviedelo, de v polovici fe-brarja bo naret do konca vas seznam zdravil. V Ljubljani je vladalo veliko pričakovanje za srečanje slovenskih in hrvaških ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov obeh držav. Dejstvo je, da med obema državam ostajata odprtih še veliko vprašanj; olje na ogenj pa je dodala afera okoli nuklearke v Krškem, ker hrvaška stran že veliko časa ne plačuje dajatve za elektrogospodarske usluge. Vrh v Ljubljani, ki sta se ga udeležila premierja Janez Drnovšek in Nikica Valentič ter zunanja ministra Lojze Peterle in Mate Granič, je bil ocenjen kot zelo uspešen. Po mnenju obeh strani so bili pogovori intenzivni in konkretni, saj sta se delegaciji lotili vseh nerešenih vprašanj med državama. Drnovšek je na tiskovni konferenci povedal, da sta se strani dogovorili tudi o načinu plačila hrvaškega dolga jedrski centrali v Krškem. Težavnejše je bilo usklajevanje stališč o deviznih vlogah hrvaških varčevalcev v podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu. Hrvaška stran namreč pogojuje poslovanje banke z reševanjem premoženjskopravnim odnosom med državama. Na srečanju so se dogovarjali tudi o usodi Piranskega zaliva. Za reševanje tega vprašanja so ustanovili meddržavno komisijo. V kratkem pa bosta Ljubljana in Zagreb podpisala sporazume o zaposlovanju, ribištvu ter trgovinskem in kulturnem sodelovanju. Nerešeno vprašanje slovenske lastnine na Hrvaškem pa bodo skušali rešiti oba ministra za gospodarstvo. “Arance della salute” Si terrà sabato 29 gennaio anche nella nostra regione la manifestazione “Le arance della salute”, organizzata dall’Aire (Associazione italiana per la ricerca sul cancro). In nove località - Udine, Trieste, Muggia, Codroipo, Tolmezzo, Jal-micco, Pordenone, Spilim-bergo e Cividale del Friuli -saranno distribuite confen-zioni di arance siciliane. Con 12 mila lire si potrà richiedere una reticella di 3 chili di arance e diventare soci dell’Aire. L’iniziativa - cui seguirà una analoga in maggio, in occasione della Festa della mamma - serve a finanziare la ricerca sul cancro ed a diffondere la coscienza che una corretta alimentazione, basata su alimenti ricchi di proteine come l'arancia, può aiutare a prevenire il cancro. Nelle cittadine verrano anche perciò distribuiti opuscoli con i consigli pratici per una alimentazione equilibrata, ma soprattutto protettiva dal rischio della malattia. Lunedì 31 gennaio alle ore 21 nel salone della Società operaia riunione del coordinamento delle associazioni cividalesi. Resia: anagrafici Anche il 1994 inizia senza troppe sorprese per quanto concerne la situazione anagrafica del Comune di Resia. I dati a disposizione possono comunque considerarsi una garanzia per il futuro, non alterando di molto i rapporti tra la popolazione residente rispetto a quella della scorso anno: nel corso del 1993 sono nate 7 persone (4 maschi e 3 femmine) mentre ne sono decedute 28 (12 maschi e 16 femmine). Se questo può essere considerato un dato nega- tivo e pessimistico, poiché rileva un rapporto non equilibrato fra nati e deceduti, sollievo produce la relazione fra emigrati ed immigrati. Le nuove iscrizioni avvenute nel Comune di Resia sono 27 ( 14 uomini e 13 donne). Coloro che invece hanno scelto di cambiare residenza sono stati 31 (15 uomini e 16 donne). Complessivamente il comune - che registra anche quattro nuove famiglie - conta oggi 1.305 a-bitanti. Cada Quaglia — Aktualno — Compagnie teatrali animano la vita nelle caserme četrtek, 27. januarja 1994 Bosanski otroci vsak dan umirajo Doslej jih je bilo ubitih že 1.500, ranjenih pa 57 tisoč Sorrisi... lombardi ai piccoli profughi V noči na soboto je snežna oddeja pobelila Sarajevo. Ljudje, ki tam živijo, so se vojne v tolikšni meri privadili, da se obnašajo tako, kot da bi živeli v miru. To velja Se posebej za otroke, ki niso v vsem in povsem razumeli krivic, ki se jim godijo. Zato nič nenavadnega, če se je skupina mladih, od 6. do 12. leta starosti, podala na ulice, da bi uživala ob novozapadlem snegu. Granata iz sarajevske okolice je priletela mednje in uničila šest mladih življenj, več otrok pa so hudo ranjene odpeljali v bolnišnico. Komaj se je vest o otroški tragediji razširila v svetu, že je iz Mostarja prišla nova dramatična novica: štiri otroci so umrli zaradi nove človeške brezumnosti. Dejstvo je, da v 21. mesecih je v teh krajih bilo ubitih 1.500 otrok, več kot 57 tisoč jih je bilo ranjenih. Naravnost blazno! Gornji podatki pa so le drobec balkanske zablode. Statistike o mrtvih, ranjenih, beguncih še večajo iz dneva v dan in nič ne pomagajo razni apeli, četudi jih izreče sam Papež. Kaj storiti? To jc vprašanje, ki si ga zastavljajo ljudje. Potem ko je mednarodna skupnost dovolila, da se je vojna razširila in dosegla takšne dimenzije, je težko najti rešitev, ki bi ne bila boleča. Verjetno so imeli prav sarajevski novinarji Oslobodjenja, ko so pred meseci v Steverjanu zatrdili, da se bosanska tragedija zaključi le s prisilo. Srbske ekspanzionistične težnje je treba prekiniti, drugače Balkanu grozi še hujša bodočnost, ki ne bo le mede-tnična, marveč tudi meddržavna. Rudi Pavšič In preghiera per la pace Per la prima volta assieme, i profughi bosniaci musulmani e cattolici aspiti delle caserme di Purgassimo, nei pressi di Cividale, e Cervignano hanno preso parte, domenica, ad una preghiera collettiva. L’iniziativa si deve alle diocesi di Udine e Gorizia, che hanno recepito il messaggio inviato una decina di giorni fa da Papa Giovanni Paolo II. Parlando della tragica situazione nell’ex Jugoslavia e richiamando il dovere della comunità internazionale ad un “intervento umanitario che miri a disarmare l'aggressore”, il Papa si era appellato alla preghiera come sola arma efficace della Chiesa “per penetrare fino al cuore, là dove nascono i sentimenti e le passioni dell’uomo". Il messaggio é stato raccolto anche nei due campi profughi friulani. Domenica gli oltre 500 bosniaci che dal settembre del '92 sono ospiti delle caserme di Purgessimo e Cervignano hanno pregato e cantato assieme, dimostrando ancora una volta come le differenze di religione possano unire, in particolare quando si parla di pace. Due immagini di giovani profughi bosniaci. Accanto ricordo di uno spettacolo teatrale nella caserma di Purgessimo tranquillamente - afferma De Liva, che ha assistito alle prime rappresentazioni -pur non conoscendo del tutto la lingua italiana”. In effetti il progetto, definito in collaborazione con la Prefettura di Udine e l’Oda, prende in considerazione la possibilità dei giovani ospiti delle caserme - tenuto conto del fatto che molti di essi sono già inseriti nelle scuole elementari locali - di prendere parte ai laboratori per la costruzione di burattini e pupazzi, giochi, o per la realizzazione di piccoli momenti di spettacolo. Un modo per portare a questi ragazzi amicizia e solidarietà, ma anche per renderli partecipi, protagonisti di momenti di svago. Per quanto riguarda Purgessimo, il prossimo appuntamento é per il 28, 29 e 30 gennaio. In febbraio per i bambini bosniaci potrebbe essere organizzata, al teatro Ristori, una festa di Carnevale. Quindi ancora spettacoli in marzo (avranno per tema le poesie), in aprile (la costruzione di burattini) e maggio (con la festa finale). (m.o.) dicembre a giugno, circa 20 spettacoli, che coinvolgono ogni volta da un minimo di 2 ad un massimo di 8 operatori. “La burocrazia ha fatto un po’ allungare i tempi, ma le compagnie hanno tenuto duro” ci dice Walter De Liva, sindacalista della Cgil, che assieme a Giovanna Cutillo, della Cisl, segue da vicino l’iniziativa. La partenza é stata data sabato 15 e domenica 16 gennaio a Purgessimo, con spettacoli di animazione tenuti da 6 compagnie teatrali. “I bambini ridevano Si chiama “L’infanzia negata nella ex Jugoslavia”. E il progetto di intervento di alcune compagnie teatrali lombarde nei campi profughi di Purgessimo e Cervignano. L’iniziativa ha preso il via dall’Assessorato alla cultura della Regione Lombardia, che ha offerto un intervento di animazione rivolto ai profughi bosniaci ospiti delle due caserme. Una ventina di formazioni teatrali ha dato il proprio assenso, offrendo le proprie prestazioni gratuitamente. Così sono stati previsti, da Cittadini, amministrazioni e associazioni contro i nuovi caccia previsti a Rivolto No agli Amx, voci di protesta Anche la Zveza Slovencev ha aderto alla staffetta anti-Amx davanti alla base aeronautica V nedelj nas vabijo vOrzan Prišel je čas, da poglobimo razmišljanje o vrednotah in motivacijah, na katerih je nastala italijanska republika in se tudi na ta način zoprstavi-mo prevratniškim načrtom, katerim smo priča. V 50. obletnici osvoboditve se moramo vsi prizadevati zato, da leto 1994 leto, ko začne gospodarstvo spet rasti, ko se začnejo reševati problemi brezposelnosti, se obnovi so-it urnost in moralni preporod v Italiji ter se sproži proces miru v sosednjih državah. 1 aka je vsebina vabila ob-Clne Remanzacco in pokrajinskega vodtsva ANP1 na svečanost, ki bo v nedeljo 30 Januarja ob 11. uri v Orzanu 0 50-letnici “rezistence”, osvoboditve in oblikovanja demokratične oblasti. Amx, vade retro. La possibilità che nella base aeronautica di Rivolto vengano tra breve schierati i nuovi cacciabombardieri (si parla di 18 entro i prossimi due anni) ha fatto salire la protesta degli abitanti di alcuni Comuni della zona. La convivenza con l’attività addestrativa della pattuglia acrobatica già non é molto facile, con continui disagi dovuti ai rumori assordanti, all’in-quinamento ed all’intensità delle vibrazioni. Ora il paventato arrivo degli Amx, veri e propri aerei bellici che servono in pratica da appoggio ai Tornado per le operazioni di attacco e di difesa delle truppe di terra, ha scate- nato una serie di prese di posizione contrarie. Dapprima la popolazione di Villacaccia, frazione di Lestizza, ha inviato al presidente della Repubbli- ca Scalfaro una lettera chiedendo che si attivi “perché i disagi vengano eliminati il più presto possibile e che si eviti di penalizzare ulteriormente la zona con l’invio degli Amx presso le basi di Rivolto”. Proteste analoghe, attraverso ordini del giorno, anche dalle amministrazioni comunali di Lestizza e Codroipo. Di recente poi una serie di associazioni (tra queste anche la Zveza Slovencev videmske pokrajine) hanno aderito ad una staffetta anti-Amx organizzata davanti alla base aeronautica. In quel luogo da qualche settimana, ogni sabato, si tengono sit-in di protesta. Il movimento pacifista si sta così allargando di giorno in giorno, anche se dall’altra parte si fanno pressanti le voci di un imminente arrivo dei nuovi aerei da caccia. Vsi smo odgovorni m voj V okviru tržaškega festivala “Alpe Adria Cinema” so nedeljski spored namenili vojni v Bosni in Hercegovini. Novinarji, vojni dopisniki v Sarajevu so govorili o svojih izkušnjah in svojih vtisih. Na okrogli mizi so sodelovali novinarja italijanske televizije Saša Rudolf in Franco Di Mare, časnikar Piccola Paolo Rumiz, novinarka pariške 1’Humanite Ariel Dumont in snemalec tržaškega Videoesta Pavel Hrovatin. Vsi so podčrtali dejstvo, da mednarodna javnost nosi velike odgovornosti za vojno, na katero mediji radi pozabljajo in jo obravnavajo kot del našega vsakdana. Smrt neštetih ljudi je postala že rutina. novi mata jur četrtek, 27. januarja 1994 Kronaka VvO IV« V Slike pravejo, kako je bluo ankrat življenje po naših vaseh Parvo sveto obhajilo Romilda iz Topoluovega nam je poviedala kako je bluo za njo “Priet, ko se je Slo h parvem svetim obhajilu se je imielo ’no sorto “ežama”. An za videt, če si uriedan, če se moreS parbližat telemu svetemu sakramentu je parsu an ga-spuod iz kake druge fare.” Romilda nam pokaže an kos karte, ki ga videta tle na varh an nam se doda: “Tuole je kar sam nardila ist za muoj ežame.” Je lepuo napisano (“te-krat smo nucal pene s tinto an nie bluo migu lahko pisat s tistim, ist pa san bla pru pridna”) an po sloviensko. Kada je bluo tuole? Na bukvah je napisano 23 giugno 1942. Tekrat Romilda je imiela devet liet. Publikamo tudi fotografijo svetega obhajila. “Skuoze Novi Matajur želim pozdravit vse tiste, ki so se obhajal kupe z mano. Tle je fotografija an vam poviem duo so: od Peparne pruoti te pravi so Silverio Rucli - Dol z maina, Zdravko Giuliano - Paukarčen, Guerrino Filipig - Jakuližu, Gino Bucovaz -Mihacu an Poldo Trusgnach - Ferjanu. Ta spriet so pa čeče, le s te Peparne so Adele Gariup - Steficjova, Alda Filipig -Vančino-va, potlè san ist (Romilda Filipig, poročena Gariup - Tamažova po rojstvu, Znidarjova potlè, ki se je oženila), an ta zadnja je pa Maria Gariup - Steficjova, kužina od Adele. Gaspuod je pa Mario Čemet.” Ce doma imata kake slike al pa kiek napisanega, pru takuo vse kar priča o nasi zgodovini, pamesita, mi jih pru z veseljem publikamo. Riedko kada je tekrat fotograf imeu dieto tle par nas, pa za sveto obhajilo nie mu parmanjkat Ki naših puobu je kopalo karbon Malomanj vse družine so miele manjku adnega rudarja Naša fotografija nam kaze Sest mladih rudarju, mi-natorju, ki so služil težki, čarni kruh v belgijanskih minierah. Fotografija je bla posneta 47 liet od tega. Mladi minatorji so trije iz dreškega, drugi trije pa iz garmiškega kamuna. Stoje, od leve proti desni so: Gus Mario - Uerinu iz Lombaja, ki je umaru zlo mlad zavojo minator-ske boliezni, Cicigoi Eligio - Klemencou iz Trinka, Paolo Floreancig - Blašcjou iz Obrankov, tudi on je umaru zavojo minatorske boliezni. Kleče: Tomasetig Giuseppe - Bepic Kocerju iz Lombaja, Ernesto Rucchin - Drečinou iz Lombaja an Gino Floreancig - BlaScjou iz Obrankov. Najmlajsi med njimi je tisti, ki kleči na sred, Ernesto Drečinou iz Lombaja. Takrat je imeu samuo 19 liet in je glih takuo nasmejan, kot da bi mu dajal kruh zaston. V liepim spominu ohranjamo tista dva, ki sta zapustila tele sviet, te živim pa voščimo Se puno srečnih an veselih liet. Nie parvi krat, ki na strani naSega Novega Matajurja publikamo tako fotografijo, kuo bi moglo bit drugače? 2e pred drugo svetovno ujsko so nasi pu-obje hodil kopat karbon v Belgijo, lahko bi jal, de vsaka družina je imiela manjku adnega minatorja, so ble pa take, kjer so kopal karbon tata an vsi sinuovi. Za našo dvojezično šuolo Naši otroc, tisti ki bodejo v dvojezično šuolo v Spi-etar, kar so se varnil v šuolo po božičnih praznikah so imiel lepo sorprežo: “Befana” jim je par ne sla novo šuolo. Je bla ura an cajt, sa’ kjer so bli priet, je bluo rotalo zaries premajhano. Suola ima seda nove pre- store, kjer je biu ankrat Ips, na poti ki peje iz Spietra pruot Ažli. Za prerunat, postrojit (an je bluo zaries puno die-la) so parpomagal nekatere meštre an drugo osebje, ki diela v teli Suoli, pru takuo vič ku kajšan tata an kaj-Sna mama telih otruok. Vsakoantarkaj pa se oglasi kajšan parjateu, an od deleča, za dat kajšan prispevek za njo, sa’, takuo ki že vesta, je na privatna Suola, zatuo niema vseh tistih sredstev, ki jih imajo javne Suole. Telekrat so se oglasile Pavla in Živa, žena in hčerka od Mirka Grudna, ki ob obletnici njega smorti so dale 100.000. Oglasila se je tudi Zmaga Malalan, ki v spomin na svoje drage rajne je dala 50.000 lir. Njim naj gre naša zahvala, s troštam, de še kajšan nardi tuole! V petak 28. skupščina go par Hloc Duo bo na čelu našega gled V petak 28. ženarja, ob 19. uri, gó par Silvan go par Hloc se srečajo vsi tisti, ki imajo kake opravila z našim priljubjenim Beneškim gledališčem: tisto vičer bojo imiel asemblejo za vebrat tiste, ki bojo od seda napri na čelu telega aSočjacjona za druge dvie lieta. Do seda je biu predsednik Dario Marti-nig, al bo Se on? Po navadi, kar se guori od Beneškega gledališča nam pridejo subit na pamet pridni igrauci: Mario, Renzo, Roberto, Bruna, Graziella, Teresa, Anna, Antonella, Loredana, Maria-grazia, Gianni, Lidia za reč samuo imena tistih, ki nastopajo vičkrat. Pa je glih poviedat, de če Beneško gledališče gre še kar dobro napri, čeglih ima vič težav (za reč samuo adno, ki pa je te narbuj velika: prestora, kjer spravit svoje stvari an imiet prove) se muormo zavhalit an drugim judem, ki “dielajo” ta zad: Dario Martinig, Adriano Gariup, Aldo Clodig, Renzo Rucli an še puno drugih. Trost vsi-eh nas je, de nekateri igrauci, ki so bli ankrat v Beneških gledališču (Romano, Luciano, Giuliana...) se spet varnejo. V petak veberejo novo vodstvo, smo jal. Guoril bojo tudi o programu za napri. Nekateri že dielajo za novo predstavo ki bo 8. marca v Špietre, ko bo dan žen. TECNOADRIA sne IMPIANTI SATELLITE TV • antenne Tv • parabole • decoders ’ • ricevitori • smart cards SERVIZIO ASSISTENZA TECNICA PREVENTIVI GRATUITI SUL POSTO Parabola 60 centimetri compieta: 485.000 lire GARANZIA FINO A 2 ANNI Via Rubignacco, 4 - Cividale (Ud) - Tel. 0432/700739 Antonia an Marianna... - Dobro jutro Antonia, viden, de se nieko hitro napraujaš. Kan greš? - Moja Marianna, ka na vieS, de dol na Liesah je pogreb za rancin... - A ja, ja san niisinla, de so ga podkopal že učera, sa je že dva dni, ki je umaru. - Ne, ne Marianna, so čakal dva dni, zak so imiel prit na pogreb niekšni judje od deleča. Mi se pru huduo zdi, de te ni bluo učera vičer, kar smo molil svet rožar. Si bla videla an čula nau-mnost, ki so jo nardile dvie žene. - Ka’ so nardile, ka’ so nardile, poviejnii, san radoviedna! - VieS Marianna, ti lahko hitro povien. To parvo vičer san molila napriej rožar ist. An san ga molila takuo, ki so me nava-dli molit muoj tata an mama. Po sloviensko! - An učera vičer, ka’ je ratalo, poviejmi?! - Je ratalo, de kar san tiela začet molit so se oglasile dvie žene an so začele guorit, de smo Italiani, de živmo v Italiji, de ni pru molit po sloviensko. - Ant adà, poviejmi, ka’ si molila po taljansko? - Ist ne, ist na znan molit ro-žarja po taljansko. Ist san zmie-ran misinla, de molit je prosit an častit Roga. An de zatuo izik bi ne meu miet obednega pomična. - Ben nu nu, Antonia, poviejmi pa, duo ga je molu? - Ist! Ist san ga molila moja Marianna. An po sloviensko. Zak potlè, ki so se oglasile tiste dvie žene so se vsi pogledal an poprašal, duo ga bo molu an ga ni bluo adnega, ki ga je znu molit po taljansko. - Oh mati božja moja Antonia, pas kajšan špot za tiste dvie! - Vieš, ka’ ti povien Marianna? Norčaste judi je trieba po-tarpiet. Slavo san ostala, de kajšan se je vesmejau. An ni lepuo se smejat v taki žalostni parlo-žnosti an če pru za pru, je bluo težkuo se pardaržat. jr j novi matajur A KrOìlCOiCl y iS*^5 ••F jih prave Paola ima koranine v Marsine Naši noviči po sviete Donas, ku 45 liet od tega: zaljubljena an vesela! Malomanj zlata! Velik an liep praznik v Lukcjovi družini iz Preserji “Al jih poznata? Sta Vincenzo Veneto an njega žena Amelia iz Preserji. Praznovala sta 45 liet poroke. Ce-glih je šlo napri tarkaj cajta, so šele an liep par, kene? An kuo smo srečni mi, njih sinuovi, jih imiet šele tle kupe z nam. Za praznovat njih malomanj zlato poroko smo imiel lepo fešto, trošta-mo pa se, de bo še lieuš, kar bomo praznoval njih 50 liet skupnega življenja.” Tuole je kar so nam napisal “otroc” Vincenza (vsi pa ga lieuš poznajo kot Veneto) an Amelie. Mi pa doda- mo kieki vič za vse tiste, ki zvestuo prebierajo takale lepe novice. Veneto se je rodiu v Ma-calotovi družini v Garmike, Amelia pa v Lukcjovi družin v Preserji. Kar sta se poročila sta šla v Belgijo, kjer Veneto, ku malomanj vsi naš puobje an možje, je kopu karbon za mantinjat družino an zaslužit penzion. Potlè sta se varnila za nimar damu, gor v Preserje. Njih družina je bla medtem zrasla, sa’ sta imiela štier otroke: parvo je paršla ’na čeča, Lucia, potlè so se parložli še Ezio, Luigino an Mauro. Puno liet sta Veneto an Amelia daržala tudi oštarijo, kjer so se srečoval va-snjani an posebno jagri iz vsieh dolin, sa’ Veneto je biu an je šele dobar jagar (po tisti pot so šli tudi njega sinuovi). Na smiemo pozabit napisat, de je biu do malo cajta od tega tudi v vodstvu bivših rudarju Zveze slovienskih izseljencev. Za 45 liet njih poroke otroc, zet, nevieste (malo manjka!), navuodi, žlahta an parjatelji jim žele še puno srečnih an veselih liet! Gor z Svice nam je naša parjateljca Gemma Medveš iz Marsina pošjala tele dni veselo novico an fotografijo: v Johannesburgu sta se 4. dičemberja poročila Paola Medveš an Giovanni De Felice. Obadva živta v tistem kraju, prei-mak od Paole pa nam prave, de ona ima za Sigurno koranine tle par nas, v Marsine. Fotografija nam jih kaže tisti dan, ki sta se poročila, blizu njih sta brat od Paole, Carlo, an Gemma, ki je kužina od noviče. Skuoze Novi Matajur vsi kupe žele pozdravit vso njih žlahto, ki je po sviete arzstresena, pru ta-kuo vse parjatelje. Paoli an Giovannu žel-mo vse narbuojše na telim svietu, s troštam, de bomo čul še kake lepe novice od njih. Lepe pozdrave tudi Carlu an Gemmi. Koša je bila naglo puna! Ce vekopaš tajšan kom-pier, na vieš če bit veseu al se ustrašt!Al sta videli, kilo je debeu an kuo je nie-kan čudno zložen kupe?! Pari 'na škultura. Vekopu ga je Guido Specogna iz Klenja an če-glih je velik an močan Hoz, se je nomalo sfadju z» ga parnest damu. Poštudierita, vsak pezi un kilo če ne vič. Je pa an Problema: takuo čudno, ki Je kupe zložen na bo masa 'ahno ga olupit! Vemo pa, ^ žena od Guida, Velia, Je pridna gaspodinja an za J1 j o na bo obedne težave, W Velia?! Lepuo je videt, de naša Atrija nam daje take pardi-elke, tisti riedki kimet, ki s° še tle par nas morejo bit Al sta vidli kada kiek podobnega ? Nie 'na škultura, je kompier. an kontent, de naša zemja je takuo radodarna. Je pa tudi ries, de tele zadnje cajte pari, de narava znori-eva: tajšan kompier je ču-dan, ku čudno je drugo sadje, ki smo imiel možnost videt tle par nas: jabuke, ki imajo adan “picciolo” an dva popa, ’na hruška debela an tah nji parfliska-na še druga buj majhana... Pravejo, de par tem puno parpomaga Černobil... Bi moglo an bit. Je pa tudi ries, de če narava znorieva, nie pa nje kauza, kauža smo mi al se vam na pari? Na vsako vižo našemu Guidu želmo, de bi imeu Se take dobre pardieike an ku on, tudi drugi, ki še znajo dielat na njivi. Tudi lietos so paršli boni Od pandiejka 31. Zena-rja bojo spet dajal bone za benzino buj dobar kup do katere imajo pravico vsi tisti, ki žive po občinah, ki so blizu meje, konfina s Slovenijo. Donas, ki pišemo telo novico, na vemo še urnike, orarie an dneve nekaterih kamunu, sa’ nieso še odločil, decidli, kada an kakuo jih dajat. Napišemo pa vam za tiste, ki vemo. Sigurno je, de povserode jih bojo dajal od pandiejka 31. ženarja do petka 18. fe-brarja. Samuo v Spietre jih bojo dajal samuo an tiedan, od 31. ženarja do 5. febra-rja an s telim urnikom: v pandiejak, torak od 9.30 do 12.30 an od 15. do 18; v sriedo od 15. do 18.; v če-tartak od 9.30 do 12.30 an od 15. do 18.; v petak od 9.30 do 12.30; v saboto od 9. do 12. Sauodnja: od 31. žena-rja do 18.febrarja: od pandiejka do sabote od 9. do 12.; v sriedo tudi popudan od 13. do 16. Za te druge kamune, vam napišemo drugi tiedan, kar bomo viedli kieki vič. V saboto v Čedadu Orsoline: srečanje Ankrat venčpart puobu naših dolin je hodilo na Ips v Spietar al pa v Čedad, čete pa na učiteljišče v Spietar al dol h "Orsolinam" v Čedad. Pni lietos “Orsoli-ne” praznujejo 150 liet, odkar so paršle v telo miesto an začele njih dieto miez te mladih. Za telo parložnost je njih zavod, ištitut, organi-zu vič stvari. Med telimi je srečanje vsieh tistih, ki so se tam vešuolal v saboto 29. v prostorih zavoda. Začne ob treh popudan z molitvijo. Tisti, ki se čejo udeležit se mu-orejo priet oglasit. Manuel ima tri lieta Pogledita ga, takuo mi-nen anta že vie, kakuo se obnašat s čečam! 2e vie, de če jim ponudeš pušiji roži... more ratat kiek! Manuel, takuo mu je ime, je iz Hlocja, njega mama je Loredana Vasco-ni iz Lies, tata pa Tonino Primosig iž Hlocja, kjer družina živi. An liepa čeča kupe z njim na teli fotografij, duo je? Ona je njega “teta” Monia, ki se je oženila štier miesce od tega (smo bli že napisal novico an publi-kal sliko) an fotografija je bla nareta pru tisti dan. Manuel dopune jutre, petak 28. ženarja, štier lieta življenja. Za tole veselo parložnost mu mama, tata, brat Matteo (ki hode že v Suolo), nona Lucia, “tetè” an “strici” (an tudi mi) žele še puno srečnih an veselih rojstnih dnevu. Smo Sigurni, de parjate- lji dvojezične Suole, kamar Manuel hode, mu jutre na vas glas zapiejejo “Veseu rojstni dan“ an se bojo kupe z njim se veselil. Bepo je biu zidar. Mu je bluo všeč tiste dielo, ki ga je biu ve-brau, že kar je biu malomanj šele otrok an zmieram veselo jo j’ pieu na varhu kajšnih korcu. Pa zadnje cajte je biu ratu niekšan žalo-stan, le muče je dielu an kadar je paršla peta ura popudan se ni vič ustavu v oštariji za vri-eč an trešiet s parjate-ljam. Sej’ ničku rauno damu pobrau. Tudi njega Zena Milica se j’ čudvala ga videt že doma, kadar je paršla iz diela od fa-brike kandrej takuo, de 'no vičer ga j’ vprašala, ka’ mu se gaja. - Glava me boli cieli dan - je poviedu Bepo - pa se bojim iti h miedihu. Duo vje, ka’ mi ušafa za ’no bolie-zan. - Priet al potlè boš muoru iti - je odguori-la žena Milica - ničku poberi se jutre zguoda. Bepo jo je bugu an šu h miedihu. - Kuo je šlo? - ga je hitro vprašala Milica, takuo ki, se je Bepo vamu damu. - Slavo, zlo slavo, miedih mi je jau, de imam tisto hudo bolie-zan an de mi ostanejo še deset ur življenja. Milica za ga nomalo potroštat ga je vprašala, ka’ bi rad naredu v tistih deset ur, ki mu ostanejo. - Na viem! - je odguoriu Bepo. - Al ti gre iti gor v kambro an se nomalo poljubit? - ga j’ vprašala Milica. - Ja, mi gre! - je odguoriu Bepo an hitro sta se pobrala gor po štengah za iti v kambro. Za dvie ure potlè: - An sada, ka’ bi rad naredu Bepo? - Al ti gre Milica se še ankrat poljubit? - Ja, mi gre - mu je odguorila Zena. Nomalo cajta potlè: - Dost ur ti ostanejo, Bepo? - Pet ur. A ti gre še ankrat se poljubit? - Ja, mi gre. Sta nardila, kar sta imiela za nardit. - An seda, dost cajta ti ostane, Bepo? - Stier ure. Al se po-ljubema še ankrat, draga moja ljuba? - Ne, ne... - je hitro odguorila Milica an skočnila uoz pastieje - Zakaj, de ne? - je vprašu prečudvan Bepo. - Zatuo, ki jutre zguoda ist bom muorla ustat, ti ne!!! Minimatajur None nam pravijo... Pravce iz tradicije nediških dolin Lietos so ponovil v dvojezičnem vartcu v Spetre lepo navado povabit none, ki znajo lepe pravce an jih radi pra-vejo otruocem. Parva je lietos paršla nona od Cecilie, Silvia. Potlè nona od Alessandre, Maria, ki je na sliki. Ta zadnja je bla pa nona od Elise, Edda, ki nam je poviedala pravco od Fortunella, ki smo napisal tle zdol an za druge naše mlade brauce. novi matajur četrtek, 27. januarja 1994 Nona Maria nam je paršla pravit pračo, ki so jo te mali poslušal ku namalani, brez se ganit. An za de bo vse še buj lepuo an sladkuo nam je parnesla an dobre štrukjace. Mmm, kuo je lepuo kar pride nona v vartac Pravca pridnega Fortunella ki se je rodiu s srajčico Tu ni vas sta bla an kraj an 'na krajica, so imiel 'no lepo čičico, soji diel ime Stella. Tu ni drugi vasi je bila 'na ženica buoga, ki je imiela 'nega puobčja, ki se je klicu Fortunello. Kar se je rodiu tel puo-bič, se je rodiu obliečen, imeu je srajčico. Tel kraj je zavie-du, je Su ču telo vas an je jau: “ Ka’ je ratalo, kiek novega?” - Ja - je jala adna - tan na ženica buoga, je imiela adne-ga puobčja, ki je biu obliečen an je prerečeno, de kar bo i-meu 17 liet puode Cah kraju an poroči njega hči. - Tel kraj seje ustrašu anta je jau: - Ne takuo na bo. Je su Cah teli ženic anta je jau: - San ču pravt takole. - Ja - je jala - imam samuo tistega, ga bom gledala daržat lepuo, de bo bardak, de bo pridan. - Glejte - je jau kraj - ist i-mam čičico, ki ji kor kompa-nija, de bota kupe norčuvala, če mi ga prodaš ti dam an žaki sudu zlatih. - Dobro bi me nardil, pa muoj puobič kam puode? - Ist ga bom takuo daržu ku zlatuo, bo imeu vse kar bo teu, bo bardak an studjan. Takuo tela mama mu je dala puobčja. Nieso imiel zibie-le, nieso imiel blaga za ga o-blieč, takuo ga je diela tu 'no škatlo od čaruju. Tel kraj ga je uzeu, zahvalu an Su. Pride kjer je biu an muost an uoda, 'na roja. Kraju mu seje zdielo huduo, de an buožac ožene njega hči. Gaje vargu tu uodo za vso škatlo. Tala škatla gre naprej an je paršla dol do 'nega maina. Atu je biu hlapac od mlinarja, uzame tolo ska-tulco - Paš ka’ je not?- pogleda -Oh tle je an puobič mikan, ki nardim ž njim? Ga je nesu gaspodarju an gaspodinij, ki nieso imiel o- truok. - Oh sam Buog nam ga je dau - je jala tala ženica. Ga je uzela, ga je redila do 17 liet. Tel kraj se nie dau me-ru, mu je paršo tu uha, de puobič je šele žiu. Je šu tu tel malin pa ne obliečen ku kraji. - Oh kajšan liep puobič, je vaš? - Ja, pru naš, pa smo ga ušafal tu ni škatli, ta par uod. - Dost liet ima? - Sedanajst. - Kuo je liep! Ist bi ga teu rad imiet ta par mene. Imam 'no veliko kumetijo. - Ne ne, an ne - je jala. - Ben nu, naj mi nardi samuo 'no dobruoto če na bota jezni. Naj ponese 'no pismo gor h moji žen - nie jau gor h krajic, de ga na bojo poznal. - Tiste more narest - je jala žena. Je zapisu pismu: “Kar pride tel puob gor h tebè, ga muorta ubit.” Puob je imeu pismo zapar-to, nie pogledu not. Je pozdravu mamo an tat, anta je šu naprej. Hode cieu dan, pride nuoč, se zgubi gor v host. Potlè je vidu nieko lučičo, ki se je svetila: - Ben ku je lučica bo an kajšan. - Pride gor an je ušafu 'no ženico. - Oh sin, kan si ti parsu, ki bo s tabo. Kar pridejo moji o- troc te ubijejo. - Ist na vprašam, ku de se odpočijem za naco, zak na viem kam iti zak san se zgu-bu. - Ja ben, kar pridejo bomo videli ki rata. Pridejo damu tel puobje, so bli trije: - Al je an bandit, al je dan ki krade? - Ne - je jau - so mi dal tolo pismu, san se zgubu, morem bit tle do jutre zguoda dokjer na bo dan? So mu dal za jest, za pit,an so ga diel spat. Kar je on za-spau trije bratje so se poguoril an pogledal ka’ je zapisano tu pisme. Ka’ so nardil? So mu vzel tisto pismo an so mu nardil drugo: “Kar pride tel puob ga muoreš supto oženit h hčerjo.” Drugi dan puob je šu, dau letero, krajica prebere an drug dan, je bla ojcet. Po petnajst dni pride gor kraj, ga zagleda. Pokliče v stran ženo: - Ka’ si nardila? - San prebrala letero an nardila, kar srni kuazu, de ga muorem supto oženit h hčerjo. - Ist san zapisu, de kar pride tle ga muorta ubit. Poklicu je puoba an jau. - Ceš bit tle, si oženu mojo hči, pa priet mi muoreš pame-st tri zlate lase od zlutxlja. Fortunello je pozdravu ženo, krajico an vse te druge an se pobrau. Usafa adnega, ki je imeu 'no barkico an uozu taz tele grive ča na to drugo judjc, ki so imiel za iti ču vas. - Ist te pejen, poviejmi pa kuo imam narest, de na bom vič ist uozu, de pride kajšan drug. - Kar pridem nazaj ti po-vieni.- Pride tu no vas, kjer je bila na japka. Je nimar dajala japke zlate priet, seda pa nič. Je vprašu za jest. So mu dal an so ga vprašal, kuo je, de tista japka na daje vic japke z-late. - Počakta, kar pridem na- ČASOPISNI NASLOV Skupine črk uredi tako, da boš v spodnjih okencih bral naslov za šolarje vesele novice (Iz Galeba) ' OČKA, KOUKOJf UM, PROSIM čez pet m mr so mmssrf 0CK4, MENE ne TRN! N a KOUKOBO, MENE ZANIMA, ~KQUKO JE/ AA zaj vam poviem. Pride ču drugo vas, kjer je bluo 'no korito. - Ta par tistim korite smo točil vino an vodo an sa na gre nič vič. - Ben, kar pridem nazaj vam poviem. - Pride tu 'no hišo, je ušafu 'no ženico, pa-račuvala je vičerjo. - Oh kan si ti paršu, pride muoj sin, zluodi, te snie supto. - Glejte, me je pošju kraji, san oženu hči an sa mu muorem nest tri te zlate lase, če čem bit atu. - Počaki - je jala. Je nardila no magijo, je ratu mruja, ga je skrila tu plete od kikje. - Atu bot brez se ganit an posluši vse. Ta. nomalo cajta pride sin. - Tle so bli kristjani - je jau: - Nu gen'jo, ti imaš nimar kristijane po glave, pogledi, tle nie obednega. Tle san ti paračjala vičerjo. - Po vičerji je biu vajen zaspat gor na miz. - Te pošujan an boš bru-man - je jala mama an mu ve-targala uon an las. - Ahi, ki dielaS? - Eh, mi se je ujeu ta za parkje. Pa čuj tole. Je bluo 'no korito, ki je metalo uodo an vino an sa nie nič. - Eh nie nič. Tu tisto korito imajo kroto, ki čepi ta na spin, kar zamejo proč kroto bo i-mielo korito uodo an vino ku priet. - Mama ga šuja šuja, an vetegne še an las. - Ajejaca, ki dielaš mama? - San bla zaspala an san sanjala de v vas imajo 'no japko, ki na daje vič sadja. - Ah, tiste nie nič. Tista japka ima ta zdol adnega modrasa, kjer so kornine zatuo na more dajat sadja. Se ankrat če me vetegneš lase te varžen uon. Mama šuja, šuja, anta še an las mu potegne uon. - Seda pa mi je zadost, mi na ku lase cukaš uon. - Se adno ti poviem. Dol je adan, ki ima barkico an uoze taz ne grive ču to drugo, ki i-ma narest, de na bo vič uozu? - Ti poviem, pa me pustiš zmieram. Kar pride adan, de ma iti ča po tin kraj, je zadost de mu da palco tu pest de bo vozu, pa on bo fraj. - Na zamierme, seda grem. Kar je paršla čja uon nazaj je nardila magijo, na mest bit mruja je paršu uon Fortunello. Mu je dala tri lase: - Al si ču, ka’mi je odguoriu? - Ja san ču. - Seda let dok se na zbudi. Je zahvalu an šu. Pride du tisto vas, kjer je bluo korito. - Umaknita tiste kamane, j ušafata kroto, denita jo proč an uoda vam puode ku priet. An vino. - Takuo je bluo. So mu dal an žaki sudu an ntuša de popeje damu. Je zahvalu. Pride ču to drugo vas, kjer so ble japke. Je poviedu, de tu kominah je modras. So ubil modrasa an japka je hitro nardila perja an japkice, zlate. So mu dal an žaki sudu an še adnega muša-ca. Je zahvalu an Su. Pride čja do telega, ki je vozu z barčico. Kar ga je peju čaries mu je jau: -Te parvi ki pride, mu daš palco tu pest, bo on vozu pa ti boš 1'raj. - Pride damu. Dva mušaca, dva žakja sudu an tri zlate lase, ki je imeu tu pest jih je dau kraju. Tel kraji je biu Zleht an nagudan za sude, je ostu slavo. - Ce je on nardiu tiste an i-st, ki san kraj, morem tarkaj narest. Gre Cah zen. - Jutre gren an ist. Zena nie tiela pa on je šu. Je paršu dol do tistega, ki je barko vozu. Kar so paršli na tin kraj grive je hitro dau palco tu pest kraju. Kraj voze šele barčico, Fortunello je pa gor gu gradu z njega Zeno an lepuo Zivjo. Čenča Šport novi matajur četrtek, 27. januarja 1994 11 Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Vivai 1-0 Primorje - Cervignano 4-0 Juventina - Maranese 2-0 3. CATEGORIA Pulfero - Lumignacco 1-1 Savognese - Audax 0-1 JUNIORES Gemonese - Valnatisone 1 -1 GIOVANISSIMI Audace - Riviera 7-2 AMATORI Buja - Real Pulfero 0-2 Pol. Valnatisone-Cgs Udine 2-1 Salone Luisa - S. Domenico 2-0 PALLAVOLO MASCHILE Faedis - S. Leonardo 1-3 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Terzo 1 -3 PALLAVOLO ALLIEVE S. Leonardo - Percoto 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Fagagna - Valnatisone Fiumicello - Juventina Lucinico - Primorje 3. CATEGORIA Mariano - Pulfero Lumignacco - Savognese JUNIORES Valnatisone - Fagagna AMATORI Reai Pulfero - Vacile Vi.de.s - Poi. Valnatisone Friulservice - Salone Luisa PALLAVOLO MASCHILE Pol. S. Leonardo - Paluzza PALLAVOLO FEMMINILE Us Friuli - Pol. S. Leonardo Classifiche PROMOZIONE 7 Spighe 24; Spilimbergo 23; Fagagna, Aviano 20; Polce-nigo, Pordenone 18; Valnatisone, Maniago, Serenissima 16; Cordenonese, Zoppola 15; Tricesimo 14; Tavagnac-co 11; Juniors, Spai Cordo-vado, Vivai Rauscedo 10. 3. CATEGORIA Mariano 23; Audax Sant'Anna 22; Moimacco 20; Lumignacco 13; Pulfero, Savognese, Azzurra 12; Mladost, Faedis 10; Nimis 8; Paviese 7; Stella Azzurra 6. JUNIORES Palmanova 28; Tricesimo 20; Gemonese 19; Tavagnacco, Fagagna 18; Aquileia 16; Serenissima, Gradese 13; Trivi-gnano 12; Fiumicello 11; Valnatisone, Ruda, Cervignano 10; Cussignacco 9. GIOVANISSIMI Audace 23; Serenissima 21 ; Tarcentina, Azzurra 20; Donatello 19; Chiavris 14; Torrea-nese 13; Bujese 12; Riviera, Nimis 10; Reanese 9; Fortissimi 7; Ragogna 4; Cassacco 3; S. Gottardo 2. AMATORI (Eccellenza) Reai Pulfero 18; Chiopris, Invillino 17; Pantianicco, S. Daniele 14; Bottenicco 13; Rubi-Qnacco, Pieris 12; Buja, Vacile 7; Variano 6; Tricesimo 5. AMATORI (3. Categoria) Povoletto 16; Cavalicco 14; Xavier 13; Cgs Udine 12; Salone Luisa, Friulservice 11; Poi. Valnatisone, R.S. Domenico 8; Vi.de.s 4; S. Domenico 3. PALLAVOLO MASCHILE Pol. S. Leonardo, Us Friuli 10; Lignano, Volley Corno 8; Bus Udine, Remanzacco, Paluzza, Natisonia, Majane-se 6; S. Daniele 4; Faedis 2; ^b Udine, Percoto 0. La coda ora é più lontana Valnatisone: vittoria contro il Vivai Con la vittoria casalinga ottenuta contro il Vivai Rauscedo, la Valnatisone si é momentaneamente allontanata dalle posizioni di coda della classifica nel campionato di Promozione. A sbloccare il risultato, al 70’, ci ha pensato Moreno Sicco, che ha approfittato di un errore della difesa ospite nell’attuazione della tattica del fuorigioco. Il centrocampista, presentatosi solo davanti al portiere, lo ha saltato. Eludendo quindi il disperato recupero di due difensori, ha messo il pallone in rete. Due espulsioni hanno tolto le speranze di rimonta dei pordenonesi, che si sono resi pericolosi solo con una conclusione finita sopra la traversa. La Savognese, nonostante un’ottima prestazione, ha lasciato l’intera posta all’Audax Sant’Anna, seconda della classe. Primo tempo equilibrato, con gli ospiti che si sono portati in vantaggio approfittando di una distrazione a centrocampo. Pronta replica dei gialloblù, con Trinco che si é visto parare una bella conclusione. Al 20’ della ripresa ancora l’attaccante savognese, molto sfortunato, coglieva in pieno la traversa. Un minuto più tardi Michele Dorbolò, trovatosi a tu per tu con il portiere ospite, veniva contrastato da un difensore che lo disturbava al momento della conclusione. Con Marco Clavora nell’insolito ruolo di portiere, il Pulfero é stato costretto al pareggio dal Lumignacco. Gli udinesi sono passati in vantaggio nella prima frazione di gioco. Al 30’ della ripresa un calcio di rigore trasformato da Marco Clodig riportava la gara in parità. A sette minuti dalla fine é sfumata la vittoria a Gemona degli Juniores della Valnatisone. Passati in vantaggio con un gol di Matteo Tomasetig, e dopo aver sfiorato in due occasioni il raddoppio, i sanpie-trini hanno subito la rete dei gemonesi con un tiro imparabile da fuori area. La prova fornita é stata più che positiva, se si tiene conto della mancanza di riserve che non ha consentito alcuna sostituzione. I Giovanissimi dell’Audace, con il recupero di domenica, si sono confermati al vertice della classifica, conquistando il platonico titolo di campioni d’inverno. Sono bastati sei minuti ai ragazzi allenati da Bruno Jussa per passare in vantaggio con Valentino Rubin, che si é ripetuto due minuti più tardi. Al 14’ era il turno di Marco Domeniš. Gli ospiti accorciavano le distanze dopo un minuto. Prima della fine del tempo, ancora Rubin e Ivan Duriavig allungavano le distanze. Nella ripresa due reti di Rubin ed il secondo gol del Riviera concludevano la contesa. Con le reti messe a segno lunedì sera a Buja dai fratelli Antonio e Stefano Dugaro, il Per Giuseppe Puller non ci sono avversari nelle corse campestri dei Csi e della Fidai Organizzata dalla Polisportiva Monte Matajur di Savogna, si svolgerà domenica 30 gennaio a Clenia la 3. prova di corsa campestre del Csi valida per il Gran Prix Gubane Vogrig. Sono attesi alla conferma gli atleti delle Valli, che fino ad oggi si sono resi protagonisti di ottime prestazioni, occupando i primi due posti nella classifci-ca per società con la Monte Matajur ed il Gsa Pulfero. Il Dlf come un treno Il Dlf Udine si é aggiudicato per il secondo anno consecutivo il Memorial Dennis Jussa, denominato anche Spietarski cross, svoltosi domenica a S. Pietro. La manifestazione, organizzata dal Cs Karkos e valida quale seconda prova del Challenge Cross Fidai, ha visto al via oltre trecento atleti. Sono stati assegnati i titoli provinciali Ragazzi, Cadetti e Allievi. Nella categoria Ragazzi si é imposto Mattia Si-nicco, tarcentino, mentre nei Cadetti la vittoria é andata a Daniele Candusso, di S. Daniele. Quinto posto per Dario Gorenszach (S. Daniele), ottavo per Matteo Specogna e quattordicesimo per Thomas Predan del Cs Karkos. Tra gli Allievi affermazione di Claudio Cisilino (Libertas Udine) che ha preceduto di qualche secondo Davide Rossi (Karkos). Settima piazza per Andrea Gorenszach (N. A. del Friuli). Nella categoria Veterani ennesimo successo di Giuseppe Puller del Gsa Pulfero. Reai Pulfero conferma il primo posto in classifica, con u-na gara ancora da recuperare. Ritoma alla vittoria il Salone Luisa nel campionato Amatori. L’undici di Dren- chia ha regolato gli udinesi del S. Domenico con una rete per tempo, autori Stefano Predan e Beniamino Jussa. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, dopo aver sprecato diverse occasioni in avvio, é stata punita dal gol del Cgs Udine. Nella ripresa le reti di Dominici e Catania hanno permesso ai cividalesi di ottenere due preziosi punti. A Siena i valligiani Ottime prestazioni nel finale d’anno per i rallysti delle Valli, impegnati in provincia di Siena nel 17. Rally della Fe-tunta. Nella classe 2500, gruppo N, al terzo posto é giunto l’equipaggio Piano-Duri (ottavi assoluti). Solo un gradino più in basso per il duo Mingone-Fon, decimi assoluti, mentre il tredicesimo posto di classe é stato conquistato da Zamparutti-Candoni. Buona anche la prova, nella classe 2000, gruppo N, di Corredig-Borghese, giunti quinti di classe e diciassettesimi assoluti. Nella foto l'equipaggio Mingone-Fon su Renault 5 Turbo. Slovenski smučarji najboljši na svetu Slovenski alpski smučarji so v letošnji sezoni, ki se bo sklenila z olimpijskimi igrami v Lillehammerju, dosegli serijo izrednih uspehov. Po zmagi Jureta Koširja v slalomski preizkušnji v Madonni di Campiglio in Katji Koren, ki je zmagala na prvem SG v Flachauu, sta za presenečenje poskrbeli 17-letna Alenka Dovžan, ki je zmagala na superveleslalomu v Contini D’Ampezzo, ter Urška Hrovat, ki je pred domačim občinstvom na Pohorju dosegla prvo mesto v slalomski preizkušnji (v drugem, nedeljskem slalomu pa je bila tretja). Za dodatno presenečenje pa je iz švicarske Crans Montane prejšnji teden poskrbel Mitja Kunc, ki je v veleslalomski preizkušnji dosegel drugo mesto z 10 stotinkami sekunde zaostanka za zmagovitim I lior-senom. Vsi ti uspehi jasno pričajo, da Slovenija razpolaga z novo generacijo nadarjenih in zmagovitih smučark in smučarjev. Pesimisti, ki so napovedovali, da po Bojanu Križaju, Urška Hrovat Roku Petroviču, Juretu Franku in Mateji Svet ni možnost za novo generacijo asov, so se ušteli. Mala slovenska država razpolaga s celo vrsto mladih, ki se enakovredno kosajo s tekmovalkami in tekmovalci smučarskih velesil, kot so Švica, Avstrija, Italija, Francija in v zadnjem času tudi severne države. Slovenski smučarji pa ne odigravajo pomembno vlogo le v okviru svetovnega pokala, olimpijade ali svetovnih prvenstev. Hvala njihovim zmagam, se je Slovenija, kot nova in neodvisna država, uveljavila v svetovni javnosti. Smučarji so postali prvi “veleposlaniki” slovenske države, ko smo na televizijskih ekranih lahko brali njihova imena in njihovo državno pripadnost. Danes, ko zasedajo najvišja mesta, se njihov športni imidž skokovito dviga, dviga pa se tudi ugled slovenske države. Sicer prepričani smo, da Jure Košir, Katja Koren, Alenka Dovžan, Urška Hrovat in drugi so le na začetku njihove zmagovite poti. (R P.) Cividale nad Jadranom Kosarkaiji Jadrana so v soboto v Čedadu položili orožje pred gostitelji in predvsem zaradi slabo odigranega prvega polčasa poraženi zapustili igrišče (75:70). Za slovensko peterko se je tekma začela zelo slabo, saj je v prvi polovici igre zbrala skupaj le 29 točk. Kljub velikemu zaostanku pa se je igra v nadaljevanju razživela in poldrago minuto pred koncem je Jadran nadoknadil razliko in izenačil pri rezultatu 62:62. V odločilnih trenutkih je stopil na prizorišče Cividaleja izkušeni Valentinsig, ki je pokopal vse upe slovenske združene vrste. (R.P.) Italia-Sbvenia verso l’Eu Saranno Slovenia, Croazia, Lituania, E-stonia ed Ucraina le avversarie dell’Italia nelle qualificazioni per i campionati Europei di calcio, in programma in Inghilterra nel 1996. Il gruppo 4 ha quindi riunito, assieme alla squadra di Sacchi, tutte formazioni dell’Est europeo. Tra queste la più accreditata a passare il turno, assieme all’Italia, é la Croazia. La principale novità che riguarda le qualificazioni é l’assegnazione di tre punti per vittoria. Četrtek, 27. januarja 1994 SPETER Čedad - Sarženta Dobro jutro Paolo an Natalia! Alora je pru ries, de “či-konja” nosi otroke! Al’ se zmisleta, miesce nazaj ’na velika čikonja je bla parSla tle h nam an vic dni je bla na striehi od družine Alda an Norine Cicco-ne v Spietre: subit potlè adan njih puob, Daniele an njega žena Vilma sta imiela adnega puobcja, kateremu so dal ime Piero. Seda sta parsla na varsto, dan za drugim še njih Čeča Marina an njih puob Nino. V nediejo 23. ženarja, tam v San Daniele se je ro-diu an močan an frišan puo-biC, dal so mu ime Paolo. Srečna mama, takuo ki smo tle na varh napisal je Marina, srečan tata pa Renato Danelone iz Čedada. Doma, v Cedade, ga čaka bratrac Giacomo, ki ima že pet liet. Za tole rojstvo je bluo v nediejo veliko veseje v Cicco-novi družin. V pandiejak 24. so se bli kumi nomalo pomeril za telo veselo stvar, kar iz čedajskega Spitala je paršla druga vesela novica, rodila se je trecja navuoda za Alda an Norino, Natalia. Srečan tata je Nino, mama pa Marina Crucil iz Čedada. Žive v Sarženti an imajo še adno čičico, Agostina, ki hodi že v vartac, v dvojezični vartac v Spietar. Vsa vesela nam je tele lepe novice sporočila nona Norina iz Spietra, an smehe je doložla: “Ja, tisto čiko-njo, ki je bla tle na naši striehi san jo vidla iti pruot Ažli... eh, tle par nas je že opravla nje dielo! Ben nu, dokjer bojo tle tode plule čikonje an zaries nam nosile otročiče, 'mamo dobre trošte za naše doline. Paolu an Nataliji, ki sta kumi zagledala luč sveta, pru takuo vsiem te drugim otročičam Cicconove družine želmo, de bi bla njih pot življenja duga, vesela an srečna. PODBONESEC Marsin - Brišča Je par Su Alex Kuo so vesele none, kar se jim rode navuodi! Nona Alma se je oglasila iz Dolenjega Marsina an nam po-viedala, de v čedajskem Spitale se ji je v četartak 20. ženarja rodiu še an navuod, an liep an močan puobič za katerega so vebral ime A-lex. Srečna mama telega puo-ba je Vania Iuretig - Stefe-nadova iz Dolenjega Marsina, tata pa Massimo Renso, ki je taz Vičence, pa je ratu naš, posebno potlè ki je oženu Vanio. Družina živi v Briščah. Rojstvo Alexa je parne-slo puno veseja vsiem, posebno nonam Almi an Cehu, bižnoni Rosalii v Marsine, “stricem” an “tetam” doma an po sviete, pa tudi tam v Vicenzi, rojstno mie-sto Massima, kjer žive drugi noni, bisnona an še an stric majhanega puobčja. Njemu želmo, kar se želi vsiem otrokam telega sveta: zdravje, veseje an srečo. GRMEK Zveri nac Zbuogam Giuseppe parjateu vsieh nas Za nimar nas je zapustu Giuseppe Bucovaz - Plauhu iz Zverinca. Biu je mlad “puob”, sa’ je imeu samuo 52 liet. Parjatelji so ga klical Ki-nin, pa tudi “Jacks boy”, sa’ mu je bluo všeč guorit po “angleško” an “Jacks boy” je biu njega navadni pozdrav. Je bluo lepuo ga srečat, zak ti se je nimar stuoru posmejat, posebno kar je guo-riu “po angleško”. Naj so bli otroc, mladi al star judje, Kinin je nimar rad škercu, jih je debele pravu, ben, kajšankrat se je zgodilo, de se je an kregu, pa tudi tekrat je parielo an škerc. Nimar ta par njim je biu njega pisič, ki kupe z njim se je tudi vozu na motorine. Kinin je zmanjku gor od duoma, kjer je živeu kupe s sestro Graziello v petak 21. zjutra. Pari, de zadnji krat so ga videl pru tekrat. Kar sestra je zamerkala, de se nie varnu damu je vprašala pomuoč vasnjanam an parjateljam an takuo vsi so ga začel gledat okuole. Trostal so še ga ušafat še živega, pa na žalost nie šlo takuo. Ušafal so ga v nediejo 23. v niekin tombine, parvi ki ga je zagledu je mladi Leonardo Crainich iz Lies: tudi on an njega tata Beppino Kejacu so ga gledal pov-serode. Kinin je biu martu. Poklical so karabinierje, mi-ediha. Pari, de je umaru za-vojo mraza. Vse kaže, de buogi puob je padu pod veliko škarpato, ki se odperja pod plačam nad vasjo. Lohni se je udaru an takuo se nie mu sam rešit. V veliki žalost je pustu sestre Graziello an Mariso, ki živi v Rime, brate Renata v Olandi an Giovanna v Zviceri, vso drugo žlahto, pa tudi puno parjatelju. “Je biu an poseban človek, te-žkuo, ga bo pozabit an taj-šnega ga ne bo vič” nam je jau vič ku kajšan. Zbuogam Kinin an v mi-eru počivi. NEDIŠKE DOLINE Kako uodo pijemo? Kje so tisti cajti, kar smo odperjal pipe an iz nje smo točil tako dobro vodo, de se nam je parielo bit par studencu? Po malomanj vsieh vaseh, an v tistih buj v gorah, so nam parpejal vodo taz Karnije, za narest tuo so muorli spejat Buoh vie ki kilometru loruov. Kaka je pa tista voda? Mah, kajšan krat je biela, kajšan krat pari o-biejana... strokovnjaki pa nam pravejo, da je dobra, da ni strupena, ku tista, ki jo i-mamo tle par nas. Strupena naša voda? Pari, de ja, sa’ kjer imajo srečo imiet še domačo vodo, tisto, ki parhaja iz naših studencu, jim tele zadnje cajte takuo smardi po klore, de jo na še nucajo vič. “Se kafe al pa the na moremo z njo kuhat” so nam jale Romilda an Carla iz Topo-luovega. “Se za zobe prat jo nečejo naš otroc” je doložla druga Zena. “Čudno je, potlè, ki so nam jo spejal po hišah, za skuhat mineštron muore-mo iti po njo čah studencu!” Podobne reči se gajajo v Ruoncu, pa tudi v Camem-varhu. “Nam kladejo notar k-loro, zak’ pravejo, de je inkuinana. Ma od koga? Gor za Studencam nie ’ne hiš, ne fabrik.” Nam je jau mož iz tele vasi. Naj bo takuo ki če, naša dobra an sladka voda ratava samuo liep spomin. Dobrò pa se gode tistim, ki predajajo mineralno vodo. N o ro o n i ITALIJA....... 39.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 49.000 lir Miedihi v Benečiji DREKA SRIEDNJE doh. Lorenza Giuricin doh. Lucio Quargnolo Kras: v sredo ob 12.00 Sriednje: Debenje: v torak ob 10.30 v sredo ob 15.00 v petak ob 9.00 Trinko: v sredo ob 13.00 doh. Lorenza Giuricin GARMAK Sriednje: doh. Lucio Quargnolo v torak ob 11.30 Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v četartak ob 10.15 v sredo ob 10.00 v četartak ob 10.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo doh. Lorenza Giuricin Hlocje: Gorenja Miersa: v pandiejak ob 11.30 v pandiejak od 8.00 do 10.30 v sriedo ob 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v petak ob 14.30 v sriedo od 8.00 do 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 PODBUNIESAC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11 .(K) anod 16.30 do 19.00, v torak an sredo od 16.00 do 19.00, v petak od 8.30 do 11.00 anod 16.30do 19.00 ' Crnivarh: v četartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. ZENARJA DO 6. FEBRUARJA Prapotno tel. 713022 - Tavoijana tel. 712181 OD 29. ZENARJA DO 4.FEBRUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra. za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo. Ce riccia ima napisano »urgente«. Studio immobiliare BRAI DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Cividate - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOI.E NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst / Trieste Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SLT Posamezni izvod 40.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Se je gajalo 40 SVET LENART Zaprejo cementarno? Zviedeli smo, de Società Italcementi, ki ima fabriko od cementa v Cemurju, ima namien jo zapriet, ker opo-ka začenja primanjkovat. Ce bo paršlo do tega pomeni, de bo ostalo brez diela nekih 50 dielucu iz naših vasi. Je potriebno, de naš kamun se interesa. De jo čejo zapriet zavoj pomanjkanja opoke tle blizu ne more daržat, an skriva še nekaj drugega. V Čedadu so cementarne an opoka pride vsa iz nase doline. Takuo kot so poskarbiel mo-dernizat tisto cementarno, bi nardil lahko an z našo. Opoko bi lahko pamesli iz Nediške doline al pa taz spod Stare gore. Mislemo, de čejo našo cementarno zapriet za rešit veliko krizo, ki je v Cedade. (Donas vozejo le napri našo opoko dol v miesto) SPETER H miedihu brez plačat 5. an 7. aprila so v Spie-tru zdravniki pregledal brez bit plačani vič ljudi. Tuo je zlo pametno. Dost ljudi niema sudu an čeglih se ne čujejo dobro, ne grejo zavojo tega h zdrauniku an potlè se boliezan poslabša an se jo ne more vič ozdravet. Nič čudnega ni, če v naših krajih je tarkaj bunih ljudi na pljučah. Dobro bi bluo, de bi šla tista zdravniška komišjon tudi po vaseh gor po gorah, kjer je dost bunih ljudi, posebno starih an otruok, ki ne morejo prit v Spietar. (Ka’ nie an donas takuo, z vsiem tistim ticket, ki muormo plačevat?) Glerja iz Laškega Par nas, kot je znano, je dost moži brez diela. Teli ljudje imajo puno mizerje v hiš an kumi čakajo, de bi se odparlo kajšno dielo za zaslužit kajšan frank. Imiel so upanje, de bojo ušafal dielo v kamnolomih za napravt glerjo sedà, ki jo trosejo po ciestah. A na žalost tud tisto upanje je šlo po vodi. Kamun je glerjo naročiu v Furlaniji od koder jo tud vozijo. (Seda nam vozejo tle še vodo iz Laškega!) (Matajur, 16. aprila 54) ' DREKA Dielat muormo rahuote Naš kamun se darZi še tajšnih leču, ki so jih nucal v starih časih. Za postrojit cieste muora vsaka družina poskarbiet, de diela 4 dni. Ce v hiš niemajo obednega dieluca, muorajo pa plačat uriednost diela adnega dieluca za štier dni. ... Tuo ni pru. Mislemo, de plačuva-mo zadost visoke taše, de bi kamun lahko plaču dieluce za cieste postrojit. Tist leč, ki pravi, de kamun lahko kliče ljudi na rabuote je biu naret že lieta 1884 an seda ni več v veljavi, ker nova italijanska kostitucjon lepuo pravi, de vsako dielo muora bit plačano po sindikalnih tarifah. Ce pa kamun niema sudu za dieluce plačat, naj zaprosi državo pomuoč, takuo kot dielajo drugi kamu-ni. Drugje modernizavajo niiesta an asfaltavajo cieste, par nas pa za imiet postroje-no ciesto muormo rabuote dielat. Al niesmo vsi glih? (Matajur, 1. maja 1954) bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto. 17 Telef. (0432) 730314 730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 25. 01.1994 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,60 13,00 . • -... -. — Ameriški dolar USD 1680,00 1730,00 1708,60 Nemška marka DEM 964,00 984,00 975,51 Francoski frank FRF 283,00 290,00 287,47 Holandski fiorini NLG 855,00 880,00 870,58 Belgijski frank BEF 46,10 47,50 46,86 Funt Sterling QBP 2510,00 2595,00 2552,99 Kanadski dolar CAD 1279,00 1315,00 1303,08 Japonski jen JPV 15,05 15,50 15,25 Švicarski frank CHF 1142,00 1175,00 1164,29 Avstrijski Šiling ATS 136,50 140,30 138,79 Španska peseta ESP 11,70 12,10 11,93 Avstralski dolar AUD 1190,00 1225,00 1203,20 Jugoslovanski dinar YUD — HrvaSkl dinar HRD 0,15 0,22 —- Europ. Curr. Unity ECU — a — 1894,67 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 7,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 7,25% - taglio minimo 5 milioni