P osamezne Mevilket Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1’—.
„TABGR- izhaja vjak dan, ra zven nedelje in prasnikoT, ob 18. uri z datumom nanlednpcra doc ter stane mesečno po poit# D 10*—, za ino» sematvo D 18'—r doetovljen na dom D 11*—, na rkaatnic« D10*—# inserati po dogovoru.
Naroča a« pj, npra«! •TABORA« MARIBOR >r&ev. uHea .štev..4«
Naslov
Poitnfna platana v gotovini - Ceha današnje štev« 1 Din.
TABOR
Maribor, nedelja 21. septemba 1924.
Pasaraezne Številke« Navadne Din —*7A ob nedeljah Din 1*—%
UREDNIŠTVO a« nahaja v Mari-bor«. Jurčičeva ul it 4, L nadstropje. Telefon interurb. «t 276L, UPRAVA m nahaja v Jurčičevi ulici at A pritličje, dejmo. Telefon it 24. — SHS poštno čekovni račun ate v. 11.787.
Na naročila brez denarja ae ne eaira. •— Rokopisi se ne vračajo.
Leto: V. — Številka: 216.
Blagovna borza.
NOVI SAD, 19. septembra. Pšenica baška 357.15, ječmen baški 310, koruza |’282, sremska 280, fižol beli baški 425 do 445, moka »0« 540.
DavidovK poide h kraiiu v Beli e.
Davldovlčeve konference s Petrovičem, Pečičem in dr. Smodlako.
BEOGRAD, 20. septembra. Nocoj bo odpotoval v Belje ministrski predsednik Davidovič, ki bo kralju poročal o tekočih resornih zadevah, kakor tudi o vprašanju vstopa zastopnikov HRS3 v vlado. Ob tej priliki bo predložil kralju še nekatere druge zadeve.
BEOGRAD, 20- septembra. Danes je notranji minister Petrovič posetil ministrskega predsednika Davidoviča in je delj časa z njim kcnferiral. Nato je Davidovič sprejel ministra Pečiča, državne-
ga podtajnika Grola in poslance Magov-čevica in Kujundžiča. Sledja dva sta intervenirala pri ministrskemu predsedniku, da se osvobodi okrožnega načelnika Munjiča, ki ga je baje dal odvesti Časim Zur, nečak prosluilega Bajrama Cura.
Dalje je danes g. Davidovič sprejel na' šega poslanika v Vatikanu dr. Smodlaka ter dcpntacijo Udruženja sodnikov, ki je Davidoviču predložila rezoiucijo zastran položaja sodnikov in o njihovih materijalnih zahtevah.
Amnestija za južno srbijo.
Minister Petrovič se vrnil v Beograd.
BEOGRAD, 20. septembra. Davi se je 'jfuil iz Bclja notranji minister Petrovič-Med drugimi listinami je kralj podpisal “'di ukaz o amnestiji, veljaven za Južno ~rbijo. Na podlagi tega ukaza bo razglasna splošna pomilostitev za obsojene po zakonu o zaščiti države, v kolikor so bili delikti storjeni na ozemlju Južne Srbije. Radi umora, ropa, požiga in izsiljevanja obsojene osebe so od pomilostitve Izključene. Pri nekaterih osebah je bila smrtna kazen spremenjena v zaporno-
PREPOVED RADIKALSKEGA ZBORA ;	V BOSNI.
BEOGRAD, 20. septembra. Okrajne Oblasti v. Visokem (Bosna) so prepove-
dale od radikalne stranke sklicano zborovanje v vasi Breza. Na zborovanju bi Imeli govoriti poslanci Srskič, Andrič in Kovačič. Prepoved utemeljujejo s tem, da se je bati novih spopadov med Srbi in muslimani.
IIMELJ.
XIX. brzojavno tržno poročilo:
Z a t e e, ČSR, 18. sept. 1924. Tendenca in cene čvrste 2000—2250 ČK za 50 kg — na kmetih živahno nakupovanje.
N ii r n b e r g, 19. sept. 1924. Prodanih 300 -bol — povpraševanje po zelenem blagu — čvrsto — drugi hmelj nespremenjen.
" v BORZA.
CURIH, 20. sept. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.10, Beograd 7.30, London 23.63, Praga 15.85, Milan 23.21, Newyonk 529.62, Dunaj 0.007475.
"Republikanci" in re< publikanci.
' Odkar sozfistopniki Hrvatske republikanske seljačlke stranko na potu, da (Postanejo kr. ministri v Beogradu, se •»govorniki sedanjo vlade trudijo pomiriti ljudi, ki so zvesti kralju in monar matični vladavini, češ, saj tudi drugod Tf-vstajiajo republikanci ministri kralje-vlad. Tako na pr. v Angliji in na Danskem. Celo pri nas sta bila dva republikanska socialista čisto mirno in KPodobno kr. ministra in nista nič potiskala republike v ospredje.
Vise to je res. Angleški laibouristi, ki Imajo na programu republiko, prav le-!Po izhajajo s fcral jeml. Labouristi namreč (nikoli niso republike potiskali v ospredje, ker dobro vedo, da ima Anglija veliko večje in nujnejše skrbi kolt. je ta. Si-fcftr pa so vsi načelni sklepi tabouristov odvisni od dobre volje liberalcev in fcon-®ervatwcev4
Isto veljal o 'danskih in naših socialistih. To niso republikanci zaradi republike, temveč je republika le krona vseh g ih reform^ in iizpreinanib, ki jih je treba izvesti kolikor mogoče mirno in brez odvisnih žrtev.
'\T-.TCg;t	ne	trditi.
N.pm' ie republ,ka, beraška lajna; kjer ,je berač tami sliši® vedno eno in isto arijo, ki pametnemu človeku, kmalu preseda. Pri nas je republika geslo za razcepitev držnVe, geslo za ustanovitev separatističnih držav, magari ,na m6(iju. radno priznafcim področju« in 8 ).ra_ Ijena1 na zunaj, s predsednikom hrvatske Republike pa na znotraj in kar je še pp-. dobnih državnopravnih iznajdb. Republika je hrvatskeonu kmetu nekaj povsem ; drugega kot pristašu angleško Labour :JPurty ali socialističnih strank. Republi-| ka je pri nas 1. demagogija, 2. izraz hr-ivtatskega sovraštva dlo Srbov.
Zato jle primerjava hr^atskili »republikancev« z tetinitkni republika.n.ci, s katero se pri nas najbolj ukvarja »Slovc-nec«, jako šepava in popolnoma izkon-
struirana. Ljudje, ki so bili pred nekaj leti vneti »česarovski« politiki in ki so iz gole trme ali m rž n jo postali republikanci, no ustvarjajo republik, temveč monarhije. Razlika je le ta, da namesto N j. Veličanstva kralja sedi na prestolu Nji Veličanstvo Narod, ki je v takih primerih poosebljen v človeku, kateri je znal najbolj zdemagoigizirati in potvoriti ljudsko voljo. Taka republika je najbližja pozni rimski republiki, z moderno demokratično in socialistično republiko ima skupno ime, duha pa ne.
Doma in po svetu.
— Errata corrige. V včerajšnji številki je pomotoma izšlo več zastarelih notic, ki so vsled silno omejenega prostora, ki ga ima list v normalni izdaji, zaostale. Tako bi bila morala vest o samomoru Eve May iziti že pred dobrimi 10 dnevi, a je zaostala do včeraj. Tudi vesti o najdbah Livijevih spisov so že zastarele, ker se je med tem zadeva vsled izjav domnevanega najditelja temeljito izpre-menila.
— Smrtna obsodba Hilde IJanikove potrjena. S vojčas srno prinesli obširnejše poročilo o senzacionalnem procesu zoper Hildo Hanikovo, ki je umorila, svojega moža, kapetana čs. vojske. Proces je vzbudil nenavadno zanimanje in je znaten del javnosti pričakoval, da bo proces revidiran In da smrtna obsodba ne bo potrjena. Kakor pa javljajo iz Prage, je višje sodišče v Brnu dne 19 t. m. smrtno obsodbo potrdilo.
—* Češkoslovaški zakon o socialnem zavarovanju sprejet. Dne 19. t. m. je češkoslovaški parlament sprejel zakon o socialnem zavarovanju-, ki je eden najmodernejših' socialnih zakonov v Evropi, v njem bomo o priliki sporočili kaj več.
— Občinske volitve v Ptuju je srezko poglavarstvo preložilo od 28. septembra na 19. oktobra, ker ni bilo mogoče pra-
vočasno rešiti vseli reklamacij.
— Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani 19. t. m. višji žel. revident g. Franjo Papst, zaveden narodnjak. Svoj Čas je služboval v Gorici in tudi v, Celju. Blag mu spomin!
— Budžet poljedelskega ministrstva povišan. Budžet ministrstva za poljedelstvo in vode za 1. 1925 in 1926 je že izdelan. Iznaša okoli pol milijarde dinarjev, t. j. skoraj za 100 odstotkov več kot lani.
— Tudi dr. Janjič obtožen? Iz Beograda javljajo, da vlada pripravlja obtožnico tudi proti bivšemu ministru ver dr. janjičtr-
—- Sijajen red pod »vlado zakona in reda«. V petek je razburila beograjsko javnost nezaslišana vest, da so kaoaki (turški in macedonski banditi) v južni Srbiji ujeli srezkega načelnika Munjiča njegovega pisarja in dva orožnika, ki so se vračali po službenem potu domu. .Munjiča so odpeljali v gozdove, ostale so pa izpustili z naročilom, naj povedo oblastim, da imajo do gotovega časa položiti na gotovem mestu 30.000 dinarjev in 500 zlatih lir, ako žele, da ostane načelnik pr življenju in da ga izpuste na svobodo.
— Tri nagrade za cestarje. Automo-bilski klub kraljevine SHS .ie svoj čais razpisal tri nagrade po 2900, 1500 in 1000 din. za one državne cestne mojstre, ki z ozirom na promet in vzdrževalna sred stva najboljšo vzdržujejo zaupane jim' cestne proge. Konkurence se je udeležilo 14 cestnih mojstrov iz Slovenije. Komi sija je na podlagi ugotovitev na licu mosta podelila pivo nagrado (2000 din. cestnim1 mojstrom okrožne gradbene sek cije v Kranju gg. Ivanu Tavčarju, Fr Doblevcu in Filipu Faturju za vzdrže vanjo ceste Kranj - Ljubelj - Podkoven Drugo nagrado (1500 din.) je priznala Matiji Kosu za vzdrževanje zagrebške (dolenjske ceste, tretjo (1000 din.) Maksu Rovšku za vzdrževanje državne ceste od Tepanja pri Konjicah do Tema pri Mariboru. Pohvale so dobili cestni mojstri na cestah Dravograd - Maribor in Novo mesto - Metlika.
— Olajšave za posetiiike živinskega sejma v Sarajevu. Minister saobračaja jo dovolil za poeetnike velikega sejma za živino In živalske izdelke, ki se bo vršil v Sarajevu od 21. do 23. septembra tl. 50% popust na vseh železnicah. Zni žanje velja od 18. do 25. sept. tl. za PO' setnike, kakor tudi za prevoz živine in živalskih pridelkov.
— Razstava proizvodov industrije za izdelavo pijač, ki se je imela vršiti v Berlinu od 16. do 19. trn. se ie radi tehničnih ovir preložila na nedoločen čas.
— Frisehanfov dom na Okrešlju bode do 1. oktobra oskrbovan. Piskernikov© zavetišče v Logarski dolini je celo leto odprto.
_ — Tudi posledica stanovanjske mize' rije. V nekem mestecu blizu Pariza je te dni neki človek pripeljal na glavni trg ročni voziček, naložen z deskami. Tam si je začel delati v kroni nekega drevesa kolibo. Ljiudlje so ga začudeno gledali in zanimal se je končno za stvar tudi žan-dar. Človek na drevesu mn je odvrnil, da je Robinson Cruzoe, da mu je burja hišico razdrla, njegov drug Petko pa da je šel iskat hrane. Naito se je'popel; v •koliko i,n se zaprl. Gasilci »o ga morali s silo zvleči z drevesa. Izkazalo se je, da je mož zblaznel radi dolgega brezuspešnega iskanja stanovanja.
— Poljoprivredno izložbo za južno Srbijo v Skoplju priredi od 27. do 30. trn. srbsko polljoprivredino društvo pod protektoratom' kralja Aleksandra, Za izložbo je že danes veliko zanimanje, predvsem, ker jo prva v teni delu države. — Preskrbljen© je zal prenočišča. V vseh skopijanskih hotelih itd. bodo tonel i pose talki, če se izkažejo z izložbeno vstopnico, 20% popusta napram normalnimi
(žita, tabnk, mak’, fižol, sočivje, bob’, zelje, krompir, buče, paprika, sadje vseh vrst, vinske trte in vina, žganje, čebelni panji, vosek, med, svileni kokoni in svila, volna, siri, surovo i topljeno maslo in kislo mleko, razni preparati, domiači ročni izdelki, kmetijska orodja itd. itd. Razstava bo vsekakor zanimiva in moremo samo najtopleje priporočati vsem slovenskimi kmetovalcem1, da sl jo ogledajo. Legitimacije pošilja na zahtevo »Odbor za priredjivanje poljoprivredno izložbe za južnu Srbiju u Skoplju, Kej Vojvode Mišiča«. Z legitimacijo ima vsakdo v času od 24. sept. do 5. okt. 50% popusta na železnicah.
Mariborske vesti.
Maribor. 20. septembra 19J4-KAJ JE IN KAJ HOČE KONCERTNA" AGENTURA V MARIBORU.
Pred nekaj dnevi smo poročali o ustanovitvi Koncertne agenture.. Ker je ta naprava, važna za vsa naša društva in njih odbore, prinašamo danes statute K. a., kakor so bili sprejeti na zadnjem1 sestanku zastopnikov mariborskih društev.
§ 1. K. a. ima nalogo, da z ohranjuje kolizije prosvetnih in humanitarnih prireditev in prireditve prosvetnih1 in humanitarnih prirediteljev v Mariboru, ter da prevzema tudi prijave' in organizacije tujih izverunari-borskili) prireditev, Iki imajo isti, nameri in ki se v to svrho obrnejo na K. a, im končno, da onemogoča kolizije teh prireditev z domačini.
§ 2. Vsak v točki 1. naveden prireditelj priglasi svoje prireditev K. a. Ta sprejme prijavo in določi v sporazumu s prirediteljem dan in' čas prireditve, talko, da se po možnosti ne vrši več kakor ena prireditev istočasno.	i
K. a. odloči po svoji uvidevnosti' s stališča prosvetne pomembnosti, kateri od istočasno za isti čas prijavljenih p»i« rediteljev ima prednost, id n. ako in ka-* tori prirediteljev, ki je v sezoni že imel’ prireditev in je priglasil novo priredi« tev za isti čas kakor drugi prireditelj* ki v tej' sezoni še ni prirejal, če tudi b« je pozneje, a v roku § 4 priglasil, paj se umakne, odnosno katera zabavna prireditev na j odstopi mesto prosvetni prireditvi. Posebni ozir se prizna zavodom! z večkratnimi rednimi prireditvam!!.
§ 3. Prijave prosti so: Silvestrov večer, pustni torek in družinski večeri, ki jih priredi kakšno društvo za svojo članstvo.
§ 4. Prireditelj sme priglasiti: koncertni agenturi svojo prireditev največ dva meseca pred dnevom prireditve ih. jo mora prijaviti za določen čas vsaj 14 dlni pred dnevom prireditve, morejo se pa napovedati prireditve v dialjšemi splošnem roku.
§ 5. K. a. posluje samb za one mariborske prireditelje, ki so včlanjeni pri nji. Pristop h K. a. se vrši na ta način, dla prireditelji podpiše ta šta.tut v znak, da se za vse slučaje podvrže njegovim odločbam'.
§ 6 K. n. vodi uprava Nnr. gledtD-šča v Mariboru v Svoji pisarni ter spadajo poslii K. a. v njen delokrog. Za njene stroške plača vsak član 50 Din. zal sezono.
Z izven mariborskimi prireditelji sklepa K. a. glede odškodlnine za svoje delo posebne pogodbe po svojem prevdarkn.
§ 7. V slučaju spora glede časa. prireditve imenuje vsak prizadeti prireditelj v isvrho sestave razsodišča enega člana, ti člani izb ero nadaljnjos neprizadeto o-sebo kot predsednika. Razsodišče odloči po prostem prevdarkn nemudoma in jo njegova odločitev za K. a. obvezna.
Dodatek. K. a. objavlja vsak nte-sec v lokalnih listih poziv, da naj občin-
......	_	stvo	daruje	pri	javnih	nabiranjih	na-
oenami Programi izložbe je zelo pester| rod. davka lo na podlagi po nabiralcu
V boj proti nemški kliki, ki je med vojno v razkošju uživala, ko je ljudstvo stradalo! Volite 1. skrinjico!
A D U K<*
' y marroorn, cine aj: ■g^renrm^s rroi
SdtSdii
E5S9
-Hi
99
it
je priljubljena pri vseh varčnih gospodinjah.
Pravo samo z imenom „8chicht" in znamko,.Jelen"!
Spori.
: ISSK Maribor : SK Celje. Prvenstvena tekma se vrši v Mariboru v nedeljo dne 21. septemlra, popoldne ob 3, uri na igrišču Maribora.
: ISSK Maribor poživlja vse igralce na sestanek v nedeljo dne 2l. tm. dopoldne ob 9. uri v gostilni Magliea na Rotovškem trgu. Na vsporedu je volitev kapetana rezerve in njegovega nameats nika, pobiranje članarine in druge zadeve.
predloženih nabiralnih pol, ki so žigosane od K. a. Vsakem nabiralcu se sme V sezoni dati dovoljenje za pobiranje le enkrat za dobo skozi tri zaporedne dni, izdati se sme pa le eno dovoljenje za isti teden.
*
m. PrdH razstavo ifCos-Piniat-Stiplov-jck. Dne 28. t. m. bo otvorjena v kazinski dvorani kolektivna razstava mladih imetnikov gg- Kosa, Pirnata in Stiplov-ika. Razstava im a namen, seznaniti r.aše občinstvo s stremljenji in deli navedenih slikarjev, ki bivajo in ustvarjajo v Mari-ooru. Gg. Kos in Pirnat sta doslej razstavila na raznih razstavah, vendar C?, ki nikjer nista stopila v ospredje; njun umetnostni značaj bo pokazala šele napovedana razstava. G- S L i p 1 o v š e k ie znan izza »Groharjevih« in drugih razstav. Grafična dela, ki jih je razstavil v Hodoninu na Moravskem, je češka strokovna kritika pohvalno omenila. Znan je tudi po svojih lesorezih iz starega Maribora, ki so izšli v posebni mapi. Vsa trojica zastopa stremljenja mladih umetnostnih struj in zasluži pozornost vseh, ki jim ie kaj do slovenske umetnosti kot gibalne sile celotne naše kulture. Upamo tedaj, da bo razstava obiskana tako, kot tahteva kulturni glas našega mesta!
m. Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru naznanja svojim članom, da se vrši redni jesenski občni zbor v so-b&to, dne 27. septembra t. I. ob 1420. uri v društvenem lokalu. Udeležba za člane obvezna. Dnevni red običajen. Odbor.
m. Iz gledališke pisarne. Pod imenom »Poskusni oder« se osnuje praktična gledališka šola, ki bo vsa naštudirana dramatična dela tudi javno vprizarjala. Namen poskusnega odra ni le vzgojiti poklicne igralce, temveč Vzbuditi odsrske talente v ob če in jih vspo šobiti za vodje diletantskih odrov po deželi. Vodja poskusnega odra je g. ravnatelj Bratina. Prijavljati se je v gledališki pisarni od
9. do 11. in od 15- do 16. ure pri tajniku g. Koviču.
m. Odsek za pospeševanje domače obrti je že sprejel mnogo naročil. Radi tega potrebuje spretnih delavk. Kdor re-flektira na to delo, naj se oglasi pri g. Zlati Brišnikovi (Slovenska ulica). Slov. žensko društvo v Mariboru.
m Poziv vsem bivšim postajnim odpravnikom Južne železnice. (Mariborska podružnica). Za pandielijdk dne 22. tm. sklicuje tukajšnji pododsek postajnih odpravnikov ob L 20. uri vse tovariše na važen sestanek v prostorih Z. Ž. v Narodnem domu. Na sestanku se bo obravnaval predlog za revizijo zakona o prometnem1 osobju. Pridlite vsi — org »nizi rani in neorganizirani. — Pododsek post. odpr.	N	1
m1 Cerclc frarigais. Francoski krožek v Mariboru otvori, 3. oktobra zopet Svoje francoske kurze in sicer 1. začetniški, nadaljevalni in konverzacijski kurz za odrasle, 2. večerni kurz za bančne in kom-ercielne uradnike, h. dva ponavljalna kurza za učence srednjih šol in 4. popoldanski kurz za otroke od 6. do
10. leta. Pouk v kurzih pod točkama 1 in 3 se bo vršil na moškem1 učiteljišču,
11. nadstropje, ob torkih in' petkih od 18. do 19. ure, večerni kurz pa od 20. do 21. ure v društveni čitalnici v poslopju drž. gimnazije pritličje na levo. Prijave za vse te kurze se sprejemajo v društveni čitalnici, ob pondeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure, od 3. oktobra naprej pa tudi v kurzih samih. Šolnina za otroški kurz je 30 Din., za 'miomi ku z p« dogovoru, za vse dingo kurze pa 20 Din. mesečno. — Odbor prosi stare člane, da poravnajo članarino za leto 1924, in' vabi vse, ki se zanimajo za francoski jezik in francosko slovstvo, da vstopijo kot novi člani. Za leto 1924 veljata še stara vpisnina in članarina -d, ozir. 12 din., za leto 1924 pa sta zvišani na 30, ozir. 25 Din.	N	4
m Kamnica. V nedeljo dne 21. tm. ob 15. uri priredi gostilna Šerak vrtno ve-sel5co z izvanrednim m zbranimi sporedom, kot komični nastopi, veseloigra itd. Ves čisti dobiček te prireditve na-
menjen je nabavi šolskih potrebščin za revno deco Kamniške šole. Vstopnina 5 din. Vabljen je vsak odrasli, ki se želi prijetno zabavati	•	N	2
m Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne I- oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100.	_	1891
m Odprto pismo k stanovanjski mi-zeriji v Mariboru. Prejeli smo s-prošnjo za objavo: Državni zaklad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po finančni prokuraturi v Ljubljani mi je od-prw**Asi.\ v poslopju glavne pošte v Mariboru dosedanje stanovanje, obstoječe iz 1 kuhinje in 2 sob in že stavil okrajnemu sodišču v Mariboru predlog na prisilno izpraznitev istega ter obenem zahteval 63 dinarjev kot dosodanjeC?) stroške proti izogibu rubeža in prodaje mojih premičnin. Stanovanjski urad v Mariboru pa mi je po 4 (beri štiri) letnem beračenju in po 157 krstnih osebnih intervencijah nakazal kot višjemu državnemu uslužbencu s pretvezo prvenstva v Prešernovi ulici 2 v Mariboru novo stanovanje, obstoječe iz 1 kuhinje in 1 sebe, ki je 1. za šestesebno f amili jo popolnoma nezadostno, 2.) pa radi smrti poprejšnjega lastnika še danes sodni j-sko zaprto, torej še polno tujega pohištva. — Toliko za danes javnosti, da vidi; kako vzajemno rešujejo in blažijo poklicani faktorji v praksi stanovanjsko bodo državnih uslužbencev v lotu 1924 po rojstvu Kristusa. Milan Zemljič, činovnik.
m Ali ste že kupili? — Kaj?! — Srečke za sokolsko tombolo. Ves Maribor govori o liji. Na oglih so nabiti lepaki, ki naznanjajo, da bo dne 5. oktobra pop. na Glavnem trgu velik lial6. Ljudi se bo trlo, da bo veselje. Saj tudi ni čuda! Tam, kjer gre za srečo, je vedno polno ljudi. In kdo dvomi, da ni sreča, če dobiš za nekaj dinarjev na pr. kompletno spalno sobo ali voz premoga. — Kdo pravi, da ti ne boš dobil ali. dobila7! Poskusi srečo, pa se bomo 6. oktobra dalje pomenili. Dotlej pa upaj, da zadeneš na sokolski tomboli glavni dobitek ali pa vsaj enega izmed stoterih manjših dobitkov, katerih vsak poplača stroške za nakup srečk. V najslabšem slučaju ostane človeku zavest, da je položil svoj ohol us za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru! Moralna zavest se včasih niti s cekini ne da plačati! Torej kupite srečke, ne pozabite na nedeljo dne 5. oktobra!
m Tujski promet v Mariboru. V noči od 19. na 20. tm. je prenočilo v mariborskih hotelih oziroma gostilnah 45 tujcev in sicer: Moran 12, Zamorec 13, Črni orel 6, Zlati konj C, Pri grozdu 4, Halbwidl 3, Zokaly 2.
m Obrtno-nadaljevdna šola. Rok za vpisovanje je potekel z dnem 15. tm. Manjka še nad 200 vajencev in vajenk. Vodstvo o. n. poživlja vse delodajalce In delodajalke da pošljejo svoje vajence in vajenke takoj k vpisovanju, ker drugače ni misliti na redni začetek pouka in bi bilo vodstvo primorano, neopruvi čene zakasnitve naznaniti obrtni oblasti.
m Električni tok v nedeljo 21. sept. — Mestno električno podjetje javlja: Nedeljo 21. tm. ho prekinjen elektr. tok na vsem omrežju od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldan radi popravil v centrali.
m Opozarjamo na današnji oglas veletrgovino V. Weixl v Mariboru.
m Prodaja šolskih zvezkov v Mariboru razburja marsikaterega šolarja zaradi nejednakih cen, zato sledeče v pojasnilo. Izdelovatelj in založnik šolskih zvezkov v Mariboru sem1 le jaz in Cirilova tiskarna. Za zvezek s 36 listi in priimkom se je določila najnižja prodajna cena 1.40 din. Neka trgovka pa prodaja te zvezke z mojo firmo bodisi po nevednosti bodisi iz nekake nagajivosti po 1 D. Da torej doplača, je cčividno. Možnost Pa je tudi, »da prodaja brez izgubo vsled dobave na drug, dosedaj nepojasnjen način, kar bom zasledoval. Omenim le, da je vsaka prodaja teli zvezkov pod določeno oeno nemogoča, in to pri normalni dobavi, naijsibo potem1 že od tega ali onega izdelovatel ja. V. Weixl.
za SMarodlraS bS©k2
V Narodnem' bloku so se združile vse domače slovenske stranke, da se tako obvaruje neokrnjen narodni značaj Maribora in da. se omogoči plodonosmo delo na magistratu za gospodarski proovit in napredek mesta.
Mariborski Nemci nastopajo v nedolžni ovčji obleki gospodarske liste, za katero pa tiči podivjani nemški mariborski šovinizem.
Pred javnostjo agitirajo z gospodarskim programom, trdeč, da jim gre le za pozitivno gospodarsko delo na magistratu, v svojih intimnih krogih pa sanjajo le c zmagi nemštva onega društva, ki ima svoje časopisno glasilo v Nemški Avstriji. Graški listi prinašajo članke mariborskih nemških voditeljev, kjer pravijo, da jim gre pri teh volitvah za plebiscitno ugotovitev nemštva v Mariboru.
Pred našo javnostjo obsojajo nacijo-nalni boj in vabijo celo Slovence, da volijo njih listo, v svojih konventiklih so pa postavili tezo, da mora spet staro predvojnem Mariboru, že vso do grla si-šovinistična klika, ki je je bilo tudi v predvojnem Mariboru, že vse do gla sito, sili na dan, glavo dviga tista družba, ki še danes smrtno sovraži vse, kar je slovenskega, ki je ob izbruhu vojne in
med vojno besnela proti nam, ki ima n» vesti vse vojno gorje, ki je prišlo nad naše ljudi in mnogo solz, ki so jih prelile naše žene.
Narodni blok se bori proti temu šovinizmu, ki je bil v vojni premagan in ki ne sme priti nikdar več do veljave.
Narodni blok je edini poklican, da vodi občinske Rosle v duhu spravljivosti in ciljem, da se razvije Maribor, da pro-cvita v njem vsestranski napredek. Z ustanovitvijo Narodnega bloka se je mnogo kamnov spndtilke odstranilo, od prla se je na magistrat pot plodonosne-mu delu. Poleg nacijonalnega momenta je bil odločilno soodločujoč za ustanovitev Narodnega bloka oni vsakemu mariborskemu meščanu simpatični cilj, da izgine iz magistrata politika in so omogoči brez mnogo besedi koristno delo za blagor mesta.
Gospodarski momenti bi morali biti tudi za vse mariborsko meščanstvo merodajni, da voli Narodni blok. Narodni blok ne zasleduje ciljev sovraštva; sovraštvo, staro, predvojno hočejo zanesti na magistrat le Nemci.
Naj se nikdo ne da zapeljati od mogočnih glasov nemških milijonarjev, ni« ti od lažnjivih vab njihovih agitatorjev.
VSI ZA NAROODNI BLOK!
11. september!
Maščevanje za Adamiča in Lundra I
tako velevažni uri. Velja za vse, ki prišli iz slovenske hiše, ki se živijo od slovenskega kruha, velja za vse l*ta id enaka dolžnost: hodi in vrai krogljico 1 skrinjico Narod-/ega bloka,
V PRVO SKRINJICO!
EtiemSko-slovenski problem pred 16. leti in danes
Nehote nam pohiti v spominu misel nazaij, saj nas že sam glas spominja neposrednega dne pred ltiti.mi leti. Komu ne vzvalovi kri, če se spominja 20. sept.
I.	1908! Kako smo takrat stiskali pesti
in — kar nas je bilo mlajših in šibkej-
ših — v svoji nemoči orosili tudi oko; saj je tokrat »kulturni« nemški narod pobijal neoboroženo občinstvo po mariborskih, celjskih in ljubljanskih ulicah, saj je nahujskana soldateska spražila krvavo salvo v slovensko ljudstvo, da sta sc zvijala Lunder in Adamič po cestnem tlaku, da se je množica, potuhnila in razbežala. Tako je hotel narod,
ki se rad ponaša s tem, da je posrebal
vso smetano svetovne kulture, tako je hotel narod zavojevati Ljubljano in si postaviti nov steber za svoj most do sinje Adrije. — Most mu je zrušila svetovna vojna. Le skromna stebrišča so mu še ostala, a. zida si nova. z neverjetno trmo kajti uvidel je, koliko so mu talki stebri koristili takrat, ko se je zdelo, da jo vse izgubljeno. In tak steber naj bi se dvignil znova iz ruševin v Mariboru, da bi bil svetilnik, ki bi svetil tje v nemške dežele, da bi bil mejnik, ki bi dobro služil ob svojem času! — Na.m ni potreba vojaštva na ulioo, nam ni treba sile, ki bi branila naše svete pravice, kajti treba le, da stori vsak posameznik svojo nacijonalno dolžnost 111 naša stvar zmaga gotovo in zmaga častno. — Bnti pa se je, da bo 21. september v Mariboru precej naliikoval 20. septembru v Ljubljani. Isti neprijatelj sicer nima danes merilnega orožja v rokah, zato se bo pa poslužil drugega, v vojni enako dobro preizkušenega sredstva: zvijače in goljufije. Mi smo bili od nekdaj premimi in prepošteni. PVed šestnajstimi leti smo se pustili streljati, danes se bomo pustili goljufati! Vsaj danes je treba, da sklenemo, da tega ne dopustimo, ne dopustimo za nobeno ceno. Vsi tisti, ki 90 v smrtnem sovraštvu do naše države zapustili Maribor in šli preko meje, ti se ne smejo povrniti takrat, ko se odloča o mestni upravi, ne smejo prihajati delat združbe in nemira preko državne meje, pa čeravno so vsi e d komodnosti naših ljudi in premale točnosti uradinlh organov še vedno vpisani v volilni imenik. Vsem tem je treba zaklicati; ro'to proč! Sami ste rc odpovedali svoji pravici, zato je ne terjajte danes nazaj. Enako pa zahtevamo od naših ljudi: prišli ste, sprejeli pravice in dolžnosti. Kdor ni z nami, je proti nam! Narodni blok pozna edino nacijonalni moment, vsa druga politična obiležja so mu tuja. Zato ni izgovora, zato pa je tudi nc bo moči, ki bi branila, ko se bo srd naroda 'razlil nad tiste, ki bodo zapustili narod v tej
Dne 20. septembra 1908 v Ljubljani
Dva naroda sta si pogledala v oči. —•' Prvi velikan, drugi pritlikavec. Malt narod je dolgo prepričeval velikega inl močnega, da je tudi zanj pripravljeno! mesta na svobodnem solncu, da je zem!-1 ja, ki so jo pred davnimi stoletji zasedli njegovi predniki, njegova in samo njegova.
V Ptuju so bili zastopniki malega avtohtonega naroda tepeni in opljuvani ker so zagovarjali pravico slovenskega! naroda do slovenske zemlje.
V Ljubljani so Slovenci odgovorili. Tudi »pritlikovcu« je zavrela kri. Čemu pa nel Saj živimo v zgodovinskem razdobju, ko imajo vsi zatirani in teptani pravico, da razvijejo zastavo enakosti, svobode in bratstva.
Toda močni so postavili nasproti moralni pravici pravo močnejšega; namesto ribe so dali škorpijona, namestu kruha kamen.
In so zarožljali petelini na puškaiK c. in kr. soldateske in Avstrija, »domovina narodov«, je povedala, da pozna samo en narod. In kdor se pregreši zoper nemštvo, se pregreši zoper državo, »javni red«, »javno varnost« itd.
Padla sta dva mlada Slovenca: Lunder in Adamič.
Koliko Slovenčev je padlo pozneje vi nasilni vojni zoper one, ki so nam nosili svobodo in edino možno, edino resnično enakopravnost! Koliko jih je padlo in umrlo zaradi tega, da bi si Habsburg utrdil prestol, da bi nemštvo razpredlo imperijalistične mreže še dalj«! na jug — k Adriji, na Balkan...
Takrat so Nemci na naši zemlji vpili; Aushalten, durchlialten! Ni bilo dovolj krvi! Več več! Ostankom naroda v) naših vaseh in trgih so rekvirirali, kar se je dalo. Černut
Odgovor je bil dan že 20. septembra! 1908. Pravzaprav že davno preje. Tar krat je bil le podčrtan z nedolžno krvi« jo . • •
•
Zaman je hoteti pozabiti, da zaniče*/ vanje, zatiranje in ugonaihl jan jo našega. naroda ni bilo zgolj v interesu hatos« burške politike, temveč da je to bila v o*
Narodni Iškarjot je tudi vsak slovenec, ki brez upravičenega razloga izostane od volitev l
•v Mariboru, dne 21. septembra 1924.
»T A il u Hu
Si. iai) <L
Zapisa!! In frain® »apomnill si bomo vse nar©dns Ižkarlotel
lja nemškega naroda, ki je bil omamljen od narodnega imperijaliizma. Naš narodnostni boj je bil trdovratna pravda dveh sosedov, katerih eden si je svo-jil tujo zemljo, drugi pa je branil svo-
3*0 . • •
In naseljevanje Nemcev v našili mestih in trgih in v industrijskih središčih, zidanje nemških šol v čisto slovenskih krajih, — vse to je imelo prozoren n amen: izriniti Slovence, osvojiti njihovo lepo zemljo in jo dati Nemcem, ki se jim je hotelo razmaha.
V tistih letih jo nemški »Simplicissi-smus« prinesel karikaturo Slovencev, ki gledajo, kako se kazalci pomikajo na dvanajsto uro. In Nemci so se smejali, ker, so mislili, da je malemu narodti, .ki se jo krčevito boril 'za-svobodo in lasten kulturni izraz, res odbijala dvanajsta ura,
Čemu
ostanki
ni mogoč sporazum z Nemcev, ki žive med nami?
Iz navadnega razloga: Nemci bi morali temeljito izpremeniti svoj mentalitet. Tega ne morejo. Zato so osnovali nemško-nccionalno stranko in obujajo Ped krinko gospodarskih gesel staro gonjo za nemške advokate in kapitaliste
in vabijo v svoje vrste celo nezavedne Slovence.
Dne 21. septembra 1924 v Mariboru...
Prvič v svobodni Jugoslaviji se borita med sabo z gumijevimi kroglicami slovenski in1 nemški živelj-
Sloveiflci, strntfeni v enotno falango, Nemci na drugi strani enotni...	_
Po 16 letih se je nemško-slovenski položaj temeljito izpremenil. Niso pa se
izpremenile metode.
Slejkoiprej pišem nemški listi, da je del slovenske zemlje ugrabljena nemška posest.
Kazni Pircheggerji, Kamnikerji itd. ge navdušujejo avstrijske Nemce za mržnjo proti Jugoslovanom in za »osvo-bojenje« Maribora itd,
In ob prvih volitvah na najvažnejši točld slovensko-nemškega narodnega bojišča proglašajo Nemci, da gre plebiscit za nemštvo.
Da, nemški mentalitet je ostal nespremenjen. Radi tega še ni sporazuma in ga ne bo, dokler nemški kapital, ki živi izključno od Jugoslovanov, ne položi orožja in se ne odpove nemško-naeional-ni službi.
Na nas Slovencih je, da sleherni izmed nas spozna, kaj je njegova dolžnost dne 21. septembra 1924 v Mariboru.
Kake se
unilili Mast«© hranilnico!
Ker se nemška klika v svojih letakih hvali z dobrim gospodarstvom pri Mestni hranilnici, evo dokaze za njeno laž-njivost:
Nemci so Mestno hranilnico uničili. L. 1918 je imela Mestna hranilnica krog 40 milijonov vlog. Od tega denarja, ki je bil last vložndtkov, so Nemci d/ali blizu Ifi milijonov za vojna posojila, za 12 milijonov pa so nakupili državnih papirjev. Dan as pa je vsaikemu pametnemu človeku že znano, da so vojna posojila izgubljena, avstrijski državni papirji pa danes tudi ne nesejo niti en vinar obresti. Tako so Nemci zapravili celih 28 milijonov kron. Mestna hranilnica mora od tega ogromnega kapitala svojim vlagateljem; letno plačevati 2 milijona 249 tisoč obresti, ne dobi pa od njega niti vinarja. Talko je Mestna hranil-
nica imela v zadnjih G letih 15 milijonov zgube. To je glavni vzrok, da je Mestna hranilnica v denarnih težavah, ker mora nositi posledice nemške lahkomiselnosti. Nemški kandidati dr. Wiestkaler, dr. Schmiderer, Nasko, Pfrimer in drugi so torej spravili Mestno hranilnico ob rob propada. Če bi ti možje bili pošteni, bi to škodo hranilnici povrnili. Seveda tega ne bodo storili, ker so jim vloge slovenskega ljudstva deveta briga. — Proč torej s kandidati nemčurske stran ke, ki so mestnemu denarnemu zavodu zapravili skupno 42 milijonov krom! — Slovenci! . V nedeljo vsi na volišče in vrzite krcgljico v prvo skrinjico! Kdor ostane doma, podpira nemško oholost in nadutost in je iadlajalec slovenskega Maribora!
Ostudna gonja Nemcev za slovenskimi
glasovi.
Nekateri pošteni, dasi naivni Nemci se čudijo, čemu ne pustimo Nemcem, da bi prišli do njim primernega zastopstva V občinskem; svetu.
Gospodje dr. Orosel, dr. Miihleisen, Nasko in drugi bi morali tem dobrim Nemcem dati ukor, ker se še niso naučili, kaj pomeni nemška politika v Mariboru.
Nemška politika pomeni: loviti pod krinko gospodarskih in lokalno - patri-otičnih gesel kaline za nemško-nacional-no postojanko v Mariboru.
Ali z drugimi besedami: z nezavednimi in naivnimi Slovenci ščititi nemške interese.
Prav radi tega smo se Slovenci strnili v bloki Raditega toliko polagamo na nacionalni značaj Maribora. Radi tega ne bomo dopustili, da se ojači klika nemško-nacionalnih eksponentov v Mariboru.
•
Dokaz, da Ncrnci polagajo vso važnost bas pa slovenske glasove; so dvojezični letaki, hi $0 jih včeraj razposlali na tisoče naslovov v Mariboru
Prvi
30 namenjen delavstvu. S pre-
brisanimi .lažmi sfkušajo nemški kapitalisti vzbuditi v slovenskem delavcu mnenje, da Je vse, kar so Slovenci storili ali še bodo štorih, za nič. Le to, kar bo sto-
rila Miihleisnova garda, bo zveličalo mariborske delavce! Tu govorijo tudi bankrotnem gledališkem podjetju (zaman skriva Nemec nesnažno kremplje; če le kaj sliši o slovenski kulturi, mu vzkipi žolč!).
Na dragem! (rdečetm) letaku se lažejo nemški zgagarji, češ, da je njim do mir nega sodelovanja vseh občanov in da so zoper nacionalno hujskanje.
Ljudje, ki so 1. 1919. tako dolgo huj-
lepaki NEMŠKO-NACIONALNE STRANKE,
ki so se danes pojavili širom mesta, so izdani tudi v slovenščini. To je nov dokaz, da nemški nacionalci smotreno in vztrajno provocirajo Slovence, ki hočemo vsaj v lastni državi preprečiti sramotno nomčurstvo, t. j. germaniziranje Slovencev.
Najdrznejša laž. ki jo beremo na teh lepakih, je trditev, da bo domača gospodarska stranka odpravila nacionalne boje iz mestnega sveta.
Prvič teh bojev dosedaj še bilo ni, ker nismo imeli zastopnikov nemške manjšine.
Drugič pa so baš Nemci tisti, ki zanašajo narodnostne boje v mariborski občinski svet.
Nemci bodo brez vpliva na občinsko upravo. Obsojeni bodo v večno opozicijo. Njihova taktika bo neprestano prc-kljanje s slovensko večino. Tu ne bodo več nastopali »z gospodarskimi« gesli, ki so zanje itak jalova, temveč bodo lepo sneli krinko in pokazali pravo- nemško obličje.
Nemci vedo, da je v današnjih razmerah popolnoma izključeno, da bi bil Maribor še kedaj nemški in da jim tudi gospodarska krinka ne bo pomagala do odločilne moči. Kako morejo tedaj trditi, da bodo oni odpravili narodnostna nasprotja? Če bi Nemci kandidirali na slovenskih gospodarsko usmerjenih listah, t. j. če nemške politične stranke sploh ne bi bilo, tedaj narodnostna nasprotja volbče ne bi prihajala v poštev.
Tako pa so Nemci šli v volilno borbo vence in da delajo v bodočem maribor-samostoino in bojevito, da izzivajo Sio-skem občinskem svetu narodnostni hrup.
Komu v korist? Ali nemškim, meščanom, delavcem, vpokojencem itd. — Te nemški hrup ne bo nasitil. Pač pa bo t,a hrup namenjen izključno avstrijskim Nemcem, ki hočejo na ta način nekako opravičiti svojo blamažo na pariški mirovni konferenci, kjer je Avstrija reklamirala Maribor kot popolnoma nemško mesto zase.
In nekaj let pozneje so Nemci tako slabi, d;a morajo loviti slovenske glasove, če hočejo imeti vsaj nemško zgago v mariborskem občinskem zastopstvu!
Kdor tega ne razume, temu ni pomoči ne na tem ne na onem svetu. Sicer je pa značilno, da odstavek o odpravi nacionalnih bojev samo na slovenskih lepakih debelo tiskan, na nemških pa se ga skoro ne najde.
Zopet dokaz, kaki politični sleparji so gg. Glaserji, Naski, Miihleisni itd.
NA RESNO BESEDO
vabi nemška klika volilce. Obeta zlate gradove in pravi, da ni nič nemška. Mi pa poznamo to kliko Še iz onih časov, ko je paše vala na mariborskem magistratu. Slovenec ni imel ne le nobene
skali nezavedno ljudstvo na upor proti; pravice, iz takratnega nemškega magi-jugoslov. oblasti v Mariboru, da jo res j strata je šla vsa gonja proti vsemu, kar nekaj ljudi padlo, dočim so pravi krivci ni bilo nemško nacijonalno, od tam so leto pozneje postali »staatstreu« — ti izšle vse donuncijaeije med vojno, tam ljudje govore, da jim ni do nacionalne- so se kovali najgrši naklepi za uničenje
ga hujskanja!
Značilen jie tudli majhen letak, na katerem namigujejo omahljivcem, predvsem slovenskim nastavljericcm nemških podjetij; »Volitev je tajna! Ne dajte se preplašiti in volite le domačo gospodarsko stranko.«
Tako se skuša nemštvo v Mariboru oiačiti z najnizkotnejšiin zapeljevanjem Slovencev. Vse zato, da bi sc potem pobahali pred avstrijskimi Nemci, češ: Glejte, toliko nas je v Mariboru! Skrbite za nas, neosvobojeno, ki hrepenimo po materi Germaniji.
To drznost bodo Orosli, Miihleisni in dragi še obžalovali. Zato jim jamčimo!
slovenskega domorodnega življa. Od tam pa je tudi vrelo sovraštvo proti delavcu, ki ni hotel kloniti glave pred nemškimi milijoni. Resno besedo bomo morali spregovoriti vsi, ki nočemo predvojne nemške strahovlade, da bo enkrat za vselej prešlo veselje tudi tistimi »nemškim« trgovcem in obrtnikom, ki so dali svoija imena na nemško listo, postavljati se v sovražno fronto proti mariborskemu jugoslovanskemu meščanstvu. Mariborčan, ki ljubi svoj Maribor, more voliti le koalicijo vseh domačih slovenskih strank, ki edina daje garancijo za stvarno delo na magistratu. Zmagati mora sijajno Narodni blok!
NEMŠKI INOZEMGI IN MARIBORSKE VOLITVE.
V Maribora kar mrgoli nemških ino-zemcev, kateri bi že nekdaj morali čez mejo.. S prilizovanjem našim oblastem so se znali obdržati. Sedaj ob volitvah terorizirajo z najhujšim pritiskom naše ljudi in jim Krožijo z odpustom, če ne bodo volili Nemcev. Z zavzetjem mestnega zastopa si upajo priboriti zopet zlate čase, ko bodo inozemci komandirali v Mariboru. Narodni volilci! Proč s tujci; dajte svoje glasove Narodnemu bloku!
KAKO BODO MARIBORČANI DOKAZALI POLITIČNO ZRELOST?
Tako, da ne bo »stranka Zagorskega« dobila niti pol odstotka glasov. Pokazati je treba, da mestni občinski svet ni javni pašnik, kjer bi smel vsak pasti svojo čredo. Če tega ne pokažemo, bo lahko ustanovil lastno stranko tudi tisti čudak, ki hodi po mestu z avstrijskimi kolajnami na klobuku.
K VOLITVAM.
Narodni blok:
Slovenec sem! — tako je mati djala.
Ko me je dete pestovala;
Zatorej kroglico — to dobro vem *—
Le v prvo skrinj co vroči smem.
Nemški blok:
Jeglič, Meglič, Mihelič Polaček in Janežič,
Beranič, Pristavec, Nedok —
To pristen res je — »nemški« blok.
Socialdemokrati.
Mi sm6 socjalni dčmokrati,
Rodila nas slovenska mati,
Mi narodnosti ne poznamo,
Za liter vina jo prodamo.
Komunisti.
Mi smo boljševiki — vTste prave Ne priznamio mi države, —
Nam1 edino vzor in dika Je sovjetska republika.
Zagorski (zvonovi).
Edini vitez mariborski Preslavni to je naš Zagorski. — Zagorski zvon bo tužno pel,
Ko glasov sto ne ho naštel. —
N arodni volileS.
KJE VSE AGITIRAJO NEMŠKI NACIONALISTI.
0 tem nam pišejo: Čudno, včeraj so se v vseh mestnih straniščih pojavile velike številke 3. Prvi hip se človek niti ne spomni, kaj pomeni ta številka. Šel® ko stopi ven in ugleda lepake takozva-ne domače gospodarske stranke, na kac terih se nemški nacionalci grdo 1 ažejo, lahko zadovol jno reče: Vendarle je skrinjica št. 3 našla mesto, kamor spada.
SLOVENSKIM USLUŽBENCEM GROZE Z ODPUSTOM razni nemški gospodarji, če bi volili slo* vensko. Imamo v rokah že več slučajev. Vsi bodo v smislu zakona prišli pred sodišče, noben nemški nasilnik ne uide kazni.
GLAVNA VOLILNA PISARNA NA-RODNEGA BLOKA bo v spodnjih prostorih Narodnega do* nui (tel. št. 88).
Vse čuvarje Skrinjic Narodnega bloka na posameznih voliščih prosimo, da po-sijejo na svojih voliščih ugotovljene izide takoj potom kolesarja v Narodni dom.
RAZGLAS VOLILNIH IZIDOV.
Volilni izidi bodo razglašeni ,v nedo* ljo 21. sept. krog 6. ure zvečer:
1. v oknih Narodnega doma,
2. pred Mariborsko tiskarno,
3. pred tiskarno sv. Cirila
KakSni l^ndicfati so roa nemški listu
Na nemški listi je kot tretji vpisan Anton Pristavec, ki je bil s 80(lbo tn_ kajšnjega okrajnega sodišča z dne 28 avg. 1924 U VII 915-24 obsojen radi prestopka po § 475 kaz. za^- na 200 din. globe. Sodba je pravomočna. Navedeni g 477 kaz. zak. določuje kazen za kupce sumljivih roči in je uvrščen pod poglavje o pregreških in prestopkih zoper varnost lastnine. § 6. zakona o volitvah v obč. zastopstva v Sloveniji pa pravi, da so izključeni, da ne smejo voliti niti vo* ljeni biti oni, ki so obsojeni radi prestopka, storjenega iz koristoljubja. — Pristavec tedaj nima niti aktivne niti pasivne volilne pravice. Take kandidate,, ki so v konflikta s paragrafi o varnosti lastnine, imajo tedaj Nemci na svoji li-, sti in celo na volilnem mestu.	I
&
Eafnf, svihufi lasje.
po rednem umivanju glave *
Hilda** Sfiampoon00
SCfftB 1’
»TiDO Ut
HW
V MnriKorn, rine 21. septemKra 1?24
NIHLH OZNHHILH.
Pohiitvo
futnfh izdelkov x» »paln« m je
dilne sob« najc«neje v zalogi
Š « r e « r in drag, Maribor,
Vetrinjska nliea št«v. 2.	1C6
Dijak sc sprejme na stanovanje in hrano. Kje, pove uprava.
Sobo 8 hrano oddam dvem solidnim gospodičnam fdija-kam). Naslov v upravi. 2083
Majhni dijak se spr»ime na
stanovanje. Grajska ulica 2, pri ta-etniku ArzenSok. 2078
Učeno« za manufakturno stroko se sprejme v trgovini Franjo Majer, * a rib or. 2073
Ha prodaj izvrstno ohranjen nod, ki drži 11 starih poiovnjakov. Naslov pove up; ara. 2059
Leksikon 17 knjitr se radi e-liive proda za 1000 Din. Ns-s.ov v upravi.	2058
Vrednost dinara. Cene brez kankureDce 10—20—25°/, znižane v modni trgovini B. Veselinovič & Komp. Marinor. Gosposka utiša 26	2C62 3—1
500 h! različnih sodov o
530 . o 1*90 litrov na piodai po zelo ni ki ceni. Franc 7.0-r«c, sodar Breg, pri Ptuju. 2052
Mladenič, absolvent obrtne Sole se sprejme za vajenca v e-lektro kemični delavnici „Va-tra akumulator' Maribor, Vil dsnrajnerjeva ulica 15.	2086
čevlje po namižjih cenah. Naročila po meri iz najboljšega materijala kakor tudi popravi-vilo po zelo nizki ceni in izvršuje hitro Fr. Neubauer, čevljar, Gospaska ul. 33.	2082
imam na razpolago z* posojilo večjo vsoto proti varžčini na prvo mesto. Ponudbe pod „Prvo mesto' na upravniStvo.
2055
Pouk na glasovirju dajem začetnikom in dosnelim po zmernih cenah. Vprašati v upravi lista.	2075
!<ap®!r»3k Herman Frlsch potuje zopet glasovir. teorijo, ko repe tičijo za opere in koncerte. Nove prijave {sprejema od 2. do 3 ure Trubarjeva ulica 5, pritličje, desno.	2064
Dreser za psa se išče. Našlo« na anončno ezpedicijo Rinko Sax, Matibor.	2053
Ugodna posojila visoko obrestovale hranilnih vlog nudi ,Mojm r' Kreditna in st vbe-na zadruga z o z katera u ta-novi poseben odde ek za po iojila.	2072
imrjipBaaHe^
¥ KAVARN!
J A D S A N
aa
se dar&es Esa^s*©! tt©-o odprti Liutomerskl (tn©iB©rt kakor tod* d^3-matšn®*	vrste-
K
©
eg
P
3
O
5**2
3* 2 O E
3 a>
c~9>
O
a
g 3 01
|-°^
fr> O
c/>
O Crq
3 S
D* Cu
O r3
B 3
Oh)
2o
5'N S S
C7Q
‘ a c?- ° 3 P
£ ** ? ?
a* a w rt> a o
3*2 M
O«
C cn
0.3 ZZ
r> j*. o
t®*s.
-	«52.
m o a “
D>
(T) “R Ca a ° *=	3	n	a-
o
a?
ar _ c a o oTS<S 2. => -3 's' 5’ S
3*2.0
N
fi!
■o
o
«a
M
3
(9
M
ES
IKl
JSP
O
Galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, pleterske vrvarske Izdelke itd. prlporcča
Ma sSpohBto	Ma	debelo
BRAS® ROS9NA, MARIBOR
Vetrinjska ulica štev. 26
3. BALOH
galanterija, drobnarije, pletarski Izdelki
MA DiBELO SM Dšt©BNO
msssoji
Grajski trg 3
k FE*
fiC & VALJAK
tovarna za Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
v Mariboru«	£©sta	it.	3
Priporoča za nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veiiko zalogo !sbos*nec?a vsrm&aSs, ki je priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je splošno davno znano krepilno kakor tudi zdravilno o sredstvo proti različnim notranjim boleznini, g
S
v.
Josip Mislej
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1IIIIIIIIII! petaraa lHiiiiuiii
Maribor
Koroška cesta 21
priporoča dnevno sveže pecivo in mlečni kruh po-
iiiiiiiniii sebne vrste, miiiiiiiii
!FWE:aEfašSH!BEBEEBS3BBBSianaBfHEIE5a0EE5B0BBIEJ!HBnEIKl
ns siti
urar, zlatnlnar In ©čaSar
v Mariboru
Uisksandrova e. 39
urar južne železnice in zapriseženi sodnijski izvedenec, je preselil svojo trgovino in se nahaja sedaj:
I Eftasps*©fi Jurčičeve uSIce
S
fflignBtggiBB{3BBBnaEiBiaa!aB»gcsBBHiaB»aaB0pB0i
Tvrdka
JUHAH“ D. z e. z.
**	y Uublianl.
Ze nekaj mesecev rabim v svoiem gospodinjstvu tna hrani Imam vkč gospddov) Vaš izdelek „J3!s’nans‘. Vsakdanja raba Istega me je trdno prepričala o njegovi izbornosti. Zlasti prav ml služi v sledečem slučaju:	Marsikateri	dan	hočem	dati na
mizo poleg dobre juhe mesto govedine pečenko. Ker moram pri današnji draednji zelo varčno postopati, napravim to tako, da skuhem prejšnji dan več juhe. En del pustim za drugi dan, ko pečem pečenko. S pridatkom „JUHANA“ napravim Izvrstno iuho kateto dam na mizo poleg pečenke in tako imamo iz rstno juho' (brez govedine) pa pečenko. — Tudi drugače rabim JUHAN* vsak dan in moram reči, da je izvrsten.
Velespoštovanjem
Marija Merlak. Ljubljana, Vidovdanska cesta.
trgovina z delikatesami in Špecerijo
Priporoča svojo vedno svežo zalogo po zelo ugodni ceni
Maribor, Jurčičeva ulica štev. 11
  _________________
||©wC0lci in tO^blC© v raznih oblikah in velikostih. || Gonilni lermoni za tovarne, žage mline L t. d. fi| ©preme lil k©nl©, za Sahko MI težko vožnjo. !'©©in@ plllllt© 2a konje in vozove v vsaki velikosti.
I ©OkoSOBtlC© (gamaše) od navadne do najfinejše vrste.
iSrniiilavosJiiir Si
Kov2©ki za potnike in razne vzorce, kakor tudi razne torbe po specijelni želji, se strokovno izvrše v lastni torbarski delavnici.
Bi IS553gBMBBHMajl !WnMWWlfe ^W0W«B O ^«3	_
MAJVEČiA NARODNA PAPIRNA TRGOVINA,
1ER BCNJa©©¥EZN& P&PIR&A BNDOSTi^BJ^
EIX
AR1BOR, Juriiieva uSiea iiev. 8
izdelale in prodaja na drobno in veliko vse vrste trgovskih knjig, šolske zvezke, bednike, bloke, regis ratorje, rednike kakor vse druge pisarniške m šolske potrebščine po najnižji ceni.
• 'i	'
Lastna IrtaSsiSca CrssMcaJ.
V Maribora, 73BtTVL	1921T
Posteljno perilo, odeje, perje, puh, gradi za žimnice i. t. d. se ugodno nabavi v manufakturni trgovini
FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 9.
izdelovanje slamnikov in klo-bukov vseh vrst za gospode
in dame. P- r
Delavnica Meljska c. št. 74 Trgovina Aleks. c. it. 32
kjer se sprejemalo in izdelu* jejo vsa popravila tožno in
2081	najceneje.	■	/	/
Podružnica Maribor
Telefon 16 in 381. Brzoj. naslov: Slavbanka Poštni ček. račun: Ljubljana št. 11.430 Zagreb št. 39.083
se prodala
pri tvrdki /
LJUBLJANA :: ZAGREB :: BEOGRAD
Delniška glavnica in rezerve: Din 112,500.000
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Vršac, Wien
MARIBOR m
Aleksandrova cesta it. 13
Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka Agencija: Buenos-AIres (Argentina)
AflllJaclJe: LJUBLJANA, Slovenska banka
SPLIT, Jugosl. Industrijska banka
modno, manufakturno, sukne-no in platneno blago, perilo, izgotovljene obieke, preproge, perje itd.
po zelo znižani ceni
Hlgl|anl£na brivnica, Vjeko-, »lav Gjurin, Jurličeva ulica 9, se radi prvovrstne postrežb« vsem priporoča. Dijaki pri abri« tenju imajo znatni popast.
___________1911	18-6
Trgovska hlfa v Maribora na
zelo n (rodnem prostora aa prodaj. Pojasnila pri cpraviteljn A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastnika Robert St6hr, St. Polten, Sebiei-stattpremenade 3, Osterreich.
_________ 1908 4-2______________
Dva boUia gospoda se sprejmeta na stanovanje. Tri alka cesta 20, vrsta 5. 3956 M
IV soboto in nedeljo volitve, se dobe v Narodnem domu pri Osetu brezalkoholne
Pijače in točna poročila o izidu 2—1 volitev. 2057
POZOR!
.•	Vsaka gospodinja	:	-*»■
!■	je najbolJSe postrežena s	:	Golte
;	svežim blagom ln konku-	I	stevaS
i	renč. cenami pri tvrdki	5	- -
:•	A*	Roler	■	v.
;	Maribor, Gosposka ul. 4	«	bo '__i
:	Ut n nrjmdi, poskasHa!	j	^ uj.
VOLT
v
T	i	En	kilogram sivega	opuljcnega perja 70 Din., na
/>i pol	belo 90 Din.,	belo 100 Din., boljše 120 in
|150 Din., mehko jak puh 200 in 225 Dinarjev boljša vrsta 275 D. Pošiljatve carine proste, proti povzetju, od 300 Din. naprej poštnine prosto, Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšečc vzame nazaj. Naročila somo na Benediki Sachse), Lobaz Sl. 33 kod PSIzna, CeSko-■BovaJka. Poštne pošiljke gredo	iz Češkoslovaške v Jugoslavijo
okrog 14	dni.	1893
goitieum	„
Mapib®?, otočki trg S.
Novo preurejeni prostori, Primorska in domača hrana, vedno sveža topla in mrzla jedila, pristna črna in bala vina, ter vedno sveže pivo. Solidna post: ežba. Za obilen obisk se priporoča
K. Manica.
DruStvom je dvorana na razpolago. 170G 5—4
1>® IzTOTrrcflno nizkih o«, nnh r zalogi poldštrn
Maribor
Gosposka utica 8t- 20
(Pirchaaovn bita)
vflfT HrobodcB ogled Ceniki brorpl««5not
PINTER & LENARD
a B O 1Z*.
ts
Ifa
I ® «s pl
a
sen
a
ja ¥
£
m
¥ «— ts
|h|[b
m. fesudski
inlsRta irpvMn pirita ti piiicnlot
jfeaisf fri l. Mor mm*.
U i km
ni mu
Velika izbira I	Solidne	cene!
dlace, triko in pletene
. rokavice in nogavice
za jesen in zimo kupite najcenejše v špecijalni zalogi rokavic in nogavic	1914,
Fram« PodSgcršeSc, %lo'vemh& 7.
Cenen® i@šk® perje!
Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki
Hutter, msasdren cesta št. tl
TELEFON STEV. 222.
Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
= M a cSeEbeBo an drobno. =:
1715
V STariliorp, rfne SfJ. Jcplemlvrn
i# | E Scuplm najboljše In 1% J E* naicenejše platno ?
Tako povprašujejo meščanske in kmetiške gospodinje, ki prihajajo v Maribor. Na to je odgovor lahek in čisto zanesljiv. Vsak naj krene v Gosposko ulico in naj zavije pri kavarni ,,Central" v Šolsko ulico ob vhod na Stplni trg. Tam se na desno nahaja modna trgovina
IVO V € K J E
kjer postrežejo vsakega popolnoma po njegovi želji in v največjo njegovo zadovoljnost.	2013
Podpirajte slovenske tvrdke!
H®1 Pl
Ob Vidovem tvoja če streha se lupi,
©peEce ti v RaSjju
kar hitro si kupi.
Ce seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna lam v Ražju
ti senik pokriva.
Ce sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v ftašje poslal je.
LEP
USPEH DOMAČE INDUSTRIJE.
ICakor ie že široko znano, obstoli v Mariboru tovarna za električne žarnice v,V&LTA“ d. d. osnovana zgoli z domačim kapitalom in obratu ie zdomačtmi delavci. Samo po sebi se razume, d3 zahteva industrija ravno v stroki električnih žarnic brezhibno izurjenih in na natančno de!© navajenih delovnih moči, ker je konkurenca inozemskih velikih tovarn zelo velika. Kljub temu se je posrečilo, vodstvu in delavstvu proizvesti žarnico* katera je zmožna stopiti z uspehom v konkurenco s svetovnimi proizvodi te stro e. Seveda je tudi .,WOLT&“ žarnica pretrpela svoje »otročje bolezni** zato oa je sedaj tudi zdravejša. Pa ne samo kvalitativno se je ta žarnica dvignila na višino druaih, tovarna je s spretno organizacijo povečala tudi proizvodno možnost na 10kratno število dnevno izdelanih žarnic v teku enega leta.
Zato kupujte samo najnov. „¥©LTO“ žarnico.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
MAMOH ALEKSANDROVA CESTA 32-34.