/ plačana v gotovini Leto LXIII., št. 124 V Ljubljani, ponedeljek 2. junija 1930 Cena Din t»— LOVEN Izhaja vsak dan popoldne. izv2emši nedelie m praznike. — Inserati do 30 pettt a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji mserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru Inserami davek posebej. - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12. za inozemstvo D;n 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Knaflova ul. 5 Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE, Koceoova ulica Z. — Tel. 190. NOVOMESTO. Ljubljanska cesta, tel. št. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri pošt. ček zavodn v Ljubljani it. 10.3S1 PONESREČEN ATENTAT NA TARDIEUA Pri M«»!nt.**3« i« skočil s tira vlak, s katerim bi se imel peljati Tardieu 7 oseb ubitih, S težko ranjenih Pariz, 2. juniia. Včeraj se je pripetila velika železniška nesreča na provri Pariz — Mars-illf*. Brzovlak. ki vozi na tej oroei. se je 100 metrov pred postajo Montreau iztiril. Prva dva vapona «ta popolnoma razbita. Izpod ruševin ?o potegnili sedem mrtvih in pet težko ranjenih. Ene,za potnika, ki se j-f mudil v času ne^rec-p na stranišču, ie docela žmirkalo, tako da njegovega trupla >e niso mogli spraviti izp->d razvalin. Oba razbita vacona sta <>e tako zarila drue v drugega, da po morali nosa-rneme dele razža^ati in odstraniti -tr^ho Stan> ranjencev je zelo resno. Po eni verziji i<» nesreča posledica vse-dftuia teresna. po objavi železniške uprave pa je nastala katastrofa vsled tecra, ker je bil na istem tiru majhen vagon^k, kakr. šne«ra uporabljajo železniški delavci za prevažanje orodja in materiala. Minister za delo Pernot y> popoldne sani prispel ia lice mesta. Po natančnem ogledu terana in po proučevanju podatkov, ki mu jih je predložila železu;ška uprava, je minister izjavil, da mu je nepojmljivo, kako so mopli delavci pustiti vagonček na tiru, čeprav so vedeli, da pride v tem času brzo-vlak. Izrazil je sum, da ^re za neke vrste sabotažo in namerno povzročitev katastrofe. Pozneje je minister Pernot posetil v bolnici ranjenoe ter njim izrazil kakor tudi sorodnikom smrtnih žrtev nesreče v im^nu vlade sožali**. Pariz, 2. junija. Kakor poročajo, je bil izvršen pri /Montreau.iu na ekspresni vlak, s katerim bi se imel peljati ministrski predsednik Tardieu, atentat. Le skičaju se ie zahvaliti, da ni postal ministrski predsednik žrtev tega zločina. Neznanci so položili na tir, po katerem ie vozil ekspres na rivijero, neko oviro. Vtek. ki le vozil s 50 miljami hitrost: na uro, ie zaradi tega skočil s tira. Pri tem se je Prevrnil stroj in so se razbili trtie železniški vozovi. Oblasti so uvedle obširno preiskavo. Osumljeni so neki inozemski agitatorji, da so udeleženi pri tem atentatu. Dejstvo, da so iztirili napačen vlak, ie pripisovati zgolj slučaju, k©r se ie Tardieu že s prejšnjim vlakom odpeljal v Dijon, o čemur atentatorji niso vedeli. Montreau, 2. junija. Preiskava o včerajšnji nesreči brzovlaka je ugotovila, da je nasta'a nesreča zaradi tega, ker je bil postavljen počez čez tir ma-l železniški voziček, kakršnega uporabljajo delavci za prevoz orodja in mate- Preosnova angleške vlade Na sestanku Macdonalda z vodilu meljita preosnov London, 2. junija. Kakor poročajo, ie- ministrski predsednik Macdonald "koriferirail včeraj s Snovvdenom. lordom Arnoldom in drugimi. Sestanek je trajal izredno dolgo. Na seji je bil dosežen sporazum n temeljiti rekonstrukciji sedanjega kabineta. Kakor menip tukajšnii politični krogi, bo priznano levemu krilu delavske stranke v ministrstvu večje zastopstvo. Glede na resni položaj vprašania brezposelnosti se ie delavska vlada odločila na pritisk radikalnejših krogov za radikalne imi državniki je bila sklenjena te-a delavske vlade ukrepe proti brezp:>selonsti. Kakor domnevajo, bo rekonstrukcija kabineta izvršena v najkrajšem času. An^eški politični krogi so mnenja, da bi bila vladna kriza v trenutku, ko stoji Anzli-ia pred važnimi mednarodnimi problemi, neprijetna in da bi škodila prestižu vlade. Zato so tudi opoziciiske stranke do gotove mere pripravljene sodelovati z delavsko vlado pri reševanju problemov, ki so važni za britanski imperij. Pred demisijo japonske vlade Spor zaradi pomorske razorožitve ne pogodbe — Japonski admiralni štab proti londonski pogodbi London. 2. junija. Po poročilu lista »ETchange Telegraph« iz Toki j a so se vsi Člani admiralnega štaba izjavili solidarne z admiralom Katom v obsodbi lond-onske razorožitvene pogodbe. Odstop mornariškega ministra, ki je izdal navodila za japonsko delegacijo v Londonu, ie neizbežen. Glede na resnost nobranepolitičnega položaja, ki je nastal zaradi razorožitvenega konflikta, se v kratkem pričakuje demisija ce- Panika italijanskih emigrantov Pariz. 2. junija. Kakor javlja »IntTansi-sreant*. so zadnji borbeni zovovi Mus^olini-ja imeli svoj vpliv tudi na italijanske emigrante v Franciji. Med temri je. kakor se zdi. izbruhnila pravcata panika, ker je v^ak od njih pričakoval poziv k mobilizaciji. V MarseiUesu, kjer žrivi približno loo.nnn ftalijanov, se ie število predlogov za naturalizacijo v zadnjih dneh zelo povečalo. Nič manj kot 10.000 oseb ie po Mu^oljmjevih govorih vloži10 prošnje za nahraliradjo Izgredi v Indiji Boroaby. 2. junija. Včeraj \r> okroe 15.000 dobrovaljcev napadlo angleška solna skladišča v Dalabaru. Napadalci prebili poli-rii>ki kordon in hi bili skladišfp docela uničil«, da ni prišlo na pomoč vojaštvo, ki je uporabilo omži*». Pri spopadu ie bilo 20 trudi ranjenih. 50 pa 00 jih aretirali. Dvoje >kl=jdi£e po napadalci uničili Tn razdejali. Pari*. 2. junija. AA. xHavas< rx»roČa i iz P*£avaria v Indiji, da je bilo pri včerajšnjih izgredih ustreljenih s«*dem oeeb in deve* ranjenih. Madžarsko odlikovanje Loucheurja Budimpešta. 2. jmija. Horthy j> odlutaval francoskega m:n:.stra za delo Louisa Loucheurja z madžarskim križem I. stopnje.' Iokupne vlade, ki je bila doslej solidarna z mornariškim ministrom. V angleških konzervativnih krogih so z velikim zadovoljstvom sprejeli vesti iz Tokija, ki se smatrajo za dokaz, kako je potrebno, da se dogodki na londonski pomorski konferenci razčistijo s parlamentarno anketo, še preden bo spodnja zbornica zavzela svoje končno vel ja\ no stališče glede na ratifikacijo londonskega dogovora. Banditstvo v Chicagu New York. 2. junija. Iz Chicajza poročajo, da se tam zopet pojavljajo drzni banditi, ki pri belem dnevu napadajo svoje žrtve in nasprotnike. Včeraj opoldne &e je pripeljalo pet banditov z avtomobilom pr3d hotel >Mannjnga Še le v zadnjem trenutku se je odločil za drug vlak, s katerim se je peljal na včerajšnje zborovanje v Dijon. »Matin« piše, da je preiskava dognala, da gre za atentat na Tardieua. Atentatorji so skušali porušiti tudi železniški most nedaleč od kraia nesreče na ta način, da so spustili proti mostu s težkim kamenjem nadoženi splav mis>ec. da se bo zadel v steber mostu in ga poškodoval tako, da bi bila nesreča brzovlaka neizogibna. Splav pa je šel mimo stebra in se je ma-lo nižje zaletel v neko oe-čino in razbil. »Figaroc piše, da kažejo vsi znaki, da gre za čin komunistov. Nov zakon o kolonizaciji Beogrrad. 2. junija. Minister za kmetijstvo dr. Stanko Šibenik ie izjavil novinarjem, da se v ministrstvu forsira delo za sestavo novega zakona o naseljevanju jui-nih krajev. Izpremenjen bo ves sistem na-selievanja. Za olaišanie .življenja naseljencev bo zakon določal da dobi vsak kolonist za zgraditev "liše in.ooo Din podpore ter ves potrebni stavbni les. O tej zadevi ie minister danes konferiral tudi s predsednikom azrarne zajednice v Južni Srbiji. Vašo Šaletićem. Velike aviaticne svečanosti v Kragujevcu Beograd, 2. iuniia. V petek >e prispel v Kraljevo s posebnim letalom znani svetovni g-raditeli letal Louis, Brezuet. lastnik nai-večjih francoskih tovarn za letala. Prišel je, da se je udeležil včerajšnje svečanosti povodom izdelave prvega vojnega letala v nasi domači tovarni v Kralievu. Letalo tipa »Breguet XIX«, ki je bilo izdelano v Kraljevu je prvo letalo ki ie izdelano doma. Vsi sestavni deli so domač produkt, počeni; od motorja jn propelerja do kril in vse armature. Svečanost se je vršila na vojaškem letališču. Napredek bolgarskega narodnega gospodarstva Sofija, 2. junija. A A. Ministrski svet je sprejel sklep, ki bo imel velik vpliv na trgovske razmere na Bolgarskem. Ministrstvo namerava ustanoviti dva nova kreditna zavoda za povečanje izvoza iz države. Na prihodnjih sejah se bo ta načelni sklep še natančneje izdelal. V zvezi s tem je treba omeniti, da je novi minister za trgovino Mišajlov, ki je na glasu velikega strokovnjaka na gospodar-sekm polju, izdelal velik načrt za izboljša* nje gospodarstva države. Da seznani in-teresirane kroge s tem načrtom, je Mišajlov 27. t. m. začel celo vrsto konferenc z zastopniki vseh zbornic, druge konference pa pridejo na vrsto te dni ter so nanje povabljeni gospodarski interesenti in društva. Angleška imperijalna tiskovna konferenca London, 2. junija. Danes so slovesno otvorili v Londonu četrto imperijalno tiskovno konferenco, ki bo trajala ves mesec junij. Konferenca bo razpravljala o važnih vprašanjih, ki zanimajo časnikarska podjetja tako n. pr. o brzojavnih in brezžičnih pristojbinah, o voznih olajšavah in o obširnejšemu poročevanju vesti iz dominjonov ▼ angleškem časopisju. DRAMSKO GLEDALIŠČE CETBTEI, S. JFWI#A OB tU. FBI Pristopajte k Vodnikovi družbi! Nezgoda „Zeppelina" v New Yorku Pri pristanku je vihar dvihnii z zra veh visoko v zrak — New Vork. 2. jurnja. Pri pristanku zrakoplova >Grof Zeppelin« na letališču v La-kfhurstu se je pripetila težja nesreča- Zrakoplov je pristal v soboto ob 7-3H ameriškega časa. Na letališču je "pričakovala zrakoplov ogromna množica. Vojaštvo, ki je bilo pripravljeno za pomoč pri pristanku, je Ie s težavo zadrževalo ljudi, da niso ^drli na letališče, ko se je začel zrakoplov spuščati. Manevriranje zrakoplova je bilo zelo spretno in kmalu je bila glavna gondola pri tleh. Vojaki eo prijeli za spuščene vrvi in hoteli zrakoplov potegniti v hajngar. Venadoma ca je nastal silen vihar. Vojaštvo je nekaj časa še držalo zrakoplov pri tleh, končno pa je omagalo. V hipu je vihar nagrabil zrak>- koplovom vred 15 vojakov na vr-En vojak težko ranjen plov in ga postavil 6koraj navpik Petnajst mornarjev, ki se je še vedno oprijemalo vrvi in skušalo pritegniti zrakoplov k zemlji, a vihar z zrakoplovom vred dvijznil kakih 15 rnotrov visoko v zrak. tako da #3 obvjseii na vrveh prosto v zraku. Med gledalci je nastala panika, ki se je še povečala, ko so začeli v zraku v;eeči mornaji drug za drugim popuščati vrvi in padati na tla. Eden je padel tako nesrečno, da ie obležal s polomljenimi udj nezavesten in so pa morali prepeljati v bolnico, kje-r e oosluževala tudi Turčija pri nrvem ljudskem štetiu v Albanni. se do vaseh vendarle mnozo oseb .ii nonisalo. ker se bole. da bi iih Dri tem zalotPe oblasti in izročile sodiščem zaradi kazni nekaznovanih deiani. Po dosedaniem šietiu so ueofovili okoli 8.33.000 Prebivalcev, 'vendar u-Davr da bo število d^sezlo milijon. 29 oseb utonilo San. Mooica (Kalifornija). 2. juniia. Obalni Darnik »Amecoc ki ie bil oo-ln izlet likov, se te v viharni ootoDil 2 km Dred izlivom Tooaneo Calvona. nri čemer ie utonilo 29 oseb. Na krovu ie bilo 50 oseb. večinoma udeležnccv slavnosti ndkr**H soomenika Dodlim iunakom. Katastrofa se ie zeodrla zvečer. Paprik se ie naenil. nakar so se vsi Dotniki nred velikim valom umaknili na drusro stran krova. Drutri val ie zasrrabil par*iik z druce strani ter ara orevrnfl. Nadi nomožni ak-ciii se ie Dosrečilo rešiti 30 oseb. Ostavka romunskega ministra Bukarešta, 2. junija. *Cuventul« poroča, da je minister Constantinescu oodal ostavko. Minister je preteklo soboto odpotoval v Jassv in se ni več vrnil v Bukarešto. Ministrski Dredsednik Maniu ea ie s kuririem pozval, da bi se udeležil seie ministrskega sveta, nakar ie minister Constantinescu podal nismo, v katerem orosi ministrskega predsednika, nai snreime niezovo ostavko. V vladnih krosih unaio. da niezov korak ni končnoveliaven. Obsodba sicilijanskih komunistov Rim, 2. junija. AA. Pred izrednim državnim sodiščem ie bil završen proces proti komtmis»tnm te SioHije. En komunist je bil v konhjmaciii obsojen na 14 let, dva »ta bHa obsojena na 2 leti. 9 obtožencev pa je bilo oproščenih. Orkan porušil celo mesto Las Ve*«*, (Nova Mehflca), 2. junija. Strahovit tornado je včeraj skoraj popolnoma raadejaJ mesto. Nad pol mesta je v razvalinah. Po dosedanjih ugo^rmrvah ie bilo šest ljudi ubrtm, nad 100 pa ranjenih. Skoda ee veJik i je proslavi skimpno prisostvovalo skoraj 3000 ljudii. Po svečani shtžbi božji so iz certeve prenesJi .na grad reHkvije obeh mučemikov. Boipoklne se je vršila vel k a ljudska prirdjtev m je kot slavnostni govornik nastopil g. Miljurrn Maver iz Zagreba. Z večernimi vlaki so se udeleženci proslave razšli. Iz policijske kronike Ljubljana, 2. jumja. Čudna nesreča se je pripetila v soboto popoldne na Celovški cesti. Miha Gašper« lin je v obcestnem jarku kosil travo, mimo njega pa sta se na kolesu pripeljala Vinko Branko in France Lombar. V delo zatopljen Gašperlin ni opazil kolesarjev in je zamah* nil s koso baš v trenutku, ko sta privozila mimo. Kosa je prerezala pnevmatiko, obroč je počil in oba kolesarja sta padla s ko« lesa. Branku se ni nič zgodilo, Lombar pa je padel na koso in se na nogi precej ne* varno urezal. Morali so ga z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Nesrečo je pripisati zgolj naključju. Policiji je prijavil trgovec Leopold Slak, da mu je v noči od 31. maja do 1. ju*> nija izginilo s stojnice pred Češkoslovaškim paviljonom na velesejmu 72 nožev, vrednih 500 Din. Kdo je tatvino izvršil, ni znano. — Posestniku Ivanu 2abjeku iz Zapuž je nekdo na Pogačarjevem trgu odpeljal kolo znamke AVaffenrad«, vredno 1200 Din — V stanovanje mesarskega pomočnika Ig* naca Slaka, stanujočega v Hradeckega va> SI 48, se je splazil včeraj popoldne neznan tat in odnesel srebrno uro z verižico v vrednosti 300 Din, njegovemu tovarišu po. močniku Valentinu Pečarju pa 1.S0 Din vredno uro. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Derviše: Amsterdajn 22.78, Berlin 135025_ (1JA175). Bruselj Budimpešta 9^967, Oarih 1004.4—1097-4 (1093 9). Dunaj 797.46-son.46 (798.96), London J75 21. Neuvork 56.535. Paci2 222.06. Praga 15.72^?97.72 (206.7?). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. — Pariz ?0.2625. — London 25.11125. — Newynrk St^RO. — Bruselj 72.12. — Milan 27.07115 - Madrid 62.90. — Berlin 123.33. — Duna 72 905 — ?ofija 3.745. — Praga 15.325. - Varšava 58. — Budimpešta 90.325. — Bukarešta 3JB. »SLOVENSKI NAROD-, dne 2. junija 1930. Siev 124 Proleterski glasniki o sebi in proletarijata SiodKl si je proleterska umetnost a* je ni, K «*N nemogoče I>ubJ»ana, 2. jun«a. Bfe nafto anketo: Kad delale, vala doeedanja dela. asi obstoii pavrietansfca usnetnost stik>i med vami is proletarijatom? nam ra-šejc prokteTSki glasnik-?: Ogovarjat na stavbena vprašanja, po daoati šsave o gotovih sevaj oh ter pisati celo o samem sebi, je gotovo precej trasi- tooraćoo. V ecc adi drven časopos-nih kolonah je> tndj nemogoče povedan vse, kar bi se morata povedati, posebno pa je težko ute-meljeoo priznati a£ pa odkloniti nekaj takega, kar se danes podmuje pod imenom *nv^etar>ska taratoostt. Ni dvoma, da hi se orarv o tem dale pisati debele knjige fnekaa je pač že najpfcanega), razvijati globoke m odojoo drzne was& ter agrabiti problem tz fazMčnoh vidnVotv, z aledisč od trpbenia proJetarskeca otroka, pa do z£-■HsHh ra^ edov po ve*o^Kt^'u. Na ipro^ryo uredništva hooecm, naipisarti nekaj stavkov, a predvsem povedati, da se ne smatram za niikakega glasnika ter odklanjam vsakršn0 »apostolstvo«. Ko4 otro-ko delavske družine mi je bfila dana tista pot, ki so jo že rrmosi prehodni ter je za večino mladine dedovnega ljudstva neizogibna: doživljati v indukcijskem centra bedo vojnih let, beti pastor, pomagač pri težaških deMh, votzmlc, vajenec, pomočnik ftri. ter naposled tovarniški delavec, kakor j*h }e na ta s oče. Biti mlad piroletarec z vsem grduro m le^prm, z vso borbo za kos se pravi, hrti atom v zafjo^vHenem i iis*varjajočeim (razrede, V mogočnem kolektivu prtrfetarliaita jSh Je mnogo tudi takih, ki se ne za dovode apotj s tem, da Sve na xem*ji gotovo šte-v#o let 4n med tein opravijo svoje fonološke naJoge ter so živi stroji. Poleg vsega je v mansolkom rudi več ali manj močno hotenje (po kulturnem udefctvovanju. Ako ie v meni in mojfh pisateljih (Kožarju ki drugih) not rang a potreba po literarnem dela in smo siediili samim s ©bi ter vziEc težkim Priiikain kaj narisali, smo pač storili nekaj, kar smo prav za prav morali. Menim, da je vsak Sari človeške družbe dolžan razvita tudi najmanjši dur in žrtvovati prtroden davek skupnosti. *» Danažrrja družabna struktura zelo, zelo ovira in veder a t celo onemococa razvoj pravih talentov. Ker se ne čemi delo, je to raaatiLi&vo, razumljive so ipa tudi teiteoče, ki se sfafvtigo vsom onifm, ta* prihajajo w nJEln. Da se kdo ftroz prave izobrazbe, v okolju in pnJilaKaih, ki človeka le morijo in tiač«o (n. pc. delata V rudniku, stanovati v brlogu in sdabo zaslutžriti) vendade povzpne v svet umetnosti, je potrebna vel'ka doza možne voide in tiste fabriSke energiije, kri m vsakomur znana, je zgolj navadno življenje stavi ohito zapreik. zato ima vsaka njMvar^ev v omenjemli okoinoslrti srvojo posebno ceno. r>a pa vzrfne na^resTjed^rm s^ecrrioerrje*rn ne morejo biti zlasti začetniŽIka d Ha izotrii-leovana do odlitknjoče popolnosti, bo tuda raiZtimljfivo. V mojih stvareh je -morebiti kako dobro zrno. a o tem soditi n; mote zadeva. Napisal sem pač nekaj gfledaJiSkih dd, več kralšiti ter daljšo stvar v prozi in nekaj v vezani besedi. Objavljenega nfmam mnogo. (FVve sestavke je priobčtJ Branko Kozinc v »K4 adi vanju-*}. Vem, da je vse to H začeten najpoT. Ako bo zdravje in tista vodja do dela. kot je Hl a dosiei. mi bo morebiti mogoče dati kdaj kaj res dobrega. Sodobna žMje-nje, zlasta fahrišfco riudn mnogo hvaležne snovi. Monotonost tovarne pa tudi ubija duha. Predvsem pogrešam giedaJiSče m še kaj drugega. A to oe že tarnanje, ki se ne spodobi... O tovarnah, prodetarrpjatu, njegovem položaju in na Jožah se danes mnogo govori in piše. Največkrat iz mode, včasih pa tudi iskreno. Delavstvo je posebno po vojni čok) mnogo svojih »reSiteJjevc. Srx)mnirno se samo volitev za časa našega pa nI asm co-tarizma. Lahko je biti »voditelj« in »borec« v Času konjunkture, lahko je igrati razne vtoge, težoe je pa žfiveti proletarsko življenje in prenašati vso njegovo tegobo iz dneva v dan, od rojstva do smrti. V fabričkih centrih se pišejo ipovesti na krvav »st -življenja kar same od sebe. Titso-če tihih tragediu' se prepieta skozi fabriski dVm. A prav zato, ker je proletarijat trdo preizkušen, prav zato, ker v tr.pdHenS« vztraja in ne klone v največđem obupu, je on tudi porok Slovečanske bodočnosti. V svojem jedru je zdrav, je naturen in po-Mwan, da izvrši svojo mšsrjo v svetu. V obrambi osnovnih pravic, čestokrat golega žrvfjenja« ga vodijo etični motivi, človeško dostodanetvo brani, kj ga naša dosedanja >*tifcjra « hiaano jafam. Nove poetedt na svet prinaša, novo Mefnost falalo s poi-mom prave človečDo&tL Ako ie ijmc*nost rrcaio žMšenja, suka njegovih vis*fn in gilobrn, potem se mora proietarska idaJOOt poleg prnJarskosa življenja aajBO srcaAti v niej Kako se bo, to pa zaviisi od obfikovailcerv. C»m' intimne-je se prislu-hne udarcem kovaškega kladiva in kovačevega srca, tem vemejša ie podoba kovaonice. Dokončno sodsti, ati je prolertarska uine:-nost ali je ni, je dane« nemogoče. Razvoj žrv!jenja hodi svoja pota in odkrtv'a v srvetu 6udov. Sezona je v vsakem ovira izvrstno ospe-ia. Posamezne predstave so bile na visoki oraetniški stopnji, kar priča zadovoljstvo kritike m publike, pa tudi skoro rekorden obisk, ki ga je drama imela v letošnji sezoni. Natančnejše podatke o sezoni bomo priobčBL Opozarjamo pa na ti dve sklecni predstavi nase občinstvo. Opera T torek se bo pek Brarvničaria domača opera »Pohujšanje v dobni ŠentfkKJanska«. Nastopijo ga Staller-Stotter kot rosi, ga Medvedova, zna Španova, gg. Betetto, Janko, Kovač, Grba. Mohorič, GosrtC, Peček, Poviie, Siroon-čic. Pcrko in drugi. Dirigent k. NeJfat, režiser g. Debevec. Predstava se vrli ** abonma D. V sredo se ponovi ljubezniva Leo FaUo-va opereta »Dolirskt princesa« a go Polacevo, go Ribičevo, go Balatkovo ter gg. Gostičem, Drenovce-m, Povhetom. PeČkom in MohoriČem v večjih vk>zah. Dirigira G. Svetel. Predstava se vrSi za abonma C. »Teden domaćih opernih del« se bo vršil od sobote 7. t. m. do 14. t. m. v operi. Opoear-jamo ji a domača, vse pozornosti vredna dela ie danes, k.j se v.prizore pri znd-ž-ansb cenah Tekma naših Naša javnost za tate prireditve še rti dozorela — Nagrajeni so bili otročiči siromašnih rocfitelfev 2. junij«. Marsikaka pikra je včeraj padla na ra« čun Ljubljančanov, ki jih je tako malo prišlo pogledat otročke pod TrvoJi. Atena je tekmo izvrstno pripravila m tudi v hstih je brlo dosti reklame, pa vendar je bil obisk tako slab. da ima agilno društvo ve* liko izgubo. AH je našim ljudem re* veo za avtodrom na velesejmu in za malico na Gorenjskem, kakor zi lepe in zdrave otro* ke, za krepak in zdrav naraščaj naroda. Neverjetno je, da so pri nas še vedno ta; ko zabiti ljudje, ki niso razumeli velikanskega pomena prireditve in so celo zabava ljali, češ. da je nesocijalna. Za nje je go* tovo tudi nesocijalna vsa higijena, nepo* trebiia voda in milo. telovadba in sport pa cirkus. S takimi ljudmi je seveda razgovor o stvareh, ki se z njimi najintenzivnejše peča človeštvo, popolnoma nemogoč. Atenina razstava otrok ni bila niti najmanje frakarska. pač pa res človekoljub* na. saj je bila ogromna veČina otrok ir de* lavskih. obrtniških, malouradniških in sploh iz manj premožnih družin, ki si mo* rajo pritrgovati od ust, da zrede krepke in zdrave otroke. Ali te matere, ki se heroj* sko žrtvujejo za svojo deco. ne zaslužijo podpore, zahvale in javnega priznanja? Zdravnik v razsodišču so izjavili, da so z malimi izjemami vsi razstavljeni otroci \ redni odlikovanja, požrtvovalna skrb po večini siromašnih mater in celo vdov ter starih mater sirot pa zasluzi največjo po* hvalo in splošno podporo. Da, splošno pod* poro, ki je bila tudi glavni namen dobrosrčnih in usmiljenih prirediteljic pod vod = stvora gge Kroftove in Pleinertove. ne pa napadanje in cinično zafrkavanje zasluži tudi Atena ?a človekoljubno tekmo. Izmed 300 prijavljenih otrok so zdrav* niki izbrali le 110 malčkov, da bi se tekma ne bila preveč zavlekla, pa je vendar raz* sodišče imelo posla čez glavo, ker je bilo težko izbrati med samimi krepkimi otroci nagrade najbolj vrednega. Odločilo je srce in razsodišče, ki so bili v njem zdravniki dr. Mayer, dr. Rus in dr. Dragaš, univ. prof. dr. Ozvald, akad. slikar Ivan Vavpo* tič in akad. kipar Dolinar ter zdravnica dr. Finkova in predsednica Pleinertova, je prisodilo T. nagrado 1000 Din petmesečne* mu Jeromnovemu Jošku, sinku lani v oktobru pri železniški katastrofi v Rajhen* burgu smrtno ponesrečenega kurjača, ki nikdar ni videl svojega sinčka. Ko je gos spa županja Olga dr. Pucova izročila na* grado in diplomo globoko ganjeni vdovi, je privila Joška k sebi in glasno zaihtela. In solze sočutja so se udrle strogim zdrav* nikom m vsem v bližini. Druga nagrada 500 Din je hila prisoje* na Cvetki Mileni Tamnikovi, siroti brez mamice in očeta, ki jo je zredila stara mati, tretjo nagrado si je pn prrboril krop. ki Ju I če k Jamar, sin narednika pri Janezih seveda. Ker je bilo pa ie toliko nagrade vrednih otrok, sta šef zdravstvenega o d se* t dr. Maver in mestni fizik dr. Rus kar sama vzela iz žepa še troje nagrad po 100 Din, ki jih je razsodišče določilo kot IV. nagrado za Silvo Arkovo v priznanje skrbi in dobre nege njeni mami, ki jo je v rev. šćmi zredila v normalnega zdravega otro* ka, kar je prava umetnost, če pomislimo, da je Silva pri rojstvu tehtala le 1.80 kg. Peto nagrado 100 Din so izročili dvojčko* ma, po smrti ateka Lehpamerja, šefa delavs ske borze, rojenemu sinku Štefanu in hčer* ki Sonji, VI. nagrado pa okrogli Leonardi Pibrovec. hčerki brezposelnega strojnega ključavničarja. Pa tudi občinstvo si jc izvolilo svoje zmagovalce. Opozarjamo, da mamice niso imele glasovnic in da je razsodišče tudi za sebe že na skrivaj izvolilo iste odlikovan* ce. ki jih je izbralo z večino glasov občin* stvo. Diplomo in lep obesek na srebrni verižici je za 56 glasov dobil Valo. lepi princ režiserja Valo Bratine. za njim sta pa dobile diplomo in obesek srčkana Ma= rica Hojan in nagajiva Darinka Pust, ki je pri sprejemu odlikovanja iz rok gospe žu* panje Olge dr. Pucove naredila poklonček kakor prava primadona. Kar so pa vsi Otroci, slasti pa njihove mamice za skrb in vzorno nego zasluzile priznanje, so vsi dobili diplome, ki naj bi bile tudi drugim materam v izpodbudo. Sploh je bila razstava izpodbudna /a vse obiskovalce in obiskovalke, ki so prišli iz* birat uzorce in že malo sivi in tud malo plešasti profesor, v civilu pa najbolj za» krknjen samec, je izbral kar tri »mustre«, ni mi pa znano, če je na štantu z litera* turo najel pravo in za njega učinkovito na* vodilo za nabavo. Štorkljo je na razstavi zastopala gospa Gasperlinova, ki je imela poln štant punčk in fantov za izbiro. Naj* hujši boj je bil pa neprestano med tekmo* valci za tisti lonček z velikim ušesom, ki so ga nazadnje baje morali prikleniti na močno verigo, da ga niso odnesli kot tro* fejo. Punčke so dekoltirane do copatk pro-menirale po razstavišču in mali parčki so plesali nove plese ob zvokih pridne »Zar* je«. Vročina je bila huda, boj z dudami naporen in kmalu je marsikaterega tekmo* valca zazibal spanec, Fridolin Žolna je pa blagoslavljal svoje ljubljence in iskal po žepu. Če je še kaj v njem za postržek. Se boljšo kupčijo kot namestnica štorklje so pa napravili sladoledarji in upravnice Zoa z žirafami. sloni, konjički in kravicami. Prireditev je bila res lepa in Atena naj jo ponovi, če je le mogoče, Še na sedanjem velesejmu. no vMpuh* na veiesejern. ki pa je bila opri ■nalena z narka^atom za pofccn. Srečni duLitual je bil g. Josip Toni, z*?e^mšk prernAkać is I^obriarie, Hauptrnarjea št. 2.. kateremu ie hrla nofaca takod hvoćena, ne da bi trnd k*k? strodke k) brez *sakah pia-9Wi Wagnerjev Lohen-grin Kot zadnja operna noviteta v povojni dobi se ie smoči uprizoril VVagnerjev lx>-heng-rin s pomnoženim zjborom in z orkestrom ter z novo lepo opremo. Uprava je storila vse, da je bala predstava zunanje podana s čim večjim pompom. Žal, da predstava še n; biJa Dopolflnrna pripravljena, da so Mi sođisti izvočine po skušnjah utnijenji in da predstava Se ru" hrta dovolj izrežirana. Scenično bo treba še to in ono popraviti kn osobje, zlasti spričo tesnega odra, še zadostno uvežbati. Naloga je prav izredno težfka in bo zato potrebno še več izkušenj. BiJo ha uanestneje, da je prišel Lohengrin povsem pripravijen šele kot otvoritvena predstava prihodnje sezone. Zaradi vročine in velesejma je Ma predstava sinoči 1c jedva zadovoljivo po-sečena. A biro je mnogo vizpodbujadocega priznanja za veliki trud vsem sodelnjočim ter tuda cvetja in vencev. Predstava je. trajala deset minut preko pomoči. V prv.i vrsti ere pir »znanje orkestru pod taiktirko g. ravnatelja Poliča.__ Otvoritev kopališča v Laškem Ltfte, 2. junija. včeraj #o te mudili v Lafflc«n IjuMjan* skf novinarji, ki jin je povabila nova kopališka uprava, da si ogledajo kopališke naprave. V spremstvu šefa zdravnika OfJZD v Ljubljani dr. Zajca sU njegovega sina dr. Zajcu Staneta, dr. KuhJja. Likarja irt kopaLL škega ravnatelja Golobic« so si novinarji po zakuski ogledali glavno kopališko zgradbo z vsemi novimi pranreditvami kopališča. Novinanjj so se mogli po ogledu vseh kopalifirih agradb — treh vil, ki spadajo k airaviliščn, in obsežnega posestva ob Savinji prepričati, da je bil nakup zelo posrečen. Novinarji so bih" povabljeni, da tudi sami praktično preizkusijo topli vrelec. Kopa. li so M v velikem bazenu m občudovali topli sopuh, učinkujoč radioaktivno. Po kopeli ee je vršilo ob prijetnem kramljanju koeilo. šel ndravnik dr. Zaje je naglasa! v averi s kopalieoem nad vrne povoljno ndravstveno stanje prebivalstva LaSke»-ga. V enem desetletja s« i« pojavilo le par sporednih primerov logarja in par obolenj na davioi — epidemij pa nobenih. Tuberkuloze je ze» malo, in 5e U le v delavskih rodbinah, ki pridejo fr drugih krajev v La-Sko. Rak je tu radi toka#nje Tberme popolnoma neman, ietotako tudi sladkorna bolezen. Neznane so tudi spolne bolezni. Z p ko malo je tudi ženskih bolezni, deloma k<*r se pridno kopljejo v Thermi in pa v topli Savinji. Pričakovati je, da bo obisk gostov zlasti v počitniški eezotni zelo velik. Frvj gostje »o že pričeli prihajati in se ne morejo načuditi obsežnim adaptacijam. Kopali§č>, ki j*» bilo poprej zanemarjeno, jf sedaj či«to spremenjeno, tsko da lahko tekmuje 7, najboljšimi kopališči v državi. Ko bo pa Izvršen ves investicijski program, smo po izrjavah strokovnjakov prepričani, da postane la^ko kopališč* eno prvih v Srednji Evropi. Ogromen poset velesejma LJubljana, 2. iumia. Kakor >e bilo pričakovati, h bil naval na sejmišče včeraj ogromen. Število obiskovalcev je znašalo okroglo 23.000. Kako veliko zanimanje vlada povsod za »nbilenii velesejem, se je včeraj videlo najbolje na glavnem kolodvoru, kajti vsi vlaki so prihajali zlasti v jtttraniiit in dopoldanskih urah v LiuMjano polni obiskovalcev velesejma. Včeraj je posetifo velesejem 60 agrarom interesentov iz vseh krajev dravske banovine. Kupčije so se razvijale v cerem zelo živahno. Povpraševanje je bilo veliko, zlasti po poljedelskih strojih, preprogah, pohištvu, športnih šotorih, zložljivih čohih, platnenih izdelkih, pletilnih strojih, traktor, jih. tiskaninah, ženskem perilu, strojih za obdelovanje lesa, strojih za poliranje, gra-fičnfn in tiskarskih strojih itd. Včeraj so po-setfH velesejem množi kmetovalci iz Go-rentske in Dolenjske v večjih skupinah, da- Vie trgovci iz Beograda. Zagreba, ki so se zanimati za preprog«, ter interesenti fz Graza. Beljaka in Dunaja, ki so si ogledovali različne srtvrje fn se informlTari o cenah. Danes dopoldne je vladalo na sejmišča običajno zatišje, kar je dobro za razstav* ljalce, da si lahko interesenti in kupci v miru ogledajo razstavljeno blago. Ta teden bo sploh v znamenju povpraševanja in kupčij. Velik, najbrž rekordni naval se pričakuje med binkoštnimi prazniki, ko pri* dejo mnogi v Ljubljano k birmi, obenem pa posetijo velesejem. Velesejrnska uprava je zbrala točne po* datke o letošnjih razstavi j alci h. Vseh raz* stavi jal cev je 787 in sier 463 domačih. 324 inozemskih. Iz Zedinjenih držav je razsta* vilo 19, iz Cile 1, iz Anglije 14, iz Avstrije 71, iz Belgije 5, iz ČSR 35, iz Danske 1, iz Finske 9, iz Francije 11, iz Holandske 2, i« Italije 4, iz Madžarske 6, iz Nemčije 135, iz Švedske 7, iz Švice 3. Zastopanih je to* rej 15 držav. Kakor srno že rx>ročaii. je dala ».Jugoslovanska zavarovalna banka Slavna- v Ljubljani velesejTOski upravi brezplačno na raizpodagio m razdelitev med obiskovalce venssejma tri nezgodne m eno živHensko polico. Prva nezgodna polica na Din 25.000 v smrtnem oziroma Din 50.000 v Mucaju invalidnosti je bfla rzdana v nedel L trn. dopoldne tistemu, ki je kupil navadno dnev- ) KOLEDAR. (• Pooederjek, 2, rimna 1930. katr> Ifčaoi: Erazem, nravosravnr: 30. maia, Ta- faisj, DANAŠNJE PfMRtDlTVt Kino Matica: Leteč* brodovje. Kino Uiahttanskf dvor: Poročnik NI. V%s*v čanstva. Kino Weal: Rm m Ral kot kivahrta. mzvmr, lekarne. Danes^ Trakoczr, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. še enkrat ,drnga plat4 ljubljanskega Zoa Ustanovitev živalskega vrta jc važno, pa tudi kočljivo kulturno vprašanje. Koč* ljivo, ker stavita etika m morala današnjih dni z o žirom na potrebno varstvo živali in prirode za talce vrtove posebne pogoje. Če se ti pogoj' docela ne upoštevajo, se kai rada spremeni kulturna ustanova v kulturni škandal. In skoro bi trdil, da je »ljub* Ijanski« Zoo v sedanji obliki tak kulturni škandal. Vsaj vse njegove dosedanje raz* stave, ki so pač hotele biti kulturne, »o po« stale konečno, žal. Le »ejmarske. Kaj si neki misli tujec, ki bere sem in tje lepe članke o ljubljanskem Zoo. pa si ogleda to »pridobitev« od blizu. Da nam Zoo v se< danji obliki ni v posebno čast o tem so si gotovo edini vsi oni, ki še ločijo poru toči cirkus, zaklinjalstvo kač in enaka goepo« darska izkoriščanja manj izobraženih s\o» jev od resoih kulturnih ustanov. Ljubljanski Zoo »ma mnogo napak. Zu vali so v majhnih neprimernih kletkah. Dnevne in nočne živali so v istih prosto« rih. Krmijo se živali nenaravno in neprimerno. Posameznih vrst živali je kar na tucate. Nekatere vrste repre7-entujejo več ali manj odstotni invalidi itd. Zoo bodi živalim svet v malem. Nudi naj jim vsaj toliko iivljenskih ugodnosti, da lahko vsaka žival uveljavlja svoje bio« loške posebnosti. Ni vsaka žival za suženi« stvo. Vodomec rajši lakote pogine, kakor da bi se udal suženjstvu. Enakih slučajev našteva naravoslovje nebroj ... Par pedi zraka naj zadostuje pticam, ki so u»tvar> jene za neskončni zračni prostor. Z mreio in železom omejenih par metrov prostora naj nadomesti lisici zvitorepki brezmejne poljane, lesovje, gorovje... Ven iz Zoo, kar ne prenese suženjstva. Ven iz Zoo. kar se ne more naravno hraniti. Ker Zoo ni mučilnica. Zoo bodi košček lepe, z živalmi harmonično obljudene zemlje. Tesnih kletk moderni Zoo ne po/na. Pozna le prostrane, omrežene, z različnim drevjem in grmovjem zasajene, z manjšimi ali več« jimi bazeni okrašene prostore. Ustroj, obliko vidimo in primerjamo sc najlažje pri nagačeni živali, biologijo posameznih živali pa zamorotno opazovati le v prosti naravi, v Zoo pa le tedaj, če žival v istem res ničesar ne pogreša. In malo je živali iz vrst ptičev m sesalcev, ki bi v Zoo vsaj prostosti ne pogrešali. Vsaj je čut prosto* sti še vedno najjačji čut pri živalih višjih razredov in tudi pri vrsti homo sapiens ga izrodki tisočletne civilizacije še ni*o mogli popolnoma zatreti .. Znamenitost »ljubljanskega« Zoo pa je, da je njegova zgodovina čudovito p->dobna zgodovini človeštva. Tu in tam same žrtve, same nesrečne žrtve. Kdo jih steie. Pa $e največ jih je rz vrst zakonito zaicitenih živali. Koliko revnih trpinov ljubljanskega Zoo so použili njih sotrpini. Vse to pod geslom kulture ... Zoo je zadeva javnosti. Zato naj se vprašanje njegove ustanovitve rešuje jtv. no. Rešujejo naj ga pa možje, ki imtio nekaj pojma o modernih živilskih vrtovih, možje ki čujejo klic, ki gre preko celega sveta, klic o varstvu živali, o varstvu pri« rode. In rešujejo naj ga raz kulturno stali« šče. Pri živalskih vrtovih se namreč le red« kokdaj krije gospodarski efekt z kulturnim ___ Kdor zeli videti modernim zahtevam odgovarjajočo kletko, naj se potrudi na restavracijsik vrt glavnega kolodvora v Ljubljani. KestsvTtter Tome mu bo drage volje dal potrebna pojasnila. Povod tem vrsticam je dala »druga plat« o ljubljanskem Zoo, ki je po mojem mnenju bolje utemeljena, kakor pa njegova rekklamna plat. Če trdim, da ljubljanski Zoo v sedanji obliki ni kulturno podjetje, s tem ie ne trdim, da Zoo v Ljubljani sploh ni potreben. Prav gotovo pa za Zoo ni primeren kraj tivolski ribnik s svoio okolico. Ljubljanski parki imajo svojo po« sebno usodo: Trg Tabor, ki je bil kupljen za javni park. se je zazidal, v Škodo javno« sti in ▼ škodo leprm stavbam krog njega m na njem, ki zato ne pridejo do polne veljave. V Lattennanov drevored pa pro« dirajo od vseh strani z najrazličnejšimi stavbami in projekti najrazličnejši kultu* ronosci, tako da tega nekdaj tako krasnega parka že prav za prav ni. Kako lep je bil ta kraj, recimo pred 40 leti. Desno in levo od glavnega drevoreda prostrani trav« niki, krog gradu pa lepi cvetlični nasadi. Vse to v mirni harmoniji barv in čuvstev. Pa danes. Pota, steze, grmovje, drevje, cvetlični nasadi vseprek. Disharmonija, nervoziteta ... Ob ribniku pa naj se pokori v malih kletkah 10 lisic za grehe, ki jih storile niso m okužuje zrak na neverjetne daljave. Ob ribniku naj čaka nebroj v ne* primernih kletah neprimerno hranjenih pti* čev prerane smrti. Ribnik sam pa naj okužu* je jata povodnih ptic z polomljenimi perutmi ... Za »ljubljanski^ Zoo v sedanji obliki je edina rešitev: likvidacija. Prijatelj narave. Stev. 124 »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. iundja 1930. Stru* 3 Dnevne vesti — Z naše univerze. Za dekana medicinske fakultete za šolsko leto 1930-31 je bil iz-voflen 30. maja profesor fiziologije g. dr. Evjren K a n s k y, za dekana tehnične fakultete za študijsko leto 1530-31 je bil pa izvoljen bivši rektor dr. Kari Hinter-lechner, ki je bil že večkrat dekan te fakultete. — Novi jugoslovanski poslanik v Prag*. Praški Usti poročajo, da je prispel naš novi poslanik general Pešič v soboto zvečer v Prago. Na VVilsonovem kolodvoru sta ga pozdravila v imenu češkoslovaškega zun** niega m!nistrstv3 legaci.i. svetnik Smutrtv, v imenu naseda poslanstva pa legacijski svetnik Lazarcvič. na čelu z osobiem poslaništva. — O novem dnevnika > Ljubljani, ki je včerai zjutraj končno izšel, pri občuje nedeljski »Narodni Listv « tole informacijo: Juairi izide prva številka novega dnevnika v Uubijani »Jugoslovenski liist« (to prvotno ime je bilo iizjpremenšeno v Jugoslovan« ofPorrL ured.), katerega izdaja skupina ljudi okrog bana ing. Serneca. Ta skupina ie kupila večino deJnic tiskarne -Merkur«, ki je pripadala Imbftanskernu trgovstvu. Za dnovolkom stoje deloma desidenti iz demokratske stranke, deloma pa nz klerikalne in baje hoče ban Sernec s pomočjo t oh 1'judi usjtanovki rw>vo državno stranko. V javnosti je bila stprejeta vest o novem dnevniku skeptično, ker ima slovenska banovina pet dnevnikov, ka so dobro urejevanj in globoko ukorefl'rrfjeni. poleg tega pa več tednikov. Novega dnevnika torej ni treba, tem manj, ker stoj; ves slovenski tisk odločno na državnem jugo^Joverrskem stališču in sodetatje logalno z viado. Baje bo imel novi dnevnik p^oScajeini značaj- kakor ga je imela nekoč >Laabaeher Zeitnng<=, .poleg N-ga bo pa izhadal Uradni list banovin*. £Vv it U Japoft* pa* *o QO w^-a &% m2x% > isv^m •^resntj trgovcev, ki }e imel prej večino delnic tiskarne >MeTkirr«, je prekini s tiskarno vse stike. — Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan dr. Leon Gozani s sedežem v Mariboru — Natečaj za državne štipendiste. Prosvetno ministrstvo pošlje po dva dijaka v London in v Serlfn študirat pedagoške nauke na tamošnjih univerzah. Vsak dijak bo dobival 3000 Din mesečno, poleg tega mu bo pa ministrstvo plačalo potne stroške ter podporo za šolnmo in takse. Prošnje ie treba poslati prosvetnemu ministrstvu do 15. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novin* št. 121 z dne 31. maja. — Nove cigare. Uprava državnih monopolov je poslala te dni v promet poleg kolekcije finih cigaret tudi kolekcijo luksusnih in najboljših cigar v lepih škatlifcah iz ced-rovega lesa. V vsaki škatljici je 40 cigar, ki staneio 180 Dm. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. maja je bilo v dravski banovini 22 pTimerov tifuznfn bolezni, 111 škr-hatinke, 362 ošpic, 51 davJce, 31 dušljivega kašlja, 2\ Šena ter po 1 nalezljivega vnetja možganov, krčevite odrevenelosti in odrevenelosti tilnika. — Razpust društva. Olepševalno društvo v Prevoriu ie razpuSčeno, ker že več let ne deluje in nima pogojev za pravni ob sto?. — Glasbena šola v Kranju priredi v sredo 4. t. m. ob 18. uri v gimnazijski telovadnici javno produkcijo svojih gojencev b go-ienk. Vabljeni so člani, starši *n glasbo Iju-feevo občinstvo sploh. Vstopnine ni. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca maja 1930 sledeče prispevke: I, Podružnice: Novo mesto ž. 370 Din, Trebnje 355 Din, Kamnik m. 300 Din. Hrastnik 1 S3 Din, Ribnica ž. 700 Din, Muta 123.40 D:n. Trbovlje m. 100 Din, Ce-lie m. 735 Din, Ornbelno 350 Din, Vransko 500 Din, Homca le 20 Din. li ubijana šentp-m.. 2795.10 Din, Ljubljana, šentp. ženska 1651330 Din. Ljubljana šentjakobska-tm. m. «350 Din. Lhibliana šenajakobska-tm. ž. «350 Din: skupaj 152.80 IHn. — TL Mon-s'gnor Toma Zupana sklad: podružnica Kranj 318 Din, podružnica Orr>bebo 118 Din — skupaj SM Din. — m. Razni prispevki: I. Lavrič. Maribor, 10 Din, Češkoslovaška obec. Ljubljana. 50 Din. dr. M. Peterlin, Dol. Lendava, 100 Din, posojilnica Trebnje T00 Din, posojilnica Croomeli 100 Din, po-^jilmca Radenci ?00 Din, T. Klemene, Ljubljana, 100 Din. T. Rozman, Ljubljana. 50 Din, J. Potočnik. Ljubljana, 404 Din- A. De Reg-gi. Lio Mi a na, 167.50 Din, J. Zupančič, Ljub-fiana. 100 Din, upr. »Jutra*. Ljubljana, 300 Din, Ljubljarska kreditna banka 1000 Din, skopaj 2581.5/) Din. — Vsota vseh prispevkov 42.070.30 Din. 355n — Vreme. \ reraenska napoved pravi, da bo jasno. Tudi včeraj je bilo Po vseh krajih naše države Vasno. Narvišja temperatura jc znašala v Splitu 30, v Sararevii 3°A v Beogradu in Skoplju 29, v ZagTebu 28. v Mariboru 27, v Ljubljani 26.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.8, temperatura je znašaka 12.6. — Eptiog družinske tragedije. Pred sodiščem v Sremsfci Mitrovici se je te dna odigral eptlog grozne družinske tragedije. Lani 26, junija je soboslikar J ovo Bibič iz iMftrovice v vinogradu pri Irigu ubil svojega tasta Stevana Panteriča. s katerim sta se vedno prepirala. Pantefić je bil znan kot nasilnež, pred leti je v prepiru ubil lastnega sina. Bibič je bil obsojen na dve leti težke feče. Njegov zagovornik se je pritoŽlL — Strašna mrt. V petek se je v Srenv fkih Karlovem m-jpetHa grozna nesreča. IrMetni P*ja Zvkovič, sin bogatega posestnika, je plezal na telefonski drog. Ko fn priplezal skoro na vrh droga, je nenadoma omahnil in se med padcem prijel za žico električnega toka, ki je bila pritrjena malo aife. Posledice so bile strašne. Močni tok je mfadeničn roki zvil, nesrečnež se je hotel spustiti, pa se ni mogel. Zadobil je stra-ovekBue in čez nojca? rmtHBt Je pa* del mrtev t droga. Strahovit prizor je opazovalo več mimoidočih, ki mu pa niso mogli na pomoč. — Obsojen defravdant. Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je te dni zaradi poneverbe zagovarja! prodajalec živil Miloš Kanazir, ki je tvrdko Komloš & Szekelv oškodoval za 300.000 Din, katero vsoto je poneveril. Obsoien je bil na 15 mesecev zapora, državn-' pravdnik pa se je zaradi prenizko odmerjene kazni pritožil — Težka avtomobilska nesreča. Med Stolcem in Lubinjo se je 39. maja pripetila iežka avtomobilska nesreča, katere žrtev je pota! šef poštnega urada v Stoku Smail Serdarevič. dočim je bil šofer težko poškodovan. Avtomobil sc ie popolnoma razbil. — Zaklad v zemlji. Seljak DimKtUe Ko- kora v Bcčkerekj ie te dni izkopal na svoji njivi precej velik glinast lonec, v katerem jc bilo mnogo srebrnega denarja, raznih okraskov in drugih predmetov iz časov Marije Terezije in kralja Sigismunda. Kokora jc naštel pkolj 900 srebrnikov — V smrt za sinom. Na grobu svojega sina, ki se je ustrelil pred letom dni, se je te dni v Velikem Bečkereku zastrupila Kata-rina Petrovski. Našli so jo že mrtvo, izpila je bila precejšnjo količino oetove kisline. — Samomor mladega orožniškega podporočnika. V Banja Luki si ie v petek ponoči končal življenje mladi orožniškj podporočnik Dušan Marković. Najprej si je prerezal žile na rokah, nato se je pa ustre. lil v glavo Vzrok samomora ni znan. Po eni verziji gre za nesrčno ljubezen, drugi pa zatrjujejo, da si jc končal življenje zato, ker ni napravil izpita. MODERNE DAMSKE OBLEKE ( FouJard In umetna svUa Grenelia in popita od Din 150.— » » 240. Barvaste eta-mhi kreten » » 60.— Riti z* ju krila > » 88.— Klotaste halje, močne » » 90.-« naprej nudi v veliki izbiri F. & I. (iORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglede sj blago in cene v naših izložbah! Iz Liubljane —Ij Lepa kopalna nedelja. Včerajšnja nedelja je bila izredno topla in za kopanje ie bilo najidealnejše vreme. Kljub velesejmu in številnim drugim prireditvam so bila ko« pališča razmeroma prav dobro obiskana. V kopališču Ilirije ie bilo že dopoldne vse živo, pa tudi Sava je bila polna kopalcev. Otvorjeno je bilo novo Štirnovo kopališče, ki je bilo že včeraj prav dobro obiskano. Sava je razmeroma še precej mrzla, v planinah namreč kopni sneg. — V Mednem včeraj ni bilo kopalcev. Kopališče te dni popravljajo, ker je pozimi deloma odpadel omet na posopjih. Tudi mestno kopališče na Ljubljanici in Kolezijo Še popravljajo. —Ij Francoski institut opozarja na predavanje prof. Caullerya s pariške univerze o genetiki in evoluciji. Predavanje bo v sredo ob 6. zvečer na univerzi. Va-bimo k številni udeležbi. —Ij Francoski večer. Opozarjamo na zanimivo francosko prireditev, ki bo v četrtek v dramskem gledališču. Člani francoskega instituta bodo uprizorili dve zabavni francoski komediji. Poleg tega je na programu več glasbenih in recitacljskih točk. Vstopnice so na prodaj v operni blagajni. Cene so zelo zmerne. —1] Avropromet O. Žužek, Ljubljana, sporoča, da odpadeta z 2 junijem na prozi Ljubljana - Vevče vožnji odhod iz Ljubljane, Krekov trg. ob 13. jn odhod iz Vevč ob 12.30. TVRDKA Z ŽELEZNJNO STANKO FLORJANCIC LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 3S pr?i»roča sveo bogato zaiozo razae emajlirane in a!umiai}ast€ kuhinjske posode. Točna in solidna postrežba! — Smernice razvoja tchnlčneda toplotnega gospodarstva. O tem predmeta priredi Udruženje jugoslavenskih mžestertov in arhitektov — sekcija Ljubljana — predavanje v sredo 4. t. m. ob 30. ari v predavalnici mineraloškega instituta univerze, Kongresni trg, pritličje. Predaval bo g. dr. inž. J. C. Brei.nl, redni profesor nemške tehnične visoke šole v Pragi. Vabljeni so cTam in vsi, ki se zanimajo. —[j FIlm "Leteče brodovjo* v Elitnem kinu Matici priporočimo vsem v ogled, zlasti podeželski posetniki vsleseima nikakor ne smejo opustiti prilike ogledat: si najmodernejšo iznajdbo na no!5u fHmske tehnike, to je zvočni film. V glavnih vlogah tega lepega filma nastopata Ramon Novarro in lepa Artta Pa«e. Film ie na sporeda le še danes pri predstavah ob -4.. 7. in P. zvečer. Ta spored ne sine nihče zamuditi, zla-sC prijatelji Ijobavnih filmov m letalstva bodo z njirn imel: mnogo nžitka. —Ij Samo Še danes Svetislava Petrovič v ffhmi »Poročnik Nj. Visočanstva«. Z oj»-rom na izredno zanimanje občinstva za ta fthn ga predvaja kino Ljubljanski dvor še danes nepreklicno zadnjikrat pri predstavah ob 4^ pol 8. in ob 9. zveč*r. Znižane ljudske cene 2.—, 4—, 6 in S Din pri vseh predstavah. Ljubitelje lepih filmov ljubavne vsebine opozarjamo prav posebno na ta krasna spored. Jntri Harry Piel v Ufincm senzacij ona 1 nem filmu »Mož proti mežn<. —H Udbketn dobre čokolade naj posetijo na vdesejmu paviljon H, koia 311—217. Tam ie slovita beograjska tvornica Sonda, k] nživa nedeljen sloves Hrom države, razstavila le bogato izbiro svojih izdelkov: čokolade, prekrasnih bonbonler, keksov rj bonbonov. Po kakovosti fn okusu so t! izdelki prvovrstni, vsakogar pa bo nedVomao tndi presenetil izredno posrečen ter Hnbek sti vaza z nastavkom ter lična košara, obe iz čokoladne mase Sonda, a izdelek domače tvrdke Z a 1 a z n i k. Slikovito ozadje je delo Bruna Vivpotiča. Obiskovalce velesejma opozarjamo na razstavo tvornice Sonda. —Ij Drva — premog najceneje pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33, tel. štev. 3434. Iz Maribora —m Uredite Kralja Petra trg! Na Kiatta Petra trgu se vrši gotovo največji prorret in je tudi eden najlepših trgov v Ma-ibcru. Tam se steka pet glavnih cest in ie vozov-ni, avtomobilski in osebni promet gotovo največji v Marnboru, Strašno je oo deževnem vremenu prebroditi blito in vodo na Kralja Petra trgu ter priti do avtobusne postaje sredi trga. Ob suhem vremenu pa se za vsakim motorjem in avto nobilom dvigajo oblaki prahu, ki onemogočaio osebni promet ter zakade celo .iko»i«:o. Na vsak način bi morala občina skrbeti, da se tak« važna prometna točka tlakuje s Kamenitim! kockami, da se na ta način enk.'at za vselej odpravi eden davnih nediftiatkov v našem lepem — toda zadnii čas — prašnem in blatnem mestu. —m Električne ure. Zadnji čas se pogosto slišijo kritike, zakaj je mestna občina postavila na Glavnem trgu električno uro, skoro spodaj pod uro magistralnega stolpa. Ena taka ura bi bila gotovo b^lj potrebna na Kralja Petra trgu, kjer ni v bližini nobene javne ure in je tam avtobusna nosiaja od petih strani. —m Avtobusna postaja s streho in električno lučjo bj bila na Kralja Petra trgu nuino potrebna. Sredi trga pri črpalki bencina je za to pripraven prostor, le treba jc čim prejšnje postavitve. SOKOL Javna telovadba Sokola I. Včeraj je imel Sokol 1 na Taboru svojo letošnjo javno telovadbo. Ves nasto je bil vobče malo slabši kakor prešnja leta. Očitno je Sokol I vprav v času, ko ^stari« telovadni rod popušča in prihaja na njegovo mesto »mali«. Tak upadek se pač pojavlja v čisto določenih obdobdih pri vsakem telovadnem dirušh'u. Tega navideznega nazadovanja ne povzročata pomanjkanje ljubezni do dela in Mubezna. do sokolovanja, ampak pomanjkanje telovadskega znanja; vsak telovadsfr rod potrebuje nekaj let. da se izpopolni. Letos je vaditeljstvo in članstvo na Taboru večji del še neizkušeno, ne manjka pa mu ljubezni do vadbe in veselja do društvenega dela. to se je videlo pri nastopu. Članstvo, naraščaj iu ženska deca so pokazali svoje proste vaje. Razmeroma slabe so bile proste vaje moškega naraščaja. Delali so jih malo premi ah ovo in prepovršno; zaj-adi nekaterih, ki vaj očitno znali niso, pa je tudi neskladnost ponekod biila veoja, kakor bd bilo dopustno. Umestno bi bilo, da se taki redfci posamezniki ne puste k nastopu. Prav dobre so bile vaje ženskega naraščaja, malo manj one ženske dece. Lepo je bHo gledati proste vaje članstva, kJ je nasto^te z »letnimi vajami, in sicer član in članice hkrati. Na sredi so telovadile sestre, na njihovi levi in desnj pa 0o en oddelek bratov, in to tako, da je delal en oddelek vaje v predpisano, drugi pa v nasprotno stran. Tudi ta točka je bila izvedena strumno in skladno. Nastop ženskih oddofleov je bS živ, res hrnj primeren. Prijetno je učinkovala spretnost, ki so jo pokazale naraščajnice ki članice v igri z žo»go. Prav takQ prfletnu je bflo gledati moško deco pri igri z veHran-sko žogo. Številne ročice so vneto prenašale nad glavam; obio no teiovadašču. Veliko je bilo teh malih, toliko, da niti mso mogli vsi do žoge. Člani, Sanice ki oboji naraščaj so pokazali raoMEne skoke, kakor jrh goie v telovadnici. Ponaiveč sem gledaJ vrsta bratov pri skoku ob palici v višino. Pohvalno je omeniti, da t: bratje niso samo skaka*?, ampak so tudi lepo, nekateri zelo lepo ska-kari. Prt ostalih vrstah je bilo opaziti po-sameasmke, katerih znanje ni bilo po tem, da b; ga bHo kazali. Vsak skok je za oči lep, moraš ga pa tudi pravilno izvesti. Primerno bi bik) eno ali dve vrsti mani, pa ostale zato botjše. ffsti oddelki kakor pri skokih so naseopili še na orodSu. Všeč mi je bi4o, da so bn tu tudi usti, ka so sdabše navežbani. s čemer se je podala prava slika vadbe na orodju, kakor jo gojimo v telovadnici. Kobkor sem mogel pregledati so brle vaje na orodju znanju primerne in dobro rzvedene, šaljiv vmesnik sta bi!i štafeti članov in moškega naraščaja. Tekači so namesto poiičice nosiJi in si predaiali 6V dečka. Na konca od vsi oAJeffcl seaoaajC zaključno skupino, ki ie nceMa. Ves nastop je bil kakor rečeno razen ne-pofnemrbnej«ega prav dober. Omenim naj, da se mi ne zdi pravimo, da vodnik koraka pred oddeJkotn iti daje povelja, kj jim zaradi godbe in odda^enoeti v zadnjii redih na sfiSacL VodnJk naj se ipostavj tja, kjer ga vsi vide« m slišijo in odkoder on vse pred eda. S tem bi se znebili tistih nmjhanh neskladnosti, ki se ade napornemjboe, pa vendar strto motijo m kvarijo usoden do-jem, ki naj ga gledalec dobi o tekrvadc* — mmmSAu Kako je bil Kiirten izsleden Vampir pripoveduje o svojih zločinih — Nova Kiirtenova priznanja Kiirten policijski konffdent? Sokota L «a Ti opozarja vse člane - netelovadce, ki se mera vajo v sokoUkem kroju udeležiti vse-sokofskega ztera v Beogradu, da morajo znati redovne vaje. Bratom netelovadcem bo zato od danes naprej ob telovadnih ve-čei Hi članov na f aanofaax> čfan vaditem a%eaja zbora, Irf no očff i edonnie vaje. Redna telovadba članov je vsak ponedeljek, od«. 4* m ono Peter Kiirten ie bi! v petek izročen sodišču, ki ga zdaj temeljito zaslišuje. Pri prvem zaslišanju je podrobno opisal napad na neko mlado žensko in sicer tako, kakor ga je opisala tudi napaden-ka sama. Zanimivo je, da se Kiirten točno spominja dneva. Ve tudi, da takrat ni vozil en vlak, ker se je pripravljalo k nevihti. In res je divjala tistega dne nad Dusseldorfom silna nevihta. Kiirten je hotel iti z dotično žensko na izprehod, toda njegova žena je to preprečila. Ce bi bila šla na izprehod, bi bila dotična ženska nedvomno umorjena. Kiirten je odšel v drugi del mesta, kjer se je sestal z neko služkinjo. Z njo je odšel na polje in imel je namen umoriti jo. Zgrabil jo je za grlo in ij hotel zasaditi nož v prsa. Služkinji se je pa posrečilo izmuzniti se mu in zbežati v bližnjo delavsko barako. Kiirten se ie napotil po izjalovljenem napadu nazaj v mesto in nihče ga ni zasledoval. Videl ie samo nekaj mož, ki so slišali klice napadene služkinje in preiskovali okolico. Naslednji napad jc bil popolnoma neznan jn šele Kiirten sam je opozoril policijo nanj. Gre zopet za služkinjo, s katero sc je sestal na kolodvoru in jo od vedel na izprehod. V gozdu jo je začel daviti, toda dekletu se je posrečilo zbežati. Podrobnosti tega napada policija noče izdati. Baje gre za Vilmo Becker, kj je pred M dnevi brez iledu izginila. Letos 23. februarja se je Kiirten seznanil z nekim dekletom, ko je šla iz kina. Sla sta na izprehod v gozd. kjer jo ie začel Kiirten daviti. Dekle ga je milo prosilo, naj jc ne umori in vampir se je je usmilil. Spremil jo jc nazaj do njenega stanovanja in domenila sta se, da se ponovno sestaneta. Kiirten je izsilil od nje obljubo, da ne bo nikomur povedala, kaj se ie v gozdu zgodilo. In Čudno, navzlic napadu ie prišlo dekle na drugi sestanek točno ob določenem času. Zopet sta odšla na izprehod in šele no polnoči sta se vrnila na Kiirte-nov dom. Temu dekletu jc Kiirten pri-zanesel, ker v svojem stanovanju ni hotel nikogar umoriti. Policijsko ravnateljstvo v Kolnu poroča, da je diisseldorfski vampir priznal, da je moril tud: v Kolnu. Leta 1913 je bila najdena 10 letna hčerka gostilničarja Kleina mrtva s prerezanim grlom. Umora je bil osumljen njen stric, katerega je pa porota oprostila. Kiirten je priznal, da ie tudi ta deklica njegova žrtev. Policijsko ravnateljstvo v Diisscl-dorfu je izdalo uradno poročilo o znanem pismu napadene služkinje, ki jc privedlo do aretacije dusseldorfskega morilca. Pismo je bilo izročeno kriminalni policiji 20. maja. Morilec v njem sploh ni omenjen. Podpis pošiljatelja ni bil čitljiv. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da je pismo pisaia služkinja Marija Buttliesova. Detektivom ie bilo rečeno, da je služkinja ekscentrična in da ne kaže verjeti vsega, kar trdi. Policija je sklenila zaslišati jo drugo jutro. Čim so ugotovili podrobnosti napada, so začeli iskati napadalca. Slnžlrinja pa ni mogla točno povedati, kje napadalec stanuje. Zato so jo morali voditi po mnogih ulicah. Pokazali so ji več stanovanj, med njimi tudi stanovanje ženske, ki je oddala stanovanje KfiTtenovi. Služkinja je nekaj časa govorila z njo. Stanovanja, kakršnega je opisala, niso mogli najti. Končno so začeli iskati napadalca s kraja, kjer se je bila služkinja prvič sestala s Kiirtenom. Slednjič je znova prišla do hiše, v kateri je Kiirten stanoval in tam se je sestala s Kiirtcnovo sosedo. Ženski sta nekaj časa aovorili in soseda je končno izjavila, da utegne bitj to Kurtenovo stanovanje, ker je neka deklica nedavno povpraševala po njem. Soseda je odvedla služkinjo v predsobo Kurtenovega stanovanja. V istem hipu je vampir odhajal z doma. Buttliesova ga ie videla, ni pa mogla točno povedati, če je res njen spremljevalec. Hoteli so jo konfrontirati s Kur tenom, katerega pa niso mogli najti. Tudi ponoS se ni vrnil, zato je policija mobffizirala ves svoj aoarat, da ga izsledi. Tako je bil vampir končno aretiran. Letos 30. aprila se je sestal Knrten z ooo svojih žrtev blizu grlavnega kolodvora v Dfisseldorfu in odšel z njo v gozd za mestom. Tam jo je s kladivom večkrat udaril P3 glavi in jo pnstil ležati. Zanimivo je, da se ta napadenka še m prijavila. Kurten je mislil, da je mrtva ak pa vsaj tako težko ranjena, da bo umrla. Zato se je vrnil v mesto, kjer je pa nenadoma zagledal svojo žrtev, o kateri je mfslil, da je mrtva. Sledil ji je hi slišal je, kako jo je neki moški vpraševal, kje in kdaj je bila ranjena. Lani v >umju se ie Kurten seznanil z nekim dekletom in pozneje sta se večkrat sestajala. Kurten je imel takrat s sebod bodalo, s katerim je hotel dekleta umoriti. Napadel jo ie v zakotni ulici fn jo začel daviti. Dekle se mu je pa izvfte \i rok in zbežalo. Zdaj policija išče tudi njo. V marcu ali začetkom aprila je sncemljal Kiirten neko dekle v Oberkassel. Spotoma jo ie začel daviti. Umoriti jo je hotel s škarjami. Tu-dfe « kan gaajmenai »o m* opor si ver srečil, ker mu je dekle ušlo. 2e v juliju 1913 je spremljal Kiirten neko 20 letno mladenko v Gerreshcim in ko sta ;>c vračala, jo je zgrabil za vrat in davil tako dolgo, da je nezavestna obležala. 2e takrat je bil v preiskavi, pa ga jo policija izpustila, ker ni imela točnih dokazov. Zdaj priznava tudi ta napad. Preiskava spravlja polagoma na dan vso zagonetnost groznih diisscl-dorfskih umorov. V četrtek je mk> ponovno dokazano, da je Kiirten pisal pisma policiji in redakcijam nekaterih listov in da je tako opozarjal javnost na svoja grozodejstva. Morilec cinično pripominja, da je pisal pisma samo zato, da bi bila priobčena in da bi vzbudila med prebivalci Diisseldorfa senzacijo. Preiskava ie prišla šele do zločinov, ki jih je izvršil Kurten lani v avgustu. 20. avgusta jc napadel Oold-liammerievo. katero je zasledoval in jo zabodel ter pustil ležati. Kmalu se jc sestal z Mantelovo in se ji ponudil za spremljevalca. Mantelova je molče nadaljevala svojo pot. Kiirten ji je pa sledil in jo zabodel v hrbet. Končno je še istega večera napadel in zabodel v hrbet Kornbluma. V bližini napada se je skril in opazoval, kaj se godi. Preiskovalnemu sodniku je dejal, da se je imenitno zabaval, ko je videl, kako se zbirajo razburjeni ljudje okrog njegove žrtve. Policija je preiskala tudi tri umore, katere so pripisovali doslej slaboumnemu Stausbergu. Kurten je priznal tudi te tri umore in jih je točno opisal. Potem je pripovedoval, kako je napadel in umoril Herstrassovo. Najprej sta bila v gostiln-i. potem jo je pa pregovoril, da je odšla z njim na izprehod. Odve-del jo je na močvirnat travnik, kjer jo jc zadržal tako dolgo, da se je stemnilo, potem jo je pa hotel posiliti. Ker se mu je upirala, jo je zadavil in vrgel v vodo. Njegovo opisovanje se točno ujema s podatki, ki so jih navedle priče odnosno napadenci sami. 26. decembra je Kiirten iskal novo žrtev. Zvečer je odšel za mesto, kjer se mu jc zdel najpripravnejši kraj za napade. V temni ulici je napadel neko deklico in k> začel daviti, toda žrtev je klicala na pomoč, prihiteli so ljudje in vampir je moral zbežati. Zasliševanje Petra Kurtena je spravilo na dan tudi pikantne podrobnosti. Vse kaže, da bi brlj dusseldorfskega vampirja že davno lahko aretirali in razkrinkali, da ga ni policija sama ščitila. Baie ie bil mož že davno osamljen in ovaden, toda dussekJorfska policija se za ovadbe ni zmenila. Baje je bil KGrten tajno informiran o vseh ukrepih policije. Lani v maju je btl Kiirten ovaden kot morilec, toda policija ga je £la šele na pritisk iskat na dom. Ni ga aretirala, temveč jo samo prosila stanovalce dotične hSe. naj za opazujejo. 2e takrat je bil mož zeb sumljiv, toda policija ga ni hotela aretirati, ker je bfl baje njen korrfident, kakor sta bila tudi umora osumHcni KocK in znani morilec Haarmann. Slavje Janeza Trdine Mengei, 2. junija. Včeraj je imel naš kraj nenavaden dan. Odkrili smo spominsko ploščo pisatelju do« lenjskih »Bajk in povesti« izpod Gorjan* cev, rojaku Janezu Trdini. Plošča, ki jo je izdelal v črnem marmorju kipar g. Fran Ropret, je vzidana na pročelju hiše. kjer so rojenice položile v zibel moža, čigar stoletnico rojstva smo obhajali sredi proš« lega tedna. Že kmalu v popoldanskih urah so se zbirale na cestah, ki vodijo v Mengei, gtn* če ljudi, ki so naraščale do otvoritve slav« nostnega sprevoda, ki je krenil ob 15. po* poldne izpod Staretove graščine po glavni cesti skozi Veliki in Mali Mengeš. Sprevod se je razvil v številno množico. Pred njo so jahali na konjih domači fantje, ognje« gasci in Sokoli, za njimi so korakali gasil* ci. Sokoli in Sokolići ter ženski naraščaj, mengeška godba, Ženske in moški v narod« nih nošah, z narodnimi zastavicami o*ei> sani vozovi, nato po je sledilo občtnarvo. Iz Ljubljane sta prišla poleg nekaterih kulturnih delavcev v Mengeš tndi g—tUlfi« vi župnik Ivan Vrhovnik in notar Alekaan« der Hudovernik, ljubljansko mestno občmo pa je zastopal obč. svetnik Lfkosar. Na slavnostnem prostoru jm govoril najprej domači župan g. Lipar, za njim pa prof. Mazovec. Po njegovem govoru sta dva Sokola odgmila spominsko ploščo z napisom v zlatih črkah, ki omenjajo naj* važnejša datuma v Trdinovem življenju. Zatem je godba zaigrala »Bože pravde«. Drugi glavni govornik je bil notar g. Hu. dovernik, ki je povedal več zanimivih anekdot, kako je Avstrija za časa Trdine preganjala narodno zavedno uradništvo in ga pošiljala daleč od rodne zemlje. Za do* lenjske Trdinove častilce je govoril drž. bibliotekar dr. Jože Ros. zaključno besedo pa je imel kamniški okrajni načelnik g. dr. Ogrm. Po govorih se je razvila na prostorih hiše. ki je ranio vzidana Trdinova spomin« ska plošča, prijetna zabava, pri kateri so poznavalci Trdine obujali spomine na ve* likega pisatelja* domoljuba in Slovana. Darajte za dapee! »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. junija 1910. Stev. 12 i AVgttstus Mirlr: 13 Krog zločinov Roman — V prejšVrjem stanovanj« sem po-zaibfta aktovko. — Će se orav s^vomirriam. ste trt irekii, da. ste vzeM s seboj vse, — je dejala profesorjeva gospodmja nejevoljno. — Ohžahijem — atatovko sem res pozaJbila. Bite je v sosedni sobici, da bi mri v tesni spalnici ne ibiika v napet je. _ Upam, da nimate v nji nič važ- ne©a- — Nekaj starih fotografij, šatuljo za nakit in netej maknfkosti. Stara je irneJa narnrsene obrvi in napol zat; src jene oči. — Stare fortogrrafije. — je šepetala. — Kolifco so pa stare, draga moja? — Zelo sta*re, mislim, da jih je imela še moja ontati. Pod' nobenim 'pobojem bi jki ne (hotela izgubit1. — Seveda ne, — je dejala profesorjeva gospodinja ironično. Obrnjena je Kila v drugo stran in Molily ni mogla videti njenega pogleda. — Razumem vas. Posikrbi-m, da dobite svojo aktovko črti prej. Prepustite to meni? — Hvala, iskrena vam hvala. Je pa Se nekaj, gospa. To je, to je — malo čux±no. Ne želim, da bi gospa Rushto-nova — moja prejšnja gospodnnja — arvedela za moj sedanji naslov. To se vam *bo zdelo morda čudno, toda ... MoHy se je prisiljeno zasmejala. Rdečica je iziginila z njenega obraza. Razmišljala je, ikaJkšno pretvezo bi navedla, da bi ji profesorjeva gospodinja verjela '— Bil je mošiki ... Profesorjeva gospodinja se je hudomušno nasrnehniila. — Ah, že -razumem — nezaželjeni kavalir, je-H? Dobro, Molly. Obljubljam vam, da ne izdam našega naslova. — Znova se je rahlo dotaknila z roko deJkiMčrne rame. — Če boste imeli ka- knsnekoft težave, draga moja, pridite kar k meni. Dekle je imelo že na jeziku vest o čudni ržkušnji pred vran' profesorja Ca-spiana, pa si je v zadnjem hipu premislila. Sicer se pa to ni tikalo nje. To si bo treba izbrisati iz spomina. ZahvalHa se je profesorjevi gospodinji m se vrnila v svojo sobo. Glasovi, ki jih je sišalla v profesorjevi soibi, ji pa le raso šH iz giave. Raz-mtŠjaJa je tako napeto o njih, da ni opazila, da v vež/ nekdo stoji, ko je nesla pisma na pošto. Sele na pragu se je siučajno oznla in vsa presenečena obstala. Opazila je, da stoji med vrati na vrt neznanec. Maddox se je z njim tiho pogovarjal. Molldy je vedela, da je nista slišala prrhaja*i po stopnicah in že je hotela stopiti naprej, da bi jo opaiziila, ko je opazila na neznančevem obrazu nekaj znanega. V naslednjem hipu je gfedala vsa zmedena čez vežo* Zagledala je doigo brazgotino na neznančevi čeljusti. To je ha torej isti mož, ki jo je hotel zadržati, ko je bežala iz stanovanja Johna VVarnerja v City. Neznanec Ko je MoWy izginila na ozkem stopnišču, vodećem iz stanovanja Johna \Vameria pod streho Olanvad-le Buil-dimgs, je John VVarner srdato zaklel, vstal im se naslonil na vrata. Stokal je od bolečin, kajti pri padcu se je bil potollkel na koOe-iih. Zaškripal je z zobmi in odšed počasi po stolpnicah. Pisarna je bila prazna, vrata na glavni hodnik orprta. Slediti MoMy na begu je bilo izkljjuičeno. Saj ni mogel vedeti, kam je krenila. John \Varner ni videl moža z brazgotino, ki je smuknil tik pred njim iz pisarne. VVarner tudi ni mogel videti, da je skočila Mollv v avtobus in se odpeljala proti zapadu ter da je sded.il avtobusu aivtotaiksi, v katerem je sedel mož z (brazgotino in zrl neprestano na stopnice avtobusa tako. da je videl vsakega potniška, še predno je vstopil. VVarner je zaprl previdno vrata na glavni hodnik in se vrnil v svoje stanovanje, kjer je takoj stopil k telefonu. Njegove običajne hladnokrvnosti je balo konec Fakt, da ga je pretentata miado, neizkušeno dekJe, je močno pretresel njegove živce ki njegov g ras je fcrfl rezek, ko je telefonirali. Dobrih dvanajst minut po odhodu Molly Langtonove je že sedel John VVarner v svoji sivi fcrmizim hn drvel po k>ndonsk#i uricah proti zapadtu. Av-tomdbil je drvel skozi več predmestji končno se je pa ustavil pred zakotnim hotelom bfttzu Maiddenheada. Na vprašanje, afj bi mogel govoriti z Ashlevem Paradinom. se je pojavH V^otor rfaHam. Haflam se je bil že pre-otoftekel in odložil masko, pod katero se je bit zjutraj izkrcal kot prileten mož. Na prvi »pogied tq bflo na n.e?ovem ob-ratau nobene iaprememfbe, samo oterojr oči se mu je poznalo, da re zadrrie dni mnogo misli]- — Pripravite svojo prtljago — ran je naročil VVarner. — Počakam vas pred hotelom. Langtonova je nama ušla. Telefoniral sem Veicahu, naj postavi stražo pred1 njeno stanovanje v Bfloornsbury za primer, da bi tala tam neumna in bi se vm la. HaDam je vstopi v avtomobt! jo 11 ifiiimat — Veicah mi je pravkar tetefofnrdL Bi je v njenem stanovanje v Blooms- ibury in hotel je govori/ti z njo. Bi^a je doma, toda ostala je samo dvajset minut. Prišel je prepozno, nd je bflo več. — Ji je sledil? — VVarnerjevi prsti so krepko stisnaH HaKamovo roko. — Ni boftb mogoče. Ni pustna gospodinji novega masicrva. Warner je srdito zaklel. — Mislite, da se bo sama prijavila ,pol*icyi? — je vprašal HaEam boječe. VVarner je skomignil z ramend. — Sam ne vem. (kaj bo, — je odgovoril, ko je zavozil avtomobil na cesto in kremi proti njegovemu domu v Sussexu. — To dekle ve preveč. Bil sem tako prepracaru da se nam pridruži z dušo in telesom, da sem jo vzel v svoje privatno skrfvarišče v CBanwirJe Builddings. Ce hoče, nas lahko spravi v pTekfhcano neprijeten položaj. — Toda policija nam ne more ničesar dokazati, — se je brž oglasil Hal-lam. vVamer je slišal nervozno nape- tost v njegovem glasu. — Saj to je baš najbolj kočljiva zadeva, dragi moj. Ne vem. kako daleč so nas že zavohali. Zdi se mi. da naš položaj nd posebno sijajen. Način, kako so zavohali v Parizu Langrtonovo. je najboljši dokaz, da moramo bit: skrajno previdni. Pred&agam, da ostaneva na krnetih (nekaj dni, da dobe naši agen -ti toone informacije. Jutri zvečer bova pa že ved era. kaj je Scotland Yard dosegel Nastala je pavza, katero je prekini Haflam. Govori je po ovinkih, kakor človek, ki se hoče dotakniti delikatne zadeve. Ljubavna tragedija med medvedi Pd gostovanj« na Dunaju ie prispei arkns Karla Hagenbecka te dni v Celovec kjer se je takoj po prihodu od— Igrala v kletki krvava Tjnbavna tragedija. Junaki ferageđrje pa nfso bili ljudje, marveč dva medveda in medvedi-ca. Uslužbenci cirkusa so že prej opa-zffi, da se orjaški rjavi medved dobri-fca samici belega medveda rn da je nastalo med tekmecema napeto razmerje, Rjavi in beH medved sta se spopadla za samico večkrat tuda med predstavo. Po prihodu v Celovec je dal upravnik cirkusa pregradrti kletko, da M se tekmeca ne mogta obdela vati s šapami. Toda zjutraj so uslužbenci cirkusa začudeno obstali pred Metko, ▼ kateri je ležala medvedica vsa razmesarjena, oba medveda sta pa tudi krvavela rz globokih ran. Železna pre-graja je ležala vsa zvita na f>eh. Drzen vlom v banko V petek opoldne je bil izvršen drzen viom v centralo madžarske eskompt-ne banke v Budimpešti. V tretjem nadstropju sta bila zaposlena v personalnem oddelku dva uradnika, ki sta pripravljala denar za izplačilo uradniških plač. Ko je en uradnik za hip odšel iz sobe, je vstopil maskiran vlomilec z dvema revolverjema v rokah ter prisilil drugega uradnika, da je zlezel v . omaro, katero je vlomilec zaklenil. V j istem hipu se je vrnil prvi uradnik in I vlomilec je tudi nega za klen 1 v omaro. Potem je vzel na mizi pripravljeni denar. Spravil ga je v aktovko in izginil. Odnese] je nad 200.000 pengo. Uradnika sta moraia i silo odpreti vrata in ko so prihiteli drugi uslužbenci banke, nista mogla opisati vlomilca, ker sta b?!a preveč preplašena. Policija domneva, da so bile vlomilcu razmere v banki dobro znane, ker ijcer ne bi mogel vedeti, da je v mali sobici v tretjem nadstropju toliko denarja. Skxia banke ;e krita z zavarovalnno. Popoldne je prišel na policijo neki šofer in povedal, da je peljal na kolodvor k brzo vlaku v Hatvan—Košice moža. katerega zunanjost se ujema s policijskim opisom. OTROŠKE MOGOTCE M ixl i se mu. — AM vam smem ponuditi srečko naše dobrodelne loterije? Žrebanje bo pojutrišnjem. — Hvala, ta srečka je zame brez pomena, ker potrebujem denar že jutri Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na. teden pred zajtrkom kozarec naravne *fraiiz Josefove* grea-člce. Zdravniška poročila iz bolnišnic sve-dočvjo, da radi piiejo »Franz Josefovo< vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, brez neprijetnih občutkov m posledic promptno odvaja, »franz Josefo-va< grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerija h in špecerijskih trgovinah. Po okusu in Huhouosii med najboljšimi je Sonda čokolada in vsi izdelki tvornice K. M. SONDA Bonbonijere, keksi in specialni izdelki! Samo pogled v kojo 211—217 in prepričali se boste o tem! J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in površniki] najcenejši! l.OOO Dinarjev plaćam, ako Vaša kurja očesa, bradavice ,trda koža, trdi žulji ne bo v treh dneh brez bolečin, brez nevarnosti, brez noža, brez vnetja odstranil zdravniško priporočeni »RIA-BALZAM«. — G. gozdni svetnik L. piše: »18 let sem trpel na kurjih očesih; vsak čevelj in vsak korak mi je povzročal bolečine.« — Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelinova. Cena z jamstvenim pismom Din 8.—, 3 lončki 15.— Din. Dt. Nic. Kemeny, Košice H, Postfach 12/E 13, Češkoslovaška. suncobrane! svake vrsti naslonjače 1p0uske krevee PROIZVAJA najbolje I NAJJEFTIKrjE MAKS0 SAIG0,KD. 0Sn£KdBE0G?AD,KRAIJAP£TRA13 Oglejte si veliko izbiro gornjih proizvodov na Ljubljanskem velesejmu od 29. maja do 9. junija t. L UVlakutatuini paph Vlodaja uptava ,StotfCH&keqa flatoda. Vsaka beseda M Za odgovor znamko/ — Na vprašanja m odgovarjamo. - NaJtoanJO o&am Gramofonske plošče več komadov, se ugodno proda. O zle d« se danes od 6.—7. rvečer in fortiri dopoldne. Stan in dom. Vila Horvat, pritličje. 1700 Posečajte ho*el-restavracijo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, zaraže. kopalnice, evto 50'T Posestvo 30 minirt od Rog. Skrt-nte. bi iru okrajne ceste, obstoječe iz 6 oralov zemlje, n»iv, travnikov, vino-STada in gozda, hiše in gospodarskega poslopja, proda Ivan Vid>gai, Rne\-ni zaslužek najmanj 1O0 Din. Ponudbe na naslov Hore-tzkv, Za-žreb, Marovska 10. 1750 Tesan les popolnoma suh, za taJcoJSnjo uporabo, za sta>vbe ima stalno v zaIo-tt Hnrija. dr. z o. z-. Lj/obljaaa — Dunajska c 46. telefon Stev 2830. 47/T Za birmo ure. zlatnina in srebrnina s popustom 15 % pri Ivan Pakiž LJubljana. Pred Škofijo IS. Klavirje pianine in harmonije prodaja, iz-posoiuje. popravlja in ftlsto azia-šuae najceneje tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, Lhirtvljana, Gregorcnčev* irl. 5., Rimska c. 2. 1743 L Mikuš LJUBUANA Mcstn trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Posestvo 16 minut od železniške postaje Mesrinje, oibsrtoječe iz 4 oralov zemljišča, zidane h'£e z 2 velnkima sobama, kuhinjo. 2 klettmi. vinograd, travnik, njive, le^p sadonos-nik, pod zek) u^odmimj p-fgoji naprodaj. Pojasnila daje Ivan Vid-gaj v Rogaškii Slat'tii. 1736 Morilo Poseli manufakturna trgovina perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke. Sv. Petra cesta 20 Zastopnike-agente za vsa večja mest« Jugoslavije, m prodi jo nekoliko dobrih predmetov, potrebam v vsaki hiši, sprjraem. Zaslužek 200—300 D m t "dan. Prednost imajo oni, ki posečajo privatne odjemalce. — A*ent!»ra Mini, Beograd. Kosovska unca 41. 1737 Mrtvaške vozove Ig h. m h. razreda v dobrem stanja takoj proda Prva gradian-ska obrtna odraza za sjajne po grobe v Zagreba, Radvćeva vi. 19. 1728 L. Mikuš Meatni trg šle v. 14 Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure. zlatnina, katero kupite najcenejše prj Fr. P. Zajec, Ljubljena, Stari trg 9. 1643 Poceni in vendar najboljša Je SEVER JEVA OTOMANA s S2 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velfkoet 185 X 78 Cena Din 570.— do 850,— po Izbiri preobleke, — Zahtevajte vzorce! najbolj«! materijal RUDOLF SEVER, Ljubljana, _ _ Marijin trg št. 2 □□□□□□□□SE LDUUUULJLJUUUUU^ Pozor na paviljon H 570 Šol**, zastopniki, trgovci tel»#t. tfcrcsii Jugoautomat J ■ H H IIIII IH ■ II I II EPEJOG Odprodaja čevljev po lastni ceni zajamčeno samo ročno delo iz narfhtejšega usnja. Damski v vseh barvah in modernih fazona h. Mišici trpežni, tudi za hribolazce nartrpežneiŠi čevlji. Ne zamudite ugodne prilike o?l-edati si zaloge čevliev. »D O K O«, Prešernova ulica 9 dvorišče. Ivan Čarman. Prodaja lestencev in svetilk Vsled preureditve trgovskih prostorov bodem prodajal od 1. junija do preklica razne lestence in svetilke za jedilnice, spalnice, salone, kopalnice, za nočne omarice itd. po najnižjih cenah. đvatt (Bogataj konces. elektrotehnično podjetje Oglejte si razstavo na velesejmu paviljon jyJ" Tridesetletno izkustvo in kvaliteta tovornih avtomobilov, avtobgeov to traktorjev ime- rižke tovarne International Vin jamči m največjo prevoza jo kilometrov pri najnanjjjh atroaldh in naj»lab«h ecaiuih Brezkonknrenčne osne! PlačUne olajšave! Stalna zaloge rezervnih delov. Zahtevajte ponudbe In brez obliga poizkninje vožnje! OUnmo zastopstvo: O. ŽUŽEK. LfuMJana, TovSarfova H. 11. — Za »Narodno Paai - Za vo m — Val t UebJj aoc