Leto VI., st. 199.
Poštnina platana v gotovini.
V Uubljani. w	5*	septembra 1922. P©sama 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Trboveljska družba.
»5
(Govor narodnega poslanca sodr. dr. M.
u n a na 95. sej! Nar. skupščine ob Rnhki debate o mezdnih zahtevah trboveljskih rudarjev.)
Prinašamo govor sodr. dr. Koruna iz Parlamenta, iz katerega zamore naša javnost spoznati, kakšne so razmete v remogovni industriji in posebno, kako stopa Trboveljska družba pri določa-111 cen premoga.
Govor se glasi: Gospodje poslanci! j.1 se mi. da je bilo v mesecu januarju, jj. je tu govorilo o neki interpelaciji, v Je, imela za predmet skoro isto zade-kratn^1- današnja interpelacija. Že ta-kfoh. ‘nterpelacija. ki jo je vložil soc. na t Je zahtevala, da se vlada pobriga trh ..način za ureditev vprašanja mezd oveljskim rudarjem, da izostanejo
Takrat je
skun^nied 'družbo in delavci. je |*'na sprejela dnevni red, s katerim sije k-Va*a imenovanje posebne komi-
utrdil;
Je odšla na lice mesta in tamkaj
minila
.;a z delavci mezdo in ki je s tem iz-
bilo dobro, bilo slabo — svojo
sterrwL ^j je bila poverjena. Le v ti-inf	se	je razpravljala omenje-
§u w€rPelacija, obžaloval sem, da je pri-s <**> nenadno na dnevni red. ker ni-nekJmel VsIed tega prilike, da iznesem drufk® statistične podatke, ki se tičejo s« m* in. premogovnikov v državi. Zdi ing?.1, da ie cela zadeva zelo resna in naj-inter	važna v državnem in javnem
ned ?SU’ kakor kaka »posvetovanja«, in voj^avnost vladnih strank, ki nimajo niti - n,ti časa. da pridejo v to dvorano in
da poslušajo razpravo v tako važni interpelaciji, kakor je današnja. Pa zgodovina bo šla mimo njih in proti njim na dnevni red.
Gospodje, če se v teku pol leta govori že drugič v parlamentu o istem predmetu. potem se moramo pač s skrbjo vprašati, kako je mogoče, da ponovno razpravljamo o rudarskih mezdah in o stvareh Trboveljske družbe, ko vendar ne govorimo o drugih premogovnikih. Stvar pa je tale: Trboveljska družba ni ne boljši in ne slabši delodajalec, kakor so to drugi premogokopi ter ostali pod-vzetniki. Kakor se tudi ostali poslodavci vedno borijo, da ne dajo tiste mezde, ki jo delavec s polno pravico zahteva, ravno tako ravna tudi Trboveljska. Ali vendar je pri stvari nekaj razlike, kajti Trboveljska je eden največjih premogovnih producentov v državi.
Količina premoga, ki se na leto v državi producira, znaša približno 2,800.000 ton. Od tega izkoplje Trboveljska en milijon ton, država v svojih premogokopih 1 milijon, ostanek od 800.000 ton pa odpade na druga zasebna podjetja.
Gospodje, če gre za tako veliko druž-ho. ki obsega več kot eno tretjino letne produkcije premoga v državi, potem pač ni čudno, če se mora celo parlament zanimati za družbo in za delavske mezde, ki jih ona plačuje. Kajti spor med takim podjetjem in njegovimi delavci, štrajk. ni samo navaden štrajk. ki ga gospodarsko življenje v državi sploh ne občuti, ampak tak štrajk je v stanju, da zavre funkcioniranje državne mašine vsaj v velikem delu države. Če zaštrajkajo delavci Tr-
boveljske družbe, prestane železniški promet v Sloveniji in Hrvatski, pa mo« goče tudi v Srbiji. To torej, gospodje, je vzrok, da se parlament zanima za to vprašaaje, in sicer bolj zanima, kakor za druge slične zadeve.
Ze ob priliki svojega govora v janu<i arju sem povedal, da je Trboveljska druž-! ba delniško društvo. To društvo je imelo do zadnjega časa 48 milijonov jugoslovanskih kron kapitala, a v zadnjem času je zvišalo svoj kapital na 100 milijonov kron, torej 25 milijonov dinarjev. Pred vojsko je bilo največ akcij v posesti ne-f ke francoske .grupe v zvezi z dunajsko »Landerbank«. Po vojski pa se je situ* acija glede posesti delnic spremenila v, toliko, da je prišel del delnic v jugoslo« vanske roke. in sicer najprvo 30.000 del-< nic po nominalni vrednosti od 200 kron, po zadnjem povišanju pa še 80.000 delnic od skupne vsote delnic od pol milijona. Vse akcije, kolikor jih je v rokah naših' ljudi torej še iz daleka ne predstavljajo večino v družbi. Ce se govori o nacionai lizaciji družbe, ie torej popolnoma napač* no. Točno je samo to, da ima družba mon mentano v Ljubljani ravnateljstvo, ki vo-* di družbine posle in da je morda vpliv ju-* goslovenskih delničarjev sedaj večji, ka-i kor je bil poprej. O kaki nacionalizaciji v tem smislu, da bi naši državljani imeli vsai polovico akcij družbe v svojih ro-i kah, se torej ne more govoriti. Še danes je grupa okrog »Landerbanke«. ki je v francoskih rokah, največji posestnik akci) Trboveljske. Omenil sem že poprej, da je nominalna vrednost akcij po 200 naših kron. med tem. ko znaša njihov kurz na
Pismo s Češkega,
(Dalje.)
zo f rug0 jutro točno ob 8. sem potrkal ie n na vrata s- J‘raška. Z žalostjo ml Dro	•	da.	se	je	nekaj	v določenem
Viv	.^1 moralo izpremeniti. da napra-
tonf na^no Potovanje šele ob 11., med-drnvk03 na* obiščem »Velkonakupno Čil	v Karlinu, kamor je že on sporo-
ravnatelju Veselemu moj obisk. Torej ton s^,v?edel na tramvaj št 14 in izsto-dri	Karlinu pred hišo »Velkonakupne
tori* Ravnatelj s. Vesely me ie že sla	Dosadil	v	mehak	usnjat	na-
VS(2ač krasne salonske oprave, sam se eQel nasproti, oborožen s kopo letnih sv°iega zavoda in začel se je po-kr! i 0 Postanku, rasti in delovanju »Vel-sarZ. one družbe«, ki preskrbuje vse in niJ?°, delavske konsume z vsem potreb-n ” blagom ki ga potrebuje konsument.
niZba je stara 12 let. Začela ie kupče-arH.i 2i 2-veplenkami, nato se je privzemal nar i 23 artiklom med vojsko ie silno DPr a- danes pa skrbi za skoro dve IgjJHe Prebivalstva cele Češke. V minu-Poslovnem letu je znašal promet sko-
ro 900,000.000 Kč, družba ima 560 uslužbencev. 3 ravnatelje. 6 velikih skladišč po celi Češki, nakupuje kolonialno blago naravnost od producenta, in sicer angleških produktivnih zadrug, prevažajo ga po morju ladje angleških mornarskih zadrug, po Nemškem ekspedicija nemške delavske zadruge, doma ga zavijajo, pražijo in konsumirajo Čisto delavska podjetja. tako da je v pravem pomenu besede vsak vmesni zaslužek privatnika popolnoma izključen. Družba ima lastno pražarno prave in žitne kave. kjer se dnevno pripravi dva vagona kave, ima lastno tovarno cikorije, dva lastna parna valjčna mlina z dnevno silo 13 vagonov žita. Ko sva se o vsem tem pomenila, me ie ljubeznivo povabil za popoldne ob 4., odnosno drugo jutro ob pol 10.. da si z avtomobilom ogledava tovarno v Libnu pri Pragi in mlin v Kladnu. Z veseljem sem pritrdil ter se zahvalil za povabilo. Nato mi je razkazal pisarne, knjigovodstvo, tiskarno in skladišče, ki se nahaja v tej hiši. Najbolj mi je imponirala dvorana knjigovodstva, kjer sede v vrstah, kot v risarskih dvoranah učenci, uradniki knjigovodstva, 60 po številu in pišejo
računajo, delajo brez besede, brez govor* jenja in — kajenja. Pisalni, računski* kombinirani računski in pisalni stroji cvakaio ropočejo, da je veselje, načelnik knjigovodstva pa gleda izza steklenih sten svoje sobice, če je njegova armada pridno pri delu. To iraponira. Ali mislite, da pride komu na misel, da bi godrnjal? Kaj še, saj se razume samoobsebi, da mora človek delati z vsemi Štirimi, če ie plačan zato. »Velkonakupovalna druž-i ba« pa dobro plača in zavest delavcev, da delajo za sebe in svoi blagor, je ona gonilna sila, ki žene podjetje kvišku, Idi ie povzročila, da je postala družba' od kupčije z žveplenkami največja trgovska družba cele republike. Pol ure sem na-, vrgel, a mi ni bilo žal. S. Vesely je tako! ljubezniv in mil človek, da bi ga človek poslušal vedno. Njegove narodno-gospo« darski izkusenosti so velike in nihče bi danes v njem ne mogel najti nekdanjega' rokodelskega pomočnika. Geslo »Vse isfi lastne sile«, je tudi tu rodilo zlate sadove* Skoro sem se poslovil in priporočal.
(Dalje prih.)
bor2i 900 kron, a dividenda, ki io je društvo izplačalo poslednje leto znaša 22 K na delnico. Grupa jugoslovanskih delničarjev ima svojo centralo okrog »Slavonske banke«. Sigurno vas bo zanimalo, če skrenem pri tei priliki vašo pažnjo na neko stvar, ki nam je vsem padla v oči in ki je zanimiva zato. ker bomo videli, koliko imajo banke^več smisla za velika gospodarska vprašanja, kakor pa naša vlada ali parlament. Namreč tole: Vsi se spominjate na časniške napade na nekatere lunkcionarje in prijatelje »Siavenske banke« od strani »Jadranske banke«. Obsio-.Te morebiti tudi politični razlogi za te javne napade ene stranke na drugo, ali bistveno je ta boi boi za akcije, in sicer v glavnem za akcije Trboveljske. »Jadranska banka« ima velik del slovenske industrije, ki jo financira, med tem ko je dobila »Slavenska banka« odločujoč vpliv Pri 1 rboveijski družbi, kateri daie smer. In naravno, da j?o ti interesi prišli v navzkrižje in da želi ena skupina nad drugo zmagati, da pride do vpliva pri družbi in da vpliva nad cene premoga, ki ie industriji neobhodno potreben.
Produkcija Trboveljske v 1. 1921. ie znašala, kakor sem poprej omenil, milijon ton. Razen Trboveljske imamo v Sloveniji še druge lastnike premogokopov in ti producirajo skupno še 2 milijona meter sk ih stotov premoga (200.000 ton). Med poslednjimi sta dva državna, ostali so v rokah zasebnikov. Pri Trboveljski je zaposleno po vojski približno 9500 delavcev. če štejemo na delavca 4—5 rodbinskih članov, vidimo, da zavisi samo od družbe okrog 40.000 ljudi, ki jim bi družba morala dati eksistenco.
Če pa smatramo predmet, o katerem govorim, vstajajo pred nami tri vprašanja. Prvo: delavske mezde, drugo: cene premoga, tretje: naše želje in zahteve v pogledu rudarskega zakonodavstva v državi. Kar se tiče vprašanja mezd. sta o njih govorila že gg. dr. Gosar in Der-žrč, ki sta navedla tudi številke, ki so nam pokazale, koliko znašajo mezde delavcev pri družbi. Kakor ste mogli raz-videti. te mezde niso visoke, nego nasprotno so tako nizke, da se ž njimi ne da shajati. In če pri tem pripomnim, da so mezde v drugih premogovnikih v Sloveniji. ki so v privatnih rokah, še nižje, ootem zamorete poimiti, kako važno socialno in gospodarsko vprašanje je vprašanje rudarskih mezd. In ker zelo dobro vemo. da tudi plače v državnih premogovnikih v Sloveniji ter v Bosni niso do-voljne, .ie naša dolžnost, pobrigati se. da se dvignejo mezde v vseh premogokoruh v državi in da se podignemo za rudarje tudi nove socialne naprave: delavski domovi itd. In šele tedai. ko bomo orišH do tega. da bo rudar prilično zadovoljen s svojim življenjem, zamoremo računati, da bo produkcija premoga v državi do-voljna in da ne bo večnih sporov med delavstvom in poslodavci.
_0 vprašanju mezd ne bom dalje govoru, pripomnim samo še to: Vse komi-sue, kar jih je dosedai vlada poslala v Ljubljano oziroma Slovenijo, da se bavi z vprašanjem rudarskih mezd. vse te komisije so vedno ugotovile da so mezde nizke in skoro vsaka komisija >e vsaj malo pripomogla, da so se mezde povišale. AH, gospodje, tako povišanje od časa do časa ni dobro in ekonomično ne odgovarja temu. da bi mogli zahtevati od delavstva veliko produkcijo. Zaradi tega zahtevamo da se najde način s katerim bi se mezde delavcem avtomatično zvi-šavale ali znižavale. če se bodo življen-
ske in oblačilne potrebščine v ceni dvigale ali če bodo padale. To pa se da doseči samo s tem. da se določi posebno indeksna številka, kakor se to imenuje. V razmerju te številke po ceni življen-skili ni oblačilnih potreb naj se vsak mesec avtomatično regulira tudi višina zaslužka in ne samo za delavce Trboveljske. ampak tudi pri ostalih zasebnih in državnih rudnikih v državi.
(Dalje prih.
PoiStiira® vesti.
+ Ljubljanski veliki semeai so dvorili 2. t. m. ob navzočnosti ministra za trgovino in obrt. Osmana Viloviča. Otvoritvi je prisostvovalo več višjih glav. Zvečer istega dne se ie vršila v dvorani kazine ob pol 10. zvečer velika pojedina na čast okoli 150 povabljencem, izmed katerih jih je prišlo več okinčanih z vladnimi medaljami. Godel je gospodam gledališki orkester. Vsa prireditev se je vršila na — stroške mestne občine.
Notica, ki radi cenzure nima komentarja. Poročajo, da se ie princ Juri uklonil vladinim predlogom iti da sprejme apanažo 1,500.000 Din ali 50.000 frankov. Princ ie tudi zadovoljen dobiti posebno stanovanje in svoj del — vojne odškodnine ...
In vendar se gšblie! »Radničke No-vine« poročajo, da se ustanavlja v Bel-gradu organizacija narodno - socialne stranke, ki ima bale že 117 članov. Teh 117 članov pa so si pridobili tako- da so jih začeli v imeniku vpisavati pri 100. številki. Drugače pa ie stvar misteriozno tajna in se ne upajo niti javnosti pokazati tisti, ki se okrog te organizacije na vodilnem mestu pote in trudijo. To je čisto napačno, sai se monarhistični narodni so-cialci ja ne predstavljajo, da jih kdo smatra za državi in režimu nevaren element. Nevarni bodo postali narodni socialci kvečjemu samim sebi. če se jim ne posreči o pravem času zopet na glavo postaviti svoj »program«. Ne vemo namreč. kako se bodo med sabo razumeli slovenski, srbski in hrvaški narodni socialci. če bo ljubljanska grupa trdovratno lepela na klerikalnem avtonomističnem programu hrvaška na blokaškem, srbska na velikosrbskem. Zanimivi časi se nam obetajo, če bodo narodni socialci poskusili obrniti svojo boljšo stran katoliško-so-ciainim jaslim.
+ Belgrajska vlada je pozvala poljedelskega ministra Puclja, naj sestavi nemudoma komisijo strokovnjakov, ki bodo ugotovili stanje letošnje žetve.
+ Zveza vojnih invalidov v Belgradu ie sklenila prirediti velike protestne shode. na katerih bo najostrejše protestirala proti vladi, ki se čisto nič ne briga za zahteve voinih invalidov. Zveza vojnih invalidov ie obenem razglasila, da ni prejela 1.446.000 dinarjev od ministrstva za socialno politiko. Pač pa ie prejela samo 650.000 dinarjev. — (Tudi pri vojnih invalidih opažamo, da jih še ni srečala pamet vkljub temu, da so se potikali po strelskih jarkih in so marsikaj »lepega« lahko videli. Vojni invalidi so tako naivni, da pričakujejo nomoč od reakcionarne vlade, ki ie že prevečkrat dokazala, da ji ie prokleto malo do ljudstva. Pametni invalidi so organizirani v socialističnih vrstah. ker predobro vedo. da ie le od socialistične zmage odvisna njihova oziroma njihovih otrok bodočnost. — Opomba ured.).
.+ V Dalmaciji je prišlo zaradi glado-vanja do kmečke vstaje v nekaterih
okrajih, fe Dalmacije se h ^
ster za agrarno reiormo Kista Milene,
na željo katerega so takoi sklicali strski svet. Ministrski svet je klenii log ministra za agrarno reform najstrožje postopati proti zan pri skim in policijskim oblastim, _ ^neomenjenih kmečkih vstajah ms sle«. Gospod minister misli na ta rešiti vprašanje preskrbe. Pa na'J reče. da nimamo dične ministre.
+ V Bosni in Hercegovk je st* lja_ vita suša popalila skoro vsaJ^ruoVjč je Minister pravde dr. Laza Mark obljubil najstrožie postopati p^ti lantom, ki izrabljajo težko S<?sp stanje. V deželi se je razvila živahna litična agitacija.
+ V Višegradu je prišlo do
nia na shodu jugoslovanske mus .	.
organizacije Snahove frakcije. • ie pobegnil s svojimi pristaši v homi ^
šegrad«. žandarmeriia m poUcua p aTe_
monstrante razgnala m Jih ve
tirala.	. . ...	več
+ Turki so v Mali Azm zavze {
važnih postojank ter pode f^Ke ^
morski obali. V Carigradu vlada zar
turških zmag veliko navaden*s. ^
+ Na Madžarskem je mimsff* {fl notranje zadeve prepovedalo P s0 razširjanje Marksovih del. -Kapital’ prepovedali razširjati Markso	^
+ V Benetkah se bo vršila o
oktobra orientalska konferenca- Deiavsk«
+ V Italiji so sedaj izstopili*^ delavske zveze tudi republikanci. Osrednji . terem pr^nd zveze je izdal poseben prokkis,	stanke
* Imamo boljševizem in fašizem, ,,niuCionarna. alL ne, katera bi bila imela biti rev padel p ‘ ^ bi ne bila izdala ciljev, za katere ) katcroJ Corridoni na eni strani mescanst • proIetar krivimi pridigami zapeljalo Pr'Pr..io ki ie ne,iSni na drugi strani pa vso staro ItaN* prlpraV e‘ sobna za vsako obnovitev.	ctanka, .R Lvo
in odločeni premagati oba ta pre vzbuditl..n . treba pognati v nič. Naš namen jeja jn !• ,0. Italijo, zmagoslavno Italijo. Ita J fe() viši3 praviti novo zgodovinsko clo °’hnoSti, ki s dvja-stojnejša, nego sla obe nesposo IIl0ra "Aav0, medsebojno pobijata. Sindikal ggansko d na-daii utopistieni komunizem in , ^eVnost j3 0. ki predstavljata oba zastarelo duše !luZl,a » f uke, ki jih je zgodovina že °?Ts“ obdržala, go če ga sporazuma nas je za "'^oViti slepol« n. bridkostjo v srcu moramo Rkrnernost P°' aV1-gmatikov in nepoboljšljivo ne ^irn. ki s? v eul tov. Proti obojnim, proti vset". , združeni pre. dežno nasprotniki, a so v res.n ,. vau z ne in isti zaslepljenosti, bomo nam ve, da cVOitrn menjeno vero našo pot. Pr0 .„neVerjain0 ie za nc izpreminiamo, da se ne ‘dad živ'ie. jja-načelom, da znamo preliti	vodi. ^
sveto in veličastno idejo, ki n ..j,atov.« .. lija delavcev Živela republika s	taVkO 1
+ V Avstriji so st°P'Vveč dni n1" skarniški delavci, tako. da. obiavh^1 so izšli časopisi. StavkuJ Zeitung«, svoja poročila v »Arbe te ctranke-silu avstrijske socialistične	stavku)
lodaialci so že stopili v st k
čimi.	ki	ie p ue
+ Ob priliki banketa, Kl (T rne un«e
dUa delegatom interparlame
dunaiska mestna občina, ]e dsednik« }f ski delegat grof Apponv Prend^enU inter du Weardale. Govoril je o p raZOTO^vf parlamentarne unije, in pa ^ or0ževan| nju. Rekel je. da mora bitu^	^o.	**
dvojne vrste.: materialno . nared j materialno ne bodo mogl ljudstvo L.
mi »a za maralno 1 roba b» duševno pripravljati za •rmjstičnih „ia — (Neframnost kupita^ ZaVed^
aotcev ie resnično brezna. y ^ ljudstvo vseh dežel bo s ^ }e ves^jjj stične vrste ker dobr ■ soCjalis predek odvisen edlrJo . državo organizacij, ki Predstavljam žavi. Obstoi zunanje držav 0p0JJ1ba J
, T V Moskvi so že zopet aretirali več • o Iiudi in žen socialnih revolucionarjev,
irf t 6 S0-izs:na^ v arhangelsko guberni-• izgnali so tudi zagovornike socialnih evoluconarjev Muravjevu in Tageraj
+ Vodstvo armade, ki je odšla v boj Dr°+1 Ura^s^irn sovjetskim vstašem tkzv. »Detrovcem«. so poverili generalu Tuha-
n^V. ,-en?lL Proti uralskim vstašem so Poslali se 17 rečnih brodov s topovi in troinicami. Do upora je prišlo, ker so vietske oblasti proglasile za nepostav-o Komunistično organizacijo, kateri je celovai Petrov in ki je zbirala prispev-e 2a pomoč gladujočim. ki t* ^ Frankfurtu a. M. zboruje ekse-utiva dunajske internacionale ki je sklestil Potr(^' vstop amerikanske sociali-točv6 stran'^e v internacionalo. Glavna nhlv,a zborovanja je posledica zedinjenja ett socialističnih strank v Nemčiji.
Na zaključni seli kongresa nein-« *atoliških škofov je nadškof kardi-fm« a™haber ostro kritiziral postopanje kro.f° e vlade, ki pošilja v renske po-
Dnevne vesti.
ujjo ^ačasna delavska zbornica za Slove-1922 h Mub,iani Posluje od 22. avgusta <ja|u 5*a‘je v provizorični zgradbi na vo-leznicQUna^s^e ceste in ceste "a ju:'::.o že-
LiuhJSn ^VS^a z^0I'il^ca za Slovenijo v delo v T 0D07;aria delavstvo, da surejme le takr ,0varn> vagonov v Brudu na Savi ’etiem a S0 Drec^loc^no skieniF s pod-D0rria D°sebno pismeno pogodbo. Mestno Či]n Vai'stvo v Brodu ie namreč sporo-1922 p'su št. 6433/22 z dne 1. avgusta ^iein tovarna delavcev, Ivi jih posre-2vab Dos.re^0valnice za delo. ali pa jih dejo' 1?-CKHe*,e ootom oglasov v Brod, v vrn °blčaiHo Be sprejme, uiti jim ne do-»Tv?^n‘b stroškov.
2. 1113 e^ska skupščina na Bledu. Dne
Bi
septembra t. 1. je zborovala na
nja T Pokrajinska skupščina Udruže-Verien^5os^ovanskega Učiteljstva — Po-PravU i,tv° Ljubljana. Skupščina ie raz-de]a a 0 važnih smernicah bodočega Širne-la s°Jskem in prosvetnem polju. Ob-Qjas^e Poročilo priobčimo v »Ljudskem
srečJ '*acltsonu v Kaliforniji se je pone-v&č c) v rovu’ 75 rudarjev, med njimi radi Jencev. Vsaka pomoč ie bila za-njSo ara nemogoča. Podrobnosti še
znane.
Vfe '^.uredništva. V prihodnji šte-«s^____*Napreja« bomo objavili važen do-
pis iz T r b o v e 1 j, na katerega že 'danes opozarjamo naše bralce in s odru ge!
Ljubljana-
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek. 5. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih Se-lenburgova ulica 6, II. nadstropje.
Kovinarji v Ljubljani. Po sklepu za-upniškega sestanka se vabijo vsi ljub-lianski kovinarji, da se korporativno udeleže ogleda ljubljanskega velesejma na praznik 8. t. m. Prijave sprejemalo vsi kovinarski zaupniki. Zbirališče na vrtu pri »Novem svetu« od pol 12. do pol 1. — Odbor.
Razstava ženskih ročnih del »Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški trg 6111. se vrši v času sejma vsak dan od 8.—12. in od 2.-5. popoldne. Vstop prost.
Ogenj v hiši Gradišče štev, 10. V petek dne 1. septembra 1922 ob 17. je izbruhnil v hiši štev. 10 v Gradišču požar v kleti. Tvrdka The rex Co. je imela v kleti pri dimnih vratcih naloženo polno raznih zabojev ter papirja, ki se je vsled kake iskre ali pa po veliki temperaturi vžgal. Ogenj so domači Se pravočasno zapazili ter pogasili. Zgorelo je par zabojev. V slučaju razširjenja požara bi nastal velikanski požar, ker je v kleti nagromadeno polno papirja, zabojev ter drugih gorljivih snovi. Stranke se opozarja, naj puste povsod po hišah vratca dimnikov popolnoma prosta in naj jih nikar ne zastavijo z raznimi predmeti, ki so potem vsled bližine dimnika ogroženi, da se vnamejo. Na lice mesta došli gasilci niso stopili v akcijo.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo dne 6. septembra t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daie članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta št. 12., pritlično, desno.
Gledališke predstave ob času II. veleseima v Ljubljani. Opera: Ponedeljek, 4. septembra: Musorgski - Korzakov, Boris Godunov. Začetek ob pol 8. — Sreda, 6. septembra: Puccini, Mada-ine Butterfly. Začetek ob pol 8. — Petek, 8. septembra: Smetana, Prodana nevesta. Začetek ob pol 8. — Nedelja, 10. septembra: Puccini, Trip-tyvhon. Začetek ob pol 8. — Torek, 12. septembra: Bizet, Cannen. Začetek ob pol 8. uri. — Drama: Torek, 5, septembra: Komedija Suho-vo - Kobilina »Svatba Krečinskega«. Začetek ob 8. — Četrtek, 7. septembra: Molierova komedija »Namišljeni bolnik«. Začetek ob 8. — Sobota, 9. septembra: Gogoljeva komedija »Revizor«. Začete!: ob 8.
Sportvereinigung Gerstboi (Dunaj) — S. K. Ilirija. Igrali so v soboto 4 :3, v nedeljo 4:1, vsakokrat v prid Dunajčanom.
Pekovska stavka v Celju se ie končala 1. t. m., in sicer v pekarni Amlej nasl.. Achleitner, Vošnjak, Louan, Kur-bisch, Bajželj in Oberžan. V Korenovi pekarni so stavkujoči nehaii z obratovanjem. Gori omenjeni so podpisali tarifno pogodbo in s tem ugodili pomočniškim zahtevam. Stavka se nadaljuje pri kler-kalnemu peku M. Janiču ir.1 pri F. Lesjaku. Ta dva delata s stavkokaz;. Da se je rešitev tako dolgo zavklekla. so v veliki meri zakrivile oblasti, o čemer bomo prihodnjič poročali obširneje.
ShoS
Maribor.
Pokrajinsko obrtno razstavo bodo otvoril 8. t. m. in bo trajala do 15. Raz-, stava bo letos primerno večja kot pa lan-ska in tudi neprimerno zanimivejša, kar pričajo že številni lepi paviljoni na vrtu Goetzove pivovarne.
Sodru« župan sprejema od 1. t. m. zepet stranke, in sicer od 11. do 1.
Kurz aa esperanto se otvori letošnjo zimsko sezono pri tukajšnji podružnici »Svobode«. Prijave se sprejemajo vsak torek in^četrtek od 19.—20. v »Ljudskem domu«. Želeti bi bilo, da se mnogo sodru^ gov udeleži tega tečaja, saj bo vendar vsakomur znano, kakšno stališče zavze-; ma socializem do mednarodnega jezika* posebe še do esperanta, in čemu ga za-i vzema. Poskrbljeno je za dobrega učitelja.
Redek lubiloi, Šefzdravnik tukajšnje požarne brambe in rešilnega oddelka Jo^ žef Urbaczek starejši je praznoval 1. t. m. petdesetletnico svojega delovanja pri požarni brambi. Bil ie tudi tisti, ki je leta 1907. ustanovil rešilno društvo.
Narodno gledališče v Mariboru otvori novo sezono v soboto, dne 9. t. m. So-i diti po repertoarnem načrtu, katerega je nova uprava objavila, bo sezona umetni-ško zelo zanimiva, če odštejemo precejš-* nje število slabe nemške operetne plaže. Gledališče bo gojilo v večji meri kot pa prejšnja leta tudi opero, tako n. pr. »Prodano nevesto« in »Madame Butterfly«„ Vprašanje je samo, kako bodo dobri re-. pertoar odigrali s srednjevrstnimi in slab-Šimi močmi, ki iih imajo na razpolago, ker ie več sijajnih moči, kakor so .iih ime-li lansko leto, odpovedalo. Mslimo pa. da se bo dalo s pošteno voljo s strani igrala skega osobja in s pozitivnim sodelova-. njem umetniške kritike, mnogo doseči Predvsem naj bi imela letos ta kritika dolžnost, da vzgoji občinstvo ne pa. da ga oo lanskem vzorcu navaja k saboti-ranju gledališkega dela. Intendant ie g« Brenčič, artistični ravnatelj g. Valo Bratina.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ),
Odgovorni urednik : Anton PodbcvSek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
 .Ja------   ...	.	______
! Kar Je res, je res ! Testenine
6$
so tako okusne in tečne, da so splošno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcih!
Tovarna
B arvs
vsakovrstno - -blago.
Kemično čisti
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolfka ovratnike’zaPe-
p „ .	& '’	\	n	sonce m sraice.
Podružnica: Selenburgova ul. 3.	—------
tadustrijski paviljon;*	fer.	386
Maribor
Gosposka ul. 38
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
h m ui
Gosposka ulica 11.
trgovina železnine in zaloga risarskega orodja
M A R B i @ S Gosposka utica 11.
iwr
L.
V Paradižu
ste bila brez obleke
ADAM in EVA
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke v trgovini
O. Bernatovic,
Ljubljana, Mestni trg 5-6.
nmmmmm______________
Čitajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socializmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi »NAPREJ'
rrAMj
te Cerne!^
Med univ.
dr. Matija Ambrožič
Specialist za otroško zdravstvo ord. ob delavnikih od —JMh
Ljubljana, Gradišče 9/Lnad.
Naivečia Izbira
različnih pletenin,
mafic, nogavic prt tvrdki	In	rokavic
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mostni trg 10.
Na paviljon F, ŠL 152
se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deli in pneumatika. Cene
nild franka „T81BU ti A“ dvokolesa in otroške vozičke, Ljubljana, Karlovška cesta It 4, Zvonarska ulica št 1.
NaJzanimiveiie ljubljanskega velesejma
bode brez dvoma
oddelek it. F 123-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse naj pr akti j» najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika
Hvalnih strojev
dosedaj iznašla in preiskusila,
razstavi svetovna tvidHa
iNGER ŠIVALNI-STROJI
  	Sourne	Co.
v svojih paviljonih na ogled. Najmodern. šivalne stroje
gonila električna siSa
kar prihrani čas in denar. ^
To ni življensko vprašanje samo tvomic marveč v®^®jbjne> danes prihranitev časa in denarja posebno za
Obisk	kot
teh paviljonov Vam bo do nesel več koristi in za ave vse senzacijonalne kino-predstave •
trn
BLUZE,
spodnja krila, predpasniki, stezniki
najceneje pri:
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Llubliana. Mestni firp 19.
Danajska cesta 66.
Ljubljana.
Iiletm ift
8. obrat:
II. obrat:
lil, obrat:
Parna žaga. Tesarstvo, zpeljava in naprava strešnih visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, ver » paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaze.
Strojno mizarstvo. Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, Portalb
stopnjice, steklene stene.    	- -------------
Tovarna lesenih ?.a!užlj In rolo za okna po lastne®
preizkušenem sistemu.
—
Utemeljeno god. 1881.
Utemeljeno god. 1881*
AND. JAKIL
tvornlca koža i cipela d. d., Karlovac.
Brzojavi: Jakil, Karlovac. Telefon: pisarna 70, tvornica 50, stan
Proizvadja:
Cipe le muške i ženske iz u svim bojama, teletine i 1°"®	.
tine. — Moderne, amerikans o_
Vaches džonove u poluticama. — Vaches krupone. — Okrajine Vratove. — Tabanice (Brandzolne). — Teletinu žutu i crnu Kravino žute. — Kipse cugovane. — Boxcalf u svim bojama. —- Solidna kvaliteta.
Paviljon
obične radničke (ba k and že)-• Elegantna izradba iz 5i ^ ^ kože.
I
i
i
i