Izliaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja m celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri roescce 7 lit 50 stot, z* en mesec 1 Hri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankiram pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širok osti ene kotooe 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se —.t-	- naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Deta", aa a mpb= scs
V T^stu, v sredo II- avgusta 1920
Prej pride kamela skozi Šivankino uho kakor bogataš v nebesa. ____________
Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje.
GliflSIIiO SOCIAMSTICHE ZVEZE
jUliUSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 37*
fil
Naše dolžnosti
Komunistični proletarijait pričenja izvajati v de-1 samih tazhojniov. V našem času je neizogibno, da .so j proti vojni — zato da bi sedaj v delovanju postali nje eno najodličnejših 'točk svojega programa, t j. vsake druge vojne raze« teh dveh omenjenih slučajev ravno taiki izdajalci .kakor naj slabši oportunisti.
a	«	«f	«	t	V	#	* w	I	_ V    X     1. ■ -	     *	       J	*_    .	_	^	*	_ A a	*	-	-	_ ■	—	J	.. I ■	.	n	  A.	M	M	■	til.14	«P	mA	A	I	r	'	O
jamje
zahtevo gledle >*oibraimlbe domovine«. Ln sicer v dveh različnih fazah svoja razvoda. Navidez se proleta-
ne pravilne .temveč ne častne, vojne med imperija, listi, vojne finančnO-plutokratiskih i dinastičnih klik,
Anarhisti in .sindikalisti so napravili vse ono, kar
rijat udejstvuje komtrakKkitorično ,v resnacd pa pria-pajaino enako, obojestransko -spopoln jujoč e se. — Dve različni fazi v razvodu proletarskega razrednega Iblofa sta: faza pred osvojitvijo oblasti in ona po osvojitvi dblastn. Ntailoga proletarijata pred osvojitvijo oblasti je boj proti militarizmu, ako služi ta imperij alis ti-čnim namenom. Dolžnost proletanjata ip>c osvojitvi oblasti obstoji v tem, da ščiti revoluci-joname priddbitve in jih skuša obenem razširiti na tlačeni delavni narod zunanjih držav. S praktičnim udejstvovanjem svojih tozadevnih nadel stopa komunistični proletarijat prvikrat v areno zimaa)e politike. Proletarifat vseh dežela realizira svoje principe glede »obrambe domovine« s popolnoma drugačno orijentacijo in z neprimerno večjo doslednostjo, kakor sedaj.
Razen ruskega proletarijaia se nahaja, ves ostali .proletarijat še v Stadiju pred osvojitvijo oblasti. Tako tudi italijanska proletarijat. — Dve dejstva nam stojita pred očmi, ko to pišemo: 1. nevzdržno marši-ranje ».Rdeče armade« in 2. uklonitev itafijanske imperialistične politike v Albanijo pod pritiskom socialističnega proletarijat a. Zmagoviti marš »Rdeče armade« imenuje žolti tisk — boljševiškn imperija-lizem. Odpor proti domačemu imperijaliznau titulira buržuazija z »izdajstvom domovine«. — Interesantno je, da. so ‘bili ravno oni socijalisti, katere je bur-žuaziija psovala z izdajalci domovine, še zmeraj naj-doslednejšn in najzvestejši našim principom glede »obramlbe domovine«. Medtem ko so bili' buržuaziji sirrrpatični socijalisti .na napačni poti. Ne, da bi hio>-teli spreobrniti bttržuazijsMh besednikov, samo da pokažemo prale tarijatu naše pojmovanje »obrambe domovine« in da spomnimo proletarijat na njegove dolžnosti, objavljamo ta članek sodr. Zinovjeva, katerega je on napisal kot sklepčno besedo svojim raz-motrivamjem o »dl. interrvaci-jomali in problemu* vojne« 1916 1. v Moskvi. — Krepke besede Zinovjeva proti anamlwstom in sindikalistom so razumljive. Ne anarhisti, ne sindikalisti niso meli za časa svetovne vojne toliko odporne sile, da .bi se postavili po robu mila-tiarkt.i6n.im im imp e ri jalist i črnim nameram svojih držav. Zlasti bi napravili anarhisti krat destruktiven elememt veliko uslug potlačenemu proletariatu. Kot konstruktiven faktor se niso anarhisti itak mogli nikjer uveljaviti .Za časa vojne so se anarhisti in sin->u... Jisti ravno tako .potuhnili, 'kakor socijal - šovinisti
Komunistični proletarijat postaja odločilen faktor v mednarodni politiki. V zunanji politiki vsake države pripade proletanjatu "!>{j -oSočilnejša vloga. - V (tem častilko je Saš proletarijat spoznal svojo moč,
njegova dolžnost, da s tem. večjim razmahom zagovarja z besedo in dejanjem svoje stališče. Albanija ni ne prva me zadnja ‘dežela, na katero so postavili italijanski imperijaiisti svojo nogo. — Libija, ki je onkratj morja in libijsko nasilstvo, ki se vrši tostran morja. To zahteva odpomoči. — Horthyjeva »Bela garda,« še vedno besni. Bojkot proti Madžarski moramo poostriti. — »Rdečim armadam«, ki marširajo in onim ki se danes šele sestavljajo, veljaj naša naj-večja pozornost in podpora, ker »Rdeče armade« se borijo za nas.
Kakšna je naša propagaitorska naloga v današnjem času?
Pristaši III. internadjo.nale morajo predvsem jasno postaviti vprašanje o obrambi domovine. In naj-m?T.jša nejasnost o tem vprašanju bo v stanju, da prinese naši agitaciji ogromno skodlo-.
Socijalist je obvezen, da bratn.i domovino v vsaki v-cVi — to je temelj socijal-šovinizma. Najiskrenejši ®oc:ja! - šovinisti pevd-arnaj-o to brez vsakega zavi-jar;?. Naša vlada nima prav, ona je prva počela \c'vr-. njena zunanja politika do vojne je bila napačna. polna prestopkov. Ali zato ni treba grešiti in radi grehov vl~de keznovati narod. Kadar je vern" postala dejstvo, kadar preti naši zemlji so-vr-^ni tif pad — mi smo dolžni, da jo bran-:mo. In to razavisno cd vsebine, cilja in smisla, vojne. Poraz r.fše domovine .je veliko zlo, ki se ne 'da misliti. ZH'". raj ima ona prav ali r.e, ona je naša domovina!
'Kakršni bili vzroki nejne, da smo kakorkoli preše ”’,:li zgodovino .pripravljene vejne ... v enem ni n:jv:šfa čaša dolžinost je v tem, da branimo d<™ "-vViO.. T?’ko je govoril na strankini konferenci Zp-1~ vgleden diplomat mednarodnega šovinizma Vrktcr Adler. Vsi socijal-šovinisti se ne izražajo tako od1':'rit c. Več:na nsjše govori o zaščiti »kulture«, k»svoibcde«, o borbi proti militarizmu in dr. Ali oni vsi delajo po tem principu.
Trka je pozicija sccijal-šovinizma.
K? ko odgovarjajo na to in fer.na cijonalisti ?
Mi ne zavračamo »obrambe domovine« na sploh. Mi zavračamo t. im. »obrambo domovine« v impe-rijrlističnih vojnah, t. j. v reakcijonarai kapitalističnih: Ali mi se tudi' ne omejujemo na to, dia govorimo, da je dopuščena vojna 1914.—1916. 1., imperija list ična vojna. Mi povdarjamo kot temeljno stvar, da v današnji imperijalistični epohi, .po pravilu, ne more biti drugačne vojne med velikimi državami.
To ravno ne znači, da zavračamo mi zmeraj, v vseh slučajih in v vseh časih obrambo domovine tudi 'y imperijalistični epohi.
V našem članku v 1. in 2. številki »Komunista« smo mi pisali:	Je-li	mesta	»pravičnim« vojnam v
.epohi nacijonalnih vojn? Da, je! Vojne francoske revolucije so bile večinoma »pravične« vojne, italijanske nacijonaine vojne so bile »upravičene« vojne.
Je-li pa mesta »pravičnim« vojnam sedaj v impe-!csjalisbični epohi? Da, je. AH samo v dveh slučajih. Prva — vojna proletariata, zmagovalca, v kateri si : bodi zemlji, katera brani zavojevani socijalistični stroj proti tujim vladam, pri katerih je ostal kapi-takstični režim. Druga — vojna Kitajske, Indije in enakih ziemelj, ki služijo kot predmet tlačenja od strani imperijalizma za svojo neodvisnost, proti evropskim knperijalističnim državam.*}
»Pravičen« mir med imperijalističnimi evropskimi vladami je nemogoč, kakor si je nemogoče predstavljati boj med nekolikimi razbojniki radi delitve , naropanega plena — z gledišča pol—9k ljudi in ne
vojne ,ki so zmeraj sovražne delavskemu razredu vseh dežela.
Ali se je moglo govoriti o .pravičnih nacijonalnih vojnah, o boju buržuazije proti proletarijatu, kateri je stavil na dnevni red socijrlistični prevrat? Ne, n se moglo! Ali sedaj v imperi.jalisbičnh vojnah, zlasti v evropskih razmerah, .je to eaia glavnih nalog mednarodne buržuazije.
»V dveh slučajih je mogoč »pravičen mir« tudi sedaj. Ali 1915. i. ni bilo pred nami ne enega, ne drugega slučaja.«
Na taki način, se razumne, priznavamo mi pravico obrambe one domovine, katero tlačijo imperijali-stične države. Težnja kolonij in kolukolonij yda se osvolbonfijo izpod jarma »velikih« držav, zasluži brez-dvomno podporo od zunanje - socijalne demokracije.
Ne pojmiti baž raz-liike med obrambo svoje domovine in med »obrambo domovine«, ki gre za tem, da hoče imperijalistična država zasužnjiti nove narode ali da učvrsti stare okove, to razliko ne pojmi s-arrro oni, 'kateri noče, da .jo pojmi.
Franooski soidjal - šovinist (četudi po imenu Nemec g. G-rumbaoh, citira v ravno izišli knjižici »Zablodta Zimmervvalda in Kienthada« iz Lenjrinove in Zinov.jeve brošure »Socializem in vojna« sledeče vrste:	_
— »Ako bi jutri n. pr. napovedat Maroko vojno Framcdji, Indija Angliji, Perzija alA Kitajska Rusiji i. t. d., to bi ble »pravične« vojne, »obrambene«, neodvisno od tega, kdk> je katerega prej napadel, in vsakii' socijalist hi' želel zmago tlačenim, zavistnim nepolnopravnim vladam proti tlačiteljem, zavojevalcem, grabi, tel jem »velikih« držav.«
Grumbach se potem s studom izraža:
— Kolonijam se dtopušča, da vodijo napadalne boje . .. Kadar se brani velika republika {Francija) pnoti napadalnim armadam fevdalne nemške mo-nnhije, takrat se govori o izdajstvu socijaUzma.«
Socijalisti, ki govore na tak način «1 ako so .glavni govorniki, se zavedno izdlajajo, da ne razumejo razlike med stanjem kolonij, ki se bore proti tlačiteljem, in med stanjem velikih držav, ki se javljajo 'kot tlačiteljice. iNaj si bodo še 'taki ali taki socijal - šovinisti, ki so tako utonili v buržuaziijski ideologiji, da je izumrl v njih vsak socijalistični čut, da oni enostavno prestanejo razlikovati med tlačitelji in med tlačenimi, med' zavojevalci in njihovimi žrtvami ^med klapitaisti in delavci, med eks-.ploatjatorji in eksploatirankn, med izporom in štraj-med revolucijonamo u stajo in med kontna - revo-luoijonamim dušenjem ms ta je.
»Največja repulblika v Evropi« tliači na vsakih 1000 km2 svoje lastne zemlje 1135 km* njej podrejenih kolonij, katerim sesa francoska finančna oligarhija kri in sok. Radi ufcrjenja svojega gospodstva nad terna kolonijami se med ostalimi bojuje tudi »navečja republika v Evnopi«. A imperijalistični lakaji ne razumejo v čem je razlika med kolonijami in njihovimi aasužnjevalci.
Stud je tu odveč. S socijal - šovinisti govorimo mi v različnih jezikih. Oni ščitijo interese buržuazije, mi ščitimo interese proletarijala. Ali argument g. Grumbacha samo dokazuje, koliko jasnosti nam je potrebno v vprašanju »obrtamfoe domovine«.
On k"že, kako škodljivo bi bilo štediti magari še najmanjšo socijal - šovinistično igno v krogu pojmov »obrambe domovine« /kakor prepovedati odrekanje od vsake obrambe domovine na sploh, v vsakem času, ki se ne nanaša na značaj danega vojnega konflikta.
Slabost H. intemacijonale na v tem, da je ona splošno prianavala princip obramlbe domovine. Za nacijonaine vojne je ta princip točen. Za mogočnosti vojn, v katerih smo prej govorili, ta princip je točen tudi danes.
Slabost II. intemacijonale je v tem, ker ona ni točno in jasno rekla: v epohi naoijcoialnih vojn je obramba domovine zakonita in potrebna; v epohi irmperi jali s t i onih vojn — ne aplicirajte po.jma »obrambe domovine«.
In beda, nesreča in polom II. intemacijonale je v tern, da se je oportunizem — po sili vzrokov, o katerih ni umestno tukaj govoriti — razmahnil in objektivno podredil glavne stranke II. Lnternacijoniale politiki buržuazrije, ki je krvno zainteresirana na tem, da bi izdajala nečastne, imperijelistične vojne, delavcem kot pravične, progresivne ...
Proglašajoči neobhodnost osnovanja III. intemacijonale, se li mi popolno in čisto odrekujemo nasledstvu II. intemacijonale? Alt se ne odrekamo od onega v nji, kar je bilo marxističnega.
O J rev olu c.i jonarn e ga marxizma so se oddalj ili mnogi teoretičarki in »voditelji«, od revoloicijonar-nega m.arx.iznia so se oddaljili Kautzkyovci vseh dežela. Oportunisti in »centrum« so dobili prevlado v poslednjih dneh II. intemacijonale. Ali ne ozirajoč se na to, ne voluci jonami marxistični pravec je zmeraj bil v II. mtermacijonali. In od njegovega nasledstva se ma ne odrekamo niti za trenutek.
V času vojne 1914-1916 1. je bankrotiral oportunizem z ene, in anarhizem in sindikalizem z druge strani. Vojna je bila velik udiarec za soci.j&fizem. Ali kom, med revolucijonamo astajo in med ikontra-revo-je gotovo, —za delavski pok ret je bila to — da bo ona ohranila ta dva malomeščanska narobe - s-aci-jalizma.
Naš .boj proti ^narliizrmi ,in |sindikalizmu mora biti ravno tako odločen, kakor boj .pnoti oportunizmu. Naša propagatoirska ibaktika obstoji dandanašnji v tem, da iščemo »zrno resnice« in »zdravo jedro« v sindikalizmu. Naloga obstoji v tem-, da pokažemo, kako je oficijalni sindikalizem ravno tako izdal delavsko stvar in da so tudi oni kakor tudi oportunisti prišli v službo buržuazije. Še več, krivica sindikalizma in anarhizma je večja. Dosledni oportunizem .je v skrajnem slučaju ostal sebi zvest. Mnogi oporbuiusti so govorili pred vojno ono, kar govore tudi danes. A sindikalisti in anarhisti so razcepili delavski pokret v Franciji, v Italiji — v imenu ne-pouirij&ve borbe pcoti huržuaziji, proti militarizmu,
more človek da napravi v oblasti revolucij onarne farzeologije, in stem so še več kompromitirali v očeh delavcev revolucijo name parole, revolucionarne pozive.
Proti oportunizmu in anarhizmu!
In proti »mariističnemu centru« — v .prvi vrsti. Centrum je za cel čas II. intemacijonale podpiral oportunizem. Centrum podpira sedaj .socijal - šovinizem. Kako reakcijionaTtno vlogo igra Kautzkyjan-stvo se je sedaj jasno pokazalo, ko (Longuetizem, ta Kalutzkyjanska fcrtrujja na Srancoskem lemljiišču ,v delovanju podpira šoviniste najslabše vrste.
Vrnimo se Manca!
In v tem imenu — v III. intemacijonalo!
*) Poslednjo trditev je morda potrebno za nekoliko omejiti. Primer: Penija za čas imperialistične vojne 1914—16. 1. Znano je, da so perzijsko mržnjo angleško-ruskih tlačiteljev izkoriščevali nemški imperijalisti, toliko da niso 1915. 1. tudi Perzijo pahnili v vojno. Liberalne »Ruske Vjedomosti« sporočajo dogodke tako-le: v septembru in oktobru je perzijska vlada resno delala na tem, da se v zvezi Nemčije in Turčije osvobodi an-gleško-ruskega vpliva.(l) Ali, energično postopanje angle-ško-ruskih diplomatov in pojav ruske vojske pred Teheranom je pobralo šaha. Revolucionarni pokreti pa so se pojavljali v centru in na jugu, katere je ruska vojska uduSila v poletju in v zimi 1916. 1.
Kako naj opredelimo svojo stališče napram temu stanju stvari v Perziji? Socijalisti — razume se — simpatizirajo z revolucijo proti rusko-angleškim imperijalistom. Ko se pa udeleži Perzija vojne na strani Nemčije? Njena vloga bi bila slična vlogi Turške 1914—1916 1., neznatna epizoda v imperijalistični roparski vojni.
je poljska vladai že zapustila, vrši v ententni diplomaciji vpmašiHmje: Kaj naj se zgodi? Ali gremo Pol>-3ki na pomoč ali ne? Brezdvommo čuti ententna bulržuiazija silno nagnjenje do nove vojne z Rusijo in do noive blokade. Osobito pritiska Francija. Čuje se vesti, dat steese MiMerand in Lloyd George že spo-raziumela o konakih, ki tiraj se jih ukrene proti zmagoviti Rusiji, Uti je zasedla že tiri četrtine .poljskega ozemlja, na katerem se je že ustanovila poljska sovjetska vlada z Matklevsldm na čelu.
Vendar bodo vsi bojeviti1 načrti ententne buržu-a^ije zadeli ob neko trdo skalo, ob odločno opozicijo svetovnega prcletarijatai, ki se giba po vseh deželah, da pnepreči nameravan pehed proti Rusin. Nemški delavci se br.aai.:jo razkladati in prevažati vojni maite.rijal za Polij siko in gnoze s splo šno stavko, samo da se ohrani nevtralnost Nemčije. Glasovi o evtezi Nemčffe z Rusijo tudi še niso utihnili. Češki Ksti zahtevajo! .po ogromni večini ohranitev nevtralnosti; ministrski) predsednik Tušiar je izjavil, da bo Češko-Slovenslka varovala svojo nevtralnost .in da na nolben način ne pojde proti Rusiji1.
Zdi! se tedaj, da bi oborožen .pohod' en ten te, fci ima samo v ogrski buržuiazžji svoje iskrene občudovalce, prišel Poljski prekrasno.
Brzojavne vesti po<ročajo sledeče:
• • •
PARIZ, 8. — Po zadnjih vesteh o ruskem napre-dovamju, je lahek optimizem gotovega francoskega javnega mnenja popolnoma disorijentrtran.
Sctvjeilifke čete napredujejo bliskovito, .prodrle so na več kilometrov široki udarni točki cbramibeno črto ob Bugu in kemakajo loroti Varšavi. 40.000 Rusov prodira, medtem v zemeljskem jeziku (»koridoru«), ki veže Polrsko z morjem.
Stanje poljske vojske ne opravičuje več do nade do kakršne si bodS protiofen/ziive. Izključiti je tudi možnost mirovnih pogajanj ka' bi preprečila zavze,tje Varšave.
Danes se tudi na Francoskem smatra poljski' po-loan kot gotov.
LUGAiNO, 10. — Vesti iz Varšave popisujejo položaj mesta kot brezupen. Predsednik zbornice je izdal na meščane progi as, v katerem jih poživlja h hladnokrvnosti .in v katerem se predvidja, da se bodo morati vsi meščani oborožiti. Gre se zatio, ali naj se Varšava izprazni, naj prestane obl e go. Krog Varšave se grmadijo boljše viške .čete, prihajajoče s severa in zahoda.
Včeraj so baje izbruhnili v Varšavi upori. Nekaj članov inoBemsikih misij .je belo napadenih. Boljše-viška letala mečejo v mesto proglase z mirov iv mi pogoji, ki jih ponuja Rusija. Vest o 'odstopu Vilne Lartvinski je imela velik vpliv med židovskim prebivalstvom. Revoluo'jonatmi odbori v Varšavi in v drugih mestih so započeli z velikim gibanjem za mir.
ZORICH, 10. — Ugotavlja se, da Romunska ne bo prekršila nevtralnosti. Sovjetska vlada .je zagotovila Romunsko, da bo spoštovala njene meje.
ZttRICH, 9. — V knaitkem se objavi izjava nevtralnosti češko-slo venske ljudoviade v r.usko-pclj-sikem šparu. Poljske čete, ki 90 prebežale na češko-slovenska tla, so bile raaorožene in internirane.
BORDEAUX, 9. — Parnik »Asia«, kt je imel naloženo orožje za Poljska, so obaistaviiH petm-orščaki. Parnik je nadaljeval svojo vožnjo jedva potem, ko se je onožje izkrcalo.
ZORICH, 10. — Včeraj so poljski delegati odpotovali v Minsk, kjer jih pričakuje ruska delegacija. — V Varšavi so se vršile veiike delavske demonstracije ob priliki odhoda delegatov; množica je vzklikala po miru. V slednjem hipu je poljska vlada povabila zastopnike ekstremistov, naj stopijo v njen krcig. Ponudba je bila odbita. Delegacijo sestavljajo vladni organi, ka so že izgubili .podporo ljudskih množic.
Italijanska zbornica
Sefa 8. avgusta. — V dopoldanski seji je vladai, kakor smo že poročali, doživela nevspeh. Giolitti se je namreč izjavil proiti predlogu socijalis ti enega poslanca Ruifoni j a* ki je zahteval odgoditev razprave novega občinskega volilnega reda do prihodnjega zasedanja, ter takojšnji razpis občinskih volitev na podlagi starega volilnega reda. Butkmifev predlog je bil sprejet.
Popoldne se je nadaljevala in zaključila razprava o saint germaimekš pogodbi. DAlessio obzaluije, da iz poročila ne izhaja jasno, katera ozemlja ma$ se anektirajo. Sicer govori saint germainska pogodba le o aneksiji Trentinske. On pa zahteva hkrati tudi aneksijo Julijske Benečije. Giolitti in Sforza pojasnjujeta, da to ni še možno, ker vprašanje o Jul. Benečiji v sašnt germainski pogodbi nikakor ni rešeno in je treba počakati na njegovo rešitev. Zato, pravi Giolitti: Italija ne more vršiti v zasedenem ozemlju nobenega suverenega čintai, na vsak način pa vlada lahko sprejme priporočilo, da se vojaške oblastni) e nadomeste s civilnimi.
Sodr. posl. Ccsattimi predlaga odpravo vojaških odredb v Jul. Benečiji in na Trentimskem ter priporoča za te dežele široko amnistijo. Obsoja tudi oblastveno preganjanje Slovanov, kar ne najde politično modro- llalija mora pekazata, da v nji res vlad® svoboda in demokracija.
iNiaito govori soc. poslanec Treves proti odobritvi saint germainske .pogodbe. Njegov tozadevni dnevna red je odklonjen.
Slednjič sledi, tajno glasovanje o saint genmainski pogodbi, dri je odobrena s 170 glasovi .prott 48.
• * •
S tem je zbornic« zaključila svoje zasedanje ter se odgodHa na jesen. O tem zasedanju hočemo p*i-hodnjrč podati kratko bilanco. Za danes lahko ozna-čamo njeno delovanje kot p eliti ko raznih pripomočkov, ki me vzbujajo posebnega zaupatnjai.
Poslanoi, ki jih je ostala še kakšna stotina v Rimu so včeraj zvečer zapustili mesto in Moncecitonj je zatvoril vrata.
KODANJ, 9. — Po do šilih vesteh je Varšava danes v rokah .delavcev in vojakov. Zadnji ostanki pol jsk:h Oblasti so zbežali kz mesta pred ogorčenjem' ljudstva.
V Varšavi nadvladuje odbor ljudskih komisarjev, ki organirirajo revolucijo v prileg mitru z Rusijo.
Varšava se nahaja tako v čudnem polozaiju: v mestu revolucija, v okolici pa nakopičene čete, določene
skrajnr obMunbi -iGMSta. Dnsvno pa.
iz okolice v mesto in se stavljajo na razpolago revo-lucijonarcem.
ZORICH, 10. — Medtem, ko skušajo zavezniki z zavratnimi diplomatičnimi zvijačami zaustaviti silovit pohod rdeče armade, nadaljuje ta svojo ofenzivo, ki se je na vsej fronti še ojačila,. Najiumejše in najvažnejše uspehe zaznamuje rusko severno krilo, ki je prekoračilo Ostiolenko ‘in Roznan, prišlo je do RazviSa, kjer je zavzelo postojanke, ki so bile zadnja oporna točka poljske vojske v onem odseku.
Sovjetske čete se približujejo znanemu poljskemu koridorju, potem ko so predrle sovražno črto ob B-togu in Narevu. T.udi v Gdiiciji je bil zlomljen zadnji pevski odpor pri Ivangorodu.
Trdnjave krog Varšave so prešibke, da bi se dolgo branile, najmočnejše so že Nemci v svetovni vojni razstrelili.
Koncentričen napad ruskih čet, ki so preskrbljene s silovito antiljerijo, stiska Varšava kakor s kleščami, obdaja jo z ognjenim kolobarjem.
Sod: ser da bo že jutri padla Varšava.
Besen boj med Rusi' in Polja/ki- se vrši v odseku (Mlave, kjer so Rusi včeraj popoldne zasedli Koroeie, južno Vi Lemberga, dasi go vojaški izvedenci smatrali, dat se bo mesto dalj časa branilo. To priča o moralni depresiji poljske vojske,' ki je napram sovražni premoči izgubila svojo bojevitest. Ruska konjenica. je dospela v Janov, 10 km cd Napisana.
ZORICH, 10. — Radijobrziojaivka rz Moskve poroča z dne 9. t. m.: Zasedli smo Praznik An Ostro-lenko, zajeli ujetnike ki vojni materijah Zasedli smo postojanke 20 vrst jugo-zapadno od Ostrolenke. Naiše čete so si' izsilile prehod preko reke Nareva, dosegli' smo nekatere kraje severovzhodno Viihkova. Zasedli smo nekatere kraje Sokolovega. V smeri pnoti Seletu in Lukovu so zasedle naše čete, potem ko so si izsilile prehod preko Buga, Praterov. Bijemo se 15 vnst od Zapadnija za mesto Vodavo. Naše čete so pričele z napadom v odseku Brooiija.
V Krimu, v odseku Kersona nadaljujejo naše čete z ofenzivo.
DUNAJ, 11. — Danes se sestanejo poljski in ruski mirovni delegati v Minsku. Rusi zahtevajo razorožitev poljske vojske.
iz immm
Ljudski koitus ar Čiče.rin je objavil »rdečo« knjigo, ki prinaša vse brzojavke izmenjane med Rusijo in Poljsko od 1. 1918. naprej. Iz predgovora knjige, ki ga je napisal ČiČerin, izhaja kako je poljska zldbmo in slepo drvela v lautno pogubo.
Rusija pač noče nadvladati nikogar s silo, vseliti svojih naziorov .in svoje ustave potom neto v, ker stoji na stališču, da si mera vsak narod s svojimi lastnimi s'iami priboriti svobodo. Rusija priznsiva načelo, da bodi vsak narod svoje sreče kovač! In to načelo bo uveljavila tudi napram Poljski.
Druge vesti iz Moskve kažejo kako se je toli obrekovana sovjetska Rusija dvignila tudi gospodarski. Nrjvečja ovira za .pravilno razdelitev žival ji je bilo pcimar.Jkanje železniškega materijala. Danes javlja vest, da je kreg 7 tisoč železniških strojev že popravljenih! S tem je Rusija dobila v roke ključ, do pravilne rešitve živilske oskrbe svojih razsežnih pokrajin.
Bolj in bolj se pokaznje slika velike sovjetske Rusije in bolj in bolij postaja jasno, da bo ruski,, 240 milijonov 'broječi narod iznai v svoji' nezmagljivosto uveljaviti svojo proletarsko voljo.
Medtem se že vračajo .(Sani italijanske socialistične delegacije, ki je odpotovala v Rusijo. V Ru-sčji ostanejo le še Serrati, Bombačci in Botrditga, ki bodo prisostvovali drugemu kongresu Tretje Inter-nacdjonale do konca.
Drugi kongres tretje Intemacijonale
Na kongresu so se vršile strastne razprave o parlamentarizmu. Buh arin se .je izjavil za sodelovanje komunistov v parlamentih, vendar morajo biti poslanci pod kontrolo stranke.
Sodr. Bordiga iz Italije je vzdržal' svoje proti-parla.memtajr.no načelo, ker je že sama prisotnost ■poslancev v parlamentu nekako sodelovanje z bur-žuazijo. Dalje je Bordiga trdil, da’ angleški komunisti me razumejo komunistične akcije. Slednjič pravi, da je treha obrniti parlamentom hrbet in pripravljati zato množice.
Nato govori Lenin, ki pravi, da je treba borbo spravilti v sklad z is tim'tirni razmerami'. Delavstvo in kmetje še zaupajo parlamentom, in to se ne sme pozabiti. Treba je tedaj .posluževati se parlamentov, da dokažemo njihovo nesposobnost Dnevno 'maramo sodelovati z reakcijomarji strokovnih organizacij, ne smemo se torej ustraišiti, da z buržu-aziijo skupno nastopamo v parlamentih. Delavstvo morama prepričati z dejstvi, uporabiti: moramo metode,, ki nam jih nudi zgodovinski razvoj'
Stavljen .je bil nato Buharinov predlog o udele-žitvi 'komunistov pri buiržuaznih .parlamentih na glasovanje. Predlog je sprejet z ogromno večino.
IZ JUGOSLAVIJE 7
Večni vpadi na jugosLovensko ozemlje.
-Enkrat so vpadale v Jugoslavijo nemško^avstrijske čete, sedaj vpsdaljo madžarske in albanske. Pred dnevi so vpadli Madžari v Prekmurje. Kakor poro-čaro s slatstjo litalijianski časopisi, vpadajo sedaj Albanci na črnogorsko ozemlje. T akoj po sklepu albanskega miru so se začeli hujši spopadi med jugoslovanskimi in albanskimi četami, ki so zahtevali že občutne žrtve od obeh strani. Ali pojmujejo Albanci napa&no svojo svofcodlo, ali imajo italijanski diplo-matje tu svcije refce vmes.
Poravnan incident.
Agencija »Stefani« javlja:	Italijanski delegat v
Ljubljani je dobil uradno opravučbo na najbolj ugo>-eten način zaradi dejstva, da ste bili pred nekoliko časoun raztrgani sliki N. V. otalijamskega kralja in. kraljice. Incident je torej poravnan na zadovoljiv način.«
Veliko pomanjkanje učiteljstva
v stari Srbiji sc kaže v tem, da je tam še 518 pralnih učiteljskih mest. V boljšem pcložaju je šolstvo v okrajih Beograd, Valjevo, Kragujevac in Srnere-donno.
Ministrstvo za trgovino in obrt
je dalo na razpolago 7 milijonov dinarjev za pov-zdigo in izboljšanje ohr.tno-rokodelskih šol' v Jugoslaviji,
fcu.'i... t.v'> ^	^ ■■
-	V W'i	£	^
Ministrstvo za prosveto
Švice dve ponudbi’ zia velike
naj se poirahi za povzdago v-«. . ______________ .
in ustanov v državi SHS,
Grški proletarijat se giblje
V Grčiji obstoja cenzura v vsej svoji veljavi. Soči j adistični časopisi, ki vedrijo agilno kampanjo .proiti viojni v Mali Aziji so pobeljeniii. Ampak »Socijatistična deflanAska stranka'« Grčri.je (.komunistov) je mogla nasloviti na grško ljudstvo kljub ojstnosti cenzure in voljaških mer pogumen manifest. »Naša stranka —• pravi med drugim manifest — stranka III. komunistične iniernacijcnale postaivija nasproti večni vojni narodov 'n proti večni bedi delavskega razreda svoj komunističen program. Program .razrednega boja vseh 'balkanskih delavcev in kmetov proti kapita-tisbioram vladam. Proletarijat Grčije je prost vsake odgovornosti nove vojne, ki je naložena od zapad-nega kapitalizma grškemu ljudstvu, da služi kapitalističnim interesom v Mali Aziji-.
Me sovjete uojciKe stranie
(Govor Trockega,.)
Rimski »Avamti« ima sledečo vest z Dunija:
Pred dnevi je držal Trocki v »Vseruske-n osrednjem izvrševalnem odboru« v Moskvi .predavanje,
v katerem .je rekel med dir.ug.im:
»Kadar nalagamo mi naš'm sovražnikom dolžnost, da pripoznajo', ne z besed?jmti, «m,psk z dejanji, da smo mi edina stranka, edina država, edina sila na svetu, ki resnično pripozna samoodločbo narodov,
vi znate, da1 pravijo tedaj taisti sovražniki, med. katerimi so tudi Poljaki: Pri tiej stvari ni prli n,i:h enotnosti vidikov, med njimi so dve skupini. Ena teh dveh skupnim pripozna samostojnost in upravo Pciiske, ampak tudi ti imajo s vejo vojaško stranko. — Tu nas sodijo z mero meščanskih držav, kjer obstojajo vejaške stranke, ki imajo lastne programe ki izvršujejo pritisk na vse dmuge stranke in ki vsiljujejo
— ksker Ludendarff — lastno voijo svoji deželi. Mi ndmamo nobene vojaške stranke, mi imoimo program komunistične stranke, jasnega in točnega, prepojenega z proletarsko krvjo, ki je tudi program naše vlade. Ta program .nas .zavezuje, in. to kar nas veže mi tudi izvršujemo, mi služimo njemu z .besedo in dejanjem, v podzemskem delovanju, na barikadi- in na državnem 'knmilu.
'Bila bi težka zmota, ako bi m» hoteli verovati, da .se bo zgodovina začela s poljsko delavsko revolucijo in da nas bo oprostila/ od potrebnosti pričet« borbe. Ne. Dokler so v Poljski široke mase kmetov in malomeščanstva mnenja, da je ententa vse, da ententa želi to vojno in Poljska jo mora voditi, da> si zagotovi svojo neodvisnost, eni nimamo drugega iz-hda, kakor onega, da pokažemo, da obstoja izven entente še drugai oblast, oblast 'ruskih Oboroženih kmetov in delavcev, oblast naše »rdeče armade« in da bo zadel vsak napad na servjetske Snonte v Ukrajini in Rusiji od naše strani na nerzprosea odpor,« Danes je prišel z Moskve komunike, ki s« glasi takole:
i»Vesti o dozdevnih izjavah Trockega na škoda Poljske, so iz trie izvite. Trocki se ni nikdar izrazil, da. bodi Poljska most za revolucijo in da mora biti oca uničena.«
Poljski delegati snovi!! odpoMl u Minsk. — Ententa brez Slave. - TrHetrt Poljske s ruskih roliali. - Proletarijat za sooletsko Rusijo. - Harlavl se bliža nsodepolna ara
Medtem, ko se Varšavi bliža tragična ura in jo
Gl AN LATERRA:	' "
Karl Radek
To ee je vršilo v oktobru 1915. Sfcupidia ruskih se-cijaJitstov, ki se je vraičala s fconfereuce v Zim-m>erwaJdu, je občuti: La /pristno rusko potrebe, da se paraz-govori glede delcčb konference, oziroma preiti njim. Tako je bčia obširna dvorana štitrideset let sibarega društva rmedn s rodnega delavstva ob -oibrežju Likata flaibčto polna poslušalstva, ki bi ga M etnograf gotovo vesel, ker je .ponujalo sila zanimivo zhinko najraelionejših uzclrcev rajnih plemen.
Med Šviicatrjji orjaška postov® Fratz Plafctena, poleg tujega pa ravnatelj soc. dnevnika »Voik&r-echt«, ®cdr. Ernest NoM, ratajhen, debel, rdeč človek, ki govori z Rozalijo BLcck., itaijnico ženske zveze, visoko, lepo žensko južne živahnosti. Taan sedi tudi številtna skuipana Italijamovj med njimi naš Ales-samdri, .tajnik libai. soc. stranke, ki 'kolne 'kaikctr Turk, ker govorniki goivore v nemškem jeziku, ki ga on siaibo raz-uime. Potem je Annughi, star roma-njolski sodrug, vedno v prvih vrstah, k c* treba udarite, ali pa. raapravljiaAi z anarhisti, kar je nje mu eno in to bo. Poleg n^ega Bezza, bnvši kovinar in tngovec z je.qtrvinta.-nxi, a vedino srčen mož in dober scdlrug.
Slede PoljakS, (Nemci, Ogni in slednjič Rusi'. Med r-flmi; je najaanimiveijši Lenin, 'ki pa ni prav nič ■potreben (Miiema srepogledemu Lenami, ki ga občudujemo na' grozni sfcki, ki palči stene naših društev. Pravi Lenin im® resno obličje, a ud nikakršno strašilo. Nasprotnio se kaj česito smehlja s smehom, ki drži' sredino me® dohTohotnjOstjio in sarkazmom, in ta «aean«h mu •naz.ia.srcu.je obraz in ga dela prijaznega. Zraven njega je Maiklov, prvak menjševikov. Zdi se fcofehcn in cid časa do časa kroeviito stiska ustni, kakor hi hotel zadušiti bolesten vzklik. V njegovih ogmjevuitčh, razmižljiajtcičih očeh’ 'biva vse njegovo življenje. Tamkaj stoja Baiaibanovai, nnaJai, zagorela, vi-cteiti ikoiro vesela. Prisostvuje paič sestanku imter-»iiaci,;ionaiistov in prav uživa, dia. more gomoriti' v vseh znanih in neznamih .jezikih. In poleg nje je mal mtožek, mišičast. Dozdevno se dolgočasi, ves zalpo-elen z basanjem male pipice, Iti mu vsakih pet mi-mtt dtgoire-va. Simipartičen ni) prav nii, bolj cdibžjjiai-foč Človelk. To je 'Karel Radek, poznejši član vnanjega kora Vari jata sovjetske Rudije, poznejši tanik izvrše-vafcagja odbora Tretje Internac^cinale.
'Dospel je v Švico >kmal‘ir po zaičetiku vojne. 'Po rodu je 'Pcijak, kakor Roza Luxemburg. Ek-stremist je nemške so«, stranke ter člen zveze med nemSkimi tnito.naciijKJffaalcš t)er j|nozemp.kJmB soc. sbrankamo'. Vsled' teiga je vedino iepostatvljen nevarnosti, dia ga šviican-jka poAicija prime in odžene preko meje. 'Ne bi se zdelo res, kako zvit ije to mož. Dvakrat v ■tednu se vozi .prjeko Bodiensfcega' jezera na nemška ttet, 'kjer fjprejeina in oddaja noivice, članke, progi r se, knjige prav predi nosom nemških carinairjev in redarjev.
V	socijtaliistržnem kiogu rit M pril^uibtjen. Preče-I ar e ir, p.reiromaičen, preveč zaničevalen .jie bil. Hud zr.n:aj! Ali; spoštovan .je radi' svoje vrednosti1, svoje kuituire, svtojega pegama1.
Zdaij stripi na eder 5n goverm, sarkastično, zbadljivo. Ostro obsoja, sklepe Zimmervvaldske konference, Iti zanj niso dovolj nepcpaistljivi. Gdivorii za bcjdc-ct, za satcitažo vojne. Ne pripozina oipiirtu-nizmta. Njegcve ujiedljive besede vzbujaj« 'krike, psovke. Ali ■sredi med' hirupoim baše svcijo pipico in si jo nažge, kakor dia bi hotel imetii vse za norca.
Predsi!ar.4jam si ga kako je pozneje v Brest-Ifitovskeim kadil iz svoje pilpice, trd 'kakor jeklo, rbad’ji>v kakor jež, .pred debelSimii in smešnimi zastopniki nemškega militarizma. Ali še raje bi ga videl v Londonu na mirovni konferenci, kJ mora pryl)\ kako s poncis<nim zaničevanjem pred stiiiizira-namli diplomatki stiaire emtiente mirno 'baše svojo pipico im še mirneje puha dam v oči onih oholi hi, hinaiv-skih J.vdrii Vi sio Votel« nefccič požreti htnok a 55
^ lolovaji«. To bo
£M
'Tajen dogovor med Avstrijo in sovjetsko Rusijo,
»Times« javljajo iz Londona: Državni tajnik Golfcy je objavil, da je bil sklenjen v minulem mesecu med A/v st rij« in Rusijo tajen diogovor. Od ministrstva vnanjih šivani se zahteva, da uvede strogo preiskavo glede pravega pomena, tega dejstva. Po tem dogot-vorti bi Avstrija' ostala nevtralna’ v vsaki vojni proti svejetski Rusiji in preprečila prevoz vojnega materi,ja Ja, namenjenega ruskim sovražnikom, skozi svoje ozemlje. Čl. 2. tega' dogovora predvideva vzpostavitev trgovinskih in imdustrijalnih ednošajev. čl, 3. dcloča jamstva za koristi obeh vlad. Rusija bo imela svojega zastopnika na Dunaju, a Avstrija svojega zastopnika v Moskvi. Čl. 4. določa, d!a bodlo izpuščeni na svobodo vsi ljudski komisar# bivše madžarske vlade, ki s>o sedaj internirani v Avstriji in da bo sovjetska Rusija podpirana v svoijem odporu.
Smodnišnica sv. Gervazija biizu Firence se je včeraj razletela s silovitim ftres.kom, tako da od nje ni oetal mr’# kamen na katmenu. Porušene so toidii' bližnje hiše. Ni še ugotovljeno število mrtvih in ranjenih, biti mora pa veliko. Na teče mestai so pmilhdtele oblasti in .pcmiožne tnstituiciije. Več hiš in gjoizdlav v 'bližini gori. Vzroki nesreče niso znani.
Med Italijo in Grčijo se je baje dosegel sporazum glede Dodeikaneza, ki ga Itai^a odstopi Grčiji iz-vzemši otoka Rodlai, kjer se boi jedva vršiiBo ljudsko glasovanje.
Protiitalijanski izgredi so se vrštiH v West Frank-fertu v thržavi HiHnoisu v Ameriki. Zažgano je bilo nekoliko iita!''jamskih hiš. Obžaluje se tudi člofveške žrtve. Vzroki teh izgredov niso znani.
Francoska socijaMstična stranka sel je razcepila v drva tobora: v ratonmaste in ekstrem,'.'st e.
Švedska ostane v rusko ^poljskem sp.otru nevtralna, kakor je izjavil njen ministrski predsednik Brantimg.
Smrt davnega ''raškega biologa, sotrndnika »Komunistične intcrcacijonale. V Moskvi je umrl prof. Klemen Tiniirijazev, slavni biolog, avtor mnogih znanstvenih del. Mi bil socijalist; ampak najprvo svetovna vojna, potem versaillski mir in ruska revolucija, ga je pridobila komunističnemu idealu. Med 1919. I. je izrazil svoje prepričanje v seriji člankov, pod naslovom »Veda in demokracija«; agilno je svetoval pri »komunistični internacionali; pisal je tudi o reformi vseučiliškega poduka. Bil je član •'Znanstvenega državnega sveta« in »Socijalistične akademije socijalnih znanosti.«
Kratko pred svojo smrtjo je bil od delavcev izvoljen, članom Moskovskega Sovjeta.
Na smrtni postelji je Klemen Timirijazev, ob prisotnosti svojega sina in enega člana sovjeta na sledeči način pozdravil svoje sodruge: Stremel sem zmeraj za tem, da služim človečanstvu in v tem trenutku sem srečen, da vidim kakega predstavnika stranke, ki dejansko dela za človeštvo. Bil sem za vas in z vami in upam, da bo moj sin Arkadij Klementijevič moj zvesti naslednik in da bo ostal z vami, boljševiki. Izražam Vladimirju Iljiču (Leninu) svoje občudovanje radi njegove mojstrske rešitve problema dela, toliko v teoriji, kakor v praksi. Štejem se srečnim, da sem bil njegov sodobnik in priča njegove delavnosti. Pošiljam vsem svojim sodrugom najprisrčnejše pozdrave in voščilo za bodoče vspehe njihovega delovanja za srečo in človečanstvo *
Na dan njegove smrti je votiral »Izvršni odbor sovjeta« učenemu sodrugu izredni pogreb in da bo preskrbel v sporazumu z družino, za ohranitev njegovih tiskanih del in rokopisov, in da bo podpiral njegove sinove, dokler bodo potrebni.
IZ STRANKE A
Včeraj se \e vršila seja strankinega Izvrševainega Odbora za Jul. Benečijo, Predsedoval je sodrug dr. Tuma.
Passigli poroča, kako nacajonalistične 'borbe po vojni niso polegle, temveč so zadebiie še ostrejše oblike, tako da se je bati, da se bodo množioe popolnoma zastrupile z nadjonabstičndm šovinizmom. Edinci socijialistična stranka 'deluje pomarjevalno, za sporazum med naredi. Zato pa nas nacijonairisti ene in druge stranice psujejo z »izdajalci« naroda. Oba nacionalizma naše pokrajine uporabljata iste .besede in iste metode. Dolžnost je čtal. sodrugev, da branijo pravice svojih slovanskih sodrugov in obratno. Slovanski in italijanski sc drugi naj se tidtoa strnejo, da posto/vi.jo močan ,jez proti' plemenskemu sovraštvu, ki ga hoč<Aa zasejati' buržuaiziji obeh narodov.
Regent se pridružuje izvajanjem, predgovornika, in pckaiže na nujnost, da se dovole izdatnejša sredstva za strogo internacijonaliro, sccijalistično propagando tudi: mied slovanskim delavskim ljudstvom.
Sledi razprava o posvetcivelni kcmčsqi in pre-uredbi Jubrske Benečije. Poiciča z znano točnostjo sodr. Passigli.
Inmnkl, Regent, Bcnetti, Foved, Callimi, Bresaz, in Tuma se strinjajo z zahtevo potrcičevialca, da je nujno potrebno zahtevati občinske volitve po volilnem načrtu, ki ga) sestavljajo sodmigii Inmnkl, Tuma, Foivel in Passigii.
Sprejmejo se soglasno sledeče resolucije:
1. pri sestavi posvetovalne komisije stranka ne sodeluje;
2. započne se akoijai za takojšen rass-pis upravnih in političnih volitev;
3. pospeši se akcijo za demobilizacijo v :pokrajenii tn za odpravo vojaških sedišč ter obsednega stanja;
4. tekom meseca se sestaivijo kratka in točna po-rolčiia1 o sledečih vprašanih:
a) trpravna preuredfca (po.ročevaiec Fovel),
b) gospodarsko - pristaniškoi vprašatnje (poročevalec Passigii),
c) narodnostno vprašanje (poruiačevalcai Regent in CaMimi),
d) šolsko vprašamje (poročervaiLca Furlan in Tuma),
e) zakonodaja i(.poncičevaicai Tuma dn Fovel). Poročila se bodo 'obolcdandlia v časiapčsju ter pre-
bralal na strankinem pokrajinskem kongresu dne 11, in 12. septembra.
Naitio se s>prejme sledeča! resolucija:
1. odprava vojaških sodišč v Jul. Benečiji za civilna prebivalstvo in preklic proglasov vojaških oblasti;
2, razveljavljenje cbsodib izrečenih po vojaškem sodišču zsi politične čine.
Izvrševalni Odbor sklene predložiti) vladi te zahteve z azjaivio, da bo, ako se ne sprejmejo v najkrajšem času1, predložil nai prih. pokrajinska konferenci konkretne predloge za skupno akcijo v vseq pokrajini, dia se te zahteve dosežejo.
IzvršeVaHnii Odbor vzame potem z 'veseljem na znanje, da se je naš sodrug poslanec Alessandri vsled naloga strankinega .vodstva statvi} Odboru na razpolago za dobo 15 dni v svrho, dai prouiči razmere v pokrajini in sedanji položaj tukajšnjega! delavstva.
Pomnil gestnlk
Pomagajmo političnim preganjancem
Poii*ičitim?j5tro&&irfitiin ifi kuKamSis organizaciiam v Jul. Benečiji
Sodrugi, delavci!
Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala.
Na sto in sto naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Vodnjana, Pulja, Trsta, Krasa in mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar zakrivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in družine onih, ki ječe po zapoiih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo.
Po incijativi političnih in strokovnih organizacij se je izvolil v Trstu ^Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi na logo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo pričel nabirati prispevke za preganjance. Nabrane svote v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 1.
Nabirajte pridno in pošiljajte nabrane svote redno na omenjeni urad.
novi odlok o najemninskih pogodbah
Novi odlok o najemnioskih pogodbah,
dati onim, ki jih zahtevajo ter so pripravljeni izvršiti na lastne stroške potrebne poprave. To se zgodi potom .posebnega dekreta strani civil. komisarja za Trst in okolico. Opozoril se bo posebej lastnik, ki se mora tekom petih dna izjaviti ali hoče popraviti stavbo ali ne, V prvem slučaju mora lastnik začeti z delom tekom nadalpiih 20 dni Ln ga čimprej končati. Načrt o popravijalnuh delih in proračun se morata .predložitt občinskemu tehničnemu uradu, ki ■nadzoruje tudi izvršitev dela.
Kdor na lastne stroške izvrši poprave, ima pravico posluževati se stanovanja, dokler se ne izplačajo izdatki zia popravo, tudi če bi se vsled tega moral podailjšati rok prcdvtdjen v 1. poglavju pričujočega odloka. Ima pravico do stanovanja tudi, č* bi po izvršenih popravah hotel gospodar povrniti mu izdatke.
Listo o zapuščenih stanovanjih sestavi civilni komisar; v to listo se vpišejo tudi stavbe, ki so se pričele zidati, a je ibt&a gradnja iz katerega si bedi razloga ustavljena, ako se te stavbe more pripraviti za stanovanja in zahteva’ dogradnjo javna uprava ali družba za liomcesije stanovanj.
V tem zadnjem slučaju rekvirira in oddaja stavbo generalni civ. komisar s .posebnim; odlokom, nalčrt in zidavo pa potrdi tehnični oddelek gener. oiv. komis ari jata,
W. Dolžnost naznanitve.
Naznaniti se mora civilnemu komisarijalu v Tista vsa stanovanja, katera si bodi vrst«, naj bodo prazna ali opremljena, ki niso oddana, ali pa' če so ci^dana, se samo deloma, ali} sploh ne uporabljajo. Naznanilo mora .podati posestnik, aK upravitelj, sili oni, Id oddaja stanovanje v podnajem, ali hišnik, ili otai. ki se mu je izročilo v oskrbo neuporabljeno stanovanje, to pa tekom deset ds» po dnevu, v ka*<y*sm se obtstimijo glede stanovanja zgoraj oomenjen* raz-
ili. Posebna dotočila za Tret in okolico.
Ako lastniki poslopij, ki danes niso oididana, ker niso sposobna za stanovanja, jih ne popravijo tekom treh mesecev od. objave zapisnika vseh neoddanih stanovanj, se stanovanja smejo rek vi pirati ter odmere. Za naznanila se upoirabi .poseben obrazec,, ki ga je dobiti pri civ, komosarijata
Prostori, ki so bili vedno uporabljeni kakor stanovanja, se ne smejo oddati v najem v 'druge svnhe, kakor za skladišča, urade itd., tudi se tih poslednjah ne sme prenesti v bivša stanovanja* Izvzemši le, ako se dosedanji skladišču, uradu itd’, namenjeni pro-stoni spremene v stanovanja, m niso manjši negofli novi prostori, ter v slučaju korasti javne uprave. Tozadevno sklenjene pogodbe se proglasijo za neveljavne in najemnik, mora zapustiti stanovanje, ter zrapade tudi kaznim.	x
'Noben lokal se ne sme oddati v najem ali pod1-najem, ne da bi bila dotična pogodba pop.rej predložena v pregled civ, komisairju, ki jo vidira. Kdor proti temu ravna, zapade kazni.
Pogodba se ne vidira, ako ima najemnik že v najemu ali podnajemu druge prostore, ki ustrezajo njegovim potrebam in ako višina najemnine presega v prejšnjih pcigiaa jih dovoljeno vsoto-.
V. Pogoji za podnajem.	j
K:'z- red e i;a op.remlj-ena stanovanja ali opremljene sebe v pcdrjiiJejni s postrežbo ali brez nje, ne sme zahtevati višje podna^emnine negoli znaša dvojna najemnina1, 'ki jo on plaJča. V spornih sluča.jih odloča civ. komisar.
Pri določevanju .pednajemnine je vzeti v poštev obsežnost sobe, vrsto opreme, ter dobo, za katero se soba oddaja. Za posebno postrežbo (oskrbo perila, razsvetljavo, kurjavo, npcraibo kop e liji in kuhinje ter še drugih sob) se sme zahtevati posebno odškodnino.
Najem stanovanja ne sme biti odivisen od nakupa ali najema oprave, ki je v n;.em. Izvzeti so eni lokali,
'ki so naznanjeni kot opremljena stanovanja ter prenočišča {hoteli).
Tudii .pogedbe za1 prodajo, najem ali pcdnaijem opreme, ki so v zvezi z najemom stanovanj je treba vidirati pri civ. komisianijatu.
Hkrati je prepovedana vsaka odškodnina ( •bu-onai uscita«, »buona enteata« itd.) za odstop stanovanja v najem ali podnajem. Izvzele so le običajne odškodnine (mešetarije) poklicnim mcšetarijem.
VI* Pravica do rekvizicije.
V	nobenem slučaju in iz nobenega razloga ne smejo lastniki ali upravitelji pustiti stan c vat ja1 'in lokale neoddane.
Ako lastnik brez opravičljivega vzroka noče dati stanovanja v najem, sme civ. komisar stanovanje rekvirirati ter ga oddaitoi onemu, ki ga zahteva,-hkrati določi najemnino. Lestnik se it emu ne more upreti, edina zaimione potom ofcr, sodišča postopati nasproti najemniku, ako se mu od komisarijata določena najemnina zdi prenizka. To pa tekom 30 dni .po pričetku najema.
Civilni komisar more tudi poskrbeti, da se neuporabljena opremfjena stanove n.j a, izpraznijo. Prevoz in stroški za shrambo opreme gredo na račun najemnika,
Civ. kcrmrsaffiijat naznani s priporočenim pismom namen rekvizicije doitičnemu zanteresirancu, ki je odbeten, in imia) pravico ugovaijaiti tekom iv, dni po datumu naznanila', oz. 20 dni, če j« zaiinteresiranec v incizemstivu. Če po preteku tega- noka ni' ugove.ra se preide k rekviziciji'. V slučaju začasne cdsjot-nosti zaiinteresiimanca iz Treita^ mora dotični verodostojna dokazati, da se vrne in kdaj se vrne v Trst. Odstopiti pa svojega stanovanju tretjim osebam ne more.
Vse te določbe se razširijo tudi na občine izven Trsta.
VII. Rekuri in globe.
Proti določbam civilnih komisarjev je dovoljen rekurz nai gen. oiv. komasarijat zia' Jul. Benečijo, ki se vloži tekom 10 dni po' dnevu odločbe. NaidoJjr.i rekurzi niso dovoljeni.
Prestopki proti tem diolločiliom se kaznujejo strani civ. komisairijata z zaporcim dio 14 dni, ali pa z globami, ki gredo od 300 do 12.000 lir.
Boj proti zadrugam. Nekateri gospodje trgovci so na podlagi prav debelih laži povzeli zopet boj proti zadrugam, osobito proti Del. Zadrugam. Naj bodo prepričani, da se jim naklep ne posreči, ker ljudstvo dobro pozna prednosti zadrug.
Odlok glede stanovanj, Civ. komisarijat je izdal sledeči odlok:
Lastniki, oziroma upravitelji itd. hišnih stavb v Trstu, predmestju in okolici, so zavezani, da do 25. t. m, pismeno naznanijo civ. komisarijatu v ul. XXX. oktobra 7 (protokol) vsa neodana standvanja, ki so nesposobna za bivanje, ter hkrati navedo ulico, h. štv., lego ali potit, št., namen stanovanj, število istih in vzrok nesposobnosti oziroma tozadevni odlok občinskega urada, ki je stanovanja proglasil za neprimerna bivanju.
Stanovanja (lokali), ki se radi nesposobnosti izpraznijo po gori označenem dnevu, sc morajo naznaniti tekom desetih dni po izipraznjenju.
Prestopki proti temu odloku se kaznujejo po § 45. odloka glede najemščin z dne 4. avg. t, 1.
Zaplenjen vojni materija!. Ivan Kanobel in Gustav Lanner sta bila aretirana medtem, ko sta ravno hotela odnesti za 30.000 lir vojnega materijala.
Odlok glavnega komisarijata o varstvu mladoletnih otrok. »Osservatore Triestino. od 2. avgutsa t. 1. objavlja odlok o varstvu nedoletnih otrok, ki določa v obče: 1. Kdorkoli želi imeti pri sebi mladoletne otroke izpod 18 let, bodisi na hrani, na vzgoji ali na dojitvi, si bo moral preskrbeti tozadevno dovoljenje od občinske oblasti. Za to dovljenje je treba prositi ali pismeno ali pa ustmeno potom zapisnika v občinskem uradu. V silnih slučajih, kjer se ae more odlašati, je treba predložiti prošnjo vsaj tretji dan po sprejetju mladoletnega otroka. Kdor bi imel ob času, ko stopi v veljavo pričujoči odlok, na hrani, vzgoji ali dojitvi kakega nedoletega otroka, bo moral prositi za tozadevno dovoljenje v 14 dneh od dneva veljavnosti tega odloka.
Prosta te obveze so javna vzgojevališča in zasebne družine, ki držijo mladoletne na račun takšnih zavodov.
2. Dovoljenje daje županstvo dotične občine. Vsako izpre-membo staovanja se mora naznaniti županstvu v 24 arah.
3. Premestitev oziroma smrt mladoletnih, ki so na hrani ali dojitvi, je treba naznaniti županstvu v treh dneh. Pri tem je treba označiti v prvem slučaju osebo, kateri je bil otrok izročen in tudi natančen novi naslov. Kdor ne bi hotel nadalje držati nedoletne na hrani ali dojitvi, je dolžan takšen sklep naznaniti v 24 urah županstvu in vrniti dovoljenje, — Odlok stopi v veljavo de 16. avgusta t. 1.
Za telesno in dnševno zdravje nedoletne mladine. Glavni civilni komisarijat razglaša odlok proti pijančevanju in pohujšanju nedorastle mladine, ki določa v bistvu: 1. Prepovedano je točiti mladini izpod 16 let — v svrho porabe na mestu — vino, pivo in likerje po vseh kavarnah, pivnicah, gostilnicah in barih. Ta prepoved ne velja, ako pridejo mladoletni v gostilno v spremstvu odraslih oseb, razen za likerje, ki so jim prepovedani v vsakem slučaju. Ravno tako se ne sme trpeti, da bi mladina igrala v javnih lokalih. 2, Prepovedano je dovoljevati nedorastli mladini izpod 16 let vstop h kinematografskim in varijetetnim predstavam, dalje h kabaretnim zabavam, ako se je kinematografska predstava ali pa ona druga zabava naiUa *» neprimerno za nedorastlo mladino. 3. Kdor bi osebno dovolil ali pripomogel, da se te določbe prestopijo, bo kaznovan z globo od 50 do 2000 lir, oziroma v slučaju neizterljivosti z odgovarjajočim zaporam, — Odlok stopi v veWo dne t6. awgusta 1920.
Volitve ▼ pokojninski zavod privatnih uradnikov so
končale z nevspehom socijalistične kandidatne liste. Vspričo raznih zahrbtnih mahinacij je bilo to tudi pred-vidjati. Zmagala je republikanska lista. To naše sodruge nikakor ne bo oplašilo, ker vedo, da je polna borb tr-njeva pot do konečne zmage.
Meso se podraži. Zadruga mesarjev naznanja, da se bo goVeje meso vsled vedno rastočih živinskih cen podražilo z današnjim dnem za 20 st, na kilogramu.
Poslovanje provizornega VI, oddelka državnega sveta. Postopanje, ki se ga je treba držati v sedežih sodišč, je določeno z zakoni in naredbami bivše vlade, ki so v veljavi v novih krajih, za upravno sodišče, državno sodišče in najvišje finančno sodišče, v kolikor niso v nasprotju s posebnimi določbami. Pred šestim oddelkom državnega sveta rabijo stranke lahko zakonite odvetnike novih pokrajin in odvetnike, ki so vpisani pri kasacijskih sodiščih v kraljestvu. Proti odlokom in določbam upravnih oblasti poslednjega priziva, izročenim po 3. septembra 1918 in pred razglasitvijo omenjenega odloka, se ima pravico pritožiti sc pri šestem oddelku državnega sveta v 90 dneh po dnevu razglasitve. Glede prizivov, ki niso še bili rešeni ob času razglasitve odloka, ki pa so bili poslani državnemu svetu, bo ta le postopal v zmislu predpisov dotičnega odloka. V vsakem slučaju pa imajo prizadeti pravico ponoviti nerešene prizive potom prošnje na naslov predsednika šestega oddelka državnega sveta v 90 dneh po razglasitvi pričujočega odloka.
Pobiranje davkov. Neiztirjani in nevplačani davki se bodo pobirali v sledečem razmerju napram kronski veljavi, v kateri so bili zaostali davki zaračunjeni:
Za davke v letu:
pred 1918. za	vsako	krono	40	stot.	Lire
1918. za	vsako	krono	40	stot.	Lire
1919. za	vsako	krono	70	stot.	Lire
1920. za	vsako	krono	1 Liro
Za zaostale davke (direktne in za doklade) iz leta 1919. se bo za prvo polnletje zahtevalo 40% v kronah zara-čunjenega davka, za drugo poluletje pa 100%, t. j. liro za krono.
Dohod ruskih ladij v tržaško luko. Zadnje dni je prispelo v našo luko več ruskih ladij, naloženih z raznim blagom, osobito s kovinami. Pričakujejo sc v kratkem ladje z žitom, s stavbinskim lesom .petrolejem, premogom, gumijem. Človek se mora vprašati, kako da prihaja toli daru božjega iz one »sestradane« Rusije, kakor so jo popisovali do pred kratkim buržoazni listi.
Istočasno je prispel v Trst tudi sodrug inž. Vodovozcv, kerespondent za Italijo trgovske delegacije sovjetske Rusije, ki je obiskal tudi Istro.
Pogrom, Na podlagi neosnovanih glasov, ki so jih raznesli zainteresirani zlobneži, je prenapeta nacionalistična mladina udrla v pekarno nekega Susiča v ul. P. Re-voltella in jo razdejala ter oropala, vsled česar je bil — Susič aretiran. Bil je sicer pozneje izpuščen, vendar o-blasti plenilcev niso aretirale, in vendar bi jih morale ker taki ljudje s svojimi zločinskimi dejanji le omade žujejo ime Italije.
Scdnijska obravnava proti sodrugu Poduje iz Pulja se prične danes pred vojaškim sodiščem. Poročali bomo.
O umoru skladiščariu Rema Marellija so znane 5< sledeče podrobnosti. Z Marellijem je ono noč prebila nedvomno neka, recimo, njegova ljubica, ki je na licu mest; pustila tudi več svojih reči. Ali dosedaj se redarstv; še ni posrečilo zalotiti jo. Marellija so našli tik stranišč: zahodenega z strahovitimi udarci z bodalom. Ker je bi mož močan, je izključeno, da bi mogla izvršiti ta čin en: sama ženska. Imela je torej sokrivce.
Samomori. Julija Zucculin, 52 let stara, vdova nekeg: generala, sc je včeraj zjutraj zastrupila na tuk. vojaške, pokopališču, na grobu svojega moža. Vzrok: beda, ker cc male penzije ni mogla živeti.
Marija Vittori, 44 let stara, bivajoča v ul. sv. Ju'! 14, se je tudi zastrupila ter kmalu na to umrla. Vzrok nevrastenija.
Nobile Rijavič, star 44 let, se je obesil v svojem sta novanju v ul. Malcanton št. 9. Vzrok ni znan.
Pretep, streli in aretacija. Včeraj zvečer krog 9. stp se ob morskem obrežju v bližini trga Edinosti srečala Ivan Ardito in njegov svak Franc Vurchio, ki sta sc pr; čela rr.ed seboj psovati. Med prepirom je potegnil Ardito samokres in ustrelil nr> Vuichia, ne da bi ga ranil. Vurchio ;c tudi *ireljal. Prihitel je še nek boter obeh po štenjakovičev ter potegnil bodalo. Padlo je še par stre lov, nakar so prihitevši stražniki razorožili bojevnike te.’ jih stavili ped ključ. Ardito je ranjen na dveh mesti!’
Roparski napad. Ko se je v ponedeljek ponoči teža! Iva Keršič po ul. Rivo vračal domov, je bit napaden od treh lopovov. Keršič je skušal ubežati, ali ujeli so g=. nabili in ga oropali za edini — dve liri, ki jih je imei . žepu.
Najdenka. Kmetica Antonija Seglin iz Froseka št. 14 je našla v bližini proseške postaje v grmovju lepo kroj tri tedne staro deklico. Naznanila je to karabinjerje:: . Ker je otrok pvdtem obolel, so dete spravili v bolnišnico Brezvestno mate*- išče redarstvo.
»Ljudski oder« Sv, Križ ima v nedeljo 15. t. m. ob lliu v dvorani kons. društva izredni občni zbor. Dnevni reri. 1.) poročilo predsedništva lokalnega odbora; 2.) poročile tajnika, zastopajoč V. K. S. iz Trsta; 3.) volitev noveg odbora; 4.) slučajnosti. Vabijo se vsi člani, da se zborovanja polnoštevilo in gotovo udeleže.
NAZNANILO TAJNIŠTVA:
Opatija: 16. t. m. Dobite vse potrebno, začasno pa pr: pravljajte.
Sežana: Za vas pripravljeno to nedeljo.
Vsi krožki »Ljudskega odra,-' ki niso prišli pretečene nedeljo po knjige, naj to store prihodnjo nedeljo od C do 13.	Izvrševalni	iajuik.
lltiuif MS
Stavka prometnih delavcev je v ponedeljek popolnoma prenehala in delavci so se vsi vrnili na delo. Ven dar je bilo treba posredovati pri več negoli enem delo dajalcu, radi krivic in izzivanj, ki so si jih dovolili koj prvi dan gotovi gospodje.
Dnevna plača znaša zdaj za težake 25 L, za voznike in kočijaže 26 L, za delavke v skladiščih 12’50 L. Zao stanki, ki se računijo od 1, julija, morajo biti izplačani vsaj do prihodnje sobote. Delavcem na akord se poviša plača v sorazmernem odstotku.
DOPISI
RENČE,
Predmet, okolu katerega se je sukal v zadnjem času ves vaški pogovor, je vsem dobro znani ples sv. Mohorja, ki je nam Renčanom nekaka svetinja šeg in navad. Isti se je vršil od pamtiveka s parkratno izjemo za časa vojne. — Nismo zato poklicani, da bi zagovarjali plese, kajti oni so več človeštvu na kvar, nego li v korist, ampak kr-š' i stare šege in navade našega ljudstva tudi ni prav. — Renška mladina je hotela to glede stopili korak najprej. Sporazumno z odborom tukajšnje strankine sekcije je sklenila prirediti sv. Mohorski ples, katerega čisti dobiček naj bi bil namenjen v kulturne namene. Pa evo presenečenje! Roka postave, t. j, roka našega g. komisarja je posegla vmes. On se je hotel povspeti še nekoliko nad nas, in ker se mu nismo prišli po Irakarsko poklonit in ga na kolenih prosit, si je štel to v hudo omalovaževanje in razžaljenje in v svoji sveti jezi je prepovedal ples. S tem si je ohladil jezico in maščevanje je bilo po vseh paragrafih dopolnjeno. Za prepoved si je izbral izvrsten vzrok: Ker so za vsako občino dovoljeni po štirje plesi na leto, se ples za 25, in 26. t. m. prepoveduje. Tako je napisano na prošnji. Toda, čujte sedajl Nekaj dni pred časom, v katerem naj bi se vršil ples sv. Mohorja, smo zagledali na zidovih lepake: Ples v Renčah. Kako to? Saj j« ples vendar prepovedan. Da, prepovedan je, ako je čisti dobiček namenjen v kulturne svrhe. Če pa gre za pijačo, {Mesno dovoljenje je na razpolago! Kaj ne g. komisar?
Naprej! Novi občinski zastop dobimo! Naše občinsko
zastopništvo je nekaka meianica solitra, oglja in žvepla; rd^či plamen je tudi vmes. Vsa čast onemu, ki je um el tako izvrstno sestaviti občinski zastop. Nekateri člani obč, zastopa so ravno isti, ki so se prVo nedeljo v maju lanskega leta na Matjaževcu z velikim ogorčenjem in jezo odpovedali starešinstvu, ker jim je marsikateri občan zabrusil v obraz prebritke resnice.
Končno se moramo pobrigati še za našega g. komisarja, posebej. Kakšna čast za nas Renčane, g. komisar, da ni bil nobeden izmed vaših prednikov tako požrtvovalen, tako nesebičen v prid občini, kakor ste vi, V prvih petih dneh vašega komisarjenja ste potegnili iz blagajne občinske aprovizacije, za pregled, potnico itd. 2150 lir. Nato ste piodali ravno istega aprovizacijskega konja in isti »biročin« — za svoj žep, kar je morala prej kupiti občina iz aprovizacijske blagajne. Dobili ste še od g. Del-pina 1500 lir na vrh, da si kupite konjsko opravo, da pokrijete konja in popravite biročin. Te vaše kupčije, vaši pregledi in vaša pota g. komisar stanejo občino Renče in sicer samo aprovizacijskega denarja debelih 6000 lir.
Za občino Renče ti mali izdatki niso sicer nič novega. Uprava občine ni nikdar poznala štedljivosti. Za jjotnine, vožnjo in razno v 3 mesecih ji je morala svojčas občina plačati iz aprovizacijskega denarja 5302'80 K. Potemtakem ni čuda, da se vsak rad rine v novi občinski zastop, in da hoče ta zastop še sedaj iztrgati upravo obč. aprovizacije iz delavskih rok.
Od tebe delavno ljudstvo občine Renče je odvisno, ali bo naša aprovizacija molzna krava nekaterih gospodov, ali ne. Ker se govori, da je občinski zastop izvoljen po ljudski volji, zahtevamo, da moramo voliti tudi upravo aprovizacije iz ljudstva. Zategadelj Renčani, držite trdno z organiziranim delavstvom! Samo organizirano delavstvo more nastopiti uspešno proti občinskim »pescecanom«, MIREN,
Če 6e danes zahvaljujemo za predavanje o stanov, organizaciji in za pol. govore na shodu 8. avgusta v Mirnu, storimo svojo dolžnost napram govornikom, ki se trudijo organizirati vse delavstvo v območju komunistične ideje in čim prej bo njih delo dovršeno tim prej bomo imeli in bomo smeli upati na sadove naših strnjenih vrst delavske in pol. organizacije.
Pustimo shod pri miru in vsakdo naj svoje učinke prežvekuje po svoje. Bilo je mnogo britkin resnic v govoru sodr. Kosiča in težko jih bo prebaviti brez posledic.
Moj namen pa je: prepričati slovensko delavstvo, da se nahaja na krivi poti glede uživanja opojnih pijač. Ne kritiziram jih, temveč svarim kot dober prijatelj in podpiram svoje prepričanje s temi-le dokazi:
V Mirnu se je požrelo meseca avgusta t. 1. nič manj kot 122 hi vina, 10 hi piva in če vzamemo 2C0 1 žganja, ni to previsoko vzeto. (Prodajalci žganih pijač namreč sleparijo obč. upravo, vsled tega ni mogoče določiti vi-sočino užitja). Vsa užita pijača stane danes 54.000 lir, če računamo zraven še 6000 lir za pokalice, Vdobimo skupno svoto 60.000 lir. Res cmo navajeni računati s sto-tisoči in milijoni, ki pa niso naši; ta denar pa je naša last, naše navodno gospodarstvo, ki se pred nami, oziroma, ki ga mi mesečno pustimo skozi naša nenasitna grla. Popije se dvakrat toliko, kolikor so vredna živila, ki jih deli tuk. občinska uprava. Kaa plovemo? In pravim vam, da to mora na vsak način prenehati, sicer se pogreznemo prenizko do onega časa, ko nam zasije dan zlate svobode ter-je ne bomo znali uporabljati in gorje nam, ce izgubimo glavno bitko, ker ž *njo pojdejo izgubljene vse do sedaj pridobljene pravice in ona »ogrska bela roka« se tudi v naši deželi upelje in batine bodo tembolj gren-i-.ejše ker nam bo jih zadajal domač bogataš. Zato apeliram’na vse svoje vaščane, da skrčimo konsum opojnih pijač na najpotrebnejšo kvoto ter prihranjeni denar uporabljamo v boljše, res navadne namene, in sicer za časo-
isje in knjižnice, komunistično posojilo in v prid pobočnim preganjancem, ker s tem se sami podpiramo in delimo usodo v najskromnejši meri z našimi prvobojevniki, ki jih kruta vlada preganja. S trezno mislečo glavo naprej, kar si sami vstvarimo, to bomo imeli. Sklepam svoje delo z besedami: Ustanavljajte organizacije in nadaljujte z organiziranjem čevljarjev tef stavb, društva.
Izdaja za sodlalistlčno zvezo v julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarn? .Lavoratore' v Trstu.________________________
Delavska zbornica \ "Gorici -
Rozpls službe
Do vštetega 15. avgusta 1920 je razpisna služba
tBinikD - urednika
• začetno mesečno plača lir ?50*—. Po retelui trimesečne poskušnje bo plača liko povišana.
T<.zadevne opremljene prošnje je vlo-'iii 1ZVKŠEVALNEMU ODBORU DELAVSKE 'H0RNICE V GORICI, ulica G Carducci Hov. 23, I. nadst.
Gorica, dne 18. julija 1920.
Izvrševalni odbor.
OHrajna bolniška blažajna ti Sorici
."•tov. 127/R/1920
Razpis službe
Pri podpisani je razpisana služba za
In pituiiii nalil.
Prosilci morejo vložiti tozadevr.o prošnjo, 'ipieinijeno s potr fonimi dokumenti (šolska izpričevala, po možnosti shižbeDa izpričevala pri drugih zavodih, navedba govorili jezikov itd.) Razpis je odprt do 15. avgusta t. 1. (inkl.) in službeni pogoji za te dve mesti so razvidni pri vodstvu blagajne.
GORICA, dne 6. avgusta 1920.
Za natelstva okrajne bolniške bJagalns
Predseduj
G. povodnicli i «*•
1 Zalogi ur i« ztatnlM terMiratco ytSt ALOJZIJ POVH
(Odal izveden«
Tnt Piazza G. SibUhiMI 3 (ex Barrtera) i